H 1 9 7 7 8 6
glasilo podjetja labod tovarne oblačil Novo mesto leto XXI, 20. 04. 1995. 1995, številka 3/4
Lastninjenje in organiziranje notranjih delničarjev
Pred slabim letom dni je nastal posnetek v Zali, ko so se delavke pogovarjale z glavnim direktorjem o lastninjenju. Sedaj pa so pred nami že povsem konkretne naloge, med katerimi je prva oblikovanje organov in tudi sveta delavcev.
S sprejetjem Statuta, d.d., "LABOD" ter z že predhodno potrditvijo programa lastninskega preoblikovanja podjetja je zaključen del procesa preoblikovanja podjetja v delniško družbo. Državni zbor Republike Slovenije je podaljšal rok lastninskega preoblikovanja do konca leta 1995. Zato bomo temu tudi v Labodu časovno prilagodili aktivnosti, ki smo jih določili v rokovniku. Prva naloga, s katero se srečujemo, so volitve sveta delavcev. Svet delavcev je obvezen organ v družbah z več kot 20 delavci in predstavlja eno izmed oblik delavske participacije. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju natančno določa postopek volitev, naloge in pristojnosti sveta. Bistvene oz. zelo pomembne naloge pri tem ima sindikat. Člani sveta delavcev se volijo s tajnim in neposrednim glasovanjem, in sicer osebno na voliščih. Pri tem ločimo aktivno (pravico voliti) in pasivno volilno pravico (pravico biti izvoljen), ki v novoustanovljenih družbah pripadata vsem delavcem, ne glede na trajanje zaposlitve, vendar vodilno osebje (direktor, delavci s posebnimi pooblastili in družinski člani vodilnega osebja) nima aktivne volilne pravice.
Vzporedno z navedeno nalogo pa bodo tekle aktivnosti v zvezi s pravili in delovanjem notranjih delničarjev. Z določitvijo in sprejetjem programa lastninskega preoblikovanja smo delavci v Labodu določili delavski odkup in s tem določili, da bomo skupaj postali večinski delničar lastnega podjeta (60 %). To je določena prednost pred zunanjimi delničarji (40 %), vendar le ob pogoju, da se delavci - notranji delničarji med seboj dobro organiziramo. Zelo pomemben organ delniške družbe je
skupščina delničarjev, ki odloča o najpomembnejših zadevah poslovanja družbe, tako kratkoročnih kot dolgoročnih. Odločanje temelji na številu delnic, ki jih ima posamezni delničar, saj vsaka delnica pomeni en glas. Zato je zaradi velikega števila delničarjev zelo pomembno skupno nastopanje (prisotnost) in odločanje na skupščini. Prav zato imajo pravila delovnja notranjih delničarjev zelo pomembno vlogo; niso sicer obvezujoča za vsakega delničarja, vendar s sporazumnim dogovorom se moč posameznika - delničarja poveča tako, da o zadevah ne samo odloča, ampak odloči.
Delničarstvo in z njim povezane naloge so zelo zahtevna zadeva. S statusnim preoblikovanjem podjetja Labod bomo (večina) delavci postali delničarji (lastniki kapitala) in delavci (v "mezdnem" odnosu do kapitala); torej ljudje z dvema pogostokrat nasprotujočima funkcijama.
V časopisu'uvajamo novo rubriko, namenjeno prav vsem zadevam, vezanim na lastninsko preoblikovanje, delničarstvo..., zato pričakujemo, da boste s posameznimi ali skupinskimi vprašanji in pobudami nakazali, "kje vas čevelj žuli", torej, katere informacije si želite. Prvenstveno tem in tudi drugim temam bomo redno namenjali to rubriko.
Mojca Novak
V današnji številki
•	Objavljamo razpis za letošnje letovanje
•	Novosti in naloge na področju lastninjenja - preberimo si o vlogi delavca in delničarja hkrati
•	Ella Vivaldi se lepo prodaja
•	Novosti na področju otroških dodatkov ter dodatno pokojninsk zavarovanje
•	... pa še marsikaj____
Kakovost - del nacionalnega programa
Grenak okus slabe kakovosti ostaja še potem, ko je sladek okus nizke cene že davno mimo.
ODNOS KUPEC-DOBA VITEL J
Kupci in dobavitelji niso le zunaj podjetja. Vsak izmed nas, vsak od naših oddelkov, je hkrati dobavitelj in kupec drugim oddelkom v podjetju. Proizvod, delo, dejanje, usluga, morajo biti kakovostni za notranjega in zunanjega kupca.
Ne delamo niti za šefa, niti za lastnika tovarne, niti zaradi norm, temveč za notranjega in zunanjega kupca.
Kakovost je tudi slovenska vlada vključila v svoj nacionalni program. Za uresničevanje tega je bila oblikovana tudi sekcija, katere delo predstavljamo iz povzetega sestavka, objavljenega v reviji Kakovost:
Ustanovni člani sekcije so si ob ustanovitvi zastavili vrsto ciljev:
-Temeljni cilj in osnovna naloga članov sekcije je izvajati in udejanjati projekt slovenskega nacionalnega programa kakovosti - nacionalne
Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti
Pri tem pristopu je opravljena radikalna sprememba od UGOTAVLJANJA kakovosti k ZAGOTAVLJANJU kakovosti. Delati je treba dobro, ne zato, ker to zahteva kontrola, ampak zato, ker je potrebno narediti kakovosten izdelek, ki zadovolji kupca.
"Številna vodstva tovarn še vedno napačno razmišljajo, da je natančna kontrola ključ do zagotavljanja kakovosti, toda kontrolorji so dejansko nepotrebno osebje, ki zmanjšujejo produktivnost. Kontrolorji ne morejo zagotoviti kakovosti, ker imajo izdelki pogosto bistvene lastnosti, ki jih ni mogoče zagotoviti s kontroliranjem, saj s pravimi in takojšnjimi informacijami razpolagajo samo neposredni delavci. Potrebni so samo zato, ker obstajajo napake. Z odpravo vzrokov za napake se zmanjšuje potreba po velikem številu kontrolorjev," pravi Ishikavva.
S preprečevanjem napak je mogoče obogateti. Nikoli se ne doseže veliko samo s kontroliranjem. Obogatel še ni noben policaj, ki je ugotavljal stanje na cesti, poznamo pa veliko bogatih pravnikov, ki z zakoni preventivno delujejo na odpravljanju vzrokov za nesreče. Policaji niso priljubljeni, pravniki pa. "Misli o tem!"
P.B. Crosby
strategije kakovosti.
-Cilj sekcije je, da bi si skupaj s strokovnim članstvom SZK (Slovensko združenje za kakovost) ustvarila prepoznaven položaj kot miselno (idejno) in strokovno središče nacionalnega programa kakovosti, saj predstavljajo člani SZK naravno strokovno podlago in idealno strukturo za njegovo izvajanje.
-Nedvomno ambiciozen cilj dlanov sekcije je, da bi s filozofijo kakovosti postopoma preželi vse, ki v Sloveniji odlodajo o kakovosti, najprej
"vrhove", in to po skupinah: vlada, management, zaposleni ter hkrati vsa ta prizadevanja postopoma "spravili" na isti imenovalec z imenom KAKOVOST. Kakovost naj bi vsem postala realen in oprijemljiv cilj in motiv.
-Cilj delovanja sekcije je v prizadevanju, da bi vedenju o
KAKOVOSTI tudi v Sloveniji postopoma pridobili status stroke oziroma tisti status in tisto vrednotenje, ki ji v resnici
**********************************
Andreja Miklavca poznamo kot mladega perspektivnega smučarja, ki je prav v pretekli sezoni začel dosegati izredne uspehe v mednarodni smučarski eliti, potem pa se je poškodoval. Na rehabilitacijo je prišel v Šmarješke Toplice in ko se je počutil že bolje, je obiskal tudi Labod. Prijazen in zgovoren Gorenjec je bil navdušen nad našimi srajcami, pri katerih je nastal tudi ta posnetek s Tinetom Juršičem, ki je v Labodu sicer odgovoren za prodajo bluz. Ker pa Andreja poznamo tudi s televizijske reklame, dodajmo, da je imel tudi tokrat s seboj mobitel...
gre, t.j. status multidis-ciplinarne in interdisciplinarne znanstvene discipline (podčrtano v našem uredništvu).
