Bazne stvari. Iz domačlh krajer. Politični shod. »Slovensko društvo« priredi v nedeljo, dne 2. avgusta v Rusah politični shod. Govorila bosta državni posl. in deželni odbornik gospod Fr. R o b i ft o splolnem političnem položaju, gosp. dr. Fr. Rosina pao narodnem šolstvu na Spod. štajerskem. Zborovanje se vrfti na vrtu gosp Muleja. Začetek ob 4. uri popoldne. Slovenci zelenega Pohorja in dravske doline, pridite t obilnem številu na shod! Eatol. politično drnštro nSava" za brežiški in sevniSki okraj priredi v nedeljo, dne 9. avgusta t 1. javni shod pri županu g. Pajdašu v Zgornji Pohanci Zdolske župnije. Začetek ob 3. uri popoldne. Poročal bo deželni in državni poslanec g. Jos. 2 i č k a r. Osebna vest. Deželni solski nadzornik Peter Končnik je dodeljen deželn. šolskemu svetu Stajerskemu. Imenovanje. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnera sodiščn v Mariboru g. Bogomir Mathiaschitsch je imeoovan avskultantom. lz pošte. Poštar v Št. Ilju v Slov. gor. Karol Svaty se je odpovedal svoji službi. Za tretje porotno zasedanje v Mariboru je imenovan predsednikom porotnega sodišča drorni svetnik in predsednik okrožne sodnije Robert Greisdorfer in kot njegovi namestniki visji deželnosodni svetnik dr. Franc V o u S e k in deželnosodna svetnika dr. Ignac Pevec in dr. Ant. Morocutti. Mariborske novice. Mizarski pomočnik Avg. Hrastnik podedoval je pred nekoliko tedni nekaj tisoč goldinarjev. Dal si je napraviti uniformo nadporočnika ter se je vozil okoli, pil v nekaterih gostilnah ter se slednjič v neki gostilni pijan prepiral. Policija, ki ga je prijela, izročila ga je sodniji. — V torek, dne 28. t. mes. je bila v stolni cerkvi maSa zadušnica za rajnim papežem Leonom XIII. V cerkvi sv. Alojzija so pa imeli vojaki maSo zadnsmco. — Dninar Jožef Ksundl iz Selnice je minulo nedeljo odrezal več cvetočih rož na tukajSnem mestnem pokopalisču. Policajn, ki ga je zaradi tega prijel, se je zagovarjal, da je hotel rabiti rože kot zdravilo za svojega bolnega očeta. Zaradi Skode, ki jo je povzročil, se bode moral zagovarjati pred sodnijo. — V tukajšni mizarski delavnici g. Beraneka so bili pomočniki nezadovoljni s poslovodjem Kolleriem ter so zahtevali, da se odpusti. Pomočnik Sviben, kateri mu je žugal s stolom, je bil od policije aretiran. — V torek, dne 28. t. m. so zdirjali preplašeni konji posestnika Bernarda iz Spod. Gorice, medtem ko je ta šel k železninarju v bližini ter so dirjali skozi več ulic, predno so jih ustavili. Med potom so izgubili zadnji del voza ter so tudi neki tuji voz poSkodovali. Umrl je v Tepanju pri Konjicah posest. in lesni trgovec Sitnon Napotnik po dom. Kolarič. Svetila mu večna Iu6! — Umrl je 27. t. m. v Gradcu profesor na univerzi g. dr. Simon Šubic v starosti 73 let. Ceravno je bival dolga leta daleč od svoje domovine, vendar je njegovo srce vedno zvesto bilo za slovensko domovino. N. v m. p.! Zgornja Ponikva. Dne 22. junija smo pokopali, kakor ste že na kratko javili, Jerneja Kodan, očeta gosp. prolesorja Janeza Košana v Mariboru. Rajni je bil 76 let star in kremenitega značaja. Kot skrben oče in dober gospodar si je vzgojil sina profesorja in hčer Marijo, koja že nekaj let, zaročena vrlemu možu Jože Vasle, gospodari na domačiii. Kako lepa ljubezen in sloga je tu vladala med starimi in mladimi, naj bi bilo marsikomu v vzgled. To je bil istinito skrben oče, Ijubezniv mož, dober gospodar, miroljuben sosed in pameten občan. To nam je prifial dan pogreba; kajti od blizu in daleč je prihitelo mnogo sorodnikov, znancev in prijateljev rajnega do groba spremljat. Bodi mu zemliica lahka! Na ptojski gimnasiji se je vrfila matura 22. in 23. t m. pod