Naši poslanci na shndih. Shodi naših poslancev. 1. Dobova: 6. januarja po linii službi božji — poslanca Krajnc in Redjanič; 2. Fram: 6. januarja po raiii službi božji v dmštvonin proslorih — p<islan«c Fakž; 3. Razbor nad Loko: 6. januarja po služhi božji. ob 11. uri — poslanec Kugovnik; 4. Posreda: 6. janua"ja po rani sv. maši — poslanec Vrcčko; 5. Koprivnica: 6. jsnuarja popoldne ob 3. uri v gostilni gospcla Šerbeca — poslanec Vrečko; 6. Kamnica: (5. januarja y° rani ^v- rnaši v cerkveai hi.ši — poslanec žebot; 7. Gornji grad po rani sv. maši — posla nec Pušenjak: 8. Selnica ob Dravi: 6. januarja po pozni sv. maši pii Doplerju — posianec Žebot; 9. Zavodnje pri Šoštanju: 7. januarja po Valentinovem sv. opravilu ob 11. uri — poslanec Krajnc; 10. Laporje: 13. januarjo po rani sv. maši v t«rkveni hiši — poslanec Falež; II.  Svetinje: 13. januarja po sv. maii — poslanec Bedjanič;  12. Slovenjgradec: 13. januarja v dvorani g. Goll — p«slanec Pušenjak. Slovenjgradec. V nedeljo, dne 13. januarja ob po!  10. uri predpoldne se vrši v dvorani g. Goll shod SLS.  Govori poslanec Vlad. Pušcnjak. Pričakuje se obilne udeležbe iz župnij Slov. Gradec, Staritrg, Pameče iu Šmartno. Št. Janž pri Dravogradu. V nedeljo, dne 30. l. m. st je vršil pri nas prav dobro obiskaa shod SLS, katercg« je spretno vodil predsednik krajevne organizacije g. Guzej. Poslanec Pušenjak je poročal o političnem položaju, o delu za dosego avtonomije, o borbi proti krivicam itd. Zborovalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem govornika in zahtevali pojasnila glede davkov, vojaških oprostitev, invalidslcih podpor, kuluka, cestnih zadev, razgovorov na Krfu itd. Soglasno in z navdušenjem se je sprejelo resolucije, t katerih se protestira zoper upeljavo kuluka, se zahteva prepotrebna regulacija pototka Mislinja in povraitev škode, storjene po vojaštvu leta 1919 ter se Jugoslovanskemu klubu izreka zaupauje s pozivom, da vztraja v borbi za avtonomijo. PONAREJEVALCI DENARJA. Ze od nekdaj so ljudje težili za tem, da čimprej in kar najlažje obogate. Poskušajo na različne, tudi nepoštene načine. Eden takih je ponarejanje ali falsificirenje denarja. Že pred davnim časo so spretni nepoštenjaki ponarejali kovan denar, ko sov"pa prišli v promet bankovci, je bilo delo sicer nekoliko težje, toda izplačalo se je hitreje. Policijske kronike vseh držav beležijo v zadnjem času silno veliko ponarejevalcev in tirdi v naši državi je bilo v zadnjih letih odkritih precej družb, ki so se perale s tem nevarnim delom. To so bile po navadi manjše družbe, ki so izdelovale zelo slabe bankovce, da se jih je lahko pri natančnejšem pogledu spoznalo. Pred par dnevi pa je policija čisto slučajno odkrila veliko, dobro organizirano družbo, ki je izdelovala izvrstno ponarejene lOdinarske bankovce, takozvane »kovače«. Družba je bila razpredena po celi državi, v vseh večjih mestih so njeni člani razpečevali ponarejen denar, ki se je pa tiskal izven naše države, v Italiji. Kako se je družba ustanovila? Glavni ustanovitelj družbe in razpečevalec bankovcev je Ignac Zupančič, doma iz Kraljevice pri Klanjcu na Hrvatskem. On je že od prevrata sem znan kot eden najbolj drznih tihotapcev, ki se je osobito bavil z