3/09 št. brezplačno JUNIJ 2009 Štorski občan Drage Štorovčanke in Štorovčani! Letošnja proslava ob občinskem prazniku je za nami in kot vsako leto je bila osrednja pozornost na proslavi namenjena dobitnikom občinskih priznanj. Vsem dobitnikom naj bo priznanje znak naše hvaležnosti in hkrati vzpodbuda za delo vnaprej. »Vzpodbuda« je beseda, ki jo v zadnjem času pogosto uporabljamo. Takoj za njo po pogostosti rabe pa je »kriza« - ekonomska, globalna, svetovna. Finančna kriza se je dotaknila tudi občine Štore, vendar kljub temu skušamo ostati optimistični in se prilagoditi nastali situaciji. Neka pisateljica je nekoč zapisala: »Življenje je kot prekratka odeja. Če jo potegneš gor, te zebe v noge, če jo potegneš dol, ti piha za vrat; toda vedri ljudje potegnejo kolena k sebi in preživijo noč zelo udobno!« Vsi na občini se trudimo, da zagotavljamo sredstva za pokrivanje tekočih nalog in zakonskih obveznosti, ki predstavljajo levji delež občinskega proračuna, velik delež pa gre tudi za pretekle obveznosti. Za nove, predvsem večje investicije je malha premajhna, zato se prijavljamo na različne državne in evropske razpise. Vendar je tudi pri teh razpisih potrebno imeti na voljo velik del lastnih sredstev, zato rezultati ne morejo biti vidni takoj. V zvezi s tem mi je na misel prišel star pregovor, ki pravi: »Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi, boj se le, da ne obstaneš.« Da nismo obstali, pričajo otvoritve, ki so se vrstile preteklo leto: dom Lipa, nadvoz Lipa, cesti Nad stolarno in v Žerovišah, 900 m kanalizacije v Kompolah in pa delna obnova vrtca Lipa (ureditev ograje okoli vrtca ter nabava in montaža novih otroških igral). Da tudi v prihodnje ne bomo obstali, pa imamo zastavljene cilje, ki nas ženejo naprej. Tako nameravamo v letošnjem letu izvesti sledeče investicije: nadaljevati adaptacijo vrtca (zamenjati notranje stavbno pohištvo, tla, instalacije in del notranje opreme), dela že potekajo na povezovalnem kanalu kanalizacije med Opoko in Drago, tako da bo možno naselje Kompole jeseni priključiti na čistilno napravo, v teh dneh se bodo zaključila dela na kanalizaciji proti Gorici v Kompolah, razširili in obnovili bomo igrišče v spodnjih Štorah ter asfaltirali igrišče v Straži, preko razpisa službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo bomo uredili ceste v skupni dolžini cca 800 m, pričeli bomo s pripravo projektne dokumentacije in izvedli zemeljska dela na šolskem športnem igrišču, zgradili garažo za gasilska vozila kot prizidek pri gasilskem domu v Prožinski vasi. Naj omenim še podpis pogodbe o sofinanciranju dela ceste od Lipe (Mercatorja) do zaključka naselja skozi Toplico (pogodba 1.800.000,00 EUR, lastni delež cca 100.000 EUR) in seveda konec tega leta, kljub recesiji, investitor Mercator zagotavlja otvoritev novega trgovskega centra na Lipi. Skupaj s podžupanoma in svetniki ter delavci v občinski upravi se trudimo, da smo odprti, dostopni, da so naše usluge kvalitetne in hitre. Z vašimi predlogi in pomočjo smo lahko še boljši. Hvala vam torej za sodelovanje, predvsem pa za potrpežljivost in razumevanje. Zavedamo se, da so najpomembnejše premoženje občine ljudje boljši kot so ljudje, boljša je občina. Le s skupnimi močmi bomo dosegli želeni razvoj. Miran Jurkošek, župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI ZANIMIVOSTI ZGODILO SE JE SREBRNE NITI O DELU DRUŠTEV UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠPORT ANKETA VABILO 4 22 28 30 33 36 40 41 43 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v septembru pričakujemo vaše prispevke do 20. 8. 2009. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 MAJ 2009 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN DOBITNIKI PRIZNANJ OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU ZLATKO KNEZ – bronasti grb občine Štore - posmrtno za sodelovanje pri razvoju občine Štore Zlatko Knez je bil rojen 22. 9. 1957. Bil je vesel človek in z vsemi, ki so ga poznali, dober prijatelj. Zlatko je odraščal v Laški vasi, od leta 2002 pa sta si z ženo Renato ter s hčerko Mašo ustvarila dom na Svetini. Po osnovni šoli se je vpisal na elektrotehniško šolo in se zaposlil v železarni. V tem času je osvojil še eno veščino, ki ga je spremljala do smrti: odlično se je naučil igrati harmoniko in še kot mlad fant igral v družinskem ansamblu ob očetu s trobento in mami, zelo dobri pevki. Snemali so celo plošče. Zlatko je prvo preizkušnjo usode doživel pri dvajsetih letih, ko je v težki prometni nesreči komaj ostal pri življenju. Preživel je z amputirano nogo, kot invalid pa je vseeno po štiri ure delal v železarni, hkrati pa je ugotovil, da ga privlači grafična dejavnost in se v tej branži vključil v popoldansko obrt. V svojem prostem času se je Zlatko razdajal kulturi, od začetka je pel pri oktetu Lipa, na harmoniko pa je igral ob vsaki priožnosti, z dobrimi ansambli in tudi kadar ga je kdo zaprosil. Zlatkov značaj in iskriv intelekt v komuniciranju z ljudmi je bil skoraj vedno začinjen s pravšnjo dozo humorja, a z občutkom za realnost. Držal je dano besedo in vsakdo se je lahko zanesel nanj. Menil je, da je potrebno kaj postoriti tudi za svoje lokalno okolje in ljudi, zato je bil tudi politično angažiran. Svoje dojemanje politike, v čisto amaterskem smislu seveda, je udejanil v stranki SDS in je bil eden od predstavnikov – svetnikov v štorskem občinskem svetu, kjer je bil dvakrat izvoljen. SREČKO KRIŽANEC – bronasti grb občine Štore za ohranjanje vrednot NOB in delo v veteranski in drugih organizacijah v občini Gospod Srečko Križanec je vse dosedanje življenje zapisan Štoram in je zelo ponosen na to, da je že tretja generacija, ki dela v železarni. Zaposlen je v podjetju Štore Steel. V prostem času je zelo aktiven na različnih področjih, še posebej v območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo in občinskem združenju slovenskih časnikov Štore ter Zvezi borcev NOB. Prva dva uspešno že več let tudi vodi. V okviru teh društev zelo angažirano pripravlja različne prireditve, med katerimi je največja in tudi najodmevnejša vsakoletna prireditev na lovskem domu na Svetini, ki privabi več kot 1000 udeležencev. Kot aktiven sindikalni poverjenik v železarni Štore in predstavnik občanov z levega brega Štor je bil dejaven v prejšnji krajevni skupnosti, dva mandata pa je bil tudi član občinskega sveta ter član različnih odborov in komisij. Zadnji mandat je član odbora za izdajo časopisa. G. Križanec je lansko leto izdal tudi knjigo Železarske Štore, v kateri je opisal in s slikovnim gradivom prikazal razvoj kraja Štore in železarne, kar je nedvomno velik prispevek k promociji kraja in železarne ter ima velik zgodovinski pomen, saj se bo to gradivo ohranilo za naše zanamce. MIRKO VEŠLIGAJ – bronasti grb občine Štore za nesebično delo v upokojenski organizaciji Občan Mirko Vešligaj že nekaj let vodi najštevilčnejšo društvo v občini, ki je hkrati med najbolj dejavnimi društvi, to je društvo upokojencev Štore. V kolektivu s 673-imi člani se pod njegovim vodstvom odvija pestra mnogostranska aktivnost z izletništvom, športom, socialno dejavnostjo in še mnogimi drugimi dejavnostmi. Gospod Mirko Vešligaj se je dodobra izoblikoval pri prejšnjem delu v kompolskem območnem odboru, nakar je v letu 2007 prevzel vodenje celotne štorovske upokojenske organizacije. Svojemu delu je v popolnosti predan, vselej rad nudi pomoč tudi drugje, če se za to pokaže potreba. KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE - VOKALNA SKUPINA LIPA – bronasti grb občine Štore za kvalitetno delo na področju ljubiteljske kulture Vokalna skupina LIPA deluje od leta 2002, ko se je osem žlahtnih glasov zbralo z željo po skupnem ustvarjanju vokalne glasbe. Že v prvem letu delovanja so se uspešno predstavili na različnih odrih na lokalnem in regionalnem območju. Osnovni namen je petje ljudskih in umetnih pesmi. Druži jih želja po ohranjanju kulturne in etnološke dediščine ter po popestritvi dogajanj na kulturnem področju v naši občini in širše. Prepevajo na proslavah, obletnicah, otvoritvah, jubilejih, koncertih; skratka povsod tam, kjer petje sprejemajo z veseljem in daje posameznim dogodkom še dodatno noto. 4 MAJ 2009 So skupina, ki rada preseneti in popestri dogajanja tudi čisto v družinskem krogu, kar je poglavitnega značaja za ustvarjanje ljudske pesmi. Ponosni so na vsak svoj nastop in z veseljem sprejmejo vsako vabilo. Javno nastopanje jim ni tuje, tako so poleg vseh nastopov na različnih odrih že nekajkrat nastopili tudi na radiu, televiziji, velikem odru celjskega obrtnega sejma, v sklopu sejma turizma v Ljubljani, v posebno veselje pa jim je vabilo iz leta 2006, ko so imeli čast predstaviti slovensko ljudsko pesem takratnemu ameriškemu veleposlaniku v republiki Sloveniji g. Thomasu B. Robertsonu. Ni jim tuje povezovanje in sodelovanje tudi z drugimi društvi v občini Štore, sodelovali so pri organizacijah in tudi sami organizirali prenekatero prireditev, najsibodi znotraj občinskih meja kot tudi zunaj njih. Torej skupina, ki na področju vokalne glasbe, predvsem ljudske in umetne pesmi, še marsikaj obeta. V začetkih delovanja se je skupina imenovala KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE - oktet Lipa, vendar so potrebe po razširitvi zasedbe v letu 2008 narekovale spremembo in tako je danes z vami staro-nova zasedba KULTURNEGA DRUŠTVA ŠTORE, vokalna skupina Lipa. Za njimi je že šesto leto delovanja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN IVAN STOJAN – srebrni grb občine Štore za dolgoletno organizacijsko delo na področju gasilstva in družbenih dejavnosti V občini Štore nimamo v obilju ljudi s takšnim opusom aktivnosti, kot jo je v svoji mladi in zreli dobi vse do danes izkazal občan Ivan Stojan. S svojim nesebičnim delom je dodobra zaznamoval svoj kraj in življenje v njem, seveda pa je z dobrimi dejanji v prid družbe zaznamoval tudi samega sebe. Njegova prioriteta je bilo gasilstvo v Prožinski vasi in prav po tej dejavnosti je ta zaselek naše občine znan širom slovenske domovine. Prožinski gasilci so bili kot prvaki celo udeleženci gasilske olimpijade v tujini. Gospod Stojan je tu deloval skoraj 50 let in še vedno deluje kot veteran. Okrog gasilskega društva se je potem in se še zdaj odvija niz dejavnosti, kot so šport, kultura, zabava. Vsepovsod je bil zraven kot čelni mož tudi gospod Stojan. Celih 30 let je s svojimi ljudmi, gasilci, ko v občini in prejšnji krajevni skupnosti še nismo imeli pogrebne službe, opravljali tudi to dejavnost. In še in še bi lahko nizali Stojanova humana dela v prid lokalne skupnosti. MARTIN VEBER – srebrni grb občine Štore - posmrtno za posebne dosežke na področju razvoja športa v Štorah Pokojni Martin - Tine Veber je vse od leta 1960, ko je prišel v Štore, svoje življenje in delo posvečal športu. Bil je zaposlen kot organizator rekreacije zaposlenih v takratni železarni Štore, a zavedal se je, da je bilo potrebno ustvariti pogoje za širšo športno aktivnost ljudi v Štorah. Ni naključje, da je svojo službeno dejavnost in ves svoj prosti čas namenil tudi delovanju v okviru takratnega športnega društva Partizan Kovinar. Uspel je povezati interese različnih izvajalcev športa v različne športne panoge. Imel je tudi izreden občutek za interese krajanov, zlasti mladine, z ustvarjanjem pogojev za nove športne panoge, ki so se takrat razvijale. Ob že uveljavljenih so tako nastale: sankaška sekcija, tenis klub, balinarska sekcija ter planinsko društvo. Še danes, sicer v drugačnih organizacijskih oblikah, delujejo vse tiste športne tekmovalne in rekreacijske panoge, katerih aktiven pobudnik in realizator je bil skupaj s sodelavci. Njegova zasluga je, da sta se ustanovila športna aktiva v zaselkih Laška vas in Kompole. Več mandatov je bil Tine sekretar in predsednik športnega društva in mu ostal zvest vse svoje življenje. Tudi po preoblikovanju krajevne skupnosti v samostojno občino Štore je kljub težkim gospodarskim razmeram skupaj s sodelavci ohranjal športno dejavnost v okviru športnega društva. Že v času aktivnega delovanja na področju športa je za svoje delo prejel vrsto priznanj. Tine Veber je imel še veliko idej in volje za aktivno delovanje v športu tudi v tretjem življenjskem obdobju, a žal mu je bolezen to preprečila. VALJI d.o.o. – srebrni grb občine Štore za okolju prijazen tehnološki razvoj podjetja Proizvodno podjetje VALJI d.o.o. je specializiran proizvajalec matalurških valjev za toplo valjanje pločevine, trakov, profilov in cevi, valjev za proizvodnjo gume in plastike, valjev za prehrambeno, papirno in tekstilno industrijo ter ulitkov za strojno predelovalno in ostalo industrijo. Proizvodnja litoželeznih valjev se je v Štorah začela že leta 1900, leta 1964 so pričeli s proizvodnjo dvoslojnih litih valjev in dvajset let kasneje še s centrifugalno ulitimi valji. Proizvodnja valjev in ulitkov se danes tako odvija v najvišjem tehnološkem in kvalitetnem razredu, kar jih na tem področju uvršča v sam svetovni vrh proizvajalcev. Njihova proizvodna filozofija temelji na kar največjem zadovoljevanju kupčevih potreb in želja. Da so uspešni, priča podatek, da imajo več kot 800 kupcev iz 20 držav in da kar 80 % svojega proizvodnega programa prodajo na tuja tržišča. Vedno so usmerjeni v uvajanje novih kvalitet na področju proizvodnje valjev, izpopolnjujejo program ULITKOV ZA IZDELAVO orodij v smislu zahtevnosti in kvalitete, povečujejo proizvodne kapacitete in dvigujejo kakovost celotnega servisa še na višjo raven. V podjetju je zaposlenih 195 ljudi. V lanskem letu je podjetje zaključilo investicijo v nov obrat livarne in ga tudi predalo svojemu namenu, kar je za podjetje zelo velik uspeh. Občina Štore zato podjetju Valji d.o.o. za okolju prijazen tehnološki razvoj podeljuje srebrni grb. MAJ 2009 5 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN ZAHVALA Naj mi bo dovoljeno, da se javno zahvalim predlagatelju mene kot nagrajenca občine Štore s srebrnim grbom. Prav tako se zahvaljujem za soglasno potrditev komisije za podelitev priznanj ter članom občinskega sveta na čelu z g. županom. Bil sem zelo presenečen, saj priznanja nisem pričakoval niti v sanjah, kajti takšna dela se hitro pozabijo. Moram pa priznati, da priznanje delim z mojo družino, ki mi je vedno stala ob strani, da sem lahko zadolžitve opravljal v dobrobit vseh v kraju. Še enkrat vsem oziroma vsakemu posebej iskrena HVALA. Ivan Stojan Ob prejetju priznanja BRONASTI GRB OBČINE ŠTORE se iskreno zahvaljujem predlagatelju, komisiji za priznanja in celotnemu kolektivu občine Štore na čelu z županom in podžupanoma. To priznanje želim deliti z vsemi mojimi sodelavci, ki kakorkoli aktivno sodelujejo v DU Štore. Priznanje nam je hkrati vzpodbuda in moralna obveznost za nadaljnje delovanje v vseh aktivnostih, ki potekajo v našem društvu. Predsednik DU Štore Mirko Vešligaj 6 MAJ 2009 POVZETEK ZAPISNIKA 12. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 15. 4. 2009, ob 18. uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnikov 11. redne in 3. dopisne seje občinskega sveta. 2. Obravnava in sklepanje o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2008. 