ČRN043 EI.F.M GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK LeTO XIII 19. DECEMBRA 1977 ŠTEVILKA lO IVICA BOZOVIČAR UKV ODDAJNIK ZA »GLAS LJUBLJANE« v skladu z družbenopolitičnimi in Pr°gramskimi izhodišči ter v skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom rriesta, njegovih občin, krajevnih skupnosti OZD in drugih je nadaljnja razvojna pot radia »Glas Ljub-Jane« tudi v prihodnje usmerjena v njegovo delovanje v okviru Ljub-Jane in njene regije. To je usklajeno tudi z razvojem mesta kot celote, ?jasti pa razvojem informativnega . stema ter vseh področij delovanja 'n življenja. y enoletnem delu je radio »Glas jubljane« uresničil 306 dnevnih °ddaj ali 612 ur rednega dnevnega Pr°grama, ki je bil namenjen vsem Področjem družbenopolitičnega, gospodarskega, kulturnega življenja drugih dejavnosti v mestu. Razvoj . esta in njegove potrebe pa preraš-1° sedanje zmogljivosti dveurnega j^dnega programa, zato bomo v pri-dnjern letu program razširili in Posamezna področja bolj sistema-cn° Porazdelili. O tem smo sprego-H°riJi tudi že v okviru zainteresiranih ružbenopolitičnih dejavnikov, to je postnih družbenopolitičnih organi-*®cij- občinskih in mestne skupščine testnih samoupravnih intere-Sr|ih skupnosti. Posebej se dogovar- iamo o tudi intenzivnejšem sodelovanju z OZD. Osnovna naloga v prihodnjem čj 1 ie prehod na UKV oddajnik, r letu he 010 v območje 300-vatnega boi nier bomo izboljšali slišnost, saj z dajnika na frekvenci 89,3 lahko 0l bližnjo in daljnjo ljubljansko “'ico, hkrati pa bomo program aljevali tudi na sedanjem sred-Jem valu 222. Uredništvo glasila Črno na belem želi delavcem vseh naših temeljnih organizacij srečno novo leto 1978, da bi bili pri svojem delu čimbolj uspešni in še naprej dosegali dobre poslovne rezultate. Razširitev svojega programa bomo utemeljili s predlogi ustanovitelja in že omenjenih družbenopolitičnih dejavnikov, ki so hkrati tudi naši financerji, med poslušalci pa bomo v naslednjih dneh opravili širšo anketo, s katero bomo skušali zajeti bistvena mnenja, želje in pobude Ljubljančanov. Tudi v prihodnjem letu bomo gostovali v študijskih prostorih Radia Študent, hkrati pa bomo v sodelovanju z delovnimi organizacijami Ljubljanski dnevnik, ČZP Ljudsko pravico in delovno organizacijo Cankarjevo založbo začeli z gradnjo stavbe med starim in novim poslopjem, kjer naj bi v 6. nadstropju imel radio »Glas Ljubljane« svoje uredniške in studijske prostore. Prihodnje leto bomo morali tudi iskati kadrovska dopolnila, kajti obširen pro- gram bo zahteval novih moči, novih sodelavcev. S sistematično razporeditvijo dela, prizadevanjem za čim-boljšo organiziranostjo bomo skušali več časa pa tudi sredstev nameniti za strokovno izpopolnjevanje za pridobivanje izkušenj v drugih sorodnih hišah, iskali pa bomo tudi čas za osebno rekreacijo, kajti vsi zaposleni v radiu »Glas Ljubljane« so močno obremenjeni, kar pa ni koristno za njihovo zdravstveno počutje, pa tudi za njihov razvoj in uspešno vsakdanje delo. > Z izboljšano slišnostjo bomo prav gotovo bolj »na ušesih« okolja, v katerem delujemo. Vendar se tega ne bojimo, temveč smo prepričani, da nam bo sleherna, še tako ostra ocena lahko samo koristila in nam dala novih idej in novega zagona v našem nadaljnjem delu. BOŽO KOVAČ NAKLADA NAŠA POGLAVITNA SKRB Decembrska nervoza je za nami in s pristno slovensko zagnanostjo se bomo posvetili novoletnim praznikom. In čemu ne? Ko listam po papirjih, ki jih je pripravil naš