flSSb. ERi^k/% Domovih \\ 11/1 E Si’ ■ €/ir Ul—■ H O *W1 E NO. 93 ____j IN (PtMT 1 IN UNOUAM ONLY SLOVENIAN MORNING NfWtPAPGft CLEVELAND 3. 0. WEDNESDAY MOBNINO. MAY U. 1949 LETO LL-VOL. LI. I£ SLOVEIilUE ZOPET ŽUPNIK. — Joškal KOČEVSKO — SREDIŠČE Kralja, župnika iz Livka na Pri- SOVHOZNE ŽIVINOREJE, morskem so OZNovci aretirali V krajih zapuščenih po kočev-na poti med Idrsko in Livkom, skih Nemcih se postopoma raz- župnik je doma iz Modreje .pri Sv. Luciji. Kaj se je komunistom zameril nihče ne ve, TUDI OFICIRJU je dovolj. Iz Jugoslavije v Italijo je pobegnil vojački poveljnik postojanke na meji med Jugoslavijo in Beneško Slovenijo, Ko je prišel čez, je povedal, da samo še pokvarjenci drže s Titom in strahujejo ljudi. TAKO GRE PO VRSTI. — Dr. France Marušič je bil načelnik za ljudsko zdravje v Slovenskem Primorju pod partizani. Sedaj so njegovi družini-vzeli posestvo in gostilno, ženo so; mu izključili iz komunistične stranke, on je pa še zasebni zdravnik v Solkanu. V LJUBLJANSKI STOLNI CI je ob nedeljah še vedno ena sv. maša ob sedmih zvečer za tiste, ki pridejo od “prostovoljnega” udarniškega dela tako pozno. BIVŠEGA ŽUPANA V ST. JURJU po Kumom, Medveda so zaprli. Mol je bil poprej skoro trideset let župan, sedaj pa je je pod direkcijo državnih posestev v Kočevju in imajo svoje uprave v Starem logu, Novih lazih, Rajndolu, Oneku, Nemški loki, Stari cerkvi in Koprivniku, V Talcarjih in Starem logu je center za ovce; goje sol-čavsko-jezersko pasmo, križano z merino, ki se odlikuje po me- z mermo, ki se ouimuje po me- - ■ ■ v • , - su in volni. Sedanje število 540 ° v«* prilog našejederalne obvac imajo namen v teku tega Zanikr- Direktno iz Washingtona panS* STEPHEN M. YOUNG ConfrMim*n-*t-hm at Ohio Nesrečna zveza V ČETRTEK TAKOJ PO POLNOČI ZAČNO VLAKI V BERLIN Berlin, Nemčija. — Rusi in zapadni zavezniki so objavili, da bo blokada ukinjena in bo reden promet začel delati takoj po polnoči v četrtek dne 12. ma- 41V01VVUH GTVZIB P« — .* ------ V senatu Združenih Držav je ja, Vse radjjske postaje so ob- ZSUSA »*.« ttafiMWSS tov. Na smolo pa je 22 demokratskih senatorjev naklonjenih Dixikratom in niso zanesljivi traj in bo britan pri izvajanju strankinega -pro- . grama. To se posebno pozna pri:nemška civilna Trumanovem programu o ena- prvega dne svl kosti v civilnih pravicah, če samo sedem Dixikratov potegne z republikanci, pa lahko prepreČi- leta dvigniti na. tisoč, nost uprave je povzročila, da so se razpasle garje- in so ra?en zdravljenja morali ovcam zgraditi tudi nove hleve. Na Mlakah in v Cvišlarjih je kravji center; na Mlakah rede Švicarke, Cvi-šarji, kjer se nahaja 200 krav, pa je zgleden primer sovhozne-ga nereda; živina se komaj vidi iz blata. Krave oplojujejo umetnimi oplojevalci, kL pa so se zelo' slabo obnesli in je vsega nekaj krav brejih. Od vseh krav namolzejo komaj 50 litrov mleka dnevno in oblast grozi z re- Oneku je prašičja farma, kjer ie bilo okrog 100 svinj. Zadnje Pretresljiva nesreia slovenske matere v Argentini V nedeljo, dhe 3. aprila je od- letih strahote izgubila moža, 2 šla pred osmo uro s svojega sta- j otroka, brata, 3 svake in 3 neča-novanja v ulici Maipu 328, Villa ke. Ballester k maši Marija krbe.l Pok. Marija škrbe zapušča do-roj. Benčina. Po maši je imela ma sina Ladota, mater in S se-namen oditi po svojo hčerko stre, v Argentini 13 letno hčer-vadnih prostorih. Anico, ki je v Colegiju Sagrada bo privozil iz zapada v Berlin, bo prišel v petek Razne drobne novice iz j Clevelanda in le okolice Dr. »v. Ana it. 4 SDZ— Društvena seja bo v sredo 11. maja ob osmi uri zvečer v na-Odbor vabi, » v otrini, Familia, da bi prebila nedeljo šestih zju-'Pri niei doma- Na postaji Chi-vlak. Ta, koj za tem bosta popeljala dva bo pripeljalo, vsaj natovorjenih s p vili. iiko več kot pa je stanovanjskih možnosti in priložnosti. Pa vse to nič ne pomaga. Mladi- ljudje prihajajo in bodo verjetno v.pri- presalijami zaradi sabotaže. V hodnjih letih Se iskali tam svojo posebno srečo in priložnost za hiter napredek. Alaska bo hitro Belgijski [a prometa it vlakov mm in ži- ko Anico, v Angliji- pa hčerko‘da vse članice pridejo. Po seji Nado. |bomo še malo ostale skupaj in pn njej uuintt. i« _____________ Bo« j‘ bodi obilen P,ačnik za1imele Pr«eten domad veier' labert se je pa med križanjem vero, s katero se ga je oklepala p bolrUMeo- dveh vlakov smrtno ponesrečila, ob silnih udarcih življenja, vsem, Zadnji teden je b. a odpdja- _ . v i_. _____''nMAaioiim na nnfip iskrpnn Aoza.'na v Glenville bolnišnico Mrs. Apolonija Štraus iz 14021 Darwin Ave. Podvreči se je morala operaciji. Prijateljice jo lahko obiščete od 2 do 3 popoldne in od 7 do 8 zvečer v 3obi št. 112. vlaka Tkk!>m Truplo Pinesrečenke so prepe-!preostalim pa naše iskreno soža-ljali v mrtvašnico bolnišnice v lj** San Martinu. Društvo Sloven- -------o—----- cev je o smrti obvestilo svaka Pfjpfgyg KdtOuiki Za in proti kralju -Ustavno vprašanje ospredju politike administracije. Ta najnovejša koalicija med republikanci in dixikrati je sedaj ovira v senatu. Je toliko močna, da verjetno Trumanov program o civilnih pravicah sploh ne bo mogel priti V razpravo v tej sezoni. Alaska Alaska ima samo okoli 100, 000 prebivalcev. To so pogrun-tali mladi, podjetni Amerikanci sam je izjavil, da je Sedanje stain »e naseljujejo tam'v velikem nje ko mu vlada prfarečuje, da šlnnilu Mftink jlnonlionnau la VO. . . . < . . i _ ponesrečenke Rev. Stanka škr-beta, ki je prof. verouka na gimnaziji- v Tucumanu. Prišel je na pogreb z letalom. Bruselj, Belgija. — -Vpraša nje kralja Belgije je zopet eha glavnih točk volilne* i boja v teh državnozborskih voli ,vah. Kralj ... ***-*'—'*< • — -— * -------- nje, ko mu viaaa pr [jruuujc, u» številu. Novih doseljencev je ve- M izvrSevaI ustavni vladarske IIVa voH Irnf nn Ip atsmnvnniakih . t_____n j« pravice, nezakonito,-' Izrazil je upanje, da .bo prihodnji parlament mogel to stvar hitro in uspešno rešiti. slovenski dan Pogreb tragično preminule Marije škrbe je bil v pondeljek ob pol petih popoldne iz bolniške mrtvašnice v San Martinu na ta-mošnje pokopališče. Pogrebni sprevod je vodil in opravil vse molitve za mrtve g. Karol Škulj ob asistenci gg. Oreharja in škr-beta, pokojnico je pa na njenem zadnjem potu kljub delavniku spremljalo do 50 slov. emigrantov. Ob odprtem grobu se je v imenu vseh pogrebcev poslovil od pokojnice g. Škulj. Z Marijo škrbetovo je legla jpešno rešiti " manjo aurwww jc »miu ivapczmroc, - »teTirsritss: "iLStsrast PEVSKE ZBORE in posamezne in pevce in pevke vljudno naproša pripravljalni odbor, da se javijo za skupen nastop na popoldanskem zborovanju v Brae-Burn Parku. Petje bo vodil pri skupnem nastopu pevovodja Ivan Zorman. Pa tudi posamezni zbori bodo imeli priliko nastopati pri popoldanski priredi- tvi. Pripravljalni odbor želi, da piiiance in kokoši- . . . II 1 m : v _l! Dn-inL A mA tv Ifnnou Je doma— Naš urednik Debevec se je povrnil iz bolnišnice. Ostati bo moral doma pod' zdravniško oskrbo še kak mesec dni. Četrta obletnica— V petek ob 7:46 bo*v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph Markolia v spomin četrte obletnice njegove smrti. Če hotete dobre M se javilo kolikor mogoče veliko pevcev in pevk, da bi bil nastop čim mogočnejši Rojak Andy Kočevar in sinovi • vas vabijo, da si ogledate njih moderno kokošnico na 17330 KIHI iuvruviivjo*. GODBE bodo na slavnostni Broadway Ave., Maple Hts. Pri dan njuno potrebne. Lepo prosimo gospode kapelnike, da spo- Ju “i. drLTS SSH«. “1' ™> P— 1» -1 « MM, M* njih dobite žive ali očiščene kokoši. Priporočajo se vam za svatbe, bankete in za domače po- [Noc grob v stari ,_________ vilo morskih , prašičkov, beUh •v'. JMi Z lf ALIJE so pM*U v gojijo, kokoši Leghorn [ibnico, ^^ |izižwje a«eNi|» inlitklijšn- Alaska je življenjsko važni zaK^^^p^L^^^^iLtero hčerko Girilo. Ko šo ko-mišo Ameriko in njeno obramlmJ N“ v Vl»di, so kra-fe« leta tsestfissi»sds; sftEff-rs idnlila po raznih javnih ctežiji. knilu sq,.spoznali: komtiništičm,^ zimgiin, ^ privatno: g»po-rtiinie' pp 14 dpeh jihsje pra- ^ttt»o, VftZkdo sto« le tpliko, ečj ušlo riaZ»j> Italijo. - : »i.j. uojjnuoo, iiiMunH — naše avijone, če bi bilo treba napadati Sovjetsko Zvezo. Od tam se lahko bombardira vsaka važnejša, ruska postojank*. Seveda m pi lJ'e'^or mora. pii tem pi gleda, STROGA KAZfcN. — Na Pi- ZVgi| odgovornost in krivdo javi GOrici so zaprli prve dm M drugega. ; Miri- vodilnimi /mrliči Skubic Mari-: _________i ..i.j.