Registered tor posting as a publication (C ategory A) Mednarodno LETO OTROKA LETO XXVIII. APRIL 1979 JrtlfLI (THOUGHTS) • INFORMATIVNI MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1952 Izdajajo slovenski frančiškani Naslov MISLI: P.O. Box 197, KEW, Victoria, 3101. Urejuje in upravlja: Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., 19 a’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101 — Tel. 861 7787 Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. Letna naročnina $4.00 se plačuje vnaprej (izven Avstralije $6.00, letalsko s posebnim dogovorom) Tiska: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., I Dods Street, Brunswick, 3056, Vic., 3056. NAROČI IN BERI! K SLIKI NA PLATNICAH: Vzeli smo jo iz zbirke fotografij, ki nam iili je predstavila letošnja postila akcija “Project Compassion”. Še ta slika naj nas spomni, če zbranega Sc nismo oddali. — Otroka na gugalnici sta različne rase, pa ju to ne moti in sc skupaj igrata. Mi odrasli žal tolikokrat delamo razliko . . Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PARI II.) Cena I. dela $7.-, II. dela $8.50. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠK1 SLOV AK v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $7.-. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POI) BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KAKI.A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem trem delom $10,- OČE UBOGIH — Vincencij Pavelski (Življenjepisno povest o svetniku je napisal znani pisatelj Wilhelm Hiinermann). Cena vezani knjigi $3.50, nevezani $2.50. GLEJTE, ŽE SONCE ZAHAJA (Pisatelj Franc Sodja CM lepo osvetli starost). Cena $2,- in 3.- (v platno vezana). V ZNAMENJU ČLOVEKA (Dr. Anton Trstenjak) — cena $1.50. STARA IN NOVA PODOBA DRUŽINE (Dr. Anion Trstenjak) - cena $1.50. ZAKONCA — SE POZNATA? — (Vital Vider) — cena $1.00. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI (Baraga in Marija) -256 strani — Zbral dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. BARAGA USI.IŠUJL 468 strani Zbral in uredil dr. Filip Žakelj — Cena $2.50. Pri MISLIH lahko naročile razne DOKUMENTARNE KNJIGE, ki so izšle v svobodnem svetu po revoluciji in zgovorno služijo za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941-1945). Doma te prilike nimajo niti študentje. Pa je prav, da spoznamo dobo tudi iz svobodnih virov. Vse te knjige so prispevek objektivni slovenski zgodovini, ki bo nekoč napisana brez krivljenja resnice. Trenutno imamo na razpolago sledeče dokumentarne knjige: I EIIARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — I., 2., 3., in 4. zvezek (zbral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2 — * V zalogi imamo tudi stenski sliki MARIJI'! POMAGAJ in pa SVETO' GORSKE MATERE BOŽJE v barvah. Cena vsake je brez poštnih dva dolarja. Ena kot druga bi bila lep okras izseljenskega doma. CELOVŠKE MOHORJEV KE 1979 so dospele in ?e pridno segajo po njih. Dobite jih v verskih središčih. Cena celotne zbirke (štiri lepe knjige!) $10.- Nekaj GORIŠKIH MOHORJEVK, lanskih iu letošnjih, je tudi sreč no dospelo na našo upravo. Cena vsake zbirke (po štiri knjige) je $12. . POMEN JE V SADOVIH MLADI prijatelj inc jv razveselil z velikonočno \oščilnico: fant teče proti svetlobi vzhajajočega sonca, na notranji strani pa piše: KRISTUS JE VSTAL — prinesel je mladim veselje do prihodnosti — odraslim pogum za njeno uresničevanje — bolnim smisel trpljenja ■— zdravim zavest o večni vrednosti vsakdanjega dela ■— vsem pa vero z življenje. r ''hranil «em to voščilnico, ker take menda ne boni dobil nikoli več. °boko doživete besede objemajo vso velikonočno skrivnost in jo ra<*°stno posredujejo drugim. Gornje misli — bile so uvod v neki velikonočni članek — Serci bral pred leti in jih prepisal, ker so mi bile všeč. Bogate so 'n tako polne za vsakega kristjana, ki mu velikonočna skrivnost res nekaj pomeni. Za seboj smo tudi mi pustili velikonočne praznike. Kakor Vsako leto so nas tudi letos vsaj malo zganili. Sprememba človeku obro de: praznični dnevi vsakega nekako dvignejo iz puste Sakdanjosti. Celo takega, ki se za pomen praznovanja ne zanima Preveč, pač pa je zadovoljen, da mu prazniki prinesejo nekaj Pr°stih dni ter morda postavijo pred njim na mizo nekaj izbranih Jedil. Vsakemu teknejo naša velikonočna jedila: gnjat s hrenom. P'rhi in potica... Še bolj pa dvignejo prazniki vernega človeka, P°2na njih vsebino ter postane sam njen del z osebnim iskrenim s°delovanjem. Tak prav gotovo še z večjo upravičenostjo lahko PpVe, da “je praznoval”. Saj je doživljal praznik v svoji notra-^ 0stl ter je poleg zunanjih dobrot občutil srčno veselje ob vsem, r nani Cerkev v posebnih dneh leta nudi. Vendar moram reči, da bi tudi s tem še ne dosegli smisla c Znikov. Opravili bi svoje, pozabili pa, da ima Cerkev s svojim (| nim liturgičnim letom in prazniki poseben namen, ki sega pQC 0 Zaključka prazničnih dni. SADOVE PRAZNIKOV moramo esti s seboj v življenje. Brez teh sadov nas prazniki sicer Ver^e e’ a ne obogate. Taki sadovi so dodatek k pristnosti našega d0 Vt*nja, dodatek k našim občutkom, dodatek k lepšim odnosom Se ^°^0Veka >n k boljšemu razumevanju božjih načrtov z nami . . . 2oPe't na^eval- S temi sadovi nas sleherni praznik zopet in j 2a nekaj korakov približa Bogu, kamor naj nas vodi akdanje življenje. L. 28 — APRIL 1979 — ŠT. 4 VSEBINA: Pomen je v sadovih — Urednik — stran 97 Eden od štirih mora umreti . . . — Jaka Naprošen — stran 99 Današnje slovensko krščanstvo — Iz “Naše luči” — stran 100 Hrup — sovražnik zdravja — Po A. D. — stran 103 Mednarodno leto otroka — A. V. — stran 104 Naša politika — K. H. — stran 106 “Brez ljubezni hodim jaz in brez nad po sveti . . — Vinko B«ličič—stran 107 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 108 Izpod Triglava — stran 110 “Glejte, da vas kdo ne premoti!’* (Salvation Army) — stran 112 Z vseh vetrov — stran 114 Pota božja (povest - nadaljevanje) — Srečko Selivec — stran 116 Prva okrožnica Janeza Pavla II. — stran 116 Naše nabirke — stran 119 P. Bazilij tipka ... — stran 120 Nageljne poljske (pesem) J. Murn-Aleksandrov — stran 122 Kaj pravite ? — "Opravičena odsotnost” — P. Bazilij — stran 122 Kotiček naših malih — stran 124 Križem avstralske Slovenije — stran 125 /— ------------------------------------ za otroke brez ljubezni Prosim te za otroke, ki v njih starši gledajo le nadležna nemima bitja, zmanjševalce družinskih dohodkov, nezaželene posledice ljubezni, jim dajo jesti in jih naženejo proč, jih dresirajo in z njimi slabo ravnajo, jih razvajajo z opičjo ljubeznijo, jih z raznimi darili sleparijo za pravo ljubezen ... Prosim te za otroke, ki niso bili nikoli ljubljeni, ker jih starši niso ljubili. Prosim te za otroke, s katerimi odrasli manipulirajo, da jih napravijo za dobre potrošnike. Prosim te za otroke iz razbitih zakonov. Prosim te za otroke, ki jih zapostavljajo zaradi njihovega porekla. Prosim te. za otroke, ki jih vzgajajo za nedoraslost namesto za samostojnost. Prosim te za otroke, ki se nikoli ne bodo prav naučili ljubiti Boga, ker oni sami niso bili ljubljeni; ker jim Boga prikazujejo samo kot Sodnika ali kot Jezuščka; ker njihovi starši gledajo na vero le kot na sredstvo za vzgo/o v pridnosti... Prosim te za pomoč in usmiljenje, ker si bil tudi ti sam nekoč otrok, slaboten in brez moči. Paul Roth . . iX Tudi zavest in vera velike noči, da je namreč KRISTUS RES VSTAL, ima svoj pomen le v sadovih, ki nam po praznikih ostanejo. Vsako naše velikonočno praznovanje je brezplodno in prazno, če ni sadov. Misli uvoda jih omenjajo: za mlade in stare, za zdrave in bolne, za vse, ki hočejo resnično in polno življenje. Vse vrstice uvoda pa preveva upanje, da prinašajo trajno veselje, ki naj pride in ostane po naših krščanskih domovih tudi potem, ko bodo velikonočni prazniki časovno že daleč za nami. Urednik MARTIN GUTL: In kako po Veliki noči? LJUDJE PRAZNUJEJO SKUPAJ BOŽJO SLUŽBO. POJEJO POBOŽNE PESMI, POJEJO O SMRTI IN VSTAJENJU, O NEBESIH IN PEKLU, PRISEGAJO NA VES GLAS ZVESTOBO. IN NEKJE GRE MIMO ČLOVEK, KI OD ZUNAJ VSE TO SLIŠI IN POSLUŠA. PLAZ VPRAŠANJ SE ODTRGA V NJEGOVI NOTRANJOSTI: KOGA TU ČASTIJO IN ČEMU? KAJ TU OBLJUBLJAJO IN KOLIKOKRAT? KAJ TU OBŽALUJEJO IN KAKO RESNO? KAKO ODKRITI SO Tl LJUDJE NOTRI DO TEH, KI SO ZUNAJ? KOLIKO ČUSTEV DERE MIMO MED PESMIJO IN MOLITVIJO? KOLIKO LJUDI IZ CERKVE PRIHAJA SPREMENJENIH? Z VEČJIM POGUMOM IN MANJŠO TESNOBO? Z VEČJO POTRPEŽLJIVOSTJO IN MANJŠO NAGLICO? Z VEČJIM RAZUMEVANJEM IN MANJŠIMI PREDSODKI? Z VEČJO ODGOVORNOSTJO IN MANJŠO TRMO? Z VEČJIM OBČUTKOM ZA SKUPNOST IN MALO MANJ SAMOTE? r iš. Eden od štirih mora umreti — LETO OTROKA, osvežitev pomena Listine o otrokovih pravicah Združenih narodov, poudarjanje naših dolžnosti do otrok in trkanje na prsi, kaj svet otrokom nudi.. . Pri vsem tem pa je mislečemu človeku tako nerazumljivo in tuje, kako more isti svet uzakonjati Umor nerojenih življenj, ali na kakršen koli način sodelovati, da se število teh zločinov nad najmanj Zaščitenimi bitji veča iz leta v leto ter širi kot nalezljiva kužna bolezen. To presega vse meje, pa naj bo splav že žalostno uzakonjen in pogoji zanj v devetdesetih odstotkih slučajev zgrajeni na neresnični, lažni podlagi; ali pa nezakonit dnevni proces po domala Vseh bolnišnicah, medtem ko odgovorne oblasti pri zadevi žalostno molče ter si zatiskajo oči in ušesa .. . Dejstvo je, da je pri nas v Avstraliji letno uničenih n'č manj kot 60,000 nerojenih življenj. Kljub temu, Ja naj bi bila naša celina mnogo bolj obljudena, da naravnega prirastka vse premalo, da je že zaradi revnega števila prebivalstva za tako ogromno ozemlje skoraj nemogoče državo dobobra razviti in celo — 'aniti, če bi bila napadena. Ne le pravični Bog s sv°jo božjo sodbo — tudi sodba zgodovine bo nekoč Zl*dcla našo veliko in tako egoistično deželo. In sodba Rodovine je običajno kratka, a kaj ostra z ljudstvi, 1 skušajo bogastvo ohraniti le za redke privilegirance, n°čejo pa dcijti s številnimi potrebnimi. ^ četrtek 22. marca je avstralski narod po svojih j^dstavnikih v parlamentu izbral svoji skupnosti načela, . naj jo vodijo v bodočnost. Po dvodnevni debati, v ^'"'-ri jc 59 članov skupno preko enajst ur govorilo 1 ln proti, so končno izglasovali nadaljevanje žalo-**nega položaja spočetih a še nerojenih Avstralcev, ‘•d štirih trije smejo živeti, eden pa mora spoti. v bed: Srnrt in pozabo, še predno je zagledal to našo svo- no deželo pod Južnim križem. Zdravstveni minister dej ^unt je izjavil, da ima Avstralija med vsemi elanii sveta najvišji odstotek splavov. Vsekakor ne **°i ponos, ampak v sramoto in prekletstvo. |e ani zvezne vlade sicer niso glasovali za ali proti splava Ta odločba je v rokah vodstva • 'nitznih držav. Glasovali so za odločitev, ali naj Javne f* idr . nance še nadalje krijejo tudi splave kot krijejo avUenje bolezni, it, ^'ksovanje je sprožil Stephen Lusher s svojim pred- °8°m, k (di arryj pa ga je zvito nadomestil in uničil popravek cs. a ‘''‘mona- Ta popravek, ki je dobil večino glasov 0£i,n razl>kc), je splavu ohranil dosedanji položaj. |;Lr. .° se je pokazalo, da poslanska zbornica nima ^P'avov larv. •ki ustaviti denarja davkoplačevalcev za kritje 'n ukreniti kar koli proti “večmilijonski do-splavni industriji, ki po Avstraliji danes tako K “Boni mora) tudi jaz i cvete”, kakor so se izrazili nekateri članki v časopisih. Mednarodno leto otroka — gledano skozi očala dejanskega stanja, ki pri nas novemu življenju ni naklonjeno ... Organizacija “Right to Life Association", ki jo vodi v Viktoriji Mrs. Margaret- Tighe, ob tem porazu vsekakor ni izgubila poguma. Kot so objavili njeni predstavniki, se bo še s povečanim navdušenjem borila za pravice nerojenih. Prav ob tem porazu med vladnimi predstavniki ljudstva je žarek upanja dejstvo, da je imelo končno 52 vladnih članov le dovolj poguma in je glasovalo v prid nerojenim. Tudi se je ob tem glasovanju ponesrečila taktika propagande za splav, ki je doslej vedno hotela dati stvari značaj borbe med katoličani in svobodno moderno etiko. Glasovanje ni bilo niti na bazi političnih strank, niti vere posameznih volilcev, ampak je potekalo kot glasovanje vesti. Gospodje Fraser, Anthony in Hunt na primer niso kafMičani, pa so glasovali v prid Lusherjevega predloga, dečim so na primer namestnik vodje opozicije Bowen, Hurtford in Keating, o katerih so že večkrat javno trdili, da “niso nič slabši katoličani kot povprečna večina”, glasovali za vladno finančno podporo splavu. Res Lusherjev predlog ni imel v vidiku sprejema ali odklona splava kot takega; zato ni v svojem bistvu zastopal mnenje nekoga, ki je v vesti prepričan, da je splav sam po sebi, v principu, moralno zlo in zato kot umor nedovoljeno in kaznivo dejanje. Lusherjev predlog je izražal le namen v danih okoliščinah morda omejiti splave s tem, da zanje ne bi bilo državnega finančnega kritja. A po drugi strani vsak poseg na kočljivo polje splava le ni malenkost, ki bi se dala nekako obiti in ne vzeti v vsej resnosti in skrbi o usodnih posledicah. Zato se tudi ob tem glasovanju med voditelji Avstralije človek samo zamisli. Državno podporo je bilo za splave zadnjih pet let res že možno dobiti — na četrtek 22. marca letos pa je dobila ta podpora tudi uradni vladni pečat odobravanja in priznanja. . . Leto otroka — kaj nam boš še prineslo ? . .. JAKA NAPROŠFN DANAŠNJE SLOVENSKO KRŠČANSTVO Članek jc prinesla letošnja marčna .