LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA, 16. FEBRUARJA 1973 LETO XXIV.	ŠTEVILKA 3
s
a<
vij
3
tel
KAKO IZ ZADREG?
iii%
Kako iz nastalih težav, ki so v šolstvu pojavile z uvelja-’tvijo zakona o začasni zamrz-V '!vi osebnih dohodkov za ne-Še Jtere dejavnosti? Na to vpra-^ ^je so skušali pred dnevi p[t''govoriti člani izvršnih odbo-iikJv 2a VZg0j0 in izobraževanje T znanost in visoko šolstvo pri T^bliškem odboru Sindikata ^vcev družbenih dejavnosti "venije, ko so na svojih sejah 'avnavali problematiko v lzi z novimi razmerami.
Republiški odbor dobiva namreč veliko pisem, v katerih ga seznanjajo osnovne organizacije sindikata, občinski odbori in drugi s položajem, v kakršnem so se znašli, in iščejo pojasnil, kako reševati nastale probleme: zavodi ne morejo obračunavati osebnega dohodka, ki so ga med letom izločili za ovrednotenje posebnih delovnih rezultatov, skladno z namenom nagrajevanja po uspehu, pa tudi ne tistega dela osebnih dohod-
kov v zavodih, ki so izplačevali nižje akontacije, kot je obračunan osebni dohodek po zaključnem računu.
Nadalje so člani odborov opozorili na problem pri obračunavanju suplenc, potrebnih zaradi daljše odsotnosti strokovnih kadrov v primeru bolezni, porodniških dopustov in drugo. Šole preprosto ne morejo izplačevati takega dela, kar je še posebno problematično v odročnejših krajih; tam je nam-
reč kadra malo, dopolnjevanje med šolami pa ne pride v poštev. Nastaja vprašanje, kako uresničiti delovni program. Šole zahtevajo, da pristojne strokovne službe določijo, kaj je iz delovnega programa treba črtati, da bi bila škoda za učence čim manjša.
Kolektivi opozarjajo tudi na problem, ki je nastal zato, ker ne morejo realizirati nagrajevanja delovnih izkušenj, težjih delovnih mest, premeščanja na višja delovna mesta; na fakultetah ni mogoče povišati osebnih dohodkov tistim pedagoškim delavcem, ki so ob reelekciji dobili nove nazive in drugo.
V mnogih zavodih bodo osebni dohodki celo nižji kot v preteklem letu, in sicer zato, ker je bila zaradi neenakomernega dotoka sredstev distributerjem pogodbeno dogovorjena masa nakazana zavodom šele v decembru 1972. To pa se pri ugotavljanju limita za izplačevanje osebnih dohodkov v tem letu ne sme upoštevati. Posledica tega je, da so v mnogih občinah ostala ta sredstva nerazdeljena, kar seveda prizadene višino dogovorjenih osebnih dohodkov. Kot primer navajam karakteristično skupino tehničnih delavcev fakultet, za katere je bila sistemizacija sprejeta v mesecu novembru, izobraževalna skupnost SR Slovenije pa je nakazala razliko v decembru. Posledice so jasne.
Nadalje se težave in problemi stopnjujejo v kolektivih, v katerih niso pred sprejetjem zakona o zamrznitvi OD obračunali obveznosti do delavcev, ki so
(Nadaljevanje an 10. strani)
Vrata
Delo

Šola in okolje
Povezanost z okoljem je bila že v preteklosti — še bolj pa je danes - ena temeljnih nalog šole. Le če bo ta povezanost smiselna in vsebinsko bogata, bo današnja šola lahko uresničila smoter, ki ji ga nalaga družba: seznaniti mladino z našo samoupravno družbeno ureditvijo, s pravicami in dolžnostmi občanov. Ali smo na tako nalogo dovolj pripravljeni?
Eno je gotovo: zgolj z. zanikanjem raznih protislovij, ki so nastala v naši bližnji preteklosti, ne bomo pri mladini dosegli ničesar. Če pa želimo mladim v resnici prikazati našo stvarnost, morajo biti na to pripravljeni tudi dejavniki zunaj šole.
Kako je danes z zahtevo po povezanosti šole z neposrednim družbenim življenjem? Ta naloga je povečini prepuščena šoli; kot ve in zna si mora sam utreti pot do tistih, ki naj bi z njo sodelovali. Naloga je torej pojmovana enostransko in ne more biti uspešno uresničena, če nista obe „stranki“ enako zavzeti.
Povezava šole z družbenim življenjem je zahtevna reč, ne le za šolo, temveč še bolj za družbenopolitične in druge organizacije v občini, krajevni skupnosti in za samoupravne skupnosti. Treba jo je skrbno načrtovati in določiti, kdo bo odgovoren za izvajanje načrta.
Posledica nenačrtnega sodelovanja so ponavadi siromašne kampanjske akcije. Mladina opravi razne kurirske naloge, za katere jo to okolje (npr. krajevna skupnost) zadolži, pripravi kulturne prireditve ipd. To pa je seveda daleč od tega, kar razumemo pod pojmom vsestranska povezanost šole z okoljem.
Vsebina sodelovanja je seveda odvisna od razvitosti, kulturnega gospodarskega in družbenopolitičnega življenja kraja, v katerem šola živi. Zelo prav bi bilo, če bi se v to sodelovanje zavzeto vključile razne strokovne, kulturne, telesno-vzgojne in druge organizacije; te naj bi množično zbirale mladino v prostem času, s svojim mentorstvom pa bi pomagali učitelji.
In še o sodelovanju s starši. Ali ni to danes zgolj formalno, zoženo na pogovore o šolskih uspehih, svarila pred negativnimi ocenami in slabim vedenjem otrok? Razmislimo o takih oblikah dela s starši, v katerih bosta oba vzgojitelja - poklicni in naravni - lahko enakopravno izmenjala svoja mnenja in izkušnje.
Še in še bi lahko naštevali. Spomnimo naj samo še na nalogo, ki je imperativ našega časa: skrb za socialno šibke otroke. Prav zanje pa bi morali organizirano poskrbeti vsi - v šoli in zunaj nje. To pa je ena temeljnih nalog, ki jo tolikokrat poudarjeno „sodelovanje“ lahko uresniči. In uresničiti jo mora, če hočemo, da besede o odpravljanju socialnih razlik ne bodo izzvenele v prazno.
GEZA ČAHUK
se odpirajo ...
v praksi daje verifikacijo družbe
>Vek gre skozi mnogo vrat...
Foto: Mirko Kambič
K
šol'
ustanovna konferenca skupnosti vzgojno-varstvenih zavodov srs
Včeraj, danes, jutri
dobiti svojo „tribuno ■žmenjavo in usklajevanje in težnja po enotnem
>
'vod
;°vnem napredku na po-
do
iifl
vzgoje in varstva, sta bili za to, da so na sestanku
- ravnateljic vzgojno-var-* '"h zavodov Slovenije že 1967 ustanovili iniciativni P1- ga leta 1970 dopolnili, etošnjo ustanovno konfe-16. januarja pa je ta .°r že pripravil osnutek sta-k >n poslovnik skupnosti jjlno-varstvenih zavodov . Prek skupnosti naj bi ti obravnavali in posredo-^ stališča svojega delovnega r°čja pristojnim upravnim h, ,°ni, strokovnim in interes-
službam.
Ustanovljena je nova skupnost. Pedagoška svetovalka zavoda za šolstvo SRS Irena Le-vičnikova jo je v svojem referatu označila kot izreden dogodek in opozorila, da bi tako skupnost potrebovali že v preteklosti; v tistem „včeraj“, ko je bilo še potrebno prepričevanje o tem, kako pomembna je predšolska vzgoja, da je ne moremo prepuščati stihijskemu razvoju in ne smemo obravnavati drugače kot enakopraven sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Napredovali smo. Spremembe v našem življenju so poudarile družbeno vrednost tega področja. O tem pričajo sklepi Konference ZKS o socialnem
razlikovanju in 19. seje CKZKS, dokument SZDL o izenačevanju pogojev ob vstopu otrok v šolo, odločitve delovnih ljudi, ki so v 20 občinah rekli svoj „da“ za to, da bodo s samoprispevkom pomagali ustvarjati ustrezne razmere za vzgojno-varstveno dejavnost. Pri temeljnih izobraževalnih skupnostih so zaživele skupnosti otroškega varstva, predšolska vzgoja ni več B-program.
Vzgojno-varstveno področje se v zadnjih letih zakonsko in sistemsko ureja. Je eno redkih, ki se razvijajo v skladu s predvidevanji razvojnega načrta Slovenije: v letu 1972 smo dobili v
(Nadaljevanje na 2; strani)
N
Odpraviti moramo togost današnjega šolskega sistema. Naša šola naj postane sodobna, življenjska, odprta odraslim. Pogoji za sprejem naj ne bodo le formalni, cesto loterijski izpiti ali spričevala, temveč zmogljivost in znanje posameznika ...
V___________________________________________________________________y
Tako so menili na seji skupne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti republiške skupščine SRS pod predsestvom Miloša Poljanška, 8. februarja, ko so obravnavali gradivo skupine za izobraževanje odraslih kot sestavni del dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja. Kaže, da se bodo izobraževanju odraslih zjasnila vremena in da bo v našo šolo zavel svež, življenjski veter.
Doslej premalo poudarjeno izobraževanje odraslih bo sestavni del permanentnega izobraževanja, ki bo zajemalo dobo od predšolske vzgoje do konca službovanja. To je osnova za dosego enovitosti vzgoj-no-izobraževalnega sistema.
Vanj bo vgrajeno izobraževanje odraslih pri vseh stopnjah, ob tem pa bo posebno poudarjena njegova samoupravnost. Postalo bo enakopravno po organizacijski, finančni in kadrovski plati.
Sprejeli so predloge in stališča o nenehnem posodabljanju šole in povečanju dostopnosti odraslim v osnovno, srednjo in visoko šolo. Podprli so tudi predloge, ki temeljijo na spoznanjih in izkušnjah v svetu, prinašajo napredne poglede in upoštevajo potrebe prihodnosti.
Nosilci izobraževanja odraslih naj bi bile vse najširše — tudi izredne — oblike izobraževanja, ne glede na verifikacijo, redne pa šole. Financiranje tovrstnega izobraževanja naj bi
prevzela tudi celotna družba in ne le delovne organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela. Te naj bi izražale neposredni interes in ga skušale uresničiti v praksi.
Vprašanje nagrajevanja za izobraževanje odraslih — so menili na seji — zahteva strokovno obdelavo; poiskati je treba najprimernejši, najustreznejši način za nas, morda z upoštevanjem izkušenj iz tujine, prilagojenih našim razmeram.
Povzeli smo le temeljne misli iz konkretne, zavzete razprave, ki je pojasnila veliko dilem in razčistila mnogo vprašanj glede terminologije, pa tudi vsebine gradiva. Gradivo, povzeto iz razprave, bo rabilo delovni skupini za pripravo boljšega in bolj uporabnega besedila.
Na prihodnji seji bodo obravnavali vzgojno-varstvene zavode in osnovno šolo. Delo za pripravo dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja SRS se intezivno nadaljuje.
TEA DOMINKO
Motivacija za strokovno izpopolnjevanje
Kaj naj spodbuja pedagoške delavce k nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju? Ali naj bo glavni pobudnik zakonska prisila, materialna nagrada ali učiteljeva zavestna odločitev in moralna motivacija?
\__________________________________________________________y
To so zagotovo zelo pomembna sistemska vprašanja, na katera moramo najti ustrezen odgovor pri graditvi sistema strokovnega izpopolnjevanja vseh delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Ker so razmišljanja o teh vprašanjih šele na začetku, se slišijo različna, pa tudi zelo nasprotna mnenja. Prav je, da jih skušamo razčleniti in dognati tudi morebitne skrajne posledice posameznih rešitev in predlogov. Prav pa bi bilo, da bi se v razpravo o tako pomembnih alternativah vključili tudi pedagoški delavci, saj imajo oziroma morajo imeti vso pravico, da povedo svoje mnenje in tudi soodločajo o zadevah, ki so najtesneje povezane z njihovim življenjem in delom.
Od tega, katerim motivacijskim dejavnikom — prisili, materialni ali moralni stimulaciji -bomo dali prednost ah celo odločilno vlogo, ni odvisno le „funkcioniranje“ sistema strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev, temveč tudi to, kakšni odnosi bodo v njem prevladovali, kakšna bo učiteljeva vloga in kako bodo v procesu strokovnega izpopolnjevanja s pedagoškimi delavci ravnali.
NESPREJEMLJIVE
ALTERNATIVE
Če bi gradili strokovno izpopolnjevanje zgolj ali predvsem
na zakonski prisili, bi s tem izključili iz soodločanja o teh zadevah pedagoškega delavca kot zavestnega, zrelega in odgovornega sodelavca, ki je sposoben sprejeti nenehno izpopolnjevanje kot svojo potrebo in nujnost dela. Pedagoški delavec bi imel v sistemu strokovnega izpopolnjevanja vlogo objekta, postal naj bi večni učenec, ki bi se neštetokrat nebogljeno „potil“ v duhu stare šole pred raznimi izpitrtimi komisijami, ko bi moral dokazovati obvladanje tega ah onega gradiva.
Sistem prisile se Jdealno" vključuje v sistem avtokratskih družbenih odnosov, ki so zahtevali slepo pokorščino vladarju, državi in podobnim nadrejenim in odtujenim silam. Tisti, ki bi izhajali iz takih preživelih odnosov, bi ravnali z učiteljem kot z brezpravnim učencem, delili bi mu nezadostne ocene celo za pomanjkljivo naučenost o tem, kako mora v šoli razvijati demokratične odnose in videti, spoštovati ter razvijati v učencu osebnost prihodnjega samoupravljavca.
Če bi gradili strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev zgolj ali predvsem na materialni stimulaciji, bi strah pred „državo in vladarji" zamenjal strah pred znižanim osebnim dohodkom oziroma želja po višjem osebnem dohodku. Uvedli bi nenehno menjavo
Stvarno o družbenem varstvu otrok
Predlog pohtike na področju družbenega varstva otrok v Sloveniji v letu 1973 pomeni učinkovit korak naprej od deklaracij; celostno obravnava vzgojnovarstveno področje in določno zavezuje vse dejavnike, odgovorne za varstvo otrok.
Tako so ocenili gradivo, ki ga je pripravila republiška skupnost otroškega varstva, člani odbora za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kultumega zbora na svoji seji 7. februarja.
V razpravi je bil pojasnjen pojem „varstva“, ki se dandanes pogosto še vedno napak prevaja v pomenu „pazništva“, v predlogu pa pomeni skrb za varnost in vzgojo otroka; gre torej za idejni in vzgojni pomen.
Namen gradiva: prispevati k učinkovitejšemu uresničevanju otroškega varstva na podlagi družbenih dogovorov, ki naj jih sklenejo vsi zainteresirani družbeni dejavniki na območju občin in republike. Vrsta statističnih kazalcev v njem opozarja na razvitost družbene skrbi za otroke v vseh občinah. Ti podatki so pripomogli, da so dobile občine hkrati s tem predlogom tudi celovitejšo in primerjalno sliko o družbenem varstvu otrok v razvitih, srednje razvitih in manj razvitih občinah. Odločitve, ki smo jih doslej navadno sprejemah v republiki, se prek občinskih skupščin in krajevnih skupnosti vedno bolj prenašajo tudi v delovne organizacije. Skratka, vsi, ki se ukvarjajo s tem področjem dejavnosti (občinske skupščine, odborniki in sveti), so dobili s tem predlogom podlago za uspešnejše dogovarjanje, ki naj prispeva k uresničitvi pohtike na področju družbenega varstva otrok v vseh občinah in v republiki.
Predlog je zgrajen na analizi, izkušnjah in programskih izhodiščih, sprejetih v preteklosti Tako je na primer do leta 1975 predvideno, da bomo zagotovih sistematično zdravstveno varstvo otrokom do 15 leta starosti in na novo vključih v vzgoj-novarstvene zavode 20.000 predšolskih otrok. Podaljšano
bivanje v osnovni šoli naj bi omogočih 25 % šolarjem, vsem zagotovih mlečno malico, vsem potrebnim pa tudi kosilo in izboljšali kakovost šolske prehrane. Hitreje naj bi odkrivah in kategorizirah prizadete otroke in razvili ustrezne oblike za njihovo usposabljanje. Otroški do-daatek mora biti usklajen z gibanji osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, tako da se število upravičencev ne bi zniževalo in da bi se povečala pomoč družinam z nižjimi prejemki.
To programsko usmeritev sta podprh tudi konferenca ZK Slovenije o socialnem razlikovanju in seja CK o vzgoji in izobraževanju. Zmanjševanje družinske razsežnosti socialnega razlikovanja in vse večje izenačevanje socialnega položaj? in razvojnih možnosti otrok naj bi dosegli s povečanjem sredstev, ki so po načelu solidarnosti namenjena družbeni skrbi za otroke in izenačevanju njihovih pogojev za start v življenju.
