velika prilož
\ I V • •	V •
Vegi, lepsi,
za isto ceno
Gorenjska
Banka
POTROŠNIŠKI KREDITI

www.qoienjskiglas s
24. decembra 2004
http: www.gbkr.si
I I. M	' i.-'
Za vaše jesenske nakupe lahko primrčujete tudi z najemom kredita.
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 95 - CENA 200 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 30. novembra 2004
Brata Vilko in Slavko Avsenik sta pred enainpetdesetimi leti ustvarila novo zvrst - narodnozabavno glasbo.
Begunje - Lahko bi rekli, da je bil minuli teden 'Avsenlkov teden'. V torek je Slavko Avsenik prejel nagrado Financ 2004 za izjemne gospodarske dosežke, saj je "s svojim delovanjem vrsti slovenskih rodov postavil skoraj nedosegljive mejnike tako v glasbenem kot poslovnem svetu", kot so zapisali v Financah. S svojo glasbeno skupino je namreč Slavko Avsenik prodal več kot 31 milijonov plošč. Tri dni kasneje je
Založba kaset in plošč RTV Slovenija podpisala pogodbo o sodelovanju z založbo Avsenik, kjer je direktor Založbe kaset in ploŠč RTV Slovenija Ivo Umek povedal tudi nekaj o zgodovini Avsenikove glasbe; o nastanku glasbene pravljice, ki je polna nadaljevanj. Nostalgično se je spomnil založbe Heli-don, predstavil DVD-ja ansambla bratov Avsenik Na Robleku in Po domače z Av-seniki ter podelil bratoma
Jožica Kališnik, Slavko Avsenik, Jožica Svete, Vilko Ovsenik in Igor Umek. Foto: Tina Doki
Slavku in Vilku platinasto priznanje za projekt "50 let Avsenikove glasbe". Brigita Avsenik je obenem predstavila Še nekatere projekte in izdaje Založbe Avsenik, posebej pa poudarila, da se veselijo plodnega sodelovanja z Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Slavko Avsenik pa je v petek praznoval
tudi 75. rojstni dan, kar je še dodatno obeležilo zgoraj naštete dosežke.
Glasbo bratov Avsenik poznajo vse generacije. Obstajajo številni posnemovalci, njihovi nasledniki pa so Gašperji. Dediščina se ohranja, oboževalci ostajajo.
Brata Avsenik sta v svojem pol-stoletnem delovanju zložila preko tisoč skladb, od katerih so mnoge ponarodele. Njuna Golica je najpogosteje zaigrana skladba v Evropi. Avsenikovo glasbo igra nad petsto ansamblov doma in na tujem.
Alenka Brun
Bloudkova priznanja že štiridesetič
Brdo pri Kranju - "Za nami je uspešno Športno leto, ki je bilo tudi olimpijsko, zato je bilo delo odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj zagotovo težko. Prejeli smo 65 predlogov za nagrade in plakete Športnikom in športnim delavcem in med njimi smo lahko izbrali le tri dobitnike nagrad in deset dobitnikov plaket," je ob 40. podelitvi najprestižnejših športnih nagrad na državni ravni povedal predsednik odbora Miro Cerar in tudi pojasnil, da sta med nagrajenci zgolj dva dobitnika olimpijskih odličij iz Aten, jadralec Vasilij Zbogar in judoistka Urška Zolnir, saj so drugi naši dobitniki olimpijskih kolajn nagrade že dobili. Poleg obeh bronastih olimpijcev je Bloudkovo nagrado prejel tudi Mariborčan Milan Amer za življenjsko delo v športu, posebno kegljanju. Med desetimi dobitniki plaket pa sta tudi dva Gorenjca: Andrej Franko iz Škofje Loke in Herman Berčič iz Mengša, ki sta plaketi dobila za življenjsko delo v športu.	V.S.
Spomin na Metoda Rotarja
Pristava pri Tržiču - Pred dvema letoma je za vedno odšel Metod Rotar, ki se je rodil leta 1929 v Križah. Že v mladih letih se je vključil v domače gasilsko društvo. Po drugi svetovni vojni je bil med pobudniki za ustanovitev Gasilske zveze Tržič, veliko pa je prispeval tudi k razvoju gasilstva na Gorenjskem. Še bolj pomembno dolžnost je prevzel leta 1963, koje postal predsednik Gasilske zveze Slovenije. Vodil jo je kar 13 let, eno leto pa je vodil tudi Gasilsko zvezo Jugoslavije. Sedanje vodstvo Gasilske zveze Slovenije se je odločilo, da bo na pomembnega funkcionarja v prihodnje spominjala plošča na Rotarjevi hiši v Pristavi. Minulo soboto so jo odkrili pokojnikova žena Meta Rotar, sin Mitja, predsednik GZS Ernest Eöry in predsednik PGD Križe Matjaž Potočnik. Poleg gasilcev iz vse Slovenije so se poklonili spominu Tržičana, ki je odšel v pokoj kot generalni direktorLjubijand88$al1^B>tudi predstavniki iz gospodarstva, bančništva, politike in vodstva občine (na sliki). Stojan Saje
Gorenjci družinam v Posočju

Tri gorenjska podjetja bodo z donacijo 7,5 milijona tolarjev pomagala trem družinam v Posočju.
Krai\j - Vlada je pri odpravljanju posledic letošnjega potresa v Posočju predvidela tudi pomoč v obliki donacij in s spremembo zakona uvedla posebne davčne olajšave za tiste, ki bodo darovali prizadetim. Na vladni poziv so se odzvala tudi ugled-
na slovenska podjetja. Septembra je po besedah ministra za okolje, prostor in energijo mag. Janeza Kopača prvih devet podjetij že podpisalo donatorske pogodbe, s katerimi so sedmim družinam podarili nadomestne hiše. Skupaj s tujimi donatorji
Od leve: Bojan Domenih, Janez Kopač in Drago Štefe.
bo hiše dobilo 14 družin. Ostali darovalci pa bodo prizadetim ' družinam podarili večje denarne zneske in jim tako olajšali obnovo poškodovanih domov. še največ darovalcev je z Gorenjskega, s čimer se kaže solidarnost sosednje pokrajine do prizadetih v naravni nesreči, je ob slavnostnem podpisu donatorskih pogodb na sedežu Elektra Gorenjske v petek dejal minister Kopač.
Prvim trem med desetimi najbolj ogroženimi bodo darovali Elektro Gorenjska, Gorenjske elektrarne in Merkur. Tako so prvi možje teh podjetij, Jože Knavs, predsednik uprave Elek-■ tra in član uprave Andrej Su-šteršič, Drago Štefe iz Gorenjskih elektrarn, Bine Kordež iz Merkuija ter minister za okolje mag. Janez Kopač s prejemniki dotacij podpisali pogodbe o do-nacijah. Elektro Gorenjska je pet milijonov tolarjev namenilo
Novo razvojno jedro občine
V januarju bodo pripravili razpis za oddajo zemljišč na območju
gospodarske cone Todraž v najem.
Todraž - V drugi polovici prihodnjega leta bo, napoveduje župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, na območju nekdanjega Rudnika Žirovski vrh zaživela gospodarska cona Todraž. Ta čas 37 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče komunalno opremljajo, v januarju pa bodo pripravili javni razpis, na katerem bodo poslovne površine ponudili v najem po subvencionirani ceni.
"Z zapiranjem številnih podjetij so v občini v zadnjem obdobju veliko izgubili. Z aktivnostmi za revitaliziranje območja nekdanjega rudnika zato želimo ustvariti pogoje za nadaljnji gospodarski razvoj kraja," je ob tem poudaril direktor regionalne razvojne agencije BSC Poslovno podporni center Kranj Bogomir Filipič. Na tem
območju naj bi tako v prihodnje vzpostavili novo razvojno
jedro občine, ki naj bi ponudilo vsaj dvesto novih delovnih mest. Občina želi z razpisom privabiti naložbenike, ki imajo resen namen za vlaganje na tem območju. "Zemljišča bomo zato najprej ponudili v najem, in sicer po dva evra za kvadratni meter na leto," je razložil župan Jože Bogataj.
Več na tretji strani.
Mateja Rant
v
za obnovo hiše Darka Sulerja
v
iz Cezsoce. To je družina z največjim Številom otrok v tej vasi in obeta, da bo življenje v teh krajih ostalo kljub neugodnim pogojem in pogostim naravnim pretresom. Merkur bo prispeval sredstva v višini dveh milijonov za obnovo hiše Zekirija Alive-bija iz Kota, po besedah ministra Kopača slaščičarja z najboljšim sladoledom v Posočju. Gorenjske elektrarne pa bodo za obnovo hiše družini Bojana Domeniha iz Rupe prispevale
pol milijona tolarjev.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
CO H O
KD VD KD
CN
m ro
O
hv O
^ TT
CN CS

GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Dober kandidat le Božič
Za Jožeta Zupančiča, predsednika kranjskogorske SLS. Janez Podobnik ni dober ministrski kandidat. Stranki očita, da izganja vse, kar diši po nekdanji SKD.
Krai\jska Gora - Predsednik občinskega odbora SLS v Kranjski Gori Jože Zupančič zahteva takojšnji sklic izrednega volilnega kongresa SLS. Med očitki, ki jih namenja sedanjemu vodstvu stranke, ni samo slab volilni rezultat, temveč z izjemo Janeza Božiča tudi slabi strankini kandidati za ministre. "Zadnji izbor članov za ministre nove vlade (razen prometnega) pove vso tragiko v stranki," meni Zupančič. Predsedniku SLS Janezu Podobniku, kandidatu za ministra za okolje in prostor, ta kritika zagotovo prav nič ne diši.
Zupančič meni, da je SLS, ki je pogorela na evropskih in dr-žavnozborskih volitvah, brez potrebe povzročila zaplet v zadnji vladi in iz nje izstopila. Vodstvu stranke pripisuje krivdo za slabo finančno stanje v stranki, za notranjo nestabilnost in neenotnost, v kateri imajo veljavo le kmetje, ostali pa da so manj kot nič. Očita mu tudi "izganjanje iz stranke vsega, kar je krščansko. Vsi, ki dišimo po SKD, smo bili in smo nezaupanja vredni." Zdi se mu slabo, ker stranka nikoli ni izrekla priznanja nekdanjemu kmetijskemu ministru Francu Butu za dobro ministrovanje.
Po njegovem niti ni jasno, ali je SLS politična ali stanovska
organizacija kmetov, volivci pa nikoli ne vedo, ali "prihajamo ali odhajamo, pri državljanih smo dobili privdih nestabilnih in nezaupanja vrednih ljudi. Vrh stranke ni nikoli pokazal, da smo desni sredinci, volivci nas vidijo bolj leve od levih strank."
Zupančič vodstvu stranke tudi zameri, da nikoli ni pripravilo analizo vzrokov propadanja stranke, v kateri je po njegovem odločanje preorganizirano in neučinkovito samo zato, "da lahko vsak dobi funkcijo in potem z njo maha, brez da bi se trudil in deloval v korist stranke." Zato meni, da bi morala SLS nujno spremeniti statut, za kar so njeni organi na zadnjem kongresu tudi prejeli mandat, vendar niso ničesar storili.
"Predlagal bi tudi, da vsi sedanji člani organov odstopimo," še predlaga Zupančič, ki je s predlogom po sklicu izrednega kongresa počakal zato, da ne bi prejemal očitke o oviranju vstopa stranke v novo vlado, za kar se
y
je sicer tudi sam zavzemal. "Zal pa ne s tako ekipo za ministre. Kot sem dejal, podpiram samo Janeza Božiča," še pravi Zupančič, ki se boji, da bo vodstvo stranke naredilo vse, da njegovega predloga za izredni kongres v SLS sploh ne bodo obravnavali.
Simon Šubic
Zgornja Gorenjska po svoje s smetmi
Jesenice - Skupna strategija ravnanja z odpadki je tema, o kateri se gorenjske občine že osem let vedno znova pogovarjajo in ne dogovorijo. V ta namen so ustanovile konzorcij CERO - Center za ravnanje z odpadki, kjer se je izoblikovalo že več idej, od sežigalnice odpadkov, kije doživela popoln polom in odpor prebivalstva, do oblikovanja podregijskih centrov za obdelavo, razvrščanje, predelavo in kompostiranje odpadkov.
Leto 2007, ko bo vsaka občina morala imeti natančno izdelano pot odlaganja odpadkov skladno z evropskimi usmeritvami, se nezadržno bliža. Zupani šestih zgornjegorenjskih občin so se že junija zavezali do novembra sprejeti obvezujoče sklepe, ki bi pomenili nadaljnji korak v smeri priprave enotne strategije ravnanja z odpadki. Julija so še upali, da bo le-ta regijska, kar pa se, kot je videti, odmika v nedoločno prihodnost. Zato so na novembrskem sestanku sklenili pripraviti lastno strategijo, to je za območje zgornje Gorenjske, ki bo sicer čim bolj vključevala regijske rešitve, vendar pa bo predvidela rešitve za primer, da skupnega dogovora za celotno Gorenjsko ne dosežejo pravočasno ali pa sploh ne.
Pobudo za premik z mrtve točke je dal jeseniški župan Boris Bre-gant, ki vidi možnosti skupne sortirnice odpadkov pod deponijo Mala Mežakla, čeprav se bosta o najugodnejši legi še dogovarjali jeseniška in radovljiška občina. Odlaganje ostankov pa je možno urediti v kombinaciji med deponijo na Mali Mežakli in bodoči na Črnivcu v radovljiški občini. Ob ločenem zbiranju odpadkov je na Mali Mežakli dovolj prostora za odlaganje iz šestih občin, morda se pridruži še Tržič, najmanj do leta 2020: Zupani zgornjegorenjskih občin so delovni skupini, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki komunalnih podjetij, naložili, naj predlog lastne ureditve za njihovo območje pripravi do konca letošnjega leta. Predsednik CERO in radovljiški župan Janko S. Stušek naj bi o tem obvestil ostale članice konzorcija, župani pa se bodo ponovno sestali 7. decembra.	M. K.
Mengeški župan namesto Janše
Mengeš - Župan občine Mengeš Tomaž Štebe (SDS) bo v državnem zboru na mestu poslanca nadomestil predsednika vlade Janeza Janšo, je ugotovila republiška volilna komisija. Štebe je že podal izjavo, daje pripravljen opravljati poslansko funkcijo, mandat pa mu mora potrditi še državni zbor.
V primeru izvolitve vlade v taki sestavi, kot jo je predlagal Janša, bo svoja mesta izpraznilo Še pet sedanjih poslancev. Andreja Baju-ka (N.Si) naj bi nadomestil 47-letni upokojenec Ciril Testen, Janeza Drobniča (N.Si) 42-letni magister znanosti Franc Capuder, Andreja Vizjaka (SDS) naj bi zamenjal 43-letni ekonomist Ivan Grill, Milana Zvera (SDS) bo najverjetneje zamenjal 42-letni pravnik Zvonko Černač, namesto Andreja Bručana (SDS) pa bo poslanka postala 44-letna pravnica Polonca Dobrajc, ki je leta 2000 kot poslanka SNS podprla Bajukovo vlado. Vsi nadomestni poslanci morajo sicer predhodno podati soglasje.
Ali bodo v poslanskih klopeh potrebne le omenjene zamenjave, bo znano, ko bodo ministri izbrali po enega državnega sekretarja. Zaradi spremenjenega zakona o vladi, ki so ga po hitrem postopku sprejeli že v tem sklicu, seje namreč mirovanje poslanske funkcije razširilo tudi na državne sekretarje.	S.S.
Poslanski klub LDS je zanimala vsebina pričanja kandidata za notranjega ministra Dragutina Mateja pred preiskovalno komisijo o t.i. orožarski vsebini. S poizvedbami so bili zadovoljni, kaj so prebrali,
pa zaradi zaupnosti spisa niso povedali.
Ljubljana - Po včerajšnjih predstavitvali osmih ministrskih kandidatov pred pristojnimi pai;famentarnimi odbori se bo pred delovnimi telesi državnega zbora danes predstavila še druga polovica predlaganega vladnega kabineta, o katerem bodo poslanke in poslanci odločali še ta teden. Še preden pa so se zaslišai\ja kandidatov začela, so poslanci opozicijske LDS dvignili nekaj prahu okoli kandidata za notranjega ministra Dragutina Mateja, saj so zaradi njega zahtevali vpogled v arhiv državnega zbora.
Poslanski klub liberalne demokracije je že v četrtek od predsednika državnega zbora Franceta Cukjatya zahtevala, da poslancem LDS omogoči vpogled v arhiv državnega zbora, saj se želijo pred odločanjem o kandidatu za notranjega mini-
stra seznaniti z vsebino njegovega pričanja pred preiskovalno skupino državnega zbora. Dragutin Mate je namreč pričal pred preiskovalno komisijo, ki je v letih 1996 - 2000 raziskovala vpletenost in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z
najdbo orožja na mariborskem letališču in v skladišču Ložnica. Dragutin Mate je namreč v začetku devetdesetih let opravljal različne funkcije v obrambnem ministrstvu, ki ga je tedaj vodil novi predsednik vlade Janez Janša. Med drugim je delal tudi v tajni službi obrambnega ministrstva, leta 1992 pa je prevzel funkcijo svetovalca za mednarodno sodelovanje v kabinetu ministra.
Predsednik državnega zbora jim je v petek vpogled v arhivsko gradivo tudi omogočil. V zaprašene zapisnike so pogledali poslanci Davorin Terčon,
Darja Lavtižar Bebler in Milan M. Cvikl. Ker gradivo nosi oznako "zaupno", poslanci po opravljenem delu o vsebini zapisnikov niso smeli govoriti, so pa sporočili, da so pridobili potrebne podatke, na osnovi katerih se bodo lahko ustrezno pripravili na zaslišanje kandidata za notranjega ministra. So s tem napovedali, da se bo Dragutin Mate pošteno preznojil pred odborom za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, se je videlo včeraj. Pozitivno mnenje mu je kljub vsemu zagotovljeno, saj imajo pozicijski poslanci večino v tem I7-članskem telesu, kakor tudi v ostalih dvanajstih odborih, pred katerimi se predstavljajo bodoči ministri.
Pred omenjeni odbor sta včeraj stopila Še kandidat za ministra za javno upravo Gregor Vi-rant in kandidat za pravosodnega ministra Lovro Sturm. Včeraj so imeli zaslišanje še naslednji ministrski kandidati: za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, za regionalni razvoj in lokalno samoupravo Darinka Mrav-Ijak, za zdravje Andrej Bru-čan, za delo Janez Drobnič ter za visoko šolstvo in znanost Jure Zupan. Danes so na vrsti še kandidati ministrov za finance Andrej Bajuk, za kmetijstvo Marija Lukačič, za kulturo Vaško Simoniti, za šolstvo in šport Milan Zver, za okolje in prostor Janez Podobnik, za gospodarstvo Andrej Vizjak, za obrambo Karel Erjavec in za promet Janez BožiČ.
Simon Šubic
Klicali smo v Poljansko dolino!
Poljanska dolina - V minulih
dveh tednih smo časopis predstavili na območju Poljanske doline. Poklicanim smo tudi tokrat zastavili nekaj aktualnih vprašanj z njihovega "terena". Zanimalo nas je, ali so zadovoljni z zdravstveno oskrbo v Gorenji vasi, sedaj ko so na novo zaposlili zdravnika in zobozdravnika. Drugo vprašanje se je nanašalo na zadovoljstvo občanov nad ločenim zbiranjem odpadkov, ter zadnje, kako so uporabniki mobilnih telefonov zadovoljni s pokritostjo mobilnega signala po njihovi dolini.
Pripravljenost za sodelovanje je bila velika, saj je v anketi sodelovalo 851 vprašanih. Več kot 63 odstotkov vprašanih je zadovoljna z zdravstveno oskrbo v ZD Gorenja vas, skoraj 12 odstotkov o tem nima mnenja, kar bi lahko pomenilo, da so zdravi
in tja ne zahajajo, še vedno pa ima 23 odstotkov vprašanih svojega zdravnika v Škofji Loki ali kje drugje. 71 odstotkov vprašanih je tudi zadovoljna z ločenim zbiranjem odpadkov, medtem ko jih 21 odstotkov meni obratno. Od tega jih skoraj polovica ni zadovoljna z odvozom odpadkov, 15 odstotkov jih meni, da o samem načinu ločenega zbiranja niso dovolj dobro poučeni, 8 odstotkom se zdi storitev predraga, ostali pogosti odgovori pa so bil: da je premalo kontejnerjev in odlagalnih površin, so le-ti preveč oddaljeni ali premajhni, smetarji vse naložijo na isti kamion, ljudje ne odlagajo pravilno ... Glede pokritosti z mobilnim signalom jih je 43 odstotkov zadovoljnih, ostali pa menijo, da bi bilo lahko bolje, seveda je odgovor odvisen od tega, kje vprašani stanuje oz.
največ telefonira preko mobilnega telefona.
Ob koncu bi radi tudi v našem imenu čestitali vsem 1.0(X) novim naročnikov. Še posebej pa tistim, ki ste imeli to srečo in ste (boste) dobili tudi obljubljene nagrade. S kratkimi anketnimi vprašanji in pridobivanjem no-
vih naročnikov v našem klicnem centru tako nadaljujemo po Gorenjskem. Kdor ima zanimivo vprašanje ali želi postati novi naročnik Gorenjskega glasa, pa nas lahko pokliče na 517-00-00!
Vodja klicnega centra
Matevž Pintar
Kako ste zadovoljni z novim, ločenim zbiranjem
odpadkov v občini?
Nisem zadovoljen 20,9%
Brez mnenja 8.2%
Zadovoljen sem 70,8%
N=850
Ste zadovoljni z zdravstveno oskrbo v zdravstvenem domu Gorenja vas sedaj, ko so zaposlili novega zdravnika
in zobozdravnika?
V redu Je 23,6%
Nisem zadovoljen 1,9%
Nimam mnenja 11,8%
Zelo sem zadovoljen 40,2%
Zdravnika Imam drugje 22,6%
N=851
Kako pa ste zadovoljni s pokritostjo mobilnega signala
na območju občine?
Pokritost je slaba 12.7%
Neprimerna 6.4%
Ne poznam, ne uporabljam 13,4%
Lahko bi bilo bolje 24,1%
Pokritost je dobra 43.4%
N=845
'.sN ' v
i
Torek, 30. novembra 2004
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
KOMENTAR
Osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča razdelil kranjske občinske svetnike.
Kranj - Člani sveta Mestne občine Kai\j so se v sredo ob obravnavi osnutka odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem-yišČa zadržali predvsem ob predlagani oprostitvi plačila za nezazidana stavbna zem^išča, ki so v kmetijski rabi, pobuda za spremembo namembnosti v stavbna pa je prišla z občine.
, a
Odbor za prostor, denimo, ki ga vodi Janez Osojnik, je namesto trajne oprostitve predlagal oprostitev za deset let, Igor Velov je bil za postopno naraščanje obveznosti plačevanja, tako da bi četrto leto zavezanci plačali polno nadomestilo, medtem ko je Aleš Sladojevič načeloma nasprotoval oprostitvi v interesu, da se nezazidana stavbna zemljišča čim prej pozidajo in s tem pocenijo gradbene
parcele, kar je bil tudi zakonski cilj uvedbe nadomestila.
Janez Bohorič je kot mestni svetnik dejal, da obdelovanje kmetijskega zemljišča in plačevanje nadomestila ne gre skupaj, kot predsednik uprave družbe Sava pa je povedal, da je Sava od prihodnjega leta naprej pripravljena zavezancem refundirati plačila nadomestila za tista nezazidana stavbna zemljišča, ki so rezervirana za njen raz-
voj, in to tako dolgo, dokler teh zemljišč ne bo potrebovala.
Direktor občinske uprave Ivan Hočevar je povedal, da je občina vse pritožbe kmetov na letošnje odmere pozitivno rešila in davčni upravi že posredovala dopis o utemeljenosti pritožb in oprostitvi plačila nadomestila.
Ob skrbi za kmete je razprava o drugih novostih, ki jih prinaša osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kar nekako zbledela. Zanimivo je bilo stališče komisije občinskega sveta za kmetijstvo. Kot je dejal Andrej Tavčar, se komisija zavzema za pravičnejšo obremenjenost in predlaga po-
Sava je pripravljena kmetom za zemljišča, na katera se bo širila, refundirati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč tako dolgo, dokler zemljišč ne bo potrebovala. - Foto: Tina Dok
večanje plačila nadomestila za tretje območje. Branko Grims pa je protestiral proti bistvenemu povečanju obveznosti za "navadne" ljudi. Če bi bili problem samo kmetje, bi po njegovem prepričanju zadoščal zgolj popravek zdaj veljavnega odloka, novi pa je očitno pisan za večino zavezancev, je dejal Grims. Da je skok obveznosti pretiran zlasti za relativno neopremljena stavbna zemljišča, je opozoril tudi Aleksander Ravnikar.
Po zdaj veljavnem odloku bo letos Mestna občina Kranj zbrala predvidoma 662,4 milijona tolarjev od nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, po novem odloku bi 743,5 milijona tolarjev, vendar ob bistveno spremenjenih deležih posameznih kategorij zavezancev. Gospodarstvo, poslovna in trgovinska dejavnost bi ostali praktično na enakem, bistveno večja obremenitev pa je predvidena za družbeno in stanovanjsko dejavnost.
Osnutek odloka so kranjski mestni svetniki pospremili v nadaljnjo "obdelavo" s svojimi predlogi vred. Katere bo občinska uprava v predlogu odloka upoštevala in katere ne, glede na to, da se na nekaterih področjih med seboj "tepejo", vseh zagotovo ne. Torej bodo morali biti mestni svetniki ob sprejemanju predloga prejkone pripravljeni na kompromis.
Helena Jelovčan
Vilma stanovnik
Zgolj slava ne napolni želodca
Veliko lepih besed je bilo v olimpijskem letu napisanih in izgovorjenih o uspehih naših športnikov, marsikdo se je trkal po prsih ob dejstvu, da smo majhen narod, i' Športu pa dosegamo uspehe, ki nam jih zavidajo tudi mnogi večji in bogatejši narodi. Toda športniki sami, tisti, ki so krojili svoje uspehe in naš ponos, so včasih med vrsticami, nekajkrat pa jasno in naglas povedali, da so uspehi in slava že lepa stvar, da pa hitro minejo, mnogim pa na policah ostanejo zgolj pokali in kolajne.
Seveda ni vedno in v vseh Športih enako. So pač tako imenovani medijsko odmevni športi, ki so privlačni za sponzorje in za oglaševalce. Ti športnikom, ki jim medijski pomp ni odveč, lahko prinesejo lepe kupčke denarja. So tudi športi in Športniki, ki jim drŽava nameni socialno varnost v obliki službe v vojski in policiji, pa tudi športi, ob katerih najbolj pridni in vztrajni uspejo dokončati zahtevno šolanje in po končani športni karieri dobiti službo.
Kaj pa ostane drugim, ki so v boju za rezultati, za svojo slavo in slavo države ostali na pol poti, ki niso uspeli dobiti služb, ki so jim klubi dolžni denar za leta nazaj, ki so po poškodbi ali zaključku kariere ostali tako rekoč na cesti, brez pravih možnosti? Da je takih primerov kar nekaj, da pa tudi ostali športniki, ki po zaslugi svoje iznajdljivosti ali ob pomoči najbližjih niso na robu preživetja, še zdaleč niso zadovoljni s svojim statusom, z delom svojih društev in zvez, ne nazadnje pa tudi z zakonom o športu in davčno zakonodajo. so odločno in naglas povedali prejšnji teden, ko so ustanovili svoj sindikat. Opozorili so, da pri nas ni praktično nikogar, ki bi se zavzel za pravice športnikov in da se mnogokrat počutijo zgolj orodje v rokah tistih, ki živijo od športa, pa Še zdaleč niso športniki.
Kako bo v prid športnikov delal na novoustanovljeni sindikat, je seveda težko napovedovati. Dejstvo pa je, da gotovo (po izkušnjah iz tujine) predstavlja pot do tega, čemur v urejenih družbah pravijo urejen status Športnikov. V sosednji Madžarski pa so na primer za športnike, ki osvojijo olimpijske kolajne, uvedli celo tako imenovano rento, ki jo dobivajo po 35. letu (njihovi trenerji pa po 45. letu) in ni odvisna od njihovega siceršnjega premoženjskega stanja. Podobno 7V tudi i- nekaterih drugih državah in ob letošnjih podelitvah Bloudkovih priznaj je velikan slovenskega športa Miro Cerar povedal, da si tudi klub slovenskih olimpijcev prizadeva, da bi vsaj dobitnikom olimpijskih odličij po končani športni karieri ostalo kaj več kot zgolj čast in slava, od katerih pač noben želodec ne ostane poln.
r
Drugo leto začetek gradnje v coni
Volilni zaplet
Komunali
GLAS
V
Člani sveta Mestne občine Kranj oporekajo načinu Naložbenike bodo izbirali na podlagi njihove dejavnosti, finančne uspešnosti, podjetniškega izvolitve predsednika nadzornega sveta Komunale
načrta in načrta števila zaposlenih.
in zahtevajo, naj bo predsednik iz mestne občine.
Todraz - ''Cene zemljišč so ponekod tudi ugodnejše, a tu odtehta lo-kacga," meni eden od podjetnikov, ki se je minuli teden udeležil predstavitve nove gospodarske cone Todraž, Za gradnjo na območju cone se po besedah župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja ta čas že zanima okrog šest morebitnih naložbenikov, ki bi širili svoje dejavnosti. Ukvarjajo se s predelavo lesa, livarstvom, gradbeništvom ter obdelavo kovin in kamna.
S proizvodnjo plastike in kovine pa se ukvarja podjetnik Bojan Fi-lipič, ki bi svojo dejavnost v Todraž preselil iz cerkljanskega hribovja. "Lokacija je izredno zanimiva, ker je bliže središču. S preselitvijo obrata bi povečal tudi število zaposlenih," je pojasnil svoje namere. Ta čas so v podjetju zaposleni štirje, v prihodnje pa načrtuje deset do dvanajst delovnih mest. Izbor kandidatov za vlaganja na območju cone bo opravila posebna komisija, je razložil direktor regionalne razvojne agencije ESC Poslovno podporni center Kranj Bogomir Filipič. "Odločitev bodo podali na podlagi finančne uspešnosti poslovanja, podjetniškega načrta in načrta števila zaposlenih ter same dejavnosti." Pri občini ta čas hitijo z urejanjem cone, da bi prihodnji naložbeniki lahko čimprej začeli graditi na tem območju. Tako so že pripravili večino projektov za komunalno opremljanje zemljišča, začeli so graditi tudi vodovod do te cone. "Vrednost projekta je ocenjena na 304 milijone tolaijev, pri čemer je občina uspešno kandidirala na razpisu za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 190 milijonov tolarjev," je razložil Filipič. Kot pravi Bogataj, bi se namreč čimprej radi znebili pridev-
ka, da so občina s posebnimi razvojnimi potrebami.. Tranzicija jim je vzela štiri podjetja - Rudnik Zi-rovski vrh, Alpino, LTH Poljane in Jelovico. Z gospodarsko cono Todraž bi tako radi občini vrnili gospodarsko moč in omogočili nadaljnji ekonomski razvoj. Obenem
se je začela leta 1990. Takrat so sprejeli sklep o začasnem prenehanju izkoriščanja uranove rude, dve leti kasneje pa je sledil zakon o trajnem zapiranju rudnika," je razložil direktor Rudnika Žirovski vrh Franc Avberšek in dodal, da je država prva sredstva za to namenila šele v letu 2001. Doslej so uresničili malo čez polovico programa zapiranja, dokončno pa naj bi ga
zaprii do leta 2007. "Z brezplačnim prenosom zemljišča Rudnika Žirovski vrh na lokalno skupnost pa bomo pomagali ohranjati gospodarsko moč območja zaradi iz-
z gospodarsko cono Todraž nastaja še druga cona Dobje, kjer pa bodo zemljišča na voljo po ekonomskih cenah.
Sočasno z urejanjem gospodarske cone se odvija zapiranje Rud-
y
nika Žirovski vrh. "Negotova usoda Rudnika Žirovski vrh, ki je v najboljših časih zaposloval 530 ljudi, ta čas pa ima 40 zaposlenih.
gube delovnih mest, ki je bila posledica zapiranja rudnika." Po zaprtju jame in ureditvi odlagališč jamske in hidrometalurške jalovine ne bo po zagotovilih Franca Avberška nobenih vplivov na okolje, ki jih je povzročalo izkoriščanje uranove rude, tako da bodo trajno zavarovali okolje in zdravje ljudi.
Mateja Rant
Krai\j - Vprašanje je na sredini seji mestnega sveta sprožil Vitomir Rožej. Zanimalo ga je, zakaj nadzornega sveta ne vodi predstavnik mestne občine kot največje druž-benice Komunale, pač pa šenčurski podžupan Ciril Ko-zjek. Zanimalo ga je tudi, kdo je Janeza Freliha pooblastil za vodenje konstitutivne seje nadzornega sveta do izvolitve novega predsednika in podpredsednika.
Janez Frelih, tudi član mestnega sveta, je pojasnil, da gaje kot namestnika prejšnjega predsednika Mohorja Bogataja (ta je bil pač odsoten) za vodenje seje zaprosil direktor Komunale Jože Stružnik. Sejo je Frelih vodil do izvohtve novega predsednika. Predlog za Cirila Kozjeka je bil usklajen s predstavniki lastnikov Komunale, torej obČin. "To pa je bilo tudi vse," je pojasnil Janez Frelih.
Stane Štraus je dodal, da je kot novi član nadzornega sveta za predsednico predlagal Kranjčanko Alenko Podbevšek, vendar njegov predlog ni dobil podpore niti med ostalimi štirimi predstavniki iz Mestne občine Kranj. Vitomir Rožej je menil, da bi morala Mestna občina Kranj za zaščito svojih interesov v Komunali - ne nazadnje gre Komunali iz proračuna približno dve milijardi tolarjev na leto - spodbijati postopek izvolitve novega predsednika nadzornega sveta, ker "volitev ni vodil pravi Človek" (Janez Frelih). Daje treba preveriti postopek, sta pritrdila tudi Aleksander Ravnikar in Branko Grims.
Potek volitev nam je v petek pojasnila Saša Pegam iz Komunale, iz njega pa je moč razbrati, da so bile volitve korektno opravljene. V nadzornem svetu Komunale je devet članov, od katerih jih šest predlaga skupščina Komunale, in sicer pet na predlog Mestne občine Kranj in enega na predlog drugih šestih občin družbenic, tri pa predlaga svet delavcev Komunale. Predlog za Cirila Kozjeka kot predsednika nadzornega sveta je bil usklajen med predstavniki občin in gaje podprlo osem članov, medtem ko je Štrausov predlog za Alenko Podbevšek dobil le en glas. Za podpredsednika nadzornega sveta je bil izvoljen Branko Mesec iz Mestne občine Kranj.
Vprašanje je torej, zakaj Mestna občina Kranj kot večinska družbenica Komunale ni vztrajala, da tudi v tem mandatu nadzorni svet Komunale vodi kranjski predstavnik, ampak se je zadovoljila s podpredsedniškim mestom. Da bi ustregla županom drugih občin?
Helena Jelovčan
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek. Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Suzana P. Kovačič, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žle-bir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Jasna Paladin, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 {sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je pottednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za november: 2.200 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

6»v; F.b
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Občina obljublja rešitev
Otoče - Člana radovljiškega občinskega sveta Primož Jeglič in Maksimiljan Kalan sta dala pobudo županu o^. občinski upravi, da naj občina čini prej resi problem oskrbe s pitno vodo v OtoČah, saj sanacija divjega odlagališča nad zajetjem ni povsem odpravila nevarnosti za morebitno onesnaženje vode. V občinski upravi in Komunali Radovljica se zavedajo, da je vodno zajetje Otoče zelo občutljivo, saj je na terenu z izrazitimi kraškimi značilnostmi in veliko prepustnostjo. Kot so zapisali v odgovor, vodni vir ogrožajo lokalna deponija, neprimerna obdelava kmetijskih zemljišč v zaledju ter kalna voda ob daljših nalivih. Rešitev tega problema je ena od prednostnih nalog, zato so se v občini ob pripravi proračuna za naslednji dve leti že dogovorili s Komunalo Radovljica, da jo bo uvrstila v gospodarski načrt za prihodnje leto. Sanacijo bodo izvedli s povezavo vodovoda iz smeri Posavca.	C.Z.
Priznanja odličnim študentom
Radovljica - Občina Radovljica bo ob občinskem prazniku, ki ga praznuje 11. decembra, ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, nagradila študente višjih in visokih šol ter fakultet, ki so lani in letos zaključni letnik študija oz. diplomo opravili z odliko - s skupno oceno vseh izpitov zaključnega letnika in diplomskega izpita vsaj 9,51. Občina je za to že objavila razpis, zadnji rok za prijavo je 7. december. Študenti, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo prejeli knjižno in denarno nagrado v višini 200 tisoč tolarjev za sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji ali v tujini v prihodnjem letu.	C.Z.
Križi in težave v bivši Verigi
Radovljica - Radovljiški župan Janko S. Stušek je v četrtek povabil lastnike in uporabnike prostorov na območju bivše tovarne Veriga v Lescah na pogovor o dokončni prostorski ureditvi tega območja, pereči problematiki plinifikacije in ponovni vzpostavitvi organa, ki bi užival zaupanje podjetij in podjetnikov in bi jih zastopal pri dogovarjanju z občino in drugimi ustanovami. Čeprav občina na območju nima niti kvadratnega metra zemljišča, je župan sklical sestanek predvsem zato, ker posluša očitke, daje za probleme kriva občina, ker ne ukrepa. Občina ne more ukrepati, je bilo slišati na pogovoru, lahko pa pomaga pri usklajevanju interesov in iskanju rešitev, kot je v primeru komunalnega urejanja na območju bivšega Sukna in Almire ali pri Trgovsko nakupovalnem centru Lesce. Pogovor je pokazal, daje na območju veliko različnih interesov in da vsaj med nekaterimi lastniki in uporabniki ni dovolj pripravljenosti za ureditev skupnih zadev, kot so cesta, parkirišča, plinovod in vodovod. Najbolj izstopa problematika oskrbe s plinom, saj del plinovoda nima dovoljenj in je bojazen, da bi podjetja in podjetniki celo ostali brez plina.	C.Z.
Kanalizacija tudi v Podreber
Naklo - Naselje Podreber v Naklem, kjer živi okrog 170 prebivalcev v 45 hišah, bo kot zadnje v kraju dobilo kanalizacijsko omrežje. Cestno podjetje Kranj je septembra začelo graditi 600 metrov dolg fekalni kanal, ki ga bodo povezali z glavnim kanalizacijskim zbiralnikom. Obenem obnavljajo 400 metrov dolgo meteorno kanalizacijo in vodovod v dolžini 600 metrov. Skupaj z obnovo javne razsvetljave in ureditvijo cest po naselju bo občina Naklo namenila iz sredstev letošnjega proračuna in takse za obremenjevanje okolja za te naložbe 81 milijonov tolarjev. Do konca leta 2004 bodo v naselje napeljali tudi plinovod, nov telefonski kabel in nizkonapetostni električni vod ter omrežje kabelske televizije. Slednja dela potekajo v dogovoru ž upravljavci teh napeljav. Na sliki: v eni od ulic naselja Podreber dela že končujejo.	S. S.
Bettetova listina Festivalu Bled
Ljubljana - Nedavno so v ljubljanskem PEN klubu podelili letošnje Bettetove nagrade in listine, za izjemne dosežke na področju slovenske glasbene kulture. Nagrade so poimenovali po Juliju Betettu, odličnem basistu. Nagrade društva glasbenih umetnikov Slovenije podeljujejo od leta 1980. Letos jo je prejel pianist Hinko Haas, listino pa novinarka Darja Korez Korenčan in Festival Bled z umetniškim vodjem Jernejem Brencetom. Blejski festival je letos praznoval deseto obletnico obstoja. Brence je posebno pozornost namenil tudi izvajanju del slovenskih skladateljev in festival obogatil s programskim večerom Portret slovenskega skladatelja. Festival Bled pa je znan tudi po edinem slovenskem mednarodnem tekmovanju za violino in violo in po svojih mojstrskih tečajih. Doslej je festival z umetniškim vodjem Jernejem Brencetom prejel častni znak mesta Bled, priznanje lorda Yehuda Menuhina in priznanji Društva slovenskih skladateljev in dunajskega Združenja Fritz Kreisler.	R.Š.
Podbrežani o razvoju kraja
Vodstvo Občine Naklo je na zboru s krajani predstavilo uresničene investicije in načrte za bodoči razvoj Podbrezij.
Podbrezje - Med približno 5000 prebivalci v občini Naklo jih živi 17 odstotkov v nekdanji krajevni skupnosti Podbrezje. Vrednost uresničenih naložb v kraju presega ta delež v občini skoraj dvojno, je ugotovil župan Janez Stular. Domačini vseeno niso zadovoljni z napredkom, saj so našteli vrsto težav. Izgradi^ja kanalizacije bo največji projekt v prihodnosti.
. Prvič v desetletnem delovanju Občine Naklo je njeno vodstvo povabilo na zbor krajanov prebivalce iz zaselkov od Bistrice do Gobovcev. Tam prebiva okrog 850 ljudi, večina v največji vasi Podbrezje. V dvorani tamkajšnjega doma kulture so se minuli četrtek zbrali poleg domačinov in sodelavcev občinske uprave tudi nekateri člani občinskega sveta iz soseščine.
"V preteklosti smo v tem delu občine uresničili vrsto naložb. V Dolenji vasi smo zgradili javni vodovod in uredili meteorno kanalizacijo. Slednjo je dobila tudi Srednja vas, sedaj pa nastaja v Podtaboru. Oba zaselka sta dobila boljšo javno razsvetljavo. Srednja vas pa še pločnik, oporne zidove, parkirišče pred cerkvijo in obnovljeno mrliško vežico ob pokopališču. Asfaltirali smo klanec iz Podtabora do hiš ob Tržiški Bistrici in obnovili nekaj drugih cest. Veliko so stale obnove cerkve na Taboru, župnišča in kapelic, postavili smo spomenik župniku Pircu, zagotovili pa smo tudi 25 milijonov tolarjev za obnovo mež-narije na Taboru. Ob večjih obnovah doma kulture in šole smo pomagali gasilcem pri posodobitvi doma, PGD Podbrezje pa bo dobilo tudi nov avto. Naselje Gobovce je dobilo avtobusno
Prebivalci Podbrezij in okolice so na zboru krajanov opozorili na težave.
postajo in nekaj denarja za obnovo vodovoda. Še letos bo zgrajen nov most, ki bo povezal Podbrezje z Dupljami. Brez vlaganj v skupne javne objekte v Naklem dosega vrednost naštetega 33 odstotkov vseh naložb v občini. Ker imate le 17 odstotkov prebivalstva v občini, je bil delež porabljenega denarja v vaših naseljih visok," je ocenil Janez Štular, župan Občine Naklo.
Podžupan Ivan Meglic je
spomnil Še na obnovo črpališča za pitno vodo pri Trnovcu, od kjer se napajajo tudi Podbrezje. V načrtu je še povečanje vodnega zbiralnika v Dupljah. Največji projekt bo gradnja kanali--zacije od Dolenje vasi do Bistrice, kjer bo samostojna čistilna naprava za Podbrezje, Bistrico
v
in Žeje. Do leta 2010 naj bi vsa
naselja razen Gobovcev in Za-
v
drage imela kanalizacijo. Zal slabo kaže z obnovo regionalne ceste Podbrezje-Naklo. Družba za državne cpste predvideva v letu 2005 le krpanje te ceste, kar pa občina zavrača.
Glavna cesta, ki je postala po izgradnji bližnje avtoceste komaj prevozna, načenja potrpljenje mnogih domačinov. Med razpravo so opozorili tudi na nujna popravila krajevnih cest, zlasti klanca od bistriškega mosta do Dolenje vasi. Tam obnova stoji zaradi pritožbe občana, so odgovorili sodelavci občinske uprave. Odgovorili so na vprašanja o vzdrževanju in obnovah javne razsvetljave; vsaj tri luči bodo prihodnje leto dobile tudi Gobovce. Potem ko je direktor uprave Drago Goričan opisal prizadevanja občine za
razširitev območij pozidave v občinskem prostorskem planu, je omenil tudi izbiro prostora za Šport in rekreacijo. Za ta namen so v Podbrezjah že imeli zemljišče, vendar ga je TV D Partizan prodalo zasebniku. Občina lahko določi novo lokacijo za igrišče šele potem, ko bo nekdo od lastnikov ponudil primerno parcelo izven kmetijskih zemljišč prve kategorije. Od volje lastnikov bo odvisna tudi načrtovana gradnja pločnika od Srednje vasi do šole, postavitev ekoloških otokov in obnova vaških posebnosti, kakršna je med drugim sušilnica sadja. Na mar-sikakšno težavo, od zaprte trgovine in poŠte v Podbrezjah do pomanjkanja interesa za razvoj zasebnih dejavnosti, pa občina nima vpliva, so pojasnili organizatorji srečanja. Stojan Saje
Prazna blagajna, malo obljub
Na Rečici še vedno nimajo pločnika in kolesarske steze. Avtobusi ustavljajo na cesti,
postaje ni. Kdaj obljubljena obvoznica?
Rečica - Krajam Rečice, najmlajše krajevne skupnosti (KS) v blejski občini, ki deluje dve leti, so se minuli četrtek zbrali na zboru krajanov, kjer naj bi se seznanili z načrtovano gradi\jo nove ceste z Bleda proti Rečici in kanalizacije. Dobro obiskanega zbora krajanov so se udeležili tudi predsednica KS Rečica Ana Miler, blejski župan Jože Antonie in predstavniki podjetja WTE.
Župan je na zboru dejal, daje krajevna skupnost Rečica zelo dejavna in da je občina vesela pobud s terena. "Vendar so želje in potrebe pogosto eno, realnost pa povsem nekaj drugega. Potreb v občini je veliko, velika pa je tudi proračunska luknja, zato je Občina Bled prisiljena uvesti stroge varčevalne ukrepe, kar pomeni, da prihodnje leto večjih investicij ne načrtujemo," je povedal Antonič. Občina ima za skoraj 500 milijonov tolarjev dolga, oziroma neporavnanih terjatev, proračun za leto 2005 naj bi bil "težak" 1,6 milijarde tolarjev, dolg pa bodo zelo občutile krajevne skupnosti, med njimi tudi Rečica. Njeni krajani že več kot trideset let opozarjajo občino, naj vendarle poskrbi za pešce in zgradi pločnik, zaradi gostega prometa bi bila nujna kolesarska steza in (pre)dolgo čakajo tudi na avtobusno posta-
jo, saj zdaj avtobusi ustavljajo kar na cesti. Zemljišče zanjo so že odkupili, župan pa je dejal, da bo gradnja postaje ena od prednostnih nalog občine v prihodnje.
Velik zalogaj bo po besedah predstavnikov občine tudi kolesarska steza, saj bodo stroški z odkupom zemljišč zelo visoki, poleg tega bodo naleteli tudi na težave pri poseganju v državno cesto. Krajani so opozorili na problematično sliko Rečice tudi na ostalih območjih, na primer po Kolodvorski ulici do Zake, skupina krajanov pa je vložila pobudo, naj Občina, ki očitno nima načrta urejanja prostora v jezerski skledi, upošteva predpi-
Rečičani so na zboru krajanov opozorili, da že dolgo čakajo na avtobusno postajo, pločnik, kolesarsko stezo in na obvoznico, ki bi speljala promet iz naselij.
sani zeleni pas. Stanko Černe
je krajanom predstavil različice poteka predvidene nove ceste proti Rečici in obvoznice proti Gorjam. Krajani so menili, da nova cesta ne bo razbremenila Rečice, ampak Bled, zato so se zavzeli za čimprejšnjo gradnjo severne obvoznice. "Graditi naj bi jo začeli v letih 2006 - 2007,
obstajata pa dve varianti: krajani se bolj zavzemamo za tisto, ki predvideva priklop na koncu Kračce, občina pa zagovarja priklop na obvoznico v križišču pri avtobusni postaji, ki pa bi uničila več kmetijskih zemljišč," je pojasnila Milerjeva. In kaj si lahko Rečičani, v KS jih je okrog 940, obetajo prihodnje leto? Zupan jim je obljubil pločnik ob Kolodvorski ulici, predstavniki WTE pa so jim predstavili načrte gradnje kanalizacijskega omrežja, ki naj bi ga začeli graditi jeseni 2005, dela bi
končali do pomladi 2006, nanj pa bi bilo priključenih 90 odstotkov gospodinjstev. Na zboru krajanov so imenovali tudi tričlansko vaško komisijo, ki bo sodelovala s podjetjem WTE.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
KRANJČANKA
S
s
2.
!
KRANJ ČANKA
0)
iS «
C
s;
a


