nove razmere in hujša kriza - Na Centru za socialno delo Velenje kar težko upajo, da bodo nove organizacije in vsebinske spremembe rešile klicaje in vprašaje na področju socialnega var-stva. STRAN 4 kabelsko razdelilni sistem v letu — Nekaj o delu v lanskem letu ter o prihodnjih načrtih. STRAN 6 velenje, 14. marca 1991 številka 10, cena 15 dinarjev STRAN 3 obvoznica na ljubnem -nikoli Vse kaže, da so se vse obljube republiških funkcionarjev glede sanacije posledic poplav stopile kot pičla bera snega. % I«dSIffiiS«" • t V Zakaj v Italijo, ce lahko v M club Osnutek občinskega proračuna Dr. Rajko Pirnat v Velenju V Sloveniji bomo imeli 300 občin? Konec prejšnjega tedna je bil na obisku pri velenjski vladi dr. Rajko Pirnat. Velenjska vlada je pred temeljito reorganizacijo občinske uprave, ki jo izvajajo v sodelovanju z inštitutom za javno upravo. Nekatere zadeve pa so želeli doreči tudi z ministrom za provosodje dr. Raj-kom Pirnatom. Ta je obisk v Velenju izkoristil tudi za predstavitev nove zakonodaje, govoril pa je tudi o pri- pravah na novo slovensko ustavo. Na sestanku, ki se ga je poleg članov vlade udeležilo tudi vodstvo skupščine ter predstavniki strank, so precej pozornosti namenili tudi organiziranosti občin, okrajev ... Minister Pirnat je povedal, da predvidevajo oblikovanje približno tristotih občin v slovenskem prostoru, predvideno pa je tudi oblikovanje okrajev. Ob pojmu regionalizacija pa je dejal, da ta ostaja politični pojem na katerem ne gradijo izhodišč bodoče reorganizacije. Ministru Pirnatu so člani velenjske vlade zastavili nekaj vprašanj, predvsem jih je zanimala organiziranost davčnih, geodetskih in inšpekcijskih služb, ki naj bi bile po predlogu vodene cen- tralistično in imele v občinah le svoje izpostave. Govorili pa so tudi o prehodu na štirideseturni de-lovnik, ki pa v tem letu za občinske upravne organe še ni predviden. Z ministrom Pirnatom so se dogovorili za redna srečanja, da bodo izmenjavali izkušnje in se neposredno obveščali. (mz) Projektna skupina ESO O presežkih delavcev (mkp) Po tistem, ko so v ESO temeljito pregledali kaj se da in kaj ne, so prišli do zaključka, da je v tem podjetju dejansko 200 delavcev preveč, o čemer so delavci govorili že prej. Vendar, pravijo zdaj, so se reševanja tega problema lotili sistematično. Ustanovili so strokovno okrepljeno projektno skupino, ki bo pripravila program reševanja. Ta bo že v svoji prvi obliki, torej kot osnutek dokumenta, obravnavan tako na delavskem svetu kot na sindikatu. Vzporedno pa že zbirajo tudi denarna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje tega programa. Občina Mozirje Premoženja še ne vračajo V mozirski občini so doslej našteli 184 priglasitev za vrnitev premoženja, kar seveda ni dokončna številka. Odvzetega je bilo namreč več premoženja, kot je prispelih vlog. Zbrani podatki so zgolj informacija za tiste, ki s tem premoženjem sedaj upravljajo, pa tudi za predlagatelje zakona o denacionalizaciji. Premoženja do sprejetja zakona ne bodo vračali, trenutno pa gre za 40 stavbišč in objektov, 465 hektarov stavbnih zemljišč in za 7.024 hektarov zemljišč, od česar na gozdove odpade kar 6.559 hektarov. Ob tem so prejeli tudi nekaj neposrednih zahtevkov, vendar za vse velja čakanje na zakon. JP Stara šola — last krajanov O poslopju starega šolskega poslopja v krajevni skupnosti Šentilj smo lahko zadnje čase veliko sli- nama Talofonskl nakup V Nami! r šali. V njem so bila neustrezna stanovanja, poslopje je propadalo, njegov lastnik pa je bila stanovanjska skupnost. Krajani so si dolgo zaman želeli, da bi pridobili to poslopje za lastne potrebe. Velenjska vlada je zdaj njihovi želji ustregla. Staro šolsko poslopje je njihovo. (mz) Odeja je prekratka Proračunski porabniki bodo gotovo razočarani, saj s sredstvi, ki jih bomo za letos zbrali v občinskem proračunu ne bo mogoče pokriti vsega. Velenjska vlada je imela zato silno nehvaležno delo. Okle-stiti je morala vse programe. V primerjavi z lanskim letom je namreč proračun večji le za 2 odstotka in za prav toliko je v povprečju večja tudi predvidena poraba posameznih uporabnikov. Izjema so politične stranke, ki so jiim sredstva povečali malenkost več, to pa zato, ker so bile med najslabše dotiranimi v reepubliki. V osnutku proračuna jim je namenjenih 1.288.279 dinarjev. Na tem področju je začela veljati nova zakonodaja in občina ni več pristojna, da odloča o višini izvirnih prihodkov občinskega proračuna. Republiški proračun je drugim prevzel vse vire za dejavnost intervencije v preskrbi, blagovnilh rezerv in pospeševanje proizvodnje hrane. Kljub temu je izvršni svet v proračunu predvidel 50 % višino lani realliziranih sredstev na tem področju. Zato so predvideli za 3.230.110 dinarjev večji priliv sredstev, ki jih nameravajo pridobiti s povečanimi izvirnimi prihodki občine. Po sedanjih podatkih lahko občina računa z 52.657.911 dinarjev prihodkov v proračun (davek na dobiček - 3.254.000 din; davek na izplačane OD — 17.334.000 din: prihodki od dohodnine - 149.129.000 din; prometni davek — 40.156.000 din; prispevki za zdravstvo — 16.227.000 din; drugi prihodki - 26.151.025 din; temeljni prometni davek, ki pripada občini — 125.508.000 dinarjev). Mnoge postavke občinskega proračuna je morala vlada okrniti. To velja tudi za plače funkcionarjev, ki jim namenjajo kar tri milijone manj kot so prvotno predvideli. Manj sredstev bodo namenili tudi drugim DPS, socialnemu skrbstvu in drugim splošnim družbenim dejavnostim. Skupaj je za omenjene potrebe v proračunu predvidenih 52.657.911 dinarjev. Za gospodarsko infrastrukturo so namenili 74.782.000 dinarjev, zahteve pa so bile znatno višje — potrebovali bi kar 111 milijonov. Podobno je tudi z družbenimi dejavnostmi. Zanje je predvidenih v proračunu 240.219.442 dinarjev, potrebovale pa bi 251 milijonov. V prepričanju, da so sredstva, ki bodo predvidoma na voljo v letošnjem letu za proračunsko porabo kar najbolj racionalno razdelili, so člani velenjske vlade osnutek proračuna v ponedeljek potrdili, delegati občinske skupščine pa bodo o njem govorili predvidoma 26. marca. Precej pozno je to, saj velja sedanji zakon o začasnem financiranju do konca tega meseca. Žal pa proračuna prej ni bilo mogoče pripraviti, pravijo, saj so bila izhodišča znana šele 6. marca. Mira Zakošek Koncem Gorenje Proizvodnja in izvoz naraščata tudi letos Koncem Gorenje je v letu 1990, kot je znano, povečal obseg poslovanja za dobrih 7 %, in to ob zmanjšanju števila zaposlenih (za 6 %), večji pa je bil tudi izvoz. Tudi za leto 1991 načrtujejo nadaljnje povečanje proizvodnje in izvoza. Dosežki prvih dveh mesecev obetajo, da so zahtevni in obetavni cilji leta 1991 tudi uresničljivi. Podatki o letošnjem gibanju proizvodnje kažejo, da se je v podjetjih Gorenja v obdobju januar—februar 1991, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, povečal skupni fizični obseg proizvodnje za dobrih 10%, najbolj pa v Gorenju Mali gospodinjski aparati, Gorenju Notranja oprema, Gorenju Elektronika in Gorenju Gospodinjski aparati. Pomembno je, da je povečanje obsega proizvodnje v vseh Gorenjevih podjetjih rezultat povečane prodaje njihovih izdelkov na najzahtevnejše zahodnoevropske in druge tuje trge. Gorenje je v mesecih januar in februar 1991 iztržilo s prodajo na tuje 12% več kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Najbolj so na začetku leta 1991 povečali vrednost izvoza v Gorenju Metalplast, Gorenju Notranja oprema, Gorenju Mali gospodinjski aparati, Gorenju Elektronika in Gorenju gospodinjski aparati. (an) — Tako vabijo od 5. marca dalje v tej velenjski tovarni. Tega dne so v središču Velenja na Cankarjevi odprli novo prodajalno s čevlji, ženskimi unikatnimi torbicami, vse uvoz i« Italije. Če ste medtem prodajalno že obiskali, ste lahko videli veliko izbiro najrazličnejših modelov — no, seveda pa so tudi cene višje. Čevelj dobite za 1.000 dinarjev, pa tudi za 2.500. Poleg tega v novi prodajalni prodajajo tudi moške in ženske nogavice, posebno privlačnost pa daje trgovini, ki Je že tretja M clnba v Velenju in sedma v Sloveniji, tudi prodajna galerija Kulturnega centra Velenje. Ponudba umetniških slik je številna in zelo raznovratna, pa tudi glede na ceno različna. Slike lahko kupite že za nekaj tisoč dinarjev, »lahko« pa zanje od-štejete še veliko več. Novice Izetbegovic in Kučan na Dobrni Na tako imenovanem Celjskem večeru — ta prireditev se je iz celjskega hotela Evropa preselila v Zdravilišče na Dobrni — se obeta v petek znova zanimiv pogovor. Tokrat bosta namreč gosta večera predsednika predsedstev Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovic in Slovenije Milan Kučan. To bo po nedavnem celjskem pogovoru med Tudmanom in Kučanom že drugi medrepubliški pogovor na najvišji ravni. Zaradi aktualnih razmer v Jugoslaviji, pri kateri igra posebno vlogo prav Bosna in Hercegovina, seveda lahko pričakujemo zanimiv pogovor. Bosna in Hercegovina je bila v soočenih med Srbijo ter Črno goro na eni strani ter Slovenijo in Hrvaško na drugi dolgo časa »nevtralna«, zadnji čas pa se vse bolj nagiba h konfederaciji. Zaradi večnacionalne sestave prebivalstva ter ob tem seveda zaradi večjega števila nacionalno obarvanih strank pa stvari še zdaleč niso enostavne. O vsem tem bodo gotovo spregovorili tudi v petek na Dobrni. 7. celjski večer se bo pričel ob 20. uri. (k) Delavska hranilnica in konzum (mkp) Danes, 14. marca, v Velenju poteka prva seja območnega sveta območne organizacije ZSSS Velenje. Na njej se bodo člani seznanili z delovanjem delavske hranilnice in konzuma, ki delujeta v Ljubljani. Oboje jim bosta predstavila Jože Stegne, v.d. direktorja Delavske hranilnice in Marija Svetič, direktorica Konzuma, podjetja za trženje blaga in storitev. Uspešna krvodajalska akcija V četrtek, 7. marca, je bila v Šoštanju uspešno izvedena krvodajalska akcija. Veliko je bilo š^ posebno krvodajalcev iz Termoelektrarne, pa obrtnikov in delavcev drugih ustanov, podjetij in gospodinj. Akcije se je udeležilo več kot 200 krvodajalcev, kar je za Šoštanj precejšen odziv. K spodbudnim rezultatom v prvi krvodajalski akciji v občini v tem letu pa naj dodamo še, da se je tega dne udeležilo odvzema tudi 26 krajanov Zavodenj. Ti so darovali kri za potrebe slovenjegraške bolnišnice. Dobrodelna akcija ob dnevu žena Tako kot vsako leto je organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Ivan Medved tudi letos obiskala večje število starejših žena, ki so priklenjene na posteljo. Aktivistke Rdečega križa so jih obdarile s skromnim darilom ali priboljškom in z njimi malo poklepetale. Da so obdaritev lahko izvedli, je Rdečemu križu pomagalo Trgovsko podjetje Merx — Blagovnica in trgovina Sezam, za kar se jim Rdeči križ najlepše zahvaljuje. V Šoštanju žive tri žene, ki so stare okoli 90 let. To so dr. Serafima Andersin, 92 let, Pavla Sinček 89 let in Marija Bolha 88 let. V.K. Celje: praznik vendarle 11. aprila Dve za mnoge presenetljivi stvari sta se zgodili na petkovem zasedanju celjske občinske skupščine. Poslanci so sprejeli predlog, naj bo novi dan celjskega občinskega praznovanja 11. april, ko je Celje v davnih časih dobilo mestne pravice. Pri tem se niso ozirali na pripombe, da so na isti dan leta 1941 v Celje vkorakale tudi okupacijske čete. Tako bodo lahko letos, ko bo prvič praznik na nov datum, praznovali dvoje — občinski praznik in 50-letnico okupacije. Druga presenetljiva stvar pa se je zgodila, ko so poslanci liberalno-demokratske stranke, stranke prenoviteljev ter socialisti zapustili sejo ter s tem povzročili nesklepčnost in prekinitev zasedanja. Tako bodo morali o občinskem proračunu razpravljati na izredni seji. Opozicijski poslanci so sejo zapustili zaradi nesoglasij, ki se vlečejo že dolgo časa. Spet bi naj namreč odločali o tem, ali lahko izrečejo nezaupnico vsej občinski vladi, ali lahko le enemu članu vlade. Opozicija se zavzema za možnost nezaupnice posameznikom — vsi v Celju vedo, da gre pri tem tudi za znano konkretno ime, Silvestra Drevenška, ki je zadolžen za krajevne skupnosti in kadrovska vprašanja, saj se z njegovimi metodami dela mnogi ne strinjajo. (k) Štipendij bo manj (mkp) Podjetja se ob obilici težav s katerimi se srečujejo, ne zanimajo več veliko za nove kadre, ki bi k njim prišli šele čez leta, ko se izšolajo. To je najbolj vidno po številu vsako leto razpisanih — kadrovskih — štipendijah. Če so jih za šolsko leto 1990/91 v Velenju še razpisali nekaj več kot 580, potem že zdaj nekateri napovedujejo, da jih bo letos vsaj za polovico manj. Tako bo tudi tokrat med dijaki in študenti vlaäälo precejšnje zanimanje za štipendije iz združenih sredstev. — ■■ Emona ekspres ■■ Vremenoslovje Piše: Vinko Vasle »Ali bo tudi letos pomlad ali pa je treba počakati na kakšen zakon po hitrem postopku?« Tako šaljivo in zbadljivo govori trač, s tem vprašanjem pa naj bi se na slovenski parlament obrnili vodilni slovenski meteorologi. Pomlad seveda bo, ker je drevje zelenelo tudi takrat, ko še ni bilo demokracije in ker — hvala bogu — nekatere tuzemske stvari niso odvisne od strankarskih (nesporazumov. Zamislite si, da bi bilo tudi kaj takšnega mogoče in bi zaradi pomembnih državotvornih opravil nekatere stranke sprožile vprašanje, ali je naša meteorologija tista prava in ali vendarle ni v preteklosti preveč prisluhnila eni partiji na oblasti. Navsezadnje se ve, da so nam gospodje iz Golovca večkrat v preteklosti napovedali lepo vreme, ali vsaj delno oblačnost, potem je pa v nekaterih primerih celo snežilo. In obratno — ko so nad nas najbolj klicali nevihtne oblake, se je narod veselo namakal in sončil. In so vse to prodajali za znanost. Stvar še zdaleč ni obrobne- ga pomena, ker se podobni trendi navkljub kompjuteri-zaciji in satelitom še nadaljujejo, kar lahko pomeni, da slovenska meteorološka znanost ni bila deležna samo-očiščenja, se ni demokratizi-rala, ampak se še kar naprej sklicuje na nekakšne sinopti-čne situacije, smeri vetrov, na visoke in nizke zračne pritiske in podobne nečednosti. Nič novega v novih časih nismo slišali in doživeli in meteorologi nam družbeno-poli-tičnim spremembam navkljub vreme še vedno samo napovedujejo, namesto, da bi ga spreminjali. Ko so v preteklosti to počenjali filozofi, jih je doletela zaslužena kazen. Marx je pa zaradi analize hard kapitalizma v Angliji devetnajstega stoletja letel iz učbenikov in šol, da ne bi v teh časih komu padlo na pamet, da bi vlekel kakšne primerjave in vzporednice. Kot to poskušajo v tisti novi delavski stranki na slovenskem, ki pravi da ve od kod veter piha in da se nad proletar-stvo zgrinjajo črni oblaki socialnih krivičnosti in nezaposlenosti. S tega vidika je vremenoslovje seveda samo prispodoba, čeprav ne gre izključiti možnosti, da bi kakšen strankarski jastreb v imenu ljudstva zahteval tudi spremembo letnih časov in bi zimo želel malo podaljšati. Kje se pa ljudstvu da tekati po cestah in demonstrirati, če je zunaj minus deset stopinj! In če je pri vsem tem še neznosna megla, potem sploh ni jasno, kdo kaj in proti komu kriči parole. Oblast bi iz teh in podobnih razlogov že morala vedeti za kakšno dolgoročnejšo vremensko napoved, da bi se prilagajala in ravnala kot se spodobi. Za socialne nemire namreč tudi aprilsko vreme ni najbolj spodbudno, a kaj, ko potem prideta maj in junij, ki sta temperaturno kot nalašč za izzivanje, pohode nad vlado in parlament. Še poletni vročinski meseci niso več tisto, kar so bili, če si prikličemo v spomin samo narodovo vztrajnost in trdoživost na Roški, ko je bilo za omed-let od nesramnih Celzijev, pa je ljudstvo vseeno vztrajalo na barikadah. Poleg tega se ve, da se meteorologi niso najbolje obnašali ob lanskoletnih poplavah, ko so sicer napovedali močno deževje teden dni skupaj, pa jim nihče ni verjel. Tudi zato ne, ker po volitvah niso šli samokritično v kadrovske zamenjave in ker ne spoštujejo načela večstrankarske zastopanosti svojih te- renskih vremenskih opazovalcev. Pa čeprav se ve, kako bo na vremenska dogajanja gledal spreobrnjenj komunist, kako liberalni-demokrat in kako krščanski demokrat! Vsi bodo sicer videli na primer težak nevihtni oblak, a bi vsak od njih vendarle napovedal drugačno vreme. Potem bi pa dobili kompromisno vremensko napoved v stilu sončnega vremena z močnimi padavinami, če bo bog dal. In še najmanj en razlog je, zakaj velja demokratizirati naše vremenoslovje in ga po-državiti! Imamo namreč Pin-tarjevo vlado v senci in Peterletovo na soncu, poslance, ki imajo nizek in tiste z visokim pritiskom in poslance, ki se lahko v parlamentu ne glede na vreme sončijo, ker so bili demokratično izvoljeni. Opozicijo, ki vsako vladno potezo označi za naravno ujmo in Demos, ki trdi, da se bodo Slovencem vremena zjasnila. Ministre, ki so v času svojega vladanja preživeli že vse mogoče viharje in potope in ljudstvo, ki za vsak primer nosi v levici dežnik, v desnici pa sončnik. Ker ne verjame ne vremenoslovcem ne oblasti. In to je najbolj zaskrbljujoče. Celjsko območje ...... : ■HHHMMHHHHi Žalčani so napisali odprto pismo Ne vemo, če pisma pomembnim politikom kaj pomagajo, Žalčani pa menijo, da morajo. V tem prepričanju so direktorji žalskega gospodarstva napisali posebno opozorilno pismo in ga naslovili predsedniku republiškega izvršnega sveta Lojzetu Peterletu in predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučarju, pa tudi slovenski javnosti. V pismu vse seznanjajo z zahtevami po takojšnjem ukrepanju, ki mora preprečiti gospodarski in finančni polom v katerega drvimo. Opozarjajo tudi na centralizacijo v Sloveniji. Žalčani terjajo, da morata vlada in skupščina RS takoj zagotoviti normalne pogoje gospodarjenja z vzpostavitvijo ustrezne zakonodaje. Nedorečeni pogoji poslovanja in finančna nedisciplina sili- jo podjetja v zmanjševanje proizvodnje, kar pri tej stopnji razvitosti makroekonomsko ni dopustno. Predpogoj osamosvajanja Slovenije je ekonomska osamosvojitev z vzpostavitvijo lastnega ekonomskega sistema, brez katerega politične osamosvojitve sploh ne bomo dočakali, menijo Žalčani in opozarjajo na nevzdržno odlaganje sprejemanja vitalnih zakonov, zlasti zakonov s kreditno — monetarnega področja. Pri postavljanju sistema lastne slovenske ekonomske politike pa je potrebno dosledno upoštevati kriterije enakomernega regionalnega razvoja in takoj prekiniti trenutno prakso popolne centralizacije sredstev in odločanja v Ljubljani. V Žalcu menijo, da lahko gre v Evropo le celotna in enakomerno razvita Slovenija, ne pa le njeno glavno mesto. V pismu so še zapisali, da moramo v Sloveniji takoj sprejeti ustrezen predpis, ki bo ponovno vzpostavil red pri plačilih, plačilo prispevkov pa omogočiti v petih ali šestih obrokih mesečno, če nočemo, da bo zaradi likvidnostnih težav propadla večina podjetij. Trenutno prosta sredstva na republiškem proračunu pa je treba sorazmerno s prilivom usmerjati nazaj v gospodarstvo po regionalnem principu. Žalčani v pismu še terjajo, da izvršni svet in skupščina RS zagotovita, da bodo odločitve pri postavljanju gospodarskega sistema temeljile na strokovnih analizah in simuliranih modelih ter na osebni odgovornosti predlagateljev. Osebna odgovornost pa po- meni tudi odstop predlagatelja oziroma ustreznega ministra. Če se bo ponovil primer, ko je bila pri sprejetju sicer pravilnega in razumljivega davčnega sistema javnost zavedena o manjši obremenitvi gospodarstva, bodo Slovenci za vedno izgubili zaupanje v sedanje vodstvo. Ob koncu pisma so še zapisali, da vedo, da so njihove zahteve (na zasedanju skupščine so jih podprli tudi poslanci) podobne mnogim drugim, ki jih naslovnika poslušata ta čas. Vseeno pa ju želijo tudi gospodarstveniki Žalca glasno opozoriti, da moramo od razprav o simbolih takoj preiti k razreševanju gospodarstva, sicer ne bomo imeli priložnosti dočakati, da bo Slovenija sploh kdaj samostojna evropska država. (k) Savinjsko-šaleška naveza' Časi so se spremenili Čeprav imajo do županov v različnih krajih dokaj različen odnos, so jim v Celju pred dnevi pripravili poseben sprejem: pred poslopjem občinske skupščine so s posebnimi stožci ogradili parkirne prostore, da bi lahko tam nemoteno pustili svoja vozila. Znano je namreč, da je v Celju težko najti parkirni prostor, pa bi iz tega morda kak župan tudi pomislil, da v (še vedno) regijskem središču niso zaželjeni oziroma da jim ne posvečajo dovolj pozornosti. Toda še tudi, ko se je seja županov že pričela, je bil ta za-grajeni prostor še vedno prazen, videl pa sem župane, kako so vozili mimo in iskali mesta drugod. Pa sem celjskega mestnega stražnika, ki je s kolegom pazil na ta prostor, pobaral, zakaj županov ne ustavi in jim pojasni, da je ta. rezervirani prostor prav zanje. Pa mi je le lepo odgovoril: »Veste, to pa ni tako enostavno. Kako pa naj vem, katero vozilo je županovo in katero ne. Včasih se je to lepo vedelo: pripeljal je črn mercedes, imel je znane številke na registrski tablici in takoj je bilo jasno, kdo je kdo. Kaj pa zdaj? Eni se pripeljejo z modernimi limuzinami, drugi pa s takimi vozili, da se jim komaj reče avto. Zadnjič seje neki župan pripeljal z umazanim jugom, si lahko mislite. Če ga ne bi osebno poznal, kako naj vem, kdo je kdo.« Ja, hudič je s tem, bi se lahko strinjal z njim. Včasih so se res vsi župani vozili z lepimi občinskimi vozili. Pa to ne velja le za razvite občine našega območja: včasih so imele manj razvite modernejša vozila za občinske veljake. Tako baha-štvo so ponekod podpirali, drugod pa — to dobro vemo — se včasih z modernimi občinskimi vozili ni bilo varno pripeljati med delavce. Bližnja zgodovina in bližnji kraj nas v to dobro prepričujeta. Zdaj ponekod še imajo taka občinska vozila, ponekod pa se župani tudi že vozijo kar-s svojimi vozili. Upam, da s plačano kilometrino in niso vsi svoje privrženosti boljšim časom »plačali« še s tako žrtvijo, da bi za skupen blagor darovali tudi stroške bencina. Ker pa je znano, da vsi župani nimajo najboljših plač (seveda je tudi drugače in da izjeme tukaj le potrjujejo pravila), se seveda zgodi, da vsi nimajo limuzin, ki bi pričale, za kakšne razmere se nova vodstva pri nas borijo. Res pa je tudi, da imajo nekateri po dva avtomobila in je včasih namenoma dobro sesti v bolj ljudskega, da ne bi razburjali našega vse bolj obubožanega ljudstva. Pa čeprav zaradi tega včasih zmešamo štrene tistih, ki naj bi pomembne može spoznali že po vrsti avtomobila. Seveda pa se lahko tudi zgodi, da taki »varstveniki« pri razpoznavanju županov in drugih imenitnežev ne bodo imeli težav le zaradi njihovih avtomobilov. Morda tudi zato, ker si bodo morali na hitro zapomniti veliko novih obrazov. Tudi tisti časi, ko so se posamezniki zasidrali na pomembnih mestih za več let, so menda minili. (frk) KS Ljubno ob Savinji w Čestitamo — za nov lesen most Zgornjo Savinjsko dolino so novembrske poplave opu-stošile in nikoli nikdar ne bo tako lepa, kot so jo »nekoč« opevali. Še bolj grda bo in še manj vabljiva, milostni strel pa ji je privoščila republiška vlada z vsemi svojimi predsedniki, ministri in resornimi organi. Od vseh velikih obljub in zagotovil vseh mogočih zveličavnih republiških predstavnikov ni ostalo skoraj ničesar. To so predstavniki republike »dokazali« v četrtek zvečer na sestanku s krajani Ljubnega. In prav zares »dokazali«. Sestanek, zbor, srečanje ali kakor že hočete, je sklical republiški sekretariat za urejanja prostora in varstvo okolja. Udeležili so se ga krajani Ljubnega, pa cestarji, vodarji, krajinarji, zaščitniki okolja in še marsikdo, žal pa sklicatelja — gospoda ministra Mihe Jazbinška — ni bilo. Prav sarkastično je bilo opravičilo njegovega pooblaščenca, da je zaradi posledic poplav zelo prizadet, da si srčno želi pogovora z ljudmi, jim pomagati, še nekaj vzvišenih besed je bilo izrečenih, ministra pa razumljivo ni bilo. Namen sestanka je zagotovo bila dokončna odločitev o gradnji obvoznice in mostu na Ljubnem in mimogrede na posebno zahtevo tudi izgradnja ceste Luče —Ljubno. Da ne bi bilo dvomov — te ceste v letošnjem letu niti slučajno ne bodo pričeli graditi. Denarje šel drugam, po volji tistih, ki z njiim razpolagajo kakor hočejo. Drug problem je most z obvoznico na Ljub- nem. Kdor vsaj malo pozna Zgornjo Savinjsko dolino zelo dobro ve, da je ta most ključnega pomena za vstop v njen gornji del. Obljube so eno in dejstva drugo, in obljub se naj republiški funkcionarji sramujejo. Nimajo ne morale in poštenja, nimajo duše in srca. Kako si drugače razlagati dejstvo, da so na četrtkov sestanek prišli z vnaprej pripravljeno (in najmanj željeno) možnostjo rešitve tega problema. To je — izgradnja mostu na mestu kjer je stal prejšnji. Tudi lesen naj bi bil in z leseno ograjo, kar je zelo pomembno za vključevanje v okolje in prav nič za življenjsko varnost vseh udeležencev v prometu, vsem žrtvam na tem mestu navkljub, pa še več strokovnih neumnosti so si predlagatelji privoščili. Lju- bencem in vsem Zgornjesa-vinjčanom so oponašali neenotnost (čeprav krajša obvoznica na Ljubnem ni bila sporna, šlo je le za dvome o tritonskem mostu ali brvi ob njem), prav vulgarno so dolino in izgradnjo mostu (obvoznice) primerjali z razmerami v Švici, Italiji, v Kopru, ljubljanskih Murglah in še več sprenevedanja bi lahko zapisali. Kakorkoli že, izmišljeno neenotnost krajanov Ljubnega so krepko izrabili. To izmišljotino so izkoristili za zavlačevanje, ki jim seveda zelo ustreza, denar so itak že namenili drugam. Prav neverjetno količno znanstvenih in strokovnih fraz so uporabili in z njimi nič povedali, mimogrede so se zaradi lepšega še kregali med seboj, se izmikali točnemu odgovoru, .JiJt&r Krasni načrti za veliko denarja in obenem brez enega samega obljubljenega dinarja ki je bil vsakemu tepcu jasen že po nekaj uvodnih besedah — to pa je, da ceste od Ljubnega do-Luč še dolgo ne bo, niti obvoznice na Ljubnem, most pa bo tak za kakršnega so se odločili v Ljubljani. Ljudje na Ljubnem in više v dolini so od tega mostu življenjsko odvisni. Edino vez s svetom jim pomeni in zaradi tega je naravnost zastrašujoč zelo meglen sklep, da naj se urbanistično in še kako drugače prouči trasa obvoznice, obenem pa naj se proučijo tudi vse možnosti in pogoji za gradnjo mostu. Kakorkoli že, rešitve ni, vsaj ne takojšnje. Na Ljubnem nekaj denarja za izgradnjo mostu že imajo, za most Solidarnosti je ljubljansko »Delo« zbralo 2,3 milijone dinarjev, kar naj bi bila polovica potrebnih sredstev za skrajno neugodno in izsiljeno rešitev, kdaj naj bi z deli pričeli pa spet nihče ne ve. Predsednik širšega odbora za odpravo posledic poplav na Ljubnem dr. Jože Zagožen je ob tem dejal: »Če so že sprejeli sklep mimo volje in odločitve naših krajanov, potem naj z izgradnjo pričnejo takoj. Naj bo vsaj ta most, če že mora biti. Prva pomladanska poplava bo začasni vojaški most zanesljivo spodkopala in onesposobila in dolina bo spet odrezana od sveta. Le ljudje smo, nismo preveliki strokovnjaki, imamo pa pravico do poštenega in človeškega mnenja. Žal je v tem primeru to edino kar imamo, v našem imenu pa odločajo drugi.