odsev Komentar 3 Ne samo rušiti, tudi graditi moramo! ûa nami je leto, ki je pač dobilo značilno obeležje volilnega leta in je skozi kulturo dialoga in propagandnih aktivnosti razkrilo marsikateri značaj ljudi, ki želijo delovati v politiki. No, prav ponosni na nekatere naše predstavnike ne moremo biti, vendar smo še mlada občina, in se moramo še marsikaj naučiti. Pa dosti o tem. Ob zaključku leta se radi oziramo nazaj in ugotovljamo, kaj pa je bilo narejenega v preteklem obdobju. V Trzinu smo vajeni kar velikih gradbenih dosežkov, in smo se nekako že razvadili. V letu 2006 na prvi pogled ni bilo tako, pa vendar nam podrobnejši ogled izvršenega in začetega dela le kaže, da tudi preteklo leto niso na občini »spali«. Preden navedem le nekaj dosežkov, pa bi rad drage bralce opozoril, da se bomo morali počasi privaditi na nekoliko bolj umirjeno hitrost, saj imamo osnovne pogoje za življenje v tako majhni skupnosti naravnost odlične. In kdor mi želi ugovarjati, naj premisli in se prej ozre kam drugam in šele potem naslavlja prošnje in apele za pojasnila. Postorjenega v letu 2006 ni bilo tako malo, spomnil bi vas na samo nekaj vidnejših: • vzdrževanje vrtca in menjava oken • izgradnja parkirišč na Mlakarjevi in Zupanovi • ureditev parkirišča pred cerkvijo • asfaltiranje in sanacija stopnic na Mlakarjevi, Cankarjevi • ureditev kraka Jemčeve ceste • rekonstrukcija kraka Mengeške ceste • investicije v sanacijo sanitarij v OŠ • sanacija kurišč in priklop na plin na Mengeški 9 in 22 ter v KUD-u • ureditev cestne zapore pri športnem parku • vzpostavitev medobčinske redarske službe • pridobitev dokumentacije za začetek gradnje doma za starejše občane... in še bi lahko našteval. Torej volilno leto le ni bilo tako slabo, kot je izgledalo na prvi pogled. Tudi načrti so veliki in že sam pogled v proračun, okrnjen od države, nam pove, da smo si morda zadali rahlo preambiciozne načrte. Pa se naš občinski svet drži izreka »Le pogumnim gre slava« in načrtuje tako, kot bi se mudilo narediti v tem mandatu vse in še več. Spomnimo jih tudi na stari slovenski pregovor »Počasi se daleč pride«; v prihodnje naj načrtujejo strategijo majhnih korakov, pa teh čim več. Bralcem bi želel povedati še nekaj osebnega: pisanje komentarja ali uvodnika, če hočete, nikakor ni prijetno in delo kar tako. Sam se tega pisanja ne bi loteval, če se ne bi čutil nekako soodgovornega za razvijajočo se občino, pa tudi mnogi med vami mi s stiskom roke ali pa samo s klicem preko ceste dajete vzpodbudo, da ne odne- ham. Tudi sem, po mnenju glavnega urednika, zaščiten, in mi ni treba odgovarjati na posamezna vprašanja ali pojasnjevati določene trditve v komentarju. Mnogo rajši bi pisal o čebelicah ali o časovni razsežnosti vesolja, saj je literature s to problematiko na internetu nič koliko. Tudi ob vsaki številki si rečem: »Tone, dost' 'maš.« Zato bi v opravičilo bralcem, ki sem jih nehote prizadel, zapisal le še to: nisem tako domišljav, da bi mislil, da imam vedno in v vsem prav, in ne tako neumen, da bi ugovarjal tistim, ki so drugačnega prepričanja. Tone Ipavec Vabilo V torek, 6. februarja 2007, ob 19. uri ste vljudno vabljeni v dvorano KUD Franca Kotarja na občinsko proslavo od slovenskem kulturnem prazniku. Občina Trzin, KUD Franca Kotarja ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb Tel.: 831 00 69, gsm: 040 835 356 zoran.jereb@siol.net Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o., Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale Trženje: Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408 - 4902 5. februarja 2007 Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13 Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. Spodobi se, da začnem ta prvi ponovoletni Županov kotiček z zahvalami. Prvo sem dolžan skupini Trzincev, mož in fantov, ki gojijo prijazno staro šego, da vsakemu Tr-zincu, ki slavi že nekoliko bolj tehtni okrogli jubilej, torej petdeseti, šestdeseti ali sedemdeseti... rojstni dan in seveda ne nasprotuje takšni javni počastitvi ob osebnem prazniku, postavijo mlaj pred hišo. Na ta način prispevajo k temu, da postane slav-ljenčev osebni ali kvečjemu družinski praznik tudi družabni dogodek. To daje življenju v našem, že dodobra urbaniziranem kraju že večkrat omenjeni pridih vaškega življenja, ki v primerjavi z bolj odtujenim mestnim načinom bivanja samo po sebi zagotavlja višjo kakovost življenja posameznika in celotne skupnosti. Tako so »fantje« postavili mlaj tudi ob mojem nedavnem okroglem jubileju, in rad bi se jim še enkrat in javno zahvalil za to prijaznost. Isto velja za članice in člane pevskega zbora Žerjavčki, ki so mi na večer rojstnega dne prišli zapet podoknico. Že to, koliko si jih je na zadnji praznični večer vzelo čas in se udeležilo dogodka, nas je vse presenetilo. In še enkrat več se je izkazalo, kako pomembno je, da podpiramo takšne oblike društvenega življenja v občini. Pa ne zato, ker so prišli zapet meni, županu. Temveč zato, ker z enako vnemo zapojejo tudi drugim slavljencem ob zlatih porokah in podobnih priložnostih in ker so na voljo za vsako proslavo ali kakršnokoli prireditev kateregakoli društva in tako neutrudno spletajo vezi med nami. Takšne vezi naj bi pletli tudi z raznimi načini obveščanja in drugih vrst informiranja o dogajanju v občini. Vsekakor si že ves čas, kar obstoja občina Trzin, prizadevamo za to, da bi bili občanke in občani in tudi ljudje, ki imajo v Trzinu podjetja ali obratovalnice ali so samo zaposleni tukaj, čim bolje obveščeni o vsem, kar se v občini dogaja. Seveda pa pri tem moramo upoštevati meje, ki nam jih postavlja proračun oziroma izračun primerne porabe, torej od ministrstva za finance izračunan znesek, koliko naj občina porabi za izpolnjevanje z zakoni določenih nalog, med katere sodi tudi obveščanje občank in občanov. V Občini Trzin se poslužujemo več oblik obveščanja. Najprej je potrebno omeniti občinsko glasilo, mesečnik Odsev, ki nima samo funkcije obveščanja, temveč ima enako važno vlogo tudi kot neke vrste kronika oziroma arhiv pričevanj o političnem in družabnem dogajanju v občini in bo, kot tak, nekoč v prihodnosti lahko predstavljal pomemben vir za morebitne raziskovalce tega časa v lokalnem okviru. Smo tudi ena redkih občin, ki omogoča, da sleherno gospodinjstvo in tudi vsako podjetje oziroma samostojni podjetnik, ki deluje v občini, zastonj dobi Uradni vestnik Občine Trzin, in so tako vsi sproti seznanjeni z vsemi odločitvami občinskega sveta in drugimi zanje pomembnimi dogodki. Kolikor je le mogoče glede na interes javnih občil, obveščamo o dogajanju v občini občanke in občane in širšo javnost z obveščanjem o delu občine tudi s pomočjo drugih javnih občil, sklicujemo tiskovne konference ipd. Vsaj vsakih štirinajst dni o najpomembnejših dogodkih, kar zadeva delo župana in občinskega sveta, poročamo tudi v kratkem pogovoru za Radio Glas Ljubljane. V zadnjem času, od oktobra preteklega leta, pa velja posebna pozornost uresničevanju zahteve Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin, ki ga je OS sprejel aprila 2005. V skladu s tem odlokom mora občina v okviru ponudbe kabelskega operaterja, ki deluje na območju občine v skladu s pogodbo z Občino Trzin, torej v okviru ponudbe Telekoma Slovenije, omogočiti delovanje posebnega kanala z lokalnim TV programom. Po dovolj temeljitem preverjanju, koliko bi stala oprema vsaj zasilnega TV-studia in kolikšen organizacijski in finančni zalogaj bi predstavljala odločitev za povsem samostojno oblikovanje programa poročanja in obveščanja, smo se, podobno kot večina manjših občin, vsaj začasno odločili za sodelovanje z zasebno TV- postajo ATV iz Litije. ATV, seveda s pomočjo lokalnega snemalca in posameznih uslužbenk občinske uprave ter predstavnikov društev iz Trzina, oblikuje redna tedenska poročila o dogajanju v Občini Trzin z naslovom Trzinski tednik, ki jih predvaja vsak torek ob 20,00 in v sredo ob 21,00 uri in jih dopolnjuje z reportažnimi prikazi posameznih prireditev ali s pogovori z občinskimi funkcionarji. Poleg tega ATV omogoča tako rekoč nenehno objavljanje (»vrtenje«) pisnih obvestil oziroma napovedi dogodkov v Trzinu v okviru svojih pisnih obvestil, ki so vidna ves čas od zgodnjega jutra do pozne noči, kadar niso na sporedu govorne ali druge oddaje ATV. V okviru teh obvestil posreduje ATV obvestila iz vseh občin, s katerimi sodeluje, pri čemer je mogoče v tem okviru objaviti tudi oglase gospodarskih družb, napovedati družabne, kulturne ali športne prireditve, politične dogodke itd. Skratka, tudi v imenu občine vabim vsa društva, gospodarske družbe in občane ter občanke, da to priložnost v čim večji meri izkoristijo. Z ogledom obvestil pa se bodo informirali tudi o dogajanju v sosednjih občinah, kar utegne biti koristno. Naj sklenem! Za sodelovanje z ATV smo se odločili zato, ker gre za TV-studio, ki posreduje program tudi v klasični obliki in si ga torej lahko ogledajo tudi občani in občanke, ki nimajo kabelske televizije. Res pa je, da si ga še ne morejo ogledati tisti, ki so vezani na druge kabelske ponudnike in ne na Telekom (Telemach ali T2). Poleg tega je bilo za nas pomembno, da bi za občino, po naši presoji, odločitev za lastno produkcijo programa (torej poročil o dogajanju v občini in pisnih obvestil) pomenila za zdaj pretežak organizacijski oziroma logistični in finančni zalogaj. Seveda pa v prihodnosti lahko pride tudi do takšne odločitve. Tone Peršak Spoštovani občani in cenjene občanke, obveščamo vas, da v skladu z določili Odloka o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu Občine Trzin, ki ga je občinski svet Občine Trzin sprejel lani aprila, pričenjamo s poskusnimi informativnimi oddajami samostojnega TV programa Občine Trzin preko pogodbenega partnerja ATV Signal Litija. Trzinski tednik bo na sporedu vsak torek, s pričetkom ob 20.00 uri, s ponovitvijo naslednjega dne (v sredo) ob 21.00 uri. Televizijske antene naravnajte v smeri JV od Trzina na oddajnik Jevnica I in frekvenco 53 UHF, na kabelskem sistemu pa preklopite na programsko mesto na kanalu 48, kjer je imel sistemski operater Telekom rezervirano za interni madžarski program DUNA. Skupaj z društvi in organizacijami v občini se bomo trudili za posredovanje kar največ raznovrstnih informacij. Uprava občine Trzin odsev Redni pogovor z županom 5 ^ ■ ■ a mm a a ■ v ■ ■ Va ■ ■ ■■ ■ Novi zakon o financiranju občin je nase investicijske zmožnosti zmanjšal za več kot polovico Anton Peršak: »Medtem smo se že dogovorili, da bomo na pobudo svetniške skupine LDS in v sodelovanju Občine Trzin in najbrž tudi drugih svetniških skupin pridobili za letos spon-zorska sredstva (prispevala bo seveda tudi občina) in tako zagotovili potrebna sredstva za cepljenje deklet, občank občine Trzin, ki letos zapuščajo osnovno šolo. Seveda pa to ni sistemska rešitev, in je treba vztrajati, da skrb za to prevzameta država oziroma ZZZS.« V januarskem pogovoru je župan Anton Peršak odgovoril na kar nekaj vprašanj, ki ste mi jih zanj poslali občani, dotaknila pa sva se tudi sprememb nekaterih zakonov, še zlasti zakona o financiranju občin, o katerem so občinski svetniki pred dnevi razpravljali tudi na izredni seji občinskega sveta, zato si več o tem lahko preberete v poročilu s te seje. Občina Komenda se je prva v državi odločila, da sama financira cepljenje, ki naj bi osnovnošolke zavarovalo pred rakom na materničnem vratu. Ali o tem morda razmišlja tudi občina Trzin? To vprašanje je zelo občutljivo, saj se nanaša na zdravje današnjih deklet v prihodnosti. Še težje pa je o tem govoriti zato, ker se ob tem takoj pojavi pomislek, da je zdravje največja vrednota, zato pri njem ne gre varčevati... Problem pa se pojavlja drugje: to je namreč spet eden tistih problemov, ki jih skuša država prevaliti na občine ali starše ter se tako otresti odgovornosti, ki je v osnovi njena. Stroka in pristojne državne institucije naj jasno povedo, ali je to cepljenje že dovolj zanesljivo in ali je ogroženost res tako velika, da je cepljenje potrebno, potem pa naj to cepljenje postane del preventivne medicinske oskrbe, za katero je dolžna skrbeti država. V zadnjem času država na številnih področjih (na področju otroškega varstva, skrbi za starejše...) na zelo zvit način občinam nalaga nove obveznosti, ne da bi jim za to odobrila tudi sredstva, po drugi strani pa jim z novim zakonom o financiranju občin v resnici sploh ne omogoča, saj nam do evra natančno izračuna tako imenovano primerno porabo. Pri tem pa niti malo ne upošteva cene teh storitev, v zvezi s katerimi napotuje občane na občine, češ naj skušajo od občin izprositi denar za te gotovo koristne storitve. Toda 12.500 evrov, kolikor bi stalo cepljenje 36 učenk, ki trenutno obiskujejo osmi in deveti razred OŠ Trzin, bi občina verjetno vseeno zmogla plačati za to cepljenje? Izračun primerne porabe, ki nam ga za leto 2007 priznava država (1.516.676 evrov), pri čemer bomo za financiranje te primerne porabe dobili v resnici samo 1.418.549 evrov, je povsem nerealen. Kajti če hočemo v okviru tekoče porabe realno sfinanci-rati vse naloge, ki nam jih nalagajo zakoni, potrebujemo vsaj 1.711.000 evrov, kar pomeni, da bomo že tako ali tako morali vsaj za približno 297.000 evrov zmanjšati sredstva, ki so namenjena za naložbe v občini. Naj pa povem, da smo se medtem že dogo- vorili, da bomo na pobudo svetniške skupine LDS in v sodelovanju občine Trzin in najbrž tudi drugih svetniških skupin pridobili za letos sponzorska sredstva (prispevala bo seveda tudi Občina) in tako zagotovili potrebna sredstva za cepljenje deklet, občank občine Trzin, ki letos zapuščajo osnovno šolo. Seveda pa to ni sistemska rešitev, in je treba vztrajati, da skrb za to prevzameta država oziroma ZZZS. Občane, ki pogosto hodijo mimo gradu Ja-blje, zanima, ali bo v času našega predsedovanja EU v njegovi okolici veljal kakšen poseben varnostni režim, saj table že sedaj opozarjajo na omejeno gibanje in video nadzor? Občina Trzin do zdaj v zvezi s tem ni prejela še nobene uradne informacije. Tudi to, da bo v gradu Jablje po koncu našega predsedovanja Evropski uniji deloval Center za prihodnost Evrope, ki bo namenjen izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, smo izvedeli iz medijev. Ta lokacija bo še posebej živahna v času našega predsedovanja EU, o tem, kakšen bo v tem času okrog nje varnostni režim, pa ne vemo še ničesar. Slišimo pa, da tu ne bo dogodkov na najvi- šji ravni, zato tudi kakšnega zares ostrega varnostnega režima okrog gradu ne pričakujem, nadzor pa zagotovo. Bo cesta proti gradu obnovljena hkrati z Mengeško cesto - občani namreč opozarjajo, da je na njej nekaj nevarnih lukenj, ki bi jih bilo treba čim prej zakrpati? Na območju