ftevnko
sredo ID. septcmtnn
Centi
M5i
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nadelie in praznike. — Inseratl: do 30 petit 6 2 D, do 100 vrst
i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
l
: KnsUova ulica stev. 5, pritllc{e. — Telefon stav. 104. Knsflova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon slov. 34.
Poitnina plačana v gotovini.
Stanovski pokolj ali solidarizem
Kongres zemlforadrnške omladine, ki se je te dni vršil v Ljubljani, je stal v prercžni večini v območju ideje slovanske politične vzajemnosti. Šele v drugi vrsti so obravnavali vprašanje agrarizma ter diskutirali kmečko idejo in misel zemljoradmske-#a pokreta ki naj poda slovanskim, ker pretežno agrarnim in seljaškim narodom osnovno politično smernico ter temeljno misel ;avnega delovanja. Vse-slovanske manifestacije na tem kongresu so bile res simpatične, zlasti ker 5,0 se manifestacij udeležili bolgarski omladinci in je s tem dano upanje, da bo v bodočnosti slovanska misel našla na Bolgarskem svoja rodovitna tla. Nas pa zanima vprašanje samoagrar-ne zemljoradiii.sk e stranke, torej ideja kmečke misli in samokmečke stanovske stranke iver mislimo, da je taka ideja aktualna in ker z ozirom na đo-znevno enostavnost te ideje marsikdo smatra zemljoradniški pokret kot edi-noupravičeno politično akcijo agrarnega naroda.
Kdor se poglobi preko navidezne \sebine in blagozvoč:a političnega gesla v globino tega problema, zapazi, da je kmečka misel tako. kakor jo oznanjajo pri nas, popolnoma ponesrečena ideja politične akcije. Samoagrarni značaj gospodarstva, torej samoagrar-n? način življenja in delovanja, produkcije in konzuma gospodarskih dobrin pripada preteklosti. Moderno industrijsko ter meščansko gospodarstvo, združeno z enakim tehnično podprtim razvojem agrarnega gospodarstva na deželi, ;e na pohodu. £e dvesto let in še ^eč se razvija moderno človeštvo v fndustrijaiizem in v meščansko kulturo in največji problem sedanjega časa je z ozirom na ta razvoj ravno ta, da se blagodati industrijalizma ter meščanske kuiture prenesejo tudi na selo, v seljaški narod. Industrijsko-me-Ščanskega gospodarskega razvoja ne bo nihče izpremenil. Ta gre naprej s svojo prirodno zakonitostjo. Našel bo obliko, kakor jih je zasnovala mati priroda. Tudi gospodarstvo je del prirode in se temeljito motijo tisti, ki mislijo, da se gospodarski procesi dajo regulirati, kakor dnevne točke kongresnega zborovanja ali pa pravila hišnega reda.
Z ozirom na to je jasno, da naspro-tuje prirodi gospodarskega razvoja vsaka stanovska stranka, ki zagovarja egoizem svojega delnega sodelovanja pri splošnem proizvajalnem procesu. Ekstrem je komunizem, ki zagovarja nadvlado industrijskodelavskih mezdah interesov, je ekstrem zemljoradnik, ki ne vidi celega gospodarskega procesa ter nuinosti industrije, obrti in meščanske kulture.
Gospodarstvo se razvija k vsesplošnemu solidarizmu ter enakopravnosti interesov, tako interesov industrije, trgovine in meščanstva, kakor agrarnega prebivalstva. Motijo se sa-mostanovske stranke, ko menijo, da je boljše nadomestiti gospodarski solidarizem ter akcijo za enakopravnost, vzajemnost in enakomerno soglasje vseh slojev prebivalstva z vsesplošno borbo stanovskih strank. Po stanovski ideji naj se zajednica človeštva razkole na samostanovske stranke in v človeški družbi naj nastane »n naj se razvije medsebojno interesno klanje agrarnih egoizmov z meščansko, inteligenčno ter defavskomezdno sebičnostjo. Ta perspektiva je nemoralna in se mora s stališča humanosti ter napredka k idealnim oblikam Človeškega sožitja direktno odkloniti.
Iz tega načelnega vidika je tudi samokinečka misel pogrešna in škodljiva in se direktno upira gospodarskemu razvoju sveta, kj ne gre napram izolacij? agrarnega prebivalstva, od industrijskega in meščanskega prebivalstva, marveč ki se razvija čisto orga-nično s sodelovanjem vseh treh činite-Ijev gospodarskega napredka: s sodelovanjem seljaškega naroda, industrijskega delavstva in meščanskega raz-umništva.
Ali naj si zamislimo bodočnost človeštva kot pokolj teh treh temeljnih stanov Človeške družbe ali Pa rajši postavimo program gospodarskega solidarizma ter zagovarjamo Interesno izglajenje ter poravnanje stanovskli
Nove politične kombinacije.
Vprašanje sestave koncentracijske vlade. — Dogodki v Osijeku.
bil notranji položaj, dogodki v Osi- j ukreniti,   da se preprečijo   napadi na
— Beograd, 9. septembra. (Izv. Ob 12.) V predsedstvu ministrskega sveta je bila danes dopoldne daljša konferenca, kateri so prisostvovali ministrski predsednik Ljuba Davidović, notranji minister Nastas Petrovič in državni podtajnik v notranjem ministrstvu Cemovič. Predmet konferenci je
jeku, imenovanje novih srezkih načelnikov v Južni Srbiji in Makedoniji in imenovanje velikih županov na mesta, ki niso še zasedena. Glede srezkih načelnikov bo ministrski svet sprejel in odobril predlog demokratskega kluba. Notranji minister je nato poročal o svoji snočni avdijenci na dvoru. Kralj je podpisal več ukazov manjše vrednosti.
V radikalnem klubu je bilo danes dopoldne nekoKko živahnejše. Bil je sestanek voditeljev radikalne stranke. Razpravljavi so o nadaljni klubovi taktiki in stališču stranke napram sedanji vladi. Razmotrivali so tudi vprašanje sklicanja plenarne seje. Za slučaj, da ne bo še tako kmalu sklicana seja narodne skupščine, tedaj se skliče plenum glavnega odbora stranke, v nasprotnem slučaju pa samo plenum radikalnega parlamentarnega odbora.
Radikalni poslanec Momčilo T v -kovic, zastopnik virovitiškega okraja na Hrvatskem, je poslal notranjemu ministru pismeno vprašanje glede krvavih dogodkov v Osijeku. Poslanec pravi v svojem vprašanju, da je oborožena tolpa hanaovcev napadla povsem mirne državljane z noži in revolverji ter je smrtnonevarno ranila najprej e ruskega begunca Ljapuhina, ki je danes zjutraj v bolnici podlegel težkim ranam, ki so mu jih napadalci prizadejali zahrbtno od zadaj v pleča.
Težko ranjen je tud! Srb Sarkavac, ki se tudi bori s smrtjo. Poslanec vprašuje ministra notranjih zadev*
1. Ali je notranjemu ministru ta ta slučaj znan?
2. Kaj namerava notranji minister ukreniti proti napadalcem?
3. Kaj namerava notranji minister
mirne državljane, ki ljubijo in branijo svojega kralja, in da se ti zavarujejo pred elementi, ki rušijo obstoj naše države in monarhijo?
Poslanec je zahteval takojšen pismeni odgovor.
V političnih krogih se je zopet pojavila nova vladina kombinacija. Vedno bolj se forsira jo kombinacije o »koncentracijski vladi*, ki bi bila slično sestavljena, kakor leta 1921. V to koncentracijsko vlado naj bi vstopili de-mokratje, radikali in klerikalci.
Danes ob 11.30 dopoldne je bil sprejet v daljši avdijenci na dvoru vojni minister general Hadžič, ki je kralju poročal o razpoloženju v vojski. V političnih krogih je povzročilo splošna ogorčenje postopanje majorja Maraza. ki služi pri 6 pehotnem polku v Bjelini. Ta major je cpljuval visoko vojno odlikovanje.
Prvotne vesti o vstopu radičev-cev v vlado se danes dopoldne nekoliko spreminjajo. Vladi naklonjen tisk skuša zabrisati veliki pomen tega vstopa in zatrjuje, da ne bodeta v vlado vstopila dr. Vladimir Maček in Ivan Predavec, marveč, da so radičevci pripravljeni prevzeti samo mesto ministra za Hrvatsko brez listnice. To ministrstvo naj bi se takoj kreiralo in bi imel ta minister pred vsem nalogo braniti in zastopati interese Hrvatske pri centralni vladi.
Novi izgredi in nemiri.
V Crikvenici je vladal popoln mir. — V Osijeku dva jugosloven-
ska nacijonalista mrtva:
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) Včeraj sta politične kroge presenetili brzojavki iz Berana in Osijeka o velikih izgredih in spopadih. Iz Berana so javljali, da je v rožajskem srezu četa kačakov napadla selo Mehoviić, kjer .se je razvila ljuta borba med kačaki in orožniki. V teh bojih so bifl 4 orožniki mrtvi in 1 težko ranjen. Podrobnosti še.niso znane. Borba je trajala skoro ves dan.
Druga vest je prišla iz Osijeka. Tu so Hanaovci napadli jugoslovenske nacijonaliste. Napad so izvršili Hanaovci v »Narodni kavarni«. V borbi so napadalci ranili štiri nacijonaliste in 1 ruskega begunca ubili. Ministrstvo notranjih zadev še ni dalo o dogodkih ni-kakega izvestja.
— Zagreb, 9. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Osijeka je prišlo v nedeljo po noči do krvavega spopada med Ha-
naovci in jugoslovenskimi nacijonaiisti. Dva jugoslovenska nacijonalista sta bila smrtno ranjena ter sta kmalu po spopadu umrla. Ko se je bližala ojače-na policijska straža, so Hanaovci iz »Narodne kavarne«.- pobegnili
— Zagreb. 9. septembra. (Izv.) »Hrvatski Sokol« se je snoci povrnil s svojega zleta v Hrvatsko Primorje. Po ulicah so hrvatski Sokoli vzklikali: »Živel Radič! Živela hrvatska republika!« Po poročilih iz Crikvenice je vladal tam mir in ni prišlo do nikakih spopadov kljub temu, da so radićevski elementi in hrvatski šovinisti ves teden po listih hujskali in ščuvali. »Hrvatska zastava« je priobčila naravnost gorostasne laži o oboroževanju Orju-ne v Crikvenici, kamor je baje prispelo večje število bomb. granat, pušk in municije. »Hrvatski Sokol« je v Crikvenici precej izzivalno nastopal in širil povsod svojo republikansko misel.
Politična situacija.
Radičevci postanejo kraljevi ministri.   —  Kraljev povratek v Beograd. — Zasedanje Narodne skupščine.
— Beograd, 9. sept. (Izv.) S kraljevim prihodom v Beograd je postala
politična situacija živahnejša. V glavnem se ima rešiti vprašanje popolnitve sedanje vlade. Sen zaci jonalna vest, da nameravajo vstopiti v Davidovičev kabinet tudi Radićevi republikanci in postati kraljevi ministri, se potrjuje. — Hkratu se izvrši tudi imenovanje drž. podtajnikov v onih ministrstvih;, kjer jih še ni.
Ob 17. je Nj. Vel. kralj sprejel v enourni avdijenci min. predsednika Lj. Davidovića, ki je kralju roročal o položaju ter mu podal poročila zun. mi-
egoizmov v splosnogospodarskih ter splošnosocijalnih medstanovskih in nad-stanovskih strankah? Ni pač dvoma, da je obstoj medstanovskih strank najboljši garant socijalnega razvoja in srečnega napredka vseh prizadetih stanovskih Čmiteljev. ker se v medsebojnem pokolju interesov interesi ne morejo ščjtiti.
nistra dr. Voje Marinkovića o zasedanju Društva narodov v Ženevi. Tej avdijenci pripisujejo nekateri politični krogi važen pomen, ker gre za to, kako se razvozlja sedanji položaj, v katerega je zabredla vlada. Zatrjujejo, da Ljuba Davidović s svojimi načrti pri kralju ni docela uspel.
V parlamentarnih krogih' je zavladalo zanimanje za sklicanje izredne seje narodne skupščine. Verjetno je, da se narodna skupščina sestane koncem meseca septembra. Kot prva točka bi bil na dnevnem redu najpreje zakon proti korupciji in za tem invalidski zakon, ki je bil v ministrstvu za socijalno politiko sedaj revidiran in definitivno stiliziran.
Predsednk narodne skupščine Lj. Jovanović se je povrnil s svojega agitacijskega potovanja po Dalmaciji ter se je včeraj v skupščinskem predsedstvu razgovarial z nekaterimi poslanci.
Za včeraj v ponedeljek 8. t. m. skli- I odgođena na nedoločen čas. Predsed-cana seja glavnega odbora radikalne I nik radikalne stranke Nikola Pašić vče-stranke je bila iz nepoznanega razloga   raj ni prišel v radikalni klub.
Katastrofalna kriza v avstrijski kovinski industriji.
20.000 kovinarjev stavka. —
— Dunaj, 9. septenibia. (Izv.) Pretekli teden je t.t.?š1j do ostrega spora med kovinarji in podjetniki. Včeraj se je stavka razširila na šrevilna kovinska podjetja. Dočim je p?vj dan v petek 5. t. m. začelo stavkati okoli 10.300 delavcev, sta\ka danes že nad 20.009 kovinarjev.
Splošno računajo, da se bodo težkemu mezdnemu boju kovinarjev pri-
Sestanek Hernot-Davidovic.
Važne izjave obeh državnikov o Društvu narodov.
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) Iz vladinih krogov javljajo, da je Ljuba Davidović prejel poziv francoskega ministrskega predsednika Herriota za skorajšnji sesti lek. Pjziv te prispel iz Ženeve preko zunanjega ministra.
— Beograd. 9. septembra. (Izv.) Po končani avdijenci je imel Vaš do-pismK priliko govoriti z ministrskim predsednikom Ljubo Daviđovićem. Na vprašanje, kakšni so bili razlogi avdi-jence in nje uspeh*, je ministrski predsednik lakonično odgovoril: »Sem bil pri kralju, da mu poročam o delu vlade, o notranjem in zunanjem položaju, posebno pa, da ga obvestim o poročilih, ki jih je vlada prejela iz Ženeve od zunanjega ministra dr. Marinkovi,ća.«
Na vprašanje: .Ali je točna vest dunajskega »Neues Vviener Journala«. da prispe koncem meseca septembra v Beograd francoski ministrski predsednik Herriot na sestanek z zastopniki držav Male antante?* je ministrski predsednik kategorično odgovoril:
»Ne! To ni točno- Preje! sem oa g. Herriota samo poziv na sestanek in vprašanje, kedai in kje naj bi bil ta sestanek!«
ZAKON PROTI KORUPCIJI-«
— Beograd, 9. septembra. (Izv.) V pravosodnem ministrstva ima dnevno seje komisija za sestavo zakonskega načrta proti korupciji. Velike tež-koče obstoje v tem, kako določilo naj se vstavi v zakon o kazenski odgovornosti ministrov. Sestavila se je že neka formula. Posebna komisija petih višjih uradnikov bo imela nalogo kontrolirati in voditi preiskavo proti uradnikom, ki bodo obdolženi koruptnih dejanj.
Pravosodno ministrstvo je že izdelalo obtožbo proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviću m prometnemu ministru dr. Velizarju J a nk o v i ć u. Proti nekaterim ostalim ministrom Pašičevega kabineta se naknadno vloži obtožnica.
Zmaga Slovencev v Kočevju.
Kočevje slovensko mesto.
Izdajstvo NSS.
Občinske volitve v Kočetju 7. t. m. so potrdile izid zadnjega ljudskega štetja, da je namreč Kočevje slovensko in ne nemško mesto. Nemštvo. katero sta vzgojila v zadnji generaciji šulferain in Siidmarka. je le še kopneča manjšina. Izid je sledeči: vezane NRS. JDS in SLS 284 glasov in 14 mandatov od 25, slovenska malkontentska, protežirana od Nemcev, zlasti od dekana Erkerja. 60 glasov in 2 mandata. Nemci 194 glasov in 9 mandatov. JDS in NRS sta vložili skupno listo ter dobili 140 glasov in 7 mandatov, SLS 144 glasov in 7 mandatov ter sta se obe listi vezali. Njuna fronta ''ma absolutno večino in še en mandat čez. Nemška manjšina je sijajen in Časten ponuđen ji kompromis odklonila ter zahtevala volilni boj. ker je računila na absolutno veČino mandatov. Doživela je strahovit poraz, ki se bo pa pokazal šele v posledicah, ker slovensko volilstvo odklanja sedaj vsak kompromis z Nemci. Sijajno se je držalo slovensko delavstvo, zlasti ono Trboveljske premogokopr.e družbe, pa tudi iz številnih industrijskih podjetij, ki je skoro soglasno glasovalo za narodne Hste. Pečat izdajalstva pa si je pritis-
Pre izbruhom splošne stavke.
družile £e druge panoge industrij m delavstva ter fe velika opasnost, da ne izbruhne splošna sta\l-ij v Avstriji.
Strokovna komisija je bila sklicana na izredno sejo, da razpravlja o kovinarski stavki.
Za danes je elhcana glavna seja 7i eze kovinskih podjetnikov in bodo jutri podjetniki stavili strokovni komisiji svoje predloge.
nila na čelo tamkajšnja umirajoča NSS: samo da bi zmeui:i slovenske vrste, i* z nekimi sodno kvalificiranimi indi\ i-duji ter le s pomočio Nemcev vlo/ila posebno mafleontentsko listo z nosilcem, zagrizenim Nemcem, skalila slovenske vrste ter dala Nemcem en mandat s slovenskimi glasovi. Te izdajalce slovenskih interesov v Kočevju moramo pribiti javno. To so: železničarji Ličen in T\vrdv Bogomir, brez-poklicneža neki Josip Seško in neki Viktor Medved. Ti ljudje so se sami izločili iz slovenske družbe. Čast in hvala preostalemu slovenskemu voUl-stvu, zlasti delavstvu, ki je s svojo vztrajnostjo in narodno disciplino doseglo tako sijajno zmago slovenske stvari. Ako kje, mora veljati tu geslo: zvestoba za zvestobo!
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Trami 4/4, 4/5, 5/6, od 4—10 m. dolž. frs. meja 398—340, emeljni 35/79 I. II. III. frc. meja 680—710 deske III. 20, 25, 30. 35 mm frs. meja 530—555, testoni frco mejn 650— 695. hardonali frco meja 520—560, oglje Ta vilano frco meja 122.50—125.50, drva utiha bukova 1 m dolžine frco naklad, postaja 2 vag. 28. 29, 28.
Žitni trg
Pšenica domaća, frco Ljubi j. 375, PKenica bačka frco Bačka postaja 360. Pšenica sremska par. Ljublj. 390. oves bački frco Bačka postaja 270, oves sremski par. Ljubljana 310, koruza nova frco Bačka post. dupl. kasa za marc april 235. koruza nova frco Bačka post dupl. kasa za dec. jan. febr. 215. koruza nova v storžih frco Bnčka po. staja 110, ajda siva frco Ljublj. po vzorcu 300—340, laneno seme par. Ljub!j. t v^g. 675—690—690. ječmen frco Ljublj. po vzorcu 1 vag 390—395—395,
Ostalo blago.
Suhe gobe po kakovosti 4*—52. fižol rib. ničan frco Ljubljana 500. krompir frco naklad, postaja po vzorcu 120—130, jabolka obrana frco naklad, post. 1 vag. 140—1.^0 —140, seno Ta sladko prešano frco Ljubljana 75—SI, vino belo dol. štnj. hrv. po vzorcu frco naklad, postaja 710.