« Aktivna politika zaposlovanja Brezposelni pridobivajo nova znanja Na velenjski enoti Republiškega Zavoda za zaposlovanje so) se lotili dela z brezposelniimi drugače kot smo vajeni: iz preteklih let. Vse skupaj) z enim samim namenom: ker je trenutno brezposelnost v Velenju res velika, ocenjena je na 5,8 odstotka in ker je potreb po konkretnem posredovanju zaposlitve malo, so se lotili tako imenovane aktivne politike zaposlovanja. Gre za različne izobraževalne oblike, ki jih izvajajo na velenj- ski Delavski univerzi in za katere je zanimanja med brezposelnimi precej. Kot pravi Mirjam Šibanc — organizator izobraževanj na Delavski Univerzi, se je prve oblike tečaja za komercialiste od 53. vabljenih udeležilo kar 43, druge oblike tečaja knjigovodstva, pa jih je od 38 vabljenih izobraževanje obiskuje 27. Nova zakonodaja na tem področju odpira novo poglavje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki podpi- ra odpiranje novih delovnih mest, ohranjanje produktivnih delovnih mest in osveščanje brezposelnih za proces samozaposlova-nja. »Naš namen, usposobiti brezposelne za samozaposli-tev pomeni osvestiti jih, da spoznajo, da je delo vrednota, in da je pridobivanje te vrednote tudi pridobivanje znanja, ki naj bi bilo novo, aktualno, konkurenčno. V ta proces zaposlovanja in usposabljanja je smiselno vložiti nekaj truda,« pravi Darja Lesnjak, vodja oddelka zaposlovanja na velenjskem Zavodu za zaposlovanje. Oblike, ki jih za brezposelne trenutno organizirajo, so namenjene samozaposlo-vanju. »Osveščanju, da je treba narediti nekaj za svojo zaposlitev,« pravi Lesnjako- va. »Konkretna izobraževalna znanja, ki jih ponujamo, pa jim dajo čisto nova znanja za opravila, ki naj bi jih kasneje opravljali ali pa so jim dopolnitev.« Ta čas potekajo, kot smo uvodoma že zapisali, tečaji za komercialiste, seminar uvod v računalništvo, knjigovodska in računovodska opravila, začenjajo s seminarjem poslovnih sekretark, nadaljevali bodo z začetni-' mi in nadaljevalnimi jezikovnimi tečaji, tečaji za akviziterje, trgovske potnike ... Vse izobraževalne oblike v celoti financira Zavod za zaposlovanje Velenje; ker so regijska služba jih trenutno pripravljajo v Velenju, nadaljevali pa bodo tudi na Koroškem. (mk) Borci se bodo organizirali v društvo Družbeno političnih organizacij ni več, zato se bodo borčevske organizacije organizirale kot društva. Člani občinskega odbora združenj borcev Velenje so na zadnji seji že sprejeli svoj statut, ki ga bodo skupaj z ostalimi dokumenti predložili občinski skupščini, da se bodo registrirali kot društvo. V statutu so opredelili, da so družbena, nestrankarska prostovoljna organizacija, ki združuje udeležence narodnoosvobodilne vojne na območju občine Velenje z namenom, da ohtranja med njimi tovariške vtezi, pripravlja tovariška srečanja, različne prireditve ob praznikih in drugih priložnostih. Med nomemlbne naloee so zapisali tudi medsebojne pomoči, spodbujanje za dejavno vključevanje v družbeno življenje in prispevek k ohranjanju zgodovinske resnice o NOB ter urejanje gmotnega položaja, zdravstvene in socialne varnosti ter invalidske zaščite udeležencev narodno osvobodilne vojne. Njihovi člani so lahko tudi vojaški vojni invalidi, aktivisti OF in odbori enot ter složb NOV in POS, ki imajo na območju občine svoj domicil, bivši politični zaporniki, interniranci in izgnanci. Kot osnovne oblike dela udeležencev NOV se bodo oblikovala krajevna združenja, občinsko združenje NOV pa ses bo povezovalo z združenji na nivoju celjske regije in z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije. LOKALNA SAMOUPRAVA Stranka demokratične prenove organizira v torek, 19. marca, ob 17. uri, v dvorani Skupščine občine Velenje pogovor na temo LOKALNA SAMOUPRAVA. Gosta bosta magister Stane Vlaj in magister Tone Jerovšek. SERVIS RENAULT PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBILSKIH DELOV m [DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC VELENJE Kotov«tova 16 tol.(063) 855-975 Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesjef Tel.: 063/857-319 IZREDNA PONUDBA! Cenjene stranke obveščamo, da smo razširiti našo ponudbo... Izbirate lahko med več kot 200 različnimi vrstami metrskega blaga domačih in tujih proizvajalcev. METRAŽNE TKANINE KUPUJEM V TRGOVINI PRIMA! Pridite! Po fludru dol (in gor) In na teh temeljih bo stal most Danes bi radi po fludru dol spustili nekaj resnic, strokovnih ugotovitev in drugih vzvišenih besed, ki naj bi bile po vseh zagotovilih in obljubah o obnovi cest in mostov temelj za gradnjo vseh teh prepotrebnih objektov. Vse skupaj je sicer malo nesramno, ker jezov in s tem fludrov na njihovi sredi v mozirski občini ni več in jih kaj kmalu ne bo, vseeno pa si lahko privoščimo luk-suz in vse te besede zares spustimo po hudourni strugi Savinje nekam navzdol, nekam drugam, čim dalje pač. Gre za neurejen zbir izjav republiških predstavnikov na sestanku s krajani Ljubnega, ki naj bi pomenil dokončno odločitev o gradnji obvoznice in mostu. Kako trdne so obljube in kako trdni bodo že omenjeni »temelji« presodite sami. — Vsi vemo, kako ste se na Ljubnem odločili, niste bili enotni; — republiški sekretariat je prepozno spoznal nujnost pomoči; — prva naloga je presoja vseh možnosti in pogojev, presoja vključevanja novo zgrajenih objektov v okolje; — gradili bi nadomestni most na prejšnji .lokaciji, po potrebi še obvoznico ob upoštevanju celovite ureditve naselja. »Odločitev je vaša!« (op: krajani so se odločili, odločitev pa je republiška); — v naglici se je veliko stvari naredilo na pamet (op.: bile pa so krepko plačane); — skupina za krizne situacije bi morala biti imenovana prej; — ni gloobalne ocene glede Savinje; — želimo lesen most, tudi zaradi videza in tudi za ceno manjšega prometa; — želimo čim manj hitrih posegov (op.: se pravi nobenega); — imeli smo variante, se zanje navdušili, a ni nobena primerna; ' — cesta si je našla najbolj logično pot, naj takšna ostane; — ne poznamo argumentov za obvoznico; — nujna je postopna politika razvoja, ki naj se ji ljudje prilagajajo (op.: ob tem naj hodijo peš preko Savinje); — zavedati se moramo problema usodnosti rešitve; — za most kakršen je bil je pomembna historična utemeljitev; — časovno se stvar odmika, pomladi ne bo začetka del, za dolgoročno rešitev se splača žrtvovati čas; — smo za vsako rešitev! (op.: in so si jo ročno sami izbrali, mimo volje ljudi. Tudi to je demokracija); Demokratična pot vsekakor, seveda z upoštevanjem vsega lepega kar se tiče solidarnosti. gorenjem© Gorenje MGA d.o.o. Nazarje Nazarje 120 Na podlagi sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja objavljamo prosta dela delovnega mesta samostojni referent oskrbe. Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri — da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj — da aktivno obvladajo nemški jezik Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Gorenje MGA' d.o.o. Nazarje Oddelek kadrovskih zadev Nazarje 120 63331 Nazarje O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Center za socialno delo Velenje »Nove razmere, hujše stiske« Realno padanje plač, naraščanje življenjskih stroškov, pomanjkanje delovnih mest, razmere v gospodarstvu — kriza na vseh koncih in krajih. To je naš vsak dan. Iz njega ni izvzet noben del celote, skoraj nihče se temu ne more izogniti, saj je to globalen proces z vsemi nam že znanimi posledicami. Eni tistih, ki krepko čutijo vso breme tovrstnega dogajanja v družbi so gotovo delavci Centra za socialno delo Velenje. Klicaji in vprašaji, ki se danes bolj kot kdajkoli doslej pojavljajo med socialno varnostjo in kriznimi razmerami pa kar sami po sebi narekujejo tudi precejšnje vsebinske in organizacijske spremembe tovrstnih ustanov. Kakšne so vsaj napovedane, kaj prinašajo, s kakšnimi dejavnostmi so na velenjskem centru za socialno delo poskušali pomagati občanom pri premagovanju vsakdanjih življenjskih stisk in ovir smo se pogovarjali z direktorico Jelko Fužir. Center je bil ustanovljen kot izvajalska organizacija na področju socialnega skrbstva, z leti je nato izvajal še programe skupnosti otroškega varstva in stanovanjskih skupnosti. Pred vami je sedaj nova vloga centra v spremenjenih družbenoekonomskih razmerah. Kakšna bo? Fužir: »Tako je. Spremenjene potrebe ljudi, nove sistemske rešitve na področju socialne varnosti pravzaprav to tudi terjajo. Pred vrati so torej velike organi- zacijske in vsebinske spremembe. Pri tem so v tem trenutku pomembni trije zakoni: prvi se nanaša na organizacijo izvajalcev na področju bivših družbenih dejavnosti — zakon o zavodih, naslednji je zakon o socialnem varstvu in kot tretji zakon o dejavnosti socialnega skrbstva. Slednja sta osnova za dejavnost socialnega skrbstva in se torej dotikata tudi centrov. Sprejeta naj bi bila do konca letošnjega poletja, osnutka pa zaenkrat še nimamo. Življenje gre kljub temu svojo pot, kar pomeni, da moramo na centru do sprejetja vseh zakonov izvajati osnovno nalogo — biti ljudem na voljo v stiski, v spremenjenih razmerah ob enaki obliki, organiziranosti in ob sedaj že skoraj vsak mesec spremenjenih načinih financiranja. Prav zaradi nedorečenosti naj bi bilo to leto za našo ustanovo namenjeno predvsem odzivanju na določene probleme občanov. Očitno bo čimprej treba socialno politiko na novo opredeliti, pri tem pa se izogniti pojmovanju o njeni podrejenosti ekonomski politiki. To morata biti dva dopolnjujoča si segmenta, saj si izboljšanja ekonomskih razmer ali končno tržnega gospodarstva brez ustreznih socialnovar-stvenih programov ne moremo zamišljati. Ti niso potrebni samo za zgladitev socialnih nemirov, kot radi to nekateri pojmujejo, ampak tudi zaradi dejstva, da ne-motivirani občani niso vzvod za izhod iz krize.« Konkretno, spremembe glede nove vloge centra se nagibajo v dve obliki: javno podjetje ali zavod. Kako bo odločitev za prvo ali drugo vplivala na dejavost centra? Fužir: »Bistvene razlike ne bi smelo biti. Centri bodo morali postati mesto, kjer bodo občani lahko zadovoljevali svoje potrebe, svojo socialno blaginjo. Do tega cilja bomo prišli v nekem dolgoročnem obdobju. Ce bomo zavod — k temu se bolj nagibajo vse dosedanje razprave, bomo neko vrsto nacionalnega programa morali izvajati, ostale dejavnosti (preventivno razvojno usmerjene) pa bodo stvar vsakega centra: ali bo zmogel s svojimi kadrovskimi, materialnimi, prostorskimi pogoji ponuditi občanu še kaj več. Treba je vedeti, da za tovrstna vprašanja ne bodo centri edini tako kot je bilo doslej, ampak bo tudi tu konkurenca, bodisi s posameznimi izvajalci (prodor individualnega, osebnega dela), z dobrodelnimi organizacijami (od Karitasa, RK,...), ter v kombinaciji vseh — individualno, strokovno, socialno delo in dobrodelnost. Vendar pa: naj bomo podjetje ali zavod, se bomo v prvi fazi morali prilagajati hudemu gospodarskemu položaju in s tem povezanim reševanjem materialnih stisk družin. Sčasoma, ko bo do Kriteriji in vrsta družbenodenarnih pomoči Za tiste, ki so morda že oddali na Centru za socialno delo vlogo za pridobitev katere od družbenodenarnih pomoči, ali pa bodo to še storili, žal, ne moremo zapisati nič razveseljivega. Prej nasprotno. Naj si bo padec življenjske ravni še takšen, stiske občanov tako in tako velike, so ostali namreč kriteriji za pridobitev katere od pomoči nespremenjeni in strogi. Ti pa, kot gotovo veste, igrajo pri uveljavitvi bistveno vlogo. Tistim, ki se nadejajo upravičenosti do delne nadomestitve stanarin, naj kar povemo, da bodo »odpisani« takoj in brezpogojno (razen redkih izjem), če stanujejo v prevelikem stanovanju. Tu tudi nižji dohodek na družinskega člana, ki je naslednji izločitveni element, ne bo pomagal. Za druge prosilce tovrstnih pomoči pa velja: delno nadomestitev stanarine na cen- tru izračunavajo za vsako družino posebej, glede na njeno sestavo. Najpogosteje pa se med zneski pojavljata 2600,00 din in 2800,00 din povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana (velja za leto 90). Vlog za delno nadomestitev stanarin so na centru že v prvem roku prejeli ogromno, brez kakršnegakoli spodbujanja, kar so delali še lani. Vprašaljiv pri vsej stvari je tudi denar za stanarine, ki bo močno »odvisen« od novega zakona na stanovanjskem področju. Zaenkrat rešujejo vloge na centru tako, kot da bo vse ostalo enako kot doslej. Vlogo za delno nadomestitev stanarine lahko oddate še do konca tega meseca. Limit za pridobitev družbene pomoči otrokom je 2433,00 din na družinskega člana. Ta znesek velja za ce- lo Slovenijo. Povedano z drugimi besedami, cenzus je skoraj enak lanskemu. Ta pa je znašal v letu 89 508 din na otroka. Tudi za uveljavitev te pravice je še čas za vložitev vloge o dodelitvi, in sicer je treba to storiti do konca aprila. Tako za pridobitev delne nadomestitve stanarin kot za družbenodenarno pomoč otrokom pa morajo tisti vlagatelji, katerih družinski člani prejemajo pokojnino, ob vseh zahtevanih potrdilih priložiti še odrezek pokojnine za december 90 ali januar 91. Obvezno pa mora biti na vlogi zapisan še morebitni kakšen drug prejemek. Z ostalimi pomočmi (enkratne družbene denarne pomoči, začasne, stalne in dopolnili vir) pa je tako: strogi kriterij pravzaprav ne dovoljuje širitve kroga upravičencev. izboljšanja vendarle naposled moralo priti, pa bo dejavnost centra usmerjena v večjo fleksibilnost v ponujanju programov. Treba bo namreč nove težave občanov opredeliti v ustrezni pomoči, samopomoči, aktivnosti. Kaj to pomeni? Ustrezno pomoč za resnično najbolj potrebne, pomoč za samopomoč pa pomeni organiziranje programov, ki bodo občane aktivirali. Taki programi so na zahodu, kamor se tako radi oziramo in iščemo zglede, zelo pogosti.« Omenili ste socialnovar-stvene programe. Ti so bili aktualni že pred dvema, tremi leti. Jih naša podjetja imajo? Fužir: »To je težko reči. f . v : is? Sia Fužir ItffffflSil 1%;. v : Morda katero med njimi, o splošni politiki oblikovanja slednjih pa ne morem reči nič pritrdilnega. So sicer delčki, celovitih programov pa ni.« Zakaj? Fužir: »Nismo se dogovorili, kaj socialni programi pravzaprav pomenijo. Ob izdelavi slovenskega socialnega programa so stvari bolj jasne. V njem je zapisano namreč to, o čemer smo vsa ta leta govorili, za kar smo se zavzemali: še večja skrb vsakega posameznika za svojo socialno varnost, odpiranje delovnih mest, samoizobraževanje. Vsebuje tudi vse trenutne obstoječe socialnovarstvene in so-cialnopolitične razmere. Poudarek je v njem dan tudi nujnemu prilagajanju, novemu oblikovanju vseh socialnovarstvenih dajatev.« Lansko leto ste označili že kot krizno. In v njem ste poskušali nove izzive »obvladovati« s pravočasnimi in ustreznimi odzivi na nove ovire in potrebe občanov, z individuaiizacijo dela, s storitvami in drugimi vrstami pomoči, kar leta nazaj ni bilo tako izrazito. Kje so se lani najbolj kazale stiske občanov? Fužir: »Seveda so bile materialne stiske družin, posameznikov tiste, ki so nam nakopale lani kar precej skrbi. Poskušali smo jih kolikor-toliko ublažiti z dodelitvijo najrazličnejših vrst pomoči — bodisi z delno nadomestitvijo stanarin, družbenih pomoči otrokom, s pomočmi socialnega skrbstva (edini vir preživljanja dopolnilni začasni vir, enkratna pomoč, doplačilo ali plačilo oskrbe v socialnih zavodih, v organizacijah za usposabljanje in vzgojnih zavodih, s plačilom rejnine). Ob vseh značilnostih spremenjenega gospodarskega položaja in temu spremljajočih drugih posledicah pa smo v lanski dejavnosti centra zabeležili precej več tudi iskanja pomoči občanov, ki se v novih razmerah enostavno niso znašli. Občutek negotovosti, osebne stiske, ki vodijo k neurejenim medsebojnim odnosom v družini, med partnerjema, staršema, oškodovanost, agresivnost, netolerantnost so na področju varstva otrok in družine naredili svoje. In prav to področje je bilo lani najobsežnejša dejavnost centra. Novi trenutki tod kažejo, da mu bo v prihodnje treba nameniti še več pozornosti. Nekaj korakov smo storili že lani. Za učinkovitejše delo pri preprečevanju nasilja nad otroki in nemočnimi člani skupnosti je naša ustanova namreč spodbudila delovanje ustreznega koordinacijskega odbora, sodelovali smo pri uvedbi in tudi izvajanju telefona v stiski, v domu za varstvo odraslih vodimo skupine za samopomoč oskrbovancev. Brez dela seveda delavci centra nismo bili, na področju varstva otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, pri varstvu starejših in odraslih občanov in še kaj Nekaj podatkov Socialna podoba občine Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je tudi lani služil kot osnova za dodeljevanje vseh oblik pomoči družinam in posameznikom, ni dal odgovorov na izredno pereče nove probleme (naraščanje brezposelnosti). Levji delež za ne povsem pravo socialno sliko občine pa je kljub padcu življenjske ravni moč pripisati tudi nespremenjenim in dovolj strogim kriterijem za pridobitev katere od pomoči. In rezultati te generalne ugotovitve? Delno nadomestitev stanarin je lani uveljavljalo 665 nosilcev stanovanjskih pravic ali slabih 7 odstotkov več kot leta 1989. Družbeno denarno pomoč otrokom (ta v pravem smislu šele prihaja) je lani prejemalo za 11 odstotkov več upravičencev oziroma 3895 otrok. Pri socialnoskrbstve-nih pomočeh (tu so odločilni kriteriji) pa je slika naslednja: 8 prejemnikov edinega vira preživljanja, dopolnilni vir 118 upravičencev, začasni 48, močan po- rast pa so lani na centru zabeležili pri upravičencih do enkratnih družbenodenarnih pomoči. Občanom, ki so si z dodelitvijo slednje poskušali za silo rešiti življenjsko stisko pa je bilo 338 ali kar 24 odstotkov več kot leta 89. Ob vsem tem je treba opozoriti še na eno do lani skoraj nepoznano dejstvo: vse manj je takih občanov, ki bi skrivali svojo materialno ogroženost. Skrb za mladoletnike Če smo se še leta 89 lahko pohvalili, da v občini'število mladoletnih storicev kaznivih dejanj ne narašča, tega za lani sploh ne moremo več trditi. Izreden porast števila teh kaže, da družinam ob reševanju eksistenčnih vprašanj ostaja za najmlajše člane premalo časa. V porastu so predvsem storilci kaznivih dejanj tatvin, izvedenih predvsem v skupinah. Padec življenjske ravni pa, po mnenju delavk Centra za socialno delo Velenje, ni toliko vplival na porast mladoletnih kršilcev kot to, da omejevanja na kateremkoli področju mladoletniki niso sposobni sprejeti. Zato iščejo možnosti za zadovoljevanje svojih interesov na drugačen način. Njihovo sproščanje energije in potenciala v negativnih dejanjih opozarja med drugim še na pomanjkanje pozitivne orientacije, usmeritve mladih. Ta ne prihaja že iz družin. Neorganiziran prosti čas — mladi mu pravijo kar prazen čas, nevključevanje večjega števila mladoletnikov v nadaljnje šolanje pa sta prav tako ena od večjih »krivcev« za zaskrbljenost. Telefon v stiski Lani začeta nova dejavnost v sodelovanj-u z Zvezo društev prijateljev mladine Velenje povsem upravičuje trud in vztrajnost. Takšnega odziva organizatorji in tisti, ki pri tem sodelujejo, niso pričakovali. Sicer pa o dejavnosti TIP-a pravijo: niso pomembne številke, ampak to da je dana možnost občanu, ki se znajde v stiski. Telefon je bil prvotno namenjen otrokom. Prvi klici pa so dokazali, da je njegovo dejavnost treba razširiti tudi na probleme družin, in odraslih posameznikov. T. Podgoršek Rezervne vojaške starešine V soboto srečanje na Golteh Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje bo v soboto, 16. marca, pripravila na Golteh 4. zimsko srečanje oziroma smučarsko tekmovanje rezervnih vojaških starešin. Na srečanje, pričelo se bo ob 10. uri in 30 minut, so povabili tudi rezervne vojaške starešine iz Mozirja, Slovenj Gradca, Žalca in Celja ter pripadnike teritorialne obrambe in milice iz Velenja. Tekmovanje bo ekipno (trije tekmovalci) in posamezno R M Vegrad obiskala beloruska delegacija Velenjski Vegrad že nekaj časa sodeluje s predstavniki Belorusije. Pred nedavnim jih je obiskal njihov minister za gradbeništvo skupaj s predstavniki nekaterih gradbenih firm, dogovarjali pa so se o možnostih sodelovanja, še zlasti prenosa tehnologije. Največ zanimanja so pokazali za industrijski program Velak ter lesena ostrešja JEŽ. Kot kaže pa je tudi sicer Beloruska vlada zainteresirana za sodelovanje s slovenskim gradbeništvom. Pred nedavnim se je mudila na obisku pri slovenski vladi njihova delegacija, ki jo je vodil podpredsednik Beloruske vlade Bril Sanislav Vasilje-vič, v njej pa so bili vodilni Beloruski gradbinci. Tudi ta delegacija si je ogledala Vegrad, kjer ,o ji pokazali del industrijske proizvodnje, ogledali pa so si tudi njihov računalniško podprt sistem vodenja in konstruiranja. Nad predstavitvijo v Vegra-du so bili navdušeni, kar so posebej poudarili na kasnejšem pogovoru s slovenskim ministrom za gradbeništvo Rejcem. V kratkem pričakujejo v Vegradu ponovno delegacijo, s katero pa naj bi se tudi dogovorili o konkretnem sodelovanju. (mz) Nekaj poudarkov iz nove delovno-pravne zakonodaje Načelo trajnosti zaposlitve je tudi praktično načelo Skupščina Republike Slovenije je že konec januarja sprejela dva nova zakona s področja delovno pravne zakonodaje, ki bistveno spreminjata pravice in dolžnosti delavcev. Gre za Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Dobro je, da glavne poudarke iz obeh poznate, zato smo oba >prede-lali< skupaj s strokovno delavko velenjskega Zavoda za zaposlovanje NADO VIDMA-JERJEVO. Zakon o delovnih razmerjih se je spremenil le v tistem delu, kjer govori o presežkih delavcev oziroma o pravicah delavcev katerih delo postane pri organizaciji oziroma delodajalcu nepotrebno. Več pa je novosti v drugem zako-no — o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Načelo trajnosti zaposlitve, ki je pri nas veljalo vse do lanskega leta je s tem načeto. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih zdaj jasno razlikujejo začasne in trajne presežke delavcev, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz takšnega statusa. • • • ZAČASNI PRESEŽEK SI LAHKO NAJVEČ ŠEST MESECEV Če delavcu tudi začasno ni mogoče zagotoviti dela, toda največ za šest mesecev, lahko ta postane začasni presežek. V tem primeru lahko v podjetju izvedejo določene ukrepe, recimo razporedijo delavca v svoji ali drugi delovni organizaciji na drugo delovno mesto, za katero se iahko zahteva tudi ena stopnja nižje izobrazbe kot jo ima delavec; napoti delavca na dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo; mu omogoči nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja ali zanj uvede delo s skrajšanim delovnim časom. V tem času delavcu ne preneha delovno razmerje in ima vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. KDO ODLOČA O ZAČASNIH PRESEŽKIH? Poslovodni organ oziroma delodajalec — za manjše število delavcev. Za večje pa mora pridobiti tudi mnenje sindikata! • • • KAJ PA, ČE SE POJAVIŠ KOT TRAJNI PRESEŽEK? Razlog, da postaneš tak presežek je >operativni<, in ima za posledico, da je tvoje delo trajno nepotrebno. To--rej za več kot 6 mesecev. Ko ti tako preneha delovno razmerje, ti je organizacija dolžna izplačati odpravnino, ki znaša najmanj polovico tvojega poprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih in za vsako leto dela prebito v tej delovni organizaciji. BREZ DELA PO ŠESTIH MESECIH! Brez dela ne ostaneš takoj, ko se ugotovi, da te ne bodo potrebovali, ampak v šestih mesecih po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Šest mesecev po tistem, ko dobiš sklep, še delaš! V ta čas so všteti tudi vsi postopki, ki se vršijo in v tem času lahko izrabiš vsa pravna sredstva za uveljavljanje svojih pravic. Potem, ko ti delovno razmerje preneha, po 6. mesecih, pa lahko svoje pravice za čas brezposelnosti uveljavljaš na Zavodu za zaposlovanje. To pa ureja drug zakon — Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. • • • KO SI BREZ DELA, SI BREZPOSELN, KO SI TO, SI... Kakšne pravice imaš v tem primeru? Bistvene so: pravica do denarnega nadomestila, denarne pomoči, priprave na zaposlitev, pravice do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninsko-invalid-skega zavarovanja. DENARNO NADOMESTILO: pogoj za pridobitev je enako kot prej —■ gostota delovne dobe, najmanj 9 mesecev brez presledkov oziroma 12 mesecev s presledki v zadnjih 18. mesecih. Razlog prenehanja delovnega razmerja ne sme biti vaš! Še naprej ostaja, da morate pravice uveljavljati na Zavodu najkasneje v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja. VIŠINA NADOMESTILA: Za prve tri mesece prejemanja znaša 70 odsto- tkov osnove, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov. Osnova za odmero nadomestila je poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. Delavec je opravičen do prejemanja denarnega nadomestila največ 24 mesecev, najmanj pa 3 mesece. Novost je, da so tako po času prejemanja kot višini prejemanja denarnega nadomestila izenačeni stečajniki in drugi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo. Ce se delavec v času, ko je opravičen do prejemanja denarnega nadomestila ni mogel zaposliti, lahko koristi denarno pomoč. Ta pravica je čista socialnovarstvena pravica in jo lahko pridobi le tisti, ki ima slabši socialni položaj. Bistvena novost pa je, da je čas prejemanja denarnega nadomestila in denarne pomoči skupaj daljši — trajati sme 3 leta, po stari zakonodaji je bilo to možno največ 2 leti skupaj. • • • ČE SI PRAVICE PRIDOBIL PO STARI ZAKONODAJI Nič hudega! Zakon v prehodnih določbah opredeljuje, da lahko tisti delavci, ki so pridobili pravico po starem zakonu in jim ta pravica še teče, obdržijo to pravico. Če pa menite, da je recimo nova zakonodaja za vas ugodnejša, jo lahko izkoristi- te. Treba je samo podati zahtevo po spremembi stare odločbe v novo. To naredite pri pristojnem Zavodu za zaposlovanje. • • • KOMU DELOVNO RAZMERJE NE MORE PRENEHATI? Pri razreševanju trajnih presežkov delavcev je delovna organizacija oziroma organ upravljanja ali poslovodni organ dolžan sprejeti ukrepe za njihovo razreševanje. V njih mora biti jasno opredeljeno, kdaj lahko uporabi skrajno sredstvo — prenehanje delovnega razmerja. DELOVNO RAZMERJE DELAVCU NE MORE PRENEHATI; če je na odsluženju vojnega roka odsoten zaradi bolezni, porodniške, nege otroka, delavki samohranilki oziroma samohranilcu do 2. leta otrokove starosti, delovnemu invalidu, ki nima pogojev za invalidsko upokojitev, delavcu, ki mu manjka 5 let zavarovalne dobe do upokojitve, če mu organizacija ne more zagotoviti dokupa let in delavcu članu upravljanja, delavskega sveta, sindikata in delegatom v skupščini družbenopolitične skupnosti. Milena Krstič-Planinc O življenju in delu delovnih invalidov (3) « Na moralni prelomnici Bolj ko se pogrezamo v revščino, več je socialnih primerov, ko nekateri ne morejo več dostojno živeti. To ima vpliv tudi na invalide, saj imajo ti praviloma manjše osebne prejemke, imajo pa tudi zmanjšane delovne zmožnosti za dodatno delo, oz. dela, ki scd potrebna za vzdrževanje eksistence. Če lahko upoštevamo, da je trenutno povprečni mesečni prejemek invalidov le 73 % poprečnega slovenskega osebnega dohodka (podatek in informativnega medija), potem je jasno, da so nekateri povsem na dnu socialne le- stvice. Družba mora biti tako pravična kot tudi humana, da ne bo dopustila na cedilu invalide, še zlasti tiste, ki so postali delovno nezmožni zaradi krivde drugih. Ob pripravi nove socialne in zakonodaje za področje invalidov, je dobrodošel vsak prispevek, tudi posvetovanje, kakršnega so organizirali inženirji varstva pri delu v Velenju. Ob ukvarjanju s problematiko invalidov moramo razlikovati: — mladino, invalide po rojstvu ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. 