številka NAŠE LUČI, mesečnika za Slovence na tujem, ki izhaja v Avstriji. Jc zelo informativne vsebine in ga jc očitno pisal nekdo, ki stvarno stanje pozna od blizu. Tudi za nas bo zanimiv, saj smo del tc preizkušane slovenske Cerkve, četudi daleč v zdomstvu. — Urednik. VČERAJ IN DANES NAVEDEL boni samo nekatere zunanje premike, ki so spremenili položaj Cerkve doma in jo prisilili k bolj evangeljskemu življenju. Slovenska Cerkev izhaja iz strašne preizkušnje, od katere se še ni docela opomogla. Sredi dvajsetega stoletja se je ta Cerkev, ki je bila politično vplivna, bogata in samozavestna, znašla v ognju nasprotujočih si svetovnih nazorov, ki so zanetili splošno vojno, hkrati pa so bili srdit boj za oblast v posameznih dtžtlah. Ta boj je pri nas vodila KP s svojim, krščanstvu tujim, svetovnim nazorom. Spor s Cerkvijo je bil skeraj neizogiben: v bistvu je bil to boj med dvema nasprotnim i svetovnima nazoroma. Zanimajo nas posledice te dobe, posledice, ki določajo položaj in podobo slovenske Cerkve danes. 1. Po zmagi revolucije se je Cerkev znašla V ZELO TEŽKEM POLOŽAJU. Zgubila je mnogo svojih sinov, mnogi pa so jo v tej preizkušnji zapustili. Več kot polovica duhovnikov je šla skozi ječe, temnice in prisilno delo. Treba je priznati, da so se dobro držali. To je domače, skromno, mirno junaštvo, ki se skoraj ne zaveda samega sebe. Vendar pravo junaštvo. Ti ljudje so vzdržali tri, pet, osem, deset let, ne da bi zatajili svojo vero. Odpadov menda sploh ni bilo. Iz viharja povojnih let je naša duhovščina izšla očiščena, bolj ponižna, pa dostikrat, žal, tudi bolj boječa. 2. Cerkev je kmalu postala tudi BOLJ REVNA in s tem tudi bolj evangeljska. Tisti, ki so opravili ta posel, gotovo niso mislili na očiščenje Cerkve; pa so bili vseeno orodje v božjih rokah in so nehote izvršili bežji načrt. S tem je bila osvobojena tudi božja beseda, ki je šla odslej laže do ljudi. Danes ni mogoče očitati Cerkvi, da izkorišča ljudstvo, da brani določen družbeni red, ker ima od njega korist, da podpira vodilni sloj, ker ji ta plačuje njene usluge. Cerkev ni povezana z bogatimi in tudi sama ni bogata. Živi med ljudstvom in od ljudstva. Če je bliže komu, je bliže manj privilegiranim. Naša Cerkev je proletarska. Kristjani smo proletarci socializma. 3. Naše krščanstvo je danes bliže evangeliju, ker je ODMAKNJENO OD POLITIČNIH BOJEV. Cerkev ne zgublja časa in moči s politiko. Cerkev danes nima nobenih organizacij, ki bi ne bile v službi njenega duhovnega poslanstva. Naše dušnopastirsko delo je danes usmerjeno v duhovno uresničenje. Seveda je tu nevarnost neučlovečenega, brezčasovnega, zgolj notranjega krščanstva. Ta nevarnost je resnična. Nevarnost, da se več ne spoznamo v tem svetu, ker smo ob robu političnega, družbenega, gospodarskega in delno tudi kulturnega življenja. Nevarnost, da postane naše krščanstvo vera, kjer je resnično življenje odsotno. S tem pa tudi slabotna, slabokrvna, dolgočasna vera; vera, ki ni sposobna oblikovati življenje. 4. Očiščena v preizkušnji, gmotno uboga, odmaknjena od političnih bojev, je danes slovenska Cerkev NOTRANJE MNOGO BOLJ SVOBODNA. Cerkev ima to veliko prednost, da so vsi, ali vsaj večina njenih članov, svobodno njeni (Vprašanje je, če so vsi, ki so zunaj nje, svobodno ne njeni ?). Skoraj ni Slovenca, ki mu v določenem trenutku ne bi omogočili,* ponudilii prigovarjali, naj se oddalji od Cerkve. Prednosti tega koraka so na dlani. Tisti, ki ostane kristjan, pa s® onemogoči, da bi prišel v ospredje in se dejansko uvrsti med drugorazredne državljane. Vendar se tu zastavlja vprašanje ljuskega krščanstva. Kako more v okviru, ki v njem živimo, krščanstvo ostati ljudsko, množično, kar jc pri nas vedno bilo in kar je v globokem skladu z njegovo naravo ? 5. Povojni režim je izvedel tudi LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE. Tu gre pravzaprav za izločitev Cerkve iz družbenega življenja. Cerkev je v tej družbi tuje®’ ostanek iz preteklega, premaganega in zavrženega svet»' Napovedujejo ji gotov konec. Tisočletna povezanost med državno oblastjo in Cerkvijo je ustvarila v na5 globoke slgdi. Kot nekaj samo po sebi umevnega srn0 sprejemali, da ima Cerkev posebne pravice. Tega le sedaj konec. Tem bolje. S tem smo dobili neodvisno*1 (in tc neodvisnosti ne smemo prodati !). Treba jc vetu da ne bi hoteli nazaj. Tu so pogoji za krščansko Ijcnje. Zahtevamo samo to, kar je nakazal Janez Pave II. v prvem govoru diplomatom, “da bi se mogli k”* stjani brez posebnih pravic, vendar v vsej pravičnost*' vzgajati v veri, obhajati verske obrede in imeti ^ pošteni državljani enakopraven položaj v družbi”. 6. Cerkev nagovarja danes človeka k SVOBOD^1 ODLOČITVI. Slovenski človek se odloča za duhovn® vrednote brez sleherne gmotne, politične ali druge koristi. Cerkev vabi človeka k uresničenju človeškega *n krščanskega ideala. Poziva ga k pravičnosti, k iskrenosti, k poštenosti, k pogumu, k ljubezni. K ničemur drugemu. Sredi moralne puščave, ki v njej živimo, je •o za slovensko Cerkev izredna milost. Cerkev je sredi svetovnonazorske enovitosti edini prostor svobode, edini prostor, kjer Slovenec lahko sliši drugačne besede, besede o drugih stvareh. KOČLJIVI DANES 2. Drugi pomislek se nanaša na tako imenovano SODELOVANJE KRISTJANOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA. Na božič 1976 smo brali v “Delu” referat Ivice Račana, člana CK KPH. Eden velikih uspehov partijske politike z verniki je po njegovem mnenju "angažiranje in mobiliziranje teistov v gradnji socializma oziroma rušenje materialnih in duhovnih pogojev religioznosti”. Kdor tako misli in dela (kot on), žali v kristjanu človeka, saj vidi v njem naivneža, ki bo pod spretnim vodstvom partije sam rušil temelje svojega verskega bivanja. slovenskih LJUBLJANA Središča treh KAKŠNO naj bo naše stališče do stvarnosti, ki v njej živimo? V zavesti slovenske in krščanske odgovornosti se bomo vključili v to stvarnost, bomo v njej zavzeli svoje mesto in odigrali svojo vlogo. Sprejemamo sedanjost. Vendar ne brez pomislekov 'n ne brezpogojno. L Med stvarmi, ki kristjanom otežujejo polno in odločno vključevanje v družbeno življenje, je najprej vODILNA VLOGA KOMUNITICNE PARTIJE. Ta 'ma za svetovni nazor marksistični ateizem. Ta nazor Prepaja ozračje in zavzema ves javni prostor. Po njem se oblikuje življenje, pod njegovim strogim vodstvom Vz8ajajo mladino. Kot naravni nasledek tega je to, da )C kr&anstvo porinjeno ob rob, prezrto, izključeno kot °P*j, ki po njem segajo slabotni. Dokler bo brezboštvo nedotakljivo načelo vladajoče stranke, se verni ne bodo P°Čutili enakopravne. 3. Tudi ustavno NAČELO O VERI KOT “ZASEBNI STVARI” ustvarja pomisleke. Ko bi portija razglasila za zasebno stvar tudi brezboštvo, kot je razglasila za zasebno stvar vero, ne bi bilo težave. Toda pri nas ima samo ateizem pravico javnosti, je edini veljavni in zakoniti svetovni nazor. Tu gre za svetovnonazorsko zapostavljanje. Zaradi načela o veri kot “zasebni stvari” se med nami ustvarja ozračje neiskrenosti in potuhnjenosti, ki gotovo ni v prid narodnemu značaju. Ustvarja se dvojnost med zasebnim in javnim. Kristjani ne smemo privoliti v to razklanost: kar smo v srcu in v družinskem krogu, to moramo biti tudi v javnosti, čeprav si s tem zapiramo mnoga pota. Vendar, kdo je sposoben hoditi po tej ozki poti ? Mar ne samo junaki, svetniki, močni ? DANES IN JUTRI KAKŠNEGA slovenskega kristjana oblikovati danes ? Ker za vernike kot take ni predvidenega mesta v tej družbi, ker imamo rezerviran samo začasni prostor (v prihodnji komunistični družbi nismo na programu), ker v tej družbi strogo kot Cerkev nimamo nobenega poslanstva — kakšnega vernika tedaj vzgajati? Kristjani smo del naše družbe. V njej moramo vseeno igrati svojo vlogo in temu poslanstvu se ne smemo izneveriti. Kakšno je to poslanstvo? 1. Slovenski družbi lahko prinesemo NOVO RAZr-ŠEZNOST SMISLA IN UPANJA. Veliko govorimo o gradnji socializma, o človekoljubni družbi, o napredku. Toda če se vprašamo, kaj to pravzaprav pomeni, bomo morda priznali, da gre navsezadnje in v najboljšem primeru za višjo obliko potrošniške družbe. Kakšen smisel ima vse to, če ima smrt zadnjo besedo ? Temu človeku in tej civilizaciji kristjani prinašamo upanje, ko mu oznanjamo, da je človek na svetu zato, da išče in najde Boga, ki je edino jamstvo proti vesoljni sili smrti. 2. Kristjan bo skušal biti VZOR NOTRANJE SVOBODE: svoboden v razmerju do denarja in gmotnih dobrin, neodvisen in razsoden glede poplitvenega gledanja na ljubezen in spolnost, svoboden pred propagando in pritiskom javnosti, svoboden v ljubezni do slehernega človeka. 3. Posebno kristjanovo poslanstvo je OZNANJEVANJE VESELEGA OZNANILA, da bodo tudi drugi deležni Kristusove milosti. To je osebna odgovornost kristjana, tudi slovenskega,, ki je ni mogoče preložiti na druge. 4. Kristjani smo duhovniško ljudstvo, ki MOLI v imenu vsega človeštva in za vse človeštvo, ki opravlja evharistično daritev in s tem posvečuje vesolje in človeštvo. 5. Še nekaj besed o POSEBNEM POSLANSTVU kristjanov v naši slovenski družbi. a) Ena pomembnih nalog slovenskih kristjanov danes je BOJ ZA SVOBODO. Slovenska Cerkev bi morala biti bolj zavestno in odločno na strani svobode. Ko brani svobodo, brani božjo pravico. Kristjani se moramo boriti za svobodno družbo različnih gledanj in proti totalitarni nevarnosti, ki teži k dajanju prednosti določenemu svetovnemu nazoru. Ne smejo nas preslepiti uradne izjave o svobodi. Takih izjav ne manjka. Ne sme nas preslepiti razglašanje, da je med Cerkvijo in državo vse v najlepšem redu. Tudi to slišimo pogosto. Dokler ne bomo imeli dostopa do vseh sredstev javnega obveščanja, dokler bodo kristjani ali nekomunisti zapostavljeni, dokler nam bodo cela področja družbenega življenja zaprta, dokler ne bo svobodne šole, šole brez vsakršnih "misijonskih namenov”, dokler nam ne bodo dali možnosti, da bi obhajali vsaj en krščanski praznik — božič, dokler bo oblast vsiljevala svoj svetovni nazor vernim, dokler ne bomo imeli sami možnosti, da javno povemo, kako se imamo, namesto da nam drugi dopovedujejo, da se imamo dobro — vse dotlej ne moremo govoriti o svobodni družbi. Kristjani se moramo boriti za to otipljivo svobodo. To bomo dosegli, kolikor bomo odločno zahtevali enakopravnost za vse, kolikor se bomo upirali vsaki krivici. b) Kot v prvih stoletjih moramo kristjani zopet nastopiti PROTI MITOM. Kljub znastvenemu videzu so temeljne strukture naše družbe izrazito mitične. Revolucionarni boj, ki spremeni svet v temeljih, je nujen in neodvisen od sleherne zapovedi vesti, pravijo. Vse, kar je v prid temu boju, je pravično. Ta boj je vir vseh pravic in vse slave. Po revoluciji se pojavi nov svet, popolna družba. Če že ni popolna, je vendar treba trditi, da je popolna ali vsaj najboljša. Zato se prikriva vse, kar ni popolno. V časopisih zveš o škandalih drugod, o čem podobnem pri nas nič ali bore malo. Iz teh bajk izhaja zavest o dveh nasprotnih taborih, ki sta med seboj nespravljiva. Taka je socifl' listična zavest, ki jo skušajo oblikovati v šoli. Kristjan' ne bi smeli zapasti v ta