občine Trzin je le manjši del te ceste, večina je na območju občine Mengeš, zato je pomembno, kje so te poškodbe. Vsekakor bomo spomladi stanje preverili in luknje zakrpali, če so na območju naše občine. Del ceste, ki je v občini Mengeš, je že obnovljen, in to je najbrž financirala država, kajti to je v resnici cesta v lasti države. O tem, ali bo ta cesta obnovljena hkrati s prenovo Mengeške ceste, pa nimam nobenih informacij. Občani, ki živijo ob Jemčevi cesti, si še vedno želijo pogostejše kontrole hitrosti vožnje po tej cesti. Ker granitne kocke niso učinkovite pri umirjanju prometa, si želijo učinkovitejših hitrostnih ovir... Kaj lahko poveste v zvezi s tem? Policijsko postajo Domžale sicer pozivamo k pogostejšim kontrolam prometa na 6 Redni pogovor z županom odsev Jemčevi cesti, vendar te, kot kaže, še vedno niso dovolj pogoste. Ker je to lokalna cesta, razmišljamo tudi o drugih možnostih, kako upočasniti promet. Občani pa ne opažajo samo slabosti, ampak tudi dobre poteze Občine. Tako so nekateri že pohvalili lepo počiščeno dvorišče na Jefa-čnikovi domačiji. Zanima pa jih, v kakšni fazi je trenutno projekt obnove te domačije? Pri tem projektu vsi postopki tečejo nekoliko počasneje kot pri kakšnem drugem, to pa zato, ker je objekt pod skrbstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Preden se lotimo kakršnegakoli projekta, moramo izvesti določene predhodne postopke. Objekt je treba arhitekturno obnoviti na papirju, sledi ugotavljanje, kaj od obstoječega objekta bi bilo možno ohraniti, in šele nato se začne pripravljati projekt, s katerim bomo določen del obstoječega objekta ohranili ter ga dogradili z novogradnjo. Predvideno je, da se ena stavba poruši v celoti, druga pa delno. Trenutno potekajo še pripravljalna dela, za letos pa računam, da nam bo uspelo pripraviti projekt, medtem ko naj bi se fizična dela pričela prihodnje leto. Vendar slednjega občanom še ne morem stoodstotno zagotoviti, saj je to v veliki meri odvisno od sredstev, ki jih bomo za ta projekt lahko namenili v proračunu. Letos bomo zaradi novega zakona o financiranju občin namreč izgubili več kot polovico investicijskih sredstev. Kako ocenjujete spremembe zakona o javnih naročilih, saj je znano, da morajo občine vse svoje večje nakupe izvajati v skladu s tem zakonom? Po prvem vtisu sodeč bo novi zakon o javnem naročanju javna naročila vendarle nekoliko poenostavil, saj bo nekoliko sprostil izvajanje samih postopkov, pa tudi nekaj dosedanjih nejasnosti v zvezi s pritožbami in zahtevami za revizijo odpravlja. Novost so tudi nove, nekoliko višje meje za naročanje ali nakupe brez zapletenih postopkov javnega naročanja. V celoti gledano ocenjujem, da so spremembe tega zakona korak v pravo smer. Besedilo in foto: Zoran Jereb Novoletni pogovor s trzinskim župnikom Pavletom Krtom Letos bi radi obnovili misijon Sredi decembrskega praznovanja in obračunavanja minulih dogodkov smo za oceno preteklega leta ter želje in načrte povprašali tudi trzinskega župnika Pavleta Krta. Z letom, ki se je poslovilo, je zadovoljen, predvsem zato, ker je trzinska fara živa. »V lanskem letu smo imeli več krstov kot pogrebov, fara pa je živa predvsem zato, ker se v Trzin priseljuje vse več mladih družin,« pravi župnik, ki je v matičnih knjigah za leto 2006 zabeležil 27 krstov, 14 pogrebov in šest porok - vsega več kot leto poprej. »Kar se tega tiče, sem res zadovoljen. Vesel sem tudi tega, da so mnogi pari, ki sem jih lansko leto poročil, že postali starši, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je bilo kar dve tretjini krstov opravljenih v izvenzakonskih zvezah. Takšne otroke krstim le, če mi pari obljubijo, da se bodo slej ko prej poročili.« Minulo leto so zaznamovale tudi razprave in referendum o trzinskem pokopališču in čeprav so načrti o ureditvi pokopališča na Pajkovem hribčku z odločitvijo volivcev padli v vodo, župnik županov predlog vseeno v večini podpira. »Pogrebe imamo Tr-zinci še vedno večinoma v Mengšu in v Domžalah, in zares je škoda, da se je pri pokopališču lani zataknilo. Naj si gredo občani pogledat ljubljanske Žale in bodo videli, kakšen čudovit gozd je zrasel tam med grobovi. Županov predlog sem zato podpiral, le malo bližje cerkvi bi moralo biti. Predlagana varianta za pokopališče ob cerkvi se mi ne zdi primerna, bi pa lahko razmislili o zemljišču severno od žu-pnišča, ob Habatovi ulici. Vsekakor bi se res že spodobilo, da si uredimo svoje pokopališče, saj je mengeški župnik že napovedal, da zna pokopališče Trzincem zapreti, prav tako bodo mladi, ki nimajo Župnik Pavle Krt s sliko lanskih prvoobhajancev družinskih grobov, svoje grobove verjetno želeli imeti v domačem kraju,« je prepričan župnik, ki se nagiba k žarnim grobovom, saj je imel letos le dva klasična pogreba v krstah. Materialnih vlaganj v cerkev in župnijo v lanskem letu ni bilo, čeprav župnik opozarja, da so potrebe velike - predvsem bi bilo treba prenoviti cerkveno pročelje, ki je bilo pred štirinajstimi leti sicer že obnovljeno, a površno in z napačnimi materiali, kar se zdaj kaže v odpadajočem ometu. »V občini se veliko dela, in to je enkratno. Lani smo pred cerkvijo dobili asfaltirano parkirišče, česar sem res vesel, letos pa bi se radi, poleg obnove fasade, lotili tudi začetka gradnje prizidka za ve- roučne učilnice. Predvsem pa je moja velika želja, da bi letos obnovili misijon, ki je bil v Trzinu že pred štirinajstimi leti, ker bi tako spet poglobili vero in vzpodbudili vernike, da bolj resno zaživijo svoje krščansko življenje,« je povedal župnik in še dodal, da je poleg mešanega pevskega zbora v lanskem letu spet začel delovati otroški pevski zbor, za kar si vse pohvale zasluži na vseh področjih prizadevni organist Franci Banko. In za konec še novoletno voščilo: »Vsem želim predvsem mir, vendar pa moramo najprej začeti pri sebi. Potrudimo se, da bomo drug z drugim ustvarjali mirno sozvočje in potem nam bo tudi v svetovnem merilu veliko lepše.« Besedilo in foto: Jasna Paladin odsev Prva izredna seja občinskega sveta občine Trzin 7 Svetniki podprli zahtevo za ustavno presojo novega ZFO Pred dnevi, 11. januarja, je trzinski župan Anton Peršak sklical prvo izredno sejo občinskega sveta v novem mandatu. Na njej so svetnice in svetniki soglasno sprejeli sklep o vložitvi zahteve za ustavno presojo novega zakona o financiranju občin (ZFO), ki je bil sprejet sredi novembra preteklega leta in bo že letos občino Trzin prikrajšal za približno dvesto milijonov tolarjev. Poleg tega so svetniki soglašali tudi z imenovanjem Janeza Svoljšaka za nadaljnjega direktorja Zdravstvenega doma Domžale. V uvodnem pojasnilu razlogov (celotno obrazložitev predloga si lahko preberete na spletni strani občine: www.trzin.si) zaradi katerih so se štiri občine (med njimi tudi občina Trzin) odločile za vložitev zahteve za ustavno presojo ZFO, je župan Anton Peršak med drugim dejal, da novi ZFO jemlje bolj razvitim občinam in daje manj razvitim, zato občin ne spodbuja k vlaganju v razvoj. »Če bi nam država vzela nekaj odstotkov proračuna, bi to še nekako lahko razumeli kot solidarnostno pomoč manj razvitim občinam. Ker pa nam jemlje praktično četrtino proračuna, tega seveda ne moremo sprejeti,« je dejal župan in dodal, da novi zakon občinam sicer omogoča, da se prijavljajo na državne razpise, na katerih bodo ministrstva delila sredstva za določene vrste projektov ter si tako povrnejo izgubljena sredstva. V razpravi so vsi svetniki predlagano pobudo podprli. Matjaž Erčulj, svetnik SDS, je nasprotoval vsakršni solidarnosti med občinami, saj bi morala za pomoč občinam poskrbeti država, ki si jemlje velik delež dohodnine. Dr. Draga Kostrevca, svetnika liste Za zeleni Trzin, je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če ustavno sodišče izvajanje novega zakona res zadrži. Župan mu je odgovoril, da bi bila v tem primeru finančna izguba občine za približno polovico manjša. Matjaža Loborca, svetnika LDS, je zanimalo, ali bo občina Trzin pri ustavni presoji vztrajala tudi, če MO Ljubljana od tega odstopi, župan pa mu je odgovoril, da z odstopom MO Ljubljana ne računa, da pa bo občina Trzin pri ustavni presoji zagotovo vztrajala. Podobno kot Er-čulj je tudi Lilijana Smrekar, svetnica SD, dejala, da takšnega prerazporejanja denarja oziroma »uravnilovke« ne podpira, podžupan in svetnik LDS Franc Mušič, pa je svetnike in svetnice opozoril, da občina Trzin zaradi svoje razvitosti na razpisih ministrstev ne more pričakovati nobenih sredstev. Miran Šinigoj, svetnik liste Za zeleni Trzin, je menil, da bi se morala občina kljub temu prijavljati na tovrstne razpise, medtem ko bi v postopku ustavne presoje občina morala opozarjati na to, da tak zakon občino Trzin iz razvite spreminja v razvojno ogroženo. Po besedah župana pravni strokovnjaki ocenjujejo, da je zahteva po ustavni presoji zakona upravičena, zato župan meni, da občine niso brez možnosti, da z njo tudi uspejo. Svetniki podprli Janeza Svoljšaka za nadaljnjega direktorja Zdravstvenega doma Domžale Druga točka tokratne seje je bila namenjena razpravi o tem, ali trzinski občinski svet so- glaša, da bi bil Janez Svoljšak še štiri leta direktor domžalskega zdravstvenega doma. V razpravi sta Natalija Chvatal, svetnica liste Za zeleni Trzin, in Matjaž Erčulj, najprej želela izvedeti, kakšno je bilo dosedanje sodelovanje Svoljšaka z občino Trzin. Župan jima je odgovoril, da občani kakovost storitev ZD Domžale ocenjujejo različno, da pa je nekaj zdravnikov v ZD Domžale zelo dobrih in prizadevnih ter da domžalski zdravstveni dom izvaja tudi nekatere storitve, ki jih drugi zdravstveni domovi ne. »Nekoliko slabše pa je delo ZD Domžale na področju investicij,« je priznal župan. Natalija Chvatal in dr. Drago Kostevc sta oporekala tudi obrazložitvi Svoljšakovega ponovnega imenovanja, v kateri je med drugim navedeno, da je Svoljšak uspel znižati stroške nadomestil za bolniško odsotnost z dela. Menila sta namreč, da so bili ti stroški zgolj preneseni na ramena gospodarstva. Lilijana Smrekar konkretnih pripomb čez dosedanje delo Svoljšaka ni imela, zanimalo pa jo je, ali se sredstva, ki jih občina Trzin nakazuje ZD Domžale, res porabljajo za javno zdravstvo in ne za zasebno. Ob koncu razprave pa je Natalija Chvatal izrazila tudi željo, da bi občinski svetniki dobili v obravnavo tudi poslovno poročilo ZD Domžale za leto 2006, iz katerega bodo lahko ugotovili, kako ZD Domžale porablja trzinska sredstva. »Ker pa v Trzinu potrebujemo tudi zobozdravnika s koncesijo, od Svoljšaka pričakujemo, da nam ga bo v svojem naslednjem mandatu tudi priskrbel,« je še dodala Chvatalova. Zoran Jereb Županova ocena možnosti, da občine uspejo s pritožbo na ustavno sodišče: »Realne možnosti, da s pritožbo uspemo, je sicer težko oceniti, vsekakor pa smo prepričani, da bi morali uspeti, saj se v nasprotnem primeru zanjo sploh ne bi odločili. Prepričani smo namreč, da so s tem zakonom kršeni naši in evropski principi o lokalni samoupravi. Zlasti princip finančne in siceršnje avtonomije. Še posebej to velja za načelo, da se morajo občine tudi na področju osnovnih nalog, ki so zajete v pojmu primerna poraba, financirati iz lastnih virov, in delež dohodnine, pobran na območje naše občine, je lastni vir vsaj pogojno le bil. Ta delež je bil odvisen od razvitosti posamezne občine in slednja je torej na količino tako zbranih sredstev vplivala s svojo politiko in ukrepi. Po novem zakonu pa občine izgubljajo svojo razvojno funkcijo. Tega, ali bo sodišče našo interpretacijo tudi sprejelo, seveda ni mogoče napovedati, mislim pa, da bi jo moralo. Občine, ki so se odločile za pritožbo, opozarjajo, da imajo bolj razvite občine tudi več stroškov (npr. z vzdrževanjem komunalne infrastrukture, ki je manj razvite občine sploh nimajo...), hkrati pa k skupni razvitosti države prispevajo več kot manj razvite občine. Z novim zakonom država občine odvrača od vlaganj v razvoj. Tudi to načelo, ki je prav tako zapisano v evropski listini o lokalni samoupravi, je ogroženo in tudi zato bi moralo sodišče odločiti nam v prid. Toda tudi v primeru, da s pritožbo uspemo, še ne pomeni, da bomo odvzeta sredstva dobili povrnjena. Vrhovno sodišče lahko namreč ugotovi neskladnost in naloži Državnemu zboru, da je treba zakon popraviti, kar pomeni, da lahko ostane vsebinsko podoben, morda malo blažji, kot je sedaj. Lahko pa ga tudi razveljavi, in to tudi za nazaj. V tem primeru bi morala država omenjena sredstva občinam povrniti, kar bi najbrž povzročilo težave v državnem proračunu. Kako bo sodišče dejansko odločilo, pa je - kot že rečeno -težko napovedati.« LDS Trzin sprožila akcijo za zbiranje sredstev za cepljenje osnovnošolk proti HPV Ob koncu seje je dr. Drago Kostevc občinski upravi predlagal, da preuči možnost, da bi občina financirala cepljenje učenk, ki obiskujejo osmi in deveti razred OŠ Trzin, s katerim bi jih zavarovali pred virusom, ki povzroča raka na materničnem vratu (HPV). Podžupan in svetnik LDS Franc Mušič pa je dodal, da se je LDS Trzin odločila, da bo nekaj več kot 800 evrov (oziroma 200 tisoč tolarjev), namenila za omenjeno cepljenje. Poleg tega je Mušič napovedal, da bodo k finančnim prispevkom za cepljenje trzinskih osnovnošolk spodbujali tudi druge sponzorje (predvsem podjetja). 