Revija Slovenskih železnic November–december 2021 Pet pomembnih prednosti železniškega prometa pred cestnim z vidika porabe energije in varovanja okolja Najlepši praznični izleti z vlakom Vizija 2030: Železnica je hrbtenica brezogljične mobilnosti Spominska vožnja ob 130-letnici proge PREGLED LETA 2021 Vesel božič in srečno novo leto! Uredništvo revije Slovenskih železnic, Nova proga Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 15. 1. 2022 Končuje se evropsko leto železnic, v katerem smo si ob pod- pori najvišjih evropskih in državnih institucij prizadevali še bolj dejavno promovirati uporabo vlaka ter poudarjati prednosti železnic v Evropi. Dejstva o okoljevarstvenih prednostih želez- nice so namreč že več let povsem jasna, znanstveno dokazana in javno objavljena, vendar pa so očitno še premalo razširjena, da bi katalizirala spremembo potovalnih navad potnikov ali ve- čjo spremembo logističnih protokolov. To je vsekakor dolgotrajni proces, vendar pa lahko k njemu veliko pripomorejo železniška podjetja in železničarji, ki v njih delamo, s tem da uspešno ure- sničene projekte predstavimo javnosti. To lahko najbolj elegantno storimo ravno v institucionalnem sodelovanju z Evropsko unijo, evropskimi državami in okoljevarstveniki. Tako neposredno sode- lujemo pri varovanju okolja in ustvarjanju prihodnosti v čistem naravnem okolju. Poslovodstvo Slovenskih železnic je v začetku letošnjega leta sprejelo nov strateški načrt do leta 2025, v katerem smo si zasta- vili ambiciozne cilje v petih stebrih strateških dejavnosti. Pri logi- stiki si prizadevamo postati vodilni ponudnik logističnih storitev na Zahodnem Balkanu, v Severni Italiji oziroma širše v JV Evro- pi, pri mobilnosti se načrtujemo občutno posodobiti in postati hrbtenica integriranega javnega prevoza v Sloveniji. V preteklih dveh letih smo naredili veliko korakov pri posodobitvi voznega parka ter tudi pri sodobnih projektih, kot je denimo zagotavljanje električnih vozil v kombinaciji z vlakom oziroma reševanje izzivov zadnjega kilometra potovanja. Letos pa smo ogromno storili v sodelovanju z državo na infrastrukturnem področju. Končali so se ključni projekti na glavnih progah, denimo na gorenjski progi, uspešno je bila končana prenova predora Karavanke, začela so se dela med Mariborom in Šentiljem idr. Poleg tega pa so se začela tudi glavna dela pri, v mednarodni javnosti, dolgo pričakovanem drugem tiru med Divačo in Koprom. Če k temu dodamo še nov zagon pri prenovi ljubljanskega vozlišča, opazimo, da je bilo leto resnično dejavno. Poleg očitnega napredka pri temeljnih dejav- nostih, ki jih opravljamo na Slovenskih železnicah, pa smo letos, z novo sprejeto strategijo razvoja kadrov, tudi institucionalno na prvo mesto spet postavili zaposlene. Smo sredi obsežnih in dol- goročnih projektov prenove plačnega sistema, sistemizacije de- lovnih mest ter okrepljenega izobraževanja in izboljševanja kom- petenc. S pravo strategijo na kadrovskem področju bodo lahko SŽ omogočile razvoj zaposlenih, privabile v svoje vrste mlade strokovnjate ter seveda še naprej učinkovito zagotavljale storitve, ki jih od nas pričakujejo poslovni parnerji in potniki. Ob tem je iz- jemno pomembno, da si podjetja prizadevajo oblikovati delovno okolje, ki je kolikor je mogoče uravnoteženo in prilagojeno potre- bam vsem, ki delamo v teh spremenljivih razmerah. V zadnji letošnji reviji Nova proga si boste lahko prebrali tudi pregled leta – poleg jesenskih aktualnih tem, prireditev in dogod- kov. Pripravili smo izbor nekaterih najpomembnejših mejnikov, po katerih si bomo zapomnili leto 2021. Pregled leta vedno pokaže izjemno širino in vrednost dela slovenskih železničarjev, uspehi, ki smo jih nanizali, pa so lahko hkrati vir motivacije in energije za leto, v katerega vstopamo. Spoštovane bralke in bralci, vam in vašim družinam želim vesele božične in novoletne praznike ter veliko energije v priho- dnjem letu! Aktualno Vizija 2030: Železnica je hrbtenica brezogljične mobilnosti 3 6 10 12 18 30 34 Aktualno Pet pomembnih prednosti železniškega prometa pred cestnim z vidika porabe energije in varovanja okolja Aktualno Olimpija bruha ogenj tudi v ICEHL Aktualno Sedem namigov za praznične izlete z vlakom Pregled leta 2021 Zanimivosti Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na Slovenskih železnicah od 1945 do 2021 Prosti čas Z vlakom na Dobrač Revija Slovenskih železnic November–december 2021 Pet pomembnih prednosti železniškega prometa pred cestnim z vidika porabe energije in varovanja okolja Najlepši praznični izleti z vlakom Vizija 2030: Železnica je hrbtenica brezogljične mobilnosti Spominska vožnja ob 130-letnici proge PREGLED LETA 2021 Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Evropski povezovalni vlak je razkril izzive evropskih železnic Sedmega oktobra je evropski vlak Connecting Europe Express po 36 dneh potovanja svojo pot končal v Parizu. Vlak je ob več kot 200 postankih prečkal 26 evropskih držav in 33 meja ter potoval po progah treh različ- nih tirnih širin. Sodelujoči pri tem obsežnem vseevropskem projektu, ki ga je EU pripravila ob evropskem letu železnic, so ugotovitve in izzive evropskega železniškega sek- torja zbrali v štiri sklope. 1. Temelj, na katerem bi železnica lahko izkoristila svoj potencial, je sodob- na visokokakovostna čez- mejna železniška infra- struktura. Nujna so skupna prizadeva- nja za dokončanje vseevropske- ga prometnega omrežja – TEN- -T, in sicer jedrnega omrežja do leta 2030 ter vsega omrežja do leta 2050. Evropska komisija bo zato letos predlagala določene spremembe uredbe TEN-T. Po- sodobitev in interoperabilnost železniške infrastrukture ter ključne infrastrukturne projek- te, kot so proge Lyon-Torino, predor Brenner Base in Rail Bal- tica, pa lahko v Evropi podpira Sklad EU za oživitev in odpor- nost. 2. Obstoječo infrastrukturo je treba bolj učinkovito upravljati ter povečati njeno zmogljivost. Pri tem lahko pomaga digi- talizacija. Zgled dobre prakse je denimo evropski sistem za upravljanje železniškega pro- meta (ERTMS), ki omogoča ve- čjo zmogljivost infrastrukture in neposredno povečuje varnost na njej, prav tako pa povečuje tudi zanesljivost in točnost vla- kov. Še večji razmah zmoglji- vosti železniške infrastrukture v Evropi pa bodo omogočile raziskave in inovacije. Na uspe- šnem delu iniciative Shift2Rail bo temeljilo novo partnerstvo Europe‘s Rail. 3. Okrepiti je treba enotni evropski železniški pros- tor ter povečati usklaje- vanje in oblikovati skup- ne zahteve na evropski ravni. Evropski strojevodje bi de- nimo morali imeti možnost, da vlake vozijo čez meje svojih držav, tako kot piloti in vozniki tovornjakov. Na ravni Evrope je treba uveljaviti četrti želez- niški paket zakonodaje, da bi odpravili ovire, ki jih povzroča- jo nacionalni predpisi. Tako bi oblikovali tehnično, operativno in komercialno odprt ter konku- renčen evropski železniški trg. 4. Železnica mora postati uporabnikom bolj pri- vlačna. S tem bi spodbudili več ljudi in podjetij, da za potovanje ali poslovanje izberejo železnico. Izboljšati je treba sisteme naku- pa vozovnic ter možnosti načr- tovanja in usklajevanja potovanj med različnimi oblikami prevo- za ter znižati stroške potovanj z vlakom. Evropska komisija bo zato decembra predstavila akcijski načrt za spodbujanje čezmejnih potniških železniških storitev na dolge razdalje. Evropska komisijaGeneralni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes v Ljubljani, ob sprejemu povezovalnega vlaka (foto: Miško Kranjec ) Železnica v Evropi mora postati uporabnikom bolj privlačna, je ena od temeljnih ugotovitev evropskega povezovalnega vlaka. (foto: Evropska komisija) 2 Aktualno Vizija 2030: Železnica je hrbtenica brezogljične mobilnosti Mednarodna železniška zve- za, UIC je novembra objavila dokument z vizijo železniškega prometa do leta 2030. Doku- ment, naslovljen Oblikovanje boljše prihodnosti, opredeljuje železnico kot hrbtenico brezo- gljične mobilnosti. Pripravila ga je delovna skupina zveze UIC za trajnostni razvoj in ga predsta- vila na poti na podnebno kon- ferenco COP26 v Glasgowu. Kot so zapisali pri UIC, vključuje prispevke z globalno razsežno- stjo, saj so pri njegovi pripravi sodelovale članice zveze UIC iz severnoameriške, evropske, azijsko-pacifiške, afriške in bli- žnjevzhodne regije. Optimistična prihodnost Dokument opisuje prihod- nost, v kateri smo na dobri poti k razogljičenju prometa z učinko- vitim železniškim prometom. Z železniškim prometom, ki druž- bi prinaša številne prednosti in naj bi že konec tega desetletja postal hrbtenica trajnostne mo- bilnosti. Zelo pomembno pa je tudi, da dokument vključuje po- ziv oblikovalcem politik in sve- tovnim voditeljem k ukrepanju. Po optimističnem scena- riju, ki je, kot so zapisali, ure- sničljiv z dobro delujočimi ter uspešnimi železnicami, je svet na dobri poti, da doseže cilje pariškega sporazuma. Dolžina železnic za visoke hitrosti se je v zadnjih letih povečala in obseg železniškega tovornega prome- ta podvojil. Število potnikov se je ponovno povečalo, ustvarje- nih je bilo tudi ogromno novih zelenih delovnih mest. Dizelski vlaki se pospešeno opuščajo, železniški promet pa je hrb- tenica trajnostne mobilnosti. Zato so se emisije prometa, ki leta 2021 sestavljajo četrtino vseh globalnih emisij, končno začele zmanjševati, so zapisali pri UIC. Kako bomo zastavljene cilje dosegli? Ključen je razvoj na štirih področjih: • Preobrazba mest in po- vezovanje skupnosti: promet- no usmerjeni razvoj, večji obseg železnice in zelena mestna logi- stika ustvarjajo mesta, primerna za življenje, ter povezane skup- nosti; • Energija, tehnologija in inovacije: železnica prevzema vodilno vlogo v tekmi za brezo- gljično družbo in revolucijo ob- novljivih virov; • Intermodalnost in ne- ovirane povezave: korenite inovacije na področju fizične in digitalne povezljivosti z drugimi načini prevoza za zagotavljanje storitev »od-vrat-do-vrat«; • Izkušnja strank: kulturna preobrazba železnice bo name- nila večji pomen storitvam, ki zadovoljujejo potrebe potnikov in poslovnih partnerjev. Namen je slediti spreminjajočim se po- trebam in vedenju poslovnih partnerjev v potniškem in to- vornem železniškem prometu. Več lahko preberete na povezavi Fo to : M iš ko K ra nj ec Po optimističnem scenariju, ki je uresničljiv le z dobro delujočimi ter uspešnimi železnicami, smo na globalni ravni na dobri poti, da dosežemo okoljske cilje pariškega sporazuma. Naslovnica dokumenta UIC, Oblikovanje boljše prihodnosti, ki opredeljuje železnico kot hrbtenico brezogljične mobilnosti. 