Redaccion y Administracion: MERCEDES IT. T. 69:lf»67 I5s. Aires ★ N A R O Č N I N A : Za eno leto $ 8,— Za pol leta * 5,— Za inozemstvo Dol. 3.— Si g vchski Glas (LA VOZ ESLOVENA) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SIJU AMERICA ORGANO OFICIAL DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENA« Franijueo Pagado Concesion No. 1 n • [ O.M C 1 l1 flj S | Tarifa Reducida , Concesion No. REG1STRO NACIONAL I)E LA PROPIEDAi) INTELECTUAL No. LETO (ASO) XVII. BUENOS AIRES. 23 DE SEPTIEMBRE (September) 1946 Štev. (Num.) 24 Diplomatski Boj v Parizu Edvard Kardelj je obdoložil Združene države in Anglijo, da bi želeli imeti Sre-doremje skrito za težko železno zaveso ter oborožiti Italijo. Nadalje je obdoložil obe velesili, da bi hoteli "stare mednarodne od-nošaje”. Ovrgel je obdolžitve, da bi glede Trsta igrali vlogo kakšni posebni vplivi, kajti Rusija nima pri tem nobenega poseb-*ega vpliva niti interesa, marveč bi za-padne velesile kratkomalo hotele odvzeti Jugoslaviji svoje naravno pristanišče, Trst. Kardelj je tudi citiral odlomke v člankih Angleža Vansittarta in Amerikanca Lipp-mana, kjer pravita, da bi Združene države in Anglija hoteli preprečiti, da bi se Rusija približala Jadranu. Je res — je dejal Kardelj — da Sovjetska zveza odločno podpira Jugoslavijo glede Trsta. V pomaganju malim narodom, da dosežejo svojo skupnost pod eno samo streho, sovjeti dokazujejo, da njih politika temelji na načelih najvišjih idealov. Rusia podpira naše opravičene zahteve, brez da bi od nas kaj zahtevala ter nam * zameno 'stavila kakšne pogoje. | sli kratiti. Ampak zgodovina gre svojo pot. Glas malih se redkodaj sliši na mednarodnih konferencah, a ta glas se bo nevidno večal. V enakem smilu kot Kardelj je dan preje govoril Molotov, kakor tudi poljski in češkoslovaški zastopniki v Parizu, kar pomeni, da so Slovani popolnoma edini v di-plomatični borbi. Potem je govoril zastopnik severoameri-ške delegacije, senator Connally, ki je rekel: Napravimo s Trstom simbol iniru in varnosti na svetu. Nismo tu zbrani, da bi reševali nasledstvena vprašanja, marveč da ohranimo mir svetu. Grožnja proti miru je tu pred našimi vrati, na naši mizi. Jugoslavija in Italija se morata prijazni-ti s katerokoli ureditvijo ki pride. Svetovni mir je mnogo važnejši nego nekaj kilometrov zemlje ali okraskov narodnega ponosa. S temi besedami je hotel ameriški delegat sprijazniti Italijo z idejo, naj bo pripravljena vse, a da jih je spet nekoliko potolažil, je nadaljeval: Na Titov rojstni dan se je vršila velika ljudska manifestacija v Gorici. Podobne manifestacije se vršijo dnevno v Gorici. Trstu :n drugih naših krajih. bila zamisel "bele garde” Rozmanova ide- j ja, je dejal Rupnik. Nadalje je izjavil Rup- j nik, da je bil škof Rožman duša belogardi- ; stičnega gibana, medtem ko je bil on, Rup - | nik, samo izvršitelj te ideje. Tudi je dejal i Rupnik, da je imel vtis, da sta bila Ma- | ček in šubašič tega mnenja, da se vsa Ju- \ goslavija zasedo po tuji državi in ta bi bila Nemčija. Ker je našim čitateljem znano izdajalsko delo generala Rupnika, kakor tudi zadržanje in delovanje škofa Rožmana za časa najhujše borbe našega naroda z oku- I patorjem, ne bomo o tem obširneje pisali, marveč samo dodamo končni izid obsod- | be. Rupnik in še dva ožja njegova sodelavca sta bila obsojena smrt, medtem ko je bil škof Rožman obsojen na 18 letno ječo. 1 Ljubljana (Tanjug). — Severnoameriški izseljenci so poslali v Ljubljano za zgraditev mladinske bolnice 97.430.— dolarjev. Jesenice (Tanjug). — Jeseniški delavci so naštudirali 189 predlogov, ki se jih 122 uspešno izkorišča. Na ta način bo prihranjenega tekom leta 1.170.000 dinarjev. 1 roizvodnja pa sc je v dveh mesecih povečala na 2L’.50 %. Delavci so poslali tozadevni brzojav maršalu Titu. Trst (Tanjug). — V Brdih in furlanskih vaseh, ki bi po odloku pariške konference pripadali Italiji, vprizarjajo dnevno manifestacije, katerih rezultate pošiljajo Edvardu Kardelju v Pariz. Brlgrad (Tanjug). — Belgrajski listi ta čas obširno pišejo ARGENTINA IN FEDERATIVNA NARODNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA STA V ČETRTEK PODPISALI DIPLO-MATIČNE ODNOŠAJE V četrtek popoldne je bila podpisana diplomatična zveza med Federativno Narodno Republiko Jugoslavijo in republiko Argentino. Uradna ceremonija se je vršila v palači San Martin. Pri tej priliki so se menjale akreditirane posebna pisma mi J načelnikom posebnega jugoslovanskega odposlanstva generalom Ljubomirom Iličem ter argentinskim zunanjim ministrom Bra-mugliem. Belgrad (Tanjug). — Južnoameriški Rdeči križ je izročil jug. Rdečemu križu štiri vagone odeje, obutve, jestvin in drugih potrebščin, ki je razdelejeno potrebnim študentom in glavnim odborom Rdečega, križa. j "SLOVENSKI GLAS" Un nuevo suceso grato y significa-tivo acaba de llegar a nuestro cono-' ciaiienio: Kernos recibido en nuestra : redaccion el aviso oficial de la colec-tividad eslovena, en el que se nos I anuncia la fusion de "Slovenski List" vprašanju ^ li Y "Pravica", dos periodicos de aque- i-vsiiino i * i . V. ‘ '' lla, que en adelante formaran un so- kiajine ter odločno slej ko prej zahtevajo I , pravično rešitev, kajti nasprotno ni mogo ° Onim ki so navajeni nuditi pomoč po I “starem mednarodnem načinu", ne gre v j glavo sovjetska zase brezkoristna pomoč i katerimkoli malim narodom, ki postavlja j v neVarnost stališče in previlegije druge > velesile. Vendar je prišel čas, ko mali narodi ne j bodo več ločeni v gospodarske politične sfere in še nadalje predmet izkoriščanja, niti strategije nikogar, niti sredstvo za pridobivanje glasov na mednarodnem zborovanju. Prišla je ura ko je treba razumeti, da hočejo biti mali narodi popolnoma svobodni in neodvisni. Molk anglosaksonske delegacije glede mnenja Vansittarta in Lippmana je tolmačil Kardelj, da ji ne gre v račun, kar daje prav jugoslovanski delegaciji, da anglo-saksonci ne zastopajo koristi tržaškega ljudstva niti Jugoslavije ali Italije, marveč bi hoteli nekaj drugega. Jugoslovanski narodi — je nadaljeval Kardelj — so bili v preteklosti večkrat samo orodje tujih velesil. Danes pa že nismo več orodje nikogar. Vendar so ljudje ki ne morejo razumeti tega preobrata. Seveda je to težko razumeti onim, ki mislijo po starem. Kjerkoli pa je ljudstvo prišlo do svobode in neodvisnosti, ljubosumno gleda, če mu kdo to naravno prvenstvo mi- Trst more biti resnično nevtralen in svoboden in ne sme biti kot nevarna točka. Nismo tu v službi jugoslovanskih ali italijanskih koristi, kajti obe državi sta podvrženi mirovnemu sporazumu v tej zoni in celem svetu. Evropa mora doprinesti največ k miru, kajti v Evropi je začela vojna. Nočemo ustvariti nov “Danzig", zato more biti Trst prost Jugoslavije in Italije. Iz tega razvidimo, da se anglosaksonska diplomacija bori v umikanju ter pošilja v boj svoje predstraže kot Južno Afriko, Avstralijo, ki pa ne morejo več spremeniti stališča Slovanov. Eno tretjino sveta, so mnenja v Združenih državah, bo treba prepustiti Slovanom, da ga posvoje uredijo, medtem ko ostaneta ostali dve tretjini za njih demokratični sistem. OBSODBA NARODNIH IZDAJALCEV V LJUBLJANI Ljubljana (Tanjug). — Pred ljubljansko sodišče je bil postavljen general Leon Rupnik, ki je dejal, da je bil od višjih oblasti postavljen v Ljubljano, da prevzame oziroma organizira “belo gardo’’, ki naj sporazumno z okupatorji brani stari režim in unič.uje partizansko gibanje. V tem smislu je dal oklic na prebivalstvo, katerega jo tudi škof Rožman odobril. Pravzaprav je če pričakovati dobrega sosestva z Italijo in miru, katerega Jugoslavija in ves svet tako potrebuje. Belgrad (Tanjug) — Ruski književnik. Nikolaj Zamoskin, ki je predkratkim prepotoval Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo, jede jal, ko se je vrnil v Moskvo: Povsod sem opazil veliko narodovo navdušenje ter njegovo težnjo, da izgradi bodočnost enako svojim idejam. Narod popolnoma zaupa svojemu vodju, maršalu Titu, ki mu je zastava in pot v bodočnost. Belgrad (Tanjug). — V severni Ameriki in Kanadi se je več časa bavila posebna jugoslovanska komisija Rdečega križa, ki se je sedaj vrnila v domovino ter izjavila, da imajo jugoslovanski narodi v Združenih državah in Kanadi mnogo prijateljev, ki so veliko pomagali in še pomagajo potrebnim v Jugoslaviji ter pri obnovitvi dežele. Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji, je odredil, da v teku enega leta spravi skupaj 5 milijonov dolarjev za bolniške potrebe. Skoplje (Tanjug). — Mladina se je odločila, da skoplje 400 m. dolg kanal, da si tako zagotovi vodovod. Belgrad (Tanjug) — V načelni odredbi zakona ima pravico vsak državljan do državne službe ter je vstop prostovoljen. Delo je smatrati ne samo za dolžnost marveč tudi za odgovornost. Plača se določuje po značaju in delu posameznika. Zakon predvideva plačo tudi ob nedeljah in ženam za določen čas poroda. Uslužebenci sc zavarovani v slučaju bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. organo de prensa, bajo el nombre de SLOVENSKI GLAS. | Saludamos esta nueva manifesta-cion de la sana y firme tendencia de Unirse que demuestran tener los esla-vos en la Argentina, y expresamos nuestro sincero voto de exiio v de reer. lizaciones felices a nuestro nuevo co-lega. "UNION ESLAVA" ti* (lil* Ljubljanski nebotičnik V nedeljo, 29 septembra, slovenska opera Kovačev študent Acevedo 1353 Nekaj posebnega (čitaj program na 5 struni) %WVVVV\XVSXV*X**\ Argenti nske Vesti 1 % fi X\NXSXXWS%XX.W\N%XNVXVXWXX%3«.X'SWXXXXSSNVXWXN>iWV%VWVXNXNXV za svojo varnost in udobnost vsak sam poskrbel, ko bo imel zavest, da dela zase in za svojo bodočnost ter skupno bodočnost argentinskega naroda. Vsekakor se vlada prizadeva za iboljšanje v tem smislu. DIPLOMAT1ČNA IN TRGOVINSKA ZVEZA MED ARGENTINO IN RUSIJO Odkar obstoju sovjetska Rusija še ni imela akreditiranega zastopnika v Argentini. To se je zgodilo šele prejšnji teden ko je izročil svoje kredencijale argentinski vladi sovjetski poslanik Mihael Gregorje-vič Sergejev. Pot mu je pripravila posebna ruska komisija, ki kot je zaznano se že precej časa mudi v Argentini, podobno kot pripravlja posebna jugoslovanska komisija vse potrebno za normalne diplomatične in trgovinske odnošaje med Jugoslavija in Argentino. Sedaj je z enakim namenom na potu pa poljska posebna komisija. Za izseljence slovanskega porekla je velike važnosti normaliziranje odnošajev med slovanskimi državami in Argentino, ker smo deležni s tem kot tuji državljani zakonite pravnosti v smislu argentinskih zakonov, še bolj kot nam priseljencem pa bodo ti prijateljski odnošaji koristili argentinskemu gospodarstvu v splošnem. In prav tega ne marajo severnoamerikanci, ki videjo v tem nevarnega tekmeca svojim koristim, zato priporoča bivši poslanik v Buenos Airesu, Braden, ameriškim kapi-' talistom, naj bi kar mogoče1 svojega kapi- j tala vložili v industrijo in trgovino latinsko - ameriških držav ter jih na ta način, z našimi besedami povedano, napravili kolonije svojih kapitalističnih in imperialističnih interesov. Argentinska vlada pa ne kaže velikega navdušenja za tuj kapital, merveč se na vse načine prizadeva za gospodarsko neodvisnost. Podržavili so že več / ivatnih gospodarskih podjetji, ki so splošnega pomena in koristi ter so prav te dni odkupili telefonsko omrežje. Zato, kot v"-čeno, se bodo Argentina in slovanske države v dobrih medsebojnih gospodarskih od-nošajih zelo koristile eno drugi. ostati z družino na ceti. Tu pa nastane vprašanje: Čemu je zidal čez svoje gospodarske moči; mar je mislil, da ima “grin-gota’’ pravico oslepariti in da ga argentinski zakoni ne bodo ščitili ? Ampak krivda ni bila toliko njegova kot njegovih političnih prijateljev, ki so hoteli našega rojaka na nezakonit način ostrašiti in so se s tem pred javnostjo tako grdo blamirali. 