,ja «•
Irt
Ion
l.W: bolj* em * a
, na* g®3 [Kfe>: olo • g!e* e * dkai . P® več P ibU ir s S
polo;
tolf
:ione
v**
lRK1
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE
SLOVENSKEGA NARODA
Uto VI - Štev 1 ar (1	PoStnlna plačana
^  oiev. iOO (.IGDVj Spedizione in abbi
TRŽAŠKO OZEMLJE
gotovini abbon. post. I. gr.
TRST, torek 1. avgusta 1950
Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru razglaša pred vso svetovno javnostjo:
Da Jugoslavija, ki spoštuje pravico naroda do svobodnega in samostojnega razvoja, nima in ne more imeti nikakib napadalnih namenov proti drugim državam, da ne bo nikoli prijela za orožje kot sredstvo svoje narodne politike, razen v samoobrambi.
Cena 15 lir
mtp rč.nsl1 i nit :sM
rA
Razkrinkano je bistvo proti kominformističiiim lažem __	^	^	'
ji tokholmskega poziva" ilNase orožje je pravica
so marksistično - leninistična načela
" ni borba proti vojni na sploh, temveč služi le propagandi in hegemonistični zunanji poutiki Me velesile - 109 norveških pisateljev odbilo poziv lije Ehrenburga - «Politika> asističnem oficirju in kominformistu Tolloyu - ki sedaj sodeluje pri kominformističnem «Avanti»
|Bi0GRAD. 31.
~ Današnja Pisniki Plse’ da številni P°d-holirm, 0 imenovenega Stok-. poziva, n katerem vss nnističnapropagandana daj *T?ni kriči, zahtevajo se-brit.jl se njihovi podpisi iz.
\ r so s? Prepričali, da bo*, tega. poziva ni v bistvu .^Proti vpjni na sploh, ne-i ho s samo propagandi ^.Sionistični zunanji po. Wi ene velike sile. List pri-VaK 3a’ da so stotine prebi-
in
t tft
fce	ur??aknitJ	svoje pod'
ta 'i.	*	njimi je	tudi druži-
L erf starši so podpisali šestmesečnih otrok.
Cinr* Di?e da!3e' da ie neki ttemn^0™istični list branil sili) Y Podpisovanja jmen otrok sfci	kar da 3e	“štokhoim.
hu ,,023.v	življensko zavarova-
8onSo°i ’• pralci neke no-L.etaske skupine na Šved-
?* ki so poziv podpisali
čajjj1 z®eetkom tekme v prepri-ko v> da dajejo avtograne, so, teiv^2^61*' kaj so pravza-se ..^odpisali, zahtevali, naj juiovi podpisi uničijo.
totlUrn ’z K°Pbnhagna je 4, J. odjavo imen onih liu. Sodn/s ze^ijo umakniti svoje Se f e s. tega poziva. Medtem ie^brtjavilo toliko ljudi, da llanjp W°ral prenehati z objav-® imen. Iz južnoameri-n t*	1 Jeruzalema, ZDA ir,
t# K& dn,?ih drža^
-č jSSS?0 protesti uroti
‘OfibV1 .in hinavski akciji in-jh ‘rojevcev «za mir».
9itd» 'fViston Salem Journal lili- *?htinel» iz Severne Karo-
stalno
eno.
tet0 ® iavlja resolucijo, za ka-Hiii6 ^koj prišlo pa stotin^ ^igirnV" y' resoluciji Je med tojj.'!1, rečeno, da «v;lad» in JL.	ki poudarjajo svojo
ki	miru, morajo dokazaii
io na ta način, da zastavi VDliv, da preneha ko-«Kvojna«.
%eSPa» objavi ia na koncu jAfit0 vest, da i« 109 ner-‘lij j,,llisateljev odbilo p-ziv •tljflpnburga, naj bi nedpi-
imenovani štokholm-
ski poziv. Norveški pisatelji So izjavili, da ne morejo s podpi. som poziva obsoditi samo ene strani.
Današnja «Politika» piše, da informbirojevska prcp .ganda z odprtimi rokami sprejema izjave in mišljenja ljudi, ki so se y zadnji vojni in pred njo borili za zmago fašizma jn nje. govih idej, kadar ti ljudje govorijo nekaj proti Jugoslaviji. List navaja, da je v Italiji do sedaj bilo nekaj takih primerov. V glavnem je šlo za bivše Mussolinijeve novinarje in ideologe med katerimi pr.dnjači ravnatelj milanske izdaje lista «’Unita», glasila KP Italije, katerega je jugoslovanski tisk svojčas razkrinkal. Nato piše ((Politika«, da se je te dni protijugoslovanski kampanji pri. družil tudi TOLOY GIUSTO, bivši polkovnik fašističnega' ekspedicijskega korpusa na vzhodni fronti v SZ, ki je napisal uvodnik v eni od zadnjih številk informbirojevskega lista «Avanti», glasila Nennijevc socialistične stranke. V tem svojem članku je ta bivši Mussolinijev oficir navedel kot doka. zano ((resnico«, kako «poš:ljajo svojo vojno pomeč Jugoslaviji z Malte, a vidhno, da jo oni jemljejo pod zaščito kadar koli izzove incidente na vzh-dnih jugoslovanskih mejah, proti Bolgariji, Romuniji in Madžarski ».
Temu človeku je treba priznati — piše ((Politika« — da ni menjal svojega stališča iz časa vojne, ker se je Giusto Toloy, kakor smo videli, boril tudi za časa vojne proti Jugoslaviji, t. j. na oni strani, r.a kateri so bile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija.
Razlika je samo v tem, da je Giusto sedaj na strani Sovjetske zveze, dočim se je za časa vojne boril proti njej. Kar pa se tiče dejstva, da je
Giusto Toloy, bivši Mussolinijev polkovnik, sedaj član CK socialistične stranke Italije — to v informbirojevskem zbiranju sil ne predstavlja nobene novosti, še manj pa nekaj nepričakovanega, kaiti — zaključuje ((Politika« — važno je, da se nekdo odloči, da napade Jugoslavijo — a to je v ir-form-birojevskem poslu konjunktura.
zatilevajo zakon proti nošenju feredže
BEOGRAD, 31, — Nedavno zahtevo delavcev železniške de-
lavnice v Sarajevu, naj Ljudska skupščina LR Bosne in Hercegovine izglasuje zakon o prepovedi nošenja pajčolana (feredže) — zaostale oblike muslimanskega ženskega pokrivala, ki je bila znak nekdanje družbene podrejenosti muslimank, množice muslimanskega delavskega prebivalstva, posebno muslimanske delavke, vse bolj odobravajo ter pozdravljajo pobudo 1800 sarajevskih železničarjev in zahtevajo, naj Ljudska skupščina LR Bosne in Hercegovine izglasuje tozadevni zakon.
LA VALLETTA, 31.	—	AFP
poroča, da so sedaj v Sredozemlju v teku angleško-ameriški pomorski manevri
SARAJEVO, 31. — V Sarajevo je prišla delegacija norveških sindikalnih funkcionarjev, ki že več dni biva v Jugoslaviji kot gost jugoslovanskih sindikatov. Voditelj delegacije Karsten Tordklideen član glavnega odbora norveških sindikatov je izjavil; «Na Norveškem so nam rekli, da je naše potgvanje v Jugoslavijo nevarnp ža življenje, da potujemo v fašistično državo. Tod'a mi se nismo ozirali na govorice kominformi-stov. Med bivanjem v Jugoslaviji smo videli, da se borite z velikimi težkečami. toda vidimo tudi ogromne uspehe pri gradnji vaše socialistične države«. Ko so si ogledali zgodovinske znamenitosti Sarajeva ter gradbišče največje jugoslovanske hidrocentrale v Jablanici, so norveški gostje odpotovali v Beograd.
WASHINGTON, 31. — Sodna komisija v senatu je odobrila zakon, ki določa smrtno kazen 2a. Y?hun^- D° sedaj je bila najvišja kazen zg vohunstvo v času mira 30 let zapora. Zakon bodo predložili senatu v odobritev.
Istrsko ljudstvo si bo nemoteno gradilo in ustvarilo blagostanje - Pozdrav predstavnika Jugoslovanske armade - Izvolitev okrajnega komiteja s tov. Fr. Kraljem na čelu
V nedeljo je bila v kinodvorani tovarne «Arrigoni>> v Izoli prva partijska konferenca, ki jo je otvoril tov:. Franc Kralj — Petek. Pozdravil je navzoče delegate in goste med temi predstavnike JA, Odreda JA, Okrožnega komiteja za Istro in Glavnega komiteja KP STOja. Takoj nato je bilo izvoljeno de> lovno predsedstvo. Delovni predsednik se je zahvalil za zaupanje in podal besedo komisarju Odreda JA, ki je ob navdušenem ploskanju vseh dele. gatov voščil konferenci v ime-
SOVJETSKI DELEOAT ,T. MALIK JE PREDLOŽIL SLEDEČI
DHEVHl RED DHHHSME SEJE tfS
1. Sprejem LR Kitajske v OZN; 2. mirna rešitev korejskega spora; 3. odobritev dnevnega reda - Uro pred tem pa je ameriški delegat predložil svojo resolucijo, ki naj bi imela prednost pred Malikovim predlogom dnevnega reda
nu vseh članov partije Odreda I komiteja KP STO in imel na-1 grmadijo kriminalno dejanja,
LAKE SUCCESS. 31. — Sovjetski delegat Malik je postavil na dnevni red jutrišnjega zasedanja Varnostnega sveta:
1. Sprejem Ljudske Kitajske v OZN;
2. Mirna rešitev korejskega spora.
3. Odobritev dnevnega reda.
Na današnjem zasedanju Varnostnega sveta, ki sa je skli-cal še sedanji predsednik norveški delegat Sunria, pa je ameriški delegat Warren Austin predložil resolucijo, o kateri naj bi razpravljali na ju. trišnji seji Varnostnega svčta, ki ji, bo predsedoval sovjetski delegat Malik. To resolucijo je Austin predložil na koncu seje, na kateri so z 9 glasovi iz-
vOp PRITISKOM LJUDSKIH MNOŽIC
Uopold prepustil oblast fočasno sinu Baldovinu
sele ko so padle prve žrtve monarho-klerikalnega terorja; abdicirati pa še noče
-Selj
31. — Kralj Leo-J Bruselj iz pokrajine zahodno
!>il je končno nocoj skle-,V^ttti prestol in začasno •fom1 kraljevsko oblast 19-Prestolonasledniku Bal
Vse
Sk strar.'ke, demokrščan-s j^.^istična in liberalna strani dosegle spo-v0i’ v1, ie napravil konec u-
, Sjjq dzi.
* jp2^ med tremi stran-I”26ov0l. ’ dosežen po dolgem obsedno' Med razgovorom je rSel „ t vlade Duvieusart
NeVmLaeke" k Leopoldu, le i). J° ostal eno uro. Nato j‘<U mv>eusart vrnil k načel - PriSn , veRa tajništva, ki
feavmtvraL.ia2gTlT
. z obvestilom, da je ta. Je ijj|Zročil oblast sinu in is. sitam d°sežer.' sporazum sUkami. je bila progla-
t
, -uavif.  JC
la Iške uslužbencev pre s,. Ničeti . ke, ki bi se mora-if.^erain 0lno<b- Opolnoči bi i^ftih začeti tudi stavka m telegrafskih usluž-Vs- a Qd > * tak° Belgijo od-
WnSDrememnnn3eRa sveta' Za'
t?0, da 6 Položaja je ver Bjt. oodo stavke odpove-
,li jS"3i sporazum glede o-||Jdbo 15Za osnovo kraljevo
I -ijold rirn-liaprila t- *- ko je V.oblam,- al začasno izro-i tlii iapja i sinu Baldovinu. V- So tednf tega kompro-li' t Socialicl - propndla, ker so •A |^CeODolH	yztiujali, da mo-
I \,0 viadL	bnstiti Belgijo,
'Sem njeS0v sln'
So v Biegeu stalno il0' Hkrati1* s st,uvkovnega od-iŠeg', . 1® ‘zvršilni odbor
L Po'riafeparatlstičnega gi-S; nat u 1ZJ?vo’ v kateri
abriini 3 tako' in brez
K<zciia-vlada pa na3
-v- a s krv;- r se omade-
dl"
nnv8® nar -if. du|noljubov. Iz-|s( Ve6v ^'j a na ustrelitev 3
^1 ^ Ciepn,,8? v nedeljo zve-Sfocadii lz«ubtli življenje L, * ie n?-.?01'®*"0- Do in-K i^edmn!?8 v industrij-rb ®r S( . ll11 Graco - Ber-K Sosin-, ar®tirali socialistič-s isi?dtonst	Simeona Papue-
Hsptevaij . nt> so od oolici-Xia Pa jp1tr'Ižitev Poslanca. C*£?.trante n streljati na S i«1 ran?nn Ve osebi sta bi-
brl^Pila vVena na l(- ,a'
^ t*t!l bil; —^.Inišnici, dvc
s nh«mn3eni v noge, " A li^d Ub?Mh nim konitom.
*	kjer . ie sla' 15° '»
JttRlu Irj in 0 naenti začeli VL fllrno opazoval
^lož,
enej
pohoda nd
od Liegea so dobili nalog, naj korakajo na Bruselj na pet različnih cestah, na katerih je orožništvo že postavilo bloke Iz socialističnih krogov prihajajo vesti, da je 25 tisoč delavcev iz Haine St. Pierre. 25 tisoč delavcev iz La Louvierre in 30 tisoč delavcev iz Char-leroia že začelo pohod proti prestolnici. V istih krogih pravijo, da se je na tisoče Valon-cev že vtihotapilo v prestolnico. V Liegeu so pokrili s cvetjem kraj, kjer so včeraj bili ubiti trije stavkajoči. Po vsem Valonskem so razobesili socialistične prapore z žalnim trakom.
Sporazum med tremi strankami je objavil ministrski pred sednik Duvieusart, ki je hkrati javil, da bo kralj govoril ob 22. in da bo hkrati dalo predsedstvo posebno poročilo. Vsebina sporazuma je bila javljena v uradnih krogih. Kraljevi pristaši in nasprotniki so se sporazumeli za začasno izročitev oblasti prestolonasledniku Baldovinu, ki bo po vsej verjetnosti nosil ime glavnega kraljevega namestnika. Predsednik vlade je izjavil, da beseda ((začasni« ne pomeni, da bi kralj kasneje ponovil.' prevzel svojo oblast. Prevzem kraljevih oblasti bo postal dokončen- ob določenem času. Do končnega prevzema oblasti pa bo prišlo, ko bo Baldovin postal polnoleten. Ko bo ta V. septembra 1951 dosegel polnoletnost, bo Leopold abdiciral.
Ni mogoče trditi, da bi sporazum sprejel s splošnim zadovoljstvom. V glavnem je o-paziti uteho, da so se izognili bojem in državiiar.ski vojni. Maks Puset, predsednik belgijske socialistične stranke je sporočil, da se bo takoj zanimal za vprašanje pohoda na Bruselj, ter namignil, da se bo posvetoval s sindikalnimi voditelji za odpoved tega pohoda.
Opolnoči so se še enkrat sestali predstavniki treh strank
opoldovim popravkom. Maks Buset in Henri Spaak sta že odšla k Dugieusartu jn mu sporočila, da sg ne strinjata s lem. Hkrati poročajo iz socialističnih krogov, da so delavci iz Monsa že odšli na pohod proti prestolnici. Devet ljudi je bilo danes zvečer v Bruslju ranjenih v spopadu med kraljevimi pristaši in vojaštvom.
Nocoj so belgijski sindikati in socialistična stranka izdali navodila za odpoved napovedanega pohoda na Bruselj. Na posebnem sestanku so sindikalisti pokazali pripravljenost za ukinitev vseh stavk od četrtka naprej.
glasovali resolucijo Francije. Norveške in Velike Britanije, ki določa pomoč približno milijonu korejskih beguncev. To pomoč «naj bi izvajala komanda OZN na Daljnem vzhodu«.
Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je pred glasovanjem izjavil, da se bo vzdržal glasova, nja v skladu s stališčem Jugo. slavij e o celotnem korejskem vprašanju.
Resolucija, ki io je predložil Warren Austin, pa se glasi:
1. ((Varnostni svet cbsoia cb. lasti Severne Koreje zaradi njihovega stalnega prezira Zdru. Ženih narodov;
2. Poziva vse države, naj uporabijo svoj vpliv, da pripravijo oblasti Severne Koreie do tega, da prenehajo s takim pomanjkanjem spoštovanja:
3. Poziva vse države, 'naj ne nudijo pomoči in naj ne spod. bujajo severnokorejskih oblasti ter nai se vzdržijo intervencije, ki bi lahko povzročila razširitev korejskega spopaža na druga področja v svetu in bi na ta način spravila v nevarnost mednarodni mir in varnost«.
Kakor javljajo agencije, je sovjetsko sporočilo o dnevnem redu prišlo približno eno uro potem, ko je ameriški delegat predložil svojo resolucijo. Iz tega sledi, da bo v smislu postopka imela prednost ameriška resolucija in bodo morali najprej razpravljati o njej.
Agencije še z zadovoljstvom dodajajo, da «se bo moral Malik takoj postaviti v defenzivo, ker je izgubil možnost prednosti«.
ko je zapovedal ameriškemu vojnemu brodovju, naj prepreči kateri koli napad, na Forupozo s strani kitajske ljudske vojske ter hkrati ukazal kitajskim nacionalistom naj prenehajo z napadi na Maoeetungovo Kitajsko.
Mac Arthurja, ki je prispel na lormozo v Tajpeh z ženo in številnim; vojaškimi spremljevalci, so sprejeli Cangkajšek z ženo in druge osebnosti. Sledil je dveurni razgovor med Mac Arthurjem in častniki njegovega glavnega slana z gene-ralisimom Cangkajškom in njegovimi sodelavci.
V londou-l-.ih diplomatskih krogih menijo, da mislita LR Kitajska ter Indija predlagati rešitev korejske krize in Pa razpravo o Formozi v OZN. Pekinška vlada je že pojasnila svoje mnenje, da b* morala Indija posredovati y korejskem vprašanju. Kitajsko iniciativo, poudarjajo v Londonu, je treba spraviti y zvezo s predlogam Indije, da bi bilo treba še pred rešitvijo korejske krize postavit; na dnevni red vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN.