tihotapstvom kokaina (omotični strup, ki ga nekateri ljudje zavživajo), \z Italije, tja pa je vozil naš tobak. Na ta način je živel razkošno. Ker mu Je zadnji čas zmanjkalo sredstev, je začel misliti na nove vire. V Trstu se je spoznal z ribičem Cochini, ki je ng, njegovo prošnjo poizvedel za ljudi, ki bi bili vešči ponarejati jugoslovanske »kovače«, ki so izmed vseh še najbolj pripravni za ponarejanje vsled slabega papirja in slabega tiska. Najprej je Cochini upoznal Župančiča s tipografom Ernestcm Peccoro, ki je \zdelal kamen za tiskanje in kmalu izdelal s pomočjo nekega Valenčiča in Gina bankovcev za 60.000 dinarjev, ki pa niso bili za rabo. Zato je družba sklenila, da bo bankovce raje tiskala s strojem in s klišeji, ne pa litografirala. Ker so pa rabili za nakup stroja za tiskanje denar, so se obrnili na brivca Matija Piska iz Opčine, ki je v resnici dal denar in osncval poseben konzorcij. Piska je našel še par oseb, med njimi Angela Košuto, gostilničarja pri Sv. Križu, ki je dal 2000 lir, s katerimi so potem ku~ pili stroj za tiskanje. Treba je bilo dobiti še pripraven kraj, kjer bi lahko delali, ne da bi postali sumljivi. Izbrali so si vas Žeje v bližini Postojne, kjer so našli v hiši posestnika Antona Gorup zavetišče. Sem so prispeli tudi tiskarski delavci Tonino in Adelmo del Bell ter tipograf Karlo Veni. Začeli so takoj z delom in v 14 dneh so natisnili bankovcev v vrednosti 230.000 dinarjev. Razpečavanje denarja. Ker jim je zmanjkalo sredstev, so morali natiskani denar spraviti preko meje. Ta posel je prevzel Župančič, kateremu so skrivne pcti dobro poznate in spravil denar v Rakek, kjer ga je skril v hiši železniškega čuvaja Gabrenja. Njemu je pustil polovico denarja, da ga spravi v promet, z drugo polovico pa se je sam odpeljal v Zagreb. Tu je dal nekaj zavitkov bankovcev spraviti detektivu Brestovcu, ki jih je skril v kleti, drugi del, okrog 20.000 dinarjev, pa je prodal Srbu Dobrijeviču za 10.000 pravih dinarjev. Dobrijevič je denar spravil v potno košaro ter se odpeljal z njim v Beograd. Na potu pa je imel smolo, ki je Spravila celo družbo v roke policiji. Med tem časom je pa skušal tudi Gabrenja spraviti njemu izročeno svoto v promet. V to svrho je poslal 24letnega sina v Ljubljano, kjer si je ta našel zaveznika v mladem Julifu Lenassi ter v njegovi družini, 601etni materi in tremi mladimi hčerkami: Miro, Justo in Jožico, ki so bile uranice pri raznih podjetjih. Družina Lenassi je denar hitro razpečala, kar so opazili tudi sosedi, ker so se Lenassijevi začeli nositi zelo elegantno ter si nabavljati drago pohištvo. Odkritje in aretacije. Kakor smo že omenili, je odpotoval Dobrijevič s potno kcšaro polno bankovcev v Beograd. V Vinkovcih ga pa je opazil v vlaku komisar železniške policije, ki je Dobrijeviča že dalje časa radi tatvine in tihotapstva zasledovala. Aretiral ga je v vlaku, na njegovo potno košaro pa je pozabil. Košara je potem prišla z vlakom v Beograd, kjer so jo iele^tičarji našli v praznem vlaku in jo izročili čuvaju prtljage na kolodvoru; ta je opazil, da itrlijo iz košare bankovci in pohlep po denarju ga je gmal do tega, da je kovčeg odprl ihizmaknil par zavitkov. •S tem denarjem je šel takoj v mesto nakupovat, toda