-Prepričani smo, da je pomembno in utemeljeno, da se tudi raziskovanju sodobnih konceptov KAKOVOSTI, zlasti konceptov CELOVITEGA UPRAVLJANJA KAKOVOSTI (TOM -Total Quality Management) tudi v Sloveniji nameni ustrezno pozornost,
MABOD = Q
zato si bomo prizadevali, da bi se raziskavam na področju kakovosti zagotovilo mesto v slovenskem nacionalnem programu raziskav, ter da bi se v okviru NRP (pristojnost MZT) oblikovalo samostojno raziskovalno polje KAKOVOST.
-Svoje poslanstvo, svojo vlogo ter povsem konkretne cilje v javnem delovanju vidimo v prosvetljevanju, učenju in izobraževanju javnosti, posebno gospodarstva o pomenu stroke o kakovosti, pa tudi o potrebi organiziranega pristopa na ravni države ("Top Down Approach").
Programska izhodišča za delo sekcije, ki smo jih opredelili na podlagi definiranega poslanstva, vrednost in vizije sekcije, opredeljujejo naslednja ključna področja, na katerih naj bi potekalo delo sekcije:
-	Promocija.
-	Organizacija, koordinacija ter vzpodbuda svetovanju, usposabljanju in uvajanju sistemov upravljanja kakovosti (ob hkratnem zagotavljanju javnosti nadzora).
-	Preverjanje tržnih učinkov svetovalnih in presojevalnih institucij.
-	Informiranje.
-	Projektno uveljavljanje sodobnih konceptov (od ISO 9000 do TOM).
-	Nacionalno priznanje za kakovost "France Mlakar".
-	Vzpostavljanje institucionalnih stikov ter povezav.
-	Specializirana šola za kakovost.
Program dela za leto 1995 je že pokrit z 19 izvedbenimi projektnimi nalogami, od katerih ima vsaka svojega nosilca/vodjo. (Podrobnosti o vsebini projektnih nalog so vsem na
voljo pri predsedniku in članih sekcije).
Ker temelji delo sekcije na principih "projektne organiziranosti", "policentričnosti", in "distribuirane odgovornosti", prevzema vsak od članov polno odgovornost za izvedbo dogovorno sprejete zadolžitve (naloge) ter ima za to na voljo vsa potrebna pooblastila.
Skupne cilje namreč lahko dosegamo le s sodelovanjem vseh ljudi "dobre volje", ki si kakovost v najširšem smislu postavljajo kot osebno vrednoto in cilj.
Med nalogami, ki jih je sekcija od ustanovitve pa do sedaj že izpeljala, so tudi določena izhodišča za sodelovanje med Zvezo potrošnikov Slovenije (z začetkom sodelovanja v Ljubljani) in sekcijo ter dan je bil tudi predlog za negovanje stikov med Slovenskim društvom za sistemsko raziskovanje in sekcijo nacionalnega programa kakovosti...
Skratka - premika se na vseh področjih in znotraj teh premikov je tudi naše podjetje s prizadevanji za celovito obvladovanje kakovosti.
Moda je spremenljiva, vedno nova, čeprav se vedno znova tudi spogleduje s svojo preteklostjo. Tako prihajajo ponovno v ospredje "male oblekice", ki smo jih za prihodnje vroče dni pripravili tudi v Labodu.
Prodaja VO
Pozitivni premiki
Napovedali smo, da bomo v tej številki predstavili prizadevanja za povečanje prodaje vrhnjih oblačil. Za prodajno področje tega programa je zadolžen Milan Šter. Kaj torej meni o možnosti doseganja planskih ciljev, oziroma, kako se bo (se je) te naloge lotil:
Menim, da se je rezultat realizacije prodaje v letošnjem prvem tromesečju približal pričakovanju in s tem potrdil, da so prizadevanja v tem programu pravilno zastavljena. Seveda pa tone pomeni, da je že vse doseženo. Za dosego načrtovanih ciljev finančne realizacije bomo morali obveznosti do trga še bolj spoštovati. Tu je treba opozoriti na več vplivov - od spoštovanja rokov, preko kakovosti materiala in izdelave, do proporcev in - ne nazadnje - do oblikovanja ali, bolje rečeno, ustvarjanja konkurenčnih cen.
Za osvajanje še večjega dela tržišča je nujno, da mu prisluhnemo tako glede krojev kot tudi barv, da hitreje in močneje reagiramo na pripombe neposrednih potrošnikov. Končno trg s svojimi značilnostmi v bistvu narekuje, katere in v kakšnih količinah bo sprejel naše proizvode. Menim, da je v kolekciji pomlad -poletje, ki je že pretežno v trgovinah, dosežen premik tudi v pestrejši barvni paleti, kar seveda ta letni čas tudi širše dopušča. Pred nami pa je kolekcija za naslednjo pomlad in poletje, za katero je izdelan podrobni plan tako glede strukture, željenega videza izdelkov kot tudi glede rokovno in kakovostno izdelane kolekcije. Kreativna služba za program vrhnjih obličal je povečana, prav tako njene naloge in tako imamo vse pogoje, da bo kolekcija lepa in prodajna. Prav to pa je lahko edina osnova za večji uspeh na slovenskem tržišču.
Seveda pa bo za povečanje programa vrhnjih oblačil in s tem doseganje načrtovanega finančnega plana podjetja bistvena pravočasna in kakovostna izdelava kolekcije jesen - zima 1995-96.
Cdmevi na Ello Vivaldi
V atriju Narodnega muzeja v Ljubljani smo predstavili vabljenim trgovcem, novinarjem ter drugim gostom blagovno znamko Ella Vivaldi. Revija je naletela tudi v tisku in na televiziji na lep odmev, kot seveda tudi cela blagovna znamka Ella Vivaldi. Revijo je vodila vse bolj priljubljena Mira Brginc, znana po svoji nekonvencionalnosti in profesionalnosti.
Pomladne poletne kolekcijo Ella Vivaldi je tržišče leno sprejelo in so bila vsa pričakovanja upravičena. Pomanjkljivosti, ki so spremljale začetek oz. prihod kolekcije v prodajalne, so sicer bile, vendar niso predstavljale ovire za prodajo. Mnenje večine prodajalcev je, da je bila kolekcija premalo medijsko podprta, saj neposreden potrošnik ni dobil televizijskega sporočila, ki je najučinkovitejše. Oglasi v pomembnejših revijah in zloženka v Jani je bil prvi del oglaševalske akcije, ki pa naj bi ji v jeseni sledil telop na TV. Okoli televizijske reklame je sicer veliko vprašanj in pomislekov, saj od proizvajalca, kot Je Labod, marsikdo pričakuje kratek film, zato je že v naprej
odklonilni odnos samo do telopa. Toda pri oglaševanju gre za izredno velike denarje, ki sežejo sicer najvišje prav na TV. vendar dosežejo tu tudi najboljše učinke. Mnenje strokovne javnosti glede oglaševanja Elle Vivaldi pa je pozitivno (Studio Citv. Jana, Naša žena, Penita,...).
Druga pomanjkljivost so premalo in neenakomerno označena prodajna mesta za kolekcijo in tretja, da v nekaterih prodajalnah kolekcija ni prodajana skupaj, ampak po posameznih kosih.
Vendar je pomladno -poletna kolekcija izredno lepo sprejeta med pctrc-šnioami in zanimivo je, da jo kupujejo v kom binacijah, čeprav tak nakup zahteva globlji poseg v žep.
Zimska kolekcija je bila sprejeta na zaključevanju v enakih količinah kot pomladno-poletna. Čeprav že po svoji naravi ni in ne more biti tako razgibana kot pomladno^ poletna in je bila tudi težja za ustvarjanje, je navdušila trgovce.
