Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 80. novembra: 1. advontna nedelja; Andrej, apostol; Justina. 1. docembra: pondoljek: Eligij, škof; Natalija, devica in muč. 2. torek: Bibijana, muč.; Pavlina, Kromacij, škof. 3. sreda: Frančišek Ks, spozn.; Lucij, škof. 4. četrtek: Barbara, dev ca in mučenica; Peter Zlatoust, spozn. 5. petek: Saba, opat; Krispin, mučenec. 6. sobota: Miklavž (Nikolaj), škof; Apolinar. * Iz uCitelJske službe. V stalni pokoj so stopiJi: začasno npokojena stalna učiteljica pri Sv. Vidu pri Planini, Josipina Bezlaj, zafiasno upokojena stalna nčiteljica na Laškem, Albina Cuntari, nadučitelj pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicali, Franc PeCar, in pa stalna učiteljica v Šmarju pri Jelšah, Leopoldina Hoeevar-Jutraš. — Na 3razrednici pri Sv, Roku ob 'Sotli (II. plačilni mzrG(X) je izpraznjeno mesto naducitelja; prošnje do 5. decembra. Na Šrazrednici na Teznn pri Mariboru (II. plačilni razred) je oddati shižbo uftitoljice: profinje do 15. decembra. Na 2razredni ljudski šoli (T. plntfilni razred) v Soboti pn Muti je oddati slir/bo u?Jtelja. Prošnje do 16. decembra na krajni šolski svet. Slovenski ucitelji, pozor! * Iz pošte. Prestavljena je poštarica Roza Šuen od Sv, Vida pri Ptuju k poštnemu uradu v Loče. Umrl je na Dunaju dne 18. t. m. pri usmiljenih bratih gospod Blaž Kukovič, ' vpokojeni župnik, duhovnik lavantinske školije, roien v St. Juriju ob juž. žel. R. I. P. * Pravila za dopisnike. 1. Kar misliš listu sporociti, stori hitro in odpošlji takoj, dokler je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prljetno in neprijetno novico. 2. Piši kratko, s tem prihraniš dragocen 6as urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. 3. Piši razločno, posebno imena in številke. 4. Ne piši: To se je pripetilo ,,v6eraj" ali ,.danes", ampak katerega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke. 6. Ne pTši preveč skupaj, da urednik pomote lahko popravi, 7. Ne popravi nikdar kakšnega imena ali številke'. Napačno besedo pregrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne piši nikdar na obe listovi strani! Ce je porocilo pisano le na eni strani lista, potem si stavci spis lahko razdele med seboj; 6e pa sta popisani obe strani, more ob istem času staviti spis le 1 stavec. 9. Kar si spisal, preberi še enkrat, preden odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj našel, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako porocilo podpiši svoje Ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker uredništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda pod nobenim pogojem. 11. Ce sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kar si poroeal, ne govori o tem, kar si pisal, ker drugaSe se lahko Izdaš sam s kako besedo al! opombo. 12. Ne bodi hud, ako ti urednik kaj Srta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošSa, ako tudi ne prlde v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temir toBno dalje! * Govorl resnico! Prileten duhovnik Ttaznilnice' v Ž. pripoveduje to-le: Nekega dne se mi poklonil mlad trgovec, hotefi se posloviti, ko je presedel 31etno jeco, Bil je iz Berolina, kjer je Imel ženo in 1 otrocica. ,,Kaj mi je zdaj po5eti?" pravi. Jaz mu svetujem,. naj bo vsikdar odkritosrčen in naj izpolnjuje božje zapovedi. Pa mi odgovori: ,,Kako bom pa dobil kjekako službo, 6e po pravicl povem, da sem bil zaradi goljufije 3 leta zaprt." Kljub temu je obljubil, da bo povsod govoril resnico. — Po daljšem času me obiš6e elegantno (imenitno) obleSen gospod; komaj sem ga spoznal kot nekdanjega kazenskega gojenca. Pripoveduje mi med drugim tudi sledefie: Takoj, ko sem došel v Berolin, povprašam pri neki odliSni tvrdki, 6e bi dobil službo. Predstavim se ravnatelju in predložim svoja nekdanja spričevala, ki nlso bila slaba. Skrbno jih prebira. Zdaj pa pride vpraSanje, ki sem je s strahom prifiakoval: ,,Kje pa ste bili zadnja 3 leta?" Srce mi bije moČneje, jaz pa mirno in preprosto odgovorim: ,,V kaznilnici v Z." — ,,Zakaj pa ste bili kaznovani?" — ,,Radi goljufije." — ,,Kako pa tor da si upate tako odkrito priznati to nesrefio, ko vendar veste, da Vas ob teh razmerah ne morem sprejeti v službo?" — ,,Moj ondotni dušni Toditelj ml je svetoval, naj povsod odkrito govorim, pa sem mu obljubil." — ,,No, dragi moj, 5e je pa tako, ste svojemu duhovniku gotovo tudi obljubili, da boste odslej zvesti in zanesljivi v službi," — Ko sem to priznal, mi poda stari gospod roko in pravl: ,,Ker ste eno obljubo,. ki je za Vas težka, izpolnili, boste brez dvonia, toVam verjamem, tudi drngo. Upam, da mi boste zvesto služili. Sprejmem Vas v službo." — ,.Kar se mnogim po dolgem iskanju ne posreči, sem jaz dosege! po prvem poizkusu, ker sem govoril resnico." Tako je konfial bivgi kaznjenec, ki živi sedaj v prav dobrih razmerah. * Dr. Kukovec rešnie.iMi*i4ilnlce. Požrtvovalnemu r^Seir^\rgTtTVB'fis1ah posojilnic, dr. Knkovou, postaja vroCe, zato se hoče ohladiti s popravki. Z o-zirom na notico pod zgornjim naslovom v št. 46. pa je^ poslal ta-le popravek, katerega pa mn tndi mi zamoremo pošteno popraviti: ,,Ni res, da je dr. Knkovec rafiunil goštanjski posojilnici za 1 telefonifini pogovor 50 K in z*a 2kratno prenocišče in večerjo 250 K. Res je nasprotno, da dr. Kukoveo šoštanjski posojilmci ni raSunil za kak teleloniSni pogovor niti vinarja, ampak je poravnala posojilnica v Soštanju dr. Kukovou le gotove izdatke za mnogoštevUne telefonigne pogovore' in je torej posojilnica v Soštanju tozadevno povrnila le to, kar je isti za posojilnico v Soštanju prl c. kr. poštnem uradu v Celju v gotovini izdal. Z zneskom250 K je pa poravnala posojilnica v Šoštanju dr. Kukovcu voznino za več" voženj, katere je ta plačal južni železnici, in gotove izdatke, katere je bila dolžna posojilnica v Soštanju na podlagi zakona o odvetniških potovalnih pristojbinali in na podlagi redno podpisanega zastopniškega pooblastila in danega naročiTa povrniti. Z velespoštovanjem udani dr. Kukovec. — Ta dr. Knkovčev popravek je potreben temeljite ponrave, da pride vsa resnica na dan. Iz Soštanja smo dobili pojasnilo, ki je naravnost nničujoSe za podpredsednika Zadružne Zveze v Celju in vodjo stranke, dr. Knkovca. V ragunih za leto 1910-11 je izkazano, da je kasiral dr. Kuk:ovec za posojilnico 30.000 K 40 virt. in da je ravno toliko denarja, torej 30.060 K 40 vin., izdal za posojilnico. Med temi izdatki so navedeni dr. Knkovcevi ekspenzarji tako-le: Za 5kratno vožnjo na Dnnaj 400 K; za 2 k r a t n o (tako je v ragunu, in ne za vcckratno! !) prenofiišže in vecerjo na. Dunaju 250 K; za telefonifini pogovor (v račnnu samo eden, ne več!!) 50 K, za stroške posredovanja 200 K; za voznino na Dunaj in Ogrsko 100 K; za vožnjo v Soštanj 25 K; za študiranje spisov v zadevi 50 K; za pogajanje z Vošnjakom 147 K; za gotove lzdatke pravde Franc \Voschnagga (katero pravdo je dr. Kukovec pričel, dasi je vsakdo videl, da ne1 bode zamogel uspevati!)) 