3 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Aktualno Spominska vožnja ob 130-letnici proge Na Slovenskih železnicah smo z razvojno agencijo Pora, podjetjem Radgonske gorice ter občinama Gornja Radgona in Ljutomer v soboto, 23. ok- tobra, pripravili posebni spo- minski vlak med Ljutomerom in Gornjo Radgono. S spominsko vožnjo smo praznovali 131. obletnico odprtja proge Gornja Radgona–Ljutomer. Prireditev je bila iz lanskega leta, ko smo načrtovali praznovanje okrogle obletnice proge, zaradi pande- mije prestavljena na letos. Po- tnike smo med postajama za- peljali z novim vlakom Stadler Flirt. Tudi tako smo simbolizirali veliko prizadevanje Slovenskih železnic za ohranjanje železniš- ke dediščine ter naravnanost k posodabljanju mobilnosti v Slo- veniji. Direktorica SŽ-Potniškega prometa mag. Darja Kocjan je ob spominski vožnji povedala: »Živimo v času, ko sta varova- nje okolja in trajnostni način mobilnosti izjemno pomembna in družbeno odgovorna nalo- ga vsakega posameznika. Prav zato smo še posebej veseli, da bomo z vožnjo posebnega vla- ka obudili progo med Ljutome- rom in Gornjo Radgono. Železniško progo Gornja Radgona–Ljutomer so slovesno od- prli 15. oktobra 1890. To je bila prva železniška proga na območju današnje pomurske statistične regije. Razstava o progi bo na ogled v muzeju Špital do junija 2022. »Ta dan je po njej zapeljal okrašen slavnostni vlak, ki se je ustavil na vseh postajah. Osrednja slovesnost je bila v Lju- tomeru. Slavnostni vlak s častnimi gosti, med katerimi so bili trgovinski minister markiz Bachquehem, štajerski dežel- ni glavar grof Wurmbrand in cesarski namestnik baron Kü- beck, je ob 11.40 prispel na ljutomersko železniško postajo. Goste je pričakalo 30 kočij, s katerimi so se po z zastavicami in zelenjem okrašenih ulicah pripeljali do Glavnega trga. Tam je bil velik šotor in v njem slovesnost ob odprtju proge. Proga je bila dolga 25.450 metrov. Na njej je bilo sedem železniških postaj in postajališč: Radgona, Gornja Radgona, Slatina Radenci, Hrastje – Mota, Bučečovci, Križevci in Lju- tomer. Najpomembnejši objekt na progi je bil jekleni most s palično konstrukcijo čez Muro med Radgonama. Sestavljen je bil iz dveh delnih konstrukcij, vsaka je bila dolga 55,5 m in težka 114.504 kg. Pomembnejša objekta na progi sta bila še 8 m dolg jeklen most v Radencih in inundacijski most v Gornji Radgoni.« Izsek iz knjige 130 let Pomurskih železnic. Avtor Jurij Štesl, Pomurski muzej, 2021, str. 7, 8; Številni potniki, ki smo jih na visoko obletnico proge z najnovejšimi vlaki prepeljali med Ljutomerom in Gornjo Radgono. Na Slovenskih železnicah si prizadevamo nenehno posodabljati mobilnost v Sloveniji. Spominske kartonke in vabilo na slavnostni vlak ob visoki obletnici. Fo to : M iš ko K ra nj ec 4 Aktualno »Med trčenjem tovornjaka in vlaka v Luki Koper ukleščen voznik, iztekala je fosforna kislina,« državna vaja Luka Koper 2021 Sredi oktobra smo sodelovali na državni vaji zaščite in reše- vanja Luka Koper 2021. Glavni namen vaje je bil preveriti od- zivnost prvih posredovalcev in drugih reševalnih služb pri tr- čenju tovornjaka in vlaka, ki sta naložena z nevarnimi snovmi. Najprej izobraževanje prvih posredovalcev Pred reševalno vajo so Slo- venske železnice organizirale specializirano teoretično uspo- sabljanje za prve posredovalce ob tovrstnih nesrečah. O var- nosti in zdravju pri delu je pre- daval Vojko Mevlja, o elektroe- nergetskih napravah Peter Škrilj in Robert Šantelj ter o specifiki voznih sredstev in vleke vlakov Damjan Antončič. Slovenske železnice so za vajo zagotovi- le vagone in vlečna vozila. Pri vaji je sodelovala intervencijska skupina SŽ, ki jo je vodil Slav- ko Pepelnjak, ter skupina za prvo psihosocialno pomoč pod vodstvom dr. Zdravka Lavriča. Vajo je s SŽ vodil Anton Javr- nik, delo strokovnih služb pa je ocenjeval inšpektor Andrej Poljšak. Na vaji pa je bil nav- zoč tudi republiški preiskovalec železniških nesreč mag. Daniel Lenart. Scenarij državne reševalne vaje Na križišču ceste z želez- niško progo v koprskem pri- stanišču je voznik tovornjaka s cisterno trčil v vlak. Po trčenju je vlak pretrgalo, lokomotiva z dvema vagonoma je odpelja- la nekaj deset metrov naprej, trije vagoni, polni kerozina, so obstali na kraju nesreče. Ob trčenju je v kabini tovornjaka zagorelo, voznik pa je ostal ukleščen v njej. Iz dveh vago- nov je začela iztekati fosforna kislina. Sto posredovalcev iz različnih služb zaščite in reševanja Na prizorišče nesreče so prvi prispeli poklicni in prostovoljni gasilci Luke Koper, luška ekipa prve pomoči in zaposleni pod- jetja Luka Koper, Inpo. Na vaji je sodelovalo sto udeležencev. Poleg zaposlenih na Slovenskih železnicah so sodelovali ga- silci koprske gasilske brigade, prostovoljni gasilci gasilskih društev Pobegi-Čežarji, Dekani in Hrvatini, reševalci nujne me- dicinske pomoči ter pripadniki varnostne službe Luke Koper in Policije. Dobro opremljeni in odlično pripravljeni Udeleženci vaje so svoje delo strokovno in zgledno opravili. Vodja reševalne vaje Rok Ka- menšek pa je o delu drugih enot dodal, da bi sicer lahko bilo še boljše, vendar so enote dobro opremljene, odlično pri- pravljene ter seznanjene z vse- mi nevarnostmi v železniškem prometu. Foto: Tomaž Primožič Kartica ugodnosti Slovenskih železnic S kartico ugodnosti lahko za- posleni na Slovenskih železnicah pri poslovnih partnerjih SŽ izkoris- timo popuste na različne storitve in izdelke. Kartico lahko pridobi vsak zaposleni v skupini SŽ, in sicer tako, da izpolni obrazec – ki je na povezavi: www.novaproga.si/posebne-po nudbe ali QR kodi – ter ga skenira- nega pošlje na e-naslov: posebne.ponudbe@slo-zeleznice.si * * * Kolektivni dopust 2021 27. 12. do 31. 12. 2021 (5 dni) * * * Posebne ponudbe za železničarje Slovenske železnice v sodelovanju s poslovnimi partnerji za zapos- lene v skupini SŽ pripravljajo posebne ponudbe oziroma popu- ste. Seznam aktualnih popustov je dostopen na intranetni strani Slovenskih železnic oziroma na povezavi QR kode Na reševalni vaji so poleg železničarjev sodelovali gasilci, enote NMP, ter varnostniki in policisti. Na križišču ceste z železniško progo v koprskem pristanišču je voznik tovornjaka s cisterno trčil v vlak. Prvi so na prizorišče prispeli gasilci Luke Koper. 5 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Uporabno 1. Z enako porabo ener- gije prepelje vlak enak to- vor 3,8-krat dlje kot stan- dardni tovornjak. Specifična poraba energije na železnici je 0,1 KWh/tkm (kilovatnih ur na tonski kilometer), medtem ko je specifična poraba energije tovornjaka 0,38KWh/tkm. (ifeu. de) 2. Železniški promet je edina veja prometa, ki ve- čidel uporablja obnovljive vire energije za prevoz pot- nikov in tovora. Slovenske železnice denimo uporabijo 50 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov. 3. Pri prevozu ene tone tovora po železnici se ustva- ri približno 8-krat manj emi- sij trdnih delcev na kilometer kot pri prevozu s povprečnim tovornim vozilom. (ifeu.de) 4. Pri prevozu ene tone tovora po železnici se ustva- ri približno 27-krat manj iz- pustov CO2 na kilometer, kot pri prevozu ene tone s pov- prečnim tovornjakom. CO2 izpusti na tono na kilometer pri železniškem prevozu znašajo 4,5 g/km (gramov na prevože- ni kilometer), pri tovornjaku pa 123 g/km. (global2000.at) 5. Pri prevozu ene tone tovora po železnici se ustva- ri približno 10-krat manj iz- pustov NOx na kilometer kot pri prevozu ene tone s pov- prečnim tovornjakom. NOx izpusti na tono na kilometer pri železnici znašajo 0,047 g/km, pri tovornjaku pa 0,485 g/km. (ifeu.de) Vira podatkov sta Institut za ener- gijo in varstvo okolja iz Heidelberga (www.ifeu.de) in neodvisna avstrijska okoljska organizacija GLOBAL 2000 (www.global2000.at) Pet pomembnih prednosti železniškega prometa pred cestnim z vidika porabe energije in varovanja okolja Poraba energije in ogljični odtis po družbah v skupini SŽ Družba Poraba energijeMWh Ogljični odtis Ton/CO2 SŽ-Infrastruktura, d. o. o. (brez ENP) 14.573 2.892 SŽ-VIT, d. o. o. 10.700 2.110 SŽ-Potniški promet, d. o. o. 55.264 11.255 SŽ-Tovorni promet, d. o. o. 169.218 27.667 SŽ-ŽGP, d. d. 2.691 692 SŽ, d. o. o. 2.394 632 SŽ-ŽIP, d. o. o. 2.330 476 SKUPINA SŽ 257.171 45.723 Energetska učinkovitost tirnih vozil v skupini SŽ Leta 2020 smo na SŽ dosegli zastavljeni cilj, in sicer smo iz- boljšali energetsko učinkovitost pri prevozu potnikov in blaga po železnici za dva odstotka. Upoštevati moramo, da so leto 2020 pomembno zaznamovale pandemija in z njo povezane spremembe voznega reda vla- kov. Energetska učinkovitost tirnih vozil je bila leta 2020 celo za 4,73 odstotka višja 6 Aktualno kot v izhodiščnih letih (2014- 2016). Poraba energije se na Slovenskih železnicah od leta 2017 zmanjšuje. Razlogov za to je več. Zmanjšuje se denimo zaradi elektrifikacije proge Pra- gersko-Hodoš ter zmanjšanega obsega dela dizelskih vozil, kar omogoča uporabo učinkovitej- ših električnih tirnih vozil. Energetsko učinkovitost smo na SŽ začeli spremljati leta 2018 in načrtujemo, da se bo še po- večevala zaradi uporabe novih vlakov. V prihodnjih letih pa bi lahko z natančnim merjenjem, analiziranjem in optimiziranjem voženj vlakov energetsko učin- kovitost še povečali. Za to bi po- trebovali programsko opremo, ki bi omogočala meritve v živo. Energetska učinkovitost objektov v skupini SŽ Lani pa smo izboljšali tudi energetsko učinkovitost pri stavbah v lasti Slovenskih želez- nic. Razloga za to sta pred- vsem dva, in sicer pandemija in zmanjšanje obsega dela ter občutno izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetju SŽ-VIT. V podjetju so energetsko učin- kovitost izboljšali z organizacij- skimi in investicijskimi ukrepi. Z rednimi energetskimi pregledi so zaznali tveganja in priložno- sti za večjo energetsko učinko- vitost. Objavljena vsebina je izsek iz Letnega poročila o delovanju sistema učinkovite rabe energi- je v skupini SŽ za leto 2020, ki ga je pripravila Služba za notra- nji nadzor, kakovost in okolje (NNKO) pri SŽ, d. o. o. Leta 2020 smo na SŽ dosegli zastavljeni cilj, in sicer smo izboljšali energetsko učinkovitost pri prevozu potnikov in blaga po železnici za dva odstotka. Fo to : M iš ko K ra nj ec 7 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Aktualno »Sistem vodenja kakovosti v skupini SŽ je odličen in daje ustrezne rezultate!