Vzgojno-varstveni zavodi naj bodo dostopni vsem otrokom ne glede na to, koliko zaslužijo njihovi starši, in seveda tudi vaškim otrokom. To naj bi dosegli z družbenim subvencioniranjem. Poleg tega naj bi izpopolnili sistem otroškega dodatka in tega tudi ustrezno povečali, ker je sedaj bolj simboh-čen. Posebno pozornost pa je treba nameniti kmečkim otrokom — njihovemu socialnemu položaju in razvojnim možnostim — ter jih postopno izenačiti z možnostmi Otrok iz drugih družbenih slojev.
Priloge s številčnimi podatki opozarjajo, da je treba uresničiti to, kar smo v številnih deklaracijah zapisah že zdavnaj in razrešiti probleme, ki so se leta in leta kopičih, pa so se danes pokazah v vsej svoji ostrini. Družbeni dogovori in sodelovanje delovnih organizacij naj bi temu področju zagotovili več denarja — zlasti pa še pripomogli k bolj zavestnemu in odgo-. vomemu usmerjanju denarja tja, kjer so potrebe največje.
MARJANA KUNEJ
izobraževanja z denarjem: vsaka izobraževalna ura, predavanje in seminar ter vsak izpit bi bili ovrednoteni s točkami, ki bi imele povsem določeno denarno vrednost. Morda bi se učitelj lahko celo enakopravno pogajal s financerjem": „Kolikor mi daš denarja, za toliko se bom strokovno izpopolnil; če mi denarja ne daš (zaradi pasivnosti občine, trenutnih zagat, zaradi zamrznitve osebnega dohodka ah stabilizacije), se pač strokovno ne bom izpopolnjeval in bom dal prednost rekreaciji." Tak način stimulacije bi se skladno vključeval v potrošniško družbo, ki išče v materialni motivaciji vseodrešu-jočo rešitev tudi za urejanje vseh družbenih in človeških zadev. Do take tehnokratske in vulgarnoekonomistične miselnosti pa smo k sreči zadnje čase zavzeli dokaj jasno stališče.
Z učiteljevega zornega kota bi bil ta motivacijski sistem morda videti vabljiv in sprejemljiv, vendar je to le videz. Nagrajevanje kot glavni motivacijski faktor za strokovno izpopolnjevanje bi zagotovo spremljalo nenehno preverjanje učiteljevega znanja, ki bi ga moral dokazovati pred izpitnimi komisijami, ki bi mu priznavale ustrezne ocene in točke. Nagrajevanje bi bilo vedno podrejeno objektivnim" možnostim, to je razpoložljivim sredstvom. Kmalu pa bi se pokazala tudi druga nesorazmerja, ki bodo spremljala sistem strokovnega izpopolnjevanja, ker je razvojni ritem posameznih strok in področij različen. Učitelji razrednega pouka bi v sedanjem obdobju daleč prešli vse druge kategorije pedagoških delavcev, saj bo modernizacija razrednega pouka (modema matematika, modernizacija pouka slovenskega jezika, spoznavanja narave in družbe itd.) zahtevala zelo veliko strokovnega izpopolnjevanja. V to modernizacijo bodo nujno vključeni vsi učitelji razrednega pouka, saj ne moremo dopustiti še ene socialne diferenciacije: da bi imeli nekateri učenci modernizirano, drugi pa staro šolo. Strokovno izpopolnjevanje nekaterih drugih kategorij učiteljev pa trenutno sploh ni v ospredju, ker njihove šole ah stroke še ni zajel val modernizacije in reforme, ker še ni mogoče uresničiti ustreznega strokovnega izpopolnjevanja zanje ali ker za njihovo izpopolnjevanje ni denarja, ker pač niso na listi prioritetnih predmetov in šol.
Če bi torej gradili strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev predvsem ali zgolj na materialni stimulaciji in na njej izvedli diferenciacijo učiteljskega poklica, bi imeli učitelji zelo neenake možnosti, samo strokovno izpopolnjevanje pa negotove pobudnike
ZAVESTNA ODLOČITEV
IN DEMOKRATIČNOST
KOT OSNOVA SISTEMA
Odgovor na vprašanje, kateri naj bodo glavni in kateri pomožni motivatorji strokovnega izpopolnjevanja, moramo iskati v zakonitostih permanentnega izobraževanja in v naših samoupravnih družbenih odnosih.
Nenehno strokovno izpopolnjevanje je nujnost našega časa, značilnost dobe, ki nastaja z znanstveno tehnično revolucijo. Brez nenehnega strokovnega, pedagoškega in družbenega izobraževanja bi pedagoški delavci usodno zaostajah za razvojem in ne bi mogli izpolnjevati svojega poslanstva. Ce je svoboda ,,spoznana nujnost", potem je to zakonitost tudi za to področje. Eno izmed temeljnih načel pri izobraževanju odraslih je namreč načelo prostovoljnosti: izobraževanje odraslih naj bi temeljilo na potrebah in zavestnem pristanku odraslih, na pridobivanju ljudi za izpopolnjevanje in ne na prisili.
Dosedanje izkušnje pri strokovnem izpopolnjevanju pedagoških delavcev nam kažejo, da je zavestna odločitev za strokovno izpopolnjevanje primaren dejavnik: vsako leto se vključuje na tisoče učiteljev npr. v modernizacijo osnovnošolske matematike, ne zaradi prisile, zaradi višjega naziva ali nagrade, ampak predvsem zaradi spoznane nujnosti in prepričanosti, da je to nujen, sestavni del pokhca, dolžnost do sebe, učencev, staršev in družbe. Prisila — predpis - ima v tem in večini drugih primerov le sekundarno vlogo, saj za večino pedagoških delavcev prisila ni potrebna. Seveda pa so učitelji sprejeli z odobravanjem odločitev tistih temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so dodatno nagradile poseben napor pri uvajanju nove matematike in s tem dale materialno in tudi moralno priznanje za uspešno strokovno izpopolnjevanje.
Pedagoški delavci se bodo vključevali v nenehno izpopolnjevanje tembolj zavestno, čim bolj bodo v vlogi aktivnega re-
formatorja in oblikovalca šole. Pedagoški delavec mora biti v taki vlogi, mora biti soustvarjalec v razvoju vzgoje in izobraževanja in ima pravico do položaja soodločujočega subjekta tudi pri lastnem strokovnem izpopolnjevanju. Pedagoški delavci že zdaj jemljejo strokovno izpopolnjevanje vse bolj ne kot nujno zlo, temveč kot svojo pravico.
Demokratični odnosi v sistemu strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev pomenijo tudi objektivno nujnost: metode prisile rodijo tu lahko le navidezne rezultate. O tem ni treba imeti utvar. Motijo se tisti, ki mislijo, da lahko dosežemo pri vzgoji in izobraževanju vidnejše uspehe brez učiteljevega in vzgojiteljevega zavestnega sodelovanja. Pri končnem učnem in vzgojnem učinku namreč ne odloča le učiteljevo znanje (tega bi mu lahko dodajali tudi s prisilo), ampak tudi njegova zavzetost, njegova prepričanost in njegov odnos do stvari. Tu prisila odpove, tu lahko vse dosežemo le s pridobivanjem. Taka je narava vzgojnega dela.
Sistem nenehnega poklicnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev bo moral zajemati vse pedagoške delavce. Njihovega napredka najbrž ne bomo merili predvsem z izpiti, temveč z uspešnostjo njihovega vzgojno-izobraževalnega dela, v katerem morajo odsevati tudi rezultati stalnega izpopolnjevanja. Izpit o svojem strokovnem napredovanju bo torej polagal učitelj vsak dan, v svojem razredu, v vzgojno-izobraževalnem procesu. Nagrajevanje po delu bo moralo to upoštevati. Dokazila o strokovnem izpopolnjevanju bodo imela določeno vrednost, vendar le kot posredno dokazilo o učiteljevi nenehni rasti in o sodobnosti njegovega dela.
Nekaj drugega pa bo tisto dodatno, zahtevnejše in višje izpopolnjevanje, ki ga bo treba omogočiti pedagoškim delavcem, ki želijo preseči poprečje in biti na čelu pri ustvarjanju nove šole in moderno zasnovanega vzgojno-izobraževalnega dela. Ta sistem povsem neobveznega" izpopolnjevanja bo imel verjetno tudi šolske in šolskim podobne oblike (z izpiti in podobnim). Tako dosežena višja izobrazba, nadpoprečna usposobljenost ali specializacija na določenem področju bodo odpirale dostop do odgovornejših funkcij in delovnih mest, z
Včeraj, danes, jutri
(Nadaljevanje s 1. strani)
vzgojno-varstvenih zavodih 3800 novih mest, 29.112 šestletnih otrok je vključenih v malo šolo, 26 % pa v celoletno pripravo v vzgojno-varstvenih zavodih. Republiška izobraževalna skupnost je pomagala predšolskim otrokom v nerazvitih območjih, povečala se je skrb za kakovost vzgojnega dela, kije enotno načrtovano in bolj smotrno organizirano. Poskrbljeno je za strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljic, ki so dobile za svoje delo tudi več strokovne literature.
Razumljivo pa je, da v tako dinamičnem razvoju, kakršnemu smo priča danes, še ne more biti vse tako, kot želimo: še vedno je preveč zavrnjenih prošenj za sprejem otrok v vzgoj-no-varstvene zavode, ob moderno opremljenih vrtcih opominjajo mnogi zavodi z nižjim standardom na to, da bo treba storiti še precej, če bomo hoteli uresničiti načelo: Za vse otroke enako. Precejšnje razlike so v merilih financiranja, plačevanju storitev, porazdelitvi strokovnih delavcev na posameznih območjih itn. Pokazalo se je, da ob/ načrtovanju novega nismo dovolj poskrbeli za ustrezno kadrovsko politiko — zato je
pomanjkanje vzgojiteljic vse večji problem. Upajo, da bo vse to — neurejeno in neenotno — uspešno pomagala razreševati na novo ustanovljena skupnost.
Nismo tako bogati, da bi uresničili vse želje hkrati. Poglejmo, na katere naloge jutrišnjega dne opozarja skupnost: leto dni pred vstopom v šolo vključiti vse otroke v vzgojni proces, modernizirati delo v predšolskih zavodih, kajti — družba zahteva sodobno šolo. Niso dovolj samo pobude; spreminjanje oblik in metod dela bo terjalo drugačno organiziranost zavodov in nenehno strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljic.
Med prvimi nalogami skupnosti bo uresničevanje ustavnih dopolnil glede organiziranosti in za pridobitev samoupravnih pravic vseh delavcev s tega področja. Vzgojno-varstvene ustanove namreč ponekod niso samostojni zavodi, temveč na pruner le oddelki pri osnovnih šolah, ki so Vresnici prikrajšani za samoupravne pravice. Posebej se je treba dogovoriti, kako spremeniti samoupravne akte takih šol in organizirati TOZD. Uresničevanje samoupravljanja na področju, ki je še posebnega družbenega pomena, pomeni zagotoviti v teh zavodih tudi
neposreden vpliv vse družbene skupnosti, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in staršev. Vloga staršev, ki so sami neposredni proizvajalci, je še posebno pomembna, saj bodo v svojih delovnih organizacijah odločali o denaiju, namenjenemu za vzgojno-varstveno področje. Gelde na to morajo biti tudi bolje kot doslej seznanjeni z delom in problematiko, s sklepi in odločitvami, ki se nanašajo na delo teh zavodov v zvezi z razširitvijo ali izpopolnjevanjem varstva.
Enotnih rešitev terja tudi samoupravno sporazumevanje glede delitve osebnih dohodkov. V statutu skupnosti je izražena tudi težnja, da se vzgojno-varstvena dejavnost vključi v sodobna prizadevanja šole za idejnost vzgoje in izboraževanja. Z izobraževalnim programom naj bi aktivirala vzgojiteljice predvsem kot družbene delavke, da bi vplivale na še hitrejši razvoj in kakovostno rast predšolske vzgoje.
Skratka, od skupnosti pričakujemo veliko. Če bo znala prisluhniti problemom svojega področja in zahtevam našega družbenega razvoja, bo nedvomno upravičila svoj obstoj.
MARJANA KUNEJ
ustrezno višjim osebnim doh^ kom.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Motivacijski sistem strokoj nega izpopolnjevanja pedaf ških delavcev lahko temelji na naših družbenih odnosih; moremo ga presajati iz fl1 tujih odnosov.
Pri prenašanju tujih izku&( na naša tla ne smemo zal*1 mariti bistvenih razlik v druž^ nih odnosih, sicer bomo imel) našem samoupravnem orgai^ mu tuje tvorbe.
ran
Šok
ta
Pini
Ped
t y
Čišč
Strokovno izpopolnjevan) Vaj. pedagoških delavcev lahko iPj pta, dimo le na zaupanju v njih o'. (jej(
družbeno zrelost in pripravijo nost za stalno izpopolnjeval1.! je
sebe in lastnega dela.	! sod,
J
Pri strokovnem izpopolnjeni nju morajo biti pedagoški lavci aktivni sodelavci; prev)! So dovati mora odnos sodelovanj* 0s spoštovanja in medsebojni ja, dopolnjevanja, saj je to pogoj* ustvarjalno srečanje in si n ti pedagoške teorije in prakse
sprt
lem
H
Bolj kot večina drugih pol* ^ cev je pedagoški poklic hf stavljen zahtevi pospešen* znanstvenega, tehnološkega družbenega razvoja — neneh1 jf mu izobraževanju. Družba, «■’ ne bo ustrezno vrednotila pi goškega poklica in tudi te P ^ gove posebnosti, bo zašla kroj
\r	n VaHmi/oL'-/-*	Cfll j J
osn
ivr
Palt
8re
vilo
l>ini
v težko kadrovsko krizo, saj bodo sposobnejši in razumni h
med mladimi raje usmerili l bolje plačane, bolj konjnfav turne in popularne pokličejo katerih ni takega reformni]vali nemira in tako odgovornim dela kot na področju vzgoj* k
izobraževanja.
JOŽE VALENTIN^1
»sn
in i
svei
'$ve
zav



o#


d

ll
KJE SO ABSOLVENTI MATEMATIKE?
Po naših osnovnih in sred11) Osaj
ru iižiMii uaiiuviim 111	•
iolah že dolgo zelo primaiiH
čiteljev matematike. V 11 ^čr
k
pou
a
ker
Ko
tija
so
vf
šols
»kti
2
>ravi na izobraževalni skupn] >RS so prišli do zanimivih nf So ovitev:
—	študentje matematike11 da ajo vpisati poleg osnovne51,1
e eno — npr. fiziko, čell| utij koraj ni šole, kjer maternH f le bi imel dovolj ur;	J *°l!
—	glasbeni ali npr. lik0' Prv >ouk pa se tretira kot s3l’j M tojni študij. Nihče nima elei noti temu, a na šolah se p°-j Pst to pripeti, da mora npr. ufju ' ikovne vzgoje poleg svoj” Vilj
redmeta prevzeti še druge- I boj
Zakaj matematika ne bi fl Qp( la biti samostojni študij- . da tudirajo študentje zavoljo) kar ija ali zavoljo potreb, ki I aši družbi? Društvo mate10) ko]
ov, fizikov in astronomov/j raz na komisijo za pedagoško j tel ivnost. Njeno delo ob$j poi premljanje dogajanja v šob I Sol ;Stanke aktivov s predava1 ] prj ir organiziranje seminarjeV.j kal rofesorje srednjih šol. GoM raji : komisiji in celotnemu J tvu dobro znano, da °pi omanjkanja strokovnjakov, nia
jiiiaiijKanja siruicuviijo«'-larsikateri šoli uči mateiu3
č eden od predavatelju'''a 'žb Ijo tega nastaja velika šk j 13
ificit v umskem kvaU-- . iencev. Zamujeno je težk0 la jknaditi na srednji ali J >li. Pričakujemo, da bo V pa vo povedalo svoje predloS 0p boljšanje sedanjega stanj3; J ,
MODERNA ŠOLA
p'
nul'
UVAJANJE NOVEGA PREDMETNIKA IN REDIGIRANIH UČNIH NAČRTOV V OSNOVNO ŠOLO
V NOVO SMER
jM Novi predmetnik rojili učni načrti za
IžiNo
in redigi-osnovno
, so izdelani in pripravljeni 1. 23 tisk. Sestavljale so jih sku-
^ Pine, v katerih so delali učitelji, Pedagoški svetovalci in teoretiki j.višjih in visokih šol. Pri preučevanju osnutkov so upošte-Vai> prispevke široke javne raz-h0« Ptave, v kateri so prizadevno so-ivlj! t 0vali tudi vsi učiteljski zbori i.°venskih osnovnih šol. Tako
M
|ie zavod za šolstvo opravil s I delavci zahtevno in obsežno •gj^ogo, ki pa pomeni šele zače-i J ‘ek dela. Z uvajanjem novega jP^dmetnika in učnih načrtov J80 pred učitelji in ravnatelji nei Plovnih šol ter vso pedagoško l iavnostjo nove in odgovorne ^oge. Res je namreč, da ne le za to, da zmanjšamo šte-,no ur pouka in redigiramo vse-jjnio učnih predmetov, ki so ^živeli tudi precej vsebinskih “Prememb, temveč za to, da «meljito preusmerimo celotno in življenje osnovne šole. a ^jkoreniteje naj bi se spreme-peCa vloga in položaj učitelja in : ifn 1103 v vzgojno-izobraževal-procesu. Naš smoter je uči-saj) jplj kot organizator ustreznih in£i ^javnosti in vzgojitelj!
