Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XII. — 7. 2. 1969 št. 2 tekstilec s I OB DNEVU ŽENA Ì VSEM s GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ {Bodoče naloge naše sindikalne organizacije Na razširjenem sestanku skupščine sindikalne organizacije podjetja (občni zbor) smo iz referata predsednika sindikalne organizacije in iz razprave spoznali, da v našem podjetju marsikaj ni najbolje urejeno, da zato gospodarjenje ■samoupravljanje in poslovanje ne poteka, kot bi moralo oziroma bi lahko potekalo. Spoznanje, da smo kot člani naj-masovmejša družbano-politične organizacije upravičeni, odgovorni in dolžni poseči v bodoči razvoj našega dela in ustvarjanja, je velik fcoraik naprej, je jamstvo za uspeh, če se bomo seveda lotili nalog preudarno im načrtno. Komisija za sklepe, ki so jo izvolili delegati na konferenci (Polde Jenko, Zdenka ing. Jurančič, Peter Tulipan, Istenič Franc, Peter Gunčar) je proučila misli referata in zapisnik o razpravi ter predlaga, kot vsebino našega bodočega dela naslednje: 1. V letošnjem letu je treba Izboljšati vsebino samoupravljanja, gospodarjenje in poslovanje podjetja. 2. Postopoma Je potrebno doseči — vsaj približno — Iste delovne in življenjske pogoje za naše člane kolektiva, kot jih imajo delavci v drugih vejah industrije v kranjski občini. V teh dveh zadolžitvah je praktično zajeto vse naše bodoče delo. Pri t em se moramo zavedati, da so smemo več niti čakati niti pričakovati pomoči od zunaj. Vse, kar je treba narediti in je možno narediti, bomo morali narediti sami, s svojim znanjem in s svojimi ■močmi. Vemo, da zajema prva zadolžitev več faktorjev, ki močno vplivajo na gospodarjenje, poslovanje in upravljanje. Vemo tudi to, da so med temi faktorji tudi zunanji, ki so posebno v preteklem letu onemogočali normalno poslovanje našemu podjetju in vsej tekstilni industriji nasploh. (Anarhičen uvoz tekstilnega blaga istega žanra, krivičen devizni režim itd.). (Ker zajemata gospodarjenje in poslovanje: proizvodnjo, prodajo, nabavo, kadrovsko politiko, finan-( dalj e na 5. strani) DELOVNIM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE ! s I s I s I s * N I S I N I S I S I s r * *mr s jmm jr a naloge, ki stoje pred nami, izred- ^a letošnje leto so bila sprejeta nA Trio« Posebna dotočila (sporazum med no zahtevne in težke, da jih ne moremo izvršiti kar čez noč in sami. Brez teamskega deda, brez pomoči večine, bomo tudi na kraju leta 1969 ostali brez vidnih rezultatov; pri tem tudi ne smemo pozabiti na dejstva, da ne moremo in ne S 1. marcem povečane najemnine za delavski dom Centralni delavski svet podjetja je na svoji redni seji dne 3. februarja med drugim razpravljal tudi o povečanju najemnin za delavski dom v Stražišču. Najemnine za stanovanja v delavskem domu že dalj časa niso več realne, zato je moralo podjetje do sedaj nastalo izgubo pokriti iz svojega dohodka. Centralni delavski svet je na osnovi predloženega gradiva sprejel sklep, da se s 1. marcem letos povečajo najemnine za vsa stanovanja v delavskem domu, vendar ne v predloženi višini, ampak zmanjšani za amortizacijo ter še za 23,6 %. To zmanjšanje bo veljalo samo za 1. 1969, leta 1970 pa bodo delavci plačevali polne ekonomske najemnine. _ _ ^ ^_____ Ker je bilo med stanovalci delavskega doma precej pripomb za- današnje stanje ni zgolj odraz radi predvidenega povečanja najemnin, bom poizkušal na enostaven zunanjih faktorjev, temveč tudi način prikazati, zakaj je do podražitve moralo priti. notranjih neurejenih Osnova za izračun najemnine je vrednost delavskega doma in stopnja za izračun ekonomske najemnine. Vrednost stanovanjskega (dalje na 7. strani) trgovino in proizvajalci tekstilnega blaga), ki naj bi uredila vprašanje nenačrtnega uvoza tekstilnih izdelkov, in tudi zapostavljanje tekstilne industrije. Tudi devizni režim naj bi postal bolj elastičan in objektiven. Na žalost pa so že tu znaki, da se določil ne izvršuje dosledno. Zato je potrebno, da sprejmemo naslednji sklep: Posebna komisija pri TO (člane je treba določiti!) naj tekoče zbira in analizira tovrstna dogajanja in podatke. Kolikor ugotovi, da je prišlo do zlorabe določil oziroma do odstopanj, naj signalizira pristojnim organom (občinskim, republiškim) ter zahteva korekture. Ker je popolnoma jasno, da ma- Izvršttev osnovnega plana meseca januarja in problematika Predilnica I je nairedida 108,3% v predla zadnja leta. Vzrokov, za efektivnih kg in 89,3% v baznih, razmeroma slabo izvršitev je več: Predilnica I je tako presegla svoj — zalo nizka poprečna Nm je plan v efektivnih kg, V baznih pa povzročila, da je stalo precej vre-ne. Razlog je v tam, da je pred-, ten, ker je primanjkovalo predla Izredno nizko povprečno števil- preje. razmer, predlaga komisija naslednje sklepe: Tovarniški odbor in izvršni odbori po ekonomskih enotah naj neprestano in pazljivo spremljajo gospodarjenje in poslovanje v našem podjetju. 10 naj svoje ugotovitve posreduje TO, Ie-ta pa bo obvestil ustrezne strokovne službe oziroma operativno vodstvo o ugotovljenih napakah, slabostih in pomanjkljivostih. — Delovna žena v adjustimem oddelku ko. Vzrok za predenje take številke pa ni spremenjen asortiment v tkalnici, temveč pomanjkanje sta-ničnega vlakna, katerega Laznica ni pravočasno poslala. Predilnica je zato predla druge številke iz bombaža, in to predvsem Nm 34. Z bombažem je bila enota količinsko dobro oskrbovana, za proizvodnjo česane preje pa sudanski bombaž ne ustreza. Z bombažem za česamko bo težko tudi v prihodnje, ker ga ne bo možno dobiti niti v zadostnih količinah niti v odgovarjajoči kvaliteti. Predilnica II je naredila 95,9% v efektivnih kg in 83,6% v baznih. Plana torej ni izvršila niti v efektivnih kg niti v bb. Predla je poprečno Nm 41,48, kar je sploh naj-nižja številka, kar jih je ta enota — v teku meseca so pričeli predelovati sintetično prejo Terlen-ko, ki je povzročala precej težav, posebno na flajerjih, kar je zopet povzročilo izgubo prt količinski proizvodnji v predilnici, — česalnica je imela večji izpad zato, ker se je montaža in po- (dalje na zadnji str.) CENTRALNI DE|_AvS| izpolnitvi proizvodnega plana prodajne realizacije za meseca november in december 1968 in kumulativno. Sklep: — Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec november in december ter kumulativno sc vzame na znanje. 