Mac Arlhtir na Formozi
TOKIO, 31. — Veliki glavni stan je javil, da je general Mac Arthur zapustil Tokio in odpotoval na Formozo. kjer se bo sestal z generalom Cangkajškom. V ameriškem glavnem stanu v Tokiu so omenili, da ie treba Mac Arthurjevo potovanje spraviti v zvezo z navodili Trumana od 27. junija 1.1.,
»njo polila
RIM, 31. — v svojem govoru je Togliatti včeraj dejal, da je na obzorju sicer nova Evropa, toda ne ona ((Evropejcev« pač pa prava Evropa, ki se razteza od Uralov pa do Atlantika, Evropa, ki je na pohodu Potem ko je voditelj italijanske KP govoril o svojem potovanju v Berlin in omenil razil, ko med obema deloma Nemčije io spet napadel vlado zaradi stališča, ki ga Je ta zavzela d0 korejskega vprašanja in dodal: «Vsi se strinjamo, da svobodne korejske sile morajo ameriškim napadalcem dati tak opomin, kot si ga zaslužij0 in da po zmagi morajo Korejci doseči združitev svoje države«. Kar se
do nikdar borili proti SZ in da bodo z vsemi svojimi silami preprečili vladi, da bi državo potegnala v pustolovščino proti SZ.
Tudi Nenni je ostro kritiziral italijansko zunanjo politiko v govoru, ki ga je imel v Bologni. Ko je govornik rotil vlado, naj se razveže obvez atlatskega pakta, je Nenni de-jal, da bi se nesmiseln in smešen strah pred napadom s strani SZ uresničil le, če bi Italija nudila svoje ozemlje Američanom in tako spremenila pol otok v letalonosilko ameriškega imperializma.
Poleg Saragata je govoril tudi minister za vojsko Pacciar-di, ki je izjavil, «da je Italija dokončno izločila vojno kot o-rodje y državni politiki, ker se ta ne izplača, ker še nikdar ni rešila nobenega vprašanja.«
Altleejev govor
LONDON, 31. — v nedeljo zvečer je britanski ministrski predsednik C-lement Attlee imel govor po radiu.
, ^^e.e se je v svojem govoru dotaknil spopada na Kcreji in omenil, da j.e tudi Anglija pre-vzela del bremena ter na Korejo poslala zračne
JA največjih uspehov. Pouda' ril je junaško borbo, ki jo vodi danes KP Jugoslavije, katera ima po vsem svetu simpatizerje in zato ni več sama v svoji borbi za resnico in pravico. Vsi delegati so ob teh besedah vstali in skandirali Tito—Partija.
«Naša Partija«, je zaključil tovariš polkoynik, «je pripravila in vzgojila take ljudi, da bodo res zgradili socializem. S tem kar delamo, dokazujemo vsemu svetu, da se d5 zgraditi socializem v posebnih' pogojih. V imenu vseh komunistov Odreda obljubljam, da bomo dali yso pomoč tudi za naprej.« Dolgotrajen aplavz delegatov in vzklikanje Tito — Partija. — je pozdravil besede tovariša polkovnika.
Nato je V imenu Okrožnega komiteja pozdravil tov. Gino Gobbo, ki je med drugim dejal:
«Vašo današnja konferenca ima zelo veliko važnost, ker boste pregledali delo, uspehe in pomanjkljivosti in si zadali naloge za naprej.
Gradnja boljšega življenja ni lahka stvar in je zato potrebno, da sodelujemo vsi. Prav na. ši Partiji gre naloga, da vzgaja socialistične delavce, ki bodo za vzgled ostalim. Komunisti morajo poleg dela vzgajati tudi sebe in še druge tovariše«. Tudi ta pozdrav So delegati sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem.
Navdušeno pozdravljen je nato stopil pred mikrofon tov, Boris Race, član Centralnega
slednji govor:
«Toyariši in tovarišice dele. gati!
Pozdravljam v imenu CK naše Partije vašo konferenco z željo in pričakovanjem, da pomeni ta konferenca korak naprej v borbi in uspehih, ki jih ljudstvo koprskega okraja dosega pod vodstvom naše Partije.
Delo naše Partije se vrši v težkih pogojih. Težke pogoje V Trstu ustvarja nasproti delovnemu ljudstvu in Slovencem skrajno sovražna imperialistična vojaška uprava, ki jo podpira in včasih prekaša proti-ljudska in šovinistična civilna uprava. Predstavniki reakcionarnih strank, ki sestavljajo civilno upravo, gledajo na mnoga življenjsko važna vprašanja z istimi očmi, kot so gledali fašisti.
Vladajoča reakcija se zaradi kapitulantske in oportunistične politike keminformistov čuti zadosti močna in vztrajno in trmasto poskuša ljudstvu iztrgati z nasiljem, prevarami in provokacijami še tisto bore malo pravic, priborjenih s puško v roki, ki jih je do danes uspelo ubraniti prav zaradi naše budnosti in še večje trme in borbenosti našega ljudstva.
Metode, ki se je poslužujejo kominformisti proti doslednim demokratom, so dobro znane. Na laži, obrekovanja, denun-ciacije in prostaška zmerjanja
navadne zločine.
Človeku se smilijo verni čita-telji listov:	«11 Giomale di
Trieste«, «Messaggero Venetoj), «Le ultime notizie«, «L’Unita)), «11 Lavoratore«, «Delo» itd., ki ki morajo požirati strupene članke proti jugoslovanski coni. 2e mesece in mesece polnijo stolpce laži, izmišljotin in naj-podlejših podtikanj. Nalašč za to ustanovljene tvomice, CLN-ovske in kominformistične ne-: utrudno fabricirajo te zločinske produkte. Z grmadami stolpcev ,z grmadami papirja hočejo obdati svoje čitatelje, zato da zakrijejo svoje prave cilje. Reakcionarnim glavam ne gre sl račun, da je v tej coni oblast v rokah ljudstva. Vsako sredstvo, tudi zločin pride prav, da so lahko ljudstvu spet vsedejo Za vrat in mu sesajo sokove.
Priznati moramo, da smo se ušteli — ne iz naivnosti, temveč zato, ker smo računali na poštenost ljudi — ko smo računali, da so v prvi deželi socializma z buržoazijo izginila tudi vsa njena podla sredstva v politiki in v življenju. Privilegirana kasta v SZ je podlost in nepoštenost buržoazije potencirala in priklicala srednji vek. Ni se zadovoljila samo s tem: korumpirala je vodstva in tako vsilila ta sredstva vsem kominformističnim partijam V Svetu.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Boji na horejshi fronti
Severnokorejska vojska zasedla Hvangan - Hantong ter pristanišče Riuhu-Dejavnost južnokorejskih partizanov okrog Pusana in na otoku Šeiudo - Nova ameriška divizija na Koreji
PIONGJANG, 31. — Prvo poročilo glavnega štaba severnokorejske vojske, izdano 31. julija pravi, da se čete ljudske vojske stalno borijo z ameriškimi četami. Severnokorejske sile, ki so že zasedle mesto Jondon (Eido) so zavzele Hvagan ter pri tem prizadejale sovražniku velike izgube in zaplenile veliko vojnega materiala. Drugo poročilo pa rejo pusiaia zračne in pomor-	so	severnokorejske	sile
ske	sile	katerim	bodo	sledile	zaplelent' v b°;e na vsej fronti.
s«.e	sue,	katerim	bodo	sledile I oddelki severnokorejske vojske.
ki so zasedli Hvangan, so naleteli
še suhozemske. Govornik je obtožil Sovjetsko zvezo, da istočasno ko govori o miru, ima pod orožjem ogromne kontingente čet. Dalje, da ((iskreno upa, da bo Sz spremenila svo. jo politiko in sodelovala z iskrenimi nameni skupno z ostalim svetom za ohranitev miru«. Potem ko je Attlee po. udaril potrebo novih žrtev zaradi povečanja angleških voja-ških naporov, je označil cilje, ki bi jih moral doseči angleški narod, in sicer ((povečanje produkcije, povečanje prijav prostovoljcev v vojsko in pozor-
na ogorčen orpor ameriških čet južno-vzhodno od mesta. Med boji so ameriške čete pretrpele težke izgube. Zaplenjen je bil naslednji vojni material: trije topovi kalibra 105 mm, 5 minometov kalibra 81 mm, okrog 100 minometov kalibra 60 mm, 6 topov kalibra 57 mm, 21 prevoznih sredstev, težke in lahke strojnice, radijski aparati ter veliko drugega materiala. Na drugih področjih bojišča ni bilo važnih izprememb.
Poročilo govori dalje, da je bilo zasedeno središče Hantong 120
sunu na otoku Seiudo na skrajnem južnem delu polotoka. Partizanske edinice operirajo tudi nekaj km od Fusana, ki je važna ameriška baza na Koreji ter uničujejo sovražnikove komunikacijske zveze.
Popoldansko poročilo generala Mac Arthurja pravi: «Sovražni napor, da bi zrušil ameriško in južnokorejsko obrambno črto se Je pomaknil z osrednjega področja proti zahodu in jugozahodu. Močan pritisk, ki sta ga izvajala dva severnokorejska regimenta blizu Siniu ni prinesel nobenega uspeha. Javljajo, da Je 12 tankov zapustilo področje Handonga, da bi podprlo omenjena dva regimenta. Pritisk se je močno povečal vzhodno od Hošanga. Oddelki prve ameriške konjeniške divizije so zapleteni v boje z dvema sovražnima bataljonoma blizu Sirie. Sovražnik je lahno napredoval. Relativni mir vlada r.a ostalih področjih fronte. Področje 25. pehotne divizije je v glavnem mirno, le od časa do časa streljajo topništvo in minometi.
km zahodno od Pusana ter pri-1 Sila napada na Hamšang je moč-stanlšče Rluhu. Radio Piongiang no popustila, sedaj se vršijo le
tiče SZ je Togliatti dodal, da I nost nad notranjim sovražni- je javil, da so korejski partizani I manjši boji. Dejavnost in menja-se italijanski komunist; ne bo- I kom«.	1	še	naprej
napredovali proti Poe- va položajev so na področju An-
donga in Jongdoka zelo skromni. Fronta od zahoda proti vzhodu poteka iz Sinju do zahodnih pred. mestij Hamianga, dalje 11 km vzhodno od Košanga, dalje 6 km In pol zahodno od Kumšona, nato 6 km in pol zahodno in severno od Hamšanga, 1 km- in pol severno od Ješona ln do predmestij Jongdoka,
Uradno poročajo, da je 24. ameriška divizija ponovno v bojni črti, potem ko se je reorganizirala in je njeno poveljstvo prevzel general Church. Potrjujejo, da so se danes oddelk; druge ameriške pe. hotne divizije skupaj s tanki izkrcal; y nekem južnokorej-skem pristanišču. Divizijo so pred 14 dnevi vkrcal; v nekem ameriškem pristanišču.
Poveljstvo ameriškega letalstva je zapovedalo odhod na Daljni vzhod drugih skupin srednj-etežkih bombnikov.
Departman za obrambo poroča, da so za I. septejnbra vpoklicali v aktivno službo štiri divizije državne straže. Dve bojni skupini državne straže ter druge edinice.
Informbirojevski revizionisti in delavski sveti
V zadnjih dneh so kominformistična glasila «l’Unita», «11 Lavoratore« in ((Delo« prisiljena objavljati članke, v katerih napadajo zakon o upravljanju državnih podjetij v Jugoslaviji in ga označujejo za «nov korak Jugoslavije v kapitalizem«. Vsi ti članki so
i„_.	-j,.-.	11	■■	■	-	t,k	v
odgo-
naplsani na podlagi «linije«, ki jo j'e dal tozadevni dimek kominformističnemu glasilu #Za trajen mir...«, na katerega je od vorll v «Borbi» Vlajko Begovič. Zato objavljamo ta odgovor v izvlečku, ker je to hkrati odgovor tudi omenjenim tukajšnjim ko minformovskim glasilom.
Odkar je bilo v resoluciji Kominforma rečeno, da gre Ju. goslavija v kapitalizem, razlagajo kominformisti vsak pojav v Jugoslaviji, vsak korak v nienem razvoju kot «še en dokaz. da gre Jugoslavija v kapitalizem, korak dalje v vzpostavljanju kapitalizma«. Moskovsko vodstvo je reklo, da gre Jugoslavija v kapitalizem in po kominformistični pameti mora tako biti in zato mora biti vse dokaz, da ona gre res v kapitalizem. Pomislite, kaj bi se lahko zgodilo v Moskvi tistemu. ki bi si upal zatrjevati, da je Jugoslavija na tej poti samo počivala!
Reorganizacija gospodarskega aparata in zakon o upravljanju z drčavnimi gospodarskimi pod-v uradu ministrskega predsed- jetji s(Q torej morala neobhodno
nika. Sestanek je bil posvečen nekaterim spremembam kraljevega proglasa.
Kraljevo poslanico so posla: belgijski radijski postaji, kjer jo bodo čitali ob 23.25, ali eno uro kasneje, kakor so predvidevali. Socialistični krogi pravijo, da je kralj utajil svoj prvotni sklep, da bi abdiciral, ko bi Baldovin postal polnoleten. Leopold bi želel odločiti ta datum svoje abdikacije skupaj s svojimi ministri, kadar bi se mu zdelo potrebno. Socialistična stranka se ne strinja z Le-
postati «še en dokaz« in ((korak dalje«. Vsekakor ;e nekaj takega težke dokazovati, toda Za te boljševike iz Informbiro-ja ne sme na tem polju obstajati nemogoče. Centralni organ Informbiroja «Za trajen mir...« je v št. 27 od 7. julija t. I. dal linijo, ki so jo prenesli radio -Moskva in vse radijske postaje kominformističnih držav. V tej liniji ni nič posebno novega, zanimivo pa je pogledati, kako oni to delajo v teni primeru. Citirali bomo po vrsti osnovne trditve te linije.
Organ Informbiroja takoj v začetku trdi, da je Jugoslavija «napravila nov korak poti obnove kapitalizma«. Potem pravi. da vodstim FLRJ «kot je znano... ni nikoli resno niti mislilo na gradičev socializma v Jugoslaviji. Takšni ukrepi kot je nacionalizacija industrije in prometa so bili svoj čas potrebni, da bi delovno ljudstvo zavarali in vodstvo utrdili na oblasti«
«Po kontrarevolucionarnem državnem preobratu... — nadaljuje list — je državni sektor gospodarstva Jugoslavije prenehal bitj ljudska last«.
In na koncu še prihaja do «novih dejstev#: sedaj se vrši ((daljnji korak na poti obnove kapitalizma in odkrito se ukinja nacionalizacija industrije... industrija, rudniki, železnice se izročajo v privatne roke«.
Zamislite si agente kapitalizma in inozemskega imperializma, ki izvajajo popolno eks-propria&fo domačih in inozemskih kapitalistov, ki proizvodna sredstva kapitalistov iz-preminjajo v družbeno last. ikvidirajo inozemski kapital v državi, vse samo zato «da bi prevarali delovno ljudstvo« in da bi mogli «služiti kapitalizmu«. Nekaj takšnega lahko zamisli in priporoča drugim, da
si zamišljajo, ^ samo dosledna kominformistična glava. T.o je popolnoma podobno trditvi Kominforma, da je Hitler s pomočjo svojih agentov organiziral in vodil narodnoosvobodilno borbo proti nemški okupaciji v Jugoslaviji.
Potem je nastal ((preobrat#. V Jugoslaviji niso nič znali o nekakšnem preobratu po osvo. boditvi, a najmanj o kontrarevolucionarnem in državnem preobratu. To nam sporočajo iz Moskve in Bukarešte tisti, ki so po ukazu moskovskega vodstva napravili preobrat v svojem mišljenju glede stališča do Jugoslavije ter postavili vse na glavo. Sedaj trdijo, d,a je bil preobrat izvršen v Jugoslaviji. Iz istega razloga je moral državni sektor napraviti salto in prenehal biti ljudska last, da bi v naslednjem pasusu postal privatna last.
Izročitev državnih podjetij pod neposredno vodstvo proizvajalcev — kar so Marx, Engels in Lenin postavili kot cilj socialistične revolucije, za katerega se bori in se bo boru mednarodni proletariat — pomeni za lnformbiro ukinitev nacionalizacije. a delavski sveti — prva oblika združenja svobodnih proizvajalcev, so za inform. biro »privatne roke«, t. j. privatni sektor.
jVa ta način je po Inform-biroju Jugoslavija z zakonom o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji napravila «korak dalje na poti vzpostavljanja kapitalizma«.
Kakšni razlogi So potem informbirojevskem pisanju do-
vedli Jugoslavijo do teh ukrepov? Prvič, neuspteh planskega gospodarstva in padanje gospodarstva Jugoslavije. Drugič, zahteve angloameriških imperialistov, da se ti Jugoslaviji vzpostavi privatna lastnina.
Kot dokaz za prvo trditev se navaja pa dec proizvodnje prre-moga in barvastih kovin, konkretno, bakra, svinca in antimona. Padanje proizvodnje pravijo, je nastalo kot posledica ((naraščajočega odpora delavskega razreda«, «ki noče delati za angloameričke imperialiste«.
Toda plan se v večini gospodarskih panog izpolnjuje in celo prekaša. To je primer ravno v tistih panogah, katere glasilo Informbiroja navaja kot dokaz padanja gospodarstva. Kominformistično vodstvo si ne more zamisliti odnosa vied za-padnoevropskimi kapitalistični, mi državami in Jugoslavijo drugače kot tako, kot odnos kakršen obstaja med ZSSR in njenimi satelitskimi državami ter pravi: «Sedaj so angloame-riški vladajoči krogi postavili direktno nalogo — široko odpreti možnosti za nadaljnje prodiranje tujega kapitala v gospodarstvo in razčistiti pot za popolno obnovo kapitalizma v Jugoslaviji«. Oni celo prenašajo stil in ton direktiv, katere sateliti prejemajo od moskovskega imdstva.