« Certifikati kakovosti za prihodnja tri leta Presojevalci niso prepoznali neskladij, zato se podjetja lah- ko pohvalijo z novimi certifikati kakovosti ISO 9001:2015, za naslednja tri leta. Poleg tega so presojevalci pohvalili delo pri vodenju sistema kakovo- sti na Slovenskih železnicah in dodali, da je sistem, ki smo ga oblikovali, odličen ter da daje ustrezne rezultate gle- de na vire, ki so mu na voljo. Vodja službe za notranji nad- zor, kakovost in okolje, Pavel Zalokar, se je ob tem zahvalil sodelavcem in drugim zaposle- nim v omenjenih podjetjih ter dodal: »Temelj za uspešno opra- vljeno zunanjo presojo so notranje presoje sistema ka- kovosti, zato se vsem, ki ste pri njih sodelovali, še posebej zahvaljujem. Zunanji presoje- valci so pohvalili sistem vode- nja kakovosti, ki smo ga razvili na Slovenskih železnicah. Ta namreč pomaga vodstvu in la- stnikom delovnih procesov, da spremljajo rezultate delovanja procesov, za katere so poo- blaščeni in odgovorni. Tudi v prihodnje si bomo v skupini SŽ prizadevali za odlično sodelo- vanje in povezovanje. Oboje namreč pomembno vpliva na izboljševanje sistema vodenja kakovosti in njegovih procesov. Tako se povečujeta zadovolj- stvo naših uporabnikov in eko- nomska učinkovitost ter s tem konkurenčnost in rentabilnost poslovanja družb v skupini Slo- venske železnice.« (F ot o: P av el Z al ok ar ) Novembra so presojevalci mednarodne certifikacijske hiše Bureau Veritas na Slovenskih železnicah opravili že deveto re- certifikacijsko presojo Sistema vodenja kakovosti, SIST EN ISO 9001:2015. Presojo so opravljali v podjetjih SŽ, d. o. o., SŽ-In- frastruktura, SŽ-Tovorni promet, SŽ-Potniški promet, SŽ-VIT, Fersped ter Prometni institut. Podjetja so uspešno pridobila nove certifikate. Jesenski pogled proti zahodu s CP Ljubljana Zalog 8 Aktualno Kaj konkretno pomeni, ko podjetje pridobi certifikat za standard ISO 9001:2015? Certifikat sistema vodenja kakovosti dokazuje, da podjetje izpolnjuje zavezo k nenehnemu povečevanju kakovosti storitev ter zadovoljstva potnikov in poslovnih partnerjev. Certifikat dokazuje, da je sistem vode- nja kakovosti učinkovit ter da podjetje sistematično izboljšuje svoje delovanje. Kdaj se je začel razvoj sistema vodenja kakovosti na SŽ? Sistem vodenja kakovosti so na Slovenskih železnicah prvič oblikovali leta 1997. Podjetje se je takrat certificiralo ter tako do- bilo potrditev, da dosledno sle- di smernicam mednarodnega standarda ISO 9001. Podjetja v Skupini imajo zdaj natančno oblikovane procese, določena njihova zaporedja ter predpi- sane postopke za doseganje načrtovanih rezultatov v skla- du s politiko kakovosti, vizijo in vrednotami skupine Slovenske železnice. Kaj je najbolj pomembno pri sistemu kakovosti v podjetju? Zavedati se moramo, da je za uspeh pomemben vsak člen ve- rige. Vsak delavec namreč s svo- jim odnosom izkazuje zavzetost in pripadnost podjetju. To drži na vseh ravneh zaposlitve na Slovenskih železnicah. Sistem vodenja kakovosti ni zgolj »pa- pir«, temveč je način delovanja. Z dejavnostmi, ki jih opravlja- mo na Slovenskih železnicah, smo navzoči na trgu storitev, zato certifikat uporabnikom teh storitev daje jamstvo, da jih opravljamo skladno s Standar- dom. Standard ISO 9001 pa je mednarodni standard, napisan na temelju dobrih praks, ki do- kazano bistveno pripomorejo k izboljševanju kakovosti proizvo- dov ter ekonomski učinkovitosti podjetij. V Evropi je zaposlenih več kot 916 000 železničarjev Železniški sektor izjemno po- membno prispeva k ekonomski in socialni koheziji Evropske unije, saj neposredno zaposluje več kot 916 000 ljudi. Vlaki v Evropi pre- peljejo približno 1,6 milijarde ton tovora ter 7,1 milijarde potnikov vsako leto. V Evropi se povečuje dolžina železniškega omrežja za visoke hitrosti Omrežje EU za visoke hitrosti se je konec leta 2019 raztezalo na 9100 kilometrih in se je v primer- javi z letom 2015 povečalo za 17 % . (vir: Evropska komisija). Železnica še vedno ena najvarnejših oblik prevoza Železnica ostaja ena najvarnejših oblik prevoza, saj je potovanje z avtomobilom skoraj 50-krat bolj tvegano kot potovanje z vlakom. Na SŽ polovica energije iz obnovljivih virov Železnica v Sloveniji porabi okrog 1 odstotek vse energije, ki je pora- bi promet v državi. Zelo pomem- ben je delež porabe električne energije, in sicer na Slovenskih železnicah prepeljemo 77 odstot- kov vlakov na električni pogon. Poleg tega pa 50 odstotkov vse električne energije na SŽ pridobi- mo iz obnovljivih virov. Na SŽ 87 % energije porabijo tirna vozila, 11 % objekti in 2 % cestna vozila. Na Slovenskih železnicah s sis- temom učinkovite rabe energije spremljamo 80 odstotkov vse porabljene energije. V sistem so vključeni vsi večji porabniki. Zno- traj omenjenega sistema ločimo tri vrste pomembnih porabnikov energije (vir: Letno poročilo o delovanju sistema učinkovite rabe energije v skupini SŽ za leto 2020) Sprejeli smo novo energetsko politiko Slovenskih železnic Podjetja v skupini Slovenske železnice so se novembra z novosprejeto energetsko po- litiko zavezala, da bodo s še bolj učinkovito in gospodarno rabo energije zniževala stro- ške poslovanja ter tako nepo- sredno zmanjševala vplive na okolje. Energetsko politiko Sloven- skih železnic sestavljajo temelj- ne usmeritve, ki bodo omogo- čile, da bomo na Slovenskih železnicah tudi v prihodnje uspešno dosegali ekonomske, energetske ter okoljske cilje, ki si jih zastavljamo. Energet- ska politika je dokument, ki je pomemben tako na strateški in simbolni ravni – z uresniče- vanjem usmeritev energetske politike neposredno prispeva- mo k doseganju okoljskih ciljev Slovenije ter Evropske unije – kot na vsakodnevni praktič- ni ravni. Z različnimi ukrepi za učinkovito in gospodarno rabo energije namreč občutno zmanjšujemo vsakodnevne stroške poslovanja ter izboljšu- jemo poslovne rezultate naših podjetij. Deset temeljnih zavez podjetij v skupini SŽ Energetska politika Slo- venskih železnic določa deset usmeritev, med katerimi so te- meljne, da si bodo podjetja v skupini SŽ: • prizadevala za učinkovito in gospodarno rabo energije; • spremljala in nadzirala rabo energije v skupini SŽ; • sprejemala ukrepe za op- timizacijo rabe energije na SŽ; • vključevala v svojo uporabo obnovljive vire energije; • zmanjševala emisije toplo- grednih plinov v prometu in pri stavbah. Vsa podjetja si bodo priza- devala snovati tudi storitve in proizvode, ki bodo energetsko bolj učinkoviti, ter v notranji in zunanji javnosti promovirala odgovornost za izboljševanje energetske učinkovitosti. Med temeljne cilje energetske poli- tike namreč spada zniževanje stroškov poslovanja ter tako zmanjševanje vplivov, ki jih ima naše delo na okolje, v katerem poslujemo. Pavel Zalokar, vodja Službe za notranji nadzor, kakovost in okolje 9 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Na kratko Hokejisti HK SŽ Olimpije uspešno nastopajo v ligi ICE- HL. Na državnem prvenstvu večjo priložnost namenja- jo mlajšim igralcem. V halo pod Rožnikom zahaja čeda- lje več navijačev, ki skrbijo za odlično vzdušje na tekmah. V zmajevem gnezdu skrbijo za družbeno odgovornost in osveščanje. Vstop v ligo ICEHL Minilo je nekaj mesecev, odkar je HK SŽ Olimpija spet vstopila v ligo, v kateri je nekoč že bila (nekdanja EBEL). V njej zelo uspešno nastopa in kljub nekaj odigranim tekmam manj od svojih nasprotnikov vodi na lestvici. Igralci so v tem času na- nizali že štirinajst zmag, kar je presenečenje za marsikaterega hokejskega zanesenjaka, ki je v uvodu sezone mogoče malce podvomil v ekipo. To zmajem uspeva s trdim delom, dobrim ekipnim duhom, in to kljub temu, da imajo enega manjših proračunov med tekmeci. Vese- li dejstvo, da za Olimpijo igrajo večinoma slovenski igralci, kar je zelo spodbudno za razvoj ho- keja na nacionalni ravni, ter ve- seli dejstvo, da se v Hali Tivoli na tekmah nabira čedalje več ho- kejskih navdušencev, ki prepo- znavajo uspešno zgodbo kluba. Navijači med tekmami pripra- vljajo super vzdušje, in upamo si trditi, da bi bila dvorana v obi- čajnih časih verjetno popolnje- na skoraj do zadnjega kotička. Malce drugače pa je v državnem prvenstvu Slovenije, kjer zeleno- -beli zasedajo 4. mesto. V re- dnem delu sezone pa nastopa- jo z zelo mlado ekipo in brez » prvokategornikov«. Številni reprezentanti Med krajšim klubskim pre- morom, ki je bil v sredini no- vembra, večina igralcev Olimpi- je ni počivala, saj je kar štirinajst igralcev odšlo na reprezentanč- ni turnir, ki se je tokrat odvijal na Jesenicah. Trinajst igralcev je zastopalo barve Slovenije, za ekipo Francije pa je nasto- pil Guilame Leclerc, trenutno tudi vodilni strelec lige ICEHL. Poleg Slovenije in Francije sta na turnirju nastopili še repre- zentanci Avstrije ter Belorusije. Naši rezultatsko tokrat niso bili uspešni, saj so vse tekme izgu- bili. Tokrat je bil turnir prijatelj- ske narave, in verjeti je, da se bodo fantje na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Tivoliju z nekaj dodatnimi igralci, ki si kruh služijo v tujini, prikazali v drugačni luči. Novi zmaj ob ledeni ploskvi Pravijo, da je zmajček Paki najboljši hokejist med zmaji. Doma je v Hali Tivoli in budno spremlja vse dogajanje na lede- ni ploskvi. Navzoč bo na večini tekem v Ljubljani, kjer skrbi za dobro razpoloženje navijačev. Veseli se druženja s svojimi podporniki na tribunah ter se z njimi z veseljem tudi fotogra- fira. Uganili ste, tokrat ne gre za okrepitev na ledeni ploskvi, temveč za nadvse simpatično maskoto zmajčka. Izkazal se je kot odlična popestritev dogaja- nja v ledeni dvorani. Roza pentlja in brki Oktobra so ljubljanski hoke- jisti dokazali, da imajo mehko srce, in se pridružili akciji Ro- žnati oktober. To je svetovni mesec boja proti raku dojk in v ta namen so fantje na svojih zaščitnih čeladah nosili roza pentlje. Če je oktober name- njen ozaveščanju ženskega dela populacije, pa je novem- ber usmerjen k moškim. Tako so se pri klubu letos pridružili gibanju, za katerega skrbi dru- štvo Onkoman in opozarja na zdravje moških. Temu v čast je začetni met ploščka na tekmi proti Grazu izvedel predstavnik omenjenega društva Elvis Dža- fič, sicer poklicni nogometaš, ki je pred leti bil boj s Hodgino- vim limfomom. Poleg vsega pa so hokejisti v podporo društvu na čeladah imeli njihov logotip, veliko pa tudi brke. Ni kaj doda- ti, res lepa gesta Ljubljančanov. Ob koncu leta si želimo, da bo zmajem uspelo zadržati prvo mesto na lestvici. To prav gotovo ne bo lahka naloga, saj bodo ob zelo natrpanem urni- ku, ki jih čaka, na večini tekem tudi gostovali. No, le do 30. de- cembra, ko se bodo na zadnji tekmi v letošnjem letu v domači dvorani pomerili proti lanskem prvaku, KAC-u iz Celovca. Besedilo: Črt Snoj Foto: HK SŽ Olimpija Olimpija bruha ogenj tudi v ICEHL HK SŽ Olimipija v ligi IICEHL zelo uspešno nastopa in kljub nekaj odigranim tekmam manj od svojih nasprotnikov vodi na lestvici. Navdušenje obiskovalcev po visoki zmagi v domači Hali Tivoli. 