5. Sprejem proizvodnega plana ln finančnega plana za leto 1969. Tehnični direktor Brezec Jože poroča, da je predlagani osnovni plan za leto 1969 prikazan v primerjavi s proizvodnjo v letu 1969, plana 1968 in proizvodnje 1968. Plan je izdelan na podlagi zahtev komercialnega sektorja in se je najprej naredil proizvodni plan za plemenitilnici, nato pa iz njega izvajal plan za tkalnici in za predilnici. V predilnicah se v letu 1969 predvideva kolektivni dopust, ki bo sovpadal s kolektivnim dopustom v tkalnicah. Osnovni plan je v predilnicah postavljen razmeroma visoko, prav zaradi kolektivnega dopusta, je pa v glavnem izvedljiv, če bodo med letom osigurane ustrezne surovine, tako po kvaliteti in količini. Plan tkalnic za leto 1969 je postavljen na višino proizvodnje 1968. leta s tem, da je v tkalnici I nižji za oca 300.00 tim. V zvezi s tern znižanjem pa se je povišala poprečna gostota, kar gre na račun izboljšanega asortimenta. V tkalnici II pa je gostota nekoliko nižja kot je bila dosežena v letu 1968. Plan plemenitilmic je postavljen na isto višino kot je bil postavljen v letu 1968. V tem okviru pa ima plemenitiinica I povišan plan za 100.000 m napraim letu 1968, plemenitiinica II pa znižan za 100.000 trn. Izvršitev pa je bila v letu 1968 nižja v obeh ple-menitilnicah za 1.246.000 trn in to: plemenitiinica I ima izpada za 561.000 tm naprarn planu v letu 1968, plemetilnica II pa 685.000 tm. Gledano na izvršeno proizvodnjo v letu 1968 je plan v plemenitilni-cah postavljen razmeroma visoko, posebno še, če upoštevamo, da so surove tkanine močno znižane. Na drogi strani pa se opravičuje višje postavljen plan za leto 1969 s tem, da sta plemenitilnici v letu 1968 izvršili precejšnje količine uslug, kar bo verjetno v letu 1969 težje doseči, na drogi strani pa bo potrebno izkoristiti boljšo koordinacijo med plemenitilnicami v pogledu boljšega izkoriščanja že postavljenih kapacitet in novih kapacitet, ki se bo v letu 1969 postavila. Remic Franc, vodja ekonomsko organizacijskega sektorja poda predlog finančnega planai za leto 1969. Uvodoma omeni, da je treba upoštevati nekatere sistemske spremembe, ki nastopajo zaradi novih zakonskih predpisov. Dohodek se v celoti računa na podlagi fakturirane realizacije in ne na podlagi plačane realizacije. Dohodek pa se razširi še na del poslovnih stroškov in pogodbene ter zakonske obveznosti. V razpravi so sodelovali: Hribar Franc vpraša, če bo v letu 1969 na razpolago dovolj, bombaža. Brezec Jože pripomni, da količinskih problemov z bombažem v glavnem ne bo, v kolikor bodo na razpolago dinarska sredstva. Ing. Jurančič Zdenka pripomni, da se količinski plan res ni bistveno povečal, so pa težave z asortimentom. Imamo 50% tkanin, ki jih moramo mercerizirati oziroma lužiti. Stroj za merceriziranje pa je skrajno izrabljen in dokler ne bo novega, bodo nastopale težave. Brezec Jože pripomni, da je dobava mercerizimega stroja predvidena v mesecu juliju letošnjega leta, računano z montažo in ostalimi deli pa bo pričel obratovati koncem oktobra. Teran Srečo pripomni, da obstoja v plemenitilnici II problem glede delovne sile, ker je v planu premalo kosmatenih tkanin, med- tem ko se delovne sile ne more smotrno razporediti zaradi pomanjkanja dela na določenih fazah oziroma strojih^ Brezec Joža predlaga, naj tehnična služba v sodelovanju z komercialnim sektorjem pregleda operativni plan in razporeditev dela po delovnih mestih v plemenitilnici II. Vegelj Jože vpraša, če so za tkalnico II predvidene nove kapacitete križnih navij alnih strojev z ozirom na pomanjkanje križnih •navitkov. Brezec Jože .pripomni, da je predviden nakup določenega števila vreten in se iščejo najboljše ponudbe. Soklič Boris pripomni, da bo z ozirom na potrebe po križnih ma-vitkih za obrat II skušala tkalnica I doseči v mesecu količino tisoč kg križnih navitkov po posameznih številkah za osnovo. čeme Zvone pripomni, dia je v tkalnici II križnih navitkov vseskozi manjkalo, ker je z ozirom na uvajanje elektronskih čistilcev kapaciteta padla. Problem ni bil v tem, da je navitkov samo enkrat manjkalo, manjka jih vseskozi, sklepi: — Osvoji se predlog proizvodnega plana in predlog finančnega plana za leto 1969 kot je bil predložen. — Tehnična služba naj v sodelovanju s komercialnim sektorjem pregleda operativni plan in obremenitev z delom na posameznih fazah v obratu plemenitilni-ca II. 6. Spremembe In dopolnitve Pravil Izobraževalnega centra Rojina Tine pripomni, da je upravni odbor Izobraževalnega centra na isivaji seji -dne 23. 12. 1968 sprejel spremembe in dopolnitve posameznih členov in poglavij Pravil Izobraževalnega centra in jih daje Centralnemu delavskemu svetu v potrditev. Pripomni še, da bo upravni odbor Izobraževalnega centra izdal prečiščeno besedilo Pravil, ki naj bi se uporabljala od L 1. 1969 dalje, sklepi: 1. Potrdijo se 'spremembe in dopimi tve Pravil Izobraževalnega centra podjetja kot so bile predložene. Te spremembe in dopolnitve veljajo od 1. 1. 1969 dalje. 2. Center za izobraževanje se zadolži, da pripravi prečiščeno besedilo Pravil. 7. Obravnavanje In potrditev plana sprejemanja pripravnikov za leto 1969. Rojima Tine poroča, da je bil na podlagi Zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov in o urejanju pripravništva v delovnih organizacijah (Ur. list SRS št. 40/68) izdelan načrt o številu in vrsti pripravnikov, ki bi jih sprejeli na delo v letu 1969. Podjetje bo sprejelo 19 pripravnikov v smislu 2. člena zakona upoštevaje, da bo v prihodnjem letu zaključilo šolanje več štipendistov podjetja. Trajanje in potek pripravniške dobe in način prenehanja pripravništva je urejeno v čl. 100 Pravilnika o delovnih razmerjih in s Pravilnikom za opravljanje izpitov pripravnikov; način nagrajevanja pripravu ikov je določan s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pripomni še, da je treba načrt o številu in vrsti pripravnikov dostaviti do 28. 2. 1969 Skupščini občine Kranj, ki mora dati naj soglasje. Ing. Jurančič Zdenka pripomni, da je v načrtu in vrsti pripravnikov zajeto premajhno število osab z visoko šolsko izobrazbo. Naše tehnologije namreč s takim programom ne bomo zboljšali. 