250 K itd. Za stroške pri nakupu dunajske liiše je dobil taSasdr, Kukovec blizu 3500 K; leta 1912 je kasiral na svoj racun, katerega še ni položil posojilnici, kot del 825 K. Poleg tega jc izplačal nekemu Steinherzu naracun posojilnice 10.000 K. Kajne, g. Lojze, to je bilo pač požrtvovalno delo voditelja Narodne stranke! Ubogi posojilničarji, ki so tako daleč zabredli s svojo neprevidnostjo in z zaupanjem v podpredsednika Zadružne Zveze v Celju! ^Fušarje" imenuje glasilo liberalne Narodne stranke celjski ,,Narodni List" one obrtnike na deželi, ki s kmeti vred želijo, da bi se stavbeni red omi1'1 tako, da bi smeli rnanjSa dela in popravila nakmetih izvrševati domači zidarji, mizarji in tesarji, ne da bi trebalo dovoljenja od mestnega mojstra. Se enkrat pribijemo: Kmečko ljurlstvo in poštejii domači rokodelci, poglejte, taki prijatelji so vam liberalci! Za ,,iušarje" imennjejo liberalc": jiaše domaee rokodelce! Kmečko ljudstvo, odgovori ob priliki tem ljudem kakor zaslužijo. Naša stranka je prijateljica obrtnikov, tega nam ne more nihče oporekati, a vsak količkaj trezno mislec clovek nam bo priznal, da je na deželi, posebno v od mest oddaljenih krajih, skrajno potrebno, da se izvršijo olajšave glede stavbinske obrti. * Socialnodemokraške sleparije. Veliki slepariji so prišle oblasti v Lvovu v Galiciji pri delavski blagajni na sled. Socialnodemokraški tajmk jud Naclier je poneveril nad 1,1.000 K delavskega denarja. Za to tatvino so rdeoi voditelji že dobre 3 tedne prej vedeli, ne da bi bili izdali svojega prijatelja. Ker pa niso hoteli bogati rdečkarji, kakor dr. Diamand, Hudec in drugi, poravnati tatvine, so jo morali ovaditi sodniji, Rdečega tatn so prijeli, delavstvo pa je prišlo ob denar^ Zadnji čas se je odkrilo po raznih krajih vec poneverb, ki so jih zakrivili rdečkarji. Le tako dalje in tudi še nezavedno delavstvo, ki trobi v socialistični rog, bo do dobra spoznalo svoje judovske voditelje. * Deuar za krivoverske šole v Avstri ji. V Draždanih na Nemškem je'sMenilo ondotrro protestantovsko društvo nabrati za 4001etnico Lutrovega jub:jleja 1 milijon mark za ohranjenje in razširjanje lnteranskih šol v Avstriji. Skrajna predrznost je to in grdo izzivanje katoliškega prebivalstva. Bolje bi bilo, da bi pruski protestantje porabili ta denar za okrepiteKr svoje cerkve, iz k'atere izstopa vsako leto na tiso5e oseb. Samo v zadnjih letih, kakor je dokazano, je izstopilo iz protestantizma 240.000 oseb, In vsi ti so postali — brezverci. * Slovencem na Nemškem naznanimo, da bo v Suderwich pri! Recklinghaosenu od dne 30. novembra do 4. decembra sv. misijon v slovenskem jeziku. Dne 30. novembra bo sv. maša in pridiga ob 9. uri dopoldne, popoldne ob 5. uri pa pridiga in litanije z blagoslovom. Od 1. do 4. ctecembm bo vsako dopoldne ob %9. uri sa'. maša in misijonski govor vsako popoldne ob 4. uri pa pridiga In litanije z blagoslovom. Ker je ravno sveto leto, bodo gotovo prihiteli tudi Slovenci iz bližnjih župnij k misijonskim pobožnostim. Tamošnji neimški Župnik je nalašč v ta naimen naprosil franciškanskega p. provincijala zi enega frančiškana iz Ljnbljane, ki je že odšel na Vestfalsko, * Slovenski mornarjl na božjem potu v Jeruzalemu. Gospod Susteršio Alojzij, Iregatni kapitan in poveljnik vojne ladje ,,Szigetvar", brat gospoda kranjskega deželnega glavarja, je pripeljal v Jeruzalem dne 7. novembra oddelek moštva: 6 častnikov in 20 pomorScakov. Prišli so vsled posebnega naroCUa prestolonaslednika Franca Ferdinanda na božjo pot v .leruzalem, in sicer v uniformi. Slovesen je bil sprejem na kolodvoru, kjer se je zbralo veliko odMnih gospodov, n-aravnost veličasten pa v bazil:ki božjega groba! Drugi dan je bila slovesna sveta maša v božjem grob'u, med katero so vsl fiastniki in vojaki pristopili k sv, obhajilu. Vzgle'dno lepo so opravili božio pot v Jeruzalem in Betlehem v vspodbudo kristjanom in Turkom. Vrli vojaki-romarji so se silno zadovoljni odpeljali s svojim priljubljenim poveljnikom iz Jeruzalema 10. novembra popoldne, zapust^ivši najboljši utis pri vseh in so s tem veliko prlpomogli, da se bo bolje npošteval avstrijski upliv na daljnem vzliodu. * O izseljevanju so izdali ilirski (južnoavstrijski) škofje pastirski list, v katerem svarijo pred nesaniselnim begom iz domovine ter dajejo obenem pomembne nanke izseljencem. Glasilu slovenskih liberalnih uCteljev, advokatov i.n tiradnikov, ,,Slovenskemu Narodn", pastirski list o izseljevanju ni všec. Graja namreČ to, da se škofje brigajo za vero izse1Ijencev in pravi, da bi se nnši ško!.ie morali bolj br.igati za to, da bi lmeli dovolj krulva doma. Ti liberalcT so res smeŠni Ijudje, ki nad dnhovni vedno godrnjajo. Ce duhovniki oznanju.ieio vero, prav'jo: ,,Cemu to? Skrbite Ijndstvu za vsakdanji kruh!" Ce pa delajo duliovniki po gospodarskih drnštvih zn. krnli ljudstvu, pa vpijejo: ,,To ni vaša stvar! Pojdite v cerkev!" * To bo ^ovornikov. Govorniške vajo bodo vpeIjali na srednjih šolah, in sioer že v spodnjih rnzredih. IzpoCotka bodo dijak: prednašali na pamet vzorne berilne sestavke, pozneie pa se bodo navajali pravilno izražati tudi svoie misli in izdelke o predmctu, ki so si ga sami izvolili. Po zuvodili naj bi se osnovalt predavalni krožki. * Odpust preostalih vojakov na ine\a'\. "Nf/iomestni rezor^isti, k; se fte v slnžbi zadržnjejo, in rezervisti letnikov 1910 in 1911, se 27. t. m. prestavijo nazaj v neaktivjio stanje, Še aktivni nadomestni rezervisti letnika 1912, se pa bodo takoj obvestili, da se imajo nadejati dopusta sredi decembra t. 1. * Kmetijska predavanja pn vojakih Vojno niinistrstvo je odredilo, da se bo odslej pri aktivno služečem moštvu' naše armade skrbelo za gospodarski pouk. Castniški zbor bo imel nalogo, skrbeti za dobre predavatelje, kateri bodo predavali in tudi primerno razkazovali razne važne novosti in predmete, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva. Za vojaštvo v Bofeni m Hercegovini so se taka gospodarslca predavanja po zimi že pred leti vpeljala. Vojna uprava se je prepričala, da so gosi^odarski tečaji pri bosanskem vojaštvu že do sedaj pokazali velik uspeh. Vojaki, ki so se ndeleževali pri armadi predavanj, postanejo doma kot kmetje vzorni gospodarji ker se jim je že pod cesarsko suknjo vcepilo veselje do naprednega gospodarstva. * Deželna kinetijska šola v St. Juriiu ob južni železnici, V lOmesečni teeaj, ki se je začel dne 5. 1, m., vstopilo je 26 učencev, prošnjikov pa je bilo vsega vkup 32. Sola je bila sicer svoj eas ustano^jena le za 24 učencev, vendar pa, če treba, sprejme se jih tudi vec, kolikor to dopušča prostor. Sprejeti bi se jih torej zamoglo 28, toda premalo je podpor za vse. Sledeče številke nekako pojasnjnjejo povprefino stanje učencev od obstoja šole sem: L. 1909—10 jih je vstopllo ^U, dovršilo 24; 1, 1910—11 jili je vstopilo 24, dovršilo 24; ]. 1911-12 jih je vstopilo 28, dovršilo 27; 1. 1912—13 j:li je vstopilo 25, dovršilo 17; 1. 1913-14 jih je vstopilo 26. — Udeležba je torej v obče povoljna. Najboljši letnik je bil 1. 1911—12, ko je tufli najvee ueencev dovrš lo, najslabeji 1. 