OGLASi
PRODAMO
Zemljišče:
-	Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do konca letošnjega leta (2010). Osnovni podatki:
-	23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2,
-	16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2, - prodajna cena zemljišč: 230,00 €/m2, - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje + občina): cca 52,00 €/m2 zemljišča.Več informacij na naši spletni strani www. karo.si-lastne gradnje.
-	Dol pri Ljubljani - Podgora, 1251 m2, zazidljivo, s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na, oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda. Cena: 128.000 EUR
-	Vinje, 1000 m2, na robu zazidljivosti, cca. 500 m nadmorske višine, ob javni cesti, področje je redko poseljeno, lep razgled, neokrnjena narava, ni javnega vodovoda. Cena: 50.000 EUR
-	Depala vas, kmetijsko zemljišče, 3450 m2, ravno. Cena: 20.000 EUR
Stanovanje:
-	UGODNO!!! Mengeš - Levčeva, enosobno s kabinetom, 48,98 m2, l. 84, VP/5, dnevna soba povečana z zaprtim balkonom, bivalna kuhinja, lepo vzdrževano. Cena: 83.700 EUR
-	Mengeš - Levčeva, dvosobno, neto tlorisna površina: 67,55 m2, bivalna površina: 57,75 m2, loža: 5,25 m2, klet: 4,55 m2, l. '86, J lega, 3/5 nad. Stanovanje obsega dve spalnici, bivalno kuhinjo z izhodom na balkon, sanitarije in velik hodnik. Prvotno stanje, vzdrževano. Cena: 115.000 EUR
-	Kamnik - center, garsonjera + 2 shrambi, 37 m2, popolnoma obnovljena 2010, pritličje, lepo urejeno, dobra razporeditev, v večstanovanjski hiši v centru mesta, takoj vseljivo. Cena: 70.000 EUR
-	Kamnik - center, obnovljeno, 73 m2, 1. nad., pripadajoča neizdelana mansarda 54 m2, streha menjana l. 2003, nova okna in fasada, dva parkirna mesta na dvorišču v izmeri 62 m2.
-	Ljubljana Moste - Polje, garsonjera, 30 m2, 3. nad., nizek blok, funkcionalno, balkon zaprt, povečan in predelan v ločeno sobo, okna menjana l. 2003, novi radiatorji, lepo ohranjeno, Z lega.
Cena: 72.900 EUR
-	UGODNO!!! Vrhnika - center, dvosobno, 44 m2 + klet 3 m2, 2. nad., delno mansardno, stavba in stanovanja popolnoma prenovljena l. 2007, takoj vseljivo. Cena: 63.000 EUR
-	UGODNO!!! Vrhnika - center, 64 m2 + klet 3 m2, P, adaptirano l. 2007, ogrevanje na zemeljski plin, vsi priključki.
Cena: 84.000 EUR
-	Radomlje - SOBA s kuhinjo, 18,67 m2, v večstanovanjskem bloku, l. 1953, 2. nadstropje, zelo svetla,V lega.
Cena: 29.000 EUR
Hiša:
-	Moste pri Komendi, tristanovanjska hiša, skupaj cca. 350 m2, P + 1 N + M, l. 1977, zemljišče 924 m2. Pritlično stanovanje (43 m2), obnovljeno l. 2006, ločen vhod, mansarda (90 m2), izdelana l. 2005, vhod iz skupnega stopnišča, vmesna etaža štirisobno stanovanje (95 m2), nova streha, 2 garaži, ena za osebni avto, druga (62 m2) za tovorno vozilo, nad garažo skladiščni prostor. Cena: 320.000,00 EUR
-	Radomlje - Škrjančevo, enota dvojčka, l. 2001, 210 m2, K + P + M, III. PGF, 355 m2 zemljišča.
Cena: 247.000 EUR
-	Kamnik - Šutna, poslovno stanovanjska hiša, P + M, popolnoma obnovljeno l. 2000, spodnja etaža: poslovni prostor, 120 m2 , primeren za storitveno dejavnost, zgornja etaža: trisobno stanovanje, skupaj 144 m2 (60 m2 terasa), ločena vhoda, parkirna mesta. Cena: 290.000,00 EUR
-	Vodice - Utik, enostanovanjska hiša (P + M), l. 2000, cca. 150 m2 + odprta terasa 79 m2. V spodnji etaži bivalni prostori, sanitarije, garaža, kurilnica, shramba, v mansardi 3 spalnice in velika kopalnica (15 m2). Zemljišče, 647 m2, na robu zazidljivosti, odprt pogled.
Cena: 350.000,00 EUR
Poslovni prostor:
-	Mengeš - 980 m2, delavnica, zgrajena l. 2005, 1.200 m2 zemljišča, P/1 nad., poslovna stavba 29 m x 12 m ter 10 m x 20 m. V pritličju je večja delavnica, razstavni prostor in spremljajoči prostori, nadstropje ni Analizirano, uporablja se kot skladišče (dostopno po stopnišču in s tovornim dvigalom). Višina stropa v pritličju je 4,30 m, v nadstropju pa 3,02 m. Stavba ima vse komunalne priključke. Možen dogovor prodaje po delih, prodamo.
Cena: 950.000,00 EUR
-	Trzin - industrijsko obrtna cona, poslovna stavba, l. 2002, P + 1 N + M, skupaj 810 m2,
dvorišče 325 m2, kvalitetno grajeno, lepi, urejeni prostori, primerni za pisarniško ali proizvodno dejavnost, vse potrebne instalacije, alarmna naprava, videofon, tovorno dvigalo, ločeni vhodi, urejeno parkirišče. Cena: 1.050.000 EUR (možen tudi najem posameznih prostorov: 8 EUR/m2 + stroški)
ODDAMO
Poslovni prostor:
-	Komenda - Križ, 200 m2 (delavnica + pisarna + sanitarije) priključki: voda, elektrika (3 fazni tok), visokotlačna zračna napeljava, ogrevanje na kurilno olje, l.'75. Prostor se je koristil za avtomehanično delavnico, možnost uporabe že obstoječih naprav. 4 parkirna mesta za os. avto, po dogovoru možna uporaba večjega dela parkirišča. Cena: 700 EUR/mesec
-	Kamnik - Ljubljanska, v poslovno stanovanjski stavbi, l. 2008, P + 1 N, skupaj 105,22 m2, za storitvene dejavnosti. Etaži povezani s stopnicami, v P vgrajena velika izložbena okna. Prostor je v III. podalj. gr. fazi, projekti za pisarniško dejavnost vključeni v ceno. Cena: 126.000,00 EU
-	Radomlje - center, skladiščni prostor, 178 m2, adaptirano l. 2000. Višina stropov 3, 2-3, 5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, WC z umivalnikom, ISDN, alarm, CK na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest. Cena: 3,9 EUR/m2
-	Ljubljana - Pržan, 150 m2 VP, v poslovni stavbi, l.'55, 6 ločenih prostorov (pisarn), čajna kuhinja, sanitarije, klimatizirano, povezano z računalniško mrežo. Možen najem skladiščnega prostora na podestu, 15 parkirnih mest. Oddaljenost od AC 1 km, LPP obračališče.
Cena: 1.500 EUR/mesec
inkTigoA
ivlo
prod. BURNIK
Mengeš, Prešernova cesta 3
tel.:01/729-68-70
E-pošta: menges.2485@trgoavto.si
Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00
VELIKA IZBIRA OTROŠKIH KOLES KAWASAKI, HELLO KITTY IN WINX
Kolesa Merida	do -30 %
Skuterji SYM	do -15 %
Kolesarska oblačila	-50 %
Kolesarske čelade Lazer	do -40 %
Velika izbira akumulatorjev za motorje, skuterje in štirikolesnike
Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila.
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI
NOVO, NOVO: SERVIS KOLES -menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišč ...

fm^i^j^ ^sr JmfTfXAxr
dne 28. 6., 12. 7. in 26. 7. 2010
ot 19,00 viri pričnemo^^BŽPL A^i
VABLJENimi
m r 7£9 la fajt. Oi ITSS ia ST «bih: 040 .' 77 90 00
ZAMAŠKE ZA MAŠO PRIDNO ZBIRAMO!
V aprilski številki Mengšana smo vas, drage občanke in občani, pozivali k zbiranju zamaškov za Mašo Topler iz Mežice. Do konca maja nam je uspelo zbrati več kot 100 kg. Zaradi dobrega odziva smo se odločili, da bomo Maši še naprej pomagali.
Zamaške lahko še vedno pridno prinašate v KNJIŽNICO MENGEŠ, v času uradnih ur. Prav tako pa lahko Maši pomagate s prispevkom na tekoči račun: SI56 0245 2420 1723 331, odprt pri NLB, izpostava Mežica. Hvala ^ ker pomagate Maši verjeti in ji vlivate upanje ^
Uredništvo
UVODNiK
Spoštovani občani, dragi bralci!
No, pa se je končno začelo poletje in z njim konec letošnjega šolskega leta. Počitnice so za naše osnovno- in srednješolce tik pred vrati. Hura!!! Za dva meseca nič več učenja, nalog in »tečnih prfoksov«. Pa vendar je pot do tja, za nekatere, še dokaj dolga. Popraviti je treba kakšen nms ali pa izboljšati oceno ter s tem morebiti celo končni uspeh. Skratka, nekateri bodo morali še malo »švicati« za zvezki in učbeniki. Ob tem pa vedite, da se splača: znanje je moč, ki vam je nihče ne more vzeti. Hmmm Spomnim se, ko sem bil sam v teh letih. Zelo lepo smo se imeli, čeprav mi ni bilo ne vem kako prijetno, ko sem zadnji teden prvega leta srednje šole prišel domov s popravcem. Jezen sem bil na »prfokso«, ker mi ga je dala nalašč . »Itak me ne mara,« sem si brundal med vožnjo z vlakom proti domu. No ja, na srečo je bila reakcija staršev presenetljiva: nič ni bilo vpitja, kaj vse bom moral narediti za kazen in žuganja s prstom, češ, česa vse mi bo manjkalo, če se ne bom učil. Že pred mano sta vedela, da ga bom dobil - kar tako, za vzgojno. In res je bilo vzgojno. Čeravno sem v osnovni šoli v podzavesti mislil, da se učim za »ta stare«, je bila to hitra »streznitev«. Ne, dragi moji, učimo se za sebe. In ko se tega zavemo, nam je lažje. Nismo pod pritiskom »grebatorstva« za »biti najboljši«, s čimer bomo impresionirali svoje starše, in nismo pod pritiskom, kaj bodo rekli doma, če pišemo »šut«. Če se bomo učili zase, se bomo trudili ter
bomo bolj uspešni in zadovoljni. In to je pomembno - ne samo in edino ocene. Nekdo ima npr. v šoli slabše ocene od svojih vrstnikov, saj si težko zapomni učno snov. Pa kaj. Je pa zato izredno dober športnik, glasbenik, umetnik ipd. - tudi to so področja, na katerih je lahko posameznik z veliko znanja zelo uspešen. Ni nujno, da smo vsi pravniki, zdravniki, ekonomisti ipd. Otroci smo tisti, ki moramo povedati, kaj si želimo, in preizkusiti, kaj zmoremo. Ne zaradi staršev, ampak zaradi nas samih. Ne smemo pustiti, da starši vozijo jadrnico namesto nas in v smer, kamor oni hočejo, da gremo. Sami jo moramo voziti in to tja, kamor mi želimo. Starši so le veter, ki piha v naša jadra, da ne plujemo na mestu (v brezvetrju), kar vodi v brezdelje, droge, kriminal in propad. Ko smo še majhni, smo bolj odvisni od (smeri) vetra staršev, z odraščanjem pa vedno manj. Skratka, starši: bodite naš veter. Številka, ki je pred vami, je predvsem »gasilsko« obarvana, saj PGD Mengeš letos praznuje 120 let obstoja. V duhu tega jubileja ter občinskega praznika so potekale številne prireditve, med drugim tudi osrednja občinska proslava, na kateri smo dobili novega častnega občana. Iskrene čestitke Jožetu Mlakarju ter vsem ostalim nagrajencem. Naj bodo priznanja motivacija za vaše nadaljnje uspešno delo! Pred dopusti je na vrsti še julijska številka, do takrat pa bodite v cvetju in se imejte lepo. ©
Lep pozdrav,
Urban Ropotar
VSEBINA
Občinska uprava.................4
Dogodki meseca..................6
Novice iz sosednjih občin ... 14
Tema meseca....................15
Intervju.............................16
Društva.............................18
Obrazi...............................23
Vzgoja in izobraževanje......24
Zdravje.............................26
Politika.............................27
Kultura.............................30
Šport................................31
Športni portret.................32
Razvedrilo.........................33
Pisma bralcev ................... 34
Obvestila ...........................36
Zahvale.............................39
SPOROČILO DOPISOVALCEM
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Gasilski dom ob prazniku, foto: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06, 2800 izvodov
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek,
1. julij 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 9. julija 2010.
OBCiNSKA UPRAVA
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pri pisanju uvodnika se pogosto vprašam, kaj napisati, da bo zanimiv za branje. Danes ni pomislekov, kaj napisati, saj smo še vedno pod vtisom osrednje siovesnosti ob prazniku Občine Mengeš. Obiskali smo lahko veliko prireditev, na katerih smo lahko uživali ob ustvarjalnosti društev, ki delujejo na občinskem nivoju. Imeli smo možnost športnega udejstvovanja in navijanja, svojo dušo pa smo si lahko napolnili tudi s kvalitetnimi kulturnimi dogodki. Ne gre pa pozabiti osrednje svečanosti, slavnostne seje občinskega sveta in podelitve priznanj Občine Mengeš. Naj se ob tem zahvalim vsem nagrajencem, ki ste si s svojim delom prislužili ta priznanja. Posebno čast in mesto pa ima ob tem dogodku vsekakor podelitev naziva častni občan Občine Mengeš, ki ga je prejel Jože Mlakar. Aplavz, ki je bil namenjen gospodu Mlakarju in vsem nagrajencem, pove več, kot je moč napisati v nekaj besedah.
Ko boste prebirali ta uvodnik, bo za nami tudi že največje praznovanje letos, kije namenjeno 120-letnici gasilstva v Mengšu oziroma 120-letnici PGD Mengeš. Gasilcem se bodo ob tem visokem ljubileju pridružili tudi člani AMD Mengeš, ki praznujejo 60 let, in taborniki s praznovanjem 30-letnice. V sklopu tega praznovanja je bila tudi popestritev s festivalom koračnic. Vse skupaj pa bomo zaključili s prireditvijo Turističnega društva Mengeš, ob praznovanju 50-letnice delovanja. Ko boste dobili v roke občinsko glasilo, bo večina dogodkov že za nami, vendar menim, da je o teh prireditvah potrebno povedati: hvala, ker ste z nami, ko vas potrebujemo, in hvala, da smo z vami lahko ponosni ob vseh teh dogodkih in prireditvah, ki smo jih obiskali. In še obljuba: pomagali vam bomo, ko boste potrebovali našo pomoč.
Franc Jerič Župan Občine Mengeš
Občankam in občanom čestitam ob 25. juniju - dnevu državnosti.
Župan Franc Jerič
OBČINA MENGEŠ
in
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Mengeš
Spoštovani, vabimo vas, da se v počastitev dneva državnosti udeležite
odkritja prenove spomenika narodnemu heroju Matiji Blejcu-Matevžu,
ki bo v sredo, 16. junija 2010, ob 19. uri, v Mengšu, na Stari poti 6.
Vljudno vabljeni.
Uradne ure Občine Mengeš:
PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00.
Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81.

Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret.
OBCiNSKA UPRAVA
REKONSTRUKCIJA TESTENOVE ULICE - faza II.
Zaradi slabe voziščne konstrukcije, zamenjave dotrajanih in izgradnje manjkajočih komunalnih vodov je Občina Mengeš že v letu 2009 pristopila k obnovi oz. rekonstrukciji Testenove ulice. Dela smo razdelili v dve fazi, I. faza je obsegala dela od križišča do konca strnjenega naselja v dolžini 100 m, II. faza pa do križišča pri regionalni cesti.
Z gradbenimi deli je izvajalec Hidrotehnik d.d. pričel v začetku junija. Dela naj bi potekala en mesec, vrednost del pa je 70.000 EUR. Izvajalec bo odstranil zgornji ustroj dotrajane asfaltne prevleke. Nove vodovodne cevi bodo zamenjale stare salonitne cevi, prav tako pa se bo postavil nov nadzemni hidrant. V celotni dolžini se bo zgradila nova kanalizacija. Zamenjana in zgrajena bo nova javna razsvetljava z novimi svetilkami in NN kanalizacija. Cestišče bo dobilo novo asfaltno prevleko, ob robu pa hodnik za pešce.
Občinska uprava
OBČINA MENGEŠ V SRCU SLOVENIJE
Na Geometričnem središču Slovenije (GEOSS) je 28. maja potekalo srečanje županov in koordinatorjev Razvojnega partnerstva središča Slovenije, med katerimi je bil tudi župan Franc Jerič. Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije (RPSS) se je pridružila tudi Občina Mengeš, ki je s tem vstopila v interesno povezovanje občin na delu območja Srca Slovenije. S podpisom pogodbe županov je bilo Razvojno partnerstvo sicer vzpostavljeno leta 2006, ko so se povezale občine Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje in Radeče. Poleg Občine Mengeš se je v RPSS pred kratkim vključila tudi Občina Domžale. Novi članici je s podpisom sprejelo vseh ostalih osem županov. Na celotnem območju tako živi že preko 125.000 prebivalcev.
Povabljene goste je pozdravila Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, ki združuje občine v območnem razvojnem partnerstvu, ter v svojem govoru poudarila moč povezovanja in se zahvalila županom za izkazano podporo. Zadovoljstvo nad srečanjem v samem središču Slovenije je izrazil Mirko Kaplja, predsednik društva
Geoss, in poudaril pomen Geossa kot osrednjega stičišča vseh Slovenk in Slovencev, ki prinaša tudi sporočilo državotvornosti. Med povabljenimi gosti je bil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Henrik Gjerkeš, ki je v svojem nagovoru povedal, da so območna razvojna partnerstva pomembna
za enakomeren razvoj države in občin v posameznih regijah ter obenem čestital Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije za njegovo širitev. Kot je dejal, je »naš skupni cilj lokalna samouprava, ki bo lahko vršila tisto nalogo, ki ji je namenjena - da avtonomno skrbi za potrebe občank in občanov ter prispeva k višji kakovosti njihovega življenja«. Po svečanem dogodku, so župani in občinski koordinatorji spregovorili še o pomenu lokalne samooskrbe in spodbujanja trženja lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov na lokalnem trgu. Program lokalne samooskrbe na območju Srca Slovenije izvaja zadruga Jarina, ki uspešno uveljavlja pristop »iz regije za regijo«. Predstavniki občin so se strinjali, da je povečanje deleža lokalne samooskrbe s prehranskimi proizvodi v interesu vseh, vpliva tako na kmetijsko gospodarstvo kot tudi na krajše transportne poti, ki povečujejo kvaliteto hrane za prebivalstvo.
Tekst in foto: Tadeja Šavrin
Podpis sporazuma k pridružitvi RPSS
DOGODKi MESECA
PETKOVO PRAZNOVANJE V ČAST JANEZU TRDINI

De! nagrajencev letošnjih občinskih priznanj z županom (z ieve): Matjaž Loboda (KD Antona Lobode), Franc Hribar (PGD Topole), Robert Ručigaj, Franc Jerič, Jože Mlakar, Ivan Sivec,
Peter Krušnik in Miro Šušteršič
Konec meseca maja je praznovanje občinskega praznika v Mengšu doseglo uradni vrhunec s slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je 28. maja zvečer potekala v kulturnem domu. Svetniki in svetnice so, sicer v skromnem številu, še zadnjič v tem mandatu prisostvovali tej posebni obliki seje, ki se zgodi enkrat v letu, na praznik Občine Mengeš.
Pester in zanimiv program z mladim in starejšim »Janezom Trdino« je še obogatilo petje Urše Urbanija in ubrana beseda povezovalca Nika Robavsa. Podeljena so bila županova in občinska priznanja, imenovan pa je bil tudi častni občan. Letos je ta izjemen naziv pripadel
Jožetu Mlakarju, ki si je celo življenje prizadeval za razvoj mengeškega športa in s svojim izoblikovanim socialnim čutom pripomogel k lepšemu vsakdanu oseb z motnjami v duševnem razvoju. Zlati priznanji sta dobila Ivan Sivec in Robert Ručigaj, srebrno Peter Krušnik, bronasta
Mengeški veterani z gostom Otom Pestnerjem
pa Kulturno društvo Antona Lobode, Miro Šušteršič in Mateja Jemec Tomazin. Župan je svoja priznanja razdelil med Elo Praznik, Jošta Franka, PGD Topole in Osnovno šolo Mengeš za projekt Trdinova petica. Tudi pred in po seji je bilo poskrbljeno za zanimiv spremljevalni program. Z odprtjem razstave ob 50-letnici
»Novopečeni« častni občan Jože Mlakar v družbi župana Franca Jeriča
se je izkazalo Turistično društvo Mengeš, po končani slavnostni seji pa so za posebno vzdušje v polni dvorani poskrbeli člani Mengeške godbe - veterani, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja.
Tekst: Mojca V. Trobevšek Foto: Franc Zabret
Nagovor predsednice TD Mengeš, Zorke Požar
DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2010
ČASTNI OBČAN: Jože Mlakar se je v srca Mengšanov zapisal predvsem kot požrtvovalni športni in uspešni delavec na področju socialnega skrbstva. Največji projekt, ki ga je Jože Mlakar uspešno zastavil na svoji poklicni poti in po sedmih letih zaključil 25. maja 2002, je Naša hiša, hiša v Grobljah, v kateri po načelu velike družine lahko živi do 32 oseb z motnjami v razvoju. Da bi Hišo polepšali še od znotraj in varovancem namenili še bolj udobno bivanje, je Jože Mlakar 10 let organiziral humanitarno prireditev Slovenski slavček. Na športnem področju je predsednik društva ŠD Partizan že skoraj 30 let in v tem času je ustanovil sekcijo za namizni tenis, ki je glas Mengša popeljala po celi Evropi. Bil je tudi ustanovitelj in predsednik Likovnega društva Mengeš, organizator likovnih kolonij in prvega mednarodnega likovnega popotovanja za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Je lastnik številnih priznanj različnih institucij: KS Mengeš, občin Domžale in Mengeš, Predsedstva Jugoslavije, mednarodnega olimpijskega komiteja, številnih športnih in humanitarnih društev.
ZLATI PRIZNANJI: Robert Ručigaj je višji gasilski častnik II. stopnje, predavatelj in sodnik gasilskih in gasilko-športnih disciplin.
V	gasilske vrste se je vključil že kot pionir, od leta 1993 je član UO PGD Loka, od leta 1997 pa deluje v organih GZ Mengeš; sprva kot tajnik, sedaj kot blagajnik in predsednik komisije za mladino.
V	obdobju 1991-1993 je žensko A desetino popeljal na gasilsko olimpijado v Berlin, s katere se je ekipa vrnila z zlato medaljo. Od leta 2004 je predsednik PGD Loka, za svoje delo v društvu pa je prejel priznanje GZ Mengeš II. stopnje in gasilsko odlikovanje GZ Slovenije III. stopnje ter priznanje za 30-letno delo v društvu. Je tudi član KD društva Antona Lobode, spodbuja delo vaškega odbora in je že od leta 1998 občinski svetnik. Pri vsem delu, ki ga opravlja, je vesten in dosleden.
Ivan Sivec je magister slavistike, upokojeni novinar, radijski urednik in še vedno zelo aktiven pisatelj ter eden najvidnejših, najbolj priljubljenih, najbolj plodnih in najbolj branih slovenskih piscev,