bajeslovni svetovni nazor. Nc bi smeli gledati na svet, kot do so na eni strani junaki' na drugi pa podleži. Naša zavest mora biti katoliška' vesoljna, ki ve, da sta dobro in zlo pomešana v vsake*” človeku in v vsaki družbi. Kristjan tudi ne bo oboževal revolucije: zločin je zločin, tudi če je storjen v inienu revolucije. V tem ozračju vidimo, kaj pomeni krščan' stvo za človeka in družbo: resnični pogled na svet O16 bajke), treznost (brez poveličevanja zemeljskega), utrjc' vanje vesti (ne suženjske vdanosti ljudem). c) Najpomembnejša naloga, ki jo imamo slovens*1 kristjani danes, pa je PRIČEVANJE ZA BOGA. Kot da je Bog izročil svojo usodo v brezbožnem okoli11 med slovenskim narodom v naše slabotne roke. člove^ je v svojem bistvu popotnik. Najgloblja zahteva njeg0' vega bitja je iti naprej, človek je zdrav, dokler ii”3 pred seboj nova obzorja. Tu ne trpi nobene omejkancev. Richard Carmen, specialist za sluh na eni kalifor-n,]skih klinik, objavlja v svoji knjigi “Naš ogroženi sluh” dramatično opozorilo, ki se glasi: "Če bo hrup v naši neposredni okolici še nadalje naraščal kakor doslej, okrog leta 2000 skorajda ne bo več človeka v starosti nad deset let, ki bi slišal popolnoma normalno”. ^voki in šumi najrazličnejšega izvora in moči ne le Vztrajno spremljajo vsakdanje življenje sodobnega člo- Veka, ampak so tudi iz dneva v dan močnejši. Kaj Zanijniva je tale primerjava: Medtem ko šelestenje listja na drevju v vetru proiz- ^aJa “hrup” kakih 20 decibelov (to je merska enota * jakost zvoka) in naša običajna govorica 60, udarci ladivom že dosežejo 90 to 100 decibelov. Glasba Pečnega rockovskega ansambla povzroča hrušč 90 *ato^ decibelov, a mnogi ansambli so še močnejši in seveda kvarnejši. Hrup letalskih motorjev ob c*u doseže okrog 140 decibelov. Po ugotovitvah več široko I2n Vnja*t0v tega polja čuti normalen človek hrup decibelov že kot fizično bolečino. Hr izv 'n nie80ve poslcdice na človeka raziskujejo Sv h enc' P° mno8>h deželah. Raziskave v ZDA in na skern so pokazale, da sta industrija in promet kot najv£{ P°gla' :)a onesnaževalca naravnega okolja hkrati tudi v ,na glavna krivca naraščajočega hrupa, ki obenem 9saj-jj> so se v SVojih skupinah uvrstili na prvo, t,rugo in tretje mesto. Med te je bil letos izbran tudi devetletni Aleš Ponikvar iz župnije Ljubljana-Bežigrad, je s svojo pristno otroško risbo o nevarnosti smu-anJa dosegel drugo mesto. Za nagrado je bil brzo- javno povabljen skupaj s spremljevalcem za slavnostne dni otvoritve Leta otroka v Bologno. Bil je gost frančiškanske hiše “Antonianum”, kjer so oo. frančiškani po osebi o. Bernarda Rossi-ja organizirali — kot že vrsto let — to svetovno otroško nagradno razstavo in pa konctrt Zlati cekin. Lepo in prav, da smo tako tudi Slovcnci sodelovali in se s svojo navzočnostjo pridružili drugim narodom sveta. Res je prišlo to poročilo do nas malo pozno, pa nič ne de. Vsekakor ne prepozno, kajti Mednarodno leto otroka še vedno traja. A. V. NAŠA POLITIKA Goriški “Katoliški glas” je v letošnjem januarju objavil ta članek, ki kar verno odgovarja na enake očitke tudi v naših razmerah. Nič ne bo napak, če ga preberemo in bomo marsikaj v MISLIH morda drugače presojali. — Ur. Neki dijak je v šolski nalogi zapisal naslednjo misel: Berem Primorski dnevnik in tudi Katoliški glas. Pri tem slednjem berem novice in še kaj malega drugega. Cstalih člankov ne berem, ker so preveč politični. Sodba tega dijaka ni nova. Odkar smo v avgustu 1945 začeli izdajati v Gorici prvi povojni katoliški tednik “Slovenski Primorec", se ta sodba ponavlja. Torej žc 33 let. Slišal so jo zato starši tega dijaka. Kaj je resničnega na tem očitku ? KAJ JE POLITIKA Za odgovor je potrebno, da vemo, kaj je politika. Ivo Jevnikar piše v letošnjem koledarju GMD, da je “politiku skrb za skupne zadeve, iskanje načina za urejanje sožitja med ljudmi in njihovega povezovanja za doseganje zaželenih uspehov in napredka”. Toda kdo naj za to skrbi ? Kdo naj o tem razmišlja in piše ? V diktatorskih režimih je to izključna zadeva “oblasti”, to je edine stranke, ki je na vladi. Tako je trdil Mussolini, tako Hitler, tako Stalin, tako vsi sedanji samodržci, kjer koli živijo pod soncem. Zato so v takih državah vsi. ki niso pod taktirko režima, odrinjeni oc! “politike”. Posebno cerkveni ljudje. Ti naj se brigajo samo za duše, ostalo naj prepustijo stranki. Zaradi tega so si izmislili ločitev Cerkve od države, Cerkve cd šole, Cerkve od vsega javnega življenja. Kajti vsako drugačno zadržanje je zanje “klerikalizem”, vtikanje Cerkve v politiko. To je miselnost diktatur. V demokratični družbi je pa drugače. V demokraciji je vsak državljan soodgovoren za skupni blagor, vsak sme zato povedati svoje mnenje, ga zagovarjati in s tem prispevati svoj delež k boljšemu reševanju skupnih zadev v prepričanju, da v politiki nihče ni nezmotljiv, da nihče nima zmeraj prav. Poleg tega skupni blagor družbe ni samo gospodarstvo, socialna pomoč, obramba države, odnosi do drugih držav. Javni blagor obsega tudi moralno življenje ljudi, njih versko udejstvovanje, kulturno dejavnost, vzgojo mladine in še to in ono, ki se tiče moralne in duhovne plati človeškega bivanja. Saj človek nima samo materialnih potreb, ker ni zgolj misleča žival. Ali naj tudi za vse take potrebe skrbi le partija? V diktaturah je tako, v demokratični družbi pa ne. Tu priznavamo tako imenovani pluralizem mnenj, ker priznavamo pluralizem potreb pri človeku. Prav zaradi tega so zlasti verske skupnosti poklicane, da pomagajo javnim upraviteljem skrbeti za zadoščevanje moralnih, kulturnih in duhovnih potreb državljanov. Tudi verske skupnosti so v demokratični družbi poklicane, da sodelujejo pri politiki v tem širšem smislu. Konstitucija “Gaudium et spes" o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja: “Veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, to je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost Kristusovih učencev”. Učenci Kristusovi imajo pravico, da o vsem tem govorijo in pišejo. NASA POLITIKA To je bila ravno naša politika od vsega začetka. Predvsem skrb za verski in moralni blagor primorskega ljudstva. Zato smo učili in učimo, kar Cerkev uči in je učila. Opozarjali smo in opozarjamo na moralne zablode, ki jih je bil poln pretekli in jih je poln sedanji čas. Prizadevali smo si in si prizadevamo, da bi dajali pogum našim kristjanom v njih življenju irr v reševanju vsakdanjih problemov v družinah, v javnosti, v politiki. Posvečali smo pozornost kulturnemu življenju in delovanju, ker kristjan ne more živeti tjavendan brez smisla in brez vsebine, kot ljudje ob vesoljnem potopu. Pri srcu nam je bila tudi obramba narodnih pravic slovenskega ljudstva v Italiji in kjerkoli so se te pravice teptale. Glede tega nismo molčali pred nobeno barvo in pred nobeno stranko ali partijo. Skušali smo nadaljevati tisto delo, ki so ga slovenski duhovniki na Primorskem opravljali v prid svojega ljudstva ves čas v zgodovini, zlasti še za časa fašistične diktature, kot priča knjiga pokojnega dr. Rudija Klinca. To je bila naša narodna politika, ki se je družila s skrbjo za socialni, gospodarski in kulturni napredek slovenskih ljudi v naši deželi. Kratko: pri srcu nam je vedno bil vsestranski blagor slovenskega človeka kot kristjana. To je bila, je in bo ostala naša politika. MARSIKOMU TA POLITIKA NI VŠF.C Seveda marsikomu taka politika ni bila in ni všeč-Zato pa so hoteli in hočejo, naj bi se ukvarjali sam0 z verskimi vprašanji, naj bi bili glasilo pobožnih ljudi kot npr. Cvetje sv. Frančiška. Radi bi imeli prosto njivO’ da bi smeli po njej nemoteno sejati svoje ideje in k naših ljudi napraviti brezumne ovce, ki bi znale samo blejati in jesti travo. Morda še plesati in se ploditi. To bi želeli. Ker pa mi tega ne pustimo, zato po njihovem mnenju “uganjamo politiko” in smo “klerikalci”. To pa pomeni, da smo na pravi poti, kajti hudo bilo, že bi nas na eni ali na drugi strani začeli hvaliti. To bi bil znak, da nismo več pastirji, temveč le najemniki. Zaključimo z ugotovitvijo, da je prvi politik bil Kristus sam. Pred Pilatom so ga namreč farizeji tožili: “Tega smo našli, da zavaja naše ljudstvo in brani cesarju dajati davke . ..” Torej uganja politiko. Biti v družbi takega “politika” nam gotovo ni v sramoto. K. H. VINKO BELIČIČ: OB STOLETNICI LETOS se Slovenci spominjamo stoletnice rojstva našega nadvse prisrčnega lirika Josipa Murna Alcksan-^ova. Bil je najmlajši v četvorici “moderne”, ki je °8 leta 1900 prenovila slovensko leposlovje in jo polc8 njega predstavljajo še Kette, Cankar in Župančič. Murn se je rodil kot nezakonski otrok v Ljubljani živel niarca 1879 in je tam tudi umrl 18. junija 1901. le 22 let, 3 mesce in 14 dni. Mati, ki je bila služ- 'nja, ga je sarna pa se umaknila v Trst, )er se ji je p0 letih garanja tudi izteklo življenje. Fant ® odrasel med tujimi ljudmi. Malo sorodniki, še bolj dobrotniki so mu pomagali naprej. Maturiral je, P°skusil z dunajsko univerzo, a odstopil in se vrnil v čamovmo, kjer se je potem preživljal z raznimi za-^snimi pisarniškimi službami. Bil je slabotnega zdravja n Šibke volje, nestalen, brez ljubečih ljudi okoli sebe; se je za zaznamovanega od usode. Najsrečnejši je 1 > kadar je lahko preživel kaj časa na podeželju: na orenjskem in na Vipavskem. “Brez ljubezni hodim jaz in brez nad po sveti...” Če pa Stvarnik Murnu ni dal krepkega telesa in borbenega značaja, je njegovemu srcu vdihnil pesniški dar in ga tako povzdignil med umetnike — izbrance. O slovenski pokrajini in o kmečkem delu ni še nihče pel tako ljubeče in ubrano in s tako svežino. Na deželi je našel Murn tisto toplo pristnost in smiselnost, ki ju hladna Ljubljana ni imela. Veliko je ta fant prestal hudega. Zato je največ njegovih pesmi razmišljujočega značaja, a vselej v povezavi z naravo, o kateri bi lahko rekli, da je bila edina njegova prijateljica in tolažnica. Sanjal je o sreči na kmetih, kjer bi bil ob ženi in otrocih rešen svoje večne samote. Za primer njegovega neizpolnjenega hrepenenja čujmo pesem ŽELJA PO NEVESTI Prešla je že velika noč, dolgi post je proč, jutri do bela nedelja, potlej čas pride vr6č — hej, tega komaj čakam. Za Sveto telo vse zorano že bo, vse v steblu že bo za Sveto telo, hej, tega komaj čakam. O Šmarnem potim že si žita naspim, že si žita naspem, potlej v hostc grom, hej, tega komaj čakam. Ajda Začrni, gora pordeči, polhu dlaka v bukvah vsa se nagosti, hej. tega komaj čakam. Potlej leto nam zbeži, počasi, tiho sc gubi, kot da še enkrat leto vse proSle šteje dni, hej, tega komaj čakam. Štejem tudi jaz vse dni, v proSlost sc oziram: pa za koga sc upiram, pa po kom vse dni umiram? Ah, le tega komaj čakam! '8li’ *Pril 1979 107 Fr. Valerian Jenko O.F.M Fr. Lovrcnc Anžel O.F.M. St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, NS.