7AV0D ZA IZOBRAŽEVANJE IS KULTURO LITIJA MATIČNA KNJIŽNICA JANUAR 1993, ŠT. 1, LETO XX. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA Z IK MATIČNA KNJIŽNICA Parmova 9 61270 LITIJA SLOVESEN ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA V lanskem decembru občinski praznik. Osrednja svečanost je potekala v sredo, 23. decembra, na novi ploščadi pred občinsko zgradbo. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo precej gostov in domačinov, ki so najprej prisluhnili slavnostni besedi litijskega župana g. Mirka Kaplje. V govoru je omenil mnoge lanske pridobitve na raznih področjih našega življenja, o katerih smo v Glasilu občanov sproti poročali, opozoril pa je tudi na težave, zlasti v gospodarstvu in na nadaljnje naraščanje brezposelnosti. Po nagovoru je podelil vsakoletna priznanja. Občinsko priznanje so prejeli: Marija Klun iz Ga- se je v Litiji in drugih krajih vrstilo veliko prireditev, s katerimi so počastili brovke za uspešno delo na področju gospodarstva, Anica Kotar in Mirko Močilar z Dol za dolgoletno uspešno delo v omenjeni krajevni skupnosti ter Aktiv kmečke mladine Litija za delo pri povezovanju kmečke mladine in oživljanju starih običajev. Listini o priznanju pa je izročil Krajevni skupnosti Zadobrova za pomoč pripadnikom TO občine Litija v času agresije na Republiko Slovenijo in Karlu Le-mutu za aktivno delo v krajevni skupnosti Dole. Župan Mirko Kaplja se je s priložnostnim darilom poslovil tudi od dolgoletnega direktorja litijske Pre- dilnice, g. Jožeta Mirtiča in se mu zahvalil za uspešno vodenje podjetja. Kulturni spored, ki sta ga povezovala Maja Sevljak in Gorazd Mavretič, so iz- vajali pevci litijske "Lipe" pod vodstvom Ivana Ko-larja in Pihalni orkester Litija z dirigentom Jožetom Dobravcem. B. Ž. Župan Mirko Kaplja izroča priložnostno darilo dolgoletnemu direktorju Jožetu Mirtiču /Foto: K. Šušteršič/ BOZICNO-NOVOLETNIZPV-ZAV Jubilejni 10. božično-novolet-ni Živ-žav, ena največjih otroških novoletnih prireditev v Sloveniji, se je odvijal v litijski športni dvorani 19. decembra lanskega leta. Udeležilo se ga je od 2.500 do 3.000 otrok s svojimi starši. Med vsemi novoletnimi prireditvami, ki jih ni bilo malo, se je Televizija Slovenija odločila, da za oddajo "Zdravo" posname del litijskega Živ-žava. Celotna prireditev, katere avtorja sta bila Dragica in Milan Turudič v sodelovanju z Zavo- dom za izobraževanje in kulturo Litija, je bila prireditev presenečenj. Že ob vstopu v dvorano so se otroci odločali, kje bodo preživeli ure prijetne zabave. Nekateri so se odločili, za delo v likovni delavnici akademskega kiparja Zlata Rudolfa in akademskega slikarja Jožeta Meglica s pomočjo vzgojiteljic iz Otroškega vrtca Litija. Drugi so si ogledali celotno prireditev in plesali ter se zabavali ob glasbi skupine Pop Design. Celotni program, katerega sta povezovala Dragica in Gorazd, so si gledalci lahko ogledali na odru sredi parketa pod raznobarvnimi reflektorji. Voditelja sta napovedala nastopajoče skupine in posameznike ter zastavljala otrokom nagradna vprašanja. Nastopili so: otroci Otroškega vrtca Ciciban enota Posavje iz Ljubljane, plesni skupini "ŽU-ŽU in "F" iz Litije, Meta Omik in Borut Bogataj iz TV oddaje Klub klobuk, Litijan Nace Si-mončič in njegov Taček, Plesna šola "Urška" iz Ljubljane in čarovnik Marja Marlizz. Celotno prireditev so omogočili; Diskoteka "Slovenija" Ribče, SCT Industrija apna Kresnice, Občina Litija, RJV p.e. Šmartno pri Litiji, Pivovarna "Union" Ljubljana, Jugotekstil Impex Ljubljana, Muc Bazar Šmartno pri Litiji, Trgovina "Ri-na" Šmartno pri Litiji, Šarbek inženiring Jevnica, JCovina Šmartno pri Litiji, Presad Ga-brovka, Cvetličarna "Tila" Šmartno pri Litiji, Bistro Tušek Športna dvorana Litija, Servis in montaža hladilnih naprav Penčur Martin Hotič, Ljubljanska banka, King d.o.o. prodajalna "Valvasor" Šmartno pri Litiji. Iskrena zahvala zgoraj navedenim in neimenovanim, ki jih nismo omenili zaradi pomanjkanja prostora. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela v zadovoljstvo nas vseh. Štiriurna prireditev je bila za manjše predolga, za večje otroke pa prekratka, saj bi rajali in se zabavali še pozno v noč. Avtorja programa se zahvaljujeta vsem najbližjim sodelavcem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve in posebna zahvala Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija za triletno sodelovanje. Tekst in slika: Karolina Šušteršič, Litija OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Letos bomo že drugič praznovali 8. februar - slovenski kulturni praznik - kot državni praznik in dela prost dan. V Sloveniji se bo v njegovo počastitev zvrstilo veliko prireditev, osrednja pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bodo podelili vsakoletne Prešernove nagrade. Za minulo leto, kar zadeva dogajanje na področju kulture, lahko trdim, da je bilo v naši občini uspešno, če mislim s tem na prireditve, ki jih ni manjkalo in so bile dobro obiskane. Na nekatere smo lahko še posebej ponosni. Na Bogenšperku se je zvrstilo več glasbenih nastopov, med katerimi naj omenim predstavitev in blagoslovitev novih ogrel, nastop oktetov Kranjske pri Valvasorju, modno revijo in koncert tria Viritus, v Šmartnem smo lahko prisluhnili najboljšim tamburaškim orkestrom Slovenije, gledali nastop folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja ter spremljali prvo srečanje pritrkovalskih skupin litijske dekani je. Za mesto Uujcje lanska i.a/večja kulturna pridobitev odprtje galerije Mire Pregljeve v Farbarje-vem turnu, kjer so organizirali že štiri slikarske zastave ter izid romana Zeleni kres Jožeta Sevljaka in brošure Litija nekoč in danes izpod peresa Ivana Godca. Kresničani so vzorno organizirali srečanje malih vokalnih skupin Slovenije, na Primskovem pa so odkrili spominsko ploščo nekdanjemu župniku, kulturniku in čudodelniku Juriju Hu-marju. Omeniti moram še vsakoletno počastitev slovenskega kulturnega praznika v geometričnem središču Slovenije na Spodnji Slivni in vse druge neimenovane kulturne akcije in prireditve, ki so potekale v vseh krajevnih skupnostih litijske občine. In kaj načrtujemo za letos? Leto 1993 bo Valvasorjevo leto, saj mineva 300 let od njegove smrti. Njegovo ime ima največ zaslug, da se danes grad Bogenšperk spreminja v pomembno kulturno žarišče v občini in da ga iz leta v leto obiskuje več Slovencev. Tudi v našem glasilu bomo tej obletnici namenili precej pozornosti. Ivan Godec je napisal o tem slovitem zgodovinarju 7 prispevkov, kijih bomo objavljali vse do letošnjega septembra, ko bodo svečanosti ob 300-letnici dosegle vrhunec. V tej številki se boste seznanili z Valvasorjevim življenjem in delom v naslednjih pa s sestavki o rodbini z Medije, Valvasorjevim Bogenšperkom, Valvasorjem o Ljubljani, zagonetno Notranjsko, drobnih zanimivostih in slovesu v Krškem. O vseh drugih prireditvah pa vas bomo v Glasilu občanov sproti obveščali. Ob dnevu slovenske kulture voščim vsem občanom, kiste kakorkoli povezani s kulturnim dogajanjem v naši občini in vam želim, da vas ta dan notranje obogati ter vam da novih duhovnih moči za nadaljnje delo. Boris Žužek Eden od mnogih prizorov na božično - novoletnem ŽIV ŽAV-u /Foto: K. Šušteršič/ Naslednja številka GO bo izšla 22. februarja. Rok za oddajo tekstov je 10. februar 1993. 534853530053235348535323 UREJANJE IN GOSPODARJENJE S PROSTOROM JE ZAHTEVNA NALOGA, ZATO JO V OBČINI ŠE POSEBEJ SKRBNO OBRAVNAVAMO Sredi leta 1992 je občinska skupščina sprejela spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega plana. S tem so bile podane kvalitetne osnove za nadaljno pripravo prostorsko ureditvenih načrtov za celotno območje občine. Z njimi bomo opredelili namensko rabo prostorov, določili način, obliko in faznost gradnje v ureditvenih območjih naselij in ostalih zazidljivih površinah, zavarovali vire pitne vode in naravne izvire, obvarovali kvalitetna kmetijska zemljišča za namen pridelave hrane, določili rezervate za ureditev komunalne infrastrukture t.j. cest, vodovodnega omrežja, kanalizacije s Čistilnimi napravami, telefonskega omrežja, plinovoda, določili načine in lokacije zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov, zavarovali naravne in ustvarjene vrednote v prostoru, kulturne spomenike i.p. Tako je ugotavljala komisija občinskega Izvršnega sveta za pripravo in spremljavo priprave prostorsko izvedbenih aktov na svojem tretjem in zadnjem lanskoletnem sestanku konec decembra meseca, ko je pregledala opravljeno delo in razpravljala o bodočih nalo- gah. Člani komisije so ugotovili, da jih čaka v letu 1993 veliko dela, kajti v pripravi ali izdelavi je več prostorskih načrtov, in sicer: - Za naselje Šmartno je pripravljen dopolnjen osnutek načrta ureditve osrednjega dela naselja vključno z ureditvijo trga ob cerkvi in gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na prostoru porušene Tomazi-nove hiše. Načrti bodo po pridobitvi vseh soglasij in ponovni obravnavi v Krajevni skupnosti posredovani občinski skupščini v obravnavo in sprejem predvidoma v prvih mesecih letošnjega leta. - S sprejetimi planskimi spremembami in dopolnitvami je treba uskladiti urbanistične zasnove za Litijo in Šmartno. Z delom smo začeli v drugi polovici decembra meseca in obsega naslednje: a/ popraviti je treba mejo ureditvenega območja in vrisati oz. popraviti meje tematskih območij urbanih, kmetijskih in trajno varovanih kmetijskih zemljišč, b/ izbrisati rezervat za obvozno magistralno cesto čez Graško Dobravo in Praprošče /novi rezervat poteka v smeri Hotič čez Konja, proti Pono-vičam/, c/ dodatno je treba vrisati vodne izvire in jih prikazati ter zavarovati kot prvovrstno naravno dediščino, d/ popraviti je treba potek rezervata za gradnjo 2 x 110 k v daljnovoda Krško Beričevo, ki se na poteku čez Praprošče in Graško Dobravo briše in vriše ob poteku nove trase magistralne ceste čez Konja, c/ manjši popravki v skladu s spremenjenimi planskimi dokumenti. - Nadalje je v pripravi izdelava prostorsko ureditvenih pogojev /PUP/ za občino, ki bodo nadomestili dosedaj veljavni urbanistični red. pogoji urejanja prostora in omejitve v prostoru bodo podani za naslednja območja: a/ krajinska zasnova obvodnega prostora reke Save, b/ krajinski park Žamboh -Ostrež c/ krajinski park Ljubljana Moste Polje - Litija, d/ vsa ostala območja in naselja v občini. - V pripravi so trije ureditveni načrti, in sicer za naselja Ga-brovka, Vače in Javorje, p. Šmartno. Za ureditveni načrt naselja Gabrovka je opravljena inventarizacija na terenu, v izdelavi so strokovne podlage, osnutek načrta bo prav kmalu javno razgrnjen. Priprava načrtov za ureditev Vač teče v dveh smereh: a/ za izdelavo ureditvenega načrta so pripravljene geodetske podlage, osnutki bodo izdelani in javno razgrnjeni v prvi polovici letošnjega leta, b/ istočasno se pripravljajo idejni projekti za