0 zadevi je namreč argentinsko časopisje obširneje poročalo. PO D RŽ A VI JEN J E C EM ENTNIH FABR1K Že več let je pomankanje cementa, radi katerega občutno trpi stavbarstvo in druga javna dela. Vzrok temu pa niso potrebne prvine niti delavnih moči ali pomanjkanje fabrik, marveč špekulacija fabrikan-tov. Temu stanju namerava vlada napraviti konec ter enostavno cementni fabri-ke podržaviti. Sedaj je naenkrat spet dovolj cementa, kar pomeni, da so se fa-brikantje osti'ašili. POMANKANJE STANOVANJSKIH HIŠ V Buenos Aires je vsak dan večje pomanjkanje stanovanjskih hiš, posebno za delavno ljudstvo. Hiše se zidajo a vse premalo in še tiste so dostopne samo onim ki lahko plačajo višjo najemnino. Navadni delavci in uradniki pa skoro ne morejo misliti na stanovanjsko osamosvojitev zidanje lastnih hišic, ki če prav na videz lepe plače še zavsakdanje življenje komaj zadostujejo. Na izbolšanje tega problematičnega stanja pa ne bo mogoče misliti, dokler se ne uravnovesijo odnošaji med delom in kapitalom. Dodale Ve T X- STAVKA MUZIKANTOV Že nekaj dni ni bilo slišati muzike ne po radju in ne po gledališčih; muziki so za-stavkali in zahtevajo povišanje plač oziroma zagotovljen obstoj v svojem poklicu. Gospodarji radijskih postaj in gledališč čakajo, kako bodo določili plačo in pokojnino zastopniki Muzikalne organizacije ter Tajništvo dela in preskrbe, da bodo potem imeli vzrok povišati dohodke na račun po-slučalccv. Sedaj pa so že poravnali. NEZAKONITO PRAVNO POSTOPANJE Stavbeni podjetnik, Vladini Lojk, je prišel vnavskrižje z nekim svojim klijentom, ki mu je po dogovoru napravil več dela kot sta imela v pogodbi in klijent ni potem hotel o plačilu ničesar vedeti, kar je podjetnik, naravno in zakonito, imel pravico zahtevati. Klijent je zadevo potom svojih političnih prijateljev spravil pred predsednika republike .oziromma njegovih višjih uradnikov kot da Lojk nepošteno nastopa napram njemu, medtem ko je zadnji izročil zadevo odvetniku in ta Zvezi odvetnikov, ki je nemudoma intervenirala ter zavzela svoje zakonite korake in brž dokazala, da je podjetnik Lojk popolnoma zakonito postopal ko je zahteval plačilo za svoje izvršeno delo. Klijent se je potem zagovarjal, da je s svojim postopanjem samo hotel preprečiti prisilno prodajo svoje hiše in ne ZVEZA ARGENTINSKE INDUSTRIJE j Pred časom je bila odvzeta Personeriaj Juridica Argentinski industrijski zvezi, ker ' je baje podpirala protiperonovo politiko, j Sedaj pa ji bodo menda vse pravice spet vrnjene in bo Industrijaska zveza spet mogla zakonito poslovati. VRTINEC ODNESEL HIŠE V Carlos Casares in okolici je oni dan vrtinec pometel z vsemi hišami, ki niso bile dovolj trdne, da bi vstrajale ciklonu. Pri tem je bilo mrtvih 12. oseb in veliko število več ali manj ranjenih. Kdor pozna revno zgrajene hiše kolonov in revnejših ljudi po vaseh, če se tako morejo imenovati koče iz blata in plehnate strehe, se ne bo čudil uničevalnemu poslu vrtinca, ki se na argentinskem odprtem kampu pogosto po-javlja. Nekega dne bo argentinska vlada vem stanu prav gotovo določila, kako morajo biti zgrajene hiše, da jih vrtinci ne bodo odnašali in da bodo prebivalci varni življenja, ko bo dosežen pravičen socialni sistem in bo izvedena agrarna reforma. Sicer pa bo Išče se Jožef Gržina, doma iz Ilirske Bistrice, Verbiče 28. Osebno ali pismeno naj se obrne na naslov: Marija Brožič, Posa-das 1221, Buenos Aires. Štorklja je obiskala pred nekaj dnevi našega rojaka Albina Nemec iz Mirna in njegovo ženo Natalijo ter jima je podarila krepkega sinčka. Čestitamo srečnim staršem! Išče se Janez (Žan) Zaobar; žena in hčer bi radi vedeli kje se nahaja. Sam, ali če kdo drugi ve za njegov naslov, naj sporoči na naš list. V bolnišnici se nahaja članica Mladinskega odseka Slovenskega doma, Irena Vidmar ki se je morala podvreči operaciji na slepiču. Tavarišice in tovariši ji želimo, da kmalu okreva in se vrne v našo sredo. Mladina Slov. Doma. Smrtna kosa. — V Mendozi je zapustila 22 avgusta to solzno dolino, blaga žena Marija Pirc v starosti 48 let, doma iz Narina pri Št. Petru na Krasu. V kratki njeni bolezni so zdravniki svetovali naj se operia, kar je tudi storila in operacijo do- j bro prestala, ali tri dni zatem je lepo pripravljena nu smrt mirno izdihnila svojo i blago dušo. Zapušča žalostnega moža Jo- ! sipa Pirc. Mašo za rajno bo 22 septembra ! v cerkvi Godoy Cruz. Pokojna je bila zelo priljubljena pri vseh ki so jo poznali, kar je pokazal pogreb, S katerega se je udeležilo veliko število lju-1 di. Naj bo pokojni Mariji lahko argentin- ' ska zemlja, težko prizadetemu možu Josi- i pu pa naše iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi ured. našega lista. Ivanka Boštjančič. Poročila sta se Julka Bajaš in Milan Makuc, katerima želimo vse najboljše v no- žil4 H 3 Stanka in Slavko Vodopivec, doma ia Spodnje Branice na Vipavskem. Stanko je kot častnik v jugoslovanski armadi v Ljubljani, kjer ga je obiskala sestra. V Argentini imata teto Emo B. por. štor. lAltltHA IIK MITEBLKS ARTISTKO* PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO V A II E M A It Casa fundada en 1924 — Capital $ 100.000. VALENTIN VIRASORO 1865 — U. T. 54 - GG5G — BUENOS AIRES IZ UREDNIŠTVA J. S. Cinco Saltos. — Dveletno naročni no, ki ste jo poslali lanskega leta v oktobru smo prejeli ter jo uknjižili od zadnjega plačanega datuma naprej, kar kaže da ste bil v zastoju naročnino. Vpoštevali smo namreč tudi zaostalo kot v naprej plačan.) naročnino od bivše uprave Slovenskega lista. Plačano imate torej kot kaže na ovitku. Sprejmite naše najlepše pozdrave! Milan Makuc in Julka Bajaš sta kot poročni dar poslala potom uprave našega lista $ 20.— v pomoč sirotam v domovini. Naj bi mlada poročenca pri tej plemeniti ideji tudi drugi posnemali. Delo dobijo stavbinski kovači, dobra plača; zglasiti se: Segurola 1608, U. T. 67-6250. NAROČNIKI IN NAROČNICE Prva številka Slovenskega glasa je izšla z nekoliko zamude. Treba je vpoštc-vati, da so nastale pri upravi radi združitve obeh listov, ureditev naslovov in naročnin, precejšnje sitnosti. In potem . tehnična prevreditev lista, glave, oglasov in drugo. Tudi je treba novo ime lista registrirati pri oblastih in posti, da dobimo znižcno tarifo. V glavnem smo že vse rešili in upamo, da bomo odslej naprej redno izhajali. List bo enkrat izhajal štirinajstdnevno in na dvanajstih straneh. Zato se je na predlog Tiskovnega odbora in po odredbi Slovenskega sveta zvišala naročnina letno na $ 8.—. V tiskarni so nam radi pokojnine delavcem zvišali ceno 25% in ni bilo drugega izhoda kot povišati naročnino. Mnogi so mnenja, da bi list moral izhajati tedensko kar se bo tudi zgodilo, če se bodo vsi naročniki zavzeli za list, to je da bodo točno plačevali naročnino. Z notranjosti republike’ so bolj točni pri plačevanju kot v mestu, kjer so navajeni na “kobrado-rja”. Zato ni bilo drugega izhoda kot da smo ponovno določili pobiralca naročnin, ki je Jožko Lojk. Društveni in krajevni zastopniki pa bodo vršili svoje delo kot doslej. V prihodnji številki bomo pričeli s kampanjo za nove naročnike ter bomo o reorganizaciji lista podrobneje pisali ter dali natančnejša navodila. Ljubljana (Tanjug). — Zveza slovenskih književnikov v Ljubljani je izdala apel na vso javnost in ves svet, da zahteva 1.700.000 vojnih žrtev, ki jih je dal jugoslovanski narod za svobodo, da se Julijska Krajina priključi Jugoslaviji. V POMOČ DOMOVINI Uprava Slovenskega Glasa je darovala polovico svojega dobička s prireditve 8. pomoč domovini, kar je zneslo $ 341rpeJu septembra v pomoč domovini, kar je zneslo $ 341.50. Nadalje je bilo od naročnikov doslej poslano upravi Slovenskega lista v isti namen $ 128. Skupaj je torej uprava Slovenskega Glasa izročila Slovenskemu svetu v pomoč domovini $ 469.50. Rojaki in rojakinje, posebno iz notranjosti dežele, če ima še kdo namen kaj prispevati v ta namen, naj brž stori, kajti pomoč je sedaj nujna, pozneje pa že ne bo več potrebno, kajti naš narod si bo polagoma sam pomagal in bomo smeli pričakovati, če bo treba, mi od njega pomoči. IVičasi. |»a gotovo Nobena naglica ni prida, so modrovali naši stari; tako delajo Slovani in tako približno delamo v naši koloniji. Misel in želja po skupnosti je tako stara kot je naša slovenska naselbina. Seveda si je vsak mislil in tolmačil to skupnost po svoje. Dogodki v domovini pa so nas prisilili, da Shio o tem pričeli rasneje misliti in tudi rezultat se je že pokazal: skupno glasilo in zveza društev. Odkar se je pričelo večje gibanje za skupnost je preteklo že par let. Pri komentarju S. Gregorčičeve proslave je nekdo Zapisal: To je nova, doba, dasi ni bila po njegovem okusu. V resnici je bil to začetek nove dobe, čeprav se je potem še mno-f?o noči izgubilo v dvomih med starim in novim; mnogo govorjenja in borbe je bilo, čeravno v teh borbah ni bilo ne mrtvih ne tanjenih. Kot povsod so pač tudi med nami vsake vrste ljudje, ki vsak po svoje misli in so nekateri ki mislijo, da se ves svet samo okrog njega suče. So nekateri, ki se jim preveč mudi in spet drugi ki prepočasi lezejo; zato je treba časa in potrpljenja, da se vsi zberemo in skupno napotimo v boljšo bodočnost. Dobili smo Slovenski svet, skupno glasilo Slovenski glas, in gospodarsko strokovno društvo Trgovski dom. Slovenski; glas bo vez med nami ter tak kakršni bomo mi sami. Zato rojaki vsi na delo, da bo Slovenski glas res glas našega dela in napredka, ki bo nam in našim v domovini v čast. Danes ni več vzroka za se sl«-ivati ;*li sramovati lastnega porekla. Cel svet nas pozna kaj smo in kaj hočemo; pričeli so nas spoštovati, čeprav neradi, ker smo J'h k temu z našo odločnostjo in samozavestjo prisilili. Doba naše hlapčevske ponižnosti je minila. Zato kvišku vsi in na delo za naše skupne koristi tu in v domovini. Ne bo šlo tako gladko kot bi bilo želeti, kajti v zboru se vedno dobi kdo ki ga “lomi” ali je preglasen ali pretih; enega je preveč slišati, drugega premalo; zato, če hočemo, da bo Slovenski glas res glas vseh, ne smemo dovoliti, da bo v njem slišati sa-nio glas urednika; Slovenski glas mora biti odmev vseh. Vsaka stvarna kritika ali inicijativa mora biti v listi objavljena in če ne pa bo odpadel brez velike škode, tro dokazalo, da je v zmoti. Če je dosleden in razumen, bo •priznal in šel z nami, ee ne pa bo odpodel brez velike škode. Pred.očmi moramo imeti vedno le koristi naše skupnosti in domovine. Svetoval bi vsem, ki so se iz raznih vzrokov ali brez njih od naše skupnosti oddaljili, da bi se nam spet približali. Nudi se jim lepa prilika ter bo za vseh dovolj dela pri naših kulturnih in gospodarskih ustanovah; zlasti izobraženci naj bi to vpoštevali. Mar ni žalostno ko je treba braniti našo Primorsko, obstoj in napredek naše kolonije, moramo to delati povečnini, oni ki smo doma Ttrave pasli, medtem ko so oni študirali Brez izobraženih ljudi svet ne ijiore napredovati a izobrazba ne sme služiti izključno osebnim koristim, marveč celoti, kot je rekel predsednik Trgovskega doma: Ako bi se mislilo, da smo ustanovili Trgovski dom zato, da bomo izkoriščali posameznike ali društva, takoj odstopnim. Med nami jih ni, pa naj bo študiran ali ne, da bi imel tako velik greh, ki bi mu bil neodpustljiv. Zato kdor se še zaveda, da ga je rodila slovenska mati, naj se približa in pozabimo kar je bilo. Slovenski glas naj se sliši širom Južne Amerike. V vsako hišo, kjer živi Slovenec, mora priti. Kmalu mora izhajati tedensko, | kajti sedaj ne sme več biti izgovorov; se mi ne dopade, imam drugega, čitam raje tukajšnje liste; vsak zaveden Slovenec more citati Slovenski glas, nasprotno je j nehal biti Slovenec. Slovenstvo je treba ! predstavljati praktično in ne samo števili- | čno, saj smo vendar ljudje in ne goveda. “Kdor zaničuje se sam, podlaga je tuj- j čevi peti'', je že davno zapisal Prešeren in ta izrek velja danes bolj kot nikoli. Večkrat je kdo modroval, da iz nenaših listov izve vsak dan sproti k>ir ga zanima. Svetovni časnikarji so modrovali o tem in onem ter tu pa tam tudi nam vprid zapi -sali kako zrnce, če so videli, da bo tako j nam ugajalo ter njihovim gospodarjem ko-j ristilo. Sedaj ko je prišel čas preizkušnje,! ko je bilo treba s kartami na dan, sedaj j pa vemo kdo je kdo, kdo so naši prijatelji 1 in nasprotniki. Naš prestiž iii pravice brani naš narod sam in ga pri tem podpirajo vsi jugoslovanski in slovanski narodi ter ga branimo Slovenci v tujini kakor moremo in znamo, a ga branimo odločno in neizprošno, medtem ko nas skušajo tako-zvani zagovorniki demokracije, isti ki so nas znali od časa do časa malo pohvaliti, j če jim je, kot sem rekel, tako bolje kaza- j lo, napraviti brezpravne kot smo jaili. Za nas Slovence ni in ne sme biti pri-1 ljubljenejšega glasila nego je Slovenski glas. V njem se bo zrcalilo vse kar je na- j šega, veselega in žalostnega. Poročal nam i bo od dogodkih doma in med izseljenci širom Južne Amerike. Nam bo največji prijatelj in svetovalec. Zato želim, da bi se Slovenski glas slišal širom Južne Amerike, dokler bo živela slovenska kolonija. F. Kurinčič. 100 LETNICO SLOVENSKE ŽENE Marjeta Delak, kot jo vidite na sliki, je zdrava in čila učakala 100 let svojega življenja. Doma je v Senožečah na Krasu ter P K U Š T V E N E P H I K E 1) 1 T V E Po sklepu Slovenskega Sveta, bo Slovenski Glas objavljal prireditve, organizirane po društvih in organizacijah. 22. Septembra Razstava blaga organizirana po U. S. J. v Lj. odru. 22. Septembra Čajanka v G. P. D. S. organizira Istrski pododbor U. S. J. 5. Oktobra Prireditev v Jug. društvu Samopomoč Slovencev. 