Torek, 30. novembra 2004
GORENJSKA / info@g-glas.sj
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
odškodnino
5

Sicer
Kranjski občini s tožbo grozi občan s Primskovega, saj trdi, da je zaradi načrtovane severne obvoznice
njegova hiša na Kurirski poti izgubila tržno vrednost.
Kranj - Kakor kaže, se bodo v Krai\ju vendarle resneje lotili projekta severne obvoznice, ki bo razbremenila vedno bo^ prometne ceste v mestu. S sprejetjem prostorskih aktov je mestni svet prižgal zeleno luč za začetek projekta, tako da je podžupan Janez Osojnik na novembrski seji mestnega sveta že napovedal, da naj bi občina v prihodi^jem letu pripravila projekt in do konca leta pridobila lokacyski načrt. Novica torej, ki je razveselila veČino Krai\jčanov. Ne pa tudi vseh. Nekatere zaradi načrtovane obvoznice hudo boli glava.
Občan s Primskovega na primer grozi občini s tožbo, saj trdi, da je zaradi severne obvoznice njegova hiŠa na Kurirski poti izgubila tržno vrednost. Kot zatrjuje, bi bila hiša s pripadajočo parcelo na trgu vredna okoli 45 milijonov tolarjev, sedaj pa lahko zanjo iztrži kvečjemu 28 milijonov tolarjev. Za razvrednoteni del zato od obči-" ne zahteva odškodnino.
"Prodajam hišo, ki stoji poleg trase načrtovane severne obvoznice, zato spada v varovano območje. Imel sem že kupca, ki je bil za hišo pripravljen odšteti 42 milijonov tolarjev, toda koje izvedel, da bo nad njo tekla obvoznica in da je zato parcela vključena v varovalni pas, je od nakupa odstopil. Novi kupec, s katerim se še pogajam o ceni, pa mi ponuja kar tretjino manj denarja. Župan Mohor Bogataj
mi je sicer zagotovil, da obvoznice vsaj še dvajset let ne bodo zgradili, sedaj pa je že očitno, da to ni res. Na ta problem sem občino opozoril že pred več kot pol leta. Predlagal sem, naj občina sama odkupi hišo in reši nastali problem, a so odgovorni ostali gluhi. Za občino bi bilo zagotovo ceneje, da danes odkupi zemljišče, kot pa da čaka, da začnejo graditi obvoznico in bo novi lastnik zahteval še večjo odškodnino zaradi zmanjšanja kakovosti življenja," razlaga jezni občan, ki meni, da bi prejšnji župan Vitomir Gros hišo zagotovo odkupil.
Pred tedni so na Kurirski poti znova izvajali meritve. Kot nam je pojasnil župan, roki poteka gradnje obvoznice še niso znani. "Zadnje meritve so bile naročene, ker delamo na tem, da bi namesto štiripasovne obvoznice
Nad Kurirsko potjo na Primskovem bo potekal viadukt za severno obvoznico, zato bo tu varovano območje. Foto: Tina Dok
zgradili dvopasovno. S tem bi se zmanjšal tudi obseg varovanega območja," je razložil župan, ki tudi trdi, da občina v takih primerih še nikdar ni izplačala odškodnine.
V primeru, da bo Kranj dobil le dvopasovno severno obvoznico, bi parcela omenjenega občana ostala izven varovanega pasu. "Kdo mi to lahko garantira. Župan zagotovo ne, saj bo imel zadnjo besedo mestni svet, ki se lahko odloči tudi drugače. Strinjam se, daje obvoznica po-
trebna, nesporno pa je, da sem zaradi nje oškodovan," pravi.
S primerom se je preko svetnika Darka Jarca na zadnji seji seznanil tudi mestni svet. Direktor občinske uprave je tedaj dejal, daje zadeva že rešena, saj je sporna hiša že prodana po sprejemljivi ceni. "To seveda ni res. Imam kupca, ki pa se še ni odločil in mi želi ceno še dodatno zbiti," odgovarja Primskovljan, ki je odločen, da bo občino tožil, če mu ne bo izplačala odškodnine.	Simon Šubic
Bodo ROVU zapeli zvonovi
Občinski svetniki občine Železniki so se na zadnji seji odločili, da bodo s kulturnim društvom ROV Železniki
poskusili doseči poravnavo.
Železniki - 'Toravnava je ugodna za obe strani. Nima smisla hoditi po sodišču na škodo davkoplačevalcev. l\idi društvo ROV soglaša s poravnavo, poleg tega pa nam bo občina morala pokriti še stroške odvetniških storitev/' nam je dejal Aleš Žumer, predsednik društva ROV, ki je lani sodelovalo pri utišai\ju zvonov v koprski stolnici na praznik Martinega vnebovzetja.
y
Kulturno društvo ROV, ki mu je junija letos občina Železniki odrekla proračunska sredstva v višini 300 tisoč tolarjev, ker naj bi s svojim delovanjem škodilo ugledu Železnikov, je proti tej občini avgusta vložilo tožbo na upravno sodišče. KD ROV je želelo doseči razveljavitev sklepa železnikarskih svetnikov in da upravno sodišče določi, daje društvo upravičeno do 300 tisočakov. "Sklep občine, da v letu 2004 nismo upravičeni do finančne pomoči, je bil sporen, saj je bil odvisen zgolj od političnega prepričanja v Železnikih. Občina je napravila kar nekaj napak v postopku, niso nam dali možnost pritožbe in pravega poduka, daje možno sklepe občinskih svetnikov izpodbijati s tožbo pred upravnim sodiščem. Prepričan sem, da bi tožbo tudi dobili," trdi Aleš Žumer.
Na drugi strani pa je tudi župan Železnikov Mihael Prevc prepričan, da bi občina zmagala v tej bitki, saj je društvo ni ravnalo po predpisih, ker je prepozno vložilo tožbo. Prevc meni, da občina ni kriva za nevednost tožeče stranke, ta namreč ni vedela, da je možno sklepe svetnikov izpodbijati s tožbo, ki jo je treba na upravno sodišče vložiti v 30 dnevih. Prevc v odgovoru na tožbo navaja tudi, daje občinski svet še pred odvzemom sredstev društvu sprejel sklep, da do finančne pomoči niso upravičena tista društva, ki škodujejo ugledu občine. "Ker pa gre za borih 300 tisočakov, predlagam, da občina s tožečo stranko poskuša doseči poravnavo". Trije svetniki se niso strinjali s to odločitvijo. "Prepričan sem, da ima društvo, ki si lahko privošči storitve Odvetniške pisarne Mira Senice, tudi druge načine financiranja, zato naj tam poiščejo denar," je menil Rudi Bemik (NSi). Ana Hartman
Sprejet odlok o rebalansu proračuna
Kamnik - Svetniki kamniškega občinskega sveta so na svoji zadnji seji 24. noverribra sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2004. Nujnost rebalansa se je pokazala že ob koncu zime, saj so na občinski upravi za zimsko službo, ki jih je stala kar 135 milijonov tolarjev, načrtovali premalo sredstev. Prav tako niso bili uresničeni vsi začrtani cilji pri prodaji določenih nepremičnin. Rebalans proračuna pa je med drugim potreben tudi zaradi enega največjih občinskih projektov, gradnje šole v Stranjah, ki so ga zaradi neuspelega razpisa morali prestaviti na prihodnje leto. J, P.
Godbeniki v čast Slavku Avseniku
Begunje - V petek, 26. novembra, je bil v dvorani pri Jožovcu v Begunjah slavnostni večer. Člani Pihalni orkestra Lesce so ob bližnji 50-letnici delovanja pripravili koncert v čast 75. rojstnega dneva legendarnega glasbenika Slavka Avsenika. Za godbenike je skupaj s Slavkom Avsenikom mlajšim napisal pet najnovejših skladb za orkester. Pod vodstvom dirigenta Alojše Deffena so godbeniki navdušili polno dvorano obiskovalcev in Še enkrat dokazali, da so po dolgih letih nastopanja dosegli zavidljivo kakovostno raven igranja, kar so na koncertu potrdili Številni ugledni glasbeniki. Ob tej priložnosti so predstavili zgoščenko orkestra z najnovejšimi skladbami, ki sojo izdali pri založbi Galerija Avsenik. Posebne časti je bil seveda deležen slavljenec Slavko Avsenik, častni občan občine Radovljica. Poleg številnih čestitk in zahval s strani orkestra se mu je župan Janko Sebastijan Stušek še enkrat posebej zahvalil za izjemne glasbene dosežke v 50-tih letih in za njegov ugled častnega občana v Evropi in svetu.	J. R.
45 let vodovoda od Bašlja do Kranja
Kranj - Člani kranjskega društva mladinskih delovnih brigad Brigadir bodo na sobotnem prednovoletnem srečanju zagotovo nostalgično obujali spomine tudi na 29. november 1959, koje po novem vodovodu iz BaŠlja v Kranj pritekla voda. Vodovod, dolg 12,9 kilometra, je v sodelovanju s podjetjema Vodovod in Komunalni servis od 1. julija do 29. novembra gradilo 580 brigadirjev iz treh kranjskih, mariborske in ljubljanske študentske medicinske delovne brigade. Komandant naselja je bil Tine Klemenčič iz Stražišča, pomočnik pa Ludvik Gorjanc iz Kranja. Mladi so gradili vodovod od Zelenega hriba do vodovodnega stolpa v Kranju. Na stolpu o tem dosežku še vedno priča spominska plošča, ki jo je pred časom obnovil (zavestno brez popravkov slovničnih napak) Jože Boltez, tudi Član društva Brigadir. Akcija gradnje vodovoda od BaŠlja do Kranja je bila prva v Jugoslaviji, ki je temeljila na ekonomiji; brigadirji so bili za svoje delo plačani po gradbenih normativih, zaslužek pa so porabili na nakup delovnih oblek, obutve in hrane. H. J.
Enaka darila za vse otroke
Jesenice - Pri Zvezi društev prijateljev mladine Jesenice, ki združuje tudi člane iz sosednjih občin Kranjska Gora in Žirovnica, so sredi priprav na praznični december Takrat poskrbijo, da otroci, od najmlajših do šolarjev, doživijo veliko radosti in vedrega smeha. Pripravljajo več prireditev, srečanj in obdaritev. Po besedah predsednice Zveze Albine Seršen se že več let zavzemajo, da naj bi čim več otrok dobilo enotna darila, da ne bi nekateri čutili socialnih in drugih razlik. Za otroke v vrtcih bodo v sodelovanju z igralsko skupino Julke Dolžan z Breznice pripravili igrice, osnovnošolci si bodo lahko ogledali filmske predstave. Na osrednji prednovoletni prireditvi v dvorani Podmežakla bodo razdelili okoh 600 darilnih vrečk. Nekaj knjig in igraČ bodo dobili od humanitarnih akcij, vrečko pa bodo obogatiU še z drugimi darih. Ker sami nimajo dovolj sredstev, so se na pomoč tudi tokrat obrnili na donatorske naslove.	J. R.


I
I
I
I
I



I
D


I
I
I
I
iNMrvmnojMZAVM


I
KDOR JO IMA TA IMAs
DO m ^ NA VSB
MKNJAVO B&AOA
NAJ KM TOVORNB iPltllCOi.lCB ZA OSBBNI AVTO l»0 ^OI.OVI<NI CHNI
DOSTAVO KUPUBNBOA BLAOA NA DOM PO iPOLOVI^NI
CBNI
BNOLBTNO
NlfDDB

ifciVANJB
mbAanjb
RV




' 1 "
h.
I KUPON JEVNOČUIV V SOBOTO 4.11,1004 ^^ I OB NAKUPU BLA6A V VREDNOSTI NAD I S.OOO,-SIT
OBi Kranj SUra costa 25
SMOOO Kranj
T«t.: (H 291 2415 P«x: 04 811 2440
^^rtnl tmntmr
odprlo:
poA. > »ob. od 8.00 do tt.OO n»<M|> od 6.00 do 13.00




gTv-a
% ^ C ♦ * ^
^ ^
v.-s. v«
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
OBČINA KRANJ PRAZNUJE / info@g-glas si
Torek, 30. novembra 2004
Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj
Občinski praznik, ki ga Mestna občina Kranj praznuje v petek, 3. decembra, je priložnost za pregled opravljenega dela pa tudi za pogovor o načrtih za prihodnje leto, dve.
Mohor Bogataj
Levji delež proračunskega denarja, namenjenega razvoju, gre trenutno v osnovne šole. Kaj je oziroma bo novega?
"Obnovili smo podružnično šolo v Goričah, ki je dobila peto učilnico, knjižnico, manjšo računalniško učilnico, čistilno napravo pa tudi urejeno okolico. Za potrebe devetletke bosta končani nadgradnji osnovne Šole Stražišče z novo kuhinjo in jedilnico ter šole Predoslje, kjer bomo zamenjali tudi strešno kritino in okna. V šoli Simona Jenka bomo izdelali podstreho, pri šolah v Stražišču in Zabnici pa zgradili novi telovadnici za šolarje in za krajane, ki bi se radi rekreirali. V naslednjih dveh letih bomo obnovili še fasado na Glasbeni šoli ter nadaljevali s postavitvijo ograj ter z nujnimi investicijskimi, in vzdrževalnimi deli."
V Predosljah imajo nov vrtec, v Stražišču so ga med poletnimi počitnicami deloma preuredili, kako pa kaže v drugih vrtcih?
"Vsi kranjski vrtci so stari že več kot tri desetletja in zato potrebni obnove, obnova bo šla postopoma. Prihodnje leto
bomo med drugim porušili gospodarsko poslopje ob vrtcu Čira Čara in zgradili nadomestno stavbo. Ob prizadevanjih za čim boljše pogoje dela v vrtcih in osnovnih šolah pa občina ni pozabila niti na dijake in Študente. Tem so od letos namenjene občinske štipendije in denarne pomoči, še naprej pa si bomo prizadevali tudi za ustanovitev univerze v Kranju."
Ključen projekt na področju kulture je nedvomno gradnja oziroma nakup knjižnice.
"Res je. O tem je bilo že veliko povedanega, na poizvedovalnem razpisu so interes za knjižnico izrazili štirje investitorji. Razen knjižnice načrtujemo tudi selitev ljubiteljske kulture iz sedanje zgradbe na Sejmišču 4 v prostore Elite ob Prešernovem gledališču, s čimer bomo prostorsko združili poklicno in ljubiteljsko kulturno udejstvovanje. Pozabiti pa ne gre tudi na Širitev knjižnice v Stražišču, na nadaljevanje projekta Galerije Prešernovih nagrajencev, tretji dopolnjeni nemški ponatis Prešernovih Pesmi, na nujno potrebno obnovo mestnega obzidja, ureditev vrta gradu Khislstein s pre-
mično streho in v nadaljevanju obnovo celotnega kompleksa gradu, lovskega dvorca in pristave ter steklarske delavnice, na nadaljevanje obnove Layer-jeve hiše, gradnjo mladinskega kulturnega centra, obnovo Prešernovega gledališča ter obnovo fasade na Mestni hiši."
Kranj je mesto športa. Letos je naposled dobil državni nordijski skakalni center na Gorenji Savi. Kateri objekti se v prihodnjih dveh letih še obeta-
jo?
"Omenil bi nogometno igrišče z umetno travo, rolkarsko stezo, igrišče za inline hokej ter seveda pokrito drsališče oziroma večnamensko dvorano z atletsko stezo. V Športnem centru načrtujemo Še dodatna parkirna mesta, dokončanje kompleksa letnih bazenov s spremljajočimi objeti. Dokončati bo treba tudi skakalni center na Gorenji Savi ter obnoviti nekatere športne objekte, kot glavno tribuno v Športnem centru, športni park Stražišče in druge ter razširili osrednje teniško igrišče."
Kaj pa namerava občina še storiti za ljudi s socialnega roba ?
"S problemom brezdomstva se srečujemo že kar nekaj Časa. Upam, da nam ga bo uspelo rešiti z domom za brezdomce. Občina kot ustanoviteljica Fundacije Vincenca Drakslerja ne zatiska oči niti pred problemom drog. V prihodnje bomo poskuSali pridobiti stanovanja za povratnike iz komun. Eden izmed ciljev na socialnem področju je tudi dnevni Center za mlade in družine, ki ga občina ureja na Škrlovcu. Z dograditvijo večnamenske dvorane pa bomo povečali Dom upokojencev Kranj in se trudili pridobiti varovana stanovanja."
V četrtek boste položili temeljni kamen za prizidek k zdravstvenemu domu, ki bo tudi za občino velik finančni zalogaj.
"Res je. Nove prostore potrebujejo ambulanta nujne medicinske pomoči, reševalna postaja, patronažna služba in razvojna ambulanta, razen tega pa želimo pridobiti Še diabetični center, nove koncesijske splošne, zobozdravstvene in prote-tično ambulanto ter nove parkirne prostore v kleti prizidka ter na mestu sedanje "barake" ob zdravstvenem domu."
Ob prazniku Mestne občine Kranj vam iskreno čestitam, želim veliko uspehov in zadovoljstva, da bi tudi v prihodnje združili napore in naredili Mestno občino Kranj še
bolj prijazno do nas vseh in gostoljubno do tistih, ki nas obiskujejo.

Mohor Bogataj, univ, dipl. org. ŽUPAN Mestne občine Kranj
g «
Gradnji parkirišč občina zadnji dve, tri leta sploh namenja precej pozornosti in denarja. Kje sijih Kranjčani še lahko nadejajo?
"Novih 200 parkirnih mest
bomo dobili ob vzhodni vpadnici, ob Cesti Jake Platiše, v Šorlij evem naselju, v Centru Planina II, na Zlatem polju, in sicer z nadgradnjami sedanjih parkirišč za eno etažo, gradnjo manjših parkirišč in s soinvesti-torstvom pri gradnji parkirne hiše. Seveda pa gradnje, ne mislim zgolj pa parkirišča, ne bi bile mogoče brez strategije prostorskega razvoja in oblikovanja novega dokumenta, Prostorskega reda, ki bo nadomestil veljavne prostorske ureditvene pogoje. Izdelava več lokacijskih načrtov bo med drugim omogočala pridobitev varovanih stanovanj in poslovnih objektov. Lokacijske načrte bomo izdelali za Pševo, Britof jug. Mlako zahod. Planino jug in vzhod, na Vogah pa bomo nadaljevali z ureditvijo.komunalne infrastrukture."
Zadnje čase je precej govora o severni obvoznici, ki naj bi menda prišla na vrsto leta 2006.
"Severna obvoznica ho vsekakor pomenila boljšo prometno ureditev mesta, saj bomo s povezavo med vzhodno obvoznico in cesto Kranj-Naklo razbremenili Oldhamsko cesto in Cesto
v
Staneta Žagarja. Nadaljevali pa bomo tudi na vzhodni vpadnici in na kolesarski mreži. Številne ceste so zaradi gostega prometa, kot se že sami opazili, potrebne temeljite obnove. Lotili se bomo rekonstrukcije Jezerske ceste. Savske ceste, ceste Drulovka-Breg-Jama-Mavčiče, Ceste na Rupo, Jelenčeve ulice in Kidričeve ceste, načrtujemo pa tudi obnovo ceste na Babni vrt. Partizanske ceste, Šuceve ulice in Ulice Mirka Vadnova, Prešernove ulice, poti ob Kokri, Koroške in Bleivveisove ceste, Tavčarjeve ulice, povezovalne poti ob železnici v Zabnici, Nazorjeve in Reginčeve ulice. Glavnega trga. Jelenovega klanca, Tomšičeve, Poštne in Jenkove ulice, ceste
Kokrica-Mlaka Grič, ceste v industrijski coni Hrastje."
Kaj pa nova stanovanja?
"Stanovanjske probleme smo in bomo poskušali olajšati z novogradnjami, kot so stanovanjski blok Zlato polje. Planina jug, Drulovka, GradbinČeva jama, Struževo in drugi."
Od prihodnjega leta naprej naj bi občina več denarja kot doslej namenjala za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovodov. Kako kaže trenutno?
"Trenutno Komunala obnavlja vodovod in gradi kanalizacijo na Cesti na Rupo na Kokrici z navezavo na obnovljeni vodovod in novo kanalizacijo na Gol-niški cesti. Na Kokrici gradi kanal GZ-3, obnavlja vodovod in gradi drugi del kanalizacije na Orehku in v Drulovki, na Prim-skovem in v Britofu, v Tavčarjevi ulici, ki jo obnavljamo. Obnavlja se tudi vodovodni stolp, zgrajen Je vodohran v Povijah, v Britofu so narejene vrtine za zajem pitne vode."
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Mesto je od petka v pričakovanju praznikov.
Prešernovi dnevi v Kranju
Povabilo na brezplačen obisk knjižnice, gledališča,
muzeja in pokritega bazena.
Pohvale vredna pobuda je prišla iz Zavoda za šport, na sodelovalne, ki je prvo take vrste, pa so pristali še v Osredi\ji knjižnici Gorei^jskem muzeju, Prešernovem gledališču in LTO Kokra.
Prireditve ob prazniicu
<
z
■o
CD
O
CO
u; 2
Skupni nastop, ki sodi v okvir praznovanja obletnice Prešernovega rojstva in praznika Mestne občine Kranj, so osrednji kranjski zavodi strnili pod naslov Prešernovi dnevi v Kranju. Nanje vabijo s simpatično zloženko in plakatom, najbolj duhovito vsekakor v Zavodu za
v
šport, kjer so zapisali "Ce bi Prešeren več plaval, ne bi umrl pri devetinštiridesetih" in "Ob tako bogati športni infrastrukturi v mestu bi Prešeren verjetno postal vrhunski športnik", ter v Prešernovem gledališču, kamor vabijo z "Če bi Prešeren hodil v gledališče, ne bi spoznal samo ene Julije".
Prešernovi dnevi se bodo kot svojevrstna kulturno-športno-turistična transverzala začeli danes v Osrednji knjižnici Kranj, v katero se bodo bralci lahko brezplačno včlanili od 8.30 do 19.30. S sposojeno
knjigo bodo nato odšli v Prešernovo gledališče, kjer bo ob 17. uri brezplačna predstava za otroke O tem se ne govori, ob 19.30 za odrasle Nora Nora. Z vstopnico iz gledališča si bodo jutri, v soboto, med 10. in 11. ali med 17. in 18. uro lahko ogledali razstavo Primčeva Julija v Prešernovi hiši. Ob razstavi bo dopoldne še delavnica, zvečer pa lutkovna predstava za odrasle France. S spominkom iz muzeja pridite še na sobotni koncert komornega orkestra Carnium, ki bo od 19.30 do 20.30 v Prešernovem gledališču, s koncertnim listom pa v nedeljo med 12. in 22. uro na kopanje v pokriti olimpijski ali otroški bazen. Na vseh mestih, kjer se bo odvijal program Prešernovih dni, bo zavod LTO delil turistične prospekte Kranja.
H, J,
Torek, 30. novembra.
ob 18. uri odprtje montažnega drsališča na Slovenskem trgu,
Sreda, 1. decembra, ob
18. uri odprtje razstave del Jožeta Ciuhe v galeriji Prešernovih nagrajencev,
Četrtek, 2. decembra,
ob 12. uri polaganje temeljnega kamna za prizidek k zdravstvenemu domu,
Petek, 3, decembra, ob
12. uri odprtje razstave del Milana Batiste v galeriji Mestne občine Kranj,
Petek, 3. decembra, ob
18. uri svečana akademija ob prazniku Mestne občine Kranj s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj ter Prešernovih plaket za leto 2004 v kinu Center
Petek, 3. decembra, do
nedelje, 5. decembra, Prešernovi dnevi v Kranju.
J

Torek, 30. novembra 2004
OBČINA ŽIROVNICA PRAZNUJE/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Knjižnica v novih prostorih
Med prednostnimi projekti ureditev pločnika in avtobusnih postajališč ob regionalni cesti skozi vasi ter urejanje
A
Franc Pfajfar
Breznica - "Izgradnja pločnika je pomemben projekt in je vzel veliko moči. Bile so tudi pobude za referendum, želje posameznih občanov, da bi gradili s pospešenim ritmom, vendar to ne gre. V programu investicij smo se vsaj dogovorili, v katera področja bomo vlagali v prihodnjih letih," razlaga župan Franc Pfajfar.
Skrb za prometno varnost občanov in zagotovitev čiščenja odpadnih voda sta dva velika projekta, ki bosta nekaj let tekla vzporedno. Kanalizacijo je potrebno zgraditi po vseh vaseh. Letos sojo večji del zaključili v Smokuču, kjer so na mestu najdenih arheoloških izkopanin üovanskih grobov iz 8. in 9. stoletja na novo uredili vaško jedro. "Pri pripravi dokumentacije in izvedbi so težave pri zemljiščih. Prav v Smokuču nismo uspeli pridobiti povsod soglasij za uporabo zemljišča za polaganje kanalizacijskih vodov, tako daje nekaj hiš ostalo nepriklju-čenih." Urejajo še služnostne pravice za Doslovče, Žirovnico in druga naselja. To terja veliko časa, dogovorov, usklajevanj, tudi spreminjanja projektov, kar
ozornosti razvoju tunzma.
tore za del dejavnosti občine ali za turizem." Občinski svet je vztrajal pri obrtni namembnosti. Neprodani so ostali kletni prostori in mansarda, kar je sedaj ponujeno na javni dražbi, vendar zanimanja za nakup ni. Primerno gospodarjenje z občinsko stavbo preverja tudi nadzorni odbor občine, ki po županovem mnenju ne more ugotoviti nepravilnosti. "Mislim, da smo s tem objektom dobro gospodarili in s pridobljenimi sredstvi marsikaj postorili. V hiši sedaj delujejo štiri uspešna podjetja, kar je za občino samo pozitivno."
bodočo izvedbo draži. Kanalizacijsko omrežje s priključitvijo na čistilno napravo mora biti dokončano do leta 2015. Vlaganja so ocenjena na 1,5 milijarde tolaijev, kar je za majhno žirov-niško občino precejšen zalogaj.
Poleg kanalizacijskih vodov bodo po vaseh postopoma morali obnoviti tudi vodovodne cevi. Letos so nekaj tega uredili v Smokuču in ob cesti proti Breznici, kar se je, tudi zaradi širših cevi, poznalo na boljšem pretoku. Zaključila se je napeljava plinovodnega omrežja. Med pomembne prostorske dokumente, ki so podlaga za razvoj naselij, pa štejejo spremembe in dopolnitve prostorskih načrtov ter zazidalni naČrt Moste, kjer so pridobili 17 urejenih zazidljivih parcel.
Na občinskem svetu so se večkrat pogovarjali o neprodanih prostorih v bivši stavbi podjetja Planika. "V prvem mandatu je občinski svet sklenil, da se stavba nameni za obrtno hišo. Ker smo ves Čas zaznavali pomanjkanje prostorov za družbene dejavnosti, smo že prvemu občinskemu svetu večkrat predlagali, da bi poleg obrti uredili še pros-
Ustanovitev zavoda za turizem in kulturo
V občini se že dalj časa trudijo povezati kulturo in turizem.
jez - dolina Zelenice, čebelarstvo, arheološka pot, s čimer je moč pritegniti turiste. Z ustanovitvijo zavoda hitijo tudi zato, ker se želijo prijaviti na razpis Ministrstva za kulturo za upravljanje s Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo. Lani je občina odstopila od sousta-noviteljske pogodbe Gornje-savskega muzeja, saj je menila, da ji ni potrebno namenjati denarja za upravljanje s hišama v državni lasti. "Prav na predlog države smo začeli razmišljati, da bi prevzeli hiši v upravljanje, saj v tem vidimo eno pomembnih nalog novega zavoda pri razvijanju turizma v občini. Zadeva se zelo počasi premika. Negotovost je neprijetna za zaposlene, ki so postali v Gornje-savskem muzeju odvečni delav-
Na novo urejeno vaško jedro v Smokuču po napeljavi kanalizacije in obnovi vodovoda
Te dni je v postopku registracije Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki naj bi poleg informativne dejavnosti povezal kulturno dediščino z oblikovanjem turistične ponudbe. Škoda bi bilo, da v pozabo potone tehnična dediščina - HE Završnica, predilnica, najvišji vodni
ci in se jim zaposlitvene pogodbe decembra iztečejo. Lahko se zgodi, brez naše krivde, da bosta hiši nekaj časa za obiskovalce zaprti," še dodaja župan Franc Pfajfar.
Mendi Kokot, foto: Gorazd Kavčič
Zdravnica in sestra usmiljenka
Dr. Vida Roje, dr. med.
v
Življenjska in poklicna pot je danes 82-letno dr. Vido Roje ves čas vodila k bolnim in pomoči potrebnim, čeprav bi jo v prvem obdobju tudi sama večkrat potrebovala. Rodila se je v Radomljah v delavsko družino s petimi dekleti. V vasi je bila v začetku tridesetih let prejšnjega
stoletja prva med dekleti, ki se «
je odločila šolanje nadaljevati na nižji klasični gimnaziji v Ljubljani, Denarno pomoč so obljubili sorodniki in sosedje,
stanovala pa je v Marijinem domu sester usmiljenk. Nato je sledil študij na učiteljišču, ki ga je končala 1943, kakšno leto poučevala na neki ljubljanski osnovni šoli, vmes obiskovala šolo za bolničarke in naredila tečaj statistike, potem pa je zbolela za tuberkulozo. Temu je sledil še tifus in črevesno obolenje dizenterija, ko se je bolnim otrokom posvečala v Mariboru. Po vseh teh boleznih se je vse bolj usmerjala k medicini. "Glavno pobudo so mi dajali bolniki. Njim se moram zahvaliti za ta poklic, ker so imeli takšno zaupanje vame," pravi dr. Vida Roje.
Odločila se je za študij medicine in vstopila v red sester
usmiljenk. Leta 1958 je postala zdravnica in se odpravila v Peč na Kosovo, kjer je v bolnišnici najprej opravila enoletni staž, nato vodila infekcijski oddelek in bila izbrana za direktorico bolnišnice za kožne bolezni. V desetih letih je dobesedno izgorevala pri svojem delu, saj gaje opravljala tudi v prostem času. "Mislila sem, da bom ostala do smrti, ker sem tam tako rada delala. To so bili zelo dobri ljudje. Danes ne morem razu-
meti, da se tepejo." Da je kot redovnica v času trdega socializma lahko vodila bolnišnico, gre pripisati pomanjkanju zdravnikov, ki so se Kosova, kolikor je bilo mogoče, izogibali.
Ko so po desetih letih začeli prihajati prvi zdravniki domačini, se je odločila za odhod na Madagaskar. Tudi tam ji bolezen ni prizanašala. Pri delu se je okužila s hepatitisom A in B, težavna klima je prispevala malarijo. Vrnila se je v domovino, se naselila v sestrskem domu na Breznici in od leta 1973 do upokojitve 1986 delala v jeseniškem zdravstvenem domu ter kasneje kot vodja dispanzerja za pljučne bolezni. Toda aktivna zdravnica je ostala do svojega 80. leta, ko je zamenjevala odsotne zdravnike in Še vedno mnogim ostala družinska zdravnica. Hkrati je zadnje desetletje ob njej rasla humanitarna organizacija Karitas v žirovni-ški občini, kjer je za delo z bolnimi in pomoči potrebnimi usposobila dvajset prostovoljk. Pripravila je zdravstvena predavanja za Rdeči križ, civilno zaščito in kandidate za vozniški izpit. Veliko ji pomeni pred dvema letoma podeljeno naj-
višje priznanje Gorenjskega zdravniškega društva zlati prstan za požrtvovalno poklicno delo. "Bolezen in bolniki so mi dali poklic, vedno pa so rekli, da se mi pozna, da sem tudi učiteljica."
V prenovljene prostore knjižnice je potrebno namestiti samo še opremo.
v
Žirovnica - Vrata v prenovljene knjižnične prostore bodo odprli 2. decembra ob 17. uri. Leta 2002 je občina za potrebe širitve knjižnice od TVD Partizan odkupila 160 kvadratnih metrov prostorov v nadstropju stavbe v Žirovnici. Oktobra in novembra so obnovili prostore, ki jih je knjižnica že zasedala, in dodatne, prej v uporabi avto-moto di u-štva. Zamenjali so okna, obnovili tlake, električne vode, uredili internetne priključke, nov vhod. Tudi župan Franc Pfajfar soglaša, da je nekoliko neugodno, ker do knjižnice vodi precej stopnic, vendar bo v prihodnjih letih možna vgradnja dvigala, za kar je sedaj zmanjkalo denarja. Skupni vložek v nakup in obnovo
prostorov ter sofinanciranje skupnih naprav v hiši je znaša! 37 milijonov tolarjev.
Cvetka Martinčič Trophena-uer, ravnateljica jeseniške knjižnice, v katere okvir spada tudi žirovniška knjižnica, pravi, da bodo obiskovalci sedaj imeli bolj pregleden dostop do gradiva, ki ga bo več, od širokega izbora leposlovja do osnovnih strokovnih del. Žirovniška knjižnica bo Še naprej ob ponedeljkih, sredah in
četrtkih odprta med 15. in 19. uri, ob torkih med 10. in 14. uro. Za izposojo je na voljo okoli 10 000 knjig, 30 naslovov revij in 100 zgoščenk ter DVD-jev. Lani je knjižnico obiskalo 2300 občanov, ki so si izposodili 11.250 enot različnega gradiva.
Prireditve ob občinskem prazniku
v
Občina Žirovnica praznuje 3. decembra, na rojstni dan velikega rojaka dr. Franceta Prešerna. Tretje leto zapored bo v organizaciji Gornjesavskega muzeja na praznični dan ob 17. uri literarna prireditev v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Letos jo pripravlja otroška dramska skupina Julke Dovžan pri žirovniškem kulturnem društvu, poimenovali j)a sojo Mehurčki. Pod mentorstvom Sonje Gnamuš in Natalije Stular otroci vadijo recital izbora pesmi Otona Župančiča, ki gaje pripravila Alenka Bole Vrabec, Recital bo z instrumentalno skupino spremljal Simon Gnamuš. Za Župančičevo liriko so se po besedah Natalije Štular odločili v spomin na avtorjevo povezanost z Vrbo in zasluge pri obnovi Prešernove hiše leta 1939. Upa tudi, da se bo v muzeju začeta tradicija literarnih prireditev na Prešernov rojstni dan nadaljevala tudi z novim upravnikom Prešernove hiše.
Prav tako 3. decembra ob 19. uri bo v dvorani na Breznici osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj za leto 2004. Za soboto, 4. decembra. Fotografsko društvo Jesenice v avli zdravstvene postaje na Selu pripravlja fotografsko razstavo in odprtje fotogalerije Jaka Čopa, leta januarja 2002 v 91. letu umrlega nestorja slovenske planinske fotografije.
Nagr^enci
Plaketi občine bosta prejela Smučarsko skakalno društvo Stol in Anton Justin iz Žirovnice. Društvu gredo velike zasluge za razvoj skakalnega športa po drugi svetovni vojni, ko so se v njegovih vrstah kalili tekmovalci svetovnega razreda, kot sta Rajko Lotrič in Franci Petek, njihov je tudi sedanji državni reprezentant Nejc Frank. Anton Justin je s prostovoljnim delom dejaven na več področjih v krajevni skupnosti in društvih, kjer prispeva k ustvarjanju vzdušja medsebojnega spoštovanja. Nagradi občine pa bosta prejeli Mešana pevska skupina dr. France Prešern za bogatenje kulturnega življenja v občini in dosežen izjemen uspeh na letošnji pevski olimpijadi v Bremnu ter Nika Domislič, letošnja zlata maturantka, ki je šolanje zaključila na Gimnaziji Kranj.
m
09
A	f
Ob občinskem prazniku občine Žirovnica J. decembra 2004 čestitamo vsem občankam in občanom.
župan Franc Pfajfar in Občinski svet
Občina Žirovnica, Breznica 3. Žirovr>ica
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
Torek. 30. novembra 2004
Advent ali veseli december
Advent po latinsko pomeni prihod. Prihod Kristusa na ta svet. Cerkev obhaja božič nekako od 4. stoletja naprej, tako da se je priprava nanj začela nekoliko kasneje. Advent vsako leto zaznamuje štiritedensko pripravo na božič.
Krai\j - Začne se vedno z nedeljo, ki je najbližja 30. novembru. To je prva adventna nedelja. Čas s^ konča s svetim večerom na predvečer božičnega praznika, torej 24. decembra zvečer. To je za kristjane čas duhovne priprave na praznovanje Kristusovega rojstva in hkrati pričakovanje drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. V cerkvah se tako obhaja pripravo in pričakovanje. Vse se zavije v vijolično bai vo, ki je barva spokornosti in pričakovanja. Duhovna priprava zahteva včasih tudi telesno odpovedovanje, predvsem pa premišljevanje o skrivnosti Kristusovega učlovečenja, ki prihaja. To se simbolično stopnjuje s prižiganjem sveč v adventnem ven-čku. Vsako nedeljo se prižge svečo več, tako da na koncu pred božičem gorijo na oltarju Štiri sveče. To pomeni približevanje luči, ki je Kristus. Na božični večer pa se cerkev slovesno ode-ne v belo, ki ponazarja radost, jasnost in Čistost. Štiri tedne je včasih simboliziralo tudi štiri tisočletja od Adama do Kristusa, kolikor je grešno človeštvo Čakalo na Odrešenika, kakor se da izračunati iz Svetega pisma. Cerkev tovrstne simbolike uradno nikoli ni podpirala.
Advent so kot pripravo na božič uvedli v 5. stoletju v Galiji. Nekaj tednov pred božičem so se začeli z molitvijo in pokoro pripravljati na Kristusov prihod. Ta adventni post so začenjali različno. V Galiji pet tednov, v Rimu pa od 6. stoletja naprej štiri tedne. Ponekod že po sv, Martinu (11. nov.), katerega gos je pomenila slovo od dobre hrane do božiča. Včasih se ves advent ni jedlo mesa. Postili so se trikrat na teden, ob ponedeljkih.
sredah in petkih. To je ukazal koncil v Maconu leta 581. Tudi pri nas je bilo do nedavnega še tako. V cerkvah je prevladovala vijolična barva, ni bilo porok, na vasi ne fantovskega petja ali vriskanja. Cerkev pri nas posta ni ukazala, niti ga ne zapoveduje danes. V vzhodni Cerkvi začenjajo ta post od 8. stoletja naprej s 15. novembrom in tako traja šest tednov.
Liturgija v cerkvah je posneta po postnem času. Tako ima značaj hrepenenja in- pričakovanja. Prerok Izaija pravi: ''Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj dežujejo pravičnost. Odpre naj se zemlja in rodi rešitev." Ti verzi se molijo v večernicah (večernih duhovniških molitvah) od 17. do 23. decembra in izražajo silno hrepenenje. Da bi Kristusa sprejeli vredno, se v pokori kristjani očiščujejo. Janez Krst-nik kliče: "Pripravite pot Go-
spodu!" Včasih so v adventu imeli maše zgodaj zjutraj. Imenovale so se zornice. Da so ljudje prišli k tem mašam, je zahtevalo kar nekaj volje in napora, zlasti Če je bilo treba gaziti sneg do kolen. Vendar so bile te maše obiskane kot tiste v nedeljah. V cerkev so prihajali z baklami. Najlepša priprava na božič pa je spoved. V tem Času so dejansko po vseh cerkvah spovednice nadpovprečno oblegane. Ves advent nekako odseva tudi marijanski značaj. Marija kot Kristusova mati je pričakovala njegovo rojstvo najbolj pristno, saj ga je nosila pod srcem. To ponazarja velik Marijin praznik brezmadežne, ki je 8. decembra. Marija je po učenju Cerkve namreč bila spočeta brez madeža izvirnega greha in tako obvarovana skušnjav greha.
Z adventom je povezanih tudi kar nekaj ljudskih običajev. Po-
ganske šege se prepletajo s krščansko podobo in dajejo zanimivo mešanico regionalnih navad. Narava se zavija v vedno večjo temo, kar je prednike navdajalo s tesnobo in neprijetnimi spomini na mrtve in samo smrt. Krščanstvo je temu Času prineslo upanje na luč božiča, ki se bliža, in nekoliko preglasilo starodavno bojazen, da se sonce nekega leta morda ne bi več hotelo vrniti. V tem času goduje sveti Miklavž in nosi pridnim otrokom darila, porednim pa palice. Spremljajo ga parkeljni, ki rožljajo z verigami. Adventni venček s Štirimi svečami smo že omenjali. Ob večerih pa so dekleta iz pisanega papirja delale rože, s katerimi so okrasile domaČi bogkov kot. Moški pa so ob večerih pripravljali jaslice. Izrezovali so ovčice in pastirje ter pripravljali relief za jaslice. Včasih so po adventu tudi predvideli vreme za post: Kakršen advent, tak post.
Na zahodu je amerikanizacija krepko že izpodrinila adventne decembrske običaje in jih zamenjala z "veselim decembrom", ki se odraža v prekomernem nakupovanju in vseh mogočih veselicah. Vendar pa nekatere evropske države poskušajo dati decembru nazaj evropsko tradicionalno dimenzijo. Na Dunaju so že pred leti na centralnem trgu ob katedrali, sredi najbolj nakupovalnih ulic, postavili oijaški adventni venČek. Podobno tudi marsikje v Nemčiji in Švici. Ob tem nakupovalna mrzlica kljub vsemu dobi nekoliko drugačen značaj. Jingle Bells se sooči z globino prihajajočega praznika.
Dominik Frelih, feto: Tina Doki
Dobrodelna prireditev v Križah
Križe - Zupnyska Karitas Križe je priredila konec novembra v osnovni šoli Križe dobrodelni koncert in za geslo izbrala besede Tukaj sem, pošlji mene in misel matere Tereze, da kapljica dobrote sama po sebi ne pomeni veliko, vendar brez nje tudi moija ne bi bilo. Župnijska Karitas Križe, ki jo vodita predsednik župnik Alfonz Grozdek in dr. Hermina Krese Dolinar, deluje na mnogih področjih in naredi veliko dobrega in lepega za človeka, je zapisal Slavko Bohinc.
V prijetnem in izbranem kulturnem programu so sodelovali najmlajši iz vrtca in skupaj z vzgojiteljicami pod vodstvom Milene Hostnik zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi,
doma in na tujem uveljavljena sopranistka Barbara Tišler, mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Franca Gran-dovca, mladinski in otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mance Bohinc in bari-tonist Miha Plajbes. Nastopili so še flavtistka Tea Primožič, trobentač in harmonikar Žiga in Jaša Krese, violinistka in pianistka Tina in Manca Bohinc, orkester glasbene šole Tržič pod vodstvom Marjana Boneta, režiserka Marinka Kenk Tomazin in igralca Ana Tomazin in Marko Žugelj. Prireditev, na kateri so zbirali darove za pomoči potrebne v župniji, sta vodila Štefka Gra-šič in David Ahačič. Pokazala je, da dobrodelnost osrečuje
k « w « K«	4 H 1 ♦ « L- 1 n^i ■
	
• , , «J C S _	
Prazniki in godovi
Andrejev križ in Barbarino ujetništvo
Apostol Andrej je bil brat sv. Petra, prvega rimskega papeža. Barbara s stolpom je zavetnica rudarjev.
Danes je praznik Škofa Trajana, mučenca Tadeja Lieouja, device Justine in apostola Andreja, ki je bil eden prvih Jezusovih spremljevalcev in brat prvega rimskega papeža Simona Petra. Pravijo, da je prav Andrej pripeljal brata Petra, oba sta bila doma iz Betsajde in sta bila ribiča ob Genezareškem jezeru, med Jezusove apostole. Ime Andrej pomeni ''možat, pogumen, hraber". Apostol Andrej je deloval v Palestini, nato pa je oznanjal vero med divjimi Skiti ob Črnem moiju, v Mali Aziji in v Patrasu v Grčiji, kjer so ga okrog leta 60 v Času vladanja cesarja Nerona ujeli, mučili in obsodili na križanje na križu v obliki Črke X. Ta križ se imenuje "Andrejev križ". Andrej je zavetnik Rusije, za zaščitnika pa so ga izbrali tudi ribiči, mesarji in vrvaiji, priporočajo pa se mu tudi v primeru raznih bolezni, na primer rdečk. V Sloveniji je Andreju posvečenih okrog 30 župnijskih in okrog 40 podružničnih cerkva. Andrej je na Slovenskem pogosto ime. Danes praznujejo tisti, ki jim je ime Andrej, Andraž, Andreje, Dreja, Drejc, Andreja, Andrejka in Andra. Andrej je tudi svetnik "vremenjak". Pregovori pravijo: Andrejev sneg, z žitom kreg, Andrej mora biti suh, da pozimi raste kruh, itd.
Jutri, 1. decembra, bo praznik škofov Eligija in Leoncija ter spokomice Natalije ali Božene. Ime Natalis ali Natalia so včasih dobivali otroci, rojeni na božič.
V	četrtek, 2. decembra, bo praznik mučenke Bibijane (Vi-vijane, Zivke) in spokomice Blanke. Slovenski imenoslovec Janez Keber ugotavlja, da je pri nas ime Bibijana (Vivijana, Živka) redkost, pomeni pa "polna življenja, živa, živahna". Povezuje ga z imenom Vital, ki tudi izhaja iz latinske besede "vivus"
/v» v v• v« 1	\
(zivec, ziv, živahen).
V	petek, 3. decembra, bo praznik mučenca Kasijana, preroka Sofonija in redovnika Frančiška Ksaverja (1506 - 1552), ki je za-
vetnik misijonov. Najprej je bil profesor na slavni pariški univezi Sorboni, nato pa so Španca, ki se je rodil na gradu Xavier blizu mesta Pamplona in je bil med ustanovitelji jezuitskega reda (Družba Jezusova), prevzeli misijoni.
V	soboto, 4. decembra, bo praznik duhovnika in cerkvenega učitelja Janeza Damaščana in mučenke Barbare, ki jo umetniki najpogosteje upodabljajo s stolpom. Barbara je ena od 14 pomočnikov v sili in je zavetnica pred hitro smrtjo, za srečno zadnjo uro, proti hudi uri, rudarjev, topničarjev, zidarjev in ranjencev. Po izročilu naj bi bila doma v Mah Aziji in rojena v poganski družini, vendar je sprejela krščanstvo. Ker je bila lepa, jo je oče zaprl v stolp, ki pa se je čudežno odpiral. Ker je odklonila poroko, so jo vrgli v ječo in mučili, nato pa ji je oče sam odsekal glavo, vendar ga je takoj ubila strela. Barbara je praznik žena in deklet, ki jim je ime Barbara, Barbika, Barbka, Barba, Bara in Barica, v grščini pa pomeni "tuj, tujec, neomikan, neveden, krut, divji".
V	nedeljo, 5. decembra, bo praznik opata Sava (Saba), ki se je rodil leta 439 v Kapadokiji v Mali Aziji. Postal je menih in zgradil sloviti pravoslavni samostan v Cedronski dolini, ki je največji v Palestini.
V	ponedeljek, 6. decembra, bo praznik škofa Nikolaja, ki je umrl okrog leta 350, pred tem pa je bil dolgo škof v Miri (današnja Demra) v Turčiji. God bodo imeli tisti z imenom Niko, Niki, Miko, Mikec, Miček, Nikolaja, Nika in Nikica. Bit je dobrotnik in je premoženje delil med reveže. Nikolaj je med najbolj čašče-nimi svetniki v pravoslavni (vzhodni) cerkvi. Je zavetnik momaijev, brodaijev in splavar-jev. Ceiicve ob vodah so ponavadi posvečali njemu, med njimi tudi ljubljansko stolnico. Nikolaj je v Sloveniji Miklavž, ki obiskuje in obdaruje otroke.
Jože Koši^jek
Na prireditvi so skupaj z vzgojiteljicami nastopili tudi najmlajši iz vrtca Križe.
vse: tistega, ki daje, in tistega, Pavel Rupar in predsednik KS
ki pomoč prejema. Na priredit- Križe Slavko Bohinc.
vi sta bila tudi župan Tržiča	Jože Koši^jek
Deset let Radia Ognjišče
Ljublana - Radio Ognjišče, katoliška radijska postaja, ki je po raziskavah tretja najbolj poslušana slovenska radijska postaja, je praznoval v nedeljo, 28. novembra, 10. obletnico delovanja. Najprej je bila maša v ljubljanski stolnici, ki sojo darovali upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, dkektor radia msgr. Franc Bole in odgovorni urednik Franci Trstenjak. V Cankarjevem domu pa sta bila dva koncerta znanih slovenskih glasbenikov. Ob jubileju je njegov ustanovitelj in direktor msgr. Franc Bole dejal, da si ni predstavljal, da bo radio po desetih letih tako priljubljen, slišen in kadrovsko močan. Začel je s štirimi zaposlenimi, danes pa jih je 22, ki jim pomaga 40 zunanjih sodelavcev. Povprečen poslušalec radia Ognjišče je preprost Slovenec srednjih let, ki ima družino z več otroki. Doma je na obrobju mesta ali na podeželju. Je srednje izobražen, njegov dohodek pa je povprečen. Pomembne so mu tradicija in verske vrednote. J. K.
Jasna Paladin
XXXIV. del
Kamniški Kurliaus
Obisk zdravilišča je že v naslednjem obdobju tako znatno upadel, saj je bilo poleg Prašnikarjeve smrti za ta pojav še nekaj vzrokov.
Število gostov zdravilišča v Kamniku v letih 1902-1913 je bilo naslednje: Če je v letih 1892-1900 v povprečju zdravilišče obiskalo 311 gostov letno, je ta številka v obravnavanem obdobju občutno nižja - 96 gostov - in to kljub temu, daje v Kamniku v teh letih začelo delovati olepševalno društvo. •Le-to je bilo ustanovljeno leta 1904 zaradi potrebe po boljšem nadzoru razvijajočega se turizma in zaradi organiziranja turistične po-
nudbe. Čedalje bolj se je namreč začel razvijati tudi letoviški turizem in Kamnik je bil v letih do 1. svetovne vojne poleg slovesa zdraviliškega kraja čedalje bolj znan tudi kot letovišče in izhodišče za obisk Kamniško-Savinjskih Alp.
O začetkih Tujsko prometnega društva v Kamniku, kakor se je le-to imenovalo od leta 1929 dalje, je Alfonz Skala, takratni tajnik društva, zapisal naslednje:
Kamnik, obdarjen z vsemi krasotami divne narave, se je že davno pred vojno razvijal v živahno letoviško mesto. Dohod tujcev - letoviščarjev se je od leta do leta večal''
ti
v
Zal niso ohranjeni podatki o številu letoviščarjev v celotnem Kamniku, ki bi jih lahko primerjali s številom gostov v Kurhausu. Le za leto 1907, ko je v zdravilišču bivalo 100 gostov, je znan podatek, da je "v dobi od L junija do 75. septembra posetilo naše mesto ter v njegovem področju prenočilo 322 tujcev in sicer 77 iz Kranjske, 149 iz drugih avstrijskih dežel, 81 iz dežel ogrske krone, 3 iz BiH, 4 iz nemške države, po ena oseba iz Bolgarije, Švedskega in Švice, ter 5 oseb iz Kaira. V mestu so ostali 3 dni 66 oseb, od 3 do 7 dni 13, do 14 dni 23, do treh tednov 22, do 4 tednov 50, do 5 tednov 32, do 6 tednov 4 in več kot 6 tednov 112 oseb, katerih bivališčni dnevi znašajo skupaj 7489 dni.'' Kamnik je še vedno imel obiskovalce, ki so v mestu preživljali dalj časa (največ, 112 gostov, kar več kot 6 tednov!), vendar gostje Kurhausa tega leta ne predstavljajo niti tretjine vseh turistov v Kamniku.
Iz virov je razbrati, da je upadalo le število zdraviliških gostov, ostale številke pa so rasle, zato se je "že takrat izkazala nujna potreba, da se ustanovi društvo, ki naj bi pospeševalo in urejevalo promet izletnikov in letoviščarjev. Do realizacije te ideje je prišlo leta 1904, ko je bilo z odlokom deželnega predsedstva z dne
10. okt. 1904, štev. 3997/Prez. ustanovljeno
"Društvo za pospeševanje prometa tujcev za Kamnik in okolico. Njegov prvi predsednik je bil pokojni odvetnik dr. Alojzij Kraut, podpredsednik pokojni posestnik in gostilničar Josip Fajdiga, blagajnik sedanji mestni župan Fran Kratnar, tajnik pa pokojni tiskarnar in trgovec Anton Slatnar.
Društvo je razvilo obširno delovanje, uredilo izprehajališča v Kamniku in okolici, postavilo na izletnih točkah klopi, markiralo izletna in prome-nadna pota v okolici itd."