DOGODKi MESECA
ki svoje delo opravlja že od ranih otroških let. V svojem življenju je spisal preko 100 knjig z ljudsko in zgodovinsko tematiko, po katerih posegajo mlajši in starejši bralci. Je avtor več kot 300 humoresk, 2000 pesmi in več sto pravljic, po njegovih delih pa so bile uprizorjene številne radijske igre in drame. Njegovo zadnje zelo odmevno delo je knjiga o Karantaniji. Redno se uvršča na lestvico petih najbolj branih slovenskih pisateljev. Velik ljubitelj narodno-zabavne glasbe je znan tudi kot pisec besedil za narodno-zabavne skladbe. Za besedila je prejel številne nagrade na glasbenih festivalih od Štanjela do Ptuja.
SREBRNO PRIZNANJE: Peter Krušnik je dolgoletni član PGD Loka pri Mengšu, dolga leta je bil tudi njihov tajnik. Kot član Turističnega društva Mengeš je zelo delaven in dejaven, predvsem kot mojster scenografije. Ni prireditve v Mengšu, ki je Peter Krušnik ne bi obogatil s svojimi scenskimi dodatki. Ko ga razni prireditelji prosijo za pripravo odra in scene, ne zna reči ne. Rad postreže tudi z raznimi idejami in praktičnimi rešitvami. Peter Krušnik je tudi častni član KD Mengeške godbe in ustanovni član KD Mihaelov sejem. Kljub visokemu življenjskemu jubileju, 80 let, je še vedno vsestransko aktiven član vseh navedenih društev.
BRONASTA PRIZNANJA: KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu je bilo ustanovljeno leta 1994, namen ustanoviteljev pa je bil v neko celoto povezati kulturno dogajanje v vasi, predvsem pa nadaljevati delo svojih prednikov. Poleg aktivne dramske sekcije (doslej so uprizorili 6 otroških gledaliških predstav) društvo organizira sedem tradicionalnih prireditev: otroško maškarado, gregorjevo, materinski dan, Primožev večer, miklavževanje, koledovanje in silvestrovanje. Miro Šušteršič največ svojega prostega časa posveča goram. Član PD Janez Trdina Mengeš je že od leta 1969. Zaradi dobrih vzponov doma in v tujini je bil leta 1981 izbran v 5. jugoslovansko himalajsko alpinistično odpravo, ki se je namenila preplezati južno steno osemtisočaka Lotseja. Za svoje delo je prejel zlato plaketo PZJ ter bronasti, srebrni in zlati častni znak PZS. Mateja Jemec Tomazin že od leta 1984 aktivno sodeluje v PGD Topole. Devet let je opravljala delo tajnika društva, ob 50-letnici delovanja pa je mnogo prispevala k nastanku kronike društva. Leta 2008 je napisala knjigo Topole nekoč in danes. En mandat se je trudila kot svetnica, bila je v uredniškem odboru glasila Mengšan, sodelovala je pri pripravi različnih prireditev in proslav, ki jih je kot povezovalka tudi uspešno vodila.
Iz obrazložitev povzel Urban Ropotar
TEKMOVANJE MLADINE IN STAREJŠIH GASILK TER GASILCEV
V soboto, 29. maja, je v dopoldanskih urah v Športnem parku Topole potekalo tekmovanje za mladino ter starejše gasilke in gasilce Gasilske zveze Mengeš. Ob lepem vremenu in dobrem razpoloženju tekmovalk in tekmovalcev so bili doseženi dobri rezultati, kar kaže, da tako mladi kot starejši dobro obvladajo gasilske veščine.
Pionirske enote, v starosti od 7 do 11 let, so se pomerile v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Pri pionirkah je zmagala ekipa
Udeleženci tekmovanja z mentorji in sodniki
Topol, pri pionirjih pa ekipa Loke pri Mengšu pred ekipo Topol in Mengša. V kategoriji mladincev, v starosti od 12 do 16 let, so ekipe izvedle vajo z ovirami in štafeto z ovirami na 400 m. Zmagala je ekipa Topol pred ekipama iz Loke pri Mengšu in Mengša. Starejše gasilke in gasilci so tekmovali v vaji s hidrantom in z vajo raznoterosti. Pri starejših gasilkah so bile uspešnejše gasilke iz Mengša pred gasilkami iz Loke pri Mengšu, pri starejših gasilcih pa ekipa Topol pred ekipama Mengša in Loke pri Mengšu.
Janez Koncilija, GZ Mengeš
Štafeta s prenosom vode
Veteranke in veterani pred razglasitvijo rezultatov
DOGODKi MESECA
MENGEŠKI GASILCI PRAZNOVALI
PGD Mengeš je prvi konec tedna v juniju praznovalo 120-letnico delovanja. Tridnevno praznovanje obletnice enega najstarejših prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji se je začelo s petkovo slavnostno akademijo, na kateri nas je voditelj Niko Robavs - ob kulturnem programu Mengeške godbe in Moškega komornega zbora Mengeški zvon - popeljal skozi zgodovino društva, ki je bilo od svoje ustanovitve dalje zelo dejavno in se je ves čas razvijalo ter izpopolnjevalo v tehniki in opremi.
Številne gasilce iz domačega in sosednjih gasilskih društev sta nagovorila predsednik PGD Mengeš Anton Kosec, ki je obljubil, da bodo mengeški gasilci pomagali krajanom in občanom ob nesrečah vsaj še naslednjih 120 let, ter predsednik Gasilske zveze Mengeš, Janez Koncilija. Slavnostni govornik je bil poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Matjaž Klarič, ki je prisotnim čestital za pomemben jubilej, čestitkam pa sta se pridružila tudi župan Občine
Mengeš Franc Jerič ter Tomaž Iglič iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Sledila je podelitev priznanj PGD Mengeš in Gasilske zveze Mengeš, najzaslužnejši gasilci pa so iz rok poveljnika GZS prejeli še odlikovanja. Predsednik in poveljnik PGD Mengeš, Anton Kosec in Tomaž Žargi, sta se sosednjim in pobratenim gasilskim društvom zahvalila za uspešno sodelovanje. V soboto je v sklopu praznovanja društvo na objektih
Gasilska vaja
Društveno zlato odlikovanje je prejel Franc Blejc
Svečane povorke se je udeležilo tudi Turistično društvo Mengeš, ki letos praznuje abrahama,
Zore in Tehmaxa izvedlo gasilsko-reševalno vajo, v kateri je sodelovalo več kot 100 gasilcev iz 20 enot iz Mengša in okolice. Praznovanje 120-letnice pa se je zaključilo v nedeljo s svečano povorko, v kateri so poleg domačih gasilcev sodelovali še člani sosednjih in pobratenih gasilskih društev, gostje iz Avstrije ter društva iz Občine Mengeš.
Tekst: Nataša V. Jerič Foto: Tadeja Šavrin
Nagovor predsednika Antona Kosca
t
Predsednik PGD Mengeš sem bil 28 let, 15 let pa sem bil tajnik, zato sem letošnje praznovanje osebno vzel zelo resno, s ciljem, da se tovrstni jubilej obeleži primerno, saj je 120-letnica PGD Mengeš za kraj velik praznik. Vse prireditve v sklopu praznovanja so bile svečane In če bi moral dati oceno celotnemu praznovanju, bi mu dodelil odlično oceno. Menim, da so nam, gasilcem, krajani zelo naklonjeni in so pripravljeni društvo tudi finančno podpirati, saj vidijo, da so gasilske akcije vedno hitre in učinkovite. JOŽE ŽARGI, častni predsednik PGD MENGEŠ
Za nas, gasilce, je bilo to veliko pričakovanje. Priprave so bile intenzivne, čeprav smo imeli ob tem kar nekaj težav (parada, slavnostna akademija in pridobivanje dovoljenj), saj nas je skrbelo, kakšno bo vreme - v tem primeru bi bila gasilska parada odpovedana - In kako bo celotno praznovanje potekalo. Slavnostno akademijo, ki je bila v sklopu praznovanja, smo skušali pripraviti čim bolje, žal pa smo morali zaradi nekoliko daljše podelitve priznanj in zahval kulturni del kar malce skrajšati. Vse skupaj pa je po mojem mnenju izpadlo lepo. STANE ŠIMENC, nekdanji poveljnik PGD Mengeš
Gasilka sem že dvajset let In slavnostna prireditev ob 120-letnici mi veliko pomeni, zdela se mi je zelo slovesna in lepa. Bilo je lepo vzdušje. Prireditve se je udeležilo precej gasilcev, pogrešala pa sem več krajanov. Ob tej priložnosti sem dobila novo uniformo, vesela pa sem bila tudi bronastega odlikovanja PGD Mengeš. Na praznovanje smo se pripravljali dalj časa, gasilke smo med drugim pekle pecivo, pripravili smo srečolov in vse priprave so mi pomenile lepo doživetje. PAVLA ŠINKOVEC
Slavnostna akademija ml je bila všeč, saj sta nastopila Mengeška godba in MKZ Mengeški zvon, le malo predolga se mi je zdela, saj so podelili precej priznanj. Vesel sem, da obe društvi lepo sodelujeta in si takega sodelovanja želim še naprej. ANDREJ BROJAN, poveljnik PGD Loka pri Mengšu

DOGODKi MESECA
MLADI LOŠKI GASILCI TUDI TOKRAT ODLIČNO
V soboto, 8. maja, je loško gasilsko društvo pripravilo skupno tekmovanje v orientaciji za mladino iz gasilskih zvez Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče. Tako se je v Loki zbralo 87 ekip, ki so štele po tri tekmovalce in eno rezervo.
Tekmovanje je bilo razdeljeno po teh kategorijah: mlajši pionirji in pionirke, starejši pionirji in pionirke ter mladinke in mladinci. Loka je bila zastopana v štirih kategorijah, pri mlajših pionirjih je imela celo dve ekipi (ni pa imela mlajših pionirk in mladink) in prav povsod se je odlično odrezala. Zato si vsi nastopajoči
in njihovi mentorji (David Bizjak, Matic Sašek, Boštjan Čebulj, Tina Sušnik, Jan Klančar, Sašo Jenčič, Anže Kveder, Andrej Brojan in Robert Ručigaj) zaslužijo lepe pohvale. Pa tudi društvo za vzorno izpeljano srečanje najmlajših gasilcev. Tekmovalo se je v teku na 2.000, 3.000 in 5.000 m (glede na kategorijo),
Skupinska slika z občinskega tekmovanja v Loki
vmes pa so tekmovalci opravljali različne naloge: teorija, vezanje vozlov, zbijanje tarče, trojak, prva pomoč, prenos vode in zvijanje cevi. Tri najboljše ekipe iz vsake kategorije so se uvrstile na regijsko tekmovanje Ljubljana III, ki je potekalo 22. maja v Kraščah pri Moravčah, in med njimi so bile vse loške ekipe. Tu je bila konkurenca prav gotovo še močnejša, saj je med seboj merilo moči 83 najboljših ekip z območij Litije, Domžal in Kamnika. Pa se Ločani niso pustili presenetiti ter so dobro unovčili svoje spretnosti in znanje. Vseh pet ekip je pridobilo vidno uvrstitev. Ekipa starejših pionirjev, v sestavi Nejc Loboda, Blaž Slabajna in Martin Kunavar, je v zelo močni konkurenci 17 ekip suvereno zmagala in se uvrstila na državno tekmovanje. Prva ekipa mlajših pionirjev je prav tako med 17 ekipami zasedla odlično 3. mesto, ki pa žal ne vodi več v
višji rang tekmovanja (na državno prvenstvo se uvrstita le prvi dve ekipi), druga ekipa pa 6. mesto. Starejšim pionirkam je med 13 ekipami pripadlo 4. mesto, mladinci pa so bili deseti. Uspeh, ki so ga loški gasilci kar nekako vajeni, še vedno razveseljuje. Dobro delo mladih in njihovih mentorjev se v Loki lepo obrestuje, saj nam prinaša lepe sadove v poznejših letih. Biti gasilec v Loki nekaj pomeni, pravijo mladi. Jaz jim verjamem.
Jože Brojan
Ekipa Loke na regijskem tekmovanju v Krašcah pri Moravčah
DRUGI VZPON NA MENGEŠKO KOČO
V sklopu občinskega praznika smo 29. maja člani Kolesarskega društva Mengeš organizirali 2. kolesarski vzpon na Mengeško kočo. Kratkega in zelo strmega vzpona se je udeležilo 46 kolesarjev različnih starosti.
Čeprav je bila s startom pred osnovno šolo skupina velika, se je že na prvem ovinku naredila selekcija, saj je vsak po svojih močeh grizel v klanec. Na cilju nas je pričakalo veliko število navijačev, nekateri so nas spodbujali že ob poti. Kljub utrujenosti je bilo opaziti vesele obraze tekmovalcev. Dirka je bila hitro končana. Ko je prišel zadnji tekmovalec skozi cilj, je bilo že vse pripravljeno za podelitev nagrad najboljšim. Prvi trije v kategoriji so prejeli medalje, ki jih je podelil župan Franc Jerič, in nagrade, za katere sta poskrbela Niko Urankar in sam predsednik društva. Posebna pokala pa sta dobila najstarejši udeleženec - Blaž Geč (77 let) in najmlajši - Marko Jeretina (8 let). Čisto za konec pa je Jure Repanšek poskrbel za dobro malico, ki nam jo je omogočil glavni sponzor - Občina Mengeš. Tako smo se lahko okrepčali in poklepetali s prijatelji v prijetni senci na Mengeški koči.
Saša J., KD Mengeš
Najlepša zahvala glavnemu sponzorju Občini Mengeš in ostalim donatorjem za nagrade:
Medic Canon, Ha-ni trgovina tekstilnih izdelkov, Plima d.o.o., Čebelarstvo Blejec, Lanen Cvet trgovina s tekstilom, Vendo trgovina barve in laki, Maks Slapar - avtobusni prevozi, Slavko Pišek ml. - sitotisk, Jure Repanšek - Mengeška koča.

DOGODKi MESECA
NA TRIBUNI SE JE GOVORILO O MLADIH BREZ NJIH
V okviru občinskega praznika je Občina Mengeš v KD Mengeš organizirala javno tribuno z naslovom Problematika dela z mladimi in za mlade v Občini Mengeš. Verjetno se je marsikateremu zdel pogled na sedeže v dvorani prav žalosten. Prisotnih je bilo le ducat posameznikov, mlade pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Razlog temu je lahko slabša reklama (internet, Mengšan) ali pa imajo mladi dovolj dela in jih to pač ne zanima. Kakorkoli že, kdor je bil prisoten, je lahko slišal veliko informacij dobrih praks, ki so jih predstavili povabljeni gostje.
Ti se z nizko udeležbo niso preveč obremenjevali, saj je po njihovem mnenju vsakršna koli debata o problematiki dela z mladimi in za mlade pohvale vredna. Bo pa drugič bolje. V uvodu je moderatorka tribune Tadeja Šavrin povedala nekaj besed o ideji Mladinskega centra Mengeš ter nato predala besedo županu Francu Jeriču, ki je opozoril, da je Občina Mengeš s tribuno naredila korak bliže mladim in ustanovitvi mladinskega centa, naslednji korak pa je na
njih samih, da to idejo prenesejo še med ostale in jo poskušajo tudi udejanjiti. Predsednik Mreže Mama, Uroš Skrinar, je predstavil mrežo, ki povezuje združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji. Prav tako je predstavil financiranje mladinskih centrov, za katere obstaja veliko možnosti pridobivanja sredstev. Boštjan Košir, direktor Mladinskega centra Kotlovnica iz Kamnika,
je zbranim podal svojo izkušnjo pri delu z mladimi ter pot, ki jo je morala prehoditi kamniška mladina, da so si izborili svoje mesto v občini. Začeli so tako rekoč iz nič - na travniku v šotorih so protestirali, da želijo svoj prostor za mladinsko ustvarjanje in delovanje, kar jim je na koncu tudi uspelo. Velik del mladinske politike pa v naši sosednji občini ureja Mladinski svet Kamnik. Predsednik sveta, Andrej Pod-bevšek, je poudaril, da lahko mladi preko njihove organizacije
realizirajo veliko svojih idej in želja. Skratka, mladim v Kamniku res ni dolgčas, saj imajo veliko možnosti (koncerti, delavnice, multimedijsko ustvarjanje, mednarodna izmenjava za kvalitetno preživljanje svojega prostega časa. Prvemu delu so nato sledila vprašanja iz publike. Teh ni bilo malo, zaradi česar se je tribuna iz predvidene ene ure zavlekla v dobro uro in pol. Res pa je, da tudi gostje niso skoparili z odgovori. Na koncu bi lahko potegnili sklep, da s takšnim centrom ne bi pridobili le mladi, temveč vsi občani Občine Mengeš, saj bi se s tem dvignila kakovost življenja. Seveda pa je vse odvisno od želja in interesov.
Tekst in foto: Urban Ropotar
Tadeja Šavrin in Franc Jerič z gosti (z leve): Urošem Skrinarjem, Boštjanom Koširjem in Andrejem Podbevškom
Občinstvo
KOŠARKARSKI TURNIR TROJK V TOPOLAH
V okviru občinskega praznika Občine Mengeš je Športno društvo Topole 29. maja letos organiziralo 5. košarkarski turnir trojk. Že tradicionalni dogodek se je kot vedno zgodil na športni ploščadi v Topolah, vendar je bila letos udeležba nekoliko slabša kot prejšnja leta.
Tisti, ki so se turnirja vseeno udeležili, so bili lahko priča nadvse kakovostni in napeti igri ter celo atraktivnemu zabijanju na koš. Na začetku je bilo vreme tekmovanju še kar naklonjeno in so se košarkarji borili ne samo z nasprotniki ampak tudi vročimi sončnimi žarki, proti koncu pa jo je zagodlo in začelo je deževati. Toda vreme ni bilo ovira za najboljše. Prve tri zmagovalne ekipe, 1. mesto so zasedli Milf2Milf, 2. mesto Union in 3. mesto Laško, so si kot po navadi priigrale medalje in denarne nagrade.
Miran Grilc, tajnik ŠD Topole

DOGODKi MESECA
NOGOMETNA RAZIGRANOST
V Športnem parku Mengeš je 22. in 23. maja zopet prevladovalo živahno, z nogometom obarvano razpoloženje. V organizaciji NK Mengo 28 je v okviru praznovanj Občine Mengeš potekal tradicionalni spomladanski nogometni turnir najmlajših selekcij U-7, U-8 in U-10.
Kljub vremenskim težavam, ki so organizatorje prisilile, da so prestavili prvotni termin turnirja, se je turnirja udeležilo 21 ekip z raznih koncev Slovenije. Ne glede na svojo mladost je 250 nogometašev in nogometašic prikazalo veliko mero borbenosti, zagnanosti, športnega duha in seveda tudi nogometnega znanja, kar je privabilo na igrišče pod Gobavico lepo število obiskovalcev, med katerimi sta bila tudi podžupan Aleš Janežič in župan Franc Jerič.
V soboto, 22. maja, so bili na vrsti mladi nogometaši iz selekcije U-7 (letnik 2002 in mlajši), ter selekcije U-8 (letnik 2001 in mlajši). Ob začetku je nekaj nogometnih misli vsem sodelujočim predstavil predsednik domačega kluba NK Mengo 28, Boštjan Marinko, ki je v svojem nagovoru dejal, da je lepo videti toliko otrok združenih z ljubeznijo do nogometa in da mesto Mengeš upravičeno potrebuje boljšo nogometno infrastrukturo, ki bo vsem otrokom omogočala igranje kvalitetnega nogometa za dosego svojih ciljev. Poudaril je tudi pomen turnirja, ki naj ne bil zgolj tekmovalne narave, ampak predvsem priložnost za prijetno medsebojno druženje in spoznavanje mladih iz cele Slovenije. Ob zaključku sobotnega dogajanja so organizatorji z medaljami nagradili prav
vse nastopajoče, še posebej pa najboljše posameznike. Domači igralci NK Mengo 28 so prvič nastopili na tekmovanju nasploh, a so kljub temu prikazali veliko mero borbenosti, želje in ljubezni do okroglega usnja, kar je dobra osnova za delo v prihodnje, ki se bo že v naslednjem letu zagotovo odrazilo tudi v boljših tekmovalnih rezultatih. Selekcija NK Mengo 28 je ponovno potrdila, da gre za zelo nadarjeno generacijo igralcev, ki niso samo osvojili turnir, temveč iz njihove vrste prihajata tudi po izboru trenerjev najboljši vratar Žiga Fermišek in najboljši igralec Anže Jerič. V nedeljo pa so nastopili mladi nogometaši selekcije U-10 (letnik 1999 in mlajši), ki so prišli iz nogometnih klubov NK Tolmin, NK Bilje, NK Dob, NK Interblock, NK Arne tabor 69, NK Dolomiti in domačega kluba NK Mengo 28. V tej selekciji je imel domači klub dve moštvi, ki sta se obe zelo dobro odrezali. Ekipa NK Mengo 28 A je v svoji predtekmovalni skupini nastopila skupaj s kasnejšima finalistoma in je v boju za 5. mesto ugnala ekipo NK Interblock. Ekipo NK Mengo 28 B so sestavljali leto mlajši nogometaši, ki v ligaškem tekmovanju nastopajo v ligi U-9, ki se niso ustrašili leto dni starejših nasprotnikov in so na koncu zasedli odlično 3. mesto. Turnir se je zaključil z željo ponovnega
snidenja jeseni, ob zvokih himne domačega kluba Oda mengeškim nogometašem pa se je organizator zahvalil vsem obiskovalcem, sodelujočim ekipam in predvsem staršem domačih mladih nogometašev, ki so se dva dni neumorno trudili in žrtvovali, da bi turnir potekal v prijetnem vzdušju, kvalitetno in na visokem nivoju. Po besedah nogometnih navdušencev in obiskovalcev iz drugih krajev iz Slovenije jim je to več kot uspelo.
Boštjan Marinko
Rezultati (selekcija U-7):
1.	mesto - NK DOMŽALE A
2.	mesto - NK KOPER
3.	mesto - NK DOMŽALE
Naj vratar - Anej Orel
(NK DOMŽALE)
Naj igralec - Anže Sojer
(NK DOMŽALE)
Rezultati (selekcija U-8):
1.	mesto - NK MENGO 28
2.	mesto - NK ILIRIJA 1911
3.	mesto - NK OLIMPIJA
Naj vratar - Žiga Fermišek
(NK MENGO 28)
Naj igralec - Anže Jerič
(NK Mengo 28)
Rezultati (selekcija U-10):
1.	mesto - NK TOLMIN
2.	mesto - NK BILJE
3.	mesto - NK MENGO 28 B
Naj vratar Žiga Fermišek (levo) in naj igralec Anže Jerič
Selekcija U-8 NK Mengo 28 - zmagovalci turnirja

DOGODKi MESECA
ŠD TOPOLE NA VELIKI PLANINI
Športno društvo Topole je 1. maja organiziralo pohod na Veliko planino, ki se ga je udeležilo več kot 20 starih in mladih pohodnikov, ki so želeli praznik dela preživeti na vrhu tega našega neokrnjenega planinskega bisera, ki predstavlja pravi zaklad narave.
Pohodniki so štartali izpred gasilnega doma v Topolah, od koder so se odpeljali z gasilskim kombijem. Vreme je bilo prijetno majsko in kot nalašč za obisk planote, ki leži v naši neposredni bližini. Dobra volja, sveži gorski zrak, lep razgled in travniki, posejani s prvimi pomladnimi cvetlicami, so pohodu dali prav poseben pečat in si ga bodo vsi, ki so se ga udeležili, še posebno zapomnili. Ponekod so Veliko planino še vedno pokrivale manjše zaplate snega, ki so bile kot nalašč za kakšno sneženo kepo, spet drugje pa je bilo pravo malo morje vijoličnih podleskov. Na vrhu je sledila zaslužena malica in ko se Topolci dobro podprli, so jo veselo mahnili nazaj proti domu.
Miran Grilc, tajnik ŠD Topole
MOTO SPRETNOSTNA VOŽNJA
V okviru občinskega praznika Občine Mengeš je Športno društvo Topole organiziralo tekmovanje v spretnostni vožnji za starejša motorna kolesa in traktorje. Tekmovanja so se lahko udeležili le oldtimerji, starejši od 15 let, ki so bili razdeljeni v kategorije: do 50 ccm, od 50 do vključno 250 ccm, od 250 ccm dalje, minimoto - razred »kitajc«, stari traktorji in voznice.
Kljub slabemu vremenu je tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko 30 tekmovalcev iz vse Slovenije, odlično uspelo. V poligonu varne vožnje se je tekmovalo na čas in najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale. Ker je važno sodelovati, ne zmagati, so vsi ostali udeleženci tekmovanja prejeli medalje. Po tekmovanju se je druženje tekmovalcev v sproščenem vzdušju še nadaljevalo in športna tekmovalnost je bila hitro pozabljena.
Miran Grilc
Otvoritveni teniški turnir dvojic
SOSEDA NI MOTIL NITI DEŽ
Drugi majski konec tedna, ko je Evropa zaznamovala dan zmage, so se za zmage potegovali tudi na petih teniških igriščih novoustanovljenega Teniškega kluba Mengeš. Z zdaj že tradicionalnim turnirjem dvojic se je pravzaprav tudi uradno začela nova sezona; sezona, ki si jo bomo zapomnili tudi po tem, da smo postali samostojni subjekt in da nismo več zgolj ena od sekcij TVD Partizana.
Čeprav nam vreme res ni bilo naklonjeno, se je na turnir prijavilo 26 članov kluba, med njimi je bil tudi mengeški župan Franc Jerič. Po uvodnih izmenjavah mnenj je njegov soimenjak Leo Jerič razložil zanimiva pravila. V kvalifikacijah so se igralci pomerili v treh krogih, vsakič na podlagi žreba z drugim partnerjem, v enem dvoboju je bilo treba odigrati devet gemov, kar pomeni, da je bilo teoretično možno zbrati 27 gemov. V kvalifikacijah je bil najuspešnejši Janez Lopatič s kar 21 osvojenimi gemi, ki se je skupaj s še sedmimi igralci uvrstil v sklepni del. Že v kvalifikacijah smo videli ogorčene boje za vsako točko, zavidljivo teniško znanje, pa tudi obilo taktičnih zamisli. Splošno mnenje je, da je bil največji osmoljenec predtekmovanja oskrbnik teniške brunarice Leon Kramar. Vse tri dvoboje je skupaj s partnerji dobil (5 : 4, 5 : 4, 6 : 3), a je bilo zbranih 16 točk za las premalo za uvrstitev v polfinale. Žreb za osmerico najboljših je določil, da so se nato v polfinalu pomerili Mušič/Grošelj : Kruljec/Mahorič ter Lopatič/Loboda : Žnidaršič B./ Hribar L. Polfinalna dvoboja sta potekala v še slabših vremenskih razmerah kot dopoldanski kvalifikacijski del, a ne glede na to smo dobili zaslužene finaliste. V prvem paru sta z 9 : 3 slavila Mušič in Grošelj, v drugem pa z 9 : 2 Lopatič in Loboda. Ker je vse bolj deževalo, sta se takoj po polfinalih začeli tekmi velikega in malega finala. Žal so vremenske razmere postale tako neugodne, da je bilo treba dvoboja prekiniti pri izidu 3 : 1 za Mušiča in Grošlja v finalu in pri izidu 5 : 1 za Kruljca in Mahoriča v tekmi za tretje mesto. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bi tekmi nadaljevali naslednji dan, se to tudi zaradi zdravstvenih težav ni zgodilo, tako da so obveljali delni izidi finalnih obračunov. Velika zmagovalca prvega turnirja novoustanovljenega TK Mengeš sta tako postala prijazna soseda z Zadružniške ulice: Marjan Mušič in Izidor Grošelj, ki sta za nagrado prejela predvsem odkrito občudovanje svojih tekmecev, od odličnega glavnega kuharja Iztoka Mavra pa še dodatno porcijo dobrot z žara. Vsi skupaj že komaj čakamo nove turnirje na zares odličnih mengeških teniških igriščih.
Marjan Mušič, TK Mengeš