predsedniitTom c. kr. džel. nadzornika g. dr. Stornika. Izid je bil po izreku g. nadzornika jako ugoden; med enajstimi maturanti morata le dva izpit iz enega predmeta Cez dva meseca ponavljati, vsi drugi so bili proglaSeni zrelim za obiskovanje risokih žoL Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 28. t. m. je bil pred tukajšnim okrož. sodisčem obsoien kasir nemške posojilnice Janez Raunig zaradi poneverjenja na 18 mesecev težke ječe, poostrene z enitn postom vsak drugi mesec. Tat Mravljak je bil vodja Sentlenartskih nemčurjev, Raunig njegova desna roka! Živelo nemčurstvo! V dosmrtno ječo je obsodilo najvisje sodišče Mihaela Weidiager, katerega je okrož. sodiSče v Mariboru cbsodilo na smrt in katerega je cesar pomilostil. Spremenitev krajevnega imena. Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo po sporazumljenju s pravosodnim in finančnim ministrstvom, da je spremenila občina Kre cenbach (okraj Maribor) svoje ime v Legen pri Ribnici. Ptujske novice. V tukajšnem mestnem vrtu si je zlomil gimnazijec Hintze v noči od minulega petka na soboto nogo! — Sodniji so izročili minuli teden nekega Ludovika Skačan, ki je prodajal v Bregu pri Ptuju navadne kovinske prstane kot zlate. — Zaprli so 17. t. m. zavoljo prestopka nravnosti mizarskega mojstra J. Veršiča in njegovega pomočnika J. Zurmana iz Pobreža pri Ptuju ter J. Krajnea iz Lubstove. Razpis štipendij. Hranilno in posojilno društvo razpisuje za učence na kmetijski šoli na Grmu za bodoče Solsko leto več štipendij. Te štipendije se bodo podelile sinovom večjih kmečkih posestnikov iz sodnijskega okraja ptujskega. Pismene prošnje so pri' podpisanem ravnateljstvu vložiti do 15. avgusta 1903 in inorajo prosilci izpolniti vse pogoje, predpisane za sprejem učeneev v kmetijsko šolo na Grmu. — Na Ptuju, dne 25. julija 1903. — Ravnateljstvo. Občina Cerkevnjak pri Sv. Antonu v Slov. gor. in druge v okolici ležeče občine so okužene po trtni uši. Trtno uš je konštatiral gosp. Matjašič, komisar iz Gradca. Precej slo je razširjena trtna uš v vinogradib okoli cerkve. Gospodarji, kateri si hočete vinograde še nadalje ohraniti, poučite se natančno o trtni uši, začnite se pečati s cepljenjem ameriških trt ter ne posluSajte onih ljudi, kateri vsled svoje neumnosti ne verujeio, da bi sploh bila trtna uS. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju so aretirali orožniki minoli teden kmeta Alojzija VerSič, ki je na sumu, da je zažgal pri Ermanu v Trnovcih. Pri tem se je zoperstavil Veršič orožnikom, ki so bili primorani rabiti orožje ter so ga z bajoneti večkrat ranili. Prepeljali so ga k scdniji v Ptuj. Pri Sv. Lenartu blizn Velike Nedelje je začela dne 20. julija poslovati poštna nabiralnica ter ima zvezo z velikonedeljskim uradom vsaki dan razun nedeii. Samomor. Izven postaje SoStanj je povozil vlak dne 28 t. mes. okoli pol 8. ure zjutraj nekega Absteter, nekdanjega mežnarja v Zavodni. Strojevodja je sicer opazil, ko se je on vrgel na tir, toda ni mu bilo mogoče v tako kratki daljavi vlaka ustaviti, ki ga je čez sredo prerezal ia strašno razmesaril. Vzrok samomora ni znan. Iz ooštanja se nam poroča: Dne 21. julija, ko {e nas dohitela tužna vest, da je st. oče papež Leon XIII. prominul, zbral se je občinsk: odbor k izvanredni seji ter je v isti izrazil svoje globoko sočutje, katero se je prevzviS. knezoškoiu lavantinske škofije s sledečimi besedami brzojavilo: Izražamo svoje globoko sočutje nad bridko izgubo, kojo trpi ves katoliSki svet. Občinski zastop trga Šoštanj. — S stolpa občinske hiše vihra črna zastava v znak žalosti. V Marnbergu je ustavila usnjarska tvrdka Wrentschur plačevanja. ker znašajo dolgovi že okoli 