8 2. redna seja občinskega sveta Občine Trzin odsev Letošnji proračun bo manjši od lanskega, vendar gradnje doma za starejše občane to ne ogroža Trzinski občinski svetniki in svetnice so se 18. decembra zbrali na drugi redni seji v novem mandatu. Dnevni red ni bil prav nič »predprazničen«, saj so imeli na njem kar štirinajst točk, med njimi tudi že prvo obravnavo proračuna občine Trzin za leto 2007. Slednjega so svetniki na glasovanju tudi podprli, čeprav se je pred tem razvila burna razprava o tem, ali je načrt razvojnih programov pripravljen v skladu z zakonodajo ali ne. Svetniška skupina liste Za zeleni Trzin je namreč menila, da načrt razvojnih programov ni pripravljen skladno z zakonodajo, zato je predlagala, da se prva obravnava proračuna umakne z dnevnega reda, do naslednje seje pa načrt razvojnih programov dopolni z dokumenti o identifikaciji investicijskih projektov (tako imenovanimi DIIP-i), ker brez njih - po mnenju svetniške skupine liste Za zeleni Trzin - občinske investicije niso predstavljene dovolj natančno, da bi o njih lahko sprejemali kakovostne odločitve. Župan Anton Peršak je na njihov predlog odgovoril, da so vse sestavine proračun pripravljene v skladu z zakonodajo, sprejetje načrta razvojnih programov pa je pogoj za pripravo investicijske dokumentacije za občinske investicije razvojnega značaja. Celotno razpravo o tem pa je župan označil za poskus, da bi si trzinski občinski svet prilastil nekatere pristojnosti, ki mu sicer po zakonodaji ne pripadajo. Po enournem prerekanju so svetniki z glasovanjem odločili, da prva obravnava proračuna za leto 2007 ostane na dnevnem redu. Letošnji proračun bo manjši od lanskoletnega V uvodni obrazložitvi občinskega proračuna za letošnje leto je župan poudaril, da bodo (zaradi nedavnih sprememb zakona o financiranju občin, o čemer sva se z županom pogovarjala v najinem novembrskem pogovoru) letos prihodki občine manjši od izdatkov, primanjkljaj pa bo pokrit s presežkom iz preteklih let. »Vendar to ne bo imelo nobenega vpliva na izgradnjo doma za starejše občane, saj imamo sredstva za njegovo izgradnjo že rezervirana,« je ponovno zatrdil Anton Peršak. V razpravi so svetniki občinski upravi zastavili vrsto vprašanj. Petra Kralja, svetnika liste Za zeleni Trzin, je zanimalo, zakaj nekateri občani občinska zemljišča uporabljajo brezplačno, drugi pa uporabo plačujejo. Župan mu je odgovoril, da občina z vsemi uporabniki še nima urejenih ustreznih pogodb, vendar jih bo kmalu sklenila tudi z njimi. Mirana Šinigoja, prav tako svetnika liste Za zeleni Trzin, je zanimalo, zakaj v proračunu ni predvidenih nič sredstev za razvoj zdravstva, saj bi občina potrebovala zdravstveni dom (ali vsaj zdravstveno postajo) in lekarno. Andreja Kočar, županova svetovalka za področje družbenih dejavnosti, mu je odgovorila, da občina Trzin - zaradi svoje majhnosti ter bližine obstoječih zdravstvenih domov in lekarn - za lasten zdravstveni dom ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj je v javno zdravstveno mrežo lahko vključena samo z ambulanto s polovičnim delovnim časom, ki pa jo že ima. Svetniki liste Za zeleni Trzin možnost za zdravstveni dom v Trzinu vidijo v zakonu o lokalni samoupravi, ki od občin med drugim zahteva, da imajo tudi zdravstvene domove ali vsaj postaje. Po besedah Šinigoja bi bili največja pridobitev lastnega zdravstvenega doma ali postaje družinski zdravniki, saj slednji svoje paciente poznajo veliko bolje. Njegov predlog je podprla tudi Lilijana Smrekar, svetnica SD. Franca Pavliča, svetnika županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je zanima- lo, kdo bi zdravstveni dom financiral, vendar mu Šinigoj na to vprašanje še ni znal odgovoriti. Na tokratni seji so svetniki sprejeli še eno pomembno odločitev, in sicer so dovolili izgradnjo dvoetažnega parkirišča med objekti na Motnici in štiripasovnico, kjer bo vsaj polovica od predvidenih 423 parkirnih mest namenjena javni rabi. Letošnja vrednost točke za izračun NUSZ je za 2,5 odstotka višja od lanskoletne Na drugi redni seji je trzinski občinski svet sprejel še nekaj drugih odločitev oziroma sklepov: (1) sklep o uskladitvi sejnin članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora občine, četrtne-ga odbora OIC Trzin ter odborov, komisij, svetov in sosvetov v občini Trzin, (2) sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča v občini Trzin, (3) sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Trzin za leto 2007, (4) sklep o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme na območju občine Trzin za leto 2007 ter (5) sklep o določitvi vrednosti točke za izračuna nadomestil za uporabo stavbnega (zazidanega in nezazidanega) zemljišča (NUSZ) na območju občine Trzin za leto 2007. Letošnja vrednost točke je - tako za zazidana kot nezazidana zemljišča - za približno 2,5 odstotka višja od lanskoletne. Poleg tega so svetniki soglašali s predlogom za imenovanje Barbare Zupanc Ober-walder za direktorico Knjižnice Domžale, dr. Draga Kostevca, svetnika liste Za zeleni Trzin, so imenovali za predsednika statutarno - pravne komisije, Adolfa Kužnika pa za manjkajočega sedmega člana četrtnega odbora IOC Trzin. Zoran Jereb Zahvala donatorjem Člani Medobčinskega društva invalidov Domžale se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, samostojnim podjetnikom in posameznikom za vašo finančno podporo. Vsa podarjena sredstva bodo namenjena za izvajanje socialno-zdravstvene dejavnosti, del pa smo porabili tudi za izdajo našega koledarja, na katerem so na zadnji strani napisane vse aktivnosti našega društva v letu 2007. Hkrati vam želimo veliko zdravja in delovnih uspehov v letu 2007. Predsednica in Izvršni odbor MDI Domžale Vprašanja in pobude svetnikov in svetnic Na tokratni seji so svetniki in svetnice zastavili naslednja vprašanja in pobude: Dr. Drago Kostevc je predlagal, da bi začetek sej občinskega sveta z 18. ure prestavili na 18.30 ali 19. uro. Franc Pavlič se je na predlog občana zavzel, da bi se občina Trzin v sodelovanju z občino Mengeš lotila izgradnje kanalizacije na Dobenu. Natalija Chvatal, svetnica liste Za zeleni Trzin, pa je - glede na rezultat referenduma o lokaciji pokopališča - predlagala, da se za pokopališče predvideno zemljišče ponovno prekvalificira v gozd pod zaščito Nature 2000. Poleg tega je Chvatalova predlagala, da bi občina podjetje Avto aktiv pozvala, da podre staro stavbo ob svoji novogradnji ter si na njenem mestu uredi parkirišče za svoje potrebe, s katerimi sedaj obremenjuje Ljubljansko cesto. Zaželela pa si je tudi, da svetniška vprašanja ne bi bila več uvrščena na konec sej občinskega sveta, ker so tedaj svetniki že utrujeni, in da bi župan o poteku občinskih investicij odslej občinski svet obveščal pisno in ne več ustno, kot je to počel doslej. odsev Pisma bralcev 9 Škodljiva pogodba z Biringom III Očitno je, da ima trzinski župan Peršak dvojna merila do občanov Trzina, vsaj kar se tiče menjave lastništva zemljišča pri lastniku podjetja Biring skupina. Peršak nam je v primerih drugih občanov Trzina vedno razlagal, da se mora po zakonu vsako zemljišče, ki ga občina menja z drugim lastnikom, uradno oceniti, potem se šele lahko izvrši zamenjava. Taka je bila županova razlaga tudi v primeru, ko je občan protestiral, ker je bilo njegovo zemljišče, ki ga je občina potrebovala za pločnik, ocenjeno skoraj polovico manj, kot je moral on plačati za del zemljišča v občinski lasti pri razširitvi svojega vrta. Pri novi Biringovi poslovni stavbi, kjer to podjetje gradi parkirišče za legalizacijo te stavbe, je občina tretjinski idealni solastnik na zemljišču 1244/92 (celotni obseg 9.930 kv.m.), dve tretjini idealnega sola-stništva pa pripada Biringu. Idealno sola-stništvo pomeni, da je vsaka najmanjša stvar na tem zemljišču last obeh solastnikov v solastniškem razmerju, ki je v našem primeru 1:2. Idealno solastništvo na zemljišču nikakor ne pomeni, da si lahko en solastnik izbere svoj sorazmerni površinski delež, kot mu najbolj ustreza, ostanek pa prepusti drugemu solastniku brez ocenitve novo nastalega lastništva. Lahko je razumeti, da si je nekako tako razlagal idealno solastništvo v oktobrskem Odsevu lastnik podjetja Biring skupina Marjan Tekavec, žal pa je tako razdelitev zemljišča podprl tudi župan Peršak v pogodbi z Biringom, kot da mu ni nič mar za občinsko korist. Podjetje Biring bo gradilo parkirišče na več kot 6.000 kv. m. zemljišča. Kot je videti, že sedaj obstajajo želje po nadgraditvi tega parkirišča s še enim nadstropjem, kar je seveda vse lepo in prav, če bo to usklajeno z vsemi zahtevami. Ni pa prav, da se hoče prikazati, da je zemljišče, na katerem se bo to gradilo, ali pa v bodoče še kaj drugega, vredno toliko, kot je zemljišče, na katerem potekajo vodotoki in na katerem je zelenica, ki bo po pogodbi med županom Peršakom in lastnikom podjetja Biring pripadlo Občini Trzin. Tudi občinski svet je z dodatnim sklepom na lanski aprilski seji župana zavezal, da zavaruje premoženjske koristi občine Trzin in da s podjetjem Bi-ring sklene pogodbo o enakovredni zamenjavi zemljišča ali pa odprodaji občinskega deleža zemljišča, če Biring nima ustreznega zemljišča za zamenjavo. Župan dodatnega sklepa ni upošteval, ampak je sklenil z Biringom tako pogodbo, ki je v posmeh občinskim premoženjskim interesom. Podjetje Biring bo na dveh tretjinah zemljišča 1244/92 gradilo parkirišče in ga v bodoče morda celo nadgradilo, ob- čina pa bo v njegovi okolici na tretjini zemljišča skrbela za urejeno okolico vodotokov in za košnjo zelenice.V tej pogodbi ni nobenega člena, ki bi določal, da se bo tako razdeljeno zemljišče ocenilo in na ta način pravično uredilo novo lastniško razmerje. Zaradi tega je bila tudi poslana prijava na pristojne organe, ki obravnavajo sume oškodovanja družbenega premoženja. Zanimivo je, da je eden od sosedov zemljišča 1244/92 pred tem želel odkupiti del tega zemljišča od občine, vendar mu občina ni bila pripravljena prisluhniti. V decembrskem Odsevu župan odgovarja na moje pisanje na to temo v novembrskem Odsevu. Župan Peršak se v odgovoru pritožuje, ker je bil zaradi pogodbe z Biringom prijavljen na pristojne organe in skuša z domnevami prikazati, da je bila prijava na te inštitucije neutemeljena. Tako domneva, da so si v teh organih dobro ogledali predloženi material in ugotovili, da se še ni nič takega zgodilo, po čemer bi bila občina Trzin kakorkoli oškodovana. Župan Peršak na ta način še enkrat več dokazuje, da je mojster sprenevedanja, katerega cilj je v tem primeru zavajanje bralcev Odseva. Kako lahko nekdo domneva in javno razširja te domneve, kakšno je stališče določenih inštitucij, ki obravnavajo sume oškodovanja družbenega premoženja, preden te izdajo svoje ugotovitve. In to je trzinski župan. Če bi župan Peršak hotel delovati korektno in transparentno, kar pa do sedaj v problematičnih zadevah še nisem doživel, bi pojasnil, da je do sedaj dobil odziv samo od Nadzornega odbora Občine Trzin. Nadzorni odbor (NO) nam je poslal kar dva zapisnika istega, to je drugega sestanka NO z dne 18. 10. 2006 (nadaljevanje tretje izredne seje NO). Prvi zapisnik je datiran s 25. 10. 2006, drugi zapisnik pa sem dobil pol meseca kasneje in ima datum 6. 11. 2006. Ker je bil drugi zapisnik z zaključki in sklepi korespondenčno potrjen 13. 11. 2006, ko so bili člani prejšnjega sklica NO že razrešeni na 1. konstitutivni seji občinskega sveta dne 9. 11. 2006, je verifikacija vprašljiva. V prvem zapisniku (25. 10. 2006) drugega sestanka NO je jasno zapisano, da NO ne more dati končnega sklepa na obravnavano tematiko, ker še ni bila realizirana parcelacija in cenitev razdeljenih zemljišč in dodatek k pogodbi. Drugi zapisnik je županu bolj naklonjen in ga pravzaprav vleče iz zagate. Dodan je zaključek, v katerem ima največjo težo ugotovitev, da ima pogodba, ki jo je župan sklenil z Biringom, v drugem členu predvideno sklenitev dodatka k pogodbi, ki lahko rešuje razlike v površini in vrednosti oziroma dodatni izgradnji javnih parkirišč. Zlasti zaradi pogojnika »lahko«, s katerim se obravnava dodatek k pogodbi, ki ga še ni in ki nenadoma postaja ključnega pomena, se mi zdi končen sklep drugega zapisnika z dne 6. 11. 2006 nelogičen, saj prejudicira dogajanje, ki se še ni zgodilo. Sklep se glasi: »Na osnovi navedenega Nadzorni odbor ugotavlja, da v postopku sprejetja Odloka in podpisa pogodbe ni šlo za nekakšno oškodovanje občinskega premoženja.« Mnogo bolj logičen pa tudi korekten bi bil drugi del sklepa, če bi v njem pisalo, da do sedaj še ni bilo ugotovljeno oškodovanje občinskega premoženja. Vsekakor se ne strinjam s sprejetim sklepom NO, ker se sklicuje na dodatek k pogodbi, ki ga še ni, in ker v podpisani pogodbi ta dodatek nima funkcije, kot mu jo pripisuje NO. Ta dodatek k pogodbi je v podpisani pogodbi namenjen samo temu, da bi se pridobilo dodatno zemljišče za gradnjo parkirišča, če bi bil delež Biringa premajhen. Če bi imel dodatek k pogodbi, ki ga predvideva podpisana pogodba med županom in Bi-ringom, predvideno funkcijo ocenitve razdeljenega zemljišča 1244/92, bi bilo nasprotovanje taki pogodbi brezpredmetno. Treba pa je priznati, da je drugi zapisnik prinesel tudi vzpodbudno ugotovitev, da je parcelacija in ocenitev zemljišč v teku. Če se bo ta ugotovitev uresničila, bo namen prijave pristojnim organom zadovoljen. V nasprotnem primeru pa bo zadeva predana Nadzornemu odboru v novem sklicu. Kar pa se tiče županovih trditev, da sem vedel za zadnji sklep NO, preden sem poslal članek na obravnavano temo v objavo v novembrskem Odsevu, je to samo še eno županovo zavajanje več. Kako naj vem za sklep v zapisniku NO, ki je bil napisan 6.11.2006 in overovljen 13.11.2006, če sem moral oddati prispevek za novembrski Odsev do 5.11.2006. Naj na kratko komentiram še aroganco, s katero je župan Peršak začinil odgovor na moje pisanje v zvezi z Biringom v novembrskem Odsevu. Ta neprijetna lastnost župana Peršaka vsekakor ne postavlja ob bok županu, s katerim ga je pred kratkim primerjala pesmica na prvi strani Odseva. Peter Kralj, lista Za zeleni Trzin Obvestila DU Žerjavčki DU Žerjavčki vas vabi oziroma obvešča, da bo: • v ponedeljek, 22. januarja 2007, ob 17. uri v društveni sobi na Mengeški cesti 9 pripravilo predavanje in pogovor o zdravi prehrani v tretjem življenjskem obdobju. • volilni občni zbor DU Žerjavčki potekal v petek, 23. februarja 2007, ob 16. uri. Vljudno vabljeni! DU Žerjavčki 10 Občinski svetniki (1): Natalija Chvatal (lista Za zeleni Trzin) odsev Razvoj Trzina mora temeljiti na željah in potrebah občanov Novoizvoljeni občinski svet je že začel delovati s polno paro, v Odsevu pa si boste v naslednjih številkah lahko prebrali, koga ste pravzaprav izvolili. Po abecednem redu bomo namreč predstavili vseh trinajst svetnic in svetnikov. Začenjamo z Natalijo Chvatal, svetnico liste Za zeleni Trzin. »Politika me zanima od nekdaj, in tudi odraščala sem v takšnem okolju. Moj oče je bil partizan, po drugi svetovni vojni je bil aktiven v politiki na državnem in lokalnem nivoju - bil je ljudski poslanec v zvezni skupščini, vendar se je njegova državna politična kariera po enem mandatu končala, ker je vztrajal pri svojem referatu v slovenskem jeziku, zahtevano pa je bilo, da ga mora prebrati v srbohrvaščini. Mislim, da je bil med prvimi, če ne celo prvi Slovenec, ki si je to upal. Zelo sem ponosna naj, ker je bil velik človek, ki je marsikaj naredil za Trzin, danes pa je tako, kot da ga sploh ni bilo,« o razlogih za udejstvovanje v lokalni politiki pove Natalija Chvatal, med Trzinci bolj poznana kot Nataša, in nadaljuje, da si je že v prvem letniku gimnazije za govorno vajo izbrala politično temo, in sicer Beograjska konferenca neuvrščenih držav. »Tudi v ZK sem se naivno vpisala, misleč, da bom res lahko doprinesla svoj delež k samoupravljanju. Toda kmalu sem ugotovila, da moj karakter ni kompatibilen z direktivami, in sem tudi izstopila. Vsekakor pa mi je bila to dobra izkušnja. Svojo kariero sem gradila z izobraževanjem, znanjem in delom. Za strankarsko politiko pač nimam ustreznih lastnosti, saj sem vajena razmi- »Žerjavčki« vabijo v svoje vrste nove člane Upokojene občanke in občane, ki še niste člani našega društva, vabimo, da se nam pridružite. Vpišete se lahko v Informacijskem centru Ivana Hribarja, in sicer ob sredah in četrtkih med 8. in 13. ter med 15. in 19. uro, ob petkih pa med 8. in 13. uro. Vse, ki ste že člani našega društva, pa vabimo na naša tedenska srečanja vsak ponedeljek ob 16. uri v klubskih prostorih na Mengeški 9. Odbor DU Žerjavčki Natalija Chvatal je pred petnajstimi leti ustanovila podjetje Ortosana d.o.o., pred petimi pa se je aktivno vključila tudi v lokalno politiko. (Foto: Zoran Jereb) šljati s svojo glavo in si pridržujem pravico do svojega mnenja,« pravi Chvatalova, ki se je v lokalno politiko podala leta 2002 s kandidaturo za županjo in občinsko svetnico. »Ker izhajam iz stare trzinske družine, mi ni vseeno, v kaj se spreminja Trzin. Z marsičem se ne strinjam, je pa moje stališče, da ne morem kritizirati, če sama ne sodelujem. Zanimivo je, kako smo se takrat našli enako misleči in se za volitve združili v listi Za zeleni Trzin. Takšno ime liste smo izbrali zato, ker smo bili vsi menja, da je glede na majhne prostorske možnosti in velik pritisk kapitala po pozidavi ta trend treba upočasniti in ohranjati zelene površine.