12. Oktobra Mladinska prireditev v Ljudskem odru. 20. Oktobra Prireditev v G. P. D. S. 27. Oktobra Prireditev Slovenskega Doma v Centro Armenio. !). Novembra Prireditev U. S. J. v ljudskem Odru. 17. Novembra Prireditev v G.P.D.S. 23. Novembra Prireditev v Ljudskem odru. 8. Decembra Skupna prireditev Lj. odra in G. P. D. S. v pomoč jugoslovanskim narodom. i 31. Decembra Silvestrov Večer v vseh društvih. PIK-NIK 15.Decembra Pik-Nik Udruženja Svobodna Jugoslavija — Slovenski odbor z vsemi slovenskimi pododbori. ODBOR “Z A JUGOSLOVANSKO PRIMORJE” — MONTEVIDEO, URUGUAY Dragi tovariši: Dobili smo vpogled v pismo, ki ste ga pisali tov. Ludviku Gabrovšku, ki se ne na-jaha več v Slovenskem Primorju, ampak na novem službenem mestu v Ljubljani. Zelo nas je razveselila vsebina Vašega pi sma, ker je odkrila pred našimi očmi široko zasnovano akcijo za pomoč težko preis-kušenemu ljudstvu Slovenskega Primorja. Tiskovni urad je pripravljen podpreti Vas v Vaši patriotski akciji in pomagati Vam, da se izseljeniške delovne množice iz Primorske v Južni Ameriki še globlje seznanijo z delom, stremljenjem in življenjem ljudskih oblasti in množic v Ljudski Republiki Sloveniji ter v Slovenskem Primorju. Ker je po sedaj najbolj pereče vprašanje državno-pravne pripadnosti Julijske Krajine, Vam pošiljamo najprej publikacije “Znanstvenega Instituta za Mejna Vprašanja v Ljubljani1’ s prošnjo, da seznanite z njihovo vsebino predvsem naše rojake iz Primorja, vse Jugoslovane v Montevideu ter z angleškimi edicijami napredne redakcije. Je to prva pošiljatev publikacij o Julijski Krajini. Smo pa pripravljeni na Vašo željo doposlati Vam poljubno količino teh znanstveno - propagandnih razprav o etničnih, gospodarskih, zgodovinskih in geografskih problemih Julijske Krajine. V zvezi s tem Vam prilagamo nekaj pozivov Tiskovnega Sklada za Slovensko Primorje, iz katerih je razviden cilj nabiralne akcije Tiskovnega Sklada za širjenje, jačanje in obogatitev slovenske besede in kulture v Slovenskem Primorju, Smo'prepričani, da bodo primorski rojaki v Urugvaju z vso si- lo podprli one kulturne potrebe slovenskih Primorcev, ki jih je njim italijanski fašizem pred 15 leti s tako brutalno brezobzir- živi s svojo hčerjo Ivanko por. Žiberna. Tukaj sta hčeri Ana vdova Vidmar in Re-1 az por. Krpan, ki ob.e živita v San Marti-; nu s svojimi družinami. Vnuki: Vidmar Tone. Frailcin Jože, Ana por. Čoha, Ivanka por. Torres, Žiberna Jože, Karel, Fani in Pepca, Krpan Marica in Peter. Pravnuki: Edvard Čoha, Julij, Vilma in Mart i Torres ter Karlito in Ana Maria Vidmar. Ono nedeljo so se zbrali vsi skupaj v San Martinu, kot jih vidite na sliki, kjer so hčere, vnuki in vnukinje ter pravnuki in pravnukinje praznovali stoletnico matere, babice in prababice. Take proslave so zelo redke tudi med Slovenci, čeprav smo zdrav in močan narod. I s J N S T 1 T U TO IIENTAI, M » B 19«: H, O d« iilspeeialifliules Direeior: Dr. M. MUCHMK SANTA FE 3511 TJ. T. 71-5692 GOVORI SE SLOVENSKO CENE ZMERNE nostjo zanikal. Izven okvira akcije za' reševanje časovno nujnih problemov Slovenskega Primorja pa želimo, da slovenski rojaki v izseljeništvu spoznajo nove duhovne tokove celokupnega slbvenskega ljudstva, njegovo dosedanjo gigantsko borbo za osvoboditev, njegovo vztrajno delo o obno- vi in socialnih reformah za boljše in srečnejše življenje novih zedinjenih slovenskih pokolenj. Zato Vam danes pošiljamo par najznačilnejših del izišlih po osvoboditvi. Javite nam vserVaše‘želje in predloge, ki bi povečali mrežo vezi z domovino, ki bi tudi izseljeniške delovne ljudi do potankosti seznanili s programom in cilji O F in SlAU-a. s ' 1 Prosimo Vas, ki ste podvzeli iniciativo i v delu za Slovensko Primorje, da nam ja i vite točne adrese naših organizacij in' vplivnih osebnosti v državah Južne Amerike: • Argentini, Braziliji, Peru, Chile-ju iii Boliviji, da bi mogli stopiti z njimi v stike. Nadaljujemo borbo in delo pod starim partizanskim geslom: Smrt fašizmu — svobodo narodu! FRANCE DRENOVEC, s. r. Šef Tiskovnega Urada. TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas podomače postreže. Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča A I 1» 4* r I It e I t i* a m DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires Trgatvi m« 1“ 18 8 r E n N H C IT! Viktor 4'ernie CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509 ROJAKI V ROS A RIO IN PROV. \SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario SiomsKt Glas EL PERIODICO ESLOVENO Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA LISTA Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. ZASTOPNIK 1 : Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. /a Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. Z a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Villa Lugano: Jose Biišček — Beron de Astrada 6488. /a Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Caseros y' Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Za Montevideo: Juan Ogrizek — Rectificacion Laranaga 2235. Na Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, 23 de Septiembre de 191+6 No. 2J, *-■__________________________________________________________________________ OI» \\S!il PRAVIC NK KOMO ivi koli oi»m:ii\li Ljudstvo z Julijske Krajine je pripravljeno iti ponovno v boj, če se vprašanje etnične meje med Jugoslavijo in Italijo pravično ne reši na pariški konferenci, to je, če bi so vpoštevala meja predlagana po Francozih, ki jo jugoslovanski narod pod nobenim pogojem ne more sprejeti. Tako je izjavil novinarjem Branko Babič, tajnik slovensko - italijanske protifašistične zveze, ki šteje 400.000 članov. Novinarji so vprašali Babiča, če bi šli v boj tudi tedaj, če bi Rusija pristala na francosko mejo, na kar je Babič odgovoril ‘‘da’’, kajti mi smo neodvisni in bi gotovo šli v boj. Toda Rusija razume naš položaj in nas odločno brani v Parizu, za kar smo ji hvaležni. Nadalje je dejal Babič, da se 1)0 v Prstu nadaljevalo z manifestacijami vsakokrat ko se bo smatralo potrebno, brez ozira na odredbe vojaške komande zaveznikov. Mi ne bomo priznali nobenega mednarodnega načrta, izvzemši Trsta ki ga obdaja slovansko ozemlje. Mesto more ime- li zagotovljene trgovinske zveze z Jugoslavijo in Centralno Evropo. Kot poročajo časnikarji, Babič ni pojasnil na kak način se mislijo bojevati, če bi v 1 arizu pristali na krivični mir, a da je Zveza slovensko-italijanskih antifašistov v glavnem odgovorna za vse izgrede z zadnjih mesecih. Zasebna pisma ki prihajajo od naših ljudi iz Julijske Krajine in ki jih v našem listu priobčujemo, popolnoma potrjujejo besede Babiča. Naš narod ne bo nikoli pristal, da bi se ga ponovno opeharilo za svobodo, najmanj pa da bi mu bila sedaj odvzeta ko je toliko žrtvoval zanjo in si jo krvavo priboril. Pripravljen je raje umreti kot pa iti ponovno v suženjstvo. Pri tem z gotovostjo računa na pomoč ostalih jugoslovanskih in slovanskih narodov. Anglosaksonski blok je toliko popustil, da je pristal na francosko mejo, ki bi bila podlaga za določitev meje med Jugoslavijo ni Italijo. Ta meja pa bi bila prav tako Krivična kot ona iz prve svetovne vojne, ali pa še bolj, kajti ostal bi lep kos slovenske zemlje z Gorico in Tfstom izven Jugoslavije, kar bi pomenilo gospodarsko pro-pasv za vso goriško in tržaško okolico z mestom vred. Tega se prizadeto prebivalstvo živo zaveda, kakor nam pričajo pisma od doma ter zgoraj navedena Babičeva izjava in je radi tega naše in prizadeto italijansko ljudstvo raje pripravljeno na ponovno krvavo borbo kot pa da bi postalo predmet imperjalističnih intrig med Jugoslavijo in Italijo. V imenu italijanske delegacije je oni dan skušal Bonomi po stari lažnjivi italijanski navadi pepričati zborovatelje v Parizu, da Julijska Krajina pripada Italiji in da prizadeto prebivalstvo samo tako želi. Nič ga ni bilo sram priti na dan z lažnjivimi argumenti. Jugoslovanska delegacija mu je krepko odgovorila ter svoje ugotovitve glede pravične rešitve Primorske, Istre in Trsta z neovgrljivimi dokazi podprla. Jugoslavijo so kot vedno odločno podprli zastopniki vseh slovanskih držav. Ker pa anglosaksonski blok v številu glasov nadkriljuje zagovornike pravičnih zahtev Jugoslavije, je jugoslovanska delegacija izjavila: Jugoslavija krivičnega miru z Italijo ne bo nikoli podpisala. To jasno izjavo je še bolj jasno podprl s svojo izjavo tajnik slovenske - italijanske protifašistične zveze, kot smo v začetku omeni- li, da je anglosaksonski blok takoj vedel pri čem da je: treba se je odločiti za mir *li za vojno. Za vojno pa anglosaksonci niso pripravljeni, čeprav posedujejo atomsko, kajti c! e lavno ljudstvo noče vojne, marveč si želi miru, dolgotrajnega miru in blagostanja. Nase mnenje potrjujejo neprestane in obsežne delavske stavke v Združenih državah, potrjuje splošno ljudsko stanje v Angliji in nam potrjuje razpadajoči angleški impe-r j ali stični sistem. Angleže bi hoteli nadomestiti Amerikanci, pa so jim Sovjeti napoti. In ko je vse kazalo, da se bodo Amerikanci z Rusijo radi tega prvenstva morda celo spopadli, saj so o tretji vojni kapitalistično - imperjalistični intrigantje že odkrito govorili, je ameriški tajnik trgovine, Wallace, te dni v svojem govoru z vednostjo predsednika Trumana naenkrat izjavil, da Amerikanci radi interesov angleškega imperjalizma ne bodo tvegali vojne in da nimajo nobene potrebe iskati nasprot-st\a s Sovjeti, baš nasprotno, la izjava, zatrjujejo, je postavila vso anglosaksonsko zunanjo politiko, z roko v roki, na glavo. Nikakor še nimamo povoda misliti, da so Amerikanci napravili ta političn razkol iz načelnega stališča, marveč so jih k temu enostavno okoliščine prisilile, oziroma osebne politične ambicije politikov, ki se bo do s svojimi izjavami skušali približati splošnemu ljudskemu mnenju ter potom istega zlesti na krmilo pri bodočih državnih volitvah, ki niso več daleč. In te politične tekme med takozvanimi demokracijami so nam Slovanom samo v prid. Kot rečeno, anglosaksonci so se že toliko vdali, da so pripravljeni glede naše zemlje pogajati se na črti predlagani po Francozih. Ta odločitev je dala Italijanom razumeti, da je najbolje če ponudijo plebiscit, to je, naj ljudstvo samo odloči kam hoče. Kako v Rimu mislijo ta plebiscit je seveda drugo vprašanje. Mi smo tudi za plebiscit, a da se vrši v mejah naših narodnih zahtev. Tako pa v Rimu ne mislijo, marveč bi nas hoteli s pomočjo zaveznikov, ogoljufati na ta način, da bi vrinili med naš narod dovolj veliko število fašistov iz notranjosti Italije in za nameček bi še dodali iz italijanske "Julijske Krajine”, da bi tako Slovenci ostali v manjšini. Trenutni politični položaj Primorske, Istre in Trsta bi bil sledeči: 1) Jugoslavija ne podpiše miru z Italijo, če niso vključeni do zadnjega vsi Slovenci v njene meje. 2) če bi se to ne zgodilo, je Babič jasno povedal kaj prebivalstvo Julijske Krajine namerava. Pri tem lahko računa, da bomo morebitno borbo z vsemi razpoložljivimi sredstvi tudi iz izseljenstva podprli, saj se gre za usodo naših lastnih domov, ki sm» jih pred leti pod pritiskom fašizma morali zapustiti. In kar je odločilno nas bodo pri tej borbi podpirali vsi jugoslovanski in slovanski narodi. O tem ni najmanjšega dvoma. 3) Anglosaksonci so to našo odločnost očividno vzeli na znanje in je “francoska meja” samo formalnost in ne bodo radi nekaj kilometrov proti jugu tvegali vojne. 4) Gre se praktično samo še za Trst, ali bo mednarodno pristanišče kot so si anglosaksonci zamislili, ali bo kot želijo Jugoslovani in ostali Slovani, ki edini imk-jo pravico o svojem mestu in pristanišču določati. Molotov je v desetih točkah pred- ; ložil svoj načrt. O tem se bo sedaj razpravljalo in smo prepričani v popolno našo zmago. 4» It ATA ADIIESIOIV La Comision Coordinadora de Ayu-da a Yugoslavia, expresa sus sinceras felicitaciones, a la Comision Eslovena de Coordinacion y relaciones, como asimismo, a los direetores y colabora-dores de los periodicos Eslovenos "Slovenski List" y "Pravica" voceros publicos de la colectividad Eslovena, que comprendiendo el alto valor de la unidad Eslovena, fundieronlos en uno solo, que en lo sucesivo se llama-rd "SLOVENSKI GLAS", y que sin duda ha de ser el verdadero exponente del patriotismo esloveno, y ha de me-recer el aplauso y pleno apoyo de to-dos. A este primer triunfo, de la nueva Comision creada, han de seguir otros, no menos importantes, en todos los aspeetos de las actividades sociales, culturales y economicas, para el bien de la colectividad eslovena, y para el bien de la Patria comun — la nueva Republica Popular Federativa — Yu-goslavia. Presidente: Juan Sazunič Secretario: Ivo Kovačevič "ODBOR ZA JUGOSLOVANSKO PRIMORJE" v ARGENTINI COMITE PRO VENEZIA JULIA YUGO-SLAVA EN LA ARGENTINA Buenos Aires, 11 de Septiembre de 1946. Los residentes Yugoslavos de Tries-te, Gorizia, Istria y toda Venezia Julia enviaron a la Conferencia de Paz en Pariš el siguiente despacho telegra-fico: Senores MOLOTOV, BYRNES, BEVIN, KARDELJ PALACIO DE LUXEMBURGO PARIŠ En nombre de todos los hijos de Venezia Julia expulsados por el fascismo italiano exigimos se tenga en cuen-ta la frontera etnica del 1914 entre Yugoslavia e Italia reincorporando toda Venezia Julia, Trieste, Istria, Gorizia a la madre patria Republica Fe-deral Popular Yugoslavia. COMITE PRO VENEZIA JULIA YUGOSLAVA EN LA ARGENTINA TRST, K JUGOSLAVIJI Poleg Odbora za Jugoslovansko Primorje, U. S. J. in vsemi njenimi pododbori so poslala tudi vsa naša slovenska društvu brzojave na mirovno konferenco v Pariz v katerih se zahteva priključitev Primorske, Istre in Trsta k materi Jugoslaviji. POZDRAV IZ LOMA NEGRE Z besedami: V slogi je moč, pošiljam vsem Slovencem širom Južne Amerike iskrene pozdrave. Kakor vam je, rojaki in rojakinje, znano, bomo odslej naprej imeli Slovenci eno samo glasilo, ki se bo imenovalo: Slovenski glas. Dne 8 t. m. se je vršila velika prireditev v smislu združitve listov, na kater« smo bili povabljeni vsi zastopniki, da se niso vsi vabilu odzvali. (So se pismene opravičili, op. ured.). Prireditev je bila zelo lepa ter je žela t vsakem oziru velik uspeh. Udeležil se jo je tudi general Ilič, ki je odnesel najlepši vtis, kot mi je pozneje povedal ko sem bil pri njem na obisku. Triba je vso čast in priznanje našim voditeljem, ker je’ bilo vse tako lepo organizirano, posebno pevski zbori so nadvse ugajali. Zahvaliti se moram tudi za sprejem in pažnjo, katerega sem bil povsod deležen. Zjutraj na dan prireditve smo imeli zborovanje, predstavniki društev, uredniki in zastopniki lista. Potem pa smo bili povabljeni na okusen “asado”. Posebno se morem zahvaliti tov. Uršiču, ki mi je bil v vsem na razpolago. Takšnih požrtvovalnih ljudi je treba mnogo, pa bi šlo vse dobro. Razgovarjali smo se o vsem, največ pa *> naših društvih in listu. Drugi dan sem se odločil, da grem obiskati tov. generala Iliča, ki mi je brž sprejel kakor brata. Razgovarjala sva se o naših izseljenskih vprašanjih ter mi je med drugim rekel, da borr\o morda v decembru imeli na razpolago brodovje za iti v domovino, kdor bo želel. Marko Golobič. UDRUŽENJE SVOBODNA JUGOSLAVIJA Podružnica U. S. J. v Cordobi je v kratkem času razprodale ‘‘patrijotične bone” v pomoč Jugoslaviji sledečim rojakom: Tomaž Krpan $ 500.