š* a^ila posestnico Skubic Mari-Lggjjng^j vladata samovolja jo, ker je prodala 100 kg krom- jn nepovezanost, pirji brez dovoljenja okrajnega1 odbora. Prodala ga je po 9.50 ....... din, kakor gi prodajajo zadni- D„g MrforJi ge. KaznovMia je z 10,000 din Ameriko pred ruskim napadom. ___- . . ZJrn?n a* » i .^l".ktti aita »m »»iutn.il.. Ameriko pred ruškim napadom. 4;- Alaska . j,e,- Udi v industrij -skefe pogiedu važna. Njeni neizmerni gozdovi so nedotaknjeni. Združene Države menda niso nikoli napravile boljše kupčije kot takrat, ko so kupile Alasko. Sedem milijonov dolarjev smo dali. štiri milijone ni bilo za Alasko ampak za stroške ruske mornarice, ki je obiskala New York in šla po reki Potomac gori proti Washingtonu v Znamenje prijateljstva takratne Rusije z Združenimi Državami v hudih in žalostnih dneh civilne vojne. SpiUMlU jwownw* ,w,--- naj se kralj vrne in z njegovim sodelovanjem sporazumno reši vprašanje vlRdarja. Končno so našli ta izhod, da je doslej vsa globe in s 3 meseci prisilnega dclOVKIljK CflSIllkSirjCV “• “ " V**"1 Moskva. — SOTjetaki'fwnlkar “SVOBODNE VOLITVE.” - David Zaslavski jc objavil čla-PTi zadnjih volitvah v odbore "ek prati svobod tiska. Pravi, OF je uvedla KPS v ilovenjegra- da svoboda teka koncem koncev škem okraju sledeči “demokra- P°meni svobodo vohunskega de- tični” volilni sistem: od vsake low”|a .^jud družine je imel volilno pravico ganizirajo špljonažo proti l^d-za celo družino samo eden, ki ga fm demokrac.jam'vvzhodm je smatrala KPS za najbolj za- Evropi. Zas!^ski ^ nesljivega. Po uradnem poroči- ro vse ameriške čttttitor e kot ^ ^ Mlo poiato> mora8 lu ie znašala volilna udeležba «1» a»ane vohune. Praebej orne- bo8ta tja y ,etu 1950 dvd zve. ayrssftit'ES&'Sft “Srfcz .................................... tu in KPS. Sovjetske Zveze. narodnih noš, moških; ih ženskih. Narodna noša je najlepši okras naših nastopov. Pripravljalni odbor bi rad vedel koliko narodnih noš bo na razpolago, da bo mogel razporediti skupine v na Sin Tone, akademik, jc hotel 8 'mesece po končani vojni pobegniti od doma v svobodni svet. Na-meji so ga komunisti ujeli ih ustrelili. Pokopan je na pokopališču v Spodnji OtHči na Vi- nasu la iznoa, uu je uumej vi leta po vojni zastopal kralja nje- *op*Wu v Spodnj, OtHc^ rutVi-gov brat Charles kot regent. Pri Vsakih, volitvah pa se vprašanje >" Rafaela 9krbe M An' vrnitve kralja Leopolda ponovno načne. Jožeta in Rafaela škrbe so Angleži leta 1945 vrnili z ostalimi domobranci iZ Vetrihja. Rafael Kongresniki opravljajo hvalevreden posel, ko neprestano mislijo na tistega Amerikanca, ki ga ljudje v administraciji tako radi pozabijo, na davkoplačeval- žaloatnih dneh civilne vojne. “•. Uradnlki. ner^‘ P'S“ Ema... * bo kongres verjetno glasoval o sprejemu Alaske in Hawaii v našo‘federacijo. Kdor misli kupiti novo federalno ameriško zastavo, naj malo počaka, morda Tukaj zapušča sesltre'Mrs. Johanne Močilnikar, Mrs. Rozi Marn in Mrs. Pavlo Sešek. Prva obletnica— V petek bo v cerkvi sv. Vida ob 6 :30 maža za pok. Johni Ko-min v spomin prve obletnice njegove smrti. '' ' Narodne noše naj se prijavijo *vojim krajevnim odbornikom in odbornicam. SEJA V PETEK ZVEČER. Prihodnji petek zvečer je zopet seja pripravjalnega odbora za katoliški slovenski dan. Prosimo odbornike in zastopnike katoliških slovenjih društev v Clevelandu naj gotovo pridejo. domoDranci iz veirmja. naiaei uieveianau naj goiovu priueju je bil domobranski nadporočnik, Seja je ob osmi uri v šoli šv. Vi Južno-amerikanci zahtevajo naj Izrael Jože pa podžupan v Žužemberku. Komunisti so oba pobili. Na Rabu pa je med vojno umrl v internaciji svak pok. Marije Škrbe Feliks Erbida iz Ajdovca, dva njegova sinova sta pa bila ubita. da. zdi več na njej. Hčere ameriške revolucije Kar napolnile so Washington, D. C., ko so imele tu svoje letno zborovanje. In temelje nove- TISOČI BREZ DELA n r v RADI STAVKE Nekdo je dobro zapisal tole; pn« CQRDU Nova generacija v »tari domo- M Miki no ZDorovanje. in temelje huvc- w®----------------- . I ga poslopja za svojo organizaci- sedaj težavno nalogo kako zado-• -.............voljiti teh 20 milijonov Ameri- jo so posvetile. Sklenile so zelo *vVn. -v -—--------------- mogočno kako naj se vodi Ame- kancev, ki Se nimajo socijalnega «* « i f MA-vnnln Tnoko IVO TA PAvJIl« vinilne bo dobli« drugih sporni- Detroit. - Jutri v sredo se za- 54,« ir aflSSK* ologije in - pmn« s»«de. V(M ^ pri yor4u je bilo Upjti pa J«, da'bo slovensk najprej ..MP^rioy0’j“o br^.^' nladini dape vldjušiti v te mladini dape vključi« v te spo- fa k^ Jg J^v ChS-rnine tudi smrt samozvanega je pa še 14,000 delavcev. Cbrjf —..e.i. Tita in vseh drugi rif* Corporation pa je rodaj ja- * komunističnih mbojnikov • • • Dal Bog, pa kmalu. je vsako črtanje in zmanjšanje izdatkov krepko utemeljiti in braniti, pa tudi povedati kako se potrebno delo more opraviti z manjšimi stroški. Vsi mora-;mo sodelovati pri tem naporu. Razširjenje zavarovanja Framer ji, kmetski delavci, trgovci in domačinski pomožni uslužbenci niso pri nas še zavarovani. Kongresni odbori imajo1 Tako je pok. Marija škrbe v teh ne, Naročila at mjnovejio slovensko' knjigo Koledar Svobodne Slovenije ie sprejemamo. Smo prejeli novo poiiljko is Argenti- Razne najnovejše svetovne vesti Lake Success. — V Zvezi Narodov so nastale nekatere težave glede sprejema judovske države v članstvo Združenih Narodov. Latinske države Južne Amerike so proti temu, da se Izrael Sprejme že sedaj, ko še ni »prejel miti pariških sklepov Zveze Narodov glede arabskih beguncev in drugih ljudi, ki so izgubili domove Midi palestinske vojske in ko ni rešeno vprašanje .položaja svetih mest, ki so važna za kristjane. Argentinski delegat vodi to skupino južno — ameriških zastopnikov, -o- rika in ves svet Predsednica Mrs. Roscoe O. Burne je bila zelo navdušena. Zmanjšajmo stroške Je res, da federalna administracija preveč stane. Veliko se po nepotrebnem zapravlja,«veli- BUDAPEST, MADARSKA. — 15. maja bodo volitve v madžarski komunistični parlament. Komunistična stranka in vlada sta določili kandidate. Nihče drugi ne more kandidirati kot uradna komunistična lista kandidatov. Madžarski volilci imajo samo možnost da volijo komuniste ali pa, da ne volijo. Tudi tiste glasovnice, ki bodo oddane prazne, bodo šteli za komunistično stranko. m m ' • ko gr« v nič, veliko bi se dalo penzije. zavarovanja. Treba ga je razšl riti. Sodijo tudi, da je taraatna meja za žene, upravičene do penzijskega zavarovanja, previsoka. Namesto 65 let predlagajo 60 let kot zadosti visoko starost za žensko upravičenost do LONDON. ANGLIJA. — Najspomejši zakon, ki je bil že sprejet v poslanski zbornici V Londonu, je zakon o podržavljanju angleške jeklarske industrije. Doslej je jeklarska industrija v rokah 107 zasebnih kompanij. Tem bo vlada plačala $1,200,000,-000 odškodnine za njihovo dosedanjo lastnino in vso jeklarsko industrijo prevzela v državno upravo. Sedaj je ta zakon v zbornici Lordov. Delavska vlada pravi, da hoče a tem zakonom udariti angleški kapitalizem prav v srce. _ m m prihraniti. Naj bi vsak državljan smatral za svojo dolžnost, da na vse to opozarja kongresnike, ki se mučijo kako bi črta sier borporauon pa je »eu«j j»- “*>-> - ~ ------ , - - , .. vila, da bo morala začasno odpu- U vse nepotrebno iz federalnih ... .. A.. X I. . ..a.aA..