Za uresničevanje teh nalog je juHjtavod za šolstvo izdelal načrt ced Modernizacije vzgojno-izobraže-inTalnega dela, ki v prvi fazi zaje-ri>jpa stopnjo razrednega pouka in )je J® samo uvod v dolgotrajnejši Proces nadaljnjega razvoja JO °snovne šole. O začrtanih nalo-^ so razpravljali člani ožjega 111 Sršega kolegija, strokovnega ll^ota, predstojniki in pedagoški " letovalci organizacijskih enot ?aVoda za šolstvo in med njimi korali najpomembnejše.
. Priprave in izvajanje redigira-* >rh učnih načrtov bo usmerjal spremljal operanvm odbor, ^ šteje devet članov. Sestav-
ljajo ga delavci zavoda in ravnatelji osnovnih šol. Odboru, ki skrbi za uresničevanje postavljenih nalog, bodo morali pomagati predvsem pedagoški svetovalci, učitelji in ravnatelji osnovnih šol in druge delovne skupine.
Načrt zajema naslednja delovna področja:
— Izobraževanje pedagoških svetovalcev, učiteljev in ravnateljev osnovnih šol in vzgojiteljev malih šol.
Tu je predvideno dopolnilno izobraževanje pedagoških delavcev, da bodo pravočasno pripravljeni na spremembe vsebine in metod pouka. Potekalo bo v različnih oblikah, kot so: individualni študij, interni-skupni študij na šolah, aktivi, seminarji, posveti.
Načrt daje prednost študiju novejših vsebinskih in metodičnih vidikov pouka materinščine, spoznavanja narave in družbe in psihologiji učenja.
— Učbeniki, priročniki, delovni zvezki, pedagoška dokumentacija, didaktični material.
Predvidena je postopna priprava najnujnejših učnih pripomočkov za učitelje in učence; ustreznih obrazcev za enotnejše, racionalnejše in preglednejše evidentiranje pedagoškega dela. Na tem področju smo se usmerili najprej na priročnike za učitelje in delovne zvezke za učence, ki omogočajo individualizacijo pouka.
Na prvem mestu so nova berila in delovni zvezki za slovenski jezik.
— Uvajanje sodobnejših oblik in metod šolskega dela.
To področje zahteva, da s pomočjo učiteljev in ravnateljev šol odkrijemo oblike in metode naše pedagoške prakse, zberemo izkušnje nekaterih
drugih republik, analiziramo dobljene podatke in usmerjamo nadaljnjo prakso. v
V načrtu so najprej oblike in metode, ki omogočajo notranjo diferenciacijo pouka.
— Prostovoljne dejavnosti, šolske organizacije in društva, tekmovanja, akcije in nagrajevanje učencev.
Tudi s tega področja bomo morali zbrati s pomočjo učiteljev, ki so mentorji teh dejavnosti, pozitivne izkušnje na naših osnovnih šolah, na nekaterih šolah iz drugih republik in jih po analizi vrniti praksi. Doseči bomo morali tudi večjo povezanost šol s tistimi organizacijami, društvi in ustanovami, ki lahko bistveno obogatijo razširjeno šolsko dejavnost učencev.
Te naloge smo pomaknili na nekoliko poznejši čas.
— Spremljanje in ovrednotenje uresničevanja postavljenih nalog.
Vsi delavci in sodelavci zavoda za šolstvo soglašajo v tem, da brez proučenih sklepov spremljanja in vrednotenja pri uvajanju redigiranih učnih načrtov prakse ne bo mogoče dovolj učinkovito izboljševati in razvijati. Sprotna in sklepna spremljava sta nujni, sicer ne bomo vedeli, koliko smo dosegli začrtane smotre. Vprašanje, kdo naj jo organizira in izvaja, pa je ostalo še odprto. To delo namreč zahteva pristop, ki presega naloge in možnosti zavoda za šolstvo. Zato naj bi eva-lucijo učnih načrtov prevzela ustrezna znanstvena inštitucija. Sem sodijo namreč še druge, širše naloge, ki so s prejšnjimi tesno povezane npr.: ocenjevanje in napredovanje učencev, celoletna priprava otrok na šolo, minimalne učne norme itd., ki zahtevajo raziskovalno delo.
Za začetek je predvideno enotno snemanje učne prakse, pri katerem naj bi sodelovali pedagoški svetovalci in ravnatelji osnovnih šol.
Namen načrta modernizacije vzgojno-izobraževalnega dela je torej:
—	načrtno usposabljati pedagoške delavce za posodabljanje šolskega dela;
—	postopno pripravljati potrebni didaktični material;
—	uveljaviti novejše vidike pouka slovenskega jezika, spoznavanja narave in družbe, spoznavanja narave in spoznavanje družbe, pozneje pa še drugih učnih predmetov;
—	pospešiti modernizacijo oblik in metod dela;
—	okrepiti vzgojno funkcijo šole;
—	obogatiti programsko strukturo šole;
—	spremljati uresničevanje postavljenih nalog;
—	pomagati pri reševanju problemov v praksi.
Iz kratkega pregleda nalog lahko vidimo, da nas čaka veliko odgovornega dela, vendar se jih moramo lotiti. Ne smemo jih odložiti, sicer nas bosta čas in stvarnost pustila daleč za seboj.
V šol. letu 1972/73 se pripravljamo na nove učne načrte, v šol. letu 1973/74 pa jih bomo začeli uresničevati v prvih štirih razredih.
Zavedamo se, daje uspešnost tega dela odvisna predvsem od tega, koliko ga bodo spodbujali in soustvarjali učitelji kot neposredni organizatorji vzgojno-izobraževalnega procesa. Zato smo predvideli in pričakujemo polno sodelovanje vseh osnovnošolskih učiteljev in ravnateljev.
JELICA MESESNEL
Učitelji prvih razredov o matematičnem pouku
Koliko dvomov in nezaupanja je zbudila pri učiteljih reforma P°uka matematike ob svojem začetku! Mnogi učitelji so po prvih ll^niinaijih, kjer so poslušali osnove teorije množic, podvomili, da ’",^0do zmogli to nalogo. Nekateri so bili razočarani sami nad seboj, p so ugotovili: „No, zdaj že v prvem razredu ne znam več učiti!“ so predelali metodiko pouka v prvem razredu, je postala situa-ClJa jasnejša. Raznolikost metod, aktivne delovne oblike in metode jih ohrabrile in zaupanje v njihovo pedagoško poslanstvo se je i^ilo. Zavod za šolstvo je učiteljem prvih razredov ob začetku °lskega leta poslal pismo, iz katerega so lahko razbrali, da ne bodo Jemljem, da bodo dobili strokovno pomoč na rednih mesečnih
dH
jk‘ čtivih.
$ Uč;
H? 80
V veliko oporo so jim bili vzorci časovne razporeditve snovi, ki so jih redno mesečno prejemali.
Zaradi pestrosti učne vsebine in različnih metodičnih postopkov mnogi učitelji v prvem polletju sodili, da so učne ure pre-, ,ahpane in časa je bilo vedno premalo. Nekateri učitelji so menili, ’ .j aa se učenci preveč igrajo. Mnogim se je mudilo k številom in Bernskim operacijam. Nekaterim se je zdelo, da je premalo časa za e3l utljevanje.
11 $ec*e na začetne dvome in bojazen so učitelji na koncu J jakega leta ocenili matematični pouk zelo ugodno. 93 % učiteljev J razredov je izjavilo, da je za učence privlačnejši kot tradicio-ii ei 0 računstvo. Podobno ocenjujejo metode dela pri matematiki v ementarnem razredu. 83% učiteljev trdi, da je nova metoda treznejša od prejšnjih.
/ drugem polletju šolskega leta so mnogi učitelji pravilno ugotovi da ,4gračkanje“ z množicami ni bilo izguba časa, marveč °0gata naložba, ki se je obrestovala pri razumevanju računskih Peracij. Naj ilustriram to z izjavo učiteljice: „Zelo sem dvomila, jt* ,a bodo učenci znali računati, a se jim je pri računskih operacijah *ar odprlo.11
Skoraj vsi učitelji trdijo, da je novost prinesla učencem mnogo ristnega, saj so načini dela in učna snov učence miselno močno aZgibali. Hkrati učitelji izjavljajo, daje delo po novem programu el° zahtevno. Od učitelja terja obsežne in poglobljene priprave na SD loi an veKko dodatnega študija. In ne glede; na napor je na koncu A n jf^a l613 90% učiteljev prvih razredov izjavilo, da žele tudi v ,A r^odnje delati po novem, 8 % jih je trdilo, da jim je vseeno, po aterem programu delajo, 2 % pa je tudi takih, ki so izjavili, da bi J® delali po starem programu.
te kaj menijo učitelji o tem, kako so učenci obvladali računske v, P^acije v prejšnjih letih v primerjavi z učenci, ki so se mate-j(® /‘[tike učili po novem. Informacije o tem smo dobili s posebnim n 'ritnim vprašalnikom. V ta namen smo izbrali z zaključnim 'J j Porom poseben 10-procentni vzorec učiteljev. V roku smo dobili 'A odgovorov z naslednjimi rezultati:
°vil ^tela: Število učiteljev po ocenjevalnih kategorijah:
Učenci so znali prej:
s«
tf]1 ko!
di*
J Računske . “Peracije * k seštevanje
veliko
bolje
20
bolje
60
enako
41
slabše
16
veliko
slabše
1
2.	odštevanje	19	58	34	26	1
3.	dopolnjevanje
v zvezi s seštev.	18	61	34	24	1
4.	dopolnjevanje
v zvezi z odštev.	19	52	36	27	4
Navedena števila v tabeli nam še ne povedo, ali je število učiteljic, ki so izjavile, da je bilo to znanje učencev v prejšnjih letih boljše, enako ali slabše, tudi statistično pomembno. Zato smo rezultate ankete preverili s X2 testom hipoteze enake verjetnosti. Pri tem smo primerjali razširjene kategorije „bolje“ na eni strani in kategorije „enako in slabše11 na drugi strani.
Tabela: Število učiteljic po razširjenih kategorijah:
Število učiteljev v
Računska operacija	bolje	enako ali slabše	X2
1. seštevanje	80 .	58	3,50
2. odštevanje	77	61	1,84
3. dopolnjevanje v zvezi s seštev.	79	59	2,88
4. dopolnjevanje v zvezi z odštev.	71	67	0,10
		X2 0,05	ps 1	3,84
Vsi izračunani X2 ne presegajo kritične vrednosti za nivo 0,05, zato lahko rečemo, da nam rezultati te raziskave ne dajejo osnove za zavrnitev hipoteze enake verjetnosti. Ali z drugimi besedami: hipotezo enake verjetnosti lahko zadržimo in rečemo, da razlika v številu učiteljic, ki so znanje učencev prejšnjih let ocenile kot boljše in kot enako ali slabše ni statistično pomembna.
V pripombah je večina učiteljic navedla, da so učenci v preteklih letih znali bolje mehanično računati, a slabše razumsko, ker so le redki znali operacije tudi utemeljiti. Učiteljice tudi ugotavljajo, da so učenci preteklih let zaradi spominsko osvojenega znanja računali hitreje kot lanski 1. razred.
Za dosego teh smotrov so učenci preteklih let porabili 190 učnih ur, učenci lanskega razreda pa samo 90. Že samo ta podatek pove, da je tradicionalno računstvo temeljilo na spominu in učenci so te operacije utrjevali, dokler jih niso osvojili kot spretnost brez razumevanja. Znanje učencev lanskega prvega razreda je na višji ravni, temelji na razumevanju in s tem pomeni modernizacija osnovnošolske matematike kvalitativen premik v znanju učencev, in sicer kot rezultat kvalitativnih sprememb v vzgojnoizobraževal-nem procesu.
Vseh teh [pozitivnih dosežkov bi ne bilo, če ne bi imeli požrtvovalnih učiteljev, ki so pripravljeni delati dosti več, kot jih plačujemo. To so dokazale elementarke v prvem šolskem letu in dokazujejo tudi učiteljice drugih razredov v tem šolskem letu!
ANA TOMIČ
Sodobno v šoli — grafoskop Foto: Mirko Kambič
Da bi nudili vsem pedagoškim delavcem potrebno gradivo in jim tako omogočili poglobljeno družbeno-politično izobraževanje, smo pripravili publikacijo
IDEJNOST IN ŠOLA
Poleg idejno političnih vidikov našega nadaljnjega družbenega razvoja obsega knjiga vrsto aktualnih prispevkov o marksizmu, idejnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu, o vzgoji za samoupravljanje in samoupravi učencev, o patrio-tični vzgoji in samoupravljanju v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Dodali smo še sklepe 30. seje CK ZKS m resolucijo 3. seje konference CK ZK Jugoslavije.
Pisci prispevkov so naši ugledni družbenopolitični in pedagoški delavci: Franc Popit, Milan Kučan, Stane Kranjc, Živko Pregl, dr. Božidar Debenjak, Veljko Troha, Miroslav Faletov, Ferdo Bern, Milojko Vidmar in Alojz Novak.
Knjiga bo nujen študijski pripomoček, ki bi ga moral imeti vsak pedagoški delavec, da bi lahko aktivno sodeloval pri vseh oblikah družbenopolitičnega in strokovnega izpopolnjevanja, ki jih bodo v prihodnjem obdobju organizirali vzgojno-izobraževalni zavodi, delavske univerze ali zavod za šolstvo. Mnogi prispevki v knjigi imajo trajno vrednost.
Cena knjige je 20 din. Naročite jo na naslov DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, PARMOVA 39, LJUBLJANA.
Ker je naklada omejena, vam priporočamo, da čimprej naročite potrebno število izvodov za vaše pedagoške delavce in vašo strokovno knjižnico.
ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS
PRIROČNIK ZA DELO V MALI ŠOLI
Pedagoški inštitut je na temelju rezultatov svojega raziskovalnega dela izdelal v decembru leta 1972 priročnik, ki naj bi vzgojiteljicam in učiteljicam pomagal pri njihovem delu v mali šoli.
V pripravo otrok na šolo, tako imenovano malo šolo, je v Sloveniji zajeta že velika večina šolskih novincev, ponekod pa že vsi.
Delo v mali šoli - mnoge vzgojiteljice in učiteljice ga opravljajo poleg redne delovne obveznosti — je razmeroma novo, še neutirjeno. Pedagoške delavke v malih šolah imajo različno pedagoško izobrazbo, niti vzgojiteljice niti učiteljice pa se med šolanjem za to delo niso neposredno usposabljale. Lotevajo se ga z različno stopnjo iznajdljivosti in večkrat neenotno.
Namen priročnika je tudi prispevati h kontinuiranemu, vsebinsko in metodično usklajenemu vzgojno-izobraževal-nemu delu na predšolski stopnji (ki vključuje tudi malo šolo) in v osnovni šoli.
Menimo, da bo priročnik lahko tudi učiteljem, ki delajo v osnovni šoli, zlasti učiteljem 1. razreda, dal nekatere pobude za delo v razredu. Priročnik je namenjen tudi staršem kot pomoč za utrjevanje oziroma krepitev prizadevanj male šole v okviru družinske vzgoje.
Priročnik v konkretni, operativni obliki vsebuje smotre in naloge priprave otrok na šolo ter predloge ukrepov ter metodičnih postopkov, s katerimi je možno te smotre uresničevati.
Priročnik je na zalogi.
Lahko ga naročite na naslov: Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani, Groblje 3, p. 61230 Domžale s tem, da izpolnite, izrežete ter pošljete natisnjeno naročilnico.
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI
NAROČILNICA
Naročamo .............izvode priročnika Priprava otrok na
šolo.
Pošljite na naslov: ...................................
.......................pošta:................,.........
Cena priročnika je 20,00 din. Plačate po prejemu računa.
NOVE STROKOVNE KNJIGE
1.	Kolar Nuša: Naloge, smotri ter metodični napotki za pripravo otrok na šolo .Priročnik za delo v mali šoli. Groblje, Pedagoški inštitut 1972.
2.	Naša osnovna škola. Odgojno-obrazovna struktura. Zagreb, Školska knjiga 1972.
3.	Čop Milivoj: Pismene vježbe i sastavci. Zagreb,Pedagoško-knji-ževni zbor 1972.
4.	Djordjevič Dušan: Priručnik iz pedagoške psihologije. Novi Beograd, Narodni univerzitet 1973.
Temeljno izobraževalno skupnost Logatec
Uspehi s priokusom grenčice
S Polonco Senčuijevo, ki opravlja tajniške posle temeljne izobraževalne skupnosti v Logatcu že od ustanovitve, sva pred dnevi kramljala v toplih in novih prostorih, ki si jih je temeljna izobraževalna skupnost v Logatcu „priborila“ šele pred nedavnim.