2e za samo pdemenitilnico I bi bilo v letošnjem letu nujno sprejeti najmanj dva inženirja — kemika ali tehnologa, rabili pa bi tudi par strojnih tehnikov. Omeni še, -da je zgrešeno, da se že ob razpisu delovnega mesta napiše, da stanovanje ni na razpolago. Strokovnjake je treba pritegniti. Zato je treba v podjetju ustanoviti pogoje, ki bodo zanje privlačni. Rojina Tine pripomni, da je .treba upoštevati, da podjetje potrebuje čim več strokovnjakov in da se stopnja strokovnosti stalno izboljšuje; število strokovnjakov mapram skupnemu številu zaposlenih je v stalnem porastu. .Predlaga : še, naj bi CDS pooblastil upravni odbor Izobraževalnega centra, da s svojim sklepom lahko plan pripravnikov spremeni, kolikor bi bile potrebne manjše spremembe. sklep: — Sprejme se načrt o številu in vrsti pripravnikov podjetja za leto 1969 'kot je bil predložen s tem, da se tč. 3 črta. Upravni odbor Izobraževalnega centra se pooblašča, da ta načrt s svojim sklepom lahko spremeni, kolikor bi bile potrebne manjše spremembe. 8. Določitev najemnin za Delavski dom Tekstilindus Vodja kadrovsko .socialnega centra Rojina Tine poda osnove in podatke za izračun najemnin, kakor tudi kalkulacijo za najemnine po posameznih prostorih za Delavski dom Tekstilindus. Orne ni še, da 'bi znašali letni znesek amortizacije 38.117 Ndin in prav tako v isti višini sredstva za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Labah Franc pripomnij da v Delavskem domu stanujejo večinoma delavci z najnižjimi osebnimi dohodki in' smatra, da so najemnine previsoke. Vojičič Rajko pripomni, da so v Delavskem domu trije vratarji — upokojenci, in meni, da jih toliko ni potrebnih, ker se s tem samo povečuje režija in s tem najemnina. Rojina Tine pripomni, da je za vzdrževanje določenega reda nujno imeti najmanj tri vratarje in so izkušnje pokazale, da sta dva vratarja premalo. Ce bi stanovalci sami držali red, bi se lahko zmanjšali tudi stroški za čistilke. Stroški bi bili lahko tudi bistveno nižji, če bi stanovalci skrbeli za ugašanje luči na stopniščih, za zapiranje vod vodnih pip in celo vrsto drugih stvari. Analiza pokaže, da gola najemnina za sdbe ni visoka, Skupni znesek najemnine pa se občutno poviša na račun režije, čiščenja, vzdrževanja, amortizacije, stroškov za odvoz smeti in prispevkov. V kolikor stanovalcev ne bi obremenili s katerokoli od teh postavk, je treba imeti pred očmi, da bo šlo to v breme dohodka podjetja. Istenič Franc predlaga, naj bi se glede na sedanji nizki nivo osebnih dohodkov povišanje izvedlo postopno in naj bi se v letošnjem letu vsaj amortizacija ne zaračunala v najemnino. sklep: — Sprejmejo se podatki in osnove za izračun najemnin v Delavskem domu Tekstilindus kot so bili predloženi. Povišajo se najemnine z veljavnostjo od 1. 3. 1969 dalje s tem, da se stanovalci v letu 1969 ne obremenjuje za znesek amortizacije. m 33 a s ca L3j| Januarja smo opremili nov katalog za prodajo naših izdelkov. V njem so prikazani novi modeli za spomladanska in letno sezono. Slike so v barvah. Prodajo naših izdelkov smo meseca januarja dosegli v planirani višini. Komercialna služba je pripravila nove desene robcev, predvsem otroške. Podobnih doslej še ni bilo na našem tržišču. Robci so v novi embalaži, ki še bolj poživlja pestre barve izdelkov. Bodoče naloge naše sindikalne... (Dalje s 1. strani) Da bi preprečili talke odnose in danji kriteriji za izbor članov za črno politiko, odnose med obrati tako dejavnost v prihodnje, pred- samoupravne organe ne jamčijo in posamezniki, delavno discipli- la§a komisija naslednje za uspešno delo teh organov, no, sistem nagrajevanja itd.) je sklepe: predlaga, da bi v prihodnje izbi- potrebno zasledovati vse naštete TO in IO morajo spremljati de- r;d’ kandidate za člane samo-elemente poslovanja in gospodar- iavsko samoupravljanje oziroma upravnih organov po naslednjih jenja. delovanje naših samoupravnih or- kriterijih: T/o * * , , . . ganov. — pripravljenost TO naj tesno sodeluje z organi 6 delavskega samoupravljanja, kate- TO IO naJ nadzirata, če se rih dolžnost je, da zastopajo in- spoštuje in dosledno izvajajo od terese članov kolektiva in skrbe za samoupravnih organov sprejeta uspeh in napredek podjetja. poslovna politika, notranja zako- _ , nodaja in ostali sklepi teh orga- Delavsko samoupravljanje v na- nov tem podjetju še ne, igra tiste vlo- Tq naj HgotovI če ^ ge, ku bi jo moralo. Vsebina nje- , , J s .. , -C govega dela še vedno ne vključuje dela posamezmka, služb najpomembnejših elementov isia- posameznika za delo v teh organih, — sposobnost, občutek za razumevanje, — zajeti odgovarjajoče število mladih, ki morajo postopoma prevzeti odgovornost od starejših članov kolektiva, — demokratičnost volitev (več moupravlj an ja, kot so: neposred- ? T « u« ” no odločanje večine, demokratič- ta lzcrpno’ ie biI pre č0 bomo vestni, prizadevni palico za urejanje prometa. ™ dovolj aktivni. _________________________ t______________r__ ______ Tablica za urejanje prometa ima obliko kroga s premerom 12cm. še prav posebno se moramo za vse udeležence v prometu, ki s svojo vožnjo sekajo smer, v katero Tablica ima rumeno osnovo in rdeč, 2 cm širok rob. Na rumenem člani društva zavedati, da je tre- je iztegnjena roka; polju je s črnimi črkami napisano: »STOP«. ba sprejete naloge in^ obveznosti 3) počasno mahanje z roko gori in doli, z dlanjo obmieno navzdol Tablica za urejanje prometa mora biti prevlečena s snovjo, ki vestno iprrševati — čeprav smo __ pomeni da morajo vozniki, ki se v njihovo smer daje ta znak, odbija svetlobo, lahko pa je narejena tudi tako, da se da osvetliti jih sprejeli prostovoljno — ker zmanjšati hitrost vožnje svojega vozila; z lastnim svetlobnim virom. gre za kwst vsdi članov kolektt- 4) kroženje z roko v laktu z desne proti levi — pomeni, da morajo Palica za urejanje prometa je izmenično pobarvana z belo in cmo va m tudi širše družbene skupno- =Tri, ki se v njihovi smeri daje ta znak, pospešiti vožnjo svojega h-^j^j^Qp^j^p^^^YQ^^j^^^sv^TLOBNIH^ZNAKIH! ^ Ivan Alič Ljubke letne obleke za deklice 1. Iz blaga v kana vzorou ukrojimo to oblekico. Sprednji del je krojen. tako, da teče karo poševno. V šivih naredimo žepke. (Poživimo jo lahko še z bdim ovratnikom. 2. Enobarvna obleka je -temno modre barve. Dopolnimo jo s progasto kravato, ki se mora barvno ujemati z barvo obleke. 3. Oblekica istega kroja kot gornja, Je da je progasta kombinacija drugačna. Mehko stoječ ovratnik, kravata, manšatke so iz črt ar stega blaga. Da bo deklica še bolj vesela, ji pripnemo preko kravate še verižico. 