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiikanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 Telefon kot zgoraj. IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. KRST — Mojca Pelčar, Cabramatta. Oče Karel, mati Erika r. Dervarič. Botrovala sta Juro in Zlatka Podgrajski. — Merrylands, 17. marca 1979. POROKI — Cvetko John Falež, sin Cvetka ter Ade r. Velan, in Marija Frančiška Smcrdelj, hčerka Jožeta ter Veronike r. Logar. Priči sta bila John Falež in Suzana Smerdelj. Mawson, A.C.T., 24 marca 1979. Christopher Copeland Bell, Rosebay, sin Mihaela ter Gwynneth r. Joseph, in Sonia Vidic, Padstow, hčerka Franca ter Štefanije r. Maljevec. Priči sta bila Steven Warton in Tania Vidic. Merrylands, 25. marca 1979. SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu vsako soboto zvečer ob sedmi uri (vigilna maša naslednjega dne — nedelje), ob nedeljah pa ob osmi uri zjutraj in ob pol desetih dopoldan. Mešani pevski zbor prepeva redno vsako nedeljo pri kasni maši. Večerno mašo ob sedmih imamo tudi na zapovedan praznik Gospodovega vnebohoda, v četrtek 24. maja. Prvega- petka v maju mi pa menda ni treba posebej omenjati, saj je tako vsaki dan maja (med tednom) večerna maša ob sedmih skupno s šmarnično pobožnostjo, ob nedeljah pa je ta pobožnost združena s kasno mašo. WOLLONGONG ima slovensko službo božjo na drugo nedeljo v maju, 13. maja, ob peti uri popoldan. Ker bodo ravno šolske počitnice, to nedeljo pred mašo ne bo slovenskega pouka. Služba božja je redno v Villa Maria kapeli. Po maši imamo v maju tudi pete litanije in šmarnice. CANBERRA ima slovensko bogoslužje na tretjo nedeljo v maju, 20. maja. ob 11:30 dopoldan v Garranu. Ker smo v maju, bo z mašo združena tudi šmamična pobožnost. OBHAJANJE MAJNIKA v čast Materi božji s šmarnicam je stoletna tradicija našega naroda. Vse slovenske farne cerkve imajo skozi ves mesec maj zjutraj, največkrat pa zvečer, posebno pobožnost v počastitev Matere božje. Ob tej priliki je večinoma povsod obisk zelo zadovoljiv. Tudi v Merrylandsu se zbiramo ves mesec maj ob Marijinem oltarju. Lansko leto in tudi pretekla leta je bilo nekaj družin, ki skoraj nikoli niso zamudile naših šmarnic. Bog daj, da bi jih bilo letos še več. Saj razumem, da bo kdo težko vsak dan prihajal, toda vsi tisti, ki živite v bližini, bi se pa že lahko malo bolj potrudili in prišli v večjem številu. Cerkev vam je takorekoč “pred nosom”, zato gotovo pridite. Toliko skupnih in zasebnih namenov imamo, za katere naj bi Marijo prosili. Če katoličani ne bomo več molili in zadoščevali za hudobije sveta, kdo bo potem molil ?! Pa vse izgleda, da moliti in zadoščevati ni nič ve£ moderno... Torej rojaki, ki živite v Sydneyu: vsaj en dan v štirih tednih meseca maja si izberite in pridite k naši šmarnični pobožnosti ! Titsi, ki živite izven našega velemesta, pa skušajte v ta namen obiskati sveto mašo kdaj med tednom v svoji farni cerkvi. Doma pa naj bi vsaka krščanska družina napravila šmarnični oltarček z Marijinim kipom ali podobo, kjer bi imel* šmarnice lahko v družinskem krogu kot večerno skupno molitev. Kaj pravite ? TUDI LETOS se bomo na predvečer praznika Marij® Pomagaj (23. maja) v molitvi združili z rojaki v dom®' vini in po svetu. Hvaležno se bomo spomnili svetinj našega naroda, med katerimi je najdražja sveta vera-Mariji se bomo zahvalili, da nam je v teku zgodovin® pomagala ohraniti zaklad vere. In prosili jo bom0; naj nam ta zaklad še naprej varuje. Ob tej pobožnosti prižgimo svečo — simbol naše vere — in njen plamen naj priča, da je naš dom še vedno slovenski katolišk’ dom. POSTNO ROMANJE v Campbelltown na Četrt0 postno nedeljo bi vsekakor lahko imel večjo udeležb0. Privabilo je le nekaj nad sto rojakov. Ker ta versk*1 prireditev velja za romanje naše sydneyske skupnosti’ bi morali nanjo polagati več važnosti. Potruditi bi ssti ali muziciranja po ulicah je služiti Bogu 1 Pridobivati nove člane za svojo zmagovito “ar->nado zveličanja”. Začetnik te verske skupnosti je bil metodistični )r'digar William Booth (1829—1912). V želji lagati bližnjemu v potrebi in obenem razoča-^ nad neaktivnostjo svoje Cerkve na karitativ-Polju, je zapustil metodiste. S svojo ženo je ^ 1865 ustanovil Krščanski misijon vzhodnega t°ndona" za reševanje zanemarjenih ljudskih ^ Kožic. Vse, ki sta jim darežljivo pomagala, sta po,cm vključiti v to svoje dobrodelno l)Q Qnie' Uspela sta in silno razširila svoje delo-Pre16 ,S P° ne^ai let‘h dejavnost skupine "C!e^ področje Londona, si je ohranila ime ristian Mission” (Krščanski misijon). leia astleie je dobil ustanovitelj še druge ideje: "Sat 78 '€ spremenil ime sv°je verske družine v v at ion Army — “Vojska odrešenja” in ji kmalu dal tudi vojaško hierarhično ureditev. Z vojaškimi naslovi, uniformami, godbo in zastavo (rdeča z modro progo po sredi ter z zlato zvezdo na njej) je bila res vredna svojega imena. Booth je svoji “armadi” ustanovil tudi glasilo, ki ga je imenoval WAR CRY (Bojni krik). Sebi je kot voditelju sekte nadel naslov “generala Vojske odrešenja”. Strumni organizaciji vojaške discipline je kar odgovarjalo energično delovanje ustanovitelja in njegove “vojske”. Sam je s potovanji (samo v Nemčiji je bil štiriindvajsetkrat) mnogo pripomogel k poznanju in širjenju gibanja, ki je kmalu postalo svetovnoznano. Ko je ustanovitelj po mnogih priznanjih in podeljenih časteh leta 1912 umrl, je bila sekta že dovolj močna, da ni razpadla. Brez. dvoma je pripomoglo do moči in razširitve “Vojske odrešenja” tudi dejstvo, da se je za očetovo in materino idejo navdušila vsa številna Boothova družina ter jo po svojih naslednikih praktično vodi še danes. Najstarejši sin William Bramwell Booth je bil pod očetom ",šef štaba” in ga je nasledil kot “general”. Sin Ballington Booth je s svojo ženo odšel širit in vodit očetovo ustanovo v Severno Ameriko, sin Herbert Henry Booth pa je preko Kanade “zavzel” Avstralijo in Novo Zelandijo. Hčerka Catherine Booth-Clib-born je prenesla in vodila sekto v Franciji in Švici, hčerka Emma Moss Booth-Tucker je šla z možem organizirat “Vojsko odrešenja” v Indijo, dočim je hči Evangeline Cory Booth postala leta /934 celo “general” in svetovni vodja. (Se bo nadaljevalo) William Booth (1829—1912) ustanovitelj “Voj.vke odrešenja" Misli, April 1979 ^'slil Aprj| J 85-LETNIK je postal 22. februarja letos dr. Valentin Meršol, znana osebnost ne le v Clevelandu (ZDA), kjer živi kot povojni begunec, ampak povsod po svetu, kjer kolf so Slovenci. Priznani zdravmk', do svojega odhcda iz domovine primarij ljubljanske bolnišnice, je leta 1945 v Vetrinju na Koroškem postal rešitelj zbeganih begunskih množic. Ko je takrat najvišji poveljnik maršal Alexander obiikal vetrinjsko polje, to živo sliko Človeške tragike, je stopil predenj skromni a neustrašeni dr. Meršol. V gladki angleščini (medicino je namreč študiral v Ameriki, kjer je kot prvi Slovenec dosegel štipendijo “Rockefeller Fellowship”, ki mu je cmogočila študij na John Hopkings University) mu je razložil položaj slovenskih beguncev tako prepričljivo, da je maršal Alexander takoj izdal odlok, da ne sme biti nihče več vrnjen proti svoji volji, Žal jih je okrog 12,000 že odšlo domov v strašno smrt. . . Ime dr. Meršola je edina svetla točka vetrinjske tragedije. V njej se je pokazala njegova podoba velikega človeka, velikega Slovenca in velikega kristjana — res vrednega, da se ga ob visokem življenjskem jubileju s hvaležnostjo spominjamo Slovenci, kjer koli smo v širnem svetu. Tudi med nami v Avstraliji ne sme biti pozabljen. Jubilant, Bog Vas živi ! MATI TEREZIJA, svetovnoznani “angel Kalkute” je poleg številnih prejšnjih prejela letos 1. marca tudi takoimenovano Balzanovo nagrado: 250 milijonov italijanskih lir. Nagrada je bila ustanovljena po zadnji vojni z namenom, da bi po svetu spodbujala nove pobude za mir, za človekoljubje, za bratstvo med narodi, omiko in znanost, brez razlikovanja rase, narodnosti ali veroizpovedi. Mati Terezija se je za nagrado zahvalila z besedami: “To je božji dar najpotrebnejšim. Je tudi dar za ustanovo samo, saj je z njim lahko pokazala svojo ljubezen do ubogih; dala je ubogim nekaj svoje dobrote in po rokah sester bo to zelo lep dar siromakom". O PAPEŽU JANEZU PAVLU II. so poročali tudi, da je v mlajših letih pisal pesmi in prozo. Zgodovina pravi, da že od papeža Pija II. (1458-1464) na papeškem prestolu ni bilo književnika. Zato se svet zdaj še bolj zanima za vse, kar je sedanji papež napisal. Prvega marca letos je rimski radio izvajal eno njegovih iger, ki jo je napisal pred dvajsetimi leti kot pomožni krakovski škof. Naslov ji je dal: Zlatarjeva trgovina, obdela pa v igri zgodbo o treh zakonih (srečnem, nesrečnem in takem, ki šele stopa na pot). Kot je bilo napovedano, bo mogoče igro kmalu videti tudi na filmskem platnu. POLJSKE OBLASTI so končno objavile, da je Janez Pavel II. “dobrodošel na obisk domovine”. Niso pa bile za to, da bi prišel na proslavo 900-letnice muče-niške smrti škofa sv. Stanislava v maju, četudi je kot krakovski nadškof to proslavo začel lansko leto že on pripravljati. Tako so se s poljskimi škofi pogodile za junij, škofom pa je uspelo prvotno dovoljenje treh dni, ki so ga oblasti bile voljne dati, podaljšati v osem dni-Papež bo torej v svoji domovini od 2. do 9. junija. Novica o papeževem obisku je vzbudila med Poljaki valove radosti. Pri oblasteh pa kar ni mogoče skriti, da je bilo dovoljenje za papežev obisk nekako izsiljeno, saj ga domala niso mogle odreči. Zato bi radi obisku vsaj zmanjšali namen in pomen, pa ga nekako distancirali od jubileja 900-letnice mučenca Stanislava. Tako je predsednik poljskega državnega sveta Jablonski poudaril, da pride papež, v svojo domovino “ob 40-letnici Hitlerjevega napada na Poljsko in ob 35-letnifi ustanovitve Ljudske republike Poljske”. Poljski narod pripravlja svojemu rojaku-papežu sprejem, kot ga domovina še ni videla. Pravijo, da nobena komunistična oblast s silo ne bi mogla spraviti teliko ljudi skupaj, kot jih bo prišlo spontano videti in slišati Janeza Pavla II. Že prej kot neustrašeni nadškof in kardinal krakovski je privlačil — danes je Š® večji magnet zlasti za vse, ki jim |e okrnjena verski' svoboda. MENDA BO kar najstarejši Slovenec v Severni Ame' liki, ali pa vsaj eden izmed najstarejših tamkajšnjih naših priseljencev — 97-letni Jernej Hribar, ki živi v Clevelandu. Je vsekakor eden zadnjih še živečih zg^' njih pionirjev slovenske skupnosti “ameriške Ljubljane > kot se Cleveland s ponosom še danes imenuje. Poroči pa je Alice Turk, hčerko prvega slovenskega priseli' cnca tega ameriškega mesta države Ohio. Seveda ni bilo včeraj. A v zvezi s poroko je tudi to, da r Potujete v Rim? — Dobrodošli! HOTEL BLED Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY) Tel. (06)777102 II. Kat. — Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kontrolo. Centralna lega. Proctor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. prav zaradi nje obesi! Jernej svoje boksarske rokavice na klin ter končal za vedno svojo lepo obetajočo boksarsko kariero. Zanimivo, da je kot boksar naš Jernej nastopal ped imenom Mike Murphy, — le kdo na božjem svetu bi vi njem zavohal Slovenca, ki je bil rojen v Šmartnem v zgornji Tuhinjski dolini. A v času njegove boksarske kariere (1905-1911) so imeli v ZDA Irci nekak monopol nad tem športom in tako je naš rojak z irskim priimkom vsekakor bolje uspeval. Moral pa je biti odličen boksar, saj se ie v ringu srečaval tudi s svetovnoznanimi možni tega športnega polja. V spominu so mu Frank Klaus (svetovni prvak srednje kategorije v letu 1914), Sam Langford (eden naivečjih boksarjev vseh časov), Battling Nelson (svetovni prvak v lahki kategoriji leta 1910), J;:ck Johnson (svetovni prvak v težki kategoriji) in še marsikdo. Naš rojak se je boksal celo z W. Wilsonom, ki je pozneje postal predsednik Združenih ameriških držav. V vsej svoji dobi Jernej ni doživel nobenega knoekcuta, v posebnem spominu pa ima zlasti 25 svojih nastopov. Vsekakor upamo, da bo naš Jernej dočakal stoletnico. Udarci, ki jih je prejel v ringu, mu življenja očitno niso skrajšali. Vsaj dosedanja lepa starost tega prav nič ne kaže. UGANDSKI diktator Amin v teh dneh pada v zaton, kakor vse izgleda Čas bi že bil, govori svet, človek pa se samo sprašuje, kako Združeni narodi sploh puste, da lak samopašnež vlada kjer koli en sam teden. Po vseh vesteh, ki očitno niso kar nič pretirane, je zakrivil v času svoje oblasti preko 200.000 smrtnih žrtev. Proti kristjanom je začel pravo preganjanje: četudi jih je v Ugandi 50%, musl!manov pa le 6,5%, se je trudil napraviti Ugando za muslimansko državo. Za to pa mu je služilo vse: mučenja, umori, ugrabljenja, izgoni . . . KITAJSKA se nekaj odpira, vprašanje je le, za kako dolgo in čemu, saj je spremembi težko verjeti, ker je nenavadna in nekako prehitra. Preko francoskega veleposlaništva v Pekingu je namreč nedavno sporočila vrhovnemu predstojništvu jezuitskega reda vabilo, naj bi se Jezuiti vrnili na Kitajsko. Iz Kitajske jih je z ostalimi misijonarji izgnal pred tridesetimi leti Maocetung. Po 'em nedavnem vabilu jim kitajska vlada baje celo ponuja, da jim vrne univerzo “Aurora” v mestu Šanghaj, ^ ie bila pred izgonom njihova last in v njih oskrbi: ?nova jo lahko odprejo in na njej učijo. To so prve vesti o zadevi Nič še ni znanega o pogo-J|h, ki jih najbrž tudi ne bo manjkalo — na obeh straneh ZMEDA med komunističnimi tovariši okoli Vietnama Sc še ni popolnoma polegla in razvozljala. Kitajci že dolgo trdijo, da so se z vsemi četami umaknili nazaj j'a svoje ozemlje in je lekcija Vietnamcem za enkrat . °niana. Hanoj pa še kar kriči, da Kitajci še niso odšli 'n da se celo pripravljajo na vdor v komunistični Laos. 