V dobri uri, morda dveh, sva „preletela“ naloge, delo in uspehe temeljne izobraževalne skupnosti. Nič koliko neizrečenih besed in misli se je med najinim pogovorom zbiralo kot deževne kapljice v mlake, kot potočki v reke, ki jih zadržuje mogočen jez. Ne tožb in ne obtožb ni bilo. Le takrat, ko sva se pogovarjala o uspehih, prizadevanjih članov izvršnega odbora in skupščine temeljne izobraževalne skupnosti, sem čutil v teh besedah nekak priokus grenčice. Nič nenavadnega; Šilce te „dobrote“ dobi prej ah slej vsakdo, ki je delal leta in leta, trdno prepričan, da ravna prav in družbi v dobro, potem pa izve, da je bilo njegovo delo nesprejemljivo. Kljub zavesti, da je delal po svojem prepričanju in tudi po pravilih, skratka, daje ravnal prav.
Naj bo kakorkoli že. Namenoma sva se ognila vsem tem nevšečnostim, o katerih še ni bila izrečena zadnja beseda.
Pod oknom sem opazoval šolarje, ki so se zbirah in si v počitnicah, v posebnih tečajih, namenjenim prav njim, „nabi-rali“ smučarsko znanje. Njim ni šlo nič narobe. Tudi novi sneg, ki je kar za dvajset centimetrov v nekaj urah zvišal snežno podlago, jim ni bil napoti.
„Na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti," pripoveduje Polonca Senčurjeva, ,,že nekaj let zapored organiziramo poletne in zimske šole v naravi. Tečaj smučanja imajo prav v teh počitniških dneh vsi učenci petih razredov vseh osnovnih šol na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti. Tečaje pripravimo ponavadi v Gorenjem in Dolenjem Logatcu ter v Rovtah. Vodijo jih učitelji telesne vzgoje in štu-denti-učitelji smučanja.
Tako kot je pozimi obvezen smučarski tečaj za učence petih razredov, je obvezna poleti tako imenovana šola v naravi za vse učence četrtih razredov; ta je bila vse do lanskega leta vedno na otoku Krku, sedaj pa je na Debelem rtiču.
, Stroški za šolo v naravi res niso majhni, vendar imajo starši za tovrstno vzgojo kar precej razumevanja."
- Temeljna izobraževalna akupnost v Logatcu zajema območje občine, vendar se mi dozdeva, da te meje niso, vsaj kar zadeva šolanje otrok, natančno določene...
„Res je! Na našem območju imamo le dve centralni osnovni šoli. Ena je v Dolenjem, druga pa v Gorenjem Logatcu. V Rovtah, Lazah, Hotederšici in Rovtarskih Žibršah so podružnične šole s štirimi ah tremi razredi in s štirimi, tremi, dvema ah enim oddelkom. Do konca lanskega šolskega leta smo imeh še šolo' Medvedjem Brdu s štirimi razredi v enem oddelku, ki pa smo jo morah ukiniti; kljub številnim razpisom namreč nismo mogli dobiti učitelja. Zdaj vozimo te otroke s kombijem v šolo v Gorenji Logatec. Letos smo priklučih podružnično šolo Log-Zaplana k našemu območju, čeprav sodi geografsko k občini Vrhnika. Šolarji, ki obiskujejo to šolo, so vsi z našega območja.
Podružnična osnovna šola Vrh nad Rovtami je teritorialno na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti, obiskujejo pa jo otroci iz logaške občine. Pedagoško in organizacijsko je vezana na osnovno šolo v Ži-reh-Žiri pa sodijo v škofjeloško občino."
— Več kot tisoč učencev na vašem območju terja od vas več sodobno urejenih šol...
„Tako je in to vemo že lep. čas. S samoprispevkom, za katerega so se občani odločili na referandumu pred tremi leti, smo doslej zgradih zdravstveni dom in novo šolo v Rovtah. Lotih smo se tudi gradnje prizidkov k osnovnima šolama v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, h katerima spada tudi telovadnica. V načrtu imamo preureditev podružničnih šol. Cene vsem storitvam naraščajo v vrtoglavo naglico, zato bomo morah, seveda, če bomo hoteh izpolniti vse obljube, samoprispevek še za nekaj let podaljšati. V tem času bomo najbrž v Logatcu zgradili še vzgojno-var-stveni zavod. Tako bo poskrbljeno tudi za predšolske otroke, za šolanje pa bodo organizirali podaljšano bivanje v sedanjih šolah, ki jim bodo dozidah nove prostore.
Vse je odvisno od denarja, in če povem po pravici, nas že sedaj skrbi, kako bo s kadri in materialnimi izdatki, ki pri novem vzgojno-varstvenem zavodu ne bodo ravno majhni."
— Ste morda že razmišljali o diferenciranem plačevanju otroškega varstva?
„Tako kot komisija za družbeno aktivnost žensk pri SZDL je tudi komisija za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti o tem že veliko razpravljala, kajti v občini Logatec je velik odstotek žena in mater zaposlenih. Zato je tudi veliko želja in zahtev po otroškem varstvu. O diferenciranem plačevanju oskrbnin pa kljub vsemu še ni določenih sklepov."
— Če dovohte, samo še eno vprašanje: Kadrovskim komisijam so marsikje nap rtih dokaj težko breme, ki ga težko zmagujejo. Kakšno delo opravlja kadrovska komisija pri vas?
„V naši kadrovski komisiji je sedem članov. Med drugim opravlja ta komisija zahtevno nalogo pri dodeljevanju štipendij, bdi nad zasedbo delovnih mest v prosveti, veliko časa pa je vsaj do sedaj posvetila učencem pri poklicnem usmerjanju.
Naj dodam še to, da smo sprejeti program dela v marsičem uresničih, medtem ko se bodo o novem načinu dela te komisije pogovorih novi člani skupščine že v zadnjih dneh tega meseca."
TONE URBAS
Šentjur pri Celju
Gradnja nove šole
Letos bodo začeli v Šentjurju pri Celju graditi novo šolo oziroma podaljšek k stari šoh.
Obe stavbi bosta povezani s telovadnico. S prizidkom bodo pridobih 16 učilnic s pomožnimi prostori, v katerih bo prostor tudi za glasbeno šolo, oddelek posebne šole in podaljšano bivanje otrok.
Po sedanjih predvidevanjih bodo znašah stroški gradnje okoh deset milijonov din. Republiška izobraževalna skupnost bo prispevala s krediti 80-odstotkov od vrednosti gradnje, 20-odstotkov pa bodo prispevali občani iz samoprispevka.
MORDA ŠE NISTE VEDELI...
LANI TRETJI V SLOVENIJI — Jožko Arko končuje letos osmi razred osnovne šole na Rakeku. V smučarskih $kokih tekmuje za smučarski skakalni klub iz Logatca. Na lanskem republiškem tekmovanju v smučarskih skokih za starejše pionitje, ki je bilo v Besnici, je osvojil „bronasto“ medaljo. Foto: Tone Urbas
Prvi v slovenskih srednjih šolah
Pred dnevi so v kranjski gimnaziji odprli nov fonolabora-torij, s čimer je bil storjen še en korak k modernizaciji pouka, za katerega si ta zavod nenehno prizadeva. Fonolaboratorij je vsestransko uporaben, saj poteka pouk v tej sodobni učilnici lahko kar po štirih programih hkrati.
Učilnica je opremljena še z diaprojektorjem, ki se mu bo prav kmalu priključil še grafoskop. Fonolaboratorij je stal več kot 500.000 din. Denar za prvo tovrstno sodobno učilnico na Gorenjskem in prvo na srednjih šolah v Sloveniji sta poleg repubhške izobraževalne skupnosti prispevali še temeljna izobraževalna skupnost v Kranju in gimnazija.
Nedvomno bo delo v novi sodobni učilnici, vsaj na začet-
Žirovnica
V novi šoli tudi podaljšano bivanje
Z gradnjo nove osnovne šole
v Žirovnici uresničujejo začrtani program gradnje osnovnih šol na jeseniškem območju. Z novo šolo bodo pridobdi poleg osmih novih učilnic za sodoben kabinetni pouk še telovadnico in prostore za podaljšano bivanje, hkrati pa bodo lahko prešli na enoizmenski pouk.
Ko bo šola zgrajena, se bo spremenila tudi šolska mreža; učenci nekaterih višjih razredov okohških šol se bodo lahko pre-šolali v Šentjur, kjer bodo vse možnosti za sodoben in kakovosten pouk.
Jesenice
Še premalo učilnic
Letošnjo pomlad bodo na Jesenicah ob sedanji posebni šoli dogradili nekaj novih učilnic. Šola ima svoje prostore v stari stanovanjski stavbi nasproti železarne. Ko bodo obnovili tudi staro stavbo, bodo v šoli lahko uvedli dvoizmenski pouk.
Radovljica
Brez zamenjave
Na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine v Radovljici so med drugim razpravljali tudi o imenovanju novih ravnateljev radovljiških osnovnih šol. (Vsem je že potekla mandatna doba.) Na razpis so se prijavih le dosedanji ravnatelju Organizacijska enota zavoda za šolstvo in temeljna izobraževalna skupnost v Radovljici sta na predlog delovnih skupnosti posameznih osnovnih šol predlagala, naj bodo za naslednje obdobje ponovno imenovani dosedanji ravnatelji. Skupščina se je z predlogi strinjala in imenovala za ravnatelja osnovne šole Bled Petra Nuka, radovljiške osnovne šole Staneta Muleja, Upniške Dušana Poljška in za ravnatelja osnovne šole v Bohinjski Bistrici Franca Fistra.
Delovna skupnost osnovne šole v Gorjah, in tudi temeljna izobraževalna skupnost v Radovljici še nista poslah občinski skupščini predlogov za ponovno imenovanje ravnatelja; zato skupščina za to šolo ravnatelja ni mogla ponovno imenovati.
—	da so na zadnji redni seji izvršnega odbora temeljne izobraž^ valne skupnosti v Logatcu med drugim tudi razpravljaU in sklepf o rebalansu proračuna za leto 1972 in o pripravah na zasedanj5 skupščine;
—	da je bila redna seja skupščine temeljne izobraževalne skup nosti v Logatcu v zadnjih dneh lanskega leta;
—	da so se poleg članov skupščine seje udeležili še: Vinko Halff žan, predsednik skupščine občine Logatec, Remigjj Jerman, pre^ sednik občinskega sindikalnega sveta, Sonja Trček, sekretarka ZMS, Marija Petkovšek, predsednica komisije za otroško varstvo p" temeljni izobraževalni skupnosti in ravnatelja osnovnih šol v Dok njem in Gorenjem Logatcu Pavle Smertnik ter Viktor Šen;
—	da se od vabljenih gostov nista udeležila seje le predsediri OK SZDL in sekretar OK ZKS Logatec;
—	da je delo skupščine potekalo v najlepšem redu, le da se Jf nekoliko „zataknilo“ pri štipendiranju in kadrovski problematik
—	da je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Logatd sprejela med drugimi tudi sklep, naj šteje skupščina v prihodnje 21 članov;
—	da naj gospodarske delovne organizacije delegirajo devet ek nov, družbeno-politične organizacije v občini 4 člane, osnovni šk v Dolenjem in Gorenjem Logatcu pet članov, medtem ko naj vzg®] no-varstveni zavod in skupščina občine delegirata tri za člane skup ščine temeljne izobraževalne skupnosti;
—	da sta izvršni odbor in zatem tudi skupščina sprejela sklep j naj se cenzus dohodka na družinskega člana, ki je hkrati merilo k dodeljevanje višine štipendij, zviša od 500 na 600 din;
—	da je bilo tudi sklenjeno, naj se izobraževalna skupnost Logatcu z dne, 26.12.1972 razpusti;
—	da s tem dnem preneha mandat vsem članom skupščine i" njenih organov;
—	da skupščina temeljne izobraževalne skupnosti takoj, sicer P skladno s spremembami in dopolnitvami statuta obvesti vse orgaU* zacije in organe, ki volijo, delegirajo ali imenujejo člane skupščin5 o sprejetem sklepu o številu članov skupščine v prihodnje in


IVO ANDRIC MED VIŠEGRADSKIMI ŠOLARJI
ku, zahtevalo tako od učiteljev kot od dijakov, več naporov. Na pomoč pa bodo morale priskočiti tudi ustrezne strokovne službe, ki naj bi izdelale potrebne učbenike, da bo lahko fonolaboratorij, za katerega so odšteli precejšnjo vsoto denarja, čimprej rabil svojemu namenu.
—tu—
V REPENTABRU NAD TRSTOM -NOVA ŠOLA
Naš pisatelj — nobelovec Ivo Andrič je obiskal mesto Višegrad. V pogovoru z učitelji osnovne šole „Vuk Ka-radžič" se je zanimal za število učencev v tej občini in za osnovne šole v bočini. V pogo-voru je Ivo Andrič obnavljal spomine na svoje nekdanje šolske dni in na otroštvo. Pri tem
je pripomnil, da nima neprijetnih vtisov s te šole. Z zanosom
je govoril o svojih nekdanjih učiteljih:	,,Z veliko hvalež-
nostjo se spominjam iz svoje
šole učiteljev Popoviča Avdulahoviča. Moji sošolci i*1 jaz se jima zahvaljujemo; končah smo to šolo, ter jim jemo zasluženo priznanje. ly0 Andrič je bil zelo zadovolji da je pouk v šoh „Vuk ^ radžič" v novem šolskem p0, slopju, ki ima polno učnih p1* pomočkov.
Ob koncu svojega pogov0** je izrazil vsem učencem te šol5 želje za uspeh pri pouku, te, jim svetoval, naj bodo delav11’ M in naj berejo dobre knjige.
V Repentabru, ki je 'najmanjša občina na Tržaškem, saj šteje nekaj nad 500 ljudi, so odprli novo pritlično osnovno šolo, ki jo bodo obiskovati slovenski in italijanski otroci. Šola ima ime po pesniku Brd — Alojzu Gradniku. Po slovesnosti ob odprtju je sledil tudi kulturni spored, ki so ga pripravili slovenski in italijanski otroci. Pri tem je nastopil tudi zbor PD „Srečko Kumar". Pomembnost tega kulturnega dogodka je v svojem govoru poudaril tudi slovenski ravnatelj Strnad.
Škofja Loka
Za učbenike v šolskih knjižnicah
Osnovne šole v škofjeloški nikov. Največ uspeha pri ^
!
občini nadaljujejo z akcijo za snovanje sklada za učbenike v šolskih knjižnicah. Doslej so šole zbrale že skoraj tisoč učbe-
akciji so imeli učenci osnovi15 šole v Gorenji vasi, kjer je h10 dobilo že okoli 90-odstotk°' učencev učbenike v šoli.
Jani in Boris Kavčič, mlada skakalca logaškega smučarskega skaM
nega kluba, ki sta na tekmovanjih dosegla že skoke, dolge 33 in'' metrov. — Foto: Tone Urbas
Volja in vztrajnost sta vir uspeha
Že takrat, ko je imela nji- desetmetrska skakalnica je
hova osnovna šola v zimskih počitnicah obvezen smučarski tečaj, sta se Jani in Boris Kavčič raje poganjala prek mostu kakršnekoli skakalnice, kot pa vijugala med vratci, postavljenimi na strmim.
Jani obiskuje letos sedmi razred osnovne šole v Gorenjem Logatcu, njegov brat Boris pa je v šestem razredu. Zaleta,
mostu, doskoka, izteka četudi (za njiju) na še tako veliki skakalnici se ne ustrašita.
Janiju je komaj 13 let in pet-
že premajhna, kot je premajl^J za Borisa že dvajsetinetr5*1. „pručka,“ čeprav mu je koa1® H let.
Trener Janez Sovan je z ir nimi uspehi, kakor tudi z njul' voljo in vztrajnostjo, nadvse ( dovoljen. Med tridesete!1^ mladih in navdušenih skakale5 iz vseh šol na območju temelj1' izobraževalne skupnosti v .K gatcu, ki med šolskimi P°^0 cami še posebno pridno vad1!. sta Jani in Boris nedvomno ni najboljšimi. T. URBA’
flj St 3 _ 16. II 1973
✓	-—-------------------
it
il
if
lo
;d'
pr
Jo
iit
;j(
up
ep'
ili
t'
lit
#1
inf
ir
ir
do-
do
Ivo
je«'
p
P*
pn
iOfJ
šoli
te
ivflj
tel
vll‘
;tOi
ko'
M
:arl
linr
•sK»
itirl
#
jno
T3t
rico
lcef
Ijn«
ko
ittr-
lijo;
.S
€$ RADIO I IM ŠOLA
ENAJSTA ŠOLA
Danes pa nekaj besed o eni	zbrani najboljši prispevki mlajših literarnih oddaj za otroke,	dih sodelavcev, ki prispejo v
v kateri ne objavljamo del, ki so uredništvo na naš razpis. Pred l1« za otroke napisali bodi do- oddajo namreč uredništvo razkači bodi tuji pesniki ali piša- piše določeno temo, mladi pisci
Visoki C	Foto: France Modic
kiji. Oddaja je na sporedu vsak Zadnji ali predzadnji četrtek v Mesecu in to ob 14.45 na Prvem programu.
