BILI SMO V KS BRDO
Novo obleko
za komunalne napeljave!
Vse kaže, da se razvoju krajevne skupnosti Brdo obetajo boljši časi. Čla-ni krajevnih družbenopolitičnih organi-zacij so se namreč odločili, da bodo o pomanjkljivostih v svoji KS in težavah pri svojem delu spregovorili »naglas« in skušali kolo razvoja pognati naprej.
Tako smo se v prostorih KS Brdo sesta-li s predsednikom skupščine KS Jože-tom Radoševičem, predsednikom sveta KS Janezem Omejcem, podpredsedni-kom sveta KS Antonom Nanutom, predsednikom KK SZDL Antonom Balažičem, sekretarjem OO ZK Bine-tom Lenarščičem in tajnikom sveta KS Ladotom Grdadolnikom.
Zlagali bi se, če bi dejali, da smo pogovor začeli s kakšno drugo temo kakor s komunalno urejenostjo krajev-ne skupnosti. Tako kanalizacija kakor tudi vodovodno omrežje sta potrebna obnove, saj se v zadnjih dvajsetih letih praktično ni nič spremenilo - oboje je staro in dotrajano. Stari kanalizacijski vodi niso več primerni, saj le s težavo še požirajo vse odpadne vode, ki vanje prihajajo. Število krajanov se je v zad-njih dvajsetih letih več kot podvojilo in krajani so si ob postavitvi hiš pomagali, kakor so vedeli in znali. Tako sekun-darnih kanalazicijskih vodov praktično ni namesto njih pa so greznice, tudi primarni vod - v starem delu krajevne skupnosti ga sploh ni — bo nujno po-trebno zamenjati in načrti za ureditev so narejeni že nekaj let. Tako naj bi v letošnjem letu položili kanalizacijo, za gospodinjstva ob stari cesti na Brdo in delu Brdnikove ulice, ostalo pa - in tega je še dve tretjini vse kanalizacijske infrastrukture - ko bo le mogoče.
Dotrajan je tudi vodovod, saj je bilo sedanje lokalno vodovodno omrežje položeno pred dvajsetimi leti in to z denarnim in delovnim samoprispevkom krajanov. Tako so primarni vodi iz sa-lonitnih cevi, ki lahko vsak čas popusti-jo, kar pa bi pomenilo, da bi voda postala za pitje neprimerna. Na vse to bo treba pomisliti ob urejanju cest na Brdu, da bi se tako izognili dvojnemu delu in stroškom.
Razen pred nedavnim obnovljene ceste na Brdo in še ta je obenem meja s krajevno skupnostjo Vrhovci v vsej krajevni skupnosti namreč ni nobene asfaltirane ceste, vseh cest in ulic pa je okrog osem do deset kilometrov. Več ali manj vse so slabe, saj imajo za pod-lago leš, ki je bil kasneje presut pe-skom. Tako luknjam in prahu ni ne konca ne kraja.
Še prav poseben problem pa je to neurejeno cestno omrežje postalo za krajevno skupnost sedaj, ko gradijo Slovenijaceste na njenem območju za-hodno obveznico. Ker investitor obvoz-nice ne izpolnjuje svojih obveznosti in ulic ki jih vsak dan nič kolikokrat pre-vozijo tovornjaki ne vzdržuje kot bi bilo treba, prahu in umazanije pa je na kupe. Da bi se rešili te nadloge, so bili krajani ob Brdnikovi ulici pripravljeni odstopiti del svojih zemljišč, vseh sku-paj je 42 in odstopno izjavo so podpisa-li vsi brez izjeme — vendar zaenkrat dlje od tega niso prišli. Poleg tega pa je tu še vprašanje cestne varnosti, saj je promet gost, varnostna signalizacija pa, po za-gotovilih naših sogovornikov, neureje-na. Sestanek sveta krajevne skupnosti z viško komunalno skupnostjo, mestnim komitejem za promet in zveze in inve-stitorjem, zahodne obvoznice je sicer »prinesel« dogovor o ureditvi vseh teh vprašanj, spremenilo pa se zaenkrat še ni nič.
Ena »klasična« trgovina je premalo
V krajevni skupnosti, kjer živi okrog 2.400 krajanov, je samo ena tr-govina in še ta, tako v pogledu založe-nosti, kakor tudi zaradi premajhne po-vršine prodajnega prostora, ne zado-stuje. In zaenkrat nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Čeprav je ta trgovina še iz leta 1958 (in ima tudi premalo skladiščnih prostorov), pri Mercatorju
tozd Dolomiti niso pozitivno odgovorili na pobudo sveta KS, da bi zgradili v krajevni skupnosti še eno trgovino. Te stare pa tudi ni mogoče razširiti.
Prav tako si v krajevni skupnosti želi-jo razširiti PTT omrežje in krajani so za to razširitev pripravljeni sovlagati - pet tisoč dinarjev po priključku.
Če že ne ravno ta trenutek pa bo prav gotovo v bližnji prihodnosti potre-ben v KS tudi vrtec. Sedaj imajo dva oddelka otroškega varstva, kamor je vključenih 40 otrok, v prostorih druš-tvenega doma, nekaj otrok pa v VVZ Vrhovci. V zazidalnem načrtu je pre-dvidena lokacija za nov VVZ, vendar so naši sogovorniki dejali, da naj bi (kakor slišijo tu in tam) na tistem mestu stale individualne hiše. Lokacija je po-stavljena ob gozdu in tudi prostora za otroško igrišče je dovolj, torej bi bilo prostor več kot škoda pozidati s stano-vanjskimi hišami.
Rekreacijsko področje za vse mesto
Krajevna skupnost se razteza na precej veliki površini in njena okolica je več kakor primerna za ureditev rekreacijskih površin. Ze sedaj je tu urejena trimska steza (ki so jo morali zaradi gradnje obvoznice nekoliko skrajšati), urejene so tudi tekaške proge, balinišče pa bomo morali zaradi ceste pre-staviti. V »Pasji dolini« je dovolj prostora za ureditev rekreacijskih površin za vse letne
športne panoge, vendar bi bil predpogoj za to ureditev, prestavitev dresure psov. Otro-ci,ki se podijo za žogo, in psi pač niso naj-boljša družba. Idejni načrti za ureditev »Pasje doline« so narejeni že dve leti in v krajevni skupnosti bi jih radi uresničili čim prej.
V tem pogledu pa se iz dneva v dan sreču-jejo še z eno težavo, ki vsem Ljubljančanom pritiska veliko črno piko. Prav gotovo na-mreč niso krajani Brda tisti, ki onesnažujejo svojo okolico, ki je kar posejana z odvečni-mi in starimi hladilniki, štedilniki in podob-nim kosovnim materialom, ki ga njihovi biv-ši lastniki puščajo tam ko jih nihče ne vidi.
Neurejenega je torej v krajevni skupnosti Brdo kar precejšen kup. Prav gotovo bo torej potrebnih še precej poti, da bi vsaj najbolj pereče pomanjkljivosti odpravili. Vendar so člani krajevnih družbenopolitič-nih organizacij trdno odločeni, da bodo s svojim delom in tudi pomočjo krajanov živ-ljenje uredili. Za prijetno skupnost imajo namreč vse pogoje in z zaupanjem ljudi in nekoliko razumevanja bo vse še laže.
MOJCA KAUČIČ