'etnamski radio še vedno ponavlja zgodbe o “težkih Potrebujete TAPETNIKA7 RUDI BABICH obnavlja in popravlja kuhinjske stole, naslonjače in zofe ter vse ostalo, kar morda v Vaši hiši kliče po tapetniku Iz starega novo po zmernih cenah! Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati za ceno! Telefon: 604 2038 217 Poliling Street. Smithfield (Sydney), N.S.W. izgubah, ki so jih utrpeli Kitajci”, a svet jim ne verjame. Obenem pa isti radio prikazuje Kitajce kot “poklicne lažnivce”. Človek se sprašuje, kje so Marxove "znanstvene ugotovitve”, ki so napovedovale večni mir na svetu v brezrazredni družbi, ker bo med komunističnimi državami in režimi bratsko sožitje. Saj je v svojem manifestu napisal tudi stavek: “Istočasno z nasprotjem med razredi v družbi narodov bodo izginila tudi nasprotja med narodi” Lenin je ponavljal Marxa in za Stalinom kot papagaji prav do danes tudi drugi komunistični veljaki. Saj je vojna vendar produkt kapitalizma, zato pod rdečo zastavo ne more biti spopadov . . . Tako ob današnji sliki komunističnega sveta ne dvomim, da so rdeči misleci v nemajhni zadregi in si skušajo pomagati z “novo analizo Marxovih spoznanj”, kakor pravijo. GRŠKA pravoslavna Cerkev, ki ima po svojih pravilih lahko poročene duhovnike (le za škofe so izbrani vedno le nci.ženjeni) ugotavlja, da morejo neporočeni za župnijsko skupnost narediti mnogo več kot pa poročeni v skrbi obenem za svojo družino. Zato hoče odslej pri vzgoji mladih duhovnikov poudarjati neoženjenost, v duhovniško službo pa vabiti posebej tudi pravoslavne menihe in primerne vdovce. TT'\ nri —HHp— TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 1 DODS STREET, BRUNSWICK, 3056, VIC. TEL. 387 6922 j I se pnporoča melbournskim Slovencem in slovenskim | podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela ‘ODREŠENIK ČLOVEŠTVA” jc naslov prvi okrožnici papeža Janeza Pavla II., ki je izšla dne 4. marca. Napisal jo je sam, kar je očitno že iz sloga in načina pisanja, pa tudi iz njegovih lastnih besed, ko jc najavljal okrožnico. Kot prihaja iz njegovih najožjih krogov, jo jc papež napisal že lani v novembru v poljskem jeziku, nato so jo prevajali v druge jezike. Zdaj jc izšla hkrati v osmih jezikih. Krščanski svet jc z veseljem sprejel to prvo pastirsko pismo Janeza Pavla II. Jc posnetek njegovega osebnega mišljenja, temelji pa na pastirskih napotkih njegovih zadnjih prednikov. Dopolnjuje se v prelepo enotnost krščanskega gledanja na sedanji svet, na sodobnega človeka in njegove probleme, ki morejo najti resnično rešitev le v božjem Sinu. Papež poudarja s pretresljivo zav-zetnostjo dejstvo, da človeštvo stopa v “novi advent", saj se bliža tretjemu tisočletju svojega odrešenja. Zato razlaga. poziva in roti to človeštvo, naj se vendar obrne v “središče”, v svojega Odrešenika. Enciklika jc razdeljena na štiri dele: 1. Dediščina; 2. Skrivnost odrešenja; 3. Položaj človeka v svetu; 4. Poslanstvo Cerkve in človek. Vsak od teh delov jc še posebej razdeljen na več poglavij, ki so povezani med seboj po vsebini. “Vse poti Cerkve vodijo k človeku”, zatrjuje papež, človek je, po Kristusovem zgledu in navodilu, skrb Cerkve. In ta skrb sc mora izražati tudi v stvarnem delu za človeka, “da bo človekovo življenje vedno bolj človeško”, torej človeka vredno. Papež govori o moderni tehniki in se sprašuje, ali je to človeški “napredek ali ogrožanje”, kajti izglcda. da človeka “vedno ogroža isto, kar proizvaja, to jc — delo njegovih lastnih rok, in še več: delo njegovega razuma”. Zato človek živi vedno bolj v strahu. Bilo bi drugače, če bi sc vedno zavedal, da njegov cilj ni v tem, da potoni modeme tehnike poseduje vedno več dobrin, temveč da naj i|na vedno več prvin, prvin duha, ne materije. Prav tehnika je razdelila ne le posamezne ljudi, temveč celotne na- SRECKO SEL1VEC: POTA BOŽJA Ko je harmonikar utihnil, je stopil k njemu: “Znate igrati kolo?” “Znam, seveda znam !” “Zaigrajte, prosim !” je zaklical in vrgel godcu bankovec. Že je stal sredi gostinske sobe in vabil fante ter dekleta na ples. Najprej so ga malo čudno gledali, nato pa le pristopili in si podali roke. še nekaj miz so porinili k steni, da je bilo več prostora. Janez je igral. Najprej lepo počasi, da so se vsi privadili taktu. Nato pa vedno hitreje in hitreje. Kolo je seveda vodil Harambegovič. In ko je bilo razpoloženje na višku, je skočil v sredo ter sam zaplesal sredi velikega živega kroga premikajočih se teles. Eno roko je držal visoko v zraku, da je z njo lovil ravnotežje, z drugo je držal kozarec vina. Šlo je vedno hitreje. Še godec, nevajen kola, je kar omagoval, a kaj šele plesalci. Drug za drugim so posedli od onemoglosti. “Igraj, igraj ! . .se je razživel Harambegovič ter sam plesal in pel sredi sobe. Končno se je upehan ustavil ter veselo zaklical: “Na zdravje vsem ! Na zdravje vam, slovenski fantje, na zdravje vam, slovenska dekleta ! Na zdravje vsem Slovencem! . ..” V dušku je izpraznil kozarec, nato pa ga z vso silo treščil ob peč, da se je razletel na stotine koscev. Predno se je kdo zavedel, je držal v rokah že drugega, ga izpraznil in tudi treščil v peč. In tako se je nadaljevalo s tretjim, četrtim in petim kozarcem. Soba je umolknila, fantje so začeli vstajati, dekleta prestrašeno cviliti. Vsi so mislili, da se bo pričel pretep, če ne še kaj hujšega. Janko Ahačič je pristopil in odvedel Harambegoviča na prostor za mizo, kjer se jc ves upehan sesedel. Goste pa je pomiril Ribnikarjev Janez, ki je svoj čas služil vojake v Bosni in je poznal navade južnih bratov. “Kar pomirite se in nič se ne bojte ! Tako izražajo Bosanci svoje veselje in na ta način praznujejo”. Tudi Janko mu jc prikimal v potrdilo in kmalu je bilo spet vse v veselem razpoloženju. Godec je zaigral valček in pari so se zopet radostno zavrteli. Harambegovič se je medtem oddahnil. Ko je prišel gostilničar, je zahteval račun. Popila sva liter vina in razbil sem pet kozarcev,” je povedal. “Enaindvajset dinarjev,” je dejal gostilničar. “Kaj, enaindvajset dinarjev ?” se je začudil Bosanec. “Da: vino je dvanajst dinarjev, razbiti kozarci pa devet,” je pojasnil gostilničar v bojazni, da se je zdel račun gostu previsok. “Človek božji, to ni noben račun !” se je po južnjaško skoraj razhudil Harambegovič. Bil je vajen, da so v Bosni takle ples običajno računali precejkrat več kot je bilo ob njem napravljene škode. “Tu imate sto dinarjev, za ostalih sto pa prinesite vina tem mladim dobrim ljudem, da bodo poplaknili strah !” V sobi je veselo završalo. Tomaž Harambegovič in Janko Ahačič sta si oblekla suknje, želela vsem lahko noč in odšla proti Golniku. V Ribnikarjevi gostilni pa so nadaljevali s plesom in petjem še pozno v noč. . . NOVA LUČKA MINEVALI so dnevi, tedni in meseci. Čas gre pač svojo pot in prinaša s seboj nove dogodke. Tudi na Golniku ni bilo drugače. Tomaž Harambegovič je odšel domov. Primarij ga ni mogel več zadrževati. Rentgenski posnetki, sedimentacija, sputum in vse drugo, s čimer zdravniška veda ugotavlja tuberkulozno bolezen — vsi pripomočki so točno in vztrajno kazali same negativne rezultate. Harambegovič je bil zdrav in konec ! Janku Ahačiču se je zdravje vračalo le počasi, toda gotovo. Zdravniki so vedno bolj smelo zatrjevali, da ga bodo pozdravili. Tudi sestra Valentina je bila o tem globoko prepričana. Toda °na ga je hotela vrniti tudi Bogu. A doslej ni imela pri tem prav nobenega uspeha. Žrtvovala se je zanj, kolikor je le mogla. Odpovedala se je celo petju. Kolika žrtev je bila to zanjo, lahko presodi samo pevec. Mnogokrat si je želela, da bi se Janko že vendar vrnil k Bogu, samo da bi mogla zopet zaorglati in zapeti. A po vsem je bila vedno bolj prepričana, da tega ne bo nikoli dočakala. Kolikor bolj je sestra spoznavala nesrečo Bogu odtujenega človeka in kolikor bolj se je poglabljala v veliko žrtev trpljenja Kristusovega za neumrjoče duše, toliko težje ji je bilo ob dejstvu, doslej ni našla sredstva, s katerim bi bilo mogoče vrniti Skrknjenemu človeku vero. Toda obupala ni. La spraševala Se je spet in spet: “Kaj še ni dosti molitve in žrtve ? . . .” V postu je imel zdraviliški kurat postne pridige, v katerih Je govoril o trpljenju Kristusovem. Tako globokih govorov še ni sHšala. Kar srkala je besedo za besedo in vse so jo vabile na pot rode na dvoje: maloštevilne bogatine in množico “ubogih Lazarjev”. Tudi napačno razumljena svoboda je človeka pripeljala v potrošniško družbo. Papež sc v okrožnici ne izogne analizi strupenih pojavov moderne družbe: govori o “vročici* inflacije” in o “nadlogi stavk”, pa tudi o “poplavi prodajanja orožja” malim in revnim državam, ko naj bi z denarjem oboroževanja raje reševali problem milijonov lačnih in zapuščenih po svetu. Kar se tehnologije tiče, ki je očitno ena resnih papeževih skrbi, je tragedija v tem, da tehnološki razvoj ni stopal skladno z moralnim, etičnim razvojem. Zato je danes položaj človeka v svobodnem svetu enako daleč od objektivnih zahtev za moralne principe, kot od zahtev za pravico in celo za socialno ljubezen. Papež v okrožnici pove tudi nekaj splošnih misli o različnih političnih ureditvah. Govori o “programiranem ateizmu, ki je organiziran in urejen v političnem sistemu”, o raznih totalitarnih državnih režimih, o sistemih, kjer verni državljani nimajo vseh pravic in veljajo v praksi za “drugorazredne državljane”. Pri verski svobodi Ravne na Koroškem ne gre za privilegije, temveč za eno temeljnih pravic človekove osebe. Prav zavzemanje za človekove pravice je nekak vodilni motiv, ki ga papež v svoji okrožnici (kakor tudi v svojih govorih) pogosto postavlja v ospredje. Gre za pristpo razumevanje človekovih pravic, za kar pa ni dovolj le nekaj črk v ustavi. Tudi versko svobodo je treba spoštovati ne samo na papirju, temveč v resničnem vsakdanjem življenju. Papež zaključuje okrožnico s prelepo molitvijo k Mariji, božji in naši materi, ki je zlasti “mati našega zaupanja”. Ona naj nam pomaga, da res prejmemo Svetega Duha, da se spremenimo v iskrene Kristusove priče v vseh predelih svetovnega dogajanja “kot tisti, ki so se razšli iz zbornice v Jeruzalemu na binkoštni dan”. Dodajmo našo iskreno željo, naj bi ta prva okrožnica papeža Janeza Pavla II. res prekvasila vse člane Cerkve. Tako naj po svojih članih prenovljena Cerkev ob teh novih bin-koštih prekvasi potem svet in vse človeštvo v novo božje ljudstvo, ki roma po tej puščavi dvajsetega stoletja v obljubljeno večno deželo. popolnega žrtvovanja. Ko se je po taki pridigi spet potopila v premišljevanje, se je dokončno odločila in opogumila, da ponudi Bogu za Janka še zadnje, kar je imela na svetu: “Jezus, ako se ti ne zdi, da sem preveč vsiljiva: rada pomagam tej nesrečni duši in ti ponudim celo svoje življenje, samo da vrneš dušno življenje milosti temu ubogemu človeku. Dovoli mi, da k tvojemu velikemu zasluženju za nas vse pridenem ta skromni delež od svojega . . .” Je Bog njeno ponudbo sprejel ? Bo zmožna vztrajati v svoji žrtvi ? Prevzel jo je isti občutek kot takrat, ko je pogledala na Križanega in Harambegoviču zagotovila ozdravljenje. In v sebi je začutila neizmerno srečo . . . Zdravniki, njih družine in zlasti otroci, pa seveda tudi sestre zaposlene pri strežbi bolnikov in v ambulatorijih, vsi so živeli v v okuženem ozračju. Saj so bili v stalnem stiku z množico bolnikov, ki so večina vsi imeli odprto tuberkulozo ter so z dihanjem in svojo navzočnostjo napolnjevali zdravilišče z bacili. Ravnatelj Golnika je moral zelo skrbeti, da ohrani zdravje tem, ki so v nevarnosti za lastno zdravje tisočem pomagali do ozdravljenja. Ni se mu vedno posrečilo. Od časa do časa je moralo zato vse zdravniško in strežniško osebje na pregled. Večinoma so bili to le rentgenski pregledi, pa tudi drugi poskusi, ki so pokazali pozitivno — že okuženo, ali pa negativno stanje. Obolenju so bile jasno podvržene posebno sestre, ki so kot strežnice imele z bolniki največ opravka. Zlasti mlajše. Zdrave in polne življenja ter voljne žrtvovanja so prihajale na Golnik, a marsikatera med njimi je kmalu pokazala neodpornost do odprte tuberkuloze. Koliko jih je obolelo in se pridružilo bolnikom. Navadno se je bolezen pri njih hitro stopnjevala in prinesla smrt. Sestre, ki so umrle na Golniku, so pokopavali na pokopališču v Križah. Imele so svoj prostor, lepo