3., do 10. 3. so bile na posameznih postajah v občini izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SOj in maksimalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku: AMP 4.3. 5.3. 6.3. 7.3. 8.3. 9.3. 10.3. ŠOŠ. 1 2 0,04 0,33 0,06 0,49 0,04 0,20 0,20 1,20 0,03 0,20 0,01 0,03 0,01 0,02 TOP. 1 i 0,03 0,08 0,05 0,49 0,03 0,18 0,01 0,06 0,01 0,07 0,01 0,05 0,01 0,02 V. v. 1 2 0,03 0,04 0,09 0,56 0,04 0,30 0,00 0,01 0,00 0,01 0,01 .0,02 0,01 0,04 ZAV. 1 2 0,03 0,07 0,05 0,05 0,10 0,32 0,02 0,09 0,02 0,19 0,02 0,14 0,01 0,02 VEL. 1 2 0,03 0,04 0,05 0,44 0,01 0,05 0,01 0,03 0,01 0,02 0,01 0,02 0,01 0,01 G.G. 1 2 0,02 0,03 0,10 0,57 0,32 1,24 0,15 0,51 0,11 0,50 0,01 0,25 0,00 0,02 1 povprečna 24-urna koncentracija 2 maksimalna 1/2 urna koncentracija Polurne koncentracije SO; 0,75 mg/m1 zraka so bile prekoračene v naslednjih terminih: 6.3.1991 Graška gora 4:00- 5:00 6:00— 6:30 12:30-14:00 7.3.1991 Šoštanj 11:00—12:30 15:00-15:30 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA — invalidnost zaradi malomarnosti — invalidnost zaradi nezgod pri delu in poklicnih bolezni — invalidnost, kot posledica alkoholizma. Pri tem moramo zasledovati stopnje, težo invalidnosti (I., II., III. stopnje) ter invalide, ki se po rehabilitaciji ponovno zaposlijo. Pri tako zapleteni situaciji je nujno, da nova zakonodaja razreši nekatera ključna vprašanja. Med drugim tudi npr., da naj bo osebni dohodek z nadomestilom odvisen od obsega in kvalitete dela. Delavec na ustreznem delu ne more uživati olajšav, četudi je invalid. Nadomestilo zaradi invalidnosti mora stimulirati delovno napredovanje in biti v soodvisnosti od delovne dobe. V zakonodaji bi morali konkretno, zadolžiti odbore za varstvo pravic delovnih invalidov ter njihove programe dela, ter vlogo aktivov delovnih invalidov v podjetjih. Pred našo družbo so še druge aktualne naloge. Kaj je s kvotnim sistemom zaposlovanja delovnih invalidov, kaj je z invalidi dela pri obrtnikih, delo invalidov na domu, ustreznost dela umskim in fizičnim sposobnostim invalidov, olajšave in njihova soodvisnost s stimulacijo za lastno aktivnost ter ne nazadnje, kaj je s preventivo, z varstvom pri delu in analizami delovnih mest in okolja. Opisana problematika kaže na velike potrebe po intenzivnem spremljanju tega področja ter na nujnost samoor-ganiziranja invalidov, še zlasti invalidov dela. Tu vidimo pomembno vlogo delovanja Društev invalidov. Jože MIKLAVC Šmartno ob Paki Kulturni dom v rokah sveta Kulturni dom v Šmartnem ob Paki, ki naj bi bil središče dogajanja, združevanja in zbliževanja krajanov, najrazličnejših dejavnosti zadnja leta sameva. Vse, kar se dogaja za njegovimi zidovi, ni dovolj vabljivo za krajane, da bi ga napolnili tako kot prejšnja leta. Zakaj? Na to vprašanje so poskušali odgovoriti že udeleženci programsko-volilnega občnega zbora šmarškega kulturnega društva. Naposled pa so o tem vprašanju slednji sedli skupaj še s člani sveta krajevne skupnosti. Rezultat medsebojne izmenjave mnenj, predlogov in pobud, kako oživiti notranjost kulturnega doma, je pred nedavnim ustanovljen programsko-upravljalski svet doma. Kdo bo njegov predsednik, se zaenkrat še niso odločili, znan je le gospodar: to je že dosedanji »skrbnik« Janez Dvornik. Pomembno v zvezi s tem vprašanjem je še nekaj: svet mora v najkrajšem času izdelati plan koriščenja prostorov v domu, in sicer na osnovi programa, ki ga morajo predložiti vsi morebitni uporabniki oziroma organizatorji takšnih in drugačnih prireditev v njem. kotiček poklicne orientacije j Poklicno svetovanje j malo drugače Šmartno ob Paki Telefonija, ki nima para Izgradnja telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je predmet razprav že vrsto let. Tudi v vsakodnevnih pogovorih tamkajšnjih krajanov postaja telefonija skorajda njegov sestavni del. Povsem razumljivo, saj je komuniciranje na takšen način v tem kraju nemogoče. Že dva samoprispevka sta bila izglasovana za uresničitev te naložbe, pa še vedno nič. Tudi uvrstitev med prednostne naloge vsaj doslej še ni pomagala. Pa to še ni vse. Ob koncu preteklega leta so interesenti za naložbo namreč primaknili iz lastnega žepa že po 15 tisočakov, vodstvo krajevne skupnosti si je prizadevalo za čimhitrejšo izgradnjo zahtevane centrale, kakšnih izgledov za boljše tovrstno okno v svet pa krajani še vedno nimajo. Namesto rešitev in akcije se zadeve menda celo zapletajo, seveda spet in spet po zaslugi PTT-ja. Ker so informacije o izgradnji telefonskega omrežja zelo različne, ker konec koncev hočejo priti zadevi do dna in s tem do začetka akcij, so za danes (četrtek) predstavniki krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki, Gorenja in Letuša, ki bodo telefonsko omrežje napeljevali skupaj, sklicali razširjen sestanek s PTT-jevci. Začeli ga bodo ob 11. uri v prostorih šmarške krajevne skupnosti. (tp) Učenci, dijaki, študentje, starši! Novost v našem časopisu! Kotiček poklicne orientacije — poklicno svetovanje malo drugače. Odločati se za svoj bodoči poklic danes ni več tako preprosto kot je bilo nekoč. Spreminja se svet dela, spreminjajo se programi v šolah in kar je najvažnejše, človek mora veliko vedeti o sebi, če se hoče dobro odločiti. Ker vsako šolanje veliko stane, je koristno vedeti tudi, kdo poleg staršev, še lahko pomaga. Na vsa ta vprašanja in še mnoga druga je potrebno poiskati odgovore. Toda, kako? Ljudje smo pač takšni : včasih ne najdemo časa, da bi poiskali odgovore, včasih si mislimo in upamo, da je časa še dovolj in odlašamo, včasih niti ne vemo, kje bi dobili odgovore na tako pomembna vprašanja. Pa še nekaj je! Vsak odgovor, ki ga poiščemo, bi verjetno koristil še komu, ki ima podobna ali enaka vprašanja. Zato smo se odločili, da uvedemo rubriko, kotiček poklicne orientacije. Namenjena je vsem, ki bi radi nasvet v zvezi z odločanjem za bodoči poklic. Strokovnjaki Zavoda za zaposlovanje Velenje bodo pisno, v naši rubriki odgovarjali na vaša vprašanja. Prosimo, da vprašanja pošiljate pisno na naš naslov z oznako »Nasvet«. Odgovori bodo objavljeni pod vašim polnim naslovom ali pod šifro, ki jo boste navedli pri vprašanju. 14. marca 1991 ■ Kabelsko ra HHHHHM* V letih 1986-1989 je bilo v vseh enajstih krajevnih skupnostih mesta Velenje zgrajen razvejan sistem za prenos radijskih in televizijskih — zemeljskih in satelitskih programov po kabelsko razdelilnem sistemu. Prvi so pričeli z izgradnjo v KS Šmartno, nadaljevali v KS Stara vas, Konovo, Pod-kraju, zaključili pa v KS Kavče— Podkraj v naselju Kavče in KS Desni breg. V celotni izgradnji je že od njenega začetka sodelovalo podjetje Gorenje Servis z sofinanciranjem izgradnje primarnih naprav in glavne postaje, ki povezujejo vse sisteme v enoten, tehnološko nedeljiv KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE. Izgradnjo sistema je na nivoju, mesta usklajeval poseben občinski gradbeni odbor imenovan v začetku leta 1987 na Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje in Predsedstvu OK SZDL Velenje v skladu s takratnimi usmeritvami v Sloveniji o izgradnji kabelsko razdelilnih sistemov. Gradnja sistema je bila zaključena konec leta 1989. V prvi polovici leta 1990 je bil izvedeno vrednotenje celotnega sistema po krajevnih skupnosti, ki predstavlja osnovo za izvedbo nadaljnjih postopkov lastninjenja sistema. Z zaključnim poročilom o izgradnji, ki ga je podal v začetku meseca maja 1990, je zaključil svoje delo tudi občinski gradbeni odbor. Za nadaljnje delovanje in sistemsko ureditev njegovega funkcioniranja so vsi investitorji sprejeli predlog, da se za bodoče upravljanje s sistemom pristopi k formiranju delniške družbe. Zaradi znanih zakonskih zapletov se ti postopki niso realizirali v letu 1990. Za začasnega upravijal-ca KRS Velenje, do konca leta 1990, je bil izbran Gorenje Servis. Gorenje Servis je v okviru izvajanja upravljanja pripravil vse osnove in postopke za ustanovitev delniške družbe, pridobitev uporabnega dovoljenja za sistem, atestiranje sistema in na-dalnjo razširitev programskega paketa in dogradnjo sistema. HHmHHBHHHRI Za vzdrževanje sistema, so v krajevnih skupnostih določili enotno vzdrževalnino v višini 40,00 din, ki je veljala do konca leta 1990. splošni podatki o kabelsko razdelilnem sistemu velenje Na kabelsko razdelilni sistem je bilo ob začetku letu 1990 priključenih 6877 uporabnikov. 01. 06. 1990, ko je vzdrževanje sistema prevzel Gorenje Servis že 7053 (2.6ll" več) in konec leta 1990-7156 (85 % pokritost), kur je za 4 "o več kot ob začetku leta. Za celoten sistem je zgrajenih 102.601 metrov sekundarnega omrežja, od tega 96.875 metrov v zemeljskih jarkih in 5.726 metrov v ptt kanalizaciji. 14.485 metrov primarnega omrežja, od tega 4.183 metrov v ptt kanalizaciji in 2.965 metrov po zračnih ptt vodih. V omrežju je postavljeno 343 ojačevalnih in razdelilnih postaj, od tega 48 napajanih z električno energijo. Za glavno postajo in sprejem satelitskih programov so najeti prostori v PTT centru Velenje, del antenskega sistema pa je lociran na stolpnici na ploščadi Edvarda Kardelja. PROGRAMSKI PAKET Programski paket radijskih in televizijskih programov je v začetku leta 1990 omogočal sprejem treh (3) radijskih in trinajst (13) televizijskih programov, od tega osem (8) satelitskih in pet (5) zemeljskih. Z dograditvijo programskega paketa v novembru mesecu za dva satelitska programa seje število televizijskih programov povečalo na petnajst (15). S to dograditvijo je bilo število satelitskih programov večje kot planirano v II fazi izgradnje sistema. V novembru mesecu je infor- mativni kanal 05 najel VTV studijo Velenje in poizkusilo oddajal program v živo v mesecu novembru in decembru. Zaradi finančnih in drugih težav, pa je z mesecem januarjem prenehal oddajati. Predvidena dograditev programskega paketa za sprejem Avstrijskega programa je bila planira v okviru izgradnje sprejemnega sistema na Gori oljki. Izgradnja tega sistema je bila predvidena za širše območje (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje) ker bi le tako uspeli zagotoviti potrebna sredstva. Ker se izgradnja sistemov v sosednjih občinah ne odvija po predvideni dinamiki, se k izgradnji ni pristopilo. Izvedene pa so bile meritve na območju mesta Velenje, ki zaenkrat ne dajejo spodbudnih rezultatov. VZDRŽEVANJE Celoten kabelsko razdelilni sistem je v letu 1990 vzdrževal Gorenje Servis. Do 31. 05. 1990 je vzdrževanje financiral iz svojih sredstev. Od 01. 06. 1990 dalje pa se je pričelo vzdrževanje financirati iz sredstev vzdrževalnine, ki jo plačujejo uporabniki, priključeni na KRS. Višina (40,00 din) je bila določena na podlagi stroškov za kompletno vzdrževanje sistema, izračunanih v elaboratu o ovrednotenju sistema. S sredstvi vzdrževalnine se je tako financiralo: 1. redno vzdrževanje z 24 urnim dežurstvom in odpravo reklamacij do antenske vtičnice novo zgrajenega sistema pri uporabniku (stare kabelske napeljave vzdržuje upravljalec stanovanjske hiše). 2. investicijsko vzdrževanje za dogradnje sistema (dograditev glavne postaje za sprejem dveh novih satelitskih programov), rekonstrukcija 54 omaric ojačevalnih mest, sanacije omrežja (zamenjava nekvalitetnih kablov), atestiranje sistema (KRS Velenje je prvi sistem, ki ima atest št. NN 2490002 - Atesti KDS Velenje) in izdelava izvedbenih projektov za del krajevnih skupnosti, 3. najemnine za uporabo ptt kanalizacije po katerih je napeljanih preko 12.000 metrov kablov primarnega in sekundarnega omrežja in najemnino za prostore za glavno postajo, 4. stroški električne energije, ki napaja 48 ojačevalnih in razdelilnih postaj, 5. upravljanje vzdrževanja sistema — osebni dohodki delavcev, za urejanje naročniških razmerij, evidence naročnikov, vodenje programskega paketa, obveščanje, sodelovanje z investitorji, urejanje novih priključitev, organizacija in vodenje inkasa vzdrževalnine in vodenje predstavitve KRS in drugo. 6. ostali materialni in funkcionalni stroški — stroški obračuna vzdrževalnine, ptt stroški za pošiljanje položnic, časopisne objave, pisarniški material, ptt storitve in drugi stroški. Vzdrževalnino za KRS je redno plačevalo 79 % vseh uporabnikov. Največ neplačnikov je v KS kjer je tudi največ neplačnikov prispevkov za priključitev na KRS (Šalek, Edvard Kardelj cca 500). Uporabniki v individualnih hišah so najrednejši plačniki (93 %), za le te vzdrževalnino pobira direktno vzdrževalec sistema, slabše pa je z uporabniki v stanovanjskih blokih, kjer je in-kaso le 71 %. Delni vzrok za slabši inkaso je v znanih zapletih glede povišanja cen komunalnih storitev, ko je bil inkaso vseh storitev, ne samo KRS izredno slab. Inkaso KRS se namreč izvaja skupaj z inkasom komunalnih storitev in stanarin. Ob koncu leta, ko so se zadeve pričele urejati tako, da v zadnjih mesecih že beležimo bistveno višji inkaso vzdrževalnine. Sprejetih je bilo tudi vrsto konkretnih ukrepov od obveščanja. opozarjanja, opominjanja, do prvih primerov prekinitve distribucije signalov do uporabnikov. Največ težav je bilo in bo v blokih kjer se signal distru-buira po starih kabelskih napeljavah. Tehničnih možnosti za GIP Vegrad Velenje—Lesna Ljubno t Odpiranje do ljudi — množica uslug in storitev Vegradova poslovna enota »LESNA« z Ljubnega ob Savinji s svojim obratom »Streha« na Ljubnem in šoštanj-skim »Mizarstvom« si vse bolj prizadeva, da bi zagotovila ljudem vse več in najbolj različnih drobnih uslug in storitev, ali na domu, ali v enem obeh obratov. Razlogov za to je veliko; na prvem mestu je seveda občutno pomanjkanje takšnih zmogljivosti, neposredno povezanih z vse večjimi potrebami. Hvale vredno odpiranje do ljudi torej. Osnovna dejavnost obrata »STREHA« na Ljubnem je vsestranski razrez hlodovine, tudi konstrukcijskega lesa za strešne konstrukcije vseh vrst in namenov. To velja za klasične izvedbe in za sistem žebljenih nosilcev, ki imajo večje razpone od klasičnih ostrešij. »Jež« nosilci so izvedeni v novi tehniki z uporabo vtisnjenih nazobčenih jeklenih plošč, prednosti tega sistema pa so: manjša poraba cvalitetnega lesa; sodobnejša tehnologija pomeni kvalitetnejša vozlišča in prihranek na času; možnost uporabe pri večjih razponih; za 30 odstotkov manjši stroški izdelave ostrešij; Vegradovi strokovnjaki nudijo pomoč pri izbiri strešne konstrukcije in njene optimalne izvedbe, tudi glede načina izvedbe in izbire kritine, kar zagotavlja visoko stopnjo namembnosti. Posebna ponudba je izdelava raznih provizorijev in drugih trajnih ter začasnih objektov po želji kupca; ta usluga, je lahko delna po fazah ali celotna »ključ v roke«; tu je nadaljna predelava lesa v stropne opaže, ladijski pod, brunarice za fasadne obloge in podobno; skrbijo za sanacijo strešnih konstrukcij in ostrešij; izdelujejo lesene mostiče in brvi manjših razprtin; izvajajo protigli-vično in protipožarno zaščito lesa, s tem podaljšujejo dobo uporabnosti in varčujejo pri denarju in času. Predelujejo tudi odpadni in žagarski les za namensko in kvalitetnejšo uporabo. Posebej ponujajo graditeljem betonske mešanice, pri čemer nudijo delno uslugo ali uslugo na ključ od opaža do zabetonirane ploš- če, nudijo pa tudi prevoze za svoje storitve. Preden pomenimo še ponudbo šoštanjskega Mizarstva naštejmo še prednosti Vegra-dovega odpiranja do ljudi. Skupno sodelovanje, povezava strokovnosti in kreativnosti, pomeni 100-odstotni uspeh, ki zbuja zavist; vsi stroji in znanja so na enem mestu, treba je le priti in se dogovoriti; v vsakem izdelku ali storitvi mora biti del vas samih za popolno zadovoljstvo po opravljenem delu; sodelovanje s poklicem in stroko ob istočasni rekreaciji poipeni tudi novo znanje in večje obzorje možnosti. Soštanjski mizarji nudijo kopico dodatnih uslug. Izdelujejo vse vrste stavbnega pohištva po naročilu ali izme-rah na licu mesta z vsemi kooperantskimi deli (steklo, oplesk, police, senčila); izvajajo stropne, stenske in pod-ne obloge kot celovito uslugo ali samo kot delo; sušijo les; razrezujejo iverne in druge lesene plošče po želji naročnika; strojno obdelujejo les do zahtevane faze kvalitete; izdelujejo razne utore kot priprava za nadaljnjo lastno kreativnost; na voljo so hišne, balkonske in vrtne ograje kot usluga ali po dogovoru za možno lastno nadaljnje delo; po želji, ideji in naročilu izdelujejo razne ostale izdelke; strokovno pomagajo pri raznih sanacijah; dolžinsko spajajo lesne odpadke za nadaljnjo finalizacijo v tehnični izdelek; izdelujejo razne okvirje za slike; nudijo tudi ostale strokovne in tehnične usluge in nasveta, skrbijo za ponudbe, predračune in podobno. In kako do teh uslug? Velika prednost je v tem, da vam ni treba tekati od enega do drugega obrata. Oglasite se tam kjer je za vas najbolj ugodno, povejte svoje želje in potrebe. Strokovnjaki vam bodo prve nasvete dali takoj, vaše želje pa posredovali naprej na ustrezna mesta, od koder boste v najkrajšem času dobili pismeni odgovor. Naslov za vaše pismene ali telefonske želje je: Poslovna enota »Lesna« Ljubno ob Savinji, telefon (063) 841-112 ali (063) 841-099, v Šoštanju pa (063) 881-373. — — — .J različni tretma uporabnikov še ni. Rešitve so edino le v izgradnji novih napeljav. Izvajanje vseh nalog, določenih z sklepi o višini in namenih uporabe vzdrževalnine in sklepom o predaji sistema v začasno vzdrževanje podjetju Gorenje Servis, so nadzirale vse krajevne skupnosti. Gorenje Servis je po prvem tromesečju in ob koncu leta podal podrobno poročilo vsem KS, povzetki pa so bili objavljeni tudi preko informativnega kanala in v tedniku Naš čas. V začetku meseca decembra je bil pripravljen tudi nov predlog za nadalnje upravljanje in vzdrževanje kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Po usklajevanju so investitorji — krajevne skupnosti določile, da bo vse naloge, povezane z celovitim vzdrževanjem sistema še naprej opravljalo podjetje Gorenje Servis d.o.o. Velenje. Poleg nalog rednega in investicijskega vzdrževanja, vodenja programskega paketa in drugih nalog določenih s pogodbo, je tudi določeno, da z celotnim kabelsko razdelilnim sistemom Velenje upravlja poseben upravni odbor. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake krajevne skupnosti in Gorenja Servisa kot lastnikov sistema. Upravni odbor bo tako določal program nadaljnjega razvoja kabelsko razdelilnega sistema, spremembe in dopolnitve programskega paketa, namene uporabe vzdrževalnine, pogoje priključitve in cenik storitev za priključitev na sistem, višino vzdrževalnine in druge naloge določene z aktom o njegovi ustanovitvi, nalogah in pristojnostih. IN V LETU 1991 V letu 1991 so predvidene naslednje aktiv nosti : I. dograditev programskega paketa z enim filmskim satelitskim programom (filmNet 24) in enim zemeljskim programom (Avstrija I) v prvem polletju, v drugem polletju pa tehnične priprave za nadaljnjo dograditev, 2. posodobitev glavne postaje z zamenjavo stare generacije sprejemnikov z novo generacijo, kar bo še izboljšalo kvaliteto di-stribuiranih programov, 3. dogradnja glavne postaje za sprejem še treh radijskih satelitskih programov, 4. dokončno ureditev naročniških razmerij in evidenco solastnikov sistema, 5. izboljšati inkaso vzdrževalnine, višino pa vezati na rast fiksnih stroškov in širitev programskega paketa, 6. omogočiti plačevanje vzdrževalnine za daljše časovno obdobje in preko trajnikov pri bankah, 7. neplačnikom vzdrževalnine v okviru tehničnih možnosti prekiniti posredovanje signalov, 8. vključevanje novih uporabnikov izvajati po enotnih kriterijih in cenah storitev, 9. dokončati postopke lastninjenja z delitvijo potrdil o soin-vestitorstvu, 10. redno oddajanje internega tv programa po kanalu 05 in 11. izvesti vse postopke (v kolikor bodo zagotovljeni formalni pogoji) za formiranje delniške družbe za upravljanje s kabelskimi sistemi. Osnovni cilj v letu 1991 je torej doseči evropski nivo organiziranja in delovanja kabelsko razdelilnega sistema Velenje kar pa bo možno le z doslednim izvajanjem nalog po evropskih kriterijih. Le tem pa smo z sedanjimi usmeritvami že dokaj blizu. Poročilo za leto 1990 in program za leto 1991 je sprejel upravni odbor kabelsko razdelilnega sistema Velenje na svoji seji dne 28. 02. 1991. Upravni odbor pa bo vodil Milan Štumberger iz krajevne skupnosti Levi breg Velenje. UPRAVNI ODBOR KRS VELENJE IGOR ŠVIGELJ Paka 34 a (cesta na Trebeli- ško) Velenje Telefon: 063/853-711 Po UGODNIH cenah vam KVALITETNO in HITRO opravimo VSA AVTOKLEPARSKA DELA!!! Pričakujemo vas med 15. in 19. uro. Priporočamo se! rA VOTOSI tel Sek tosi išče t Rečica ob Savinji tel. 063-831-416 Delavski svet družbenega podjetja GORENJE družbeni standard p.o. razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj srednjo šolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj oziroma višjo izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj, — da njihovo dosedanje delo zagotavlja realizacijo zastavljene poslovne politike, — da predložijo program razvoja podjetja. Kandidat bo izbran za 4 leta. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Gorenje družbeni standard, Velenje, Partizanska 12 — razpisna komisija. Nepopolnih ali nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali. 14. marca 1991 KULTURA naè čas stran 7 Mladinski kulturni realnost ali utopija Veliko dela pred 90. obletnico društva Ped dnevi so mladi entuzia-sti zbrani v inciativnem odboru MKC-a zbirali podpise za podporo ideji o mladinskem, kulturnem centru v Velenju. Zbrali so 2500 podpisov, kar bi po grobi oceni bil vsak deseti volilni upravičenec občine Velenje. Delegacija iniciativnega odbora je v ponedeljek, 4. 03. 91 predala peticijo predsedniku izvršnega sveta gospodu Franju Bartolcu. Prvi zahtevek mladih na peticiji je bil ta, da skupščina razpravlja o mladinskem kulturnem centru in mladinski problematiki v roku 30 dni po predaji peticije. Po tem prvem koraku sedaj lahko samo čakamo in upamo, da delegati v skupščini še niso pozabili na realno življenje in bodo to peticijo obravnavali kar najbolj resno, minule izkušnje pa nam v tem upanju narekujejo zvrhano mero previdnsoti saj se še dobro spominjamo preteklosti v kateri so politiki pozabljali, da so v določene in-štitucije izbrani zaradi tega, ker je bila to volja njihovih volilcev, še manj pa so se spomnili kdaj na odgovornost do le teh. Tudi sedaj se slišijo očitki o kupovanju dobre volje volilcev na račun političnih odločitev, ki so dokaj draga »rekreacija«. To je politika in to nas ne zanima. Bojim se, in to upravičeno, da naši poslanci v občinskem parlamentu ne bi pozabili, da je MKC nadstrankarsko vprašanje in da ne bodo tega problema izrabiili za verbalne prepire, v katerrih bi dokazo- vali kako goreči zagovorniki ideologije svoje stranke so. Če bi do tega prišlo, se bo kristalno jasno pokazalo v kako kratkem času postane človek POLITI K-POSLA-NEC in kdaj preneha biti ČLOVEK-POSLANEC. Znana je tudi politika po liniji najmanjšega odpora. To je za nas odgovor, da v tem trenutku denarja ni, da naj počakamo kakšno leto, da bodo pri novem načrtovanju upoštevali naše želje .. . To smo poslušali trideset let, približno toliko je minilo od razpada takratnega kluba rpladih v Velenju. Res je tudi, da so se v preteklosti namenjala določena sredstva za mladinske namene. Eden od možnih odgovorov naše skupščine bi lahko bil, da naj od dedičev, ki so podedovali to premoženje zahtevamo to kar nam gre. S tem mislimo znani DOM BORCEV IN MLADINE in sedanjo Liberalno stranko, naslednico bivše ZSMS. Tu bi postal MKC utopija, saj vsi vemo kako je z domom in kako je z Liberalci, prav tako bi lahko za vse zavožene gospodarske projekte obdolžili STRANKO DEMOKRATIČNE PRENOVE in od njih zahtevali denarno satisfakci-jo, ali bi jo dobili? Aprilsko zasedanje skupščine bo pokazalo, v kolikšni meri sem se zmotil, upam, da so moje slutnje le posledica osebnega nezaupanja. Mladinski Kulturni center ali bolje vprašanje MKC-a je priložnost za tiste, ki so že nare- center — (1. del) dili napako v preteklosti, da to napako odpravijo, za tiste, ki pa so v svojem poslu novi (politika je poklic), da podobne napake ne ponovijo. Realnost bo MKC postal v tistem trenutku, ko bodo v skupščini poslanci vsaj v tem vprašanju soglasno dosegli soglasje večine in dali zeleno luč za izgradnjo le tega. Do aprilske skupščine ni tako daleč. Tomi Matič Ženska pisma Ker v teh časih doživljamo pri nas nekakšen preporod duhovnosti, ki je za mlajše generacije nekaj novega in svežega, je bil tudi letošnji praznik žena v tem znamenju. V Gorenju se nam je odzvala ženska, dovolj znana, a še vedno po svoje skrivnostna. To pa predvsem zaradi dejstva, da več vedenja rodi še večjo radovednost. Naša radovednost, ki jo je podžgala tudi knjiga naše gostje »Ženska pisma«, je bila prav posebne vrste. V njej smo nekako iskali svoj tihi prav in misel za naš jutri. Sprejemali smo njene izkušnje, odhajali in se vračali v spomine in sedanjost. Kar jo morda razločuje od večine, je njena pre-tanjena senzibilnost in nadvse spretna komunikacija. V tem dialogu je toliko modrosti, da je zaenkrat več niti ne potrebujemo. Potrebna nam bodo dolga leta, da se je naučimo in jo osvojimo. Morda so nam takšna srečanja, kot je bilo današnje s profesorico oziroma docentko za teorijo novinarskega sporočanja na Velika noč je vrhunec in središče vsakega kristjana. Je temelj na katerem je zgrajena naša vera. Jezusovo vstajenje od mrtvih, je vtisnilo Cerkvi pečat odrešenjskega poslanstva v svetu, ki ga je skozi vso svojo zgodovino nosila med ljudi. Trden je ta temelj, saj ga v zgodovini niso mogla spodkopati razna preganjanja kristjanov, njihovo trpljenje in mučeniške smrti; spodkopati ga niso mogle razne napake, ki so se porajale znotraj Cerkve, katere predstavniki so imeli pohlepne želje po svetni oblasti; temelj ostaja nespod-kopan tudi danes, ko je z vseh strani oblegan z raznimi »naprednimi« idejami in kritikami. Središče kristjanovega življenja je izpričano z neštetimi dogodki v zgodovini Cerkve, kljub temu pa vedno skrivnostno in današnjemu človeku še posebej nerazumljivo. Vse postni čas je naravnan na veliko noč. Začne se na pepelnično sredo, dobrih štirideset dni pred praznovanjem velike noči. Cerkev je postni čas v svoji prvotni obliki sprejela od Judov. Judje so se s postom pripravljali na praznovanje pashe (spomin izhoda Izraelcev iz Egipta). Ker pa se je judovski post časovno ujemal s Kristusovim trpljenjem, je kristjane ta post spodbudil k spo-kornosti in obžalovanju lastnih grehov. Najprej so se kristjani postili samo v petek, ko so se spominjali Kristusove smrti. Sveti Irenej in Tertulijan pričata, da so se v 2. stoletju po- Novi predsednik društva Teodor Gorogranc Mance Košir Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Manco Košir, pa prebiranje njene pretanjene knjige »Ženska pisma«, ki je prav dobro čtivo tudi za nekoliko bolj čutečo moško dušo, morda nam tudi takšna stvarnost, kjer se materialnost in duhovnost prijetno in harmonično prepletata in se dopolnjujeta v živo celoto, pomaga, da uzremo tisto ljubezen za nič, ki ji pravimo tudi brezpogojna ljubezen in je po svoje cilj vseh ciljev. Naj končam s slovenskim pregovorom, tako starim, a tako resničnim. Tudi njega najdemo v omenjeni knjigi. Takole gre: »LJUBEZEN JE BLA, LJUBEZEN ŠE BO, KO MENE IN TEBE NA SVETU NE BO«. Čisto na koncu, pa naj Vas še prijazno povabim