Ella Vivaldi si je torej utrla pravo pot, saj so že prvi koraki obetavni in sprejeti s pohvalami. Ta velja seveda najprej in predvsem kreaciji in še posebno Petri Drecelj in -za njo celemu timu, ki je pokazal ob snovanju veliko strokovnosti, potrpežljivosti in trdne vere. V tem smislu naj teče delo tudi v naprej.
'I-
/*C/j'	'i'	'i'* /i' /i'
Petra Brecelj je v zadnjem letu prevzela dve zelo odgovorni funkciji in vsaka zase bi zaslužila posebno pozornost. Prevzela je koordinacijsko funkcijo med kreatorji, ki dobivajo vse večjo in samostojnejšo vlogo. Hkrati pa je dobila ob svojem rednem delu še kolekcijo Ella Vivaldi. Pomladno-poletno kolekcijo, ki je ta čas že v trgovinah in je naletela na izreden odmev, je prevzela sredi nastajanja, jesensko-zimsko kolekcijo pa je že od a do ž speljala sama.
d
%
mmm

m

lili
Skrbne j ši pristop h kolekciji
Na prvem sestanku za pripravo naslednje kolekcije je direktor komercialnega sektorja g. Marjan Vodopivec
ostreje zastavil odnose in spoštovanje sprejetja rokovnika. G. Vodopivec sicer meni, da bi morali v prihodnje s prvimi pripravami še bolj pohiteti, saj naj ne bi bil frankfurtski sejem izhodišče, ampak že pariški, ki prvi predstavi nove tkanine in je kupone moč tudi zaključevati. Do sedaj smo te kupovali na frankfurtskem sejmu, ki je mesec dni kasneje, zato so seveda prvi kuponi prihajali ustrezno kasneje. Sicer pa osrednji poudarek sestankov za posamezne programe temelji na opredelitvi rokovnika, ki smo ga prvič po začrtanem Phare programu sprejeli za minulo kolekcijo. Osnovni cilj je narediti kolekcijo pravočasno in pretehtano. Slednje pa pomeni marsikaj, kjer se bomo morali še kako potruditi. Ne sme se ponoviti zadnja izkušnja, ko je prispela kolekcija tik pred
HODNA
K6VUA
(a. -ide
?CTS
sm/m ■m ms
Dijaki srednjih konfekcijskih šol so na modni reviji v Ljubljani predstavili svoje izdelke. Navdušili so ne samo s pogumom, ampak tudi z ekološko osveščenostjo, z vračanjem h koreninam. Prav šola iz Metlike, ki usposablja tudi za šivanje v VO programu in ki se je tudi na Labod obrnila s prošnjo za pomoč v materialih oziroma za sodelovanje, je predstavila oblačila iz lana in domačega platna, s pridihom folklore in z vabljivo sodobno noto hkrati.
zdajci in ni bilo časa za popravke bodisi konstrukcije bodisi kalkulacij. Nepreštudirana kolekcija ne sme pred stranke in zato je eden trdnejše opredeljenih pogojev rok za oddajo skic in še pred tem prihajanje kuponov. Glede na izkušnje preteklih let so tokrat prvi kuponi prispeli že mesec in še nekaj prej, kar omogoča tudi primerno pripravo kolekcije. Spremenjene pa so tudi odgovornosti vse od izbire kuponov dalje. Ni dovolj, da je določen kupon samo lep, prijeten, modnih barv in vzorcev, zanj se odločamo na osnovi usmeritve - kaj in kako ga bomo predelali. Tako v bodoče tudi naj ne bi ostajali neporabljeni kuponi, ker so bili - predvidoma - kupljeni nenamensko.
Ostrejši pristop pa pomeni tudi timsko
delo, sodelovanje in tesno prepletanje med kreacijo, nabavo in prodajo. Torej tudi morebitnejše kasnejše kritike na kolekcijo bi lahko pomenile le samokritiko in ne le kritiko enemu od členov v verigi.
Torej, priprave na novo kolekcijo so stekle. Korenitejši in ostrejši pristopi, pojasnjuje direktor Vodopivec, so nujni, kajti kolekcija je strošek, doseže več sto tisoč mark. S tem stroškom sicer moramo računati, ker je vložek oz. investicija, brez katere ne gre. Vendar ga s preudarnim pristopom in doslednim spremljanjem in bdenjem lahko zmanjšamo in na drugi strani povečamo učinkovitost te investicije. Kot smo že včasih zapisali - pri kolekciji ni popravnega izpita, zato je opisani pristop tudi nujen.
Vzorčna soba tudi v Ljubljani
Konec preteklega leta je začela delovati tudi vzorčna soba v Ljubljani. Kupci, ki prihajajo v ljubljansko skladišče programa VO, sedaj lahko hkrati nabavijo tudi srajce in bluze, kar vsi po vrsti zelo pohvalijo. Helena Končina, ki dela v vzorčni sobi, pravi, da je sprva tedensko prodala med 400 in 500 kosi, sedaj pa seže tedenska prodaja tega programa že do 1000 kosov. Lastniki manjših trgovin prihajajo tudi po dvakrat tedensko, kot se jim pač obrača prodaja. Trgovci večjih prodajaln pa dva do trikrat mesečno. Ob hkratnem nabavljanju našega VO programa ter srajc in bluz
pa je moteč le časovni razkorak, pravi Helena, saj marsikateri izbran kos prihaja šele v proizvodnjo, medtem ko trgovci željeno blago pričakujejo skupaj. To pa ni vselej mogoče.
Ob pohvalah za to našo odločitev pa sliši Helena tudi kaj manj prijetnega. Pripombe prihajajo na preskromno izbiro barv, pre.dvsem iščejo ta čas trgovci več svetlo-modre, želeli bi še več mladostnih modelov in svečanih oblačil, saj je čas maturantskih plesov in drugih svečanosti. Sama pa razmišlja, kako še polepšati ta prodajni prostor in kako ga, predvsem za prihajajoče vroče dni, narediti znosnejšega.
V ljubljanski vzorčni sobi je vse bolj živahno. Levo se nam v pozdrav nasmiha Helena Končina, desno pa gospa iz prodajalne Galeb na Miklošičevi v Ljubljani.
Temenica
Ob prvem blejzerju, ki so ga sešile šivilje iz Ločne, torej šivilje, ki so do sedaj šivale le srajce in delno bluze, je bila prava slovesnost.
Blejzer je nastal v Temenici, kamor se je sprva odpravilo na usposabljanje za program vrhnjih oblačil šest delavk, kasneje pa še sedem in končno jih je v zadnji fazi v Temenici 22. Natančneje pa je treba dodati, da so med temi šiviljami tri brigadirke.
Sprememba je velika, saj sta program srajc in bluz ter program vrhnjih oblačil zelo različna. Potrebna so drugačna znanja, način dela je drugačen. Torej je bilo veliko novega in začeti je bilo treba pač na začetku. V Temenici so delavke iz Ločne lepo sprejeli. Čeprav imajo še zase premalo prostora, so potrpežljivo odstopili nekaj kvadratov še za to skupino, pa tudi precej znanja. Mentorica skupini je bila Jožica Globokar. Tako brigadirke kot šivilje so začele pri najenostavnejših operacijah šivanja. Marjetka Horvat, brigadirka, pravi, da je bila pot do tega trenutka, ko je pred njimi blejzer, kar dolga in ne lahka. Brigadirka mora znati pokazati, povedati, organizirati, s temi nalogami pa se odpirajo .skrbi, vedno nova vprašanja, ki "ne dajo spati".
Danica Novak pravi, da je po 19 letih dela na srajcah in bluzah v zadnjem obdobju sedaj na VO, kar pomeni veliko spremembo. "Rada bi
vsaj svoj stroj, pravi. Zaradi strojev so se pritoževale tudi druge delavke, tudi Cirila Dragišič, Cvetka Belovič.
