YU ISSN 0506-4252 Qpo VARSTVO NARAVE qp (NATURE CONSERVATION) Varst nar Letnik 13 Str. 1-124 Ljubljana 1987 YU ISSN 0506-4252 VARSTVO NARAVE NATURE CONSERVATION 13 REVIJA ZA TEORIJO IN PRAKSO VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE A PERIODICAL FOR RESEARCH AND PRACTICE OF NATURE CONSERVATION LJUBLJANA 1987 Izda j a/I s sued by- Zavod SR Slovenije? s a ^ -.v-f-" in kulturrie dediščine, Plečnikov Lr^., Yü-~61001 Ljubljana, p, p. 176 Glavni in odgovorni urednik/Editor~-in™Chiex: Stane Peteriin Souredniki/Go-editor: Aleš Hafner, Peter Skoberne, Jana Vidic Maslov uredništva in uprave/Address of the Editorial Office and administration: Zavod SS Slovenije za varstvo naravne in kiiltnrne dediščine, Plečnikov trg 2, Y0-61001 Ljubljana, p„p„ 176 VARSTVO NARAVE je revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine v Sloveniji» Izdaja in zalaga jo s podporo Kulturne skupnosti Slovenija Zavod SR Sloven.!je za varstvo naravne in kulturne dediščine Revijo s:mo oblikovali s programom STeve Primoža Jakopina za Atari ST - Naklada 500 isvodov - Revija izhaja enkrat letno VARSTVO NARAVE (MTÜRE CONSERVATION) is a periodical publication of applied science and research in the field of nature conservation in Slovenia» It is edited by Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (State institute for the conservation of the natural and cultural heritage of Slovenia) in Ljubljana - The text has been proc^^sr-^d by program STeve for Atari ST (Primož Jakopin) -- Printed in nOO copies - Varstvo narave (Nature Conservation) is issued once a year Po mnenju. Republiškega komiteja za kulturo št. 4210-323/87 je publikacija oproscexia temeljnega davka od prometa proizvodov. Razmnožil: Skušek, Plečnikov podhod, Ljubljana OPRAVIČILO IN OBVESTILO Revija "Varstvo narave" v letih 1980-1987 ni izhajala. Vzrok za to so bile tehnične in kadrovske težave izdajatelja. Zato se vsem naročnikom in partnerjem, s katerimi revijo izmenjujemo, opravičujemo. Prav tako se opravičujemo tudi avtorjem, ki so čakali na objavo svojih prispevkov. Iz gradiva, ki se je nabralo, bomo pripravili tri zvezke, med njimi bo tudi monografsko urejen "Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije". Za naprej predvidevamo delno spremembo zasnove revije in upamo, da bomo lahko redno izhajali. Uredništvo APOLOGY AND NOTIFICATION "Nature Conservation" was not published from 1980-1987 for various technical and staff reasons. We therefore apologise to all subscribers and those with whom the journal is exchanged. We also apologise to all authors who have been waiting for the appearance of their contributions. From the material which has been collected, we have prepared three volumes, including a monograph presentation, "Red data list of endangered vascular^ plants of Slovenia". For the future, we envisage certain changes in the layout of the journal and we hope t ha. t we will be able to publish regularly. Editorial board VARSTVO NARAVE (NATURE CQHSERVATION), VOL, 13 (1987)55-24, ÜUBUAHA FizIČEOgeografske zsafiilßosti in laravne znamenitosti porečja Notranjske Reke Physico-geographicai characteristic and natural features of the Notranjska Reka R. drainage basin (Slovenia, Yugoslavia) Daniel ROJŠEK KLJUČNE BESEDE? Reks. pcretje, -f i 21 čno-gEDor a-f ske znati inosti, naravne 2 namen i t ost i, Si oven i j s KEY üiORDSi Reka R», drainage basin, physi cD-qeographi cai charact er i sti es , natural t eat üres, Slovenia Sprejeto? 3.12«1982 IZVLEČEK Avtor predstavlja porečje Reke (ali Notranjske Reke), ki leži na stiku kraškega in nekražkega sveta. Kljub tefiiUj da to Db/riočje že dolgo slovi po svojih naravoslovnih posebnostih^ vse clü nedavnega s tega vidika ni bilo ustrezno vrednoteno in je bilo zato 2 e 1 D cleg rad i rano. H a j h u j § i problem predstavlja onesnaževanje Reke. Poleg osnovnih fi z ičnogeogratski h značilnosti porečja (v geološkeffi, klifiiats-keffi,. reliefne!!!, pedološkeirs in vegeta-cijske/T! pogledu) prikazuje avtor tudi njegove hi drogeogratske značilnosti, hipsornetr ično krivuljo s srednjo nadmorsko višino^ povprečni naklon porečja, anal i z i r ano reč je ^ specifični odtok, odtočni količnik in odtočni režim. Po merilih za vrednotenje naravne dediščine je na obravnavanefii ozemlju več naravnih z nainen i t ost i 5 ki j i h je tudi pregledno označil. ABSTRACT The author describes the river Reka (al 50?Notranjska Reka R.) drainage basin (Si'J part of Slovenia, Yugoslavia) which lies in the contact area between karstic and fluvial relief. In spite of its great significance frotii the natural history point of VIBw the area was undervalued in the past and therefore threatened or degraded. The fisost difficult problem is heavy water pollution of the river Reka. Beside the basical physico-geo-graphical char acter 1stics (geology, clima^ relief, pedology, and vegetation) hydrogeographical characteris™ t i c s are presented, such as hypsomet-r i c curve with mean sea level. mean basin slope, channel network analysis, specific runoff, runoff coefficient and river regime. In the Reka R. basin there are some natural features which are described in the arti cle. 1» ÜVOD Skocjan in prepadne stene udornih vrtač v okolici (Velika in Mala dolina, Sokolak itn.) ter Škocjanske jame prevzamejo vsakega obiskovalca. Posebno pozornost pritegne naša največja ponikalnica - Notranjska Reka? ki se skosi raačlenjeno pečevje prebija v robnih apnencih skosi kraško podzemlje Divaškega Krasa« L ROtJSEKi FizitnogsögrafskB znaäinostl in naravne zriaienitosti portija Kotranjski teke 2al pa ta biser matičnega Krasa, ki sodi v svetovno riaravn.© dediščino J degradira hudo onesnažena Reka. Vsakdo, ki se ne zadovolji samo z vtisi, ampak želi problematiko Eeke pobliže sposnati^ pogreša njen celovitejši prikaz, kar sem sposnal po letu 1972, ko sem na tekmovanju is geografije v sklopu gibanja Znanost mladini sodeloval z nalogo Notranjska Reka ter s sočlani Društva za raziskovanje jam Ljubljana raziskoval podzemlje J ki ga je izvotlila Reka, imenovana tudi Brkinska Eeka, Ko sem končal študij geografije na univerzi,, sem sklenil nadrobno raziskati značilnosti tega porečja in ugotovitve prikazati v diplomski nalogi. Zaradi rasličnih vzrokov celotne raziskave sicer nisem dokončalj upam pa, da sem vendarle prispeval k poznavanju Reke in njenega porečja ter hkrati ugotovil, kaj je še treba, dognati za njegovo celovitejšo podobo. o ni _ -- mcrsij- jO v' t! SI. i. Fig. i. - SheiTifi reč j a Reke - Scheme ch an rs ei rieti^ork - VDdöffierska postaja / gaging Btation 2,55 - oddaljenost od ponore v km i distance irom 5ir?khole in kiTi L - dolžina vodnega toka v ki / streain lenght in kffi 2. POLOŽAJ IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI POREČJA 2.1. Osamljeno porečje Reke, ki se je razvilo v jugozahodni Sloveniji, se je kljub apniški okolici ohranilo v širšem zaledju obeh severnojadranskih zalivov - Reškega in Tržaškega. Obe skrajni točki^ izvir in ponor^ sta od morja oddaljeni približno 16 kilometrov. Na Južni strani sega porečje do vrhnjih slemen flišnatih Brkinov in skoraj do apniškega Matarskega podolja, na severovzhodu sega v zakraseli Snežniški masiv, na severu in severozahodu pa. do Pivke in Krasa. VARSTVO nmm \mimi otservatiön), vdl, iz imi), ljubuana 2.2. Dosedanji raziskovalci so delili celotno ponikalnico na tri dele, zgornji, srednji in spodnji. Po spodnjem delu - Timavu so Italijani imenovali Reko kot Zgornji Timavo (Timavo Superi-ore) in pod tem vplivom so povojni slovenski preučevalei B i ~ d o v e C (1957), Jenko (1958, 1959/1&2) in P 1 e h a n napačno označevali porečje Reke kot porečje zgornjega Timava, matični Kras kot porečje srednjega Timava, porečje kratkega vodnatega toka Timava pa porečje spodnjega Timava. Ne glede na imena se mi ta razdelitev tudi vsebinsko ne zdi ustrezna, kajti omenjene tri hidrogeografske enote imajo premalo skupnih značilnosti , da bi jih lahko imenovali s skupnim imenom kot dele enega in istega porečja. Zgornja Timava je dobesedni prevod italijanskega umetnega imena Timavo Superiore, ki je imelo tudi politične razsežnosti. V B o e g a n o v e m delu (19 3 8 r15) objavljeni Mercatorjev zemljevid Krasa ima Reko označeno z imenom Recca, Timav pa kot Timavi fons ^ kar kaže na p o it a1i j an čen j e prvotnega slovenskega imena. Ker v matični Kras ponikajo poleg Reke še Rakuljšica, vode Seno--žeskega podolja in deloma Rasa ter Branica, a tudi Vipava in Soča (J e n k o, 1959/1:80, Sušteršič, 1973:287, R a -d i n j a, 1972 in K r i v i c & Drobne, 1980) , ga težko štejemo za srednji, kraški del porečja Reke, še manj pa ga smemo označevati kot porečje srednjega Timava. S hidrološkega vidika se mi zdi zato oznaka vodonosnik matičnega Krasa ustreznejša. Podzemska voda s Krasa priteka na dan v kraških izvirih na njegovem jugozahodnem vznožju, kjer je neprepustna flišnata pregra-ja znižana. Med njimi so naj izdatnejši izviri Timava. Ob priložnostnem merjenju so namerili v Skoc janu 1 , v La-~ bodnici 4 m^/s, v Timavu pa 17 m^/s pretoka. V Škocjanske jame ponika torej le 6% vse vodne količine Timava. Razlike so italijanski raziskovalci pripisovali , neposrednemu dotoku vode iz Krasa in Matarskega podolja. V T imavu je delež Reke večji le ob visokih vodah (J e n k o, 1959/1-88). Ob nizkih hrani izvire Timava pretežno soška podtalnica, ki se steka pod Doberdobskim Krasom (Krivic & D r o b n e,1980). Iz povedanega sklepam, da so porečje Reke, vodonosnik matičnega Krasa in Timav tri pravzaprav samostojne hidrogeografske enote, vsaka s svojimi značilnostmi. Osrednjega pojava, ki bi jih povezoval v celoto, pravzaprav ni, saj je podzemeljski tok Reke le ena izmed drenažnih con matičnega Krasa. Obdelati sem se namenil hidrogeografske značilnosti vseh treh enot in določiti razprostranjenost ter površino vodonosnika matičnega BIrasa ter porečja Reke na karti v merilu 1 : 25 . 000 , nato pa sem se omejil na porečje Reke, Razvodnico sem sklenil pri vodornerski postaji Cerkvenikov mlin, ki leži 7,35 km pred ponorom v Škocjanske jame, kajti približno 500 m pod njo ponika Reka ob nizkem vodnem stanju v dnu struge, ob visokem pa tam voda vanjo priteka. Ozemlje med Cerkvenikovim mlinom, in ponorom sem zato priključil vodonosniku matičnega Krasa. Pri določanju razvodnice sem se ravnal po geološki karti v merilu 1:25.000, ki sem jo dobil na vpogled na Geološkem zavodu Ljubljana. Vendar tudi z njo nisem mogel dognati celotnega poteka razvodnice porečja Bistrice in okoliških kraških izvirov. Zato sem njihovo površino povzel po J e n k u (1958: 339) . RöJSEKi Fizižftopsifsliki snaiiInDsti in naravni iniKnitoiti portiji Mriiijske teke Eeka je kraška voda. Izvira kot. Vela voda na severovzhodnem pobočju kopasteg-a vrha Dletvo (784 m) iz neprepustnih flišnatih kamnin (ne gre za pravi fliš^ pač pa za flišii podobn€3 - flišnate kamnine (P 1 e s n i č a r & S i k i č , 1975:21), v neposredni bližini vrha Turkovs školje (712 m) na nadmorski višini 718 m. Po 51,60 km toka ponikne na nadmorski višini 317 m v Mohorči-čevo jamo Škocjanskih jam, od koder ji lahko sledimo še 2,42 km do Mrtvega jezera (slika 1), Njen podzemeljski tok je dostopen še v Kačji jami pri Divači in onstran državne meje v Labodnici pri Trebčah. V dveh breznih nad izviri Timava pridemo ob kakršnemkoli vodnem stanju do vode kraškega vodonosnika, ki izvira v njih. Delež Reke je v tem toku tako majhen, da ga pravzaprav ne moremo, tako kot B o e g a n (1938) in Jenko (1959/1&2), imeti za njen podzemeljski oziroma spodnji tok. Do podzemeljske vode pridemo v matičnem Krasu še v Dolenjci in Drči jami pri Brestovici, vendar pa je tu le ujeta voda, ki s podzemeljskim tokom Reke nima neposredne zveze, kar so ugotovili s črpalnimi poizkusi (Krivic & Drobne, 1980), Za preučevanje podzemeljskega toka Reke od Mrtvega jezera do kraških izvirov na jugozahodnem delu matičnega Krasa bodo potrebne še temeljite jamarske in speleološke raziskave ozemlja. Slovenski jamarji smo po drugi svetovni vojni odkrili Reko v Kačji Jami in nad njenim podzemeljskim tokom še veliko novih jam in brez€)n, v katerih ga je mogoče bolje spoznavati. Žal je podzemeljski tok Reke še vedno premalo prikazan. Posledice so očitne, saj Legrand&Strinhf i e 1 d (1973:115) navajata kot primer kraške hidrologije profil med "St, Canziano Caves and Timavo Springs in Italy", kar nam prav gotovo ni v ponos. Osrednja značilnost porečja je stik neprepustnih, slabo prepustnih in prepustnih kamnin, na katerih so se izoblikovale različne pokrajinske enote, ki jih Reka povezuje v celoto, oziroma gre za porečje, ki je v bistvu širok pokrajinski prehod med kraškim in nekraškim ozemljem. Razliko med kraškim in fluvialninm reliefom prebivalci Brkinov dobro občutijo. Apnenec imenujejo griški ali beli kamen, zakraseli relief griški svet, izrazito golo, le s skromno rušo porasle predele pa imenujejo griža. Flišnatim kamninam pravijo brden ali črn kamen, razgibanemu fluvialnemu površju pa brden svet, Svoja imena imajo tudi posamezne morfološke oblike. Globokim dolinam s strmimi bregovi pravijo žlebovi. Večja zaobljena slemena so brda, in v Brkinih ima kar pet sle-menskim naselij tako oznako. Za Reko je značilno zelo izdatno kolebanje vodnega pretoka med letom in med posameznimi leti. V letih 1953 do 1977 je znašal srednji letni pretok pri vodomerski postaji Cerkvenikov mlin 8, 60 m^/s, najmanjši le 0,12 največji pa kar 305 m^^/s. Naj- večji pretok je kar 2500-krat večji od najmanjšega in približno 36-krat večji od srednjega letnega, najmanjši pretok pa je okroglo 72-krat manjši od srednjega letnega. Posledice takega kole-banja so poplave v srednjem in spodnjem toku ter omrad, ki se ob najmanjših pretokih širi iz onesnažene Reke. To lab If o traja več kot mesec dni. Z desnega dela porečja dobiva Reka več kraških pritokov, kar otežuje natančnejšo omejitev porečja. Najizdatnejši kraški obrh je izvir Bistrice, kx p po 2,33 km dolgem toku izliva v Reko kot njen desni pritoir /aradi kraške retinence Bistrica izdatno napaja Reko, kadar ina malo vode. Med porečjem Bistrice in Pivke VARSTVO NARAVE mmm COraVATION), VOLa 13 (1987)5 UUBUAHA P(mm) 200 too I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 110 90 !Ö6 96 126 !!4 W4 87 160 174 205 124 U96 R(mm) QJ IB 4,8 9,2 13,4 I6ß tBß IBß I4ß 9J 6^4 2,0 9ß T TO Sl. 2, ~ Kl i matDorsm za meteDroIoško postalo Ilirska Bistrica za obdobje 1926-1965 Fig. 2, - CliiTiatograph -for Ilirska Bistrica meteoroi ogi cal station per i od 1926-1965 Vir / Data from; Hi drometeoroložki zavod SRS^ Ljubljana je tudi bifurkacija. Is Koritniške kotlinice, ki je sicer del bistriškega porečja, odteka del poplavne vode površinsko v Pivko (Jenko , 1959/1:85). 2.3. Zaradi lege v zaledju obeh. severnojadranskih salivov je porečje pomembno s prometnega vidika. Čezenj namreč poteka cestna in železniška povezava med osrednjo Slovenijo in Kvarnerjem: V neposredni soseščini po Matarskem podolju povezuje oba saliva magistralna cesta. V širšem pogledu poteka prek porečja prometna zveza med Srednjo Evropo in Sredozemljem, prek Matarskega podo-1 ja pa kopenska zveza med severno Italijo in Dalmacijo. Obe poti povezuje cesta Ilirska Bistrica-Podgrad. Posamezne dele porečja zbližujeta dve cesti - prva med Zabičami na JV in Matavunom na SZ, ki je speljana ob desnem bregu Reke, vzporedno s strugo. Proti JV pelje ta cesta v Klano in dalje do Reškega zaliva, proti Z pa se blizu Divače priključi cesti, ki pelje od Koprskega (Tržaškega) zaliva v osrednjo Slovenijo. Druga je brkinska slemenska cesta, ki povezuje naselja osrednjih Brkinov, med Harijami na V in Artvižami na Z. 10 D» RÖJSEKs FizltnDQBografske znafJInogti in naravne znasenitosti porečja Notranjske Reke 3. FIZICMOGEOGRAFSK.^ OZNAČITEV POREČJA 3.1. Porečje Reke se opira na neprepustne flišnate plasti^ ki sestavljajo brkinsko sinklinalo, katere jedro tvorijo eocenske kamnine. Ozemlje je dobro razčlenjeno in sinklinale^ ki je bila prvotno simetrično zgrajena, reliefno ni prepoznati, saj jo je kasneje deformirala mlajša tektonika. Zaradi bočnih pritiskov so flišnate kamnine na več mestih prelomljene, vendar je prelome zaradi preperelosti izredno težko prepoznati. SV krilo brkinske sinklinale je stisnjeno zaradi nariva Snežniškega masiva, ki se v pokrajini kaže z markantno stopnjo nad zgornjim tokom Reke. Dokaz, da je Snežniški masiv deloma narinjen na brkinsko ^^inkli-nalo^ so tektonska okna pri Knežaku in Zagorju ^ kjer 3 po ji kred™ nih, paleocenskih in starejših eocenskih slojev molijo na dan eocenske flišnate usedline (Pleničar & Sikic, 1975: 27-28). V Reko doteka voda iz Snežniškega masiva po desnih kraških pritokihJ od katerih sta najizdatnejša Bistrica in Podstenj-šček. 3.2. Klimatske razmere v marsičem opredeljujejo hidrogeografske in tudi fizičnogeografske značilnosti obravnavanega ozemlja. Temperature in padavine merijo le na meteorološki postaji v Ilirski Bistrici z nadmorsko višino 414 Srednja nadmorska višina porečja pa znaša 572 m, kar je eden od vzrokov, da klimatskih značilnosti Ilirske Bistrice ne moremo posplošiti na celotno porečji, grobe poteze pa le prikazujejo. Priloženi kli-matogram pa kaže temperaturni in padavinski režim sa 40-letno obdobje 1926-1965 (slika 2). PoFurlanovi (1960) klasifikaciji sodi porečje Reke po temperaturnem režimu Ilirske Bistrice v prehodni temperaturni pas, glede padavin ima navidez pravi mediteranski režim z vrhuncem jeseni? glavnim nižkom poleti in drugotnim pozimi. Mešanje kontinentalnih in morskih zračnih, gmot ob menjavanju mrzlega severosahodnika in vlažnega, toplega jugozahodnika rado povzroča ncjstanek poledice -oziroma žleda, ki uničuje sadovnjake in gozdove. Prebivalci Brkinov govorijo o glavni progi žleda, ki poteka od Artviž na SZ prek Tatar, Pregarij? Harij, Sabonj, Studene gore do Velikega Brda na JV (K 1 e m e n č i č, 1959: 34-36). Največjo takšno škodo na Slovenskem je povzročil žled novembra 1980, ko je v Brkinih in soseščini uničil večino gozdov in sadovnjakov ter del 380-kilovoltnega daljnovoda Mikola Tesla, v porečju Padeža in na Slavenskem ravniku pa velike sklenjene površine gozda. 3.3. Desna in leva stran porečja se reliefno bistveno razlikujeta. Na levi prevladujejo (na 8858% ozemlja) fluvialne, podrejene pa so korozijsko-erozijske oblike. Značilne so zlasti ero--zijsko-akumulacijske oblike s ostrimi prehodi med strmimi pobočji in ravnim, akumulacijskim dnom dolin. Vodni tokovi so vrezali v erozijsko slabo odporne flišnate kamnine ozke, globoke doline z ravnim, mestoma zamočvirjenim dnom. V tem delu porečja so pobočja marsikje usadna. Medtem ko je leva stran pretežno flistnata in za vodo neprepustna, je desna stična, fluvialno-kraška. VARSTVO NARAVE IMATÜRE CÖWSERVATIß^), VOL. 13 Uf87), Umimi\ Zanjo so poleg fluvialnih oblik značilne tudi kraške in med njimi so na jmarkantne j še tiste s kz^aškimi izviri na začetku zatrepnih dolin. Tipično prehodno ozemlje je porečje Stržena, ki se pri Ribnici izliva v Reko» 3.4. V porečju Reke so po J e n k u (1968:196-201) in z modifikacijo, tudi poSkoriču (1977) zastopani tile tipi tal: 1) plitka humosno-apnenčasta tla (protorendzina), 2) rjava kraška ilovica (rjava rendzina), 3) humozno-silikatna tla (ranker), 4) gruščnata rjava silikatna tla, 5) globoka rjava silikatna tla, 6) rjava karbonatna tla, 7) litosol^ 8) regosol, 9) glinasto-peščena in peščeno-glinasta tla^ 10) hidromorfna zaglejena tla (euglej). Med njimi je ranker najbolj razprostranjena vrsta. Zanj je značilen tanek organski^ humusni sloj, ki leži neposredno na slabo prepereli matični podlagi flišnatih kamnin (profil A-R), So tipična gozdna kisla (pH 4-4, 5) tla,,revna s hranilnimi snovmi ter izpostavljena deflaciji in denudaciji. Zaradi plitkosti slabo zadržujejo vodo, ki sato po deževju hitro odteče. Tudi velika razprostranjenost rankerja stopnjuje hudourniške lastnosti Reke. 3.5. ¥ različnih naravnih raznierah se je v porečju Reke razvila različna vegetacija, k čemur je prispeval tudi človek. Osvetljujem jo na podlagi deloma zastarele literature (Klemen-č i č, 1859, J e n k o, 1958) in lastnih opažanj, Na vzpetem svetu se prepleta subniediteransko in kontinentalno rastje» Zaradi intenzivnega človekovega poseganja so naravne združbe redke. Kvalitetnega gosda je malo, večinoma je slab in zaradi pretiranega ste1jarjenja in izsekavanja marsikje degradiran v grmovno rastje. Od drevesnih vrst so najbolj zastopane cer (öuercüs cerris ) , gaber {Carpinus betulus in C, or ienta.! is ) , bukev (Fagus sylvaticB) ^ divja češnja ( Prunus a.vium) in črna jelša (.^inus glutiriosa) ^ Velik del porečja prerašča submediteranski bukov gozd, na južnih pobočjih mešan s termofilnimi vrstami, ki ga posebno v zadnjem času izsekujejo in nadomeščajo z monokulturo zelenega bora (Pinus strobtis) . Poplavne, aluvialne ravnice ob Reki in pritokih so poraščene s kislo travo, pomešano z brezami, vrbami in topoli. 3.6. Glede na reliefne razlike in druge značilnosti sem porečje razdelil na povirje, Podgoro, Reško kotlinico, Koritniško kotlini co , deber Reke, ki se proti koncu razširi v Vremsko dolino, nato zoži in pred Škocjanskimi jamami slepo zaključi. Na levi je še Brkinsko hribovje s flišnatimi kamninami, na desni strani porečja je Košanska kotlinica, od koder se svet proti zahodu dvigne v osamljeno, markantno Vremščico. 3.6.1. Povirje je razgiban svet, razbrazdan s številnimi dolinicami , med katerimi so ozka slemena s strmimi pobočji. Zajeda se med Snežniški masiv na S in kraško uravnavo, prekrito s kvartarnimi sedimenti, imenovano Mlake, na V; na jugu pa je izoblikovano v najvzhodnejšem odrastku Brkinskega hribovja. Poraslo je z gozdovi, večinoma s submediteranskim bukovim gozdom, in je nepo-seljeno. 12 RO^SEKi FizitnogBogrgfskß značilnosti in niravni iniMnitosti porečja Mrinjikt Rike 3.6.2. Proti severozahodu se povirje odpre v širšo dolino, imenovano Podgora. Na dnu doline sta izoblikovani dve fluvialni terasi. Na severu se dvigujejo nad flišnatimi kamninami obsežna melišča s površino 4,06 km^, nad njimi pa stene Snežniškega masiva, kar daje pokrajini značilne poteze. Na jugu se tik nad Reko vsdigujejo vzhodni odrastki Brkinskega hribovja. Ozemlje izven poplavnih voda, last prebivalcev podgorskih naselij, je izkoriščeno sa njive in travnike. 3.6.3, Podgora se proti SZ odpre v Reško kotlinico, v kateri je največ ravnega sveta v celotnem porečju Reke. Na severu jo omejujejo najvzhodnejši odrastki Snežniškega masiva, na jugu in zahodu pa Brkinsko hribovje. Dno sestavljajo kvartarni nanosi Reke in Molje^ južno in zahodno obrobje flišnate kamnine, severno pa apnenčaste stene. V Reški kotlinici se pojavlja temperaturni obrat, ki prispeva med drugim k večji onesnaženosti ozračja. Njeno dno ogrožajo poplave, zato zemljišče uporabljajo večinoma za. travnike in le deloma za njive: V njej se je razvila Ilirska Bistrica, največje naselje celotnega porečja. 3.6.4,, Eoritniška kotlinica^ ki leži severno od Reške kotlinice^ je navidez izven porečja Reke. Proti SZ se namreč reliefno odpi--ra proti Pivki,, kamor po površju bifurkacijsko odteka del visoke vode J kadar je kraško zaledje Bistrice ne more požirati. Živo-skalno dno Koritniške kotlinice prekrivajo kvartarni nanosi^ obrobje pa je korozijsko razjedeno. Na JV obrobju teče občasno potoček Rasa. Dno kotlinice so vaščani Koritnic, edinega naselja v njej, spremenili v njive in travnike, medtem ko je obrobje, poraslo z gozdom., trav jem in grmovjem, služilo za pašo. 3.6.5. Pri Topolcu se začne Reka vrezovati v flišnate kamnine. Ozka dolina je do Ribnice na nekaterih mestih razširjena, od Ribnice do Vremske doline pa je prava deber. Is široke Vremske doline, katere dno je nasuto, se je Reka v nadaljevanja poglobi- ■la v apnence in naredila deber, ki se pod Skocjanom slepo konča. 3.6.6. Plitva Košanska kotlinica je p rep letajo ča se kraško-f lu--vialna pokrajinska enota, ki jo obrobljajo na V, S in Z deloma ali popolnoma zakrasele karbonatne kamnine^ na J pa flišnate plasti, skozi katere se Stržen prebija do Reke. Dno kotlinice je deloma prekrito s fluvialniml flišnatimi nanosi, deloma pa ga sestavljajo karbonatne kamnine. Obrobje je poraslo s travno rušo In manj vrednim gozdom, dno pa je v njivah in travnikih. 3.6.7. Brkinsko hribovje, imenovano tudi Brkini, sem združil v skupno regijo s flišnatim gričevjem na desni strani Reke. Povezujejo ju velika razgibanost površja, ki jo ustvarjajo številne dolinice z vmesnimi slemeni in strmimi pobočji. Pokrajina je večinoma porasla z degradiranim gozdom, položen svet so prebivalci slemenskih gručastih naselij skrčili za njive., travnike in pašnike, strma pobočja pa so uredili v značilne terase. 3.7. Pri nadaljnjem f i zi čnogeograf skem preučevanju bo treba dognati povirno razvodnico Bistrice, raziskati geomorfogeneso celotnega porečja in z interdisciplinarno raziskavo pokazati možnosti za njeno gospodarsko revitalizacijo. Pri tem bo treba upoštevati tudi edinstveno terasiranost kulturne krajine flišn~26»07„i971 .2,0 108 153,3 polisaprobna abiotična (abiotic) 06 .-"07.06, 1973 0,3 289 191 1! 21. ."22.06.1974 0.6 344 267,8 Ii 17, .-18.09.1975 6,6 73,8 157 II 20. ,-21.07.1979 5,9 13B 130 izrazito anaerobno dno (expressive anaerobic bed) 2. Ambrožič 10.1969 bi 19,4 16,2 al t amezosaprobna (a.mesosaprobi c) 08. ,-09.07.1970 3,5 31 31 ait amezosaprobna 25. -26.07.1971 1,3 58 58. B polisaprobna (poi ysaprobi c ) 23. ,-24.OS.1972 2,1 21 39,5 poli saprobna 06. -07.06.1973 0,3 136 55.4 pol isaprobna 06. -07.07.1973 0,3 135 55,3 pol i saprobna 21. -22.08.1974 0,3 76 43,3 poiisaprobna 17. -22.08.1975 3,4 12,1 24,2 pol isaprobna Ol, -02.09.1976 2,7 130,6 113,9 anaerobno dno (anaerobic bed) 3. b k Q C j a n 10.1970 9,3 4,3 5,0 beta-alfa mezosaprobna (b.-a. ffiesosaprobi C) 08. -09.07.1970 7,3 8,5 14,7 aHa-beta mezosaprobna 25. -26.07.1971 5,8 15,9 21,7 alf a-beta mez osaprobna 53. -24.OS.1972 6,7 8,1 iS,0 beta-alta mezosaprobna 06. -07.06,1973 5,0 30,2 25,7 alf amez osaprobna 21. -22.08.1974 4,5 2,3 12,7 al ta-beta mezosaprobna 17. -18.09.1975 ß,l 6,0 13,5 biološko zelo osiromašena (biological very poor) Ol. -02.09.1976 6.5 5,0 60 ,0 al ta-beta mezosaprobna 13. -14.07.1977 .6,4 8,3 15,0 a ita-beta ©ezosaprobna 1 == 02 2 = B.P.K. (B„0«ß.} 3 ^ K.P.K. (C.D.D.) 4 ~ saprobriDst (saprobity) vse v mg/I (aii in ffig/1) IS ROJSEK? FizičnD§eDgritski insülnosti in niravni inirenitosti porifi^ Ht.tr.in'"!-> druga, ki se ji je pridružila in ki se je glede na vodne zmogljivosti pokrajine čezmerno razvila. Z odpadnimi snovmi onesnažuje predvsem vodo, deloma tudi ozračje in tla. K. degradiran ju pokrajinskega okolja prispevata tudi kmetijstvo (množičn.a reja perutnine) in promet« Ker ilirskobistriška industrija onesnažuje celotno Reko, posledice pa se kažejo tudi v Timavu in predvsem v Brojnicah onstran meje, ne gre samo za lokalno onesnaževanje okolja5 temveč ima to tudi medregionalne osiroma mednarodne razsežnosti. Lokalne razsežnosti ima kvečjemu onesnaževanje zraka in tal. Glavni onesnaževalci so v Ilirski Bistrici Tovarna organskih kislin (TOK), Lesonit, Topol, Mlinotest, Transport^ Kmetijska sadruga, sodavičarstvo in mestne odplake (H r i b a r, 1971). Najusodnejše je vsekakor onesnaževanje Reke. Kakovost vode se v 51,6 km dolgem toku takole spreminja: od izvira do Zabič (8^6 km ali 16,7%) je Reka še čista, uvrščena v I. kakovostni razred, od Zabič do Ilirske Bistrice (13,5 km ali 25,7%) je malo onesnažena, uvrščena vi. do II. kakovostni razred^ od tod do Padeža (18,69 km ali 36,2%) pa je zelo onesnažena, v IV\ kakovostnem razredu, od sotočja s Padežem do ponora (11,06 km ali 21,4%)' je malo manj onesnažena, a še vedno v III. do IV. kakovostnem razredu. Skupno je več kot polovica toka Reke zelo onesnaženega (III,-IV. in IV. kakovostni razred, slika 8, tabela 4j. Onesnaženje Reke spada poRadinji (1979:9) v IV. tip onesnaženja slovenskih rek, pri katerem onesnaženje od vira s tokom polagoma pojenjuje. Reka je bila s soško postrvjo, mreno in rakom jelševcem izrazita salmonidna voda. Med obema svetovnima vojnama so vanjo vložili potočno postrv in s tem ogrozili soško. Vse vrste pa so bile J n m IV K VI vii VIII IX X XI xii SI. 5. - Odtok visokih voda Reke pri Cerkveni-kövefTi- miiriUj obdobje 1953-1977' Fig. 5, - High Reka R» runoff at Cerkveni kov Ril in ^ period 1953-1977 Vir/Data troffij Hi drometeoro-loški zavod SRS, L JUbi j ana Q pretok / discharge VARSTVO NARAVE INATÜRE CDHSERVATION), VOL. 13 (1987), LJUBLJANA i? 0(m3A) 300 318. 