4. Ljubka garnitura bluzice v ži-vago stiliti in bermuda h lack. Hlačke in obroba pri 'bluzici so v karo vzorcu živahnih barv. Bluzica se mora barvno ujemati z vzorcem. 5. Enobarvna Obleka s kratkim životkom. Gumbki so prišiti dvovrstno. Krilce ima spredaj dvojno gubo, žepki pa so improvizirani. 6. športno-krilce naredimo iz vol- vetona, žameta ali kakšnega drugega kompaktnega blaga. Krilce je zvončasto krojeno, na ramah se zapenja s kovinskimi zaponkami. 7. Enostavno krilce zvončastega kraja iz gladkega blaga. Okrog vratu šivamo dvojni šiv. Gumbki in. krpince so druge barve. 8. še eno- krilce iz enobarvnega blaga ali tweeda. Krilce ima do gube všito zadrgo. Žepki so okrogli in sestavljeni iz dveh polovic. Med obema polovicama pustimo za pol cemtimemtra prostora. MaK večno živim bogovom pripisovali 1 poseben mir, od tod izraz — Olim- = s \ k== i s pijski mir. Treniranje živčnega sistema Nervoze imajo lahko svoj vzrok Že v nepravilni vzgoji. Posledica take vzgoje je lahko otročje obnašanje zrelega človeka. Kljub zdravemu razumu uporno hoče biti v središču pozornosti, skuša zavzeti posebno privilegirani položaj, skratka se obnaša čudno. Taki ljudje sa nestrpni, nevzdržni, hočejo doseči hitre uspehe v življenju z minimalnim naporom; pri tem si pomagajo s pretnjami in Žalitvami. Toda družba in delovni kolektiv niso starši, ki vedno in vse lahko odpuščajo. Pretirane zahteve, egoizem in surovost najdejo odpor v človekovi okolici. Življenjski neuspeh je lahko posledica nekih lastnosti, kot so neodločnost, slab značaj, nezaupanja v samega sebe. Dobro jet če ima človek toliko moči, da sam ali s pomočjo skupnosti popravlja defekte svoje vzgoje in svojega značaja. V nasprotnem primeru se ne more prilagoditi družbi in okolici. Neprestani neuspehi in spori v Življenju povzročijo pri nekaterih ljudeh razdražljivost in jezo na ves svet, pri drugih pa pojačajo nekatere njihove lastnosti, n. pr.: plašnost in nezaupanje v lastne moči. V človeku se ustvarja prepričanje, da je nesrečnik. Položaj nervoznega človeka se poslabša še s tem) da tudi v družinskem življenju ne najde utehe. Ker se tudi proti svojim bližnjim obnaša slabo, povsem naravno naleti na enako reakcijo. Tako se pojavljajo razni tipi nevrotičnih reakcij—individualnih lastnosti človeka v stvarnih situacijah, v katerih se nahaja. Pravilna vzgoja je najboljše preventivno sredstvo proti nevrozi. Toda, izvore nevroze ne smemo vedno iskati samo v neuspeli vzgoji otroka doma in v šoli. Obstaja tudi tako imenovana konstitucio-nalna nervozat ki je nasledna, pa tudi živčna neuravnovešenost, ki je posledica raznih bolezni, alkoholizma itd. Vsi emocionalno napeti dogodki v življenju lahko razrahljajo zdravje še tako uravnovešenega človeka in izzovejo hitro utrujenost, razdražljivost, nespečnost' pomanjkanje teka in druge nevrotične reakcije. Treba je poudariti, da živčni sistem razpolaga z veliko regenera-tivno zmožnostjo in sposobnostjo, da premosti take okvare. Zato človek tudi v zrelih letih še lahko uspešno odpravi napake, ki motijo njegove odnose z najbližjo okolico, lahko izvaja samotrenira-nje, strpnost, vzdržnost in druge pozitivne lastnosti. S preprečevanjem nervoze se pospešuje jačanje živčnega sistema in psihičnega zdravja. Kako to uspemo? Začeti je treba s prvo resnico, ki jo vsi ljudje vedot a se je na žalost ne držijo. Prvi pogoj duševnega zdravja je telesno zdravje. Princip stare medicine je bil: »Zdrav duh v zdravm telesu!« Pravilen način življenja, zmernost v jedi in spolnem življenju, abstinenca pri alkoholu in kajenju, razumna menjava umskega in fizičnega dela, telesne vaje v vsaki življenjski dobi, sprehodi po svežem zraku in dovolj spanja. Vsi ti faktorji tvorijo energijo, pomagajo nam, da se brez strahu srečujemo z življenjskimi težavami in preprečujejo pojav živčne raz-krojenosti. Zdravstveni in higienski ukrepi pripomorejo pri preprečevanju nalezljivih bolezni, v prvi vrsti angine in gripe, a prav te bolezni ustvarjajo težke komplikacije, med njimi tudi obolenja živčnega sistema. Razen tega je znano, da so vsi procesi v organizmu v medsebojni zvezi. Zato jačanje fizičnega zdravja, športne vaje in vodne procedure' s katerimi treniramo mišice in ožilje, istočasno služijo za treniranje živčnih centrov, posebno tistih, ki so vezani na emocionalno sfero. Vsakdanje življenje neizbežno spremljajo emocionalne reakcije: zadovoljstvo in nezadovoljstvo, veselje in žalost, jeza in strah. Negativne emocije so spremljane s spremembo v kemični sestavi krvi in z motnjami v delovanju notranjih organov, ki polagoma lahko povzročijo obolenje srčno-Žilnega sistema, ali pa se pojavi tana na želodcu. Da se prepreči pojav živčnih motenj in funkcij notranjih organov, je skritim emocijam nujen nek izhod. Tak izhod je v fizičnem delovanju (nemiren človek vedno hodi sem ter tja). Da se zmanjša napetost, je treba v raznih časovnih intervalih spočiti živčni sistem. Najboljši je sprehod v gozd in sploh v naravo. Sveži zrak in pomirjevalno delovanje narave vračajo človeku tako nujen mir in vedrino — osvobodijo ga napetosti ritma in ropota mesta. Enako deluje tudi hobby (najljubša zabava), n. pr. gledališče_ muzika, ročno delo. Na duševno zdravje pozitivno deluje vedro in dobro razpoloženje, pa ga je zato treba v sebi trajno vzdrževati. Morda bo nekdo dejal: »Lahko je svetovati toda, kako trajno biti dobro razpoložen?« To ni lahko, toda obstajajo načini. Tu ni samo šport, sprehod in hobby. Za vzdrževanje dobrega razpoloženja mnogo pripomore sistematska vzgoja samega sebe v odnosu proti življenju in težavam, ki se pojavljajo. Vedno je treba obvezno trezno oceniti situacijo in se vprašati: ali se je treba razburjati zaradi tega, ali ni vse pretirano? Pa tudi življenjske izkušnje govore, da neugodnosti' ki so se v začetku zdele tako važne, čez nekaj časa niso več tako resne in včasih celo rečemo: »Kako sem se mogel zaradi tega tako razburjati?