« Prepričana je, da je Trzin do sedaj že plačal previsok davek na račun kakovosti življenja. In za katere pridobitve si bo kot svetnica prizadevala? »Dušimo se v prometu, še vedno nimamo nujno potrebnega pločnika na Mengeški cesti, zavarovanega železniškega prehoda na Kmetičevi, pošta je nedosegljiva peš ali s kolesom, avtomobila pa ni kje parkirati. Kulturni dom nam ne more biti v ponos. Tudi ostala infrastruktura ni sledila hitri rasti naselja. Trzin potrebuje tudi zdravstveno postajo z lekarno, ki je uvrščena med zakonske pogoje za samostojno občino. Razvoj Trzina mora temeljiti na dejanskih željah in potrebah občanov. Še posebej pa se bom zavzemala za dosledno spoštovanje določil zakonodaje s področja investicij javnih financ, ki zahtevajo transparentnost od načrtovanja do izvedbe, kar se do sedaj ni izvajalo,« odločno odgovarja Natalija Chvatal ter ob tem izpostavi poseben dosežek članov liste Za zeleni Trzin v minulem letu - aktiviranje ljudske iniciative, ki je dosegla, da se je o lokaciji pokopališča odločalo na referendumu. A za politiko v njenem življenju dolgo ni bilo veliko časa. Poklicno kariero je namreč posvetila svojemu podjetju, ki ga je ustanovila leta 1992, ko so se za to pokazale možnosti. »Sem ustanoviteljica podjetja Ortosana d.o.o, ki se ukvarja s tehničnimi pripomočki za invalide. Odkrito povedano, ob ustanovitvi niti nisem vedela, v kaj se spuščam, saj vzorov praktični ni bilo. Vsekakor mi je bil to velik izziv: možnost odločanja, hitrega reagiranja in seveda tudi prevzem popolne odgovornosti tako za dobre kot slabe odločitve. Skupaj s podjetjem sem osebnostno rasla, se kalila na vseh področjih in ob tem tudi uživala. Imeniten je občutek, da zmoreš, da uspeš. Danes smo pogodbeni dobavitelj ZZZS in Inštituta za rehabilitacijo za invalidske vozičke na terciarnem nivoju. Invalidske vozičke vseh vrst uvažamo in jih nato individualno prilagajamo in dodelujemo. Imamo tudi lastne izdelke: ortopedska trikolesa in kolesa s funkcionalnimi dodatki za motorično motene otroke in odrasle, ortopedske stoj-ke za vertikalizacijo, vrtljiv kopalni sedež za odrasle ter opremo za senzorno terapijo. Vsekakor smo uspešno podjetje, v tej dejavnosti največje v Sloveniji, s kakovostnim in strokovnim delom pa smo si pridobili tudi ugled,« ponosno pove Chvatalo-va, po izobrazbi komercialistka zunanje trgovine. Zadnja leta si le vzame nekaj več časa zase, saj sta posle v večini prevzela hči, ki z njo sodeluje že od samega začetka, in sin, tako da sama čas izrabi tudi za kaj drugega. »V društvih in drugih organizacijah nisem aktivna, razmišljam pa o včlanitvi v turistično društvo, ki bi moralo imeti večji vpliv pri razvoju zunanje podobe kraja. Zelo rada sem babica in čas, ki ga preživim z vnukoma, mi daje veliko zadovoljstvo. Ko bo objavljen tale intervju, bom ponosna babica že tretjega vnučka. Hobijev nimam, zelo rada pa potujem, hodim v naravo, berem (zadnja knjiga Vas v hribih in pred njo kultna knjiga Parfum -nameravam pa si ogledati tudi film, posnet po tej knjigi), zelo rada pa tudi kuham. Če je prilika, pa si rada ogledam kakšno gledališko predstavo ali razstavo tudi v tujini.« Kaj pa načrti? »V tej starosti jih skoraj ne delam več. V mislih imam še kakšen projekt na področju podjetništva in pa kakšna daljša potovanja.« Jasna Paladin odsev Za življenje (3) Samomor. »Nočem umreti, a s toliko bolečine ne morem več naprej. Naj me ima nekdo rad!« Mir. Spokojnost. Turoben, poprazničen dela prost dan. Nikjer nikogar. Le sem in tja kakšen avto, sem in tja kakšen sprehajalec. »Kje so vsi?« Kakor da bi z naravo vsi zaspali. Si oddahnili. Od naporov ... iskanja ... praznovanja ... ? Tišina, prazna nakupovalna središča in ceste še naprej vznemirjajo ... prebujajo ... nagovarjajo ... in silijo k razmišljanju. Spet vprašanje: »Kje so vsi, ki so v preteklih tednih polnili nakupovalna središča?« Kam so se izgubile kolone avtomobilov?« Kakor da bi se za trenutek ustavil čas. Vse je potihnilo ... vse se je umirilo ... Ampak...ali res? Ali se je v naše domove in srca v teh prazničnih dneh res naselil mir? Četudi smo se od starega leta vsaj navidezno že poslovili in se podali novemu naproti, v nas še vedno odzvanjajo doživetja preteklega meseca. Budijo se spomini na v celofan in blišč ovite praznične dni. Spomini na dni, polne radosti in upanja, ter dni, ko se v nas prebujajo najgloblja hrepenenja. Po ljubezni ... nežnosti ... toplini ... pripadnosti ... Ampak v teh dneh se najbolj boleče odprejo tudi občutki osamljenosti in zapuščeno-sti, nemoči in brezizhodnosti. V teh dneh si največ ljudi vzame svoje življenje. Samomor. Beseda, ki zareže kot nož v srce. Kaj privede mlado mamico treh otrok, študenta, ki zaključuje študij, dedka, ki je za- čel uživati svoje tretje življenjsko obdobje, do tega, da prekine svoje življenje? Pravi odgovor poznajo samo oni. Njihovi bližnji ponavadi lahko le slutijo in ugibajo. Navidezni razlogi za takšno dejanje so npr. izdajstvo v ljubezni, izguba zaposlitve, neozdravljiva bolezen, lahko je to neuspeh v šoli, ločitev staršev ali pa bankrot. In še bi lahko naštevali. Z izgubo ljubljene osebe se odpre zijoča praznina, žalost, bes; svojce spremljajo močni občutki krivde in samoobtoževanja. Občutijo tisti pekel, ki so ga v svoji notranjosti nosili njihovi otroci, starši ali partnerji tedaj, ko so še živeli. Ta pekel so čutenja, ki so bila pretežka, da bi jih lahko še naprej sami nosili. Za seboj pustijo vprašanje: »Ali je bilo sploh komu kdaj mar zame? Ali me je kdaj imel kdo vsaj malo rad?« Za seboj pustijo občutke nemoči, obupa, zbeganosti, tesnobe ter neizpolnjeno hrepenenje po stiku in pripadnosti. Samomorilno dejanje mladostnika ali odrasle osebe je torej dokončna prekinitev že zdavnaj prekinjenega čustvenega ali fizičnega stika. In je čisto zadnji poskus prebuditi starše in opozoriti nase. Pa čeprav ti starši že dolgo niso več živi. Odrasel človek, ki že od otroštva v sebi nosi neizpolnjeno hrepenenje po ljubezni, to svojo potrebo izraža v odnosu do svojih bližnjih. Tako so pogosto pred vprašanja Ali me ima sploh kdo rad? Ali me kdo pogreša?, postavljeni otroci ali partner. Le-ti pa nikoli ne morejo do konca zadovoljiti tistih potreb, ki so bile v otroštvu tega človeka prezrte. Samomor vedno govori o neznosni bolečini občutka, da te tvoj oče in mama nista imela zares rada. Dekle ali žena ne more biti nikoli odgovorna za samomor svojega fanta ali moža, niti učiteljica v šoli za samomor učenca ali otrok za samomor svojega starša. Vsako govorjenje o samomoru moramo vedno vzeti 100 odstotno resno, ker tega noben človek nikoli ne reče kar tako, za šalo, ko je malo slabe volje. Za temi besedami vedno stoji konkretno razmišljanje o prenehanju življenja. S tem človekom se moramo takoj začeti neposredno pogovarjati o njegovih namerah. Kako daleč je v svojih razmišljanjih in morebitnih konkretnih pripravah na samomor, kako mu je. In se ne nehati pogovarjati. Z govorjenjem o samomoru le-tega ne potenciramo, ampak temu človeku damo možnost, da o svoji stiski lahko začne z nekom govoriti. To vedno zmanjša možnost, da si bo ta človek res vzel življenje. Poleg tega mu nemudoma pomagamo najti strokovno pomoč. In je krivica za tiste, ki ostajajo in prevzemajo bremena onih, ki so omagali, in je krivica za tiste, ki so se odločili, da poiščejo stik s prekinitvijo stika. Metka Mejač Toplišek, spec. zakonske in družinske terapije Projekt »Učenje za življenje« se oglaša Spet je leto naokoli, tudi v novo šolsko leto smo že dodobra zakorakali in na tem mestu se vam zopet javljamo iz Centra za socialno delo Domžale. Ker naš projekt nikoli ne počiva, smo z otroki tako poleti kot tudi v tem šolskem letu izvedli že kar nekaj zanimivih in zabavnih dejavnosti. Tako smo se med poletnimi počitnicami s pomočjo tabornikov Rodu skalnih taborov (RST) Domžale učili taborniških veščin v Stavči vasi pri Žužemberku. Pred koncem prejšnjega šolskega leta smo s pomočjo občine Domžale za otroke izvedli delavnice na temo boja proti drogam in zdravega preživljanja prostega časa, na isto temo pa je oktobra potekalo tudi predavanje v Knjižnici Domžale, namenjeno zainteresirani javnosti. Med poletnimi počitnicami smo otrokom popestrili prosti čas še z obiskom domžalskega kopališča, ob začetku novega šolskega leta pa smo se s taborniki RST Domžale ponovno podali v naravo. Ob noči čarovnic smo izdelovali okraske in se posladkali s kostanjem ter si v začetku novembra popestrili sobotni dan z nekaj športne zabave v telovadnici Osnovne šole Rodica. 25. novembra smo mentorice iz projekta na domžalski tržnici regionalni koordinatorici za obravnavo nasilja pomagale obeležiti dan boja proti nasilju nad ženskami. V prazničnem decembru so si otroci sami izdelali do- miselne novoletne voščilnice ter svečnike, nekaj malega za vsakogar pa se je našlo tudi v koših treh decembrskih mož. Proti koncu leta 2006 nas je s pomočjo Radia Ekspres obiskal še Božiček s skupino Čuki, ki so poskrbeli, da smo se naučili novih pesmi, plesnih korakov in se res lepo imeli. V začetku leta pa so projekt z igračami za vse obdarili še Radio Hit, Agropub in domžalski _ župan Toni Dragar. 7 Tudi zdaj se ne bomo ustavili in bomo v novo leto skočili z veliko novih zamisli za naša nadaljnja srečanja in potepanja, pri čemer nam bodo pomagali tudi novi prostovoljci, ki so se pred kratkim pridružili projektu. Tako skupaj pripravljamo še veliko zanimivih in zabavnih aktivnosti tudi v prihodnje. Vse do sedaj omenjeno pa nam ne bi uspelo brez zunanje pomoči. Tako bi se na tem mestu radi tudi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč, še posebej pa Občini Domžale in njenemu županu ter občinam Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, domžalskim tabornikom Rodu skalnih taborov, Leonu Matku, Knjižnici Domžale, OŠ Rodica, OŠ Venclja Perka, domači pekarni peciva Jurček, Radiu Hit, Agropub-u in Mladinsko-kulturnemu centru Akumulator. Zahvala pa gre tudi vodstvu ter otrokom Vrtcev Urša, ki so (tako kot že vrsto let do sedaj) z zbiranjem igrač, ki so nov dom in nove lastnike nato počakale v prostorih Centra za socialno delo Domžale, polepšali december marsikateremu paru otroških oči. V upanju na uspešno nadaljnje sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo vsi sodelujoči (otroci, mentorji in delavke CSD) v projektu Učenje za življenje, ki že več kot deset let poteka pod okriljem CSD Domžale. Vsem skupaj, v upanju na nadaljnje sodelovanje, želimo tudi srečno, zdravo in uspešno leto 2007. Vsi, ki bi radi otrokom iz projekta kakorkoli pomagali (bodisi s svojim časom ali drugačnim materialnim ali finančnim prispevkom), ste lepo vabljeni, da se nam pridružite. Za več informacij smo vam na voljo na tel. št.: 01/724-63-97, 031/860-315 in na elektronskem naslovu: ucenje.za.zivljenje@gmail.com !!! Pripravile mentorice Tina, Suzana in Tamara Kresnička varuje življenje Krajši dnevi in slabe prometne razmere zaradi vremenskih okoliščin na cestah še bolj zmanjšujejo varnost na naših cestah. Vozniki se v času krajših dni, ko tudi vremenske okoliščine niso najbolj ugodne za varno vožnjo, srečujejo s slabšo preglednostjo iz vozila, kot je posledica zarošenih vetrobranskih stekel v vozilu, mokro vozišče, megla, dež, sneg in led pa preglednost iz vozila še poslabšujejo. Vse to pa predstavlja večjo nevarnost tudi za pešce. Za večjo varnost morajo pešci nekaj storiti tudi sami. Z zakonom je predpisano, da mora pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, na vidnem mestu ob strani, ki je obrnjena proti vozišču, nositi svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik (kresničko) bele barve. S tem boste pešci sami storili zelo veliko za svojo varnost, ob srečanju s policistom pa privarčevali 10 tisoč tolarjev. Uroš Aljaž, Policijska postaja Domžale Energetsko svetovanje za občane »ENSVET« Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane občanom preko mreže več kot tridesetih svetovalnih pisarn že več kot deset let ponujata energetsko svetovanje »ENSVET«. To je strokovna svetovalna storitev, ki je brezplačna in komercialno neodvisna. Najpogostejši obiskovalci energetskih pisarn so lastniki obstoječih stanovanjskih objektov, ki se zanimajo za izboljšanje toplotne izolacije svojih stavb, posodobitev ogrevalnih sistemov ter izkoriščanje obnovljivih virov energije. V zadnjih letih pa v energetske pisarne prihaja tudi vse več novograditeljev, ki jih zanimajo tako imenovane nizko energetske hiše. Svetovalci pa obiskovalcem pomagajo tudi z nasveti glede tehnične izvedbe posameznega projekta kot tudi glede financiranja s pomočjo subvencioniranja, ki ga vsako leto razpisuje MOP. Energetsko svetovanje »ENSVET« vam nudi nasvete o: • energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj • toplotni zaščiti ovoja stavb • izbiri ustreznih oken in zasteklitve • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav • izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje • regulaciji ogrevalnih naprav • uporabi obnovljivih virov energije (OVE) pri oskrbi stavbe z energijo • izbiri ustreznega energenta glede na lokacijo in značilnosti stavbe • zmanjšanju porabe goriva • uporabi varčnih gospodinjskih aparatov • pripravi tople sanitarne vode • vodenju energetskega knjigovodstva • možnosti pridobitve nepovratnih sred- Kje je najbližja svetovalna pisarna? Najbližja svetovalna pisarna je v Domžalah na Ljubljanski cesti 96. Delovni čas pisarne je vsako sredo od 18:30 do 20: ure, prijave