Glasilo Informbiroja pravi dalje: «V Jugoslaviji se dejansko omejujejo ekonomske funkcije države, da bi se odkrito vzpostavila privatna lastnina orodja in sredstev za proizvodnjo. Odvzemanje državi funkcij
organizatorja gospodarstva je zračunano na to, da — v pogojih ustvarjanja anarhije proizvodnje — tovarne, podjetja, rudniki, železnice padejo v roke izkoriščevalskih elementov Takšna je železna logika ekonomskih odnosov«.
Toda po železni logiki prakse morajo iti tisti, ki lažejo in obrekujejo, v tem svojem početju dalje in trditi celo tudi to, da je zakon o upravljanju z državnimi podjetji «kot dve kaplji vode podoben fašistično - korporativnemu sistemu Mussolinija« in da je obrazložitev tega zakona v narodni skupščini ((električna zmes, ki sestoji iz odlomkov govora Hitlerja in Mussolinija ter njihovih idej, pomešanih s postavkami anarhistov, trockistov in drugih sovražnikov delavskega razreda...«. Da bi bila stvar popolna, so še dodali, da so an-gloameriški imperialisti s hvaljenjem sprejeli izročitev gospodarskih podjetij v roke proizvajalcev.
Napredni ljudje na svetu so čitali govore v narodni skup ščim m poznajo postavke mar-ksizma-leninizma o državi in druibeni lastnini ter poznajo tudi po besedah in po dejanjih ideologijo Hitlerja in Mussolinija. Toda za lnformbiro to ninm nikakršnega pomena. Zanj obstaja in velja le mnenje pre-modrega in ((nepogrešljivega« moskovskega vodstva. Napredni ljudje — če nočejo biti proglašeni za trockiste, agente imperializma, vojne hujskače itd. — ne smejo misliti drugače
o stvareh, dogodkih in problemih kot je to vodstvo predpisalo.
V ljudski skupščini so maršal Tito -,n drugi voditelji razlagali načela maksizma-leninizma o vlogi države pri graditvi socializma, o oblikah družbene lastnine in njenem vodstvu. Pojasnili in analizirali so izvajanja teh principov na jugoslovansko prakso da bi hitreje razvijali socialistično demokra cijo in čim prej zgradili svobodno socialistično družbo. Hkrati so na podlagi dejstev pokazali nepravilnost teorije in prakse vodstva VKP(b), ki se je oddaljilo od marksizma-leni-nizma, ustvarilo despotsko centralistično državo z ogromnim birokratskim aparatom, ki postaja vedno večji in zavira gospodarsko družbeni razvoj dr-
Nauk Marxa, Engelsa in Lenina o vlogi države in družbene lastnine v socializmu je jasen vsakemu marksistu-revolu-cionarju. Zato je vodstvo ZSSR moralo napraviti velike napore, da bi ta nauk zameglilo in ga celo revidiralo, da bi opravičilo uzurpiranje državnega aparata, sredstev za proizvodnjo, in presežek proizvodov s strani državne in partijske birokracije. Teoretske postavke jugoslovanskih voditeljev o vlogi države v socializmu in o lastnim, prav posebej pa še praksa, ki j0 izvaja Jugoslavija, ogrožajo pozicijo birokratič-ne kaste v ZSSR in njene «te-or® .1Ic."e,> postavke. Zato so bili Prisiljeni tako besno napasti
ukrepe, ki se y Jugoslaviji izvajajo.
Reorganizacija v gospodarstvu Jugoslavije in zakon o upravljanju gospodarskih podjetij sta kominformiste prisilila, da nadaljujejo in povečajo propagando laži in klevet o Jugoslaviji iz sledečih razlogov:
z vedno večjimi lažmi morajo prikrivati resnico, ki z ne-zadižano silo prodira na dan;
skriti morajo pred narodi teorijo in prakso graditve socializma V. Jugoslaviji, ker ona izpodkopava dogme in osvetlju-Je prakso v VKP(b), ker ona ogroža njihov monopol teorije in prakse v graditvi socializma m ogroža pozicije velikodržav-ne ruske birokracije in birokracije satelitskih držav;
morajo — kar je najbolj važno lagati, da bi s tem po eni strani pred svetom opravičili svoje imperialistične in osvoje-valne namene proti Jugoslaviji, po drugi strani pa zato, ker si domišljujejo, da bodo omajali narode Jugoslavije, da bi laže uresničili svoje imperialistične namene.
Zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji jn vloga, ki jo imajo delavski sveti v proizvodni, so dokaz doslednosti m načelnosti Jugosla-iije v borbi za krepitev socta-listične demokracijo jn 7n n.™
dvtev socialistične družbe. Moskovsko vodstvo 5 Kominfor-
Je nove dokaze svojega revizio-
nuFnačel \Zdafva socialistič-itllU , r. kaže sv°io nepošteno, imperialistično politiko v odnosu do Jugoslavije,
KOLEDAR
Pred blggajnc železniške postaje v Trstu izredno ž.vahno in s posebnimi kretnjami in odvažnim naglasom italijanča-rita dve izraziti Kraševkiod katerih ena je iz Sempolaja, torej pristna Slovenka. Sicer je res, da ni to edini primer siromaštva narodnega čuta. V tem se odlikuje precejšen del mladine iz Nabrežine; in tudi nekatera srednješolska mladina (!) iz sPodnjekraških vasi ne zna v vlaku slovenskega jezika.
Res je fašizem vtisnil našemu mlademu rodu svoj strupeni pečat in niti povojna šola ne vrši svoje vzgojne dolžnosti nasproti svojemu od stoterih bičev, dovolj razdrobljenemu rodu, kar pa tvori svoje nam že znano žalostno poglavje. Vendar se vsakemu količkaj poštenemu človeku, pa bilo tega ali onega političnega prepričanja, upira, ko sliši razgovor med slovensko mladino v, tujem jeziku. Pri tem pojavu ne moremo govoriti samo o šolski vzgoji, ampak istočasmo in pred vsem o zavesti staršev, oziroma onih, ki jih je fašizem gmotno in moralno dcvolj prizadel. Gre za vprašanje njih narodnega ponosa, in dolžnosti do jezika svojih prednikov, to je do tiste dragocene od prirode izročene dediščine, brez katere bi bil človeški rod kot trop žiim-li, ne bilo bi naše lepe in dovolj bopate besede, ki nas spaja v sreči in nesreči. Ali se slovenski starši ne sramujejo, če se njihovi otroci brez vsakega utemeljenega razloga med seboj poslužujejo tujega, v tem primeru italijanskega jezika? Ali ni to žalitev samega sebe, časti itaršev in naroda? Temu zaničevanju samega sebe, ki pomeni istočasno tudi veliko duševno plitkost in siromaštvo, se tujec samo smeje. Nismo in nočemo biti zagrizeni nacionalisti, ki V. skrajnem samoljubju precenjujejo in obožujejo sam0 sebe in svoj narod in hkrati težijo za uničenjem sosednih narodov, kot se to tako živo vidi prav pri nas. Naša zahteva je zelo skromna, družbeno koristna in zato tudi kulturna. Hočemo samo, da je naš jezik enakopraven Z italijanskim, ker ni govorni izraz skromne skupinice, ampak je živ jezik živega, delavnega, kulturnega naroda, z bogatimi duhovnimi stvaritvami, naroda, kateri je s svojo veličastno narodnoosvobodilno borbo dokazal, da ima vse pogoje za ureditev samostojnega življenja, o čemer se lahko svet prepriča na njegovih povojnih graditvah. M; smo živ in hočemo ostati še bolj živ del tega narodnega debla, ker je to prirodno uzakonjeno in zato tudi pravilno in pravično.
Prav zaradi tega spoštujemo druge narode in njihove jezik. Ker se zavedamo, da je jezik prvo sredstvo za zbližanje in občevanje med nami, se tujih jezikov tudi radi naučimo. To pa ne pomeni, da bi r.orali pozabiti svoj jezik. Poslužujmo se tujega jezika, ko je res to potrebno, ne Pa iz uslužno-sti! Utegnilo bi se trditi da so to malenkosti, ki v naši borbi za jezikovno enakopravnost prav nič ne odločajo. To mnenje je zelo zmotno. Vsako popuščanje in pretirani obziri pričajo samo o naši žalostni dediščini:	o	ukoreninjenem
čutu manjvrednosti in podrejenosti. Ce smo bili stoletja podrejeni, in to Po krivdi srednjeveških fevdalcev in njih naslednikov kapitalistov, ne pomeni, da smo mm j: reden narod Manjvredni so bili in so 4e danes izkoriščevalci, katerim so se naši predniki upirali in s tem dokazali, da jih ni volja prinašati socialne krivice. Naraščajoča težnja po narodni svobodi in neodvisnosti je našla svoj izraz v zadnji revoluciji, v tem najveličastnejšem posipu ju noše zgodovine, s katerim smo nepo-bitno dokazali prav obratno od tega, kar nam v svojem srdu do nas pripisujejo naši odkriti in priprikriti sovražniki: dokazali smo, da razpolagamo z enakimi vrlinami, z enako življenjsko silo, a z mnogo višjo kulturo kot pa nekateri veliki naredi, od katerih smo dobili samo meč, križ in bič.
Zreli .n izkušeni posamezniki, zlasti izobraženci, starši in množične organizacije-vsi so odgovorni za pravilno vzgojo naše mladine. Dvigati jo moramo iz mlačnosti in ji kazati ono pot, ki jo je ubrala Jugoslavija in si jo, utirajo vsi zatirani narodi s ciljem resnične svobode. Te pa nam ne bo nihče ponudil, ampak si jo moramo sami izvojevati. V to borbo spada tudi borba za priznanje našega jezika v javnem življenju. Mladina je dolžna, da pri tem aktivno sodeluje■ S svojim nepremišljenim postopanjem in podcenjevanjem materinščine pa naši borbi le škoduje. Tako škoduje, čeprav nevede in nehote, tudi sebi, oziroma suojf bodočnosti.
Ne zanemarjajmo torej svoje dolžnosti, da nas ne bo bodoči rod obsojal!
Zavestna laž o pristranskem reriovanju slovenskih srednjih šolah v Trstu
Z zadoščenjem je naša javnost sprejela vest, ki jo je objavil sobotni «Primorski dnev-nik», da so ravnatelji slovenskih srednjih šol vložili tožbo proti odgovornemu uredniku «11 Giornale di Trieste« zaradi žaljivih in lažnivih člankov naperjenih proti slovenskemu šolstvu. Ti lažnivi kljukci pri pobožnem klerofašističnem glasilu nimajo nobene vesti, nimajo nikakega čuta odgovornosti in Čisto zavestno zavajajo svoje enostranske čitateljg y zmotne sklepe, iz katerih raste šovinistično sovraštvo proti Slovencem. Zato je prav, da dobijo ti brezvestni gospodje lekcijo pred sodiščem. Sicer je njihova protislovanska steklina neozdravljiva in smo prepričani, da jih ta primer ne bo izmod-ril; vendar je potrebno, da prisili paragraf te lažnivce, da v svojem glasilu prekličejo go-rostasno laž. Sicer bi morali objaviti lažnivci cele litanije popravkov, ker v člankih, zaradi katerih je prišlo do tožbe, kar mrgoli laži. Q marsikateri je pisal že naš «Primorski dnevnik«. Nismo pa še spregovorili o natolcevanju in obrekovanju y vprašanju redova-nja. Laž o tem, namrea ni edina tista, za katero ravnatelji tožijo. Ta je pač najbolj prijemljiva, ker bo moral odgovorni urednik pač navesti ime in priimek dijaka, ki je prejel spričevalo ng da bi položil izpitov. To pa seveda g. Tran-quilliju ne bo uspelo.
«Giornale di Trieste» je svoj-Čas trdil, da so že leta 1945 slovenske srednjg šole sprejemale dijake brez potrebne osnovne izobrazbe. Končala se je svetovna vojna; mnogi dijaki, ki so med vojno iz enega ali drugega vzroka prekinili študije, so se sedaj vrnili v šolske klopi, V novoosnov.ane slovenske srednje šole so se vpisovali dijaki. Ce bi ne bili pri tem natančni in pazljivi, bi morda res utegnil priti med dijaštvo učenec, ki ne bi imel za to do-voljne kvalifikacije. Toda to se ni moglo dogoditi, ker je posebna komisija, v kateri je sodeloval tudi italijanski profesor Olivieri, menda z gimnazije Petrarca točno prekontroli-rala dokumente vseh vpisanih dijakov.
Tudi zrelostni izpiti so na srednjih šolah vršijo pod nadzorom profesorjev, ki niso na istem zavodu, in so celo dru-
ud jeAofapos at ojjrj, -ppo-ioS: šolstvu, da ie v šolskem letu
maturah prof. dr. Colognatti, prof. Andri in drugi. Sicer lažnivcem pri «11 Giornale di Trieste« je to malo mar in so za dosego svojega cilja pripravljeni žaliti tudi svoje ljudi.
Sicer pa vsi naši dijaki in naši starši vedo, da so slovenski profesorji dovolj strogi pri re-dovanju in nam je to kar prav, ker je naša želja, da bodi slovenska šola resna in temeljita, kar pa bi ne mogla biti ob popustljivosti profesorjev. Tudi letošnji rezultati na srednjih šolah, kjer je izdelalo razred brez ponavljalnih izpitov komaj 48,75 odst. dijakov, pričajo o resnosti in zahtevnosti slovenskih šol.
Da so lažnivi kljukci ob trditvi, da slovenski profesorji darujejo rede, zavestno lagali, priča poročilo generala Aireya. kajti ne moremo si misliti, da bi resen časnikar ne poznal teh poročil. V osmem poročilu gen. Aireya Varnostnemu svetu namVeč čitamo v poglavju o
1948-1949 bil končni uspeh naslednji:
Na slovenskih srednjih šolah je izdelalo 40,74 odst, dijakov, ponavljalne izpite je imelo 33,33 odst., padlo pa je 25,93 odst.. Na italijanskih srednjih šolah pa je izdelalo 41.09 odst., na jesenski rok je bilo poslanih 46.55 odst., medtem ko jih je padlo le 12.36 odst.. Ali je mogoče primerjajoč te številke postaviti trditev, da je slovenska srednja šola manj resna in manj temeljita kot italijanska.
Q vsem tem sicer na razpravi pred sodiščem ne bo govora, ker bo razprava le o inkriminirani trditvi o izdaji spričevala, vendar se nam v luči zgornjih podatkov kaže vsa moralna propalost in zahrbtnost sovražnikov slovenskega šolstva. Prav ta njihova bednost mora utrditi našo samozavest in odločnost, ki naj se izpričuje V nadaljnji rasti slovenskih srednjih šol, bilo po količini kot po kakovosti.
Kraški vodovod mrtvorojeno dete?
Voda je osnovni . življenjski činitelj. To splošne znano resnico posebno trdo občuti kra-ško ljudstvo, ki ga leto za letom tepe suša in mu uničuje znaten del njegovih itak dovolj skromnih pridelkov. Zato je preskrba z vodo za Kras mnogo večjega pomena kot kje drugje. Začasna uprava našega ozemlja je uvidela, da je skrajno potreben vodovod, ki naj bi kril potrebo tamkajšnjih naselj vsaj v pogledu pitne vdde. Ta je toliko bolj potrebna v poletnih mesecih, ko odpovedo vodnjaki in zasilna napajališča (kraški kali), te edine zaloge vode po teh vaseh.
A kako je Z novim vodovodom?
Z njim je tako kot z vsem, kar je y interesu delovnega, ljudstva, zlasti slovenskega: kot. z vojno škodo, s podporo kmetijskemu gospodarstvu, s stanovanjskim vprašanjem itd. Očitno je. da odločajo pri tem protiljudski interesi. Obnova, ceste, vodovod in kar še vse je — vse gre skozi kapitali-
stična podjetja. Kakor je z obnovo po fašističnih razbojnikih požganih vasi, tako je z vodovodom. Vse na polovico, površno, skrajno profitarsko, vse za čim mastnejši zaslužek podjetnikov. Ljudstvo naj bo hvaležno «dobrotnikom», Uatej ; delajo «zastonj». Kakor da bi ono ne imelo pravice do tega, kar je izgubilo brez vsake lastne krivde, oziroma' kakor da bi ono ne smelo biti deležno vsaj trohice tega, kar dobivajo mogočni podjetniki v ogromnih porcijah.
Mačehovska roka deli našemu skrajno delavnemu ljudstvu drobtine, čeprav ima ono polno pravico do dostojnega živ-ljenja na svoji zemlji. ((Ljubezen« te roke ooočituje med drugim tudi vodovod, oziroma zrakovod, ker j,e pretežno brez vode. Kdor je opazoval gradnjo vodovoda, je te že predvideval. Površnemu delu sledijo večne pokvare in večna popravila.
Kdaj in kako bo začasna uprava poskrbela, da bo vodovod redno deloval?
(^hdaJluče - 'TtiM-lfladio-
Torek 1. avgusta
Makab. bratje, Detomir Sonce vzide ob 4.47, zatone ob 19 35. Dolžina dneva 14.48. Luna vzide ob 21.51, zatone ob 5.33. Jutri sreda 2. avgusta Porcijunkula, Bojan
SPOMINSKI DNEVI
1943 so bile v Ljubljani velike demonstracije za izpustitev političnih jetnikov. De. mo istracije je organizirala Osvobodilna fronta.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo 11. avgusta za svoje člane izlet v Cerkno. Prijave sprejema tov. Tedi Scheimer le do 4. avgusta.
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spojnina pok. Franja Rupene daruje družina Kolarič 500 lir za Dijaško matico.
Vročina in suša
Kmetom bo nujno potrebna pomoč
Vse bo uničeno, če ne bo v kratkem deževalo. Krompir in fižol sta že šla, koruze ne bo, sedaj pa je suša prijela še trte. Tudi vina ne bo, če r.e bo prenehala ta grozna suša.
Ze dolgo let ne pomnimo take vročine. Bilo je že nekaj mrtvih, nalezljivih bolezni in epidemije pa vendar ni bilo Meščar.i si tolažijo žejo s pijačo ter iščejo utehe v morju In v senci. Kdor le more pa hiti v hribe, da ne trpi tako hude vročine.