« Optimistični pogled na življenje je v nekem smislu tudi navada, kakor mnoge druget in ga je treba oblikovati in negovati. Tako sta mirno in dobro razpoloženje glavni karieri, ki preprečujeta nervozo. Ze stari Grki so svojim Znani francoski kirurg je govoril: »Veseli ljudje, če slučajno zbolijO' tudi hitro ozdravijo in dolgo živijo«. To potrjujejo številna opazovanja: človek, ki zaupa v svoje ozdravljenje, z lahkoto premaguje vsako bolezen. V vedrem, energičnem človeku je povečana aktivnost zaščitnih snovi organizma in hitreje se odvijajo re-generativni procesi. Nasprotno: mlahavost duha in depresijo spremljajo zmanjšana odpornost organizma in razna nalezljiva obolenja. Dobro razpoloženje vzdržuje tudi dobronamerna duševnost in strpnost, razdajanje svoje dobrote okolici. Nasprotno pa svojstva, kot so zloba in zavist, močno škodijo zdravju. Velik del sporov v družini in na delu izhaja zaradi nestrpnosti nasproti pomanjkljivostim oseb iz okolice (in prevelike strpnosti proti svojim lastnim). Nezadovoljstvo z drugim in njegovo obsojanje najde sovražni odziv. Tako se tvori krog medsebojnih žalitev in poškodb, ki jim je težko najti začetek in konec. Koliko moči in duševne energije se porabi za spore' o katerih, če jih bolj natančno pogledamo, ne bi bilo treba niti govoriti. Poskušajte najti v sebi moči za prekinitev začaranega kroga, za pomiritev in ne čakati, da to napravi »nasprotnik«. Kadar kritiziramo napake drugih, moramo vedno pomisliti, če nimamo morda sami take ali celo večje napake. Pogosto nas najbolj dražijo pri drugih težke napake, ki so svojstvene nam samim. Da bi dosegli dobre odnose z okolico, se moramo znati obvladati. To umetnost je treba v sebi neprestano vzgajati. Grob nastop in surovost si mnogi razlagajo s svojim nestrpnim značajem. Ni dvoma v tem, da se razdražljiv človek težje obvladat toda on se mora obvladati. Znano je, da se nervozen človek, ki doma surovo ravna z ženo in otroci povsem drugače vede na delovnem mestu. Tam se naenkrat pojavlja sposobnost obvladovanja samega sebe. Povsem naravno /e, da obvladovanje samega sebe ni lahko in da je treba mnogo in sistematsko delati, da se to doseže. Toda kaj storiti, ko je živčni sistem že tako omajan, da obvladanje samega sebe ni več mogoče? Če so nastopila tako močna nevrotična in nervoznega stanja, je nujna medicinska pomoč. Psihiatri in nevropato-logi predpisujejo zdravila t. zv. trankvilizatorje. To so preparati, ki umirjajo, zmanjšujejo vznemirjenost, razdražljivost' strah ter izboljšujejo spanje. Poleg tega pomaga tudi t. zv. racionalna psihoterapija, a to je zdravljenje s prepričevanjem. Cesto se uporablja tudi hipnoterapija' t. j. zdravljenje s hipnozo. V zadnjem času se treniranje živčnega sistema vedno bolj uporablja, ker normalizira delovanje vegetativnega živčnega sistema, izboljšuje spanje, odstranjuje živčne motnje. Tako treniranje predpisuje zdravnik in. se sprovaja pod njegovim nadzorstvom. Vaje izvaja bolnik samostojno doma, in sicer leže in sede. Pacient se vse-de, nagne zgornji del telesa, spusti glavo' zapre oči in položi roke na kolke. Po 2—3 minutah, ko mišice popolnoma ohlapnejo in dihanje postane mirno, si pacient tiho in stalno govori: »Popolnoma sem miren«. Vsak stavek izgovarja mirno, brez naglice. V tem času odmora si mora predstavljati, da je vse njegovo telo težko in toplo. Ko doseže to ohlapnost ali relaksacijo, izgovarja stavek: »Miren bom v vsaki situaciji in ob vsaki priliki«. Vaja se končuje z besedami: »Popolnoma sem miren«. Nato pacient vdahne, odpre oči in vstane. Po vsaki taki vaji se človek počuti spočit in veder. Te vaje trajajo 2—3 minute in se izvajajo dva tedna. Po potrebi se ponavljajo. Vadi se 2—3 krat dnevno, n. pr. zjutraj in zvečer pred spanjem. Kadar so motene funkcije posameznih organov (srce, želodec, črevesje), predpiše zdravnik dodatne vaje. Razume set da se te metode lahko uporabljajo samo v slučaju lahkih funkcionalnih motenj. Resnejša živčna obolenja se zdravijo s posebnimi metodami, med ostalimi tudi z Zdraviti. Pravilno, red-no' medikamentalno zdravljenje in psihoterapija običajno vračajo človeku zdravje in delovno sposobnost. Vendar je treba še enkrat poudariti: najuspešnejše se preprečuje nervoza z utrjevanjem fizičnega in psihičnega zdravja. To je odvisno od človeka samega in njegove strpnosti. Toda vsem je jasno, da živčni sistem zahteva posebno pozornost. Sodeluj v Tekstilcu! S 1. marcem povečane najemnine za delavski dom (Dalje s 1. strani) dela stavbe (brez restavracije, lekarne, vrtca) znaša 2,333,340 ND. V tem znesku je zajeta tudi oprema, ki je v stanovanjih. Mesečna ekonomska najemnina pa je računana po stopnji 3,5 % od vrednosti stanovanja. Navedeni % je tudi osnova za izračun najemnin v družinskih stanovanjih, s katerimi opravlja stanovanjsko podjetje Kranj. To pomeni, da so sedaj stanovalci delavskega doma izenačeni s stanovalci v blokih. Najemnina za stanovanja v delavskem domu je sestavljena iz dveh postavk: amortizacije in vzdrževanja. Poleg teh dveh postavk pa stanovalci plačajo še razne usluge. Vrsta stanovanja Vrednost stanovanja Meseč. ekon. najemnina Amortizac. 50% Vzdržev. 50% Stanov, hišnika 26.455 ND 77,16 ND 38,58 ND 38,58 ND Garsonjera 19.732 ND 57,55 ND 28,77 ND 28,77 ND Soba z 2 ležišči 19.232 ND 56,10 ND 28,05 ND 28,05 ND Soba z 1 ležiščem 12.763 ND 37,23 ND 18,62 ND 18,62 ND Iz tabele je razvidno, da polovico ekonomske najemnine sestavlja amortizacija, polovico pa vzdrževanje. Iz tabele pa je prav tako razvidno, da čista najemnina tudi sedaj ni visoka, saj je n. pr. danes nemogoče dobiti sobo v najem za 37,23 ND na mesec. Končno najemnino v precejšnji meri podražijo razne usluge, ki pa so za pravilno funkcioniranje delavskega doma neobhodno potrebne. Poglejmo sedaj, v kakšne namene se bodo rabila sredstva za vzdrževanje, ki sestavljajo 50 % čiste najemnine: Naziv Doba Vrednost Potrošena sredstva opreme trajanja v ND letno v ND Kurilnica 20 let 100.778 5.389 Central, kurjava 20 let 127.329 6.366 Vodovod 15 let 143.431 9.562 Asfalt 10 let 27.100 2.710 Električ. inst. 30 let 98.402 3.280 Kleparska dela 30 let 8.512 283 Slik. dela — bel j. notr. sten 3 leta 12.000 4.000 Notr. pleskanje oken, vrat 15 let 24.000 1.500 Zunanje pleskanje oken, vrat 6 let 15.600 2.600 Sinkolit barve 6 let 3.325 554 Pleskanje radiatorjev 20 let 5.000 250 Plesk. žlebov in odtoč. cevi 6 let 3.500 584 Tapeciranje sten na hod. 10 let 16.000 1.600 Skupno potrebna sredstva za vzdrževanje v 1 letu: 38.117 ND Omenjena sredstva se bodo porabila za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Stanovalcem med drugim ne bo treba posebej plačati beljenja stanovanj, kot je bilo to do sedaj. Seveda pa bodo morali stanovalci tudi v bodoče poravnati škodo, ki jo bodo napravili v svojem stanovanju oz. delavskem domu. Denarna postavka, ki najbolj bremeni mesečno najemnino v delavskem domu, pa so usluge in drugi stroški. Pri tem je mišljena najemnina za opremo v stanovanjih, stroški ogrevanja s centralno kurjavo, stroški osebja v delavskem domu, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, odvoz smeti, plačilo elektrike in plačilo vode. Stroški za omenjene usluge se mesečno razdelijo na stanovalce po kvadraturi stanovanja, oz. številu stanovalcev. — Seks in mlada dekleta — Dr. Donuel Sugarman (prevod!) Pogosto se postavlja vprašanje: »Kaj bi mlada dekleta morala vedeti, da bi se lahko znašla v prebujanju čustev v teh letih?