7. SI. 6 - Poplavni val Reke pri Cer kven i kovem mlinu 31.8.-6.9. Fiq. 6 - The Reka flood hydrograph at Cerkveni kov (rili n, Aug. Q = pretok/discharge ßniax = 277 ni^/s trajanje vala 125 ur/wave duration 125 hours naraščanje val a 35 ur/wave increasing 35 hours upadanje vala 90 ur/wave decreasing 90 hours volumen vala 47,7 k 10^ {n^/ wave volumen 47,7 m 10^ 1965 31«^-bept. b^' 196S SI. 7 ~ Poplavni val Reke pri Cer kveni kove® nilinu 14 . 5« -18. 5. 1972 Fig. 7 - The Reka flood hydrograph at Cerkvenikov mlin, May 1972 ß - pretok/di scharqe Qmrx = 222 ffl^/B trajanje vala 90 ur/wave duration 90 hours naraščanje vala 63 ur/wave increasing 63 hours upadanje vala 35 ur/wave decreasing 35 hours volumen vala 31^856 k 10^ it!®/ wave vol umen 31 ,858 10^ ogrožene že pred drugo sveisovno vojno? ko so v Ilirski Bistrici zgradili tovarno lesovinskih plošč. Do prvega večjega onesnaževanja je prišlo leta 1959, ko je Lsosonit razširil obrate' Množični pogini rib pa so sledili leta 1962 in že leta 1964 je bilo 20 D, HOJSEKi Fizi^nopografske inafilnoiti In naravne ZMienitoiti portčja tetrinjski itki življenje v Reki uničeno od Ilirske Bistrice navzdol (A b r a -hamsberg, 1964). Do danes se stvari kljub načrtom in prizadevanjem niso bistveno izboljšale. 0 tem poročata npr. G o-1 o b (1969) in L a n g o (1978) . Lesonit in TOK svoje odplake čistita do take mere, da jih je mogoče speljati v skupno čistilno napravo. Njeno gradnjo pa zaradi velikih stroškov odlagajo. O tem, kako razporediti finančno breme za čistilne naprave med posamezne organizacije, piše V. Dolenc (1972). O onesnaženi Reki pa piše Abrahams b erg (1964) takole: "Slikovita dolina Reke je mrtva, po njej se vali gnojnica, črna kakor podzemlje, v katerega se zliva ..." Žal so te besede še vedno resničnost . 6. NARAVNA DEDIŠČINA V obravnavanem porečju lahko po ustreznih kriterijih (Osnove metodologije naravnovarstvenega dela, 1980, str. 10-14) opredelimo tole naravno dediščino: 1) Reko s pritoki; 2) apniško narivno čelo Snežniškega masiva; 3) oba obrha, Bistrico in Podstenjšček, in estavelo Gabranco; 4) flišnato deber Reke in 5) terasirano kulturno pokrajino flišnatih Brkinov. Navzdol, že izven obravnavanega ozemlja, so še apniški kan j on Reke s Škocjanskimi jamami in porečje Sušice (slika 9). 6.1. Po znamenitosti je na prvem mestu še vedno Reka, čeprav je danes onesnažena, kajti potem, ko bo očiščena, bo znova pridobila na veljavi. a) Reka je naša najdaljša ponikalnica, ki je s ponorom ustvarila naše najveličastnejše jame, znane tudi izven naših meja. b) v povirju se prebija skozi peščenjakove sklade, kjer se menjavajo pregraje s tolmuni bistre vode, skakalci in druge še prvobitne oblike, značilne za sgornji vodni tok. c) V spodnjem in srednjem toku so nastala prodišča, ki so sredi kraškega sveta izjemna in ekološko zelo pomembna. d) Pritoki Reke so hidrološko in znanstveno zanimivi zaradi velikega števila zgolj občasno tekočih potokov. 6.2. Celo narivne luske apniškega Snežniškega masiva, ki je v pokrajini izraženo kot strma stopnja, je pomembno z estetskega, znanstvenega in ekološkega vidika. 6.3. Obrha Bistrica in Podstenjšček izvirata pod strmimi stenami na začetku značilnih zatrepnih dolin. Ob srednji in visoki vodi izvira Bistrica tudi višje iz jame z manjšim slapom. Estave1a Gabranea je 80 m globoko brezno, po katerem se pretaka podzemeljska Rakuljščica. Ob visoki vodi izvira iz nje Sušica, desni pritok Strsena. Pomembni so zaradi izjemnosti. VARSTVO mm% mmm coNSERVAiiON), VOL. I3 (I^BJ)? UUBLJAHA 6.4. Med Ribnico in Gornjimi Vremami je Reka izoblikovala deber v flišnatih kamninah, kar je v Sloveniji edinstveno. -ID X v v l^remš/i .V. Selce© \ livvm ka^Q ^ / ^ ^ ' iij^ 10 oOo to Doi/Hezece i koc^-B n t —Pa-lykQ,/C-''. Vre nt \ ^ \ ' . \ Paly^ y/c y , oO«kovte N \ -ho'' * ' / ^ ■O"''™ - .V. lübliepri i TO ~ B.CO pX'y-''} o "•% »7Xaiitntce* 6 SerPh(,e > ~avo/ ILRSKA BfSTRI^^ O i ~Jareč, O 'rcTiC f)\ -K rkov^nna ^r- \ "a en ^ ^ 'J a Okr oQ i-ino^- tot 51» 8r " Porečje Reke in njena onesnaienost Fig. 8. - Trie Reka H. basin and poliutlDn of the water razvodnica / divides UQOtOVlienS / E 5 t 3 tt 1 1 5 H E'Ci ««»»«»«««»»»e dDiffnevna / supposed .....neugcftDvl jena /' non established kvaliteta vooe / v^ater quality^ i , r a 2 r e b / Ist r. 1 s 5 s> rasred / lEt-2nd class TäzrBü i 3rd"4th class iV, razred / 4th class 6.5. Terasirana kulturna pokrajina flišnatih Brkinov z gručasti-mi slemenskimi vasmi je sicer podobna flišnemu Slovenskemu Pri™ morju, a vendar v marsičem drugačna? ejnkratna. Kanjon R,eke v robnih' apnencih matičnega Krasa in Škocjanske jame ter porečje Sušice., levega pritoka Eeke^ so izjemni pojavi, pomembni 2 znanstvenega, kulturnovzgojnega^ ekološkega in estetskega vidika. Porečje Sušice je zanimivo predvsem z znanstvenega vidika^ kajti v 24,9 km dolgem rečju Sušice ni niti ene stalno tekoče vode. 22 D. ROJSEKs Fizidnogeogratske značilnosti in naravne znaaenitosti porečja Notranjske Reke -x-^ e . Sfc^tijn Seiceo ^^^ ^ ^ r Grode(o\ ^ppteljRt^) - "dOT ' \0 - , Pal Ae / ^ • ^'^soox '-'—^T/o '- -.p'. n - r Dol^e X- oOfkovce ^ - / ^ , Dtdno ^ C Sprrb-K , ^ -X ^^ \ ^ U'dnrl ^ A / Pisftipa i sf^ O I (^A , Fl Okrocrkna, o Okro.^na^' Si» 9« - Haravna dediščina Fig. Natural heritage A - Reka / the Reka R. B - stopnica nad Podgoro / steep slope above Podgora C - ti išn at ä deb er /canyan in tlysch~=like rocks D - Dbrha Bistrice (dl) in Podstersjšček (d2) ter estavela Gabronca (d3) / exaurgences- ot Bistrica (dl) and Podstenjšček (d2i and estavelle Gabronca (d3) E -- terasirana kulturna pokrajina Brkinov / terraced cultivated region of Brkini F - karbonatna deber s Skocjanskifni jaižarfii iti) in porečje Susice (t 2) / canyon in c a.r bon at i c rockE^ Škocjanske jafiie (ti) and Sušica basin (t2) 7. SKLEP ¥ porečju Reke se na široko stikata kraški in nekraški svet^ nad njim se prepletajo maritinme in kontinentalne zračne gmote zaradi česar se je porečje izoblikovalo v več med seboj različnih pokrajinskih enot, ki jih Reka povezuje v celoto« Prehodnost in stičnost ozemlja sta omogočila nastanek izjemnih naravnih VARSTVO HARAVE INATÜRE CONSERVATION), VOL, 13 (198?), LJUBLJANA 23 pojavov, ki imajo saradi svojih razsežnosti in izrazitosti posebne vrednote; žal se jih premalo zavedamo in pustimo, da nezadržno propadajo. Žalosten primer je preonesnažena Reka, ki domačinom greni življenje in v marsičem zavira gospodarski razvoj pokrajine ter zmanjšuje tudi pomen drugih njenih naravnih znamenitosti . Kljub družbenemu dogovoru o sanaciji Reke, po katerem bi jo morali očistiti do II. kakovostnega razreda (L a n g o, 1978:8S-90 ) , se stanje ne izboljšuje. Zahvala Pri izdelavi diplofrsske naloge - tu objavljam 1 e izvleček - mi je pomagalo več prijaznih ljudi, ki se jim tu š-e enkrat zahval ju jecn. Za odobritev in pomoč pri dodatni obdelavi visokovodnih valov Reke Bem hvaležen Marku Kolbeznu, Petru Boletu in Karolu Skerjancu s Hi droffieteorološkega zavoda SR5, za pregled rokopisa pa mentorju prof.dr. Darku Radinji s Filozotske fakultete v Ljubljani in za objavo članka uredništvu revije. 8. LITERATURA Abrahamsberg, M., 1964: Poslednja soška postrv velikanka v Reki, Ribič XXIII, št. 3, str. 85-86, Ljubljana. Beckinsale, R.D., 1978: River Regims, v R.J. Ghorley (urednik) Introduction to Phisycal Geography, str. 176-193, Methuen and Co., London . Bidovec, F., 1957: Prispevek k vodnim množinam izvirov v povodju Timava, Zbornik: "10 let hidrometeorološke službe", str. 29-43, Hidrometeorološki zavod SRS, Ljubljana. Boegan, E., 1938: II Timavo, Memorie deli'Istituto Italiano di Speleologia, (Trieste) Trst. Dolenc, V., 1972: Odpadne vode enkrat drugače, Vestnik za komunalno, stanovanjsko in vodno gospodarstvo, št. 1, str. 85-98, Ljubljana. Dukič, D., 1968: Režim reka u krasu Jugoslavije, Cvijičev zbornik SANÜ, Beograd. Fur lan, I). , 1960: Klimatska razmejitev Slovenije, Geografski vestnik XXXII, str. 45-59, Ljubljana. Gilman, C.S.,1964: Rainfall, v Ven Te Chow (urednik) Handbook of Applied Hydrology, Section 9, McGraw-Hill, New York. Golob, R., 1969: Načrt za sanacijo Notranjske Reke, Planinski vestnik 69, št. 5, str. 239-240, Ljubljana. Habe, F., 1966: Katastrofalne poplave pred našimi turističnimi jamami, Naše jame 8, št. 1-2, Ljubljana. Hribar, F., 1971: Sistematične raziskave kvalitete voda v SRS v letu 1971, tipkopis, arhiv Hidrometeorološkega zavoda SRS, Ljubljana. Ilešič, S., 1947: Rečni režimi v Jugoslaviji, Geografski vestnik XIX, str. 71-108, Ljubljana. 24 D. ROJSEKi FiiičnDpDgralskt značilnosti in niravne znaienitosti portcja Hotranjske Reke JenkOj F.^ 1958: Vodnogospodarski osnutek porečja Soče in Timava, tipkopis, arhiv Zveze vodnih skupnosti Slovenije^ Ljubljana. Jenko, F.J 1959-1: Hidrogeologija in vodno gospodarstvo krasa, Državna založba Slovenije, Ljubljana» Jenko, F», 1959-2» Poročila o novejših raziskavah podzemnih voda na slovenskem krasu. Acta Garsologica II, str. 209^229j Ljubljana. Klemenčič, V., 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom, Gospodarska geografija - dela Inštituta za geografijo SAZÜ, Ljubljana» Krivic, P.& F..Drobne, 1980: Hidrogeološke raziskave Trsaško-Komenskega Krasa, VII« jugoslovenski simpozij hidro-in inženirska geologija, str» 233-239^ Portorož. LangOj J,, 1978: Problem odpadnih voda v Ilirski Bistrici, Naše okolje 3, št. 3, str, 87-92, Ljubljana. Legrand, & V.T. Stringfield, 1973: Karst Hydrology - A Review, Journal of Hydrology 20, št. 2, str, 97-120. Osnove metodologije naravovarstvenega dela, 1980, Vestnik Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine^ št. 7, Ljubljana. Plehan, Z.: Timava, seminarska naloga^ Knjižnica PZE za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pleničar, M.& D. Sikič, 1975: Osnovna geološka karta SFRJ M 1: 100.000, Tumač za list Ilirska Bistrica L 33-89, Beograd. Eadinja, D,, 1972: Senožeško podolje, Geografski zbornik XIII, Ljubljana, Radinja, D. , 1979: Onesnaženost slovenskih rek in njene .pokrajinske značilnosti, Geografski vestnik 51, str, 3-16, Ljubljana. Rojšek, D. J, 1981: Hidrogeografake značilnosti in degradacija porečja Reke, diplomska naloga, knjižnica PZE za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Straler, A» N., 1964: Qualitative Geomorphology of Drainage Basins Channel Networks, v Vent Te Chow (urednik) Handbook of Applied tlydrology, Section 4/II, McGraw-Hill, New York. Skoric, A., 1977: Tipovi naših tala, Liber, Zagreb. Sušteršičj F. ml., 1973: Med Skocjanom in. Labodnico^ Proteus' 35, St, 5, 6, 7, Str. 212-215, 281-287, 320-322, Ljubljana, /ii-'torjev naslov / Author ' s address.' Daniel RQJSEK ZavDd za varstvo naravne in kulturne dediščins~6orica DeipiftTiva 16 yy-65000 NOVA 60RICA VARSTVO NARAVE (HATORE CÖMBERVATION), VDL. 13 (1987)LJUBLJANA 25 Rhododendron luteum Sweet - kalite? semena z naravnih rastišč v Sloveniji Rhododendron luteum Sweet - the germination of seed from the natural habitats in Slovenija Vinko STRGAR KLJUČNE BESEDEi Rhododendron luteum, kalitev. Slovenija KEY yORDSi Rhododendron iutBum, germination, Slovenia Sprejeto: 14.5.1982 IZVi-ECEK Večletno opazovanje vrste Rhododeii-d T o Ti lutBuw na naravnih rastiščih v Sloveniji je pokazalo, da rastline dobro u 5 p e v a j o 5 redno cveto in bogato rode. Desetletno preskušan je kal i tve seiTiena letnikov 1972-1978 z dveh naravnih rastišč kaže, da je kali-vost semena tudi v eksperi mental ni h razmerah 90 - 100%. Kalivost 4,5 leta starega semena je pravi 1oma nad 50X. V tesTii in pri temperaturi pod 10 «C intaktno sefiiB ne kali, dobro kali pri temperaturi 16 - 20°C pri naravni in umetni svetlobi. ABSTRACT The observation, lasting several years, of the species Rhododenoron I uteuw in the natural habitats in SI oveni a has shown that the plants grow well, blossooi regularly and bear fruit richly. A decade long testing of the germination of seed of the years 1972-197S from two natural habitats shows that the germi nati ve faculty of seed is a 90 - lOOX success in the eKperi mental condi tions, too. The qermi native faculty of the 4.5 years old seed is, as a rule, above 507., In the darkness and at the temperature below lO^^C intact seed does not germinate, but it germinates well at the temperature of 16 - 20°C, in the natural and artificial light. 1. ÜVOD Rumeni sleč (Rhododendrcm luteum Sweet) je do 2,6 m visok li.5to-paden grm z dišečimi rumenimi cveti. V naravi raste v treh strnjenih^ tisoče kvadratnih kilometrov obsegajočih arealih in na nekaj posameznih nahajališčih (po M a 7 e r j u, 1958). Največji strnjeni areal se razprostira od vzhodnih obal Egejske-ga morja do Bosporja in Črnega morja, ki ga obdaja z južnej vzhodne in severovzhodne strani ter sega tudi po več sto kilo-/ metrov od morja v notranjost. Drugi areal je južno od prvega v pogorju Taurus v Turčiji. Tretji, najmanjši areal pa je v osrčju Vzhodne Evrope v Voliniji in Polesju. 2h y. STRßARi ihödöösudron luttm Sweeti kalittv seiena z naravnih rastišč v Sloveniji Štiri posamezna nahajališča rumenega sleča so približno 50 km severno in zahodno od volinijskega areala^ peto pa je približno 350 km zahodno od njega. Poleg naštetih posameznih nahajališč so znana še tri v Sloveniji in eno na Koroškem. Slovenska nahajališča rumenega sleča so približno 700 km jugozahodno od najzahodnejšega (petega) posameznega nahajališča v osrčju Vzhodne Evrope, približno 1000 km jugozahodno od volinijsko-poleškega in približno 1000 km severozahodno od areala ob Egejskem morju. Nahajališča v Sloveniji so postala botanikom znana šele po zadnji vojni. Prvo je v bližini Brusnic pod Gorjanci (O g o r e v c, 1953/1954), drugi dve sta pri Boštanju ob Savi (Mayer, 1958). Na koroško nahajališče pri Spittalu na Lurnškem polju, kjer raste en sam grm, je prvi opozoril S t a b e r (1934). Nastanek volinijsko-poleškega areala in posameznih nahajališč rumenega sleča v njegovi bližini naj bi bil po Szaferju (1954) povezan s Karpati. Po fosilnih ostankih je isti avtor ugotovil, da je rumeni sleč še v terciaru rasel v Karpatih, v pleistocenu pa se je zaradi neugodnih podnebnih razmer domnevno lahko ohranil samo po posameznih nahajališčih Vzhodne Evrope in v volinijsko-poleškem arealu. V ugodnih podnebnih razmerah je bil rumeni sleč v terciaru lahko bolj razširjen tudi po obrobju terciarnega morja na sedanjih slovenskih tleh. Po prejšnjem poznavanju razmer v pleistocenu, gledanju na terciarne relikte in možnosti, da so ledeno dobo lahko preživele na sedanjih rastiščih rumenega sleča v Sloveniji tudi termofilne in mezofilne rastline, je v splošnem veljala domneva, da je rumeni sleč v Sloveniji terciarni relikt, da pa nahajališče na Koroškem ne more biti terciarne starosti, ker je bilo v pleistocenu pod ledom. S svojim lepim in dehtivim cvetjem je rumeni sleč s številnimi sortami v vrtnarstvu že dolgo znan tudi kot okrasna rastlina in kot podlagaJ na katero cepijo zahtevnejše vrste slečev ali njihove sorte (B e r g, H e f t, 1969). 2. PROBLEMATIKA Ob najdbi tako disjunktnih nahajališč., kot so nahajališča rumenega sleča v Sloveniji in na Koroškem, se med drugim nujno zastavlja tudi vprašanje o njihovi avtohtonosti. S t a b e r (1934) meni, da je nahajališče na Koroškem avtohtono in postglacialne starosti; z njim se strinja tudi Mayer (1958), medtem ko Aichinger (1956) o avtohtonosti dvomi in tudi navaja upoštevanja vredne nasprotne domneve. Za rastišče pri Brusnicah že O g o r e v c (1954:274-277) domneva, da je avtohtono, Tako meni in utemeljuje za vsa tri slovenska, rastišča tudi Mayer (1958:70-71). Med dejavniki, ki govore za avtohtonost kake rastline ali proti njej, so na prvem mestu nedvomno tiste njene posebne lastnosti, ki ji omogočajo, da v danih razmerah preživi. Rumeni sleč ima te lastnosti za približno take razmere, kakršne so na njegovih rastiščih v Sloveniji zdaj. Lahko se razrašča v normalno razvite , odrasle in zdrave grme, katerih vsakoletni novi poganjki večinoma normalno dozore in brez poškodb prezimijo. Odrasli grmi bogato cveto in dajejo kalivo seme, kakor ugotavlja tudi že VARSTVO f^^RAVE INATiIRE COKRVATIOH)^ VOL« 13 (19871, UUBLJAHA 27 Mayer (1958) po mladih, iz semena zraslih rastlinah. 2e May e r I.e. poroča tudi o vegetativnem razmnoževanju z okore-ninjanjem pritlehnih in poleglih vej rumenega sleča na obravnavanih rastiščih. Po lastnih opazovanjih menim, da je ta način razmnoževanja lahko tudi za rumeni sleč izdaten, vendar ne tako kot na primer za naš drugi termofilni relikt, Blagayev volčin, ki se kot nizka rastlina z okoreninjanjem pritlehnih in poleglih poganjkov v ugodnih razmerah lahko zelo hitro množi. Dejstvo, da rumeni sleč v naravi v Sloveniji v sedanjem času dobro uspeva in se razmnožuje, torej govori, da je tukaj lahko samonikla, avtohtona rastlina (apofit), če razmere v preteklosti zanj res niso bile bistveno slabše, vendar samo to še ne dokazuje samoniklosti. Poznamo namreč tudi številne adventivne (aloh-tone) prišeljenke, ki v svojih novih razmerah pri nas tudi dobro uspevajo. Med staroselkami (arheofiti), ki so se naselile že v predzgodovinskem času, so se nekatere že ustalile in umirjeno uspevajo v vegetaciji is pretežno avtohtonih rastlin. Tako na primer pri vrstah Pl^ntago iBr/ceoIats in Arctium lappa večinoma niti ne pomislimo, da sta priseljenki, čeprav sta nekoliko tujega videza. Nasprotno pa so med mlajšimi prišeljenkami (neofiti) številne vrste, ki z avtohtono vegetacijo še niso dovolj ubrano povezane. Take so na primer amorfa, robinija, več vrst zlate rozge, dresnika (Reynoutria) , drobnocvetna nedotika idr. , ki v nekaterih, sanje posebno ugodnih okoljih spodrinejo iz svojega vegetacijskega pasu večino ali veliko število avtohtonih vrst. Ce bi predpostavljali, da je rumeni sleč prišeljenka, bi ga vsekakor laže uvrstili med umirjene arheofite kakor med naštete kozmopolitske neofite, ki zlasti zaradi človekovega ali naravnega vpliva agresivno spodrivajo prizadeto avtohtono vegetacijo. Ze za odločitev, ali gre za neofit ali arheofit, je torej treba poleg dobrega uspavanja upoštevati še vrsto tančin, ki zadevajo rastišča, prilagodljivost in vitalnost rastline, antropogeni vpliv nanjo in drugo. Za rumeni sleč na rastiščih v Sloveniji je poleg dobrega uspevanja značilen zmeren, ne uničujoč in ne popustljiv konkurenčni boj z avtohtonimi vrstami, ki so prav tako pod zmernim antropogenim vplivom. Zato menimo, da ga po dolgosti bivanja na teh ali bližnjih rastiščih lahko uvrščamo vsaj med arheofite, Ne poznamo pa tudi nikakršnih resneje utemeljenih pomislekov zoper avtohtono pojavljanje rumenega sleča, ki lahko sega na naravnih rastiščih v Sloveniji tudi v začetek holocena. O njegovi avtohtonosti imamo verjetno lahko samo podobne pomisleke kot pri Blagayevem volčinu, o katerega avtohtonosti pri nas pa večinoma ne dvomimo. Drugo pa je vprašanje reliktnosti in starosti sedanjih ali morebitnih bližnjih rastišč rumenega sleča v Sloveniji. Po starejših raziskavah in domnevah je bilo takrat lahko že jugovzhodno obrobje Alp, torej tudi sedanje slovensko ozemlje, ki v pleistoce-nu ni bilo pod ledom, zatočišče mezofilne vegetacije in termo-filnih vrst (F i r b a s, 1923; H o r v a t, 1959 idr.). Te naj bi se v refugijih na tem ozemlju ohranile iz toplega terciarja. Blagayev volčin, ki je sicer bolj razširjen na, Balkanu in v Karpatih, smo z rastišč v Sloveniji dolgo navajali kot značilen primer termofilnega terciarnega relikta podobno pa naj bi veljalo tudi za rumeni sleč. Po rezultatih obsežnih novejših pali-noloških raziskav (ß e r c e 1 j, 1963, 9C( 1970, 1981 idr,) pa vidimo, da je bilo naše nealpsko ozenlie ■ času pleistocens-kih poledenitev res izven ledenikov in poraslo z vegetacijo, vendar so bile takratne podnebne razmere podobne razmeram v sedanji sibirski tajgi in tundri (Se r c e 1 j, 1981) - torej vse prej ko ugodne za preživetje rumenega sleča ali Blagayevega 28 Va STRBAR^ ^hododepörüfi iutBUs SMisti kalitev swena z narivnih raitiič v Slovtniji volčina v njih. Za preživetje ugodnejše razmere so bile na balkanskih ozemljih, ki so bolj v Sredozemlju, ud ondod so se najbrž nekatere termofilne vrste priselile k nam šele v toplejšem holocenu. Na slovenskih rastiščih rumeni sleč najbolje uspeva na plitvih, zakisanih in zmerno vlažnih tleh v redki senci. ŽeOgorevc (1954) in M a y e r (1958) ugotavljata, da so najlepši grmi na prostorih, kjer ni velikega drevja in goste sence. Dalje vidimo tudi, da so rastline v senci slabotnejše in tudi slabše cveto, v gosti senci pa so pomanjkljivo razvite in brez cvetja. V gosti senci v gozdu na Topolovcu nad Boštanjem, na primer, najdemo velike grme rumenega sleča, ki hirajo, ne cveto več in okrog sebe nimajo podmladka. Domnevam, da so zrasli, ko je bil gozd še svetlejši in da bodo kot zadnji na svojem prostoru odmrli, če se svetlobne razmere ne izboljšajo. Podobna nihanja opažamo v naših razmerah tudi pri bodiki (Ilex aquitoliam) , Blagayevem volcinu, širokoIisti lobodiki (Ruscus hypoglossum) in nekaterih drugih rastlinah. Zato v nasprotju zOgorevcem (1954:274) menim, da bi, po sedanjih razmerah sodeč, hudo in neprestano za-senčenost rastišč rumenega sleča v bukovih, hrastovih, kostanjevih in drugih gozdovih morda lahko šteli med pomembne vzroke za zmanjševanje areala in posameznih rastišč tudi v preteklosti. Za dolgotrajnejše preživetje kake vrste v določenih razmerah in za možnost avtohtonega pojavljanja je poleg drugega nedvomno zelo pomembna in odločilna tudi njena sposobnost razmnoževanja, o tem, kako je prilagojena danim razmeram, pa veliko zvemo tudi iz njenega cvetenja in plodenja ter količine in kalivosti semena. Prav zaradi tega smo se zadnja leta posvetili tudi ugotavljanju kalivosti semena rumenega, sleča z naravnih rastišč v Sloveniji. Menim pa, da je kalivost semena rumenega sleča v slovenskih naravnih rastiščih najbrž koristno poznati tudi v zvezi z morebitno uporabo sleča v vrtnarstvu. 3. MATERIAL Seme za kalitvene preskuse smo jemali z naravnega rastišča pri Brusnicah pod Gorjanci (kostanjevo-hrastov gozd, 300 m n.m., zahodna ekspozicija) in z rastišča pri Boštanju ob Savi (kostanjev o -bukov in hrastov gozd, 300 m n.m., severovzhodna ekspozici ja) . Delali smo s semenom sedmih let (1972-1978) z rastišča pri Boštanju in dveh let (1974 in 1977) z rastišča pri Brusnicah. Kot ugotavlja tudi že M a y e r (1958), dozoreva seme zelo pozno jeseni, glede na vremenske razmere pa se čas enake zrelosti semena med posameznimi leti 1ahko razlikuje tudi za tri tedne. Plodne glavice se večinoma odpro v zadnji tretjini novembra in seme se v nevetrovnem vremenu iz njih strese na tla v neposredni bližini plodečega grma. Ob dozorevanju plodov postajajo listi navadno že rožnati, ob zrelosti plodov pa so živahno vinsko rdeči ali jih večinoma ni več na rastlini„ Po naših desetletnih opazovanjih (1971-1980) so bile rastline na rastišču pri Boštanju opazno bolj plodne kakor na rastišču pri Brusnicah. Ko so v tem času rastline pri Boštanju vsako leto bolj ali manj dobro semenile, je bilo na rastlinah pri Brusnicah nekatera leta zelo malo plodov in semena. Leta 1973 in 1978 pri Brusnicah nismo našli niti enega plodu s semenom. Tako nam VARSTVO umm IMATÜRE CÖMSERVATIOHI ^ VOL. 13 (1987) 5 UySUANA 29 je lahko razumljivo, z-akcij tudi O g o r e v c (1954: 275) med dveletnim opazovanjem rastlin pri Brusnicah tam ni mogel najti semena.■ Zrelo seme za poskuse smo nabirali 28.11.72, 22.10.73, 5.11,74, 23.11.75, 22.11.76, 26.11.77 in 3.12.78. V zadnji tretjini novembra smo praviloma pobirali že skoraj v celoti porjavele in navadno deloma odprte plodove. Se ne odprti so se začeli v sobnih razmerah v nekaj dneh eksplozivno odpirati. Decembra smo v glavnem nabirali le seme iz že odprtih plodov. Oktobra nabrani plodovi so bili v svojem zgornjem delu že porjaveli, v spodnjem pa še zeleni in vsi zaprti» V sobi so taki plodovi v nekaj tednih v celoti porjaveli, se odprli in dali dobro dozorelo in kalivo seme. Za kvalitetne preskuse smo jemali dobro dozorelo in normalno razvito, polno seme (gledano pri lO-kratiii povečavi) . Seme je razmeroma majhno, sploščeno in krilato, s krilci 2-4 mm dolgo in 1-1,5 mm široko. Osrednji del semena je bolj ali manj pravilno ali nepravilno elipsast do ovalen, (1,3) 1,5 (1,8) mm dolg, (0,6) 7-8 (1) mm širok in O,2-0,3 mm debel. Izjemoma je seme skoraj okroglo ali nepravilno kvadratasto in približno 1 mm široko. V vzorcu dne 28. 11.72 pri Boštanju nabranega semena je 7.500 zrelih, sobno suhih semen tehtalo 1,4184 g, gramsko število tega semena rumenega sleča je torej 5.288 semen. 4. METODIKA 4.1. Kalilnik in potek kalitvenih preskusov Za kalitvene preskuse -p—:-abljamo posebej v ta namen adaptirani pokončni 750-litrski hiaailnik LTH. V njem je mogoče uravnavati toploto in svetlobo„ Seme dajemo na filtrirni papir^ ki je v petrijevkah. Petrijevke so med preskusom pokrite. Voda prihaja v vsako petrijevko posebej po stenju, ki izhaja iz dna petrijevke in se namakn v vodi v posodi tik pod polico s petrijevkami. Voda, ki prihaja v petri-jevko po stenju, vlaži filtrirni papir in zrak. Tako je v petri-jevkah nepretrgoma (razen ob štetju) stoodstotna vlažnost. Kalilnik po potrebi osvetljujeta dve pokončni, na nasprotnih stenah pritrjeni fluorescenčni žarnici tt F BB-40 W 4500"" K5 ali Sylvania GRO-LÜX F 40-GRO. Kalitveni preskusi v temi potekajo v istem kalilniku. Petrijevke s semenom so v temi v posebej pripravljenih škatlah. Večina preskusov je potekala pri temperaturi 1B-20®C, le približno 45 vzporednih preskusov tudi pri 8~10^C. Vsi preskusi pri obeh temperaturah so potekali hkrati na svetlem in v temi. 4.2. Shranjevanje semena Seme smo dajali kalit takoj po nabiranju ali pa smo ga shranje-' vali takole: - na suhem, pri sobni temperaturi, v petrijevkah ali papirnatih vrečkah; 3Ö V, STRBARi ^kößdindrün him Switi kalitev seiena i ruravnih rastilž v Sloveniji - na suhem, pri temperaturi v petrijevkah ali papirnatih vrečkah ali v pesku; - na vlažnem, pri temperaturi 1-4'^'C, v pesku; - v pesku, v zaprtih gredah na prostem. Kako smo shranjevali seme, preden smo ga dali kalit, povejo diagrami in tabele pri posameznih preskusih. Enako velja za seme, ki smo ga dajali kalit takoj po dozoritvi in nabiranju. 4.3. Predhodna obdelava semena Nekaj semena smo dali kalit brez predhodne obdelave ali takoj, ko je dozorelo in smo ga nabrali, drugo pa smo med tem različno dolgo in v različnih razmerah predhodno obdelovali. Seme smo, preden smo ga dali kalit, dali za določen čas (podrobni podatki so v diagramih in tabelah) na hladno (1~4°C), če je bilo prej na toplem, ali smo ga stratificirali (vlažno, 1-4°G), če je bilo prej na suhem ali toplem. Ker je šlo za ugotavljanje kalivosti semena rumenega sleča v kolikor mogoče naravnih razmerah, ga, preden smo ga dali kalit, nismo predhodno obravnavali z učinkovinami. 4.4. Starost semena Pri kalitvenih preskusih smo uporabljali od popolnoma svežega semena, ki smo ga dali kalit takoj po dozoritvi, do semena, starega 5 let in 9 mesecev. 4.5. Trajanje posameznih preskusov in štetje vzklilega semena Vsako kalitev smo spremljali 5-6 tednov. Prvič smo vzklilo seme šteli in odstranjevali praviloma 10. do 12. dan po tem, ko smo ga dali kalit, sicer pa med 9. in 15. dnevom. Kalitev semen, ki smo jih dali na svetlobo, smo ugotavljali pri dnevni svetlobi ali svetlobi nezastrte 60- do lOö-watne žarnice. Kalitev semen, ki smo jih dali v temo, smo praviloma ugotavljali pri slabotni rdeči temnični svetlobi, pa tudi pri slabi svetlobi zastrte navadne žarnice. 5. REZULTATI 5.1. Kalitev semena v temi in pri 8~10^G Diagrami in tabele prikazujejo samo rezultate kalitvenih preskusov pri temperaturi 18-20^C na svetlem. V temi seme ni kalilo. Prav tako tudi ne pri temperaturi S-IO'^'C. Seme v temi je izjemoma kalilo šele po večkratni kontroli, ko je verjetno zaradi neprevidnega ravnanja pri pregledovanju bilo dovolj dolgo na svetlem. Seme, ki smo ga dali kalit v temo in smo ga po pet- do šestte-denskem preskusu prestavili na svetlo, je praviloma normalno VARSTVO mm IMRE MERVATION), vol. 13 (1987), LJUBLJANA 31 kalilo. Seme J ki je bilo dano kalit, pri S-IO'^'C in smo ga po prvotnem preskusu prestavili na 18-20"='C na svetlo, je praviloma normalno kalilo. Seme, ki smo ga po prvotnem preskusu v temi ali na hladnem prenesli na svetlo ali toplo, izjemoma ni kalilo, ker se je med dolgotrajnim preskusom verjetno poškodovalo. 