Torek. 30. novembra 2004
KULTURA / kavka@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN

i
Zirovski
zbori
pojejo
cez
sto
let
Knjigo dr. Marije Stanonik "Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov" bodo v petek, 3. decembra, ob 19. uri v dvorani DPD Svoboda na pot pospremili tudi vsi današnji žirovski
pevci In pevke.

Žiri - Začetki organiziranega zborovskega petja na Žirovskem segajo sto in več let nazaj v prva leta prejši\jega stoletja. Bogato pevsko zgodovino pa zadnjih štirideset let kot pevska skupina z najda^šim ne p reki i\j enim delovanjem piŠe tudi Moški pevski zbor Alpina Ziri. V jubilejnem letu so pevci Alpine obletnico proslavili februarja na odmevnem m uiti medijskem koncertu, drugi del pa bo na vrsti v petek, ko bo predstav^ena ki\ji^a dr. Marije Stanonik z naslovom Ostanite zvesti pevski kulturi Zirov In podnaslovom (Čez) 100 let žirovskega zborovskega petja. O zboru Alpina, knjigi in dogodku, ki se obeta v petek, sem se pogovarjal z zborovodjo Andrejem Zak^em in predsednikom zbora Mirom Cankarjem.
Za dvojno obeležitev 40-let-nice Moškega pevskega zbora Alpina, dogodek je zanimivo obakrat povezan s Prešernom, tako februarski koncert, »ki je bil na predvečer obletnice njegove smrti, kot prihajajoči ob obletnici pesnikovega rojstva, je "kii-va" knjiga dr. Marge Stanonik
Ostanite zvesti pevski kulturi Žirovi, v kateri avtorica opisuje (Čez) 100 let žirovskega zborovskega petja. "Naša prvotna želja je bila izdati običajen zbornik ob 40-letnici delovanja zbora, s katerim bi zapolnili praznino od zadi^ega zbornika, ki je izšel ob 15-letnici," je povedal zadnji dve leti predsed-
nik zbora Miro Cankar, ki med sedanjimi pevci beleži tudi najdaljši staž, in dodal, da so ob vsem gradivu, ki se je zbralo, kaj hitro ugotovili, da bo šlo za pravo knjigo. V nadaljevanju so k sodelovanju povabili dr. Marijo Stanonik, ki se je že sama zbrala precej gradiva na to temo. Z veseljem je sprejela vabilo, rezultat pa je nedvomno monumentalno delo o zborov-
v
skem petju na Žirovskem, ki je izšlo te dni.
Kot rečeno je v knjigi zapisana celotna zgodovina organiziranega petja na Žirovskem od prvih začetkov, ko so na Dobračevi in
v
v Zireh imeli vsak svoje zbore.
Leški slikarji se predstavijo

Radovljica - V četrtek so v Avli občine Radovljica odprli razstavo slikarjev samorastnikov iz Lesc. Tokrat se prvič na skupinski razstavi predstavljajo Franc Ankerst, Vinko Bogataj, Jože Cačič, Marja Campa, Poldi Gros, Zvone Ivanovič, Jernej Kokelj, Sanja Koser, Bogo Košnik, Janko Kralj, Rezka Mlakar, Jana Nerat, Tone Pfajfar, Vera Perkovič in Rezka Vidic. Ob kulturnem programu pianistke Nataše Vester in pevke Mojce Pengal je slikarje in njihovo delo predstavil dr. Cene Avguštin. Razstava bo na ogled ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure in ob petkih do 13. ure.	I. K., foto: Tina Doki
Galerija, navdih za umetnike
Slikar Karol in njegov brat France Kuhar v novi galeriji.
Besnica - Več kot petnajst let sta v domači hiši na Pesnici pri Kranju brata Karol in Franc Kuhar na svojstven način kreirala in z veliko truda ustvarjala galerijski prostor in atelje, katerega vrata so se za širšo javnost odprla to soboto. če je arhitekturne zasnove postavil arhitekt Ciril Oblak, sta brata Kuhar kasneje skozi lastna izrazna, umetniška in duhovna videnja ustvarila čudovit prostor (ob njem tudi samo okolje hiše), ki kar kliče po vedno novih in novih umetniških dogodkih. Ob odprtju galerije in predvsem z umetniško kreativnostjo napolnjenega okolja so svoja dela na ogled postavili Karolovi znanci, slikarji Boni Čeh, Nejč Slapar, Zmago Puhar, Franc Bešter ter domačinka, mlada akademska slikarka Nataša Jan. O njihovem raznolikem ustvarjalnem navdihu je spregovorila umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, mlada Ana Vencelj pa je poskrbela za prijetne zvoke violine.	Igor Kavčič
na sodeluje v upokojenskem Mešanem pevskem zboru Srebrni (G)las, s katerim dobro s<»delujemo.''
V zadnjih petih letih je zbor v vzponu in je nanizal nekaj uspešnih nastopov po Sloveniji, lani pa tudi na gostovanju v Franciji. Trenutno v zboru poje 17 pevcev, v kratkem pa priča-
Ko "alpinci" pridejo na vajo v OŠ Žiri, njihova pesem zadoni daleč naokrog
pa do današnjih dni, ko so pevke in pevci iz različnih koncev občine združeni v različne zbore, cerkvenega, upokojenskega, otroške zbore in seveda v MPZ Alpina, katerega 40-letnici je v knjigi posvečeno nekaj več prostora. "Predstav^eni so vsi dosedanji zborovodje, predsedniki, popisani so člani od vsega začetka, od 1964 pa do letos nas je v zborovskih vrstah pelo kar 73," razlaga Cankar, zborovodja Andrej Zake^ pa dodaja, da je v knjigi na zanimiv način napisano, kako je Alpinin zbor preživljal bolj in manj uspešna leta. V sedemdesetih letih, ko ga je vodil Slobodan Poljanšek, je bil eden boljših moških zborov v tedanji škofjeloški občini, ko je konec osemdesetih prišlo do kratke krize, je za dirigentsko palico prijel glasbenik in glasbeni pedagog Andrej Zakelj.
Andrej Žakelj MPZ Alpina uspešno vodi že petnajst let.
"Sam sem že pred tem bil več let korepetitor, ko sem ga leta 1989 prevzel, pa se je ta tudi pomladil. Veliko starejših ustanovnih članov zbora Alpi-
Miro Cankar ima v zboru najdaljši staž.
1
kujejo še tri nove moči. Glasovi so lepo zapolnjeni, mogoče manjka kakšen tenor. "Enkrat na leto se odpravimo na intenzivne pevske vaje v Izolo, vsako leto pripravimo nov program in nanizamo 20 nastopov, imamo redne letne koncerte, ki so vedno bo^ši, v goste vabimo druge zbore in
v
glasbenike razlaga Zakelj, Cankar pa dodaja, da se je obnovilo tudi srečanje zborov iz
krajev, kjer so oziroma imajo usnjarsko predelovalno industrijo. Zadnje tako srečanje je bilo v Bistri pri Vrhniki. Kljub temu daje njihov repertoar zelo širok, pojejo tudi latinsko mašo, črnske duhovne in sodobne skladbe, pa seveda ostajajo zvesti slovenski ljudski pesmi. Za njih je nekaj priredb napisal tudi žirovski rojak, skladatelj David Beo-vič. Zbor sicer že dolgo ni sestavljen le iz zaposlenih v Alpi-ni, katere delavci vsak mesec prispevajo za delovanje zbora in pihalne godbe.
Ob februarskem nastopu zbora je bila dvorana DPD Svoboda premajhna za vse poslušalce, polno pa bo najbrž tudi tokrat, saj bodo v čast izida knjige zapeli vsi zbori, ki ta trenutek de-
v	_
lujejo na Žirovskem. Ob MPZ Alpina bodo nastopili še Cerkveni MePZ Anton Jobst, Osnovnošolski PZ OŠ Ziri, Mladinski PZ OŠ Žiri, MePZ
v
Srebrni (G)las in MePZ Ziri. Knjigo bosta predstavila avtorica dr. Marija Stanonik in muzikolog dr. France Križnar. Kot sta še povedala sogovornika, gre zahvala vsem sodelavcem pri knjigi, še posebej Stanetu Kopaču, ki je poskrbel za obliko, hki'ati pa vsem, ki so prispevali sredstva za njen izid. Upajo, da bodo nekaj sredstev za 1,7 milijona vreden projekt knjige zbrali tudi s prodajo posnetka februarskega koncerta na DVD ali VHS kaseti.
Igor Kavčič,
foto: Gorazd Kavčič
Ljudske pesmi v sanjskih pokrajinah
Radovljica - V Galeryi Šivčeva hiša je še do konca tega tedna na ogled razstava del akademske slikarke ilustratorke Marjete Cvetko.
Znana ilustratorka knjig za otroke in mladino se Radovljičanom tokrat predstavlja z deli, vezanimi za slovenske ljudske pesmi. Le-te so po besedah umetnosme zgodovinarke in strokovnjakinje za ilustracijo Maruše Avguštin tiste,-ki so v umetnici spodbudile likovno ustvarjalnost, ki je ne moremo več imenovati samo ilustracija, temveč bolj ali manj svobodno interpretacijo in preinterpre-tacijo literarnega sveta v likovni svet. Ob tem se je v slikarki razbohotila le njej lastna fantazija polna igrivih, pravljičnih in sanjskih vsebin, izraženih na likovno izjemno inventiven in kompleksen način. Marjeta Cvetko je dobitnica mnogih nagrad in priznanj, eno njenih del pa je tudi na ogled v zbirki ilustracij v gornjih prostorih Šivčeve hiše, ki je ena
redkih, zagotovo pa edina muzejska ustanova, ki strokovno spremlja likovno zvrst ilustracije. V petindvajsetih letih so se v galeriji predstavili številni ilustratorji, lani pa je bila prvič predstavljena tudi stalna razstava bogatega fonda ilustracij, ki ga zbirka obsega.
Zbirka med obiskovalci žanje vse večje zanimanje, letos si je slednjo tako ogledal tudi Nadayuki Hasegawa, ki vodi muzej ilustracij na Japonskem, v Radovljici je bila Barbara Barthova, generalna sekretarka Biena-la ilustracij v Bratislavi, z zbirko pa so se seznanili tudi organizatorji svetovno znane
razstave ilustracij v italijanskem mestu Sar-
t
mede. V zadnjem času so zbirko obogatili s sedmimi novimi ilustracijami, kupili so tri ilustracije predstavnika mlajše generacije slovenskih ilustratorjev Damjana Stepanči-ča, Rudi Skočir, ki je lani razstavljal v Šiv-čevi hiši, pa jim je štiri ilustracije podaril.
Igor Kavčič
Piše Eva Senear
Za 'knjigobrbce'
Linhartovi listi (Občasnik za domoznanstvo in novice knjižnice A. T. Linharta Radovljica), Tisočletna sled - Radovljica in Bled^ iz cikla ''Moje roke pismu'\ Stane Adam in Jure Sinobad, leto 3, št.l2, izdaja Knjižnica Antona Tomaža Linharta, 4 str.
Drevi ob 19.30 bosta Stane Adam in Jure Sinobad v okrogli dvoranici radovljiške knjižnice predstavila že peto razstavo iz cikla Moje roke pismu, tokrat z naslovom 'Tisočletna sled - Radovljica in Bled", ki si jo sicer obiskovalci lahko ogledajo do 31. decembra v drugem nadstropju knjižnice. Linhartovi listi, ki jih radovljiška knjižnica izdaja že tretje leto in ki redno prinašajo tudi prispevke obeh avtorjev o zgodovini naŠih krajev skozi vsebino starih listin, tokrat vsebujejo komentarje kot del gradiva z razstavljenih panojev. Avtorja sta sestavila zgodbo o nastanku in pomenu briksenške škofije, katere del so bili tudi kraji z Bledom in Radovljico ter z njuno okolico. Listine, katerih kopije so razstavljene na panojih, in foto-grafye pečatov, ki sta jih grafično obdelala, so povečini iz enajstega stoletja, pridobila pa sta jih iz različnih arhivov - iz Ljubljane, Bol-zana, Innsbrucka, Dunaja, iz ljubljanskih Narodne galerije in Narodnega muzeja pa dve sliki.
Vsak od panojev pripoveduje o nekem dogodku - tako sta zasnovala tudi dosedanje razstave - vsi pa so med sabo smiselno povezani. Pripoved začenjata z nastankom briksenške škofije; njene začetke gre iskati v legendi o svetem Kasijanu, kije najprej ustanovil teže dostopen samostan Sabiona v bližini Briksna v poznem drugem in na začetku tretjega stoletja, to pa so tudi edini viri iz tega časa o tem dogodku, in Še ti zelo skopi. Nadalje izvemo, da so za začetek blejske zgodovine pomembni škof Albuin in kralj Henrik IL, slednjemu je prvi pomagal prečiti Alpe, kar je pomagalo kralju do stabilnejše drže, on pa se je škofu oddolžil z znamenito darovnico posestva Bled iz leta 1004 in tako povečal briksenško škofijo. Panoji pripovedujejo tudi o blejskem plemstvu, predvsem o blejskih Grimšicih; državni baron Grimšic Janez Nepomuk IL je umrl proti koncu 19. stoletja kot zadnji moški predsavnik svojega rodu. Ena priljubljenih osebnosti je bila Polixena Kreyg, ki ji pripada pravljična vloga Dobre gospe z Jezera. Blejsko posest je v 11. stoletju z zamenjavami in kupovanjem zaokrožil škof Altwin, za katerim je ostal kodeks št. 146 s skrajšanimi vsebinami kupoprodajnih pogodb in darovnic, ter srebrni kelih. Sicer pa sta bila radovljiško in blejsko gospostvo tesno povezana.
Tokratna razstava je po besedah Adama in Sinobada doslej najob-širnejše zasnovana, ob tem pa jima je treba izreči vse priznanje; gradiva je gotovo brez konca, njima pa, upam, še ne bo pošla sapa, kajti razen pomoči, ki sta jo deležna v 'domači' knjižnici, vse delo opravljata volontersko. Sta tandem v 'najboljši možni sestavi' -kombinacija univerzitetne discipline ter ljubiteljske iznajdljivosti, vztrajnosti in ljubezni do zgodovinskih dejstev in resnic.
GORENJSKI GLAS »IO. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek. 30. novembra 2004
Za prijatelje je dobro
le najboljše
Škofja Loka - Tako je Ciril Velkovrh, član PD Ljubüana Matica in Fotokluba Anton Ažbe iz Škofje Loke, poimenoval razstavo mozaika 400 razglednic s fotografijami slovenske naravne in kulturne dediščine, ki jo pripravil v Loškem muzeju v Škofji Loki ob četrti obletnici smrti lyegovega dobrega pryate^a in velikega bitega planin profesorja Branka Robleka iz Škofje Loke.
T
I»
Razstavo mozaika 400 razglednic avtorja Cirila Velkovrha si lahko ogledate do 6. januarja.
Velkovrh se je s fotografiranjem začel ukvarjati pred desetimi leti, ko se je upokojil. Že več kot 50 let je član Planinskega društva Ljubljana Matica. Ne omejuje se samo na fotografiranje slikovitega gorskega sveta, ampak predano beleži tudi kulturne spomenike. "Ko je leta 1994 izšel nov vodnik po Slovenski planinski poti, sem se kot njegov urednik odločil, da prehodim tiste poti, ki jih do takrat še nisem. Na predlog prijateljev sem ob tej planinski poti fotografiral vse sakralne spomenike.
in sicer veČ kot 100 kapelic in 50 cerkva ter vsaj toliko križev in razpel." Osem let je že aktiven član Fotokluba Anton Ažbe. Do sedaj je postavil 250 razstav fotografij različnih formatov doma in v tujini, med drugim celo v Ameriki, Argentini in Avstraliji. Večkrat se je predstavil tudi na Gorenjskem, v Škofji Loki je to njegova peta razstava. Letos bo izdal svoj peti stenski koledar. Razstava bo odprta do svetih treh kraljev.
Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič
Šolanje psov za urbano okolje
Pri Kinološki zvezi Slovenije je v pripravi predpis, ki bo občinam priporočil, naj sprejmejo ustrezne odloke o obnašanju psov ob njihovih vodnikih v urbanem okolju. Izpit je mogoče opraviti tudi pri Kinološkem društvu Jesenice.
vrvici, obnašanje v skupini ljudi, ukaze sedi in prostor ter odpoklic. Nadaljevalni, t. i. B-BH tečaj je namenjen socializaciji psa v urbanem okolju. Ugotavlja se vedenje psa do ljudi, živali in okolja, kar pomeni, da pes ne sme biti napadalen do drugih in da'ne skače v ljudi. Mirno se mora srečati s skupino ljudi, kolesarjem, avtomobili, tekači, rol-karji in drugimi psi. Teoretični preizkus opravi tudi vodnik in pridobi dokazilo o izpitu vodnika psa spremljevalca z mednarodno veljavo. Že predvidoma prihodnje leto bo tovrstna izkaznica postala obvezna za vodnike psov, rojenih v letu 2003 in naprej. Brane Pire je prepričan, da za šolanje psa ni nikoli prepozno, kakor tudi ne za obnavljanje znanja, pa čeprav je pes že starej-
v«
Sl.
Društvo omogoča, da lastniki vodijo pse v malo šolo, organizira strokovna predavanja o vzreji in šolanju psov, dvakrat letno pripravi vzrejni pregled, deluje pa tudi sekcija za iskanje pogrešanih oseb izpod ruševin in plazov, vendar psi in vodniki izpite opravljajo v okviru republiške reševalne enote. V okviru društva je še skupina za zaščito živali in sodeluje z zavetiščem za zapuščene živali Perun pri iskanju novih lastnikov.
Mendi Kokot
Brane Pire s triletno nemško ovčarko Leno, ki je šolana za reševanje Izpod plazov.
Lipce - Delujejo od leta 1988
in so v tem času razvili različne vrste šolanja psov vseh pasem za splošno rabo. Spomladanski tečaj se začne marca, jesenski septembra, lani pa so organizirali tudi zimski teČaj, ki se je dobro prijel. "Nadaljevalni B-BH izpit zajema več ur šolanja in smo se zato odločili, da bo zimski tečaj potekal vsako leto. Začne se s prvim dnem v decembru in zaključi konec aprila. Tako so čez leto izpiti aprila, junija in novembra," razloži predsednik društva Brane Pire.
Osnovni tečaj, ki se zaključi z izpitom A, obsega osnovne vaje poslušnosti, to je hojo ob nogi na
Plošča za uglednega gasilca
Na hiši, kjer je odraščal Metod Rotar, so odkrili spominsko ploščo nekdanjemu predsedniku
Gasilske zveze Slovenije.
Pristava pri Tržiču - Gasilsko društvo Krize je pripravilo slovesnost, na kateri so se spomnili zaslug Metoda Rotarja za razvoj gasilstva. Ob ženi in sinu pokojnika sta spominsko ploščo odkrila predsednik GZS Ernest Eöry in predsednik PGD Križe Matjaž Potočnik.
Na Pristavški cesti 85 so se v soboto zbrali predstavniki gasilskih društev in ugledni gostje iz Slovenije. Ob prekriti plošči na hiši so se izmenjevale častne straže do začetka svečanosti, ki jo je z Zdravico napovedala dekliška pevska skupina Ignis iz PGD Križe. Pred vrsto praporščakov se je ustavil predsednik GZS Ernest Eöry, kateremu je poročal poveljnik GZ Tržič Jelko Urbančnik. Zbrane sta pozdravila predsednik PGD Križe Matjaž Potočnik in predsednik GZ Tržič Bojan Balantič. Prvi je dejal, da je Metod Rotar stopil na gasilsko pol v njihovem društvu. Drugi je spomnil, da je bil prvi povojni tajnik v Križah leta 1955 član pripravljalnega odbora za ustanovitev Gasilske zveze Tržič. Kljub visokim funk-
cijam je bil njihov rojak preprost človek, je ugotovil tržiški župan Pavel Rupar. Pohvalil je odločitev gasilcev za odkritje plošče v Pristavi.
Predsednik EÖry je predstavil Rotaijeve> zasluge za rast in razvoj gasilstva na Slovenskem. Bil je sekretar Okrajne gasilske zveze Kranj v letih 1951-1955, predsednik Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko do leta 1962, v letih 1963-1976 predsednik Gasilske zveze Slovenije in eno leto tudi predsednik Gasilske zveze Jugoslavije. Zavzel seje za gradnjo gasilskega doma v Kranju, veliko pa je storil za enotnost prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot. Za gasilstvo je vedno na.šel čas, čeprav je postal direktor podjetja Iskra Commerce in generalni direktor Ljubljanske ban-
Ploščo so odkrili Mitja in Meta Rotar, Ernest Eöry in Matjaž Potočnik
ke, v letih 1978-1982 pa je bil
tudi član Zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanjo trgovino. Gasilci so ga leta 1993 imenovali za častnega predsednika GZS. Dve leti po njegovi smrti so se odločili postaviti ploščo na njegovi hiši. Ob predsednikih GZS in PGD Križe
sta jo odkrila žena Meta in sin Mitja Rotar. Blagoslov je opravil kriški župnik Alfonz Grojz-dek. Povezovalka programa Antonia Aljančič je nato prosila častni vod gasilcev, da je odnesel cvetje na grob doslej najuglednejšega člana iz PGD Križe.	Stojan Saje
Lastniki hiš, ki so za zgled
Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje je dalo priznanja prebivalcem, ki so zaslužni za lep izgled kraja.
Zgoriye Duplje - Živ^ei^jski utrip v Spodi^jih in Zgornjih Dupljah ter Zadragi bi bil manj živahen, če ne bi povezovalo vaščanov Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko. Med letom organizira več prireditev, ki privabljajo ljubitelje kulturnih dogodkov in turističnih znamenitosti. Na prireditvi Vesela jesen so podelili priznai\ja za urejenost kraja.
Priznanja za urejenost vaških objektov in domov so prejeli tudi Marjeta Perne Kuhar, Tomaž Jelar in Ludvik Mekuč (od leve). - Foto: arhiv društva
Prireditev Vesela jesen ima petletno tradicijo. Letos so jo imeli tretjo novembrsko soboto,
ko so se zbrali številni domačini v dvorani gasilskega doma. Tam so se občinstvu predstavili
moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, kvintet Vedrina, Rokovnjaška godba in mladi harmonikarji Matic Papa, Anže Jelar in Jure Kavčič. Kulturnikom iz občine Naklo so se pridružili tudi glasbeni gostje od drugod, med njimi pevci, citrarji in trije ansambli. Prireditev so že tretjič združili s podelitvijo priznanj za urejenost domov in drugih stavb v kraju. Petim domačinom jih je predal Ivan Meglic, predsednik KTD Pod krivo jelko Duplje, ki je tudi podžupan občine Naklo.
Ludvik Mekuč si je priznanje prislužil kot dolgoletni ključar cerkve sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah. Prizadevno je spodbujal domačine, da so z delom in prispevki pripomogli k celoviti obnovi cerkve, ki je v ponos kraju in okolici. Tomaž Jelar je zaslužen za urejen izgled Krivčeve kmetije v Zadragi. Skrbi tudi za urejenost njiv in travnikov. Take kmetije daje-
jo vasem prijeten videz, z veseljem pa jih obiščejo znanci in neznanci. Marjeta Perne Kuhar živi v eni največjih starejših hiš v Zgornjih Dupljah, kjer je tudi delavnica. Urejene fasade in okolica dokazujejo, da je moč s pravim odnosom do stavbne dediščine lepo združiti bivalni in poslovni prostor. Anton Gradišar prebiva v južnem delu vasi, kamor redko zaide naključni obiskovalec. Prav zato njegova hiša, na kateri so okenske police polne rož, z zgledno urejeno okolico prijetno preseneti vsakogar. Spomni, da je moč v slehernem kotičku vasi naleteti na domačnost. Robert Marčun ima hišo na bolj vidnem mestu. Gre za primer sodobne arhitekture, ki se z domiselno urejeno okolico lepo vključuje v naselje. Vseeno kot objekt na vhodu v vas vsakomur izreka dobrodošlico, čeprav le hiti mimo.
Stojan Saje
Kamniški bolšjak pod streho
Kamnik - Člani društva stari-narjev,*galeristov in bibliofilov, sicer delujejo štiri leta, Kamniča-nom pa so po svojem bolšjem sejmu, ki ga na Šutni prirejajo vsako soboto, poznani že 10 let. Minuli mesec so na spodnjem delu Šutne pridobili tudi svoje prostore, kjer so si uredili prodajno galerijo svojih predmetov. Med njimi se najde več kot sto eksponatov različnih vrednosti in starosti, ki so jih člani, kot nam je povedal predsednik Grega Avbelj, rešili pred uničenjem v smeteh. Vsak predmet ima svojo zgodbo, ki jo skušajo ohraniti in skupaj s predmetom prodati novemu lastniku. Na bolšjem sejmu in v svojih prostorih
ljubiteljem starin ponujajo stare ure, fotografije, različne dokumente, pisemske znamke, slike, malo pohištvo ipd, vse več pa je povpraševanja tudi po starih knjigah, katerim v društvu namenjajo prav posebno skrb. Nedavno so na veselje mnogih Kamniča-nov naredili preprost faksimile dveh, za kamniško zgodovino dokaj pomembnih knjig: zem-Ijepisno-zgodovinski oris Ljudevita Stiasnyja iz leta 1894 in zgodovinsko pravljico Vrtomirov prstan iz leta 1937. Zdaj, ko imajo
svoje prostore, bodo lahko organizirali tudi kakšno likovno razstavo, še vedno pa jih bomo lahko srečevali tudi na bolšjem sejmu v središču mesta. J.P.
- '--"f li
Tolne obloge pestrih barv, vxorcev in materialov PVC, guma, tekstil, f lotex
H-CO
o o
-s ^ £ Ö
S ••
2 HA
O
S ^
«B «t
m
«A
W1
O
O


EKO STIL, d.o.o., Smartinska 152 BTC, dvorana E, Ljubljano
Prodajni salon
)eiovni čos: pon. - petek od 9. • 17. ure
Skavti o svojem delu
Kranj - Vodstvo Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki ima več kot 4200 Članov v 71 enotah, se sestaja dvakrat na leto. Letošnje jesensko zasedanje sveta ZSKSS je bilo 13. in 14. novembra v Grosupljem. Tam se je zbralo več kot 80 voditeljic in voditeljev, sta sporočila Sandi Hribar in Alenka Oblak. Prvi dan so izkoristili za različne delavnice, ki so jih posvetili vzgojnemu namenu združenja, njegovi strukturi in usposabljanju voditeljev. Slednji so iskali tudi izboljšave na raznih področjih: pri časopi-SÜ Skavtič, okoljski vzgoji, mednarodnih taborih in projektu Bum prijateljstva. Drugi dan so v plenarnem delu zasedanja sveta sprejeli proračun za prihodnje leto. Potrdili so več sklepov, ki bodo podlaga za nadaljnje vzgojno delo. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Slovenske zamejske organizacije
skavtov.
S.S.
i
Torek, 30. novembra 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 11. STRAN
V kranjskem OKC vsak dan sprejmejo povprečno 190 klicev
KRIMINAL

Čeprav intervencijska številka policije 113 (prej 92) že dolga leta ni več nova, jo po zadnjih raziskavah poznata le dve tretjini Slovencev.
Kranj - Klice na 113 v operativno komunikacijskem centru Poli-cyske uprave Kranj, ki pokriva vso Gorenjsko, sprejemata vodja izmene ali i^jegov pomočnik. V izmeni, ki dežura neprekinjeno dvanajst ur, je še operater, ki skrbi predvsem za zveze s policijskimi enotami in centrom generalne policijske uprave. Operativno komunikacijski center vodi Zdenko Guzzi, s katerim smo se pogovarjali predvsem o vsebini klicev, ki zahtevajo posredovanje policistov, kriminalistov, reševalcev, včasih tudi vseh hkrati.
V katerih primerih naj bi ljudje klicali na 113?
"Tu sprejemamo prijave vseh varnostnih dogodkov; kaznivih dejanj, prometnih, gorskih, naravnih in drugih nesreč, kršitev javnega reda in miru v gostinskih lokaHh, doma, na prireditvah, požarov, skratka vsega, kar sodi v delo poHcije oziroma jih policija obravnava. Nekatere prijave, ki zahtevajo pomoč gasilcev ali reševalcev, preusmerimo na regijski center za obveščanje (112), s katerim na splošno dobro sodelujemo."
Pa najbrž ne kličejo samo takrat, ko naj bi policija posredovala?
"Lani smo imeli na 113 blizu 70.000 klicev, povprečno po 190 vsak dan, od teh pa je bilo le nekaj več kot 10.100 takih, ki so zahtevali naše ukrepanje. Število klicev iz leta v leto narašča; po eni strani zato, ker naraščajo varnostni dogodki, po drugi zato, ker je ljudem Številka blizu. Na njej se vedno nekdo oglasi. No, reči moram, da včasih za isti dogodek, na primer prometno nesrečo, kliče tudi po deset ljudi ali celo več."
Marsikateri klicatelj se je že pritožil. Češ da ga najprej izprašate, kdo je in od kod, namesto da bi takoj ukrepali.
"To je res, vsak, ki kliče, se mora predstaviti. Ne gre toliko za kulturo telefoniranja kot za razumevanje resnosti klica, čeprav tudi klicatelja, ki želi ostati anonimen, ne zavrnemo. Osebne podatke potrebujemo zlasti ob prijavah kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Prijava gre v kazenski spis, prijavitelja vedno tudi opozorimo na posledice morebitne krive ovadbe."
Klici oziroma pogovori z vašimi dežurnimi se tudi snemajo. Zakqj?
"Vsi pogovori na 113 se zaradi lažjega dela operaterjev snemajo, na to so klicatelji tudi opozorjeni. Vse prijave, ki zahtevajo ukrepanje policije, namreč operater posluša, zabeleži v dnevnik dogodkov in nato posreduje policijskim enotam v obravnavo. Pogovori se po določenem času brišejo."
VeČina prijav, kijih vodja izmene ali njegov pomočnik sprejmeta, verjetno zahteva takojšnje ukrepanje. Kako ste za to organizirani?
"Vedno mora biti na voljo dovolj policijskih patrulj in kriminalistov, ki jih lahko usmerimo na različne dogodke. O vseh kaznivih dejanjih obveščamo tudi dežurnega preiskovalnega
Zdenko Guzzi
sodnika in državnega tožilca."
Kakšne klice še dobivate na 113?
"Vozniki pri nas večkrat iščejo predvsem prometne informacije: o prevoznosti cest, mejnih prehodov, zaporah in podobne. Beležimo tudi nekaj lažnih prijav dogodkov, zlasti kršitev javnega reda miru oziroma poškodovanj stvari. Če dežurni že iz pogovora razbere, da gre za lažno prijavo, klicatelja na to opozori, sicer policisti na terenu prijavo preverijo. K sreČi je takih klicev zelo malo. Včasih se zgodi, da se tudi otroci igrajo s telefonom. Imamo pa nekaj "stalnih strank", ki dežurnim
opisujejo svoje težave. Te skušamo potolažiti in odpraviti na lep način. Se pa zgodi, da dobimo tudi kakšen "jezen" klic. Kdo, ki je imel zaradi prometnega prekrška ali razgrajanja v lokalu opravka s policisti, stresa jezo na
113."
Dežurni mora torej poleg izkušenj imeti tudi posluh za ljudi?
"Oboje. Vodje izmen pa tudi njihovi pomočniki so policisti z dolgoletnimi izkušnjami s terena."
Bi morda v dežurni ekipi potrebovali tudi psihologa?
"Primeri, ko bi ga, so zelo redki, praviloma ob grožnjah s samomori. Za take primere imamo
seznam psihologov, ki vSO pripravljeni sodelovati, pokličemo jih po potrebi."
Kdaj je številka 113 najbolj oblegana ?
"Lunine mene se poznajo. Praviloma pa so klici pogostejši v jutranjih urah, ko ljudje prihajajo k svojim avtomobilom in na delo ter opažajo posledice nočnih vlomov. Dopoldne je rahlo zatišje, popoldne, ko se ljudje vračajo domov, pa se dogajajo prometne nesreče, zvečer pridejo na vrsto kršitve javnega reda in miru, ki se vlečejo v noč. Skratka, dolgčas ni nikoli."
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
< '
V nekdanjem vrtcu spet gorelo
Krai\j - Z nekdanjo vilo in kasnejšim vrtcem Tuga Vidmarja ob kranjski avtobusni postaji so od izpraznitve naptej sami križi in težave. Stavbo so vzeli za svojo kranjski brezdomci, ki se v mizlih dneh v njej tudi za silo pogrejejo. Včeraj dopoldne so v pritličju spet zakurili, poklicni gasilci pa so ogenj pogasili.
Usoda stavbe je zaradi Še vedno nedokončanega denacionalizaci-jskega postopka negotova, iz leta v leto pa bolj propadla. Lani so iz nje odnesli mrtvega brezdomca. Zadnji lastnik te "kranjske sramote" je Alpetour Potovalna agencija, ki naj bi se po končanem denacionalizacijskem postopku razširil nanjo z avtobusno postajo, dotlej pa odgovornosti za dogajanje v njej in ob njej očitno ne namerava prevzeti. Svet Mestne občine Kranj je že pred časom sprejel pobudo Darka Jarca, naj se nekdanji vrtec hermetično zapre, podobno kot je podjetje IC Dom to storilo z nekdanjim domom JLA, in tako prepreči vstop brezdomcem in zasvojencem ter morebitno hujšo nesrečo.	Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Dimniški požari
Kranj - Z začetkom kurilne sezone so tudi dimniški požari pognali kot gobe po dežju. Na srečo doslej večje škode, tudi po zaslugi hitrih gasilcev, niso povzročili, sitnosti pa kljub temu so.
V četrtek sta se vnela dimnika v Srednjem Brdu v občini Gorenja vas-Poljane in v Zasipu. To pa od požarov še ni bilo vse. V nedeljo je zagorela garaža pri železniški postaji na Bledu in drva, naložena ob peči v hiši v Olševku.
H. J.
Mati umrla, hči lažle ranjena
Jesenice - 19-letni voznik Renaultovega ekspressa furgona 1.9 je v soboto, 27. novembra, ob enih popoldne peljal po ulici Franceta Prešerna od trgovskega centra Tuš proti Hrušici. Ko je pripeljal skozi desni nepregledni ovinek pri skladišču Gradisa, ga je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati po cesti. Z zadnjim kolesom je zadel v betonski robnik, po dobrih enajstih metrih drsenja ob robniku pa se je avto odbil in bočno drsel proti drugi strani ceste, kjer sta takrat pravilno hodili 49-letna mati in njena 29-letna hči. Silovito je trčil v obe. Zaradi hudih poškodb je mati v jeseniški bolnišnici umrla, hčerka in mladi voznik pa sta lažje ranjena. Voznika bodo policisti kazensko ovadili.	Foto: Tina Doki
Previsoice hitrostne ovire
v
Šenčur - Hitrostne ovire, po ljudsko ležeči policaji, ki so jih zaradi umiritve prometa ta mesec postavili na precej prometni Weingerlovi ulici v Šenčurju, povzročajo nezadovoljstvo med kmeti, ki se po njej vsakodnevno vozijo na svoje njive. Ovire šo po njihovem mnenju zgrajene nepravilno, saj so prekratke, njihova klančina pa je preostra, zato obstaja nevarnost, da vozila na njih enostavno nasedejo. Jeza je med kmeti že tako velika, da so šenčurskemu županu Miru Koželju grozih celo s splošnim protestom. Kot je pojasnil župan, so mu pristojni organi zagotovili, da so "ležeče policaje" zgradili po normativih, kljub temu pa bo občina predlagala, naj poskušajo ovire ublažiti - jih podaljšati oziroma ublažiti ostre prehode.	S.S., foto: G.K.




Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še niltoli ni bilo tako udobno.
L
ISTIIIK
v ; T^ 1 5 f» n < : r'J	• , • s {
»
v
Štajerski
ncmce
Orodje iz skladišča
Kranj - Neznanec je v noČi na petek vlomil v priročno gradbeno skladišče v Tomšičevi ulici v starem delu Kranja. Odnesel je za približno 1,1 milijona tolarjev različnega gradbenega orodja.
Še en prenosnik
Visoko - Neznani vlomilec je v petek, 26. novembra, zvečer spet "operiral" po Visokem pri Kranju. Iz ene od stanovanjskih hiš, kjer ni bilo nikogar doma, je odnesel prenosni računalnik, digitalni fotoaparat, nekaj denarja in zlatnine. Škode je za najmanj 450.000 tolarjev.
Ukraden audi
Kraixj - V noči na petek je na Partizanski cesti v Kranju nekdo ukradel bel osebni avto audi A-4 z registrsko oznako KR K7-355. Policisti za avtom in tatom Še poizvedujejo.
Avta brez radiev
Krai\j - V četrtek, 25. novembra, dopoldne je neznanec na osebnem avtu razbil boČno steklo, ga odprl in ukradel avtora-dio pioneer, vreden približno 30.000 tolarjev. Iz avta, parkiranega na C. L maja, pa je ukradel avtoradio klarion podobne vrednosti.	H. J.
NESREČE
Pešca zadel z ogledalom
Britof - V soboto, 27. novembra, ob 16.50 je 26-letni Kranjčan z osebnim avtom peljal od Visokega proti Kranju. V Britofu je v sicer blagem, a slabo preglednem ovinku pri hiši številka 29 z desnim zunanjim vzvratnim ogledalom zadel v levo roko 72-letnega pešca, ki je hodil ob desni strani ceste. PeŠec je izgubil ravnotežje, padel in se huje ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, voznika, ki je peljal preblizu desnemu robu ceste, pa čaka kazenska ovadba.
Krovec padel s strehe
Škofja Loka - V soboto, 27. novembra, nekaj po eni uri popoldne se je na Kidričevi cesti huje ponesrečil 49-letni delavec krovskega podjetja. Ko je na novi stanovanjski hiši nameščal bakrene obrobe okrog dimnika, pri čemer je stal na lati, ki jo je namestil na snežne lovilce, so se lovilci pod njegovo težo izpulili. Delavec je zdrsnil Šest metrov po strehi, nato pa padel štiri metre globoko na tla. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v klinični center.
Delal je ptičjo krmilnico
v	v
Ziri - 82-letni Zirovec je v četrtek popoldne izdeloval ptičjo krmilnico, za katero je potreboval les, spravljen na vrhu lope. Ob lopo je postavil leseno lestev in se povzpel po njej. Približno dva metra od tal mu je lestev zdrsnila, padel je na tlakovana tla in se huje ranil. Na tleh ležečega je našla vnukinja in poklicala reševalce.
H. J.