k branju te knjige, da boste lahko sami in v miru doživljali vso bogastvo intimne dobrote in življenjskega hotenja, da se je bo prav gotovo nekaj naselilo tudi v Vas. Poskusite! Bernard KRAJNC stili na veliki petek, nekateri pa tudi na veliko soboto. V 3. stoletju so se že v raznih krajih postili ves teden, ponekod tudi več tednov. Ravno v 3. stoletju je postni čas dobil razsežnost štiridesetih dni. To razsežnost so oblikovali trije duhovni dejavniki: priprava na praznovanje velikonočne skrivnosti, katehumen-ska priprava na krst (priprava odraslih oseb na prejem zakramenta) in pokora velikih javnih grešnikov, ki so se štirideset dni pripravljali na spravo z Bogom in Cerkvijo. Postni čas je bil od vsega začetka čas intenzivne duhovnosti. Vse spokorne vaje so bile usmerjene na doživljanje Kristusove velikonočne skrivnosti. V tem času naj bi torej poglobili krščansko življenje, bolj pristno zaživeli tisto življenje, ki so ga sprejeli pri krstu. Uspešno sredstvo za poglabljanje krščanskega življenja je bila pokora, ki v človeku ureja strasti, dviga duha, vliva moč in zagotavlja zmago. Odpovedi jedem, premoženju, dajanje miloščine, poglobljena molitev, oblačenje v raševino ..., so spokorne vaje, ki so pomagale ljudem priti do notranjega spreobrnjenja. Kaj pa lahko rečemo o postnem času danes? Po svojem bistvu ostaja isti. Za vsakega pomeni postni čas klic k spreobrnjenju. Vsaka pot spreobrnjenja pa se začne, ko se človek zavestno ustavi pri sebi in začne poglobljeno razmišljati o svojem življenju. Ob takem razmišljanju Na nedavnem občnem zboru Turistično-olepševal-nega društva Šoštanj je bil za novega predsednika izvoljen Teodor Gorogranc, ki ga pozna veliko ljudi v Šaleški dolini. Bil je predsednik D PO Svobode Šoštanj, član pevskega zbora in upravnega odbora. Sedaj je poslanec v skupščini in član odbora za varstvo in urejanje okolja. Mož z očali in sivo brado deluje skoraj malce preresno, čeprav to ni in se zelo živahno pogovarja. Kot novega predsednika sem ga prosil, naj mi pove nekaj načrtov, čeprav za razvoj pravega turizma tu zaradi onesnaženega ozračja in Pake ni veliko možnosti. Zato društvu ostaja le olepšava mesta, da bi postalo prijetnejše za bivanje. Društvo je že leta 1902 ustanovil notar Vinko Kol-šek. Prihodnje leto bo slavilo 90-letnico, poleg gasilskega je to najstarejše šo-štanjsko društvo. Novi predsednik društva Teodor Gorogranc mi je povedal, da bo najprej z vsemi društvi in krajevnimi skupnostmi sklical sestanek, na katerem bodo predvideli prireditve ob 90-letnici društva. Gostinske lokale v družni lasti naj bi posodobili. Za zgled je navedel slaščičarno Petrovič Miš-maš. človek nujno pride do spoznanja veličine človeka kot osebe, po drugi strani pa ne more mimo tega, da se ne bi srečal tudi s svojo majhnostjo, ki mu bremeni vest in vleče njegovega duha k tlom. In to »breme vesti« naj bi v postnem času najprej v pravilni luči spoznali, si ga priznali in nad njim obudili ke-sanje. »Biti boljši«, je želja, ki preveva kristjanovo srce skozi ves postni čas. Z vsem tem pa se človek odpira delovanju božje milosti v njem in se tako na poseben način poglablja v skrivnost Kristusovega odrešenja. Za nas kristjane je resnica samo ena. Bog je razodeta Resnica, katere se moramo držati. Ne moremo z njo barantati, si vzeti od nje samo tisto kar nam je pri srcu. Sprejeti jo moramo v celoti, kar pomeni, da mora biti naše življenje prežeto s to Resnico. In kaj to pomeni za konkretno življenje v postnem času? Upreti se skušnjavi, ki se človeku kar sama ponuja v vseh možnih prefinje-nih oblikah in pa opravljanje dobrih del. Danes povsod vidimo vplive uničujočega ma-terializma. Tukaj ne mislim na to, da ima nekdo lepo in veliko hišo, dober avto ... Konec koncev vsi delamo zato, da bi lepo in udobno živeli. S tem mislim na tisti trenutek, ko se začno zaradi materialnih stvari krhati medčloveški odnosi, ko se krog prijateljev zoži samo na določene kategorije, ko se v človeku pojavlja samo še želja po imeti čim več, ko se starševstvo spusti na nivo kupovanja igrač in drugih dragocenih stvari, zanemari pa se lastno prizadevanje za vzgojo otrok, ko se človek narcisoid-no ozira samo še nase in na svoje potrebe. To je pekel, ki ga s sabo prinaša materiali-zem. Na mostovih naj bi odstranili cvetlična korita, ki so vedno uničena, cvetje iz njih pa vrženo v Pako. Pohvalil pa je Pizzerijo Cigler, ki lepo skrbi za cvetlična korita. Pri Kajuhovem spomeniku bodo poskušali spet namestiti klopi. Skupaj z ustreznimi institucijami bo treba določiti tudi mesta za parkiranje, ker sedaj vlada pri parkiranju splošna zmeda. Izletnik Celje naj bi čimprej na avtobusni postaji izobesil nov vozni red sedaj ni nobenega. Meni tudi, da naj bi imel v bodoče Šoštanj svojega vrtnarja, ki bi stalno skrbel za nasade cvetja in zelenice. Izrazil pa je zadovoljstvo, da je dosedanja predsednica Milojka Plam-berger tako uspešno vodila društvo, za kar je na občnem zboru dobila tudi lepo sliko od predsednika občinske turistične zveze Velenje Jožeta Kandolfa, ki se ji je zahvalil za njeno vestno in dolgoletno delo. Priznanje Turistične zveze Slovenije pa sta prejela tudi Dominik Pejovnik in Primož Marinšek. Teodorju Goro-grancu želimo, da bi vse pobude in želje tudi uresničil v zadovoljstvo vseh nas. Še zlasti pa za 90-letni jubilej tako uspešnega društva. Viktor Kojc Družina, osnovna celica naše družbe, je danes v veliki krizi. Zato je še toliko bolj pomembno, da se sedaj vprašamo o kvaliteti našega družinskega življenja. Kljub vsem vrtcem in šolam, ste starši tisti, ki ste steber vzgoje svojih otrok. Ste to res? Ob podatkih vse večje zasvojenosti z mamili in alkoholom že v osnovni šoli (!?) in iz pogovorov z več profesorji, bi lahko sklepal, da se ti stebri vzgoje izogibajo trudu, ki ga zahteva vzgoja mladih ljudi. Tudi mladi smo tisti, ki nosimo svoj delež odgovornosti za lastno življenje. Kaj kmalu začutimo tudi bolečo stran našega življenja. Zato se moramo na življenje dobro pripraviti. Ob vseh problemih in težavah, ki nas spremljajo v obdobju našega odraščanja, ob vseh vprašanjih, ki se vedno znova postavljajo pred nas, se moramo oprijeti naše prve dolžnosti, ki je učenje. To ni gola fraza, ampak dejstvo, katerega se je dobro čim prej oprijeti. Z učenjem si pridobivamo tudi delovne navade, brez katerih je življenje za človeka vseskozi težko breme. Kaj vse bi se lahko še vprašali v tem postnem srečevanju s samim seboj? Kaj mi preprečuje, da bi bil boljši oče, mati, prijatelj, sodelavec, študent, vzgojitelj... Je to napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požreš-nost, jeza, lenoba, sebičnost, nezvestoba, obrekovanje ...? Sam si moram poiskati trnje svojega življenja, ki neusmiljeno zbadajo mene, pa tudi vse tiste s katerimi se v svojem življenju srečujem. Postni čas nas vabi k temu. Prisluhnimo mu in mu dajmo odgovor s svojim življenjem. Stanislav ŽLOF Velenje -W-. ~m. «ta % ■ »J, - , m t» * jr.. muzeja Velenje Zgodilo se je • • • 14. marca Leta 1969 Tega leta je izšel Šaleški rudar točno na današnji dan. To je bila peta številka časnika v njegovem petem letu izhajanja. Glavna tema, ki so jo obravnavali so bile seveda bližajoče se volitve in njim predhodne kandidacijske konference. Mi pa se bomo danes izognili tej temi, saj le ta zahteva daljši študijozni pristop, ki pa ni na tem omejenem prostoru niti mogoč niti ni to namen te rubrike. Predstavil bi vam rad članek, ki je nosil naslov »Prva lopata«, ukvarjal pa se je z izgradnjo tretjega bloka TEŠ. Po zimi, ki je bila tega leta sila huda, so se namreč začela intenzivna in mrzlična pripravljalna dela. Gradbena dela so bila poverjena Gradisu. Le ti so začeli voziti opremo in material na gradbišče, vendar so ugotavljali, da bo velik problem pri graditvi ta, da »bodo imeli malo gradbenega manipulacijskega prostora, ker je gradbišče, na katerem bo stala kotlovnica, močno stisnjeno. Zraven vsega pa bodo istočasno začeli vzdolž Pake graditi še novo cesto med Šoštanjem in Pesjem . . . namreč ugotavljajo, da bi jim bila v veliko korist cesta, proti kateri so svojčas močno nasprotovali, če bi bila ta že zgrajena in prevozna.« Velik del časopisa pa je bil posvečen tudi poročilom o lanskih proizvodnih rezultatih. Tako pod naslovom »Gorenje — le tako naprej!« poročajo, daje Tovarna gospodinjske opreme Gorenje povečala v letu 1968 proizvodnjo v primeri z prejšnjim letom »po vrednosti kar za 103,6 %, planske naloge pa so za lansko leto presegli pri količinskem obsegu za 18 %, vrednostno pa za nad 23 %«. Pa tudi načrti za naprej so bili obetavni. Načrtovali so »____160.000 pralnih strojev, 406.000 štedilnikov na trda goriva, elektriko in plin, 120.000 hladilnikov in — tudi televizijski sprejemniki.« Ti so pomenili veliko novost v proizvodnjem programu tovarne. Leta 1972 Zgoraj smo zapisali, da so leta 1969 začeli z gradbenimi deli za tretji blok TES, ki bi naj bil gotov do leta 1971. Vendar so med delom nastajale manjše in večje zamude, ki so povzročile, da je tretji blok začel obratovati 15. marca leta 1972, ko so ga ob 15. uri in sedem minut pognali in je poslal prve kilovatne ure elektrike v omrežje. »Temu zmagoslavnemu trenutku je bilo priča 35 domačih ter nemških inženirjev in tehnikov.« Zapisali pa so tudi: »Skupaj s številnimi graditelji, inženirji in tehniki ter kolektivom šoštanjske termoelektrarne, se uspeha in zmagoslavja veselimo vsi občani šaleške doline, posebej še zato, ker vemo. kaj pomeni za našo občino in celotno slovensko gospodarstvo mova velika elektrarna. Zato ni čudno, da v Šoštanj vedno znova prihajajo številne čestitke.« Ja, tega leta si še nihče niti v sanjah ni mogel predstavljati, kako velik ekološki problem bo ta ista termoelektrarna predstavljala le par desetletij kasneje. Oči se ne ponašajo s svojim vidom, ampak s svojimi naočniki. TAGORE Postni čas KS ŠALEK -1 v Težave z lokali V najmlajši velenjski krajevni skupnosti, v Saleku, ne manjka težav. To je »mešana« krajevna skupnost, del je ima povsem mestne značilnosti, preostali pa vaške. V mestnem delu sicer nimajo večjih komunalnih problemov, zato pa jim »delajo sive« lase mnogi lokali, ki rastejo tu kot gobe po dežju. Za nekatere so sicer dali soglasja, drugi pa so se iz predvidenih trgovskih ali podobnih dejavnosti čez noč prelevili v bifeje. In ravno ti najpogosteje poskrbijo za nered. Lokali so odprti dolgo v noč, vrtijo glasno glasbo in na krajevno skupnost kar dežujejo pritožbe stanovalcev, nam je povedal predsednik sveta Franc Rogan. Pritožbe krajanov so že odstopili inšpekcijskim službam in Postaji milice. Druga težava je neurejen promet. Četudi je ta v središču kraja prepovedan, se tega motoristi ne držijo. Še več, včasih zamenjajo peš poti zà »dirkalne« steze in otroci so pogosto ogroženi. Krajani želijo, da bi te pešpoti bolj nadzorovali miličniki. Težave imajo tudi s kabelskim sistemom. Ko so ga gradili so našli preenostavne rešitve. Priključili so ga vsem stanovalcem, tudi tistim, ki priklopa niso plačali. Zdaj spremljajo programe in se posmehujejo tistim, ki so sistem plačali. Seveda jih bo treba izklopiti, pravi predsednik Franc Rogan, ki pa še ne ve, kako bodo to sftnancirali. Pa poglejmo še v vaški del krajevne skupnosti Šalek. Tu imajo največ težav z vzdrževanjem krajevnih cest. Denarja za to je vse manj. Trenutno pa pripravljajo tudi vse potrebno za izgradnjo vodovoda. Čeprav je Šalek v neposredni bližini Velenja, je tu še vedno 25 gospodinjstev brez ustrezne pitne vode. Kako bodo to prepotrebno naložbo sfinancirali pa zaenkrat še ni jasno. Mira Zakošek KS Gorenje — 17 • V v V j f Vnovič o opuščenem tutu V krajevni skupnosti Gorenje so v tem letu pred pomembnima in zahtevnima nalogama — izgradnji vodovodnega omrežja za del Skorne-ga ter razširitev telefonskega omrežja. Obe nalogi sta prednostni, so sklenili na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti prejšnji teden. Ko je tekla beseda še o nekaterih drugih zadevah, so se udeleženci seje dotaknili opuščenega tufa v svojem kraju. Znova so seveda odločno protestirali, da bi postalo to kakršnokoli odlagališče. Prav tako so vztrajali pri tem, da dolgoletni uporabnik tufa — Vegrad Velenje — uredi eksploatirano področje tako, kot je bilo rečeno. (tp) Bliža se stoletnica železne ceste Zgodovinarji iz velenjskega muzeja nas v Našem času redno seznanjajo s pomembnejšimi dogodki iz preteklosti Šaleške doline. Tako smo lahko pred meseci prebrali, da je Slovenski gospodar, ki je izhajal v Mariboru, dne 28. 11. 1889 poročal, da sta »gospoda Lapp in Klemen-siewicz dobila pravico izdelati železnico iz Celja skozi Šoštanj v Velenje in je torej upanje, da se dodela že v malem času.« Po treh desetletjih obljub o skorajšnjem začetku gradnje te proge, so jo tedaj v resnici začeli graditi in tudi dokončali v dveh letih. Dne 27. 12. 1891 je pripeljal prvi vlak iz Celja v Velenje. To je bil zelo pomemben dogodek za takratni čas, saj se je z izgradnjo železnice bistveno razširilo prodajno področje velenjskega premogovnika, letna proizvodnja se je že v petih letih povečala z 20 na 124 tisoč ton. Glavni zaslugi za izgradnjo proge in razvoj rudnika sta nedvomno imela Miha Vošnjak, domačin iz Šaleške doline in poslanec na Dunaju ter Daniel pi. Lapp, lastnik rudnika, prej gradbeni podjetnik pri izgradnji avstrijskih železnic. Letošnje okrogle obletnice se bi lahko spomnili s spominskim člankom ob koncu leta. Ali pa ob dolgih počitnicah nanjo preprosto pozabili. Kaj če bi bile naše skupne ambicije le malo večje? Razstava o gradnji in obratovanju proge? Slovesna vožnja? Okrogla miza o pomenu železniškega prometa včeraj, danes in jutri? Polep-šanje postajnih poslopij v Velenju in Šoštanju? Razmisleki o načrtih za novi postajni poslopji? Zanimivo bi bilo slišati, kaj mislijo v zvezi s temi in še drugimi vprašanji uredništvo in bralci Našega časa, poslušalci radia Velenje? Odgovorni na ŽTP in občini? Uporabniki železniške proge Velenje—Celje? Znana evropska finančna ustanova, Evropska investicijska banka, daje projektom za razvoj cestne in železniške infrastrukture prednost pred vsemi drugimi projekti. Ali se pri nas vzdrževanje in gradnja novih prometnic zadosti hitro in kvalitetno odvija? Miroslav Žolnir NAŠ BAROMETER CEN Po precejšnjem odmoru spet uvajamo rubriko Naš barometer cen, saj se spet vse pogosteje dogaja, da ima enak artikel v različnih trgovinah, različno ceno. Včasih je ta omembe vredna in se splača potruditi in tak artikel poiskati tam, kjer je cenejši. Sploh danes, ko je treba vsak dinar marsikomu dvakrat obrniti, da se mu na koncu izzide. Zato bi vas, dragi bralci povabili, da sodelujete. Če ste opazili pri kakšnem izdelku pomembno razliko v ceni, povejte to nam, mi bomo drugim in več nas bo, ki bomo prihranili kakšen dinar, ker bomo cene poznali. Nič drugega vam ni treba, kot napisati, izdelek, kje ste ga videli, kakšno ceno ima in kakšna je ta drugje. Tokrat smo artikle izbirali tako na pamet. Za prvič. Prepisovali smo cene istovrstnih izdelkov in istih količin: za Persil brez fosfatov (3 kilogramski), pralni prašek Oskar (3 kilogramski), higienske vložke VIR 80, toaletni papir Paloma, 150 lističev, rastlinsko olje Zvezda, liter, Cedevito — 200 g, Zelenjavne ribe ARGO-piknik, Ljutomerčan — I liter, Riž — zlato polje, kilogram, en-divijo, banane, pomaranče, cvetačo in paradižnik. Kaj smo ugotovili? Da so ponekod razlike v ceni že takšne, da se splača stopiti dva koraka dlje. NAŠ BAROMETER CEN Tabela: Nama, ERA, Preskrb. Ko- KK Ptuj Trž- Preskrb. Can- roška cesta ERA Tržnica niča karjeva cesta Persil 149,70 — - 143,70 Oskar 90,60 — 70,50 93,60 vložki 21,80 19,50 19,80 19,00 toalet, papir 8,90 7,40 — 8,80 olje 23,10 26,40 — 25,60 Cedevita 29,00 27,70 27,70 27,70 zelenjavne ribe 18,70 18,40 — 17,00 Ljutomerčan 64,30 57,60 — 57,20 riž 31,60 31,10 35,70 33,60 endivja 69,50 69,00 69,00 69,00 banane 43,90 43,90 43,90 43,90 pomaranče 28,80 28,80 28,90 24,90 cvetača 58,20 69,60 59,90 58,10 paradižnik 78,30 78,30 78,30 78,40 Avstralski in indijsk paličnjaki rega vtaknemo vejice robide ali maline, da ostanejo dalj časa sveže. Teh pa je pri nas tudi dovolj. Z omenjenimi listi se namreč te ži-valice hranijo. Enkrat na teden liste menjamo. Živalice ene in druge vrste lahko živijo skupaj ali pa v ločenih posodah. Akvarij moramo imeti obvezno pokrit; najprimernejša je gaza, ki zadržuje vlago. Jelka ima trenutno dvajset odraslih in okoli trideset mladičev avstralskih palič-njakov, za konjiček pravi. Tudi nam priporoča te krhke živalice. Ce bi jih želeli se kar oglasite pri Grudni-kovih na Bračičevi 4 in sicer ob petkih, sobotah in nedeljah. Po simbolični ceni vam jih bo prodala in še svetovala kako in kaj. In še šolam za biološke krožke in ure biologije jih priporoča. B. Mugerle r------------- PRI GRADNIKOVIH NA BRAČIČEVI 4 Drugačni sobni prijatelji Ljudje imamo v zadnjem času v stanovanjih vse več različnih živali in živalic. Pa tu ne mislim le na pse, mačke, hrčke in razne ptice, njihovo število se tako in tako vsak dan veča. Ni malo takih, ki si omislijo celo take živali (divje mačke, kače, kuščarji), ki so odrasle celo življenjsko nevarne, še najmanj pa primerne za otroško igro. Da se ne boste preveč zgrozili, preidimo raje k mirnejšim in prav nič nevarnim živalcam, ki so marsikomu v užitek in za konjiček, za stanovanje pa prelep okras. Akvarij poln živopisa-nih ribic je zagotovo primeren za vsako stanovanje. Seveda moramo imeti za oskrbo tudi tako majhnih živalic precejšnjo mero znanja, če želimo, da nam ljubljenci uspevajo in preživijo. Verjeli ali ne, v akvariju imamo lahko poleg ribic, želv ... tudi druge, za nas manj znane živalice. O tem sem se sam prepričal te dni, ko sem obiskal družino Grudnik na Bračičevi 4 v Velenju. Točneje, tja me je povabila Jelka Grudnik, ki vzgaja pri nas zelo redko vrsto živalic, to so avstralski in indijski paličnjaki. Sicer se pri Grudnikovih že dolgo ukvarjajo z akvaristiko. Imajo več akvarijev z ribami, v enem pa imajo želve. Pred časom pa se je hčerka Jelka odločila za pa-ličnjake, ki prav tako živijo v akvariju, vendar ne v vodi. Kaj je Jelko, sicer študentko ekonomije, spodbudilo, da se je odločila za to manj znano vrsto: »Ko sem hodila na naravoslovno- matematično v Celje, smo imeli dijaki na koncu tretjega letnika na skrbi različne živalice za potrebe pouka, med njimi tudi avstralske in indijske paličnjake. Bila sem pozorna na njihovo življenje in razmnoževanje, zato sem sklenila, da te živalice poskusim še sama vzgajati. Dobila sem dva avstralska in indijska palič-njaka. Slednji mi je v stanovanju izginil neznano kam in ko sem že mislila, da je z njim konec, smo ga našli pri cvetlicah. Sprva sem imela ime za vsakega.« Indijske živalice so zelene barve, podobne so paličicam in imajo dolge noge na katerih imajo blazinice in krempeljčke. Z njimi se dobro premikajo po steklu in se oprijemajo vej in listov. Avstralska vrsta je na prvi pogled podobna škorpijonu in je rjave barve. V določenem obdobju sleče kožo, živi pa približno od enega do dveh let. Se sama oplodi, jajčka pa leže na zemljo, ki mora biti na dnu akvarija. Doseže le nekaj centimetrov velikosti. Vzgoja teh živalic ni zahtevna. Najprimernejši za njihovo življenje so akvariji ali druge steklene posode. Na dno damo prst, v posodo pa kozarec vode v kate- »Včasih sem prodajala tudi sadike paradižnika in papri kc, pa se ne izplača, ker jih drugi ponudijo prej«. MARJETA TOMAŽIČ, PRODAJALKA SEMEN Znanka Tržnice že triintrideset let Prav zdaj je čas in tudi velika izbira za nakup različnih semen. Nekateri vrtičkarji kupujejo semena izključno pakirana in od znanih proizvajalcev, spet drugi pri zasebnih pridelovalcih. Kdo ima več sreče s semeni je težko reči, zanesljivo pa je, da zasebne pridelovalce nenehno kontrolira kmetijski inštitut. Ena tistih, ki doma prideluje različna semena in jih potem prodaja na trgu, je Marjeta To-mažič iz Markovcev pri Ptuju. Zdaj je že stara znanka velenjske tržnice, saj že triintrideseto leto prihaja v naše mesto. Vsako leto v tem času jo lahko vidimo, ko v stojnici prodaja semena različnih solat, čebulček, fižol in še kaj. Ko sem jo pred dnevi povabil na kratek klepet mi je povedala, da različna semena pridela na pri- bližno dva ara veliki njivi. Pridelavo semena pregleda in kontrolira vsako leto kmetijski inštitut Slovenije, ki je na osnovi ustrezne kvalitete izda posebno potrdilo. V zimskih mesecih skupaj s hčerko pripravita semena za prodajo. »V Velenju se počutim kot doma, veliko ljudi že poznam. Približno dva meseca sem vsak petek in soboto v tem mestu, potem grem spet domov. Tudi doma na srednje veliki kmetiji je dela prek glave. Prodaja semen je bila včasih, ko tržnica v Velenju še ni bila pokrita, mnogo bolj naporna, težava je bila kam shraniti semena. Mnogo je tudi takih, ki vsako leto kupujejo semena samo pri meni. Poleg prodaje mnogim, zlasti tistim, ki so vrt šele dobili, svetujem kako in kdaj se kaj seje ali sadi. Opažam pa, da je prodaja semen slabša kot je bila nekoč, ni denarja. Kljub temu bom pri tem vztrajala, kako dolgo še, ne vem,« je sklenila klepet naša stara znanka Marjeta Tomažič. Naj ji na kraju zaželimo prijetno počutje v našem mestu z željo, da bodo pri njej kupljena semena lepo vzklila. B. Mugerle naè čas stran 9 Il I II 11 I 11' M !■!! HÉII« 111 l—M H MOJ SADNI VRT (19) Biološko pridelovanje sadja (sistem barka) \ ■ v V < Kot sem zapisal v prejšnjem članku je najpomembneje, da sadika v prvem letu dobro zavzame svoj položaj. Seveda, če so tla plodna, se mladike močneje razvijajo, tako rastejo močneje pri dnu nagnjene sadike. To mladiko in tudi tisto pri vrhu pustimo, da se prosto razvijata. Enako pustimo tudi mladiki z leve in desne; vse mladike, ki rastejo navpično pivcira-mo, s čimer krepimo sadiko tako pri dnu, kot pri vrhu. Spodaj pustimo, da se en poganjek jahač močno razvije in raste navpično in ko doseže dolžino sadike, ga nagnemo pod kotom 30 stopinj v nasprotno stran od sadike, to je zdaj proti severu. Če se zaradi povečane bujnosti rasti ali zaradi kakšne poškodbe vrha začne vrh cepiti v več poganjkov, je treba« vse ostale odstraniti (pivcirati — ker smo rekli brez rezi). S tem, ko sadiko nagnemo v nasprotni smeri, ustavimo sokove, da bi še naprej silili navzgor in s tem dosežemo njeno prožnost. To je pomembno tudi zaradi tega, da nam sadike ne olesenijo prehitro, ker bi takrat poškodovali poganjke. Mladike, ki rastejo postrani pustimo, da se nemoteno razvijajo. Če jih je zaradi bujnosti preveč, potem jih redčimo, na vsakih 20 do 30 centimetrov. Že ob koncu drugega leta, zagotovo pa v začetku tretjega, je vse bolj opazna večja buj-nost sadnih dreves. Bujnost se pojavi, ko nastaja korenina sorte, sorta se torej začne osvobajati koreninskega sistema podloge. Če zaradi premalo bujnosti rasti v drugem letu še ni bil nagnjen povsem pod kotom 30 stopinj, to storimo sedaj na začetku tretjega leta rasti. Takoj, ko je mladika nagnjena, se začne sno- Poganjek moramo nagniti v nasprotno smer sajenja vati ali tvoriti sadne brste in tako lahko že v tretjem letu pričakujemo pridelek. Takoj, ko poševno rastoče mladike dosežejo določeno višino in debelino, jih spet nagnemo v nasprotno smer. S takšnim sistemom rasti in nagibanjem na novo zraslih mladih dobimo znotraj votlo krošnjo, ki je popolnoma odprta in izpostavljena vplivu sonca in svetlobe, leto pa nam pomaga pri našem biološkem pridelovanj, saj vemo, da sončna svetloba in seveda dobra osvetlitev pomagata preprečevati bolezni in razne škodljivce, ker imajo na teh mestih manj vlage, kar je pogoj za njihov razvoj. Največja bujnost dreves se prične s popolnim osvo- bajanjem koreninskega sistema od podlage. To se zgodi pri šibko rastočih podlagah ob koncu drugega leta, pri bujno rastočih podlagah pa ob koncu tretjega leta ali v začetku četrtega. Ko sadno drevo doseže določeno bujnost in razvije lepo ogrodje (skelet), nagibamo na novo nastale mladike in to vsako leto do konca junija. Na nagnjenih mladikah se že v istem letu tvorijo cvetni brsti za pridelek v prihodnjem letu, kar je seveda pogoj, da imamo vedno dovolj pridelka. Matjaž Jenšterle Sadjarji pozor! Semi nar o delu v sadnem vrtu Delavska univerza Velenje ter Erino Kmetijstvo in Maloprodaja pripravljajo za soboto, 16. marca, že tretji po vrsti seminar o vzgoji in spomladanskih opravilih v sadnem vrtu. Seminar je namenjen vsem - tistim, ki se že ljubiteljsko ukvarjajo s to dejavnostjo ali pa to šele nameravajo. Začeli ga bodo ob 8. uri v prostorih velenjske Delavske univerze, razdelili pa so ga v teoretični in praktični del. Po končanih predavanjih bodo namreč pridobljeno znanje sajenja in obrezovanja sadnega drevja v sadovnjaku na Turnu. Prijave za seminar zbirajo v tajništvu Delavske univerze, za udeležence pa bo veljal 180 din. Kadar se srečata moški, ki ne ve, kaj bi rad, in ženska, ki ve, kaj hoče, se srečanje mora končati s poroko. Dušan Radovič Velenjs ki avtomobilski sejem V pričakovanju višjih cen Ničkaj prijetna nedelja, če bi jo sodili po vremenu, je tudi to nedeljo privabila na avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano veliko prodajalcev in tudi kupcev. Tisti, ki so železne konjičke prodajali, so »navijali«: kupite avto, kajti čez nekaj dni bodo cene Zastavinih avtomobilov poskočile, drugi, ki so kupovali, pa so seveda krepko premislili preden so denarce odšteli, tudi tokrat po večini marke. Kar nekam navadili smo se, da so razen redkih izjem vse cene v DEM, nekateri lastniki pa ob resnem kupcu sprejemajo tudi dinarsko protivrednost. Kljub temu, da je. vse v pričakovanju višjih cen avtomobilov domače izdelave, je v nedeljo kar precej avtomobilov menjalo lastnika. Značilnost tokratnega sejma je bila tudi v tem, da so pred Rdečo dvorano prevladovala vozila z mariborsko registracijo. KUHARSKI NASVETI Mesni puding Potrebujete: 1/2 kg telečjega stegna, 35 dag kuhane gnjati, 15 dag masla, 5 jajc in 1 zemljo. Mesu odstranite kožice in žile ter ga zmeljite na mesoreznici. Zmešajte rumenjake z maslom in k temu dodajte zmleto meso ter v mleku namočeno in ožeto žemljo. Pridajte še trd beljakov sneg. Zmes denite v dobro pomazan in z drobtinami potresen model. Kuhajte v sopari 1 uro. Kuhan puding previdno zvrnite na krožnik ali v skledo in ga polijte z vinsko omako. Lahko pa puding spečete tudi kot narastek. Vinska omaka: Potrebujete: 8 dag presnega masla, koren, peteršilj, zeleno, čebulo, ohrovtov storžek, 2—3 paradižnike, 3 žlice moke in dobro vino. Zelenjavo osnažite, zrežite na koleščke in prepraži-te v presnem maslu. Potresite z moko, ko se malo pre-praži, dodajte paradižnike, razmešajte, prilijte juho, po-poprajte in pustite, da nekaj časa vre. Precedite, dodajte (po okusu) vino in polijte puding. Se nekaj cen: Golf (bencin), 1986, 11.000 DEM, Golf (diesel), 1983, 7.200 DEM, Golf (bencin), 1980, 5.500 DEM Golf (diesel), 1987, 14.500 DEM, Lada, 1987, 8.200 DEM Lada Samara, 1989, 9.500 DEM, Lada Samara, 1987, 9 000 DEM, Zastava 128, 1986, 2.700 DEM, Jugo 1990 7 500 DEM, Jugo 5:5, 1989, 80.000^dinarjev, Jugo 45, 1986, 5.500 DEM, Jugo, 1985, 4.200 DEM, Renault 9, 1982, 7.500 DEM Renault 18, 1986, 10.500 DEM, Škoda 1978, 23.500 dinarjev' Ford Escori 1,3, 1982, 11.500 DEM, Opel Kadet 1,6 1984' 11.000 DEM, Peugeot 305, 1986, 14.500 DEM itd. B.M. Body! O bodyjih smo hoteli