« Pred mnogimi leti so učili mlada dekleta, da spadajo spolni odnosi v zakonske dolžnosti in da se mora žena s tem dejstvom pomiriti. Danes pa je zdrava želja po izpolnjeni ljubezni povsem normalna. Toda prav ta večja svoboda postavlja dekleta pred težke odločitve, ki so bile prizanesene njihovim materam in babicam. Pri takih odločitvah je težko dati dekletom nasvet in pomoč. Mnoge se sramujejo, da bi o tem govorile s starši, ali pa starši enostavno odbijajo od sebe to odgovornost. Tudi v šolah je težko sprovajati seksualno vzgojo, ki je tako delikatna, v razredih pa so dijaki razne starosti in raznega spola. Psihologi često naletijo na vprašanja mladih deklet, h katerim se zatečejo osebno ali pa pismeno po raznih časopisih in revijah. Tako nam neki psiholog odgovarja na najpogostejša vprašanja iz svoje prakse. Ali se mnenje fantov in deklet do spolnih odnosov kaj razlikuje? Da, sigurno. V biološkem in duševnem pogledu se razvijajo fantje in dekleta zelo različno. Seksualno prebujanje fantov spremlja običajno močni naval čustev ter njihove želje nimajo dosti skupnega z nežnostjo in ljubeznijo. Jasno je, da tudi neka dekleta razlikujejo ljubezen in telesno privlačnost, toda najpogosteje je seksualna želja vezana na romantična in ljubezenska čustva. Pri dekletih torej običajno delujeta spolni nagon in ljubezen skupno. Fantje razumejo seksualnost lažje kot dekleta. Ce dekle ne razume te psihološke vezi, jo lahko približevanje nekega fanta tako zmede, ker njegovi poskusi ne pomenijo istočasno, da jo on tudi ljubi. Zato ne sme za dekle pomeniti žalitev, če se ji hoče neki fant približati, ker je to pač v njegovi naravi. Počasnejše naraščanje in večja stabilnost ženskih čustev napram burnim željam fantov predstavlja neko samozaščito pred posledicami, ki so za dekle mnogo resnejše kakor za njenega partnerja. Psiholog omenja, da vsa neporočena dekleta, s katerimi je govoril, žalujejo zaradi izgubljene nedolžnosti. Pogosto jim šele kasneje postane jasno, da so popustile zaradi drugih motivov in ne zaradi ljubezni. Motiv je bil često upor proti avtoriteti staršev, ali neko nedoločeno iskanje, zelo redko pa želja za seksualno zadovoljitvijo. Tudi to je znano, da nekatera t. zv. »lahka dekleta« želijo z erotičnimi doživetji rešiti nekatere svoje probleme, ki s seksualnostjo nimajo nikakršne veze. Toda tako reševanje ustvarja vedno še večje težave. Eden od vzrokov, da dekleta začno s takim življenjem, je lahko tudi potreba po neki zaščiti, sigurnosti — a pri tem so ravno ljubezenski odnosi med mladoletniki nekaj tako nesigumega, kar si sploh lahko zamišljamo. Kadar fant poskuša pri dekletu doseči nek svoj cilj, še zdaleka ne pomeni, da je siguren v svoj uspeh. Če ga dekle pošteno in tehtno odbije, on ne bo užaljen, morda mu bo celo všeč, ker je v tem primeru siguren, da je dekle pošteno. Ali so dovoljene intimne nežnosti? Nekatera dekleta se bavi j o s tem kakor z nekim športom in so ponosne, če lahko v zadnjem trenutku rečejo: Ne! To je prvič nepošteno napram fantu, ki lahko dobi občutek, da je prevaran in ponižan. Drugo pa je po mnenju mnogih psihologov nagla prekinitev ljubezenske igre škodljiva, ker lahko zapusti občutek praznine in nezdrave napetosti, kar ima lahko kasneje posledice v zakonu kot težko seksualno prilagoditev. Kot vidimo, je tudi število zgodnjih zakonov, splavov, nezakonskih otrok vse večje, to dokazuje, da ta metoda ni uspešna. Verjetno je mnogo fantov, ki odbijanje dekleta sprejmejo in prekinejo z njo vse zveze, ker jim ni šlo po sreči, kakor so si zamislili. Toda to so običajno nestalni tipi, ki bi se tudi v primeru, če bi jih dekle zadovoljilo hitro obrnili spet za novim lovom. Dekle s svojim kompliciranim duševnim življenjem postane zmedena in razočarana. Dejstvo je, da večina fantov ne spoštuje dekleta, ki ga lahko hitro zapelje ter tudi po najlepših ljubezenskih dogodkih misli, da se s takim dekletom ne da osnovati prave zakonske zveze. Napram vsem nasprotnim trditvam v naši družbi še vedno vlada dvojna morala, po kateri je za fanta normalno, da ima pred zakonom seksualne odnose, vendar se večina od njih najraje poroči z nedotaknjenim dekletom. Kdaj in kako lahko rečem ne? Edini način, da se dekle očuva je ta, da je energična, dokler še uživa sloves dostojnega dekleta. Že v začetku naj svojemu partnerju pove, da nima želje, da bi bila z njim sama, da nima namena hoditi na nočne sprehode, ga vabiti k sebi domov ali celo hoditi k njemu na dom, če staršev ni doma. Poštena izjava v tem smislu ne bo privedla do razdora, če pa je fantu samo do telesnih odnosov z dekletom, potem je bolje, da ona to izve preje kot kasneje. Drugače je to pri starejših dekletih, ki imajo že dalj časa stalnega prijatelja. Mogoče je dekle že leta in leta hodilo stalno z njim in je nujno med njima prišlo do intimnejših odnosov. V taki situaciji je treba imeti pred očmi nevarnost nezaželjene nosečnosti in spolnih bolezni. Sifilis in gonoreja, ki jih ni malo v današnjem času, se prenašajo hitro in imajo strašne posledice, če niso pravočasno odkrite in zdravljene. Toda ne smemo podcenjevati tudi duševne nevarnosti. Pod vplivom romantičnih knjig, filmov in prepričevanj drugih žena, ki hočejo opravičiti svoj postopek, mnoga mlada dekleta pričakujejo od prvega ljubezenskega doživetja veliko srečo in zadovoljstvo. Toda v resnici tudi v zakonu često mine mnogo časa do obojestranske ljubezenske prilagoditve. Če se javijo še druge težave — strah pred zanositvijo, občutek