Rfekti 2y„ drž. rent. 117—122 Cel j. pos. 210. Ljubljanska kreditna 22". Merkantilna banka 118—122. Slavenska banka 91 S—92S Prva hrv. šted. 103—107 Strojne tov in liv. 150—164. Trbovelj, prem. 480—500, Združene papir. Vevče 123—130. Kom. za. dež. banke 90.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne P. septembra. Sprejeto ob 13,
Devize: Curiii 14.35—14.45, Praga 2.275—2.305, Ne\vyork 76^30—77.30, London 339.50—342.50, Milan 333.75— 336.75, Dunaj 0.10745—0.10945. Valute: dolar 75.50—76.50.
—0 Novosadska blagovna borza 8. septembra. Na produktnl borzi noti-rajo: Pšenica baška. 36 vag. 345—355; koruza 12 vag. 2S5—290: ječmen 5 vag. 345—350: oves 1 vag. 260; fižol 16 vag. 425—440; otrobi 1 vag. 195— 200. Tendenca neizpremenjena.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 9. sept. Današnja borza: Beograd 6.90, Praga 15.90. Newyork 533.50. London 23.63. Pariz 27.S5. Milan 23.20. Berlin 1.265. Dunaj 0.0075.
— Trst, 9. sept. Predborza: Beograd 29.725—29.80, London 101.80— 101.95, Pariz 119.75—120.25. Newyork 22.925—22.975, Curih 430—431.50. Dunaj 0.03IS—0.0321. Praga 6S.25~6S.75.
Efekti: 1% invest. pos. 1921. 63 —64, 2%<fc drž. renta za ratnu stetu 117— 118, Ljubljanska kreditna 220—240. Hrv. esk. banka 119—120, Kreditna banka Zgb. 122—123. Hipotek, banka 61—62, Jugobanka 110—113. Praštediona 915—917. Slavenska banka 105—106, Eksploatacija 110, Drava d. d. Osijek 330, šečerana 950—960 Isis d. d. 59—62. Nihag 95, Gutman 990—1025, Sia. veks 250, Slavonija 85—87, Strojne tov. 150 Trboveljska 500 Vevče 123, Centralna banka 32—33. i * -_.
rG^.as slovanske agrarne omladine v Ljubljani.
Slovanski gostje se klanjajo Prešernu.
V nedeljo 7. t. m. je bil naključen starostnim zborovanjem tri dni trajajoči kongres slovanske agrarne mladine. Rezultat dolgotrajnih posvetovanj je bil pred vsem ta, d& se je ustanovila Zveza »lovansfl agrarne mladine s sedežem v Pragi. Na ao» botnem zborovanju so UH sprejeti zadevni statuti ki je bil izvoljen odbor Zveze. — Drug razveseljiv uspeh je prinesel ta koti* gres v tem, da se je doseglo anatno zbliža* nje med agrarnimi Poljaki in Cehoslovaki, kakor tudi med Jngosloveni in Bolgari.
Kongresa so se udeleževale z vso inten* ZTvnoertjo in največjo marljrvoatjo nekatere vocHfeie osebnosti ČehoelovaSce. Poljske, Bolgarske in Rusije. Na kongresa so se udejstvovab poteg agrarne mladine bolgar* sld poHtlki bivši ministri Obov, Stojanov in Atanasov, dalje bivši bolgarski poslanik na našem dvoru Kosta Todorov. ki je bil že v soboto pozvan v važnih posfm v Beograd, zelo značilna so bila izvajanja čehoslova* ške<?a poljedelskega ministra dr. Milana Hodže na nedeljskem zborovanju, kakor tu* di govor ruskega prof. in velikega pob orni* ka slovanske ideje dr. Verguna, ki je preprfr dan, da se more doseči pravo in iskreno zbližan je vsega Slovanstva le na temeljih zdravega agrarizma.
V lepem Številu so bili na kongresu zastopani srbski zemljoradnikj, med drugimi so se udeleževali kongresa zemrjoradnišTci poslanci, tako Voja Lazić in Moskovrjević.
V zefeno okrasen! veliki dvoran! Narodnega doma te bilo v nedeljo 7. t. m. ia* kl i učno slavnostno zborovanje. Na nredsed* niškem odru sta bila kip Matije Oubca m slika fiolgar^keija kmečkega voditelja Stam* bolijskega. Slavnostnemu zborovanju so nrf* sostvovali zastopniki vlade in mestne obči* ne. Zborovanja se je udeležilo precejšnje Število okoTfčanskih kmetov m mladeničev.
Predsednik kongresa TomSč je otvoril zborovanje s kratkim govorom, posebno pozdravljajoč češkoslovaškega ooljedelske« ga ministra dr. Milana Hodžo, ki je v nede* Ijo ziutraj prispel v Ljubljano ter se takoj opoldne po končanem kongresu vrnil v Prago. Dr. Hodži so zborovalci priredili priđ srčne in tople ovacije. V imenu noljske agrarne mTadine 'ie položil delegat Platner venec pred kip Matije Oubca in čeŠkoslo* vaški delegat v ime Čehoslovakov venec pred sliko Stambolijskega.
Po končanih formalnostih, po prečrtan ju nekaterih brzojavk je imel med viharnimi manifestacijami minister dr. Hodža govor o ideji agrarizma. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo. Minister dr. Hodža je govoril v krasni srbohrvaščini o »agrarizmu in slovanstvua. Predavanje se baje priobči v posebni brošuri in si je govor pridržal posl. Ivan Puoelj, ki ga ni hotel dati na razpolago tisku, ki ni njemu naklonjen.
Zbor so za tem pozdravili bolgarski de* legat Zaharijev, bivši bolgarski minister Atanasov, izjavljajoč, da sloni bodočnost slovanskih narodov na zdravi ideji agra* rizma.
Govorili so dalje Čehoslovaški poslanec Marcha, predsednik poliske Kmetijske druž* Cermvnski m v ime Rusov Dolgopjatov. Zbor je vzel nato na znanje poročilo čeho* slovaškega delegata Vladimirja Husa ter je sprejel več resolucij.
Po končanem zborovanju se je okoli il.30 dopoldne sestavil na Bleiweisovi cesti slavnostni sprevod, na čelu katerega so vo* žili z zelenjem okrašeni kmečki vozovi in za tem vrste vseh delegatov. Sprevod je krenil po glavnih dostopnih ulicah pred Prešernov spomenik, kjer so udeležniki kongresa med sviranjem narodne himne »Hej Slovani« položili velik zelen venec pred Prešernov spomenik. — Sprevod je na* pravil lep vtis in na Marijinem trgu se je zbrala množica ljudi.
Govor Jure Koccta pred
Prešernovim spomenikom«
Hvala Vam, bratje, ki ste prišli daleč tam od valov Baltiškega morja, hvala Vam, ki ste prišli iz širnih planjav ruskih — domovine velikih mož —, hvala Vam, ki ste prišli iz mile, inučeniške krvi polne Bolgarske, iskrena hvala predvsem Vam, Lužiški Srbi, ti naš Benjamin, ki še danes ječiš pod nemškim jarmom in si raditega
deležen naše posebne ljubezni Hvala
tudi tebi množica, ki si prihitela tam od Vardarja in od Triglava, da izročiš svoja srca svojemu sinu Prešernu.
Saj je bH Prešeren mož plemenitega srca, globoke duše, mož, ki je v svoji ljubezni do bratskih slovanskih narodov   s   prepolnim srcem zapel: »Največ sveta otrokom sliši Slave!«
— Venec smo položili pred Prešerna.
Da, veliko, veliko slavnosti je že bilo, ki so prinesle lepe, krasne vence Prešernu. Bilo so lepe slavnosti, lepi venci, lepe besede, toda take slavnosti, kot je danes, Prešeren še ni videL Prvikrat v zgodovini slovanstva se klanjajo Prešernu, kmetskemu sinu
— kmetski sinovi — vseh slovanskih narodov. Bil je Prešeren kmetski sta. On je bfl tisti, ki je v svofi  pesmi   »O Vrba, srečna draga vas domača« povdaril, da je kmetski stan oni stan, ki napravi človeka srečnega in ne samo učenost, ne knjige, nego poštenost — in kmet je pošten. Zakaj? Zato, ker vsak dan govori z materjo zemljo, znoj mu teče iz utrujenega lica v sveže brazde, on dela in trpi od zore do mraka, da, od mraka do dne". V delu je torej poštenost in Človek, ki neprestano dela, je kmetski človek. V delu in poštenosti je soHd-nost in zdrava pamet. In kmet je soliden, kmet je oni, ki ima zdravo pamet in zato je upravičen izrek, ki pravi: »Kmet je  steber države«. Ako pa je on steber države, ako je on tisti zdravi studenec, iz katerega teče okrepčilna moč za celo drŽavo, ali nima potem on svete pravice, da ima tudi pri vodstvu drŽave odločilno besedo, on, brez katerega države sploh nebibilo. Če priznavajo vsi da drži kmet državo po konci zakaj ne priznavajo potem, da naj ta zdravi element ta zdrava moč tudi državo vodi. Nezdravih idej, diktature in terorja se od kmeta ni bati. on tega ne pozna. In zato smo danes tukaj, da si dajemo pogum, da se združimo in sklenemo v močno fronto, zato,   da si bomo sami rezali svoj kruh, ne zato, da bi ga trgali drugim stanovom — vsak  naj  ima. kar zasluži, toda tudi mi hočemo to, kar nam po božjih in človeških pravicah gre.
Bratje Slovani smo se skupaj zbrali, da najprej med seboj dosežemo svoj cilj in ko smo ga dosegli, hočemo iti ne z mečem, nego s palmovo vejico miru naproti ostalemu človeštvu, želeč mu srečo in mir. Pa tudi zastopniki mladine vseh Slovanov smo tukaj. Zastopniki vseslovan-s k e g a dijaštva smo. Kaj pravimo mi? Da smo mladi in ker smo mladi, moramo biti idealni in idealizem naš sloni na realnih tleh m ta realna tla so delo za narod, delo za človeštvo. Mi se zavedamo, da dolgujemo svojo izobrazbo žuljem naših očetov in mater, in mi hočemo poljubiti te žulje s tem, da se posvetimo delu za srečo in blagostanje naših kmetskih narodov. Težka bo ta pot, toda ustrašili se je ne bomo. Mogoče bomo zatirani kot so zatirani zastopniki naših apostolov, mučenikov Stambolijskega, Daskalo-va in Petkova, — toda v tolažbo naj nam bodo besede filozofa, ki pravi: »Stvar zatiranega je vedno sveta in čimbolj je zatirana, tembolj ji je odprta pot do zmage.« — Zato vstrajalmo, saj nas druži isto delo, iste težave, toda tudi isti cilj v naši složni bratski ljubezni!
Kakor se je Prešeren v svojem junaku Črtomirju odpovedal vsem upom, ki jih je gojil za svojo osebno srečo in šel oznanjevat evangelij svojim bratskim narodom, tako pojdimo tudi mi po poti Črtomirja oznanjevat evangelij božje ljubezni in bratstva med svoje slovanske brate. Ne bomo vpili z živeli klici nego delali bomo in naše delo bo samo molče klicalo:
^Živelo slovansko kmetstvo,
slovanski agrarizem — živelo človeštvo!
★ ★ ★ Po zborovanju   je sledil v restavraciji »Zvezda« slavnosten banket, na katerem so se izmenjale razne napitnice.
Minister n Hrvafsle. tozliE
— Zagreb, 9. septembra (Izv.) Današnji »Jutarnji list« prinaša iz krogov HRSS poročilo o zadnjih posvetovanjih v Pogradu in navaja, da so bila časopisna poročila o vstopu zastop-nisov HRSS v Davidovičevo vlado povsem netočna. Vstop dr. Mačka m Pre-davca ter prevzem neznatnih ministrstev za socijalno politiko in poljoprivredo ne bi odgovarjal razmerju sil v parlamentu. »Jutarnjemu listu« izjavlja vodstvo HRSS, da so te vesti popolnoma neistinite. Pač pa se je pokazala potreba, da so rudi Hrvati zastopani v sedanji vladi. Radi tega se je to vprašanje rešilo na ta način, da se v najkrajšem času kreira posebno mesto hrvatskega ministra brez listnice, ki bo v vladi zastopal interese hrvatskih pokrajin. Vprašanje, ali bodi novi minister parlamentarec, se ni še rešilo. Tudi oseba za to mesto še ni določena. V soboto 13. sept. se sestane Hrvatsko narodno zastopstvo, ki bo o teh vprašanjih definitivno razpravljalo.
Pollfinfle vesti.
— Občinske voHtve v Sodražicl. V Sodražici so bile včeraj občinske volitve, ki so pokazale odličen napredek naprednih glasov. Od zadnjih skupščinskih volitev so napredovah za 63 glasov. Klerikalci so imeli dve listi. Volilna agitacija je bila izredno živahna, posebno na klerikalni strani. Župnik se je predvsem posluževal prižni-ce, na drugi strani pa je agitira! bivši župan Lavrenčič od osebe do osebe, zlasti pri onih, ki so kakorkoli odvisni. Župnik je odvzel nekaj omahljivcev, ki bi bili sicer volili z JDS iz podobčine Zamostič s pretvezo, da dobe župana, ako klerikalno volijo, no, sedaj naj izpolni svojo dano jim obljubo, ako more. JDS je dobila 153 glasov in 9 odbornikov, Lavrenčičevi klerikalci 99 g!a-sov in 5 odbornikov, župnScova lista 142 glasov in 8 odbornikov in po dob-čina Žigmarice 43 glasov, 3 odbornike. Slednji so volili brez razlike stranke. Najmočnejša stranka v odboru je torej napredna.
— Italijanski tisk zlasti v Primorju zelo rad uporablja v svojem boju proti jugoslovenskemu narodnemu gibanju podlo orožje sumničenja. Najnedolž-nejši čin tega ali onega narodnega moža se objavlja v taki zvezi in s takimi okoliščinami, da bi morala biti italijanska javnost slepa, ako bi po taki objavi ne kazala s prstom ni dotičnika, češ, glejte ga jugosloveskega irredentista, sovražnika Italije in italijanskega naroda, veleizdajalci. Tako se je zgodilo sedaj tudi poslancu dr. Josipu VVilfanu. Tržaška »Sera«, revolverski listič, ki — mimogrede povedano — v zadnjem času z neko posebno slastjo objavlja »Slovencevo« gonjo proti naprednemu življu v Sloveniji in RadieČve izpade proti narodnemu in državnemu edin-stvu Jugoslavije, je v svoji torkovi številki posnel po »Slovenskem Narodu« vest, da je dr. Wilfan z drugimi parla-
mentarci ki so se udeležili interparlamentarne konference v Bernu, odpotoval v Ženevo. Seveda pa je »Sera« zavila »Narodovo« vest po svoje. »Narod« je pisal, da so odpotovali parlamentarci v Ženevo »vsled izredne važnosti letošnjega zborovanja Društva narodov«, »Sera« pa je potvorila to besedilo, pišoč, da so parlamentarci odpotovali v Ženevo, da bodo prisostvovali izredno važnim sejam konference »Društva narodov«. VVilfanovega imena »Sera« v besedilu »brzojavki« niti imenovala ni, pač pa je vest objavila pod naslovom: »Wilfan v Ženevi.« »Pic-colo della Sera« je dan nato objavil isto potvorjeno besedilo vesti, navajajoč »Slovenski Narod«, toda pod naslovom »Wilfan v Ženevi?« in dodal: »Med temi (namreč parlamentarci) se baje nahaja vVflfan, vodja slovenske stranke v Trstu in poslanec v italijanskem parlamentu.« — Je pač res treba velik kup zlobe za tako »obveščanje javnosti*! Italijanski tisk je dobro vedel, da ste se zadnji dve seji interparlamentarne unije vršili v Ženevi. Saj je poročal o njiju. Objavil pa je vest o dr. VVilfanovem bivanju v Ženevi v tej obliki Ie zato, da bi prikazal voditelja primorskih Jugoslovenov kot hujskača, ki skuša tudi v Ženevi zastopnike drugih narodov hujskati proti Italiji A najlepše je to, da je dr. \Vilfan takoj po zaključenju sej interparlamentarne unije odpotoval iz Ženeve in je bi! v ponedeljek, torej dan pred objavo one vesti v »Seri« že v Trstu, kjer se nahaja tudi sedaj. Italijanski hipemacljo-nahsti pa seveda stiskajo pesti ob po-misH, da se vodja primorskih Jugoslovenov v tem trenutku v Ženevi plazi od hotela do hotela in kuje spletke pro-
= Kakšne kolovodje ima komunistično delavstvo. Bivši predsednik zavodnega od« bora tvrdke Mautner v Ribarpoli Jan Sra* mek je izstopil te komunistične stranke. — Izdal je letak, v katerem pripoveduje de* lavcem, da je komunistični vodja Hegr pre* jel od Mautnerjevih podjetij 50.000 Kč na« grade. Ta vsota se je Hegru izplačala zato. da ni bilo tvrdki treba izplačati delavcem novoletnih daril v znesku 2^.000 Kč. Tako in podobno delujejo komunistovski prvaki za zaslepljene delavske sloje.
Iz govora posl. dr, VVHfana,
Poslanec dr. VVilfan je imel, kakor znano, na interparlamentarni konferenci v Bernu 23. pr. m. govor, zade vajoČ manjšinski problem.     Iz govora posnemamo to-le:
Manjšinski problem je Izredno važen, je življensko vprašanje za mnoge narode, je vprašanje svetovnega miru. Ne bom tu igral obtožitelja in ne bom pozival z upornim pogumom; to dofgu-jem sebi in stvari, ki jo zastopam s skromnimi močmi, to dolgujem predvsem visokemu zboru, pred katerim stojim, ki gotovo ni poklican, da bi nastopal kot sodnik v posameznem manjšinskem problemu. Lahko naglašam z mirno vestjo, da me ne zapeljujeta ne upornost in ne obtožiteljska vloga, že zato, ker v slov. manjšini v Italiji ni iredentizma. Gotovo je to žrtev, ki io doprinašamo, ko smo odcepljeni od narodne celine, ki se je iz razdrobljenosti povzdignila od ujedinjene slobodne in nezavisne države. Slovani v Italiji smo vzeli to žrtev nase, smo jo morali vzeti, ne da bi nas bih vprašali Dolžnosti, ki nam jih ta žrtev nalaga,
hočemo lojalno izpolnjevati. Radi Slovanov v Italiji ne bo treba, da pride do mednarodnega konflikta. Nočemo nič drugega, nego da nam se v Italiji dobro godi. :>V Italiji«, to pomeni da sprejemamo obstoječe stanje brez pridržkov. Zahteva pa, da naj se nam v Italij »dobro godi«, je izraz želje, ki jo ima pravico gojiti vsak državljan v vsaki državi, naj pripada večini ali manjšini.
Da tukaj ne nastopam kot obtoži-telj, imam pa tudi poseben razlog, kar bi rad mimogrede omenil. Bilo bi to namreč očitno in žaljivo pomanjkanje obzirnosti nasproti državi, nasproti vladi, nasproti mojim parlamentarnim kolegom. Državnik, ki že dve leti vodi posle Italije s krepko roko, je zastopnike manjšin povabil k sebi in se hoče ž njimi pogovoriti o njihovih pritožbah in željah. Mislhn, pa. da ne zagrešim nobene indiskrecije, če samo dod am, ko nam se ponudi prilika tega pogovora, da pač ne bomo peh* nobenih hvalospevov.
Govorimo o manjšinah in si pri tem predstavljamo, kakor je pač človeško nagnenje, v precej primitivni obliki prosto številno razmerje. Dovolite mi. da se dotaknem italijanskega primera. Gre za narod 40 milijonov, kateremu je priključeno pol milijona Slovanov in četrt milijona Nemcev. Tu bi vsak takoj rekel: Saj to sta dve tako majhni manjšini, da kar izginjata; kako naj sploh moreta zahtevati, da bi se ž njima posebej ravnalo?