ureditev vaškega trga pred cerkvijo Sv. Andreja, izdelana je idejna zasnova. Za naselje Javorje v KS Vin-tarjevec so prav tako že izdelane reambulirane geodetske karte, v izdelavi so strokovne podlage, tako da bo osnutek javno razgrnjen in obravnavan v naslednjih mesecih. - Spreminja in dopolnjuje se tudi zazidalni načrt za Kresnice, pripravljena je idejna zasnova, manjkajo le še pogoji nekaterih soglasodajalcev, nakar bo organizirana javna obravnava in razgrnitev. - Za ureditev širšega območja mestnega središča Litija - desni breg, se pripravljajo idejni načrti ureditve Valvazor-jevega trga v treh fazah, nadalje ureditev mestne tržnice, parkirišč, Trga svobode, dozidave cerkve Sv. Miklavža, ureditev Podkraja. Člani komisije so bili mnenja, da v občini vodimo pravilno politiko glede priprave in izdelave prostorsko urbanistični in razvojnih dokumentov, ker ne izpostavljamo le občinskega središča, ampak je enaka pozornost dana tudi drugim pomembnim naseljem in občini kot celoti. Takšna stališča naj ravno tako prevladajo pri pripravi programa priprave prostorsko izvedbenih aktov za prihodnja leta. Viktor Šešok PODJETJE ZA PTT PROMET IN OBČINA STA SKUPAJ PRIPRAVILA IN SPREJELA RAZVOJNI PROGRAM ZA LETOŠNJE LETO Občani, ki so v zadnjih letih zaprosili za telefonski priključek, so naleteli na nepremagljivo oviro: v občini zaradi premajhne kapacitete glavne centrale na Pošti v Litiji ni bilo na razpolago prostih linij in številk. Širitev obstoječe centrale pa zaradi prostorske stiske ni bila mogoča. Zato je Podjetje za ptt promet ob tesnem sodelovanju z občino pripravilo razvojni program telekomunikacij na območju celotne občine. In z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo že začeli z realizacijo programa in reševanjem te pereče problematike. V drugi polovici lanskega leta seje v nove prostore v poslovno stanovanjskem objektu ob Ulici Mire Pregljeve preselila pisemska pošta in izpraznila prostore v objektu na levem bregu Save. Tako so nastale prostorske možnosti za širitev obstoječe glavne centrale v Litiji. Vendar pa bo treba predhodno rešiti problem izdvojitve in prenosa "pod-centrale" za območje Šmartna. Zato je v programu dela za letošnje leto kot prioriteta postavljena naloga: ureditev prostorov za centralo v Šmartnem. Pripravljena je že idejna projektna dokumentacija za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na lokaciji porušene hiše na Tomazi-novi 2, kjer bodo tudi prostori za namestitev centrale z možnostjo 1440 telefonskih priključkov. Tako bo dana možnost za povečavo centrale v Litiji, in sicer za dodatnih 1500 naročniških priključkov. Istočasno bo povečan medkrajevni del centrale, ki bo omogočil razširitev zmogljivosti telefonskih postaj v Gabrovki, na Polšniku, Vačah, Dolah in Savi. To pa bo izvedeno v naslednjih letih v skladu s finančnimi možnostmi. Program je pripravljen na osnovi perspektivnega razvojnega programa telekomunikacij v Sloveniji, ki predvideva postopno digitalizacijo celotnega omrežja. Zato bo urejen digitalni radijski sistem prenosa Ljubljana - Litija večje hitrosti in digitalni optični prenosni sistem Litija -Šmartno in s tem zagotovljene sodobnejše in kvalitetnejše telefonske povezave. Za izvedbo nalog celotnega programa bo potrebno zagotoviti 652 milionov tolarjev /pribl. 10,8 milio-na mark/. Podjetje za ptt promet bo zagotovilo večinoma lastna sredstva, na pomoč pa bo s premostitvenimi krediti priskočila tudi Stanovanjska komunalna banka. Po terminskem planu bo dobava in montaža opreme zaključena do konca letošnjega leta, novi priključki na obstoječe in novozgrajeno omrežje pa so predvideni v naslednjem letu. V polnem teku so tudi priprave za gradnjo nove pošte na Dolah. Viktor Šešok Variantna predloga za širitev cerkve Sv. Miklavža v Litiji. Južna fasada objekta v Šmartnem STRANKE SPOROČAJO PREDVOLILNI RUGBY V LITIJI Volitve so za nami, torej smo spet spravili neko opravilo pod streho, kot se temu reče. Toda, če analiziramo kaj smo kot občina v celoti dobili s temi volitvami, ugotovimo, da nič. Vzrok za to je prav gotovo nekoordiniran pristop k volilni strategiji. Stranke bi se morale zavedati, da so volitve priložnost za pridobitev koristi za občino v celoti. Sedaj pa smo bili priča brezglavega kandidiranja raznih posameznikov, ki že v startu niso imeli nobenih možnosti, da bi bili izvoljeni, bodisi v državni zbor, bodisi v državni svet. S strani naše stranke imamo grenke izkušnje tudi s tem, da se nekateri tudi dogovorov niso držali, tako da so bili glasovi razmetani za nepomembne kandidate, škodo pa ima samo občina, ki je ostala ob teh volitvah praznih rok. Upamo, da bodo volilci, ob bližajočih občinskih volitvah, znali bolj razmisliti, kot so sedaj, da se bodo takrat znali pravilno odločiti, za katere kandidate bodo glasovali. Ob tej priliki kot stranka SDSS prosimo Izvršni svet Občine Litija, da z ozirom na 64. sejo izvršnega sveta občine Litija z dne 23.12.1992 objavi razdelitev 105.493,20 SIT, torej sredstev za objavo predvolilnih oglasov in sicer naj se objavi, koliko je posamezna stranka teh sredstev prejela. SDSS Litija. PISMO POSLANKE dr. MATEJE KOŽUH - NOVAKOVE DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE LITIJA Podružnica Slovenske ljudske stranke Litija bo 2.2.1993 pripravila Dan odprtih vrat Slovenske ljudske stranke v Litiji, Valvasorjev trg 3. Program bo naslednji: - Ob 17. uri: Predstavitev štiriletnega delovanja SLS v Litiji s komentarjem predloženega biltena. - Ob 18. uri: Pogovor s predsednikom Slovenske ljudske stranke g. Marjanom Podobnikom v veliki sejni dvorani SO Litija. Vljudno vabljeni! ANARHIJA KMETIJSKE POLITIKE Prepričan sem, da je potrebno v Glasilu občanov podrobneje objasniti ogorčenje kmetov zaradi vladne stihijske kmetijske politike. Razvidno je, da si je Drnovškova vlada zadala za cilj protiinflacijske politike predvsem znižanje stroškov, ki jih državljani odštevamo pri nakupu hrane. Ta namen je gotovo na mestu, vendar se pri tem zastavlja temeljno vprašanje, na kakšen način priti do tega cilja. Ali naj bo ta pot anar-holiberalistična, kot je sedaj, ali naj to dosežemo preko ekosocialnega tržnega gospodarstva. V prvi varianti se nam ponuja popolna sprostitev uvoza hrane, ne glede na to, ali je ta hrana močno izvozno subvencionirana v državah proizvajalkah in brez določil, kdo naj bo uvoznik, brez pravega razmerja cen med ceno pridelkov in končne cene za potrošnika. Taka politika bo pripeljala do ponovnega praznjenja podeželja. Čudi me tudi dejstvo, da ob sedanjem uvozu niso svoje vloge odigrale inšpekcijske službe, saj je bilo s strani potrošnikov veliko pripomb. Predvsem problematičen je bil uvoz zamrznjenega mesa. Alternativa sedanjemu početju vlade je ekosocialno tržno gospodarstvo, ki opredeljuje pomen kmetijstva ne samo kot pridelovalca hrane, temveč pri tem upošteva tudi poseljenost podeželja, ohranjanje sonaravnega ravnotežja dežele, narod-noobrambni in zaščitni, krajinski in turistični vidik in drugo. Ta koncept zahteva vzpostavitev strokovne institucije /Kmetijsko gozdarska zbornica/, ki bo nadzorovala uvoz na podlagi prelevmanske zaščite, kar pomeni uvoz le tistih pridelkov, ki jih ni dovolj, vzpostavitev pravega cenovnega razmerja med pridelavo, predelavo in trgovino tako, da bodo odkupne cene sprejemljive za kmeta, končne cene pa za potrošnika. Ob tem je treba povedati, da naše kmetijstvo ne more biti nikoli konkurenčno ameriškemu ali zahodnoevropskemu kmetijstvu, to pa narekuje tudi drugačno sub-vencijsko politiko države do kmetijstva in podeželja. V naši občini se že nekaj časa trudimo za vzpostavitev ekosocialnih pogojev gospodarjenja, žal pa državna usmeritev ni takšna in tako omejuje tudi naša prizadevanja. Sedanje vladino početje nas vse bolj utrjuje v sumu na zavestno diskreditiranje kmečkega stanu, uničevanje vitalnega dela domače predelovalne industrije in zavajanje potrošnikov ne glede na škodljive dolgoročne posledice za ves narod. Franci Rokavec Dragi volilci! Iskreno se Vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste ga naklonili meni in mojim kolegom na Združeni listi in s tem pripomogli, da sem prišla kot zastopnik naših interesov v novi slovenski parlament. Ker jemljem svoje bodoče delo zelo resno, bi si želela biti v čim tesnejšem stiku z vami, da bi res lahko tekoče prenašala vaše želje in potrebe v parlament, hkrati pa tudi, da bi vam lahko bolj približala delo parlamenta, kije občanu, ko ga opazuje samo z očmi medijev, dostikrat nerazumljivo, nepotrebno in zunaj interesa volilcev. Kot strokovnjak s področja javnega zdravstva bom svoje delo v parlamentu usmerila predvsem v spodbujanje aktivnosti za varovanje zdravja prebivalstva, kar pa zajema prav vse veje družbenih aktivnosti, od zagotavljanja zaposlitve delovno sposobnega prebivalstva na zdravih delovnih mestih do vzdrževanja in krepitve Poslanka Združene liste dr. Mateja Kožuh -Novak nam je poslala naslednje pismo, s katerim bi se rada zahvalila vsem volilcem v IV. volilni enoti. zdravih medsebojnih odnosov med ljudmi in skrbi za tiste med nami, katerih kvaliteta življenja je bodisi zaradi svoje starosti (otroci in ostareli) bodisi zaradi premajne izborazbe ali pa zaradi socialne šibkosti bolj ogrožena kot kvaliteta življenja umsko in delovno sposobnejših, bogatejših in spretnejših. Borila se bom proti nastajanju hitrih socialnih razlik med ljudmi, čemur smo priča danes, kar povzroča nestrpnost med ljudmi in poslabšuje kvaliteto življenja, tako bolj ogroženim kot tudi tistim, ki zmotno menijo, da sije moč s hitrim bogatenjem na račun manj spretnih ali tistih z manj možnostmi zagotoviti prijetno, družbeno bogato življenje. Trden namen imam tudi med seboj zbližati sprte so-narodnjake, saj je naš skupen cilj kvalitetno sožitje v naši lepi, majhni deželi, kakšne so poti do skupnega sožitja, pa če so še tako različne, pa ni pomembno, če pri tem le ne oviramo svobode drug drugega. V želji, da bi se čim večkrat srečali in izmenjali mnenja, da bi dobila čim več vaših pobud, načrtujem mesečna srečanja z vami v obliki okroglih miz in pogovorov o aktualnih temah, kamor bom skušala povabiti tudi strokovnjake drugih ved, da bi lahko celovito pretresli probleme, ki se porajajo v naši družbi. S sodelavci nameravam redno obiskovati vse občine, kijih kot poslanec zastopam v državnem zboru. Želim pa si tudi čim več vaših pobud za skupno delo. V svoji pisarni na Linhartovi 13, Ljubljana -Bežigrad /telefon: 316-088, telefax: 315-457/ sem vam na voljo vsako sredo od 13.00 do 17.00 ure, kjer me lahko obiščete osebno ali pa me pokličete oz. mi pošljete vaše predloge. Kadar bom zadržana v parlamentu, bodo vaše pobude sprejemali moji sodelavci. V upanju na plodno sodelovanje: Vaša poslanka Mateja Kožuh - Novak NAVADITE SE NA RED! Občina Litija in Komunalno stanovanjsko podjetje Litija obveščata vse občane, da bo naslednja akcija pobiranja kosovnih odpadkov ene teden pred veliko nočjo. Do takrat imejte kosovne odpadke doma in jih nikakor ne odmetavajte na divja odlagališča ali celo v naravno okolje. Prispevajte tudi vi svoj delež k ohranjanju naravnega okolja! Vabimo vse občanke in občane na pogovor s poslancema Združene liste v državnem zboru dr. Matejo Kožuh-Novak in dr. Levom Kreftom, ki bo v torek 2. 