Imenuje se ENAJSTA ŠOLA. v tej oddaji ne objavljamo spi-5°v, ki bi jih napisala že izku-piščeva roka. V njej so
primejo v roke pero in napišejo na to temo svoje spise. Ti potem po pošti priromajo v uredništvo. Vsa pisma pregleda posebna strokovna žirija, v kateri sta letos književnika Ela Peroci in Anton Ingolič. Našemu povabilu, naj bi nam pomagala urejati oddajo, katere namen je
spodbujati k pisanju ptroke po vsej Sloveniji, sta se pisatelja rada odzvala. Saj tudi v resnici spodbuda in nasvet pravega ustvaijalca poleg pomoči mentorja literarne dejavnosti na šoli veliko pomeni!
Najboljši spisi, ki jih izbere žirija, so potem objavljeni v oddaji. To in lepa knjižna nagrada s posvetilom obeh književnikov je za mlade pisce spodbuda. Oddaja ENAJSTA SOLA je na sporedu šesto leto in se je v minulih letih že lepo uveljavila. Krog mladih sodelavcev je že zdaj širok. Poleg spisov, ki nam jih pošljejo posamezniki, smo še posebno veseli rednega sodelovanja literarnih in novinarskih krožkov.
Posredujemo vam dvoje spisov na temo: KAJ SEM SE NAUČIL OD SVOJEGA OČETA:
Rad imam očeta. V njem vidim Uk pridnega in poštenega človeka. Oče je imel trdo mladost, večkrat mi pripoveduje o tem, kako je bilo takrat, ko je bil deček. Pri tem pa se zamisli in zazre nekam daleč v preteklost, v leta svojega otroštva. Njegov obraz je zguban, njegove roke hrapave in tuljave, pa vendar tako dobre. Trudi se zame, da bi bila moja mladost lepša in srečnejša, kot je bila njegova. Moj oče je električar. Ko sem bil še majhen, sem ga gledal, kako je plezal po električnih drogovih in popravljal. Gledal
sem ga z nekim zanosom in zanimanjem ter s tistimi velikimi radovednimi otroškimi očmi. V meni se je porodila želja, da bi bil tudi jaz električar, ko dorastem. Toda z leti so prišli drugi načrti.
Večkrat greva z očetom v naravo. Ljubiva jo, saj najdeva v njej košček sreče in razvedrila. Kadar pa v krošnjah mogočnih dreves zasumi veter, takrat se ti zdi, kot bi drevesa vabila in skrivnostno šepetala. Oče mi v naravi odgovarja na vsa moja vprašanja in mi pri tem pove še marsikaj lepega in zanimivega. Oče mi je učitelj in vzgojitelj. Naučil me je spoznavati med dobrim in zlom, med pravico in krivico. Moj oče je dober in pošten. Hoče, da bom tudi jaz takšen, kajti le tako bom lahko v življenju kdaj uspel.
Zakaj ste dali takšen naslov v spisu za ENAJSTO ŠOLO?
Prispevkov z negativno oceno o 'očetu tako ne boste objavili. Koliko otrok bo upalo povedati resnico, da o svojem'očetu ne vedo nič dobrega? Vem, med mnogimi prispevki vam ne bo težko izbrati tistih, kjer bodo učenci pisali vse lepo in najboljše o svojih dobrih skrbnih očetih, na katere so tako ponosni. Da, dosti je tudi dobrih očetov in srečni so tisti otroci, ki jih imajo. Dobri očetje pomagajo svojim otrokom pri igri in učenju, vzgajajo jih, jim posredujejo svoje izkušnje in znanje, a najvažnejše: otroci, ki
imajo dobrega očeta, se počutijo varne doma, v družbi in šoli. Tudi v šoli tovariši učitelji bolj upoštevajo učenca, ki ima dobrega očeta. O takšnem očetu bi radi slišali tudi v Enajsti šoli. Zakaj?
Rada imam svojega očeta, takšnega, kakršen je. A zakaj ne bi smela povedati resnice, četudi težko, da se nisem od njega nič naučila, ker ga ni bilo doma. Moj oče me ima rad, plačuje za moje vzdrževanje, a vendar mi ni dal tistega, kar otrok najbolj potrebuje:	varnosti!
Kdo bo razumel žalostno mladost otroka, ki raste brez močne očetove opore? Saj mama lepo skrbi zame, a jaz vedno pogrešam očeta, ta pa me je še čisto majhno zapustil. Kako vesela sem bila in srečna, kadar me je prišel obiskat, četudi le za kratek čas. Ti obiski pa so bili vedno redkejši.
„Pa očka kaj pride? “ so me večkrat spraševale „dobre“ sosede.
,,Pride, “ sem se zlagala. ,, Vsako nedeljo pride, “ sem hi-
tela, čeprav ga morda že mesec in več ni bilo in so sosede to prav dobro vedele. Ob šolskih proslavah sem z očmi zaman iskala svojega očeta. Vedno le mama! Jaz sem si pa tako neznansko želela, da bi bila oba skupaj. Kakšna praznina ob sobotah in nedeljah! Kako se bojim šolskih počitnic! Ko sem v šoli, ne čutim te praznine in samote. Tam sem enaka med enakimi. Doma in v družbi pa čutim, da sem prikrajšana za očetovo ljubezen, skrb in varnost. Starši ne bi smeli zapustiti svojih otrok.
Konec februarja bo na sporedu oddaja ENAJSTA ŠOLA z naslovom: KAJ JE TO SAMOSTOJNOST. Krog mladih sodelavcev je bil že v zadnjih oddajah širok. Upamo pa, da se bo v vsaki novi oddaji ENAJSTE ŠOLE nabralo še veliko novih sodelavcev.
»ODRASLI TAKO - KAKO PA Ml?«
NE SMEM MED PRIJATELJE
V soboto, 17. februarja ob 14.00 uri na drugem programu se bodo naši mladi sodelavci ob tej zgodbi pogovarjali o tem, kaj storiti, če te starši ne pustijo med prijatelje.
Molčati bi moral in vsaj za !renutek krotiti svojo radoved-nori. Morda bi začela govoriti o r£žah, o kratkih sprehodih po Tivoliju, o dežju, ki ga v nočeh fada posluša ali o svojem stano-Vanju. Kdo ve? Najbrž bi se na-s^ehnil, če bi trdila, da jo za-bova gospodinjstvo, kuhanje, P°m.ivanje posode.. .
Nepomemben spomin. Tudi "sta šola v Savinjski dolini bi se Vela danes mnogim nepo-jjembna: dolgočasna kmečka ‘ša, v veliki sobi majhna petro-rika, nekoliko večja obledela s°lska tabla in mlada učiteljica °knu.
v Naj se zavrti čas, naj se ustavi velikem mestu - samo za ne-ai trenutkov. Še sreča, da v etn razredu ni šolskega zvonca, a sploh ni ničesar, kar bi člo-eka sililo k naglici.
, Na koledarju je letnica:
. '3. in zakaj bi morala govo-J\Prav o spremembah od ne-o do danes? Reciva, da se je .. spremenilo, skoraj vse. Tam, 2 je ljudi nekoč pestilo ne-, anie, jih danes preganja čas. Ndje živijo, delajo, si želijo Kino več in nimajo časa za oje otroke. Saj, saj... še °ke naj bi učili; danes, ko si
DOMAČNOST IN SPROŠČENOST
v šolah izmišljajo nemogoče stvari, ko se prvošolčki učijo „kompjutrsko“ matematiko in uporabljajo več knjig, kot so jih imele nekoč vaške knjižnice...
Ste opazili? Začel sem uporabljati branjevsko filozofijo. Tam na oni strani mize pa sedi učiteljica in se čudi mojemu obisku. Opravičujem se in prepuščam besedo MARIJI LUŽNIKOV!
„ V razredu, med otroki sem zelo srečna! Prijetne učence imam, simpatične in domače. Saj sploh ni neprijetnih otrok, čeprav naletimo med njimi mnogokrat na težavne. Toda, v tem primeru bi morala govoriti o posledicah bolezni, življenjskih razmer ali celo o vedenjsko motenih otrocih. “
Štejem leta, ki se začenjajo pri letnici 1947. Seveda, to je bilo v tisti kmečki hiši brez elektrike. Ni dvoma, da nekaj manj kot trideset let učiteljske prakse izoblikuje odnos do učencev, do lastnega dela in hotertj.
„Pravzaprav ne vem, če je to tisto, kar sem hotela doseči. V razredu sem bolj materinska. No, pa nikar ne mislite, da pomeni to pomanjkanje strogosti! Otrokom samo dovolim, da pridejo v mojo bližino, v moj svet, v katerem je vedno največ prostora namenjenega prav njim. Z njimi delam,"kot bi bili moji otroci. Nikoli ne skoparim s časom, nikoli ne hitim. V pojem šole hočem vnesti domačnost in popolno sproščenost."
Zdi se mi, da o rožah ne bi govorila z večjo ljubeznijo. Po dopoldanskem pouku se vrne domov med knjižne police, med pohištvo in kuhinjsko posodo, pa se popoldne spet vrne v šolo.
Navadila se je, da takrat pripravi tabelsko sliko, da pripravi učilnico za naslednji dan pouka.
„Metoda poučevanja v prvem razredu je precej svobodna in še najbolj pri poučevanju začetnega branja in pisanja. Pri pouku slovenskega jezika pričakujemo učitelji reformo. Spoznati moramo vendarle sto znakov za pisanje in če se učitelji posebej ne potrudimo, je lahko učenje zelo dolgočasno.
V prihodnosti bi se morali poglobiti predvsem v individualizacijo pouka na elementarni stopnji, pri čemer pa bi učitelji potrebovali največ pomoči. Tudi tovrstne literature je zelo lizalo.
Sicer pa moram poudariti, da nam naša pedagoška literatura veliko pripomore pri uspešnem uporabljanju novih znanstvenih dognanj na področju vzgoje in izobraževanja. Mislim, da ne bi smelo biti učitelja, ki ne bi prebiral Sodobne pedagogike. “
Čas. . . večna prezaposlenost učitelja? Ali je mogoče v teh besedah najti opravičilo za pedagoško in metodično „zaosta-lost"?
„Tako je; kljub vsemu, kljub vsem resnicam je treba poiskati tudi ta čas. Ampak to ni lahko! Zdi se mi, da tudi tu nekje tiči odgovornost učitelja do svojega poklica, do svojega dela. Družbenopolitični položaj prosvet-no-pedagoških delavcev pa je tako ali drugače znan. Delo z otroki je TEŽJE DELO. “
O modernizaciji pouka govoriva, o tem, da se pozna želja zavoda za šolstvo in pedagoških strokovnjakov, da bi kar najbolj modernizirali pouk na naših šolah.
Nova matematika. .. Navdušenje učiteljice je na trdnih tleh. Lani je pripravila za starše nastop. Bili so navdušeni in letos ni bilo nič drugače. Seveda je bilo potrebno prvotni načrt neliko spremeniti, ga rešiti prenatrpanosti. Otrok je začel vendarle tudi pri matematiki logično misliti. Pouk matematike je postal tako priljubljen, da se je učiteljica zbala, da ne bi ostal pouk slovenskega jezika v senci. Seveda so potrebna za moderni pouk tudi sodobna učna sredstva, razumevanje šolske uprave in učiteljev; potrebno je več delovne zavzetosti.
„ V veliko pomoč pri pouku je razredna knjižnica, za katero so učenci ob začetku leta prispevali svoje knjige. Narisala sem jim izkaznice za branje, kamor letajo čebelice za pridnost. Potem jih zbiramo v množice ...
V razredu imamo poštni nabiralnik, kamor prinašajo učenci pisma za učiteljico. Opisujejo svoje doživljaje, rišejo, zastavljajo uganke. . .
Učenci pišejo koledar novic iz narave. . .
Ni dvoma, učenci se morajo v šoli toliko naučiti, da jih doma ni treba poučevati. Doma je nujno le organizirati otrokov prosti čas. Seveda bi lahko govorili o prezahtevnosti nekaterih staršev, o tem, da bi vsi imeli radi odličnjake, da. . . No, normalno razviti učenci bi ne smeli ponavljati razreda. “
Poslavljam se od učiteljice MARIJE LUŽNIKOVE. Spet je odhitela v šolo Vita Kraigherja in spet jo bodo jutri čakali pred šolo učenci debel kos ure prej, kot se začne pouk.
Poučevati — se pravi dajati vedno znova in znova iz bogate zakladnice znanja in ljubezni. . . Tako misli in dela učiteljica Marija Luž-nikova pri svojih prvošolcih. Foto: Silvo Teršek
OB SREČANJU VZGOJITELJEV DOLENJSKE
Domski delavci Dolenjske so se v tem šolskem letu že drugič sestali — in sicer v Sevnici kot gostje poklicne šole. Razpravljali so o delu z domsko mladino, o medsebojni pomoči. Profesor Veljko Troha (vodja oddelka pedagoške akademije v Novem mestu) je govoril o pedagoških možnostih ter značilnostih samoupravljanja učencev in gojencev v domovih.
Prosvetni delavci so v razpravi povedali nekatere primere
kot dokaz, da so njihova prizadevanja na pravi poti in da bodo še v tem šolskem letu v sodelovanju z mladino in ob izmenjavi izkušenj uspešno napredovali.
Vsak tak sestanek je za domske delavce velika pridobitev v teoriji in praksi domske dejavnosti, pa tudi doživetje tovarištva in medsebojne pomoči.
MARJAN TRATAR - UČO
Z najvažnejšimi kovinami, njihovimi lastnostmi in obdelavo se učenci seznanijo že v petem razredu osnovne šole. Spoznajo tudi najrazličnejše orodje, ki ga uporabljajo pri obdelavi mehke pločevine. Učenci petega razreda osnovne šole Kočevje pri rezanju pločevine z vzvodnimi škarjami. Foto: France Brus
NEANGAŽIRANE ŠOLE NI NIKOLI BILO IN JE TUDI ZDAJ NI
Sola vse bolj izgublja primat v izobraževanju — mora pa skrbeti, da posreduje mlademu človeku čim več znanja in ga seznani z različnimi pogledi na svet.
Glavni uredniki vseh prosvetnih listov naših republik so se dne 31. .januarja — na pobudo Zveznega odbora sindikata delavcev družbenih djeavnosti — sešli v Beogradu, izmenjali misli o vlogah prosvetnih listov v sedanji situaciji, povedali predloge za prihodnje delo ter medsebojno sodelovanje.
V uvodu je sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Vaško Raičevič prikazal vlogo šolstva v sedanji družbi - kot tudi vlogo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in njihovih glasil — prosvetnih listov. Če si naše šolstvo predstavljamo v obliki človeškega telesa, bi lahko rekli, da ima zakrnele noge (to je predšolska vzgoja, VVZ), velik trebuh (to je osnovno šolstvo), kokošje prsi (naše srednje šolstvo) in debelo glavo (visoko in višje šolstvo). Ce želimo, da bodo rezultati delovanja šolskega sistema dobri, bi moral biti le-ta enakomerno (ali harmonično) razvit. Vloga prosvetnih listov je, da poleg poročanja o sedanjem stanju in prizadevanjih za napredek vložijo lastne sile za reformo celotnega šolstva.
Glede stanja našega učiteljstva je razprava ugotovila, da so zdaj na' šolah pač tiste učne moči, kf, so same prišle na ta mesta — osrednje skrbi za učiteljski kader v zadnjem desetletju nismo opazili. Stabilizacija, ki naj bi utrdila naše gospodarstvo, v resnici ogroža šolstvo: mnenje zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti je, da ne smemo varčevati tam, kjer je denarja že tako premalo. Lahko bi prište-dili marsikak dinar z racionalizacijo časa študija na fakultetah ter z zmanjšanjem osipa v osnovnih in srednjih šolah. Tudi poenostavljenje šolske administracije ter organizirano izdajanje učbenikov je racionalizacija.
Zvezni sindikat delavcev družbenih dejavnosti bo odslej aktivneje sodeloval z vsemi prosvetnimi listi: poročal bo o svoji dejavnosti za napredek šolstva pri nas — kot tudi o sodelovanju s sindikati drugih držav. Tudi republiški sindikati so dolžni čim tesneje sodelovati s prosvetnimi listi; o slovenskem sindikatu lahko rečemo, da je sodelovanje zelo dobro.
prosvetni listi naj bodo odsev družbene povezave s šolstvom," je dejal Nenad BRKIČ, član zveznega odbora in predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Hrvaške. Poudaril je, da je bila povezava šolstva z gospodarstvom doslej le improvizacija
— toda sčasoma bo morala postati preizkušena družbena praksa. Kot del te ustaljene prakse naj bi bili tudi družbeni dogovori. Kako naj rešimo vprašanje družbene vrednosti šole — če delamo razliko med produktivnimi in neproduktivnimi panogami?