1912—13, ko jili je na.jveo pred Časom izstopilo, Do sedaj je torej že 92 ufiencev popolnoma dovršilo po lOmesečne tecaje na tem zavodu, za kratek čas obstanka precejšnje število, ki se bode kmalu poznalo v kmetijski praksi. Obisk omogoči posebno radodarnost raznih korporaoij. Plafiujoča učenca sta letos le 2, deželnih prostih mest le 10. Vsem drugim u2e.ncem omogoeijo šolanje na zavodu le podpore, in sicer: od okr. zastopov: Šmarje (2), Soštanj (1), Gornji Grad (1), Ormož (1), Rogatec (1), Laško (1); od štajerske hranilnice v Gradcu (2), posojih;ice Ptnj (1) ter od Vojskove ustanove, podeljene od obči.ne SredišŽe (2). Vsem tem podpornikom zavocFa, oziroma kmetijskega napredka v obče, bodi izrečena tejn potom iskrena zahvala! * Tržno poročilo. Trgovina z želeiom gre v Avstriji rakovo pot. Tovarnarji sicer od časa do časa znižajo cene železn, a kljub temu se trgovina noČe povspeti na. isto visocino kot je bila pred leti. S svojo dosedanjo zunanjo poiitiko je avstrijska trgovina zelo trpela. Naši avstrijski državniki so vse prevee sledili Nemčiji in ta je v zahvalo izpodrinila v zunanjih deželah avstrijske trgovce. Sedaj hofie vlada želez.ninarjem odpomoči ii tem, da pritiska na prometne družbe, da znižajo prevozne cene za avstrijsko železo. — Cena živini se začenja polagoma dvigati. Na zadnjem graškem sejmu se je govedo kakor svinje pla.6evalo za 2 K pri 100 kg dražje. Kakor se nam porofia, se ,je tudi na naših domačih sejmiščih cena živini dvignila. — Hmelj ima na žatečkem trgu sledeče cene: 'češki hmelj 540—624 K 100 kg, štajerski 400-480 K. * Mnogo je naših naroCnikov, njih število znaša že nad 15.000, a mnogo je takili, ki še niso poslali naro6nine. Poslužite se naših položnic, * Kaj je z novimi naročniki? Se vedno je v veIjavi, da kdor si sedaj na novo narC&i ,,Slovenskega Gospodarja" in ga plača za celo leto 1914, še dobi vse številke od sedaj do novega leta zastonj. Agitatorji! Potrudite se, da doMe nagrade, ki smo jih razpisali za pridne razširjevalce našega lista! 0 Štajerska za Slov. Stražo: Nabrano na gostiji Lončarič— KraDJc, Grabe pri Sredisču, 16 K; po 6. g. Konradu Šeško, kaplanu v Hočah, nabrauo na godovanju g. Sunko, 5 K; po g Vincencu Simonič posestniku, nabrano v gostilni g AntoDa Klemenčič pri Sv. Urbanu nad Ptujem od slovenskih rodoljubov. 16 K; mohorjani vvPolzeli 4 K; mohorjani v (rotovljah, 15 K; mohorjani pri Sv. Petru v Žičah K 7'40; mohorjani v Št. Ilju pri Velenju, 10 K; moborjani v Kostrivnici 5 K; mohnrjani v Doliču, 6 K; mohorjani pri 8v. Flnrjanu pri Rogatcu, K 1260; mohnrjani pri 8v. Miklavžu pri Slov Gradcu, K 270; mohorjani pri Sv. Marjeti v Planini, K 744; moborjani v Celju 20 K; posojilnica v Slatini, 20 K; po podružnici S. S. v Hočah pri Mariboru, iz nabiralnika g. Alo:zija Sel, K 2'09; podružnica S. 8. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, 20 K; podružnica S S., Sv. Jurij ob Ščavnici, 18 K; podružnica S. S., Sv. Tlj v Slov. gor., 7 K; moborjani pri Sv. Petru na Kronski gori, K 3'30; mohorjani v Majšpergu, 6 K; mohorjani v Ribnici, 11 K; mohnrjani v Dobovi, 5 K; mohorjani v Rečici ob Savinji. 14 K; mnhorjani V Št. Ilju v Slov. gor., 10 kron. * Važno sporočlo! Dne 1. decembra t. 1. se vrši zopet žrebanje turških nrečk, pri katerem bo izžrebau pnleg drugih večjih in manjSih dobitkov glavni dobitek čistih 400 000 frankov. Ker vsaka turška srečka mora zadeti vsaj 4OO frankov, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vKakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti h srežko. Meeečni obrnk za tursko prečko znaša samo 4 krone 75 vinarjev. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izbornn srečko italijauskeea rudečeea križa. Mesečni obrok za obe srei^ki znaša 6 kron. Naročila sprejemajo in poja*nila dajejo za Slov. 8tražo g. Valentin Urbandič, Ljubljana 5 in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slov Straže, ki je v zi-ezi z mogočno slovansko krščanskn banko z polno vplačano delniško glavnico 40 milijonosr kron, pri kateri se ni bati zgnb« in neprilik! * Cenj čitate 'e npozarjamo, da ima tiskarna sv. Oirila v Mariboru veliko izbiro božičnih jasiic in okrasko1? za jaslice in božična drpvesca v zal gi. Tam boilo dobili tudi krasne božične in novoletne rszglednicp, razimbarvni pap r in listje, sploh vse pfitrebščine za izdelovanje umetnih cvetlic in venc.ev. Ist"tako tudi priporočamo DJeno veliko zalogo kra<ni!i mnlitvcnikov, rožnib venccv, križev. kipov itd. kot primerna bnžična i'i novoletna darila. Cene so nizke, izbira velika! * Pro8te 8lužbp. Neka naknpovalna zadruga bi takoj sprejela vešče?a nakupovalca za živino. Znhteva se gprotn st v govoru in piaavi. Nadalje se isče za neko občino ua Sp. Štajerskem občinaki tajnik, ki bi nb enem npravlial tudi tajništvo pri poanjilnici. Pisma, katerim je priložiti znamka za odgovor, se naj pošljejo na imdništvo lista * Knj:govodskl tečaj za kmečke p«>se»tnike. Od 27. do 30. dec. t. 1. Be vrši na StajiTski dežolni kmetijski šoli v Št Jnrjn ob juž. žpI. peti knjigovodski tei^aj za kmečke posestnike. Uilfleženci dobe na zavodu prosto stanovanje. Nekateri manj premožni si izprosijo lahko deželne podpore po 10 K. Tečaj traja štiri dni. Pouk se začne vsak dan ob 8. uri zjutraj. Prijave naj 80 vposljejo do 10. decembra t. 1. na ravnateljstvo štaj. dež. kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. Mariborski okraj. m Maribor. Naši Orli in Orlice so se pretefieno isedeljo res dobro postavili. Predstava ,,Divji lovec" je gostom jako ugajala. Dvorana je bila nabito polna. Vrli Orli in Orlice, le cvrsto naprcj! — Naša policija še do danes ni izsledila onih hudobnežev, ki ¦ so pred teUni neko 1106 vrgli kip sv. Janeza s starega mostu v Dravo. Ali res ni najt. nobene niti, ki bi peljala do razvozljanja te uganke? Ce bi se kakemu protestantu skrivil las, bila bi vsa mariborska oborožena in neoborožena sila po koncu. m Sv. Peler niže Maribora. Tukaj je umrl vrl mladenič Marko Krajnc, član Alojzijeve družbe, katera ga je tudi spremljala na zadnji poti. N. v. m. p.! m Gor. Sv. Kungota. Dne 16. novembra t. 1. je bil'a tnkaj slovesno pokopana Katarina Lorber, rojena Galunder, p. d. Grajnka, bivša kmetica na VrtiČu, ki je no dolgem bolehanju umrla dne 13. noveiabra t. 1. Bila je 30 lot vdova in je dosegla visoko starost 84 let. m Sv. Ana na Krembergu. Redkokdaj se sliši kaj 0 naši Sv. Ani. Sosedje 111 vsi bi*alci tega lista bi mislili, da že vsi spimo, zlasti na narodnem polju. Toda, temu ni tako! Naše Bral.no društvo nam je v nedeljo, dne 1C, novembra, izborno uprizorila dva igrokaza, namreč: ,,Skriven zaklad" in ,,Kmet in avtomat", Posetili so nas tudi gostje od Sv. Benedikta, od Sv. Trojice, Sv. Lenarta" in celi pevsko-tamburaški zbor iz Gornje Radgone. Med sviranjem tamburašev so se glasile krasne pesmi šempeterskih mladenk. Uprizorili so tudi radovoljno prav šaljiv prizor: ,,Rekrut". Nato je sledil sreSolov. Ceravno je bila v krčmi muzika in so godci igrali na prostem kakor bi bili nalašc za to najetl, da bi premotili Ijudi, so vendar gostje vecinoma vsi prihiteli k nam. Hvala vsem, ki so uprizorili to lepo veselico, posebno pa še gostom in g. Krambergarju! m Ploderšnica pri Mariji Snežni. Tnkaj sta se porocila g. Franc Purgaj z ,M.arijo Partlič. Vrl mlade.nič Knuplež je nabral med svati 4 K 60 vin. za naše obrambno društvo Slov. Straža. Živeli zavedni svatje! m Sv. Benedlkt v Slov. gor. Otvoritev nove društvene dvorane dne 23. novembra se je vršila prav slovesno. Za,četek je napravii pre8. g. dr. Holmjec s prelepo pridigo v oerkvi. Navcluševal je verne poslušalce, zlasti še mladino, da naj skrbi, da bo v njihovih srcih zavladal Kristus in prenragala