5.2, Kalivost semena Kalivost semena prikazujejo diagrami 1-7. Na enem diagramu je prikasana kalivost semena istega vzorca, vendar v različnih letih in a različnim obravnavanjem semena. Kalivost semena je v splošnem zelo dobra, saj dosega pri svežem semenu z obeh rastišč tudi v eksperimentalnih razmerah 90-100%. Na diagramih je na ordinati kalivost v procentih, na abscisi pa starost semena v letih in mesecih; z različnimi vzorci stolpcev so prikazani različni načini shranjevanja in predhodre obdelave semena; številke nad stolpci pa označujejo čas predhodne obdelave v dnevih. 5.2.1. Starost semena in kalivost Na diagramih 1-7 se vidi, da je kalivost semena z rastišča pri Boštanju prvi dve leti praviloma zelo dobra. Po dveh letih dosega še več kot 90% (diag. 3/1V, 4/VIII, 6A/C, XXXI).Tudi po 3,5 letih je kalivost še lahko 90% (diag. 5/XIII, XXXIII, XXXIV). Nad 80% pa dosega celo po 4 letih in 7 mesecih (diag. 4/XXXIV). Nad 60 in 70% semena dobro kali še po 4 letih in 5-9 mesecih (diag. 4/XXXII, XXXIII, XXXV). Nad 50% semena kali v ustreznih razmerah praviloma do 4,5 leta (diag. 4/XI, XIII, XVI, XXXII-XXXV). Kalivost se zelo zmanjša pri petletnem semenu, saj smo ugotovili samo kalivost 6-12% (diag. 3/VIII, IX). Po naših ugotovitvah je kalivost semena rastlin z rastišča pri Brusnicah v splošnem nekoliko slabša kakor z rastišča pri Boštan ju (diag. 6Ä in 6B). V eksperimentalnih razmerah smo ugotovili 90-odstotno kalivost samo pri 1 mesec starem semenu z nahajališča pri Brusnicah (diag. 6B/XVI). Že po 2,5 letih se je kalivost semena iz istega vzorca zmanjšala na 10-30% (diag. 3/ II-IV), po 3,5 letih pa ni segla nad 10% (diag. 3: Brusnice/VI, VII). Vendar na podlagi maloštevilnih poskusov s semenom dveh let z rastišča pri Brusnicah ne moremo delati splošno veljavnih sklepov. 5.2.2. Shranjevanje semena in kalivost Na kalivost do dveh let starega semena način shranjevanja skoraj praviloma ne vpliva bistveno (diag. 2/VI, XXII-XXIV, XXXI; diag. 5/1, II, XII, XIII, .XXXVI, XXXVII; diag. 6A/I-VI, XIX-XXIV, XXV-XXIX, XXXVI-XL; diag. 6B/I-XX). Za starejše seme pa velja, da suho ohranja kalivost nekoliko bolje na hladnem (1-4"C) kakor na toplem (20«C), (diag. 4/X-XV, XXXII-XXXV; diag. 5/X~XV, XXX-XXXV; diag. 6A/VII-XII, XXX-XXXV). Shranjevanje semena na hladnem (1-4®C) in vlažnem se pri rumenem sleču praviloma ne obnese dobro. Vendar je seme Boštanj 1973 tudi tako imelo več kot 50-odstotno kalivost še po dveh letih (diag. 2/XXXIV-XXXV), seme iz Brusnic 1974 pa več kot 80-odstotno dlje kot 1 leto (diag. 3: Brusnice/XVII-XIX). Seme, shranjevano na vlažnem v zaprti gredi na prostem ob zadostni svetlobi, praviloma vzklije že prvo pomlad, zato tako shranjevanje za daljšo dobo ni primerno. 32 V. STRSARi ihüdodetidron Mm S«gtf kslitev sMwa i nanvnih rastišč v Sloveniji 5.2.3. Predhodna obdelava semena in kalivost Stratificiranje (vlažno, 1™4°C) in predhodna obdelava prej na toplem shranjevanega semena pri nižjih temperaturah ()na kalivost semena nima opaznejšega vpliva niti pri mlajšem (diag. 1/1, II in IV; diag. 2/XXV in XXXI; diag. 6A/IX-XI, XIII-XV, XVI-XVIII) niti pri starejšem semenu (diag. 5/XII-XV, XVI-XVIII, XIX-XXI; diag. 4/ XII-XV, XVI-XVIII, XXII-XXIV; diag. 3/VIII-XIII, XIV-XV). (Semena, prikazana v diag. 3/XIV, XV, so bila shranjevana na suhem in toplem, predhodno obdelana pa so bila na suhem in hladnem pri l'~4°C). Pri opravljenih preskusih tudi nismo mogli ugotoviti, da bi na kalivost kakorkoli zaznavno vplival čas predhodne obdelave (diag. 2/IX-XXI; diag. 6A/XIV, XV, XVI-XVIII; diag. 7/VII-IX, X-XII; diag 5/XVI-XVIII, XIX-XXI; diag. 3: Brusnice (VIII-XII). 5.3. Hitrost kalitve Hitrost kalitve pove, v kolikšnem času vzklije določen procent (količina) kalivega semena, potem ko ga damo kalit. 5.3.1. Starost semena in hitrost kalitve Ce vzamemo v tabeli 1 za merilo 50% vzklilega kalivega semena, vidimo, da sveže ali do 14 mesecev staro seme (št. 0-4) doseže ta procent v 12-17 dneh; 27 do 50 mesecev staro seme (št. 5-7) doseže ta procent v 24-27 dneh; 55 do 65 mesecev staro seme (št. 8-9) pa potrebuje 35-39 dni. Vidimo, na primer, da pri 82~odstotno kalivem semenu (št. 2 in 7) in starostni razliki 4 leta mine, da vzklije 50% kalivega semena, pri mlajšem semenu 16, pri starejšem pa 28 dni. Mlajše torej porabi 57%, starejše pa 100% časa. Iz prikazanega je jasno, da je hitrost kalitve starejšega semena rumenega sleča dosti manjša od hitrosti mlajšega semena. 5.3.2. Shranjevanje semena in hitrost kalitve Analiza opravljenih kalitvenih preskusov, ki je tukaj ne prikazujemo podrobneje, kaže, da način shranjevanja semena (suho-toplo, suho"hladno, vlažno-hladno) ne vpliva bistveno na hitrost kalitve semena. Tabela 2 prikazuje za primer tri pare preskusov enako starih, različno shran j evanih semene istega vzorca, ki to trditev potrjujejo. 5.3.3. Predhodna obdelava semena in hitrost kalitve Podobno kot pod 5.3.2. tudi tukaj ne navajamo podrobnih analiz kalitvenih preskusov. Tabela 3 prikazuje rezultate treh kalitvenih preskusov O do 5,6 mesecev starega, različno dolgo predhodno obdelanega semena is istega vzorca. Semena, ki smo jih dali kalit takoj po dozoritvi, in ra?.lično dolgo predhodno obdelana semena so kalila približno enako hitro. Po teh in drugih preskusih sklepamo, da v tabeli 1 prikazani načini predhodne obdelave ne vplivajo bistveno na hitrost kalitve semena. V«STVO NARAVE IHftTURE COHHERVATIOHI ^ VOL. 13 (1987), LJUBLJANA 33 Tabela 1 Starost semena ruirtenega slečas hitrost kalitve i n kali t veni obroki Tabelle i Rhododenör 01' luteuMß das Safrssnalter - die Kei ffischnel 1 i gkei t und die Keir raten . Shranjevanje Hitrost Kal i t veni st. Letni k Starost suho 5 Kal i vost kal i t VB obroki (mesec) 18-20-C 7. (dnevi) (dnevi; Mo. Jahrgang Alter Lagerung Kei m-f ähi gkei t K e i m s C h n e 1 - Kei ffiraten (Monate) Trocken ligkeit (Tage) (Tage) 0 1975 0 76 17 18 i 1974 0,5 + 93 14 14 2 1974 2 + 82 16 14 3 1975 3 •f 75 12 12 4 197B 14 84 15 19 5 1974 27 + 72 27 33 6 1974 42 + 72 24 32 7 1975 50 + 82 27 33 8 1975 55 60 40 35 9 1974 65 + 6 39 39 5.4. Kalitveni obroki Kalitveni obroki prikazujejo v procentih izraženo količino vsega v preskusu vzklilega semena posameznih vzorcev, ki vzklije v časovnih enotah med dvema kontrolama preskusa. Krivulje kalitve-nih obrokov tako kažejo s svojim kalitvenim vrhom tudi čas (dneve) od dne, ko smo dali kalit seme, v katerem vzklije največ semena (to lahko koristi pri setvah semena rumenega sleča v uporabne namene). 5.4.1. Starost semena in kalitveni obroki Tabela 1 prikazuje kalitvene obroke 0-65 mesecev starega, svežega ali na suhem pri 18~-20^C shranjevanega semena. Da je seme doseglo kalitveni vrh, je potrebovalo najmanj 12 dni (=31% maksimalnega časa) in največ 39 dni (=100% porabljenega časa). Nekaj mesecev (0,5-3) staro seme doseže kalitveni vrh v 31-36% maksimalnega časa, enoletno seme v 49%, pri več let starem semenu pa se poraba časa s starostjo semena zelo veča. Sveže (nič shranjevano) seme je za kalitveni vrh potrebovalo 46% maksimalnega časa; velika poraba časa gre pri svežem semenu verjetno na račun dozorevanja. 5.4.2. Shranjevanje semena in kalitveni obroki Iz tabele 2 vidimo, da je v treh parih kalitvenih preskusov z enako starim, do nastavitve različno shranjevanim semenom na toplem (18-20«C), seme v vseh treh primerih potrebovalo do ka-litvenega vrha nekoliko manj (11-17%) časa kakor seme, shranjevano na hladnem (1-4^C). 54 V« STRßARi ihododindron iüttM Smeti kslitev geiena 2 naravnih ristiid v Sloveniji Is prikazanih in drugih opravljenih preskusov ugotavljamo, da se kalitveni obroki na omenjene načine različno shranjevanega semena med seboj ne razlikujejo bistveno in da seme doseže svoj kalitveni vrh v približno enakem času po nastavitvi. Tabela 2 Shranjevanje semena ru.inenega sleča; hitrost kalitve in kalitveni obroki Tabelle 2 Khvöoöei: ar on luteus^ die Sasnenl agerung ~ die Kei mschneH i gkei t und die KBim-raten Shranjevanje Suho VIaznD Hitrost Kal i t veni St. Letnik Starost ie~20°C 1-4°C 1-4°C Kälivost kalitve obroki (meseci) /. \ dnevi) (dnevi) Ho. Jahrgang Alter Lagerung Keifritä™ Keimschnel- Ke i lir a t en (Monate) Trocken Feucht higkeit ligheit (Tage) 18-20-C 1~4°C i-4®C (Tage) i 1973 25 4- 60 19 16,5 2 1973 26 •f 67 19 19 3 1975 30 + 76 15 17 4 1975 30 4- 60 17 18 5 1976 42 ■i- 92 14 12,5 6 1976 42 + 90 16 15 Tabela 3 Predhodna obr avnava s-ssTiena ruirsenega sle 'ča; hitrost kalitve in kalitveni obroki Tabelle 3 Rhvdoderrdr on iuteoi: die Samen vor behandl unq - die Kei mschnelli gkei t und die Kei??,-- raten Shranjevanje Predhodna cbdelava Hitrost Kal i tvsni St. Letni k Starost s u h Q dne y1 vlažno dnevi Kälivost kalitve Dbroki (meseci) i8-20«C 1 - 4 « C X (dnevi) (dnevi) Ho. Jahrgang Alter Lagerung 'Air behandel t Keimta- Keiffischel- Keirnraten (Monate) Trocken Taqe Feucht Tage higkeit 1 i q k e i t (Tage) ie-20«C 1-4°C X (Tage) i 1974 0 0 0 0 0 92 14 14 2 - 1,3 0 0 42 92 14 15 3 0 5.6 + 16 ^ 156 81 13 16 5.4.3. Gas predhodne obdelave semena in kalitveni obroki Tabela 3 prikazuje rezultate treh kalitvenih preskusov O, 1,3 in 5,6 mesecev starega semena iz istega vzorca. Seme sa prvi preskus smo dali kalit že dan po nabiranju, za drugega smo ga pred nastavitvijo stratificirali (vlažno 1™4°C) 42 dni, sa tretjega pa 156 dni, Nestratificirano seme je potrebovalo do kalitvenega vrha 6% manj časa kakor 42 dni stratificirano in 12% manj kakor 156 dni stratif icirano . VARSTVO nmm (MAJORE CONSEBVATIÖHI , VOL. 13 (1987), yUBUANA ■ 35 Omenjeni "trije in drugi preskusi so sicer pokazali razlike med kalitvenimi obroki nestratificiranih in različno dolgo stratifi-ciranih semen rumenega sleča, vendar so razlike majhne in se jih tudi ne da zanesljivo pripisati vplivu stratifikacije. 6. ZUSAMMENFASSUNG Rhiidod&ndron luteum Sweet Keimung des von natürlichen Standorten in Slowenien 7 stammenden Samens 0. Allgemeine Feststellungen - Die zehn Jahre dauernde Beobachtung des Rhododendron luteum auf natürlichen Standorten in Slowenien hat gezeigt, daß die Pflanzen un\er normalen Bedingungen gut gedeihen. Durch generative oder vegetative Vermehrung entstandene neue Pflanzen entwickeln sich gut zu mehrere Meter hohen und mehrere Meter breiten Sträuchern, deren Austrieb im Herbst gut ausreift. Erwachsene Sträuchern blühen in der Regel jahrlich, der Samen reift aus und ist keimfähig. Schaden durch Winterfröste wurden nicht beobachtet. Doch ist Rhododendron luteum empfindlich fur Spätfröste, die den Austrieb beschädigen oder vernichten können. In den Jahren 1973 und 1978 haben die Spätfröste die austreibenden und teilweise schon blühenden Sträucher auf dem Standort bei Brusnice so stark beschädigt, daß die Samenbildung ausblieb. Auf dem Standort bei Boš-tanj erlitt Rhododendron luteum auch in diesen zwei Jahren keinen Frostschaden. Ein Gramm Zimmertrockener Samen vom Standort bei Bostanj enthaltet 5.288 Samen (gesammelt am 28.11.1972). 1. Einfluß von Licht und Warme auf die Keimung des Samens von Rhododendron luteum - Die Optimale Keimtemperatur fur Rhododendron luteum wurde nicht gesucht. Es wurde nur festgestellt, daß frischer und in der beschriebenen Art gelagerter und vorbehandelter Samen bei 18 bis 20'^C gut keimt und daß er bei 8 bis 10°C nicht keimt. Der Samen keimt nur im Licht, bei Tageslicht oder künstlicher Belichtung. Rhododendron luteum ist also ein Licht-keimer, der bei Temperaturen unter 10°C in den beschriebenen Vehältnißen nicht keimt. 2. Keimfähigkeit des Samens - Die Keimfähigkeit des Samens von den Standorten bei Brusnice und Bostanj ist in der Regel sehr gut. Frischer Samen keimt auch in Experimentalverhältnißen zu 90 bis 100 Prozent (Diag. 1-7). 2.1. Alter des Samens und seine Keimfähigkeit. Mit dem Alter vermindert sich die Keimfähigkeit des Samens, doch bleibt trotz der kleinen Endospermmenge die verhältnismäßig hohe Keimfähigkeit mehrere J ahre erhalten. Auch 2 Jahre alter Samen keimt zu über 90 Prozent; der Same aus dem Jahr 1976 hat auch nach 35 Monaten Lagerung die 90-prosentig Keimfähigkeit noch übertroffen. Die Keimfähigkeit von über 80 Prozent erreicht ausnahmsweise 55 Monate alter Samen. Nach 54 Monaten betragt die Keimfähigkeit in der Regel über 50 Prozent. Über 60 Monate alter Samen ist nur noch zu 6 bis 13 Prozent keimfähig. Die Keimprobe der Jahrgänge 73 und 77 vom Standort bei Brusnice erwies eine etwas geringere Keimfähigkeit als beim Samen von Bostanj. 34 V. STRSARi tliodedwdreR iuttui S^eeti kalitev stieni 2 narivnih ristišt v Sioviniji 2.2« Samenlagerung und Keimfähigkeit. Die Lagerungsweise (18 bis 20°C, trocken; 1 bis trocken; 1 bis feucht; stratifi- siert in einem Beet im Freien) des Samens hat die Keimfähigkeit der bis zu 24 Monate alter Samen nicht bemerkbar beeinflußt. Älterer Samen, der trocken gelagert wird^ bleibt bei kühler Lagerung (1 bis 4°C) etwas länger keimfähig als bei Zimmertemperaturen (18 bis 2ö°C). Die Keimfähigkeit des stratifiaierten Samens (1 bis feucht) vermindert sich schneller. 2.3. Vorbehandlung des Samens und Keimfähigkeit. Der trocken und Warm gelagerte Samen (18 bis 21 ^C) wurde vor der Keimung stra™ tifiziert (1 bis feucht) oder trocken und kühl (1 bis von 10 bis zu 355 Tagen vorbehandelt. Es könnten keine wesentlichen Unterschiede in der Keimfähigkeit von vorbehandelten und nichtvorbehandelten Samen festgestellt werden. 3. Keimschnelligkeit - Durch Keimproben mit frischem Samen und bis zu 65 Monate altem Samen wurde bezeugt.j daß die Keimschnelligkeit des Samens von Rhododendron luteum mit dem Älter bedeutend zurückgeht. Fur die Keimung von 50 Prozent des keimfähigen Samenswaren zum Beispiel bei 0,5 bis zu 3 Monate alten Samen 31 bis 36 Prozent der Zeit erforderlich, bei 27 bis zu 55 'Monate altem Samen 82 bis 84 Prozent^ bei 65 Monate altem Samen 100 Prozent der Zeit (Tab. 1). Es ist festgestellt worden, das die Lagerungsweise (trocken bei 18 bis 20°C, trocken bei 1 bis 4«C, feucht bei 1 bis 4-C, feucht in einem Beet im Freien) von 25 bis zu 42 Monate altem Samen die Keiiiischnelligkeit nicht wesentlich beeinflußt (Tab. 2). Auch bei der Keimschnelligkeit von 0 bis zu 5^6 Monate altem Samen, der vor der Keimung 0 bis 156 Tage feucht bei 1 bis 4^C vorbehandelt wurde, konnten keinerlei wesentlichen Unterschiede festgestellt werden (Tab» 3). 4. Keimraten - üm den Keimungshohepunkt, an dem der Großteil des keimfähigen Samens keimt; su erreichen^ waren bei 0 bis 65 Monaten altem Samen, der früher bei 18 bis 20®-C aufbewahrt wurde^ 12 bis 39 Tage erforderlich« Bis zu einige Monate alter Samen ereicht den Keimungshöhepunkt in 31 Prozent der Maximalseit, 65' Monate alter Samen braucht 100% der Maximalzeit (Tab, 1). önter den Keimraten von unterschiedlich gelagertem Samen ■ (tro--cken, 18 bis 20^C; trocken bei 1 bis 4°C, feucht bei 1 bis feucht in einem Beet im Freien) konnten keine wesentlichen ün~ terschiede festgestellt werden (Tab. 2). Geradeso hat auch der unterschiedlich lange (von 0 bis su 156 Tagen) stratifizierte (feucht bei 0 bis 4'^C} Samen annähernd dieselbe Zeit gebrauch um den Keimungshöhepunkt su errelehnen (Tab. 3). 5. Schlußfolgerung ™ RhododBndron luteum wächst sich auf dis-junkten natürlichen Standorten bei Brusnice und bei Bostanj in Slowenien an genug hellen Stellen zu normal entwickelten und gesunden Sträuchern aus. Der Austrieb reift im, Hcärbst genügend ausj Winterfröste schaden den Pflanzen nicht, doch können Spätfröste zur Austriebszeit und Blüte^seit die Sarnenbildung verhindern. In normalen Verhältnißen blühen die Sträucher gut, auch die Samebildung ist reich. Die Keimfähigkeit des frischen Samens ist auch im Experimentalvea^ältnißen in der Regel über 90 Prozent. Mit dem Alter des Samens fallt die Keimfähigkeit, doch ist VARSTVO mmm mATURE COHSERVATIOH), VOL. 13 (1987), IMimk 37 noch über 3 Jahre alter Samen zu über 90% keimfähig. Die Keimfähigkeit von 4,5 Jahre altem Samen beträgt in der Regel über 50 Prozent, ausnahmsweise auch über 80 Prozent. Im Dunklen und bei Temperaturen unter lO^C keimt intakter Samen nicht. Der Samen keimt gut bei natürlichem oder künstlichem Licht bei 18 bis 20^C. Die Keimschnelligkeit nimmt mit dem Alter des Samens ab. Weil die Sträucher von Rhododendron luteum auf natürlichen Standorten in Slowenien regelmäßig und reich fruchten und der Samen keimfähig ist, kann festgestellt werden, daß die Standort-verhältniße fur diese Art gunstig sind. Mit der Voraußetzung, daß diese Verhältniße auch in vergangenen Zeiten nich wesentlich schlechter gewesen sind, ist die Vermutung zuläßig, daß Rhododendron luteum auf diesen Standorten und in ihrer nahen Umgebung sich so reichlich durch Samen vermehrt hat, daß es sich hier als echte autochtone Art ohne ünterbrechnung erhalten hat. 7. LITERATURA Aichinger, E., 1956: Die Exkursion zu Rhododendron luteum Sweet ober Pusarnitz im Räume des Lurnfeldes. Angewandte Pflanzensoziologie, Hf. XVI, 36-37, Wien. Berg, J. & L.Heft, 1969: Rhododendron und immergrüne Laubgehölze. VEÜ Stuttgart, 284 str. Firbas, F., 1923: Pollenanal^tische Untersuchungen einiger Moore der Ostalpen. Lotos 71, Prag. Horvat, I., 1959: Die Pflanzenwelt Südosteuropas als Ausdruck der erd - und vegetationsgeschichtlichen Vorgänge. Acts Soc. bot. Poloniae 28(3), Krakow. Mayer, E., 1958: Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razred IV, 41-83, Ljubljana. Ogorevc, M., 1953/1954: Pontska azaleja pod Gorjanci. Proteus 16, 274-277, Ljubljana. Staber, R. , 1934: Rhododendron -f IBvum Don und andere Pflanzenneuheiten in Oberkärnten. Carinthia II, Klagenfurt. Szafer, W., 1954: Pliocenska flora okolic Czorsztyna i jej stosunek do plejstocenu. Inst. Geolog. Prace 11. Sercelj, A., 1967: Die Waldentwicklungsdynamik im südost-Alpenraum in palynologischer Sicht. Referat am Sympos. IVV, Rinteln, 459-467. Sercelj, A., 1963: Razvoj würmske in holocenske vegetacije v Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU, 7, 363-418, Ljubljana. Sercelj, A., 1970: Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU, 13 (7), 211-249, Ljubljana. Sercelj, A., 1981: Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline. Geologija 24/1, 129-147, Ljubljana. 38 y. STRBARž ^höMn^roti intgui Sweet! kalitev sBiwa t naravnih rastiše v Sloveniji predtretirano dni / vorbehandelt tage 11 03 o 1 11 i 03 lllllllLlllll eOBl-SHEHS 1 BE22~-^ 1222567345557 134234455 3 6223— starost seneo / sanenalter VZOREC MUSTER r SEME / SRMEH ' SHRRNJEUflN. lE/LHBERUHG ^PREDTRETIRRHJE/UORBEHflNDLUHG SUHD/T ROCKEH ULflŽNO/FEUCHT^ SUKO/TROCKEN ULRŽNO/FEUCHT iiFfi "d ] ■ 4 "iri 1 - ri; ■lil - <211 # f" # ♦ ^ # # 1 # f / < € — # 1 # Diag. 1,2 - HhoQoöeudr Ofi luteu^i Boštanj 1972, Boštanj 1973 uiaQ. 1,2 - Rbododeridr or^ luteusi Božtenj 1972, Boštanj 1973 VÄRSTVD NARAVE (NATURE COraVATIDN), VOL. 13 (1987), LJUBLJANA 39 'f. predtretirano dni / uorbehandelt tage B222S33555555 1134e3fi3567a9 QOQQeOOeOQll 1EE345555645 QB08-J 3777— starost senen / sanensitsr 100 .. 50 1 80 Ol m SB 5B . 4B & .2 30 j—ä Z 20 10 8 predtretirano dni vorhehandelt tage IMS UJ u yi SS5 t3£ 0H22333 OBOBeill 1111-J 3355567 33456456 1HH3— l/t m m ^ C starost seneo / saneoalter E' i a g. v3 - R h o d o ö e n d r o n luteum Boštanj 1974, Brusnice 1974 D i a D . 3 - /V h o d o d e ?/ d r o r/ i u t e u w i Böstanj 1974, Brusnice 1974 40 V, STRBARi Rhododifi^rüfi iutm SmBtt kalitev seiena z naravnih rastišč v Siovtniji Z J.ÖÖ r 9B m ■s, 88 , i 70 'Z 6B ^ 5B 48 0 30 1 2B 10 O predtretirano dni / vorbehandelt tage m rs« o m o e: ^O GJ ^ VI m m 111SE2S2444444 444 8BB444 B88 24522456245679 679 345679 345 11124444 24565679 B08GS~ 11223" starost senen / sanenslter Diaq. 4 - i^hodoöeiidr oh luta-ursi BDŽ-tanj 1975 Diag» 4 - Rhod&d sndr ors luteu^i Bcštanj 1975 VftRSTVo nmm SKATUBE conserwtioii) , VDL. a LJUBUftNft prcdtrctirano dni / varbchandelt tage SU JC Ol x: OJ m M ioo -. 90 80 7B .. 60 50 48 20 iO e K: 't 1 A. 001111111333333 451H3456724568g ■h ¥ I Vj- 333 ms B0111111333333 45123456245689 BBaaii-' 1H4524— starost senen / sanenaiter SEflE / SRNEH SHRflNJEUflNJE/ LflOERUNO SUHO/ 18 - "(; ROCKE« 4 1 ULRŽNO/FEUCHT ! - 41; -111 ■ (211 't PREDTRETIRRHJE/UORBEHflHDLUHG SUHO/TROCKEM ULRŽHO/FEUCHT Biag. 5 - Rhodo'ieinir ot: Juteuwi Božtanj 1976 Diag. 5 - Rhudodericlr on luteus: BDštanj 1976 42 V. STRSARi BoMendroti liiim Snesti kalitev seafna z naravnih rastižč v Slovsniji predtrctirano dni / vorbehandelt tage 100 . ^ 50 . i 80 cn ■H- 70 .S 60 GJ Z t; 40 0 1 20 10 i ■fj s QBBQB02HHaH2 123456245679 HH2 67 S BBBQBB 234567 8BSQBe22eS2 12456245639 ________e OB000-J 12456---- starost senefi / sawenaltcr SEIIE / SRMEH .SHRRHJEUfiH. SÜHO/^RDCKEH 18 ■ i'ii i; E/Lar£RUNC IILHŽNO/FEUCHT PREDTRETIRfiNJE/UORBEHftlDLUHG SUHO/TROCKEN ULfiŽHO/FEUCHT ♦ # # # Diag. 6A - iUiododendroi' luteum Boštanj 1977 Diaq» 6A - fihododenor oii luteu^i Šoštanj 1977 vftRSTvo mm iwüre mseevatiömi, vol. is imn, yyBüANA 43 predtretirano dni / vorbehsodelt tage fS« m m DBBBB B0BS8 BBBBB BBBBB 12456 23456 12456 12456 ? I ^ ÜT fX. m CJ ta m OJ 111111 245679 111 111 1111-' 679 679 5679— starost sepiBO / sanenaiter Disg, 6B,7 - Rhododendron luieuvu Brusnice 1977, Božtanj 197S Diag. 6B,7 - Rhodoöendr on luteum t Brusnics 1977, Boštanj 19/8 44 V. STRßARi Hhödöästidro!} ktiut Bmeti kalitev Bütna z Mravnih rmtiit v Siovtiiiji Avtorjev nasJov/'/luthors's address: Prof. dr. Vinko STRGAR Biološki oddelek Biotehniške fakultete Univerze Kardelja, v Ljubljani Aškerčeva 12 VU-6iOOO LJUBLJfiMA mmm mmi imtoe merwtion), 13 (!f87)i45-58, imum 45 OgroŽBiost ii ¥irit?o rije fi?ie ? PoiMrju ThreatGning and protection of the fish-fauna in Pomurje (NE Siovenia, Yugoslavia) Meta POVŽ KLJÜCME BESEDE; ribja favna, ogroženost, varstvo ^ Pomurje, Slovenija KEY WORDSs fish-fauna, threatening, protection, Pomurje, Slovenia Sprejetos 6.2.1981 IZVLEČEK Naloga obravnava ogroženost in varstvo ribje favne reke Mure in pri tokov . Podatke smo zbrali s pregledoffi literature i n akti vi ran jem ribiških organizacij. Ribja favna je ogrožena zaradi onesnaženja in regulacij. Tri vrste rib so že izginile. V sedi men tu vodnih tokov so bile ugotovljene težke kovine. Potrebne so raziskave vsebnosti težki h kovin in pesticidov v ribah in preprečevan ie onesnaževanja. ABSTRACT The research work deals with endangering and protection of the fish-fauna in the river Hura and its tributaries. The data have been collected by ffieans of literature and quest ionnari-SS of organisations for fishery. Fish-fauna is endangered by pollution and regulations. Three speci es of fish have disappeared recently. In the sedi ffient of the ri ver Mura heavy metal s have been stated. It is necessary to research the quantity of heavy metals and pesticides in the fish as well as to prevent pollution. 1. UVOD Prvo popolnejše delo s popisom ihtiofavne v naših vodah je izšlo leta 1858 v Leipzigu. To je knjiga Die Susswasserfische der Osterreichischen Monarchie mit Rucksicht auf die Angranzenden Lander avtorja Jakoba Heckla in dr. Rudolfa Knora. Opisuje ribe tedanje avstro-ogrske monarhije, ki je zajemala tudi današnjo Slovenijo. To delo je temeljni kamen slovenske ihtiološke literature in je citirano v številnih kasneje objavljenih delih z ihtiološko problematiko, bodisi v slovenskih, jugoslovanskih ali tujih delih. Naslednje in verjetno prvo popolnejše delo, ki opisuje ribe v slovenskih vodah in je v slovenskem jeziku, je knjižica dr. Avgusta Munde Ribe v slovenskih vodah is leta 1926. Seveda so bile poleg teh dveh del izdane še številne publikacije različnih avtorjev^ ki so opisovali ribe in njihovo problematiko v naših vodah, žal pa zaradi svoje redkosti niso uporabne sa širšo javnost. 46 H. POVŽi ögroiMOit in varstvo ribje lavne v Poiurju Pomemben korak v tej smeri je knjiga dr. Borisa Sketa Ključ za določanje živali - Sladkovodne ribe, Pisces (1967) - ki pa tudi ni dosegljiva širši javnosti. To je edini ključ sa ribe . v slovenskem jeziku, v katerem je sajeta tudi razširjenost rib po porečjih, Z raziskovalno nalogo Ogroženost in varstvo ihtiofavne v Sloveniji smo hoteli razjasniti probleme v zvezi s sistematiko, z razširjenostjo, z vrstno sestavo v posameznih vodnih tokovih in v stoječih vodah in z vplivom onesnaženja in gradenj na ribje populacije. Bolj natančno smo hoteli raziskati dejavnike, ki vplivajo in so v preteklosti vplivali na sestavo ihtiofavne v naših vodah. Popisali naj bi vse onesnaževalce ob slovenskih rekah in skušali prikazati njihov vpliv, bodisi da je kratkotrajen ali dolgotrajen. Nalogo smo razdelili na pet let. Za leto 1980 so bile vključene v program vse omenjene raziskave na porečju reke Mure. Žal pa smo morali zaradi finančnih omejitev skrčiti program dela. Omejili smo se, seveda v mejah razpoložljivih sredstev, na zbiranje podatkov o ihtiofavni reke Mure in pritokov oziroma stoječih voda v Prekmurju in o stanju vodnih tokov glede na onesnaženje in na gradnje. Znano je, da so v tem delu Slovenije v zadnjem času nastale številne nove vodne površine - gramoznice s specifično ihtiofav-no, ki je zanimiva predvsem z gospodarskega, ne pa z naravovarstvenega stališča, ker so v skoraj vseh gramoznicah ribe umetno naseljene. 1.1. Porečje Mure Mura je levi pritok Drave. Izvira v Avstriji in več kot dve tretjini njenega toka sta na avstrijskem ozemlju. V Šentilju priteče v Slovenijo kot zelo široka in onesnažena reka. Na ozemlju Slovenije je nekoliko manj kot 100 km njenega toka, nato prestopi na hrvaško stran in se po 20 km izliva v Dravo. Mura sodi med najbolj onesnažene reke v Evropi. Glavno onesnaženje prispevajo na avstrijski strani naselja, posebno mesto Gradec, in industrija. Reka Mura spada v 3.-4» kakovostni, mestoma tudi v 4. kakovostni razred. Vsa povojna leta se kvaliteta njene vode ni izboljšala, kljub pr i z ade van j eiri Avstrije . Onesnaženim vodam Mure z avstrijske strani se na naši strani pridružijo še nove odplake mest, industrije in poljedelstva. Posledice njenega onesnaženja se kažejo tudi na podtalnici, ki je tu tik pod površino in je zato neuporabna za pitno vodo. Večja pritoka reke Mure sta Sčavnica in Ledava, ki sta bili včasih z ribami zelo bogati reki. Danes sta dokaj čisti samo v zgornjih delih tokov, v spodnjih pa sta regulirani in spremenjeni v industrijska kanala, katerih voda je praktično stalno v 4. kakovostnem razredu. Pri Sčavnici je stanje vod posledica dotoka komunalnih in industrijskih odplak iz Ljutomera (usnjarska in ž i v i1s kopre de1ova1na industrija) . Vsa onesnažena voda se nami^eč steka neposredno v Sčavnico. Velik delež onesnaženja pa prispeva še farma prašičev v Cvenu. VARSTVO mmw (KSTÜRE COraVAIlO^), VOL. 13 (1987)5 ÜUBÜftHA 47 Ledava je v zgornjem delu toka še čista. Uvrščamo jo v 2. kakovostni razred vse do Murske Sobote, pod mestom se poslabša v 3. kakovostni razred in pod pritokom potoka Kopica v 4. razred. Nad Mursko Soboto je onesnažena predvsem mehanično^ nato jo onesnažuje mesto Murska Sobota, dalje dobi del onesnaženja iz Lendave , in sicer od komunalne in industrijske odplake podjetij Primat, Indip, Varstroj, Viator, KIK Pomurka in drugih. Odpadne vode rafinerije INA se izlivajo naravnost v potok Kopica, ki se izliva v Ledavo. Poleg onesnaženja so glavni vzrok prizadetosti ihtiofavne Pomurja še hidrogradnje. Vse vode Pomurskega polja so take, da stalno poplavljajo. Zato tu skoraj ni vodnega toka, ki ne bi bil vsaj deloma reguliran. Pri vseh dosedanjih regulacijah pa niso bile upoštevane potrebe ihtiofavne. 