za svetovanje pa sprejemajo vsak delavnik od 8: do 12. ure na telefon 722 01 00 in 721 45 61 ter v delovnem času pisarne na tel. 722 04 30. stev in posojil za projekte učinkovitejše rabe energije (URE) ter uporabo OVE • vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na URE v gospodinjstvih Z izvedbo nekaterih ukrepov za URE lahko dosežete: • z zamenjavo starih veznih oken ali oken s termopansko zasteklitvijo s sodobnimi okni lahko na leto prihranite do 15 litrov kurilnega olja na en kvadratni meter okna, • z vsaj deset centimetrov debelo toplotno izolacijo neizolirane stavbe prihranite do deset litrov kurilnega olja na kvadratni meter zidu, • z menjavo starega kotla na kurilno olje in centralne regulacije s sodobnim sistemom lahko prihranite do 30 odstotkov goriva, v gradnjo termostatskih ventilov pa še dodatnih deset odstotkov, • z uporabo solarnega sistema za pripravo tople vode s približno 6 do 8 kvadratnih metrov velikimi sprejemniki sončne energije lahko na leto prihranite do 350 litrov kurilnega olja oziroma 2.300 kWh električne energije. ENSVET in Zoran Jereb Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Občina Trzin je skupaj s kulturnim društvom v petek, 22. decembra, pripravila slovesnost ob šestnajsti obletnici plebiscita, s katerim se je slovenski narod leta 1990 odločil za svojo samostojnost. Ob tej priložnosti je Dominik Grmek, predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Domžale, Občini Trzin podelilo plaketo za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil trzinski župan Anton Peršak, ki je v svojem nagovoru zbranih - med katerimi je bilo tudi kar nekaj občinskih svetnikov ter veteranov osamosvojitvene vojne - na kratko predstavil okoliščine, v katerih se je razvijala naša narodna zavest. »Dejstvo, da je Slovenija danes samostojna država in da se lahko Slovenci sami pred seboj ter pred skupnostjo drugih nacij predstavljamo kot nacija in ne le kot etnična skupnost ali narod, ki ni državotvoren, je neke vrste paradoks. Še posebej, če nanj gledamo skozi zgodovinski proces nastajanja evropskih držav. Slovenci v času visokega srednjega veka nismo imeli lastnega plemstva, ki je bilo nosilec oblikovanja zametkov najstarejših evropskih držav. Slovenska plemena so bila prezgodaj podjarmljena in plemstva ljudstev, ki so nam gospodovala, niso dovolila razvoja slovenskega plemstva in avtohtonega vazalnega sistema. S tega vidika je bil tudi pojav celjskih knezov oziroma grofov nekoliko pozen, četudi bi se njihova zgodba ne končala tako, kot se je. Tudi lastnega meščanstva Slovenci nismo uspeli razviti - ne dovolj zgodaj in ne z dovolj veliko kritično maso, da bi lahko v sodelovanju s porajajočo se kulturo razvilo idejo nacije in nacionalne države. Prvi zametki osveščenega slovenskega meščanstva se tako pojavijo šele tik pred koncem 18. stoletja, dejansko zaživijo pa šele ob koncu 19. in ob prehodu v 20. stoletje. Tedaj se pojavijo tudi prvi nosilci nacionalno opredeljene slovenske politike,« je v svojem govoru povedal župan. V nadaljevanju je opozoril na to, da se je ideja o Slovencih kot naciji in o Sloveniji kot državi rodila v kulturi, saj so bili vse do konca 19. stoletja nosilci te ideje izključno kulturniki, med njimi še posebej pesniki in pisatelji. »Zato je slovenska nacionalna ideja neločljivo povezana s Trubarjevim izročilom in njegovim geslom »stati in obstati«. Sam si to geslo razlagam kot poziv Slovencem, da se postavijo na lastne noge in se zavejo, da so eno ljudstvo in ena kultura in - če hočete - ena kri. Izraz obstati pa razumem kot poziv k zavestni odločitvi za boj za obstanek. Ta boj naj bi se začel s »Slovenska osamosvojitev in večstoletniproces, kije pripeljal do nje, sta izročilo in nauk, kiju moramo upoštevati tudi pri sprejemanju odločitev za prihodnost na vseh ravneh,« je povedal župan Anton Peršak v svojem slavnostnem nagovoru. spoznanjem o skupni identiteti, ki jo je treba braniti, varovati in razvijati. Trubar se je zavestno odločil, da večji del svojega življenja posveti temu, da Slovencem vcepi zavest o pomembnosti lastnega jezika, kulture in identitete. S Trubarjem in njegovimi somišljeniki se je rodila in začela razvijati slovenska nacionalna ideja, ki je naposled zrasla v zamisel o samostojni slovenski državi. Naslednji korak so storili Linhart, Vodnik in njuni sodelavci s podporo prvega osveščenega slovenskega meščana barona Žige Zoisa. Sledili so jim Prešeren in oblikovalci programa Zedinjene Slovenije, ki je prva jasno razložena ideja državne tvorbe slovenskega naroda v okviru avstrijskega cesarstva, vendar z nesporno suverenostjo. Slovenski politiki tistega časa z Ble-iweisom na čelu so - lojalni cesarju in Cerkvi - to idejo zavrnili in ji nasprotovali. Slovenska nacionalna politika se pojavi šele v zadnji tretjini 19. stoletja, njeni nosilci pa so bili spet povezani s kulturo in še zlasti literaturo - Kersnik, Jurčič, kasneje tudi »Simboli na plaketi so spomin na težka vojna doživetja v našem prostoru in na dosežene cilje pri obrambi naše mlade domovine. Spoštovani župan, svetniki in svetnice občine Trzin, za vso vašo dosedanjo pomoč se vam vsi veterani vojne za Slovenijo iskreno zahvaljujemo,« je ob podelitvi plakete povedal Grmek. Tavčar, Hribar, Kristan, Krek in drugi. Za to politiko je bilo vprašanje slovenske državnosti in oblike obstoja slovenske nacije že vse od začetka eno ključnih,« je dejal Peršak. V nadaljevanju je župan povedal, da so bili člani društva slovenskih pisateljev najbolj profilirana nosilna skupina ideje samostojne države ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Ko je bil objavljen predlog amandmaja k ustavi SFRJ, ki je napovedoval dodatno centralizacijo in unifikacijo države, smo prvi o tem predlogu organizirali javno tribuna, ga zavrnili ter organizirali lastno ustavno komisijo, ki je v sodelovanju s strokovno skupino slovenskega sociološkega društva oblikovala koncept ustave suverene slovenske države, potem pa so pobudo prevzele politične stranke. Nato je prišlo leto 1991 in z njim naša osamosvojitev ter mednarodno priznanje naše države. Na plebiscitu konec leta 1990 smo se skoraj soglasno odločili za osamosvojitev. Narod je skoraj soglasno sprejel že omenjeno Trubarjevo geslo,« je še povedal župan in opozoril na škodljive posledice globalizacije. »Slednja se podreja samo mednarodnemu kapitalu, ki mu ni mar za zgodovino in kulturno tradicijo ter za psihološko stabilnost in suverenost posameznikov. To sicer ne pomeni, da je treba glo-balizaciji že v osnovi nasprotovati, ampak da jo je treba preoblikovati in prilagoditi meri in potrebam vseh in ne samo kapitala. Še posebej, ker takšna globalizacija postaja generator civilizacijskih spopadov in uničevanja planeta. Slovenska osamosvojitev in večstoletni proces, ki je pripeljal do nje, sta izročilo in nauk, ki ju moramo upoštevati tudi pri sprejemanju odločitev za prihodnost na vseh ravneh,« je še povedal župan pred svojim prazničnim vošči-lom. V nadaljevanju je Dominik Grmek v imenu OZVVS Domžale občini Trzin podelil plaketo - najvišje priznanje območnega združenja vojne za Slovenijo Domžale. »Občina Trzin je vse od svojega nastanka s svojim odnosom in finančno pomočjo pomagala k ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno. Z vašo pomočjo in razumevanjem novejše slovenske zgodovine je bilo organiziranih že veliko spominskih prireditev v spomin na bitko v Trzinu 27. junija 1991. Zato vam ob letošnjem dnevu samostojnosti in enotnosti ter ob letošnji petnajsti obletnici trzinske bitke izročam plaketo, ki simbolizira območje organiziranja in delovanja manevrske strukture narodne zaščite Domžale leta 1990, območje upravne enote Domžale v letu 1991, ko je potekala osamosvojitvena vojna, območje delovanja naše veteranske organizacije vse od njenega nastanka v letu 1993, simbolizira pa tudi vse prejemnike bojnega znaka Trzin in bojnega znaka Oddajnik Domžale. Simboli na plaketi so spomin na težka vojna doživetja na našem prostoru in na dosežene ci- lje pri obrambi naše mlade domovine. Spoštovani župan, svetniki in svetnice občine Trzin, za vso vašo dosedanjo pomoč se vam vsi veterani vojne za Slovenijo iskreno zahvaljujemo,« je v obrazložitvi povedal Grmek. Priznanje je v imenu občine prevzel župan Anton Peršak, ki je dejal, da si bo za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno ter dobro sodelovanje z OZVVS Domžale prizadeval tudi v prihodnje. Besedilo in foto: Zoran Jereb Deseto novoletno srečanje starejših občanov V nedeljo, 17. decembra 2006, je bilo v kulturnem domu jubilejno, že 10. pre-dnovoletno srečanje občanov, starejših od sedemdeset let, ki se ga je tudi tokrat na povabilo župana udeležilo skoraj sto trzinskih starostnikov. Tradicija prednovoletnega srečevanja starejših, ki so v prazničnih dneh še posebej veseli druženja in pozornosti, sega še v krajevno skupnost Trzin, torej v čase pred ustanovitvijo samostojne občine. Zamisel se je porodila Tonetu Ipavcu v času njegovega vodenja krajevne skupnosti, zadnja leta pa za finančno plat organizacije skrbi občina. A prireditve ne bi bilo - tako priznava tudi župan - če za vsem ne bi stala neumorna Jožica Kurent. »To vsakoletno srečanje je gotovo lepa navada in tradicija. Vesel sem, da se vas je ponovno toliko zbralo in upam, da vas bo naslednje leto še več. A tega srečanja ne bi bilo, če ne bi bilo med nami nekaj res vnetih organizatorjev, predvsem pa organizatork. Verjetno se vsi strinjate z mano, da se ob tem času ne bi imeli vsako leto tako lepo, če ne bi bilo gospe Jožice Kurent. Želim, da bi še dolgo tako lepo sodelovali,« je v imenu občine povedal župan Tone Peršak in Jožici Kurent, ki je za svoje požrtvo- Starejši so se pred novim letom tokrat srečali že desetič. valno delo požela velik aplavz vseh prisotnih, izročil šopek rož. Kurentova se je ob tej priložnosti zahvalila vsem Trzinkam, ki Župan Tone Peršak in Jožica Kurent ji vedno pomagajo in s katerimi ob takšnih prireditvah in drugih akcijah skupaj delajo. Kot vsako leto, pa so organizatorji tudi letos pripravili zanimiv in pester kulturni program, za katerega je poskrbela Helena Ogorelec. Ob spretnem povezovanju Gašperja Ogorelca so starejši dobro uro preživeli v družbi najmlajših in nekoliko starejših glasbenikov in drugih nastopajočih. Za dobro voljo sta uvodoma poskrbela mlada harmonikarja Uroš in Miha, meh klavirske harmonike pa je razprostrl tudi mladi Žan Valenčak iz glasbene šole L'artko. Mladim glasbenikom se je s kitaro pridružil tudi Žan Guček, učenke iz Osnovne šole Trzin -Karin Mušič, Saša Tasič Goričan in Tjaša Šinkovec - pa so zbranim v dvorani recitirale nekaj pesmic. Helena Ogorelec je prebrala črtico avtorice Danice Pardo, nadaljevanje programa pa je zbranim vzelo sapo, saj se je na odru zavrtela orientalska plesalka Mateja Pevec iz Rodice. Tik pred koncem so za smeh s prizori iz Partljičeve komedije Čaj za dve poskrbele članice KUD-a Frana Maslja Podlimbarskega iz Krašnje, za zaključek pa sta zbrane v večerne ure z glasbo popeljala Brigita in Boštjan iz dua Jodl Express. Besedilo in foto: Jasna Paladin odsev Pogovor z Emilom Milanom Kuferšinom 15 Šef kuhinje s pesniško zbirko Emil Milan Kuferšin se je pred 62 leti rodil v Domžalah, v Trzinu, od koder je doma njegova mama, pa stanuje od svojega sedmega razreda naprej. Trzinci ga danes poznate predvsem kot dejavnega upokojenca na področju kulture, a njegovo službeno pot so zaznamovali lonci in kuhalnice. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Domžalah in Mengšu, se je namreč odločil za gostinsko šolo v Ljubljani, kjer je končal program za kuharje in kasneje še hotelsko šolo. Danes, ko že tretje leto skupaj z ženo Valentino uživa v zasluženem pokoju, je »na plano« spustil nekaj svojih talentov, ki jih dotlej ni imel časa razviti. Nadvse rad rezbari, piše pesmi, skrbi za vrt in rože in uživa v druženju, pri vsem tem pa je, kot sam rad pripomni, netipičen upokojenec, »saj se mi ne mudi in si vzamem čas za stvari, ki jih rad delam.« Štiri desetletja s kuharsko kapo na glavi »Po končani šoli sem se za kuharja izučil v hotelu Union, dve leti sem delal tudi v hotelu Lev, nato pa so me poklicali in vprašali, če bi šel za šefa kuhinje v stavbo parlamenta. Nobenih poznanstev nisem imel in najprej sploh nisem vedel, kje to je,« v smehu pripoveduje gospod Milan. »No, potem sem pa v tej kuhinji poslancem kuhal kar 34 let!« V tem času se je precej spremenilo, pravi. Najprej so bili kuharji le trije, na koncu pa je vodil že osemčlanski kolektiv. Tudi hrana je bila pred leti bolj klasična in bolj slovenska kot danes, in vse se je pripravljalo na roke, danes pa so jedi že večinoma pripravljene in zamrznjene. »V vseh teh letih sem spoznal veliko poslancev, a politično nisem bil nikdar aktiven, to vedno rad poudarim. Zanimivo je bilo opazovati, kako se je odnos poslancev spremenil z ustanovitvijo nove države. Pa ne do mene, mene so kot šefa kuhinje vedno spoštovali. Med seboj se poslanci različnih strank skoraj niso več družili in pogovarjali.« A njegovo delo ni bilo povezano s politiko, ampak z okusnimi jedmi, od malic za državne uslužbence in poslance do zahtevnih pogostitev, ki so jih v parlamentu organizirali ob posebnih priložnostih. »Teh ljudi, tudi pomembnih, za katere sem kuhal, je bilo toliko, da se ne spomnim vseh. Prihajali so iz različnih držav; vsak jedilnik, ki sem ga moral pripraviti, je bil nekaj posebnega in po svoje zahteven. Vse je bilo treba uskladiti z željami teh visokih državniških voditeljev in predstavnikov iz vsega sveta in tudi s protokolom. Nekaj let sem po kakšen mesec dni hodil kuhat tudi na Brdo za maršala Tita in njegovo ženo in prav z Jo-vanko je povezana zanimiva anekdota,« hiti pripovedovati, ko ga povprašam po spominih, povezanih s pomembnimi gosti in temu primernimi jedilniki, ki jih doma še vedno hrani. »Ko sem na novo prišel na Brdo, me je Jovanka kot kuharja želela preizkusiti. Jedilnike za kosila, ki so bila navadno okrog enih, sem vedno napisal že nekaj dni prej, no, tisti dan pa si je Jovanka ob dvanajstih za kosilo zaželela še divjega prašička. Ugodil sem ji, čeprav je bilo potem še posebno razburljivo. Prašiček je bil že mrtev, a je še kosmat visel v bližnjem kozolcu. Tekel sem tja, odrezal eno stegno, tekel nazaj v kuhinjo, odstranil kožo in kosti, meso pope-kel, dodal zelenjavo in vse potrebno in ob enih je Jovanka želenega divjega prašička tudi dobila na krožniku. Nisem mogel, da ne bi ugodil njenim muhastim željam. Reakcija z njene strani je bila dobra, a vse take situacije naredijo ta poklic zelo zahteven, čeprav se ljudje tega ne zavedajo dovolj. Hrana mora na mize do minute natančno, pogosto smo kuhali za visoke goste ali pa za nekaj sto ljudi, in stresnih situacij res ni manjkalo. Pri nas pa kuharji žal še niso tako cenjeni kot v Angliji in Franciji, je pa res, da se sam niti nisem želel preveč izpostavljati. Sem zelo družinski človek; verjetno bi lahko kuhal tudi v tujini, a sem bil od nekdaj najraje doma.