DOGODKi MESECA
Alpska voda izpod Krvavca - desetič od izvirov do Gospince
OGLEDALI SMO SI ZAJETJA, RAZMERE IN POBIRALI ODPADKE
Od leta 2001 smo si vsako leto ogledali vodna zajetja na Izvirih vodovodnega sistema Krvavec. Tudi objekte pred prvim rezervoarjem Grad. Ob tem poberemo odpadke ljudi, ki očitno menijo, da to ni njihovo okolje in ne njihova skrb za čistočo.
Sistem se napaja iz treh gravitacijskih vrtin in ene črpalne s skoraj 50l/s izdatnosti ter sedaj le še iz enega rudarskega rova s 60l/s izdatnosti. Na tem območju naj bi z obnovljenim zajetjem, nekakšnim podaljšanim rovom, ujeli vse, sedaj opuščene ali neizkoriščene vire, ter se s tem približali izdatnosti pretoka, ki je po meritvah vedno zagotovljen, to je minimalno 160l/s. Vodnogospodarsko dovoljenje iz 50. let je bilo omejeno na 95l/s zaradi energetskih potreb na potoku Reka, na katerem pa že davno ni več mlinov ali žag na vodni pogon. Ob velikem rezervoarju že na samih zajetjih se razlogi za drago investicijo in obratovanje filtracije
minimalizirajo ali celo izničijo. Tudi zaradi dolgoročnega vzpostavljanja sedaj krhkega naravnega ravnotežja in erozij. Z Andrejem in Romanom iz Komunale Kranj smo se seznanili s problemi in rešitvami. Biolog dr. Rajko Slapnik, jamar in sodelavec Biološkega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani, pa je z odvzemom vzorca v opuščenem zbiralniku starega rova skušal ugotoviti prisotnost izvirskih in podzemeljskih vrst polžev, ki so indikatorske vrste. Živijo v čisti, neonesnaženi vodi. Odpadki: ena velika vreča na Izvirih. Na vrhu Brezoškega grabna pa večji kosi in kake štiri vreče - in kapitalni ulov: pocinkane stopnice. Hvala vsem za sodelovanje in res lepo
udeležbo. Tokrat pa posebno priznanje petošolki Ani in vsem trem jamarjem, ki so bili z nami z vso osnovno opremo! Pa zvestim sotrudnikom iz Občine Kamnik in žičničarjem. Prosim, da končno začnemo delovati odgovorno, trajnostno in spoštljivo do narave. Dajmo ji končno možnost,
da vzpostavi ravnotežje, po vsem uničevanju, tudi z našo pomočjo. Vzpostavimo vzdržno sobivanje vodooskrbe, gorništva, rekreacije, urbanizacije, s prioritetami v tem vrstnem redu in brez škodljivih vplivov in posledic v obratnem vrstnem redu.
Tomaž Štebe
Vsi udeleženci
OBNOVLJENA MALNOVA KAPELICA V LOKI
Za mnoge Ločane in Trzince Malnova (tako se še danes reče hiši, katere last je kapelica), za nekatere pa Kraljeva kapelica (Kralj je bil nekdaj hišni priimek), stoji le nekaj korakov od meje med občinama Mengeš in Trzin, na koncu Trzinske ceste v Loki - v križišču proti Jabljam. V zadnjih letih jo je dodobra načel čas, zdaj pa je zasijala v novi preobleki.
Obnova je delo več mojstrov, ki so prispevali vsak svoj delež k ohranitvi tega krščanskega znamenja, pri čemer je bilo strokovno vodenje zaupano Mestnemu muzeju Mengeš. Finančna sredstva sta v celoti, dobrih 26.000 EUR, prispevali sosednji občini Mengeš in Trzin. Pobudo za obnovo tega sakralnega objekta, ki na tem mestu stoji že najmanj od leta 1825, je leta 2006 na trzinsko občino vložilo Turistično društvo Trzin. Da je delo od takrat nemoteno potekalo po željah obeh občinskih struktur, sta zaslužna Andrej Gril in Mitja Dolinšek, ki sta bila v nenehnem stiku z investitorji in izvajalci.
Obnovljena kapelica, ki bo odslej v ponos Ločanom in Trzincem, je bila izročena javnosti v petek, 21. maja. Na slovesnosti ob odprtju so navzoče nagovorili: Jožica Valenčak - Turistično društvo Kanja Trzin, mengeški župan Franc Jerič, trzinski župan Tone
Peršak in direktor Mestnega muzeja Mengeš Janez Škrlep, ki je podal strokovno razlago in županoma izročil ključ, s katerim sta družno odprla kapelico. Molitve in prošnje ob tej priložnosti je opravil mengeški župnik g. Janez Avsenik,
dogodek pa so obogatile še članice noneta Vigred. Naslednji dan, na lepo sobotno popoldne (od zgoraj je takoj prišlo nekaj »blagoslova«), se je slavje pri kapelici nadaljevalo s sveto mašo, ki jo je mengeški župnik pred verniki iz obeh župnij, narodnimi nošami in mengeško godbo daroval skupaj s trzinskim župnikom g. Boštjanom Gučkom, na koncu pa sta ta obnovljeni loški biser še blagoslovila.
Jože Brojan

NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN
HILARIJ PRIČEL S SVOJIM REKORDNIM PODVIGOM
Ekstremni slovenski kolesar, Radovan Skubic Hilarij, se je v zgodnjih jutranjih urah podal na svoj najdaljši podvig doslej, v 90 dneh namreč namerava po Sloveniji prekolesariti 25 tisoč kilometrov. Na pot so ga v Termah Snovik v Tuhinjski dolini pospremili partnerji projekta 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. S podvigom želi Hilarij opozoriti na pomen ohranjanja našega planeta in prispevati k dvigu ekološke zavesti Slovencev.
Hilarijev ultramaraton bo potekal od 1. junija do 29. avgusta 2010, v tem času pa se bo iz najvišje ležečih eko term pri nas vsakodnevno odpravil na pot in prekolesaril traso Terme Snovik-Kamnik- Mengeš- Domžale- Dol pri Ljubljani-Litija-Šmartno pri Litiji-Bogenšperk-Ivančna Gorica-Muljava-Žužemberk-Dolenjske toplice-Novo mesto-Otočec-Šentjernej-Kostanjevi ca-Brežice-Krško-Brestanica-Sevnica-Radeče-Zidani Most-Hrastnik-Trbovlje-Zagorje ob Savi-Litija-Dol pri Ljubljani-Domžale-Mengeš-Kamnik-Terme Snovik. Poganjanje pedalov bodo spremljale številne okoljevarstveno naravnane prireditve na temo slovenskih gozdov, voda in ozračja.
Pri koordinaciji spremljevalnih dogodkov sodelujejo Center za razvoj Litija, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje Geossa. Projekt je vključen v akcijo Slovenija kolesari 2010, ki že deseto leto uspešno širi slovenske kolesarske vrste. Hilarij bo na svoji poti dnevno prevozil 20 občin. In s prav toliko župani bodo podpisane posebne listine, s katerimi se bodo občine zavezale k skrbi za ohranjanje naravnega okolja, podpori razvoja in učinkovitega ter odgovornega ravnanja s skupnimi naravnimi viri.
Na dogodku, ob startu kolesarskega ultramaratona, ki je potekal 31. maja v Termah Snovik, so Hilarija na pot med drugim pospremili župan Občine Kamnik, Anton Tone Smolnikar, direktorica Term Snovik, Petra Zlatoper in mag. Franc Hočevar. Slednji je Hilariju prenesel sporočilo predsednika države, ki projekt pozdravlja in želi Hilariju srečno 90-dnevno pot. Na prireditvi so nastopili tudi učenci eko šole Sevnica, s svojim nastopom pa sta dogodek popestri la igralka Vesna An djel kovi ć in umetnik Lado Jakša. V času rekordno dolgega kolesarjenja, neuradno bo najdaljše na svetu, se bo na Hilarijevi poti zvrstilo več praznovanj občinskih praznikov, tradicionalnih turističnih prireditev in mednarodnih okolju posvečenih dni; edinstvene priložnosti, da ultramaratonec po svoje potrka na zavest Sozemljanov. Radovan Skubic Hilarij se bo v Mengšu ustavil 23. junija, po 19. uri, na Mengeški koči, kjer bo županu Francu Jeriču predal posebno listino za obvezo občine za skrb za ohranjanje naravnega okolja in odgovornega ravnanja z naravnimi viri.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija Jože Vahtar

PÚSLÚVALHICA
MENGEŠ


lÍA
UIUIDNE UÎÎE V MENGŠU;
pvnedfiLjak od 9h d« lih KBd« od LSh du IBh
priČetek tečaja CPPi
21, junij
cb 17,10 vMengiu, Stavientica 11
info: 040/20-15-15
CSm UR VOŽENJ
Te^ tet 15% popust a nakupu pakeia ur voženj!
MOŽNOST KREDITA
gl^lo m ííiDŽSnj na ob oke do dveh let!
*	HADPGVPR^NI iiSPEH
v primerjavi z osiaínníW avtoScIami dc$egamo oac^ovprečrTffTezultatB na vozniâkih izpitih!
*	BREZPLAČNI TECdJI CPP
84% uspeh ns iipilh iJteorije v letu 2Q09IM
*	NAJVEČJA IZBIRA ŠOLSKIH VOZIL
14 VDZÍI B kategorija^ 8 inotorjev, lovornjak. ...
^ UGODNOST ZA VaZNIKE ZAČETNIKE
30% popust pfi avtomobilskem zavarovanj u f
WWW.avtosola-smarca.com
DRUŠTVA SO PRAZNOVALA
Na Spodnji Slivni ob GEOSS-u se je 7. in 8. maja družilo 600 udeležencev festivala. Stičišče nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije, ki ga izvaja Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a, je organiziralo pravi praznik društev, saj se je predstavilo preko 50 nevladnih organizacij iz regije.
S pomočjo članov društev iz Vač in Slivne, smo pripravili prostor, na katerem so društva s predstavitvami in delavnicami pokazala, kaj vse počnejo. Bogat dvodnevni program so pripravila društva sama, sodelovalo je več kot 300 prostovoljcev. V dvorani so podporne organizacije predstavile svoje programe delovanja in možnosti, katere lahko društva izkoristijo za svoj razvoj. Petkova okrogla miza je bila ena od aktivnosti pobude Moja družba, s katero želimo spodbuditi razmišljanja o pomenu nevladnih organizacij, predvsem pomen sodelovanja društev z občinami, saj je cilj vseh izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov. Sodelujoči so se strinjali, da so tovrstni pogovori koristni in da je potrebno okrepiti sodelovanje nevladnih organizacij in institucij na vseh nivojih. Vabljeni predstavniki društev, da se priključijo pobudi - več na: www.srce-me-povezuje.si.
Tjaša Bajc, Regionalno stičišče NVO

TEMA MESECA
GASILSTVO - PLEMENITO HUMANITARNO POSLANSTVO
V mesecu juniju mengeški gasilci praznujejo 120-letnico svojega delovanja, s čimer se uvrščajo med najstarejše gasilske organizacije v Sloveniji. Zgodovina gasilstva pa sega daleč nazaj, vse do začetkov koristne uporabe ognja v pradavnini. Uspešnost gašenja je bila največkrat odvisna od preventive, saj za učinkovito gašenje še ni bilo pravega znanja, še manj pa opreme. Zato so že stare civilizacije razvijale gasilske naprave, ki so pomagale premagovati ogenj. Ob tem se je pokazala tudi potreba po organiziranem vodenju gašenja, kar je bilo dobro urejeno v času rimskega cesarstva, kjer so imeli nekakšne poklicne enote za gašenje požarov, ki so že takrat vključevale prostovoljne gasilce. Žal se tovrstna organiziranost s propadom cesarstva ni ohranila in v različnih obdobjih srednjega veka so gasili pripadniki cehovskih združenj, pozneje razni obrtniki, na Slovenskem pa so pred uvedbo prvih gasilskih organizacij naloge gašenja prevzemala telovadna društva.
Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, zgledu pa so sledila tudi ostala mesta, med prvimi Ljubljana, nato pa tudi druga večja mesta po Kranjskem. Gasilstvo je z razvojem tehnike hitro napredovalo tudi v Kraljevini SHS, največji razmah pa je gasilska organiziranost doživela po 2. svetovni vojni. Danes so gasilci vključeni v sodobno organizirano gasilsko reševalno službo. Praktično si ne moremo predstavljati uspešnega posredovanja ob najrazličnejših nesrečah brez gasilcev, saj gre za najštevilčnejšo organizirano in usposobljeno silo za zaščito, reševanje in pomoč. Sodobna tehnika daje možnost učinkovitega posredovanja, kar gasilci dokazujejo s svojim prizadevnim, doslednim, natančnim, požrtvovalnim in pogumnim delom, ki temelji na določilih Zakona o gasilstvu, pa tudi Zakona o društvih, Zakona o varstvu pred požari, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Pravilih gasilske službe, Kodeksu etike slovenskega gasilstva, statutih društev ter drugih podzakonskih aktih o organiziranosti in delovanju gasilcev.
V	Sloveniji je v prostovoljna gasilska društva vključenih preko 130.000 članov. Zaradi enotnega sistema izobraževanja, opremljanja in medsebojne pomoči pri zahtevnejših posredovanjih se društva med seboj povezujejo v gasilske zveze, te pa v regije, ki zajemajo področja več občin. Krovna organizacija je Gasilska zveza Slovenije. Celotna gasilska organizacija je vključena v delovno področje obrambnega ministrstva, kjer so v Upravi RS za zaščito in reševanje združene tudi ostale reševalne službe. Po vseh večjih slovenskih mestih gasilsko službo izvajajo poklicni gasilci. Največja enota deluje v Ljubljani, blizu nas pa deluje tudi Center požarne varnosti Domžale. Poklicni gasilci imajo širše delovno področje, saj poleg gašenja izvajajo še tehnično reševanje ob prometnih in drugih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, nesrečah na oziroma v vodi ter druge naloge. Te naloge pa lahko na nivoju regij opravljajo tudi nekatera večja, ustrezno opremljena in usposobljena prostovoljna društva.
Pri nas delujejo prostovoljna gasilska društva Mengeš, Loka in Topole, na področju industrijskega kompleksa Lek pa PIGD Lek. Od leta 1997 so povezana v Gasilsko zvezo Mengeš, ki zagotavlja ustrezno organiziranost, strokovno usposobljenost, načrtuje opremljanje enot in usklajen razvoj za učinkovito požarno varnost.
V	GZ Mengeš se združuje 752 članic/ov, od mladine do starejših gasilk/cev. Od tega je v evidenci 186 operativnih članov, ki imajo po Zakonu o gasilstvu poseben status kot člani operativnih enot. To so člani, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje intervencij v primeru požarov ali drugih nesreč. Teritorialna društva in zveza imajo sklenjeno pogodbo o izvajanju javne gasilske službe z Občino Mengeš, kjer so posebej opredeljene naloge in način financiranja. Gasilstvo v Mengšu je v celoti prostovoljno.
Član lahko postane vsak, ki sprejema določila statuta društva. Posebne zahteve za operativne člane pa opredeljuje Zakon o
gasilstvu, ki navaja, da je operativni gasilec lahko samo za gašenje in reševanje strokovno usposobljena oseba, ki ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca, preizkus psihofizičnih sposobnosti in je zdravstveno sposobna za opravljanje gasilske službe, ne sme biti kaznovana za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje in je stara od 18 do 63 let, ženske pa do 55 let. Tudi pogoje za poklicnega gasilca opredeljuje Zakon o gasilstvu, poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja je predpisana še polnoletnost, izobrazba V. stopnje, nekaznovanost in opravljen preizkus psihofizičnih sposobnosti. V 18 mesecih po nastopu službe mora kandidat za poklicnega gasilca uspešno zaključiti izobraževanje v gasilski šoli s predpisanim strokovnim izpitom.
Med prostovoljne gasilce se lahko vključite že s sedmim letom starosti, kjer kot pionirji in mladinci pridobivate gasilsko znanje, po 16. letu postanete gasilci pripravniki, z 18. letom pa lahko opravite tečaj in izpit za gasilca in s tem postanete člani operativne enote. Po osnovnem usposabljanju lahko z izobraževanjem nadaljujete za višje stopnje činov, ki prinašajo več znanja pa tudi večjo odgovornost pri vodenju gasilskih oddelkov za uspešno izvajanje nalog. Tudi če se ne odločite za posebno gasilsko usposabljanje, so vam vrata gasilskih društev vedno odprta. Poleg gašenja in reševanja je namreč še veliko drugega dela, ki ga je treba opraviti, saj prostovoljni gasilci nemalokrat skrbimo tudi za družbene in kulturne dejavnosti. Torej, če želite med gasilce, nas obiščite v prostovoljnih gasilskih društvih v Mengšu, Loki in Topolah, radi vas bomo sprejeli v svoje vrste, kjer bomo skupaj nadaljevali z našim plemenitim humanitarnem poslanstvom. Vabljeni z našim pozdravom NA POMOČ!
Tekst: Janez Koncilija, VGČ II, predsednik GZ Mengeš
Foto: Tadeja Šavrin
Gasilci v akciji

iNTERVJU
Tone Kosec, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš
NA POMOČ!
Letos mineva 120 let, odkar gasilstvo obstaja tudi v Mengšu. Veliko Mengšanov je vpetih v gasilske vrste, eni kot operativni člani, drugi kot podporniki, vsi pa vemo, da brez gasilcev ne mine nobena veselica in da so vedno pripravljeni pomagati človeku in naravi v stiski. Pa naj bo to požar, poplava, zamašena kanalizacija, prometna nesreča ali zastrupitev v lastnem domu. Kdo so torej ti pogumni možje, ki se že leta smelo spopadajo s takšnimi in drugačnimi nesrečami? Z enim od njih sem poklepetala pred uradnim praznovanjem obletnice. Tone Kosec ali po domače Starinov Tone, sicer po poklicu komercialist, ki se ga mnogi spominjamo kot prijaznega prodajalca v bivši Kovinotehni, je gasilec že štirideset let, od tega dvajset let operativec in tri leta predsednik društva. Torej prav gotovo zelo primeren sogovornik za nekoga, ki o gasilstvu praktično ne ve nič, rad pa bi izvedel čim več.
V glavnem vsi poznamo gasilce, že mali otroci se navdušujejo nad vašimi posegi. Vsi smo gledali risanko Gasilec Samo, kjer je pogumni mladenič suvereno reševal mačke z dreves. Kakšen pa je resnični gasilec?
Gasilec mora biti zelo dobro izobražen, to je zahteven poklic. Opraviti mora veliko specialnih tečajev, ki so zelo zahtevni in obsežni. Poleg tega mora biti zagnan, tudi pogumen in predvsem zbran. Danes gasilci prevzemajo veliko odgovornost, prihaja tudi že do raznih tožb. Zavarovalnica kaj hitro lahko za nastalo škodo obtoži gasilce. Včasih so rekli, da če ne zgori, pa utone; zaradi prevelike požrtvovalnosti gasilcev in prevelike količine izbrizgane vode (smeh). Kako se vaše delo razlikuje od tistega izpred 120 let?
Požarov, kakršni so bili včasih, ko je bilo vse leseno, ni več. Če danes zagori kakšna kuhinja, je zelo nevarno zaradi plinov, ki se ob tem sproščajo, predvsem zaradi velike količine plastičnih materialov, ki jih včasih ni bilo. Zato moramo obvezno uporabljati dihalne aparate, za njihovo uporabo pa moraš imeti ogromno znanja. Kako poteka delo gasilcev - prostovoljcev?
Prostovoljno. Nimamo profesionalcev. Če se vam kaj zgodi, pokličete na številko 112, tam poveste vse podatke, vmes pa že klicni center proži pozivnike, ki jih imamo ves čas pri sebi aktivni gasilci; to je t. i. tiho alarmiranje. Ponavadi gre vse zelo hitro. Zadnji takšen primer, ko je gorelo v Šubljevi ulici, zraven gasilskega doma, je bil res rekorden. V manj kot dveh minutah smo imeli izvoz! Kdo koordinira ekipo gasilcev, kadar je sprožena akcija?
Poveljnik. To je gasilsko zelo izobražena oseba z veliko izkušnjami s terena. Usposobljena je za takšne primere in prevzame odgovornost. Trenutno je v Mengšu poveljnik Tomaž Žargi.
Kaj potem dela predsednik?
Vodi društvo, skrbi za finance, veliko je administracije. Sicer sem sam tudi operativec in imam vsa znanja, ki so potrebna za to delo.
Je kdo iz vrst prostovoljnih mengeških gasilcev postal profesionalni gasilec?
Ja, kar nekaj jih je, npr. Milan Robavs, Franci Skok, Rafko Lemut, mogoče sem kakšnega pozabil.
Kaj je potrebno narediti, da to postaneš, in kje je potem tvoje delovno mesto?
Če hočeš delati na Vojkovi v Ljubljani ali v Heliosu v Domžalah, kjer sta profesionalni gasilski brigadi, moraš iti v šolo za gasilce. Ali moraš biti že prej prostovoljec? Ni nujno, upoštevajo pa se dobre reference in seveda izkušnje. Imate tudi ženske operativke? Zelo malo, imamo pa bolničarke, ki pridejo za nami na kraj nesreče s kombijem. Zadnje čase je tega veliko, ker imamo ogromno tehničnih intervencij. To so prometne nesreče, zastrupitve. Tam je prva pomoč pomembna. Opraviti morajo 80-urni tečaj prve pomoči, ki je že kar solidna bolničarska izobrazba. Tega opravi veliko žensk. Kako je s podmladkom? Mladina zelo rada pride zraven, v obdobju odraščanja se nekoliko oddalji, potem pa se jih veliko vrne. Vsi so povabljeni, vse potrebujemo. Imeti morajo posluh za pomoč sočloveku.
Trenutno imamo v društvu vključenih okoli 50 mladih in otrok, že od četrtega leta naprej. Izjemno pomembno je vzgajati mlade, ker s tem poskrbimo za primeren kader v prihodnosti.
Kaj pridobijo s tekmovanji?
Tekmovanja so zelo v redu zaradi same tehnike in tudi druženja. Koliko časa traja, da se mladi gasilec lahko kvalificira za operativca?
Tudi starejši lahko postane operativec, tu
ni nobene omejitve! Sicer pa z 18. leti. Pomembno je, da je zagnan, da stvari jemlje resno. Najprej je eno leto pripravnik, da sploh vidimo, ali se, grdo rečeno, splača vlagati vanj. Izobraževanja so namreč zelo draga, nič ni zastonj. Potem pripravnik naredi zelo obsežen tečaj za gasilca, ki je eden najobsežnejših v državi. Šele po tem izpitu gre lahko z nami na požare, vendar ne more še takoj opravljati najtežjih reševanj. Šele po dveh letih je zrel za težje primere z dihalnim aparatom ipd. Tečaj za zahtevnejše specialnosti, kot so notranji požari in uporaba dihalnega aparata, lahko opravlja šele po dveh letih po opravljenem osnovnem izpitu za gasilca.
Ali ste torej prostovoljni gasilci kos vsem požarom in naravnim nesrečam, ki se zgodijo v Mengšu, ali kdaj pokličete na pomoč tudi profesionalce?
Praktično smo vse zmožni opraviti sami. Profesionalci pridejo na pomoč, če gre za res velik požar, kot je bil nedavno v podjetju Niko Transport. Tu je šlo za sodelovanje cele regije.
Torej resnično skrbite za nas popolni prostovoljci s profesionalnim znanjem. Ali za svoje delo dobite kakšno plačilo, npr. v obliki dnevnic ali malice?
Ne, saj smo prostovoljno gasilsko društvo. Gasilec operativec pa je zavarovan, vsaj to smo se uspeli dogovoriti. Velik problem imamo z nenadnim odhajanjem z delovnega mesta. Ko zapiska pozivnik, moramo takoj reagirati in to je za delodajalca, razumljivo, nekoliko neugodno. Zdaj potekajo dogovarjanja z državo, da bi ta refundirala oz. povrnila stroške za tisti čas, ko gasilec ni prisoten na delovnem mestu. Včasih je samo od dobre volje delodajalca odvisna prisotnost gasilca na akciji _
Koliko takšnih nenadnih intervencij s tihim alarmiranjem imate na leto?
Od 20 do 30 na leto je takšnih, ki so