napisati nekaj že po ljubljan- skem sejmu mode, kjer se je dalo videti, kaj znajo tudi naši modni kreatorji! Moda ne spregleda ničesar, tudi tistega ne, kar je skrito. Moda se poigrava z našo neči-mernostjo in tudi s tistim, kar je skrito. Po lepo perilo sploh ni treba več na tuje! Tudi pri nas je na modelih veliko čipk, biserčkov in pentljic. Nešteto je kompletpv, modrčki so pogosto spet z obročki v košaricah. Posebno moderni pa so bodyji, ki prav za vse priložnosti niso najbolj praktični, so pa lepi in jim zato nekaj nepraktičnosti lahko tudi odpustimo. Tokrat smo v svet mode pokukali v 7D. Prisotnost Na eni od sej izvršnega sveta SO Mozirje je bil odsoten le en član in v zapisniku je bilo pomotoma napisano Neupravičeno. Na naslednjo sejo je privihral v vsej svoji postavnosti in strumno oznanil, da je UPRA VIČENO prisoten. Kdo govori o Demosovi večini? Na volitvah v mozirski občini so prepričljivo zmagale Demosove stranke in temu primerna je seveda zasedenost vodilnih mest v občini. Na zelo pomembnem mestu pa Demos nikakor nima večine, bolje rečeno — občinsko politiko vodijo neodvisni. Gre za sestavo izvršnega sveta. Od devetih članov je kar pet neodvisnih, preostali štirje pa so člani vsak svoje stranke (krščanski demokrat, slovenski demokrat, liberalec in prenoviteljica). Toliko, da se ve! Prej domov Moški so se tudi ob letošnjem 8. marcu izkazali. Ne samo, da so svojo pozornost izkazali s cvetom, ponekod so bili tako pozorni, da so svojim sodelavkam dovolili, da odidejo z dela uro, dve ali tri prej domov. Ve se zakaj — da enkrat v miru skuhajo kosilo in počakajo utrujene može. Kajenje ni dovoljeno V samopostrežni restavraciji na Golteh »kajenje ni dovoljeno«. To pa očitno velja samo za goste — blagajni-čarke, ta napis, prav nič ne moti!? Visoka stopnja pripravljenosti Posnetek nazorno prikazuje, da so v mozirski občini že nekaj let pripravljeni na takšne ali drugačne razmere, pripravljenost pa je tudi primerno zakamuflirana. Če bo golaž (ali kaj podobnega) tako dober, kot so kotli skriti, bo še kar v redu, še bolj v redu pa bi seveda bilo, če bi si še naprej mirno kuhali doma. Ne prezrite! Če ste med tistimi, ki kupujete otroško konfekcijo in obutev, opremo za dojenčka, izolacijski gradbeni material, sončne kolektorje ali toplotne črpalke, ne hitite preveč. Splača se počakati na Uradni list in še nekaj dni, in s cen teh izdelkov bo spran posebni prometni davek v višini okoli 13. odstotkov. Italijanski čevlji za jugo ceno V središču Velenja je Modni salon odprl lepo trgovino z modnimi italijanskimi čevlji. Zanimanje zanjo je bilo med Velenjčani ob otvoritvi in po njej izredno. Tja so se stekale reke ljudi. Zdaj je samo še vprašanje, koliko bodo te reke tudi kupovale, glede na to, da poznavalci tržaških trgovin s čevlji pravijo, da so tukajšnje cene ohoho. Ampak italijanski čevelj je tudi italijanski čevelj in samo po njega se tudi na konec Tržaške ne izplača. Dan žena kot se sika Tudi ob tem 8. marcu je bilo tako kot se šika. Gostilne so se polnile že od jutra naprej in niso bile redke, ki so obratovalni čas premaknile v soboto. Gostinci so si meli roke, tako kot so si jih cvetličarji. Tisti, ki že dolgo vedo, da moški ,na dan žena ne sprašujejo za ceno. Rokomet" Smučarski skoki Za oboje lahka igra Medalji na Tirolskem Sobotno kolo v drugi zvezni rokometni ligi je bilo za obe velenjski ekipi zgolj formalnost. Dekleta so gostovala v Vinkovcih pri tamkajšnji Lokomotivi; to je pri naslabši ekipi v 2. ZRL zahod, ki ji mesto morda ni niti v kakšni republiški ligi, kaj šele v drugi. Igralke Velenja so zato zlahka zmagale s 15 zadetki, bila pa je to tudi priložnost, da so kar precej časa za igro dobile tudi igralke, ki sicer zaradi svoje neizkušenosti in mladosti bolj grejejo rezervno klop. razen Hu-dejeve, ki je bila bolana. V soboto bi se morala velenjska dekleta sestati v Rdeei dvorani z igralkami Borova, vendar so zaradi zasedenosti dvorane srečanje preložili na kasnejši datum. Fantje, igralci ŠRK Velenje, so v IX. kolu gostovali v Litiji kjer jim domači Usnjar prav tako ni bil dorasel. Čeprav so si gostitelji prizadevali, da bi dobili srečanje, pa je bilo to zaman, saj Velenjčani želijo osvojiti vsaj tretje mesto. Torej je seveda prav, da so igrali zavzeto in pokazali, da so po dveh zaporednih porazih znova uredili svoje vrste, pa tudi živce. Kapetan Vajdl, ki se je v prejšnjem kolu »hladil« je znova odlično branil, med drugim tudi štiri sedem-metrovke, eno mladi vratar Stropnik, sicer pa so tudi ostali, kot smo že zapisali, igrali zelo dobro. V naslednjem kolu bodo fantje igrali pri Jugotrbini. (vos) -Odbojka- Nogomet- Samo točka v Žalcu Nogometaši velenjskega Rudarja so se v uvodni spomladanski tekmi v igri s Partizanom Hmezad v Žalcu morali zadovoljiti samo s točko, nje pa so se veliko bolj razveselili gostitelji, saj so naprimer v prvem polčasu sprožili prvo neposredno žogo na vrata šele v 42. minuti. Žalčani so se v glavnem le branili, Velenjčani imeli premoč, ki pa je bila jalova, kot pove že sam rezultat (0:0). V nedeljo namreč ni bilo igralca, ki bi znal in mogel presenetiti domačega vratarja Pu-sovnika. Za Velenjčane sta zaigrala tudi odlična mariborska igralca vratar Mladen Dabanovič in Matjaž Križan, ki je trenutno eden najbolj nadarjenih slovenskih igralcev. Z njima so Velenjčani veliko pridobili v obrambi, toda če sodimo po nedeljski uvodni tekmi, bodo Velenjčani v spomladanskem delu težko zabijali gole (upamo, da se motimo) in da je z odhodom hitrega in odličnega Matjaža Cvikla nastala vrzel v napadu. Velenjčani so imeli tudi v Žalcu vseskozi pripombe na sodnika Žitnika iz Kidričevega. Ta sodnik očitno ni dorasel dogajanjem v slovenski ligi. Na začetku srečanja je dovoljeval preostro, na trenutke celo grobo igro, sodil je v stilu dva prekrška za enega. Velenjčani pa so mu najbolj zamerili, ker v 20. minuti ni piskal enajstmetrovke v njihovo korist, saj je eden izmed domačih igralcev igral z roko, kar je videla večina, sodniku pa seje očitno zdelo, da je minilo še premalo časa na srečanju, da bi že postavil žogo na belo točko. Takšno deljenje pravice je povzročalo vse večjo živčnost velenjskih igralcev, tako, da je sodnik podelil kopico kartonov. Od gostujočih igralcev so porumeneli Karič, Pranjič, Macura in Skrbinek in trener Drago Kostanjšek bo imel v naslednjih kolih kar precej težav s sestavljanjem ekipe. Naslednji nasprotnik Rudarja bo v nedeljo v Velenju ekipa Domžal, (vos) Bolj, ko se je tekma bližala koncu, so Velenjčani »pritiskali«, a neuspešno to velja tudi za napad S. Oblaka in Gorska Košarka Teč(e)ni gledal(e)ci Tudi košarkarji ljubljanskega Mineral Slovana so bili pretrd oreh za domače košarkarje, ki so nastopili oslabljeni brez poškodovanih Mrzela, Sevška in Pašiča. pa tudi Tomic ni mogel veliko pomagati svoji ekipi. Gostje so do približno štiri minute do konca držali vse niti igre v svojih rokah, tedaj pa se je Elektri po nekaj odličnih in natančnih metih ponudila priložnost za preobrat. Ob izredno zavzeti igri so izenačili na 74:74, žal pa se tedaj Leskovšek ni mogel sprijazniti z eno sodnikovih odločitev. Zaradi obnašanja, ki ne sodi na športna igrišča, sta ga sodnika »nagradila« z izključitvijo, Elektro pa s štirimi kazenskimi meti. Gostje so si tako spet priigrali prednost, ki je do konca niso spustili iz rok. Izključitev pa bi si zaslužil tudi eden izmed gledalcev, ki je bil skoraj ves čas srečanja »v sporu« s sodnikoma, duška si je dajal tudi s polivanjem piva po parketu, pa mu to še ni bilo dovolj. Po končanem srečanju je zunaj pred telovadnico nagradil nič krivega delegata z udarcem. Potem je stisnil rep med noge in hitro odšel. V upravi kluba pričakujejo, da se ne bo več vrnil, saj s takšnim obnašanjem samo škodi klubu. Konec koncev, če bodo (bi bili) sodnika in delegat dosledni v zapisniku, se kaj lahko zgodi, da tekmovalna komisija dvorano zapre. V naslednjem kolu bodo igralci Elektre gostili Bistrčane. (vos) V Fulpmesu na avstrijskem Tirolskem so bile I. mednarodne zimske igre mladih. V jugoslavanski ekipi sta bila tudi velenjska skakalca Peter Ceh in Boštjan Rednjak, ki sta posamično v svojih kategorijah osvojila 11. mesti, veliko pa sta prispevala osvojitvi medalj v ekipnem delu. Rednjak je s svojo ekipo osvojil srebrno, Ceh pa bronasto medaljo. V Planici je bila finalna tekma planiških skakalnih šol. Boštjan Rednjak je bil tretji, v skupni uvrstitvi za pokal Cockte je osvojil drugo mesto, Kolenc pa enajsto. F. Z. Peta zaporedna zmaga Na gostovanju v Kamnici pri Mariboru so bila dèkleta Kajuha Topolšice zopet uspešna. Domačo ekipo so premagala s 3:1 in tako zabeležila peto zaporedno zmago. Sedaj so na četrtem mestu, v soboto pa bodo igrala doma proti drugouvrščeni ekipi Krima iz Ljubljane. Fantje so gostovali na Bledu in izgubili z 1:3, vendar so še vedno drugi na prvenstveni lestvici. V soboto ne bi smeli imeti težjega dela. saj doma gostijo zadnjeuvrščeno Pomurje. Ljubenke so na gostovanju pri Krimu, ki je drugi na lestvici, izgubile po ogorčenem boju in po dobrih dveh urah igre z 2:3. Vseeno so še na tretjem mestu, v soboto pa jim pride v goste ekipa Mežice. D. M. Trener Slavko Škoflek, Peter Čeh in Boštjan Rednjak (vos) Camloh in Črešnik odlična V Zagrebu so sklenili zimski ciklus turnirjev za kategorije do 10, 12 in do 14 let. Odličen uspeh sta dosegla velenjska igralca Camloh in Črešnik, ki sta se vsak v svoji kategoriji uvrstila na masters, se pravi med osem najboljših in še tam sta klonila šele v finalu. Camloha (do 14 let) je premagal Karlovič iz Medveščaka, Črešnika (do 12) pa Pehar iz Zenice. Dobri na regijskem V nedeljo, 10. marca, je bil v športni dvorani v Škalah kvalifikacijski regijski turnir za pionirke in pionirje. Odlično 3. mesto si je priigrala Tanja Ževart in si s tem zagotovila nastop v finalu republiškega prvenstva. J, Sla-tinšek je delil 5. do 8. mesto, Simon-čič in U. Slatinšek pa sta se uvrstila med 16 najboljših. A. V. Škale - liga malega nogometa Klub malega nogometa iz Skal bo konec tega meseca začel ligo v malem nogometu, ki jo bodo po spomladanskem delu nadaljevali še jeseni. Prvo kolo bo na sporedu 29. marca. Tekme bodo vsak petek od 16. do 22. ure. Štartnina bo 1.500 din. Če želite tekmovati v tej ligi in vas še zanimajo kakšne podrobnosti, jih dobite pri Alešu Rednaku na 'telefonski številki 857-578. Sportklub — turnir trojk Velenjski Sportklub bo v soboto, 16. marcca, s pričetkom ob 9. uri v telovadnici Centra srednjih šol organiziral tradicionalni turnir trojk v malem nogometu. Prijave sprejemajo po telefonu (063) 856-231 in pol ure pred začetkom. »Arničev« zimski pohod na Raduho Planinsko društvo Luče ob Savinji in Savinjski meddruštveni odbor PD vabita v soboto, dne 16. marca 1991 na prvi enodnevni Arničev zimski pohod na Raduho (2.062 m.) Začetek popotovanja po gori bo med 6.30 in 8. uro pred osnovno šolo v Lučah. Smer pohoda bo potekala po markirani poti mimo Nadlučnika do planine Loka in po želji na vrh. Posebno izkaznico s spominskim žigom in čaj zagotavljajo pokrovitelji Gorenje Servis, Gorenje MGA in ZTKO Mozirje. Napitke bo mogoče dobiti tudi v koči na Loki, vsa ostala oskrba pa naj bo iz nahrbtnikov. Organizatorji opozarjajo udeležence, da je v višjih predelih Raduhe še dosti snega. Zato vsem svetujejo naj dosledno upoštevajo navodila članov Gorske reševalne službe, postaje Celje. Miroslav Žolnir Košarka -Šoštanjčanke med najboljšimi Košarkarice OŠ Bibe Röcka so se v soboto z zmago na selekcijo Savinjske v Šentjurju uvrtile med 16 najboljših ekip v Sloveniji. To je lep uspeh, saj v tem tekmovanju nastopa 250 ekip. Uvodni poraz proti Pomur-ju jih ni zmedel in so v odločilni tekmi dosegle pomembno zmago proti Savinjski. Nastopile so Andreje, Rehar, Mevc, M. Skornšek, Pokleka, Katič, Borovšak in L. Skornšek. RŠCin družboslovna Športna zveza Velenje je pripravila občinsko prvenstvo ŠŠD za mladince in mladinke. Pri mladincih je bil vrstni red naslednji: I. RŠC, 2. strojna, 3. elektro in 4. gimnazija, pri mladinkah pa: 1. družboslovna, 2. naravoslovna in 3. računalniška. ELEKTRA:MINERAL SLOVAN 90:101 (46:54) Elektra: Leskovšek 5, Pečovnik 4, Dumbuya 38, Brešar 2, Plešej 11, Tornine. , Lipnik 20, Pipan Lipnik (10) in Dumbuya poskušata zaustaviti prodor odličnega Madona PARTIZAN HMEZAD:RUDAR (V) 0:0 Rudar (V): Dabanovič, Križan, Skrbinek, Dolar, Golač, Macura, Karič, Pranjič, Oblak, Brdžanovič, Goršek (Polovšak). IUV USNJAR:VELENJE 21:29 (9:13) Velenje: Stropnik, Čater 1, Krejan 4, Ramšak, German, Plaskan 6, Požun 5, Rozman 2, Vrečar, Voglar 4, Šerbec 7, Vajdl. LOKOMOTIVA:VELENJE 18:33 (8:18) Velenje: Lakič, Misaljevič 6, Draganovič, Oder 6, Zidar 10 Katič 6, Fale, Hudej, Ikič 3, Petek, Delič 2, Hrast. BLED:TOPOLŠICA 3:1 Topolšica: Jezeršek, Nahtigal, Jerončič, Medved, Aravs, Kugo-mč, Zigon, Čop, Britovšek, Stakne, Golob. PARTIZAN KAMNICA:TOPOLŠICA KAJUH 1:3 Topolšica Kajuh: N. Stevančevič, J. Stevančevič, I. Hojak, M. Hojak, Kavnik, Čelofiga, Godec, Goltnik, Türk, Ržen, ß nama Namin kotiček TA teden zav^L V samopostrežni prodajalni: VELIKONOČNA PONUDBA: • orehova jedrca kg 154,00 din • šunka brez kosti kg 129,10 din • šunka s kostjo kg 105,00 din • barva za jajca 10,80 din Po ugodnih cenah lahko izberete tudi: — piknik keksi 1/1 48,00 din — Queen keksi 500 gr 38,50 din in v diskontu: — tuna v koščkih 185 gr, uvoz 18,50 din — malinovec Tališ 1/1 26,40 din — cola sirup 1/1 26,90 din V prodajalni PRESKRBA na Koroški: — vino Grk 0,75 32,30 din — sok marelica, breskev 0,7 17,20 din — sirup malina-1/1 29,20 din — sirup mešani 1/1 28,10 din Na moškem oddelku: — vetrovke jeans — butik Neno le 885,70 din — sako — butik Neno le 1.091,70 din Na ženskem oddelku: NOVA KOLEKCIJA »Leona« Mure iz Murske Sobote — usnjene jakne iz ovčje nape raznih krojev Na otroškem oddelku: uvožene plenice PAMPERS — otroški vozički Roky že od 1.490 din dalje Na oddelku metraže: — prešite odeje »Darko« le 560,30 din Na oddelku s kozmetiko: — zlat nakit, lahko izberete tudi za »pisanko« Na elektro oddelku: — video rekorder Univerzum — radio ure — budilke V tekstilnem diskontu: — ženske rute — ženski šali samo 9.213.70 din že od 373,20 din dalje le 61,80 din le 32,50 din Na železnini: — motorne žage Husqvarna FF 61 le 8.043,30 din — velika izbira orodja za VRTIČKARJE!! Za VELIKO NOČ smo vam pripravili v pritličju posebno ponudbo! OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO in OBČINSKA GASILSKA ZVEZA VELENJE ocenjujeta, da je v tem času velika nevarnost požarov v naravnem okolju. Vse občane opozarjata, da je nevarno kuriti na prostem ali zažigati travniške odpadke ter površine suhe trave. Prosijo, da navodila upoštevate, kajti posledice so lahko katastrofalne. ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje p.o. objavlja prosta dela in naloge vodja službe za domači trg POGOJI: 1. višja strokovna izobrazba ekonomske smeri 2. 3 leta delovnih izkušenj 3. poskusno delo 4 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: ELKROJ Mozirje, Kadrovsko splošni sektor v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Naše črne gradnje (2) Ponovno pišem o rušenju nadomestne hiše ob Partizanski cesti št. 46 v zaselku Straža v krajevni skupnosti Staro Velenje. Toda sedaj ne pišem več o lastniku Šefki Jusupoviču, temveč so sedanji lastnici Marici Jusupovič, ki je ob ločitvi, zaradi otrok, zadržala možev priimek, ter o njenih mladoletnih otrocih, sinu Senadu ter hčerki Ani. Kot je razvidno iz zemljiškoknjižnega vložka št. 512, kar potrjuje Temeljno sodišče v Celju-enota v Velenju, z dne 4. maja 1988. Rušenje je bilo nepotrebno in nehumano dejanje nove občinske vlade! Potem, ko sta se zakonca Marica in mož Šefki Jusupovič po letih skupnega zakona ločila, res je, da sta si v tem času kupila parcelo, zgradila hišo do kletne glihe, to je bilo med leti 1985 in 1986 kjer sta dela začasno zaključila, tudi zato ker ni bilo vseh soglasij in tudi zato, ker ni bilo več denarja, pa tudi zato, kjer se je njihov zakon pričel krhati. Prišlo je do ločitve. Ločitev je opravilo nemško sodišče. Otroka sta bila dodeljena materi Marici, prigarano imetje pa sta si delila. Tako je zemljišče in zgrajena hiša do kletne glihe pripadla materi in otrokoma, ki živita pri mami v Nemčiji. Sin Senad, je do četrtega razreda osnovne šole, ki jo je obiskoval v Pesju in živel pri stari mami in staremu očetu, kjer imajo hišo v Podgorju 33, pri Pesju, sedaj nadaljuje šolanje v Nemčiji, pravta-ko hčerka Ana, ki obiskuje četrti razred os. šole. Bivši mož za oba otroka ne plačuje nič, doma v Bosni pa ima še tri otroke iz prvega zakona. Mati Marica samohranilka dela samo ponoči, da malo več zasluži, da se lahko preživljajo, kajti življenje v Nemčiji ni tako poceni. Da je tragedija za to družino še večja, je mati Marica, ki se je za vsako ceno hotela odkrižati moža, najela zaradi ločitve 25 tisoč mark posojila in zato, da je lahko obdržala pohištvo ter drugo opremo in stanovanje kakor je določilo sodiššče izplačala moža. Sedaj ji messečno odtegujejo 400 mark; tu v njeni domovini, pa so ji šli porušiti brez vsakršne potrebe zgrajeno kletno gliho. MABICA JUSUPOVIČ Partizanska o. 46 VELENJE Račun za rušenje znaša 70,000 din bistri izvršniki, ki so povrh vsega še brez srčne kulture, pravijo, da bodo strošek rušenje knjižili tudi na parcelo. Kako izgleda tožba o rušenju, jo vam bralci ne moremo posredovati, tudi za to ne, ker lastnici Marici Jusupovič in njenima mladoletnima otrokoma ni bila vročena, kaj šele, da bi se nanjo lahko pritožila. Stara odločba o rušenju je bila izdana nekje sredi leta 1987, hiša do kletne glihe je bila gotova leta 1986 in sedaj, čez pet let mirovanja, je šla nova občinska vlada kletno gliho brez vsakršnje potrebe rušiti, brez, da bi se prepričala, kdo pa je sedaj sploh lastnik. Ja, pred sabo imam še eno pismo, ki je bilo še pravočasno naslovljeno na Izvršni svet občine Velenje — gospodu Bartolacu in sicer konca lanskega leta. Iz prošnje je razvidno, da je hiša prišla do novega lastnika. Toda prošnja matere samohranilke Marice Jusupovič je bila za nove izvršnike zaman. Niti odgovora ni dobila, kaj šele, da bi vendarle našli skupno rešitev, ki se je pri prejšnji vladi že nakazovala . . . Ob koncu pa še tole: pred sabo imam uradni list št. 47, 15. 8. 86 kjer v 55. členu piše takole, citiramo: Če procesno nesposobna stranka nima zakonskega zastopnika ali je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, ji postavi organ, ki vodi postopek, začasnega zastopnika, če to narekuje nujnost zadeve in je treba izvesti postopek. Ta organ sporoči to takoj skrbstvenemu organu, če pa je postavil začasnega zastopnika komu, čigar prebivališče je neznano, razglasi svoj sklep na' običajen način, (konec citata) Prav tu je pogrešila občinska strokovna služba. Lastnika tudi tedaj, ko je bil to še Šefik Jusupovič in zdaj Marica in njena mladoletna otroka, sta vendarle vknjižena v zemljiški knjigi občine Velenje; torej so tudi sedanji lastniki znani . . . Toda njim ni bila vročena odločba o rušenju. Kaj šele, da bi se lahko na sklep pritožila! L. Ojstršek IZVBŠHT SVET OBČINE VELENJE - g. Bartolac ZADEVA; Frogn.-'a za nadomestno gradnjo I.t!fnJlra lf?" Ldne 13• 12. 1330 je tilo objavljeno Sàt^. ^Sf^ff'1! !ma sradnja" na P^tizanskČcesti. ' katere Investitor je JuBupovii Sefik. 5 tem v sveži b:i rada poved.- D takrat z nožem izačelp * Ča,flOVn. ----- .. ------- . — Po kupni r-vvodbi z dne ?6. septer: 1965 in darilni poeodM z dne t. Tim : i 19~>8 se vkn.iiži lastninska t- ' •» za oseb* z teeni a) hABICA JUSUPOVIČ V6 b,) nedl. ANA JUSUPOVIČ 1/6 c) nedl. SENAD JUSUPOVIČ 1/6 Velen.jp, Partizanska 46. —»—t" I Temeljno sodišče v Celju, ODMEVI Naše črne gradnje Ker vidim, da pisec člankov o odstranitvi kletne glihe na Partizanski nima bolj zanimivih tem, kot objokovanje svoje odločitve, moram občanom prikazat tudi drugo stran tega dejanja. Sem eden od tistih, ki me obrekujejo po večih časopisih in sem se odločil, da opišem drugo stran oziroma krivce, zaradi katerih je prišlo do odstranitve tega objekta in še bo morda do katerega. Kot je bralcem »Nove dobe« znano, sem bil 6. 2. 1991 predstavljen kot predsednik s črnim madežem. V njem anonimni pisec opisuje razne neresnice. Na ta članek sem odgovoril 27. 2. 1991, kjer je bilo vse do potankosti opisano. Sedaj pa opažam, da želi Lojze Ojsteršek pisec člankov v raznih časopisih oprati dejanje, za katera je izključno kriv on in je odgovoren, da je do rušenja prišlo. Lojze O. je bil predsednik sveta KS Staro Velenje do leta. 1985, nato pa predsednik skupščine KS. Res je, da je veliko prispeval pri izgrandji toplovoda v naši krajevni skupnosti. Še več zaslug pa ima pri preimenovanju ulic v KS. Saj je iz zapisnikov razvidno, da ni minila seja brez pogovorov o preimenovanju in seveda o tem. kdaj bodo odstranili črni gradnji Sever— Jusupovič, slednjio seveda pozne- je. Po letu 1984 je bila predsednica sveta gospa Majda Z., kaj ko je iz večih zapisnikov videt le podpis predsednika skupščine in njegov pozdrav SREČNO, kar dokazuje, da so bili zapisniki njegova režija. Da je Lojze O. vedno brskal drugje, je vedel zakaj! Stanovalcem na Žarovi, kjer živi je dobro poznan, saj je z večino skregan. S tem, ko se je vpi-koval v druge, v letih 81—86 v mojo gradnjo ga ni nihče vprašal za dovoljenje opornega zidu in seveda nadomestna gradnja pred tem ni najbolj čisto tekla. Jaz pa ne bom šel po izjave izbranim sosedom, kot je on naredil na Partizanski. Ali se želi prikupiti tistemu delu in sebe s tem oprat krivice, ki jo je storil temu zaselku, saj še danes nimajo primarnega toplovodnega voda, rešene kanalizacije in seveda poti za pešce-? Ali ga je strah zmehčal? Je pozabil, da je bil delegat na občini in so se ga vsi naveličali, ker ni imel pametnih misli ter je venomer ponavljal isto stvar glede objektov Sever—Jusupovič? Pa tudi pri krajanih ni bil najboljše zapisan, kar je razvidno iz pojasnila, ki je bilo poslano svetu KS dne 16. 1. 84 od gradbenega odbora Partizanske in Celjske ceste. Da je veliko odločitev sprejemal sam v imenu KS je razvidno tudi iz dopisa z dne 4. 1 1. in 30. 11. 1984 naslovljeno na Občino Velenje. V članku >Naše črne gradnje< navaja kako je začel z nadomestno gradnjo Jusupovič. Nikjer pa nisem opazil, da bi L. O. omenil zakaj ni prvi kupec Sevšek začel objekta popravljati? Kot je iz zapisnikov v KS razvidno, je bil objekt že leta 1965 predviden za rušenje in ga je Sevšek rajši prodal. Nikjer ni omenjena ekspertiza z dne 6. 7. 1965 v času gradnje ceste in vzroka zakaj leta 1969 ni mogel Janko A. izprosit dovoljenje. Od kdaj po mnenju L. O. daje sodni izvedenec gradbeno dovoljenje? Bralcem moram objasnit, da ni edina pritožba, kot navaja L. O. s strani KS od tedanje sekretarke T. Novinšek. Tako prikazovanje je podlo kot sam pisec. Prepis iz zapisnika se glasi: »Po obravnavi in mnenju krajanov in članov OOZK KS Staro Velenje zapisala sekretarka OOZK KS Staro Velenje Tatjana Novinšek.« To pomeni, da so odločitev sprejeli drugi. V tem dopisu, ki so ga poslali na občino piše: Obravnava in pritožba na neučinkovite ukrepe proti črnim gradnjam v KS Staro Velenje. Tu piše, da so krajani na drugi skupščini KS Staro Velenje obravnavali,... predsednik skupščine je bil L. O. Ne bom komentiral zaenkrat vseh izbranih, ki so dali izjave. Smešno se mi pa zdi, zakaj ni L. O. prišel do mene in me vprašal za mnenje. Tudi zato je imel razlog. Poiskal je rajši PS KS F. Turnška. V letih vladanja in raznih odločitev L. O. je bil F. T. ampak član OOZK, pa leta 85 namestnik predsednika sveta KS in še večih vidnih funkcij v KS, ko so zahtevali odstranitev mojih delavnic in objekt Jusupovič. Zakaj pa takrat niso razmišljali s svojo glavo, pa danes ne bi tako obsojali drugih, ki so izvršili delno njihovo zahtevo! Pripomnit še moram, da je bila 8. 9. 1987 izdana odločba, da mora investitor v roku 15 dni odstranit prizidek. Za to odločbo sta vedela L. O. in F. T., saj je v arhivu KS. Kar se tiče moje gradnje pa moram povedat, da je Vrhovno sodišče Slovenije ugodilo moji pritožbi dne 30. 5. 1985. Sedaj pa še moje osebno mnenje. Sem proti takemu ravnanju. Ker nisem novinar ne mislim biti vseved kot je Lojze O. Podrobnosti glede dokumentacije ne poznam, razen teh, ki sem jih navedel in so v arhivi. Predlagal sem, da se občinska vlada sestane z investitorjem in ocenijo celotno vrednost parcele ter mu nudijo nadomestno lokacijo ali pa sporazumno izplačajo ter vse skupaj odstranijo, saj ta del, ki je ostal (leseni) kazi okolico in je nevarno, da se bo lepega dne porušil sam od sebe na cesto. Lojzu O. bi predlagal, če želi pisat že o črnih gradnjah, naj ne pozabi starega pregovora: »Prvo pometi svoj prag«, saj če bi se brigal za sebe bi imel za celo življenje dosti dela. Potem pa za tiste, ki so delali s teboj v KS in že lahko napišeš knjigo črnih gradenj. Vsi ste bili člani OOZK in imeli vidne funkcije v KS Staro Velenje. Frane Sever Naše črne gradnje Nekaj pojasnil o dogodku, ki je razburil krajane zaselka Straža. Kot bralci že vedo, gre za rušenje objekta na Partizanski cesti 46, to je hiše zgrajene do prve plošče nad podpornim zidom ob glavni cesti. Dogodek je neupravičeno vznemiril občane, ki so v rušenju videli predvsem dejanje nečutečih birokratov nove občinske vlade, nihče pa ni pomislil na predzgodovino tega dogodka. Ta pa je več kot poučna. Zemljišče na katerem je graditelj spornega objekta Jusupovič Šefik, brez potrebnih dokumentov začel zidati hišo, je bilo sprva v lasti gospe Aristovnik Marice. Že njen sin Aristovnik Janko je leta 1969 zaprosil za gradbeno dovoljenje na tem istem spornem zemljišču, pa ga ni dobil zaradi tega, ker je plazovito in je bila prav zaradi tega stara hiša Ari-stovnikovih, tik ob njem tudi predvidena za rušenje. O tem obstaja strokovno poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani iz leta 1965, ki sta ga podala Anton Grimši-čar in Marjan Ferjan. (DN. 1326-Geol. 61/65-SI.) Zemljišče je kasneje kupil Sevšek Ivan, a tudi njemu ni uspelo dobiti potrebnih dovoljenj, zato ga je prodal. Potem je zemljo kupil že omenjeni JUsupovič, ki je začel graditi brez dovoljenja. Pri tem ni spoštoval meje in je svojo črno gradnjo deloma postavil na zemljišče, ki je v lasti gospe Je-všenak Leopoldine. Na njene proteste je Jusupovič odgovarjal z grožnjami in s posmehom. Urbanistična inšpekcija je zaradi črne gradnje dne 17. 8. 1984 zadolžila Jusupoviča, da ustavi gradnjo in zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Ker tega ni storil, so mu 17. 4. 1985 izdali odločbo, da naj zgrajeno odstrani, sicer bodo to storili občinski organi. Črno-graditelj se je na to odločbo pritožil, vendar je Višje sodišče v Ljubljani leta 1989 pritožbo zavrnilo. Izkrivljeno pisanje nekaterih novinarjev in čustvene reakcije nekaterih, ne dovolj poučenih sosedov so zato nepotrebne in le zavajajo javnost. Prav gotovo to tudi ni v korist pravnemu redu, ki ga je pač treba upoštevati. Tatjana Novinšek O nekem rušenju malo drugače Po g. Lojzu Ojstršku in namensko izbranih dajalcih izjav, je sklepati, da sodimo tisti, ki smo letali za papirji, plačevali soglasja, prispevke in dajatve za svoje gradnje v kategorijo oslov, bebcev in nemoralnežev. Črnograditelji sijejo v svojem brezmadežnem poštenju, ogroženosti in uboštvu, izvrševalci zakonov pa itak sodijo v zadnjo Dantejevo krožnico. In s takšno klasifikacijo srbo-ritežev si seveda lahko upanje o pravnem redu, spoštovanju zakonov in sanjam o legi Evropi pač nekam vtaknemo. Lojz Podgoršek Vračanje zemlje brez delanja novih krivic Spominjam se časov, ko mi je včasih babica namesto pravljice za lahko noč, zjutraj rekla: »Vstani, vpreži krave! Gremo po prelast!