300000 K. Zvest pes. Nek gospod se je s svojimi konji odpeljal od doma na poldrugo uro oddaljen kraj. Doma so čez 4 ure izpustili psa iz hiSe; in pes je po sledu domačih konjev Sel svojega gospoda iskat in ga tudi naSel. Težko poškodoval je v noči od dne 19. na 20. t. m. kmetski fant Blai Kelenc iz Malevesi svojega tovariSa Janeza Voglar iz GoriSnice. Ogenj. Minoli teden je zgorelo gospod. poslopje Marije KroSl v Z u p e č j i v a s i. Zažgal je 8 leten fant. — Dne 15. t. mes. zjutraj je zgorelo v Spodnji Polskavi gospodarsko poslopje Antona Mohorko. — V nedeljo, 26. julija popoldne je zgorela nad V i d m o m hišica stacunarja Franca PreSiček. Ker je bila lesena in krita s slamo, }e bila zaman vsa pomoč. — Dne 26. t. m. ob 10. uri zvečer zgorelo je gospodarsko in hiSno poslopje pri Matiju Radolič v R o g o z i. Sumi se, da je zlobna roka užgala. Ko je hotel posestnik živino reSiti, ga je ogenj posul in vsled opeklin je drugi dan utnrl. Zavarovan je za 1400 K; Skode je okoli 2000 K. — Zgorela je dne 24. t. mes. predpoldne v P i š e c a h hiSa Ane Vertovšek. V hiSi sta stanovala Franc in Ana Dimitrovič, katerima je zgorelo vse pohištvo. — V KuSerniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je zgorela 26. t. mes. pri vinogradu Ivana Kokol hiSa s stiskalnico in kolarnica. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Nesreče. V N e g o v i }e odtrgala mlatilnica 18ietnemu viničarskemu sinu Francu Fekonja tri prste na desni roki. — V S t r až a h, občina Sv. Vid se je ponesrečil v tamošnjein kamenolomu delavec Miha Guncer. Zasula se je zemlja ter ga na glavi in nogah precej poSkodovala. — V einkarni pri Celju se je 18 t. m. opekel na nogi delavec Ant. Kožuh. — V 2 a 1 c u je pri zidanju hiše padlo bruno na glavo ženi Faniki Fleis p. d. Santl ter jo tako močno poškodovalo, da je čez pol ure umrla. Otrok, katerega je držala v naročju, ima zlomljeni obe nogi. — V L uč a h v Sav. dolini se je ponesrečil minulo soboto, dne 25. t. m. neki zidarski mojster iz Kamnika. Nesel je narodno zastavo v zvonik, ker je bila drugi dan cerkvena slovesnost drvarjev in lesnih trgovcev. Pri pritrjevaniu zastave se mu odlomi na polovico petelin na stolpu in revež je padel na cerkveno streho, kjer je mrtev obležal. Mož }e bil že mnogokrat na stolpu. Pravijo, da je bila ta njegova zadnja pot — oseminštirideseta. Iz Majšperga se nam poroča: V Novemmestu na Kranjskem so prijeli neko deklico, katera je pri sodniji izpovedla, da ji je ime Ivana Bratuša in da je hči Franca in Marije Bratuša v Gornjih Podložah, župnije MajSperg. Kot 13 letna deklica je ušla pred tremi leti od doma, ker se je bala kazni. Šla je čez Celje na Kranjsko. Pozna vse učitelje in katehete v Majšpergu in Makolah ter vse tamkajšnie razmere. Deklica pravi, da je rojena 24. maja, samo katerega leta je pozabila. Vse izpovedi deklice se natanko strinjajo z umorjeno Ivano Bratuša, zaradi katere sta bila njen oče Franc Bratuša in niena mati Marija obsojena, ker sta jo umorila, njeno truplo vrgla v peč ter celo pečeno meso povžila. Tako sta namreč saina obstala pri sodniji. Zdaj je nastalo vprasanje, ali sta pri sodniji lagala, ali pa laže deklica, ki se potem ne imenuie BratuSa. Preiskava bo dognala, kdo je lažnivec! Boj s ciganom. Iz Pilšta jna se poroča: V četrtek 23. julija prisla sta v okolico Lesično občine Pilstajn popoldne kot hrast močan cigan in mlada ciganka. Denarja ituela sta dovolj ker sta ga vkradla nekie za Savo in sta v prodajalni precej veliko izdala ter se potem napotila v bližnji gozd. Kmalu za njima prideta dva orožnika z Zidanega mosta in to postajevodja KoSar in Se jeden tovariS. Ljudje jima povedo za