1.2. Material in metoda dela Kot izhodišče za ogroženost ihtiofavne reke Mure in pritokov smo skušali najti najstarejše podatke o njeni sestavi. Te bi primerjali z najnovejšimi obstoječimi, ki so nam jih dale ribiške organizacije. Vendar smo že na začetku naleteli na nenavadno oviro - nikjer namreč nismo našli skoraj nobenih starih podatkov, ki bi opisovali ihtiofavno reke Mure in njenih pritokov. Edine podatke, in to le za osem vrst rib (rdečeoka, klen, linj, zelenika, globoček, činklja in velika nežica), smo zasledili v knjigi H e c k e 1 & K n e r (1858) Die Susswasserfische der Osterreichischen Monarchie, ki navaja kot mesto ulova teh rib Podturn pri Muri. Za eno vrsto rib iz družine jesetrovk (kečiga - Acipenser ruthenus L.) smo našli podatek v članku Gr. A n t i-p a (1905) Store der Donau und des Schwarzen Meeres, Mure kot reke in kot biotopa za ihtiofavno nismo našli omenjene v nobeni pregledani literaturi več. Kot da je ni in je nikdar ni bilo v slovenskem prostoru! Sklepamo, da je to posledica stalnega menjavanja političnih meja. Izhodišče smo torej spremenili in vzeli za osnovo seznam rib donavskega porečja iz literature B. S k e t a (1967) Ključi za določanje živali - Sladkovodne ribe, Pisces in Limnofauna Euro-pae (1967). Za seznam rib donavskega porečja smo se odločili zato, ker je Mura reka tega porečja. To sestavo ihtiofavne smo primerjali še s popisom rib v članku Z. T a 1 e r j a (1953) Rasprostranjenje i popis slatk^^vodnih vrsta riba Jugoslavije. Te podatke za "hipotetično" sestavo ihtiofavne reke Mure v preteklosti smo primerjali s podatki, ki so nam jih dale ribiške organizacije v Prekmurju in jih smatramo kot današnjo ihtiofavno. Anketni listi so bili sestavljeni tako, da so na njih navedene vse vrste rib, ki žive v slovenskih vodah, tudi neavtohtone. Ribiči so v anketnih listih samo z znakom označevali, da so take ribe v vodah. Žal pa ti podatki ribiških organizacij niso popolni. V njih ne navajajo prisotnosti manjših vrst rib (tako imenovanega "ribjega plevela" ali "drobiža"), ker pač niso zanimive za ribolov. Anketne podatke smo dopolnili s podatki Zavoda za ribištvo, Ljubljana, dobljenimi pri inventarizaciji vodnih tokov, in s podatki iz zbirke Inštituta za biologijo Univerze, Ljubljana. Z zbirom vseh podatkov smo dobili domnevno sedanje stanje ihtiofavne Mure, njenih mrtvic, pritokov Ledave in Sčav-nicem, gramoznic in akumulacij. Lahko smo ugotavljali, katere ribe so izginile v preteklosti, katere v zadnjih desetletjih in kakšno je njihovo sedanje stanje. Tudi te podatke so nam dali ribiči, ki so jih dobili iz analize podatkov o zmanjšanem ulovu rib, vendar v njih zopet niso zajeti podatki za tako imenovani "ribji drobiž", to so vrste rib iz družine Petromyzontidae, 48 H. POWi ^iy ? d in vtritvo ribje lavne v Poiurju Cobitidae^ nekatere iz družine Percidae^ roanjše vrste is družine Cyprinidae. Za prvo skupino smo dobili eno samo nahajališče v ■tem delu Slovenije (lampetrs tluviatilis Ogroženost ihtiofavne Pomurja smo ugotavljali tudi glede na podatke o drsti in drstiščih rib, ki so nam jih prav tako dale ribiške organizacije. Drst je namreč tista faza razvoja pri ribah3 ki je prva prizadeta zaradi onesnaženja ali zaradi spremembe biotopa, torej drstišča. Do spremembe pride v rekah predvsem zaradi najrazličnejših gradenj na vodah, pri katerih niso upoštevane potrebe vodnega živija. V Pomurju je ni vode^ ki ne bi bila vsaj deloma, in seveda sa ribe popolnoma neustrezno, regulirana, kar se zelo pozna na številčni in vrstni sestavi ihtiofavne. ¥ programu raziskovalne naloge smo zajeli in želeli obdelati tudi problematiko neavtohtonih vrst rib,, ki so jih v preteklosti ali v sadnjem času naseljevali po vodah Slovenije in ki do neke m.ere lahko pomenijo nevarnost za obstoječo avtohtono ribjo favno naših voda. V predelu Prekmurja so to predvsem ribe azijskega porekla J ki jih nekontrolirano in večinoma po lastni presoji naseljujejo ribiške organizacije v stoječe ali napol stoječe vode, ne da bi točno poznale njihov vpliv in posledice naselitve. 2. REZULTATI IN RAZPRÄ.VA 2.1. Ihtiofavna reke M,iire z živimi rokavi in manjšimi pritoki Reka Mura s svojimi ž-ivimi rokavi (so v zve s i z glavno strugo) spada v 3.-4. kakovostni razred, torej je zelo onesnažena. Taka tpče na jugoslovansko stran že v Šentilju iz Avstrije. BCljub Inim säanacijskim ukrepom na avstrijski strani se kvaliteta ^ Mure v zadnjih letih ne zboljšuje. Onesnaženju reke Mure z avstrijske strani se na naši strani pridružijo re odpadne vode tovarne lesovine in lepenke v Cerša--ku, Sladkogorske tovarne papirja in farme prašičev v Podgradu. Kakovost se do Gornje Radgone nekoliko zboljša, nato se poslabša zaradi izliva komunalnih odpla,k mesta in industrije'^ ki so vse brez čistilnih naprav. Do izliva Sčavnice se stanje zopet deloma popravi in nato^ zaradi vpliva onesnažene reke Sčavnice, ponovno poslabša. Sedanje stanje reke Mure in njenih živih rokavov je odsev velike onesnaženosti vode z organskimi odplakami^ po podatkih ribiških organizacij je v reki Muri mnogo manj rib, kot jih je bilo pred nekaj desetletji. Tu prevladujejo ribe, ki dajejo reki ciprinidni značaj. Salmoni--di, potočna postrv (Sai»o trtitta t^ fario h, j in šarenkva (SaJmo gsirdn&ri Rich.)^ so v njej zgolj naključno, ker so brez dvoma prišli v Muro is ribogojnic na avstrijski strani pred leti, ko jih je preplavila voda in je ribe odneslo v reko» Se te salmo-nidne vrste so ujeli v Muri pri Cmureku, to je tik pod državno mejo z Avstrijo. Iz tabele 1 je razvidno, da so v reki Muri stalno ribe ±z družin Cjprinidae, Cobitidae, Suiluridae, Esocidae, Percidae in Gadi- VARSTVO wmm IHATÜRE mmmmmm^ VOL I3 imi), yüBUftHA 49 dae. Nekatere izmed njih so pogoste, redke pa so vrste ogrica Miwit^a csrinsta Pall.), cinklja {fiisgurnus fossiiis L„")y som (Siliirus glsnis L.) in vrste iz drusine Percidae, smuč (Sti-zostBdioTi lucioperca L.)^ čep (j4spr£> zir/gei L.), upiravec (^spro strebBr Sieb.)^ okun (/Iceriria cernua L.) in smrkež {AceriTia schraetzer L.)- To so v glavnem za ribolov nesanimive ribe^ zato je podatek, da so redke, nezanesljiv. Morda jih ribiči kratko malo ne opazijo, ker zanje niso zanimive. Isto bi verjetno lahko rekli za predstavnike družine Cobitidae, sa katere praktično ni podatkov o naseljenosti, rasen za čink-Ijo, in za Petriomysontidae. Tudi ti niso zanimivi z ribolovnega stališča. Nobenih podatkov nismo dobili o naseljenosti voda z glavačem (Cottus gabio ki je verjetno izginil is Mure saradi onesna- ženja. V pritokih bi ga verjetno še dobili, posebno v tistih, ki so še čisti. Iz reke Mure je verjetno dokončno isginil tudi sulec (Hueho httcho L.)' Zadnjega so ujeli leta 1967 v Muri pri Cmureku na meji z Avstrijo. Ta vrsta ribe je is Mure iz;ginila zaradi velike onesnaženosti reke/verjetno pa tudi zato, ker ni več toliko podusti, njegove glavne hrane. V zadnjem času je iz reke Mure izginil tudi pezdirek (Rhodeus SBriceus amarus B.)• Vzrok tega je verjetno pomanjkanje pogojev za drst. Z regulacijo Mure so namreč rokavi povezani s strugo večinoma le ob visokih vodah. Zato ni školjk, ki jih pezdirek potrebuje za razmnoževanje. Te so izginile bodisi zaradi onesnaženja ali zaradi regulacij. Iz tabele 1 je razvidno, da se ribe, ki so sicer pogoste v Muri, v njej ne drste. Verjetno se drste v izlivnih delih večjih pritokov, kot so Sčavnica in drugi potoki. Iz reke Mure so že v preteklem stoletju izginili predstavniki jesetrovk (Acipenseridae). Zadnjič jih omenjata avtorja H e~ c k e 1 & K n e r v knjigi Die Sus swas s erf i sehe der Osterreichischen Monarchie (1858) . V literaturi novejšega datuma nismo zasledili podatkov o teh ribah v porečju Mure, čeprav so še prihajale po Savi in Dravi navzgor. Posebno pozornost moramo posvetiti podusti {Chondr ostema rt as as L.). To je tipična migratorna riba, ki v času drsti potuje na velike razdalje po rekah navzgor in navzdol na primerna mesta drstišča. Ta so na prodnatih plitvinah rek. Navadno jih najdemo samo v ne re gu1i r an ih vodnih tokovih. Mura je regulirana do take mere, da sploh nima prodišč, razen slučajno ob zelo nizkih vodah, kot npr. leta 1978, ko so se prodišča pokazala in so se podusti množično drstile na njih. V sestavi ihtiofavne reke Mure in njenih rokavov zasledimo še neavtohtone vrste rib. To so sončni ostriž {Lepomis gibbosus L,), ameriški somič {Am&jurtis nebulosus Le Sueur) in babuška {Carassius auratus gibelio BI.). Prisotnost ostalih ribjih vrst, ki so navedene za donavsko porečje, nismo mogli potrditi z rezultati ankete ribiških organizacij , zato je dvomljiva in bi morali preveriti, ali sploh so v tem delu Slovenije ali ne„ 50 Ml POVŽi OifoienDst in varstvo ribje livng v Poiurjü Ihtiofavna manjših pritokov reke Mure je v glavnem uničena. Vzrok tega .so regulacije in onesnaženje. Taki pritoki so: - Plitvički potok - v celoti je reguliran. Rib nima, le , sem in tja je najti v kotanjah kakega klena» - Mlinski potok -- zaradi regulacije je brez rib. - Boračevski potok - je brez rib zaradi onesnaženja iz naselij, industrije in kmetijstva. Včasih so bile tu ribe, ki so sicer v islivnem delu potoka v Muro, V vseh primerih bi bilo treba urediti čistilne naprave in izvajati regulacije v vodnih tokovih^ tako da bi bili kljub posegom še primerni za življenje rib„ 2.2. Ihtiofavna mrtvih rokavov reke Mure Mrtvi rokavi Mure so večje ali manjše vodne površine in so lahko precej globoki. To so evi^rofne vode, katerih kvaliteta se ne spreminja. Izjema je mrtvica v Petanjski Slatini, kjer rib ni saradi odplak is Slatine. Ihtiofavno mrtvih rokavov sestavljajo vrste rib iz družin Cyprinidae, Siluridae, Esocidae in Fercidae. V mrtvih rokavih Mure je 13 avtohtonih vrst rib, ki se drste, in tri neavtohtone vrste, od katerih se drstita tukaj sončni ostriž in ameriški somič, beli amur pa ne. Vse te ribe, rasen belega aiaurja, so ostale v mrtvih rokavih Mure še od takrat, ko so imeli zvezo z glavno strugo reke Mure. Kasneje je bila zveza prekinjena saradi regulacij ali pa so mrtvi rokavi nastali na naraven način saradi premikanja struge reke Mure proti jugu. Za razliko od živih rokavov ti niso nikdar v zvezi z glavno strugo. Eedke vrste rib v mrtvih rokavih so klenič, zelenika, som in smuč. Dvomljiva je prisotnost pezdirka v mrtvih rokavih. Lahko bi bil, ker so tu marsikje tudi školjke, ki so nujno potrebne za njegovo razmnoževanje» 2,3-, Ihtiofavna gramoznic GraiTioznice so nove vodne površin.e, ki so nastale zaradi ko'panja gramoza na Murskem polju in jih je zelo veliko, posebno v spodnjem delu porečja» Le ne^kaj jih ob poplavah pride v stik z Muro in se vanje naselijo ribe iz Mure. Sicer pa so bile vse ^ribe v gramoznicah sekundarno prineše^cie zaradi interesov ribištva. V gramoznicah je 15 avtohtonih in 2 neavtohtoni vrsti rib, to sta beli amur in sivi tolstolobik. Ostale vrste rib so iste kot v mrtvih rokavih reke Mure. Od 15 avtohtonih vrst, ki se vse tudi drste v gramoznicah, so tukaj še 3 vrste, ki jih ni v mrtvih rokavih Mure. To so klen, pisanka in pezdirek.. Ni pa tukaj soma, ki še živi v mrtvih rokavih Mure» Dobili smo podatek, da je v eni gramoznici rečni piškur. Točnost podatka bi bilo treba preveriti . Tako mrtvi rokavi Mure kot gramoznice imajo verjetno precej onesnaženo vodo, vendar ne z odplakami, pač pa zato, ker tako ene kot druge dobivajo vodo iz podtalnice Murskega polja, ki jo napaja Mura, onesnažena do 3.-4. stopnje. ¥ tem delu Slovenije sta še dve starejši, tudi umetni jezeri. To sta Megovsko in Blaguško jezero. Nobeno nima stika z Muro, niti 2 njenima pritokoma Ledavo in Sčavnico. Večjega onesnaženja ni, ker nista v stiku z večjimi vodnimi tokovi, ki bi ju onesnažili. VARSWO MAVE ITORE COraVAIfÖH), VOL. 13 (IW), LJUBÜAHA 51 Ihtiofavni obeh jeser sta podobni tako po številu vrst kot po sestavi. V njih živijo avtohtone vrste rib iz družine Cyprinidae (klen, rdečeoka, rdečeperka, linj, koreselj, androga in krap), Esocidae (ščuka) in Percidae (ostriž). Vse te ribe se v jezerih tudi normalno drste. Poleg njih je v Negovskem jezeru še neavtohtona riba beli amur, ki se ne drsti. V Prekmurju sta še vodna tokova Velika in Mala Krka, ki tečeta na Madžarsko. Tam se izlijeta v madžarsko Krko, ta pa se nekoliko nižje od izliva Ledave izteka v reko Muro. To sta na naši strani dva majhna potoka, katerih ihtiofavna je v celoti avtohtona. V Veliki Krki žive ribe iz družine Cyprinidae (rdečeoka, klen, globoček, zelenika, androga, ploščič in črnooka), Percidae (ostriž) in Gadidae (menek). V Mali Krki je vrstna zastopanost manjša. Tu živijo samo 4 vrste rib, in sicer tri iz družine Cyprinidae (klen, globoček in zelenika) in ena vrsta iz družine Percidae (ostriž). 2.4. Ihtiofavna Sčavnice in njenih pritokov Sčavnica je desni pritok Mure, ki se pri Razkrižju izliva vanjo. Zgornji del toka je do Gajševskega jezera še neonesnažen in najdemo v njem normalno naslednje vrste rib: zelenika, rdečeoka, klen, androga, ščuka, krap, črnooka in globoček. Verjetno so še nekatere vrste, ki pa jih ribiči ne opazijo, ker niso zanimive za ribolov. V spodnjem toku je voda Sčavnice poleti, posebno ob nizkih vodah, podobna odpadni vodi. Nekoliko se zboljša kakovost ob srednjih in visokih vodah, vendar je še vedno v četrtem kakovostnem razredu in se do izliva ne izboljša bistveno. Tako stanje povzročajo komunalne in industrijske odpadne vode Ljutomera, ki se praktično brez čiščenja izlivajo v Sčavnico. Največji industrijski onesnaževalec v Ljutomeru je Konusov usnjarski kombinat. Zelo onesnažene so odpadne vode živilske industrije (Mlekopromet, KZ Ljutomer, Slovenijavino) in pritok Kozarica z odpadnimi vodami farme prašičev v Cvenu, ki se izliva v Murico, ta pa v Sčavnico. Sčavnica je od Gajševskega jezera (akumulacija na reki) do izliva v Muro skoraj v celoti regulirana. Z vidika ihtiofavne je stanje v tem delu porazno. Včasih je bila tu sestava ribje populacije taka kot v Muri, danes pa je to le še industrijski kanal. Kadar se ob srednjih in višjih vodah kakovost vode izboljša, pridejo v Sčavnico vrste rib, ki sicer žive v Muri. Po podatkih ribiških organizacij pride občasno sem 20 vrst rib (tabela 1) in še te so redke. Ce se drstijo, je drst slaba. V zadnjem času so iz tega dela reke popolnoma izginile vrste som (SiI urus gl sni s L.), menek (Lota. lota. L. ) in platnica (Rutilus p i gas vir go Lag.). Ihtiofavna reke Sčavnice je resno ogrožena, če ne bodo v najkrajšem času uspešno čistili odpadnih voda. Prizadeti so tudi pritoki, ki se izlivajo v Sčavnico: Murica, ki je bila včasih normalno naseljena z ribami, je danes kanal, ki odvaja z gnojnico onesnaženo vodo v Sčavnico. V potoku Globetka, ki priteka v Gajševsko jezero, so bile včasih ribe zgornjega toka Sčavnice, danes pa je reguliran in rib v njem ni. 52 H. POV25 Ogroženost in varstvo ribje lavne v Poaurju 2.5. Ihtiofavna Ledave in njenih pritokov ^ ■ Ledava je levi pritok reke Mure, ki se pri Novakovcih izliva vanjo. Do Murske Sobote je v 2. kakovostnem razredu, pod Mursko Soboto občasno v 4. kakovostnem razredu; pod Lendavo pa v 2.-3. razredu» S pritokom Kopice se ponovno poslabša do 4» razreda in se tako onesnažena izliva v reko Muro. Nad Mursko Soboto ni organsko, pač pa je mehansko onesnažena zaradi dotoka anorganskih delcev, ki jih prinese Puconski potok iz proizvodnje kremenčevega peska v Puconcih. Vpliv je opasen do Lendave. V zgornjem toku Ledave in v Domajinskem jezeru pri Domajincih (akumulacija na Ledavi) je ihtiofavna enaka. Tu naj-. demo 20 avtohtonih in eno neavtohtono vrsto rib. ¥ spodnjem delu Ledave od akumulacije do izliva v Muro so ribe le občasno, če se kvaliteta vode slučajno sboljša. Te ribe pridejo v Ledavo iz reke Mure. Za 11 vrst rib iz Ledave imamo podatkej da se v njej tudi drsti-jo. Verjetno se ostale tudi, vendar drst ni bila opažena, ker te ribe niso zanimive za ribolov. Tudi v Ledavi so vprašanja o prisotnosti določenih vrst rib enaka kot v reki Muri. Vrstno slabo zastopani sta družini Cobi-tidae in Percidae, verjetno zopet zato, ker'te ribe niso zanimive za ribolov. Prav tako zopet nimamo podatkov o prisotnosti kaplja iCottas gobio h.) in o piškurjih. Med neavtohtonimi ribami živi v tem vodnem toku samo beli amur (Ctenopharyngodon ideiia Vall.)^ ki je v akumulaciji Domajinsko jezero. Tu se ne drsti. Brez dvoma je na sestavo ihtiofavne in na njeno uničenje v" spodnjem delu Ledave vplivalo onesnaženje in regulacija vodnega toka, ki onemogoča naravno drst in ustvarja neprimerne pogoje za življenje organizmov, potrebnih ribam sa hrano. Večji pritok Ledave je Puconski potok^ za katerega smo že omenili, da onesnažuje Ledavo z anorganskimi delci od Puconcev do izliva, vpliv pa je opazen še tja do Ledave. Zaradi tega je v onesnaženem delu ihtiofavna popolnoma uničena. Pred onesnaženjem je bilo v tem potoku 11 Vrst rib, ki so se tudi drstile^ zdaj pa je le še 5 vrst. Nad separacijo kremenčevega peska so tele vrste .rib: rdečeoka (Rutilus rutilus L.), klenič (Leiiciscus Jeuciscus h.), klen {Leacisctis c&phBlus L,), globoček {Gobio gobio Val») in zelenika (Albarnas Blbtirnus L.). Pred onesnaženjem so bile v Puconskem potoku še tele vrste rib, ki so se tudi normalno drstile" belica {Leucsspius delineatus Heck.) s podust (Choridrostoma. nasas L.)? androga (Blicca bjoer-kna. L.)? ploščič {Abra.mis trama L»), črnooka (.4l>ra»is sapa Pall.), ostriž (Perca tluvistilis L») in menek (Lots lots L»). Sorazmerno čisto vodo ima pritok Ledave potok Črnec^ ki služi za lokalno oskrbo s pitno vodo. V njem je 10 vrst rib, in sicer rdečeoka, klenič^ rdečeperka^ globoček^ zelenika, androga, ploščič, črnooka, ostriž in menek. Te ribe se tukaj tudi normalno drstijo. Kakovost potoka pa je že zelo ogrožena, ker se prek potoka Dobel izlivajo v Grnec odplake s farme v Jezerih in odpadne vode okoliških naselij, predvsem Beltincev. Poleg tega je ta potok še odlagališče najrazličnejših smeti. VARSTVO NARAVE (NATURE OTSERVATIÖN), VOL, 13 Ü987)| UUBLJAMA 53 V pritok Ledave potok Kopico se stekajo vode iz čistilne naprave rafinerije INA - Lendava. Ta potok je navaden industrijski kanal ^ popolnoma zablaten z mineralnimi olji in neprimeren za ribji živelj. Občasno priplavajo vanj ribe iz Ledave, kadar se slučajno sčisti in popravi kvaliteta vode. Stanje ihtiofavne v reki Ledavi in v pritokih je zelo spremenjeno glede na stanje v preteklosti. Vzroki za spremembo so anorgansko , organsko onesnaženje in regulacije, ki so spremenile Ledavo in nekatere njene pritoke v industrijske kanale, neprimerne za življenje rib. 3. UGOTOVITVE 1. V reki Muri, živih in mrtvih rokavih, pritokih in gramoznicah živi 36 vrst rib iz družine Cyprinidae, Cobitidae, Percidae, Siluridae, Esocidae, Gadidae in Petromyzontidae in 6 neavtohto-nih vrst rib iz družin Centrarchidae, Ameiuridae, Salmonidae in Cyprinidae. 2. Ihtiofavna reke Mure in pritokov je ogrožena zaradi onesnaženja z odplakami in zaradi neustreznih regulacij, ki so uničile drstišča rib. 3. Populacije nekaterih vrst rib se manjšajo. To so vrste iz družin Percidae in Siluridae. Izginile so vrste iz družin Salmonidae in Thymallidae. 4. Treba bi bilo preveriti prisotnost vrst iz družin Cobitidae, Percidae, Petromyzontidae in Cottidae. 5. Predstavniki družine Acipenseridae so iz teh voda izginili že v preteklem stoletju. 6. Avtohtona ihtiofavna v reki Muri zaenkrat še ni ogrožena zaradi prisotnosti neavtohtonih vrst rib. Izjema je babuška {Csrassius sturatus gibelio BI.), ki prihaja v Muro ia Drave. V nekaterih vodah Jugoslavije imajo resne probleme zaradi njenega hitrega razmnoževanja in uspešnega naseljevanja novih biotopov. 7. Velika večina rib iz Mure se drsti v njenih živih rokavih, zato zahtevajo posebno obravnavo in ustrezne varstvene ukrepe. 8. V reki Muri je veliko drstišč uničenih ali zmanjšanih zaradi neustreznih gradenj na vodah. Vse posege v reko bi morali izvajati tako, da bi ustrezali potrebam vodnih živali in rastlin. 54 Ma POVŽi 0§rDiinoit in virstvo ribje livne v Poiurju Tabela i Ihtiofavna rek Hure, Sčavnice in Ledave (s pritoki ffirtviird rokavi in zaiitinii gramoz n i c ami i n akumul aci j affti) , n j i hov i trii Tafeie 1 Ichthyo-fauna o-f the rivers Mura, Scavnica and Ledava (with their tributaries and ffian-ffiade lakes), their OKbow lakes and £žnd pits (tilled with water); NE part ot SI oveni a Legendas ^ vrsta je redka vrsta je pogostna vrsta je pred kratkiui isqinila rirst drst v rokavih podatek ni preverjen; ni podatka + B R Key^. ^ spec les is scarce species is -freqijent + species has recently disappeared D spraining R sprawning in siisander scrolls ? unchecked data ~ no data avtohtona i htio-f avna donavskega porečja autochtonous i chthyo-f auna o-f the Danube R. basin voda/water stoječe vode-stand ing water Hura ^rtvi graisosnice Sčavnica Ledava rokavi Mura R, oxfaoH sand pits Sčavnica R. Ledava R. lakes Petromyzonti dae Eudontosy zoh d. dstifor d i Reg. iBwpetra. plaiisri (L.) Lsspetrs fluviatilis Vladykov Aci penser i dae Huso huso L» Ac 1 penser gitl deiist adt i Brandt Aci pt Trs er ruiheii us L. AcipeTiser siai I Bt us Pall. Acipeviser Tiudivstris Lov. Acipenser stur i o L. Salmoni dae Hue h o hue ho L. S a i ® o tr ut t a. f.i^r i o L, Thvmal1 i dae Tbywallus thywallus L. Cyprinidae Ruti Jus rut i Jus L. Rutilusp igus virqo L. Leucas p 2 us d. de 11ne at us Heck. leuciscus s outfi s agassizi C,V. Leuciscus Ieuci scusL. Leuciscus cephalus L. Leuciscus i das L. PhöxiTiüS phoxinus L, Scar d im us er y t hr ophtha I sus L. Asp I us as p i us L. T i i' ca t i ne a L. *DR «D f «D tC) VARSTVO NARAVE («ME COraVATION), VOL, 13 imi), L^UBLWMA 55 voda/water avtohtona ihtio-favna stoječe vode donavskega porečja standi ng wat er autochtonous i chthy o-f auna Hura ffirtvi gramozni ce Sčavnica Ledava of the Danube R, basin rokavi Mura R. oxbow sand pits Sčavnica R. Ledava R. lakes C h 0 n dr os t os s. n a s ü s L. **DR „ - Gobio g obi o obtus ir ostr is Val - - Gobi 0 ur ATi os C opus ur ari o sc o p us A g - - - - Gobio Kessler i kes s I er i Dyb. -- - - - - Gobio albip žnatids v lady ko i' i Fang - - - - - Bsrbus bar bus L. - - Bar bus wer idiohal is peter/)' i Heck, •it* - *D Album us albur Ts us L, Al bunto i des bi puri et si us b i punc at us BI a - - - BI icca b j oerkTi a L. ** - /^b rasi 5 b rasa L. Abrawis sapa Pal 1. Abramis bal er us L. - - - - Kiiba ^ušbs carinata Pall. - - ifD i Pel ecus cultraius L. - - - Rhode us sericeus asarüs Bl. + - - Carassius csrassius L. - CypriTtus carpio L, Cobitidae Hoenache ilus barbatulus bar batulus L. - - - * Hisgurnus fossi1 is L. i^DR , „ - - Cübitis taenia L, - - - - Cobitis elongata H.K. - _ - - Siiuridae Silur us glBTsis L. - Uffibridae U^bra kraweri ^aib. - - - - Esoci dae Es ox lue i us L. ie^D Perci dae Perca iluv istilis L« Stizostedi on lucjoperca L. *DR *D - - Acer in 5 cernua L. - Acerina sehr aet zer L. * - - - - Aspro Streber Sieb, * - ■ - - Aspro z ing el L. # - - - - Cöttidae Cottus gobiü L» Gadidae iöta Iota L, 5h K, Ogroženost in varitvD ribje livne v Poiurju vödä/water neavtohtona ihtiotavna donavskega porečja stoječe vode standing water n on autochtonous i cht hy of aiina of the Danube R. basin Mura Mura R. rortvi gramoznice S d a v nic a rokavi Dxbow sand pits Sčavnica R. lakes Ledava Ledava R. Centrarchidae Lepoisis gibbosus L. SaifTiOni dae S3lit0 gair drier i Rich. - Ameiuridae A^eiurus uebuIosas (Ls Sueur) Cyprinidae CBTRSSius aurstus gibelio Bl. Ct en opharyngodOTi ide 11& Val. ik i - * 4. POVZETEK Iz pregledane lit^eraisure in z anketiranjem ribiških organizacij smo skušali ugotoviti sestavo in ogroženost■ribje favne v reki Muri v Sloveniji. Iz razpoložljivih podatkov smo ugotovili^ da je tu '36 avtohtonih vrst rib iz družin Cyprinidae^ Percidae, Gadidae, Esocidae, Siluridae in Cobitidae in 6 neavtohtonih vrst iz družin Ameiuridae (ameriški somič - Ame-iiirus nebulosus Le Sueur)j Centrarchidae (sončni ostris - Lepomis gibbosas L.), Salmonidae (šarenka - Salmo gairdneri Rich.) in Cyprinidae (ba-buška - Carassiižs sturatus gibelio BI«, beli amur - CtBTiopha.ryn-godon idella Val „ > tolstolobik HypophtBlmichthys molitrix Val.)' Verjetno je prisotnih več avtohtonih vrst rib^ vendar o njih nismo dobili podatkov, ker so nezanimive za ribolov. To so vrste iz družin Petromyzontidae, Cobitidae, Percidae in Cotti-" dae. Vprašljiva je prisotnost vrst PbIbcus cultratus L» in &mbrB krameri Walb. Verjetno ne prideta po Donavi tako visoko, da bi ju lahko našli v Muri. Nekatere vrste so redke in jih najdemo le na eni ali dveh loka°^ litetah. To so pisanec (Phoxiniis laevis L.)^ pesdirek {Rhodeus sericeus a.marus BI. ) j ogrica v. c&rinsta Pali,)? koreselj {Carassius carBSsiiis L.), som {Silurus glanis L«), okun (Mcerina. cerritia L.), smrkeš (Acerina. schrBBtzer upiravec (Aspr.fj Streber Sieb«) in čep (Aspro zingsl L..)» Preveriti bi bilo treba tudi prisotnost vrste Leuciscas &gassizi C.V„, ki verjetno živi v teh vodah. souffia 5. LITSEATÖRA Antipa, Gr., 1902: Die Store und ihre Wanderungen in den europaischen Gewasseren. 13 (19B7), Heckel, J. & R. Kner, 1858: Die Susswasserfischer der Österreichischen Monarchie. Kosta, L., 1977: Sedimenti in organizmi v vrednotenju našega okolja (poročilo RSS). Kosta, L., 1979: Razdelitev kritičnih polutantov med sedimenti, vodo in organizmi (poročilo RSS). Limnofauna Europae, 1967. Munda, A., 1926: Ribe v slovenskih vodah. Ocvirk, A., 1973: Inventarizacija Ledave (elaborat). Povž, M. , 1971: Prispevek k poznavanju sladkovodnih rib Slovenije (diplomsko delo). Sket, B. , 1967: Ključi za določanje živali - Sladkovodne ribe Pisces. Taler, Z., 1953: Rasprostranjenje i popis slatkovodnih riba Jugoslavije. 5H K, POVŽ! Ogroženost in varstvo ribje lavne v Psiurju äi-'toritiii Tias I öv/Authüf ' s address! Haq. tlet a POVS Zavod za ribištvo Župančičeva 9 Yü-öiOOO LJUBLJAMA VARSTVO nmm IMRE COMSERVATIOH), VOL. 13 (1987)159-68, ummm 59 Prezimovanje in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru Wintering and overflight passage of the birds in the Škocjanski zatok and Zaliv Polje (the Škocjan and Polje Bays) near Koper (Slovenia, Yugoslavia) iztok GEISTER KLJUČNE BESEDEi pr ez i ffiDvan je ptic, fnorski biotop, zavarovanje, Koper, Slovenija KEY WORDS: wintering of the birds, marine biotope, conservation, Koper, SI oveni a Sprejeto: 3.2.1981 IZVLEČEK V letih 1979-1980 so bile v neposredni okolici Kopra (Škocjanski zatok. Zali v Polje) opazovane vodne ptice i z vrst nepevk. Evi dent i rsni h je bilo 48 vrst, večidel na preletu, nekatere tudi na preziffiovanju. Opravljeno je bilo tudi štetje pogostejših vrst. ABSTRACT In the years 1979-1980 there were observed, in the immediate neighbourhood of Köper (the Skocjan and Polje Bays) 5 the aquatic non-si nqi ng-bi rds. There have been recorded 48 species, foost of theffi on their overflight passage, and some wintering as well. The counting of the (nore frequent species i^^'as carried, too. 1. ÜVOD V letih 1978 in 1979 sta me na Koprsko vodili dve raziskovalni nalogi: a) kartiranje brškinke CisticolB j unci d is in b) ornitološki atlas. Železniška proga, ki je leta 1978 presekala zatok, je po eni strani omogočila doslej neznan vpogled v trstišča ob cesti Ber-toki-Skocjan^ obenem pa je bilo ta poseg razumeti kot zadnje opozorilo, da se Škocjanskemu zatoku pišejo zadnje ure. Z nasprotne strani se namreč meter za metrom poglablja v zaliv luško odlagališče gradbenega materiala in smeti. Nič manjše presenečenje me ni čakalo v zalivu med ustjem Rižane in ankaransko bolnico j imenovanem Zaliv Polje. Samotne mrtvice na tamkajšnjem polotoku so edin,stvene na naši obali, tudi obsežnemu polju (verjetno umetno ustvarjenemu) ne najdemo enakega. Vendar tamkajšnje poglabljanje morja na eni strani in zasipavanje mulja na drugi strani kajpak ni nič drugega kot priprava zemljišča za kasnejšo industrializacijo in s tem uničenje habitata. m L iEISTERi Prsniovsnjf in prelet vodnih ptic v SkccJanskBS zalivu in zalivu Polje iHIlISi «tešil« Legnda : območje prediagno za naravni spomenik 51» 1 - Lega Škocjanskega zatoka in Zaliva Poije« Fig« i - The situation of Škocjanski zatok and Zaliv Polje (the Polje Bays) near Koper. Skocjan and 2. METODA ¥ obdobju od 4.1,1979 do 22.11.1980 sem opravil 15 terenskih obhodov na območju Škocjanskega zatoka in Zaliva Polje, Najbolj sistematično (enkrat na mesec) sem obiskoval to območje od okto™ bi a 197 B do maja 1980, .Pot me je vsakokrat vodilci od novega zatok raspolavljajočega. nasipa v Luki Koper in tamkajšnjih polo-jev prek stalno naraščajočega luškega odlagališča na že ustaljeno odlagališče za Intereuropo pa sko^-:! Bcuiifiko ni€3d cesto sa Intereuropo in Badaševico, ob njej do železniške postaje, od tam ob progi mimo močvirij ob vshodni obali zatoka do levega rižanskega razbremeniInika oziroBia mostu na Železniški cesti pa spet %mm NARAVE IKATÜRE COraVATION)^ VOL. 13 iimi), ÜÜBÜAflA ob razbremeniIniku nazaj do ustja in potem po nasipu, ki varuje spodnjo Bonifiko pred morjem do luške ograje, mimo tovorne železniške postaje in Petrola do Rižane, po cesti, ki pelje po južnem robu zgornje Bonifike v tankersko pristanišče^ pred vhodom vanj na desno k mrtvicam na samotnem polotoku, ob prostranem peloju na eni in velikem odlagališču mulja na drugi strani do desnega rižanskega razbremenilnika, kjer sem uredil zapiske, si umil škornje in se z avtobusom izpred ankaranske bolnice vrnil v Koper. Čeprav so v zapisnik, razumljivo, zajete tako pevke kot nepevke, ne glede na to, ali sem jih opazoval na vodi ali na kopnem, so predmet te razprave le vodne ptice iz vrst nepevk. Kot je pokazala Sečoveljska skušnja (Geister, Sere, 1977) , je za ugotavljanje pevk primernejši lov z mrežami. 