iNTERVJU
sprožene preko pozivnikov, veliko pa je tudi takšnih, ko Mengšani pokličejo direktno nas, poveljnika ali koga drugega. Tudi če pokličete 112 in tam presodijo, da ni tako nujno, npr. reševanje tistih mačkov z dreves (smeh), spuščanje kanalizacije ipd., bodo najprej poklicali poveljnika, on pa potem nas, operativce.
Kakšna je razlika med gasilci in civilno zaščito?
Mi spadamo direktno pod Ministrstvo za obrambo, civilna zaščita, ki deluje pod okriljem občine, pa se proži samo ob večjih elementarnih nesrečah ali ob nevarnosti sovražnega napada.
Kot predsednik društva gotovo zelo dobro poznate načine financiranja vašega društva. Znani ste kot najbogatejše društvo v občini.
Država, Ministrstvo za obrambo, dodeli neka sredstva, ki pridejo na občino, od tam pa k nam. Našo zvezo sestavljajo tri društva: Loka Topole in Mengeš. Po nekem ključu se sredstva procentualno delijo. Mengeš kot osrednje društvo dobi nekaj več, ostali društvi nekoliko manj. Iz države pride denar tudi kot požarni tolar, ki se plačuje zavarovalnicam. Če je kaj večjega, pa tudi »fehtamo« in cukamo župana za rokav. Tudi občina nam zelo pomaga pri večjih projektih, kot je bil gradnja novega gasilskega doma v Loki.
Skrbimo tudi za finančna sredstva iz lastnih dejavnosti. Imamo 70 stojnic, ki jih izposojamo, imamo čez 100 pivskih garnitur (klopi in mize), ki jih posojamo za razne veselice. Za domača društva so sicer zastonj, a imamo s tem kar precej stroškov, ker jih je treba redno obnavljati. Večina prisluženega denarja gre, predvidevam, za nakup opreme. Kakšen je vozni park PGD Mengeš? V Sloveniji smo gasilci zelo dobro opremljeni. Mi smo osrednje društvo Občine Mengeš, torej društvo 3. kategorije, Loka in Topole pa 1. kategorije. Že po tipizaciji vozil moramo imeti avtocisterno, kombinirano vozilo in kombi za prevoz moštev. Tudi starega, veterana, še vedno hranimo. Uporabljamo ga za obešanje zastav pred prazniki in za parade. Trenutno nimamo namena nabaviti novega vozila.
Kakšno je vaše kombinirano vozilo?
Mercedes Atego 1625, 2500 l vode, črpalka 1600 l/minuto. To je vozilo, ki je že po tipizaciji določeno našemu društvu, tu nimamo kaj. Lahko pa se odločamo za boljšo ali slabšo opremo oz. za več ali manj opreme v takem vozilu. Mi smo kar dobro opremljeni.
Imate tudi hidravlične klešče za
izrezovanje kovine v avtomobilskih nesrečah?
Tudi to imamo. Ravno to nam zdaj pride zelo prav. Sicer so kombinirane, torej razpiralo in ščipalka v enem kosu. Ni ravno najbolje, se pa da delati. Radi bi nabavili vsako napravo posebej, a je to izjemno drago. Se morda spominjate kakšne akcije, ki je bila zelo odmevna? Hm, gašenje požara v podjetju Niko Transport, na Količevem, ko je zagorelo v papirnici, pred nekaj leti je bilo na božični večer v Jabljah zelo hudo, saj so gorele krave, bilo je nekaj velikih gozdnih požarov. Imeli smo tudi požigalca. Je bil iz vrst gasilcev? Tega ne vem, a 10 let nazaj so velikokrat goreli kozolci, zato smo posumili, da gre za ta fenomen. Vendar ni bilo nič potrjeno. Je res, da si gasilec vedno želi akcije, in bi naredil vse, da bi do nje prišlo? Mislite kot tisti požigalec iz Bohinjske Bistrice ali tisti iz Avstrije pred nekaj leti, ki je hotel preprečiti ukinitev krajevnega gasilskega društva in je na veliko požigal? Ja, nekaj resnice bo že na tem, čeprav se meni zdijo te stvari absurdne!
Je »na pomoč« uradni pozdrav gasilcev?
To je že od nekdaj. Člani se tako pozdravljamo, še vedno se uporablja v gasilskem domu, ko imamo sestanke. Če se srečamo na ulici, se pa pozdravimo kar z »živijo«. Kakšno uniformo ima gasilec? Saj vendar ne hodi ves čas v čeladi naokoli? Ima jih več: svečano, letno ali zimsko. Torej: hlače, srajco, suknjič in plašč, če je mrzlo. Delovna obleka je za delo v gasilskem domu in v okolici, potem pa je tu še zaščitna obleka, čelada, zaščitne rokavice, škornji. Vse obleke so shranjene v gasilskem domu, le svečano ima vsak član doma, ker jo je treba zlikati in še posebej skrbno delati z njo. Tu se ponavadi izkažejo žene in dekleta ©. Gasilci ste povsod zraven, tudi na pogrebih. Je gasilec nekakšen predstavnik države? Ne, ne gre za predstavništvo. To je tako: pogrebnih svečanosti se udeležujemo po statutu Gasilske zveze Slovenije. Poleg članov društva, ki jih je 150, imamo tudi 500 podpornih članov. Ti plačujejo podporno članarino, ki je opredeljena v statutu PGD Mengeš; vedno več Mengšanov jo plačuje. Če umre podporni član, gremo gasilci za pogrebom. Prapor, ki ga nosi praporščak in 2 člana v spremstvu. Kako postanem podporni član? Izrečeš željo po tem in plačaš članarino. Kaj pa če umre eden od vas? Če umre član, gasilec, organiziramo žalno
sejo v gasilskem domu, na katero povabimo pokojnikove domače in vse člane. Nosi se prapor, venec ter čelada in odlikovanja pokojnega gasilca. Eno uro pred pogrebom častna straža stoji pred mrliškimi vežicami. Prapori gredo zdaj že tudi v notranjost cerkva, ne čakajo več zunaj. Na takšen slovesen pogreb so povabljena tudi društva iz okolice: Loke,Topol, Trzina, Depale vasi, Domžal, Stoba, Jarše- Rodica, Radomelj, Homca. Tudi mi hodimo na pogrebe njihovih članov. Ponavadi se nas zbere okoli 70 in takšen pogreb je res mogočen. Zdi se, da imate res ogromno obveznosti. Pripravite za vaše člane vsaj kakšen nagradni izlet, če že plačani niso nič? Vsako leto organiziramo enodnevno strokovno ekskurzijo, kjer društvo pokrije nekaj stroškov, več kot pol pa dajo pa člani sami. Ponavadi si ogledamo kaj gasilskega, kakšno društvo, profesionalce. Privoščimo si kosilo in večerjo, okoli polnoči smo že doma.
Pride na takšne izlete tudi mladina?
Seveda. Zelo zanimivo je, da se pri nas mladina in starejši vedno dobro razumejo in skupaj zabavajo. Tudi čez leto se v gasilskem domu druži veliko število članov, vsak dan je kakšna skupina tam in redko se zgodi, da v gasilskem domu zvečer ne gori luč. Kako je s koledarjem, ki ga vsako leto raznašate po Mengšu? Vedno sem v zadregi, ker ne vem, koliko stane. Decembra ga prinesemo v vsako mengeško gospodinjstvo, zastonj. S tem voščimo novo leto. Samo od dobre volje in radodarnosti je odvisno, koliko bodo darovali ljudje. Dar je dobrodošel, nikakor pa ni nujen in se ne pričakuje že vnaprej. Veliko je na novo priseljenih ljudi, ki ne vedo točno, za kaj gre. Zgodi se, da tisti trenutek, ko stojimo na pragu, ne darujejo nič, potem pa naslednje leto že vedo, kako se tej stvari streže. Tudi veliko tistih, ki sicer ne dajejo denarja v dobrodelne namene, vedno najde kakšen evro za gasilce. To je zelo lepo in to cenimo. Ljudje vidijo gasilce kot tiste, ki vedno priskočijo na pomoč in nikoli ne rečejo ne. Zato nas finančno podpirajo tudi zdaj, ko je kriza.
Kako se Mengeš razume z gasilci?
Vidim, da Mengeš živi z gasilstvom in gasilci, še nikoli nam niso odklonili pomoči. Čutijo, da bomo vedno prišli na pomoč, nam zaupajo. Čisto vse smo pripravljeni postoriti, tudi odmašimo kanalizacijo, rešimo mačko z drevesa in vas rešimo neprijetnih situacij.
Mojca Volkar Trobevšek

DRUSTVA
AKTUALNE NOVICE IZ LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ
Zlata paleta - slikarstvo
O razstavah Zlate palete Slovenije redno poročamo in ponavljajoče poročanje lahko izzveni kot izpeta pesem. A dobre pesmi vedno znova prepevamo. Tako je tudi z razstavami ZPS. Na njih se zbirajo dela ljubiteljev umetnosti, ki odstopajo od povprečja in se vsako leto predstavijo pred občinstvom. Kraji razstav so različni, vrstijo se po Sloveniji, odvisno od pripravljenosti društva in kraja. Likovno razstavo ZPS za slikarstvo - realizem je z Zvezo likovnih društev Slovenije organizirala Likovna družina Dr. Franca Bogoviča iz Dobove. Na razstavi je sodelovalo 20 društev oz. 46 avtorjev. LD Mengeš je z uvrstitvijo enega avtorja - Ine Malus, pridobilo še en certifikat kakovosti. Ino bi lahko predstavili kot ljubiteljico slikarstva, ki se počasi prebija v priznane poznavalce umetnosti,
Odprtje razstave
Abid in Toni
PRODAJA IN SERVIS
LCD
S TV
tel; 01 739 13 03
e-ma!l:av5.miínge5@sÍDlf)ei
Odprto:
kar je razvidno iz vse večjega števila osebnih priznanj, v zadnjih letih pa tudi iz pridobljenih dveh certifikatov kakovosti.
Mežanovi dnevi na Ptuju
Na Ptuju so ponovno potekali Mežanovi dnevi, na katerih je razstavljal en član LD Mengeš - Vlado Fejzič. Njegova slika z naslovom Terminal, je bila nagrajena s tretjo odkupno nagrado. Vlado je eden od najaktivnejših članov, pojavlja se na mnogih razstavah državnega pomena, prireja mnogoštevilne samostojne razstave in aktivno sodeluje pri vseh projektih društva.
Razstave v Mengšu
V Trdinovem hramu razstavlja svoje grafike Miro Kolenko, ki je ob kiparstvu, slikarstvu in fotografiji prisoten s svojo kvaliteto tudi v grafiki. Vsekakor je priporočljivo spremljati njegove razstave, ki ponujajo razen motivov sveta, ki nas obkroža, še posebno korajžo za izbiro barvitosti krajin in drugih motivov. V hodniku občinske stavbe si lahko ogledate razstavo fotografij, ki sta jo pripravila Miro Kolenko in Handi Behrič. Gre za prvo razstavo fotografij članov društva. Umetniška fotografija je v sedanjosti posebno priljubljena zvrst, ki po svoji zahtevnosti predvsem opredeljuje tehniko in skladnost prikazanega, nianse oz. izbiro barv in kontrast svetlobe. Razstava fotografij je zanimiva, fotografije ponujajo ugodje trenutkov, detajlov in opozarjajo na tisto, kar včasih v realnosti ne opazimo, a je vredno pozornosti in občudovanja.
Humanitarna dejavnost članov
Karitas iz Maribora je v sodelovanju z domom starostnikov Sv. Lenart iz Lenarta organiziral slikarsko srečanje, ki se je odvijalo ravno v dneh, ko ima naše društvo svojo srečanje. Zato sta Ina Malus in Milica Tomšič pripravili vsaka po eno slikarsko delo za dar temu zavodu. Slike bodo krasile njihove prostore, saj je dom še nov in še ni opremljen s slikami.
Likovno srečanje Pomlad na vasi
Likovno srečanje je potekalo na kmetiji Bernarde in Toneta Skoka v Loki pri Mengšu, na dan občinskega praznika. Gostitelja sta pripravila pogostitev in ponudila okolico svojega doma za slikarski atelje na prostem. Večina avtorjev je slikala motive iz okolja: loško cerkvico, grad Jablje, rože na domačem vrtu, konje na paši ^ in priznati moramo, da smo vsi uživali. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi razstavo skupinske slike na kozolcu. Gre za več kot mesec dni trajajoč projekt, v katerem je vsak član društva moral narediti vsaj en del slike. Tako je nastala velika slika - umetnina, ki bo verjetno še kdaj predstavljena širšemu občinstvu. Lep dan nam je posebej popestrilo srečanje z našim bivšim predsednikom Abidom Behričem, kateremu je društvo ob tej priliki, za njegov prispevek k umetnosti in razvoju društva, podelilo naziv častnega člana Likovnega društva Mengeš. Žal je bolezen Abida prikovala na poseben invalidski voziček, aparature za dihanje in odvisnost od stalnega spremstva medicinskega osebja. Hvaležni smo bolnišnici v Sežani, v kateri Abid biva že vrsto let, da so s prevozom in medicinskim spremstvom omogočili ta njegov obisk v domačem okolju. Posebno občudovanje pa gre Abidu samemu, ki je ob vseh svojih težavah veder in v zadnjem času ponovno spet ustvarjalen. Tudi tokrat je za sabo pustil sled svoje umetniške duše.

Tekst: Milica Tomšič Foto: Lojze Kalinšek
DRUŠTVA
AKTIVNOSTI MENGEŠKE GODBE V MAJU
Mengeška godba tudi ta mesec ni počivala. Za nami je veliko uspešno odigranih nastopov.
Teden dni po prvomajski budnici, v nedeljo, 9. maja, smo igrali v Trzinu - na Florjanovem sejmu. Zjutraj smo najprej zaigrali na sejmu, nato pa smo v procesiji odkorakali do cerkve, kjer smo sodelovali pri maši. Naslednji teden smo bili v Komendi, kjer smo igrali na gasilski paradi ter v šotoru zaigrali na prireditvi ob pridobitvi novega gasilskega vozila. V soboto, 22. maja, smo se udeležili gasilske parade na Križu, naslednji dan pa smo imeli koncert na Mengeški koči. Poleg nas je nastopil še ansambel Alpski muzikantje. Lepo vreme in naše igranje je privabilo veliko poslušalcev, ki so bili navdušeni tako nad zabavnimi skladbami kot tudi koračnicami. V petek, 28. maja, pa smo pred Kulturnim domom Mengeš igrali ob 10. obletnici veteranske godbe Mengeš. Potem smo se udeležili tudi njihovega koncerta.
Tudi v juniju še ne bomo imeli počitnic, saj nas čaka še kar nekaj pomembnih koncertov in nastopov ter gostovanje v Avstriji. Več o
teh si lahko preberete na naši spletni strani: www.mengeska-godba.si.
Tekst: Maja Keržič Foto: Ana Per
Koncert na Mengeški koči
Predstavitve instrumentov na OŠ Mengeš
USPEŠNE MENGEŠKE BALERINE
Plesni klub Balerina je novonastalo mengeško društvo, ki je postalo član Plesne zveze Slovenije ter deluje v okviru Baletne šole Balerina v Mengšu. Članice baletnega mladinskega in pionirskega ansambla s svojimi nastopi popestrijo različne prireditve in se udeležujejo državnih in mednarodnih plesnih tekmovanj.
Mengeške baletke se poleg klasičnega baleta učijo tudi modernega plesa, kar se je izkazalo za dobro kombinacijo. Patricia Kompare in Lara Jasenc sta se s koreografijo Bond Girls zelo uspešno odrezali na mednarodnem plesnem festivalu v Lignanu v Italiji, 14. marca 2010, na kvalifikacijskem turnirju pa sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 29. maja v Krškem. Državnega prvenstva se bodo baletke udeležile tudi s koreografijo Titanic in Over the rainbow in dokazale so, da se tudi v Mengšu porajajo dobre plesalke, ki imajo možnost sodelovanja na državnem in mednarodnem plesnem področju.
Vanja Bele
AIA NA FESTIVALU IN DRŽAVNEM PRVENSTVU
AIA se je 7. in. 8. maja udeležila festivala nevladnih organizacij, ki ga je organiziralo Stičišče NVO Srca Slovenije na GEOSS-u. Festival je bil namenjen predstavitvi dejavnosti društev in medsebojnemu povezovanju nevladnih organizacij.
Z najrazličnejšimi aktivnostmi se je predstavilo 52 slovenskih društev. AIO so zastopali mladi hip hop plesalci pod vodstvom mentorice Sanje Tomšič, ki so na odru odplesali točko Zamrznjeni. V soboto, 8. maja, so sodelovali na odprtju 19. državnega prvenstva za kadete in kadetinje v namiznem tenisu, ki je potekalo v Športni dvorani Komenda. O vtisih z nastopov pa naj citiram kar 9-letno Evo in 10-letno Ajlo.
»Nastopili smo v soboto in petek. Zelo všeč mi je bilo, ko so nas gledali in slikali in tudi, ko se je Žiga »basal« s čevapčiči« (Eva). »Na prvem nastopu mi je bilo zelo dobro, fajn sem se imela. Na drugem mi je bilo še bolj fajn in mislim, da sem na drugem nastopu bolje zaplesala.«(Ajla). Iskrena, preprosta otroška beseda, ki pove največ. Vedno si dobrodošel, če se želiš priključiti plesalcem hip hopa ali jazz baleta. Prijave in informacije na drustvo.aia@gmail. com ali neposredno na vajah. Plesalci bodo z vajami zaključili konec junija, po počitnicah pa spet na svidenje!
Blanka Tomšič

DRUŠTVA
TABORNIŠKE NOVICE
Z mesecem majem, ki je sabo prinesel prve tople in sončne dni v tem letu, smo se taborniki odpravili na kolesarjenje in se pripravljali na Golažijado ter Tabor.
V soboto, 22. maja, smo se ob deveti uri zbrali v kamnolomu, da bi se skupaj odpravili na kolesarski izlet. V sončnem vremenu se nas je zbralo enaintrideset, večinoma starejših članov, prav tako pa so prišli tudi mlajši člani v spremstvu staršev. Po kratkem nagovoru smo odšli na pot, ki je potekala preko polja v Jarše, od tam pa preko Preserij, Radomelj do graščine Črnelo, od koder smo se nato odpravili proti prireditvenemu prostoru Turnše, kjer nas je čakala malica in daljši počitek. Vendar tam nismo ostali dolgo, saj smo se zaradi nabiranja črnih oblakov raje vrnili proti domu. A kljub temu, da smo poskušali dežju ubežati, nas je ta malo namočil, ko smo se preko Vira vračali domov. Pot pa nas je z Vira in preko Rodice ter čez Mengeško polje vodila v Mengeš. Vrnili smo se okoli trinajste ure in se pred banko razšli. Prav tako pa smo se v mesecu maju pripravljali na tradicionalno Golažijado, ki smo jo letos organizirali skupaj z GD Mengeš. Seveda pa nismo pozabili na tabor, ki se s počitnicami počasi bliža. Potekal bo med 18. in 25. julijem v Bohinju, kjer bomo spali v šotorih, peli ob taborniškem ognju, osvajali taborniške veščine, se kopali v jezeru, se vozili v kanujih in počeli še mnogo drugih zanimivih stvari. Zato vsi, ki se želite prijaviti ali pa želite še več informacij, pokličite na tel. številko 040/350-421 ali pa nam pišite na tabor@rup.si.
Če želite redno spremljati, kaj vse se dogaja pri tabornikih in kaj vse še prihaja, pa vas vabim, da si ogledate našo spletno stran www.rup.si.
Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Domen
NTS Edigs Mengeš
USPEŠNA SEZONA NAMIZNOTENIŠKIH IGRALCEV
Končana so tekmovanja v sezoni 2009/ 2010. Naše tekmovalke in tekmovalci so ponovno uspešno zaključili sezono.
Ligaško tekmovanje - Ekipa članov je tudi letos uspešno zaključila tekmovanje v 1. državni namiznoteniški ligi. Osvojili so 8. mesto, z malo več sreče pa bi lahko tudi 6. mesto. Za ekipo članov so igrali: Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, David Orešnik in Matjaž Osolin. Sodelovali so tudi v pokalnem tekmovanju in med 30 ekipami osvojili 5.-8. mesto.
Šolska tekmovanja - 30. marca se je 8 tekmovalk in tekmovalcev udeležilo četrtfinala državnega prvenstva za učence in učenke osnovnih šol v ekipnem in posamičnem tekmovanju. Tekmovanje je bilo v Stični. Ekipa OŠ Mengeš je osvojila 2. mesto; Anita Hadžipašič je v skupini učenk 6.-9. razreda osvojila 4. mesto, Lara Korošec pa 7. mesto;
Nejc Erjavec je v skupini učencev 6.-9. razreda osvojil 1. mesto; Nina Agapito je v skupini učenk 1.-5. razred osvojila 3. mesto; Bor Rutar je v skupini učenci 1.-5. razred osvojil 5. mesto; Kaja Skok je v absolutni skupini učenk A osvojila 1. mesto, Šejla Dizdarevič pa 4. mesto. 6. maja je bil v Novi Gorici polfinale državnega prvenstva Slovenije za osnovnošolce, udeležilo se ga je 6 tekmovalk in tekmovalcev. V ekipnem tekmovanju so Mengšani osvojili 3. mesto. Kaja Skok je v absolutni kategoriji osvojila 3. mesto, Šejla Dizdarevič pa 8. mesto; Anita Hadžipašič je v kategoriji učenk 6 -9. razred osvojila 6. mesto; Nejc Erjavec je v skupini učencev 6.-9. razreda osvojil 3. mesto; Nina Agapito je v skupini učenk 1.-5. razreda osvojila 7. mesto.
Mednarodna tekmovanja - 11. aprila je bil v Lignanu Sabbiadoru ( Italija ) 5. turnir Alpe Adria. Na turnirju so nastopili Kaja Skok,
Hitre noge Mengeške godbe
ŽE ČETRTIČ NA TEKU TROJK
»Red je na prvem mestu, tradicija pa takoj za njim,« so rekli glasbeniki Mengeške godbe in se udeležili teka trojk v okviru 54. Poti ob žici. Naj spomnimo, da so se vestni godbeniki treninga teka lotili, da bi pravočasno prihajali na vaje. In kako jim uspeva?
No, nekaj zamud Mengeška godba še beleži, godbeniki še vedno nimajo vgrajene švicarske ure s kukavico, sta pa vsaj kapelnik Dimitrij Lederer in glavni aranžer orkestra Primož Per zelo urna. Pod zastavo tima Mengeške godbe sta tudi tokrat sprejela simpatizerko godbe, Mengšanko Urško Sedevčič in 8. maja so jo skupaj mahnili na 12-kilometrsko preizkušnjo. V kategoriji mešanih trojk je bila konkurenca letos silno huda. Naši junaki so precej izboljšali rezultat z lanske preizkušnje - hitre noge so pot premagale v 51 minutah in 37 sekundah, kar je celi 2 minuti in pol hitreje kot leto poprej, na končni lestvici tekačev pa so se uvrstili na 8. mesto. Če bi v takem tempu zmogli preteči pot na prejšnjem teku trojk, bi godbene vitrine danes krasile tri zlate medalje s teka trojk. Več kot očitno je, da je filozofija dobrega zgleda Mengeške godbe zmagovito zaokrožila po naši deželi. Ljudje so se zavedli, da je zamujanje res grda razvada
in začeli pridno trenirati tek tako kot naši vrli glasbeniki. Zamujanja je manj, zdravja pa več, pa tudi recesija je pridala svoje - tek je cenejši od bencina. Člani tekaške trojke Mengeške godbe s kapelnikom na čelu še vedno upajo, da bodo kdaj v prihodnje na poti ob žici srečali še kakšno trojko iz svojega orkestra. Ker pa je vsak začetek težak, jim kapelnik predlaga, naj sprva trenirajo krajše razdalje - zelo primerna je tista od doma do godbenega doma. Predlaga tudi termin treninga, da bo tekačev več, kajti v slogi je moč. Tako naj bi se treningi odvijali deset pred osmo, ob torkih in četrtkih. Kdo bo prvi?
A. H.
DRUŠTVA
Neža Špenko in Matjaž Osolin. Kaja Skok je osvojila 1. mesto, Neža Špenko 5. mesto in Matjaž Osolin 3. mesto. 6. junija je bil v Nagykanizsi (Madžarška) 6. turnir Alpe Adria. Tekmovanja sta se udeležili Kaja Skok in Neža Špenko s trenerjem Davidom Orešnikom. Kaja je osvojila 3. mesto, v skupnem seštevku vseh šestih turnirjev je zasedla 2. mesto, Neža Špenko pa v skupnem seštevku 5. mesto.
Državna prvenstva - 8. in 9. maja je namiznoteniška sekcija ŠD Partizan Mengeš uspešno organizirala 19. državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno, dvojice in mešane dvojice. Tekmovanje je bilo v športni dvorani v Komendi.
30. maja je bil v Ljubljani zaključni turnir MRNTZ, na katerem je nastopilo 135 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov ljubljanske regije. Na tekmovanju je nastopilo 19 tekmovalcev in tekmovalk NTS Edigs Mengeš. Razglasili so rezultate zadnjega preglednega turnirja in najboljše tri vseh šestih turnirjev. Na zadnjem preglednem turnirju je med učenci 2.-3. razreda Tilen
Šalja osvojil 2. mesto, med učenci 6.-7. razreda Nejc Erjavec 3. mesto in Kaja Skok med učenkami 8.-9. razred 1. mesto. Pri razglasitvi najboljših na vseh šestih turnirjih je v kategoriji učencev 2.-3. razred Tilen Šalja osvojil 2. mesto, Nejc Erjavec 4. mesto in Kaja Skok 1. mesto.
Občinski praznik - 28. maja so člani ŠD Partizan organizirali odprti turnir v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika Občine Mengeš. Zbralo se je 24 tekmovalcev iz Ljubljane, Celja, Trojan, Kamnika, Domžal in seveda iz naše občine. Tekmovali smo v šestih skupinah, vsak z vsakim, nato pa na izpadanje. Bilo je izredno veliko kvalitetnih potez mojstrov bele žogice. Največ znanja je prikazal David Orešnik, sicer trener NTS Edigs Mengeš. Zmagovalca Davida je v finalu poskušal premagati prvi na slovenski jakostni lestvici rekreativnih igralcev, Bojan Maselj, toda za kaj več kot časten poraz mu je zmanjkalo nekaj sreče in ur vadbe. Tretje mesto sta si razdelila Lojze Zore in Boris Škoberne. Lepo je bilo gledati mlade mengeške upe, kadete Nejca
in Žiga Erjavca ter Bora Rutarja in Tomija Prezlja, ki so tudi dosegali zmage. Fantje kažejo viden napredek, odkar jih na vadbah strokovno vodi mladi trener David Orešnik. Pokale najboljšim je predal predsednik ŠD Partizan Jože Mlakar, ki je prišel naravnost s seje občinskega sveta, kjer so mu podelili priznanje častni občan Občine Mengeš, med drugim tudi za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju športa v Mengšu. Seveda smo mu vsi čestitali, prav tako pa tudi najboljšim tekmovalcem našega turnirja. Sledila je večerja in dolgi pogovori o našem najljubšem športu, namiznem tenisu. Tako smo športniki praznik Občine Mengeš počastili športno v naši telovadnici.
Poletni tabor namiznega tenisa - V mesecu juliju bomo za vse, ki jih zanima igranje namiznega tenisa, pripravili poletni tabor. Pripravili bomo pester program aktivnosti, podrobnosti o taboru pa bomo objavili na spletni strani društva http://sdmen.si.ex/nts ali na tel.: 031/502-157. Vabljeni!
Jože Mlakar, ŠD Partizan
OTROŠKA FOLKLORA GOSTILA VRSTNIKE IZ VIŠEGRADA V BIH
Otroška folklorna skupina zaključuje zelo uspešno in dogodkov polno sezono. Na območnem srečanju otroških in odraslih folklornih skupin v Domžalah smo se predstavili s tedaj že dodobra osvojenim in izdelanim novim spletom. Druženje z ostalimi skupinami in tudi strokovna ocena dajeta srečanju poseben čar, zato se tovrstnih nastopov še posebej veselimo.
Prav posebno mesto pa ima vsako leto državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro v Rogaški Slatini, kjer smo se letos predstavili že tretjič zapored. Veselo razpoloženje na poti do Rogaške, lepo vreme in dobri nastopi so bili popotnica za res lep dan. Po nastopu pa še ogled muzeja na prostem v Rogatcu. Najbolj nas je razveselila novica nekaj dni kasneje, da smo osvojili kar zlato priznanje. Kot bi nam to priznanje dalo krila, smo se odločili za naslednji velik izziv. Na pobudo in kontakt naše odrasle folklorne skupine smo se dogovorili za izmenjavo z vrstniki iz Višegrada v BiH. Priprave so po sestanku s starši stekle s polno paro in že se je
na parkirišču za kulturnim domom začel sprejem. Razdelili smo se po družinah in se naslednji dan odpravili v Arboretum Volčji Potok, kjer smo v prelepem vremenu uživali ob razstavi dinozavrov in razposajeni igri na otroških igriščih. Zvečer pa smo se v okviru prireditev ob 120-letnici gasilstva predstavili tudi mi in naši gostje. Društvo, v katerem delujejo, se imenuje Srpsko Sokolsko društvo SOKO Manastir Dobrun iz Višegrada. Predstavili so se s točkama Zlatibor in Srbija. Med obema točkama so se s svojim spletom predstavili tudi naši otroci. Žal je kar prehitro prišla nedelja, ko smo se morali posloviti od sedaj že pravih prijateljev in tudi nekaj solzic je prišlo na male očke ob odhodu. Izmenjava pa se nadaljuje naslednje leto, ko bomo mi njihovi gostje na tradicionalnem mednarodnem festivalu folklornih skupin. Zahvaljujemo se vsem, ki nam pomagate: Osnovni
Gostje iz Bosne in Hercegovine
šoli Mengeš, Folklorni skupini Svoboda Mengeš, Občini Mengeš in seveda vsem staršem, ki vzpodbujate otroke pri tej lepi dejavnosti. V otroški folklorni skupini se imamo res lepo, naslednje šolsko leto nadaljujemo in vabimo nove mlade plesalce in plesalke, da se nam pridružite.
Tekst in foto: Boštjan Svete
Skupinska slika