skrita ptička ia ona nagloma kreneta v hosto in najdeta oba. Cigan se brani na vse kriplje. Dvakrat ga zgrabi postajevodja, ter mu iztrga srajco spredaj in zadaj, da mu ostane ista v rokah. Cigan [e mabal proti orožniku z nekim ostrim predmetom in ga močno ranil na glavi. Nesreča je hotela, da se je orožniku spodrknilo in padel je čez visoko pefiino in ostal nezavesten ves krvav. Cigan skoči kot blisk za njim in bi ga gotovo umoriL, a prihiti naglo postajevodji KoSarju na pomoč njegov tovaris, ki je ciganko stražil in zabode v glavo in rame cigana. Orožnik hitro priskoči k postajevodju, ki je vso zavest zgubil. Cigan pobegne, a postajevodjo so prenesli v hiSo Janeza Bokalič, kjer se je zvečer zavedel in počasu prišel k sebi. Revež ima na glavi rano in v celem truplu čuti bolečine. Cigana so potem iskali do polnoči, a našli so ga blizu Krivice 8e le v petek predpoldne. Iskalo ga je več orožnikov in kakih 10 kmetov. Neki kmet ga je vstrelil v noge, a še je bežal. Ko so se mu približali ljudje, \e 8e marsikateremu prav gorko prinesel. V tem boju je priSel cigan Se ob prst. Vsega ranjenega so potem prepeljali v Kozje. Tudi g. postajevodja se je odpeljal na Zidan most in potem menda v bolnišnico. Skoro bi postal žrtva težkega poklica, zato mu Bog daj kmalu zdravje. V Savi je ntonil 19. t. m. trgovski učenec Franc Zorko. Mrtvo truplo so potegnili iz reke pri Sv. Nedeli na HrvaSkem. Mrtvo truplo nekega Jakoba Biedermana, ki je izginil pred več časom, so naSli v 2ireh dne 26. julija. Delo je ustavilo premogarsko podjetje Bohemija v pretnogokopu Pečovnik blizu Celja. Vsled sviigske kuge je prepovedan izvoz svinj iz pohtičnega okraja Brežice, dalje iz okrajev Golovabuka in Legen (okraj Slov. Gradec). Cerkrene stvarL Zlatomašnik Anton Hajšek. Dae 25. julija je bilo petdeset let, ko je bil sedanji častni kanonik in slovenjebistriski dekan preč. gosp. Anton Hajšek posvečen maSnikom. Ne samo bvaležnost do zlatomašnika, ki je bil v prejSnjih letih marljiv sotrudnik našega lista, ampak tudi globoko spoštovanje do moža, ki je osivel v službi za Boga in slovensko domovino, nas sili, da se ga spominjamo ob njegovi zlati maSi, ki jo bo slavil v krogu svojih duhovnih sobratov in obdan od udanega mu ljudstva dne 3. a\gLtta. ZlatomaSnik HaiSek je v vsem učenec nepozabnege škofa Slomšeka, in s tem je povedano vse! Mož Sirokega znanja, mnogih izkušenj, kot zlato čistega značaja, globoko vernega srca, natančen v svoji službi, srčno liubeznjiv nasproti vsakemu, popolnoma udan svoiim duhovnim bratom, tak je zlatomašnik Hajšek in kot tak je znan in ljubljen po celi vladikovini. Ob njegovem prelepem slavlju, ki mu ga je dal doživeti vsedobri Bog, radujemo se tudi mi ter kličemo dičnemu zlatomaSniku: Še na mncga leta! Petindvajsetletnico duhovništva so dne 22 t. m. obhajali častiti gg. župniki M u r k o v i č pri Sv. Barbari v Halozah, pl. P o h 1 v Pišecah in Š m i d v Solčavi. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef Trafenik iz Škal v Galicijo, Evald Vračko iz Vranskega v Jarenino, Mat. Eferl iz Velike Nedelje v Ponikvo, Franc Stuhec iz Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji v Ptuj, Ivan Ilc iz Koprivnice v Podsredo in M. Zemljič od Sv. Križa pri Slatini k Sv. Križu pri Ljutomeru. Novo nastavljeni kot kaplani so čč. gg.: Fr. Steremšek v Koprivnici, Alojz Zamuda v ČreSnovcih, Valentin KoprivSek v Škalah, Fr. Močnik pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, Fr. Ozvatič v Veliki Nedelji, Mart. PetelinSek v Vranskem in Janez Luskar pri Sv. Florijanu pod BoCem. Nastavljena sta kot kaplana čč. gg. provizorja: Fr. S. GomilSek pri Sv. Benediktu v Slov gor. in Jakob Krajnc pri Sv. Križu pri Slatini. Umrl je dne 24. t. m. pri Sv. Trojici v Halozah vlč. g. župnik minoritskega reda P. Aleksander Sovič. Pogreb je bil v nedeljo. Pri Sv. Juriju ob Seavnici se bode od 2 do 9. avgusta sv. misijon obhajal pod vodstvom čč. gg. misijonarjev lazaristov od Sv. Jožefa pri Mariboru. Birmancev v dekaniji Videm je bilo 4104 in sicer: v Sevnici 594, v Rajhenburgu 857, v Vidmu 322, v Brežicah 590, v Dobovi 550, v Kapelah 320. na Bizeljskem 428, v Pišecah 443. Društvena poročlla. Prošnja. Cenj. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki še niso naznanile svojih odborov in udov družbinemu vodstvu, se lepo prosijo, naj to kar najhitreje store. Velika Nedelja. Bralno drustvo »Mir« pri Veliki Nedelji priredi dne 9. avg. v Solskih prostorih veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda s sodelovanjem domačega pevsk. in tambur. zbora. Mala Nedelja. Bralno druStvo pri Mali Nedelji priredi dne 23. avgusta veselico v gostilni g. Senčarja. Na vsporedu je petje, igra in Saljiva pošta ter godba. Zavrč. Dne 19. julija srno se zbrali v precejSnem Stevilu v šoli, kjer so nam gosp. nadučitelj Ant. Križ prečitali pravila, katera smo nedavno potriena dobili iz Gradca ter nam posamezne točke še bolj natanko pojasnih. Po kra*.kem nagovoru č. g. kapelana Ivana Vogrin, kateri so nam v kaj lepih besedah razložili pomen in korist bralnega druStva ter posebno povdarjali, naj bi mladina, v katere rokah je bodočnost, v obilnem številu pristopala k novemu društvu. Nato se je volil odbor. Enoglasno se je izvolil za predsednika g. naduč. Ant. Križ, podpredsed. Ivan Budigam, tajnik Ant. Strajnšak, blagajnik č. gcsp. kapelan Ivan Vogrin, knjižničar Martin Ornig in pevovodja Martin Ornig ter Ant. Strainšak, namestnika Blaž BratuSa in Franc Geč. Upamo, da se je bralno druStvo na dobri podlagi ustanovilo. Ker pa je začetek povsod težak, posebno ker nam manjka dobrih knjig, zato se mlado druStvo s posebno prošnjo obrača na vse rodoljube, da bi nas s knjigami podpirali in blagovolili poslati bralnenau društvu v Zavrču. Vsak dar bomo s hvaležnim srcem sprejeli ter darovalce v »Slov. Gosp.« naznanili. Gotovo bo odbor vse storil, da bo druitvo doseglo svoje vzviSene namene. Ob enem pa so tudi udje proSeni, da odbor podpirajo in tako zabranijo branje slabih časnikov. Dokler bodemo skupno ter složno delovali ter ostane taista nardušenost in dobra volja, katero smo na zboru obljubili, bomo Sli res naprej — mi mladi. Mlademu društvu pa kličemo: razcvitaj se, probujaj se! Dobrna pri Celju. Dobrnska >mladeniška zveza« pokazala je v nedeljo dne 19. julija, kako razumeva svoje geslo: »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!« >Zveza« je imela svoj prvi občni zbor in pri tej priliki so pristopili skoro vsi mladeniči »Zveze« k sv. zakramentom. Ganljivo je bilo gledati mladeniče, kako so v vrstah stopali k mizi Gospodovi. Marsikatero oko je bilo solzno pri tem prizoru in prav je imel poročevalec, ko ie v letnem poročilu rekel, da si je danes marsikateri oče želel imeti takega sina. Popoldanska veselica je bila najStevilnejSe obiskana. Posebno se mora omeniti Celjane in Konjičane, ludi iz Novecerkve in Frankolovega ostali so nam zvesti, Šmartin samo po sebi umevno. MoSki zbor šmartinski je pel, kakor Se vedno, izborno. Vsa čast vodji in pevcem! Letno porocilo podalo nam je kratko delovanje »mladen. zveze« v prvem letu. Želeti je, da bi se pričeto delo pogumno nadaljevalo, da se uresničijc besede poročila, da postanejo iz mladeničev kedaj možje, ki bodo vedeli braniti slovensko posest z duhom in telesom. Slavnostni govornik se je spominjal v začetku sv. očeta