Kmet pa nima kam iti, časa nima in r.e denarja, da bi ši privoščil dopust ali letovanje v hribih. Trdo mora delati tudi če sonce neusmiljeno pripeka in žge.
Pa da bi vsaj kaj pridelal, da bi imela družina za prehrano, da bi bilo za davke in da bi kaj ostalo za obleke in nujne potrebe.
Toda slaba kaže letos. Zadnje upanje je še - trta. Ce ta odpove, bo zares huda.
Huda bo, ker so davki vedno enaki, celo večji. Da ne govorimo o stroških, draginji itd.
Včasih so v takih letinah šle
oblasti kmetu na roko, mu znižale davke itd. Prav bi bilo, da bi tudi zdaj tako naredili, zlasti zaradi tega, ker naš kmet čuti posledice vojne.
Pri zimskih delih , pa bodo vsekakor morale občinske upra ve poskrbeti, da bodo sorazmerno zaposlile tudi kmečko delovno silo, sicer ne bo pozimi na marsikateri mizi kruha za družino.
Za dež pa je skrajni čas da se vlije in da reši kar se še da rešiti.
Dramska družina iz Nabrežine je gostovala v Portorožu
Do zadnjega prostora je občinstvo zasedlo gledališče na prostem
Notranja komisija
je za tovarnarje manjše zlo
Mukaj besed v odgovor glasilu DZ «11 lavoro»
Glasilo Delavske zbornice «T1 lavoro« je v svoji zadnji številki objavilo članek pod naslovom «H Sindacato Unico Clas-sista« e in «Fregola» di elezio. ni», ki naj bi bil nekak odgovor na članek, objavljen v našem časopisu pod naslovom «Ob volitvah v Tovarni strojev«.
Sicer bi glede na puhlo in neumno vsebino omenjenega članka sploh ne bilo vredno tega kakor koli komentirati, ali sploh omenjati; a nekatere «u-gotovitve« «preduhovitega» pisca članka, so nas spravile v tako dobro voljo, da smo mu pripravljeni posvetiti nekaj vrstic. Predvsem je članek poln «dobrih» nasvetov, ki nam jih pisec kar brezplačno poklanja — to vse v želji, da bi tudi mi napravili nekaj »koristnega« v borbi delavskega razreda za svoje pravice. Naše mnenje je, da je vodstvo Delavske zbornice še vse bolj potrebno takih «dobrih» nasvetov, ter bj se lahko prihodnjič pisec kar nanj obrnil.
Eno vprašanje bi pa le radi zastavili piscu članka ter posredno tudi voditeljem Delav. ske zbornice (po mnenju pisca so to največji ((dobrotniki« in «prvoboritelji» za pravice delavskega razreda). Vsi dobro vemo, da je bila vedno ofenziva delodajalcev usmerjena pro-ti delovanju tovarniških odborov, ki so jim bili vedno trn v peti. Prav tako pa tudi vemo, da so bili prav delodajalci tisti, ki so z velikim veseljem pozdravili ustanovitev notranjih komisij, ki so po njihovem predstavljale najmamše možno zlo. «Ce je treba izbirati, potem izberimo pač našim inte resom najmanjše zlo« so si mi. slili ter z zadovoljstvom sprem, ljali ((delovanje« Delavske zbornice v tem pogledu. Kako to torej, da so delodajalci z vidnim veseljem sprejeli zamisel o notranjih komisijah, medtem ko so hoteli na vse načine uničiti tovarniške odbore? Ce bi notranje komisije predstavljale resnično organ, katerega naloga bi bila ščititi interese delavskega razreda, potem smo prepričani, da bi delodajalci ne bili tako naivni, da bi si želeli prav ustanovitev teh notranjih komisij, temveč bi se zadovoljili raje s tovarniškimi odbori. Mislimo, da je to jasno vsako, mur, prav gotovo tudi takim pametnjakovičem kot je pisec članka v «11 lavoro«.
Njegov trud, da bi prikazal Delavsko zbornico in njene voditelje kot ((dobrotnike« in »borce« za pravice delavskega razreda, je bil zaman. Danes ni za nikogar tajnost kaj predstavlja Delavska zbornica v Trstu in za interese koga se voditelji te borijo. Zato lahko bahanje pisca omenjega članka doseže le nasproten učinek in sicer, da prepriča še bolj delavstvo (če bi bilo to sploh treba) o «nalogah» DZ. v borbi delavskega razreda na našem ozemlju ter o njegovem izdajalskem stališču do vseh vprašanj, za katere tržaški delavski razred še ni dosegel rešitve.
Kaj «zanimiva» je trditev pisca, češ da se je število članov Delavske zbornice v zadnjem času «zelo povečalo«. Mislimo, da so se ob čitanju te «resnice» začudili celo sami voditelji Delavske zbornice, ki bi o tem ((povečanju števila članov« vedeli povedati marsikaj zanimivega ter bi, če bi bili odkritosrčni seveda, lahko kar hitro postavili na laž ubogega pisca članka.
Is Nabrežine
Javna klavnica naj se čim prel dokonča
Pred nekaj meseci So v Nabrežini začeli popravljati javno klavnico. Mislili smo, da bodo delo lepo naredili in ga do končali, kar naenkrat pa so prenehali, češ da ni več de* narja na razpolago. Takih vzrokov in izgovorov smo že navajeni in vse bi šlo neopazno svojo pot. Toda s klavnico r.i kar tako, ker nam preveč na-gaja močni smrad okoli nje v tej poletni vročini.
Delo ni dovršeno, manjkajo razne higienske naprave ir: odtoki, ki so za klavnico neob-hodno potrebni. Da se popravi tako stanje, ki dela sramoto sami vasi in občinski upravi, je nujno, da se javna klavnica Nabrežini čim prej dokonča
in uredi.
vaie na slrelišl® v Banici in Malem Repnn
TRST, 29. (AIS) — s karabinkami bodo streljali na BAZOVIŠKEM strelišču od 31. julija do 5. avgusta 1950 od' 7,00 do 18,30 ure.
Mine in eksplozive bodo razstreljevali na strelišču v MALEM REPNU 3. in 5. avgusta od 7,00 do 13,00 ure.
Vrli Nabrežinci so po lepo uspeli premieri v domači vasi ponovili v. nedeljo, 30. L m. Li-pahov ((Glavni d.obitek« v Portorožu.'
Uprava Kluba'JA je prijazno dala na razpolago svoj letni oder na’ prostornem vrtu, ki ga je občinstvo zasedlo do zadnjega prostora in so mnogi udeleženci ostali brez sedeža.
Predstavi so prisostvovali tudi zastopniki SHPZ iz Trsta in zastopnik SHPZ, Podzveze iz Kopra.
Vsi so bili nedvomno zelo radovedni kako se bodo Nabrežinci «odrezali», saj so uvodoma slišali, da to- drainsko družino, ki se je osnovala pred dobrimi štirimi meseci, sestavljajo večinoma začetniki iz mladinskih Vrst.
Mqogi gledalci so že po 1- dejanju izjavili, da j‘h j'e kvaliteta te dramske družine prijetno presenetila. Ni bilo opaziti običajne začetniške treme, zaradi katere nujno'trpi sproščenost igralcev in pa potek dejanja samega.
Pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom tOv. Štefke Drol-Čeve, članice SNG v jTrstu, so igralci komedijo zelo dobro odigrali in pritegnili občinstvo, ki se je zabavalo in ni štedilo z aplavzi.
Ker so o vsakem igralcu že ob premieri izrekli svoje mnenje strokovnjaki, ne bomo ponovno ocenjevali vsakega posameznika. Moramo pa opozoriti nastopajoče na včasih nerazločno izgovarjavo. Pri bodočih nastopih naj na razločno izgovarjavo zelo pazijo! Prepričani smo, da se bodo Nabrežinci s svojim veseljem do igranja, s svojo dobro voljo in nadarjenostjo razvili v zelo kvalitetno dramsko družino.
Pohvaliti moramo lepo pri-
pravljen oder, za kar ima največ zaslug tov. Franc Pertot, kj mu je nudila vso pomoč u-prava Kluba JA.
V veselem vzdušju je potekal večer in zadovoljna z uspehom se je nabrežinska dramska družina s pesmijo vrnila V domačo vas.
Parnik “Vettor Pisani,, ponovno vozi na progi Trst-Koper
Z današnjim dnem je pričel ponovno voziti parnik «Vettor Pisani« na progi Trst-Koper in obratno. Vozil bo tudi kopalce v Sv. Nikolaj, in sicer iz Trsta ob 7.50, 11-00 in 14. Vračal se bo iz Sv. Nikolaja ob 18.
LaIHttki treningi ZDTV
Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV.
Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu.
Vozni red nočnih tramvajev
Izšl
I so
“Haaejlefli"
7.-8. številka 1950
s sledečo zanimivo vsebino: Boris Pahor - Malka; Danilo Lokar - Brata; Iva Breščak -Parazit; Dušan Mevlja - Čudni gost; Dario de Tuoni . Srečanja s slovanskim svetom; Andrej Budal - Zapadni Slovenci in italijanska ustava; Miroslav Ravbar - Slovensko Porabje; Vladimir Bartol -Ropotarnica; Marija Rus -Kras cvete. Poročila in priloge.
Dvakratni padec z lambreto
Včeraj ob 11.40 sta se po cesti iz Sv. Križa proti Nabrežini peljala z lambretto 19-letni Gastone Giosenta iz Ul. Lorenzetti 4 in 28-letni Ivan Valje iz Ul. Revoltella 11, Med potjo sta so z lambretto prevr. nila, vendar na srečo brez hujših posledic, kajti poškodovalo se je samo motorno vozilo, katerega sta oddala v popravilo nekemu mehaniku v Seslja-nu. Ob 15 popoldne sta se nato vrnila v mehanično delavnico po lambretto in med*ern ko je Gastone plačeval r£ču:, od popravila. se ie Ivan Valle. ki je
Na cesto je padel
Na Ib kirurški oddelek glav. ne bolnišnice so včeraj ob 13 pripeljali 6-letnega Renata Ca-lussija iz Ul Gatteri 46, ki je po naključju padel z nekaj metrov visokega okna kuhinje na cesto. Na srečo so njegove Poškodbe le lažjega značaja tei bo v nekaj dneh zopet zdrav.
bil precej vinjen, vsedel na vozilo, da bi ga preizkusil. Po-skušna vožnja pa mu je postala usodna, ker se je z vso silo zaletel v neki zid', v katerega je nato z vso silo udaril s svojo glavo. Z avtomobilom Rdečega križa s0 ga takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer pa se zdravniki niso hoteli izjasniti o njegovem stanju, ker si je pri padcu prebil lobanjo.
Za 50 tisoč lir perila so pokradli
Na glavni policijski postaji se je včeraj popoldne -zglasil 53-letni Gastone Monico in službujočemu policijskemu o-sebju prijavil vlom, ki se je v njegovo škodo izvršil v njegovi odsotnosti. V njegovo stanovanje so se namreč vtihotapili neznani vlomilci ter mu pokradli za 50.000 lir raznega perila. Policija je uvedla običajno preiskavo.
Proga 31 (Sv. Ivan — stadion pri Sv. Savi): Iz Sv. Ivana od. haja tramvaj ob 0.45, 1.50, 3.05, 4.15. Z Goldonijevega trga do stadiona: ob 1.00, 2.05, 3.20, 4.30; od stadiona ob 1.25, 2.25, 3.40, 4.50; z Goldonijevega trga pro. ti Sv. Ivanu nb 1-35, 2.45, 4.50.
Proga št. 32 (Revoltella-Bar. kovlje). Prva vožnja: iz Ul. Re. voltella ob 0.45 2.30, 4.15; z Goldonijevega trga do Barkov.elj ob 1.00, 2.45, 4.30.
Druga vožnja (Barkovlje . Ul. Economo): Iz Barkovelj ob
1.20, 3.05, 4.45; z Goldonijevega trga do Ulice Econom) ob 1.35,
3.20. 5.10.
Tretja vožnja (Ul. Economo Ul. Revoltella): Iz Ul. Econo. mo ob 1.50, 3.45, 5.17; z Goldonijevega trga do Ul. Revoltella ob 2.05. 4.00.
Vozni listki za eno vožnjo so po 30 lir, za dve vožnji 60 lir.
Za eno vožnjo veljajo prcge Sv. Ivan-Goldonijev trg (ali obratno, kar velja za vse proge), Goldonijev trg-stadion pri Sv. Savi. Ulica Revoltella-Gol. donijev trg in Goldonijev trg-Barkovlje. BarkoVlje - Goldoni, jev trg in Goldonijev trg-Ul. Economo. Ul. Economo-Goldo. nijev trg in Goldonijev trg-Ul. Revoltella. Kar presega omenjene proge, je treba plačati za 2 vožnji, t- i. 60 lir.
Ponoven opomin
POZOR PRED RAZSTRELIVOM
iz zadnje vojne!
((Ponovno vabimo starše, da svojim otrokom zabičajo, naj se pri svojih igrah ne igrajo z najdenim iz zadnje vojne pozabljenim eksplozivnim orožjem in izstrelki. Prav tako vabimo tudi vse odrasle osebe, ki prebivajo na Tržaškem o-zemlju, da s svoje strani store vse, kar je V njihovi moči, da ne bo več od eksplozivnega materiala ranjenih ih ubitih otrok«.
Ta poziv je včeraj izdal g. W. R. Hare, namestnik direktorja javne varnosti angloame-riškega dela Tržaškega ozemlja, potem ko sta bila konec prejšnjega tedna Pr‘ nesrečah, ki so jih povzročili iz zadnje vojne pozabljeni izstrelki, zopet ranjena dva otroka, kar se ni primerilo polnih 22 tednov, to je od časopisne kampanje, ki je vse prebivalstvo pozivala, naj sproti obvešča policijo ali Čistilce min o najdbi nevarnega orožja.
Namestnik direktorja javne varnosti nadaljuje v svojem ponovnem pozivu, da ni mogoče ugotoviti, koliko življenj in koliko bolesti je bilo prihranjenih S pomočjo sodelovanja med tiskom, prebivalstvom, policijo in čistilci min.
«Toda», pravi g. W. R Hare, dejstvo, da 22 tednov nj bilo nobene podobne nesreče, nam potrjuje o velikem uspehu te vrste borbe proti nevarnim iz zadnje vojne pozabljenim orožjem in eksplozivom.
«Na vsak način«, zaključuje g. Hare, nas morata dva o-troka, ki sta bila ranjena ko-
nec prejšnjega tedna, zopet spomniti na našo odgovornost. Ce bodo starši opozarjali svoje otroke na nevarnost, ki jim preti pri igranju z orožjem, prebivalci pa še vedno sproti obveščali — ustno ali telefonski na št. 23 — o najdbah vojnih izstrelkov, bomo lahko preprečili drugo epidemijo nesreč, povzročenih po vsakovrstnem iz zadnje vojne pozabljenim orožju in eksplozivih, nesreč, ki so zahtevale toliko življenj in povzročile toliko ran v prvih mesecih tega leta.
aili RADIO !!■
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 ui ali 1412 kc>
Povratek in odhod tržaških otrok
v počitniške kolonije v Slovenijo
V VEDNOST STARSEM
Otroci, ki so v počitniških kolonijah v Ptuju, Kranju, Zgornji Šiški, na Viču in deloma iz Lesc se vrnejo jutri 2. avgusta z vlakom, ki prihaja v Trst ob 20.20. Starši naj jih čakajo na postaji.
Otroci, ki so določeni za drugo izmeno za počitniške kolonije Kranj in Vič odpotujejo v ponedeljek 7. avgusta z vlakom ob 5.05 z glavne postaje. Na mestu naj bodo ob 4. uri zjutraj pred postajo ob silosu.
Otroci, ki vstopijo na vmesnih postajah (Sv. Kriz, Nabrežina, Prosek in Opčine), naj kupijo vozne listke do državne meje in naj bodo pravočasno na postaji. Opozarjamo starše, da morajo imeti otroci s seboj vabila. Brez vabila ne bo mogel nihče potovati.
ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE — TRST
IZLETI PDT 13., 14. in 15. avgusta bo izlet v Trentsko dolino in na Triglav, s prenočevanjem v Trenti in v Tržaški koči na Doliču. Izlet je priporočljiv tudi za neplanince, ki si bodo labko ogledali izvir Soče in opravili manjše izlete. Vsi skupaj pa bodo obiskali znameniti botanični vrt. Prijave se sprejemajo do 2. avgusta.
Prijave sprejema čevljarna Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11. od 9 do 12 in od 16 do 19.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7600-7650, papirnati šterling 1570-1600, dolar 636-638, dolar (telegrafski) 646-647, švicarski frank 147,5-148,5,	100
francoskih frankov 178-180.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’AIabarda - Istrska ul. 7; D? Leitenburg - Trg sv. Ivana Praxmaier - Veliki trg 4; Prel) dini - Ul. Tiziano Vecellio; ®'l etti - Ul. Commerciale 26; Ra(S" baglia v Barkovljah in NicoR * j Skednju imata stalno uofif službo.
KINO
pod
Hossetti, Zaprt.
Excelsior. 16.30: »Ljubezen odejo«, Jack Carson.
Fenice. Zaprt.
Filodrammatico. 16.30: «Kako postaneš oče«, Bob Hope.
TOREK 1. *. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Po-ročila v ital.'in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Zabaven glasbeni spored, 12.30: Nekaj violinskih skladb; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slov. in objava sporeda: 13.15: Iz romantične'glasbene zakladnice; 13.45:	Kulturni, pre-
gled (ital.); 14.00: Pojo znani jugoslovanski pevci; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00: Zaključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17 40: Igra Mali ansambel Radia Ljubljana; 18.00: Ljudska univerza (ital.); 18.15’. Poletne glasbene slike: 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00:	Glasbena medigra;
19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.: 19.45: Kulturni pregled; Op zaključku sezone SNG v Trstu (sl.); 20.00: Iz opernega sveta; 21.00: geethovpn: Simfonija št. 9 v d - molu:	22.10:	Lahka	večerna
glasba: 22.35: Igrajo plesni orkestri: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek.
LJUBLJANA, M ARIBORi n rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.!); 212,4; 202,1 m.)
TOREK 1. *. 1950
6.10: Jugoslovanska narodna in umetna glasba.