«axt Voolr r»Ol H< vImIrI stiti iz dela svojih 22,000 delay-cev, proračunov. Vsak naj bi gledal kje je mogoče kaj prihraniti. Novice iz (Me Temuco, Chile. — štirje slovenski duhovniki, ki so prišli lansko leto v Chile v škofijo Temuco so sedaj imenovani za dušne pastirje. Rev. Janez Mohar je postat stolni kaplan v Temuco, Rev. Martin Turk, kaplan v Puranu, Rev. Franc Kuplenič v mestu Angel, Rev. Jože Guštin 'pa v mestu Treugen. škof bi rad dobil tja še več slovenskih duhovnikov. BERLIN, NEMČIJA. — S prenehanjem prometne blokade se bo končalo tudi posebno preskrbovanje t elektriko za vsak del Glede socijalnega zavarova- Berlina. Zapadne cone Berlina so bile v tem oziru doslej zelo na ksjts&ss ver dejal, da je “pomoč samo povdarja. da se bo to vprašanje ugodno rešilo istočasno, ko bo lunini problem.” I rešeno vprašanje konca blokade. Naročnina za Demokracijo Uprava lista Demokracija v Trstu nas prosi, da pozovemo vse naročnike naj poravnajo naročnino. Vsi slovenski listi v Trstu se morajo boriti z velikimi finančnimi teškočami, da vzdrževanja. Zato res lepo prosimo ameriške naročnike Demokracije naj naročnino točno poravnajo. * H____ill at_________ Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 SL CUlr Att. HEndcnon Mi« CleMUnd S, Ohio Published dally exxoept Saturdays, Sundays and Holidays_ I 8 MAY nt nil wto iw m ist 234567 9 K> II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29P3I NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta 86.00; za ietrt lota $3.00. Za Kanado in sploh za deželo izven Zed. držav $10.00 na Isto. Za pol leta $6.00, za 8 mesec« $3.50. SUBSCRIPTION RATSS United States $8,50 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.80 for 3 months. 'deset tisoče in prav za nekako to Število so bili Nemci zma- vili ■'staro-katotiiko cerkev.” šali. Tudi takrat so zapadni zavezniki odločili po predlogu Italije v Škodo Slovencem. Strašno težka je borba malega naroda. Naj bodo simpatije še tako na njegovi strani, v odločilnih trenotkih političnega Življenja večkrat le odloči močnejši s svojimi krivičnimi predlogi. Prvo ravnanje Italije na Koroškem ji ni bilo v nikako korist. Dejansko je s svojim ravnanjem podprla kasnejši avstrijski nacizem, ki jo je pomagal ugonobiti. Tudi sedanje krivično pritiskanje Slovencev v Trstu ne bo nikomur v korist. Daj Bog, da vendar končno ne bi ostalo in netilo klice novih nesreč in sporov. Doellinger niti ni hotel postati "Škof” v novi cerkvi, treba j« bilo poiskati drugega. Bila pa j« in ostala do današnjega dne ta “staro-katoliSka" cerkev zelo maloštevilna in je v primeri številom ostalega katoličanstva komaj kapljica v morje. Entered as secouLclmu matter January 6th 160«, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1678. _____________ No. 93 Wed., May 11,1949 V Sloveniji imajo e nekaj mesecev sem senzacijo, ki so ji središče KRIŽANKE v Ljubljani. Kdor le malo pozna Ljubljano, ve gotovo tudi za Križanke. Splošno je tudi znano, da so bile Križanke sedež nemškega viteškega reda. Slovenski predstojnik tega reda, prior U-čak, je bil dolgo vrsto'let prav markantna osebnost med slovensko duhovščino. Letos kmalu po novem letu je prišla novica iz Ljubljane, da so komunisti patra Učaka za- katolikom” — ako bo pritožba, ki je šla na oblast, zavrnjena. Ni bilo povedano, kdo je pritožbo vločil, pa dalo se je takoj sklepati, da pritožba ne bo imela uspeha. Slovence v Trstu bi radi stisnili pri volitvah Na občnem zboru Demokratske Zveze v Trstu je tajnik podal zelo pregledno poročilo o sedanji predvolilni situaciji v mestu. Najbolj zanimiv je za vse Slovence tisti del poročila, ki govori o krivicah, ki jih je neitalijanskim volil- P'1 “> da cem prizadejal volilni red sam. Poročilo pravi: ^oco hlšo vred ,zroiena - st*r° Znano je, da namerava blok italijanskih strank dati volitvam značaj plebiscita italijanstva. Ravno zaradi tega so slovensko ljudstvo globoko presenetili: peto poročilo gene: rala Aireya, odlok Zavezniške vojšake uprave št. 345 o sestavi volivnih imenikov in odlok št. 33 o volitvah, ki vsi prav v bistvu kršijo narodne pravice Slovencev in ki se zdijo, da kot nalašč služijo ciljem italijanskih šovinistov. Zgodilo se je nekaj, kar še nikoli v zgodovini ustavnega _ , , . prava, namreč, da so dobili volivno pravico ljudje, ki sploh 1 ZJ, niso državljani Svobodnega tržaškega ozemlja. Tako ima- 80 ^0katolik) že za« jo volivno pravico italijanski državljani, ki so bivali na an-glo-ameriškem področju 15. septembra 1947 in s tem deset-tisoči Italijanov, ki so se semkaj preselili iz Italije. Vsi javni uradi, zlasti občina, so v rokah Italijanov in sicer ljudi, ki pripadajo bloku italijanskih strank. Tako so torej javni uradi v rokah izključno italijanskih iredentistov. Po drugi strani pa so odrekli pravico do rezidence v rojstnem mestu in s tem pravico do državljanstva desettP sočem Slovencem, ki so bili rojeni tukaj in so bili italijanski ogoljufani a, * ni so ob času Primoža Trubarja gospodarili v njej. Ker ni bila stara gotska stavba več primerna za božjo službo, je sezidal ljubljanski križanski komtur Gvidon grof Starembcrg lete 1714 na istem mestu sedanjo lepo hišo božjo. Načrt za cerkev je zasnoval italijanski stavbenik de Rossi. V njej so trije oltarji, ki so jih napravile tri takrat živeče cesarice ... S križansko cerkvijo je bila združena leta 1268. cerkev sv. Petra v Črnomlju z vsemi takratnimi podružnicami, iz katerih so se razvile župnije Metlika, Semič, Podzemelj in Vinica. Zato oskrbujejo križniki še dandanes dušno pa stirstvo v omenjenih župnijah na Belokranjskem.” « ♦ * ■ Kmalu je prišlo novo poročilo da so "staro KatoiiKi' ze zasedli Križank in da je g. Učak še zmerom v ječi. Ni pa bilo poveda- Križanke so torej sedaj v ro- Ijudje in kakšna je njihova vero-izpoved? Ker imajo poleg Križank v Ljubljani svoje “cerkvene občine” t.udi v Celju in Mariboru, za Kranj pa razpisujejo no, kaj je “zagrešil” v očeh ko- mesto za duhovnika, ki ga zaen- munistov. Zraven je bila tudi opazka, “da se je naselila v ljubljanski stolnici nova Begunka, ki ima zmerom veliko obiskovalcev, skoraj toliko kot jih je imela prvih?’ sana z veliko začetnico in krat še nimajo, ne bo napačno; če se nekoliko bolj seznanimo i njihovo “vero." Zlasti pa še za. to, ker so ti ljudje v veliki milosti pri komunistih. Da je re3, sledi že iz tega, ker jim ko- katere se zidajo hiše In se s tem zagotavlja boljša bodoinost za v sprejem že več takih, ki so in bodo navezani na milodare dobrih in usmiljenih src. Ta katoliška korporacija zbere letno nad pol miljona dolarjev v ta blagi namen. Iz tega ne samo da hrani in vzdržuje s po- Vendar morajo zdaj Slovenci močjo usmiljenih sestra te one- kar naenkrat zvedeti, da je vsa vesoljna rimsko-katoliška cerkev odpadla od “stare-katoliške,” ne pa narobe! Do konca smešno — če bi ne bilo tako žalostno! * *. • Pa je še polno drugih netočnosti in nelogičnosti v llstlu “Slovenski staro-katolifc." Prej smo videli, da list sam poudarja: “Do tedaj (to je do leta 1870), je bila ena cerkev. Besedica ena je podčrtana v listu samem. In vendar beremo v listu pod naslovom: Glavna načela staro-kato-liške cerkve, med drugimi rečmi naslednje: "Duhovnikom (tudi škofom), je zakon, dovoljen.” Obiskovanje službe, božje, prejemanje sv. zakramentov ter opravljanje raznih dobrih del (na primer post) se priporoča, vendar se k temu nihče ne sili pod smrtnim grehom.” V smislu Kristusovega nauka (Mat. 5,32) je v gotovih primerih zakon ločljiv.” “Ušesna spoved ni obvezna, ker ni za to utemell jitve v sv. pi-Vpc'jana je bila namreč AlkohoHiem Mi sovražnik kah “staro-katoikov.” Kdo so tj šele neta 1215 na 4. lateranskem koncilu.” Človek bi vprašal: Kje so bili vendar ti blaženi “staro-kato-liki” vsaj med leti 1215 in 1870 (torej celih 666 lelt!), da niso ves ta čas zapazili, k siko je rimski papež z vso katoliško cerkvijo "odpadel” od staro-katoliške cerkve”!? Sami pravijo, da je bila do Seta 1870 vsa katoliška cerkev tnal 'Pa se v tisti eni ccrltvi škof je jn duhovniki niso mogle in pohabljene, marveč temi dohodki tudi zida še večje in novejše take zavode, kjer bo v sili in v stiski reševala še mnogo več takih, ki bodo prosili za vstop. Ako vse -to pomislimo, bomo zelo radi prispevali v ta tako prekoristni sklad- Rojaki, imate mogoče nekaj prihrankov, ki bi jih mogli dejati v to dobrodelno ustanovo, ne odlašajte.. Poznal sem moge, ki bi bili lahko to storili v časi^ivljenja, a žal da tega niso storili, na to niso mislili, škofovi opomini in prošnje so šle mimo njih brez uspeha, umrli so. Njih premoženje ni bilo deležno tega, tako koristnega sklada, ki bi ohranilo spomin nanje za vse bodoče čase in bi se zanje, kot za dobrotnike — sirotnih vedno opravljale sv. maše in duhovne molitve. O, koliko so zamudili! Delaj takrat ko je še čas, ne čakaj in ne odlašaj, ker lahko zamudiš z odlašanjem. Mnogi slišijo glas prošnje in se odzovejo; mnogokrat, nekateri v lastno škodo, sami so potrebni in vendar vidijo v duši- in v srcu druge še potrebnejše in se v ta namen žrtvujejo. Radi tega naj bo ta apel bolj natoenjen na one, ki bi ložje dali in več dali, za katere je