PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Dos tale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 216 (9218)
TRST, četrtek, 18. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES IN JUTRI SEJI VODSTEV PSI IN KD
Strankina vprašanja in gospodarski položaj osnovni predmeti razprave
v
Se vedno komentarji in ocene govorov Mora in Berlinguerja
dokumentacijo o preureditvi stranke, ki so jo pripravili na pobudo tajnika Zaccagninija poslanci Belci, Bodra-to in Galloni. Začela se bo torej razprava o vprašanjih, ki so jih demokristjani na znamenitem zasedanju svojega vsedržavnega sveta, na katerem so odstavili Fanfanija, pustili odprta.
Značilno pa je, da že nekaj časa številni demokristjanski prvaki govorijo «o začasnosti Zaccagninijevega tajnikovanja». Te govorice se danes povezujejo z izjavami voditelja leve struje «base» De Mite, ki govori o morebitni skorajšnji kandidaturi za novega tajnika stranke sedanjega o-brambnega ministra Forlanija. For-lani je že bil tajnik krščanske demo-
RIM, 17. — Seja osrednjega vodstva PSI, ki bo jutri in seja osrednjega vodstva krščanske demokracije, ki bo v petek, sta dva Politična dogodka, ki vzbujata po nedavnih govorih Mora in Berlin-Suerja največjo pozornost v tem tednu. Razumljivo je, da bodo tako socialisti kot demokristjani na svojih osrednjih vodstvih ocenili izjave 'n predloge predsednika vlade za rešitev gospodarske in socialne krize ter stališče komunistične partije do današnjih perečih gospodarskih in političnih vprašanj v državi, ki jih je obrazložil Berlinguer v Firencah.
Osrednje vodstvo PSI je bilo skli-cano, da določi datum seje centralnega komiteja, ki naj nato določi datum vsedržavnega kongresa stranke. Toda razvoj političnih dogodkov v državi, zlasti pa še zaostrovanje gospodarske krize in začetek boja milijonov industrijskih delavcev in javnih uslužbencev za nove pogodbe, vse to bo nujno Pogojevalo razpravo na vodstvu PSI.
Gotovo je že, da bo De Martino v svojem poročilu dal ugodno oceno o tistem delu Morovega govora, ki pri-znava, da obstaja vprašanje iskanja hačina, kako bi pridružili tudi komunistično partijo k odgovornosti večine. Po drugi strani pa bo De Martino negativno ocenil popolno po-jPaojkanje perspektiv in vladnih pobud za rešitev vprašanj, ki jih je nakazal Moro. De Martino bo podob-n° kritiko naslovil tudi na Beriin-SPerja, da se omejuje na ponovitev Predloga o zgodovinskem kompromi-su in se otepa katere koli analize o spremembah, ki bi morale nastati v krščanski demokraciji. Kot poroča agencija «Kronos» bo De Martino Poudaril, da se zdi, da tako Moro kot Berlinguer se ne zavedata enega dejstva: «V izrednem položaju, kakršnega preživljamo sedaj, ni mogoče da leve sile igrajo vsaka svojo vlogo; psi v podporo večine po sta-rerc* vzorcu, KPI pa v opoziciji proti temu stališču». Med socialisti so Se v zadnjih časih pojavila številna stališča ò odnosih s komunistično Partijo, med katerimi se ujema predam ugotovitev, da je prišel čas,
,.a KPI zapusti svojo dosedanjo po-. tiko gole kritike/in da si prevzame Jasne in točne odgovornosti o vprašanjih, ki bodo prišla jeseni dramatično na vrsto.
O notranjih vprašanjih socialistiche stranke so danes razpravljal; tudi socialistični senatorji na sestanku
kracije. De Mita pravi, da Forlani ni fanfanijevec, da je bil samo Fan-fanijev prijatelj in da je kot tak dosledno podprl Fanfanija.
Medministrski sestanek o gospodarskih in sindikalnih vprašanjih
RIM, 17. — Predsednik vlade Moro je nocoj v palači Chigi predsedoval sestanku ministrov, na katerem so govorili o gospodarskem položaju in o napovedanih sindikalnih bojih za nove delovne pogodbe. Sestanka so se udeležili proračunski minister Andreotti, zakladni minister Colombo, finančni minister Visentini in minister za delo Toros. Na sestanku so proučili poročilo, ki ga bo predsednik vlade poslal v prihodnjih dneh sindikalnim zvezam o stališčih in predlogih vlade za rešitev gospodarske krize.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiin«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiii|ii
FRANKISTIČNI REŽIM ZAOSTRUJE REPRESIJO
V	I
V Španiji nov proces proti antifašistom
Za pet od šestih obtožencev je tožilstvo zahtevalo smrtno kazen Na zatožni klopi tudi dve dekleti - Branilci odstranjeni s sodišča
ZAOSTRITEV SINDIKALNIH BOJEV
Jutri 24■ urna stavka poštnih uslužbencev
23. septembra stavka uslužbencev letalskih družb - Gradbinci zahtevajo povišanje plače za 30.000 lir mesečno
izvršnega odbora senatne skupine. Sklenili so, da bodo podprli vse pobude za čim vèéjo enotnost v stranki. ki mora biti povezana z novim hačinom političnega delovanja, ki naj hkrepj strankino učinkovitost v se-uanjern resnem položaju v državi.
Demokristjani pa se pripravljajo ha začetek razprave o predlogih za f.hovitev stranke», ki je na zadnjih Junijskih deželnih in upravnih volitvah doživela hud poraz Novi tajnik ^accagnini pripravlja poročilo, ki ga 0 imel v petek na seji osrednjega °dstya. V njem je zbral vse gradi-°, ki ga je pripravil v večtedenskih
Posvetovanjih z deželnimi in krajev-Jhh vodstvi stranke, s parlamentarna ??sPntiarstveniki. Na seji bodo zdeliij članom osrednjega vodstva
l,|>i,i""iii,lll)lllllllllllll)lllllllllllll1lllllllltlilllll,
Gb koncu tedna bomo imeli Va važna pohtična dogodka v -avi. Danes se začenja zase-jutri*6 osretinjega vodstva PSI, v Pa zasedanje osrednjega c s,va krščanske demokracije, zaC'i sti 'n demokristjani bodo kn^6 ' r?2Pravtiati o vsedržavnih _ 9res'b in o politiki stranke v i» .eT p°titičnem položaju, ki se j °cS V.ar'.* v državi po 15. juni-seic 0cialisti bodo določili datu'm teremCeLltra'nega komiteja, na ka-cirec=, jdo določili datum kon-ram/ dernokristjani pa začenjajo Do h3!13*' ° “utinovitvi stranke» na !, d-eT udarcu, ki so ga dobili 2Lri)Sk!h votitvah. Novi tajnik loda ?n'ni bo dal svoje predloge,
nadomestitvi3* 9°'?rii.? 0 nie9°vi nim ^,-S. *VI s sedanjim obramb-hhnistrom Forlanijem.
pr«esM3drÌvU -Se ie 2ač81 nov •tom	*Panskim antifaši-
DdnaH c Za,0Žni kl°pi ie šest nizaciie' « ""‘Astiene organa	kAF*. ki jih obtožujejo,
Vojaški rr" neke9a Policista, vojask, tožilec je za pet obtožen-
dvaisoU nP,r|i sta dve komaj smrtno t ' dekle,i - 2ahteval lel^ano^^D' Z? šestega pa 30
dovoli p "da bl'.anil'em sP,oh niso cesu ^b' Pnsostv°vali pro-C6S da s svoiinii ugovori Vse oh* ?0,ek sodnega postopka.
pÒ a° tl -6nCe ie po,iciia
aretaciji zverinsko mučila.
PoìLh^’iT 50 odkrili shrljivo odo b ost' kl mece novo luč na “dgovo ti za tragično epide-
za!V3 rnonel02e med dojenčki v
Sr,!
ftišnic
so, namreč, da so iz bol-
Umrl	em ,e en dojenček
ge .L d PreV02°m domov, dru-ti vPnpS° 7.°ra,! P°2neje odpelja-le*ljive bo,ez°i.b0lniŠnico “ na’
MADRID, 17. — Španski franki-stični režim je uprizoril novo parodijo procesa, ki bi se utegnil zaključiti z novimi smrtnimi obsodbami. Kot že na procesu, ki je bil prejšnji teden in na katerem so vojaški sodniki izrekli tri smrtne obsodbe in dve na dolge zaporne kazni, so tudi tokrat na zatožni klopi pripadniki tako imenovane FRAP, t. j. ljudske revolucionarne protifašistične fronte. Za pet obtožencev je tožilstvo že zahtevalo smrtno kazen, za šestega pa 30 let ječe.
Proces - poteka v neki vojašnici nedaleč od Madrida. Postopek je izredno skrajšan, saj namesto vojaškega sodišča sodi obtožencem «vojni svet». Sodniki so seveda še vedno vojaki, le s to razliko, da so v tem primeru ukinjena še tista pičla jamstva, ki jih predvideva španski fašistični zakonik. Tako so na primer odvetniki imeli samo štiri ure časa na razpolago, da pripravijo obrambo obtožencev, nato pa jim sodišče sploh ni dovolilo, da bi prisostvovali procesu. «Vojni svet» je namreč izključil pet od šestih odvetnikov iz sodne dvorane pod pretvezo, da so s svojimi u-govori «motili» potek procesa. Izključene odvetnike so nadomestili vojaški predstavniki, ki prav gotovo niso pokazali prebrane vneme i obrambi obtožencev.
Na zatožni klopi sta tudi dve ženski, komaj 20-letni Maria Jesus Dasca in Concepcion Tristan Quie-nes, poleg njiju pa še Manuel Ca-naveras, Sanches Bravo in Ramon Garcia, ki so prav tako stari okrog 20 let. Za vseh pet je tožilstvo zahtevalo smrtno kazen. Za šestega obtoženca, tridesetletnega profesorja biologije Joseja Fonfria Diaza, je tožilec predlagal trideset let ječe. Vsi so obtoženi, da so 16. avgusta letos ubili nekega policista v Madridu. Ženski naj bi dali ukaz o umoru, Canaveras naj bi preskrbel orožje, Bravo naj bi bil vodja skupine, Garcia pa naj bi izvršil umor. Vloga šestega obtoženca na procesu ni bila pojasnjena. Po dolgem in hudem mučenju takoj’ po aretaciji so vsi obtoženci priznali krivdo, nato pa. komaj so bili premeščeni v zapor, preklicali priznanje in priznali samo članstvo v organizaciji FRAP. Zelo verjetno pa je, da bodo vojaške sodne oblasti prej verjele policiji kot pa obtožencem. Že na procesu proti petim pripadnikom FRAP, ki je bil pretekli teden, je sodišče izreklo razsodbo samo na osnovi priznanja, ki jim ga je iztrgala policija, medtem ko sploh ni dovolilo obtožencem, da bi pokazali na telesu znake dolgega in zverinskega mučenja.
Medtem pa se množijo protesti in pozivi španskim oblastem, naj prekličejo smrtne obsodbe proti baskovskima rodoljuboma Otaeguiu in Gar-mendii in proti trem pripadnikom FRAP. V korist slednjih je danes nastopil tudi belgijski primas kardinal Suenens, ki je poslal španski vladi pismo, v katerem se zavzema za njihovo pomilostitev.
Več tisoč oseb pa se je danes udeležilo protifrankistične manifestacije v Milanu, za katero je dal pobudo «stalni antifašistični odbor za zaščito republikanskega reda». Manifestacije so se udeležile delegacije političnih strank, občin, sindikatov, mladinskih gibanj, partizanskih združenj in protifašističnih organizacij.
Protest proti frankističnemu režimu in krvavemu zatiranju v Španiji pa se ponekod izraža tudi v
drugačnih oblikah. Tako so prejšnjo noč v Parizu neznanci izvedli kar tri bombne atentate proti podružnicam španskih bank v francoskem glavnem mestu. Eksplozije so povzročile ogromno materialno škodo, ranjencev pa ni bilo.
Ostra represija v Braziliji
BRAZILIJA, 17. — Vojaško sodišče v Braziliji je danes obsodilo na eno leto zaporne kazni katoliškega duhovnika Gersona De Con-ceicaa zaradi prevratniškega rovarjenja. Duhovnik je bil namreč obtožen, da je član levičarske organizacije «var-parales», katere cilj naj bi bil oboroženi boj proti vojaški hunti.
Duhovnik je pred sodiščem odločno zavrnil vse obtožbe in poudaril, da ga je policija zverinsko mučila.
Medtem se je zvedelo, da je policija prejšnji teden aretirala osem pripadnikov brazilskega demokratičnega gibanja, edine dovoljene o-pozicijske stranke. Aretirani so obtoženi sodelovanja s komunistično partijo.
RIM, 17. — Sindikati poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev so danes potrdili, da bodo v petek, 19. septembra vsi uslužbenci telekomunikacijske službe stavkali ves dan.
180.000	uslužbencev zahteva od vlade, da določi dokončni načrt za preureditev telekomunikacijske službe in da izboljša plače uslužbencem. Po končani stavki se bo sestal izvršni odbor federacije poštnih uslužbencev in bo proučil nastali položaj ter določil morebitne nove stavke.
Tudi uslužbenci letalskih družb včlanjeni v enotni sindikalni federaciji so napovedali, da bodo 23. septembra stavkali 24 ur. To pomeni, da bodo za tisti dan vsi poleti ukinjeni. Stavka je bila napovedana, ker nekatere letalske družbe nočejo sprejeti niti posredovalnega predloga ministra za delo Torosa o sestavi nove delovne pogodbe.
Na zasedanju delegatov vseh strok gradbene industrije so odobrili osnutek predlogov za obnovitev delovne pogodbe, ki zapade konec letošnjega decembra. Sindikalna federacija gradbincev zahteva povišanje plače za
30.000	lir mesečno, vključno s poenotenjem 103 točk draginjske doklade in 12.000 lir, ki so jih delavci dobili na osnovi zveznega sporazuma letošnjega januarja. Poleg tega zahtevajo boljšo organizacijo dela, ureditev vprašanja dražb, boljše delovne pogoje in več sindikalnih pravic v podjetju.
Velika napetost vlada tudi v tekstilni industriji, ki je bila najbolj prizadeta od sedanje gospodarske krize. Od približno milijon zaposlenih delavcev, od katerih je 70 odstotkov ženske delovne sile, jih je sedaj kar
100.000	v dopolnilni blagajni, v zadnjem letu pa so odpustili z dela 40 tisoč delavcev. Sindikati se pripravljajo, da bodo dah pobude za stvarne posege vlade in industrijcev za rešitev krize.
'i
(JSL suspendirala VHa Scalio za šest mesecev
RIM, 17. — Razsodišče CISL je danes na osnovi člena 28 zveznega statuta suspendiralo za šest mesecev člana Vita Scalio z odvzemom vseh odgovornih mest, ki jih ima v tej sindikalni organizaciji. Vito Scalia je bil dlje časa voditelj CISL in je začel nasprotovati sindikalni združitvi, ko je bila ustanovljena sindikalna federacija. Dlje časa je poskušal tudi razbiti CISL in sestaviti razbijaški sindikat. Ko je zvedel za to odločitev je Scaba sporočil, da se bo jutri sestala «manjšina CISL», da prouči polo-
tudi, da sc- čuti «počaščenega, da plača to ceno za svobodo, še posebno pa za svobodo italijanskih delavcev».
Umeščena komisija za založniška vprašanja
RIM, 17. — Predsednik vlade Moro je danes v palači Chigi umestil tehnično komisijo za založniška vprašanja. Gre za komisijo, ki jo določa zakon od letošnjega junija za podporo dnevnim in periodičnim časnikom. Ob tej priložnosti je Moro poudaril važnost vladnih ukrepov za pomoč tisku, da se ohranita avtonomija in pluralizem. Pripomniti je treba, da je zakladni minister že izdal zahtevne ukrepe o ugodnostnih kreditih časnikom, ki jih predvideva zakon, medtem ko sedaj pripravljajo sestavo medministrskega odbora, ki bo odločal o razdelitvi denarja tisku.
Ciani odbora «Italija-Čile» pri Pittoniju
Predsednika deželnega sveta Pittonija ie včeraj obiskala delegacija pokrajinskega odbora «Italija - čile», v kateri sta bila tudi tajnik «Isguerde cristiane» Badilla (na sliki se rokuje s Pittonijeni) in član čilske socialistične stranke Cardenas. Poročilo na drugi strani.
iiiiiiiiiiiiiiillllltiilliliiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiilliiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiililliiiliiilliiiiiiiililililliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHinmiiio»"iomiiiiMiiiiilliiiliiiiiilliiiiiiliiiiiilll»
PO ZAKLJUČKU POSEBNEGA ZASEDANJA OZN 0 RAZVOJU IN SODELOVANJU
Več kot 130 vprašanj na dnevnem redu rednega zasedanja generalne skupščine
Za predsednika izvoljen Luksemburžan Thorn - Mozambik, Kapverdski otoki in otočje Sao Tome in Principe novi člani svetovne organizacije
žaj. Izjavil je. da je to «prvi poli-tični proces, v Italiji». Dejal je jeli vrsto praktičnih ukrepov za iz-
(Poseben dopis)
NEW YORK, 17. — Le nekaj ur potem ko so včeraj utrujene diplomate, ki so se udeleževali sedmega posebnega zasedanja generalne skupščine, zamenjale sveže moči, se je na sedežu Združenih narodov začelo redno, letos že trideseto zasedanje generalne skupščine OZN. Na prvi slovesni seji so za predsednika letošnjega zasedanja izvolili luksemburškega ministrskega predsednika Gastona Thorna, ter v svetovno organizacijo sprejeli tri nove člane: Mozambik, Kapverdske otoke in otočje Sao Tome in Principe.
Redno zasedanje se je začelo odvijati v vzdušju, ki ga je ustvarilo pravkar končano sedmo posebno zasedanje o razvoju in mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Kljub temu, da je znova pokazalo razlike med razvitimi in deželami v razvoju glede nekaterih bistvenih vprašanj spremembe sedanjih gospodarskih odnosov na svetu, pa je vendarle odprlo vrata za nadaljnje odkrite pogovore. Soglasno so na primer spre-
• t	j ____i_i.r2.--i.	..1__
..................................milimi..
Zelo razgibana dejavnost jugoslovanske diplomacije
Zunanji minister Minic odpotoval v Kanado - Napovedani obiski singapurskega in romunskega premiera ter nepalskega kralja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost je te dni spet zelo razgibana. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je v spremstvu podtajnika Novaka Pribičeviča danes odpotoval na u-radni in prijateljski obisk v Kanado, kjer se bo s svojimi gostitelji pogovarjal o aktualnih vprašanjih iz mednarodnega življenja in o dvostranskem sodelovanju. Po obisku v Kanadi bo Minič odpotoval v New York, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 30. jubilejnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Kot pričakujejo, bo jugoslovanski zunanji minister v generalni skupščini govoril 24. septembra, sicer pa se bo v New Yorku sešel tudi z več šefi delegacij v svetovni organizaciji.
Na vabilo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je na obisku v Beogradu organizacijski tajnik Arabske socialistične unije Egipta Sajed Zaki. Danes ga je sprejel tajnik izvršnega komiteja jugoslovanske partije Stane Dolanc. Razpravljala sta o nadaljnji krepitvi odnosov in sodelovanja med Arabsko socialistično unijo Egipta in Zvezo komunistov Jugoslavije.
Predstavnika egiptovske socialistične unije je sprejel tudi član partijskega izvršnef' komiteja Ali Šukri-ja. Izmenjala sta informacije o notranjem razvoju v Jugoslaviji in E-giptu ter o delovanju socialistične unije in Zveze komunistov.
Tajnik v partijskem izvršnem komiteju, zadolžen za mednarodne zadeve, Aleksander Grličkov, se je da-
nes pogovarjal z zastopniki komunistične partije Venezuele, ki jih vodi član politbiroja in organizacijski tajnik Alonso Ojeda Alachea. Razpravljali so predvsem o dejavnosti obeh partij na mednarodnem področju, poudarili pa so tudi pripravljenost obeh strani za nadaljnji razvoj in napredek partijskih odnosov in sodelovanja.
Na obisku v Jugoslaviji pa je tudi delegacija venezuelskega kongresa, šefa delegacije senatorja Pabla He-rera Campinsa in njegove spremljevalce je danes sprejel predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov. Venezuelski predstavniki so ga seznanili s temeljnimi smermi političnega in gospodarskega razvoja Venezuele in zlasti s konkretnimi velikimi prizadevanji kongresa in vlade za utrditev politične in ekonomske neodvisnosti in pospešenega razvoja Venezuele. Razpravljali so tudi o aktualnih vprašanjih mednarodnih gospodarskih odnosov in o številnih možnostih za obojestransko koristno vzajemno sodelovanje. Delegacijo venezuelskega kongresa je danes sprejel tudi član predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mija-tovič. Ob tej priložnosti so med drugim izmenjali mnenja o mednarodnem položaju dveh držav.
Živahna zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije se bo nadaljevala tudi naslednje tedne, saj so že za bližnjo prihodnost napovedani obiski tujih državnikov na visoki in najvišji ravni. V Jugoslavijo bodo prispeli singapurski in romunski premier in nepalski kralj, vsi — kot smò zvedeli — še ta mesec.
VLADO BARABAŠ
Tito obiskal
zagrebški velesejem
ZAGREB, 17. — Predsednik republike Tito je danes obiskal jesenski zagrebški velesejem. Najprej si je ogledal paviljon, v katerem razstavljajo svoje izdelke največja jugoslovanska lesna podjetja, nato pa še razstavne prostore Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze ter mnogih drugih držav, med njimi tudi Italije. Po ogledu je Tito izjavil, da je prijetno presenečen, ker je letos več razstavljalcev kot minula leta in ker v večjem številu sodelujejo tudi dežele v razvoju.
(liscard D’Estaing na obisku v Atenah
ATENE, 17. — Francoski predesd-nik Giscard D’Estaing je dopotoval danes na tridnevni uradni obisk v Grčijo. Na atenskem letališču sta ga poleg drugih grških osebnosti pozdravila predsednik republike Tsatsos in premier Karamanlis. Z grškimi voditelji se bo Giscard D’Estaing, ki ga spremlja zunanji minister Sauvagnargues, pogovarjal predvsem o vprašanju odnosov med Grčijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, pa tudi o grško-turškem sporu glede Cipra. Giscard D’Esta-ing je prvi državni poglavar, ki obišče Grčijo po padcu fašističnega režima. Grški premier Karamanlis je aprila letos obiskal Paris.
boljšanje položaja dežel v razvoju, zataknilo pa se je na treh pomembnih področjih: trgovinskem, finančnem in vprašanju reforme mednarodnega denarnega sistema.