12.00: Zabavni glasbeni spored; 12.30: Napoved časa in poročila; 12140: Popularen opoldanski koncert - vmes ob 13.30: Gospodarska oddaja; 14.00: Pojo znani jugoslovanski pevci; 14.40: Fizkul-turno predavanje; 14.45: Klavir igra Charli Kunz; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Claude De-bussy: Morje - simfonična pesnitev.
18.00: Lahka orkestralna glasba; 18.30:	Ljudska	univerza; 18.45:
Skladbe za gibčne prste; 19.00: Napoved časa in poročila; 19,15: V pesmi in plesu po svetu; 20.00: Opera; 22.00:	Prenos poročil
Zvezne postaje Beograd:	22.15:
Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Nesreči pri delu
Na pomolu Duca D'Aosta se je včeraj ob 8 zjutraj ponesrečil 37-Ietni težak Ivan Cuselich iz Ul. Romagng 2. Ponesrečenec je delal na neki angleški ladji ter pri delu padel z nekega dva metra visokega odra. Padec pa je bil kljub majhne višine tako usoden, da se bo moral ponesrečenec okoh 30 dni zdraviti v glavni bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtomobilom Rdečega križa. Zdravniki so namreč ugotovili, da si je poleg rane na glavi poškodoval tudi notranje organe.
Ob 13.25 pa so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 32-letnega Rafaela Pesanteja iz Ul. Giulia-ni 13, ki se je ponosrečil v krematoriju v Ul. Istrija, kjer je padel s 5 metrov visoke skladovnice drv. Njegove poškodbe pa so na srečo le lažjega značaja ter bo v 15 dneh zopet popolnoma zdrav.
Dne 30. in 31. julija 1950 se je v Trstu rodil 1 otrok, umrlo je 11 oseb in porok je bilo 7.
Poročili so se: delavec Lubis Giuseppe in gospodinja Pri-mossi Maria, uradnik De Con-te Ettore in študentka Lesini Silvana, delavec Cerniava Lui-gi in gospodinja Blazina Ema, mehanik Zanco Giovanni in trg. pomočnica Tognor.' Ernesta, vojak ameriške vojske Eastvvood Cristopher in gospodinja Iozzo Fernanda, delavec Giammarinaro Francesco in gospodinja Toffetti Natalina, šofer Martinuzzi Giovanrd Batti-sta in gospodinja Kante Danica.
Umrli so: 42-letni Suman Er-nesto, 77-letna Suman Olga vd. Tribuč, 66-letna Zanolir.' Anita por. Vattovani, 43-letni Grimal-di Leonardo, 83-letna Pahor Jo-sipina vd. Camuffo, 67-letna Krašovec Emilija vd. Stanič, 80-letni Fabris Giuseppe, 60-let-ni Ferfolja Ivan, 43-letni Mačehi Augusto, 11 mesecev stara Corradi Sor.ia in 3 mesece stara Trebše Klavdija.
Dragocena aktovka
Včeraj dopoldne se je na policijski postaji v Ul. Kolon ja zglasil 35-letni Guerrino Gelle-ti iz Ul. Castagnetto 62 in službujočemu osebju povedal, da je v nedeljo na poti iz Ul. Ugo Foscolo - Castagnetto izgubil aktovko v kateri je imel 63.000 lir. Poštenega najditelja naproša, da aktovko Z denarjem odda proti nagradi v najbližnjj policijski postaji ali pa na njegovem domu.
Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Francisca«, H. Bogart.
Garibaldi. 15.00, ob 21.15: na prostem »Požar v Cikagu«, T. Povver.	.	.
Ideale. 16.30: «Bela graščakinja«, Ea Parker
Impero. 16.00:	«Vrt	čarovnic«,
Simone Simon.
Italia. 16.00: «Moški mojih sanj«, Ginger Rogers.
Savcna. 16.00: ((Zapuščena«, Dolores del Rio.
Viale. Zaprt.
Vittorio Veneto. 16.00: «Izdajalec» Victor Mc Laglen.
ADRIA - EXPRESS
TURISTIČNE IZLETE NA
Dunaj
organizira TEDENSK®
POTOVALNI UR A? cADRlA - EXPR$SS' Odhodi vsak ponedeljek torek v mesecih julij, aV' gust in september.
!P
tr,
r»i
1'4
ki
io|
T»j
it
IZLETI NA
Grossglochner
eco-
vsako soboto v mes' Odhod* iz Trsta ob zjutraj In povratek ob ne-deljah zvečer.
Je
flti
JV
(olj
»I
Jsii
'k
Pfiu
•uti
tlO
d
Adua. Zaprt.
Azzurro. 16.00: «Igra na slepo srečo«, P. Goddard.
Belvedere. Zaprt.
#Ob morju«. Zaprt.
Marconi. 16.00: na prostem 20.30: ((Boginja na kolenih«, Maria Ffli*.	.» ,
Masslmo. 16.00: «Gos pa ob reki«, barvni film, prepovedan mlajšim od 16 let.
Novo Cine. 16.00: ((Zlati škorpi-ion«, Bob Hope.
Odeon. 16.00: ((Jolanda in kralj sambe«, Fred Astaire.
Radio. 16.00: «Cista diva«, Marta Eggert.	'	..	.
Venezia. «Brez usmiljenja«, v. Romance.
Vittoria. 20.00 na prostem: ((Plava divjakinja«, Gale Shervvood.
Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Čudežni mož«, Danny Ka.ve.
Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Baatan», R. Taylor.
Letni kino Rojan. 20.45: «Rdeče sence«, John Wayne.
Letni kino na Rotondi. 20.30: ((Zenske moria«, V. Mc Laglen.
Skoljet, 21.00: ((Pravočasen beg«.
Mizarji podjetniki kmetovalci
Deske smre kove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plo-
šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
IRSI
lel. 04419
ADRIA-EXPRESS
Jletcuumje u-
Po
zelo zmernih ceS^
Vam nudi ADRIA EXPB^
letovanja v najlepših
Slovenije po želji za 1 ^
14 dni itd. na BLEDU, v ‘*L GASKI SLATINI, v L0»^
DOLINI, v LOGU PRI
TRE'
kor Občil lira % hi „ Pr
,‘on
»t
In-
l0j|
V
«0!
le*
TI in v drugih krajih.
pri-
jave sprejema potovalni
i ti-
rad ADRIA- EXPRESS‘ «
Fabio Severo 5b, tel.
IZLETI
ADRIA-EXPRESS
20. AVGUSTA IZL^
v Ajdovščino Bovec-Trento in Postojno
Vpisovanje pri vseh p°'
»ij
N
Hi,
sd
•k
ij
k
4
*
t'ij(
S
S
K
%
tov"
J
c
Si
!«r
IZLETI
ADRIA-EXPRESj
27. AVGUSTA lZhtl
v VIPAVO KANAL TOLMIN in OPATIJO
Vpisovanje do 12. avg'
ust*'
lite
v
s1
S;
yj Poj
'i 0
II. REPUBLIŠKO RAZSTAVO
V LJUBLJANI I lolmlm induMUia, .. od 22.vii-6.viii m Uommmlm delavk1
'■ k,
bie,
»Od,
čeri
'»op,
"»Ud .'»* 7
r«di
llcvi jii oblačil - Znbuviščc	I	P..
ZARADI 50% POPUSTA KUPITE NA ODH. POSTAJI OBRAZEC K
kopališče
Sv. NIKOLAJ
h
KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE — BIFE RESTAVRACIJA — KONCERT
WEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI POSTELJ
_ rA*1 aM1
oh
Zveza po morju ob delavnikih:
IZ TRSTA ob 8.30, 10.15, I3.3U IZ SV. NIKOLAJA Parnik VETTOR PISANI	11.15, 14.30. 1«
ob	7.50, 11.00, 14.00	parnik	VETTOR	P,S
ob 18
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH	j3J,
IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA oj>' j, 11.30 13.15	10.30,	11 30, 12.30,	1	’
17,30, 19.30, 18, 2»* * ^
AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih in praznikih i* a bušne	postaje (postajališči	Sv.	Ana	in Zavije)
Iz Trsta ob	8.30,	11.30,	14,30
Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21.
K);
4
fN
%
VJ«
K
In
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
PISMO IZ ŠTANDREŽA
La Fronto ali za cfirhcv
Kakor kaže, nimajo vselej dobrih namenov ki se lotevajo pobiranja podpisov
*“» lospod
i ki.
župnik je znan kot eden najaktiv-in najagilnejših izvrše-volje in nalogov gori-54 škofa, pri katerem i-*°kor sam zatrjujejo, vso JVaj mimogrede ugo-llipi ^a ?e *e torei vendarle pj Slovenec, ki se lahko &!i 2 Margottijevimi sim-lQl*rni> Potem ko je znano, Drj,. smo ostali Slovenci aJ ! 3'eni pri škofijskem or-"“hatu.
,ja sak Standrežčan ve nadalje, n<1^ gospod župnik ne PUtr v pojasnila in raz-^vn ’ja šzven cerkve, ako-šlo za zasebno in manj ■ zadevo, odnosno za stvar, i}a nič s
H?°. Na vsa taka in po-
LPfla nič skupnega z vero in
vprašanja odgovarja naj-ižnice,- ki namenjena izključno
%'v
i. in oznanjevanju toz
■ ravnanje, ker je Standrež slovenska vas in kot taka že itak izpostavljena zdražbam in razdvajanju s strani tukajšnjih šovinistov in kommformistov. A-ko se namerava gospod župnik udeležiti nečednega tekmovanja, bodo zavedni Standrežčani primorani šteti tudi njega med svoje sovražnike.
Požar v vrtu
V nedeljo popoldne’ se je iz neznanih razlogov vnelo neko drevo v vrtu Itama Mantovana v Ul. Virgilio 14. Ogenj, ki se je z lahkoto širil po suhih vejah drevesa, je kmalu objel tudi pregTajno grmičevje iu.se bližal hiši. Mantovan je nemudoma prijel za telefon in'kih cal ha pomoč mestne gasilce, ki so y pol uri ogenj popolnoma pogasili
Mladina na Rabeljsko jezero Belopeška jezera
in
Zveza slovenske mladine v Italiji priredi 14. in 15. avgusta izlet na Sello Neveo, Rabeljsko jezero in Belopeška jezera. Cena vožnje je 700 lir. Prijave sprejema Glavni odbor mladine v Ul. S. Peliico l-II nadstropje do vključno 9. avgusta do 11. ure ali pa pri krajevnih odborih mladine na vasi. Podrobnejše informacije dajejo Glavni odbor mladine na svojem sedežu in krajevni odbori na vasi.
Laž je stara iznajdba in ni več zanimiva
Nesrečna kuharica
V nedeljo opoldne je. 21-letna Marietta Grisonato iz Ul. Gar-zarolli 2 pogrnila mizo, da bi nanjo položila dobro kosilo, ki ga je sajna skuhala. Cim Pa je hotela z električnega1 kuhalnika sneti zadnji lonec, se je iz njega nenadoma sprožil močan tok, ki je mlado hukarico vrgel Ha tla. Na pomoč so ji takoj priskočili domači, ki so poskrbeli, da 1° je rešilni yoz Zelenega križa odpeljal v civilno bolnišnico Brigata P.avia,
Pod naslovom ((Neuspeh veseljačenja titovcev v Sovod-njah» piše «Delo» v svoji zadnji številki o našem mladinskem prazniku, ki ga imenuje ((titovsko mladinsko veselico«. Naj ugotovimo predvsem, da je Člankar vtaknil besedo ((veseljačenje« med narekovaj^ že v naslovu, po čemer bi se dalo soditi, da ima ravno obraten pomen in da je bila manifestacija naše mladine tudi zanj nekaj povsem resnega.
V ostalem pa «Delo» ne pove nič novega, ker smo njegovih laži že itak vajeni. Laž pa je stara iznajdba in torej nič več zanimiva.
Vajeni lastnih «kulturnih» prireditev, ki se jim vedno sprevržejo v razigrano poskakovanje, kazanje beder in izbiranje «stelin», so si kominfor-mistični peresarji mislili, da pač tudi mi imenujemo kulturno ali fizkulturno prireditev običajno veselico. In tako so
prišli do članka in naslova.
Kljub popolnemu ((neuspehu titovske veselice v Sovodnjah« pa je imela ta svetovni pomen. Toda o tem je vsekakor boljše, ako vam citiramo nekaj zgoščenih misli, ki jih zbral uredniški zbor «Dela»:
«Titofašistični glavarji so priredili «mladinsko veselico« v Sovodnjah v znaku veseljačenja. Nasprotno pa ni bilo na vsej veselici niti ene same besede, črke ali napisa, ki bi bil v znaku borbe za mir in proti angloameriškim vojnim hujskačem ter njihovemu zločinskemu delu. V tem smislu je delo tito-fašističnih agentov v veliki meri slično delu Mussolinija, ki ie tudi prireja] taka veseljačenja brez prave konkretne, revolucionarne Lorbe, ki bi bila povezana na življenjska vprašanja množic. Taka titovska veseljačenja imajo seveda isti namen kot Mussolinijeva:
[ odvrniti množice od borbe za mir, zadušiti njihovo pozornost v veseljačenju, da bi tako nemoteno lahko izvedli im-, perialisti in njihovi hlapci, Tito in De Gasperi svoje provo-katorske načrte«, in tako dalje.
Tatovi na bregu Soče
V nedeljo popoldne je 19-let-ni Alojz Vinci iz Moše stopil na kolo in odšel k Soči se kopat. Svojo obleko je pustil na levem bregu reke, medtem ko se je skoraj ves popoldne sončil na desnem bregu. Ko se je proti večeru vrnil zopet na 'c-vi breg, da bi se oblekel in odšel domov, ie z nemajhnim presenečenjem opazil, da mu je nekdo pobral iz žepa denarnico v kateri je hranil 3206 lir in osebne dokumente. Mladenič se je na poti domov ustavil pri orožnikih in prijavil tatvino.
Obveščamo vse brezposelne, da bo prihodnje izplačevanje podpore jutri, v sredo 3. t. m„ in sicer na županstvu, v dvorani občinskega sveta.
Is Krmina
Mesečni sejem
V petek 4. t. m. bo v Krminu običajen mesečni sejem. Na živinskem trgu bodo na prodaji plemenski prašiči in prašiči za rejo ter druga živina. V Ul, XXIV. maja bo pa tedenski sejem perutnine, kmečkih pridelkov, orodja in drugega.
V
iffoite in citaite
tlhimol&lu dmmik!
VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu:	6.23,	7.25,	8.39,
10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6,37, 8.11,	12.33,	13.48,	17.26,	18.54,
20.05, 22.50.
Prihodi Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31,	13.26,	17.24,	18.49,	20.83.
22.46.
Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04,	15.49, 19.28, 22.31,
23.29.
IZ SVOBODNE- GORIŠKE.
Živinoreja v Gornji Soški dolini
V gornji Soški dolini, ki je eden največjih živinorejsko-vzgojnih centrov V naši oblasti, so že presegli za’5 odst. prirastek goveda in . tudi količinsko dosegli predvojno stanje, čeprav je' bila1 živinoreja zaradi ropanja, nemških in italijan? skih okupacijskih čet v teh krajih skoraj popolnoma uničena. Zanemarjeni so bili tudi travniki in pašniki, planinske staje, ki so bile varno zatočišče partizanom, pa je okupator večinoma požgal.
Po priključitvi teh krajev k FLRJ pa so na pobudo ljudske oblasti in osnovnih kmetijskih zadrug kmetje začeli z načrtno živinorejo. Zatirali so kužne spolne bolezni pri govedu, odbirali so plemensko živino in zboljšeyali planine, ki jih ima ta predel slovenske zemlje 71 in ki merijo 28.000ha površine z dobro paio. To je največje bogastvo teh krajev.
Samo lanj so frontovci izvršili za melioracijo planin in obnovo staj nad 30.000 ur prostovoljnega dela. Tudi letos, čim je po planinah skopnel sneg.,so začeli /, delom. Na ponikvarski planini so že dokončali lani začeto gradnjo modernega zadružnega hleva za 50 glav živine. Apno, kamenje, pesek in drugo gradivo so pripravil; sa-
mi vaščani. Za Breginjem pa so dokončali moderno stajo za 200 ovac, na čezsoški planini so pravkar začeli z gradnjo hleva za 200 ovac in provizorij na planini pod Krnom za govedo, za katerega je predvidenih okrog 1 milijon dinarjev investicijskih kreditov- Kapnice in napajališča Za živino bodo gradili na ponikvarski ter sužiški planini in drugod.
Za temeljito izkoriščanje paše bodo uvedli plodored pašnih površin. Planine so razdelili na več sektorjev in izločili vso živino, ki je okužena po bango* vi bolezni, da na paši ne pride v dotik z zdravo živino. Vsak KLO bo imel svoje pašne površine ločene za zdravo in obolelo živino. Na ta način računajo že v nekaj letih popolnoma zatreti kužno bangovo bolezen, ki so jo v le kraje zanesli Italijani že pred vojno.
KINO
VERDI, 17: ((Dekleta holwaya», J. Garland;
VITTORIA, 17:	«Uklenjena»;
M. Morgan;
ESTIVO, 21: «Tatovi koles«, VJ de Sica;
MODERNO, 17: ((Vražja glasba«, J. Garland;
CENTRALE, 17: ((Rajska vraj ta«, A. de Cordova.
ikj Se 1 Prižnica v štandre-^rlcui Pa je mnogo podob■ ****** tribuni nego du-l?ci in gospod župnik ttj ,a Izkorišča dn~stvo, da jj^ie lahko pogovarja s svo-<4 nemimi farani. Zakaj Ij, mu V posvečenem temp-■more odgovarjati niti v i... er,h. ako se tega in onega
lot;
osebno. Lahko torej trdi-
•0 H
ti i« ™žejo štandreški verni-čožiT več spoštovanja do ,p9a hrama, nego sam go-% ^Ušmik, ki izrablja ta pro-‘a obravnavanje vseh mo-tprQ. in nemogočih krajevnih ter nemalokrat v Mn Ce^° 2 žaljivo besedo na-p ovčice. ic'l-nna vnema in skrb na-itj^šobrižnika za življenje lu j bven cerkve bo kma-Jijdj ’etila do tega, da bo pri-'Maziljeni cerkvi, v ko-(iihd *S ne bo poslužil zgleda •e 2 rne0a sobrata iz Istre, ki *»oi. iverjem v voki krotil Vznike.