moja malenkost uradno imenovana med našimi ljudmi. Kdor bo pa daroval v te izvan-redni sklad potom mene, bo nje- Ker se pojavlja vedno več alkoholnih pijač in to po cenah, ki so vse prej kot poštene in primerne, in ker se je pijančevanje pričelo zopet širiti, ne bo odveč, ako spregovorimo o tem nekaj besed. Zloraba alkoholnih pijač je za družine vir nesreče, ker iz-podkopuje dušno in telesno zdravje, uničuje premoženje, neti neslogo, seje prepir, zastruplja zarod, Vae to lahko opazuješ dan za dnevom na zgledih v družinah, kjer sta oče ali mati ali pa celo oba vdana pijači. Protialkoholno gibanje ki ima tudi med Slovenci odločne zatopnlke, je dalo povod, da se je o škodlivem vplivu alkohola na telo že' mnogo predavalo in pisalo, tako da je odveč ponavljati znane stvari. Na kratko bodi le v spomin poklicano, da pivci po pretežni večini prezgodaj umirajo vsled sprldenja drobovja (srca, krvnih žil, jeter, želodca, obisti) in da je alkoholizem vzrok cele vrste bolezni obmejnega in osrednjega živčevja; višek dosegajo te bo-leni v blaznosti pijancev. Odporne sile telesa oslabe, in nenadne bolezni, kakor pljučnica, zahtevajo v krogu alkoholikov nepričakovano veliko število žrtev v letih, ko bi morale telesne sile biti že na vrhuncu........... Gospodinja sama bodi v pijači skrajno zmerna; da ne bo dvoumja, kaj je treba smatrati za skrajno zmernost, dostavljamo: najbolje je, ako daje s popolno zdržnostjo vsej družini bodrilni zgled. Abstinenca je bolj vama in bolj priporočljiva, dočim zmernost v marsikaterih gov dar prav teko upisan v tisto slučajih in okolnostih ni brez _ t TT 1 MATTAMMnnll T 111I11A TlIOA ITOI rt razu- zij, ki se je pa po dolgem času vendar vrnila nazaj na Brezje. Zdaj pa da je v stolnici druga “Begunka.” Nekaj časa smo ugibali, odkod naj bi ta prišla, pa smo kmalu dobili pojasnilo* da — iz Križank! Zakaj ni ostala milostna podoba Marijina v Križankah po zasedbi cerkve po “staro-katolikih,” pa še danes ne moremo pojasniti. O tej mliostni Marijini podobi, ki je bila dolga leta v Križan- Iivno pravico. Imamo na anglo-ameriškem pdročju Trsta, ki šteje 280,000 prebivalcev, nesorazmerno veliko, to je nad pn-a je bif ’ K temuVCjeVtreba še omeniti določbe, s katerimi bo pri la Podoba Matere Božjc z Bre' volitvah italijanska večina v Trstu priviligirana pri nakazovanju števila svetovalcev, medtem ko bo v slovenskih občinah nasprotno slovenska večina zapostavljena. Tudi pri vseh tehničnih pripravah za volitve in glasovanje so. Slovenci zapostavljeni po tem zakonu. Vse je tako prirejeno, da bodo imeli Italijani vse stvari v svojih rokah. Občinski odbor imenuje skrutinatorje za volitve. To se pravi, da bo skrutinatorje imenoval občinski svet v Trstu, ki je sestavljen iz članov bloka italijanskih strank, ki hočejo volitve spremeniti v plebiscit italijanstva. V resnici nekaj neverjetnega! Vse te okoliščine potrjujejo sum, da upravne volitve nimajo toliko namena imenovati občinske uprave, ki so že itak v rokah bloka italijanskih strank, marveč da bodo skušali z volitvami dati le nekako moralno potrdilo za predlog treh velesil z dne 20. marca 1948, češ da je ogromna večina prebivalstva za vrnitev Trsta k Italiji. Vsa ta dejstva so globoko prizadela Slovensko demokratsko zvezo v njenem sklepanju o sodelovanju na tako imenovanih upravnih volitvah. Tem bolj, ker smo prepričani, da bodo volitve s takšnimi cilji samo škodljivo vplivale na zopetno združitev področja A in B Svobodnega tržaškega ozemlja, katero si prebivalstvo naše države tako želi. Kljub vsemu pa v nobenem primeru ni možen kakšen volivni kompromis med nami in komunisti, katerekoli vrste. Rajši časten poraz kot pa nizkoten kompromis! Ni važno, da naše demokratično gibanje zmaga v enem ali dveh letih, ali da si osvoji kak sedež v občinskih svetih. Važno je, da se demokratična miselnost širi med našim ljudstvom, tako da bo predstavljala njegove politične nazore, ki so zasidrani v njegovi naravi. Tako poročilo. Demokratični Slovenci v Trstu so se postavili na edino pravilno stališče. Gredo v neenako borbo z odločnostjo in čisto demokratično linijo. Upajmo še vedno, da take volitve ne bodo mogle bistveno vplivati na položaj nove tržaške države. Trst bo imel usodo kakršno mu bo določila splošna usoda sredozemskih dežel. Sicer ne verjamemo veliko zagotovilom grofa Sforze, ki je dejal, da Italija ne bo več zahtevala Trsta zase, ker mora biti Trst presto-' ki” lica nove srednje-Evrope, ki naj se organizira po načelih' demokracije, ali mislimo, da je v bistvu stari italijanski državnik zadel. enoto “Slovenski staro-1 lik,” ki izhaja v precej veliki obliki karana osmih straneh. Vsaj prva številka od letošnjega februarja je taka. Kaj predstavljajo “staro-ka-toUki," bonjo posneli kar iz njihovega lastnega glasila, kjer razlagajo švoje verovanje in svojo versko prakso. !■* ♦ * Svojo zgodovino pojasnijo v kratkem člančiču pod naslovom “Nova vera.” Takole čitamo: Zgodovina na3 uči, da do Pij a IX. ni bilo “staro-katoliške” in ne “rimsko-katoliške” cerkve, veda že tudi pred letom 1315, pa to pustimo iza 'sedaj ob strani), pa je bila ves tisti čas dolžnost za katoličane, da so hodili k službi božji teapovedane dni. . . no, in tako dalje. Vsaj 055 let so “staro-katoliki” vse to prakticirali z drugimi katoličani vred, zdaj pa skušajo z enim mahom “popraviti” te svoje “zmote,” pa dopovedati srečnim Kranjcem, da je čež 300 milijonov katoličanov ‘odpadlo’ od njih!! temveč je bila enotna cerkev, v kah, zdaj pa je bila prenesena v kateri se je oznanjal nauk Kri-stolnico, čitamo v 4. knjigi Šmar- stusov. Porodila pa se je — ali nic pod naslovom: Marijina božja pota v Evropi, naslednje: “Iz leta 1660 se hrani v stranski kapeli križanske cerkve posebna podoba Marije Pomočnice, ki jo častijo verniki z velikim zaupanjem. Lahko truimo, da ni kapelica podnevi nikoli brez obiskovalcev. Nebroj po steni visečih tablic izraža zahvalo za razna uslišanja. Tudi papež Pij VI. je na svojem potovanju iz Rima k cesarju Jožefu na Dunaj molil pred to Marijino podobo 17. marca 1782, ko je tisto noč prej v Križankah prenočil. Med starimi Krakovčani živi pregovor : Enkrat na božjo pot na Dobrovo je toliko kakor trikrat k litanijam v Križanke.” v Piju, IX., ali splošno v Vatikanu — misel, čisto v duhu stoletne absolutistične rimske politike, da bi naj rimski škof v duhovnem oziru zagospodoval vsemu svetu. Rimski škof je nekega lepega dne postal “nezmotljiv,” kar je 'dalo povod za razkol. Do tedaj je bila ena cerkev. Od prave cerkve, v kateri se še danes oznanja čist, neizpreme- W«ll, pod komunisti ni nikjer veliko logike In ljuibbjanc eke Križanke so že bile v luteranskih rekah pod Primožem Trubarjem, pa je tišti čas minil* V poptlnoma enake roke so prišle zdaj pod Titom in “škofom” Joštom, 'pa bo tudi to minilo! --------o-------- faro, v katero on spada. Vsaka fara daje svoja poročila na škofijski urad o vseh darovih in imenih. Za to bo dobila vsaka] nost^volj^ fara iz urada škofije tudi potr-dio in izkaz računov, koliko da je prispevala. Vidite rojaki, kako lepa prilika se nudi vsakemu, da investira v ta izvanredni sklad, ki bo zapisan v knjigo računov, za katere bo sledilo plačilo takrat, ko bomo takega plačila najbolj potrebovali. Kar pišem tudi mislim, želim, da bi z menoj še mnogi mislili na isti način. Danes je še čas, jutri mogoče že ne bo. Priglasite se! Anton Grdina, član direktorija — K. D. Korp. nevarnosti. Ljudje niso vsi e-naki in značaji ne vsi enako trdni. Sčasoma Novi Svet Katoliška dobrodelnost Cleveland, O. — Ko si katoličan, si obvezan za redno delo usmiljenja, za dajatve in za prosjačenje. Vse je v tem, da da-njen nauk Kristusov, se je vsled ie® i’n da pomagaš tem, ki so one- “rrezmotjivosti” odcepila struja, ki se je zavzemala za nezmotljivost rimskgea škofa in se je na-zvala “rimskokatoliška cerkev.” Ali ni to res sijajna razlaga! Ko je bila leta 1870 na splošnem cerkvenem zboru slovesno proglašena verska resnica o ne-To je torej tista milostna Ma- zmotljivosti papeža, kadar govo- rijina podoba, ki je zdaj postala ri uradno kot tak, ali “ex cattie-Begunka” pred “staro-katoli-;dra,” o veri in nravnosti, je ves in se umaknila v stolnico,1 katoliški svet Sprejel ta nauk za kjer pa ima po sporočilu mnogo versko resnico, Zlasti ni bilo niti več obiskovalcev