« Prav zaradi zahtevne službe kuhanja danes niti malo ne pogreša. Že prej je doma kuhal le včasih, saj je loncev in Emil Milan Kuferšin štedilnika pošteno sit, in se o tem niti zgovarjati noče, čeprav so ga že upokojenci nagovarjali, naj pripravi kakšen kuharski tečaj. Podobe iz lesa in pesmi iz srca Danes v glavnem kuha žena Valentina in tako mu ostaja še več časa za številne hobije, ki mu veselje prinašajo zadnja leta, ko je upokojen. »Že kakšnih pet let z navdušenjem rezbarim. Ljudje še sami ne vemo, kakšni talenti se skrivajo v nas. Sam sem sicer vedno imel željo, da bi znal narediti take lepe stvari, a se vse do pred kratkim ustvarjanja nisem lotil. Pred petimi leti pa je Jožica Valenčak predlagala, da bi v okviru turističnega društva imeli rezbarsko delavnico, povabili smo Marijana Vodnika iz Domžal, ki je zdaj naš mentor, in od takrat se družimo in ustvarjamo v tehnični delavnici osnovne šole. Seveda večino podob izrezljam doma in prav zdaj bo pravi čas zato, saj pozimi naredim največ rezbarij,« pove Milan in razloži, da je za najboljše podobe najbolj primeren sadni les in da zdaj že samo pogleda kos lesa in vidi podobo, ki bo iz njega nastala. Poleg rezbarjenja ga zelo veseli tudi pisanje pesmi. Pred dobrimi desetimi leti je izdal pesniško zbirko z naslovom Sto misli in besed, ki jo namerava v naslednjem letu dopolniti z novimi pesmimi. Pisanje pesmi je povsem spontano, pravi, med temami, ki jih želi s svojo epsko poezijo še opisati, pa je tudi rokovnjač Dimež, ki se je svoj čas veliko zadrževal prav v Trzinu. Svoj prosti čas izkoristi tudi za delovanje v turističnem društvu in v društvu upokojencev, v okviru katerega z velikim veseljem sodeluje tudi v pevskem zboru. Svoj prosti pa posveča predvsem rožam, domačemu vrtu, sadovnjaku in trti, iz katere vsako leto za prijatelje in znance priteče »Vinček Trzinček«. In od kod mu toliko energije in volje za vse aktivnosti? »Vse se da zato, ker imam tako ženo,« hvaležno pogleda proti svoji Valentini in s tem pomenljivo zaključi pogovor. Besedilo in foto: Jasna Paladin Zakaj Zakaj, poet, besede sem ter tja obračaš, je svet surov in slep, a v tvojih pesmih zdaj žalosten, a že čez hip neznansko lep. Zakaj besede sem ter tja obračam? Neznana sla me vleče v skrivnostni svet besed, in ni miru v moji duši, dokler srce se ne spove. Ta hip zli duh me obsede, naslednji zopet bil bi poln dobrote in človeške bede. Življenje vendar je lepo, Daj, draga, poletiva v čarobni svet narave, se v pesmi moji sprehodiva. Prisluhni! Kaj ne slišiš pesem vetra, šelestenja trave, potočka žuborenja, nežno pesem osamele ptice, mar ne čutiš splet noči in dneva? Med drevjem v šelestenju listja vidim tvoje lice, tvoj glas me v vetru kliče, na nebu oče mesec drobne zvezde šteje in fant dekletu nežno šepeta v uho besede sladke. O, čudovito je življenje, o, čudovito je nebo. A zdaj se obrniva in poglejva, kaj druga stran nam skriva, tja, kjer je življenje grdo, umazano in kruto in ni z dobrotami posuto. Prisluhni, draga, mar ne slišiš krika bolečine, hrepenenja zatiranih in lačnih po svobodi, le koliko ljudi po svetu sem ter tja brez doma hodi? Nežno k materi otrok steguje roke, nekje čuje grmenje se topov, smrt bela hodi sredi svežih še grobov. Dajva, vrniva se na prejšnjo stran, ta svet je grd, boleč in nama nepoznan. A vendar morda tega le ne zaznaš tako globoko in močno kot jaz. Zato, draga, pišem te vrstice! To je življenje, ki me vabi in me glasno kliče. Neznana sla me vleče zdaj v svet dobrote in ljubezni in drugič zopet med mrliče. Milan Emil Kuferšin Mladost v gozdu Prišlo bo novo leto, v idilo zimsko, sneg odeto. V gozdu tik nad cesto mlade, vitke smreke so čebljale. Ostale stare in velike ozirale so se okoli, kajti zadnje dni v starem letu edinega sovražnika- človeka so se bale. Naše nežne sestre male vsako zimo do sedaj v miru so prespale, za sekiro pač bile so še premlade. Letos pa so čudovito se razvile, od starih smrek tako so se ločile, da bile so vitke, zale. V soncu ali nočnem siju stale s snegom so pokrite vitke, zale lepotice, kot da gozdne vile so postale. Noč za nočjo veselo so čebljale, bile življenja in lepote svoje so vesele, jih občudoval je ves gozd daleč naokoli, potem zajčki, srnice in ptice osamele, mogočni hrast in tudi stare sestre bele. Res, čudovito je življenje, stare smreke so mrmrale. Nevarnost, da lahko bi se pojavil človek s sekiro v roki, zalim so mladenkam raje zamolčale. Emil Milan Kuferšin Igra življenja Čudno igro sem igral, vse sem pomešal, čeprav sem mislil, da sem pot si pravo izbral -a karte same so igrale, bile so štiri menda prave: življenje, smrt, laž in resnica. A karte niso se zmotile, razbral sem iz njih resnico nezmotljivo - če jih obrneš levo ali desno, porogljivo se smejijo, vpijejo na ves glas, kričijo, kaj ne razumeš, hazarder, da karte so le štiri in naj kdorkoli se šopiri. Igra je pač taka, če jih obrneš levo ali desno nikdar niso takšne, kot si jih želiš, čeprav sam sebi jih deliš. Milan Emil Kuferšin Za skromno pozornost veliko sreče Tudi letos smo obiskali člane Društva upokojencev Žerjavčki, ki so starejši od 80 let. Aktivne članice in člani pripravijo zanje primerne darilne pakete in z njimi obiščejo naše najstarejše člane in jim osebno zaželijo zdravja in sreče v prihajajočem letu. Vsi, prav vsi so prijetno presenečeni in veseli obiska in na najrazličnejše načine izrazijo svojo zahvalo. Letos sta med njimi dve nadvse prijazni in dokaj nenavadni. Objavljamo jih v zahvalo že do sedaj aktivnim članom, ki jim nikoli ni težko narediti karkoli za sočloveka, in v razmislek tistim, ki imajo morda še kakršnekoli zadržke in pomisleke do prostovoljne pomoči tistim, ki le to potrebujejo. Gospa Štefanija Račič pravi: »Dragi žerjav-čki, prisrčna hvala za čestitke in lepe želje. Tako toplo, čutno izražene besede sežejo do srca. Vesela sem, da živim v kraju, kjer nisi samo številka. Društvo »Žerjavčki« je lahko upravičeno ponosno za vzorno delo in skrb za človeka. Vsem, ki si tako humano prizadevate za svoje člane, želim lepe in mirne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2007.« Gospa Pavla Šuštar pa se je zahvalila kar z 21-timi kiticami pesmi, ki jo tudi objavljamo. Meta Železnik Štefanija Račič: »Dragi Žerjavčki, prisrčna hvala za čestitke in lepe želje. Tako toplo, čutno izražene besede sežejo do srca. Vesela sem, da živim v kraju, kjer nisi samo številka. Društvo »Žerjavčki« je lahko upravičeno ponosno za vzorno delo in skrb za človeka. Vsem, ki si tako humano prizadevate za vaše člane, želim lepe in mirne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2007.« Slovenski venec Ne vem, le kam bi se podal, Zagledam Pohorje, granit zeleni, Na Skalnici nas Mati božja vabi, da videl bi lepote vse, ko v soncu se žari lepo, ki nas Slovencev ne pozabi. kar Bog Sloveniji je daroval veselja tam poleti kot pozimi, Še k njej naj pohitimo, te naše lepe bisere. ko smučajo, ko za pokal bo šlo. se ji v varstvo izročimo. V daljavi vidim naše vse gore, Tedaj jo mahnem preko Maribora, Goriška brda vinca toči. ki s snegom še pokrite se blešče. štajerske metropole, Tam hudo žejo pogasim, Takrat z ljubljanskih se poljan v Slovenske te gorice, nato pa doli k bistri Soči veselo v gore podam. v hladne vinske zidanice. spomine vojne obudim. V Julijcih Triglav kraljuje, Pa še v prekmurske te ravnice, Tam gori izpod skalnatih gora ki je ponosen kralj planin. če dobrot si zaželiš, po Trenti dolipriskaklja Do morja tja se spogleduje tam pečejo se gibanice, v tu še bistra in deroča in dol do lepih se ravnin. Prekmurju jih lahko dobiš. gorska reka, lepa Soča. Z visokih Julijskih planin Tam, kjer Sava Krko pije, Zdaj videl sem lepote vse. podam se še na Karavanke, tam Dolenjska se prične. Po Baški grapi zdaj hitim, vrh Stola malo posedim Vsa Dolenjska do Ljubljane - se od Primorske poslovim, in že na strmi Storžič odhitim. tudi tu lepota je. kar mi želelo je srce. Televizijski stolp Čez in čez je posejana Ko proti domu se vračam in s Krvavca me pozdravi, z griči in vinogradi, nazaj se v gore obračam- tako naroča mi in pravi: vsa je s soncem obsijana, zares je lep slovenski svet, »Prijatelj moj, le hodi še v gore, tu dobri cviček se rodi. ki ves v lepoto je odet. saj tu se umiri srce.« Še na zahod, v Portorož, Ti lepa naša zemljica, Od tam naprej pa v Kamniške planine, dopust preživi tam in srečen boš, si bila zelo oskrunjena, kjer ti z mlekom žejo pogasijo. se v morju malo ohladiš, z domačo krvjo vsa poškropljena, Tam Grintovc, Brana in Planjava da spet lahko naprej hitiš. s trpljenjem prepojena. pozdrave gorske izročijo. Pod Sveto goro se ustavim Iz vsake kaplje te krvi V daljavi vidim te koroške hribe, in čez mejo se pojavim. cvet »ljubezni« naj skali. kjer Kralj Matjaž pod Peco spi, Pozdravim brate, našo kri, Ta cvet med nami naj živi se bo prebudil, ko čas pride, ki še slovensko govori. na tej ljubi zemljici. ta pravljica še zdaj živi. Pavla Šuštar Veseli december v okviru Društva prijateljev mladine Trzin Začel se je z likovno delavnico, katere se je udeležilo preko 30 otrok, nekateri sami, drugi v družbi svojih staršev. Vodila jo je gospa Breda Podbevšek. Pod njenim strokovnim vodenjem so v servietni tehniki izdelovali božično - novoletne voščilnice. Izdelovali jih niso le otroci, ampak so svoje ustvarjalne sposobnosti pokazali tudi starši. Izdelki so bili čudoviti, predvsem pa unikatni. Osmega decembra sta učiteljica Kleta in njen kužek Bici v lutkovni igrici Bicikleta razveseljevala otroke v vrtcu in prvošolce v šoli. Obe predstavi je sponzoriral Biring d.o.o, za kar se mu v imenu DPM in otrok še enkrat iskreno zahvaljujemo. Dvanajstega decembra so otroci v dvorani Marjance Ručigaj uživali ob gledanju lutkovne igrice Rokec na drugem koncu sveta v izvedbi Lutkovnega gledališča UŠ. To predstavo pa je finančno podprla Čistoča d.o.o. Tudi njim iskrena zahvala. Za zaključek veselega decembra smo letos že drugič uresničili novoletni koncert Za-pojmo in zaigrajmo skupaj. Pregovor »Vaja dela mojstra« je bil ob letošnji prireditvi zagotovo več kot potrjen. Izkušnje naše delovne ekipe, velik interes otrok po sodelovanju in individualnem nastopanju ter pripravljenost vrtca, šole in upokojencev ter njihovih vzgojiteljic, zborovodij in nenazadnje staršev, ki so požrtvovalno vozili in spremljali otroke na poskusne vaje, so pripomogle k Gospa Olga Bernik-Zor, pomočnica ravnatelja vrtca, in vzgojiteljici nastopajočih otrok, gospe Lidija Povše in Tina Mau-har, so menile: »Organizacijaprireditve je bila odlična, zato članom Društva prijateljev mladine, ki so za to poskrbeli, vsa pohvala. Otroci so z veseljem nastopali in veseli smo, da se lahko s svojim delom predstavimo tudi izven naših igralnic, v okolju, kjer delujemo. Pika na i je bila skupna pesem za zaključek, ki je povezala kar tri generacije, predšolsko, šolsko in upokojence. Poslovili smo se s prijetnimi občutki in željo, da bomo imeli še priložnost za tovrstno sodelovanje.« predstavili posamezniki in nam zaigrali skladbe na različnih instrumentih: Alen Peric - bobni, Tina Vaupot - violina, Nejc Ver-bovšek - klavir, Anže Zupanc - kitara, Simon Vrbec - harmonika, Klemen Verbovšek - klarinet in Matevž Peternel - trobenta. Kot dobri interpreti zabavne glasbe so se izkazale pevke in pevci: Nina Rems, Nives Završnik, Anja Zupanc, Veronika Cukrov, Maša Pla-ninc in Anamarija Prezelj. Na glasbo iz Labodjega jezera je zaplesala Anja Zupanc. Obiskovalka in mamica nastopajoče Katarine, Nataša Gladek, je ugotovila: »Koncert se je »prijel« tako pri starejših kot pri otrocih in vseh, ki so kakorkoli povezani z nastopanjem in organizacijo koncerta. Otrokom veliko pomeni, če nastopajo na pravem odru, s pravim voditeljem, pred pravimi poslušalci. Čudovito! Posebej bi pohvalila predsednico društva prijateljev mladine, Matejo Chvatal, kije letos vodila organizacijo koncerta, saj je svoje delo opravila odlično in s srcem. Za naslednje leto si je postavila visoka merila.« Nina Rems, najmlajša solo pevka, je ponosno povedala: »Všeč mije bilo, ker sem se vsem zdela zelo korajžna. Bilo me je malo strah, ker sem nastopala sama in ne v skupini.« Njena mamica pa nadaljuje: »Veseli me, da živimo v občini, kjer je društvo prijateljev mladine tako aktivno. Nini ste omogočili nastop, ki je bil zanjo in za mene bogata in prijetna izkušnja.« Posebno veseli smo bili našega gosta Jurija Seška, ki je s svojim prijetnim glasom in simpatičnim povezovanjem in napovedovanjem programa ustvaril še posebej prijetno vzdušje. Šolska jedilnica, ki smo jo spremenili v gledališko dvorano, je bila polna. Sodeč po aplavzu so bili navzoči navdušeni nad prireditvijo. Meta Železnik Mamica nastopajočega, gospa Sonja Vr-bec, je o prireditvi povedala: »Zelo sem navdušena nad prireditvijo. Sin rad nastopa in ponosen je, da s svojim igranjem razveseljuje druge. Poleg tega pa je prav, da damo mladim možnost, da pokažejo rezultate trdega dela. Želeli bi še več takih priložnosti, mogoče bi to lahko bil 8. marec.« letošnji dobri izvedbi. Glede na lanskoletne izkušnje in utesnjenost dvorane v kulturnem domu, smo letos poprosili za gostoljubje ravnatelja osnovne šole g. Frančka Bre-čka, ki nam je brez pomislekov to omogočil in tudi sam pomagal pri pripravah. Program je obsegal kar 22 točk. Nastopile so Stonoge in Žabice iz vrtca, otroški in mladinski pevski zbor iz šole ter pevski zbor Žerjavčki. V pestrem programu so se nam Gospa Božena Opara, zborovodkinja otroškega pevskega zbora na šoli, je dejala: »Prireditev Zapojmo in zaigrajmo skupaj je bila letos organizacijsko in vsebinsko na višjem nivoju kot lani. To pomeni, da je vredno nadaljevati in spodbujati otroke in odrasle k sodelovanju in nastopanju v domačem kraju. Čar prireditvi pa daje tudi decembrski čas.