—; po $ 100.—: R. Vratnik in Franc Gec, po $ 50.—: R. Mozetič in F. Kurinčič, J. Mesec $ 25,—; po $ 10.—: I. Petrovič, F. Piskulič, I. Knez, I. Tuch, J. Jazbec, I. Oberman, I. Movern, F. Vakulič, M. Mančeka, K. Ciblin in M. Mivič. Skupaj $ 235.—. “Asado’’ katerega smo priredili 23. junija je dalo $ 128.26 dohodkov. F. Gec, blagajnik. SLOVENSKI PODODBOR PIKEVRO Vabi vse člane in simpatizante na “asado” kateri se vrši 6. oktobra v “Quinta Adobe”, Lanus Oeste, ulica Rivadavia y Viamonte. Čisti dobiček tega ‘‘asada” gre v pomoč vojnim žrtvam Jugoslavije. Vozila ki pustijo pred ”quinto” iz Puente Barracas tramvaj štev. 18 in 20. Micro štev. 70. Iz Puente Alsina, omnibus štev. 13. Kolektiv* štev. 32 in 60. Vabi odbor. Kdor si želi naročiti Slovanski Glas, lahko to stori v naših prostorih, Pozos 138, Pineyro. esti iz organizaciji lx ^doljNke Prireditvi* Slovenskega (ila.sa PRIHOD JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE Prijazno nedeljsko popoldne je izvabilo' med nami že davno ali šele dogodki zadnjih let v domovini in v svetu sploh so pospešili končno uresničenje te želje. Danes stopa torej pred vas skupni glas- iz hiš lepo število naših ljudi, ki so se ude- j nik slovenskega izseljenstva v upanju in ležili prireditve Slovenskega glasa. Ob na- j pričakovanju, da ga boste podprli z vsemi Povedani uri je bila dvorana že napolnje- j močmi in še z večjo vnemo kot ste podpi-na ter se je pričelo s sporedom takoj, ko, rali njegova predhodnika. Z željo, da bi se vse to kmalu uresničilo, se vam od srca zahvaljujem za obilno udeležbo in vas pozivam, da vskliknete z menoj: Živela Federativna Narodna Republika Jugoslavija. Živel naš veliki vodja maršal Tito! Živijo naš Trst! Živijo naša Primorska in Istra! Živela Republika Argentina! BAZOVICA — ROJSTVO SPLOŠNE USTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA NASTOP ZDRUŽENIH ZBOROV je dospel general Ljubomir Ilič in njegova tovariša kapitan Albert Kamhi in tajnik Dalibor Jakoša s svojim spremstvom, ki jim je bilo določeno od Slovenskega sveta. Ob vhodu v dvorano jih je sprejelo pred- Združitev naših glasil in naših društev je bila že nujna potreba, ker ideja edinstvenosti je bila takorekoč v zraku in je čakala samo pravega trenutka za uresničenje. Ta trenutek je prišel sedaj, tako na stavništvo Slovenskega sveta in Sloveti- j ravno in tako neprisiljeno, da je bilo tre-skega glasa, ki jih je odvedlo med navdu- ba samo par sestankov za priti do popol-šeno ovacijo zbranega ljudstva na določe- nega Sporazumljenja. no jim mesto. Še nikoli doslej ni bil od iz- To dejstvo je silno razveseljivo in je obe-seljenstva predstavnik Jugoslavije tako to-, nom najboljše poroštvo, da bosta imela Pio sprejet kot je bil general Ilič ter nje- skupno delovanje in skupno glasilo popova tovariša, ki skupno tvorijo posebno ju-' ]en uspeh. Pozivam vas torej, dragi rojaki goslovansko odposlanstvo. Naše izseljen- jtl rojakinje, da se vsi strnete okoli naše-stvo je, pač videlo v njih resnične predstav-1 skupnega glasila in okoli našega Slo- nike jugoslovanskih narodov ter zastopnike našega velikega vodje maršalo Tita. Ko se je val navdušenja po dvorani polegel, je godba otvorila prireditev ter se je brž dvignila zavesa in je stopil na oder predsednik Slovenskega sveta Kinil Semolič, ki je v kratkem in lepo zbranem nagovoru pozdravil v imenu cele slovenske naselbine Povabljene goste, med katerimi se je poleg že omenjene jugoslavanske misije nahajal tudi predsednik Slovanske zveze, Pavel Sostakovski ter drugi predstavniki jugoslovanskih org-anizaciji in ostali posebni povabljenci. Nato je povzel besedo glavni urednik Slovenskega glasa, ki je dejal: GOVOR GLAVNEGA UREDNIKA ‘‘Šestnajst let, 1(5 dolgih let, v krvavi zarji ljudskega protifašističnega upora je | preteklo. To je bilo 6 septembra ob zori, j ko so padli v Bazovici pod streli iz pušk | fašistov štirje mladi borci; Fedro Bidovec, Zvonomir Miloš, Franjo Marušič in Vekoslav Valenčič. Ustaja primorskega ljudstva se je porodila v krvi teh štirih proti-Ko se jo zavesa spet dvignila je stal fašističnih borcev. Ta štiri imena, ti štirje pred občinstvom združen moški zbor vseh junaki, katere je zverinsko postrelila faši-društev, ki je pod vodstvom J. Krebelja stična “justica’’ ’ so takrat kriknili vsemogočno zapel: Buči morje Adrijansko, mu naprednemu svetu, da prebiva v me-Pesem je bila izvajana kot še nikoli ter jah fašistične Italija zatirano slovensko Združen pevski zbor Lj. odra, Slovenskega doma in Gos. podpor. društva, ki je zadivil naše goste venskega sveta, ker le tesno združeni bo mo lahko dosegli postavljene si cilje. 1 je napravila mogočen vtis na poslušalce., ljudstvo, kateremu kratijo ne le pravico do Delati moramo predvsem na to, / * i i i ! % II II IT Ž E .1 K \ AS V S K BI Zato bomo šli . Svoji k svojim TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM ima za vas in za pošiljanje vašim v domovino v zalogi vsakovrstnega obuvala za vse okuse. Albert It c I t r a m PATERNAL BUENOS AIRES 4*on. Ilič* in njogova tovariša posolili Društvo Ivan Cankar v Saavedri V nedeljo 8. septembra, pred prireditvijo Slovenskega glasa, so general Ljubomir Ilič ter kapitan Albert Kamhi in tajnik Dalibor Jakaša v spremstvu posebne delegacije Slovenskega sveta, Stanislava Baretto, Franca Kurinčič, Andreja Škrbec in Mirka Ščurk, obiskali društvo Ivan Cankar v Saavedri, kjer je isto priredilo 4. razstavo v vrednosti 5.000.— pesov v pomoč potrebnim v domovini. V imenu društva je ugledne goste pozdravil tovariš Mirko Tu-rel, ki je dejal: Odbor društva Ivan Cankar in pododbor Svobodne Jugoslavije sta mi nadela častna nalogo, da s tega mesta iskreno pozdravim ter želim obilo uspeha novodošlemu, toliko časa pričakovanem avtentičnemu zastopniku naše domovine, generalu Iliču. Tekom našega bivanja na tej zemlji smo imeli razne zastopnike jugoslovanskega reakcionarnega režima, ki se niso nikdar in v nobenem slučaju zanimali za položaj naše naselbine, zato tudi niso nikdar prišli med delavno ljudstvo in niso nikoli vpoštevali prošenj naših organizaciji, vse samo radi tega, ker jo bilo vse naše delovanje usmerjeno v duhu našega velikega delavskega pisatelja Ivana Cankar. Zato smo na pobudo in s pomočjo delavskega društva Ljudskega Odra že pred 10. leti, to. je v dobi najhujše reakcije, ustanovili društvo, ki nosi ime našega prezgodaj umrlega delavskega pisatelja Ivana Cankar. Tekom let našega delovanja smo šli skozi nešteto tež koč, toda nikdar v nobenem slučaju nismo klonili glav, ker smo bili gotovi, da smo na pravi poti. V nas je bilo trdno prepričanje, da prej ali slej bo zmaga Pravice, ki bo priznala tudi našemu narodu toliko zaželjeno svobodo. Ker smo dobro poznali raznobarvni fašizem, smo čutili že od začetka dolžnost moralno in materijalno pomagati vsem onim, kjerkoli so se borili za uničenje fašizma in za svobodo zasužnjenih narodov. S tem namenom smo šli in podprli Vseslovanski kongres; v Koordinacijski odbor in v vrste organizacij za pomoč Svobodni Ljudski Federativni Jugoslaviji. Da je temu tako, nam dokazuje današnja razstava blaga, ki je sad naše četrte zbirke. Hvalevredno je delo naših čianov in Ženskega odseka, ki se neumorno trudijo, da bo pomoč čim izdatnejša. Nikakor ne morem mimo, ne da bi pov-darili, da mi nismo križem rok čakali poteka borbe, marveč smo bili že koj v začetku prvi med prvimi na strani Osvobodilne Fronte, ki jo je od zmage do zmage tako spretno vodil naš veliki vodja, maršal Tito. Slovenci iz Saavedre smo danes lahko ponosni, da imamo v naši sredi zastopnika, ki razume naše težnje in našo borbo. Zato, tovariš Ilič, Vam zagotavljamo, da bomo podvojili naše delovanje da na ta način pomagamo čim izdatneje junaškemu ljudstvu Svobodne Jugoslavije. Sodrug general Ilič! Mi so po večini iz Slovenskega Primorja, Gorice in Trsta, za katero svoboditev so naši bratje mnogo doprinesli, kar znači, da mi hočemo in moramo biti priključeni k Titovi Jugoslaviji- Naj živi Svobodna Primorska v okviru Ljudske Federativne Jugoslavije! Naj živi naš junaški vodja maršal Tito! Naj živi Svobodna Ljudska Federativna Jugoslavija! Živela Republika Argentina! Navzoči so toplo aplavdirali Turelov govor. Nato je v imenu Slovenskega sveta pozdravil tov. Baretto, na kar je povzel besedo general Ilič, ki je najpreje navzoče z lepo zbranimi besedami pozdravil ter med drugim dejal: Slovenski narod je bil prvi, ki je razu- boden, a svoboden bo, kot je dejal Kardelj mt‘l» da samo združeni bodo pognali so- v Parizu, ker jugoslovanski narodi ne bo-vražnika iz svoje zemlje, zato tudi se je do nikoli dopustili, da bi kdo izmed naj-prvi začel boriti ter dal zgled borbe za boljših Jugoslovanov ostal pod tujo obla-•Svobodo. Ali ves slovenski narod še ni svo- stjo. SuNlanok Odboru Slovenskega <»Iasa in zastopnikov lista V nedeljo, 8. septembra zjutraj, se je vršil širši sestanek odbora Slovenskega 'glasa, skupno z odborom Slovenskega sveta, čigar last je list ter zastopniki lista iz mesta, okolice in notranjosti. Sicer se je iz notranjosti udeležil sestanka edino zastopnik iz Loma Negre, Marko Golobič, medtem ko sta se zastopnika iz Rosaria in Cordobe opravičila, da radi nepredvidevanih Zadržkov nista mogla priti. Na sestanku se je razpravljalo kako vsebinsko izboljšati list in na kak način bi se ga čimbolj razširilo med naše izseljence. | ■Zastopnik tov. Brišček je bil mnenja, da je j -istu treba dodati še nekatere važne infor-1 teri mnenja, da oglasi zavzemajo preveč prostora v listu, katerim je upravnik pojasnil, da so oglaševatelji glavni steber listu ter mnogi na prošnjo lista oglašujejo, ne da bi imeli kakih koristi. Pač pa se je določilo oglasom stalna tarifa, da se jih bo po meri računalo in s hvaležnostjo sprejemalo katerekoli velikosti. Če bo dovolj oglasov, bo tudi dohodkov in bomo sorazmerno list povečali. Z vsako izdajo lista na 12 straneh stane samo delo v tiskarni okrog $ 300.—. Tu pa niso šteti drugi upravni stroški: uradi, uradniki in vse kar še nujno zraven spada. Vendar če bo imel list dovolj naročnikov in oglaševa- Uredniki, predstavniki in zastopniki Slovenskega glasa *»ativne vesti, kar je uredništvo vzelo na '•nanje in ho skušalo vpoštevati, medtem ko l(‘ bil zastopnik tov. Gregorc glede pridobivanja novih naročnikov in plačevanje starih mnenja, da je treba vsakemu za-topniku izročiti imenik že starih naročnikov iz njegove okolice in da bi se na tej podlagi pobrigal za točno poravnavo sta-: 'ih naročnikov in pridobitev novih. Upra-Va Je ta praktičen predlog vzela na znanje. Tov. Birsa je obširneje poročal o reorgani- j zaciji lista in načinu, kako bi se ga dalo med našimi izseljenci najbolj razširiti. O njegovih predlogih bo odbor Slovenskega1 •ista posebej študiral. Dalje so bili neka-i teljev bi začeli brž ko bi bilo mogoče izhajati tedensko. To je bil glavni predmet sestanka in s to nalogo: reorganizirati in razširiti edino slovensko glasilo Slovenski glas, se je sestanek zaključil. O l-ezultatih reorganizacije in razširjanje lista bomo sproti poročali. Po sestanku pa se je vršilo skupno kosilo na kriožki način ‘‘asado”, ki so ga okusno pripravili člani GPDS, kjer se je vršil sestanek in so ga stregle vrle žene omenjenega društva. Ta sestanek je bil posebnega pomena, ker se ga je udeležilo zastopstvo obeh prej-šnij listov, ki se je popoldne udeležilo pri- $ / ✓ * * * ✓ ✓ / ✓ ✓ ✓ v / * * f, s, f, V + * * i 'i ✓ ✓ > I I ; S Km 41II 2 S E Tš O 15 i ur i» i s r ii i a l ! 