2.1993 ob 18.00 uri v sejni sobi občine Litija, Jerebova 14. dr. Mateja KOŽUH-NOVAK dr. Lev KREFT Poslanca dr. Mateja Kožuh-Novak in dr. Lev Kreft sta bila na volitvah dne 6.12. 1992 neposredno izvoljena v državni zbor v 4. volilni enoti, ki zajema tudi litijski volilni okraj. Ker iz litijskega volilnega okraja v državni zbor ni bil izvoljen nihče in sta poslanca pripravljena zastopati tudi interese naših občanov, vas vabimo, da se pogovora udeležite in na njem aktivno sodelujete. Združena lista: Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije ANKETA Vida Kramžar, foto: K. Šušteršič KAKŠNA SO PRIČAKOVANJA V LETU 1993? Mimoidoče smo povprašali, kako so preživeli minule božično - novoletne praznike in kaj pričakujejo od letošnjega leta. Takole so nam odgovorili: ANITA KUŠAR iz Hrastnika: "Praznike sem IVANA HORVAT iz Litije: "Praznovali smo v MARIJA MLINARIC iz Litije: "Za minule praz- MATE ČOSIC iz Litije: "Za praznike se ni zgo- praznovala v krogu prijateljev. V letošnjem letu domačem krogu, z možem invalidom. Upam, dabo nike je bilo mrzlo, praznovala pa sem jih skupaj z dilo nič posebnega, pa tudi od novega leta ne pričakujem mir in čimveč denarja." letošnje leto vsaj za spoznanje boljše kot lansko." otroki. Kaj bo prineslo leto 1993, se še ne ve, upam pričakujem veliko." pa, da bo boljše kot lansko." TONE BERČON iz Litije: "Minule praznike smo praznovali doma, kjer je najlepše. Od leta 1993 pričakujem veliko, predvsem pa, da bi se politiki v skupščini umirili in naredili še kaj za nas, ne pa samo zase.' JOŽE GRABNAR iz Jelše: "Prazniki so minili v ALMA ČOŽ iz Šmartna: "Za praznike sem bila PETER SMREKAR iz Vintarjevca: "Praznike redu, bilo jih je še preveč. Ne vem, kaj mi bo doma, predvsem zaradi družbe. Od letošnjega leta sem preživel doma, od tega leta pa ne pričakujem prineslo letošnje leto, česa dobrega že ne. ne pričakujem nič posebnega." veliko." INFORMACIJA ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev Litija obvešča svoje člane, da že sprejema članarino in prispevek za posmrtnino za 1993 leto. Letna članarina je določena v znesku 200 tolarjev, enkratni prispevek za posmrtnino pa je 500 tolarjev. Posmrtnina se izplača v višini 12.500 tolarjev. V naše društvo pa vabimo tudi upokojence, ki se do sedaj še niso odločili, da bi postali naši člani. Društveno življenje je tako pestro, da v njem lahko vsakdo najde svoj interes in ga letom in zdravju primerno uresničuje. Ne stojte ob strani, organizirani upokojenci bomo laže vzdržali ob pravicah, ki nam gredo. Oglasite se pri nas čimprej. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 11. ure v društveni pisarni, Litija, Jerebova 3. Društvo upokojencev Litija SPOŠTOVANI OBČANI, CENJENI KUPCI! Najprej hvala za vaše zaupanje in koriščenje naših storitev v Ugovskih prodajalnah, v mestu Litija, samopostrežbi, diskontu, delikatesi z mlekom, tehnični prodajalni, kmetijskem oskrbovalnem centru AGROMARKET in Bistroju Valvasor, ter v samopostrežnih prodajalnah; Šmartno, Kostrevnica, Sava, Kresnice, Vače in Jevnica. Tudi varčevalcem HRANILNO KREDITNE SLUŽBE LITIJA se ob tej priliki iskreno zahvaljujem za sodelovanje. V naših prodajalnah se trudimo, da imamo pester izbor blaga široke potrošnje po konkurenčnih pogojih. V Bistroju Valvasor nudimo po ugodnih cenah poleg širokega izbora pijač in napitkov tudi večjo izbiro jedi po naročilu in pizz. V banketni sobi Bistroja priporočamo rezervacije tudi za večje skupine, do 60 oseb /svadbe in podobno/ vse po predhodnem dogovoru z možnostjo vključitve več ugodnih ponudbenih variant. Varčevalcem HRANILNO KREDITNE SLUŽBE LITIJA, katere ustanovitelj je zadruga, nudimo poleg ugodnih obrestnih mer za vse vrste vlog še možnost vodenja žiro računov, tekočih računov, ter opravljanja storitev plačilnega prometa. Glavna blagajna HRANILNO KREDITNE SLUŽBE je na sedežu zadruge v Litiji, blagajniška mesta, na katerih lahko varčevalci dvigajo svoje vloge, ali brezgotovinsko kupujejo blago, pa so vse prej navedene združne prodajalne odprte vsak dan od 7. do 19. ure in soboto 7. do 12. ure. Cenjeni kupci, storili bomo vse, da bi zadostili vašim željam in si utrdili vaše zaupanje. Z geslom, vaše zadovoljstvo naš uspeh vas prisrčno pozdravlja in se priporoča MERCATOR KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA LITIJA GASILCI OPOZARJAJO Približuje se čas spomladanskega čiščenja v naravi po travnatih in gozdnih površinah - ta čas je primeren za takšna opravila. Zato bodite posebno pozorni pri zažiganju travnatih in gozdnih površin, saj je to čas brez dežja z vetrom in kot nalašč primeren za hitro razširitev požara. Pri opravilu poskrbite za vse požarnovarnostne ukrepe in po možnosti predhodno obvestite naj-bližnje gasilsko društvo, da ne bi bili pozneje neprijetno presenečeni. OGZ Litija in požarna inšpekcija Občine Litija bi K Valvasor se je rodil konec maja 1641 v Ljubljani. Oče je bil Jernej Valvasor; mati pa Ana Marija roj. Ravbar. Janez Vajkard Valvasor je bil dvanajsti med 24 otroki /dveh žen/ Jerneja Valvasorja. Verjetno seje rodil v hiši na Starem trgu št. 4 v Ljubljani. Šolal seje pri jezuitih v Ljubljani. Kasneje je izpopolnjeval znanje in nabiral življenjske izkušnje s potovanji in v vojaški službi. Potoval je od leta 1659 in nato vse življenje. Videl je Nemčijo, Anglijo, Dansko, Francijo, Španijo, Afriko.... V svojih 53 letih je bil samo na potovanjih po tujem štirinajst let. Najbolj sta na njegov pogled na svet vplivali Nemčija in Francija. Širino njegovega duha je poleg prirojenih lastnosti oblikovala nenehna žela po novem še neznanem. Svoje vojaške veščine je izpopolnjeval že v avstrijsko -turški vojni. Kot prostovoljec seje v letih 1661 do 1664 udeležil spopadov s Turki v Slavoniji pod poveljstvom grofa Nikolaja Zrinjskega. V letu 1675 je na prošnjo kranjskih stanov šel v inšpekcijo vzdolž turške meje od Varaždina do Senja. Bil je dvakrat poročen. 1672. leta se je poročil z Ano Rosino Grafenvveger z gradu Slatne pri Litiji. Z njo je živel do leta 1687, ko je umrla. Imela sta devet otrok. Drugič se je poročil z baronico Ano Mak-similo ZETSCHKER z Vrho-vega pod Gorjanci. Rodila sta se jima dva otroka. Z drugo ženo in družino je 1692 zapustil prodani Bogenšperk in se ŽIVLJENJE IN DELO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA (1641-1693) preselil v Krško v hišo v starem jedru mesta. Sedaj je to hiša št. 4 na Valvasorjevem nabrežju. Tuje leta 1693 v svojem 53. letu umrl. Mesto njegovega zadnjega počivališča ni do kraja znanstveno dokazano. Verjetno je bil pokopan v Mediji. Valvasorjevo delo Šolanje pri jezuitih v Ljubljani in bogate izkušnje v vojskovanju predvsem pa mnoga potovanja so Valvasorja naredila za izjemno globoko mislečega svetovljana in učenjaka takratnega čas. Potovanj ni izkoriščal zgolj za zabavo ali potešitev radovednosti, ampak se je vedno in povsod pokazal kot vedožel-jen raziskovalec. Prednost je dajal naravi in redkostim v njej. Zdrava presoja in velika ljubezen do domače zemlje ga je ob spoznanju, da Evropa ne pozna dovolj Kranjske, navedla na misel o raziskovanju svoje dežele. Izsledke je imel namen zapisati in jih tudi upodobiti ter v knjigah predstaviti svetu. Marsikaj mu je uspelo, vsega pa ni mogel uresničiti. Poglejmo njegove večje uspehe. Na gradu Bogenšperk je ob raziskovanju zbral za tiste čase spoštovanja vrednih nekaj tisoč zvezkov in okoli osem tisoč grafičnih listov veliko knjižnico. To je bila podlaga za njegovo nadaljnje delo. Med zbirkami grafične narave je posebej pomembna knjiga grbov. Ta je obsegala okoli 2000 grbov, ki jih je Valvasor zbral. Slikal jih je Jernej Ramschussl. Zbornik je imel naslov: Opus insignium armo-rungue. Že leta 1671 je izdal v Bar-mbergu neko knjižico, o kateri je malo znanega. 12. aprila 1678 je ustanovil grafično podjetje na Bo-genšperku. K sodelovanju je pridobil risarje in bakrorezce. Med njimi so bili Nemci, Ho-landci in tudi domačini. Pasionsko knjižico /Domi-nicae passionis icones/ so natisnili na Bogenšperku leta 1679. To je hkrati prvo odtisnjeno delo te edinstvene tiskarne. Vsebuje 17 bakrorezov s prizori Kristusovega trpljenja od zadnje večerje do smrti na križu. Sedaj izredno redka knjižica je imela posvetilo ljubljanskemu škofu grofu Jožefu Rabatti. Topografija sodobne vojvodine Kranjske /Topografija Ducatus Carnoliae moder-nae/ je prav tako natisnjena leta 1679. Vsebuje 319 bar-krorezov mest, trgov, samostanov in gradov tedanje ožje in širše domovine Janeza Vaj-karda Valvasorja. Bila je posvečena deželnim stanovom. Topografija lamberških gradov /Topographia arcium Lambergianarum/. Izšla leta 1679. Gre za ponatis 28 podob lamberških gradov po topografiji sodobne vojvodine Kranjske. Posvečena je bila grofu Maksimiljanu Lambergu. Ovidove Metamorfoze /Ovidii Metamorphoseos ieo-nes/ je natisnil 1680. Prizore ilustrira 96 barkorezov. Posvečene so grofu Volfgangu Engelbertu Aurspergu. Topografije sodobne nad-vojvodine Koroške /Topographia Archiducatus Carin-thiea/ je izšla leta 1681. Gre za 223 barkrorezov koroških mest, samostanov in gradov. Ta je posvečena koroškim deželnim stanovom. Topografija salzburške Koroške /Topographia Larin-thiae Salisburgesis/ iz leta 1681 predstavlja izbor 26 bakrorezov salzburške nadškofi-je. Posvečena je salzburškemu knezoškofu Maksimiljanu Grandolfu Kuenburgu. Prizorišča človeške smrti v treh delih /Theatrum mortis humanac tripartitum/ je zadnja med umetnostnimi deli Janeza Vajkarda Valvasorja. Besedilo je bilo leta 1681 tiskano v Ljubljani, bakrorezi pa na Bogenšperku. Delo, ki prikazuje mrtvaške plese, vrste smrti in muke pogubljenih je posvetil Albertu Riechartu, Opatu benediktanskega samostana v St. Pavlu na Koroškem. Slava Vojvodine Kranjske /Die Ehre des Hertzogthums Crain/ je izšla leta 1689 pri V.M. Endterju v Numbergu. Posvetilo je namenjeno kranjskim deželnim stanovom. Obsega 15 knjig na 3532 straneh. Ima še 24 prilog. Med besedilom je 528 ilustracij. To obsežno delo ima naslednjo vsebino: - imena narodov, ki so nekdaj prebivali na Kranjskem in nazivov o imenu dežele Kranjske - topografijo in geografijo Kranjske - popis gor, rek, jezer, pod- nebja, rastlin, živali, rudnikov in rudnin. - opis naravnih redkosti s posebej obsežnim popisom Cerkniškega jezera - zgodovino narodov, ki so vladali na Kranjskem do prihoda Frankov /v dodatku pa še o rimskih naselbinah in napisih na kamnih/ - jezik, noše, šege in navade /v dodatku so navedeni pisatelji, ki so delovali