Glede pomanjkanja prosvetnih delavcev so med republikami velike razlike. Največje pomanjkanje je v Sloveniji; višek prosvetnih delavcev je v Hrvaški (tam imajo 11 pedagoških akademij) — vmes so druge republike. Sindikati bodo pri reševanju tega problema imeli odločilno vlogo že s tem, da bodo prikazali nujnost izobraževanja za obstoj in napredek družbe kot celote. Pomembnost sodelovanja prosvetnih listov je posebno poudaril Milija KNEZE-VIČ, urednik „Prosvetnog pregleda" (Beograd). Združeni v prizadevanjih za napredek šolstva bomo dosegli več. Treba je poročati o delu in prizadevanjih v drugih republikah, tako na ožjem šolskem področju kot o vlogi prosvetnih delavcev v družbi. Istih misli so bili tudi uredniki drugih časopisov. Eden od sklepov srečanja je, da bodo listi vsaj občasno — če ne redno — poročali o stanju šolstva v drugih republikah.
Vloga in naloga prosvetnih listov je, da vedno bolj povezujejo šolo z gospodarstvom, z družbo kot celoto.
Vsaka šolska ura je lahko dobiček ali pa izguba za našo družbo. V vsaki šolski uri lahko mlad človek nekaj pridobi — tako znanje kot spoznanje napredne usmerjenosti, pripadnosti družbi. Tu se začne tista resnična racionalizacija na šolskem področju — ne pa pri manjšanju odstotkov v družbenih dogovorih. O tem bi morali pisati vsi naši listi, v boj za resnično racionalizacijo in reformo šolstva bi se morala vključiti tudi radio in televizija. Naše založbe za izdajanje učbenikov bi se morale dogovarjati ter usklajevati svoje delo.
Uredniki republiških prosvetnih listov so se dogovorili za čim tesnejše sodelovanje: večkrat se bodo sestali, imeli pa bodo tudi čim tesnejšo povezavo z republiškimi sindikati kot tudi z zveznim Sindikatom delavcev družbenih dejavnosti.
Zavoljo koordinacije prizadevanj za napredek šolstva, pridobivanja izkušenj ter izmenjave mnenj je za letošnjo jesen predviden sestanek urednikov prosvetnih listov balkanskih dežel v Sofiji.
NEŽA MAURER
NALOGE IN DENAR f Kak° ^
Na zadnji seji izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti so najprej obravnavali osnove za izdelavo normativov za gradnjo in opremo dijaških domov. Kot je znano, se je republiška izobraževalna skupnost že v minulem letu odločila, da bo tako kot za gradnjo osnovnih šol izdelala normative tudi za gradnjo dijaških domov ter tako še bolj spodbudila racionalno investiranje v vzgojno-izobraževalne objekte. Glavni projekt bo za dijaške domove gotov aprila, iz ponudbe proizvajalca pa je razvidno, da bo znašala cena ležišča 4 milijone ali 2700 dinarjev na kvadratni meter in da je limitirana kvadratura 15 kvadratnih metrov na ležišče. Ko so na seji obravnavali osnove za izdelavo normativov, so menih, da so izredno ugodni ob ceni, ki jo postavljajo in da je celotno gradivo metodološko izredno dobro izdelano.
V nadaljevanju seje so se dalj časa zadržali ob obravnavanju osnutka finančnega načrta izobraževalne skupnosti za to leto ter izhodiščih za pripravo meril za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti v letu 1973. Republiška izobraževalna skupnost se je namreč znašla v precejšnji zagati, saj ob omejenih finančnih možnostih in nekaterih restriktivnih ukrepih, ki so prizadeli tudi področje vzgoje in izobraževanja, ne bo mogla izpolniti vseh nalog. Tu ne gre zgolj za izpolnjevanje sedaj zadanih ciljev, marveč tudi za nekatere naloge, katerih začetek sega še v lansko leto in ki jih kljub dobrim začetnim rezultatom ne bo mogoče dosledno izpeljati. Tako so na seji posku-šali najti najboljše rešitve, da bi nemoteno izpeljali vsaj najnujnejše naloge, hkrati pa so se dalj časa zadržali tudi ob vprašanju, ah je uvajanje restriktivnih ukrepov oziroma način, kako so bili uvedeni, res primemo tudi za področje izobraževanja. Upoštevati moramo namreč, v kakšnem položaju je to področje danes in kako bo zamrznitev osebnih dohodkov vplivala na že tako pereče pomanjkanje kadrov, predvsem v srednjem in strokovnem šolstvu. Sedanja zamrznitev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev je namreč najbolj prizadela prav te šole, ki so že sicer veliko let v kadrovski zagati. Tako se dogaja, da strokovno usposobljeni mladi ljudje zapuščajo šole in odhajajo v gospodarstvo, kjer je njihovo delo bolje nagrajevano. Skratka, zamrznitev je povzročila, kot so dejali na seji, ponovno kadrovsko poslabšanje že tako kadrovsko osiromašenega
strokovnega šolstva, čeprav smo v številnih dokumentih zavezali, da bomo dah prav temu šolstvu letos še'poseben poudarek. Na seji so ugotovili, da bo treba za izpolnjevanje nalog nujno poiskati še dodatne rešitve in da je edini izhod iz sedanjega položaja v neposrednem dogovarjanju z občani. V razpravi o pomanjkanju denarja so na seji ponovno oživili predlog o uvedbi plačevanja šolnine za vse ponav-Ijalce na srednjih, višjih in visokih šolah, zaostrila pa naj bi se tudi merila glede ponavljanja posameznih letnikov na fakultetah ter omejile možnosti za pre-nekateri zgolj formalen vpis na posamezno fakulteto. Tako bi, kot so dejah, prihranili veliko denarja, ki bi ga potem lahko usmerili drugam, v donosnejša področja. S svojimi stališči in sklepi je izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti seznanil tudi ustrezne organe republiške skupščine in republiškega izvršnega sveta.
Na seji so potem spregovorili tudi o poglavitnih nalogah republiške izobraževalne skupnosti v tem letu. Mednje sodi še naprej uresničevanje ustavnih dopolnil, izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje, kadrovska problematika, skrb za materialna vprašanja študentov ter mreža srednjih poklicnih in strokovnih šol. Vse to so osrednje naloge, ki jih bo treba uresničevati, čeprav v nekoliko zmanjšanem obsegu zaradi omejene denarne vsote, namenjene za vzgojo in izobraževanje v tem letu.
V nadaljevanju seje so sprejeli poročilo o uresničevanju nalog akcijskega programa za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok in se obširneje ustavili ob obravnavi letošnjega delovnega programa pedagoSkega inštituta v Ljubljani. Obširneje so obravnavali tudi delovni načrt za uresničitev poglavitnih nalog univerze do leta 1975, ki ga je pripravil center za razvoj univerze v Ljubljani. Načrt predvideva, kateri bodo poglavitni smotri univerze v prihodnjih letih. Mednje prišteva med drugim večjo integracijo pedagoških zmogljivosti univerze in njeno kadrovsko okrepitev, uresničevanje že sprejetih sklepov, naloge v zvezi s študijskim sistemom in razvijanjem podiplomskega študija. V razpravi je bilo slišati nekatera mnenja oziroma vprašanje, ah so upravičeni glasovi, ki pravijo, da predlagani načrt prilagaja univerzo danim pogojem ter da ne teži za reformo univerze. Predstavnik centra je takšna mnenja, ki krožijo predvsem med Študenti in mlaj-
Želimo pojasnilo
širni pedagoškoznanstvenimi delavci, odločno zanikal ter poudaril, da vse to ustvarja na univerzi negativno ozračje, ne prinaša pa nobenih pozitivnih premikov.
V nadaljevanju razprave o tej problematiki so se dotaknih možnosti, kako bi univerzo približali najširšemu krogu delovnih ljudi ali kako resnično vključiti na univerzo ljudi iz delovnega razmerja ne glede na to, ali imajo formalno izobrazbo ah ne. Gre za večjo odprtost univerze, za vprašanje, kako omogočiti študij določenih predmetov na univerzi tudi ljudem, ki nimajo srednje šole, ne glede na to, ah formalno dokončajo študij ali ne. Univerza naj bi takšnemu človeku samo dala znanje s področja, ki bi ga potem potreboval za normalno vključevanje v delovni in samoupravni proces. Sicer pa so na seji menili, da je delovni načrt kljub nekaterim pomanjkljivostim pozorno pripravljen, saj se loteva perečih problemov. Če bo uresničen ter ob ustrezni podpori, bo univerza storila velik korak naprej.
Ob koncu nedavne seje izvršnega odbora repubhške izobraževalne skupnosti so razpravljali tudi o predlogu programa strokovnega izpolnjevanja pedagoških delavcev v tem letu.
NADJA PENGOV
(Nadaljevanje s 1. strani ',
delali v podaljšanem delovnem času. Znano je namreč, da na šolah obračunavajo nadurno delo po tromesečjih ah polletno. Ker je to ostalo nepla; čano, je seveda tudi dovoljeni hmit za leto 1973 nižji.
Kot poseben problem nava; jajo nemoč pri delni valorizaciji OD za prvi dve obračunski kategoriji delavcev, kar je bilo z družbenim dogovorom posebej določeno. Ker prehvanja znotraj kategorij ni mogoče pričakovati, je tudi možnost povečanja KOD za ti dve kategoriji do 100 din preprosto - odpadla!
Še bi lahko naštevah. Nesmislov je torej vehko, zato' so čla; ni izvršnih odborov podprli predlog predsedstva, da republiški odbor (ki ima tudi zakonito možnost) izvede postopek animacije pri izvršnem svetu SR Slovenije za dosego „zamrz-nitve" na ravni polne realizacije samoupravnih sporazumov ll nekatere dejavnosti oziroma kategorije. Seveda pa ob tem poudarjajo, da bi izobraževalna skupnost SR Slovenije morala poskrbeti za dodatna sredstva za tiste občine in šole, ki same tega ne bi zmogle. Sicer pa bodo rezultati kmalu znani m bomo bralce o tem še obvestili' S. PEVEC
si
E
81
n;
k;
ni
v<
0|
Ui
k«
Pi
di
le
k
st.
d<
B,
nc
Vc
ui
vs
Ui
Ui
di
st:
se
Vis
ZA ENAKO DELO -RAZLIČNO PLAČILO
Po vseh šolah se v teh februarskih dneh zbiramo delavci šol na sindikalnih občnih zborih in razpravljamo o pedagogih, družbenopolitičnih, eksistenčnih in drugih zadevah.
Dne 8. februarja, potem ko smo skupaj z učenci proslavili slovenski kulturni dan, smo se zbrali na sindikalnem občnem zboru vsi delavci osnovne šole Oskar Kovačič Škofije. Poročilu predsednice, ki je podala pregled dela za obdobje zadnjih dveh let, je sledila razprava o naslednjih perečih zadevah: nujna je izgradnja stanovanjskega bloka za učitelje, sicer bomo jesehi ostah brez predmetnih učiteljev. Priprave za gradnjo trajajo namreč že več let!
Živo smo zainteresirani za načrtno in hitrejše reševanje materialnega stanja šolskih zgradb na Koprskem, saj delujemo v šolski stavbi, ki je povsem nefunkcionalna in tudi dotrajana. V šoli z razpadajočimi stenami, neustrezno razsvetljavo, ozkimi in temnimi hodniki, premajhnimi učilnicami, brez kabinetov in drugih
pomožnih prostorov trpi tud* učnovzgojno delo z učenci Rešitev vidimo le v izgradnj' nove šole, za kar se zavzemaj® tudi občani škofijske krajevO® skupnosti.
Naš občni zbor tudi ni mogel molče mimo vprašanja zamrznitve osebnih dohodkov. Razumemo upravičenost zamrznitve, ki naj pripomore k stabilizaciji našega gospodarstva. Smo pa zoper to, da zakon o zamrznitvi ,Jcaznuje“ tiste kolektive, ki s« med letom varčevali in se torej obnašali stabilizacijsko". Ne moremo se strinjati s tem, d® imamo v mesecih zamrznitve z3 enako delo različno plačilo, ke* so nekateri kolektivi izplačal) razlike „pravočasno“, nekatefi pa komaj v novembru ozirom3 decembru.
Stališče našega občnega zbora je, naj tudi v mesecih zaratl’ nitve veljajo za vse družbene dejavnosti merila iz sprejetil1
S
\
samoupravnih sporazumov
prav tako ENAK odstotek real)" zacije. Smo za dosledno uresU1" če vanje načela: Za enako del® — enako plačilo!
V. v-
zahtevamo!
>ež
»ei
len
lej
ski
po.
san
iv«
inti
Pri
int
Ho-
So
5
int
H0!
Usf
san
Bin
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM, ki združuje delavce osnovnih šol in VVZ Ravne, Prevalje, Mežica in Črna, posebne osnovne šole in glasbene šole Ravne in delavce temeljne izobraževalne skupnosti Ravne, želi prikazati težak položaj, ki je nastal pri izplačevanju OD v naših delovnih organizacijah po zakonu o zamrznitvi OD, ker nas določila tega zakona po krivici prizadenejo.
Po zakonu so prikrajšane zlasti tiste naše delovne organizacije, ki so dobro gospodarile in varčevale in so izplačevale OD le po samoupravnem sporazumu.
Pripominjamo, da so naše šole izplačevale le akontacije na OD in so lahko šele v decembru 1972 izplačevale razliko za opravljeno delo, kar pa je zaradi zamrznitve po 18. decembru povzročilo preplačilo, ki ga moramo v januarju 1973 vračati.
Menimo, da ni sprejemljivo, da moramo v januarju 1973 vra-
čati denar, ki je bil izplačan za že opravljeno delo v letu 1972, čeprav nismo dosegli 100% realizacije samoupravnega sporazuma, marveč le 95 %.
Navajamo konkretne ugotovitve:
— V naši občini ni noben zavod dosegel niti prekoračil samoupravnega sporazuma.
-	Vsi OD v teh organizacijah so le akontacija; do sedaj je bilo v navadi, da smo ob koncu leta izplačevali dokončno vse obveznosti do delavcev.
-	Dopolnilni pouk in nadure ter svobodne dejavnosti so zavodi obračunavali v večini primerov za nazaj in jih izplačevali v decembru. To bi morali vračati, ker predstavlja preplačilo glede na poprečje v mesecu oktobru 1972.
— Zavodi v prihodnje ne bodo mogli izplačevati višjih OD delavcem, ki so si pridobili višjo strokovnost (diplome, strokovni izpiti) in večje delovne izkušnje. Več delavcev je konkretno že sedaj prizadetih, oziroma bi izplačilo le tem preseglo dovoljeno višino po zakonu o zamrznitvi.
- V naši občini imamo sorazmerno veliko višinskih podružničnih šol na obmejnih območjih, za katere zelo težko dobimo učitelje (Strojna, Jamnica, Leše, Lokovica, Koprivna, Podpeca, Javorje, Žerjav in Kotlje). Šola v Podpeci je „za-časno zaprta" že dve leti! Vsem učiteljem na teh šolah je RIS priznala namensko višji dodatek za težje delovne razmere, ki pa so ga šole lahko izplačale šele v decembru 1972 za štiri mesece nazaj. Ta dodatek morajo prizadeti vrniti!
Želimo in zahtevamo, da se delavcem, članom našega sindikata, izplača Ol) za leto 1972 po samoupravnem sporazumu. Vsa izplačila v decembru 1972 ne predstavljajo prekoračitve sporazuma, zato ne bi bilo pra-vičnOi da že prisluženi denar vračamo.
Zavodi ne morejo izplačevati sodelavcem v celoti opravljenega dela, zato zahtevamo konkretno pojasnilo, katero dejavnost naj šole zmanjšajo ali opustijo, če jih družba za to delo ne more nagraditi. Ne moremo
1
'J'
pa zahtevati, da bi naši člani ^ pol opravljeno delo ne dobili P^' Bru čila.	Brd
Družba mora pravilno vreč tn0 notiti in nagrajevati naše dpi0’ zlasti na našem obmejnem 00' močju.	.
Negotov položaj, občutit socialne ogroženosti, občuti’ da družba ne ceni dovolj našli11 dela, ustvarja malodušje in tp zadovoljstvo v naših vrstah, ^ lahko povzroči politične Pr° bleme.	I
I
Prepričani smo, da ne rušitt10
stabilizacijskih prizadevanj,
ke'
so naši OD urejeni po sam0' ^ ki te'
upravnem sporazumu,
melji na izračunu poprečuj^ j
OD v SRS za leto nazaj. S tal0 ^
okrnjenimi OD pa smo pdjP0 vali svoj delež k stabilizaciji t pred zakonom.
Vsi naši zavodi so podpisuj sporazuma, ki v svojem .k
‘ek
Pila
Pilo
Pok
K
jasno določa, da so mesečni oP i Oh
le akontacija, ki se dokončn° obračuna z zaključnim ta°
2atc
nom. Sedanji zakon
o zamd' | rovc
nitvi ta sporazum zanika. Spri
ead,
šujemo, ali je samoupravni sP0'
razum sploh še aktualen?
