AKTUALNO VPRAŠANJE Potrošniki še zmeraj govore o c^nah v naših trgovinah in tržiščih. Z?to smo se z istimi vprašanji kot zadnjič obrnili do dveh občin: na Jesenice in v Cerklje. Podpredsednik ObLO Jesenice, Stare Dušan: »Nobenih bistvenih premikov cen navzgor nismo opazi'i. Tržna inšpekcija je zelo aktivna in posreduje v vsakem primeru. Zlasti smo pozorni na cene obrtnišk:m uslugam Zahtevali smo njihove cenike, ki so bili v veljavnosti 33. septembra. Na osnovi teh cenikov bomo lažje nadzorovali morebitno spreminjanje cen.« Kaj pa pekarije? Potrošniki na Jesenicah so se zelo pritoževali zaradi teh uslug. CENE IN ObLO »■>edaj je v glavnem urejeno. Peko dcma zamesenega kruha znova prevzemajo, kar je bil glavni povod nezadovoljstvu. Kruh je sedaj na Jesenicah za 4 do rj din cenejši kot dru- god v okraju,« je povedal podpredsednik Stare. Predsednik ObLO Cerklje tovariš Bobnar pa je povedal, da tam evidence o cenah še niso uvedli. Pač pa so že sprejeli odlok o prepovedi zviševanja cen. Obrtnike in druge so tudi poklicali na posebno posvetovanje o cenah in se dogovorili o raznih težavah in nejasnih vprašanjih te dejavnosti. Nobene pomembne podražitve niso zabeležili. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LiUDI ZA GORENJSKO ^TO XI., St. 83 — CENA DIN 10.— KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 Pred Dnevom mrtvih urejamo grobove padlih Po sbfepu Zbora nro'zn^iafcev Občinskeaa Hudskepa odbora Kroni BREZ RAČUNOV NE GRE Nevsklodeno stališče o številu deki?cev - Kaj bodo odgovorili kolektivi? " Postavliem plani in ekonomske računice O zaposlovanju delavcev, o fluktuaciji in nekaterih podobnih vprašanjih smo že pisali. Kljub temu se o teh stvareh zelo govori v naših kolektivih. Zlasti so sedaj na dnevnem redu zahteve, ki jih je postavil občinski zbor proizvajalcev Kranj pred delovne kolektive. Do konca novembra naj bi kolektivi odgovorili na vrsto vprašanj o tem, koliko delavcev potrebujejo, kako bodo znižali število izostankov z dela, kako bodo dosegli planirano proizvodnjo, kako se pripravljajo na nagrajevanje po učinku, oziroma na tehnične norme. Na ta Občinski zbori proizvajalcev nilo povečanje produktivnosti tokrat nastopajo v ekonomskem 1» vrednosti izdelkov za 38 odstotkov. Tudi strokovni svet »obtožb življenju naših komun z važnimi vprašanji, ki jih skušajo čim ne<( »Tiskanine« se ni strinjal ■bolje rešiti v interesu skup- z ugotovitvijo, da je preveč de-losti. Samoupravni organi v Podjetjih pa so prav tako pred težkimi nalogami. Od pravilne, oziroma nepravilne ocene sta-nJa, če bodo znali odkriti in izkoristiti vse proste rezerve, je odvisen uspeh v bodočem delu. Tri vprašanja -en odgovor Eden izmed najvažnejših ukre-P°v občinskega Zbora proizvajalcev Kranj, ki je nekatere kolektive prizadel, je prepove-sPrejemanja novih delavcev. Gri 2a podjetja, ki imajo že sedaj v.eč delavcev kot jih jim dovo-Jjuje plan. Dokler ne bodo podjetja dokazala ekonomske upra-yičenosti za nove de.av'c;;, ozi-dobile privolitve od Zbora Proizvajalcev, vse dotlej ne Stnejo sprejemati novih delavcev. Zahteva Zbora proizvajalcev pravi, da morajo ta podjetja odstopiti odvisno število delavcev biroju za delo, oziroma đa višek delovne sile uravnovesijo v sk'a^tu z odhodom (fluktuacijo) delavcev. Najbolj kričeči primeri, kjer "ttajo več delavcev so »Iskra«. ^Tiskanlna« in »Sava« v Kranju. r° zadnjih informacijah imajo ta tri podejtja kar 185 delavcev več kot določa plan. Toda v *°djetj:h se ne strinjajo s temi številkami. Povsod so odgovori enaki; ni jih preveč. v »Savi«, kjer so že izdelali Pl'egled zaposlenih delavcev in pa poslali občinskim organom, Za(Jovarjajo sedanje število za-P°slenih. V svojih obrazložitvah Utemeljujejo, da v podjetju narašča tudi produktivnost na posameznega delavca. Tako navalio, da bo letos dosegel dola-Vec v povprečju 5,181.000 dinarjev po vrednosti, kar bo naslednje leto še naraslo na 5 milijonov 464.000, v 1961. letu pa *e na 7,162.000 dinarjev na zaposlenega delavca. To bi pome- vprašanja ni moč v nobenem podjetju odgovoriti brez precej dela,- brez pregleda in vsaj bežne analize vseh ekonomskih, organizacijskih in drugih vprašanj. Pred podobnimi zahtevami kot samoupravni organi v kranjski občini, so tudi drugod na Gorenjskem. Občinski zbori proizvajalcev