To stališče bi bilo pravilno, ko ne bi izhodišče bilo zgrešeno. Ne gre nam" reč za skupno življenje 40 milijonov na erri i pol milijona na drugi strani. V tem razmerju je podana več al! manj le statistična koeksistenca. V resnici izgleda čisto drugače, če ga motrimo v deželi sami, kjer živi manjšina, ne pa v širokem okvirju državnih mej. V tej prirodni geografski enoti, k! jo nemški jezik označuje z lepo besedo »Lan d« (dežela), ne živita večina in manjšina v razmerju 40 : 0.5, nego v Čisto drugačnem številnem razmerju, predvsem pa v razmerju sodeželanov, lri skupaj žhijo, skupaj delujejo. Tu ne more več biti merodajen mehanski kriterij, ki samo postavlja ogromno Število proti malemu številu, nego tu mora veljati človeški kriterji, ki upošteva skupno življenje ljudi, ki govorijo različne jezike, imajo različna Čustva, pa bivajo skupaj na ozkem ozemlju, ne številke, nego ljudje in 'sodeželani. ki se jim življenske razmere medsebojno dotikajo, prodirajo, prepletajo.
Da smo radi premembe državnih* mej vkfjučeni v drugo, in sicer nacionalno državo, iz tega je treba izvajati potrebne posledice. Katere je treba predvsem imeti v očeh? Treba je doumeti manjšinsko pravico kot kolektivno pravico, ki se ne tiče .samo posamezne fizične osebe in njene eksistence. Gre predvsem za pravico ohranitve in gojitve narodnosti kot kolektivne dobrine v zvezi z življenjem in delovanjem narodne celine brez ozira na državne meje. Samo tako pravico moremo sprejeti. Samo taka pravica zadostuje po mojem prepričanju današnjim nazorom o človeškem dostojanstvu in o pravici do slobode in do slo-bodnega udejstvovanja. (Odobravanje.)
Pravo
Schichtovo milo z znamko Jelen'
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst
pralnega mila. 3137/8 Pravo gamo z imenom „Schicht" in znamko „Jelen"!
****
Schid f
B. Grimshaw-G. Clavignv:
20
Sospodična kapetan.
Nekaj minut pozneje se je rak kuhal v svojem oklopu na žrjavici in zapuščenka je imela toplo, izborno in okrepčujočo večerjo. Poživljena od te izborne hrane je nalovila še več rakov, jih ubila in položila na breg, da jih vroče sobice že zjutraj posuši.
Nato se je ulegla spat.
Naslednje jutro je Vaflti napravila jadro Iz rjuhe, ki jo je bila odnesla s krova »Ikurangija«. Spletla je krepke vrvi iz niti paknske skorje In odrezala mlado drevo, da ga porabi za jambor.
Na dnu čolna ie našla majhen sod, ki ga je napolnila s sladko vodo, nabrala si Je še orehov in rakov, ki jih ie solnce posušilo v nekaj urah; slednjič je bilo vse pripravljeno za dolgo in nevarno potovanje. Sklenila je, da odpotuje naslednji dan ob zori.
Noč je bila prišla Vaditi je Čutila pogum in upanje v svojem srcu, toda utrujena je bila od tako težkega dela in zaspala je na dnu čolna, pokritega s plazečimi se rastlinami, ki so rastje iz razpoke v koralni skali
Neprestano je sanjala o »Ikurangiju«. Videla je. kako je ladja hitela proti pečinam, ker je vozila vsled pokvarjene karte po napačni poti Ve*.
ter je bočil njena bela jadra in brezštevilni somi so ji sledili pričakujoč uro osvete...
★  ★ ★
— Ne verjamem, da vas bi mogel kapetan Sakson sprejeti, je dejala usrrrfljenka rdečelasemu mornarju, ki je vprašal po njem. Bolan je, zelo bolan, in nikogar ne spozna.
Mož se je odkril in preplašeno vprašal:
— Ali bo umrl?
Usrniljertka je zmigala z ramami.
— Pogledati hočem, afi je že pokonci, je dejala. Čakajte na verandi; toda zelo se boto, da vas ne pustijo k njemu. Zdravnik mu je izrecno prepovedal vsak obisk.
— Poskusite vse, da ga vidim, je dejal mornar. To bi bik> dobro zanj: veselo novico mu prinašam,
— Res? Ah morda veste, kaj se ie zgodilo z
Van«?
Kot ves sve* v zalivu Suvi se je tudi usmi-Ijenka živo zanimala za strašno dekletovo usodo.
Saksonj je bil v bolnišnici že več tednov.
Ko je bil opazil, da je njegova hčerka izginila in da je zajedno zbežal »Ikurangi«, je jadral na otoke Fidži, blazen od jeze in obupa Prišel Je prosit za pomoč generalnega komisarja Tihega coeana, čeravno sam ni dobro vedei na kak način bi mu mogel zastopnik Nj. Veličanstva pomagati v tem žalostnem položaju. Toda predno je bil sto-
pa k temu visokemu uradniku, je moral v bolnišnico, katere ni več zapustil.
Več tednov že ves divji ležal na postelji. Govoril ni besede. Čutil je, kako so mu moči pešale. Glodala ga je jeza in bolest.
— Da, je dejal mornar, poročilo imam o njegovi hčerki Imenujem se Harrvs in sem mornar s »Sibile«. Čitajte tole. Ali mislite, da mu bo to napravilo veselje?
Pomolil ji je list tenkega papirja, na katerih so tiskani s strojem vsakdanji kablogramL To nadomešča v zalivu Suva časopise.
Usmiljenka je vzela papir in z zanimanjem čitala sledeče poročfto:
— Hčerka Edvarda Saks on a, posestnika jadrnice »Sibile«, se je slednjič vendar prikazala. Bali so se že za njeno usodo. Včeraj je dospela v Sydney na krovu parnika »Irene«, ki popravlja telegrafske kable. Ta ladja jo je pobrala 2. t m. Bila je sama v čolnu, dvesto milj daleč proč od vsake suhe zemlje, utrujena je bila radi slabega vremena in skoraj izčrpana od pomanjkanja hrane. Ko se K Je pa ladja približala, se je vendarle dvignila ta veselo govorila z onimi ki so ji bili prišli na pomoč. Izjavila je, da se počuti izborno in da bi če bi bilo treba, sama brez vsake pomoči dospela do najbližjih otokov.
Kot se je sumničilo, je bil dekle zapeljal kapetan Donahue na krovu »Ikurangija« in izpostavil io je na otoku Gobavcev triintrideset dni daleč
proč od Azije. Baje se je hotel na ta način maščevati za »gubo bisernega polja, za katerega posest je tekmoval s kapetanom »Sibile«. »Ikurangi« je menda odjadral v smeri proti Južni Ameriki. Saksonova hčerka pravi, da ga ne bodo nikoli več videli.
— O, je vzkliknila usmiljenka, tole bom pa takoj prečrtala kapetanu. To mu bo bolj pomagalo, kot vsa naša zdravila.
PETO POGLAVJE. Roža za ušesom.
Spet je b3 prišel vroči letni čas.
»Sfbila« se je gugala kot prazen sod na velikih okroglih valovih. V kabinah in na krovu je vse, kar je bilo premično, skakalo in ropotalo. Vse, kar je lahko padlo, je ležalo na tleh. V kuhinji je posoda razbijala ob steno, na kateri je bila obešena m vsako guganje je premikalo stole, mize in lesena vedra.
Veliko jadro, ki so ga bili razpeli, je kot cunja viselo do tal in pri guganju razbijalo ob jambor, kajti pihljala ni niti najmanjša sapica.
»Sibfla« se ni mogla ganiti z mesta, valovi so jo premetavali kot zamašek.
Na obzorju je bil Petkov otok videti kot mala modra roža, ki leži na kristalnem krožniku. Bilo pa je tako težko, ga doseči, kot najbolj oddaljeno luko v Pacifiku, kajti nič ni kazalo, da bi bilo kaj upanja, da se pojavi veter, napne jadra in požene »Sibilo« naprej jpp njenem potu,
Učiteljska imenovanja za Slovenijo.
Kralj je podpisal ukaz o Imenovanju šolskih upraviteljev In učiteljev na osnov-nih Šolah v S loven5 ji: Imenovani so za upravitelje t Ljubljani: Repov« Friderik na I., Poljak Janko na H... PrlatovSek Fran na IIL, škulj Fran na IV., Grčar ns barjan eki osnovni Soli. — Za stalne učitelje na deških osnovnih šolah v Ljubljani so Ima. novanl: Baje Makso na L, Silvester Fran na II., Lavrič Karel na IV., Flere Fran na
V, Recel Alojzij na V., Klavora Hinko na
VI. Benlč Mavrlcij na VL, Seršona Pavel na IIL, Polak-Krasorec Je imenovana za učiteljico na L dekliški šoli v LJubljani, Slatnar-Vičič na isti šoli za učiteljico na IIL dekliški šoli pa Trampuš Lucija, Kall-ger E. je postala suplentinja. Korbar Josipa, šolska upravit, v Ihanu,   Cenčič JuiiJ upravitelj v Kamniku, Rupnik Marija upraviteljica v Kamniku; Keržič Fran za upravitelja v Dobre pol j ah; Kal Iger Olga za uči teljico v Tržiču; Lampret Fort. za upravitelja v Borovnici; čuk Fran za upravitelja v Dolskem;  Benko Andrej za učitelja na Jezici;  Gostič Flor. za upravitelja v So-etrem; Lavrenčič Alojzija ln Munda Ivana za učiteljici v Sostrem, Likar EInSpiler za učit. v škocljanu pri Turjaku; Orel Ivana za učit. v Šmarju; Strekelj Ivan za upravitelja na Vrhniki; Zupančič Elizabeta za učit. v Mokronogu. Za šolske upravitelje so imenovani: Pečnlk Josip v Vel Dolini, Jurko Vid. v Dolu, Lebar Fran v Hrastniku, Lunder Hermina lstotam, Plavšek Robert v Trbovljah, Bučar Alojzij v Trbov-Ijah-Vode, Zavratnlk Ljudmila za učiteljlo lstotam, Lapornik Ana za upravlteljlco v Trbovljah, Mlselj Ana za učiteljico ▼ Dol. Logatcu, Vresec A vrel IJ za učit. v Gor. Lo gatcu, Sifrer Egidij za uprav, na Breznlcl, Krizman Emil za upravit, na Planini pri Semiču, Borštnik Srečko za učIL v Novem mestu, Jurjevčič   Marija za učit. v Celju, Novak Fran J a sa učit.   v St. Petro (Sav. dolina).
Za upravitelje so Imenoval: Canjko Avgust v Svetini, Vrečar Rajko v Žalcu, Golob Josip v Vuzenlcl, RosenSteln Ferd, t St. Petru pri Mariboru, Bregant Henr. v Hušah, MejovSek Radov. v Slivnici pri Mariboru, CernigoJ Slavko pri Sv. Križu pri Slatini, Sprader Ferd. v Beltincih. Ver-teS v Fokinclh.
Za učitelje t Lajtersbergu . Krčevini Je Imenovan LovSe Ivan, za učiteljico lstotam Ravnikar Antonija v Llmbušu za učit. Robič Ivana, Fabijan Terezija. Za uprav, v Ptuju Luknar Marija za učitelj. ▼ Studencih Predlkala-Drobnlč, čuček Josip za učitelj, v Poljčanah; Llpaj Vendel za npr. v Prosenjakovcih, Ločnik Amal in Logar Ana za učit. v Slov. Bistrici Pogrojc Alojzij za upr. ▼ Hajdini, šterk-Jurca za učit. lstotam, Sel Ivan za upravit v Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Gulln Milka In Mervlč Dora za učit. na okoliški Soli v Ptuju Maselj Josip za učit. v Rogaški Slatini; Blazlnšek za uprav. ▼ Zlblkl Zmrzllkar Ka rel za učit v Smartnem ob Paki Stresa FeL za učit v PrevalJah; Plnterlč za učit v Tvrkovi, Kokot Ferd., za uprav, pri Sv. Petru pod sv. Gorami; Kokot-Bradaška za učit lstotam.
Za šolska upr I vatel Ja sta Imenovana: Safarlč Fran pri Sv. Križu pri Ljutomeru; Burnik Marija Je Imenovana za učit na pomožni šoli v Mariboru; Petrovič Simon za uprav, pri Dev. Mar. v Polju, šket Marija za učit v Framu; Firm Štefan za uprav, t Hočah.
Za veroučltelja na gluhonemnid v Ljubljani Je Imenovan Viktor Sega.
Glasbeni vestnik.
OPERA
« Carska nevesta* zasluži vsled svojih glasbenih krasot svoje bogate dramatike m res prelepe opreme več zanimanja pri publiki, kakor jo je n. pr. tudi včerai pokazala. Iz nezadostnega obiska vidimo, da se ta takozvana »medsezijac ne izplača. Morda pa so tudi visoke cene prostorov krive pičlega p ose t a.
Predvsem moram podčrtal zopetni nastop ge, Thierrv-Kavčnikove po enoletnem odmoru. Njena Ljubaša Je bila včeraj mojstrska kreacija. Njen glas napolni gledališke prostore kakor gost, z glasbenimi valovi prenasičen zrak do zadnjega kotička. Pesem o starem ženinu, peta, kakor v črno zastrta, je zagrabila res srca, svoj višek pa le dosegla v drugem aktu. Da bi le Bo-melius prišel enkrat v prave roke. Njegova vloga je navzlic majhni obsežnosti zelo težavna in Izvedena premalo globoko premišljeno, ovira tudi Ljubaša Predstavljam si ga satansko šepetajočega fn na nio preže-čega, kot gladen volk. Petje njegovo se ml zdi postranska stvar. Zupana pa gledaš in poslušaš z velikim veseljem. Vsak ton, vsaka gesta premišljena. Dajte, za božjo voljo, možu priliko, da postane velik umetnik, vsađ tako velik morda, kot le Popov v svoji nedosežnl vlogi Grjaznega. Da bi on pel vrh vsega še slovenski, pa bi ga nosili na rokah. Ljudje, ne znajočl ruskega jezika, ne vedo, zakaj se pravzaprav v Carski nevesti gre, in to Je tudi izmed ovir ena, k! Je kriva,    da opera  nima zaželjenega uspeha. Rozumova je začela nekoliko Jasneje izgovarjati, vendar se valja po ustih različne vokale na vse mosroCe načine In s tem ovira  razumevanje  besedla. Večna škoda za prekrasno, bujno cvetočo melo diko Marfino!   Banovec Je srečen pevec, a Igri pa nI kos. V tretjem aktu n. pr. hodi vsakikrat za Zupanom,    ko   odhaja ta v stranske prostore in strmi nekaj časa v zaprta vrata. Ob koncu aik*ta se z Rozumovo prav očfvldno pripravljata na omedlevlco. PugelJ Je lesen igralec fn Se bolj lesen pevec. AH Ima uprava še kal takih? Izmed treh manjših ženskih vlog Je Petrovna v rokah Ropasove, četudi neznatna, vendar naj-boljša-KJe je g. upravitelj naše! Assejevo, sem radoveden. Smolenska pole slovenski vsaj tako, da Jo lahko poslušaš, ta pa samo usta odpre in pokvari vsako slovensko
besedo. Saj sedaj, morda bo pozneje bolj- j voljstvu; Salih LJubunčlc: Etika rađa; M. še. Pridobitev prvovrstna Assejeva za naš I Britvic: Dojmovi o srednjoj Skoli; Mlljen-oder nikakor ni. Zbori so bili vsi slabi, še | ko Vldovič: U srcu odvažnost u desnici
ženski. Plesanje v prvem aktu Je kaj boljšega! Orkester pod taktirko Balatke sicer siguren, a mestoma prešumen, brez pozornosti za finejšo izdelavo. Režija v rokah Bučarja prav dostojna, čemu pisan" na programu »dva odlična Jezdeca«, ki ju sploh ni? Oprema bogata in dela operi časti
—č.
V nedeljo zvečer se je t »Prodani nevesti« kot gost predstavil, žal s koro prazni hiši tenorist g. Jlrasek, ki je sedaj pel Janka kot gost a bo menda angažiran v našo opero stalno. G. Jirasek je sorodnik znanega češkega klavirskega pedagoga istega imena In je, po svojem nedeljskem prvem nastopu sodeč zelo muzi-kalen pevec, prijetnega, nekoliko zaprtega, bolj baritonskega tenorskega timbra, ki zmerne višave z lahkoto obvlada In katere, ga srednja lega je zlasti okrogla ln mehka. Pri značaju njegovega glasu Je nekoliko težko konstatirati ali je to Junaški ali lirski tenor. Zdi se mi, da Je v njem obeh elementov precej in da bo pripraven za obe stroki. SIcer pa je v operni literaturi dokaj takih partij, ki zahtevajo vsled svoje muzikalne dramatične vsebine tako dramatičen kot liričen, najbolj pa tedaj zvočno neodločen glas.. Sem spada n. pr. grof Luna (Trubadur), Tonlo (Bajazzo), Wolram (Tannhfiuser) Itd. G. Jlrasek Je tudi kolikor logoče to priprosti Jankovi vlogi dognati, .dokaj spreten igralec, vendar mu Je videti, da na odru ni Še prav domač. Zdi se, da bo za tenorske partije druge vrste prav vporabna moč. Partijo Marinke Je pela nova primadona Vanečkova, ki Je bila navzlic svoji polnosti živahna, Kecala je pel Zathev, Vaška Kovač.ki Je bil za to svojo najboljšo vlogo aplavdiran na odprtem odru. Esmaraldo prav dobro ga. Ribičeva Itd. Zbor m orkester tud? na mestu. V poslednjem Je občutno pomanjkanje godal. Predstavo Je vodil prav zadovoljivo g. Bala tka. č.
MARIJIN ORATORIJ.
Povodom Marijanskega kongresa je v nedeljo zvečer v stolni cerkvi priredilo glasbeno društvo »Ljubljana« s sodelova* njem stolnega organista prof. Premrla, opernega pevca g. Banovca pod vodstvom dr. Kimovca cerkveno glasben# svečanost v obliki koncerta.
Na programu so bile, izvzemši treh sa* j mostojnih orgelskih točk, izključno Marijine j pesmi pod skupnim naslovom Marijin ora* j torij. V 16. pesmih je pevski zbor »Liub* Ijane« pokazal razvoj slovenske Marijine pesmi od M. Kastelica do Kimovca in Pre* mrla preko Dolinarja,   Riharja, Hribarja, Gerbiča,   Hladnika,   Sattncrja, Forsterja, Schwaba. Hochreiterja, MHnar*Cigaleta in Klemenčiča. Vsekakor je bil program na* vzlic spretni hitrosti izvajanja predolg, pred vsem pa preenoličcn za povprečnega poslu*
snaga; Ivo Luetić: Prirod jene sklonosti i uzgoj; MilJenko Vldovič: Bračna sreča; Josip Geiser: Mnogostrano razvijanje interesa i maSte djece u prirodi; Miljenko Vidovič: škola za odrasle; Emil Petrovič: Besmrtni život; Alols Stuđnička: Put do obiteljske sreče i društvenog blagostanja; Dr. Jore Turič: Nacrt zakona o Školama za preobražavanje naroda; Jovan Udicki: Deca v 6lužbi narodnog prosvečlvanja; Prof. Mirko Jurkovič, Ante Lesič, Ild Bogdanov, (dr. Josip Ljubic), Stevan Pataki, Matej VlciČ, dr. Teodor Petkovič, Dušan Vujnovlč i Josipa RadoševiČ: Moral I društvo. Pregled. — Uredništvo i uprava Sarajevo, Skerllčeva ulica 7. Godišnja pretplata Din 60.
julijska Krajina.
— Za notarja v Idriji Je imenovan Goričan dr. Josip Grusovin.