društva
Perspektive za 21. stoletje
NEŠKODOVANJE NA PRESEČIŠČU MED ETIKO IN MORALO
Če opazujemo sebe in kaj se dogaja okoli nas, lahko hitro opazimo, da se vsak dan srečujemo z namerami povzročanja škode, za katere ni niti nujno, da se jih res zavedamo kot takih. Škodovanje je torej zaobseženo tudi že v mišljenju in govorjenju, ki prispeva k poslabšanju stanja stvari ali odnosov. Društvo za študije kontemplativnih tradicij je 6. maja v Grosupljem pripravilo seminar Neškodovanje na presečišču med etiko in moralo - perspektive za 21. stoletje, ki ga je vodil filozof Robert Simonič.
Seminar je osvetlil pojem neškodovanja v duhovno-zgodovinskem pogledu in ga posebej povezal s pojmom pravičnosti. Osvetlil je Platonova dialoga Gorgija in Država. V nadaljevanju je razvil premislek o izvorni, pred pojmovni odprtost biti v svetu, s katero se šele začne kazati bližina in oddaljenost etike in morale. Na osnovi etimologije je pokazal, kako se v antični izkušnji etosa (kot podlagi etičnega mišljenja) še razpira tisti horizont, ki etos povezuje z vsem živim. Iz kasnejšega razvoja moralne misli pa je pokazal, kakšne težave prinaša tesno vezanje statusa moralnega subjekta na njegove kognitivne značilnosti, saj zaradi tega v kartezijanskem in kantovskem pristopu pride do izključitve vseh bitij, ki jim ne pripisujemo razuma (npr. živali), iz moralne skupnosti. To v praksi pomeni, da jih lahko obravnavamo kot predmete (ne kot osebe), čeprav enako kot ljudje občutijo bolečino in trpijo, če jih mučimo ali jim odvzamemo življenje. Diskusija se je razvijala v smeri težav zožitve etičnih vprašanj na upoštevanje zgolj zunanjih pravil in pomembnosti ponotranjenja vrlin (npr. neškodovanja). Pri tem znanost ne more biti izvzeta, saj se postavlja vprašanje škode, npr. v ekologiji, v genetski manipulaciji. Pri teh vprašanjih je z vidika izvornega etosa težava, da se premalo zastavlja vprašanje o tem, kaj je prava človeškost človeka in kaj to pomeni za etiko. Temu res bistvenemu vprašanju se popolnoma izognemo, če razpravljamo le o pravilih regulacije. Predavatelj je podal tudi iztočnice za prakse neškodovanja pri pouku, ki pokažejo, kako učenci pri pravilu, ki ga učitelj postavi, lahko zaznajo tudi učiteljevo držo, njegov etos. Šele iz tega ven se vzpostavi prenos v razumevanje in se lahko sprejme utemeljenost nekega moralnega pravila. Seminar je potekal v okviru teme Zdrava družba ter etične in moralne vrednote Mreže zdravja, ki je delno financirana s strani Evropskega socialnega sklada.
PRAZNOVALI SMO BINKOŠTI
Že vrsto let je v naši župniji lepota binkošti oplemenitena s srečanjem za bolnike in ostarele. Osrednji dogodek je sv. maša, ki je oblikovana tako, da se naši bratje in sestre, ki ne morejo vsako nedeljo v cerkev, počutijo posebej dobrodošle in sprejete v župnijski skupnosti.
Sv. mašo so popestrili otroci, ki so pripravili prošnje in ganljiv pozdrav miru. Ob stisku roke so vsakomur dali papirnatega golobčka, simbol Svetega Duha. Med sv. mašo je bilo tudi bolniško maziljenje. Besedilo ob prejemanju tega zakramenta se glasi: »Po tem svetem maziljenju in svojem dobrotnem usmiljenju naj ti Gospod pomaga z milostjo Svetega Duha. Odpusti naj ti grehe, te reši in milostno poživi.« Duhovnik maziljencu mazili čelo in roke; obe mesti imata simbolni pomen: čelo pomeni glavo - smo razumska bitja, roke - pomenijo delo, v življenju smo se razdajali, delili kruh ... Profesor Anton Štrukelj, ki je maševal in pridigal o novih binkoštih, je pri srečanju po maši želel, da besedilo objavimo, da bi ga laže nosili v sebi ne le bolni, tudi zdravi, ker s svojo vsebino pomirja in poživlja. Srečanje po maši je bilo prijateljsko in prisrčno. Sodelavci Župnijske karitas se ob takih priložnostih počutimo, kot da sodelujemo pri prinašanju »sveže vode«. Začutili smo »nove binkošti, ko se Božja ljubezen izlije v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (br. Štefan Kožuh, OFMC).
Sodelavci Župnijske karitas Mengeš
Nevenka Kovač, univ. dipl. psih.
Regina Bokan, prof. ped.
DŠKT Mengeš
Robert Simonič med predavanjem

Vida Golavšek s. p.
mojstrica očesne optike
Op-tikaGola všek
Slovenska c. 30, 1234 Mengeš	Delovni čas:
T:01/ 7237 968	ponedeljek - petek
M:040 284 081	8 - 12 in 16 - 18
S:www.optika-golavsek.si	sobota in prazniki zaprto
OBRAZi
FRANC ZABRET: ENO SAMO ŽIVLJENJE IMAMO!
Franc Zabret je po Slavku Pišku in Francu Blejcu tretji častni občan naše občine. Ta ugledni naziv je prejel v letu 2004, in sicer za 'dolgoletno uspešno in prizadevno delo na društvenem in družbenem področju'. Zanimivo naključje: ob svoji sedemdesetletnici. Lahko bi se reklo: primerno darilo ob primernem času. Darilo, ki je pravzaprav bolj zahvala, priznanje.
»Rodil sem se 4. septembra 1934, v Mengšu,« je začel pripovedovati. »Naša družina sicer ni bila velika - oče, mama pa midva s sestro, vendar pa je bilo življenje vseeno kar težko. Očetova plača je bila bolj skromna, mama pa je bila doma. Tako sem moral tudi jaz pomagati pri delu. Spomnim se, da sem po Gobavici nabiral suhljad, jo vezal v butare in nosil domov, ker smo imeli premalo kurjave. Vseeno pa je bilo otroške igre dovolj, tako da imam otroštvo v lepem spominu. Prevladovale so bolj fantovske igre, npr. 'ravbarji in žandarji', s prijatelji smo se preganjali po pobočjih Gobavice, da je bilo veselje. Bili smo nerazdružljiva skupina, še danes, po šestdesetih letih smo prijatelji in se dobivamo: Srečko Hribar, Miha Kosec, Lado Majcen in Jože Štempelj. Pravo prijateljstvo res ne zamre.« Nato je še povedal, da se pri njih po domače reklo »Pri Ižancu«. Njihova družina ima dolge mengeške korenine, saj tu živi že več rodov. Prvi Zabret pa je verjetno prišel od Iga, od tod najbrž domače ime. Na otroška leta ga še vedno spominja harmonika, ki jo včasih raztegne, tako, »za dušo«. Prvič je z njo zaigral na Miklavžev večer 1939. leta. Želja, da bi šel v glasbeno šolo, pa se na žalost ni uresničila.
Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu. To ni bila prava šola; okupator je uvedel nemško šolo, ki otrokom ni bila prijazna, saj jim je vzela pravico do pouka v maternem jeziku. Nato je obiskoval nižjo gimnazijo v Domžalah. »Starša sta mi omogočila nadaljevanje šolanja. Z odločitvijo za šolanje na srednji zobotehnični šoli v Ljubljani je seveda
Franc na Trim stezi
padla tudi odločitev za poklic in poznejšo zaposlitev. Šolo sem končal 1954. leta in se takoj zaposlil v takratnem zdravstvenem domu v Mengšu kot zobotehnik v zobni ambulanti. Po petnajstih letih sem prevzel vodenje zobnega laboratorija v Zdravstvenem domu Domžale. Nove zahteve na delovnem mestu so zahtevale več znanja. Pridobil sem si izobrazbo višjega zobotehnika, pa tudi specializacijo za zobotehnika ortodonta.« V tem času je bil službeno zelo aktiven: imel je odgovorne funkcije v zdravstvenih skupnostih takratne Občine Domžale in ljubljanske regije. Delovanje v organizaciji Rdečega križa je pomembna značilnost v življenju gospoda Zabreta, saj je bil več kot dvajset let predsednik območnega odbora RK Domžale. Glede na obseg nalog in pomen te organizacije to ni bila majhna dolžnost. Poleg običajnih nalog -razdeljevanja pomoči, organiziranja krvodajalskih akcij, letovanja ipd. - je RK v Domžalah organiziral brezplačno kuhinjo in bivalne prostore za brezdomce. »Tisto, kar pa določa vsebino in kvaliteto mojega življenja, je moj rojstni kraj Mengeš. Na številnih področjih sem videl izzive, povsod sem rad sodeloval. Že zgodaj sem se vključil v Planinsko društvo Janeza Trdina. Več let sem bil član upravnega odbora in prvi predsednik mladinske sekcije. Številne izlete in pohode v naše prelepe planine smo organizirali. Tudi pri smučarskem društvu sem bil zraven. Ko smo ga ustanovili, sem postal njegov prvi predsednik. Ena glavnih nalog društva je bila organiziranje smučarskih tečajev. Ogromno otrok smo naučili smučati, tudi po tristo jih je bilo v eni sezoni. Seveda je bilo s tem veliko dela in odgovornosti: prevozi, vaditelji, varnost. Ampak vse je šlo, ker sem imel skupino odličnih sodelavcev,« z zadovoljnim nasmeškom pove gospod Zabret. »Kaj pa delo v turističnem društvu,« me zanima. »Že več kot štiri desetletja aktivno sodelujem. Začel sem, ko je bil predsednik pok. Milan Jenčič. Kar nekaj velikih stvari smo takrat izpeljali: organiziranje 'dekliščin', izgradnja TRIM steze. Leta 1990 sem postal predsednik in ga vodil 18 let. Ponosen sem, da smo v tem času veliko naredili za promocijo naše občine - v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. In tudi na jubilejno leto
Tura na Kamniško sedlo
Turističnega društva Mengeš sem ponosen: za nami je namreč 50 let uspešnega dela!« Gospod Zabret ne more skriti, da sta turizem in turistično društvo njegova priljubljena tema. Vidi ju v tesni povezanosti z lepo naravo, ki predstavlja priložnost za bodoči razvoj Mengša. »Živimo v tako lepem kraju, da nam ga mnogi zavidajo. Gobavica z Mengeško kočo, Trim stezo, sprehajalne in pohodne poti proti Dobenu in Rašici, športni park - v vsem tem je naša bodočnost. Čuvati moramo to prečudovito okolje za zanamce, tudi oni imajo oz. bodo imeli pravico živeti v zdravem naravnem okolju.« Franca Zabreta najdemo še marsikje. Bil je med ustanovitelji kolesarskega društva ter KD Mihaelov sejem. Pri obeh je še vedno aktiven. Privlači ga šport in vsakršna aktivnost. Naredil je izpit za smučarskega vaditelja in sodnika smučanja; pri tenisu je rekreativni igralec in sodnik. Je navdušen pohodnik in kolesar. Narava je njegov življenjski prostor. Poleg naziva častni občan je prejel še vrsto priznanj: častni srebrni znak Turistične zveze Slovenije, zlati znak za delo pri RK, Bloudkovo bronasto priznanje za delo na športnem področju, zlato priznanje ŠD Partizan Mengeš, priznanje za razvoj zdravstvenega varstva v Sloveniji in še druga. Vsa so mu v ponos, ker dokazujejo, da je bilo njegovo dosedanje življenje bogato. Lepo se počuti, pravi, z vsem je zadovoljen. Zadovoljen je v družini: žena, hčerka in dva vnuka so mu v oporo. Z ženo sta pred kratkim praznovala 50 let skupnega življenja. Življenjski moto? »Samo eno življenje imamo, biti mora lepo. Za vsakega posebej in za vse skupaj. Vsak mora k temu nekaj prispevati.« Kaj posebej ceni pri ljudeh? »Medsebojno spoštovanje. To je osnova vsega. Pa odkritost. Ne prenesem zahrbtnosti.«
Tekst: Branko Lipar Foto: Zasebna zbirka

VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE
PROJEKT POLICIST LEON SVETUJE
V tem šolskem letu so se učenci 5. a, 5. b in 5. c razreda zopet vključili v projekt Policist Leon svetuje, ki ga je na šoli organizirala in izvedla PP Domžale s policistom, gospodom Andrejem Jordanom. Sicer so projekt pripravili v Policijski upravi Slovenj Gradec in ga prvič izvedli v šolskem letu 2007/08. Odločitev Generalne policijske uprave je bil, da postane državni projekt, ki ga tudi financira.
Andrej je bil v vsakem razredu 3 šolske ure, 4. in 5. ura pa sta bili namenjeni opremi in pregledu kolesa, varni vožnji s kolesom v prometu in kolesarskemu izpitu. Na prvem obisku v razredu je vsak učenec dobil v osebno last svoj izvod delovnega zvezka Policist Leon svetuje, ki jih je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija. Delovni zvezek je zelo kvaliteten, s prikupnimi ilustracijami, zato so ga učenci z veseljem uporabljali. Posamezne teme so opisane v namišljeni zgodbici, sledijo pa vprašanja in nasvet policista Leona. Vsebine so aktualne, primerne za učence te starosti in razdeljene na pet sklopov:
•	promet (varna pot v šolo, z avtom v šolo, varnostni pas, skiroji, rolerji ...);
•	pirotehnika in posledice uporabe;
•	nasilje (med vrstniki, v družini ...);
•	kriminaliteta (kraje, vlomi ...);
•	kolo.
Delovni zvezek so učenci odnesli domov, kjer so skupaj s starši odgovarjali na različna vprašanja v zvezi z varnostjo. Na zaključku projekta so učenci še likovno in literarno ustvarjali na katerokoli temo iz delovnega zvezka. Projekt Policist Leon je bil med učenci dobro sprejet, zato bo v pete razrede prav gotovo vključen tudi prihodnje šolsko leto. Vsa pohvala za dobro izpeljan projekt pa gre seveda policistu Andreju Jordanu, ki mu ni manjkalo potrpljenja in je znal najti pot do učencev.
Danijela Frol, Nada Javh in Martina Šorn Povšnar Razredničarke 5. razredov
KOLESARSKI IZPIT NA OŠ MENGEŠ V ŠOLSKEM LETU 2009/10
Kolesarski izpit je bil razdeljen na tri dele: teoretični del, poligon in praktično vožnjo. Teoretični del izpita je potekal po skupinah v računalniški učilnici in s pomočjo treh zgoščenk S kolesom v šolo (Učne vsebine, Vaje iz učnih vsebin, Izpit ). Poligon so učenci vozili pri urah ŠVZ na šolski ploščadi, usposabljanja pa je bilo 5 ur in je zajemalo predvsem razvijanje spretnosti za vožnjo kolesa. S praktično vožnjo po opisani poti, ki je bila organizirana s pomočjo staršev, smo pričeli v začetku maja.
Teoretični del je zajemal sklope varno kolo, prometni znaki, vožnja s kolesom, upoštevanje pravil, mimovožnja, prehitevanje, zavijanje v levo in desno, ravnanje kolesarja pri prehodu čez železniško progo, zunanji dejavniki varnosti v prometu in vzdrževanje kolesa. S teoretičnim delom izpita smo na šoli pričeli že meseca septembra, vsak teden so imeli učenci po skupinah eno uro v računalniški učilnici. Teoretični izpit tudi po tretjem preizkusu v mesecu aprilu ni naredilo sedem učencev iz vseh treh petih razredov, kar je 10 %. Ti učenci niso vozili poligona in bodo kolesarski izpit opravljali naslednje leto. Z vajami na poligonu smo pričeli v drugi polovici meseca aprila. Poligon so uspešno opravili vsi učenci. Skupaj je oba dela kolesarskega izpita uspešno opravilo 59 učencev, oziroma 90 %. Pri praktični vožnji so se učenci vozili v skupinah od 3 do 5, skupaj s starši in učiteljico, izpitno vožnjo pa je opravljal učenec sam. Vsak učenec je dobil DVD, na katerem je posneta vožnja kolesarja po opisani poti, kjer poteka tudi izpitna vožnja. Tako so učenci in starši videli, kje poteka pot, kako se pravilno vozi, pa tudi, kakšne napake se lahko naredijo. Na izpitni vožnji sta poleg učiteljic sodelovala še policista iz PP Domžale, ki sta nadzorovala vožnjo učencev na nevarnejših delih poti. Na izpitni vožnji je bilo uspešnih vseh 59 učencev, 100 %. Policista sta učence zelo pohvalila, saj so izpitno pot res dobro speljali. Učenci so sicer naredili nekaj manjših napak, na katere smo jih tudi
opozorili. Letos so učenci bolj resno kot lansko leto vzeli kolesarski izpit in skupaj s starši vozili po progi. Nekateri so kar trikrat peljali z učiteljico in še nekajkrat sami s starši. In to se je na izpitu seveda poznalo. Resno delo vedno prinese rezultate. Imeli smo tudi dva pregleda koles, ki so ga opravili policisti s PP Domžale. Prvi pregled v maju je bil le informativen. Učenci in starši so dobili informacije, ali je kolo primerno urejeno, oziroma, kaj je potrebno še urediti, da bo kolo varno. Pred izpitno vožnjo, ki smo jo opravljali 27. maja, je bil še en pregled koles za nalepko Varno kolo. Nalepko so dobili vsi, ki so imeli tehnično brezhibno urejeno kolo. Učenci, ki nalepke niso dobili, so izpit delali s šolskimi kolesi ali pa so jim ga posodili sošolci. Koles imamo sedaj pet in kolesarske čelade, ki smo jih dobili v prejšnjem šolskem letu. Tako učencem za poligon in vožnjo po opisani poti ni bilo potrebno vsako uro, ko smo vadili, s seboj nositi čelade. Na koncu so učenci dobili tudi nagrade Zavarovalnice Triglav, ki jih je priskrbel gospod Anton Hribar, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: majice, čepice, odsevne trakove in obeske za ključe. Za konec bi rada pohvalila gospo Ireno Podboršek, ki vsako leto poskrbi, da pravočasno dobimo nalepke in izpite, in seveda vse starše, ki ste nam pomagali izpeljati kolesarske izpite.
Danijela Frol, Nada Javh in Martina Šorn Povšnar, razredničarke 5. razredov
Knjižnica Mengeš vabi na
POLETNO USTVARJALNO DELAVNICO
v četrtek, 24. junija 2010, ob 17. uri, v prostore knjižnice Mengeš.
Zaradi zasedbe prostih mest se prej prijavite pri knjižničarkah (osebno ali na tel.: 01/7237-734). Lepo vabljeni v svet ustvarjanja.
Knjižničarki Barbara in Marija

vzgoja ín ízobrazevanje
OŠ ROJE Z »LEKOVCI« V ŽIVALSKI VRT
V sredo, 19. maja, se je na OŠ Roje pričel dan, poln pričakovanj. Že navsezgodaj zjutraj smo z učenci vrtca ter oddelkov vzgoje in izobraževanja zrli v nebo in upali, da bo posijalo sonce, saj smo ga čakali kar dva tedna. Pa smo ga dočakali - sonce in z njim zaradi slabega vremena dvakrat prestavljeni izlet v Živalski vrt Ljubljana, ki smo ga obiskali z zaposlenimi iz farmacevtske družbe Lek.
Farmacevtska družba Lek, ki je bila donator celotnega izleta, vsako leto pripravi dan sodelovanja z lokalno skupnostjo, v okviru katerega zaposleni, ki se za to odločijo, namenijo svoj delovni čas za obisk in pomoč posameznikom in organizacijam v okolju, v katerem delajo. Letos so se odločili, da naši šoli namenijo sredstva za prevoz in vstopnino učencev iz oddelkov in razvojnega vrtca v Živalski vrt Ljubljana, poleg tega pa so vsem udeleženim podarili še kratke majčke. Zaposleni so nas nasmejani pričakali na vhodu v Živalski vrt, nam razdelili rdeče majčke in se pomešali med učence, ki so jih z navdušenjem sprejeli. Z nami so se družili, nam pomagali pri
spremljanju otrok in se veselili z njimi in zanje. Pripravili so nam poučen voden ogled živali, skupaj smo malicali, nato so učence obdarili še s sladkarijami in dvema velikima vrečama didaktičnih pripomočkov. Otroci so bili vsega iskreno veseli ter se prav ponosno držali svojih spremljevalcev, saj so se med njimi spletle prav posebne vezi, ki jih premorejo le srca odprtih in nesebičnih ljudi. Učenci so bili nad vsem preprosto navdušeni - videti divje živali od blizu, se jih dotakniti in poslušati prvinske zvoke narave, to je pravo izkušenjsko učenje. Vsem se nam je zdelo izredno lepo, da so se v družbi Lek spomnili na nas in nam finančno omogočili ogled živalskega vrta, saj se naši učenci največ o naravi in svetu okrog sebe naučijo preko opazovanja in lastnih izkušenj. Še bolj pa sta za nas neprecenljiva čas in trud, ki so ju otrokom namenili prostovoljci, saj se je danes prav vsak izmed njih počutil posebnega in zelo smo jim hvaležni, da so nas vse skupaj tako razvajali ter nam omogočili res prijeten izlet na čudovit, sončen pomladni dan.
Petra Bogataj Ivančič
Prihodnost je na dlani
bolj kot kdajkoli prej
lek
član skupine Sandoz
21. stoletje bo doba podobnih bioloških zdravil. V Leku, članu skupine Sandoz, smo zaupali v naše znanje, zato smo danes lahko ponosni na našo pionirsko vlogo v razvoju podobnih bioloških zdravil. Z lastnim razvojem v genski tehnologiji smo začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in si ustvarili trden temelj za vstop v biofarmacevtiko - tehnologijo prihodnosti.
Danes razvojni center v Mengšu, ki je eden od centrov odličnosti biofarmacevtike v Novartisu, pomembno prispeva k razvoju podobnih bioloških zdravil
za Sandozove trge po vsem svetu ter tudi za domači, slovenski trg. Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta izjemno zahtevna, saj moramo proizvajalci v celoti izpolnjevati enake standarde kot veljajo za originalna zdravila. Nam je kot prvim uspelo priti do cilja.
Z našimi podobnimi biološkimi zdravili, ki so dokazano kakovostna, varna in učinkovita, bo še več bolnikov spet polno zaživelo. Kar se je nekoč zdelo komaj uresničljiva ideja, je danes dosegljivo vsem nam.
Lek farmacevtska družba d.d. Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si

ZDRAVJE
STRATEŠKO OZAVEŠČANJE IN SREDNJEROČNI NAČRTI O ZDRAVI PREHRANI
Slovenija je pričela s strateškim obveščanjem in pristopila k uresničevanju strateškega načrta Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Načrt je upravni odbor agencije EFSA sprejel 18. decembra v Bruslju za petletno obdobje, od 2009 do 2013 (t.i. zelena knjiga). Njen cilj je zagotoviti srednje-do dolgoročno strateško usmeritev Agencije in opredeliti prednostne naloge, ob tem pa upoštevati spreminjajoče se delovno okolje. Strateški načrt je zato mišljen kot živ in dinamičen dokument, ki ga bo treba redno posodabljati in sproti analizirati.
EFSA že od ustanovitve poroča o svojem delu. Prek delovne skupine svetovalnega foruma o obveščanju tesno sodeluje z nacionalnimi organi za varnost hrane, kar zagotavlja, da potrošniki prejemajo pomembna, ustrezna, razumljiva in skladna sporočila na podlagi neodvisnih informacij, ki temeljijo na dokazih. Pod vodstvom svetovalne skupine za obveščanje o tveganjih si Agencija prizadeva spremljati in ocenjevati, kako potrošniki zaznavajo tveganja in koristi, povezana s hrano, in kako sporočila o tveganjih vplivajo na znanje, odnos in ne nazadnje vedenje potrošnikov.
Slovenija je pred letom 2004 pripravila in izdelala Nacionalni program prehranske politike za obdobje 2005-2010 (NPPP). Pravna podlaga za pripravo slovenske nacionalne prehranske
MSÉCÎ
PLEsnťi SDLA lin FLEsnr (y.irft
AVDICIJA V PLESNI KLUB MIKI
75Î -v-f-šiolc« hlf.-- '--.ř.; il. • íectiV- :.\.-..fJÍi!'jí.l. jiii?	M
.^ ih^ kih, phiíscA/ Lj.^v potok, 1S. 6-, V PLESALWICI j K^- -ifik: ossTi V ~3CÍorr1Jar>. in so^'
za pi D nírje ílel niki od ^OTXï do 3G04 jodlT.dolS.ure, - la mladince (lefr.iki od 1996 dr, 19E®) in člane (letnik 1995 in starejši) od 18. do 19. ure
Plesna pana ^standardni m lalir^Otu TCífií--« septenrtjra 2010 vabimo ra tec^ plesne dvojine.