Leona XIII. kot velikega prijatelja Slovanov, ter vnemal mladeniče in navzoče sploh k verskemu in rodoljubnemu delu. Opozarjal je tudi mladeniče na veliki mladeniski shod, ki se vrSi dne 16. avgusta v Petrovčah. Igra »Zamujeni vlak«, vseskozi šaljivega znaCaja, je vzbujala glasen smeh. Peter in Martin sta se dajala dobro. Ostale vloge so manjSe, zato se ne dajo tako lahko presoditi. Prosta zabava pri Korenu je bila prijetna in vesela. Mogočni »živijo«-klici so doneli odhajajočim gostom. »MladeniSki zvezi« dobrnski želimo obilo uspeha. Velika naloga še čaka dobrnske mladeniče. Kakor slišimo, je 8e dokaj takih, ki hodijo rajši za tistimi, ki jim ponujajo šnops in pivo na prosto voljo. Marsikateremu so se sicer že odprle oči in želeti je. da se kmalu vsem. Skrbite za to, vrli slovenski mladeniči na Dobrni, da se ne bo reklo, da je na Dobrni kak Judež med fanli. Od Sv. Petra v Sav. dol. Tukajšna »Prostovoljna požarna bramba« zadnji čas vrlo napreduje. MoStvo požarne brambe se je zdatno poinnožilo, ima redne vaje, omislilo si je novo lepšo obleko in kaže vsestransko vstrajen napredek. Tudi v slučaju nesreče požara je navadno prva na svojem mestu, bližnjemu v pomoč. Zato je pa tudi vredna vsestranske podpore. Zatorej, da se pokaže obče zanimanje za to obče koristno društvo, pohitimo v prav obilnem številu na veselico, katera se priredi v korist tega društva v nedeljo, dne 2. avgusta ob 4. uri popoidne v prostorih gostilne gosp. Alojzija Šribar v Dobrtešivasi. Pri tej veselici bodo iz prijaznosti sodelovali tamburaši iz Petrovč in diletantje ter mešani pevski zbor iz Gotovelj. Dnevni red je jako zanimiv in obširen. Za tako bogat vspored je vstopnina za sedeže prvib dveh vrst samo po 1 K, za nadaljne Stiri vrste po 60 v., za zadnje sedeže samo po 40 v.; stojišCa so po 30 v. Ker je čisti dobiček namenjen »Prostov. požarni brambi pri Sv. Petru v Sav. dol.«, se preplačila in darila hvaležno sprejemajo. Pridite torej vsi, od blizu in daleč in ne bodi vam žal darovati nekaj groSev v blag namen. — >Vsaki dan in vsako noč — Mi smo bližnjemu v pomoč!« Bratskim društvom prostovoljnih ognjegascev! Avgusta meseca tega leta poteče 50 letnica gasilnega društva kraljevskega glavnega mesta Prage, zibelke čeSke požarne brambe sploh. Da bi ta posebni in v organizaciji slovanskih gasilnih brambovcev edini pojav žel zasiuženo pozornost in oceno, sklenilo je mladostno združenje prostovoljne slovanske požarne brambe na shodu v Bohniji v Galieiji, da naj se vrši vsled posebnega pcmena tega slučaja, v spomin na njeno ustanovitev in k osveženju vzajemnosti slovanske v dneh 14., 15. in 16. vel. srpana letošnjega leta prvi občni zbor, spojen s proslavo 501etnice gasilnega društva kraljevskega mesta Prage. Ta znameniti in obetajoči čin, sledovani posebno od čeSke prostovoljne požarne brambe, ki je dala povod k ustanovitvi združenja, dosegel je polno priznanje in oceno v blagohotnem sprejemu pokroviteljstva od strani slavnega občinskega sveta kraljevskega glavnega mesta Prage, in zato vzbuja v najSirših krogih najživahnejše zanimanje, katero spremlja opravičeno upanje, da se bode končal prvi občni zbor s popolnitn vspehom. Pripravljamo se na veliko delo. Močnim činom hočemo dokazati vpričo naroda, kaj zamore ljubezen in vnetost za skupno stvar nas vseh, kaj premore trajno prizadevanje, strogi red in samozatajevanje, kaj premore nepretrgano delo v službah naroda, ki ne hlepi po dobičkariji in po slavi. Hočemo pokazati, da ideja gasilstva raste in da se mogoči, da se število društvenikov vedno množi in da se ta ideja človekoljubja in ljubezni do bližnjega spaja v harmonično celoto z idejo domoljubja, narodne