— Z Goriškega. Pevsko društvo »Hn. belj« v Ajdovščini Je hotelo napraviti Izlet Oblast Je rekla, da sme na izlet skupno samo 30 ljudlj, ki pa ne smejo zapeti nobene pesmi in predsednik je odgovoren za to. Seveda se Izlet nI vršil. Na Kolku nad Šturijami Je imela biti 31. avgusta običajna maša. Prišlo bi bilo do 2000 ljudL Oblast je mašo sicer dovolila, ali župnik bi moral prevzeti odgovornost, da ne bo nobenega petja, župnik seveda ni mogel prevzeti take odgovornosti. Petja se silno boje ln v vsaki pesmi vidijo protldržavno nevarnost — Pri župniku Rejcu v Sv. Križu na Vipavskem so Izvršili orožniki hišno preiskavo. Pobrali so nekaj razglednic hI nekaj neznatnih papirjev. Na vprašanje, zakaj se vrši preiskava, nI hotela oblast dati nikakega odgovora. — Poslanec Besednjak je podal na ministrstvo Interpelacijo proti krivičnim davkom.
— V deškem semenišču v Gorici se Ima baje, kakor poroča »Voće dl Gorlzia«, otvoriti privatno gimnazijo, katero označuje Ust za slovensko; ravnatelj bi bil prof. Znlderšič. Da bo gimnaziji v velikem deškem semenišču v ulici Dresovi, o tem se je govorilo Ze pred vojno. Italijanski list protestira proti otvoritvi.
— Slovenskega dijaštva v Italiji Je okoli 200 akademikov In 850 srednješolcev. Število slednjih rapidno pada.
— Smrtne nesreče. V Skedenjsklh plavžih pri Trstu se je ponesrečil 24 letni delavec Alojzij Germek. Ko je hotel pre-
{ koračitl železniški tir, ga je pograbila lokomotiva In vrgla ob tla. Umrl Je v bolnišnici. Na južnem kolodvoru v Trstu se je ponesrečil železničar 33 letni Fostmat Fa-scistl. Pričel je med dva vagona, ki sta mu zmastila prsi.
— Pod vlak se Je vrgel na železniški progi nad Čedašem neki neznan mlad človek. Truplo Je bilo strašno razm*^arj?no.
Zemske   ostanke   Ivana Maniacco,
Sokolstvo.
šalca, ki ni umel slediti naraščajočemu glas* j   —   ,_ . .   .    , ., _ ,
, .       , • t>    i •   i_ ' Goričana,   ki Je bil ustreljen v Radgoni,
benemu razvoju podanih pesmi. Pevski zbor i ,  , x ... .   ,. '
T . ,,. •        ^ i.   • •       , kakor smo že poročali, so pnpeliall pred
»Ljubilane« ni mnogobroien. a je pod vesco ,    „„ . „ , _ „   . _ .  .   ...     , ,.
t    j   v. i      *      _AJ      . , !  par dnevi v Gorico. Pogreb je bil zelo vett.
roko dr. Kimovca pokazal spoštovanja vred*     -„ + _   ->     ...      .      . , ,
%.. • ' časten. Republikanska stranka fe »ialet)ila
ne vrline. Njegova deklamacija je vzorna, ;       _ .      .     „    .    . ,
.. .     J S  ...     ....     J    \ .'!  po mestu svoje pojasnilo, da drage stranke
ritmična m prelodicna linija neraztrgana in i ,      „   , .      .    M ,
, t\    .... . ,        . „ . I  nimajo  nikake  pravice  do  Maniacc«, k«-r
logično razvita. Ni pa mi bilo všeč preostro
deklamiranje, n. pr. tam, kjer so pesmi na* j
menjene široki ljudski masi, ki    s svojim i
ravnim petjem v cerkvi ali na planem tako 1
mogočno vpliva na poslušalca.   To   bi bile
morebiti pesmi Kasteličeve,   katerih dr':go • »Ave, presvetla Marija« je za svojo   dobo ; (Kastelic 1678) Hubad premehko harmoni* ; ziral, dalje zares prav romarska Dolinarjeva , »Za Bogom« itd. Riharja s šegetajočo veselo melodiko in plavajočimi srednjimi glasovi prav rad poslušaš,   v Forsterjevi »Kraljici ■ angelski« je g. Kimovec pokazal izreden ritmični polet, v Schwabovi »Zdravi Mariji« \ se je morda preveč naslonil na Hubada, ze* j lo je ugajala Hochreiterjeva »Smeji se maj«, kaj zanimivi in izredno lepi sta Kimovčeva : »Večerni zvon«   in Premrlova »Z glasnim ! šumom s kora«.   Zbor je glasovno lepo uravnana nima pa žal fundamentalnih basov, tudi tenorjev je premalo. G. Banovca sem povsod čul iz drugih. On je v prvi vrsti so* i list, kar je   lepo   pokazal   v   Schwahovi I »Zdrava Marija«, Gerbičevi »Devici Mariji
on je bil republikanec, ki Je umrl za Itsll-jo In svobodo, kateri dve besedi sta bili zadnji, prodno so ga ubili avstrijski ?froM.
— Občini Bovec je po sklepu pokrajin skega upravnega odbora v Komnu dovoljena nabava zemljišč za vodovod in napajalnike.
— V Zagorju na Krasu je umrl mladi Fran Vadnjal žrtev vojne. Strupeni plini so mu vzeli vid. Pokojnik Je bil eden najboljših mladeničev, zato pa je prihitela k njegovemu pogrebu vsa domača in okoliška mladina.
— V Trstu pr? Sv. Ani so pokopali (L sept zemske ostanke gospe Ane Dobida, ki Je preminula lani na Dobravi pri Bledu pa želela počivati kraj svojega moža v Trstu. Pokojnica je bila dobrotnica »Dijaške Matice«. Gospa Ana Dobida je bila rojena v Celju, večji del svojega Življenja pa Je prebila v Trstu.
— Iz blagajne tvrdke Marija Pagana v ulici Valdlrlvo v Trstu Je Izginilo okoli
-   .   m. m   'j  .         .           ,   ,     . J, 1 50.000 lir. Prokurator tvrdke Rudolf Kravs
v čast« itd., a v zboru plava nad drugimi t *e    b     ..                                   x ^btd
glasovi. Ženski glasovi so prijetni, prožni in 1
teko gladko. 2e davno imajo drugod pevske
zbore, ki goje izključno cerkveno, nabožno
glasbo. Saj je tako bogata in visoko u met*
niška, kakor nobena druga ne.   Morda je ; T.T, ,.. ... .,.  y     ,       »       ,     ,   , , ,
ravna .Ljubljana, pri nas poklicana za to ! l°J'ČJlllf^ l^tl^i.^?^1-" "°
visoko, sicer zelo iefavno. a nmetnisko tako i !!                * 5° Fablettl-
*    i____a       c , .    . .so sedaj aretirali v Trstu.
hvaležno nalogo. S svojim ruskim koncer*
tom in ravnokar je dokazala, da bi zamogla I — Smrt Vf'3 ŽeilC.    V nedeljo je
— Skrival se Je po Trstu 33 letni Re-
• čan Marijan Fablletti, osumljen tatvine, j Izvršene v banki dl Slcllla lansko leto. De-
• vet milijonov je bilo ukradenih. Nekaj ta-
biti kos tej vzvišeni nalogi. G. Premrla do* znamo kot orgelskega virtuoza, ki je s tre# mi točkami tudi sedaj pokazal vse svoje len. —č.
Če bi v stolnici ne bilo toliko nemirnega drenja (niti do svojega sedeža se nisem mogel preriti), bil bi ta glasbeni večer res zelo prijeten in poučen užitek. Morda bi koncert kazilo o*» praski ponoviti, saj je moral biti njegov materijalni efekt kolesa* len. C.
umrla v Gorici gospa Jožefa Gabr-§ č e k o v a, mati Andreja GabrSčeka in odvetnika dr. Frana Gabrščeka. Doživela je visoko starost, 9. novembra bi bila dosegla 82. leto. Pokojnica je bila svoj čas spretna trgovka v Koba.idu in je s svojo lastno previdnostjo vzgojila svoja dva sina, ki sta oba zr.ar.a
narodna delavca in ima zlasti starejši J Andrej velik delež na Politični in kul-—• Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub- i turni    zgodovini    goriških Slovencev. Ijanl. V sredo, dne 10. tm. ob 20. sestanek • Gabrščekova mati je bila dobra, varč-vsega zbora. Pričakuje   se   polnoštevllna | na gospodhra in odlično zavedna, in-
udeležba. — Odbor.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo ob polosmlh zvečer sttupna vaja (ne v torek) .
Prosveta.
— Uzgajatelj. Izišao Je novi broj Uzgajatelja, časopisa za moralno poboljšanje društva (august 1 september 1924. broj 8 1 9.) sa ovim sadržajem: Miljenko Vldovič: Naša aneta: Josip Boko: Misao svijeta; Miljenko Vidovič: Ljudi I Čeljad; Salih LiJubunČIĆ: Urođjenl darovi 1 uzgoj; Dr. Ivo JelavIČ: U doba revolucljonarne pošasti; Stevo 2akula: Domačičke Škole; Miljenko Vidovič: Evropska kultura; Emil Petrov-ć- Problem života; Josip Boko: Religije prema moralnoj evoluciji; Stjepko Ilijič: Idealizem 1 realizam u umjetničkom stvaranju; Emil Petrovič: Dialog o zado.
teligentna slovenska žena. čitala je zelo rada liste in imela čudovit spomin; vedela je še sedaj, kaj le bilo v podlistku »Naroda« pred 40 leti. Neizmerno se je veselila slovenskega napredovanja na Goriškem in trpela je pod zadnjimi usodnimi udarci. S pravo materinsko udanostjo je ljubila oba sina in vso družino, katera seda- žaluje ob njeni rak vi. Pogreb Je danes. Bodi ohranjen vrli ženi časten spomin, preostalim naše sožalje.
Pisemski papir
v mapah in Skatfjah po znižani ceni nudi Narodna knjigarna,
Prešernova ul-ca 7
— Sokol na Viču, priredi v soboto 13, septembra ti. ob 8. zvečer v Sokolskem domu proslavo 15 letnice obstoja Sokola na Viču. Na spored Je telov. akademija, deklamacije, dramatični prizor, koncertne točke Itd. Vabimo Sokolstvo in nJemu naklonjeno občinstvo h številni udeležbL — Zdravo!
Sport.
TEKME ZA NOGOMETNO PRVENSTVO V DRŽAVI:
V nedeljo 7. sept. so se začele po naši , državi finalne tekme za nogometno prven- j Bvto Jugoslavije, pri katerih so sodelovali j poedini podsavezni prvaki. V LJubljani sta ! se sestala SK. Ilirija in sarajevski šačk. . Tekma je privabila številno občinstvo (do 1300), ki Jfc z veliko napetostjo sledilo dvo- 1 boju skoro enakovrednih moštev. Na Ilirski strani se Je odlikovala borbenost vztraj-I nost ter zopet enkrat z Vldmajerjem na čelu stara prodornost, dočim šašk ni mogel i briljirati z izkazanimi vrlinami ln je zma-j gal samo s tempo, ki ga je držal do kraja. Ilirija Je po prvem polčasu onemogla ln proti koncu odpovedala. Domače moštvo Je v obrambi in v halflh Izvršilo veliko ob-rambnega dela ln moramo vse igralce pohvaliti radi njihove Izredno uapešne ter tehnično dovršene Igre. BekovskI par Je branil odlično In Je danes najboljši v Sloveniji. Enako predstavljajo halfl zaokroženo enoto, ki jo Je težko najti drugo, enakovredno. Slab Je bil napad. Nič več stare, priznane kombinacije, ki bi bila šašku z lahkoto prisodila pol ducata efektov. Napadalci so se lovili na desno ln levo ln le Vldmajer je semintja zanetil ogenj ln ustvarjal nevarne pozoelje za šaškova vrata. Dvakrat Je tudi izredno lepo ustrelil žal brez plasmaja na goal. Briljiral je tudi Pevalek. Pr! šašku se Je videla rutina dunajskega Goetza in simmerinška šola. Ne Ugaja nam. Igralci prenašajo žogo v pol- i visokih lokih preko nasprotnikov ln ne po. znajo prizemne igre. Odtod raztrgan napad ter solitične akcije. Ta sitem Igre Je zelo nevaren, gojiti ga pa morajo pravi nogo-metu! virtuozi, ako hočemo, da je kaj prida. Za povprečne Igralce pa nI. Tu Je ne_ primerno boljši prizemni, kratkopasnl sistem, ki ga je mnogo težje odbijati. Ilirija v prvem polčasu boljša pri startu na žogo Je z lahkoto raztrgala šaškove napade in preprečevala poluvisoke, zračno napeljane akcije gostov. Izkazala sta se oba vratarja. Igra se je začela v divjem tempu. Ilirija napada vzdržema in ustvarja sliko stroge premoči do polčasa. Iz lepe kombinacije na levi strani ter po Idealnem pasu levega krila zabije Vidmajer vodeči goal neubranljivo v kot. šašk se deprimira. Ilirija pritiska. Sodnik odganja z offisldl domačine od šaškovih vrat. Napad Sarajevčanov se znajde pred ilirskimi vrati in v seruma-gu vidi sodnik dvomljivo roko ki jo hitro diktira. Goetz Izravna. V drugem polčasu opazimo premoč gostov. Napad Ilirije od-pove na celi črti. Halfi In bekl so reoblože-nl šašk pritiska s karakterst'čno poluvlso-ko igro In prenaša v taki kombinaciji igro . pred Ilirijo. Sodnik skuša v tem oddelku j igre poboljšati utis svojega dela in žvižga nedolžne foule v korist Ilirije. Ne more pa j več popraviti krivic * z enajstmetrovko ter številne krivične offside na škodo domačega moštva. Rezultat bo naravno slabo od- ■ j jeknil v državi ln še enkrat oškodoval sloves našeg i nogometnega sporta. Nad jamo se, da bo nova razdelitev prvorazrednih klubov Slovenije ustvarila pogoje ostrejšega prvenstvenega tekmovanja ln s tem tudi športni napredek, da prihodnje leto bolj-Se odrežemo v finalnih tekmah za prvenstvo Jugoslavije.
KOLESARSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
Dukanovlč (Orao, Zagreb)  prvi, Kosmatln (Primorje, LJubljana) četrti. V nedeljo 7. septembra se Je na progi . Zagreb-LJubljana vršila letošnja dirka za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije, katere M se udeležili dirkači Jugoslavije, med te. j ml celokupna naša olimpijska vrsta z Du. kanovičem In Kosmatlnom na čelu. Z oz«r. I na Izredno formo, v kateri se nahaja Ko- 5 smatin. Je bilo jasno, da se bo glavni boj bil med njim In Zagrečanom Dukanovičem, ki Je tudi dirkač najodličnejših kvalitet. Dirka se Je vozila do 77 km v najlepšem redu. Vodil je kot običajno z Izredno vztrajnostjo Kosmatln, okolu njega pa ostali prvaki zagrebških kolesarskih društev Duka- J novic, TrubanJ in drugi. Zad za to skupino Je sledil avto s savezno komisijo. Pri 77 i kilometru pa se je dogodil incident, ki ga moramo s športnega stališča kar najener- i gičneje obsoditi.   Glasom opazovanja   sa. j veznih odbornikov se Je na tem mestu za- ; kadil v Kosmatina zagrebški dirkač Osreč- ' ki In ga podrl na tla. Kosmatln si je pri padcu poškodoval kolo In Je tudi zadob'1 j poškodbe. Medtem ko Je 8 minut poprav- i
f Na cilju je koncertlral oddelek vojaške godbe. Zbralo se Je precej občinstva, ki Je aklamiralo dirkače ter Jim prirejalo ovacije. Po končani dirki so se dirkači uvrstil] ▼ povorko ter odkorakali z godbo do Zvezde, kjer se Je vršil razhod. Popoldne so se v.intimnem krogu sestali zagrebški In .julijanski savezni tn podsavezni funkcijouarj: . ter dirkači ln njihovi prijatelji na sestanek. I na katerem so se razdelila darila. Podsavez { naj energično zahteva preiskavo inclde<. . ker Je sila neredne narave in se morajo enkrat za vselej skinltl z dnevnega reda. Tudi dirkači sami naj zavzamejo pošteno in moralno stališče ln naj spoštujejo nasproJ nlka ln naj konkurirajo pri dirkah za prvenstva ln idealizem Ln najplemenitejSi vzajemni dvoboj.
HAŠK PROTI REPREZENTANCI LNP.
V ponedeljek Je v režij! LNP sledila prijateljska tekma med šaškom ln ljubljansko reprezentanco LNP, ki je končala neodločno 1:1. Podsavezni kapetan Je sestavil svoje enajstorico po govorici ter na ta način postavil moštvo, ki Je igralo v celem mnogo boljše kot illrjansko prejšnji dan, ker je v obeh polčasih Izvajalo v premoč nad šaškom. Vendar bi mogel, da se ozira na resnično ln dokazano znanje poedinlh ljubljanskih Igralcev, z lahkoto setaviti tako moštvo, ki bi teplo Sarajevčane z veliko golsko diferenco. Ideja njegovega moštva jezopet slonela na Plešu kot centerforu. Plešova napadalna vrsta pa ne more naprej, ker Igralec kakor Ima 6voje posebne vrline, tako ne spada na to mesto. Nima premisleka ln ne zna voditi napada. Tudi v LJubljani se čitajo svetovni športni listi ter se tamkaj razvldijo tiste lastnosti, ki Jih mora Imeti Idealni centerfor: pregled Igre, volstvo (vodstvo!) napada ter skomblniranje takih prodornih pasov, da zveza steče in lahko strelja na gol. Pleš zna zajeti žogo ter jo bliskoma oddati na levo In desno, kjer meni ln računa, da se nahaja njegova zveza toda pri tem ne misli In ne špekulira nič ter nima pojma o kombinaciji na prodore. To zna v Sloveniji samo en Igralec,*kl je obenem najboljši tehnik In ki ga nI težko uganiti. Ce bi bil upošteval to resnico ter postavil pole^ Er. mana In Doberleta, na krila žargaja ln Vidmajerja bi bil ustvaril naravnost Idealno napadalno vrsto ln poizkusil sestavo moštva, ki bi bila nova, včerajšnja pa Je bila stara, na Plešu tolikanj polzkuSena napadlna vrsta, enakokrat Izjalovljena. Ilirski bekovskl par je dan porej dokazal, da Je prav dober ln tudi halfl so bili izborni, šlo je torej samo za napadalno vrsto. Toda o tem dovolj. Ta Igra Je poginoma Izpremenila obraz šaškove ga moštva Prejšnji dan nasilno prodirajoče ln opazno moštvo 6e je sesulo ln ni moglo naprej. Upehalo se Je do skrajnosti: v domačem reprezentačnem moštvu se Je uveljavila kombinacija in tehnika. Dasl v naglic! se. stavljeno se je Izredno dobro razumelo ln igralo požrtvovalno. Seve še dolgo nI zmoglo elana ilirjanskega moštva lz prejšnjega dne ter svojo moč baziralo le na znanju in tehniki. Zlasti se je odlikovala obramba (Pogačar In Birsa) ter halfl. V napadu obe krili izborni, zveza Doberlet odlična, Plefl dober ln delaven, toda premalo razborit za vodjo napada, kl mora producirati »luknje«, prodore ter nastavljati loge zvezam za strele skozi nasprotne halfe In beke. On je kombiniral na levo ln desno, to nI dovolj. V obeh polčasih Je bila reprezentanca v Izključni premoči. Gosti se Imajo zahvaliti samo sistemu napada reprezentance, ki je bil brezuspešen, da niso doživeli občuten poraz, šaškovo moštvo se nI vedlo korektno. Trema pred novimi, tehnično ln kombinatorično dobrim! reprezentančnimi Igralci jih Je ustvarila glasne in protestirali so proti vsem odločbam sodnika g. Bete-ta, ki Je imel težko nalogo. Igra Je bila rw lepa in užitka polna. Občinstvo, dasl manj kot v nedeljo, je prišlo na svoj račun.
Dunajske tekme: WAC:Wacker 1:1 (0:1), Slovan : Rudolf shugel 2:1 (1:1), FAC : Ostmark 2:1 (1:0).
Beogradske tekme: BSK : Jadran 1:1. Graškl turnir:   Sturm  : Hakoah 2:1, Kapfenberger SK. : GAK 1:1.