4ec(
r?3
J
Ob vsakem koraku na bolje
VIŠKA GLASBENA ŠOLA V SVOJI STAVBI
fanfare
m
ra
10
li-
la-
ni
ra-
-	I	"v
,,Splošna materialna in moralna devalvacija prosvete je opravila svoje: kadra nikjer... Redki, ki glasbo obvladajo in se še mučijo z njo po šolah z drobižem za drobiž, zaslužijo spomenik, kakršnega ima Tartini “ (Albert Papler)
Tistim, ki vztrajajo, ne postavljamo spomenikov. Zgodi pa se, da prisluhnejo njihovim tožbam o težkih delovnih razmerah in jim pomagajo, denimo, do svoje hiše. Ob slovesnosti, ko odpro nov hram kulture, zazvenijo fanfare navdušenja.
\__________________________________ J
19. januaija je dobila svojo ^avbo — prenovljeno vilo na Emonski cesti 20 v Ljubljani — flasbena šola Vič-Rudnik. Trinajst učilnic, od katerih jih ne-N sicer ne bi povsem zaslužilo ‘6ga imena, in čudovita dvoranica (odločno premajhna za Večje število obiskovalcev) bo °dslej delovni prostor 400 nčencem in 25 učiteljem. KoH-'°r mogoče lepo opremljena in Prenovljena stavba je nedvomno jnametralno nasprotje razmer iz |eta 1949 ob ustanovitvi, ki so v s°lski kroniki takole opisane: sto let star klavir, 2 viohni, 1 jjokaj dober klavir znamke “Oesen-dorfer, nekaj zvezkov not, ki so bili po naključju na v°ljo, in stara pisalna miza.
Dve leti po ustanovitvi so nčenci in učitelji „gostovali“ v Vseh mogočih prostorih: dveh uoilnicah v viški gimnaziji, v npilnici viške osnovne šole, va-nili so v eni od sob v operi in v ili. stavbi na Večni poti. Zatem so
sp preselili v četrto nadstropje v'Ske občinske stavbe in počasi jjpvzemali vse več prostorov, ^kazalo pa se je, da administracija in muzika le nekako ne s°dita skupaj. Sedaj, po presedi, sta si obe tako nesorodni Veji pošteno oddahnili.
Toliko v poduk za razumevanje, zakaj so viški glasbeni učitelji slovesno proslavili svojo novo presehtev. Upajo, da bo na obsežnem šolskem vrtu kaj kmalu postavljena tudi nova dvorana.
DOBRI UČITELJI -USPEŠNI UČENCI
O vsem tem in več o dejavnosti šole nam je povedal njen sedanji ravnatelj prof. Cvetko Budkovič.
Mnogi učitelji, ki jih je s srečno roko izbrala prva ravnateljica te šole prof. Milena Štru-kelj-Verbičeva, še danes vodijo učence od uspeha do uspeha. Prav zaradi njihovega skrbnega pedagoškega dela se viška šola lahko pohvali, da so mnogi nadarjeni učenci — potem ko so nadaljevali študij na srednji glasbeni šoli in akademiji — dosegli pomembne uspehe doma in v tujini: viohnistka Nevenka Ro-vanova, skladatelj in dirigent Kristijan Ukmar, pianistka Marjanca Koroščeva in njena sestra violinistka Marjetka, pianist Andrej Jarc, violinistki Olga in Sabina Skalar, trio bratov Lorenz itn.
Šola je razširila svoje glasbeno delovanje na deželo — sedaj
nji
ajo
Tl«
Soli širši družbeni pomen
gel
rt'
zu-
ve.
cij>
Pa
tvi
so
rej
N«
da
r----------------------------------------------------v
Prihodnji republiški dokument o razvoju vzgoje in izobraževanja naj bi začrtal nove odnose, ki naj bi jih uveljavili tudi v praksi. „Gospodarstvo in šolstvo - enakovredna elementa družbene reprodukcije", tako bi se lahko glasil delovni naslov razprave, ki jo je vodila skupna komisija pri skupščini SRS 30. januarja pod predsedstvom Miloša Poljanška. Tej komisiji je zaupana naloga, da pripravi republiški dokument. Tokrat so razpravljali o družbenoekonomskih odnosih na področju vzgoje in izobraževanja.___________________
V razpravi je bila poudarjena ežnja po vsestranskem in prožim povezovanju interesov željnih organizaciji združena dela, družbeno-političnih ^Upnosti in posameznikov na Povsem enakopravni osnovi. Pri ^oupravnfli nosilcih naj bi se Odjavil — racionalno seveda — ^eres skupnosti. Konkretno: Pti ustanavljanju samoupravnih “deresnih skupnosti na vzgoj-ll0'izobraževalnem področju (ki 50 kratkoročen interes združena dela) je treba upoštevati ‘dru zevanje z dolgoročnim "'teresom širše družbene skupnosti. Le tako bomo lahko ~spešno povezali splošne in pn-^ične interese in reševali vse-ntska in denarna vprašanja.
^ upoštevanjem ustavnih do-Polnil uvajamo na področju .'Ožbenoekonomskih odnosov nove samoupravne odnose l®otraj izobraževanja — obli-^njouio hkrati nov pravni si-
stem. Jasno je, da bo pri tem delu potrebno veliko usklajevanj, samoupravnih dogovarjanj prek delegatskega sistema, predvsem pa bo potrebna odločnost in učinkovitost, da ne bodo novi samoupravni odnosi ostali le na papirju.
Gre predvsem za naslednje: za nosilca izobraževalne politike v celoti, za sintezo interesov od temeljev do republike, za načrtovanje izobraževanja (ki je temeljni razvojni faktor družbene reprodukcije), za zagotovitev najustreznejšega razvoja in proporcionalnosti. Poudarek je na razširjenju povezave med uporabniki in vzgoj-no-izobraževalnimi ustanovami po interesu, kije bliže uporabniku.
Skratka, gre za zdmževanje šole in gospodarstva, financ in politike izobraževanja. Inteziv-no delo skupščinske komisije se bo nadaljevalo.
TEA DOMINKO
ima podružnični šoli v Dobrovi in Velikih Laščah - in tako še bolj omogočila glasbeno vzgojo kmečki in delavski mladini. Danes ima okrog' 500 učencev. Radi bi odprli tudi podružnični šoli v Polhovem gradcu in na Igu ... To je za sedaj samo želja, kajti tako kot na drugih vzgojno-izobraževalnih pod-ročjih tudi v glasbenem šolstvu primanjkuje učiteljev. Ker ni dovolj denarja, ni mogoče zagotoviti takih prostorov in instru-mentarija, kot so predpisani z normativi ljubljanske temeljne izobraževalne skupnosti.
RAZPISI BREZ ODMEVA
— Bodo tudi glasbene šole ostale brez učiteljev? — smo vprašali viškega ravnatelja Cvetka Budkoviča. Takole nam je odgovoril: „Na tri razpise nismo dobili odziva. Razpisali smo delovna mesta za učitelje blokflavte in flavte, kitare, harmonike, trobente, čela, kontrabasa in pozavne. Primanjkljaj rešujejo stari honorarni učitelji.
— Na slovesnosti ste dejali, da je glasbeni učitelj še vedno postavljen v kot in upoštevan v glavnem na šolske parade . ..
,,Resnica je, da poklic glasbenega učitelja še vedno ni družbeno in finančno ovrednoten. Posledica tega je, da se mladi zelo težko odločajo za poklicni študij glasbe v kadrovskih šolah. Kadrovskega problema pa ne občutijo samo šole, temveč tudi druge kulturne institucije: manjka godalcev v naših simfoničnih orkestrih, filharmoniji in posebno v opernem
KAKO JE Z ZAMISLIJO >
Pred dvema letoma (maja, junija 1970) je vzgojna posvetovalnica v Ljubljani seznanila vodstva in svetovalne službe ljubljanskih osnovnih šol, strokovnjake s področja zdravstva in vzgoje ter slovenske šolsko-strokovne in upravne organe s svojim predlogom, naj bi se v našo osnovno šolo uvedli posebni učni oddelki, namenjeni pomoči otrokom s specifičnimi učnimi težavami (npr. različnimi hujšimi motnjami govora, branja, pisanja, računanja idr.) ali razvojnimi vedenjskimi motnjami (npr. skrajno nemirnostjo, odkrenljivostjo, izjemno majhno učno zadržljivostjo in frustracijsko toleranco idr.), ki jim ni mogoče učinkovito pomagati v običajnem šolskem razredu. V vsakem takšnem posebnem oddelku (imenovali bi se lahko „razvojni oddelki") bi bilo le za tretjino običajnega razrednega števila otrok, v njem pa bi poučeval specialno pedagoško posebej usposobljen učitelj. Vsak otrok bi bil po možnosti vključen v oddelek le začasno, in sicer dotlej, dokler ne bi v tolikšni meri premagal svojih posebnih sposobnosti, veščinskih ali vedenjskih pomanjkljivosti, da bi se lahko uspešno vključil v učno delo običajnega šolskega razreda.
Vodstva ljubljanskih osnovnih šol, delavci šolske svetovalne službe in tudi različni stro-
orkestru. Problem rešujejo z „uvozom“ tujih instrumentalistov. Godalci niso dovolj plačani, zato se dijaki in študentje za ta poklic tudi manj zanimajo. Mladina je danes bolj ali manj „praktična“. Položaj je več kot kritičen. Iz leta v leto se manj učencev, posebno v ljubljanskih šolah — odloči za pouk violine, čela in kontrabasa. Godala so pri vpisu očitno zapostavljena, mladi se navdušujejo za harmoniko, kitaro in klavir...“
Obrnila sva ploščo in pogovor je zaknnaril v razgibano dejavnost viške glasbene šole: o tem, da so imeli lani kar 80 nastopov, o internih šolskih nastopih, kjer pokažejo učenci svoje znanje staršem, o koncertnih večerih, ki jih prirejajo, o koncertih na temo Obisk pri baročnih in jugoslovanskih skladateljih, številnih javnih koncertih, nastopili za zavode, krajevne in občinske družbenopoh-tične organizacije, gostovanjih in izmenjavah z drugimi glasbenimi šolami (črnomaljsko in kamniško), uspehih na glasbenih revijah, na prireditvi Radost Evrope ... Prebiram zahvale društev in raznih organizacij za prizadevno delo šole, ki potijujejo, da je ugotovitev, povzeta iz pohval, hkrati definicja za viško glasbeno šolo: Glasbena šola Vič-Rudnik je postala v občini nepogrešljiv kulturni dejavnik, ki daje mlademu rodu možnost razumevanja in aktivnega poustvarjanja ene izmed najpomembnejših vej umetnosti.
RAZVOJNIH ODDELKOV«
kovnjaki (zdravniki, psihologi, pedagogi) so v pretežni večini podprli to zamisel in predlog ter priporočili njegovo čimprejšnjo, čeprav seveda skrbno pripravljeno uresničitev.
V posebni anketi, ki je bila pred enim letom izvedena med razrednimi učitelji ljubljanskih osnovnih šol, je tudi več kot tri četrtine učiteljev izrazilo podporo tej zamisli in predlogu.
Zato je republiški sekretariat za prosveto in kulturo v aprilu 1971 zadolžil pedagoški inštitut v Ljubljani, naj poskrbi za temeljito proučitev takšne oblike šolanja in eksperimentalno — kontrolirano uvajanje „razvoj-nega oddelka" pri nas.
Tako so pobudo in predlog vzgojne posvetovalnice v Ljubljani sprejeli tudi republiški upravni organi, uresničil pa naj bi ga slovenski pedagoški inštitut. Pedagoški inštitut je nalogo sprejel in uvrstil v svoj program. Začetek naloge je bfl odložen, ker ni bilo mogoče najti special-no-pedagoško ustrezno usposobljenega strokovnjaka, ki bi bil nalogi kos. Po zadnjih vesteh pa bo delo pri tej študijsko-raz-iskovalni nalogi vendarle steklo. Menimo, da gre za zelo pomembno delo, ki lahko močno vpliva na vsebino in metode učno-vzgojnega dela v naši osnovni šoli.
JANEZ SVETINA
NAS PRAVNIK SVETUJE
to-
PORODNIŠKI DOPUST
^Rašanje
G septembra sem nastopi yj°dniški dopust in rodila še tlv' °ktobra. Otrok še ni bil s ti ^as.r!leseca’ ko sem dobila oi 2g l °> da moram pričeti dela (’ ^ecembra polovični delovi
Hi ^ega ^ne ie namreč P< m 0 ^ 95 dni, odkar sem nastc čil P0r°dniški dopust. Spon p ?’ da moram pričeti dela bila ni delovni čas, sem dt rov 0C? Zav°da za socialno zavi ktT16 Sele januarja 197. I hoa l sem Prikrajšana pri dc ‘rt '' H - Zavod za socialno zave rti' 'U>dn,e	je namreč obračuni
7a Omsstilo osebnega dohodk porodniški dopust le do 2i
Zanima me, zakaj mi po porodu ne pripada 17 dni dopusta, kot je bilo to pred leti, ko sem prvič koristila porodniški dopust. V delovni organizaciji so mi pojasnili, da se je med tem zakon o porodniških dopustih spremenil. V obdobje 105 dni so mi tudi vračunali vse nedelje in praznične dneve, kar menim, da ni pravilno. - J. H.
ODGOVOR:
Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki vsebuje tudi določila o porodniškem dopustu, se ni nič spreminjal. 77. člen namreč določa, da ima delavka pravico do nepretrganega porod-
niškega dopusta najmanj 105 dni. Z zdravniškim izvidom sme nastopiti 28 dni pred porodom. Delavki, ki je izkoristila 28 dni porodniškega dopusta pred porodom, ostane torej še 77 dni porodniškega dopusta, ki ga izkoristi po porodu. Vi ste pred porodom izkoristili 44 dni, zato vam je po porodu ostalo ustrezno manj dni porodniškega dopusta.
Trajanje porodniškega dopusta se računa po koledarskih dnevih in se ne upošteva le delovnih dni, ker se mora porabiti neprekinjeno. V dolžini trajanja vašega porodniškega dopusta tako niste bili nič prikrajšani.
105 dni porodniškega dopusta, kot jih določa zakon, je
najmanj, kar pripada delavki po temeljnem zakonu o delovnih razmeijih, delovne organizacije pa imajo, možnost, da to dobo tudi povečajo in tako povečanje uzakonijo v svojih splošnih aktih. Če ta možnost ni predvidena v splošnih aktih vaše delovne organizacije, je v vašem primeru prišlo do podaljšanja porodniškega dopusta zaradi nepoznavanja pravnih predpisov. Prikrajšanje pri osebnem dohodku, ki sledi iz tega, gre na vašo škodo, ker nepoznavanje pravnih predpisov ni razlog, na podlagi katerega bi lahko zahtevali od delovne organizacije povračilo razlike, ki je nastala pri izplačilu osebnega dohodka.
T. Š.
Sintija Hafner je ena najbolj nadarjenih učenk viške glasbene šole. Foto: France Modic
In še druga, prav nič temna ževalne skupnosti Ljubljana, ki plat medalje. „Občina upošteva skrbita za bistvene materialne naše delo," je poudaril ravnatelj pogoje, da šola lahko razvija Cvetko Budkovič: „Zavedamo svoje vzgojno poslanstvo. Obe se, da rezultati naše šole niso instituciji sta v težkih okolišči-samo sad dela pedagogov, tem- nah pripomogli k nakupu in več tudi prizadevanj občine adaptaciji stavbe."
Vič-Rudnik in temeline izobra-	MARJANA KUNEJ
Govorim z očmi, rokami, navihanostjo — samo v tujem jeziku še ' ne . .. Foto: Rajko Ranfl
Vzgoja in varstvo
OTROK IN TUJ JEZIK
V	času, ko razdalje niso več
nepremagljiva ovira, smo se ljudje navadili na potovanja in ... na učenje tujih jezikov. V šolah se začno učenci obvezno učiti en tuj jezik v petem razredu (poleg srbohrvaščine). Nekateri starši, v zadnjem času je teh vse več, pošiljajo svoje otroke v posebne tečaje, ki jih že pred tem kaj nauče. Od leta 1955 naprej pripravljajo pri Pionirskem domu (prej pri Pionirski knjižnici) posebne tečaje tujih jezikov:	angleškega in
nemškega, včasih tudi francoskega. Nekaj se jih je zanimalo tudi za italijanščino, vendar ne toliko, da bi organizirali poseben tečaj.
V	tečaje je letos vključenih 810 otrok, poleg tega pa imajo pouk še na dveh osemletkah (na šoli Rihard Jakopič in na Pru-lah), ti tečaji pa vključujejo okrog 200 otrok. Skupine na šolah štejejo 10 do 15 otrok, v Pionirskem domu največ do 20 otrok. Na šolah so v skupine vključeni otroci od prvega razreda naprej.
Starši se nemalokrat sprašujejo, s katerim letom naj vpišejo svojega otroka v tečaj tujega jezika. Pedagogi in strokovnjaki za poučevanje tujih jezikov menijo, da začne otrok najlaže dojemati tuje besede s šestim letom (mišljeno v poprečju) in da so nekateri starši preveč nestrpni, ko vpisujejo otroke že s
četrtim letom in potem pričakujejo, da bo otrok že čez leto dni konverziral s kom od odraslih. Tako zlahka to spet ne gre. Treba je počakati nekaj let, da se rezultati pri otrocih pokažejo.