GORENJSKI GLAS «12. STRAN
SPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
sankanje
Vsaj eden na olimpijske igre
Selca - V Selcih je bila prejšnji teden skupščina Sankaške zveze Slovenije. Na njej je vodstvo zveze skupaj s predstavniki klubov pregledalo delovanje v preteklem letu in naredilo načrte za prihodnje. Uvodoma je predsednik sankaške zveze Pavel Demšar dejal, da je bilo letošnje leto manj razburljivo kot lansko, ki gaje zaznamovalo predvsem svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah na Soriški planini. Napovedal je še veliko dela v prihodnje, ko bodo potrebne tudi nekatere kadrovske in organizacijske spremembe. Spodbudno je, da so pridobili novega sponzorja. Gorenjsko banko. Denar so namreč dö sedaj pridobivali predvsem iz državnih razpisov, kar pa ne zadostuje za normalen razvoj sankanja pri nas.
Podrobnejši pregled delovanja so podali predsedniki posameznih strokovnih svetov. Sankači na umetnih progah so v pretekli sezoni Še povečali svojo aktivnost. Kljub pomanjkanju denarja in veliki oddaljenosti prog za treniranje (v Sloveniji nimamo proge za umetno sankanje) so dosegli viden napredek pri rezultatih in z novimi sankači zagotovili obstoj sankanja na umetnih progah tudi v prihodnje. Cilj prihajajoče sezone je, da bi vsaj en tekmovalec izpolnil olimpijsko normo in se udeležil olimpijskih iger v Torinu. Dokaj uspešno leto je tudi za sankači na naravnih progah, kljub temu da so rezultati nekoliko zaostajali za lanskimi. V opravičilo jim je delo v zelo slabih pogojih in da predvsem zaradi pomanjkanja denarja skorajda nimajo skupnih treningov. Zaskrbljuje tudi podatek, da se število aktivnih tekmovalcev iz leta v leto zmanjšuje. Večina tekmovalcev, ki še vztrajajo, se je udeleževala tudi poletnih tekem v sankanju z ro-leiji in dosegli so lepe rezultate. Udeleženci skupščine so se strinjali, da se bo treba v prihodnje zelo truditi, da se bo tekmovalno sankanje v Sloveniji obdržalo in da se bodo naši tekmovalci še naprej uspešno kosali s svetovnimi sankaškimi velesilami.
Gašper Benedik
Jubilejna 40. Bloudkova priznanja si je zaslužilo štirinajst športnikov, športnic in športnih delavcev, čeprav je,
po mnenju Mira Cerarja, zaslužnih še precej več.
Brdo pri Krai^u - Slovesna prireditev ob podelitvi tradicionalnih priznanj Stanka Bloudka je bila letos na Brdu pri Kranju, najvišja športna priznanja na državni ravni, Bloudkove nagrade, pa so prejeli: Mariborčan Milan Amer za življenjsko delo v športu, posebno kegljanju, Izo-lan Vasilij Žbogar za tekmoval-
v
ne dosežke v jadranju in Zalčan-
ka Urška Žolnir, za tekmovalne dosežke v judu.
Poleg treh nagrad so podelili tudi deset plaket enajstim športnikom, športnicam in Športnim delavcem. Med Športniki so plakete dobili Matej Černilec iz Sovodnja ob Soči v Italiji za osvojitev srebrne kolajne z italijansko odbojkarsko reprezentanco na olimpijskih igrah v
Atenah, Izolanka Vesna Dekle-va in AnkaranČanka Klara Ma-učec za tekmovalne dosežke v jadranju v razredu 470, Sabina Hmelina iz Šentjurja pri Celju, za pomembne mednarodne tekmovalne dosežke v alpskem smučanju med gluhimi športniki, Mitja Kosovelj iz Nove Gorice, za pomembne tekmovalne dosežke v gorskem teku, Robi
hokej v dvorani
Spiderke so neustavljive
a Loka, Kobarid - Minulo nedeljo je bil v Škofji Loki na sporedu četrti od šestih turniijev v mednarodni floorball ligi za ženske. Igralke FBC Loka Spiders so se izkazale tudi pred domačimi navijači, saj so najprej s 5:3 premagale ekipo Wikingsev iz Zeli am Seeja, nato pa so bile še z 10:5 boljše od ekipe IBC Leobna. Tretja tekma, med ekipama Wikingsov in Leobnom, se je končala z rezultatom 3:2 za ekipo iz Zeli am Seeja. Ločanke tako še naprej vodijo na lestvici, na drugem mestu pa je ekipa Wiena.
V Kobaridu pa je bil minulo soboto odigran deseti krog državnega prvenstva za moške v velikem floorballu. Rezultati: FBC Loka Spidesr B - FBC Loka Spiders Dewalt 1:7, Domel - TVD Partizan Borovnica 6:1, Polycom Brlog - InSport 1:1, ŠD Marmor Hotavlje -FBK Jesenice 7:10. Na lestvici še naprej vodi ekipa FBK Jesenic z devetimi zmagami in 18 točkami.	V.S.
Dobitniki jubilejnih 40. Bloudkovih priznanj so se v petek srečali na Brdu pri Kranju, kjer so prejeli tudi jubilejno knjigo, v kateri so zabeleženi vsi dosedanji prejemniki priznanj.
Markova iz TurniŠča, za naslov svetovnega prvaka v streljanju s samostrelom, Blaž Medvešek, za vrhunske tekmovalne dosežke v plavanju, Tone Tiselj iz Grosupljega, za pomemben trenerski dosežek z moško rokometno reprezentanco, Slobodan Radu^ko iz Izole, za življenjsko delo v športu, posebno veslanju, Andrej Franko iz Škofje Loke, za življenjsko delo v športu, posebej Partizanu ter zasluge pri razvoju telesnokulturne dejavnosti v Škofji Loki, ter Herman Berčič iz Mengša, za življenjsko delo na področju športne rekreacije, ki jo je obogatil s strokovnim in znanstveno - raziskovalnim pristopom.
Kot je ob podelitvi priznaj poudaril predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miro Cerar, je zaslužnih za priznanja vedno veliko, saj imamo v Sloveniji veliko odličnih športnikov in tudi športnim delavcem, ki bi si takšna priznanja tudi še zaslužili. Samo letos so iz zvez, društev in klubov prejeli 65 predlogov, med katerimi so nato lahko izbrali tri dobitnike nagrad in deset dobitnikov plaket. "Številka je vedno problematična, saj zaslužnih vedno več, borimo pa se, da bi dobitniki nagrad lahko dobili tudi izjemne pokojnine na področju športa," je še dodal Miro Cerar.
Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki
hokej
V dveh dneh dve zmagi Jeseničanov rokome
Jesenice - V inter ligi je bila gost hokejistov Acroni Jesenic v petek ekipa Slavije. Tekma je bila izenačena le na začetku, nato pa so se jeseniški strelci, na čelu s Tomažem Razingaijem, ki je zadel kar štirikrat, razigrali in slavili z 8:2 (3:2, 3:0, 2:0). Že v soboto so nato Jeseničani v tekmi za točke državnega prvenstva gostili ekipo HS
Olimpije in zmagali s 14:0 (2:0, 4:0, 8:0).
Zadnja tekma minuli konec tedna je bila v nedeljo v Tivoliju, kjer je ekipa ZM Olimpije v inter ligi gostila moštvo Medveščaka in zmagala po kazenskih strelih 4:3, 3:3(1:1, 1:1, 1:1).
V državnem prvenstvu se bo ekipa HIT Casinoja jutri v Tivoliju pomerila z ekipo HS Olimpije, v inter ligi pa ekipa Acroni Jesenic danes gostuje pri Albi v Szekesfehervarju, ekipi Slavije in ZM Olimpije se bosta ob 19. uri srečali v Zalogu, v Zagrebu pa se bosta pomerila Medveščak in Dac.
Konec minulega tedna je predsednik HZS Emest Aljančič sporočil, da naj bi reprezentantje te dni vendarle dobili prvo tretjino obljubljenih premij za uvrstitev v skupino A. Drugi del premij naj bi dobili pred februarskimi olimpijskimi" kvalifikacijami, tretji del pa pred svetovnim prvenstvom v Avstriji. Finančno sanacijo HZS naj bi predstavili na skupščini, ki bo 23. decembra na Jesenicah. V.S.
odbojka
vaterpolo
Vroče v Mariboru
Kraiy - V sobotnem drugem krogu prvega dela državnega prvenstva sezone 2004-2005 so bile odigrane vse tekme. Vroče je bilo v Ljubljani, kjer je Olimpija gostila Koper, in v Mariboru, kjer je Branik gostil branilce naslova, kranjski Triglav. Lepa je bila predstava mladih Kranjčanov na Reki, ki so bili zelo blizu prve zmage v letošnjemu državnemu prvenstvu. Tokrat je na tekmi Primoije : Kokra v vrsti Kranjčanov iztopal Armin Kern, ki je dosegel kar pet zadetkov in s tem tudi prevzel vodstvo na razpredelnici strelcev.
Čeprav so branilci naslova državnega prvaka kranjskega Triglava začeli nekoliko slabše, so svojo premoč pokazali v drugi in četrti četrtini in dali vedeti, da tudi v tej sezoni resno računajo na dvojno lovoriko, lovoriko pokalnega zmagovalca namreč že imajo. Po visokem vodstvu so v zadnjih sedmih minutah nekoliko popustili, na koncu pa tekmo z Branikom odločili v svojo korist in se z novo zmago še trdneje učvrstili na prvem mestu.
V soboto so v Zusterni v Kopru odigrali prvi in drugi krog državnega prvenstva, ki se igra po turnirskem sistemu starejši dečki do 12 let (U-12), v nedeljo pa je bil v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu še odigran pokal za kadete (U-16), a o tem prihodnjič.
Rezultati v 2. krogu: OLIMPIJA : KOPER 4:6(1:0,2:1,0:3,1:2), ZAGREB : POSEJDON 22:0 (5:0, 6:0,4:0, 7:0), PRIMORJE : KOKRA 10:7 (4:1, 1:2, 2:1, 3:3), BRANIK : TRIGLAV 6:13 (2:3, 1:4, 1:3,2:3).
Na lestvici vodita Triglav in Koper s po 4 točkami, Kokra je sedma brez točke.	Jože Marinček
Remi sosedov na lestvici
Krai\j - Tokratni rokometni vikend je bil zanimiv zaradi več presenečenj. V njih so sodelovali tudi gorenjski ligaši, ki so se tokrat izkazali v l.B in drugi ligi.
V	Škofji Loki sta se srečala soseda na lestvici, Termo in Gold club. Tekma je bila izenačena, gledalci pa so videli tudi nekaj preobratov. Primorci so prvi polčas dobili s tremi goli razlike, LoČani pa so odlično začeli drugi del tekme in po sedmih minutah prvič po-vedli. Sledil je drugi preobrat in "hazarderji" so deset minut pred koncem spet vodili za tri, 28-25. Sledil je preobrat v režiji Kogov-ška in Termo je izenačil na 28-28. V razburljivi končnici so oboji zadeli po dvakrat in neodločen rezultat je morda Še najbolj pravičen. Po tekmi je bil zadovoljen tudi Borut Rebič, saj bi gostitelji lahko ostali tudi brez druge točke. Že jutri ob 20. uri Termo čaka nov test. V dvorano Poden prihaja presenečenje jesenskega dela Telekom lige, Jeruzalem Ormož. Za Ločane bo tekma test pred sobotnim gostovanjem v Magdeburgu v 4. krogu pokala EHE.
Za prvo presenečenje so poskrbeli Cerkljani, ki se z gostovanja v Sevnici vračajo z dvema točkama. Zmagoviti gol so dosegli iz najstrožje kazni, dosojene v zadnjih trenutkih tekme. Rokometaši CHIO Kranj sicer dobro igrajo v napadu. Velikokrat dosežejo več kot 30 golov.-A kaj ko imajo v obrambi ponavadi "dan odprtih vrat". Tako je bilo tudi tokrat proti Dolanom. Prijetno so presenetile Duplje, ki so vzele skalp Grči, negativno pa presenetili rokometaši Alplesa, ki so tokrat izgubili proti Krimu, ki so ga doma premagali brez težav.
V	Kranju je bil 1. B ligaški obračun Planine Kranj Save in druge ekipe "kofetark". Mlade Ločanke so tekmo bolje začele in do preobrata na igrišču je prišlo šele po minuti odmora na zahtevo domačega treneija. Na koncu so KranjČanke slavile zanesljivo zmago.
Rezultati: Telekom liga - moški: Termo - Gold club 30 - 30 (15 -18); B. liga - moški: CHIO Kranj - Dol TKI Hrastnik 32 - 45; Sevnica - Cerklje 27 - 28; Liga - moški: Radovljica - Mokerc 24 - 25; Duplje - Grča Kočevje 32 - 29; Krim - Alples 36 - 32; B. liga - ženske: Planina Kranj Sava - Loka 28 - 22.	M. D.
judo
Srebro za Saša Jereba
Ljublana - Konec tedna je bilo v hali Tivoli evropsko prvenstvo v judu za mlajše člane. Na njem je uspešno nastopil tudi nekdanji mladinski svetovni podprvak in letošnji udeleženec olimpijskih iger v Atenah Sašo Jereb iz Zirov. Sašo, član Olimpije, seje v kategoriji do 73 kilogramov z zmagami nad Francozom Alainom Schmittom, Hrvatom Ljubom Runjićem, Romunom Alexandrom Goncearencom in Belorusom Dzianisom Kaltanjukom uspešno prebil do velikega finala, kjer je po izjemni borbi klonil proti Italijanu Marcu Maddaloniju. Tako si je priboril srebrno odličje. Bronasto kolajno je za Slovenijo v kategoriji do 60 kilogramov osvojil še Rok Drakšič.	V.S.
Blejci ponovno sami na vrhu
Kranj - Blejci so tokrat dileme o zmagovalcu tekme rešili že kmalu na začetku, saj se gostje iz Kanala niso mogli enakovredno kosati z razigrano donjačo vrsto. Še najbolj je bil zanimiv zaključek tek-me, ko so se Kanalci po zaostanku 18:23 uspeli približati na 21:23, dve točki Flajsa v nadaljevanju pa sta potrdili zmagovalca. Auto-commerce : Salonit Anhovo 3:0 (11, 11, 22). V tekmi gorenjskih prvoligašev so po pričakovanju slavili Kamničani. Prva dva niza sta bila sicer izenačena do drugega tehničnega odmora, nato pa so si odbojkarji Calcit Kamnika priigrali nekaj točk naskoka in to obdržali do konca nizov. V tretjem nizu so gostje ob odličnem servisu Turka uŠli že na začetku in tekma je bila odločena. Termo Lubnik : Calcit Kamnik 0:3 (-21, -20, -16). V vodstvu po polovici rednega dela je Autocommerce s 23 točkami, pred Prevent gradnje IGM (20). Calcit Kamnik je na tretjem mestu (19), že danes pa lahko, z zmago v zaostali tekmi proti državnim prvakom iz Šoštanja, Kamničani pridejo na drugo mesto. Igralci Termo Lubnika so po devetih krogih na devetem mestu s šestimi točkami, kolikor jih ima tudi osmi Salonit Anhovo. Zadnji je Svit z eno osvojeno točko.
V 2. DOL moški pa so se tokrat izkazali tudi Kranjčani. Odbojkarji Astec Triglava so na gostovanju v Logatcu potrebovali le tri, resda zelo izenačene, nize za zmago in nove tri točke, s katerimi so tudi prehiteli sobotne tekmece na prvenstveni razpredelnici. Logatec : Astec Triglav 0:3 (-20, -24, -21). Igralci Telemacha Žirovnice so se v posameznih delih tekme dobro kosali z gostujočo vrsto, a lanski prvoligaši iz Raven so za Zirovničane še premočan nasprotnik. Te-lemach Žirovnica : Fužinar Metal Ravne 0:3 (-22, -12, -20). Vse bolj je očitno, da bosta lanska prvoligaša - Pomurje Glaex Mir in Fužinar Metal Ravne v letošnji drugoligaški konkurenci razred zase, saj imata že po osmih krogih 5 oziroma 4 točke naskoka pred Astec Triglavom, ki je na tretjem mestu z osemnajstimi točkami. Tele-mach Žirovnico po pričakovanjih čaka trd boj za obstenk v ligi, trenutno pa so na 10. mestu s šestimi točkami. V ženski konkurenci 2. DOL je bil na Jesenicah na sporedu derbi med vodilno domačo ekipo in do tega kroga drugouvršeno Mislinjo. Ko so domačinke v tretjem krogu povedle že z 18:8, so minogi mislili, daje tekma že končana, toda gostje so pri 23. točki domačinke celo prehitele, odboj-karice Mladih Jesenice pa so le izvlekle niz in ostale v vodstvu tudi
po 8. krogu. Mladi Jesenice : ŽOK Misliiya 3:0 (21, 17, 24). V
vodstvu so torej Mlade Jesenice z 21 točkami in imajo le točko naskoka pred ŽOK Šentvidom iz Ljubljane in Hitachijem iz Izole.
Obe gorenjski ekipi v moški konkurenci 3. DOL sta bili tokrat prosti in ostajata na 5. in 6. mestu, v ženski konkurenci pa sta vodilni Broline Kamnik in
ŽOK Partizan Šk. Lokaj)onovno prepričljivo, s 3:0, premagali svoje nasprotnike (Bohinj in ŽOK Izola), ^esenetlji-vo lahko (3:0) je tokrat Pizzeria Morena iz Žirovnice odpravila Bled. Po osmih krogih je v vodstvu Broline Kamnik (24 točk) pred ŽOK Partizan Šk. Loka (21). Bled je šesti Pizzeria Morena pa sedma, obe ekipi pa imata 12 točk. Bohinj je z dvema točkama še vedno na 12. mestu.	Brane Maček

• f
S*

/J
Torek, 30. novembra 2004
ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GUS • 13. STRAN
KOŠARKA
Mednarodno plavalno tekmovanje Špelin memorial, ki ga Plavalni klub Merit Triglav Kranj že od leta 1982 prireja
v spomin na tragično preminulo plavalko Špelo Rebolj, je bilo že enaindvajseto po vrsti.
Krai\j - V soboto je v olimpijskem bazenu v Kranju tekmovalo 420 Špelinih naslednikov, plavalk in plavalcev od letnika
1992 (nekateri tudi mlajši) do 1986, ki so se merili v desetih plavalnih disciplinah. Poleg mladine iz 17 slovenskih klubov so nastopili tudi gostje iz Šestih držav, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Italije, Madžarske ter Srbije in Črne gore.
'Tekmovanje v redu poteka, rezultati so dobri, zadovoljni smo z udeležbo, čeprav je letos prišlo manj plavalcev s HrvaŠke kot pretekla leta, doma imajo namreč predtekmovanje moš-tvenega prvenstva," je letošnje tekmovanje ocenil predsednik kluba Darjan Petrič. "Za mladinki Saro Isakovič in Anjo Kli-nar je Špelin memorial zadnje tekmovanje pred evropskim prvenstvom v Berlinu. Veseli in počaščeni smo, da sla se obe olimpijki udeležili naŠe tekme, čeprav je te dni na Dunaju zelo močan mednarodni miting. Za druge tekmovalce pa je preverjanje rezultatov in priprava na evropsko mladinsko prvenstvo prihodnje leto ter na festival olimpijske mladine v Italiji. Gre pa tudi za tradicionalno druženje s plavalci iz držav nekdanje Jugoslavije, katerih starši in trenerji so dobro poznali Špelo Rebolj, pa tudi za dobre stike s plavalci iz bližnjih evropskih držav. S tekmo se poleg Spele spominjamo tudi tragično umrle Vesne Praprotnik, obema velikima plavalkama pa se v času tekmovanja oddolžimo tudi s Šopkom na njuna grobova. Tekmovanje, ki ima že več kot
Jaka Rebolj čestita Luki Turku, zmagovalcu na 800 m prosto, ob njem Sara Isakovič, skrajno levo Anja Klinar.
dvajsetletno tradicijo, bomo prirejali Še naprej, ker se je dobro uveljavilo in je uvrščeno tudi v koledar evropske plavalne zveze."
Takšna tekma je tudi priložnost, ko se mladi plavalci srečajo s konkurenco in tudi strogo sodniško politiko. Ravno na sobotnem mitinguje Darjan PetriČ reševal zaplet, ko je tekmovalec iz Zrenjanina odplaval državni rekord, vendar je bil zaradi napake diskvalificiran. Po pritožbi so dognali, da je bila sodniška odločitev na mestu in da so se dosledno držali pravil FINE. Bolje diskvalifikacija na mitingu kot denimo na festivalu olimpijske mladine, ko je bolečina toliko večja, pravi Petrič in do-
daja, da je tudi to priložnost za zorenje mladih plavalcev.
Po pričakovanju sta bili najuspešnejši Aiya Klinar in Sara Isakovič iz PK Radovljica, ki sta bili prva in druga tudi po seštevku dveh rezultatov, vsaka pa je s tekmovanja odnesla po pet odličij, po tri zlata in dve srebrni. Prvi je bil po tem merilu med mladinci tudi njun klubski kolega Luka T\irk s tremi medaljami, pa tudi tekmovalci mlajših kategorij so se dobro uvrstili. Tako si je Maja Cesar iz Radovljice priborila drugo mesto na tej lestvici, drugi sta bili vsaka v svoji kategoriji tudi Triglavanki Urša Bežan in Nika Karlina Petrič, Jure Vidmar iz istega kluba pa tretji.
Drugo mesto med najmlajšimi je pripadlo Timoteju Pircu Podobniku iz kamniškega kluba. Sara Isakovič in Luka Turk sta bila tudi absolutna zmagovalca memorialne discipline, 800 metrov prosto, v kateri je pred desetletji blestela Špela Rebolj. Medalje pa so od Gorenjcev tokrat dobili še: Jaka Thaler, Simon Bizjan, Jan Kerel Petrič in Ana Ribnikar iz kranjskega kluba, Nejc Pogačnik, Jasna Ovsenik, Robi Zbogar, Robi Vovk in Nina Cesar iz Radovljice, Teja Koželj iz Kamnika in Vanda Podobnik iz kluba Cerkno.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Biatlonci optimistično v novo sezono
Za slovenskimi biatlonci so še zadnje priprave pred sezono. Trenerji in tekmovalci jih ocenjujejo kot uspešne
Ljubljana - Na sedežu generalnega pokrovitelja Via-tor&Vektor v Ljubljani so ob prisotnosti mičnih mladcev in mladenk ter skupine BBT slovenski biatlonski reprezentanti predstavili svoje geslo za letošnjo sezono, "Vsi za zmago".
"Glede na rezultate lanske sezone lahko optimistično zremo v letošnjo, ki bo enako uspešna, mogoče celo bolj," je uvodoma dejal direktor smučarske zveze Jarosiav Kalan.
Letošnjo sezono bo našo državo zastopalo deset A-reprezen-tantov, ki jih trenira Tomaš Kos. To so Janez Maric, Andreja Mali, Janez Ožbolt, Tadeja Brankovič, Danilo Kodela, Martin Ponikvar, Dijana Gru-diček, Teja Gregorin, Matjaž Poklukar in Andreja Koblar. Med njimi zaenkrat ne bo Marka Dolenca, čigar trenutna pripravljenost Še ni zadostna, vendar pa v ekipi ne izključujejo možnosti, da bi se jim Marko pridružil med sezono. Po enoletni odsotnosti zaradi rojstva sina se v ekipo vrača naša naj-
Slovenski biatlonci se bodo letos trudili za še boljše uvrstitve kot lani.
uspešnejša biatlonka Andreja Koblar, ki je že med lansko sezono trdo trenirala pod nadzorom trenerja Vladimirja Korol-keviča in bi se rada vrnila čim višje med najboljše. Po spomladanski operaciji kolena je popolnoma oklevala Teja Gregorin. Močna je tudi B-reprezen-tanca in podmladek mladincev, ki trenirajo pod vodstvom Uroša
Velepca. Tekmovalci se nadejajo čim višjih uvrstitev in izboljšanja lanskih rezultatov. "Želje so Še višje kot uradni cilji, ki so postavljeni glede na zadnji dve oziroma tri sezone. Z najboljšimi ciljamo na vsaj dvoje osvojenih stopničk in na ekipno izboljšanje, od mladincev pa pričakujemo nove kolajne na svetovnem prvenstvu," je konkretne-
je o nekaterih ciljih spregovoril direktor biatlonskih reprezentanc Jure Velepec. Največ pričakujejo od lanskega najuspešnejšega, Janeza Marica, ki pa ne čuti večjega pritiska: "Na letošnjo sezono sem pripravljen bolje kot kdaj koli, odkar treniram." Letos bodo biatlonci tekmovali tudi v mešani štafeti, ki jo sestavljajo po dva tekmovalca in tekmovalki. Tu ne postavljajo nobenih ciljev, vendar pa jim disciplina ne povzroča skrbi, saj sta v ekipi vedno vrhunsko pripravljena vsaj dva tekmovalca in tekmovalki.
Spregovorili so tudi o pripravi vadišča ter prizorišča Svetovnega pokala na Pokljuki. Direktor organizacijskega komiteja Pokljuka Borut Nunar pa pravi, da so pripravljeni, da na Pokljuko pripeljejo najboljše, kar v biatlonu obstaja, obljubljajo pa tudi vrhunsko organizacijo tekmovanja, ki bo od 16. do 20. februarja 2005.
Tina Tošič, foto: Gorazd Kavčič
Na pragu zmage
Kraixj, Škotja Loka - Triglavani so doma šele po poda^šku morali priznati premoč vodilni ekipi v 1. ligi, LoČani pa so znova zlahka zmagali. Jutri se bodo v Pokalu Spar pomerili med seboj.
Kranjski Triglav je v 7. krogu državnega prvenstva gostil vodilno Postojnsko jamo. Vsaj na papirju precej močnejšo ekipo so mladi Kranjčani presenetili že v uvodnih minutah, ko so z zbranimi napadi in čvrsto obrambo hitro povedli z 12:0, a so jih Postojnčani do konca prve četrtine ujeli in v 11. minuti izenačili na 18:18. Sledila je zelo izenačena igra, nobena ekipa ni vodila za več kot nekaj točk, tako da so tudi na odmor odšli izenačeni na 33:33. Prvo večjo prednost so si gostje pridobili šele v 3. delu tekme po nekaj neuspešnih napadih domačih. Zadnjo četrtino so Postojnčani tako začeli z devetimi točkami prednosti, Triglavani pa oslabljeni brez Klemena Lorb-ka in Mensuda Juleviča, ki sta bila žrtvi grobe igre gostov. Vseeno se mladi Triglavani niso vdali in so v razburljivih zadnjih minutah tekme znova izenačili na 67:67 in si priigrali pet minut podaljška. V zadnjem delu sta obe ekipi ostali brez treh igralcev, ki so imeli pet osebnih napak, pri metanju prostih metov pa so imeli bolj mirno roko gostje, ki so tako slavili z 82:77 (54:46, 33:33, 16:18), najboljši strelci pa so bili Skok 22, Fon 16 in Hočevar 11 za domače in Bje-govič 26, Lenassi 22 in Mejak 16 za goste.
Bolj mirna je bila tekma v Škofji Loki, kjer so domaČi prepričljivo premagali ekipo Radenska Creativ Sobota s 103:70 (79:43, 52:23,31:10). Visoko prednost so si nabrali že v prvi Četrtini, nato pa sojo le še povečevali. Za visoko zmago so največ točk prispevali Hladnik in Eržen po 18, Karničar 11 in Hartman 10, pri gostih je bil najboljši Pungartnik z 28 točkami.
Jutri ob 20.15 bo v Dvorani na Planini prva tekma 4. kroga Pokala Spar, domači Triglav, trenutno še vedno zadnji v 1. ligi, bo doma gostil košarkarje Loke Kave. vodilne v l.b ligi. Glede na igro, prikazano v zadnjem krogu državnega prvenstva, se nam obeta lep derbi nekdanjih tekmecev v 1. ligi.
, Ostali rezultati: moški - liga Goodyear: Široki Hercegtisak : Helios 99:79; 2. liga zahod: Artplet Kočevje : Radovljica 74:71, Vrhnika 96 : Jesenice 72:79, Plama Pur : Šenčur 96:90; 3. liga center: Calcit Mavrica : Gorenja vas 87:91, Lastovka Smlednik : Tinex Medvode 72:92, Krvavec : Podbočje 74:85, Žiri : DGN-Ljubljana 97:77; ženske - 1. liga: Odeja : Lek Ježica 51:81; 2. liga: Pomurje Skiny : Triglav 63:29, Jesenice : ŠD Šentvid 46:68, Panter Šentvid : Domžale 45:63.	Barbara Todorovič
PLAVANJE
V Dubaju Nika Kozamernik
Ljubljana - Ta teden v Dubaju poteka svetovno prvenstvo v daljinskem plavanju, na katerem sodeluje 140 plavalcev iz 32 držav. Kot sporoča Plavalna zveza Slovenije, se prvenstva udeležuje slovenska plavalka Nika Kozamernik, članica Plavalnega kluba Radovljica, ki nastopa v disciplini 25 kilometrov. Njen spremljevalec in trener je Igor Veličkovič.	D.Z.
NOGOMET
Zmaga Domžalčanov, poraz Kranjčanov
Domžale, Krai\j - V nogometni ligi Si.mobil Vodafone je ekipa Domžal gostila Ljubljano in po dobri in učinkoviti igri slavila kar s 6:1 (2:0). Za Domžale sta po dvakrat zadela Dvorančič in Stevano-vič, po enkrat pa De Souza in Juninho. Po končanem jesenskem delu (zaostala tekma med Zagoijem in Primorjem bo v soboto) se bo liga Si.mobil Vodafone nadaljeval 6. marca 2005. Na vrhu razpredelnice bodo prezimili nogometaši HIT Gorice, DomžalČani pa so v jesenskem delu prvenstva osvojili peto mesto.
Kranjčanom se od domačih navijačev ni uspelo posloviti z zmago.
Zadnji jesenski krog so odigrali tudi nogometaši v 2.SNL. Ekipa Supernove Triglava je doma gostila moštvo Dravinje in izgubila z 2:3 (1:2). Gola za domačine je dosegel Rok Dolžan. Na lestvici vodi ekipa Nafte, ekipa Supernove Triglava pa je jesenski del končala na petem mestu. V prvem pomladanskem krogu, 6. marca, bodo Kranjčani gostovali pri Koroški Dravogradu.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
ZAVOD MLADINSKA f^REŽA, KIDRIČEVA 55/a, KRANJ
wwwa v^si^ls-^^i'^mk^ra
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Ve s nin
krožnik
Knjiga "European Cookery" - tradicionalno in inovativno, je septembra izšla v Haagu v nakladi 100.000 izvodov. Predstavili so jo na neformalnem srečanju evropskih ministrov
za kmetijstvo in ribištvo. Prestižno evropsko kuharico z recepti vseh 25 držav Evropske unije s svojim inovativnim jedilnikom predstavlja Vesna Čarman
iz gostišča pri Danilu v Retečah.
Projekt monografije "European Cookery" so začeli v holand-ski fundaciji za kulinarično umetnost iz združenja L'Europe ä Table (Evropa za mizo) leta 2003. Glavna urednica, znana nizozemska avtorica kulinaričnih knjig Janyy de Moor je za temeljno izhodišče vzela zastopanost vseh 25 držav Evropske unije ter skrb za ohranjanje regionalnih kulinaričnih različnosti in posebnosti. Vsaki državi so namenili enako prostora, 14 strani za besedila in fotografije. Vsaka država seje predstavila s tradicionalnim in inovativnim menijem, ki staju pripravila dva kuharja oz. kuharici. Dodali so še tri značilne prehrambene izdelke, značilne za državo s kulinaričnim zemljevidom izdelkov in pridelkov. Prek veleposlaništev držav so navezali prve stike. Pri nas je koordiniranje prevzel Urad za informiranje in k sodelovanju povabil etnologa, prof. dr. Janeza Bogataja, pisca celotnega slovenskega besedila. Dr. Bogataj je k sodelovanju povabil Vanjo Damjanič iz gostilne pri Kuklju v Velikih Laščah, ki je predstavila tradicionalni del jedilnika, za inovativni meni pa Vesno Čarman iz gostilne Pri Danilu v Retečah. Monografija ima 385 strani, v njej je zbranih 50 evropskih vrhunskih kuharjev z njihovimi recepti ter

I

Vesna Čarman s kolajno L'Europe ä Table.
navodili za pripravo. Vesna Čarman je tako sooblikovala "temeljni kamen evropske kulinarične umetnosti".
Verjetno je bilo zanimivo v Haagu in ste ponosni^ da ste s svojimi recepti sodelovali pri nastanku evropske kuharice?
"Slovesnost na Nizozemskem je bila res velika. Navzoč je bil tudi takratni evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, kar priča, kako veliko so pri-
pravljeni na tujem posvetiti kuharskemu poklicu in gastronomiji nasploh. Poklic kuharja se izredno ceni, kuharski mojstri so spoštovani in dobro plačani. V vladni palači smo imeli predstavitev knjige, v mednarodnem centru odmevno novinarsko konferenco in skupno večerjo z veleposlaniki držav Evropske unije. Vsekakor sem izredno vesela, da me je dr. Janez Bogataj povabil k sodelovanju. Z veseljem sem se odzvala."
Kako ste sestavili predstavitveni jedilnik? Kaj je odločalo, vaša gostinska ponudba ali regionalne značilnosti?
"Najprej bi se rada zahvalila kar mojemu celotnemu osebju v kuhinji za pomoč in podporo. Prav tako družini, sinu Gašperju in možu Dušanu, saj je v Času priprav več dela ostalo njima. Meni sem po posvetu z dr. Bogatajem sestavila tako, da je predstavljal različnost naše kuli-narike. Upoštevali smo vse, od morskih jedi, mesa in avtohtonosti sladice. Za prvi krožnik sem pripravila marinirano zelje s pekljanim prekajenim kuhanim jezikom. Prosena kaša s sezonsko svežimi šparglji v sirovi skodelici je drugi predstavitveni krožnik, za glavno jed pa sem pripravila pečeno morsko lastovko (ribo našega morja), ki sem ji dodala domaČe koprivne
Družina Čarman v vinski kleti družinske gostilne Pri Danilu.
Vesna Čarman, dr. Janez Bogataj in Vanja Damjanič ob slovenski predstavitvi
rezance nase kuhinje, s škampi in gamberami. Tu bi rada rekla, da sem pri tem krožniku upoštevala nasvet, da naj izkoristim priložnost za predstavitev. Na našem "slow foodu" zagotovo krožnik ne bo tako bogat, rezanci so preveč. A za predstavitev so bili zanimivi. Pri sladicah sem se prav tako odločila, da zaradi priložnosti pokazati raznolikost naše kuhinje predstavim sladki tris: prekmurska gibanica, lešnikovo zmrzlino in skutno tortico z jagodnim prelivom. Cel jedilnik sem pospremila z izbranimi slovenskimi vini: Mavričev sivi pinot je spremljal prvi izhod, ob drugem krožniku je bil sauvignon Primus, Sutor iz Podrage v Vipavi, ribo lastovko je pospremilo Veliko belo od Movie, Aleš Kristančič iz Me-dane, sladkemu trojčku pa sem namenila rdečo Negra, Renčela iz Dutovelj."
Vsekakor lep spomin in velika kulinarična izkušnja.
"In velika obVeza obenem. Velika nagrada za moje delo v gostinstvu, za naše gostišče. Potrditev, da delamo pravilno, da smo na pravi gastronomski in enološki poti. Prebrala sem veliko kuharskih knjig. Raziskujem stare slovenske in škofjeloške recepte in se jih trudim Čim bolj inovativno pripraviti. Sin Gašper se vseskozi izobražuje in se
udeležuje potovanj s področja enologije. Med prvimi je opravil drugo stopnjo izobraževanja za sommelierja - vinskega svetovalca, kar nam zelo koristi, saj so tudi naši obiskovalci vse bolj razgledani in zahtevni. Verjetno je skupek našega prizadevanja prepričal dr. Bogataja in nas povabil v to prečudovito evropsko kuharsko monografijo. Škoda, ker je še niso prevedli v slovenski jezik."
Vaše gostišče je že sedem let v gibanju slow food, kajne? Se je zaradi tega kaj spremenilo?
"Ja, zelo veliko se je spremenilo. Na vsak načinje veliko več kulture za jedilno mizo, veČ je omizne razgledanosti, ozaveščenosti ljudi. Pitje vina in kulturno prehranjevanje je na mnogo višji ravni kot pred leti. Se pa vidi, da so tujci še vedno pred nami, stopajo kar nekaj korakov naprej, kar ne' pomeni samo standarda. Vsa gostinska kultura ima na tujem več zgodovine, tradicije. To ne pomeni, da smo slabi gostinci, se pa poklic v tujini enostavno drugače ceni."
Ste si knjigo natančno ogledali? Kaj vas navdušuje?
"Seveda. In imam izvod podpisan skoraj z vsemi nastopajočimi kuharskimi mojstri. Lep spomin. Najbolj me je navdušil inovativni krožnik kuharja iz Latvije. Ko nam bo čas dopuš-
čal, bomo pripravili nekaj teh menijev. Knjiga je zelo zanimiva, zelo strokovna. Se pa zelo razlikuje od države do države, po dekoracijah in vsebinah krožnikov. Že med tradicionalnimi jedmi in inovativnimi izpeljavami receptov je razlika."
Vaš poklic je lep. Kaj nameravate še "prismoditi'^ v vaši kuhinji?
"Poklic zahteva celega človeka in zna biti zelo naporen, vendar tudi lep. Rabimo vse več znanja, saj so ljudje na področju hrane in vina vse bolj razgledani. V naši kuhinji je že nastal nov krožnik z imenom Novi obrazi
9
kranjske klobase. Dr. Bogataj trdi, daje naša kranjska klobasa, s pripravo in okusom zagotovo del avtohtone gostinske ponud- , be. Pripravila sem jo v kuhanem ovsu, s svežimi zelišči in črno trobento. Seveda na moj način. Pred dnevi smo krožnik prvič predstavili na Rdeči večerji, na kateri smo gostili dva italijanska vinarja z barberami, nabiolom in barolom. Prvi okuševalci so se mi zdeli navdušeni (smeh). Malo čarovnijo sem vnesla Še v sladico s tobakom. Le mož Dušan je ne razume najbolj. Sin Gašper pa odkriva vina, ki bodo šla k čokoladi. Veliko je še zanimivega in res sem vesela, da sem bila del zgodbe Eurojjean Cookery."	Gorazd Sinik
Piše Miha Naglič
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
Smo res tako grdi?
Tavčarjev Tržačan je, ko je prvič izšel (1882), vzbudil veliko polemiko. Prvi se je nad pisanjem razburil pisatelj Fran Erjavec. Franu Levcu, uredniku Zvona ("Zv.") je takoj po objavi, 8. januarja, napisal ogorčeno pismo. "Prav zdaj sem prebral 'Teržačana' v zadnjej Zv. številki in prav nevoljen sem vrgel zvezek iz rok. Zadnjič Grivar, zdaj pa ta Vrbarjev Matevž! Težko razsoditi, kateri je večja zverina v človeškej podobi. In to so 'tipi' slovenskega naroda?! Kaj si more misliti o nas Hrvat ali Ceh, ki to bere. Kaj druzega, nego da smo narod divjih surovcev brez srca in brez vsakega blažjega čuta. Jaz mislim, da tudi nekoliko poznam čud svojih rojakov, in zato prav odločno oporekam, daje taka, kakor nam jo slikata Koder in Tavčar. Ne tajim, da se tudi mej njimi nahajajo taki, ki imajo v prsih ledeno gručo namesto srca, ali naravnost oporekam, da je kje kaka vas, ki bi leta in leta gledala, kako nedolžno bitje strada, in tepeža in glada umira, a ne da bi se našla
toliko usmiljena^ duša, da bi mu podala košček kruha. In tudi ni mogoče, da bi gospod Andrej leta in leta nič ne opazil ali vsaj od radobesednih ženic nobene besede ne dobil na uho. Pa denimo tudi, da se je res kedaj kaj tacega zgodilo, ali je taka zver vredna, da se je stavi spomenik v lepo-slovnej knjigi. Ali je to naloga lepega slovstva? Po mojem mnenji, ni in ne morem Vam dovolj dopovedati, kako močno sem užaljen, da Z. takim sestavkom daje prostora. Ako bi še kaj enacega prinesel, čutil bi se jaz - da si ne pozvan - v svo-jej vesti zarad dobre stvari prisiljen, proti tacim tendencam javno svoj glas povzdigniti."
Leveč je Erjavčevo pismo takoj pokazal Tavčarju. Tudi ta se je - svoji kolerični naravi primerno - razburil (verjetno pismeno), očitajoč Erjavcu pomanjkanje smisla za realistično pisanje. Erjavec pa se s tem očitkom ni dal odpravili in je že 10. januarja napisal novo pismo, datirano "V Gorici 10. januarja 1882", to pot kar Tavčarju samemu. "Dragi gospod doktor! Kadar Vam je gosp. Leveč bral moje pismo, niste dosti pazno poslušali, ako ste iz njega povzeli, da se po mojem mnenji sme naš narod opisovati samo se solnčne strani. Kaj tacega trditi ni mi prišlo nikoli na misel in naravnost nespametno in celo škodljivo bi se mi zdelo, ako bi pisatelj prikrival ali celo tajil slabosti, katerih ima, žal, tudi naš narod v obilji. Ali vsaka stvar ima svojo mejo, in meja tukaj mora

• •T'.'S^.
r. •
Tavčar je slikal tudi lepe ljudi (Cvetje v jeseni, 1973)
biti resnica. Te meje pisatelj ne sme prekoračiti, in čim jo je prestopil, postane spis neresničen, pretiran, presiljen, ali kakor pravi Nemec: manie-rirt. Turgenjev slika ruski svet, kakeršen je, in zato si je pridobil neumrlo slavo. Meni se je zdelo, da ste v Tržačanu Vi to mejo prekoračili. Nota bene: govoril sem samo o Tržačanu. Druzih Vaših spisov nisem se dotaknil z nobeno besedo. Nečem tukaj izrekati, kako sodim o Vašej pisavi, ker bi mi to zdaj utegnili napak razlagati. Pa - če se ne motim - izrekel sem Vam uže enkrat ustno svojo sodbo ... Ta misel me je tudi vodila zadnjič, ko
sem pisal g. L. z dobrim namenom, ker se mi je dozdevalo, da je v omenjenem sestavku Zv. prestopil mejo resnice in lepote. Ta misel navdaja me še danes, a dobro pa tudi vem, da nisem nezmotljiv. Zato brez zamere. Z vsem spoštovanjem / Vaš / štovatelj / Fr. Erjavec."
Med dvema srboritima in nepogrešljivima stalnima sotrudnikoma Zvona je bil najbolj nesrečen urednik Leveč. Kolegu Janku Kersniku je 9. januarja izjavil: "Zdaj pa prihaja Erjavec! Beri! Jaz bi kar najrajši Zvon ob tla zagnal ter lotil se svojega posla. Mene je Tavčarjev Tržačan do solz genil. Tudi Zamik ga je silno Hvalil, Suklje tudi. Zdaj pa prej-mem to pismo! Človek mora obupati nad samim seboj. Jaz sem ves zbegan in ne vem, kaj bi dejal v prihodnji list." No, kakor se zdi, so se vroče glave kmalu ohladile. Tržačan je skupaj z drugimi "slikami", ki sestavljajo delo Med gorami, prestal vse preizkušnje časa in ostaja eno najboljših del v slovenski literaturi. Veličina te Tavčarjeve zgodbe je ravno v tem, daje "realistična", da v njej "ni ne žalosti ne moraliziranja" (Franček Bohanec). Tavčar se je v Tržačanu izkazal kot odlični "slikar" človeških nravi, Erjavec je nastopil kot moralizator. V takih primerih, ki jih v zgodovini vseh vrst umetnosti nič koliko, umetnina, če je res dobra, ostane, moraliziranje se hitro pozabi.
i
Torek, 30. novembra 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
GOSPODARSKI KOMENTAR
Nagrado za okolju prijazno podjetje sta prejela Sava Tires in Polycom Škofja Loka, za okoljski izdelek leta pa Termo.
Kranj * Revija Gospodarski vestnik, Ekološki razvojni sklad in republiška agencija za okolje so v četrtek v Ljubljani podelili letoši\je okoljske nagrade.
Nagrado za okolju prijazno podjetje je med veliki podjetji prejela Sava Tires iz Kranja in tned manjšimi Polycom Škofja Loka iz Poljan, priznanje za okoljski izdelek Gorenje Velenje, nagrado za okolju prijazen postopek Esolech iz Velenja, posebno priznanje za okoljski izdelek leta Termo iz Škofje Loke, šolsko okoljsko nagrado pa Osnovna šola Gustava Siliha iz Velenja in Srednja šola tehniških strok Šiška. Dobitniki nagrad se bodo spomladi leta 2006 potegovali za evropske okoljske nagrade, ki jih podeljuje Evropska komisija za okolje. Gorenje je prejelo nagrado za novo generacijo pralnih in sušilnih strojev. Termo za fasadno izolacijsko lamelo znamke Tervol, Esotech pa za zmanjšanje porabe hladilne vode v jeseniškem Acroniju. V Polycomu so za hlajenje orodij med proizvodnim postopkom uvedli zaprt sistem s stalnim kroženjem vode, v katerega vsak mesec dolijejo le približno petdeset litrov vode, kolikor se jo razlije ali izhlapi. Kot velik porabnik električne energije so s sanacijo razvodnega omrežja zmanjšali porabo za pet odstotkov, del toplotne energije, ki nastaja v proizvodnem postopku, pa uporabljajo za ogrevanje prostorov.
Poslovna in ekološka uspešnost
V družbi Sava Tires so v petek na tradicionalnem srečanju z novinarji predstavili glavne letošnje poslovne dosežke in načrte za prihodnje leto, še posebej pa prizadevanja za varstvo okolja ter varnost in zdravje pri
Andreas Niegsch
delu. Kot je ob tem dejal glavni direktor in predsednik poslovodstva Andreas Niegsch, je letos koncem Goodyear postal 100-odstotni lastnik družbe Sava Tires, uvedli so tnale poslovne centre in skupaj s Petro-lom ustanovili družbo Karkasa za obnavljanje tovornih plašČev, med pomembne letošnje dosežke pa šteje tudi nagrado za okoljsko prijazno podjetje. Za prihodnje leto načrtujejo povečanje števila delovnih dni na 355, razširitev skladišč za dodatnih 17 tisoč kvadratnih metrov, uvajanje nove tehnologije in opreme, razvoj Vulco mreže na hrvaškem trgu, povečanje produktivnost ter obsega proizvodnje pnevmatik.
Celo strožji od predpisov
V Savi Tires so po besedah ekologinje Renate Košir v zadnjih petih letih uspeli uveljaviti okolju prijazno poslovanje v celotni proizvodnji pnevmatik, pri
tem pa so nekatere njihove okoljske zahteve celo strožje od slovenske zakonodaje. V obdobju 1999 - 2003 so porabo organskih topil zmanjšali za 78 odstotkov, porabo pitne vode za 69 odstotkov in količino komunalnih odpadkov za 45 odstotkov. Zbiranje izrabljenih pnevmatik, zmanjševanje porabe energije in obvladovanje hrupa je njihova redna dejavnost, poleg tega so v zadnjih letih uresničili še nekaj drugih okoljskih nalog. Zgradili so ločeno kanalizacijo za odpadne vode in nov distribucijski center, zamenjali podzemne cisterne z nadzemnimi rezervoarji, vgradili tišje in varčnejše energetske kotle, uvedli uporabo energetsko varčnejšega dušika pri vulkanizaciji, uredili parkirišče za tovornjake zunaj tovarne in s tem zmanjšali hrup v bližini stanovanjskega naselja, poskrbeli za protihrupno zaščito na postaji za preizkušanje avtomobilskih plaščev, postavili 24 zabojnikov za ukrepanje ob morebitnem razlitju nevarnih snovi, namestili napravo za čiščenje zraka iz me-šalnice zmesi, po več kot petde-
1	F • • •
••■ { . • • «SS • I
setih letih so oktobra letos končali s proizvodnjo tovornih plaščev - in še bi lahko naštevali. Velik napredek so dosegli tudi pri poklicnem zdravju delavcev in varnosti pri delu, po podatkih vainostnega inženirja Janka Gorjanca so v obdobju 2000 - 2003 število nezgod
zmanjšali za 60 odstotkov, nezgod z bolniško odsotnostjo pa za 56 odstotkov.
Stanko Cvenkel
Renata Košir
Tudi v drugi Goodyearovi družbi na Savini lokaciji, v družbi GY-EPE, so se na novinarski konferenci pohvalili z okoljskimi in varnostnimi dosežki. "Naša delovna mesta so vse bolj varna in okolje vse čistejše," je dejal glavni direktor Stanko Cvenkel in navedel nekaj podatkov. Lani so v primerjavi z letom prej zmanjšali emisijo organskih topil za 26 odstotkov, količino komunalnih odpadkov za 40 odstotkov, porabo pitne vode za 30 odstotkov in količino nevarnih odpadkov za 23 odstotkov.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Od Crvene zastave do rdečega ferrarija
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Slovensko gospoclarstx'o je i' dobrih desetih letih doživelo kar precej dokaj drastičnih, da ne rečemo celo kvantnih premikov, za katere so nekatera "zahodna" gospodarstva, kot jim radi rečemo, potrebovala petdeset in več let. No, resnici na ljubo je treba priznati, da so ta gospodarstva po kazalcih, s katerimi običajno merimo (gospodarsko) razvitost neke dežele, tudi Še nekaj desetletij pred nami, čeprav že samo površen pogled na naše ceste in naš vozni park pokaže, da nam niti ne gre tako slabo. Če k temu dodamo še salon avtomobilske znamke, ki se ponaša s črnim konjičkom na rumeni podlagi. ter zadnje čase v medijih prisotne oglase za najbolj prestižne švicarske ure, bi se človek lahko nehote vprašal, ali ni morda zašel i' kakšen Monte Carlo ali Dubai, a ga potem kmalu časopisni naslovi o stečajih nekdaj kolikor toliko uspešnih podjetij spet spravijo na kruta realna slovenska tla. Kakorkoli že, prehod iz komunističnega, ali če hočete, kardeljansko-samoupravnega sistema raznih tozdov, sozdov, pozdov in podobnih nebuloznih izmišljotin v sedanje kapitalistično, ali bolj sodobno zveneče, tržno gospodarstvo d.o.o.-jev in d.d.-jev; privatizacija družbene lastnine, pri kateri je nemalo nekdanjih najbolj\metih "tovarišev" postalo tisto, kar so nekoč obsojali kot predstavnike gnilega kapitalizma ali nemoralno bogato buržoazijo, ki jo je po Heglovi filozofiji dialektike, Marxovi teoriji razrednega boja ter Leninovi, Maovi ali Brozovi praktični izvedbi treba pospraviti z obličja Zemlje: preusmerjanje na nove trge, ko so nam narodi nekoč skupne in tako imenovane širše domovine in katerimi smo skoraj pet desetletij živeli v "bratstvu i jedinstvu" (potem pa smo se začeli streljati med seboj), začeli zapirati svoje trge, in za kar smo, pa naj se sliši še tako čudno, jim, gledano z današnjega zornega kota, lahko hvaležni; in nenazadnje tudi pridruževanje Evropski uniji, kije zdaj, če uporabimo polpreteklo, a nekaterim žal še vedno blagozveneče izrazoslovje, naša širša domovina, je le nekaj in najbolj vnebovpijočih premikov slovenskega gospodarstva v zadnjem desetletju. Ta dogajanja so se vseskozi odsevala tudi skozi prizmo gibanj gospodarskih kazalcev, od katerih sta pri nas morda najbolj razvpiti gospodarska rast in inflacija. Tako je bila rast slovenskega bruto domačega proizvoda še pred ducatom let globoko negativna ali v Številkah -5,4-odstotna, inflacija pa je imela še naravo hiper-inflacije in sicer v višini dobrih dvesto odstotkov letno. Kljub takšnemu, nič kaj zavidanja vrednemu stanju s ta gfladje, je različnim gospodarskim politikam uspelo doseči dokaj hitro izboljšanje go-
v
spodarskega stanja. Ze leta 1993 se je rast okitila s pozitivnim predznakom, inflacija pa je v naslednjih nekaj letih padla pod deset odstotkov. Pri tem lahko kot najuspešnejše leto po gospodarski rasti višini dobrih petih odstotkov proglasimo leto 1999, ki pa je žal pomenilo tudi obrat navzdol. Česar pa očitno ne občutijo novi lastniki ferrarijev in rolexov, kijih je moč kupiti tudi pri nas.
Nova destinacija: Berlin
Brnik - Evropska potovanja od točke do točke postajajo z easy Jetom za Slovence vse doseg^ivejša, enostavnejša in cenejša.
Da obrtni poklici ne bi izumirali
Zanimanje za poklicno šolanje med mladino upada, nekateri poklici zato izumirajo. Z regijskim dogodkom
Oder za mojstre naredili korak k promociji poklicev.
Kranj - Zanimanje za nekatere poklice upada, na Gorenjskem smo že izgubili poklic šivilje, Čevljarja orodjarja, vse manj je izšolanih za poklice v gradbeništvu. O enakih težavah govorijo tudi v drugih delih Slovenije, zato se je tega nacionalnega problema že pred tremi leti lotilo več institucij s področja Šolstva, zaposlovanja, gospodarstva. Prenavljati so začeli programe nižjega, poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, začeli z intenzivnejšo Štipendijsko politiko in s spodbu-
dami za delodajalce, dognali pa tudi, da je potrebna tudi sprememba miselnosti in odnosa do poklicev. Mladim in njihovim staršem še ni dovolj poznano, da sodobno poklicno šolanje daje dijakom kakovostno znanje in praktično izpopolnjevanje, ki jim po končanem šolanju omogoča takojšnjo zaposlitev, hkrati pa imajo možnost nadaljevanja šolanje tudi na višjih stopnjah. Da bi izboljšali poznavanje in ugled poklicev in tovrstnega izobraževanja, so partnerske institucije, vključene v proces izo-
braževanja, že lani začele z akcijo promocije poklicev. Na Gorenjskem jo izvaja regijska delovna skupina, ki jo koordinira Območna obrtna zbornica Kranj, pripravila pa je tudi osrednji komunikacijski dogodek Oder za mojstre, ki je minuli petek na Srednjo elektro in strojno šolo Kranj privabila okoli tisoč gorenjskih osnovnošolcev in njihovih staršev. Na odru se je zvrstilo več izvajalcev, rok skupina Supernova, plesalci studia Ritem in učenci srednjih poklicnih šol. Sicer pa na Gorenjskem poteka več dejavnosti, ki naj bi mlade motivirala za spoznavanje in tudi odločanje za obrtne poklice. Daniela Žagar, sekretarka Območne obrtne zbornice Kranj, med
ukrepi omenja dodatek k štipendijam (njihova zbornica daje 10 tisočakov dodatka dijakom, ki se odločijo za šolanje za obrtne poklice) in enkratne nagrade učencem poklicnih šol (škofjeloška obrtna zbornica), v občinah pa sprejemajo tudi odloke o štipendiranju učencev, ki se odločajo za deficitarne poklice (Kranj). Veliko pričakujejo tudi od projekta Gorenjska štipendijska shema Regionalne razvojne agencije, ki bi dolgoročno uravnavala potrebe na gorenjskem trgu dela. Posamezne programe s poklicnega področja bi kazalo vnesti tudi v osnovne šole, začeli naj bi spodbujati tudi dekleta, da bi se vključila v tehnične poklice. Danica Zavrl Zlebir,
foto: Gorazd Kavčič
Na Odru za mojstre so se predstavile tudi gorenjske šole, ki izobražujejo za 55 poklicev.
Sodelovanje Mercatorja in Petrola
Kranj - Predsednika uprav Mercatorja in Petrola, Zoran Jankovič in Janez Lotrič, sta prejšnji teden podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju pri trgovanju, izgradnji bencinskih servisov in uporabi plačilnih kartic. Po tej pogodbi bo Petrol v prihodnje povečal naba^ ve blaga za široko porabo v Mercatorju, ta pa bo izdelke iz nafte kupoval v Petrolu. Mercator bo na lokacijah, kjer že ima trgovske centre ali jih bo še gradil, omogočil Petrolu gradnjo bencinskih servisov. Družbi sta se tudi zavezali, da bosta kupcem v svojih poslovalnicah omogočili plačilo s kartico Mercator Pika in Petrolovo kartico Magna. Ker to zahteva poenotenje informacijskega sistema, kupci lahko pričakujejo to ugodnost v drugi polovici prihodnjega leta.
C.Z.
Yannis Capodistrias, direktor marketinga za Slovenijo pri eäsyJetu, in Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana.
Samo sedem mesecev po odprtju linije Ljubljana - London je sedaj vzpostavljena tudi zanesljiva in cenovno dostopna povezava med slovensko in nemško prestolnico. Novo easyJetovo povezavo Slovenije z evropskimi mesti je v četrtek odprlo easyJetovo letalo, ki je prvič priletelo na ljubljansko letališče iz Berlina. Ob tej priložnosti sta novo destinacijo na novinarski konferenci na Brniku predstavila Yannis Capodistrias, direktor marketinga za Slovenijo pri easyJe-tu, in Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. Vinko Može je priložnost izkoristil tudi za to, da seje zahvalil konzorciju SPOT in STO za zaupanje in poudaril, da bodo decembra na aerodromu imeli milijontega potnika. Dodal je še: "Na letališču smo izjemno veseli nove linije in od nje veliko pričakujemo. Easy Jet se je že z letom v London izkazal kot odličen partner letališča, to pa potrjuje tudi nov let v Berlin. Upam, da bomo medsebojno sodelovanje širili tudi v prihodnosti." Alenka Brun, foto: Tina Doki