krivde ali da se bo fant premislil, tedaj niti dekle, niti fant ne moreta pričakovati zadovoljitve v ljubezni. Take bojazni imajo svojo osnovo. Ko so psihologi raziskovali posamezne primere se je izkazalo, da se pari, ki so imeli pred zakonom spolne odnose, dvakrat pogosteje razidejo kakor ostali. Brez dvoma, večina fantov ima manj interesa za zakon, če so že preje spali s svojo prijateljico, medtem ko je njen interes, nasprotno fantovemu, večji. Dalje je dokazano, da se zakonski pari, ko so pred zakonom imeli spolne odnose lažje razidejo in da se pogosteje v zakonu varajo. Predzakonska intimnost izgleda, pogosteje vodi zlom v tem ali onem smislu, kakor pa čvrsto povezanost. če neko dekle, potem ko je dobro premislila o vseh nevarnih trenutkih, pride do zaključka, da se ji ne izplača toliko tvegati, potem mora svojemu prijatelju jasno povedati svoje stališče in ga prositi, da ji pri tem pomaga. On ji lahko reče: »Ce bi me zares ljubila, bi to naredila!« ona pa mu lahko mimo odgovori: »če bi me zares ljubil, me ne bi v to silil!« V taki situaciji morata oba vztrajati, da najdeta druge oblike medsebojnih odnosov, da sta pogosteje v družbi neke tretje osebe, staršev ali prijateljev, šport lahko v veliki meri zmanjša seksualne napetosti. A če je prepozno? Ako je neko dekle zaradi neke napake spravila svoje življenje v nesrečo in čita te vrstice, ji lahko s sigurnostjo zaupamo, da je mnogo važnejše kaj dela danes in jutri kot ono, kar je napravila včeraj. Ako nekdo napravi nekaj proti svojim moralnim načelom ali vladajočim moralnim zakonom je popolnoma jasno, da bo trpel zaradi občutka krivde. Važno je, da dekle samo do sebe nima občutka samopomilovanja in da samo sebe ne ponižuje, ker to ne bi koristilo nikomur, a storjeno napako ne more zanikati. Nobena življenjska izkušnja ni brez vrednosti, če se iz tega nekaj nauči. Napake in zablode lahko obogatijo in napravijo ljudi boljše. Ako je neko dekle z nekim prijateljem imelo intimne odnose, ker je mislila, da ga ljubi, ona morda misli, da se mora zdaj zaradi svoje časti z njim poročiti. Morda ona misli, da sedaj, ko je pripadla svojemu ljubavniku, ne sme pogledati nikogar več. čeprav ji je čas odprl oči, da vidi značajnostne črte svojega prijatelja, iz katerih lahko zaključi, da bi bil zakon z njim nesrečen, je vseeno čustveno vezana nanj. Ali lahko zdaj z njim prekine, ko se je spustila tako daleč? Naravno lahko in to čimpreje. Navada, nesigurnost in skupni občutek krivde niso dobri temelji zakona. Kakor smo že rekli: ako so dekletu njena čustva postala jasna, naj to svojemu prijatelju čimpreje pošteno prizna. Samo tako se lahko očuvata pred nesrečnim zakonom. Spolni nagon je močna prirodna moč. Če je lahkomiselno izživet, lahko izzove mnogo čustev, ki lahko uničijo vsako srečo. Nasprotno pravilno doživet, lahko napravi življenje lepo in bogato. KALKULACIJA ZA EKONOMSKO NAJEMNINO PO STANOVANJIH V ND Vrsta stroškov Stanovanje hišnika Garsonjera Soba z 1 ležiščem Soba z 2 ležišči ■ n ■ 1 os. 2 os. 1 oseba + otrok 2 osebi 1 os. + otr. 1 oseba 1 oseba + otrok ■ ■ ■ ■ BRALCI — BRALKE! PIŠITE V UREDNIŠTVO, Najemnina stanovanja 77,16 57,55 57,55 57,55 56,10 56,10 37,23 3733 ■ ■ Najemnina za opremo 5,19 9,75 9,75 9,75 9,75 5,19 5,19 s ČE VAS KAJ POSEBNO Stroški ogrevanja 37,00 23,15 23,15 23,15 21,78 21,78 13,64 13,64 ■ ■ ZANIMA Z ZDRAVSTVE- Stroški osebja 22,20 49,30 98,60 49,30 98,60 49,30 4930 49,30 ■ NEGA PODROČJA. NA Prisp. za upor. mest. zemlj. 4,00 2,30 230 2,30 2,30 2,30 1,50 1,50 ■ Odvoz smeti in leša 3,90 1,95 1,95 1,95 1,95 1,95 1,30 1,30 ■ VPRAŠANJA VAM BO- Stroški elektrike — 3,00 6,00 6,00 6,00 6,00 3,00 6,00 ■ DO ODGOVARJALI NAŠI Stroški vodarine 9,00 4,50 9,00 9,00 9,00 9,00 4,50 9,00 ■ ■ ZDRAVNIKI. Skupno naj. 1.1970 (zaokrož.) 153,30 146,90 208,30 159,00 205,50 15730 115,70 12330 ■ ■ Najemnina 1.1969, zmanjšana za 23,6 % in amortizacijo (zaokroženo) 135,10 111,40 172,70 123,40 170,80 121,50 92,70 10030 ■ ■ ■ n Urednik OPOMBA: Pri najemnini za stanovanje hišnika je ekonomska najemnina, ki se bo plačevala leta 1970 znižana samo za 23,6 % ne pa tudi za ■ ■ amortizacijo. Sodeluj v Tekstilcu! Čestitke vojakov Vojak Mihael Hvasti čestita našemu kolektivu ob 40. obletnici obstoja, v letu 1969 pa nam želi še več uspeha in zadovoljstva. Čestitke in pozdrave pošilja tudi svojim sodelavkam in sodelavcem v tkalnici ter vodji izmene tovarišu Mirku Nadižovcu, Mihael Hvasti služi vojsko v Mariboru, V. P. 3609/25 VE-2. Zahvale Tovarišici Ivšičevi in tovarišu Dolencu se lepo zahvaljujem za obisk, sindikalni organizaciji in kolektivu pa za prijetno darilo. hvaležna Varlova Najtopleje se zahvaljujem za obisk na domu inženirki Zdenki Jurančičevi, Francu Čadežu, Francu Vrtačniku in Ivanu Kokalju, sindikalnemu odboru pa za poslano darilo. Zahvaljujem se tudi sodelavcem in sodelavkam za poslane pozdrave. Ko so odhajali, mi je bilo težko ob dejstvu, da sem bil 25 let tudi sam v kolektivu, sedaj pa... Vse lepo pozdravlja Albin Košir — Takole so naše ženske čakale na darilo in čestitko pred leti (tkalnica I). Izvršitev osnovnega plana meseca januarja In problematika Ob bridki izgubi mojega dragega očeta Franca JENKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka za izdajo votka v tkalnici II za venec in za izrečeno sožalje. Cilka Jenko Ob smrti moje drage mame Ane PRAPROTNIK se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Ciril Praprotnik (Dalje s 1. strani) skusma proizvodnja na novih (Sesalnih strojih zavlekla. ■S surovinami je bilo količinsko vse v redu, okrog kvalitete česane preje pa je isti problem z bombažem, kot v predilnici I. Tkalnica I je dosegla 100,2% v tekočih metrih ira 100,9% v votkih. Plan je torej izvršila v obeh pokazateljih. Preskrba s prejo je bila v redu, razen s česanko in stanično. Da bi premostili izpad zaradi nepravočasno dospelega Stankinega vlakna iz Ložnice, smo morali kupiti 12 ton stanične preje iz -uvoza, izposodili pa smo si nekaj -staničoega vlakna tudi v škofji Loki. Zastojev tako ni bi- lo. Izkoriščanje statev je bilo meseca januarja 89,9%, izdelkov I. kvalitete pa 87,0%. Tkalnica II je naredila 96,5% v tekočih metrih in 104,0% v votkih. Razlika je nastala zaradi večje gostote izdelkov, delno pa -tudi zaradi neoddamih surovih tkanin. Tkalnica II ima težave s previjanjem preje, zaradi česar je padla zaloga osnovnih valjev za prek 100%. Delno krijejo potrebe po previti preji iz obrata I, delno pa z delom v prostih sobotah. Kljub tem ukrepom pa obrat še vedno 2. nagradna križanka VODORAVNO: 1. najbolj gorata ■Javanska pokrajina, 9. najslavnejši hunski poglavar, 14. nočno popivanje, 18. po Avali imenovana kamenina, 19. močno čustvo naklonjenosti, 21. delovno območje, 23. loveči na vodne živali, 24. pijača iz vina, sladkorja in sadja, 25. prebivalci naše sosednje države, 27. tuje ime za janež, 28. dvor bivših sultanov v Carigradu (beseda je v naslovu znane Mozartove opere »Beg iz . . . .