i.i? ♦ i';
«
VPIS v PLESNO SEZONO 2010/11 ŽE JUNIJA
vsak detovni dar od 7, S. do 16. S. med 16. in 20. uro
Plfî'^lf 1 ■. J i 1.1 K; :111'iiĚki ■ .i.;-Hli a v Rodcr i ' ■ il 1
Za tečaja l-tesalnfci va; ^ i ob vpisu . n JNI. il 1F - ip^; !' i 5% popust
politike je Zakon o zdravstveni ustreznosti živil, predmetov in snovi, ki prihajajo v stik z živili. Na podlagi tega zakona je bil v letu 2000 pri Ministrstvu za zdravje (MZ) ustanovljen Svet za živila in prehrano, ki je strokovno in posvetovalno telo MZ pri pripravi prehranske politike. Pri omenjenem svetu je bilo ustanovljenih 12 delovnih skupin, ki so vsaka na svojem strokovnem področju raziskovale dejansko stanje in ugotavljale probleme, ki bi jih bilo treba politično urediti na ravni države. Na podlagi izčrpnih strokovnih študij in analiz so na MZ pripravili seznam strategij, ki so oblikovane po starostnih skupinah prebivalcev Republike Slovenije. Pri izdelavi programa je sodelovalo veliko slovenskih in tujih strokovnjakov z inštitutov, fakultet ter predstavnikov številnih vladnih služb, uradov in drugih organizacij. Vsak od njih je prispeval določen del svojega znanja in izkušenj. Od leta 2003 je bilo pri pripravi nacionalnega programa veliko medresorskega usklajevanja, še posebej na področju kmetijstva in šolstva. Medresorsko usklajena Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 je bila 7. novembra 2004 sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije, nato pa je bila uspešno predstavljena in podprta tudi v Državnem svetu RS in Državnem zboru RS.
Ta je Resolucijo z veliko večino poslank in poslancev sprejel 22. marca 2005.
Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje ter je temeljni vir razvoja vsake družbe. Zanj je predvsem odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju s stroko in znanostjo pristojna in odgovorna za ustvarjanje razmer, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog. Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost za zdravje sta značilnosti nezdravega ž^ljenjskega sloga, h kateremu prispevata tudi kajenje in uživanje alkoholnih pijač. Dokazano je, da ti dejavniki sodijo med ključne pri nastanku in napredovanju najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni ter pojavljanju zapletov pri njih. Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužijemo preveč maščob v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja, ter raka na debelem črevesu. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bila opravljena leta 2001, se v Republiki Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 22,9 % prebivalstva. Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva država skrbi za zdravje z oblikovanjem, sprejemanjem in izvajanjem politike, strategije in programov promocije zdravja, kamor sodi tudi prehranska politika. Le s takim ozaveščanjem prebivalstva bo Slovenija pristopila k uresničevanju zgoraj navedenih strateških načrtov, kar bo pomenilo za prebivalstvo več zdravja, zadovoljstva, manjši izdatki za zdravstvene storitve v državi in manj porabljenih zdravil. Predvsem pa se morajo prebivalci sami seznanjati o zdravi prehrani in gibanju ter več narediti sami zase, za njihovo boljše počutje in zdravje.
Tanja Štraus

POLiTiKA
sit lil
LDS
Z REBALANSOM DO NOVIH MEST ZA PREDŠOLSKO VARSTVO
V	Občini Mengeš se, tako kot v drugih občinah osrednje Slovenije, srečujemo s pomanjkanjem mest za predšolsko varstvo. V šolskem letu 2009/2010 se je pomanjkanje mest reševalo s
preureditvijo obstoječih prostorov v enoti Sonček, za šolsko leto 2010/2011 pa je bila v načrtu gradnja prizidka v enoti Gobica. V ta namen je bilo v proračunu namenjenih 200.000 EUR. Po pregledu ponudb, zbranih na razpisu 14. maja 2010, pa naj bi stroški za izgradnjo prizidka znašali več, kot je višina razporejenih sredstev, zato je, da bi lahko investicijo zaključili do konca leta 2010, potrebno sprejeti rebalans proračuna. Občinska uprava je pripravila tudi razpis za podelitev koncesije za izvajanje predšolske vzgoje in v postopku se kaže kot realna možnost za zagotovitev dodatnih 30 mest.
Zagotovitev potrebnih prostih mest je obveza občine, ki jo Občina Mengeš, po novogradnji vrtca Sonček, kljub naraščanju potreb po novih prostih mestih za predšolsko varstvo, uspešno izvaja.
V	preteklih letih je potrebno število prostih mest zagotavljala z minimalnimi gradbenimi posegi s preureditvijo obstoječih prostorov. Tako je v letu 2007/2008 zagotovila mesta v dogovoru z Osnovno šolo Mengeš s preureditvijo dveh učilnic, v šolskem letu 2008/2009 z vzpostavitvijo dodatnega oddelka v enoti Sonček, v šolskem letu 2009/2010 pa je sledila ponovna preureditev prostorov v enoti Sonček, ki je sedaj svoje možnosti zapolnila. Tako je bila za šolsko leto 2010/2011 predvidena gradnja prizidka ob enoti Gobica in zanj v proračunu rezerviranih 200.000 EUR. Potrebna razlika za finančno izvedbo gradnje prizidka naj bi se zagotovila z donacijami v Proračun 2010. Kljub kar dvema donacijama, tako podjetja MTB d.o.o. iz Maribora kot Karo d.o.o iz Mengša, ki sta vsak donirala po 100.000 EUR, pa skupni znesek, 200.000 EUR, ne zagotavlja finančnega zaprtja projekta, saj je bila na odpiranju ponudb kot najugodnejša izbrana ponudba v višini 1.083.719 EUR. Preostali denar bo občina zagotovila z najemom dolgoročnega kredita pri poslovnih bankah, in sicer v vrednosti 600.000 EUR, za kar je potrebno sprejeti spremembo Odloka Proračuna Občine Mengeš za leto 2010.
»V Občini Mengeš se zavedamo naraščajočih potreb po predšolskem varstvu in menimo, da je to za občino prioriteta, zato smo tudi predlagali sprejem spremembe v Proračunu Občine Mengeš. Potreba po prostih mestih pomeni za občino naravni in priselitveni prirast, kar je pozitivno za razvoj občine. V nekaterih Slovenskih občinah se srečujejo ravno z nasprotnim problemom, saj morajo zaradi upada števila najmlajših zmanjševati število oddelkov. Prav zato bom svetnikom LDS Mengeš predlagal, da rebalans podprejo. Tako bomo med mladimi družinami, ki si iščejo nov dom in s sabo prinesejo potencial nove energije idej za razvoj in napredek občine, še naprej veljali za občino, ki zagotavlja potrebno število prostih mest za predšolsko varstvo,« je povedal Aleš Janežič, podžupan Občine Mengeš.
Tina Drolc OO LDS Mengeš
ALI ZAHTEVAMO PREVEČ?
SDS
V predzadnjem Mengšanu je bil odgovor županove liste na moje vprašanje v takratni številki objavljen kar ob mojem članku. Ali to pomeni, da je pred objavo vse preverjeno in odobreno s strani te liste? Zahvaljujem se za takojšnji odgovor, menim pa, da to ni v skladu s svobodo medijev, ki je tako ali tako nikjer v državi ni. In vendar me z odgovorom niso prepričali. Stalno se sprašujem, kaj je sedanja lokalna oblast naredila v Mengšu? Naštevajo dejstva, ki malemu lokalnemu prebivalcu ne pomenijo prav dosti. Še vedno se sprašujem, zakaj šola nima uporabnega dovoljenja, zakaj nekateri ne moremo normalno dostopati do interneta? Zakaj moramo biti zadovoljni s sedmimi TV-programi? Zakaj žarnice po stanovanju utripajo? Odgovor: kriv je Telekom, kriv je Elektro, pa ta in oni _ Včasih se mi zdi res najbolj smiselno omisliti si poštnega goloba, ki bi prenašal mojo pošto, kot da se ukvarjam z prerekanjem z Telekomom, ki stalno ponavlja, da je centrala preobremenjena, da so parice zasedene in neustrezne in da zato žal ne morem imeti dostopa do v 21. stoletju že samoumevne in pomembne infrastrukture. Morda nekateri še vedno živijo v času, ko je bila kanalizacija in oskrba z električno energijo velik doprinos majhnemu človeku in ta isti človek bi, glede na razmere, najverjetneje moral biti sedaj zadovoljen s tem in živeti lepo po zakonu, plačevati davke in se pokoriti in kimati. Na žalost ljudje rastemo skupaj z razvojem in danes pričakujemo in zaslužimo več, zato imamo občinske veljake, da to uredijo. Zaslužimo si pitno vodo. Ali pa vsaj takojšnje obvestilo, da v primeru, ko voda ni pitna, te ne uporabljamo. Tukaj gre za takojšnji odziv, v roku pol ure, ne pa nekaj dni. Zaslužimo si, da je električna energija konstantna, brez nihanj, ki povzročajo nepravilno delovanje električnih naprav. Ali naj se vsak posameznik bode z Elektro distributerjem in preverja kakovost na svoji lokaciji ali mora za to poskrbeti nekdo, ki je za to plačan? Zaslužimo si stalni dostop do interneta in televizije, ker imamo pravico biti obveščeni. Optike verjetno ne bo nikoli, za brezžičen prenos podatkov pa marsikdo še slišal ni. Zaslužimo si varne vrtce in šole, kjer starši ne bodo stalno v negotovosti ali je njihov otrok na varnem. Zaslužimo si mesto v lokalnih vrtcih in šolah, zakaj bi morali svoje otroke voziti v druge občine, ki niso v okolju, katerega bi naši otroci poznali. Zaslužimo si razlago, zakaj gradnja nove dvorane v vrednosti nekaj milijonov evrov, če pa šola ni potresno varna, nima ustrezne jedilnice, kuhinje, dotrajano telovadnico - dvorana ni nadomestilo zanjo, saj bo staro vendarle potrebno preurediti ali popraviti, vse pa bomo plačali mi - občani. Vse to si zaslužimo in zahtevamo, saj za to tudi plačujemo - čas je za dejanja in ne obljube.
Marija Vesna Sešek Predsednica OO SDS Mengeš
Vsem občankam in občanom OO SDS vošči ob DNEVU DRŽAVNOSTI. Naj se izobesijo zastave na predvečer praznika in se tako s ponosom počasti 19. rojstni dan naše domovine.
Občinski odbor SDS Mengeš

pOLiTikA
ODLOČITEV JE SPREJETA!
mM
Lista za Občino Mengeš
Sprejeta odločitev, ki nam v življenju prinese korenite spremembe, je včasih lahko težka, nepremišljena, lahka ali povsem napačna, seveda pa je lahko tudi pravilna. Pred dobrimi štirimi leti sem začel razmišljati o eni od takšnih (pomembnih) odločitev, ki je zame in za mojo družino posledično prinesla velike spremembe. V letu 2006 se nam je hkrati zgodil velik dogodek. Ženi Maji in sinu Gregorju se je pridružil še četrti član družine, sin Nejc. Sam in moji najdražji smo neizmerno uživali ob tem trenutku, ki nam je bil dan in je nekako prekril oziroma zameglil tisto mojo zelo pomembno odločitev, da se podam v kandidaturo za župansko mesto v Občini Mengeš.
Kdo so tisti, s katerimi sem sprejel to odločitev oziroma so mi stali ob strani? Seveda v prvi vrsti moji domači, prijatelji in znanci, s katerimi smo začeli ustanavljati Listo za Občino Mengeš. Bili smo polni energije, deležni podpore, tudi kritik in včasih kakšnih žaljivk, vendar smo kot skupina ostali na nivoju, ki naj bi bil prisoten v tem predvolilnem času. Rezultat našega dela je bil potrjen na volitvah. Tudi obljube so bile dane in teh smo se dobro zavedali ter jih v štirih letih tudi večinoma realizirali ali pa so v fazi priprave (projekt športne dvorane, izgradnja vrtca, pričetek gradnje obvoznice, protipotresna zaščita osnovne šole). Skupaj s člani Liste za Občino Mengeš smo se vedno zavzemali za tvorno sodelovanje v občinskem svetu, saj je prav od tega odvisno, kako lahko občinska uprava izvršuje in realizira zastavljene cilje, ki so potrjeni na občinskem svetu. Osnovni akt je sprejem proračuna, ki je bil v vseh teh letih sprejet v konsenzu z ostalimi strankami, ki so prisotne v občinskem svetu. Za takšno sodelovanje je potreben dogovor, ki pa nikakor ni mogoč, če so politične strasti preveč napete. Dobro smo se zavedali, da moramo nastopiti predvsem povezovalno, da s takšnim delom lahko tudi uspešno pripomoremo k boljšemu in hitrejšemu razvoju občine. Zato sem prepričan, da je bila odločitev v letu 2006 pravilna in da smo skupaj s člani liste dokazali in upravičili vaše zaupanje. S takšnim načinom dela želimo nadaljevati kot lista, ob tem pa ponovno napovedujem tudi svojo kandidaturo za župana Občine Mengeš.
l^ra nc Jerič Lista za Obč:ino l\/lengeš
N.Si ob mednarodnem dnevu družine
muzu LJUDEM
JVffl
jvlml	j ju)
Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, v Novi Sloveniji, krščanski ljudski stranki (N.Si), čestitamo vsem slovenskim družinam za prispevek k razvoju slovenskega naroda. Več ko je zdravih družin, bolj je zdrav tudi narod. Letošnjega dneva družine smo se ob praznovanju 20-letnice demokratičnih sprememb v Sloveniji spomnili z grenkim priokusom in bojaznijo, da se slovenskemu narodu spet napoveduje boj za preživetje.
TsNiQ-pjas,, občanke in občani, znova opozarjamo na ravnanje slovenskih vladnih strank, ki želijo razvrednotiti tradicionalno družino. Pozivamo Vlado RS, da se začne zavedati pomena družine kot osnovne celice, ki edina lahko zagotavlja razvoj družbe in ohranjanje naroda ter omogoča najbolj zdrav in celosten razvoj posameznika. Pripravi naj ukrepe, ki bodo dolgoročno ugodno vplivali na povečanje rodnosti v Sloveniji in bodo mlade spodbujali, da se bodo lažje odločali za zakon in družino. Novi družinski zakonik namesto spodbud razvrednoti naravno obliko družine in njeno vlogo v slovenski družbi. V N.Si se ne strinjamo z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom, ki je v svoji poslanici dejal, »da se oblika in način življenja družin spreminjata, zato so z namenom ohranjanja koristi otrok in družin v spremenjenih družbenih okoliščinah pripravili nov družinski zakonik«. Trdno smo prepričani, da predlog družinskega zakonika ni pripravljen v korist otroka niti družine in naroda, ampak v korist ozkih skupin in posameznikov, ki so jim v ospredju lastni interesi. Vlada je pri tem prezrla tudi voljo večine državljanov. Vse državljanke in državljane pozivamo, da skupaj zaščitimo družino kot skupnost očeta, matere in otrok. Ta trenutek je potrebno in pomembno prizadevanje vsakega državljana, da se upre težnjam slovenske vlade, ki želi redefinirati družino. Če bo novi družinski zakonik sprejet, bomo v N.Si takoj začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo.
TABOR NOVE SLOVENIJE VSESLOVENSKI ZBOR ZA VREDNOTE
Tabor Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, je tokrat gostil svoje člane in simpatizerje 30. maja na Štajerskem, v Rogatcu, mestecu tik ob hrvaški meji, kamor je privabil več kakor tritisočglavo množico, ki so jo pozdravili in nagovorili mnogi znani Slovenci. Seveda sta bila v glavni vlogi naša vodilna
-	evropski poslanec Lojze Peterle in predsednica Ljudmila Novak, ki sta doživela bučno ploskanje, tako pa tudi veliko podporo pri uresničevanju strankarske politike, ki slovenski narod spodbuja k združevanju in krščanskim vrednotam.
Uradni del, ki je trajal le dobro uro in pol, je bil zelo slikovit in prijeten za vsako uho, saj so nas med nagovori razveseljevale domače skupine
-	tamburaši, mlade pevke, folkloristi in ljudske pevke. Shod pa ni bil le političen, bil je naravnan tudi kulturno in športno. Udeleženci smo si lahko ogledali kulturne znamenitosti - Muzej na prostem Rogatec, največji tovrstni muzej na Slovenskem, in renesančni dvorec Strmol. Bolj športno navdahnjeni so si ogledali nogometno tekmo med ekipo politikov N.Si in ekipo PAX (slovensko duhovniško nogometno reprezentanco). Tisti, ki prisegajo na glasbo, pa so lahko zapeli in zaplesali po taktih priljubljene slovenske skupine Čuki.
Jože Brojan, OO N.Si Mengeš
POLiTiKA
LOKALNA SAMOOSKRBA
Na področju Srca Slovenije, ali bolje rečeno Razvojnega partnerstva središča Slovenije, v katerega se je v letošnjem letu priključila tudi Občina Mengeš, so pričeli z zanimivim projektom lokalne samooskrbe. Namen tega projekta je spodbuditi domače pridelovalce prehrambenih izdelkov in lokalnih prebivalcev do izdelkov iz lokalnega okolja. Zelo pomemben element je oskrba lokalnih inštitucij, večjih lokalnih kupcev in lokalnega prebivalstva s kvalitetnimi lokalnimi kmetijskimi proizvodi.
Zavedanje, da kratka transportna pot lokalnih izdelkov pomembno vpliva na kvaliteto živil, je ob dejstvu, da s tem dajemo možnosti lokalnim proizvajalcem prehrambenih proizvodov, še tem večja, ob tem pa so lahko še večji pozitivni učinki na okolje. Vključitev lokalne skupnosti in spodbujanje pridelave »lokalnih prehrambenih« izdelkov je pomemben element pri organizaciji med proizvajalci in kupci. Ob današnjem stanju se moramo zavedati, da je hrana strateški proizvod, da je hrana pridelana v okolju, kjer živimo, bolj zdrava od uvožene iz drugih okolij. Lahko se vprašamo, zakaj ne bi proizvajalci s kvalitetnim mlekom, povrtninami in drugimi pridelki zalagali ustanove, kot so domovi počitka, šole in vrtci? Seveda je potrebno kvalitetno strokovno zagotavljanje kakovostne proizvodnje, pravilna promocija, distribucija in trženje. Na področju Razvojnega partnerstva Srca Slovenije je že ustanovljena in je nosilec lokalne samooskrbe Zadruga Jarina - doma na podeželju. V njo se vključujejo kmetije in proizvajalci prehrambenih izdelkov, ki imajo za cilj: dodaten zaslužek za kmetijska gospodarstva, kvalitetnejšo in strokovno pridelavo hrane za lokalno prebivalstvo ter ekološki vidik za manj negativnih vplivov na okolje. Ob vsem tem ne gre zanemariti boljših pogojev za življenje in delo vseh prebivalcev lokalnega okolja, predvsem podeželja. V stranki OO SLS Mengeš podpiramo te usmeritve in pričakujemo, da bo lokalna skupnost čim hitreje začela omogočati zainteresiranim posameznikom, da sodelujejo v tem projektu. Nova delovna mesta, ki lahko nastanejo s tem izzivom, so le še dodatna nadgradnja mišljenju, da kitajski česen ni boljši kot pa domači, iz domače zemlje. S tem projektom bi tudi naše trgovce lahko naučili, da se obrnejo na domače proizvajalce in jim začnejo dajati podporo, ne pa, da gledajo samo na svoj dobiček.
Jože Vahtar, OO SLS OM
Stoletja smo hrepeneli, verjeli v svetlo sonce in dan, ki bo brez prepira in le sosed nam bo mejak. Verjemimo in postavljajmo tudi MI temelje tem vrednotam Slovenk in Slovencev, ki so ustvarili našo državo SLOVENIJO.
Vsem želimo prijetno in zanosno praznovanje dneva državnosti.
OO SLS Občine Mengeš
PROGRAM OO ZARES
Program OO ZARES - nova politika Mengeš označujejo predvsem naslednji temeljni cilji:
-	vzpostavitev okolja, ki bo omogočilo dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje ljudi in družin;
-	izboljšanje življenjskih pogojev za vse, pri tem pa so na prvem mestu skrb za zdravje, varne prometne razmere, izobraževanje, dolgoročna in zanesljiva oskrba z zdravo vodo, delovna mesta;
-	povečanje privlačnosti našega okolja tudi za nove prebivalce in nova vlaganja;
-	delovanje, ki ni usmerjeno le v kratkoročne koristi, pač pa zagotavlja kvalitetno življenje tudi prihodnjim generacijam.
Skupaj z ostalimi sorodno mislečimi skupinami in posamezniki bomo skušali izboljšati predvsem:
-	zdravstveno oskrbo: osnovno zdravstveno varstvo ni usklajeno s spremenjeno starostno strukturo prebivalstva. Doseči moramo, da bo ponudba zdravstvenih uslug zadovoljila vse starostne kategorije naših občanov. Posebej pozorni moramo biti do najmlajših in najstarejših, ki so nemočni, kadar morajo za svoje ogroženo zdravje iskati pomoč v Domžalah, Kamniku, Ljubljani. Pravico imajo, da osnovne zdravstvene potrebe zadovoljijo v domačem okolju! Za njih mora skrbeti zadostno število zdravstvenih delavcev v sodobno urejenih prostorih.
-	pogoje za zdravo preživljanje prostega časa vseh občanov, predvsem pa mladih: izgradnja športne dvorane nikakor ne sme ostati le na papirju. Kvalitetni športni programi bodo mlade pritegnili v dejavno in bolj ustvarjalno življenje ter v zdravo tekmovalnost. Skupaj z mladimi bomo ustanovili mladinski center, ki jih bo povezoval, organiziral družabne dogodke, izvajal izobraževalne programe, izmenjavo mnenj, pripravljal razvojne programe za zaposlitev ^ Poslovne možnosti v okviru veljavnih predpisov bodo (predvsem) mladim nudile zaposlitev in življenjsko perspektivo (idejo o podjetniškem inkubatorju smo predstavili v aprilski številki Mengšana), omogočeno jim bo oblikovanje pozitivne samopodobe, samoodgovornost ter interes za aktivno vključevanje v razvoj občine.
-	medgeneracijsko sodelovanje in medkulturni dialog sta po našem prepričanju temeljni vrednoti, na katerih je mogoče graditi zdrav razvoj. Medsebojno odtujeni ljudje in generacije ne morejo ustvariti družbe, v kateri je lepo živeti. Načelu prostovoljstva v vseh oblikah, uveljavljenih pri nas in v svetu, je treba dati vso podporo, pa naj gre za medsebojno pomoč, pomoč starejšim ali osamljenim, pomoč pri naravnih in drugih nesrečah ali za druge podobne primere.
-	izgradnja obvoznice ogromno pomeni za izboljšanje kvalitete življenja v naši občini, slediti pa mora še vrsta ukrepov lokalne uprave, med njimi zlasti ureditev pločnikov, da bodo varni in prijazni za kolesa ter otroške in invalidske vozičke, urediti kolesarske steze, asfaltirati makadamske ulice in ceste, umiriti promet z motornimi vozili, onemogočiti tranzitni promet skozi Mengeš ^ Ogrožene kategorije občanov, to so zlasti otroci, starejši in gibalno ovirani, se morajo počutiti varne!
-	oskrba z vodo mora biti naravnana dolgoročno, zagotavljati mora zadostne količine zdrave vode. Resno je treba upoštevati podnebne spremembe, zaradi česar mora biti črpanje podtalnice dopolnjeno še s koriščenjem gorskih izvirov. Potreben bo tudi program racionalne rabe pitne vode.
Vse, ki želite sodelovati pri uresničevanju navedenih ciljev in nalog
-	vseh tu ni mogoče predstaviti, vabimo, da se nam pridružite kot člani, simpatizerji ali somišljeniki. Ker v občinsko dogajanje šele vstopamo, potrebujemo vaše sodelovanje. Oglasite se nam na naslov menges@zares.si ali na tel.št.: 070/732-130.
B. L., OO ZARES - nova politika Mengeš