10 Aktualno Železničarji lovci na najbolj številčnem srečanju doslej Oktobra so se na zdaj že tra- dicionalnem skupinskem lovu in srečanju zbrali železničarke in železničarji, ki so tudi lov- ci. Člani Lovske družine Loka pri Zidanem Mostu so, po enoletnem premoru zaradi pandemije covida-19, orga- nizirali četrto srečanje in lov v slikovitih jesenskih posavskih loviščih. Prireditve se je udeležilo do- slej največ železničarjev lovcev, in sicer 61. Skupaj z domačimi lovci, med katerimi je velik de- lež železničarjev, jih je bilo na letošnjem srečanju skoraj sto. Udeležili so se ga železničarji iz vse Slovenije in iz zelo različ- nih poklicnih profilov. Po zelo uspešnem lovu so druženje nadaljevali pri lovskem domu. Organizatorji so tudi letos po- skrbeli za visoko raven varnosti med lovom ter za sproščeno vzdušje po njem. Lovci LD Loka pri Zidanem Mostu pa so lahko potrdili, da je srečanje železni- čarjev lovcev prav zares postalo tradicionalno. Prihodnjo jesen, na petem srečanju, pa se snide- jo še v večjem številu. Novembra tudi uradno končana obnova železniške proge Zidani Most–Celje Novembra se je tudi uradno kon- čala obnova železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem. Pri pro- jektu, vrednem 230 milijonov evrov, je 90 milijonov prispevala Evropska unija. Prenovljena je bila proga, vozno omrežje ter signalnovarno- stne in telekomunikacijske naprave. Poleg tega pa sta bili obnovljeni tudi postaji Laško in Rimske Toplice. Postaji imata po novem podhoda, urejene nadstrešnice ter perone. (vir: DRSI) Z vlaki septembra skoraj 1,2 milijona potnikov Septembra smo prepeljali skoraj 1,2 milijona potnikov oziroma 11 odstotkov več kot septembra 2020. Pri tem smo opravili 57,4 milijona potniških kilometrov, kar je bilo za 7 odstotkov več, kot jih je bilo opravljenih septembra 2020. (vir: Statistični urad RS) Prenova železniške postaje Domžale se bo začela prihodnje leto Vrednost prenove domžalske železniške postaje je ocenjena na 12,4 milijona evrov. Načrtovana je prenova treh obstoječih tirov, gra- dnja dveh novih pokritih peronov ter gradnja podhoda, ki bo pove- zoval oba dela postaje ter omogo- čal dostop do otočnega perona. Postaja bo po novem prilagojena tudi za gibalno ovirane osebe. Ob postaji pa bosta urejena obračališče s postajališčem za avtobuse ter parkirišče. (vir: STA) Med tednom solidarnosti 0,17 evra od vsake prodane vozovnice za Rdeči križ Med prvim in osmim novembrom so se odvijale prireditve ob tednu solidarnosti. Slovenske železnice so od vsake vozovnice v namenile 0,17 evra za Rdeči križ Slovenije. Lovci LD Loka pri Zidanem Mostu so srečanje pripravili že četrtič. Srečanja so se udeležili železničarji iz vse Slovenije in iz zelo različnih poklicnih profilov. Po zelo uspešnem lovu je sledilo druženje pri lovskem domu. Fo to : L D L ok a pr i Z id an em M os tu 11 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Na kratko Sedem namigov za praznične iz Bližajo se praznični dnevi, ki kar kličejo po sproščenih doživetjih z vlakom. Prav z vlakom se namreč izognemo spopadanju z gnečo na cestah, čas na poti pa lahko izrabimo bistveno bolj kakovostno, denimo za druženje, igro, bra- nje, klepet. Pripravili smo vam nekaj namigov za praznične izlete z vlakom. 1. Navdušil vas bo praznični Dunaj Vse do konca decembra je avstrijska prestolnica spremenjena v majhno pravljično deželo. V čudovito okrašenem mestu si lahko ogledate številne znamenitosti. Pogrejete se lahko z znameni- tim punčem Weihnachtspunsch in se sprehodite od operne hiše po sloviti Kärntner Straße do katedrale svetega Štefana, pa po ulici Graben do palače Hofburg in številnih drugih slikovitih poteh. Vozovnica iz Ljubljane stane od 29 evrov naprej. 2. V Mozartovo mesto Salzburg Mozartovo mesto v predbožičnem času obiskovalce očara s tra- dicionalno božično jelko, zastekljenim vodnjakom in gradom, ki se dviga nad trgom Salzburger Dom. Ob vznožju trdnjave Ho- hensalzburg, ki stoji neposredno ob salzburški katedrali, lahko obiščemo svetovno znani in najstarejši avstrijski božični sejem. Za vozovnico iz Ljubljane boste odšteli od 26,90 evra naprej. 3. Doživite lepoto večerne Budimpešte Želite posneti čarobno fotografijo madžarskega parlamenta ob bregovih Donave? Potem se z vlakom mimo Blatnega jezera in Veszprema odpravite v madžarsko glavno mesto, Budimpešto. Navdušila vas bo s svojimi mostovi, tradicionalnimi madžarski- mi gostilnami in arhitekturo. Vrnili se boste v čas habsburške monarhije. Iz Ljubljane se lahko do Budimpešte zapeljete že od 15 evrov naprej. 12 Aktualno lete z vlakom 4. Slikoviti adventni Zagreb Zagreb že nekaj let velja za eno najbolj slikovitih prestolnic, ki jih lahko v naši soseščini obiščete v prazničnem času. Središče mesta je v tem času videti kot iz pravljice. Izlet v Zagreb je odlič- na izbira tako za družine kot za pare. Do hrvaške prestolnice se lahko iz Ljubljane zapeljete že za 9 evrov, če potujete v skupini, pa vam priporočamo vozovnico City Star. V Zagrebu si lahko ogledate številne znamenitosti. Lahko se povzpnete do Gornje- ga mesta, si ogledate najpomembnejše mestne znamenitosti z mogočno stolnico Kapitol, predsedniško palačo, Trg Bana Jela- čiča in si privoščite mikavne dobrote z božičnega sejma. 5. Na obisk okrašene božične Ljubljane V slovenski prestolnici, ki vsako leto decembra blesti v izvirnem božičnem okrasju, se v adventnem času veliko dogaja. Praznič- ne sejme v mestnem jedru spremljajo raznovrstne brezplačne prireditve. V tem času je prav zaradi čarobnih razgledov edin- stvena vožnja s turistično ladjico po reki Ljubljanici. Nepozaben pa bo tudi obisk Železniškega muzeja Slovenskih železnic, ki je le deset minut hoje od železniške postaje. 6. V pravljično Celje V pravljičnem Celju boste decembra lahko srečali pravljične vile in škrate, ob katerih se bodo otrokom zasvetile oči, poiskali boste lahko edinstvene svetlobne foto kotičke in se razvajali na več koncih starega mesta. Že ko v Celju izstopite iz postajne stavbe, se pred vami razprostre prava Pravljična dežela. Čarob- no okrašeno mesto pa s številnimi prireditvami v pravljični svet odpelje tako starejše kot mlajše obiskovalce. 7. Na sladka doživetja v Radovljico Staro mestno jedro Radovljice bo med 22. in 29. decembrom kot iz pravljice. Udeležili se boste lahko številnih prireditev za družine, delavnic, predstav za otroke, mestno jedro pa bo ču- dovito okrašeno. V Radovljici si boste lahko privoščili vrhunske čokoladne dobrote in se udeležili katere od številnih zanimivih decembrskih prireditev. 13 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Aktualno 14 Fotoreportaža Gorička mini železnica 15 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Fotoreportaža Ko sem se nekaj tednov pred prvim decembrskim snegom vozil skozi prelepe jesenske gozdove na prekmurskem Goričkem, sem na majhni jasi ob cesti blizu Prosečke vasi opazil nekaj, kar je nagonsko sprožilo moj ljubiteljski fotografski refleks, da sem pritisnil na zavoro, zapeljal na rob ceste in ustavil. Čez jaso je bilo speljano nekaj, kar je bilo na prvi pogled sicer videti kot drenažno korito. Zaradi tega zanesljivo ne bi ustavil, če ne bi na obeh straneh stali dve miniaturni zapornici in dva Andrejeva križa. Preprosto moral sem raziskati, za kaj gre. Sledil sem kovin- skemu koritu, dokler ni to izgi- nilo najprej v gostem grmovju, nato pa v opečnati zgradbi. Ker moja radovednost še ni bila potešena, sem se povzpel po lepo urejeni zelenici, mimo starinskega gradbenega žerjava in opečnate lope do manjše hiše z velikimi okni dnevne sobe. Za njimi sem opazil gospo, ki je sedela ob mizi in brala. Ko me je pogledala, sem ji pokazal fotoaparat in z znamenji namignil, da bi rad fotografiral. Gospa je prijazno pokimala in odpravil sem se na raziskovanje. »100 lejt Prekmurje republika« Zagledal sem betonsko konstrukcijo na stebričkih, ki je bila videti kot miniatura avtocestnega viadukta, na zgornji površini, ulito v beton, pa sem spet zagledal kovinsko korito, široko okrog petnajst in globoko dva ali tri centimetre. Vendar pa mi je odbojnik na koncu korita, ki se je končalo na terasi pred hišo, razodel, da ne gre za drenažo, temveč za miniaturno progo. Odpravil sem se po betonskem viaduktu, ki me je po ovinku v obliki podkve pripeljal za hišo, na majhno postajo z obiljem kretnic. Na njej je stal čokat možak v odrezanih kavbojkah in črni majici z napisom “100 lejt Prek- murje republika” ter z metlo v rokah, s katero je čistil odpadlo listje s tirov. Pozdravil me je prijazno, kot pravi Prekmurec, z gibom roke, nasmehom in besedami »Dober den«. Očitno vajen nenapovedanih obiskov se je takoj zapletel v pogovor z mano. Lastnik in upravljavec Jurij Kozar »Jurij Kozar«, se je predstavil in nadaljeval: »Ta železnica, ki jo tu vidite, je izraz mojega veselja do železnice. Končal sem tehniško šolo strojne stroke, ker sem hotel biti železničar, a ker sem imel še drugo veselje, dirkanje v motokrosu, se nisem zaposlil na železnici. Delo ob koncih tedna mi ne bi dopuščalo, da se udeležujem dirk. Zato sem si poiskal drugo zaposlitev, in sicer sem bil žerjavist v gradbeništvu. Vrsto let sem delal pri slovenskih gradbenih podjetjih ter nato do upokojitve v Avstriji.