Razvite države, predvsem Združene države Amerike, Japonska in del Evropske gospodarske skupnosti še vedno nočejo pristati — med njimi tudi Italija — na izpolnjevanje obveze, ki so jo sprejele že pred leti, da bodo za razvoj manj razvitih oddvajale letno 0,7 odstotka bru to narodnega dohodka. To še vedno ostaja bolj ali manj ohlapen cilj, prav tako pa tudi spremembe denarnega sistema, v katerem naj bi posamezne nacionalne valute zamenjale posebne pravice do črpanja, ki naj bi jih povezali tudi z financiranjem razvoja. To so ostala še zmeraj odprta vprašanja, o ka terih bodo nadaljevali razpravo tu di na tridesetem zasedanju generalne skupščine. Vendar pa je posebno zasedanje kljub omenjenim razlikam in dejstvu, da razvite države, predvsem Združene države A-merike, še vedno pristajajo le na delne spremembe, ne pa na celovito spreminjanje mednarodnih gospodarskih odnosov, prelomilo z dosedanjo pobtiko soočanja in pokazalo nujnost skupnih akcij za odpravljanje največjih gospodarskih nesorazmerij na svetu. Ta duh pa bo po splošnem prepričanju prispeval k odpravljanju največjih nesoglasij, tudi na rednem zasedanju.
To se letos spoprijema z doslej največ jim številom točk: na dnevnem redu je skoraj 130 različnih vprašanj. Poleg nadaljevanja gospodarskih tem, bodo v središču razprav predvsem Bližnji vzhod, Ciper ter vprašanje razorožitve. Predvsem bližnjevzhodni problem je že začel povzročati hudo kri in različne grožnje, tako zaradi nedavnih delnih rešitev na Sinajskem polotoku, zaostrovanja palestinskega vprašanja, kot tudi zaradi bojazni Izraela, da bi nekatere arabske države zahtevale njegovo odstranitev z letošnjega zasedanja, tako kot se je to lansko leto zgodilo Južni Afriki. Razveseljiva ne bo tudi razprava o odmotavanju ciprskega vozla, potem ko sc pred desetimi dnevi propadli poskusi predstavnikov Združenih narodov, da bi turška stran odstopila od nekaterih maksimalnih zahtev.
Nič bolje pa ne kaže na področju razorožitve, saj velike sile kljub načelni pripravljenosti ne naredijo nobenega pomembnejšega koraka, ki bi vodil k postopni ustavitvi tekme v oboroževanju. Če na tem področju ne bo dosežen napredek, bodo neuvrščene države, v skladu s sklepi nedavne ministrske konference neuvrščenih držav v Limi, zahtevale posebno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi.
Diplomati bodo imeli torej obilo dela, če hočejo tja do konca leta, kot je predvideno, končati zasedanje, in zadovoljivo rešiti vsaj nekaj izmed številnih nerešenih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Vendar pa so na sedežu Združenih narodov, tako kot vsako leto, tudi letos optimistično razpoloženi, saj sta tako sedmo posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, kot tudi nedavna ministrska konferenca neuvrščenih držav v Li-
mi, ustvarili pogoje za boljše sporazumevanje in zbliževanje stališč med različnimi državami o reševanju najpomembnejših mednarodnih vprašanj. Rešitev vsaj nekaterih, pa bi bil največji prispevek k letošnjemu tridesetemu jubileju svetovne organizacije.
UROŠ LIPUŠČEK
Velik prebitek plačilne bilance ZDA
NEW YORK, 17. — Ameriška plačilna bilanca s tujino je v drugem trimesečju letošnjega leta zabeležila nepričakovan prebitek, ki presega štiri milijarde dolarjev. To je najvišji trimesečni prebitek v plačilni bilanci ZDA v zadnjih petnajstih letih. Kot ostale zahodne države, so tudi ZDA v zadnjih letih preživljale precejšnjo krizo in so imele velik primanjkljaj v plačilni in trgovinski bilanci. Obenem se je v avgustu podvojil osebni dohodek A-meričanov in prešel od 9,5 na 18
milijard dolarjev. Ta dva podatka zgovorno kažeta, da so se ZDA izvlekle iz najhujših težav,
Varčevalni načrt bonske vlade
BONN, 17. — Zahodnonemška vlada je danes predložila parlamene tu vladni protikonjunktumi načrt, ki ga je demokrščanska opozicija zelo kritizirala. Načrt sloni na velikem varčevanju za prihodnje poslovno leto. da se zmanjša velik primanjkljaj javnih izdatkov. Zato so nape vedali, da bodo znatno omejili izdatke za prihodnje leto. Hkrati viuda predlaga, da se da 3,8 milijarde mark za pomoč brezposelnim, ki jih bodo zbrali z večjo obdavčitvijo delavskih plač in v blagajnah delodajalcev. Načrt predvideva tudi povišanje davka na dodatno vrednost za dve točki začenši z letom .1977, kar bo stalo zahodno-nemške potrošnike približno 10 milijard mark.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiuiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiuiiliiiiM
PO BESEDAH HENRYJA KISSINGERJA
ZDA se bodo zavzemale za sporazum o Golanu
Toda niti Izrael niti Sirija ne kažeta posebne pripravljenosti na pogajanja
WASHINGTON, 17. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je v govoru, ki ga je imel v Cincinnatiju, izjavil, da bodo ZDA «resno vzpodbudile» Sirijo in Izrael, da se pogajata o razmiku vojaških sil na Golanu. Dodal je, da je njegova vlada pripravljena, da se posvetuje z vsemi državami, vštevši SZ, za ponovno sklicanje ženevske konference.
Glede" Sovjetske zveze, ki je zavzela povsem odklonilno stališče do nedavnega sporazuma o razmiku na Sinaju, je Kissinger dejal, da so ZDA pripravljene sodelovati z njo v iskanju trajne rešitve na Bližnjem vzhodu, po drugi strani pa je poudaril, da se bodo Američani u-prli vsakršnemu poskusu kake tuje velesile (namig na Moskvo je povsem jasen), da bi ogrožala izraelsko - egiptovski sporazum.
Po Kissingerjevem mnenju ustvar ja napetost na Bližnjem vzhodu nevarnost direktne konfrontacije med ZDA in SZ in torej jedrskega spopada. Ameriški državni tajnik je dodal, da se zaveda, da ne more biti rešitve na Bhžnjem vzhodu brez upoštevanja zakonitih interesov palestinskega ljudstva.
Vprašanje morebitnih pogajanj s Sirijo vzbuja medtem ostre polemike v Izraelu, kjer se je danes sestal parlament na zahtevo desničarske opozicije. V odgovor na poslanska vprašanja predstavnikov stranke «Likud» je zunanji minister Alon zagotovil, da se Izrael nikakor ni obvezal pred ZDA, da bo začel pogajanja za nov začasni sporazum o
razmiku čet na golanski fronti. Vlada — je dejal Alon — ni sklenila odpreti tovrstnih pogajanj, niti pa ni sklenila, da takih pogajanj s Sirijo ne bo. Zunanji minister je tudi potrdil znano izraelsko stališče, po katerem je vlada pripravljena se pogajati z vsako arabsko državo — torej tudi s Sirijo — za dosego globalne mirovne rešitve. Zato je torej nemogoče izključiti možnost pogajanj s Sirijo, čeprav je Alon poudaril, da so perspektive v tem pogledu «praktično nične», kajti Izrael bi bil pripravljen kvečjemu na «majhne mejne popravke».
Možnost izraelsko - sirskih pogajanj je v intervjuju zahodnonemški agenciji DPA omenil tudi egiptovski zunanji minister Fahmi, ki je napovedal za prihodnji oktober «diplomatske stike» med Sirijo, Izraelom in ZDA za morebitno navezavo pogajanj o razmiku sil na Golanu. Fahmi je tudi potrdil, da bo e-giptovski predsednik Sadat 18. oktobra odšel na uradni obisk v ZDA, kjer se bo zadržal en teden. Sadat bo obiskal nato še nekatere druge države, med njimi Itahjo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo.
Sirija pa je medtem prav danes zelo ostro napadla Sadata zaradi govora, ki ga je imel ob drugi obletnici zadnje izraelsko - arabske vojne. Uradni dnevnik «Al Baath» je zapisal, da je bil Sadatov govor «poln laži in obrekovanja», ter obtožil egiptovske voditelje, da nameravajo «pokazati hrbet» arabski naciji in v prvi vrsti Palestincem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z NOVIM ODNOSOM DO KOMUNISTOV
Zanimivi premiki in novo razmerje sil Slovenska skupnost trenutno odklanja
na pokrajinski, občinski in deželni ravni
V začetku prihodnjega meseca verjetno politična razprava v občinskem in pokrajinskem svetu - Izjava deželnega odbornika Colonija
da so o tako pomembnem vpraša nju enotne vse svetovalske skupine strank ustavnega loka.
Danes ob 20. uri bo podoben sestanek v nabrežinski osnovni šoli.
Politični položaj v našem mestu se zapleta, kot se tudi čutijo močni političn! premiki na deželni ravni. Vse je že kazalo, da bo prišlo do hitrega sklicanja tržaškega občinskega sveta, ko so stvar odložili na predlog KD. Stranka je predlagala najprej sestanek petih strank organske večine v občini, ki podpirajo enobarvni odbor v pokrajini. Ti naj bi preučili potrebe in razpoložljive finančne možnosti. Socia-listi so na sestanek sicer pristali, toda istočasno so tudi poudarili nujnost javne razprave v občinskem svetu in predvsem razširitve osnove upravljanja ter dogovor tudi s komunisti brez katerih ni mogoče rešiti številnih perečih problemov.
Sporedno je šel podoben proces na deželni ravni, v kar spada tudi potovanje deželnega tajnika Tringalle-ja v Rim na posvetovanje s tajnikom stranke De Martinom. V ta okvir spadajo tudi govorice in povsem izmišljene «vesti» o spremembah stališč socialistične stranke, kar je tržaško vodstvo PSI že u-radno, deželni tajnik PSI Tringale pa. neuradno, zanikalo.
Tako na pokrajinski kot tudi na deželni ravni gre za bistveno vprašanje novega odnosa do komunistov, ki se je po volitvah 15. junija spremeni! povsod po Italiji, v naši deželi pa je ostal v osnovi nespremenjen. Dežela Furlanija - Julijska krajina je vztrajala pri organskem levem centru, tudi ko je po Italiji zapihal drugačen veter. Prav zate pa je še bolj nelogično, da v naši deželi in v tržaški občini ter pokrajini ostane vse pri starem, kot da se ni ničesar spremenilo. Dejstvo pa je, da se je spremenil odnos sil in da je sedaj Trst obkrožen z naprednimi levimi upravami, katerim načeljujejo komunistični in socialistični župani.
V to razpravo je posegel deželni odbornik za finance in splošne zadeve Sergio Coloni vodilni predstavnik Morotejcev na deželni ravni, ki zavrača krizo deželne uprave in pravi, da kriza ne bi pomenila odgovora na volilne izide od 15. junija. Pri tem je zanimivo, da je Coloni svojo izjavo dal smani reviji «Confronto», katero izdaja deželni komite KPI. Coloni nadaljuje, da zahtevajo prebivalci dežele Furlanije - Julijske krajine predvsem dve stvari: Pravočasno reševanje konkretnih vprašanj in dokazati, da je lahko javni poseg učinkovit, resen in torej pravičen. Treba je torej napeti vse sile v tej smeri, predvsem v okviru večletnega načrta izdatkov in z izvajanjem urbanističnega načrta.
Bistveni premik na levo prav gotovo zahteva, da se na primeren način posluša glas komunistične partije, toda ne šibi — obratno krepi — razloge za zgodovinsko srečanje socialistov in katoličanov. Colom zaključuje, da je resno vzpore-janje možno samo s položaja večine in manjšine ,ker je jasnost vlog skupin nujna, ne zaradi diskriminacij, temveč za ohranitev potrebnih razlik.
Na vsak način pa izhaja, tudi iz teh ugotovitev, že kar odkrita razprava o krizi na deželni ravni in obravnava drugačne oblike večine in opozicije ter novih odnosov. Pri vsem tem je treba še upoštevati, da bodo že jeseni važni kongresi in med njiim predvsem socialističen ter da je malo verjetno, da bodo socialist' čakali na kongres, da na-rede nekatere važne korake na levo.
Drugi sestanek o decentralizaciji občinske uprave
Sinoči je bil v Mavhinjah sestanek komisije za decentralizacijo pri devinsko - nabrežinski občinski upravi s prebivalstvom Mavhinj in Cero-velj. Predsednik komisije, ki jo sestavljajo predstavniki vseh strank ustavnega loka v devinsko - nabre-žinskem občinskem svetu, odbornik Depangher je orisal pomen decentralizacije in predloge komisije, župan Škerk pa je naglasil važnost.
.........................
Z OKROGLO MIZO 0 TEMI «ŽENSKA, DRUŽINA IN DRUŽBA»
Danes prva manifestacija ob mednarodnem letu žene
Poleg treh okroglih miz je na sporedu več kulturnih prireditev m razstava del tržaških slikark
solidarnostno manifestacijo s čilskim ljudstvom v mali dvorani gledališčg «Verdi», ob drugi obletnici krvavega fašističnega prevrata v tej južnoameriški državi. V delegaciji so bili predstavnik sindikalne zveze Varin, predstavnik Adi Barbo, tajnik «Isguerde cristiane» Badilla ter član čilske socialistične stranke Cardenas. Predsedniku Pittoniju, ki je izrazil solidarnost s čilskim narodom ter pripravljenost demokratičnih sil v deželnem svetu, da zagotovijo podporo junaškemu boju čilskega ljudstva, je delegacija prikazala razne oblike za čim učinkovitejšo pomoč čilskemu odporništvu.
Delegacija «Italija-Čile» pri predsedniku deželnega sveta Pittoniju
Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je včeraj sprejel delegacijo pokrajinskega odbora «Italija-Čile», ki je predvčerajšnjim priredil uspelo
iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PO OBJAVI ZAKONA V URADNEM VESTNIKU DEŽELE
SKLEPI IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI
razgovore o položaju v tržaški občini
Med pogoji za razgovore navaja uvedbo slovenščine v izvoljenih svetih, kraške rezervate in zaposlitev Slovencev v javni upravi
Dne 15. septembra se jg na sedežu Slovenske skupnosti sestal izvršni odbor pod predsedstvom tajnika stranke. Prisotni odborniki so vzeli na znanje podrobnosti akcije, ki sta jo izvedla občinski odbornik Dolhar in deželni svetovalec Štoka za uveljavitev slovenskega jezika v organih krajevne uprave. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je potrdil veliko važnost te akcije in podčrtal dejstvo, da bo zadovoljiva rešitev tega vprašanja vplivala na odnose Slovenske skupnosti v krajevnih upravah in na sodelovanje z drugimi strankami ustavnega loka.
Izvršni odbor je vzel na znanje
Ustanovljen sklad za dodeljevanje deželnih podpor gradbenim zadrugam
Začetna dotacija sklada znaša 13 milijard in 800 milijonov lir - Zadruge morajo v teku tega meseca predložiti prošnje
V	Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine je bil objavljen deželni zakon, ki zadeva javne stanovanjske gradnje ter predvideva u-stanovitev deželnega sklada za posege na tem pomembnem področju. Začetna dotacija sklada znaša 13 milijard in 800 milijonov lir, ki so namenjeni ustanovam za ljudska stanovanja IACP ter zadrugam, ki nameravajo graditi ljudska poslopja, izvesti razna popravila na že obstoječih zgradbah ter kriti razne poviške v cenah.
Posebna značilnost tega zakona, s katerim namerava dežela kriti po-mankljivosti kreditiranja, je, z razliko od dosedanje prakse, ko je dežela dodeljevala prispevke za razne gradbene potrebe, v tem, da bo odslej dodeljevala predujme, ki jih bodo morali prejemniki vračati po vnaprej določnem amortizacijskem načrtu.
Ta deželni ukrep prihaja v zelo kritičnem gospodarskem trenutku, ko beležimo ravno na področju ljudskih gradenj precejšen zastoj, ko je, v deželi in drugod po državi vedno večje povpraševanje po ljudskih stanovanjih in ko je splošna gospodarska kriza zajela v veliki meri tudi podjetja tega sektorja. Ravno zato se dežela obvezuje, da bo pospešila celoten postopek dodeljevanja predujmov ustanovam in zadrugam.
V	ta namen deželna uprava vabi vse zadruge, da proučijo zakon, ki
je, kot rečeno, objavljen v Uradnem vestniku (št. 59 z dne 6. septembra 1975), ter da na tej podlagi predložijo prošnjo na deželnem odborništvu za javna dela v Trstu — Ul. Cadorna 11 — že v teku tega meseca.
Socialisti za dodelitev zemljišč zadrugarjem
Tajništvo PSI in občinska svetoval, ca Kervin in Pesante so se sestali s člani socialistične skupine zaposlenimi v podjetju Grandi Motori, s predstavniki zadruge «La comune» in predstavniki zadružnih organizacij, s katerimi so razpravljali o dodelitvi gradbenih zemljišč tržaške občine. Podčrtali so nujnost dodelitve potrebnih zemljišč za gradnjo najmanj 250 stanovanj na področju Rocol - Melara. Župan in odbornik za urbanistiko sta to že obljubila, nič pa ni bilo narejenega, zaradi česar grozi, da bodo izgubili prispevek dežele. Tajništvo PSI je pppblasjilo, ^y^tovalca. da naredita ustrezne korake, za izvajanje sprejetih obveznosti.
Javni sestanek zaradi pokopališča
Openske Krajevne organizacije, prosvetno društvo «Tabor», športno dru-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMituuiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMMiniiiii
ESPERANTISTI V ROUUNCII
Danes se v našem mestu uradno pričnejo manifestacije ob priložnosti «Mednarodnega leta žene». V dvorani trgovinske zbornice bo namreč ob 18.4o okrogla miza o temi «Ženska, družina in družba», na kateri bodo sodelovale Bianca Finzi, posl. Maria Eletta Martini, Giuseppina Sergnesi in sen. Giglia Tedesco. Druga okrogla miza bo v soboto, ko bodo o temi «Ženska in kultura» govorile Adriana Bich, Silvia Mora-via. Margherita Repetto, Franca Romč in Virginia Visani. Tretja, in zadnja, okrogla miza pa bo v ponedeljek. 22. septembra, prav tako ob 18.45. Ersilia Fabretti, Aurelia Gruber, Maria Lorini, Antonietta Ra v asic in Maria Venturini bodo razpravljale o temi «Ženska in delo»
V okvh teh manifestacij sodi tudi vrsta kulturnih prireditev. Ome-uimo naj predvsem razstavo slikar-
skih dei tržaških umetnic, ki bo v veži gledališča Rossetti, v katerem bo tudi nekaj kulturnih manifestacij. V petek, 19. septembra, bo ob 20.45 recital Edmonde Aldini, v nedeljo, 21. septembra, ob 20.45 bo znana Milly pela svoje pesmi, v torek, 23. septembra, pa bosta, prav take ob 20.45 nastopila pevska zbora «T. Tomšič» iz Ljubljane ter «L. Maraini» iz Pulja. Nedvomno se bo teh prireditev, na katere je vstop prost, udeležilo veliko število občinstva
Maksiju Vekjetu sta Milena in Franko «kupila» 3500 gramov težko sestrico.
Vsem trem čestitajo, novo-rojenki pa želijo obilo sreče v življenju
PRIJATELJI
Udeleženci 46. vsedržavnega kongresa esperantistov so se včeraj zvečer udeležili šagre, ki jo je nalašč zanje pripravilo boljunsko prosvetno društvo «France Prešeren». Gostje so si v popoldanskih urah ogledali dolino Glinščice, nato pa so se zadržali na Jami na prigrizku ter v prosti zabavi. Prisotne je najprej v slovenščini in italijanščini pozdravil Vojko Slavec, preds. vaškega PD, ki jim je zaželel da bi ponesli v svoje kraje našo željo po mirnem sožitju med narodi. Njegov govor je v esperanto prevedel dr. Zlapner, predsednik esperantistov Slovenije, ki je domačine pozdravil v slovenščini, še poprej pa se je Sergio Martina, predsednik mladinske zveze esperantistov Italije, zahvalil za prijeten večer in naglasil, da je cilj esperantistov prav premeščanje razlik v medsebojnem sporazumevanju in torej odprava mržnje med narodi.
Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali mešani pevski zbor «F. Prešeren» in tamburaški ansambel pod vodstvom Draga Žerjala. Večer se je zaključil s plesom ob zvokih domače boljunske godbe.
štvo «Polet» in Odbor jusarskih upravičencev. prirejajo jutri, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek s prebivalstvom za proučitev pomembnega vprašanja openskega pokopališča, za katerega je občinska uprava že določila gradbeni načrt, ne da bi upoštevala mnenja prizadetega prebivalstva.
• šolsko skrbništvo sporoča, da so podaljšali do 30. septembra rok za vpisovanje v posebni tečaj srednje šole za delavce.
Ob Zlobčevi 50-letnici
Razstava pesnikovih del in recital njegovih pesmi
Julija je kraski pesnik Ciril Zlobec stopil v petdeseto leto in ta jubilej je v torek počastila Študijska knjižnica v Kopru z otvoritvijo razstave pesnikovih del in s posebnim slovesnim večerom.
Razstava prikaže obsežen Zlobčev opus, ki ni samo pesniški, ampak tudi pisateljski, prevajalski in v veliki meri uredniški, od prvih pesmi in publicističnih zapisov mimo bogatega slikovnega gradiva do najnovejše antologije slovenske lirike v hrvaščini in sveže tiskanega izbora člankov, ki. v kratkem izide pri založbi Partizanska knjiga z značilnim naslovom Poezija in politika. Prav o poeziji kot taki in o njenem odnosu do politike pa je bil govor na kulturni prireditvi v prenovljenih prostorih študijske knjižnice, ki so bili tako slovesno odprti.
Najprej je pesnikovo življenje in delo v strnjenih besedah prikazal novi urednik založbe Lipa prof. Jože Hočevar, nato sta nastopila tržaška gledališka igralca Mira Sardo-čeva in Jožko Lukeš z recitalom slavljenčevih pesmi, večer pa je zaključil dolg in nadvse zanimiv razgovor s pesnikom. V njem je Zlobec razkril svoje poglede na posamezna obdobja svojega umetniškega ustvarjanja, na poezijo in politiko, na odnos družbe do kulture ter na številne druge akutne probleme slovenske družbe in zamejstva. Zlobec, ki je na začetku dejal, da si tolikšnega slavja gotovo ni zaslužil, je tudi s tem razgovorom dokazal, da je celovita osebnost in človek s tenkim posluhom, kar mu omogoča neposreden kontakt z občinstvom, ki ga je z užitkom poslušalo in nagradilo z dolgotrajnim aplavzom.