Vsem je bilo sprva težko zaradi novega okolja, vožnje, spremembe, ki je vdrla v ustaljeno delo in navade. Toda novo znanje jih je spodbujalo, prav tako tudi nove vezi. Predsednica sindikata v Temenici Marija Tratar tudi poudarja, da so jih z veseljem sprejeli medse. Vsaka šivilja je rada odgovorila na vprašanja, pokazala, kar so Novomeščanke vprašale... Na tej ravni je bilo torej vse dobro in prav. Marjeta Bevec, direktorica, pa je opozorila na morebitne dodatne zaplete, ki jim je treba posvetiti tudi potrebno pozornost, ki pa se vendarle ne tičejo neposredno delavk iz Ločne samih, ampak sistema. Ker gre za uvajanje večje skupine, ta ne bi smela v plan Temenice, saj bi doseg plana te tovarne gotovo omajala... Tudi Ludvik Judež, vodja projekta prestrukturiranja proizvodnje, se je strinjal, da Temenica s to skupino ne sme ničesar izgubiti, le dobi lahko. Izredno tovariški odnos, ki so ga pokazali do delavk iz Ločne, posredovanje znanja in prijaznost, na katero so naleteli, za vse to se velja Temenici in vsakemu posamezniku znotraj te tovarne zahvaliti.
Začetek je bil za vse skupaj težak, zato se je treba tudi sedaj, ko je prva zmaga tukaj, spomniti poguma, s katerim so se lotile delavke te naloge. Dobro, pravijo, da je vse skupaj bilo pozimi, kajti s toplejšimi meseci postaja v Temenici vse bolj neznosno,
gnečo, ki utesnjuje delavke na minimalnem, za delo še sprejemljivem prostoru, bo še težje prenašati.
Čestitke skupini 22 delavk Ločne in tudi kolektivu Temenice, za zgledno, potrpežljivo in uspešno sodelovanje.
03 0(3 D E S
Porodniški dopust je bila vroča tema preteklih mesecev. Ker smo ženski kolektiv, je bilo pričakovati, da se bomo intenzivneje vključili v to razpravo oziroma, da bodo ženske lahko o tem kaj več rekle. No, saj so, nekatere, pretežno pa so o tem razpravljali moški. Moški, ki so imeli tudi do sedaj vso pravico koristiti del porodniškega dopusta ali vzeti nego za bolnega otroka. Manj od enega odstotka se jih je odločilo za kaj takega in še med temi pretežno tisti, ki so se iz špekulativnih namenov (oziroma iz preračunavanja, kaj se finančno bolj splača, da je doma on ali ona) odločali za to. Da pa ne bomo krivični, poudarimo besedo pretežno - ne pa vsi!
Na veliko so torej potekale med moškimi razprave o porodniškem dopustu. Kaj vse bi ta, če bi bil izglasovan za dobo 3 let, potegnil s seboj za žensko, ki bi se izključila iz družbenega in službenega življenja v tem času, ni bilo posvečeno kaj dosti pozornosti. Kako bi potem ženska iskala in našla službo - je tudi poglavje zase, kot še marsikaj.. Gotovo pa je treba poskrbeti za dvig natalitete, za srečnejšo in varnejšo družino. Toda vse to je povezano z denarjem. Treba je poskrbeti za ustrezne - po vsebini in načinu plačila stroške - servise, ki bodo odnesli del skrbi ženski, natančneje je treba načrtovati otroške dodatke, omogočati zdravo in mirno življenje, da bi bila družina srečna. Da se ne bi starši tudi takrat, ko bi se vendarle lahko lposvečali otrokom, "podili" za denarjem...
Veliko je še treba storiti - tako z ravni družbe kot tudi z individualne ravni spreminjanja odnosov in vrednot življenja.
Skupina delavk iz Ločne in njihov prvi izdelek iz programa VO.
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Ime in priimek........................................................................................
Stalno bivališče......................................................................................
Tovarna oz. strokovna služba.....................................................„....................
Prosilci za dodelitev letovanja morajo biti vpisani v spodnji rubriki pod zaporedno številko 1 (na vrhu seznama). Opozarjamo, da so veljavne samo tiste prijavnice, ki imajo izpolnjene vse rubrike. Torej, bodite natančni in dosledni pri izpolnjevanju!
Zap.	Ime in priimek	Sorodstveno	Zaposlen pri	Datum
št.	razm. s pros.	rojstva
1.____________________________________________________________________________________________________
2.		______________________________________________________________________________________________
3.	__________________________________________________________________________________________________
4.	______________________________________________________________________________________:___________
5.	__________________________________________________________________________________________________
6.	__________________________________________________________________________________________________
7.	__________________________________________________________________________________________________
8.	__________________________________________________________________________________________________
Želel bi letovati v Labodovih počitniških objektih, in sicer:
1. ___________________________________________________________________________________________________
2. ___________________________________________________________________________________________________
Željen termin letovanja:
od........................do......................ali od......................do......................
Izjavljam, da mi lahko obračunate stroške letovanja tako, kot je navedeno v razpisu. (Razpis si v celoti preberite).
Upokojenci in drugi uporabniki, ki plačujejo stroške letovanja na podlagi izstavljenega računa, so to dolžni storiti v predpisanem roku. Prijavnico oddajte v tajništvo tovarne, delavci strokovnih služb, upokojenci in vsi ostali pa naj prijavnice oddajo v splošno službo.
V
, dne
1995
Lastnoročen podpis:
Maloprodaja dobiva vse več poudarkov
Naša lastna prodajna mreža zajema industrijske prodajalne v Novem mestu, Ljubljani, v Krškem in na Ptuju. Naše prodajalne so tudi naš največji kupec, povrhu pa pomenijo tudi hiter in zagotovljen denar. Zato tudi ne čudi razmišljanje vodstva, da je treba maloprodaji posvetiti več pozornosti in razširiti lastno prodajno mrežo tudi v Idrijo in v Trebnje (kraja torej, kjer so Labodove tovarne, industrijskih prodajaln pa še nimajo) in da je treba iti z lastnimi prodajalnami tudi v centre večjih mest. Kako vidi razvoj maloprodaje vodja te dejavnosti ga. Francka Primožič. O svoji vlogi ne razmišlja preveč optimistično^ ker vidi pred seboj veliko odprtih vprašanj in problemov. Konkurenca je že leta nazaj krepko razširila mrežo lastnih ' prodajaln po Sloveniji, v našem podjetju pa bomo morali za začetek spremeniti odnos do te vrste prodaje. Se vedno se ji zdi, da je kljub mnogim dobrim sklepom in odločitvam v ospredju proizvodni vidik poslovanja, premalo pa je še komercialnega oziroma marketinškega pristopa. Pa vendarle se tudi nekaj premika. V maju naj bi zaživela že trgovina v Idriji... Sedaj potekajo preureditvenda dela, v začetku maja bo prispela že oprema in sredi maja naj bi trgovina začela z delom. Glede kadrov je treba seveda tudi poskrbeti - delno bo vprašanje rešeno z lastnim kadrom.
V načrtu je tudi prodajalna v Trebnjem. Poiskati je treba prostorsko in cenovno ustrezno lokacijo, nekaj pa je tudi razmišljanj o dograditvi trgovine ob naši tovarni. Izračuni bodo pokazali, katera možnost je najboljša, vsekakor pa je treba tudi v Trebnjem čim prej imeti lastno prodajalno.
Prav v lastnih prodajalnah najlaže in najbolj dosledno lahko izmerimo utrip tržišča, odmeve, pobude, skratka, testiramo trg. Poleg tega pa gre v lastnih prodajalnah tudi za takojšnje in točne oziroma direktne informacije o kolekciji, krojih, tkaninah...