« Nisem imel vprašanj. Saj jih tudi nisem upal imeti. Rad bi se še sicer zagrebel v ko-ruznico, vendar gromki zven: Rana ura — zlata ura, me je postavil na škripajoča tla. Vseeno je bilo lepo. Mislim z babico in pa tudi s kravami. Babica mi je pripovedovala: »Tod okoli so kar veliki kmeti. Včasih jih je bilo še več. Največ zemlje pa je pred vojno imela cerkev. Patri in fari so kar lepo živeli.« Sam sem razmišljal po tihem, saj je bilo samoumevno, da so bili gospoda Gospodi. Danes se vprašam, od kod jim v tistih »siromašnih« časih toliko zemlje. No ja, je že res, da niso imeli 40 in več procentne davke, kot nam jih predpisuje naša vlada, vendar. . . Najbrž je bilo bolj prijetno, ker še sploh niso poznali procentnega računa. Vendar, vraga, predpostavljam, da so se gospoda Gospodi morali že nekako znajti, da so prišli do gruntov, ki jih sigurno V večini sami niso obdelovali. Prav veliko drugače ni bilo z »gošo«. Prepričan sem, da so se delale tudi takrat krivice. Takrat v imenu in za ime Boga, danes v imenu skupščine in za ime malih bo-gecov. Najbolj frapantna novica zame, čeprav je ne jemljem povsem resno, je bila, ko sem izvedel, da smo baje familija, ki ima svojo prednico v kuharici grofa, katerega imena se ne spomnim. Grof je imel v lasti grozo hribovja in dolin tu naokoli. Ko je umrl, je svoji kuharici zapustil pol premoženja. Ubogo ženičko je od presenečenja »vtrefil šlag«. Da pa je bila stvar pravična, jo je vzela v okrilje Gospoda. No vidite, ugotovil sem, da se mi je in se mi še »durh na durh« dela krivica. Jože Čas Iz starega raste novo Odpreš televizijo — postaneš nemiren. Poslušaš radio — zopet nemiren. Razgrinjač dnevnike — tesnoba v duši. Polašča se te nervoza, rad bi pa bil miren, zbran, da, celo sproščen. To se mi ne posreči vedno. Zavedam se življenja v novem, bolj demokratičnem obdobju naše družbe. Demokracija naj prinese popolno svobodo mnenj človeka, tega homo sapiensa, ki je pol stoletja sanjal o soncu . .. Koliko gorja sem moral doživeti v drugi svetovni vojni. Koliko hrepenenja se je razlilo v meni, da bi zopet srečal svoje drage. Zdaj je vse za menoj, za nami. Rad berem, rad poslušam. Iz vsega sprejetega izločim eno samo, čistemu vrelcu, podobno željo — mir. Mir doma in mir v svetu! Človek je preveč otrok trenutka, da bi moral še tega darovati nesmiselni vojni. Segam po stari beležnici. Kaj vse se skriva v njej. Prostovoljno delo ob Paki, graditev okolice ob Velenjskem jezeru, večeri, preživeti na sindikalnih in drugih sestankih, recitacijski večeri, vaje za igre, obiski kulturnih društev in še in še. Koliko lepega se je zvrstilo v moji notranjosti. Čas je zbežal mimo mene kot hudournik. Poskušam presojati to preteklost. Ne, ne morem je oceniti le s predznakom minus. Koliko lepih dni je zdrknilo mimo nas. Danes se je strankarstvo preveč zarilo v nas. Nismo se še iz-nebili uniformiranosti, pa se prepuščamo vetrovom. Pravijo, da boj različnih mnenj ustvarja novo kvaliteto. Da, če je ta boj fair play, potem se z njim strinjam. Če se za mnenji posameznikov ne skriva le boj za oblast, ga sprejemam. Osebnosti, ki usmerjajo dialog v slovenski javnosti, morajo biti ne samo strokovnjaki, ampak tudi vzgojeni, oblikovani ljudje. Žal, v vseh primerih tega ni. Sicer bi se ne zlilo toliko blata na nekatere osebnosti, ki danes obvladujejo slovenski prostor. Ob tem mislim še na neko staro, dialektično resnico: Vedno vstaja novo iz starega! Ali to v zgodovini družbe ne pomeni, da je bila naša preteklost tudi ustvarjalna, da so se v njej dogajale stvari, ki bi jih bilo potrebno tudi danes upoštevati. Vrednote, kot so socialna skrb za delavca, kulturno-umetniške prireditve, in druge, bo treba ohranjati, ker jih ne bo mogoče zradirati na komercialni imenovalec... Gotovo bomo morali skupno, čeprav strankarsko obarvani, nesebično reševati vsa vprašanja naše mlade družbe. Slovenci smo majhen narod, in si ne smemo privoščiti drobljenja, strankarskega sovraštva. Sicer pa vem, da tudi tako novo strankarsko življenje potrebuje čas, da se strasti umirijo, da spoznamo, kako smo vsi drug drugemu potrebni. Zato bi rad razgrinjal strani časopisov z več vljudnosti, z dostojnim dokazovanjem nepravilnosti posameznikov in družbe. Velikokrat me je sram, ko prebiram vrstice, pa se mi zdi, da sem v babilonskem stolpu zmešnjav, kjer se ljudje sploh ne morejo več sporazumevati. . . Še enkrat ošvrknem staro be-ležnico spominov in si mislim: iz starega se rodi novo ... Pomislim in želim, da bi tako tudi bilo. Rad imam ta naš prelepi košček slovenstva, in zato dvakrat želim, da bi na njem rasle in se bojevale lepe, plemenite osebnosti. viš Stanovanjski zakon in komunalna energetika Najbrž je poznano, da republi ška vlada intenzivno pripravlja predlog za izdajo novega Stanovanjskega zakona. Da je njegov sprejem le še vprašanje časa, smo se lahko prepričali iz poročil sredstev javnega "ščanja z zadnjega zasedanja icpubliške skupščine, kjer so poslanci že podprli temeljne zamisli predloga omenjenega zakona. Sprejem Stanovanjskega zakona pa ne najavlja samo obsežnih reformnih posegov na stanovanjskem področju, ampak globalno posega tudi na področje komunalne energetike. Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona, bodo namreč postale pravne osebe, sedanji imetniki pravice uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš, lastniki teh stanovanj in stanovanjskih hiš, njihovih skupnih prostorov in skupnih delov in naprav, med katere spada tudi cca 180 toplotnih predajnih postaj toplovodnega ogrevalnega sistema. Toplovodni oskrbovalni sistem Šaleške doline dobiva tako z lastniki »bivšega« družbeno stanovanjskega fonda poleg Toplotne oskrbe, ki ji status lastništva opredeljuje Zakon o komunalnih dejavnostih, prvega formalnega solastnika. Napovedane lastninske spremembe pa predstavljajo že zadosten razlog za pripravo nove strategije delovanja komunalne energetike, ki bo morala temeljiti na kapitalizaciji obstoječega oskrbovalnega sistema, posameznih lastninskih deležih ter celovitosti in zanesljivosti oskrbe porabnikov. Medtem, ko je njen podpredsednik občinsko vlado in skupščino do kraja zapletel s pravno formalno neizvedljivo in za komunalno energetiko najbrž nesprejemljivo obliko javnega podjetja, karavana optimizma v smislu gospodarnejšega odnosa do komunalne energetike potuje dalje. Miran Gmajner Odstop iz članstva odbora za varstvo okolja RAZLAGA: Približno pol leta sem član omenjenega odbora in sicer kot predstavnik kraja Topolšica, upoštevajoč, da sem delegat zelenih Velenje (v SO Velenje). Že od samega začetka mi način obravnave problematike v odboru ni všeč. Kot prvo je nedopustno, da je predsednik tega odbora gospod Franc Avberšek, sicer direktor RLV-ja. Omenjeni rudnik v negativnem smislu maksimalno posega v prostor. Premog se nekontrolirano izkorišča v TE Šoštanj, z znanimi in manj znanimi ekološkimi posledicami, Povsem je razumljivo, da gospod predsednik ščiti interes RLV-ja, tudi v tem odboru, kar se je pokazalo tudi na dosedanjih sejah. Vabilo z dnevnim redom, ki ga očitno odreja predsednik odbora, ne vsebuje gradiva. Problematika (do sedaj v glavnem urbanistične, oz. prostorske rešitve) se prezentira na sestanku od strokovnjakov — ing. arhitekture. V oceni projekta ima glavno vlogo predsednik, ki je po izobrazbi ing, rudarstva. Kot zdravnik in član »zelenih« sem večkrat tudi izpostavil ekološko problematiko, vendar brez uspeha. Pri obravnavi dnevnega reda IV. seje dne 26. 2. 1991 sem predlagal, da se na dnevni red uvrsti ekološka problematika ek-sploatacije premoga, v prvi vrsti posledice na poluciji zraka. Problematika je po mojem mnenju ključna, tudi za ta odbor, ker je zrak osnova vsakega okolja. Gre za perečo problematiko, ker smo kot vemo pred kratkim doživeli v občini maksimalizacijo zračne polucije. Predlog je predsednik odklonil z obrazložitvijo, da problematika ni v domeni odbora in da tovrstne zadeve spadajo v skupščinsko dvorano. Vprašam se, kako lahko kot zdravnik — pulmolog in kot prebivalec onesnažene Topolšice bolj pomagam delu odbora, kot z obravnavo in razreševanjem predlagane problematike. Ne vidim torej svoje vloge v delu tega odbora. Ne vidim tudi perspektive v takšni zasedbi in takšnemu načinu dela in sem prisiljen odstopiti. mag. Nikša Šegota, dr. med. Preklic Podpisani Bojan Krajnc kot neresnične preklicujem naslednje trditve, ki sem jih zapisal v članku z naslovom Šerif iz Velenja, objavljenem dne 3. 10. 1990: Proti inšpektorju Ljubojeviču je zaradi sprejemanja podkupnin tekel sodni postopek, Dmitrovič pa naj bi po stari navadi prejšnjega režima prezrl neodvisnost Sodstva in od sodišča preprosto zahteval, naj že enkrat konča s tem primerom ter Ljubojeviča obsodi. Nazadnje je sodišče inšpektorja oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Inšpektorju Milošu Ljubojeviču se za izrečene neresnične trditve opravičujem. Bojan Krajnc, novinar Mladine I I I I "T I I novo v pesju tel.: 063/857-342 HIT Pripombe k osnutku zakona o stanovanjskih razmerjih Nov pristop k varnosti in miru Predloženi osnutek na povsem neustrezen način rešuje predvsem tri vprašanja: — dosedanji stanovanjski prispevek vseh zaposlenih in njegovo uveljavitev v sklopu celovite stanovanjske reforme, — socialno in družbeno vlogo občine in družbe pri urejanju stanovanjskih razmerij, — enakopravnost vseh občanov glede na njihov dosedanji stanovanjski prispevek pri vključevanju v nove pogoje stanovanjske zakonodaje, ki bo temeljila predvsem na lastništvu, ekonomskih načelih in odgovornost, da si vsak sam zagotavlja stanovanjske razmere. Poleg tega je v celoti nedorečen v delu, ki zadeva gospodarjenje s stanovanjskim skladom in razvojno politiko na področju stanovanjskega gospodarstva. Iz izhodišč zakona in v členih oblikovanega besedila je mogoče predpostaviti, da zakonodajalec privatizacijo in tržne odnose (ki jim v načelu ne oporekamo) razume ali kol samozadosten cilj ali pa kot zadosten sistemski okvir, ki bo sam po sebi razrešil vsa druga vprašanja — gospodarjenja s stanovanjskih skladom — ekonomski motivi in možnosti za zagotovitev lastnega stanovanja — prehoda stanovanjske pravice v najemno pogodbo — socialne in družbene funkcije stanovanja za družine in posameznike, ki nimajo ekonomskih možnosti zagotoviti si lastno stanovanje. Ena in druga predpostavka pa je nesprejemljiva na področju, ki pomeni tako pomemben del nacionalnega bogastva, ki predstavlja temelj socialne stabilnosti vsakega državljana in končno tudi podlago za njegovo ekonomsko angažiranje. Zato tak cilj zakona odločno odklanjamo in pravočasno opozarjamo na vse negativne posledice, ki jih bo v primeru pospešenega sprejema povzročil. Pospeševanje njegovega sprejema brez ustrezne proučitve in rešitve vseh navedenih vprašanj, bi bilo ponovno skrajna neodgovornost predlagatelja. Zato tudi menimo, da se mora hkrati s predlogom za izdajo zakona in njegovo obravnavo v Skupščini pripraviti in obravnavati tudi nacionalni stanovanjski program. Ob njem bi lahko ocenili realne možnosti, učinke in posledice predlaganega zakona ter predvideli ukrepe, ki bi ublažili negativne socialno ekonomske posledice zakona oziroma zagotavljali njegovo družbeno in socialno sprejemljivost. Dokler se ta vprašanja na ustrezen način ne urede, je zakon v svoji zasnovi nesprejemljiv. Zakon poleg tega nima opredeljenih nobenih realnih posledic za položaj občanov po njegovem sprejemu. To je, na žalost praksa, ki se stalno ponavlja (kako neodgovorna družba smo, kaže prejem davčne zakonodaje. Na vse posledice smo pravočasno opozarjali, pa jih nihče ni vzel resno, sedaj, ko so zakoni sprejeti, pa se odkrivajo njihove slabosti). Na področju stanovanjske zakonodaje bodo te posledice še bolj katastrofalne. Za nas je sprejemljiv le koncept, ki v prehodu v novo stanovanjsko zakonodajo na načelih, s katerimi soglašamo, hkrati zagotovi: — da vsak delavec in upokojenec, ki ni rešil svojega stanovanjskega vprašanja z gradnjo ali nakupom stanovanja in stanovanjske hiše (ki je zaradi inflacije bila družbeno subvencionirana), pridobi pravico do ugotovitve deleža njegovega stanovanjskega prispevka v času delovne dobe in do pravice, da ta prispevek kapitaliziran uporabi pri nakupu stanovanja pri ugotovitvi solastništva na stanovanje ali pri plačevanju stanarine^ da so novi lastniki dolžni omogočiti nakup sedanjih najemniških stanovanj, razen v res ozko določenih izjemah, in da je pravica izbire med uporabo stanovanjskega prispevka za nakup solastniški delež ali priznanje v stanarini izključno na strani dosedanjih nosilcev stanovanjske pravice; — da je dosedanja stanovanjska pravica pri spremembi v najemno razmerje polno varovana in sicer tudi v primerih, ko se stanovanja vračajo bivšim lastnikom; — da se ustrezno zagotovi družbena in socialna vloga občine in republike tako, da se * zagotavljajo ugodnejši pogoji za reševanje stanovanjskih vprašanj z nakupom in gradnjo stanovanj za lastne potrebe, * da je občina dolžna skrbeti za ustrezen fond neprofi-tnih stanovanj za kategorije občanov, ki ne morejo plačati (ali začasno ne morejo plačati - mlade družine) polne ekonomske stanarine. ali si kupiti oziroma zgraditi stanovanje, * da mora občina voditi posebno skrb za socialno ogrožene. Glede na sedanje ekonomske in socialne razmere stanovanjske reforme ne sme pomeniti dodatnega bistvenega poslab-ševanja stanovanjskih možnosti in pogojev delavstva in delavskih ter socialno ogroženih skupin: da se enakopravna organizi- ranost za uveljavljanje interesov zagotovi ne le lastnikom, temveč tudi najemnikom stanovanj, da se zagotovi polna enakopravnost občanov pri pravici do stanovanjskega prispevka, nakup dosedanjega stanovanja ali drugega ustreznega stanovanja in pri sklepanju najemne pogodbe — ne glede na to, kdo bo novi lastnik stanovanja. Da bi bila ta načela lahko uresničena, bi morali: — zagotoviti jasno oceno učinkov (družbenih in za skupine občanov) predlaganega zakona oziroma istočasno z zakonom sprejeti nacionalno politiko stanovanjskega gospodarstva. Opozoriti kaže, da niso predvidena sredstva, s katerimi bi naj razpolagala država in občina za zagotavljanje svoje vloge. Brez tega pa pomeni stanovanjska reforma le privatizacijo, vendar brez zagotovljenih pozitivnih družbenih učinkov; zagotoviti realnejše obdobje za uveljavitev novih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva; predvideti tudi reševanje mnogih praktičnih, a zelo pomembnih vprašanj, ki so v dosedanjih odnosih nastale (velika vlaganja stanovalcev v stanovanja - posebej stara stanovanja SLP fonda, obveznosti novih lastnikov in države pri ohranjanju kulturne dediščine in slično. Posebej poudarjamo, da je stanovanjska reforma lahko učinkovita le kot sestavni del celotne reforme sistema. Željene učinke lahko da le, če so realno upoštevani ne le cilji, temveč tudi realne možnosti za doseganje teh ciljev. Standard prebivalstva bo po vseh napovedih bistveno padel (tudi do 1/3). Ali v takih pogojih lahko računamo na velik interes za odkup stanovanj in možnosti za plačevanje realnih najemnin. Ce ne, bo dosežena le denacionalizacija, velika negotovost vseh dosedanjih nosilcev stanovanjske pravice, malo vlaganj v sanacijo obstoječega in gradnja novega stanovanjskega sklada. Nova stanovanjska zakonodaja lahko torej povzroči nadaljnje siromašenje stanovanjskega sklada, veliko socialnih problemov in nezadovoljstva in malo dejanskih možnosti za motivacijo na tem področju. Vodstvo STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE Skladiščni prostor 50 mJ na Gorici oddam, poslovni prostor 30 m1 III. faza prodam. M2 1.800 DEM. Plačani prispevki. Poslovni prostor, 50 m', oddam. Vse po dogovoru. ® 063/856-906. ESO ima na Prešernovi (nasproti Vegrada) prostore. Če ste zainteresirani in imate morda kakšen zanimiv program, nam pošljite ponudbo. Rok prijav je 15 dni. Ponudbe pošljite na naslov: ESO, Preloška c., Velenje. I I I I I I I I I I I I « EÖ0C3 trgovsko proizvodno podjetje d.o.o. Slovenj Gradec telefon: 0602/41-465 PRODAJALNA ŠOŠTANJ I Trg bratov Mravljak I BELA TEHNIKA AKUSTIKA GOSPODINJSKI APARATI UGODNOSTI: — možnost nakupa na kredit 1 + 5 s 30% pologom in 12% obrestmi — in na 3 čeke IN ŠE NOVOST! Trgovina BMK je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ter vsako soboto od 8. do 13. ure. BMK - MOČNEJŠI OD KONKURENCE! T I I I I I I I I I I I I i I I I I Spoštovani g. Korun! Zavzemamo se za: »Območje Slovenije je demilitarizirana cona. Slovenija nima vojske in nima vojaške industrije. Na ozemlju Slovenije se ne more zadrževati in ne trgovati nobena vojaška industrija. Varnostna politika Slovenije temelji na negovanju miroljubnih medčloveških in mednarodnih odnosih, na spoštovanju človekovih pravic in na zagotavljanju ekoloških, socialnih in duhovnih vrednot.« To je bila ustavna formulacija, danes že kar daljnovidni predlog za novo ustavo na kongresu ZSMS, novembra 1989. In ravno Nova družbena gibanja, ZSMS, Mladina so detabuizirale mirovne in podobne teme (štafeta, služenje vojaškega rota, J.B.T.Z....). Vsak dan me bolj in bolj preseneča mnenje naših političnih strank o demilitarizaciji, temu po vaše »rušilnemu« pogledu na bodočnost naše male države. Nalašč zato in za Vas sem v uvodu vzpostavil citat ustavne formulacije z namenom, da nekako vzpodbudim spoštovanje do NEW SOCIAL MOVEMENT-a, ki je splošno evropsko-ameriško humanistično gibanje velikega mednarodnega pomena. Ta vpliva in bo na združeno Evropo in hkrati s tem v za prihodnost pomembnem desetletju postaja eden poglavitnih snovalcev idejnih tokov. Razumem, g. Korun, da je za vas nacionalna varnost na prvem mestu. Vendar ne smemo zanemarjati bogate moralne vrednote tega demilitarizacijskega projekta v slovenskem prostoru. Dejstva : Simbol združevanja in komunikacije v Sloveniji; To dejstvo temelji na tem, da bo Evropa vse manj Evropa nacionalnih držav. V tem kontekstu seveda igrajo obmejne območja največjo zbli-ževalno vlogo. S tem bo po mo-rečem premoru vzpostavljena hvaležna komunikacija med Slovenci zunaj meja. Skratka, s tem bi podrli mejitev že na psihiatrično bolezen (ki se ne imenuje angina naroda) — militarizem Jugoslavije. »Naša« Jugoslavija nas je s svojim že od malih nog vcepljenim fanatičnim militarizmom skušala prevzgojiti v ljudi z mnogimi fobijami. S tem korakom seje bomo dokončno rešili! Geografska nameščenost sama nam ne dovoljuje življenja uničujoče vojaške moči. Slovenija je na stiku, skratka smo najbolj prehodna država v Evropi. Tu se stikajo poglavitni svetovni nazori. To Sloveniji daje seveda ogromno tržno-komunikacijsko prednost in sodelovanje brez (komunističnih) predsodkov ter zdravo komunikacijo z ostalim svetom (unija Alpe—Jadran). Mentaliteta Slovencev pridobi novejše kulturne kakovosti; iz zaprtega v odprt, sproščeno komunikativen narod; iz kolektivizma nabuhlega z ideologijo v in-dividualizem. Politika dostojanstvene varnosti temelji danes samo na politiki zastrašujočega ravnotežja moči in v tej shemi morajo ostati bogastva vredne različnosti med seboj v kontinuirani napetosti. Vemo, da je eksplozivna moč vojaškega aparata na zemlji že presegla kritično mejo. Zato si vojne v Evropi enostavno ne moremo več privoščiti in dovoliti. Zato si bomo varnost slovenske države zagotovili le s spoštovanjem Kolektivne EVROPSKE ODGOVORNOSTI, edinega mednarodnega kodeksa; sporazuma ki zagotavlja socialno blaginjo v Ev- ropi z enakovrednim konfortiz-mom. Zaradi lažjega predstavljanja — primer demilitarizacije: Kuvajt je večji po prebivalstvu od Slovenije. Videli smo, da navzlic oboroženemu narodu z najsodobnejšo ameriško opremo ni bilo mogoče preprečiti agresije, niti niso uspela upajoča pregovarjanja. Zato se z gibanjem za demilitarizacijo postavlja nov koncept različnih varnosti, katerega je omogočil izjemno hiter pretok informacij in s tem posledično zbliževanje ljudi vseh narodov in ras. Koncept prerašča svoje okvire in prehaja v kozmopolitski profil in višjo vrednost. Poznamo star pregovor, da manj ko dajemo za izobraževanje — več damo posledično za vojsko. Na žalost, so do danes finance za vojsko bile trikrat večje kot za izobraževanje, dvakrat večje kot za zdravstvo. Neponovljiva sramota, ki pa jo zopet ponavljamo. Sosednjim državam je potrebno predložiti DEMILITARIZA-CIJSKI PROJEKT z vedenjem, da so takšne pogodbe na Zahodu strogo spoštovane. Mednarodne skupnosti se skratka ne bi imeli več bati na vojaškem področju, v skrajno — skrajnem primeru, pa bi normalno intervenirale tiste sile, s katerimi bi te pogodbe sklenili. Z mislijo, da sem Vam odprl vsaj miselno pot in vas prepričal z argumenti (vsaj) za delno demilitarizacijo, vsiljivim strankam DEMOSA pa za zdaj vsaj malo humanizma. Denis Kavčič Efenkova 61, Velenje član Gibanja za kulturo miru in nenasilja Ljubljana Evropa zdaj Dočakali smo prvi čudež v naši zgodovini. Donedavni zopernik koroških Slovencev Jörg Haider se sedaj zavzema za to, da bi Avstrija priznala Slovenijo in Hrvaško. Marsikomu med Slovenci postane ob tem kar toplo pri srcu. Prijetno je vedeti, da imamo v teh težkih in usodnih časih poleg Ak-sentijeviča v širnem tujem svetu še druge vplivne prijatelje. Jaz pa temu prijatelju kar nekako ne morem verjeti, (da nikoli niti za trenutek med prijatelje nisem štel omenjenega Aksentijevi-ca, je seveda jasno) No, ne dvomim o tem, kar Haider govori, sumi le, da to ne dela iz prijateljskih nagibov. Zdi se mi namreč, da nas Slovence preveč dobro pozna in da ve, kako »mehka« varianta naroda smo. Navsezadnje ima koroške Slovence v lastni deželi. In teh je vedno manj, kopnijo kot marčev-ski sneg, takoj ko posije toplo pomladansko sonce. In gotovo spremlja politično dogajanje pri nas. Po mojem jè celo slišal za najnovejše miselne proizvode slovenskih mirovniških veleumov. In on kot pripadnik tisočletnega naroda z bogato vojaško in osvajalsko tradicijo prav dobro ve, kaj pomeni, če se narod ob tem, ko naj bi postal suveren, že kar takoj odreka najpomembnejšemu delu te suverenosti. Njegov instinkt mu mora govoriti, kaj to pomeni, če nekatere sorazmerno močne slovenske stranke na vsakem zasedanju slovenske skupščine zavirajo vsak državotvoren zakon, če so proti vsemu, kar naj bi to šibko nacijo v še nerojeni državi okrepilo. Kristalno jasno mu mora biti, da nasprotovanje lastni vojski ni le zaradi prislovi-čne slovenske »šparovnosti« in pohlepa po denarju, ampak, da se za tem skriva strah pred osamosvajanjem. Strah pred odgovornostjo. Strah ob tresočem se stopanju v Zgodovino. In da gre v bistvu za kronično sovraštvo do samega sebe, kot ga ob vsem klanjanju drugim čuti lakaj, ki misli, da si svojega družbenega položaja ne more izboljšati. Ce bi si smel privoščiti nekaj neresnosti, bi rekel, da je mogoče slišal celo za nekaj še veliko bolj neresnih a po svoje značilnih poroizvodov tega, kar naj bi bila slovenska miselna proizvodnja. Na neko teorijo relativnosti gospe Šavor iz Velenja recimo. Lahko bi napisal tudi teorija strahopetnosti. (da ne bi kdo mislil, da gre za novega Einsteina) Gospa Savor piše skratka o tem, kako se ne izplača žrtvovati, kako je vsaka vojna nesmiselna, kako v vojni padejo vedno najboljši in podobno. Po mojem se gospodu Haider-ju ob takih vesteh cedijo sline kot v babico preoblečenem volku, ki gleda mlado Rdečo kapico pred seboj. Gospa Šavor sklepa namreč natanko tako kot noj, ki vtakne glavo v pesek in reče »mene ni«. Misli, da če se bomo mi odpovedali agresiji in agresivnosti, potem pač na svetu vsega tega ne bo več, da bodo tako kot mi ravnali tudi drugi. Ob vsem tem seveda tudi jaz nekoga ne razumem. Namreč Boga, ki je svojega sina poslal med hudobne Žide namesto, da bi ga spustil med nas. Mi bi bili namreč lahko edino pravo izvoljeno ljudstvo. Kristus bi se moral seveda proglasiti za Slovenca. Ce bi bil tujec, bi ga namreč Slovenci ne hoteli križati. In če bi Haider znal slovensko in bi recimo vsak dan bral naše časopise, bi lahko samo nejeverno zmajal z glavo. Bral bi recimo članke Vinka Vasleta. Ali pa bi gledal karikature nekega Franca Jurija. Ne eden ne drugi še nista zapisala ene lepe besede o naši vladi. Absurdnost situacije je seveda v tem, da ravno novinarji vztrajno govorijo o neodvisnosti tiska in o objektivnem poročanju. Absurd postane razumljiv ko se spomnimo, da sta omenjena gospoda pomembna člana Liberalno demokratske stranke in da liberalno čuti in razmišlja večina novinarjev. Vsi so pač morali iti skozi iste šole in skozi enake procese možganskega pranja. Nikakor pa niso logične reakcije ljudi, ki verjamejo čvekanju o neodvisnosti našega tiska. Da pa verjamejo, dokazujejo rezultati telefonskih anket, ki jih ta neodvisni tisk objavlja na prvih straneh. Povrnimo se k namišljeni situaciji, k gospodu Haiderju, ki bere Delo in druge slovenske časopise. Ničesar mu ni več jasno: njegov tajnik mu je povedal, da je Demos na volitvah dobil več kot polovico glasov, med časopisi pa ne najde niti enega, ki bi bil na Demosovi strani ali vsaj nevtralen. »Kako so ti ljudje dobili te volitve in kako mislijo dobiti naslednje« se sprašuje gospod Haider. (to se sprašujem tudi jaz) Jasno mu je le nakaj; da ta narod ni čisto pri ta pravi, da ni zrel za samostojnost in da mora »heim ins Reich« In sedaj bodimo za konec še malo resni. Slovenija leži nekje med Dunajem in Trstom in spada zato po vsej zemljepisni logiki v avstrijsko interesno območje. Temu se je že vedno reklo »Drang nach Süden.« Da to niso pozabljene teme, dokazuje prav Haider. Taka je pač tudi Evropa, ki si jo nekateri »malajo« na svoje časopise in v svoja srca. Zanimivo je tudi, da so slovenski Liberalni demokrati gospoda Hai-derja že povabili v Slovenijo in da so s tem prav gotovo hoteli nakazati svoje strankarske in siceršnje simpatije. Da pa simpatije le niso povsem pristne, je tudi jasno, gospod Haider je namreč po duši nacionalist, naši slovenski Liberalni demokrati pa so po duši pristni anarhisti in nam to vsak dan tudi dokazujejo. Seveda gospod Haider v Slovenijo ne bo prišel s tanki in z divizijami ampak z bančniki, industriale!, s svojo kulturo, z jezikovnimi tečaji, z maso turistov, podjetnikov, investitorjev in tako naprej. In če mi ne bi bili tako sprti med seboj, tako brez volje do življenja in brez obrambnih mehanizmov, bi vse to ne bilo nič slabega, saj tuji kapital potrebujemo. Gospoda Haiderja in z njim vso Evropo, ki jo nekateri tako željno pričakujejo, bi temeljito izkoristili. Mi pa se že vnaprej odrekamo samemu sebi, dvigujemo roke, še preden je padel prvi »strel«. Zato se bojim, da se bo zgodilo prav nasprotno. Da bomo mi tisti, ki bomo spet enkrat potegnili kratek konec. Kajti v politiki ni prijateljev. Borut Korun ČETRTEK 14. MARCA 1 PETEK 15. MARCA 1 SOBOTA 16. MARCA 1 NEDELJA 17. MARCA PONEDELJEK 18. MARCA TOREK 19. MARCA IHHHHflHflHI TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 1 TV SLOVENIJA 1 Video strani I Slovenci v zamejstvu, ponovi- 8.50 9.00 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke 9.25 Šolska TV 10.20 Zakon v Los Angelesu, 41., zadnji del ameriške nanizanke, ponovitev 11.05 Slovenci v zamejstvu 11.35 Video strani 14.50 15.00 tev 15.30 Žarliče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Žival — človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 3/5, ponovitev 17.55 Po sledeh napredka 18.35 ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 2/7 18.55 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Simenon, tv nanizanka, 8/13 21.05 Tednik 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 28/28, Twin Peaks, ameriška nadaljevanka, 13/21 23.45 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.30 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Münchna. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko — Kje so tiste stezice, izobraževalna oddaja, 5/10. 20.55 Mali koncert. Monika Skalar — violina. 21.10 Svet na zaslonu. 21.40 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru. A. Brešan: Hudič na filozofski fakulteti. 23.50 Yutel eksperimentalni program. HTV I 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Jelenko, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 14.55 Hrvatski pisci na tv zaslonu. 16.15 Vidieo strani. 16.30 Poročila. 16.35 Tv koledar. 16.45 Telekomunikacija, poljudnoznanstveni film. 17.15 Hrvatska danes. 18.00 Jelenko, nanizanka za otrolke. 18.30 Prenos otvoritve razstave Tisoč let hrvatske skulpture. 19.15 M/lajhne skrivnosti velikih mojstrov kuhi/nje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. SATELITSKA TV SAT « 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Poročna noč v gradu strahov komedija. 12. 20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Ghostbusters. 15.35 Telshop. 15.50 Kadeče pištole 16.45 Make up in pištole. 17.40 Poročiila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingoi, igra. 18.45 Dober večer, Nemčija. 119.15 Kolo sreče. 10.00 Resnični čucdeži, 21.00 Gremirsi, zabavna grozliiv/ka, 1985 (Zach Gal-ligan , Phoene Cattes). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.05 Policijsko poročilo. 9.30 The Thin Man, kriminalka, 11.30 1934 (Myrna Loy). It.00 Tvegano! 11.30 Sov 12.00 Cena ie vroča 13.00 Dirtj' Dancing. 13.20 Santa Barbara 13.20 14.55 . ____ Springfieldova zgodba. Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buke Rogeres. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za sest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 21. Jump Street. 20.15 James Bond, Dr. No, agentski, 1972 (Sean Connerv, Ursula Andress). 22.15 Poročila. 22.25 Vrnitev z reke Kwai, vojni 1988 (Edward Fox). 0.20 Morilski robot, akcijski, 1987 (Richard Gesswein). SPO 8.30 Eurobic. 9.00 Formula 3. 9.30 Drsanje. 11.00 Smučanje, prosti stil. 11.30 Eurobics. 12.00 Rokomet. 13.00 Atletika. 14.00 Drsanje. 17.00 Smučanje. 18.00 Novice. 18.30 Konjeništvo. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, v. Slims. 21.00 Motorne dirke v dvorani. 22.30 Nogomet: Nizozemska—Malta. PRO 7 Ljubezen, laži, Flipper, Hiša na Eaton J .fina. ~ ' Piace, Velika dolina, Enaka pravica, Harryjeve "sodbe. 11.30 Colt za vse -primere. 12.20 Fort Laramie, vestem. 13.35 Velika dolina. 14.35 Rascal, Charlie Brown, Flipper, Waltonovi. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Na zdravje (Ted Danson). 17.55 Petrocelli. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Sladko življenje grofa Bobbyia, komedija, 1962 (Peter Alexander). 21.55 Hawai o5. 22.50 W, smrt ima samo dve črni, kriminalka 1973 (Twigr ........... Maškerade ------ mia jaiiiv uiiu, r\i h i ni letir 1973 (Twiggy, Michael Witney). 0._. cerade. 1.20 Upor prekletih, film. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon,Chack, 14.Ž5 Divje življenje. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Cool McCool, Bluffersi, Ghostbusters. 18.35 Flash Gordon, Smrkci. 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 like, serija v šestih delih, 1979. 21.50 Poročila. 22.00 L. A. Bountv^ ameriški, 1988 (Sybil Dan-ning). 23.35 Diamantni poker, francoski, 1983 (Maria Sclhneider). 11.10 Bliskovito. 9.00 Klub Klobuk, ponovitev 10.10 Simenon, tv nanizanka, 8/13, ponovitev 11.05 Video strani 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Tednik, ponovitev 18.00 Spored za otroke in mlade — Zgodbe o Poluhcu, 5/14 18.25 Pasja pripoveda ali kako je bilo ..., češka nanizanka, 6/6 18.55 Novinarske zgodbe: Mali oglasi 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Skandal, angleška doku- metarna serija, 4/4 21.45 J. le Carré: Popolni vohun, angleika nadaljevanka, 3/7 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Dragi John, ameriika nanizanka, 4/24, Mesto žensk, italijanski film TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.30 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Münchna. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Krt, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 München: SP v umetnostnem drsanju, vključitev. 22.00 Ex libris. 22.55 Vutel. eksperimentalni program. 23.55 Satelitski programi, poskusni prenosi. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Binqo 10.35 Kadeče pištole. 11.25 Resnični čudeži. 12.20 kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Glava, glavica. 15.35 Teleshop. 15.50 Paradiž. 16.45 T. J. Hooker, serija 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila 22.05 Yakuza, kriminalka, 1974 (Robert Mitchum). 0.00 Ostri Henrich erotični, 1970 (Horst Frank. 1.25 Sport. 1.55 Hardball, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.15 Plesalci z Bro-adwaya, glasbeni, 1946 (Fred Astaire). 11.00 Tvegano ! 11.30 Sov 12.00 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Dirty Dancing. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Narodna glasba. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena ie vroča. 17.45 Igra. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 Nazaj v preteklost. 20.15 Airwolf. 21.05 Loterija. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru (Roy Black). 22.15 Nogomet. 23.10 Poročila. 23.20 Tutti Frutti. 0.20 Hollywoodska dekleta, seksi film, 1976. 1.35 Za milijon dolarjev, akcijski, 1975 (Robert Vaughn). .05 Hollywoodska dekleta, ponovitev. i" tmmn 8.30 Eurobics. 9.00 Formula 3 9.30 Drsanje. 11.00 Skoki. 11.30 Eurobics. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. --------1.00 F ame. 11.00 S 12.00 Tovornjakarji. 13.30 Drsanje, prenos iz Münchena. 17.00 Konjeništvo. 18.00 Prosto plezanje. 18.30 Novice. 19.00 Atletika. 21.00 Wrestling. 22.30 Smučanje, prosti stil. 23.00 Drsanje. 0.30 Tenis, v Sliims. 1.30 Novice. 2.00 Smučanje. 6.05 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Velika dolina, Petrocelli, Družinske vezi. Na zdravje. 11.00 Colt za vse primere. 11.45 Živel Knievel, kriminalka, 1976 (Gene Kelly). 13.30 Velika dolina. 14.25 Rascal Charlie Brown. 15.25 Flipper. 15.50 Perry Mason. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Barney Miller. 17.55 Sestre, serija. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Vsaka glava ima svojo ceno, kriminalka, 1980 (Steve McQueen). 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 V krem-pljih smrti (Enter the dragon), akcijski, 1973 (Bruce Lee). 0.40 M. A. S. H. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Monster, H. Finn. 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mi-juki, Kraljica tisoč let. 18.10 Smrkci, Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 1B.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.35 Hop ali top. 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila. 22.00 Tuff Turf, ameriški, 1985 (James Spa-der). 23.40 Ursus, maščevalec sužnjev, 1961 (Ed Fury). 1.15 Reklamni boben. 2.10 Bliskovito 88. 8.25 8.35 9.00 9.10 9.30 9.55 10.05 10.20 10.45 11.45 12.10 15.20 15.35 16.20 17.00 17.05 18.40 19.05 19.15 19.30 19.55 20.20 20.35 22.10 22.30 1.25 Video strani Angleščina, 4. lekcija Radovedni Taček: Krava ZBIS: 40 zelenih slonov, 2/7 Čebelica .Maja Novinarske zgodbe Zgodbe o Poluhcu, 5/14 Alf, ameriška nanizanka, 20/38 Zgodbe Iz školjke Naša pesem, 12. oddaja Video strani Video strani Fluid: The Dubliners, ponovitev 2. dela zabavnoglssbene oddaje Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Emmina senca, danski film Zdaj pa po slovensko — Kje so tiste stezice, ponovitev izobraževalne oddaje, 5/10 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Križkraž Tv dnevnik 3 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 3/30, Twin Peaks, ameriika nadaljevan-ka 14/21 EBIVideo strani HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte, kaj naj delam, dokumentarna oddaja. 10.00 Šolski spored (do 11.35). 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski spored. 13.50 G. Bizet: Carmen. 16.20 Video sttrani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 »93«. 17.00 Znanstveni razgovori. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Povejte mi kaj naj delam, dokumentarna oddaja. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snjež-ko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Otroci noči, ameriški film. 21.35 Duoptrija, talk-show. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Slike časa. 23.40 Poročila. SATELITSKA TV TV SLOVENIJA 2 17.00/17.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Muppet show, Glenda Jackson. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zamejci v CD, prenos. 12.25 Filmske uspešnice — Slither, ameriški film. 23.00 Yutel, eksperimentalni program. 0.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 11.25) 11.30 Izbrali smo za vas. 12.30 Tarzanove newyorške dogodivščine, ameriški film. 13.40 Mixer »M«. 14.25 Sedmi čut. 14.35 Slavonska jesen, oddaja narodne glasbe in običajev. 15.05 Svizec, dokumentarni film B. Marjano-viča. 15.20 Odprto... 15.40 Tv teden. 15.55 Ex libris. 16.40 Poročila. 16.45 Tv razstava. 17.00 Kruševo. 17.45 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.40 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Competiti-on, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Športna sobota. 23.10 Fluid, za-bavno-glasbena oddaja. 23.55 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Glasba. 9.00 Glava, glavica. D.30 Gospodarski forum. 10.05 Frenkov klub. 11.00 Paradiž. 11.50 T. J. Hooker. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Švedska dekleta, komedija, 1955 (Maj-Britt Nilsson). 15.45 Modni magazin. 16.15 Zapp. 16.40 Neon Rider. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Quadriga. 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Super možgani, kriminalka, 1968 (J. P. Bel-mondo). 21.55 Poročila. 22.10 Alien Nation. 23.00 Nasilje, kriminalka, 1976 (Kay Lenz). 0.35 Ostri Heinrich, komedija, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Moški za šest milijonov. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.10 Rimske počitnice, Jetsonsi, Spiderman, Robo-cop. 12.05 Kapitan N. 12.35 He-man. 13.00 Super Mario Brothers. 13.30 Želvice. 13.50 Ragazzi. 14.25 Kakor psi in mačke. 14.50 Lassie. 15.10 Dak-tari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena ie vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 20.15 Potovanje v srečo, komedija, 1958 (Rudolf Prack). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Tudi tepčki bi se izučili, seksi komedija, 1972. 0.30 Nora hiša veselja, komedija, 1973 (Jean Sorel). EUROSPORT 7.00 Otroški spored. 8.00 Fun Factory, za otroke. 10.00 Novice. tO.30 Velika kolesa. 11.00 V. Slims, tenis. 12.00 Športno popoldne: Smučanje, Čross country, Jadranje, Drsanje, Golf. 19.00 Moto sport. 20.00 Rodeo. 21.00 Nočni boksarski boji. 23.00 Drsanje, München. 0.00 Cross Country. 1.30 Velika kolesa. 1.30 Golf. PRO 7 6.55 Peyton Place. 7.40 Mr. Selkie, mladinski film. 8.30 Za smeh. Marco Polo, Niklaas. 9.45 Oliverjeve sanje, risani. 10.30 Veverička, Charlie Brown, 11.20 Riptide 12.10 Cosby Show! ----Sls........L djia 15.10 Živel Knievel, kriminalka. 17.00 _ ___bv 12.35 Sladko življenje grofa Bobbyia, komedija. 14.15 Mr. Selk ie, mladinski. 8.45 Video strani 8.55 Živ žav 9.45 Pasja pripoved ali kako je bilo ..., ponovitev češke nanizanke, 6/6 10.15 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 2/12 10.45 Muppet show: Glenda Jackson, ponovitev 11.10 Videomeh, 45. oddaja 12.05 Izbor popevke za Evrovizijo, ponovitev 13.05 Nagrada Dannyja Kaya (mednarodna otroška prireditev), 1. del 14.05 J. Galsworthy: Saga o For-sytih, angleika nadaljevanka, 9/26 14.55 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Dolgolase pošasti, ameriški film 18.30 Mali koncert 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 1 20.05 Ivo Breian: Donator, nadaljevanka HTV, 3/3 20.55 Podarim — dobim 21.15 Zdravo 22.35 Tv dnevnik 3 22.55 Sova: Kremplji in praske, ameriika nanizanka, 3/16, Kriminalna zgodba, ameriika nanizanka, 7. del 0.10 Video strani TV SLOVENIJA 2 13.10 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Okavango — dragulj Kalaharija: Nov izziv, 3., zadnji del angleške poljudnoznanstvene oddaje. 21.05 Poslanstvo, dokumentarna oddaja. 21.35 Svetovni pokal v smučarskih skokih, posnetek iz Hol-menkollna. 22.35 Športni pregled TV NS. 23.20 Yutel, eksperimentalni program. HTV I 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Živeti skupaj. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 17.10 Veni, vidi. 17.15 Go-od guys and bad guyes, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ž. Žilnik: Violinski ključ, tv drama. 21.35 Nafta, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. 8.30 Neon Rider. 9.30 Očarljiva Jeannie. 10.00 Ljudje in živali. 10.30 Od tu in tam. 11.05 Švedska dekleta, nemški, 1955 (Karlheinz Böhm). 12.45 Bingo. 13.10 Hotel 14.05 Novo v kinu. 14.30 Gospodar semih morii pustolovski, 1940 (Errol Flynn). 16.T5 Dirka s soncem, dokumentarec, 1988. 17.10 Gola džungla ameriški, 1953 (Charlton Heston)' 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub 19.30 Od srca do srca. 20.00 Naše imenitne tete, komedija, 1962 (Gus Backus). 21.40 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, erotična serija 23.45 Vrt užitkov, španski, 1970 (Luc-hy Soto). RTL PLUS 6.00 Kapitan N. 7.10 Yogi otroke. 9.30 Leteči kovček, angleški 1979 (Murray Melvin). 11.00 Tednik 12.05 Klasika. 12.35 Nenavadne zgod- 8.00 Za angleški. be. 13.00 Moj oče z drugega planeta Munsterji, Ultraman. 14.15 Uspešnice glasbeni film, 1960. 15.50 Divjina kliče' ameriški, 1946 (Gregory Peck). 17.50 Kilometer 330. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Watusi, ameriški 1958 (George Montgomery). 21.45 Spiegel TV. 22.20 Prime Time. 22.40 Kulijev knjižni klub. 23.40 Kanal 4. 0.05 Ponoči, ko zmrzuje kri. 0.30 Cona somraka. 0.55 Ponoči, ko zmrzuje kri 0.30 Cona somraka. 0.55 Hitchcock. EUROSPORT 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Svetovni sport. 11.00 Košarka. 12.00 Športno popoldne: Dirkalni čolni, Barcelonski maraton, Drsanje, prenos Golf, Maraton Skoki.20.00 Barcelonski maraton. 21.00 Smučanje, prosti stil. 21.30 Nogometni dokumentarec 22.30 Smučarski skoki. 23.00 Drsanje gala večer. 0.30 Golf. PRO 7 Patrolni čoln. 18.10 Perry Mason: Deske, ki pomenijo življenje, kriminalka, 1989 (Fiaymond Burr) 19.50 Cosby Show. 20.15 Vodnjak pri vratih, domovinski, 1952. 21.55 Wild Drivers, akcijski, 1974 (Nick Nilte, Don Johnson 23.40 Ceste San Francisca. 0.45 Vsaka glava ima svojo ceno, kriminalka. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top- 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin. 12.35 Odisej, Smrkci 14.30 POP 15.30 Šport. 16.35 Cinematika 17.25 Tednik. 17.40 Kdo si, ki te ljubim nemški, 1949 (Jester Naefe) 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Orožje zakona, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Življenje po naročilu ameriški, 1982 (Susan Day, Paul Le-Mat). 23.40 Morilec je volkodlak ameriški, 1988 (Dyann Brown). stvo. 8.25 Marco Polo, Kapi _ let, Veverička, Sindbad, Charlie Brown, Cosby Show. 11.20 Patrolni čoln. 12.15 Oliverieve sanje. 13.00 Di-vie kraljestvo. 13.50 Perry Mason 15.30 Najbolj nori avto na svetu komedija, 1974 (Robert Mark). 17.10 Riptide. 18.15 Lepotica in zver, ameriški, 1961 (Joyce Taylor, Mark Dämon) 19.45 Cosby Show. 20.15 Otok piratov, pustolovski, 1983 (Tommy Lee Jones, Michael O'Keefe). 22.00 Ceste San Francisca. 23.00 Njegovo bojišče je bila postelja, erotični, 1970 TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Življenje Bo naročilu, ameriški, 1982 (Susan ey). 12.40 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.45 Bim, bam, bino. 15.45 Poslušaj tvoje srce, ameriški, 1982 (Kate Jackson], 17.2Š Scena ---- - • 19.05 r SM, i^ot: irsaie jacKSor...___________ D 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični madazin. 19.45 Bagdad Cafe, serija. 20.1 S Prosim smeh. 21.05 Mama ne zmore ovinka, komedija. 1988. (Valeria Harpes)..... 8.50 Video strani 9.00 ZBIS: S. Rozman: Oblaček Po- hajaček, 1/4, ponovitev 9.15 Ciciban, dober dan: Kako pravljica oživi 9.30 MPF Celje 85 — prosti program MHZ iz ZRN in DPZ z Madžarske 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik, ponovitve 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Spored za otroke — Radovedni Taček: Smuči 18.40 Alf, ameriška nanizanka, 21/38 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Rosier: Poljubi me, francoska drama 21.40 Osmi dan 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 400 let slovenske glasbe, 11. oddaja 23.15 Sova: Avtostopar, ameriika nanizanka, 12/16, Kriminalna zgodba, ameriika nanizanka, 8. del 0.30 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Podarim, dobim. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Rezervirano za ianson — Dušan Uriič. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. 21.20 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.00 Potepanje po Istri in Primorju, dokumentarna oddaja. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 16.30 Hrvatska danes. 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Kinoteka Hollywo-oda: Zakon linča. 23.10 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Novo v kinu. 10.35 Naše imenitne tete, komedija. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-bor-za. 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Beetle-juice. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka, serija. 21.00 Sonny Hooper, komedija, 1978 (Burt Reynolds). 22.45 Poročila. 23.00 Magazin. 23.45 Tenis v Key Biscayneu. 1.40 Sin z otoka, pon. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 9.10 Policijsko poročilo. 9.35 Rop stoletja, kriminalka — - ' O'To ' ' -1 "" " 1960 , 11.30 .00 Tvegano! -------------------je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Tožilec >eter OToole). ll Sov. 12.00 Cena je vroča. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roza. Ia.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.20 A-team. 20.15 Mini Playbak Show. 21.15 Rosei iz Schwarzwalda domovinski 1956. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Poročila. 23.35 Playboy Late Night. 0.25 Nora policijska postaja, komedija, 1981 (Edwige Fenech) EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Formule 3. 11.00 Prosto plezanie. 11.30 Eurobics 12.00 Odbojka. 13.00 Cross Country Skiing. 14.00 Golf, Asian Classic. 15.00 Hokej. 15.30 Namizni tenis. 16.30 Nogometni dokumentarec. 17.30 Najmočnejši možje sveta 18.00 Velika kolesa. 18.30 Hokej. 19.30 Novice. 20.00 Košarka v ZDA. 21.00 Super čolni. 22.00 Ameriški nogomet 23.00 Najmočnejši možje sveta. 23.30 0.00 Rokomet. 1.00 Novice Hokej. PRO 7 6.15. Ljubezen, laži, Rascal, Flipper Sindbad, Scarlet, Velika dolina Sestre Družinske vezi, Barny Miller. 11.15 Colt za vse primere. 12.05 Vodnjak pri vratih, domovinski. 13.35 Velika dolina. 14.35 Rascal, Charlie Rr,ovü2- J5-35 F|iPPer- 16.00 Richmond Hill. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Murphy Brown. 17.55 Harry O. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Trucker, akcijski, 1978 (Peter Fonda). 22.00 Tisti, ki prihaja iz pekla, kriminalka, 1977JStacy Keach, David Hemmings). 23.50 FBI. 0.50 Ceste San Francisca. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top- 12.00 Bliskovito. 12.30 Maoazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.3tlShe Ra, Saber Rider, Alvin. 14.40 Prosim smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra ž ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim barn, bino: Smrkci Mikuki, Kraljica' Ghostbusters. 18.35 Flash-Gordon' Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito (Ruck Zuck) kviz. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Nočna patrulja, serija. 21.50 Poročila Visoka cena kariere, ameriški, 1982 (Lorena Swit, Sam Waterston). ?fói?,^orilecJe volkodlak, ameriški, 1988 (Dyann Brown). 1.15 Bliskovito 8.50 9.00 10.00 10.55 11.25 11.45 12.30 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.05 18.15 18.30 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 21.50 22.10 23.25 Video strani Zgodbe iz školjke, 12. oddaja Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 5/14 Angleščina — 6/16 Sedma steza Osmi dan Omizje Video strani Video strani Angleščina, 6/16 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 5/14 Novinarske zgodbe Periskopov raček: Programski jezik LOGOS, 2/8 Prometne pasti Risanka Tv dnevnik P. Gibbs: Včerajinje sanje, angleika nadaljevanka, 4/7 Novosti založb: Od obzorja do obzorja Arsen Dedič (Šanson Rogaška 90) Tv dnevnik 3 Sova: Haggard, angleika nanizanka, 3/7, Kriminalna zgodba, ameriika nanizanka, 9. del Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi — Goriška, Beneika Slovenija in Rezija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Ume-tniiki večer — Sčhakespeare na TV — Rihard III., angleika drama. 0.20 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored, (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.25 J. C. ßach: Muke po Mateju. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Portret znanstvenika: Isaac Newton. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet. 18.45 Konvoj za Janjevo, dokumentarna oddaja. 19.15 Grašiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Deset zapovedi, filmska nanizanka. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kinoklub Evropa: Zločin v nočnem klubu, film Jirija Menzela. 0.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobrojutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Bingo. 10.35 Gola džungla, ameriški." 12Ì20 Kolo sreče. 13.00TV-borza, 14.00 Sosedje Bolnišnica, Policijska akademija. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mac Gyver. 21.00 SOS v oblakih, akcijski, 1976 (David Janssen). 22.40 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Tenis, Key Biscayne. 1.00 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.20 Dokler bije srce nemški, 1958 (O. E. Hasse). 11.00 Tvegano ! 11.30 Šov 12.00 Cena ie vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Holmes in Yoyo. 13.20 Santa □ nrknrn C trt j ^ j Q 4.M. >w.vw I uiuviio. 1 Uiww *vi il II i lav - back Show. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 22.00 Explosiv. 22.55 Zakon v L. A. 23.55 Poročila. 0.05 Komedijanti pustolovski, 1967 (Elizabeth Taylor, i Burton). pustolov: Richard I ■ jll-l-HJ.I-l, 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 9.00 Formula 3. 9.30 Darts (pikado) SP v Angliji. 10.30 Moto šport. 11.30 Eurobics. 12.00 Drsanje, München. 13.00 Hokej 14.00 Golf, Asian Classic. 15.00 Hokej. 15.30 Namizni tenis. 411 is_x__■__|y 4A -___v ... oan ocudaiidii. ci.uu vvresiung. zz.uu Barcelonski maraton. 23.00 Najmočnejši možje sveta. 23.30 Hokej. 0.30 Rokomet. 1.00 Novice. PRO 7 6.10 Ljubezen, -----,-------, laži, Rascal, Flipper, Velika dolina, Harry O, Družinske vezi, iy Brown. 11.05 Colt za vse pri-11.55 Trucker, akcijski. 14.30 Murphy Brown. mere. 11.55 Tr..... ............. Rascal, Charlie Brown. 15.30 Flipper. 15.55 Tarzan. 16.50 Družinske vezi. 17.20 Alice. 17.55 Diamonds. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Napredovanje na akademiji komedija, 1984 (Judd Nelson). 22.00 Velikan, akcijski, 1981 (Chuck Norris). 23.45 Kobra, prevzemite. 0.45 FBI 1.35 Otok piratov, pustolovski TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 131.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Teddy Monster, Alvin. 14.45 Scena D 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica' Ghostbusters. 18.35 Flash Gordon' Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka igra 20.25 Hop ali top. 21.00 Ring je prost 21.45 Pregled fflmov. 21.5tf Poročila 22.00 Morilec v meni, francoski 1976 (Stacy Keach). 23.40 Ike, serija. 0.30 . Bliskovito 88. 0.55 P.O P SREDA 20. marca TV SLOVENIJA 1 «f drugačne zvezde v velenju in šmartnem ob paki * ■■ ♦ ; -- • a ' Naš znani svetovni popotnik Zvone Šeru-ga se kljub zimi še kar vedno zadržuje v domačih logih. Največ je temu seveda kriva mala Kaja, ki seje rodila pred osmimi meseci. Pa tudi sicer Zvone trdi, da ima zelo veliko dela tudi doma. Decembra je v samozaložbi izšla knjiga Drugačne zvezde, ki govori o celotnem štiriletnem potovanju z motorjem okoli sveta, televizijski gledalci pa bodo lahko po petnajstem aprilu ponovno spremljali nadaljevanko o afriškem delu poti. Po velikem uspehu lanskoletnih predavanj o Afriki pa je Zvone pripravil tudi povsem novo računalniško vodeno diaprojekcijo, ob kateri predstavlja po Sloveniji knjigo in celotno svetovno popotovanje. V njo je vključenih več kot 1000 diapozitivov ter osem računalniško vodenih projektorjev, vsi, ki so jo videli, pa se strinjajo, da je res nekaj izjemnega. Zvone Šeruga bo v četrtek, 14. marca, ob 19.00, gostoval v domu kulture Velenje dan kasneje, 15. marca, ob 18.00, pa v domu kulture Šmartno ob Paki. Cena vstopnice 60 din. Popustov ni. Na obeh predstavah pa bo mogoče s popustom kupiti tudi podpisane izvode knjige Drugačne zvezde. lažnivka V petek, 15. marca, bo v Velenju gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s predstavo Jean-Jacques Bricaire/Maurice Lasaygu-es: LAŽNIVKA ki jo je režiral Dušan Mlakar. Igrajo: Mirjam Korbar, Slavko Cerjak, Franc Markovčič, Maja Boh, Majda Grbac in Slavko Strnad. V tej »bulvarsko karakterni komediji zapleta« je osrednja oseba mlada in lepa Jane, ki si kar naprej izmišljuje in spreminja resničnost, kadar seveda naleti na hvaležne »žrtve« ter tako zapleta klopčič življenja. ob 17.00 bo predstava za GLEDALIŠKI ABONMA II (zeleni) in izven ob 20.00 bo predstava za GLEDALIŠKI ABONMA I (beli) in izven Cena vstopnice 150 din. Popusti! nabucco v veroni Pričeli smo zbirati prijave za ogled ene najlepših Verdijevih oper NABUCCO v Veroni. Predstavi bosta 25. in 26. julija in 28. ter 29. avgusta v veličastni veronski areni. Cena aranžmana je 198 DEM (plačljivo v dinarjih). Omogočeno obročno odplačevanje! Vse ostale informacije in prijave na telefon 85.3 574 ali osebno v domu kulture v Velenju — pisarna 53/1. B.50 Video strani 9.00 Živ žav 9.50 M. Rosier: Poljubi me, francoska drama 11.20 Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 4/7 12.10 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Slovenska pomlad, dokumentarna oddaja, 2/6 17.35 Risanke 17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.20 Oobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Zdaj si odrasel fant, ameriški film 21.45 Tv dnevnik 3 22.05 Marlborov music show 22.35 Sova: AH, ameriika nanizanka, 29/38. Kriminalna zgodba, ameriika nanizanka, 10. del. V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 3/12 0.40 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor Poslovna borza. TV ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.30 Dresden: 1/4 finale evropskega pokala v nogometu — Dinamo: CZ, vključitev v prenos (v polčasu Planica). 