mocna, živa vera njihova nagnenja in slabosti. Po službi božji se je podal pre6. g. pridigar v spremstvu domačih dušnih pastirjev in spremljan od cele množice ljudstva blagoslovit novo dvorano, ki je bila vsa v slovenskih zastavah in opremljena z venci. Po dovršenem obredu je vrla mladenka Anica Tomažič prefiastitega gosta pozdravila v vzvišenih besedah in obljubila v imenu benedičke mladine, ravnati se po njihovili besedah in skrbeti, da se bo v novi dvorani izobrazfla In iznrila v mocno, zavedno stražo sloyenske meje1. Po večernicah je bila potem veselica. T.ukaj nam je poslanec Roškar najprej orlsal zgodovino in delovanje našega Bralnega društva in se zahvalil vsem, ki so pomagali k postavitvi nove dvorane. Za njim nas je še navduševal za delo preč. g. dr. Holinjec, potem je Jda Krmek lepo deklamovala pesem: ,,Misli ob narodni meji" in zaftela se je narodna igra: ...Krlvoprisežnik". Igralci, sami domači fantje in dekleta v narodnih nošah, so kakor vselej, tokrat zopet po preprTcanju vseli, rešili svoje ^ioge izvrstno. Igro bomo na fitefanovo ponovili. Hvala vsem, ki so se tokrat prireditve ndeležili, zlasti tndi cenjenim gostom od zunaj! m Sv. Barbara v Slov. gor. Od Maribora proti vzhodu se razprostirajo krasne, rodovitne Slovenske gorice, izkaterih sevozijo, gonijo invleSejo razni pridelki v mesto in na kolodvor (Maribor). Tudi v petek, dne 14. t. m., sta peljala 2 voznika v mesto blago, nazaj pa nista mogla. Niže Maribora imajo žal še danes ubogi brod v Gornjem Dupleku na razpolago, da se jirepeljejo cez Dravo, 5e pa voda hitro zraste ali pada, se mora že brod temn prlmerno popravIjati. Zjntraj še vozi brod, a zveeer že ne vee. Koliko jeze, preplra in obcutnih stroškov se s tem povzro^i, vedo predobro ubogi vozniki, ker Še-lo drugl dan vozijo domov in s tem škodnjejo sebi in svojim. Posebiio je pa groznaskrb gospodarju, Ce pošlje hlapca z blagom in ž*Vino v mesto, od koder ga pa ni dofiakati celo no^ in še^-le 'drugi dan pricoklja. Pozivamo okrajni zastop, kl je pred vsem merodajen, da stori vse, d'a se postavi tako potreb-ni niost. m Sv. Martin pri VurbergiT. PreteČeni teden je zaspal v Gospodn veleposestnik iz Ciglenc, Nikolaj Pezdirc. Bil je previden s sv. zakrnimenti. N. v m. p.! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 24. novembra je bila tukaj poročena vrla, katoliška Slovenka Brigita Rchiker, z rnladim in premožnlm slovenskim kmetom Andrejem Kaiser. Nevesta je iz rodoljubne hiSe Stefana Schiker, p. d. Ronig, kmet in občinski predstojnik v Krecenbahu. Čenin ie lastnik lepega Pnr-ovoga posestva v Ribnici. Cest!ta.mo! Ostanita vrla katoliška Slovenca na krasnem in bogatem zelenem Poliorjn! m Hoče-Smlklavž. Prijateljem sv. Miklavža se naznanja, da se bo obiiajala Smiklavževa nedolja v ncdeljo, dne 30. novembra. PopoliTno ob 2. uri so slovosne večernioe in blagoslovlienje križnvega pota. Blagoslovili ga bodo 00. franciškani iz Maribora, m Hoče. V nedeljo, dne 16. novembra, smo pokopali moža iz Pohorja, kakoršnih je nralo. To je bil blagi mož Andrej Lobnik, star 82 let. Ker je živel zmerno in trezno. zraven pa pridno delal, je ucakal tako lepo starost. Bil je prlprost, pa zveden kmet, globokoveren katoličan, pa zaveden Slovenec. Ni se sramoval svojega materinega jezika, je rad prebiral dobre slovenske knjige in casnike. Bil je naročnik ,,Slovenskega Gospodarja" takoj, ko je začel izhaja(i. Se dandanes priliaja v Lobnikovo hišo naš priljubljeni ,,Slove.nski Gospodar". Ko je še vse spalo na Pohorju narodno spanje, je bil Lobaiik že zaveden Slovenec. Rad je pripovedoval, kako so Slovenci volili prvokrat z*a državni zbor, Malo jih je bilo in med njimi je bil tudi on. Takemu možu čast! Bil je 10 let župan na Pohorju in 20 let cerkveni ključar pri Sv. Lenariu. Svoje verske dolžnosti je natanko in vestno lzpolnjeval.. Ko je že komaj liodil, pa je le Še prišel v adventu in ob postnem času z visokega Pohorja v farno cerkev, da je tukaj prejel svete zakramente. Ko ni mogel vec sam priti, ga ,je pripeljal za roko njegov blagi sin Jaka Lobnik. UČite se od njega vsi mlacni kristjani, vsi nemškutarji in liberalci! Kakor je lepo živel, tako je tudi lepo umrl in bil lepo pokopan. Bil je previden s sv. zakramenti in je bil do smrti popolnoma prl zavesti. Bog nam daj še mnogo mož, mož vrlih kot si bil ti! m Fram. Naša nedeljska prireditev je bila zopet prav lepa. Obiskana je bila najvec od mladine. Mnogo fantov in deklet je bilo iz Slivnice, Smartna in Gornje Polskave. Pevci, govornica ter igralci in igralke so želi obilno pohvale, ki so jo v resnici zat-lužili Na Stefanovo se bomo zopet oglasili in pokazali. m Poljčane. Prijatelj nam je poslal lep Šopek kot pomladni pozdrav iz jesenske krajine. Med tem, ko je padel na Pohorju sneg, cveto prl nas jagode in trobentice. m Studenice pri Poljcanah. Dne 18. t. m, se je vršila posvetitev ali slovesna obljuba peterih (II iz domače župnije) redovnih sester Magdalenk med slnžbo božjo premil. g. kanonika Jožefa Majcen iz Maribora. Tem peterim sledita zopet na novo vstopivši 2 vrli novinki-Slovenki. — Vžigalice ,,V korist obmejnim Slovencem" se dobijo prl pred kratkim prišedšem zavednem trgovcu g. Jakobu PirtovŠek, m Slov. gledališče v Mariboru. Na Miklavževo nedeljo, 7. decembra 1913 se bo ob 4. uri popoldne uprizorila otroška spevoigra rPogumni krojaček". m Ho6b. V nedeljo, dne 14. decembra priredi telovadni odsek Orel pončno zboiovanje Vabljeni so vsi prijatelji. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dekliška Zveza ima 30. novembra svoj mesečni sestanek s podučnim govorom, deklamacijami in govorom predsednice Dekleta iz cele župnije, priditel m Sl. Bistrica. (Okrožni združni shod)) Dne 7. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek točno ob 3. uii popoldne. Vdeležite 8e ga v obilnem številul Ptujski okraj. p Ptuj. Liberalci so postali danclanes že tako smešno-neumni, da jih kot dobrosrcni ljudie moramo obžalovati. Te dni sem dobil v roke kos ,,Slovenskega Naroda", v katerem piše znani ormožki liberalec, da se je dr. Korošec ob priliki volitev v okrajni zastop ormožki zvezal z Nemci, Liberalna laž in neumnost se kaže tukaj zopet v polni meri. Prvič se niliče od naše stranke ni vezal z Nemci, ker mi njih pomoči nismo rabili, drugič: dr. Korošec pa pride li ormožkim volitvam kakor Pilat v vero. Dr. Korošec o vdlitvah v ormožki okrajni zastop najbrž niti vedel ni poprej, da se jih misli K. Z. ndeležiti. Kot rojnk iz ormoške okolice sem bil pri volitvi slučajno navzoc in sem se o vseh zadevah dobro informiral. p Leskovec. V nedeljo, dne 21. oktobra. se je blagoslovila obnovljena kapela poleg nove šole. Za Leskoveane ima lepo zgodovino, kakor se je to omenjalo ob blagoslovljenju. Spominja nas na leto 1680. Takrat je razsajala v Leskovcu kuga. Pobrala je dosti ljudi. Pokopali so jih v skupno jamo ob cesti. V spomin so postavili nad skupnira grobom spomenik, knžni križ. Ko je ta križ razpadel, se je postavila prek ceste takoimenovana Pintjakova kapela. Streiio te kapcle je krasil ostanek razpadlega knžnega križa. Za časa dogotovitve nove šole je ta kapela že prccej razpadla. Da se dragocen spomenik ne bi izgubil, se je ostanek kužnega "križa postavil na posebnem podstavku poleg župne cerkve. Kapelo samo pa ,ie posestnik Janez Lesjak podrl ter jo na novo postavil večjo in lepšo s kipom Marijinega vnebovzetja, — Pa ne samo na kugo, ampak tndi na početek leskovške župnljo nas spominja ta kapela. Spominska knjiga pravi, da ob strašni kugi še ni bilo v Leskov^cn dušnega pastirja. Umirajoei so bili brez vsake dubovne tolažbe. In to je bolelo borlškega grofa Friderika Sauer, Segar podložniki so bili Leskovcani. 