Ena od oblik, ki se je želimo poslužiti, je tudi franšizing. V pravem pomenu besede ta gotovo še ne more zaživeti, ker pravi franšizing pomeni ureditev prostora z opremo in imenom
našega podjetja, za kar išče najemnika. Nastajajo pa podobne oblike sodelovanja, najbliže smo v pogovorih za tako obliko prodaje v Brežicah. Te so zaradi bližine hrvaške meje zelo zanimive in se razvijajo v močno trgovsko središče.
Nekaj več pozornosti dajemo zadnji čas tudi pospeševanju prodaje v naših trgovinah.
Zaradi vse večje konkurence na trgu, smo morah začeti tudi za Labodove prodajalne z oglaševalnimi akcijami. Sprva seveda le po radiu, v bodoče pa bo treba priti do oblike, ki bo tudi širše opozarjala na naše trgovine, vendar na način, ki ne bo moteč za ostalo trgovsko mrežo, kjer smo tudi močno prisotni. Gre za značilnosti, ki jih bomo negovali v naših prodajalnah in na katerih velja graditi. O vsebinah, ki jih želimo vdahniti našim prodajalnam, pa kdaj drugič.
^ ^ ^	-#1- ^ -^1^-
KAKO STA BILA NA ZAKLJUČEVANJU SPREJETA NAŠA NOVA PROGRAMA
Športni program
Zaključevanje je pokazalo, da so odmevni predvsem lažji kosi iz tega programa, medtem ko je bila kolekcija v celoti kreativno^ zelo pohvaljena, sicer pa predraga. Če omenimo manj prijetno plat, ceno, je treba reči, da je ta program cenovno manj zanimiv, meni g. Božo Verstovšek, ker je pač Labodov način dela natančen, precizen in seveda s tem tudi dražji. V športnih oblačilih je to težje uveljavljati, vendar z vztrajnostjo in kakovostjo, se da dosegati postopno tudi na tej poti določene uspehe. Vprašljivost cen je seveda vezana tudi na manjše serije, saj bi bila proizvodnja športnih oblačil v velikih serijah občutno cenejša.
Znamko bomo razvijali dalje in tudi
Invalidsko podjetje v Delti
Po daljših pripravah je bil poslan elaborat o ustanovitvi našega invalidskega podjetja na Ministrstvo za delo. Za projekt je zadolžen Daniel Adamič, ki tesno sodeluje z Ludvikom Judežem, ki pa je sicer zadolžen za speljano prestrukturiranje naših proizvodenj. V invalidskem podjetju naj bi bilo skupno zaposlenih 160 delavcev, po zakonu pa mora biti 40 % invalidov. Sprva, kot smo načrtovali, bo to podjetje delovalo le v Delti, ki ima največje število invalidov. Njihov proizvodni program bo srajca.
Ugodnosti, ki jih pričakujemo iz naslova invalidskega podjetja, so gotovo najprej na strani invalidov, ki jih tempo dela v redni proizvodnji močno bremeni. Način in organizacija dela v invalidskem podjetju bo seveda prilagojen predvsem njim. Sicer pa zakon določa, da so v invalidskem podjetju sredstva v višini sicer obveznih prispevkov iz bruto plač nakazana na poseben račun, kjer se tako oblikuje masa za bodoči razvoj podjetja.
Ce in ko bo komisija iz ministrstva, ki si bo ogledala prostore in pogoje za delo, odobrila naš elaborat, bo steklo delo na tehnološki postavitvi ter na organizaciji dela in podjetje bi s septembrom predvidoma lahko zaživelo.
skozi oglaševanje opozarjali na to našo novost, s katero so naši najuglednejši atleti nastopali tudi na zadnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu.
Moški suknjiči
Moški suknjič se je ponovno vrnil v našo ponudbo. Zaključevanje je tokrat dalo nekaj večje količine kot so bile dosežene ob prvi ponudbi, potrebni pa bodo še nekateri manjši popravki v konstrukciji in, kot pravijo pripombe in pobude s terena, bomo morali pri nabavi osnovnih tkanin skrbeti za večjo izvirnost. Tako kot je sicer pri manjših serijah, pa je tudi pri suknjičih cena še vedno dokaj visoka.
RAZPIS ZA POLETNO LETOVANJE 1995
Ta presneti čas, kako beži naprej, saj ga sproti ne moremo podoživljati, kar uhaja nam in se izgublja v preteklosti.
Zaustavimo ga vsaj za nekaj časa, katerega bomo preživeli v miru s svojimi najbližjimi, z družino, s prijatelji... Možnosti za to so tudi letos v naših počitniških zmogljivostih v Nerezinah na Lošinju, v Savudriji, v prikolicah v kampu Cateških Toplic pa v Podkorenu in verjetno na Ljubelju v domu Panorama.
Prijavite se na ta razpis in poskušali vam bomo zagotoviti željen termin. Prijavnice, ki ste jih prejeli skupaj z glasilom, izpolnite - po možnosti več variant - in jih oddajte v tajništvo tovarne, delavci strokovnih služb pa oddajte prijavnice v splošno službo. Še posebno opozarjamo upokojence in ostale zainteresirane - sorodnike, znance in druge, da posredujete prijavnice v splošno službo strokovnih služb v Novo mesto do 26. aprila.
Glede na znana dejstva, da še vedno niso povsem znani termini kolektivnih dopustov po tovarnah v poletnih mesecih, v razpisu ne navajamo dekad in ne razporeda prednosti koriščenja počitniških zmogljivostih. Interesenti se lahko tudi drugače
dogovorijo v tovarni in uskladijo svoje potrebe.
Pri reševanju vlog imajo v mesecu juliju in avgustu prednost zaposleni delavci, zato priporočamo upokojencem in drugim termine izven tega obdobja. Trudili se bomo ustreči vsem prosilcem, če bo le mogoče. Ko bodo prijavnice zbrane se bomo s tovarnami uskladili v zvezi s koriščenjem objektov.
V	Nerezinah imamo dva tipa počitniških enot, 4-posteljne z otroškim ležiščem in pomožnimi ležišči (2) in dvoposteljne z otroškim ležiščem in enim pomožnim ležiščem.
V	Savudriji sta dva apartmaja s po štirimi ležišči, vezana na skupne toaletne prostore in eno stanovanje s petimi lezisci.
Prikolici sta dve srednje veliki s štirimi ležišči in v Podkorenu je najemna garsonjera s štirimi ležišči.
Za letovalce Nerezin opravlja vse formalnosti v zvezi s prijavo in odjavo tamkajšnja recepcija, ki je pred vhodom v naselje. Tam boste plačali tudi turistično takso.
Labodovi delavci plačajo stroške letovanja preko osebnih dohodkov v
treh zaporednih obrokih (junij, julij in avgust). Vsi ostali letovalci plačajo letovanje na podlagi izstavljenih računov.
Letovalci v apartmajih v Savudriji se javijo v poslovalnici Istratoursa v Savudriji, to je na samem prihodu v Savudrijo, nasproti gostišča Mario oz. na avtobusnem postajališču. Tam se urede vse formalnosti: prijava, odjava, plačilo tur. takse in nadomestilo za opravljene storitve v višini cca 10 DEM in prijava 1 DEM po osebi enkratno po prijavnici.
Ključe apartmajev boste dobili na podlagi kopije napotnice pri ga. Idi Tittonelli v Bašaniji, št. 14, ki je v neposredni bližini poslovalnice Istratours proti našemu domu.
Letovalci prikolic bodo vse formalnosti opravili v recepciji kampa, takso pa z drugimi stroški vred plačali v Labodu.
Tisti, ki boste letovali v Podkorenu, boste s prijavnico vred dobili tudi ključ garsonjere, prijavili pa se boste v Podkorenu, št. 18/a, Peternelj.
Članice doma Panorama na Ljubelju si prizadevamo, da bi oživili koriščenje doma tudi v poletnem času. Če bo to uspelo, se bodo vse formalnosti urejale v domu samem.
Vse kuhinje (tudi v prikolicah) so opremljene z vsem potrebnim za kuhanje, zato pa morate vzeti posteljnino in druge potrebščine za kuhinjo in sanitarije.