Pesnika so se s pristnim kraškim darilom spomnili tudi predstavniki občine Sežana. Prireditve so se u-deležili številni vidni kulturni delavci s Koprskega in iz zamejstva.
tudi pismo, ki ga je 9. septembra odposlalo občinsko tajništvo krščanske demokracije socialistom, socialdemokratom in Slovenski skupnosti v zvezi z nadaljnjimi perspektivami političnega delovanja. Izvršni odbor trenutno na pismo ne bo odgovoril, ker želi najprej v svoji sredini, na podlagi demokratične izmenjave mnenj, proučiti osnovno problematiko Slovencev v Italiji. Slovenska skupnost namreč misli razvijati sodelovanje samo, v kolikor bo to o-mogočilo rešitev tistih vprašanj, ki so za Slovence v Italiji prioritetne važnosti in osnova za njihov nadaljnji razvoj in napredek, Glede tega je bilo na zasedanju podčrtanih nekaj važnih vprašanj: uporaba slovenščine, kraški rezervati ter zaposlovanje na višjih in nižjih mestih javne uprave, ki je skrajno pomanjkljivo. Prof. Lokar je podal podatke iz svoje študije, iz katerih izhaja, da je praksa v tem oziru di-skriminatorična, saj so Slovenci, tudi glede na število in izobrazbo, nezadovoljivo zastopani.
V nadaljevanju zasedanja je izvršni odbor Slovenske skupnosti poslušal poročilo prof. Lokarja o delovanju odbora za postavitev mednarodnega kolegija, ki je zasedal v Devinu 10. t.m., med drugim tudi ob prisotnosti dr. Legiše in poslanca Škerka, sedanjega župana devinsko-nabrežinske uprave.
Na koncu zasedanja je izvršni odbor Slovenske skupnosti sestavil in odposlal protestni telegram na špansko ambasado v Rim v zvezi s smrtnimi obsodbami, ki so jih španske oblasti izrekle proti baskovskim rodoljubom, ki se bore zato, da bi njihova narodnost uživala več pravic in demokratičnih svoboščin.
Sindikat bolničarjev proti vladnemu sklepu o psihiatričnih bolnišnicah
Tržaško tajništvo sindikata bolničarjev — uslužbencev javnih uprav — je na seji 15. t.m. izdalo poročilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi nekaterih sklepov vlade, ki so v nasprotju s črko in duhom zdravstvene reforme in ki gredo preko pristojnosti posebne parlamentarne komisije. Gre za namen, da bi, kar
zadeva psihiatrične bolnišnice, ostalo vse pri starem, z edino spremembo v pristojnostih: odslej naj bi bile tudi za psihiatrične bolnišnice pristojne deželne uprave. V ostalem pa bi še vedno veljali zakoni iz leta 1909.
Prav tako težko je dejstvo, da bi po tem ukrepu psihiatrični bolničar ostal v bistvu še vedno strežnik, saj mu ukrep ne priznava staleža zdravstvenega operaterja. Zato se sindikat strinja s stališčem vsedržavne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in poziva vse družbene in politične demokratične sile, naj preprečijo dokončno potrditev tega ukrepa.
m
V nedeljo, 21. sepfembra EX TEMPORE V GROPADI
Žigosanje platen od 7.30 do 13.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh.
Slovenska prosvetna zveza SPD I. Gruden - Nabrežina
vabita v TOREK, 23. septembra, ob 20.30 v prosvetno dvorano «Igo Gruden» v Nabrežini na
KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOČO RACIN IZ SKOPJA
Vabljeni!
iiiiiHiuiiiHimiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiuiiimiiiiiiiiMiiMifiuiiiiiiiiiiimuiiiiiiiinuiinimiuinm
POČILA VODOVODNA CEV: VODA PREPLAVILA TRG
Družino Franka Vekjeta je razveselilo rojstvo drugorojenke MAJE
Srečnima staršema čestitamo, mali Maji pa želimo veliko uspehov in zdravja v življenju.
Kolektiv Glasbene matice
Ariston Od ponedeljka 15. do vključno 29. septembra zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 16.00 «Ultime grida dalia savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30, 17.45, 20.00. 22.15 «Terremoto». Barvni film. Igrata: Ava Gardner in Charles Heston.
Excelsior 16.00 «Profezia di un delitto». Barvni film. Igrata Franco Nero in Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «Pluto. Pippo e Paperino alla riscossa». Barvni film, risanke, Walt Disney.
Eden 16.30 «L’eroe della strada». Barvni film, v katerem igrata Charles Bronson in James Coburn.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.45 «Storie di vita e malavita». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Grazie nonna». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Senza un attimo di tregua». Lee Marvin. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Constantin, M. Solo. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Agente 007 - dalla Russia con amore». James Bond.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Gola profonda». Barvni film:. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Idfale 16.30 «Un animale chiamato uomo». Vassili Karis. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Quattro farfalle per un assassino». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Pink Floys at Pompei». Barvni film o pop glasbi.
Abbazia 16.30 «La Tosca». Monica Vitti in Vittorio Gassman. Barvni film.
Volta • Milje 17.00 «Il terrore viene dalla pioggia». Christopher Lee in Peter Cushing. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Izleti

SPDT priredi svoj 5. dan tržaških planincev 21. septembra na Nanosu. Zbirališče ob 9.30 v Razdrtem pred gostilno. Ob 10. uri start tekmovalnega pohoda na vrh Nanosa.
SPDT priredi 5. oktobra, ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo Peč. Vpisovanje na ZSŠDI, Ulica Ceppa 9, tel. 31-119, do 30. septembra.
Na Trgu Republike, ob križišču med Ul. Mazzini in Ul. Dante, je na sredini cestišča kar čez noč zazijala obsežna in globoka jama. V nočnih urah je namreč nenadoma počila debela vodovodna cev in voda je pod silnim pritiskom izbruhnila na dan skozi veliko razpoko v asfaltnem tlaku, ki se je kar dvignil. To se je pripetilo okrog pol dveh ponoči. Ko so na trg prispeli agenti javne var-
illliiillilllliiliiiiiiniiiliiiiiilliliiiliiuiiiiiiinuniiiiHiiiimiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiilllliiiiiuiiiiiiiiiiiiiill
ODLOČNA ZAHTEVA ODBORA ZADRUGE
Kraško zadružno mlekarno je treba čimprej zgraditi
Za to vprašanje bo odbor zainteresiral javne uprave v tržaški pokrajini
Pred kratkim se je ponovno sestal na izredni seji upravni odbor kraške zadružne mlekarne. Seji je prisostvoval predsednik tržaškega združenja zadrug prof. Miccoli. Uvodno poročilo je podal predsednik zadruge Guštin, ki je poudaril, da kljub, vsestranski podpori deželnega odbornika za obrtništvo Maura deželni odbor še ni predvidel finansiranja zadružne mlekarne. Pretekli so že štirje meseci od izredne seje, ki je bila 9. maja na Repentabru in na kateri so župani vseh občin tržaške pokrajine, predsednik tržaške pokrajine in tedanji pokrajinski odbornik za kmetijstvo Volk v bistvu soglašali, da je treba čimprej zgraditi mlekarno, ki bi med drugim koristila tudi gospodarskemu razvoju slovenskega prebivalstva in razvoju kraškega kmetij-
stva. Prvotni načrt je bil sicer finančno pretežak, zato so ga nekoliko spremenili, vendar bi nenehno zavlačevanje z začetkom del imelo za nujno posledico ponovno povečanje stroškov.
Po uvodnem poročilu je odbor sklenil, da bo začel z obširno akcijo pri deželi, pokrajini, občinah in kraški gorski skupnosti, v kateri naj bi prepričali vse družbene in politične sile, naj posredujejo za čimprejšnjo rea-lizacijo kraške mlekarne.
• Tržaško pokrajinsko tajništvo sindikata upokojencev CGIL vabi svoje člane, bivše uslužbence Javnih skladišč, naj se udeležijo skupščine, ki bo v petek, 19. septembra, ob 10.30 na sindikalnem sedežu v Ul. Ponda-res 8. Govorili bodo o važnih sindikalnih vprašanjih.
lllllllllllll■lllllllllmIlllUllllllllllllllllllllllllIlI^lllIllllIIlllIllllllllllIIl^lllIlllllilllllllllIlllllllllIll^ulllllllmlmlllIlIllllllIlll||||||||||||Illll||||Il||IltI||||||||||||||I|||K
«Seghizzi» in slovenski zbori
• Vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj sprejel na poslovilnem obisku poveljnika tržaških karabinjerjev polkovnika Alessandra Marzello, ki zapušča naše mesto. Polkovnik se je poslovil tudi od tržaškega kvesto-rja Musumeccija.
Danes se v Gorici začenja XIV. mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi». To tekmovanje je bilo v prejšnjih letih praznik tudi za nas Slovence, saj so na njem nastopali tudi slovenski zbori iz našega zamejstva in iz matične domovine: «Jacobus Gallus» in «Vasilij Mirk» s Tržaškega, «Lojze Bratuž» iz Gorice, «Tone Tomšič» iz Ljubljane, «Komorni zbor» iz Celja, «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, «Prešeren» iz Kranja in še kakšen. Tudi priznanja so odnašali in v plemenitem soočanju uveljavljali slovensko zborovsko kulturo.
V zadnjih letih je prisotnost slovenskih zborov na tem vedno bolj renomiranem tekmovanju začela u-padati. V letošnjem seznamu nastopajočih ni nobenega več!
Kaj se dogaja: Je mogoče raven tekmovanja postala v zadnjih letih tako visoka, da naši. izrazito amaterski. zbori nimajo m njem več kaj iskati? Je mar kvaliteta našega slovenskega (zamejskega in matičnega) zborovskega petja tako nazadovala, da bi se prisotnost zborov na tekmo vanju spremenila v klavrno nalomijo? Je mogoče res eno in drugo, pa je zato le. strah pred to drugo
možnostjo tisti, ki našim zborom preprečuje nastopanje v Gorici?
Nad tem bi se bilo treba resno zamisliti in nekaj storiti, kajti ne smemo si prikrivati žalostne resnice, ki je toliko bolj bridka ob ugotovitvi, ki izhaja iz sporočenega programa letošnjega tekmovanja, da bo slovensko pesem na njem pel v slovenščini. . . italijanski zbor.
Tako v polifonski kot v folklorni skupini bo namreč letos prvič na tem tekmovanju nastopil «železničarski pevski zbor» iz Trsta. Zbor je leta 1969 ustanovil btanko Birsa, znani slovenski glasbeni mentor in ini-ciator mnogih glasbenih pobud pri nas, kot na primer revije oktetov, revije popevk, nastopa harmonikarjev itd. Birsa je trenutno tudi pred sednik zbora, vodi pa pa tržaški pevovodja in skladatelj Giampaolo Goral, ki je — naj povemo mimogrede — kot skladatelj prejel pred leti drugo nagrado na tržaškem simfoničnem natečaju «Premio Città di Trieste» in letos na mednarodnem natečaju za simfonične skladbe v Monakovem prvo nagrado med 86 prijavljenimi deli. Od lanskega ok tobra nastopa zbor v mešani sestavi Šteje 54 članov (ženski del sestavlja-
jo pevke s konservatorija «Tartini») od 'katerih je samo eden Slovenec. Vsi ostali so pretežno tržaški Italijani, nekateri so celo z juga države.
In vedar bodo v folklornem delu tekmovanja med tremi pesmimi zapeli poleg črnske duhovne še Vrab-čevo «Veter» v slovenščini ter Pa-pandopulovo «Skoči kolo» v hrvaščini, v polifonskem delu pa poleg obvezne Palestrinove še Lawandow-skega «Psalm 150» in Coralovo «Ave Maria.»
Zboru smo dolžni vse priznanje, ki ga spremlja tudi iskrena želja, da bi se na tem zahtevnem tekmovanju kar najbolje uveljavil. Pa če se spričo močne mednarodne kon kurence tudi ne bi uvrstil med zmagovalce, se je v naših očeh že uveljavil s svojim pogumom in svojo repertoarno izbiro (ki je zahtevala od pevcev nemajhen napor), ki mu dela čast in ki bo ljubitelje zborovskega petja med nami prav gotovo napotila, da bodo pohiteli tudi na zborov celovečerni koncert, ki bo 24. t.m. v avli poštne palače v Trstu v okviru «tedna kulture».
nosti z bližnje kvesture, ki jih je telefonsko poklical nočni čuvaj Italo Montanari iz Ul. S. Cilino 59, je bilo že vse preplavljeno, medtem ko se je razpoka v cestišču čedalje bolj širila. Agenti so nemudoma poklicali osebje občinskega podjetja Acegat, ki so kmalu nato zaprli glavno vodovodno zaklopko. Voda je vdrla in preplavila ter precej poškodovala prostore papirnice Smolars ter trgovine Creazioni Fulvia. Lastniki trgovin zaenkrat še niso ocenili škode.
Livij Kralj iz Trebč podlegel poškodbam
Huda prometna nesreča, ki se je pripetila predsinočnjim pri Trebčah in je močno odjeknila v vasi, je žal imela smrtne posledice. Livij Kralj, 36-letni pleskar iz Trebč 116, ki ga je v bližini trebenskega nogometnega igrišča podrl avtomobil, ko je skušal nuditi pomoč nekemu drugemu ponesrečenemu avtomobilistu, je sinoči, okrog 20. ure, podlegel hudim notranjim poškodbam. Zdravniki so si takoj po prevozu v bolnišnico pridržali prognozo ter ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Njegovo stanje pa se je vidno slabšalo in so ga zato pozneje premestili na oddelek za o-življanje, toda tudi tu so bili zdravniki brez moči.
Razna obvestila
Prva vaja Komornega zbora pod vodstvom Janka Bana bo v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v mali dvorani Glasbene matice. Ul. R. Manna št. 29. Vabljeni dosedanji in novi pevci.
Šolske vesti
Občinska uprava Devina - Nabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 22., 23., 24. in 25. septembra bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku.
Zavodski svet srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča starše dijakov vpisanih v I. razred, da 19. septembra zapade rok za izbiro tujega jezika. Zato naj se interesenti za angleški jezik takoj javijo.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK. 18. septembra IRENA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.12. — Dolžina dneva 12.26. — Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 4.45.
Jutri, PETEK, 19. septembra VITODRAG
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25,5, najnižja 20,2, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1025,1 rahlo pada, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 5 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Justa Komar, 42-letna Lidia Mattioli por. Mazzi, 63-letni Giuseppe Trevisan, 69-lelna Eiia-na Rondi, 601etni Antonio Dodich. 76-letna Italia Massarotto.
	
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	676,50
Funt šterling	1412,—
Švicarski frank	250,25
Francoski frank	151,-
Nemška marka	258,10
Avstrijski šiling	36,40
Dinar: debeli	33,50
drobni	33,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda. Ul. dell Istria 7: Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2.
de
AJ
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8,30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 5; na, AlTIgea, Ul. Ginnastica 6: za, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Godi-
Spon-
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje "j" Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel-200-121: Sesljan. tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi
AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 TU-
74.	1500 C 66. 124 coupé 5 m £50 coupé 70. A 112 74, Citroen louu
75.	Fulvia coupé 67. 125 68, Op» 1000 tam. 70 in drugih 20 avtom» bilov vseh vrst na ogled v UL « lia 10 in UL Cologna 7.
Preminila je naša draga
JUSTA KOMAR roj. HRESJAK
iz mrtvašnice
Pogreb bo danes, 18. septembra, glavne bolnišnice naravnost v cerkev v
ob 10. uri Trebčah.
Žalostno vest sporočajo: mož Josip, sestra Marija, svaki, nečaki ter drugi sorodniki
Trst, 18. septembra 1975 (Občinsko pogrebno podjetje, UL Zonta 7-c)
GORIŠKI DNEVNIK

BENEŠKI DNEVNIK
S PODPISOMA SVETOVALCEV PETRICICA IN TIBLRZIA
Skupna resolucija KPI in PSI v videmskem pokrajinskem svetu
Priznanje Slovencev v Furlaniji in sklicanje konference za obravnavo njihovih problemov . Odgovor predccdnika Turella
V torek, 9. septembra, so komunisti in socialisti naslovili na predsednika pokrajinskega sveta v Vidmu. skupno resolucijo, ki zadeva Slovence naše pokrajine. Ta važen dokument se glasi:
Videmski pokrajinski svet ugotavlja težak gospodarski in družbeni položaj v Nadiških dolinah, Terski
Mclna sredstva za urbanistično načrtovanje
regulacijskih načrtov ter gradbenih normativov in za razne ^.odrobne načrte, med katerimi so načrti za zgodovinska mestna središča. Sredstva znašajo 50 milijonov lir in bodo porazdeljena med razne občine naše dežele, med katerimi so tudi Milje, Zagraj v goriški pokrajini,
Deželni odbor, ki se je sestal pod
-	... predsedstvom odv. Comellija. je na! Čedad ter Kluže v Kanalski dolini.
dolini, Reziji in Kanalski dolini, : svoji zadnji seji obravnaval vrsto J	---------
kjer prisotnost slovenske etnične ! vprašanj, ki zadevajo razne sektor- ^ • V Pordenonu je bilo včeraj src-skupnosti s svojimi specifičnimi pro- je ter sprejel nekaj sklepov. Med te- Čanje med upravitelji raznih občin te
mi je na predlog deželnega podpred- '	'T
sednika ter odbornika za načrtovanje in proračun, De Carhja, sprejel načrt za porazdelitev sredstev za olajšanje izdelave načrtov za Ijud-
blemi terja pozornost videmske pokrajine, predvsem zaradi demografskega upada kot posledica izse-Ijevanja, pomanjkanja delovnih mest, primernih infrastruktur in družbenih uslug ter izumiranja kmetijstva, kar postavlja v dvom obstoj na tem ozemlju zadostnega števila prebivalstva, ki bi lahko pozitivno razvijalo svoje etnične, narodnostne j in jezikovne značilnosti. Medtem ko ' pokrajinski svet potrjuje svojo zvestobo Italiji, upoštevajoč stališča raznih pomembnih političnih sil in zahteve izvoljenih organov ter v svesti, da je njegova dolžnost, da preučuje načine za zaščito krajevnih, zgodovinskih in jezikovnih vrednot, priznava slovensko skupnost kot sestavni del Furlanije, njene zgodovine in njene kulture, ter daje pobudo za pokrajinsko konferenco, Pri kateri naj zaprosi za sodelovanje občine, gorske skupnosti, politične, sindikalne in kulturne organizacije, izseljence ter druge družbene dejavnike, z namenom, da poglobi preučevanje vprašanj v zvezi s prisotnostjo slovenske etnične skupnosti, zahtev po njenem priznanju in ugotovitve svojih pristojnosti.»
Kot uvodoma povedano, sta podpisala dnevni red svetovalca prof. Petricig za KPI in Tiburzio, načelnik skupine PSI v pokrajinskem svètu. Po prvem posegu prof. Pe-triciga v pokrajinskem svetu, o katerem smo že pisali v Primorskem dnevniku, so govorili o problemu manjšine še Chiabudini za KD, Co-mini za Furlansko gibanje, Tiburzio za PSI in predsednik Vinicio Turello. Lahko rečemo, da ni bil še nikoli tako prisoten slovenski Problem v videmskem pokrajinskem Jvetu kot sedaj. V zvezi z manjšinskimi vprašanji je podal izjavo Predsednik pokrajine odv. Vinicio Aurelio ob zaključku debate o programu videmske pokrajine. Turello
je dotaknil vseh obravnavanih točk in izrazil svojo občutljivost do manjšinskih problemov. Med drugim je rekel: «Zelo tehtnega zanimanja važen problem je iznesel svetovalec Petricig, katerega sta povzela Chiabudini in Comini, in ki zadeva obrambo, ohranitev in o-vrednotenje manjšin. Odbor meni, da morajo biti kulturno bogastvo, tradicije in jezik etničnih skupin, ki obstajajo v naši pokrajinski stvarnosti, ohranjene in ovrednotene po vseh svojih izrazih kot sredstvo za obogatitev in rast omike naše celotne skupnosti. V ta namen odbor izraža svojo na.ivečjo Pripravljenost, da bo preučil vse Primerne pobude za dosego navedenih ciljev».
Izjava bi bila zelo važna, če bi ne bila tako generična, ker govori °, manjšinah na splošno, ne ome-Pa specifično slovenske manj-
pokrajine. Na srečanju, ki mu je predsedoval deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo Dal Mas, so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo socialno oskrbo
ske gradnje, za izdelavo splošnih na domu za priletne ljudi.
(iiimiiiiiiHiiniiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiimMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DELOVANJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Z oktobrom smetarska služba tudi v Prebenegu in Mačkoljab
Na javnih sestankih so vaščani, opozorili župana in odbornika na številne, še nerešene, probleme
Prejšnji četrtek in petek sta bila v Prebenegu in Mačkoljah javna sestanka, ki ju je sklicala dolinska občinska uprava glede širjenja smetarske službe.
Občina Dolina je uvedla to službo pred štirimi leti. Sprva so smeti pobirali in odvažali le v Dolini, Bo-Ijuncu, pri Domju in v okolici.
Pozneje so službo razširili na Ric-manje in Boršt. Sedaj zavzema ta vse' vasi v občini razen zgornjega kraškega dela ter Prebehega in Mačkolj. Ker ima uprava namen razširiti smetarsko službo še na ti dve vasi, je sklicala javna sestanka, da bi slišala za mnenje prebivalcev.
Prvi sestanek je bil v Prebenegu.
Po županovem pozdravu je prevzel besedo odbornik za smetarsko službo, domačin Žerjul, ki je obrazložil koristnost in potek te službe ter način obdavčevanja. Smetarji naj bi prišli začasno enkrat tedensko in bi šli skozi vas po glavni cesti. Zato bi morali od ceste oddaljeni pre-bivalci prinesti žakljičke smeti na cesto. Nad to službo so vaščani izrazili zadovoljstvo. Nato se je razvila diskusija. Na dan so prišli manjši in večji problemi, ki tarejo vaščane. Omeniti je treba nehigiensko in neestetsko odlaganje odpadkov pod cesto, ki pelje v Dolino; prišla je zamisel, da bi vaščani s pomočjo smetarjev udarniško očistili najbolj onesnažena področja ali pa zasuli kupe smeti z zemljo. Pereče vprašanje je tudi razsvetljava,
ki pogostoma zmanjka zaradi okvar	..
izletnikom v Dalmacijo
žerjul je prisotne seznanil, da se je
smetarske službe. Kot v Prebenegu, bi tudi v Mačkoljah, začasno odvažali smeti enkrat tedensko. Odbornik Žerjul je sprva menil, naj bi šli po zgornji vaški cesti. Ker pa bi vaščani spodnjega dela morali nositi smeti precej daleč, so mnogi izrazili željo, da bi šel tovornjak tudi po doljni poti. V ta namen so izbrali ožji odbor vaščanov, ki bo preveril možnost rešitve tega vprašanja. Cesta je namreč zelo ozka in ni primernega prostora za obračanje. Občina bo, kot v Prebenegu razdelila za letos 30 žakljičkov na družino, 150 pa za prihodnje leto. Občinsko smetišče ob vhodu v vas naj bi na splošno željo dokončno u-kinili brž ko bo stekla smetarska služba. Ob živahni debati so prisotni seznanili predstavnika uprave še s problemi nedovoljenega odlaganja odpadkov pii cesti proti križ-potu, pomanjkanja avtobusne čakalnice in podaljšanja proge do precej oddaljenega križpota vsaj dvakrat dnevno, slabo urejenega pokopališča, katerega pa te dni že čistijo, zaraščene pokrajinske ceste proti Dolini, nedokončane kanalizacije in zgodovinskega mejnega kamna nad vasjo, ki so ga med popravilom ceste izruli. Župan Švab in odbornik Žerjul sta se na koncu zahvalila za predloge in obljubila, da bodo po možnosti vprašanja rešili.