1^'sal je provincijalu minoritev v Gradec, jiaj zaCasno zast'ivijo kakega redovnika v Leskovcu, da njegovi podložniki ne bodo nmirali brez dnhovnika. Prošnja je bila uslišana. Leskovčani so dobili začasno (hihovnikn. Za stalno pa do leta 1751 došnega pastirja še niso imeli. Prvi žnpnik, ki ga omenjajo list:ne, je bil Janez Cernigoj. Sedaj je v Leskovcu 14. župirk. Kuga je bila nesrofta za Ijudstvo, vendar je pripomogla, da so dobili Leskovcani svojega župnika. Tega nas spominja kužni križ ter letos obnovljena kapela T.csinkova, Ijjudje radi govorijo o zlatih starili 6asih, pa kakor nam govori ta stari spomenik, so turli nnši prednamcl imeli svoje križe in težave, nebes pa nisn imeli na zemlji. Prava sreča, zlata doba brez trpljnnja, nas 8aka še-le po smrti v nebesih, ako j"h bomo vredni. In na to sreco nas spominja in opozarja Marijina podoba v novi kapeli: Marijino vnebovzetje. — Naj pripomorejo te vrstice, da se stari spomini vsaj nekoliko obnovijo in ohranijo med dobrimi Leskovčanl. p Vurberg. Lepo se je obnesla naša Konštantinova slavnost. Predsednidk Dekliške Zveze, Pavla Kreil, je vse goste prijazno pozdravila in ofirtala pomen slavnosti, Igra: ,,Najdena liči" je ljudem zelo ugajala. Gledalcev je bila polna soba. Poleg domačih ljudi je bilo precej sosedojih gostov. Hvala tudi lepa gospodični Poterčevi za razne usluge pri prireditvi igre! , ¦ p Sv. Andraž vfSlov. gor. Ustanovili smo si 9. novembra Katoliško s^ovensko izobraževalno društvo, V odbor so izvoljgni sledeei.gospodje: Anton ZupaniC, kaplan, predsednik; Jožef Jurančifi, posestnik, podpredsednik; Fraoc Ilešič, velepos. sin, tajnik; fitefan Nedeljko, posestnik, blagajnik; Anton Zupani6, kaplan, knjižničar; Leopold Suhač, velepos., tajnika namestnik, in Lovrec Frano, kmet, blagajnika namestnik, Katoliško misleči Andraževčani, pristopite v obilnem šte^ilu k novoustanovljenemu druStvu. 9^ p Sv. Lovrenc na Dravskempolju. Občinske volitve so pred durmi in že se razburjajo razni duhovi. Razni zgagarji že politizirajo na vse kriplje pri ,,ahtelni" in agitirajo, (!ela je veselje, za svoje politiGne ptujske bratrance. .J?a le pustimo tem ptičkom, naj pojejo svoje pesmi zaeNemce (!) in njihov šnops, ker jih noben razsoden Slpvenec ne bo poslušal in ostali bodo naši slavni ,,štajerčijanski liberalci" na cedilu sami. Možje-volilci 6ujte, da vam nenadoma ne priletijo ti pohlepneži po občinski upravi v lirbet. Ne se Izgovarjati, saj bodo bi*ez mene opravili. Izvolite sli poštene može, ki so vetskega preprlčanja, dobri gospodarji in ljubijo svojo grudo in svoj materni jezik; a vsem štajerčijancem in naprednjakom pokažite, kam fpadajo, namreS v političen penzijon. Ptujski šnops že zelo sili k nam, a 8e pridejo prijatelji ptujskega Šnopsa na krov, tedaj imamo pa takoj dovolj šnopsaren, ne samo okoli ce^kve, ampak tudi po celi občini. Torefj na delo! '< p St. Janž na^Dravskem polju. Porocil se je dne 10. novembra mladenic Anton Lešnik, posestnik v Rošnji pri Sv. Janžu, z mladenko Mimico Bauman pri Sv. Martinu pod Vurbergam. Obilo sreče in blagoslova božjega! p Sv. Barbara v Halozah., Vprašamo .,Štajerca", ali bo priobčil, da se njegovi najboljši pristaši bijejo tako, da se morajo iti zdravit. Mogoce ste radovedni za imena? Dobro, so na razpolago. — Haložani, ,,Stajerca" tja, kamor spada, ira gnoj med smeti! Na njegovo mesto pa.naš list: ,,Slov. Gospodarja", p Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. novembra smo imeli lepo veselico, Naši vrli fantje so predstavIjali igro: ,,Zainujeni vl&k", Tudi sregolov se je dobro obnesel, Posebno veseli pa smo bili lepega petja naših zborov. Slava pevovodju in pevcem! p Lešnica pri Ormožn. Tukaj je umrl dne 16. novembra vsled vnetja čreves viničarski sin Ivan Križan v 17. letu starosti, Bil je priden mladenic ter nd Mladeniške Zveze v Ormožu. Rajnemu bodi zemljica lahka! p Ormož. Pri zadnjem sestanku Orlov se je volil sledeci odbor: Predsednik br, Rojs, namestmk br. Kralj, načelnik br. Ivanuša, blagajnik br. Grobljar ln tfajnik br. Knizek^ Dosedaj je pristopilo 31 mladeničev in se bo to število v kratkem gotovo za enkrat pomnožilo. Prihodnji sestanek Orlov bo v nedeljo, 30. novembra dopoldne ob 9. uri v društvenih prostorih. (Popoldne so ve'2ernice na Humu.) Na zdar! p Grabe pri Središcu. Shod K. Z. dne 23. novembra je izborno uspel. Predsedoval je gospod Kočevar. Govorili so poslanci Meško, Ozmec in BrenMč, Poslancem K. %. se je izreklo popolno zaupanje. p Ptu|8ka okolica. Iskreno zahvalo gostoljnbnim Hajdinčanom za prepustiteT Društvenega doma o priliki naše prireditve dne 23. decembra. Tudi vsem drngim velja: Prisrčna hvala! D Z. za Ptu.i in okol. p I anjkovcl. Podružnica kmet. dmžbe priredi v nedeljo, dne 30. t. m. zborovanje v gostilni gospe Kralj v Ivanjkovcih. Začetek ob 3. uri popoMne. Predav^, dež. pot. učitelj Pirstinger o času primernih vinogradniških vprašaniib^ p Kmet. podružnioaiza ptnjsko okolico priredi dne 7. dec. 1913 ob 9 uri predpoldne v Ptuju v dforani gospe Znpančič poučno predavanje. Predava Mart. Jalovšek o svinjereji in vzreji telet. Ljuiomerski okraj. 1 Sv. Krlž na 'kurskem polju. Tukaj se nekje nahaja fant, ki pravi, da je liberalec. To svojo trditev je posebno liotel uveljaviti ob priliki zadnje prired;tve naše Dekliške Zveze. A vrla mladenka ga je z odloSno besedo popolnoma ugrrala v kozji rog. Splošen smeh je bil v pozdrav temu liberalnemu junaku. \ Gor. Radgona. Pri obcinskih volitvah za obfiino Šratovci-Mele je" zmagala naša strankn. Zn župana je izvoljen vrl bviS pristaš J. Kozar. Tudi svetovalri so naši. Ziveli \x)lilci! 1 Cczanjevci. Snla v Cezanjevcih priredi na Štefanovo v prostorih g. Slaviča svojo vsakoletno tombolo. Druga društva naj se blagovolijo ozirati. l(j, r — Slovcnjgraški okraj. s Od Dravd. Dne 5. ^.ovembra je prišeJ na neko žele1tHto»i|ju«l.iJo hlapeq z dvojezifenim tovornim listom. Nemško črke so bile jl>olj malo. a postaje razloCno pisane. Službujofii ura,dnik i)a je bil zelo lmd nad hlapcem ter skoro he l)i bil sprejel tovornega lista. Ako bi se laki slučaji pojiavljali, bi bili primom- ni bolj jas.no govoriti. Komur slovenščina ni všec, naj se poda na Nemško. s V Vuzenici so bile pred tremi leti občinske volitve, pri katerih so Nemci z mizarjem Ledinekom na 5elu pogoreli. Ledinek se je s svojimi privrženci skoro 3 leta pritoževal, nazadnje je pa povsod propadel. Ko bi ne bil tako kunšten, bi bile že po novem letu volitve. Zdaj bodo pa še-le črez 3 leta. Tako je prišel ta človek s pritožbami z dežja pod kap ter prihranil Slovencem ene volitve, s Brezno. Lep shod smo imeli.tukaj dne 23. novembra. Na mesefinem shodu, katerega se je udeležilo 50 mož in mladenieev, sta govorila župnik 6. g. Volčič o stoletnici velikega Slovenca dr, Preloga, urednik Zebot pa o potrebi izobrazbe in narodne