Cena letovanja za delavce in njihove družinske člane je enaka lanski, to je 6 DEM dnevno po osebi in turistična taksa, ki je navedena v nadaljevanju.
Za letovanje v prikolici je dnevna cena za prikolico 25 DEM, skupaj s turistično takso.
Za Podkoren je cena za garsonjero 20 DEM in turistična taksa 100 SIT po osebi dnevno (3-4 osebe).
Če bo dom Panorama odprt, bo cena predvidoma 5 DEM po osebi in turistična taksa 100 SIT dnevno.
LETOVANJE ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
5 DEM DNEVNO
TA CENA VELJA ZA CEL MESEC MAJ.
15.30	15.00
16.30	16.00
17.30	17.00
18.30	18.00
19.30	19.00
20.30	20.00
* NE VOZI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH DO 1. 5. 1995
Turistična taksa:
april, maj, oktober	1,50 DEM
junij, julij, avgust, september	2 DEM
za otroke od 12-15 let 50 % navedene cene, za otroke do 11 leta ni takse.
Cene bivanja za nečlane neodvisno od starosti:
-	do 6.6.1995 -od 7.6. - 11.7. -od 11.7. do 22.8.
-	od 23.8. - 12.9. od 13.9. dalje
10.50	DEM/osebo/dan + TT
15.50	DEM/osebo/dan + TT
18.50	DEM/ "
15.50	DEM/ 11
10.50	DEM/ "
Uporaba posteljnega perila - komplet 6 DEM.
VOZNI RED TRAJEKTOV OD 1. 6. 1995 DO 30.9.1995
VALBISKA
5.45
7.15
9.15
10.30
12.00(17.6.-17.9.)
13.15
14.15	(15.7. - 20.8.)
15.30
17.00	(17.6.-17.9.)
18.00
19.30
20.45	(15.7. - 20.8.)
21.45
MERAG
6.30
8.30 10.00
11.15(17.6. - 17.9.)
12.30
13.45 (15.7. 2- 20.8.)
15.00
16.15	(17.6. - 17.9.)
17.30
19.00
20.15
21.15(15.7.-20.8.)
22.30
CENE VOZNIH KART SO NASLEDNJE:
	Valbiska	Brestova
	Merag	Porozina
- oseba	9,50 HRK	9,70 HRK
- otroci 4-12 let	4,90 HRK	5,10 HRK
- osebno vozilo do 3,5 m	45,20 "	46,70 *
- osebno vozilo od 3,5 do 4m 57,30 "		58,80 "
-	osebno vozilo od 4 m -	kombi, kamp prikolice:	68,40 "	69,90 "
do 5,5 m - dodatno za vsak meter	114,50 "	120,70 11
od 5,5 m	23,50 "	23,50 "
- avtobus do 30 mest	281,70 "	295,30 "
- avtobus nad 31 mest	461,90 "	475,50 "
VOZNI RED TRAJEKTOV DO 31. 5. 1995
VALBISKA -	MERAG	BRESTOVA-POROZINA	
5.45	6.30	6.30*	6.00*
7.15	8.30	7.30	7.00
9.15	10.00	8.30	8.00
10.30	12.30	9.30	9.00
13.30	15.00	10.30	10.00
15.30	17.30	11.30	11.00
18.00	19.00	12.30	12.00
19.30	20.15	13.30	13.00
21.30	22.00	14.30	14.00
BRESTOVA	POROZINA
0.30 (15.7.-27.8.)	2.00 (15.7. - 27.8.)
2.30 (15.7. - 27.8.)	4.00 (15.7. - 27.8.)
4.30 (15.7. - 27.8.)	6.00
6.30	7.00
7.30	8.00
8.30	9.00
9.30	10.00
10.30	11.00
11.30	12.00
12.30	13.00
13.30	14.00
14.30	15.00
15.30	16.00
16.30	17.00
17.30	18.00
18.30	19.00
19.30	20.00
20.30	22.00 (17.6.-17.9.)
22.30(17.6.-17.9.)	24.00 (14.7.-26.8.)
Gotovo je ostalo še kaj nenapisanega kar vas zanima, to pa vam lahko posredujemo v splošni službi strokovnih služb v Novem mestu.
Rok prijav je 26. april.
Vodja splošne službe:
Jože Muhič
Uvedba prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
Ekonomske in politične spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, so med drugim postavile na druge temelje tudi ves sistem socialne varnosti - od področja dela in zaposlitve, prek razpolaganja s pravicami do zdravljenja, do upokojevanja in različnih možnosti zavarovanja, ki jih Evropa že dolga leta pozna.
Za naš sistem socialne varnosti je značilno, da se varstvo za primer starosti zagotavlja v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja in v okviru sistema socialnega varstva. Varstvo v okviru obveznega pokojninskega sistema se zagotavlja s prispevnim načinom financiranja, dajatve zajemajo širok krog upravičencev. Zmanjšanje števila zaposlenih, hkratno povečanje nekaterih pravic iz obveznega zavarovanja ter podaljševanje dobe uživanja pokojninskih dajatev zaradi zgodnejšega upokojevanja ali zaradi podaljšanja življenjske dobe je postavilo nadaljnje nemoteno delovanje uveljavljenega sistema pod vprašaj in tako narekovalo razmišljanja o določenih spremembah v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja v zvezi z obsegom posameznih dajatev in z zaostritvijo določenih pogojev za pridobitev dajatev na eni strani in s povečanjem možnosti za uvedbo dopolnilnih zavarovanj na drugi strani, ki bodo posegle v položaj sedanjih aktivnih zavarovancev.
Tako je tudi Zavod za PIZ z marcem 1995 uvedel zavarovanje za dodaten obseg pravic - t.i. prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki daje možnost posamezniku, da po lastni presoji varčuje za varnejšo in finančno preskrbljeno starost.
Zavod za PIZ Slovenije je v ta namen ustanovil Sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, katerega poslovanje je ločeno. Zavarovanci obveznega zavarovanja si lahko s plačevanjem premij v Sklad dodatnega zavarovanja zagotovijo dodatno pokojnino, ki nam bo izplačana od upokojitve naprej, njen namen pa je omiliti ali odpraviti razliko med plačo, ki smo jo prejemali kot zaposleni in pokojnino iz obveznega zavarovanja. Tako prav prostovoljno pokojninsko zavarovanje dopolnjuje obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Sklad nalaga plačane premije v varne naložbe in jih tako plemeniti. S tem zagotavlja zavarovancem obrestovanje realne vrednosti sredstev in udeležbo pri dobičku. Za varnost plačanih sredstev bodo skrbeli strokovnjaki Sklada in pooblaščeni nadzorni organ države.
Donosnost dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja tudi aktuarski izračun. Aktuarski izračun določa razmerja med premijami in dodatnimi pokojninami. Ob upoštevanju statistično pričakovane življenjske dobe omogoča zavarovancem velik donos plačanih premij.
Način zavarovanja
Pogoj za sklenitev dodatnega zavarovanja je sklenjeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Temeljno določilo o času sklenitve zavarovanja je, da je zavarovanje možno skleniti najkasneje 5 let pred izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o PIZ.
Vse pravice iz naslova dodatnega zavarovanja se urejajo na podlagi pogodbe sklenjene med skleniteljem in Zavodom za PIZ Slovenije -Skladom dodatnega zavarovanja.
Vrste dodatnih pravic
Sklenitelj se lahko zavaruje za:
a/ Dodatno starostno pokojnino pred dopolnitvijo starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), b/ dodatno invalidsko pokojnino, c/ dodatno invalidnino, če je zdrav in ni starejši od 58 let (moški) oziroma 53 let (ženska),
d/ Dodatno družinsko pokojnino najkasneje do svoje starosti 60 let (moški) oz. 55 let (ženska) in sicer za zakonca in starše pri njihovi starosti 50 let (moški) oziroma 45 let (ženska), za otroke pri njihovi starosti 21 let, za invalidne otroke, ki jih zavarovanec preživlja, pa ne glede na njihovo starost.