urejen in poln rož, ki je imel že lepo število grobov. Tu so počivale, te žrtve svojega poklica. Pri zadnjem splošnem pregledu je bila tudi sestra Valentina med titsimi, ki so ji tuberkulozni bacili načeli sicer tako trdno zdravje. Rentgen je pokazal močno odprto kaverno na gornji desni strani pljuč .. . V1KTORIJSKIM SI.OVF.NCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 OD TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 Primarij jc bil vidno razburjen. Odkritje je bilo popolnoma nepričakovano. Takoj je odredil vse potrebno, da se napredovanje bolezni zajezi in ustavi. Seveda je morala končati s svojo strežniško službo. Poslali so jo v posebno sobo, kjer jč bila — zdaj sama bolnik — pod stalno zdravniško kontrolo. Sestra Valentina jc bila na zavodu med najbolj cenjenimi >n spoštovanimi sestrami, tako med redovnicami, kakor tudi med zdravniškim in strežniškim osobjem ter vsemi bolniki, s katerimi Jc prišla v stik. Njen prijazni smehljaj je osvojil vsakega. Bila je vestna in točna pri izvrševanju odgovorne službe, pokazala pa je tudi veliko razumevanje za uboge bolnike. Končno je bila vsem znana še kot odlična pevka. Primarij se je zavzel zanjo kot bi se težko za katerega koli drugega bolnika. Vse bi dal, samo da bi ji mogel vrniti izgubljeno zdravje. Moderna medicina je v zdravljenju tuberkuloze že precej napredovala. Primarij je Poskusil vse. Bolnico je osebno pregledoval in skrbno dajal navodila. še po večkrat na dan. jo je obiskal, jo spraševal, jo bodril in skušal pomagati, kolikor je v svoji dolgoletni zdravniški Praksi vedel in znal. Nečemu pa se je primarij čudil. Vsak bolnik — tudi bolne sestre — kar jih je poznal, je 7 neko neprikrito grozo in razburjenjem sprejemal vest o bolezni, ^ako nekako kot obsojenec, ki mu prebirajo obsodbo in se boji, ^a bo smrtna. Vsi, kar se spomni bolnikov, so uprli svoje plašne °Č> vanj, kakor bi hoteli v strahu vprašati: “Kaj sem res zapisan smrti ? Ali res ni zame nobene pomoči ? Pomagajte mi vendar ! . Zato je primarij na Golniku razvil navado, da je bolnikom osebno sPoročal njih bolezensko stanje. Bil je v tem pravi mojster. Nikoli n' rekel brezbrižno: “Ugotovili smo, da imate kaverno. .ali “• .. Težko ste bolni, ni dosti upanja . . Vedno je bolnika ^'rno in prijazno povabil k sebi na razgovor in mu, za primer, dejal: “Vaš rengenski posnetek se je pokvaril. Morali bomo napra- vi novega, če hočemo dobiti zanesljiv izvid. Kaj ko bi nekaj dni °Sfali pri nas ? Tako bomo lažje delali za vaše zdravje . . In e Je doktor opazil, da je bolnik že preplašeno pogledoval okoli S®°e» ga je pomiril ter potolažil: “Ne bojte se, prijatelj ! Saj ?l n*č hudega — tu smo, da vračamo zdravje. Poglejte, koliko ^•nikov prihaja dan na dan v naše zdravilišče in reči moram, , veČina odhaja zdrava od nas. Seveda vzame časa. — Veste, '*o jih umre na Golniku ? Komaj eden od tisoč. Da bi bili !avn° vi tisti eden od tisoč, je pa prav tako malo verjetno, kot e bi kupili srečko loterije in zadeli dobitek, ki ga zadene komaj Sak tisoči . . .” Tako in podobno je primarij vlival poguma mnogim, tudi °lelim sestram strežnicam. (Dalje prihodnjič) BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $11.—Stefan Žalik, Ignac Ahlin; $10. —Stanko Peklar; $8.—Wilhelm Wetzel; $6.—Frane Cinč, Ema Simčič, Ivan Prpič; Julia Beilharz, Emilija Križaj, Franc Bračko, Anton Berko-pec, Danica Perko, Milan Kavic, Margaret Hatežič, Justina Hinrich-sen, Mario Svetina; $5.—Ivanka Pen-ca; $4.—Franc Vodopivec, Ignac Kalister, Ana Iskra; $3.—Ivan Damiš; $2.—Alojz Seljak, John Mihič, Ida Milivojevič, Stanislav Vadnjal, Ivan Legiša, Milena Brgoč, Katarina Hvalica, Alojz Rus, Florian 'Škraba, N.N., Mirko Krševan, Marija Myeda, Darko Stanič, Anton Koci-per, Alojz Hrast, Peter Berginč, Kristina Hrast, Slavko Habjan; $1.— Ivanka Žabkar, Jože Brodnik, Drago Valenčič, Stanko Koželj, Mario Jenko, Adrijana Stepančič, Ivana Krnel, Jože Jakob, Viktorija Mrak, Andrej Lenarčič, Maria Pfajfer, Alojz Jakof-čič, Minka Main, Franc Kravos, Leopold Matelič, Marija Frank. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $25.—Druž. Adolf Kolednik (za lačne); $20.—Barbara Gornik, družini Slavko Jernejčič (Heidelberg, Vic.) namesto velikonočnih voščilnih kart prijateljem in znancem; $2.— Drago Andelfinger. Dobrotnikom Boj; povrni ! 5. aprila 1979 I r. liasil Valentin O.F.M. in I r. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Becke'tt St., Kew, Vic., 3101 lil.: K61-SI18 in 861-7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874 ^ Ker moram zaradi praznikov končati aprilsko številko že pred veliko nočjo, pravzaprav niman dosti poročati. Vsaj o praznikih še ne. Upam, da bomo imeli lepo vreme, saj slabega pri nas ?e dolgo ni bilo. In upamo tudi na lepo udeležbo pri bogoslužju, kar je še važnejše. £ Postni čas nas je s šparovčki akcije “Project Compassion" spomnil, da pri svojih premagovanjih lahko nekaj storimo za najpotrebnejše. Mislim, da je kar večina naših družin vzela šparovčke. Lepo prosim, če bi jih vrnili z vsebino čim prej po veliki noči, da nabirko zaključimo in odpošljemo denar. Kakor lansko leto, bomo tudi letos oddali pol nadškofijskemu fondu za nerazvite dežele, pol pa bo dobil naš afriški misijonar-posinovljcnec p. Hugo za potrebe svojih črnih ljudi. Vstm, ki ste se postni akciji pridružili, že zdaj iskrena zahvala ! Ves postni čas smo imeli vsako sredo zvečer spokorno pobožnost križevega pota in žal mi je, da se teh postnih vaj udeležuje tako malo rojakov. Kaj je res tako težko žrtvovati eno večerno urico tedna v lastno duhovno korist ? Razumem, da je prijetnejše sedeti pred televizijo, koristnejše pa gotovo ne. Preveč nas je blagostanje pcplitvilo, se mi zdi. Škoda ! Na zadnjo sredo pred cvetno nedeljo (4. aprila) zvečer smo ob pobožnosti križevega pota imeli tudi blagoslov novih postaj. Vseh deset let obstoja cerkve smo se zadovoljili s skromnimi križci. Že pred leti smo eno velikonočnih nabirk namenili za nakup postaj, pa nisem dobil nikoli nič primernega, izvirna umetnost pa bi bila za nas predraga. Z nekim italijanskim podjetjem sem že skoraj udaril v roke, pa po dolgem molku končno zvedel, da je bankrotiralo (Bil sem samo vesel, da denarja še nisem poslal v Italijo, kot so hoteli). Zdaj sem dobil križce z bronastimi podobicami, ki predstavljajo vsebino posameznih postaj. Velikost je za našo ccrkvico kar pravšna. Izdelava se ujema z notranjostjo našega svetišča, zmerna cena ($330.—) pa z našo blagajno. Upam, da bo križev pot všeč tudi obiskovalcem naše cerkve. Zahvala Kodrovemu Jožetu, ki je pri novem križevem potu napravil vsa potrebna tehnična dela. Q Na dan 23. marca je bila v St. Vincent’s Hospital-u v Melbournu rojena deklica Julie Erjavcc, hčerka Vinka Erjavca in Marion Terese r. Donovan (družina živi v East Kew). Bila je krščena takoj po porodu, uro kasneje pa se je že preselila med angelčke. Družini naše sožalje. Gotovo pa ji je v tolažbo prav dejstvo, da je hčerkica na lahek način in hitro dobila to, kar si moramo mi šele zaslužiti z življenjem. Iz nebes bo pomagala staršem, ki bi jo tako radi imeli, pa jim ni bilo dano. £ Porok pri nas od zadnjega poročila nismo imeli — znak, da je postni čas še kar nekam upoštevan med nami. Pač pa bi rad omenil poroko, za katero sem šele nedavno zvedel in je bila 17. februarja v cerkvi Marije Zmagovalke, Camberwell. Luciano Jožef Hvalica, rojen in krščen v Cremoni v Italiji (družina živi v Thornbury) je pred oltarjem pričakal svojo izbranko Kathleen Anne McEwan (avstralskega rodu, krščena v Glenhuntly). Sc ni prepozno, da mlademu paru izrečemo čestitke in mu želimo vse dobro na življenjsko pot. ^ Krsti so bili pri nas trije: Dne 10. marca so iz Springvale prinesli Dcbbey Emino, prvorojenko družine Ivana Peloza in Marijane r. Volar. — Ime Mark David pa je dobil sinko v družini Viktorja Maličita in Zofije r. Kukovič. Prinesli so ga 18. marca iz Reser-voirja. — Na zadnji dan marca (31. marca) pa je krstna voda oblila Natašo Jennifer, ki je novi prirastek mlade družine Alojza Habjana in Irene Liliane r. Šabec, Nunawading. Vsem družinam naše četsitke ! Naj bi jim bili malčki vsa nadaljna leta v veselje in srečo ! 0 Dve prireditvi nas čakata v mesecu maju: gojene' naše Slomškove šole se že pripravljajo na nastop MATERINSKE PROSLAVE (prva nedelja v maju, ^'■ maja, po deseti maši), članice Društva sv. Eme pa s° že v pripravah na svoj vsakoletni SEJEM, ki bo leto* po deseti maši tretje majske nedelje, 20. maja. Ne pozabite na ta dva datuma in pridite k maši, potef11 pa v dvorano ! Z obiskom Materinske proslave boste napravili veselje otrokom, ki vlože v te svoje nastop6 mnogo truda, z obiskom sejma boste pa Društvu sV' Eme pokazali, da cenite delo članic za našo verskc1 skupnost. Obe predstavi pa bosta tudi nam vsem prl’ pravili obilico dobre volje, prva seveda zlasti mamica111' katerim je v glavnem namenjena. Sejem je tudi ^ tradicionalna prireditev s svojimi stojnicami ročn^1 del, vsakovrstnega peciva, knjig, sadik in podobno; P11 tudi s srečolovom oz. dražbo, ki poskrbi za vcsd® , pričakovanje uloviti srečo... Da gre ves dobiček dobre namene za našo skupnost, mi menda ni tre^ posebej poudarjati. DRUŠTVO SV. EME vabi na letošnji SEJEM Tretja majska nedelja (20. maja 1979) po deseti mail v cerkveni dvorani! Vsem gospodinjam, ki boste Društvu sv. Eme kakor koli pomagale s pecivom in podobnim, tako za Materinsko proslavo kakor za Sejem, že zdaj iskremu zahvala! Bog naj vsem povrne ! 0 Večerno mašo bomo imeli na prvi dan v maju (praznik sv. Jožefa Delavca), na prvi petek v maju (4. maja) in morda še kdaj skupno s šmarnicami. Šmarnično pobožnost bomo združili z nedeljskimi mašami, večerne čez teden pa sproti oznanjali od tedna do tedna, ker jih nimamo redno vsaki večer. Želeli bi čim lepšo udeležbo vsaj na tiste večere, na katere bomo šmarnice oznanili. Upam, da bomo pravočasno dobili šmarnično branje iz domovine. Letos je stoletnica smrti svete Bernardke, lurške pastirice, ki je videla Marijo. Zato bo majsko branje o lurških dogodkih, kjer se še danes dogajajo čudežna javna in preiskana ozdravljenja, pa na stotine tajnih čudežev povrnitve vere. % Ravno smo končali za naš okraj mesta kaj živahni teden: Kew Festival. Pri slovesnostih smo sodelovali tudi mi in sicer je Slovence lepo predstavila z narodnimi Plesi naša mladinska folklorna skupina. Mladinci so imeli svojo točko v soboto 24. marca na koncertu v Parku poleg županstva. Vreme je bilo lepo (ravno ob nastopu naših je sonce zasvetilo izza oblakov ter dalo narodnim nošam pravi sijaj) in gledalcev veliko. Mladinci so za izvajanje plesov želi obilo priznanja. Voditeljica Anica Špacapanova je v angleščini nudila potrebno razlago. Vsem nastopajočim naša zahvala ! Že zadnjič sem omenil, da je bila folklorna skupina povabljena v Canberro na sodelovanje pri festivalu. Kot Pravi poročilo (berete ga lahko na'strani 125 te številke ‘zpod peresa Jožeta Mačka), so se dobro odrezali in Slovence res vredno predstavili širši javnosti. £ Br. Bernard Goličnik, naš frančiškanski študent bogoslovja v Box Hillu, je na nedeljo 1. aprila s svojimi sovrstniki prejel akolitat, nižji red na poti proti mašniškemu posvečenju. Slovesnost je bila ob enajstih v melbournski stolnici med nadškofovo mašo, ki je redove podeljeval. Mi smo se br. Bernarda med slovensko mašo tega dne posebej spomnili. Želimo mu stanovitnosti, da bi z resnim študijem in potrpljenjem dosegel tudi zadnji red — mašniško posvečenje. £ Ker so celovške Mohorjeve knjige letos kasno prišle, kar ne gredo v promet. Šele nekaj okrog sto zbirk je prodanih. Ne mislim, da je temu kriva višja cena, saj so tudi za ceno desetih dolarjev zares vredne branja. Vsekakor bi bilo škoda, če bi obtičale v omari. Zato sezite po njih vsaj tisti, ki ste jih prejšnja leta skoraj redno jemali! Društvo sv. Eme vsako leto organizira pripravo butaric. Tudi letos smo jih imeli za cvetno nedeljo. NAGELJNE POLJSKE Nageljne poljske sem nosil, rdeče ko kri, klila ljubezen si moja, coela si letne dni. Zdaj te ni, sonce rumeno, tiho počioa polje, golo je in pokošeno, daleč oblaki beže. Zdaj te ni, ljubica moja, in kje miru zdaj dobim? ni te več; i od pokoja, i od miru zdaj bežim. Ven bežim d polje samotno, še in še daleč