na Kranjskem in njihova dela/ - zgodovino verstev, poganstvo, pokristjanjevanje, prote-stantizem, protireformacijo, sodobne verske običaje in praznoverstvo - imena svetnikov, ki so v kakršnikoli zvezi s Kranjsko, patriarhe in škofe ter opis župnij - ustavno in upravno ureditev dežele ter plemstvo in grbe plemiških družin - zgodovino vojvod in deželnih knezov - topografijo, ki na 730 straneh s 337 bakrorezi ilustrira mesta, trge in gradove in samostane na Kranjskem - opis turških in krščanskih obmejnih krajev na Hrvaškem, za katere je Kranjska žrtvovala toliko krvi in denarja - najstarejšo zgodovino - rimsko dobo, preseljevanje narodov in čas do avstrijske oblasti in - letopis Kranjske pod avstrijskimi vladarji. Valvasor kot vsak izjemen in nadpovprečen človek in njegovo delo sta bila deležna mnogih med seboj tudi različnih ocen. Stvarno in strnje- MŠE: IVAN GODEC no je zapisal dr. Branko Reisp. Naj za konec navedem dobesedno: "Baron Janez Vajkard Valvasor /1641-1693/, od 1687 član Royal Society v Londonu, je bil kranjski polihistor /natančneje histroriograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, narodoslovec in tehnik/, nadalje zbiratelj, risar in založnik, ob tem pa še vojak in poveljnik. Z izjemnimi deli, ki jih je ustvaril s svojo sposobnostjo in žrtvami in ki tudi kasneje niso našla posnemovalca, si je zagotovil odlično mesto, ne samo v slovenski in jugoslovanski, ampak tudi v avstrijski in širše v evropski kulturi. Die Ehre des hertzo-ghtums Crain je najtehtnejše delo obdobja med reformacijo in prosvetljenstvom, njegov življenjski opus pa presega dosežke dobe v toliki meri, da ga uvrščamo med naše najpomembnejše stvaritve sploh.V svojem času je edini na Slovenskem sledil razvoju fizikalnih znanosti in se uvrstil med prve znanilce prosve-tljenske miselnosti. Bilje med tistimi redkimi markantni m i osebnostmi pri nas, ki so kljub velikemu neskladju z domačo stvarnostjo težile k izvirnim kulturnim ciljem in tu dosegale visoko, evropskim obzorjem prilagojeno raven. S tem so v evropsko kulturo tudi prispevale. Valvasor, Evropejec po duhu in izobrazbi, Kranjec po domovinstvu, sodi tako med najznamenitejše in najvrednejše može, ki so živeli in delali na slovenski zemlji." ZVEZA ČASTNIKOV SLOVENIJE - OBČINSKA ORGANIZACIJA LITIJA Zveza častnikov Slovenije - Občinska organizacija Litija v ustanavljanju obvešča vse rezervne častnike in podčastnike v občini Litija, da se je Občinska konferenca ZRVS Litija preimenovala v Zvezo častnikov Slovenije - Občinska organizacija Litija. Zveza častnikov Slovenije je samostojna organizacija vojaških častnikov, podčastnikov, vojakov s činom in vojaških uslužbencev na območju Republike Slovenije. Članstvo v tej organizaciji je prostovoljno glede na motivacijo in interesno povezovanje z opredeljenimi dolžnostmi in pravicami, določenimi s Statutom organizacije. S preimenovanjem želimo evidentirati naše članstvo. V ta namen so dostavljene vsem rezervnim častnikom in podčastnikom v občini Litija pristopne izjave za včlanitev v Zvezo častnikov Slovenije, katere pošljite na Oddelek za obrambne zadeve občine Litija. Pristopite, oziroma ostanite še naprej član Zveze častnikov Slovenije. Zveza častnikov Slovenije Občinska organizacija Litija PODJETJE JERNEJ d.o.o. je preselilo trgovino z inštalacijami in gradbenim materialom v Šmartnem pri Litiji na Pungrt št. 5 -stara Kovina. Povečali smo zalogo elektroinštalacij, vodovodne inštalacije in centralne napeljave. Predstavništvo Jelovica p.o. vam ponuja stavbno pohištvo po tovarniških cenah s popustom ali na obročno plačilo in s prevozom na dom. Pridite in se prepričajte: ugodne cene, prodaja na obroke, organizacija prevoza, takojšnja dobava. Se priporočamo! SREČANJE KRVODAJALCEV Občinska organizacija Rdečega križa Litija je tudi v minulem letu, 26. decembra, organizirala srečanje za vse prostovoljne krvodajalce, ki so dali kri najmanj 15-kraL Povabila jih je 109, vsem pa je predsednik Karlo Le-mut podelil posebna priznanja. Tako je 15-krat darovalo kri 31 posameznikov, 20 krat 25, 25-kral 18, 30-krat 12 in 35-krat 8 občanov. Krvodajalcem, ki so darovali kri 40-krat 8 in 45-krat 5, je izročil še Srebrni znak Rdečega križa Slovenije; le-tega pa je prejel tudi dolgoletni aktivist RK Ivo Blažič iz Litije. Anton Dragar in Franc Izlakar, ki sta dala kri že 50-krat oziroma 55-krat pa sta prejela Zlati znak RK Slovenije. Podelitvi priznanj je sledilo družabno srečanje, kjer je za prijetno razpoloženje poskrbela s slovenskimi ljudskimi plesi in običaji folklorna skupina Javorje. B.Ž. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V LITIJI DVE ŠOLI Že več let je bila litijska šola ena izmed največjih v Sloveniji. Pred 30. leti je bilo v šoli 833 učencev, število učencev seje večalo in šola je postala pretesna, zato so morali začeti razmišljati o novogradnji. Leta 1976 je bila na Graški dobravi zgrajena nova šola. Vanjo so se preselili učenci od šestega do osmega razreda in učenci od prvega do četrtega razreda, ki so prebivali na levem bregu v Litiji. leta 1984 je bil zgrajen prizidek k stari šoli, ki je tako postala osemletka. S tem sta se začeli šoli postopoma organizacijsko ločevati. Leta 1991 smo začeli v šoli razmišljati o razdelitvi na dve manjši šoli. O tem smo se izrekli v začetku 1.1992. Razlogi za to so bili nova zakonodaja, ki je naravnana na idealno šolo s šestnajstimi oddelki in težave, ki so se pojavljale zaradi velikosti šole, saj je ta štela 69 oddelkov, v katerih je bilo 1362 učencev. Pouk je tekel v dveh stavbah v Litiji in v sedmih podružničnih šolah. Glede na vse to je občinska skupščina z odlokom o ustanovitvi vzgojno izobraževalnih zavodov v Litiji ustanovila dve šoli, in sicer OŠ Gradec s sedežem na Bevkovi 3 in OŠ Litija s sedežem na Cesti komandanta Staneta 2. Podružnične šole /po novem organizacijske enote/ Vače, Jevnica, Hotič in Kresnice delujejo v okviru OŠ Gradec, šole na Savi, Polšniku in Konjšici ter Enota s prilagojenim programom pa v okviru OŠ Litija. Tako imamo v Litiji od 1.1.1993 tudi formalno dve samostojni šoli, ki sta po velikosti še vedno na prvem in drugem mestu v občini. OŠ Gradec ima skupaj z organizacijskimi enotami 34 oddelkov, v katerih je 679 učencev, OŠ Litija pa ima 35 oddelkov, v katerih je 723 učencev. Na OŠ Gradec je zaposlenih 58, na OŠ Litija pa 59 delavcev. Vinko Logaj TUDI V EVROPI SO VRTCI Skupina vzgojiteljev ter Cilka Čarman /prevajalka/ je v decembru lanskega leta obiskala privatni vrtec M. Kocher v Grazu /Avstrija/. V vrtcu je 36 otrok od 4-6 leta starosti, bivalni čas pa je od 8 ure -12.30 ure. Program izvajajo M. Kocher - antropologinja ter dve vzgojiteljici. Vrtec domuje v starejši vili, ki je podobna našemu bivšemu očaku "Kek-cu". Vzgojna dejavnost je organizirana v 8 prostorih. Le-ti so: knjižnica, likovna delavnica, soba Montessori, lutkovna soba, kuhinja in jedilnica, telovadnica, mizarska in kiparska delavnica ter zunanje igrišče. V vzgoji iščejo "SVOJO POT", ki jo bogatijo z elementi Montessori in VValdorfske pedagogike ter osnovami orientalske filozofije. Obiskali smo jih v času "ADVENTA" in se pripravljali na prihod Miklavža in praznovanje BOŽIČA. Bistvo njihovega vzgajanja so umirjeni in sproščeni otroci, vzgoja brez prisile, ob glasbi, vegetarjanskem načinu prehrane, brez hitenja in stiske s časom, zglednega sodelovanja s starši, ter vključevanja otrok v vrtec ne glede na svetovno nazorsko usmeritev staršev. Primerjali smo naše vzgojno delo s tem zahodnim modelom in ugotovili, da smo jim zelo podobni, le prostorski pogoji so naši bolj skromnejši, bomo pa zanesljivo kakšen kamenček iz tega mozaika vtkali v naš vzgojni prostor. Končar Franci NOVICE IZ VRTCA OTROŠKI »DIRENDAJ« V NAŠIH VRTCIH - V vrtcu "Najdihojca" v Litiji je bila organizirana razstava in prodaja igrač JOMI. - Vrtec "Medvedek" in "Jurček" je obiskala skupina vzgojiteljic iz Zaloga in razveselila otroke z lutkovno igrico. - Mali šolarji iz Hotiča so skupaj z osnovnošolci obiskali Ljubljano in v Cankarjevem domu uživali v deželi "IGRAČ". - Obiskal naj je čarovnik "ROMANO" in otroke navdušil s svojimi čarovnijami. - Vzgojno osebje vrtca "Medvedek" je sodelovalo v BOŽIČNO - NOVOLETNEM ŽIV-ŽAVU v šprtni dvorani v Litiji. - Zadnji teden v decembru je naše malčke obiskal dobri stari dedek Mraz /Stanko Pepelnak/, ki že nekaj let razveseljuje najmlajše. - Lutkovno igrico "Medved išče pestunjo" so uprizorile "vrtičkarice" iz naših vrtcev. - "Ure pravljic" pa so nam pripravili v knjižnici Litija DEDEK MRAZ SE JE POGOVARJAL Z OTROKI V VRTCU »NApiHOJCA« Naš stari prijatelj dedek Mraz je s svojimi snežinkami tudi letos obiskal vse vrtce v naši občini. Veseli smo ga bili tudi v vrtcu Najdihojca ter v klepetu z njim smo si marsikaj povedali. Dedek Mraz je sedel in radovedno poslušal. Otroci so mu povedali, da v vrtec radi hodijo, da se učijo biti prijazni drug do drugega pa tudi do tovarišic. Veliko zanimivega doživijo, česar se radi spominjajo. Ne morejo pozabiti lutkovne igrice o kužku in muci, ki sojo zaigrali lutkarji iz Ljubljane. Radi se spominjajo čarovnij čarodeja iz Idrije, pa tudi mnogih mladih pevcev iz litijske osnovne šole pod vodstvom Selme Gradišek, ki so jih razveselili z glasbeno pravljico "Šest kužkov". Izjemno navdušeni pa so si ogledali igrico "Medved išče pestunjo", ki so jo pripravile in zaigrale tovarišice iz litijskih vrtcev. Dedku pa so otroci pripovedovali tudi o obisku tetke Jeseni pri njih, in o kostanjevem pikniku, ki smo ga izvedli kar na igrišču vrtca. Tudi o tem, da znajo delati na kmetiji, so pripovedovali. In povedali so mu vse o obisku na Razpotnikovi kmetiji v Kresniškem Vrhu, ki sojo videli vsi, razen malčkov, to je približno 120 otrok. Nepozaben je bil ta dan, bogat in pester s kmečkimi opravili, sproščen in prijeten, zanimivi in nagrajen. Za "trdo" in vztrajno delo smo se lahko vozili s kmečkim vozom, v katerega je bil vprežen pravi konj. In kaj smo morali še povedati dedku Mrazu? Da tako prijaznih ljudi, kot sta stric in teta na Razpotnikovi kmetiji, ni veliko. "Dedek Mraz, pošlji jima veliko lepih daril, zdravja in vsega, kar hočeš ti," so dejali otroci, ker tako čutijo in so njihova doživetja nepozabna. Gregi je povedal, da bi kar vedno živel na kmetiji, ker je tam lepo, ne ropotajo avtomobili in lahko bi se večkrat vozil s konjem. Pa kaj, ko očka in mamica živita v mestu, in ju ne more pustiti samih. Tako je razmišljalo še veliko otrok in prav imajo. Dedek Mraz je le prikimaval in bil tudi navdušen, koje opazoval igralnice, izdelke otrok ter prisluhnil njihovemu petju. "Pravi umetniki ste," jim je dejal. "Ustvarjate z lesom, volno, blagom, papirjem, izdelujete lutke, oblikujete s semeni, neverjetno! Le kako se take imenitne ideje rodijo v tako majhnih glavicah?" Povedali so mu, da na pomoč priskočijo njihove tovarišice pa tudi starši, ki