zavesti in slovanstva sploh. Cutimo to vsi, da narodi slovanski v le tej državi nimajo postlano z rožicami. Neprodirne tmine in težki oblaki se vlegajo često na naše narodno ustrojstvo. In lepSe ne bode, dokler narodi slovanski ne bodo poznali sami sebe, dokler se ne upro sovražniku jednako krutemu, kakor brezobzirnemu. V tej važnej dobi hočemo pokazati, da je ravno ta ideja vzajemnosti slovanske pognala ne samo v Sokolstvu globoke korenine, ampak tudi v srcih vseh udov prostovoljnih požarnih bramb slovanskih, da smo navdušeni njeni pristaSi in da hočemo smisel za njo siriti v vsefa narodih slovanskih in v vseh slojih teh narodov. A k prvemu javnemu in slavnemu dokazu teh svojih trudov, v dokaz uspehov in napredovanja našega dela, Vas kličemo, bratje, na shod v zlato slovansko matko Prago, za vtrditev prijateljske vezi, katera more nadalje tesno združevati vsa prostovoljna gasilna druStva slovanskih dežela avstrijske monarhiie. O, ne motite se, bratje, to ni običajno, plitvo, slavnostno podjetje, h kateremu se pripravljamo, marveč to je delo važno in resnično, delo, s katerim bočemo pokazati, koliko odkritih, vnetih in požrtvovalnih sinov ima ideja slovanske vzajemnosti v prostovoljnem slovanskem gasilstvu. 0 pridite, dragi bratje, prijatelji od gorečega Juga slovanskega. s krajev sneženega Triglava, od bregov sinjega Jadranskega morja in iz pokrajin ladne Save in Drave. Pridite vsi in mi Vas privijemo v svoje razgreto naročje, kakor rodne brate, kakor sinove jedne velike naše Slavije, blagoslavljajoče, krasni preporod slovanskega pobratimstva. 0, pridite! K svojim pridete in kakor od svojih bodete pozdravljeni. Matka Praga Vas sprejme v odprto naročje, ta zlata, slovanska Praga, katera je bila in je ognjišče našega narodnega življenja. — Združenje prostovoljne požarne brambe slovanske: M. U. dr. Lud. Cwiklicer, starosta. Rudolf Gudrich, tajnik. Deželna osrednja gasilaa jednota kraijevine češke v Horaždovicih: M. Mayer, starosta. A. L Seidl, tajnik. Slovensko trgovsko drnštvo v Ljnbljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od straci gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 1 pomočnik manufakturne stroke za Ljubljano, 1 pomočnik mantif. stroke za Gelje, 1 pomočnik Specer. stroke za Liubljano, 1 poin. specer. stroke za deželo, 1 kontorist za Ljubljano, 4 kontoristi za deželo, 1 poraoč. meSane stroke za Ljubljano, 3 pomofiniki meš. stroke za deželo, 1 prodajalka za deželo, 1 pomoč. želez in špec. stroke za deželo, 1 poslovodja za deželo, 3 učenci za deželo. — Od strani nastavljencev iSčejo naslednje službe: 7 pomoč. špec. stroke, 6 pomoč. manuf. stroke, 2 pomoč. Spec. in manuf. stroke, 3 pom. špeo. in želez. stroke, 7 pom. meSane stroke, 3 pom. špec. in galant. stroke, 5 kontoristov, 4 blagajničarke, 1 potnik ali poslovodja, 1 učenec. Iz dmgih krajer. Grozna toča je pobila celo vrsto okrajev v južnem delu kraljestva CeSkega. Cele, neizmerne, nepregledne planjave so spremenjene v pužčavo. Vse obsežje, ki je bilo, v pravem pomenu besede, zasuto od grozne toče, meri 6400 kvadratnih kilometrov, a prizadeto je po nesreči kakih 500.000 du8. Jedro tega ozemlja, na katerem {e letina popolnoma uničena, meri v dolgosti 160 km, v širini 24 km, a površje 3840 kvadratnih kilometrov. To je 13. del od vsega prebivalstva ČeSkega. Na tem ogromnem ozemlju je vse uničeno; nesreča je bila tako silna, da ostane nepozabna v gospodarskem življenju Ceške. Takega naravnega dogodka morda ne pozna zgodovina Ceške. Ali ni bila uničena samo žetev, ampak tla sama so tako razdejana, da po nesreči ne bi bil mogel nikdo uganiti, kaj je bilo nasejano. Toča je padala kakor