1) 2) 3) 4) 5) (i) 7) 8) 9) 10) C O >1 K II « I A X TE! i “ALBATROS” ORGANIZACION CONTABLE se permite aconsejarle lo siguiente: lnscriba.se en la Direc. de Imp. a los Reditos antes de fin de ano. Recuerde . I*. II. S. Minulo nedeljo, to je 15. t. m. je ženski odsek Gospodarskega Podpornega Društva Slovencev pripravili čajanko, katere čisti dobiček je šel za pomoč našemu narodu v domovini. Čajanke se je udeležilo res veliko število naših rojakov, toliko, da so bili prostori premajhni za toliko gostov. Opazili smo mnogo članov in članic naših društev, a največ od strani Gospodarskega društva in Ljudskega odra. ženske G. P. D. S. so se dobro pripravile za postreči tako veliki udeležbi, saj tudi ni zmanjkalo s čajem dobrega in okusnega peciva, katero so vse same in na lastne stroške pripravilo. Za velik trud in požrtvovalnost člani-cem GPDS vse naše priznanje in zahvali. Kar pa je glavno, častni gostje čajanke j so bili tov. general Ilič in ostala misija. Takoj ob vstopu v društvene prostore je i našega generala in tovariše pozdravila v Gospodarskega društva deklica O. Čotar in I mu podarila šopek rudečih nageljnov. Ena-, ko so jih tudi vsi prisotni pozdravili z burnimi aplavzi in klici, kar je jasen dokaz, kako so našim Slovencem zelo priljubljeni. Kako pa ne bodo priljubljeni, saj je general Ilič nas pi-eprost tovariš .in na vsako naše vprašanje dobimo od njega prijazen in uljuden odgovor. Posebno naklonjenost opazimo od njega do naših otrok. Tov. Ilič je preprost in uljuden general in njegovo obnašanje in delovanje nam jasno dokazuje ono pravo bratsko združitev in vladanje v novi Demokratični Ljudski Republiki Jugoslaviji. Marsikomu se vse to zdi čudno, posebno ker vsi dosedanji predstavniki Jugoslavije niso bili nikoli v dotiki z našim ljudstvom. Pa preidimo spet k zadevi. Prva mesta glavne mize so zasedli general in tovariši odbor G. P. D. S., zastopniki naših organizaciji, Koordinacijskega odbora in Slovenskega glasa. Naše ženske so takoj in pridno stregle čaj in general Ilič jih je ljubeznivo pohvalil za prav okusno domače pecivo. Po čaju je pevski zbor zapel par lepih pesmi pod vodstVom J. Krebelj in male deklice so lepo deklamirale t nekaj pomenljivih deklamaciji. Mladina je podala krasen prizor Soča Drava, Sava in Volga. Prav posebno so seveda zadovoljili našo misijo s tem prizorom, ker pomeli tega prizora je združitev Slovenskega naroda in naše mladine. < Nato je predsednik društva tov. Ušaj spregovoril par besed v pozdrav Jug. misije. Razložil je tudi kako so oni pričeli graditi društveni dom ter takoj ustanovili učne tečaje, pevski zbor in dramatiko. Zaključil je: "Svetovni dogodki so nas združili Slovence in danes vlada bratstvo med našimi društvi in članstvo teh zahteva eno samo društvo”. V imenu mladinskega odseka je pozdravil R. Živec in je med drugim rekel: “Naj bodo večni lavorji, katere smo dosegli”. Sicer bi pa priporočali tov., Živcu naj si v bodoče ob takih prilikah pripravi pozdrav v našem slovenskem jeziku, posebno ker vemo, da ga še precej dobro obvladuje. “Dobro došli med nas sinovi naše domovine” jih je pozdravila v imenu ženskega odseka A. Levpušček. Povedala je tudi, da se naša slovenska žena zaveda svojih dolžnosti, t. j. “pomagati našim v domovini, da bodo čimlažje dvignili domovino iz ru- ševin, ki danes že vstaja in gre boljši bodočnosti naproti.’’ Tudi tov. Kurinčič je v imenu Odbora za Jug. Primorje rekel par besed in povedal, da smo napravili za osvoboditev naše Primorske vse kar je bilo v naši moči. “Tudi v Parizu na konferenci smo bili prisotni, čeprav le z brzojavi" je rekel. "Nobena prejšnja vlada se ni zanimala za našo Primorsko, toda danes naši zsatopniki se držijo trdno v Parizu; Kardelj in tovariši zahtevajo kar je našega. Mi tu nestrpno čakamo na izid konference in če je potrebno, da nas tam potrebujejo in pokličejo jim odgovorimo: Tukaj smo! Močno in dobi« zaslombo za rešitev naših zadev imamo tudi od Molotova in Višinskega". Na prošnjo prisotnih je tudi general Ilič izrekel par besed, katere so se pa po večini nanašale v odgovor prejšnjih govornikov. Rekel je: “Vidim, da tu v G. P. D. S., v tem krogu, vlada patrijotski duh, enak duh kot v partizanskih vrstah Franca Rožmana. Videl sem danes vaše narodno de-lo; Je tu med nami učiteljica, ki se je trudila, vzgojevala otroke in jih učila Slovenskega jezika. Pevci enako žrtvujej* svoje proste ure. da se učijo našo lepo narodno pesem. Požrtvovalne naše ženske so prav lepo organizirale 'današnji čaj, toda ne samo to, koliko velja naša žena smo videli kako so Slovenke s puško na vami branile domovino in obenem vzgoj \ '.le svoje otroke v Jugoslovanskem duhu. '■ ša žena je dala življenje za osvobod; jv naše domovine. Kar smo videli prej na odru, t. j. združitev naše mladine, je to prava manifestacija naše mladine, je to prava manifestacija naše Jugoslovanske mladine, to je Titove mladine. Vidim, da imate sposobnost za delo in da ste složni. Vemo, da Primorci ste bežali po svetu in zapustili svoje domove, toda Jug. oblasti in narod so delali in se borili, da osvobodijo Primorje in razpodijo fašizem in danes ves naš organiziran narod zahteva Julijsko Krajino. Naša vlada t. j. Titov* vlada, naj vam bo kot porok za vašo Primorsko. Za Julijsko Krajino je danes mobiliziran ves naš narod in povsod so napisi: Julijska Krajina za Jugoslavijo! Za to borbo mora tudi biti mobilizirana vsa naša emigracija da tako podpremo naše tovariše na Pariški konferenci, kjer odločno zahtevajo: Julijska Krajina bo Jugoslovanska." Odveč je, da omenimo s kakšnim navdušenjem in odobravanjem je naše občinstvo večkrat prekinilo govornika in z burnimi aplavzi in klici odobravalo njegove besede. Že je bila pozna ura in naši gostje so se morali posloviti in za njimi so od li po večini tudi naši rojaki, toda z upanji m, da se še’v kratkem snidejo s tako prijaznimi in zavednimi predstavniki naše domovine. Nedeljska čajanka nam bo ostala vedno v spominu. S. Savo. HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Scgurola 160H-14 U. T. 67-6250 Buenos Aires INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires 1% iajauke »lug. Društva Samopomoč Slovencev V nedeljo 1. septembra »e je vršila v Jug. društvu samopomoč Slovencev dobro obiskana čajanka ter je ob tej priliki tov. Močnik spregovoril sledeče besede: Nad vse sem zadovoljen, da se mi nudi priliki pozdraviti vas cenjeni gostje, posebno pa naša vrla dekleta in žene, ki se neumorno trudijo za podvig' našega dru- vbran če treba proti celemu svetu. Naj se le repenčijo Lahi in lažejo v svet, kar je naše je naše in nam ne sme teh pravic nihče več kratiti. Ženski odsek torej že imamo v našem društvu. Nujno bi bilo potrebno tudi organizirati Mladinski odsek, kajti če ne bomo mladino pripravili, ki nas bo s časom nasledila, je vse naše delo, vse naše seme, vrženo na nerodovitna tla. Našo mladino moramo navezati na društvo, jo pripraviti, da bo spoštovala naše ime in naš jezik, da štva; so pač te žene in dekleta vredne ti-' bodo vredni sinovi in hčere naroda, katere-stih naših žen in deklet doma, ki so se že ; mu krvno pripadajo. Vsaka mati in oče bi davno borile za pravice in svobodo našega se morala tega zavedati, za ustanovitev a.CHifi POROČA IN KOMENTIRA VIKTOR ČERNIČ: naroda in ki so pred leti šle neustrašeno v boj proti stokrat in tisočkrat močnejšemu sovražniku in končno skupno z moškimi tovariši dosegle zmago in svobodo. S tem odseka pa naj bi se pobrigal društveni odbor. Med našimi člani in članicami je tudi dobrih pevcev in pevk, čemu bi ne organi- je naš narod dokazal, da je politično zrel.1 zijali tudi pevski zbor, ki bi delal <;ast dru-1 udi v našem društvu so se naše žene štvu in bi ne bili za naše kulturne priredit tve odvisni od pevskih zborov naših ostalih bratskih društev. Dobro bi bilo, da bi odbor vzel zadevo na znanje. Dramski odsek pod vodstvom tov. Ber-inca nam od časa do časa nudi lepega užitka, a bi se mogel s pomočjo mladine le še ojačiti in izboljšati. so se nase zene in dekleta izkazale zavedne Slovenke. Koliko lepih domačih zabav so že organizirale, ki so prinesle prav lepe sadove ne le našemu društvu, marveč tudi našim potrebnim v domovini. In ravno ta ,čas ko je ves neslovanski svet proti našemu narodu ter nam spet hočejo odrezati kose našega narodnega telesa, Primorsko, Trst, Istro, Beneško Slovenijo, Slovenski Korotan, je naša narodna dolžnost, da vsi kot eden zahtevamo naše pravice in da se postavimo I * 13. oktobra bo general Ilič obiskal Jugoslovansko društvo samopomoč Slovencev. * ! / I * / / 7f> / / / / / / I * * * 1 ■t. * ✓ •Bugoslovaiosko društvo samopomoč Slov<*n«*i‘v Vabi se cen. rojake in rojakinje na prvo pomladansko prireditev, ki se bu vršila v soboto 5. oktobra 1946 v društvenih prostorih, Centenera 2249 in Avda. Riestra. Začetek ob 9. uri zvečer. Podalo se bo lepo igro v treh dejanjih: TKI S E S T It K Osebe: OREL (oče) ....................................p. Intihar HELENA (njegova žena) ...................... Rosita Sivec MAJDA Jožefa Klinec ŠPELA, hčer............................... Slavka Furlan ANA Sonja Golja - ANTON.......................................A. Žnidaršič FRANCE ..................................... V. Truden JERA (dekla) .............................Pavlina Dovgan BERAČ..........................................A. Berginc Režiser: A. B. — Šepetales: J. M. ★ Po končanem sporedu se vrši ples in prosta zabava do 3. ure zjutraj. Volilo se bo tudi kraljico pomladi ter ji je namenjeno lepo darilo. Igra slovenski orkester pod vodstvom M. Sepokar. Bufet bo dobro založen z prigrizkom in svežo pijačo. Uljudno vabi Odbor. Naši problemi ZA ENO DRUŠTVO IN ZA EN DOM Naša bratska društva so si podala roke in lista sta se združila; s tem je dana podlaga za skupno delovanje v slovenski naselbini in upanje, da bomo povoljno rešili vprašanja, ki še čakajo rešitve. Pod rubriko: Naši problemi, bomo kot preje tudi v Slovenskem glasu od časa do časa napisali članek v katerem bo morda tudi kaka “zrnce’’ v korist naši izseljenski Skupnosti. “Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača’’, pravi naš slovenski pregovor. Po vzgledu naših bratov v domovini, moramo tudi mi v izseljenstvu zgraditi našo federativno kolonijo. Ker pa v našem slovenskem “parlamentu” ni časa za razpravljanje na dolgo in široko o naših najbližjih vprašanjih, je primerno se poslužiti naše ljudske tribune “Slovenskega glasa’’, da se pogovorimo ter obenem seznanimo vso naselbino, zakaj se gre. Naslov, ki ga nosi ta članek, bo brez dvoma povzročil različne komentarje, a sem prepričan, da ogromna večina našega izseljenstva vidi v njem višek naših dolgoletnih želj in upov. Prišel je čas, da začnemo resno misliti na ustanovitev ene same centralne organizacije, ki bi združila vsa naša društva in posameznike v eno celoto. Morda se bodo dobili nekateri, ki ne bodo s tem zadovoljni, a vsi zavedni rojaki, ki so vsekakor v večini, so naših misli in bodo to idejo brez dvoma z vsemi močmi podprli, kakor hitro bi se jim ponudila prilika. Taka centralna organizacija bi lahko štela več tisoč članov, kar bi bilo velikega pomena v kulturi, samopomoči in sploh v vsem, medtem ko posamezna društva vkljub velikanskim žrtvam posameznikov ne morejo doseči, kar bi lahko skupno dosegli. Pač pa bi bilo potrebno, da se ustanovijo podružnice povsod, kjer je naseljena večja skupina naših ljudi, najmanj deset, ki bi tvorili potom lista medsebojno vez. Navdušenje naših rojakov za novo Ju-slavijo je veliko in splošno; zato je primerno to priliko izrabiti tudi v naše skupne svrhe. Z ustanovitvijo Slovenskega sveta so naša društva prestala dobo medsebojnega nasprotstva, ki je vsaj toliko opravičljivo, da se je z medsebojno tekmo obdržalo našo kulturo na primerni višini, ki je trden temelj bodočega skupnega delovanja. Naravno je, da bi centralna organizacija morala stremeti za zidanjem lastnega doma, ki bi morala odgovarjati vsem našim potrebam. Ta skupen dom bi moral imeti dvorano za naše kulturne in filmske predstave, urade za Slovenski svet, za uredništvo in upravništv^ lista, salon r.a predavanja, ki bi istočasno služil za šolo, pevske in dramatične vaje: dom bi moral imeti lastne postrežbo v jedači in pijači, potem primerne prostore za razvedrilo za mlajše in starejše. Vse to bi moral nuditi ta naš bodoči skupni dom, ki bi sam po sebi prinašal dovolj dohodkov za vzdrževati šole, učitelje, pevovodje, ražiserje, podpirati nadarjeno mladino, vdove in sirote itd. Po drugi strani pa bi naši rojaki širom Argentine, ko bi prišli po svojih opravkih v Buenos Aires, vedeli, da bodo v svojem domu prijazno sprejeti ter da bodo dobili rojake, ki jim bodo šli v vseh ozirih na roko in s katerimi se bodo lahko po domače pomenili. In tudi naša mladina se bo le tedaj oklenila našega gibanja, če bo dobila v tem lastno zanimanje in koristi. Kje naj bi zgradili naš skupni dom? Tam kjer je največ naših ljudi