kot jih je ime- enega škofa, ki bi radi tega pola v Križankah. Gotovo še po- stal “staro-katolik.” Res so ne- Od Italijanov ne pričakujemo uvidevnosti in lojalnosti, sebno zato, ker božjo pot na Bre- kateri nekaj časa pomišljali, če Preveč smo doživeli Slovenci že razočaranj od njih. Huje zje komunisti na različne načine je ta razglas na mestu ali ne, to- nas pa boli, da zapadni zavezniki dovoljujejo, da se pred nji-'ovirajo, hovimi očmi in pod njihovo kontrolo vrše taka nasilja in stvari, ki se upirajo vsakemu čutu pravičnosti. Ponavlja se kar se je po prvi svetovni vojni zgodilo da (tako pove med drugimi knjigami Encyctopeadia Eritanni-O križanski cerkvi pa ve pove- c«) polagoma so se vsi do zad- dati prej omenjena knjiga na- Slovencem na Koroškem. Tudi takrat je plebiscitni štatut, slednje: “Cerkev v Križankah je njega drug za drugim podvrgli. Le neki nemški duhovniki, na dovolil glasovanje raznim Nemcem, ki so kdaj Koroško vi-[doživela tekom stoletij nekaj po-(čelu jim učeni Doellinger, se ni- deli ali pa ne. Število nemških glasov je bilo povišano ria' žarov in potresov. Tudi lutera-j-so hoteli podvreči in so ustano- je to za največji blagor sirot, za Mesečnik ža slovenske družine, maj 1949 ima sledečo vsebi- stene v svoj: tako da imaš za dovoljeno mero, ki v resnici ni več prava. Tako prekorači človek mero ne-i-škodljivosti in postane pijanec, i sam ne ve, kdaj. Najmanj pa, kar moremo od ženstva zahtevati, je, da so sovražnice žganja, tudi domačega. Pristni brinjevec, slivovka, tropinjevec in podobne pijače so sicer po svoji kakovosti in po okusu boljše blago kot navadno trgovsko in tovarniško žganje; pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi domači izdelek močna alkoholna pijača, ki gori prižgana s prav tako višnjevim plamenom kakor špirit. Redilne vrednosti nima in poživljajoči vpliv, ki se hipno pokaže, je prevara. — Delozmcžnost in telesno moč daje le zdrava in tečna hrana, 1. Spomin na mater, pesem posvečena našim materam, Gos- žganje pa le telo slabi. Včasih mogli in brez sredstev, ki so odvisni od pomoči drugih. Za vse to pa tudi lahko upaš in pričakuješ plačila. Tako zvana katoliška organizacija “CATHOLIC CHARITY” vsako leto v tem času, v maju, začne posebno zbiranje za te dobrodelne ustanove cele škofije. Pobiranje je razdeljeno v dva dela: prvo začne že sedaj. Tu se obišče tiste, ki dajo večje vsote; kmalu za tem pa se vrši splošno zbiranje po celi fari, za kar je naznanilo po vseh cerkvah in so naprošeneni pobiralci in pobiralk?, ki obiščejo družine in posameznike. Moja malenkost je všteta, da naproša med prvimi darovalci v vseh slovenskih farah v Clevelandu. Ako še kje oglasim ali pride moje pismo, vedite, da je to od škofijskega urada, in da teški. 2. Družinski dan, članek, posvečen naši družini za Materin dan. 3. Slovenski mučenec Franček Pen, zgodovinski spis zadnje vojne, s slikami, Dr. Ferdinand Kolednik. 4. V maju, pesem, Marinka Severjeva. 6. Poročila iz raznih naselbin. 6. Iz area do srca. 7. Dom in zdravje: Zobozdravniki kotiček. Dr. Jos. Tavčar. Previdnost ob nevihti. Kako se na priprost način liapravl par-fem? Otroška omara. — Kuhinja. 8. Za smeh. Izbrane šaljivke. 9. Višarska polena, nadaljevanje redne povesti. Naročnina $3.00 letno. Naslov : Novi Svet, 1845 West Ger-mak Road, Chicago 8, Illinois. Dobra kupčija smo slišali, da ponekod brez žganja ni dobiti delavcev in hlapcev, ali pa menda še celo dekle ne ostanejo pri hiši, če jim ni žgana pijača zagotovljena. Če bodo vsi gospodarji in gospodinje edini, bodo take Zahteve kmalu potihnile. Nedoraslim otrokom ne dajaj niti' kapljice vina, tudi če je z vodo zmešano; drugače lahko vcepiš otroku tudi z manjšimi množinami poželenje po pijači, ki bo postajalo Vedno močneje in bo morda prešlo naposled v neukrotljivo pivsko strast. Če že ne more biti drugače, kakor da vzameš otroka v družbo, v kateri se pije, daj mu rajši nealkoholnih pijač, ki so zdrave in sladke; otrokom bodo prijale in ne bodo prosili vina. Tako dosledno postopaj in dosegla boš, da bo ostalo mlado telo lepo število let prosto alkohola. Zakonske zveze sklepati z 0-sebami, ki so že zmlada vdane’ pijači, je nevarno; nekateri' se “Vaša srečka ba zadela sto sicer v zakonu poboljšajo, dru-tisočdin!” je prerokovala vede- gi .zopet ne, posebno sinovi pi-ževalka. jančevanju podvrženih staršev. “Imenitno!” je vzkliknil ute- Nagon, ki jih šiloma žene k al-he potrebni gospod. "Prodam koholu, jim je prirojen in je vam jo za polovico!” I (Dip* W1 Hrtnl)________, 1 •'"T“>~ ■'"" _ 'Z A. S. Puškin: Kapetanova hči ISrečno, Peter Andrejič!” je žju. rekla s solzami. “Mene poči-ljajo v Orenburg. Bodite zdravi in srečni! Morebiti gospod Bog da, da se Se kdaj vidiva, če pa rte . i .* Glasno je zaihtela. Objel sem jo in ji govoril: “Srečno, angelj moj, bodi zdrava, moja ljubica, moja za-željena! Naj pride nad mene, kar hoče, prepričana bodi, dajbo moja poslednja misel, moja po- čajkah in tulih. Poveljnik je ALKOHOLIZEM NAS SOVRAŽNIK murv injenoti; celo njihovo dušev-no razpoloženje je prav za prav Top so bili spran i d že že neke vrste duševna bolezen, prejšnji dan na nasip. — Ka- č« bodo dekleta temu poglavju petan je korakal pred svojimi fogvciain več pozornosti kakor maloštevilnimi vrstami. Bltž- doslej, si bodo prihranila veliko nja nevarnost je navdajala starega vojščaka z inredbo hrabrostjo. Na stepi, ne daleč od trdnjave, smo zagledali Kakih 20 jezdecev. Videti je bi'o, da 30 kazali, a bili So med njima tudi Baskirci, katere je bilo le- bridkih ur, obenem pa bodo dobro vplivala tndi na moško mladino; strožje stališče deklet bo služilo nehote tudi mladeničem kot krepek nagib k treznosti. Pri mladini obeh spolov mora zmagati prepričanje, da je pi- hko spoznati po njihovih risjih janost in pijančevanje ter vse, slednja molitev posvečena tebi!'’ Maša je ihtela in bliskala obraz na moje prsi. Vroče sem jo poljubil in odhitel iz sobe. VII. Napad. Oj glava moja, oj glavica, kak dolgo ti služila si! Služila mlaja si glavica baš triintrideset le let Pa, oh, prislužila, glavica, koristi nisi sebi, ne radosti in ne besede dobre od ljudi in ne visokega stanu; zaslužila si le, gavica moja, visoka stebra dva, povprečno položeno bruno in kratko vrvico na vrat. Ruska narodna pesem. Ono noč nisem zaspal, še celo slekel se nisem. Mislil sem iti Zjutraj k vratom trdnjave, pri katrih je imela oditi Marja Ivanovna, da'bi se tam ::d nje zadnjikrat poslovil. Čutil sem v sebi veliko premembo: dušni nemir me je mučil mnogo manj nego velika pobitost, v katero sem se bil še pred kratkim pogreznil. Z bolestjo razstanka se je združevala v meni tudi nejasna, a sladka nadeja, nestrpno pričakovanje nevarnosti in čuvstvo plemenite častihiepno-____________ ............. je.--p; ' ...... Že sem hotel oditi z doma, kar so se odprla vrata, in v mojo sobo je vstopil korpcral s poročilom, da so naši kazaki ponoči zapustili trdnjavo ter nasilno vzeli s seboj Julaja in da se zdaj klatijo neznani ljudje okrog trdnjave. Misel, da Marja Ivanovna sedaj ne bo mogla odpotovati, me jo pre-_ Strašila; hitro sem dal korpo-ralu nekaj ukazov ter takej odhitel h kapetanu. Zunaj se je že svitalo. Hitel sem po ulici, kar sem zaslišal 2» seboj, da me nekdo kliče. Ustavil sem se. “Kam greste??” je dejal Ivan Ignatjič, ko me je došel. “Ivan Kuzmič je na nasipu in me pošilja k vam, da takoj pridete. Pugač* (Pugač pomeni v ruščini strah) je tu.” “Ali je odpotovala Marja Ivanovna?” sem vprašal s srčnim trepetom. “Ni mogla,” je odvrnil Ivan Ignatjič, pot v Orenburg je odrezana; trdnjava je obkrožena. Slabo, slabo, Peter Andrejič!” Šla sva na nasip, od prirode vzvišen kraj, utrjen s koli in pletenino. Tu so se že zbirali v tolpah vsi prebivavci trdnjave. Vsa garnizija je bila v oro- iiiepno- |3em sti8I] da *a d6bii i^SBSSB YOUR IUY WORD im obšel svoje vojake in jih nagovoril; “No, otročiči, postavimo se donee v boju za našo mater ca-rlnjo in pokažimo vsemu svetu, d« smo hrabri in zvesti!” Vojaki so z gromkim vzklikom kazali svoje navdušenje. Švabrin je sta) poleg mene in pozorno upiral pogled na sovražnike. Ko bo jezdeci v stepi zagledali v trdnjavipremikanje, so vstopili v gručo in se posvetovali med seboj. Kapefan je ukazal Ivanu Ignatjiču naj nameri top na gihčo in je sam iZprožil. Krogla je zažvižgala