prinašajo marsikaj v vrtec. Tako je dedek Mraz začutil, da delamo skupaj in tako smo vsi zadovoljni. Da pa bi bil zadovoljen tudi on, smo mu zaželeli ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO! Da bi nas še dolgo obiskoval, čeprav so nekateri že strašili otroke, da je umrl. Pa vendar temu ni tako. Še vedno je živ, tako kot vse druge ideološke osebnosti, ki na kakršenkoli način razveseljujejo otroke. Le daril je preveč. O tem bi bilo potrebno razmišljati v bodoče, saj niso le igrače in sladkarije tiste stvari, ki otroke OSREČUJEJO. Še veliko pomembnejše so druge stvari, pa naj o njih razmislijo tisti, ki bodo prebirali te vrstice in tisti, ki se zares zavedajo, da so OTROCI NAŠE BOGASTVO, in to v pravem pomenu te besede. Za vrtec Najdihojca zapisala Olga Sinreih KAJ LEPEGA PRIPRAVLJAMO ZA NASE MALČKE V ZIMSKO - POMLADNEM ČASU? - Organizirali bomo ZIMOVANJE s smučarskim tečajem na Pohorju, ki ga bodo vodili vaditelji SK Branik. Letos je ogromno prijav, saj moramo tečaj organizirati v dveh skupinah. - V februarju bomo organizirali PUSTOVANJE. - V marcu bo pomemben dogodek "POMLADNO DRUŽINSKO SREČANJE" staršev in otrok. - V februarju bomo organizirali PUSTOVANJE. - V marcu bo pomemben dogodek "POMLADNO DRUŽINSKO SREČANJE" staršev in otrok. - V aprilu bomo organizirali PLAVALNI TEČAJ v hali Tivoli. Organiziranih imamo torej vrsto dejavnosti, finančno breme nosijo starši, ta naša demokratična družba, ki so je polna usta o ljubezni do otrok, za našo dejavnost nima kaj posebnega posluha. OBISK KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V NAŠEM VRTCU KO SE UGASNEJO LUCI IN SI ZAŽELIMO. Ko ura odbije polnoč, luči zares ugasnejo v vseh hišah in povsod se začenja NOVO LETO. Trenutek je lep. Še zlasti takrat, ko se stisnejo dlani, ko si pogledamo v oči in ko si rečemo: "SREČNO!" Toda ta beseda naj bi bila topla, vsebinska, beseda, ki naj bi jo izrekli ljudje iz oči v oči zares iskreno. SREČNO! Ta beseda, ki si jo izražamo, naj bi bila kot svetla nitka, ki bi se vila skozi 365 dni in vijugala med ljudmi, ki so si to iskreno zaželeli. Kako čudovito bi bilo, če bi se to res zgodilo. Kako pogosto bi se ustavili drug ob drugem in si o sreči in nesreči nekaj povedali in kako bi začutili, da smo zares MAJHEN NAROD , saj se med seboj poznamo, si pomagamo. Tako pa narod ostaja zares majhen, pa žal, še tega ne poznamo. NAROD JE ČLOVEK. Človek pa je ustvarjalec delovnih procesov, rezultatov, zamisli, idej... Človek je lahko PRIJATELJ. A pravi prijatelj ni vsak človek. Vedno manj je takšnih ljudi. To v srcih čutimo vsi, ki si prijateljstva želimo, ki nam niso mar le materialne dobrine, bogastvo... Kdo je kriv, da se odmikamo drug od druge- ga, kot da bi se česa bali, pa si stika le želimo. Je kriv sistem, spremenjeni zakoni, demokracija? MORDA. Torej, zaželimo si, da bi bili v letu 1993 prijatelji. Prijatelji v sreči in nesreči. Naj se vije nitka srečnih in žalostnih trenutkov v letu. Nitka, ki nam bo omogočila, da se ustavimo, prijazno pozdravimo, iskreno pogovorimo in ki nam bo dala možnost, da bomo spet .... PRIJATELJI. Pa srečno, na stezici, poti in široki cesti...., ne glede na to, čigav si in kaj imaš...! Olga Sinreih V predvolilnem času so nas obiskali občinski "krščanski demokrati" na čelu s svojim prvakom g. Lojzetom Peterletom. Resnično smo se jih razveselili, saj so edina stranka, ki se zavzema za srečno družinsko življenje in kvalitetno organizirano predšolsko vzgojo. Gostje so si ogledali vrtec "Najdihojca" in bili presenečeni nad ustvarjalnostjo in sproščenostjo otrok. Spoznali so, kaj delamo v vrtcu, ter se seznanili s problemi, s katerimi se srečujemo. Obljubili so, da nas bodo v naših prizadevanjih podpirali. PORTRETI LITIJANOV V GALERIJI MIRE PREGELJ Na praznični dan, 26. decembra, so odprli v galeriji Mire Pregelj v Farbarjevem tumu v Litiji že četrto slikarsko razstavo v minulem letu. Tokrat seje slikarkin nečak Mitja Pregelj odločil za portrete Litijanov, ki jih je ustvarila njegova teta - akademska slikarka Mira Pregljeva. O tem področju njenega bogatega likovnega ustvarjanja je na predstavitvi spregovoril likovni kritik, g. Mirko Juteršek iz Ljubljane. Pred odprtjem razstave pa je bil v litijski župni cerkvi božični koncert, na katerem so sodelovali: orglarica Marija Fojkar, študentka solopetja Helena Fojkar in moški zbor s Polšnika pod vodstvom Ivana Fojkarja. B.Ž. V galeriji Mire Pregelj so 26. decembra odprli že četrto razstavo v minulem letu /Foto: K. Šušteršič/ ZA KONEC LETA V GLEDALIŠČE Na predvečer starega leta, ko so že najnujnejše priprave za praznovanje novega leta postorjene, smo se tudi kmečke žene v organizaciji kmetijsko svetovalne službe in Aktiva kmečkih žena litijske občine odločile, da gremo v Ljubljano v gledališče. Zbrale smo se pred Kmetijsko - gozdarsko zadrugo v Litiji, od koder nas je avtobus odpeljal najprej na Vače in še tu pobral ostale članice, tako daje bil povsem poln, saj nas je bilo preko šestdeset; ta podatek pove, kako se tudi kmečke žene zanimamo za kulturo. V Šentjakobskem gledališču smo si ogledale igro Martin Krpan, po predstavi smo bile vse navdušene in veselih obrazov. Da pa smo večer še bolj popestrile, smo se odpeljale na večerjo; tam smo se imele priložnost med seboj spoznati in prav kmalu je iz vseh grl zadonela lepa domača pesem. Večerje kar prehitro minil, nanj pa bo ostal nepozaben spomin. Ob slovesu smo si vse želele, da se ob letu znova snidemo. Kristina Potočnik, Vače SE RES NE MOREM NIČEMER ODREČI, DA BI LAHKO RAZVESELIL TUDI SOČLOVEKA? Litijska mladina se je zopet predstavila s krajšo igrico v dveh dejanjih. Zaigrali smo jo na božič ob 17. uri. Oder smo si postavili kar v cerkvi, saj bi bila veroučna učilnica mnogo premajhna za 400 do 450 gledalcev. V prvem dejanju igrice je bila predstavljena sebičnost in nenasitnost otrok, kako vsak skrbi le za svoj blagor, brez sočutja do drugih! V drugem dejanju pa je bila v ospredju mati s tremi otroki, ki so se kljub svoji revščini odločili odreči se delu svojih dobrin, da bi lahko razveselili nekatere še revnejše otroke. Če so res še kje takšni otroci in odrasli, vsa čast jim. Vendar pa na žalost živimo v zelo zmaterializirani družbi, ko skoro vsak misli le na denar in lastno preživetje. Pri vsem tem trudu za iskanje denarja starši dostikrat zanemarjajo vzgojo lastnih otrok in pustijo, da jih vzgaja družba. Posledice takšne "vzgoje" ste lahko videli po novoletnem večeru, če ste se le malo sprehodili po našem mestu. Pri tem ste lahko opazili smetnjake, ki so jih ravnokar pritrdili, kako žalostno ležijo po širni okolici. Kako lepo bi bilo, če bi se ljudje znali odpovedati "ma-likovanju" denarja in bi se po zgledu te matere usmerili predvsem v duhovno plat življenja. Tistemu, ki bi imel na to morda ugovor, svetujem, da povpraša koga starejših o nekdanjem življenju. Skoro vsak mu bo odgovoril: "Živeli smo revno, vendar bilo je lepše kot sedaj." Pohvala gre tudi celotnemu igralskemu ansamblu, ki se je potrudil naučiti to, vsebinsko dokaj težko in predvsem bogato igro, v pičlih 14-ih dneh. Matjaž Berčon KONCERT OB 107. LETU "Saj za 107 let kar dobro izgledate," je z uvodnim pozdravom pevcem Moškega pevskega zbora LIPA iz Litije čestital TV novinar Tone Hočevar ob koncetu, ki so ga priredili ob tej visoki obletnici. Dvorana na Stavbah je bila polna ljubiteljev lepe zborovske pesmi in poslušalcem tudi tokrat ni bilo žal, da so prišli na koncert litijske LIPE. Zbor seje predstavil s štirinajstimi pesmimi, med katerimi je bilo pet Jerebovih, s čimer zbor zvesto nadaljuje svojo privrženost skladatelju Petru Jerebu. Zborovodja in dirigent g. Ivan Kolar je izbral tudi nekaj težjih skladb, kar je seveda prav, saj mora zbor skrbeti za kvaliteto in raznovrstnost programa. Ob tem je bila Bučarjeva "Tam kjer pisana so polja" kar huda preizkušnja za tenorje, zanimivo pa je bilo, da je v "Ribniški" solo izvajal tenorist Janez Prašnikar, ki je tudi sicer vodilni solist v zboru, pa jim je pesem vseeno lepo uspela. LIPA je s koncertom pokazala, da je resen zbor, ki se rad često predstavlja, saj edinole javni nastopi dvigajo ugled zbora in spodbujajo kvaliteto. Vendar pa bi bilo dobro, če bi v zboru pričeli videvati tudi nove obraze in poslušati nove glasove, saj je zbor na številčnem minimumu in bi okrepitve novih /mladih/ pevcev bile zelo dobrodošle. Morda bi kazalo poizkusiti z javnim vabilom na avdicijo. Tudi predsednik zbora Lojze Vidic ni skrival zadovoljstva ob polni dvorani poslušalcev in lepem petju. Sicer pa je bila scena koncerta prav zanimiva. Ob sodelovanju Zasavskih rogistov sta se poslušalcem predstavila tudi dva znana Slovenca, radijski novinar in voditelj oddaje "V nedeljo zvečer" Marjan Kralj in ugledni kinolog dr. Jože Vidic. Zanimivo. Ob rutiniranem vodenju Toneta Hočevarja in tudi siceršnji dobri pripravi je koncert izzvenel v zadovoljstvo poslušalcev in nastopajočih. Martin Brilej POSNELI SMO FILM Oktobra je bil v Pisanem listu, prvikrat v Sloveniji, razpis OSCAR JUNIOR, to je tekmovanje za najboljši otroški scenarij filma, v katerem sodelujejo tudi Italija, Češka, Slovaška, Nemčija, Švica in Madžarska. Svoj scenarij Čarobna flavta je poslala na tekmovanje tudi Kaja Mlakar - Agreš, učenka 6. b razreda OŠ Litija - Gradec. V decembru je bil zaključen izbor med 200 poslanimi scenariji in izbrali so dva, po katerih bodo posneli film in najboljšega poslali na mednarodno tekmovanje. Izbrali so tudi scenarij Čarobna flavta, po katerem so 11. in 12. januarja posneli film. Snemala ga je trinajstčlanska ekipa RTV Slovenije pod vodstvom urednice otroškega programa Eveline Umek in režiserja Zorana Lesiča. Igralce je določila "scenaristka" Kaja in jih izbrala med domačimi in prijatelji. Glavno vlogo je odigral njen brat Žiga. S trdim delom je ekipa RTV-ja uspela posneti prizore v dveh dneh /po mednarodnih predpisih/. Še približno tri dni pa bodo potrebovali za montažo in opremo. Glasbo je napisal skladatelj Lado Jakša. Film opisuje bolno, astmatično deklico, ki mora v bolnišnico. Njen bratec s čarobno flavto očisti zrak in zaduši cigaretni dim mamice in očka. Sestrica pride iz bolnišnice domov in nikoli več ji ne bo treba tja. Pri izvedbi filma so sodelovali: Zveza kulturnih organizacij Litija, Občina Litija, Zdravstveni dom Litija, Dom Tišje Šmartno, Lesna industrija Litija, Predilnica Litija, Jutranjka Sevnica, Osnovna šola Litija -Gradec, vodja litijske glasbene šole Uroš Hribar, Rosana Maček ter učenke 6.b razreda litijske OŠ. M.M. B0ZICNI KONCERT NA B0GENŠPERKU Valvasorjeva knjižnica je bila na božič premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti prvemu božičnemu koncertu na novih orglah. Organiziral ga je Odbor gradu Bogenšperk, ki deluje pri Občini Litija. Izvajalke so bile orglarica Marija Fojkar ter študentki solopetja Helena Fojkar in Tamara Žagar. V prvem delu smo slišali praznično glasbo tujih mojstrov, v drugem delu pa so prevladovali domači skladatelji. Umetnice so nam z glasbo in petjem pričarale pravo božično vzdušje, kije bilo doslej pri nas značilno le za cerkve, in navdušenje obiskovalcev se je vse bolj stopnjevalo, tako smo ob zaključku "izsilili" še dva dodatka, med njima tudi "Sveto noč". Prepričan sem, da bodo tudi naslednji orgelski koncerti na Valvasorjevem Bogenšperku imeli dovolj zvestih in hvaležnih poslušalcev, na božični dan pa naj bi postali tradicionalni. P.S: Marija in Helena Fojkar sta uspešno izvedli božični koncert tudi v polni župnijski cerkvi v Ravnah na Koroškem 27. decembra lani. B.