naseljenih, to je v Devotu; tam že imata dve izmed največjih naših društev svoje lastne domove, potem ima Devoto dobre prevozne zveze in je kraj na lepi in visoki zračni legi. Kdo hi financiral ta naš skupni dom? Imamo tri naša društva, ki imajo lastne domove; iz vseh treh bi se dalo napraviti enega precej večjega in udobnejšega. Seveda bi tega še ne bilo dovolj, marveč hi bilo treba poiskati še druga sredstva oziroma način priti do njega, kar bi se z lahkoto dobilo, če se prava pot vzame. Glavno je, da se sporazumemo za skupno delo in vse drugo bomo potem z lahkoto dosegli. To bi bil majhen obris načrta “za ena društvo in en dom’’. Seveda pa pričakujem, da se bodo k besedi oglasili tudi drugi naši izseljenski pionirji ter povedali svoje mnenje. Enako pričakujem od naših odborov posameznih društev, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo. Treba je imeti pred očmi, da naša naselbina peša, kajti marsikateri aktivist se bo podal v domovino* kjer upa najti ugodnejša tla za svoje delovanje. Kdo bi mu zameril? Treba je združiti vse sile v eno celoto ter na ta način tudi zavstaviti prehitro asimilacijo na-šfega naroda v tujini. Primeroma zelo majhen odstotek naših ljudi je včlanjenih v naših organizacijah in če bi bilo eno samo društvo ne bi bilo več izgovorov, češ: Ko boste vsi skupaj, pa pridemo vsi zraven. Po drugi strani bi zginile vse one stare osebnosti, bližnje med društvi in zbori, kar nam ni delalo nobene časti. Zato rojaki in rojakinje, zavihajmo si še enkrat rokave, oborožimo se z dobro voljo in s: bratski segnimo v roke ter pojdimo vsi skupno na delo za zgraditev novega skupnega doma, ki bo živa priča naše bratske sloge v tujini, bo nam v ponos in korist ter domovini v čast. Samo tedaj bomo lahko vzkliknili z našim goriškim 'slavčkom : Bog živi vse Slovene, pod streho hiše KROJAČNICA Stanislav Maurid VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232 V K š S 4 F n A X C STAVBENO PODJ1TJE Hormigon Armdo DR. DAVID PEKA 4236 U. T. 69-1567 Eirojacnira F.EOPOLD d! š A -9 Ko ste se odločili, da si naročite obleko obiščite nas. V zalogi imamo veliko izbiro angleškega in domačega blaga. Obiščita našo krojačnico in Vas bomo v vsakem sprejeli. Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO MURGUIONDO 1365 U. T. (58-OOir> I’ SPE(H A 1.1 l> A D •‘\Carpinteria MecanicaJ ’ ANTONIO v a. .♦■•T/.-: *.-< 1*1 \ fr, ( ) l J i ^ "iugoslova irska Kolonij« priredila veličasten (»anket •Staroslovanski Misiji V veliki dvorani ‘Babilonia’’ se je vršil sednik Udruženja Svobodne Jugoslavija, banket v počastitev jugoslovanske diplo- Ante Paparela; predsednik Komisije za »latične misije, kateri načeljuje Gral. Lju- Koordinacijo Pomoči, Ivo Sazunič; Junta bom ir Ilič. Pred napovedano uro se je zbra- de la Victoria, Cora Ratto de Sadovsky; ogrpnino število jugoslovanskega izse- predsednik Slovanskega odbora, P. Šosta- Ijeništva, katero je napolnilo do zadnjega kovski; predsednik odbora za jugoslovan- tatička veliko dvorano. Mnogo ljudi ni mo- sko Primorje, Franc Kurinčič; generalni Slo prisostvovati temu veličastnemu ban- (tajnik Slovenskega Sveta, Stane Baretto; tatu. Pogled po dvorani je bil nekaj veli- j tajnik Komisije za Koordinacijo Pomoči mastnega, ogromna množica — nad 2.000 Ivo Kovačevič; predsednik U. S. J. Sloven- ■•judi — kateri so prišli da vidijo in pozdra- I ski odbor, Franc Vouk, predsednik U. S. J. viin j i n r ! odbor Dock-Sud, N. Todh; predsednik Ju- T'jo prvo diplomaticno misijo nove F.N.R.J. ! r v.. i i • -i -i c i goslovanskega društva Samopomoč, E. je napovedovalec javil po mikrofonu 15 r ’ Prihod Misije, so vsi prisotni vstali in po- ! ^ncevic; predsednik odbora v pomoč svo- *dravljali z burnimi aplavzi in vzkliki. Pri- ! bodni M“edoniji, N; Kazandieff. tad predstavnika Sovjetske trgovske mi-I Po končanem banketu je prvi govoril Konstantina ševeleva, kakor tudi pred- 1 predsednlk U' S‘ J- A- P^rela, za njim *tav„ika agencije Tass, predstavnika Slo- I pa ta'nik iste organizacije A. Tulič. Za vanskega odbora v Argentini P. šostakovs- vzul besedo Predsednik odbora za taga je izzval burno pozdravljanje. Koordinacijo Pomoči Ivo Sazunic, nadalje Na tem veličastnem banketu so bile za- so pozdravili jugoslovansko misijo Peter Zanetič, za Macekonski odbor N. Kazan- 'topuno vse jugoslovanske organizacije in dieff, v imenu Slovencev Stane Baretto, društva: Udruženje Svobodna Jugoslavija za jugoslovansko ženo Vida Paparela. Sle-* svojimi pododbori Boca-Centro, Rosario, dili so govori P. šostakovskija, Core Ratto, «av del Plata, Mendoza, San Carlos de predstavnika sovjetske trgovske misije K. Tribuna z generalom Iličem na čelu in ostalimi izšel, predstavniki. ^ariloche, San Juan, Villa Regina, Čampo Lar go, Saenz Pena, Loma Negra, Berisso, La Plata, San Bernardo, Magliolo, Alfonso, El Socorro, Sant aFe, San Fernando, Vi-^ente Lopez, Dock Sud, Villa Ballester, Slovanski odbor in pododbori Saavedra, Villa Scasso, Pineyro, Istrski pododbor, D. Sud, ^ illa Ballester, Arrecifes, Pergamino, Ba-hia Blanca; kakor tudi sledeča društva: Slovenski Dom, I). K. D. Ljudski oder, S* P. D. Ivan Cankar, C. P. I). S. iz Villa Devoto, Jugoslovansko društvo Samopomoč Slovencev, itd. Predno se je začel banket je bila izvajala argentinska in jug-oslovasnka himna, katere so bile pete od vseh prisotnih. Med 'časom ko so je vršil banket je zapel par ' pesmi novoustanovljen zbor “Partizan’’, 'enako so tudi zapeli po par pesmi naši slovenski zbori med temi zbor Slovenskega Doma in Ljudskega odra, zadnji pod vodstvom tov. J. Samca in Viktorja Saksida. Naši vrli in požrtvovalni pevci in pevovodje so bili deležni burnih aplavzov in čestitk. Na velikem odru ki je bil okinčan z jugoslovansko in argentinsko zastavo in med temi je visela velika slika Maršala Tita, so bile razpodeljene mize pri kateri so zasedli svoja mesta Gral. Ljubomir Ilič, kapetan Albert Kamhi, tajnik jug. misije Dragoljub Jakaša, predstavnik trgovske fnisije Kostantin Ševelev, predstav n i k Agencije Tass Jurij Daškevič in soproga, 'organizatorični tajnik U.S.J. Peter Zaferin, Slavni tajnik Komisije za J. Ameriko, Peter Zanetič; odpravnik poslov, jug. poslaništva Dr. Viktor Kjuder in soproga; pred- Ševeleva in zadnji je govoril Gral. Ilič. Omeniti moramo, da na tem veličanstnem in patrijotskem banketu so bili zastopani vsi slovanski listi, kakor tudi razne po-ročevalne agencije in pa argentinski dnevniki. Vsi govori so želi velikega odobravanja predvsem kjer se je omenjala o herojski borbi slovanskih narodov proti nacifašiz-mu in pa je kjer se je podčrtavalo pomen borbe za dosego resničnega in pravičnega miru. Banket jq bil ponoven dokaz, da jugoslovansko izseljeništvo in na spločno slovan ska emigracija v Argentini podpira svoje ljudske vlade v stari domovini. DISCURSO PRONUNCIADO EN EL BANQUETE EN HONOIf DE LA MISION DIPLOMATICA YUGOESLAVA, POR EL SECRETARIO GENERAL DEL CONSE-JO ESLOVENO, ESTANISLAO BARETTO: Senor Jefe de la Mision yugoeslava, ca-marada general Ljubomir Ilič, Senores miembros de la Mision Yugosla-va, Amigos de Yugoslavia, Compatriotas! El Consejo Esloveno me honro con el grato deber de expresar en este banquete en honor de los miembros de la Mision Di-plomatica de la Republica Federal Yu-goslava los sentimientos de regocijo que embargan a la parte eslovena de la Colecti-vidad Yugoslava al tener entre nosotros, por primera vez, a legitimos representan-tes de nuestra patria la nueva Yugoslavia democratica, popular, federativa y republi-cana. En nombre del Consejo Esloveno, que agrupa las Sociedades Eslovenas en la Republica Argentina, saludo a la mision que nos envio nuestro gobierno patrio que pre-side nuestro glorioso Mariscal Tito! Formulo votos para que su labor diplo-matica sea coronada de los mejores exitos y se cumplan los sinceros deseos de todos los Yugoslavos residentes en la hospitala-ria Republica Argentina, de ver pronto reanudadas las relaciones diplomaticas entre ambas republicas para el beneficio mu-tuo del pueblo argentino y los pueblos Yu-goslavos! Deseamos que los lazos de amistad argentino - yugoslava sean siempre mas fuer-tes y la mutua comprension siempre mas profunda, porque todo emigrante yugosla-vo ama a su patria de origen la nueva Yu-goslavia y al mismo tiempo ama y admira al gran pueblo argentino y a su patria! No estaran demas en esta patriotica re-union unas pocas palabras sobre el pasado, para comprender mejor el presente. Como esclavo vegetaba el pueblo esloveno durante siglos, inconciente de su propia fuerza y dignidad. No obstante esto, siempre defendio con valor a su patria contra los invasores sea venecianos sea turcos o bien las hordas asiaticas, pero en su incon-ciencia no defendia la patria para si, sino para los amos extranjeros. Es por este triste estado del pueblo esloveno en el pasado, gobernado por extran-jeros, que guiados por su afan egoista so- lo pensaban en la mejor forma de explotar-nos y sojuzgarnos čada vez mas, que el gran poeta esloveno Simon Jenko eseribio estos versos: Generacion tras generacion de eslqvenos que pereče es la histoi-ia de mi patria que padece, de todo el mundo ignorada y por nadie respetada... Pero una conciencia nueva, Uena de fe en un porvenir mejor y una vida mas jus-ta y mas digna, se desperto al llamado de urr hombre, de un lider, que en pleno fra-gor de la batalla y en el pais completa-mente ocupado por el enemigo supo unir a todos los Yugoeslavos en el frente de Liberacion Nacional bajo la consigna de: i Muerte al fascizmo! j Libertad a los Pueblos! Este hombre fue el hijo mas preclaro de la Nueva Yugoslavia: [Mariscal TITO! El milagro de la organizacion de todos los Yugoslavos en la patria ocupada fue la hazana mas grande que llevo a cabo el Consejo Antifascista Vugoslavo; el fruto de esta organizacion fue el Ejercito de Liberacion Nacional, cuyo jefe genial fue el Mariscal Tito. El Ejercito de Liberacion Nacional lo lomponian hombres y mujeres, jovenes, an-?ianos y ninos, en una palabra: toda la nacion yugoslava. La heroipa resistencia de nuestros pueblos en su Iucha desigual contra las abru-madoras y bien armadas hordas del inva-Jor nazifascista es la mejor prueba de lo que es capaz un pueblo cuando tiene la conciencia de luchar por una causa justa. ?De donde provenia el valor y el espiri-tu combativo sinigual de nuestros valientes guerrilleros ? ?De donde surgian estas nuevas fuerzas y tanta decision en la lucha contra el opre-sor? La contestacion a estas preguntas la en1-contramos si examinamos la historia de nuestros pueblos. Pero tambien se puede contestar a estas preguntas con estas breves palabras: Todo el heroismo de los pueblos yugo-slavos, de nuestros guerrilleros partizanes, tuvo su origen e inagotable fuente en su inquebrantable voluntad de sacudir el yu-go que los oprimia y conseguir a cualquier precio la Libertad! ?Quien podrla deseribir todas las heroi-cas empresas de nuestros guerrilleros? ?Quien podria enumerar todos los aetos de arrojo y todos los sacrificios aportados por nuestros pueblos en su gigantesca lucha por una inanana mejor, por su inde-.pendencia, por los ideales democraticos, por la Libertad ?! ?Estaba, entonces, čada esloveno, čada yugoslavo, y čada eslavo conciente de la realidad historica que se desarrollaba en la encarnizada lucha, comsta pregunta se puede contestar e n las palabras de nuestro gran eseritor IvJ.i Cankar: ‘Amigo, mira mas profundamente. ?No ves de donde vienen estas nuevas fuerzas? La vida despierta en los llanos, que dor-mian. Los ojos se abren y buscan la luz! Los brazos se extienden buscando la meta. Que importa si viene la primavera en pleno huracan y diluvio. De esta oscura resaca aluvional brotara mas fuerte y frondosa la vida! No tema amigo, el pueblo no se deja enganar, no se deja vendar los ojos! Que lo guien hacia caminos tor-turosos, en los lodazales hacia la oscuri-dad — el mismo sabra encontrar el cami-no hacia la luz!’’ Y los pueblos yugoslavos como vivieron en came propia las profeticas palabras de nuestro Ivan Cankar y en la lucha, junto con los heroicos ejercitos de la Union So-vietica y los Grandes Aliados, abatieron j las fuerzas oscuras del nazi-fascizmo y sobre las ruinas, bajo las cuales quedo se-pultado tambien el viejo regimen Vugoslavo, levantaron la nueva y democratica patria — la Republica Federal Yugoslava! Nosotros, los emigrantes yugoslavos en la Argentina, estamos agradecidos a nuestros hermanos por todo lo que sufrieron , para nuestra nueva Yugoslavia! iVIVA EL MARISCAL TITO! iVIVA LA REPUBLI(’A POPULAR YUGOSLAVA! iVIVA LA REPUBLICA ARGENTINA! jVIVA LA MISION DIPLOMATICA YUGOSLAVA! Krojaeniea r,(iori< ;»•" Frane tjvbun WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal II IT II O L F K I. A II I INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ C JOSE BONIFACIO G63 BUENOS AHE3 SLOVENSKA JlJllimčNA PI^AIKIVA ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠČINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8" - Escritorio 823 Buenos P: Nasproti Obelisku U. T. 35-6243 y 35-29' Tiskovni .Sklad /a Primorsko, Koroško in Izseljen««, Ljubljana Še neosvobojeno slovensko ljudstvo na Slovenskem Primorskem in Koroškem mora voditi še vedno boj za svoje najosnovnejše narodne in politične pravice. Desetletno raznarodovalno tlačenje nemških šovinistov in italijanskih fašistov izven meja Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, tako da je pretila nevarnost, da presahnejo vsi viri plodnega ljudskega izobraževanja. Slovenska knjiga je postala med njimi' redka, časopisje so zadušile fašistične roke. Zato so naše množične organizacije: antifašistične ženske in omla-d inske organizacije, organizacije Osvobodilne Fronte, množice organiziranega delovnega ljudstva v enotnih sindikatih, borci in častniki Jugoslovanske Armije, pionirji, skratka celokupno slovensko ljudstvo, podvzeli preko Tiskovnega Sklada nabiralno akcijo, da bi podprli, razširili, poboljšali in obogatili slovenski tisk na Primorskem in zopet omogočili vstop slovenske knjige v sleherno vas, v sleherni dom primorskih in koroških Slovencev. Čeravno mora slovensko ljudstvo po štirih letih okupatorskega divjanja celiti rane na vse strani, pomagati partizanskim invalidom in sirotam graditi porušene vasi, zbirati fonde /.a obnovo in dajati sredstva za stotere potrebe opustošene domovine, je pa dajalo in še daje v neprestanem zbiranju denarna sredstva za slovenski tisk še neodrešenih bratov. Nabrani prispevki so dosegli sicer milijonsko številko, so pa še vedno kot kaplja nap ra m ogromni želji Primorcev in Koroščev po slovenski knjigi in časopisu. Obračamo se zato na vas, dragi rojaki-izseljenci v prekomorskih deželah in evropskih državah, z najtoplejšo in nujno prošnjo, da se pridružite vseslovenski ljudski akciji Tiskovnega Sklada za kulturno pomoč slovenskim Primorcem in Koroš-. cem. V teku štiriletnih borb ste daleč v tujini pomagali ne samo z Vašim odobravanjem gigantske borbe slovenskega ljudstva za svobodo in boljše ter pravičnejše življenje, ampak ste tudi s stvarnim delom potom Vaših organizacij in časopisja podpirali našo borbo, ste iz .Vaših skromnih dohodkov žrtvovali v denarju in blagu znatne velike zneske za najnujše potrebe izmučenih jugoslovanskih narodov. Ostali IZ DOMOVINE ste zvesti v najtežjih trenotkih slovenski zemlji in ljudstvu. Zato ni v nas niti naj manjšega dvoma, da boste skupaj s slovenskimi ljudskimi množicami podprli prepotrebno, za slovenske Primorce in Korošce življenslco akcijo Tiskovnega Sklada. Prosimo Vas, da kot v Sloveniji potom množičnih organizacij, tako da tudi med Vami ne bo nobenega našeg'a rojaka, ki ne bi žrvoval za kulturni obstoj Slovencev na Primorskem in Koroškem. Mobilizirajte in aktivizirajte za akcijo Tiskovnega Sklada Vaše časopisje in prav vse Vaše organizacije. Dosledno izvedena nabiralna akcija od moža do moža, od žene do žene, od mladeniča do mladeniča naj bo Vaš borbeni odgovor povampirjenem italijanskemu imperializmu in nemškemu šovinizmu. Prepričani smo, da v plemenitem, nayodno-zavednem tekmovanju ne boste zaostali za velikimi nabiralnimi uspehi slovenskega ljudstva v svobodni domovini. Izvedite akcijo ravnajoč se po Vaših lokalnih prilikah. Obrnite se z vprašanji in predlogi glede Tiskovnega sklada na nas. Predvsem pa začnite z nabiralno akcijo takoj, ko prejmete ta naš poziv. Diplomatska borba divja z vso brutalnostjo za sončno deželo ob Soči in Jadranu, za zeleno Koroško. Ni časa za oklevanje in vsak Slovenec, ki bi stal v teh odločilnih urah ob strani, pa kjerkoli in kdorkoli bi že on bil, bi se izdvojil iz slovenske skupnosti. Tovariši, bratje, rojaki! Stopite tudi Vi vsi, do poslednjega moža v vrste sloven ■ skega naroda, v borbo za Primorsko in Ko-roroško, v poslednjo ofenzivo za moralno, materialno in prosvetno pomoč tretjine slovenskega naroda, Primorcev in Korošcev. Koroška in Primorska Vas kličeta! 'Nabrane zneske pošljite takoj nanaš naslov, da jih takoj uporabimo za krvavo potrebne prosvetne svrhe Primorcev in Korošcev, Naj živi Zedinjena Slovenija v Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji! R1HEMBERŠKI GRAD Stari rihembeški grad mimo tebe šla je zgodovina naših temnih in veselih dni. O draga moja domovina! Kot nema priča zdaj stojiš, razdejan vrhu griča ne čuješ vriska mladih fantov ne smeha zalega dekliča. Iz tvojih oken, tvojih vrat, bil krasen je razgled, na Čaven, Nanos Sabotin je segal daleč ti pogled. Dajmo prosvetno orožje Primorcem in Korošcem v njihovi borbi za narodni obstoj! Naj živita svobodna Primorska in Koroška v Ljudski Republiki Jugoslaviji! Naj živi delovna, požrtvovalna solidarnost vseh Slovencev! Za Tiskovni Urad pri 1’redsedtvu LRS Tiskovni Sklad za Primorsko in Koroško. AVTOPREVOZNO PODJETJE Anltisi BMužiieu •k Triunvirato 2789 U. T. 54-0257 Katlatr pošiljate zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: BSrtilov H Bi Bt Bi BI CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES &**#> PLANOS — CALCULOS IiORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES ]wa i V. L O J K Tecnico Constructor Pedro Moran 5130 - U. T. 50-718« GLAS NAROČNIKA Spodaj podpisani si štejem v dolžnost, da Vam čestitam za korak k napredku slovenske skupnosti. Po večletni strankarski borbi je vendar enkrat zasijalo sonce Slovencem v izseljenstvu. Čast vsem, ki ste pripomogli do tega srečnega koraka. Bil sem vedno dober za kritizirati, a moja kritika ni bila nikoli proti slovenski skupnosti, marveč baš obratno. Dragi mi tovariši! Glasilo je telo in duša naroda; brez strahu korakajte naprej. Želel bi le to: Kot ste bili možje, ki ste i znali združiti lista, tako morate sedaj gledati, , da se združijo tudi naše organizacije v eno samo celoto. Torej tovariši: No-vinc, Kacin, Birsa; kličem vam! korakajte naprej roko v roki in vam bom pomagal vse kar bo v moji moči. Anton Mislej. Zelo me veseli ko čitam, da se je uresničila naša in posebno vaša misel in borba za združitev vseh slovenskih društev in listov v eno samo organizacijo v eno samo misel in eno samo zastavo naše nove in federativne Jugoslavije. Tako moramo biti mi Slovenci in si medsebojno pomagati, posebno sedaj ko je naša domovina tako potrebna. Tudi Slovenci v Cjuilmesu smo v slovanskem društvu in delamo za našo skupno stvar, kar moremo. Nas najbolj veseli, da bomo imeli odslej naprej en sam list, ki se bo imenoval: Slovenski Glas. Zato, prosim, da mi ga kar pošljete na moj dom in bom tudi med drugimi poagitiral zanj. Mihael Mljač. F v a n <• & i tf* Us ta r Sta vhinski podjetnik Ramen L. Falcon 6371 U. T. 64-3084 ' ?i -'* - Tamar." ' 1 >■, JtK ' «“ * •. .V« |S MF " 1 RECREO E U R O P A Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. - Prevoz ~s postaje Tigre F.C.C.A. do Recrea in nazaj: $ 1.— za otroke S 0.50 'i!?' MO1 Lastnika: BRATA ROVTAR Rio Carapachay Tigre FČCA. U. T. 749-589 Iz roda v rod si videl vse življenje naše in trpljenje. In kot mejnik med starim, novim, razsut si padel v pozabljenje. . . Ob vznožju tvojem kot nekdaj rožice spet bodo cvetele in lepše kot so nam dozdaj potomcem našim bodo duhtele. Spomin pa boš na partizane, ki med tvojimi zidovi so ječali. . . In za njih življenje v strahu smrtnem so svojci trepetali. Videl si kako krdela divjih Švabov pridrvela so v vas, ropala, požigala, morila, v taborišča odgnala nas. Tedaj so fantje in možje v gozdove temne se poskrili, odkoder junaško kakor levi za svobodo so se borili. Strašna bila je ta borba, kakršne ne pomni svet; sovrag je padel z njim izdajice in fantov naših mnog je vevet. PričiT sveta Katarina, ki neporušena stoji, posuti grad in svet Martin, ki z odbitim stolpom v zrak štrli. Pesmico je zložila preprosta vipavska žena, Frančiška Škrbec, por. Ličen, mati našega znanega rojaka in požrtvovalnega pevca, ftadota Ličen, ki jo je v pismu poslala svojima bratoma Andreju in Poldetu ter sinu v spomin. V pismu tudi piše, da ne bodo nikoli odnehali, dokler ne bo Primorska popolnoma svobodna. MALIDOL NA KRASU Še vedno pričakujemo zaželjeno svobodo in se še vedno borimo zanjo in se bomo, dokler je ne dosežemo. Še vedno padajo naše žrtve in zapirajo' naše ljudi, medtem ko imajo reakcionarci in fašisti proste roke in jih celo podpirajo. Ampak ustrajali bo-moi Naše geslo je: Trst, Gorica, naša je pravica, Pola, Reka, svoboda vas čeka. Tako vzklikamo na naših manifestacijah. Padli so za svobodo in naše vasi: Ernest Tonetov v Nemčiji, Ladko Drejštev je bil ranjen pri Koprivi in raje kot bi se dal Nemcom v roke se je sam ustrelil, Marijo Pongasov je padel pri Mrzlirupi, Marjo Martinov je padel v Volčjemgradu, Guštin Martinov je umrl živčno uničen, Tinca REST AUR ACIJ A “PRI Š K O D N I K U ” Kroglišče in Keglišče šliMtliiik Anasco 2652 U. T. 59-8995 Ilf. ES mi k o SBstSpcrcs Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od L6 do 20 ure San Martin. 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 ^orporacion M^djra ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski S U I P A C H A 28 Gšpkova v Nemčiji, Guljov ta stari v Nemčiji. Naša mladina prireja večkrat veselice, hoče nadomestiti za vse zamujeno; nimate pojma kalfo je navdušena. Naša mladina je hrabra in zavedna. Kolikokrat je bila vas obkoljena od Italijanov in Nemcev, "9jv.pai.8mo. vestno imeli sveže z našimi partizani skozi njih obroč. Neverjetna je bila naša borba in naverjetno naše trpljenje, pa nismo klonili, in sedaj da bi populili od našh pravic? Nikoli! Pripravljeni smo žrtvovati naše življenje za popolno našo zmago in svobodo. Ko so Nemci požgali našo vas, sem se skril v dimnik; vsa vas in hiša je bila v ognju ko sem prilezel na vrhu ven, ves opečen ln pobit, a me niso dobili v roke, čeprav s° me hoteli za vsako ceno imeti. Takih slučajev je bilo dosti, a so mnogi raje končali v ognju kot pa da bi se podali Nemcem. Kogar pa so dobili v roke, posebno če je bil izdan, so mu oči iztaknili, spolovilo odtrgali in ude lomili. Ludviku od Martina Guštinova so mu obe roki zlomili in ga strašno mučili, a ni izdal in je se-flaj še živ. Takih slučajev je bilo mnogo. Po vsem tem prestanem je ljudstvo veselo ter delamo z upanjem v boljšo bodočnost, kajti naša pesem pravi: Tito naš, Stalin naš, mi vsi za vama stopamo. Dravinja je velika, posebno za nas pogorelce je težko. In bomo še brez streh, če kma-iu ne pridemo pod .Jugoslavijo, kajti zavezniki se za nas prav malo ali nič ne brigajo. Letna kaže precej dobro. Polje RESTAURANT Peter Roje LORIA 472 "Tienda — Merceria — Confecciones Abraham Blinder ^te. General DON ATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314 Foto - Arto MARC^S Najpopularnejša na Dock Sudu ^acundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 *Gran Recreo "LLAO-LLAO" Juan Oberdank Rio Carapachay U. T. (749) Tigre 0589 Prevozno Podjetje “GORICA' Loj k Frane Villarroel 147« U. T. 54-5172 tovarna pohištva VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-0133 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel za Načrte in preračune Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Slovenska Cvetličarna “L OS ALPE S” Mostar Anton 'friunvirato 4223 U. T. 51-0732 Rest »uran t "La FLOR de Parque CHACABUCO" Prostori za družine A vda. Cobo 1702 IT. T. 63-3590 TISKARNA Rudolf tAvee ^atria 300 Santos Lugares, PCP. Tienda *L a Vili a” PARA COMPRAR MEJOR LOPE DE VEGA 3186 M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR f*uestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 5276 smo vse dobro obdelali, čeprav nimamo volov ne vozov, a nam je naša vojska dala nekaj konj in nam pomaga kar more, več pa ne sme, ker ji ne dovolijo. TOMAJ Tomajski dekan Kjuder piše svoji nečakinji Tončki v Argentino: Prav razveselil sem se vaše pisave in se čudil vaši odločnosti in ognju, ki veje iz vseh vrstic. Živi smo še, pa fino živi, kot bolhe v hlačniku. Tudi polni dobre volje in življenja in skoro bi rekel, večno mladi, vsaj po duhu in nosu. Kakor vidim ste precej dobro informirani o nas; v daljavo se pač bolje čuje kanon kot v bližino. Tukaj se čuje bimf, tam bumf! Ples je pa bil, da strašen ples, kot v pleku, če ne hujši. Samo v moji fari jih je padlo nad sto in tako približno povsod. Živeti na prepihu ni nikoli dobro. Tu smo menjavali gospodarje kar trikrat na dan. Če vam bi hotel vse povedati, bi pač moral priti tja dol. V ječi sem bil štiri dni s 40. farani. O blaženi Coroneo1! Koj po prvem zaslišanju sem povedal Nemcem nekaj gorkih in so se me proti moji volji vrgli ven; druge pa so skoro vse odpeljali v Nemčijo in med njimi pet mojih nečakinj; mnogi so tam umrli in drugi so se vrnili. Danica jo je odkurila z nekim Poljakom in Marička pa se je vrnila z nekih bosanskim dolginom, bogteštrajaf, je pedenj daljši od mene, pravoslaven, pa sem ju poročil in sta od šla v Bačko. jB-;. Reinaldo Wasserman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 Tovarna Pohištva “LA F A M A” Stefan Lipičar Gutenberg 3360 U. T. 50-3036 Dr. A. Kirsehbautn 3$ra. Maria Kirsehbaum