<«l	nam je zopet počele	toplih, pri čemer se
celo sušo. Ta nam
'jAiJVrie le Standrežčani, t^jJšetavalci pse goriške zaskrbljeno vpra-? škud’ **lco se bomo izvlekli jSlft,' ti nam jo je prizade-\	pa	se že danes
'1 He jMnjkanje in lakota in družini, tem-1 šivini v hlevu. Upra-%> torej prišli Stan-i1(0 zaključka, da bi t ■(!	oko	bi ne imel
°irui ^rnoml hraniti števil-
Sr*, J
ie tako daleč, da nam i'iltto,0^ ceI° sušo. Ta nam rM, “.®°bra!a krompir in ko-
s sejanjem in oko-
—Ei
.lo«. “Cbrte želje.
,!tej ^ njive, nikdar ne ii'
jjieflol ^cspodovero letu 1950, n 0 še sveto, se naš 11 gotovo ne utegne fjtle«,1 5 Inko malekostnimi ‘ Potem ko je moral N dojf :^im, °ž česar naša [ ti), i.i še ni mogla opaziti %jj Kristi. Bržkone je tam JNii-dj11^, naj, napove v u križarsko vojsko. V k^ani7'1 ie namreč s prižni-da se nas bo ,oti^ s St,0 Kojsko čimprej in da 1 1 "ani,
V Vjn^reti cerkvenim uho-J 8 po,, }zmed nas se bo mo-'?r: Za Plso,n opredeliti, in
r>arnlerkev ali za fronto■
. p°litit TaVa po zdledu veli-. dvoj °v, ki si delijo svet i^rei J tUt*i on raideliti $elihln a (š'Va tabora. Cim pa .A kav nek° skupino, nasta-l Lre>ice r demo, na mah kon-1’1 f UojJoJj nasPr°(stva, mržnje f e čedne lastnosti, ki lil D^ed,?. h* katoliška vera
'U	ker	vodijo	člo-
Kirblknie-
r ’	ne ravna
la je ®ne ugotovitve ie
‘ijl [Mi , l'ečina vaščanov, ki
HwnaPrej živeli v miru
be s°sedst vu. Posebne
L iQ Vredno
hen pričel pobirati
njegovo
Mladinski pevski zbor
Slovenske filharmonije iz Ljubljane
reprezentativni slovenski zbor mladih pevcev in pevk, ki smo ga že slišali v Portorožu, Kopru in Piranu, je nastopil tudi ob zaključku okrajne partijske konference v dvorani tovarne «Arrigoni» v Izoli.
V Portorožu so na oddihu, in je kar razumljivo, da se zelo radi kopajo. '	<' .
Šmarje
Kullurno-prosvelno delo se v naši vasi dobro razvija
Pred dnevj smo imeli sestanek prosvete, kjer sjno obrav-nali več vprašanj. Na, sestanku je bilo precej ljudi, ki so pozorno sledili poteku. V zadnjem času se naša mladina in tudi ostali zelo zanimajo za prosvetno delo. Razširiti bo treba dramsko družino in pevski zbor. Ustanoviti bo treba godbeni odsek, v katerega se bodo vpisali vsi mladinci in mladinke, ki imajo veselje za muziko.
Ze dalj časa se pripravljalno za kulturno prireditev. Naša dramska skupina je že naštudirala igro ((Analfabet«, sedaj se učijo še enodejanko «Puške gospe Carrar«.
, S tem sporedom bo nastopila haša dramska skupina v Ban-delju dne 1. avgusta, ob tradicionalnem prazniku. Nastopil bo tudi nai pevski zbor z več pesmimi.
Na željo vseh članov društva bomo organizirali 4. avgusta t. 1. izlet v Slovenijo, kjer si bomo ogledali gradnjo socializma jugoslovanskih narodov.
Tudi šport se med mladino dobro razvija. Nogometna skupina deluje zelo dobro. Mladinci redno igrajo in si prizadevajo, da bo njihova skupina najboljša. Igrali so že več prijateljskih tekem s sosednimi vasmi.
Tudi mladinke so sklenile, da bodo organizirale skupino, ki bo igrala odbojko in druge lahke igre.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Naše orožje je pravica
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Borba proti Jugoslaviji in proti jugoslovanski coni, ki jo vodijo kominformisti, ima kot cilj prikriti, da ie naša revolucija revolucija, da svoboda, ki si jo je priborilo istrsko ljudstvo skupaj z jugoslovanskim ljudstvom, ni svoboda, ima kot cilj podreditev močnejšemu (to bi bil res dokaz, da ni svobode!), kajti ni in ne more biti niti revolucije, niti svobode, če je ne prinesejo sovjetske armade, ne more se graditi socializem brez pokroviteljstva ■-t- »i, in ne more biti že zaradi tega, ker ne služi v večjo čast in slavo— in kar pač s tem pride — do najvišjega vršička birokratske kaste v Sovjetski zvezi.
Boj je težak, ker so danes sile s katerimi se moramo boriti še močne. Teda mi imamo v rokah najmočnejše orožje: naše orožje so principi, so načela in pravica, so marksistično—le. ninis.tična načela, po katerih se naša Partija ravna. Načela so nepremagljiva. Borba za načela je težka, zato pa jp zmaga večja. Mi se borimo in gra dimo boljšo bodočnost in dostojno življenje — ČLOVEKU. To je naš človek, ljudstvo ve, zato se bori in dela.
Naj počenjajo karkoli, naj vpijejo, naj kričijo, naj grozijo. Istrsko ljudstvo si bo nemoteno gradilo socializem, ustvarilo blagostanje in bo poglabljalo demokracijo in baš ta dejstva bodo skale, čeri, ob katerih se bodo razbijale vse laži in klevete.
Naj živ; naša Partija vodnik istrskega ljudstva v boju za izgradnjo socializma in vodnik tržaškega ljudstva V borbi za svoje pravice!«
Sledila je odobritev dnevnega reda, izvolitev raznih komisij in nato politično-gospo-darsko poročilo, ki ga je podal tov. Petek. Fo podanem poročilu je bila izvoljena posebna delegacija, ki je takoj odnesla pozdrave konference 9 ranjencem—komunistom v bolnišnico, ki so odnesli opekline ob požaru v Kopru. Sledil je sprejem številnih delegacij, ki so prinesle pozdrave in voščila. Prve
so pozdravile konferenco delegacije kmečkib zadrug iz Puč, Pomjana, Šmarij in Babičev, nato delegacija delovne brigade iz Sečjol. Veliko navdušenje sta vzbudili delegaciji pionirjev otroškega vrtca iz Kopra in Izole. Enemu najmlajših so morali podstaviti stolico, da je lahko spregovoril y mikrofon. Lepo je zadonel p0 dvorani njegov otroški glasek: «Mi pionirji pozdravljamo Vašo konferenco in Vam želimo polno u-spešr.ega dela«. Ob odhodu z odra so pionirji obsuli delegate s cvetjeip.. SKdile šo delegacije Zveze horcev, udarnikov, Narodne zaščite Piranskih ladjedelnic, tovarne aArrigo-ni». Delegacija ladjedelnic je poklonila v dar krasen posta-vek za zastave z napisom in zastavami, delegacija «Arrigo-ni» globus, delegacija NZ pozlačen emlem. Druge delegacije so poklonile v dar knjige, sadje in podobno.
Tovariš delovni predsednik se je vsem delegacijam zahvalil in obljubil svo pomoč Partije, posebno mladim pionirjem, ki so naši prihodnji kadri in krneč kim delovnim zadrugam.
Sledilo je organizacijsko poročilo, ki ga je podal tov. Sokol. Po tem porečilu, k; je bilo dvojezično kot tudi ostala poročila in debata, ie verifikacijska komisija podala poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so prisotni razen majhnega odstotka vsi delegati. Sledil je predlog kandidatne liste za novi okrajni odbor Kp in člane verifikacijske komisije. Predlog je bil sprejet s ploskanjem. Bile so takoj razdeljene glasovnice in izvedene tajne volitve. Tako je bilo volivni komisiji omogočeno, da je med nadaljevanjem dnevnčga reda 'lahko ugotovila izid volitev.
Delegacija Ljudske fronte bujskega okraja je-nato pozdravila konferenco in izrazila borbeno željo, naj se člani Partije vedno tako odločno in dosledno borijo proti vsem sovražnikom delovnega ljudstva m ljudske oblasti kot do sedaj.
Po enourni prekinitvi se je ob 16. uri začela diskusija. Kot prva se je v debati oglasila predstavnica Slovensko-ita-
lijanske antifašistične ženske zveze okraja Koper, ki je govorila o velikih pridobitvah naših žena in o bližnjih volitvah. Prikazala je delavnost nekaterih odborov ASIZZ, tako 'v Izoli, kjer so žene napravile pri pripravljanju otročkih jasli 2700 prostovoljnih ur. Tov. Knez je poudaril važnost enoletnega plana. Tov. Aldo Pe-fronio, predsednik okrajnega odbora ZAM, je govoril o prispevku mladine pri izvajanju gospodarskega plana. Zaradi važnosti, bomo njegovo , diskusijo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. ;Tov. dr. Hladnik je dal nekaj dobrih predlogov o zdravstvu in čistoči naših vasi. Tov. Um-berto Ivan iz rudnika v Sečjo-lah je govoril o delu njihove celice. Takoj ko je celica zvedela za nesrečo pri požaru v Kopru, je zbrala nad 2000 din in napravila še 226 prostovoljnih ur v korist ponesrečencem. Poleg tega so člani te celice napeljali v tamkajšnjo šolo e-lektriko. Tov. Brajnik, delegat Kmetijske šole v Skocijanu pri Kopru, je ob velikem veselem razpoloženju prikazal kaj dela «partija» gospoda Vidalija v Trstu. Dejal je: «POD NJEGOVIM VODSTVOM SO IZLOŽBE V TRSTU POLNE ZATO KER SO ZEPI DELAVCEV PRAZNI. NJEGOVA ((PARTIJA« JE RES VELIKO NAPRAVILA — ZA KAPITALISTE«.
Delegati so ob splošnem smehu s ploskanjem odobrili to preprosto, toda tako resnično označbo tržaške kominformi. stične podružnice KP Italije.
Nadalje so posegli v debato še tovariši Tomasin Plinio, Benčič Franc, Kccijančič Marija, Komel Milan, Parenzan Anton, Zega Marija, Santin Mario, Pišot Rado, Kczlovič Ce. lestin, Čebrom Srečko, Kastelic Henrik in Vatovec Ernest. Ker nam prostor ne dopušča, da bi objavili njihove diskusi. je, bom0 debate tovarišev Tomazina, Komela, Benčiča in Kocijančiča po močnosti objavili v prihodnjih številkah.
Po zaključeni debati je vo-livna komisija podala poročilo o izidu volitev novega odbora okrajnega komiteja KP in revizijske komisije. V novi okraj.
ni odbor KP so bili izvoljeni sledeči tovariši:
KRALJ FRANC — PETEK PISOT RADO — SOKOL PRIJON KARLO PETRIČ VLADIMIR JAKOMIN VALERIJ BOLE KATARINA — JURA SAIN JOŽKO DOLENC EDO GOBBO GRAZIELLA PETRONIO ALDO TOMASIN PLINIO PARENZAN ANTONIO PIRNAT JOŽE DOMJO JURIJ POZETTO GUIDO PERENTIN SERGIJ
FUSILI LEONE BENCIC FRANC KOMEL MILAN TONELLI VITTORIO LOVREČIČ KRISTINA KNEZ IVAN CROLLINI ELIA VASCOTTO LILIANA DOLHAR ALFONZ PRIBAC JOŽEF FONDA ANGEL CEBRON SREČKO JANEZ LUCIJAN.
V revizijsko komisijo pa bilo izvoljenih 5 članov.
Komisija, ki je bila izvoljena za resolucije in brzojavke, je predložila zaključno resolucijo, ki je bila prečitana in odobrena. Delovni predsednik je nato zaključil konferenco z ugotovitvijo, da je debata, o poročilih in referatih posegla v živo problematiko, in da se 66' ‘moral novi odbor za to brigati. Nekateri so v debati gledali
je
preveč črno, za kar ni nobene, ga vzroka, ker vse naše dosedanje delo, vsi uspehi v tovarnah in na gradbiščih govorijo, da gremo naprej vsem težavam in oviram, nakljub. Posebno je vprašanje naših kmečkih delovnih zadrug, ki se ja-čijo številčno in v izboljšanju viden napredek v socializaciji vasi. Na tej konferenci je bilo vidno, da smo res dosegli uspehe.
((Voščim vsem delegatom, povabljenim in udarnikom, da vzamejo v^e kar so slišali na tej konferenci za svoje delo, da bomo tako skupno še laže šli naprej po poti izgradnje lepše in boljši prihodnosti delovnemu ljudstvu, ki to v polni meri zasluži«, je zaključil tov. de-lovnj predsednik. Vsi delegati so nato stoje zapeli Internacionalo in dclgo skandirali Tito * Partija.	r;	„	.
Tovarne delavcem - zemljo kmetom
Zbor udarnikov in udarnic v Portorožu
Kratko vest o veliki delovni m a Hesticiji i aših udittrfkov in racionalizatorjev v Portorožu smo že objavili v nedeljski številki. Drče? bjavljamo potek manifestacije.
Tovariš Beltram je takoj po otvoritvi stopil na oder in imel krajši govor. Uvodoma je pozdravil vse udarnike in racio-nalizatorje ter jim v imenu IOLO čestital k delovnim u-spehom in nadeljeval:
«Ni naključje, da je na tej konferenci zbranih toliko udarnikov in udarnic. V tem se odraža odnos do dela in do gospodarskega načrta.
Udarništvo se izraža samo tam, kjer je delavec direktno zainteresiran pri proizvodnji. V delu se utrjuje zavest delovnih ljudi, dokaz za to je veliko število navzočih udarnikov.
Mi sme, v določenem razdobju imeli določen sistem in načrt. Danes ta sistem ne odgovarja več in je treba, da damo delavcem kontrolo in tudi vodstvo tovarn. Dosedanji delavski sveti so izvršili svojo nalogo v tem, da so pomagali pri dvigu produkcije. Treba je, da napravimo korak naprej ir.' damo delavcem upravo v roke. V tej zvezi se pripravlja odlok, ki je sličen odloku v Jugosla-
K->3 k
111111...  m..IIIIMII.I........ im....IIIIIIIII..................................    imunimi...niinni...mn....nmnnnnnnnnnnii.....nuni...imunimi...iiiuinn...umiuu...n...............m.....................
?ODo vinski roman
9.3«'
15.
2
utr
‘‘	Menda se Jih
^ ejij e bojiš?« ropoie Uoj. Ves- Nande, če ml-L Sestre bčer za že-\ ’ hioras' znati tudi
1 ®0k^ar Je treba' P0‘ (’ tft rr£p 5e fantuješ. O-
e pri peči
u	nase vzamem
Patn s starim met-
kz f°k°vnja'-
i. sam
i
•vlHtil e?el° tja v Lahe
V^ar i be?ali kakor £ 3e klobaso ukra-
okou kmetje za-S	°hl	trije pri
fmiall nevoljno
^Vahn£ ln zanirW-al1 Blaža in pili.
Dva sta bila mlajša, eden star'. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno, močno ponošeno in ne njim na telo novo umerjeno obleko. Starejši je imel malo,1 osivelo brado, razraslo gori do pod oči. Med mlajšima je bil eden majhen, .šepav in je imel širok obraz, razjeden od koz. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so mu padali, kakor griva dolgi, po plečeh. Tega je Blaž že večkrat videl, dva sta mu bila pa neznana-
«Poznas li one?» vpraša ga nasproti sedeči kmet.
Ne poznam vseh treh, ne, alt jaz imam tak dober nos, da rokovnjača že pol ure da-
leč dišim kakor rokovnjač biriča in lisica past«.
«Pij, a ne zabavljaj, Blaž-Spet bi se rad tepel, ali danes se pod mojo streho ne boš«, reče zdaj krčmar Jošit Vlagar in pobriše drobtine in razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko na čelo in z očmi pritrjevalno namigne krčmarju- Toda Blaž Mozol je bil, kakor se je z njegovega izredno iskrega očesa videlo, že nekoliko vina prepoln in torej nepokoren. Rekel je:
«Ti si grd človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro vinp. Bog ti pomagaj! Grd človek si pa res, če me-ne zmerjaš, ki sem dober kristjan. Tam pri peči, glej, imas rokovnjače; če niso vsi trije, eden je gotovo, ker meni smrdi kakor hudiču krst. One pograjaj, Jošt, a ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa!«
Med tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize in skrivaj namignil krčmarju, naj
gre iz izbe za njim. Blaž se je rotil dalje, posnemajoč pridigarski glas govoril kmetom, a vedno po strani po-gledaval:
«Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas eden mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in v peklu: v nebesih, ker bi se na tem svetu več toliko raz-boja, tatvine in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga del^, a v peklu bi vsi hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodeje medse dobili. Pa meni se zdi, da se je že konoplja razrasla, iz katere bo vlakno pleteno, da jih bomo obesili vse- Novi gospod graščinski oskrbnik kolovšklh gospodov se jin^je zarotil, rokovnjačem, da hoče vse pobesiti, ste U slišali ? Davi Je bilo na semnju klicano, da dobi trideset tolarjev, kdor pov6, kje imajo brlog, ali kdor u-
jaz mogel! Precej! Nič se jih
ne bojim!«
«Jaz grem«, reče eden kmetov drugemu, tiho in boječe.
«Cakaj, da plačamo, jaz pojdem s teboj«, reče oni in dregne drugega, tovariša rekoč:
«Ce je res onih ciganov kdo rokovnjač vedeti ne more nihče kot Bog, ki jih pozna, mogoče je vse — potlej ni dobro zraven biti, ko jim Blaž zabavlja. Pridejo lahko ponoči in mi streho nad posteljo zažgo, kaj si morem za to, Tak lahko usta razteza, ki nima ni hiše ni otrok, ki je vse zapravil kakor Blaž Zato bežimo, pijan je in preveč naravnost govori, kar misli«.