V. L.
Poziv Kmečke zveze
VABILA ZA SEJO SO BILA ODPOSLANA VČERAJ
Morda konec prihodnjega tedna v Gorici izvolitev novega predsednika pokrajine
Do sklicanja je prišlo po sestanku zastopnikov KB, PSDI in PRI v torek zvečer ■ 0 novem predsedniku bo odločalo vodstvo KD v soboto • Drevi seja občinskega sveta v Tržiču
Odprtje nove slovenske trgovine
Prihodnji petek, 28. septembra, ob 20.30, bo tretja seja pokrajinskega sveta. Svetovalcem je dr. Chien-taroli vabila poslal včeraj, na dnevnem redu seje pa so tri točke: Sprejem ostavke Francesca Marina s položaja predsednika pokrajinskega odbora: izvolitev predsednika pokrajinskega odbora in izvolitev pokrajinskega odbora.
To je uradna vest, ki potrjuje prejšnji teden sprejeto odločitev republikanske stranke, ki je «prosila» svojega člana, Francesca Marina, naj poda ostavko na svoje mesto, potem ko je sam Marin, po pogovorih s strankami ustavnega loka, ugotovil, da se ne, zbira okrog njegovega imena večina, ki naj bi bila širša od one, ki ga je izvolila za predsednika 8. avgusta.
Kaj sedaj? Do prihodnjega petka utegne pasti marsikatera odločitev. Najbolj verjetno je, da bo novi predsednik demokristjan, da bo v odboru poleg demokristjanskih odbornikov tudi republikanec Marin, medtem ko socialdemokrati trdijo, da bodo ta odbor podpirali le od zunaj. Sicer se marsikaj do prihodnjega petka lahko spremeni. Možno bo tudi, da se bo fašistični svetovalec Pedroni v trenutku, ko bo treba glasovati za predsednika in odbornike, izmuznil iz dvorane, kot je že napravil in bo tako omogočil njihovo takojšnjo izvolitev.
Kdo bo sledil republikancu Marinu? Na vidiku sta dve imeni: A-gati in Lodi. Oba sta demokristjana, prvi pripada struji bazistov, drugi pa je morotejec. Bazisti trdijo, da mora to mesto pripadati njim, ker je goriški župan morotejec, slednji pa nočejo o tem nič slišati in postavljajo na tehtnico težo, ki jo imajo bazisti med deželnimi svetovalci (dva od treh sta bazi-sta) in v zastopstvu v parlamentu. Končna odločitev bo brez dvoma padla na sestanku pokrajinskega odbora KD, ki bo v soboto popoldne v Gorici.
V torek zvečer so se v Gorici sestali politični zastopniki KD, PSDI in PRI. Pogovarjali so se o položaju v pokrajinski upravi. O sestanku niso izdali poročila, vendarle je včerajšnji sklic pokrajinske seje nujna posledica torkovega sestanka.
Politično vzdušje utegne biti vroče
danes zvečer v Tržiču, kjer se sestane občinski svet. Na dnevnem redu je razprava o napeljavi meta-novoda. Diskusijo o tem so zahtevali demokristjanski svetovalci in dva neodvisna, s skupnim pismom.
Zanima upokojence policijskih sil
Pokrajinski sindikat upokojencev obvešča zainteresirane, da so v rimskem parlamentu poenotili vse zakonske osnutke, ki predvidevajo vključitev v redno pokojnino vseh dodatkov, ki so jih v službenem razmerju dobivali člani raznih poli-
cijskih in vojaških rodov. Zakon je bil v zbornici sprejet, sedaj ga mora odobriti še senat. Podrobnejše informacije daje zainteresiranim tajništvo sindikata v Ulici Roma 20 v Gorici.
Na Oslavju skupščina . prebivalstva področja
V gostilni Pri Tildi na Oslavju bo drevi, ob 20.30, prva javna skupščina prebivalstva Pevme, Oslavja in Štmavra, ki jo sklicuje rajonska konzuita. Poročilo o dosedanjem delu bo ime* predsednik konzulte Marjan Sošoi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTUUiiiiiiiiiiiiiiiiuii
NA POBUDO ZDRAVSTVENEGA OSEBJA
Takojšnji zdravstveni ukrepi v porodnišnici so omejili možnost širjenja nevarne bolezni
Dva dojenčka in en deček z znaki salmoneloze - Do včerajšnjega popoldneva ni bilo iz Trsta odgovora o analizi
Včeraj smo se podrobneje pozanimali kako je bilo z domnevnim primerom salmoneloze v goriški porodnišnici, o katerem smo že v našem listu poročali. Izvedeli smo za podrobnosti tega primera, istočasno je prišlo na dan, da so zdravniki ugotovili ne le enega, marveč tri primere v istem dnevu, t.j. v ponedeljek. Na eni strani je razumljivo, da niso hoteli dati vesti v javnost in tudi pokrajinski zdravnik dr. Montagna, s katerim smo se pogovarjali v torek pozno zvečer, nam je dejal, da ni dobil uradne prijave, katero lahko prizadeti zdravnik v bolnišnici izpolni šele, ko ima na razpolago vse izsledke in točne analize. Zdravstveno vodstvo bolfiišniee pa je o dogodku, oziroma o dogodkih, obvestilo pristojno zdravstveno oblast, t.j. pokrajinskega zdravnika.
Nekaj dni stari dojenček (rodil | nočnega napada ter sproženja alar-
že zanimal za oba problema, ki bi morala biti v kratkem rešena. Tudi vaške poljske poti so v slabem stanju .To vprašanje pa ni v pristojnosti občine, ki pa bo vseeno pomagala s '-akim tovornjakom grušča, nakar bi poti morali sami vaščani popraviti. V plodni diskusiji je
Pa specilicno slovenske manj- vsak hotel kaj p0Vedati, tako da sta me. Vendar moramo priznati, da se župan švab in odbornik žerjul km- ?aPravila videmska pokrajina seznaniia še s problemi pomanjka-urak naprej v obravnavanju naše Slovenske problematike. Upamo in Pncakujemo, da bodo izjavam sle-dda konkretna dejanja. Prva preizkušnja dobre volje upravnega odora videmske pokrajine se bo pokazala s tem, če bodo sprejeli dnev-red komunistov in socialistov, o n'6 ut razPl’avljali in začeli reševati Probleme, ki so v njem nakazani.
nja javnega telefona, o potrebnem popravilu srenjske hiše,, o slabi kanalizaciji in drugem. Na koncu je župan izrazil zadovoljstvo nad uspelim sestankom, saj je slišal o mnogih problemih, katere bo uprava skušala odpraviti po svojih zmožnostih.
Kmečka zveza poziva še redke izletnike, ki še niso prevzeli programa izleta, številke sedeža v avtobusu ir številke kabine na trajektu Reka - Korčula, da se nujno oglasijo v tajništvu, v Ul. Cicerone 8/B mea uradnimi urami t.j. od 8. do 14 ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Posebej priporočamo, da še enkrat pregledajo veljavnost dokumentov zi prehod meje. S seboj morajo izletniki' vzeti veljavne potne liste oz. osebne izkaznice za kolektivni notni list. Obmejne prepustnice sploh ne pridejo v poštev.
Shod izletnikov je v soboto, 20. t.m. točno ob 15. uri pred sodno palačo v Trstu, kamor morajo priti
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiaiuiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiii
X
Sedemdeset let Darka Šuligoja
niče zaradi dolgoletnega obratovanja družinskega podjetja. V Šuligojev; družini smo imeli, in imamo torej, več generacij pridnih urarjev.
Darku Šuligoju, ki je bil takoj po vojni, v prvem demokratično izvoljenem goriškem občinskem svetu, občinski svetovalec Demokratične fronte Slovencev, ob visokem jubileju prav prisrčno čestitamo in mu želimo obilo sreče in zdravja v bodočnosti.
V petek je bil javni sestanek v fXi ^liahT^si^ ^ aV' srenjski hiši v Mačkoljah. Tudi tu	^
I. Predan je bila večina prisotnih za uvedbo I	Tajništvo Kmečke zveze
Jugoslovanska podjetja v Vidmu
Drevi pričetek mednarodnega tekmovanja pevskih zborov
V okviru specializirane razstave ^naslovom «šodobnj dom» na no-
n^SejwSCU 0RMU Pri Vidmu, nastopa letos tudi šest podietii iz
s» »»f* p«-iiR Ì.; $
nameščen v glavni razstavni dvo-žair’- uredila skupina aranžerjev £a ozmštva tržaškega tiska pod vod-
mlT Pr<£. K. Palčiča. Izdelke za u-oiio kolektivno razstavo, ki vzbuja
pizornost številnega občinstva in deželnih gospodarstvenikov, so prispevala podjetja Meblo iz Nove Gorice in Lipa iz Ajdovščine, ki nastopata prek svojega zastopnika v Reman-zaceu, trgovca s pohištvom Miraija, podjetje Manufaktura, gospodarska organizacija DTP iz Zagreba, podjetje Kurivb — oddelek Šport — iz Nove Gorice in Rudniški šolski cen-
ter iz Velenja. Medtem ko prikazujeta Meblo in Lipa tradicionalno in sti’no pohištvo, razstavlja zagrebški OTI obrtniške izdelke, izdelke iz stekla, kristala in podobno, Kurivo iz Nove Gorice prikazuje športne čolne iz plastične mase, Rudniški šclski center pa prikazuje aluminijasto okno z aluminijastim okvirom za podstrešna stanovanja.
V	ponedeljek, 15. septembra, je v krogu svoje družine v domači
I hiši na Blančah, znani goriški slo-
I venski urar Darko Šuligoj praznoval svojo 70-letnico. Kljub sedemdesetim letom, kljub bolezni, ki ga je hudo prizadela v prejšnji zimi, je nais Darko še vedno čil in zdrav, še vedno vsak dan prihaja v trgovino v Gospodsko ulico, sedi za pultom in se ukvarja s popravilom ur. Proti večeru pa jo mahne, na poti proti domu, najprej v gostilno pri Jožici v Ulici Ballila, kjer se vsede za mizo okrog katere so njegovi prijatelji, sovrstniki, in tu ob kozarčku dobrega briškega vinca, malo poklepetajo in marsikdaj o-hujajo spomine na težka, a vendarle lepa, mladostna leta.
O Darku Šuligoju, njegovem delu in prizadevanjih za našo nacionalno stvar, smo pisali pred približno desetimi leti, ko je docela, prenovil urarno v Gospodski ulici. Njegova osebna zgodovina je podobna zgodovini številnih slovenskih ljudi v Gorici, ki so se borili za gospodarski in tudi narodnostni obstoj. U-rarske obrti se je v Gradcu naučil že Darkov oče Martin, ki je imel najprej trgovino v Kanalu, nato v Gorici na Blančah, po prvi vojni pa so Šuligojev! imeli trgovino najprej v Ulici S. Pellico, nato pa v Ulici Carducci.
Naš Darko je moral, kot mnogi primorski Slovenci, v konfinacijo v Južno Italijo, tam, v Marcori, v pokrajini Benevento, mu je umrla tudi žena. Po drugi svetovni vojni je naš Darko odprl trgovino na Travniku, nekaj let pozneje pa se je preselil v sedanje prostore v Ulico Carducci, v nekdanjo Gospodsko ulico, in pred nekaj leti, kot smo že omenili, je trgovino docela preuredil.
V	trgovini sta poleg Darkota se-1 daj še njegov sin Bogdan, gostom j pa streže njegova žena Irma. Do ! pred nekaj časa je v trgovini, de- i ialu tud. Darkova hči Sonja;
Pred štirimi leti je Darko Šuli- ! goj dobil priznanje trgovinske zbor-1
Drevi ob 21. uri se bo pričelo v veliki dvorani UGG, šestnajsto med-naiodnc tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi». Na drevišnjem uvodnem koncertu nastopita dva moška, en ženski in pet mešanih zborov. Izvajali bodo obvezne in proste polifon-ske pesmi. Drevi nastopijo štirje zbori iz Trsta, eden iz Pordenona, eden iz videmske pokrajine, en romunski in en poljski zbor.
V palači Attems se je včeraj nadaljeval mednarodni simpozij o zborovskem petju, ki je letos posvečen preučevanju Palestrine. Poročila so imeli zastopniki iz raznih držav. Simpozij se bo nadaljeval in zaključil danes predpoldne.
Do 20. septembra vpis v srednjo šolo
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici vabi starše, da vpišejo svoje otroke v to šolo najkasneje do sobote, 20. septembra.
se je v soboto) je izven nevarnosti. Da je tako, se bo lahko zahvalil hitremu posegu zdravnikov v goriški porodnišnici, ki so takoj sprejeli vse potrebne ukrepe. Analize o tem, kar je dojenček imel, pa niso še prišle s higienskega zavoda tržaške univerze. Za laboratorij go-riške bolnišnice je deček imel znake salmoneloze, zdravniki pa pričakujejo dokončno analizo tržaške univerze.
Mati dečka je Goričanka, mož pa je doma iz okolice Neaplja in je, tako so nam nekateri povedali, častnik. Zakonca sta bila julija na počitnicah v Neaplju, ob koncu avgusta, torej dva tedna pred rojstvom dečka, pa sta zaužila surove morske školjke, ki sta jih kupila nekje na Tržaškem. Morda je bil to vzrok bolezni novorojenčka, morda pa je vzrok kje drugje.
Ta primer so goriški zdravniki o-pazili pri pregledu v ponedeljek, še isti dan pa so zabeležili drug pri-;r, spet nekaj dni starega otroka, ki ni bil sicer bolan za salmone-lozo, spada pa v vrsto oseb, ki imajo patogene klice v sebi, ne o-bolijo pa zaradi odpornosti svojega organizma, lahko pa bolezen prenesejo na druge osebe. Tu se postavlja spet vprašanje ali je morda ta drugi otrok prenesel na prvega bolezen in padajo tako v vodo domneve, ki smo jih zgoraj omenili.
Istega dne pa so v drugem oddelku goriške bolnišnice, v kirurškem, opazili znake salmoneloze pri štiriletnem dečku, ki so ga ta dan pripeljali v bolnišnico, da bi ga o-perirali zaradi rane na glavi. Bolezen pa so pri tem hitro odstranili.
Nekateri zdravniki so nam povedali, da je pri več let starejših dečkih in deklicah in tudi starejših osebah salmoneloza nekaj kar človeka prizadene marsikdaj. Pri dojenčkih pa je stvar zelo nevarna in če ne pride do hitrih ukrepov, se lahko pripeti tragedija, kakršni smo prav te dni priča v bolnišnicah v Avellimi in Neaplju.
V laboratoriju goriške bolnišnice so imeli v ponedeljek polno dela, ker so delali analize pri več ljudeh ne le pri dojenčkih, marveč tudi pri vsem osebju ki je bilo z njimi v dotiku. Prav tako so, no nalogu pokrajinskega zdravnika, izvršili u-gotovitvene preglede na domu in v okolici prizadetih družin, zdravstveni uslužbenci goriške občine.
ma. Zaradi tega ne bo Scimone mogel več opravljati službe nočnega čuvaja, poleg tega so mu agenti kvesture vzeli službeni samokres.
Vse sc je začelo v ponedeljek prejšnjega tedna, ko je mladenič služboval v svetogorski četrti. V jutranjih urah se je zatekel v goriško bolnišnico, kjer je povedal, da so ga neznanci ranili v prostorih podružnice Fiat v Ul. Caprin, kjer so se vtihotapili z namenom, da bi kradli. Šele ko je mladenič izstrelil nekaj strelov, so tatovi (Scimone je trdil, da je bilo deset ljudi) zbežali. Pričevanje mladega nočnega čuvaja pa ni prepričalo agentov kvesture, ki so mladeniča v teh dneh spet zaslišah. Pri zadnjem zasliševanju pa je Scimone dal čisto drugo verzijo dogodkov. Povedal je, da je bi! tisto noč nekoliko vinjen. V prostorih podružnice pa je zaradi teme padel na tla in se sam ranil. Dodal je še, da je nenadoma zaslišal šum. zaradi česar je izstrelil nekaj strelov. Hitro zatem pa se je zavedel, da v resnici ni bilo nobenega v Fiatovih prostorih
Ob tem. dogodku se lahko upravičeno sprašujemo, če oblasti lahko dovoljujejo zasebni skupini nočnih čuvajev (Scimone je bil namreč v službi skupine «Metronotte Ison-tini»), da skrbi za nočni red v mestu. ko sami njeni člani povzročajo preplah med občani. K temu naj dodamo, da so nekateri nočni čuvaji, ki delujejo v okviru te organizacije, znani goriški fašisti.
' ' ;4
V	obširnem, 400 kvadratnih metrov obsegajočem prostoru v Ulici Carducci 30 (nekdanji Gospodski u-lici). so včeraj zjutraj odprli novo slovensko trgovino kmetijskega o-rrdja h, strojev «Agroforest», ki jo vod. Dino Roner, ki se je že prej ukvarjal s trgovino, bolj pa smo ga poznali kot prizadevnega delavca v športu in tudi na drugih področjih manjšinskega udejstvovanja. Odprtja so se včeraj zjutraj udeležili predstavniki trgovinske zbornice, gospodarski operaterji in iastopniki denarnih zavodov, ki so si podrobno ogledali bogato založeno trgovino.
V	njej je moč dobiti poljedelske stroje, priključke, kmečko in vinogradniške orodje priznanih italijanskih znamk BCS, Ferrari, Nobili, Goldoni, SEP, Castor, ACME, Lom-bardini. Poleg strojev bodo vsi, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, našli v tej trgovini bogato zalogo nadomestnih delov za vse stroje. To je seveda za kupca zelo važno. V trgovini bodo našli vse, kar si bodo zaželeli tako poklicni kmetovalci kot tudi ljudje, ki jim pomeni kmetijstvo ali vrtičkarstvo postransko delo. Trgovina bo, kot vse podobne, odprta pet dni v tednu, zaprta bo ob sobotah in nedeljah, želimo ji poslovnega uspeha za še večjo u-trditev slovenskega gospodarstva v Gorici. (Na naši sliki so gostje pri včerajšnji otvoritvi).
Prednostne lestvice glasbenih učiteljev
Na oglasni deski šolskega skrb-rištva in didaktičnih ravnateljstev je objavljena okrožnica šolskega skrbnike o prednostnih lestvicah učiteljev, ki hočejo poučevati glasbo v ljudskih šolah. Na lestvici so i-moria dvajsetih učiteljev, med temi tudi Slovenke Marije Pahor por. Stanič iz Doberdoba. Poleg te lestvice je objavljena tudi tista, ki določa prednost za voditelje zborov in godb
Čuvaj prijavljen sodnim oblastem
Goriška kvestura je prijavila sodnim oblastem 22-letnega nočnega čuvaja Michela Scimona iz Ul. Brigate Casale 29 zaradi izmišljenega
lUtr
m
GORICA
VELIKA
DVORANA
U.G.G.
m
1
. M '
VI. EVROPSKO SREČANJE ZBOROVSKEGA PETJA
-	16. - 18. septembra 1975
XIV. MEDNARODNO TEKMOVANJE
PEVSKIH ZSOROV «C. A. SEGHIZZI»
-	18. - 21. septembra 1975
Smrtni nesreči dveh Goričanov
V torek zvečer je 33-letni radioteh- j nik Bruno Spessot iz Gorice, Verdi- j jev korzo 69, izgubil življenje v | srhljivi prometni nesreči, ki se je j ut kaj po 19. url pripetila na avto- j cesti med Latisano in San Giorgiom j dl Nogaro.
Spessot, ki se je z zasebnim avtomobilom vračal iz Lignana v Gorico, je verjetno zaradi slabosti izgubi! nadzorstvo nad vozilom, ki je najprej trčilo v jekleno varnostno ograjo. Zaradi silovitega udarca je avtomobil vrglo na drugo stran cestišča, kjer je spet trčil v varnostno ograjo. Pri tem pa je del preklane ograje razpolovil avtomobil im nesrečneža, katerega je vrglo iz vozila. Avtomobilistom, ki so se u-stavih, da bi ponesrečenemu nudili prvo pomoč, se je nudil srhljiv prizor. saj je bil Spessot ves razmesarjen v mlaki krvi.
Bruno Spessot zapušča ženo in dve mladoletna otroka.
Pozno zvečer se je na Majnici pripetila zelo huda prometna nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev.
Kot kaže je avtomobilist, 25-letni Edgardo Humar, Ul. Donizetti 43, izgubil oblast nad vozilom citroen ds GO 80017, in se silovito zaletel v betonski drog električne napeljave.
Nekaj ur prej se je, vedno na Majnici, pripetila prometna nesreča, pri kateri so se poškodovale tri osebe. Gre za 32-letnega Stanislava Figar-ja iz Ul. Campagna Bassa 20 (v bolnišnici se bò zaradi možganskega pretresa zdravil 15 dni), 32-letnega letalskega pilota Maria Strapolla iz Rima in za 29-letnega šoferja Jelka Vendramina iz Kojskega. Slednja se bosta v bolnišnici zdravila le nekaj i dni.
Slovenska prosvetna zveza in PD «Jezero»
vabita
jutri, v petek, 19. septembra, ob 20.30 v občinsko telovadnico v Doberdob na
KONCERT
ZBORA «KOČO RACIN» iz Skopja
Dirigent: Georgi Smokvarski.
Zbor bo izvajal makedonske pesmi.
Vabljeni!
Izleti
SPD priredi v nedeljo. 21. septembra, vzpon na Ratitovec (Planinstvo in šport za vsakogar). Informacije na sedežu, Ul. Malta 2.
Kino
Agenti aretirali avtomobilske miši
Goriška kvestura sporoča, do so v ponedeljek ponoči aretirali dva vlomilca v avtomobile na parkirišču pred goriško splošno bolnišnico. Gre za 23-!etrega Maria Potema tei za 21-letnega Franca Rubina.
Ob prihodu agentov se je Poterzio vlegel v avtomobil in se delal, kot da spi. njegov pajdaš pa je zbežal v bližnjo hišo. Agenti so izstrelili nekaj strelov v zrak, da bi mladeniča prestrašili. Hitro zatem so ga ujeli in ga skupno s Poterziom odpeljali v goriški zapor. Pri mla-l deničih so našli več '"-rp-’-nib avtoradiov in avtokaset ter denarnico ! nekega bolničarja.
Gorica
VERDI 16.00—22.00 «Fantozzi». P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film.
corso 17.30—22.00 «n poliziotto delia brigata criminale». J. P. Bel-mondo in L. Massari. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Moulin rouge». J. Ferrer. Barvni film.
CENTRALE 17.30—21.30 «Fantomas 70». L. De Funes in M. Demaugeot. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Se non faccio quello non mi diverto». M. Benjamin. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
r»'	» • sr
I rsi c
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Fantozzi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La gang dei bassotti». Barvni film.