GRADJANSKI (ZAGREB) : HAJDUK (SPLIT) 3 : 3.
Prvi dan.
Z napetim zanimanjem pričakovana tekma za prvenstvo Jugoslavije med Grad-Jansklm In Hajdukom je končala neodločno 3:3, polčas 1:1. Tekma se Je morala podaljšati, bila pa je radi teme po pet-lh mitutah prekinjena. Gole so zatlll v 7 mL nuti BenčlČ za Hajduk, v 16 izenači PasL nek, nato znova prevzame vodstvo Hajduk. Prosti strel zabije Bonačlč. Kmalu Gčtz Izenači, nakar Radič doseže ponovno vodstvo za Hajduka. Tik pred koncem Mantlcr izenači.
DrugI dan. Težak poraz dosedanjega prvaka. Včeraj na praznik je bila odigrana nova tekma med Gradjan?klm In Hajdukom, ki je končala v razmerju 5:0. za Hajduka. Jugoslavija (Beograd)       Slavlja (Osijek)
5:0
ljal kolo, Je naravno vodilna skupina sdir Jala naprej In se s tem na ta način iznebila I    PROSLAVA 5LETNICE ISSK svojega naj opasne j šega konkurenta. Kljub j ]Vl_A.RIBORA temu pa Je Kosmatln  paslral Novomesto j ~*
komaj 1 min. za prvo skupino ter so Je i V nedeljo in ponedeljek so se v Ma-zdelo, da še doseže vodilno skupino In da 1 riboru vršile številne športne prireditve v se ho bil boj za prvo mesto med njim in '■ Proslavo 5-lermce tamošnjega vodilnega Dukanovičem. 2al pa Je od tod začutil po- ; ISSK Maribor. Pri proslavi so sodelovali Bkodbe, zadobljene pri padcu ln Je moral j atleti ljubljanskega Primorja, družine ha-vsled Izgube kllpsa hoditi klance in zao- I z^rie ljubljanske Ilirije in Atene, nadalje stajati, tako da je Dukanovlč brez konkurence odnesel prvenstvo kolesarskega sporta v Jugoslaviji za leto 1924 daleč pred ostalimi. V naslednjem podajamo rezultate komisije, ki pa nI obravnavala In trpošteva. protesta SK Primorje proti Incidentu, ki Je oropal njegovega člana poštenega dvoboja za najvišje priznanje jugoslovenskega kolesarstva. 1.) Dukanovlč (Sokol) 4.54.3. 2.) Truban (Orao) 5.06.30, 3.) Osrečkl (Sokol 5,06.30.2 4.) Kosmatin (Primorje 5.07. 5) Soštarko (Gradjanski) 5.20, 6.) Korsi-nek (Sokol) 5.28.21. 7.) Vlpoič (Orao) 6,31,15. 8.) Šolar (Ilirija) 6,36,42
I atleti mariborskih klubov, atleti -z Ptuja ln : nogometna moštva zagrebške Viktorije. Ra-j Pida in  Maribora.  »Tabor«  in »Mariborer Zeitung« sta proslavi    posvetila posebne I svečane priloge z lepimi splošno športnimi • prispevki. V nedeljo se je proslava otvo-j rila z nogometno tekmo med Zagrebško i Viktorijo In Rapidom, ki se Je zavT§|la z zmago  mariborskega  Rapida  (3:1). V ponedeljek  je sledil  dopoldne lahkoatletičnl i mCtlng s prav   zadovdliivimi   rezultati. V vseh tekih so odnesli prva   mesta atleti ; ljubljanskega Primorja,   takisto v skokih, i kjer Je postavil Perpar nov. rekord. Ob 11.
lopoldne je sledil stafetni tek skozi mesto,
za kar je zavladalo Po mariborskih ulicah, kjer so tekle štafete, Izredno veliko zanimanje občinstva. Na startu so bile štafete Primorja, Maribora, Raplda, Ptuja in Vojne akademije. Zrnato I« odnesla štafeta Primorja v krasnem teku in predajah tekačev Slaffniča, Koha, Bizjaka, JanSgaja, Oaraja, Starca, Perparja in Vajbla sto metrov pred drugo. Drugo mesto Je zasedel Maribor, treje Rapld. zadnje Vojna akademija. Štafeta Primorja si je priborila krasen, masivno srebrn pokal. Popoldne Je sledila tekma družin hazene Ilirije in Atene iz LJubljane, pri kateri Je zmagala Ilirija po krasni igri (3:1). Kot zaključna športna prireditev Je sledila nogometna tekma Ra-pid in Maribor, -kJ se Je Igrala v naj ostrejšem tempu in Je bila Izredno zanimiva ter polna športnih užitkov. Obe moštvi sta dosegli zelo visoko višino in bodo ljubljanski klub: prt predstoječih prvenstvenih tekmah imelj težko opravilo. Tekma Je ostala neodločna 1:1. Zvečer se Je v Grajski kleti vršil prijateljski sestanek, ki Je združil številne športnike fn sporhrlce v prijetji zabavi do pozne noči.
Finalna tekma za mladinski pokal LNP. V nedeljo se Je po odredbi LNP ponovila finalna tekma za mladinski pokal. Pri-
morje je nastopilo popolnoma Isto kot zadnjič, ns Ilirski strani pa se Je moštvo Izpopolnilo s novimi igralci. Moštvi  3t« se borili s veliko ambicijo. Igra Je bila l*pa in j zanimiva. Videli smo kombinacijo n deloma tudi prav zadavoljlvo tehniko. Moštvi j trenrata In pridno   vežbata.   Igrali so   v J ostrem tempu. Potek na splošno učinkovite j tekme Je motil le sodnik g. Fink, ki je Imel slab dan. Proti Primorju Je prisodil dva gola in s tem postavil zaključni rezuL tat 3:2 v korist ilirjanskega mofitva. Videl Je gol, ki je šel poleg stranske prečke, nadalje Je videl žogo v vratih, ki po vseh zakonih fizike nI mogla pasirati spodnje črte. Tekmi je prisostvovalo lepo število občinstva, med temi tudi moštvo   v Ljubljani igrajočega Saška.
Druge tekme.
ConcordlarGradjanskl   (Osijek) 3:2 Haik : Marsonlja (Brod) 5:0.
Gradec, 9 sept. Sturm-Hakoah : Stein-
amanger Atl. Klub 3:1. (2:1.)
— Dunaj, 9. septembra. V hntteldorf-skem   turnirju je   zmagal   Slmmerlng :
Sportklub 8:2, HakoahrRapM 7:3 (3:8) Amateure : Slmmerlng 3:2, Royal Socleted Ametenre 8:2 (8:0), Vlenna :MTK 6:4 (4:8).
Dnevne vesti.
V Ljubljani* dne 9. septembra 1924
Zagreb.
Tujec, ki poseti Zagreb in ne pozna naših političnih razmer, dobi nehote vtis, da je v prestolicl posebne države, kjer usmerja vse javno življenje neka pritajena sila, Čije vpliv raste od dne do dne. V soboto so tudi Zagrebčani praznovali prestolonaslednikov rojstni dan. Ce bi ne bilo vojaške parade na JelačiĆevem trgu in dveh, treh zastav na državnih poslopjih, bi nihče ne vedel, da je ta dan praznik. Zagreb se ni zmenil za prestolonaslednikov rojstni dan. Apatično, skoraj zlovoljno je zrl, kako so se pomikale po glavnih ulicah čete naše narodne vojske, molčal je, ko so se oglaSali zvoki državne himne, in ta molk je povedal več. nego vsako navdušenje. Zagreb je danes središče tistega zla, ki gloda na koreninah našega edinstva in koplje skupnemu življenju jugoslo-venskega naroda z neverjetno doslednostjo grob. Separatizem je pognal svoje korenine na Hrvatskem tako globoko, da jih bo težko izruvati. Po neštetih krizah smo dobili novo vlado, ki vsaj parlamentarno predstavlja sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, na drugi strani pa vidimo, da se plemenski antagonizem zlasti med Hrvati dan za dnem bolj širi. Zagreb je glasen memento našim državnikom, da je skrajni čas zajeziti to razdiralno silo, ki preti uničiti naš skupni dom.
Kakor Je šlo praznovanje prestolo-naslednikovega rojstnega dne docela neopazen o mimo Zagrebčanov, kakor je gledalo zagrebško občinstvo na našo narodno vojsko kot na neke okupacijske Čete, tako je sprejelo z nepopisnim oduševljenjem povorko hrvatskega Sokola, ki se je pomikala zvečer na kolodvor. Hrvatski Sokol Je nosilec separatizma na Hrvatskem. To je izrazito separatistična plemenska organizacija, ki zbira v svojih vrstah vse, kar sovraži Jugoslavijo. Tega dejstva voditelji hrvatskega Sokola tudi ne prikrivajo, (lovore celo, da je njihov namen paralizirati vse dosedanje prizadevanje glede narodnega in državnega edinstva ter zoperstaviti jugoslo-venski idejR močno falango hrvatskih separatistov. In po izjavi organizatorjev samih se priglašajo nov! člani v tako ogromnem številu, da je hrvatski Sokol že danes najmočnejša separatistična organizacija v državi
V soboto zvečer se Je odpeljal hrvatski Sokol v Crikvenico. Občinstvo ie spremljalo povorko, ki se je pomikala po glavnih ulicah na državni kolodvor, z nepopisnim oduševljenjem. V popolnem nasprotju z dopoldansko prireditvijo, ko so oficijelni zastopniki prisostvovali proslavi prestolonaslednik ove ga rojstnega dne, fe Zagreb sijajno manifestiral za idejo hrvatskega separatizma. Culi so se klici »Živela Hrvatska, živio Radić, živela republika,« in ko se je približala sokolska povorka palači na Akademskem trgu, kjer stanuje Stjepan Radić, je objel množico splošen entuztjazem. Separatizem je triumfiral. To je treba priznati čisto odkrito, da si bomo na jasnem, kako daleč je že država, kjer razdiralnih elementov nihče ne ovira v njihovem delu. Želeli bi samo, da Davido-viceva vlada pravočasno uvidi, kam vodi to razžiganje plemenskih strasti, in da ne zamudi trenotka, ko bo Še mogoče zajeziti ta veletok, ki Jo na Hrvatskem že tako močan, da z državno avtoriteto sploh več ne računa, ★  ★ ★
— Kraljev povratek v Beograd. Včeraj ob 14.30 popoldne sta prispela Ni. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija z vsem spremstvom in kraljevo gardo iz Topole v Beograd. Kakor zatrjujejo* ne ostane kralj dalje časa v Beogradu, marve. odpotuje na lov v Belje in nato v Didže, Tja prispe tudi kraljica Marija.
—■ Vredno posnemanja. Povodom 1. Marijanskega kongresa, ki je pokazal, kako silna in globoka je v slovenskem ljudstvu težnja za duhovnim preporodom človeške družbe in za preureditvijo socijalnega življenja po Čistih krščanskih idejah, je govoril tudi pravoslavni protoierej J a n k o v i Ć. Že dejstvo samo, da se je pravoslavni svečenik udeležil katoliške verske pri-riditve, dokazuje jasno, da pravoslavni del jugoslovenskega naroda ne odobrava verske nestrpnosti, ki je tudi mnogo. Če ne največ kriva, da v skupni državi ne moremo priti do mirnega sožitja ln da sovraži brat brata. V nasprotju z veČino naše duhovščine je prota Janković na praktičnem primeru pokazal, kako je treba razumeti Kristusove besede: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega se*>e.« Toleranca pravoslavne cerkve, ki je poslala svojega zastopnika, da manifestira na katoliškem kongresu za slogo in ljubezen med kristjani, je glasen memento naši duhovščini, naj sledi njenemu vzgledu in neha sovražiti Srbe, ker so pravoslavni. Slovensko ljudstvo se pa lahko prepriča, da pravoslavje prav Lic ne nasprotuje njegovemu verskemu čutu. Opetovani dokazi tolerantnosti, ki jih nu^i pravoslavna cerkev svoji karob*š!;i sestri, bi pač lahko vplivali na našo duhovščino, da tudi sama nekoliko spremeni svoje dosedanje sta-l^če napram pra* osla\ ju.
— Izvolitev krškega Župana. Po
poročilu iz Krškega je bil za tamošnjega župana izvoljen g. Joško P f e i f e r, dosedanji župan
— Sprejem akademikov v akademski kolegij v LjubUanl za leto 1924/25. Načelstvo Akademskega kolegija je v svoji zadnji seji reševalo došle prošnje za sprejem v kolegij. Načeloma so bfli sprejeti le oni akademiki, ki so zadostili vsem predpisanim pogojem glede izpitov in kolokvijev. Ker pa je ostalo v kolegiju še 30 nezasedenih mest se vrši 15. oktobra ponovna seja načelstva radi sprejema novih prosilcev. Sprejeti bodo zakasne- I H prosilci - abiturijenti in oni akademiki, ki so bili na zadnji seji odklonjeni, j ki pa naknadno predlože še pravočasno izpričevala tudi o zaostalih kolokvijih. V kolegij se morejo vseliti le oni akademiki, ki so o sprejemu obveščeni pismeno, ki so podpisali in ravnateljstvu vposlali »Izjavo« in ki se izkažejo
o vplačanem prvem obroku. Načelstvo rešuje Ie tiste prošnje, ki so spisane po tiskanem formularju. — Načelstvo Akademskega kolegija.
-t- Znamenje časa. Neznana roka si je dovolila v soboto ponoči šalo, ki pa ni šala, Če jo pogledamo z druge strani. Na mnogih ljubljanskih poslopjih je zapustila sledove svojih nočnih izletov v obliki hujskajočih napisov: »Doli SHS! Živela mladinska federacija! Odprite ječe!« itd. V Ljubljani so torej junaki, ki jim je Jugoslavija na potu, ki bi radi podrli nad glavo streho, da ostanejo sami in ljudstvo na dežju. Ti junaki bi radi odprli tudi ječe, da osvo-bode elemente, ki ne spadajo v Človeško družbo. Po mnenju teh gospodov bi kazalo odslej pošiljati vse tatove, ubijalce in druge zločince na letovišče, kjer bi jim dala družba posebno nagrado za dobro delo ter jih redila in negovala na svoje stroške. Tem nočnim junakom bi svetovali, naj si naroče seznam jetnikov v sovjetski Rusiji, kjer so pred leti tudi kričali: Odprite ječe! Ječe so tam komunisti sicer odprli, toda samo zato, da so jih prezračili in napolnili zopet do zadnjega kotička s političnimi nasprotniki. Ce mislijo pri nas na ta način odpirati ječe, se lepo zahvalimo za tako svobodo. Sicer pa upamo, da bo vlada, ki so ji namenjeni ti junaški nap;si, že dopovedala avtorjem da ima vsaka stvar svoje meje.
— Is državne službe. Imenovan je za uradnika pri finančni prokuraturl v LJubljani dr. Ivan K a v e c
— Vodstvo gremljaine iole v Ljubljani naznanja, da se vrSl vpisovanje za IL ta IIL razred v petek, dne 12. tm. od 2.—6 pop. v loll na Ledini (pritličje, levo.)
— Ne pilite in ne pošiljajte pisem v Rastjo, a kadar morate pisati, bodite jako previdni! Ta opomin je brzojavno sporočil iz Rige dopisnik »Timesov« svojemu listu in prosi, da bi ga ponatisnili vsi listi. Poli* ti ena policija v SSSR je zadnji čas poostrila kontrolo in cenzurira vsa pisma in dopisni* ce, ki prihajajo iz inozemstva. Ljudje, ki dobivajo večkrat inozemsko korespondenco, pridejo v »črne bukve« in so posebno nadzorovani.
— Zaradi podaljšanja ceste v Rožni dolnl Je bila v četrtek dopoldne komisija na licu mesta. PrlSel Je tudi Bentpeterskl župnik, ker Je travnik, po katerem bi se naj izpeljala Široka cesta, last Sentpeter-skega župnlSČa. Baje Je župnik po dolgem oklevanju dal svoje privoljenje. Saj pa bi bila tudi največja brezsrčnost, ako bi se Be nadalje pustilo prebivalce Rožne doline, ki so po večini prlstaSI župnikov** stranke, da brodijo pozimi Čez členke po ledeni brozgi. Škoda, da n! prlfila komisija en dan pozneje. Vsled močnih nalivov Je v petek zjutraj drla voda čez obe cesti. Na vsezgođaj so stopili ▼ akcijo rožnodolskl »brođarjl«. Paglavci namreč pridejo z ročnimi vozički ter za enotno tarifo pol dinarja prevažajo ljudi do mestne meje. TJpajmo, da bodo prihodnjega leta ti originalni prevozniki priSH ob zaslužek, ker se bo obenem z novo cesto tuđ! hrvađla zasilna kanalizacija. Na obeh straneh nove ceste nastane več staVblgc, za katera se reflektant! že sedaj oglaBajo. Na ta način se mesto raztegne tik do restavracije »Rožna dolina.*
— Radič In beli cviček, PrIJatel na-Sega Usta nam pISe: Z demagogom Radl-čem sem se seznanil na Bledu ob prlllkr vseslovanskega časnikarskega kongresa pred 22 leti. Od takrat se nI Stlplca prav nič Izpremenll glede trme, nadutosti In prepiri jI vos t! Dasl je bil med mlajšimi, brezpomembnimi novinarji, a pri banketu so bili odlični ruski, čeSkl, poljski itd. politiki vendar je hotel Imeti prvo besedo. Najprej se je vzdignil In napadel gostoljubne prijatelje, Češ da Je banket v Svabskem hotelu. Stvar mu Je pojasnil takratni ljub. ljanskl župan Ivan Hribar. Radič se je pomiril ln začel piti kranjski cviček. Bil Je uverjen, da Slovenci pravimo vinu sploh cviček. Ko Je pa videl, da si drugI gostje naročajo cekinasto ljutomersko vino, poklical Je natakarja ter zahteval — beli cviček. Ker mu je natakar smeje odgovoril, da belega Cvička nI, Je Stipko znova zrojil čeS da so natakarji sami Švabi, ki ga ne razumejo, kljub pojasnilom In vsestranskemu smehu Je Radič vstrajal v svoji trmi. Ta epizodfca dovolj Jasno označuje značaj voditelja hrvatskih kmečkih mas.
— Smrtna kosa. V Dolenjem Logatcu je umrla včeraj mati posestnika In lesnega trgovca g. Gregorja Trsarja, ga. Marija T r s a r, v visoki starosti 75 let Pokojnica Je bila znana daleč naokoli kot blaga žena, ki so jo vsi ljubili ln spoštovali. Pogreb bo jutri ob 16. pop. v Dol. Logatcu — V soboto 6. sept. Je v Vrhniki pri Ložu po dolgi In močni bolezni preminul g. Anton Zakrajšek, trgovec ln pos. lstotam. Blagi pokojnik Je spadal v prve vrste narodno čutečih mož v   tamošnjem okraju.
— V nedeljo Je umrl v starosti 84 let gosp. Andrej S p I n d 1 e r. tast gosp. prof. Lenarčiča. Pogreb se vrši danes v torek popoldne Iz Čopove ulice 21. Bodi Jim ohranjen blag spomin! Prizadetim rodbinam naSe Iskreno sožalje!
— Ameriški študenti za naše sirote. Studenti ameriške univerze v Orleansu so poslali našemu Rdečemu križu 44.000 Din, da jih razdeli med naše sirote.
— Žrtvi težke nesreče. Poročali smo o težki nesreči, ki je zadela 15 letno Marijo Mehle Iz Luč pri Litiji. Devojka je zaspala poleg kotla, v kateerm se je kuhala pre-Bičja hrana. Nenadoma se JI Je vnela obleka in bila Je takoj v plamenih. S težkimi opeklinami so Jo prepeljali v bolnico. Kakor nam sedaj javljajo je Mehletova 6. tm. podlegla poškodbam. Tudi triletna Frančiška Mehle, hčerka posestnika Iz Zagrad-ca, kl je nase zvrnila posodo s kropom, je 7. tm. podlegla strahovitim opeklinam. Pogreb obeh nesrečnih žrtev bo danes.
