Piknik
Je Teden otroka mimo? Je in nl. V Društvih prijateljev mladine, v šolah, v vrtcih, povsod so iskali možnosti, da bi prav v tem tednu sprejeli obveze, ki bi tekle skozi vse leto in bi koristile zdravju otrok in hkrati skrbele za njihov mnski razvoj.
Podobno je bilo v Stari Lju-bljand, le da je bil tu začetek dela nekaj posebnega. Morda zavoljo tega, ker so najmlaj&i Staroljubljančani tokrat prvič slavili svoj praznik v fiovem vrtcu.
Tisti predšolskd otroci, od četrtega leta naprej, ki niso redno vključeni v vzgojno var-stvo, so prišli okoli devete ure zjutraj, v spremstvu mamic, babic in dedka (ja, tudi en de-dek je bil med njimi), kjer so jih že pričakaU njihovi vrstni-ki, redni gojenci zavoda, da bd se skupaj veselili, skupaj pre-bili zid mestne odtujenosti.
Nad Ljubljano je visela meg-la. čas ob čakanju na sonce so otroci izkoristili z ogledom filmske risanke in že so jih prvi $ončni žarki zvabili na plano. Postavili so se v vrsto in se v spremstvu vzgojiteljic odpravili proti grajski planoti.
Vzgojiteljice so povedale, da je bilo rajanja in veselja na pretek. Pod starim grajskim obzidjem so se otroci sprosti-li, se otresli utesnjenega mest-nega okolja, kjer je včasih ce-lo smeh prepovedan. Dali so si duška, ne samo y rajanju in plesu, tudi v raznih igrah, kjer je kričaiije obvezno. Seveda je tudi harmonika poskrbela za veselo razpoloženje.
Pravo senzacijo je pomenila potujoča kuhinja. Celo tistl, ki sicer ndso preveč navdušeni jedci, so se tokrat spremenili v prave lakotnike. Droben de-ček je pospravil kar dve por-ciji in nemara bi se lotU še tretje »če bi mu trebušček dal...«, kot pravi pesem. Nav-dušen, s polnimi ustd je govo-
rO, kako  lepo  je  na pikndku.
Druga posebnost tega pikni-ka je bila velika vreča, ki je po malici pobirala odpadke in tako že najmlajše Staroljub-ljančane opozarjala na prva vzgojna pravila o čistooi in varstvu okolja.
Mamice, babice in dedek, spremljevalci otrok, ki sicer ne hodijo redno v vrtec, so medtem, ko so malčki rajaJi na grajski planoti, ostali v vrtcu in se pogovonili o Ciciba-novih iu*icah in o Mali šoli, ki bo, kot lani, tudi letos na-menjena vsem tistim otrokorn, ki niso redno vključeni v vzgoj-no varstvo. Sklenjeno je bilo, da bodo Cicibanove urice, naj-prej za vse predšolske otroke, vsak ponedeljek in vsako sredo od 15.30 do 17. ure. Kasneje pa seb odo starejši ločili od ci-•cibanove skupine in se vklju-čili v Malo šolo, kjer se bodo pripravljali na vstop v redno šqlo.
Spremljevalci malčkov so si nato ogledali diapozitive s pri-kazom šol in vrtcev, kd so bi-li zgrajeni iz I. samoprispevka in nato navdušeni obšli prosto-re novega vrtca. Neroara je marsikoga ob toplem občutku prevzela želja, da bi podobne prostore imeli vsd otrooi mesta in drugod, kajti še veliko je otrok, ki zaman trkajo na vra-ta vrtca. Statistika kaže, da je sarao v Ljtjbljani takih otrok nekaj tisoč. Bo problem rešen z drugim samoprispevkom? Ze-lo zgovomo je geslo te akcije, ki pravi: »Tu smo —vaši smo!« Ja, naši so in zato je sreča vseh otrok naša skupna skrb. Marta Grom