Kmetje so plačali svoje račune in odhajali drug za drugim- Blaž pa je dalje obdeloval rokovnjače.
Trije možje pri peči so bili
Mozola, zlasti ker so bili še kaki štirje kmetje v sobi, ki bi mu bili morda pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za nekaj hipov odvrnje-na na drug predmet.
Vrata se odpro in v izbo stopi gost. s konjskim bičem v roki. Blaž Mozol ga takoj spozna; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče vesel, kakor da bi Bog ve kako ljubljenega pobratima po dolgi ločitvi zopet zagledal:
«Hejo, hoj! Tone Obloški, Rajtguzen, nši pij, Rajtgu-zen! Se zmerom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišaj, na, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res ka-kor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! Hejo!«
S tem imenom počaščeni došli novi gost, nam že znani kobilar ali konjski meše-tar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski bič
ali zelo potrpežljivi ali pa Jame kakega glavarja- Kdo I so se bali krepkega, kot pre-1 ob sebi, da glasno na tla trk-jih bo zaslužil? Ko bi jih1 tepavnika poznanega Blaža1 ne, roko obriše ob grobosuk-
nene hlače, ki so bile usnjem obšite na sedalu in med koleni, kakor jih imajo jezdeški gosposki hlapci, prime ponujeno časo, ovrti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav:
«Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozol. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi suh, dasi lahko doma za pečjo ležiš pozimi in kruh ješ, ki so ga drugi pridelali, poleti se pa v senco zavališ, klada ti pijanska! Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, smo ga pili, da je bilo vse mokro. Zdaj ti pa včasi že bolj grčavo hodi, slišim
viji, katerega bo odobrila okrož na skupščina. S tem bo vsa proizvodnja prešla v roke delavcev. To je brez dvoma velik korak naprej po principu: ((Tovarne delavcem — zemljo kmetom.«
Tovariš Beltram je nato poudaril, da bo to naloga udarnikov, ker so s konkretnim delom dokazali, da so za to zmožni in nadaljeval:
«Treba je, da se udarništvo razvija naprej, in da v vrste sedanjih pritegnete še nove. Prav zaradi tega je potrebno, da se delavski sveti še bolj utrdijo, da se nadaljuje z izbiro najboljših in se pripravijo za tako odgovorne naloge. Od vas je odvisen razvoj in izboljšanje, saj ste vi tisti, ki ste dali zgled.
Ta vaša konferenca, je zelo velikega pomena zato kličem: Naj živijo vsi naši udarniki in delovr.-i ljudje!«
Tovariš Žerjal, predsednik okrožnega odbora ES, je nato pozdravil zbrane udarnike in dejal med drugim: «Današnji zbor udarnikov — pionirjev gradnje socializma — kot je dejal tov. Tito v referatu udarnikom, se v našem okrožju vrši prvič. To je bistveno važno v trenutku, ko se delavski razred našega okrožja bori za izvedbo prvega letnega načrta. K temu bo mnogo pripomogla začetna borba novega načina dela zidarjev, živilskih in drugih delavcev.«
Tovariš Žerjal je nato navedel velike delovne uspehe jugoslovanskih delavcev, odkar so začeli s tekmovanjem po načinu Alije Sirotanoviča, ki presegajo delovne norme za 400 do 500 odst. in v nekaterih primerih celo za 1000 odst. jn pouda-
ril:
((Delovno ljudstvo našega 0-krožja je trdno prepričano o pravilni poti gradnje socializma v Jugoslaviji, kar je mnogokrat dokazalo pripravljenost tesnega sodelovanja z bratsko socialistično Jugoslavijo Posebno revolucionarno zavest kaze delavski razred našega okrožja sedaj s pričetkom prihajanja na višjo stopnjo socialističnega tekmovanja borbe za večjo
. ,	Produktivnost
Pa vendar še tudi staremu, ši%!roiz“naČini dela v na' prijatelju jiapijes in kapljo Na pobudo Partije, sindikal-
privoščiš. Zato dobro zdrav je, Blaž!«
Rekši popije konjar iz Bla. ža Mozola polne čaše polovico.
(Nadaljevanje)
nihu organizacij, udarnikov in najboljših delavcev se je pričela borba 2a večjo produktiv-PrVif v gradbeništvu na ((Edilitu«, gradbenem podjetju in drugod, nakar se je prav kmalu razvila na vse ostale
panoge gospodarstva, kot na pi'. «Arrigoni», ((Ampelea«, «Nardo-ne», «De Langlade« itd. Uspehi tekmovanja v našem okrožju ne zaostajajo mnogo od uspehov, katere je v začetku dosegal delavski razred v Jugoslaviji, vendar moramo ugotovljati, da pri nas je še mnogo pomanjklji vosti v organizaciji brigadnega sistema dela, od katerega je mnogo odvisen boljši uspeh v preseganju norm in planskih nalog.
Vzporedno z razširjanjem po-kreta za večjo produktivnost dela kot stalne metode dela, naj sindikalne organizacije izvedejo obširno popularizacijo z u-vedbo parol v delovnih prostorih, pisarnah, menzah, rdečih kotičkih itd., katere naj bodo napisane v cilju borbe za večjo produktivnost dela, za večje število proizvodov in za čim-prejšnjo_ izgradnjo socializma. Vso pažnjo moramo posvetiti v organizaciji in popularizaciji brigad ir,- posameznim borcem za visoko produktivnost dela, ter njihove uspehe objavljali preko radia, dnevnega in tedenskega časopisja ter ustno med delavstvom, da bo postala borba za večjo produktivnost dela častna naloga delovnega ljudstva v našem okrožju.
S takimi načini dela bo delavski razred v našem okrožju dal ponoven odgovor vsem Vi-dalijevim kominformistom in vsem ostalim, kateri vodijo revizionistično politiko proti na-š.emu delavskemu razredu Par-liji, narodom Jugoslavije in tov. Titu.
Naj živijo borci za večjo produktivnost dela v našem o-krožju!«
Po govoru tov. Žerjala je pozdravila udarnike delegacija zadružnikov nakar je sledilo poročilo o delu in nalogah u-darnikov.
V debati je nato več tovarišev govorilo o delovni disciplini, o uspehih novega načina dela, o velikem prispevku racionalizatorjev in novatorjev pri dvigu proizvodnje, ki so v nekaj primerih uspeli dvigniti produkcijo na 100 odst.
Delegacija delavcev opekarne Nardone pri Izoli je za tem napovedala trajno tekmovanje za večjo storilnost dela vsem podjetjem. Tekmovanje sprejmeta «Edilit» in gradbeno podjetje v Semedeli.
Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija in pozdravna brzojavka CK KPJ in izbrana delegacija, ki bo pone-sla pozdrave okrajni partijski konferenci y Izolo,
'V •<
Z(ISl0P3liS0fFSt^fe^mo/o zmagovalec
mladinske kolesarske dirke
V r.edeljo je kolesarski od-1 lo zaradi budnosti ostalih dir-1 čev. Omeniti je treba, da se je
•eic ZDTV organiziral kolesar-1 kaeev. Tako se je nekaj kilo-
Vrt rlJv-Vrt	 •	•	.	I	.	...	...
SCLAUZERO
FONIANGT
COLJA
sko dirko za mladince in ju-niorje. Na 80 km dolgi progi so se tržaški mladi kolesarji ostro borili za najboljši uspeh. Kljub vetru, ki jim je nagajal so mladinci skozi celo progo dobro vozili. Takoj po startu so pričeli Petersemolo, Della Santa, Lonzari in Guštin naglo voziti. Takoj je bilo videti, da bo dirka zanimiva in da bodo odločili zmago zadnji metri pred ciljem. Po Sesljanu je Della Santa zbežal in pridobil nekaj sto metrov predi ostalimi. Zal Pa je imel malo sreče, zaradi okvare na biciklu. Skupina ga je dohitela in prešla. V na-daljr.ih kilometrih se je vodila največja borba med Peterse-molom, Poklenom in Apolonijem, ki so od časa do časa skušali zbežati, kar pa jim ni uspe-
metrov pred ciljem pričela zadnja odločilna bitka. Na cesti, ki vozi iz Trebi proti Ka-tinari in Lovcu so bežali Pe-tersemolo, Millo in Della Santa. Tudi pri tem poizkusu Della Santa ni imel sreče. Na nekem križišču je zgrešil pot tako, da je zgubil dragocene sekunde. Medtem sta Petersemo-lo in Millo sama bežala proti cilju. Ob 10.25 sta se Peterse-molo in Millo borila v zadnjem sprintu in je Petersemolo zmagal za nekaj metrov pred Mil-lom. Cez nekaj sekund je prišla na cilj še skupina 11 dirkačev.
Zmaga Petersemola je bila zaslužena, ker je mladi kolesar skozi celo progo bil eden najboljših in najaktivnejših teka-
Petersemolo prvikrat udeježil kolesarske dirke ZDTV.
1. Petersemolo Silvano, ki je napravil 80 km proge v 2.32’29” s povprečno vožnjo 29.521 km na uro; Millo Claudio v istem času; 3. Rebula Mario po 10”; 4. Cok Ivan po 30”; 5. Sosič Sergij po 32”; 6. Brajnik Greste po 47”; 7. Mattioli po 49”; 8. Perrone Nevio po 55”; 9. A-polonio Bruno po 57”; 10. Gi-raldi Mario Po 1*26”.
Bartali pojde v Belgijo
Italijanska kolesarska zveza je javila Ginu Bartaliju, da je bil izbran Za svetovno prvenstvo kolesarskih profesionalcev, ki bo v Belgiji. Z Bartalijem bo odpotovalo v Belgijo še sedem drugih italijanskih kolesarjev.
ODBOJKA
V Kopru, na igrišču Jugoslovanske armade, je bil v nedeljo brzoturnir v odbojki. Turnirja so se udeležile ekipe iz Buj, Partizan iz Kopra, Piran in Trst. V prvi tekmi je Buje premagal Partizan iz Kopra, v drugi tekmi so Tržačani premagali Piran, v tretji in odločilni tekmi pa so Buje premagale Trst.
Tehnični rezultati: Buje-Par-tizan 2:0 (15:11; 19:9) (Trst-Pi-ran 2:0 (15:7, 15:3); Buje-Trst 2:1 (15:13, 6:15, 15:12).
Prvenstvo Jugoslavije v vvaterpolu
ZRENJAN1N, 30. — V nadaljevanju turnirja I. razreda prvenstva Jugoslavije v vaterpolu je danes dopoldne «Mor-nar» premagal lanskega prvaka FLRJ v svaterpolu «Juga» Dubrovnika S 5:2	(4:1).
COK
«Mornar« je igral izvrstno in pokazal dobro kolektivno igro. Srečanje med ((Primorjem« in ((Severom« se je končalo z zmago Rečanov z rezultatom 7:0. V zmagovalnem moštvu se je zlasti odlikoval Kovačič v vratih. Srečanje ((Mladosti« in «Jadrana» ni dalo zmagovalca, ker se je igra končala neodločeno 3:3 (2:2). Igra med ((Mladostjo« in ((Mornarjem« je bila najlepša in najzanimivejša tekma na tem prvenstvu. ((Mladost« je z veliko borbenostjo obvladovala svojega nasprotnika, ki je bil najresnejši kandidat za prvo mesto, z rezultatom 6:3 (3:2).
Sodnik Pavešič (Reka), ki je vodil to igro, je napravil več napak v škodo obeh moštev. Nepravilno sojenje Pavešiča je povzročilo zlasti veliko nezadovoljstvo, ko je pred zaključkom polčasa Vuksanovič iz moštva «Mornar» znižal razliko na 3:2. Zoga, ki jo je Vuksanovič poslal na gol ((Mladosti«,
se je odbila od vratarja Am-šla in' ostala na golovi črti. Pomožni sodnik pri golu je pokazal, da ni gol, toda sodnik Pavešič je kljub temu prisodil gol. V drugem polčasu je sodnik ponovil svoje napake, ki sicer niso vplivale na končni rezultat, vendar so se odražale pri igri, ki je postala od časa do časa groba.
Veliko presenečenje prvenstva je rezultat srečanja med ((Jadranom« in «Severom», ki se je končalo z zmago ((Jadrana« s 3:2 (2:0). «Jug» je v zelo lepi in dobri igri premagal ((Primorje« z visokim rezultatom 9:1 (5:0).
Mornar : Primorje 8:2 Sever : Mladost 4:2 !
Jug : Jadran 6:3
G
OSIPODAIRSTVO
r-“l
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j
PROMET UNICEF SKOZI TRST
Mitič, Crnadkova, Panajotovič, Winterhalterjeva, novi prvaki FLRJ
MARIBOR, 29. — Danes do. poldne je v polfinalnem tekmovanju članic državna prvakinja ing. Crnadkova z lahkoto premagala Bačkorjevo z 6:1, 6:2. Po tej zmagi se bo v finalu srečala z Lazslovo.
V finalnem tekmovanju mla. dincev v dvoje je dvojica Pa. najotovič—Nikolič po ogorčeni borbi premagala par Keretlč— Miletič s 6:2, 9:7, med tem ko je v polfinalnem srečanju premagala dvojico Stefanovič— Radojčič 6:3, 7:5. Drugi finalist pa dvojico Ziv.kovič—Joksimo-vič z istim rezultatom 6:3, 7:5.
Po igri članov v dvoje je v polfinalu dvojica Mitič—Palada premagala dvojico Petrovič— Briksi 6:1,7:5, 6:4, Bojovič—
Nogometna reprezentanca iz Zagreba
nansKo reprezi
7:4 (1:2)
Včeraj sta se na stadionu Odreda srečali reprezentančni moštvi Zagreba in Ljubljane. Zmagali so Zagrebčani z razmeroma visokim rezultatom 7:4 (1:2). Moštvo Ljubljane je igralo dobro le v prvem polčasu, medtem ko so bili v drugem polčasu Zagrebčani v popolni premoči. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
ZAGREB: Zmara, Jurič, O-žegovič, Petrovič (llijaš), An-dročec, Cizarič, Bobek II, Ci-mermančič, Firm, Senčar, Hmeljina.
LJUBLJANA: Segala, Cater, Berginc, Fajon, Lesjak, Piskar, Belcer, Georgijevski (Kumar), Toplak, Kančišar, Hacler. Ljubljana B : reprezentanca
JA 3:0
Mladinci : Zagbreb : Ljubljana 2:0
„ T O U R DE FRANCE
Kubler prvi v 16. etapi
16. etapo «Tour de France« Mentone-Nica, dolgo 96 km, je zmagal Švicar Kubler.
1. Kubler (Švica), ki je prevozil 96 km v 3.2'43’’ s povprečno vožnjo 31.524 km na uro, 2.
Bobet (Francija), 3. Ockers (Belgija), 4. Robič (Zapad) vsi z istim časom kot prvi; 5. Mo-lineri (Francija) v 3.6’54”, 6. Piot. 7. Brule.
Splošna klasifikacija: Kubler
MITIČ • PALADA
prvaka FLRJ za leto 1950
BEOGRAD, 31. (ATI) — V finalnih partijah za državno prvenstvo v tenisu je dvojica Mitič-Palada premagala dvojico Bojo-vic - Laszlo s 7-5, 6-2 in 6-1. Dvoji, ca Mitič - Palada sta si s tem priborila naslov državnih prvakov Jugoslavije.
Finale mešane dvojice med Mitič - Laszlo in Petrovič . Crnadak st sploh ni končal redno, ker se je Crnadkova umaknila iz borbe.
magal včeraj Danca Nielsena z 3-6, 7-5, 6-0, 4-6 in 6-2.
GRADEC, 31. — V nogometni tekmi med beograjskim klubom BSK in graškim »Kampenbergom«
je zmagal zadnji s 3 - 2.
(Švica), Qckers (Belgija), Bobet (Francija), Robič (Vzhod), Geminiani (Francija), Cogan (Jugovzhod), Piot (Ile de France).
Klasifikacija Po državah: Belgija, Francija, Luksemburg, Jugovzhod, lle de France.
BEOGRAD, 31. — 6. in 7. avgusta se bo v LR Crni gori vršilo jugoslovansko prvenstvo za avtomobile in motocikle. Tekme so bodo vršile na razdalji 26 km med Kotorjem in Njeguši.
ZAGREB, 31. — Mednarodna tekma v odbojki, ki se je vršila v Varaždinu med «Unionom» iz Gradca in varaždinsko «Svobodo» se je končala z zmago «Uniona» z 12 . 5 (prvi polčas 2-3).
Trije mrtvi
in 27 ranjenih v Ženevi
V nedeljo je bila v Ženevi mednarodna avtomohilska dirka. Dirko je zmagal Argentinec Fangio, ki je vozil povprečno 127 km na uro. Na 63. krogu se je zgodila huda nesreča, ko je Italijan Villoresi zletel s proge in se zaril med občinstvo. Skupno z njim se je ponesrečil tudi Italijan Farina. Medtem ko so Villoresija odpeljali težko ranjenega v bolnišnico je Farina po sreči dobil le malo poškodb. Med občinstvom pa o, Culi trije mrtvi in 37 ranjenih.
Cim ile Fonds 5:2
Po več kot 9 mesecih je včeraj 8000 Splitčanov prvikrat gledalo nogometno tekmo. Na še nedograjenem stadionu se je Hajduk srečal s švicarskim klubom «Chaux de For.ds«, zmagovalcem švicarskega po-kala. Na svoji zadnji turneji po Švici je «Hajduk» premagal «Chaux de Fonds« z rezultatom 3:2. Na včerajšnji tekmi je «Hajduk» premagal Švicarje s 5:2 (1:0). «Hajduk» je nastopil z nekoliko pomlajenim moštvom, gosti pa so pripeljali svoje najboljše moštvo, v katerem sta igrala dva državna reprezentanta (levi krilec Ket-neu in desna zveza Antonen), ki sta na svetovnem prvenstvu uspešno zastopala svojo državo. V moštvu gostov je igral tudi nekdanji češkoslovaški reprezentant in dolgoletni igralec splitskega ((Hajduka« Jurij Sobotka, ki je sedaj kot trener «Chaux de Fonds« v Švici.