— POLICIJSKA KRONIKA. Ovadbe: tatvine 3, kaljenje nočnega miru 5, cestno pol. red 4, prekoračenje pol. ure 1, nedostojno vedenje 1, telesna poškodba 1, izgred 1. Aretacije: radi sumljivega obnašanja 1, pijanost 1, pretep 1, prepovedan povratek 1. — Vlomi. Dne 7. t. m. je bilo vlomljeno v trafiko Invalida Cirila Kranjca na Prulah. Vlornilci so odnesli večjo količino cigaret v vrednosti 333 D. Kranjc je zavarovan. — Dne 5. t m. je bilo vlomljeno v vrtno lopo centralnega šolskega vrta na Zeleni poti. Tatovi so odnesli in uničili različna semena v vrednosti 1000 D. — Tatvine: Posestniku Josipu Galovsku iz Loke je bila ukradena denarnica z 900 D.
— Iz stanovanja Marije Lipovž v Gosposki ul:ci št 10 je bila ukradena moška obleka, vredna 1500 Din.
— »Gonilni Jermen Orjak«I V Izložbi tvrdke »Elite« Ljubljana, Prešernova ulica vis a vis Kreditnega zavoda za trgovino In obrt je Izstavljen gonilni Jermen velikan, 800 mm širok, 12 mm debel, ca. 200 kg težak ter 19 m dolg. Istega je Izdelala svetovno znana domača jermenarna tvrđke Kari Pollak d. d. za industrijo usnja ln usnjatih izdelkov v LJubljani. Jer. men Je izdelan Is najfinejšega usnja za jermena, takozvanega »Speclal-usnJa«, katero Izdeluje tvrdka Pollak že preko 20 let ▼ svoji specijalni tovarni za podplate In jermena v Kranju. Interesantno na Jermenu Je to, da je bil raztegnjen na hydraa-lični raztegalnicl z težo 15.000 kg, ter da nI niti Jednega šiva na njem, temveč Je jermen le lepljen, z lepilom, katero tvrdka Pollak sama izdeluje. Jermen je naročen od tovarne za dušik d. d. Ruše ?n bc montiran um elektromotorju s 750 (PS) konj.
s kim i silami ln 490 turami na minuto, pri. klop I j en na kompresor z nateznim valjkom (Lenlxro:".e) ! Častno je za našo domaČo industrijo da more taka precizna in objed. nem ogromno velika jermena v tako kratkem roku in v tako Izborni kvaliteti naši industriji izgotoviti.«
— Kavarna Central vsaki dan koncert ruskega damskega orkestra.
— Opozorilo, Več tisoč parov (ostankov posameznih vzorcev) tovaren »Peko« se prodaja do vštetega 20. tm, po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta št. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
!z Celja.
— c Državna realna gimnazija v Celja. Z ozirom na odlok mestnega magistrata celjskega, da se otvori jo v mestu Celju vse šole šele s 1. oktobrom, se obveščajo starši, ki imajo svoje otroke na državni realni glm* naziji v Celju, da se vrši sprejemni izpit za nanovo vstopivše učence v L razred dne 12. septembra od S. do 12. ure in vpisovanje repetentov L razr. ter učencev II. do VIII. razreda dne 13. t. m. od 9. do 11. ure, kakor je bilo že javljeno po časopisih. Začetek rednega pouka na zavodu bo pravočasno razglašen-
— c Tržne cene v Celju. Govedina v mesnicah T. 75. IL 24. na trgu I. 25, IT. 22. Teletina 25—30, svinjina L 35—-40, II. 39. slanina I. 39, mast amerikanska 38, domaČa 42, šunka 45. prekajeno meso I. 45, II. 40. — Sadje: jabolka 3—7, hruške 4—10. breskve 15, orehi 10—11. grozdje 12—15. Mlevski Izdelki: moka »00« 6.60, »0« 6.60. »2* 620. »4« 5.60, turščna moka 3.90, turščni zdrob 3.90, na drobno pri kg 20 par več, Žito: pšenica 400, rž 355. ječmen 395, oves 360, turičica 340, fižol 500 do 600. Krma: sladko seno 50, kislo in sln-na 40. Krompir 1.25—1.50 Din.
—c Porota. Radi hudodelstva poneverbe se je Imel pred porotniki zagovarjati 26-letnI Anton šnutajf«, krojač v Trbovljah. Lokah. Imel bi se radi tega delikta zagovarjati Že pri lanskem ('eeemberskem porotnem zasedanju, bil pa je slučaj takrat nenadoma odgođen. Pokrajinski namestnik Hribar je leta 1923 tik pred volitvami izplačal lz fonda 300.000 Din, katero svoto je min. za soc. pol. dovolil zi prehrano pasivnih krajev v Sloveniji šnutajsu 75.000 Din kot državno posojilo za >TConzurnno društvo rudarjev«. šnutajs pa je okrog 170.000 kron tega denarja e svojimi tovariši Korenom, Bogvejem, Strmanom !n drugimi porabil v zasebne namene. Končno je bil aretiran. Zaplenili so pri njem Še 1S0 tisoč kron od zgoraj omenjene svote. Obtoženec priznava, da je dobil od pokrajinskega namestnika Hribarja 7^.000 Din sku-kaj s pismom, da je ta svota enoletno brezobrestno posojilo za radarsko konztmmo društvo, pravi pa, da je od vseea početka smatral ta izročeni mu denar za agltac'j-ski fond, katerega ne bo treba vrniti. Na vprašanje, zakaj se nI točno Informiral, če je bil takšnega mišljenja, pravi Šnutajs, da mu je Miha Koren pozneje Itak to potrdil. Koren mu je baje pripovedoval, kako mu je neki načelnik Novakovlč v finančnem ministrstvu dal potrdilo, da Je kon-sumno društvo večjo svoto (130.000 kron je bilo konfisciranih še pri Snutajsu) že vrnilo, čeravno Koren dejansko nI nič plačal. Rok za vrnitev posojila je potekel 1. marca 1924, a šnutajs. Koren in drugI so tega dne bili dolžni še vedno 144.000 kron, Z ozirom na ta novi šnutajsov zagovor, Je sodni dvor sklenil, da se razprava preloži ln da se zaslišijo nove priče med njimi bivši finančni minister dr. Stojadinovič. šnutajs je bil zopet odveden v zapore, ker teče proti njemu nova preiskava radi komunistične propagande. — 4. tm. se Je zagovarjal 47-letnl samski krojač radi raznih tatvin, katere Je izvrševal po farovžlh. Vdrl je na primer štirikrat v župnlšče v Podgorju, enkrat v Šoštanju, poleg tega pa Je vlomil in kradel tudi po drugih boljših hišah slovenjgraškega In šoštanjskega o-kraja. Obtoženec je priznal tatvine in bil obsojen na 6 let težke Ječe. — Istega dne se je radi hudodelstva ropa zagovarjal 23-letnl čevljar na DobernI Zagradlšnlk Ivan. Dne 4. Junija 1924 dopoldne se je Se-tala v zdraviliškem parku v Rimskih toplicah 60-letna Beti Gelb, katero je napadel jo vrgel na tla ter jI iztrgal ročno torbico z vsebino 17.000 kron, srebrno žepno uro ter naočnike. Po ropu Je pobegnil v bližnji gozd. Oropani denar Je nato zapravljal po raznih krajih. Obtoženi Zagradlšnlk si je tudi leta 1923 na Dobrni prldržal mu zaupani dve koži usnja ter tam napravil po gostilnah dolgove, katerih gotovo nI nameraval plačati. Zagradišnlk Je bil obsojen na 10 let težke ječe.
Iz Maribora.
— m Požar v Reč ju. V Četrtek ponoči je izbruhnil v Rečju na Štajerskem požar pri posestniku Lašiču. Ogenj je tekom par ur upepelil celo poslopje. Skoda je precejšnja in le deloma krita z zavarovalnino.
— m Požar v Gdtzovi pivovarni. V petek zveče^ je nastal v Gotzovi pinovarni vsled kratkega stika v oddelku trans'orma* torjev požar, ki bi lahko imel katastr >mTnc posledice Le ritn in energični pomoči g^sil* cev sc v z* hvrliti, da jc bila nevarnost od* vrnjena. V omcn;enem oddelku je bilo okoli 10 sodov olja. ki bi lahko eksplodirali, da jih niso cis-.Iei pravočasno odstranili. Ogenj je bil hitro p-^gašen. vendar znaša škoda približna 200 000 Din
—m Strela je treščila med hudo nevihto v poslopje posestnika Antoliča lz Ptuja. Gospodarsko poslopje in hlevi so bili takoj v plamenu. Zgorelo je Be*t prešičev, doČIm so ostalo živino rešili. Materijalna Skoda je zelo velika m je bilo poslopje zavarovano za majhno vsoto.
srečnega špirita. Zaslišanih je bilo 20 prič Ob sklepu lista je še trajalo zasliševanje prič.
Kongres angleških delavcev.
V Hullu se je otvoril 2. t. m. 56. delavski kongres. Na zborovanje je prišlo 750 delegatov angleških delavskih organizacij, ki zastopajo 4 in pol milijona včlanjenih delavcev. Predsedoval je Purcell, ki je pohvalil sedanjo delavsko angleško vlado radi velikega njenega prizadevanja v prilog delavstva. Samo malo preveč plašna je vlada, kar vzbuja posmeh v višjih razredih. V bodoče mora opustiti vsako bo-ječnost. Purcell odobrava rudi Dawe-sov načrt. Samo bremena se ne smejo natovor ti le nemškemu proletarijatu, marveč verižnikom, vojnim dobičkarjem in izkoriščevalcem. Tudi se ne sme zgoditi, da bi nemški delavec izgubil svoj osemumi delovni čas. Ben Fillet odklanja Dawesov načrt, Češ da je brez demokratičnega duha ln izdelan zgolj po interesih kapitalizma. N l kongres je došla tudi frakcija angleških komunistov, ki je Izjavila, da z doseda" njim delovanjem delavske vlade nikakor ne more biti zadovoljna. Nekateri so kričali, da Je to vlada renegatov, ki ne ?člti Interesov delavstva. Smilile, ki je precej spoštovan voditelj, je brarrl vlado in Davvesov načrt.
V nadaljnjem zborovanju so razpravljali o vprašanju moskovske Inter-nacijonale. Komunisti Pollirt je zastopal ustanovitev ene same Internacijo-nale, h kateri naj bi spadali delavci vsega sveta. Ako se ta cilj še ni dosegel, so krivi na tem francoski, belgijski in nemški delavci ne pa angleški in ruski.
Najvažnejši načrt predložen kongresu, zahteva med drugim enotno 44-urno tedensko delo, državno pokojnino za vse delavce, ki so dosegli 60. leto, kakor rudi za vdove z nedoletnlm! otrok!. Načrt obsega tudi odredbe glede nezaposlenosti, zavarovanja za slučaj bolezni In nezgod, stanovanja in srednjega Šolstva,
JNčivRfie vesti.
— Clrll-Met. podružnica ra Grobelno In okolico vabi vse prijatelje prekorlstnp Bol. družbe na Javno tombolo, ki se vr51 14. sept. na Orobelnem. Po tomboli plen. Šaljiva poŠta, hoj t konfeti, lel sreza na vse strani ugodna.
Darila.
— Darila. Uprava natega lista je prejela ra: »Učiteljski konvikt« Din 40 mi-ijenca pok. ravnatelja g. Jak. Dimnika, kl Jih Je daroval g. Alojzij Gorjup, ln za »Ju. goslovenskc Matico Din 127. kl so Jih nabrali organi fin. kontrole v Prevaljah ob priliki proslave fin. kontrole. — Srčna hvala.
Preiskušqna zdravila
največkrai
aspirinovc fablefe '®£*vet
se mnogokrat ponarejajo. Da sc ob-varujete pred ponarejenimi izddki. zahtevajte^ vedno le originalni zovoj "%of&" (ploščnati kartoni s 6 ali 20 tab.etami) z modro-belo-rd^čo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoje*
Poslano
V javnosti, osobito v Tržiču ln okolici, kro/.ijo vesti, da se je pri bodoči vili tvrdke C B. Mally v Tržiču podrla Škarpa, katero je zgradila stavbena tvrdka Viljem Trco. — Resnica je, da se je škarpa v dolžini 12 m podrla, netočna pa je vest, da je to zakrivila tvrdka Viljem Trco, Ljubljana, Gosposvet« ska cesta 10, podružnica Tržič. Da ne bo event. namenoma napačnega sumničenja moje tvrdke, moram javnosti pojasniti, da Škarpe nI zgradila stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10, po* družnica Tržič, temveč je bilo to delo po« verjeno stavbeni tvrdki profesor Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta samo štev. 12. Toliko v pojasnilo mnogih govoric in v znanje njihovim namenoma^raznašal* cem.
Poslano.
R. Treo.
.Moj bratranec Roman Treo Je za tvrdko Viljem Treo objavil v časopisih na skrajno nekolegilalnl In sovražni način o nekem dogodku pri neki stavbi v Tržiču z namenom meni Škodovati In zase napraviti reklamo. O tem naj Javnost sama sodi, za mene je pa stvar končana.
Ing. Rirdolf Treo. stavbenik LJubljana, Gosposvetska cesta št. 12. LJubljana, dne 9. sept. 1924.
IZPRED SODIŠČA*
—  Ljubljanska  porota.  Danes  dne  9. j tm. se je pričelo Jesensko porotno zaseda- j nje. Prvi je prišel na vrsto 24 letni posestnik v Slapah pri D. M. v Polju Franc J e-ž e k. kl je dne 20. maja ti. zaklal Ivana Po. rento, ranil pa Petra Snoja. Nasledki ne- I
») Za ta spis uredništvo ne odgovarji
BBPB^g^miUlgJMI1 i "I llllll i i
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: KALENTIH KOPITABU
XXXV. velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. -
Za Ptujem — Celje- Bila je prav srečna nisel vodstva naše obrambne šolske družbe, da je izbralo za 35. veliko skupščino Celje tj. tisto prijazno mestece ob bistri Savini, ki je bilo stoletja po nemčurskem nasilju razupito kot nemška trdnjava, kjer je par nemških privandrovcev s pomočjo brezznačajnih  poturic  gnjavilo samorasli floveneki  živelj na vse brutalne načine. Prireditev zadnjo nedeljo je bila vidno zadoščenje   vsem   tistim   narodnim bojevnikom in mučenikom, ki so zadnja desetletja neustrašeno  nastopali  in vztrajali na vročih celjskih tleh. Le za naš mlajši rod je treba osvežiti žalostne spomine, da more prav razumeti širši pomen nedeljskega slavlja v Celju. Do prevrata je celjska nern-škutarija s podporo Gradca, Dunaja in — Berlina preprečila vsako javno slovensko prireditev; ako pa so jo višje oblasti na temelju zakonov in po posredovanju slovanskih parlamentarcev vendar le morale dovoliti, so doživljali mirni gostje že takoj ob prihodu na celjskem kolodvoru krvave sprejeme. Med huronskim vpitjem in žvižganjem domače in za take dneve iz Gradca in Celovca poklicane nemške sodrge je na goste — ne oziraje se na dame In otroke — letelo kamenje in razni smradljivi predmeti, padale so gorjače in pokali revolverji. A vse to se je godilo ob asistenci celjske policije in magistratne gospode. Ako se je napadeni  Slovenec branil  ali samo protestiral, vlekli so ga takoj v zapore v spremstvu pijane nemčurske druhali. Po vsaki taki slavnosti so se nemčurji že maščevali nad slovenskimi  voditelji s tem, da so prišli na čelu policije razbijat šipe. Sploh   zaveden    Slovenec niti pri belem dnevu ni bil varen na celjskih ulicah, ako je govoril slovensko.
Človeku, ki je leta in leta preživel vse take strahote v Celju, a je po dolgih letih zadnjo nedeljo zopet prišel v Celje, se je zdelo, da sanja opojno omamljive sanje. Vse mesto v narodnih in državnih zastavah, dočim se nekoč ni smela niti na Narodnem domu pokazati naša trobojnica. Celo hiše nekaterih poštenih t. j. po rodu pravih Nemcev so imele trobojnice. Posebno ponosno je plapolala orjaška trobojnica z razvalin celjskega gradu, nekdanjega sedeža premogočnih celjskih grofov, prvih germanizatorjev in kolonizatorjev nemškega življa v Celju.
Sprejem na kolodvoru. Na okrašenem kolodvoru je bil ob prihodu jutršnjega vlaka z Zid. mostu slovesni sprejem, župan dr. Juro Hrašovec z občinskimi svetovalci, okrajni glavar vlad. svetnik dr. 2 u ž e k, načelniki skoraj vseh drž. zavodov, Sokol z deškimi in dekliškim naraščajem itd.
župan dr. Hrašovec je pozdravil skup. ščinarje, v prvi vrsti vodstvo C. M. D. z ognjevitim nagovorom. Govornik se je spominjal trpke preteklosti in srečne naše odrešitve za kar je tudi C. M. D. v izdatni meri prispevala. Zahvalil se je prvomestnik vlad. svetnik Andr. S e n e k o v ič.
Ob navdušenem vzklikanju in zvokih železniške godbe se je razvil pohod skozi mesto k Narodnemu domu. Z okenj vseh slovenskih hiš so obsipavale nežne roke sprevod s svežim cvetjem. Tako sprejema le brat brata, sestra sestro, ki se zopet snidejo na rodnih tleh po dolgih letih suženjstva. Vse te razkošno zasnovane ovacije pač ne morejo veljati, samo vodstvu naše šolske družbe, niti številnim gostom iz vseh krajev Slovenije, temveč so tile izraz radosti oproščenega duha, dokumenti hvaležnosti vsem, ki so pripomogli k srečni naši osvoboditvi, med katerimi činitelji Je Igrala D. C. M. zaslužno vlogo. Glavne zasluge za sijajno prireditev imate obe celjski C. M. podružnici, nadalje mestni magistrat ln vsa narodna ln kulturna društva. Povsod pa je stalo v ospredju rase vrlo narodno ženstvo.
Zunanji shod in glavna skupščina. Ob 9. uri dop. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma zaupni shod, ki je potekel v najlepši harmoniji. Začrtali 60 se važni cilji za bodoče delovanje družbe. Nekoliko pred 11. uro dop. je v veliki dvorani prvomestnik družbe otvorll veliko skupščino.
Prvomestnikov nagovor
je bil sijajen. Pozdravil je zborovalce in potem razvijal delovanje družbe. Sprejet je bil z viharnim odobravanjem. Posebej je Še pozdravil gg. celjskega mestnega župana dr. J. Hrašovca, okrajnega glavarja dr. Žužka, predsednika okr. sodišča dvor. svetnika dr. Kotnika, starosto štajerskih Slo. vencev dr. Jos. Serneca, ministra na razpoloženju dr. Kukovca, starosto celjskega Sokola dr. Hrašovca, predsednika »Gospo-svetskega Zvona« dr. Oblaka in druge. Posebno toplo se je spominjal 70-letnice gosp. župnika Vrhovnika, kateremu se je poslala brzojavna čestitka. (Zbor priobčimo jutri v celoti.)
Tajnikovo poročilo.
Družbeni tajnik inž. Janko Mačkov. B e k je podal obsežno, o naših šolskih in narodnih razmerah na mejah in v odtrganih delih neaše domovine temeljito pregledno poročilo, lz katerega povzemamo sledeče glavne mlsM:
»Ozemlje, kateremu mora naša Družba posvečati svojo pažnjo, ne leži vse Izven naših državnih granic. S paznlm očesom je treba zasledovati tudi razvoj manj. šlnjekega šolstva pri nas doma ter ga primerjati s stanjem šolstva v zagraničsii Jugoslaviji.
A) Manjiinjske iole v Sloveniji.