zavesti. Mladenič Kreiner je lepo prednašal pesem: ,,Um>ajoSega Srba tožba". Prleški pevci, ki pod vodstvom g. Horvata slikajo našo cerkev, pa so zapeli vefi lepili pesmi. Slovenski Podravljan, le krepko na dan! s Lučane. Ob veliki udeležbi ljudstva iz vseh stanov in društev se je vršila v nedeljo, dne 16. nov., podelitev odlikovajij vlč. g. dekanu Vollmeier. Po božji službi pripne nadkomisar baron Pinti iz Lipnice po primernem govoru gospodn dekanu vitežki križec Franc Jožefovega reda in svetinjo za 401etno zvesto službovanje, Gospodu dekanu naj bo dvojno odlikovanje zasluženo plačilo za vestno, neutrudno delovanje. Na mnoga sreSna leta! 8 Kmet. podružnica slovenjgraška priredi dne 30. novpmbra 1.1. po bt. opravilu pri Sv. Petru na Kronski gori, dne 14. grudna po bt. opravilu v Šniklavžu in dne 21 grudna t. 1. po sv. opravilu v Pamečah podučno zborovanje, Predaval bo c. kr. nadživinozdravnik Franc Pirnat iz Sloienjgradca o amni živinnreji. Gospodarji in gospodinje! Zapomnite si natančno določene dneve in pridite polnoštevilno. Konjiški okraj. k Zrege. Za mesec november so imelfc skupen sestanek članice Marijine družbe :Ln one Dekliške Zveze. Saj so malone vse iz skupine prve včlanjene tudi v drugi. Govorile so: naeelnici Lamut Barbika in Komperšek Ana, potem Bogatin .Mimika, CrešnarTrezika, Drobne Mimika, Dular Trezika, Leskovar Zefika, sestri Orož Hanika in Mimika, Volčič Malika, k Grušovje. Zvedeli smo, da je v tej obcini občinski odbor povzdignil obcinske doklade od 40% samo na 60%, kar nekaterim nerjgačem ni prav. Komur ni prav, naj pogleda drugam; videl bo povsod višje doklade, n. pr. 175% v obcini Bezina, okoli 270% v ob8. Kot, Padežki vrh. Ljnbi sosedje, povišanje doklad ni v sedanjih časih nič posebnega, ker je toliko obcinskih revežev in drugih stroškov. Zmerjanje pa pri previdnih in painetnih odbornikih nic ne pomaga; za obcni blagor je treba razumnega posvetovanja in srca, ki čuti z drugimi. Sliši se, da 2 odbornika ne prihajata k sejam. To mora biti drugace! k Sp. Grušovje. V torek, dne 11. t. m., je umrla pri Begmaherjih v 79. letu svoje starosti prevžitkarica Zofija Jezernik. Rajna je bila mati sedanjega posestnlka Jnrija Jezernlk, ki je tih in miren znacaj, zvest pristaš KmeSke Zveze in mnogoleten naročnik ,,Slovenskega Gospodarja". Upamo, da so tudi drugi otroci, oziroma bratje v Rušali, v Mariboru in Zagrebu zavedni Slovenci. Rajnemu naj sveti vecna lue! k Preloge pri Vrholah. V sredo, dne 12. t. m. popoldne sta peljala šolerja kneza Windisoligratz-a vsak svoj samodrč prazen proti domn. Eden se je zaletel v drevo In podrl še sosedno drevo na tla, Šolerja pa ie vrglo daleS na stran. Neki posestnik je moral peljati z živino samodrč na Križajnce, od koder je še avto zavlekel sam potrene svoje kosti naprej. Naglica pac ni dobra! k Prjhiva. Dno 30. t m po večernicah imajo šolski otroci igro in Miklarža. Vabljeni so tudi odrasli. Celjski okraj. c Celje. Izobraževalno društvo v Celju ponavIja igro: ,,Mala pevka" dne 7. decembra 1913 pri ,,Belem volu", Nastopi tudi pevski zbor, Pridite v najobilnejšem številu! c Celje. Dr. Alojzij Rakun, rojak iz Savinjske doline, je vstopil kot koncipijent v odvetniško pisarno dr. Karlovšeka v Celju. c Celje. PiŠe se nam: Zaupniki bre^ razlofeka stanu in političnega mišljenja so svojeeasno izvolili odsek, ki je sestavil posebno spomenico o c. kr. gimnazijskih razredih z nemškim in slovenskim uftnim jezikom v Celjn. Izvirna spomenica z.več kot 1000 podpisi ;z raznih krajev celjskega okrožja se je od poslala te dni državnemu zboru. c Teharje. Prireditev v nedeljo, dne 26. nov., ki se je vršila ob priliki občnega zbora Orla, se .je nepričakovano dobro obnesla. Izvajanja g. dr. Korošca so izzvala v obilno navzocem obGinstvu mnogo navdušenja za telovadno organizacijo. Da nas še ne bo l:o eo kot mnogi pricakujejo, priBa dejstvo, da se je zopet veS fantov oglasilo za prlstop. c Velika Pirešica. (Roblekovi napaCni mejniki. Roblekov neresniCen popravek.) Roblek je tedaj poslal poprnveV na naš dopis o mojnikih med njegovim m žnpnijskim gozdom na Gornji Ponikvi. Sedaj se pa ziblje v sladkili sanjah, da nas je ugnal. Toda moti se bridl-o. \rsled njegovega popravka smo začeli zadevo natančneje preiskavati. Obr.nili smo se za pojasnila na merodajne osebe, zaslišali priče, ki so bile takrat zrave-i, ko je RoMek postavljal mejnike, in pa eospodar'e, ki so bili mejaSi prejšnjega Tastnika Roblekove lioste. Tzid te preiskave je za Robleka in njegov popravek naravnost uniSevalen. Roblek trdi v po- pravku: ,,Ni res, da niso mejniki prej pravilno stali, ampak res je, da se je svet od obeh strani doslej vselej tako rabil, kakor so kazali dosedanji mejniki in da sta te mejnike inoj lastninski prednik in pa prejšnji gospod župnlk, ko sem pred 15 leti postal njegov mejaš, pokazala mi in priznala kot prave," Ta_Roblekova trditev je od prve do zadnje besede neresnifiua, Roblekov lastninski prednik sam ni vedel, kje je meja. Njegovi mejaši so rabili celo en del tistega sveta ob župnijski hosti, ki je zdaj Roblekov in on sam jlm je rekel, naj ga le rabijo, saj ni njegov. Mejnikov med njegovo hosto in župnijsko ni bilo; ne on, pa ne župnik nista vedela, kje je meja. Zato pa tudi nista mogla Robleku pokazati nobenih mejnikov in priznat\ za prave. Naravnost gorostasna je neresnica, da je prejšnji g. župnik mejnike pokazal in potrdil. Prejšnji župnik ni bil nic zraven, ko je Roblek meje določeval. Roblek ga ni nic povabil, nikdar nič vprašal ali obvestil glede meje irt mejnikov ne sain in ne po drugih. Ko je Roblek kupll hosto, je samovoljno proti vsem postavam In cisto napačno doloeil meje In jia svojo roko postavil mejnike in pobarval. Za določitev mej ni i>oklical zapriseženega geometra, airipait meje mu fe odmeril rajni žalski občinski tajnik Ka6, ki te stvarl ni razmnel in je torej tudi napačno odmeril. J\Te|niki torej niso nikoli pravilno stali. Roblek trdi daljo, da n: res, da bo moral z mejniki nazaj. Roblek je moral z mejniki nazaj, sicer bi ga biln sodnija k temu prisilila. Ko je Roblek videl, da je zanj stvax lzgubljena, se je po 'dolgem premišljevanju le odloCil, župniku vrniti zemljišCe, smreke pa je hotel imeti za sebe, dasiravno ni imel nobene pravice do njih. Zupnik mu jih je daroval, ravnajoS se po naSelu, da je boljše trpeti nekaj Škode, nego se pa tožariti in imeti pota, skrbi ter prepir in sovraštvo s sosedom. — Roblek pravi dalje, da mu župnik ni podaril smrek, ker so iste bile in ostale njegova last. Roblek je bil sicer 15 let posestnik zadevnega zemljišča i.n smrek, ki stoje na njem, toda ne opravifien posestnik, ker si je tisti del hoste na nepostaven nacin prilastil. Nikoli pa ni bil lastnik ne zemljišca, pa ne smrek. Lastnik smrek bi bil postal še-le tedaj, ko mu jili je sedanji župnik na Gornji Ponikvi podaril, Toda tudi tista daritev nič ne velja. Kajti župnik mu je prepustil smreke samo vsled razlogov, katere je takrat navajal. Ker se je pa sedaj dokazalo, da so Roblekovi razlogl "vsi rieresmSni, zato tndi poda-ritev smrek nima nobene veljaveTTCo so se letos določevale prave meje, je nastopU Roblek silno visoko. Najprej se je proglasil za nezmotljivega v vseh stvareh. Rekel je s povzdignjenim glasom: ,,Jaz