3. Obravnava in sklepanje o izdaji soglasja k ceni socialno-varstvene storitve pomoč na domu. 4. Obravnava in sklepanje o mnenju o kandidatu za ravnatelja javnega zavoda osnovna šola Štore. 5. Sklepanje o imenovanju člana odbora za gospodarstvo. 5a. Sklepanje o imenovanju člana odbora za socialo. 6. Sklepanje o imenovanju člana nadzornega odbora. 7. Obravnava končnega poročila o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. 8. Seznanitev s problematiko poravnavanja finančnih obveznosti do Raiffeisen Banke, d.d. 9. Pobude in vprašanja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Občinski svet občine Štore je na 12. redni seji dne 15. 4. 2009: • potrdil zapisnika 11. redne in 3. dopisne seje občinskega sveta občine Štore; • sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine Štore za leto 2008; • dal soglasje k ceni socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje - center za pomoč na domu, v višini 17,13 € na efektivno uro. Ob upoštevanju subvencije Republike Slovenije in občine Štore znaša od 1. 5. 2009 dalje prispevek uporabnika za uro opravljene storitve pomoči na domu 3,60 €; • dal pozitivno mnenje k imenovanju Franja Rumpfa za ravnatelja osnovne šole Štore za mandatno obdobje 2009-2014; • imenoval Petra Burgerja za člana odbora za gospodarstvo; • imenoval Rudija Zidanskega za člana odbora za socialo; • sprejel končno poročilo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje; • sprejel sklep o imenovanju komisije za pregled dokumentacije in nadzor nad delovanjem podjetja Komunala Štore, javno podjetje za urejanje in vzdrževanje javnih naprav, d.o.o., »v likvidaciji«; • sprejel sklep o razrešitvi likvidacijske upraviteljice Irence Ocvirk podjetja Komunala Štore d.o.o. »v likvidaciji« in na njeno mesto imenoval Alenko Obrul; • sprejel sklep, da se naročijo geološke raziskave s predlogom sanacije večjih plazov v Šentjanžu in v Prožinski vasi. Občinski svet se je prav tako seznanil s problematiko poravnave finančnih obveznosti do Raiffeisen Banke d.d. Banka občino Štore poziva k plačilu dolgovanih zneskov podjetja v stečaju, ki po pogodbah znašajo 782.043,79 €, in predlaga izvršbo ali podpis izvensodne poravnave. Odbor za socialo je predlagal uvedbo dodatnih znižanj za otroke v vrtcih v primeru počitniške rezervacije in daljše bolniške odsotnosti. Svetnice in svetniki so predlagali postavitev tabel Laška vas, Pečovje. Zanimalo jih je tudi, ali se bo urejala osnovna šola v Kompolah, želeli pa so tudi poročilo o delovanju kulturnega doma v Štorah. POVZETEK ZAPISNIKA 2. izredne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 6. 5. 2009 ob 17. uri, v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Pooblastilo županu za pogajanja in sklenitev izvensodnih poravnav z upniki 2. Razno Občinski svet občine Štore je na 2. izredni seji dne 6. 5. 2009 pooblastil župana občine Štore Mirana Jurkoška za pogajanja in sklenitev izvensodnih poravnav z upnikoma SKB d.d. in Raiffaisen banka d.d. 7 MAJ 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 13. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 27. 5. 2009, ob 18. uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnikov 12. redne in 2. izredne seje občinskega sveta. 2. Obravnava in sklepanje o počitniški rezervaciji in bolniški odsotnosti otrok v vrtcih. 3. Obravnava in sklepanje o sprejemu pravilnika o postopku sprejema otrok v Vrtec Lipa. 4. Obravnava in sklepanje o podelitvi občinskih priznanj ob občinskem prazniku za leto 2009. 5. Pobude in vprašanja. Občinski svet občine Štore je na 13. redni seji dne 27. 5. 2009: • potrdil zapisnika 12. redne in 2. izredne seje občinskega sveta občine Štore; • sprejel sklep o počitniški rezervaciji mesta v vrtcu in znižanju plačila v primeru bolniške odsotnosti otrok, ki se začne uporabljati 1. 7. 2009 in velja za vse otroke, za katere je občina Štore po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje: »Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) rezervirati mesto v vrtcu, plačajo v mesecu, ko je otrok odsoten, 45 % višine njihovega plačilnega razreda kot rezervacijo. V primeru odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni neprekinjeno najmanj 30 koledarskih dni pa plačajo starši ob predložitvi zdravniškega potrdila 20 % višine njihovega plačilnega razreda, določenega z odločbo o višini plačila za program vrtca«; • sprejel pravilnik o postopku sprejema otrok v vrtec Lipa; • imenoval Jurija Roma za člana Odbora za družbene dejavnosti; • imenoval člane Komisije za pregled dokumentacije in nadzor nad delovanjem podjetja Komunala Štore d.o.o. »v likvidaciji«, to so: Goran Blatnjak, Jani Glavač, Dušan Antlej, Cvetka Gorenšek in Mojca Korošec, ter sprejel sklep, da prejmejo člani komisije sejnine kot drugaMnenje delovna telesa občinskegaposlovanja sveta. o pravilnosti občin glede zadolžitve Na tej seji je občinski svet občine Štore potrdil tudi prejemnike priznanj ob občinskem prazniku za leto 2009: Prejemniki srebrnega grba občine Štore: 1. IVAN STOJAN: za na dolgoletno organizacijsko delo na področju gasilstva in družbenih dejavnostih; 1. Lovrenc Pohorju- posmrtno: za posebne dosežke na področju razvoja športa v Štorah; 2. MARTIN VEBER 2. Miklavž na 6. Kuzma 8. Gornji 3. VALJI d.o.o.: za okolju prijazen tehnološki razvoj podjetja. Dravskem polju 7. Muta Petrovci Prejemniki3.bronastega grba občine Štore: Murska Sobota 9. Gornji Grad 1. ZLATKO pri razvoju občine Štore; 4. KNEZ Radlje - posmrtno: za sodelovanje 10.Štore 5. Šmarje pri 2. SREČKO KRIŽANEC: za ohranjanje vrednot NOB in delo v veteranski in drugih organizacijah v občini; Jelšah 3. MIRKO VEŠLIGAJ: za nesebično delo v upokojenski organizaciji, 4. KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE - VOKALNA SKUPINA LIPA: za kvalitetno delo na področju ljubiteljske kulture. +  ○ Računsko sodišče Republike Slovenije   Povzela Maja Godec DEL POROČILA RAČUNSKEGA SODIŠČA O ZADOLŽEVANJU OBČIN - podrobnosti so vam na voljo na spletni strani www.rs-rs.si Štore – zakaj neg. mnenje? Stanje likvidnostne zadolžitve 1) Preseganja dovoljenega stanja ali odplačila dolga:  likvidnostni dolg 2006 in 2007  stanje dolga 2007 in 2008  odplačila dolga 2007 in 2008 2) sklepanje pogodb o zadolžitvi, finančnem najemu in prevzemu dolga brez soglasja MF 3) nezakonita poroštvena izjava (0,19 mio evr) in 4) neplačevanje obveznosti do dobavitelja, ki jih je upnik prodal banki zato tudi 2003 – 2007: pet sklepov o izvršbi (2,1 mio evrov, od tega se kar 42% nanaša na posle, ki jih občina ne bi smela sklepati !!!!!ODGOVORNOST!!!!!: bivši župan (mandat 1994 – 2006) 8 68,7 70,0 60,0 50,0 40,0 23,1 30,0 20,0 10,0 0,0 5,0 5,0 2006 2007 dovoljeno stanje likvidnostne zadolžitve stanje likvidnostne zadolžitve, ugotovljeno v reviziji Odplačilo glavnice in obresti 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 42,2 25,6 8,0 8,0 2006 2007 dovoljeno odplačilo dolga izvršeno odplačilo dolga Odplačilo glavnice in obresti 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 42,2 25,6 8,0 2006 dovoljeno odplačilo dolga 8,0 2007 izvršeno odplačilo dolga Računsko sodišče Republike Slovenije   MAJ 2009 VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE - ZAKLJUČNO POROČILO V Štorskem občanu smo že večkrat poročali o poteku postopka vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. S tem pisanjem podajamo zaključno poročilo o izvedbi tega postopka. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Postopek vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je potekal na podlagi določil Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur.l. RS, št. 58/02, 55,03, 86/04, 60/06, 33/07 in 54/08 - UPB4). V 2. členu navedenega zakona je določeno, da so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d. fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepali pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet. V skladu z določil navedenega zakona so do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje upravičeni posamezniki, ki so v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja vlagali več sredstev, kot je znašala vsota vrednosti priključnine in prispevka SIS-u za telegrafski in telefonski promet, na geografskem območju v času sklepanja pogodbe oziroma na vseh geografskih območjih Slovenije in v vseh časovnih obdobjih. Z zakonom določena vsota priključnine in prispevka SIS-u za telegrafski in telefonski promet na vseh geografskih območjih in v vseh časovnih obdobjih znaša 1.388 DEM. Na podlagi določil navedenega zakona je bil v 54. številki Štorskega občana v decembru leta 2002 objavljen javni poziv občanom, upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, za oddajo vlog za uveljavljanje tega vračila (v času od 6. do 31. 1. 2003). Na navedeni poziv je podalo vlogo 370 občanov, končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so v vlogah navedli, da so pogodbe sklepali s KS Štore, in 100 občanov, končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so pogodbe sklepali s KS Svetina. Občina Štore je na podlagi javnega poziva za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10 - 11, z dne 6. 2. 2004, dne 31. 5. 2004 pri državnem pravobranilstvu, zunanjem oddelku v Celju vložila zahtevek za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v imenu vseh občanov, upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Državno pravobranilstvo je odločilo o zahtevku občine Štore v letu 2008 in v podpis poslalo poravnavo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje končnim upravičencem s področja KS Svetina in poravnavo in aneks k poravnavi za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje končnim upravičencem s področja bivše KS Štore. S prej navedenima poravnavama je državno pravobranilstvo priznalo vračilo za končne upravičence s področja KS Svetina v znesku 5.161,52 € in vračilo za končne upravičence s področja bivše KS Štore v znesku 229.522.34 €. Po prejemu poravnav in aneksa k poravnavi je bila opravljena analiza vlog, ki so jih podali občani, končni upravičenci. Ugotovljeno je bilo, da večina občanov, končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (97 %), izpolnjuje zakonske pogoje za vračilo vlaganj. Zato so bile končnim upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje s področja KS Svetina in bivše KS Štore, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za vračilo vlaganj, po prejemu denarja s strani Slovenske odškodninske družbe d.d., poslane v podpis poravnave za izvedbo vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Po podpisu teh poravnav pa so bila izvedena nakazila vračil vlaganj končnim upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. S tem je bil postopek vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Štore zaključen. Seznam končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, prejemnikov vračil, bo v naslednjih dneh objavljen na občinski oglasni deski in na spletni strani občine Štore. Pripravil: Jože Šepec 9 MAJ 2009 ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI NAKNADNI VPIS V DISLOCIRANI ODDELEK GLASBENE ŠOLE CELJE V OBČINI ŠTORE Spoštovani starši! Naknadni sprejemni preizkus za vpis v dislocirani oddelek GŠ Celje v Štorah bo v torek, 23. junija, v GŠ Celje (Slomškov trg 10), ob 17.30. Prosta mesta še imamo za: klarinet (od 2. do 9. razreda), saksofon (od 2. do 9. razreda), flavto (od 2. do 9. razreda), trobento (od 2. do 9. razreda), bariton, pozavno (od 3. do 9. razreda), harmoniko (od 2. do 9. razreda). Pouk poteka v osnovni šoli Štore. Informacije: Glasbena šola Celje 03/ 492 57 30 JAVNI NASTOP UČENCEV DISLOCIRANEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE CELJE V OBČINI ŠTORE V sredo, 10. 6., so učenci in mentorji pripravili zelo uspešen zaključni nastop v prelepi dvorani kulturnega doma v Štorah, kjer so predstavili svoje znanje, ki so ga pridobili med letom. Nastopili so ob potujoči razstavi železarstva. Ravnatelj GŠ Celje Simon Mlakar je povedal, da šola z veseljem opravlja del svoje dejavnosti tudi v Štorah. Pouk poteka v OŠ Štore in za gostoljubje se jim iskreno zahvaljujejo. V naslednjem šolskem letu bo dislociran oddelek GŠ Celje pripravil še več takšnih nastopov. Ravnatelj GŠ Celje Simon Mlakar, prof. SPREJEM ODLIČNJAKOV PRI ŽUPANU OBČINE ŠTORE Župan občine Štore, Miran Jurkošek, je pripravil sprejem za učence OŠ Štore, ki so bili v 9. razredu najbolj uspešni. Sprejema se je udeležil tudi ravnatelj OŠ Štore, Franjo Rumpf, ter oba razrednika Aleš Vrbovšek in Janez Čokl. V svojem nagovoru je župan poudaril, kako pomembno je znanje za življenje, izrazil zadovoljstvo nad uspehom in jim zaželel, da bi bilo nadaljnje šolanje tudi tako uspešno. Predvsem pa jim je zaželel zdravja in uspeha v življenju. Zahvalil se je tudi staršem za njihov trud in učiteljem za spodbudo in podporo pri učenju. Vse učence je župan tudi nagradil. Najbolj uspešni učenci so: Aneja Kovač, Anja Lipičnik, Betka Burger, Anka Frece, Lena Gabršček, Sanja Milojević, Sara Milojević, Martina Rezar, Urh Rojc in Rok Kresnik. 10 Alenka Obrul MAJ 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 1. Kje lahko pridobim potrdilo o stalnem prebivališču in dobi bivanja v MOC? AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Posameznik lahko zaprosi za izdajo potrdila o stalnem prebivališču ali potrdila o prejšnjih stalnih prebivališčih na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju Republike Slovenije, osebno ali preko enotnega državnega portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če posameznik zaprosi za potrdilo osebno na upravni enoti ali krajevnem uradu, mora priložiti veljaven osebni dokument, na podlagi katerega uradna oseba preveri njegovo identiteto in pooblastilo, če zahteva potrdilo za drugo osebo. Pooblastila pa ne potrebuje, če vloži vlogo kot zakoniti zastopnik. Upravna enota mu izda potrdilo in mu ga osebno izroči. V primeru tako imenovane e-vloge za izdajo navedenega potrdila, mora posameznik na katerikoli upravni enoti RS po elektronski poti poslati elektronsko podpisano in izpolnjeno vlogo za izdajo potrdila o stalnem prebivališču ali potrdila o prejšnjih stalnih prebivališčih in skenirano pooblastilo, če vloži vlogo za drugo osebo. Tudi v tem primeru upravna enota preveri identiteto posameznika, vendar na podlagi uradnih evidenc, in veljavnost elektronskega podpisa. Upravna enota posamezniku izda potrdilo in mu ga pošlje po redni pošti. Izdaja potrdila je brezplačna. 