V ljubljanski m mariborski oblasti se Je L 1921 naštelo okroglo 15.000 Madžarov. TI Madžari so naseljeni ob vzhodni meji Prekmurja, največ v okolici D«l. Lendave. Madžari Imajo v Prekmurju 16 madžarskih šol s 35 razredi. Njihove šole so v sledečih krajih: čentlba, Dobrovnik, Dolina, Dol. Lendava, Dolga vas, Domanjšovci, Gaber-je, Genterovci, Gor. Lakoš, Hodoš, Kapca, Motvarjevci, Peteeovci, Prosenjakovci, Rad. možanci in Zamostje. Potemtakem pride ena madžarska šola na okroglo 1000 Madžarov.
Interesantni so podatki o nemškem šolstvu v Sloveniji. Naši Nemci imajo svoje šole na severni meji, v kočevskem otoku in v nekaterih večjih krajih notranjosti, tako v Mariboru, Ptuju Celju, Ljubljani in na Jesenicah. V Mariboru imajo poleg dveh osnovnih še dve nemški meščanski šoli. Obiskovane pa te nemške šole ni-so kaj prida. Tako je imela letos ona v Celju le 11 učencev ter je naravno, da bi se morala z novim šolskim letom ukiniti. Ptuj je imel v svoji nemški šoli 23 učencev. V Ljubljani ima nemška šola 5 razredov, v katere je pohajalo vsega skupaj le 79 učencev in učenk. To so številke, ki opravičujejo retorično vprašanje, ali je še v Jugoslaviji kedo, ki se mu na šolskem polju bolje godi kot našim Nemcem? — Na
i        Ce pregledate bilanco v našem denar. | nem poslovanja leta 1923, bodete prišli do ' zaključka, ko ste čuli tudi poročilo prvo-! mestnikovo in tajnikovo, da je naša družba tudi v preteklem letu krepko delovala, ! če tudi je slovensko občinstvo še vedno ne upošteva v tisti meri, kakor zasluži. Družbeni prejemki so v preteklem letu znaSali '.. 1,053.415 Din 02 p.   tedaj za 253.655 Din več nego leta 1922,   izdatki pa so znašali i  okroglo 931-642  Din,  tedaj za 128.057 Din manj nego leta 1922. Da so družbeni pre-l jemki se zvišali je pripisati okolnosti, da ;  se je ustanovil dr. Ivana Tavčarja sklad, ki je leta 1923 narasel na 45.623 Din, ln da ! se je zaključil račun o zapuščini pokojnega dr. Josipa Georga, kl izkazuje 242.196 Din !  imovine, če bi teh dveh postavk ne bilo v I  družbieni bilanci,   bi bili dohodki manjši I nego leta 1922.
Podružnice so prispevale k družbinim
severni meji imajo Nemci svoje šole v št. j prejemkom okroglo 116.927 Din, tedaj so
Uju, Lokavcu, Mietsdorfu, deško in dekliško v Apačah, v Fikšincih in Kramarovcih v Prekmurju. — V kočevskem otoku, ki je precej s Slovenci pomešan, imajo nekatere šole tudi prideljene slovenske razrede. Take slovenske razrede, ki se nahajajo poleg nemških, imajo sledeči kraji: Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnih, Livold, Mozelj, Nemška Loka, Polom, štalcarji Stara cerkev, Stari Log in črmošnjice. — Nemške šole brez slovenskega razreda pa so sledeče: Gotenica, Grčarice, Onek, Ovčjak, Rei-chenau, Spod. Log, Stari breg, Svetli potok, Verdreng. Laze, Podstenica, Poljane, Smuka, štale in Dol. Topla Reber. Slovenski otroci-ki bivajo v teh krajih, morajo torej posečati nemške šole. — Naša široko grodnost, da iz dejstva, da poučujejo marsikje še vedno učiteljske moči, ki državnega jezika ne obvladajo, Četudi je po vseh šolah in razredih poduk slovenščine obvezen ter je tudi našim Nemcem veliko na tem, da se državnemu jeziku priučijo. V celi Sloveniji se je leta 1921 naštelo okroglo 40.000 Nemcev, ki pa Imajo 41 šol, med temi 2 meščanski šoli. Potemtakem pride na vsakih 1000 Nemcev ena nemška šola, na Kočevskem pa že celo na vsakih 500 Nemcev po ena šola. Tako se godi Nemcem
; nazadovala za 11.993 Din. Prvenstvo med t podružnicami pristoja Šentpeterski podružnici v Ljubljani, ki Je nabrala 15.330 Din. Njej   pa   sledijo šent-Jakobsko-Trnovska j podružnica moška v Ljubljani s 9771 Din, j podružnica v Grobelnem z 7967 Din, mo-|  ška podružnica v Ptuju s 6815 Din, ženska podružnica v Ptuju s 6650 Din in šentpe-terska   moška  podružnica  v  Ljubljani s 5712 Din.   Te podružnice  naj   bodo vzor vsem drugim. Iskrena hvala naj velja njim in pa tudi vsem drugim podružnicam, ki so v prilog glavne družbe delovale. Premalo zanimanja je pa za družbeni koledar, kateri ne bi smel manjkati v nobeni pošteni slovenski hiši. Tako smo prejeli za koledar :  28.847 Din, izdali pa zanj 37.343 Din. Ravno to velja glede koledarčka »Kraljevič Marko«, ki je namenjen naši šolski mladi-< ni v obmejnih krajih. Stal nas je 28.730 Din, skupili pa smo zanj le 17.210 Din. Priporočamo Vam tedaj v bodoče toplo, da se_ !  žete po teh koledarjih. Med izdatki je naj_ .'  večja postavka za ljudske šole in otroške !  vrtce, kl je znašala 743.185 Din. že v svojem lanskem poročilu sem naglašal, da se ]  Je začela družba intenzivno pečati z obmejnim vprašanjem. Družba je na prošnjo obmejnim šolam naklonila zahtevano pod-
pri nas, s kakšno mero pa se nam povrača j v t^gah aii na drugi način in bode
v Avstriji?
B) Koroška.
Na Koroškem je bilo ljudsko šolstvo že pred vojno v škandaloznem stanju ter organizirano v edinem namenu: Koroke Slovence intelektualno oškodovati ter jih pripraviti dostopne germanizaciji. Takozvano utrakvistično šolstvo je bilo že v bivši Avstriji pravi unikum ter je bilo svoječasno od upravnega sodišča ožigasno kot nezakonito, a vkljub temu so ga koroške šolske oblasti še nadalje izvajale. Že pred vojno je bilo na Koroškem po utra-kvističnih šolah na slovenskem ozemlju vse polno učiteljev, ki slovensko sploh niso znali in so si v šoli pomagali s kazanjem.
tudi v bodoče posvetila vso svojo pozornost obmejnim šolam, katere nam morajo vzgo. jiti krepak zaveden slovenski zarod. Seveda bo morala tudi naša vlada skrbeti za šolstvo in ustanoviti nove šole v obmejnih krajih.
Dne '8. junija ti. je umrl v št. Ilju pri Velenju gospod dr. Jakob Pirnat, kateri je r svoji oporoki z dne 10. julija 1907, postavil za svojo dedinjo našo družbo. Njegova imovina še sodno ni ugotovljena. Kolikor je pa že danes znano, znaša kosmata zapu_ šina nad 700.000 lir. S tem je postal blagi pokojnik vreden vrstnik onim mecenom, ki so se v svojih oporokah spomnili naše družbe ter ji naklonili velike svote. Za to
Danes so razmere še veliko  slabše. TJči-     slava njegovemu spominu!   (Slava, slava,
teljev, kl bi bili slovenščine zmožni, sploh ni, ker se koroška deželna vlada brani sprejeti one učitelje, ki so kedaj služili pod jugoslov. upravo. Na Koroškem ni niti Ane šole, ki bi odgovorjala potrebam naših Slo. venev. V koroških šolah slovenskega otroka ubijajo in mu skušajo materinščino pri-studiti. Poduk v teh šolah je brez vsake pedagoške osnove. Jasen dokaz je dejstvo, da so redki Slovenci, ki gredo na srednje šole, čeprav je znana stvar, da je naš človek nadarjen. V koroških šolah je vse že s prvim letom popolnoma nemško. Slovenski otroci se tam ne navadijo niti slovensko čitati tnil pisati, učijo se le gotico. Devetdesetim tisočem koroških Slovencev hočejo vzeti mcžnost čitanja slovenskih knjig in časopisov in to Je glavni namen avstrijske šolske uprave. Vzpričo takim razmeram na Koroškem se zopet upravičeno vprašamo: Ali je potrebno kultiviranje nemškega šolstva v Sloveniji res v taki meri, kakor je danes v navadi?
C) Slovensko šolstvo v Julijski Krajini. Posebnih določb glede šolstva tja do pomladi 1. 1919 ni bilo. Slovensko učitelj-stvo v onih medenih časih nI vedelo, kaj bi storilo. Mnogo jih je ostalo v Jugoslaviji, nekateri bo se vrnili In zopet odšli, drugi pa so ostali. V obče je primanjkovalo učnih moči. Da so imela šolska oblastva za šolsko leto 1919-20 dovolj učnih moči na razpolago, začeli so sprejemati nekvalificirane moči, zaostale študente in so ustanovili tudi posebne kurze za učiteljstvo. V Istri pa je že takrat zavel brezobziren veter: ukinili so do 100 jugoslovanskih šol; na njih mesto so došle laške ali sploh nič! S šol. letom 1919-20 je bila upeljana italijanščina na slovenskih ljudskih šolah kot predmet obvezen za vse stroke, ki so dopolnili 8. leto starosti. Pouku se je moralo odmeriti najmanj 4 tedenske ure. Za učne moči so oblasti vzele take, ki so znali nekaj slovenščine. Drugod pa so poučevali italijanski učitelji jz kraljestva, ki niso znali niti besedice slovenske. Otroci so imeli to zabavo, da so se v šolah Igrali In se norčevali z učiteljstvom. S 1. oktobrom 1923 pa je stopil v veljavo takozvani Gen-tilijev odlok. To je črni dan našega naroda v Primorju. Italijanski učni jezik se je vpeljal takoj v prvo šolsko leto, slovenščini pa so se odmerile le tedenske ure. Vsako leto se postopoma vpelje italijanski učni jezik v prihodnji razred in čas pet let ne bo več slovenske šole v Julijski krajini. 700.000 Jugoslovanov v Italiji je čez noč izgubilo svoje nekdaj cvetoče šolstvo, za katerega je tudi naša družba že toliko žrtvovala
lz navedenega orisa je razvidno, da Izvršuje svoje dolžnosti napram tujerodnim državljanom edino le naša država. Avstrija tlači naše ljudstvo vkljub določ. bam senžermenske ogodbe, Italija pa otvar-Ja nove arabske šole, zatvarja pa naie ie davno pridobljene učne zavode. Vse to nam priča, da naloga C. M. D. še davno nI izvršena. (Med poročilom so se čuli ogorčeni vzkliki zoper zatiralce naših bratov).
Skupščina je vzela temeljito poročilo z glasnim odobravanjem na znanje. Blagajnikovo poročilo.
Glavni blagajnik notar Aleks. Hudo-Z e r n i k je podal naslednje poročilo:
slava!)
častita gospoda! V zadnjem času raz-j pravljalo se je v časnikih, pa tudi na zad-{ njem pokrajinskem zboru Jugoslovanske Matice o združitvi vseh narodno obrambnih j društev. Potrebno se mi zdi, da pojasnim ■ k temu stališče, katero zavzema odbor j družbe sv. Cirila  in Metoda v Ljubljani.
Združitev narodno obrambnih društev se i nam ne zdi potrebna, pa tudi ne oprtuna.
Naša družba je najstarejše narod, obramb-j no društvo, ter brez samohvale s ponosom i  zre na svoje dosedanje delovanje. Po svo-I je dosedanje delovanje. Po svojih pravilih * je družbe namen vsestransko podpirati in ;  pospeševati slovensko šolstvo ter v ta namen ustanavlja in vzdržuje   za slovenske j otroke šole in otroške vrtce ali jih poma-I ga  ustanovi jat i   in   vzdrževati, nastavlja ; učitelje, dovoljuje podpore In nagrade ter izdaja primerne spise !n knjige. Tega svo-!  jega programa se je družba ves ?ias svojega obstanka vestno držala in ga tudi še danes z vso vnemo spolnuje.   Namen »Jugoslovanske Matice« je pospeševanje gospodarskih in kulturnih Interesov Jugoslovanov v tujini. »Gosposvetskl zvon« !raa namen zanimati se za težnje in narodni obstanek naših v tuji državi živečih koroških bratov. Vsako teh društev ima svoj poseben namen,    ki   je   začrtan v društvenih pravilih.   Vsa ta narodna obrambna društva morajo torej paralelno delovati eno zraven diugega, ne da sega eno v delokrog drugega. Družba naša ne čuti nobene potrebe,    da bi se združila kot najstarejšo obrombno društvo s kakim drugim obramb, nim društvom, ne glede na to, da ima tudi nekaj vezane glavnice ( kakor Viljema Po-laka sklad v znesku 43.494 Din in drugi V, ki so poslednjevoljsko strogo določeni za našo družbo, in je za to vsak tak predlog, in naj pride od katere koli strani neum. ljiv. Ako pa katero društvo meni, da samo ne  more  izhajati,   slobodno  mu ustaviti svoje delovanje, družba naša pa tega povoda nima. Mi želimo, da vsako naše obrambno društvo v smislu svojih pravil krepko deluje, kdor ne simpatizuje z delovanjem družbe sv. Cirila in Metoda, naS jo vsaj ne j ovira z nepotrebnimi in neumestnimi predlogi v njenem delovanju.
Družba sv. Cirila in Metoda bo kora-I kala naprej, skrbela, da vagoji s svojimi sredstvi, osobito v obmejnih In otujenlh krajih krepko mladino — ponos in bodočnost naše lepe države, v narodnem in pa-trijotičnem duhu. Naša družba je delovala doslej in bo delovala nad strankami, ker je vseslovenska družba in ni v službi nobene stranke. Vsi napadi in navali na družbo so bili doslej brezuspešni, iz vseh teh bojev je izšla naša družba pomlajena, ker je služila sveto svoji domovini ln ker je delala ona to, da reši naš najdražji zaklad naso deco iz tujčevih rok. Ne damo se ovirati v našem delu.
Družba je s svojim dosedanjim delovanjem pokazala, da je vredna zaupanja in ljubezni Vaše. Za to Slovenci in Slovenke, ki ste z nami edini v ljubezni do naše grude in do našega naroda, podpirajte nas ▼ našem stremljenju, vzgojiti narod slovenskih korenjakov in poštenjakov. (Tudi to poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem).   Predsednik »Goeposvetskega
Zvona* dr. Jos. Oblak se je glede združitve obrambnih društev v polnem obsegu pridružil referentu.
V imenu nazorstva je izjavil Mat. R o-d e, da so vsi blagajniški računi v vzornem redu, zato se izreče blagajniku in celokupnemu vodstvu absolutni IJ z priznanjem in pohvalo. Na predlog prvomestnika je skupščina izrekla blagajniku še specialno zahvalo za mnogoletno, vestno in požrtvovalno delovanje.
Interpelacija zaradi koncesij Nemcem. * Mariborski odvetnik dr. Koderman je vprašal vodstvo, ali je resnična vest, da je prosvetni minister dal Nemcem dalekosežno koncesijo, da bodo smeli starši sami določati učni jezik otrokom. S tem bi se v obmejnih krajih zopet na stežaj odprla vrata ponemčevanju, ker bi omahljivi, od Nemcev odvisni Slovenci  zopet vpisovali
svoje otroke v nemške šole. Prvomestnik je odgovoril, da mu je vest znana le iz časopisov, a vodstvo družbe bo stvar budno zasledovalo in storilo primerne korake.
Volitve.
Na predlog notarja Hudo vernika so bili vzklikom zopet izvoljeni v družbeno vodstvo, nadzorništvo in razsodnistvo vsi dosedanji člani, ozir. članice.
Zaključek.
Po izčrpanem dnevnem redu j« prvomestnik zaključil impozantni zbor s ponovno zahvalo vsem sotrudnikom in so-trudnicam družbe, posebno še vsem. ki so tako lepo vse pripravili za celjsko skupščino.
Popoldne se je razvila v vseh gornjih prostorih Narodnega doma zeio animirala veselica.
Gospodarstvo.
STANISLAV VDOVIC:
Avstrijska carinska tarifa in
nas izvoz.
Zdi se, da se je po vojni popolnoma zavrglo načelo svobodne trgovine in da zmaguje povsod princip močne carinske zaščite. Vendar se zaščitnim carinam ne more prisojati trajne zmage, kajti uveljavile so se le začasno kot naravna reakcija nasilno in naglo spremenjenih gospodarskih političnih razmer. Ko se te uravnovesijo, mora nujno slediti preokret. Pojavila se bo zopet težnja, približati se čim najbolj onemu idealnemu stanju gospodarstva, ko bi bila mednarodna trgovina absolutno svobodna, a obenem nepotrebna, ker bi tehnični napredek omogočil popolno gospodarsko emancipacijo vsake države, ter bi njeno produkcijo dovolj zavarovala dva činitelja: višina blagovnih prevoznih stroškov in močna nacijonalna zavest konzumen-tov.
Do tega je seveda še silne daleč, in dvomljivo je sploh, če gospodarstvo kdaj ta ideal doseže. Ampak težnja za njim je jasna in očitna, in zato je treba vsak pojav, ki skuša razvoj odvrniti od te smeri smatrati kot zapreko, ki jo gospodarstvo na svoji ostro začrtani poti mora premagati.
Ojačanje carinske zaščite označimo torej lahko kot nekaj abnormalnega, čeprav je danes splošen pojav. Ako pa preizkujemo, katera država lažje prenese jačio carinsko zaščito, vidimo, da so v tem oziru industrijske države na boljšem od agrarnih. V industrijskih državah je mogoče, da se vsled velike konkurence ne izrabi docela vsa carinska zaščita v škodo konzumenta, mogoče je zvišanje mezd in končno se lahko tudi agrarna produkcija. Če je na razpolago kapital, močno povzdigne. Nasprotno je pa v agrarnih državah vsled pomanjkanja kapitala tako v kmetijstvu kakor v industriji napredek počasen, in carine navadno niti industriji ne prioomorejo do zbiranja kapitala, temveč samo v škodo konzumenta prekomerno podaljšujejo življenje tehnično nedostatnim obratom.
Ako motrimo s tega stal'šča novo avtonomno avstrijsko carinsko tarifo (objavljeno v Neue Freie Presse z dne 22. in 23. maja 1924 št. 21.443-4), vidimo, da se nahajamo pri trgovskih pogajanjih s to državo na slabši strani.
Nova avstrijska carinska tarifa se naslanja v bistvu na staro avstrijsko in se drži seveda principa »močne zaščite«. Vendar moramo pomislit^ da so se vse njene sosede zagradile z visokim carinskim obzidjem in Avstrija že iz trgvsko političnih razlogov ne more stavljati v svoj tarif nizkih postavk. Razumljivo je, da ima v tarifi veliko carin fiskalni značaj, znak vseh držav, ki se borijo za finančno pravnovesje. V splošnem se pa mora reči, da je carinska tarifa dobro prilagođena spremenjenim gospodarskim razmeram države. Seveda skušajo nešteti ugovori dokazati nasprotno, ampak pomisliti je treba, da je ni gospodarske panoge, ki ne bi pri sestavi carinske tarife zahtevala zase prav posebnih izjem. Če bi se ugodilo vsem, bi se cel carinski sistem dovedel ad absurdum.
Ako primerjamo posamezne postavke s postavkami stare avstrijske tarife, zapazimo takoj ekspanzivne cilje nove avstrijske trgovinske politike. Skoro vse važnejše industrijske surovine so proste, ali pa jih more interesi" rana industrija na dozvole uvažati carine prosto aH po znižanih postavkah. Sistem uvoznih olajšav na dozvole je jako dober, ako se izvaja z resnično gospodarsko uvidevnostjo, brez birokratizma, a tudi brez koruptnega protekcionizma. Lahko se z njim prepreči hiperprodukcija, ki bi izzvala krize v posameznih panogah.