zahtevam od vsakega, damoraverieh, kar refiem." Ko se je tako zavaroval z nezmotljivosljo, je bilo vse"," kar je potem povedal, neresnično. Rekel je, da je bil prejšnji župnik zravon, ko so dolocevali meje, da so mejniki že prej stali in mu jih je prejšnji župnik pokazal, da je takrat geometer Lebič svet odmeril itd. Ker zadnji župnik ni z Roblekom Še nikdar prej govoril, zato tndi do smreicnima nikake pravice. Sploli pa je za Robleka nelepo, da kot največji in kalor pravijo, najuglednejši veleposestnik v Žaleu, vzame od žniJnika, ki Ima le nokoliko oralov zemlje na razpolago, nekaj smrek. Ce bi bil Roblek res kak mož, bi še tiste smreke vrniCK jih je na dotiSnem prostoru že posekal, Ko bi Roblek ne bil poslal popravka, bi bilo vse mirno ostalo; ker pa se je spustil v javnost, stoji osramo^en pred svetom. c Dramlje. V svet zanašajo liberalci novice, ua se bojuje naša stranka zoper nje iz samega goiega sovraštva. Zoper tako oeitanje nam ni treba Iastnih nrotidokazov, podali so nam jih liberalci saml z razveljavljenim In z novim, te dni razpoloženim volilnim lmenikom. Po novem imeniku ima volilka Jožeia Kukovič cesarskega davka samo 43 K, pa so ji ga liberalci v prvem imeniku zvišali na 6ez lOkrat vecjo svoto 442 K, Antoniji Košutnik pa od 10 K na 78 K. S toliko krivičnimi svotami so iz prvega razreda izrinili 10 upravicenih volilcev ter tako zagotovili sebi veSino v njem. Dalje so izpustili dolgo vrsto posestnikov, vse 4 cerkve, g. kaplana kot duhovnika ter veliko glasov za dohodninski davek. Ko je ,,Slovenski Gospodar" o tem razkril resnico, so liberalci v ,,Narodnem Li.stu" gromeli nad našimi dopisniki, da so nesramni lažnjivci in ,,Slovenskega Gospodarja" so prlsilili k popravku, da ni vse ni6 res, imenik ni nepravllen in nl razveljavljen.. Stvar se je pa obrnlla. Zdaj liberalci v imenikih uradno potrjujejo, da je naša stranka v ,,Slovenskem Gospodarju" govorila resnico, ,,Narodni List" pa nasprotno; dve gosposki, okrajno glavarstvo in namestnija, pa uradno govorita, da je prvl lmenik res ropolnoma razveljavljen. Edino pameten korak je liboralni vodja po vsem tem storil, da je tajniško službo od novega leta naprej obči.ni odpovedal. c Draralje. Velika nesreca se je zgodila dne 14. novembra v okolici Pletovarje. Prl posestniku Antonu Ratej sta za2ela goreti zjutraj hlev in skedenj, ki je bil natlačeno poln sena. Naenkrat je bilo celo posloi)je y plamenu. Rešili so samo živino, drngo je zgoreio vse, tudi slamoreznica. Ogenj je nastal v seivu, a niliže ne ve prav kako. Gospodar, ki je neposredno pred izbrnhom ognja blizu nekaj dolal, je zapazil, da se kadi iz skednja. Takoj je skoeil, da bi pogasil, toda bilo jo že prepozno. Ko je začel teptati po senu, se je vdrlo pod njim; začela mu je goreti obleka. Ker je bilo vse v dimu, ni mogel najti lestve, da bi zbežal. Nato je padel doli napol opečen med Ijudi, ki so prihiteli na pomoS. Revež je trpel grozne bolečine. Previden s sv. zakramenti je dno 17. t. m. izdihnil svojo dušo. Nesrecno družino iz srca pomilujemo. c Sv. Pavel pri Preboldu. Na zborovanju K. Z., ki se je vršilo dne 23. novembra, je govoril naš poslanec dr. Korošec. VMiloi odobravamo postopanje naših poslancev in jim izrekamo popolno zaupanje. c Vransko. Pri obfiijiskih vclitvah občine Jeronim (Vranska okolica) je zmagala KmeSka Zveza. "Ziveli volilci! — Obesil se je dne 18. t. m. najemnik gostilne ,,Pri Pošti", Križanec.^il je že dalje časa zmeden'. ^ \ Braslovge. Ko je lansk#*leto naš državni poslanec g. dr. Anton Korošec pri vladi posredoval, da so dobili nekateri po toči poškodovani ljudje precejšn.|e podpore, nisem nikdar slišal, dabi se mu bil kdo javno ali osebno zahvalil. Zdaj piv' naenkrat slišim od ve6 strani, da njegovi nasprotniki širijo vest, da je on kriv in napravil postavo, p& kateri nas davcna oblast sili, plačevati oseb.no dohodnino. Da bi se mu na ta način Ijudstvo izkazalo hvaležnega, nisem mislil, toda kdor pozna naše politične nasprotnike in ve, da je njih načelo in sredstvo laž,f ve tudi, da se poslužijo vsega, kar bi oernilo na^ega delavnega poslanca pri ljudeli. Torej vsem pametnim ljudem bodi povedano, da je bila postava o osebni dohodnini sklenjena dne 25. oktobra 1. 1896, Štfl 220 drž. zak. in je stopila v veljavo 2 leti pozneje, to*fje 1. januarja leto 1898. Dr. Korošec pa je prišel v (flržavni zbor prvič 1. 1906, to je 8 Iet pozneje, ko je sfopil zakon v veljavo. Te številke naj si zapomjil naše ljudstvo In s temi številkami naj dokaže našim nasprotnikom, da so lažnjivci in da nie ne vedo. Ce pa'1o no bo pomagalo, bomo govorili jasneje, naj je to'.iT<:akemu konjskemu mešetarju prav ali ne. 'i." c Braslovče. Z zanimanjeto beremo porocilo, kako deluje liberalna celjska Zadružna Zveza in skrbi za svoje Clanice. Za polomom pri Glavni posojilnici je prišla v težaven položaj Posojilnica v Šoštanju, katero so morali rešiti poslanc:1 S, K, Z. V obupnem položaju se naliaja liberalna posojiln>ca v Gotovljah. in' liberalna mlekarna v St. Juriju ob južni železnlcl. Javna tajnost je, da je Še cela vfsta posojilnic, katere pripadajo k celjski liberalni organizaciji, ki imajo tudi težave radi Glavne posojilnicei in žalske pivovarne. Radi tega je že okrog 15 najgtarejših in najlepših posojilnic izstopilo \z celjske Zadružne Zveze. Pričakuje se, da bo to storila tudi naša posojilnica, katera, kar se mora priznati, lepo deluje In skrbi za to, da uživa zaupanje pri ljudstvu. Ljudstvo pa opravičeno zahteva, da prekine posojilnica vsako zvezo s celjsko liberalno Zvezo, katera je povzročila svojim članicam toliko gorja. Preprifiani smo, da ni med možmi, ki vodijo našo posojilnico, nobenega, ki \xi ne uvidel, da je zadnji eas, da se posojilnica osvobodi CeIjanov. c Mozirie. V nedeljo, dne 23. novembra, je imel poslanec dr, Verstovšek tukaj dobro obiskan sliod, katerega je vodil vrli okoliški župan Štrucelj. Poslanec nam je v poljudni besedi poroeal o svojem delovanju v deželnem zboru, o nakanah nemške večine, o zapostavljanju gospodarskih zadev, o državnem zboru in opozarjal, kako škodo delajo med kmeSkim ljudstvom nepotrebne pravde. Osvetlil je posebno žnpana dr. GoriSarja glede pravde proti domačinom, Govorili so še okoliški tajnik, g. Cesar in drugl. Poslancu S, K, Z. se je izrekla zaupnlca, , ' c Za nameravano bolnisnico usmiljenih bratov pri Žalcu so obljubili dobrotniki na nabiralne pole iz sledečih župnij, trgov in vasi: Luče pri Ljubnem 21 5 K; Solčava 1139 K^ trg Ljubno 178 K; Savinski vrh 31 . K; Podtir 353 K; Sv. Primež pri Ljubnem 287 K 50 v; Sv. Frančišek na Stražah: Ivanje—Okonina 444 K; Radomirje 288 K 20 v; Homec—Meliše 221 K; Savinski—Slemski vrh 95 K; Bočna 592 K; Šmartin ob Drotj 827 K 40 v; Zgornji in Sp. Rot 189 K 9Ov; Marija Nazaret 542 K. Župnija Braslovče: trg Braslovče 785 K; Orla vas—Topolje—Preserje 596 K; Male Braslovče—Gor. Gorče 330 K; Sp Gnrče-Glinje 335 K; Braslovško Dobrzvlje 234 K; Sp. Podvrh 182 K; Letuš—Podgorje 86 K; Grajska vas pri Gomilskem 373 kron; Sv. Lovrenc pri Št. Pavlu pri Preboldu 177 K; Kapl.ia vas 144 K80v; Sv. Magdalena 44 K in 19 smrek; M. Reka 1'81 K; Št. Ilj pri Velenju 761 K 80 v; Sv. Jedert pri Laškem 550 K; Lode pri Konjicah 479 K; Ziče 191 K 40 v; Dražavas 118 K; Polane pri fconjicah 284 K; Knezdol pri Trbovljah 359 K. Kljub daljavi od Btoeravanega zavoda je obljubila posojilnica pri Sv. Petru v Gor. RadgoBi 200 K za sedaj, in v bodoče še nam je naklonjena. Druge posnemajte! Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo nameravanega zavoda iskreno zahvalo. c Kmet. podružnlca za vranski okraj prtredi meseca decembra t. 1. sledeča poučna zborovHnja: dne 7. decembra po prvem cerkvenem opravilu na Polzeli, popoldne ob 3. nri na Goinilskem; dne 8. decembra po prvem cerkvenem opraviln v Braslovčah in popoldne ob 3 uri v Letušu. Zborovanja se vrše v šoli in bode predaval kmet. potovalni učitel.t g. Goričan. Ob enem se bode pobirakj letnina in vpisavali novi udje. . '¦ c Sv. Vld pri Grobelnem. (Okrožni zadružni shod) Dne 18. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek ob pol dveh popoldne. Pridite! c Sv. Peter v Sav. dol. Gg. Karl. Pakl in Franc Parfant sta darovala vsak po 1 K za Slov. Stražo. Zivela! c Mestinje. Dne 1., 2. in 3. decembra se vrši tukaj v progtorh g. Antona Smeha tridnevni knjigovodski tečaj, ki ga bo vodil tajnik Fr Holz. Udeležencev se je že precej prijavilo; kdor se še želi udeležiti, naj javi do sobote tajniku podružnice,4. g. župn. Gomilšeku. Brežiški okraj. b 2 shoda S. K. Z. v Posavju. Na shodih v Rajlienburgu in na Blanci zadnjo nedeljo sta porocala poslanca dr. Benkovič in"Pišek. Z velikim zanimanjem so poslušali zbrani .volilci njuna izvajanja o delovanju v državnem in deaelnem zboru. Uvideli so, da poslanci K. Z. res znajo in hočejo čuvati koristi svojih volilcev in da se prf tem ne vstrašijo nobenega nasprotnika. Zato se je na obeh shodih soglasno izreklo zanpanje poslancem K. Z. z zahvalo za njihovo dosedanje trndapolno delovanje in za njihov nenstrašen nastop, zlastikadar se gre za dobrobit kmečkega stanu. Zeleti bi bilo, da bi se takih shodov u- deleževali volilci v obilnejšem številu, ker si na teh shodih lahko odpravi volilec marsikak dvom in se brez posebnih težkoč lahko veliko jiauci. Posebno glede osebnodohodninskega davka, s katerim se hoče v zadnjih letili res neopravičeno nadlegovati tndi našega kmeta, se je govorilo zelo poucljivo, Na shodu na Blanci so se na predlog č. g. župnika Doberšeka sprejele sledeSe resolucije: 1. Ker se Nemci vseh poIitičnih barv najdejo vedno v bratskem objemu, kadar se gre za to, da se zada Slovanom kaka nova ali ponovi stara krivica, naj bi vsi slovanski poslanci v državnem zboru vendar enkrat zaceli resno misliti na osnovitev slovanske zveze, ki bi potem uspešno čuvala lahko koristi vseh slovanskih narodov v Avstriji. 2. Zborovalci soglasno obsojajo obnašanje Narodne stranke, ki je vedno obsojala prepotrebno obštrukcijo naših poslancev v deželnem zboru in jih Še sedaj, ko so izšli iz te obštrukcije kot zmagovalci (dobili so 1 meščanSko in 1 gospodinjsko šolo, dovolila so se zopet vinogradnikom brezobrestna posojila, podpore za ceste se bodo izplačale tudi za nazaj itd,), zmerja za izdajalce slovenskega naroda. Taki brezvestni stranki boj do skrajnosti! 3, G. dr. Benkoviča se zaprosi, da stori vse, kar je potrebno, da se že zgrajeno postajališce na Blanci kar najpreje izroči prometu1. b Vldem. Prva prireditev Izobraževalnega društva v naši novi dvorani je prav dobro izpadla. Igralke so s svojim nastopom vzbndile obilo smehamed občinstvom, Pa ne samo smeh, ampak tudi pozornost, resnost, znajo vzbuditi naSe igralke, kakor se je to zgodilo pri drugi !gri: ,,'Sv. Cita", ko so se nekaterim celo solze posvetile v o6eh. Zalivalimo se za u''eležbo ocl strani sosedov iz Brežic, posebno pa iz Rajhenburga, katerim vsa Čast in priznanje! ,,Roka roko umiva", pravi pregovor. Tako tudi mi, kaj ne, drug drugemu pomagamo, da gre tako naže delo in naša misel ložje naprej. b Polje. Pri nas se je obhajal sv. misjon. Na stotine ljudstva od blizn in dale8 se je skozi cel teden udeleževalo te izvanredne pobožnosti. Vodili so ga 3 66. gg. misijonarji Iz Celja. Nad vse ganljivo je bilo videti, da so celo taki, ki že leta niso videli notranjŠ6!ne cerkve, pobožno pristopali k mizi Gospodovi. Obljubilo se nam je tudi, da se v kratkem ustanovi pri nas prepotrebna Dpkliška Marijina družba, v kojo so se že dala vpisati skoro vsa naša zavedna dekleta. Ljubi Bog naj popla6a 66. gg. misijonarje ia tudi doma-Šega 6. g. župnika. Povsem drugacen duh je zavel secfej v Polju. Ze se glavni stebri liboralizma rnšijo eden za drugim. Kadar se pa zrnši zadnji, vam bodo pa z veseljem poro6ala poljska dekleta. b Golobinjak pri Planini. NajlMj narodno zavedna obeina tik Planine je Golobinjak. Veliko se je trudil sedanji župan g, Florijan PuŠnik, da bi pripomogel svoji ob6ini do veCjega blagostanja; obcinske doklade so bile dosedaj najmanjše v celem sevniškem okraju z 28%; najemnina za lov se je povišala od 80 kron na 240 kron. Sedaj pa izkaže novi uspeli svojega neumornega delovanja v prid ob6inr, dosegel je s pomocjo državnega poslanca g. dr, Benkovi6a 2 nova sejma v svoji obcini. Pravijo, da se je veliko trudil tudi planinski štacunar In žalibog župan, da bi zabranil nove sejme, toda zaman. — Vsa 6ast in priznanje našemu neustrašljivemu bojevniku in zavednemu županu g. Pušniku I.n iskrena zalivala državnemu poslancu g. dr. J. Be.nkoviCu za njegov veliki trud in brezplačno delo v prid ob6ini Golobinjak! b Brežice Jubilejna Konštantinova slavnost Izobraževalnega dr.uštva bo v nedelio, dne 30. t. m. po večernicah. Na vsporedu je razen govora in deklamacij z živo sliko ter petja gledališka predstava: nSkrivnostna zaroka". Pridite k lepi slavnosti stari in mladi! b Dobova. (Okrožni zadružni shod.) Dne 30 t. m. se vrši pri nas okrožni zadrnžni shod. Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite! b Bufi«. (Okrožni zadružni shod,) Doe 4. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek ob dveh popoldne. Pridite!  Najnovejše. Dnliovniška vest. Kaplan pri St. Petru ni?e Maribora, 6. g. M. Tomažic, je hudo obolel in je stopil začasno iz službe, na njegovo mesto pride 6. g. Iv. Zajc, kaplan v Galiciji pri Celju. Iz državnega zbora. V torek, dne 25. t. m., se je v zbornici z ogromno ve«ino sprejel zakon za zvišnnje d-avka na žganje. Zvišanje tega davka znaša 50 vi.n. od vsakega litra alkoliola ali 50 K od hektolitra. Po dosedaj predpisanem davku se je pla6evalo 90 vin. od 1'tra alkoliola, vlx)doče pa torej 1K 40vin. i'redlogi poslanca Roškarja, s katerimi se je zahtevalo, da za od kmečkih posestnikov iz lastnih pridelk'ov, to je sadja in vinskih preostankov, ostane dosedaj predpisani davek tudi zanaprej v veljavi in da se dovoii posestnikom vsaj 112 litrov davka prostega žtranja vsnko leto, kakor ga nekatere avstrijske dežele že imajo, so bili odklonjeni. Za oba ta predloga so rnznn navzoftih šta.ierskih slovenskih poslancev glasovali tndi socialni demokratje. Približno slifinega smisla predloge je stavil tudi soclalni demokrat dr. Diamand, za katere so glasovali tutli štajerski zastopniki, a žnl tudi ti predlogi niso dobili večine. Kot ff>.ivni vzrok odklonitve teh predlogov je smatrati v tem. ker ho6e ve6ina poslancev z zvišanjem tega In ^e tndi drngih davkov dobiti sredstva za nreditevpro[ial'h deželnih fina.no, za ureditev pla6 uradnikom in za ureditev u6iteljskih pla6.