« »Kaj pa dirkanje?« ga vprašam. »Ste potem vendarle lahko dirkali?« »Seveda sem dirkal,« je odgovoril. »Petindvajset let sem dirkal skupaj s Bogomirjem Gajserjem, Timovim očetom. Čez štiristo dirk. Še zdaj smo veliki prijatelji.« »Torej je žerjav pred vašo hišo spomin na vaše delovno obdobje?« »Seveda. To je žerjav, na katerem sem nekoč delal. Ko so ga odpisali, sem ga kupil za spomin in ga obnovil,« mi je ponosno odvrnil. Nato sem ga vprašal, kako in kdaj je začel z vrtno železnico. »Začel sem že pred leti, ko smo še kurili na drva, drvarnica pa je bila na bregu, kar daleč od hiše. Naveličal sem se nenehno nositi drva, po nekajkrat na dan, pa sem se domislil, da postavim progo med drvarnico in hišo. Za tir sem vzel 12-centimetrski U profil, vagon pa sem izdelal sam, takega, da je šlo vanj četrt kubičnega metra drv. Do drvarnice sem vagon porival, navzdol pa je šel sam. Ko pa smo po nekaj letih v hiši namestili toplotno črpalko, sem drvar- nico podrl, tir pa odstranil in ga prenesel za hišo. Odločil sem se namreč, da si postavim vrtno železnico. To je bilo leta 2015 in takrat sem opravil večino dela – postajo s kretnicami, betonski viadukt – tako da je proga, ki se začne pri cesti, konča pa na trati pred hišo, dolga 202 metra. Tisto leto sem izdelal tudi obe lokomotivi, model reagana in premikalko, ter nekaj potniških in tovornih vagonov. V bistvu so to ploščadni vagoni, na katerih so sedeži. Pa še to – vse kretnice na postaji so na vzmet in nastavljene tako, da se dva vlaka lahko srečata, ne da bi jih bilo treba prestavljati. Na podstavku na koncu proge pa imam model angleške kretnice, tudi na vzmeti, tako da lahko obiskovalci vidijo, kako taka kretnica deluje.« Reagan in visoki nakloni na progi Zanimalo me je tudi, kako na vrtni železnici upravlja reagana. Nikjer namreč ni bilo videti nobenih komand, pa tudi tega ne, kaj ga poganja. Povedal mi je, da sta v reaganu dva avtomobilska akumulatorja, stikalo, s katerim ju lahko veže v zaporedju ali vzporedno ter tako uravnava hitrost in stikalo za smer vožnje. Lokomotivo upravlja tako, da zleze vanjo. »Ni najbolj udobno, a gre,« je dejal. »Vidim, da je nagib na viaduktu kar precejšen. Na tabli piše 14 promilov.« »Res je tolikšen, a za reagana to ni težava,« mi je zatrdil. »Tehta 250 kilogramov, vsak od treh vagonov tehta 90 kilogramov, potem pa še šest odraslih potnikov, pa jaz. Vse skupaj kako tono, a na klancu še ni obstal.« »Kaj pa potniki? Kdo so? Sorodniki in otroci?« me je zanimalo. »Tudi ti, pa otroci mojih prijateljev, pa tudi odrasli, ki pridejo mimo in se ustavijo, tako kot vi. Pa dedki in babice s svojimi vnuki. Potem pa so tu še turisti in kolesarji, ki letujejo v bližini. Tu, na Goričkem, ni ravno veliko zani- mivosti, pa jih v hotelih napotijo tudi k meni,« je pojasnil. »Boste železnico še kaj širili?« sem želel vedeti. »Ne, ker tudi nimam prostora. Zdaj bi se rad posvetil žerjavu, ki sta ga dež in čas že nekoliko načela.« Skozi nekdanjo drvarnico in gosto grmovje Po prijetnem pogovoru sem se že hotel posloviti, a me je Jurij prijazno vprašal, ali se želim peljati z vlakom. Povabila seveda nisem odklonil. Jurij je zlezel v reagana, sam pa sem se usedel na enega od tovornih vagonov in odpeljala sva se vse do konca proge pred hišo, nato pa še skozi nekdanjo drvarnico in gosto grmovje do ceste ter nazaj. Za tem sem se od lastnika in upravljavca goričke mini železnice poslovil, čeprav me je prijazno vabil, da grem v hišo na pogostitev – tako, kot se pri Prekmurcih spodobi. Obetal se je lep večer s sončnim zahodom in želel sem ga izkoristiti za fotografski obisk bližnje hodoške postaje. Fotografije in besedilo: Miško Kranjec Evropo je prevozil vlak Connecting Europe Express Vlak Connecting Europe Express, ki je na svoji poti po vsej Evropi po- vezoval države, podjetja in ljudi, je ob evropskem letu železnic eden ključ- nih projektov Evropske unije. Ob postankih vla- ka so bile po vsej Evropi organizirane raznovrstne prireditve, s katerimi si železniška podjetja, države in železniški sek- tor nasploh prizadevajo pojasniti pomembno vlogo, ki jo imajo želez- nice v sodobni evropski družbi. V Sloveniji smo ga slovesno sprejeli 24. septembra. Vlak je svojo pot začel 2. septembra v Lizboni in jo končal 7. oktobra v Parizu. V 36 dneh je tako obiskal kar 26 držav in simbo- liziral povezovalno moč železnic. V Slovenijo je pripeljal iz Avstrije in poleg v Ljubljani ustavil še v Mariboru in Celju. 2021 – Evropsko leto železnic! Na pobudo Evropske komisije je bilo leto 2021 razglašeno za evropsko leto železnic. Letos so tako različne organizacije na različne načine poudarjale prednosti železnice kot trajnostne, so- dobne in varne oblike prevoza. Evropske železnice so bile vse leto z raznovrstnimi prireditvami in dogodki postavljene v središče pozornosti. Odločitev o posebnem evropskem letu železnice so na evropski ravni sprejeli predvsem zato, da bi državljane držav članic in evropska podjetja spodbudili k večji uporabi železnice. S tem bi med drugim občutno prispevali k enemu od ključnih ciljev evropskega zelenega dogovora, in sicer da do leta 2050 Evrop- ska unija postane podnebno nevtralna. Praznovali smo evropsko leto železnic 18 Pregled leta Sprejeli smo prvi novi dvonadstropni vlak V Sloveniji smo konec maja sprejeli prvo od desetih dvonadstropnih potniških garnitur. Zgodaj zjutraj, 26. maja, smo garnituro sprejeli v Šentilju, nato pa je pot s hladno vleko nadaljevala do Ljubljane, do vzdrževalnega centra SŽ-VIT. Dvonadstropna potniška garnitura, ki jo je proizvajalec, podjetje Stadler, poimenoval KISS (Komfortabler Innovativer Spurtstarker S-Bahn-Zug), je sestavljena iz treh vagonov, v katerih je 292 sedežev, od tega 16 v prvem razredu. V potniški garnituri, ki je dolga 79,48 metra, je tudi 277 stojišč ter prostor za 10 koles. Po petdesetih letih spet potniški vlaki po kočevski progi Konec leta 2020 je bila končana prenova proge med Grosupljem in Kočevjem. Po njej so tretjega januarja 2021 po petdesetih letih spet začeli voziti tudi potniški vlaki. Ob delovnikih vozi iz Kočevja do Ljubljane šest vlakov, v obratni smeri pa sedem. Prva jutranja vlaka iz Kočevja odpeljeta ob 5.45 in 6.27, v Ljubljano prispeta v uri in desetih minutah, kar je povsem primerljivo z vožnjo z avtomobilom. Na kočevski progi večinoma vozijo novi dizelski vlaki Stadler FLIRT, na katerih je ves čas vožnje omogočena wi-fi povezava z internetom. Potniški vlaki na kočevski progi vozijo s povprečno hitrostjo 60 kilometrov na uro. Velike novosti v mobilnosti in skokovit razvoj logistike 19 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled leta Lokomotive Effishunter 1000 so začele delo v Kopru Lokomotive EffiShunter 1000 so po testiranjih dobile ustrezna dovoljenja za uporabo na JŽI v Sloveniji. V Divači so jih prevzeli 21. januarja. Lokomotive v Sloveniji nosijo oznako serije 646 in so prvenstveno namenjene za delo na koprski tovorni postaji ter širše na Primorskem. Januarja je začela voziti prva, februarja dru- ga lokomotiva, konec marca tretja, do konca aprila pa tudi četrta lokomotiva. Premikalne lokomotive Effishunter so za četrtino bolj zmogljive od obstoječih premikalnih lokomotiv in tudi tišje. So bolj zanesljive, porabijo bistveno manj goriva, izdatno nižji pa so tudi stroški njihovega vzdrževanja. Med Dunajem, Ljubljano in Trstom so spet začeli voziti direktni potniški vlaki Od junija je z vlakom spet mogoče direktno potovati med Duna- jem, Ljubljano in Trstom. Vlaki EuroCity so na omenjeni relaciji vozili vsak dan. Direktna povezava Slovenije z Dunajem in Trstom je izjemno pomembna z več vidikov, med drugim nam omogo- ča enostaven dostop do Trsta in hitrih vlakov proti Benetkam, Padovi, Milanu, Bologni, Firencam, Rimu … ter do Dunaja in prav tako odličnih povezav z vlakom do Prage, Bratislave, Krakowa, Varšave in drugih evropskih mest. Potovanje iz Ljubljane v Trst traja dobri dve uri, od Ljubljane do Dunaja pa pet ur. Slovesno smo v pokoj pospremili znamenito gomulko V rednem prometu je znameniti elektomotorni vlak, znan kot gomulka, potnike zadnjič zapeljal 24. junija 2021. Povsem zadnja vožnja, brez potnikov, vendar z lastnim pogonom, pa se je zgodila avgusta proti Ilirski Bistrici. Ohranjeni sta dve garni- turi, ena stoji v Tržišču in druga v Ilirski Bistrici. Z legendarnimi elektromotorniki, ki so nosili oznako SŽ 311/315, se je v 57 letih zvestega službovanja na Slovenskih železnicah na relacijah med Jesenicami, Ljubljano, Dobovo ter Mariborom prepeljalo milijone potnikov. 20 Pregled leta Slovenske železnice Gremo zeleno Na Slovenskih železnicah smo letos jeseni začeli povezovati vožnjo z vlakom z izposojo električnega vozila. Nova stori- tev bo na voljo pod blagovno znamko Gremo zeleno! Prvi potniki si bodo tako v kom- binaciji z vozovnico za vlak na železniški postaji Ljubljana lahko izposodili električno vo- zilo. Storitev Gremo zeleno je rezultat sodelovanja Slovenskih železnic s partnerjem T2 Rota- lab. V pilotnem projektu, ki bo trajal eno leto, bo potnikom za izposojo na voljo deset vozil. Na železniški postaji Ljubljana sta načrtovani dve lokaciji, in sicer na severni in južni strani železniške postaje. Na glavnih progah so začeli voziti novi Flirti Poleti so začeli po glavnih progah voziti tudi najnovejši električni vlaki. Poleg dizelskih, ki v rednem prometu vozijo že od zimskih mesecev, so potniki prav letošnje poletje že lahko občudova- li vidno prenovljeni vozni park. S kopalnim vlakom in vlakom Pohorje smo iz notranjosti na morje prepeljali na tisoče potnikov. Občutno smo razširili mesta, ki so na voljo za prevoz koles na naših vlakih na glavnih in regionalnih progah. S širokim sodelo- vanjem smo oblikovali skupne ponudbe s partnerji ter potnikom ponujali številne izlete po naši domovini ter v tujino. 