2. Kje pridobim izpisek iz rojstne matične knjige, matične knjige umrlih, poročne matične knjige, potrdilo o državljanstvu? Katerakoli upravna enota v Republiki Sloveniji nam lahko izda navedene izpiske, ki imajo upravni status potrdil. Posameznik lahko zaprosi za izdajo potrdila oz. izpiska na upravni enoti osebno ali preko portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če posameznik zaprosi za potrdilo osebno na upravni enoti, mora priložiti veljaven osebni dokument, na podlagi katerega uradna oseba preveri njegovo identiteto, in overjeno pisno privolitev osebe, na katero se vpis nanaša, če zahteva potrdilo za drugo osebo. Pisne privolitve ne potrebuje, če vloži vlogo za mladoletno osebo kot zakoniti zastopnik. Za izpisek ni potrebno plačati upravne takse. V primeru e-vloge za izdajo potrdila pa mora posameznik po elektronski poti poslati elektronsko podpisano in izpolnjeno vlogo za izdajo potrdila iz matičnega registra in overjeno skenirano pisno privolitev osebe, na katero se vpis nanaša, če zahteva potrdilo za drugo osebo. Upravna enota preveri identiteto posameznika na podlagi uradnih evidenc in veljavnost elektronskega podpisa. Upravna enota izdano potrdilo prosilcu pošlje po pošti. Izdaja izpiska je brezplačna! 3. Kako dolgo traja izdelava novega potnega lista, osebne izkaznice in koliko stane? Čakalna doba je odvisna od števila prejetih vlog za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista. Izdelovalec (Cetis Celje, d.d.) mora izdelati osebno izkaznico ali potno listino v roku 15 delovnih dni od prejema vloge. CENE: NAVADNE PRIORITETA OI ZA OTROKA 13,16 € 15,12 € OI ZA ODRASLE 16,70 € 20,43 € PL za otroka do 3 let 28,98 € 30,23 € PL za otroka od 3 let 32,17 € 35,01 € PL za odraslo 37,49 € 42,99 € 11 MAJ 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 4. Kje lahko odjavim vozilo iz prometa? Vozilo lahko odjavite iz prometa pri pooblaščenih organizacijah za registracijo motornih vozil ali na upravnih enotah, kjerkoli v Sloveniji. 5. Kaj je potrebno priložiti k vlogi, če želim spremeniti naziv sindikata? Vrsta prilog k vlogi za spremembo naziva sindikata je odvisna od tega, kakšen sklep so člani sindikata v zvezi s tem sprejeli. • Če je članstvo sklenilo, da bo spremenilo samo ime svoje sindikalne organizacije, ostala določila statuta ali pravilnika sindikata pa ostanejo nespremenjena, je zadeva enostavna. K vlogi je potrebno priložiti zapisnik sestanka članstva. Iz zapisnika mora biti razvidno star naziv sindikata, nov naziv sindikata, skrajšan naziv sindikata, oblika in vsebina štampiljke ter naziv statuta ali pravilnika v katerem se ime menja. • Če je članstvo sklenilo, da bo z nazivom sindikata spremenilo tudi svoj statut, oziroma pravilnik, je potrebno priložiti tako zapisnik sestanka na katerem so takšen sklep sprejeli, kot tudi en izvod novega statuta, oziroma pravilnika. Opozoriti je treba, da v primerih, ko se člani sindikata odločijo, da ne bodo več delovali v okviru obstoječega reprezentativnega sindikata, temveč se bodo pridružili drugemu reprezentativnemu sindikatu, ne gre le za spremembo imena. V tem primeru izstopajo iz ene organizacijske oblike v drugo in tako ustanavljajo nov sindikat. 6. Kaj potrebujem za izdajo tretje tablice? Za izdajo tretje tablice potrebujete: prometno dovoljenje, osebni dokument, plača pa se taksa v znesku 21,01€. 7. Kaj potrebujem za podaljšanje bivalne vize? Vizum je dovoljenje, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev, vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom, ali s katerim se mu omogoči tranzit preko državnega ozemlja, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje. Za izdajo vizuma je pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini. Vizum za kratkoročno bivanje lahko ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, po vstopu tujca v državo, podaljša. 8. Kje lahko potrdim svoj podpis za podporo listi kandidatov in kandidatk za volitve poslancev in poslank iz RS v evropski parlament? Na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. 9. Kaj potrebujem za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja? Vloga za osebno izkaznico in potni list se lahko vloži le osebno. Istovetnost ob vložitvi vloge se izkaže s staro osebno izkaznico, potnim listom ali drugo javno listino. Vloga se izpiše računalniško, vlagatelj pa preveri le pravilnost izpisanih osebnih podatkov ter se lastnoročno podpiše. Vlogi je potrebno priložiti eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, ki mora kazati državljanovo pravo podobo. 12 MAJ 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 10. Kam lahko potujemo z osebno izkaznico? AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Slovenski državljan lahko z veljavno osebno izkaznico vstopi in prebiva (do 90 dni) v vseh državah Evropske unije, in sicer: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija, Romunija in Bolgarija. Z osebno izkaznico pa lahko državljan Slovenije, na podlagi bilateralnih sporazumov, potuje tudi na Hrvaško in v Švico. Prav tako se s slovensko osebno izkaznico lahko potuje v Bosno in Hercegovino, Makedonijo ter Črno goro. 11. Kako do prioritetne izdaje potnega lista? Vlogo za prioritetno potno listino lahko stranka vloži na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. 12. Kaj je potrebno za prehod meje za mladoletno osebo? Dovoljenje zakonitega zastopnika za prehod meje. Dovoljenje pridobite na katerikoli upravni enoti na območju Republike Slovenije ali njenem krajevnem uradu. K vlogi za potrditev dovoljenja mora zakoniti zastopnik predložiti njegov osebni dokument in veljavno potno listino ali osebno izkaznico otroka, ki potuje v tujino brez spremstva zakonitega zastopnika. Če potuje v tujino v spremstvu tretje osebe, pa mora zakoniti zastopnik predložiti tudi podatke te osebe (EMŠO in št. osebnega dokumenta). Uradna oseba pristojnega organa pa tudi preveri resničnost podatkov na vlogi. Upravna enota potrdi dovoljenje z veljavnostjo enega leta, oz. do veljavnosti osebnega dokumenta. Taksa za izdajo potrdila znaša 0,71 €. 13. Ali se lahko izda potrdilo o stalnem bivanju v nemškem jeziku? Potrdilo o stalnem bivanju se izda samo v slovenskem jeziku. 14. Kako lahko osebo odjavim z naslova, če ta že dolgo časa ne prebiva več na tem naslovu? Vlogo za odjavo podate pisno ali ustno na zapisnik na upravni enoti, kjer ima takšna oseba prijavljeno stalno oz. začasno prebivališča. Pristojna upravna enota uvede postopek ugotovitve dejanskega stalnega ali začasnega prebivališča. 15. Kje dobim potrdilo o skupnem gospodinjstvu? Posameznik, ki je imel oziroma ima evidentirano gospodinjsko skupnost v Republiki Sloveniji, lahko na katerokoli upravni enoti v Republiki Sloveniji, vloži vlogo za izdajo potrdila o gospodinjski skupnosti. Obstajata dve vrsti potrdil, ki jih izdajajo upravne enote in sicer potrdilo, ki izkazuje skupno število članov, včlanjenih v gospodinjsko skupnost, in potrdilo, ki vsebuje poimenski prikaz vseh članov gospodinjske skupnosti. 16. Kje lahko podaljšam vozniško dovoljenje? Vozniško dovoljenje lahko podaljšate na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji. 17. Kje dobim vozniški izpit za inštruktorja? Vozniško dovoljenje za inštruktorja izda upravna enota, kjer ima zainteresirana oseba stalno bivališče. 13 MAJ 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 18. Kje lahko zamenjam vozniško dovoljenje za slovensko in kaj je za zamenjavo potrebno? Tuje vozniško dovoljenje lahko zamenjate na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Člani Evropske skupnosti potrebujejo: dokazilo o začasnem oz. stalnem bivanju v Republiki Sloveniji, veljavno vozniško dovoljenje, fotografijo. Strošek je15.42 €. Člani tretjih držav pa potrebujejo: dokazilo o začasnem oz. stalnem bivanju v Republiki Sloveniji,(voznik pridobi pravico za zamenjavo po 6 (šestih) mesecih bivanja v Sloveniji), potrdilo o opravljenem praktičnem delu izpita, fotografijo, zdravniško spričevalo, veljavno tuje vozniško dovoljenje. Strošek je 15.42 €. Poklicni vozniki potrebujejo: dokazilo o začasnem oz. stalnem bivanju v Republiki Sloveniji, certifikat o NPK (Nacionalna poklicna kvalifikacija), zdravniško spričevalo, fotografijo, veljavno vozniško dovoljenje. Strošek je 15.42 €. 19. Kako dolgo lahko državljan EU živi v Slovenji, ne da prijavi stalno prebivališče? Državljan EU, ki pride v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, lahko prebiva na območju Republike Slovenije brez prijave prebivanja tri mesece od dneva vstopa v državo. Če želi na območju Republike Slovenije prebivati dlje kot tri mesece, mora pred pretekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, prijaviti prebivanje. 20. Živim v varni hiši, ker sem zapustila moža. Ali me lahko mož brez moje vednosti odjavi iz skupnega gospodinjstva? Mož vas brez vašega pooblastila oz. soglasja ne more odjaviti iz skupnega gospodinjstva. 21. Kaj potrebujem za prepis vozila? Za prepis vozila potrebujete: dokazilo o lastništvu (račun, overjena kupoprodajna ali komisijska pogodba), prometno dovoljenje, zavarovalno polico, osebni dokument. Strošek je 15.42 € (če tablice ostanejo na vozilu). 22. Kako lahko ukinem društvo? Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu. Društvo preneha po volji članov, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30. dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja na prevzemnika premoženja. Za izbris društva iz registra se plača upravna taksa v znesku 17,73 EUR. 23. Kaj vse moram priložiti garantnemu pismu za zasebni obisk? 14 V primeru zasebnega obiska obrazec za garantno pismo lahko podpiše le slovenski državljan ali državljan druge države članice Evropske unije, ki dejansko prebiva v Republiki Sloveniji in katerega namerava tujec dejansko obiskati (garant). Garantno pismo lahko podpiše tudi tujec, ki v Republiki Sloveniji biva na podlagi dovoljenja za prebivanje. Garant nato dokument overi na najbližji upravni enoti ali notarski pisarni ter overjen original s spremljajočo dokumentacijo posreduje osebi, ki jo vabi (povabljenec), ta pa mora urediti ustrezne dokumente za prehod državne meje na svojem veleposlaništvu. Tujec vse navedeno in ostalo zahtevano dokumentacijo priloži v vizumskem postopku. MAJ 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE Spremljajoča dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti k garantnemu pismu za zasebni obisk pa je naslednja: • Garantna pisma morajo biti originalna. Veleposlaništvo, ki vodi vizumski postopek, zadrži original, stranki pa vrne fotokopijo, ki se jo označi z datumom in pečatom predstavništva. • Od garanta se lahko zahteva, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu; npr. Bančne izpiske za zadnje tri mesece, Izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajna pogodba oziroma pogodba o najemu stanovanja. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Obrazci za garantna pisma se nahajajo na vseh upravnih enotah, notarskih pisarnah ter na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve 24. Kaj vse moram priložiti garantnemu pismu za poslovni obisk? V primeru poslovnega obiska, obrazec za garantno pismo izpolni odgovorna oseba v imenu podjetja, registriranega v Republiki Sloveniji (garant). Garant nato dokument overi na najbližji upravni enoti ali notarski pisarni ter overjen original s spremljajočo dokumentacijo posreduje osebi, ki jo vabi; medtem ko mora ta oseba (povabljenec), urediti ustrezne dokumente za prehod državne meje (viza) na svojem veleposlaništvu. • Garantno pismo lahko izda le pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Iz garantnega pisma mora biti jasno razviden priimek in ime podpisnika. • Garantna pisma morajo biti originalna. Veleposlaništvo zadrži original, stranki pa vrne fotokopijo, ki jo označi z datumom in pečatom predstavništva. Predstavništvo lahko po predhodnem dogovoru, v izjemnih in nujnih primerih, sprejme tudi garantno pismo, poslano po faksu. V tem primeru se mora preveriti avtentičnost garantnega pisma pri organu, ki je takšno garantno pismo overil. • Od pravne osebe se zahteva, da kot prilogo garantnemu pismu priloži dokumentacijo, ki dokazuje navedbe v garantnem pismu, in sicer: Dokazila o predhodnem poslovnem sodelovanju: račune, carinske deklaracije, ... Veljavne pogodbe, na podlagi katerih se izvajajo pravni posli. 25. Ali mora biti 9-leten otrok prisoten pri izdajanju nove osebne izkaznice zanj? Za osebno izkaznico otroka vloži vlogo zakoniti zastopnik. Vloga se lahko vloži na katerikoli upravni enoti. Otrok mora biti ob vložitvi vloge navzoč, če se je sposoben na vlogo tudi sam podpisati, obvezno pa mora biti navzoč, ko dopolni 8 let. 26. Otrok živi pri materi, ki se je ločila in ne živi z očetom otroka. Ali potrebuje mati za izdelavo nove osebne izkaznice ali novega potnega lista za otroka soglasje očeta? Kaj, če oče tega soglasja ne da? Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, o izdaji potne listine ali osebne izkaznice sporazumno odločata, zato lahko za izdajo osebne izkaznice ali potne listine otroka zaprosi tudi tisti roditelj, pri katerem otrok ne živi in nima vzgoje in varstva otroka, vendar pa je potrebno v teh primerih dokazati, da se drugi roditelj z vložitvijo vloge strinja. Če starša ne živita skupaj, se izdana osebna izkaznica ali potna listina vroči tistemu staršu, pri katerem otrok živi oz. tistemu staršu, ki sta ga za vročanje pošiljk za otroka določila starša v skladu s tretjim odstavkom 107. člena Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Navedeni zakon določa, da roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, prav tako oba sporazumno odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Če soglasje drugega starša ni predloženo, mora vložnik pridobiti mnenje oziroma soglasje Centra za socialno delo. 15 MAJ 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 27. Kaj potrebujem za sanacijo škarpe? Če gre za škarpo, ki jo po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008), lahko uvrstimo med nezahtevne objekte, kar pomeni, da njena višina ne presega 1,5 m, lahko njeno sanacijo uvrstimo med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Če se škarpa nahaja na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom del pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Če gre za škarpo, ki spada po navedeni uredbi med manj zahtevne objekte in je bilo zanjo izdano gradbeno dovoljenje, pa si mora investitor za njeno sanacijo pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. 28. Če želi več solastnikov stanovanjske hiše na novo prekriti streho, kaj za to potrebujejo? Prekritje strehe na obstoječem objektu z novo kritino lahko po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008), uvrstimo med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz. Če se objekt nahaja na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom del pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. V kolikor pa bi se pri teh delih poseglo v konstrukcijo objekta, pa je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. 29. Katera dovoljenja potrebujem za gradnjo nezahtevnega objekta? Za gradnjo nezahtevnega objekta potrebujete gradbeno dovoljenje. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta vložite na pristojni upravni enoti. Lahko uporabite obrazec vloge, priložiti pa morate prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. Opozarjamo, da mora biti nameravana gradnja skladna z ustreznim prostorskim aktom pristojne občine. 