3. REZULTATI OPAZOVANJA Gavia steiiata, rdečegrli slapnik: 22.11.1980 sem opazoval primerek te vrste v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico. Poleg tega, da ima značilno privihan kljun, ga je bilo mogoče prepoznati tudi po še dobro vidnem zamolklo rdečkastem vratu. ßavisL arcticB , polarni slapnik: veliko več težav mi je pri določanju povzročal kadaver, ki sem ga našel na obali Škocjanskega zatoka 4.1.1979, neposredno po novoletnem polarnem valu. V vseh splošnih priročnikih namreč piše, da je med slapniki rdečegrli edini, ki ima v zimskem perju pike. Vendar se poleg pik na letalnih krovcih, razločno vidijo bele pravokotne lise na ramenskih peresih, pa tudi pri določanju slapnikov premalo upoštevana bočna belina. Podiceps mficollis , mali ponirek» mali ponirki se zadržujejo največ na dotokih v Škocjanski zatok: Badaševici in levem rižanskem razbremeniIniku ter v spodnjem močvirju ob železniški progi . Največ, 74, sem jih naštel v oktobru, nato se je njihovo število zmanjšalo (decembra 24, februarja le še 12) in marca nisem videl nobenega več. Zanimivo, da so se 20. oktobra preganjali in cvrčali v razbremeniIniku kot med svatovanjem. Podiceps cr i status, čopasti poni rek", opazoval sem jih trikrat, in sicer 30.12.79 (7 ex.), 29.1.70 (5 ex„) in 22. 11.10.(2 ex.), vse v Zalivu Polje p .red ankaransko bolnico, kar priča o stalnem prezimovališču. Podiceps Ruritas , zlatouhi ponirek: 22.11.1980 sem opazoval primerek te vrste v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico. Podoba zlatouhega ponirka mi je bila tedaj še sveža z opazovanjem v Bobovku pri Kranju 5.11. Podiceps nigr icollis , črnogrli ponirek": 31.3.1980 sem v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico opazoval 4 primerke črnogrlega ponirka z značilno privihanim kljunom. Ph&Iacrocorux car bo, veliki kormoran: v priljubljenem zadrževali šču ponirkov pred ankaransko bolnico sem 29.1.1980 opazil na kolu sredi morja negibno postavo v drži, značilni za kormorana. Daljnogled je domnevo potrdil. 62 L 6EISTER1 PreziiDvanje in prsiet vcdrdh ptic v Skocjansket zalivu in zalivu Polje ÄrdeolB rBJloides ^ čopasta caplja,: čopasto capi jo, ki jo v Sečovljah lahko vedno videvamo, sem tukaj opazil enkrat sainkrat: 19.5.1980 (3 ex.) ob mrtvici za Intereiiropo. Egretta garzetta^ mala bela caplja: primerke te vrste sem sreča-val večidel v Zalivu Polje na tamkajšnjih odlagališčih mulja: 9.10.1979 (1 ex.), 24.4„1980 (2 ex„) in 22.11.1980 (1 ex.)» Na plitvini zahodno od ustja levega rižanskega razbremenilnika pa sem 29,5.1980 videl čepeti 6 malih belih čapelj. Ardea cinerea,siva caplja: sivo čapljo sem videval posimi ob vsakem obisku, in sicer družno 3-8 primerkov. Največ, 12j jih je 24.4.1980 čepelo na koncu sveže navoženega pomola, ki razpolav-1ja zatok. 27.2. sem našel na koncu takrat še kratkega nasipa truplo sive čaplje 2 imobilizirano perutjo. Ljudje, ki so našli žival z zlomljeno perutjo, so ji najbrž hoteli na ta način pomagati . Ardea purpurea, rjava čaplja: primerke te vrste sem opazoval le dvakrat: 31.3.1980 je satok preletelo 6 primerkov, 24.4.1980 pa eden. Anser unser, siva gos: 4.1.1979 sem na zorani njivi na spodnji Bonifiki prepodil štiri divje gosi. Tadorn a tadorn a, duplinska gos: 29.1.1980 sta v Škocjanskem zatoku med srebrnimi galebi plavali dve duplinski gosi. Ahrs penelope ^ navadna žvižgavka: 27,2.1980 je med čopastimi črniCami počivalo v Škocjanskem zatoku 8 navadnih žvižgavk. Ana.s crecca., krehel jc: jato 33 krehel jcev sem preplašil 20. 10.1979 na odlagališču za Intereuropo. Anas platyrhynchos, mlakarica: v oktobru sem naštel 61, v novembru 58, v januarju 78 in v februarju 144 mlakaric, medtem ko jih decembra in marca nisem opazil. Oktobra in februarja opazovane mlakarice so plavale na odprtem morju v Zalivu Polje. Od 58 v oktobru na odprtem morju opazovanih primerkov je bilo 23 samcev. Aprila sem naštel na celotnem območju le jato 22 samcev na plitvini pred levim rižanskim ra zb remen i1n i kom, kar pomeni, da so samice tačas že valile. Maja je bilo samcev le še 14, kar pomeni , da so bili ostali ta čas že zaposleni z rejo mladičev. Anas querquedula, regija: 31.3.1980 sem naštel 8 regelj ob odlagališču za Intereuropo, 24 pred ustjem Badaševice in 3 v ustju levega rižanskega razbremenilnika» Anas clypeata, žličarica: 24.4.1980 je preletelo Škocjanski zatok 6 žličaric v formaciji ena za drugo. Aythya faligula, čopasta črnica: 27.2,1980 je počivala sredi zatoka jata 31 čopastih črnic. Mimenius phoeopus, tenkokljuni škurh: med opasovanjem polojnika in črnorepih kljunačerv pozno popoldne 2.4.1880 sta priletela dva tenkokljuna škurha in se nčLmenila počivati ob luži na odlagališču muljci v Zalivu Polje. - i « ' 'i ^ ' , veliki škurh: 24.4.i?^J0 dva velika ci-1 ^.Ic-i.el a vsdolž luškega odlagališča v satoku, 22.11, 1930 pa je eden preletel Zaliv Polje. 'nmm HARARE mm coravAiioH), vol. tz 119871 ^ ljobljaha 63 Trii'iga totanus , rdečenogi martinec: 20.11.1979 sta bila dva primerka v Zalivu Polje. opažena Tringa. nebular ia, selenonogi martinec: posamični aelenonogi martinci so bili opaženi vsak mesec razen decembra in januarja, največ (16) sem jih naštel 24.4.1980 v Zalivu Polje. Phyiomachus pugnax, togotnik: togotnike sem opazoval le spomladi od 27.2. do 19.5., največ, 16, pa 24.4.1980 ob mrtvici za Inter-europo. Tringa ochropus, pikasti martinec: 9«10»1979 sem opazoval 9 primerkov pikastega martinca ob mrtvici na polotoku v Zalivu Polje, 24.4. pa dva ob nasipu pred južno Bonifiko. Datum 19.5.^ ko sem, ga opazoval na luškem odlagališčUj lahko pomeni že letovanje, saj so snani primerki iz tega obdobja tudi iz doline" Drnice» Tringa glRreola, močvirski martinec: zanimivo, da je bil v vsem opazovanem obdobju opažen 1 sam primerek močvirskega martinca^ in sicer 24.4.1980 ob močvirju ob progi. Tringu hypoleucos, mali martinec: primerek malega opazoval '2.4.1980 na luškem polo ju. martinca sem Laras ridibandus, rečni galeb: manjše koncentracije rečnega galeba so bile pred Intereuropo, pred ustjem levega rižanskega razbremenilnika in na osečnem otočku v Zalivu Polje, največje pa na luškem polo ju, kjer S6jm 20.10» 1979 naštel 650 primerkov. 20.11.1979, ko so prečrpavali mulj is Zaliva na odlagališče, sem na blatu naštel 250 primerkov. Porazdelitev po mesecih prikazuje slika 2. o g C X3 G) Ö E LJ. Ol O D £ SI. 2 PogDstnostna por azdel i tev rečnih in srebrnih galebov Larus ridibuisdus in L . ar geiitätüs v zicrd 1979/80. Fig» 2 " A -frequency d i str i but i on of river and silver , L , v ^J^i i n i 3 r Ü .'f r? t a t u s v z i i i 1979/8 O. 64 L SEISTERi Preiisovanje in prelet vodnih ptic v Skocjanskei zalivu in zalivu Polje Zanimivo je ločeno zadrževanje po starostnih razredih. Tako je bilo od 80 primerkov na luškem poloju 27.2. le 10 drugoletnih primerkov, medtem ko je bilo od 85 primerkov istega dne v močvirju ob progi kar 73 drugoletnih primerkov. 19.5. je bilo na plitvini pred ustjem levega rižanskega razbremenilnika poleg 30 drugoletnih primerkov še vedno 70 odraščencev. Laras argentaitus , srebrni galeb: največja koncentracija srebrnega galeba je bila 29,1.1980 v ustju razbremenilnika, kjer sem naštel 260 primerkov. Porazdelitev po mesecih prikazuje slika 2. Presenetljivo, da ob decembrskem obisku nisem videl nobenega srebrnega galeba. 19.5. sem na plitvini pred ustjem levega rižanskega razbremenilnika od 90 primerkov naštel 30 drugoletnih primerkov, Chlidonias leucopterus ^ beloperuta čigra: primerek te čigre sem opazoval 19.5,1980 pred Intereuropo. AlcBdo athis, vodomec- posamezne vodomce sem srečal v močvirju ob progi v oktobru, novembru in decembru, kasneje nič več. AythYB ®ariia, rjavka: 29.1.1980 sem v ustju Badaševice opazil tri čopastim črnicam podobne race. Samici z značilno belo liso okrog kljuna sem po priročniku na kraju samem z lahkoto prepoznal za rjavki, Ptice niso bile posebno plašne. ffergiLs merganser , veliki Žagar: 31.3. 1980 so se na odprtem morju, kakih 200 metrov od obale v Zalivu Polje, pozibavali 4 ve1i-ki Žagarji, 2 samca in 2 samici, Rallus aquaticas, posamične mokože sem videl ob vsakem obisku do konca januarja, kasneje jih nisem več opazil. GallirtulB chloroptis , zelenonoga tukalica: število opaženih zele-nonogih tukalic se je od oktobra, ko sem jih naštel 21, zmanjšalo na 1 primerek v februarju. Fulica atra, črna liska: liska je v Škocjanskem zatoku pozimi najšteviInejša vrsta. S svojim stcoiovitim vedenjem v jati daje lokaliteti čar in vrednost prezimovališča. V zimi 1979/1980 se je jata počivajočih lisk selila od ustja levega rižanskega razbremenilnika ( jeseni ) k ustju Badaševice. ( spomladi ) . Porazdelitev lisk po mesecih prikazuje histogram (si. 3). Haernatopus ostr^Iegus, morska sraka: 31«3.1980 sem med rednim štetjem galebov v Luki Koper na levi strani v zatok segajočega nasipa mimogrede in nekoliko v ozadju opazil samotno "pribo". Po opravljenem štetju sem se z daljnogledom vrnil k njej, vendar sem šele zdaj dobro videl, da ima rdeč kljun. Kot nalašč se je morska sraka, ki jo dobro poznam s Severnega morja, dvignila in odletela naravnost proti meni, se nad mano zasukala, tako da sem jo lahko opazoval od spodaj in od zgoraj, nato sem jo izgubil izpred oči. Himantopiis h.im sn t opus , polo jnik: 2.4. 1980 je po samotni luži na odlagališču mulja v Zalivu Polje bredel polojnik v družbi dveh črnorepih kijunačev. Charadrius dubius, mali deževnik: prvega malega deževnika sem opazil 2.4.1980 na poloju v Zalivu Polje. VARSTVO mmm (MÄTORE COHSERVÄTION), VOL. 13 imi), ÜÜBUAHA Ch^r&dr JUS hiaticttla, komatni deževnik: tega, pri nas dokaj redkega preletnika^ sem opazoval enkrat samkrat^ in sicer 19.5. na prečnem nasipu v Luki Koper z razdalje 10 metrov» 1500 -ROO -1300 - 1200 1100 - - 1000 --900-800-700" 600-500-400-300-200-100- > o C u C rS •S .H, « a E SI . 3. - Histogram prez i fnu j oč i h lisk v zimi 1979/80 Fig. 3. - The histogram of wirjtB?"irfg coots in the i^inter of 1979/80, Chsradr ins -^iBXAndr inus ^ beločeli deževnik: jeseni sem opasoval sadnjeg-a beločel€3ga deževnika (2 ex..), sicer pogostega g'nezdilca na tem območju^ 9.10.79 ^ spomladi pa prvega že 31» 3.80 '(5 ex.). Pluvi&Iis spricaria, navadna prosenka: 31.3. sem na poloju v Zalivu Polje opazoval letno obarvan prisierek skandinavske podvrste navadne proseiike P^ a^ altifrons , Pluvia^lis squBta.roia ^ črna prosenka: 9.10.1979 sem na prodnatem osečnem otočku v Zalivu Polje opazoval 8 primerkov črne prosen-ke. Kot nalašč so v soncu privsdigovale peruti^ da se je lepo videla temna podpazdušna lisa^ kar je zelo olajšalo determinaci*-jo. VBTtellus vanellus, priba» jeseni sem sadnje pribe opasoval .20,10.1979 (2 ex.) na luških polojih, spomladi pa prve se 27„2. 1980 (22 ex„) na plitvini ob ustju levega rižanskega razbremeni Inika, Calidris miiiuts ^ mali prodnik: vsa opažanja so spomlada.n.ska, segajo pa od 24.4. (1 ex.) do 13„6. 't trX.)j večidel v mrtvice na polotoku v Zalivu Polje. Največ, , G^m jih opazoval nci luškem po loju. C-j; i cV y■ -r e 1 ■ g j r/ ^i» ca , f\ v ocii J. j uni pr od'i ^ 's. . i . ^ ^ e G ^ ^« i > j ) ^ ■ V v-.. polo ju Eied iTialinii prodniki opazil popolnoma ope^čnato -cčr^ {;bar -vaner;-:i i.rpokljunega prodnika. U L SEISTERi Preziiovanje in prelet vodnih ptic v Skocjanskei zžlivd in zalivu Polje Cslidris alpina ^ spremenljivi prodnik: ri.eposabno^ docela seve.r-njaško doživetje so mi poklonili spremenljivi prodniki, ko so se 9.10.1979 povsem nenadejano kot roj kobilic usuli na poloj in se na površini enega samegci kvadratnega metra namenili k počitku na eni nogi. Naštel sem 25 dremajočih kepic. Predramili' so se šele, ko se0i se približal na razdaljo 10 metrov, in odskakljali, sprva po eni nogi malo stran in se kot eden dvignili ter bliskovito, kakor so se bili pojavili, tudi izginili. Najkasnejše spomladansko opažanje spremenljivega prodnika pa je datirano s 6.5.1980 (1 ex.) ob mrtviCi na polotoku v salivu Polje. Gallinago gaiiinaga , kožica: kožico sem prepodil samo dvakrat: 31.3.1980 v Zalivu Polje in 9.10.1979 ob ustju levega rižanskega razbremenilnika, vsakih po 1 primerek. LimasB Iimos&, črnorepi kljunač: dva črnorepa kljunača sem opazoval 31.3.1980 pred Intereuropo, 2.4.1980 pa ob luži na odlagališču mulja v Zalivu Polje skupaj s polojnikom. 4. DISKUSIJA Po dolgoročnem urbanističnem načrtu (do leta 2000) naj bi na območju našega opazovanja prišlo do naslednjih sprememb namembnosti zemljišča: a) Škocjanski zatok naj bi zasuli in izsušili; b) cesta naj bi nekdanji zatok delila na dva dela: zahodni del naj bi zavzemala Luka, vzhodnega pa industrijska cona; c) nova štiripasovna vpadnica naj bi dokončno zadušila močvirje ob progi; na mestu častitljivega trstišča je predvidena bencinska črpalka; d) reko Rižano naj bi prestavili v strugo sedanjega desnega razbremeniInika oziroma čim bolj zahodno od sedanje struge; e) spodnja Bonifika naj bi bila poslej le še industrijska cona, zgornja pa luško skladišče. Glede na to, da je slovensko varstvo narave, če ne izrecno, pa vsaj tiho, pristalo v takšno degradacijo obalnega pasu, ima vrednotenje zbranih favnističnih podatkov lahko le značaj opravila post festum. Mislim, da 1ahko popisane vrste razdelimo predvsem na tri naravovarstveno pomembne vrstne kategorije: a) vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju; b) vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; c) v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. Ad a) Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, smemo šteti predvsem lisko Fulica str a , rečnega galeba Lstrus ridibun-dus in srebrnega galeba Laras argentatus , Nekoliko manj izrazito sta prisotna tudi mlakarica Anas plathyrhynchos in mali ponirek Podiceps rat X CO II is . Is ekologije prehranjevanja vemo, da liska, mlakarica in mali ponirek potrebujejo plitvo vodo, ki omogoča pobiranje hrane s tail „ Takšen način prehranjevanja omogoča Škocjanski zatok v optimalni meri. Rečni galeb se prehranjuje s pobiranjem nižjih živali na polojih, srebrni galeb pa tudi v suburbani coni, na smetiščih, v našem primeru na luškem odlagališču smeti. VARSTVO NARAVE fHATüRE COHSERVATIÖH), VOL, 13 (1987)5 LJUBLJANA 67 Ad b) Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju, moramo omeniti predvsem pobrežnike Limico-iae in med njimi zlasti prodnike Ca.1 idr is , ki med prehranjevanjem brodijo po plitvinah in tekajo po polojih. Ker je plitvin in polojev na naši obali izredno malo, tudi v sečoveljskih solinah jih skorajda ni, se bodo morali severni gostje (iz Skandinavije in polarnega kroga) po isginotju tega habitata z naše obale izogniti našim krajem. Ad c) Mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst so med strokovnjaki sicer različna, vendar imajo kljub nekakšnemu ekshibicionističnemu temelju vzgojno-vzpodbuj evalni pomen. Tudi naravoslovni turizem, kakor si ga zamišljamo, saj pri nas v favnistiki ni uveljavljen, bi močno pritegnil takšen raritetni magnet. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, lahko nedvomno štejemo morsko srako Haematopas ostralegus in polojnika Himantopus hi-man t opus, ki sta poleg tega tudi za splošni okus zelo atraktivna. Z degradacijo obstoječih vodnih biotopov v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje torej izgubljamo v več pogledih pomembno avifavnis-tično lokaliteto. Zlasti neprecenljiva bo izguba plitvin in polojev v luki in Zalivu Polje. Vrednost trstišč ob železniški progi pa bo mogoče dokončno oceniti šele po pregledu gnezdilk s tega območja. Kljub temu, da je jasno, da se napovedani degradaciji ni mogoče več izogniti, predlagam, naj krajevne oblasti, skupaj z varstveni ki naravne dediščine, premislijo, kaj izgubljamo, in naj ohranijo v izobraževalne in turistične namene dve sublokaliteti, dve avi f avn i st i čn i okenci: polotok z mrtvicami v Zalivu Polje in trstišče ob železniški oprogi. Tako bi na obali imeli poleg velikega spomenika kratkovidnosti tudi dva majhna naravna spomenika . 5. POVZETEK V obdobju dveh let 1979-1980 so bile na območju neposredne okolice mesta Koper na slovenski obali opazovane in evidentirane prezimujoče in preletne vrste ptic. Štetje najbolj pogostih vrst Fill 2 ca atra, Laras r idibundus ^ Laras argentatas^ Anas plathy— rhynchos in Podiceps ruficollis je bilo izvedeno v obdobju okto-ber-maj v zimi 1979/1980. Presenečenje pomeni pozno pojavljanje prodnikov Calidris, ki sem jih na preletu opazoval še junija. Opazovane so bile tudi nekatere v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste (Haematopus ostra-J egusr Himantopas himantopas ) . Najbolj množična vrsta na presiw v a;, ju na opazovansii območ/,.i je liska Fulica. atrr^, ki ji glede prehrcjj Jevanja optimaln,o u^.-^.rf p-.d nizka voda v Škocjanskem zatoku G} edc. /a to, da so px i nas plitvine in polo ji silno redki i tj rkjomni, pomenijo poči^.sj^či prodniki Calidris na plitvinah iii pole jih na zahodnem hregv zatoka, ki pripada Luki Koper in Zalivu Polje, izjemno dragocenost, . 68 I. 6EISTERI Preziftovanje in preiti vodnih ptic v Škocjanske» zalivu in zalivu Polje Z urbanističnim načrtom je predvidena degradacija teh habitatov. V izobraževalne in turistične namene avtor predlaga ohranitev dveh sublokalitet: trstišča ob železniški progi v zatoku in polotoka z mrtviCami v Zalivu Polje. ZBhvstla Varnostni službi Luke Koper, ki mi je s permanentno dovolilnico omogočila nemoteno delo na luškem območju, se zahvaljujem za njeno razumevanje, Invest-biroju Koper pa za prijaznost in dragocene informacije. 6. LITERATURA Geister, I. & D. Sere, 1977: Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin, Varstvo narave (Nature Conservation), Vol. 10, str. 63-71, Ljubljana. Iztok GEISTER Pokopališka 13 YU-64202 NAKLO VARSTVO NftRAVE (NATURE COHSERVATION), VOL. 13 (1987)r69-78 UUBUANft 69 Predlog rdečega sezsama ptie? Slovenije Proposal of the Bird Red Data List of Slovenia (Yugoslavia] Janez GREGORY Sergej D, MATVEJEV Ključne besedei Rdeči sezrsam pti cev ^ pt i ci , Aves^ Slovenija Key words; Red Data List^ birds., Aves^ Slovenia Sprejeto: 25.9.1987 IZVLEČEK Od 193 gnezdil cev Slovenije avtorja navajata z a ogroženih 112 vrst. Razvrščata jih v lUCN kategorije. Zaradi pri mer i j i vosti pri posanteznih kategorijah navajata poimenovanje, kot ga uporabljajo Neßici in Avstrijci (NA). Med ogroženimi vrstami prevladujejo predstavniki skupine NonpasBer i t or iiies (33 , 2 7.) nad PsEser i t or ffies (19,27«) . ABSTRACT Of 193 nesting birds ot Slovenia the authors cite 112 threatened species. They are classified according to the IÜCN categories» For the sake of cofiiparab i 1 i ty i n particular categories such designation are added as used in Gerffiany and Austria (MAK Aoionq the threatened species the representatives of the Nonpasseri tor~ fiies qroup (33,2%) prevail over Passe-ritorfoes (19, ÜVOD Posledica splošne deg^radacije naravnega okolja; ki ponekod dobiva že katastrofalen obsega je tudi upadanje števila mnogih vrst ptičev. Ogrožata jih predvsem uničevanje habitatov (silvikultu™ ra, agrikultura - izsuševanje in uničevanje rasnih mokrišč) ter uporaba raznih strupov, ki je večkrat nekontrolirana. Da bi začeli tudi pravočasno opozarjati na neljube po j ave v naravi, so v mnogih državah/ poleg drugih naravovarstvenih naporov^ naredili tudi sezname različn.o ogroženih vrst ptičev. Celovito predstavljene posamezne vrste so izdali v tako imenovanih Rdečih knjigah (Red Data Books)» Bilo je že več dogovarjanj, da bi napravili Rdeče knjige v okviru cele Jugoslavije J narejenega pa je bilo bore malo. G a- r o v-n i k o v in H a m (1981, 1986) sta n.aredila spisek ogroženih vrst ptičev Vojvodine. Kot kriterij razvrščanja sta vzela faktorje ogroženosti■(10 faktorjev), podobno kot je to naredil S C h m i d t (1979) sa Madžarsko. Glede na stopnjo ogroženosti^ sta jih razvrstila v tri skupine: najbolj ogrožene, bolj ogrožene in ogrožene. 70 J, 6RES0RI, S.D. HATVEJEVs Predlog rdečega seznaia ptičev Slovenije Nekatere evropske države imajo že narejene Rdeče sezname ogroženih živali, če le omenimo Nemce (BI ab et al., 1984) in Avstrijce (G e p p et al., 1983). Narejena je tudi evropski Rdeči sesnam ogroženih vrst ptičev (King, 1978-79). 2. STANJE V SLOVENIJI V Sloveniji je bila varstvu ptičev posvečana razmeroma velika publiciteta, številni krajši prispevki so bili objavljeni v raznih poljudnih in strokovnih revijah (npr. G r e g o r i, 1966, 1972). Vprašanjem varstva in ogroženosti živali sta več pozornosti posvetila B r e 1 i h in G r e g o r i (1980) , ki sta temeljiteje ob r avn. ava1a različne vidike ogroženosti. V okvirnem seznamu ogroženih vrst ptičev sta pri vsaki vrsti navedla tudi vzrok(e) ogroženosti. Kot poglavitne navajata predvsem različna uničevanja habitatov, uporabo strupov, ujede pa ogroža prvenstveno ilegalno uničevanje. V seznamu navajata 39 vrst, 1 red in 2 rodova ptičev. Doslej je bila že dana pobuda, da naredimo Rdeči seznam ptičev Slovenije (G r e g o r i, 1983). Varstvo ptičev v Sloveniji uravnavata dva zakonska predpisa: Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. 1. SRS, št. 25/76) ter Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik (Ur. 1. SRS, št. 28/76). Vrste, ki jih je po veljavnih predpisih dovo-1j eno loviti v določenem obdobju, so naslednje: njivska gos [Ans&r fabalis ) , mlakarica (Anas platyrhynchos ) , krehelje (Anas crecca), regelje (Anas querquedula ) , kragulj (Accipit&r genti-lis)^ skobec (Accipiter nisus ) , črna liska (Fulica atra) , veliki petelin - samec (Tetrao urogaZIus) , ruševec - samec {Lyrurus tetrix ) , fazan (Ph as i an us colchicus ) rdečenoga jerebica (Alec-tor i s rata) , poljska jerebica (Perdix perdix) , gozdni jereb samec (Tetrastes bon as i a ) , golob grivar (Columba palumbus ) , turška grlica (Streptopelia decaocto ) , divja grlica (Streptope-lia turtur)^ sloka (Scolopax rusticola) in kožica (GalIinago gallinago). Vse leto je dovoljeno loviti: šojo (Garmlas glandar ius ) , srako (Pica pica) in sivo vrano (Cor vas comix) . Vrste ptičev, za katere lahko predlagatelj zakona izda dovoljenje za odstrel, so naslednje: planinski orel (Aqu.ila chrysae-tos), belka (Lagopus mutus ) , veliki petelin - samica (Tetrao urogallus), ruševec - samica (Lyrurus tetrix) , gozdni jereb - samica (Tetrastes bon as i a ) , kotoma (Alectoris graeca ) , prepelica (Coturn ix cot urn ix ) , skalni golob (Columba livia), krekovt (Hucitraga caryocatactes) in navadna kavka (Coloeus wonedula). Vse ostale vrste ptičev so zavarovane vse leto. Po sklepu občnega zbora Lovske zveze Slovenije, je začasno celo leto prepovedano loviti velikega petelina (Tetrao urogallus ) . Podrobnejšo problematiko varstva ptičev obravnavata B r e 1 i h in Gregor! (1980). Pripomniti je še treba, da bo že v bližnji bodočnosti prišlo do revizije pravnih predpisov o varovanju ptičev v naši republiki. VAISTW I^ARAVE (TORE CDHSERVATION) ^ VOL. 13 (1987) | LJUBLJANA 3, MERILA PRI DOLOČANJU KATEGORIJ OGROŽENOSTI Obravnavava samo vrste, ki v Sloveniji redno ali občasno gnezdijo. Pri določanju kategorij ogroženosti vrst ptičev Slovenije sva se odločila, da uporabljava kriterije, ki jih predlaga IÜCN (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources), ker bo tako najbolj zagotovljena primerljivost podatkov. Nemci in Avstrijci so kategorije določili nekoliko drugače, zaradi primerljivosti pa pri posameznih kategorijah navajava tudi njihovo poimenovanje (NA). Kategorije pri določanju stopnje ogroženosti posameznih vrst so naslednje: Ex - izumrla vrsta (lUCN: Extinct; NA: ausgestorben, ausgerottet oder verschollen) Vrsta, ki je bila na ozemlju Slovenije uokazano prisotna v naravnih populacijah in je v zgodovinskem času z gotovostjo izumrla, oziroma je bila iztrebijena na ozemlju celotne Slovenije. Ex? - domnevno izumrla vrsta (lUGN: Extinct?; NA: ausgestorben, ausgerottet oder verschollen) Pogrešana vrsta, katere prisotnost je bila znana, že dalj časa (najmanj 20 let) pa je kljub iskanju ni več najti. Obstaja utemeljen sum, da je izumrla. E ~ prizadeta vrsta (lUGN: Endangered; NA: vom aussterben bedroht oder stark gefährdet). Vrsta, ki je v nevarnosti, da izumre, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Vrsta, katere številčnost se je zmanjšala na kritično stopnjo, ali katere številčno upadanje je v večjem delu areala zelo hitro. Prizadete so predvsem stenoeke vrste, katerih habitati so ogroženi. Y ~ ranljiva vrsta (lUGN:Vulnerable; NA: gefährdet) Vrsta, za katero je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti prešla v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Vrsta, katere številčnost se je v velikem delu areala zmanjšala ali se zmanjšuje. Vrsta, ki je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe, oziroma vrsta, ki poseljuje na človekove vplive zelo občutljive habita-te. V primeru ogrožanja bi hitro prešla v kategorijo prizadete vrste. S - redka vrsta (IÜCN: Rare; NA: potentiel gefährdet) Vrsta, ki je potencialno ogrožena zaradi svoje redkosti in v primeru ogrožanja lahko hitro preide v kategorijo prizadete vrste. 72 I, 6RE8öRi, S J, HATVEJEV^ Predlog rdičega seinaw ptičev Siovinije 0 - vrsta izven, ntwamosti (IÜCN: Out of danger; M: -) Vrsta J ki ni več ogi-ožena, oziroma vrsta ^ ki je prej sodila v eno od zgornjih kategorij^ sedaj pa se je zaradi prenehanja ogrožanja stanje izboljšalo. Vrsta ne sodi več v Rdeči seznam, vendar jo saradi možnosti ponovnega ogrožanja vodimo v tej kategoriji. 1 - neopredeljena vrsta (IÜCN: Indeterminated; M: in ungeklärtem Ausmass gefährdet) Vrsta, za katero obstaja možnost, da pripada eni izmed kategorij ogroženosti, vendar je o njej tako malo podatkov, da je težka odločitev, v katero izmed kategorij spada. K - nezic»aostno poznana vrsta (IÜCN: Insufficiently known; NA: ungc u end erforscht) Vrsta, z:a katero je na razpolago tako malo podatkov, da ne vemo ali je ogrožena ali ne. Vrsta, za katero še nimamo zanesljivih podatkov o njenem gnezdenju pri nas. Cemu naj služi seznam? Seznam, kakorkoli ogroženih vrst ptičev, naj služi kot: informacija upravnim organom, ki skrbijo za zakonodajno plat varstva živali; - navodilo in pripomoček pri varstvu in urejanju habitatov, kjer živijo ogroženi ptiči; - pripomoček naravovarstvenim službam pri predlogih za zavarovanja določenih območij; - pomoč pri vrednotenju posameznih naravnih predelov; ~ pripomoček za pripravo planskih dokumentov; - pripomoček pri pripravah in utemeljevanju prograBia raziskav redkejših vrst ter njihovih populacij; - spodbuda vsem strokovnjakom, ki se ukvarjajo z vprašanji možnosti preživetja živalskih vrst; - poziv vsem šolam, predvsem visokim, pri posredovanju znanja o ogroženosti ptičev, o vzrokih ogroženosti in medsebojni vzročnosti; - prispevek k sestavljanju jugoslovanskega seznama ogroženih vrst ptičev; ~ vzpodbuda za pospešeno raziskovalno dejavnost na področju ornitologije in za pospešeno prezentacijo že poznanih podatkov. 4. PRIPRAVA SEZNAMA Poudariti morava, da seznam ogroženih vrst ptičev Slovenije ni dokončen, ampak je plod najinega poznavanja literature in razmer v Sloveniji, ki sva si ga pridobila tekom dolgoletnega dela na terenu, pa tudi v razpravah s številnimi poznavalci ptičev pri nas. Seznam je torej do neke mere subjektivne narave, v bodoče ga bo treba dopolnjevati oziroma spreminjati na osnovi novih spoznanj. Poskus, da se sestavi orientacijski seznam ptičev, ki gnezdijo (ali so gnezdili) v Jugoslaviji, je "Gatalogus faunae Jugosla-viae" (M a t v e j e v & Vasic 1973, 1977). Podatke o plezalcih (Piciformes) in ptičih pevcih (Passeriformes) je dopolnil M a t v e j e v (1976). mmm mmw ihatüre mmmmmm^ vol. 13 (198?), üueljana 73 Seznam gnezdilcev Slovenije je narejen tudi po podatkih o gnezdenju posameznih vrst, ki so objavljeni v reviji ''Acrocephalus" ali na drugem mestu. Dejstvo je J da nam vsa stara literatura v celoti ni poznana, marsikateri zanimiv podatek je še vedno pod prahom» Tako imamo zelo slab pregled nad vrstami, ki so nekoč živele pri nas^ pa so izumrle v zadnjih dveh stoletjih. Veliko se npr. piše o brkatem seru (Gfpit&tos b&räatus) , vendar do sedaj nimava ^ določnega podatka o gnezditvi za ozemlje današnje Slovenije, Podoben je primer z veliko bobnarico {Eotaurus stellar is), za katero pirav tako nisva še našla določnega podatka v literaturi ali ustnega sporočila o njenem gnezdenju v Sloveniji. Pregled stare literature bo terjal veliko časa, z objavo seznama pa ne kaže odlašati. Vrste, za katere je po pisnih ali ustnih obvestilih možno ali verjetno, da so bile ali so gnezdilke na ozemlju Slovenije, dajeva v kategorijo K in poleg nekaterih označujeva, v katero kategorijo ogroženosti naj bi sodile. 