21 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled leta Konec julija slovesno odprtje prenovljenega predora Karavanke Prenova železniškega predora Karavanke je bila eden največjih mednarodnih projektov na železniškem omrežju v samostojni Sloveniji. Obsežna prenovitvena dela so potekala od avgusta lani. Pri njih so sodelovali predstavniki SŽ-Infrastruktura in ÖBB Infrastruktur v vlogi upravljavcev železniškega omrežja, izvaja- lec del, podjetje Strabag, ter državi Slovenija in Avstrija v vlogi investitorjev. Odstranjena sta bila dva tira v predoru in položen popolnoma nov tir, ki ustreza sodobnim tehničnim in varnostnim standardom. Uredili so vozno omrežje, namestili nove signal- novarnostne in telekomunikacijske naprave ter v celoti sanirali predorsko cev. Poleg tega so v predoru uredili odvodnjavanje in Začela se je gradnja drugega tira med Divačo in Koprom V začetku maja je družba 2TDK v Dekanih podpisala pogodbo za glavna gradbena dela pri projektu Drugi tir Divača−Koper. Začetek dolgo pričakovanih gradbenih del je z besedami »Kocka je padla, od danes gradimo drugi tir!« pospremil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Minister in direktor 2TDK Pavle Hevka sta po podpisu pogodbe simbolično začela gradnjo drugega tira tako, da sta zagnala stroje na gradbišču. tehnične prostore. Po prenovi je varnost prometa skozi predor bistveno višja, hkrati pa je višja tudi pretočnost. Končali smo nadgradnjo gorenjske proge Poleti se je končala obsežna prenova gorenjske proge med Lju- bljano in Jesenicami. Po nadgradnji je proga uvrščena v kategori- jo D4, povečali sta se njena prepustnost in prevozna zmogljivost ter odpravila ozka grla na njej. Proga je tako posodobljena po tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, promet po njej pa bolj varen. Iz skupine Slovenske železnice je pri prenovi sodelova- lo podjetje SŽ-Železniško gradbeno podjetje. SŽ-Infrastruktura pa je pri delih opravljala vlogo upravljavca JŽI ter skrbela za varnost ter vodenje prometa po progi. Končali smo številne velike projekte in začeli nove 22 Pregled leta Obsežno nadgradnjo predora Kara- vanke sta v skupnem projektu uresni- čevali Slovenija in Avstrija. Urejene so evakuacijske poti, komunikacijski sis- temi, sistemi za zagotavljanje požarne varnosti ter učinkovitejšega reševanja v primeru nesreč. V celoti so sanirani po- škodovani deli konstrukcije predorske cevi, obnovljeni in restavrirani vstopni portali ter urejeno odvodnjavanje. S tem so tako izboljšani pretočnost pro- meta, varnostno-tehnične razmere v predoru ter varnost železniškega pro- meta in potnikov nasploh. 23 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled leta Avgusta se je začela obsežna nadgradnja proge Ljubljana–Brezovica Pri nadgradnji proge Ljubljana–Divača je v prvi fazi načrtovana prenova odseka Ljubljana–Brezovica. Dela so začeli avgusta letos, končana pa bodo predvidoma novembra prihodnje leto. V Brezovici so zaradi gradbenih del konec avgusta postavili tudi začasni peron, da bi potniki lahko varno izstopali na strani postaje, na kateri je postajna stavba. Prenova odseka Ljubljana–Brezovica je ocenjena na 67,61 milijona evrov in vključuje nadgradnjo postajališča Ljubljana Tivoli, nadgradnjo nivojskih križanj za višjo hitrost, zamenjavo jeklenega mostu čez Mali graben, gradnjo osmih kilometrov protihrupnih ograj, nadgradnjo proge in voznega omrežja ter signalnovarnostnih naprav. Investitor je DRSI Ministrstva za infrastrukturo, dela pa opravljajo podjetja CGP, Pomgrad in SŽ-ŽGP. Začela so se glavna gradbena dela na Pragerskem Na zadnji avgustovski dan so se tudi uradno začela glavna grad- bena dela pri prenovi vozlišča Pragersko. Za gradbena dela je podpisana pogodba s podjetjema Riko in RZD International LLC, podružnico Ruskih železnic. Pri prenovi s Slovenskih železnic so- delujeta SŽ-ŽGP in SŽ-Infrastruktura. Prenova vozlišča Pragersko je pomembna tako za lokalno skupnost kot za vso državo, saj je Pragersko pomembno prometno stičišče. Rok za dokončanje pre- novitvenih del je 25 mesecev, kar pomeni, da bodo dela končana predvidoma konec junija 2023. 24 Pregled leta Reševalna vaja v predoru Karavanke »Ob 8.26 sta trčili dve vozili v predoru Karavanke v kilometru 636.700 (območje SŽ) med postajama Jesenice–Rosenbach ÖBB. Ena oseba je poškodovana, dve sta v šoku. Obveščene so vse pristojne službe.« Tako se je glasilo prvo sporočilo glavnega dispečerja o nesreči v predoru Karavanke, 3. julija zjutraj. K sreči pa je šlo za vajo zaščite in reševanja v železniškem predoru Kara- vanke, ki so jo skupaj organizirale Slovenske železnice in avstrijski upravljavec železniškega omrežja ÖBB Infrastruktur. Iz skupine Slovenske železnice je pri vaji sodelovalo 44 zaposle- nih, in sicer zaposleni v podjetjih SŽ-Infrastruktura, SŽ, d. o. o., intervencijska skupina iz podjetja SŽ-VIT ter skupina za prvo psihosocialno pomoč. Poleg njih so sodelovali tudi poklicni gasilci GARS Jesenice in prostovoljni gasilci. Iz avstrijske strani pa so prav tako poleg predstavnikov upravljavca železniškega omrež- ja ÖBB Infrastruktur sodelovali gasilci, policija ter enote nujne medicinske pomoči. Policisti pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov Policija in Slovenske železnice so konec januarja sodelovale v 24-urnem poostrenem nadzoru železniškega prometa, želez- niških postaj in vlakov. Namen nadzora, ki se je sočasno odvijal v več državah Evropske unije, je bil odkriti nezakonito prehaja- nje meja, tihotapljenje prepovedanih drog ter prepovedanega orožja, streliva in eksploziva. V Sloveniji je v akciji sodelovalo 245 policistk in policistov ter 170 železničark in železničarjev. Skupaj so pregledali 34 železniških postaj in 152 vlakov Prvi pregled novega vlaka Stadler DMG 610 Februarja smo v center za vzdrževanje železniških vozil podjetja SŽ-VIT v Ljubljani na kontrolni pregled sprejeli prvi dizelski potniški vlak Stadler Flirt. V dveh dneh smo pod vodstvom Sta- dlerjevega inštruktorja iz Poljske opravili prvi pregled, ki spada v sklop preventivnega vzdrževanja. Državna vaja Luka Koper 2021 Sredi oktobra smo sodelovali na državni vaji zaščite in reševanja Luka Koper 2021. Glavni namen vaje je bil preveriti odzivnost prvih posredovalcev in drugih reševalnih služb pri trčenju tovor- njaka in vlaka, ki sta naložena z nevarnimi snovmi. Slovenske železnice so najprej pripravile izobraževanje prvih posredovalcev ter za vajo zagotovile vagone in vlečna vozila. Na vaji smo sode- lovali z intervencijsko skupino SŽ ter skupino za prvo psihosocial- no pomoč. 25 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled leta Večja varnost za vse udeležence v prometu Slovenske železnice so postale najuglednejši delodajalec v logistiki in transportu Slovenske železnice so se drugič zapored uvr- stile med TOP 10 najuglednejših delodajalcev v Sloveniji. Prvič smo certifikat prejeli za leto 2019, letos pa smo, poleg uvrstitve med naj- bolj uglednih deset, prevzeli tudi prvo mesto in naziv najuglednejšega delodajalca v panogi logistika in transport. Začetek Interne akademije za zaposlene na Slovenskih železnicah Šestnajstega marca se je v Izobraževalnem centru Slovenskih železnic začel prvi del izobraževanj v okviru nove Interne aka- demije za zaposlene na SŽ. Temeljni cilj Slovenskih železnic na kadrovskem področju je namreč v prihodnjih letih povečati kom- petence in poglobiti znanje vseh vodilnih kadrov v sistemu SŽ ter omogočiti več tisoč zaposlenim neomejen dostop do izobraže- valnih vsebin. 26 Pregled leta Zaposlene smo postavili na prvo mesto Letos smo z Novo progo na terenu obi- skali številne železničarke in železničarje. V začetku leta smo se posvetili ženskam, ki delajo na Slovenskih železnicah, se nato odpravili raziskovat delo na obmejni pos- taji Dobova, spoznali smo železničarje na gorenjski progi, tiste, ki so delali v predoru Karavanke in na drugih gradbenih projek- tih, ter številne druge po vsej Sloveniji. Naš temeljni cilj je namreč pokazati pomemb- nost posameznika na terenu, saj Slovenske železnice temeljijo na zaposlenih, ki dan za dnem vsak s svojim prispevkom omo- gočamo razvoj mobilnosti in logistike v Sloveniji. 27 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled leta Sprejeli smo novo strategijo upravljanja človeških virov na SŽ do 2025 S sprejetjem Strateškega poslovnega načrta skupine Slovenske železnice za obdobje 2021-2025 smo si postavili zelo ambicio- zne načrte, ki jih je mogoče uresničiti le s sistematičnim razvojem zaposlenih v Skupini. Novo kadrovsko strategijo je maja spre- jelo poslovodstvo SŽ in junija potrdil nadzorni svet Slovenskih železnic. Njena temeljna vizija je zajeta v stavek: »Za dolgoročno poslovanje podjetja so zaposleni ključnega pomena.« Strategija upravljanja človeških virov torej ponovno postavlja zaposlene v ospredje, omogoča napreden in celosten pristop k razvoju kadro- vskih sistemov in razvoju delavčevih potencialov. Še več pozorno- sti bo v prihodnje namenjene prenosu znanja na mlajše kadre in sistemu nasledstev za ključne kadre. Po obsežnem upokojevanju bodo Slovenske železnice namreč intenzivno zaposlovale. Razvijali smo E-izobraževanje na Slovenskih železnicah E-Izobraževanje je eden od strateških projektov Sloven- skih železnic, ki smo ga letos dejavno razvijali. Nosilci te izjemno pomembne novosti so zaposleni v Izobraževalnem centru Slovenskih železnic v sodelovanju z drugimi orga- nizacijami. Po spletu so se začele izobraževati prve skupi- ne strojevodij, prometnikov in drugih zaposlenih na izvršilnih delovnih mestih. Za vodilne ka- dre smo pripravili več sklopov predavanj in izobraževanja o vodenju, komunikaciji in dru- gih temah, vsem zaposlenim pa smo omogočili redno razvi- janje kompetenc s predavanji po spletu. Začetek cepljenja zaposlenih na Slovenskih železnicah Slovenske železnice spadajo med slovensko kritično infrastruk- turo, zato smo imeli zaposleni v podjetjih v skupini SŽ možnost cepiti se proti covidu-19 prej, kot bi bilo to mogoče ob upošteva- nju starostnih in drugih kriterijev nacionalne strategije cepljenja. Prva skupina železničarjev je bila na vrsti v začetku maja. SŽ so za svoje zaposlene poleti in nato jeseni organizirale cepljenje tudi z drugim in tretjim odmerkom. 