kultura
Intervju z dr. Jožefom Medvedom in njegovo ženo Tatjano
DRUŽINA - NAJVEČJA VREDNOTA
Slovenija se ne nahaja samo v gospodarski krizi, ampak tudi v krizi vrednot, kar se je potrdilo že v mnogih bolj ali manj znanih aferah, kot tudi s predlaganimi spremembami družinskega zakonika, ki ga vlada koreniteje spreminja po 34 letih. Tako kot je za javne in zasebne finance pomembna dobra kondicija gospodarstva, je za domovino in državotvorno držo na vseh področjih življenja (v gospodarstvu, kulturi, šolstvu in športu, zdravstvu, odnosu do okolja in drugod) pomembno upoštevanje vrednot (poštenost, pravičnost, delavnost, solidarnost, domoljubje ...), ki se odražajo v dejanjih posameznikov, interesnih skupin in naroda v celoti. Iz zgoraj navedenih razlogov smo na pogovor povabili našega občana - izrednega prof. dr. Jožefa Medveda in njegovo ženo Tatjano, ki sta aktivno sodelovala pri organizaciji Dneva družine (konec oktobra 2009 na Prešernovem trgu v Ljubljani).
Gospod Jožef Medved, preden začnemo z vprašanji o družini, o krizi družbe, vrednot in predvsem - izhodih iz nje, vas prosim za kratko predstavitev.
Z ženo Tatjano bova julija poročena 20 let, od tega 9 let živiva v Mengšu. Z ženo sva se spoznala na romanju v Assisi. Imava deset otrok, osem hčera in dva sinova. Najstarejša hči Katarina bo stara 19 let, najmlajša Monika pa leto in pol. Prihajam izpod Ptujske gore, žena Tatjana pa iz Ljubljane. Zaposlen sem na Univerzi v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta, kot izredni profesor termodinamike materialov. Žena Tatjana je po izobrazbi specialna pedagoginja, vendar je zaradi družine ostala doma. Za tako veliko številčno družino vam iskreno čestitamo, verjetno pa ste vseskozi časovno zelo vpeti v družinsko življenje in vam časa za vaše prostočasne dejavnosti na razpolago ostaja bolj malo? Kako vam uspe uskladiti vse skupaj, saj verjetno tudi vaše delovno obveznosti niso majhne?
Z ženo pripadava Neokatehu-menski skupnosti v župniji sv. Nikolaja (Ljubljana - stolnica). Tu je izvir najine krščanske formacije (božja beseda, zakramenti, skupnost), ki je tudi temelj najine družine in prenašanja vere otrokom (starejše štiri so v svojih skupnostih). Določen red v družini in prevzemanje odgovornosti je potrebno in koristno, a brez težav tudi v naši
družini ne gre. Predvsem je pomembno ločiti pomembno od manj pomembnega. V javnosti je bil opazen vaš nastop ob Dnevu družine, ko ste pozdravili številne goste, tudi iz tujine. Bi nam na kratko povedali, kakšno poslanstvo ste si zadali z organizacijo omenjenega dogodka? Ko je bil v javno razpravo dan predlog novega Družinskega zakonika, se je spontano porodila zamisel o Dnevu družine - Family Day (že pred tem so Dan družine organizirali v Rimu in Madridu). Pobudnik in organizator srečanja je bila civilna družba - družine, različne skupine, gibanja in skupnosti, ob sodelovanju vseh, ki so jim otrokove pravice primarno vodilo in jim ni vseeno za usodo družine. Dan družine smo organizirali v približno desetih dneh. Namen našega srečanja ni bil protest, ampak pričevanje o družini in za družino, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci. To je podoba naravne družine: oče in mati, ki iz ljubezni posredujeta življenje potomcem ter jih vzgajata za odgovorne člane človeške družbe. Poudariti velja, da je družina najboljše mesto za vzgojo in rast otrok v ljubezni očeta in matere. Kristjani sprejemamo zakon med možem in ženo kot vir zvestobe, odpuščanja, ljubezni in podarjanja novega življenja. Po Dnevu družine smo se združili v Civilno iniciativo za družino in pravice otrok, ki svoje delo intenzivno nadaljuje. Torej je civilna iniciativa Za družino in pravice otrok ob
predlaganih spremembah Družinskega zakonika v eni od glavnih pobud zahtevala ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Kakšno je vaše mnenje o predlogu, da zakonsko zvezo lahko skleneta tudi osebi istega spola in da bodo otroke lahko posvojile oz. sprejele v rejništvo tudi skupnosti oseb istega spola?
V civilni iniciativi se zavzemamo, da se definicija družine ne spremeni. Kljub vsemu napredku znanosti eksperimentiranje z družino ni dopustno. Sodobna družina oz. mnoge družine imajo nemalo težav, z redefiniranjem družin e se stan je n e bo izboljšalo. Potrebna je resna in iskrena pomoč družini, iz katere bodo prihajali za (družinsko) življenje usposobljeni ljudje. Državo želimo graditi tako, da se bo poštenje in pravičnost nagradilo, da se bo spodbujalo k aktivni in državotvorni drži
posameznika in družbe. Marca letos so ustanovili Zbor za vrednote. Namen zbora je razprava o vrednotah in o tem, kakšno državo si želimo. Vedno bolj nas namreč skrbijo novice o takšnih in drugačnih nepravilnostih in nečednih poslih, v katere so vpleteni visoki uradniki in politiki, ki so jim volivci zaupali svoj glas na volitvah.
Zbor za vrednote ocenjujem kot zelo dobro potezo, kar se kaže tudi v zadovoljstvu ljudi. Organizatorjem je uspelo pritegniti zanimive in zaupanja vredne sogovornike, ki pričujejo za vrednote, ki so ključne za preživetje slovenskega naroda. Družba mora funkcionirati na svobodi ljudi, naloga politike pa je, da ohranja človekovo dostojanstvo in pridobitve civilizacijskih norm.
Za konec pogovora, kako ste zadovoljni s kakovostjo življenja v Občini Mengeš? Ali morda v občini kaj pogrešate oziroma bi spremenili? V Mengšu nam je lepo. V hiši vsakdo najde svoj kotiček, otroci prijatelje v sosedstvu. Tu so šola, vrtec, zdravstveni dom z lekarno, igrišča _ Mnoge stvari je mogoče (in nujno) bolje organizirati, a vsi z vsem nikoli ne bomo zadovoljni. Kaj pa če so naši medsebojni odnosi potrebni »urgentne pomoči«?
Gospod Jožef in gospa Tatjana Medved, hvala, da sta si vzela čas za prijeten pogovor.
Franc Malus
ŠpORT
KAJA SKOK ODLIČNA TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU ZA KADETE IN KADETINJE V NAMIZNEM TENISU
V organizaciji NTS Edigs Mengeš je 8. in 9. maja v Športni dvorani Komenda potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Na tekmovanju je sodelovalo 85 tekmovalcev in 50 tekmovalk iz 25 slovenskih klubov, pomerili so se v več disciplinah (posamezno, dvojice, mešane dvojice). Vodstvo tekmovanja so sestavljali Jože Mlakar, Tone Gostiša, Janez Stibrič (vrhovni sodnik) ter Miro Leskovec (delegat NTZS), sodili so namiznoteniški sodniki in sodnice NTS Edigs Mengeš.
Tekmovanje je slavnostno odprl župan občine Mengeš Franc Jerič, z njim si je tekmovanje ogledal tudi podžupan Aleš Janežič, otvoritev pa so popestrili veterani Mengeške godbe, Folklorna skupina Svoboda Mengeš ter Hip hop plesna skupina AIA Mengeš. Na tekmovanju so barve NTS Edigs Mengeš zastopali: pri kadetinjah Kaja Skok, Anita Hadžipašič in Šejla Dizdarevič ter pri kadetih Nejc Erjavec in Bor Rutar, ki so s pomočjo trenerja Davida Orešnika dosegli soliden uspeh. Kaja Skok se je uspela prebiti v finalni del v disciplini kadetinje posamezno ter osvojila 3.-4. mesto, pri tem pa je potrebno poudariti, da jo v tekmi za vstop v finale premagala kasnejša zmagovalka Nina Zupančič (NTK Logatec). Najboljšim sta pokale in praktične nagrade podelila predsednik TVD Partizan Mengeš, Jože Mlakar, ter predsednik Namiznoteniške sekcije Edigs Mengeš, Dušan Osolin. Državni prvaki in prvakinje na 19. državnem prvenstvu v namiznem
Kaja na bronasti stopnički
tenisu za kadete in kadetinje so postali: kadeti posamezno: Sukič (Kema Puconci), kadetinje posamezno: Zupančič (Logatec), kadeti dvojice: Peršolja (ISA Vrtojba ) in Sukič (Kema Puconci), kadetinje dvojice: Zupančič in Mihevc (obe Logatec), mešane dvojice:
Kaja s trenerjem Davidom Orešnikom
Peršolja (ISA Vrtojba) in Veronik (Radlje). Vsem tekmovalcem in tekmovalkam iskrene čestitke, organizatorju ter sodnikom pa pohvala za uspešno organizacijo ter vodenje dvodnevnega državnega prvenstva.
Janez Stibrič
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela OBČINA MENGEŠ, finančno pa so pomagali številni donatorji in sponzorji: Pivnica A. Ravbar, Pulmodata, Pečarstvo Hrovat Mengeš, Eurobox, Reccom, EGP, Avto prevozništvo Podboršek, Prevozništvo Kosec Miha, Karo, Mass, AG biro, Venera bar, Triglav, Čistilni servis Orehek, Grasko, HP Commerce, Izolacijska dela Prezelj, Slapar avto prevozi, Elmo meritve, Jelen, AVS, Armstrong Kobilšek, Hani Mengeš, Petrol Mengeš, Cvetličarna Petra, Opoj, Kmečki hram, MK Ljubljana, Para, Kamnoseštvo Makovec, Retos, Prelovšek s.p., Avtoservis Gregorc, Špajza, AvtoCar, Rene keramičarstvo, Elektronček, Lipa Radomlje, Hram Gorjan, RP designe Mengeš Akrol Mengeš, Duropack, Relief Mengeš, 3M, Majdič d.o.o., Itexd Zreče, Dornik Mengeš, Elektro Skok Mengeš.
Šahovsko društvo Mengeš
MAJSKA TURNIRJA
V	mesecu maju sta bila v Mengšu dva šahovska turnirja. Prvi je bil torkov mesečni turnir, katerega se je udeležilo 14 šahistov in šahistk. Potekal je 11. maja v prostorih društva. Prva tri mesta so zasedli: Vladimir Ivačič, Andrej Kobold in Džemal Veskovič.
V	počastitev praznika Občine Mengeš pa smo 30. maja organizirali šahovski turnir. Turnir se je začel ob 9. uri, v preddverju
Kulturnega doma Mengeš. Vodil ga je državni sodnik Franc Poglajen. Turnirja se je udeležilo 37 šahistov in šahistk v članski kategoriji in 10 šolarjev, za katere je bil organiziran ločen turnir. Šahisti so za prva tri mesta v obeh kategorijah prejeli medalje, podarili pa smo tudi nekaj denarnih nagrad. Med člani so prva tri mesta zasedli: Bojan Hribar, Gregor Goršek in Dušan Čepon. Med šolarji pa so se na prva tri mesta uvrstili: Blaž Abe, Manca Kralj in Marcel Čampa. Po končanem turnirju je bilo za vse udeležence organizirano kosilo v Trdinovem hramu, kjer je bila tudi podelitev nagrad. Celotne rezultate in več slik s turnirja si
lahko ogledate na spletni strani društva: www.sah-menges.si, kjer redno objavljamo vse novice in razpise.
Pripravljamo pa tudi nov polletni ciklus torkovih mesečnih turnirjev:
1.	turnir: 3. 7. 2010, ob 18. uri
2.	turnir: 10. 8. 2010, ob 18. uri
3.	turnir: 14. 9. 2010, ob 18. uri
4.	turnir: 12. 10. 2010, ob 18. uri
5.	turnir: 9. 11. 2010, ob 18. uri
6.	turnir: 14. 12. 2010, ob 18. uri Vabljeni na turnirje!
Andrej Kobold in Sebastjan Hribar

SpORTNi portret
PRI ŠPORTU JE TREBA UŽIVATI -ANDRAŽ AVBELJ, NAMIZNI TENIS
Športnik, ki sem ga tokrat povabila v našo rubriko, je petindvajsetletni študent, ki zaenkrat živi za namizni tenis. Ta šport ima v Mengšu že zelo dolgo tradicijo, vsem pa je znano tudi to, da domuje v telovadnici Športnega društva Partizan. Andraž, ki stanuje v bližini, je tu praktično doma, saj trenira že od malih nog. Zgovornega mladeniča s smislom za obvladovanje majhne bele žogice čaka še lepa športna prihodnost, če ne zaradi drugega, zaradi odprtosti, prijaznosti in predanosti.
Koliko časa že treniraš namizni tenis?
Namizni tenis treniram od 8 leta starosti, torej že 17 let. Poleg namiznega tenisa pa nisem resno treniral nobenega drugega športa.
Kateri šport ti je še pri srcu?
Rad pogledam tekme v različnih športih, nogomet je tu na prvem mestu. Komaj čakam, da se prične svetovno prvenstvo z našo reprezentanco. Sam pa zelo rad igram mali nogomet. Poleti, ko je premor med sezono, tudi tenis. Se mi zdi, da sem malce zasvojen s športom ©. Zakaj ravno namizni tenis? Kot otrok sem imel astmo in zdravniki so svetovali staršem, naj se ukvarjam s športom. Ker je bila dvorana kluba najbližje domu, sem pristal pri namiznem tenisu. V Mengšu takrat ni bilo neke široke ponudbe športnih klubov. Odločitev za namizni tenis je bil torej bolj splet nekih naključij, kot to, da bi se navdušil ali bi mi bil namizni tenis tako zanimiv. Z leti se je to seveda spremenilo.
Treniraš torej v mengeškem klubu; kako vam gre kot ekipi?
Da, že od začetka treniram v domačem namiznoteniškem klubu Edigs. Z ekipo smo se iz tretje slovenske namiznoteniške lige prebili v prvo, kjer nastopamo zadnjih 5 let. Seveda se je ekipa skozi leta malenkost spreminjala.
Kdo je tvoj trener? Že ves čas Gregor Gostiša in Luka Pirš. Ekipa vsako leto napreduje, kar je z vidika motivacije zelo dobro. Vidiš, da je možen napredek, da se stvari lahko izboljšajo, in greš z veseljem v novo sezono. Imaš trening vsak dan? Vsak dan, potem pa so tu še
ligaške tekme ali turnirji ob sobotah in nedeljah. Torej je lopar v roki skoraj vsak dan. Na katere svoje uspehe si še posebej ponosen? Letos sva s soigralcem Klemenom Jazbičem osvojila 3. mesto v dvojicah na državnem članskem prvenstvu Slovenije, leta 2007 sem v Mariboru postal državni študentski prvak in nastopil na Univerzijadi na Tajskem, potem je tu 3. mesto na TOP 12 turnirju v drugi kakovostni skupini, nekaj medalj z državnih prvenstev v mlajših kategorijah itd. Katera je tvoja največja želja v športu?
Sanjski scenarij si predstavljam kot uspešno izogibanje poškodbam. Rad bi še naprej užival v namiznem tenisu, saj mi daje neko osebno zadovoljstvo. Če človek nekaj z veseljem počne, potem ponavadi pridejo tudi rezultati.
Ima športnik tvojih let sploh še vzornika?
Ne, nekega posebnega vzornika nimam. Mogoče je bil kdo na začetku, ampak se ne spomnim. Me pa fascinira hitrost in eksplozivnost najboljših azijskih igralcev.
Kako je glede prehrane, imaš kakšno posebno športno dieto?
Nič posebnega, nobene posebne diete. Res pa je, da obožujem morsko hrano in testenine, ki so sestavni del vseh športnih diet. Zavestno se ne izogibam nobeni hrani, prej bi rekel, da česa ne maram. Če bi rekel, da pazim na prehrano, bi lagal. Čeprav za igranje namiznega tenisa verjetno ne rabiš pregrešno drage opreme, kot je to npr. v navadi pri zimskih športih, verjetno tvoja oprema vseeno nekaj stane. Imaš kakšnega sponzorja ali svojo
športno pot financiraš sam?
Osebnega sponzorja nimam, bi bilo pa lepo, če bi ga imel. V klubu je za vse zelo dobro poskrbljeno, tako da se glede tega ne morem pritoževati. Bi lahko živel samo od športa?
Na žalost se v Sloveniji samo od namiznega tenisa težko oziroma sploh ne da živeti. So seveda izjeme. Sam pa niti ne gledam na namizni tenis kot na nekaj, od česar bi lahko v prihodnje živel. Povej nam malo več o zgodovini namiznega tenisa. Od kje sploh izhaja? Z vzhoda?
Ob takšni dominaciji igralcev z vzhoda, predvsem Kitajcev, bi lahko pomislili, da izhaja od tam. Pa temu ni tako. Začetki segajo v konec 19. stoletja v Anglijo. Seveda se je razvil iz svojega velikega brata tenisa oziroma takrat tenisa na travi. Tako se je pojavilo nekaj različnih iger, ki so prestavile tenis v notranje prostore, a nobena ni doživela uspeha zaradi neprimerne žogice. Dokler se ni pojavila celuloidna žogica, ki je zagotavljala idealen odboj. Potem se je šport razvijal, postal tudi olimpijski in je eden najbolj množično igranih na svetu. Zakaj pa so kasneje Kitajci vzeli namizni tenis za svoj nacionalni šport, pa ne vem.
Se ti zdi, da šole, občine in država dovolj podpirajo mlade športnike, kot si ti?
Kar se tiče šole, imam dobre izkušnje. Tako na mengeški osnovni šoli kot tudi kasneje na gimnaziji. Obiskoval sem športno gimnazijo v Šiški, kjer je dobro urejen program za športnike, tako da težko ocenjujem, kako je drugje. Bi pa bilo potrebno v Sloveniji storiti marsikaj in to na veliko področjih, od infrastrukture do financiranja, statusa vrhunskih športnikov in še in še. Se mi zdi, da država v odnosu do športa zaostaja in ni na takšni ravni, kot so rezultati slovenskih športnikov. Je pa pozitivno vsaj to, da je v zadnjem času moč zaznati nek napredek na področju infrastrukture. Se ti zdi, da se mladi dovolj ukvarjajo s športom? Ne vem, nekako se mi zdi, da premalo. Pa ne samo mladi. Ne mislim na tekmovalni šport, ampak na neko vrsto rekreacije _ Da človek nekaj stori zase, za svoje boljše zdravje, boljše počutje. Sicer pa vsak živi svoje življenje na svoj način, tako da ne bom rekel, da me karkoli pri komurkoli moti, se niti ne ukvarjam s tem. Bi rad bralcem kaj sporočil? V življenju počnite stvari, ki vas veselijo, v njih uživate in vas osrečujejo.
razvedrílo
Rešitev majske križanke: PP, OLDTIIMER, EROTOIMANUA, TELOP, PARIZ, TRDINA, IN, CI, JOOS, ASASIN, SLADKE SANJE, ORA, LAN, EZULI, RIBA, OBERMOSER, IVANC, VOZNINA, ARS, RJE, OD, AKAN, JET, EH
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 1. julija 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 2. julija izžrebali glavno in tolažilno nagrado.
Nagradi podeljuje salon Kotiček zadovoljstva, Katarina Zadnikar s.p..
Glavno nagrado prejme Jana Bergant, Mengeš; tolažilno pa Ljudmila Vrhovnik, Mengeš.
Nagrajenki bosta o nagradi obveščeni po pošti.
Čestitamo!
Ime.......
Priimek. Naslov.. Pošta....
8						3	1	
			5	1	7			
	9					2	5	
7			3		8			1
4								6
3			2		1			5
	7	3					4	
			8	9	6			
	1	8						2
Tadejev znakoskop za mesec JUNIJ
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V	© ©	€	« « «
Bik	V V V	©	€ €	« «
Dvojčka	V	© © ©	€ €	« « «
Rak	V V	© ©	€ € €	«
Lev	V V V	©	€ €	« « «
Devica	V V V	© © ©	€	« «
Tehtnica	V	© ©	€	« « «
Škorpijon	V V V	©	€ €	« « «
Strelec	V V	© © ©	€	«
Kozorog	V V V	© ©	€	« « «
Vodnar	V	© ©	€ € €	«
Ribi	V V	© © ©	€	« «
1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično
Tadej Šink, horarni astrolog

písma bralcev
PRIKUPNA MANCA
Gospodična Manca iz Mengša je stopila v salon z nekoliko svojstvenim videzom. Sama pravi, da so je tisti, ki jo poznajo, navajeni take. Naši dve mojstrici, Vida in Katarina, pa sta jo hoteli videti malo mehkejšo. Vida je pri tem pripomnila, da bo kot »pridna punčka«. Pravzaprav sta hoteli pri Manci pokazati, kako se da z malo doseči veliko. Frizerka Vida ji je najprej ostrigla špice, saj Manca ni želela, da bi ji pretirano posegali v njeno podobo, kar tudi ni bil namen. Nato ji je z likalnikom le rahlo skodrala lase. Sledil je make up. Manca je temnolaska s temno kožo in črno-rjavimi očmi, koža je jantarjeve barve in je klasičen tip mediteranske ženske. Pri tem tipu ženske se resnično lahko igramo in pretiravamo z ličili ali pa, tako kot pri Manci, poudarimo le oči in usta in njen novi videz prikupne črnolaske je tu. Upamo si trditi, da je tak tip ženske najlažje in najhitreje naličiti. Pika na i pa je vsekakor kultna rdeča šminka - sprememba je takoj vidna. Si upate? Vse, kar morete paziti, je, da pri izbiri odtenka nujno izberete takega , ki se najbolje sklada z barvo in podtonom vaše kože, barvo las, z namenom, da bo kar najbolje poudaril barvo vaših oči. Izberite si pravi odtenek in zablestite v poletnih dneh. Ženske, ki nosijo šminke v rdečih odtenkih, vedo, kaj v življenju hočejo in s tem tudi izžarevajo. Zato, drage dame, le glejte, da se bo v poletnih dneh v vaši torbici našla rdeča šminka, ki jo boste uskladile z rdečim modnim dodatkom, torbico ali poletnimi natikači. Poskusite, zabavno bo!
Za preobrazbo se zahvaljujemo Studiu 9 in Kotičku zadovoljstva iz Mengša.
Spoštovani bralci!
Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.
NITRATI V VODI
Spet voda. Samo tokrat malo drugače. Po ribje. Sem namreč ljubiteljski akvarist, ki je pred mesecem dni izgubil polovico rib v akvariju. Te so se namreč zastrupile z nitrati. Vsebovanost nitratov v naši pitni vodi je bila namreč kar 50 mg/l, izmerjeno z akvarijskimi testi vode! Ta podatek zahteva nekaj več pojasnila. Nitrati (NO3) so končni produkt dušikovega kroga, ki nastane pri razkroju (gnitju) ali zaradi prekomernega gnojenja zemlje z dušikovimi gnojili. Višja vrednost nitratov je sicer dobra za rastline, vrednost nad 30mg/l pa je že usodna za ribe. Ker so nitrati topni v vodi, se jih poleg trdote vode pogosto uporablja kot indikator kvalitete vode. V slovenskem Pravilniku o pitni vodi je mejna vrednost teh nitratov prav 50mg/l, nad to vrednostjo pa je nevarna za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Uživanje take vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Prekuhavanje vode nitratov ne uniči, zaradi izhlapevanja vode se njihova koncentracija lahko celo poviša (vir: Wikipedia). Če laično povzamem; naša pitna voda ima mejne vrednosti, kar je potrdil tudi test ZZV Kranj, kjer so izmerili kar 47mg/l (test na dan 30.4. imajo v uredništvu). Pravno formalno je torej naša voda v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), se pravi neoporečna. In to me moti. Prvič; v večini držav okoli nas je predpisana mejna vrednost nitratov v vodi 10 mg/l, se pravi kar 5x manj od naše pitne vode. Sam nikakor nisem zadovoljen z mejnimi vrednostmi, cilj je imeti dobro vodo in ne pravno formalno neoporečno vodo, ki je povsem na meji. Drugič; taka koncentracija je smrtonosna za ribe! Če pomrejo ribe, je to najbrž dovolj dober znak, da je nekaj hudo narobe?! In tretjič ter za večino najbrž najbolj pomembno; po aprilskih zapletih z oskrbo vode iz krvavškega zajetja sedaj dobivamo vodo iz rezervnega črpališča Lek (od tu tudi povišana koncentracija nitratov). Na strani JP Prodnik in v sredstvih javnega obveščanja smo dobili navodila, da vodo zaradi naše varnosti prekuhavamo. S
prekuhavanjem pa se praviloma še poveča vrednost nitratov v vodi! Če je bila že pred prekuhavanjem vrednost na meji, je velika verjetnost, da so nitrati po prekuhavanju že resen zdravstven problem! Pred šestimi leti sem že pisal podoben prispevek na isto temo, le da je bil bolj subjektiven. In tak je bil tudi odgovor prejšnjega župana. Najbrž je poln obljub tudi sedanji župan, taista voda pa bo služila kot pomembno orodje poceni nabiranja političnih točk tudi v prihodnosti. In spet bo preteklo šest let. Do takrat pa bodo še naprej umirale nepomembne ribe. Lep pozdrav,
Kristjan Golob
SREČANJE - PRIJETNO PRESENEČENJE
Pisemska ovojnica je bila nekaj posebnega. V levem kotu odtisnjena slika šole in številke razredov 8.a, 8.b, 8.c in 8.d. Kaj neki je to? Kaj se skriva v ovojnici? Bilo je posebno vabilo napisano v verzih. Prvi del je bil zame uganka. Naj ga dobesedno napišem.
Je minilo že petindvajseto leto, ko zaključili smo z valeto, ko smo prišli iz osnovne šole in dobili pubertetniške mazole.
Iz osnovne šole so že 25 let. Še tri leta nazaj, torej je 28 let, ko sem bila z njimi v petem razredu. Kateri učenci so to? Tudi imena Matjaž, Metka, Tanja in Slavko mi niso dosti povedala. Odločila sem se srečati z njimi. V spominih sem ugotovila, da so šolsko leto zaključili 84/85. Šla sem v šolo in gospa Darja mi je že naslednji dan poslala seznam. Hvala ji! Ob prebiranju sem se spomnila vseh imen in se spraševala ali jih bom tudi prepoznala. So se zelo spremenili? Počasi sem se odpravila od doma in po sprehajalni poti razmišljala o trenutku, ko jih bom zagledala. Zbirali smo se. Z gospodom Kalinškom sva kramljala o delu v šoli in o učencih. Prihajali so gostitelji. Ob pozdravu jim nisem segla v roke. Osupnili so. Ves čas pa sem jih skušala po
písma bralcev
značilnih obraznih potezah in očeh posesti v klopi petega razreda. Zbralo se jih je več kot 50 in posedli so za mize. Kako zale gospe in postavni gospodje! Pustili so mi, da sem zopet postala njihova, še posebno so bili prisrčni, ko sem tako kot bi stopila v razred in rekla »MIR«. Vsem je bilo prijetno, ko sem kot nekoč preverjala navzočnost. Šla sem k vsakemu, ga prisrčno pozdravila in uspelo mi je prepoznati skoraj vse. V tem obdobju so si ustvarili družine, postali so podjetniki, imajo lepe poklice in vsak svojo začrtano življenjsko pot. Lepo se je bilo z njimi pogovarjati. Vse besede so bile modre in preudarne, polne življenjskih izkušenj. Prenašajo jih tudi na svoje otroke, saj nekateri od njih že pojejo, plešejo in igrajo. Tudi dobri športniki so. Tako je prav! Vse lepo in dobro naj se prenaša iz roda v rod po ustnem in pisnem izročilu. Ob pripovedovanju še tokratnih šolskih prigodah smo se imeli lepo in se dobro nasmejali. Tudi sami se imajo veliko za pogovoriti, saj se ne srečujejo vsak dan. Domove imajo po različnih krajih. Zapeli smo nekaj pesmi. Pozdravila sem jih z željo, da jim v življenju uspe vse, česa se bodo lotili.
Štefka Mlakar
PRIHODNOST SEDANJOSTI -NEGATIVNA NASTROJENOST DO RAZLIČNOSTI POGLEDOV
Gledati, videti, ravnati in odločati dolgoročno, odgovorno za trajno in višjo kvaliteto življenja, zdravje, varnost in napredek je potrebno izhajati iz preteklih in sedanjih dobrih in slabih praks ter odločitev. Osnova vsemu temu so znanja, spretnosti, pošteno delo, (samo)kritičnost, enake možnosti in predvsem napredovanje sposobnih. To vodi v kulturno, socialno, okoljsko povezane dolgoročnosti zavezane uspešne družbe in kar je bistveno konkurenčno in inovativno gospodarstvo, kot posledica in ekonomska podlaga prvega. Poleg zadovoljstva družine, partnerstva, posameznika je za vse to potrebna vzgoja in izobraževanje ter ustrezna 'infrastruktura' države, pokrajine, občine.
Nenazadnje pa je potrebna demokratičnost, ki je predvsem sprejemanje različnosti pogledov, ne nujno upoštevanje, še posebej argumentiranih in osnovanih na strokovnosti in predpisih. Soudeležba oz. pasivnost do nepotizma, korupcije in klientelizma deluje rakotvorno in uničevalno. Zaradi omejevanja prostora za prispevke manj poklicanih oz. 'negativno nastrojenih občanov' naj preidem (le) k naštevanju/ponavljanju konkretnih
primerov različnosti v pogledih, ki (so) se dogajajo v tem mandatu.
-	352 podpisnikom pisne overovljene zahteve za referendum o sodelovanju Občine Mengeš pri obnovi in povečanju kapacitet Krvavškega sistema za oskrbo z alpsko pitno vodo je bila, po dolgem oklevanju in sprenevedanju, odvzeta oz. preprečena pravica ljudskega tajnega odločanja.
-	Odstopa se od odgovornega solastništva in partnerstva pri oskrbi z alpsko vodo izpod Krvavca, ne realizira se povezava na Kamniški vodovodni sistem ter se vse stavi na omejene vrtine/črpališča skupaj z Domžalami in Trzinom, namesto da bi vse sisteme povezali in jih enotno in varno upravljali.
-	Velika večnamenska športna dvorana za 3 milijone evrov se naj bi gradila na mestu športnih igrišč tik ob Pšati, namesto da bi se obstoječa telovadnica povečala v srednje veliko dvorano za dolgoročne potrebe sedanje OŠ Mengeš v športnem parku.
-	Izničili so se na javnem razpisu ponujeni in s pogodbo zagotovljeni zelo ugodni pogoji distribucije zemeljskega plina na škodo uporabnikov (višje omrežnine) in občine.
-	Naročajo se drage standardizirane anketne vizije občine (vsaj 10 podobnih v Sloveniji v zadnjem letu), namesto da bi se usklajevala in izbrala dolgoročna strategija razvoja in usmeritev občine kot izhodišče za konkurenčen in prepoznaven razvoj kot izhodišče za prostorske načrte (jih še ni), strategijo oskrbe za naslednja desetletja / stoletja (kljub zahtevi sveta občine pred 2 leti je ni) ali nikoli omenjeno specifično v inovativnost in kakovost usmerjeno izobraževanje.
-	Spodnje prostore nekdanje Melodije Mengeš, namenjene za Trdinov muzej na mestu njegove rojstne hiše, župan namesto dokončnega plačila prepusti, po spletu zanimivih postopkov, drugemu lastniku.
Končujem z naštevanjem različnosti pogledov zaradi omejitev, ki jih bom v izogib 'razprtij v politiki' upošteval.
mag. Tomaž Štebe,
ZAHVALA
Na meji med občinama Mengeš in Trzin na koncu Loke stoji čudovita kapelica. Je kot nekakšen biser ali pa sončnica, ki gleda v obe župniji. Ob tej priliki bi se rada prav lepo zahvalila občini Mengeš (župan Franc Jerič) in občini Trzin (župan Tone
Peršak), ki sta sofinancerki te kapelice (predstavnika Mitja Dolinšek (Mengeš), Andrej Gril (Trzin)). Hvala tudi Turističnemu društvu Trzin, ki je dalo pobudo za obnovo, organizatorju obnove Mestnemu muzeju Mengeš in direktorju Janezu Škrlepu. Zahvala gre tudi vsem mojstrom in slikarki ga. Maši Bersan Mašuk. Prisrčna zahvala mengeškemu in trzinskemu župniku, Janezu Avseniku in Boštjanu Gučku, ki sta darovala sv. maši in blagoslovila kapelico. Hvala pa tudi ministrantom obeh župnij. Zahvaljujem pa se tudi mengeški godbi in Milanu Kralju za organizacijo, narodnim nošam, pevskima zboroma, pritrkovalkam, fotografom, snemalcem in Mengša in Trzina in gasilcem. Prisrčna zahvala gre mojim dobrim sosedom in gospodinjam za pečeno pecivo in druge dobrote, cvetličarki Mariji Savšek za aranžma, in vsem prisotnim v petek in soboto, brez katerih ne bi bilo tako lepega praznovanja.
lastnica Minka Bevk
ZAHVALA GASILCEM
»Gasilcem - njihovi profesionalnosti, hitrosti in človečnosti pomagati, gre velika hvala in zahvala za uspešen poseg, ki je požaru preprečil uničevalni pohod na stanovanjski hiši. Ponosni smo na gasilce Mengša, Loke in Topol. Za strokovno pomoč in prijaznost gre posebna zahvala urgentni ekipi iz medicinskega centra Domžale. Hkrati se zahvaljujemo za Vso ponujeno pomoč in skrb naših sosedov in prijateljev, občini Mengeš in županu.
Družina Mlakar iz Šubljeve ulice
BESEDA O DVEH STVAREH
Ena me je spomnila na zelo neprijetno dogajanje v Mengšu približno dva meseca nazaj, ko je onesnažena voda v vodovodnih ceveh ogrozila zdravje ljudi. V Komendi so namreč poškodovali glavno cev krvavškega vodovoda, zato je vanjo vdrla onesnažena voda. Žal se tudi kaj takega zgodi. Glavni problem pa je v tem, da je odpovedal sistem, ki bi zaščitil ljudi pred posledicami onesnaženja. Po tem nadvse neljubem dogodku je bilo o njem veliko govora, pravzaprav leporečenja. Dolga razprava na seji občinskega sveta pa je šolski primer, kako resne stvari obravnavati neodgovorno. Tudi sprejeti sklepi so 'zanimivi': krivca za okužbo bomo odkrivali v Ljubljani, čeprav se ve, kdo je poškodoval cev, v treh mesecih pa je treba izdelati plan obveščanja javnosti v primeru elementarnih nesreč. Hm, torej takih planov sploh nimamo?Seveda ne, sicer