30. Kje dobim potrdilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1968? Na pristojni upravni enoti. Po 197. čl. Zakona o graditvi objektov ((Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popravek, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odločba US, 93/05 - ZVMS in 126/07 - spremembe in dopolnitve)) se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu med drugim tudi vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona (1. 1. 2003) v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona, na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. Upravni organ lahko v takšnem primeru izda na zahtevo lastnika objekta potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, če so takšni zahtevi priložena dokazila, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni že navedeni pogoji. 16 MAJ 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 31. Obnovili bi skedenj. Katera dovoljenja potrebujemo? AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Če gre za skedenj, ki ga po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008), lahko uvrstimo med nezahtevne objekte, kar pomeni, da je to enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, lahko obnovo tega uvrstimo med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Če se objekt nahaja na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom del pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Če gre za skedenj, ki spada po navedeni uredbi med manj zahtevne objekte in je bilo zanj izdano gradbeno dovoljenje, pa si mora investitor za njegovo obnovo pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, če ta obnova pomeni poseg v osnovno konstrukcijo obstoječega objekta. 32. Ali lahko delodajalec delavcu zaključi delovno knjižico? Ali mu jo je dolžan izročiti po prenehanju delovnega razmerja? Obstoječe delovne knjižice mora hraniti delodajalec. Še vnaprej ostajajo javne listine, zaposleni pa jih bodo še vedno uporabljali v postopku za uresničevanje določenih pravic. Zaposlenim v zvezi z obstoječimi knjižicami sicer ni treba ničesar ukreniti, glede njihove hrambe pa ostaja v veljavi stara ureditev. Tako torej knjižice, ki so jih do zdaj hranili delodajalci, ostajajo pri delodajalcu, razen če bi delavec zahteval, da mu jo izročijo. V primeru prenehanja delovnega razmerja se knjižica vrne delavcu. Upravne enote novih delovnih knjižic ne izdajajo več, zato pravne podlage za vpisovanje novih podatkov v obstoječe knjižice ni več. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve občanom svetuje, da delovne knjižice hranijo kot druge javne listine, saj so vpisi zaključka delovnega razmerja vanje tudi po 1. 1. 2009 veljavni. Delavci bodo namreč obdobja zavarovanja do 1. 1. 2009 izkazovali prav z vpisi v knjižicah. 33. Kdo mi lahko vpiše delovno dobo za nazaj v delovno knjižnico? V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/2007; ZDR-A), prenehajo s 1. 1. 2009 veljati določbe 224., 225. in 226. člena Zakona delovnih razmerjih (ZDR), ki se nanašajo na delovno knjižico. Navedeni zakon tako opušča delovno knjižico kot obvezen dokument delavca. Po 1. 1. 2009 upravne enote ne izdajajo več delovnih knjižic, prav tako ni več pravne podlage za vpisovanje podatkov v delovne knjižice. Delovne knjižice so se torej dokončno »poslovile«, njihovo vlogo pa je po 1. 1. 2009 prevzel izpis o obdobjih zavarovanja pri ZPIZ-u. Vlogo za izpis o obdobjih zavarovanja po 1. 1. 2009 je mogoče dobiti na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Uporabniki jo lahko vložijo preko elektronske pošte ali pa jo natisnejo in izpolnjeno pošljejo po navadni pošti ali osebno odnesejo na pristojno izpostavo ZPIZ-a. 34. Ali lahko tujec pridobi slovensko delovno knjižnico? Evropska Unija delovnih knjižic ne pozna. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so že ob pripravi Zakona o delovnih razmerjih presojali, ali je delovna knjižica še vedno potreben dokument delavca, saj takšnega dokumenta v večini članic EU-ja ne poznajo. V tem času so se med drugim uveljavili novi predpisi o matični evidenci zavarovancev na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, navedeno ministrstvo pa je pri odločanju upoštevalo tudi težave pri vpisovanju nekaterih podatkov v delovno knjižico, med njimi vpisovanje izobrazbe na podlagi v tujini pridobljenih spričeval in diplom ter težave v zvezi z mobilnostjo delavcev v okviru EU-ja. Na podlagi tega se je ministrstvo odločilo, da delovne knjižice v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/2007; ZDR-A), določbe 224., 225. in 226. člena Zakona delovnih razmerjih (ZDR), ki se nanašajo na delovno knjižico, prenehajo veljati. MAJ 2009 17 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE 35. Kaj potrebujem za pridobitev statusa s.p.? Za registracijo statuta s.p. mora fizična oseba vložiti prijavo za vpis v poslovni register Slovenije, na točki VEM pri pristojnih organih ali prek portala e-VEM (z digitalnim potrdilom). Za izvedbo vpisa na točki VEM mora oseba predložiti osebni dokument, davčno številko in izjavo, da nima neporavnanih obveznosti iz prejšnjih poslovanj. V primeru, da oseba potrebuje za opravljanje dejavnosti tudi druga dovoljenja (npr. obrtno dovoljenje, licence ...), jih lahko pridobi po registraciji, vendar pred začetkom opravljanja dejavnosti. 36. Ali je potrebna upravna odločba pri pravnem poslu za prodajo kmet. zemljišč z bivšo soprogo? Da. 37. Kaj je potrebno storiti, če gre za razdružilno pogodbo za kmetijska zemljišča med bratoma? V primeru, da gre za razdružilno pogodbo med bratoma in je iz njene vsebine razvidno, da ne gre za elemente kupoprodaje oz. pravnega posla, takšno pogodbo stranki samo predložita davčni upravi in zemljiški knjigi pri pristojnem sodišču. 38. Kaj je potrebno pridobiti, če sem prijavljena na zavodu za zaposlovanje, želela pa bi prodajati izdelke, a ne na črno? Vprašanje je sicer premalo konkretno, pa vendar posredujem naslednje ugotovitve: a. oseba lahko vrši prodajo izdelkov kot trgovinsko dejavnost, če je registrirana kot samostojna podjetnica ali ima registrirano gospodarsko dejavnost, b. v primeru, da gre za prodajo lastnih kmetijskih izdelkov, mora oseba imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ga izda pristojna upravna enota. c. v primeru pa, da gre za izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu, pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodajo teh izdelkov, pa je potrebno pridobiti potrdilo za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, ki ga izda pristojna upravna enota. V vseh navedenih primerih mora oseba pred opravljanjem dejavnosti izpolnjevati pogoje iz določene področne zakonodaje. 39. Kako lahko uredim spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča? Za odgovor so pristojne lokalne skupnosti, konkretno notranja organizacijska enota oz. pooblaščena oseba posamezne občine za področje prostora. Damjan VREČKO, načelnik 18 MAJ 2009 MEHANSKA BIOLOŠKA OBDELAVA ODPADKOV AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Drevo z grbi občin, ki sodelujejo pri projektu Sredi meseca maja, natančneje štirinajstega, se je v popoldanskih urah zgodila otvoritev 2. faze Centra za ravnanje z odpadki Celje - mehanska biološka in termična obdelava komunalnih odpadkov v Bukovžlaku. Investitor projekta je mestna občina Celje, skupaj pa je v projekt vključenih 24 občin Savinjske regije. Izvedbo sofinancirata še Evropska unija iz kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Vrednost investicije pa presega 11 mio EUR. Kohezijski evropski sklad je prispeval skoraj 60 % investicije, lokalne skupnosti 27 %, preostanek pa Republika Slovenija. Cilj investicije v mehansko biološko obdelavo odpadkov je zmanjšati količine odloženih odpadkov na deponiji v Bukovžlaku in s tem prispevati k varovanju okolja. Po kratkem, domiselnem kulturnem programu in slavnostnih govorih smo si lahko ogledali prostore, kjer poteka mehanska biološka obdelava (MBO) preostanka komunalnih odpadkov. V procesu MBO se volumen odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje na deponiji, zmanjša na približno tretjino prvotne mase. Ena tretjina se izloči v procesu biološke obdelave, druga tretjina pa se MAJ 2009 izloči iz preostanka in odpelje na sežig v toplarno. Biološka obdelava se odvija v prostoru za biostabilizacijo. V 14-dnevnem procesu biooksidacije se izločajo organske snovi. Rezultat procesa je padec teže odpadkov za 30 %. Tako ob minimalnih stroških (dodatne) energije na koncu procesa dobimo stabilen, suh in higieniziran proizvod brez neugodnega vonja. Celoten proces se odvija v zaprti hali. Da se prepreči onesnaževanje okolja pri procesu biostabilacije, izhajajo plini skozi močan biofilter. Po končanem procesu biostabilizacije avtomatski žerjav prenese biostabiliziran material do transporterja, po katerem material potuje iz prostora biostabilizacije v prostor mehanske obdelave. Mehanska obdelava vključuje: mletje, sejanje in separacijo. Pri tem pride do ločitve: lahke frakcije, kovine, biostabilat. Na situ se izloči težka frakcija. Za sitom se z zračnim separatorjem oddvoji gorljivi del - lahka frakcija, ki se zmelje, nakar se s pomočjo magnetov in vrtinčnega magnetnega polja izločijo kovine (železo, aluminij in druge kovine). Težka frakcija se odloži na odlagališču, kovine prevzame prevzemnik sekundarnih surovin, lahka frakcija pa gre v toplarno. Projekt mehanske biološke obdelave odpadkov bo pripomogel k zmanjšanju količine odpadkov. Male količine odloženih biološko neaktivnih odpadkov bodo prispevale k občutno zmanjšanem vplivu odlagališča na okolje v primerjavi s klasičnim načinom odlaganja. Neposredni pozitivni vplivi na okolje pa se bodo videli v zmanjšanju količine odpadkov, odloženih na deponiji ter zmanjšanju biološke aktivnosti odpadkov na deponiji. Vsekakor se lahko Celje pohvali z enim najsodobnejših centrov za ravnanje z odpadki v tem delu Evrope. Želim, da bi bilo takšnih centrov v Sloveniji še več in da bo celjski center kot vzorčni primer zgled dobro postavljene okoljske naložbe za bodoče generacije. Dušan Volavšek 19 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN TUDI V ŠTORAH SMO PRAZNOVALI POLNOLETNOST SLOVENSKE VOJSKE Osemnajst let je že preteklo od ustanovitve naše Slovenske vojske. 15. maja 1991 je prisegla zvestobo domovini prva generacija mladih fantov na služenju vojaškega roka v učnem centru na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Slovenska vojska je lahko skozi vso zgodovino upravičeno ponosna na svojo prehojeno pot. Seveda smo se predstavniki veteranske in častniške organizacije tega pomembnega dogodka zavedali v vsej svoji veličini tudi v Štorah. Tako smo v četrtek, 14. maja, skupaj z občino Štore, upravo za obrambo Celje in seveda s Slovensko vojsko ter Slovensko policijo pripravili v športnem parku na Lipi veliko predstavitev SV in SP, že četrto po vrsti, ter močan nogometni turnir. Na omenjenem turnirju je sodelovalo kar sedem ekip, od vojske do policije, županov in profesorjev do železarjev. Prvo mesto so dosegli naši policisti, zadnje pa ... Saj ni pomembno, pomembno je sodelovati ... 20 Društva, ki takšna srečanja organiziramo, imamo veliko in neizmerno srečo, da živimo kljub gospodarski krizi v tem času in na tem prostoru, saj nam vedno stojijo ob strani naša občina na čelu z županom Miranom Jurkoškom in direktorjem podjetja Štore Steel Marjanom Mačkoškom ter direktorjem uprave za obrambo Celje gospodom Zoranom Justinom. Verjetno smo lahko na takšno sodelovanje med lokalno oblastjo, gospodarstvom ter društvom in seveda med vojsko in policijo v širšem prostoru za svetel zgled. Nekaterim pa smo žal tudi trn v peti, vendar to je že druga in v tem trenutku popolnoma nepomembna zgodba. Obisk je bil letos dobesedno rekorden. Temu je po eni strani botrovalo prečudovito vreme, pokušina vojaškega pasulja in pa izjemen obisk osnovnošolcev in otrok iz našega vrtca. Hvala tudi ravnatelju Franju Rumpfu za odlično sodelovanje. Izraze zahvale in spoštovanja pa namenjam seveda tudi športnemu društvu Kovinar Štore, saj prav z njihovo pomočjo odlično poteka nogometni turnir. Podelitev pokalov in družabno srečanje pa se je nadaljevalo v kulturnem domu v Štorah, kjer je vse udeležence pričakala in pozdravila godba štorskih železarjev. Lahko smo ponosni nanje, saj nas vedno spremljajo ob vseh večjih prireditvah, ki jih organiziramo. Letos so že bili tudi drugič gostje vojašnice v Celju, kjer so igrali ob dnevu odprtih vrat in prazniku SV. Predstavniku SV stotniku Alenu Tkavcu iz Celja pa smo podelili tudi kipec štorskega železarja, saj menimo, da ima za tako uspešne predstvitve SV v Štorah največ zaslug. In ker se ob tako pomembnem dogodku prileže tudi glasba, nas je zabaval priznani ansambel UNIKAT. Lepše praznovanje polnoletnosti SV, kot je bilo tokrat pri nas v Štorah, si je praktično težko predstavljati. Sklenili smo, da naslednje leto to ponovimo. Eno od velikih prireditev v Štorah smo tako letos že spravili pod streho. Za drugo, to je deveto tradicionalno regijsko veteransko srečanje na Svetini na Vrunčevem-lovskem domu, ki bo letos v soboto, 27. junija, ob 11. uri, pa že tudi potekajo priprave. Srečko Križanec MAJ 2009 NEKAJ MALEGA O BORCIH ZA DOMOVINO DOMA IN PO SVETU Kadar se je moja hčerka Nina podala na potepanje po svetu, mi je vedno povsod poiskala in prinesla za spomin kakšno fotografijo ali knjigo, ki govori o vojaški zgodovini tiste države, v kateri je bila kot popotnik. Vsak človek v sebi skriva določene želje in smisel za različne dejavnosti. Ljudje smo si na veliko srečo pač različni in prav je tako. Meni je še vedno najbolj pri srcu zgodovina. Tako sem lani dobil čudovito knjigo z njenega dopusta na Havajih z naslovom PEARL HARBOR, in to s posvetilom avtorja pisatelja Allana Seidna. Naslov je dokaj dobro poznan, govori pa o napadu Japonske na ZDA 7. decembra 1941. Vendar moj namen še zdaleč ni opisovati to obdobje. Gre namreč za nekaj čisto drugega. Gre predvsem za spoštovanje do zgodovine in ljudi, ki so častno in pošteno branili svojo domovino, ter za dostojanstvo branilcev domovine. Pa se naj ta imenuje Maistrov borec, partizan, veteran ali ne vem kaj še. Pred velikim vojaškim muzejem v Pearl Harborju so vsak dan po nekaj ur prisotni tudi veterani iz druge svetovne vojne in obiskovalcem z veseljem posredujejo kakšne podatke iz tistega obdobja in se z njimi tudi radi fotografirajo v svojih značilnih veteranskih kapah. Enake kape so vsi še preživeli veterani iz druge svetovne vojne nosili tudi na veliki proslavi v Normandiji ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne. Vsa čast vsem skupaj za pokončno in neomajno držo. Oni so zelo ponosni na svojo zgodovino in jo spoštujejo. Ali se bomo kdaj znali zgledovati po njih in se iz tega kaj naučiti? Kako bi na primer naši ljudje pogledali tri stare borce s partizansko kapo na glavi pred kakšnim muzejem iz časa NOB ali tri veterane iz časa osamosvojitvene vojne za Slovenijo iz leta 1991, v kapah takratne Teritorialne obrambe pred kakšnim spominskim obeležjem, ki bi se veselo in sproščeno ter ponosno pogovarjali z obiskovalci. Za veliko večino ljudi bi bili tarča posmeha. Imeli bi nas za klovne, bedake, čudake in ne vem kaj še vse. To pa je sedaj tista točka, ko lahko odkrito izrazim svoje osebno mnenje, da premalo spoštujemo vrednote borcev iz različnih obdobij vojn za Slovenijo. Nekoč sem nekje že napisal, da veliko ljudi omalovažuje partizane in NOB, da se norčujejo iz veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo in samo še čakam trenutek, ko se bodo lotili Maistrovih borcev. Zelo žalostno, vendar resnično. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Nobenega obdobja od prve svetovne vojne naprej nimam namena favorizirati. Izgubili smo veliko svojega ozemlja, za kar mi je še danes neizmerno žal. Bili smo hlapci na svoji zemlji, hoteli so nas izseliti, izbrisati in potujčiti. Eno pa zagotovo drži, brez hrabrosti slovenskega naroda, velike ljubezni do domovine in slovenske trdoživosti takrat, ko jo najbolj potrebujemo, ne bi nikdar bili to, kar smo sedaj in nikoli ne bi bili gospodar na svoji zemlji in pika. Prav to so tista neizpodbitna dejstva, na katera je lahko vsak, ki je branil svojo domovino takrat, ko je bila napadena, častno, pošteno in brez omahovanja, upravičeno ponosen. Predsednik veteranskih organizacij občine Štore Srečko Križanec 21 MAJ 2009 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN OTVORITEV RAZSTAVE »TRI TISOČLETJA ŽELEZARSTVA NA SLOVENSKEM« IN PRAZNOVANJE 40-LETNICE HLADNE PREDELAVE V ŠTORAH V kulturnem domu v Štorah bo do 3. julija odprta razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Na otvoritvi, ki je bila 4. junija, je podjetje Štore Steel obeležilo tudi 40. obletnico hladne predelave v Štorah. Marjan Mačkošek, glavni direktor Štore Steel, je ob obletnici nagovoril prisotne: »Spoštovani gostje, v zadovoljstvo mi je, da se srečamo na tako pomembni razstavi, del katere je tudi prikaz železarstva v Štorah. Železarstvo v Štorah je v več kot 150-letni zgodovini doživelo vzpone in padce. Vedno znova so ljudje, ki živijo na tem širšem prostoru, uspeli s trmasto voljo, veščinami in znanjem premagati vse mogoče težave. Tako je jeklarstvo še danes pomembna panoga in podjetja iz te dejavnosti se uvrščajo v sam vrh slovenskega gospodarstva. V vsej zgodovini železarstva v Štorah je bilo več pomembnih razvojnih mejnikov, vsi pa so povezani z razvojnimi vizijami ustvarjalnih posameznikov in s kreativnimi izvedbami veščih izvajalcev. Eden od mejnikov, ki ga danes 22 obeležujemo, je 40 let od pričetka redne proizvodnje finalizacije izdelkov s postopki hladne predelave. Pričetki hladne predelave so vezani na razvoj valjanja specialnih profilov in na že takrat razviti posluh za potrebe uporabnikov jekel. Začetki v napol zgrajenih halah lokacije Štore 2 so bili težki, podrejeni obratovanju v okviru valjarske proizvodnje. Strma rast povpraševanja in prodaja teh izdelkov pa so bili razlog, da je hladna predelava postala samostojen obrat v podjetju. Izgradnja nove hale in selitev proizvodnje vanjo pa je odprla nove razsežnosti za razvoj. Teh 40 let je tudi pot tehničnega napredka, od pretežno fizičnega dela do današnjega digitalno krmiljenega strojnega parka, z robotiziranim posluževanjem. Vodstvo Štore Steel uresničuje davne vizije o finalizaciji izdelkov v proizvode z visoko dodano vrednostjo. Lani je bilo s postopki hladne predelave izdelanih 50.000 ton proizvodov, dolgoročni cilj pa je finalizirati polovico proizvodov valjarne. Za razvojne dosežke v preteklih 4 desetletjih čestitam vsem nekdanjim in sedanjim zaposlenim v obratu.« Karla Oder, kustosinja razstave, je o njej povedala: »Železo je najpomembnejša kovina, osnova vse bolj razširjeni zlitini, MAJ 2009 jeklu. Vse od starejše železne dobe do danes se je večala količina proizvodnje železa in jekla ter izdelava najrazličnejših izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji. Zaradi izjemnih lastnosti in vsestranske uporabnosti ostajata železo in jeklo pomembna kazalca gospodarske in vojaške moči tudi v prihodnje. Z razstavo Tri tisočletja železarstva na Slovenskem sodelujoči muzeji in ustanove prvič predstavljamo na enem mestu oris zgodovine železarstva na Slovenskem. Iz zgodovinskega spomina smo izbrskali dosegljivo gradivo in informacije o najstarejših arheoloških najdbah železarskih peči in železnih predmetov na Dolenjskem in Gorenjskem, o prvih fužinah v srednjem in novem veku na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem ter predstavili razvoj jeklarske industrije po industrijski revoluciji. Nenehne tehnične izboljšave in številne novosti tako na področju metalurgije kot strojništva in drugih strok, so omogočile izdelovanje najkvalitetnejših vrst jekla in jeklenih izdelkov v vedno večjih količinah. Z železarstvom so povezani številni posamezniki, nekateri kot lastniki obratov, drugi kot izumitelji in uspešni nosilci razvoja podjetij v posameznem okolju, predvsem pa velika množica danes skoraj anonimnih delavcev, fužinarjev, ki so dan za dnem topili železo ter ga razžarjenega kovali, valjali in obdelovali. Železarstvo jim je bilo izziv in dali so mu svoj pečat. Seznam takih ljudi je predolg za pri¬čujočo razstavo, zato so predstavljeni le nekateri, kot so Žiga Zois, August Rosthorn, Ignac Engelbert pl. Pantz, Lambert Pantz, Friedrich Bruno Andrieu, Karel August Frey in drugi. Poznavanje proizvodnje železa in jekla ter najrazličnejših izdelkov zahteva poznavanje proizvodnih procesov, strojev in naprav, saj poteka proizvodnja po določenih postopkih, med katerimi so segrevanje in taljenje železa v pečeh, postopki ulivanja ter preoblikovanja s stiskanjem in kovanjem pod različnimi kladivi, pa tudi z valjanjem v različnih valjarskih ogrodjih. Med mesti, zaznamovanimi z železarsko tradicijo, so tudi Štore, ki so danes ob Ravnah na Koroškem in Jesenicah pomembno jeklarsko središče, z uspešnim začetkom sredi 19. stoletja. Štore si prizadevajo ohraniti čim več tehniške, železarske dediščine. Gorazd Tratnik je bil eden izmed pobudnikov vključitve v projekt Evropska pot železa, podjetje Štore Steel d.o.o. pa ob SIJ – d.o.o. Slovenski industriji jekla in podjetju Kovintrade pomemben donator razstave in kataloga Tri tisočletja železarstva na Slovenskem. Razstava je del projekta Slovenska pot kulture železa, ki ga v sodelovanju z občino Ravne na Koroškem vodi in koordinira Koroški pokrajinski muzej na Ravnah na Koroškem. V projekt je vključenih več slovenskih muzejev in ustanov: Tehniški muzej Slovenije, Do¬lenjski muzej Novo mesto, Gorenjski muzej Kranj, Gornjesavski muzej Jesenice, Muzej novejše zgodovine Celje in Železarski muzej Štore. Pridružili so se tudi Muzej Železniki, muzeji radovlji¬ške občine - Kovaški muzej Kropa, Muzej narodne osvoboditve Maribor in Ustvarjalno središče Breznikar, Šmartno pri Litiji. Strokovno projekt podpirajo oddelek za materiale in metalurgijo pri Naravoslovno-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in metalurški in drugi posamezni strokovnjaki tehničnih ved. Razstavo smo lansko leto odprli na Ravnah na Koroškem in je že gostovala na Jesenicah in v Novem mestu, v avgustu pa bo na ogled tudi v muzeju madžarske naftne industrije v Zalaegerszegu.« ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Gorazd Tratnik, pomočnik direktorja Štore Steel d.o.o. OBNOVLJEN SPOMENIK XIV. DIVIZIJE Prehod legendarne XIV. divizije skozi Štore v zimski noči, 14. 2. 1944, je pustil v Štorah neizbrisen pečat. Po tej hrabri partizanski enoti imamo danes poimenovano ulico v spodnjih Štorah ter spomenik na Opoki, prav na tistem mestu, kjer je divizija prešla potok Voglajno, železniško progo in cesto. Spomenik je sicer v odličnem stanju, zob časa pa je močno načel jekleni del. To je tisti del, ki označuje pot od Suhorja pa tja do Koroške. Z obilico dobre volje smo se lotili popravila in danes lahko ponosno povemo, da je ta spomenik lepo obnovljen. Za obnovo se želim zahvaliti našemu članu KO za vrednote NOB Vladu Bogdanoviču. Tudi za okolico spomenika je lepo poskrbljeno. Za njo pa redno skrbijo komunalni delavci občine Štore, ki jim izrekam iskreno zahvalo. Oni so v veliki meri tudi zaslužni, da so ostala spominska obeležja lepo urejena. Člani ZB za vrednote NOB smo ponosni na svojo občino. Predsednik KO ZB NOB Štore Srečko Križanec 23 MAJ 2009 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA JE OBISKAL TURISTIČNO KMETIJO TURK Pred dnevi je okrnjena sestava odbora za izdajo časopisa obiskala turistično kmetijo Turk v Prožinski vasi. Vozili smo se po cesti, ki pelje po dolini naselja Moste in se pred Bučarjevimi strmo vzpne na desno čez gozd do Srečka in Milke Vračko, tako se namreč pišeta lastnika turistične kmetije. Najprej nas zanima, od kod ime Turk, pa nam zgovorna sogovornika povesta, da se je ime ohranilo skozi štiri generacije. Srečko, po poklicu mesar, in Milka, po poklicu kuharica, sta že dolgo gostila znance in prijatelje, ki so se pri njih ustavili, ko so obiskovali Resevno, mimo hiše namreč vodi pot proti izletniški točki na Resevni. Vest o dobri kuhinji in žlahtni kapljici, ki jo pridelujejo v bližini, se hitro širi, zato sta se Vračkova na željo znancev odločila za odprtje turistične kmetije. Ob novi stanovanjski hiši sta temeljito obnovila staro hišo, za katero nihče ne ve, koliko rodovom je dajala streho, predvidevajo, da najmanj sedmim. Hiša je zidana iz kamenja in ima približno meter debele zidove. Prizidek je v celoti nov in je namenjen zimskemu vrtu. Srečko in Milka imata sina in hčer. Sin je glasbeno nadarjen, saj že od malega igra harmoniko, sedaj pa ima tudi domači ansambel z imenom Turk. Če jih obišče kakšna večja družba, radi tudi kaj zaigrajo. Vsak dan popoldne (dopoldne delajo na kmetiji) lahko postrežejo s suhimi domačimi salamami, budjolo ali kuhano domačo klobaso ter dobro kapljico. Koline imajo večkrat letno, tudi ob našem obisku smo pokukali v kletne prostore, kjer so se sušile salame in budjole, verjemite, dišalo je po domačem. Za zaključne družbe, ki se naročijo, pa lahko pripravijo kosila po želji ali pa postrežejo z juho, tremi vrstami mesa, praženim krompirjem, dušenim rižem in solato. Lahko pripravijo tudi specialitete na žaru, med drugim tudi pečene odojke in jagnjetino. Ko je obisk velik, poprimejo za delo vsi, tudi hčerka, ki ponavadi pomaga mami v kuhinji. V zimskem času pa postrežejo s krvavicami, pečenicami in prilogo - z ocvirki zabeljen fižol ter zelje. Sprejmejo lahko od 40 do 50 gostov. Srečko in Milka se pohvalita, da imata zmerne cene in tisti, ki jih enkrat obiščejo, se zagotovo še večkrat vračajo. Telefonska številka turistične kmetije Turk je 03/ 5771 483 ali 041 599 278 Ivanka Tofant VIRTUOZ NA HARMONIKI 24 Andraž Malgaj je učenec 6. razreda OŠ Štore. Obiskuje pa tudi glasbeno šolo v Laškem, kjer se pod mentorstvom Borisa Razborška uči klavirsko harmoniko že štiri leta. Igra tudi v harmonikarskem orkestru glasbene šole Radeče. V poletnem času pa se pridruži poletni glasbeni delavnici, kjer pod mentorstvom svetovno priznanih skladateljev in profesorjev iz Rusije, Nemčije, Italije, Srbije ter Velike Britanje nadgrajuje svoje znanje. Udeležuje se državnih in mednarodnih tekmovanj v igranju klasičnih skladb. Lani se je udeležil regijskega tekmovanja celjskokoroške regije, kjer je osvojil zlato priznanje, kar mu je omogočilo udeležbo na državnem tekmovanju glasbenih šol Slovenije (TEMSIG). Tam je osvojil srebrno priznanje. Še isto leto, aprila, se je prijavil na 33. mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Puli. Tudi od tam se je vrnil s srebrnim priznanjem v močni mednarodni konkurenci. Tekmovanje poteka pod pokroviteljstvom Republike Hrvaške in ima dolgoletno tradicijo, saj tu nastopajo izjemno dobri in nadarjeni harmonikarji klasične glasbe. V letošnjem letu je pričel z igranjem ne samo standardnih, ampak tudi melodijskih basov, kar je zahtevalo še več truda in vaj. Tudi letos je tekmoval na 34. mednarodnem tekmovanju v Puli, ki je potekalo od 23. 4. do 26. 4. 2009. V svoji starostni skupini je osvojil 2. mesto in srebrno plaketo. Slab mesec kasneje, 15. maja, pa je odšel na 5. mednarodno tekmovanje harmonikarjev v Moravce. V izredno močni konkurenci starostnih skupin, rojenih 1996. in 1997. leta, pa je osvojil zlato priznanje in 3. mesto. Za vse uspehe je potrebno veliko truda in odrekanja. Vadi vsaj dve uri dnevno, posebno pa je vesel, da se mu trud, ki ga vloži, poplača z uspehi. Ne igra pa samo klasične glasbe, ampak rad zaigra tudi skladbe Avsenika, Miheliča, Slaka in drugih. Njegov hobi pa ni samo glasba, ampak tudi nogomet, saj igra pri NK Kovinar Štore. Upajmo, da bo še naprej tako uspešno in z veseljem igral na svoj priljubljeni inštrument. Špela Korošec MAJ 2009 OTROCI SO LAHKO KONJEVI DOBRI PRIJATELJI »Konji so velika, a zelo nežna bitja. So igrivi, zaupljivi, radovedni, čustveni in »crkljivi«. Da jih imamo radi in jim to tudi pokažemo, jim je potrebno kot voda in hrana.« Tako je videti konj v mojih očeh. Kaj pa mislite vi, dragi mladi konjski prijatelji? Konja naj bi človek imel rad in če je tako, mu želiš vedno najboljše. Včasih pa se zgodi, da se znajdeš v situaciji, ko ne veš, kako odreagirati ali kaj bi naredil, da bi bilo zanj najboljše. Jaz zagovarjam in se ravnam po modrem nasvetu, ki vedno, res vedno pomaga: »S konjem delaj tako, kot bi želel, da bi delali s teboj« in »Naredi tako, kot bi tebi to odgovarjalo.