in zletela nad njimi, ne storiv-ši nikomur žalega. Jezdeci so se raZpršli in izginili iz dogle-da, stepa je bila Zpet prazna. V tern hipu se je prkazala na nasipu Vasilisa Jegorovna z Mašo, katera se ni1 hotela oddaljiti -od nje. “No, kako je?” je vprašala kapetanka. “Kako je z bojem? Kje je sovražnik?” “Sovražnik ni daleč,” je odgovoril Ivan Kuzmič. “Ce Bog da, bo vse dobro. In ti, Maša, ali se ne bojiš?” “O ne, papa,” je odgovorila Marja Ivanovna, “bojim se le, če sem sama doma.” Pri tem je pogledala name in se stežka nasmehnila. Nehote stisnil ročaj meča, spomi-i, da sem ga dobil snoči , , 'rok. kakor v 'cliHl jB H svoje ljubljenke. Srce mi je kar gorelo. Zdel sem- sc sam sebi njem izvoljen vitez. Želel sem pokazati, da sem bil vreden njenega zaupanja, in sem nestrpno 'pričakoval odločilnega trenotka. V tem hipu se je prikazala izza holma, ki je bil kake pol vrste od trdnjave, nova truma jezdecev, in skoro so napolnili stepo mnogoštevilni ljudje, oboroženi s kopji in loki. Med njimi je jezdil mož na belem konju v rdečem kaftanu z golo sabljo v roki: to je bil Pugačov. Ustavil se je; obstopili 3'< ga, in kmalu so odjezdili proti nam štirje jezdeci, očividno po njegovem povelju ter v diru prihajali naravnost pod utrdbe. Spotznali smo v njih naše izdaj ice. Eden njih je držal nad čapkoilist papirja; drugi je molel nakvišku na kopju nataknjeno Julajevo glavo, katero je zagnal črez sotenje nam pod noge. Glava ubogega Kaimika se je potočila pred kapetana, Izdajke so kričali: “Ne streljajte: pridite in poklonite se carju! Car je tiikaj!” “Jaz vam pokažem!” je zavpil Ivan Kuzmič. “Dečki, streljajte!” Naši vojaki so dali salv«. Kazak, kije držal pismo, je omahnil in se zvrnil s konja, ostali so zdirjali nazaj. Pogledal sem Marjo IVanov-«o. Vsa trda od strahu pri pogledu na krvavo Julajevo glavo, skoraj oglušena od salve, je bila videti kakor v nezavesti. Kapetan je pozval korporala in n»u Ukazal, naj vtam% list iz rok ubitega kazaka. Kor.po-ral je odšel na plan in se vrnil, vodeč za uzdo konja padlega kazaka. Izročil je piemo kapetanu. Ivan Kttemic ga je tiho prečkal i» ga nato raztrgal na dfftonejcosre^ kar vodi k temu in je s tem v zvezi, nekaj sramotnega, dostojnega človeka nevrednega. Neredkokrat pa se žalibog v zakonskem življenju dogaja, da se mož, prej delaven in trezen, sčasoma spremeni ln začne popivati. V takem slučaju je žena prva poklicana, da.ga zopet spravi na pravo pot, seveda z lepo besedo in ljubeznijo. Mož Ob IridueŠeMd potovanja h Rusijev Jugoslavijo ; /Jr, (Jot* CMkaa) šli smo ter vprašali strojevodjo, Jnje da nae pusti, dia se pelje-če res odpelje njegova lokomoti- va v Birzulo. Stnojevodja je potrdil, nakar ga poprosimo, če bi nas mogel vzeti na lokomotivo. Namenjeni smo v Birzulo, ampak vlaki tako neredno vozijo, da bi se radi peljali z vami. Strojevodja nam na to dovoli in reče, naj gremo gori na drva, ki motive namesto premoga; na-ročal pa je, naj pazimo, da se kdo ne pobije ali celo, da kdo doli ne pade in si glave ne razbije. Ko nam je bilo to dovoljeno, smo pa takoj pričeli plezati gori na zložena drva. Ni nas bilo malo, ker dosti potnikov, moških in žensjt, je čakalo na odhod kakega vlaka, in ker tega ni bilo, so jo pričeli ubirati za mo, niso zalegle nič. Le doU pojdite, pa hitro, je ukazal ponovno. Ni kazalo drugega kot ubogati in kislih obrazov smo odšli nazaj na kolodvor. V tem dirindaju sem izgubil svoja tovariša. Nič za to; saj sem tudi sam navajen hoditi, __ ____si mislim, pa stikam m hodim, šo bila za kurjavo loko- bi se dalo priti na kak vlak. Ni dovolj, da samo sprašuješ, naj uvidi, da mu hoče žena le sami in kmalu se nas je nabra-dobro in da ne svari le radi te- lo vse polno tja po drvih in je ga, ker mu ničesar ne privošči. Če je sprememba sploh mogoča, se bo mož predrugačil. S prepirom in prerekanjem bo le težko kaj dosegla. Nepobolj-šljve pijance, ki zapravljajo premoženje in spravljajo celo' obitelj v pogubo, je treba brezobzirno naznaniti sodišču, da izreče nad njimi preklic in s tem odvzame priložnost, da trosijo imetje. Vse, kar se stori v javnem življenju zoper alkohol, naj najde v ženskih vrstah živahen odmev. Naj prihaja protialkoholno stremljenje od katere koli strani, ženstvu veleva lastna korist, da ga krepko podpira. samo pač pa, da se včasih tudi sam o-sebno prepričaš in mogoče le najdeš, če si dovolj siten. Ko nekaj časa hodim mimo vlakov, zagledam na stranskem tiru osebni vlak, na katerega vagonih je bil naslikan Rdeči križ; v vagonih sem pa pri svitu luči opazil precej ljudi ; bili so moški v vojaških oblekah in brez orožja. To pa utegne biti kak invalidni vlak, bila stvar res dokaj nerodna pa s> mislim. Ampak kam neki obirale in ne kdaj se je usta- tudi nevarna. Ker,so bila drva naložena v skladnice in so bile te skladnice nekatere nižje od drugih, se je pri' tistem drenjanju zdaj tu pa tam sprožilo kako poleno ter trčilo enega ali drugega ali v nogo, ali pa v glavo, eden je priAfem tudi padel; pa je nastal trušč in- hrušč. Neka ženska se je nekaj potolkla. Nekateri so skušali napravim mir, boječ se, da nas ne spodijo doli, kar se je tudi zgodilo. Ko je strojevodja videl, kaj se dogaja, je kfatkomalo ukazal- naj se vsi pobereimlo dbi. Ne bom vas vlščil v Birzulo, ko se tako derete, je dejal in vse pro- Help Cleveland Stamp Out TO nega reda, potem je spraševal ni ljudje, ki v takem zimskem pa še nae, zdaj enega zdaj času niso imeli niti zadostne drugega, kje je bil, kako se mu je godilo ter se prav prir jezno razgovarjal z nami. Pri tem razgovoru je mož videl, da so tu mnogi trpini fz vojne, pa se za nekaj časa odstrani. Pa kmalu se mož vrne z vrečo stladkorja, tobakom, ive-plenkami in jabolki ter prične velikodušno deliti med nas. Vsak je dobil nekaj od tega, brez da bi koga vprašal, ali potrebuješ ali ne. Vsakemu je dal. Kar vesel je bil, da je mogel pomagati svojemu bližnjemu. Tako sem bil potem tudi jaz deležen te njegove dobrote. Mož, ki je bil že po naravi dober, je tembolj razumel bedo in pomanjkanje, katero je okušal v ujetništvu. Tako sem se tisto noč spet pošteno vozil v toplem vagonu in sem pričel dremati; prav tako tudi moji sopotniki. Nekaj časa sem kar sede spal, potem se pa stisnem v nek kot na tla pa zaspim tako trdno, da nisem čutil ne uši, ki so me je namenjen? Ker je bil obrnjen proti zapadu sem bil mnenja, da morda odpelje proti Birzuli. Nekaj časa razmišljam kaj naj napravim, potem pa tebi nič meni nič stopim na vlak. Kar bo pa bo, več kot spoditi me iz vlaka mi itak ne morejo. Mimo vstopim v vagon ter sedem na klop poleg drugih. Nihče ni rekel, ni zakaj si prišel in kam greš; kratkomalo še brigali se niso. Saj so morda mislili, da je kak njihov tovariš? Opravljen sem bil skoro tako kot drugi. Tako nisem vzbujal nobene pozornosti. Kmalu sem spoznal, da so na tem vlaku ponajveč bolehni ljudje, nekateri invalidi, vmes je bilo nekaj Rusov, ki se vračali iz Avstrije in vil vlak. Ko sem se prebudil je bilo v vagonu tema pa nobenega človeka nikjer. Vlak je mimo stal na progi obširnega kolodvora. Takoj prvi hip nisem nič vedel, kje sem, ne kaj se je godilo z menoj. Ko si malo premencam oči se pa domislim, da sem se vozil proti Birzuli, domislim se na onega dobrega častnika, in zdaj sem pa sam. Pa kje? Brž poberem nahrbtnik in haj di iz vlaka, da vidim, kje sem. Tu uzrem obširen kolodvor z mnogimi vlaki, ki so stali tja po raznih tirih. Ha, pa ne, da sem v Birzulj? Ko nekaj ča-hodim mimo vlakov ter prelili j ujem kam bi šel, jo krenem na peron. Prišedši tja sem se šele prepričal, da sem res v Birzuli, ki je zelo veliko I obleke; otročički so se tiščali svojih mater ter zmrzovali z njimi vred, kajti matefe same niso imele zadostne obleke pa odej, da bi ščitile malčke pred mrazom. Bog se usmiH kakšna revščina je na svetu, sem dejal pri pogledu na te. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Lepo posestvo naprodaj Ne zamudite te prilike, ker je res dober kup. Restavracija z licenco za pivo in vino. Poslopje 24x36, še dosti prostora za razširjenje. Nadvse moderen 7 sob dom — 8 turistovskih kabin — 8 akrov zemlje — idealni prostori za piknike. Ima svoj lastni plin in druge ugodnosti. Za nadaijna pojasnila pokličite. C. A. Rybak Realtor UL 1-2233 zvečer pa PO 6727 (May 11, 13) Opremljena soba Poštenemu moškemu se odda opremljena soba na 1164 E. 61. St., tel. UT 1-2794. —(94) Farma naprodaj Vzhodno od Painesville na cesti 20 se proda 40 akrov farma, 10 akrov sadnega vrta, 5 akrov grozdja, ostalo orna zemlja; kur-nica za 3,000 kokoši, 1,000 kokoši je že tam, hlev (bank barn), No 7 sob hiša, plin, elektrika, tekoča voda in razno orodje. Se mora prodati, zelo zmerna cena. Za pojasnila pokličite Joseph Globokar — Realtor 986 E. 74. St, tel. HE 6607. 