Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Železnikov  23. jan.   Hvala Bogu!  rečemo
Železnikarji , da je konec tiste preprijetne letošnje zime — s ktero nam je bilo kaj slabo vstreženo. Akoravno žalostnih nasledkov mehkih in talih zim: nevarnih plučnih in vročinskih bolezin, zgodnih požarov itd. dozdaj pri nas še nismo občutili, je za nase fužine in vso okolico ven-der sneg velika dobrota, zakaj navadno dobivajo naše kakor večidel vse gorenske fužine oglje večidel le pozimi z vieocih in nepotnih hribov po samotežni vožnji; letos pa je žugalo oglje v hribih ostati; kar ga bo dobiti, bo gotovo silno drago, desiravno je od malo let sem že cena za polovico višji poskočila. Bati se je, da za-toIj mehke zime bi naše fužine poleti ne praznovale, kar bo fužinarjem velika škoda; po drugi strani pa so tudi oglarji milo gledali, ki so se celo poletje po visocih hribih z dervarijo in kuhanjem oglja vkvarjali; zdaj bi bil marsikdo že lepe denarce za oglje potegnuJ, tako pa so namest veselega in urnega dervarja klaverno pohajkvali. Toraj pri nas le še poterdimo staro slovensko prislovico: „ Vsaka reč o svojem času je nar bolji".
Novo gojzdnarsko postavo smo pri nas z veseljem pozdravili; naj bi se le dotične oblasti ojstro po nji ravnale! zakaj ene leta se okoli nas z boršti gospodari, da je joj. (Tud nekteri fužinarji sami so bili tako modri). Med tem , ko si na Teržaškem in Notranjskem domorodci prizadevajo , Kras ogojzditi, so si pri nas po vsih grapah žage, ki so tako rekoč iz zemlje rastle, prizadevale noč in dan, nov Kras vstvariti. Kako sila veliko je šlo v malo letih lesa v ptuje dežele, in kje se dobiček kaj pozna?    Bog daj prihodnjič bolje! —
Josip Levičnik.
Iz Ljubljane 22. jan. V zgodovino letošnje čudne zime zapišemo današnji dan zato, ker je pri nas pervi letošnji sneg padel, menda tudi drugod; iz Dunaja zvemo, da je ravno ti dan snežilo.
—    32   —