INDUSTRIJA GUM F J EV I H VlJSN JE N1 H IN K EM lC N IH I 2 DE L ICO V
TRI MESECE PO REORGANIZACIJI
Sindikat pri vseh akcijah
Približno tri mesece je minilo, odkar smo v podjetju sprejeli novo organizacijo sindikata, ki temelji na spremenjeni organizaciji podjetja. V tem članku želimo na kratko seznaniti člane kolektiva, kaj so v tem času delali organi sindikata in kako se v praksi uresničujejo sklepi sindikalne konference.
V tem času je imel IO sindika-ne organizacije 6 rednih sej, izmed katerih so bile 4 razširjene s člani IO sindikata posameznih TOZD. Ta oblika dela skupnih sej se je pokazala pravilna pri obravnavanju vseh pomembnejših vprašanj in širših akcij, ki imajo pomen za celotno podjetje.
Nekaj pomembnejših vprašanj, ki so bila obravnavana na skupnih sejah IO sindikata:
1.	Letovanje in klimatsko zdravljenje članov kolektiva — letova-
možnosti v smislu zakonskih predpisov in internih programov. Vztrajali bomo na strokovnih analizah, ki bodo vključevale vse faktorje.
4.	Delavska kontrola
Ob ustanavljanju odbora delavske kontrole se ne sme pozabiti na kvaliteto dela že obstoječih samo. upravnih organov. Sindikalni poverjeniki prav te dni aktivno delajo ob evidentiranju kandidatov. Vsaka enota bo imela svojega predstavnika v odboru delavske kontrole, ki bo organiziran pri vsakem DS TOZD.
5.	Informiranje v podjetju Potrebno je izboljšati vsebino in obliko našega glasila. Prav tako informacije prepočasi pridejo do delavcev, ki jih potrebujejo za svoje vsakdanje redno delo. Ustrezno temu se mora organizirati tudi oddelek za informiranje.
Sindikat v Savi se že po tradiciji vključuje v vse pomembnejše akcije.
6.	Kriteriji za izračun letnih dopustov ob upoštevanju novega zakona
Sindikat se strinja z dodatnimi kriteriji, ki jih je pripravila KS, ne strinja pa se z zakonskim določilom, da se morajo upoštevati proste sobote, ker so tako najbolj prizadeti borci in starejši, že izčrpani člani kolektiva.
7.	Športna in kulturna dejavnost
V okviru športne množične dej a v. nos tl je bilo to poletje narejenega precej več kot doslej. Tudi vnaprej moramo vključiti čim večje število članov kolektiva. Program kulturne dejavnosti se pripravlja.
Poleg naštetih dejavnosti, o katerih so člani IO-ov sindikata razpravljali, so bila obravnavana:
—	kadrovske zadeve v sindikatu in širši družbeni skupnosti,
—	pravilnik o volitvah,
—	družbeni dogovor o kadrovski politiki,
—	finančne pomoči in prispevki
—	izobraževanje,
—	aktivnost poverjenikov in po. verjeništev,
—	gumijada,
—	posvetovanje v Beogradu itd.
Trenutno aktualne naloge sindikata so: razprava o osnutku nove ustave, formiranje delavske kontrole, ustanovitev poslovne interesne skupnosti združenja kemične industrije, nadalnja organizacija podjetja in sprejem samoupravnega sporazuma itd.
Pri realizaciji vseh teh nalog bo treba posvetiti posebno skrb dokončnemu formiranju prave vloge sindikalnih poverjenikov in poverjeništev v enoti.
Bajuk T.
Poleg neposrednega odločanja v delovnih skupinah uvajamo v samoupravljanje še eno prvino — samoupravno delavsko kontrolo.
Delovne skupine so odločale
Poročilo o odločitvah DESK glede predloga o spremembah kriterijev za odločanje dolžine letnega dopusta, predloga o spremembah 82. člena pravilnika o delitvi OD in predloga za povečanje števila konstantnih točk v analitski oceni delovnih mest, je bilo že objavljeno v Informatorju št. 48. Ker ste ga morda spregledali, zanimalo pa bo gotovo tudi širši krog bralcev, objavljamo kratek povzetek.
1. Pri obravnavanju sprememb kriterijev za določanje dolžine letnega dopusta so DESK imele številne pripombe, M so se nanašale predvsem na dolžino dopusta starejših delavcev in na proste so-bote. Mnogi so bili mnenja, da bi morala biti razlika v številu
nje članov kolektiva organizira strokovna služba. Ker ni možno dobiti vseh kapacitet na enem mestu, je potrebno izbrati več kra jev za letovanje. Cene v teh kra jih pa so seveda različne. Sindi kat podpira in zagovarja najcenej šo obliko letovanja, da bo na ta način čim večje število članov ko. lektiva imelo možnost koristiti svoj letni oddih. Zaradi tega je 10 sindikata sklenil dotirati iz sredstev članarine vse člane kolektiva, ki bodo šli na organizirano letovanje, kjer je cena nad 55,00 din na dan,
V podjetju imamo tudi večje število starejših in obolelih članov kolektiva, ki so potrebni klimatskega zdravljenja. Tudi za te člane kolektiva je sklenil sindikat, da jim pomaga iz sredstev članarine.
2.	Delitev OD in način izplačila OD
Ob ugotovitvah sorazmerno dobrega poslovnega uspeha in visoke produktivnosti ter ne nazadnje porasta življenjskih stroškov, se je sindikat skupaj z drugimi družbenimi organizacijami in samoupravnimi organi zavzel za povečanje OD vsem delavcem. To je bilo tudi realizirano s prvim julijem.
Pri dosedanjem načinu izplačila OD so bile tudi določene pomanjkljivosti, ki so narekovale spremembo načina izplačila na enkrat mesečno, eventuelno izjemni primeri pa lahko še vedno dobijo vsak mesec akontacijo ob sprotni prošnji.
3.	Organizacija podjetja in na-dainje ustanavljanje TOZD Sindikat podpira stališče, da je potrebno pri organizaciji TOZD In nadalnje razvijanje samoupravljanja Imeti za podlago ekonomske
Akcijski program mladinske organizacije in tekmovanje med aktivi
Mladinska organizacija si je že na začetku leta zadala nalogo, da izpelje akcijski program, katerega osnovni namen je prispevek k stabilizaciji gospodarjenja. Mladinci smo v tej akciji prevzeli pobudo ter s svojim delom in spremljanjem akcije istočasno pritegnili k njej tudi ostale delaivce.
Naša MO si je z akcijskim programom postavila tri temeljne naloge. Ena prvih nalog, ki si jo je zadala MO je akcija, da naj bi imel vsak Savčan svoj poklic oziroma izobrazbo, ki je potrebna za določeno delovno mesto. V nasprotju z mladinci v mnogih delovnih organizacijah, kjer nimajo razumevanja za izobraževanje mladih ob delu, pa imajo mladi v Savi veliko možnosti, da si pridobijo osnovnošolsko, poklicno, srednjo in visoko izobrazbo. Sistem izobraževanja je prilagojen tako, da spremlja mladega delavca od vstopa na delo, pa ko se preko uvajanja za delovno mesto usposobi za delo, pa ko si svoja strokovna in družbenoekonomska ter politična znanja izpolnjuje bodisi s funkcionalnim izobraževanjem oziroma z vključevanjem v izredno šolanje.
Žal pa sc mladi Savčani premalo poslužujejo teh možnosti. Najslabši odnos do izobraževanja imajo prav tisti, ki imajo najmanj izobrazbe. Njihovo izobraževanje v podjetju se začne in žal tudi konča pri uvajalnem seminarju. Naprej pa gledajo vse skozi prizmo denarja. Mladinec naj ne dela
samo za svoj vsakdanji kruli, vzgojiti ga je treba v človeka, ki bo zavestno spremljal socialistične moralne vrednote, ki bo kritično in ustvarjalno mislil in bo imel izoblikovan napreden marksističen pogled na svet. Zato bomo morali posvetiti še naprej vso pozornost izobraževanju mladih ob delu, prepričevati mladince, da si pridobijo poklic in da se vključujejo v funkcionalno družbeno ekonomsko in politično izobraževanje.
Druga prav tako pomembna naloga MO v akcijskem programu je izboljšanje kvalitete proizvodnje. Kakovosti in predvsem še zanesljivosti proizvodov posvečajo v proizvodnji materialnih dobrin povsod v svetu vse večjo pozornost. Zaradi velikega pomena kvalitete so v vrsti držav prešli v širše akcije in imenovali »leto kvalitete«. Z informiranjem in tudi z usposabljanjem najširšega dela kroga delavcev in strokovnjakov so v teh akcijah dosegli zavidljive uspehe.
Naša zvezna skupščina je v decembru 1971 široko razpravljala o kvaliteti in zanesljivosti proizvodov in storitev v naši državi in 18. 12. 1971 sprejela resolucijo o kakovosti proizvodov in storitev ter leto 1972 razglasila za leto kakovosti. Zaradi zakasnitve v izvajanju programov je leto kakovosti podaljšala še za leto 1973.
V široko zasnovane programe v okviru leta kakovosti so se vključili državni organi, družbeno politične organizacije, raziskovalne in
pedagoške institucije ter širok krog organizacij združenega dela v vsej državi.
V podjetju Sava ocenjujemo, da so izjemno pomembni napori za izboljšanje kvalitete proizvodov in hkrati za zmanjšanje škode, ki nastaja zaradi slabe kvalitete. Na tem področju so doslej doseženi že zelo dobri rezultati, ki pa jih je z dodatnimi napori vseh zaposlenih še možno izboljšati. Mladinski aktiv si je zadal nalogo, da se izboljšanje kvalitete proizvodov uveljavi v podjetju kot temeljna oblika stabilizacijskega gospodarjenja. S široko akcijo, v kateri so pobudniki in nosilci člani MO, bomo zmanjšali izpad realizacije, ki nastaja zaradi slabše kvalitete in odpadka za približno 300 milij. S din v letu. Z novimi investicijami si prizadevamo povečati in izboljšati možnost za uporabo najnovejših dosežkov tehnologije v delovnem procesu, uvajamo sodobno metodo kontrole kakovosti ter prehajamo na elektronsko obdelavo podatkov o kakovosti. Vse to pa ni dovolj, če ne bo vsak delavec podrobno informiran o pomenu in gospodarskih posledicah kakovosti in zanesljivosti naših proizvodov in če se ne bo vsak delavec v okviru svojega delokroga po svojih močeh vključeval v doseganje boljših rezultatov.
Naloga, ki si jo je zadala mladinska organizacija, ni samo naloga mladih delavcev, ampak vseh zaposlenih v podjetju. Mladinci so
(Nadaljevanje na 3. strani)
dni dopusta, med mlajšimi in starejšimi delavci, večja in prostih sobot tudi ne bi smeli šteti v dopust. Več delovnih skupin Je predlagalo, da bi bil kriterij za zmanjšanje števila dni dopusta na račun prostih sobot za vse enak In to dva dni.
Odgovore na postavljena vprašanja DESK je dala kadrovska služba. Večina teh pripomb se nanaša na določila zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki ga je sprejela zvezna skupščina aprila 1973. Po tem zakonu so postavljene nove meje dopusta, in sicer od 18— 30 dni. S tem pa se nujno zmanjša razpon v številu dni dopusta med mlajšimi in starejšimi delavci. Zakon tudi določa, da se proste sobote obvezno štejejo v dopust. Ta zakonska določila moramo upoštevati. Tisti, ki imajo več dni dopusta, imajo odslej 3 dni manj, tisti z manj dopusta, pa le 2 dni krajši dopust.
Naslednje pripombe so bile na določilo o dopustu, ki ga pridobi vsak posameznik po 6 mesečnem neprekinjenem delu v delovni organizaciji. Več DESK je bilo mnenja, da je 6 mesecev prekratka doba, ker bi s tem delavci, ki velikokrat menjavanje zaposlitve, pridobili pravico do dvakratnega dopusta letno.
V	prej navedenem zakonskem določilu je navedeno, da se čas za pridobitev pravice do dopusta skrajša od 11 na največ 6 mesecev. Nihče pa ne sme imeti dopusta dvakrat v letu.
Člani DESK so tudi predlagali, da naj se delavcem, mlajšim od 18 let, ne prizna dodatnih 7 dni dopusta, ampak manj.
V	odgovoru na vprašanja DESK je obrazloženo, da isti zakon določa, da morajo imeti delavci mlajši od 18 let dodatnih 7 dni do. pusta.
Poleg tega so DESK predlagale spremembo lestvice za določanje števila dni dopusta glede na leta zaposlitve. Vendar ti predlogi niso bili enotni.
Hkrati so predlagali, da se delavcem, ki delajo že dalj časa na težjih delovnih mestih, tudi v novem predlogu priznajo pogoji dela. Ta predlog DESK je bil sprejet.
2. Predlog sprememb 82. člena pravilnika o delitvi OD
DESK so predlog sprejele s pripombo, da se za vse delovna mesta upoštevajo enaki kriteriji za Izplačevanje OD v času priučeva-nja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Računalnik dela za nas
V dveh prejšnjih nadaljevanjih smo vam preprosto, a dokaj obširno predstavili delavce, stroje in organizacijo dela v službi informacijskih sistemov.
čeprav smo v obeh informacijah že povedali o koristnosti elektronske obdelave podatkov, pa je bilo uredništvo skupaj z delavci SIS mnenja, da vam to ko-
li smo dva primera: prodajo proizvodnjo.
prodaja
Zmotne in brezkoristne so pogoste razprave ali natezovanja, kaj je pomembnejše: proizvodnja ali prodaja. Bolj razumljivo kot iz naslednjega opisa ne more biti — da je oboje enako pomembno in da enega brez drugega ne more biti. Res je edinole to, da prodaja s svojimi odedlki, predvsem z raziskavo trga, ugotavlja, kateri
novi — so iska-
izvodnji ali pa ni na tržišču.
Prva informacija za planiranje prodaje so napovedi, ki jih dobimo, če primerjamo podatke o dejanski prodaji v preteklih obdobjih. Plan prodaje moramo stalno spremljati. Vsako spremembo na trgu moramo čim hitreje registrirati in ugotoviti, kakšne posledice povzroči sprememba povpraševanja po tržišu v našem planu prodaje. S tem zagotavljamo čim bolj točne podatke, katere iz. delke delati v proizvodnji.
Druga informacijo so podatki o željah in zahtevah trga — kupcev.
Ko bosta oba vira informacij zbrana, jih je treba primerjati z našimi možnostmi, t. j. ali imamo za takšno in tolikšno delo ustrezne stroje in naprave, kvalificirane delavce, ali imamo oz. aili je možno dobiti ustrezne surovine itd.
To primerjavo opravi — izračuna računalnik. Ko dobimo podatke iz računalnika, naredimo plan prodaje. Prodajni plan je ena glavnih informacij za letno in četrtletno planirapje. Plan prodaje
tudi primerjamo z naročili kup- upravljanje in vodenje cev. Primerjamo ali bomo mogli projzvoclnje
izpolniti vsa naročila kupcev glede na proizvodne zmogljivosti oziroma moramo pri nezasedenih kapacitetah ukrepati tako, da čim bolj izkoristimo naše zmogljivosti.
Naročila kupcev so za nas obveznost, narediti vse v dogovorjenih rokih in naročenih količinah. Zato moramo paziti, da naročilo kupca pravočasno vključimo v naročilo proizvodnji.
že ta opis pove, da je med oceno, kaj trg zahteva in dejansko izpolnjenim naročilom kupca nekaj zelo zahtevnih nalog: primerjave, pregledi, kontrola dokumentov. Mnogo teh nalog opravi računalnik:
—	spremlja spremembe v prognozi prodaje,
—	opozori, ko ugotovi, da se dejanska prodaja giblje drugače od prognoairane,
—	opozori tudi, če plan prodaje po izdelkih odstopa od prevzetih naročil kupcev za določeno obdobje,
—	prevzame evidenco naročil kupcev,
—	izdeluje naročila proizvodnji po izdelkih in rokih,
—	v roku, ki ga je prodaja določila sporazumno s kupcem, izpiše nalog za dobavo kupcu,
—	opozori prodajo, če dobavnica ni bila v postavljenem roku izvršena.
Tako uspemo z nekaj podatki o planu prodaje in naročilih kupcev pokrivati dosti zahtevne in precej obsežne informacije, ki naj bi služile predvsem pravočasnim in hitrim ukrepanjem prodaje, v določeni meri pa tudi proizvodnje, kadar se pojavijo nepredvidena odstopanja, obenem pa razbremenimo tudi del ročnih obdelav.
Kako z računalnikom praktično rešujemo vse te naloge?
V računalniku dobimo pregled nad evidenco naročil kupcev tako, da vsa naročila kupcev zapišemo
Razen neposredno zadolženih si večina gotovo ne predstavlja, kaj je upravljanje in vodenje proizvodnje. In kaj je?
To je prav gotovo ena od osnovnih funkcij poslovanja podjetja, s pomočjo katere lahko zagotovimo precejšnje prihranke pri izkoriščanju materiala, kapacitet in delovnega časa, prav tako pa zagotovimo večjo točnost v izpolnjevanju nalog po predvidenih rokih. To dosežemo tako, da ima proizvodna enota pravilno določene naloge z roki, v katerih mora biti naloga izvršena. Seveda mora imeti proizvodna enota zagotovljene tudi vse pogoje, da nalogo lahko izvrši:
—• pravočasno mora imeti vse potrebne kakovostne surovine in polizdelke,
— enota mora imeti ustrezno orodje, stroje in delavce,
...	lieiiiii p..-,«., mmmmm
Pregled prodaje v letu 1973
oziroma shranimo v posebni datoteki »naročila kupcev«. Iz kupčevih naročil namreč zluknjamo podatke o kupcu, prodajnih in plačilnih pogojili, naročeno blago in rolk, kdaj mora biti blago dobavljeno. Dnevno se v računalniku s posebnim programom pregleda ta evidenca naročil in ugotovi, katerim naročilom rok iz do-
■
I	M
Pogodba s kupcem
HHMIIS
1***1
ristnost oziroma praktične vredno- bave naslednji dan zapade. Za vsa sti podrobneje razložimo. Obdela- zapadla naročila na računalniku 1!	J ""	:	J"~ izpišemo dobavnice. Komerciali-
sti jih kregledajo, morebitne napake oz. dopolnitve popravijo in jih kot nailog za odpremo pošljejo v skladišče gotovih izdelkov.
V skladišču blago odpremi j o, na dobavnice vpišejo dejansko od-premljene količine in po en izvod dobavnice pošljejo v službo informacijskih sistemov. Vse te dobavnice so enkratni vhodni podatek ne samo za fakturiranje, temveč za vse prodajne statistike. Računalnik vsak dan izpisuje:
—	fakture in dobropise,
—	dnevne preglede o izpolnje-
■
Plan prodaje za leto 1974
«1
Plan
proizvodnje

izdelki že vpeljani v naši pro- naročilih kupcev. Na osnovi
teh pregledov imamo vsak čas na razpolago podatke o tem, kako izpolnjujemo operativni plan prodaje in sledimo planirani letni dinamiki prodaje.
Po izpisu dnevnih pregledov o prodaji, podatke iz dobavnic še naprej hranimo v računalniku, da lahko potem po nujnosti oz. želji posamenzih služb izpisujemo določene prodajne statistike. Naj jih omenimo samo nekaj:
—	mesečni, polletni in letni pregledi o prodaji izdelkov po prodajnih poteh,
—	polletni in letni pregledi o prodaji izdelkov posameznim kupcem,
—	letne preglede o razvrstitvi proizvodov v ABC skupine po kriteriju dosežene mase in odstotek pokritja, ki služi marketingu za informacije o asortimanu naših izdelkov.
Našteli smo le nekaj najvažnejših področij, iz katerih se črpajo podatki za razne analize o prodaji.
w
slim, da je to kar pravo ime za podatke, ki jih moramo zbrati in pravilno urediti. V tej banki podatkov hranimo:
1. Vse osnovne (mi jim pravimo matični podatki) o surovinah, polizdelkih in izdelkih. Sem sodi vrsta podatkov, ki opredelijo izdelek. Naši tehnologi, planerji, kal-kulamti, referenti v prodaji in nabavi so tako npr. za okoli 25.000 različnih materialov za vsakega izbrali po cca 30 različnih podatkov od merskih enot do izde-lavne, prodajne in maloprodajne cene, teže izdelkov, kje se skladišči, kako se naroča, koliko se ga največ in najmanj lahko naroči, kakšni so normativi preklasifika-cij in podobno. S pomočjo sta-
tističnih podatkov v preteklih gibanjih smo s pomočjo računalnika dodali še po cca 10 statističnih podatkov, kot na primer obseg prodaje oz. nabave poprečno na mesec, poprečni rabat in podobno.
Shranjenih imamo nad 15 mili-jonoc različnih podatkov, ki jih ne uporabljamo samo za upravljanje in vodenje proizvodnje, ampak tudi na področju prodaje, obračuna, nabave.
2. Podatkom o tem, iz česa je posamezni izdelek, polizdelek sestavljen, pravimo sestavnice. Shranjene imamo podatke, ki so jih zbrali tehnologi, o vseh surovinah in polizdelkih, potrebnih
za določen izdelek oz. polizdelek, kolikešn je odpadek in vrnitve.
3.	Zbrali smo tudi nekaj osnovnih podatkov o kapacitetah, ki jim bomo kasneje dopolnili z informacijami, potrebnimi za planiranje. Za preverjanje ali imamo dosti kapacitet in ali pričakujemo, da bo v planiranem roku naloga izvršena.
4.	Zbrati in urediti moramo še podatke o delovnih postopkih in delovnih načrtih. Vedeti moramo, kakšne operacije morajo biti opravljene, na katerih sitrojih, s kakšnim orodjem, koliko časa rabimo za posamezno operacijo. Tu čaka tehnologe še precej dela.
Nadaljevanje prihodnjič
Nezgode v juliju
TAP
K. V., zaposlen
C. A., zaposlen v gradbeno-mizar-
J. A., zaposlen v prevleki valjev,
____ prj konfekciji, se Je poškodoval 9. 7.. Ugotavljal s ki skupini, se je poškodoval 17. 7.
se je poškodoval 11. 7. Pri previ- je, če ventilator vleče, pri tem pa Pri hoji po plohu mu je spodie-- ’ - — •--------------------je desno roko vtaknil v odprtino telo
mezinec desne roke. Je še v bolniški.
jan ju ovojnega blaga ga je navijal-
na naprava prijela za levo roko in delujočega ventilatorja, mu jo poškodovala v zapestju. Je ventilatorja so imeti mora navodila, kako še v bolniški, določeno nalogo opraviti.	P. L., zaposlen pri konfekciji, se
Kljub še tako dobro predvide- je poškodoval 11. 7. Med premika-	.
ni organizaciji dela in izpolnjenim njem etažnega voza s potniškim j11*1, se je poškodoval 11. 7.. Na de-pogojem za delo v proizvodnji, protektorjem se je zadel v sosed-lahko pride do zakasnitev, do iz- nji voz in si poškodoval prstanec pada kapacitet, do nekvalitetne iz. leve roke. V bolniška je bil 3 dni. ®™rov„	, 1-
dclave. Zato je potrebno izvrševa- H. J., zaposlen kot vzdrževalec, nje nalog stalno spremljati. S se je poškodoval 17. 7. Vzvod za
in je padci na beton ter si Lopatice poškodoval desno koleno. Je še v poškodovale bolniški.
O. L., zaposlen v mehanični delavnici, se je poškodoval 27. 7. Pri P. N., zaposlen v stiskanih izdel- menjavi ležajnih puš je odstranjeval kovinski dol z avtogenim apa-
iovnem mestu je nerodno stopil ratom. Ogorek mu je padci v če-ni si v gležnju zvil desno nogo. veij leve noge ter ga opekel. Je še
N. A., zaposlen kot vzdrževalec, se je poškodoval 23. 7. Pri ročnem
tem je zagotovljeno, da smo čim dviganje kalupa ga je udaril med žaganju železa mu je
*	-	_	padel tujek. Bolovai je 5 dni.
oss
P. R.,
hitreje obveščeni o nastalih za- 2. in 3. prst desne roke. Je še v stojih oziroma te lahko celo pred- bolniški.
vidimo. Na ta način lahko tudi P. J., zaposlen kot vzdrževalec, takoj ukrepamo, da nastali za- se je poškodoval 20 7. Dvignil je stoji čim manj vplivajo na
Sevanje nalog. Upravljanje in vo- Bolovai je 9 dni. denje proizvodnje Ije torej dosti 'pTI zahtevna naloga.
Kako najbolje upravljati in vo- kih, se je poškodoval 5. 7. Med 7. Pri nakladanju izdelkov na avto-diti proizvodnjo?	prekladanjem bal z impregniranim mobil je zapenjal verigo, s katero
v bolniški.
Š. P., zaposlen v gradbeno-mizar-ski skupini, se je poškodoval 27. levo oko 7. Pri postavljanju odra je z levo nogo razbil okensko steklo, pri tem pa se je vrezal nad gležnjem
zaposlena v delavski rc- leY? n°Ze- Je š,e v bolniški;.^ za- se je poškodoval ZU Z. Dvignil je stavraciii se ic noškodovala 31 7 K. V., zaposlen v energetiki, se izvr- bieder in si poškodoval hrbtenico. Kuhinjska posoda (40 1) ji je padla Poškodoval iL TPoacodovmiec
na desni bok. Je še v bolniški. , .t . . , ii/tt v n S. F., zaposlen v skladišču goto-	• P^Q-]2/1L K? Je P°'
B. G., zaposlen v kemičnih izdel- vih izdelkov, se je poškodoval 11. ® J!TV tVTVVi VVo VV ° h c ’ I ‘	S 7	7 Pri nnHnrinnm ivzLlV™,	PaC,Cl tUJck- BolOVal JC 9 dni.
C. H., zaposlen v energetiki, se
Seveda bomo v tem razčlenjeva- tekstilom se mu je ena zavalila na se je uščipnil na kazalec leve roke. VTTSThTm'vini Jc voVr, r,-i;ihr,i;r nrrovi ;<,ti ir, desno nogo in mu jo poškodovala. Bolovai je 10 dni.	‘	‘
H. F., zaposlen v mehanični delavnici, se je poškodoval 13. 7. Pri
nju, kako najbolje upravljati in voditi proizvodnjo, izpustili vse Bolovai je 9 dni. druge funkcije in opisali le na- B. N., zaposlena v stiskanih iz-loge in možnosti elektronske ob- delkih, se je poškodovala 5. 7. Pri
je padel v oko delček saj. Bolovai je 5 dni.
Opomba: Za vse poškodovance
delave podatkov.
rezanju jedra za klinaste jermene Ko je odstranjeval žlindro, mu je
piše/ d7^ Se v bSE
Najprej moramo v SIS urediti se je urezala v kazalec leve roke. takozvano banko podatkov. Mi- Bolovala je 3 dni.
ta padla v levi čevelj in mu opekla nogo. Je še v bolniški.
velja do 6. 8. 1973.
inž. RUDI NADIŽEVEC
Akcijski program mladih
(Nadaljevanje s 1. strani)
v tej akciji za stabilizacijo prevzeli pobudo, spremljajo njeno izvajanje in aktivno sodelujejo z vsemi dejavniki v podjetju, kar naj zagotovi uspeh in predvidene rezultate.
Kot zadnja naloga akcijskega programa je, da preprečimo in zmanjšamo število poškodb. V letu 1972 sc je pripetilo največ poškodb v starostni skupini od 18. do 30. leta.
Enaki rezultati se nam prikazujejo že nekaj let nazaj. Pomembna ugotovitev pri analizi nesreč je tudi frekvenca poškodb z ozirom na staž v podjetju. Poškoduje se namreč največ tistih delavcev, ki so v tovarni zaposleni prvo in drugo leto. To dokazuje, da premalo delamo z novinci oziroma prehitro jim prepustimo opravljati nevarna dela. Naloga MO je preprečiti in zmanjšati število nesreč na minimum. Uspeli bomo, če se dela lotimo organizirano in sistematsko. Osnova takemu delu je program, ki ga moramo dosledno izpolnjevati in kritično oceniti napake in neuspehe našega dela.
Program dela je sledeč:
— Dolžnost vodstva in članov MO OE je, da novosprejetim delavcem vsestransko pomagajo, da se čim prej privadijo na novo delovno okolje in spoznajo delovni proces.
— Vodstvo OE mora delo delavcem v preizkusnem roku organizi-
rati tako, da bodo delali samo v prvi izmeni.
— Vodstvo MO v Savi naj v kriterijih za tekmovanje med aktivi upošteva tudi zmanjšanje poškodb pri delu.
Rezultati akcije se v določeni meri že kažejo. Da bi bili ti rezultati čim boljši, kakor tudi, da bi bili mladinci o njih čim bolje obveščeni, je MO pripravila tekmovanje med aktivi. Tako naj bi imel akcijski program s 1. julijem, ko se tekmovanje začne, poudarek na racionalnem gospodarjenju z materialom in kakovosti dela oziroma poudarek na tehnološki in delovni disciplini. Poleg tega pa so vključene še druge naloge, ki so razvidne iz kriterijev v osnovi, to je v aktivih in na vseh področjih delovanja mladinske organizacije. Ocenjevanje dela bo tudi jasno pokazalo, v kolikšni meri se mladi zavzemajo za uresničevanje sklepov in dogovorov, ki sledijo iz akcijskega programa MO.
Kriteriji tekmovanja so sledeči:
—	kvaliteta
—	izpolnjevanje plana
—	delovanje mladih v DPO in samoupravnih organih
—	udeležba mladih pri akcijah MO
—	zmanjšanje neopravičenih izostankov
—	dodatno izobraževanje
—	novatorstvo in predlogi strokovnim službam
PABERKI
pomoč ob pravem času
V soboto, 28. julija je v Ljubljani nenadoma začelo zmanjkovati krvi skupine B. Zavod za transfuzijo v Ljubljani je prosil vse darovalce krvi, da se javijo na prostovoljni odvzem krvi.
Čeprav imajo na Zavodu vedno zadostne količine krvi vseh skupin za tekoče potrebe, je nenadoma začelo na raznih oddelkih bolnice več pacientov hudo krvaveti, med njimi tudi en hemofilik. Za izdelavo antihemoliflnega preparata pa potrebujejo za enega samega hemofilnega bolnika svežo kri 10 do 20 krvodajalcev dnevno.
Pozivu Zavoda za transfuzijo so se odzvali tudi krvodajalci tovarne Sava. Te humane akcije se je udeležilo 22 naših delavcev. Uprava Zavoda za transfuzijo se vsem, ki so se odzvali pozivu, iskreno zahvaljuje.
Tone Kladnik
o izidu referenduma na Vrhniki
Dne 25. 6. smo imeli referendum občine Vrhnika za dograditev šol in otroškega vrrea. Pri nas, v našem obratu smo imeli volišče skupaj z DES Vrhnika. Volitev se je odzvalo 99 % upravčencev. Za je glasovalo 70,5 °/o, v celotni občini Vrhnika pa Je glasovalo 56 °/o.
Moškon Franc
Koliko so nam dolžni
Pravni oddelek ugotavlja iz oglasnih prilog Ur. lista SFRJ katera podjetja so v stečaju ali v postopku prisilne poravnave, ter katera podjetja prosijo zaradi nelikvidnosti za sanacijo.
Stečaj podjetja je oblika prenehanja delovne organizacije, ki ne more več obnavljati svojih produkcijskih sredstev ali izpolnjevati drugih z zakonom določenih obveznosti. Postopek za prisilno poravnavo med podjetjem in njegovimi upniki pa se uvede nad podjetjem, pri katerem se je stekel kakšen zakonit pogoj za stečaj podjetja, vendar so podani pogoji, da bi podjetje po končanem postopku prisilne poravnave še lahko normalno delovalo.
Upniki delovnih organizacij, ki so v stečajnem ali poravnalnem postopku morajo računati, da bodo izgubili del svojih terjatev, v stečajnem postopku celo lahko vse. V postopku prisilne poravnave morajo dobiti upniki vsaj 50 °/o svojih terjatev.
Do 15. 6. 1973 je bil uveden stečajni postopek na 142 podjetji, 89 podjetij pa je v postopku prisilne poravnave. Za sanacijo je prosilo 421 podjetij.
Od skupnega števila podjetij v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave je samo 9 podjetij, ki so naši dolžniki in sicer:
—	udeležba mladih v športnih sekcijah in specializiranih organizacijah
—	zmanjšanje poškodb pri delu (osebni vzroki)
—	čiščenje in vzdrževanje strojev in okolja
—	vključevanje novosprejetih mladih delavcev v specializirane organizacije in delo v MO
Delo aktivov bodo tekoče (vsak mesec) ocenjevala predsedstva MO v TOŽD-jih, mentor pri določeni akciji in pa nevtralna komisija iz strokovnih služb. Tekmovanje bo trajalo od julija 1973 do maja 1974. Predsedstvo MO podjetja bo za nagrado trem aktivom, ki bodo zbrali največ točk, omogočilo dvodnevni izlet po svoji izbiri.
Tekmovanje bo uspelo le v primeru, če bo večina mladih v podjetju resno in odgovorno sodelovala. Iz rezultatov pa bo razvidno, kako in v kolikšnem obsegu MO v podjetju deluje.
Pevc Lado
PREB E R I
Miklova Zala na Koroškem
4. avgusta, lepega sobotnega popoldneva, so se nekateri člani našega kolektiva odpeljali na ogled Sket-žižkove Miklove Zale. To enkratno prireditev, posebno še zaradi tega, ker je bila postavljena na zgodovinska tla, je uspešno pripravila Slovenska kulturna pro-svetna zveza iz Celovca. Naj omenim še to, da je bila predstava posvečena tudi 500-letniei kmečkih uporov na Slovenskem.
Nekaj urna vožnja preko Ljubelja, mimo našega vsem dobro znanega rojaka Malija do Celovca in dalje ob Vrbskem jezeru skozi Vrbo do Št. Jakoba v Rožu je minila hitro in v dobrem razpoloženju. Grla pa, ki nam jih je neusmiljeno sušilo toplo popoldansko sonce, smo si vlažili z dobrim, mogoče za naše razmere malo dragim avstrijskim pivom.
Vrvež na cestah, posebno ob Vrbskem jezeru nam je zgovorno pričal, da je tudi pri naših sosedih turistična sezona na višku. Vse to in še druge zanimivosti so nam popestrile in krajšale naše potova-
Nadaljevanje na 4. str.
*
m
Ime dolžnika	Pristojnost OGS	Prisilna	. , poravnava Stcča^		Skupaj	
»BRODOKOMERC« Rijeka	Rijeka	1.555,75		1.555,75	
»ISTRA« Pula	Rijeka	273,80		273,80	
»KERAMIKA« Zagreb	Zagreb	555,90		555,90	M '■ k
Tvor. par. koti. Zgb.	Zagreb	266.938,65		266.938.65	
»Sljeme« kožgal., Zgb	Zagreb		21.817,75	21.817,75	
»PIK» N. Gradiška	Slav. Brod	39.655,50		39.655,50	r
»27. OKTOBAR« Ruma	Srem. Mitr.	26.876,15		26.876.15	
»VESNA« Fabr. obuč. Zr.	Zrenjanin		29.936,05	29.936,05	
»TRANSPORT« Radovi j.	Ljubljana		32.211,15	32.211,15	
		335.833,75	83.964,95 419.798,70		
Prijavljene terjatve proti podjetjem, ki so v stečaju ali prisilni poravnavi znašajo torej 419.798,70 din. Računamo lahko, da bomo dobili od prijavljenega zneska vrnjenega od 70—80 % denarja. Če upoštevamo dejstvo, da je bilo do 15. 6. 1973 kar 653 podjetij v raznih postopkih zaradi nelikvidnosti lahko vidimo, da smo bili pri izbiranju kupcev dovolj previdni.
Jože Vunšek
Uvajamo
delavsko kontrolo
Uresničevanje neposrednega samoupravljanja delavcev je pomembna sprememba družbenih odnosov in utrditev položaja delavskega razreda. Z uvajanjem samoupravne delavske kontrole pa se zagotavlja neposreden vpogled v celoten proces upravljanja..
Kakšne so družbene in politične osnove za uvajanje samoupravne delavske kontrole, kako bo organizirana in kaj obsega, objavljamo obširnejši zapis v prilogi številke.
Iznajditeljski predlogi v prvi polovici letošnjega leta
Od 1. 1. do 30. 6. 1973 je bilo prijavljenih 20 iznajditeljskih predlogov (lani v istem času pa 14).
Pregled predlogov
Ime predlagatelja	TOZD	Tema
1. Luthar Miklavž	TAP	Izdelava in montaža dveh ukrivlje-
Šter Franc	TAP	nih valjev pri dvojni navijalni napravi
2. Stefanec Alojz	TAP	Izdelava odzračevalne naprave pri
Smajd Anton	TAP	štirivaljčnem kalandru
3. Horvat Anton	TAP	Nova tehnologija in konstrukcija vlaganja ventilov v ogrevane duše
4. Stefe Franc	TTI	Izboljšava stiskalnice 1000 X 1000 št. 915.83
5. Šeruga Franc	TTI	Korekcija noge ventila za prešane velozračnice
6. Frantar Primož	OSS	Izboljšava za rezanje velozadrg
Rožaj Bruno	OSS	
Jereb Ciril	OSS	
Mehle Alojz	OSS	
7 Požek Jurij	TTI	Konfekcija butjdnih zračnic s prekritim spojem in vulkanizacija v preši
8. Dolinar Anton	OSS	Sprememba tehnološkega postopka za vulkanizacdjo ležalnih blazin
9. Urh Anton	TTI	Izdelava šob za dovod zraka pri na-vlačenju duš na jeklena jedra
10. Zupanc Stane	TAP	Odprava nastavkov pri vulkanizaciji avtozračnic
11. Župane Alojz	TAP	Kljuka za izvlačenje avtoplaščev iz zgornje polovice kalupa
12. Tomažič Lojze	TTI	Odprava valovitosti pri keltanu
13. Dragič Filip	TAP	Odprava snemanja role
14. Skrbiš Peter	TAP	Hitrejša menjava dimenzij za tovorno konf. na HEB-Pirelli konfekc.
		strojih
15. Skrbiš Peter	TAP	Predelava napeljav oljnega amortizerja na SPD-3 konfekcijskih strojih
16. Skrbiš Peter	TAP	Možnost proizvodnje 12-R kar kas na strojih NRM-80 z uporabo originalnih likalnih naprav
17. Žlogar Miro	TAP	Predelava nabijača na konfekc. stroju »Borovo«
18. Urh Anton	TTI	Izboljšava pri izvlačenju fleksibilnih jeder
19. Dolinar Anton	TAP	Sprememba tehnološkega postopka pri konfekciji avtozračnic
30. Urh Janez	TTI	Naprava za dovod lakov in tiskarskih barv na lakirnem stroju
Vse predloge, razen zadnjih treh, so strokovne komisije do 30. 6.		
obravnavale. En predlog je bil j a vrnjen, štirje so bili rešeni in izplačane nagrade v skupnem znesku 11.400 din. Za navedene štiri predloge		
se gospodarska korist ni dala		določiti in so izplačane enkratne na-
grade. Za preostalih 12 predlogov, ki še niso rešeni, je potrebno zbrati		
še dodatne podatke.		Markun Nadja
Nihče ne ve, kaj se mu Nikoli ne greš tako da-lahko zgodi dokler ne leč kot tedaj, ko ne veš, poskuša.	kam greš.
Miklova Zala...
(Nadaljevanje s 3. strani)
nje v Rožno dolino. Tja smo prispeli v večernih urah. Samo prizorišče nas je sprejelo z lepo koroško slovensko besedo in pesmijo. Res prisrčnost in dobrodošlost, katero večkrat pogrešamo celo na naših domačih tleh. Z male vzpetine, od koder smo spremljali predstavo, se nam je ponujal veličasten pogled na sceno, katera je v luči reflektorjev spokojno pričakovala, da nam z nastopajočimi pričara čas Miklove Zale. Res je bilo gledanje te dveurne predstave, ki bi jo lahko po številu nastopajočih imenovali spektakel, pravi užitek. Vse čestitke in priznanja je treba dati vsem nastopajočim in organizatorjem za njihov večmesečni trud in napor. Kajti resnica je, da takšna prireditev niso mačje solze. To je potrdilo tudi več kot pet tisoč gledalcev z burnim aplavzom. Ne bi vam pisal o vsebini dela samega, ker sem prepričan, da je poznana večini izmed nas. Zato pa nekaj besed o avtorju in nastanku dela Miklove Zale.
Dr. Jakob Šket se je rodil 2. maja 1852 v Mestinju blizu Rogaške Slatine. Izvira iz kmečkega stanu. Ljudsko šolo je obiskoval na Sladki Gori. Zaradi nadarjenosti, ki jo je kazal, so ga vpisali v mariborsko gimnazijo, na kateri je maturiral z odliko. Že takrat je bil privrženec Slovenske matice, ki se je prav takrat porajala v Mariboru, študij je nadaljeval v Gradcu, študiral je jezikoslovje. Najbolj zvest pa je ostal slovenskemu jeziku, iz katerega je srednješolski izpit opravil v Celovcu. Tam je tudi ostal kot stalni učitelj tamkajšnje gimnazije. Kot učitelj je slovel po svoji pridnosti, natančnosti in globoki izobraženo-
sti. Vedel je in prepričan je bil, da mora mladina že v šolah pokazati, da bo kos življenjskemu boju. Za slovenski jezik ni bil samo dober učitelj, ampak je kazal vedno nova pota, ki vodijo do boljše bodočnosti slovenskega naroda. V svojih 31 službenih letih je vzgojil ves slovenski naraščaj izobražencev, kar jih je takrat premogla Slovenska Koroška. Kot zavedni Slovenec in učitelj slovenskega jezika je pripravil več slovenskih čitank in učnih pripomočkov, ki so služili slovenskim patriotom pri učenju materinega jezika. Povest o Miklovi Zali je dr. Jakob Šket napisal leta 1882 na razpis Mohorjeve družbe, ki je razpisala nagrado 200 goldinarjev za obširnejšo izvirno delo — povest. Med več rokopisi, ki so bili poslani na razpis, je bila najboljša Miklova Zala, ki jo je napisal po ljudski pripovedi, ki se je takrat širila po Rožu. Nekaj mesecev po prejemu nagrade je dr. Jakob Šket tudi sam postal član odnosno odbornik Mohorjeve družbe. Sketovo nit življenja je prekinila prerana smrt 11. aprila 1912. Lahi ko rečemo, da je popolnoma in v vsem izvršil svoje dolžnosti kot človek, učitelj patriot. Miklova Zala je doživela tri dramatizacije. Dve pred vojno in to Jaka Špicar-ja in Bajuka ter eno povojno Prana Žižka, katera se tudi uprizarja po slovenskih odrih.
Na koncu naj dam poudarek še na pomembnosti in pozitivnosti takšnih prireditev in srečanj, ki zbližujejo naše ljudi z rojaki, ki javno in očitno dokazujejo, da so še vedno Slovenci in da bodo to tudi ostali.
Vunšek Jože
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
V	sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani
Razpisujemo
vpis v poslovni oddelek Ekonomske fakultete, za Gorenjsko regijo, za I. in II. stopnjo, v šolskem letu 1973/74.
Pogoji za vpis in organizacijo študija so razvidni iz priloženega prospekta Ekonomske fakultete.
Novost pri pogojih vpisa je v letošnjem šolskem letu v tem, da se lahko v I. letnik EF vpišejo občani, ki imajo dokončano katerokoli srednjo šolo (ne samo gimnazijo ali ESŠ). Možnosti vpisa se tako zelo povečujejo.
V letošnjem šolskem letu tudi prvič vpisujemo izredne študente v II. stopnjo. Absolventi I. stopnje šol, ki so navedene v prospektu, bodo imeli tako možnost izrednega študija po predmetih tudi za II. stopnjo. Pogoji za pridobitev visoke izobrazbe so zato ugodnejši.
Z Ekonomsko fakulteto sodelujemo že štiri leta. Rezultati izrednega študija, ki smo jih v tem času dosegli, so vzpodbudni. Šolanje v Kranju je za študente ugodno, ker se jim ni treba voziti v Ljubljano, predavanja so enkrat tedensko, program šole se izvaja po predmetih. V pripravah za izpite pomagamo študentom z inštrukcijami, dopolnilnim delom in nasveti.
Stroški šolanja, ki so navedeni v prospektu so vpisnina in prispevek fakulteti. Celotna šolnina za tri šolska leta (kakor so predavanja razporejena) znaša za eno stopnjo (I. ali II.) 6.000 N dinarjev in se v skupini v Kranju lahko vplača v 30 obrokih, po 10 obrokov na leto.
Prosimo direktorje, strokovne službe oziroma posameznike, ki so v delovni organizaciji odgovorni za izobraževanje, da z razpisom seznanijo zaposlene delavce, predvsem pa še tiste, za katere sami menijo, da bi se glede na delo, ki ga opravljajo, morali vključiti v študij na Ekonomski fakulteti.
K prijavi je treba predložiti:
—	rojstni list,
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	potrdilo o zaposlitvi,
—	kolek za 2 N din,
—	2 sliki.
Prijave dostavite na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije.
V	Kranju, 3. avgusta 1973
Direktor:
Pavle Bajželj, 1. r.
V mesecu zaposlili
juliju so se
Sretko GRUBAC, Ciril JELOV-CAN in Camii MURATOVIC — transportni delavci; Jože ZVER in Franci GRIL — konf ekcionar j a tovornih plaščev Jože VRATARIC
—	menjalec blederjev; Štefka JUVAN — administrativni tehnik I; Janko ZUPAN — vulkanizer kratkih jermen; Vera STANKOVIČ — konfekcionerka strojnih zermen; Darko KRISTAN — mešalec II; Iztok TOMAŽIN — delavec v pripravi past; Srbijanka SOKOLO-VIC — terminer individualne proizvodnje II; Tomislav JOVANOVIČ — delavec pri izvlačenju fleksibilnih jeder; Djurdjina CVEJIČ
—	pripravljalka povojev za povijanje cevi; Jože BUBAŠ — skladiščnik III; Tomiča ŠEMNICKI
—	skladiščni delavec II v prodajalni v Zagrebu; Srečko P APAČ — skladiščni delavec I v prodajalni v Zagrebu; Marija BIZJAK — stažist; Anton VOLČIČ — pomočnik vodje mehanične delavnice Anton ZORKO in Rajko KRIŽNAR — ključavničar III; Janez SKVARČA — strugar II.