naprej, samega sebe tam slušam, sebe in žalost brez mej. J. Murn-Aleksandrov “OPRAVIČENA ODSOTNOST” . . Radovednost me je 11. marca pripeljala na Jadran k odkritju Zupančičevega spomenika .. . Osebno mi ni bila všeč prisotnost domačega režima, pred katerim smo večina svoj čas bežali, in pa rdeča zvezda na zastavi. A kot sem slišal ob omembi raznih zastopnikov, bi morali tudi Vi priti, pa ste bili zadržan menda s potovanjem v Canberro . . (Iz pisma J. S., Melbourne) GORNJE PISMO ni bilo prvo, ki mi je omenjalo to mojo nekako “opravičeno odsotnost” med gosti ob slovesnosti. Dobil sem tudi nekaj telefonskih klicev in nekaj znancev je ustno potrdilo, da so omembo mojega imena razumeli prav tako (zato ne dvomim, da tudi večina prisotnih): Pater se povabilu ni mogel odzvati, ker je bil nujno zadržan . . . Res najbrž ni vsebovala ravno teh besed, a omemba mojega imena iz ust gospe Ivanke Škofove, ki je spored vodila, je izzvenela v tem smislu. Resnica je malo drugačna in moja omemba pred udeleženci in gosti (med njimi so bili glavni ravno zastopniki domačega režima: člani Izseljenske matice in konzularni predstavniki) se mi zdi izrabljanje. Prisilila me je, da povem o zadevi svoje. Na odkritje Župančičevega spomenika so me prireditelji res uradno povabili. Zal so mi predobro znane take in podobne izseljenske prireditve, če niso samostojne, ampak v kakršni koli povezavi z režimom matične domovine. So izrabljanje prilike (in obenem strahu zdomcev ter njih iskrenih čustev do domovine, saj do- movina in režim nista eno in isto) v politične namene ter uveljavanje režimskega vpliva nad zdomci. Zato sem prav to misel napisal tudi v pismu na predsednika “Jadrana” (dne 28. februarja letos, oddano na pošto istega dne) in povedal, da me k slovesnosti ne bo. Takole sem napisal dobesedno in dodal utemljitev svojega sklepa: .. Rad bi sporočil, da se slovesnosti odkritja spomenika nimant namena udeležiti, niti osebno niti po kakem zastopniku verskega središča. Naj Vaši gostje, ki zastopajo režim v domovini, vzamejo mojo odsotnost kot protest. Saj je doma brez svobodnih volitev še vedno isti režim, ki je prišel na oblast s silo revolucije in zaradi katerega sem zapustil domovino. Resnična svoboda je na papirju — tudi in zlasti še svoboda »ere — stvamo pa občutno okrnjena. Dokler je tako in dokler MISLI, ki jih urejujem, nimajo pravice prihajati v domovino, niman kot svoboden človek kaj iskati v družbi predstavnikov takega režima. Skušal sem dokazati dobro voljo od priliki prvega obiska Matice s Slaki ter tudi ob obisku Slovenskega okteta, pa sem dodobra spoznal izrabljanje kulture v politične namene, kakor tudi izrabljanje moje dobre volje sodelovanja. Zato sem sklenil ob prihodnjih podobnih primerih odkloniti prisotnost...” Menim, da sem bil dovolj jasen, zakaj k odkritju spomenika ne bom prišel. Lahko bi prebral vsaj te gornje stavke iz pisma, kdor me je med sporedom le hotel omeniti. Bilo bi vsekakor bolj pošteno kot pa mojo odsotnost zaviti v besede, ki so dale poslušalcem napačno sliko, zakaj tudi patra ni v veseli družbi zastopnikov režima iz domovine in konzulatov. Dogodek je zame samo dokaz, kako neokusno bi bila šele izrabljena moja prisotnost. Saj je še odsotnost prišla tako prav: dokaz mojega sodelovanja, ali pa morda z izgovorom nujnega zadržanja vsaj znak bojazni ... Vsekakor sem bil prisiljen, da popravim napačne vtise moje omembe. Saj smo v svobodni zemlji in mi je to po vseh demokratskih načelih mogoče. (Kocbek pa je moral pred nekaj leti v Trst, da je mogel izjavili nekaj izkrivljene resnice, pa še za tisto doma še danes plačuje. ..) Naj pa tu omenim, da ista demokratska načela veljajo tudi za druge, zato ne obsojam nikogar, ki drugače misli in se je slovesnosti udeležil iz katerega koli vzroka (pisec pisma omenja radovednost, pa tudi drugih človeških ozirov je še veliko). Jadran je upravičeno ponosen na svoje delovanje, kjer bo odslej kraljeval kot znak kulture tudi Župančičev kip, slovesnost pa je zbrala lepo število ljudi. (Čudim se pri tem le novinarskim meram: “Naše novine” so prinesle na svoji slovenski strani 19, marca omembo "700 glave množice”, Čuješeva stran “Med Slovenci...” v “Novo doba” nekaj dni kasneje pa že kar v naslovu članka: “Tisoč dvesto Slovencev na Jadranu”. Komu verjeti ob 500 glavah razlike ?) Priznajmo pa, da smo se pred leti zbirali vsi kot ena družina: v manjših krogih in ob pogrevanjih svojih zgodb, kako smtf bežali preko meje, kot tudi ob večjih slovesnostih. Vedno je bilo svobodno vzdušje in sproščenost, česar danes žal kar ni več. Danes bi nekateri hoteli zakriti svoj beg in pozabiti na begunsko taborišče, od koder so se podali v Avstralijo. Res ne vem čemu. Naj omenim za konec, da sem pismu predsedniku “Jadrana” dodal tudi fotokopijo članka o slovenski zastavi. Napisal ga je (o čudo !) gospod Stanko Petkovšek, bivši Sydneyčan, sedaj med nami v Melbournu in član pripravljalnega odbora za to prireditev. Objavljen pa je bil v septembru leta 1970 v takratnem glasilu g. Jožeta Čuješa (“Slovenska Kronika”), ki je bil tudi med častnimi gosti te slovesnosti. No, morda sta se zvezde na zastavi navadila že pri odkrivanju Cankarjevega in Prešernovega spomenika v Sydneyu, a v omenjenem člančiču gospod Petkovšek piše dobesedno tole: “(...) Na naših prireditvah razobešamo slovensko nacionalno zatsavo. To je tribarvna zastava — bela zgoraj, plava v sredini in rdeča spodaj. To je zastava vsakega Slovenca, ne glede na njegovo politično usmerjenost. Slovenski Korošci razobesijo na svoji prireditvi slovensko nacionalno zastavo, poleg te pa še avstrijsko državno. Slovenci v Trstu prav tako slovensko nacionalno in italijansko državno. Slovenci v Avstraliji razo* besimo slovesko nacionalno in avstralsko državno. Če pa je nacionalni zastavi dodan kakšen znak, grb ali geslo, pa zastava ni več samo nacionalna, ampak postane simbol neke skupine ljudi — stranke — v okviru naroda. (.. .) Dokler bo Slovensko društvo v Sydneyu samo nacionalno slovensko društvo, bo vedno s ponosom dvigalo samo slovensko nacionalno zastavo. (...)” K tem besedam meda res ni treba komentarja, saj so dovolj zgovorne. P. BAZILIJ Koper — naše okno v svet DRAGI OTROCI! Včasih res tako pride, da mora Galerija naših mladih dati mesto čemu drugemu, a radi bi jo nadaljevali. Iz pisem razvidim, da je tudi odraslim všeč, ne le mladim, ki si iščejo zgledov. Danese se bomo ustavili v Melbournu, kjer v East Burvvoodu živi družina VOUK. Hči je že poročena in mati znane Klančiče ve družine, sin Vojko je avtoklepar (oglaša tudi v MISLIH!) ROMAN pa je najmlajši, četudi ima zdaj že petindvajset let. Spomniti bi se ga morali lani, ko je bil takole fotografiran, kot ga predstavlja slika, pa je naneslo drugače. A bolje kasno kot nikoli, ali ne? Vsekakor zasluži, saj je zaveden slovenski fant in si je s pridnostjo pridobil svoj današnji poklic. Voukovi so iz Mirna pri Novi Gorici, kjer je bil Roman rojen. Komaj tri leta je imel, ko je družina odšla v Italijo. V upanju, da se izseli preko morja, je iz Vidma (Udine) odšla v taborišče Rieti. Vseeno je bila v Italiji dolga štiri leta, predno je prišla na vrsto. Roman je imel sedem let, ko je z ostalimi na ladji “Flaminia” prišel v Avstralijo. Začetek tudi zanj ni bil lahek, a bil je priden: po osnovni šoli je končal srednjo šolo v Burwoodu, nato pa bil sprejet v Swinburne College of Technology v Hawthornu in ga srečno končal. Lansko leto v maju je dobil diplomo (Civil Engineering) in kmalu tudi zaposlitev v svoji stroki. Vendar je Roman kot najmlajši še vedno mamin, rad kaj postori okrog hiše, skrbi za kanarčke in druge ptiče, na “Planici” pa se rad druži z mladino. Vsi mu želimo obilo uspehov v življenju! APRILSKA V NASI HIŠI ŠTIRI MIŠI MAČKA SO POŽRLE, KOST LISIČJO SO ZA ZAJTRK RACE SI OCVRLE. PAJEK V MREŽO SE UJEL JE, MUHA MU JE KRI IZPILA; KOKLJA KAKOR KONJ REZGEČE, JAJCE ZNESLA JE KOBILA. KUŽA MEKETA KOT KOZA, KOZA KAKOR KUŽEK LAJA, STRIC MESAR — HOP, HOP! — VESELO S PUJSKOM PO DVORIŠČU RAJA. DE* NAMESTO SONCA SUE, DED KADI SE, PIPA DREMLJE, MOJSTER PEK IZ ILOVICE SPEKEL JE MASLENE ŽEMLJE. VSE NA GLAVO JE POSTAVIL BURKASTI GOSPOD APRIL. SE NAS STRIČEK NANJ JE JEZEN: Z BLATOM, HEJ, GA JE UMIL... MIRKO KUNČIČ Dragi Striček in Kotičkarji! Naj se še jaz oglasim, saj se še nikoli nisem. Tisti znak za naše leto 1979 vidimo povsod, ne le na platnicah lista “Misli”. Tudi v šoli visi v našem razredu. Sestra učiteljica nam je povedala, da moramo vedno, kadar ga pogledamo, misliti na otroke, ki so lačni, ki nimajo tople obleke, ki nimajo svoje posteljice in igrač. Tako bomo znali sami ceniti, da nam je tako lepo. Ne smemo biti sitni in zbirčni in mamico in ata moramo radi imeti, ko nam dajeta vsega. Pošiljam tudi mojo risbo — mogoče bom pa imel srečo in bom izžreban. Lepe pozdrave vsem! — John Mochilnik, 12 let, Mooroopna, Vic. Kakor sem prestavil dan žrebanja za odrasale ugankarje, bom podaljšal tudi rok velikonočnega risarskega natečaja za drage Kotičkarje. Zaradi zadnjih poštnih homatij so izven Viktorije prepozno dobili marčno številko, sedanjo pa sem moral zaradi dela v tiskarni zaključiti še pred prazniki. Tako imajo: otroci še ves april čas za natečaj v barvanju pirhov in zajčkov, žrebanje pa bo šele na 4. maja. — Striček. oOo “No, Franček, ali si koga razveselil, kakor si mi obljubil?" “Sem, gospod katehet. Obiskal sem teto Mimi in ni mogla skriti veselja, ko sem odhajal domov . . .” <% KRIŽEM /tv ST OVENIJE ODGOVOR uredništva MISLI na pismo P.G., Sydney, N.S W.: Dragi naročnik ! V pismu omenjate rojaka Ljenka Urbančiča in napad nanj (Naše Novine, 5. februarja letos) ter se čudite, da MISLI niso nastopile v njegovo obrambo. V kolikor rojaka Urbančiča poznam, sem prepričan, da ije potrebuje pri obrambi nobene pomoči, ne naše ne koga drugega, saj je vsestransko vešč samobrambe. Gotovo je povzel potrebne korake, ta "jedan od najopasnijih neonacističkih voda u Australiji”. Res, le kje je njegova “opasnost”? Da pa ne menja svojih načel kot toliki drugi, ki se obračajo po vetru kot petelin na strehi, mu je samo v fast. A če bi bil jaz Ljenko, bi protestiral: pri vsem, kar so mu tako neokusno naprtili, so pozabili povedati tisto, kar sun tako rad poudarja: da je namreč “agnostik” ...« Uredniške pozdrave ! CANBERRA, A.C.T. — Naše vladno mesto Canberra Je bilo letos staro 66 let: dvanajsti marec 1913 je bil njegov rojstni dan, njegova rojstna postelja pa Capitol Hill, kjer je bil takrat položen temeljni kamen. Razumljivo, da rojstni dan Canberre vsako leto slo* vesno praznujemo. Lani pa je bila sprožena tudi želja, naj bi pri praznovanju začeli bolj sodelovati priseljenci, ^aš Ethnic Council je obljubil pomoč in ne bodi len razne narodnosti so prisluhnile vabilu ter "pristavile sv°j lonček”. Sicer pristavljajo navadno lonček, da nekaj dobe — mi pa smo v svojih lončkih nekaj nudili, kar je letos res razgibalo Canberro. Ker pa nas Sloven-cev v vladnem mestu ni ravno preveč, smo skočili po Pomoč k rojakom v Melbourne. "Vestnik”, glasilo S.D.M., nam je svoj čas ponudil 'kovno razstavo slovenskih umetnikov, ki so jo kaj J*sPešno že drugič priredili v klubskih prostorih na elt-aniskem gričku. Ta ponudba nam je prišla zdaj ravno Pfav. Da bi razširili in popestrili spored, smo stopili stik tudi z vodstvom “Glasnikov” in folklorne sku-Plnc> ki sta del mladinske aktivnosti melbournskega Verskega in kulturnega središča v Kew. Odzvali sta se na)prej obe skupini, končno pa so “Glasniki" odpadli ln smo morali žal njih nastop črtati iz sporeda. Pač pa Sni° iz Melbourna dobili tudi planiške “Vesele pla-n'nce”, ki so z domačo glasbo popestrili našo slovesnost. Kulturni referent S.D.M. Božo Lončar jo je že v r ek 9. marca primahal z nekaterimi umetniki v Can-jeCrro; Seveda je s seboj pripeljal tudi slike. Takoj se pričelo pripravljanje razstave ob sodelovanju neka-° naših odbornikov, da je bilo naslednji dan vse v * ePŠem redu. V soboto dopoldne so prispeli tudi 8tali melbournski gostje. V soboto popoldne je bilo že pred tretjo uro v našem domu 'Triglav ' kaj živahno. Od gostov je prišel najprej senator J. W. Knight, kmalu za njim pa naš rojak senator Milivoj Lajovic. Predsednik canberrskega društva Jože Kapušin je predstavil goste in v kratkih beser dah