Morn Gorica
SOČA «Strah je ključ», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bitka za Pori, Artur», japonski barrai film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Hrepenenje po vampirju», nemški barrai film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Oanps ves dan m jutri oonoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
PRIMORSKI DNEVNIK
AKTUALNA MNENJA
Zakaj «kraški rezervati» niso potrebni
Deželna uprava po štirih letih od objave «Belcijevega zakona» ni zbrala in objavila podatkov, ki so neobhodno potrebni za kakršno koli preudarno razpravo in pravilno odločanje
Izvirni namen zakona junija 1971 o zaščiti tržaškega Krasa je bil «zaščititi, obvarovati in izboljšati floro, ohraniti in pospeševati favno ter ohraniti posebne geomorfo-loške oblike in naravne lepote tržaškega Krasa». Za dosego teh ciljev so si deželni upravitelji omislili ustanovo z velikansko glavo ter s hiperkvalificiranim stalnim personalom. Kot po ustaljeni navadi so seveda pobudniki računali in računajo, vsaj po prevladujoči o-ceni, na uresničitev novega oblastvenega centra s posledicami, ki so vsem znane in ki jih zaradi tega ne bomo naštevali. Da so sestavljavci predlogov imeli in da imajo za bregom vse prej kot cilje, ki so označeni v zgoraj zapisanih besedah. bi zadostovalo omeniti dejstvo, da so nameravali in nameravajo dati ustanovi moči in pooblastila (pri podobnih primerih), ki so edinstvena na svetu, kot so razlastitve in prednostni odkupi zemljišč.
V kratkem bi o osnutku deželnega izvršilnega zakona morali zopet razpravljati najprej na pristojni komisiji, nato v deželnem svetu. Ob tej priložnosti gre naš poudarek na nekatere osnovne pripombe, ki se nam zdijo izredno važne, čeprav je od datuma objave «Belcijevega zakona» poteklo več kot 4 leta, ni deželna uprava do danes zbrala in dala na razpolago temeljnih podatkov, ki so neobhodno potrebni za kakršno koli preudarno razpravo in pravilno odločanje. Poročilo k drugemu popravljenemu osnutku govori sicer o «kopici» materiala, ki da je na razpolago prizadetim, vendar ne omenja niti površine «zaščitenega» ozemlja. Odbornik za ekološka vprašanja je šele pred kratkim ob neki okrogli mizi «razodel» tajnost, da gre za 4.897 ha ah za približno 50 kv. km. Drugače je poročilo zavito v prelepo besede in je polno razlag, obljub, programskih izjav, zagotovil itd. Nikjer omembe niti o približnih kvalitetah in kvantitetah agrarnih kultur, o pašništvu in travništvu, o gozdnih sestojih itd. V tako dolgem času bi bila deželna uprava z razmeroma malenkostnim stroškom lahko naročila svojim službam kmetijstva in gozdarstva, ki so v njeni pristojnosti, naj izdelavo katastralne karte (v pričakovanju izida deželnega tehničnega zemljevida) z vsemi potrebnimi podatki za vse, ki se bodo morali [ječati danes in v bodoče z gospodarskimi razvojnimi problemi Krasa. Poleg tega manjka v poročillu tudi najmanjši podatek o sestavi lastništva. Pri tem bi bil predvsem zanimiv vsaj obseg jusarskih zemljišč, ki ga zlasti v tržaški občini zaman iščejo vsi, ki se z zadevo na tak ali drugačen način bavijo. Zanimiv bi bil tudi podatek o prodiranju gozda ali bolj grmičevja na tako značilne kraške zelenice, ki bi brez dvoma potrdil našo trditev, da bo še pred zaščitnimi ukrepi za gozdnata zemljišča potrebno omejevanje podivjanega grmičastega rastlinstva. Končno manjkajo podatki o opuščenih obdelovalnih parcelah ter o obsegu goličav, ki jih je treba pogozditi ali drugače izboljšati. Kako naj deželni svetovalci zavestno glasujejo za osnutek zakona ko jim n:so na razpolago vsaj osnovni podatki problema kraških rezervatov’ Ni prav nobenega dvoma, da bi zadostili prvotnim ciljem Belcijevega zakona z ustrezno predelavo obstoječih predpisov in s povečanim nadzorstvom brez ustanavljanja u-stanov. Po praktičnih izkušnjah drugod bi zadostoval n.pr en sam nadzornik na vsakih 10 km površine. V našem primeru bi šlo kvečjemu za namestitev največ 5 čuvajev v okviru že obstoječih organov kmetijstva in gozdarstva. Ustanovo bi lahko gladko nadomestila ustrezno sestavljena komisija s točno določenim delokrogom delovanja. Navsezadnje je bila pred skoraj 120 leti ustanovljena skromno imenovana
«komisija za pogozdovanje» in vendar je postala pobudnica za melioracijo vsaj 50.000 ha kraških goličav?
In 'še pripomba, ki se nam ,zdi najvažnejša. Predvideni kraški rezervati niso ves Kras. Načrtovani rezervati niso morda niti najrepre-zentativnejši predeli tržaškega in goriškega Krasa. Značilno je, da sam osnutek, ki o njem govorimo, predvideva poseg — celo prednostne nakupo — izven načrtovanih con. Ni morda vsaj iz ekološkega vidika najznačilnejši in torej najvažnejši rastlinski pas, ki se razteza skoraj nepretrgoma ob robu planote od Bazovice do Deberdooa? Nesmiselno bi bilo govoriti o razvojnih pogojih in možnostih z ome ;itvijo aktivnih posegov in pobud izključno na načrtovane rezervate. Severno-zapadni predeli Krasa na območju doberdobske občine so bili n.pr. doslej najbolj zanemarjeni. Pogoji za živinorejo, najbolj ogrožena panoga kraškega gospodarstva, nimajo povsod enakih razvojnih možnosti. Obstajajo nekatera vprašanja, ki so skupna celotnemu kraškemu področju in ki ne morejo biti razdeljena v skupino A in B, pač po več ali manj slučajnih mejah, ki so jih svoj čas določili in predlagali botaniki. Naj v tem pogledu naštejemo še dva nedeljiva problema: obramba pred požari in skupno in smotrno upravljanje in urejanje jusarskih zemljišč.
Na dlani je potreba po agilnem centru, ki bi vzporejal pobude ,v praksi sekundiral uporabo razpoložljivih sredstev za razvoj in sploh
pristojno vodil in načrtoval gospodarski in kulturni razvoj Krasa in njegovega prebivalstva. Pravilno je prav zaradi tega stališče večine krajevnega političnega predstavništva, ki se zavzema, da bi omenjene funkcije (vključno vprašanje o-koli kraških rezervatov), poverili novoustanovljeni gorski skupnosti tudi spričo dejstva, da delokrog te ustanove obsega točno ves Kras preko občinskih in pokrajinskih meja.
Zaenkrat pa lahko samo ugotovimo, da zadeva o kraških rezervatih še zdaleč ni zrela za smotrne in dokončne odločitve. Po našem mnenju bi se v sedanji fazi in v tem deželna zakonodajna dejavnost morala omejiti na sodobnejše zaščitne zakone o favni in o flori in na ustreznejše gospodarske predpise.
STANKO OBLAK
V Istri rekorden tujski promet
Reško pjodročje je letos v prvih sedmih mesecih zagotovilo z 8 milijoni nočitev tujih turistov devizni dohodek v znesku okoli 180 milijonov dolarjev. Ta številka se nanaša na celotno reško in istrsko regijo. S tem je bil prekošen predlanski rekord. V gostinskih krogih menijo, da je bil ta finančni rezultat še bolj zadovoljiv, ker so letos zrasle cene hotelskih in drugih u-slug. Na splošno se lahko reče, da je bil tujski promet na reško-istrski obali letos za 15 odstotkov večji kot lani.
Pri Pazinu odkrito podzemsko jezero
PAZIN, september. — 24. avgust letošnjega leta bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini jugoslovanske speleologije. Tega dne je namreč 36-letni Mitar Marinovič, zobozdravnik po pjoklicu odkril v neki podzemski jami pri Pazinu jezero, ki so ga pjoimenovali po njem.
Marinovič je Črnogorec pjo rodu, toda v Pulj je prišel iz Vojvodine. V istrskem pristaniškem mestu se je vključil v klub za p>odmorske dejavnosti, kasneje pa ga je pritegnila tudi želja po raziskovanju podzemskih jam.
Neverjetno se zdi, da je o podvigu, ki ga je opravil Marinovič letos, že pred skoraj 100 leti pisal znani francoski pisatelj znanstveno-fanta-stičnih romanov Jules Verne. Ta je v svoji knjigi «Matija Sandorf» opisal beg dveh zapornikov iz pazin-skega zapora «D. castello», kjer je danes sedež istrskega etnografskega muzeja. Pred več kot 90 leti sta zapornika zbežala iz jetnišnice ter prišla na svobodo v bližini Limske-ga fjorda, pjotem ko sta prehodila vso podzemsko px>t.
Pred niti mesecem dni se je Marinovič spustil v veliko jamo pri Pazinu skupaj s svojimi tovariši. Naleteli so na že dve poznani jezeri, ki sta bili že raziskani. V drugem jezeru so našli podzemski prehod (sifon). Po večkratnih poskusih se je Marinoviču posrečilo, da je preplaval sifon ter se končno znašel v velikem podzemskem jezeru, kjer je lahko sp>et pjonovno svobodno zadihal. Tudi poovratek je bil težaven, toda prirojena vztrajnost mu je pomagala, da je prebrodil vse težave.
7Q-letnica društvene
gostilne na Proseku
__.j.,
društvene gost ilne ter se podali spomenika p adlim v NOB
sprevoda
SPLIT, 17. — Sodeč po zadnjih px>-datkih bodo že v prihodnji turistični sezoni uvedli nove ladijske proge, ki bodo povezovale italijansko in jugoslovansko obalo. Vest je pwsredovat generalni ravnatelj italijanske brodarske družbe Linee maritime deli’ Adriatico, ki se je pred nedavnim mudil v Splitu.
							
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V Bujščini ne samo grozdje in vino ampak tudi vzorna reja krav mlekaric
Ob nedeljskem prazniku pa bodo v Bujah vseeno nudili tradicionalne sadove zemlje, pečene vole in prašiče ter seveda čevapčiče
Predstavnika društva in dekleta v narodnih nošah so položili venec v spomin padlim domačinom
18.15
19.15
20.00
20.40
21.15
Podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja izroča spominski pergament ob 70-le tnici obstoja društva
Bliža se tradicionalni praznik grozdja v Bujah, ki pa že nekaj let nazaj ni več samo praznik grozdja in vina, temveč tudi... mleka. Da ne bi kdo napačno razumel, naj takoj pwvemo, da se na ta praznik ne bo prodajalo mleko, temveč bodo gostom še vedno, tako kot včasih, povsod ponujali grozdje, vino, pečene vole, prašiče, kure in seveda čevapčiče. Toda v okvir praznika grozdja v Bujah je že od leta 1969 vključena tudi razstava krav mlekaric in junic montafonske pasme, ki je izmenoma ob tem prazniku eno leto v Bujah, drugo pa v Buzetu.
Na tej četrti razstavi krav mlekaric v Bujah v nedeljo 21. septembra. bodo pokazali obiskovalcem svoje krave in junice kmetje iz vasi Baredine, Fiorini, Ječi, Jurcani, Kovri, Kršete, Lukovni, Materada, Nova vas in škavnica. Računajo, da bo na razstavi navzočih 35 krav ter 7 junic montafonske pasme.
Kmetovalci iz Bujščine, so si prvič ogledali razstavo, ki je bila prirejena v okviru praznika grozdja pred 9 leti. Tedaj so občudovali lepe montafonke iz Slovenije, ki dajejo veliko več mleka kot tradicionalne bele istrske po-dolke, ki so bile do tedaj zelo razširjene v teh krajih.
Med prvimi kmeti v Bujščini, ki so se že takrat, kmalu po prvi razstavi, odločili za rejo monta-fonk, sta bila Ivan Božič in Viktor Melon iz majhne vasice Kovri pri Bidonigli. Ko še omenjamo Ko-
.....mn.mulinili ■iiiiiiim m ii .......
PRIMER POTOPLJENE LADJE «CAVTAT»
Svinčeni tetraetil ne bo onesnažil morja
Potopljeno jugoslovansko ladjo bodo obložili z neprodušnim cementnim plaščem
Zaskrbljujoč primer jugoslovanske ladje «Cavtat» je tik pred rešitvijo. Kot je znano, se je «Cavtat» potopila, ko je trčila z neko drugo ladjo v Otrantskem prelivu. Primer te ladje ne bi 'il dramatičen, če ne bi bila natovorjena z veliko količino svinčenega tetrae-tila, ki je, kot znano, hud strup.
Takoj po brodolomu se ni kaj veliko govorilo in pisalo o morebitni nevarnosti, ki naj bi jo tovor predstavljal. Svinčeni tetraetil je namreč spravljen v zelo odporne sodčke, ki bi verjetno vdržali na dnu morja kako desetletje ne da bi razpadli.
Preplah je nastal zaradi zlonamernega pisanja nekih zahodno-nemških listov, ki so skušali odvrniti nemške turiste od potovanja na Jadran. Med drugim so pisali, da je nekim turistom postalo slabo, ker so jedli ribe, k' so bile zastrupljene s tetraetilom. Škodo zaradi tega pisanja, je trpel turistični promet tako na italijanski kot na jugoslovanski obali.
Sedaj bo vprašanje kmalu rešeno. Družba «Brodospas» iz Splita se je dogovorila z Antlatsko plovidbo iz Drubrovnika in italijanskimi oblastmi, da bo potegnila na pjovršino morja vse sodčke strupa, ki je uskladiščen na palubi, medtem ko bo vklenila ladjo in ostali tovor v nepredušen cementni oklep.
Strokovnjaki pravijo, da ne bi tetraetilov tovor na ladji predstavlja) take nevarnosti, kot so pisali zahodnonemški časopisi, tudi če bi se istočasno razstopi) v vodi. Dejansko je današnja koncentracija tega strupa v Bejrutskem zalivu večja, kot bi bila v 17 kilometrskem pasu okoli «Cavtata». Ta koncentracija bi bila celo manjša kot tista v pitni vodi, ki jo dovoljujejo evropski zakoni.
Prispevajte zu
Musku mahi«
vre, naj dodamo nekaj besed. Kovri so zelo stara in nekako čudna vasica z nekaj hišami, v katerih živijo sedaj štiri družine: dva Božiča in dva Melona. Nekoč pa je baje, vsaj tako pravijo domačini, živela tu ena sama gosposka družina, ki je prebivala v nekakšnem dvorcu in po tej družini, naj bi vas Kovri dobila svoje ime. Na hiši Viktorja Melona je še res o-hranjenih nekaj sledov te davne preteklosti vasice. Gre za lep portal, ki vodi v klet in ki je okrašen z lepo rustično kamnito skulpturo ženske glave. Tu pa tam so vgrajeni kamniti okrasni elementi, ki verjetno izvirajo iz nekdanje starejše in tudi bolj razkošne stavbe. Tudi na drugih hišah v vasici opažamo kamnite okrasne elemente, kar naj bi dalo slutiti, da so poznejši prebivalci vasi, po propadu Benečanov in fevdalizma gradili svoje hiše ter jih krasili z deli propadlih gosposkih poslopij.
V	dneh, ko sta Ivan Božič in Viktor Melon sprejela nasvet veterinarjev in agronomov kmetij-sko-industrijskegi kombinata (P IK - Umag) ter s^. odločila, da kupita montafonke, so povsod v Bujščini kmetje redili samo belo podolsko živino. Kot smo že omenili, je ta pasma dajala precej manj mleka, saj ga je celotna Bujščina premogla na leto le nekaj več kot 100.000 litrov.
Ljudem v Bujščini pa se ni bilo lahko odločiti za rejo bolj plemenitih pasem krav, ker v večini vasi ni bilo vode in tudi ni bilo lahko priskrbeti si dovoljnih količin sena. Montafonke pa so glede hrane in pijače veliko bolj zahtevne kot skromne istrske po-dolke.
Tudi v vasi Kovri ni bilo vode in je še danes ni. Zato so ljudje prisiljeni da jo z vozovi pripeljejo iz Brtonigle, ki je oddaljena 2 km. Kljub vsem tem težavam pa sta se Božič in Melon odločila za rejo krav mlekaric. Tedaj sta i-mela v hlevu samo po eno mon-tafonko, zdaj pa so tam že trije rodovi. Tako se je počasi razvijala živinoreja (krave mlekarice) j Kovrih v malem, v celotni Bujščini pa v večjem obsegu, vendar le počasi ,toda nevzdržno. Čeprav od prve razstave in zadevne akcije za preusmeritev kmetov na rejo krav mlekaric ni še minilo niti 10 let, so montafonke začele povsod izpodrivati domače podolke, tako da je danes v Bujščini prav gotovo že 50 odstotkov vseh krav, ki pripadajo montafonski pasmi.
V	tej zvezi raste iz leta v leto tudi pridelava mleka, tako da je v Bujščini bilo namolzenih v preteklem letu 720 tisoč litrov mleka, letos pa računaj-,, da ga bo za 800.000 'itrov. Kakovost tamkajšnjih k^av se iz leta v leto izboljšuje, tako da imajo kmetje v Bujščini danes že možnost, da na razstavah prikažejo nekaj pomembnega.
Preusmeritev živinoreje v Bujščini na rejo montafonskih krav ni bila lahka, ker je imela podolska pasma v teh krajih zares dolgo tradicijo. Ljudje so namreč v teh krajih precej konservativni in tudi tisti, ki so sodelovali v propagandni akciji za vpeljevanje mlekaric montafonske pasme, kot na primer PIK Umag, ljudska u-niverza v Bujah ter Istrska kreditna banka Umag, so imeli pre-
cej dela in so naleteli na marsikakšno težavo. Toda uspeh ni izostal, kar bo prav gotovo dokazala tudi letošnja razstava krav mlekaric v Bujah v nedeljo, 21. septembra.
Bujščina torej ne prideluje več samo grozdja in vina, temveč si prizadeva, da bi tukaj zaživela živinoreja, posebno reja plemenitih krav in da bi se pridelava mleka še okrepila.
T. F.
Poj acena potresna dejavnost v Sredozemlju
Kot smo pisali že pred dnevi, se v morda bližnji bodočnosti obetajo pomembnejši potresni pojavi. Tedaj smo omenili, da so px>-tresni sunki na Atlantskem oceanu tesno povezani s potresi na Bližnjem vzhodu. Os, ki povezuje ti dve potresni središči, pa gre čez Sredozemske morje, torej blizu nas.
Vse kaže, da je ogromni potres na Atlantskem oceanu sprožil potresne sunke na Bližnjem vzhodu in da se sedaj ta dejavnost nadaljuje. To naj bi med drugim dokazoval najnovejši potres na južnem Jadranu, ki je v epicentru dosegel osmo stopnjo Mercalijeve lestvice. Ne smemo pozabiti tudi na predvčerajšnji potres na področju Rablja in Svetih Višarij.
Potem lahko omenimo še potres pri Zagrebu in druge manjše premike zemeljske skorje.
„„„„„......................................
SEIZM010GIJA ŠE VEDNO ZNANOST BODOČNOSTI
Bomo lahko predvidevali potrese?
Pozitivni dosežki s sodobnimi občutljivimi instrumenti
Slovesnosti so se udeležili tudi (rije najstarejši člani društva skupina živečih članov letnika 1907
Seizmologi se že vrsto let trudijo, da bi jim uspelo predvidevati potrese. Vsi ti poskusi pa so do sedaj bili praktično brezuspešni. Zadnji, relativno slab potres v Zagrebu je napotil znanstvenike m tudi časnikarje v Jugoslaviji, da se zelo zavzeto posvete temu vprašanju: ali je mogoče pri današnjih znanstvenih dosežkih predvidevati, kdaj se bo zemlja stresla na nekem določenem področju.
Seizmologi bi se radi vsaj nekoliko približali znanstvenim uspe-honi vremenoslovcev, ki danes kolikor toliko točno lahko napovedujejo vreme za jutri (čeprav jim tudi to včasih spodleti posebno glede omenjenih področij).
S seizmologijo pa je zadeva zelo težja. Medtem ko nam je trenutno vreme na zemeljski površini takorekoč na dlani ter lahko opažu.,eme dogajanja v nižjih in viš-jili zračnih legah z raznimi aparati pa celo z vremenoslovskimi sateliti ter razpolagamo tudi s slikami, ki nam omogočajo predvidevati gibanje velikih zračnih gmot, pa je vprašanje gibanj v zemeljski skorji in pod njo še vedno velikanska tajnost. Pravzaprav smo glede potresov ter sploh do-gajanj v notranjosti zemlje na isti ravni kot so bili naši predniki, ki so pred tisočletji živeli v skal-
natih duplinah. Ne samo, da celo ni mogoče preprečiti, ali pa celo Ublažiti posledice potresov, danes praktično nè razpolagamo še s takimi inštrumenti, ki bi nam o-mogočib poznavanje sprememb v zemeljski skorji in še nižje, morda petdeset kilometrov pod našo Dovršino, kjer trda skorja prihaja v dotiko z razbeljeno magmo.
In vendar kljub vsem tem težavam se seizmološka znanost prebija naprej. O vseh teh vprašanjih sj govorili na 16. generalni skupščini Zveze za geodezijo in geofiziko v začetku tega meseca v Gre-noblu. Na tej seji so izjavili, da bomo v prihodnjih letih lahko predvidevali potrese z določenim odstotkom točnosti. Že sedaj najbolj občutljivi instrumenti regisri-rsjo podatke, ki so potrebni za take prognoze. Prihajajo tudi vesti, da so na Kitajskem in v ZDA seizmologi dosegli nekatere rezultate. ki dajo slutiti, da se bo nekaj spremenilo tudi na tem podredju Seveda je vse to še vprašanje bodočnosti.
Kol. vse prognoze, so tudi seizmične zasnovane na poznavanju predznakov. Med drugim lahko danes registrirajo gibanja in spremembe. lastnosti sten, ki so pod vplivom silnih pritiskov. Lahko
22.45
se izmeri tudi širjenje seizmičnih valov, kakor tudi magnetna in e-lektrična polja. Vse to pomaga pri ustvarjanju določene slike zemeljske notranjosti. Tako se že ve na primer, da se jakost in smer magnetnega polja menjata včasih v nekaj dneh, včasih celo nekaj mesecev pred potresom. Toda vse to je odvisno od vrste činiteljev. Potrebno bi bilo točneje ugotoviti te spremembe na dveh straneh neke tevtonske razpoke, kjer pričakujejo potrese. V tej smeri delajo na primer na ljubljanskem astrenomsko-geofizičnem observatoriju. Razpolagajo s protonskim magnetometrom, ki beleži te spremembe v podzemlju. Do danes sicer msc še dosegli nekaj pomembnejših rezultatov, ker obstajajo še vedno določene tehnične težave (pred kratkim je inštalacijo poškodovala strela), težko pa je tudi odstraniti razne motnje, saj na inštrument vpliva celo sončna aktivnost Celo več: na aparat vpliva tud: vožnja električne lokomotive v bližini. Poleg tega pa ni buo na ljubljanski tektonski raz-tj ki dovolj močnega potresa, da bi lahko ugotovili zanesljivejše signale. Znanstveniki pa vseeno upajo, da jim bo protonski magneto-meter omogočil globlje poznavanje dogodkov v notranjosti zemlje.
ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za otroke:
Ridolini bazarski prodajalec Gledališki klub: glasba Športni dnevnik
Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK Sindikalna tribuna
Šest žena Henrika Vili.: Caterina d Aragona Prva epizoda	,	,. 7T
Ljubezenske in zakonske nezgode angleškega kralja Henrika VIII. (1491 — 1547) prihajajo spet na televizijske zaslone v šestih nadaljevankah, ena za skoraj vsako ženo. Prva je bila nesrečna Katarina Aragonska, hčerka kralja Ferdinanda. 16-letna deklica je odpotovala v Anglijo, kjer bi se morala poročiti z Arthurom, sinom kralja Henrika VIL, toda ta umre še pred poroko. Potem obljubijo Katarino njegovemu bratu. Princessa živi na angleškem dvoru, toda nihče se ne zanima zanjo. Šele pozneje, potem ko je umrl Henrik VIL, se poroči z Metnim Henrikom Vlil. Zakonca ' živita srečno, zal pa brez moških potomcev. V teh razmerah se Henrik VIII. zaljubi v Ano Baleno. Henrik VIII. skuša doseči od papeža razveljavitev zakona s Katarino, toda naklep se mu ne posreči. Do svoje smrti Katarina ni nikoli priznala, da je bil njen zakon s kraljem nevedjaven.
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUG! KANAL
17.30	do 2.00 Evrovizijski prenos lahke atletike
20.30	DNEVNIK
21.00 Pred Michelangelom 21.20 Drevi Jerry Lewis
Prvo nadaljevanje	,	.	.
Spet se vrača na televizijske zaslone z nekaterimi prizori, ki jih je režiral Bill Poster, znani ameriški komik Jerry Lewis. Italijanska televizija je že oddala v popolnosti šest del tega komika. V naslednjih oddajah bosta nastopala med številnimi osebnosti, Al Hirt s svojo trobento ter igralka Nanette Fabray. Anni quaranta
Poletje 1943 preseneti Antonionija pri delu ob izlivu Pada. «Gente del Po» je zadnji dokumentarec, ki ga je pripravila ustanova Luce za časa fašizma v razpadu. Vzdušje v filmu verno odseva, tako pri izbiri krajev kot obrazov ljudi tragično stvarnost razpadanja. V tem smislu večina kritikov meni, da je to Antonionijevo delo prava anticipacija neorealizma.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.00 in 15.10 TV v šoli: Prebivalstvo SFRJ, Literatura, O-bramba in zaščita, Nemščina, Kaj je film, Učenci pred kamero, Francoščina
L. Suhodolčan : Dedove dragocenosti — serija Naočnik in Očalnik Vsakdo ima stvari, ki so mu kljub temu, da morda niso kdo ve koliko vredne, zelo drage. Tudi ded Jurij jih ima. Lahko pa se zgodi, da dragocenosti zamikajo kakšnega nepridiprava — in tako kar čez noč zapuste svojega pravega lastnika. To se je zgodilo tudi z dedovimi dragocenostmi. Kdo ve, če bi jih naš dedek dobil še kdaj nazaj, če se ne bi zanj potrudila naša vrla detektiva Naočnik in Očalnik, ki sta uspešno, tako kot do sedaj že veliko drugih, rešila ta primer.
Obzornik
Napoleon in ljubezen, zadnja epizoda TV DNEVNIK
Mrtvec v tolmunu — serija «110 policija»
Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Ciper
Ciper je neodvisen in samostojen vsega 15 let, a mu že ves čas iz tujine strežejo po težavno pridobljeni suverenosti. Te dni je znova deležen posebne pozornosti svetovne javnosti. Po uspešnem zaključku evropske konference, v okviru reševanja bližnjevzhodnega zapleta in spričo prizadevanj za novo balkansko dobrososedstvo, ki naj bi ga spodbudila Balkanska konferenca se postavlja ciprski problem v novi luči. Pogovori med Deriktašem in Kleridesom, 8. in 9. septembra v New Yorku naj bi bili v tem smislu nova spodbuda za postavno razrešitev ciprskega vozla.
Rock koncert: Steve Miller TV DNEVNIK
22.10
9.10,
18.30
19.00
19.20 20.30 21.05 22.10
22.20
22.50
23.20
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček, risanke 21.15 DNEVNIK
21.30 Prikazen Edgarja Ellana Poa, celovečerni film 23.00 Gotska plastika na Slovenskem, dokumentarna oddaja 23.20 Sonce v Lignanu, dokumentarna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Človeško telo in njegove obrambne sposobnosti; 19.25 Program za naj-mlajše; 20.00 Šport; 20.15 Radijska igra; 22.35 Južnoameriški ritmi.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17 30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z nami je. . .;
11.00	Glasba in nasveti; 11 30 Melodije; 12.00 Glasba no željah; 17.45 Skladbe Vlahe Paljetka poje Mirko Cetinski; 18.00 Mladinski klub; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL;
22.00	Radijski oder; 23.35 Slovenski solisti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Plošče;
9.00	Vi in jaz; 12.10 Četrti program; 13.20 Glasbeno-govorni program; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 Za mlade poslušalce; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična in komorna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz glasba; 20.40 Sindikalna tribuna; 21.10 Koncert; 22.20 Po-
novno na sporedu z M. Marchesi-jem.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Pevci lahke glasbe; 8.40 Ka- | ko in zakaj; 8.55 Orkestri; 9.30 ! Nadaljevanka; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Glasbeno govorni program; 14.00 Plošče; 15.40 Cara-rai; 18.35 Diskoteka na odprtem; 19.55 Supersonic; 21.29 Popoff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.30 Glasbena šola Ribnica; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 12.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	S pihalnimi godbami; 14.30 Priporočamo vam. . . ; 15.40 Mehurčki; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 J. Aleševec: Kako sem se jaz likal; 18 20 Iz domačega opernega arhiva; 19.05 Revija orkestrov in solistov; 19.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana; 20.40 Minute z ansamblom Silva Štingla; 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 23.20 Večer novejše francoske glasbe;
24.00	V gosteh pri tujih radijskih postajah (Radio Hamburg); 00.30 Naš nocojšnji gost. . . Jožica Svete.
lml»llllHllllllllllllllllllll|||||||lMli^|||l|l■ll|lI”I||,|||m,,l,,l,■l,ll,,,|l*■ll||'l,|,,,l,lll,,,,,,llll,l,,l,llllllll,,,l,<,
Horosko
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izvrstno boste prestali neko preizkušnjo. Menda se ne zavedate, da vaš najboljši prijatelj vam sploh ni prijatelj.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vsesplošno izredno zanimanje za neki vaš načrt. Ne odgovorite na pismo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zanimivo in obenem nevarno srečanje z nekim starim nasprotnikom. Težko boste prenesli neko žalitev, toda ohranili boste hladno kri.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dajte vso podporo nekemu svojemu mlademu sodelavcu. Ne bo se vam težko znajti v novem zelo razgibanem okolju.
LEV (od 23.7. do 23. 8.) Preverite verodostojnost neke trditve. Nepredvideno poslabšanje odnosov z drago osebo.
DEVICA (od 24. 8. do 22 9.) Vaša običajna previdnost bo danes povsem utemeljena. Zresnite se.
V’;v'
vse življenje pa res ni en sam cirkus.	...
TEHTNICA (od 23. 9. do 22 10) Od časa do časa je treba tudi v poslovnem svetu dati prosto P0-domišljiji. Trd spopad z nekim o-pravljivcem.,	o1
ŠKORPIJON (od 23. 10. do žili) Pazite se pred tem, da bi se svojem delu ne spremenili zgolj kolesce nekega stroja.	.
STRELEC (od 22. 11. do 21. U.) Povečanje dinamičnosti v de bo vsekakor pjosledica poveča zapletenosti nalog.	, -,
KOZOROG (od 22. 12. do 20. Neka neutemeljena zakasnitev ^ povzročila nepričakovan SP01*' ' 0 pozabno srečanje z neko duno izredno bogato osebnostjo.	„
VODNAR (od 21. 1. do 19 -žO poštevajte v svojem delovnem pr gramu nasvet, ki vam b° 'gd-

PORI SPORT
POKAL PRVAKOV
NA ŠVEDSKEM I
V SOBOTO IN NEDELJO
j	I	^
Juventus klonil Varnostni ukrepi Bor in ZSSDI (mladinci)
v končnici tekme
Bolgari so si priborili zmago v zadnjih sekundah igre
SOFIJA, 17. — Juventus si je zapravil v zadnjih desetih minutah tekme s CSK (v tekmovanju za pokal prvakov) zmago, katero je, takore-koč, že držal v svojih rokah, v zadnjih sekundah igre, ko je regularni čas že potekel, pa je bil še ob remi.
Bolgari so ves čas močno pritiskati, toda Italijani so na sredini igrišča s pravilno zastavljeno taktiko dobro varovali svoj prostor pred vrati. Bolgarsko moštvo se je odlikovalo z izredno kondicijo in je v zaključku tekme še pospešilo ritem svojih napadov. V 80. min. je Denev izenačil, v 91. min. pa nato Maras-kljev iz hude gneče dosegel še odločilni gol.
Za Juventus je v 40. min. dosegel gol Anastasi.
Danes so odigrali vrsto tekem v vseh treh evropskih pokalnih tekmovanjih.
IZIDI
Pokal prvakov
Floriana (Malta) — Hajduk (Jugoslavija)
CSKA (Bol.) — Juventus (It.) Ujpest Dosza (Madžarska) — Zii-rich (Švica)
ftuch Chorzow (Poljska) — Kuo-pio Pallaseura (Finska)
Linfield (Severna Irska) — Eindhoven (Nizozemska)
Pokal pc' alov
Panathinaikcs (Gr.) — Zwickau (Vzh. Nemčija)
Spartak Trnava (ČSSR) — Boa-vista (Portugalska)
Haladas (Madžarska) — La Va-letta (Malta)
Ararat Yerevan (SZ) — Anortho-sis (Ciper)
Rspid Bukarešta (Romunija) — Anderlecht (Belgija)
Home Farm (Ir.) — Lens (Fr.) Valur (Isl.) — Celtic Glasgow (Škotska)
Eintracht (Zah. Nemčija) — Coleraine (Severna Irska)
BesiktcS (Turčija) — Fiorentina (Italija)
Pokal UEFA
Duisburg (Zah. Nemčija) — Pa-ralimni (Ciper)	3:2
PAOK (Gr.) — Barcelona (Šp.) 1:0 Glentoran (Sev. Irska) — Ajax (Nizozemska)	1:6
Grasshoppers (Švica) — San Se-bastian (Španija)	3:3
Molde (Norv.) — Oester Vaexjoe (Švedska)	1:0
Armata Tirgu (Romunija) — Dinamo Dresden (Vzh. Nemčija) 2:2 Craiova (Romunija) — Crvena zvezda (Jugoslavija)	1:3
Bohemians (ČSSR) — Honved Budimpešta (Madžarska)	1:2
0:5
2:1
4:0
5:0
1:2
0:0
0:0
7:0
9:0
1:0
1:1
0:2
5:1
0:3
za čilske igralce
Švedske policijske oblasti pričakujejo demonstracije
Černomorec (SZ) — Lazio (It.) 1:0 Torpedo (SZ) — Napoli (It.)	4:1
Roma (It.) — Dunav (Bol.) 2:0 Everton (Ang.) — Milan (It.)	0:0
Borac Banjaluka (Jug.) — Rime-lingen (Luksemburg)	9:0
Vojvodina (Jug.) — AEK (Gr.) 0:0
m
RIM, 17. — Na kolesarski dirki po Laziu bo v soboto nastopil tudi Felice Gimondi. Proga te dirke bo merila 210 km.
VESLANJE
ŠIBENIK, 17. — V Zatonu pri Šibeniku se je končalo 48. državno veslaško prvenstvo za člane in članice ter lahke veslače in veterane.
Reški Jgdran in novosadski Danu-bius sta bila najuspešnejša kluba, odlično pa se je odrezal tudi mariborski Branik, saj je osvojil po e-no zlato in srebrno ter dve bronasti kolajni. Ob koncu tekmovanja je zvezni kapetan Jože Ropret tudi določil reprezentanco, ki bo 20 t.m. nastopila na 1. balkanskih igrah v Joanini v Grčiji.
■iiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimiiiuiiiiuiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BAASTAD, 17. — Teniška reprezentanca Čila je danes prispela v Baastad, kjer se bo v okviru teniškega tekmovanja za Davisov pokal od petka do nedelje merila s Švedsko.
Ob prihodu Čilencev je bilo na letališču kar 1150 policijskih agentov, švedske oblasti se namreč boje demonstrantov in tudi pričakujejo, da bo prišlo, zlasti v soboto, do izgredov na igrišču. Baje bo v soboto na tribunah stadiona, kjer se bo odvijalo srečanje, «mirna» demonstracija, med katero bodo v glavnem protestirali proti diktaturi v tej južnoameriški državi le z napisi.
Švedski časopis Express pa je priobčil vest, da se pripravlja tudi bolj odločna demonstracija, med katero naj bi,igralce na igrišču celo «bombardirali» z barvo iz radijsko vodenih letalskih modelov.
Švedske oblasti so zato predvidele izredne varnostne ukrepe. Vse tri dni bo 200 agentov v civilu in Uniformi pomešanih med približno 2.000 gledalcev. Te bodo ločili od igralcev na igrišču kar z 12 metrov visoko mrežno ograjo.
Švedska policija trdi", da se noben demonstrant ne bo mogel približati


NA ŠPORTNEM TEDNU GAJE
Šesterka Kopra dvakrat podlegla
Breg je v B skupini favorit za končno zmago
V	torek so se na Padričah nadaljevale tekme v ženski odbojki B skupine.
V	prvi tegmi je šesterka Brega premagala Koper, v drugi pa je šesterka Kopra spet podlegla Slogi. Breg — Koper 2:0 (15:4, 15:6)
BREG: Lovrenčič, Olenik, Pavletič, Trenta, Meneghetti, Kofol M. in D., Sancin, Križmančič, Santi, Klabjan.
KOPER: Bogataj, Premrov, Pebo-vič, Orehek, Sosič, Babič, Cecek in Rupert.
SODNIK: Caputto.
Šesterka Brega je z precejšnjo lahkoto premagala še neizkušene Koprčanke, ki so se nekoliko upirale le v prvem setu. Brežanke so v tej skupim resen kandidat za končno zmago.
1:2
j Koper — Sloga (15:8, 14:16, 8:15)
I KOPER: Bogataj, Premru, Peso-vič, -Orehek, Mezer, Sosič, Babič, Cecek in Rupert.
SLOGA: Padovan, Grgič M. in S., Busletta, Križmančič M. in E., Cris-sani, Pečar in Kralj.
SODNIK: Jacolino.
Koprčanke bi kmalu pripravile presenečenje, saj so skoraj odpravile domačo Slogo. Prvi niz so si gladko priborile Koprčanke, v drugem, ko je vse kazalo, da bodo spet zmagale (vodile so 9:2), so se slogašice zbrale in ga odločile v svojo korist. Zma-
Športni teden Gaje: Sloga se je morala za zmago nad podjetnimi Koprčankami krepko potruditi
bolj zmagale.
D. G.
Danes v Rimu
Start atletike
RIM, 17. — Jutri se bodo v Rimu začele vseučiliške igre v atletiki, ki bodo gotovo vzbudile veliko zanimanje, saj bodo kljub odsotnosti nekaterih znanih tekmovalcev na visoki mednarodni ravni. Razen skoka v. višino, kjer bodo manjkali trenutno najboljši skakalci (med njimi tudi Stones, verjetno pa tudi Italijan Del Forno) bodo V ostalih disciplinah zanimive borbe. Italijani, seveda, z zanimanjem pričakujejo zlasti nastop Mennee, katerega bi lahko, morda, ogrožal le Jones, sicer mu pa zlata kolajna v teku na 100 m skoraj ne more uiti.
Jugoslovani bodo imeli svojega: najmočnejšega moža v Stekiču, ki tudi meri naravnost za zlato.
Tekmovanje bo trajalo do nedelje.
SMUČARSKI SKOKI
REIT IM WINCKL, 17. - Italijanska reprezentanca je dosegla zelo lep uspeh na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na plastični skakalnici v Reit im Win-cklu. Zasedla je namreč s Crigni-som, Giacomellijem in Delle Cave-jem 2., 3. in 4. mesto.
Zmagal je Nemec Tusch s skokom 53 metrov.
Italijan Belingheri je zmagal med mladinci.
igrišču. Pòd tribunami bo namreč pravi policijski kordon, ves čas bodo krožile okrog stadiona policijske patrulje na konjih, v prinrru potrebe pa bodo posredovali trdi policijski psi.
Čin t čilsl’ reprezentance se torej res ni trel^ ničesar bati... na Švedskem, seveda.
STRELJANJE
PEKING, 17. - 21-!etna Kitajka Li Ya-min je postavila v streljanju z malokalibrsko pištolo nov svetovni rekord. Mlada strelka, ki je članica kitajske ljudske armade, je zbrala 591 točk.
Li Ya-minova tekmuje že dve leti in je v tej disciplini postavila že leta 1974 svetovni rekord s 580 krogi.
na turnirju v Mostah
Drevi ob 20.30 v Dolini prijateljska tekma obeh naših peterk - Pester spored prireditve v Mostah
Po nedeljskem izredno uspelem Borovem turnirju čaka naše košarkarje nov zanimiv dogodek.
V Mostah bo namreč turnir v okviru 30-letnice osvoboditve in tamkajšnja občina je na ta turnir povabila tudi dve naši košarkarski ekipi, kot zastopnici zamejske košarke na tej prireditvi.
Turnirja v Mostah se ,bosta tako udeležila Bor in izbrana mladinska reprezentanca ZSŠDI.
Boi bo seveda nastopil s svojo članske ekipo, za mladinsko postavo pa je več kandidatov, in sicer v glavnem košarkarjev Bora in Poleta, ki bosta letos nastopila v mladinskem prvenstvu.
Z reprezentanco ZSŠDI pa bodo igrali: Vatovec, Žerjal, Mazzucca, Ražem, Parovel, Perco, Košuta (Bor), Vitez, Škabar, Kalin, Tau-čer in Sosič (Polet), Luksa in Ukmar (Kontovel).
Spored v Mostah bo za naše košarkarje dokaj pester in zanimiv. Obe ekipi bosta odpotovali v Moste (Ljubljana) v soboto ob 13. uri. Shod igralcev bo namreč na Trgu Oberdan ob 14.50. Ob 13.15 se bo prvi skupini pridružila druga pri Prosvetnem domu na Opčinah (igralci Poleta in Kontovela). Prevoz bo z o-siibnimi avtomobili.
Ob 15. uri bo sprejem ekip v Mostah, ob 17. uri pa svečana otvoritev. Ob 17.30 bo na sporedu prvo srečanje, in sicer med ekipo Moste in mladinsko reprezentanco ZSŠDI, ob 19. uri pa druga tekma med e-kipo «Zelena jama» in Borom.
Večerja bo ob 21. uri. Zamejski košarkarji in spremstvo pa bodo nameščeni v hotelu Viator.
\ nedeljo po zajtrku (8.30) bo finalna tekma za 3. in 4. mesto ob 10.30, ob 11.30 bo veliki finale za 1. mesto. Sledilo bo nagrajevanje in podelitev pokalov.
Kot priprava na sobotni turnir bodo naši košarkarji igrali prijateljsko tekmo Bor (člani) — ZSŠDI (mladinci). To srečanje pa bo drevi v občinski telovadnici v Dolini, ob 20 30.
OBVESTILA
Vpisovanje ekip za nočni tek in ex tempore je na sedežu Gaje (tel.
226-161 ali 226-136) ali eno uro pred začetkom vsake panoge.
* * *'
Tajništvo ZSŠDI sporoča, da so v predprodaji vstopnice s popustom za mednarodno odbojkarsko tekmo med jugoslovansko reprezentanco in našo izbrano vrsto. Včlanjena društva jih lahko kupijo za svoje člane vsak dan (cena 1.500 lir), kot sledi: v Trstu, v uradih ZSŠDI, Ul. Ceppa 9, tel. 31119 (od 9. do 12. ure); v Gorici, Ul. Malta 2, tel 2495 (od 9. do 12. ure).
Pred tekmo bodo vstopnice po 2.000 lir.
* * *
Športno društvo Primorje priredi v okviru Puntarjevega memoriala v soboto, 20. t.m., od 21. do 1 ure
PLES
z ansamblom The Lords
V nedeljo, 21. t.m. bo ob 10. uri na sedežu društva nagrajevanje posameznih ekip nogometašev, ki so nastopili na turnirju.
Ob 16. uri se začne sprevod s Proseka na nogometno igrišče «Velika ravna», kjer bo ob 16.30 tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi.
Zvečer bo na Proseku ob 20. uri tombola. Sledil bo ples z ansamblom The Lords do 1. ure.
Vabljeni
* * *
SPK ČUPA obvešča člane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA v soboto, 20. septembra, ob 20. uri v gostilni Guštin v Zgoniku. Ob tej priložnosti bo tudi nagrajevanje zmagovalcev 3. društvene regate.
llliiiiiiliiiiiliiiiiililiiiiiilllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIUi11{ll,mlimmiiilllimiiiimiiiliiiil...(lliililiiiiiIUiiililiiiiriiiiiimiiiililiimmimiilliimii,,ii,iilliililililim„il„
NOGOMET
Italijanski pokal
MILAN, 17. — V zadnjem kolu nogometnega tekmovanja za italijanski pokal bodo v nedeljo odigrali te tekme:
Skupina A
Sambenedettese - Juventus Taranto - Inter
Skupina B Atalanta - Bologna Genoa - Modena
Skupina C Palermo - Napoli Reggiana - Cesena Skupina D Avellino - Varese Brescia - Lazio Skupina E Catanzaro - Milan Perugia - Brindisi Skupina F
Lanerossi V. - Roma Pescara - Sampdoria Skupina G Catania - Torino Novara - H. Verona
SPORED 4. TEDNA GAJE «30-letnica osvoboditve»
ženska odbojka DANES, na Padričah
19.00	Bor - Sokol
20.00	Sloga - Breg
21.00	Kontovel - Bor JUTRI, v Gropadi
19.00	finale za 5. mesto
20.00	finale za 3. mesto
21.00	finale za 1. mesto
inmi
Puntarjev memorial: Primorec v akciji pred vrati Costalunge
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiimmiuiiiitiiiiiiiiiii
............ ............Uff! PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSEKU
IGRA COSTALUNGE IN PRIMORCA ZADOVOLJILA ŠTEVILNE GLEDALCE
Trebenci so se na tem turnirju izkazali kot tehnično dobra ekipa
Costalunga — Primorec 2:0
COSTALUNGA: Seppini, Visintin, Sirotich, Righer, Tulliani, Plet, Marassi, Furlani, Raseni, Chiodini (v 46. min. Macor), Petranic (v 63. min. Milcenich).