%

I
T
\
ttmoxo ToiA^
CUienie cist	flABoS^^TI
po potrebi i	^^cäM-*^
razrežemo ii	^
dobava Icuri	^^ po konlcureii
ZA
\
Brezpla« q^o žA ^ *
080/
EKOL d.o.o., LazelSa, 4000 Kranj, e-pošto: komerciala@el(ol.si
i

GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas
.81
Torek. 30. novembra 2004
Kapitalski trgi po izvolitvi ameriškega predsednika
Vlagatelji ha razvite kapital-she trge, kot so ameriški, nemški, angleški, japonski in drugi, so bili v zadnjem koledarskem letu precej nezadovoljni. Celo leto se namreč na največjih svetovnih borzah ni dogajalo nič pomembnejšega. Dobre poslovne rezultate podjetij so nevtralizirale višje cene surovin in le večja teroristična akcija, kot se je zgodila spomladi v Španiji, je razgibala borzno dogajanje. Pomembno negotovost med vlagatelje pa so v letošnjem letu vlivale jesenske predsedniške volitve v ZDA, v zvezi s katerimi je bilo mnogo ugibanj. Kaj se bo dogajalo s ceno nafte, kaj z dolarjem, kako se bodo odzvali vlagatelji na borzah na izvolitev enega ali drugega kandidata? Sedaj so volitve za nami, ZDA imajo novega starega predsednika, kako so se na to odzvali posamezni finančni trgi, pa si preberite v nadaljevanju.
Bushevo zmago na ameriških volitvah je pospremila večdnevna rast vseh svetovnih indeksov. Mnenje številnih analitikov je, da bi se podobno verjetno zgodilo tudi v primeru izvolitve Kerryja. Tako kot pred Štirimi leti, so namreč tudi tokrat v volilnem boju odločale malenkosti, ki bi se lahko razbile v dolgotrajno preštevanje glasov in pravdanje, česar pa si ni telel pravzaprav nihče. Potem ko je John Kerry priznal poraz, je negotovost med vlagatelji hitro splahnela in to se je nemudoma pozitivno odrazilo na svetovnih delniških indeksih. V nekaj dnevni zaporedni rasti indeksov je Dow Jones porasel za okoli tri odstotke, nemški indeks Dax pa za okoli štiri odstotke. V na-
sprotju s pričakovanji pa se je začela ceniti nafta. Močno je začel izgubljati na vrednosti tudi dolar, kar je prav tako v nasprotju s historičnimi podatki, a pričakovano glede na velik proračunski primanjkljaj in negativni saldo plačilne bilance.
Povolilno slavje vlagateljev je prekinil guverner Centralne banke ZDA, Alan Greenspan, ki je v svojem poročilu kot glavno nevarnost za dolgoročno uspešnost ameriškega gospodarstva opozoril na spiralni primanjkljaj plačilne bilance in s tem izgubljanje zaupanja v dolar, kar posledično centralno banko sili k hitrejšemu zviševanju ključne obrestne mere, ta pa zavira gospodarsko rast. Kljub opozorilom Greenspana je na delniških trgih vseeno opaziti vse teč optimizma. To gre verjetno pripisati predvsem predboUČnemu času, kije na borzah tradicionalno bikovski. Glavni razlog za to je predvsem v institucionalnih vlagateljih, ki telijo na presečni zadnji dan v letu svojim vlagateljem predstaviti čim boljše rezultate, na katerih bo potem v prihodnjem letu lahko temeljila tudi njihova oglaševalska kampanja.
V katero smer se bodo gibali glavni svetovni delniški trgi v prihodnjih nekaj letih, pa ni odvisno le od izbora ameriškega predsednika. Številni finančni analitiki namreč ie kar nekaj časa opozarjajo, da bo za dolgoročnejši in stabilnejši pozitiven trend na razvitih delniških trgih potrebna kakšna večja tehnološka inovacija, ki bo za seboj potegnila globalno ekonomijo.
GBD Gorei^jska borzno posredniška družba, d.d.
Žiga Zvonar
Spremembe davčne zakonodaje
Vlada predlaga državnemu zboru, da po nujnem postopku spremeni in dopolni zakone o davku od dohodkov
pravnih oseb, o davčnem postopku in o davčni službi.
Ljublana - S spremembami zakona o davku od dohodkov pravnih oseb naj bi zakon uskladili s pravnim redom Evropske unije ter uveljavili spremembe pri obdavčei\ju medbančnih posojil in pri zavarovalno tehničnih rezervacyah v zavarovalnicah.
Po sedanjem zakonu se pri določanju davčne osnove dividende oz. drugi deleži iz dobička izvza-mejo iz osnove, Če je prejemnik imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 25 odstotkov. Predlagani zakon znižuje to mejo na najmanj 20 odstotkov, hkrati pa določa š.e prehodno obdobje, po katerem bo od 1. januarja 2007 pogoj najmanj 15-odsotni delež in od 1. januaija 2009 najmanj 10-odstotni delež. Vlada predlaga enake spremembe deležev tudi pri obdavčenju matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic Evropske unije. Po predlaganem zakonu naj bi obresti od posojil, ki jih banke najemajo pri drugih bankah in izhajajo iz po-
godb, najetih še pred uveljavitvijo zakona, izvzeli iz obdavčitve, zavarovalnicam pa naj bi zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih morajo obvezno oblikovati po zakonu o zavarovalništvu, že letos priznali kot odhodek pri obračunu davka od dobička pravnih oseb.
In kakšne spremembe se obetajo pri zakonu o davčnem postopku? Vlada predlaga, da bi zakon uskladili z odločbo ustavnega sodišča in z direktivo Evropske unije o medsebojni pomoči organov držav Članic na področju neposredne obdavčitve, nekaterih trošarin in davkov na zavarovalne premije, spremenili pa naj bi tudi vrstni red plačil davka. Če pobrani znesek ne zadostuje za
plačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, naj bi po predlaganem zakonu najprej pokrili stroške postopka pobiranja davka, nato obresti in davek, nazadnje pa Še denarni kazni in globe. Po sedanji ureditvi začnejo teči zamudne obresti od neplačanega davka od dne, ko bi zavezanec obveznost moral plačati, pa čeprav jo je davčni organ ugotovil naknadno. Ustavno sodišče je odloČilo, da takšna rešitev ni v skladu z načelom pravne države, ob tem pa je zavzelo sta-. liŠče, da ni ovir za to, da davčni organ za ta čas predpiše obresti, ki bi ohranjale realno vrednost terjatve. Vlada je to upoštevala in predlaga, da bi za čas od nastanka davčne obveznosti do izdaje odločbe obračunavali obresti po medbančni obrestni meri. Od davkov, ki jih zavezanec ne bi plačal v predpisanem roku, predlagajo zamudne
obresti po 0,04247-odstotni
dnevni obrestni meri.
Vlada predlaga državnemu zboru tudi spremembo zakon o davčni službi. Doslej so naloge davčnega inšpektorja lahko opravljali tudi uslužbenci z najmanj višjo izobrazbo, po sedanjem zakonu, ki ga bodo začeli uporabljati s 1. januaijem 2005, pa je pogoj univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit. Ker večje število inšpektorjev ne izpolnjuje zahtev novega zakona, bi to otežilo izvajanje nalog, zato vlada predlaga omilitev pogojev. Po njenem predlogu naj bi to,delo Še naprej lahko opravljali vsi inšpektorji, ki so stari najmanj 40 let in imajo najmanj 10 let izkušenj pri davčnem nadzoru, vsi ostaH pa naj bi zahtevano izobrazbo pridobili v štirih letih.
Cveto Zaplotnik
Krekova napoveduje nov sklad
Kraiy - Krekova družba za upravljanje napoveduje ob deseti obletnici delovanja ustanovitev novega delniškega vzajemnega sklada, za katerega naj bi predvidoma januarja prihodnje leto že tudi pridobila dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev. Družba že upravlja mešani vzajemni sklad Skala in zaprto investicijsko družbo Zvon ena ID, katerih premoženje znaša dobrih 16 milijard tolarjev. Sklad Skala se s 6,9 milijarde tolarjev sredstev v upravljanju in s 3,5-odstotnim tržnim deležem uvršča na osmo mesto med 31 slovenskimi vzajemnimi skladi. Letos je premoženje povečal za polovico, število vlagateljev pa za 28 odstotkov. V zadnjih štirih letih je dosegel v povprečju 31-odstotno letno donosnost. Večino denarja (od 55 do 75 odstotkov) vlaga v delnice, ostalo pa v obveznice, depozite in v druge oblike. Vrednostni papirji tujih družb predstavljajo od sedem do devet odstotkov portfelja, po pridobitvi odločbe agencije za trg vrednostnih papirjev o uskladitvi z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje pa bodo v tujino lahko investirali več kot desetino premoženja.	C.Z.
Del dobička za dividende
Kraiy - Delničarji družbe Domplan Investa bodo na skupščini 21. decembra v osrednji točki dnevnega reda odločali o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto, ki seje končalo 31. avgusta. Družba je na ta dan imela nekaj več kot 49 milijonov tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo skoraj 23 milijonov tolarjev prenesenega dobička in dobrih 26 milijonov tolarjev čistega dobička minulega poslovnega leta. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi del dobička oz. 300 tolarjev (bruto) na delnico namenili za dividende in poldrugi milijon tolarjev za nagrado upravi in nadzornemu svetu, preostanek pa za rezerve. Če bodo na skupščini soglašali s tem predlogom, bodo imetniki delnic prejeli dividendo v tridesetih dneh od sprejetja sklepa. Na skupščini bodo sklepali tudi o pooblastilu upravi, da leto in pol lahko kupuje delnice po ceni, ki ne bo nižja od enega tolarja in ne višja od trikramika knjigovodske vrednosti delnice, pri tem pa znesek pridobljenih delnic ne sme presegati desetine osnovnega kapitala. Izvolili naj bi tudi nov nadzorni svet, za to predlagajo Janeza Miklavčiča, Janeza Fajfarja in Vero Zevnik.	C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENA DELA
dd. č. 6 mes. rok prijave: 03.12.04; GRILC FRANC S.R, ČRNIVEC IGA, BREZJE dol. č. 3 mes, posk. delo 3 mes, del. izk. 3 mes v gradbeništvu, slov. j. - dobro; rok prijave: 18.12.04; MUSlČ NATASA S.R, C. CIRILA TAVČARJA 3B, JESENICE
DEUVEC BREZ POKLICA; ČISTILEC LETAL; dol. ć. 3 mes, posk. delo 1 mes, kat. B, rok prijave: 30.11.04; št. del. mest: 3; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34. KRANJ POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA, POMIVALKA; dd. ć. 5 mes., posk. dato 1 mes., slov. j. - zadovoljivo, BrVANJE IN HRANA NA KRVAVCU; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130. BRNIK-AERODROM
SOBARICA; dol. č. 5 mes., posk. dela 1 mes., slov. j. - zadovoljivo, BIVANJE IN HRANA NA KRVAVCU; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 2; A&S&CO, D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM PROIZVODNA DELA, MESNO PREDELOVALNI OBRAT SK. LOKA; dol. č. 3 mes,, posk. delo 1 mes,, vloge na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest:
6; ADECpO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBLJANA PROIZVODNA DELA, MESNO PREDELOVALNI OBRAT KRANJ; dol. č. 3 mes, posk. delo 1 mes, vloge na naslov: ADECCO H.R., D.O.O, CELOVŠKA 44, LJUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 6; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA ČISTILEC PROSTOROV, ŠK. LOKA; dol. č. 3 mes., 26 ur/teden, posk. delo 1 mes, del. izk. 1 leto, rok prijave: 30.11.04; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
GRADB. DELAVEC; do), č. 1 leto, posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, hrv. j. in slov. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; št. del. mest: 4; MILENKOVSKI BLAGOJ S.P, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA SUKANJE NA STENI IN PLATINU V CERKVAH; dol. č. 1 leto, posk. delo 6 mes., del. izk. 1 leto, kat. B, ital. j. In slov. j. - zadovoljivo, znanje restavriranja starih umetnin: slike, freske na steni in platnu; rok prijave: 15.12.04; MILENKOVSKI BLAGOJ S.R, RATEČE 12, RATEČE - PLANICA
POMOČNIK V PEKARNI; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE
POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG; alter izobr: ZIDAR; dol. č. 3 mes, posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 04.12.04; ŠKRJA-NEC PAVEL S.R, SENIČNO 13, KRIŽE KUHARSKI POMOČNIK
dol. č. 1 leto, posk. delo 2 mes., slov. j. -tekoče; rok
prijave: 03.12.04; CENTER SLEPIH IN STAREJŠIH
ŠK. LOKA, STARA LOKA 31, ŠK. LOKA
dol. č. 6 mes., rok prijave: 10.12.04; DOLHAR JANJA
S.P., RATEČE 39, RATEČE - PLANICA
dol. č. 2 mes., del. izk. 1 leto; rok prijave: 05.12.04;
št. del. mest: 2; VLADIMIR NAZOR, BOROVŠKA C.
48, KR. GORA
SOBARICA
BOLNIŠKI STREŽNIK; dol. č. 3 mes., posk. delo 2 mes., DRŽ. RS; rok prijave: 03.12.04; CENTER SLEPIH IN STAREJŠIH ŠK. LOKA, STARA LOKA 31, ŠK. LOKA
ČISTILKA, SOBARICA; dol. č. 2 mes., del. izk. 1 leto; rok prijave: 05.12.04; št. del. mest: 2; VLADIMIR NAZOR, BOROVŠKA C. 48, KRANJSKA GORA BLAGOVNI MANIPULANT SKLADIŠČNIK, VIUČARIST; alter, izobr.: SKLADIŠČA NOTRANSR DELAVEC; dol. č. 6 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 1 leto, prošnje na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 10; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
SKLADIŠČNIK, VIUČARIST V TRŽIČU; alter, izobr.: SKLADIŠČNO TRANSP DELAVEC; dol. č. 6 mes,, posk. delo 1 mes,, del. izk. 1 leto; prošnje na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 10; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA MESAR
MESNO PREDELOVALNI OBRAT ŠK. LOKA; dol. č. 6 mes., posk. delo 1 mes, del. izk. 1 mes., vloge na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
MESNO PREDELOVALCI OBRAT KRANJ; dol. č. 6 mes., posk. delo 1 mes., vloge na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA KUUČAVNIĆAR
V	PROIZVODNJI KOVINSKIH IZDELKOV (SESTAV-UANJE, OBUKOVANJE KOVIN, DELO ZA STROJEM); alter, izobr.: STRUGAR, STROJNI TEHNIK; dol. č. 6 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 1 teto, prošnje na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
nedol. č., del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 07.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING, D.O.O., BLEIWEISOVA C. 6, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN; UPRAVUALEC STROJEV; alter, izobr.: POMOŽNI DELAVEC; dol. č. 6 mes., delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. delo 1 mes., del. izk. 1 leto; rok prijave: 30.11.04; št. del. mest: 2; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA STRUGAR
V	PROIZV. IZDEL. IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS, SESTAVUANJE HIDRAVUČNIH CEVI; alter, izobr.: STROJNI TEHNIK; nedol. č., posk. delo 3 mes., kat. B, rok prijave: 04.12.04; HIB, D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ
STPUGAR; nedd. č., del. izk. 1 leto, kat. B; rok prijave: 07.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING, D.O.O., BLEIWEISOVA C. 6, KRANJ ORODJAR, DELO V PROIZVODNJI; alter, izobr.: STROJNI MEHANIK; nedol. č., posk. delo 3 mes., rok prijave: 03.12.04; MG METAL. D.O.O., GRAHOV-ŠE 11, TRŽIČ
AVTOMEHANIK
PROIZVODNJI ELEKTROMOTORJEV, GENERATORJEV IN TRANSFORMATORJEV; dot. č. 6 mes., posk. delo 1 mes., del. izk. 6 mes., prošnje na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; lahko OŠ + izkušnje z oblikovanjem kovin in teh-nič. vzdrževanjem; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 10; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA MEHANIK TRANSPORTNIH HLADILNIH NAPRAV, HRASTJE PRI KRANJU; alter, izobr: AVTOELEKTBI-KAR; dol. č., angl. j. - zadovoljivo, rok prijave: 03.12.04; JAKORČ FRANC S.P, MOŠNJE 6/D, RA-DOVUICA
ELEKTROMONTER; nedol. č.; del. izk. 2 leti, kat. B; rok prijave: 07.12.04; BIO-TEHNA ENGINEERING. D.O.O., BLEIWEISOVA C. 6, KRANJ LESAR TAPETNIK; alter, izobr: VOZNI TAPETNIK; dol, č. 1 leto, posk. delo 1 mes., kat. B. slov. j. -teko-če; rok prijave: 03.12.04; TRGODOM N01., D.O.O., DELAVSKA C. 26, KRANJ
FRIZER; dol. č. 1 leto. posk. delo 2 mes, del. izk. 2 leti. kat. B, rok prijaven 05.12.04; JAGODIC UDIJA
5.R,	DVORJE 50, CERKUE ZIDAR
nedol. č., posk. delo 1 mes, kat. B; rok prijave: 04.12.04; št. del. mest: 2; SISTEMI TAB, D.O.O., PREDILNfŠKAC. 16, TRŽIČ FASADERSTVO IN STROJNI OMETI; dol. č. 10 mes., pošk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti, rok prijave: 08.12.04; VAJDEC DAMJAN S.P, UL. PRVOBORCA
6,	JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK C KATEGORIJE ZA PREVOZE V MEDN. TRANSPORTU; nedol. č.. posk. delo 2 mes., del. izk. 2 leti, kat. C, nem. j. - osn.; rok prijave: 15.12.04; HAMZIČ VEHID S.R, TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK D KAT; nedol. č., posk. delo 3 mes., del. izk. 5 let, kat. D, ital. j. in nem. j. - tekoče; rok prijave: 10.12.04; OMAN SREČKO S.R, RATEČE ID, RATEČE - PLANICA PRODAJALEC
NA TERENU; dol. č. 6 mes., kat. B, slov. j. - tekoče; rok prijave: 08,12.04; št. del. mest: 2; JANCOMM, D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE VOZNIK PRODAJALEC; nedol. č.. posk. delo 3 mes.. kat. B, rok prijave: 22.12.04; OGREX, D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE
PREVZEMNIK BLAGA; dol. č. 3 mes, del. izk. 1 leto, rok prijave: 03.12.04; SPAR SLOVENIJA, D.O.O., PE KRANJ, ZOISOVA, KRANJ KUHAR
dol. č. 5 mes, posk. delo 1 mes., del. izk. 2 leti, angl, j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro, BIVANJE IN HRANA NA KRVAVCU; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest; 2; A&S&CO,-D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM
dol. č. 6 mes. vloge na naslov; ADECCO H.R.. D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 2; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
dol. č. 3 mes, kat. B, rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 6; HTP GORENJKA, D.D., BOROVŠKA C.'99, KR. GORA
dol. č. 1 leto, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk. deto 2 mes., del. izk. 1 leto. kat. B; rok prijave: 03.12.04; JANC ALOJZ S.R. UL CANKARJEVEGA BATAUONA 6, JESENICE
dol. č. 2 mes., rok prijave: 05.12.04; št. del. mest: 2; VLADIMIR NAZOR. BOROVŠKA C. 48, KRANJSKA GORA NATAKAR
dol. č. 6 mes., prošnje na naslov: ADECCO H.R.. D.O.O., CELOVŠKA 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 2; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE,. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
nedol. č., ročne spretnosti, ital. j. - zadovoljivo, nem. j. - zadovoljivo, slov. j. - zelo dobro, rok prijave: 10.12.04; DOLHAR JANJA S.P., RATEČE 39, RATEČE - PLANICA
dol. č. 3 mes, kat. B, angl. j. - zadovoljivo, ital. j. in nem. j. -osn.; rok prijave: 03.12.04; št. del. mest: 12; HTP GORENJKA. D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA
V	KRANJU; alter izobr: GOSTINSKI TEHNIK; nedot. č., posk. deto 3 mes, angl. j. - osn., OSN. POZNAVANJE DELA Z RAČUNALNIKOM; rok prijave: 30.11.04; št. del. mest: 2; IBAS, d.o.o., STRAŽARJEVA 38, UUBUANA
V	GOSTIŠČU DOM NA KRVAVCU; dol. č. 5 mes, posk. deto 1 mes, del. izk. 1 leto, slov. j. - tekoče; rok prijave: 30.11.04; TAJO-TEAM, D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE
SREDNJA POKL IZOBRAZBA; VARNOSTNIK, RECEPTOR; dol. č. 6 mes, delovno mesto je prosto: od 01.01.2005; posk, deto 2 mes, kat. B, nem. j.-osn., nekaznovanost, preizkus znanja za varnostnika; rok prijave: 03.12.04; PLUS ORBPTA, D.O.O., VRTNA UL. 24, KRIŽE
STROJNI TEHNIK	l
DELA V PROIZVODNJI KOVINSKIH IZD., (SESTAVUANJE IN OBUKOVANJE KOVIN, DELO ZA STROJEM); alter izobr: STTtUGAR; dol. č. 6 mes., posk. deto 1 mes., del. izk. 1 leto, prošnje na naslov: ADECCO H.R., D.O.O., CELOVŠKA C. 44, UUBUANA; rok prijave: 03.12.04; ADECCO H.R. KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA
TERENSKI ZASTOPNIK: ZASTOPANJE PODJETJA PRI STRANKAH; alter izobr: EKONOMSKI TEHNIK; nedol. č., delovno mesto je prosto: od 15.01.2005; posk. deto 6 mes., kat. B, kandidati se lahko javijo na tel.: 003634-572022 CSILLACSABO, NASLOV: NU-BIUS HUNGARIA KFT., NUBIUS SAROK 1, H-2834 TARDOS, MADŽARSKA, E-pošta: NUBIUS@AXELE-RO.HU, Prošnje so lahko v angleškem ali slovenskem j., zaželeno znanje angl., nem., madžar. jezika; rok prijave: 09.12.04; NUBIUS, D.O.O., TRATA 38, ŠK. LOKA
MERILEC PLASTIČNIH IN ORODNIH DELOV; dol. č. 6 mes., posk. delo 3 mes., del. izk. 5 let, možnost podaljšanja del. razmerja; obvladovanje kalibracij, merilnih teh. opreme, poznavanje procesov za statistično vrednotenje procesov, angl. ali nem. j.; rok prijave: 04.12.04; POLYCOM, D.O.O., POUANE 76, POLJANE NAD ŠK, LOKO
ROČNI ORODJAR; alter izobr: OBUKOVALEC KOVIN; nedol. č., posk. deto 6 mes. del. izk. 3 leta; rok prijave: 11.12.04; ŠIBO ORODJARNA, D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA ELEKTROTEHNIK, SERVISER TRANSP HLADILNIH NAPRAV; HRASTJE PRI KRANJU; nedol. č., angl. j. -zadovoljivo, rok prijave: 03.12.04; JAKOPIČ FRANC S.R, MOŠNJE 6/D, RADOVUlCA GRADBENI TEHNIK; GRADBENIK-SVETOVANJE, VODENJE, ORGANIZIRANJE GRADBENIH PRO-
JEKTOV (ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE. VZDRŽEVANJE); after izobr: INŽ. GRADBENIŠTVA; dol. č. 1 leto, posk. deto 3 mes., del. izk. 2 leti, kat. B, angl. j. in nem. j. - dobro. Prošnje na naslov podjetja; rok prijave: 03.12.04; VENUM, D.O.O., BRITOF 43, KRANJ INDUSTRIJSKI OBUKOVALEC, ARHITEKT; alter izobr: UNIV DIPL. INŽ. ARHITEKTURE; nedol. č.; posk. delo 3 mes, kat. B, angl. j. - dobro, katerakoli druga smer znanje oblikovanja; rok prijave: 30.11.04; EMS SEJMI, D.O.O., SAVSKA C. 14, KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT, ZASTOPNIK NA TERENU, TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN OSEBNIH ZAVAROVANJ; GORENJSKA; dol. č. 6 mes. posk. deto 3 mes., kat. B, angl. j. - dobro, lahko katerakoli srednja šola, možnost zap. za nedol. čas; rok prijave: 18.12.04; št. del. mest: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL. 3, UUBUANA SREDNJA STROK. ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA; OSEBNI FINANČNI SVETOVALEC, NALOŽBE V SKLADE IN VSE VRSTE ZAVAROVANJ, KRANJ IN ŠIRŠA OKOUCA; alter izobr: VIŠJA STROK. IZOBRAZBA; nedol. č., posk. deto 3 mes., del. izk. 1 leto. kat. B, angl. j. - dobro, slov. j. - tekoče, rok prijave: 06.12.04; SAVA PLUS, D.D.. CELOVŠKA 175, UUBUANA
EKONOMIST ZA ANAUZE IN PLANIRANJE, RAČUNOVODJA; dol. č. 3 mes, del. izk. 5 let, kat. B, angl. j, - osn., POZNAVANJE SRS, BILANCIRANJE, TER KNJIŽENJE; rok prijave: 03.12.04; ALTA PROPA-GANDING, D.O.O., KRANJSKA C. 4, RADOVUlCA UNIV. DIPL INŽ. LESARSTVA; TEHNOLOG, KOf^ STRUKTOR; dol. č. 1 leto, posk. deto 3 mes, del. izk. 2 leti, angl. j. in nem. j. - zelo dobro, AUTO-CAD, rok prijave: 04.12.04; EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA
DIPL VZGOJITEU PREDŠOL OTROK (VS); dd. č.
1 leto, 4 mes, slov. j. - tekoče, rok prijave: 07.12.04; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ PROF. RAZREDNEGA POUKA; RAZREDNI UČI-TEU/ICA; dol. č. 7 mes; rok prijave: 30.11.04; OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA, C. TONETA TOMŠIČA 5, JESENICE
dol. č. 8 mes, stov. j. - tekoče; rok prijave: 07.12.04; potrebno števito delavcev: 3; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ
PROF. DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE,
MOBILNI SPECIALNI PEDAGOG; dot. č. 1 teto, rok prijave: 03.12.04; OŠ HELENA PUHAR KRANJ. KIDRIČEVA C. 51, KRANJ DR. MEDICINE
ZDRAVNIK.SPL/DRUŽINSKE MEDICINE; nedol. č., kat. B, UCENCA ZDRAV. ZBORNICE, STROK. IZPIT; rok prijave: 18.12.04; OZG KRANJ, OE ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10. TRŽIČ
ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V SPL AMBULANTI V ZD V RADOVUlCI; alter izobr: DR. MEDICINE SPEC. SPLOŠNE MEDICINE; dol. č. 1 leto, del. izk. 2 leti, kat. B, slov. j. - tekoče, rok prijavö: 22.12.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1. BLED ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU V ZD BOHINJ; dol. č. 1 mes, del. izk. 1 leto, kat. B, slov. j. - dobro, rok prijave: 03.12.04; OZG KRANJ, OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajatei, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje. Območna služba Kranj, Bleiweisova c. 12, Kranj.
Zavod ReDubHke Slovenije za zaooslovanje.. Glinška 12. Ljubljana



J
Torek, 30. novembra 2004
KMETIJSTVO / cveto.2aplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
V
v
tež ave
v Jeseniških mesninah še niso izpolnili vseh veterinarskih zahtev za pridobitev ovalnega žiga, zato lahko zakoljejo na
leto le dva tisoč živali. Količinska omejitev se odraža tudi v slabih finančnih rezultatih.
Jesenice - V Jeseniških mesninah (JEM) so se letos na direktorskem stolu zamenjali že trije. Do konca avgusta je podjetje vodil Jasini Mrkalj, potem ga je zamenjal Miro Duič, od 18. oktobra pa je v.d. direktorja diplomirani ekonomist Mitja Vodnjov iz Retenj pri Tržiču, nekdanji direktor Gozdai-sko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju. Nadzorni svet ga je imenovanj za pol leta oz. do imenovanja direktorja. Mrkalj je "mesnine" zapustil ob koncu oktobra, Duič pa se je vrnil v komercialo.
Pogoste menjave direktorjev so tudi posledica težkih razmer, v katerih so se znašle Jeseniške mesnine. Kot je povedal Emil Peternel, predsednik nadzornega sveta JEM-a, so težave predvsem posledica količinske omejitve klanja. Ker "mesnine" ne izpolnjujejo vseh pogojev za pridobitev ovalnega žiga in s tem za količinsko neomejeno klanje, jim je veterinarska uprava omejila število zakolov na dva tisoč na leto, kar je bistveno manj od zmogljivosti klavnice in potreb po klanju. Pogoj za pridobitev ovalnega žiga je ureditev prostorov za shranjevanje odpadkov, črevarne in dodatnih
V.d. direktorja Mitja Vodnjov.
garderob za predelavo ter zagotovitev še nekaterih analiz, za
f
to pa bi potrebovali okrog dvajset milijonov tolarjev. Denar za dokončanje posodobitve klavnice in s tem za izpolnitev veterinarskih zahtev naj bi dobili v kratkem, saj je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugodno rešilo njihovo pritožbo na odločbo agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja v znesku okrog 30 milijonov tolarjev. Vsa še potrebna dela naj bi izvedli v dveh do treh mesecih.
Omejitve pri klanju se odražajo tudi v poslovnih rezultatih, podjetje posluje z izgubo, velik je tudi dolg do dobaviteljev živine in drugih. Novi direktorje ob koncu oktobra predlagal ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki jih je potrdil tudi nadzorni svet. Sanacijski program predvideva pridobitev dokumentacije za vlaganja, ki so še potrebna za izpolnitev veterinarskih zahtev, zmanjšanje Števila zaposlenih na jeseniški lokaciji za deset do dvanajst delavcev, napotitev od pet do deset delavcev na začasno čakanje na domu do ponovnega povečanja obsega dela in priprava programa za postopno plačilo dolgov. Za poslovalnico v Bohinjski Bistrici naj bi prekinili najemno pogodbo za lokal in začeli poslovanje po sistemu franšize, v primeru, da za to ne bi bilo pripravljenosti, pa naj bi poslovalnico zaprli in kupce oskrbovali z Jesenic. Poslovalnico na tržnici v Ljubljani naj bi zaprli do konca leta. Za Skladišče Ljubljana naj bi prekinili najemno pogodbo, odpovedali delovno razmerje vsem trem zaposlenim, obratovalne stroške prenesli na podjetje Ham Ham in za dobavo sedanjih kupcev sklenili komercialne pogodbe, pri
Predsednik nadzornega sveta Emil Peterne
tem pa naj bi bil JEM dobavitelj in Ham Ham distributer. Če za to ne bi bilo pripravljenosti, naj bi kupce oskrbovali z Jesenic.
"Z izvedbo sanacijskega programa naj bi vzpostavili pogoje za tekoče pozitivno poslovanje in s tem tudi za poplačilo dolgov," je dejal predsednik nadzornega sveta Emil Peternel in poudaril, da je JEM s tremi zadrugami, ki so že ustavile dobavo živine, dosegel dogovor o nadaljnjem sodelovanju.
Cveto Zaplotnik
Varna in kakovostna hrana
Potrošnik ne sprašuje le, ali je hrana dobra in poceni, ampak vse pogosteje, ali je tudi varna.
Bled - "S pestrostjo in kakovostjo hrane smo v Evropski uniji lahko zmagovalci," je dejal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk na tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe z naslovom Kakovost in varnost kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se je začel včeraj in se bo končal danes.
Kot je v pozdravnem nagovoru dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, je tema, ki so si jo v kmetijski svetovalni službi izbrali za letošnji posvet, zelo
pomembna, saj so prehranske afere v zadnjih letih povzročile resne motnje, najbolj pa so se odrazile v manjšem zaupanju potrošnikov in v vse večjem pomenu varne hrane. Slovensko
Na posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu
Germana Pivk
kmetijstvo prideluje za potrošnike varno in zdravo hrano, je ugotavljal vodja sektorja za kmetijski svetovanje v kmetijsko gozdarski zbornici Branko Ravnik, očitno zadovoljen, da so se posveta udeležili tudi predstavniki dveh generalnih di-rektoratov, ki so predstavili stališča Evropske unije.
Za uvod v posvetovanje so podelili priznanja za uspehe v
kmetijskem svetovanju. Priznanje za življenjsko delo je prejel direktor zbornice Ervin Kuhar in za sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo dr. Mirko Leskošek, eno izmed petih priznanj za izredno strokovno in organizacijsko uspešnost v kmetijskem svetovanju pa je dobila tudi Germana Pivk, ki od leta 1991 dalje dela kot terenska svetovalka na območju Žirov in zgornjega dela Poljanske doline.
Na posvetu so se z minuto molka spomnili prezgodaj umrlega priznanega sadfaija, pesnika in kmeta Valentina Benedi-čiča iz Globokega.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
C/D

C/D
Reklamna akcija Rad imam mleko
Kranj - Slovenske mlekarne, ki so članice Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije, in nekatera združenja kmetov so prejšnji torek začela s promocijsko akcijo za veČjo porabo mleka in mlečnih izdelkov z naslovom Rad imam mleko. V akciji, ki bo trajala do sredine januarja prihodnje leto, bodo seznanjali potrošnike o koristnosti uživanja mleka in mlečnih izdelkov in o priporočenih dnevnih količinah za različne starostne skupine. Skupna vrednost reklamne akcije je 46 milijonov tolarjev, denar pa so poleg mlekarn zagotovili še kmetje oz. njihove zadruge. Združenje živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot je ob začetku akcije dejala predsednica mlekarskega združenja Ivanka Valjavec, se potrošniki v Sloveniji vse bolj zavedajo vloge mleka v vsakodnevni prehrani, pri tem pa je pomembno, da znajo glede na svoj življenjski slog presoditi, kakšne in kolikšne mlečne obroke vključiti v prehrano. C.Z.
Na ekskurzijo po Dolenjskem
Kranj - Govedorejsko društvo Kranj - Tržič vabi v soboto na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Udeleženci si bodo ogledali govedorejski kmetiji, eno s kravami in drugo s pitanci, kmetijo, na kateri se ogrevajo z lesnimi sekanci, in vinogradniško kmetijo. Cena ekskurzije je 3.000 tolarjev. Prijave z vplačilom sprejema Marija Grohar iz kmetijske svetovalne službe Naklo (tel. št. 257 - 65 - 10).
zavrti
Prve količine mleka
Italijo
«
Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce bo v kratkem s konzorcijem italijanskih mlekarn podpisala pogodbo
o prodaji 24 tisoč litrov mleka dnevno.
Lesce - Zadruga Sava je s konzorcijem italijanskih mlekarn, ki zastopa predvsem mlekarne v okolici Benetk, že podpisala pismo o nameri, do konca tega meseca pa naj bi že tudi desetletno pogodbo, po kateri bo od 1. februarja prihodnje leto dobavljala italijanskemu kupcu dnevno 24 tisoČ litrov mleka, kar predstavlja celotno dnevno količino odkupljenega mleka na območju zadruge oz. občin Radovljica, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica in delno tudi Bleda. Odkupna cena bo za kmeta od pet do deset tolarjev višja od sedanje, zahteve o kakovosti mleka pa bodo primerljive s sedanjimi oz. bodo celo nekoliko manj ostre. Zadruga je ponudbo italijanskih mlekarn, ki so pripravljene na polletno prehodno obdobje in kupiti do 240 tisoč litrov mleka na dan, poslala še devetim gorenjskim zadrugam, odločitev njihovih upravnih odborov pa bo precej odvisna tudi od pogajanj z Ljubljanskimi mlekarnami.
Kot je povedal Emil Peternel, direktor zadruge Sava Lesce, bo gorenjskim zadrugam veljavnost desetletnih pogodb o oddajanju mleka v Ljubljanske mlekarne potekla ob koncu letošnjega leta, zadruge in mlekarna pa so jih z aneksom k pogodbi podaljšale še za en mesec, to je do konca januarja prihodnje leto. Če dotlej ne bodo sklenile nove pogodbe, naj bi veljala cena, kot je pred znižanjem 1.
julija letos. Pogajanja med dobavitelji mleka in mlekarnami o novih odkupnih pogojih potekajo že nekaj časa. Ljubljanske mlekarne predlagajo za ekstra kakovostni razred, za katerega velja 5-odstotni dodatek na ceno, znižanje števila somatskih celic v mililitru s 400 na 250 tisoč, za prvi razred pa naj bi bil pogoj od 250 do 400 tisoč celic. Plačilni rok naj bi podaljšali na 60 dni po zaključku obračunskega obdobja, zdaj je uradno 45 dni, dejansko pa je še krajši, saj je plačilo za mleko 22. v mesecu za pretekli mesec. Zadružna marža naj bi bila enotna za vse zadruge in naj bi znašala tri odstotke od osnovne cene, ne pa od fakturirane, ki je višja, saj upošteva dejansko vsebnost maščob in beljakovin ter tudi dodatke za kakovost. Obstoječim zbirnim mestom z manj kot 550 litrov mleka naj bi zaračunali dodatne prevozne stroške. Odkupna cena naj bi bila enaka kot pred znižanjem 1. julija, odvisna pa naj bi bila tudi od sV zonskih vplivov. In kaj predlaga zadružna stran? Ohranitev sedanjih kakovostnih in plačilnih razredov za somatske celice, 15-dnevni plačilni rok, zadružno maržo v višini 3,8 odstotka od fakturirane cene, ukinitev prispevka za prevoz v višini enega tolarja od litra mleka in črtanje določbe, po kateri bi zbiralnice z manjšo količino mleka plačevale še dodatne prevozne stroške.
Cveto Zaplotnik
Grenkobe sladkorja
Krai\j - Deset držav članic Evropske unije, med i\jimi tudi Slovenija, nasprotujejo radikalni reformi tržne ureditve za sladkor.
V pismu, ki so ga kmetijski ministri teh držav, med njimi tudi slovenski minister dr. Milan Pogačnik, naslovili na novo evropsko ko-misarko za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, terjajo počasnejše spreminjanje sedanje ureditve, predvsem pa bistveno nižje in bolj postopno zniževanje cen sladkorja. Predlog Evropske komisije bi bil po oceni deseterice poguben za kmetije in tovarne, med drugim tudi za Tovarno sladkorja Ormož, od katere je odvisno 200 delavcev in 2500 kmetov, pridelovalcev sladkorne pese. Če bi uveljavili reformo, kot jo predlaga Evropska komisija, bi intervencijsko ceno 632 evrov za tono sladkoija v treh letih nadomestila referenčna cena v višini 421 evrov, minimalna cena za sladkorno peso bi se znižala s 43,6 na 27,4 evra za tono, pridelovalne kvote za sladkor s 17,4 na 14,6 milijona ton in količina, za katero bi bilo možno uveljaviti izvozne subvencije, z 2,4 milijona na vsega 400 tisoč ton. Da udarec ne bi bil prehud, Evropska komisija predlaga, da bi uvedli nadomestila, s katerimi bi pridelovalcem sladkorne pese v obdobju 2005 -2008 pokrili do 60 odstotkov izgube. Reformo naj bi začeli izvajati v letu 2005, najkasneje pa sredi leta 2006, ko preneha veljati sedanja ureditev.	C.Z.
V času od^27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak Četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nerada, in sicer now avtomobil znamke Mercedes Benz A150.
* NAGRADNA IGRA
27.9.-9.12.2004
Nagrade četrtkovih žrebanj:
•	J^:kpot: 1^000 € (pribl. 240.000 SH)
•	Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja; ki bo
9.12- 2004 ob 23. uri:
•	Mercedes Benz A 150 / 10.000 < (pribl. 2.400.000 SIT)
•	Nagradni skiad v vrednosti 1.000 € (pribl. 240.000 SIT)
•	Praktične nagrade
iir HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA
Vrštška 23, 4280 Kranjska Gora
Te^: 04 587 82 50, Faks; 04 588 13 22
marketing. kg<g)hrt si
Več informaaj poiščite na www.f)K.si

GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
AVTOMOBILIZEM/ niatjaz.gregoric@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Test: Škoda Octavia 1.9 TDt Elegance
NA KRATKO
Enosmerna cesta brez povratka
Pri češki avtomobilski znamki Škoda je že nekaj časa mogoče uporabljati obrabljeni stavek, da nič več ne bo tako, kot je bilo.
Pot v novo smer se je začela pred dobrim desetletjem, povratka nazaj pa ni več.
Novi časi, nič več vzhodnjaških genov. Nova octavia je zadnji in hkrati kronski dokaz, da se je pri Škodi spremenilo prav vse, od filozofije do končnih izdelkov, torej avtomobilov. V isti sapi je seveda treba dodati, da tega ne bi bilo, če ne bi prišli trgovci z novci (Volkswagen), a hkrati se zdi, daje češka znamka nemškemu koncernu začela rasti preko glave. Zunanjost nove octavie sicer ni takšna, kot so jo mnogi pričakovali, in ni prinesla revolucionarnega preobrata v oblikovanju, saj so se Češki krojači očitno ustrašili, da bi s preveč očitnimi spremembami izgubili kontinuiteto s prvotnim modelom, ki je bil izjemna uspešnica, ali pa že nakazane ideje hranijo za kaj drugega. Zato je limuzinska različica ostala dokaj zadržana, s kromirano masko hladilnika in strogo prirezanimi žarometi skoraj konzervativna. Dinamično deluje poudarjena sredinska guba na pokrovu motorja, pomagata pa tudi bolj športna stranska linija
in na novo obdelan zadnji del. Gledano v celoti je nova octavia skladen, tudi v vse strani večji avtomobil, kar se pozna tako v potniški kabini kot v prtljažniku.
Prostor v novem prostoru.
Notranjost najbolj očitno dokazuje, da seje nova octavia oddaljila tako od svoje predhodnice kot od pred časom uveljavljenega hišnega sloga. Plošča z instrumenti je obdana s kakovostno plastiko, merilniki imajo nekoliko preveč zgoščeno številčnico, a so osvetljeni v prijetno zelenkasto svetlobo, vsa stikala in ročice so na lahko dostopnih in logičnih mestih in ergonomi-ja pri tem avtomobilu je nesporno na visokem nivoju, kot bi jo diktirali tisti, ki so pri Škodi iz velikega germanskega avtomobilskega koncema. Vsaj enako pomembno kot notranja urejenost, je povečan potniški prostor, ki je na račun daljše medo-sne razdalje bolje odmerjen predvsem zadaj, kajti pri prejšnji octavii je bilo z dolgonogimi
potniki kar nekaj težav. Na račun večjih zunanjih mer gredo tudi dodatni litri v prtljažniku, ki je spet med največjimi, če ne že kar največji v octaviini skupini. Čeprav je karoserija tripro-storsko limuzinska, prtljažnik zapirajo velika vrata s položnim steklom, ki nekoliko omejuje preglednost nazaj, a zato octavia lahko prepelje veliko količino družinske prtljage, kar ji seveda šteje v velik plus.
Preverjeno. Tako kot je že v navadi, tudi nova octavia temelji na že preverjeni koncernski mehaniki. Tokrat je za osnovo služil golf pete generacije, zaradi povsem drugačne karoserije pa se zdi češka sestrična povsem drugačen avtomobil. Znan je tudi 1,9-litrski turbodizelski
motor, ki sodi v Volkswagnovo novejšo generacijo in je temu primerno sodobno tehnološko podprl. Z njim je octavia dovolj urna in zmogljiva, razpon navora omogoča lahkotno vožnjo in lenarjenje s prestavno ročico ali tudi več vozne dinamike. Zal pri višjih vrtljajih motor postane skoraj huronsko glasen in zdi se, da bi mu dobro dela tudi šesta prestava, ki pa je pri sicer natančnem in gladko tekočem ročnem menjalniku žal ni. Poraba goriva se giblje v okviru pričakovanj in tudi z nekoliko bolj težko nogo na stopalko za plin je 100 kilometrov v povprečju mogoče prevoziti s 6,2 litra plinskega olja. Poleg solidnega motorja vozne lastnosti kroji tudi zanesljivo podvozje; kljub
daljšim previsom preko koles, kot jih ima nemški bratranec, se to octavii ne pozna, lega na cesti je skoraj vzorna, zavore učinkovite tudi po daljšem obremenjevanju in protizdrsna elektronika dobrodošla pri naglem speljevanju.
Moralni nauk. Zato je bolj ali manj jasno tudi nepoznavalcem: Škoda je v okviru germanskega koncema začela preraščati ne samo svojo podobo, ampak tudi sorodnike, ki se imajo za bolj plemenite, kot je češka znamka. To se nenazadnje pozna tudi pri ceni nove octavie; ni več prijazno ljudska, niti ne astronomsko navita. Razlogov, da bi bil ta avtomobil v primerjavi s tekmeci občutno podcenjen, tako ali tako ni več.	Matjaž Gregorič
TEHNIČNI PODATKI
Mere:...................d. 4,572. š. 1,769, v. 1462 m. medosje 2,575 m
Prostornina prtljažnika:..........................................-.....560/1350 I
Teža (prazno v./ dovoljena):....................................1265/1925 kg
Vrsta motorja:.............................................štirivaljni, turbodizelski
Gibna prostornina:.......................................................1896 ccm
Največja moč pri v/min:..'.........................77 kW/105 KM pri 4000
Največji navor pri v/min:.......................................... 250 pri 1900
Najvišja hitrost:............................................................192 km/h
Pospešek 0-100 km/h:......................................................11,2 s
Poraba goriva po EU norm.:......................6,6/ 8,7/ 5,4 1/100 km
Maloprodajna cena:..............................................4.488.349 SIT
Uvoznik:............................................Porsche Slovenija, Ljubljana
OCENA
(★ slabo - ★★★★★ odlično)
Zunanjost: Notranjost: Udobje Motor:
Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj

Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): Končna ocena: ****/*
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Delavska cesta 4 4000 KRANJ tel.: 04 270 02 29, faks: 04 270 02 22 www.avtohisavrtac.si
Novo srce za hitrega gozdarja
«
Pri Subaruju z novostmi do izpopolnitve modelne palete.
Japonski Subaru, ki je bil kar nekaj let zaradi neresnosti prejšnjih uvoznikov precej zapostavljen, zadnji dve leti odkar je uvozniške posle prevzelo ljubljansko podjetje Interservice, spet pridobiva na ugledu. Letos bo na slovenskih cestah okoli 130 novih subarujev, prihodnje leto pri uvozniku načrtujejo 150 prodanih avtomobilov. Se pred koncem leta je prišlo tudi nekaj novosti, že pred časom legacy v limuzinski podobi in z 2,0-litrskim bokserskim motorjem, zdaj še forester z novim 2,5-litrskim motorjem s turbinskim polnilnikom. Forester, ki ga pri Subaruju pojmujejo kot večnamensko vozilo, ]t z novim srcem dobil nekoliko bolj poudarjene cestne lastnosti, saj turbinsko podprti štirivaljni bokser
Poskočni konjiček in naostreni trizob
Slovenija je 51. država, kjer sta uradno prisotna
Ferrari in Maserati.
razvije kar 211 konjskih moči, navorna krivulja pa pri 3600 vrtljajih seže kar do 320 Nm. Renčeči motor požene avtomobil do hitrosti 100 kilometrov na uro le v 6,3 sekunde, tovarniško
Caddy furgon.
Serijsko:
*	ABS/ASR In MSR * 4 kolutne zavore * iirina odprtine sfranskih drsnih vrat 700 mm
*	servo volan^ nastavljiv po višini in globini * 15-palčno podvozje * nosilnost do 754 kg
*	in ie več kot ste pričakovali!
^orobo 9orivo: od S,1 do 6,5 1/100 km. Emisije Co,: od 140 do 250 9/km. Porabo in emisfje so odvisne od vrste motorfo in opreme vozijo.
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Avtohiša Vrtač, d. o. o. Kranj
Delavsko cesta 4, 4000 KRANJ tel.: 04 270 02 00, faks: 04 270 02 22
www.avtohisavrtac»si
Gospodarsko vozilo
obljubljena povprečna poraba pa znaša 11 litrov bencina na
v
100 kilometrov. Ze kar v navadi je, da so Subarujevi avtomobili serijsko dobro založeni z opremo, zato ni kaj dosti izbire za dodatke, med drugim pa ima forester 2,5 tudi v usnje oblečene in ogrevane sedeže, 16-palčna aluminijasta platišča, avtomatsko klimatsko napravo, za zajetno doplačilo (skoraj 800 tisočakov) pa še satelitski navigacijski sistem. Brez tega dodatka je cena 8,66 milijona tolarjev.
Druga Subarujeva novost, ki pride tudi na slovenski trg že v januarju, je impreza outback, ki je narejena po zgledu večjega modela legacy. Gre za avtomobil z našminkano terensko podobo (dodatne obrobe na dnu karoserije in stabilizatorji zraka) in nekoliko večjo oddaljenostjo od tal. Pogonu bo namenjen 2,0-litrski atmosferski motor, cena za zdaj še ni znana.
Matjaž Gregorič
Podjetje AC Maranello Auto je novi uvoznik in distributer avtomobilov dveh italijanskih prestižno Športnih znamk Ferrari in Maserati. Gre za hčerinsko podjetje uvoznika za Fiat, Alfa Romeo in Lancio Avto Triglav, ki tako dopolnjuje široko prodajno paleto. Slovenija je 51. avtomobilski trg, kamor vstopa skupina Ferrari - Maserati, v kratkem bo sledila tudi Madžarska. Letos se je prisotnost razširila na še nekatere pomembne trge, kot sta Rusija in Kitajska, neposreden nadzor pa ima skupina po novem tudi v Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem. Obema avtomobilskima znamkama, ki sta sicer povezani s koncernom Fiat, gre posel v zadnjem obdobju izjemno dobro, kar je nenazadnje tudi zasluga Ferrarijevih uspehov v Formuli 1. Poslovni časopis Finacial Times je Ferrari kot edino italijansko znamko (ne samo avtomobilsko) med najuglednješimi stotimi imeni na svetu uvrstil na 40. mesto, s čimer je od lanskega leta pridobil kar 20 mest. Novi slovenski uvoznik začenja pro-
dajo v novem avtomobilskem salonu v poslopju AMZS ob Dunajski cesti v Ljubljani, ki je stal okoli milijona evrov. Po besedah direktorja AC Maranello Auta Mitje Miheiiča pa bo vsakemu kupcu namenjena posebna individualna skrb in obravnava, prav tako pri servisnih storitvah. Dva prodajna svetovalca bosta obiskovala kupce in jim ustrezno svetovala. To si tisti, ki bodo odšteli med 24,6 in
29,5 milijona za enega od ma-seratijev ali od 38,8 do 61,8 milijona tolarjev za enega od fer-rarijev, tudi zaslužijo. Po Sloveniji naj bi se sicer vozilo približno 10 ferrarijev in 14 mase-ratijev, kakšni so prodajni načrti v bližnji prihodnosti, pa pri AC Maranello Autu ne želijo napovedovati.
Matjaž Gregorič
avtoMONY
Alpska Lesc«, Tel.: 04/53 53 aOO, S3 53 803 I www.avto.net/mony
-	odkup in prodaja rabljenih vozil
•	trgovina za avto deli in dodatno opremo
•	servis za vse znamke vozil
-	kleparska in ličarska dela
-	pranje avtomobilov
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT
funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, ćretTL funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT.
Toyota s poltretjim milijonom
Toyota je nedavno izdelala svoje 2,5-milijonto evropsko vozilo in s tem dosegla pomemben mejnik na področju evropske zgodovine in poslovanja podjetja. V evropskih tovarnah Toyota izdeluje vse svoje osnovne modele in pričakuje, da bo na celini do konca leta izdelala 565.000 vozil, 466.000 motorjev in 198.000 menjalnikov. Prihodnje leto se bo začela proizvodnja v dveh novih tovarnah na Poljskem in na Češkem, kjer bodo izdelovali vozila skupaj s francoskim koncernom PSA Peugeot Citroen.
Jekleni zapeljivec je Peugeot 307 CC
Zaključil seje prvi izbor "jeklenega zapeljivca", avta po izboru žensk, v organizaciji podjetja Delo Revije. Za vse je prispelo skoraj 15.000 glasovnic. Prepričljivo največ (izključno ženskih) glasov je med skupaj 15 v finale uvrščenih avtomobilov prejel PEUGEOT 307 CC in tako postal prvi jekleni zapeljivec. Na zaključni prireditvi so predstavniki podjetja Peugeot Slovenija prejeli priznanje, ena od srečnih nagrajenk pa zmagovalni avtomobil v polletno uporabo.
Vodikova črpalka v Berlinu
Partnerstvo za čisto okolje Clean Energy Partnership -CEP je z odprtjem vodikove črpalke v Berlinu Massedamm začelo z izvajanjem zastavljenega projekta. CEP projekt je obsežen evropski test vozil na vodikov pogon, ki išče in meri tehnične in ekonomske pogoje za uporabo vodika kol pogonskega goriva v cestnem prometu. Do leta 2007 bo CEP med drugim raziskal vsakodnevno uporabnost v prometu in ekonomsko učinkovitost za vozila, ki uporabljajo vodik kot pogonsko sredstvo, različne načine pridobivanja in shranjevanja vodika ter merjenje odziva na različne nove tehnologije s strani voznikov, ki uporabljajo vozila na vodik. Nova Aralova vodikova črpalka v Berlinu je prva javna mestna črpalka za vodik, ki je na voljo poleg običajnega goriva.
Peugeot in Citroen: konec raltyja
Skupina PSA Peugeot in Citroen se je odločila, da po letu 2005 znamki ne bosta več tekmovali v svetovnem pokalu v rallyju. V petih zaporednih letih tekmovanja v svetovnem pokalu v rallyju sta Peugeot in Citroen osvojila pet konstruk-torskih zmag in tri zmage z najboljšim voznikom. Ti rezultati kažejo prizadevnost, odločnost in trdo delo obeh znamk, kakor tudi močno finančno angažiranost v avtomobilskem športu. Glede na težje pogoje, ki vladajo na avtomobilskem trgu, bo skupina PSA Peugeot Citroen prihodnje leto proučila nove možnosti sodelovanja v avtomobilskem športu, ki bodo dovoljevale nižje finančne vložke.
M.G.
g KKN\l i;i linhlftiifi \ u/fl„
Accent prihranek do <4^ 000 S<T Elantra prihranek do SSO.OOO ST Matrix pnhranek do 400.000 SIT
avtoWofiy d o o

ODPRTO: 7" - 19
Na zalogi vedno več kot 100 vozi}
Vsa vozila
imajo do 24
* •
rr
les. garancije
TeL: (04} 201 52 40 SOBOTA; 8" - 1
Alocto^i Rco^ont d.dn
www.;itpctour-rcmontsi Uub-j^nska c. 22.4000 Kranj


V'

Torek, 30. novembra 2004
MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »IQ. STRAN
Suzana Kovač i č
Živjo!
Našo deželico že krasijo lučke, ponekod se že bohotijo okrašena drevesa, kmalu se bodo po ulicah podili otroci, ki si

Mavrična ribica
bodo nadeli priljubljene kape, tiste rdeče z belimi cofki. Prejšnji teden smo vas, dragi otroci, povabili tudi k sodelovanju. Hitro pokukajte, kaj je bilo napisanega, na kratko pa naj ponovimo le to, da Še vedno pričakujemo vaša pisma enemu od treh dobrih mož, Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu. Tako kot smo obljubili, bomo deset najbolj izvirnih pisem nagradili in poskrbeli za presenečenje. Še imate Čas, da nam jih pošljete, vse do šestega decembra.
Lep začetek prazničnega decembra vam želim ... Suzana
Juha za pospešeno rast brade Icralja Matjaža
SESTAVINE:
17 dag žitnih kosmičev Nestle
2	dl malinovca
3	tablice želatine 2 žele bonbona
5 lukenj sira
1	g moke
4	g sladkorja
2	škatli kred
1 krožnik vode
PRIPRAVA:
Kosmiče zmešamo z vročim mali-novcem in dodamo obe škatli kred ter želatino. Nato mešamo, dokler se vse sestavine popolnoma ne raztopijo. V drugi posodi premešamo z mešalnikom žele bonbona, sladkor in moko. Temeljito premešamo. Nato obe zmesi stresemo skupaj in narahlo premešamo. Posodo za nekaj minut postavimo v
PRIPOMOČKI:
kuhalnica
par večjih krožnikov mešalnik
zamrzovalnik. Ko se zmes ohladi, jo vzamemo iz zamrzovalnika in pogreje-mo. Dodamo še krožnik vode in premešamo. Juho nalijemo v krožnik in jo okrasimo s petimi luknjami sira.
DOBER TEK IN VEUKO SREČE
Jul^a Ferjanc, 6. b devetletke, OŠ Naklo
V Podružnični šoli Simona Jenka na Primskovem v Kranju imajo v avli postavljen pano, ki ga krasijo Umetnije meseca. V mesecu novembru je bila izbranka Mavrična ribica prvoŠolke Katjuše. Učiteljice vse risbice, ki so nekaj posebnega, najprej postavijo na ogled, potem jih shranijo, konec šolskega leta pa jih bodo uokvirile in obesile po stenah šole.	S.K., foto T.D.
Giasbene delavnice
Blejska Dobrava - Minulo soboto se je 23 otrok v starosti 5 do 11 let v kulturni dvorani zbralo na glasbeni delavnici. V treh urah so se poskusili v petju, igranju na lastne instrumente, Orffova glasbila (na sliki) in kljunasto flavto. Ravnateljica glasbene šole Martina Valant je zaključni koncert ocenila za odličen. Pobudo za organizacijo je dal predsednik dobravskega kulturnega društva Andrej Černe, ker želijo v okviru preventivnih programov k društveni dejavnosti pritegniti Čim več mladih. Razmišljajo o mladinskem pevskem zboru, ki bi zapolnil vrzel do starejše, zelo uspešne glasbene skupine. Smiselno se jim je zdelo začeti z otroki, ki so vključeni v glasbeno Šolo. Zato tudi glasbena delavnica, da bi jim približali možnosti učenja glasbe.
M. K.
Fota: Martina Valant
OtrollöG P^V^sq
še kolo me zna voziti!
m
Tisti danje bil narobe dan. Odpravljala sem se po glavi na kolo. A glej, namesto da bi se jaz vozila s kolesom, se je kolo vozilo z mano.
Pod koleni sem začutila pesek. Kmalu zatem pa Še pod dlanmi. Kolo me je začelo s pedali suvati v rebra. Iskalo je pedala. "Hej," sem mu velela, "saj nisem konj!" Kolo me je začelo gledati. Reklo je: "Oh, ti sodobni bicikli, še z mesta se ne premaknejo." Zato sem začela počasi lesti naprej. Pomislite, v pol ure sva bila s kolesom pri gozdu. Kaj kmalu je
kolo zagledalo gobo in že se je odpravilo ponjo. Ko sva tekla nazaj, je kolo moje desno uho preveč povleklo. Takoj sem se ustavila in zakričala: "Ava!" Kolo pa je pripomnilo: "Ava je prašek." Ko se je spet usedlo name, sva se počasi odpeljala domov. Kmalu sva bila doma. Kolo je skuhalo gobo, šele potem me je pospravilo.
Potem sem po glavi odskakljala v dnevno sobo, kjer sem z nogami igrala računalnik.
Neža Ravnihar, 4. r, PŠ Bukovica
Čarobnost praznikov
Pri pripravi tematskih ur o spolnosti bo učiteljem odslej na voljo poseben didaktično-metodičen priročnik.
Ljubljana - Kdaj začeti spolno živ^ei^je? Ali sta nosečnost in porod pri mladostnicah nevarna? Kaj je menstruacyski ciklus? Kdaj lahko dekle zanosi? To je le nekaj vprašai\j, na katera odgovarjajo v brošuri za mladostnike z naslovom O vama. Brošura je izšla skupaj s posebnim didaktično-metodičnim priročnikom Varna izbira za odgovorno spolnost, ki naj bi bil v pomoč učite^em biologije in obveznih zdravstvenih vsebin za pripravo tematskih vsebin o spolnosti v sredinih šolah.
Ideja o izdelavi tovrstnega priročnika je zorela že najmanj trideset let, je opozorila dr. Bojana Pinter iz ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani. "Ginekologi smo prvi, ki se srečamo s posledicami tveganega
spolnega vedenja pri mladostnikih. Danes se uresničuje moja dolgoletna želja, da bi kaj naredili na tem področju." Pri pripravi priročnika so se povezali ginekološka klinika, republiški zavod za šolstvo in slovenska podružni-
ca farmacevtske družbe Schering, ki je omogočila oblikovanje in izdajo priročnika. "Največ, kar lahko naredi učitelj, je to, da odgovori, ko se pojavi interes. Ključne informacije pa lahko mladim dajo le, če imajo za to na voljo gradivo," je prepričana viš-ja pedagoška svetovalka za zdravstveno vzgojo pri zavodu za šolstvo Fani Ceh. V priročniku so tako na voljo enotne infor-macije, ki temeljijo na strokovnih dejstvih. Ali jih bo učitelj uporabil ali ne, pa bo odvisno od njega samega, saj predmeta o
Priročnik Varna izbira za odgovorno spolnost bo v pomoč učiteljem za pripravo tovrstnih tematskih ur.
spolni vzgoji v šolah ni. "Največkrat se te vsebine obravnavajo v okviru ur biologije," je pojasnila Fani Ceh.
Raziskava o spolnem vedenju mladostnikov, ki so jo letos opravili med skoraj tri tisoč srednješolci, je pokazala, da jih ima pri sedemnajstih letih polovica spolne odnose, četrtina pa jih je spolno aktivnih že pri petnajstih letih. Petina se jih je za spolni odnos odločila zaradi radovednosti. Ta radovednost pa ima lahko za posledico nosečnost, ki je pri mladostnicah zelo tvegana. Dojenčki pogosteje obolevajo ali umirajo, razen tega nezaželena nosečnost, pravi Bojana Pinter, pomeni večjo veijetnost, da ženska ne bo dosegla želene izobrazbe, da bo živela v revščini, zaradi tega pa potem tudi težje izpolnjevala svojo starševsko vlogo. "Če se mladostniki že odločijo za spolne odnose, jih je treba vsaj poučiti, kako naj se zaščitijo pred nezaželeno nosečnostjo ter spolno prenosljivi boleznimi in z njimi povezano neplodnostjo," je prepričana Bojana Pinter. Iz raziskave je spodbuden vsaj podatek, da se je v primerjavi s podobno raziskavo izpred osmih let precej povečala uporaba zanesljivih kontracepcijskih sredstev med mladimi, in sicer iz prejšnjih 14 na 32 odstotkov.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Strahinj - V znamenju Miklavža, Božička in dedka Mraza je bila letošnja razstava dijakov kranjske srednje biotehniške šole, ki sojo na šolskem posestvu v Strahinju v petek in soboto pripravili že četrto leto zapored. Vsakemu od njih so namreč namenili poseben kotiček. Kot vsako leto je bilo mogoče kupiti tudi domiselne ad-ventne venčke, ki so jih dijaki izdelali tudi po željah.
Razstavo so letos naslovili Čarobnost praznikov, saj kot pravijo, se bliža tisti čas v letu, ko se dogajajo najbolj vesele in nore stvari ter ponovno oživijo pravljična bitja. "Potrudimo se, daje razstava vsako leto malce drugačna. Letos smo se sprehodili skozi dogajanja v tem obdobju in posebno pozornost namenili vsem trem dobrim možem," je razložila pomočnica ravnatelja Andreja Ahčin. Posebnost letošnje razstave je bila tudi praznično pogrnjena miza, ki so jo pHprav-ile dijakinje iz programa gospodinje. "Poudarek smo dali še med-predmetnemu povezovanju. Pri družboslovnih predmetih so tako poskrbeli za etnološki del razstave."	M. R., foto: Tina Doki
Zbirali denar za šolo v naravi
Gorenja vas - V osnovni šoli Ivana Tavčarja so minuli teden že četrto leto zapored pripravili dobrodelni koncert. Letošnji program so oblikovali kvartet kljunastih flavt Air in pevci glasbene šole Skofja Loka. Koncert je spremljala prodajna razstava otroških izdelkov. Denar, ki so ga zbrali s prostovoljnimi prispevki za koncert in prodajo otroških izdelkov, bodo namenili za šolo v naravi, regresiranje šolskih kosil in plačilo neporavnanih računov družin v stiski. Izdelke za razstavo so otroci skupaj z delavci vrtca in šole pripravljali dva meseca. "Poudarek je bil predvsem na novoletnih okraskih, od voščilnic, glinenih izdelkov, otroških slik ...," je razložila Jana Roje iz območne enote Rdečega križa Gorenja vas. Z izkupičkom so zelo zadovoljni, saj jim je uspelo zbrati 167 tisoč tolarjev. Izdelke otrok pa bo še vedno mogoče kupiti na govorilnih urah in na miklavževanju, ki ga bodo pripravili v šoli. M. R.
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.sj
Torek, 30. novembra 2004
V Sloveniji je z virusom HIV okuženih 127 ljudi. Letos se je z njim v svetu okužilo 5 milijonov ljudi.
Ljublana - Jutrišnji dan, 1. december, bo v znamenju rdeče pent^e. In svetovnega dneva boja proti aidsu ter zavedanja o bolezni, ki se širi z bliskovito naglico. O pandemyi aidsa. Davek, ki ga terja, je zastrašujoč. Lani je zaradi aidsa v svetu umrlo več kot 3 milgone ljudi, od tega več kot pol milyona otrok, z virusom HIV je okuženih 40 milyonov ^udi, samo letos pa se je z njim okužilo 5 milijonov ljudi.
V Sloveniji je z virusom HIV okuženih 127 ljudi, bolnikov z aidsom, boleznijo, ki je znana že od lela 1981, je 36, od leta 1986 do konca letošnjega septembra pa je zaradi te smrtonosne bolezni pri nas umrlo 74 ljudi. Slovenija Še vedno spada med države z nizko stopnjo epidemije, vendar število okuženih z virusom HIV narašča, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da je med okuženimi vse več otrok.
ki se okužijo pri porodu. Smrt 2I-letne ukrajinske prostitutke Olene Popik, ki je v Mostarju umrla zaradi aidsa, je razburila tudi slovensko javnost. Na ljubljanski infekcijski kliniki in na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo se je testiralo več ljudi kot običajno, vendar so bili vsi testi doslej negativni. Aids spada med najhujše epidemije današnjega časa, učinkovitega zdravila ni, zato je najboljša
Vse več motenj hranjenja
Krai^j - Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so minuli teden pripravili seminar z naslovom Motixje hraixjei\ja - problem sodobne družbe. Motnje hranjenja se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in v zadnjem Času naraščajo. Vse več otrok in mladostnikov ima težave s hranjenjem, kar opažajo tudi zdravstveni delavci, učitelji in svetovalci v šolah. Na predavanjih so strokovnjaki govorili o najpogostejših motnjah hranjenja in telesni samopodobi, v delavnicah pa o prepoznavanju motenj hranjenja in o vrnitvi najstnika z motnjo hranjenja v njegovo okolje. "Šolski in družinski zdravniki se pogosto srečujejo z anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo. Leta 1989 je bilo v Sloveniji 44 bolnišničnih zdravljenj anoreksije in bulimije, leta 1998 pa že skoraj sto," je dejala vodja oddelka za socialno medicino, ana-litiko in promocijo zdravja na kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo Alenka Hafner, dr. med.. Zaskrbljujoč je podatek, daje 90 odstotkov tistih, ki se zaradi omenjenih težav zdravijo v bolnišnicah, mlajših od 25 let, prevladujejo pa bolnice z anoreksijo. Na strokovnem srečanju so poudarili, daje zmotno prepričanje družbe, da zbolijo le ženske in da imajo motnje hranjenja le presuhi in predebeli. V kranjskem zdravstvenem domu se z motnjami hranjenja ukvarjata Metka Kalisnik Šavli, dr. med., in Živa Fortič Smole, dr. med.. R. Š.
Uživalci drog se z izmenjavo igel lahko okužijo z virusom HIV in zbolijo za aidsom.
preventiva; varna spolnost, uporaba kondoma, varne igle in varna kri pri transfuziji. Med okuženimi je po besedah doc. dr. Janeza Tomažiča, dr. med.. Še vedno največ homoseksualnih moških, sledijo osebe, ki pogosto menjajo spolne partnerje, in uživalci drog. Aids je nalezljiva bolezen, okužimo se lahko s spermo ali krvjo, z virusom HIV pa se ne moremo okužiti s kihanjem, kašljanjem, jedilnim priborom, z znojem, in tudi s komarji se ne prenaša.
Najpogostejše posledice okužbe z virusom HIV so hujšanje, pljučna okužba, limfom in kapo-sijev sarkom. Tudi v Sloveniji bolnikom z aidsom pomagajo z zdravili, ki so zelo draga, saj zdravljenje bolnika z aidsom letno stane okrog 2 milijona tolarjev. Poleg same bolezni bolnike z aidsom prizadene tudi negativen odnos družbe in svojcev, ki
bolnike stigmatizirajo, preseneča pa podatek, da mladi v Sloveniji zaradi aidsa malo spreminjajo svoje spolne navade. Zato je zelo pomembno ozaveŠčanje ljudi o bolezni in možnostih okužbe. Zelo učinkovite so nevladne organizacije, med njimi tudi slovensko društvo študentov medicine, ki že sedmo leto vodi projekt Virus. Doslej so pripravili 670 delavnic, v katerih je sodelovalo 20 tisoč mladostnikov, ob letošnjem svetovnem dnevu aidsa pa bodo razdelili 80 tisoč kondomov in 32 tisoč promocijskih razglednic. V vseh večjih slovenskih mestih bodo postavili stojnice, kjer bodo delili kondome, rdeče pentlje, promocijsko gradivo in strokovne nasvete, na Infekcijski kliniki v Ljubljani pa bo potekalo brezplačno in anonimno testiranje.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
DRUŽINSKI NASVETI
Zakaj je lepo biti mama?
Damjana Šmid
"Materina ljubezen ne prihaja v škatlah,
kot torte Zmajčkovega butika. To je popolnoma edinstvena stvar -
včasih se v sredi malce sesede
in včasih je po robovih malce zapečena. " (Pam Brown)
O tem, zakaj je lepo biti mama ali starš, skorajda nikoli ne razmišljamo. Zdi se nam nekaj samo po sebi umevnega, da smo starši, da nas otroci razveseljujejo, jezijo, radostijo, žalostijo in vse, kar je povezanega s srcem in dušo. Verjamem, daje biti starš privilegij, in verjamem tudi to, da si otroci in starši izberemo drug drugega. Kot otrok sem se čudila svoji mami, zakaj je pri kosilu najprej postregla druge. Kot pubertetnica nisem mogla razumeti, zakaj je vedno kupila Čevlje za nas otroke, Šele potem je razmišljala o svojih Čevljih. Kot mama razumem vse, kar je počela moja mami. In ko razmišljam o tem, kaj je v tem lepega, sem pravzaprav v dilemi, ker je tako tanka črta, po kateri hodimo starši. Tanka meja ločuje tisto, čemur se reče še dajanje, in tisto, čemur rečemo "sindrom Cankarjeve mame". Kar v vsakdanjem življenju pomeni - dajati ravno prav ali dajati preveč. Mogoče je starševstvo prav zato tako lepo, ker dajemo sebe in ne zahtevamo niČ v zameno. Vsaj od dojenčkov ne, kasneje začnemo ljubezen velikokrat pogojevati, kar je pravzaprav škoda. Pogojna ljubezen vedno rodi nove pogoje in prava ljubezen se
f
skrije. Neka anekdota pravi, da je Bog ustvaril otroke zato tako prikupne, da jih iz srca vzljubimo. In ko jih imamo radi, potem zdržimo z njimi tudi v puberteti in takrat, ko niso več naši mali cukrčki, mucki in ne vem kaj še vse. Mogoče je tako res najbolj prav. Kar predstavljajte si, da vam v porodnišnici namesto dojenčka v roke položijo pubertetnika. Le kdo bi ob vseh svojih hormonskih spremembah zmogel še to? Biti starš je lepa in težka naloga. Pa ne zato, ker bi bil to takšen velik finančni zalogaj, ki ga ne bi zmogli, ali ker je življenje pač tako težko, da je bolje biti brez otrok. Biti starš pomeni, da znaš pozabiti nase, da znaš dajati in da veš, zakaj si starš. Da spleteš tako varno gnezdo, da znajo otroci iz njega odleteti samostojni in srečni. Odločitev ni vedno lahka in marsikdo si premisli. Pa vendarle. Za en sam otroški nasmeh, za eno samo besedo in za en sam otroški objem se splača biti mama. Razlog v starševski sreči se ne skriva v nepoznanih dosežkih, ki jih sanjamo za svoje otroke, niti v pričakovanjih, ki jih gojimo. Razlog za srečo je v majhnih stvareh - v prvem koraku in vseh naslednjih korakih, v prvi besedi in vseh povedanih besedah, v prvem problemu in v razreševanju vseh naslednjih, v prvi poti, po kateri zakorakajo naši otroci, in v vseh poteh, ki jih izberejo. Dokler se bodo rojevali otroci, je še upanje. In dokler bomo rade mame, bo ljubezen.
Prispev£umo za Nadjin inštrument
Kranj - Nadja Draksler iz Kranja želi nadaljevati študij na glasbeni akademiji, kar naj bi ji omogočilo poklicno prihodnost. Dekle ima naim'eč resne težave z očmi in v obramboslovju, ki ga Študira sedaj, najbrž ne bo mogla delati. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj je zanjo začelo dobrodelno akcijo, v kateri je doslej zbranih 445.840 tolarjev. Od zadnje objave so za Nadjin inštrument prispevali: Roža Zabret (5000), Metka Rozman (5000), Janez Rozman (5000), Rdeči križ Britof (10.000), Merkur Kranj (50.000), Romana Verbič (10.000), Man Draksler (5000), Tatjana Čebulj (10.000), Franc Romih (3000), Vanja Štibel (3000), družina Novak (15.000), štiije darovalci, ki ne želijo biti imenovani (po 5000), in Interlogos (12.000). Vsem, ki so darovali, se lepo zahvaljujemo, za ostale, ki Še želijo prispevati, pa znova objavljamo Številko računa Medobčinskega društva slepih in slabovidnih: 05100-8010547578, sklic na številko 04, namen nakazila: za Nadjo.	D.Ž.
Sedem let Lions kluba Krai^j
Kraiy - V hotelu Bellevue na Šmarjetni gori so člani Lions duba Kranj proslavili sedmo obletnico ustanovitve. Srečanja se je poleg članov, njihovih življenjskih sopotnikov in delovnih kolegov udeležili tudi ugledni gostje. Prišli so prvi guverner districta Slovenije, ambasador dobre volje in boter kranjskega kluba Janez Bohorič, odposlanec districta Janko Areh in predsednica ljubljanskega kluba Dunja Bohorič ter Janez Lajovic iz istega kluba. Medse so kranjski levi in levinje sprejeli pet novih kandidatov, in sicer Meri Rozman Logar, Tomaža Rotarja, Mihaela Grila, Igorja Grošlja in Matejo Sedej. Na srečanju pa so posebej pohvalili zaslužne, delavne in pripadne člane kluba, Vando Pečjak, Franca Hvastija in Ilijo Bregar-ja. 80 udeležencev večera je zbralo 400 tisoč tolarjev, ki jih bodo podarili v dobrodelne namene.	D.Ž,
Tekmovali so v pikadu
Žirovnica - Pretekli konec tedna, ko je po Gorenjskem razsajal huronski veter, odkrival strehe, podiral drevesa inje ponekod zmanjkalo elektrike, pa se prireditelji tekmovanja v pikadu niso pustili motiti. V gostilni Osvald na Selu pri Žirovnici je društvo za cerebralno paralizo Sonček Zgornje Gorenjske zbralo svoje člane in predstavnike ostalih društev Sonček po Sloveniji. 30 tekmovalcev je tekmovalo v klasičnem pikadu, pomerili pa so se v treh krogih. Zmage seje veselil Robert Vizjak iz Ponikev, drugo mesto je osvojil domačin Sašo Suligoj, tretje pa Jan Palčič iz ljubljanskega društva. Zelo uspešni so bili tudi ostali člani domačega društva: Stanislav Brankovič je dosegel 6., Elvir Bašič 16. in Slavko Dudešin 25. mesto. Najuspešnejše tekmovalce so na koncu nagradili. Organizatorji se zahvaljujejo Občini Žirovnica, gostilni Osvald iz Sela pri Žirovnici in Mladinskemu centru Jesenice za pomoč pri izvedbi tekmovanja.	D.Ž.
Desetič so se spustili za malčke
Kranj - Julija je Mountainbike klub iz Kranja pripravil deseto jubilejno tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi s pobočij Sv. Jošta nad Kranjem. Tekmovanje poteka pod geslom Spustimo se za naše malčke, izkupiček pa vsako leto namenijo v dobrodelne namene. Tudi letos so ček za 400 tisoč tolarjev podarili Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju in tako prispevali svoj delež k nakupu anestezij skega aparata, ki sicer stane 15 milijonov. Prejšnji teden so prireditelji kolesarskega spusta ček slavnostno izročili direktorju porodnišnice prof. dr. Marku Lavriču, navzoč pa je bil tudi župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. Mestna občina je namreč glavni pokrovitelj dogodka, ostali sponzorji pa so še: LDS Kranj, Avtohiša Vrtač, Alpetour Remont Kranj, Giant Športna trgovina, Dežnikarstvo Tomaž Jenko, E-M šport, Elanove športne trgovine, Gostinstvo Gorjanc, Hartchrom Rendulič, Hervis. Kranj, Telemach, Dom na Sv. JoŠtu, Klimatske inštalacije in splošno kleparstvo Belehar, Klub študentov Kranj, Mobitel poslovna enota Kranj, Monicolor, občine Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur, Belmont
Prof. dr. Marko Lavrič s čekom, ob njem Gorazd Čopek in Mohor Bogataj.
inženiring, Probanka Kranj, Radio Kranj, Sava Tires, Valy, Iskrateling, Zevnik vizualne komunikacije. Hvaležni so vsem, ki po-
magajo tekmovalcem, pa tudi malčkom, ki se rodijo v kranjski porodnišnici.
D.Ž., foto: Tina Doki
Miklavž pohitel v Langusov dom
Radovljica - V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa v Radovljici, kjer je letos 108 varovancev, se vsako leto zelo veselijo Miklavža. Uradno jih bo obiskal 7. decembra, ko jih bodo obdarili člani Rotary kluba Bled, že pred miklavževanjem pa so bili deležni dragocenega darila podjetja Siemens. Prejsryi teden jim je namreč Boštjan Skrab, ki v Siemensu skrbi za marketing, prinesel prenosni računalnik in še dva zavitka igrač za pod novoletno jelko, je povedala direktorica centra Zvonka Stefančič. V zavodu že imajo nekaj raČu-
.. \ ■
■
nalnikov, varovanci imajo najraje igrice, več pa je tudi izobraževalnih programov, pri odraslih s pomočjo računalnika vzdržujejo "kondicijo" v branju in pisanju, spoznavajo tudi internet, skratka računalnik imajo z enakim namenom kot vsi ostali ljudje, le uporabljajo ga v skladu s svojimi sposobnostmi. Enega od računalnikov imajo prilagojenega tudi za motorično prizadete. Novi prenosnik jim bo dobro služil, saj ga bodo lahko prenašali iz prostora v prostor, tudi v telovadnico, kjer bodo imeli lahko skupne projekcije. Sicer pa to ni bila prva
donacija omenjenega podjetja, pravi Zvonka Stefančič in dodaja, da se jih je Boštjan Škrab ■spomnil že večkrat. Decembra pa varovanci iz Langusovega centra z veseljem pričakujejo Še en dogodek. Skupaj z Ekonomsko gimnazijo iz Radovljice namreč prirejajo dobrodelno dražbo. Ze lani so jo imeli, izkupiček pa namenili deloma za socialno šibkejše dijake, deloma pa za skupni izlet gimnazijcev z varovanci Langusovega centra v Bistro. Na sliki: Podjetje Siemens je varovancem podarilo prenosni računalnik.
Danica Zavrl Žlebir
'm
i
Torek, 30. novembra 2004
REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Prvi smučarji
naslov
Slovenci bomo sodelovali na največjem zunanjem oziroma 'outdoor* štafetnem tekmovanju. Zanimivo je, da bodo
našo državo zastopali štirje Gorenjci, tekmovanje pa si bomo lahko v živo ogledali preko Interneta.
Ljubljana - Včeraj so v Športnem centru Konex v Ljubljani predstavili ekipo štirih, ki bo zastopala Slovenijo na največjem zunanjem, ne ravno običajnem štafetnem tekmovanju. Ko se med organizatorji pojavi ime RedBull, potem so stvari večinoma posebne, ekstremne, neobičajne.
zusovega kipa ter tek po peščenih plažah Copacabane in Ipanenie so izzivi, s katerimi se bo v nedeljo spopadlo okoli 80 ekip iz vsega sveta. Slovenijo bodo zastopali Roman Kejžar, Jure RobiČ, Luka Turk in Franc Peternel. Zanimivo je, da so vsi Štirje Gorenjci. Luka l\irk, najmlajši član ekipe, saj
2002	- 2. mesto, Silberreiher Trophy 2003 - 1. mesto, RAAM
2003	- 2. mesto (novinec leia), Kraftwerk Trophy Theiss 2004 - 1. mesto, RAAM 2004 - 1. mesto, svetovni rekord v 24-urnem kionometru.
Kranjčan Franci Peternel je slovenski Ikarus, ki se je rodil 5. januarja 1958. Z zmajar-
Mateja Jaras nam je Še razložila, da so slovensko ekipo izbrali na podlagi predhodnih posvetovanj s športnimi strokovnjaki teh področij (trenerji, poznavalci). Potem so športnike povabili na kratek razgovor, na katerem so jim predstavili samo tekmovanje ter jim dali čas za premis-
v
lek. "Želeli smo izbrati najboljše iz vsake discipline in mislim, da nam je tudi uspelo," je še dodala Jarasova.
Konec tedna se bodo plavanja v Atlantiku, kolesarjenja po urbani in pravi džungli, hitrostnega letenja z zmajem ter teka po peščenih plažah udeležili tudi štirje Gorenjci: Luka Turk, Roman Kejžar, Jure Robič in Franc Peternel.
Tekmovanje bodo sestavljali tek, plavanje, kolesarjenje in letenje z zmajem. Neposredni in-ternetni prenos tekmovanja pa si boste lahko ogledali 5. decembra ob petih popoldne na www.redbullgiantsofrio.com.
Ekipa Gorenjcev
Rio de Janeiro ponuja vse, kar tovrstno tekmovanje zahteva: morje, peščene plaže, urbano in pravo džunglo, visoko hribovje. Tekmovanje je sestavljeno iz štirih disciplin, pri čemer bodo naši predstavniki sodelovali v mušketirskem duhu 'vsi za enega, eden za vse'. Plavanje v Atlantiku, kolesarjenje po urbani in pravi džungli, hitrostno letenje z zmajem okoli Je-
je star komaj 18 let, je iz Radovljice in obiskuje Srednjo zdravstveno Šolo. Njegova hobija sta košarka in biljard, najljubša glasba pa rap. Plavanje trenira že dvanajst let. Njegovi najvidnejši rezultati: mladinsko evropsko prvenstvo, Lizbona 2004 -7. mesto na 400 metrov, Mep St. Affrique 2004 - 6. mesto na 5
kilometrov, državni prvak na
1500 m prosto.
Trenutno najbolj znano in popularno je ime Jeseničana Jureta Robiča (10.04;i965), ki bo
kolesaril. Zaposlen je v Slovenski vojski, za hobije mu je dan prekratek, rad pa prisluhne Rock 'n Roll-u in Heavy Metalu (Metallica, Aerosmith, Guns'n* Roses). Njegovi najvidnejši dosežki pa so: Crocodile Thropy
stvom se ukvarja že osemnajst let in je tudi večkratni državni prvak. Na leto preleti od 80 do, 100 ur. Trenerja nima. Njegova življenjska filozofija je: Kar delaš, delaj dobro.
v
Roman Kejžar iz Železnikov se bo spopadel s peskom. Kejžar je naš najboljši maratonec, ki se s tekom tekmovalno ukvarja petnajst let. Običajno trenira dvakrat dnevno, eno do dve uri. Svoja najboljša dosežka je pritekel v Torinu leta 2000 (čas 2.11.50 - maraton) in - v Ferrari, kjer je za mali mara; ton potreboval 1.02.49. Najbolj ceni vzdržljivostne športe in športnike, s čimer se sklada tudi njegova.življenjska filozofija, da je "vredno vztrajati in se truditi".
Stafetnl 'vlak smrti'
Na največjem outdoor štafetnem tekmovanju bodo prvi svoje moči in izkušnje pomerili plavalci. Preplavati bodo morali le tri kilometre, kjer pa se bodo veliki valovi lomih na peščene plaže ter skalnati rt, ki ga bodo morali premagati s plezanjem po vrvi ter na drugi strani skočiti z nekajmetrske pečine nazaj v vodo. Sledil bo kolesarski obračun. Prvih nekaj kilometrov bodo tekmovalci pedala poganjali po ozkih mestnih ulicah in se po vzponu Čez stopnišča znašli na džungelskih "singeltrackih". Sledili bodo vratolomni spusti in po skupaj prevrtenih 40 kilometrih cilj, visoko nad Riom. Tedaj se bodo v zrak pognali zmajarji. Kar dobro bodo morali zajeti zrak, da jih bo odneslo okoli Jezusovega kipa in nato vse do ene od peščenih plaž, kjer jih bodo čakali še tekači. Ti bodo tekli po plaži, zavili v mesto, obkrožili jezero in se po ulicah vrnili na peščeno plažo, kjer bo po skupaj 15 kilometrih teka tudi končni cilj tekmovanja.
Nagrade
Nagradni sklad tekmovanja šteje 50 tisoč dolarjev (čez devet milijonov tolarjev). Razdeljen bo med prvih deset ekip. Najboljši bodo domov odnesli 12 tisoč dolarjev (več kot dva milijona tolarjev), desetouvrščeni pa tisoč dolarjev (okoli 180 tisoč slovenskih tolarjev). Posebej bodo nagrajeni tudi najboljši posamezniki v vsaki disciplini.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Kolesarski maraton malo drugače
Aleš se je usedel na kolo, si nataknil prenosni mikrofonček in začel: "Pa gremo gor in osemkrat.
Pa gremo dol in osemkrat." Triurni maraton se je začel.
Krai^j - V soboto so v Kranju, v Aerofitu, izvedli triurni, že 2. Schwinn Cycling Maraton.
Pravila sodelovanja na maratonu na posebej prirejenih sobnih kolesih so bila sledeča: kolo je moralo biti vse tri ure v pogonu, razen pri menjavah. Lahko gaje poganjalo največ šest oseb, ki so sestavljale ekipo, ki si razdeli etape. Ekipe so bile sestavljene po želji in vsaka je imela svoje ime. Tekmovalci so potrebovali le brisačo, bidon s pijačo, čiste športne oziroma kolesarske čevlje, merilec srčnega utripa in kolesarske hlače pa nista bila obvezna.
Kolesarjenja se je udeležilo čez 50 ljudi, kar je bilo dvajset ekip, ter en posameznik. Maraton ni bil toliko tekmovalnega Značaja kot bolj preizkus vzdrž-
Tri ure je večina ekip razdelila v trikrat po eno uro' in maraton je bil precej lažji, čeprav še vedno ne enostaven.
Ijivosti za nekega posameznika, ter prijetno druženje na malce drugačen način. Je pa res, da to-
vrstno kolesarjenje ni ravno mačji kašelj. Na kolesih Schwinn je namreč že polurno
kolesarjenje lahko naporno. Največ ekip so sestavljali po trije člani, ki so se izmenjavali na eno uro. Katja Županje udeležencem maratona zaželela dobro ter vzdržljivo Vožnjo', Aleš Pagon in Andrej Zupan pa sta kolesarjenje spremljala tako, da sta v bistvu celotno zadevo vodila, koordinirala in spodbujala.
Dogajalo pa se je še več. Isti dan ste namreč v Aerofitu lahko tudi testirali svojo gibljivost, moč, hitrost, vzdržljivost, koordinacijo, telesne maščobe, težo, srčni utrip v mirovanju, Vo2max, telesni obseg. Vse to in še več nasvetov je prejel vsak, vendar se je za testiranje odločilo le okrog deset posameznikov.
Kraiy - Smučišče Krvavec je začelo zimsko sezono minulo soboto. Lepo vreme je verjetno privabilo marsikoga, čeprav so cene smučarskih vozovnic 'prijetno' drage. Rednim obiskovalcem Krvavca se najbolje obrestuje nakup sezonske vozovnice.
Smučišče Vogel še ne obratuje, v Kranjski Gori pa bo med 17. in 19. decembrom 2004 Intersport Ski Festival skok v novo smučarsko sezono in enkraten uvod v sezono zimskih radosti in aktivnosti na snegu. Na festivalu se bodo z najnovejšo ponudbo za užitke na snežnih strminah predstavili vodilni izdelovalci smuči, snowboardov, smučarskih Čevljev, čelad, oblačil in drugih proizvodov. Obiskovalci bodo lahko testirali nove proizvode za sezono 2004/2005 in prisluhnili nasvetom strokovnjakov smučanja in deskanja na snegu. Čeprav bo v Kranjski Gori veselo že od začetka decembra.
V objektiv smo ujeli prve snežne navdušence, ki so se sredi novembra že podajali/ in podali na krpe kranjskogorskega snega.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Prvo polaganje rok preživelo
Krai\j - 1. mednarodno tekmovanje v armwrestlingu oziroma borbi, po domače, polaganju rok, v Krškem je steklo brez zapletov, čeprav je bila udeležba iz tujine pod pričakovanji. Tuje barve so namreč zastopali le Hrvatje in Nemci. Italijani so se opravičili tri dni pred prireditvijo, Avstrijce pa je presenetil sobotni sneg.
Nastopilo je več kot 40 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, Nemčije in vse Slovenije. Organizatorji so pripravili sedem kategorij, od katerih je ena moška odpadla in se združila z drugo. Tako so ostale naslednje kategorije: ženske do 65 kg, ženske nad 65 kg, moški do 80 kg (najbolj Številna kategorija), moški 80 - 90 kg, moški 90- 110 kg in moški 110 +kg.
Med tekmovalci so bili tudi Gorenjci. Andrej Svetina in Billy Mehle sta izpadla že pred polfinalom, veliko bolje pa sta se odrezala Kranjčan Frenk Valjevec, ki je zasedel tretje mesto v kategoriji 80 - 90 kilogramov, in Marija Mehle iz Škofja Loke, ki je osvojila prvo mesto v kategoriji žensk do 65 kilogramov.	A.B.


let»
n
fi
Letos ^mo se ponovno odločiti,	z
Viimi, brald Goret^jskega gUsa, izbetrmo
polt<?irja na obrno^Jti,
ie htiš »
Tisočletja štora dejavnost - začetki državne pošte segajo 8.000 let nazaj i' stari Egipt - ostaja tudi v času elektronskih sporočil, televizije
in mobitelov nepogrešljiva v našem vsakdanjem življenju.
Prijazen poštar, ki zjutraj prikolesan do našega doma in nam prinese svež časopis - kaj je lepšega za spodbuden začetek dneva?!
4
Za "naj poštarja" glasujte s priloženim kuponom, ki ga bomo objavljali v časopisih Gorenjski glas in prilogah do 20. decembra 2004. Med glasovalci bomo 23. decembra 2004 na javni prireditvi
"Gorenjski glas bralcem" izžrebati šest prejemnikov nagrad Gorenjskega glasa in Pošte Slovenije ter razglasili "naj poštarja".