Seveda je jasno, da je morala mala nova Avstrija odpraviti carino na one surovine, ki jih je pridobivala stara ve" lika Avstrija še na svojem teritoriju, ki pa zanjo zdaj prihajajo iz inozemstva. Vendar tudi surovine, ki jih pridobiva
doma, v obče niso posebno zaščitene in industrija more celo veliko rolfabrika-tov uvažati ugodno na dozvole. V tem oziru se zlasti favorizirata tekstilna in usnjarska galanterijska industrija.
Povsodi se očituje velika skrb ohraniti in povzdigniti izvozno konkurenčno zmožnost industrije in preskrbeti čim največ posla domačemu prel -valstvu. Ako ni drugače mogoče, je vsaj prirejanje blaga za nadrobno prodajo z diferenciranjem carinskih postavk rezervirano domači industriji in trgovini. Škoda, da ni mogoče tu navajati posameznih vzgledov, ker bi šir<o javnost ne zanimali posebno, kajti naš izvoz industrijskih izdelkov v Avstrijo ni ravno velik. Druga je stvar s carinami na agrarne pridelke, za katere je naša soseda med najboljšimi odjemalci.
Te carine zadenejo velik del živi' in zato se v Avstriji sami s stališča kon-zumentov. ostro* kritizirajo. Veliko razburjenja, ki ga povzročajo, je seveda strankarska demagogija. Ta ima la" hko delo, ker se masa ne zaveda, da je vsak konzument tudi na kterikoh" način producent. V tem oziru so pač konzumenti e v vseh državah enaki. A odpor avstrijskega konzumenta proti agrarnim carinam je v resnici nrecej neupravičen. (Palic prih.) ★ * * — g XXIV. poročilo Hmeljarskega dru* šiva v Žalcu. 2atec. C. S. R. 5. 9. 1024. Dne 30. m. m. javljeno boljše vreme se je takoj spreobrnilo in imamo cel teden oblačno vre* me in dež, kar obiranje silno moti in zavlrt* čuje. Blizu tri Četrtine vsega pridelka je pod streho, ena Četrtina je pa še na drogih in »e ne ve, kako in kdaj se bo obrala. Nckni obiravcev je vsled slabega vremena žc od« potovalo in povsod je pomanjkanje ljudi, dasi se jim je mezda za obiranje zvišala. — Sedaj obrani hmelj bo sicer najboljše kakovosti, vendar pa ne ho najlepše bnr\'e. Pri vsem tem se ga pa tudi neka i lz£uba\>* Ija vsled neugodnega vremena. Kupčija je v polnem teku. Cene no kakovosti od 1600 do 1900 KČ za 50 kg. Razpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav čvrste, za slabše manj. — Savez hmelj, društva v Žatcu.
—g Nezaposlenost narašča. Iz tovarne vagonov v Bosanskem Brodu je odpuščenih 400 delavcev, pred kratkim je bilo odpuščenih 500. Tamkajšnja inšpekcija dela se trudi, da bi prišli delavci zopet do zaposlenosti.
—g Sporazum o Blerovem posojilu je bil podpisan v Beogradu 5. septembra Pogajanja med našo vlado in predstavniki Blerove skupine za izplačilo ostalih obrokov posojila so se vršila dolgo časa In so se včeraj z uspehom končala. Blerova skupina da na razpolago takoj manjši del posojila, večji del pa po dogovorjeni dobi. Prvi obrok se porabl za dovršenje započetih železniških prog.
—g Opijum. V Južni Srbiji se je pridelalo lansko leto opijuma 25.000 kg v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Ves je bil prodan v Solun.
—g. Proti prevelikemu obdačevanju obrtnikov se bo vršila v Zagrebu izredna seja zborničnega sveta tamošnje trgovske in obrtniške zbornice. Seja bo 25. tm.
—g Za popravo državne ceste Vrpolje-Vinkovcl  je  dovoljen  kredit  225.000 Din.
—g Naš izvoz meseca Julija ti. prekaša lanski istomesečni izvoz za 44.16% v količini in za 25.24.% vrednosti. Narastel je zlasti izvoz lesa, žive živine, pšenice, koruze, konj in drobne kože. Lesa se je izvozilo za 167 milijonov denarja (posebno drva), živine za 110 milijonov.
—g Ncčna telegrafska-telefonska zveza s Sušakom je vspostavljena na prošnjo prizadetih privrednih krogov.
—g Koruze v Rusiji pridelajo letos po podatkih sovjetskega komiteja okoli 2S milijard pudov.
—g Izvoz sladkoraj iz Nemčije tokom letošnjega prvega polletja je znašal 2 milijona 200 tisoč kvintalov, lani v tej dobi sa mo 250.000 kvintalov.
—g Kdor gre na vzorčni 6emenj v Frankfurtu, Ima na naših železnicah za 50% znižano voznino.
—g Kmetijska predavanja se bodo vršila v Dalmaciji, črni gori in Južni Srbiji, in sicer v Splitu 10., 11. in 12., v Dubrovniku 13., 14. in 15., v Skoplju 27., 28. in 29. septembra. Predavali bodo strokovnjaki o raznih važnih kmetijskih vprašanjih. Udeleži se jih tudi zastopnik pol jedel jakoga ministrstva.
—g Vodne zadruge v Bački. V Bački je 28. vodnih zadrug. Od teh je 23 namenjenih izsuševanju 5 pa zaščiti proti poplavi. Vse zadruge varujejo 239 447 katastrskih juter, oziroma 136.454 hektarjev zemlje. Skupna površina Bačke znaša 534.192 hektarjev, produktivne površine je 4S6.1S3 ln neproduktivne 48173 hektarjev. Uspehi Izsuševalnih zadrug so veliki.
/
5796
Naznanjava v svojem in imenu bratov, sestre, vnukov Metoda in Nade, sinahe in ostalih sorodnikov, da je najina dobra, srčno ljubljena mati
lil ili! roj. liK
danes ob eni popoldne v 82. letu svoje starosti izdihnila svojo plemenito dušo.
Zemski ostanki ljubljene pokojnice se prepeljejo v torek popoldne izpred hiše žalosti v Gorici, Corso Verdi 28, v rodbinsko grobnico na bregu bistre Soče v Solkanu.
V Gorici, dne 7. septembra 1924.
Andrej Gabršček in dr. Fran Gabršček
sinova
Risalna orodja  ^£
Velika izbira
tehnike Zmerne cene
Fr. P. Zajet ffi^nW,"a?'
62 T
SEr'Jv &v
Trstf e za strope
izdelujem z najmodernimi stroji in iz pajboljšego  materilala ter dobavljam v vsaki  množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Bakula i OS. R. PUH, LJUBLJANA
Gradaška nI. 22.     Tel. 531.
Cena ma!ih ogiesov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Kuharica
poštena, samostojna, dobrimi   izpričevali, naj= raje z dežele, se sprejme Ponudbe:   Povšnar, Ko* kra nad Kranjem. 5786
■t
5797
Potrti globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra, nepozabna mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Trsar nj. Slatnik
po kratki, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 75. letu starosti, danes ob pol eni mirno 9   v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke se vrši v sredo, 10. septembra 1924 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Brod št. 1, na pokopališče sv. Nikolaja v Dol Logatcu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu.
Dolnji Logatec - Brod, dne 8. septembra 1924.
Gregor Trsar, posestnik in lesni trgovec, sin. —
Gregor Trsar, Stanko In Tenl Perhavc,
vnuki. — Julka Perhavc, vnukinja. — Anton
Perhavc, zet. — Katarina Trsar roj. Novak,
snaha.
-	
	
	
	
	
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenol j ubijeni soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Anton Zakrajšek
trgovec in posestnik
danes, dne 6. t. m. ob 11. ponoči po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreh dragega ranjkega bo v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Viševek.
Nepozabnega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Vrhnika pri Ložu, 6. septembra 1924.
Terezija Zakrajšek roi, Janežič, soproga. — Adolf, Edvard, Leopold, sinovi. — Marija Šega roj, Zakrajšek, hči. — Ivan Šega, zet. — Marica in Ivanka Zakrajšek, sinahi. — Vsi vnuki In vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
Lovopazitelja
sposobnog tražimo za lo« viste u Primorju. Stan u naravi. — Ponude sa or.* nakom plaće i drugih uvieta te referenca upras viti na >vSporting club«r Crikvenica. 5794
Tražim pilara
za beneški jarmenik, na* stup ndmah. mjesto stal* no. rlaća po pogodbi. — Poblize: T Abramović, ilana Crni Lug, Hrvat* ska. Kotar Delnice. 5799
Pozor! Pozor! Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. TCe zamudite 'godne prilike. — Reslieva cesta 30, L, desno. Blizu južnega ko* lodvora. 5785
Prodam
motorno kolo
najmodernejše tipe, skoraj popolnoma novo, 3 HP, s tremi prestavami, prosti tek ter spojalo (Lamellcn=Kupplung). — Cena Din 20.000. — Na* slov pove uprava tega li= sta. ~ 5705
Meblovano sobo
išče akademik za takoj. — Ponudbe pod »Južuak 5S02« na upravo r>Slov. \ aroda«.
Meblovana soba
se išče za dva akademis ka. — Ponudbe pod »Xemirni/5S01« na upras vo »SI. Naroda«.
60.000 K posojila
iščem proti 40odstotnim obrestim ter vknjižbi na prvo mesto. — Cenjene ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Priložnost št. 142,5791«.
Na stanovanje
in brano
se sprejmeta dve dijaki* nji ali diiaka. — Kje, po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5790
Stanovanje
v novi hiši, 2 sobi. kuhi* nja, klet in pririklir.e (elektrika, vodovod) dobi boljša stranka brez otrok za takoj. — Naslov v upravi »SI. Nar.«. 5720
Dijaka ali
£oka!
Išče se garaža
po možnosti v sredini mesta. — Pismene po* nudbe z navedbo najem? nine pod »Garaža 5777«: na upravo »SI. Nar.«.
PRODAM POCENI
enonadstropno hišo
pripravno za trgovino al: gostilno, na prometnem kraju najbližnje Ijubljan* ske okolice. — N'aslov pod Ugodni p<\coji 5793 na upravo »SL Nar.^
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov; skih. gostilniških in obrtnih hiš in posestev. £ra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubliani, Sv. Petra ce* sta 24. 55 T
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljubija« na, Jeranova ul. 13. 55 T
Perje,
kokošje, račje in go>je, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda. Cako* vce 5J T
Pozor!
Iščem obrtni lokal v več* jem mestu na prometnem kraju proti odkupnini ali po dogovoru. — Ponudbe pod »Lokal 57(>0c_ na upr. »Slov. Naroda«.
dijakinjo 1 ^remieniir
Razno
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* draf H u g o n Hibšer. Ljubljana. Valvazor iev trg št. 7. 5 i T
nižje srednje šole sprej* mom na stanovanie in dobro domačo hrano. Električna razsvetljava. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5787
Gospod visokega položa* j a, samec, išče za takoj ali najpozneje do 1. ok* tobra dve meblirani, po* polnoma
separirani sobi
aH pa popolnoma prazno stanovanje z dvema so* bama v sredini mesta. — onudbe pod »Samec 5750« na upravo »Slov. Naroda«.
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. z o. z. v Ljub* ljani. Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno cgla* šajo kupci. 54/T
Baraka
velika (za prestaviti) se proda. — Ponudbe pod »Baraka'5780« na upravo »Slov. Naroda«.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato* rija po znižanih cenah. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«-. o7 T
Dve dijankinji
se spreimeta na dobro hrano. Strogo nadzorstvo. Naslov pove uprava »SI. N'aroda«. 5770
Ia. Trapist sir
punomastan, la. Tilsiter sir, čajni maslac razašilje uz umjerene cijonc mlie-karna Karlo Laznickv. Dežanovac. 7592
Modistka Horvat
Ljubiiana. Stari trg. oros daia bele klobuke. 150 do 200 Din. dvobarvni 170, enobarvni 140 Din. raz* lični barzunasn in dru^e novosti po najnižjih cc-> nafa, Žalm klobuki v sa* logi. 63/T
Na ljubljanskih velescj* mih zaslovele Jarčeve
kranjske klobase
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. J AR C, Ljub. ljana, Hradecke^i vas35.
68/T
Pozor! • Pozor!
Plačam bolie. kakor vsak drugi, za stare obleke, čevlje in pohištvo. Do« pisnica zadostuje, da pri* dem tudi na dom. — Dra^ me Martin. Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
5768
Opozarjam
gg. trgovce in gosi ilničar* je. da imam vedno prvo = vrstni polemendokc. pol« nomastni Trapist. Grov* er. Tilsiter in čajno m.i; slo po najnižji ceni v ra* logi. — Iv. Kos, mleka rs na, Bohoričev? ulica 2^. Ljubljana 5703
sseseeeea
Inserati v »Malih oglasih«
imajn neoporečno velik uspeh v *>5/ov. Narodu*.
Velik zaslužek
nudimo solidnemu in vestnemu akviziterju oglasov za Ljubljano. — Samo resni interesenti naj se javijo na Zagreb, poštanski pretinac 5. 5800
Zahvala.
Za izkazano sožalje in sočutje povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
5783
ter vsem darovalcem vencev in šopkov se najtopleje zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 6. septembra 1924.
Žalujoči rodbini
Suschnik-Tomšič.
tt-a I g .s
rt   _ m
10
a
am « s ■P c3 Q *
O
^ <u t- —
m*    cc t/i    . m
s bi} r> i: c
S i slf s
■n    o u > q IN
Ji s •=
n, - O C8
«5 .9-
Ph tX)>o
v3
K'
Kaf kupiš
nafagodnele ?
Suilene Mor nogavice . . Din 39*— L'oineni jumperji .... Din 68-— Zimske tricot rokavice . Din 25* —
Crep de Chine.....Din 95,130
Damsko perilo kos Din 39*—, presukanec (garn) Din 84'— in razno drugo blago po konkurentnih cenah.
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
Mestni trg 19. 65 T II
Gozdarska uradnike.
Graščina drja Alfreda Windisch-Gratza v Rogatcu išče gozdarskega pristava in gozdarskega strežnika
(Forstvvart). 5795 Prosilci z obsolvirano višjo gozdarsko šolo oziroma z nižjim državnim izpitom, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi, jugoslovanski državljani, naj vpošljejo svoje prošnje z životopisom in prepisi spričeval n?i Graščinsko ravnateljstvo drja Alfreda Windisch-Gratza v Rogatcu, Slovenija.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□"^□"□□□□□□GCG^GncDGaDn
trn
0
o
■
o
IS
0 M
■
oo
2S o ta
m
> o 5 u w
- C3
0
■
0
■
g
« ~* 12 S 5 o"^ "s 0 »r: " cm »4^<Da
^0
2 » « 83
B-5g gin o
0mt e> Um es mka
Cl
CJ
'a 5 ca s
« S « -Jo £5|g
"        «~» rt
it/ o
■I rt ^ «
_ o «-»
O. K> t-
o
0
■
0 0
qoBooooooooooocoooooo«oooooooooBO«oooooooooooooooocooooooooi«»oooooooooooooooaocs
Knjige za osnovne šole.
I. razred.
VVider: Prva čitanka. 16 Din. Černivec: Računica, I. dal. 5 Din.
II- razred.
Hr&č&nski nauk za prvence. 12 Din.
Gangl: Druga čitanka. 16 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnica. I. stopa; a. 4 Din. Černivec: Računica, II. del. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Druzovič: Pesmarica, I. del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din.
III. razred.
Erščanskt nauk za prvence. 12 Din. Černej: Tretja čitanka. 16 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna vsdnlca K. sto s* 6 Din. Černivec: Računica, III. in IV. del. Broš. 13 Din. vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, II. del. Broš. 12 Din, vez. 15 Din.
IV. razred.
Katoliški katekizem. 18 Din.
Panhol7er-['osiper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rane: Četrta Čitanka. 25 Din.
Schreiner-Beziak: Jezikovna vadnica, III. stop. ((še ni izšla) Černivec: Računica III. In IV. del.  Broš. 13 Din. vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske dežele in Istra. 8 Din. Plesničar-Grum: Jugoslavifa I. 28 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
V. razred.
Katolički katekizem. 18 Din.
Panholzer-Koctper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din v. 40 Din. Rape: Četrta čitanka. 25 Din.
Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, IV. del. 13 Din. Černivec: Računica, V. del. Broš. 13 Din, vez. 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbske ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
Vse te knjige se dobe v
Narodni knjig-arni, Ljubljana
□ □ □ □ □ □ □ □ □
ni is.
I. razred.
□
n n n □ n □ □ n
Prešernova ulica 7.
Prešernova ulica 7.
Katoliški katekizem. Vole: Velike zgodbe sv. pisma. Jederlinič: Draga srbska ali hrvatska čiiaaka. Brinar: Slovenska vadnica za meščanske sole.
□ Brinar- Čitanka, I. del.
§   Hauptman: Računica za meščanske šole, 1. del.
□ Mazi: Geometrija za nižfe razrede šredn|!h šol.
□ Fink:Zemljepis za meščanske sole, 1. del. N   Kozenov: Geogratični atla«. (Hrvatska izdaja.)
□ Biinar: Zgodovina, I. del.
5 Macher: Prirodopis za meščanske šole, 1. stopnja. §   Senekovič: Fizika in kemija za meščanske šolo, L stopnja.
g IB. razred.
3 Katoliški katekizem.
□ Stroj: Kratka zgodovina katoliške cerkve.
□ Jederlinič: Druga srbska ali hrvatska iltanka. ^ Brinar; Čitanka za meščanske šole, 11. del.
□ Brinar: Slovenska vadnica za meščanske šole.
2 Hauptman: Računica za meščanske šole, II. dol.
=] Mazi: Geometrija za niije razrepe srednjih šol«
□ Brinar: Zgodovina, L del.
3 Fink: Zemljepis za meščanske šole, l. del. Kozenov: Geografični atlas. (Hrvatska izdaja.)
j Macher: Prirodopis za meščanske šole, II. del.
J Senekovič: Fizika in kemija za mehanske šole, II. stopnja.
] 131. razred.
n Katoliški katekizem.
=| Stroj: Litnrgika.
g Deanovič-Stipčevič: Jugoslovansko lišče.
1 Brinar: Čuanka za meščanske šole, III. del.
Brezrik: Slovenska slo*nj.ca.
"i Haup;man: Računica za meščanske šole, III. del.
] Matek-Jeran: Gžcmćt.ija za Bf. in V. razred jrednjih šol.
] Brinar: Zgodovina, 11. del.
3 Fink: Zemljepis za meščanske šole, I. del.
j Kozenov Geograiični atlas. (Hrvatska izdaja)
j Senekovič: Fizika in kemija za meščanske šole, III. del.
j Macher: Prirodopis za meščanske šole, UL del.
IV. razred.
Katoliški katekizem. Deanovir-Stipčevič: Jugoslovansko Hšče. Brinar: Č'^a-a za mčičanske Šole, IV. del. Breznik: Sioveta^a slovnica. Hauptman: Sačnrica, III. del. Matek-Jcran: Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol. Bučar: Zgodovina starega veka. Brinar: Zgodov:~-3, L in II. del. Melik: Zemifeais Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kozenov: Geograiični atlas. (Hrvatska izdajaj Macher: Prirodop.4 L, H. in III. del. Baebler: Kemii^ in mineralogiia. Homan: Somatologila Senekovič: STizika L, II- in III. del.
□
□
□
□
n
B
n □ □ □ □ n n n □ n n □ n □
n □ n n
□ D O n □
□ □
B
n
Vse te knjige se dobijo v
§ Narodni knjigarni, Ljubljana
Preše: nova ulica 7. Prešernova ulica 7.
□
n □
a
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««