28 Pregled leta Navdušenje nad miniolimpijado v Železniškem muzeju Slovenskih železnic Več kot tristo otrok in njihovih staršev se je oktobra ude- ležilo miniolimpija- de v ljubljanskem Železniškem muzeju. Otroke sta navdu- ševali miniaturna železnica, postavljena na vagonu, ter vožnja z vrtno železnico. Iger ter številnih drugih dejavnosti na letošnji miniolimpijadi se je udeležil tudi izvrstni slovenski smučar- ski skakalec Robert Kranjec. Pod Pohorje smo prepeljali parno lokomotivo Dvanajst ton težko, triosno lokomotivo so na sveže majsko jutro pred Železniškim muzejem v Ljubljani naložili na poseben tovornjak. Ozkotirna lokomotiva z ozna- ko 71-012 je bila namenjena v Zreče, pod okrilje skupine železniških navdušen- cev, ki v sodelovanju z občino in Slovenskimi železnicami načrtujejo postaviti večstometr- sko ozkotirno progo. Po njej bodo znova začeli voziti turistične vlake s parno vleko. Pod Pohorjem se je tako po skoraj šestde- setih letih iz dimnika ozkotirne lokomotive znova začela dvigati para. Več kot sto otrok na Poletni muzejski noči Tretjo junijsko soboto se je Poletne muzejske noči v našem Mu- zeju udeležilo več kot sto otrok. Muzej je imel svoja vrata odprta do polnoči. Svoje znanje je na vodenih ogledih iz neskončne zakladnice podatkov in zgodb z obiskovalci delil tudi nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogić. Slovenska bakla na poti do Tokia tudi z vlakom Z vlakom smo maja od Logatca do Borovnice zapeljali slovensko baklo, simbol moči in vrednot olimpijskih iger, ki so bile letos v japonskem Tokiu. Slovenska bakla je pot začela aprila na Ravnah na Koroškem. Do 23. julija bo potovala po vseh 212 slovenskih občinah ter na obmejnih območjih v sosednjih državah, v katerih živijo zamejski Slovenci. Del poti bodo baklo prepeljali tudi z vlakom. 29 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Pregled letaDružili smo se in praznovali Avtorja fotografij v Pregledu leta: Miško Kranjec in Janez Krivec Klemen Ponikvar je avgusta 2020 v sodelovanju s slovenskimi in tujimi ljubitelji železnic izdal e-knjigo z zgodovinskim pregledom tirnih vleč- nih vozil na Slovenskih železnicah od 1945 do 2021. V njej so na štiristo straneh zbrani ključni podatki o lokomotivah in potniških garniturah na električni in dizelski pogon, drezinah za vzdrževanje, intervencije, vojaških in drugih vozilih za posebne železniške namene, industrijskih premikalnih lokomotivah ter parnih lokomotivah. Poleg bogatega pre- gleda tirnih vozil z naših prog pa je v njej predstavljeno tudi označeva- nje tirnih vozil pri nas, njihovi proizvajalci ter pregled razvoja železnice pri nas. Avtor je že v uvodu zapisal tudi, da v publikaciji še niso razi- skana vsa vozila, ki so v tem obdobju vozila pri nas, zato jo načrtujejo s podatki in fotografijami dopolnjevati tudi v prihodnje. K sodelova- nju vabi vse, ki bi jih to zanimalo. Do publikacije lahko dostopate na povezavi https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/ Tirna-vlecna-vozila_1945-2021.pdf ali na OR kodi: V reviji Slovenskih železnic, Novi progi, bomo v več delih objavili izseke iz publikacije in namenili nekaj strani zanimivim predstavitvam manj razširjenih tirnih vozil. Lahka motorna drezina IMV 1600 Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na Slovenskih železnicah od 1945 do 2021– 2. del Lahka motorna drezina je bila proizvod podjetij IMV Novo mesto, današnji Revoz–Re- nault, in Mostovne iz Ljubljane. Leta 1955 se je v Novem mestu začela licenčna proizvodnja ce- stnega vozila, kombija DKW. Iz slednjega je bila po nekaj letih ustvarjena izpeljanka, domače cestno vozilo IMV 1000, ki so ga od leta 1960 naprej izdelo- vali v štirih osnovnih variantah: Fo to : W er ne r & H an sj ör g Br ut ze r 30 Strokovno V tokratni izdaji predstavljamo dve zanimivi lahko motorni drezini, in sicer: IMV 1600 ter FKF (KLV 12) • Lahka motorna drezina IMV 1600 • Lahka motorna drezina FKV (KLV 12) kombi, avtobus, sanitetno vozi- lo in furgon. Veliko omenjenih vozil je bilo izvoženih v tujino. Za osnovo drezine so vzeli ce- stno vozilo IMV 1600, ki je bilo sprva razvito iz cestnega vozila IMV 1000. Obstajali so tipi dre- zin v avtobusni (kombi) izvedbi za prevoz osebja ter furgonski izvedbi s kesonom za prevoz ljudi in materiala. Drezina je bila namenjena preglednikom prog ter prevozu osebja in lažjega materiala. LMD je ob največji hitrosti 60 kilometrov na uro lahko prevažala največ pet oseb. Masa drezine je bila 1600 kilogramov, njena nosil- nost pa 900 kilogramov. Ime- la je možnost ročnega hidra- vličnega obračanja na mestu, tako da je voznik vedno gledal v smeri vožnje. Drezina je bila dolga 4,3 metra, poganjal pa jo je vrstni štirivaljni, vodno hlajeni, bencinski motor z mo- čjo 41 kW in prostornino 1,6 litra. Od tod tudi njena oznaka 1600. Rezervoar goriva je imel prostornino 40 litrov. Drezine tipa IMV 1600 so bile iz upo- rabe izločene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob- stajala pa je tudi njihova večja sestra IMV 1900. Na Sloven- skih železnicah se ni ohranila nobena od obeh tipov lahkih drezin. O avtorju Mag. Klemen Ponikvar je diplo- miral in magistriral iz železniške tematike na Fakulteti za gradbe- ništvo Univerze v Mariboru. Za- poslen je na Prometnem institu- tu Ljubljana. Njegovo primarno delo so področja prometne teh- nologije, infrastrukture in tirnih vozil. Ukvarja se z načrtovanjem železniške infrastrukture, voz- nih redov, izdelavo prometnih modelov, simulacij, zmogljivostnih izračunov. Za skupino Slovenske železnice ter domače in tuje naročnike vodi projekte oziroma sodeluje pri njih. Naslovnica knjige Lahka motorna drezina FKV (KLV 12) Lahko motorno drezino FKF so na Nemških železnicah ozna- čevali KLV 12. Motorno pro- govno vozilo je bilo namenjeno prevozu železniških delavcev in pregledu proge. V celoti je bila izdelana v Zahodni Nemčiji. Ka- roserijo je izdelalo podjetje FKF Werke iz Frankfurta na Majni, poganjal jo je bencinski, zrač- no hlajeni štirivaljni motor VW, tipa 122/30. To je bil motor, ki je imel podobne značilnosti ti- stim, ki so poganjali znamenite avtomobile hrošče. Motor je imel moč 28 konjskih moči in prostornino 1,2 litra. Drezina je imela mehanski pogon in ročni menjalnik s štirimi prestavami naprej ter eno vzvratno. Teh- nične karakteristike drezine so bile naslednje: masa 1,5 tone, nosilnost 800 kilogramov, naj- višja hitrost naprej 60 in vzvra- tno 16 kilometrov na uro. Dre- zina, dolga 3,5 metra, je imela šest sedišč. Rezervoar goriva je bil 40-litrski. Kolesna formula drezine je bila A1, kar pomeni, da je imela le eno pogonsko os. Omenjeni tip drezine so v Nem- čiji proizvajali med letoma 1953 in 1962. Poleg podjetja FKF so jo v različnih serijah proizvajala še podjetja Martin Beilhack Ro- senheim, Draisinenbau Ham- burg Dr. Alpers, Industriewerke Karlsruhe in Sollinger Hütte. Že- lezniški muzej Slovenskih želez- nic hrani delujočo drezino FKF. Zadnja revizija je bila narejena julija 1998 v Ljubljani. Vozilo je Sekcija za vzdrževanje prog Nova Gorica uporabljala za pregled bohinjske in ajdovske železniške proge. Drezina ima vgrajen mehanizem, ki omogo- ča, da se lahko obrne na mestu za 360 stopinj in voznik vedno gleda v smer vožnje. Karoserija in pogonski motor za drezino, ki jo hrani Železniški muzej, sta bila izdelana leta 1958. Fo to : K le m en P on ik va r 31 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Strokovno Indikator Marsikaj je bilo treba pri par- ni lokomotivi preizkusiti in iz- boljšati, preden je dosegla svoje zrelo obdobje in hkrati zaton, saj so jo izpodrinile mlajše tek- mice, dizelke in električne loko- motive – nehvaležnice, ki jim je prav ona, parna lokomotiva, tlakovala pot. Prvi konstruktorji so se v svojem razmišljanju sre- čali z naslednjim problemom: para, ki jo spustiš iz kotla v valj parnega stroja, potiska pred sabo bat, dokler le-ta ne doseže končnega položaja, ko je treba igro ponoviti na dru- gi strani bata, v obratni smeri. Še prej pa je seveda treba paro izpred bata spustiti na prosto. To nalogo opravlja poseben or- gan, razvodnik, ki je nameščen tik ob valju. Vendar se srečamo z nevšečnostjo: če para ves čas, ko se bat giblje v eni smeri, priteka iz kotla, ima nazadnje, ob koncu giba, celoten kotelni tlak. In zdaj jo je treba spustiti na prosto! To pa je vendar ško- da, eno samo zapravljanje vode in energije. Vendar so prve lo- komotive delovale prav tako, zato so neznansko sopihale, iz- pušna para pa je s celotnim ko- telnim tlakom povzročala tako močan podtlak, ko je odhajala skozi dimnik, da so le-tega raz- beljeni dimni plini pripravili do rdečega žarenja. Seveda so se iz dimnikov usipali celi oblaki isker in neusmiljeno povzroča- li požare. Na tem mestu se ne bomo spuščali v detajle krmilje- nja razvodnika, povejmo le, da sta bila na pogonsko os nata- knjena dva ekscentra, vsak za svojo smer vožnje, ki sta premi- kala razvodnik glede na želeno smer. Strojevodja je moral, ko je želel spremeniti smer vožnje, ročno premakniti razvodnik in vdeti viličasto drogovje v meha- nizem želenega ekscentra. Zelo kmalu se je sprožil naslednji premislek: kaj, ko bi lahko do- tok pare prekinili, še preden bi bat dosegel končno točko? Še bolje, če bi lahko trenutek prekinitve dotoka zvezno spre- minjali – pri speljavi mora para dotekati skoraj med celotnim gibom bata, ko pa vlak steče, lahko nehamo prej. Para v valju seveda tudi po prekinitvi doto- ka še vedno odriva bat, čeprav ji z odmikanjem le-tega pada tlak in s tem sila na bat. Vendar para še vedno dela – »dela z raztezanjem«! Nalogo sta rešila leta 1842 Williams in Howe, zaposlena v Stephensonovi tovarni lokomo- tiv v mestu Newcastle, in sicer tako, da sta povezala ekscentra z mehanizmom, s katerim je bilo mogoče razvodnik spra- viti pod vpliv prvega ali dru- gega ekscentra in doseči tudi vse vmesne položaje, vključno z nevtralnim v srednji legi. Ro- bert Stephenson (diplomirani inženir, sin Georga Stephenso- na) je videl leseni kinematični model in takoj razumel njego- vo delovanje. Ta mehanizem, s katerim je bilo mogoče spre- minjati trajanje dotoka pare v valj, je vstopil v zgodovino kot Stephensonovo krmilje. Pomenilo je mejnik, kvalitetni preskok pri konstruiranju loko- motiv, vendar je bilo še vedno obremenjeno s številnimi po- manjkljivostmi, ki jim je bil kos šele nov izum Nemca Heusin- gerja in Belgijca Walschaert- sa. To krmilje se je uveljavilo po prelomu stoletja malone povsod po svetu in se ohrani- lo do zatona parnih lokomo- tiv. Tudi na naši skici ga bomo uporabili. Na sliki so delovni deli samo bat z batnico in križnikom ter gonilni drog, vse ostalo dro- govje sodi v krmilje. Dotok pare pred oziroma za bat