v seki trgovini so njegov denar prepoznali in ga dali arefcrati. Policija je kmalu dognala, da je lostnik košare Dobrijevič, ki se nahaja v zaporu v Vinkovcih. Šef beograjakega kriminalističnega oddelka Popovič je dal v njegovo oeiic® zapreti nekega detektiva,ki se je Dobrijeviču potažil, da je zaprt radi poneverjenih bankovcev. Dobrijerič mu je kmalu zaupal, da se tudi on boji, da mu ne pridejo na sled, ker je v Zagrebu kupil od nekega Zupančiča, katerega |e natančno opisal, večjo množino ponorejenih bankovcev. Vsled njegovega izdajstva je prišla policija hitro na sled Župančiču in detektivi so ga aretiral! v brzovlaku med Zagrebom in Zidanim mostom, ravno ko je nosil s seboj veliko množino tobaka, katerega |e kupil v Zagrebu in ga hotel pretihotapiti v Italijo. Župančič je izdal v zaporu celo družbo in takoj nato so sledfle v Zagrebu in v Ljubljani obsežne aretacije. Policija je pozaprla vse količkaj sumljive osebe. Ob enem sta se odpeljala detektiva Popovič iz Beograda in Zečevič iz Zafreba v Italijo, kjer sta stopila v Trstu v stik z italijansko policijo ter z njeno pomočjo izvršila obsežno preiskavo. Ponarejalci so že zvedeli, da je Župančič aretiran, zato pa •o orodje poskrili, sami se pa razpršili na vse strani. Folicija je pa vendar dobila v roke vse, razven posestnika Gorupa, ki je baje pobegnil v Ameriko. Pri aretiraaih so našli mnogo materijala za ponarejevanje, tiskarski •troj je bil pa zakopan na dvorišču Gorupove hiše. Ko sta »aSa detektiva v Italiji svojo nalogo izvršila, sta se vmila r našo državo, kjer sedaj vodita nadaljnje preiskave. Glavni osumljenci so že vsi zaprti, toda pomagačev je bilo ie sigumo več in policija bo imela še težko delo, pre4no 9e bodo nahojali vsi krivci v rokah pravice. NASE PRIREDITVE. Orlov&ki odsek Polzela priredi v nedeljo, dne 6. jaKuarja y dvorani gospoda Gimpennana žaloigro v petih dejanjih »Garcio Moreno«. Pred in po predstavi nastopa domači pevski zbor. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček jc namenjen za nabavo telovadnega orodja. Z ozirom na to, da je tukajšnji odsek šele v prvem razvoju, ter mu je nabava telovadnega orodja takorekoč fcivljenska potreba, prosimo in apeliramo na vse naše prijatelje in somišljenike, da se našemu vabilu v čim rečjein številu odzovejo ter s tem pomagajo k čim večjemu moralnemu ki gmotnemu uspehu prireditve. Orlovski odsek v Staremtrgu priredi na sv. Treh kraljev, dne 6. t. m. božično igro «Na betlehemskih poljanah« v gostilni Antona Uebl v Staran trgu. Zažetek ob 4. uri popoldne. Šolska prireditev v Narapljah pri Ptujski gorL — Tukaj se je vršila na štefanovo v šoU veselica -s petjem In gledališkimi predstavami na novo postavljenem odru v prid ubogini otrokom domače šole. Obisk je bil prav povoljen in temu odgovarjajoč tudi gmotni uspeh. — Vsa čast in priznanje gre igralcem, ki so, četudi prvič, nastopili nepričakovano sigurno in s tem pokazaii, kaj je mogoče doseči z dobro voljo. Nepričakovano požrtvovalnost so pokazali ptujski trgovci, gostilničarji, od¦velniki itd., ki jib ni mogoče imenoma navajati, predˇscm pa trgovec na Plujski gori g. Traun, ki je z nemalimi žrtvami pripomogel stvari do takega uspeha. — Želimo kmalu zopet kaj sličnega.