5. SEZNAM OGROŽENIH VRST PTIČEV SLOVENIJE Taksonomsko osnovo za spisel ogroženih vrst ptičev SRS povzemava po delu "Catalogus faunae Yi sosldviae ~ Aves (Matvejev & Vas i č, 1973). Ex - izumrla vrsta Gyps tulviis (beloglavi jastreb) Ex? - domnevno izumrla vrsta Circus pygargus (močvirski lunj) Bur hin us oedicn&mas (prlivka) MBr ops apiaster (čebelar) Pyrrhocorax pyrrhocorax (planinska vrana) E - prizadeta vrsta Ci con i a nigra (črna štorklja) Halia&etas albicilla (orel belorepec) Pern i s apivorus (sršenar) AquiI a pomarina (mali klinkač) Circaetus gallicus (orel kačar) Fal CO peregr inas (sokol selec) Fal CO naumanni (južna postovka) Al ec t or is graeca (kotoma) Co t urn ix cotarn ix (prepelica) Cr ex CFGX (kosec) Char aör ius alexandr inus (beločeli deževnik) Namen i as arqunta (veliki škurh) Tyto alba (pegasta sova) Coraci as gar ruins (alatovranka) Al C € do a t this (vodomec) Dendrotzopos leucotos (belohrbti detel) An thus pratensis (mala cipa) Lan i us senator (rjavoglavi srakoper) 74 h BRE8ORI5 S.D« HATVEilEVi Predlog rdstegi mimm plitev Slovenije CisticolB juncidis (brškinka) Syli-'i^ nisoria (pisana penica) Ember i za cBlandra. (veliki strnad) ¥ - ranljiva vrsto Ixobrychus minatus (mala bobnarica) Ciconia c i con i a. (bela Štorklja) Aythya tuligalä (čopasta črnica) Accipiter gentilis) (kragulj) Accipiter nisus (skobec) BatBo butGo (kanja) Aquiia chrysa&tos (planinski orel) FslIco subbuteo (škrjančar) falco tinnuriculas (navadna postovka) L^gopus mutus (belka) JeirRstes bon asi a (gozdni jereb) Lyrurus te-trix (ruševec) Tetrao urogallus (veliki petelin) Ferdix perdix (poljska jerebica) Rai las iiqu.a.t icus (moko Ž) Charadrius dubitts (mali deževnik) Irin ga hypoleacos (mali martinec) öaiiir^ago ga.I I inago (kosica) CoIumbB oenas (golob duplar) Streptopelis tur tur (divja grlica) Babo babo (velika uharica) Otus scops (veliki skovik) Aegolius furie-r&us (koconogi čuk) Athene noctust (navadni čuk) 61&ucidium passerirtum (mali skovik) Capr imulgus europa&us (podhujka) Apus melba. (planinski hudournik) Upupa epops (smrdokavra) Picus can us (pi vka) l>ryocopus msLrtius (črna žolna) Dendrocopos medius (srednji dehtel) Dendrocopos minor (mali detel) Picoides tridactyius (triprsti detel) Riparia ri par i a (breguljka) GalBrida. cristBta (čopasti škrjanec) Lullula. arborea (hribski škrjanec) /liatida &r ven s is (poljski škrjanec) Hotacilla flava (rumena.pastiricaj Lanius collario {rjavi srakoper) Cinculus C in C las (povodni kos) Cettia cetti (svilnicaj Locustella fluviati1 is (rečni kobiličar) Acrocephalus schoenobäerms (bičja trstnica) Acrocephalus scirpac&us (srpicna trstnica) Acrocephalus arundinacBus (rakar) Syli^ia communis (siva penica) Ficedula albicollis (belovrati muhar) Saxicola rabetra (repaljščica) Sitta europaea (brglesj- Remiz pendulinus (plašica) Emb&riza schoenicius (trstni strnad) VARSTVO NARAVE IWATÜRE CÖHSERVftTlöHl, VOL. 13 imi), UIJBUAMA 75 S - redka vrs-ta Nyctict^r^x nycticor^x (kvakač) /Inas quGrquedtila. (regeljc) Anas cly^eata (žličarica) Ay t by a. .ferine (sivka) Aythya nyroca (belooka raca) Tring^ totanus (rdecenogi martinec) JringB ochropus (pikasti martinec) Tringa glareola (močvirski martinec) Scolop^x rustictila (sloka) Sterns hirurid€} (navadna čigra) Sterna albifrons (mala čigra) Colamba. ii^ia (skalni golob) ™ divja populacija Str ix uralBFiSis (ur al ska kosača) Dendrocopos syriacus (sirski detel) Anthus campestris (rjava cipa) Lan I us minor (črnočeli srakoper) cor cm e (črna vrana) LocasteII& luscinioides (trstni cvrčalec) L&custBlIs naevia (navadni kobiličar) Lusciniols meianopogon (tamariskovka) Sylvia, hortensis (svetlooka penica) SyiFia melanocephala (žametna penica) Phylloscoptis bonelli (hribska listnica) fic^diila parva (mali muhar) Moliti ca I a solitar ius (puščavec) Parus lugubris (žalobna sinica) Emb&riz& melanocephalB (črnoglavi strnad) O vrsta izven nevarnosti Corsas corsx (krokar) I - aeopredelilna v'- t.ta Jyn X torqtiil (vi j egl avka) Corvus friigi J£gus (poljska vrana) Sylvin cantillsTiS (belobrada penica) äcmticola. sBxsti lis (slegur) Ticii(}dr€ms muraria (skalni pleaalček) Carpodscus Brythrinus (rdeči kalin) Ser in US citrinella (laška konopeljščica) K - nesadostno por.nana vrsta Bottums < ie.: Ictr is (velika bobnar i ca j (Ex? ) ßyp.^.'^tos b^.rhatus (brkati ser) (Ex) iiii^r i ptinr at^ts (mali orel) Ci^ cus ac^ lig : r.i.^sn-^ (rjavi lun j ) (Ex? ) iiilrus^ ; črni škarnik) itkl.if^ m^Ivus (rjavi škarnik) (Ex?) raici^- cherruQ (soKol iiorilec) Pi^f-^.a^ia porxaoii (grahasta tukalica) ^"r^rxiiou pel Fö (mala tukcilica) r. -r a pa^ i i i a (pi it 1 ikava tukal i ca) 1^'iiJi octjpos lijfordi (balkanski detel) Rsp^^ria rupestris (skalna lastovka) OenmithB ic& (sredozemski kupčar) Luscinia s^ecica (modra taščica) n L 6REGDRI, SJ. HATVEJEV: Predlog rdečega seinaia ptičev Slovenije 6. RAZPRAVA Y Rdečem sesnamu ogroženih ptičev Slovenije so obravnavani samo giiesdilcij tako redni kot občasni. Od 193 gnesdilcev jih v seznamu obravnavava 112, od teh sodijo 104 vrste v prvih pet kategorij (Ex, Ex ?, E, V, R). V seštevku niso zajete vrste, za katere nimamo določnih podatkov o njihovem preteklem oziroma sedanjem gnezdenju na ozemlju Slovenije. Ker pa je njihovo gnezdenje verjetno ali možno, jih v seznamu navajava v kategoriji K, zato, da bi tudi tako opozorili nanje. Te vrste so: Bottums s tel I ar is f Ni I s korschuTir iiilvus milv^us ^ Nie-r aaetus persri&tas ^ ßvpsietus bBrb&tus^ Circus s&ruginosus^ Falco cherrug^ PorzansL porzartBjr Porzana pari^a.^^ Porzans pusil'la.sr D&Tidracopos lilfordi^^ Ripsria rapBstris^ Oe-nar/t/je hisprniica in Luscinis sv&cic&^ Od 193 gnesdilcev Slovenije jih sodi 83 (43 %) med nepevce (Non-passeriformes), 110 (57 %) pa med pevce (Passeriformes). Zgovoren je podatek, da med ogroženimi vrstami prevladujejo nepevci (33,2 %) nad pevci (19,2 %), kar je opazno tudi v spisku Avstrije. V tabeli 1 primerjalno podajava podatke za Slovenijo in Avstrijo. Tab« 1 Analiza Dqroienih qnezdiicev v odnosu r$a celotriP število gnezdilcEV (N) Tab. 1 Endangered nesting birds in compar i son with the total number of nesting birds (N) kategori j a SI oveni j a (N=i93) Avstr1 j a (N=241) category Nonpasseri i . Passer i -f. Nonpasseri t, Passer i f. Ek (+ Ex?) 4 ( 2,1%) 1 ( 0,5%) 17 ( 7,0%) 1 ( 0,4%) E 16 ( 8,3%) 5 ( 2,6%) + 36 (14,9%) 10 ( 4,1%) V 33 (17,1%) 18 ( 9,3%) 31 (12,9%) 1 ( 0,4%) R 14 ( 7,2%) 13 ( 6,7%) ++ 20 (8,3 %) 27 (11,2%) SKUPAJ 67 (33,2 X) 37 (19,2%) 104 (43,5%) 39 iih,2%) ^ Vom Austerben bedroht plus stark gelährdst + Potentiell gefährdet plus gefährdete Verfnehrungsgaste Večina nepevcev je telesno veliko večjih kot so pevci, nekateri sodijo prav v vrh prehranjevalne verige. Njihove populacije so manj številne kot populacije pevcev, zato so veliko bolj občutljive za neposredno uničevanje (npr. ujede). Večina nepevcev ima ozko ekološko valenco, večinoma so stenotropni in zato bolj občutljivi na spremembe v okolju. Zaradi tega jih močneje prizadene uničevanje ali spreminjanje habitatov, kar je usodno za številne vrste vezane na vodne ali močvirne habitate. Najbolj ogrožene vrste pevcev so prav tako vezane na vodne habitate. Ugotovitve o ogroženosti posameznih vrst naj bodo izhodišče tudi za njihovo varstvo. Nujno je, da so vsi napori usmerjeni prav v varstvo njihovih habitatov ob doslednem upoštevanju varstva vsake posamezne vrste, ki jo v veliki meri zagotavlja že obstoječa zakonodaja. VARSTVO NARAVE IHATORE COMSERVATIDH) ^ VOL. 13 (i9B7)| UUBUANA 77 7. SÜMMAEY General' degradation of tlie environment leads to an ever greater affection of birds. In Slovenia much attention has been dedicated to the protection of birds both from the educational-publi- cistic and the legal aspect. It will also be necessary to proceed more intensively with the redaction of the Red Data List of our threatened birds. The Red Data List of birds of Slovenia represents the first list dealing with the threatened species of our republic. At the same time it is also the first document of this kind in Yugoslavia as a whole, wherein threatened birds are treated according to categories proposed by the IÜCN (Ex = extinct, Ex? = extinct?, E = endangered, := vulnerable, R rare, 0 out of danger, I = indeterminated and K = insufficiently known). For the sake of comparability such categorj^ designationL as used in Germany and Austria (MA) are cited in brackets» As supposed for some of the species, it is possible or likely that they nest in the territory of Slovenia or that they did so in the past, however, no concrete data are as yet at our disposal . In order to draw attention to them they are cited in the category K and in some cases we add also the category to which they belong in our belief. Considered in the analysis are those species only that make part of the first five categories (according to the IÜCN). Of 193 former, regular or periodical nesting birds of Slovenia 112 species (without K category) appear on the Red List. By far prevailing species are those of the Nonpasseriformes group being at the very head of the most threatened birds also in Austria (see Table 1). Such an imperilled condition of single species results above all from changes and destruction of their habitats coinciding with an excessive interest of hunters. The most affected species are bound to aqueous^ swampy and wetland habitats. Present among aspects of vulnerability is also direct destruction (e.g. birds of prey). The list represents a contribution to the redaction of the Red Data List of Yugoslavia. 8. LITERATURA Acrocephalus,.1980-1987, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1-7 (1-30), Ljubljana. Blab, J., E. Nowak, W. Trautmann, H. Sukopp, 1984: Rote Liste der gefährdeten Tiere und. Pflanzen in der Bunde s r epub 1 i k Deutschland. Kilda-Verlag, Greven. Brelih, S., J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni iraisej Slovenije, Ljubljana. Garovnikov, B., I. Ham, 1981: Prva "crvena lista" ptica Vojvodine. Priroda Vojvodine, 6-7: 59-63, Novi Sad. Garovnikov, B., I. Ham, 1886' Prva "Crvena lista" ptica Vojvodine, prve dopune i korekcije» Priroda Vojvodine, 9-11: 57, Novi Sad. 78 J. SRESOHI, 8J. MATVEJEVi Prgdio§ rdečega seznaia ptičev Slovenije Gepp, J,, 1983: Rote Listen gefährdeter Tiere Österreichs Bundesministerium fur Gesundheit mid Umweltschutzj Wien. Gregori, J., 1966°» ö'varstvu ptic v Sloveniji. Varstvo narave^ 5: 139-149, Ljubljana. Gregori, J., 1972: Ogroženost avtohtonih ptic. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, pp. 143-147, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. Gregori, J., 1983: "Rdeča knjiga" ogroženih vrst ptičev. Acrocephalus, 4(16): 25. Ljubljana. King, W.B,, 1978-79: Red Data Book, 2 : Aves 2nd Edition. IÜCN, Merges. Matvejev, S.D.^ 1976: Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva, 1. deo: detliči i ptice pevačice (I. Piciform.es et Passeriformes). Srbska akademija nauka i umetnosti, Monografija 491, Beograd. Matvejev, S.D., V.F. Vasic, 1973: Catalogus faunae Jugoslaviae, Aves. 4(3), Academia scientiarum et artium Slovenica, Ljubljana,. Matvejev, S.D., V.F. Vasic, 1977: Addenda et corrigenda ad Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves. Larus, 29-30: 123-136, Zagreb. Schmidt, E., 1979: "Vörös Lista" a Magyarossag területen veszelyestett allomanyu madarf a j okr61. 1. összeallitas. Magyar Madartani Egyesület, Budapest. Müslov avtor Jev/Author 's address i Janez GREGOR!, dipl. bioi. dr. Sergej D. MATVEJEV Frirodosiovni ffiuzej Slovenije Prešernova 20 Hilčinskega 14 YÜ-61000 LJUBLJANA YU-6100Ö LJUBLJANA VARSTVO «ARAVE INATURE OTSEBVATIOfl)| VOL. 13 Il?87)i7?"92| UUBUANA 79 Bela štorklja (CiGonk ükßäi L) ? SlofeEiJi ^ Mu IS7i The white etork (Cloonlä o!coni& LJ In Slove i a in the y_ar 1979 MATJA2 JEŽ KLJUCME BESEDE? bela štorklja, Cicorna ciconia^ Zlovenija^ popis^ 1979 KEY HDRDSž white stork^ Ciconia ciconia^ Slovenia, survey^ 1979 Sprejeto? 5.3«1984 IZVLEČEK Pri popisu bele štorklje (Lic oni a cicoiiJB L.) v SlDVEniji v ietu 1979 sirio ugotovili 166 zasedenih gnezd. Doraslo je 359 fnladičev, ki bo skupsj 5 356 odraslimi tvorili jato 695 štorkelj. Povprečrfo število doraslih ffiladičev na eno gnezdo je bilo 2.145 irsdeks uspešnega doraštanja (raznierje sed številom i z val j en i h in številom doraslih) pa 76. Primerjava b število® štorkelj v letu 1965 kaže. da je število zasedenih gnezd rahlo narss-lo, upadel pa je indeks doraščajočih Hfladičev^ število doraslih mladičev in skupno število štorkelj« Ocen juje-ffio, d a je bela š t or k I j a v S i d ven i j i ogrožena živalska vrsta. ABSTRACT A survey of i-ihits stork iCiconia cicordB) carried out in 1979 in SId-venia has given the following dataj 168 inhabited nests wer e -found, with 359 {mature youngs together i^jith 365 adult birds, the total population amounted to 695 white stork. The average rsufsber ot rsature young per nest was 76. Comparison i'lith data trom ths survey of 1965 shows a slight increase in inhabited nests and, at the saroe time-i a reduction in the fsaturing index ^ in the nufTiber ot ycfung and in the total number ot i^hite stork. I^Je consider the white stork to be an endangered species in Si ovenia. 1. UVOD Bela štorklja iCiconia cicon i a} sodi med zavarovane živalske vrste (Odlok o zavarovanju redkih, ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik, ör. list SES, št. 28/1976), Štorklje je prepovedano loviti, ubijati^ prenašati^ zadrževati v ujetništvu ali pa namerno vsnemirjati ter uničevati ali poškodovati njihova gnezda in jajca. Poleg omenjenega odloka varujejo štorkljo še Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o ii-pravijcin.ju lovišč (Or» list SRS^ št, 25/1976) in posredno še dve iM^dnarodni konvenciji Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena^ Elasti kot prebivališča močvirskih ptic {Ur. list SFRJ J št, 9/1977)^ in Mednarodna konvencija za varstvo ptic (ür. list SFRJ, št. 6/1973). 80 H. mi Bala itorklji iCicni?^ fJmdž L) v Slßvtniji v litis If?? St-evilni predpisi in iz njih izhajajoče obveznosti so gotovo odsev spoznanja družbe, da je štorklja ogrožena in hkrati odsev resničnih želja^ da bi jo ohranili kot živalsko vrsto ter kot sesta\nii del naše kulture in pokrajine. Med prizadevanja za ohranitev,štorkelj sodi spremljanje njihovega števila. Mnoge evropske dežele že desetletja redno ali občasno opravljajo štetje štorkelj. Na osnovi teh podatkov so bila ugotovljena močna nihanja številčnega stanja. E„ T. Gilliard navaja 1968. leta, da se je od konca prejšnjega stoletja do leta 1928 število štorkelj v Evropi zelo zmanjšalo, nato se je do leta 1937 večalo, odtlej pa se spet manjša. Dodatno navajata S, D. R i p 1 e 7 in P. B a r c 1 a y - S m i t h (1972), da se je na Danskem in na Nizozemskem zmanjšalo število štorkelj v letih od 1958 do 1969 za dve tretjini in v Alzaciji za pet šestin. Po navedbi istih avtorjev je smcinjševanje števila štorkelj v ostalih deželah podobno ali manjše, medtem ko število štorkelj v vzhodni Evropi stagnira ali celo nekoliko narašča. Iz novejših podatkov iz Madžarske (1978) je razvidno, da se tudi na Vshodu njihovo število manjša. Za razumevanje populacijske dinamike štorkelj v Sloveniji je pomembne! primerjava s sosednjimi deželami. ZblI imamo podatke le sa. avstrijsko Štajersko. B, Weissert je 1978. leta objavil pregled številčnega stanja v letih 1950 do 1978. Število giiesdečih parov štorkelj je od 15 parov leta 1950 naraslo na 100 parov leta 1965, nato pa je njihovo število nihalo med 80 in 100» Stanje 1978 kaže, da so imeli 98 sasedenih gnesd, vzletelo pa je 192 mladičev. Število glede na prejšnja leta nekoliko narašča. V Sloveniji je bil prvi in do sedaj edini popis opravljen leta 19€5 (M, So š t a r i č). Že takrat je bila napovedana ponovitev popisa, ki smo jo lahko izvedli šele leta 1979. Domnevamo., da bo primerjava obeh popisov dala odgovor na nekatera vprašanja, tako da bo raogoče ustrezno usmeriti naravovarstveno politiko in ukrepe sa varovanje štorklje. 2. METODE DELA Odločili smo se za sbira:n.je podatkov s pomočjo osnovnih šol. Ma priporočilo republiškega zavoda za. šolstvo so delo prevzeli naravoslovni krožki pod vodstvom mentorjev. Ta metoda se je pri prejšnjih podobnih akcijah v Sloveniji pokazala kot organizacijsko rasmeroma enostavna in finančno nezahtevna, hkrati pa dovolj zanesljiva. Pole^g dragocenih sbranih podatkov ima tudi ugoden vzgojni in isobraževalrii učinek. Easpis akcije je bil objavljen v Pionirju^ poljudnoznanstveni reviji za mladino (Pionir, 1978/79, št. 9). Pozneje sta bila objavljena še sprotna ocena o poteku a.kcije in prirejeni povzetek rezultatov. Da bi dosegli čim večjo zanesljivost popisa, smo akcijo popularizirali v radiu in tisku (Delo, Večer^ Pomurski vestnik). Za neposredno zbiranje podatkov smo uporabili popisni list, ki smo ga razvili na podlagi izkušenj pri popisu 1965 in s sodelovanjem ornitologov Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Oblikovno in vsebinsko je popisni list prilagojen opazovalnim možnostim in sposobnostim osnovnošolcev (glej si. 1). VARSTVO mmw IHATÜRE COHSERVATIONI, VOL. I3 Ü987I, LJUBLJANA Ii z: 1 ^ C) V ^ UJ ^ ^ -VdO VD: fNovr wnivQ uGh^-oe BtbrB'Z >C3 Q < . Hnsvaoa 011A31$ N "Tnii™ = 3Ayd wnivo sm-fsk Qm'fSi' HINdflVÄa CO K) as ONHDSndO — öFSaSvZ ONSVOBO w ONTilSVZ ONQBd kr OHSmO 0N3a3SVZ OlAHd Sißk z leg- ^ g t s flHMaOlS VfN VTVdD VOBAyd WOiVQ Gi6r£-n 6£By£ -tZ Jii i ! ! 1 1 t j % tii 1 Ul S § ^ § UJ ^ ci ^ O 1 g < y □ Q < 2: g ö gK^ii S'ssas^s ^ 1 ! ! I ^ § 1 .1, f 3 ^ g ^ Š ^ illA3iS VNOMkiVZ V K") SK 1 - PDpisnik za Ebiranje podatkov o gnezdenju bele žtDrklje leta 1979 Fig» 2 - Questionnaire for the survey of white strok in 1979 62 ru mi Bela Itorkljž iCimii dcoaii LJ v Eloviraji v ittit 197? 2.1. Kontrola rezultatov.. Rezultate učencev smo dopolnjevali 2 lastnimi opasovanji. S kontrolno metodo enkratnega obiska smo zajeli prek 50% vseh gnezd. Ker so se naši podatki povsem ujemali s podatki učencev, menimo, da je zanesljivost rezultatov popisa vsaj 95-odstotna. Visoka ocena zanesljivosti se nanaša zlasti na podatke o številu gnezd, njihovi namestitvi in kraju gnezdenja. O fenoloških podatkih in podatkih o številu izvaljenih mladičev menimo, da dosegajo 90-odstotno, podatki o starosti gnezd pa 75~odstotno zanesljivost. 3. REZULTATI Popisovalci so svoja sedemmesečna opazovanja zapisovali v popisne liste in jih ob koncu akcije poslali Zavodu za spomeniško varstvo Maribor. Na ta način je bilo zbranih več kot 4000 informacij. Obdelali smo jih in zbirne rezultate posameznih rubrik podajamo v enakem zaporedju, kot je v popisnem listu. 3.1. Zaporedno število gnezd Število vseh gnezd, ki smo jih popisali, je dalo odgovor na navidez najzanimivejše vprašanje, koliko gnezd štorkelj je v Sloveniji. Registrirali smo 168 zasedenih gnezd. Ce podatke takoj primerjamo s stanjem v letu 1965, ugotovimo, da jih je bilo takrat 146. Na tem mestu je potrebno pojasniti: popis leta 1965 je zajel nekoliko manjše območje kot leta 1979, zato se realna razlika v številu gnezd zmanjša od 22 na 18. Povečanje števila gnezd preseneča, saj je navidez v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem o izumiranju štorkelj. V nadaljevanju razprave bomo skušali zadovoljivo pojasniti to navidezno protislovje. 3.2. Kraj gnezda Po podatkih iz te rubrike je bil izdelan zemljevid razširjenosti bele štorklje v Sloveniji v letu 1979 (si. 2). Polni krogi označujejo zasedeno, prazni pa opuščeno gnezdo. Medtem ko se lokacija zasedenega gnezda nanaša le na stanje v letu 1979 pa oznake za opuščeno gnezdo temeljijo na daljši časovni primerjavi, zlasti glede na stanje v letu 1965. Primerjava nam takoj pokaže bistvene spremembe. Iz doline Pesnice in Sčavnice je izginilo 15 gnezd, v Podravju, zlasti še v Pomurju, pa se je njihovo število povečalo. VARSTVO NARAVE INATÜRE COra^ATION)^ VOL, 13 (1907), ÜÜBLJAHA 83 Dogajanje povezujemo s agrotehničnimi ukrepi. V zadnjih desetih letih so bila v dolini Pesnice in Sčavnice izvedena obsežna osuševalna dela» Iz osušenih predelov so štorklje migrirale v ugodnejša območja, tam pa je prišlo zaradi povečanega števila gnezdečih parov do pomanjkanja hrane in torej do povečane morta-litete mladičev ter zmanjševanja celotne populacije štorkelj. 3.3. Namestitev gnezda V času popisa so bila gnezda nameščena takole: na dimniku 75 gnezd (44%) - na električnem drogu 79 gnezd (47%) - na drevesu 10 gnezd ( 6%) - drugje 5 gnezd ( 3%) Največ gnezd je torej na električnih drogovih. Ker je bila leta 1965 večina gnezd na dimnikih, ugotavljamo^ da je prišlo tudi pri namestitvi gnezd do bistvene spremembe. Selitev gnezd s dimnikov na drogove štejemo za negativen pojav, saj povzroča celo vrsto nevšečnosti, tako štorkljam kot ljudem. Veje, ki štrle is gnezda, večkrat povzročijo kratki stik. v omrežju ali celo požar. Tako je na primer zgorelo gnezdo z zarodom leta 1978 v Pečkah. Zaradi bližine žic so 1ahko usodni tudi padci mladičev iz gnezda ali nerodni pristanki pri prvih letalnih vajah. Tudi kadar se padec iz gnezda srečno konča, je mladičeva možnost, da bi ga ljudje vrnili v gnezdo, dosti manjša, kot če je gnezdo na dimniku. Gnezdo na električnem drogu pod napetostjo je namreč nedo-segl jivo za lestev, izklop električnega omrežja pa je zapleten in dolgotrajen postopek. Prav poučen je primer iz Ivanjcev pri Negovi. Vihar je vrgel gnezdo z droga in lovci, ki so ga hoteli vrniti nanj in ga oja-čiti s podstavkom, so čakali skoraj mesec dni na izklop elektrike . Gnezdeči par je sicer dobil novo gnezdo, je pa očitno samu-dni ča3 gnezdenja in ostal brez zaroda. Gnezda, na električnih drogovih so nedostopna tudi za ornitološka proučevanja (število, velikost in teža jajc, število izvaljenih mladičev, obročkanje mladičev itn.). Tako je sedaj več kot polovica gnezd neprimerna za strokovno ornitološko proučevanje. Razloga za to, da se štorklje selijo na električne drogove, sta vsaj dva. Prvi je sprememba gradnje hišnih dimnikov. Stari so bili široki, s stranskimi dimnimi odprtinami. Novi so ozki in z dimno odprtino na vrhu. Drugi razlog je postavljanje umetnih gnezd na drogove. To akc i j o smo v začetku ocenjevali kot pozitivno , vendar nastali položaj kaže, da bo nujno usmerjati gnezdenje štorkelj na ugodnejše lokacije. 3.4. Datum prihoda štorkelj (si, 3) Pri beli štorklji je ločevanje spolov z opazovanjem na daljavo nezanesljivo. Zato smo se v konceptu naše akcije tej podrobnosti odrekli, čeprav je znano, da se samci vračajo pred samicami in bi selektivno zbiranje podatkov o prihodu pomenilo dodatno obogatitev rezultatov. Zato pomenijo podatki v histogramu datum prihoda štorkelj na gnezdo ne glede na spol. 84 Kil Bela itorklji, ICicßRii cicmii L J v Sloviniji v ittu iflf . i / ^^ s S -,, / oKS- 'J I 4 J/S S ■J- I1 K - s.) 1 \ ! .. 11' r J /1/ VARSTVO »ARAVE IHATUEE CONSERVATION), VOL 13.11987), UUBUAHA 85 o c: o O in SLI d! CT O K-O ta ai o; m m Gi C OJ m o- »M JC O r^ r^ c: «M ^ Cr- jr Cr- "-i a. s o e Of rs a T3 ^ c ai Oi J.' m JZs s—? fS c: TvS CJ-- Of o r: -'-t a; O O'. C > a: C Ü! o ■X3 'T? c; f.' > CO ai r-i Os a •it re; tz at c: fli i- J? cn IL PJ ct. i nI H, JEŽ? Bela itorklji iCimii cicenia LJ v Sloveniji v letu 1979 BI. o - Časovna in številčna razporeditev prihoda bele štorklje v letu 19'79 Fig. - Arrival of the white stork in s.pring 1979 (number of birds in vertical coiufTins) 3.5. Datum prvega poleta mladičev (si, 4) Največ jih je začelo letati od 10. do 20. julija, prvi že junija, zadnji pa 20. avgusta. konec 3.6. Datum zadnjega opažanja štorkelj na gnezdu (si. 5) Tudi pri odhodu štorkelj is gnezda nismo zbirali podatkov ločeno ,po spolu ali po starosti (starši in mladici). Omeniti je treba^ da mladiči navadno zapuščajo gnezda pred starši. Zbirajo se v večjih skupinah in se pripravljajo na odhod v Afriko. Posamezni popisovalci so navedli taka zbirna mesta, ni pa bilo mogoče ugotoviti vseh in tudi ne datuma odhoda večjih jat. 3.7. Sprememba zasedenosti gnezd do leta 1978 Uvodoma naj omenim, da preseneča redna zasedenost gnezd. Več kot 95% zasedenih gnezd je namreč redno zasedenih. Iz odgovorov v rubriki "prvič zasedeno" smo ugotavljali starost gnezda. V tem primeru starosti ne smemo razumeti v fizičnem obsegu, zlasti ne pri zelo starih gnezdih. Verjetno je, da so bila v desetletjih večkrat uničena (neurje, požar, prezidava dimnika ipd.), vendar obnovljena vedno na istem mestu. Ugotovili smo, da je najstarejše gnezdo pri Štefanu Kreslinu, Dolnja Bistrica, št. 94, občina Lendava. Na dimniku te hiše je gnezdo že od leta 1908, torej celih 72 let. Več kot 50 let stara gnezda so še na gradu v Dornavi, v Kogu št. 134 in na župnišču v Ljutomeru. V Beltincih in Turnišču sta gnezdi stari po 42 let, v Tešanovcih in 5ratovcih prek 30 let itn. VARSTVO NARAVE (NATURE COraVATION), VOL, 13 (1987), UÜBUAHA 87 SI, 4 - časovna in številčna razporeditev speljevanja fri I a d i u e v bele- štorklje v letu 1979 Fig. 4 - Fiedg&iing ot the whit& stork in summer 197? (number ot birdE are in vertical colufiinsl SI. 5 - Časovna in številčne razporeditev odrioda belih štorkelj v letu 1979 Fiq. 5 - Departure ot the white stork in suiTHTiSr and autu/im 1979 (number of birds in vertical c o i u m n b) H. JEŽI Bslä fttorklji CCicönia cimk LJ v Bioveniji v Ittu im V občini Lendava ni samo najstarejše gnezdo, ampak je največja tudi povprečna starost gnezda. Oglejmo si jo v primerjavi s povprečno starostjo v drugih občinah: 1. Lendava 14,8 let 2. Ptuj 13,5 let 3. Lenart 12,0 let 4. Murska Sobota 11,2 leta 5. Maribor 9,6 let 6. Ljutomer 8,2 leta 7. Ormož 5,5 let 8. Gornja Radgona 4,8 let 9. Slovenska Bistrica 3,0 let 10. Ostalo (SI.Konjice, Šentjur pri Celju in Brežice) 2 leti Primerjava nam jasno kaže, da so gnezda starejša na vzhodnem kot zahodnem delu slovenskega areala štorklje. Iz tega sklepamo, da imajo v obrobnem delu areala slabše življenjske razmere. Zato že po letu ali dveh gnezdenja na enem mestu spoznajo lokacijo kot neprimerno in skušajo poiskati boljšo. 3,8„ Število izvaljenih in doraslih mladičev Število isvaljenih in število doraslih mladičev sta podatka, ki se vsebinsko tako dopolnjujeta, da ju bomo obravnavali skupaj. Zraven sodi tudi razmerje med številoma ali indeks doraščanja mladičev, kot smo imenovali to razmerje. Podatkov o številčnosti mladičev nismo dobili za vsa gnezda, ampak le za 99 od omenjenih 168. V teh gnezdih se je izleglo 279 mladičev, doraslo pa jih je- 212. Indeks uspešnega doraščanja je torej 76, ali z drugimi besedami, od isvaljenih 100 mladičev jih je doraslo 76. Povprečno število mladičev na eno gnezdo je 2,14. Na podlcigi tega podatka smo ocenili, da je na. preostalih 69 gnezdih, sa katera nismo dobili podatkov, doraslo še nadaljnjih 147 mladi--čev, ki dajo skupaj z omenjenimi dvestodvanajstimi, jato 359 mladičev. 