računovodja, z veseljem ugotavljam, da bomo letošnje poslovno in delovno leto kar dobro končali. Podatki nikakor niso neugodni. Uneslo pa nas je zlasti pri zaposlovanju. Čedalje več nas je, zaposlovanje raste hitreje kot naša produktivnost. V prvih mesecih prihodnjega leta bomo temeljito razčlenili vzroke za ta pojav. To je še toliko bolj pomembno, ker posamezne službe kar naprej utemeljujejo nove »potrebe po kadrih«. Nekatere utemeljitve zares vzdržijo še tako kritičen pretres. A vprašajmo se vendarle, ali je organizacija dela po službah tako zelo dognana, da vsakdo zares produktivno izkoristi vse delovne ure. O tem in še o marsičem pri našem vsakdanjem delu in pri odnosih v kolektivu se bomo morali temeljito izprašati. Pri tem nobena služba ne more biti izjema, saj vemo, da je veriga močna, kolikor drži najšibkejši člen. Še poseben razlog za takšno »izpraševanje vesti« pa je v tem, da bomo prihodnje leto veliko investirali (rotacija, nova zgradba, preureditev tehnične opreme v ekspeditu, podružnice, dostavni avtomobili, tehnična oprema uredništva in drugih služb) in ne bo na voljo ravno veliko denarja. Pomemben strošek bodo tudi ogledne akcije, ki so ob nenehno ponavljajočih se podražitvah neizbežne, če hočemo obdržati in povečati naklado. Prav naklada pa je naša poglavitna skrb in dolžnost, naklada, ki temelji na vsebinsko bogatih in družbeno angažiranih edicijah s kvalitetno prodajo, in dostavno ter s kvalitetnimi oglasi in obveščevalcem. Z vsem tem smo kar naprej nezadovoljni. Prav je tako, a treba je (Nadaljevanje na 2. strani) BOŽO SINTIČ NAŠA DELAVSKA USTAVA Ob vsakoletnem prehodu starega leta v novo je postala navada, da bolj ali manj kritično ocenimo svoje preteklo delo. Doseženih uspehov se veselimo kot otrok darila, skušamo opravičevati napake in morebitni neuspeh, konec koncev pa le iz analiz in zaključkov potegniti smernice za novo leto v obdobju, ki je pred nami. Moje današnje posvetilo je zavestna opustitev tradicije, saj imamo za pregled našega preteklega dela še dovolj časa in sem zato mnenja, da je treba opozoriti na najvažnejše naloge, ki nas čakajo v prihodnje. Prvi januar nastopajočega leta je dan, ko prične veljati Zakon o združenem delu, ali kakor ga nekateri upravičeno imenujejo »naša delavska ustava«. Pri vsem tem ne gre za to, ali smo uspeli do predpisanega roka uskladiti naš Statut in druge samoupravne akte z določili zakona, marveč je bistvo vsega v tem, kakšna je vsebina teh novih samoupravnih aktov in v koliki meri so tako posamezniki kot celota dojeli smisel in pomen novega zakona, ki naj bo nova kvalitetna sprememba v našem samoupravnem sistemu in bo resnično zaživel le, če bomo stremeli vsi člani kolektiva, da bodo določila nenehno prisotna pri našem vsakodnevnem delu, kar bo tudi jamstvo trajnejše preobrazbe v družbenoekonomskem položaju delavca. Res je, da pri tem nikakor ne smemo zanemariti drugih nalog in dolžnosti, kot so investicije, poslovnost in podobno, vendar nam mora biti pred očmi poglavitni cilj, in to je: odločanje delavca o rezultatih svojega dela, s tem pa tudi odločanje o družbeni reprodukciji. PET ZLATIH DNEVNIKOV Letos je izpolnilo pogoje za spominski znak zlati dnevnik pet naših delavcev, ki so že petnajst let neprekinjeno zaposleni v Ljubljanskem dnevniku. Na novoletnem srečanju kolektiva v gostilni »Pri Nikotu« so jih dobili tile delavci: Saša Jarc, Sonja Juvan, Franc Kogovšek, Ivanka Slabe, France Stele. v__________:______________________________J