Ž. SLOVO OD STAREGA LETA NEKOLIKO DRUGAČE Ves mesec december je potekal na Enoti s prilagojenim programom bolj praznično in delovno. Tudi letos smo pridno izdelovali novoletne ikebane in ostale okraske ter jih prodajali, da bi zaslužili za šolo v naravi in tako pomagali staršem pri plačilu. Prodali smo veliko in vsem občanom, ki so kupili naše izdelke, se zahvaljujemo in želimo SREČNO NOVO LETO! Zadnji dan pouka pa smo preživeli skupaj s starši. Že več let iščemo nove možnosti za poglabljanje stikov in medsebojnih povezav s starši, ker se zavedamo, da bomo le s skupnimi močmi uspešni na vseh področjih vzgoje in izobraževanja naših učencev. Tako smo starše že v lanskem letu povabili, da so nas spremljali na revijo pevskih zborov v Rogaško Slatino in ob koncu šolskega leta smo imeli skupni piknik pri Ribiškem domu. V tem šolskem letu pa smo že na roditeljskem sestanku v septembru dogovarjali, da se bomo skupaj poslovili od starega leta. Bilo je res prijetno in lahko je žal vsem tistim staršem, ki se nam niso pridružili. Učenci so pripravili program ter sproščeno in razigrano prikazali, kaj vse znajo in zmorejo. Starši so napekli veliko peciva, da smo se vsi skupaj posladkali. Ves čas pa so se odvijale različne zabave in tekmovalne igre med učenci in starši, tako, da je bilo vzdušje resnično prijetno. Veseli smo bili vsi in mislim, da bomo s takim načinom povezave s starši dosegli več in naši učenci bodo srečnejši! Neli Škrbec K0RAJŽA VELJA Zadnji dan pred božično-novoletnimi prazniki so imeli šmarski osnovnošolci kulturni dan z zabavno vsebino. Učenci višje stopnje so se najprej pomerili v plesnem tekmovanju in zabavnih igricah. Vsi učenci pa so imeli možnost, da se prijavijo za nastop na glasbeni prireditvi z naslovom KORAJŽA VELJA. Ta dan smo namreč na šoli gostili ekipo Studia H iz Trbovelj, ki po šolah širom Slovenije organizira amaterske šolske festivale. Na njih se lahko predstavijo posamezniki ali skupine s pevskimi ali instrumentalnimi točkami z zabavnoglasbenega področja. Člani Studia H poskrbijo za spremljavo, ozvočenje in vse ostalo, kar sodi k takšni prireditvi. Kar preko trideset šmarskih šolarjev, zlasti tistih z nižje stopnje, je ta dan stopilo pred mikrofon. Večina od njih prvič in zato s precejšnjo mero treme. A ker vemo da je vsak začetek težak in da se pevci ne rodijo čez noč, smo zaploskali prav vsem, ki so zbrali pogum za nastop. Zmagovalca prireditve sta bila po mnenju publike učenca 6. razreda, Uroš Dobčnik in Tomaž Žagar, ki sta dobila za nagrado videokaseto s posnetkom prireditve. Vse, ki so se z nastopom zelo izkazali, bodo organizatorji povabili na regijski festival. Držali bomo pesti, da se bodo tudi tam čim bolje odrezali. Danica Sedevčič OBČANKE IN OBČANI, obveščamo vas, da je s 3. januarjem 1993 amaterska televizija SIGNAL Litija pričela s poskusnim oddajanjem programa na 33. kanalu UHF področja. V tem času se bodo opravljale potrebne meritve, vendar vam bomo kljub temu ob nedeljah ob 10. uri pripravili informativno oddajo o tekočih dogodkih v občini Litija. Ponovitev oddaje bo ob torkih ob 20.30, po potrebi pa se bomo vključevali tudi v direktne prenose. Trenutno nas lahko gledate prebivalci desnega brega mesta Litija, ter del levega brega /Trg na Stavbah/. S povečano močjo oddajanja pa boste lahko program spremljali na širšem območju mesta Litija. Gledalcem, ki imajo svoje videorekorderje in satelitske sprejemnike naravnane na kanal 33, svetujemo, da jih prestavijo na sosednji prosti kanal, da bodo lahko nemoteno spremljali tudi naš program. Pristojne občinske organe smo obvestili o prizadevanjih za oddajanje našega programa in pričakujemo ugoden odziv z njihove strani, obenem pa bi bile dobrodošle tudi vaše sugestije in predlogi. Za vse ostale informacije smo vam na voljo vsako sredo od 19. do 21. ure na tel. št. 881-411 int. 80. Amaterska televizija SIGNAL Litija IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA NOVA PRIDOBITEV ZA ŠMARTNO Šmartno je v zadnjih dveh letih dobilo precej novih zasebnih lokalov, med katerimi sicer prevladujejo trgovine in gostišča, pred dvema mesecema pa sta Niko Škrabanja in Stojan Femec odprla na Stareto-vem trgu, za cerkvijo, FLASH FO-TO, to je studio za fotografijo. O tem smo vas obvestili že v decembrski številki Glasila občanov, tokrat pa bi vam radi dejavnost po- drobneje predstavili, saj je to za Šmartno precejšnja pridobitev in novost. V lokalu se lahko slikate za osebne dokumente, fotografije pa vam izdelajo v enem dnevu, če je nujno. Razvijajo vam filme in naredijo slike, odločite pa se lahko tudi za porrretno fotografiranje; na voljo so vam tudi filmi, fotoalbumi ter video in avdio kasete, skratka, tu vam nudijo vse usluge, povezane s fotografijo. Lokal je odprt vsak dan, razen ponedeljka, in sicer: ob torkih, sredah in petkih dopoldne in popoldne ob četrtkih samo popoldne, ob sobotah in nedeljah pa le dopoldne. Po naročilu pa vam nudijo usluge tudi izven omenjenega delovnega čas, saj fotografirajo poroke, krste, pogrebe in razna druga družinska slavja na domu. Pridejo v podjetje, ustanovo, šolo ali kamorkoli drugam, kjer potekajo razne slovestnosti. Šmarčani in okoličani, kadar boste želeli fotografa, pokličite telefonsko številko 882-977. Podobnih uslužnostnih lokalov, kot je FLASH FOTO, si v Šmartnem še želimo. Boris Žužek STORITVE • ZASTOPANJE Partizanska pot 26 t LITIJA Tel. 061/881-295, fax 061/881-271 Izdelava, obnova in vzdrževanje elek-troinstalacij jakega, šibkega toka, strelovoda in ozemljil. Električne meritve, izdelava merilnih protokolov. OGLAŠAMO SE S KONJSICE Konjšica z okolico spada k mejnim vasem med litijsko in zagorsko občino. V tem majhnem kraju so se v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri zbrali vaščani Konjišice, Raven, Prevega in Renk. Učenci OŠ Konjšica, Odbor za izgradnjo ceste in Aktiv kmečkih žena so jih povabili na slovesnost. Najprej je predsednik vaške skupnosti, g. Janez Beja pozdravil vse zbrane in izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k posodobitvi odseka cesta Renke - Konjšica. Le-ta je v prvih dneh decembra dobil asfaltno prevleko. Denar za posodobitev so delno prispevala vsa gospodinjstva, glavni delež pa občina. Toda polovica ceste je še makadamska, zato se bodo krajani trudili, da se bo spremenila že spomladi. Na svečanosti je bil tudi litijski župan, g. Mirko Kaplja. S svojim spodbudnim govorom je dal novih moči štiričlanskemu gradbenemu doboru, da bo še bolj zavzeto delal za napredek kraja. Posodobljeni del ceste je blagoslovil g. Jože Erjavec, župnik s Podkuma, nato pa so domači šolarji izvedli kulturni program. Pripovedovali in peli so o cesti, zimi in decembrskih praznikih. Nato so vsi učenci do 4. razreda dobili darila; zanje je prispeval sredstva Aktiv kmečkih žena. V kulturnem programu pa so sodelovale tudi pevke iz Dola pri Hrastniku. Po tej slovesnosti in obdaritvi otrok so se krajani, gostje in nastopajoči poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravile kmečke žene in se zavrteli ob zvokih glasbe. Veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Na koncu so se vsi razšli z besedami: "Nasvidenje spomladi, ob zaključku asfaltirane ceste Renke - vas Konjšica. Lojzka Žičkar RAZŠIRITEV JAVNE RAZSVETLJAVE NA GRADIŠČU Šmartno je od novembra lani bogatejše za nov lokal /Foto: Stojan Femec/ Gradišče pri Primskovem je poslej ponoči še svetlejše. Že obstoječi razsvetljavi so namreč priključili še štiri luči, tako daje zaselek razsvetljen prav do vrha, kjer stoji cerkev. Zamisel za razširitev, ki se je porodila v decembru preteklega leta, je bila po zaslugi izredne angažiranosti Braneta Zadražnika realizirana še pred božično - novo- letnimi prazniki. Pohvala pa gre tudi vsem krajanom Primskovega, ki so s prostovoljnim delom, materialno in finančno omogočili to pridobitev. Po besedah Braneta Zaaražnika pa naj bi v kratkem zasvetile še dve ali tri luči, in sicer na klancu pod osnovno šolo. Miha Ovnik PLANINSKI KOTIČEK FRANCE STRUS - SESTDESETLETNIK Povod za pogovor s Francem ŠTRUSOM je bila njegova 60-Ietnica, ki jo je praznoval te dni, razlog pa njegovo prizadevno delo v PD Litija. Dva najpomembnejša projekta litijskega planinskega društva: Badjurova krožna pot in pohod na Tišje sta kar najtesneje povezana z njegovim imenom, saj oba zelo uspešno vodi že vrsto let. Si predsednik komisije za Badjurovo krožno pot pri PD Litija. Ali bi hotel na kratko predstaviti to pot in svoje delo pri njej? Idejo za krožno pot je dal Franci Gorenc, sprejeli pa smo jo na občnem zboru društva leta 1972. Vinko Damjan je proučil zemljevide, markacisti pa smo se takoj lotili dela in pot je bila v dobrem letu nadelana in markirana tako, da je bila ob koncu leta 1973 interna otvoritev, naslednje leto poleti pa tudi uradna, slovesna otvoritev na Jančah. Pot smo poimenovali po rojaku Rudolfu Badjuri, pionirju slovenske planinske poublicistike in znanemu alpinistu ter smučarju. Pot je dolga okrog 95 km in pelje čez najlepše planinske predele občine in njenega obrobja, omenim naj samo Ostrež, Zasavsko sveto goro, Janče, Sv. Miklavž, Cicelj, Obolno, Pristavo nad Stično in Slivno. Na pod pa obiščemo tudi največje znamenistosti naše kulturne dediščine: grad Bogenšperk, Geoss, le korak od poti je nahajališče vaške si-tule, njena kopija pa ob poti na Kleniku. Tudi sicer si na poti lahko ogledamo številne pri- Franci Štrus na Vrhu korena v Kamniških alpah, v ozadju Brana. mere bogatega ljudskega stavbarstva. Pot je primerna za obisk v vseh letnih časih, zato boste zlasti pozimi, ko je visokogorje manj dostopno, na njej srečali številne planince. Dosedaj nam je okoli 1400 planincev poslalo izpolnjen dnevnik, opremljen z žigi vseh 16 kontrolnih točk. Številni so poslali tudi pisma v katerih opisujejo svoje vtise s poti, vsi po vrsti pa hvalijo ne le lepote pokrajine, ampak Še posebej prijaznost in gostoljubnost domačinov, s katerimi se srečujejo ob poti. Tudi preko časopisa bi se rad zahvalil vsem, ki na kontrolnih točkah skrbijo za žige in dajejo planincem potrebne informacije. Brez njih ta pot ne bi bila takšna kot je. Vrsto let si tudi predsednik organizacijskega odbora pohoda na Tišje. Ali bomo