«), 29. največje pristanišče SZ ob črnem morju, 30. Rommlov brat iz rimske mitologije, ki ju je dojila volkulja, 31. reka v Angliji, ki teče skozi Northampton, 32. pridelovalec medu, 33. tvarina, materija, nohtov, 37. začetnici popularne jugoslovanske pevke zabavne glasbe, ki trenutno živi v Parizu, 38. popolna zmaga pri taroku, 39. ostanek posekanega debla, 40. zvišen prostor, šolski ali gledališki oder, 41. kraj, v bližini katerega je ljubljansko letališče, 42. središče švicarskega kantona Vaiais, 43. eno-čienik v matematiki, 44. (kratica za »tega leta«, 46. značilna pustna maslka s Ptujskega polja, 48. cunja, 49. opažna plošča, 50. glavni števnik, 51. izraelsko pristanišče ob Sredozemlju, 52. izbrana družba, 54. majhna množina tekočine, 55. tisoči del kilograma, 56. italijanski orkester zabavne glasbe, eden najboljših evropskih tovrstnih orkestrov, 59. prostor za hra- njenje listin, 60. žito, ki iga največ uporabljamo za kašo in ptičjo hrano, 61. negativno naelektren ion, 62. vodilni uslužbenec podjetja, 64. novejše umetno tekstilno Vlakno, 65. glavno mesto afriške države Gane, 66. žirafi podobna afriška žival, ki so jo odkrili šele leta 1891, 67. vrtna rastlina, (katere liste in široka stebla uporabljamo kot hrano. NAVPIČNO: 1. porok, 2. cestni zavoj, 3. židovski učitelj, 4. drugo Ime grške pokrajine Elide, 5. število brez vrednosti, 6. začetnici slovenskega pisatelja, avtorja knjige »Bajke in povesti o Gorjancih«, 7. sol klorove kisline, 8. solata iz modrega jajčevca, 9. ime izraelskega zunanjega ministra Ebana, 10. kemični znak za telur, 11. ime slovenskega umetnostnega zgodovinarja, pisatelja in esejista Cankarja, 12. letva, 13. drobiž v Indiji in Pakistanu, 14. življenjska tekočina v srcu in žilah, IS. koroški ljudski ples, 16. kostnica, 17. zaključek, 20. čebelji panj, 22. ujemanje črkovnih skupin na koncu vrstic v pesmi, 24. neumnež, 26. pripadnik naroda, ki živi v severni Norveški, švedski, Finski in Kareliji, 28. menjava bivališča, 29. reka v jugovzhodni Sibiriji, ki z Ingodo tvori šilko, 32. priimek dveh velikih nemških pisateljev — bratov (Heinrich in Thomas), 33. stoična filizofska šola, 35. malik, 36. desni pritok Drine Jugozahodno od Višegrada, 38. značilni ribniški predmet, 39. v okno vstavljeno steklo, 40. kuhinjska posoda, 41. kraj na Krasu (prejšnji Rihemberk), 42. delo v prozi ali verzih, ki biča in smeši neumnost ali napake ljudi, 43. lepo obnašanje, olika, 44. načrtovalec poteka proge, 45. kisel južni sadež, 46. levi pritok Volge Iz Urala, 47. prevara, trik (naslov popularnega dela pisatelja Svetine), 48. človek, ki prezira družbene norme, 49. sodobni slovenski skladatelj (Karol) 50. odjemnik toka pri trolejbusu, 53. ime popevkarja Leskovarja, 54. žival, ki živi v rovih pod zemljo, 55. poslednje počivališče, 57. trenje, 58. osebni zaimek, 59. čoln za reševanje ponesrečencev v gorah, 60. gostija. 63. obsežna pripovedna pesnitev, 64. pritrdilnica. 15.— Jože BREGAR, uprava 12— Franc MIHELČIČ, pred. II. 10— Jože DOVŽAN, termoc. II. 10— Slava ROJINA, tkaln. I. 9.— Justa FABJAN, tkaln. I. 8— Mirko NADIžOVEC, tkalnica I. 34. toaletni pribor za urejanje 1 2 3 4 5 6 7 8 M 9 10 11 12 13 |[ 14 15 16 17 L 18 m □ 19 20 u 21 22 23 ■ D 24 ■ □ 25 26 27 ■ j 28 J 29 Z 30 31 m J 32 □ 33 ■n 34 35 36 37 38 J s 40 C WJSS2SL' , 1 41 □ 42 □ 43 ■ 44 r; Ufi 47 m ■ r 48 49 L 50 kr- šr* ns 52 53 r 54 L 55 56 57 58 r 59 r 60 61 "I 62~ 63 “1 J 64 n j65 _____ 1 66 II 67 ne more zadovoljiti potrebe, kar narekuje mujino nabavo kriinopre-vijainih strojev. Poseben problem predstavlja kvaliteta tkanin za konfekcijo. Delno je vzrok slabe kvalitete neustrezen sudanski bombaž, večji vzrok pa predstavljajo subjektivne napake pri tkanju, kar bo možno popraviti z ustreznim sistemom nagrajevanja. Sedanji sistem je namreč premalo stimulativen. Omogočili bo tudi treba ob-jektivnejže ocenjevanje izdelkov v ekspeditu tkalnic. Plemenitilnlca I je naredila 98,8% v "tekočih metrih in 102,4"% v kvadratnih. Izpad v tekočih metrih pripisujejo filmski tiskarni, ki je bila v popravilu. Rolo tiskarna je dosegla zelo dobre "rezultate v količinah, rezultat po asortimentu pa je slabši. Povedati pa je treba, da je bil asortiment meseca januarja zelo zahteven. Količina nekvalitetnih tkanin j« bila januarja dokaj visoka, vendar se je še gibala v okviru predpisanega normativa. V obratu so tekom meseca nastopile še naslednje težave: — skozi ves mesec so se ponavljale okvare na kufnah, hotfluejiu, artosu II in smodiltiem stroju, — para je bila izredno slaba, pa 18. I. ni "bilo možno polno obratovanje obrata. Izpadle izmene je obrat nadomestil v prostih sobotah, — predelava skoraj vseh tkanin je vodena enosmerno skozi merce-rizacijo, ki nima zadostnih kapacitet, — obdelava po tisku zahteva številne dodatne faze, ki povzročajo počasen dotok variant v ad-justimico. Hitrejše gibanje artiklov skozi obrat preprečujejo tudi premajhne pralne kapacitete. Zaradi tega mora tudi belilnica prati tiskane tkanine v nočni izmeni, — nastalo je novo ozko grlo pri finiš kalandru, ki sedanjega pritiska (količin) ne zmore več, — prišlo je do težav tudi pri nabavi kemikalij in barvil. Plemenitilnlca II je naredila 98,3 % v tekočih metrih in 98,6 % v kvadratnih metrih. Vzroki za nedoseganje plana so naslednji: — visoka stopnja obdelave tkanin zahteva več dela, zaradi česar je prišlo do delnega količinskega izpada, — nov razpenjalmo-sušilrai stroj je bil od 16. do 28. januarja večkrat v zastoju, ker so se delali poskusi in priučevanja na nxxvo-montiranem ML stroju, — zaradi inventure in novoletnih praznikov je bila delno pro-ikinjena kontinuimost dela, kar je negativno vplivalo na izvršitev plana.