« Nagradne igre Orientacijskega kluba Trzin ne bo več Začetno navdušenje nad sprehodi s karto v roki, ki smo jih v obliki nagradnih iger za Trzince pripravljali člani Orientacijskega kluba Trzin, je zamrlo tako med Tr-zinci kakor tudi med nami, orientacisti. Pri prvi septembrski nagradni igri, ko je bila kontrolna zastavica postavljena na polo-točku pri Frnihtovem bajerju, je sodelovalo devet Trzincev, ki so si tako vsi prislužili praktične nagrade enega od naših sponzorjev. Na zadnji dve nalogi, ko smo kontrolno zastavico v oktobru in novembru postavili na Pajkov hribček in v decembru v jamo nedaleč od trim steze, se ni podal nihče, razen nekoga, ki nam je zastavico izmaknil. Mogoče mu je bilo to dejanje zabavno, ker je tako preprečil, da bi nagradno igro korektno izvedli. Nemogoče bi bilo, da bi se nekdo zmotil, saj je bil ob zastavici napis, da gre za nagradno igro. Zanimivo je, da smeti po gozdu nikogar ne motijo, kontrolne zastavice pa. Osebno se počutim dolžnega do vseh tistih, ki so se morebiti v gozd podali v želji najti kontrolno zastavico, vendar jim je bilo to žal preprečeno. Glede na to, da od druge nagradne igre ni bilo nobenega odziva, komentarja, predloga, verjetno naših nagradnih iger tudi ne boste pogrešali. Zato to našo samoiniciativno akcijo prekinjamo. Vse tiste, ki bi se tovrstnih akcij radi udeleževali, vabimo, da se udeležite orientacijskega tekmovanja na Florijanovem sejmu, ki bo 6. maja 2007 v Trzinu, v maju pa šole orientacije, ko se boste lahko seznanili z orientacijskim tekom in se v Orientacijski klub Trzin tudi včlanili. Koga v Trzinu moti orientacijski tek? Mateja Keresteš na kontrolni točki. ►► Podobno se je zgodilo tudi na orientacijskem tekmovanju Jesensko orientacijsko srečanje, ki smo ga v začetku novembra organizirali v trzinskih gozdovih. Dve izmed kontrolnih točk, ki so na tako pomembnih tekmovanjih opremljene tudi z elektronskimi napravami, sta izginili. K sreči po tekmovanju, sicer bi bilo tekmovanje neregularno in bi klub moral oškodovanim tekmovalcem povrniti štartnino, poleg tega pa organizirati tudi nadomestno tekmovanje. Kljub temu da smo popolnoma zviti stojali s kontrolnimi zastavicami in elektronskimi napravami naslednji dan našli v bližnjih jarkih, smo bili veseli, saj bi tudi le ena izgubljena elektronska naprava, ki je v lasti Orientacijske zveze Slovenije, klub pošteno udarila po že- pu. Elektronske naprave, ki so namenjene le za potrditev, da so tekmovalci bili na določenih kontrolnih točkah, in za vpis vmesnih časov na elektronske čipe, ki jih imajo tekmovalci, se za karkoli drugega ne morejo uporabiti. Teh elektronskih naprav si posamezni klubi finančno ne moremo privoščiti. V Trzinu smo lahko srečni, da imamo v neposredni bližini gozd, ki je namenjen tudi rekreativnim dejavnostim. Mnogi kraji tega nimajo. Z izdelavo karte za orientacijski tek, ki pokriva območje med Mlakami, OIC Trzin, pobočje Visokega hriba do Dobrave pri Črnučah, smo omogočili, da se orientacijski tek lahko izvaja tudi v Trzi- M Pri precizni orientaciji je na kontrolni točki do pet zastavic, od katerih je le ena na pravem mestu. nu. Žal je gozd okoli OIC Trzin, kjer smo z našimi aktivnostmi začeli, vse bolj omejen. Poti, ki so nekoč vodile do gozda, je vse manj, saj jih novogradnje zapirajo. Tudi zelenih površin znotraj naselja je vse manj. Orientacijskega teka brez gozda in karte ni mogoče izvajati. Kar pomeni športna dvorana za športnike, pomeni gozd za ori-entaciste, kar pomeni športno igrišče za športnike, pomenijo kontrolne točke za orientaciste, in kar pomeni žoga za športnike, pomeni karta za orientacijski tek za orientaciste. V naravi športa je, da je za vsako tekmovanje potrebno pripraviti drugačno progo in zato bomo v prihodnosti morali sami investirati tudi v nove karte v orientacijskem teku še neizkoriščenih gozdov. Teh pa v občini Trzin ni več veliko. Kljub temu nameravamo v tem letu v Trzinu organizirati kar nekaj tekmovanj v orientacijskem teku in precizni orientaciji: • 6. maj 2007 - Florijanov sejem, promocijsko tekmovanje v orientacijskem teku • 16. september 2007 - Državno prvenstvo v precizni orientaciji • 20. oktober 2007 - Jesensko orientacijsko srečanje v orientacijskem teku Poleg teh tekmovanj bomo v Trzinu v maju 2007 organizirali tudi šolo orientacije in po končani sezoni še nekaj lokalnih tekmovanj, tekom leta pa še tri tekmovanja v precizni orientaciji izven občine Trzin. Želimo si, da bi Trzinci orientacijski tek bolje spoznali in da bi omenjena tekmovanja v občini Trzin potekala brez organizacijskih zapletov. Krešo Keresteš M Anja Babič z elektronskim čipom potrjuje svojo prisotnost na kontrolni točki. Iz dejavnosti Turističnega društva Trzin Staranje ali zorenje -zaton ali polnost življenja? O tej temi je na sobotnem decembrskem večeru, ki ga je organiziralo Turistično društvo Trzin, spregovorila gospa profesorica Vida Žabot. Nakazala je poti našega zorenja, saj le tako staranje ne pomeni zatona, ampak polnost življenja. Če je naše življenje polno, smo zdravi, zadovoljni in pripravljeni svojo energijo uporabiti tudi za pomoč sočloveku. Rdeča nit, tudi pogovora, ki je sledil, je bila ljubezen od spočetja do smrti. Smeh in spet smeh premaga celo najhujše bolezni. Zato ni naključje, da ga med obvezne terapije uvrščajo že zdravniki. Profesorica Vida Žabot je obljubila, da spet pride med nas takoj, ko se vrne iz misijonske odprave v Afriko. Večer sta popestrila učenca glasbene šole gospe Polone Špenko, Katja in Tine. Podeželje v prazničnem mestu Udeležili smo se tudi decembrske prireditve v Litiji »Podeželje v prazničnem mestu«. Center za razvoj Litija, ki vodi projekt Trkamo na vrata dediščine, je za 13 občin dela Savske ravni in Posavskega hribovja letos od 11. do 31. decembra s soustvarjalci (Zadrugo Jarina, Mladinskim centrom Litija, JZ za kulturo in Javnim skladom kulturnih dejavnosti Litija, litijskimi skavtinjami in skavti, župnijo Litija, gimnazijo in osnovnimi šolami Litija ter Knjižnico Litija) in s po-doro njihove občine pripravil prireditev »Podeželje v prazničnem Orientalski ples v Trzinu mestu«. Na njihovo povabilo smo se odzvali tudi iz Trzina ter nekaterih drugih vključenih občin. Sodelovali so naši rezbarji v ulični galeriji jaslic in mentorice na otroških delavnicah. Za obiskovalce so organizirali »Avtobus dobre volje«. Kot se spodobi, so prireditev zaključili na silvestrovo z novoletnim rajanjem in ognjemetom. Po predlogih in pripombah sodelujočih je razvidno, da želijo, da bi bila ta praznična prireditev v prihodnje še odmevnejša. Naš predlog pa je bil, da več podobnih prireditev organiziramo skupaj mim ISSSiSfS I in se tako predstavimo v vključenih občinah, na primer ob kmečkih praznikih, sejmih in podobno. TD Trzin Obvestila DU Žerjavčki DU Žerjavčki vas vabi oziroma obvešča, da bo: • v ponedeljek, 22. januarja 2007, ob 17. uri v društveni sobi na Mengeški cesti 9 pripravilo predavanje in pogovor o zdravi prehrani v tretjem življenjskem obdobju. • volilni občni zbor DU Žerjavčki potekal v petek, 23. februarja 2007, ob 16. uri. Vljudno vabljeni! DU Žerjavčki Orientalski plesi izvirajo iz obrednih plesov ljudstev Bližnjega in Srednjega vzhoda. Z orientalskimi trebušnimi plesi se razgiba in krepi celotno telo. Pravzaprav je gibanje trebuha, čeprav zahodnjaki tem plesom večkrat krajše rečemo le trebušni ples, le del gibov, ki jih vsebuje ta ples. Nič manj pomembno ni gibanje trupa, rok, glave, orientalski plesni korak. Posebnost teh plesov, ki jih ločuje od ostalih plesnih zvrsti, temelji ravno v značilnem gibanju trebuha, bokov, medenice. Tresenje mišic je značilna prvina tega plesa, ki ga ločuje od vseh ostalih zvrsti gibanja. Posledica tresenja je večja energijska pretočnost telesa, kar pripomore k lepši postavi. Gibanje spremlja orientalska glasba, ki v nas prebuja občutja radosti, veselja in ljubezni do življenja. Ogrevanju celotnega telesa je namenjen uvodni del plesne vadbe, ki je sestavljen iz različnih vaj, ki ogrejejo mišice in jih tako pripravijo na plesni del. V glavnem delu ure sledi plesni del, ki vsebuje učenje orientalskega plesnega koraka, gibe z boki, gibe s trebuhom, medenico, trupom, gibe rok in glave. Vsako plesno vadbo zaključimo z vajami, ki naše telo ohladijo in tako lahko vadbo sproščeno zaključimo. Posledice redne vadbe so krepke in utrjene mišice trebuha, zadnjice, izboljša se telesna drža, poveča se telesna gibljivost, izboljša se koordinacija, predvsem pa vadba poveča žensko energijo - nežnost, prijaznost, pripomore h gradnji značaja in čustveni stabilnosti. Izboljša se postava oziroma videz telesa, saj je plesna drža hkrati sproščena in vzravnana. To pa ugodno vpliva na spremembo drže v običajnem življenju. Vadba je primerna za ženske vseh starosti, ki jim ustreza orientalska glasba, ki bi se rade sprostile in hkrati naredile nekaj zase, za svoj izgled in kondicijo. Zaradi dejstva, da so koristi, ki jih takšna vadba prinaša ženskam, tako mnogostranske, smo se v Društvu za zaščito mladosti Trzin, v sodelovanju z društvom Interes, odločili ponuditi tudi pri nas. Vadba bo potekala vsako sredo v mali telovadnici osnovne šole ob 20. uri. Informacije po telefonu: 041 431 653. Maja Pirc Ko je vsaka pot za pol ure daljša In ko bom najbolj sam, se bova znala tiho poljubiti, glasnost mine z leti, a vsaj sto let še morava živeti, da prehodiva deželo človeka od glave do stopala. Vsaj še sto let bi morali živeti, da bi užili vsaj delček lepot, ki nam jih ponuja življenje, pa jih tako radi prezremo in živimo kar tako v vsak dan, misleč, saj bo jutri čas za to. Pa ga ne bo! In »ura izgubljena, ne vrne se ...« Človek je tako kompleksno čudovito bitje, do potankosti urejeno, da lahko zaznava vse dogajanje okrog sebe in v sebi; oko vidi čudovite barve, svetlobo, celo temo, uho je dovzetno za prelestne melodije, ki jih ustvarja narava ali pa umetniki in ... tu je tudi duhovnost, duša, s katero zaznamo vsa ta čutila in če znamo prisluhniti besedi, melodijam, je duši lepo in človek je nekaj več, kot samo skupek dovršenih, med seboj povezanih atomov. Ponovno smo bili priča izjemnemu dogodku. Zdaj smo že vajeni, da nam gospod Tone Peršak, naš župan, pa tudi predsednik slovenskega PEN (PoetiEsejistiNovelisti) kluba pripravi takšno prijetno literarno srečanje, kot je bilo 20. decembra lani v dvorani Marjance Ručigaj. Gostili smo namreč šaleškega pesnika, pisatelja, publicista, skratka vsestranskega književnika, tudi člana PEN kluba iz Velenja, gospoda Iva Stropnika. Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50 Številka faksa je: 01/564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13 Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30. Kot pesnik je gospod Stropnik znan po svojih pesmih za odrasle, kot so denimo Zlati metulji, Podtalnica, Redčena konjenica, Skrivalnica v očesu, Lastna imena mojega doma, Rosa ni pozabila name, Daljave ..., za otroke pa Plenične za gospodiče in gospodične, Z Botro pujso na potepu in še mnogo drugih. V sproščenem pogovoru sta si gospoda Peršak in Stropnik odgovarjala na zastavljena vprašanja. Gospod Stropnik je za popestritev prebral kakšen odlomek iz svojih del, navzoči pa smo sedeli in uživali. Večer sta lepo dopolnili sopranistka Gor-dana Hleb, članica Opernhaus iz Gradca, zmagovalka na tekmovanju glasbenih mladih talentov v Ljubljani leta 1996 in učenka pri mojstrih Kurtu Widmerju, Helgi Mtller-Molinari ... s samospevi in opernimi arijami. Na sintetizatorju jo je strokovno dovršeno spremljala pianistka Jerneja Grebenšek. Res, bil je večer »za dušo«. Tone Ipavec Kultura2 Domžale, 19. - 26. januar 2007 Mercator center Domžale 17.00 razstava plakatov: Jure Zorič 17.15 gledališče: Tin Vodopivec: Nakupovalna mrzlica KUD Franca Kotarja Trzin 20.00 Finalni glasbeni izbor! (4 zmagovalci 4 glasbenih predizborov) nedelja, 21. januar KUD Franca Bernika Domžale 15.00 Otroška matineja Študentski klub Domžale 18.00 filmska projekcija & gost večera: Amir Muratović: Druga generacija (dokumentarni film) MKCD akumulator 20.00 fotografska razstava: Maruša Kos video projekcija: filmi avtorjev, ki so se prijavili na razpis sreda, 24. januar Dom kulture Kamnik 19.00 Lovljenje ritma (literarni večer s plesnim performansom) MC Kotlovnica 21.00 literarni večer: Anja Janežič Irenej Vid Bošnjak Miha Kukec Mezek Zulejka Javeršek Dom kulture Kamnik 20.00 Gal in galeristi MC Kotlovnica Kamnik 22.00 fotografska razstava: Matjaž Tančič Železna jama, Jamarski dom 18.00 večer poezije in proze: Anja Koretič Miha Kukec Mezek Andraž Jež Zulejka Javeršek Jani Jerič fotografska razstava: Klemen Gorenšek Knjigarna in galerija Beseda 18.00 slikarski razstavi: Emilija Kastelic Anita Novak spremljevalni program Domžalski dom 20.00 Impro liga: KUD France Prešern Ljubljana -ni m m m i n - \ ■ m « QP ] « □cuti*. 3 9. ïii |:.TI.:II :M7 m •LJJ m m v 1 i m « « ■ ■ Mercator center Domžale 17.00 otroška delavnica Študentski klub Domžale 20.00 fotografska razstava: Miha Kukec Mezeg Hala KC Domžale 21.00 koncert: Edo Maajka s predskupina ma Kocka in SuperNova DNK - ŠTUNF 07 se je začel... Kot lahko vidite na zgoraj napisanem programu, je ponujenih ogromno možnosti za umik od ponorelega sveta s pomočjo zanimivih stvaritev mladih. Ves teden bosta Domžale in Kamnik toplo oranžna, ravno prav, da nahranite dušico in se prepustite valovom umetnosti! Se vidimo! Tvoj Študentski klub Domžale snjsf U^AÍríjPifcikjJltjr* ftt[ WmUJtUPllOH fet, «t- éi. 24 Ste vedeli? odsev Najboljši kruh doma se peče Veda o zdravi prehrani z novimi odkritji pogosto spoznava, da včerajšnja resnica danes ne velja več. Tako tisto, kar je bilo še včeraj škodljivo, postane koristno, ljudje pa so ob tem zbegani. Upravičeno namreč domnevajo, da najbrž tudi današnja dognanja še niso dokončna, in nasvetom strokovnjakov za prehrano pogosto ne zaupajo. Zato bom danes zdravo hrano osvetlil s povsem drugega izhodišča. Industrijska revolucija je v sredini devetnajstega stoletja povzročila, da je začelo število prebivalcev mest strmo naraščati. Te ljudi je bilo treba nahraniti in najbolj primeren za to je bil seveda kruh. Toda takratna moka se je v skladiščih hitro kvarila in ugotovili so, da je to posledica maščob v moki. Maščobe so v ovojnici žitnega zrna, zato so moko začeli sejati, na situ so ostali mastni otrobi, skozi sito pa je padla bela moka, v kateri so v glavnem le beljakovine in škrob. Ta se je v skladiščih dolgo obdržala in iz nje se je dalo speči imeniten in nasiten bel kruh. Vsi so bili navdušeni nad napredkom, toda mnogi menijo, da se je takrat začela tudi doba industrijskih bolezni, ki so posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov. Kaj se je zgodilo? Danes vemo, da je v žitnem zrnu mnogo vitaminov in mineralov, vendar le skupaj z maščobami v otrobih, in preprosti ljudje, ki so jih dotlej uživali s kruhom, so zato ostali brez njih. Seveda še vedno ne vemo vsega o hrani in gotovo bodo strokovnjaki v njej odkrili še mnogo nepogrešljivih snovi. Ne dvomim pa, da bodo večino od njih našli tudi v žitnem zrnu. Zgodba o žitnem zrnu je namreč najstarejša zgodba na svetu. Človek je postal poljedelec in živinorejec v mlajši kameni dobi, takrat je tudi začel graditi civilizacijo. Od takrat je večino hrane pridobil iz žit, živina pa mu je bolj kot za hrano služila za