3.9. Skupno število štorkelj K ugotovljenemu številu mladičev smo dodali še po dve odrasli štorklji na vsako gnezdo, to je 356, in dobili skupno število 695 štorkelj, ki so konec poletja 1979 bivale v Sloveniji. Ta ocena pomeni minimalno vrednost, saj je mosno, da kako gnezdo ni bilo popisano, vštete pa tudi niso odrasle štorklje, ki niso gnezdile in so se kot klateži v manjših skupinah sprehajale po Sloveniji. Tako so na prim.er v Braslovčah, to je v kraju, kjer štorklje sploh ne gnezdijo, več dni v avgustu opazovali skupino desetih štorkelj. Ker v tem času mladiči še ne zapuščajo gnezd, je verjetno šlo za skupino klatešev, morda lanskih mladičev. VARSTVO MARAVE mwm OTSERVATIÖH), VOL» 13 11987), LJÜBUAHA B? 4, PRIMERJAVA S STANJEM LETA 1965 Za lažjo primerjavo številčnih rezultatov obeh popisov smo pripravili skupno tabelo (tabela 1). Ce analiziramo stanje po občinah, vidimo, da običajnemu povečanju števila gnezd (izjema je le občina Lenart, v kateri se je število zmanjšalo za 50%) sledi padec indeksa doraščanja povprečnega števila mladičev in skupnega števila štorkelj. Posebne pozornosti so vredna tudi štiri gnezda v vrsti "ostale občine"» Iz podatkov o starosti teh gnesd vidimo, da jih leta 1965 ni bilo (v Brežicah je bilo 1979 prvič zgrajeno). Zato sklepamo, da gre za delno širjenje štorkelj proti sahodu, kar se morda nakazuje tudi v povečanju števila štorkelj v občini Mari^ bor. Z gnezdom v Brežicah in Šentjurju pri Celju so štorklje prodrle v slovensko Posavje in tako osvojile (ali bolje z-ečeno ponovno osvojile) novo pokrajino« Popis is leta 1965 nam omogoča primerjavo številčnega stanja zasedenosti gnezd tudi po pokrajinah' število zasedenih gnezd 1965 1979 Pomurje 111 131 Podravje 35 35 Posavje - 2 Skupaj 146 168 Menimo, da rezultati naših popisov dajejo predvsem dvoje: 1. potrjujejo J da je štorklja ogrožena živalska vrsta^ 2. usmerjajo varovalne ukrepe» Poleg tega smo pri obdelavi rezultatov in slasti pri poskusih razumevanja nekaterih pojavov izoblikovali mnenje, da bi bili sklepi na podlagi teh dveh popisov neutemeljeni. Zlasti velja to za stopnjo odvisnosti populacijske dinamike od antropogenih de j avn i kov o ko1j a. Za veliko zBianjšanje indeksa uspešnosti doraščanja mladičev v letu 1977 glede na - leto 1965 verjetno ni bilo odločilno samo splošno osuševanje zemljišč^ ampak tudi izjemno sušna pomlad in poletje v tistem letu. Orientacijski podatki^ zbrani v letu 1980, ki je bilo v nasprotju s prejšnjim izredno deževno, pričajo o selo velikem, številu doraslih mladičev. Y občini Maribor» v kateri smo popis v skromnejši obliki opravili tudi leta 1980, smo ugotovili povečanje števila gnezd (od 8 v letu 1979 na 9 v letu 1980) in i^ovečanje povprečnega števila doraslih mladičev (od 1,8 v letu 1979 na 2,6 v letu 1980). Menimo, da bž bi 3 o -i.p.r-l/15 kovrvr. tuv.liro'^'ooniih vcrovaliiih ukrepov potrebno večletno Konn.iMxii-ano in pogJ.obljeno proučevanje življenja štorkelj, zlest.' povr-g^avi x antropogenimi vplivi v prostoru„ 90 H, ^EŽJ Belg itorkljfi iCimii ciconiB L) v Sloveniji v letu ,197? w o r- 3: cn p»- o -D crj r~ o o fD C o rr; i—:. ri- )—1 Oi' m ,r~t w o n- rt- C C D —1 o r> zr cu J.n OJ rt- C. < o p .'D UJ.. O f.4" £T n}- < Ä' P-' B C -C cr X:' tx» m 21' n C. tio i-j. J:> rn a cr C. fii Iff p? rr O- B C? iC; -n Ö o ! lis R uv -O ro n rr ri Ä' rr ^ Ji. v--. ^ Cr- m n rD iT; in Ki c,-^ -fe* o r-o Cs- Cf! r-j m < m "5 Zi CL d. t— C rj -G ft» S r: O cn -t' ct er- ^-J o '-o C-i cn CD -43 rs -s rr .r r? o I-+- Sr, irn r-j äiD M o Jii tr CI! rt Cr- P s O U1 m a- it} iti ».n .U C-',' o- -^i -»JD ^ M O d cn rn srr rt- o CL < IT- r-4 rr- < in HI S in n r! i-j. ,CL d. iri n .r> H— S fB -C s: c: S w Ci r» D -tu-, K.' D -a CT < L.-4 Lri 4> ^ vG »—• rc m -'J CL D rt~ S! UV -43 D ZT ri- ^---t -ii C.-.i s— D- C W JU •C fij CXJ w O-- ün C.-4 ^ CM C" rr D- SJ < iD • —-J UT! j-r c: rn . -C n s fl! ro O hJ o- w ZT cr D cn K-: -O nn -^J C-4 -C JU m £X -s rr v— C o EX. « t— i— C,-4 C--! ^ tJ- o rt- o -<5 C-i"! C^n KI O- CD cn flj rn -«C o. 5X! < D z? J.n -D o C rh >0 — i— B 03 - o C.0 Ln Ki -v..! ^ O- ro cn s Cr- ZT ys rD O ur- m Cl. C vC. O' o -H:! -1 O m s C-4 o tr- o Cr- O C" D n D.. a» -CI C. ■< K Tf rp rn o s».'. m X I.TH iT»- C jn n- r>- in C' Cf- D- rs O iTi o cn s---:* C- c> O' 4:=, Cr- CO -T". -K < Zä m in C C w- rf- s-». -S X! C.V hO 3-v- r-0 C-v -'D H! O rr- £ ZT- N O B , ■ , « « * O- ^ IT. š? ■IV li: < ft5 < r-j c< CD KO cn Cr- CÜ CT O. < "n iTi »T: 53; Ci- D i-.:. m ft- < o O rt- i-.- • n> m rr. P.-! C Ti- n D < n ri to w ro C-.' t>i r^ rr Ä' »-'• o o OD rr ■<1 Cr- ^ 0-- o Ji. o CLI G.. .15 ... r- ^ r.- E3- irt^ t.-i w Ki ^o C-4 W ■"i:! O rr .C ■.rr c r-i- o e K « 1 . « CT- tli S5 rn a. fD < C cri cn ro cn C- rji a. cr CX. S.I < *C5 o UD R? a. i.r> C < rv Ti' f— ru C- O hO hO i—W ro ro Ki --C! i.n UD o < rr r; rf- ir. z? D Ol en -Pi -M ca o vc o —i a' Sb O" cr n?- ro 1—' ^ r:i T' B a' rt! UJ. IJ! S-' O < D X-! D r!- in ir. O < 5- rr z:- rr' m fD fi m rt- cr C ff- T ?r JD in« rc n- i.r; O r+- "-I in J-.. m < i n? f-f O 0.' -"i Ti •ND in E?- cn r5 i—■ vC D-- -•D M::; VARSTVO NARAVE (NATURE COHSERVfiTIOH^ VOL. 13 (1987) ^ UÜBUftNA H 5. POVZETEK . Bela štorklja (Cicorsisi cicania L.) je v Sloveniji aavarovana živalska vrsta. V sklop ohranitvenih prizadevanj smo sajeli popis stanja njene populacije v Sloveniji v letu 1979. Akcijo popisa je organiziral in vodil Zavod sa spomeniško varstvo v Mariboru. Podatke smo zbrali s sodelovanjem krožkov na naravoslovnih šolah. Za te potrebe je bil izdelan poseben vprašalnik (si. 1) in ustrezna navodila. Registriranih je bilo 168 zasedenih gnezd. 74 gnezd je bilo nameščenih na dimnikih (44%), 79 na električnih drogovih (47%), lu na drevesih (6%) in 5 drugje (3%). Ker je bila 1965. leta večina gnezd na dimnikih, ugotavljamo, da je prišlo do selitve gnezd na električne drogove. Zaradi številnih negativnih spremljajočih pojavov ocenjujemo ta premik kot negativen. Razlogi sa selitev so antropogene narave (spremenjena gradnja dimnikov in nastavljanje umetnih gnezd na drogove). Rezultati fenoloških opazovanj so razvidni iz tabel med besedilom. Najstarejše gnezdo je na hiši Štefana Kreslina v Dolnji Bistrici št. 94 v občini Lendava. Staro je 72 let. Podatki o starosti gnezd kažejo, da so gnezda v vzhodnejših pokrajinah starejša kot v zahodnejših. Povprečna starost gnezd na območju posameznih občin se giblje med 2 in 14,8 let. Ostale številčne podatke vsebuje tabela 7. Iz nje povzemamo ugotovitve, da se je kljub povečanemu številu gnezd zmanjšalo število mladičev (izvaljenih in doraslih), da se je zaskrbljujoče zmanjšal indeks doraščanja mladičev kot tudi povprečno število izvaljenih in doraslih mladičev na eno gnezdo. Sestavni del rezultatov popisa je tudi zemljevid (si. 2). Polni krogi kažejo zasedeno, prazni pa opuščeno gnezdo. Zemljevid jasno kaže, da štorklja opušča gnezda tam, kjer so bila večja osuševanja zemljišč. Obenem kaže, da gnezdi štorklja v Sloveniji v treh pokrajinah: v ir^omurju, Podravju in Posavju. Sklepna ugotovitev popisa je, da je štorklja v Sloveniji ogrožena živalska vrsta. Za ugotavljanje natančnih vzrokov zmanjševanja populacije in za načrtovanje ustreznih varstvenih ukrepov bi bilo potrebno nadaljevati s spremi janjem populacijske dinamike in z raziskovalnimi akcijami. Ti H. ^Eži Bili itorklji ICi£f?sii cicöiii L J v Sloviniji v ittu 1979 6. LITERATURA Makatsch, W., 1974: Die Eire der Vogel Europas Weisert, B,, 1979: Der Bestand des Wisstorches, Ciconia ciconia L. in der Steiermark in Jahre 1987. Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joaneum, Graz Ripley, S.D., P. Barclay-Smith, 1972: Appeal for assistance in a Third International Census of the White Storch. International Rat fur Vogelschutz Brelih, S., J. Gregori, 1980: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije /I y tor Je y n ss I ov/Author ' s address: hatjaž 3EŽ, prot. bi dI. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Haribor SI DID 5 k D v trg 6 VU-62000 MARIBOR VARSTVO NARAVE (NATURE COMSERVATIÖH), VOL. 13 (!987}i93-98 UüBLJANA 93 Hrček ICricetus crketm Linnaeus, 1758; Rodentia, Mammalia) edini stepski sesalec ? slovenski favni Hamster (Cricetas er ice t us Linnaeus, 1785; Rodentia, Mammalia) the only steppe mammal in the Slovene fauna Boris KRYSTUFEK KLJUČNE BESEDEs Cricetus cricetus^ novo nahajališče, Slovenija KEY WORDS: Cricetus cricetuB, nsK' habitat, Slovenia Sprejeto: 15.Ii.1982 IZVLEČEK O navzočnosti hrčka iCr ice tus cricetus) na ozBffilju Slovenije nismo iroeii nobenih Z3,nesljivih poročil. Ha j a 1980 BffiO našli dva hrčka v bližini vasi Obrežj ki leži ob cesti Ormož-Središče ob Dravi» Populacija je zelo 1okali z irana J omejena s Siovenski mi Goricanii na eni in Dravo na drugi strani» Ker leži populacija na skraj-neiTi robu areala, tii jo utegnilo vsako načrtno iirsičevanje resno prizadeti^ če že ne popolrioma uničiti. ABSTRACT Until now, there has been no reliable information about the presence of hafiis-ter (Cricetus cricetus) in the territory of Slovenia. In May 1980 there were found two namsters in the vicinity of the village DbreZj situated alongside the road Ormož - Središče ob Dravi« The population is very localized, bordered by the hills Slovenske Gorice on one side and by the Drava river on the other« The populatiorij being located on the e>!treffe edge ot the area, might be seriously atfected, it not cofTipletely exterirtinated. by an intentional rooting out« 1. ÖVOD Hrček je izrazit s-tepski glodalec, ki naseljuje evrasijske stepe od peteg'a poldnevnika na sahodu^ do petindevetdesetega na vzhodu ter od petinštiridesetega vzporednika na jugu do šestdesetega na severu (C o r b e t, 1978). Ha sahodii seže vse do Belgije in Fremcije, na vshodu pa do reke Jenisej v Sibiriji. Jugoslavija lesi torej na skrajnem jugozahodnem robu areala. Po podatkih R o, ž i č e v e (1978), ga dobimo v nižin,skih krajih na severu in severovzhodu države. Njegov areal poteka vzdolž Drave, severno od Bilogore in Paxmka, obsega Baranjo, Bačko^ Banat in Srem, v okolici Beograda pa sega čez Donavo, tako da ^a dobimo tudi vzdolž, spodnjega toka Morave. 94 E. KRVSTÜFEKi Hržtk ikiatiis cnatas) - iiiini < -vi.:, ^ h ^.-f.) 1. HRČEK NA OZEMLJU SLOVENIJE Kolikor nam je znano, bi utegnil sa osemlje današnje Slovenije prvi navesti hrčka Mojsisovics (1897:180). Citiramo: "...er findet sich aber zeitweise in Steiermark, und swar in der Murebene, im Neudorferfelbe, unweit von Wildon..„" Konkretna nahajališča so sunaj ozemlja SR Slovenije, Štajerska pa je bila v Ävstro-Ogrski tako širok po jem ^ da ti podatki sa n.as niso najbolj uporabni. Kasneje je bil v katalogu jugoslovanskih sesalcev (D j u 1 i č & M i r i č, 1967:18) omenjen hrček pod vprašajem za severovzhodno Slovenijo ™ očitno gre za Mojsisovi-cev podatek. Petrov (1978) in R u ž i č (1978) ga v kasnejših delih ne omenjata za Slovenijo» Aprila 1S80 mi je I. Merkoci poslal odraslega hrčka samca, ki ga je 19. aprila 1980 ujel lovski pes v okolici Obreza» Kljub slabemu stanju, v katerem je bil, ni bilo nobenega dvoma o tem, za katero vrsto gre. 14. in 15. maja 1980 sva z A. Prosnikom pregledala okolico Ormoža in. Obreza ter na poslednjem naliajališ-ču ujela odraslo samico. Tako sedaj ni več. nobenega dvoma, da živi hrček tudi v Sloveniji. Nahajališče leži sicer v neposredni bližini Vinice in varaždina, ki sta najbolj zahodni do sedaj znani nahajališči hrčka v Jugoslaviji (R u ž i č, 1978:205)5. je pa na nasprotnem bregu Drave. Tako je bila potrjena navzočnost te vrste na ozemlju med Dravo in Muro. V Prekmurju hrček, po vsem sodeč, ne živi. Njegovo morebitno navzočnost na tem ozemlju sva brez uspeha poskušala potrditi s kustosom J.Gregorijem aprila 1980» Zaenkrat je hrček snan z enega samega nahajališča. Ali sega proti sahodu do Ormoža in morda še naprej proti Ptuju, nismo mogli ugotoviti. Na vsak način je utesnjen v ozkem pasu med Slovenskimi Goricami, kjer mu težka ilovnata zemlja več ne ustreza, in Dravo, Proti vzhodu se njegov areal verjetno nadaljuje v Medjimurje. V Obrežu s'mo dobili hrčka na polju roed cesto in železniško pro--go, v bližini kmetije Bratuša pri Polskem. Zeniljiška posest je tu razdrobijena5 tako da se prepletajo številne njive s travniki in oakimi potmi. Ljudje s loaetij^ ki so sredi polja, hrčka dobro poznajo, saj se včasih celo zgodi, da zaide v poslopja. Od železniške p.roge naprej proti Dravi pa kaže s da ne živi več. 2. ZOOGEOGRAFSKI POMEN Po P e t r o v u (1979:19) sestavlja hrček specifičen del favne ("specific part of fauna") evropskih step. Sem spada 6 vrst jugoslovanskih sesalcev, ki so skoncentrirani v glavnem v Vojvodini oziroma vzhodni Jugoslaviji. Od pravih stepskih vrst se navaja včasih za Slovenijo tudi ravninska miš (ApcHj&mus »i-crops)^ po navedbi Rosickega (R o s i c k 1958) za Mursko Soboto. Ta podatek pa je dvomljiv in se v sadnjem času tudi opušča (S t eine r, 1978:363). Tako je hrček edini stepski sesalec v slovenski favni. VABSTVO NARAVE INATORE COHSERVATIÖH), VOL, 13 (1987)5 UUBUANA 95 SI. i - Razširjenost hrčka v Jugoslaviji (Po Ružič 1978). Novo nahsjalisče je asnačeno z zvezdico (^) na karti v zgornjefT! deliu Spodaj je osnsceriD območje v okolici vasi Obrez, kjer smo našli hrčke, oziroma naleteli na v hode v njegove rove. Fig. i - The spresM of hamster in Yugoslavia iaxcording to Ru.žič 1978)» The new habitat is indicated by an asteriski*) at the top of the iisap. Below is indicated the area in the vicinity of the village of Dbrez where hanister and the entraces to its burrDw&^ r espect i vel y ^ were f ound, % E, mmm:i Krcik iCriatm criatus) - tdini itipiki itialic v ilevsnski lavni Kdaj je naselil to ozemlje, je seveda težko reči. Lahko, da je bilo to v pleistocenu, ko je bil, tako kot vsa stepska favna, bolj razprostranjen J možno pa je tudi, da je prišel sem kasneje, ko je človek ze ustvaril kulturno stepo. 3. VARSTVENA PROBLEMATIKA V zadnjih desetletjih je postal hrček v Jugoslaviji eden najhujših poljedelskih škodljivcev in se je dobro prilagodil velikim površinam, posejanim z monokulturami (R u ž i č, 1976: 397). S tem problemom se srečujejo predvsem v Vojvodini^ kjer so običajne gostote 5 naseljenih brlogov na hektar površine (5/ha) in več, v posameznih letih tudi do 50/ha, v kalaraitetnih letih pa celo več (R u ž i č, 1977, 1978). Proti zahodu se populacijska gostota manjša, da na hektar ne pride več niti ena naseljena jazbina. V takšnih razmerah so populacije bolj ali manj stalne in le v dolgih časovnih presledkih (10 in več let) pride do prenamnožitve, takoj nato pa- tudi do zmanjšanja populacije (R u ž i č, 1978:206). Tako moramo pri nas gledati na hrčka s povsem drugačnimi očmi kot v Vojvodini. Kot edini stepski sesalec, ki ima poleg tega še nenavadno zunanjost, -je hrček sa nas velika naravoslovna zanimivost„ Ker lesi znano nahajališče dobesedno na robu areala vrste, torej tudi na robu samih možnosti za obstoj hrčka, se upravičeno vprašamo, kaj bi utegnilo ogroziti njegov obstoj. Po vojvodinskih izkušnjah ga pretvorba razdrobljenih njiv v monokulture ne bi prizadela. Kmetje, ki gospodarijo s temi nji--vami, ga sicer preganjajo, vendar mu to očitno ne škoduje dosti. Potencialno nevarnost za obstoj hrčka na tem ozemlju pa vidimo v morebitnem načrtnem zastrupljanju. V zadnjem času so namreč postale znane nekatere pomembne lastnosti v zvezi s hibernacijo hrčka (R u ž. i č, 1976), to pa omogoča njegovo zelo učinkovito zastrupljanje. Ker je kmečka posest v privatnih rokah, se nam zaenkrat še ni bati obsežnega in načrtnega uničevanja. Možno pa je, da bi se v kakem kalamitetnem letu pojavile zahteve po takšnih akcijah» V takšnih primerih'bi si moral pred začetkom akcije stanje na terenu ogledati strokovnjak (soolog, konservator) in tudi on dati svoje mnenje. To je zlasti pomembno vse dotlej, dokler je hrček znan z enega samega nahajališča^ kjer bi njegov obstoj z obsežnimi uničevalnimi akcijami dokaj hitro ogrozili. Za/fFaia Zahvaljujem se dr. B. Petrovu in dr. Anki Ružič za koristne nasvete in vzpodbude, A. Prosniku in I. Merkociju pa za pomoč in sodelovanje pri terenskem delu. 4. LITERATURA Corbet, G,B., 1978° The Mammals of the Palaercitic Region: a taxonomic review. Brit. Mus. Nat. Hist.London. Djulič, B. & Dj. Mirič, 1967: Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/ 4 Mammalia. Acad. Sc. Art. Slov. Ljubljana. VARSTVO HARftVE INATORE CÖMSERVftTIÖM) ^ VOL. 13 (1987), LJÜBÜANA 97 Mojsisovics, A. ^ 1897"^ Das Tierleben der Osterreich-Üngarisehen tiefebene.Wien» Petrov, B., 1979: Some questions of the Zoogeographical division of the western Palaerctic in the light of the distribution of Mammals in Yugoslavia. Folia Zool., 28 (1): 13-24. Rosicky, B., 1958: 0 vyskytu nekterych drobnych savcu ve Slovinsku ve svetle dosavadnich snalosti o jejich arealech rosšireni. Spol. nar, mus. Praze, Zap. mamm. sekce Prir. sboru SNM, I, 3. Ružič, Ä. , 1976' Meke osobenosti hibernacije hrčka (Cr icetus cricBtas h.) i njihov snačaj sa suzbijanje ove štetočine. Zaštita bilja, XXVII (3-4), 137-138, 397-417. Ružič, A,, 1977: Ispitivanje dinamike brojnosti hrčka (Cricetas cricetus L») ii Vojvodini» Zaš~bita bilja, XXVIII (3), 141: 28S-30Ö. Ružic, A. , 1978: Rasprostranjenje i brojnost hrčka (Cr icetus cricetus Linnaeus, 1758; Rodentia, Mammalia) u Jugoslaviji, Biosist., IV, 1 : 203-208, Steiner, H.M. , 1978: ApooBmas microps , V J. Niethammer, F, Krapp, 1978: Handbuch der Saugetiere Europas. Akad. Verl. Wiesbaden, str. 359-367. % B. KRYSiyFEKi Hržsk iCriatm zricth$) - edini ittpski stialec v ilovaniki fivni Avtor iev n5sIovIAuihor 's a d d r e s s i BoriE. KRYSTUFEK, dipl« biol. Prirodosiovni wusej Slovenije Prešernova 20 Yü-ölOOO LJUBLJAr4A mm »RAVE IME coravftTM, m,, n mihmn uimji^ Predlog reloistFMlcijB barofipga park dvora Doriafa pri Ptiiji A suggestion on reconstruction of baroque park at manor house at Dornava near PtuJ (Slovenia» Yugoslavia) Aleš HAFNER IZVLEČEK Naloga, žel i opozori ti na dejstvo, da za celostno ohranitev priČBvalnosti objektov kulturne dediščine ne zadostuje 1E? ohranitev in varovanje stavbne arhitekture, temveč je nujno potrebna tudi ohranitev objektov vrtne arh i tekture ob njih. Zlasti pa to velja za objekte iz tisti h z g o ti o --vinskih obdobij 5 v katerih so pomeni le zgradbe skupaj z objekti vrtne arhitekture celostno kompozicijsko (urbani sti čno-arhi tek tonsko) prostorsko zasnovo. Za konkreten prikaz probi einat i ke je bil izdelan projekt rekonstrukcije baročnega parka ob dvorcu, v Dornavi pri Ptuju 5 ki je po kvalitetnih elefientih eden izmed na jpDRieiFäbne js-i h spojeni kov poznobs-ročne dobe, s je danes zaradi nepri-lerne rabe, še zlasti pa zaradi uničene parkovne zasnove, izgubil tiste kvalitete 5 ki sd potrebne za obstoj in ohranjanje neokrn j enost i zgodovinskih spomenikov. ABSTRACT The thesis wishes to dr aw attention on the tact that f or a through per-ser vat i on ot the objects of cultural inheritance the per ser vati on and protection of civic arhitecture doesn't , suffice and per ser vat i on of the objects o-f garden architecture is also necessary, This is especially the case with the objects from those historical epochs during Hhich only buildings together i^ith the objects of landscape architecture represented coffipl ete coiTjposi t i on al u r b a n i s t i c and architectoni C space concept. For. concrete presentation of the problems involved a project for recDnstruction of the baroque park at Dornava manor--house near Ptuj was ni a d e. The par k which by its quality components stands as one of the fTiOst i nip or t ant ffionuffients of the late baroque epoch has through crsisuse and through destruction of its plan original design lost the qualities necessary for sKistance and perssrvation of the integrity of historical ir?onurrien t s, 1.UVOD Eden ismed na j pomembne j si'h kul"buriiih spomenikov is obdobja baroka je prav gotovo dvorec 2 nekdanjim parkom v Dorriavi pri Ptuju» Po posamesnih kvalitetnih elementih stavbne arhitekture, še zlasti pa, zaradi nekdanje rz\zsBziie parkovne sasnove^ ga lahko uvrščamo tudi rned pomembnejše takšne spomenike v širšem prosto-™ ru. iöö L HAFHEli Predlog r®konitrukr.ije baročnega parka svorca Cmrnava pri Ptuju, Poleg dvorca, ki je danes že v zelo slabem stanju, pa je zaradi popolnoma uničenega parka razvrednotena tudi njegova celostna prostorska zasnova. Zato je nujno treba ponovno oposoriti na nevzdržnost in neprimernost razmer^ v katerih je ta kulturni spomenik, ter na neodložljivost ukrepanja, saj bi z njegovim dokončnim propadom izgubili tudi najkvalitetnejši baročni spomenik vrtne arhitekture pri nas. 2. ZGODOVINA POSESTI DORNAVA O zgodovini posesti Dornava je snanega zelo malo. Večina zgodovinskih podatkov je namreč pomanjkljivih ali pa se med seboj razlikujejo, tako da ni mogoče zanesljivo in natančno opisati njegove zgodovine. Vendar pa si kljub temu, sicer le v grobih obrisih, lahko ustvarimo splošen pregled. Posestvo v Dornavi naj bi bilo prvič omenjeno že v začetku 14. stoletja, ko je bilo last Otokarja ter kasneje Gotfrieda in Ulricha. Od leta 1371 pa so bili novi lastniki grof je Pesniški, ki so posest dajali v upravo in zakup. Od 1597. leta dalje je bila last Herbersteinov, ki so jo po letu 1666 prodali grofom Sauerjem. Ti so posest z dokupovanjem okoliških zemljišč še povečevali. Okoli leta 1730 jo je kupil grof Dizem von Attems, njegov sin Jožef pa se je v letih od 1739 do 1743 lotil večjih prenovitvenih del. Se najbolj nezanesljivi in skromni pa so zgodovinski podatki iz obdobja, ko je posestvo Dornava posled-njič zamenjalo lastnika. Ferdinand von Attems je menda posestvo takoj, ko ga je leta 1862 podedoval, tudi prodal Oskarju Pon-gratzu iz Slovenske Bistrice, Družina Pongrats je bila zadnji zasebni lastnik dornavskega posestva do konca druge svetovne vojne. 3. O ARHITEKTURI DVORCA V obdobju baroka je bila za načrtovanje urbanističnih ureditev značilna združitev stavbe in zunanjega prostora v nedeljivo celoto in so zato spremembe stavbne zasnove vedno povezane s spremembami zunanje ureditve. Zaradi tega je bilo treba dokumentirati razvoj dvorca toliko, kolikor je bilo mogoče, da je vplival tudi na spreminjanje zasnove parka. Prvič je mogoče zanesljiveje dokument i rat i podobo dvorca po Vischerjevem bakrorezu iz druge polovice 18. stoletja. Na njem vidimo, en o na d s t ropen "lovski dvorec", zidan kot masiven stavbni blok. Njegova nerazčlenjena sedemosna fasada je poudarjena le z nekoliko izstopajačim vhodnim portalem v osrednji osi. Prvotna orientacija stavbe je bila tudi drugačna od kasnejše. Sauerji, ki so v letih 1666 do 1666 postali novi lastniki, so prvotno stavbo por-ušili in na njenem mestu sezidali novo poslopje. Ker o tem ni podrobnejših virov, je na podlagi analize stavbne zasnove in njenih elementov mogoče le sklepati o tedanjem videzu dvorca. Verjetno je bila stavba že takrat približno tako zasnovana, kot je sedanji osrednji del: v tlorisu pravokoten masiven stavbni blok, pokrit z visoko streho, s skromno členjeno vhodno fasado z malce izstopajočim portalem in dvoriščno z arkadnimi odprtinami pritličja. Na podlagi Povodnovega rokopisa (1825) in drugih virov pa je mogoče gornji opis še nekoliko VARSTVO MARAVE IHATÜRE OTSERVATIOH), VOL. 13 (1987), UUBÜftNA löi dopolniti: stavba da je bila takrat še vedno enonadstropna, imela pa da je že manjši stranski krili. Zadnjič je bil dvorec presidan po letu 1736, ko je posestvo" kupila rodbina AttemSj ki je bila tedaj ena ismed najuglednejših na Avstrijskem, Pomembnost svojega položaja so skušali pokazati tudi na zunaj. Tako je dal novi lastnik dornavskega posestva grof Josef Attems, ki si je želel ustvariti reprezentančni dvorec, primeren svojemu položaju, v letih 1739 do 1743 presidati stavbo po italijanskih vzorih, ki jih je v nekaterih spremenjenih oblikah sprejela vsa Avstrija. Žal pa je o tej, lahko bi rekli najpomembnejši gradbeni fazi, 2elo malo znanega.. J.. M. J a n i s C h (1885) v topografskem leksikonu piše, da je tedaj grof Attems dal prezidati celotno stavbo; nekoliko natančneje pa pojasnjuje spremembe F. Novotny (1925)3 ki pravi, da so tedaj prezidali le dvoriščno stran v slogu italijanskih graščin. Najbolj podrobno pa piše o tem S. Povoden (1825) v knjigi o štajerskih gradovih: lovskemu dvorcu, ki je bil ob nakupu v zelo slabem stanjuj je dal grof Attems nadzidati nadstropje in ga popraviti, stranski krili pa na novo pozidati. Stavba naj bi tedaj dobila takšen zunanji vides, kot ga ima še danes. Najbolj podrobno analizo stavbne zasnove in posameznih arhitekturnih elementov dvorca je opravil N, 5 u m i (195S); na njeni podlagi ga je postavil tudi v širši prostorski okvir. Tlorisna zasnova stavbe pomeni zadnjo razvojno faso dvorca v tem času. Tloris je v obliki črke Ü, odprt proti parku. Krajši krili sta obrnjeni na sačelno stran in oklepata polodprto dvorišče. Glavni trakt, ki je po razporeditvi mas osrednji del, se tektonsko razbremenjuje na levo in desno v paviljonski krili. Tej" sasnovi se podreja tudi plastična členitev glavnih fasad s poudarjenim osrednjim risalitom na trinadstropnem pročelju. Stranski krili sta nekoliko nižji in imata po tri paviljone s dvodelno piramidasto streho, ki so med seboj povezani z vmesnimi trakti. Kdo je zasnoval dvorec v Dornavi, nam ni znano in bi zato njegov natančnejši izvor teže opredelili» Kljub temu pa lahko trdimo, da pomeni dokaj zrelo arhitekturo. Njegovi elementi kažejo na takrat prevladujoči način gradnje dvorcev in vrtnih palač na Avstrijskem» Nedvomno je to delo arhitekta^ ki mu je bilo dunajsko snovanje dobro znano in je pri svoji nalogi uporabil nekatere od tam prevzete, še popolnoma izdelane elemente» S tem pa je dvorec dobil tiste arhitekturne kvalitetej ki ga dvigajo nad našo raven in ga enakovredno uvrščajo med podobne v širšem pro--štoru. 4. VRTNA PLASTIKA V PARKÖ DVORCA V DOPwNAVI Kljub temu da dornavska plastika ne pomeni vrhunskih dosežkov^ pa tako po obsegu kakor tudi po kakovosti občutno prekaša naše druge J dokcij skromne stvaritve in je zato najpopolnejši zgled baročne vrtne plastike pri nas» Na podlagi dosedanjih raziskav in objavljenega gradiva (S. V r i š e r, 1961) jo delimo na najstarejšo skupino pritlikavcev, kipe filosofov, figure svetnikov, skulpturo fontane in portalno plastiko. Dekorativna plastika ograje in portalov po kvaliteti presega standardno okrasje te vrste v obliki skromno oblikovanih vaz in rastlinskega okrasja, saj poleg tega obsega tudi figuralne motive . 1Ö2 A. WfHERs Predlog rfkonitrukcije baročnega parka dvorca Dornava pri Ptuju Stebra vhodnega portala nosita figuri psa in panterja ter dveh dečkov z grboma v rokah. Stranska pa sta okrašena s figurami dveh dečkov in deklic 5 alegorij letnih časov. Na portalu ograje^ ki loči notranje dvorišče od parka, stojita dve moški figurij na stebrih končnega portala, ki zaključuje ožji del parka, pa sta psa z grboma. Tudi preostali stebri ograje so okrašeni z roko-kojskimi vasami. V ta opus štejemo tudi plastiko Neptuna, ki stoji na skalnem otočku sredi bazena. V naslednjo skupino sodijo sakralne figure. Nekoč so obdajale posestvo in oblikovale osnovo komr>osicije parkovne zasnove, zlasti v smeri glavne osi S-J, medtem ko prečne v smeri V-Z ni mogoče s gotovostjo potrditi. Do danes so ohranjene le tri, čeprav je zelo verjetno, da so bile štiri. V glavni osi stoji na začetku drevoreda, ob izstopu kip Imakulate, na njenem koncu daleč ob reki Pesnici pa kip Janeza Hepomuka. Sredi polja na zahodni strani posestva pa je žal zelo poškodovana svetniška figura. Skupina je najbrž nastala v času prenove dvorca v letih od 1739 do 1743 in bi jo bilo glede na kvaliteto mogoče pripisati graški Straubovi delavnici (S. V r i š e r, 1961). Nekoliko starejši opus od prejšnjega je šest figur antičnih filozofov: Hipokrata, Diogena, Teofrasta, Aristotela, Homerja in Seneke. Sedaj niso več na prvotnem mestu, saj je že iz nekoliko starejših virov razvidno, da so stali prej ob robu osrednjega parterja pred ravno striženimi živicami. V najstarejšo skupino sodi dvanajst pritlikavih figur, ki so do nedavnega stale okoli vodnjaka. Pritlikavci z velikimi glavami in kratkimi telesi so karikirane osebe različnih stanov tedanje družbe. Čeprav so pri nas izjemno redki, pa so v širšem prostoru pogosti v t.i. vrtovih pritlikavcev (Zwerggarten). Po domnevah S.Vrišerja so kipi nastali po avstrijskih vzorih v prvi polovici 18. stoletja, ko je bila takšna plastika v modi. Osrednji del, ki je glede na to tudi najkvalitetneje oblikovan, je parter z vodnim bazenom. Obdajajo ga visoke, ravno strižene živice, pred katerimi stojijo kipi antičnih filozofov, rondo vodnega bazena pa obkroža 12 plastik pritlikavcev. Parter, ki je od prejšnjega ločen s prečno osjo, ima približno na sredi prav tako rondo. Zaključuje se z dvema objektoma, ki stojita prečno na glavno os" oranžerijo in vrtnim paviljonom. Ožji del parkovne zasnove se končuje z dolgim sadovnjakom; ta simetrično obdaja glavno os, ki se od tod nadaljuje po odprti krajini skoraj do reke Pesnice. Obdobje do konca druge svetovne vojne je zaradi številnih, čeprav manjših sprememb parka zelo zanimivo. Dvoi-ec je še zadnjič menjal lastnika. J. Attems je posestvo prodal družini Pongratz, ki je tam živela do konca druge svetovne vojne. V tem času je bil park zadnjič dopolnjen. Na zahodni strani je nastal majhen angleški park, stari zid pa so nadomestili z lahkotno ograjo. Kakor večini parkov tudi dornavskemu druga svetovna vojna ni prizanesla. Uničeno in posekano je bilo skoraj vse drevje in preostala vegetacija, ki je bila oblikovala njegovo zasnovo. V povojnem obdobju je že zelo uničeni park povsem propadel zaradi neprimerne rabe njegovih površin, ki jih je Kmetijsko državno posestvo Dornava spremenilo v njive, pozidalo z objekti za pot- »IVO NARAVE mimi COHSERVATIDU)5 VOL. 13 imi), UÜBUftNA 103 rebe vrtnarije in prek parka speljalo poti. S prezidavami so bili uničeni tudi vrtna paviljona in gospodarska poslopja pristave. Po letu 1957 je nekdanji Zavod za spomeniško varstvo LRS sastavil akcijo sa zaščito parka, vendar ni uspela^ ker je ocena vrednosti parkovnih kvalitet temeljila le na inventarju starih in tujih dreves ter grmov, drugih kvalitet, ki so pomembnejše in zaradi katerih bi bilo treba park ohraniti oziroma zaščititi^ to je arhitekturnih, zgodovinskih, vrtnoarhitekturnih, pa predlog ni niti omenjal. Poleg uničevanja parka se je degradiral tudi vizualni prostor okolice in s tem njegove koraposicijske značilnosti. V neposredni bližini so namreč zgradili stanovanjski poslopji in hleve kmetijskega posestva. Stihijske posege v okolici parka je, čeprav prepozno J nekoliko zaustavil le urbanistični red, ki je okvirno opredelil vrste rabe na tem območju. Šestdeseta leta lahko označimo kot pomembno prelomnico, saj so bile tedaj kvalitete nek™ danjega parka prvič celostno prikazane in ovrednotene: zaokroženost njegove obsežne prostorske zasnove^ kvalitetna stavbna arhitektura in izjemne kvalitete vrtne arhitekture, s čimer je bila uresničena pri nas edina idealna zasnova baročnega parka. Prvič je bil tudi poudarjen pomen njegovega ohranjanja in varovanja. Danes je območje dornavskega parka skoraj uničeno, saj je njego-' vo prejšnjo zasnovo mogoče le slutiti. Njegove površine pokrivajo njive, travniki in vrtovi, deloma je ohranjen le ob dvorcu, ki ga uporablja dom dr. Marjana Borštnarja« V njem so močno poškodovane skulpture, ograje, klopi in drugi dekorativni elementi, medtem ko je vegetacija neprimerno vzdrževana. 