VEC POZORNOSTI IZOBRAŽEVANJU V sklopu izobraževalnega programa aktiva mladih komunistov so se 3., 4. in 5. decembra trije člani Jani Japelj, Dušan Kavčič in Nevenka Navinšek udeležili seminarja, ki ga je organizirala Občinska konferenca ZSMS v Portorožu. Predavanja so se pričela v petek, 3. decembra, s temo: Temeljne naloge združenega dela pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, ki jo je podal tov. Roman Albreht. Za tem smo spremljali še naslednje pomembnejše teme: Demokratični pluralizem samoupravnih interesov — oblika demokratičnega političnega sistema (tov. Jogan) in Naloge vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema (tov. Jasnič). Udeleženci seminarja smo delovali in razpravljali v delovnih skupinah, kjer smo izoblikovali tudi nekatere konkretne naloge za naše delo v bazi. KREDITI IN STANOVANJA Letos je DS Ljubljanskega dnevnika na seji dne 22. 4. 1977 na osnovi prioritetne liste za leto 1976 dodelil stanovanjsko posojilo po 200.000 din za nakup stanovanja Mariji Anderle-Ljubič in Tomažu Nučiču. Edu Glaviču pa je bilo dodeljeno posojilo v višini 300.000 din za nakup večjega stanovanja s pogojem, da izprazni Dnevnikovo dosedanje dvosobno stanovanje. Iz sredstev za reševanje stanovanjskih potreb smo kupili eno na- jemno stanovanje, katerega je na podlagi sklepa zbora delavce'1 dodelil Petru Ivanoviču s tem, da se sklene z Geodetskim zavodom, kjer je zaposlena njegova žena, posojilu8 pogodba, na podlagi katere bod° dali LD posojilo v višini 50 % vred' n osti kupljenega stanovanja. Na osnovi 22. člena pravilnika 0 reševanju stanovanjskih potreb de' 12. 1977 dodelil Zlatku Šetinc8 300.000 din posojila za nakup sta' novanja. PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO OO ZSMS Aktiv mladih komunistov Tiskarne LP je pričel s pripravami na letno konferenco mladinske organizacije, ki bo v mesecu februarju 1978. Evidentirali so kandidate za člane predsedstva osnovne organizacije ZSMS, ki naj bi v prihodnjem mandatnem obdobju bili prvefl' stveno odgovorni za to, da bo akti'-n ost mladih kar najbolj uspešna-Pri evidentiranju za delegate ' delegacije DPS in SIS so mlad' ustrezno zastopani glede na šrevil° (162 mladih od 490 zaposlenih). TUDI TO SE ZGODI V počastitev praznika republike so mladi kulturniki pripravili 15-mi-nutno oddajo — recital, ki so jo na dan pred praznikom nameravali emitirati po hišnem ozvočenju. Oddajo so posneli na magnetofonski trak, ko pa so pričeli z oddajanjem, se je pokvarilo ozvočenje. Tehnika jo je zagodla mladim kulturnikom, ki pa volje niso zgubili in so takoj poklicali servis, ki je ozvočenje popravil, čeprav šele po praznikih. (Nadaljevanje s 1. strani) biti tudi pravičen. Polistajte Dnevnik in Nedeljskega pred letom ali dvema, poglejte nekdanje naklade, število oglasov in malih oglasov, primerjajte z današnjimi. Razlike so prav spodbudne, čeprav nikoli dovolj velike. Letošnje zadnje mesece smo veliko storili, da bi uskladili našo notranjo zakonodajo z zakonom o združenem delu. Resnici na ljubo, tudi prej naša ravnanja niso bila drugačna. Toda napor zadnjih mesecev je bil še posebno velik. Čez novoletne praznike se bomo tudi na tem področju malo odpočili, potem pa nas čaka še prenekatera naloga. Nekatere stvari so namreč nekoliko formalistično izpeljane. A tudi če ne bi bile, samoupravljanje ni nikoli dokončno, vsak dan ga je treba razvijati izpopolnjevati. Seveda ne samo v aktih, temveč tudi v praksi. Zlasti to