161
Obrtnija.
Otvorjenje Kolumbijeve razstave.
Dne 1. maja se je izvršil   točno opoludne jako po-
v
menljiv dogodek v Cikagi, otvorila se je največja svetovna razstava, kolikor jih je bilo dosedaj. Velika je bila razstava na Dunaji, mnogo lepša je bila razstava v Parizu, ali vse presega velikanska razstava v Čikagi v Severni Ameriki. Tukaj so razstavljena prirodna bogastva vse Amerike, da, vsega sveta, kaže se kulturni napredek poslednjih štiristo let, zlasti pa poslednjih sto let, od kar so svobodne Zjedinjene države. Tacega napredka poprej nikjer nam ne kaže zgodovina. Ta razstava je vsekako vredna proslave znamenitega zgodovinskega dogodka, odkritja Amerike. Odkritje novega sveta pred štiri sto leti je bil začetek nove kulturne dobe, in razstava v Cikagi bode tudi začetek nove dobe v Ameriki. Sedaj, ko bodo Američani videli vspehe svojega dosedanjega truda, bodo se še s podvojeno odločnostjo poprijeli kulturnega dela v vseh ozirih.
Otvorjenje   razstave   se je vršilo pod milim nebom
v
pri hladnem vremenu pred razstavinem poslopjem. Število gledalcev se ceni na 300.000. Gotovo se še nobena razstava ni na tako impozanten način otvorila, kakor se je ta. Program otvorjenju je bil priprost. Slep pastor je opravil molitev, proseč blagoslova z nebes na razstavo. Predsednik republike je potem imel kratek govor, v katerem je naglašal važnost razstave. Ko je dovršil, stopil je k brzojavnemu tipalcu iu pritisnil. To je bilo znamenje, da so vsi stroji v razstavi se začeli gibati. Vsa razstava se je na mah oživila. Povsod so ropotala kolesa, križale se transmisije. Ko je občinstvo drlo v razstavo, je generalni ravnatelj razstave predstavil predsedniku načelnike vseh oddelkov. Dve godbi ste neprenehoma igrali, moško pevsko društvo pa je pelo. Če tudi razstava še ni dovršena, vendar je na vse napravila silen vtis.
Pogled na razstavo popolno opravičuje naziv „belo mesto "^ kakor jo imenuje narod. Kazstava je v resnici celo mesto, in to lepo in velikansko. Nikakor ni mogoče z besedami opisati vse krasote, ki je tukaj zbrana. Najlepši sta palači za rudarstvo in elektriko. Poslednja ima deset stolpov in štiri kupole. Po lepoti se odlikuje tudi paviljon za umetnost in obrt,
V godbeni dvorani je prostora za 2000 umetnikov. Kmetijski paviljon je jako primerno olepšan. Strašno velika je dvorana za stroje, potem je pa nebrojno manjših poslopij. V vsem je na tej razstavi zastopanih 55 narodov in 37 tujih kolonij. Vsa ta poslopja in druge naprave, nasadi, jezera so stali nad 25 milijonov dolarjev. Poleg Zjedinjenih držav so na tej razstavi najbolje zastopane Francija, Nemčija, Brazilija in Japan. Vseh razstavljalcev je nad 35.000. Avstrijski oddelek je vzbujal že prvi dan občno pozornost, posebno ker je že bil skoro popolnoma dovršen, dočim so v drugih oddelkih še pridno delali in še nekaj časa poteče, da bodo dodelani
Tukaj na razstavi je postavljena cela avstrijska vas, potem opazuješ japanski trg, panoramo švicarskih planin, prekrasno mavriško palačo, pompejsko hišo, kajirsko ulico, ki pa ni tako slikovita, kakor je bila na razstavi v Parizu. Preskrbljeno je seveda sa vsakovrstno zabavo. Da moreš hitro prehoditi ves razstavni prostor, je preskrbljeno za vsakeršno vožnjo. Lahko se sprehajaš po umetno napravljenih jezerih v lahkih beneških čolničih, gondolah ; po teh jezerih, ki obsegajo vkupe 37 hektarov, pa vozijo tudi parniki na njih lepe, mične otoke. V kratkem spregovorimo kaj več o tej razstavi, danes le rečemo, da je pravo svetovno čudo.