Cena tečaja je 420 dinaijev, otroka pa poučujejo profesoiji germanistike in profesoiji, ki so bili dalj časa v tujini, tako da se otroci nauče pravilno izgovarjati besede, fonetike, artikula-cije itd. Poleg tega posvečajo pri Pionirskem domu pozornost metodi dela, ki je prirejena za starostno stopnjo otrok. Tako vključujejo v program zgodbe, pravljice, pesmi, dramatizacije, igre itd.
O tem, da bi učenje tujih jezikov vključevali v vzgojno-varstvene zavode, je še prekmalu govoriti. Po analizah, kjj. so jih pred leti naredili, se je pokazalo, da bi tečaji prerasli možnosti vrtcev, saj bi nastal med drugim problem prostorov, problem številnega kadra itd.
Edinole v vrtcu Najdfliojca v Ljubljani poteka letos že četrto leto tak tečaj tujega jezika.
V programu Pionirskega doma pa je, da bodo v prihodnje pripravili tečaje nemščine, ki bodo potekali skozi vseh osem let šole, vzporedno z obveznim predmetom, ki se ga otroci uče.
D. KLADNIK
Državna založba Slovenije
opozarja na zanimivosti iz svoje knjižne zaloge:
•	Ivo Košutič:
•	GUSARJI JADRANSKEGA MORJA
V bogato ilustrirani knjigi se bralci seznanijo z vsemi tistimi posamezniki, ki so se stoletja in stoletja upirali številnim zavojevalcem naše obale.
Ceno: karton 80 din.
•	KNJIGA 0 ŠPORTU l-ll
(zbirka »Knjige znanja«)
Izvirna enciklopedija domačih strokovnjakov v dveh knjigah prinaša obširne podatke o najrazličnejših zvrsteh in načinih športa, vidne predstavnike, ustanovitelje, zagovornike in rekorderje posameznih panog. Vsaka knjiga ima več kot 800 ilustracij.
i. knjiga: 316 strani, cena: platno 180 din II. knjiga: 304 strani, cena: platno 180 din
•	OD PEŠCA DO RAKETE I
(zbirka »Knjige znanja«)
To enciklopedijsko delo prinaša prerez razvoja prometnih sredstev od nekdaj do danes. Knjiga je prav tako bogato ilustrirana.
312 strani, cena: platno 180 din .
•	Pirnat:
•	ZANIMIVOSTI NOČNEGA NEBA
144 strani, cena: karton 35 din.
•	Korošec Tomo:
•	PET MINUT ZA B0UŠI JEZIK
Jezikovni članki in razprave o problemih sodobne slovenščine.
288 strani, cena: broširano 48 din.
Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročite pa jih lahko pismeno na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana
r ž.* •»-.* • i^*'-'***' '
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala
PREK SVETA ODMEVA PESEM
Obsežna pesmarica za 4, do 8. razred osnovne šole je zaradi obsežnosti (536 strani) izšla v 2 zvezkih: v prvem so ljudske pesmi, v drugem pa umetne in borbene.
Pesmarico je uredi prof.. Miro Kokol, rabila pa bo vsem glasbenim pedagogom za popestritev in poživitev glasbenega : pouka, saj bodo učenci z njdno pomočjo spoznali ne samo našo ljudsko in domačo pesem, temveč tudi pesmi jugoslo-vanskfli in tujih narodov.
CENA OBEH ZVEZKOV: 55 DIN
Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založb $ naročite pa ju lahko na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26,61000 Ljuboma
Razpisna komisija
OSNOVNE SOLE STOGOVCI, Pp. APAČE
razpisuje prosto delovno mesto razrednega učitelja (za 1. razred) za določen čas. Pogoj :U ali PRU
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE PODGRAD
razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenščino in likovni pouk — PRU za določen fas od 5. marca do 1. julija 1973 Rok prijave: 15 dni po objavi Stanovanja ni.
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Maijana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, Telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorieva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093.
Tiska ČZP Ljudska pravica.
Mladinska knjiga
Za vrtce, male šole in nižje razrede osnovnih šol: nov, koristen priročnik za pedagoge:
ALBIN WEINGERL:
RINGARAJA
RINGARAJA je priročnik za glasbeno vzgojo otrok, ki bo otrokom pomagal privzgojiti tudi osnovne prvine pravilnega govora. Nekaj preprostih verzov jih bo popeljalo v izrazito, jasno izgovoijavo — v oblikovanje samoglasnikov. Poleg tega naj bi ta priročnik razvijal otrokom tudi ritmični čut. Ritem jih namreč navaja k pravilnemu dihanju pri govoijenju in petju. Temu pa rabijo predvsem izštevanke in ostah ritmični elementi, ki so v knjižnici RINGARAJA kolikor mogoče nazorno predstavljeni.
Gradivo za priročnik je bilo objavljeno že v listu „Ciciban“ v letniku 1968/69, od koder so vzete tudi žive in nazorne ilustracije mojstra Boža Kosa.
Priročnik RINGARAJA lahko kupite v vseh knjigarnah ah naročite pri poverjenih in zastopnikih na šolah.
Opozarjamo: avtor je pripravljen svojo metodo praktično prikazati na vaši ustanovi, javite mu samo svojo željo na naslov: Albin Weingerl, Ljubljana, Pod hrasti 9, telefon 63-356
LEPO KNJIGO ZA DAN ŽENA
OKRVAVLJENA ROŽA: Pisec dr. Franci Derganc, kije eden najbolj znanih partizanskih kirurgov, v preprosti besedi odkriva skrivnost ilegalne medicinske dejavnosti v okupirani Sloveniji. Okrvavljena roža je izpoved resničnega humanista. (Cena samo 28,00 din.)
ŽIVLJENJE V NARAVI je primeren priročnik za vse, ki radi hodijo v naravo. Našli boste nasvete, kako se preživite sredi narave: bivanje na planem, preproste gradnje v naravi, kako se človek znajde v planinah brez opreme, improviziran lov, problem vode, ognja in podobno. 500 barvnih in čmo-belih fotografij ter risb. (Cena 100,00 din.)
RAVENSBRUECK je zbornik o največjem ženskem koncentracijskem taborišču, v katerem je bilo okoli 2800 jugoslovanskih jetnic. (Cena 100,00 din.)
NEMŠKA TRILOGIJA so najboljši romani E. M. Remarqua: Črni obelisk, Na Zahodu nič novega, Ljubi svojega bližnjega. (Cena kpl. samo 84,00 din.)
7000 DNI V SIBIRIJI, knjiga K. Štajnerja, je dobila nagrado leta 1972. Opisuje strahotne zločine, ki jih je Stalin zagrešil v imenu komunizma. (Cena 140,00 din.)
PARTIZANSKI ZDRAVNIK je knjiga dr. A. Gale in prikazuje, kakšni so bili začetki partizanske sanitete, ko je bilo za zdravnike in ranjence najteže; ko je primanjkovalo zdravil in celo obvez in so morali marsikatero operacijo opraviti brez narkoze, amputacije pa z navadno žago. (Cena 80,00 din.)
PESMI 1941 — 1971 je pesniška zbirka v šestih knjigah. V poeziji se nam kaže vseh trideset let — od začetka revolucije do današnjih dni. V vsaki knjigi je tudi esej, ki govori o pesniku in njegovem delu. Naslovi: BALADNI MOTIVI, Matej Bor; BREZKONČNI MAREC, Peter Levec; IZBRANE PESMI, Lojze Krakar; NA DNU JE DAN, France Kosmač; PESMI, Ivan Minatti; ZLO STOLETJA, Jože Šmit. (Cena kpl. samo 110,00 din.)
Naročila sprejema Partizanska knjiga, Vodnikova 43, 61000 Ljubljana.
V OSNOVNI ŠOLI VELIKA POLANA:
PRISILNA UPRAVA UKINJENA
Zaradi zaostrenih razmer, krivde obeh sprtih skupin, neurejenega poslovanja in ker ravnateljica ni bila kos situaciji, je skupščina občine Lendava na predlog zavoda za šolstvo SRS, organizacijske enote Murska Sobota, na šoli V. Polana uvedla z 2. 3. 1972 prisilno upravo. Ob začetku prisilne uprave je bil izdelan temeljit program in vzpostavljen red dela.
Dober stik prisilnega upravitelja s člani delovnega kolektiva in krajevnimi forumi je delo normaliziral. V zbornico je ponovno prodrl pedagoški čut, zadeve so reševali v dogovoru točno in dosledno, medsebojni odnos je postal tovariški.
Medsebojnih odnosov ni mo-
goče v krajšem času temeljito oceniti, kolektiv pa je odnose normaliziral in začel z resnim pedagoškim delom.
Po dobrih osmih mesecih je na predlog ZŠ OE M. Sobota, skupščina občine z 10. 12. 1972 prisilno upravo ukinila.
Delovni kolektiv je ob skrbi za napredek učencev ponovno zaživel v samoupravi.
Obdržati dobre medsebojne odnose, nenehen dvig ravni pedagoškega dela in gradnja nove šole, pa je le del nalog, ki čakajo ta kolektiv.
ZAVOD ZA ŠOLSTVO SRS,
ORG. ENOTA: M. SOBOTA JANEZ KERČMAR ped. svetovalec
SVET OSNOVNE ŠOLE TRNOVO
razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	tajnice za nedoločen čas
2.	učitelja za telesno vzgojo za določen čas
POGOJI: Pod 1. srednja izobrazba, znanje strojepisja in vsaj pet let prakse; pod 2. U ah PRU za telesno vzgojo Nastop službe pod 1. takoj ali po dogovoru, pod 2, pa 1. aprila 1973.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Prijave pošljite tajništvu osnovne šole Trnovo, Ljubljana, Karunova 14/A. *

Z VSEH VETROV
POMANJKLJIVI
UČBENIKI
Danski sindikati ugotavljajo, da so učenci premalo seznanjeni z delavskim gibanjem. Kritično so ocenili tudi učbenike: 30 so jih analizirali in ugotovili, da je v njih ta tematika premalo obravnavana. Zahtevali so, da morajo biti v novih učbenikih določneje opredeljene ekonomske, izobrazbene in socialne razlike, pa tudi industrializaciji in delavskemu gibanju je treba dati ustrezen pomen.
I
dekana filozofske fakultete Gradcu, „da bi tak sistem hf mil sposobnost učinkoval1! vseučilišča," pa tudi profeso' bi imeli več dela. V razpra^ ob novem zakonu je bilo sP tudi mnenja, „da bi tako leg31 zirano soodločanje študeP hromilo življenjsko delo prot
soijev, saj bi neznanstveni sM
____:___i;_i;___
pinski interesi vplivali na P' zakonitost.
NOVA VLOGA UČITELJA
V času januarskih prosvetnih dni“ so se za okroglo mizo časopisa NIN zbrali republiški in pokrajinski sekretarji za prosveto in kulturo ter razpravljali o perečih problemih našega vzgojnoizobraževalnega sistema. Ob tej priložnosti je pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo SR Slovenije Peter Winkler opozoril na današnji položaj in vlogo učitelja v družbi. Poudaril je, da si mora današnji učitelj sam ustvariti avtoriteto z delom, sposobnostjo in strokovnostjo, ki jo mora nenehno izpopolnjevati. Le sposobnega učitelja bo družba znala pravilno ceniti: njegov ugled se bo povečal, s tem pa se bo povečalo tudi njegovo osebno zadovoljstvo ob delu.
NAJMANJŠA ŠOLA
Najmanjša šola v Veliki Bril niji je na majhnem otoku Scitt nedaleč od zaliva Periglus. teljica Marigold Busc ima le -učence v vseh razredih, kij11 temu pa imajo reden pouk. n otoku je le 70 prebivalcev, eij sama trgovina in gostilna.
VARSTVO NARAVE -NOV UČNI PREDMET
S spremembo naziva pre1 ■stv»
meta biologije v nauk za vars' narave bodo v Avstriji za ^ uri tedensko povečali šte^l učnih ur s tega področja in vseh razredih osnovne šole- T„’
so osnovni sklepi seminarja p1
«k
fesorjev vseh avstrijskih splo91’e.v izobraževalnih šol, kjer so i/ 'K pravljali o celotni problema!« človeškega okolja s stališča ui lo
telja — humanista. Za pr°
if Sev
SOODLOČANJE ŠTUDENTOV „ŠKODUJE“ PROFESORJEM
Ob razpravah o novi zakonski ureditvi univerze v Avstriji, ki naj bi temeljila na soodločanju profesorjev, študentov in asistentov, je zanimiva izjava
sorje novega predmeta bo^ ru organizirali posebne seminarje ^ genetiki, ekologiji ter etnolog1! ^ Zanimiva je tudi ocena setj1*!' narja, ki je soglasno poudadpi da je že otroka v osnovni n n treba opozoriti na napač*Pe načrtovanje mest in naselij-T®6 tako, trdijo, bodo otroku laW®T' privzgojili občutek odgoV/ nosti za naravo in njeno lico.
Kinematografi prikazujej
®®Ov
slil scenarist Segal. Zato je P stal tudi razumljiv njegov izl«1
e
Ljubezensko zgodbo, kjef -	-	- odvr*
sladkobno solzavostjo -* človekove misli od eksisteP
nih, družbenih problemov-mb
NIHČE NE MARA PIJANEGA INDIJANCA je ameriška družbena drama.
Film obravnava pereč problem Indijancev, ki jih je belec izrinil na delček suhe, nerodovitne zemlje, kjer životarijo. V drobnih stvareh iščejo družbo za svoje nezadovoljstvo, dokler stvari ne pridejo do kritične točke, ki se sprevrže v pravi upor. Zelo zanimiva tema, vendar režiser ni znal povsem izkoristiti filmske izrazne možnosti. — n. d.
ANDREJ RUBLJOV 73) je sovjetski film re: Andreja Tarkovskega. Gre film, ki v 186 minutah zahf celotno vključitev osebnosti dogajanje na platnu. Nasilje, in volja so v filmu enako šotni z možnostjo sprem inf enega v drugega. S svojim jaZ' smo vključeni v preteklost, pa nam da možnosti, da se' vežemo s sedanjim sveto!® močno voljo po spreminja" -n. d.
BLAZNOST je film znamenitega režiserja trillerjev Alfreda Hitchococka. Iščejo morilca žensk, ki jih najprej posili, potem pa zadavi s kravato. Obsodijo nedolžnega in v tem je ves zaplet. Film ima precej šarmantnih Hitchcockovih potez vendar pa režiser z njim ni potrdil svojega slovesa. — n. d.
ZADNJA FILMSKA PK. STAVA (Fest 73) je amefij film našega rojaka Petra Bog® ^
novicha. Zgodba se dogaj® *. '
nrrk	^	«1»	1.^.4-	1 r r\
začetku petdesetih let, ko z3‘ ne svojo zmagovito pot tele'Zav< zija in ko morajo male k*® dvorane v mestecih izgi®3 Film je namenoma posnet čmo-beli tehniki, ker so to®®
ne barve, ki lahko pričarajo*1
BLISKOVITI UPOR je film enega najbolj solidnih ameriških režiserjev Stanleya Kramerja. S tem filmom je omogočil scenaristu in univerzitetnemu profesorju Erichu Segalu (poznamo ga po filmu Ljubezenska zgodba), da izpove, brani in razloži svoja osebna stališča do študentovskih gibanj in uporov ter svoj odnos do njih. Režiserjev pristop snovi je pošten v možnostih, ki so mu dane, čeprav filmska realizacija ne preseže mej poprečja — način razčiščuje odnose, ki nastajajo med generacijami med revolucijo, med nekonformnostjo in potrebo po oblasti, med revolucionarji, ki so šele na začetku poti in tistimi, ki že omahujejo. Vse lepo in dobro, če se opravičuje svoja početja. Vendar moralno to ni tako preprosto, kot si je zami-
prašene ulice malega enolič®^ ^ mesta in življenje v njem-je odkupljen. - n. d.	i)a
DISKRETNI ŠARM
ŽOAZIJE (fest 73) je film z,%
nega režiserja Luisa Bun«nvain Poznamo ga po kopici do®/ (j^ filmov, ki smo jih lahko t^v tako v Kinoteki kot v
novj
»olii
kinematografih. To je rchnnJ^ filmov Zlata doba, Naza* v Viridijana, Dnevnik neke s0/jkj S(
rice. Lepotica dneva, Trist^ , in kot zadnji je film Diskr*^ šarm buržoazije. To je film P, vidov, iracionalnih navdiho/^ ^ njem je stvarnost tista, k* \ po^ stvarnost, čeprav se človek jj
mučnih sanj zbudi in se ®ei Hjen veda, da ni v stvarnosti- ^4 Pa j, sestavljajo sumljivi zaslug i-otJ plitki razgovori, konfonfl^^ j ki je dvignjen na raven dog1’1 ^
Film je odkupljen. — n. d-