písma bralcev, obvestíla
bi se kdo spomnil, da je treba pravočasno obvestiti vrtec, šolo, Dom počitka. Nekateri lokalni politiki in Prodnik so takoj razvili tezo, da je vsega ' kriv' krvavški vodovod, ki da ga je treba čimprej zamenjati za vrtine na mengeškem polju. S prehodom na vrtine onesnaženja ne bo več. Pa je res vse tako preprosto? In zdaj najvažnejše: pred kratkim je na območju Vodic iz prevrnjene cisterne v zemljo steklo nekaj tisoč litrov kurilnega olja, zaradi česar je ogrožena podtalnica. Ekološka katastrofa! Vprašajmo se: Kako bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo na mengeškem polju? Kako bi pristojni organi zaščitili ljudi in jih oskrbeli z zdravo vodo, če bi bila podtalnica onesnažena? Mislim, da je zaradi velike nevarnosti razlitij nevarnih snovi na cestah in posledic klimatskih sprememb neodgovorna in ne dovolj premišljena odločitev, ki upošteva le en vir za oskrbo z vodo, to je podtalnico, ob tem pa se skoraj ponuja možnost, da imamo še drugega- gorske izvire. Zdi se mi, da je skrajni čas, da nam občinska uprava problematiko oskrbe s pitno vodo predstavi v celoti z vsemi verodostojnimi strokovnimi ocenami in drugimi dokumenti, ki nas bodo prepričali, da se nam za zdravo vodo v zadostnih količinah v nadaljnih 50 ali 100 letih ni treba bati. Druga stvar: V uvodniku majskega Mengšana, ki ga je napisal podžupan, mi je kljub večkratnemu branju ostal povsem nerazumljiv del prvega odstavka, kjer piše: » 10% ljudi (občanov) je vedno negativno nastrojenih proti, lahko zapišem, enotnim odločitvam. So pa volitve tudi zato, da bomo takim kandidatom zaprli pot odločanja.« Hm, 10% občanov je torej motečih. V bistvu je to zelo majhno število, če imamo res pravo demokracijo. Doslej sem,naivnež, verjel, da na volitvah izbiramo predstavnike, ki upravljajo javne zadeve v našem imenu. Potem je pač tako:
eni s(m)o zadovoljni, drugi pa ne. Včasih bolj, drugič manj, odvisno, za kaj gre. Po podžupanovem mnenju pa so volitve zato, da se nezadovoljneže odstrani, da ni nikogar, ki bi motil idilo 100% enotnosti. Torej enoumje, ki je menda bilo v prejšnjem nedemokratičnem sistemu? In kaj , če se pojavijo novi nezadovoljneži? Bodo nove volitve? Zamotana situacija, res.
Branko Lipar
33. SEJA SVETA - POROČANJE IN KULTURA 'NA PSU' BREZ POROČILA
Odzivam se na poročilo o 33. seji sveta Občine Mengeš v delu o zastrupitvi zaradi vdora fekalij v praktično ves vodovodni sistem, razen dela Loke in Dobena ter o (ne)kulturi dialoga pri (ne)odločanju o priznanjih občine. Pisec in urednik na seji sicer ni bil prisoten. Nič ni zapisal o komediji zmešnjav in na psu - kulturi dialoga. Omenja koristnost objave razprav na spletu. Precej licemersko, saj 'njegovi' (zavezniki - večina) moje predloge, da bi bile seje sveta objavljene oz. celo prenašane na spletu, niso uslišali. Celo več, v Mengšanu, javnem glasilu, so ukinili nekdaj vedno prisotne rubrike pobud in vprašanj svetnikov ter odgovore župana. Vabila na seje sveta se tudi ne objavljajo več. Vse skupaj čaka na bolj demokratična ravnanja drugačnega župana in občinskega sveta. Sedanji, skupaj s svojo večino se bojijo celo kratkih povzetkov pobud in vprašanj ter odgovorov v glasilu Mengšan in tudi teh ne dovolijo. Pa še poročila s sej sveta so strogo formalna in uradna z 'vsebino' naštevanja točk in sprejetih sklepov, pisana 'na daljavo' brez prisotnosti na seji (le z nekaj izjemami). Množične zastrupitve zaradi vdora fekalij v skoraj celoten sistem nihče ni javno obžaloval. Ta neljuba nesreča, ki je bila
predvsem posledica človeških napak, malomarnosti in za tako veliko nesrečo, zagotovo tudi spleta okoliščin. Župan se v Mengšanu sploh ne oglasi, vse prepušča svojemu podrejenemu in soodgovornemu upravljavcu JKP Prodniku. Obžalovanje je sicer le izrazil na seji sveta, pa še to po izrečenih kritikah zaradi tega. Kje je urednik na posnetku seje pobral, da bo »Vire okužbe in poti prenašanja ter s tem krivca za nastalo situacijo bo ugotovil Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, ki bo izvedel epidemiološko preiskavo« mi ni jasno. Kdo je to izrekel in kako pojasnil, da se krivca lahko ugotovi iz enega samega odvzetega vzorca vode in še to iz rezervoarja na Gobavici, tisti kritični dan, v sredo 31. marca, urednik ni zapisal. Uradnega epiloga verjetno ne bo. Še manj sodnega. Pristojen in odgovoren inšpektor za zdravje je sedel v pisarni v Kranju, (civilna) policija ni pristojna, lahko (le !) povpraša prej omenjenega. Prijava na PP Domžale pa je vrnjena prijavitelju, češ obrnite se (mi se ne bomo) na drugo (pristojno!?) policijo (PP Kamnik), kot da je že nedvoumno, da je ravno tam in ta dokazljivo kriv. Ob tem, da je bilo okoli 200 ljudi zastrupljenih. Poleg tega, da nihče ni obžaloval množične zastrupitve ljudi in da očitno ne bo nobenih posledic je več kot pobalinsko to, da se je nesreča (zaradi malomarnosti, upam, da ne namernega neukrepanja) izrabila in zlorabila za uradno govorjenje in trkanje po prsih o pravilnosti opustitve oskrbe Občine Mengeš z alpsko vodo izpod Krvavca, tako župana Jeriča kot direktorja Faturja. Nadaljevanje o 'komediji zmešnjav' glede priznanj oz. celota, zaradi omejitve 3000 (znakov s presledki), na www.tomazstebe.sds.si/.
mag. Tomaž Štebe, član sveta izvoljen na listi SDS Mengeš
O BEGONIJAH
V zadnjih letih je vse več povpraševanja po begonijah. Pri tem so veliko naredili žlahtnitelji, ki so vzgojili več novih sort. Znano je, da je večina begonij primerna za manj sončne lege. Prav v zadnjih dveh letih so se na našem tržišču pojavile begonije, primerne tudi za sončne lege. Njihovi cvetovi so manjši in bolj enostavni. Tistim, ki z begonijami šele začenjajo, želim povedati, da so to zelo skromne rastline. Skromnost se kaže v tem, da ne zahtevajo močnega zalivanja in gnojenja. Zalivanje dvakrat tedensko, v vročem poletju, bo dovolj, gnojenje pa na štirinajst dni. Za begonije, kot je ta na sliki z večjimi, polnimi cvetovi, priporočam, da rastejo na mestih, kjer jih dež dobi le v izjemnih primerih. Priporočam, da spoznate tudi novejše sorte, ki so bolj odporne na vse vremenske pojave. Z lepimi pozdravi,
Rajko Vuga
OBvESTiLA
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE, Ljubljanska cesta 70
Dne 1. 6. 2010 je bil na spletnih straneh Ministrstva za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) objavljen
Javni poziv za državne in Zoisove štipendije za šolsko/študijsko leto 2010/2011
z naslednjo vsebino:
Rok za oddajo vlog za državne in Zoisove štipendije za šolsko/študijsko leto 2010/2011 je 8. september 2010 za dijake in 6. oktober 2010 za študente. Vloge za državno štipendijo je potrebno oddati na krajevno pristojni center za socialno delo, za Zoisove štipendije pa na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Rok za oddajo vlog za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, ni omejen.
DDSZ ter Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije sta danes objavila Javni poziv za dodelitev državnih in Zoisovih štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Poziv je objavljen na spletnih straneh www.mddsz.gov.si, www.sklad-kadri.si in na portalu e-uprava. Vloge je mogoče natisniti s spletnih strani.
V javnem pozivu so navedeni pogoji za pridobitev državne oziroma Zoisove štipendije, upravičenci do štipendij, višina štipendij, posebnosti glede študija v tujini, obveznosti štipendistov, zahtevana dokumentacija in postopek oddaje vloge in odločanje ter roki za oddajo.
Državne štipendije se dodelijo
upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po ZŠtip in pri katerih povprečni mesečni neto dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega:
•	385,20 evrov na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča;
•	med 391,13 in 402,98 evrov na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča;
•	414,83 evrov na družinskega člana, če gre za kandidate iz enostarševskih družin, kandidate s posebnimi potrebami oziroma kandidate, katerih sorojenci so osebe s posebnimi potrebami.
Rok za oddajo vlog za kandidate, ki prvič uveljavljajo državno štipendijo, ni omejen. Za kandidate, ki so v preteklem šolskem oziroma študijskem letu (2009/2010) že prejemali državno ali Zoisovo štipendijo, je rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije 8. september 2010 za dijake in 6. oktober 2010 za študente.
Peter Rebolj, direktor
POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC MAJ
Torek, 4. maja 2010
Ob 19.08 uri se je na Gasilski cesti v Loki pri Mengšu pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Gasilci PGD Loka so izvedli prometno in požarno zavarovanje kraja nesreče, odklopili akumulatorja, nudili razsvetljavo in počistili izteklo olje z vozišča.
Sobota, 8. maja 2010
Ob 11.25 uri so gasilci PGD Mengeš na Slamnikarski ulici v Mengšu nudili pomoč reševalcem ZD Domžale pri prenosu obolele osebe.
Torek, 18. maja 2010
Ob 21.48 uri je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše, na Šubljevi ulici v Mengšu. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, Loka in Topole, ki so s pravočasnim prihodom preprečili nastanek večje materialne škode. Zaradi vdihavanja dima so eno osebo reševalci ZD Domžale prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana.
Gasilska zveza Mengeš
PREVERITE VELJAVNOST OSEBNIH DOKUMENTOV
Upravna enota Domžale obvešča vse imetnike osebnih dokumentov, da pred odhodom v tujino preverijo njihovo veljavnost. Ker v letošnjem letu poteče veljavnost večjemu številu osebnih dokumentov, vam v izogib daljšim čakalnim vrstam in nevšečnostim ob prehodu meje predlagamo, da še pred obdobjem letnih dopustov in morebitnih potovanj v tujino preverite veljavnost osebnega dokumenta.
Osebna izkaznica in potni list sta javni listini, s katerima državljan Republike Slovenije dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo, prav tako ju uporablja za prehod državne meje. Osebna izkaznica se lahko uporablja za prehod državne meje le v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom.
Slovenski državljani lahko z veljavno osebno izkaznico potujejo v države članice Evropske unije in nekatere druge države. Več informacij o pogojih vstopa v posamezne države
najdete na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve: www.mzz.gov.si Posebej želimo opozoriti tiste, ki še ne posedujejo veljavnega osebnega dokumenta, da mora državljan Republike Slovenije, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, imeti osebno izkaznico. Na naši spletni strani: ue.domzale@gov. si si lahko preberete, kaj vse potrebujete za pridobitev osebnega dokumenta. Vlogo za izdajo novega osebnega dokumenta

lahko podate v času uradnih ur, na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Upravna enota Domžale
MALI OGLASI
Prodam ali oddam garsonjero 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah. Ločena spalnica in dnevni prostor s kuhinjo, klet, skupno parkirišče. Cena najema je 320 eur/mesec + stroški+ dvomesečna garancija s stroški. Tel.: 041/717-974
Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo. Pokličite na tel.: 031/812468 (Katja).
obvestíla
Mladinski odsek planinskega društva Janez Trdina Mengeš
Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh ^
PLANINSKI TABOR KRNICA 2010,
24. julij - 1. avgust
Tudi letos se v mladinskem odseku Planinskega društva Janez Trdina zadnji teden julija odpravljamo v dlaní gora, kjer so jutra mrzla, noči s tabornim ognjem pa nekaj nepozabnega.
Da bi gorski svet približali čim več mladim, se že več kakor 30 let vsako leto podamo v drug delček Slovenije. In vsak nas očara po svoje! Letos bomo gostje v Julijcih, v Kekčevih logih. Juhej! Vsak dan se bomo odpravili na turo. Če tura ne bo prezahtevna oz. če nam bo ponagajal dež, bomo dan zapolnili s čim zanimivim, zabavnim in poučnim. Po dolgem in počez bomo spoznavali Krnico in njeno okolico, plezali v plezalnem vrtcu, se učili o orientaciji v naravi, o gorskem svetu _ Prosti čas bo zapolnjen s športnimi, družabnimi in ustvarjalnimi igrami; pripravljali bomo družabne večere, pri čemer nam bo Kekčeva druščina gotovo v spodbudo. Obiskali bomo Špik, Prisojnik, Malo Mojstrovko, Sleme _ Ture bodo pripravljene tako, da bodo na polovici poti upehani in ožuljeni lahko obrnili. Z nami naj gre vsak, ki ga privlači planinski svet in ga zanima tak način preživljanje prostega časa. Dobro pa je imeti vsaj nekaj izkušenj, zato bodo imeli pri prijavi prednost tisti, ki so včlanjeni v planinsko šolo ali že več let hodijo z nami. Otroci, mlajši od 6 let, naj obvezno pridejo s starši oz. drugo odgovorno osebo, sicer pa s starši lahko pridejo tudi starejši in celo starši lahko pridejo brez otrok! Spali bomo _ ponoči in včasih tudi kakšno urico čez dan, in to v šotorih, za katere bo poskrbljeno (šotor lahko prineseš tudi sam). Obvezno imej s seboj toplo spalno vrečo (lahko še dodatno odejo) in spalno podlago.
AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja
ŽUR NA FUL
BLACK & WHITE ZA NAJSTNIKE 25. junija 2010, od 19. do 2. ure, v dvorani ŠD Partizan, Slovenska c. 39, Mengeš Nastopili bodo: Evivarium, More, DJ Alayos, DJ K(ej)e(M).
AKTIVNE POČITNICE ZA NAJSTNIKE
od 1. do 8. avgusta 2010 Z UDELEŽBO NA POLETNEM POMURSKEM FESTIVALU. Prijave: drustvo.aia@gmail.com Tel.: 070/732-070
B O U T [ O U
T - -
s [. o v i: N s k A 24 , M f-: N (f h s
Žon^kii) modrt:^ ohbi^ib Šiviljska popravila Kemična čistilnica
nCLOVM ČAS:
pontdťljťk, srt'da, pctťk 10. - 17,
Uirok, ÍDtrtok - 19., íiobota 9. -12.
U-
Dajte se tudi sami vzidati kot živi kamni v duhovno hišo! (1Pt,2,5)
Župnija Mengeš vas vabi na
BLAGOSLOV IN ODPRTJE NOVEGA ŽUPNIJSKEGA DOMA SV. MIHAELA V MENGŠU, v soboto, 19. junija 2010.
Slovesnost bomo pričeli s sveto mašo ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Mihaela, ki jo bo daroval msgr. dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit.
Po končani sveti maši bo nadškof blagoslovil Župnijski dom sv. Mihaela. Sledil bo kratek kulturni program, na katerem bodo sodelovali:
•	Mengeška godba * Pritrkovalci * Mešani župnijski pevski zbor sv. Mihaela * Mladinski pevski zbor sv. Mihaela
•	Otroški zbor Angelčki • veroučenci z uprizoritvijo zgodbe o sv. Mihaelu in z likovno-literarnimi deli natečaja Moj župnijski dom • Kvartet Mi.
Sledi ogled doma in razstave likovno-literarnih del. Večer bomo nadaljevali z družabnim srečanjem na parkirišču pred župnijskim domom, kjer se bomo lahko okrepčali in posladkali z dobrotami naših gospodinj.
Prosimo vas, da zaradi zasedenosti parkirišča pri vežicah na slovesnost pridete peš ali parkirate na drugih parkiriščih. Veselimo se srečanja z vami in vas pričakujemo v čim večjem številu.
Vabimo vas na letni koncert Mešanega pevskega zbora SVOBODA Mengeš
18. junija 2010 ob ig.uri na gradu Jablje v Loki pri Mengšu
Gostuje MeSani pevski zbor mCIJAN Slovenskega društva Istra iz Pule
Prost vstop.
Občina Mengeš ZKD Mengeš
zahvale

Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate. Zato ne žalujte moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.

ZAHVALA
V 70. letu je tiho odšel nam ljubi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
Ivan Kovačič
iz Mengša.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in darove ter pisne in ustne izraze sožalja.
Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem Kvarteta Krt za lepe zapete pesmi in Mengeški godbi za spremstvo k večnemu počitku.
Vsi njegovi

Srce tvoje več ne bije,
bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga,
solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 63. letu starosti naju je po hudi bolezni zapustil dragi mož in oči ter brat in stric
Miroslav Robavs
Ob žalostni izgubi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala dr. Kovačevi za pomoč v času njegove bolezni, župniku Janezu Avseniku za opravljen pogrebni obred ter skupini Krt za lepo petje.
Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v trajnem in lepem spominu.
Žalujoči: žena Vida, hči Barbara in ostalo sorodstvo
y V
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil brat in stric
Stane Robavs
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ohranite ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
y v

/vseobčanke in ■ občane na



PRIREDITEVVIDČASTITEV DNEVA

Prireditev: boiV{sredd/23. junija 2010,^na ; Mengeški koči.

'Program, prireditve^-! ob 18. uri: začetek Trdinove poti,,^pred spomenikom^
-^Janeza Trdine, v izvedbi učencev OŠ Mengeš "^ob 19. uri: prihod na Mengeško kočo NN^
V programu bodo so^lovali učencÍJOŠ,' kulturn.ad^ištva!Občine «Mengeà^ in Turisstično društvo Mengešší>^^l^JW^
in začetek proslave POZDRAV PRAZNIKU DNEVA/DRZAVNOSTI,
. .. ivl\ .. AIV 1\1\ - IS 1V1\ . .v 1\I\ .. K K N\ V K K K . ■■ K K K K NNI : v, k K K K K K
^n Turistično društvo MengešW\^\sv\N> . CKhMlWir ^.. In \K \
^Slavnostni govornikbo častni občan Občine Mengeš JOZE MLAKARJ\kK\K\/
Prireditev bo na svoji poti obiskal ultramaratonec HI^LARIJ .90 dni kolesarjenja za zeleni rekordZemlje./^jCw
^Za prijetnœrazpaloienje bo po^^prosj^p^oskrbelansambel)^^ jZa vse^prisot^ bo navoljoLrezpíacep»bizgec«.í^^

Turistično društvo Mengei
9Jaóí
na slovesnost ob 50-letnici delovanja, v petek, 1 I, junija 2010, ob 19. uri, v Gradu Jablje.
v hulturnam pro^rafriu bodo sodelovali:
Matjaž ňobavB - barilon, Tomaž PEahutnih - citre, učenci Glasbene èaie Domžale, učinci Glasbene àoie Kamnik, učenci Osnovne šole Mengeš.
Ansambel Kosci - selfclja KulUimiega dnj^tva Mihaelov âgj^m
Fglhloma skupina KUD SvDDoda Mengeš