5. O PÄEKÜ DVORCA V DORNÄVI Ker o spremembah parka ni natančnejših podatkov, je bilo mogoče večje gradbene faze rekonstruirati le na podlagi posrednih virov informacij, ki pa so nezanesljivi in nepopolni in je zato marsikatera spreaiemba ostala nedokumentirana in nepojasnjena ter je postala osnova bolj ali manj utemeljenih domnev; to velja slasti sa starejša obdobja. Park v Dornavi je kontinuirane rasti, saj se je pod vplivom posameznih sprememb dopolnjevala tudi njegova sasnova. Pri tem ločimo tiste spremembe, ki so vidne v celotni ureditvi in jih je bilo mogoče laže dokumentirati, in tiste, ki so omejene na detajle znotraj kompozicije in so nakazovale nove stilne usmeritve, a jih ni mogoče zanesljivo prikazati. Za lažjo in zanesljivejšo interpretacijo so iz celotnega rasvoja parka izločene le spremembe v štirih dovolj dolgih časovnih presledkih. Nedvomno je vrt obstajal že v času, ko so na mestu lovske koče zgradili novo poslopje (okrog leta 1708), vendar pa o tedanji aasnovi ni podatkov. Takratni vides vrta je bil najbrž' precej drugačen od kasnejšega^ spremenjenega po "francoskem vsoru". Sklepamo lahko, da je bil v osnovnih potezah oblikovan na podoben način kakor večina takratnih vrtov: od kvadratno oblikovanih gredic najbližje stavbi do najbolj oddaljenega sadovnjaka ali gozdiča. V tem delu je prvotno najbrž stalo 12 plastik pritlikavcev, ki pa so jih kasneje premestili. 104 Ii. HAFER', Frtdlofi rfkonstrukri jf bsrocniöi pirkft dvorca önrnava prl Ptuju Najobsežnejšo spremembo je doživel park po letu 1736^ ko je bil prenovljen hkrati s dvorcem.. Čeprav ni iz tistega časa o tem nikakršnih podrobnejših pojasnil, so si vsi kasnejši viri edini v tem J da je bil tedanji park najraskošneje in najlepše obliko-vcoi, S. Povoden v svojem delu Bu-^gerliches Lesenbuch II piše, da sta bila stavba in vrt ob nakupu v zelo slabeni stanju in da je novi lastnik grof J. Attems dal presidati dvorec, sezidati poslopja pristave in oranserijo v parku. Park je menda oblikoval njegov vrtnar Rosenbauen po francoskem vsoru s sprehajalnimi potmi, alejami J steklenjaki in vodometi; hkrati je baje uredil tudi "čudovit" sadovnjak. Gotovo je najdragocenejši prikas stanja parka v pre?jšnjem stoletju franciscejski kataster, ki zaradi svoje podrobnosti omogoča natančno presentacijo 2 vsemi poglavitnimi elementi prejšnjih sasnov. Celotna zasnova se odlikuje z več kot poldrag kilometer dolgo osrednjo osjo s kipoma na začetku in koncu. Za polovico manjši ožji d€5l parkovne zctsnove je oblikovan kot francoski baročni park J vendar le 2 eno osjo, nz\ katero se v vsdolsni smeri nisajo vedno Bianj intenzivno oblikovani parterji in sadni vrt^ ki aa-ključuje ta del. Monuinentalni dostop do dvorca oblikuje vstopna aleja. Ta se končuje pred vhodnim portalom prednjega dvorišča5 ki ga pot do vhoda J obdana 2 ograjo^ deli na dva zaprta dela s skromno oblikovanima parterjema. Notranje polsaprto dvorišče na severni strani pa, naj bi bilo v celoti peščena površina. 6, POSTOPEK izdelavb: projekta Projekt kot končni del predloga rekonstrukcije je bil iadelan na osnovi poprej opredeljenega projektnega programa, ki je bil sestavljen na podlagi ovrednotenja zgodovinskega objekta in upošteva sc-idanje stanje. V projektnem programu je bilo treba natančneje opredeliti predvsem ok-^/irni predlog vsebinskega pro--grama, določiti slogovni intervreprost in jedrnat, včasih kar nekoliko preskop, kakor da bi se bal, da ne bi ccisa napisal preveč. Posebno skrb je posvečal jesikuj le v skrajnem primeru je uporab-Ijcil tujke. Pomembnejše članke je rad dajal v pregiled svojemu očetu5 v glavnem satO; da se je ob popravkih slogovno izpopolnjeval in naučil kakšnega starej šegaj že manj uporabljenega israsa. Ko takole p remi š1 j u j em o njegovem načinu pisanja^ mi pred oči sili Radova nekoliko sgrbljena postava za lepo pospravljeno pisalno mizo. Zamišljen pogled in svinčnik med sobmi sta bila sanesljiv snak ustvarjanja. Stavek je že dokončno oblikoval v mislih in. ga šele potem z lično, drobno pisavo zapisal. Ko je bilo vse besedilo napisano^ navadno ni bilo kaj spreminjati. Med prvimi prispevki prevladujejo entomološka poročila in članki o štud€intskih ekskurzijah, kakor hitro pa se je sačel poklicno ukvarjati s varstvom narave, je v njegovem pisanju vedno bolj zastopana varstvena plat. Temeljni strokovni članek Rada Smerdu-ja s področja varstva narave je "Plctninsko polje kot del najpo-niernbnejše dediščine Slovenije" j kjer je na primeru tega kraškega polja preizkusil tudi metodo vrednotenja in predlagal način ohranitve. V poljudno znanstvenih člankih je navcidno predstavil naravno znamenitost tako^ da je v bralcu vsbudil sanimanje sanjo , s tem pa posredno opozoril na potrebo po varovanju. Posebej velja omeniti ^ da je Rado Sinerdu objavil malodane vsa pomembnejša besedila svojih filmov v obliki člankov. Na ta način je sporočilo filma dostopno dosti širšemu krogu. Zadnji članek, ki ga je napisal, je besedilo nedokončanega filma o metulju jamamaju. O Radovi sistematičnosti priča članek "Slovenski jamarski filmi". Vztrajno je telefoniral naokoli, dokler ni abral težko dostopnih podatkov o večini aniciterskih jamarskih filmov. S podobno značilno vztrajnostjo je vodil tudi merjenje višin slovenskih slapov. Sad triletnega dela skupine sa varstvo narave sta tudi dva članka v Proteusu.. Med članki prevladujejo poljudno znanstveni prispevki, objavljeni slasti v revijah Proteus, Pionir, Naše jame in Moj mali svet, strokovnih prispevkov pa je izšlo razmeroma malo. Zato ostaja nekoliko v ozadju izredno pomemben del Radovega strokovnega dela. Poleg tehtnih, zgoščenih in preglednih poročil omenimo le njegov pomemben delež pri izdaji Inventarja najpomembnejše naravne dediščine (1976), revije Varstvo narave^ kjer je tehnično uredil številke 7-12, pripravil pa je tudi Vestnik Zavoda za varstvo NKD št. 6 in sodeloval pri številkah 7, 8 in 9. Veliko je pripomogel tudi k izdaji plakatov Naše zavarovane rastline (1976) in Naše zavarovane živali (1985). VARSTVO HWE INATÜRE COMRVÄTIOH), VOL, 13 imh), UUBUAMA l!§ KRONOLOŠKI SEZNAM OBJAVLJENIH ČLANKOV Entomološka ekskurzija na Prenj.- Proteus 32 (1969/70) 8^342-344 Razstava živali in rastlin, nabranih na ekskurziji v Makedoniji. - Proteus 33 (1970/71) 4 Metulji tujih dežel - Proteus 33 (1970/71) 7:319-321 Druga letna skupščina Jugoslovanskega entomološkega društva.-Proteus 34 (1971/72) 3:119-120 Ekskurzija na Durmitor.- Proteus 34 (1971/72) 5:231-236 Obročkan netopir v jami Marijino brezno pri Skofji Loki.-Proteus 34 (1971/72) 8:374 V svetu brez sonca.- Pionir 27 (1971/72) 5:143-145 Štirje dnevi pod zemljo.- TT 18.10.1972 (soavtor Pirnat, J.) Tretja letna skupščina Jugoslovanskega entomološkega društva.-Proteus 35 (1972/73) 9-10 Obedska bara.- Proteus 34 (1973/74) 4:187-191 Ob razstavi Entomologija na Slovenskem in zboru Jugoslovanskega entomološkega društva.- Proteus 36 (1973/74) 5:230-231 Zima v Peklu pri Borovnici.- Pionir 29 (1973/74) 6 Kresičevo prebivališče.- Pionir 29 (1973/74) 8 Pomlad v Obedski bari.- Pionir 29 (1973/74) 8:280-281 Gnezdišča in selitvene postaje ptic kot naravni rezervati in naravni spomeniki.- Proteus 38 (1975/76) 7:259-262 Novo zavarovanje redkih in ogroženih vrst živali.- Proteus 39 (1976/77) 8:291-294 S filmsko kamero v Triglavskem breznu.- Glas podzemlja (Glasilo Društva za raziskovanje jam Ljubljana), 1978:6-7 Podzemeljski ledenik pod Triglavom.-Proteus 40(1977/78)7:248-250 Iz dejavnosti entomologov.- Proteus 40 (1977/78) 7 : 269-271 Kras na jugozahodnem robu Trnovskega gozda.- Teleks 34 (1978) 24:68 Križna jama.- Teleks 34 (1978) 25:65 Zatrep in udor pri Ospu.- Teleks 34 (1978) 36:65 Planinska jama.- Teleks 34 (1978) 37:65 Vloga filma v pr i z adevan j ih za ohranitev naravne dediščine.~ Varstvo narave 11 (1978):69-70 Drugi mednarodni festival speleološkega filma.- Naše jame 20 (1978) Wh VARSTVO NARAVE (HA» CONSERVATION), VOL. 13 (1986) UUBLJAHA Varstvo narave v SR Sloveniji.- Jadranski koledar 1979, Trst, 98-103 Selitvene postaje ptic.- Moj mali svet 11 (1979) 4:431 Varstvo okolja in varstvo narave.- Mladina, št. 25, 38.6.1979 str. 40 Živalski svet kraškega podzemlja.- Moj mali svet 11 (1979) 10 Kamnita goba pod Krnom.- Proteus 42 (1979/80) 4:156 Planinsko polje kot del najpomembnejše dediščine Slovenije Varstvo narave 12 (1979):65-73 Kako visoki so slovenski slapovi?.- Proteus 43 (1981) 6: 216-222 (soavtor P. Skoberne) Nove knjige: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji (S. Brelih in J.Gregori) - Proteus 43 (1981) 7:287 Varstvo narave v luči novega zakona - Gozdarski vestnik 39 (1981) 5:249-254 Na živem ognjeniku.- Moj mali svet 13 (1981) 9:16 Podzemlje Divjega jezera pri Idriji.- Proteus 44 (1981) 2:73 Naravni rezervat na Stojni.- Moj mali svet 13 (1981) 10:13 Planinsko polje - del najpomembnejše dediščine v Sloveniji.-Mohorjev koledar 1982:149-151 Kamnita Baba nad Poljanami.- Proteus 44 (1981/82) 4: 151 Slovenski jamarski filmi.- Naše jame 22 (1981):143-144 Biseri Brinščice.- Moj mali svet 14 (1982) 3:15 Svetovna dediščina.- Proteus 44 (1982) 9 - 10:353-356 Iz življenja štorkelj.- Moj mali svet 14 (1982) 7-8:56 Varstvo žuželk.- Moj mali svet 14 (1982) 7-8:58 Učna pot po Rakovem Skocjanu.- Proteus 45 (1982) 1:25-27 Srečanje s snežno bolho.- Proteus 45 (1983) 6:231--232 Novi podatki o višini slovenskih slapov.- Proteus 45 (1982/83) 7:243-248 (soavtor P. Skoberne) 90 let odkritja Mrtvega jezera v Škocjanskih jamah.- Proteus 46 (1983/84) 3:115-118 Potapljaške raziskave Divjega jezera (kat.št. 5000).- Naše jame 25 (1983) :7-10 (soavtorja P, Krivic in A. Praprotnik) Slapovi kot naravna dediščina In:Ramovš, A., Slapovi v Sloveniji , Slovenska matica 1983:29-3 (soavtor P.Skoberne) mmm mm% ^hatüre mnser^ation), m. i3 imh)^ ljubuaiia • ii7 Merjenje višine slapov.- In:A.Ramovš, Slapovi v Sloveniji, Slovenska matica, 1983:34-36 (soavtor P,Skoberne) Nekaj misli ob 4. in 5. mednarodnem festivalu speleološkega filma»- Maše jame 25 (1983):99-100 Is agodovinci krasoslovnih raziskovanj Divjega jezera.- Primorska srečanja 7 (1984) 44:440-442 Naše zavarovane živali 1.- Pionir 40 (1984) 1:23-27 Tokrat o sesalcih.- Pionir 40 (1984) 2:23-26 Pregled zavarovanih žuželk.- Pionir 40 (1984) 3:23-25 Kaj je zaščiteno v jamah.- Pionir 40 (1984) 4:24-26 Od izvirov do izliva Ljubljanice.- Proteus 46 (1984) 6: 216-229 Gnezdenje črne štorklje v Krakovskem gozdu.- Proteus 46 (1984) O metuljih jamamajih,- Prot^eus 47 (1984): 100-111 Ob robu velikih kraških znamenitosti - Jama pod Babjim zobom.~ Moj mali svet 16 (1984) 9:45 Ob robu velikih kraških znamenitosti. ~ FCostanjeviška jama Moj mali svet 16 (1984) 10:44-46 Open air museum around the Divje jezero near Idrija (Slovenia, Yugoslavia).- Museol.sclent» I, 3-4 (1984):285-288 (soavtorja S. Peterlin in B. Svetličič) PREGLED POSNETIH FILMOV Podatke o posnetih filmih je Rado Smerdu vestno zbiral v posebni beležki in nam osvetljujejo njegov rasvoj pri filmanju. Iz njegovih zapiskov so povzeti tudi nekateri tehnični podatki^ ki jih navajamo v oklepaju za naslovom filma. Vrsti filma sledita dolžina v metrih in čas trajanja v minutah. Prvi filmski poskusi segajo v leto 1964, ko je snemal na normalni 8 mm film. s kamero Saimic -8» Ee na teh prvih, pretežno družinskih filmih, se pojavljajo posamezni kadri z naravnimi znamenitostmi (izvir Krke, Jamnik, izvir Soče, Boka). Leta 1970 je začel snemati s super 8 (S8) kamero Beaulieu 4008 ZM. V februarju 1971 je posnel prvi film, ki napoveduje njegovo usmeritev - snemanje narave« To je bil film Zima na Storšiču (S8y 28 mj 6 min) in gotovo ni naključje^ da je želel ovekoveči-ti svojo najbolj priljubljeno zimsko goro na filmski trak. Sledijo filmi J ki predstavljajo Radovo dejavnost v študentskih letih: jamarstvo, entomologija in študentske ekskurzije. Film Skrito življenje s podnaslovom "iz terenskega dnevnika entomološke sekcije Štefana Michielija" (SB, 150 m, 34 min, glasba s komentarjem na filmu in kaseti) prikazuje delo entomo-logov na ekskurzijah od jeseni 1971 do pomladi 1972« il8 VARSTVO NARAVE (NATURE CDHBERVATIÖH), VOL. 13 11986) UÜBLÄ Fotorecepcija pri Hirežokrilcu Ascalaphus macaronius Scop. (S8, 70 m, 16 min) posneto v juniju 1972 Rakov Skocjan (S8, 27 m, 6 min) glasbena spremi j t^iva sapi.s z i s leta dne 28.1.1973 Obedska bara (S6, 85 m, 19 min, glasbena spremljava) - filmski dnevnik študentske ekskursije od 26.4.-6.5.1973 Alpski kozorog (S8, 37 m, 8 min, glasbena spremljava) - kosorogi na Sovatni 30.7. 1973 ¥ svet« brez sonca (S8, 101 m, 22 min, glasbena spremljava s komentarjem) 2e v filmu Skrito življenje je Rado posnel nekaj kadrov v jamah, ta film pa je v celoti posvečen jamam, življenju v hjih in seveda jamarjem. Happiness is gettin.g together with. yoo.r friends (S8, 27 m, 6 m.inj glasbena spreraljava) . Prisrčen filiEj ki predstavlja vzdušje ekskursije biologov v Starigrad (Paklenica) dne 28.4«1974. Stoirklje (S8, 78 m, 17 min, glasbena spremljava s komentarjem), posnet o v juliju 1974. Pot v gore (S8, 105 m, 23 min, glasbena spremljava s kratkim koRientar jem) . Leta 1975 si je kupil 16 mm kamero Bolex 5 BM Matic, saj se s Super 8 filmom kljub dobrim posnetkom ni mogel pojavljati na televiziji. 2e s prvim 16 mm filmom pa se začne Radovo bogato sodelovanje s TV Ljubljano^ zlasti s uredništvoBi oddaje Po sledeh napredka. Iz posnetega gradiva je nastalo po več inačic: televizijska in is neuporabljene,fa materiala še Radova lastna, versija, ki jo je podobno kot super 8 filme, opremil s glasbo in komentarjem. Življenje umirajoče Jame je prvi film, ki ga je posnel sa TV od 3.-15.9,1976 na Popovem polju. Scenarij je napisal Boris Sket, iz 630 m, posnetega gradiva so bile amontirane 3 inačice: a) 8 minutna oddaja za TV b) 23 minutni (260 m) film za Institut sa biologijo c) 9 minutna (20 5 m) Eadova inačica Golem grad (16 mm) - Film predstavlja zanimivosti Golem grada, otoka v Prespanskem jezeru in je bil posnet na ekskurziji od 28.5.-5.6.1976. a) TV inačica (116 m, 10 min) poleg originala je narejena še kopija b) Radova inačica (174 m, 15 min) Od Dojrana do nevrotoksinov (S8, 72 m, 16 min, glasbena sprem-Ijciva) - Snemanje na super 8 film. prevzame vlogo popotne belez-nice in vedno bolj tudi dokumentix"anja družinskih dogodkov. B'ilm prikasujcj nabiranje škorpijonov blizu Dojrana in izolacijo njihovih strupov,. Med Sabotinom rn Skalnico (16 mm, 105 m, 9 min) - Prvi Radov profesionalni film. Posnet je bil ob Soči v oktobru 1976 na območju, ki je bilo potopljeno ob gradnji HE Sol,kan. Film je bil predvajan na, TV. VARSTVO NARAVE mmm COHSERVŠTION) 5 VOL, 13 (1986) ^ UOBLJANA Ü9 ko.al'üv kl gozd (16 maij 90 m^ 8 min) -- Opaisovanje Krakovskega i ^ asti pa pojavljanje črne štorklje, je vzpodbudilo Rada^ da je posnel na 16 mm film "tudi Življenje v tem gosdu. Gradivo je sbral na 11 obiskih od marca 1876 do januarja 1977, Film je opremil s kiratkim uvodnim besedilom in glsisbo. T¥ je naredila magnetoskopsko kopijo filma. Selitvene postaje ptic (16 mm, 116 m, 10 min) - posneto v maju 1977 za TV Ljubljana. Triglavsko brezno (16 mm, 150 m) - reportaža akcije jamarjev Društva za raziskovanje jam Ljubljana v Triglavskem breznu. Leta 1978 se je Rado Smerdu udeležil 1. jugoslovanske entomološ-ke odprave v Nepal, Za TV Ljubljana je od 10.4.-12.5. posnel 1680 m filma. Is gradiva so bili zmontirani 3 filmi: a) Langtang - narodni park centralne Himalaje (16 mm, 267 m., 23 min, besedilo: R.Smerdu) narejena tonska kopija b) Srečanje z življenjem himalajskega predgorja (16 mm^ 290 m 25 min, besedilo: R.Smerdu) - narejena tonska kopija C) Maj ob Langtang Koli (16 mm, 90 m, 8 min) ~ sa odmore na TV Neizhojene poti (16 mm, 261 m, 22.5 min, glasbena spremljava) Film predstavlja jamarsko dejavnost, kopija je bila predvajana leta 1980 na 3. mednarodnem festivalu speleološkega filma v La Chapelle-en-Vercors. Na tem festivalu je dobil posebno nagrado žirije film Kje so tiste stezice (16 mm, 290 m, 25 min, glasba in komentar). Film zelo tankočutno predstavlja Egona Pretnerja, ki je svoje življenje posvetil kraškemu podzemlju in speleobio-logiji. Avtorja filma, Vilko Filač in Rado Smerdu, sta gradivo posnela v letu 1979. Ognjeno melišce (16 mm, 124m, 11 min) - Film je bil posnet na Stromboliju od 28.4.-3.5,1980. Zarica (16 mm, 70 m, 6 min) ~ Film je bil posnet od jeseni 1979 do pomladi 1980 ob Savi na območju, ki je bilo potopljeno ob gradnji HE Mavčiče. Za razliko od filmanja HE Solkan, je bil tokrat način dokument i ran j a mnogo bolj izpopolnjen in dodelan. Film hrani Zavod SR Slovenije sa varstvo naravne in kulturne dediščine. Ledena jama na Stojni (16 mm, 162 m, 14 min) je prvi i zmed kratkih portretov naravnih znamenitosti,, ki je sprožil TV oddajo Spoznavanje naše naravne dediščine. Reportažni film je bil posnet 23.5.1981. Biseri Brinščice (16 mm, 127 m, 11 min) - posneto 13.3.1982 in 20 .6.1982. Film opisuje jamo Brinščico v Matarskem podolju in njeno največjo posebnost - jamske bisere. Učna pot po Rakovem Skocjanu (16 mm, 133 m, 11.5 min) - posneto 2.5.1982. Soteska Huda luknja (16 mm, 127 m, 11 min) - posneto 1.5.1982 in 17.6.1982 Med Smrekovcem in Komnom (16 mm, 145 m 12.5 min) -posneto 30.5.1982 120 VARSTVO NARAVE (NATURE «ERVATIOH), VOL. 15 iim) UUBLJAHA Za vse "te filme je značilen repor"bažni slog, saj so bili posneti na eni ali dveh ekskurzijah. Njihov namen je bil opoaoriti na vrednote naravnih znamenit^osti. Od izvirov do izliva Ljubljanice (16 mm, 325 m, 28 min) ~ Ob prisadevanjih sa ohranitev kraške Ljubljctnice je v letu 1983 nastal tudi ta film ki predstavlja veličastnost in zapletenost muhaste ponikalnice. Dvoreznost sodobnega kmetijstva (16 mm, 290 m, 25 min), besedilo je pripravil Iztok Geister, film pa je leta 1983 posnel R. Smer-du. Rado je posnel še več gradiva sa različne TV oddaje (npr. 300 m filma o Triglavskem ledeniku, živali za oddajo o Krasu, podvodni posnetki za film Staranje jezer in Morski rezervat). V letu 1984 je sa serijo Spoznavanje naravne dediščine nameraval predstaviti manj znane kraške pojave na osamelem krasu: Pripravil je besedilo sa tri filme in dva tudi posnel (Jama pod Babjim zobom in Kostanjeviška Jama). Tretjega dela, Jama Belojača v Halozah, ni mogel več posneti in ga je dokončala televizija. Okoli dve leti je pripravljal film o metulju jamamaju. Zbiral je vse, kar je bilo dosegijivega o metulju in svilogojstvu in vključeval v zamisel o filmu. Hkrati je snemal razvojni krog metulja jamamaja, ki ga je gojil doma. Dopoldan, preden se je odpravil v Predaselj, je posnel zadnji kader filma ~ isleganje metulja iz bube. Rado ni pisal snemalne knjige, kvečjemu osnutek z najpomembnejšimi napotki, le oporo filmski shemi, ki je nastajala v glavi. Zato bi bilo kljub temu, da je tekst filma o jamama jih dokončan in veliko gradiva posnetega, težko in nasilno dokončati ta film. Se več je gradiva o žuaelkcvh, ki jih je Rado snemal priložnostno , včasih pa tudi načrtno. Zaenkrat je le zbiral posnetke, ki bi nekoč zaživeli v neki večji zamisli: bodisi predstaviti ende-mične nevretenčarje ali nasploh manj opazen živi svet Slovenije. To sta le dve zamisli, ki nista utegnili dozoreti. Nekega deževnega jesenskega dne leta 1980, ko sva vsa premočena srebala čaj pod Pohorjem, se je utrnila tudi ideja o snemanju filma o merjenju slapov. V nekaj potesah je na listku nastal "scenarij" ogleda in meritve Zgornjega. Martuljkovega slapu. Kasneje smo se ukvarjali temeljiteje z drugimi nalogami, ki so nas odvrnile od snemanja dokumentarnega filma o našem terenskem delu. Od velikopoteznih načrtov bi omenil dva" snemanje filma o Triglavskem narodnem parku in Škocjanske jame. Glede prvega je Rado na terenih zbiral zamisli za film, ki bi se snemal dalj časa in bi obravnaval le ožje teme is široke palete živega sveta Triglavskega narodnega parka. Zavedal se je, da je za kakovosten film potreben poglobijen pristop in veliko terenskega dela. 5e bolj zahteven bi bil film o Škocjanskih jamah. Ob zbiranju gradiva za prijavo Škocjanskih jam v seznam svetovne dediščine pri UNESCO je naletel na zanimivosti iz obdobja, odkrivanja jam, pri tem pa opozoril slasti na delež domačinov in željo po odkrivanju neznanega. Nameraval je rekonstruirati prva prodiranja v jamo ob baklah, posneti premagovanje slapa, hkrat i pa predstavi- VARSTVO mMmi INATURE MERVATIOII) ? VOL. 13 (1986), UÜBUANft i2i ti veličastnost jame. Film bi bil tudi zaradi osvetlitve velikih prostorov 'tehnično izjemno zahteven^ zato je navduševal sa sodelovanje tudi prijatelja, odličnega snemalca Vilka Filača, s katerim sta se uspešno sodelovala. Najbolj dragoceno je, da so bili v Radovi izjemni osebnosti sdruženi tankovestni ljubitelj narave^ strokovnjak na področju varstva narave, dober poznavalec Slovenije in tehnično vedno bolj dovršen snemalec. Zato bomo tisti, ki smo ga poznali, toliko bolj pogrešali njegovo ustvarjalnost. Peter Skoberne 122 VARSTVO NARAVE (NATURE CONSERVATION), VOL. 13 iim) LJUBLJANA Ridy Snerdyju ob isdejen sloyesy, 22, iygystci 1984 Avgusta, ko je še visoko poletje, se naravni krog že preveša proti simi. Modrost narave veleva, da se nekatere ptice selivke še avgusta odpravljajo na dolgo in negotovo pot na jug, med njimi so tudi Tvoje črne štorklje is Krakovskega gozda. Avgustovsko soboto si odšel tudi Ti, Rado, na pot brez vrnitve. Avgust je bil Tvoj priljubljeni mesec. Takrat si se že vrnil s dopusta in bil si poln načrtov za preostanek leta. Ta teden si nameraval na teren, čakale so te Alpe in Posočje. 5e v petek smo skupaj načrtovali delo za naslednje tedne. Udarec usode pa je bil nenaden in dokončen. Preveč pretreseni in zmedeni smo, da bi lahko dojeli strahotno izgubo, tudi nismo še zmožni prikazati Tvojega desetletnega strokovnega, organizacijskega in publicističnega dela. Vse, kar zmoremo ta hip, je, da se Ti v imenu sodelavcev enote za varstvo narave in vseh tovarišev iz Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine zahvalimo za to, kar si nam dal v letih, ko smo bili skupaj. Najprej, Rado, se Ti zahvaljujemo za trdno vero v naše poslanstvo za ohranitev tiste narave, ki smo jo prevzeli kot dediščino, Tvoj optimizem nas je grel tudi takrat, ko so stvari kazale slabo in je v naših vrstah grozila resignacija. Znal si poenostavljati in znal prezirati ovire. Občudovali smo vestnost in natančnost s katero si se lotil vsakega, tudi zoprnega dela, zanašali smo se na Tvojo doslednost in odgovornost. Hvala Ti za dneve in ure, ki smo jih preživeli skupaj ob delu, na terenu in ob redkih trenutkih sprostitve« S kakšno zbranostjo si se lotil dela, ki Te je prevzelo in kako sproščeno si se znal razveseliti uspeha ali novega odkritja, ne le lastnega - tudi tujega, kajti imel si veliko srečo, da Ti je bila zavist popolnoma neznana. Hvaležen sem Ti, da si pred leti sprejel tudi odgovornost za vodenje enote in razbremenil nas, že utrujene od organizacijskega dela. Prevzel si to nalogo zaradi čuta dolžnosti, saj smo vedeli, da sovražiš brezplodne sestanke in formalizem. Hvala Ti, Rado, za Tvoje zrele članke, za predavanja in še posebej za filme o naravi, njenih lepotah in skrivnostih. Tukaj nisi imel tekmeca. Tvoj slog in Tvojo fotografijo je bilo vedno lahko prepoznati in jo sprejeti: oboje je bilo neposredno, mladeniško jasno in brez sprenevedanja - kot je bil jasen in odkrit Tvoj pogled. Težko nam je ob misli, da ne boš doživel izida "Zavarovanih živali" in članka o metulju jamamaju, ki si ju že končal. Se bolj hudo nam, je, ko vemo, kaj vse si imel še v delu in v načr-™ tih in kar bi lahko izvedel samo Ti^ pa bo ostalo torso. Dolžni smo nadaljevati naše skupno delo, iti naprej po Tvoji in naši skupni poti. Vedeli boEio ? da bodo Tvoje delo in zamisli \^Ieteni v "Rdečo knjigo", Tvoja zasluga bo sprejem Škocjanskih jam v seznam svetovne naravne dediščine, Tvoj bo dokončno opremljeni Rakov Skocjan in zavarovani Notranjski kraški park. »IVO NARAVE IHATÜRE COraVATIOMI, VOL. 13 i\m), UlJBUANft 123 Z nami boš, Rado? ko se bodo spomladi spet vrnile pernate črne lepotice v Krakovske dobrave, spomnili se Te bomo, ko bo spet gnezdil orel nad Peričnikom in ko bomo morda spet videli jadrati mogočnega beloglavega jastreba nad Cavnom ali sledili neznatnemu triglavskemu rjavčku nad Velim poljem. V mislih boš pri nas, ko bomo molče občudovali bobnenje kraških voda, ko se bodo jeseni ob veličastnih naravnih prizorih spet polnila notranjska kraška polja.. Pogrešali bomo Tvoja kritična vprašanja pri strokovnem delu in manjkal nam bo Tvoj glas^ kadar bomo vsi zbrani, da se poveselimo. ¥ poznem avgustu se nam, ostajajočimj poletje počasi preveša v jes€?ri. Ti pa moraš oditi, ko se je Tvoje poletje šele sačenjalo. ?emj da v divjini narave nisi mislil na smrt, iskal si življenje; naravo si skušal dojeti in doživeti kolikor je to v človeški moči . Vedel si tudi, da zadnjih skrivnosti nam ubogim bitjem ne bo nikoli dano sposnati^ skušal si se jim le kolikor mogoče približati. Morda pa Ti je s slovesom, nam tako nedojemljivim in bolečimJ narava le izkazala milost in Ti sa trenutek večnosti razkrila skrivnost^ ki nam je ne boš mogel več sporočiti. Počivaj v miru, Eado v svoji večni mladosti» Stane Peteriin 124 VARSTVO NARAVE (NATURE CDNSERVATIOH), VOL. 13 11986) LJUBLJANA VSEBINA/CONTENTS CLANKI/ATRICLES Daniel R0J5EK Fiziinogeogra^ske značilnosti in naravne 2na«enito5ti porečja Notranjske Reke Physico-geoqraphical characteristic and natural features of the Notranjska Reka R. drainage basin (Slovenia, Yugoslavia) ............. 5 Vinko STR6AR /Rhododendron luteu» Sweet - kalitev senena z naravnih rastišč v Sloveniji Rhododendron luteua Sweet - the germination of seed froi the natural habitats in Slovenia ....... ........... . ...... 25 Meta POVŽ Ogroženost in varstvo ribje favne v Pofturju Threatening and protection of the fish-fauna in Poiurje (NE Slovenia, Yugoslavia) ........ ...... ............... 45 Iztok GEISTER Preziiovanje in prelet ptic v škocjanske« zatoku in Zalivu Polje pri Kopru Wintering and overflight passage of the birds in the Škocjanski zatok and Zaliv Polje (the Skocjan and Polje Bays) near Koper (Slovenia, Yugoslavia) .............................59 Janez 6RE60R1, Sergej D. MATVEJEV Predlog rdečega seznama ptičev Slovenije Proposal of the Bird Red Data List of Slovenia (Yugoslavia) ..... 69 Matjai JE2 Bela štorklja (Ciconn ciconii L.) v Sloveniji v letu 1979 The white stork (Cicopu ciconu L.) in Slovenia in the year 1979 ... 79 Boris KRYSTUFEK Hrček (Crjcetus cricetus Linnaeus, 1758$ Rodentia, Maoimalia) edini stepski sesalec v slovenski favni (Hamster (Cricetus cricetus Linnaeus, 1758j Rodentia, Mammalia) the only st.eppe mammal in the Slovene fauna ................. 93 Alei HAFNER Predlog rekonstrukcije baročnega parka dvorca Dornava pri Ptuju A suggestion on reconstruction of baroque park at manor house at Dornava near Ptuj (Slovenia, Yugoslavia) ................... 99 V SPOHIN/IN MEMORIA« Matjai PUC, Peter SKOBERNE, Stane PETERLIN Radu Smerduju (1949-1984) v spomin Rado Smerdu (1949-1984) in memoriam . .