22.15 Mednarodno delavsko gibanje — narod si bo pisal sodbo sam, dokumentarna oddaja, 7/8. 23.30 Nogomet Porto Bayern, posnetek HTV 1 9.20 Poročila. 9.25 Tv koledar. 9.35 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.30 Prozor: Dizzy Gillespie. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Vojna krajina v Hrvatski. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke 18.40 Risanka. 18.45 Potopis 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi, uvod. 20.30 Besede in glasba, francoski film. 22.15 Moderni časi, nadaljevanje. 22.50 Tv dnevnik. 23.10 Spomini na 20. stoletje: FNRJ 1945. 0.10 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 TenisjDovzetek. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje. Bolnišnica. 15.10 Zmešana farma, začetek risane serije. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 14.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Mr. Belvedere. 18.15 Bingo, igra. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker. 21.00 Nori sosed, komedija, 1981 (John Be-lushi, Dan Aykroyd). 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinajstega. 23.45 Kanal 4. 0.10 Kratki film. 0.35 Tenis. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.25 Samo jaz in ti, komedija, 1978 (Charles Grodin). 11.00 Tvegano ! 11.30 Sov 12.00 Cena ie vroča. 2.35 Policijsko poročilo. 13.00 Hart to Hart. 13.20 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano!. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15 Gottschalk. 21.15 Narodna glasba. 22.10 Stern TV. 22.50 Dr. Westp-hal, serija. 23.55 Boj proti mafiji (Wise-guyj. 0.45 Angel varuh New Yorka. 1.30 Dr. Westphal, pon. 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Formula 3. 11.30 Eurobics. 12.00 Nogomet: Dallas-Detroit. 13.30 Smučarski skoki. Norveška. 14.00 Golf. 15.00 Sankanje. 15.30 Ameriški namizni tenis 16.30 Košarka, ZDA. 17.30 Cirkus. 18.00 Smučarski skoki. 18.30 Novice. 20.00 Smučanje, pregled. 21.00 Nočni boksarski bol 23.00 Nogomet. 0.00 Rokomet. 1.00 Novice. PRO 7 6.05 Ljubezen, laži, Rascal, Flipper, Tarzan, Velika dolina, Diamonds, Družinske vezi, Alice, Colt za vse primere. 11.50 Poloneza, ameriški, 1945 (Paul Muni). 13.40 Velika dolina. 14.35 Rascal, Charlie Brown Flipper. 16.00 Hiša na Eaton Place. 16.50 Družinske vezi. 17.15 Harmeve sodbe. 17.55 Enaka pravica. 18.50 Charlie Brown. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Nenavadni umori, kriminalka 1967 (Rod Steiger, Lee Remick). 22.10 Maškerada, serija. 23.00 Dr. Diabolo, grozljivka, 1966 ÌJack Palance. Burgess Meredith). I.45 Kobra, prevzemite. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash Gordon, Teddy Monster. Alvin. 14.45 Prosim smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim barn, bino: Smrkci, Mijuki. Kraljica. 18.35 Flash Gordon, Smrkci 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto dežala, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Bagdad Cafe. 21.25 Norišnica. 21.50 Poročila. 22.00 Divja Kate, ameriški, 1983 (Sunshine Parker). 23.35 Orožje zakona. 0.25 Bliskovito 88. 0.40 Cinematika. STRELJANJE Najboljši Slovenjgradčani Strelska družina Mrož je izvedla regijsko prvenstvo v nacionalnem programu, ki so se ga udeležili strelci z Raven, iz Slovenj Gradca in Velenja, iz neznanih razlogov pa ni bilo tekmovalcev z Mute in Mozirja. V članski ekipni konkurenci so nepričakovano zmagali strelci Mroža pred NTU Slovenj Gradec in drugo ekipo Mroža, posamično je bil najboljši Pok (NTU). od drugega do četrtega mesta pa so se uvrstili Šterman, Rek in Krošel. Ob tem sta normo za nastop na republiškem prvenstvu izpolnila še Miklav in Hiršel. Pri članicah so premočno zmagale Velenjčanke, pri posameznicah pa je biTvrstni red: Petek (Mrož), Svetina (NTU), Jehart, Melanšek (obe Mrož), Sušeč (NTU) itd. Pri mladincih so ekipno in posa- V ZDRAVSTVENEM DOMU V VELENJU: ZDRAVNIKI: Četrtek, 14. marca — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Ko-čevar, nočni dr. Friškovec in dr. Pirtovšek Petek, 15. marca — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Popov in dr. Jonko Soboto, 16. marca in nedeljo, 17. marca — dr. Kočevar in dr. Menih Ponedeljek, 18. marca — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Žuber in dr. Vidovič ZOBOZDRAVNICA: V nedeljo, 17. marca — dr. Zora Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. LEKARNA: Ob sobotah in' nedeljah je mično prevladovali Slovenjgradčani, zmagali so tudi pri pionirjih pred Mrožem, posamično pa sta bila Hu-dovernik in Pasarič četrti in peti. Pri pionirkah je zmagal Mrož, prva tri mesta pa so osvojile tudi Benko, Rav-njak in Grobelnik. Regijskega prvenstva za »Zlato puščico« na Ravnah so se udeležili tudi velenjski strelci. S tretjim in četrtim mestom sta bila najboljša Zučko in Pristovšek. F. Z. Šahovske novice Najbolj množično šahovsko tekmovanje — občinska moštvena liga — se bo pričelo v četrtek ob 1.30 v delavskem klubu v Velenju. Moške ekipe sestavljajo 4 igralci in dve rezervi, ženske pa dve igralki in rezerva. Pristopnina je 400 dinarjev, ženske ekipe so jo oproščene. Na hitropoteznem turnirju za mesec marec je bil vrstni red naslednji: Matko 13.5, Rajkovič 12,5, Brešar 11,5, Kristan II, Stropnik II itd. Po treh turnirjih vodi Goršek 40 točk, za njim pa so uvrščeni Kristan 29, Matko 28, Brešar 26, Voglar 24 itd. Končano je ekipno in posamično šahovsko prvenstvo Rudnika lignita Velenje. Ekipni vrstni red: I. RLV DSSS 17, 2 RLV upokojenci 15, 3. Jamska mehanizacija 14, 4. HTZ 11,5. Jamske priprave 6 itd.; posamično: I. Milovanovič (Škale) 13, 2. Ve-denik (J. mehanizacija) 11,5, 3. Žrt (J. transport) 10, 4. Rajkovič (J. mehanizacija) 10, 5. Brešar (RLV upokojenci) 9,5; nastopilo je 16 šahistov. Odprtega mednarodnega hitropo-teznega turnirja na Bledu so se med 52 šahisti udeležili tudi trije velenjski. Zmagal je Cabrilo (Jug) z 9 točkami, Matko je bil s 7,5 dvanajsti, Kristan in Voglar pa sta s 5 točkami uvrščena na 31. in 32. mesto. Matkov uspeh potrjuje dejstvo, da je bil sovjetski velemojster Svešnikov s 7,5 točke peti. odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 15. marca do 22. marca — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, Velenje, tel.: 858-704. NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU: Do 17. marca — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 18. marca do 24. marca — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Gibanje prebivalstva POROKA: Stanko Kovačič, roj. 1958, SI. Gradec, Šolska ul. št. 6 in Marica Tubič, roj. 1964, Velenje, Šaleška c. št. 2/b. SMRTI: Martin Senegačnik, roj. 1918, Rakova steza št. I /a, Otmar Emil Šorn, roj. 1911, Celje, Šaranovi-čeva ul. št. 7, Ignac Kuri, roj. 1937, Velenje, Kardeljev trg št. 4. Jožef Čerenak, roj. 1921, Višnja vas št. 39/a, Martin Kukovič, roj. 1916, Celje, Trubarjeva 32, Justina Stritar, roj. 1910, Veliko Širje št. 65, Alojz Golež, roj. 1921, Ho-tunje št. 23, Emilija Dobrave, roj. 1906, Podgorje 8, Celje, Marija Kolar, roj. 1900, Velenje, Splitska ul. št. 68, Marija Lesnjak, roj. 1902, Sp. Razbor št. 63, Janez Pražnikar, roj. 1924, Celje, Bri-narjeva ul. št. 2. (0 s tn (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (Odgovorni urednik) Milena Krstrč-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. H'1-IHJ-H, Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 15. MARCA 1991: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA, 17. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 18. MARCA: 15.00 Začetek spo reda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. MARCA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naš gost bo predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik — z njim boste lahko poklepetali po telefonu 855 963) 18.00 Nasveti vrtičkarjem; 19.00 Na svidenje. 1 1 lKl hI M M 1 J REDNI KINO VELENJE Četrtek, 14. 3. ob 18. uri AMERIŠKI LOVEC - amer., akcijski. V gl. vi.: Chris Mitchum Petek, 15. 3. ob 18. uri. Sobota in nedelja, 16., 17. 3. ob 18. in 20. uri. UMRI POKONČNO II. del - ameriški, akcijski triler. V gl. vi.: Bruce Willis. Ponedeljek, 18. 3. NI PREDSTAV! Torek, 19. 3. ob 18. in 20. uri. DO KONCA IN NAPREJ - slovenska komedija. V gl. vi.: Matjaž Tribušon, Janez Hočevar-Rifle. Sreda, 20. 3. ob 18. in 20. uri. PREDVIDOMA ameriška akc. komedija POLICAJ IZ VRTCA (Arnold Schwarzeneger) ali ameriška komedija PROBLEMATIČEN OTROK (John Ritter, Michael Richards). KINO DOM KULTURE Ponedeljek, 18. 3. ob 20. uri. FILMSKI PRAZNIK V VELENJU. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 17. 3. ob 18. uri. AMERIŠKI LOVEC - amer., akcijski. Ponedeljek, 18. 3. ob 18. uri. UMRI POKONČNO II. DEL - amer. akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. 3. ob 20. uri. UMRI POKONČNO II. del - amer., akcijski. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 14. 3. ob 20. uri. Petek, 15. 3. ob 20. uri. Sobota, 16. 3. ob 22. uri. VZNEMIRLJIVE AVANTURE NICOLE - amer., trda erotika. V gl. vi.: Eva Alen. KINO »DOM» MOZIRJE 14. 3. — GOLA PIŠTOLA, ameriška krimi-komedija. 16. in 17. 3. - LEPA ŽENSKA (PRETIT WOMAN) ameriška komedija. 21. 3. — DEMON V OMARI, ameriška grozljivka KINO »JELKA« NAZARJE 16. in 17. 3. - ODPOREN PROTI METKOM, ameriški akcijski. 20. 3. — OBREKOVANA, ameriška ljubezenska komedija. KINO LJUBNO 16. in 17. 3. — POLICAJ V NAJEM, ameriška kriminalka. Filmski praznik v Velenju 18. marca ob 20. uri vas Kino Velenje vabi v Dom kulture na svečano premiero novega slovenskega filma DO KONCA IN NAPREJ s predstavitvijo ustvarjalcev filma ter na svečano otvoritev filmskega abonmaja marec — junij 91. Obenem si boste lahko ogledali tudi kratek film Dušana Povha ob 70. letnici avtorja. shatòaffoii Tel. st. : 853 451 ___855 450_ BETONSKI MEŠALEC kupim, prodam pa gume 165 — 70—13. © dopoldan 855-568, popoldan 857-699. SPREJEMAM NAROČILA za mladiče pasme doberman, čistega porekla. © 881-086, po 20. uri. Jure Kodrun, Ravne 16, Šoštanj. PREKLICUJEM VOZNO KARTO Izletnika na ime Anton Hudournik na relaciji Konovo — Gorenje št. 2373, št. os. izkaz. 25204. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na ime Danica Skok na relaciji Šmartno ob Paki — Gorenje št. 578, št. os. 22519. DELO V KUHARSKI ALI GOSTINSKI STROKI, z večletno prakso, iščem. Zinka Debeljak, Cankarjeva 17, Šoštanj. ZASTAVO 101 MEDITERAN letnik 1981, reg. do marca 1992, ugodno prodam. © 852-704. PRALNI STROJ GORENJE, generalno obnovljen in videore-korder Grunding, ugodno prodam. © 852-704. STANOVANJE v Velenju najamem. © 0602-42-055. JEDILNO RAZTEGLJIVO MIZO, s 6 stoli, ugodno prodam. © 857-129, od 16. ure dalje. BREJO KOZO, staro eno leto, ugodno prodam. Bernard Zabu-kovnik, Kavče 3, Velenje, © 858-269. KINTA KUNTE z uto, št. 89, prodam. Cena po dogovoru. © 858-601, po 12. uri. ZASTOPNIŠKO DELO, vrhunsko plačano, nudimo zanesljivim in predanim osebam z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Informacije po telefonu 063-842-133, po 18. uri. NOVO MANJŠO PRIKOLICO za traktor in 800 litrski sod. Andrej Lesnjak, Veliki vrh 29, Šmartno ob Paki, © 884-157. MOTOR CTX 80 in moško kolo, prodam. © 857-592, popoldan. PLETILNI STROJ BRODER, enoredni, ugodno prodam. © 853-378, po 18. uri. AVTO GUME nove 820 x 15, dva komada za 6.000 din, pralni stroj Gorenje za 3.000 din, TV sprejemnik Gorenje za 4.000 din. © 856-427, popoldan. NOVO TRO IN POLSOBNO stanovanje v Mariboru zamenjam za podobno v Velenju. © 882-209, popoldan. FIZIKO, MATEMATIKO, mehaniko, osnove elektrotehnike inštruiram. Prevajam iz nemščine in italijanščine. © 853-087. RENAULT 18, letnik 1986, električni pomik šip, centralno zaklepanje ključavnic in lita platišča prodam. © 855-975. PARCELO za gradnjo prodam. © 852-934. AVTO R—5 CAMPUS rdeče barve, letnik 1990, prodam. ©850-087, od 18. ure dalje. NEMŠKI OVČAR se je izgubil. Sliši na ime Jon. Najditelja čaka nagrada. Javite na © 853-272'. MOTOR TOMOS APN - 6, štiri brzine, skoraj nov in dve avto-gume radial semperit novi 145-13, prodam. © 855-347. GRADBENO PARCELO na lepi sončni legi v Lajšah, komunalno urejeno, prodam. Možno obročno odplačevanje. © 891-164. MLADIČE-NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, stare sedem tednov prodam. © 858-085, Konov-ska 32, Velenje. ZAHVALA Ak silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. ( Gradnik) Končala se je življenjska pot našemu dragemu možu, očetu, dedku in bratu Avguštinu Kameniku iz Vizor Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste ga imeli radi, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani dom. Prav tako se zahvaljujemo DO Gorenje-TOZD Servis-mehanična delavnica, Gospodinjski aparati, Mercator Celje, Klimi Celje, zdravstvenemu osebju bolnišinice Celje, govornici za tople poslovilne besede in g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Sonja, sinovi Gusti, Vlado, Štefan in ostali sorodniki. A dan je črni mora! priti bridkosti dan, oj dan solzan. Težko bilo se je ločiti in solze vse, ves jok zaman. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradedka Jakoba Delopsta 24. 7. 1909,—1. 3. 1991. Topolšica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Menihu, patronažni sestri Dragici in g. kaplanu za opravljen obred. Prav tako hvala govornikom in pevcem. Žalujoči: Vsi njegovi Zaman je bil ves boj zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, tašče in stare mame w Ane Zolgar iz Prešernove 9/b, v Velenju Vsem, ki ste ji kadar koli v življenju pomagali, jo zdravili, se je ob slovesu spomnili z lepo besedo, odigrano Tišino, dobro mislijo, s pesmijo in s cvetjem — hvala. Vsi njeni * t * m % AKVIZITERJE iščem. Odličen zaslužek. © 853-496, po 16. uri. OTROŠKI VOZIČEK, kombini-ran-uvožen, rabljen, prodam. © 855-074, zvečer. LIKALNI STROJ BOSCH -namizni, prodam. © 858-732, zvečer. CITROEN VISA 11 RE, letnik 1985, modre barve, prevoženih 18.000 km prodam. © 882-868. GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE išče mlad par brez otrok v najem. © 854-590. TOVORNI AVTO, z rednim delom v Velenju, prodam. ©856-308, po 19. uri, vsak dan razen sobote. OMARO za dnevno sobo ali spalnico, rabljeno, vendar ohranjeno, kupim. © 853-040, zvečer. VIKEND, 8,6 x 4,5 m, na De-berniškovem hribu v Velenju, prodam. © 855-242, zvečer. ZASTAVO 750, letnik 1983, reg. do 6/91, prodam za 1500 DEM. © 856-301. FIAT 126, po delih, prodam. © 853-183. RENAULT 18, november 1981, motor za čoln Tomos 3,5, šivalni stroj za robljenje (entlerica) in garažo v centru Velenja prodam. © 855-415, popoldan. MOTOR TOMOS BT - 50, prodam. © 063-857-077. TELICO, brejo osem mesecev in 30 kg prašiče prodam. © 884-152. DALJINSKI TELEFON (30 km) in EXC stanco, 20 t, novo, prodam. Polovična cena. © dopoldan 882-220, popoldan 856-204. FIAT 126 P, po delih, prodam. Cestnik Maks, Arnače 19, Šentilj pri Velenju. ZASTAVO 101 10/89, prevoženih 6000 km, prodam 35 % ceneje. © 858-209. LADO NIVO prodam. Letnik 87, 52.000 km, dodatna oprema. ©(063) 881-133, zvečer. KAMNOSEŠTVO telefon: 063/857-558 Gisiro £ M * RISALNI BIRO Nudimo vam: —■ idejne osnutke — tehnične risbe — vizitke — express izdelavo štampitjk — tiskovine — sitotisk — svetlobne, fasadne, obcestne in čezcestne napise — ostale stvari po vaši želji Kersnikova 17, Velenje tel.: 063/858-127 (od 14. do 16. ure) Salon ESTETIKA Vabimo vas, da nas obiščete v hotelu Vesna v To-polšici. Ponujamo vam deset različnih preparatov za trajno z negovalno emulzijo. V mesecu marcu — POSEBNA UGODNOST - vsem, ki bomo naredili trajno, bomo naslednjič naredili pričesko brezplačno! Naročila sprejemamo vsak dan od 13. do 20. ure po tel.: 891-134. a DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujemo in montiramo. © 24-296. DELAVCA, VEŠČEGA DELA z almiranim poliestrom, nujno rabim. © 721-520, samo zvečer, od 19. ure dalje. Kaj je ločitev? Smrt? — Samo spomini življenje pravo so. A neki smeh življenje dal jim je v veselih dneh — le tisti, ki so zrasli v bolečini. (Alojz Gradnik) ZAHVALA Umrla je naša mama, stara mama in prababica Uršula Povše s Tomšičeve 37 v Velenju Vsem, ki ste bili ob slovesu z nami, iskrena hvala. Sinova Stane in Rudi z družinama ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Štefana Vinderja iz Prelske 8. 12. 1920.—1. 3. 1991. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč, za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, G D Vinska gora, ZB NOV, vsem govornikom in pevcem. Žalujoči: žena Terezija, sin Ivan, hčerki Majda in Zinka z družinami, brat Franc, sestri Fanika in Marija. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta * Ignaca Kurija 12. 8. 1937.-2. 3. 1991. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo KS E. Kardelja, rudarski straži, godbi, upokojencem, ribičem, BK-ŠOBZ Velenje, vsem sorodnikom in prijateljem in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Drago z družino, hči Andreja z družino, sin Stojan, ter vnuka Barbara in Jan. Pogodbeno delo in dohodnina Kaj se splača in kaj ne se gotovo sprašuje marsikdo med vami, še zlasti po sprejetju svežnja ukrepov s področja davčne zakonodaje. Dohodnina nam je povzročila kar nekaj sivih las. Tudi pogodbeno delo, s katerim marsikje rešujejo kadrovska vprašanja, zaposleni pa svoje denarne stiske, je v povezavi z njo. Za priložnostna dela je namreč prav tako treba plačati davek v višini 20 odstotkov od dogovorjenega prejemka (tega plača delodajalec), 6 odstoten je pri tem delež skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ob koncu leta pa mora izvajalec priložnostno opravljenega dela plačati še dohodnino v višini 19 odstotkov od prejemka. Za lažje razumevanje tale preprost primer: za 90 dnevno pogodbeno delo znaša plačilo za opravljene storitve 100 tisočakov. Od tega mora delodajalec plačati 20 odstoten davek po odbitku in prispevek za SPIZ. Na žiro račun priložnostnemu izvajalcu del nakaže 74 tisoč dinarjev. Ob koncu leta, ko bo davčni zavezanec — pogodbeno zaposlen delavec — napovedal prejemke v višini 100 tisoč dinarjev, bo hkrati moral priložiti tudi dokazila, da so od tega zneska plačani davki po odbitku, in sicer v našem primeru 20 tisoč dinarjev. Celoten prejemek, torej 100 tisočakov, pa je osnova za izračun dohodnine. Po trenutni lestvici ta znaša 22.600,00 din. Od te obračunane dohodnine bodo nato na upravi za družbene prihodke odšteli že plačane akontacije dohodnine v obliki davka po odbitku (20 tisočakov). In v našem primeru bo ob koncu moral delavec, ki se je z delodajalcem dogovoril za 100 tisoč dinarjev za opravljeno delo v 90 dneh, plačati še 2600,00 dinarjev. Če pa bi bil ta znesek manjši od že plačanega davka, bi razliko dobil delavec vrnjeno. Se bo računica za tako opravljeno delo izšla? To bo gotovo najbolje ocenil vsak posameznik sam. Sobotna grafična šola in njeni rezultati V Vili Mayer je še vedno na ogled razstava grafik »Sobotne grafične šole«, ki jo je vodil Ar-pad Šalamon. Sodelovalo je štirinajst udeležencev, ki so začeli z osnovami grafike in jih razvijali v deset zaporednih sobotah. Sodelovalo je nekaj stalnih članov Društva šaleških likovnikov. Zelo razveseljiv pa je podatek, daje od teh sodelujočih, dobra polovica mladih srednješolcev. Delali so v štirih osnovnih grafičnih tehnikah: linorezu, monotipiji, kolažgrafu in jedkanici. Njihovi izdelki kažejo na izhodišča v ris- bi in v odnosu do kompozicije. Tematika je svobodna in zelo domiselna. Tehnične pomanjkljivosti izdelkov štejemo kot male težavice na začetku vsake poti za katere pa ni za dvomiti, da jih s sistematičnim dopolnjevanjem in izobraževanjem ne bodo postop- noodpravili. Želimo jim le, da bi svoje lju-biteljstvo gojili in ohranjali. Mladi udeleženci pa naj nadaljujejo začeto delo še z večjim zanosom in delom, saj rezultati niso neo-paženi. MKB MILIČNIKI SO ZAPISALI podlegla poškodbam Na regionalni cesti v Lokovici se je pripetila .v sredo, 6. marca, zjutraj zelo huda prometna nesreča, ki je terjala mlado življenje. Voznica osebnega avtomobila dvajsetletna BERNARDKA KOLENC je peljala malo pred 6. uro zjutraj iz smeri Lokovice proti Gorenju. Ko je pripeljala v blagi levi ovinek je začelo njeno vozilo na spolzki mokri cesti zanašati. Bočno je drselo na levo polovico cestišča, v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila, šestindvajsetletna TATJANA CIGALA. Trčili sta tako silovito, da je vozilo Cigalove odbilo na nasip, nato pa v potok. Malo za Cigalovo je pripeljal še voznik, devetnajstletni Simon Podlesnik, ki je prav tako trčil v vozilo Kolenčeve. Voznica Tatjana Cigala je bila pri nesreči tako hudo ranjena, da je poškodbam podlegla na kraju nesreče, ranjena pa sta bila voznik SIMON PODLESNIK in njegov sopotnik, osem-najstletni ŠTEFAN PODLESNIK. Velika pa je tudi materialna škoda, ki znaša okoli 100 tisoč dinarjev. zaneslo ga je Iz Dol Suhi je 6. marca malo po 18. uri peljal enainpetde-setletni voznik osebnega avtomobila Ivan Klopčič. Ko je pripeljal po klancu navzdol, gaje v blagen ovinku začelo zanašati, zapeljal je v obcestni jarek in se zaletel v hrib. Pri tem se je njegov sopotnik sedeminpetdesetletni Slavko Volovšek hudo, voznik Klopčič pa lažje telesno poškodoval. neprimerna hitrost Okoli sedme ure zjutraj, 7. marca letos je peljal voznik osebnega avtomobila sedemintridesetletni Anton Stepic iz Slovenj Gradca proti Velenju. V Paki gaje na mokri spolzki cesti, ki ji očitno ni prilagodil hitrosti, zaneslo. Zapeljal je v obcestni jarek in trčil v nasip ter se hudo telesno poškodoval. zapeljal v jarek Voznik osebnega avtomobila triintridesetletni Ferdinand Zvonarje peljal 9. marca okoli 10. ure po lokalni cesti iz Šoštanja proti Topolšici. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo, zapeljal je na bankino, od tu pa v obcestni jarek. Pri tem sta se on in njegov sopotnik enaintridesetletni Ivan Poprask, hudo telesno poškodovala. vlomil v dve stanovanji V času med 11.30 in 12.45, 6. marca, letos je nekdo vlomil v dve stanovanji na Tomšičevi 47 v Velenju in sicer Franje T. in Marije V. Odnesel je zlatnino in denar. Oškodoval ju je za 9 tisočakov. za dva milijona škode Le slabo uro je potreboval dolgoprstnež in nagrabil si je za dva milijona dinarjev blaga. To je bilo 8. marca v času med 13.30 in 14.40 v Domu učencev na Efenkovi 61, kjer imata svoje skladiščne prostore tudi lastnika firme Gepex Erika R in Milan Š. Iz skladišča slednjega je odnesel 523 usnjenih žogic vrednih okoli 200 tisočakov. Kaj vse je odnesel iz skladišča Erike R. pa je težko našteti. Več usnjenih torb, ročnih ur, računalnikov, poslovnih kovčkov, likalnikov ... Oškodoval jo je za milijon 800 tisoč dinarjev. vlomi v avtomobile Na parkirišču pri velenjskem gradu je nekdo 11. marca iz avtomobila Iztoka P. odnesel avtoradiokasetofon. 9. marca je nekdo porisal osebni avtomobil R9 last Edvarda C.. Parkiran je bil na Partizanski cesti v Šoštanju. V noči na 9. marec je nekdo odmontiral kolo z avtomobila Rudija Š. s Kraigerjeve ceste. Kolo je v isti noči izginilo tudi z osebnega avtomobila Cilke L. s Foitove ceste. V noči na 6. marec je nekdo ukradel pregrinjalo za avto z avtomobila Ane Z. s Šaleške 19, v novi na 5. marec pa je nekdo močno porisal z ostrim kovinskim predmetom avtomobil Rajka Dj. kršili so javni red in mir 6. marca so miličniki izročili sodniku za prekrške klateža Štefana A., ki je prenočeval po kleteh. 7. marca so iz velenjske pošte prosili za pomoč, ker je močno vinjeni Branko P. skušal na vsak način dvigniti denar iz ženine hranilne knjižice. Miličniki so ga napotili domov, a seje nekaj po 14.uri ponovno vrnil in spet zahteval denar. Tokrat je pred prihodom miličnikov odšel. V stanovanju v Šaleku je 6. marca popoldne Branko P. pretepal Druga B. Miličniki so posredovali in Branka pridržali do istreznitve. Oh, ta naš promet ! Toplejši dnevi bodo spet privabili na ceste kolesarje, pešce in motoriste, torej gostejši promet. Zato je prav, če se bodo za promet in prometno varnost zadolženi organi vključili v spremljanje te »toplejše« prometne formacije. Ko sem v nedeljo, poslušal oddajo Radia Velenje, »Od vrat do vrat«, je Stane Vovk posredoval odgovore na vprašanje občanke Marije X, zakaj je Cesta Simona Blatnika v Velenju spet zaprta. Pobrskal sem po spominu in po kupu svežih fotografij in odkril dokaze, da je s to cesto že dolgo nekaj narobe. Da je, sta povedala tudi oba sogovornika v radijski oddaji, Peter Kosi ter Rudi Belak. Oba sta bila namreč mnenja, da je nekaj narobe. Namreč to, da na desetine kamionov — vlačilcev dnevno parkira na tej cesti ter s tem spreminja osnovni prometni režim za dvosmerni promet. Ker prihaja do pogostih kršitev začasno postavljenih prometnih znakov in s tem prometnega režima, je tu velika nevarnost za nastanek prometnih nezgod, o čemer povedo primeri, ki so se že izgodili. Kaj tedaj? na Cesti Simona Blatnika je nemalokdaj zares Oba odgovorna človeka, Kosi kot predstavnik občinskih strokovnih služb, Belak pa od »Interevrope«, sta potrdila, da gre za problem, ki ga ne moreta reševati sama. Kdo pa ga naj, pa v teh izjavah ni bilo nakazano. Kdo torej? Nad kompleksno situacijo prometa v občini bi naj bolj kot doslej bedeli strokovnjaki, o tem smo že večkrat kaj zapisali, precej več časa pa bi si naj vzeli Izvršni svet, občasno tudi Skupščina. Razreševanje lastništva ob tako pomembnem vprašanju, izgradnja nekaj sto metrov dolgega odstavnega pasu, zbiranje sredstev, oz. financiranje projekta za preureditev ceste Simona Blatnika (če je sploh potrebna), že sodi v domeno teh institucij. Preden pa bo iz teh »logov« prišlo kaj odrešujočega, bo prometna varnost kljub natančnemu poznavanju problema, hudo načeta. Skoraj planiramo lahko še kakšno prometno nezgodo. In ker ob teh ugotovitvah ne moremo čakati na naslednje klice občanov »Od vrat do vrat«, se naj še ena komisija napoti do te ceste in dvorišča »Interevrope« v Velenju in ugotovi, ali ni mogoče kakšna možnost, da bi čakajoči tovornjaki koristili dvorišče firme, s katero poslujejo. Ko smo gradili cesto S. B. in objekt Interevropa, ni bilo v nobenem projektu predvideno, da bo cesta, zgrajena s sredstvi občanov Velenja, parkirišče za kolektiv »Interevrope«, pa četudi so v njem zaposleni naši občani. Ko gre za ohranjanje človeških življenj, je potrebno biti dosleden, pravočasno seveda! Jože Miklavc Turistično društvo Šmarno ob Paki Mimo prva obletnica Skrb za urejeno in čisto okolje je bilo pred letom dni glavni vzrok za ustanovitev turističnega društva v Šmartnem ob Paki. K tej osnovni nalogi pa so nato pridjali še skrb za družabno življenje v kraju, skupaj z drugimi društvi in organizacijami. Ker je pač treba po nekem času oceniti opravljeno delo ter se dogovoriti o prihodnjih nalogah, se bodo tako na prvi občni zbor jutri (v petek) sešli člani šmarškega turističnega društva. Zbor bodo začeli ob 19.30 uri v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma.