- i I ! f J i Št./N" 6 Junij/Giugno 2000 lctnik/anno X V naši občini plapolajo kar štiri modre zastave V naši občini se letos lahko pohvalimo z vihranjem kar štirih modrih zastav.Zastave vsako leto znova podeljuje evropska fundacija za okolje- varstveno vzgojo (FEEE) marinam in kopališčem, ki z urejenostjo izpolnjujejo njene stroge pogoje. Lansko leto na primer na nobenem našem kopališču ni plapolala modra zastava, letos pa so si to priznanje pridobila kar tri: v Strunjanu, kopališče hotela Salinera, s katerim upravljajo ^ Hoteli Piran in plaža Krkinega zdravilišča, v Portorožu pa osrednja plaža, s katero upravlja javno podjetje Okolje. Četrta zastava pa je dvignjena v portoroški marini. Toplo, a ne prevroče poletje, morje brez cvetenja, lepo počitnikovanje, zadovoljne goste vam želimo portorožanovci Salvetti, soline in alge Najbolj želni svežine so se okopoli kar med sluzastimi algami... Letošnji pojav cvetenja morja je popolnoma naraven pojav, s katerim se uravnava ravnotežje v naravi. Ker je pojavnost cvetenja vse bolj obsežna -vsaj v arhivih ne zasledimo zapiskov o tolikšni intenzivnosti pred sto in več leti - ima nedvomno prste vmes vse večja industrializacija zlasti v severni Italiji in vse odplake, ki jih prinesejo Pad in ostale reke. Lahko pa se vendarle vprašamo, ali k temu pojavu morebiti kaj prispeva tudi opuščanje nekaterih dejavnosti, zlasti solinarstva. Po Valvazorjevih zapiskih v Slavi vojvodine Kranjske so bile nekoč soline na gosto posejane vse od Trsta, Kopra, Izole. V Luciji je na njihovem mestu nastal kartodrom, pa neurejeno nasutje - parkirišče in seveda marina. Zaradi avto-kampa pod Sečo so porušili skladišča soli (podobna tem v Portorožu). Solinarska dejavnost vztraja le še v zaščitenem Strunjanu in Sečovljah, vendar se je obseg močno skrčil. Po rekordni proizvodnji 40.000 ton med obema vojnama so solinarji sedaj zadovoljni, če jih pridelajo 4.000. Samo še opusteli dimnik v Fornačah spominja na obrate Salvettija (Antonio Salvetti je bil izkušen kemik in farmacevt), kjer so iz slanice pridobivali magnezijev in natrijev sulfat. 0 velikosti obrata za tiste čase govori podatek, da so leta 1862 pridelali 68,5 tone magnezijevega in 3 tone natrijevega sulfata (Glauberjeva sol). V 80. letih 19. stoletja so začeli izdelovati še sodo in milo ter postavili še steklarno. Bralcem Portorožana prepuščamo v razmislek ali je verjetna trditev, da mora narava sama odstraniti tisto, kar je človek nakopičil s svojim pogosto nespametnim početjem. In ali je prav, da opuščamo solinarsko dejavnost. Tako kot je nekoč napisal Fran Erjavec, da ni vse zlato kar se sveti, bi lahko držalo da ni vse zeleno, kar je opuščeno. Mi pa upamo, da smo se vsaj za letos rešili morskega cvetenja. Mitja Jančar Poslednji čevljar v mestu Tako rekoč od zmeraj imam v spominu gospoda Emila Starmana, kako v svoji delavnici popravlja čevlje. Šteje 74 let, vendar se, odkar ga poznam, ni kaj dosti spremenil. V svoji delavnici na Trgu prvega maja še vedno tri ure dnevno popravlja čevlje. Emil Starman je doma na Dolenjskem, iz vasi Gabrijele. V Piranu pa živi vse od leta 1958, ko je začel delati v Splošnem čevljarstvu (gostovalo je za starim hotelom Palace v Portorožu). Na morje ga je zvabila večja možnost, da pridobi stanovanje in opravlja svoj poklic. "Odtlej nisem nikoli več pomislil, da bi šel drugam. Zaposlen sem bil na čevljarskem servisu pri tedanji Stanovanjski skupnosti Piran. Od leta 1965, po razpustitvi servisa, pa sem zasebnik," se naš sogovornik spominja svojih prvih let v Piranu. Seveda nas je zanimalo, kaj ga je privedlo v čevljarski poklic. "Moj pokojni oče je bil mizar in je želel, da bi šel po njegovih stopinjah. Vendar sem si sam bolj želel postati čevljar. S štirinajstimi leti sem šel v uk k priznanemu čevljarju v bližini mojega rojstnega kraja. Ker mi starši niso mogli vajeništva plačevati, je to trajalo namesto treh, štiri leta. (Mojster je sicer kril stroške vajeništva, vendar je zato moral vajenec zato praktično leto dni delati zastonj. - Opomba avtorja). Pogoji dela so bili zelo težki, delati sem moral dobesedno od jutra do mraka," pripoveduje Emil Starman, ki ga mnogi Pirančani poznajo kot izvrstnega čevljarja. Manj pa poznajo poklic, ki ga opravlja vse manj obrtnikov. Pa ga pobaramo po čevljarskem poklicu. "Poklic čevljarja je zelo odgovoren," je prepričan Emil, "čevljarji so v našem življenju pomembni, kar pa navadno spoznamo šele, ko se nas lotijo kakšne zdravstvene težave. Sam, sem dobesedno zaljubljen v svoj poklic, tako da ga opravljam tudi sedaj, ko sem že nekaj let upokojen. Žalosti pa me, da se mladi danes ne odločajo več zanj. Videti je, da poklic nima več veljave. Sam sem želel kakega fanta izučiti čevljarstva in mu predati delavnico, a do sedaj nisem imel sreče. Mladi bi morali vedeti, da se lahko tudi v tem poklicu primerno zasluži z izdelavo čevljev po naročilu in s popravili. Seveda pa to ne gre čez noč. Sam sem nekoč na teden zmogel izdelati tudi po osem parov novih čevljev. Ko so v Piranu še snemali filme, sem za filmarje večkrat izdelal tudi čevlje za igralce", se spominja zadnji čevljar v Piranu. Povem mu o svoji pokojni babici, ki mi je nekoč med čiščenjem svojih čevljev ponosno povedala, da jih nosi že več kot štirideset let. Vprašam ga, če je to mogoče. "Seveda je!" vzklikne. Čevlji narejeni iz kvalitetnih naravnih materialov in pravilno negovani nam lahko služijo vse življenje. Danes pri industrijski proizvodnji uporabljajo vse več umetnih materialov, ki pa ne morejo nadomestiti kvalitetnega usnja in ročne izdelave. Jezi me, ko vidim, kako ljudje po ves dan nosijo obute superge in si s tem kvarijo noge. Pregovor pravi: Kar prihraniš pri čevljih, v poznejših letih daš zdravniku! Ali pa: Zdrav čevelj - zdrave noge! Ljudem bi predlagal, naj se raje odpovedo kaki kavici in cigaretam in si za te denarce raje kupijo dobre čevlje. Ne smemo pa pozabiti, da je treba čevlje negovati. Še en pregovor pravi: Kateri čevlje maže, čevljarjem fige kaže! "Najbolje jih je negovati z glicerinom", svetuje čevljar Emil. Seveda ne moremo, da bi ga - kot dolgoletnega Pirančana ne vprašali tudi o mestu, o tem ali se je v vseh teh letih, odkar je tu, kaj spremenilo. Pravi, da so se spremenili predvsem njegovi prebivalci. Žalosti ga, ker meščani ne negujejo dobrih sosedskih odnosov, da si med sabo ne pomagajo tako, kot so si nekoč. Kje tiči vzrok za to, ne zna najti odgovora. "Ali je to posledica hitrega življenjskega utripa ali kaj drugega, ne vem. Vem pa, da bi si ljudje vselej lahko ukradli nekaj časa za druženje, zabavo, skupne aktivnosti, s katerimi bi si olepšali bivanje v našem ljubem kraju," razmišlja Emil. V prostem času pa je piranski čevljar rad v naravi, zato se veliko sprehaja, kolesari in jadra na svoji jadrnici. Nekoč se je ukvarjal tudi s podvodnim ribištvom. Vprašamo ga še, kaj bi si želel, preden se odloči dokončno opustiti čevljarstvo. "Rad bi, da bi delavnico prevzel kdo drug, jo uredil kot se spodobi in nadaljeval s čevljarskim delom. Mesto Piran potrebuje ne samo čevljarske, temveč še druge obrtne storitve in delavnice, ki so nekoč dajale utrip mestu in domačinom nudile možnost zaslužka.Različne obrti bogatijo mesto, mu dajejo življenje in so nenazadnje dopolnitev turistične ponudbe. Mislim, da bi z raznimi olajšavami in spodbudami lahko v mesto spet privabili obrtnike," je prepričan naš sogovornik Emil Starman. Pogovarjal se je Marjan Maslo PORTOROŽAN KOT OBLIKA CIVILNE POBUDE Letos izhaja Portorožan že deseto leto. Ves čas neodvisen in plod prostovoljnega dela: v želji obveščati ljudi o dogajanjih v kraju, o tistih drobtinicah, za katere ni mesta v večjih časopisih. Skuša biti spodbuden, goji ljubezen do kraja, ponos, da živimo na čudovitem koščku sveta. Toliko lepega imamol Kako zelo si lahko bogatimo življenje, če doživljamo to lepoto! Portorožan se je rodil kot odziv na obešenjaško pisanje "pravih novinarjev", na osnovi katerega si bralci lahko oblikujejo precej klavrno podobo o nas in naši občini. Veliki naslovi škodoželjno kažejo na napake in ustvarjajo splošen vtis, da je pri nas vse narobe, da so ljudje hudobni, politiki neumni, vreme zanič, sosedje nevarni... Seveda niso niti v Portorožanu vsi članki vzpodbudni. Nekateri so hudo kritični! Jasno je, da okr-canim ni všeč tako "kukanje v lonec", pa četudi je dobronamerno. In če se v loncu kuha brozga in se kaj prismodi, je kuhar hud in išče krivce med pisci. Oglašajo se mladiči tistih "tovarišev", ki so bili navajeni urejati zadeve na "političnih koordinacijah". Jezo zaradi kritike na njihovo početje razumejo kot napad nase in njihove (ne)zdrave ambicije. Portorožan je po vsebini civilna pobuda, ključni element demokratične družbe, ki skrbi za njeno transparetnost, politični oblasti "pomaga" v toliko, v kolikor opozarja na napake in predlaga rešitve. Je most med občani in oblastjo, ki preko civilne pobude lahko zaznava spremembe v kraju. Je signal, na katerega bi se demokratična oblast morala odzvati! Tako raste zaupanje med občani in njihovo oblastjo v dobro skupnosti. Zaupanje, ki torej lahko preraste v tvorno sodelovanje, v spoznanje, da si politična oblast in občani želijo isto: da bi nam bilo čim boljše. Nada Kozina . C. _ A ......1.M . ',-U i f, ,1 . i,1 -...... ; ШМУ Ml MED SEBOJ čestitamo* zahvaljujemo se* pozdravljamo /y f g гкј ¥ SKLAD SILVA, Društvo za kakovostno živl-UHUUZ гЈШШ jenje |jucjj s p0sebnjmj potrebami, Šmarje se zahvaljuje podjetjema HOTELI PALACE, d.d., Portorož in TELEKOM Slovenije, PE Koper za donatorstvo v obliki podarjene telefonske centrale in njene namestitve v hiši Društva (v vrednosti 475.000 SIT). Pomoč bližnjemu je lepo dejanje. ¥ Iskrene čestitke najstarejši vaščanki Padne Mariji FRANKARLI za 90. rojstni dan. ¥ 18. junija je bil svetovni dan očetov. Vsem dobrim očetom iskreno čestitamo. ¥ Udeleženci poučne ekskurzije po Belgiji, katero je pripravilo Hortikulturno društvo Portorož, se še posebej zahvaljujejo Nini Ravbar, ki je izpeljala oziroma uresničila zamisel o izletu ter držala vse niti v rokah. Hvala tudi novinarju Stanetu Sušniku za tople besede, s katerimi je izletnikom obogatil doživetja. ¥ Za podporo in razumevanje, ki so jo nudili moji hčeri Darji pri postavitvi razstave njenih slik, bi se rada posebej zahvalila Kavarni Galerija v Piranu in gospe Vesni Grižon, predsednici društva Sožitje, za prelep govor ob otvoritvi razstave. Nenazadnje pa hvala tudi vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili otvoritve in vzpodbujali Darjo, naj nadaljuje s svojim delom, Darjina mama Slavica Zdolšek. ¥ Študentje Biotehnične fakultete Ljubljana se zahvaljujejo Hortikulturnemu društvu Portorož za dobro organizirano nastanitev in pogostitev ob njihovi študijski delavnici na Seči. ¥ Organizacija Rdečega križa Piran ima med svojimi prostovoljkami veliko slavljencev. Svoj rojstni dan praznujejo: Antonija SENČAR (4.7.), dan za njo slavita Nada PUKŠIČ in Zlatka KNEZ, 24. julija je na vrsti Majda GANTAR, dan za njo bo nazdravila Ana JAKIČ, 2. avgusta pa še Vesna SUSTERŠIČ. Vsem najiskrenejše čestitajo kolegice in kolegi, prostovoljci Rdečega križa. Čestitkam Nadi PUKŠIČ in Ani JAKIČ se pridružujemo tudi pri Portorožanu. ¥ Compiono il terzo anno i cuginetti Desiree SMREKAR (4/7) e Kristijan BRAGHIERI (27/7). A loro un sacco di auguri e di bacioni da tutti i loro famigliari! ¥ Aüguri vivissimi a Mariucci VEGLIACH che festeggia il compleanno il 20 luglio, dagli amici del coro "Giuseppe Tartini". ¥ 8. junija je svoj 20. rojstni dan praznovala Simona SIMONOVIČ. Iskreno ji čestitajo starši in brat. ¥ Portorožanovci čestitamo naši mladi sodelavki Jasmini KOZINA iz Portoroža, ki so jo v oddaji italijanske televizije Rete 4 La domenica del vilaggio izbrali za mišico Pirana. ¥ 25. junija praznuje svoj rojstni dan Roberto LEVANIČ. Vse najboljše mu želi sestra Lidija z družino. ¥ 27. junija praznuje svoj rojstni dan Rihard TRAMPUŠ z Lucana. Vse najboljše mu želi družina Dodig. ¥ Dragi prijatelji in prijateljice, sosedje iz Ukmarjeve 18 v Luciji, zahvaljujem se vam za vašo izkazano pozornost, ki veji iz vašega voščila ob mojem osebnem prazniku. Tudi jaz vam želim, da bi bili vaši delovni dnevi stkani iz čim več prijetnih trenutkov, preživetih v zdravju in dobri volji -Marta Gomizelj. Bralke in bratci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu ali faxu (066/674-42-14), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo. PORTOROŽANOVA SLAVUENCA MESECA Zlatih petdeset Lidije in Vincenza Barrile Letošnjega 3. junija sta v krogu svojih domačih svojo zlato poroko proslavila Lidija in Vincenzo Barrile iz Pirana. Za njunih 50 skupnih let jima iz srca čestitajo svojci in prijatelji. II gruppo della Filodramatica della Comunita' degli italiani di Pirano si assoccia alle felicitazioni ed augura di tutto il cuore ancora tanti anni felici agli amici Lidija e Vincenzo per il traguardo del 50o anno di vita in comune. Čestitkam se pridružuje Portorožan in KS Piran. -gvfrK.ßy* ^ т x<-» l. a m Najstarejši portoroški kuhar V portoroških Hotelih Morje se želijo javno zahvaliti njihovemu kuharskemu mojstru Lojzetu Rajbarju, ki se je pred kratkim upokojil. Sedmega maja je praznoval svoj osebni praznik, hkrati pa se je dan pred tem tudi upokojil. Kot mnogi Prekmurci je Lojze Rajbar že leta 1959 prišel v Portorož. V hotelu Palace je pod vodstvom tedanjih znanih kuharskih mojstrov, kot sta bila Vili Ravbar in Lojze Celcer, opravljal kuharska dela. Svoje prve vodstvene kuharske izkušnje pa si je pridobil na Bledu, v hotelu Svoboda, tedanjemu vojnemu počivališču. Potem se je leta 1962 vrnil v Portorož, v hotel Central, katerega direktor je bil g. Guštin. Delal je kot skupinovodja, kuhinjo pa je vodila Tilčka Pinter. Kot sposoben mlad kuhar je kmalu prevzel delo vodje kuhinje in isti hotelski hiši ostal zvest do svoje letošnje upokojitve. S svojimi kuharskimi umetninami je presenečal na številnih gostinsko-turističnih zborih po Sloveniji, kar dokazujejo mnoga priznanja in plakete. Svoje znanje pa je tudi rad prenašal na mlajše, bodoče kuharske mojstre. Zaposleni v Hotelih Morje se svojemu dosedanjemu sodelavcu Lojzetu Rajbarju zahvaljujejo za njegovo strokovno dediščino in človeško toplino. Prepričani pa so, da bo ostal aktiven tudi kot upokojenec. Seveda mu poleg zdravja želijo še veliko dobre volje za uživanje tretjega življenjskega obdobja. Irena Dolinšek Tri ovire za nadaljnji razvoj turizma Direktorji turističnih podjetij v naši občini se že vrsto let - navkljub občasnim govoricam, da je med njimi vse preveč nasprotij in premalo sodelovanja • tedensko sestajajo na neformalnih delovnih obedih. Zdaj pa so stopili "iz anonimnosti" in svoje združenje, ki so ga poimenovali Klub portoroških direktorjev, javnosti predstavili na tiskovni konferenci (6. junija v Marini). Klub ohranja neformalno obliko delovanja, vendar njegovi člani obljubljajo, da bodo redno obveščali javnost o svojih stališčih do ključnih razvojnih vprašanja v naši občini. Vodilni v našem turizmu so se namreč odločili povzdigniti svoj glas, ker so prepričani, da je njihovo delovanje izključno v funkciji skupnega bogastva in ne politikantskih interesov, ki pa so žal v javnosti prepogosto glasnejši. Člani Kluba so direktorji tukajšnjih velikih turističnih podjetij: Marino Antolovič (Hoteli Morje), Aldo Babič (Casino1 Portorož), Danilo Daneu (Hoteli Palace), Miran Gaspari (Zdravilišče Krka Strunjan), Enes Lojo (Marina Portorož), Ivan Silič (Turistično združenje Portorož), Čedomil Vojnič (Hoteli Bernardin) in Zorko Žerjal (Hoteli Metropol). Na dosedanjih srečanjih so poenotili stališča do tega, katere so ključne ovire, ki onemogočajo hitrejši razvoj občine Piran kot najbolj turističnega območja v naši državi. Eden od bistvenih predpogojev za razvoj turistične destinacije Portorož je razvoj letališča v Sečovljah, zato podpirajo prizadevanja, da bi že letos jeseni občina Piran letališko zemljišče in гштм • Hoteli Palace so - kot manjšinski družbenik - na sodišču že vložili predlog za začetek stečaja družbe Imperial Palace, ker je nelikvidna, stroškov, ki nastajajo, pa ne namerava kriti. Stari hotel Palace pa je še zmeraj v posesti podjetja Hoteli Palace (po domače: v roki imajo ključ njegovih vrat!) infrastrukturo prenesla v last države, vse dokler bo tam delovalo letališče (občina in država pa naj bi še prej podpisali pismo o namerah, ki bo opredelilo dinamiko in način prenosa lastništva). V letošnjem državnem proračunu so že zagotovljena sredstva za projekte, naslednje leto pa bi letališko stezo že lahko podaljšali. Posodobitev letališča, na katerem bi potem pristajala letala s tja do sedemdeset potnikov, je pogoj, da postane Portorož tako imenovana "avio destinacija" in za prestrukturiranje gostov. Drugo oviro za nadaljnji razmah našega turizma so direktorji v Klubu našli v propadajočem hotelu Palace, za katerega menijo, da je gospodarski problem celotne občine. Občina bi kot lastnica starega hotelskega objekta in parka okoli njega morala pogodbo z družbo Imperial Palace nemudoma prekiniti in nato usodo starega očaka reševati v okviru ureditvenih načrtov za center Portoroža. Direktorji so prepričani, da bi morala država v hotel, ki je spomeniško zaščiten, vložiti nepovratna sredstva, občina pa bi se morala odpovedati komunalnim prispevkom. Tretja ovira turizmu pa so iz leta v leto večje težave z mirujočim prometom, ki bi jih bilo mogoče odpraviti le z gradnjo podzemnih garažnih hiš. Te seveda ne prinašajo neposrednega profita, zato v klubu pričakujejo, da bo Občina v prihodnje dovzetnejša za reševanje prometne problematike in bo investitorje v garažne hiše oprostila plačevanja komunalnih prispevkov, začenši z garažno hišo pod gričem hotela Metropol. Livija Sikur Zorman • Klub portoroških direktorjev od Občine Piran še pričakuje, da v svojih planskih dokumentih predvidi zemljišče za ureditev golf igrišča. Za igrišče z 18 luknjami je potrebno 70 hektarsko zemljišče, vendar pa cena zanj ne bi smela biti previsoka. S "popustom" pri ceni pa občina ne bi ničesar izgubila, saj bi z golfom pridobila občina kot celota. 4/1 G? ш 4/1 g S KOLESARSKI CENTER - ŠPORTNA TRGOVINA Trgovski center Zeleni park, 6000 Koper, tel.: 066/38-804 Ugodna prodaja koles vseh znamk in modelov. Plačilni pogoji: • plačilo v gotovini -10% popust • plačilo na kredit -1 leto brez obresti. 8 - Ш Ш lil 4/1 SERVIS IN PRODAJA KOLES IN INVALIDSKIH PRIPOMOČKOV TER ŠPORTNE OPREME б Kajuhova 28, 6310 IZOLA - Tel./fax.: 066/601-240, 645-337 Ш Prodaja staro - za novo. q Obiščite nas v Izoli in Kopru. Psi se bodo pomerili v spretnosti Kinološko društvo Portorož vabi v soboto, 8. julija s pričetkom ob 17. uri vse pasje prijatelje na mednarodno tekmovanje psov v AGILITY-ju. Prireditev bo potekala na travniku ob tenis igriščih pod hotelom Metropol v Portorožu. Kaj sploh je AGILITY? AGILITY je prijeten kinološki šport, s katerim se lahko ukvarjajo vsi, tudi otroci in starejši, seveda s svojimi psi. Ni pomemben rodovnik psa. Tekmuje lahko katerakoli pasma, lahko je pes mešanček, velik ali majhen. Psi visoki do 40 centimetrov tekmujejo v razredu "MINI" in preskakujejo tridesetcentimetrske ovire. Psi, višji od 49 centimetrov pa tekmujejo v razredu "STANDARD". Ovire, ki jih morajo preskočiti, pa so visoke tudi do 70 centimetrov! Pri tekmovanju je pomembna povezanost, ljubezen in medsebojna pripadnost psa in njegovega vodnika, saj ovire premagujeta skupaj. Na travniku, predpisanih mer (20 x 40 m) postavi sodnik četrt ure pred začetkom tekmovanja progo z različnimi oštevilčenimi ovirami: slalomske palice, ovire za preskakovanje, most, gugalnico, tunel,..., ki jih morajo tekmujoči psi čimbolj uspešno premagati. Vodniki imajo, seveda brez psov, le deset minut časa, da si progo ogledajo. Tekmovanje prično najmanjši udeleženci, nakar se pomerijo malo večji kužki. V dveh tekih, na dveh popolnoma različnih progah, poskušajo v čim krajšem času in s čim manj kazenskimi točkami premagati postavljeno progo. Med tekmovanjem se boste zagotovo zabavali in nasmejali, zato ste vabljeni na ogled že tradicionalnega portoroškega AGILITY-ja. Ne nazadnje je ogled brezplačen, saj ni vstopnine! PREVERJENO NAJBOLJŠI Storitve portoroške družbe Metropol Group in njenih hotelov so preverjeno najvišje ravni kakovosti! Metropol Group je certifikat ISO 9001, ki velja tri leta, uspel pridobiti že maja 1998. Seveda se kvaliteta sproti, vsakih šest mesecev, presoja. Zadnja kontrola, opravlja jo Bureau Veritas Quality International (BVQI) - je bila za družbo zelo uspešna, saj se je veljavnost certifikata razširila na celotno poslovanje "novega" Metropol Group-a, torej vključno z decembra lani pripojeno družbo Grand Invest. Tako sedaj certifikat kakovosti Metropol Group velja za vsa področja dejavnosti podjetja: za hotelsko in gostinsko poslovanje ter poslovne storitve za upravljanje hotelov in turističnih naložb. Pred kratkim imenovani novi predsednik uprave Metropol Group Zorko Žerjal je priznanje sprejel z velikim zadovoljstvom in kot dobro spodbudo za svoj uspešen začetek dela., ki ga nadaljuje po odhodu prejšnjega predsednika uprave Vojka Staroviča. K.B. Zgodba o Palacevem parku še brez konca V prejšnjem Portorožanu smo gostili vrtnarje, ki v Enoti Parki Komunalnega podjetja Okolje Piran skrbijo za naše javne zelenice in parke. Ker jih mimoidoči včasih kritizirajo, da svoje delo opravijo le napol - predvsem velja to za park okoli starega hotela Palace - so tudi oni želeli povedati svoje: da pač naredijo tisto in toliko, kot jim naročijo nadrejeni, dogovorjenega pa naj se ne bi držali Hoteli Palace, ki naj bi svojega dela obveznosti ne opravljali. Pa se je izkazalo, da kakršnega koli uradnega dogovora o urejanju Palacevega parka sploh ni! Direktor Hotelov Palace, gospod Danilo Daneu nam je na vprašanje, kako se omenjeni dogovor uresničuje, odgovoril: "Če kdo tak dogovor ima, naj ga prinese!" Skratka - dogovora ni! Na Občini Piran nam je načelnik za gospodarske dejavnosti, g. Ljubo Bertok povedal, da so se z ostalima dvema družbenikoma firme Imperial Palace (tretji je Občina Piran), ki je bila ustanovljena z namenom, da Palace obnovi, poskušali dogovoriti o pogojih urejanja parka. Vendar brezuspešno. Čemur se ni čuditi, saj se je okoli obnove starega Palace hotela nakopičilo vse preveč intrigiranja, nesporazumov in interesov, da se ne bi to odražalo tudi v parku. Občina se je zato odločila, da bo stroške celotnega vzdrževanja parka - spomenika oblikovane narave - krila sama. Za park pa naj bi v celoti skrbeli vrtnarji Okolja. Občina bo odslej plačevala tudi porabljeno vodo za potrebe parka (predvsem ribnika). Še prej bodo namestili vodni odštevalni števec. Družbi Imperial Palace pa bo izstavljala zahtevke za vrnitev stroškov vzdrževanja parka. Upamo, da bo ta odločitev zagotovila vsaj nemoten dotok vode ribicam v ribniku. L.S.Z. • Pokroviteljstvo nad prireditvijo Kinološkega društva Portorož Agility 2000 je prevzela ga. županja Vojka Štular, za kar se ji društvo zahvaljuje, enako kot glavnemu donatorju, proizvajalcu pasje hrane Eukanuba. V Kinološkem društvu pa bomo veseli tudi vsakega vašega prostovoljnega prispevka, ki ga lahko nakažete na Ž.R. št. 51410-678-88233. Predsednica: Judita Vidmar 9(pzmeiika ЏшгаЈ}огл& b.p. cesta J, 6320(fotiotož . Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masafa Klasična masama Tui-na masaja Depilacija Manikura Pedikura NEDELJA V PIRANU La domenica del villaggio Italijanska televizijska Berluscanijeva mreža Rete 4 že nekaj let predstavlja različne kraje po Italiji. Posnela je že 165 televizijskih razglednic krajev. Zadnji dve pa sta iz tujine: prvo so naredili na Malti v La Valetti, 18. junija pa so predstavili naš Piran. Sodobna družba potrebuje vse več pravil Ob začetku nove turistične sezone se je županji Vojki Štular s pismom spet oglasilo pred nekaj leti ustanovljeno Društvo za kulturo bivanja, v katerem se združujejo nezadovoljneži z razmerami v starem mestu. Meščane, ki so si društvo izbrali kot način pritiska na lokalno oblast ter javnost in za opozarjanje na neučinkovitost nadzora pristojnih služb nad kršitelji (pretežno javnega reda in miru), motijo iz leta v leto podobni problemi. Predvsem je to hrup, oziroma, kot pravijo v društvu, onesnaževanje s hrupom: naj bo to živa ali reproducirana glasba na prostem ali v gostinskih lokalih, glasen smeh, kričanje, govorjenje ali celo petje nočnih veseljakov, brneča motorna kolesa, ventilatorji in klimatske naprave, hrupnost dostavnih tovornjakov, glasno prestavljanje zabojnikov za odpadke, pa celo igre z žogo sredi noči na Tartinijevem ali Prvomajskem trgu. Navkljub protestom prebivalstva a tudi turistov, se stanje ni bistveno izboljšalo. Posledica tolikšne brezobzirnosti do tistih, ki si prizadevajo za kvalitetnejše bivanje v starem mestu, je preseljevanje onih, ki si to lahko privoščijo: zdravnikov, arhitektov, profesorjev,..., tistih torej, ki si ponoči nabirajo novih moči, da lahko zbrano zjutraj začno opravljati svoj zahtevni poklic. Prav zaradi teh v zimskem času Piran ni povsem izumrlo mesto. Odseljevanje je vse bolj množično, opozarjajo v Društvu za kulturo bivanja. Stanovanja in hiše se spreminjajo v počitniška bivališča. Mesto postaja vse bolj brez življenja, ker si po drugi strani vsi trudimo preprečiti. Društvo županji predlaga nekaj ukrepov, ki bi lahko zajezili te negativne trende. Komunalna in tržna inšpekcija naj poostrita nadzor nad urnikom obratovanja predvsem gostinskih lokalov in seveda tudi sankcije nad kršitelji. Potrebna so pravila pri tako pri živi kot reproducirani glasbi. V piranskem Društvu za kulturo bivanja se zavzemajo tudi za omejevanje dodeljevanje javnih površin za gostinske vrtove oz. terase in kontrolo spoštovanja velikosti pri njihovi uporabi. Prav tako bo treba uravnavati nameščanje in rabo vse bolj razširjenih klimatskih naprav, ki s svojim videzom lahko zelo skazijo videz srednjeveškega mesteca. Livija Sikur Zorman Lahko bi se sicer zamislili na tolikšno pozornostjo Italijanov in se vprašali ali je bila to zgolj politična akcija italijanske države? V oddaji se namreč v glavnem govori italijansko in tako gledalec pomisli, da gre za kraj, kjer žive sami Italijani. Lahko pa se po drugi strani vprašamo, kdaj bo slovenska televizija posvetila tolikšno pozornosti Piranu, kakršno je italijanska. Zanimivo, Italijanov ni zanimalo, kaj je narobe. Uspelo jim je iz hiš in pisarn izvabiti ljudi, ki lahko mesto predstavijo v najlepši luči, kot najlepše mesto pod soncem, kot je Italijanom dopovedovala Norma Doljak. Začetni pogovori o oddaji so stekli na naši Občini. Glavni koordinator je bil Ivan Silič s turističnega združenja, scenarij so sestavili v Avditoriju ob sodelovanju s Fulvio Zudič z italijanske skupnosti. Kulinarični program je izbral Alberto Pucer, za tehniko, promet in varnost je odgovarjal Andrej Furlan. V izvajalski skupini so bili Zora Mužinič, Monica Bertok, Jana Bolčič in Matjaž Ukmar. Oblikoval se je bil bogat program. Monica Bertok in Lorella Flego sta za uvod povedali nekaj o Sloveniji in Piranu, tržaški violinist Črtomir Šiško-vič je zaigral nekaj akordov Tartinijevega Vražjega trilčka, študent solo petja, Pirančan Neven Stipanov, je povedal nekaj o Tartiniju, ljudsko glasbo so predstavili Istrski mužikanti, Šavrinke in zborček La Bora, Norma Doljak in Kristjan Knez sta spregovorila v piranskem narečju, Flavio Bonin je predstavil soline in ladjarstvo, Mateja Prunk je opisala svojo olimpijsko znamko, o dvojezičnosti je govorila Anica Mršnik, o piranskih cerkvah oče Normo v svojem elementu z voditeljem Davidom Mengaccijem. Bojan, Jana Tolja o regati prijateljstva. Fabio Sorgo je razstavil skulpture iz korenin oljčnih dreves, na ogled so bile umetnine Apolonije Krejačič, Karla Pavlinca, Dubravke Šorel in njihovih učencev. Hrano so pripravili kuharji iz hotelov Palace in G. Tartini po starih receptih Anite Primani in Alberta Pucerja. Davide Filipas je razkazal svoje rezbarske umetnine. Zaigral je mladinski pihalni orkester po taktirko Benjamina Makovca. Mišo je raztegnil harmoniko. Predstavil se je tudi županov klicar Marino Mahnič. Stasja Mehora je z gusar-skim plesom predstavila svoje Flipice. Serafin Pavlovič se je mimo zapeljal na svojem starem lesenem kolesu. Italijanska povezovalka Mara Calfagna je prijahala na Tartinijev trg na osličku le kje so ga staknili?). Posneli so tudi mašo očeta Bojana. Ivan Silič je o naših krajih poročal celo med letom s helikopterjem. Pri maši je nastopil pevski zbor iz Kopra. Na koncu so za lepotico Pirana izbrali Jasmino Kozina in spustili v zrak oblak pisanih balončkov. Ne, Piran nikakor ni bil prikazan kot italijansko mesto. Italijanski voditelj oddaje, Davide Mengacci, je velikokrat poudaril, da smo v Sloveniji, da se v Piranu govori slovensko in italijansko, spraševal je sogovornike, kako se kaj reče v slovenščini...Županja in njen klicar sta govorila v obeh jezikih, župnik je maševal v obeh jezikih, Šavrinke in Istrski mužikanti so zapele po šavrinsko. Piran je bil te zadnje junijske nedelje kot srečen otrok, navajen, da ga vsi grajajo, potem pa nenadoma pride nekdo, ki je pripravljen poslušati, kaj vse zna in ima! Nada Kozina Pešpot od Dantejeve do Oljčne grize zob časa ARHIVI, PIRANSKI ZAKLADI Mesto Piran ima kar precej pešpoti. Nekatere so vzdrževane in urejene; so pa tudi take, ki so nevarne in neurejene. Ena takih je tudi pešpot, ki se v strmino dvigne po stopnicah z Dantejeve ulice (nasproti kopališča Riviera) na Oljčno pot. Pred dobrimi petnajstimi leti (leta '85) so stanovalci tamkajšnjih ulic ob pomoči piranske krajevne skupnosti s prostovoljnim delom naredili slikovito pešpot ob robu klifa. Lastniki zemljišča, po kateri gre pot, so velikodušno dovolili uporabo svojega zemljiščal Veselje nad potjo je bilo med stanovalci in sprehajalci veliko. A čas gre svojo pot in je načel tudi pešpot nad Dantejevo, ki jo potem nihče več ni vzdrževal... Marsikdo, ki ve zanjo, se je še poslužuje, posebej poleti, saj je to bližnjica za kopališče. Po močnem neurju leta '95 se je za stanovanjskimi hiša- mi na Dantejevi vsul plaz, kar je seveda ogrozilo varnost stanovalcev. Občina se je zato podvizala s saniranjem večine brežine za stanovanjskimi hišami, preostali del brežine pa je ostal nesaniran. Erozija pa nadaljuje svojo pot in povzroča drsenje klifa in padanje kamnov. Zgornji del klifa vzbuja pri mimoidočemu neprijetni občutek, da se bo zdaj zdaj nanj vsula zemlja, klop, miza ali pa kateri od električnih drogov, ki stojijo tik ob robu. Varovalna mreža nekako, vsa zaraščena še kljubuje času. Za njo se je nabralo polno kamnov, ki pa bi jih bilo treba odstraniti - enako kot kamenje za drugimi hišami. V vsem tem času je celotno brežino prerasla robida in drugo rastje, tako da je pogled nanjo manj strah vzbujajoč! Neprijeten občutek pa pri obiskovalcih na srečo ublaži pogled na stotine raznobarvnih cvetov nad urejenimi škarpami, ki jih gojijo skrbne roke nekaterih tamkajšnjih prebivalcev! Vendar pa pešpot kliče po sanaciji: stopnic, varovalne škarpe, ograje in še marsičesa... Pot so si neštetokrat ogledali predstavniki pristojnih služb. Naredili so tudi načrt sanacije poti, pa nič! Bližnji stanovalci, meščani, sprehajalci, obiskovalci... se zaman sprašujejo, kdaj bo njihova pot spet varna. Če je ne bomo kmalu uredili, je ne bo več te lepe poti ob prepadu! Lidija Dodig V Piranu zgolj en sam arhiv, temveč jih imamo kar nekaj. Piranski mestni arhiv je po gradivu, ki ga hrani, najstarejši v Sloveniji in eden med starejšimi v Sloveniji, saj hrani dokumente neprecenljive vrednosti od leta 1173 naprej. Tu je več kot 1800 notarskih pergamentnih listin, 70 doževih pisem, 8000 testamentov, številne notarske knjige, piranski statuti, vicedomske knjige, knjige oseb, ki so bile izgnane iz Pirana, arhivi likvidiranih podjetij... Starejše gradivo je pisano v različnih pisavah in do zadnjih desetletij 15. stoletja v srednjeveški latinščini. Po letu 1480 se začne uveljavljati italijanščina, močno "oplemenitena" s primesmi piranskega ljudskega jezika. Veliko raziskovalcev je v njem že črpalo podatke za pisanje raziskovalnih in diplomskih nalog, pa za zgodovinske knjige, raziskave in doktorske disertacije. Danes je arhiv strokovno in varno urejen v Župančičevi ulici v Piranu. Piranski arhiv sv. Jurija hrani gradivo izpred leta 1000. To so srednjeveški rokopisni fragmenti na pergamentu, ki so se ohranili kot mehki, šivani ovitki za snopiče spisovnega gradiva. Pisale so jih šolane roke. Po vsebini so to listi iz evangelija, teološka besedila in legende. Tu so vse matične knjige Pirančanov od 16. stoletja naprej. Arhiv še ni urejen, ni v primernem prostoru in strokovnjakom ni dosegljiv. Zanimanje zanj pa je veliko. Ta piranski zaklad čaka, da ga sedanji meščani spravijo na svetlo. Arhiv Minoritskega samostana sv. Frančiška ima nad 3000 dragocenih, tudi izredno starih knjig, celo iz leta 1480. Arhiv še ni popisan, vemo pa, da hrani dokumente, povezane z življenjem v samostanu in mestu od 16. stoletja naprej. Leta 2001 bo samostan praznoval svojo 700-letnico. Ob tej priložnosti bo izšel zbornik o zgodovini samostana, v katerem bosta predstavljena tudi arhiv in knjižnica. Nada Kozina i i yST^, Ч^ PIRAN PIRANU Križani spet doma Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Restavratorski center Slovenije in piranska Župnija svetega Jurija so 19. in 20. junija v Piranu pripravili strokovno srečanje, ki so ga posvetili predvsem desetletnim restavratorskim in konservatorskim delom v cerkvi sv. Jurija. Veliko pozornosti pa je bila deležna tudi vrnitev restavriranega gotskega križa neznanega avtorja beneško šole v Piranu. pripadnosti mestu. Dolgoletna premajhna skrb Desetletje obnavljanja cerkve sv. Jurija mesta za svojo kulturno dediščino je pripeljala do Nedavno piransko srečanje strokovnjakov pa sedanjega stanja. Vendar se zadnjih deset let odpi- Križani v cerkvi svetega Petra Križani, plastika iz druge polovice 14. stoletja, je najprej visel v cerkvici na Bernardinu. Po zaprtju tamkajšnjega nekdanjega samostana in cerkvice, so ga preselili v piransko župno cerkev. V sedemdesetih letih je bil nekaj časa na ogled v krstilnici, vendar kipu vlažen morski zrak v njej ni prijal in je že načel les (topolovina) ter barvne plasti. Prve raziskave in restavratorski posegi so bili na pobudo piranskega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaupani konservatorskemu ateljeju Zavoda SRS za spomeniško varstvo v letih '72 in '73. Analize so pokazale, da gre za izjemno kiparsko delo, ki ga stroka uvršča v pomembna dela srednjega veka. Zahtevno delo so konservatorji opravili pod vodstvom prof. Franceta Kokalja. Med leti 1994 in '98 so sledili še trije posegi. Restavratorski strokovnjaki so medtem ugotovili, da sodi piranski Križani med skupino trpečih Kristusov s področja vzhodnega Jadrana. Poleg našega sta še splitski in kotorski (umetnost-nozgodovinske raziskave je opravil mag. Joško Belamarič), raziskati pa je treba še četrtega iz Krka, ob katerem sta še kip Marije in Janeza Krstnika. Junija se je Križani po dolgih restavratorskih letih vrnil v Piran, kjer so ga namestili v cerkvici svetega Petra na Tartinijevem trgu, v kateri so zanj še najprimernejši klimatski pogoji. Umetnostni zgodovinarji pa nameravajo pripraviti razstavo vseh štirih skulptur (nastalih vzdolž jadranske obale pod roko istega umetnika. se je ukvarjalo tudi z restavratorskimi deli, ki so zadnje desetletje potekala sistematično v stolnici svetega Jurija. Dela so se začela že v obdobju župnikovanja gospoda Vinka Černigoja in se intenzivno nadaljujejo z novim župnikom, dr. Bojanom Ravbarjem. Stolnica je spomenik državnega pomena in se obnavlja ob precejšnji državni podpori (iz programa kulturnega tolarja) pod vodstvom Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter strokovni pomoči Restavratorskega centra Slovenije. Piranska cerkev je baročna, pod močnimi vplivi beneških tokov. Zadnja večja obnova ob koncu 19. stoletja pa ji je dala pridih historicizma. Marsikdo se čudi, da poteka obnavljanje tega tako pomembnega spomenika tako počasi. Piranski župnik dr.- Bojan Ravbar pravi, da ima sedanji živelj premajhen čut л I ; Dr. Josip Korošec, direktor Restavratorskega centra Slovenije, Maja Guček z MZVNKD in piranski župnik dr. Bojan Ravbar (desni) v Tartinijevi hiši ob predstavitvi 10-letnega obnavljanja stolnice sv. Jurija in vrnitvi Križanega v Piran. rajo novi časi tudi zanjo. Pred prenovo cerkve so potekala obširna pripravljalna dela: zbiranje dokumentacije in raziskave stanja. V zadnjih dveh letih pa so vidni rezultati vsega predhodnega dela:obnovljena je streha zakristijska prizidka in pročelje stolnice, v notranjosti pa se nadaljujejo restavratorska dela stropnih in oltarskih slik in nato še cerkvene opreme. Veliko svojega dela je v prenovo vložila akademska slikarka in restavratorka, Pirančanka Mira Ličen Krmpotič. Skozi njene roke je šlo že nekaj sto metrov platen, ki je pri njihovem restavriranju znala spoštovati izvirnost avtorjev in časa, ko so slike nastale. Livija Sikur Zorman • Mesto Piran ima še osem cerkva in zvonik, ki so enako potrebni obnove. Morda bo s svojim delovanjem k temu pripomogla skupina Prijatelji sv. Jurija, v kateri so se, na pobudo piranskega župnika dr. Ravbarja, spontano zbrali ljudje, ki jim naša kulturna dediščina nekaj pomeni in želijo kaj tudi narediti za njeno ohranitev. Ena od njihovih lepih potez je odločitev, da bodo na razstavah predstavljali dela meseca. V ta namen so v cerkvici Marije Snežne (na Bolniški ulici) postavili vitrino, v kateri so kot prvo na ogled postavili skulpturo Fulvie Zudičeve. • Posodobiti bi bilo treba tudi orgle v cerkvici sv. Jurija, katerih avtor je mojster Nakič, eden najpomembnejših beneških orglarjev. Zastonj EPP Eni pravijo, da premalo spremljamo korake in delo naše županje, drugi nam očitajo, da predobro (ali premalo slabo, kakor se pač vzame) pišemo o njej... Pa pustimo rajši naj o tem presodijo bralke in bralci! Mi pa rajši objavljamo fotografijo Karavane cvetja, ki je 3. junija krenila iz Pirana in nato obiskala vse krajevne skupnosti v naši občini. Županja je občanom razdelila preko pet tisoč lončnic, ki jih je prispevalo Hortikulturno društvo Portorož, z željo da bodo pripomogle k lepšanju naših vrtov, balkonov, okenskih polic.... 8 portorožan št. 6 Lucija dobiva (spet) novo podobo Gradnja trgovsko poslovnega centra v Luciji se sicer počasi, a vztrajno nadaljuje. Zaključena naj bi bila predvidoma do konca letošnjega septembra ali mesec kasneje. Nosilec naložbe vredne 2 milijardi tolarjev (okoli 20 mio DEM) z davkom na dodano vrednost je koprsko gradbeno podjetje Stavbenik, ki je že zgradilo prvi del centra. Trgovsko poslovni objekt nastaja postopoma na podlagi leta '90 sprejete novelacije zazidalnega načrta tega dela lucijskega območja. Za Občino Piran je kompleks pomemben predvsem zaradi gradnje avtobusne postaje, ki pravkar nastaja v njegovem okviru, na kar prebivalci čakajo že nekaj let. Po zaključeni tako imenovani prvi fazi se kar pet let ni nadaljevalo z načrtovano naložbo, za kar so v Stavbeniku imeli svoje utemeljene razloge. Z nadaljevanjem gradnje so odlašali predvsem zato, ker so prej želeli prodati vse že zgrajene poslovne prostore. Občina Piran je seveda Stavbenik preganjala, naj izpolni svoj del pogodbenih obveznosti - izgradnjo avtobusne postaje v zameno za en del oprostitve plačila dela komunalnih prispevkov. Z novo dozidavo bo lucijski TPC torej pridobil dodatnih 5 tisoč kvadratnih metrov površine, garažno hišo z 210 parkirnimi mesti (sto parkirišč bo še na zunanjih površinah) in avtobusno postajo z devetimi peroni. Hkrati se obnavlja tudi obvozna cesta za kartinško stezo, po kateri se bo promet odvijal krožno. V garažni hiši je predvidenih okoli šestdeset javnih parkirnih prostorov, ostale poskuša investitor prodati zainteresiranim (cena enega je 14 tisoč DEM brez DDV-ja). Nastajajoči objekt bo polkrožne oblike. Pred njegovim sprednjim delom (območje pred Blue barom in papirnico Hartis) je predvidena piaceta oziroma trg. Prostor bo seveda hortikulturno urejen in prepreden s potkami. Morda bi se lahko tu rodila bodoča duša Lucije, za katero pravimo, da je brez nje...? Odgovorni za trženje v Stavbeniku, gospod Darij Barrile, tudi sam Lucijčan, pravi, da so doslej uspeli prodati že okoli šestdeset odstotkov novih poslovnih prostorov, po večini namenjenih trgovski in poslovni dejavnosti. V najvišjem nadstropju (objekt bo imel klet, pritličje in tri nadstropja) pa bodo našle svoj prostor poslovno apartmajske enote. Cena kvadratnega metra se giblje od 250 do 400 tisoč tolarjev (brez DDV- ja), glede na to, v kateri gradbeni fazi kupec dobi prostor in kje v stavbi se nahaja. Velik del pritličja (800 m2) bo zasedla trgovina Mercator Degroja s tehničnim blagom. Sem se bo preselila tudi uprava poslovne Banke Koper, ki je zdaj v Piranu, z državo pa se pogovarjajo tudi za odkup prostorov, kamor bi se lahko preselila upravna enota, ki zdaj domuje na občini Piran. Livija Sikur Zorman ŠTUDENTSKE ZAMISLI ZA SESKI NASIP Tako rekoč vse moti in v oči bode že dlje časa neurejeni seski nasip, kot bi ne vedeli, kaj z njim. Pa čeprav ta prostor predstavlja velik potencial za mehki, zeleni turizem, hkrati pa nudi možnost za kvalitetnejše življenje tudi nam, domačinom. Iz rezultatov ankete, ki jo je med svojimi člani letos opravilo Hortikulturno društvo Portorož, lahko ugotovimo, da bi si večina anketiranih na območju seškega nasipa želela urejeno pešpot, pa rekreacijski in (ali) poči-vališčni park. Skratka: vsak anketirani je predlagal, naj bo nasip pod Sečo javna površina odprtega tipa, ki naj bi se povezovala z avtokampom in Forma vivo. Odgovori na omenjeno anketo so vzpodbudili portoroško Hortikulturno društvo, da na začetku junija povabijo v goste študente prvega letnika krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki so s svojim mentorjem, profesorjem Lojzetom Drašlerjem, na Seči pripravili delavnico, na kateri so iskali možnosti za njeno ureditev. Za pripravo delavnice sta se zelo potrudili domačinki, že študentki četrtega letnika, Nina Vrhovnik in Martina Kramšteter. Po ogledu in preučitvi območja so študentje ugotovili, da je najbolj moteč visok nasip, zato bi ga bilo najbolje delno odstraniti ali ga preoblikovati. Pri svojem načrtovanju so upoštevali naslednje: rezultate ankete članov Hortikulturnega društva, nujnost sanacije flišne * Idejne zasnove študentov krajinarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani o ureditvi nasipa ob polotoku Seča si lahko ogledate do 14. julija v avli Občine Piran. stene, povezavo s Forma vivo, avtokampom, gostilno Ribič, kanalom Svetega Jerneja in usklajenost s celotnim Portoroškim zalivom. Študentje, ki so delali v šestih skupinah, so se, ob pomoči svojega mentorja dokopali do naslednjih predlogov: • zaključene celote za posamezne namene (športna igrišča, prostor za piknike...) so zaokrožili z visokim drevjem, ki pa bi omogočalo pogled na morje, • del plaže naj se oblikuje še iz drugega materiala, ki bi olajšal dostop v morje (in ne kot je zdaj, ko so samo skale), • vsi objekti naj bodo montažnega značaja, da se jih po koncu turistične sezone lahko odstra- E^ä ni, .....— • prostor naj bo namenjen kopanju, sončenju in športnim aktivnostim. Mladi krajinarji so predvideli tudi pomol in možnost prometne povezave z drugimi obmorskimi kraji s plovili. Tako, študentje so nam natrosili kar nekaj zelo uporabnih zamisli, kako grdi nasip pod Sečo urediti. Zdaj smo mi na vrsti. L.S.Z. IZ SOSEDNJE LUCIJE Blišč in beda velikih gest Se spominjate, ko so ob začetku krvave vojne v Bosni nekateri naši visoki državni oblastniki (če nas spomin ne vara sta to bila gospoda Bavčar in Rupel) spektakularno odšla reševat nekaj desetin bosanskih prebivalcev slovenskega porekla? Plemenita poteza, a marsikomu se je zdela predvsem cenena politična propaganda. Smo velikodušnim politikom takrat delali krivico? Kaže da nismo, vsaj glede na brezbrižnost pred nedavnim padle vlade do bosanskih Slovencev, ki jih je ob prihodu namestila v naši občini, na Liminjanski 104 v Luciji in jih potem tako rekoč pozabila. Prejšnja vlada je leta '92 našo občino brez njene vednosti izbrala za kraj začasne nastanitve teh ljudi in jih potem tukaj tudi stalno prijavila, čeprav je podjetje Novista soglašalo le z začasnim bivanjem v svojem objektu. Urad za begunce in priseljevanje pa se je na začetku tega leta odločil, da ne bo več poravnaval stroškov bivanja evakuiranih iz Bosne in jim postavil rok za izselitev do 1. julija. Razlog za ta ukrep naj bi bila njihova nepripravljenost plačevanja stroškov bivanja (najemnina, voda, elektrika, itd...), kar pa - kot trdijo na Občini Piran - ne ustreza resnici. Urad za priseljevanje in begunce se je sicer medtem naši Občini opravičil, ker so se protesti ter nezadovoljstvo beguncev zgrnili nad njo pa tudi zaradi pritiskov, da jim dodeli socialna stanovanja. Vendar pa se zdi Uradu edini izhod iz nastalega zapleta izselitev iz samskega doma. Žal pa naša Občina nima magične paličice, ki bi 14 družinam sčarala primerna stanovanja. Pravzaprav na občinski prednostni listi čaka že več kot osemdeset upravičenih do socialnih stanovanj! Občina Piran pa je znana po še eni specifičnosti: večina najemnih stanovanj lastniki namenjajo oddajanju turistom, pozimi pa dijakom in študentom. O tem tako za ljudi, ki so se k nam iz Bosne zatekli v zares težkih časih (in to na povabilo pomembnih politikov) kot za našo občino težko rešljivem problemu je bila prejšnja vlada obveščena. Vendar pa Občina Piran ni od nje dobila nobenega odgovora. Zato se je piranska županja pred iztekom roka za izselitev sedanjih prebivalcev objekta v Luciji obrnila še na novo vlado in njenega predsednika Andreja Bajuka. Se bo ta odzvala kaj bolje od prejšnje? Če zaradi drugega ne, vsaj zato, da bi dokazala, koliko je boljša?!? L.S.Z. Komunalni nadzorniki pa nič Urad za komunalni nadzor naše občine je zelo dosleden pri vzpostavljanju reda v mirujočem prometu ter disciplino med vozniki. Zakaj ne, če to uspeva azijskemu Singapurju, zakaj ne bi srednjeevropskemu človeku? A zakaj se inšpektorji, redarji, ipd. ne lotijo tudi zgornjih vozil (in njihovih šoferjev), ki so ob nedavnem teniškem turnirju svoje konjičke parkirali kar na najbližji zelenici (čeprav je garažna hiša oddaljena le kakšnih 50 metrov, pa tudi ob štiri-pasovnici je bilo dovolj prostora)???! Sveta birma v Luciji Letošnjih petnajst lucijskih birmancev v njihovi pretesni cerkvici. Ob pomoči župnika v Luciji, gospoda Janeza Kavčiča jim je zakrament svete birme 14. maja v prepolni nekdanji solinarski cerkvi podelil generalni vikar koprske škofije, msg. Renato Podvršič. GAUDEAMUS IGITUR «si Sipiffl 17. junija je v Grand Hotelu Palace proslavljala svojo 30-obletnico mature ena izmed prvih generacij piranskih gimnazijcev. Zbralo se je 24 bivših dijakov, njihov profesor filozofije, Gustav Guzej in ravnatelj ter njihov najljubši profesor, Božidar Jevševar. Hotelir Miran Stiplošek in njegova ekipa so pripravili lep sprejem in izbrano pogostitev. Večer se je začel s sprejemom na terasi San Marko ob kozarcu šampanjca in ob zvokih Damirjevega pianina. Dame so dobile cvet, za spomin pa so se slikali na hotelskem stopnišču. V restavraciji Barba Pino so posedli okoli treh velikih okroglih miz. Oba profesorja sta imela slavnostni govor, najglasnejša gimnazijka Irena Dolinšek pa seveda tudi. Nato so vsi lepo po abecedi poročali o svojem življenju, uspehih in svojih naslednikih. Za zaključek so se posladkali z jubilejno torto in zapeli himno Gaudeamus igitur. Jubilanti so se razšli ob jutranjem ptičjem petju in se dogovorili, da se snidejo že naslednje leto, ko bo večina med njimi praznovala 50 rojstni dan. S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV Bralke in bralci ste se zagotovo že navadili na novovpeljano Portorožanovo rubriko S Portorožanom do odgovorov, v kateri iščemo odgovore na vprašanja, ki vas tiščijo. Že v prejšnji številki smo se lotili problema pomanjkanja (oziroma, kar odsotnosti) javnih sanitarij v Piranu in Luciji, ki očitno zanima kar nekaj naših bralk in bralcev. Po odgovore smo se napotili na komunalno podjetje Okolje Piran, ki pa nas je preusmerilo na Občino Piran. Seveda smo Občini nemudoma poslali dopis s konkretnimi vprašanji o tej problematiki, ki ste nam ji posredovali vi, spoštovani bralci. Skratka: Občino Piran smo povprašali: Staro mesto Piran je nekoč imelo javne sanitarije, ki so jih - potem ko so na njihovem mestu uredili gostinski lokal Batana - ukinili. S prenehanjem obratovanja gostinskega lokala v okviru objekta avtobusne postaje v Piranu pa je tudi avtobusna postaja ostala brez njih. Prebivalci Pirana menijo, da so v starem mestnem jedru javne sanitarije nujno potrebne (po mnenju marsikoga je pomanjkanje javnih sanitarij vzrok za "vsesplošno" uriniranje ob uličnih vogalih...) Torej: • Ali se Občina Piran zaveda potrebe po javnih sanitarijah v Piranu oziroma problema, ki ga povzroča dejstvo, da je mesto brez javnega WC-ja? Ali bi bila pobuda naše bralke iz Pirana, da bi se piranske javne sanitarije uredile v okviru poslovnega prostora nekdanje trafike na avtobusni postaji uresničljiva? Ali pa Občina Piran načrtuje drugačno rešitev (kje oz. kako in kdaj)? • Strinjali se boste, da se z naraščanjem števila prebivalstva v Luciji poraja tudi potreba po javnem WC-ju v tem naselju. Ali Občina Piran načrtuje rešitev (javne sanitarije) v Luciji (kje, kdaj)? In zdaj si preberite še odgovor Občine Piran: Občina Piran se zaveda pereče problematike pomanjkanja javnih stranišč v mestu Piran, zato je v proračunu Občine Piran za leto 2000 Javnemu podjetju Okolje Piran namenilo dva milijona tolarjev za postavitev javnih stranišč. • Ker gre v predvsem za sezonsko problematiko, je za njeno začasno reševanje Občina Piran Okolju predlagala najem ali morda tudi nakup WC kabin. Seveda pa mora Okolje pred postavitvijo teh kabin lokacijo uskladiti z Uradom za okolje in prostor Občine Piran in Krajevno skupnostjo Piran. Kar zadeva trajno rešitev problematike javnih stranišč v mestu Piran pa Občina Piran v tem trenutku preučuje različne možnosti in lokacije. Pristojne službe bodo med njimi zagotovo izbrale najboljšo, o čemer boste tudi občani obveščeni pravočasno. • Potreba po ureditvi javnih stranišč raste s številom obiskovalcev in ne s številom prebivalcev, kar velja tudi za Lucijo. Problematika javnih stranišč tu doslej še ni bila izpostavljena kot posebno moteča, saj v Luciji obratuje tudi precejšnje število javnih lokalov z javnimi stranišči. Seveda pa Občina Piran pozorno spremlja in urejuje razvoj Lucije in bo v primeru, če bo potreba po javnih straniščih dejansko narasla, primerno ukrepala. Služba za odnose z javnostmi Rubrika je še naprej odprta za vaša vprašanja, na katera bomo poskušali najti odgovore pri najbolj odgovornih in pristojnih! Sporočite nam jih! Spoštovani ljubitelji morja, v soboto, 1. julija 2000 se bo ob 21.00 uri pričel tretji PLES POMORŠČAKOV Ples bo na terasi Grand Hotela Metropol v Portorožu ob glasbi ansambla Kalamari, večer pa bosta popestrili še dalmatinska klapa Leut in plesna skupina Alfa show team, ki se bo predstavila v oblačilih IUV Vrhnika ter Svilanit Kamnik. V sodelovanju s Pomorsl AsvyoSüU fixui/W. ^ ^ ^^ "^АлУ ■ Češnje so obirali otroci 2.a razreda Osnovne šole Lucija Petdeset let osnovne šole v Piranu Šolsko leto 1950/51: s tem šolskim letom je v Piranu začela delovati prva slovenska osnovna šola. Pouk se je pričel 19. septembra 1950 in se zaključil 30. junija 1951. Šolo je obiskovalo 44 dečkov in 19 deklic (63 učencev) je napisala gospa Ludovika Kalan, prva ravnateljica šole v tedanjo Šolsko kroniko. Letos junija so na sedanji piranski osnovni šoli Cirila Kosmača, kjer je zdaj ravnateljica gospa Alenka Aškerc Mikeln, s praznovanjem obeležili zlato obletnico šole.. To je bila priložnost za pogled v preteklost in hkrati tudi v prihodnost. Ob tej priložnosti so podelili priznanja učencem, ki so se v letošnjem šolskem letu najbolj izkazali. Šele ob tako obsežni beri so se zavedli, koliko truda in požrtvovalnosti učencev in učiteljev je bilo vloženega! Naj omenimo zgolj najpomembnejša, državna priznanja. Zlato priznanje z najboljšim seštevkom točk za raziskovalno nalogo, predstavo in razstavni prostor je na 14. festivalu turističnih podmladkov v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, je prejela naloga Držm'o fige (mentorica Andreja Fabbro), srebrno priznanje so dobili v zgodovinarskem krožku za raziskovalno nalogo o pomorščakih (mentorica Bojana Turk), zlato Cankarjevo priznanje učencev Maja Bjelica in Miha Jejčič. Učenci piranske osnovne šole so bili uspešni tudi na državnih športnih tekmovanjih (Mateja Pal, Sandra Petrič, Danijel Golenač, Kira Zorman, Sara Glavina, Aja Golja, Diana Stanišič, Brina Klemenčič, Marko Klobas, Urša Jakin,...). Na šoli Cirila Kosmača je svojo šolsko pot začelo kar nekaj danes zelo uspešnih in tudi medijsko znanih ljudi: znanstvenik na področju biologije Robert Zoreč, igralka Nataša Tič Ralijan, jadralec Tomaž Čopi in fotograf, računalničar Slobodan Simič Sime. Slednja dva sta se odzvala vabilu na prireditvev. Marjan Maslo Hura, osemletka je za nami! VALETA Sedemdeset učencev in učenk treh osmih razredov OŠ Cirila Kosmača Piran je dne 15. junija pripravilo poslovilno prireditev za svoje učitelje, starše in prijatelje. Letošnja generacija je bila izjemno uspešna na vseh področjih tako, da nam je učiteljem kar žal, ker so zaključili s šolanjem na piranski osnovni šoli. Vsi učitelji in drugi zaposleni jim želijo uspešno nadaljnje šolanje. Srečno! Športnice leta OŠ C. Kosmač v Piranu: Brina Klemenčič, Aja Golja, Dijana Stanišič OS C. Kosmača Piran - vseh osem let so bili odlični: Andrej Gudič, Kira Zorman, Maja Bjelica, Petra Mrakič Miha Jejčič, Janez Urevc, Tamara Vidergar Marjan Maslo Spomini na gospo Elzo Kocjan Bila je enostavna skromna ženska, ki je svoje življenje posvetila izključno malim živalim. Pred mnogimi leti je osnovalo društvo za zaščito živali v Piranu. Vse do visoke starosti je pobirala zapuščene mucke in kužke in jim nesebično dajala zavetje kar v svojem domu, dokler jim ni priskrbela novega gospodarja. Rahlo upognjena, kar je z leti postajalo vse bolj očitno, je po Piranu pokukala v vsak grmiček, v vsako ozko ulico in rahločutno prisluhnila zapuščenim ter bolnim živalcam. Prebivalci Pirana so jo z nasmeškom opazovali in jo čez nekaj časa poimenovali kar mačja mati, saj niso razumeli njenega poslanstva. Zadnje srečanje z gospo Elzo mi je ostalo v spominu, ko je z brezbarvnim, tihim glasom spraševala po muckah, ki živijo v vrtu, tik pred mojo hišo. Potem je Čas neusmiljeno odnesel seboj tudi našo gospo Elzo! A droben delček njenega dela je ostal tudi v današnjem trenutku. Za sabo je pri članih, ki nadaljujejo njeno delu, pustila čustva humanosti. Naj v imenu vseh ljubiteljev živali in v imenu članov gospe Elzi v spomin izrečem spoštljiv hvala. Ilonka Hajnal Svečana otvoritev balinišča na Belem Križu Portoroški Balinarski klub Antena Hausbrandt je 25. junija pripravil slovesno otvoritev lani zgrajenega štiristeznega balinišča na Belem Križu. Ob tej priložnosti so pripravili tudi mednarodni prijateljski turnir. un anno di scuola: lavoro, impegno, gite, foto..e....risultati Anno scolastico alia fine al Ginnasio Antonio Sema. Concluse le lezioni gia nella seconda settimana di giugno, le attivita sono proseguite per i contenuti opzionali ( attivita libere " obbligatorie" delle scuole medie e quindi anche dei ginnasi). Con il caldo guardare indietro alle gite, ai viaggi che gli študenti hanno fatto a Venezia, a Parigi, in Toscana ( visitando Firenze, Siena, Pisa e Lucca), a Lubiana, a Trieste, a Bistra , alle brevi escursioni nel nostro territo-rio per partecipare a mostre , ad ex- tempore di pittura, ecc. ecc. sembra quasi impossibile si siano trovati il tempo e le energie per tante cose in una "piccola" scuola. Eppure concludiamo in bellezza ricordando gli ospiti ( circa 70 študenti) provenienti dai Licei di Trieste e di Fiume , per la giornata dedi-cata ai diritti dell' uomo e aH' abolizione della pena di morte ( Liceo G. Galilei di Trieste, Ginnasio sloveno di Pirano, Ginnasio italiano e croato di Fiume), i 28 študenti con i loro professori provenienti dal liceo di Gawle in Svezia per una giornata dedicata a Pirano e aH' amicizia. Accanto a queste attivita sono pure da ricordare le azioni di pulizia insieme alia Societa per Г ambiente di Pirano e alia Societa turistica di Fiesso e a quella insieme all' azienda Okolje, per la pulizia della collina di Fisine e dei dintorni della nostra scuola, cosi' spesso " maltrattata" da coloro che usufruiscono del nostro piccolo ma utile campo di calcio della scuola, senza pero avere cura del posto e delle ban-chine a disposizione. Gli atti di vandalismo putroppo sono all' ordine del gior-no. Numerosi pure i conferenzieri che hanno parlato di droghe , dipendenze e criminalita, di alimentazione , di letteratura e di arte . In questi giorni si e pure conclusa la prima parte del corso di cultura aziendale "Impara ad intrapren-dere", tenuto da una psicologa e da un economista. La partecipazione alia gare di lingua inglese, con i premi vinti a livello nazionale negli Ultimi due anni, la partecipazione alle gare di chimica, ai con-corsi nazionali ed internazionali (Istria Nobilissima, concorsi per una ricerca storica ecc.) e i risultati piu che soddisfacienti, ci convincono che Г impegno della scuola e a scuola e uno degli impegni che poi ripagano della fatica inve-stita.. La sera del 14 luglio raccoglieremo in parte i risultati del lavoro e dell' impegno di tutti noi, dei nostri ragazzi e delle loro famiglie, con la consegna dei diplomi ai maturandi . Quello naturalmente sara il momento piu impor-tante e finale del nostro lavoro, ma non e e non saral' unico. Ci sono tante e diverse altre maniere di avere risultati positivi e stimolanti per la crescita e Г affermazione dei giovani. Daniela Paliaga Nella foto gli študenti e i docenti della scuola. (maggio 2000) i '..7,' BENCINSKI SERVIS V PORTOROŽU, FIZINE 17 NUDIMO VAM: $ OSKRBO Z GORIVOM $ NAKUP GOSPODINJSKEGA PLINA i IZBOR NAJRAZLIČNEJŠIH IZDELKOV V MINI MARKET!) $ OSVEŽITEV NA TERASI BOLERO BAR-A V POLETNIH MESECIH NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN MED 6. IN 24. URO. ZAHVALJUJEMO SE ZA OBISK IN SE PRIPOROČAMO. äJp^ ZLATO 8=3?= SIDRO Restavracija v Portorožu tel.: 674-50-74 & Pizzerija v Luciji tel.: 770-204 se priporočata MED KNJIGAMI: Slavko Gabore KONTINUITETA KOLEKTIVNE IDENTITETE Terensko raziskovanje mediteranskih dežel je v antropologiji postalo aktualno v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so socialni antropologi "odkrili" Mediteran kot prostor "idealnih pogojev za preučevanje". V njem so takrat našli izginjajočo eksotiko in v naslednjih desetletjih so nastale mnoge raziskave manjših ruralnih skupnosti. Tudi v slovenski Istri so številni raziskovalci iskali opise in razlage preteklosti (kolektivno izročilo). V pred kratkim izdani knjigi Boruta Brumna Sv. Peter in njegovi časi, socialni spomini, časi in identitete v istrski vasi Sv. Peter (izšla v Oranžni zbirki pri Založbi* cf, 2000 Ljubljana) je avtor iz perspektive raziskal novodobni proces spreminjanja vaške skupnosti iz tradicionalne v sodobno in analiziral ključne elemente identitete današnjih prebivalcev Sv. Petra. Pri tem se je zlasti posvetil kulturni determinaciji dojemanja časa. Osredotoča se na socialne spomine v obliki ustnega izročila in doživete čase ter z njimi povezane spomine. Na podlagi zgodovine vasi Sv. Peter v slovenski Istri, življenjepisov njenih vaščanov in njihovih spominov predstavlja temeljne vizije preteklosti. V kontekstu socialne pripadnosti posameznim družbenim skupinam pa opozarja na nenehno reinterpretacijo in redefinicijo preteklosti, pri čemer je nezanemarljiv element (nova) državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Borut Brumen poskuša torej poleg drugega obrazložiti proces prevzemanja novih kolektivnih identitet v Istri, ki so jih sprožili dogodki ob razpadu Jugoslavije. V šupetrskih socialnih spominih obstaja splošna ocena, da je bil povojni čas pod Jugoslavijo čas krivic, čas številnih nesmislov in zgrešenega političnega sistema. Pri tem (domačini) pozabljajo, da se je njihovo življenje po njihovi lastni oceni po letu 1960 spremenilo tako, da ga opisujejo kot čas modernizacije, čas izboljšanja življenja in čas, ko jim je začelo zmanjkovati časa. Zato lahko, po avtorjevem mnenju, na proces nastajanja socialnih spominov, povezanih s časom pod Jugoslavijo, gledamo kot na proces socialne produkcije ambivalence. Doživljanje preteklosti v socialnih spominih in časih Šupetrcov je bilo sicer vedno zelo kritično. Le pri socialnih spominih na Trst velja ugotovitev, da so v vseh obravnavanih časovnih obdobjih pozitivni. V teh spominih ima Trst predvsem vlogo ekonomskega centra, pa tudi kopico drobnih opazk in razmišljanj opozarja na to, da je bil Trst za Šupetrce simbolni prostor "civiliziranega" načina življenja. Gre torej za dejstvo, da so Trst v preteklosti doživljali - in ga še danes doživljajo - kot svoj glavni, če ne že edini urbani center. Razstave • V kavarni Galerija Tartini v Piranu razstavlja mlada slikarka, domačinka Darja Zdolšek. • V avli občinske palače v Piranu so od 16. do 30. junija postavili zaključno razstavo otroške likovne skupine Solinar, ki je pod mentorskim vodstvom Dubravke Šorel v okrilju Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran oblikovala male plastike, ki so nastale po poslušanju Andersonove pravljice Palčiča. V otroški likovni delavnici so oblikovale: Paticija Jelen, Valentina Panger, Daša Ličen, Jan Strle, Tamara Đurdevič, Sara Tutnič in Anastazija Belec. • V galeriji Krka Strunjan je od prvega poletnega dne pa tja do 19. junija razstava porcelanskih ekspresij Alenke Viceljo, ki živi in dela v Ljubljani in Luciji. Alenka Viceljo je ena redkih, ki ustvarja tudi v porcelanu. V svojem ustvarjalnem procesu se sooča z že preverjenimi znanji in z neprestanimi novimi tehnološkimi inovacijami, kar ji omogočajo v zagrebškem podjetju Inker. Kaolinsko maso peče večkrat pri določenih temperaturah, da dobi želeno formo, barvne učinke, prosojnost, nepropust-nost in krhkost reliefa. Ne oziraje se na sodobne tehnologije, ki omogočajo hitro realizacijo v ustvarjanju, Viceljeva vztraja v raziskovanju te stare, cenjene in tehnološko zahtevne zvrsti, ki ji pomeni že od študentskih let glavni medij likovnega izraza. V Krkinem razstavišču v Strunjanu so razstavljeni reliefi iz obdobja zadnjih štirih let. • Izteka se drugi mesec delovanja Studia Galerije Gasspar v Piranu, ki je nazadnje gostila razstavo grafik in slik akademskega slikarja Zvesta, posvečeno njegovemu življenjskemu jubileju. Dela Zvesta Apollonia so očarala številne obiskovalce; eden teh je bil celo predsednik Litve Valdas Adakmus, ki je slikarja povabil, naj svoja dela razstavi v Litvi. Od 23. junija pa so na ogled slike akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Lucije. V času razstave Cihlarjevih slik (od 23.6. do 19.7.) se bo Studio Galerija Gasspar spremenil tudi v slikarjev atelje. Ob že razstavljenih bodo nastajala nova dela, tako da bo lahko obiskovalec doživel rojstvo novih slik. • V piranski galeriji Duka na Partizanski 2 je bila 24. junija otvoritev razstave sodobno oblikovanega nakita Romi Bukove in Tanje Zorn Grželj ter fotoslik Luciana Kleve. Nakit oblikovalke Romi Bukovec presega tradicionalno pojmovanje krašenja ali zgolj modnega dodatka. Nakit, izdelan v nenavadni kombinaciji aluminija in kavčukovca s svojimi izvirnimi oblikami ne dopolnjuje le obleke, pač pa tudi gibanje telesa. Tanja Zorn Grželj pa kot oblikovalka nakita prva uresničuje zamisel ročno klekljane čipke v srebrni niti v vlogi nakita. Dela fotografa, slikarja, oblikovalca, glasbenika Luciana Kleva pa so s svojo prepoznavnostjo in enkratnostjo že dolgo znana širšemu občinstvu. NAGRADNO VPRAŠANJE (NE SAMO) ZA KNJIŽEVNE LJUBITELJE V prejšnji številki smo združili dve vprašanji, na kateri ni bilo v prejšnjih številkah nobenega pravilnega odgovora. Tako smo se odločili, da Vam pri odgovorih s polno mero pomagamo. * Pravilen odgovor na prvo vprašanje je: Edvard Kocbek: Črna orhideja Knjižno nagrado za praviloen odgovor, ki jo poklanja knjigarna Kriza žanra dobi Neja DRENIK, Ul A. Vivoda 37 iz Pirana. * Odgovor na drugo vprašanje pa je: Giovanni Boccaccio: II Decameron. Nagrado - knjigo iz knjigarne Kriza žanra - si je prislužila Rada VIDIC, Nova vas 1/A, 6333 Sečovlje. Obe nagrajenki lahko nagrado dvigneta osebno v knjigarni KRIZA ŽANRA, ki je v TPC Lucija, Obala 114. A preidimo k novi literarni uganki! Skrbno jo preberite in nato nam pošljite odgovor. Tudi tokrat vas čaka književna nagrada. Pred leti so se v Portorožu, v Kristalni dvorani hotela Palace, odvijala Literarna srečanja ob meji. Potem so hotel zaprli in postavili novo državno mejo na Dragonji. Srečanj ni več. Maja pa je bil v Umagu simpozij, posvečen istrskemu pisatelju, kije umrl lani. Po srcu je bil Italijan, po duši Slovan, čutil pa se je, preprosto, Istran. Pisal je, kako lahko živimo v sožitju Italijani, Slovenci in Hrvati. Vendar moramo najprej spoznati sebe. Ko poznaš sebe, lahko sprejemaš druge, ne da bi izgubil svojo identiteto. Njegova literatura je žlahten krik življenja v Istri, polnega lepote in zla, jasnine in skrivnosti, Boga in pekla. V njegovem delu se prepoznamo mnogi Istrani. Sveti v našo dušo in nas odrešuje nerazložljive jeze. Usoda njegovih junakov sije iz temnih vogalov naše preteklosti. Ko zapremo njegovo knjigo, razumemo sedanjost. In Istra pred nami je rajski vrt. Pisal je v italijanskem jeziku. Med romani so: Destino di frontiera (Obmejna usoda), Miglior vita (Boljše življenje), Materada, Franzisca, Dal luogo del sequestro, Fughe incrociate, I raporti colpevoli, leri, un secolo fa, L'ereditiera veneziana, La ragazza di Petrovia, Poi venne Cernobyl, I sposi di via Rosetti (Zaročenca iz ulice Rosetti), Quando Dio usci di chiesa, La quinta stagione, Trilogia istriana, II male viene dal Sud, La visi- tatrice. Pisal je tudi članke o položaju manjšin (Podrejenost - usoda manjšin, Vmesni človek) in o vlogi kulture (Samo s sožitjem, Kultura - prvo sredstvo za zbliževanje ljudi, Pot kulture in humanosti je edina prava). Kdo je ta pisatelj? (Poleg je objavljena njegova fotografija.) Napišite ime in priimek pisatelja, po katerem vas sprašujemo. Odgovore pošljite v uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 Portorož do 17. julija t.i. Podajmo se na izlet v naše zaledje! Zanimivo, a še vedno precej nepoznano zaledje Slovenske Istre je dobilo pregledno karto, ki bo razveselila pohodnike, kolesarje, ljubitelje domače hrane in dobre kapljice, ljubitelje jahanja in vse, ki so radi v naravi. Zemljevid dimenzij 80,5 x 48 cm je izdelan v merilu 1: 50 000. Na topografski osnovi karte Geodetskega zavoda Slovenije je zemljevid našega zaledja izdelala skupina SISart pri ljubljanskem podjetju IKI, ki je v sodelovanju s poznavalci tega področja vrisala več kot dvajset predlogov za prehode in sedem krožnih kolesarskih poti (lahko si sestavimo nad 15 različnih kolesarskih tur) z označenimi strminami oz. spusti. Označene so tudi: evropska pešpot E-6, ki jo od Hrastovelj do Strunjana prehodite v 12 urah, slovenska planinska trans-verzala, ceste med vinogradi, ki vodijo mimo vinogradnih leg do vinotočev... Našli boste še vrsto koristnih informacij: od telefonskih številk turistično informativnih pisarn obalnih mest do naravnih in kulturnih znamenitosti v zaledju, razgle-dišč, konjeniških centrov, vinotočev, gostiln z domačo hrano, turističnih kmetij, prostorov za piknike... L.S.Z. Začetek prenove osnovne šole v Sečovljah še letos Na osnovni šoli Sečovlje je županja 20. junija sklicala sestanek s krajani Sečovelj, Nove vasi, Padne in Sv. Petra, da bi jih seznanili s pripravami na obnovo in gradnja prizidka te šole ter načini organiziranja pouka med gradnjo. Po investicijah v kulturne objekte v lasti naše občine, naj bi nastopilo novo obdobje investicij v izobraževanje, med katerimi ima prenova sečoveljske Osnovne šole prednost. Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna, se je začetek prenove zavlekel, vendar se bo po županjinem zagotovili lahko začela še letos. Ker naša Občina po merilih države sodi med tiste, ki se samofinancirajo, bo država pri tej naložbi sodelovala le z 10. odstotki vseh predvidenih sredstev. Ministrstvo za finance je ocenilo, da bo za adaptacijo in gradnjo prizidka potrebnih približno 333 milijonov tolarjev, zato je letos v te namene Občini Piran prisodilo 14 milijonov tolarjev, v letu 2001 pa še 19 milijonov tolarjev. Vendar je kmalu po tej odločitvi ministrstvo sprejelo sklep, da bo Občini Piran že v tem letu namenilo 33 milijonov tolarjev, s čemer pa je sprožilo nepredviden zaplet, saj ostalih 90 odstotkov sredstev občina v proračunu za leto 2000 seveda ni predvidela. Županja je zaradi tega intenzivno iskala možnost rešitve zapleta in na Ministrstvu za finance dosegla dogovor o nadaljnjih postopkih občine pri uresničitvi načrtovane naložbe. Svet Občine Piran bo tako že na svoji prvi naslednji seji obravnaval investicijski načrt adaptacije in nadgradnje, v katerem bo opredeljena tudi dinamika zagotavljanja sredstev. Naj povemo, da bodo pri prenovi šole uporabili le okolju in ljudem prijazni materiali. Učenci prvih treh razredov devetletke bodo imeli svoj vhod v garderobe, učilnice in igrišče, učenci višjih razredov pa dovolj specializiranih učilnic za sodobne metode poučevanja. Po posodobitvi bo imela šola v Sečovljah 1287 kvadratnih metrov za pouk (prej 586), skupne površine pa bo 3536 kvadratnih metrov (prej 2268). Najbolj pa je starše zanimalo, kako bo med prenovo potekal pouk. Za učence nižjih razredov ne bo težav, saj naj bi pouk zanje potekal nemoteno. Za učence višjih razredov pa se bo treba odločiti med dvema možnostma: popoldanski pouk v Osnovni šoli Lucija ali pouk v prirejeni telovadnici sečoveljske osnovne šole, kar se je zdelo, da bi krajanom bolj ustrezalo. __v PISMA PORTOROŽANU DA BI LEPA BESEDA LEPO MESTO NAŠLA! Mnogi domačini, Portorožani pa tudi Lucijčani, radi odidemo na sprehod v Strunjan. Kot nalašč nam je to dano tudi zaradi urejenega in osvetljenega tunela, pod katerim je nekoč počasi peljala (25 km/uro) Porečanka ali la Parenzana, kakor jo pač rajši imenujete. Kasneje so v tem predoru gojili gobe šampinjone, dandanes pa je to priljubljen izhod-bližnjica v strunjansko oazo miru, dobrega zraka in sploh lepega sprehoda. A kaj, ko nikoli ne more biti vse brezhibno! Zaradi tega premnogi vljudno prosimo domačine na drugi, strunjanski strani predora, naj bi DOMAČE LJUBLJENČKE - VELIKE IN MALE PSE IMELI PRIVEZANE! Lastniki psov sicer mimoidočim navadno zagotovijo, da jim njihov ne bo prav nič naredil... Bo že držalo, a razumeti je treba tudi nas sprehajalce. Ko se nenadoma pojavi lajajoči pes - je prav vseeno ali je velik ali majhen -srečanje za sprehajalca resnično ni prijetno doživetje! Domačih pa še na spregled ni, saj je pes kar sam na sprehodu. Drugi zopet na nas sprehajalce lajajo z domačega dvorišča, a pri teh vsaj upaš, da so zavezani... Baje pred psom ne smeš teči, ker je takrat lahko zagotovo po tebi. A kdo bi v strahu vedel za to? Sama tega nisem vedela. Ob srečanju z enim takih glasnih čuvajev domačije pa sem se res ustavila: od strahu se še ganila nisem. In on - glasni volčjak - je utihnil in zdolgočaseno odšel naprej. Sem imela srečo?! Vselej pa ni tako. Zato še enkrat, v imenu prenekaterih sprehajalcev, krajanov, nenazadnje tudi obiskovalcev naših krajev, vljudno prosim, da bi lastniki svoje pse v Strunjanu lepo privezovali na domačem vrtu ali dvorišču. Navsezadnje je to tudi predpisano v našem OBČINSKEM ODLOKU. Portorožanka (Ime je znano uredništvu) Spoštovani! Obveščam Vas, da so ponovno lastovke spletle gnezda na Bernardinu, v bližini cerkvice sv. Bernardina in v bližini bazenov! To, kar je človeška roka lani porušila, so one z veliko truda na novo zgradile in se ponovno vrnile na svoje mesto. Žal ne slutijo, da bi jim utegnila človeška roka spet uničiti njihove domove z mladiči vred! Prosim pazite na njih, da se ne bi ponovila lanskoletna tragedija! Hvala lepa in lepe pozdrave vaša bralka Portorožana Valerija Pripis uredništva: Naj bralkam in bralcem glede Valerijinega sporočila o lastovkah osvežimo spomin. Lani nam je naša zvesta bralka poslala žalostno pisemce, v katerem nam je potožila, kako kruto so na Bernardinu uničili lastovičja gnezda, ker so razsodili, da onesnažujejo hotelsko okolico. Njeno pismo ni bilo brez odmeva. Oglasilo se je Obalno društvo proti mučenju živali, ki se je zavzelo, da bo primer raziskalo in prijavilo brezsrčne uničevalce ptičjih domovanj. Zato smo še posebej veseli bralkine sporočila, da so se lastovice navkljub vsemu odločile vrniti na Bernardin! Upamo, da jih ne bodo več odganjali. Morda bi na Bernardinu morali vedeti, da pri nas verjamemo, da prinašajo lastovice hiši, ki si jo izberejo za gnezdenje, srečo! Naj mimogrede še omenimo, da je v slovenski parlament že dana pobuda za zvišanje najvišje predpisane kazni za mučenje živali s sedanjih treh mesecev na dve leti zapora (pobuda za spremembo Kazenskega zakonika Slovenije). Nedavno pa je bil končno sprejet tudi dolgo čakajoči Zakon o zaščiti živali. Pripis uredništva: Pridružujemo se prošnji naše bralke, ki pa ne velja le za Strunjančane, ampak za vse, ki imate štirinožnega pasjega prijatelja. Izhod iz tunela v Strunjanu NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA modri oglasnik primorske modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219, tel.: 066/262-410 Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož GSM: Tel.: Fax: 041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426 ђчЗШШт кЛ Obala 55, PORTOROŽ NASMEJIMO SE S PORTOROŽAJVOM VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA * Kaj imajo skupnega italijanska pevka Gigliola Cinquetti in mlečnozobi politiki? Oboji lahko prepevajo "Non ho l'eta'. * Kako v piranski občini podpirajo šport in znanost? Tako, da Morski biološki postaji odtegnejo parkirišče pred vhodom, vodne športe pa preselijo na odprto morje, v madrač ali kamor že je. * Kako ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem skrbi za razvoj turizma v državi? Tako, da naši občini ne dodeli statusa turističnega območja. * Kako bi bilo najlažje skriti sramoto starega hotela Palace? Tako, da ga razglasijo za črno gradnjo in ga porušijo. * Ali je res, da so se prebivalci Seče oz. Forme ifive ie večkrat pritožili zaradi avtomobilov (iz notranjosti Slovenije), ki parkirajo na njihovih njivah in vrtovih, puščajoč za seboj narkomanske igle, odziva na pritožbe pa nobenega? Brez panike, prosiml Zdaj, ko sta občina in policija združili moči v Varnostnem sosvetu, bodo tudi te nevšečnosti čez nekaj let izginilel * Kakšno korist je prinesel Piranu obisk delegacije iz pobratenega norveškega mesta? Piran je bil po dolgem času spet temeljito pome-ten. * Od kod vse tiste rože, kijih je piranska županja razdelila na prvo junijsko soboto občanom? Pri vseh neverjetnih cvetkah, ki zrasejo na občini, je tvoje vprašanje smešnol * Kako pridete do stavbe, v kateri je Telekomova telefonska centrala v Luciji? Sploh ne pridetel Imajo pred vhodom take luknje v makadamski cesti, da zagotovo padete v katero od njih! Sonja Požar, Lucija PPIMHDQ^I čevl,ar,ko,7'pp72,16001KOPER ГГлИЛ Vj Г\0 r\l Tel/Fax 066/272-642, 6260216 CD G LAS NIK E-ffla.1: InfoOprimoMk» 1в|вт 1, Informativno razvedrilna revija hep:/M.»i/prinvogl &ИИНИа BREZPLAČNI MALI OGLASI ■ Ш • PRODAJATI, ODDAJATI avtomobil, stanovanje, hilo, potlovnl proiior, /ačvfvalnik... • KUPUJETE, IŠČETE karkoli i« roblf.n.ga In primernega za vol top.. • IŠČETE «lit NUDITE delo. rforitv. • PRIVOŠČITE SI ZANIMIVO »KANJE ilrokovm notvetl, vedeževanje, horoifcop. otebni prirediva, koncerH potovanja; • OKNO V SVET - vaš mali ogla* lahko odpočijete v sveti VSE TO IN ŠE VEČ ■зазавк1 VEČ KOT OGLASNIK. J ............ 1 EVROPA V PIRANU BO...: © ko bo v mestu Piran stala dolgoročno postavljena garažna hiša..., 0 ko bo Okolje za stanovalce Pirana "gra- tis"odpiralo zaporo..., 0 ko bodo ulice čiste..., 0 ko bo občinski uradnik z nasmehom sprejel krajana in pojasnil..., 0 ko bodo politične stranke spoznale pomembnost prebivalcev..., 0 ko bo mesto Piran živelo tudi od malega gospodarstva..., 0 ko bo vsa politična srenja končno zares premišljevala o mestu..., © ko bo vsak, ki živi v mestu Piran, pošteno mislil o njem in sosedih..., © ko bo..., takrat bo Evropa tudi v mestu Piran in slovenski deželi. Rudi Mraz Evropa v Evrobusu, ŠTUDENTSKI SERVIS «2r 1 o to A ŠTUDENTEK •O rvWvV Ч- £ Servis z nasmehom X m \ < V " / Zavod za posredovanje del študentom in dijakom Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim. - Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje! - Subvencioniranje mesečne kino karte! - Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail! - Nov popustnik, in še in še...! Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si BOR zA znanj/ \ MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1,6310 IZOLA Telefon: 05/ 66 31 285 ali 05/ 66 31 284 www.borzaznanja.mss.edus.si e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30 BORZE ZNANJA so brezplačni informacijski servisi, v katerih povezujemo ljudi, ki znanje iščejo in tiste, ki znanje ponujajo. NEKAJ AKTUALNIH PONUDB: • Znanje klasičnega baleta in učenje plesa za predšolske otroke; • Pomoč pri manjših hišnih popravilih; • Znanje upravljanja s plinskimi trosili oz. napravami, servisiranje, varnostni pregledi... • Kuhanje in peka, zdrava prehrana, vegetarijanska prehrana... • Koristni nasveti za pravilno vzdrževanje računalnikov; • Vzgoja cvetja in aranžiranje; • Informacija o železniški progi na relaciji Trst - Poreč. AKTUALNA POVPRAŠEVANJA • Gospod iz Lucije išče literaturo oz. kakršnekoli informacije v zvezi z Wiehlerjevimi gobelini; • Mladeniča iz Izole zanima esperanto; • Dijakinja iz Ankarana bi se rada naučila govoriti norveški jezik; • Gospo iz Branika zanima kaligrafija; Če kaj od navedenega veste in ste pripravljeni znanje deliti z našimi člani, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z njimi. Naše posredovanje je brezplačno, o času in načinu izmenjave znanj ter obliki oddolžitve pa se med seboj sami dogovorite. Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino оии иџ - трс, ni o Lut^, u-. oamz-tn Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus. CT na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. Dodatno pokojninsko zavarovanje SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV 1000 Ljubljana - Vošnjakov 6 Tel.:01-132 5371, fax: 01-131 8303 Zastopnik ^сУт ^cheiA, s.p. 6333 Sečovlje - Sečovlje 1 tel.: 05-677 3266, GSM: 041-626 338 KOZMETIKA - PARFUMERIJA Obala 33, Portorož, Tel.: 066/748-420 V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza. Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ... Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V Sßtojuni Naročite se lahko po telefonu 748-420. Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže. Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. * nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom borzno posredniška družba PFC _llnterfin Primorski Finančni Center Inltrlin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 AVTO-MOTO DRUSTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN Avtokamp Strunjan 6323 Strunjan tel.: (066) 782-076 fax: (066) 782-344 Avto Šola - Avtokamp - Turistične usluge OD PREDSTAVE DO PREDSTAVE, OD ZABAVE NA ZABAVO... Naše letošnje poletje je resnično prepolno najrazličnejših prireditev: od zabavnih, kulturnih ali celo umetniških, do športnih in običajnih ljudskih veselic. Prirejajo jih v portoroškem Avditoriju, Tartinijevem gledališču v Piranu, v cerkvah, na prostem, v gostiščih... Toliko jih je, da je nemogoče našteti vseh. Naj vas zato opozorimo na Program poletnih prireditev, ki letos ponovno izhaja vsak poletni mesec posebej, v priročni publikaciji. IVli smo za vas poiskali le nekaj prireditev, ki se bodo pri nas dogajale v juliju. PIRAN O Ob sobotah ob 20. uri se bo na Tartinijevem trgu oglašal županov klicar in razglašal pomembne dogodke. Njegov nastop bo popestril še kulturni program. O Vsak dan med 20. in 21. uro se bodo na trgih in ulicah vrstili glasbeni utrinki. O nedelja, 2. julij ob 21., terasa gledališča Tartini: skupina La bora, ki bo svoj nastop ponovila tudi 16. julija; O ponedeljek, 3. julij ob 21., gledališče Tartini: jazz koncert Vlatka Stefanovskega in Miroslava Tadiča; O torek, 4. julij ob 20.30 na Tartinijevem trgu: ulično gledališče iz Madžarske: Drevo življenja; O četrtek, 6. julij ob 21. na Prvomajskem trgu: rock koncert skupine Ane pupedan, ob 22. pa bo v gostišču Caffe Teater gostovala skupina Velenje jazz selekcija, ki bo gostovala še 9. julija; O sobota, 8. julij ob 21. v stolnici sv. Jurija: Obalni komorni orkester in Slovenski komorni zbor (program: Mazartov Requiem); O ob isti uri bo v Studiu galeriji Gasspar koncert pevskega zbora Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju; v Gassparju se bodo zvrstili tudi koncerti slušateljev piranske Mednarodne poletne glasbene šole; O nedelja, 9. julij ob 18., Tartinijeva hiša: simpozij na temo Tartini; na terasi gledališča Tartini pa bo ob 21. nastopila skupina Lazonta z istrsko ljudsko glasbo, ki se bo predstavila še 23. in 30. julija; O torek, 11. julij ob 20.30: Tartinijev trg - ulično gledališče: skupina Piki s Slovaške s predstavo Čin čin; ob 21. pa se bo v gledališču Tartini predstavil mlad harmonikaški talent Mirko Satto; O četrtek, 13. julij ob 21.: Prvomajski trg - Vlado Kreslin; O sobota, 15. julij na Tartinijevem trgu Prangerijada, srečanje slovenskih mest, v katerih so se ohranili sramotilni stebri ali klopi (prangerji); ob 21. pa bo v gledališču Tartini nastopil tajvanski komorni orkester Taipei; O torek 18. julij ob 20.30: Tartinijev trg - ulično gledališče z Velike Britanije s predstavo Pepelka, v gledališču pa bo ob 21. na klavirju nastopila Maia Glouckova; O sreda, 19. julij ob 21.: Križni hodnik - otvoritveni koncert udeležencev Mednarodne poletne glasbene šole: serenada pihal; O četrtek, 20. julij, nedelja 23., 27. in 29. julij: ob 21.30, gledališče Tartini - gledališka predstava Burka o doktorju Petelinu, na Prvomajskem trgu ob 21. jazz koncert skupine Green jazz town; O petek, 21. julij, ob 21.00, Gledališče Tartini - XXII. Piranski glasbeni večeri: Španski zbor CORAL SALVE' DE LAREDO; O četrtek, 20. julij ob 22.30: koncert v Caffe Teatru - Blues etc.; O torek, 25. julij, ob 20.30, Tartinijev trg: ulično gledališče - Teater Cizamo, Slovenije s predstavo Cirkus bambinus in Teatro 4 soldi iz Italije s Hišo palčkov; O četrtek, 27. julij, ob 21.00 na Prvomajskem trgu: Braco Doblekar big band; O petek, 28. julij, ob 21.00, Gledališče Tartini: Koncert predavateljev V. mednarodne poletne glasbene šole; O nedelja, 30. julij, ob 21.00, Gledališče Tartini: Zaključni koncert orkestra poletne glasbene šole; ^ * IST PORTOROŽ O sobota, 1. julij, Amfiteater Avditorija: 3. svetovno mladinsko prvenstvo v show plesih; O torek, 4. julij, ob 21.00 Amfiteater: Koncert orkestra iz Francije L'orchestre de La Garde Republicaine; O četrtek, 6. julij, ob 21.30, Amfiteater: plesna predstava grške skupine -Paremvasi Art Group: Ceremonial transit; O sobota, 8. julij, 21.00, Amfiteater: Koncert zabavne glasbe - Magnifico; O četrtek, 13. julij, ob 20.30, Amfiteater: Primorski poletni festival: plesna predstava Cankarjevega doma v Ljubljani s predstavo Terminal; O sreda, 19. julij, ob 21.00, Amfiteater: koncert pevca Miša Kovača; O četrtek, 20. julij, Klub Tivoli - festival Melodije morja in sonca, Nova scena; O petek, 21. julij, Klub Tivoli: Otroški M IVI S in Najstniški MMS; O sobota, 22. julij, Amfiteater Avditorija: MMS - Pop večer MMS; O nedelja, 30. julij, Amfiteater Avditorija: Swinging Europe ŠPORTNE PRIREDITVE O od 15. do 22. julija na portoroškem osrednjem kopališču: Mednarodni turnir v odbojki na mivki. ZABAVNE PRIREDITVE O Hoteli Bernardin, terasa Laguna, od 20.00 do 24.00:1.- 9. julij: Trio Vikend; 10. - 25. julij: Kalamari; 26. julij - 25. avgust: Victory; 13. julij koncert Glasbene šole Tartini; 20. in 27. julij Flip Show; 22. julij Cabaret "Bodi Bordo". O Hoteli Morje, plažna Terasa Riviera od 20.30 do 24.00, ob koncu tedna do 01.00: 1.-15. julij: Trio Bolero; 16.-31. julij El Mariachi; ob ponedeljkih zabavni večer s kvizom, ob sredah pa večer s folklorno skupino Val iz Pirana. O Hoteli Palace, Pivnica: ob ponedeljkih: otroški žur in razvedrilni program za družine, igra ansambel Aurora; ob torkih: Mediteranski večer; ob sredah: Solinarski večer z ansamblom Dober dan; ob četrtkih: Slovenski večer (folklorne skupine Emona, Tine Rožanc, France Marolt, tekmovanje za naslov Kralj piva); ob petkih: Country večer (ansambel Dober dan, plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana); ob sobotah: Miss in Mister Palace, nedelje z Andrejem Šifrerjem in ansamblom Dober dan. Na terasi Hotelov Palace San Marco: plesna glasba z Damirjem Devičem, ki se mu ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah pridruži še Mr. Jimmy, saksofon in flavta (član skupine The Platters), ob nedeljah pa še Odessa Mama. Terasa Palaceve restavracije Ljubljana: igra vsak dan Nikola Novaković, ob torkih skupina Souveniri z mediteranskim glasbenim programom. O Pizzeria pub Pergola: vsak večer živa glasba, ob četrtkih Mambo kings. SV. PETER O sobota, 1. julij - Vaški praznik Sv. Petra z nogometnim turnirjem, zvečer ob 18.30 pa s šavrinskimi godci iz Šmarij in svetovnim prvakom na dia-tonični harmoniki Deanom Delgiustom (gostimo ga tudi na straneh te por-torožanove številke); prvič pa bo Linhartova Županova Micka zaigrana v istrskem narečju (mladinska skupina Župnišče iz Krkavč), nastop folklorne skupine Šaltin. Šupetrski vaški praznik se bo nadaljeval še v nedeljo, 2. julija z mašo v čast vaškega patrona in procesijo po vasi, nogometnim finalom, tombolo, plesom. PADNA O 1. in 2. julij: državno prvenstvo v balinanju pripravlja Balinarski klub Mlinar. SEČOVELJSKE SOLINE: O četrtek 27., 28., 29. in 30. julij: HULL Teater, Ljubljana s predstavo A. Tarkovskega: Stalker Vegetarijanski recept: Papriche ripiene Čare amiche, la ricetta di oggi šara' gradita in modo particolare a coloro che amano la cucina vegetariana e vi dimostrera' che anche senza la carne si possono fare dei piattl saporiti e sostanziosi, che possono essere anche piatto unico. E1 originaria dalla Bosnia, e mi e1 stata consigliata per la sua bonta' e semplicita'. Le dosi dovrete calcolarle "ad occhio" e con un po' di buona volonta' credo non vi šara' molto difficile. Le papriche da usare sono di quelle a forma di cono allungato e vanno calcolate circa due a persona. Calcolando la loro capienza tagliate a dadini delle patate, mettetele in una terrina e mischiatele con della passata di pomodoro, aggiungete della panna (da 1 ad 1 bicchiere), sale e pepe o se preterite un cucchiaio di vegeta. Con questa massa riempite le papriche, adagiandole poi in una rostiera unta. Tra di loro mettete ancora qualche rotella di patate. Gocciolate sopra un po' d'o-lio ed arrostite per un'ora a 180o. Dopo averle ritirate dal forno cospargetele con ancora un po' di panna. E' un piatto incredibilmente saporito e si possono mangiare anche fredde. Provatele!! Vi saluto augurandovi: buon appetito! Cesarina PORTOROŽANOVI MALI OGLASI Zelo ugodno prodam raztegljivo sedežno garnituro. Kličite po 20. uri na tel.: 770-515. ^ Prodam 4-delni regal za dnevno sobo (višina od tal do stropa). Informacije na tel.št.: 771-612 po 20. uri. Angleške koker španjele, belo rjave barve, odličnih staršev, stare 8 tednov, cepljene prodam. Tel.: 0601 35 724 v popoldanskem času. Nudim pomoč v gospodinjstvu (likanje, čiščenje) ter čiščenje gostinskih lokalov v dopoldanskih urah), Kličite na tel.št.: 041/217-728. Garažo v Luciji prodam. Tel.: 746-068. Garažni boks v Luciji, Liminjanska 79, prodam. Tel. 778-071. Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax:674-42-14), Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb. Klub študentov občine Piran nujno išče sobodajalce, ki bi oddajali sobe študentom v času poletja ali preko celega leta po ugodnih cenah; lokacija ni pomembna. Lepo Vas prosimo, če nam lahko sporočite na tel. 05/67-100-22 med 9. in 14. uro ali nam pustite sporočilo na odzivniku. Podatke bomo imeli v našem arhivu, na oglasnih deskah in na Internetu. Za Obalno društvo proti mučenju živali Koper-lzola-Piran (ODPMŽ) s sedežem v Kopru, Benčičeva 2/c, tel.: 066/ 283832 lahko svoj prostovoljni prispevek nakažete na ŽR pri APP Koper št.: 51400-678-41997. Vaš prispevek društvu lahko uveljavljate kot olajšavo pri odmeri dohodnine. ^SICRJHI^ RESTAVRACIJA Z ZNANJEM Restavracija ASTER INA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot, čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše. RESTAVRACIJA S PONUDBO Z4 IZBRANE OKUSE. Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERIN A. Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel.: 773-202, fax.: 770-95O Podvozna 11, Lucija Urnik: od 12.00 do 23-00 ure. I 1 i V>- V , I l UtHU тШШШШ' - >i 1 'v v. Ш "V V |;гло r»oi hi nrivezi za čolne ukinili Ukinitev nai Ki Kila r»r»ti4»Kr»a /е Гч/о v politični zmedi preteklih mesecev skoraj nemogoče. Težava se morda skriva tudi v tem, da občina Piran v samem političnem vrhu države že dolgo ni imela svojega predstavnika. Г občini Piran smo se v okviru prizadevanj za boljše informiranje odločili tudi za postavitev spletnih strani, vendar pa smo ubrali povsem nov pristop k novemu mediju, ki tako samozavestno prevzema eno vodilnih vlog pri obveščanju javnosti. Naše spletne strani bomo namreč pripravili z vašo pomočjo. V poletnih mesecih lahko na naslovu obcina.pirau(ä)piran. gov, si sporočite vse želje, pobude in predloge v zvezi z zasnovo spletnih strani Občine Piran. Obljubljam vam, da jih bomo prebrali in jih skušali v največji meri upoštevati. Prepričani smo, da smo izbrali najboljši način, da se izognemo zgolj suhoparnim podatkom o turističnih zmogljivosti občine. Želimo si, da bi se podrobno seznanili tudi z organizacijo in delom občinske uprave ter občinskega sveta ter dobili priložnost, da spoznale in se približate ljudem, ki stojijo za nazivi. Za obiskovalce naše občine pa smo namenili poseben sklop spletnih strani, ki smo ga poimenovali »Turistična ponudba«. Ker ostajamo daleč najbolj razvita turistična občina v Sloveniji, gre za zelo zahteven projekt, ki ga bomo morali sproti dopolnjevati. Vsekakor pa vam bomo že v juliju ponudili kar precej zanimivih in le klik oddaljenih informacij. Kako bomo vaše pobude uresničevali, boste lahko redno spremljali v prihodnjih številkah lokalnih časnikov, v tej pa vam bomo podrobno predstavili potek 14. seje Občinskega sveta in nekatere dejavnosti občinske uprave v preteklem mesecu. Prisrčen pozdrav! Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. ruai poročni za leto ivyy in programa dela za leto 2UUU Javnega Podjetja Aerodrom Portorož in Športnega centra Piran, sklep o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna Občine Piran in sklep o soglasju k Statutu Znanstveno - raziskovalnega središča Republike Slovenije, Koper ter predlog Odloka o izbešanju zastav v Občini Piran v prvem branju. Svetniki so na predlog županje sprejeli tudi odločitev, da bodo prispevali po deset tisoč tolarjev za piranske občane, ki so v eksploziji na Gregorčičevi ulici izgubili svoje domove. Županja in podžupana so na poseben žiro račun, ki ga je v ta namen odprla Občinska organizacija Rdečega križa Piran, nakazali po dvajset tisoč tolaijev. Seveda pa je javnost najbolj zanimalo, kako se bodo svetniki opredelili do predloga sklepa o oddaji stavbnega zemljišča za izgradnjo garažne hiše pri pokopališču, dolgov Garažne hiše Metropol in podjetja Imperial Palace ter do predloga Odloka o spremembi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dogoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za Laguno Bernardin, dopolnjen v letu 2000. Vsi vemo, da predvsem v poletnih mesecih v Piranu in okolici kronično primanjkuje parkirnih mest. Problem parkiranja je delno olajšala vzpostavitev parkirišča na Fornačah, seveda pa ga ni rešila. To bo možno šele z izgraditvijo ene ali več manjših garažnih hiš ob obrobju Pirana, ena od lokacij pa je prav gotovo sedanje zunanje parkirišče ob pokopališču. Svetniki so poudarili, da bo izgradnja garažne hiše ob pokopališču mesto Piran razbremenila zlasti v poletnih mesecih, ko tu poleg domačinov, ki obiskujejo pokopališče in zaposlenih v Piranu, svoja vozila puščajo obiskovalci, ki se hodijo kopat v Fieso. Preusmeritev mirujočega prometa v garažno hišo bo tudi prek celega leta zagotovila varen prehod piranskim osnovnošolcem, ki se sedaj do svojih klopi prebijajo med nagneteno pločevino. Zato se svetniki županjo pooblastili naj z JP Okolje sklene pogodbo, na podlagi katere bo Občina Piran podjetju Okolje oddala parcelo ob pokopališču v velikosti 621 m2 izključno v namene izgradnje garažne hiše. V investicijo mora JP Okolje vključiti tudi izgradnjo pešpoti/stopnišča in javno razsvetljavo od vhoda v garažno hišo na cesti Arze prek Oljčne poti do OŠ Cirila Kosmača Piran in javnih ulic v Piranu. V garažni hiši so po investicijskem programu predvideni tudi poslovni prostori in 265 preovsem z eKoiosKega vidiKa, zaradi onesnaženega morja in onesnaženega mulja, ki se je z leti nabral na dnu mandrača. Podaljšali naj bi se še obstoječ pomol ob vhodu v laguno, ki bi bil tako primeren za pristajanje turističnih ladij in za krajše postanke jaht. Predlog Hotelov Bernardin je svetnikom vzbudil kar nekaj dvomov. Mag. Josip Rugelj (SDS) je poudaril, da naj bi kljub zemljiško-knjižnem izpisku, daje laguna funkcionalni objekt v lasti Hotelov Bernardin, šlo za del obalnega pasu, torej javno dobro. Takšen poseg v obalni pas, pa bi po mnenju mag. Ruglja, predsednika odbora za morje in obalni pas, kije za ta poseg že pred časom izdal negativno mnenje, predstavljal nevaren precedens. Izrazil je bojazen, da bi primeru lagune utegnili slediti še številni drugi grobi posegi v že tako ogroženo slovensko morje. Opozoril je tudi na dejstvo, da zakon o vodah še ni sprejet in da bila kakršnakoli odločitev v tem trenutku preuranjena, s čimer so se strinjali tudi nekateri drugi svetniki. V nasprotju s svetnikm Rugljem pa je svetnik Luciano Milok (ZLSD) menil, da nekdanja ladjedelnica ne sodi pod posebno zaščito in da občinski svet ne sme predstavljati cokle razvoju turistične dejavnosti, ker je turizem edina panoga, kije ostala v občini. Preureditev lagune bi bila po njegovem mnenju koristna, saj v tej obliki ne koristi niti Hotelom Bernardin, niti občanom in turistom. Podobnega mnenja je bil tudi svetnik Patrick Vlačič (Lista mladih), kije sicer opozoril na pravno nedorečenost, a ocenil, daje laguno treba primerno urediti, saj zaudaijajoč mandrač kot tak ni del skrbno varovane mediteranske dediščine. Po njegovem mnenju bi predvideno podaljšanje pomola prispevalo k večji varnosti kopalcev, ki kopališče zdaj delijo z ladijskimi vijaki. Izrazil pa je bojazen, da bi Hoteli Bernardin po sprejetju tega odloka zaprli sprehajalno pot, ki povezuje Piran s Portorožem, kar seje v preteklosti že dogajalo. Čeprav bi bilo v odloku mogoče natančno določiti širino sprehajalnih in kolesarskih poti ter pot za intervencijska vozila, pa številni svetniki niso bili prepričani, da bi Hoteli Bernardin ta prost prehod v resnici zagotovili. Prav dosedanji odnos Hotelov Bernardin do občanov, Občine Piran in občinskega sveta je postala rdeča nit razpravljalcev, ki so po daljšem posvetovanju končno odločitev preložili na eno izmed prihodnjih sej. Naslednja, 15. seja Občinskega sveta Občine Piran, bo predvidoma 20. julija. LAGUNA BERNARDIN PREDVIDENI POSEGI Legenda h€JA UOTVBCGA OBMOČJA MORSM PARK VOGNE POVRŠNE STROLNCA VTQC V BEŽEN S PREUVNM FDVT&W1 - —" OCJTEY ИРДШ M • VHOQ V MJTRAHJt BAZBC <] VHOD V STRQJMGD Иит STGFNCE Ш 9 till PCS PREKO OEZ ZAPORO KD BAZEHCM N KRJOi • • • • • PES POT cgs^TOBCGAH 00 BAZENA V^ n ^ ^ ^ ^ лд ^ј KARAVANA CVETJA 2000 V soboto, 3. junija 2000, je v občini Piran že drugo leto zapored potekala akcija brezplačne razdelitve cvetličnih lončinc, s katerimi so občani polepšali svoj kraj pred prihajajočo glavno turistično sezono. Letos sta organizatoija Občina Piran in Hortikulturno društvo Portorož akcijo izvedla v obliki Karavane cvetja, s čimer sta poskrbela, da so cvetlične lončnice prispele v prav vse krajevne skupnosti. V okviru karavane cvetja je Županja Občine Piran Vojka Štular občanom razadelila prek pet tisoč lončnic, kar pa je bilo komaj dovolj, saj je odziv na akcijo presegel vsa pričakovanja. Karavana cvetja je na svojo pot krenila ob 9. uri izpred Tartinijevega trga v Piranu, kjer se je že pred začetkom akcije zbrala precejšnja množica ljudi. Cvetje se je hitro preselilo v roke Pirančank in (kar številnih) Pirančanov, ter od tam na okenske police. Karavana seje nato ustavila še v Portorožu in Luciji, kjer seje po pričakovanjih zbralo največ ljubiteljev cvetja. Tudi tu je županja komaj lahko ustregla vsam, ki so lončinco želeli dobiti prav iz njenih rok. Zato si je karavana nabrala nekaj minut zamude, kar pa prebivalcev Sečovelj, naslednje postaje na poti, ni zelo motilo. Čeprav bi si cvetje lahko vzeli tudi sami, so počakali na županjo in s tem dokazali, da piranskim občanom šteje predvsem dober namen in ne prihranek pri denarju. V Sečovljah seje zbralo tudi zelo veliko mladih ljubiteljev cvetja, kar je akciji dalo še posebno draž. Karavana je kmalu za tem ujela svoj ritem in pravočasno prispela v vasi Sv. Peter, Novo vas in Padno, kjer so prebivalci poskrbeli za pravo praznično vzdušje. Kljub temu, da so vaščani precej dobri poznavalci cvetja, jim ni zmanjkalo vprašanj za predsednika Hortikulturnega društva Portorož, g. Marka Moškona, ki ni skoparil niti s cvetjem niti s svojimi neprecenljivimi nasveti. Še zlasti prijetno je bilo vnovično snidenje županje z vaščani Padne, ki so skupaj s predstavniki uprave Občine Piran, Občinskega sveta, direktorjem portoroškega Casina, gospodom Aldom Babičem, in celo naključnimi turisti konec preteklega meseca očistili stezo do vaškega izvira. Čeprav je zastavljena naloga zahtevala številne praske in odrgnine, so bile te do prihoda karavane cvetja že povsem zaceljene. Veliko globlje seje med vaščane vrezal vtis, da Občina Piran ni pozabila na svoje podeželje in da zelo resno načrtuje njegovo takojšnjo vključitev v celovito turistično ponudbo. Hipnotični sijaj zelenega bisera občine bi morali namreč odkriti tudi obiskovalci, očarljivo gostoljubni domačini pa bodo sami poskrbeli, da se bodo k njim še vrnili. Županja je vaščanom Padne poleg cvetja podarila tudi skupne fotografije s posvetili, poseben cvet pa je namenila najstarejši vaščanki 90-letni Mariji Frankarli, ki je županjo pričakala na svojem domu. Karavana cvetja je svojo uspešno pot ob 13. uri sklenila v Strunjanu, kjer so hitro pošle še zadnje cvetlice. Akcija je tako v celoti dosegla svoj namen, kar pomeni, da lahko piranski občani nanjo računajo tudi prihodnje leto. (pr) JAVNA ZAHVALA Zahvljujem se vsem, ki ste sodelovali pri akciji odstranjevanja posledic eksplozije na Gregorčičevi 9 v Piranu. Šezlasti pa bi sc rada zahvalila pripadnikom Gasilske brigade Koper, ki so s svojim Ol* LV-Ч PIRAN. rWTQROäkl ЖЖ. AVDITORIJ PORTOROŽ. ZVE£\ KULTURM1 I DRLŠTEV KAROL ГЛ1 K>R PIRAN IN 1I AI.U ANSKA SAMOW RAVNA NARODNA SCUPNOSl - PtR AN Ob Dnevu državnosti vas vabimo na 4. srečanje pevskih zborov Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije v soboto, 17. junija 2000, ob 20. uri v gledališču Tartini Zborovsko srečanje "Se passi per d i qua" v soboto, 24. junija 2000, ob 21. uri v gledališču Tartini Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran v nedeljo 25. junija 2000, ob 9. uri pri botelu Palace in ob 11.uri na Tartinijeve,m trgu civilno zaščito, ki je akcijo organiziral in vodil brezhibno, požrtvovalnim prostovoljcem Petru in Robertu Ventinu, Aleksandru Simiču, Tuliu Jurinčiču, Franku in Andreju Pericu, Branku Jelenu, Jožetu Puglju, Milanu Matovini, Francu Primožiču, Vanji Vidmarju in Petru Šešku iz Gasilskega društva Piran, Milanu Ukmaiju iz civilne zaščite, policistom iz PP Piran in osebju Splošne bolnišnice Izola. Piran bo za vedno ostal vaš dolžnik. S spoštovanjem! Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Obisk piranske delegacije na Madžarskem ob tisočletnici madžarske države Minuli konec tedna seje na obisku na Madžarskem ob tisočletnici madžarske države mudila tričlanska delegacija občine Piran. Delegacijo so sestavljali županja, Vojka Štular, predstojnik Urada Županje, Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Nada Zaje. Predstavniki občine Piran so se udeležili kar dveh praznovanj v dveh madžarskih mestih. Obe mesti ležita ob Blatnem jezeru. Delegacija je najprej obiskala mesto Keszthely, ki leži na skrajnem zahodnem delu jezera. To mesto je član predsedniških mest in z njim ima naša občina že čvrste stike. Na enodnevnem obisku pa se je naša delegacija mudila tudi v mestu Balatonboglar, ki leži na južni obali Blatnega jezera in si zelo želi vzpostaviti trajnejše stike z Občino Piran. V obeh mestih je bila delegacija zelo lepo sprejeta. Piranska delegacija je na svečanih prireditvah, ki so bile za Madžare izjemnega pomena, zastopala občino Piran s tem pa tudi Republiko Slovenijo. Ob tisočletnici madžarske države je bila vsakemu madžarskemu mestu na posebni slovesnosti izročena Zastava Milleniuma. V Keszthelyju je zastavo izročil sekretar na madžarskem zunanjem ministrstvu, v Balatonboglarju pa je navzoče nagovoril in izročil zastavo sam madžarski zunanji minister. Piranska delegacija je pomembno obletnico madžarske države želela obeležiti tudi s trajnim darilom, z grafiko s podnapisom v slovenskem in madžarskem jeziku. Ob izročitvi darila županoma Keszthelyja in Balatonboglaija je županja poudarila, da se prek svoje madžarske narodnosti z Madžari veseli in praznuje tudi naša država Slovenija. Piranska delegacija seje na ločenih pogovorih sestala s predstavniki mesta Kezsthely in mesta Balatonboglar. Poudarjena je bila možnost sodelovanja na gospodarskem področju, še posebej na področju turizma, ki je skupna značilnost vseh treh občin. Ob ogledu turistične infrastrukture je bila naša delegacija še posebej navdušena nad termalnim zdraviliščem Heviz v neposredni bližini Keszthelyja, pogovori pa so potekali tudi v smeri možnih povezav in sodelovanja med termalnimi zdravilišči v obeh občinah. Ob slovesu je Županja Občine Piran poudarila svojo željo, da bi se stiki med predstavniki občin in mest razširili tudi na sodelovanje med gospodarskimi subjekti ter povabila predstavnike obeh mest na skupni sestanek v bližnji prihodnosti v Piran. Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje Nada Zaje, prof. Piran, 18. junij 2000 ob 9.30 uri L'asilo La coctinella di Sicciole "all'opera" Tutti radunati per costruire cucce per cani abbandonati Giovedi 18 maggio all'asilo viene scaricato il materiale che servirä per costruire le cucce. Mercoledi 7 giugno genitori e figli, e le educatrici della Scuola materna "La coccinella" di Sicciole si sono radunati nei giardino dell'asilo per fare un grande lavoro. Le "maestre" hanno procurato pezzi di legno e chiodi, nonche bibite e salatini per rifocillarci, noi genitori con i rispettivi figli siamo arrivati "armati" di attrezzi da lavoro: martelli, tenaglie, seghe. Cera perö per nostra fortuna pure Abbiamo lavorato tutti di gran lena: chi segava, chi inchiodava, chi misurava echi.„giocava. I lavori sono terminati alle 20 e 30 grazie all'intervento dell'espertissimo papa Andrej che ha aiutato noi meno bravh Molto bravo pure papa Franco che ci ha stupiti tutti per la sua velocitä e bravura, infatti e stato il primo a concludere il suo lavoro tutto da solo senza un minimo aiuto. Insomma stanchissimi ma soddisfatti siamo riusciti a costruire tre belle cucce per cani. ä* I lavori sono continuati venerdi 9 giugno quando nuovamente tutti assieme cl siamo divertiti a dipingere le cucce dei cani che ora aspettano di essere trasportate a Capodistria al rifugio per cani randagi e abbandonati. Forse per i bambini e per qualche genitore meno esperto e stato un lavoro impegnativo, ma ci siamo pure divertiti nel compiere Г "ardua" ma soprattutto utile impresa. •v' 4' 4 \ Chissä che cosa ci aspetta l'anno prossimor visto che abbiamo dimostrato di essere cosi bravi. Nives Zudič, mamma di Andrej CENTO RAG10N1 PER DIRE GRAZIE Un altro anno scolastico lasciato alle spalle. Anche questo e stato un anno ricco di esperienze che hanno arricchito la nostra quotidianitä e nel piacere di stare insieme ci ha offerto 1'occasione di conoscerci meglio. Voglio ringraziare tutti i genitori per la loro attiva collaborazione nell'attivita dell'asilo e per la fiducia che ci hanno dimostrato. Grazie a tutti i bambini per la loro gioiosa allegria, l'innata curiositä ed imprevedibilitä che rendono ogni giorno diverso e piu' bello da vivere. Grazie a tutte le insegnanti che nel loro lavoro hanno dimostrato serietä, impegno e disponibilita a cogliere nuove sfide professional!. Grazie a tutti coloro che ci hanno sostenuto nel nostro lavoro. ......Ora siamo pronti per le VACANZEEEE.... a tutti, grandi e piccini auguro di trascorrere delle vacanze bellissime, di godere la gioia di fare tutto con calma e il piacere di stare insieme in famiglia divertendosi. La direttrice: Laura Slama-Giachin