Naj poštarje (ime in priimek)
Zaposiea na pošti
Vaše ime in priimek
Ulica
Pošta in kraj:
k «.M • ■ • B •	• •	••
Davčna št:
\
^ , }
Naročnik Gorenjskega glasa: i—: DA NE Strinjam se, da mi Gorenjski glas pošilja obvestila, vabila, ankete ipd.:
DA 1—; NE
Gtasovmcopošljite na naslov: Gorenji'glas. d.o.o., Zoisova t p.p. 124, mi Kranj, ali prinesite v noš oddelek za male oglase na Zoisovi 1 v Kranju. Zbirof^. nadzor natečaja
in žrebanje nagrad bo izvedeno v podjelu Gorenjsh glos, d.o.o., Kronj.
A.B., foto: Tina Doki
—-
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Jubilej komendskih pevcev
S slavnostnim koncertom so pevci Moškega pevskega zbora Komenda počastili prvih 25 let svojega delovanja.
Komenda - "Vseh 25 let so nasi pevci skupina dobre volje, brez katere bi v. Komendi veliko manjkalo," je bilo slišati na koncertu, ki so ga pevci za svoje sokrajane in prijatelje iz drugih zborov pripravili v kulturnem domu v Komendi. Ob tej priložnosti so se spomnili svojega dolgoletnega zborovodje Baldomira Kremžarja, s pestrim repertoarjem pesmi, med katerimi že vsa leta prevladujejo slovenske narodne, pa so se predstavili pod vodstvom sedanjega zborovodje Alojza Kolarja. Slavnostni pevski večer so kot gostje popestrili pevci kvarteta Jutro z Jezerskega. Četrt stoletja delovanja pa je bila tudi lepa priložnost za nagrade, ki jih je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pevcem podelil Tone Ftičar, vodja kamniške izpostave. Javni sklad za dosežke na področju glasbe podeljuje Gallusova priznanja; od komendskih pevcev je bronasto jubilejno značko za več kot pel let delovanja dobil en pevec, srebrno značko za več kot 15 let petja so prejeli 4 pevci, trije pa so bili z zlatimi značkami nagrajeni za več kot 25-letno zborovsko aktivnost. Prav posebno nagrado, častno jubilejno Gallusovo značko, pa je za veČ kot 50 let petja v zboru prejel Peter Pibernik.	Jasna Paladin
v
Brez elektrike
Komenda - Naselja Komenda, Mlaka, Gora, Gmajnica in PodborŠt so bila v četrtek od 8. zjutraj pa vse do 14. ure brez električne energije. Kljub temu daje občinska uprava krajane o tem predčasno obvestila, je izpad elektrike, zaradi večjih vzdrževalnih del na elektrovodu podjetja Elektro Ljubljana, marsikoga presenetil. Svoja vrata je morala na dan, ko za stranke sicer ni uradnih ur, zapreti tudi občinska uprava.	J. P.
Občina Bled Župan
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Bled, sprejetega na
11. redni seji dne 7. 4. 2004, župan Občine Bled objavlja
javno dražbo za prodajo poslovnih prostorov
1.	Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled
2.	Predmet prodaje so poslovni prostori v objektu na Prešernovi cesti 11 na Bledu v prvem nadstropju dela stavbe, ki stoji na pare. št. 352/3 vi. št. 227 k.o. Bled v izmeri 77,80 m2. in podstrešje celotne stavbe Prešernova 11, stoječe na pare. št. 352/3 vlož. št. 227, in del na pare. št.352/2 vlož. št. 628 k.o. Bled v izmeri 135,50 m2, ter dvorišče v izmeri 100 m2, ki je v naravi jugozahodni del pare. št. 352/4 vlož. št. 303 k.o. Bled za izklicno ceno 15.000.000,00 SIT.
3.	Nepremičnina, opisana v 2. točki te objave, je predmet prodaje na javni dražbi. Prodajna pogodba mora biti sklenjena v 8 dneh po opravljeni javni dražbi. Če uspeli dražitelj v določenem roku ne sklene pogodbe, se šteje, daje odstopil od nakupa, ponudnik pa zadrži njegovo kavcijo.
4.	Način plačila kupnine.
Kupnina se mora plačati v 8 dneh od sklenitve prodajne pogodbe na enotni zakladniški račun Občine Bled št. 01203-0100007903. Plačilo kupnine v roku, ki je določen, je bistvena sestavina pravnega posla.
5.	Javna dražba bo 16. dec. 2004 v sejni sobi Občine Bled, Cesta svobode 13, Bled z začetkom ob 12. uri. Kandidati se morajo pred začetkom javne dražbe izkazati z dokazili iz 9. točke te objave.
6.	Kandidati, ki želijo sodelovati na javni dražbi, morajo do vključno 15. dee. 2004 vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene na enotni zakladniški račun Občine Bled št. 01203-0100007903 z navedbo: "Plačilo kavcije za javno dražbo poslovnih prostorov."
7.	Plačana kavcija se uspelemu dražitelju (kupcu) vračuna v kupnino, neuspelim pa bo vrnjena brez obresti v 15 dneh od dneva dražbe.
8.	Dodatne informacije o pogojih dražbe dobijo pri g. Maksimi-Ijanu Osvaldu, tel.: 04/575 01 20, s katerim se lahko dogovorijo tudi o terminu ogleda poslovnih prostorov.
9.	Pogoji za sodelovanje na javni dražbi:
Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in samostojni podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji ter fizične osebe, ki so državljani RS. Pravne osebe in samostojni podjetniki morajo pred začetkom dražbe predložiti še izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu in veljaven osebni dokument (na vpogled). Pred začetkom javne dražbe se morajo dražitelji izkazati s potrdilom o plačilu kavcije (izvirnik) In priložiti celotno številko računa (št. banke In št. računa) za primer vračila kavcije. Pooblaščenci morajo pred začetkom javne dražbe predložiti pisno notarsko overjeno pooblastilo, ki se nanaša na predmet javne dražbe.
10.	Drugi pogoji pravila javne dražbe: Nepremičnina je naprodaj po načelu videno-kupljeno. Kupec poravna vse davke in stroške, povezane s prenosom nepremičnine.
Na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.
Dražba za nepremičnino je končana, ko voditelj dražbe trikrat
neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo.
Ugovore proti dražbenem postopku je mogoče podati, dokler
ni končan zapisnik o poteku dražbe.
11.	Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za odtujitev in oddajo nepremičnin ter o izboru obvestila vse ponudnike. Župan na podlagi predloga komisije za odtujitev in oddajo nepremičnin lahko začeti postopek prodaje ustavi kadarkoli do sklenitve pravnega posla.
Občina Bled. župan
Občina Bled C svobode 13 Bled	AntOnlČ
VeČina smučarske opreme
zamenjala lastnika
Škofj a Loka - Pravo smučarsko vzdušje je bilo v soboto in nedeljo v dvorani na Podnu v Škofji Loki, kjer je smučarski klub Alpetour pripravil tradicionalni smučarski sejem. Obiskalo ga je več kot tri tisoč ljubiteljev zimskih športov, ki so prodajali in kupovali predvsem rabljeno, pa tudi novo opremo.
"Naš klub sejem vsako leto znova pripravi predvsem zato, da starši lažje zamenjajo opremo za otoke, ki jo pač vsako zimo prerasejo. Večina opreme zamenja lastnike, nekaj jo tudi ostane, nekateri pa kupijo tudi novo, kar jim na sejmu omogoči trgovina Elan. Za klub sejem pomeni tudi vir dohodka, saj
nam vendarle ostane nekaj denarja, ki ga namenimo mladim smučarjem. Trenutno imamo v klubu sedemdeset tekmovalcev, kar pomeni, da smo eden večjih smučarskih klubov v Sloveniji," je ob letošnjem smučarskem sejmu povedal predsednik SK Alpetour Janez Dekleva, ki se s člani organizacijskega odbora
že pripravlja tudi za jubilejni 30. pokal Loka, mednarodno tekmovanje mladih smučarjev, ki bo od 11. do 13. februarja na njihovem domačem smučišču, na Starem vrhu. Tam trenutno proge še zasnežujejo, če le ne bo prevelike otoplitve, naj bi bile kmalu pripravljene za smučarje.
"Veseli nas, da se domačini zadnja leta množično vračajo na naše smučišče, kar so dokazali z nakupom sezonskih vozovnic, ki smo jih na sejmu prodali nad pričakovanji. Po ugodnih cenah, 40 tisočakov za domačine, občane škofjeloške občine ter občine Gorenja vas - Poljane, ki sta večinski lastnici smučišča, jih je v predprodaji moč kupiti Še do konca tega tedna v LTD ŠkofJ a Loka in v trgovine Elana na Mestnem trgu," pravi direktor SCT Stari Vrh Matej Demšar. Vilma Stanovnik
9
Tudi na letošnjem sejmu je večino otroških smuči našlo nove lastnike.
POSLOVNI BIRO, d.o.o., in odvetnik
DAMIJAN PAVLIN
vabita
na prednovoletni informativni
posvet
- NOVOSTI NA PODROČJU ZAKONODAJE - NOVOSTI DAVČNE ZAKONODAJE
Posvet bo 2.12. 2004 z začetkom ob 16. uri.
Prijave in informacije: Poslovni biro, d.o.o., tel.: 04/281 38 □□,
fax: 04/201 20 43, EP: poslovni.biroPsiol.net
C CQ U
3 (O
£ C
S 5
cn
> &
C
e
(O
Q
Ohranjajo ljudsko izročilo
Žirovnica - Pri Kulturnem društvu dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica 10 let zavzeto deluje otroška folklorna skupina, ki jo vodi Malči Možina. Več kot 50 mladih na nastopih ohranja stare običaje z ljudskimi plesi, pesmimi, narečno govorico in ljudskimi igrami. Ob 10-letnici so v petek, 26. novembra, del bogatega repertoarja predstavili v dvorani na Breznici. Kot gostja je nastopila ljudska pevka in pravljičarka Ljoba Jen-če. Ob tej priložnosti je Nežka Lubej z Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti vodji skupini Malči Možina podelila Maroltovo listino,
J. R.
Podjetje
• A O
i A
VMIM INAMH
bo imelo vsakoletno prodajo neaktualnih, poškodovanih artiklov in artiklov brez embalaže po izjemnih cenah.
Prodaja bo potekala v skladiščnih prostorih Steelpiast d.o.o., Otoče 32. Otoče, in sicer;
-	v petek od 14. -18. ure
-	v soboto od 8. • 15. ure Vabljeni!
(^rme ^opolšica
IZJEMNO UGODNO v ČASU
OD 12. DO 24. DECEMBRA!
pri bivanju 2 dni aLi več
polpenzion že od 7.452 SIT na dan
Cena vsebuje:
polpenzione
neomejeno kopanje v hotelskih bazenih telovadba v telovadnici in v bazenu zabavne prireditve in animacija

i
\
k
«
i
UGODNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE IN OTROKE
MOŽNOST SMUČANJA
NA GOLTEH
o !
•r . I

-JV»






♦

' I*
Dobrodošli v svetu termalnih užitkov, v kraj, kjer vas objame narava




^ K
ri •

.i * '
.1 ».1^.»»
. K

t
Torek, 30. novembra 2004
ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Jest se pa še dobr' spomn'm Velik Mali in čedna Doroteja
Pogovorni večeri in ustvarjalne delavnice naj bi zbližali več generacij. Veliko načrtov,
en cilj: ustna zgodovina.
Zbilje - Leto dni deluje Slovenski center za ustno zgodovino s sedežem v medvoški občini. "Ta veda je v svetu razširjena in priznana, temelji pa na predpostavki, da vsak človek v sebi nosi neprecen^ivi zaklad različnih informacij, izkušenj in življenjskih modrosti," utemeljuje dejavnost slovenskega centra Andreja Burja, strokovna vodja. V sredo so imeli člani drugi občni zbor, metodo ustne zgodovine so predstavili tudi "v živo".
V soboto sta praznovala zlato poroko Ivan in Doroteja Mali.
Projekt Obrazi: Nataša Pust v pogovoru z Jankom Šetino
Še ne tako dolgo nazaj so imeli ljudje na podeželju navado, da so ob dolgih zimskih večerih skupaj opravljali različna ročna dela. Veliko so se pogovarjali, pripovedovali so si pripovedke, govorili o prihodnosti. Poleti so se družili ob kmečkih in drugih opravilih. "Tega je danes vse manj, bogate izkušnje, znanje in ljudsko izročilo pa ne najdejo poti do mladih generacij. Zato smo uvedli pogovorne večere, povezane z ročnimi ustvarjalnostmi, ki smo jih poimenovali Jest se pa Še dobr' spomn'm. Idejo je podprla medvoška enota Centra za socialno delo in ga vzela pod okrilje svojega projekta z imenom Sožitja v staro-
sti. Iz sredstev, ki smo jih dobili, smo kupili diktafon, ki je bistveni pripomoček pri našem delu," je povedala Nataša Pust, predsednica Slovenskega centra za ustno zgodovino. V letu dni delovanja so se predstavili s Flancanjem v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so dobesedno sejali semena in fiance na koncu tudi razdelili. V okviru tega so pripravili vrsto delavnic v domači občini, kot je bila medgeneracijska delavnica Babica v šoli. Učenci so v šole povabili svoje babice, ki so mlade podučile, kako se skuha žgance in peče piškote. Zelo "živ" je projekt Obrazi, v katerem po posebni metodi zbirajo življenj-

ske zgodbe zanimivih posameznikov. Metodo so, v sicer prirejenih okoliščinah, predstavili po občnem zboru v pogovoru z domačinom Jankom Šetino, ki se med drugim spominja: "Slišali smo že za Blejsko in Bohinjsko jezero, pa za njihov turizem. Ko je nastalo še Zbiljsko, smo rekli, bomo pa še mi kaj takega naredili. Nismo pa imeli denarja za nove Čolne, zato smo od Blejcev kupili stare, celo dve pletni smo pripeljali. Sami smo jih obnovili ... Ustanovili smo tudi Turistično društvo, leta
1953 je bilo, veliko ljudi se je vanj vključilo.
"Nadaljevali bomo z začetimi projekti, na primer z Zgodbami vodnjakov, ki so imeli pomembno mesto v zgodovini. Potrebujemo pa računalniško opremo za obdelavo in shranjevanje zvočnega gradiva in vsaj kakšen kotiček, v katerem bi uredili arhiv. V načrtu imamo tudi izdelavo spletne strani," pravi Pustova. Franc Cegnar, član upravnega odbora centra, k temu dodaja, da je to zaenkrat le spisek želja, ki jih bodo lahko uresničili, če bodo uspeli na javnih razpisih. Pohvalil pa je občino Medvode za dosedanjo pomoč. In zakaj center z imenom slovenski? "Idejo smo želeli zaščititi, saj imamo ambicije prodreti iz lokalnega v slovenski prostor ter povezati laično in strokovno javnost, " pojasnjuje Andreja Burja, in še: "S pomočjo tega, kar lahko povejo pričevalci naših krajev, ustna zgodovina obrne prizmo zgodovine od velikih dogodkov in ljudi k vsakdanjemu življenju in človeku."
Suzana P. Kovačič
Letence - "Življenjske dogodke je treba vedno praznovati, praz-novai\j ni nikoli preveč. Življenje je treba ceniti in vrednotiti pri vseh letih, ko si mlad ali v najinih letih," je modroval pred štirimi leti Ivan Mali, Matgovčev iz Letenc, krojaški mojster, ob praznovanju osemdesetletnice. Enakega mnenja je bil tudi minulo soboto, ko sta z ženo Dorotejo praznovala zlato poroko.
Tudi jesensko vreme je v soboto naredilo dober vtis. Nalašč za praznovanje. In kot se spodobi na vasi, se je praznik družine Mali začel že sredi dopoldneva. Ivan je v spremstvu godca, sina Andreja in priČe, vnuka Gregorja, potrkal na vratih svoje hiše, da poišče nevesto: "Če je ne pokažete, gremo pa naprej in bo sama ostala," se ni dal prepričati ob ponujanju mu drugih žena Ivan Mali, znan krojaški mojster v pokoju. "Še vedno je poskočna, včasih je bila bolj,..." je nasmejal sorodnike z odgovori, kakšna je njegova nevesta.
Ivan Mali iz Letenc in Doroteja Gros, po domače pr' Peruč v Srednji vasi nad Goričami, sta se vzela pred 50 leti, 27. novembra in bila je sobota, tako kot letos. Doroteja prihaja iz zelo številne družine s 14 otroki: tremi brati in desetimi sestrami. Tako kot Ivan je Doroteja izučena šivilja. Tri leta se je učila pri Mi-heli Valant na Golniku in leto dni pri modni kreatorki v Ljubljani. Ivan je svoje prvo krojaško znanje dobil pri mojstru Tomše-tu v Pristavi pri Tržiču. "Oče mi je rekel, da sem preveč švoh in da bo zame kar švankarija." Prvi

Zlatoporočencema so tudi šrangali
stik z iglo in šivalnim strojem je
Ivan dobil že leta 1934, leta 1937
je opravil pomočniški izpit, svoj prvi stroj pa je kupil leta 1941. Po vojni leta 1946 je Ivan odslužil dve leti vojaščine: "Ja, in jaz sem ga čakala kar šest let." je potarnala Doroteja ob spominih na njuno predporočno poznanstvo. "Bilo je drugače kot je danes. So imele daljšo preizkušnjo," nasmeje "kerlc" Ivan Mali sorodstvo, sina Andreja in hčeri Alenko in Marijo, ki nadaljuje družinsko tradicijo v Letencah. Nekje moraš biti, imeti moraš prostor - najprej Štalca potem poroka. Ko sem izdelala hišo, sva se poročila," je pripovedoval ponosni Deda, kot ga rada kliče družina. Začela sta vsak s svojo obrtjo, po poroki pa sta začela skupaj šivati in kmalu postala poznana na Gorenjskem, tudi s Primorskega in iz Ljubljane so prihajali v Letence.
Na poti do cerkve v Goriče, kjer sta se prvič poročila, se je zgodila še "šranga". Starodavni vaški običaj, poln dobre volje, smeha in duhovitega programa. V Letencah so Dori in Ivanu šrangali vaški gasilci in vašČani in to cele pol desetine. Prav Ivan je bil pobudnik gasilstva v Gori-čah in je še vedno častni predsednik društva. Kot šranga veleva, je bil ob pravem času ogenj pogašen. Ponovne zvestobe in ljubezni sta si obljubila v cerkvi Svetega Andreja, kjer je bil opravljen cerkveni obred z župnikom Alojzom Zupanom. Zlatopbročenca je pospremilo sorodstvo in številni znanci in prijatelji Ivana in Doroteje Mali. Imeli so res lepo, praznično soboto. Obema iskrenih čestitk.
Gorazd Šinik
Že veste, komu jih boste poslali letos?

f
\
• r ' . • . . f s
v	I
rn ° .» • >
POSTA SLOVENIJE
GRAFOLOŠKI KOTIČEK
Vas zanima, kaj se sknva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge!
Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papiija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore.
Šifra - DIANA
Res, prihodnost je nekaj, za kar seje potrebno potruditi, živeti. Saj prihodnost je naša pozitivna stran življenja, ki nam daje energijo za jutri. Lepo je, da ste tako pozitivna oseba, ki tako lepo razmišlja. Poglejte, ste oseba, ki kot prvo gleda pozitivno na vsakdanjik. V življenju ste prilagodljivi, družabni in čustveni. Čustveno zreli, saj znate Ljubiti s srcem. Večina žensk, danes čustva izražajo predvsem razumsko. Kakor sem omenil, v družbi odprti in sposobni sprejeti odgovornost na svoja ramena. Včasih se premalo poznate, ker se preveč usmerite v okolico. Notranje trmasti in premalo samozavestni. Le zakaj premalo zaupate vase, ko pa ste tako lepo usmeijeni v družbo, med ljudi, prijatelje. Drugače ste pa prijetni in zanimivi. Le tako naprej.
J/t^ je '^dei-Uh
Brafološko društvo - LAURA
Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poijčane http://www.jurgec-sp.com
e-mail: gdJaura@email.si
eSM : 041/947-113
Šifra - SANTOS
Večinoma počutje delimo na dve strani. Odprtost in zaprtost. Kadar smo odprti, je pozitivno. Zaprtostje negativna. Negativna usmerjenost je vaše življenje. Čeprav živimo v lepi deželi, predvsem sedaj, ko smo tudi gospodarsko ovrednoteni, so vaša mišljenja, razmišljanja predvsem negativna. Predvsem ste premalo odprti, prilagodljivi in družabni. Preveč se držite zase in posvečate pozornost stvarem, ki niso pomembne. Spomini, preteklost je vaš vsakdanjik. Okolica vas ne pozna najbolje, saj se nočete odlepiti iz preteklosti. Zato ste včasih premalo razumski ali odprti za druga mišljenja. Želim in upam, da boste ugotovili, da zadrževanje v mislih ni pozitivno. Ker ne obrodi sadov. Zato se le malo bolj odprite in poglejte veselo okrog sebe in ugotovili boste, da ni vse tako črno, kakor si predstavljate.
V

■V
\
v
/
^VVvVv
C I



t^ws \ euo\
) i
ip
KUPON GrafološM kotirak
me in priimek
Ulica, hišna št., pošta in kraj
Št. naročnika
Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki sta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora.
IMGLAS'
s\
J
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
GORENJSKA / info@g-glas.si
Torek, 30. novembra 2004
Zabnici so pletli venčke Vrbnjani bodo govorili slovensko
V petek zvečer so imele ocenjevalke resnično zahtevno nalogo: med 36 lepimi
adventnimi venčki izbrati štiri najlepše.
Župana blejske občine in občine Vrba na Koroškem sta podpisala listino
Žabnica - Žabničani in okoličani so v petek spet ustvarjali ad-ventne venčke. Iz sosedskega druženja v garažah se je v desetih letih razvilo srečanje vedno večjega števila sodelujočih v dvorani zadružnega doma z rahlo tekmovalnim prizvokom.

Nagrajenke s svojimi venčki - od leve: Marija Debeljak, Jana Zavr Karmen Kržišnik.
V dveh urah so pod spretnimi ženskimi pa tudi moškimi in otroškimi rokami nastah izjemno lepi adventni venČki; večinoma klasični, z zelenjem, okraski in obveznimi štirimi svečkami, nekaj tudi modernej-
ših; za dom, cerkev, sponzorja, prijatelje in lansko prvonagra-jenko, tokrat gostiteljico Mari-
4
jo Hafner, ki je dobila najlepši venček tega večera.
Najlepšega je po oceni strokovnjakinj spletla 17-letna
Karmen Kržišnik, ki se je odločila za kvadratno obliko in svetle barve, izjemno domiselno je namesto zelenja uporabila srobotov "puhek". Drugo mesto je pripadlo venČku Marije Debeljak, predlanske zmagovalke, ki je venček odela z rafi-jo, nanj pa pritrdila svečke in okrasje. Tretja je bila Jana Zavrl, ki je bila lani prav tako med nagrajenkami, njen venček je bil še najbolj "klasičen", zelenju je dodala srebrno in modro barvo. Zanimivo je, daje četrto mesto pripadlo venčku komaj devetletne Vite Rehber-ger, ki je venček oblepila s suhimi cvetki hortenzije in nekaj okraski.
Adventne venČke je, tako kot vsako leto, blagoslovil župnik Jože Perčič, izdelovalci pa jih tokrat niso takoj odnesli domov. Pustili so jih za sobotno razstavo ob desetletnici skupnega pletenja venčkov v Žabni-ci. Prireditev je tudi letos pripravil prizadevni Tone Mravlja.
Helena Jelovčan
Finale šenčurskih talentov
Občina Šenčur in kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko sta v soboto
Visoko - Predizbor talentov je potekal že 20. novembra, na katerem so nastopili posamezniki in skupine iz različnih šol in društev iz šenčurske občine, Kranja, Preddvora, Predoselj in Zaloga. Najboljše pa je izbirala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali profesorica glasbe iz Visokega ter dva predstavnika OŠ Šenčur.
V sam finale se je nato uvrstilo 17 nastopajočih. Ostali pa so dobili na dom pošto z obrazložitvijo, zakaj niso prišli v finale in spodbudno besedo, naj še naprej pridno vadijo, saj se jim bo drugo leto ponudila nova priložnost za uvrstitev v finale mladih talentov.
Sama prireditev predizbora in finala poteka že drugo leto. Lani . je organizatorje presenetil dober odziv mladih umetnikov, zato so se tudi odločili, da bodo tako prireditev organizirali kar vsako leto. Koordinatorka prireditve Staša Pavlic, ki je tudi članica odbora ter predsednica dramske in recitatorske sekcije pri KUD-
priredila finale mladih talentov.
u, pravi, da otroci zelo radi nastopajo. Zadovoljna pa je tudi s samo udeležbo, saj je bilo letos prijavljenih več nastopajočih kot pa lani.
Mladi se na take izbore prijavljajo, ker nimajo možnosti, da bi svoj talent pokazali kje drugje, razen v glasbenih šolah in na šolskih nastopih. Na takih prireditvah se družijo med seboj, navezujejo prijateljske stike in se vadijo v nastopanju brez treme. Glavna prednost tega finala pa je, da so vsi nastopajoči zmagovalci, vsi dobijo priznanja in skromna darila.
Na sami prireditvi pa smo poslušali tri fante, ki so ubirali vesele viže na harmoniko, prav tako so svoje talente dokazali trije pianisti, med katerimi nas je navdušil Damjan Šaršanski, ki je zaigral Chopinov Nokturno. S pesmijo so se predstavili mladinski pevski zbor OŠ Šenčur, septet Libreto iz Predoselj ter Orffova skupina OŠ Voklo. Nataša Štern in Tadeja Tomlje sta se predstavi-
li s solo pesmijo, 9-letna Meta Jazbinšek pa je deklamirala zahtevno Prešernovo Neiztrohnje-no srce. Videli smo tudi plesno točko ter slišali pesem Nogometne punce v izvedbi Špele, Nataše in Monike. Prijetno humoristično presenečenje je bila dramska skupina Afne, ki jo sestavlja pet punc, saj so kar same napisale scenarij za skeč Hip-hop Pepelka in ga tudi odlično, zelo profesionalno odigrale. Za konec pa smo poslušali prav tako odlični naro-dno-zabavni ansambel Radost, ki je zaigral venček pesmi, med katerimi je najbolj "zažgala" prav Golica.
Afne, ki se z igro ukvarjajo že sedem let, so povedale, da so se prijavile zato, ker se želijo predstaviti čim širšemu občinstvu in ker jih igra preprosto veseli, obenem pa si s tem nabirajo nove izkušnje. Gospa Pavlič pa upa, da se bo ta prireditev v prihodnje razširila tudi na nove talente iz še bolj oddaljenih krajev.
Polona Pegan
Likovniki pomagajo Karitas
Cerkve - Ob tednu Karitas ter ob 850-letnici Cerkelj na Gorenjskem so se Člani društva likovnikov iz Cerkelj odločili, da bodo organizirali prodajno razstavo Cerkve na Cerkljanskem. Ljubiteljsko društvo likovnikov sestavljajo predvsem amaterji - začetniki, med katerimi je kar ne-
kaj upokojencev, ter tri pedagoginje likovne umetnosti. Za sodelovanje z župnijsko Karitas so se odločili, ker je le-ta v občini zelo aktiven ter ker tako lahko svoja dela zastonj razstavljajo v župnijski dvorani v Cerkljah.
Tako prodajno razstavo so organizirali že lansko leto. Kljub
Gorenjski muzej za Prešernovo mesto
Krai\j - Osrednji dogodek, ki ga bodo ob praznovanju obletnice Prešernovega rojstva pripravili v Gorenjskem muzeju, bo nedvomno odprtje razstave z naslovom Julija Primic v Galeriji Prešernove hiše, v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri. Muzejska svetovalka Beba Jenčič je razstavo postavila ob 170-letnici izdaje Prešernovega Sonetnega venca, ki gaje pesnik posvetil svoji muzi Primicovi Juliji. Na razstavi bo med drugim predstavljen tudi izbor številnih fotografij nje in njenih petih otrok. Uro za tem bo v Galeriji Mestne hiše odprtje razstave fotografij mojstra Janeza Marenčiča ob njegovi 90-letnici. V petek, 3. decembra, bodo celo dopoldne v Prešernovi hiši potekala javna vodstva po razstavi dr. France Prešeren -Življenje in delo, v soboto ob 10. uri bo v Galeriji Prešernove hiŠe delavnica na temo Primičeva Julija, ob 17. uri pa lutkovna predstava za odrasle Zgodba o Francetu lutkovne skupine Nebo.	L K.
podcenjevanju občine je bilo zanimanje za razstavo med občani zelo veliko, zato so se odločili to ponoviti tudi letos.
Letošnja tema so cerkve v cerkljanski občini, glavne tehnike pa akril, olje in akvareli. Na samo razstavo so se pripravljali mesec dni, razstavljenih pa je od 18 do 20 slik različne kvalitete. Obenem si je mogoče v drugem delu dvorane ogledati in tudi kupiti slike, ki so ostale od razstave Ekstempore 2004, za katero je prispevalo slike 38 slikarjev iz vse Slovenije. Cene slik so dostopne, povprečna cena ene umetnije pa je od 20.000 do 30.000 tolaijev.
Z uspehom lanske razstave je zadovoljen tudi cerkljanski župnik Stanislav Gradišek, ki upa, da bo tudi letošnja razstava vsaj tako uspešna. Zbrani denar pa bo šel za pomoč potrebnim družinam, otrokom in starejšim občanom.
Polona Pegan
o sodelovanju med občinama.
Bled, Vrba na Koroškem - "Občini že nekaj let prijateljsko sodelujeta, s podpisom listine pa bo nastalo pravo partnerstvo. Skupna Evropa potrebuje taka dejanja, saj je približevai^e sosedov ena od pomembnejših evropskih zamisli," je ob podpisu listine o sodelovanju med blejsko občino in občino Vrba na Koroškem dejal njen župan Ferdinand Vouk.
Blejski župan Jože Antonie in župan Vrbe Ferdinand Vouk sta listino podpisala na slovesnosti, ki je bila minuli petek v Ljudski šoli v Vrbi na Koroškem, slovesnega podpisa pa se je pole^ blejskih podžupanov Bojana Žerov-ca in Mihe Potočnika ter občinskih svetnikov udeležilo skoraj petdeset Blejk in Blejcev, med njimi so bili predstavniki Turiz-
ne Vrba na Koroškem na Bledu, ki so se udeležili slovesnega praznovanja blejske tisočletnice. Občini imata precej skupnih točk; grad, jezero, igralnico in spadata med turistične občine, zato ne preseneča, da bo osrednje sodelovanje prav na področju turizma.
. Na petkovi slovesnosti so večkrat poudarili željo po skupnih
ne meje med občinama. Da imajo resne namene, so gostitelji dokazali tudi z dvojezičnim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Ljudske šole Vrba. Jože Antonič je ob tem poudaril, daje zamisel o resnem sodelovanju zorela dalj časa, s podpisom listine pa so naredili prvi korak k njeni uresničitvi. Gostiteljem se je zahvalil za prijazno dobrodoŠ-'lico in županu Ferdinandu Vou-ku podaril sliko Bleda, blejskega .slikarja Cirila Kraigherja. Ker je bila minula nedelja prva ad-ventna nedelja, so se Blejci udeležili tudi krajše slovesnosti ob splavitvi velikega plavajočega
Listino o sodelovanju med občinama sta podpisala župana Jože Antonič in Ferdinand Vouk, slovesnosti pa se je udeležilo tudi skoraj petdeset občanov Bleda.
ma Bled, policije, gasilcev, gor-janskega rdečega križa, pevci Okteta Lip Bled in narodne noše iz Gorij. Zupana sta s podpisom uresničila dano obljubo ob poletnem obisku predstavnikov obči-
predstavitvah na tujih trgih, listina o prijateljskem sodelovanju pa naj bi spodbudila tudi izmenjavo kulturnega ustvarjanja in učenje slovenskega in nemškega jezika, kar bi odpravilo jezikov-
adventnega venca po Vrbskem jezeru, občani Vrbe pa se bodo udeležili tradicionalne potopitve zvona želja v Blejskem jezeru, ki s svojo legendo vsako leto očara obiskovalce. Renata Škrjanc
Porezen - veličastna gora
Morda se s tem ne bodo strinjali tisti, ki še nikoli niso obiskali Porezna in vedo o njem le to, da se pne samo 1.630 metrov nad morsko gladino, vsi, ki pa so stopili na vrh, bodo prav gotovo mnenje delili z menoj. Predvsem razkriva gorski značaj, ko čez njegove grebene divja veter, ki lahko planinca spravi v vodoraven položaj, ali pa, ko se zavije v gosto meglo. Če pa se oboje združi, kar se zaradi njegove lege med Primorsko in Gorenjsko kaj rado zgodi, pa je vzpon nanj potrebno vzeti zelo resno, oziroma se odpovedati obisku vrha.
Pristopov nanj je kar nekaj, danes pa vam predlagam, da se nanj odpravite po njegovi severni strani, kakor sva to pred dobrim tednom storila z mojo življenjsko sopotnico. Z avtomobilom po Selški dolini skozi Železnike, Zali Log, Podrošt, nato pa levo do Petrovega Brda. Ponovno levo po ozki asfaltni cesti. Dve oznaki boste opazili, vendar nadaljujte vožnjo do križišča, kjer je postavljen lesen smerokaz. Parkirajte vozilo in se ozrite proti vr-
hovom nad Soriško planino in Črno prst.
Nekaj deset metrov zakoračimo desno po gozdni cesti, nato pa po stopnicah narejenih iz železniških pragov strmo navkreber mimo samotne domačije. Naprej je pot udobna, saj se vije ob nekdanji mulatjeri, ki je nekje še lepo ohranjena, drugje pa jo le slutimo pod nogami. Verjetno še nisem še nikjer tolikokrat izgubil in ravno tolikokrat našel pravo pot. Označena steza je namreč, predvsem ob snežni odeji, prepredena z bližnjicami, ki pa niso porok za hitrejše napredovanje. Kjer koli boste hodili, vam bo v napoto vejevje, ki ga je močan veterodlomil z dreves, predvsem z veličastnih bukev, ki so ena od
v
značilnosti pobočja. Se manj prijetno bo, ko bo vse prekrila tanka snežna odeja in bodo pasti skrite.
Nad vami se bo kmalu prikazal greben, vendar se ne veselite prekmalu, kar cela ura bo minila, da boste dosegli sedlo pod Hočem. Takrat pa se vam že odpre pogled na Julijske Alpe in z njim na Triglav.
y
Ze se vidi vrh, vendar si ne delajte utvar, daje to cilj. Do njega je še slaba ura hoje. Pot pod grebenom je že zahtevala dobršno mero f>revidnosti, saj bi bil zdrs na poledeneli gazi lahko vse prej kakor prijeten, lahko celo usoden. Strmo pobočje proti Baški grapi je na določenih mestih ne-poraščeno in zato toliko bolj nevarno. Ne bi poudarjal, da v zimsko opremo sodijo vsaj sredinske dereze.
Na sam greben se povzpnemo tik ob bivši italijanski vojašnici, nato pa se prične najlepši del poti proti planinskemu domu, ki je zgrajen tudi na bivšem vojaškem objektu. Od doma do vrha, na katerem je spomenik padlim partizanom, je še deset minut hoje po grebenu, oziroma desno, ali levo pod njim, odvisno s katere strani brije veter.
Ne bom podrobneje opisoval, kam vse seže pogled, kajti to morate doživeti. Jasno ob sončnem vremenu, ko si lahko privoščite počitek na eni izmed italijanskih utrdb. Če bo razgled zastirala megla, pa poizkusite kdaj
drugič. Srečno Jože Oblak
OSMRTNICA
V 77. letu starosti nas je zapustila draga teta
MARTINA JAKOLIČ
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 30. novembra 2004, ob 15. uri na pokopališču v Železnikih. Žara drage pokojnice bo danes, v torek, 30. novembra, od 8.30 ure dalje
v mrliški vežici v Železnikih.
VSI NJENI


J I
Torek, 30. novembra 2004
HALO - HALO, KAŽIPOT, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti .do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica
Trst9. 12.; Lenti 2. 12. in 4. 12.; Madžarsi<etoplice 2. 12. do 5 12. in 16. 12. do 19. 12. Tel.: 04/53-15-249
GLASOV KAŽIPOT
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate!
Prireditve
Miklavžev večer
Radovljica - V četrtek, 2. decembra, se bo ob 19. uri v Glasbeni šoli Radovljica začel literarno glasbena prireditev Miklavžev večer. Poezijo Karola Wojtyle,
papeža Janeza Pavla II.. bosta citirali študentki polonistike Ana Žabkar in Jerneja Jelovčan, v glasbenem delu pa bosta pianistka Monika Toman in njen profesor Erik Šuler izvedla nekaj Chopino-vih klavirskih del. Vstopnine ni.
Ob prazniku v Prešernovi hiši
Kranj - V Prešernovi hiši bodo ob kranjskem občinskem prazniku naslednje prireditve: 3. decembra bodo skozi celotno dopoldne potekala javna vodstva po stalni razstavi dr. France Prešeren - življenje in delo; v soboto, 4. decembra. bo Gorenjski muzej Kranj sodeloval pri akciji vseh športno-ku -turnih zavodov v Kranju; ob tej pri-ožnosti pripravljajo: ob 10. uri v Galeriji Prešenove hiše - delavnico na temo Primičeva Julija; ob 17. uri v Galeriji Prešernove hiše -lutkovno predstavo Zgodba o Francetu (za odrasle). Nastopila bosta člana lutkovne skupine Nebo Petra Stare in Andrej Štular. Vstop v vse razstavne prostore je prost.
Čas, čas za zdaj
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo predstavitev zadnje knjige Daria Corteseja Čaj, čas za zdaj začela danes, v torek, ob 19. uri.
Novoletno srečanje
Naklo - Dnjštvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na novoletno srečanje. ki bo 14. in 15. decembra ob 16. uri Pri Slavki v Podbrezjah. Prijavite se pri poverjenicah. Kranj - Društvo mladinskih delovnih brigad Brigadir Kranj vabi na tradicionalno novoletno srečanje, ki bo v soboto, 4. decembra, od 12. ure dalje v gostilni Viktor v Kranju. Prijave do vključno srede, 1. decembra, sprejema Tatjana Kocijančič po tel.: 2373 221 in gsm 051 359 487.
Kulturni večer
Slovenski Javornik - Društvo upokojencev Javornik - Koroška Bela vabi na kulturni večer ob rojstvu pesnika Franceta Prešerna in sicer v četrtek, 2, decembra, ob 18. uri v prostorih doma upokojencev na Slovenskem Javorni-ku. V kulturnem programu bodo nastopili: ŽPZ DZ Javornik - Koroška Bela, skupina recitatorjev DU Javornik - Koroška Bela in citrar Tine Kelbl iz Zabreznice.
V Čebelarskem muzeju Radovljica - V Čebelarskem muzeju bo v petek, 3. decembra, od 10. do 15. ure in v 2. petek, 3. decembra, od 10. do 12. ure razstava 1. Jurančičev rokopis; in delavnica vosek in razsvetljava -izdelovanje sveč iz čebeljega voska. Informacije: 5320522.
Ure pravljic
Tržič - V četrtek, 2. decembra, bo ob 17. uri v otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic.
Kranj - Na Pionirskem oddelku kranjske knjižnice bo ura pravljic jutri, vsredo, 1. decembra, ob 17. uri.
Pravljica Trije Miklavži je prin^ma za otroke, starejše od 4 let. Bitnje - V četrtek, 2. decembra, ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje pravljična urica. K poslušanju pravljice Šivilja in škarjice avtorja Dra-gotina Ketteja so vabljeni otroci od 4. leta starosti dalje. Pravljico bo pripovedovala Mateja Arhar.
Veseli dan kulture
Tržič - V petek, 3. decembra, se bo ob 10. in 16. uri izpred Kurni-kove hiše začela prireditev Veseli dan kulture ob rojstnem dnevu pesnika Franceta Prešerna. Popotovanje "Po poteh Prešerna v tržiškem mestnem jedru" organizira Tržiški muzej. Informacije in prijave 04 592 38 10.
Izleti
Na Dobrčo
Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na Dobrčo in sicer v četrtek, 9. decembra. Odhod posebnega avtobusa izpred Creine bo ob 8. uri. Predviden čas hoje je 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 8. decembra.
Na Mozjanco
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo v soboto, 4. decembra, zbirališče bo ob 9. uri vTupa-ičah "pod češnjami". Zadnji pohod v letu bodo zaključili na Mož-janci. Na zaključek vabijo tudi druge člane društva, ne le pohod-nike.
V Lenti
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča, da bo nakupovalni izlet v Lenti (Miklavževi nakupi) v soboto, 4. decembra. Prijave sprejemajo po-
verjeniki ali po te 413.
040 240
Predbožični Dunaj
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor obvešča, da bo avtobusni izlet v Avstrijo na ogled predbožičnega Dunaja v nedeljo, 19. decembra. Člani društva in drugi se lahko prijavijo poverjeni-
kom ali po te 4. decembra.
040 240 413 do
Obvestila
Loški muzej obvešča
Škofja Loka - Loški muzej Škof-ja Loka obvešča, da zbirke Loškega muzeja in Galerija na gradu v Škofji Loki s 1. decembrom prehajajo na zimski čas odprtosti muzeja, in sicer vodo odprte ob sobotah in nedeljah od 8. do 17. ure, med tednom pa je možen ogled v času od 9. do 13. ure za najavljene skupine, po predhodnem dogovoru na upravo muzeja, tel.: 517 04 00. Galerija Ivana Groharja bo od torka do petka odprta od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, ob nedeljah pa od 15. do 18. ure. Galerija Franca Mihe-iča na Spodnjem trgu pa bo od 1. decembra naprej od torka do sobote od 12. do 17. ure.
Občni zbor
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane na izredni občni društva, ki bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri v sejni dvorani št. 14 Mestne občine Kranj.
Krvodajalska akcija
Kranj - OZ Rdečega križa Kranj obvešča vse občane, ki bi želeli
darovati kri, da bo v petek, 3. decembra, krvodajalska akcija. Ob 9. uri na avtobusni postaji pred hotelom Creina počakajte na poseben avtobus, ki bo odpeljal na Zavod za transfuzijsko medicino.
KRCNE ZILE?
Dr fDed Jan Zimmermann, Na Gnću H. Izola
Otvoritev kriznega centra
Lesce - Center za socialno delo Radovljica obvešča, da bodo v četrtek, 2. decembra, ob 15.30 za krajane in krajanke Lesc na Alpski cesti 15 odprii vrata Kriznega centra za mlade.
Lepota čipke
Tržič - Jutri, v sredo, 1. decembra, se bo ob 18. uri v Knjižnici dr Toneta Pretnaria začela delavnica za odrasle z naslovom Odkrivamo lepoto čipke, začetna skupina. Pripravlja Knjižnica dr Toneta Pretnarja. Informacije 04 59 23 883.
Predavanja
Življenje ob Gangesu
Kamnik - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri v dvorani knjižnice potopisno predavanje Tomaža Hu-marja z naslovom Življenje ob sveti reki Ganges.
Iran v sliki in besedi
Radovljica - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri v Slomškovi dvorani Župnijskega doma v Radovljici predavanje Justina Zorka Iran v sliki in besedi.
Knjiga hiš v Radovljici
Radovljica - Muzeji radovljiške občine in Krajevna skupnost Radovljica vabijo na družabno srečanje in predavanje etnologinje Nadje Gartner Lenac z naslovom Naše mesto in ljudje. Predstavila bo raziskavo o stanovalcih Šivčeve hiše (Linhartov trg 22) od začetka 18. stoletja do leta 1973. Prireditev bo v gostilni Kunstelj v sredo. 1. decembra, ob 18. uri.
Večer diapozitivov
Jesenice - Fotografsko društvo Jesenice in avtor Marko Pogačnik vabijo na večer diapozitivov, ki bo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri v sejni sobi Občine Jesenice.
Koncerti
Ob kranjskem občinskem prazniku
Kranj - Na predvečer občinskega praznika Kranja bo Mešani pevski zbor Iskra Kranj v četrtek, 2. decembra, ob 17.30 pred Prešernovo hišo zapel nekaj Prešernovih pesmi in jih povezali s.kratkim recitalom. V nadaljevanju bo ob 18. uri v Prešernovi hiši odprtje razstave Ju-ija Primic.
Razstave
Tisočletna sled -Radovljica in Bled
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bodo danes ob 19.30 odprli razstavo z naslovom Tisočletna sled - Radovljica in Bled. Peto razstavo iz cikla Moje roke pismu bosta predstavila Stane Adam in Jure Sinobad.
Julija Primio
Kranj - Gorenjski muzej vabi na odprtje tradicionalne literarno-zgodovinske razstave ob 3. decembru. Tokrat bodo v Galeriji Prešernove hiše odprli razstavo z naslovom Julija Primic, ki jo bodo odprli v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri. Avtorica
razstave je muzejska svetovalka, gospa Beba Jenčič.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.sl
MiadinsKi ^ 1' J."J	" »^raf.
Fotografije Janeza Marenčiča
Kranj - Gorenjski muzej v sodelovanju s Kabinetom slovenske fotografije. Fotografske zveze Slovenije in Fotografskega društva Janez Puhar vabi na odprtje razstave fotografij ob 90-letnici mojstra Janeza Marenčiča. Razstavo bodo odprli v četrtek, 2. decembra, ob 19. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.
Tako slovenski Gaspari
Bled - V prvem nadstropju Festivalne dvorane na Bledu je na ogled več kot 50 slik in risb ter
skoraj štiristo razglednic z motivi Maksima Gasparija. Razstav-jene so tudi publikacije z njegovimi ilustracijami in jaslice.
Pineta 2004
Kranj - V Gostišču Arvaj na Kaju-hovi 2 v Kranju bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo de 2. Medobčinske likovne kolonije Pineta 2004.
Brdo 2004
Kranj - V Domu krajanov na Primskovem bodo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri odprli razstavo del 5. Medobmočne-ga likovnega srečanja Brdo 2004.
Slike Jožeta Ciuhe
Kranj - V Pavšiarjevi hipi na Glavnem trgu 18 v Kranju bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprii razstavo del akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Jožeta Ciuhe.
Novoletna razstava
Kranj - V Mali galeriji bodo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri odprli Novoletno razstavo. Razstavljena bodo dela članov Društva likovnih umetnikov Kranj.
Slike Jožeta Peternelja Mausarja
Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo v petek, 3. decembra, ob 18. uri odprii razstavo slik Jožeta Peternelja Mausarja.
Jesenice na dlani Jesenice - Fotogalerija Jesenice, Fotografsko društvo Jesenice in avtor Vinko Lavtižar, član
Fotokluba Jesenice, vabijo na odprtje samostojne razstave barvnih fotografij Jesenice na dlani. Razstavo bodo s krajšim kulturnim programom odprli v petek, 3. decembra, ob 18. uri v Fotogaleriji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina
MATEJA FIKSLA
iz Čadovey pri Tržiču
se iskreno zahvaljujemo svojcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sveto mašo ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem podjetja IMF, d.d., Ljubljana, REA Trade Tržič, vzdrževalcem Tovarne obutve Peko Tržič, Pošti TržiČ, Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, gospodu župniku Romanu Starcu za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Zupan ter trobentaču Pangeršiču. Zahvaljujemo se tudi sošolcem in učiteljem Osnovne šole Križe, Srednje elek-tro in strojne šole Kranj ter prijateljem iz Tržiškega kluba študentov. Iskrena zahvala gre tudi prijatelju Matjažu in sošolcu Jerneju za izrečene poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mami Dragica, ati Robert, sestrica Tamara in drugo sorodstvo
OSMRTNICA
Z žalostjo v srcih sporočamo, da nas je v 67. letu starosti za vedno zapusti la naša zlata mami, mama, sestra, teta, nečakinja in sestrična
MAJDA KURENT
roj. Kraševec,
z Labor pri Kranju, Ljub^anska cesta 10
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 30. novembra 2004, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 26. novembra 2004
OSMRTNICA
Umrla je naša
SOČA SVIGELJ
rojena Jonko
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 1. decembra 2004, ob 15. uri na kranjskem pokopališču
Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Njeni:
mož Slave, sin Primož, hči Martina z možem Tomažem, vnuki Miha,
Andraž in Simon ter ostalo sorodstvo
Kranj, Ljubljana, 29. novembra 2004
OSMRTNICA
v
Ze iz daljave mrak prihaja in prva zvezda ze gori, zagrinjajo vasi se, polja, zatiska dnevu sen oči.
Senozeti in dobrave, bujne trate, postelj zdaj ste ve, postelj dolga in široka, v baldahinu zvezde vam žare.
M urn
v
Žalostni sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša draga sodelavka
SOČA SVIGELJ
upokojena profesorica slovenščine
Vzorna profesorica in sodelavka nam bo ostala v trajnem spominu!
Kolektiv Gimnazije Kranj

- -A
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
PISMA, MALI OGLASI / tnfo@g-glas.st
Torek, 30. novembra 2004

iZhePi.8i
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49. po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorei^iski glas d o o . Zotsova 1, Kranj
PREJELI SMO
MALI OGLASI
Spoštovani!
Glede na vrsto neresničnih in nesramnih laži LDS-a Tržič, mi dovolite nekaj pojasnil. Obenem prosim, da odgovor povzamete ali v celoti objavite na drugi strani cenjenega časopisa, da bo v skladu z Zakonom o medijih.
Izgleda, da bodo LDS in njeni predstavniki po hudem porazu na letošnjih volitvah nadaljevali z umazano in vzvišeno politiko, kot nadbogovi v tej državi! Naj jih opomnim: po rezultatih in notranjih hudih sporih bi bil skrajni Čas, da se spustijo na zemljo in iz udobnega lebdenja v nenormalno dobrih in bogatih pogojih, kot so jih imeli dose-daj, začnejo z resnim delom in s konkurenčnostjo tudi na političnem trgu, če se želijo še kdaj pobrati. Njihov kolega Jelko Kacin, ki si je za cilj uničenja vzel kranjskega župana, je nekoč dejal: če si že padel v drek, stoj na miru! Če stopicaš v njem, se še bolj pogrezaš! Zato prenehajte lagati in se nad svojo usodo zamislite! Velik kolega g. Sajovica, predvsem pa Horvati-Ča in odvetnika Benedičiča, Igor Šimenc, veliki diplomant mariborske fakultete in železničarski sekretar, je že priletel na mino, ki jo je s kranjskimi kriminalisti in vami osem let nastavljal ravno meni!
V dveh zaporednih izdajah Gorenjskega glasa ste napisali vrsto neresnic: SDS TržiČ ima le enega podžupana! Drago Ficko ni naš Član, je samostojni svetnik, kar je postal pred volitvami kot izraz upora proti LDS in raznim Miljkovičem in podobnim mitengaŠem. Kaj ste imeli v odboru, sami najbolje veste. Ni pa želel postati član SDS, kar glede na njegovo usmeritev povsem razumem. Nesramno, celo kriminalno pa je zahtevati, da odstopi kot svetnik, češ daje zaposlen v Upravni enoti in da je to nezdružljivo! Kakšna umazanija! Po dveh letih ste ugotovili nezdružljivost!? V obdobju, ko vam je služil, ste to spregledali, ko vam ne pride več prav, ga je treba likvidirati! Ali niste opazili, da imate Še enega takega med svojimi? Tudi Drago Zadnikar, policist, ne bi smel biti svetnik pa je! Kar na bruhanje mi gre ... Kašne podle metode! Upam, da se bodo bralci in volivci pošteno zamislili!
Občina Tržič ima dolgove, vendar posluje v skladu z zakonodajo, povsem normalno! Po zgraditvi nove šole in športne dvorane bi bilo neumesno pričakovati, da bi jih ne imeli. Vendar dolg še zdaleč Tli tak, kakršnega omenjajo v LDS, kar dobro vedo, in občina na vseh, ampak prav na vseh področjih deluje povsem normalno, če že ne odlično! Veliko varčujemo, le-
tos ni bilo niti ene poti v tujino! Delamo veliko in imamo kaj pokazati! Je pa to treba videti in priznati. To je LDS-u zelo težko in vesel sem tega!
Urednikom druge strani Gorenjskega glasa pa tole: dvakrat zaporedoma objavljate vsebino enega pisma, kar se mi zdi pretirano! Ne želim se vtikati v vaše delo, menim le, da bi bilo demokratično kdaj pa kdaj povprašati tudi za nasprotno mnenje! Če seveda komu ni v interesu še naprej delati reklamo LDS-u na račun drugače misle-čihlTo je pa drugo vprašanje ...
Pavel Rupar, župan

201 42 47
Nočemo se čutiti tujci v Sloveniji
v četrtek, 28. oktobra 2004, se je v rubriki Primorskih novic "Odmevi med Primorci" pojavila kritika na javni razpis TV SLO za tekmovanje Pesem Ev-rovizye (EMA 2005), da so izvajalci skladb, po razpisnih pravilih, lahko le državljani Slovenije. Ta predpis naj bi sprožil val ogorčenja še posebej med Slovenci v Italiji.
Ali so se vprašali gospodje kritiki (Spetič, Pahor, Brez-igar, Juri, Greblo), kateri državi bi dodelili zmagovalno slavje v primeru, da bi na tekmovanju zmagala italijanska državljanka Ylenia Zobec iz Trsta (Trst, žal, pripada Italiji)? Imeli smo nešteto primerov, zlasti v športnih panogah, kjer so Slovenci v zamejstvu (kot italijanski državljani) želi uspehe za Italijo ne pa za Slovenijo. In sedaj naj bi v Sloveniji tekmovala pevka, ki bi predstavljala italijansko republiko? Ne gospodje, tako ne more biti, kar tudi ni pravično.
Kar je meni znano, je Italija ponudila vsem njenim nacionalnim pripadnikom, ki živijo zunaj njenih meja (vključno manjšincem), italijansko državljanstvo. Seveda pod pogojem, da le-ti to državljanstvo tudi sprejmejo. Dobro vemo, da imajo manjšinci v Sloveniji tudi italijansko državljanstvo in zato nimajo ovir nastopati na tekmovanjih italijanske nacionalne TV.
Nekaj čisto drugega pa je odnos Slovenije do Slovencev po svetu in zamejcev v Italiji. Slovenija (in še prej Jugoslavija) ni priznavala Slovencem po svetu in zamejcem statusa slovenskih nacionalnih pripadnikov in s tem upravičenih do dodeljevanja državljanstva. Nekateri so le pridobili slovensko državljanstvo (pred osamosvojitvijo) le po ideološkem kriteriju.
Pavel Ferluga, Komen 45
®
Rodio Tfigiciy
Prvi glo/ OorenJ/ke*^ Prvi glo/ek GorenJ/ke'^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Uvedli smo novo rubriko
"ČISTO V ZADNJEM HIPU".
s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati. Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nena-ročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do po( dveh.