« Vendar pozor! Konji živijo drugače kot mi in tudi drugače razmišljajo. Zato se je dobro vedno postaviti v njegovo kožo in nato pomisliti,kaj bi tebi odgovarjalo. Kako konji živijo drugače in kaj je tisto, kar moramo nujno vedeti? Konj sploh ni zapleteno bitje. Seveda govorim o konju, ki ga človek s svojim napačnim ravnanjem še ni spremenil v MAJ 2009 nesrečno, nezaupljivo in trpečo žival. Tako kot druge živali in narava funkcionira konj »po zdravi kmečki pameti« in zakonu narave. Razlika med konjem in človekom je v tem, da konj ne zapleta stvari, je preprost in največkrat naivno zaupljiv. Prav zato pride do nesporazumov med človekom in konjem. Zato ker so za konja navodila jasna in preprosta, ljudje pa živimo zapleteno in v nekem zlaganem svetu. Prepričana sem, da ste že občutili na svoji koži, kako je pri človeku zunanjost pomembna. Pri konju pa velja le tvoja duša. Pa vam povem, da je najmanjši problem zadovoljiti človeka oblečete se, kot želijo, pa so zadovoljni. Da pa imate nekaj, kar ne moreš dobiti zlahka in si izbranec – ljubezen in prijateljstvo konja, to pa ni tako preprosto. Veliko ljudi stremi za tem, pa tega ne more dobiti. Predvsem je krivo to, da se ne ustavijo in posvetijo dovolj svojega časa konju. Že samo, če konja opazujemo, se učimo, saj začenjamo razumeti, kako konj funkcionira. Ko ga opazujemo v hlevu, izpustu, sprehajalnem aparatu, na pašniku, med jahanjem, vodenjem, vidimo, kaj mu je ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN najlepše in najljubše. Vidimo, kje se najbolje počuti in kaj mu največ pomeni. Ni res, da je samo pašnik nekaj najljubšega konju. Glejte in boste videli. Morda se varneje počuti v boksu, ker je zelo star ali pa je zelo delaven in učljiv in zato rad v maneži. Zelo smešno in žalostno je, ko mi kdo razlaga, kako noro veseli so konji, ko gredo v sprehajalni aparat, ob tem pa vem, da nimajo pašnika, izpustov in jim je ta edina telovadnica ali še huje, da vse to imajo, pa niso nikoli tam. Ali pa ko mi razlagajo, kako zelo ima ta in ta rada konje, je zaljubljena v njih, jih obožuje ... In ko vprašam, koliko konj ima, povedo, da 40. Se vam zdi, da ve vsaj imena teh konjev? Kje je še ljubezen, ki je neločljivo povezana s časom in dotikom. Kaj je zame pomembno, da vem pri konju? Da ima dovolj prostora – izpusta, travnika ... Da okoli njega ni hrupa, cviljenja, vpitja, ker sedemkrat bolje sliši od nas. Da čuti, da ga imam rada, kar mu tudi pokažem in se stisnem k njemu. S konjem ne delam v rokavicah, saj je dotik zelo 25 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN velikega pomena. Z njimi imam “ferplay”: jaz tebi ne bom povzročala bolečine, ti pa ne meni. To velja tudi za jahanje. Da se konji ne rodijo hudobni, temveč hudobne (pravilneje nesrečne) konje naredimo ljudje z nepravilnim delom. Da žrebički grickajo in skačejo nate, ker se tako igrajo, zato jih ne tepemo, temveč odločno odrinemo in pokažemo, da nam to ni všeč. Največkrat malega žrebička, ki še nima zob, spodbujajo h grickanju roke, to čez čas začne boleti, saj zobje rastejo, kar pa ljudem ni več prijetno in ga začnejo tepsti, kadar ugrizne. Krtačim jih z občutkom in z zavestjo kako bi bilo meni, če bi me nekdo drgnil kot preprogo. Če konj čuti muho na koži, je to znak, da zelo dobro čuti in ga zato nežno pobožamo in ne mlatimo in »ljubkovalno« tolčemo. Pohvalno trepljanje pa je nekaj drugega. Vem tudi, da je kar nekaj velikih konj, ki so zelo nežni in jih »moško« drgnjenje s krtačo boli. Trudim se, da imajo konji ves čas na voljo hrano, saj je dokazano, da jih to umirja. Če postanejo predebeli, jim lahko damo slamo. Vem, da mora konj imeti družbo drugega konja, saj tudi ljudje ne moremo živeti samo s psom ali konjem. Slej ko prej želimo poklepetati s sočlovekom. Tako tudi konj. Ne kupujem mu sladkorčkov, kar je sicer najlažje, temveč ga »ckrkljam« z korenčki, ki jih imajo radi in so za njegovo črevesje blagodejni. Pustim jim, da govorijo in povejo, kaj jim ne ustreza. Ker se trudim, da jih razumem, jim ni potrebno govoriti agresivno ali zame boleče (vlečenje, cukanje, grobo drezanje ...) Kaj pa jahanje? Kakšno je pravilno jahanje? Veliko učiteljev uči na različne načine. Važno pa je, da se vsi naučimo jahati na enak način. Zakaj? Ker potem lahko jahaš katerega koli konja, kjer koli po svetu in najvažnejše: ne da mu povzročaš bolečine. Pomisli, kako bi se počutil, če bi imel v ustih brzdo in bi te nekdo vlekel. Kako ti je, če imaš za vratom manjšega otroka in z njim tečeš, on pa se razigrano nagiba sedaj malo levo in nato malo desno – komaj se loviš, da ne padeš, saj te njegovo nagibanje meče iz ene strani na drugo. In kako bi ti bilo, ko bi ti z bičem, ostrogami in drugimi prisilnimi sredstvi dopovedovali, kaj hočejo od tebe, namesto da bi ti preprosto povedali, kaj želijo. V Sloveniji imamo dve čudoviti knjižici: Jahač I in Jahač II, ki jih je izdala Konjeniška zveza Slovenije. Tam piše vse zelo izčrpno, jasno in razumljivo. Zame je to trenutno edina literatura, ki je brezhibna in pravilna. Veliko je knjig o konjih, vendar je v njih tudi veliko nepravilnih informacij. Ti knjižici pa sta povzetek svetovnih učnih pripomočkov za jahanje in res briljantno združujeta jasna in kratka pravila. Če znaš jahati, tako kot piše tam, je to prav. Veliko nas se trudi, trudi in trudi, da bi kar najboljše poskrbeli za konja. Če to počnemo, delamo tudi napake, vendar konj razume, da delamo tudi napake, če le te niso namerne. Saj vemo, da kdor dela, tudi greši. Sama se zelo trudim, ker vem, da so moji štirinožni prijatelji odvisni od mene, saj imajo sami zelo omejene možnosti samooskrbe. Nisem idealna, daleč od tega, vendar pa nekaj vem: že pred davnimi leti sem spoznala ljubezen konja, ki je ne bi za nič na svetu zamenjala za katero koli prijateljstvo ali ljubezen. Danes smo tim prijateljev. Moji konji vedo, da se vsa leta trudim jih razumeti in se učim, ter vem, da še zelo, zelo veliko stvari ne vem. Vedo pa, da sem toliko napredovala, da z njimi čutim. Ko pa človek čuti s konjem, takrat postane njegov pravi prijatelj. Takrat ni možnosti, da ljubezen do konja premaga kakršen koli pokal, denar ali naklonjenost nekega človeka. Takrat je pomemben samo tvoj štirinožni prijatelj in to on čuti ter ti 100-odstotno vrača. Jaz sem srečnica, ki ima najboljšega prijatelja konja. Kaj pa ti? Darja Žnidarščič OBISKALI SMO DUHA MOGOČNEGA WINETOUA 26 V Winetoujevi dolini, obmorski Paklenici, je danes vse drugače, ni več indijanskih vzklikov, ni več slišati zvoka njihovega divjanja po malem »hrvaško - ameriškem« kraju. Že kar nekaj let je od snemanja filma o velikem poglavarju Winetouju, toda njegov duh v teh krajih še vedno živi. Obiskuje ga na tisoče obiskovalcev. Danes je v Paklenici res čisto drugače, sprehod skozi to dolino in više mimo čudovitih slapov daje čutiti mir, ki je zasejan samo med strmim velebitskim gorovjem. Turistično zelo atraktivna točka za staro in mlado, za športnike in zame. Lahko se vzpenjate po urejenih plezalnih stenah, eno prvih so v Paklenici zastavili in uredili prav člani celjske alpinistične šole. Emil Kačičnik MAJ 2009 NOVA KRIŽIŠČA, NOVE SKRBI, NOVE NESREČE ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN V Štorah imamo novo čistilno napravo na objektu železarne, novo na objektu livarne v »starih Štorah«, imamo nov nadvoz, pa tudi prva prometna nesreča se je zgodila. K sreči zares hudih posledic ni bilo, je pa očitno, da je nekdo pozabil, da je na tem delu tudi nov prometni režim, novi prometni znaki, novi semaforji. Emil Kačičnik SVETOVNI DAN KRVODAJALCEV - 14. JUNIJ Svetovni dan krvodajalcev se praznuje po vsem svetu, z namenom krepitve zavesti o potrebi po varni krvi in o pomembnosti rednega, prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva. Ta dan je namenjen tudi izkazovanju hvaležnosti in spoštovanja krvodajalcem, ki bolnikom omogočijo ustrezno zdravljenje. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne je redno darovanje krvi, v podporo programom krvodajalstva, s katerimi se gradi baza rednih krvodajalcev. Slogana, kot sta »Še veliko darovanj« in »Enkrat ni dovolj« sta lahko uporabljena za poudarek pomembnosti krvodajalcev, ki omogočajo zadostno zalogo krvi in krvnih pripravkov. 4. junij je dan krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 smo v Sloveniji odvzeli in konzervirali prve enote krvi. Povzetek z interneta pripravila članica odbora za socialo Vera Štante - Skok ŠE NEKAJ O JUNIJU Ime meseca je povzeto po stari rimski boginji » Juno« , ženi najvišjega rimskega božanstva »Jupiterja«. Juno so slavili kot zavetnico pri porodu in v zakonu. Slovenska imena za ta mesec so se posebej pogosto menjala: BOBOV CVET, ROŽENCVET, PRAŠNIK … Ime rožnik, ki ga za junij danes na splošno uporabljamo, se je uveljavilo šele v novejšem času. Nekateri omenjajo tudi imeni senšek in senovje. Dokončno se je ime junij ustalilo leta 1848, ko ga je uporabil dr. Bleiweiss v svojih novicah. Iz stoletne pratike je povzetek pripravila Vera Skok - Štante MAJ 2009 PREGOVORI O JUNIJU Sončno vreme prvega dne, kmetje se dobre letine vesele. Dež o svetem Vidu ni ječmenu k pridu. Če dežuje na svetega Ladislava, dež še zemljo napaja. 27 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN CIRKUS V ŠTORAH Kar čez noč, kot gobe po dežju, je zrasel cirkus. Velika pisana arena, hlevček za živali in vse polno bivalnih prikolic je poselilo okolico košarkaškega igrišča na Lipi. Tako je v Štorah 2. in 3. junija 2009 cirkus Pimpenelli izvedel cirkuški predstavi. Občina Štore je organizatorju omogočila brezplačno uporabo zemljišča, v zameno za to pa so si lahko vsi oskrbovanci doma Lipa, otroci vrtca Lipa ter šolarji do 4. razreda osnovne šole predstavo ogledali brezplačno, učencem ostalih razredov pa je organizator omogočil nakup cenejših vstopnic. Roko na srce, to res ni bil velik cirkus, bil pa je čisto pravi, cirkus s klovni, konjički, kamelami, lamo … Predstavi sta bili dobro obiskani in otroci so res uživali. Po dolgem času smo tako lahko rekli: »V Štorah pa imamo spet pravi cirkus!« Mojca Korošec PASTIRJI TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠTORE NA BINKOŠTOVANJU Praznika pastirjev, binkoštovanja na Pilštanju, so se udeležili tudi pastirji iz TD Štore. Letos je na Pilštanju potekalo že 18. binkoštovanje. Binkoštovanje je prikaz starih šeg in navad, ki jih na ta dan na Pilštanju radi obudijo novodobni pastirji. Pastirji TD Štore so tokrat na Pilštanju skuhali čisto pravo pastirsko juho (zanjo obstaja samo en recept), sicer v kotlu, kot nekoč, le namesto drv je pomoč nudil plinski gorilnik. Letos prvič so na pokušino dali tudi povsem štorsko pastirsko pijačo – štorklna, za katerega recepta tudi niso izdali. Tega dne je ekipa dosegla najboljšo uvrstitev vseh časov, in sicer PASTIRSKE JUHE JE ZMANJKALO. Besedilo in foto: Emil Kačičnik 28 MAJ 2009 NA LETNI KONFERENCI ČLANSTVA PODELILI VISOKA PRIZNANJA Člani veteranskega, častniškega, borčevskega in strelskega društva smo prvič organizirali skupno letno konferenco članstva. To je po svojem v Sloveniji nekaj čisto novega, da smo ta stanovska društva povezali na takšen način. Vsi namreč na veliko govorijo o povezovanju in različnem sodelovanju, v resnici pa vsak ljubosumno ščiti svoje interese. je po nekajletnem zatišju ponovno zaživelo in strelstvo si v naši občini zopet utira uspešno pot. To je tisto pot, ki so jo v preteklosti naši strelci tako uspešno zaznamovali. Če pa nam bo kdaj uspelo obnoviti še strelišče za malokalibrsko puško in pištolo, pa bo to tudi velik uspeh. Bodimo optimisti in z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v bodoče. Svojim petim članom veteranske organizacije smo ob tej priložnosti na konferenci podelili plakete z bronastim grbom. Kar pa je zelo pomembno, prvič po dolgem času smo jo organizirali v svojih prostorih v obnovljenem strelišču za zračno puško v Štorah. To je po svoje tudi naša velika delovna zmaga, saj smo v obnovo strelišča vložili veliko ur prostovoljnega dela in seveda tudi denarja. Ravno aktivni in prizadevni člani društev so tisti, ki skrbijo za to, da se nekaj naredi, da društva živijo, da se krepi prijateljstvo, od tega pa imamo korist vsi krajani. Ena od pomembnih nalog vseh teh društev je med drugim tudi negovanje ljubezni do domovine oziroma krepitev domoljubja. Menim, da nam to v Štorah zelo dobro uspeva. Za nami je veliko opravljenega dela, o tem je bilo že tudi nekaj napisanega. Strelišče Na letnih konferencah se ponavadi delajo obračuni za nazaj in plani dela za naprej. Veterani znamo ceniti vsako pripravljenost na delo in aktivno sodelovanje, kjer je to pač potrebno. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Glede na dejstvo, da sem uvodoma omenil tudi borčevsko organizacijo za vrednote NOB, se lahko pohvalimo, da smo sprejeli kar šest novih članov združenja. Srečko Križanec 29 MAJ 2009 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN SREČANJE STAREJŠIH PRI SVETEM JOŽEFU 8. maja smo prostovoljci projekta Starejši za starejše pri DU Štore popeljali starejše, ki običajno ne hodijo na izlete, bodisi zaradi bolezni ali zaradi tega, ker pač ne gredo, popeljali na srečanje k Sv. Jožefu v Celju. Sveta maša je bila darovana za vse prisotne, pa tudi za tiste, ki so zaradi bolezni primorani ostati doma. Da so takšna srečanja zaželena, potrjuje udeleženka, ki je po treh letih prvič odšla iz domače hiše. Imeli smo skupno kosilo in prijeten klepet. Veliko smo si imeli povedati, saj se je od lanskoletnega srečanja marsikaj zgodilo. Zadovoljni, da lahko komu polepšamo dan in dopolnimo spomine, smo organizatorji – prostovoljci sklenili, da takšna srečanja večkrat ponovimo. Vozniki so bili: Slavko in Stanko Gajšek, Sonja Mastnak, Zlatka Polak, Marija Štor, Stane Štefanec, Jožica Krajnc, Marija Butinar, Pavel Šuhelj, Marija Pavlič, Alojz Kok, Veronika Vrbnjak, Jurij Rom, Slavko Busar, Mirko Vešligaj in Ivanka Tofant. Tisti, ki ste jih peljali in jim pomagali, so vam hvaležni. Ivanka Tofant SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLADIH Dom Lipa Štore, ki je postal drugi dom za ostarele in oslabele ljudi, šteje okoli 140 oskrbovancev in je v celoti že zaseden. Pogostokrat je v njem zelo veselo. To je predvsem takrat, ko nam popestrijo dan otroci iz osnovne šole Štore. Letos so prišli na obisk že trikrat: ob Prešernovem prazniku, ob materinskem dnevu in ob prireditvi ob koncu njihovega šolskega leta. Pri prvih dveh nastopih so sodelovale tudi oskrbovanke doma Lipa, ki so nastopile skupaj z učenci. Tretji nastop pa so pripravili samo osnovnošolci in navdušili s petjem in plesom. Takšno bratenje starejše in mlajše generacije je dobrodošlo, saj vzbuja pri starejših ljudeh spomine na mladost, pri mladini pa zavedanje, da so s tovrstnim druženjem na pravi poti. Zdenka Stopar 30 MAJ 2009 SEZNAM PROSTOVOLJCEV PROJEKTA STAREJŠI ZA STAREJŠE Že pred časom smo v našem glasilu objavili seznam prostovoljcev projekta Starejši za starejše pri društvu upokojencev Štore. Glede na to, da smo prostovoljci večinoma starejši, z redkimi izjemami, se seznam prostovoljcev spreminja. Zgodi se, da se lahko tudi med prostovoljce pritihotapi bolezen ali kakšne druge težave in smo sami potrebni pomoči. Trenutno so prostovoljci: BETKA AMON, Šentjanž 31a SREČKO JANŽEKOVIČ, ul. Karla Vovka 6 MARTIN JELENC, Javornik 16 AMALIJA JURKOŠEK, Kanjuce 8 MIRA KLEPIČ, ul. Cvetke Jerin 2 JOŽICA KRAJNC, ul. Cvetke Jerin 1 MARIJA LAMUT, Udarniška 5 SONJA MASTNAK, Prožinska vas 66 b ANICA MEDVED, Prožinska vas 7 a VLASTA MOHORIČ, Kovinarska 16 MARICA PAVLIČ, Cesta na Pečovje 2 PAVLA PUŠNIK, ul. Karla Vovka 5 ERNA SLAPNIK, Kovinarska 2 JOŽICA STRNAD, Draga 22 JOŽE ŠKOBERNE, Laška vas 40 VERA ŠTANTE, Cesta XIV. div. 35 STANE ŠTEFANEC, Cesta kozjan. odreda 4 FRANCI ŠTOR, Prožinska vas 7 a JOŽICA ŠTOR, Laška vas 31 MARIJA ŠTOR, Kompole 16 MARIJA ŠUHEL, Pečovje 15 a IVANKA TOFANT, Kompole 17 ZOFKA TURNŠEK, Vrhe 23 JOŽICA URBANČIČ, Cesta kozj. odreda 6 JOŽICA VEŠLIGAJ, Kompole 148 VERONIKA VRBNJAK, Ogorevc 16 CVETKA ŽNIDAR, Kompole 40 ZLATKA POLAK, Ogorevc 23 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN tel.št. 031 647 437 tel.št.5771 340 tel.št. 5774 101 tel.št. 5774 145 tel.št. 5771 187 tel.št. 5771 236 tel.št. 5771 572 tel.št. 5770 209 tel.št. 5771 004 tel.št. 041 578 233 tel.št. 5771 457 tel.št. 5771 100 tel.št. 5770 404 tel.št. 5771 662 tel.št. 781 00 22 tel.št. 5771 595 tel.št. 5771 606 tel.št. 781 03 10 tel.št. 5771 314 tel.št. 5771 237 tel.št. 5771 837 tel.št. 5770 438 tel. št. O40 742 225 tel.št. 5771 395 tel.št. 781 01 09 tel.št. 5771 128 tel.št. o41 908 569 Na vse napisane se lahko obrnete, lahko jih pokličete tudi po telefonu in jim zaupate težave, ki jih sami ne morete rešiti. Zagotovo vam bodo pomagali do pravega naslova, kjer bodo vaše težave poskušali rešiti. Ivanka Tofant VABILO! Dom Lipa v Štorah vabi k nam vse, ki bi želeli sodelovati kot prostovoljci. Želimo si predvsem prijetnega druženja z vami. V kolikor se boste odločili za to obliko sodelovanja, se zglasite pri strokovni vodji Milki Cizelj . Za dodatne informacije lahko pokličete socialno delavko Tatjano Toman na tel. št. 08/ 2009 202 ali 041 691 866. Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni! 31 MAJ 2009 ŠTORSKI OBČAN SREBRNE NITI V SPOMIN Preveč se je borila za življenje, da bi lahko bilo res, in težko verjamemo, da je za vedno zaspala ŠTEFKA PLANK iz Kompol. Prve dni cvetočega maja so ji pošle moči in predala je svoje življenje. Štefka se je rodila Premrlovim v Zibiki 9. decembra 1936 in odraščala z bratom ter štirimi sestrami. Znatiželjna si je izbrala poklic učiteljice in leta 1959 prišla delit znanje v osnovno šolo Kompole. Stanovala je v šoli in bila vedno pripravljena tudi po službi kaj dobrega storiti za kraj. Organizirala je kuharski tečaj, tečaj rdečega križa in tečaj o pomoči sosedom. Jože Plank, ki je živel nasproti šole, jo je že naslednje leto zaprosil za roko. Skupaj sta si ustvarila čudovit dom, ki sta ga dopolnili hčerki Vesna in Renata. Štefka je imela ogromno energije, vedno je bila pripravljena pomagati. Znala je pridobiti krajane za prostovoljno delo in tako je kraj dobil že leta 1974 telefon, nekaj let pozneje pa tudi asfaltirano cesto. Šola z učitelji je bila takrat središče gospodarskega in kulturnega napredka v kraju ter vedno skrbela za vez med vaščani. Besedica »skupaj« je temu kraju veliko pomenila. Veliko bi še lahko napisali o Štefki. Med njenimi priznanji izstopa RED DELA S SREBRNIM VENCEM, ki ga je prejela leta 1975 od predsednika socialistične republike Jugoslavije. Kmalu po upokojitvi, to je pred dvanajstimi leti, pa se je k Štefki pritihotapila težka bolezen. Operacije so se vrstile druga za drugo in z vsako je bila njena volja do ozdravitve močnejša. Bila je borka za življenje in zgled bolnikom njene vrste. 7. maja smo se na kompolskem pokopališču poslovili od izredne ženske. S spoštovanjem se je bomo spominjali. Ivanka Tofant ZAHVALA Županu občine Štore, gospodu Miranu Jurkošku se iskreno zahvaljujem za obisk, lep šopek in darilo ob mojem rojstnem dnevu, ko sem dopolnila 80 let. Anica Jager in mož Emil 32 MAJ 2009 BALINANJE V ŠTORAH Prišla je pomlad in vsa narava je ozelenela. Tudi balinarji smo se »prebudili« in začeli s pripravami na balinarsko sezono. Za začetek smo uredili balinišče - kolikor se je pač dalo, saj je v zelo slabem stanju in čaka na celotno prenovo. Trenutno je primerno samo za rekreativno igranje in medsebojna srečanja, tekmovanj pa na njem ni mogoče prirejati. Da pa balinanje v Štorah ne bi zamrlo, smo se odločili, da privabimo v naše vrste čim več ljubiteljev balinanja, od mladine do upokojencev. Pripravili smo tedenski urnik balinanja na balinišču Štore s pričetkom ob 16.00 uri (začetek se bo, glede na vroče dni, ki prihajajo, kasneje premaknil na 17.00 uro): PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA IN NEDELJA Vsi, ki bi radi balinali, se lahko prijavite na balinišču ali pri predsedniku sekcije Srečku Šoštariču, ali pa pri kateremkoli članu balinarske sekcije. Vsi ste dobrodošli v našo zvrst rekreacije, saj ob druženju s prijatelji hitro mine čas, pa tudi gibanje na zraku dobro dene. Vidimo se na balinišču! IGRAJO ČLANI IGRAJO UPOKOJENCI IGRAJO ČLANI IGRA MLADINA IGRAJO ČLANI IGRA SE PO DOGOVORU O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Pripis: V okviru prireditve jurjevanje v občini Šentjur smo bili povabljeni na balinarski turnir. Osvojili smo prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal. Bili smo dobro sprejeti in pogoščeni. Obljubili smo, da jih bomo tudi mi povabili na balinarski turnir, ki ga bomo organizirali v počastitev praznika občine Štore. BALINARSKI TURNIR V ŠTORAH V počastitev praznika občine Štore je balinarska sekcija športnega društva kovinar Štore organizirala balinarski turnir na štorskem balinišču. Z veliko dobre volje smo se v soboto zjutraj zbrali in zaskrbljeno pogledovali v nebo. Veliki črni oblaki so grozeče zrli z neba in kaj kmalu je začelo deževati tako močno, da smo bili primorani, z velikim obžalovanjem, prekiniti turnir. A že v sredo dopoldne smo se ponovno zbrali in tokrat nam je vreme dobro služilo. Sodelujoče ekipe iz Celja, Šentjurja in dve iz Štor smo se v duhu rivalstva, a medsebojnega prijateljstva pomerile za čimboljšo uvrstitev. Vrstni red je bil naslednji: I. mesto je osvojila ekipa iz Celja; II. III. IV. mesto ekipa Štore – upokojenci; mesto ekipa Štore I.; mesto pa je osvojila ekipa iz Šentjurja. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale, ekipa iz Šentjurja pa tolažilno nagrado. Po turnirju smo se pogostili z dobro malico in kapljico rujnega. Zelo smo bili veseli, ker je naš turnir spremljalo veliko gledalcev, ki so nas glasno spodbujali. Upamo, da smo koga »prepričali« in se nam bo pridružil, saj je balinanje šport za »mlade in stare«. Seveda pa se moramo zahvaliti športnemu društvu Kovinar, ki nam je omogočilo turnir, gospodu podžupanu Janiju Jurkošku za topel pozdrav sodelujočim, ter vsem posameznikom, ki so nam prijazno priskočili na pomoč tako pri organizaciji in fotografiranju turnirja, kot pri pripravi in serviranju hrane. Predsednik balinarske sekcije Srečko Šoštarič MAJ 2009 33 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! Pevke in pevci ljubiteljskega pevskega zbora »BOJANSKO« pojemo že devet let. Zadnji dve leti v »lastnem« prelepem prostoru kulturnega doma v Štorah. V vseh letih smo se potrudili najti kulturni stik skoraj z vsemi skupinami občanov, organiziranih v kulturna društva, smo pa nastopili tudi širom naše domovine, od Ajdovščine in Opatjega sela pri Gorici pa vse do Prlekije. Kot 20-članski kolektiv pevcev (imamo še nekaj članov - nepevcev) bi želeli razširiti naše vrste, zato vas, vse občane s posluhom in voljo za lepo slovensko pesem, vabimo med nas. Imamo tudi dobro razvito družabno življenje, za kar skrbi naš upravni odbor. Vadimo ob četrtkih v kulturnem domu. Pridite zdaj ali pa v začetku nove sezone, v septembru! Prisrčno vabljeni! LPZ »BOJANSKO« predsednik Slavko Štarkel OBISK NACIONALNEGA PARKA KRKA 34 Obisk slapov Krke in nacionalnega parka KRKA je bil letošnja družinska turistična destinacija članov turističnega društva Štore. Če ste se letos odločili, da boste del svojih počitnic, kljub nedorečenim odnosom s sosedi, preživeli na območju Hrvaške, je obisk slapov Krke prava odločitev. Krožna pot okoli slapov Krke je dolga 2500 metrov in je namenjena vsem, tudi družinam z malimi otroki. Trenutki, ki jih preživite v neokrnjeni naravi med tisočerimi slapovi, zanimivim rastlinjem, različnimi živalskimi vrstami, čutnim šumenjem slapov in obiskom kar nekaj muzejev obrti, s katerimi so se preživljali prebivalci tega območja, so vredni vaše pozornosti. Tudi gospodarsko, razvojno in turistično naravnana skupnost, ki skrbi za svojo etnološko kulturno dediščino v taki meri, je lahko vzor in primer dobre prakse turističnega razvoja določenega območja. Izkoristili so in še izkoriščajo vse dane možnosti tega prijetnega okolja. Emil Kačičnik MAJ 2009 SEJEM AGROTURIZMA V SKRADINU Tudi na Hrvaškem postaja razvoj podeželja vsakodnevna aktualna tema, tako politike kot posameznikov, ki želijo svoje potenciale usmeriti v ohranitev podeželja in njegov razvoj. Tako so v hrvaškem Skradinu letos že drugič organizirali »Agroturistički sajam«. Letošnje praznovanje mednarodnega praznika dela so na območju šibensko – kninske županije obeležili še z odprtjem dvodnevnega promocijskega t.i. sejma agroturizma. Na sejmu je sodelovalo 68 razstavljavcev. Predstavljali so razne spominke, na pokušnji so bili pršut, sir, vino, žganje, likerji in izvorni eko in etno proizvodi. Omenjena županija je v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in obrtniško komoro šibensko – kninske županije ta dan obeležila še z odprtjem dvodnevnega kmetijsko-turističnega sejma. Sejem so organizirali na območju nacionalnega parka Krka, kjer je fluktuacija turistov največja, lahko bi rekli na samem začetku poti ogleda nacionalnega parka Krka. Sejem, kot so v razgovoru povedali udeleženci, je tokrat že drugo leto in ga je že prvi dan obiskalo nekaj tisoč ljudi. Kot je povedal šibensko – kninski župan Goran Pauk ob njegovi otvoritvi, je namen sejma promovirati turizem in kmetijsko pridelavo hrane in pijače njihove občine. Vse to z namenom razvoja poljedelstva, turizma in razvoja podeželja oz. manj razvitega območja njihovih občin. Usmerjeni razvoj podeželja predstavlja ohranitev avtohtonih tradicionalnih MAJ 2009 proizvodov in hkrati negovanje starih rokodelskih veščin in obrti. Prav tako je poudaril, da s promocijo podeželja in turizma ustvarjajo pogoje za izvoz domačih izdelkov po domačih cenah, kar je njihov strateški interes. Verjame, da bo sejem postal tradicionalen in da bodo na njemu vsako leto več razstavljavcev s hrvaškega podeželja. V sklopu programa sejma so bile organizirane razne delavnice, kot je npr. »Kušanje maslinova ulja« i »Kultura ponude i pijenja vina«, bilo je dodanih tudi nekaj informacij in usmeritev »ministrstva poljoprivrede, ribarstva i ruralnog razvoja«, na delavnici o avtohtonih proizvodih. Prav tako je bilo na teh delavnicah močno prisotno tudi ministrstvo za turizem. Nikakor ne gre brez zabavnega programa, so dejali udeleženci, za kar so poskrbela njihova kulturna društva, klape in solisti. Kot vedno se pri tako močnih organizacijah postavi vprašanje financiranja, na moje rahlo provokativno vprašanje o financiranju so mi odgovorili, da je denar njihov organizator dobro naložil, kot je bilo videti iz obiska. Na Hrvaškem bo O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN izkoriščanje turistično zanimivih krajev, prireditev in turizma postalo stalnica promocije podeželja, močno povezano s turistično ponudbo. Kako pa je pri nas? Agroturistični sejem bi lahko bil nekaj podobnega, kot je bil sejem ALPE Adria pri nas, kjer se na enem mestu srečuje turistična ponudba. Svoje mesto, jasno ob dobrem plačilu, pa dobijo tudi mali ponudniki pridelkov podeželja. Zanimivo, razstavljavci so bili skeptični do skupne blagovne znamke njihovega območja, po mnenju nekaterih si mora prepoznavnost ustvariti vsak sam. Drugače je s trženjem, trženje pod skupno blagovno znamko območja, na katerem razvijajo svojo ponudbo, jim je zanimivo, toda pojavlja se vprašanje odgovornosti skrbnika skupne blagovne znamke in trženja. Kaj če je skrbnik neodgovoren, neuk in neuspešen v sistemu promocije in trženja, kakšen predznak takrat dobi skupna blagovna znamka njihovih izdelkov? Njihov pesimizem gre pripisati predvsem slabim izkušnjam z »zadružnim« poslovanjem. Vendar se v njihovem pripovedovanju vidi domovinski patriotizem, po katerem so Hrvati znani, poleg tega pa se zavedajo, da skupaj zmorejo več. Besedilo in foto: Emil Kačičnik 35 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN SOŽITJE MLADOSTI IN STAROSTI V hitrem tempu življenja nam pogosto zmanjkuje časa za pogovore, druženje z družinskimi člani in prijatelji, sosedi. Obilica obveznosti in skrbi za vsakodnevno preživetje nam ne dopuščajo, da se ustavimo in se prepustimo trenutku časa. Vsaj z večino zaposlenih ljudi je tako. Z leti nam pešajo moči, dokler nas ne ustavijo omejitve, ki nam jih v starosti nalaga narava. Vendar nikoli nam ni odvzeta možnost, da s svojo prisotnostjo razveseljujemo ljudi okoli sebe. Otroci radi poiščejo toplino naročja svojih dedkov in babic, prisluhnejo njihovim pripovedim o starih časih, poslušajo pravljice, ki jim jih preberejo ob večerih, se z njimi igrajo »Človek ne jezi se«. Starejšim ljudem pa pogled na otroke prižge svetlobo v očeh in se razveselijo vsakega njihovega obiska. Mnogo otrok živi oddaljeno od svojih starih staršev, mnogo njih pogreša okoli sebe otroški smeh. Življenje je lepše, če si mladost in starost podajata roke. 36 Slovenska filantropija s svojim projektom »Sadeži družbe« spodbuja ljudi vseh starosti k medsebojni pomoči, sodelovanju, druženju, še posebej pa spodbuja prostovoljstvo med mladimi, ki so pripravljeni del svojega prostega časa nameniti ostarelim ljudem. V osnovni šoli Štore smo se vključili v ta projekt, ker se nam je po otvoritvi doma za starejše v Štorah ponudila možnost sodelovanja z domom Lipa. Z vodstvom doma in njihovo delovno terapevtko smo naredili načrt aktivnosti, s katerimi bi povezovali varovance doma z učenci osnovne šole. Načrtovali smo druženje učencev s starejšimi in medsebojno spoznavanje s pomočjo družabnih iger, obiskovanje težje gibljivih varovancev in njihovo vodenje na sprehod, prireditve v domu ob praznikih in zaključku šolskega leta. Z realizacijo načrtovanega smo pričeli v novembru 2008. Delovna terapevtka je povabila starejše k sodelovanju, mentorica krožka RK pa je za sodelovanje navdušila učence. Tako so vsakih 14 dni prihajali na obisk, se pogovarjali s starejšimi, reševali križanke, igrali šah, domino, karte ipd. Urica je vedno hitro minila. Vsak petek pa so se učenci predmetne stopnje posvetili oskrbovancem na vozičku in težje gibljivim in dementnim osebam. Peljali so jih na sprehod, po želji jim šli iskat stvari v trgovino, se z njimi pogovarjali, obujali spomine ipd. Dve devetošolki sta se vsaka s svojo gospo tako povezali, da sta prišli tudi med tednom, kadar je katera od njiju kaj potrebovala iz trgovine ipd. V domu Lipa smo izvedli že tri nastope učencev: ob božičnih in novoletnih praznikih, ob kulturnem in materinskem dnevu. Pri zadnjih dveh so se v program vključile tudi gospe, ki so z igralskim talentom deklamirale izbrane pesmi. Pri nastopih so učenci igrali na inštrumente (harmoniko, kitaro, trobento, flavto), plesali, peli, uprizorili kratke igrice. Ves program pa je dodatno obogatil šolski pevski zbor. Točke so uprizorili učenci prve in druge triade pod mentorstvom razredničark, vzgojiteljice Karmen Žgank in vodje pevskega zbora Bojane Gajšek. Organizacijo nastopov je vodila učiteljica Irena Kavka. Odzivi gledalcev in vodstva doma so bili spodbudni, kar nam je bilo v zadoščenje, da smo jim polepšali vsakdan. Zdenka Grafenauer Konšak MAJ 2009 NOČ BRANJA NA OŠ ŠTORE V letošnjem šolskem letu se je na naši šoli dogajalo marsikaj izredno zanimivega, Noč branja pa je bil dogodek, ki se ga bodo vsi prisotni še dolgo spominjali. Spominjali zato, ker smo ga na OŠ Štore organizirali prvič, in tudi zato, ker smo se imeli enkratno in neponovljivo. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Vsi prijavljeni smo nestrpno odštevali dni do 17. aprila 2009, ko smo se ob 18. uri zbrali v šoli z veliko prtljage: s spalno vrečo, svetilko in seveda knjigo, brez katere si noči branja res ne moremo predstavljati. Vstopnica za noč branja je v bila prebrana knjiga, ki smo jo morali udeleženci predstaviti na zanimiv način. Namen noči branja ni bil samo nočno branje knjig, ampak smo poskrbeli tudi za to, da je bilo druženje čim bolj zabavno in sproščeno. Po uvodni predstavitvi prebranih knjig smo po šoli iskali skriti zaklad – zaklad so bile majice z napisom Noč branja. Posebna gostja večera je bila pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je učencem pripovedovala pravljice, se z njimi pogovarjala o najljubših knjigah ter z njimi prebirala mladinsko poezijo. Učenci so ob pripovedovanju zelo uživali in zavzeto poslušali prav vsako njeno zgodbo. Nato je prišla na vrsto že težko pričakovana večerja – pica. Po večerji so sledile gledališke delavnice, pri katerih so učenci, razdeljeni v skupine, priredili »klasično« Rdečo kapico. Ob predstavitvah smo se najbolj nasmejali »mehiški« Rdeči kapici, ki so jo dekleta tudi izvrstno odigrala. Po polnoči je sledilo težko pričakovano pripovedovanje in sestavljanje pravljic ter individualno branje knjig pred spanjem. Sobotno jutro smo začeli s telovadbo, sledil je zajtrk, po zajtrku zbiranje vtisov, podelitev priznanj za pogum in sodelovanje na noči branja ter odhod domov. Vtisi sodelujočih: Dilara Gobec: »Uresničila se mi je želja, da sem se družila s prijatelji, da smo iskali skriti zaklad. Veliko sem se smejala, všeč mi je bilo tudi, ker je pravljičarka Lilijana dobro pripovedovala zgodbe.« Matic Dokler: »Noč branja je bila noč, na katero sem se pripravljal že 2 tedna prej. Kot sem pričakoval, smo se šalili, bilo je veliko smeha. Pogovarjali smo se s pisateljico Lilijano Klemenčič. Pred spanjem sem v spalni vreči z lučko bral knjigo. Imel sem se super in upam, da bo noč branja potekala tudi drugo leto.« Lea Lubej: »Všeč mi je bilo iskanje skritega zaklada. Tudi skrita gostja je bila zelo zanimiva. Všeč mi je bila zabavna gledališka predstava učiteljic. Menim, da je bilo število udeležencev ravno pravšnje.« Mentorica noči branja Mojca Rožman: »Moja pričakovanja so se več kot izpolnila in vesela sem, da so učenci uživali ob vseh izpeljanih dejavnostih, saj je bilo v pripravo noči branja vloženega veliko truda, kar nekaj noči neprespanih, da se je vse izteklo tako, kot je bilo načrtovano. Vsi sodelujoči učenci so aktivno sodelovali v vseh aktivnostih, bili so zelo kreativni in dokazali so, da njihova domišljija ne pozna meja. V mislih že imam nekaj novih idej za noč branja 2010.« Mojca Rožman 37 MAJ 2009 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN HITRO IN ZANESLJIVO RAČUNANJE Koliko časa potrebujete, da na pamet množite števili 37 in 12? Pri tem se pogosto postavlja vprašanje, zakaj bi računali na pamet, če to zmorejo računala. Hitro in zanesljivo računanje na pamet je za mnoge učence trd oreh. Osnovno poštevanko se večina učencev še nauči, kaj več pa je že problem. Tudi veliko odraslih ljudi množi števili 12 in 5 s pomočjo računala ali pa »pisno«, kot rečemo po šolsko. Z malo truda in z »vklopom« možganov gre tudi to na pamet. V okviru projekta Learning Folders (LeFo), ki ga je vodila neprofitna estonska organizacija Miksike in je bil finančno podprt v okviru programa Socrates /Minerva (dostopen na spletnem naslovu http://lefo.net), je nastala spletna aplikacija za računanje na pamet, s pomočjo katere je bilo organizirano tudi tekmovanje v hitrem računanju. Tekmovanje je namenjeno udeležencem vseh starosti, posameznikom, skupinam, razredom, šolam. Posebej vabljeni so starši in učitelji. Tekmovanje poteka v petih starostnih skupinah, ki zajemajo učence od 1. razreda naprej do srednješolcev in odraslih. V tem šolskem letu se je tudi naša šola vključila v projekt Hitro in zanesljivo računanje. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh tekmovalnih krogov in finala. Učenci so bili ob seznanitvi nad projektom zelo navdušeni, saj je tekmovanje potekalo preko računalnika, vendar je v vseh krogih tekmovala le peščica učencev. Nekaj učencev je uporabljalo spletno stran za treniranje v hitrem računanju, kar je za razvijanje kratkoročnega spomina zelo koristno, nekateri učenci pa so se poskusili tudi v tekmovanju (na spletni strani http:// sl.lefo.net). Finale tekmovanja je v tem šolskem letu potekalo že tretjič v živo na osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju. Iz naše šole se ga je udeležila učenka 3. b razreda Milica Sedlarević, ki je tekmovala v 1. starostni skupini: v seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju naravnih števil ter iskanju neznanega števila. Tekmovanje je trajalo petdeset minut. V tem času so lahko tekmovalci opravili vseh pet računskih operacij in nato še popravljali rezultat pri izbrani računski operaciji. ČE BI BILA POLICISTKA POLICISTKA ANŽE POLICIST Če bi bila policistka bi spravila vse v red, lisice bi nataknila vsem voznikom, ki povzročajo tak nered. Prišla sem do postaje, ki jo imam najraje. Skrbim za red na cesti, da varni vsi so pešci. Najprej sem opravila izpit, to zame bil je pravi hit. Prehitre voznike kaznujem in jim kazni predpisujem. Nova oprema, službeni avto, pa gremo. Kdo je to, ki skrbi za vse to? Ko je voznik vijugal po cesti, sem ga ustavila, z njim sem odšla na postajo in naredila prijavo. To Anže je, vaš policaj! Čeprav rezultati niso v samem vrhu, je pomembno, da so sodelujoči učenci in sodelujoči učitelji pridobili novo izkušnjo in hkrati nadgrajevali svoje dosedanje znanje. Uporaba omenjene spletne strani je zelo koristna za učence, ki imajo težave že pri poštevanki in pri računaju z naravnimi števili, saj dobijo takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti izračunov. Starši, preverite se v hitrem in zanesljivem računanju ter tekmujte s svojim šolarjem. Koordinatorka projekta na OŠ Štore Angela LUŠENC Nina Šafranko, 3. b TADEJA SEMAFOR Stojim na križišču, luči imam tri, vsaka po svoje mi nekaj govori. Rdeča je stop, rumena pripravi, a pri zeleni brž se odpravi. Anže Lečnik, 3. b Šel je v ječo, jaz pa sem rešila prometno gnečo. Milica Sedlarević, 3. b Tadeja Gologranc, 3. b 38 MAJ 2009 MLAJŠE DEKLICE MEDOBČINSKE PRVAKINJE V MALI ODBOJKI Mlajše deklice v sestavi Urška Krašovec, Tamara Štor, Laura Kolšek, Patricija Berglez, Patricija Zupanc, Hana Zupančič, Sara Zalokar in Medina Mešinovič nadaljujejo z uspešnimi rezultati v mali odbojki. Na občinskem prvenstvu so v predtekmovalni skupini zasedle prvo mesto. Na finalnem turnirju v dvorani Golovec so premagale še OŠ Frana Roša in II. OŠ Celje ter tako postale medobčinske prvakinje. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN ATLETSKA TEKMOVANJA Učenci in učenke OŠ Štore so sodelovali na občinskem prvenstvu v krosu, ki se je odvijalo na letališču v Levcu. V množični udeležbi v vseh starostnih kategorijah bomo izpostavili naše najboljše uvrstitve: Učenke l. 1997 - KATJA BREČKO 6. mesto Učenci l. 1996 - OSKAR ŽVEGLIČ 4. mesto Učenke l. 1996 - EVA KRAMER 6. mesto Učenci l. 1995 - DJORDJE VUJIČIČ 2. mesto - GREGOR GORJUP 4. mesto Učenci l.1994 – SAŠO ŠOLINC 5. mesto Učenke l. 1994 – LENA GABRŠČEK 3. mesto Ekipno so učenci zasedli 3.mesto, učenke pa 4.mesto. Na atletskem stadionu Kladivar pa so učenci merili moči v klasičnih atletskih disciplinah v malem in velikem atletskem pokalu. Sodelovali smo v vseh disciplinah. Preboj na področno tekmovanje je uspel kar 10 našim učencem. Na področnem prvenstvu sta blestela: OSKAR ŽVEGLIČ (met žogice) – 1. mesto in JURE GORINŠEK (300m) – 3. mesto Omenjena učenca sta se uvrstila tudi na državno prvensvo, ki bo v Novi Gorici. Simon Rožman, učitelj športne vzgoje MAJ 2009 39 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Kovinarji na koncu osvojili odlično tretje mesto. Zamenjava večjega dela do te sezone ključnih igralcev v moštvu je napovedovala še eno stresno sezono za klub in ljudi, ki delajo v njem. 40 Prvenstvo, ki je bilo v marsičem drugačno za sedanjo generacijo Kovinarjev, se je končalo za domače nogometaše nad pričakovanji. Pomladitev moštva, ki je bila pred začetkom prvenstva nujna, se je zdela marsikomu v klubu tvegana poteza, ki bi lahko Kovinarje hitro popeljala na rob tretje lige in boja za obstanek. Zamenjava večjega dela do te sezone ključnih igralcev v moštvu je napovedovala še eno stresno sezono za klub in ljudi, ki delajo v njem. Da je bila poteza trenerja in vodstva kluba upravičena in pravilna, pa se je pokazalo že takoj na začetku sezone, ko so Kovinarji z novo ekipo presenetili prav vse, ki bolje poznajo razmere v tretji ligi. Kovinarji so igrali odlično in ob zimskem premoru zasedali presenetljivo drugo mesto na lestvici. Besede trenerja Štancarja, ko je dejal: „Smo šele na začetku razvoja novega moštva in čas krize šele prihaja ...,“ so zvenele takrat kar malo preveč skromno. Žal je imel še kako prav. Kovinarji so v nadaljevanju prvenstva po nekaj krogih padli v formi, predvsem pa v načinu igre. Manjkalo je tiste lahkotnosti in preprostosti v igri. Predvsem je bil opazen padec v igri v zadnjih krogih, ko so se še vedno borili za drugo mesto in ga v neposrednem dvoboju z Dravogradom (ki je bil v tistem trenutku dejansko boljša ekipa) tudi izgubili. Morda je iskati vzroke tudi v čisto tehničnih težavah, s katerimi se klub srečuje že vrsto let. Nogometna površina v Štorah je namreč ob začetku treningov v spomladanskem delu prvenstva takorekoč neuporabna in je za klub poleg finančne obremenitve (Kovinarji trenirajo pri sosedih v Celju) velika ovira tudi za kvalitetno pripravo moštva. Rešitev teh težav, ki se je še pred letom dni nakazovala z velikim upanjem, se je z letošnjo vsesplošno krizo razblinila in verjetno bo preteklo še kar nekaj sezon, ko bomo morda na teh straneh zopet napisali kakšne pozitivne novice o prenovi športnih objektov na dotrajanem stadionu Lipa. Tako da, gledano primerjalno z drugimi moštvi v ligi, fantom kapo dol za odlično tretje mesto in izpolnjene (presežene) cilje, ki so si jih zadali v klubu. Kovinarji so končali uspešno sezono, (15 zmag, 5 neodločenih tekem in 6 porazov) sedaj imajo čas za zaslužen odmor, večina odgovornih za nemoteno delo v klubu pa začenja priprave na novo sezono. Premor do prvenstva 2009 / 2010 traja nekaj več kot dva meseca, torej imajo fantje za odmor samo poldrugi mesec. Aleš Korošec, NK Kovinar Kovinarji v Dravogradu (prečudovit športni objekt, žal za nas samo sanje ...) Končna lestvica v 3. SNL - vzhod 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 10. 11. 12. 13. 14. Dravinja Kostroj 26 Koroška Dravograd 26 Kovinar Štore 26 Odranci 26 Šmartno ob Paki 26 Stojnci 26 Simer Šampion 26 Tehnostroj Veržej 26 Malečnik 26 Paloma 26 Čarda 26 Mons Claudius 26 Črenšovci 26 Trgovine Jager 26 22 17 15 14 14 11 11 9 10 8 6 7 3 5 1 3 5 5 3 5 4 7 4 3 7 1 9 3 3 6 6 7 9 10 11 10 12 15 13 18 14 18 66:12 60:30 47:32 43:30 63:56 47:40 45:45 44:44 47:49 33:53 35:47 30:63 25:52 35:67 67 54 50 47 45 38 37 34 34 27 25 22 18 18 MAJ 2009 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore Tel: (03) 780-38-40 Fax: (03) 780-38-50 Številka: 381-0003/2009 - 4 ANKETA Prisotnost širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v naseljih občine Štore Krajevna skupnost Naselje Ime in priimek Naslov s hišno številko Pošta in kraj Število članov gospodinjstva 1. Ali imate v vašem gospodinjstvu osebni računalnik? • Da • Ne 2. Ali imate v vašem gospodinjstvu dostop do interneta? • Da • Ne 3. Kateri je vaš glavni dostop do interneta (izberite en odgovor)? • Klicni dostop prek navadnega modema • Klicni dostop prek ISDN • ADSL • Brezžična povezava/mobilni dostop • Satelitski dostop • Drugo. Kaj? 4. Kakšno pasovno širino dostopa do interneta uporabljate? • Manj kot 64 kbit/s • do 512 kbit/s • do 1 Mbit/s • do 2 Mbit/s • do 5 Mbit/s • več kot 5 Mbit/s • nimam dostopa. 5. Ali ste že poskusili naročiti širokopasovni priključek? V kolikor je bila vaša prošnja zavrnjena, prosimo, da navedete vzrok zavrnitve. • Da • Ne 6. Ali nameravate v bližnji prihodnosti naročiti širokopasovni priključek? • Da • Ne 7. Katere digitalne storitve bi želeli uporabljati? • uporaba interneta • internetna telefonija • internetna televizija • video na zahtevo • drugo - kaj? Kraj in datum: Podpis Uporaba osebnih podatkov Sodelujoči občini Štore dovoljuje, da vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l.RS. št. 94/2007 ZLS-UPB). Upravljavec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje prisotnosti širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v posameznih naseljih občine Štore, ki so potrebni za projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Organizator podatkov ne bo posredoval tretjim, razen v kolikor je to potrebno zaradi prijave na razpis za pridobitve sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR, 2. razvojna prioriteta: gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Predmet razpisa so gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območjih belih lis. Bele lise so definirane kot območja, kjer ob času prijave na razpis širokopasovni priključki niso omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki. obrazložitev ankete Občina Štore ugotavlja, da je telekomunikacijsko omrežje v nekaterih naseljih občine zelo slabo razvito oziroma se razvija neenakomerno z drugimi območji, zato je pristopila k pripravi projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območjih, kjer danes širokopasovni priključki niso omogočeni (tako imenovane bele lise) in kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Občina bo skušala za gradnjo novega omrežja v teh naseljih pridobiti sredstva s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Seznam naselij v Republiki Sloveniji, ki predstavljajo bele lise, je objavljen na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo, direktorata za elektronske komunikacije. Lokalna skupnost mora za pridobitev zgoraj omenjenih sredstev izkazati, da za območje, ki je opredeljeno v operaciji, ne obstaja komercialni interes, da torej na tem območju ni pokritosti s širokopasovnimi povezavami, da gospodinjstva ne morejo pridobiti xDSL priključkov in da nihče od operaterjev nima v načrtu gradnje širokopasovnega omrežja na komercialni osnovi, s katerim bi zadovoljil potrebe in pričakovanja lokalne skupnosti in da ocena vseh stroškov na pričakovanega končnega uporabnika presega cene, ki se na trgu izoblikujejo kot tržne cene. Zato je občina pripravila anketo, ki je osnova za dopolnitev seznama belih lis. S to anketo želimo preveriti, kakšno je dejansko stanje telekomunikacijskega omrežja ter kakšni so potenciali za pridobitev xDSL priključka v posameznih naseljih občine Štore. Podatke bomo nato uskladili z ministrstvom za gospodarstvo, direktoratom za elektronske komunikacije. Prosimo vas, da nam izpolnjene in podpisane ankete vrnete najkasneje do 15. 7. 2009 na enega od naslednjih načinov: • oddate na pošti na naslov: občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, • po elektronski pošti tajnistvo@store.si, • ali pa jih osebno prinesete na sedež občine Štore. Za izpolnjene ankete se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 780 38 42 (Alenka Obrul) ZZB za vrednote NOB VABILO na 9. tradicionalno srečanje članov regijskih veteranskih organizacij, ki bo v soboto, 27. junija 2009, pred Lovskim - Vrunčevim domom na Svetini s pričetkom kulturnega programa ob 11. uri. Slavnosni govornik bo predsednik ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO g. JANEZ PAJER. Na srečanju bodo sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske in Policije. Predsednik organizacijskega odbora Srečko Križanec l.r.