V MESECU JULIJU SO PODJETJE ZAPUSTILI
Maksa UŠENIČNIK in Feriz MURTAJ — negativno ocenjena v poskusnem roku; Zoran ILIČ, Stanko MAROLT, Ivan UREKAR, Zoran BERDON — samovoljno; Mihaela REMIC, Ana CMREč-NJAK — odpovedni rok; Anton JAVORNIK, Kristina KODERMAN, Francka PESTER in Matevž STANJKO — upokojeni; Jože ŠMID in Branko CADER — sporazumna prekinitev dela
Delovne skupine so odločale
(Nadaljevanje s 1. strani)
V odgovoru je obrazloženo, da to ni mogoče, ker je treba upoštevati socialne razmere delavcev
Nastopi naših folkloristov
Pred nekaj meseci smo pisali o delu folklorne skupine v zimskem času. Pisali smo tudi o novi sezoni, ko ima naša skupina precej dela z nastopi. V današnji informaciji pa več o nastopih, ki imajo večji pomen in opravičujejo obstoj skupine.
Konec maija smo prvič v letošnjem letu prekoračili državno mejo in se predstavili na Slovenskem Koroškem. Prvi nastop ob Vrbskem jezeru nas je opozoril, da je veliko zanimanje za večerni nastop v Beljaku. Če ne bi bili naši gostitelji v Avstriji resnični organizatorji, bi bil večerni nastop izveden z veliko treme. Kosilo v hotelu in popoldanski izlet na Do-brač sta nam omogočila, da je treba in zadržanost popolnoma izginila. Nastop smo pričeli pred polno dvorano rojakov popolnoma sproščeni. Že prvi aplavz nas je vzpodbudil, da smo dali od sebe vse. To potrjuje zadovoljstvo organizatorjev, aplavz in ponovno vabilo prosvetne zveze iz Celovca.
Tudi kranjska Zveza kulturno prosvetnih organizacij je dala mesto vsem folklornim skupinam, ki delujejo v občini in organizirala revijo v Stražišču. Ker vse skupine izvajajo gorenjske plese, se je naša predstavila z rezijskimi in belokranjskimi plesi. Mogoče je bilo ravno to tisto, da je gledalce pripravilo do aplavza, ki je prerasel v skandiranje.
Ponovno vabilo Kozjancev smo sprejeli z veseljem. Prvo soboto v juliju smo jih Obiskali in izvedli celovečerni program. Namenjen je bil predvsem brigadinjem, ki sodelujejo v mladinski fikciji »Kozje 73« in številnim občanom.
Tudi občinski praznik Kranja nam bo ostali dolgo v spominu. 1. avgusta smo skupaj z akademskim komornim zborom izvedli celovočerni program na ploščadi pred Prešernovim gledališčem.
Rečem ,samo to, da kranjsik gledalci do danes, po osmih letih lik uspeh skupine pred domačo bil tisti večer. Odkrito rečeno, ve-pini takšnega aplavza, kakršne je
našega dela, še niso namenili sku-publiko.
Opisal sem samo štiri nastope, ki resnično veliko pomenijo skupini, da ima tudi za v bodoče tolikšen elan in voljo, kar upravičuje svoj obstoj.
Nikakor ne zapostavljamo številnih nastopov, namenjenih turistom, ki obiščejo našo domovino. Ti nastopi so že tradicionalni in o njih ne bi pisal.
Ravno današnji datum, ko se piše ta članek, se bo vpisal v knji-potuje na gostovanje v prijatelj-
sedami. Folklorna skupina Save go nastopov s precej velikimi beško državo Poljsko. Potovanje preko celotne nepoznane Cehoslo-vaške s ciljem na Poljskem je za nas velikega pomena, pam da bo, mo uspešno predstavljali svojo domovino, tovarno Sava, kakor tudi Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, ki nam je ponudila gostovanje in je tudi organizator te turneje.
Več o zanimivostih s celotnega potovanja pa ob povratku domov.
Gantar Zvone
z naj nižjimi dohodki in zmanjševanje fiuktuacije, ki je pri njih največja.
3. Predlog za povečanje števila konstantnih točk v analitski oceni delovnih mest.
DESK so imele številne pripombe na povišanje števila konstantnih točk za 8. Menijo, naj bi bilo glede na druga podjetja in povečane življenjske stroške povišanje večje. Glede tega smo odvisni od določil samoupravnega sporazuma in od naših finančnih možnosti.
Na vprašanje, ali se bo tudi najnižji osebni dohodek (1350 ND) povečal v skladu s povečanjem št.
konstantnih točk AODM, je bil dan odgovor, da je bila ta višina najnižjega osebnega dohodka sprejeta šele pred kratkim, in sicer zaradi povišanja življenjskih strokov.
Predlog, da se povečanje OD izplača od 1. januarja 1973 dalje, ni sprejemljiv, ker nam to ne dopuščajo dazpološljiva sredstva, saj se je zaradi zadnje devalvacije naš dohodek že tako zmanjšal.
Tudi predlog, da naj vrednost točke ostane ista kot je bila zadnji mesec, ni sprejemljiv, ker se vrednost točke izračunava na osnovi dosežene proizvodnje in prodaje.	Gordana Otaševič
Taborniki Save prvi na občinskem tekmovanju
V okviru občinske taborniške zveze aktivno delajo trije tabor-odredi, 'ki so se prvič od
niški
ustanovitve pomerili tudi športnem področju.
X
Ob odhodu naših folkloristov, pevcev in tamburašev na Poljsko je bil pri »natovarjanju« velik živ žav. Seveda s slike to ni razvidno.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.
List Je oproščen temeljnega davka na podlag) mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).
Prvo občinsko prvenstvo tabornikov v športnih igrah je bilo v decembru 1972. Tekmovali so v naslednjih panogah: mali nogomet, rokomet, košarka, ah in streljanje. Po zelo zanimivih in izenačenih borbah je premočno zmagal in osvojil prvi prehodni pokal Odred Albina Drolca tovarne Sava s 14 točkami, drugi je bil Ko-krški Odred z 9 točkami, tretji pa Odred Stražnih ognjev s 5 točkami.
V jeseni 1973 bo drugo tekmovanje 'tabornikov Kranja za prehodni pokal. Prvenstvo bo organiziral Odred Albina Drolca. rPed tekmovanji bo podelitev priznanj najboljšim posameznikom prvega občinskega prvenstva.
Cicmil Vule