201 42 49
FAX: 201 42 13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 13.30. in za
objavo v torek, v iwtok do UM
DELOVNI ČAS,
In sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. aro.
•o
m
«
cj
I ^
Ö
Ö ^
Ö o «fi v
n e p r e m
č n i n s k a
družba
e e
Zevnikova ul. 11, Kiarij, P£ Mladinska iil. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti maks. 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 kv. metrov.
HIŠE PRODAMO
VOKLO - starejša hiša (60 let), s pomožnim objektom, na parceli 1900 kv. metrov, ob gozdu, možnost prodaje v dveh ali treh delih. Cena 46 MIO sit.
STANOVANJE KUPIMO
t
Za znano stranko kupimo večje enosob-no stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 MIO sit!
STANOVANJE PRODAMO
KRANJ - Zlato polje, Kidričeva, trisobno 72 kv. metrov, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nad-str., CK, balkon, 2 x klet! Vredno ogleda, cena 20 MIO sit, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom!
Tupaliče pri Preddvoru - novogradnja 2003, trietažno, zelo razgibano, delno opremljeno stanovanje 93 kv. metrov, z samostojnim vhodom, lastnim parkiriščem, z 2 balkonoma. Odlična in sončna lega! Cena 312.000 SIT/kv. meter.
PARCELE PRODAMO
CERKUE - Adergas, zazidljivo zemljišče 1888 kv. metrov, možnost nakupa v dveh delih, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š - 4 m. Cena: 16.800 SfF/kv. meter, možen dogovor.
RAVNE nad CeridjamI prodamo po delih zazidljivo zemljišče v velikosti 3700 kv. metrov. Cena: 15.600,00 SIT/kv. meter.
BELA pri Preddvoru - zazidljivo zemljišče v naselju, 600 kv. metrov, ravna in sončna lega. Cena: 21.600,00 SIT/kv. meter.
Ambrož pod Kn/avcem - zazidljivo zemljišče 600 kv. metrov,' prisojno pobočje z asfaltnim dostopom, elektrika in voda na parceli! Cena: 15.600 SIT/ kv. meter.
e-pošta: loman@volja.net
NEPREMIČNINE
C

i mike-co si
V-,	ä.o.dV
I
STANOVANJA PRODAMO
PLANINA III - enosobno, 42,40 kv. metra, 11. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit
KRANJ - severni del - Mlakarjeva ul., prodamo trisobno, 71 kv. metrov. 111. nad.; obnovljeno, balkon, 2 kleti, CK na plin, vsi priključki; vredno ogleda, 1. izg. 1961, cena 23 mio SIT.
ZLATO POUE - dvosobno z dvema kabinetoma,. 72 kv. metrov, IV. nad. - man-sarda, leto izgr 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit.
PLANINA - dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 100,5 kv. metra, VI. nad., 2x balkon, 1. izgr. 1984, prodamo za 24 mlo sit.
DUPLJE - trisobno, nizko pritličje, novo, vrt, garaža, terasa, shramba, 139,75 kv. metra, 1. izgr. 2002, prodamo za 27 mio sit
TTÖC- mestno jedro, dvosobno, 57 kv. metrov, 1. nad., balkon, 1. izgr. 1930, adaptirano pred 12 leti. prodamo za 12 mlo sit
TT0IČ - mestno jedro, enosobno, 27 kv. metrov, i. nad., brez balkona, leto izd. 1930, obnovljeno I. 2004, prodamo za 7,5 mio sit
HIŠE PRODAMO
TT0IČ - center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 kv. metrov stanov, povr-
r sine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit
KRANJ - KOKRICA - prodamo dvostan. hišo, I. Izg. 1950, delno obnovljena I. 2001, biv. povr. 150 kv. metrov, na zemljišču 810 kv. metrov v neposredni bližini šole, vrtca In trgovine; za 39 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - Huje, poslovni prostor z lastnim vhodom, 42 kv. metrov, primerno za mirno dejavnost, I. izd. 1965, 350 EUR /mes. in stroški, 2 x varščina, prevzem možen takoj.
KRANJ - mestno jedro, oddamo več pisarn, velikosti od 18 - 37 kv. metrov, 7 EUR/kv. metrov in stroški.
POSLOVNI PROSTOR PRODAMO .
RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 kv. metrov + klet 31 kv. metrov, 1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit
LOKAL PRODAMO:
KRANJ - HUJE - trgovski lokal v izmeri 94 kv. metrov, obnovljeno I. 1990, prodamo za 19 mio SIT.
PLANINA III - lokal. P, 35,5 kv. metra, primeren za razne dejavnosti {pisarne, trgovina, frizerski salon ...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit
KUPIMO
Več eno- in dvosobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču {Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo.
KRANJ - UUBUANA ob avtocesti kupimo zazidljivo zemljišče od 1000 do 1500 kv. metrov za gradnjo poslovne stavbe.
STANOVANJA ODDAMO
RADOVLJICA - garsonjero, opremljeno, 24 kv. metrov, I. nad., 1. izgr. 1993, brez balkona in kleti, parkirišče zagotovljeno, oddamo, mesečna najemnina 48.000 sit in stroški, 1 mesečna varščina, vselji-vo 1.1.2005.
www.mike-co.si
PIANOVA NEPREMIČNINE
ŠPELA ŠKOFICS.P. T0MINČEVACESTA2,
4000 KRANJ TEL: 04/23 15 600. FAKS: 04/23 15 601
POSREDOVANJE, ZASTOPANJE, PRODAJA
STANOVANJA PRODAMO
Tržič- Bistrica, enosobno stanovanje -41 kv. metrov, 4. nadstropje/4, priključki. Oena 11,5 mio/sit Prodamo.
HIŠE PRODAMO
Stražišče -1. nadstropje hiše 24 let 80 kv. metrov, trisobno stanovanje, priključki, garaža, vrt 60 kv. metrov. Cena 18 mio/sit Prodamo.
e-pošta: planova.kranJ@volja.net
ITD + d.o.o. Kranj NEPREMIČNINE
Si-OVENSKI TRG 8
4000 KRANJ
TEL: 04/23-81-120, 04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661,041/900-009
Pri nas se malcsimalno potrudimo za vas delamo zanesljivo, hitro
In ugodno
STANOVANJA PRODAMO
Kranj - Planina I: enosobno + kabinet, 50 kv. metrov, VIII./VIII, "Jsi priključki, ZK, vse-Ijivo po dogovoru, cena 14,5 mio SIT
TrSč - mestno jedro: dvosobno + kabinet, P, 54 kv. metrov, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo, lastno pari<irno mesto, cena 12 mio SR"
TrSč - mestno jedro: V večstanovanjski hiši prodamo enosobno, 29 kv. metrov, l./lll, vsi priključki, komplet obnovljeno leta 2004, takoj vseljivo cena 8,5mio SIT
Begunje: trisobno, IV. nad., 78 kv. metrov, lepo vzdrževano, sončna mirna lokacija, vsi priključki, vseljivo po dogovonj, cena 19 mio SR"
Bled - Alpski blok: Garsonjera, 28 kv. metrov, IV. nad., popolnoma opremljena - nova oprema, takoj vseljiva, cena 14 mio sn"
Lesce - Vodnikova: trisobno, III. nad., 68 kv. metrov popolnoma novo, vsi priključki, zelo lepo, vseljivo v roku enega leta, cena: 24 mio SH".
Kranj' Straašče: pol hiše zgornja etaža, dvosobno + kabinet, 60 kv; metrov zemljišča, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 18 mio SIT
HIŠE-PRODAMO
Naklo - hiša lahko dvodružinska, stara 30 let, 2x dvosobno stanovanje,160 kv. metrov stan. površine vsi priključki, urejena ravna parcela 600 kv. metrov, vseljiva po dogovom, cena 40 mio SR"
Mlaka pri Kranju - hiša lahko dvodružinska 450 kv. metrov stan. površine, parcela ravna urejena 1033 kv. metrov, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 60 mio SIT
Mlaka pri Kranju - hiša z poslovnim prostorom, 160 kv. metrov, parcela 515 kv. metrov, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 36 mio SIT
POČrTNIŠKl OBJEKT-PRODAMO
Bohinjska Bistrica - počitniški apartmaji, I novogradnja v velikosti od 26 kv. metrov do 52 kv. metrov, cena za kv. metrov /360.000,00 SIT, parkirno mesto cena 1.080.000,00 srr, vseljivo 06/2005.
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
Kranj -Vodovodni stolp - trisobno, II. nad., opremljeno, CK-plinska, cena najema 72.000 srr, varščina, predplačilo, vseljivo decembra.
www.itd-plus.si

FR-fe^ST
PE Šuceva 27, Kranj 04/23 44 080. 041/734 198
.fra

■
1
cnme
STANOVANJA PRODAMO:
DETEUlCA PRI TRŽIČU: TKISOBNO STANOVANJE s kabinetom, 79 kv. metrov, 1. 1978, vzdrževano, 18,5 mio.
PLANINA 1: poslovni prostor, 45 kv. metrov, z možnos^o preureditve v stanovanje, 1. 1978, cena 9 mio.
TRŽIČ: TRISOBNO STANOVANJE, 77 kv. metrov, 1.1960, cena 14,5 mlo
KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44 kv. metrov, I. 1978, cena 13,5 mio
HIŠE - PRODAMO
CERKUE: dvostan ova nj ska hiša, 238 kv. metrov, parcela 1120 kv. metrov, I. 1999, lepa lokacija in razgled, cena 50 mio
KRANJ - bližina sodišča: VILA. 360 kv. metrov, adaptirana 1997, parcela 1670 kv. metrov, cena 125 mio
KRANJ: VILA, 1.1947, potrebna adaptacije, sončna parcela 653 kv. metrov, 55 mio.
VISOKO: ATRUSKA HIŠA, 17X14 m, I. 1987, parcela 517 kv. metrov, cena 60 mio.
CERKUE: hiša 15x12 m. za turistično dejavnost, 1. 1980, parcela 1200 kv. metrov, cena 58 mio
«
RADOVUtCA: DVOJČEK, 180 kv. metrov, I. 1970, parcela 600 kv. metrov, cena 42 mio
KUPIMO STANOVANJE:
ŠKOFJA LOKA, ŠENČUR, KRANJ - nujno • takoj kupimo enosobno in dvosobno.
RADOVUlCA: kupimo TRISOBNO STANOVANJE za stranko z gotovino.
BL£D Z OKOUCO: TAKOJ kupimo ENOSOBNO STANOVANJE.
HIŠE KUPIMO:
RADOVUlCA, ZGOŠA, BEGUNJE: za
znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio.
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM:
TKŽIČ: garsonjera 25 kv. metrov, adapt. 2003, delno oprem., 41.000 sit
RADOVUlCA: garsonjera, 24 kv. metrov, 1. 1980 48.000 sit.
ZEMUlŠČE PRODAMO:
PODUUBEU: prodamo parcelo 1750 kv. metrov, cena 9.600 Srr/kv. meter.
PODBREZJE: prodamo starejšo hišo, I. 1935, parcela 1000 kv. metrov, možna gradnja dveh dvojčkov, cena 31 mio
ZG. BriNJE: ob glavni cesti prodamo parcelo 1526 kv. metrov, za posl. dejavnost, cena 42,5 mio.
www.frast.si
KERN
«•UVMMvVVVBBtMMEKHMiMilMMaMMMCMMKMMMACBeMiiRiinfOMHn*^
NEPREMIČNINE
O
■o
Tol:2021-353 fOX2022-566
Ifais/ror ^r^ !2 4()0i) kj-anj
LOKAU:
Prodamo poslovne prostore:
V STRAŽIŠČU - prodajo trgovski prostor v pritličju v izmeri 206 kv. metrov, na parceli 500 kv. metrov, ob lavni cesti, obnovljeno leta 2000, cena = 70,0
mio srr
ŠKOFJA LOKA - poslovni prostor v pritličju objekta 30,93 kv. mletrov, staro 100 let, popolnoma obnovljeno, cena = 8,6 mio sn"
ODDAMO POSLOVNE PROSTORE:
V ŠENČURJU -150 kv. metrov skladiščnega prostora z elektriko in vodo, kot samostojnim objekt, ki je star 20 let, Cena najema je 600,00 SfT/ kv. metrov
Vsmeri KOKRICE - poslovni prosltorstar 8 let, na odlični lokaciji ob cesti, v pritličju stanovanjske hiše velikosti 82 kv. metrov. Dostop z vsemi vozili, cena najema je 96.000,00 sn" na mesec
HtŠE - prodamo PRODAMO:
PREDDVOR - center: nadstropje hiše v izmeri 100 kv. metrov + podstreha + klet, obnova pred 10 leti, samostojen vhod, zunaj parkirišče, cena = 15,5 mio
srr
Sp. BRNIK-stan. hiša stara 100 let, obnovljena pred 11 leti, 60 kv. metrov na etažo (pritličje in mansarda) + gosp. poslopje 102 kv. metrov, parcela 502 kv. metrov, cena » 25,2 mio srr
BOHINJSKA BISTRICA - pol stan. hiše stare 75 let, deljena po navpičnici, (pritličje, nadstropje in podstrešje), cena - 13,2 mio SR"
KOKRICA - stan. hiša z ločeno garažo, 300 kv. metrov površine, primerna tudi za dvostan ova njsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 kv. metrov, cena - 60,0 mio SIT
BFTNJE - hiša - dvojček v IV. gradbeni fazi, v izmeri 9 x 11 m, ni podkletena, ima pritličje In mansardo, parcela 500 kv. metrov, cena - 36,0 mio SfT
PREDDVOR (bllSna) - pol stan. hiše 60 kv. metrov v 1. nad., souporaba podstrehe in dvorišča, letnik 1988, obnovljeno leta 2004, cena - 15,0 mio SfT
ZEMUlŠČA:
PRODAMO:
PRIMSKOVO - ind.cona - 1.574 kv. metrov za poslovno dejavnost, cena -60.000,00 srr/ kv. metrov
BfTNJE - pri Kranju: stavbno zemljišče 1.380 kv. metrov po 16.700,00 SfT/ kv. metrov
BLED - stavbno zemljišče 1.500 kv. metrov za stan. hišo, v bližini jezera po 55.200,00 sn"/ kv. metrov
BITNJE - poslovno-sta nova njsko zemljišče 1.526 kv. metrov v enem kosu ob glavni cesti, cena - 43,2 mlo Srr
PREBAČEVO - stavbno zemljišče 758 kv. metrov za stan. hišo, cena - 28.800,00
srr/ kv. metrov
STANOVANJA-
PRODAMO:
STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 3 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj
- 2 enoti trisobno z atrijem vel. 86,75 kv. metrov za 31,62 mio SR"
-1 enoto dvosobno s teraso v 1. nad. in garder. prostor v mansardi vel. 72,12 kv. metrov za 26,29 mio SR".
V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je april 2005.
KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno 58,5 kv. metrov v 6. nads., letnik 76, cena -16,8 mio srr
TRŽIČ, Deteljica: trisobno z garderobo 79,40 kv. metrov v 3. nad., letnik 71, cena - 18,7 mio SH"
TRŽIČ, mestno jedro: enosobno 33 kv. metrov s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena - 7,3 mio Srr, in 34,84 kv. metrov v 1. nad., ni obnovljeno, starost 70 let, cena - 5,7 mio SR"
ODDAJA;
Kranj, Vodovodni stolp: garažo v pritličju, letnik 1960, cena - 12.000,00 SfT/mes
www.k3*kern.si
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET RE d.o.o.
Enota IOianJ NazorJeva ulic a 12 4000 Kranj
TcL: 04/2811-000 Fax.: 04/2026-499
Email: kranj@svet-nepremičnine.si http://www.svet-nepremičntne.si
POSLjOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - center; oddamo 58 kv. metrov velik poslovni prostor v 1. nadstropju hiše, staro 30 let, svoj vhod z izložbenim oknom na ulici, kabinet, sanitarije, velika soba. CENA: 91.405 SfT/mesec.
ŠKOFJA LOKA - Trata; v 1. nadstropju oddamo pisamo v Industrijski coni, staro 25 let, 32+25 kv. metrov, z močno elektriko, priključki za internet, telefon, kuhinja s sanitarijami, parkirno mesto. CENA: 61.000 SrT/mesec+DDV.
HIŠE PRODAMO
I
KRANJ - Straašče; 132 kv. metrov, polovica hiše v pritličju na parceli 431 kv. metrov, 1. 1976, v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 kv. rrietrov. CENA: 28
mlo sn".
NAKLO - 294 kv. metrov, tloris 12 x 9 m, 1.90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 kv. metrov lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SfT.
SPODNJI BRNIK -150 kv. metrov, nova hiša dvojček, ob glavni cesti, parcela 260 kv. metrov, notranjost je neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mlo Srr.
KOVOR - 200 kv. metrov. I. 1974, 501 kv. metrov parcele, prodamo dvostano-vanjsko hišo dvojček, z dvema stanovanjema in neizdelano mansardo na lepi in mirni lokaciji v naselju hiš. Stara je 30 tet. CENA: 37 mio SH".
posEsn
BRITOF - Voge; 483 kv. metrov, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12
mlo sn".
STANOVANJA PRODAMO
DORFARJE - 72,38 kv. metrov, 1.2004, novo, opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v nadstropju hiše z zastekljeno teraso, neizdelano mansardo in parkirnim prostorom, CK na plin, vselitev takoj. CENA: 27,1 mio sn".
KRANJ - Dnjiovka; prodamo nova stanovanja v Dmiovki v velikosti od 68,65 kv. metrov do 104,51 kv. metrov. CENA:
rd
I
S
C s
a
o Ö
C
I
S-.«- •

J

Torek, 30. novembra 2004
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN

izbePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski gias. d o o , Zoisova 1, Krani
od 24.5 mio SIT do 34,9 mio SfT z vključenim DDV in garažnim boksom, kupec ne plača provizije.
ŠENČUR - 98,74 kv. metrov, novo štiri-sobno stanovanje v mansardi novega bloka, I. 2003, vsi priključki, vseljivo takoj, miren okoliš. CENA: 29 mio SIT.
GOLNIK-Goriče; 100 kv. metrov, 1.1967, štirisobno stanovanje v hiši, s parkirnim prostorom, CK na olje. CENA: 17 mio SIT.
TRŽIČ - Deteljica; stanovanje, 79,4 kv. metrov, 1.1978. Soba, spalnica, kabinet, ločena kopalnica in wc, dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, balkon, klet. CENA: 18.5 mio SfT.
PREDDVOR - 59,64 kv. metrov, I. 1988, dvosobno stanovanje v mansardi hiše, lasten vhod, ogrevanje je peč na olje, uporaba dvorišča in parkirni prostor, na robu vasi. CENA: 15 mio SfT.
TRŽ)Č - garsonjera, 19,20 kv. metrov, obnovljena 2001. V večstanovanjski hiši na obrobju Tržiča. Opremljeno s kuhinjskimi elementi, jedilnim kotom, omaro in posteljo. CENA: 4,5mioSIT.
GOLNIK- GofiČe; dvosobno stanovanje, 1. 1967, 55 kv. metrov + klet, poseben vhod, kopalnica, kuhinja, 2 x soba, shramba in klet 2 x 15 kv. metrov. Mož-nostdokupa zemljišča. CENA: 12 mio SfT.
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ - ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI! I!
www.svet-nepremicnine.si

HISE
email: lnfo@ida-nepremicnine.si
iiiil

►A
doa
nepremičnine
Ul. Juleta Gabrovška 34,4000 Kranj PE Kranj, Planina 03, Kranj tel.: 04/2351 000, GSM 041/331 886
fax: 04/2351 001
STANOVANJA PRODAMO:
7T0IČ - BALOS, garsonjera 13,50 kv. metra + 5,50 kv. metra kleti, v stanovanjskem bloku, 1.1959, 2. nad., obnovljena kopalnica, cena 4.450.000 SIT (lastno stanovanje, brez provizije).
KRANJ - Šortijevo naselje, garsonjera 30 kv. metrov, popolnoma obnovljena, v stanovanjskem bloku, I. 1965, pritličje, pri-mematudlza poslovni prostor, cena 12,5 mio
KRANJ - Planina 1,39,73 kv. metra, opremljeno, VII. nadstropje, leto izgradnje 1970, cena 13,5 mio
KRANJ - Zlato polje, bližina ZD, prodamo dvosobno stanovanje, v izmeri 41,10 kv. metra, v pritličju, leto izgradnje 1963, cena 13,5 mio
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVUI-
CA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj
KMETIJSKA ZEMUlŠČA KUPIMO:
ČIRČE, HRASTJE, PREBAČEVO - kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča
KUPIMO ZAZlDUrVO PARCELO AU VIKEND
Za znanega kupca na lokaciji Šenturška gora. Apno aii Ambrož pod Krvavcem.
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ - Britof, dvosobno 65 kv. metrov, v hiši, pritličje, opremljeno, z lastnim vhodom in parkirnim mestom, najemnina 450,00 evrov {110.000,00 SfT), vsi stroški vključeni v najemnino
ENOSTANOVANJSKO HIŠO ODDAMO
ŠKOFJA LOKA - Virmaše, opremljena hiša zgrajena I. 1991, na parceli 527 kv. metrov (štirisobno stanovanje, dve garaži, možnost dolgoročnega najema), cena 650,00 evrov (156.000,00 SFT) + stroški
POSLOVNI PROSTOR ODDAMO
KRANJ - Stražišče, pisarniški prostori v izmeri 65 kv. metrov, z lastnim vhodom, cena 120.000,00 SfT/mesečno + stroški
www.ida-nepremicnine.si
NEPREMIČNINE
STANOVANJA
PRODAM
GARSONJERA, pri Vodovodnem stolpu, vredno ogleda, s 041/824-826 io4ooo76
TRISOBNO GORENJA VAS, 72,00 m2, 11. nadstropje, nizek blok, ugodno, 9
041/682-741	10400092
ODDAM
GARSONJERO zunaj Lesc, opremljeno oddam samski osebi za dalj časa, polletno predplačilo, S 051/256-605 io4ooo5i
ENOSOBNO v Tržiču na Ravnah, z balkonom, na sončni strani, 1. nad., CK, primerno za eno do dve osebi, 8 01/756-57-39	10400024
NAJAMEM
STANOVANJE, skromno, najamem, od najbolljšega ponudnika, S 04/59-61-
870	10400006
PRIMERNO, stanovanje v Kranju ali Škofji Loki išče tri čanska družina, po 15. uri, 8 031/253-910	10400061
PRODAM
HIŠO v okolici Šenčurja, dvostanovan-jsko, s poslovnim prostorom in 850 m2 še zazidljive parcele, možnost več stanovanj, 8 04/259-55-20 10400040
STANOVANJSKO HIŠO Zg. Besnica, vel. 12x9, visokopritlično, vseljeno pred 10 letina parceli 760 m2, na mirni lokaciji, cena 35 mio SIT. 8 041/632-945
10400045
ViKENPI, APARTMAJI
PRODAM
VIKEND APNO POD KRVAVCEM, 50,00 m2, delno podkleten, opremljen, vzdrževan, 1.78, terasa 30 m2, lep razgled, dodatna garaža, parcela 728 m2. AGMA d.o.o., trgovina in posredovanje. Drevored 1. maja 3, Izola, cena: 15.500.000 SIT, 8 031/335-444
10400063
POSESTI_
KUPIM
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, ali kmetijo
kupim., 8 031/54-88-41	i0400046
POSLOVNI PROSTORI
ODDAM
PISARNIŠKE PROSTORE Pod Plevno -Škofja Loka, na isti lokaciji oddamo tudi skladišče, hladilnico in garažo, ugoden najem, 8 041/634-913	10400088
A ALBIS, d.o.o.
Savska cesta 34. Kranj
Poslovanje in upravljanje z nepremičninami
PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROVVINDUSTRUSKOOBRTNI ? CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV
Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898

MOTORNA VOZILA
AVTOMOBILI
PRODAM
HYUNDAI LSI, I. 96, ugodno, 8 051/301-683	10400070
OPEL ASTRA, I. 99, vsa oprema, 6x air bag, vlečna kljuka. 8 031/655-625
10400023
{{i; i>
^ Bialov Praprotnik 10. 4?0? Naklu ' Tel./Fax: 04/257 6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^
BLAŽlLCEV^^^^pOEi
RENAULT CLIO 1.2, I. 99, 46.000 km, zvečer, 8 040/878-639	io4oooi7
RENAULT MEGANE 1.6, I. 97, 165.000 km, klima, reg.11/05, cena: 750.000 SIT, 8 041/369-398	10400028
SEAT CORDOBA GLX 1.4, 1. 94, rdeče barve, 8 041/800-724	io4oooi6
VOLKSWAGEN GOLF II, diesel, kleparsko obnovljen, 8 041/718-019
10400031
JUGO KORAL 55, I. 91, lepo ohranjen, neregistriran, cena po dogovoru, 8 040/309-319	10400091
JUGO SKALA 55, v celoti ali po delih, 8 041/605-473	io4oooio
KUPIM
HONDO CR-V, I. 99, dobro ohranjen, svetle barve, 8 041/275-058 io4ooooi
AVTODELI IN OPREMA
PRODAM
ALU PLATIŠČA, in gume 205/55R16, cena po dogovoru, 8 040/465-787
10400021
ZIMSKE GUME, za kombi 205/75R16C, 8 040/253-99910400086
OSTALO
PRODAM
ODKUP, karamboliranih vozil, tudi totalko, 8 031/770-883	i040004i
ODKUP, prodaja, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj d.o.o.. Savska c. 34, Kranj, 8 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358	10400042
ODKUP ■ PRODAJA, rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax
d.o.o., 8 04/23-23-298, 041/773-
77 2	10400047
Nudimo ugodne gotovinske ter avtomobilske kredKe do 6 let za vsa zaposlene In upoko^nce (01,09). Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice. Star kradtt nI ovira. Pridemo tudt na dom.
Tel.: 02/25-24-826. gsm 041/750-560,
041/331-991.
NUMERO UNO
Trgovina z motornimi vozHI
Kukovee Roßart sp Mbf^ ul ?(XKi Uaiifv
PRODAJA RABLJENIH VOZIL, prepis lastništva, urejanje financiranjea vozila (tudi če ni kupljeno pri nas) v Kranju, Mirka Vadnova 7, Primskovo (včasih lesni-na). Caroline 66, d.o.o., Trnovlje 9, Cerklje, 8 070/666-990 io4ooo95
KUPIM
POŠKODOVANO VOZILO, lahko tudi totalko, prepis in odvoz na moje stroške, 031 /629-504	10400056
STROJI IN ORODJA
PRODAM
STISKALNICE, gumarske, hidravllične, Belišče 80 in 1001., 8 01/723-90-81
10400036
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
DESKE, zračno suhe, smreka, bor, hrast, (5 in 6 cm) in mizarsko mizo, 8 041 /835-890	i0400029
KNAUF PLOŠČE, 200x125, 8 kosov, ugodno, 8 041/735-886 10400079
BUTARE, za kmečko peč in drva za kurjavo, 8 041/274-891	i0400002
CISTERNO, 2200 I. odlično ohranjena, primerna cena ob ogledu, 8 031/582-
4 57	10400065
DRVA, suha, bukova, razžagana, 8 031/561-707	10400018
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, 8 041/718-019 10400030
DRVA, kvalitetna, suha, 5m3. 8
04/533-84-46	i0400083
KUPIM
STREŠNO OPEKO, folc, 8 041/888-
194	10400087
STANOVANJSKA OPREMA
PRODAM
KAVČ, nov, zelen, štirised s kotom, brez foteljev, dvojno vzmetenje, 8 041/556-
325	10400084
KMEČKO SOBO, kredenca, kotna omarica, miza, klop, lestenec, sklednik, ugodno, 8 041/862-979 10400009
PRALNI STROJ, in štedilnik 2+2 Gorenje, 8 041/878-494	i0400072
PODARIM
PODARIM, rabljeno pohištvo in opremo, zvečer, 8 04/202-15-18	io4oooi9
GLASBILA
PRODAM
HARMONIKO, diatonično CE-EF-BE, znamke Prostor, 8 040/890-519
10400013
RECIVER, kasetar, zvočnike Technic,
cena: 30.000 SIT, 8 041/826-526
10400055
ŠPORT,	
REKREACIJA	
PRODAM	
OTROŠKE SMUČI. 145 cm in drsalke	
št. 37, 8 041/603-083	10400064
OBLAČILA	
PRODAM
SUKNJO, moško novo, 8 04/201-26-
31	10400075
OTROŠKA OPREMA
PRODAM
OTROŠKI SEDEŽ, za kolo ugodno prodam, 8 04/235-48-11	i0400049
OTROŠKI VOZIČEK, Hauck (tricikel) i n lupinico, star 6 mesecev, cena 45.000 SIT, @ 041/625-316	10400066
ŽIVALI
IN RASTLINE
KUPIM
PODARIM
PSE, stare dva meseeca, 8 031/313-
54 3	10400050
MUCKE, z daljšo dlako za bivanje v hiši ali v stanovanju, 8 04/23-25-790, 041/971-458	10400020
MUCKI, črno beli, stari dva meseca, dobrim ljudem, 8 04/23-38-006,
041/529-986	10400007
KMETIJSTVO
PRODAM
KOSILNICO, Reform z obračalnikom, potrebna manjšega popravila, 8 031/417-221	10400015
SEJALNICO, za žito in cisterno 6000 I Tandem, 8 041/608-563 10400073
EKOLOŠKA JABOLKA, in suhe krhlje,
8 04/533-16-09	• 10400060
NOVO V TRGOVINI KOROTAN V STRUZEVEM
Nudimo vam vse, kar rabite za salame, pečenice, krvavice:
čreva, sol, kašo, ješprenj, začimbe, ovitke, česen, mrežice
VUUDNO VABUENI! KMETIJSKA TRGOVINA KOROTAN, d.o.o., ' KRANJ, Struževo ZO
BAZEN, prevozni, hladilni za mleko od 200 do 250 I z vso opremo, 8 04/250-
12-81	10400077
PAJEK SIP, trosilec hlevskega gnoja, nakladalec gnoja, cisterno Creina 2200, sadilec krompirja in starejši traktor Univerza! ali IMT, 8 041 /987-582 10400039
BIKCA, simentalca, starega do 14 dni, 031/245-415	10400037
STORITVE
JABOLKA, več sort, sladki kmošt, suho sadje in jabolčni kis vam nudimo na kmetiji Markuta, Čadovllje 3 priTrsteniku, 8 04/256-00-48	i0400054
KROMPIR, jedilni, semenski in drobni, možna dostava, 8 041/760-801 10400062
KROMPIR, ekološko pridelan, jabolka in hruševo žagnje, 8 041/712-71510400074
PŠENICO, jedilni in krmilni krompir, suhe deske deb. 2,5 in 5 cm opaž. Sp. Bitnje
21, 8 041/337-518	i0400027
SENO, goveje, balirano, dopoldan, 8 05/753-03-87	10400025
SENO, v okroglih balah, 8 031/869-
443	10400071
ZELJE, za solato, čebulo in neškroplje-na jabolka, 8 04/51-35-810 10400068
BIKCA, dva črno bela bikca, 8
031/304-138	10400006
KRAVO, brejo 7 mesecev, tretje tele, 8 04/531-49-37	10400011
KRAVO, brejo 9 mesecev. Višelnica 13,
8 04/57-25-251	10400022
KRAVO, frizijko, zelo dobro molznico, tik pred tretjo telitvijo, 8 040/804-336
10400067
TELICE, simentalke, stare eno leto, šest , tednov in štiri tedne, 8 04/253-13-52
10400089
TELIČKO, simentalko, A kontrola, staro
4 mesece, 8 04/533-11-44 10400012
CISTERNO, 600 I, plastično, za pitno vodo, možna dostava. 8 031/701-960
10400093
Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelavo novih in obnova starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanja, predelne stene in strope, suhomontažni elementi po sistemi knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sitem Armstrong. Naročila sprejemamo v trgowni Pri Juretu na Mlaki pri Kranju, Golniška c. 30, tel.: 04/204 96 30, 040/624 078.
NEMŠČINA (z native speakeriem), AN-GELŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA inštrukcije, tečaji za vse stopnje, posebni tečaji za podjetja itd..., največ 6 udeležencev, konverzacija. DOBRA IDEJA - DARILNI BON ZA LETO 2005! Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, tel.: 04/23 12 520.
zvajamo sanacije dimnikov, wtanje, zidava, montaža novih, popratio starih, nudimo dimne obloge, dimne kape, montaža žlebov in snegolovcev. Novak & Co. d.n.o.. Ljubljanska C. 89, Domžale, tel.: 031/422-800.
Gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico ... Nudimo vse wste eleWroinstalacijskih del. Storitve nudimo hitro in ugodno. Valter Janez, s.p.. Nova vas 15a, Preddvor, tel.: 041/760 616.
RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja, samostojne podjetnike in društva, dolgoletne izkušnje. Caroline 66, Trnovlje 9, Cerklje, tel.: 070/666 990 in 070/40
30 20.
SENČILA ASTERKS, Rozman Peter. s.p., Senično 7, Križe ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE. Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje in svetovanje, montaža in servis. DOBAVA V NAJKRAJŠEM
ČASU, tel.; 59 55 170, 041/733-709.
>
ZAPOSLITVE
NUDIM
IŠČEMO POMOČ, za delo v kuhinji in strežbi, pogoj lasten prevoz in izkušnje. GTT Jošt d.o.o.. Sv. Jošt nad Kranjem 2, Kranj, razen ponedeljka, 8 04/201-21-
28	10400038
NATAKARJA ali NATAKARICO, zaposlimo za redno delo. Pogoji: delovne izkušnje, ustrezna izobrazba, lasten prevoz. Preša d.o.o., Cerklje, Pension Zaplata, Tupaliče 32, 4205 Preddvor, 8 04/255-62-50	10400032
NUDIM, delo v strežbi v popoldanskem času iščemo dekle lahko študentke. Ka-mazi d.o.o., C. na Brdo 30, Kokrica, 8 041 /369-051, 031 /618-760 10400003
SAMOSTOJNI KUHAR, dobi delo. Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor, 8
041/335-979, 041/369-051 io4oooo4
ZAPOSLIMO, dekle za pomoč v strežbi. Bistro Žafranika, J. Platiše 17, Kranj, 8 04/23-24-001, 031 /322-499 i0400052
Časa del papa, Celovška 54/a, Ljubljana redno zaposli POMOČNIKA KUHARJA. Pogoji: Izkušnje, marljivost in volja do dela Tel.: 041/384 185
Papa. Oo.o. Celovška 54a. liubitana
VOZNIKA, C kategorije zaposlimo za vožnjo po Sloveniji. AGRO MOBIL d.o.o.. Letališka 37, Šenčur. 8
041/698-385	10400053
VOZNIKA, kombija v mednarodnem prometu. Natan, d.o.o., Gosposvetska 17, Kranj, 8 04/235-79-90 i0400080
KONIK d.o.o. PE DILE, vodilno slovensko podjetje na področju vodnih filtrov, zaradi širjenja svojega delovanja išče nove sodelavce-ke na področju TERENSKE PRODAJE. Zaželene so delovne izkušnje na področju prodaje. Možnost zaposlitve po uspešno opravljenem poizkusnem delu. Prijave pošlljite najkasneje do 10.01.05 na naslov: Konik d.o.o. PE DILE, Troblje 1, 2380 Slovenj Gradec, s pripisom "prijava na razpis 2"
10400059
VABIMO, mlajše upokojene gospe v naš kolektiv. Telefonska prodaja. Dobro delo. dobro plačilo! Modita, d.o,o., Šuceva 25, Kranj, 8 041/711-301 10400078
KV MIZARJA, in delavca za priučitev zaposlimo v mizarski delavnici. Smolej d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, 8 04/59-58-802, 041/619-302 io4ooo34
ZA NEDOLOČEN ČAS, zaposlimo delavca kovinarske smeri (orodjar oblikovalec kovin) ali strojnega tehnika. Prednost imajo kandidati delovnimi z izkušnjami. MG METAL d.o.o., Grahovše 11, 4290, Tržič	10400033
AVTOKLEPARJA, redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj, 8 041/614-7 2 2	10400081
DANES POKLIČEŠ, jutri delaš. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana, 8 070/610-
120	10400048
IŠČEM
INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč prt učenju in priprava na preverjanje znanja. 8 041/381-295
10400096
IŠČEM DELO, nudim varstvo otrok na svojem domu, območje Škofja Loka, Kranj, Medvode, 8 041/713-956
10400035
VARSTVO, otrok na mojem domu, 8 041/799-179	10400008
V ADMINISTRACIJI, ali trgovini iščem honorarno delo v Škofji Loki ali okolici. 8 041/320-126	10400014
ONE-MAN-BAND, igranje na obletnicah, silvestrovanju, novoletnih zabavah, Jože, 031 /442-424	i0400085
ZASEBNI STIKI
IŠČEM
STAREJŠA OSEBA, rabi pomoč -družbo, spol ni pomemben, naj bo stae-jši, Kranj, šifra: POŠTENOST 10400026
RAZNO
PODARIM
TOPLI POD, za kletni prostor bi potreboval, 8 041/220-856 ■
10400090
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
B RANKA H ADALINA
%
Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem ISKRAEMECA in GRS iz Kamnika, ter pevcem in Komunali Kranj. Zahvala gospodu župniku za poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste
bili z nami na njegovi zadnji poti.
Z neizmerno bolečino v srcu: žena Nevenka in sin Mitja ter vsi njegovi.
y
Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela Tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Danes, 30. novembra 2004, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dra gi mož, oče, brat, stric
ROB ERT B RIC
1937 - 2003
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu pnzigate sveče in polagate cvetje na grob iskrena hvala.
Žalujoči: žena Sonja, hči Anita in sin Goran z družinama
Lesce, 30. novembra 2004



ZADNJA STRAN / jnfo@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
t1i7
«

MIA m*
TOREK
SREDA
od 3°C do 4
od 2 '^C do 5 °C
ČETRTEK
od 2 "C do 5 "C
Danes, v torek, bo oblačno s padavinami. V Zgornjesavski dolini bo popoldne snežilo do 800 m. Meja sneženja bo med 900 in 1200 metrov nadmorske višine. Jutri, v sredo, in četrtek bo pretežno oblačno, ponekod v gorskem svetu zahodne Slovenije bodo občasno rahle padavine.
Dragocena je bila že ena sama sveča, ki je razsvetlila prostor, ko je sonce zašlo. Danes je simbol toplote, miru.
Zbilje - Veliko zgodb se je spletlo na sobotni ustvarjalni delavnici izdelovanja sveč. Skupaj so prišle različne generacije in zelo zanimivo je bilo prisluhniti starejšim udeležencem, ki sojini spomini kar privreli na dan. Ob eni sami besedi: sveča. Delavnica je potekala v Galeriji Turističnega društva Zbilje, organiziral jo je Slovenski center za ustno zgodovino. Ob pripovedovanju so nastajale sveČe, barvaste, različnih oblik, penaste, z dodatki cimetovih palčk. Takšne, kot jih premore domišljija.
"Sveča je kot nosilka ognja in svetlobe ena izmed obveznih spremljevalk predbožično-novo-letnega časa. V času, koje sonce le za kratek del dneva prisotno v naših življenjih, nam različni viri svetlobe pomagajo preganjati tesnobo, ki nas navdaja v temi. Že nasi predniki so imeli podobna občutja in so v tem času kurili kresove, da bi pomagali soncu, da ponovno vzide in mrtvi naravi povrne življenje. S prihodom krščanstva je svetloba postala tudi simbol upanja. V času, ko imamo z ognjem le malo opravka,
Med pogovorom in Izdelavo sveč.
t
pomeni stik z gorenjem sveče tudi stik z naravo, ki nam ga v sodobnem načinu življenja največkrat primanjkuje," je nago-
vorila udeležence" vodja delavnice Andreja Burja. Spomini so ob tem kar privreli na dan. 'Tri nas se je zmeraj "šparalo", am-
pak ena škatla sveč je bila pa vedno doma. Spomnim se, da smo otroci dogorele sveče pobirali po grobovih in poskušali na-
Lotomanija znova na pohodu
Kranj - Po dolgem času je
glavni dobitek na lotu presegel magično mejo milijon evrov. Potem ko tudi prejšnji teden ni bilo sedmice, bo ta v nedeljo zvečer, ko bo na vrsti žrebanje
49'. kroga, predvidoma vredna že 390 milijonov tolarjev (cca. 1,6 milijona evrov), kar je za slovenske razmere že pravo bogastvo. Mrzlica med rednimi in občasnimi igralci lota se zato že
stopnjuje, vrste pred okenci Loterije Slovenija pa bodo ta teden znova dolge. Igralci ne le da vplačujejo več listkov kot ponavadi, ampak tudi že sanjarijo o sanjskem dopustu v Dubaju, novem stanovanju, avtomobilu, naložbah v vrednostne papirje, odpiranju gostinskih lokalov ali zgolj o velikih bančnih obrestih. Sreča pa doleti le redke. Tisti, ki ga bo doletela tokrat, si gotovo želi, da bi bil edini, sicer bo moral glavni dobitek deliti in sanje bo moral prepoloviti. Se vedno dobro, kajne ...
S.Š., foto: T.D.

.t)I«

RADIO KRANJ d.o.o,
Stritarjeva ul. 6, KRANJ
TELEFON:
(04) 2ai 2-220 ftFOAKCUA
<04) 2812-22i TRŽENJE
<04) 2022-222 program
(OS1) 303-905 i^ooKAMusM
FAX;
(04) 2812-225 Hi^uAKcuA (04) 28i2-22d TRŽENJE
F-pošto:
racliolcrcinJ@raclio-kraiiJ.sl
spletna stran: www. ra d i O'K ra nj .si

nRJBOlJ POSLUSRHR RRDIJSKfl POSTRttR RR RQRERJSKEfn
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci dobili 38 novih prebivalcev, od tega 28 v kranjski in 10 v jeseniški porodnišnici.
V Kraixju je prvič svoje otro-čičke zagledalo 28 mamic. 16 se je rodilo dečkov, 12 pa deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.170 gramov, najlažji pa prav tako deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 2.500 gramov.
Na Jesenicah pa je svoje otro-čičke v objem prvič stisnilo 9 mamic, med njimi ena kar dva, fantka in punčko. Najlažji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 2.920 gramov, najtežji deklici pa je tehtnica pokazala 3.900
Rektor sprejel
Florjančičev
odstop
Kranj - Rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman je sprejel odstop dekana fakultete za organizacijske vede dr. Jožeta Florjančiča. "Njegov odstop rektor sprejema kot konstruktivni prispevek dekana k urejanju razmer na fakulteti in pogumen korak k umiritvi strasti," so sporočili iz Univerze v Mariboru. Florjančič bo svojo funkcijo predvidoma opravljal do konca leta. Še te teden, predlaga Rozman, pa naj bi sklicali sejo senata fakultete, ki naj bi obravnaval dekanov odstop in nakazal potrebne korake k umiritvi razmer ter tako omogočil normalno delovanje fakultete.	M. R.
J gramov.
LOTO
Rezultati žrebanja 48. kroga igre na srečo 28. novembra 2004
Izžrebane številke: 4, 14, 21, 23, 28, 36, 38 in dodatna 8
Izžrebana Lotko številka pa je: 987458
V 49. krogu za sedmico predvidoma 390.000.000 SIT
dobitek LOTKO predvidoma 50.000.000 SIT
rediti nove," je povedala Rozi Malovrh. "Velik praznik je bil v Zbiljah, ko smo leta 1942 dobili elektriko," se spominja Janko Šetina, Malovrhova je dodala: "V Dragočajni smo jo pa dobili šele leta 1956. Spomnim se, da so samo tri žarnice gorele v celi hiši." Tudi Sonja Pust je oživela otroške dni: "Živeli smo zelo skromno. Običaj je bil, da smo odgrnili zavese in gledali ven, proti sosedom, kjer je gorela sveča. Naletaval je sneg in mi smo ob tej svetlobi občudovali snežinke." Prav tako so zanimive navade, povezane s prazniki. "Naša družina si izmenja darila na t.i. boxing day, to je 26. decembra. Bila sem v Ameriki, kjer sem to videla, všeč mi je bilo," je povedala Pustova. Med mlajšimi udeleženkami na delavnici je bila tudi Anja Kos: "Tu sem bila že lani. Naredila sem več sveč. Eno iz različnih barv, drugo iz stepenega voska, v tretjo sem dala posušene pomaranče." Anja doma velikokrat prižge svečo, zvečer, včasih pri večerji ali takrat, ko si z mamo vzameta Čas za pogovor.
Suzana P. Kovačič
Danes izšla
Ločanka
Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas > Poljane
Najbolj prija topla voda
Se pozimi kot medvedje zale-zemo v svoja bivališča in pustimo, da nas greje nakopičeno maščevje, ali pa nas greje tudi zimska rekreacija? Gremo kdaj tudi v bazen in tam razgibamo zimsko premrle ude? Sogovornikom, ki smo jih o tem povprašali pred začetkom zime, voda ne prija najbolj. In Če že, potem topla.
Žiga Zupan:
"Pozimi najraje smučam, v bazen pa zelo redko hodim. V Jvoli smo imeli lani v zimskem bazenu telovadbo in od takrat še nisem šel. Ta način rekreacije mi ni blizu. Morda bi še šel, če ne bi bil doma v Tržiču, tako pa mi je bazen v Kranju precej od rok."
Elizabeta
Zemljak: "Go-spodinjska dela. nakupi, vrl. to je v glavnem moja vsakodnevna rekreacija. Pozimi pa kak sprehod, že hitenje od trgovine do trgovine je dobro razgibavanje. Ne, v bazen pa ne hodim."
Irena Kne: "Pozimi doma za razgibavanje "tečem" na orbi-treku. V bazen ne grem rada, ker mi ne prija temperatura vode. Vodo imam sicer rada, včasih gremo v toplice in tam se rada namočim v mehurčkih."
Tjaša Za-
plotnik: "Pozimi imamo z družino raje zimske športe. Hodimo se sankat in včasih gremo na smučanje. V zimski bazen ne hodimo, paČ pa morda enkrat letno vsi štirje v toplice."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
KO
PRVENSTVENA TEKMA
RD TERMO - RK JERUZALEM ORMOŽ
Hala Poden, vsredo, 1.12. 2004, ob 20. uri
TEI
MO
RO Škofja Loka. Podlubnik 1/c, Škofja Loka

iZDePi.Si
Vseslovenski portal maUli oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brsi(an|e po maiiii ogiasiii še nikoli ni biio tako udobno.

J