jajca debela po vsem tem ogromnem ozemlju. Vihar pa \e bil tolik, da je drevje ruval iz zemlje. Samo v političnem okraju StrakoniSkem so izvedenci cenili Skodo na Sest milijonov kron. V okraju Pisek znaša Skoda več milijonov. Škode na vsem ozemlju seveda ni možno preceniti, ali to je gotovo, da bo znaSala več — deset-milijonov. V mestu Pisek znaSa n. pr. škoda samo na občinskem imetju kakih 200.000 K. Z eno besedo: nesreča je bila to, koje posledice bo ljudstvo občutilo mnogo let. Pomoči od dežele in države je pričakovati. Papeževo premoženje. Pise se v danaSnjih dneh o velikanskem premoženju papeževem. In o tej stvari hočemo tu par besedi izpregovoriti. Mnogi časopisi prinaSajo kaj neumne in neumestne novice, da bo papei zapustil svojim sorodnikom od 15 do 30 mi- lijonov. Toda temu moramo odločno ugovarjati. Papeževo premoženie se da skoraj natanko doloCiti. Papež ima na leto do 3000 frankov dohodkov, ki mu teko iz niegovega posestva pri Maenzi. Le to posestvo je namreč podedoval, ko }e bil Se škof, in sicer mu je to posestvo pripadlo po delitvi dedščiDe stariSev. Grof Ludovik Pecci vsako leto izroCi papežu ta denar. 3000 frankov znaSa torej papežev osebni dohodek. Ako si tedaj mislimo, da je papež od leta 1878 (do tedaj ni imel nikakega premoženja) vse letne dohodke položil na kapital, bi utegnili vsi ti dchodki do danes znašati z vsemi obrestmi vred kakih 100.000 frankov. Vrhu tega je papež prejel mnogo drugih daril; ta darila, ki je večinoma vsa poslal v Carpineto, bi tudi utegnila znaSati 100.000 irankov. To je vse njegovo premoženje. O papeževem premcženju kot takem, ki je tako rekoč državno posestvo in se podeduje od papeža do papeža, ne moremo tukaj govoriti. To premoženje je baje znaSalo ob smrti državnega tajnika Antonellija 30 milijonov. Od tedaj pa ni naraslo premoženje, nasprotno še zmanjsaio se je; bilo je namreč slabo naloženo in tekom časa se je jako skrčilo. Ob jubilejnem letu se je to preruoženje zopet povečalo po mnogih darovib, toda ne znaša nikakor ne fiez 30 milijonov. Da od tega premoženja r.e bodo podedovali papeževi sorodniki, to je jasno kakor beli dan. Nasprotniki krščanstva pač radi vpijejo o velikanskem premoženju papeževem in o njegovih neštetih milijonih, a to kriče le iz osebnega sovrastva in osebne mržnje do vsega, kar je v zvezi s katolisko cerkvijo. In tem želimo le, da bi se nekoliko bolj poučili o papeževern premoženju in še le potem pisali — in gotovo bi bila ootem njih sodba v marsiCem drugačna. — V oporoki, katero so tninoli teden odprli, zapušča rajni papež vse svoje osebnu premoženje cerkvi z opombo, da je svojim sorodnikom že v svojem življeniu zadosti daroval. Trden želodec ima neki kmetski fant, ki Je meseca maja vstopil v bolnico svetega Jožefa v Parizu. Zdravniki so kmalo opazili, da mora imeti nekaj v želodcu. In res so našli pri operaciji več žlic, vilice, nože, žreblje, ključ. dolgo Sivanko, kos glavnika in še mnogo drugega, vsega skupaj 25 predmetov, ki so bili 230 graraov težki. Fant je sedaj popolnoma zdrav. Priznal je, da je požrl pred več leti vse te predmete. da bi se na ta način usmrtil, ker je mačeha žniim grdo ravnala. Svoiemu trdnemu želodcu se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. Nekaj o nmrlem srbskem razkralju Milana. Nekega dne, potem ko se je odpovedal vladanju, je igral Milan v nekem krogu plemenitašev in pri tem vedno zgubljal. Kar se obrne in zapazi za seboj barona X >No, zdaj se ne čudim več, da imam tako smclo«, zakliče Milan. »Kadarkoli stojite Vi za mojim stolom, gotovo vselej zgubim.« Baron pa mu mirno odvrne: »Vi pretiravate, gospod! Ko ste zgubili svoj prestol, nisem stal za njim.«