pojasnil spored. Nato je spregovoril senator Lajovic, Ki je otvoril razstavo. Govoril je o lepotah naše drage domovine in o sposobnostih našega človeka, ki je v tujini dober državljan novih dežel, obenem pa hoče ostati zvest svoji rodni grudi. Še in še bi ga poslušal. Za njim sta spregovorila tudi gospa Dragica Geltova v imenu umetnikov in pa urednik “Vestnika” Marjan Peršič. Mislim, da je bila razstava vsestranski uspeh. Tudi prodanih je bilo menda dvajset slik, tri pa so jih umetniki poklonili na'.:mu društvu, za kar naj bo na tem Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanjc In podobno. pravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS /117 LEWIS RD., WANTTRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5797 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK TOYOTA Se morda zanimate /a nakup avtomobila? Pod odličnimi pogoji Vain ga posreduje rojak FRANK SAJOVIC Telefon: 743 4705 in 354 8487 9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE Tel. 63 1650 Za poroke, krate in razne drage drnžiiuke prilike smo Vam na uslugo v najem studio, v cerkvi ali doma! Slika za potni list — v dvajsetih minutah! meslu izrečena zahvala. Na sobotni večer je bil nastop folklorne skupine na prireditvi Festival of ail Nations. Občinstvo jih je navdušeno sprejelo in njih — lahko rečem brezhibno — izvajanje nagradilo z burnim ploskanjem in klici. Res so nas med ostalimi narodi ti melbournski mladinci dostojno predstavili. — V Civic pa je imelo ta večer naše društvo stojnico z dišečimi jedili. Tu so vodile naše gospodinje in pokazale, da so tako v pripravi dobrot Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Almc SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622-1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5 % na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard In Kristina ROBNIK kot v prodaji prave mojstrice. Ravno pred našo stojnico je bil tak dren, da si komaj prišel do nje. Seveda se niso drenjali Slovenci. Folklorna skupina je nastop ponovila za nas v nedeljo v našem Domu. “Veseli planinci” pa so nam igrali, da smo se vsi po domače zavrteli. Bilo je prijetno domače vzdušje, s katerim smo se pripravljali na naslednji dan — proslavljanje rojstnega dne Canberre. Ponedeljek 12. marca je imel na sporedu parado (Canberra Parade), ki je Slovence vsemu mestu res zgovorno predstavila. Pokazati smo hoteli slovensko kmečko ohcet in kar dobro se nam je posrečilo. Najeli smo tri “kočije” in šest konj, vse pfaznično okrašeno in s svojim tovorom — narodnimi nošami z “Veselimi planinci” in njih muziko, pa seveda z mladim parom — kaj prikupno za pogled redovednih Canberrčanov. Ženin in nevesta sta bila Cvetko Falež in Marija Smrdelj, ki sta se te dni zares pripravljala, da v kratkem stopita pred oltar. Morda sta bila prav zato še bolj fletna, vsaj za nas, ki smo ju poznali. Ob vozeh pa je hodila in plesala folklorna skupina, da je bila celotna slika naše prisotnosti res živahna. Tudi pristnega vriskanja ni manjkalo. Gledalci so našo ohcet sprejemali na vsej dolgi poti z navdušenim ploskanjem. Seveda je bilo tudi dosti fotografiranja (Jože, kje pa je kakšna slika? Ubogi urednik, na katerega vedno pozabite! . . . Op. ur.) in seveda filmanja. A.B.C. in Chanel 7 sta našo skupino prenesla tudi v tisoče avstralskih domov, da se je še po njih razlegalo slovensko vriskanje . . . Naj bi se na tem mestu iz srca zahvalil vsem sodelujočim, zlasti še našim melbournskim gostom, ki so nam tako prijateljsko priskočili na pomoč. Zlastni folklorni skupini pa se v imenu Canberrčanov oproščam, če je bilo kaj nezadovoljstva. V dneh, ko je toliko priprav in skakanja, ni lahko vsem ustreči, vsekakor OPALI Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine ? Oglasi sc pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane ... OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVAC’S GEMS & MINERALS 291-293 Wattlelree Road, EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 pa lažje posameznikom, kot večji skupini. Tako je minilo za Canberro letošnje praznovanje njenega rojstnega dne. Mi pa smo praznovali še nekaj dni kasneje, 24. marca. Takrat je šlo pa pri ohceti že zgoraj omenjenega para zares: Cvetko Falež in Marija Smrdelj sta stopila pred oltar crkve sv. Avguština, kjer ju je zvezal p. Valerijan iz Sydneya. Če sem prav poučen, je Cvetko prvi v Canberri rojeni slovenski ženin. Da dobro govori slovensko in je že lepo vrsto let aktiven v društvu, mi menda ni treba posebej omenjati. Ženitovanje, na katerega se je zbralo okrog sto ljudi, je Wlov Slovenskem domu in je potekalo prav po domače. Našemu zvestnemu blagajniku in njegovi izbranki želim tudi v imenu odbora, da bi bila njuna pot vedno posuta s cvetjem. — Joža Maček. REŠITEV VELIKONOČNE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. vasi; 5. velika rioč; 8. moder; 9. naš; d6š; 12. daje; 13. dar; 14. mir. Navpično: 1. veder; 2. Aleš; 3. sir; 4. IK; 5. voda; 6- ona; 7. čaj; 10. še; 12. dr. PODOBNICA, pravilno razbrana, ti da tale rek: NI GA DREVESA, KI BI Z VRHOM SEGALO V NEBESA. (če si se zaman trudil, da bi Podobnico raz-v°zljal, jo zdaj z rešitvijo v roki še enkrat preglej. Spoznal boš, da ni tako težko — prihodnjič boš pa že z užitkom in uspehom znova poskusil. IMENA ugankarjev bom objavil šele prihodnjič, ker 1)0111 z žrebom počakal še dva tedna po objavljenem dnevU- Vem, da zaradi poštnih stavk številka prej-n)eK» meseca ni prišla pravočasno v roke naročnikom *ven Viktorije. Pa tudi če j« prišla, so pisma z re-obtičala na poti do mene. (Zadnje pismo iz ^ydneya jc do nas rabilo nič manj kot dvanajst dni !). °rcj še malo potrpljenja in premagovanja radoved-®°sti, fc sc jz d0|j,Cga jasa spravite na oba oreha te ev'*ke, bom pa še bolj zadovoljen. Prisrčne pozdrave Vvem ugankarjem ! — Urednik. Moderna. Ne cesti. Oprostite, kaj pa je tisto tamle: fant ali dekle ?” ^e dovolim vam, da bi se norčevali iz moje hčerke !" ®Pr°stite ! Nisem vedel, da ste njen oče. . .” akšen oče ! Jaz sem njena mati.. ." “p ‘'tjanca dobi od tete nekaj drobiža v dar. Očitno „r*ČUnala na več, zato ga molče vzame. atJana,” jo pokara mama, “kako se reče ?” „ ®^anca pa še vedno molči. m. 7 Pa rečem jaz, kadar mi ata prinese denar?” 1 je to vse ?” odgovori Tatjana. SATOVNICA (Sestavil br. Bernard) 1. posoda za molžo, vedro; 2. druga beseda za plaz (v dvojini); 3. dolžnost nekaj izvršiti; 4. prevozno sredstvo za daljša potovanja; 5. del loka (za streljanje puščic); 6. človeku koristna žuželka; 7. francoska čepica (v množini). Navodilo. Za nove besede uporabi naslednje črke: A, A, A, A, A, B, Č, D, E, E, E, G, 1, I, I, L, L, N, N, O, R, T, T, V. — Besede začneš vpisovati na polju, ki ga od številke kaže puščica: nato gredo črke besede v smeri kazalca na uri okrog številke. SLOVENSKO MIZARSTVO : ■ se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar ; in drugega pohištva "• po zmerni ceni. ; FRANC ARNUŠ j Telefon: 76 Beverley Road, • 459 7275 ROSANNA, Vic. i a Ste poravnali naročnino za MISLI? Melbournskim rojakom je na uslugo \ m ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN i LUBI PIRNAT i 18 WRIDGWAY AVE., BURVVOOD, Vic. | Telefon: 288 4159 : ■ Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture service and repairs. KRIŽANKA (Sestavil br. Bernard) 2 S 4 5 67 & “Ni prav, Betka, da si odbila Janovega Jaka, ko te je prosil za roko. Menda ima v Avstraliji zelo bogatega strica . . “Saj priv zato, teta. Bom rajši počakala, da pride na obisk njegov stric . . “Pavliha” tako pravi... £ Vprašali so ga, kaj išče v partiji. Odgovoril je: "Trisobno stanovanjc." £ Mislim, da ni vredno misliti. 0 Tudi tisti, ki se plazi, se lahko visoko povzpne. 0 Greh se pove, funkcionarja pa ne ! ^ Sindikat je poslal delavce na morje — popravljat počitniški dom. ^ Delavec: “Riba snirdi pri glavi !” — Direktor: “Čisti se pa pri repu!" 0 Beseda ni konj, kar pa ne velja za govornika. ^ Človek hoče biti zaposlen: kdor malo misli, mora veliko govoriti. Melbournskim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA A VE., THOMASTOWN, VIC Telefon: 359 5509 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! Vodoravno: 1. podvodni izstrelek; 2. prvi dve črki imena države, ki je nedavno odslovila vladarja; del duhovniške oprave; pritrdilnica; 3. krstno ime pisatelja Meška; kratica za danes edino partijo v Sloveniji; 4. žensko ime iz stare zaveze; voliček; 5. glavno mesto Izraela; 6. ženko ime (pomanjševalnica); 7. skrajni del Zemlje; angleška beseda za umetnost; očka; 8. dodano steni v oporo ali okras, navadno v lesu; trščica, troha; 9. veznik; ena prvih verskih občin v Mali Aziji, ki jo omenja apostol Janez v Razodetju; 10. davki, obvezna plačila. Navpično: 1. za nas tuja črka (kot jo izgovorimo); steza; 2. znana Marijina božja pot nad Reko; dvoko-l.sno prevozno sredstvo; 3. ameriška oznaka, da je nekaj v redu; prostor, površina (tujka); predplačilo; 4. podzemeljski hodnik; priimek duhovnika, ki je omislil stolp na Triglavu; kratica za jezuitski red; 5. ostanek od zmlačenega zrna; odrska predstava; 6. uho v angleščini; obdati z ovojem; kratica za “italijansko”; 7. kratica za doktorja; kal; vežemo z njo; 8. ponavljajoči se del- pesmi; glavno mesto Grčije; 9. glagol “vprašati” v angleščini; doba, vek. Zopet smo ugank irjem postregli z dvojno mero: s Križanko in Satovnico. Kdor reši in pošlje oboje (ni pa nujno) ima večjo možnost biti izžreban. Žrebali bomo 4. maja. ; Sc želite naučiti voziti avto? j ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi j "FRANK'S j AVTO ŠOLA" • 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST. 216 I NAV*. • TELEFON: 72-1583 MELBOURNSKI SLOVENCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 \ F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES PTY. LTD. 182 NORTON STREET, LEICHHARDT, N.S.W., 2040 I TAX CONSULTANTS - INSURANCE BROKERS II j Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev, kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. ; Posvetujte se z rojakom V. FERFOLJA J. M. THAME E. WEINBERG ; > Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies”. I; Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja ne- premičnin itd. (Workers’ Compensation, Public Risk, Superannuation scheme, ; Pension Funds). 'i TELEFON: SYDNEY 560-4766 in 560-4490 < SPODNJI OGLAS IMA NOVI NASLOV!!! DR. J. KOCE, 114 Eglinton Street, Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7200 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Vse delo glede potovanja uredim brezplačno. Samo v onih primerih, ko se hočem zavarovati radi izgube časa z dajanjem nasvetov, ki nimajo nobene zveze s potovanjem, mi plačajo stranke majhen depozit. Ko plačajo celo karto, mi pa plačajo toliko manj, kolikor so mi dale za depozit. Tako ne more biti z nobene strani nikakih očitkov in se ni treba nikomur nič bati. Važno! V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi ospbne prijateljske zveze, kar je že večkrat prav prišlo rojakom, ki so pri meni naročili potovalne karte. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 153 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 63 4832, Consultant Dr. J. KOCE SLOVENIAN AUS' ASSOOATffl SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš I)OM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vlg ilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo različno vsakovrstno postrežbo in številne slovenske pijače. Kuhinja ima domačo brano po zelo zmerni ceni in je odprta od poldne do dveh ter od šestili do desetih zvečer, po dogovoru tudi izven teh ur. Osebje je slovensko. Tudi Vam bo vselej kdo na razpolago za razne informacijo o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. Ste poravnali naročnino za MISLI??? PUTNIK VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA PUT1II ft* SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLL1NGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugili delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Va.ših potov oddamo emigracijskemu uradu. 'L nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od letp 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urali: Paul Nikolicb, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755