uravnava batni razvodnik, ki s svojim gi- banjem ob pravem času odkriva oziroma prekriva dotočne kana- le v valj. Sveža para priteka iz kotla med razvodnikova bata, prostora izven batov pa sta po- vezana z izpuhom v dimnico, v dimnik. Razvodnik prejema gibanje in informacijo o polo- žaju koles preko krmilnega dro- govja, ki mu je preko nihalke 32 Zanimivosti (»kulise«) mogoče spremeniti smisel naprej/nazaj in z lego drsnika na nihalki – »kulisnega kamna« – spreminjati trajanje vstopa pare, torej stopnjo pol- nitve valja. Dotok pare v valj lahko torej poljubno zgodaj prekinemo – vse dokler stroj ne postane ne- miren. Kaj pa se medtem doga- ja v valju parnega stroja? Tega ne moremo videti brez posebne naprave – imenujemo jo indika- tor – ki jo ob posebnih prilikah namestimo na parni stroj. Njegov kazalec povežemo s prostorom pred ali za batom. Valjček indikatorja, na kate- rem je pritrjen milimetrski pa- pir, povežemo z vrvico preko škripčevja s križnikom parnega stroja. Križnik v eni smeri vleče vrvico in pod pisalom vrti valj- ček indikatorja, pri povratnem gibu pa valjček vrne ustrezna vzmet. Ko lokomotiva vozi, se na valjčku nariše krivulja tlaka pare glede na položaj bata. Površina, ki jo orisuje krivulja, indicira moč parnega stroja. Ker tlak v cilindru nikoli ni enak, se je za izračun moči uveljavil termin »srednji tlak pare«. Slika prikazuje idealizirani diagram, debelejša črta za eno stran bata in tanjša črta za drugo stran. Tu je mogoče opazovati vse faze delovanja parnega stro- ja, kritične točke so posebej označene. Seveda v resnici di- agram nikoli ni tako »lep«, saj nastopa vse polno motečih faktorjev, vendar je prav na osnovi teh oblik mogoče iz- vesti nekatere prilagoditve in izboljšave parnega stroja. Pri tem bi opozorili na fazo, ime- novano »predvpust«. Lahko si je predstavljati, da ima bat pre- cejšnjo maso, ki jo je treba pri vsakem obratu koles pospešiti do maksimuma, jo spet ustaviti in pognati v nasprotni smeri. Masne sile bi hitro poškodo- vale občutljive ležaje, zato je urejeno tako, da razvodnik spusti svežo paro pred bat, tik preden ta doseže mrtvo točko. Tako pred batom nastane par- na blazina, ki mehko prestreže bat z vso njegovo maso. Prijem na moč spominja na predvžig pri avtomobilskem motorju. Lokomotiva zato mehkejše de- luje pod paro kot brez nje, na primer kadar vozi po klancu navzdol. Povejmo, da se je s proble- mom indiciranja ukvarjal že sta- ri James Watt, ki je živel v dobi Marije Terezije, zato se rezultat imenuje Wattov diagram. V železniškem muzeju SŽ smo ponosni na posebno ime- niten indikator, finomehanični izdelek nemške firme Maihak. Kako bi bilo vendar vznemir- ljivo, če bi lahko starim moj- strom kdaj gledali pod prste in se čudili njihovemu znanju, znanju, ki je tik pred tem, da dokončno zatone v pozabo … Foto, obdelava slik in besedilo: Mladen Bogić 33 Revija Slovenskih železnic – november–december 2021 Zanimivosti Rožtrata na Dobraču pozimi (Avtor: Johann Jaritz) Z vlakom na Dobrač Železniška postaja Čajna (Avtor: Liberaler Humanist) Z namenom ohranjanja sloven- ske kulturne dediščine in kot pripomoček za izletnike navaja- mo slovenska imena železniških postaj od Beljaka do Čajne: 1. Be- ljak-zah.žel.postaja (Villach We- stbahnhof), 2. Beljaške Toplice (Villach Warmbad), {priključek Karavanške železnice}, 3. Brnca (Fürnitz), 4. Podturje (Neuhaus), 5. Peče (Pöckau), 6. Podklošter (Arnoldstein), {odcep Ziljske železnice} in 7. Čajna (Nötsch). Gorniki, kolesarji, smučarji in romarji se odpravimo na razgledno goro Dobrač (Do- bratsch ali Villacher Alpe, 2166 m), na kateri so v pre- teklosti s postavitvijo dveh najvišje ležečih romarskih cer- kva v Evropi utrdili slovensko- -nemško narodnostno mejo na današnjem avstrijskem Ko- roškem. Čajna (Nötsch) Naselje in sedež tržne ob- čine z 2271 prebivalci leži na uradnem dvojezičnem (do leta 1924 še povsem slovenskem) območju v Ziljski dolini (Gailtal) pod Dobračem. Znamenitost kraja je renesančni Čajnski grad (Wasserleonburg), ki je preure- jen v luksuzni hotel. Leta 1937 je v gradu na skrivaj preživljal medene tedne vojvoda Win- dsorski, ki je pred tem zaradi poroke z Američanko Simp- sonovo odstopil kot britanski kralj Edvard VIII. V zaselku Čače (Saak) tik pod vznožjem Do- brača stoji župnijska cerkev sv. Kancijana. Njena zunanja fre- ska z imenom Smrtna preproga je delo moravskega umetnika Antona Koliga. Cerkev ima po- družnico na vrhu Dobrača. To je tako imenovana Slovenska cerkev (Windische Kapelle) iz leta 1690, ki je posvečena Ma- rijinemu vnebovzetju. Takrat sta jo dala zgraditi plemiška zakon- ca, lastnika Čajnskega gradu, ki sta se pred tem zaobljubila, da bosta na svoji zemlji na vrhu Dobrača postavila cerkev, če bo njun gluhonemi sin po Marijini priprošnji ozdravel. Dobrač (Dobratsch) Gora tvori vzhodni obronek Ziljskih Alp nad mestom Be- ljak (Villach) in Ziljsko dolino (Gailtal). Med katastrofalnim koroškim potresom leta 1348 se je odlomil južni del Dobra- ča in zgrmel v Ziljsko dolino. Plaz je zasul 17 vasi in zajezil reko Ziljo, da je nastalo jezero, v katerem je potonilo 10 vasi. Valvasor je zapisal, da je bilo ta- Vlak v Čajni pod Dobračem (Avtor: Liberaler Humanist) 34 Namig za izlet krat na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem porušenih 26 mest, ter 40 gradov in cerkva. Ze- mlja se je stresala 40 dni. Žrtev je bilo skupaj 20.000, morda celo 40.000. Dobrač zagoto- vo ni »dobra gora«. Njegovo ime izvira iz slovenske besede »dob«, to je hrast, Dobrač pa pomeni goro s hrastovimi goz- dovi. Na vrhu Dobrača stojijo: 167 metrov visok oddajnik av- strijske radio-televizije, planin- ska koča, vremenski postaji ter podružnični Slovenska in Nem- ška cerkev (Deutche Kapelle, oziroma Maria am Stein). Sle- dnjo so leta 1692 postavili ru- darji iz rudnika v Plajberku (Bad Bleiberg), ob severnem vznožju Dobrača, cerkev pa spada pod tamkajšnjo župnijo. V rudniku so do konca 20. stoletja kopali svinčevo rudo. Obe cerkvi sodi- ta med najvišje ležeče romarske kraje v Evropi. S slemena Do- brača je lep razgled na koroška jezera ter Julijske Alpe, z vrha pa vidimo tudi Dolomite in Veliki Klek (Grossglockner, 3.798 m). Morda najlepši pa je pogled od Slovenske cerkve na Ziljsko dolino in na Karnijske Alpe. Po- gorje Dobrača so proglasili za naravni park, na smučiščih pod vrhom pa so podrli vse žičniške naprave. Iz Beljaka do parki- rišča P11 na planini Rožtrata (Rosstratten, 1732 m) vodi 16,5 kilometra dolga asfaltira- na panoramska cesta (Villacher Alpenstrasse) z enajstimi parki- rišči in razgledišči. Največji za- nimivosti ob cesti sta razgledna ploščad Rdeča peč (Rote Wand) in botanični vrt (Alpengarten) pri parkirišču P6 (1483 m). Več informacij in publikacijo v slo- venščini dobimo na dnu sple- tne strani https://www.natur- parkdobratsch.at pod rubriko Downloads. Z vlakom iz Slovenije Do glavne železniške postaje Beljak (Villach Hbf, 498 m) se v času posodobitve predora Ka- ravanke pripeljemo z nadome- stnim avtobusom iz Ljubljane ali pa po Dravski železnici iz Maribora (z vlakom SŽ do Pli- berka). V zimski in poletni se- zoni vozi od železniške postaje do parkirišča P11 na Rožtrati avtobus (20 km, 48 minut z av- tobusom, slabe tri ure vožnje s kolesom). Od Rožtrate do vrha Dobrača imamo po slabši ma- kadamski cesti uro in pol lahke hoje oziroma slabo uro vzpona z gorskim kolesom. Izkušeni gorniki, ki uporabljamo »samo vlak in noge«, pa se iz Beljaka z vlakom zapeljemo do železniške postaje Čajna (Nötsch, 559 m, 32 minut vožnje), od tam pa se po markirani poti 296 mimo vasi Rute (Hermsberg) povzpne- mo na vrh Dobrača (5 ur, zelo strmo, v mokrem drsi). Želim vam prijetno turo! Rado Smerdel x Nemška cerkev na Dobraču (Avtor: Janezdrilc – Andrej Cizl) Slovenska cerkev na Dobraču (Avtor: Janezdrilc – Andrej Cizl) Oltar v Slovenski cerkvi; Avtor: Janezdrilc (Andrej Cizl) Čajnski grad (Avtor: Joadl) 35 Namig za izlet Spoštovane kolegice in kolegi, upokojene železničarke in železničarji! Pridružite se Društvu upokojencev Slovenskih železnic! Dodatne informacije Vse dodatne informacije in pojasnila o načrtovanih dejavnostih ter včlanitvi dobite na naslednjih številkah: • območje Maribora: Milan Mikl (040/512-155) • območje Ljubljane: Ivo Bajec (051/311-078), Drago Sotlar (041/755-043), Metka Prelog (030/232-823), Marija Lovše (051/691-583), Alenka Poglajen Kos (031/996-745) • območje Jesenic: Ferida Klinar (031/385-954) • območje Primorske: Mirko Antolović (041/494-883) • območje Celja: Jožica Kristan Filič (031 326 159) • območje Novega mesta: Metka Somrak (041/683-503) Po upokojitvi smo nekdanji sodelavci na Slovenskih železni- cah ugotavljali, da se vezi med nami izgubljajo ter da ni pri- reditev, na katerih bi se družili in ohranjali pristne medseboj- ne stike. Zato se je med nami porodila zamisel o ustanovitvi Društva upokojencev Slovenskih železnic. Na ustanovnem zboru, 15. septembra 2021, smo sprejeli sklep o ustanovitvi društva, statut društva in druge sklepe, ki so omogočili formalno registracijo društva. Naše društvo je bilo nato 3. novembra 2021 tudi uradno registrirano. Vabljeni vsi upokojeni železničarji Želimo si, da bi se v društvo včlanilo čim več upokojenih že- lezničarjev, in sicer iz vseh družb v skupini Slovenske želez- nice. Želimo si tudi, da bi bilo naše društvo aktivna vez med vsemi železničarji, ki smo s srcem opravljali svoje delo in bili predani enemu največjih kolektivov v državi. Zato vabimo vse, ki ste se upokojili in tako prenehali delo na Slovenskih železnicah, da se včlanite v Društvo upokojencev Slovenskih železnic. Verjamemo, da boste po srcu za vedno ostali železničarji ter da se želite družiti ter nadaljevati prijetne zgodbe iz službovanja na Slovenskih železnicah, ki jih verjet- no ni malo. Skupaj bi tako ohranjali pristne stike z nekdanjimi sodelavci in prijatelji iz naše prelepe dežele. Vljudno vas prosimo tudi, da informacijo o ustanovitvi Društva upokojencev SŽ razširite med druge naše nekdanje sode- lavce, pa tudi aktivne sodelavke in sodelavce. Naš namen je namreč, da se Društvu upokojencev Slovenskih železnic pri- druži čim več članov. Ustanovitelji Društva upokojencev Slovenskih železnic Med prvim decembrskim sneženjem v Borovnici. (Foto: Miško Kranjec) www.novaproga.si