PRIMOREC: Maglica, Covacevich, Sluga, Manzutto, Sossi, Fortezza (v 45. min. M. Kralj), Možina, Deste, B. Kralj, Crissani (v 46. min. Čuk), M. Kralj.
STRELCA: v 26. min. Furlani, v 71. min. Raseni.
SODNIK: Pinto iz Trsta.
GLEDALCEV: 400.
V prvi polfinalni tekmi Puntarjevega memoriala je tržaška enajsterica Costalunge zasluženo premagala Prirporca in se uvrstila v finale.
številni gledalci so lahko zadovolj-
ODBOJKA
ZA EVROPSKO PRVENSTVO
Jugoslovanski reprezentanti trenirajo v Kranjski gori
V soboto bodo igrali tudi v Trstu proti reprezentanci ZSŠDI
V ponedeljek so se v Kranjski gori zbrali najboljši jugoslovanski odbojkarji, ki so v tem zimskem športnem centru pričeli zadnjo fazo priprav za letošnje evropsko prvenstvo. Na teh pripravah se je zbralo dvanajst odbojkarjev od štirinajst povabljenih. Upravičeno odsotna sta Lozančič in Dobrič, saj je prvi zadržan v Beogradu zaradi izpitov, Dobriča pa so v ponedeljek operirali. Medtem ko je nastop visokega tol-kača Crvene zvezde Lozančiča zagotovljen na evropskem prvenstvu in morda že v soboto v Trstu, kaj takega ni mogoče reči zr. člana Mladosti iz Zagreba Dobriča. Operacija s kirurškega vidika ni nič posebnega, toda danes mesec dni se bodo pričele že prve izločilne tekme in je le malo možnosti, da bo prizadevni Vinko nared.
Ostali odbojkarji, zbrani v Kranjski gori, so naslednji: Gvozdenovič,
Bogoevski, Boričič, Bošnjak, Toma-sovič, Vračarič, Kisič, Lukač, Jelič, Elezovič, Grbič in Vujasinovič. Enajstim odbojkarjem, ki so osvojili zlato kolajno ha letošnjih sredozemskih igrah v Alžiru, sta se pridružila še mladinca Tomasovič in Lozančič.
Med skupnimi pripravami v Kranjski gori bodo Gvozdenovič in tovariši odigrali tri prijateljske tekme.
Eno so že odigrali, in sicer sinoči na Ravnah na Koroškem, z izbrano vrsto te regije ali bolje rečeno z drugoligašem Fužinarjem.
V	soboto bodo naši gostje in to bo za nas izjemen športni dogodek, saj bomo imeli priložnost videti igrati nič manj kot štirikratne sredozemske prvake.
V	torek pa bodo v Kanalu ob Soči opravili še zadnji ekshibicijski nastop z medsebojnim srečanjem med prvo in drugo postavo.
Za nas bo seveda najbolj zanimiv nastop v soboto v Trstu, ob 20.30 v telovadnici na Monte Cengio z našo izbrano vrsto.
G. F.
ŠPORTNO POTAPLJANJE
MALTA, 17. — Maltežan Vincenzo Busuttil je postavil nov svetovni rekord v vztrajanju pod vodo z uporabo dihalnega aparata. Pod vodno gladino je vzdržal 8 ur in 33 minut.
Dosedanji rekord Šveda Svena Jor-gena je bil 6 ur in 25 minut.
BQKS
RIM, 17. —- Argentinski boksar Carlos Monzon bo branil svoj naslov svetovnega prvaka srednje teže letos 8. novembra v Parizu. Njegov nasprotnik bo Francoz Gratien Tinna.
ni s prikazano igro obeh ekip, čeprav je bilo opaziti, da je Costalunga nekoliko močnejša od Trebencev. Takoj po začetnem žvižgu sta se obe moštvi taktično razporedili. Primorec je nastopil z isto postavo, s katero se je po dveh kvalifikacijskih tekmah uvrstil v polfinale. Kovace-vich je prevzel Marassija, Sossi je kril Rasenija, Sluga pa je sledil Pe-tranicu; na sredini igrišča so Fortezza, Možina, Deste in B. Kralj nadzorovali vezne igralce nasprotnika, v napadu sta bila Crissani in M. Kralj.
Že po prvih udarcih je bilo razvidno, da se ena ekipa boji druge, zato je v prvem delu prvega polčasa igra izglodala zelo počasna in se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Igra je oživela šele tedaj, ko so Tržačani prišli prvič v vodstvo po zaslugi Furlanija, ki je izkoristil lepo podajo svojega soigralca in z lepim skokom z glavo poslal neubranljivo žogo v mrežo. Toda Primorec se ni vdal v usodo in je z vsemi silami skušal priti do izenačenja, kar bi se tudi lahko zgodilo že v prvem polčasu, če vratar Costalunge ne bi z odločilnimi posegi, najmanj v dveh priložnostih, rešil vrata.
V	nadaljevanju je Primorec takoj začel napadati. M. Kralj je, sam pred vratarjem, za las dvakrat zgrešil že gotov gol. Ko so Tržačani uvideli, da so v stiski, so prevzeli vajeti igre v svoje roke in od tistega trenutka dalje popolnoma nadigrali nasprotnika, ki je skušal priti do gola le s protinapadi, ki so pa bili počasnejši in neprodorni. Stalna premoč Tržačanov je rodila zaželene sadove proti koncu srečanja, ko je Costalunga podvojila in postavila rezultat na gotovo.
Res škoda za predstavnike Primorca, ki so se dobro izkazali na tem memorialu in so pokazali ne samo borbenost, temveč tudi od časa do časa nogomet na dobri tehnični ravni.
Najboljši v vrstah Costalunge je bil Forlani, v vrstah Primorca pa B. Kralj.
H. V.
V	polfinalu tekmovanja za Puntarjev memorial na Proseku je sinoči Polisportiva Opicina premagala Breg z 2:1 in se je tako uvrstila v finale.
Finale za 3. mesto (Breg - Primorec) tega tekmovanja bodo o-
pravili v petek, veliki finale pa 'do v soboto.
* * *
Danes bo na Proseku v okviru nogometnega tekmovanja veteranov za pokal M. Pertota ob 19. uri mali finale Portuale - Tabor, ob 21. uri pa veliki finale S. Giovanni -Ponziana.
14. Slovenske športne igre
PRAVILNIK STRELJANJA
1.	Tekmovanje v streljanju organizira ŠD POLET na Opčinah, in sicer v dvorani Prosvetnega doma, v Ul. Ricreatorio 1. Tekmovanje bo enotno — za moške in ženske ter se ga lahko udeležijo tekmovalci od 14. leta dalje (letnik 1961 in starejši).
2.	Tekmovanje bo potekalo v dveh fazah: v izločilnem tekmovanju, ki bo dne 23. 24. 9. ob 20., in v finalnem delu, ki bo dne 25. 9. ob 20. uri.
3.	Orožje in strelivo (zračne puške standard kal. 4,5) daje na razpolago organizator. Tekmovalci lahko prinesejo tudi svoje puške, če imajo za posest orožja in prevoz orožja u-strezno oblastveno dovoljenje, ki ga je treba pred začetkom tekmovanja pokazati odgovornim za tekmovanje.
4.	Razdalja na tekmovanju od strelca do tarče znaša 10 m. V izločilnem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak strelec na razpolago 13 nabojev, od katerih bodo prvi trije poskusni, ostali pa bodo veljali za konkurenco. Rezultati izločilnega dela tekmovanja veljajo samo za priborite pravice do vstopa med finaliste. Čas za istrelitev vseh trinajst strelov je 15 minut.
5.	Prijave za tekmovanje v streljanju sprejema urad ZSŠDI v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119), in sicer med uradnimi urami, do sobote 20.9.1975.
6.	Za vse, kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 14. SŠI in pravilnik italijanske strelske zveze.
7.	Organizator si v primeru potrebe pridržuje pravico spremembe tega pravilnika.
U
M
Maj v deželi Sovjetov	18.
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
I
:

l	«Ubajchilla-narr16» je opisan takšen primer. V
e m 1708-1709 je buharski študent izdelal skobe, s pomočjo a enn se je bil dvakrat povzpel po zunanji strani mina-e a prav na njegov vrh. Toda namesto, da bi nagradil omiselnega pogumneža, ga je vladar ukazal vreči z mina-sk n23-1 n5yarnostL ker bi sovražniki lahko s podobnimi v. njegovo trdnjavo. Na prošnjo prisotnih študenta pomilostili, toda kmalu so ga vseeno obesili.
kat Minaret Valjan je nekoč služil kot stolp pri džamiji, s m ega je ob petkih zbor duhovnikov klical vernike k oiitvi, kasneje je bil opazovalni stolp, še kasneje, v osem-.•	in devetnajstem stoletju pa je služil kot kraj
mptr usmrt1tev: z minareta Kaljan so na pločnik spodaj io u-V n-a s™171 obsojene. Zadnja takšna smrtna obsodba sena - 1.Zvr^eny 1884. leta. Prav pod vplivom takšnih le-«stm S1 . aljan Pridobil med ljudstvom mračni vzdevek int, ^ smrti». Pod tem izrazitim vzdevkom je minaret Kal-znan v številnih deželah sveta.
Minaret Kaljan, ki je naj različne j še legende. Po
star več kot osem stoletij, ovijajo prihodu sovjetske oblasti v Bu-
haro je bil v zanemarjenem stanju. V sedanjem času pa ga večkrat restavrirajo.
Vendar se meni danes «minaret smrti» ni zdel prav nič pošasten in grozljiv. Nasprotno, v vsej svoji cinobrasto rjavi lepoti se je ves težak kljub temu lahkotno vzpenjal v modro buharsko nebo, gnezdo štorkelj na njegovem vrhu pa mi je dokončno odgnalo vse črne misli in temne legende okrog tega stolpa, ki po svoji arhitektonski zamisli in solidni izdelavi sodi gotovo med najlepše in najzanimivejše minarete sveta.
Poleg minareta Kaljan stoji džamija Kaljan ali džamija «džuma» (petkova mošeja), ki so jo začeli graditi že v petnajstem stoletju. Njeni temeljni konstrukcijski deli in njena obloga iz majolike govorijo o tesni zvezi z arhitekturo Ulugbekovega obdobja. Mozaična molitvena hiša in obloga glavnega dvoriščnega portala sta značilna za arhitekturo Buhare ob koncu petnajstega in na začetku šestnajstega stoletja. Napis na fasadi džamije, ki vsebuje tudi datum 1514 leto, zadeva, očitno, eno izmed zadnjih etap dovršitve zgradbe.
Džamija Kaljan je ena izmed najgrandioznejših džamij Srednje Azije, saj njen tloris znaša kar 127 krat 78 metrov. Zgrajena pa je v oblikah, ki so podobne glavni džamiji v Heratu, ki so jo, kot je znano, prenovili v drugi polovici petnajstega stoletja na ukaz velikega uzbeškega pesnika in mecena Ališerja Navoija. Džamija je nedvomno ena izmed prvih izdelkov arhitekture nastajajoče uzbeške države ter dokumentirano priča o podedovani zvezi z arhitekturo prejšnjega obdobja. Džamija Kaljan zaokroža obširno dvorišče, obkroženo z galerijami, prekritimi z opečnatimi kupolami na kvadratastih stebrih. Ob praznikih je lahko prišlo v džamijo do deset tisoč vernikov.
Glavno poslopje je obrnjeno proti dvorišču s prostor-
Buhara: minaret Kaljan
nim lokom somernega portala. Skromna notranja okrasitev njenega inter j era poudarja lepoto keramično mozaične mnogobarvne molilne niše, ki uživa v Buhari izjemno spoštovanje. Za portali se nadaljujejo galerije, razpostavljene po dolžini v štirih, po širini pa v petih vrstah. Dvestoosem stebrov, ki nosijo dvestooseminosemdeset kupol, deluje zelo izrazito.
Arhitekturo džamije Kaljan odlikuje izredna jasnost, preglednost, preprostost in somemost oblik, ki so v izredni harmoniji z razmeroma skromnim okrasjem. Lože v svodu portala glavne fasade in njene bočne odprtine so zaključene z dekorativnimi polovičnimi oboki z zvezdnato risbo iz rebrastih malih svodov, že tu se kaže nagnjenje, ki je postalo še zlasti značilno za buharske arhitekte šestnajstesa stoletja, h kombinacijam iz rebrastih malih svodov, da so jih zapolnili z ometanimi opekami.
Največjo zanimivost predstavlja glede na to polovični svod glavnega portala, sestavljen iz opirajočih se drug na drugega posameznih odlitih lokov iz ganča, to je iz mavca, ki je značilen prav za to območje. “li loki oblikujejo o-grodje ščitastega svoda zapolnjenega z ometanimi opekami. Mozaik in maj olika, ki sta naj lepši in najzahtevnejši obliki dekoracije, sta v džamiji Kaljan uporabljeni izredno manj razsipno kot v zgornjetimurskih zgradbah. Velika večina sten poslopja je ometana 'z brušeno opeko, združeno s surovimi opekami — sinjimi, belimi, plavimi in samo v timpanih lokov, molitveni niši in njenem uokvirjenju, so vpeljani mozaični okraski.
Nasproti glavne džamije Kaljan je šejk Abdulah Jemenski, ki je bolj znan pod vzdevkom Mir-Arab v letih 1530 do 1536 zgradil medreso.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Mor.teechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica	Gorica, Ul.
79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240,— din, za organizacija in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 6
Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 dolasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 250, finančr;®*
uoravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mal, oglas,» 100 li? beseda IVA 12%. Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo p oglasnem oddelku ali uprav. Iz vseh drug,h pokra„n ita,,,» pr, 5.P.I.
Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst
18. septembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
V AVELLINSKI KLINIKI DR. MALIONIJA
Da bi prikrili širjenje epidemije so bolne dojenčke vračali staršem
Teden dni stara deklica umrla v naročju staršev med prevozom proti domu ■ Vprašanje senatorjev KRI o obljubljenih vladnih posegih na področju zdravstva v Kampaniji
AVELLINO, 17. — Zdravniki, katerim je namestnik državnega prav-drika iz Neaplja, dr. Vuosi, poslal sporočilo o kazenskem postopku, so
—	kct je razumljivo in naravno — lastnik klinike dr. Malzoni (slednji je tudi občinski svetovalec KD), nadalje njegov sodelavec dr. Danza ter dr. Giordano in prof. Guarino, zdravnika v avellinski javni bolnišnici. Namestnik državnega pravdnika jih bo zaslišal čimprej. Širili so se glasovi, da je dr. Malzo-mja že zaslišal v popoldanskih u-rah, vendar so to pozneje demanti ali.
Medtem narašča zanimanje za vesti, ki mečejo grozljivo luč na dejavnost Malzonijeve klinike in način, kako so skušali prikriti dejan-ssi izbruh epidemije salmoneloze. Bo že res, kot trdi podtajnik za zdravstvo sen. Pinto, da je salmoneloza bolezen poletnih dni in ozdravljiva, če otroke izolirajo in jim nudijo ustiezno terapijo. Prav tako je res, da je najučinkovitejše sredstvo proti podobnim obolenjem, ki v Italiji
—	po podatkih ISTAT — zaskrbljujoče naraščajo iz leta v leto, predvsem v južnih pokrajinah, predvsem higiena na družbeni ravni (vodovo-
špekulacijo v klinikah, istočasno pa poziva oblasti, naj vendarle sklepajo o zdravstveni reformi, ki — edina — lahko dvigne južne pokrajine iz sedanje nerazvitosti in higiensko-sani-tamih joogojev, ki so prvo leglo podobnih tragičnih dogodkov.
KAMPANJA PROTI KAJENJU
ÌSieprijetno presenečenje za francoske ministre, ki so se včeraj dopoldne kot vsako sredo udeležili redne vladne seje v Elizejski palači: na ukaz predsednika republike Valeryja Giscarda D'Estainga so namreč zginili zavojčni cigaret — kar šc ne bi bilo največje zlo, saj je vsak min’ster imel s seboj svojo nekaj frankov vredno zalege dima — in vsi pepelniki. Francoski predsednik je sklenil, da na ta način podpre kampanjo proti kajenju, ki jo je pred nedavnim začel Simone Veti kot min ster za zdravstvo.
Pobuda je vsekakor hvalevredna, saj je že od nekdaj veljalo pravilo, da dober zgled voditelja zaleže več kot sto groženj, poudariti pa gre tudi, dc v tem izrecnem primeru se Gtscard D'Estaing ni odpovedal ničemur, pač pa je še nekaj pridobil: francoski predsednik namre'- ne kadi in je z izgovorom, da vlada mora pač dati zgied, kaznoval svoje ministre, ki trošijo denar za dim.
JACQUELINE... DELA
Res se na prvi pogled vest zdi izmišljena, pa je vendarle res. Ravnateljstvo neuoporške založniške družbe «Viking Press» je namreč predsinoč-njim uradno in zelo slovesno sporočilo, da je Jacqueline Bouvier vdova po Kennedyju in Onassisu zaposlena pri hiši kot založniški svetnik. In nikar ne mislite, da je «Viking Press» ravnala pri izbiri svetnika kratkovidno, ali pa da je računala zgolj na reklamo, kaj še Jac-queiin ali Jackie — kot ji pravijo prijatelji — je dalj časa delala pri listu «Washington Times Herald» preden se je omožila s pokojnim predsednikom Kennedyjem.
Čeprav se ne prištevamo ravno med najbolj vnete bralce škandalističnega tiska, nas je vest kljub vsemu neprijetno iz-nenadila:	kako bomo odslej
shajali brez izčrpnih poročil o Jackieiinih sentimentalnih pustolovščinah?
Dokaz, da ne gre za slučajno zrno- | Odgovor daje sindikalna federacija to, je primer drugega dekletca:	bolniških delavcev, ki obsoja zasebno
Mienc Santoro, stare sedem let.
Deklico je mučila huda driska in jo je oče Carmine odpeljal v kliniko dr. Malzonija. Tu so jo odpustili devi tega septembra domov. Za Mileno zdravniki ne razpolagajo s točrimi dokazi, da boleha za salmo-neiozo (ki, na srečo, ni smrtno nevarna za otroke te starosti), vendar sumijo, da se je okužila. Ko so jo pripeljali domov pa je dekle o-ku/ila tudi mlajša bratca, ki ju sedaj pregledujejo.
Iz Neaplja poročajo tudi, da so v bolnišnico «Cotugno» sprejeli devet let staro Rosalie Russo, ki boleha za salmonelozo.
To so dogodki zadnjega dne. Dr.
Carmine Malzoni je medtem časni-kaijem poslal običajne optimistične izjave. Rekel je, da se stanje petih otrok, ki so ostali v njegovi kliniki, stalno izboljšuje in jih nadzorujejo. «Optimisti smo», je izjavil dr.
Malzoni.
V	zvezi s «pokolom dojenčkov» v AvtThnu so senatorji KPI {»siali ministru za zdravstvo vprašanje, v katerem ga opozarjajo na dejstvo, da zahteva prebivalstvo odločen poseg vlade za ureditev krajevnih zdravstvenih vprašanj v deželi, kot je Kampanija, kjer so epidemije črevesnih bolezni na dnevnem redu. Po epidemiji kolere je bil za Neapelj pripravljen «poseben zakon»,' ki se ne izvaja, kljub ogromnim vsotam, ki jih je država dala na razpolago. Vlada naj zato, po mnenju komunističnih senatorjev, prpravi takoj izvedljiv načrt in se z deželnimi oblastmi dogovori za takojšen začetek del.
V	neapeljsko bolnišnico za nalezljive bolezni «Cotugno» so iz Salerna pripeljali v večernih urah še enomesečno deklico, Monico Izzo, za katero sumijo, da je okužena s salmonelozo. S tem je število bolnih otrok v Kampaniji naraslo na 45. Enaintrideset jih je samo v avellinski kliniki dr. Malzonija, trije v pokrajinski bolnišnici v Avellinu, pet v Salernu in šest v Neaplju.
V	Salernu so sindikalne organizacije preklicale stavko smetarjev, ki so že počistili glavne mestne ulice,
vendar se s tem niso polegli poskusi, da bi polemično pripisali občasnim stavkam javnega osebja odgovornost za epidemijo, ki je — resnici na ljubo — odvisna od higienskih razmer, vendar se te ne omejujejo na kopičenje smeti ,pač pa zadevajo širša vprašanja, kot so greznice, stanovanja in pomanjkanje zdravstvenih struktur v Kampaniji.
Da epidemija salmoneloze ni nekaj strašnega, če so zdravniki nanjo pripravljeni, dokazuje primer iz Pize, kjer je dr. Tangheroni. ravnatelj tamkajšnje otroške bolnišnice, izjavil, da je poleti salmoneloza nekaj normalnega in da obstajajo danes terapije, ki ozdravijo tudi najhujše primere.
Alarm za epidemijo pa daje poslanec Badini • Gonfalonieri (PLI), Id trdi, da je vsako leto v Italiji 40 tisoč primerov obolenj za salmonelozo. Sprašuje se, ali so italijanske
«Pokopališč«» prazgodovinskih živali odkrito v Sibiriji
MOSKVA, .17. — Skupina sovjetskih znanstvenikov je v vzhodni Sibiriji odkrila velikansko «grobišče» prazgodovinskih živali, v katerem so bili ostanki mamuta, bizona, kosmatega nosoroga in številnih drugih živali, ki so že zdavnaj zginile.
Odkritje je presenetilo strokovnjake, saj je to prvi primer, da najdejo v enem in istem kraju ostanke tolikšnih in tako različnih živali. Edina možna razlaga je, da je bilo pred tisočletji to področje močvirnato in da so živali utonile.
PO OBJAVI SPOMINOV KARDINALA SIRIJA
Partizani o osvoboditvi Genove 24. aprila 1945
Presenetljive, sicer neutemeljene, razlage vzroka .p[e^e nacističnih sil - Tone Ukmar, ki je razorožil gen. Meinho da: «Niso imeli drugega izhoda. Bili so že naši ujetniki»
» ; ■
jgpk'^	^ ^ i ? y' '	^	^	p
“et ,*
■	■(■■■■■IH
v Hadžičih so pred nekaj dnevi odprli najsodobnejšo evropsko polnilnico coca-cole, ki je 20. temeljna organizacija združenega dela Slovin. Vsako leto bo napolnila 75 milijonov četrtlitrskih steklenic in s tem krila polovico povpraševanja na jugoslovanskem tržišču. Vsa oprema je izdelana iz nerjavečega jekla, proizvodnja
in polnjenje pa sta popolnoma avtomatizirani.