drugo. Srečno! OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA OKTOBER 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek 5.128,70 dinarjev. OBRAT Povprečni mesečni OD Najnižji izplačani OD Delovno mesto Najvišji izplačani OD Delovno mesto Ročna stavnica 6.058,15 3.040,70 čistilka 9.340,65 obratovodja Strojna stavnica 5.468,40 3.225,60 pripravnik 9.424,60 obratovodja Časopisna enota 6.683,55 3.283,80 strežnik 13.550,20 vodja izmene Reprodukcija 4.811,95 3.084,95 čistilka 7.890,15 obratovodja Knjigotisk 4.769,00 3.084,80 strežnik 10.762,75 vodja izmene Litografija 4.002,80 3.088,45 čistilka 7.518,15 vodja ofsetstrojnice Knjigoveznica 4.381,20 3.015,00 knjigov. delavka 13.162,70 vodja kolbus linije Mehanična delavnica 5.320,10 3.765,65 evidentičar 8.676,00 obratovodja Expedit 3.785,65 3.488,45 odpremni delavec 7.157,85 vodja oddelka Režijska grupa 5.661,55 3.006,20 čistilka 13.018,85 direktor TOZD PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU NOVEMBRU 1977 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 9.866,62 dinarjev. Najnižji Najvišji Povprečni izplačani izplačani ODDELEK mesečni OD OD Delovno mesto OD Delovno mesto Redakcija 11.472,24 6.556,00 Evidentičar 20.132,05 Direktor in gl. urednik BEP 11.115,75 7.238,00 Reprofotograf II. 22.266,30 Komerc., propag. I. IBM 10.714,14 9.049,75 Operater IBM vhod 12.291,90 Vodja IBM Splošni odd., računov in analitski oddelek 8.638,51 3.866,25 Čistilka 15.662,00 Vodja fin. računske sl. Prodajni oddelek 9.885,35 8.473,65 Referent za prod. I. 14.081,45 Vodja prod. naroč. sl. Naročninski oddelek 7.303,38 3.420,15 Prodajalec v kiosku 9.013,35 Vodja kolportaže Podružnice 8.942,78 7.460,25 Obrač. refer. za raz n. 11.247,15 Vodja podružnice I. Expedit 9.025,42 6.850,55 Expeditor I. 10.258,35 Vodja izmene expedita Adrema 6.970,44 5.065,35 Adremist II. 8.739,20 Vodja adreme Šoferji 7.947,29 5.835,10 Šofer distributer II. 9.385,20 Vodja voznega parka Lokalna radijska postaja glas Ljubljane 6.241,25 4.216,55 Glasbeni redaktor 11.268,35 Glavni urednik OB JAVNI RAZPRAVI O SAMOUPRAVNIH AKTIH OBVEŠČENOST DELAVCEV — PRVI POGOJ ZA DOBRO GOSPODARJENJE Izmed samoupravnih splošnih aktov, ki so sedaj v javni razpravi v Ljubljanskem dnevniku, je prav gotovo najpomembnejši samoupravni sporazum 0 združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. S tem aktom, ki ga de-*avci sprejemajo v okviru usklajevanja svojih aktov z določbami zakona o združenem delu, delavci ne uzakonjajo samo sedanjih razmer v temeljni organizaciji, ampak uvajajo tudi pomembne novosti tako v sami temeljni orga-n'zaciji, kot tudi navzven, zlasti seveda v okviru svoje delovne organizacije, ,0 je v ČTP PRAVICA — DNEVNIK. Med drugim ta novi samouprav ^Plošni akt zavezuje delavce, da d ltev sredstev za osebne dohodke Zil »kupno porabo temeljijo na d ovnih rezultatih delavcev, da uv ~ejo delitev sredstev za osebne d . dke tudi na podlagi minulega de !n da poleg delitve po delu uporal Jaj° tudi načelo solidarnosti, za k; odo vsako leto s planom namen ooločen del sredstev za skupno p< tabo. M poglavju »Razlogi združevan i a in sredstev« so navedene pi glavitne osnove za poglobljeno si j-elovanje z delavci drugih OZD, aterimi delavce Ljubljanske; nevnika povezujejo skupni interi !’ to pa so predvsem delavci T Aarne Ljudske pravice. Podrobne Se bodo delavci obeh temeljnih o Sanizacij dogovorili s sklenitvi samoupravnih sporazumov, s katerimi bodo uredili medsebojne odnose v skupni proizvodnji Dnevnika in Nedeljskega dnevnika ter v združevanju sredstev za nabavo novega tiskarskega stroja. Novo je nadalje, da bo po ukinitvi delovnih mest, to je po novem letu, vsak delavec lahko po potrebi razporejen na vsako delo, ki bo ustrezalo njegovi strokovni usposobljenosti. Novi sporazum samo dopušča to možnost, njeno izvedbo pa bodo delavci uredili s statutom, ki ga bodo, kot predvideva predlog sporazuma, sprejeli v roku 6 mesecev po sklenitvi sporazuma. Velika pozornost je v sporazumu posvečena obveščanju delavcev. To je razumljivo, saj je dobra obveščenost prvi pogoj, da delavci lahko zavzemajo pravilna stališča pri odlo- čanju o gospodarjenju v TO tako ob neposrednem osebnem izjavljanju kot z dajanjem smernic svojim delegatom v delavskem svetu in v drugih organih, ki delajo po delegatskem sistemu. Pomembnost obveščanja je med drugim poudarjena z določbo, da je treba delavce obveščati o sklepih organov TO in nosilcev pooblastil v določenem roku (najpozneje v 7 oziroma 10 dneh) po seji, na kateri so bili sklepi sprejeti, in da se prekr-šitev te obveznosti šteje kot hujša kršitev delovne dolžnosti. Enako se šteje tudi dajanje napačnih podatkov ali zamolčanje podatkov, ki bi lahko vplivali na delavčevo odločitev. Za škodo, ki bi nastala zaradi teh hujših kršitev, odgovarja odgovorni delavec tudi materialno. O vseh teh in drugih določbah, navedenih v predlogu novega sporazuma, v Ljubljanskem dnevniku že tečejo razprave. Upajmo, da bodo plodne, tako da bodo vsi delavci po dokončno oblikovanih in sprejetih tekstih lahko novi sporazum sprejeli res kot svoj akt in to potrdili tudi z izjavo o sprejemu sporazuma, ki jo — kar je tudi novost — predpisuje ta samoupravni dokument v svojih predhodnih in končnih določbah. V. R. NAGRAJEVANJE V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU STRUKTURA OSEBNEGA DOHODKA PO NOVEM ^akon o združenem delu predpisuje, da se delijo osebni dohodki v skladu z ^ačeloni delitve po delu. Osebni dohodki delavca se določajo tako, da ustre-aJ° rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je a s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi Sredstvi, kot svojim in družbenim minulim delom. 1. analitski oceni delovnih mest 2. kvaliteta, količina in gospodarnost Za nadpoprečno delo od 101 do 140 % pa se opravljene naloge ocenjujejo po treh že omenjenih kriterijih. Osnovni elementi,iz katerih je sestavih11 0sebni dohodek po določilih člena ■ ZZD,so naslednji: odr ®Sebni dohodek delavca je odvisen d'ist°1Cine in kakovosti dela,upoštevajoč del' Zabtevnost dela, odgovornost pri o ’. Pogoje, v katerih delavec dela ^azi se v vrednosti delovnih nalog) me-' °bse8 oziroma količina dela (se '' ocenjuje) (jei ^ kakovost doseženih rezultatov Opravljene naloge od 60 % do 100 % pa se ocenjujejo po naslednjih treh kriterijih: — kvaliteta — količina — gospodarnost To pa pomeni, da se za 100 odstotno opravljeno delo (glede na obveznost) upoštevajo ocene po: Pri pripravi tabele za ocenjevanje opravljenih nalog je potrebno, da vsaka služba predvsem upošteva specifičnost nalog in tako primerno določi ustrezni odstotek za posamezne kriterije. Delo bodo vrednotili na podlagi sprejetih meril komisije, ki jih izvolijo delavci služb na svojih oddelčnih zborih. Vodje služb so člani komisij po svojem položaju. NOVO VODSTVO ZK Gospodarnost defr' gospodarnosti se upošt oynega časa, ki se meri, v: ^njuje. nu^Sl1°Ve ln mer‘*a morajo i S| J °*j kompleksen način dele ta