Zavarovanec lahko sklene zavarovanje za dodatno pokojnino z ali brez vračanja sredstev:
- dodatno zavarovanje brez vračila kapitalizirane premije je zavarovanje, pri katerem ob smrti sklenitelja v dogovorjenem zavaroval-
nem obdobju plačane premije ostanejo Skladu,
-	dodatno zavarovanje z vračilom kapitalizirane premije je zavarovanje, pri katerem Sklad ob smrti sklenitelja v dogovorjenem zavarovalnem obdobju vrne kapitalizirano premijo osebi, določeni v zavarovalni pogodbi, ali dedičem,
-	v primeru, da je sklenitelj že prejemal dodatno pokojnino in je umrl, pa Sklad izplača neizplačane dodatne pokojnine (osebi, določeni v zavarovalni pogodbi, ali dedičem), ki bi jih zavarovanec prejemal do svojega 78 leta,
-	Sklad izplačuje dodatne pokojnine zavarovancu dokler živi.
Zavarovanje za dodatno invalidsko pokojnino je možno skleniti le skupaj z zavarovanjem za dodatno starostno pokojnino.
Izračun in plačevanje premije
Zavarovalno premijo izračuna,Sklad po določbah Pravilnika. Če je zavarovanje sklenjeno za več zavarovalnih pravic, je premija izračunana in navedena v pogodbi za vsako posamezno dodatno pravico posebej.
Za ponazoritev si poglejmo prispevne stopnje v odstotkih glede na spol, leta plačevanja premij in starost ob upokojitvi.
Za moškega zavarovanca, ki bo ob upokojitvi star 64 let in bo plačeval premijo 25 let, bo ob sklenitvi zavarovanja za dodatno starostno pokojnino 50.000 SIT (mesečno) premija 11.150 SiT na mesec (prispevna stopnja 22,3 %).
Za dodatno pokojnino z delnim vračilom ali brez vračila sredstev je premija ustrezno nižja. Pri tem poudarjamo, da je izračun premije individualen, ker je odvisen od spola, let plačevanja premij in starosti ob upokojitvi, zato bo za vsakega zainteresiranega poameznika izračun narejen na območni enoti Zavoda za PIZ.
Z namenom, da ne bi prišlo do sklepanja zavarovanj z nesmiselno majhnimi dodatnimi pokojninami, je določena najmanjša mesečna dodatna pravica, ki je določena kot 35 % najnižje pokojninske osnove po 53.
moški
starost
ob upok. 5	10	15	20	25	30	35	30
58	251,3	107,5	60,9	38,5	25,9	18,0	12,8	9,2
59	246,6	105,5	59,8	37,8	25,4	12,6	12,5	9,0
60	241,6	103,4	58,6	37,1	24,9	17,3	12,3	8,8
61	236,0	100,9	57,2	36,2	24,3	16,9	12,0	8,6
62	230,0	98,4	55,7	35,3	23,7	16,4	11,7	8,4
63	223,6	95,7	54,2	34,3	23,0	16,0	11,4	8
64	216,9	92,8	52,6	33,3	22,3	15,5	11,0	7,9
65	210,6	90,1	51,0	32,3	21,7	15,1	10,7	7,7
66	204,0	87,3	49,5	31,3	21,9	14,6	10,4	7,5
67	197,1	84,3	47,8	30,3	20,3	14,1	10,0	7 2
68	189,9	81,3	46,0	29,1	19,6	13,6	9,7	7 0
69	182,4	78,0	44,2	28,0	18,8	13,1	9 3	6 7
70	175,0	74,9	42,4	26,9	18,0	12,5	8,9	64
ženske starost
ob upok. 5	10	15	20	25	30	35
53	285,7	122,2	69,2	43,8	29,4	20,4	14 5
54	282,8	121,0	68,5	43,4	29,1	20,2	14,4
55	279,8	119,7	67,8	42,9	28,8	20,0	14,2
56	276,4	118,2	67,0	42,4	28,4	19,8	14,0
57	272,8	116,7	66,1	41,9	28,1	19,5	13,8
58	269,1	115,1	65,2	41,3	27,7	19,2	13 7
59	265,1	113,4	64,2	40,7	27,3	18,9	13,5
60	260,8	111,6	63,2	40,0	26,8	18,6	13 2
61	256,3	109,7	62,1	39,3	26,4	18,3	13,9
62	251,9	107,7	61,0	38,6	25,9	18,0	12,8
63	247,1	105,7	59,9	37,9	25,4	17,7	12,5
64	242,2	103,6	58,7	37,2	24,9	17,3	12,3
65	236,9	101,3	57,4	36,3	24,4	16,9	12,0
66	231,4	99,0	56,1	35,5	23,8	16,5	11 8
67	225,8	96,6	54,7	34,6	23,2	16,1	11,5
68	220,0	94,1	53,3	33,8	22,6	15,7	11 2
69	213,8	91,5	51,8	32,8	22,9	15,3	10,9
70	207,4	88,7	50,3	31,8	21,4	14,8	10,5
členu Zakona, ki velja v mesecu v katerem ugotavlja Sklad dodatno pravico (za marec 1995 = 15.000 SIT).
Namesto sklenitelja lahko prevzame obveznost plačevanja premij njegov delodajalec ali druga oseba.
Sklenitev pogodbe
Sklenitelj sklene zavarovalno pogodbo in vse morebitne dodatke k tej pogodbi pri Območni enoti Zavoda za PIZ, pri kateri je prijavljen v obvezno zavarovanje (podatki o sklenitelju, vrsta pravice, znesek pričakovane dodatne pravice, način dodatnega zavarovanja, premija ob sklenitvi pogodbe, dogovorjeno zavarovalno obdobje, način plačevanja premije, morebitni prejemnik izplačanih premij). Pri tej enoti ureja tudi vse druge zadeve v zvezi z dodatnim zavarovanjem, zlasti spremembe (dolžnost sklenitelja), prenehanje zavarovanja in uveljavljanje pravic.
Prenehanje dodatnega zavarovanja
Dodatno zavarovanje preneha:
1.	če sklenitelj izgubi lastnost zavarovanca v obveznem zavarovanju - z dnem izgube lastnosti zavarovanca obveznega zavarovanja,
2.	če zavarovanec pridobi posamezno pravico iz dodatnega zavarovanja ; z dnem pridobitve pravice, razen če je pridobil dodatno invalidnino,
3.	če sklenitelj po lastni želji izstopi iz dodatnega zavarovanja - ž dnem, ki
ga pisno sporoči Skladu,
4.	če sklenitelj kljub pismenemu opominu ne plača premije za tri mesece - z zadnjim dnem meseca, za katerega je bila plačana zadnja premija v celoti,
5.	s smrtjo sklenitelja ali zavarovanca - z dnem smrti.
Zbrala: Brigita ZALOKAR
Otroški dodatki po novem
Zakon o družinskih prejemkih v letu 1995 ne predvideva t.im. preizkusa upravičenosti s 1.5.1995, kar pomeni, da sedanjim prejemnikom ni potrebno izpolnjevati obrazcev s potrdili o dohodkih za leto 1994, razen v primeru, če so se dohodki v družini na družinskega člana v letu 1994 znižali.
Vsi prejemniki pa so seveda dolžni obvestiti Center za socialno delo o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na spremembo višine ali celo ukinitev otroškega dodatka (rok: 15 dni po nastanku spremembe).
Pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:
Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavijo starši za otroke, ki imajo slovensko državljanstvo in v Sloveniji stalno prebivajo. Za otroke tujcev velja spremenjeno določilo Zakona o družinskih prejemkih. Otrok, ki ni državljan R Slovenije in nima dovoljenja za stalno bivanje v Sloveniji, je upravičen do otroškega dodatka, če je eden od staršev zavezanec za dohodnino v RS.
To pravico pridobi od 1.1.1995 dalje le na osnovi nove vloge.