GENOVA, 17. — Zgodovine ne bi smeli pisati ne zmagovalci, ne premaganci in niti, tako namreč trdijo te dni v Genovi, nekateri protagonisti, ki skušajo prikazati njihov del resnice kot edino zveličaven. To je primer genovskega kardinala Sirija, ki se je po 30 letih lotil pisanja zgodovine o osvoboditvi Genove izpod nacističnih hord, pri čemer jo je osebno obarval in si prilastil vse zasluge, pozabljajoč na številne udeležence upora, ki imajo, in to je nedvomno, nič manjše zasluge (nekateri celo večje), kot on.
Pojasnjevanje in polemike o odporu Genovežanov proti nacistom so bile tolikšne in takšne, da so prisilile vodstvo Zgodovinskega inštituta o odporništvu k resnejšemu spopadu z resnico. Predvsem so sklicali v mestno palačo Tursi vse tiste osebnosti, ki so bile v tragičnih trenutkih povezane z odporniškim gibanjem; partizanske poveljnike, predstavnike ligurskega CLN, kot je prof. Remanti, sedanji rektor u-niverze, in druge. S tem niso hoteli sterilno zavrniti Sirijeve trditve.
iiiiiiiiii«,iii,,n,iiiii,iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiM,iiiiifHti,ii,ii,m,lil,Hilli,il,iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii,,ili,iiiiiiii,iiiiiiiii,i<iiiii|i,i,|<iiinniiiii,iiiiiiiiiiiiiiii,iiHiiii,lili,lin,Hilli,i,n,■iiiiinnii,iii,Milin,n,im,i,n,mi,mni,n
NA OSNOVI SPORAZUMA MED KOMUNISTI, SOCIALISTI, KD IN SINDIKALNIM GIBANJEM
Ustanovljena «Enotna fronta» za zrušenje fašističnega režima v Francovi Španiji
Tajnik KPŠ Carillo meni, da bi umor petih obsojenih antifašistov pomenil znak za splošno stavko in zrušenje režima še pred Francovo smrtjo
PARIZ, 17. — Od trenutka, ko so glavne španske politične stranke,. od komunistov, socialistov in demokristjanov do baskovskih avtonomistov in manjših levičarskih skupin, podpisale sporazum o u stanovitvi «Enotne fronte», je možnost osvoboditve Španije izpod fašizma še pred Erancovo smrtjo znatno bližja, kot nikoli prej. To je, kmalu po podpisu sporazuma o ureditvi Španije «po Francu», izjavil tajnik španske KP Santiago Carillo v razgovoru z uredniki a-gencije ANSA.
Carillo je dodal, da si želi, da bi bilo petim na smrt obsojenim antifašistom v Burgosu in Madridu rešeno življenje, toda to je odvisno samo od volje starega tirana. Če bo Franco sklenil, da usmrti z «garroto» peterico mladih uporni kov, bo lahko to detonator za «skupno demokratično akcijo», točneje splošno stavko, ki jo predlagajo komunisti za zrušenje Francovega režima. V lakem primeru • bi na oblast prišla «Enotna fronta», ki združuje vse španske demokratične sile. Ustanovljena bi bila vla-
zdravstvene strukture pripravljene na j da, katere namen bi sklicati deta primer.	1 mokratične volitve v najkrajšem
i?es ljubka «zajka»
di, greznice, odnašanje smeti, čista in ustrezna stanovanja, sodobne šole). Toda v Avellinu se je zgodilo nekaj več. česar ni mogoče primerjat) z dogajanjem v drugih mestih.” V kliniki dr. Malzonija, ki je po očitnih političnih protekcijah postala «prva mestna klinika», kjer se je rodila več kot polovica vseh o-truk iz te pokrajine in Irpinije, so narmet do zadnjega skušali prikriti ce ansko dimenzijo epidemije.
Vesti, ki prihajajo so pretresljive. Ugotovili so, na primer, da je med žrtvami salmoneloze tudi mala Maria Vernacchio. Rodila se je 23. avgusta, štiri dni pozneje pa so jo vrnil; staršem, domov. Starši so opazili, da kaže znake močne driske in črevesne motnje. Pripeljali so jo v bolnišnico 30. avgusta, toda že dva dni pozneje so deklico spet vrrrli staršem. Umrla je med prevozom prot domu, nekaj ur potem ko so deklico zdravniki prepustili usodi.
V neapeljski bolnišnici «Cotugno» so sprejeli tudi osem dni starega Cardia Guido. Doma je iz Avellina, kier se je rodil 9. septembra, seveda v kliniki dr. Malzonija. Drugi dan po rojstvu so otroka z materjo posi e h domov, čeprav je analiza dojenčkovega blata jasno kazala, da je obolel za salmonelozo. Otrokov zdravstveni list so sedaj odkrili in povabili starše, naj ga pripeljejo v Neapelj Tu so ga pridržali na zdravljenje. K sreči njegovo stanje ni zaskrbljujoče.
Polj zaskrbljujoče je dejstvo, da so dojenčka, starega komaj dva dni, posiali domov ko je v bolnišnici že razsajala epidemija salmoneloze. Se ie kdo skušal, na ta ostudni način, otresti odgovornosti? Na to vprašanje bodo morali odgovoriti sodai preiskovalci.	1
času. KPŠ bo spoštovala izide volitev, neglede na to, koliko glasov bo prejela. Pač pa bo predlagala, za bodoče, sodelovanje med glavnimi španskimi demokratičnimi silami, se pravi KPŠ, socialisti in špansko KD, ki naj Španijo povede na pot napredka in družbenih reform.
Santiago Carillo je izrazil upanje, da se bo naporom «Enotne fronte», ki predstavlja antifašistično opozicijo pridružila tudi skupina «Fedi-sa», ki jo vodi nekdanji Francov minister za informacije, liberalno usmerjeni Fraga Iribame. V takem primeru so dnevi fašizmu v Španiji zares šteti.
Santiago Carillo je v svojem intervjuju označil tudi nekatere značilnosti politike «Enotne fronte». Med temi spoštovanje avtonomije posameznih dežel in nacionalnosti, kar dokazuje prisotnost v tej koaliciji tudi deželnih avtonomističnih gibanj. Dejal je še, da nasprotuje KPŠ vsakršni blokovski politiki in zato razumljivo ne želi, da bi Španija pristopala h kakršnemukoli vojaškemu bloku. Pač pa je potreb no, da se bodoča demokratična Španija pridruži EGS in skupaj z drugimi evropskimi narodi ureja pereča gospodarska vprašanja.
Časnikarji so tajnika KPŠ vprašali, kaj meni o zadnjih dogodkih na Portugalskem. Odgovoril je, da je to, kar se je zgodilo zadnje dni (se pravi sporazum med MFA ter tremi strankami o vladi De Azeveda) nekaj «pozitivnega», če prav gre za «kompromis». Če bi ta kompromis sklenili že pred meseci, bi gotovo bil boljši, je zaključil Carillo, ki je takoj nato zelo pozitivno ocenil strategijo in politiko KP Italije. Berlinguer nadaljuje To-gliattijevo politiko, pravi Carillo, ki je bil Togliattijev osebni prijatelj. «Dela skratka to,. kar bi Togliatti delal, če bi še živel». Carillo je dodal, da je prepričan, da bo KPI. skupno s sociedisti in levimi krili KD prišla do oblasti. Veliko neumnost je storil veleposlanik ZDA John Volpe, ko je zagrozil z ameriškimi represalijami, če bi KPI pri šla na vlado v Italiji. ZDA dobro vedo, pravi Carillo, da bi njihov vojaški poseg v srcu Evrope sprožil tretjo svetovno vojno. Neumno bi bilo. če bi torej Pentagon tvegal svetovni mir. samo da prepreči neki komunistični partiji, -da demokratično pride na oblast.
Pariški sporazum o ustanovitvi «Enotne fronte» dejansko razpušča dosedanji koaliciji, ki sta se imenovali «Demokratična junta» in «Demokratična platforma».
V «Enotni fronti» bodo KPŠ, socialisti PSOE, KD, «krščanska levica», sindikalno gibanje «comisio-nes obreras», Baski ter manjše levičarske skupine. Dejansko ostajajo izven fronte samo anarhisti, ki so tudi delali povsem ločeno od drugih političnih sil.
Sammie Lang, 21-letna Norvežanka in še pred nedavnim «zajka» v znanem londonskem Play boy clubu, si je letos poleti privoščila dolge počitnice v znanem italijanskem letovišču Porto Cervo. Dekletu, ki je začelo svojo filmsko kariero kot «sexy Sammie», res ni manjkalo občudovalcev, zlasti še, ker se je izkazalo za izredno plavalko. Prepričani pa smo, da se fantom ni prikupila le zaradi svojih športnih veščin.
ne skupščine — se pravi komunisti, socialisti in socialdemokrati.
Težave, ki jih preživlja Pinheiro De Azevedo izhajajo iz poskusa, da bi v Koalicijski vladi imeli socialdemokrati večjo vlogo, kot pa komunisti, medtem ko bi socialistom pripadel levji delež skupaj z zmernimi predstavniki vojske. KPP Al-vara Cunhala je na zborovanju v lizbonski areni, ki se ga je udeležilo 20 tisoč ljudi, poudarila, da ne bo sprejela podrejene vloge v vladi in niti poskusov socialdemokratov, da bi KP izrinili iz vlade in jo pomaknili na desno. V takem primeru bi se KPP borila proti taki vladi v prepričanju, da so na kocki dosežki revolucije.
Do komunistov so socialisti obnovili polemiko v zvezi z napovedano stavko kmetijskih delavcev in kajžarjev v južnih pokrajinah, kjer veleposestniki spet dvigajo glave. V kraju Portalegre se je, na primer, zgodilo, da so veleposestniki zajeli črede neke zadruge in se jih polastili. Posegla je vojska in črede goveda zadržala zase. Od tod sklep o stavki v zaščito agrarne reforme, ki jo podpira KP Portugalske.
V ENEM DNEVU VEC KOT DESET MRTVIH
Krvavi spopadi v Libanonu kljub podpisanemu premirju
Palestinci in libanonska vojska prisilili k umiku dve izraelski vojni ladji
BEJRUT, 17. — Zdi se, da so vsi napori libanonske vlade, da bi ustavili val nasilja, ki je zajel krščansko in muslimansko skupnost v Libanonu, predvsem pa v bejrutskih južnih predmestjih in Tripolisu, obsojeni na neuspeh. Pozno ponoči sta namreč notranji minister Camille Cha-moun ter palestinski voditelj Jaser Arafat sklenila sporazum, ki je policiji in palestinskim oddelkom naročil, naj vzdržujeta red in izsilita spoštovanje sporazuma o premirju. V primeru, da bi kdo kršil sporazum, poudarja dvostranski sklep, bo na mestu usmrčen.
Kljub drastičnim grožnjam, katerih očitni namen je omogočiti nevtralnost libanonske vojske, pa premirja niso spoštovali. Res je, da se je v noči stanje v Tripolisu in bejrutskem centru pomirilo, toda v južni periferiji prestolnice je zatišje trajalo vsega eno, dve uri. Pred tem, približno opolnoči, so v zadnjih srditih spopadih zabeležili sedem smrtnih žrtev, popoldne, ko so se spopadi obnovili, pa nadaljnjih šest.
Libanonska vlada je sklenila tudi ustanoviti mešano muslimansko-krščan-sko komisijo, kateri predseduje pre-
mier Karame. Namen komisije naj bi bilo posredovanje med sprtimi strujami, vendar vztraja notranji minister pri zahtevi, naj v zadevo poseže vojska.
V libanonske spore aktivno posega Izrael, ki ima pri tem največjo korist. Tako poročajo, da sta se dve vojni ladji približali libanonskim bregovom, nedaleč od Tira, na področ ju, kjer so palestinska taborišča. Palestinske in libanonske vojaške enote so ladji nagnale s topniškim ognjem. Izraelci na ogenj niso odgovorili.
PARIZ, 17. — Konec septembra se bo začel v francoski prestolnici posvet o boju proti mamilom, katerega se bodo udeležili pristojni ministri držav članic EGS in Švedske. To je že tretje zasedanje evropskega koordinacijskega odbora za preprečevanje narkomanije, ki se je sestal prvič leta 1971 na pobudo pokojnega francoskega predsednika Pompidouja. Posvet 30. septembra bo posvečen predvsem vprašanju, kako zajeziti veletok heroina, ki se steka v Evropo iz Hongkonga.
..................................................................n,1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
DANES NA RIMSKEM KAZENSKEM SODIŠČU
industrijea miloščine» na zatožni klopi
Bivša redovnica Elisabetta Ravasio in duhovnik Domenico Pizzoii sta prisilila k prosjačenju revna dekleta in otroke ter zaslužila na stotine milijonov lir
Bo Azevedo uspelo sestaviti vlado?
LIZBONA, 17. — Ni povsem go tovo, da bo admiralu Jorgu Pinheiru de Azevedu uspelo v prihodnjih dneh predložiti predsedniku republike Costa Gomesu seznam ministrov šeste prehodne vlade, ki naj bi o-dražala razmerja sil v samem gibanju oboroženih sil in sporazum s tremi -strankami sedanje ustavodaj-
RIM, 17. — Na rimskem kazenskem sodišču se bo jutri začel proces proti bivši nuni Elisabetti Ravasio, ki je pred nekaj leti organizirala pravcato «industrijo miloščine». Ženska je obtožena pretepanja, nasilja, groženj, goljufije in tatvine v obremenilnih okoliščinah.
Skupno z njo bo na zatožni klopi sedel duhovnik Domenico Pizzoii, ki je obtožen izsiljevanja v obtežilnih o-koliščinah.
Po izsledkih preiskave, ki jo je vodil preiskovalni sodnik Renato Squillante, je Ravasiova imela že leta 1962 opravka s pravico, ker je prisilila k prosjačenju skupino mladih žensk. Ravasiova, bivša redovnica, ki je bila že leta 1952 izobčena iz francoskega reda «Notre Dame des Apotres», je zbrala v stanovanju v Ul. Piastra v Rimu skupino žensk in otrok in jih prisilila k prosjačenju po rimskih ulicah in po drugih italijanskih mestih. Vsak član skupnosti «Unitas Catholica» je moral naprosjačiti vsaj deset tisoč lir na dan, sicer je ženska znesla nad njim svojo jezo.
V svojih zaključkih preiskovalni sodnik dr. Squillante poudarja, da je bivša nuna dejansko ohromila voljo podrejenih deklet in otrok. S pomočjo nekaterih duhovnikov jih je tudi prepričala, da so redovnice, zaradi česar naj bi bile «pred bogom obvezane» spoštovati izredno strogo disciplino. Izkazalo se je tudi, da so duhovniki, čeprav Ravasiova ni bila več redovnica, redno brali mašo v stanovanju v Ul. Fiastre ter dejansko omogočili zavajanje nesrečnih deklet.
Večina od teh so bile revne juž-njakinje, ki jih je bivša nuna zvabila v prestolnico. Ravasiova je tudi prepričevala nepremožne družine, naj ji zaupajo otroke v rejo hodnonemški družbi. Ladji bosta
ter jih nato prisilila k prosjačenju. Zaradi nečjoveških pogojev, v katerih so živeli, si je večina otrok nakopala hude bolezni.
Ravasiova je vodila dobičkonosni posel od leta 1956 do leta 1967 in v tem času nagrabila na stotine milijonov lir. Preiskava se je začela leta 1968, ko je neko dekle sito pretepanja in izsiljevanja prijavilo vso zadevo sodišču.
Preiskovalci so v kratkem ugotovili, kaj se dejansko skriva za pročeljem skupnosti «Unitas Catholica», skoraj istočasno pa je rimski vikariat sporočil, da je prepovedal ženski nositi redovniško o-bleko. Preiskovalci so nadalje ugotovili, da je Ravasiova prepovedala svojim dekletom vsakršen stik z duhovniki, k oso prosjačile izven Rima in jih je tudi prisilila, da so vselej prenočevale na železniških postajah.
Kot rečeno bo skupno z bivšo redovnico sedel na zatožni klopi tudi rimski duhovnik Domenico Pizzoii. Leta ie obtožen izsiljevanja, ker je izsilil Ravasiovi deset milijonov lir z grožnjo, da jo bo prijavil sodišču zaradi njene dejavnosti in ker se je izdajala za redovnico.
Italija prodala potniški ladji «Raffaello» in «Michelangelo»
RIM, 17. — Ravnateljstvo pol-državne ladjarski družbe «Italia» je sporočilo, da je prodalo potniški iadji «Raffaello» in «Michelangelo» za skupno 16 milijard lir neki za-
odslej služili kot potujoči kliniki za raziskovanje o rakastih tvorbah.
Tako se je klavrno zaključil primer «belih slonov», največjih italijanskih potniških ladij, s katerima je imela ladjarska družba manjšo zgubo, ko sta bili na sidriščih kot pa če sta redno pluli na progi Genova — New York. Ladji sta zdrseli sanišča leta 1963, prvič pa sta pluli na redni progi dve leti pozneje. Kljub prodaji je družba «Italia» le delno krila stroške za gradnjo ladij, saj ima doslej še vedno nekritih 27 milijard lir.
temveč so sklenili, da bodo z zbiranjem podatkov in pričevanj prešli k znanstvenemu delu, ki naj dokončno dopolni in izpopolni še odprto poglavje o genovski vstaji.
Genova je bila prvo italijansko mesto, ki se je 24. aprila, «avtoosvo-bodila» in prisilila nacistične sile, da so se predale «upornikom».
General Meinhoft, ki je podpisal predajo, jo je opravičeval s človekoljubnim razlogom. «Hotel sem rešiti Genovo in pristanišče,» je izjavil pred nedavnim med intervjujem v Gottingenu. «Predal se je,^ ker ni imel drugega izhoda. Bil je že ujetnik. Pristanišča niso pognali v zrak, ker smo jim zagrozili, da jih bomo, enega za drugim, vse pobili,» je bil jasen odgovor kontovelskega rojaka Mira - Antona Ukmarja, komandanta ligurskih partizanskih sil, ki je generala osebno razorožil.
Siri je s svojimi spomini tokrat šel preko meje: ne samo zaradi pikrih pripomb, pač pa zaradi pogleda na tedanji položaj, saj se pohvalno izraža samo o nekaterih fašistih in o nemških častnikih. Najbolj pa so spomini presenetili zaradi «odkritja» elementa, ki ni bil nobenemu zn-n: visoki prelat si je predajo izpc )-val že 23. aprila, podpis predaje predstavnikom CLN pa naj bi biia samo nekakšna parada, scenska predstava, s katero so hoteli «dati dogodku večji odmev».
V	potrditev svojih izjav kardinal omenja stike, ki jih je imel z admiralom Doenitzom in sestanke s kapitanom Berninghausom, «tistim, ki je imel direktni telefon z Berlinom». Slednji naj bi mu 23. aprila izročil telegram iz Berlina: «Izročite Genovo škofu Siriju,» naj bi bilo pisano v brzojavki.
Če je vedel za predajo, zakaj je ni takoj sporočil? In še: zakaj je, kljub predaji, pustil umirati na stotine partizanskih borcev?
«Je precej elementov romana v tej, malo verjetni zadevi» je poudaril predsednik Zgodovinskega inštituta o odporništvu, prof. Lazzaro Maria De Bernardis, demokristjan, ki je dodal, da hočejo s sestankom protagonistov upora točno določiti razvoj dogodkov brez strumentaliza-cije.
«Obstaja pismo generala Mein-holda, ki je osebno podpisal predajo, ki zanikuje Sirijeve trditve. General omenja, da se je že mesec dni pogajal s partizanskimi poveljniki za predajo. Toda tudi naši številni borci z njihovimi žrtvami dokazujejo, da Genove ni nihče rešil, temveč, da smo jo mi osvobodili,» pravi predsednik ANPI, odv. Raimondo Ricci.
V	spominih najdemo tudi, milo rečeno, presenetljive razlage. Kardinal Siri opisuje genovske partizane kot «uradnik" in uslužbence nemške organizacije Todt», katerim je nekdo zadnji dan izročil rdeče rute, madtem ko naj bi bile brigate Sapistov, ki so branile pristanišče in minirane pomole, del «fronte del porto», ki tako smrdi po ameriški mafiji. In končno zanikuje, da so se domoljubi spopadli na Trgu De Ferrari z nacističnimi silami. To naj bi bil le izpad mladih oboroženih ljudi, ki so se skrivali za okni, medtem ko obstajajo številne slike o razstreljenih topovih in o ostankih, v srcu Genove, uničene kolone nacistov.
^■všega Komunističnega župana Genove Gelasia Adamolija Sirijeve trditve niso presenetile. «Ne gre za zgodovinski problem, problem je politični,» pravi Adamoli, ki je opozoril na dejstvo, da skušajo po 30 letih ponovno razvrednotiti pomen podpore ljudskih množic odporniškemu gibanju. Ta polemika je prevladovala tudi v vrstah CLN, ko niso zaupali mladim silam, ki so se množično pridruževalo partizanom v borbi proti fašizmu. Tega se je Siri, in toliko drugih kot on, najbolj bal. Bal se je, da se ne bi ljudske množice z borbo zavedele lastne vrednosti in sposobnosti.
Eriircjski domoljubi prosijo za pomoč
RIM, 17. — Delegacija eritrejske osvobodilne fronte, ki se v teh dneh mudi v italijanski prestolnici, je med dopoldansko tiskovno konferenco naslovila vsem italijanskim demokratom poziv za nujno pomoč. Kot so poudarili vsi eritrejski domoljubi, državi primanjkuje predvsem hrane in zdravil. V 500 vaseh, ki jih etiopsko letalstvo redno bombardira, razsajajo epidemije in predvsem malarija, tifus in kolera.
Tiskovne konference se je udeležil tudi predsednik italijanskega združenja za človekove pravice Mario Ferinelli, ki se je zavzel za odločno podporo boju eritrejskega naroda za lastne pravice. Dodal je tudi, da Eritrejcem ne manjka strokovnjakov in tehnikov, saj šo v tem pogledu privilegiran afriški narod, manjkajo pa zdravila, hrana in gospodarska pomoč, ' er je eritrejsko gospodarstvo po 15 letih vojne izčrpano.
Republikanci poraženi v New Hampshiru
CONCORD (New Hampshire), ^ — V dodatnih volitvah za amen s senat v New Hampshiru je kratski kandidat John Durkin sk rajda pregazil republikanskega te meča Louisa Wymana. Volitve bile potrebne za izbiro drugega natorja te države, ker je o'1 * ju prvih volitev sporen. Po ne , _ računih naj bi namreč zmagal v kin, po drugih pa Wyman, za.. v česar je bila potrebna pono volitev.	.	'H
Po mnenju ameriških komentatorjev je poraz repu ske stranke v New HamPs^1IJr7ava pomemben, saj je bila ta ... n_ še do pred nedavnim repub ^an sko zasebno lovišče. P00^1 jv£d gre tudi, da sta se P^f^uvemer
in nekdanji kalifornijski g v0ijini Reagan zelo angažirala v kampanji za svojo stra"n?čili za stvo, da so se volivci od „ ^ demokrata, pa je dokaz’, d jkova-Ford v enem letu predsedmKo
n ja ni zabrisal spomina n	,eV0
predsednika Nixona in Watergate.