Takoj ob pričetku igre je «Hajduk» izvedel več ostrih napadov na nasprotnikova vrata. V 18’ je dosegel prvi gol za »Hajduk« mladi srednji napadalec Krstulovič. Igra je bila do konca prvega polčasa mirna ter se rezultat ni spremenil.
Davisov pokal
MEKSIKO, 31. — V finalu za Davisov pokal je (ameriška cona) zmagaia včeraj Avstralija. Rezultati: v singlu: Pa'lafox (Mehika) je premagal Mac Gregorija (Avstralija) z 6-4, 4-6, 6-8, 3-6, in 6-3. Sedgman (Avstralija) je premagal Armanda Vega (Mehika) z 2-6, 6-4, 6-2, in 6-2.
STOCHOLM, 31. — V finalu za evropsko cono Davisovega pokala je Sved Johansson pre-
Laszlo pa par Branovič—Miloj-kcvič 6:4, 8:6, 7:5 (vsekakor presenečenje turnirja).
V popoldanskem nadaljevanju sta bili odigrani se polfinalni igri članov posamezno. V prvem srečanju je Branovič gladko premagal Palado 3:0. Nizi so končali takole: 6:3, 8:6, 6:3, Palada je nudil nekaj več odpora samo v drugem nizu, kar je razvidno tudi iz rezultata. Mitič je gladko obvladal Petroviča 6:3, 6:3, 6:4.
MARIBOR, 30. julija. — Pred 1000 gledalci so bile danes o-digrane finalne igre posameznikov in finale članic v dvoje. Popoldne je Mariborčanka Winterhalterjeva z zmago nad Damjanovo (Spartak, Subotica) 8:6, 5:7, 6:2, postala mladin-
ska prvakinja Jugoslavije za 1950, leto. To je vsakokor lep uspeh 16 letne Mariborčanke, ki se komaj drugo leto ukvarja s tem športom.
V finalni igri mladincev je Panajotovič premagal Joksi-moviča 5:7, 6:2, 6:1.
Par Laszlo—Krstonosič je z zmago nad dvojico Crnadak— Bačkor 6:3, 3:6, 7:5, uspešno branil naslov v igri članic v dvoje.
V najrazburljivejši igri se je Mitiču posrečil v ogorčeni borbi premagati požrtvovalnega Branoviča 6:4, 7:9, 4:6, 6:3, 6:3. V finalni igri članic posamezno je ing. Crnadkova premagala Laszlovo iz Novega Sada 6:3, 6:1.
Tukajšnji urad UNICEF (mednarodni dečji fond, ustanova OZN) objavlja, da je bilo v treh letih t. j. od julija 1947 do junija 1950 odpremljeno v 50 raznih držav iz skladišč te ustanove nad 250 milijonov kg raznih živil v vrednosti 74 milijonov dolarjev. Nadaljnjih 6 milijonov dolarjev so izdali za razno materialno pomoč (bombaž, kože in guma), 5 milij. dolarjev za zdravila in 1 mili-jon za strojno opremo ((mlečnih central» (osem jih je bilo doslej postavljenih v FLRJ in štiri v Avstriji). Ta pomoč izvira iz prispevkov 43 raznih držav in raznih zasebnih zbirk vsepovsod po svetu v skupni višini 148 milij. dolarjev. Všteto je tudi blago, ki še ni bilo doslej odpremljeno, stroški od-pošiljatev in brodnine.
Od julija 1947 do junija t. I. je prišlo v Trst 450 pošiljk v skupni teži 58.000 ton živil, tekstilnih surovin, strojev in zdravil. Iz Trsta je bilo vse to porazdeljeno in odpremljeno v sledeče države:a. FLRJ nad 30.000 ton;, b. Avstrija 14.000 ton; c. Madžarska 4-000 ton; č. Romunija 1500 ton; d. Bolgarija 1500 ton, nekaj manj Pa v CSR, Poljsko in Albanijo. UNICEF se je posluževal tržaške luke zlasti za vskladišče-nje in odpremljanj.e pošiljk konserviranega mleka v FLRJ in Avstrijo.
Očitno je, da skušajo čezmor- 5-1.095.-ski dobavitelji zavleči pogajanja, ker pričakujejo višje cene.
Cena kavi je bila na brazilskem trgu nekaj padla, zadnje dn; pa so zopet obnovili poprejšnje cene. Tržna tendenca je trdna in ni ponujanja robe.
Na tukajšnjem in italijanskem trgu je povpraševanje po manjših količinah potresnega blaga, toda večjih nakupov ne sklepa nihče. Nekaj cen: Rio N. Y.
-, Santos Sup. 1.295.-"'
Santos ex. Ia 1.355.—, nav. 1.215.—; Dobavne en gr® cene čezmorskih tržišč v dolar jih za 50 kg netto; Rio N. ”• 5 46.50, Santos sup. 59.50, San-tos ex. Ia 64.50, Haiti nav. 56.50.	_	1
Cene za poper, v šiling« funta za cwt cif Trst, krcanji julij-avgust:	Lampoong
1186, Malabar črni 1250, MU®-tok beli 1765.
PREDPISI 0 ŠPEDICIJI POŠILJK ZA TRŽAŠKI VELESEJEM
1
Važno za razstavljalce
Uprava tržaškega velesejma, mi uvozniki in češkoslovaški#
Slaior in lava na tržaškem Ufi
Iz Avstrije je nekaj povpraševanja po sladkorju. Ker pa tržaški trg nima večjih količin na takojšnjo razpolago niso zaključili vseh poslov. Cena je bila 148-149 dolarjev za tono franko vagon. Prodajalci čezmorskih dobavnih trgov so ret zervirani in poročajo, da kubanske in britanske tvrdke nerade odgovarjajo na zahteve tukajšnjih trgovcev-uvoznikov.
obvešča o poslovanju njenega posebnega špediterskega oddelka, ki ga nazivajo «delegacija tržaškega velesejma za transporte)) in ima sedež v Ul. Milano št. 22, tel. 31-51, Stranke se sicer lahko poslužujejo tudi drugih špediterjev, toda le-ti morajo v vsakem primeru nasloviti pošiljke na gornjo delegacijo, ki je edina pooblaščena Za vse manipulacije v zvezi s pošiljkami za sejem. Brez posebne listine, izdane od delegacije, ne bo nikakršno blago ne uvoženo niti izvoženo s sejm-skega prostora. Za prevoze blaga v določene paviljone, stojnice itd. na sejmu samem poskrbi izključno delegacija. Dovoljeno bo, po potrebi in sporazumno, specialno strokovno spremstvo. Pošiljatelji naj skr-be za kar najbolj točne označbe blaga, zlasti zaradi morebitnega plačanja trošarine in carine, da bo jasno razvidna blagovna kategorija, netto teža itd. Kjer bo to opuščeno, bo ravnala delegacija po lastnem preudarku. Kdor hoče zavarovati blago proti prevoznemu riziku, mora to posebej naročiti in označiti vrednost.
SKUPINA MLADIH KOLESARJEV TAKOJ PO STARTU V BARKOVLJAH
DRŽAVNO	PRVENSTVO	ELR1
Nov jugoslovanski rekord v teku na 5000 melrov
ATI poroča, da češkoslovaške udeležbe pri razstavah na tržaškem, velesejmu ni smatrati za uradne, ker ne izvira iz uradnih praških krogov. Na razstavi sicer bo prikazano tudi češkoslovaško blago, vendar le po sporazumu med tukajšnji-
državnim podjetjem MerW' jas, ki je v ta namen presšr' belo določen izvozni koretiS' gent blaga češkoslovaške ^ izvodnje.
To dejstvo treba nedvotti® obžalovati, kakor na sploh <4* denco, ki se menda zadnje zaostruje, namreč,
odvra&h'
češkoslovaški promet °d ^ luke in trga. Opozorili smo t
v tej zvezi na valutno-trgo
- ”	  v	v	_	•	~[fi0C»
ske težave, ki jih delajo rt krogi iorometovanju s
lov tečej avstrijskega šilinga?
V dunajskih krogih se
r i o možnosti, da pride v
njem oktobru do nove_ tjre^
ve tečaja avstrijske valute, tej vesti naj bi šilingov * slonel na povprečnem tecal za dolar ki znaša 21,35 skih šilingov za 1 dolar ZV
Letošnji tujski promet v Benetkah
ATI poroča iz Benetk, daj^ v letošnjih prvih šestih m ^ cih obiskalo Benetke naA “ tisoč gostov, od tega dobra Ff lovica inozemcev. Italiiar>t>^ ^
bilo 105.513, tujcev 492)’
(leta 1938 82.138 odn. Lani v istem času je
3
173.644 obiskovalcev,
112.442 Italijanov in - mv. inozemcev. Večina pa s® n° # di v doževem mestu več
dni, ker je bilo letos le ^ jjjl
prenočnin (lani 408.711, 588.825).
Vzhodna Nemčija grad*
oceansko trgovinsko mornarlC° za promet z Daljnim vzhodo^
Do 1955 bedo zgradili v Vzhodni Nemčiji trgovinsko mornarico 2.3 prekooceanskih ladij, razen tega Pa še okrog 2000 malih obalnih ladij in parnikov. Prekomorniki nai bi služili zlasti prometu in trgovini s Kitajsko. Ta načrt določa obenem gradnjo več ladjedelnic ob Baltiškem morju. Glede izvozne luice je. izjavil ministrski podpredsednik Wal-ter Uibricht, da ne bodo gradili novih takih pristanišč, «ker smo prepričani, da se bo nekega dne odvijala zunanja trgovina nemške demokratične republike naravnost čez Hamburg-. Dotlej pa bomo uporabljali del pristanišča v Sče-činu«.
MLADINCI DOBRO VOZIJO PO CESTI PROTI SESLJANU
Na državnem prvenstvu FLRJ v atletiki v soboto so bili doseženi naslednji tehnični rezultati:
100 m finale: 1. Brr.ad (Partizan) 10,8; 2. Pecelj (Crvena zvezda) 10,8; 3. Jovančič 11,1; 4. Posteljnik 11,2 (v polfinalu je Slovenec Sturman tekel 11,6). 800 metrov ženske: 1. Tu-ce (Velež-Mostar) 2:18,2; 2. Sa-der 2:22,8; 3. Kolar (Mladost) 2:26,6, 4. Bebar (Kladivar) 2: 26,8, 6. Kramžar (Železničar) 2:30,0; 7. Grabar (Kladivar) 2: 31,2. Troskok: 1. Zagorc (Kladivar) 14,40; 2. Baš (Partizan) 14,37; 3. Radovanovič (Crvena zvezda) 13,80; 4. Petrar.-ovič (CZ) 13,79. 80 m zapreke ženske: 1. Knez (Kladivar) 12,6; 2. Madjar (Spartak) 12,8;	3.
Seb (Mladost) 12,9; 4. Šumak (Mladost) 13,0;	5. Petauer
(Kladivar) 13,2. Disk: 1. Žerjal (Partizan) 46,82; 2. Krivokapič (Spartak) 44,69;	3. Krnajič.
Clan Kladivarja Peterka je vrgel disk 36,83 m daleč. Krogla: 1. Sarčevič (Crvena zvezda) 15,34; 2. Krupalija (Partizan) 14,39;	3. Siljevič (Sarajevo)
13,91; 4. Galin (Mladost) 13,52, 800 m polfinale: 1. skupina: 1. Hanc 1:59,7; 2. Tomič (Mladost) 2:00,5; 2. skupina:	1. Mugoša
1:58,9, 2. Mikuška 1:59,7. Kopje ženske: 1. Kotlušek (Kladivar) 37,26;	2. Vlajčič (Mladost)
34,78;	3. Orehek (Enotnost)
32,63; 4. Feldy (Spartak) 30,40. Višina moški:	1. Dimitrijevič
(Partizan) 186;	2. Boškovič
(Partizan) 183; 3. Cerpez (Ze-
lezničar-Maribor) 180; 4. Štrukelj (E) 180; 5. Zivkovič (CZ) 180; 6.—7. Majerovič in Zvalin (E) 175. 200 m zapreke: 1. Zupančič (Kladivar) 25,8; 2. Kopitar (Kladivar) 26,7; 3.Subelj (E) 27,0; 4. Amšelj (Mladost) 27,5. Državni rekord v tej disciplini je 25,1.
Zadnjemu dnevu tekmovanja za državno prvenstvo FLRJ v atletiki je prisostvovalo nad 3000 ljudi, med njitni tudi večje število članov inozemskih delovnih brigad. Današnji dan je potekal v znamenju velikih borb, ki so dale zelo dobre rezultate, med njimi tudi državni rekord na 5000 m. Postavil ga je Segedin (Partizan) s 14:37,6 min. Poleg tega je Mira Tuce izenačila državni rekord v teku na 200 m. Milakov je v skoku s paiico skoči! samo 1 cm slabše od državnega rekorda. Izgleda, da državni rekord y tej disciplin; ne bo več varen tudi pred talentiranim Križem, ki >e danes skočil 3,80 jn, torej 30 cm boljše od svojega dosedanjega rezultata.
Tehnični rezultat; 30 tile:
200 m ženske: 1. Tuce (Veles, Mostar) 26,3; 2. Butja (Ml.) 26,8; 3. Stefanovič (Dinamo, Pančevo) 26,9; 4. Babič (Dinamo, Zagreb) 27,2.
400 m zapreke: 1. Zupančič (Kladivar) 55,6; 2. Radulovič (Partizan) 56,0;	3. Kopitar
(Kladivar) 56,4;	4. OHvieri
(Enotnost) 56,8.
200 m moški: 1. Pečali (Cr-
vena zvezda) 22,3; 2. Milošev-ski (Skoplje) 22,8; 3. Jovančič (Partizan) 23,5; i. Cukalac 23,6.
Kopje:	1. Mirko Vujačič
(Partizan) 67,74; 2. Dangubič (Crvena zvezda) 62,84; 3. Dušan Vujačič 57,33; 4. Urbič (Ml.) 56,28; 5. Miloš (Zagreb) 56,26.
Met. diska (ženske): 1. Borovec (Slaven 39,44; 2. Matej (Crvena zvezda) 38,38; 3. Kotlušek (Enotnost) 36,25; 4. Ho-moja (Spartak) 35,60; 5. Kofol 34,84; 7. Medved (Kladivar) 29,09.
Skok v daljino (ženske); 1. Šumak (Ml.)	5,24;	2. Knez
(Kladivar) 5,23;	3. Koledin
(Crvena zvezda) 5,23; 4. Majcen (Kladivar) 5,05.
800 m tek: 1- Hanc 1:54,1; 2. Mogoša 1:57,2;	3. Mikuška
(Spartak) 1:57,8;	4. Tomič
1)157,9; 5. Kereševič 1:58,6.
Skok s palico: 1. Milakov 3,90; 2. Križ 3,80; 3. Dušanovič 3,70; 4. Lenert 3,50; 5. Baker 3,50.
5000 m: 1. Segedin 14:37,6 (prejšnji državnj rekord 14:42); 2. Djuraškovič 14:52,2; 3. Pavlovič 14:53,2; 4. Cvetjevič 15: 04,2; 5. Ilič 15:18,3; 6. Musta-pič (Kladivar) 15:25,0;	7.
Kranjc (Enotnost) 15:28,0-
Štafeta 4x100 m: 1. Crvena zvezda (Miličevič, Popov, Pecelj, Posteljnik) 43,4; 2. Mladost 44,1; 3. Partizan 44,1; 4. Zagreb 44,5; 5. Kladivar, 44,9,
Egiplsko-jugosiovanska trgovinska pogodba
V Kairu so 20. t. m. dosegli sporazum med FLRJ in Egiptom, s katerim so zaključena trgovinska pogajanja v tem mestu. Jugoslavija bo dobavila Egiptu 100.000 ton koruze in drugih poljedelskih pridelkov v zameno za bombaž. Pogodba bo vsak čas podpisana.
- košeC
tako da imajo sedaj, t■ ]■ ^ 'mrt-rnn	<17,5
275 si
traktorskih postaj, ki so polago poljedelstvu.
marca, v obratu
«0 njr
Za ekonomsko knjižnico
Carlo Salvatores: k’«'1! di famiglia, založil «BoU ^ tributario di inforinazion' '
lano, 1950, str. 382. Lir ^ Praktična razlaga mater« .
Praktična razlaga
družinskem davku, izpeP^,^
navajanjem konk1^ -se
primerov. K recenziji dela povrnemo.
Sadjarstvo, vinarstvo,
SV'
stvo (mesečnik, Ljubljan®'^. Petra c. 7-1.) št. 7-8 L. IK
Vsebina:	F.	A.	Ljubljana
nase
Važnost in bodoče sadne proizvodnje; J- n vec, r\..*—»j.	—	mika:	J.	L'
Dutovlje - Oljka; X
Maribor
v1-" oamie Spri obiranju sa# tol Veselič M..
Industrializacija trsnja« jamstvo boljce m ceneJS® J-3 .	j.,;«	razne
izvodnje. Slede razne — ,f aktualnosti: več zimske
Proizvodnja traktorjev na Madžarskem
Poročajo, da so v letošnjem prvem trimesečju dosegli na Madžarskem za 90,8 odst. v‘š;o proizvodnjo traktorjev od lanske v istem času. Zvišalo se le tudi število traktorskih postaj, ki so jih uredili na novo 54,
njave — pridelujmo vrtne gode — še drug način razro zevanja kosmulj — ni okras vrtov — plan «e , vrtnarstvu v avgustu in sep j bru — kako bojno uredili^ preuredili šolske vrtove. „ manjka tudi rubrika «vP» nja in odgovori«.	*
Rotterdamsehe Bank; b derurgie de VEurope 0C‘j!sC|it tale. Rotterdam, Rotterdam" ,11 Bank, 1950. (Težka ind«s Zapadne Evrope).
SP ,
POGLED NA LADJEDELNICO SV. MARKA, KJER 0 NEDELJO SPLOVILI (V NEURADNI OBLIKI) bP ^ TISOCTONSKO LLOYDOVO MOTORNO LADJO t:
NJE PROTI INDIJI. KRSTILI SO JO ZA
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 10O, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 30ia-i, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ; Izvod 4.50, mesečno ^ , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^ ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P- • '