Pravico do otroškega dodatka lahko eden od staršev uveljavlja do dopolnjenega 15. leta starosti, kasneje pa, če se otrok šola, dokler ima otrok status učenca ali rednega' študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Za otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju se pod pogojem, da izpolnjuje vse druge pogoje, prizna za 50 % viši otroški dodatek, če se ti otroci ne šolajo, lahko pravico do otroškega dodatka uveljavljajo do dopolnjenega 18. leta starosti.
Dohodkovni pogoj za dodelitev otroškega dodatka znaša 50 % povprečne bruto plače vseh zaposlenih v RS v preteklem letu - v letu 1995 je to 47.309 SIT bruto na družinskega člana v letu 1994.
Glede na doseženi dohodek na družinskega člana se upravičenci glede višine dodeljenega otroškega dodatka razvrstijo v šest razredov - od 7 do 22 % zajamčene plače. Med letom se višina otroškega dodatka spreminja avtomatično, in sicer v skladu s spreminajnjem višine zajamčene plače. Na navedeni način bo uveljavljanje in prejemanje otroškega dodatka potekalo do 31.12.1995, s 1.1.1996 pa Zakon o družinskih prejemkih predvideva uvedbo univerzalnega otroškega dodatka - to pomeni, da bi bili do otroškega dodatka upravičeni vsi slovenski otroci s stalim bivališčem v RS.
Zaposlovanje v februarju in marcu
V	prvem tromesečju se je število zaposlenih zmanjšalo za 27 delavcev. Konec meseca marca je bilo zaposlenih 1908 delavcev - za nedoločen čas 1828 in 80 za določen čas.
V	februarju smo zaposlili 10 delavcev:
LOČNA
-	Klobučar Jože - V. st. na del. mestu vodja krojilnice za nedoločen čas
-	Gorše Mateja - VI. st. na del. mestu tehnolog II. za nedoločen čas
DELTA
-	Junger Irena - V. st.-pripravništvo subvencioniranje zavoda
TIP-TOP
-	Buščaj Vanja, Sedej Marija, Ravnik Urška - IV. st. pripravništvo-subven-cioniranje zavoda
STROK. SL.
-	Mohar Roza - V. st. na del. mesto konstruktor II. za nedoločen čas
-	Fink Anica - V. st. na del. mesto vzorčna šivilja za nedoločen čas
-	Hegediš Martina- VI. st. na del. mesto kreator za nedol. čas
-	Rozman Vera - VII. st.-pripravništvo-subveniconiranj e zavoda
Iz podjetja je odšlo 17 delavcev:
DELTA
-	Pihler Jelka, Volkner Marica, Revenšek Petra- I. st. na del. mestu šivilja II - določen čas
-	Muršec Jožica- III. st. na del. mestu šivilja II.-dol. čas
-	Burina Irena, Kolednik Marjana, Forstnarič Marjana, Letonja Majda, Volgemut Miroslava - IV. st. na del. 'mestu šivilja II.-dol. čas
-	Sluga Darija - V. st. na del. mestu šivilja I.-določen čas
TIP-TOP
-	Mežnar Klavdija - IV. st. na del. mestu šivilja II.VO - v drugo podjetje
TEMENICA
-	Zaletel Milena -1. st., smrt
-	Anžlovar Simona - IV. st. na del. m. šivilja II. VO -določen čas
-	Modic Helena - IV. st. na del. mestu šivilja I. VO -sporazumno prenehanje
ZALA
-	Obid Danijela - IV. st. na del. mestu šivilja II.VO - v drugo podjetje
STROKOVNE SLUŽBE
-	Vesel Stane - V. stop. na del. mestu kreator - predč. upok.
-	Vogrinc Boris - V. st. na del. mestu
tehnolog za razvijanje tehn. programov - polna star.upok.
V marcu smo zaposlili 3 delavce:
STROKOVNE SLUŽBE
-	Mikulan Marija - IV. st. na del. mestu izdelovalec kroj. narisov nedoločen čas
-	Petrovič Mitra - V. st. na del. mesto tehnolog II. za ned. č.
-	Zupanc Stanislava-V. st., priprav-ništvo-subvencioniranje zavoda
Iz podjetja je odšlo 18 delavcev:
LIBNA
-	Bračun Marija - I. st. na del. m. šivilja II. inv. upokojitev
-	Prosenik Irena - IV. st. na del. mestu šivilja II.-dol. časv
-	Planinc Simona, Šetinc Špela, Abram Janja, Kožar Renata, Dreo Simona, Strgar Tatjana, Butkovič Tanja, Veršič Marta - IV. st. na del. mestu šivilja II-pripravništvo- določen čas
DELTA
-	Vajdič Marija -1. st. na del. mestu šivilja IIL-določ. čas
-	Popušek Mojca - IV. st. na del. mestu šivilja Il.-določ. čas
-	Herga Zdenka - V. st. na del. mestu šivilja IIL-določ.čas
TIP-TOP
-	Kolenc Karmen - IV. st. na del. mestu šivilja II.VO - v drugo podjetje
-	Piškur Ivanka - IV. st. na del. mestu mojster brigade I.-predč. upok.
-	Francelj Andreja-V. st. na del. mestu administrator - pripravništvo -določen čas
ZALA
-	Rupnik Suzana - IV. st. na del. mestu šivilja I. - v drugo podjetje
STROKOVNE SLUŽBE
-	Avsec Janez - IV. st. na del. mestu komisionar II. predč.upok.
Pripravila:SiIva PEZELJ
Šopek modrosti
Kdor želi vsem ugoditi, je norec ali pa bo norec postal.
J. Gotthelf
Starost ni žalostna zato, ker je z njo konec naših radosti, ampak zato, ker je z njo konec naših nad.
Marlish
Gledati je treba s srcem, ker je bistvo očem nevidno.
de Sant
f*» za>
Faksi
Novosti današnjega časa se kar dobro poslužujemo. Zgodi se namreč, da si iz službe v službo (obe pa sta pod isto streho), pošiljajo fakse. Pa ne gre ob tem samo za "neosebno komunikacijo", gre tudi za strošek. Prav tu je primer smotrnega posega v strošek.
Katalog
Naši prodjani katalogi so zelo odmevni. Naj bodo interne kritike take ali drugačne, poslovodje se zelo pohvalijo. Nerodno je le to, da ga marsikatera stranka dobi prej kot naše prodajalne in zadrega je tu. Katalogi so namreč bili vloženi v Jani in tako so jih imeli mnogi naslovniki že navsezgodaj zjutraj, ko jih v prodajalnah še ni bilo. Cena racionalnosti (tiskarna za Jano in katalog je ista in delo poteka sočasno). Je pa hkrati lepo slišati, kako hitro reagirajo potrošniki na našo ponudbo.
Pirhi
Današnjo številko časopisa smo oddajali prav na velikonočni petek. Tako lahko kot zadnjo novico napišemo, da smo bili na ta dan deležni ob malici tudi pirhov in pomaranč, kar je dan naredilo slovesnejši in lepši...
JUBILEJI
30 let Temenice v sedanjih prostorih
TEMENICA bo letos 1. maja praznovala 30 let, odkar je v sedanjih prostorih. Do takrat so se zaposleni v Temenici vozili na delo v Mokronog in na Krko, kar je bilo seveda zelo naporno. Novi prostori pa so kolektivu, ki je takrat šival moško konfekcijo, pomenili veliko pridobitev.
Četrt stoletja sodelovanja Tip-topa z Jobisom
Letos poteka 25 let sodelovanja Tip-topa in Jobisa. Povezava se je v tem obdobju krepila in danes pomeni sodelovanje na višjem nivoju kot je sicer odnos v dodelavnih poslih. Tudi v Jobisu se že pripravljajo na obeležitev tega jubileja.
■I	■■	■■ je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov.
I	Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež, tehnični urednik Stane Cimerman. Grafična
H H ■ H ■ a priprava: CS Novo mesto d.o.o. TISK: Opara Novo mesto. Glasilo se šteje med proizvode 4^*0'	informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.