96) > > ■> Nemčije. Torej kar primerna octw/A-.- S'Vf'fjwBmn. Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, furnez, 2 garaži; spodaj 6 sob praznih. Blizu E. 79. St. in St. Clair Ave. Za pojasni-križišče, odkoder se cepijo žc-lla pokličite Mi pi iprarhuo ZDRAVILA za Rrropo MANDEL DRUG CO. 13702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio viak odpelje v Birzuio. Ta je pa dobra, sem dejal sam pri sebi. Je bilo kar prav, da nas je tisti strojevodja spodil doli iz drvarnice tiste lokomotive. Bog ve, kako bi me vso niržlo noč zeblo? Zato sem bil kar vesel, ko sem sedel v toplem vlaku, ki je odpeljal proti Bir-zuli. Kmalu potem ko je vlak odpeljal iz kolodvora, za katerega ime pa žal ne vem, je vstopil v naš vagon častttik-oskrbnik bolniškega oddelka, pa že ne bo tal Galicije. Zdaj moram pa gledati, da dobim pravi vlak, ki pelje proti žmerinki in od tam naprej na avstrijsko mejo. Vesel, kot da sem že na avstrijski meji, korakam po peronu ter vprašam nekega stražnika, kateri vlak odpelje v Žme-rfnko? Na to moje vprašanje mi stražnik odvrne, da sedaj nobeden; potem me vpraša kam, da sem namenjen? Brez nadaljnih pojasnil mu odvrnem, da V Avstrijo. Pa me ki je začel z nami prav zani- vPraSa’ Se sem Avstrijec? Da, VourChtrt •d your FRK X-*ey Todrj! miv in živahen razgovor. Pravil je, da je bil v vojnem ujetništvu v Avstriji, odkoder se je vrnil, ter hotel k svoji družini tja daleč v Turkestan; ker mu je bilo pa radi bojev in pa porušenih železnicah nemogoče priti tako daleč, pa je vstopil v službo Rdečega križa, katero zdaj tu opravlja. Mož je potožil o težkočah, ki so v raz-orani Rusiji,' v kateri ni nobe- _ .noDejie parkališče za avtomobile. -,V Miami so postavili nove -vrste garalo, ki pa nima zuhahjih sten. To je seveda v prvi vrsti namenja** za parkanje avtomobilov v štirih nadstropjih. Prostora je za 620 Ob tov pod streho in *e streho jih pa lahko denejo še 150. pravzaprav sem zdaj Jugoslovan, pojasnim stražniku. Nato mi v nič kaj prijaznem tonu pravi: Sedaj ne odpelje noben vlak v Žfflerinko; tukaj pa tudi ni dovoljeno hoditi takim. Pojdite z menoj, povedem vas v barako, kjer ostanete do odhoda vlaka proti Žmerinki. To stražnikovo povabilo pa ni balo meni prav nič všeč; ampak zaenkrat ni kazalo drugega kot ubogat. Sledil sem stražniku, ki me je privedel do neke lesene barake, ki se je nahajala blizu kolodvorskega prostora; odpre vrata ter mi ukaže, da grem notri. V nos mi je udaril smrad; pa sem sc obotavljal, da bi vstopil. Nekam čudno se mi je zdelo to postopanje stražnikovo. Slutil sem, da sem se morda spet ujel, pa vprašam stražnika, kako dolgo, da bom moral biti tukaj? Stražnik mi še enkrat ukaže, da stopim barako, češ, da me bo že obvesti, kdaj odpelje vlak Zmerinko ter nato odšel nazaj, šentana reč. Prezgodaj sem se veselil avstrijske meje. V baraki, kamor me je privedel stražnik, sem ob svitu brioče petrolejke opazil, da nisem sam. Tam na koncu barake so spali na golih tleh ubogi beguticl; bili so mofiki in ženske ter otroci; izgledalj so tako siromašni pa shujšani, da takih revežev do tedaj še nisem videl. Pomilovanja vred-ll Popravljalnica čevljev Kompletna moderna oprema zelo prometnem kraju; dela $150 na teden. Lastnik je primoran prodati radi bolezni. Za pojasnila: Suburban West Realty AT 3622 Realtors AT 4967 __________________________(93) Hiša naprodaj Naprodaj je lepa 7 sobna hiša za eno družino v slovenski naselbini na 1214 E. 61. St. Hiša je v dobrem stanju in je na velikem lotu; krasen vrt. Proda se hitremu kupcu brez agenta $9,800. Za nadaijna poja- snila vprašajte na gornjem naslovu. —(93) Stanovanje iščejo Mlad zakonski par z enim otrokom želi dobiti stanovanje 5 sob; najraje v ofiolici E. 185. St. ali pa v collinwoodski naselbini. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 0971. (May 9-11-13) Chrbiiina Lodge and Cottages (\ Edwardsburg, Mich. The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toUet. There are IT cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis end shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing. Indoor games. Cater te overnight guests. Located In Christiana Lake In a grove of larse tree*. ISO acres of private playground on US Ut Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMW1C KRAŠOVEC, Prop. ~ Phone 91MFS P.O. Edwardsburg, Mich Kadar potrebujete nrotl ognju, viharju. M avtomobile, se lahke M aaMdWvw obrnete na L Petriek—"iV 1874 1 ■AND HIE WORST IS VET TO COME —in najhujše šele pride Nonce: Stara mama (POVfiST) “Oh, nič. Samo tudi ja." bom rali Študirati, položaj, hi si m“ vččerjala pri Bennettih. ki me navadno peljejo domov a svojim nebesnim avtom, saw bi te pri klubu lahko vzela na voz." “Stori tako. Bom že kako prebil čas, dokler ne pridež. “Okoli desetih ali pol enaj‘ svoje tako stih,’ mu je pcvediala. “Ti pa malo na cesto glej." "Prav.” Stopil je do vrat, tam p« se obrnil. “In malo razmišljaj o tem, kar sem ti povedal." 6. poglavje “Nebesni avto" je bil Juditin izraz za blesteči sivi avte Bcn-netovih. Pendletonovi sc imeli svoj lastni avto, (zastarelega in dostojanstvenega Daimlers, a iz nekega razloga, ki mil mladi elani družine nikoli niso mogli do dna, nikoli niso smeli z njim vemkaj 'ponoči, ko bi ga bili najbolj potrebovali. Milli-cent je bila mnenja, da Forbes, stari šofer in bivši kočij až potrebuje noči1 zase in ker Forbes temu ni nikoli ugovarjal, je pri tem ostalo, in družina je bila navezana na takselj ali na podzemsko. Tako se je torej Judita počutila izredno razkošno, ko je bila ura že skoraj enajst in je sivi nos nebeške kočije prodiral moraJ biti kios kakor si najbolje vedel rn znal. V megli so nekoga 'podrli. Trenutek prej je še uživala ob lahnem drsenju — kakor da teče po olju — zdaj pa so zaradi preproste vožnje, ravno ko je ura 'bila enajst, nekomu uropali zdravje ali pa celo življenje. Medtem kc se je njen duh upiral, da bi priznal tako zoprno dejstvo, so jo pa njene noge že odnesle spreda, pred voz, še skoraj preden ga je vo&mik ustavil. Njuna žrtev se je okleipala dolgega sivega nosu — se ga oklepala za hfpi potem pa se zgrudila. Neki drug moški se je sklanjal nad njim in ga rahlo vlekel pod luč avtovih žarometov. “Cip!” je dejal ta.drugi moški. “Ciip, stara sablja, si se hudo poškodoval?” skozi meglo, ki je že tri dni in naslove. Šofer Mills si ni-skrivala London pred zvezdami, ti mlalo ni vedel pojasniti ne-Ljubila je gibanje, skrivnost »reče; menil je, da je pač pri-temnih cest, rahlo grožnjo me- SU nad nas že kar narejena m gle. “To je pravo bistvo Londona,” je mislila sama pri sebi. 1 Hvala Bogu, da ni bilo kaj hujšega. Vas šofer je sijajro vozil. Kar ne morem si predstavljati, kako je mogel preprečiti da ga ni povozil.” Toda udarec na glavo lahko pomeni—” “Le nikar se ne vznemirjajte, Miss—’’ “Pendelton,” je rekla Judita. Miss Pendleton. Telefoniral bom zdravniku, kakor hitro ga »pravimo v njegovo sobo. Je precej trdoživ — ne res, Cip, stara sablja?” Ljiubeče je položil roko prijatelju na koleno. Prav tedaj pa j e. mož zgubil zavest in omahnil na Juditino ramo v kožuhu. “Bolje bo, če se jaz usedem na vaše mesto, Mis« PenJ.eton,” je predlagal major Stroud. “Čip ni lahek človek.” “Je že dobro,” je rekla Judita. “Bila sem več let V.A.D. (bolničarka)”. Smuknila je z roko do moževega zapestja in potipala žilo. “Zakaj pravite, da zmerom misli na svojo knjigo? Kakšno knjigo?” ■ , “0, Cip je pisatelj, veste. Vedno čečka kakšno stvar. Prav zdaj piše knjigo o verah. Čuden konjiček za vojaka, ne res?" Avto je pel svojo pot gor na Campedu Hill, ko je Judita po- pri Church Street, se je Judi- stopnic, Judita im Noel sla šla ti zdelo, da ve o obeh možeh več, za njimi. Enkrat ali dvakrat ko pa je vedela o mnogih ose- so se morali ustaviti, kajti nju- bah dasi'jih je že dolgo poznala. “Zdaj pa kar na: delo,” je dejal maj or na svoj odloči.i način in »topil iz avta. stara sablja.” Jako narahlo sta ge on in Mills dvignila iz voza ter ga nesla v hišo in po trojnem' stopnišču »krajno temnih in ozkih njo breme je bilo težko in dolgo, zato sta z njim težko zavijala okoli vogalov. ........... “Jaz ibam počakal tukaj, do- “Znani.. Cip, kler ne pride zdravnik,” je dejal Noel. “Ali bi zate ne bilo bolje, da zdaj odideš a avtom domov, Judy?” (Dalje prihodnjič.) STREPTOMYCIN mo s zračno potto v vse dele Jugoslavije ln sicer po sledečih cenah: 10 gramov .....