DENTISTAS LOPE I)E VEGA 3382 U. T. 50-7387 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O š E R Guido Spano 655 Munro, P. C. E. PIVARNA — Kroglišče in Keglišče D J U R O KOVA C' Warnes 2113 La Paternal MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 Se priporoča rojakom dobro znana CEVLJ ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlotc 138 La Paternal JUGOSLOVANSKA RESTAVRACIJA "EL ADR,TATICO" M . V U K M A N A v. Fco. Beiro 5201 U. T. 50-5924 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 J O Y E R I A "IGUAZU" de JUAN KOSLOVIČ CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 170.1, piso I U. T. 38-2164 FABRICA DE M O S A I C O S ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires FARMACIA ” S O L E R " Servicio nocturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 Lahi so me hoteli leta 1940 konfinirati. Prišla je kvestura s korjolco, so me posadili gor, pa smo šli grratis in franko v Trst. Celo pot sem jim pravil pravce in so me kar debelo gledati, če sem prav pri tepravi, na kvesturi pa so se smejali do solz, posebno sem vzel na muho nekega kalabreža. Drugi dan so me postavili pred sodišče in so mi kar devet grehov našteli; prvi: vi ste rojen Slovenec, peti: vi ste največja zapreka, da ne moremo pitalijan-čiti Krasa itd. Zagovarjati sem se moral sam in sem zavzel takšno taktiko, da so me vedno bolj debelo gledati in se pričeli smejati mojim smešnicam; čeprav sem imel določenih pet let konfinacije, so me po 17. dneh poslali domov. Lep špas pa je vendar bil. Sedaj pojemo na vso koražjo. Moj zbor šteje 45 pevcev in hočemo nadomesti 25. zgubljenih let. Tudi nastopili smo že par-krat. Ko bi čuli Ples kralja Matjaža, Ujetega ptiča tožbo. Ob rek obalih val šumi itd. BILJE PRI GORICI Veliko smo žrtvovali za našo svobodo, pa nas namerajavo pri mirovni konferenci ponovno opehariti. Ko je bila mednarodna komisija tu pri nas, smo vse vasi okrasili z slavoloki in slovenskimi napisi, da se bodo na lastne oči prepričali, da tod prebivajo Slovenci; z vseh hribov so plapolale slovenske zastave; po cele ure smo hodili v povorkah po Gorici s slovenskimi zastavami, sedaj pa nas potiskajo nazaj, ki smo se vez čas vojne borili za skupno zmago proti nacifašizmu in dajejo prednost onim, ki so se borili proti njim in nam. Mar je to pravica na svetu ? Verovali smo zaveznikom ter poslušali njih navodila, sedaj pa to razočaranje. To nas zelot boli. Ampak naše žrtve iz grobov nam kličejo, da sledimo cilju za katerega so oni izkrvaveli; zato nam ni mar življenje, marveč smo pripravljeni še stokrat umreti, če treba, kot pa še enkrat v suženjstvo priti. Ne odnehamo dokler nam ne dajo, kar smo si sami s krvjo priborili. Imamo voditelje, ki jim popolnoma zaupamo. Zelo delamo vsi; podnevu na polju in zvečer pa v društvih in sestankih. Tudi žene iniamo svojo Antifašistično Žensko Zvezo; prirejamo igre doma in v bližnjih vaseh. Ves dobiček gre v prid vojnim si-! rotam. DOBERDOB Alojziju Gergolet, ki ima svoje posestvo v prov. Cordobi, je pisal brat oziroma nečakinja med drugim takole: Zdaj imamo slovenske šole in slovenščino v cerkvi, ampak so še vedno policisti, ki hodijo po vasi in bi nam radi odtrgali MEHANIČNA DELAVNICA Anton Kline ★ Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sanehuk Av. San Martin 54B8-. U. T. 50-8539 Restavracija A. BENULIč & FRANČEŠKIN ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 59G KROJACNICA Frane Metine Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 to, kar smo si sami s krvjo priborili. Vi gotovo dobro veste, kaj spet nameravajo z našo Primorsko, Istro in Trstom, saj povsod pišejo o tem. Tukaj je večina Italijanov in vsi Slovenci, ki želijo biti priključeni Jugoslaviji. Mi smo tega mnenja in tako pripravljeni, da raje kot bi pripadali katerikoli državi, ki ni Jugoslavija, gremo raje še enkrat v borbo in prelivati kri ter ne bomo nikoli dopustili, da bi kdo onečastil naše žrtve. Odločno nastopamo proti tistim barantačem z narodi, ki jih poznamo iz 1915 leta, ko so nas prodali Italiji. Spet nameravajo ponoviti igro ter nas napraviti ‘‘schiave” in nam kratiti naš materinski jezik, razvoj naše kulture in našega gospodarstva ter nas preganjati v tujino. To pa se jim ne bo posrečilo nikoli več in našim ljudem ne bo treba beračiti košček kruha v tujini, ko ga bo za vseh dovolj doma. Vem dragi stric, da vam tudi v tujini ni slabo, kot pišete, a doma je vedno najbolje, če je ta dom svoboden. Sedaj seveda se moramo za košček svobode še vedno boriti in manifestirati po tržaških ulicah, nas ovirajo na vse načine, medtem ko imajo fašisti popolno svobodo, tisti fašisti ki so se do zadnjega borili na strani Nemčije, mučili, obešali in morili naše ljudi ter jih odganjali v koncentracijska taborišča. Draginja je tukaj velika in kav s> io imeli odpreje smo vse darovali naši v tako da smo sedaj vsi enaki. Deklet nas i precej, fantov pa skoro ni, ker so skor/> vsi padli. Pred dnevi smo prejeli paket, ki ga nam je teta Otilja poslala. (Otilja Lovrenčič ima z možem, sinom in hčerjo picerijo v Devotu. Op. Ur.) Lahko si mislite, kako smo ga bili veseli. CORTINAS ENROLLABLES de M \DERA COMPOSTURAS EN GENERAL CALDKRON 2851. Bs. As. U. T. 50-1344 MATERIALES para CONSTRUCCION MIGUEL M. BRUNO Juan A. Garcia 3675 U. T. 67-9380 Buenos Aires Sta vilinska Kovači (i. ŠTAVAR & K. KALUŽA e Laprida 2443 Florida, FCCA TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAM AS 1265 U. T. 59-1892 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 EDINA SLOVENSKA ESTAVB2MKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 5454-58 U. T. 70-6112 BAZAR - Menaje - Jugueteria y Muebles Anton Rudolf LIMA 874. U. T. 23-9306 Sucursal La Platan Calle 46 esq. 8 — U. T. 2801 — PAZ EL PERIODICO ESLOVBNC EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ES LOVEN AS LIRAS A PRIMORSKA mi tierra natal I Blanda, fecunda y generosa tierra, Con protectora sierra Que el paso impide al huracan y al hielo Banatu el sol en tibios resplandores Y eves cesto de flores Admiracičn del hombre, amor del cielo. II l)e la region mas alta al mar rugiente, Colgada en la pendiente, {Jopo de nieve o nido de palomae Coronate los montes soberanos Y los azules blancos Del Adriatico rudo a ver te asomas. III Tras lairga ausencia, en anhelado viaje, Devorando el mar, Sonaba yo contigo cierto dia Y al dulce olor de tres lejanas huertas, Subito me despiertas Con sensacion extrana de alegria. IV jEsos tus montes! j Tus altos pinos! Tus honrados campesinos De limpio traje y laboriosa diestra. El candido rebaiio puebla el prado, Y alegrando el cercado, La sazonada fruta el arbol muestra. Mas ?que grato rumor invita al sueno? jSerpentea el Soča! Choca y hierve entre azuladas rocas Y acercan ya desde la margen leda, Cabras de piel de seda A su fresco raudal las sedientas bocas. VI Luego a traves de lacrimosa gasa V.eo la modesta casa En que naci, el templo y el camino De nuestra fe, la bendecita tierra De juntos en pasada vida Mis padres sonaron un vivir tranquilo. VII Avanzo, y de la via en el recodo, Alzase el velo todo SLOVENSKA BABICA Filomena BeneS de Bilek LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2746 BAZAR “ DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083» MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Colocacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7711 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 U. T. 50-6655 RADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ Garay 3910 U. T. 61-5384 SLOVENSKA GOSTILNA FRAN TREBŠE Avda. San Martin 6470 U. T. 50-5106 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 Queseria y Fiambreria “LA AMERICA” de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 -8563 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLI A K Ituzaingo 4267 MUNRO TRGOVINA JESTVIN GERMEK JOSIP Alcaraz 5274 U. T. 67-4133 MERCERIA Y BOTONERIA CASA LUISITO Avda. Fco. Beiro 5599 Bs. Aires TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHEL J Charcas 3120 U. T. 72-4957 PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Triunvirato 2901 RESTAVRANT “ C A V E N ” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires 'PIZZERIA" EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-3525 STAVBENI PLESKAR IN TAPET AR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0621 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 CONFITERIA - ANEXO PANIFICACION "CABANAS" — Servicios de LUNCH Lope de Vega 2855 U. T. 50-7123 ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK F. Bauza 2694 U. T. 64-1509 “ALMACEN” PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena CASA ” S O U L E T " Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas A v. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ l&pana 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 U. T. 59-2295 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 SLOVENSKI ORKESTER CARACTEP.ISTICA “CARLITO” Bulgaria 4288________U. T. 50-5106 KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-2629 Que tu aspecto encubria risueno y vario, Y en tus quebradas rocas, sobre el ria, Contemplo el caserio Que amparan uno y otro campanario. VIII Recuerdo como en languido desmayo, Las brisas que te acarician en mayo Ricas en azahar por las mananas. Euelo oir en lejana melodia Que en suenos solo oia, La no olvidada voz de tus campanas. IX Veo la escondida fuente que en la infancia Con dulce resonancia Me habo del porvenir, jbrillante aurora! Al acercarme, con murmullo blando me saludo cantando, Con voz que lo pasado llora. Por las floridas margenes del rio En que te miro, sonrio Oyendo suspirar tus ondas inquietas Y busco las de pajaros cuajadas Hondisimas canadas, De a cantar aprendioron tus poetas. XI Mas, ya el cielo se cubre y oscurece, La negra nube crece Y el monte oculta, el canon rebrama, Bana lluvia de plomo campos y techos, Sembrados y helechos Incendia el rayo con poderosa Hama. XII Se extiende sobre llanos y, colinas, De las oscuras neblinas Procedentes del norte, la masa hirviente De tu pompa y gala te desviste, Y al corazon del triste, Hace mirar en ti campo de muerte. XIII Al deshacerse y huir la niebla, De bultos blancos puebla La falda de tus montes solitarios Y haceme recordar los que vivieron Y que envueltos se fueron Del olvido y la muerte en los sudarios. XIV j Como se i^clina entonces mi cabeza! Tan amarga tristeza RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Aires F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-8913 LEOPOLDO ŠKRBEC Estropajos de acero, cap. e inter. P j e. Valencia 2025 U. T. 69-1567 Za načrte, betonske preračune in Firmo obrnite se do tehničnega KONSTRUKTORJA Frunca Klan jšek HAB ANA 4321 vogal SANABRIA TRGOVINA JESTVIN "JUGOSLOVANSKA ZVEZDA"' Močnik M ran SARACHAGA 4800 U. T. G7-G988 i-iiMii Ivan Prodaja alkoholnih pijač LAVALLE 3291-97 FLORIDA U. T. 741-3397 in 741-0104 ZIDARSKO PODJETJE FRANC LEVPUŠČEK Calderon 3062 U. T. 50-8037 Zobozdravnika Ifra. Samoilovič I9i'. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Disipara tan solo aquella admiracion Que yo entonces juzgaba lazo eterno Con que el blando regazo Me acariciabas de nina en alas de cancion. XV Si hoy tus calles recorro, baja la fr eri« Hallo doquier gente Extrana, donde ayer hallaba hermanos, J Ya se tienden, por mas que yo prosiga f Con efusion amiga Para estrechar mi diestra, pocas manos. , XVI El juvenil ardor, el ansia ingente De lucha diferente Hicieronme encumbrar aspera sierra. De ti lejos anduve ano tras ano, Ya te soy desconocida Y tu olvido sobre mi sus ondas cierr«. ; | XVII Mas, tu memoria en mi subsiste grat« Se aviva y dilata Cuando avanzo yo mas en mi sendeto. Noches de insomnio a iluminar se asom* Banada en el aroma Del inextinguible amor primero. XVIII Y al ver desde otra zona el riesgo jfav* De tu libertad la nave, Sin velas y sus mastiles ya rotos Sin proteccion y desvalida al verte Inquietame tu suerte, Contigo en pos del puerto van mis votos-l XIX Yo, entre tal confusion, fantasma rudo. Deslizome y acudo A la pradera extensa, al altivo monte. De donde pueda en proporcion no exiguaj Ver tu hermosura antigua Y ver mas dilatado tu horizonte. XX Y al tomar el bordon del peregrino Y encumbar el camino, De mi filial ternura en los accesos, Mientras de ti llorando se despide, Mi corazon te pide, Fosa en que puedan reposar mis restos. Vida Gomišček. Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU ''PACIFIC«” CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES Anton ttojanorie ZLATKO BAUFL Avda. MAIPU 3302. Olivos, FCCA. SLIVOVICA — PELINKOVAC VERMOUTH LICORERIA DESTILERIA Elaboracion de Vinagre KAR - P I Z K R I »I A Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pijače. — Rezervirani prostori za družine. Peter Filipčič W ARNES 2101 vogal GARMENDIA na Paternalu U. T. 59-2295 F. HRADILAK ★ FIAMBRERIA — Puesto N° 8 Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990