delo, mleko ali volno. In skozi tisočletja je dobesedno ob vsakdanjem kruhu prav dobro uspeval in mimogrede zavzel ves svet. Seveda pa ne ob belem kruhu, temveč ob kruhu iz celega semena udomačenih trav, med katere spada tudi riž, ob katerem so rasli Kitajci. Težko bi našli bolj prepričljiv dokaz za to, da je takšna hrana zdrava za človeka. Vendar celega zrna ne moremo jesti, ker ima pretrdo ovojnico, zato ga običajno zmeljemo in iz moke spečemo kruh. Moki iz celega zrna rečemo tudi polnozrnata ali graham moka, kruhu pa polnozrnati ali graham kruh. Danes vse stvari kupujemo v trgovini in tudi kruh ni izjema. Le kako naj torej vemo, da je v polnozrnatem kruhu iz trgovine res polnozrnata moka? Vsaka gospodinja ve, da je kruh najlaže speči iz bele pšenične moke. To je zato, ker ta moka vsebuje največ glutena, zmesi dveh beljakovin, ki pomaga pri vzhajanju in zlepi kruh, da se ne drobi. Koliko je moka polnozrna-ta, določijo na naslednji način: kilogram moke skurijo, tako zgori vse, razen mineralov, ki ostanejo v obliki pepela. Teža tega pepela v miligramih je tipsko število, zato se včasih sliši, da je to vsebnost pepela v moki. Večja je ta številka, manj presejana je moka. Bela moka ima tipsko število 500, črna 850 ali 1250, pri polnozrnati moki pa tega števila ne podajajo. Polnozrnata moka ima malo glutena, zato je iz nje spečen kruh nizek in drobljiv. Ljudje so tudi prepričani, da je polnozrnat kruh črn, kar sicer ni res, ga pa peki zato pogosto obarvajo, da je bolj imeniten. Polnozrnat kruh iz trgovine je torej verjetno obarvan, najbrž pa so mu dodali tudi sredstva za vzhajanje in konzervanse. Nič od tega ne velja za zdravo in najbrž tudi res ni. Zato je najbolje, da si polnozrnat kruh spečete kar sami doma. Še pred nedavnim je peka kruha zahtevala veliko časa, ki ga danes nima nihče več. Toda napredek prinaša včasih tudi kaj koristnega in takšen je tudi kruhomat, stroj za »delanje« kruha. Za peko kruha v kruhomatu porabite le nekaj minut, saj namesto vas opravi prav vse: zamesi, vzhaja in speče. Vedeti je treba le nekaj stvari. Za uspeh kruha je najbolj pomembno razmerje med moko, vodo in kvasom. To razmerje se ne da podati za večno, ker je odvisno od kvalitete moke, od trdote vode in od vlage v zraku. Zato je pač treba recepte prilagoditi s poskušanjem; vaja dela mojstra. Če kruh med vzhajanjem lepo naraste, potem pa med peko upade, je preveč kvasa, kajti kruh do konca vzhaja med pečenjem. Če se kruh zelo drobi ali je zelo zbit, je premalo glutena. Sam v nasprotju s priloženimi recepti vedno uporabljam svež kvas. Doma spečen kruh je brez konzervansov, zato lahko začne po nekaj dneh plesneti. S tem ni nič narobe, malo pomaga, če ga hranite na zraku in ne zaprtega v vrečki, najbolje pa je, da ga pojeste še svežega. Kruhomat vedno nastavite na program, ki traja vsaj tri ure, običajno se mu reče program za polnozr-nati kruh, vzhajanje namreč rabi svoj čas, ki ga tudi kruhomat ne more nadomestiti. In preden se lotite peke, skrbno preberite tudi priložena navodila. Doma si torej lahko vsak dan sproti pečete kruh brez kemičnih dodatkov, le iz moke in kvasa. Moka je lahko polnozrnata pšenična ali piri-na, lahko pa je tudi koruzna, sojina, ajdova, ržena, prosena, ječmenova ali riževa, vendar vse te moke vsebujejo premalo glutena, zato jim za boljše vzhajanje dodamo pšenično moko tipa 500. Ker se moka iz celega zrna hitro kvari, uporabljajo najbolj pravoverni le tik pred peko zmleto moko, vendar je za to potreben mlin. In res se že dobijo tudi namizni mlini s pravimi majhnimi mlinskimi kamni, vendar niso prav poceni, in se bo večina zadovoljila s tem, da bo moko kupovala sproti. Za boljši okus lahko moki dodate tudi različne kosmiče, pa suho sadje ali semena, denimo sončnična, lanena, bučna, sezamova. Ali orehe, lešnike ali arašide, pa tudi sir in šunko, skratka, karkoli se vam zdi primerno. S tem zapisom vas seveda ne želim prepričati, naj odslej jeste le še doma pečen kruh. Toda kruh ima med Slovenci prav posebno mesto (Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!) in le po zaslugi belega kruha se ga je oprijel slab sloves. Polno-zrnat kruh je zdrava in razmeroma celovita hrana. Ker vsebuje mnogo balastnih snovi, na povsem naraven način ureja tudi prebavo. Ko je spečen, po njem diši cela hiša. In kako je šele dober! Za pokušino predlagam dva recepta. Dober tek! Drago Kostevc, drago.kostevc@siol.net Dva recepta za pripravo kruha Vsakdanji kruh: 350 ml vode, 1 žlička soli, 150 g namenske moke tipa 500, 400 g polnozrnate pšenične moke, 10 g svežega kvasa, 1 žlička sladkorja Praznični kruh: 200 ml mleka, 150 ml sladke smetane, 1 žlička soli, 1 žlica margarine, 1 žlica medu, 1 žlica ruma, 150 g rozin, 300 g namenske moke tipa 500, 200 g polnozrnate pšenične moke, 1 noževa konica naribane limonine lupine, 10 g svežega kvasa, 2 žlički sladkorja. odsev Kronika - december 2006 25 Decembra so trzinski bencinski servis tatovi goriva obiskali kar enajstkrat V sodelovanju s Policijsko postajo Domžale vas bomo odslej v Odsevu redno obveščali o dogodkih, ki sodijo v tako imenovano »črno kroniko«. V želji, da bi čim prej odkrili storilce navedenih kaznivih dejanj, vas domžalski policisti prosijo, da jim pomagate z informacijami o nerazrešenih primerih ali pa o sumljivih osebah, ki so pritegnile vašo pozornost. Telefonska številka Policijske postaje Domžale je 01 / 724 65 80, informacije pa lahko sporočite tudi na brezplačno številko 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. 01. december: • Tatvina registrskih tablic: na Ljubljanski cesti je neznanec izvršil tatvino dveh registrskih tablic. Materialna škoda znaša približno 10.000 tolarjev. 02. december: • Drzna tatvina: na Lobodovi ulici je neznanec pristopil do ženske in jo prosil za pomoč. Pri tem ji je iz sprednjega sedeža vzel žensko torbico in stekel do drugega neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta nato zbežala. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev. 04. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil BMW, serije 5, temno sive barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, natočil za 11.221 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 05. december: • Drzna tatvina: na Kidričevi ulici je neznanec pristopil do ženske in ji hotel vzeti žensko torbico. Ker se je odtrgal ročaj, je od namere odstopil in stekel do drugega neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta nato zbežala. • Zaseg prepovedane droge: občanu je bila zasežena manjša PVC vrečka, v kateri je bila posušena rastlina zeleno rjave barve. Zvitek je bil poslan na analizo, v primeru prepovedane droge pa občana čaka obdolžilni predlog. 07. december. • Vloma v vozili: na ulici Motnica je bilo vlomljeno v dva parkirana osebna avtomobila. Iz enega je neznani storilec vzel avtoradio znamke Panasonic, tip CQ-C1110GN, iz drugega pa ničesar. Materialna škoda znaša približno 200.000 tolarjev. • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v posode in osebni avtomobil Renault R19, rdeče barve, natočil za 28.268 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 08. december: • Vlom v hišo: na Jemčevi cesti je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je neznanec vzel dva potna lista. Materialna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev. 09. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil Audi A6, črne barve, natočil za 14.527 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. • Tatvina avtomobila: na Ljubljanski cesti je neznanec odpeljal osebni avto znamke Seat ibiza, rdeče barve. Materialna škoda znaša približno 500.000 tolarjev. Vozilo je bilo že najdeno in vrnjeno lastniku. 10. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil Ford mondeo, modre barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, natočil za 13.810 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 12. december: • Vlom v vozilo: na Mengeški cesti je bilo vlomljeno v parkiran osebni avtomobil, iz katerega je storilec vzel snemljivo ploščico avtoradia znamke Pioneer, tip DEH-2820. Materialna škoda znaša približno 40.000 tolarjev. 14. december: • Intervencija: občan je prijavil, da ga je napadel pes. Zoper lastnika psa bo uveden hitri postopek. 15. december: • Poskus vloma v podjetje: na Ljubljanski cesti je neznanec prerezal ograjo in prišel na dvorišče podjetja, vendar iz neznanega razloga ni vzel ničesar. • Drzna tatvina: na Ljubljanski cesti je neznanec pristopil k vozilu in potrkal na šipo. Voznica je stopila iz vozila, neznanec pa je hitro odprl sopo-tnikova vrata, s sprednjega sedeža vzel žensko torbico in stekel do drugega neznanca, ki je čakal na motorju, s katerim sta se nato odpeljala. Materialna škoda znaša približno 250.000 tolarjev. 16. december. • Vlom v hišo: na Jemčevi cesti je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je neznanec vzel gotovino. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev. 18. december: • Prometna nesreča s pobegom: neznani voznik je na ulici Planjava trčil v betonski steber ograje, jo poškodoval ter s kraja pobegnil. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev. 19. december • Tatvina goriva: na bencinskem servisu Trzin je neznanec v osebni avtomobil BMW, serije 5, srebrne barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, natočil za 15.915 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. • Prometna nesreča: na Mengeški cesti se je zaradi nepravilnega premika z vozilom zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. • Prometna nesreča: na obvoznici se je zgodila prometna nesreča z lažjimi telesnimi poškodbami. Vzrok je bila prekratka varnostna razdalja. Zoper povzročitelja je bil podan obdolžilni predlog. 20. december: • Prometna nesreča: na Jemčevi cesti se je zgodila prometna nesreča z lažjimi telesnimi poškodbami. Vzrok je bilo izsiljevanje prednosti. Zoper povzročiteljico je bil podan obdolžilni predlog. • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil Fiat punto, bele barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, natočil za 8.000 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. • Prometna nesreča s pobegom: neznani voznik je na Lobodovi ulici trčil v vetrolov hiše, ga poškodoval ter s kraja pobegnil. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev. 22. december: • Tatvina delov vozila: na Ljubljanski cesti je neznanec izvršil tatvino štirih aluminijastih platišč z nameščenimi pnevmatikami. Materialna škoda znaša približno 320.000 tolarjev 23. december: • Vlom v hišo: na Ulici OF je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je neznanec vzel gotovino. Materialna škoda znaša približno 50.000 tolarjev. • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil Chevrolet lacetti, sive barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, natočil za 8.540 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 24. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil VW polo, temno modre barve, natočil za 9.254 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 27. december: • Tatvina avtomobila: z ulice Blatnica je neznanec ukradel osebni avtomobil znamke Opel kadett, bele barve. Materialna škoda znaša približno 100.000 tolarjev. • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil Mazda natočil za 10.570 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil VW passat natočil za 12.178 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 30. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil VW passat, bele barve, natočil za 11.924 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. 31. december: • Tatvina goriva: na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec v osebni avtomobil BMW, temnejše barve, serije 5, natočil za 15.000 tolarjev goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Policijska postaja Domžale W ■ ■ I I ■ I ■ ■ V ■ Zanimivosti iz knjižnice Tudi v mesecu decembru se je v trzinski knjižnici zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov: • novica, da je obiskovalcev knjižnice vedno več, je nadvse razveseljiva, • največ bralcev obišče knjižnico ob ponedeljkih, • na knjižni polici so zasedle svoje mesto nove revije: Manager, Naša žena in Burda, • z novimi naslovi se lahko pohvalijo na strokovnem oddelku, za kar je sredstva prispevala Občina Trzin, • poleg Stonog in Žabic so knjižnico praznično krasili tudi Ptički iz vrtca in Sončki ter Žabice iz Osnovne šole Trzin. Slednje so izdelale tudi zelo lepe in domiselne novoletne voščilnice, • 19. decembra si je v dvorani Marjance Ručigaj preko 90 otrok v spremstvu staršev ogledalo lutkovno predstavo Kokoška Petunija, • 21. decembra je bila ponovno polno zasedena dvorana -otroke je obiskal Božiček, • novi darovalci knjig pred iztekom starega leta so bili: Tjaša Pavček, družina Matičič, Andreja Nardin - Repenšek, Smilja Mihelič, Bojana Pušnik, Lojzi Oblak, Lidija Babnik, Frančiška Janežič, Katarina Mikulič, Branka Hofer, Miran in Jelka Šinigoj. Meta Železnik Srce tvoje je zaspalo, zvon v .slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene in mamice MARINKE PELAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavkam za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti, hvala tudi gospodu župniku Pavletu Krtu za lep poslovilni obred. Žalujoči: oče Janko, mož Peter, sin Peter ter hčeri Nuša in Maja KLUB - ROKOVNJACI Mali oglas Na Ljubljanski cesti 12f oddajamo 51 kvadratnih metrov velik in opremljen prostor/učilnico, ki je primeren za stalne ali občasne seminarje. Prostor lahko najamete občasno ali za stalno. Višina najemnine po dogovoru. Telefon 041/667-000 Mirkem d.o.o. NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU V JANUARJU IN FEBRUARJU 2007 22. 01. 2007 17:00 DU Žerjavčki Predavanje in pogovor o zdravi prehrani v tretjem življenjskem obdobju 06. 02. 2007 18:00 Glasbena šola L'Artko Polletni nastop učencev - v dvorani M. Ručigaj 06. 02. 2007 19:00 Občina Trzin; KUD Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - dvorana KUD 13. 02. 2007 19:00 TD Trzin Otvoritev razstave Stanke Golob - Slike iz peska - avla CIH -razstava bo na ogled do 28. 2. 17. 02. 2007 11:30 TD Trzin VIII. Pustni karneval v Trzinu. Zbirališče maškar ob 11.30 na ploščadi za KUD-om 21. 02. 2007 19:00 Občina Trzin, župan Kulturni večer - CIH dvorana M. Ručigaj 23. 02. 2007 16:00 DU Žerjavčki Volilni občni zbor društva Vsak ponedeljek od 17:00 do 19:00 ustvarjalne delavnice v avli CIH, likovna delavnica vsak četrtek od 8:30 do 9:30, CIH, Turistično društvo. Opombe: Več informacij o pridetvah PD Onger dobite na spletni strani www.onger.org. Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30.