$12.501 40 gramov......$ 46.50 20 gramov.......$25.00 60 gramov ...T..„,..$ 55.50 30 gramov.........$36.001100 gramov ...$105.00 V gort navedenih cenah Je viteta tudi zavarovalnina PENICILLIN ln druga zdravila tudi poAUJamo z zračno potto ln pri poročeno. Lahko pošljete kolikor hočete. D0BR0V0UM 245 Weat 18th St. ODBOR New York 11, N. Y.|||| PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh yrst? ©perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne? ©druge prilike. Pridite in si Izberite. I ANDY HOČEVAR in SINOVI ©Tel. v trgovini Montroae 2369 — na domu Montroae 1917-J^ Odgovora pa ni bilo. Judita taiaswu *“**.«■--je položila roko pod brezmočno »lušala majorja Strouda pripo-______• — nAn4v,.t:i v nn vMinvAti o nriiateli'U. Na Drvi ramo in sta ga postavila na noge. Stal je in omahoval med njiima. ‘ISlpraviva ga v voz,” jc deje-la Judita. Neki stražnik— bil je ves meglen, razen gumbov, ki se je na njih lovila luč — se je pojavil iz črnine ter vprašal za imena vedbvati o prijatelju. Na prvi pogled si videl, da mu je zelo Vdan. Ko so se končno ustavili in-je voz rahlo predel pred nilsko hišo v ozkem odcepeku UDLAN MUTI* Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zsupa-njem do vašega starega znanca 114« E. «1. St JOHN OBLAK HE 273« POŠILJANJE DARIL V JUGOSLAVIJO noči. “Prav vsa krivda je na mojem prijatelju", je reke! drugi 'm »**«... p*» aBBfte&gp O tar hudo IU. bilo d. M bo » “°™\, zgodilo, je prišlo tgko neverjetno naglo, Jš je, v treh sekundah postalo prčbleii}', ki 'bi ga že mu- darilo Upo dobite, ako še na novo naročite na drušMri mesečnik NOVI SVIT in omenite oglas v Ameriški •• ■«' vi-V’ ',i Domovini. Pošiljite naročnino $3.00 za celo leto še danes na naslov: NOVI SVET 1845 West Cermak Road Chicago 8, Illinois 1923— .1941 V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE Margaret Yartz ki Jo Je Beg v noJlepSem nete nlado-zU še pokUeal k aeM . dne U. meje 1M1 Tvoji dragi Žalujoči osteh: JOSEPH in MARGARET YARTZ, •tez*: MARY. LILLIAN in ELEANOR. Mttrt; ROBERT. J AMZS to RAYMOND Metle: PRANE, po pol trat, ANNA, po pol zettra. Cleveland. O. H, malt IMS. nocoj," je pripomnil in pisal v beležnico. Žrtev se je nenadoma zravnala m rekla š težkim glasom : "Saj mi ni; iiič.’r Potem pa so jo moči spet zapustile. Prav tedaj' pa jč prišel zra-,. ven tudi Noel, ki je bil na voz j prežal, kakor mu je bila naročila Judita, javkaj očbjglas okovanih ' koles se je bil na mtih ustavil; to »u je vzbudilo pol zorhoat, da je stopil iz hiše im pogledal, kiaj je narobe. Stražnik j'e opazil njegov prazni rokav, ga nagovoril s stotnikom in zadeva je napredovala. Kakor marsikak drug stražnik, ki ima opraviti s križanjem ceste, je tudi ta smatral ženske za biološki nesmisel. Mills in pri-patelj ponesrečenca sta “Cipa” spravila v avto in ga posadila kar mogoče udobno. Noel se je usedel spredaj k Milton, Judita pa k ponesrečencu; komaj je premagala skoraj divjo željo, da hi naslonila njegovo visečo glavo na svojo ramo. Kajti v hipu, ko je Uzrla Čipov bledi obraz v luči žarometov, jo je prešinilo prepričanje, da so izbrali najlepšega moža v Londonu in ga pedrii. Njegov prijatelj, ki jc sedel ob strani na enem manjših sedežev se je predstavil kot major Stroud, žrtev, ki je nanjo pazil z boječo skrbjo, pa kot majorja Crosby j a. “Takoj mu bo bolje, ko ga pripeljemo domov in »pravimo v posteljo,” je skušal pomiriti Judito. “Res je nesrča huda, a vi niste prav nič krivi. Videl sem, kako je prišlo, zato vem. Crofbyja se vedno prijema kaka smola. Zmerom misli na tisto svojo knjigo. Jaz sem ga skušal pograbiti za rokav, pa je bile že pwpwno." “Kaj pravite, ali je ha lo poškodovan?” Poslušala je, kake težko mož diha, ln bolelo jo je srce. “O, mislim, da je dobil samo udarec na glavi pri odbijaču. STANDARD PAKETI Od sedaj naprej zamorete naročevati STANDARD PAKETE z jestvinami. V cenah teh paketov so vključeni tudi prevozni stroški in zavarovalnina do NAJBLIŽJEGA PRISTANIŠČA ALJ LUKE PREJE- pet raznih oseb. Ostale pakete št. 2, št. 3, št. 4, št. 5 in št. 6 kolikor želite, ampak vsak paket mora biti naslovljen na DBUGO OSEBO. MOKA Pošiljamo še vedno prvorazredno belo moko v vre STANDARD PAKETI Zavoj št. L.......Cena $35.00 10 lbs. Spaghetti 20 lbs. Sugar 10 lba. Grečn Coffee 15 lbs. Rtd: Kidney Beans ' 1 ib. Noodles 2 lbs. Cocoa / Ib. Hard Candy . 5 lbs. Lard i ! 6 cans Tomato Paste, 6 oz. per can 2 cans Powdered Milk, 1 lb. per can 4 cans Sardines—3!4 oz. per can 1 can Peaches (I lb. 13 oz. can) 1 Ib. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread a 1___kt.J PREVOŽNJO DO REKE mpo s PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji. RAZNO Pošiljamo tudi streptomycin, penicillin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije.—Pakete z jestvinami priredimo natančno-po Vaši želji. Pošiljamo tudi: BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PECI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE itd. Ako želite kaj takega odposlali, obrnit« te na nan. PAKETE IN MOKO ODPdSIUAMO NA REKO VSAK DRUGI TEDEN. OPAZKA,—Tem potom naznanjamo, pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja. VAŽNO Čeki in Money Ordri morajo biti naslovljeni na DOBROVOUNI ODBOR. URADNE URE; Od 9. uri dopoldne do 6. ure popoldne. OB NEDELJAH URAD NI ODPPRT. Ako nimate na razpolago naročilne pole, napišite RAZLOČNO kar želite na lastni pisalni papir. Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi tre- . ba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadome- ■ stili z predmeti iste ali višje vrednosti. DOBROVOLJNI ODBOR 245 Wezt 18th Street New York H, N. Y. / Tel.: WAtkint 4-9016 Zavoj št. 2.....Cen« $15.50 12 lbs. Macaroni 10 lbs. Rice \'/i lbs. Farina 5 lbs. Coffee I'/, lbs. Luncheon Meat 5 lbs. Sugar 4 ozs. Bl. Pepper 12 pkgs. Lipton Soup Zavoj it. 3........Cena $15.00 47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soap 4 lba Lard 2 yi lbs. Luncheon Meat Cena $14.00 Zavoj it. 4.......Cena $16.00 20 lbs. Sphagetti 7 lbs. Rice 3 lbs. Sugar 4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste 6 pkgs. Lipton Noodle Soup. 4 ozs. Black Pepper Zavoj št/ 5______ 20 lbs. Rice 8 lbs. Spaghetti 5 lbs. Sugar S Ibs.Coffee Zavoj št. 6......Cena $16.00 7 lb's. Spaghetti 3 lbs. Green Coffee 5 lbs. Sugar 1 lb. Barley 5 lbs. Rice 2 lbs. Lard 1'/, lbs. Corned Beef 0 pkgs. Lipton Noodle Soup 2 cans Tomato Paste 4 ozs. Black Pepper Yi Ib. Tea V.I lb. Cocoa 1 Ib. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate DIREKTNA POMOČ DOBROVOUNEGA ODBORA NARODOM JUGOSLAVIJE ’ r K,'. - , Zgorajšnji fotografični posnetek modeme ambulance, katera stane $3479.82, je bila odpremljena in poslana Jugoslovanskemu Rdečemu Križu na jugoslovanskem parobrolu “Topusko,” dne 16. februarja t. 1. Razun zgoraj omenjene ambulance je Odbor odposlal v Jugoslavijo sledeče predmete: 400 gramov,zelo potrebnega zdravila Streptomycina za zdravljenje otrok; razne potrebščine za oskrbo otročjih domov in zavodov v Jugoslaviji; nekako 30 vreč moke za otročje domove in bolnišnice v Jugoslaviji, itd. Poleg tega je ODBOR podaril Jugoslovanskem - Ameriškemu ženskemu odboru v New Yorku — $1000, v svrho nakupa hrane in zdravil za otročje domove v Jugoslaviji. Zgoraj navedena pomoč je bila omogočena pred vsem potom sodelovanja naših rojakov-izseljencev in tako bode tudi v bodoče potom našega skupnega sodelovanja z priseljenci mogoče koristiti narodom Jugoslavije, kakor tudi izseljencem. ... * * DOBROVČMJNI ODBOR 245 W. 18th St., New York 11, N. Y. SI PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA RNDBWBY. 001001)1 W ZA BARVAN« AVTOMOBILOV. MOR BODY & PAINT CO, i MOŠ ST.CLAIR AVENUE FRANK OVZLBAR, Ustnik. CfHrWallu»»4c SEDMAK Moving k Storage ALSO light Bmawma 10U 1. m EL a tm WHISKERS FOlA