Litja ni ta pohod ohranili? Vsekakor, pravkar minuli pohod je bil že 12 po vrsti, postal je že tradicija in zato ne razmišljamo o njegovi ukinitvi. Da bomo vztrajali kaže že to, da se letos kljub pomanjkanju finančnih sredstev nismo vdali v usodo, ampak smo se z uvedbo startnine oprli na lastne sile. Skupna udeležba na vseh dosedanjih pohodih je bila 12.513 pohodnikov, na prvem pohodu v letu 1981 jih je bilo 4087, lani pa že okrog 1000. Pri organizaciji pohoda sodeluje že vrsto let uigrana ekipa, dober znak za naprej pa je, da so nam letos na pomoč priskočili tudi člani in vodstvo mladinskega odseka PD. Si tudi zagnan markacist. Kaj pravzaprav markaciti počnete? V litijskem društvu je šest markacistov. Od teh se štirje ukvarjamo z označevanjem in vzdrževanjem planinskih poti na območju naše občine in njenega obrobja, dva pa sta se bolj specializirala za visokogorje. Največ označenih poti vzdržujemo na Janče, kjer je tudi naš dom in sicer iz Jevnice, Litije, Trebeljevega in Laz, do pred kratkim pa smo skrbeli tudi za pot iz Zaloga. Potem sta tu še pot iz Kresnic na Sp. Slivno in iz Senožeti na Miklavža ter seveda celotna trasa Badju-rove krožne poti. Vidim, da planinstvu posvečaš veliko svoje energije. Kdaj se je začela tvoja ljubezen do hribov in kakšen načrt imaš v prihodnje? Že kot otrok sem rad hodil v hribe, seveda pa so mi v takratnih skromnih razmerah bili dostopni samo bližnji vrhovi: Kum, Zasavska gora itd... Najbolj pa se mi je v spomin vtisnil prvi vzpon na Triglav. V letih po vojni je obvezna počitniška praksa učencev potekala v delovnih brigadah. Po udeležbi v eni takšnih brigad smo učenci tehnične šole iz Ljubljane za nagrado dobili nekaj dni taborjenja v Bohinju. Skupina šestih prijateljev se nas je odpravila na Triglav. Premogli smo en sam nahrbtnik, ki smo ga izmenoma nosili. Za hrano smo imeli samo hlebec kruha, kos sira in leseno škatlo z mar- ČLANARINA PO NOVEM Po novem bomo imeli v planinskih društvih štiri vrste članov: redne člane A, B in C ter donatorje D. Člani A: imajo za članarino 2.100 SIT naslednje ugodnosti: 50 % višje zavarovalne vsote pri nezgodnem zavarovanju, 25 % popust na Planinski vestnik, 50 % popust za koledar, zavarovanje reševanja v evropskih gorah, brezplačne storitve planinske knjižnice, popust pri prenočevanju v planinskih domovih. Člani B bodo plačevali 620 SIT članarine in bodo imeli planinsko izkaznico, popust pri prenočevanju v planinskih domovih in zagotovljeno nezgodno zavarovanje. Vsi planinci, ki so starejši od 70 let, lahko pri članstvu uveljavljajo še 40 % popust. Člani C so lahko le mladi planinci do 18. leta in redni študentje do 25. leta. Če sta oba starša člana PD imajo otroci 50 % popusta. Članarina znaša 250 SIT. Člani D donatorji pa so lahko posamezniki, podjetja, organizacije in ustanove, ki so bistveno prispevali k materialnemu položaju planinske organizacije; to članstvo podeljuje upravni odbor planinskega društva. Članarino za leto 1993 lahko poravnate vsak četrtek med 16. in 18. uro v pisarni planinskega društva v večnamenski telovadnici vhod nasproti šole. B.B. - stavbno kleparstvo - vodovodne instalacije ABI doo vodovodne instalacije centralno ogrevanje elektromstalacije „_,__•„ u„..:*va stavbno kleparstvo klima instalacije "cenira,ne kurjave LITIJA, Ljubljanska 14 - elektroinstalacije Tel, 881 236 PRODAJAMO - SVETUJEMO - VGRAJUJEMO f$g>® b.o.a. Podjetje za turizem in trgovino Organizacija turističnih aranžmajev po naročilu, poceni računalniško oblikovanje diplomskih in seminarskih nalog z laserskimi izpisi,... organizacija prireditev, prodaja računalniške in licenčne programske opreme,... Telefon/telefax: (061) 882-916 ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE MEDVED iz Mamolja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo ZD Litija, g. župnikom za lepo opravljen obred, pevcem KIJD Polšnik za zapete žalostinke in g. Rcpovšu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni melado. Jaz niti gojzarjev nisem imel, ampak sem šel v nizkih čevljih. Kljub skromni opremi pa smo bili zadovoljni in srečni, ko smo stali na vrhu Triglava. Kasneje sem obiskal veliko vrhov, več kot prehodil celotno slovensko planinsko transverzalo, bil na Mont Blancu in prehodil pot prijateljstva treh dežel, ki vključuje po 10 vrhov iz Avstrije, Italije in Slovenije, vendar mije najglobje vtise pustil vzpon na Triglav, kamor sem se potem še velikokrat vračal. V upravnem odboru planinskega društva delam že kakih 30 let in sem pripravljen še naprej skrbeti, da BKP in Pohod na Tišje, želel pa bi si, da bi delo prevzel kdo od mlajših. Imam tudi še nekaj osebnih planinskih ciljev, ki bi jih rad uresničil: dokončal bi rad transverzalo kurirjev in vezistov, ki je najdaljša slovenska vezna pot in poteka od Prckmurja do morja. Dokončati moram še eno slovensko planinsko pot, tukaj je še slovenski del evropske pešpoti E 7 in še kaj bi sc našlo. Ob koncu ti tudi v imenu bralcev glasila občanov in planinskega kotička iskreno čestitam ob Tvoji 60-letnici in ti želim še veliko zdravja in srečnih trenutkov v naših gorah. Hvala! Borut Vukovič TEČAJ ZA IZPRAŠANEGA GASILCA Gasilsko društvo Sava, ki bo letos praznovalo 60-oblet-nico svojega dela in Gasilsko društvo Jevnica, sta izvedli v mesecu novembru in decembru lanskega leta 84 umi tečaj za izprašanega gasilca. Tečaj je na Savi uspešno opravilo 17, v Jcvnici pa 18 novih članov. Na tečaju so se udeleženci seznanili z organizacijo gasilske dejavnosti in požarno varnostjo, nekoliko bolj zahteven pa je bil strokovni del, ki obsega gorenje in gašenje, požarno preventivo, gasilsko tehniko in taktiko. Tudi s praktičnimi vajami so si pridobili osnove gasilskih veščin. Strokovno izobraževanje v prostovoljnih društvih za njihove člane pa je tudi ena od osnovnih nalog v gasilskih organizacijah, česar se v obeh društvih dobro zavedajo. OGZ Litija LITIJA NEKOČ IN DANES Knjižica LITIJA NEKOČ IN DANES bo ponatisnjena do slovenskega kulturnega praznika. Lahko jo boste dobili v knjigarni. Solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.... ZAHVALA ob tragični izgubi dragega moža, ateka, sina in brata SAŠA KERŽANA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, vsem, ki ste čustvovali z nami in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu namenil! toliko lepega cvetja, sveč in solza. Hvala njegovim sošolcem, ki so ga z. besedami globoke prizadetosti položili v njegov prerani grob. Enako g. dekanu Masniku za lep govor in opravljen obred ter pevcem "Lipe". Še posebna zahvala sodelavcem in prijateljem kolektiva Hidroinženiringa iz Ljubljane, ki so ga tako ganljivo v celoti pospremili na njegovi zadnji poti in mu namenili toliko pozornosti ter pomoči. Del nas, Sašo, si vzel s seboj, zato smo s Teboj! Vsi Tvoji Bolečina se da skriti tudi solze zatajiti, le tebe, draga mati, nam nihče ne more več vrniti. Čeprav tvoj smeh se več ne sliši, dobrota tvoja v nas iivi, še vedno z nami si. ZAHVALA V bolečini in praznini, ki jo občutimo ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE ZUPAN iz Javorja pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena Mižalja, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Litija, posebej še patronažni sestri Darinki Tekavec in družini Kotar za nesebično pomoč in nego med boleznijo. Hvala tudi pogrebcem, govorniku g. Mikliču za prelepe poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi, hčere in ostalo sorodstvo Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata. brata in strica JOŽETA 1 VERBAJSA 2 iz Zg. Mamolja se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč vsem sorodnikom, sosedom še posebno družim Sirk in Poznajelšek, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna hvala Albinu Jesensku za poslovilne besede pred domačo hišo, ter g. Setničaju za zaigrano tišino. Iskreno se tudi zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, kakor tudi pevcem iz Polšnika za zapete žalo-stinke, ter predstavniku KS Polšnik za govor ob grob in pogrebcem. Hvala tudi zdravniškemu osebju iz Gastroenterološke interne klinike v Ljubljani za lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Cilka, hčerka Marinka, sin Franci z družino, sin Marko z Jasm ino, sinova Joži in Branko, ter sestre z družinami in brat ter vsi ostali, ki so ga imeli radi. V tihoti počivaj pri očetu mirno, svoj pokoj uživaj pri Bogu sladko. ZAHVALA ob tragični smrti našega dragega sina in brata FRANCIJA OREHKA iz Zgornjega Hotiča oz. Ponovič se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali za sv. maše in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Enaka zahvala velja sosedom, sorodnikom in Juvanovima za vsestransko pomoč, kolektivu Mizarstva iz Lilije in pogrebcem. Predvsem se zahvaljujemo g. župniku Grebene u in g. župniku Zaletel ju za opravljen obred in tolažilne besede, Tinetu Penčurju za poslovilni govor ter pevcem za zapete žalostnike. Vsakemu in vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Mama Ela, brata Andrej in Roman ter ostalo sorodstvo Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo Življenje, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka FRANCETA MAROLTA iz Jevnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Vinku Šibeniku iz ŽG - TP Moste in ga. Evi Kovic za poslovilne besede, pogrebcem, gasilcem in pevcem iz Kresnic. Žalujoči vsi njegovi IZ MATIČNEGA URADA V obdobju od meseca oktobra do decembra 1992 se je na območju Matičnega urada Litija rodilo 16 dečkov in 11 deklic. Na gradu Bogenperku se je poročilo 59 parov, med njimi: M AREN MAKS, elektrotehnik iz Vnajnarje in JANEŽIČ LILIANA, administrativni tehnik iz Kresniškega Vrha. TURK ROMAN, dipl. ing. računalništva iz Velenja in FAJ-DIGA VIDA, dipl. ing.živilske tehnologije iz Šmartna. AMBROŽ MATIJA, avtomehanik iz Šmartna in HOSTNIK VIDA, modni modelar i/. Podroj. SMOLIČ JANEZ, mizar iz Gabrovke in CILENŠEK KARMEN, galanterijski tehnik iz Domžal. MIKEZ ERVIN, elektrikar iz Litije in PETEK IRENA, dijakinja iz Kresnic. KAHNE MARKO, delavec iz Šmartna in KOLMAN POLONA, prometno transp. odpravnik iz Šmartna. VAŠ VLADIMIR, šofer iz Radohove vasi in BORIŠEK IRENA, tekstilno obrtni konfekcionar iz Litije. ŠEPEC IGOR, geotehnik iz Litije in MELE ANDREJKA, tajnica iz Litije. ČOPAR ALOJZIJ, delavec iz Velike Ko-strevnice in NIKLER MARTINA, delavka iz Stare gore. Umrli so: JUDEŽ ANGELA, stara 79 let, iz Slivne. ZUPANČIČ IVANA, stara 82 let, iz Kresniškega Vrha. BERČON FRANC, star 60 let, iz Litije. VIDERGAR FERDINAND, star 46 let, iz Litije. BOLTE JANEZ, star 53 let, iz Polšnika. VEHOVEC ROBERT, star 24 let, iz Kresnic. GERM TEREZIJA, stara 73 let, iz Litije. PIRC HILDA, stara 80 let, iz Litije. KOVIC VIKTOR, star 62 let, iz Kresniških Poljan. VOLKAR TEREZIJA, stara 84 let, iz Litije. MEDVED JOŽEFA, stara 77 let iz Mamolja. MAROLT FRANČIŠEK, star 64 let, iz Jevnice. ODLAZEK MARIJA, stara 91 let, iz Raven. POVŠE MARTIN, star 47 let, iz Litije. SIMONČIČ JANEZ, star 83 let, iz Podšentjurja. DRAGAR FRANC, star 64 let, iz Zgornjega Hotiča. DOLŠEK FRANČIŠKA, stara 84 let, iz Zgornje Jablanice. OSREDKAR ROK, star 10 mesecev, iz Litije. HVALA FILIP, star 64 let, iz Jevnice. MESERKO ANTONUA, stara 89 let, iz Podpeči pod Skalo. POGLAJEN MARIJA, stara 91 let, iz Preske nad Kostrevni-co. MANDELJ NEŽA, stara 85 let, iz Šmartna. LAVRIČ MARJAN, star 37 let, iz Dobovice. GODEC JOŽEF, star 78 let, iz Ponovič. TORNER FRANC, star 41 let, iz Šmartna. BRUMEN MARIJA, stara 61 let, iz Litije. PETRIČ MARIJA ANGELA, stara 84 let, iz Velike Štange. ZUPANČIČ ANA, stara 73 let, iz Litije. KERŽAN SAŠO, star 30 let, iz Litije. KOTAR CITA, stara 71 let, iz Dol pri Litiji. RIBIČ ROZA-LIJA, stara 78 let, iz Vodic pri Gabrovki. JERŠIN LJUDMILA, stara 64 let, iz Križišča pri Čatežu. BAJDE FRANČIŠKA, stara 75 let, iz Litije. OGRIČ LJUDMILA, stara 62 let, iz Male Štange. BRATUN ANTONIJA, stara 78 let, iz Jesenj. LEVEČ AMALIJA, stara 83 let, iz Litije. ROZMAN PAVLA, stara 80 let, iz Litije. HRIBAR STANISLAV, star 67 let, iz Gabrovke. ŠULIGOJ PEGIA, stara 82 let, iz Šmartna. BERČAN IVANA, stara 85 let, iz Zavrstnika. ČOŽ CIRIL, star 65 let, iz Šmartna. MARN EMIL, star 60 let, iz Velike Štange. PERME TILKA MARIJA, stara 78 let, iz Kresnic. KOKALJ METKA, stara 28 let, iz Štangarskih Poljan. MAHKOVIČ MARIJA, stara 89 let, iz Litije. KOROŠEC FRANČIŠKA, stara 82 let, iz Moravske gore. ZAMAN LUDOVIK, star 64 let, iz Male Kostrevnice. VER-BAJS ANTON, star 71 let, iz Male Kostrevnice. VRANA JANEZ, star 44 let, iz Pečic. OREHEK FRANČIŠEK, star 39 let, iz Ponovič. SPOŠTOVANE STRANKE! OBVEŠČAM, daje ODVETNICA JOLANDA KONJAR preselila pisarno na Jerebovo ulico 8 v Litiji /prostor svobodnih sindikatov/, poleg knjigarne DZS, pod občino. Uradne ure: vsak delovnik od 9. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 16. ure. Telefon: 881-154 SPORT IN REKREACIJ, PRVI ŠPORTNIKI IN EKIPA LETA 1992 lili KOŠARKA Športna zveza občine Litija je letošnje leto prvič razglasila športnike in ekipo leta 1992. Predlaganih je bilo precej kandidatov, na skupščini Športne zveze pa so vsi prisotni izbrali najboljše v minulem letu. V različnih kategorijah se je za najboljšega potegovalo 10 posameznikov in štiri ekipe. Za naslov MLADI ŠPORTNIK so se med fanti za najvišji naslov potegovali Uroš Do-bčnik /OŠ Šmartno/, Blaž Godec /Kresniške Poljane/ in Primož Lajovic /NK Litija/, za naslov MLADA ŠPORTNICA pa Barbara Kralj /KK Litija/, Vesna Paulin /OŠ Gabrovka/ in Sandra Kistić /OŠ Litija/. V kategoriji športnikov nad 18 let so bili štirje: Alojz Čarman /TVD Partizan/, Drago Motoh /ŠD Dolina/, Jože Prelogar /NK Studio D/ in Brane Rozman /AK Milan Borišck/. Med ekipami so v izboru sodelovali Aeroklub Milan Borišek, košarkarska ekipa OŠ Litija v pokalu "Mars", Nogometni klub Litija in Rokometni klub Presad. Odločitev je bila težka tudi zato, ker športna zveza ni imela ustreznih kriterijev za izbor športnika in so se udeleženci skupščine odločali na osnovi prebranih utemeljitev. Led je bil prebit: Izbrali so najboljše z glasovanjem in po preštetih glasovih so jih tudi razglasili. Naslov MLADI ŠPORTNIK sta si tako razdelila Uroš Do-bčnik in Blaž Godec, naslov MLADA ŠPORTNICA je brez prave konkurence osvojila Barbara Kralj, med športniki nad 18 let je naslov osvojil Alojz Čarman, najboljša ekipa v letu 1992 pa je bila ekipa Nogomet- nega kluba Litija. Ob izboru je prišlo do zanimive polemike, ali je takšen način izbiranja športnikov leta pošten in smiseln. Predlagana je bila ustanovitev posebne komisije, ki bi letos na ustrezen način izbirala najboljše športnike in tudi na upravnem odboru Športne zveze je bilo dogovorjeno, da bo v prihodnje ta akcija bogatejša in zanimivejša za vse občane. Rudi Bregar Dobitniki priznanj AKCIJE ZDRAVO 1992, ki je potekalav naši občini skladno z akcijami športne zveze Slovenije "Razgibajmo življenje" pa so: Rozina Simon izGradiških Laz, Štrus Franc iz Litije, Zadnik Jože iz Litije, Urbanija Marjan iz Kres. Vrha in družina Motohiz Gradiških Laz. SMUČARSKI SEJEM BO PONOVLJEN /rb/ Po novoletnih praznikih organizirani smučarski sejem v Litiji je presegel vsa pričakovanja. Ogromno povpraševanje je bilo predvsem po otroški smučarski opremi, medtem ko je bilo ponudbe za odrasle dovolj. Le cene so nekateri skušali naviti. Zaradi velikega zanimanja in odziva bo smučarski sejem ponovljen in sicer bo tokrat v prostorih KEGLJIŠČA v Litiji v nedeljo, 31. januarja letos, prav tako med 9. in 16. uro. In kaj lahko ponudite na sejmu? Vse česar ne potrebujete več in mislite, da bi lahko kupil nekdo drug. Predvsem je zaželjena otroška smučarska oprema, saj se prav tedaj pričenjajo zimske počitnice. Vašo opremo bodo poskušali prodati organizatorji, če jo boste prinesli na začetku sejma, vendar boste morali samo določiti ceno. Za vse tiste, ki bi radi ugodno kupili novo smučarsko opremo, pa bo poskrbela trgovina Sporting iz Litije, ki vam bo nudila kompleten program zimske športne opreme in konfekcije. Pa morda še kaj. PUSTNI ZIV-ZAV V ŠPORTNI DVORANI Tradicionalne pustne maske s Ptujskega polja /Koto: K. ŠušteršičV GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bemik, Stane Čme, Ijtčka Mo-slnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mišmi, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jo-vanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. V soboto 20. februarja letos ob 12.00 uri, se bomo srečali občani občine Litija in širše regije na Valvasorjevem trgu v Litiji s tradicionalnimi maskami iz Republike Slovenije. Veselili se bomo s kurenti, orači, pokači, piceki iz Ptujskega polja, čarovnicami iz Cerknega, laufarji iz Cerknice, poz-vočinom iz Prekmurja itd. Z maskami bomo odšli v športno dvorano, kjer se bo nadaljeval program. Nastopili bodo Don Juan s pevko Majdi Korošec, svetovni prvaki v Show Dancu - Plesna šola Urška iz Ljubljane. Organizirana bo tudi pustna likovna delavnica pod vodstvom Zlata Rudolfa in Jožeta Meglica ter vrtca Litija. Kot se za pustni dan spodobi, bodo organizatorji prvih 1000 otrok obdarili s slastnim pustnim presenečenjem. Organizator prireditve je Košarkaški klub Litija z avtorjema Dragico in Milanom Turudičem. Sestavila Karolina Šušteršič IZBIRANJE ŠPORTNIKA V OBČINI LITIJA Lani so bili izbrani športniki, športnice in ekipe seta 1992 v litijski občini. Za letošnje leto seje občinska športna zveza odločila, da s pomočjo bralcev Glasila občanov izbere najboljše. Podrobnejša pravila lahko dobite na sedežu Športne zveze v Litiji. V začetku bodo izbirali športnika, športnico ali ekipo meseca in sicer takole. Športna zveza vabi vse športnike, Športnice, društva, klube in občane, da do 5. februarja pošljejo predloge za športnika meseca. Pri tem upoštevajte rezultate, ki so jih posamezniki ali ekipa dosegli v decembru 1992 in v januarju 1993. Pri predlogu podajte kratko obrazložitev oziroma utemeljitev svojega predloga in navedite točnejše podatke o svojem kandidatu. Športna zveza še posebej vabi posamezne športnike, da se sami javijo s svojimi uspehi in dosežki. Ne pozabite pripisati svojega naslova. V naslednji številki Glasila občanov bomo objavili seznam predlogov in bralci Glasila občanov boste glasovali za svoje kandidate. O tem več v prihodnji številki, v kateri boste izvedeli tudi vse o morebitnih pokroviteljih in nagradah za sodelujoče bralce Glasila občanov. Akcija bo potekala skozi vse leto in ob koncu leta bo športna zveza na posebni prireditvi razglasila najboljše v letošnjem letu. Če vas zanima še kaj, lahko pokličete po telefonu na številko 882-916. Pa hitro papir in svinčnik v roke. Na.š naslov je Športna zveza Litija, p.p. 81,61270 LITIJA. Rudi Bregar Drugo polovico prvenstva v II. SKL. Zahod v sezoni 1992/93 je moška članska ekipa KK Litija pričela izredno dobro. Izgubila ni nobene tekme. Je trenutno na prvem mestu pred Kraškim zidarjem z enakim številom točk. Odločilna tekma za prvo mesto v II. SKL. ZAHOD bo v soboto, 23. januarja. Rezultati: 12. kolo KK Črnomelj: KK Litija 79:105 /43:51/ 13. kolo KK Litija : KK Snežnik 106:75 /47:31/ 14. kolo KK Alpkomerc Tolmin : KK Litija 73:99 /42:45/ 15. kolo KK Litija : KK Iskra Nova Gorica 101:81 /45:37/ Starejši pionirji so zaključili s prvim delom predtekmovanja za pokal "MARS" v Zasavski skupini. Nastopajo ekipe: Trbovlje I.,. Trbovlje II.., Hrastnik, Zagorje in Litija. Rezultati: 1. kolo Hrastnik : Litija 28:72 /12:34/ 2. kolo Litija : Trbovlje I. 39:35 /22:13/ 4. kolo Litija : Zagorje 101:37 /42:19/ 5. kolo Trbovlje II.: Litija 34:64 /18:31/ Lestvica: 1. Litija4 4 0 276 : 134 8 točk 2. Trbovlje I. 4 3 1 233 : 131 7 točk 3. Zagorje 4 2 2 188 : 280 6 točk 4. Trbovlje II. 4 1 3 188 : 232 5 točk 5. Hrastnik 4 0 4 137 : 215 4 točk Karolina Šušteršič MALI NOGOMET V LITIJI /rb/ Občinsko prvenstvo v malem nogometu v Litiji je zdaj že za nami. Ob pisanju tega teksta rezultati še niso znani, lahko pa vam zapišemo, da je na turnirju sodelovalo 16 ekip iz litijske občine in prav je da jih naštejemo: Vače, Omahen Transport, Rostfrei BC, Avtoracing, Cvetličarna Ciklama Litija, Bistro A3, Zajčki, Salomonov oglasnik, Hip Mark, Gostilna Juvan, Junior 93, Bistro Lipa, Dnevni bar Baron, Bor, Dolina Savšek in Inženiring Šarbek. O celodnevnem turnirju več v prihodnji številki. Seveda pa so vabljeni gledalci na odprti turnir za pokal LIST, ki bo v soboto, 6. in nedeljo 7.februarja v športni dvorani v Litiji. Na turnirju bodo sodelovale trenutno najboljše nogometne ekipe v Sloveniji, zato obiščite tekme in uživajte dva dneva ob vrhunskem malem nogometu. NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: predelovalnica sadnja v Gabrovki, značilnost lepega, Ungaretti Giuseppe, skupščina mesta Ljubljana, 10. na nepotrjenem dokazu temelječa misel, 12. Olbracht Ivan, 13. država v Indokini 15. natrij, 16. angleška kratica za NLP, 18. očka, 20. za polton znižani e, 21. plačilo pregrešnosti, 23. palestiski voditelj. navpično: 1. znak seštevanja, 2. priprava, ki samodejno krmili, 3. daljša pesnitev, 4. klic na pomoč, 5. ozračje, 6. španski slikar Salvador, 11. Maribor, 14. 16 in 22. črka abesede, 15. vrsta usnja, 17. bodeča rastlina, 19. kraj v Kvarnerskem zalivu, 22. osvobodilna fronta. RAZPIS NAGRAD 1. Sadni sokovi 2. Vabilo na pizze in pivo za pet oseb 3. Fotokopije v vrednosti 2000 SIT Rešitev križanke, izrezane iz časopisa pošljite na naslov uredništva Glasila občanov, lahko pa jih tudi osebno oddate v avli občine. Rešitve morajo biti v zaprtih kuvertah, nanje pa še napišite "NAGRADNA KRIŽANKA". Pošljite ali jih prinesite najpozneje do torka, 2. februarja 1993. imena izžrebanih nagrajencev in darovalcev bomo objavili v februarski številki Glasila občanov. Križanko in rebus je pripravil Ivan Godec.