so tudi drugod postavili podobna vprašanja pred delovne kolektive ali pa pripravljajo ankete o tistih problemih, ki jih smatrajo tam za najvažnejše. Kdo ima prav ? ležili samo 5 odstotkov, a drugi * " celo do 14 odstotkov odsotnosti Ko smo o teh vprašanjih po- zaradi bolezni, dopustov itd. barali nekatere odgovorne ljudi (neupravičenih niso upoštevali), tudi v Železarni na Jesenicah, Te razlike, ki jih doslej niso so bila tam deljena mišljenja, upoštevali, skušajo vsklajevati lavcev. O tem bo še razpravljal kdo ima prav. Tudi za Železarno znotraj podjetja. z oportunizmom in morda tudi kratkovidnostjo. Danes morda sistem delitve dohodka še ne stimulira dovolj onih kolektivov, kjer z manj delavci dosežejo večji učinek. Toda ekonomisti že iščejo spremembe v tem cilju. O tem je nedavno govoril tudi podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj. Ni bistveno, ali naj bi se držali okrajnega ali občinskega plana ali p'ana podjetja (ti so Zelo različni, o čemer smo že pisali) marveč je osnovno, da se zaostri politika širokega zaposlovanja, zboljša delovna disciplina in k "t končni rezultat — poveča produktivnost dela. Samo ekonomika računica o uspehu produktivnosti na zaposlenega bo pravo merilo zaposlevanja. Kolektivi, ki danes zagovarjajo sprejemanje novih delavcev, se bodo morda čez čas kesa'i. Premalo se govori o tem Pr°đsedn;k Sv«¥*M za d°V> ori OLO tovariš Berti Brun misli, da o zahtevah, ki j h postavljajo sedaj občinski zbori proizvajalcev pred podjetja, delavci vse oremalo vedo. Tu ni le stvar števila delavcev, ki j h je v industriji občutno preveč, v nekaterih dejavnostih pa premalo, marveč gre za odkrivanje in odstranjevanje raznih slabosti in, težav v podjetjih, za boljše izkoriščanje vseh notranjih rezerv, za večjo produktivnost delavcev, za odnose med delavci in mojstri itd. O tem premalo govore in razpravljajo samoupravni organi. Morda zato, ker so nekateri problemi zapleteni, težavni. Razni odbori, komisije in ankete skušajo ugotavljati te probleme in jih posredovati samoupravnim organom v rešitev. Toda vse premalo. Sedaj se ves sklop vprašanj znova pojavlja z vso resnostjo pred kolektive. Stvar pa ne bi bila tako zamotana, če bi o njej na preprost način razpravljali v kolektivih. Če bi na primer v kolektivu razvili široko razpravo o delovnih mestih; kje je delavec preveč, kje'premalo, kje ima polne roke dela, kje ne, bi delavci sami nakazovali rešitve. Pri takih razpravah po oddelkih, kjer bi bilo govora o vsakem delovnem mestu, o vsakem delavcu, bi zainteresirani člani kolektivov poiskali in verjetno tudi našli vrsto organizacijskih in drugih slabosti v podjetju. Zato so sedanje utemeljitve o številu zaposlenih in odgovori na druga vprašanja, kolikor niso rezultat široke razprave v kolektivu, čest:krat le matematične naloge ooerative. Morda je tudi rok prekratek za široke analize. Toda kar je še časa, ga je treba izkoristiti, da se ob letošnjih izkušnjah ko'ektivi pripravijo za realnejši start v prihodnje in naslednja leta, ki naj upošteva ne le vsako delovno mesto, marveč tudi koristi kolektivov in komunalnih skupnosti v celoti. K. Makuc Pred volitvami zadružnih svetoii delavski svet podjetja. Navajajo pa težave, ki jih imajo že sedaj, ko za nočne smene občutno primanjkuje delavcev. Imajo 77 delavk, ki jim je dovoljen le 4-urni delavnik. Zdravstveno stanje nekaterih delavk in delavcev ne dovoljuje pre-obremnltve z nadurnim in nočnim delom. Podobne utemeljitve pripravljajo v »Iskri«, kjer razen takih podatkov dokazujejo tudi potrebo za delavce novega obrata v Otočah. izkazujejo podatki preveč delavcev. Posebna komisija delavskega sveta je te dni končala tozadevni pregled po vseh oddelkih. O ugotovitvah komisije bodo še razpravljali in sklepali organi samoupravljanja. Zato je prezgodaj govoriti o tem, koliko delavcev imajo preveč ali premalo. Res pa je, da je komisija ugotovila velike razlike v rezervah posameznih obratov. Tudi odstotnost je dokaj različna. Nekateri oddelki so zabe- Na Zboru proizvajalcev ObLO v Kranju so naštevali vrsto težav in težkih posledic, ki jih danes občutijo delavska središča zaradi prekoračevanja dovoljenega števila zaposlenih v industriji. Korist skupnosti je, da se podjetja držijo določenega plana. Tem ugotovitvam niso mogli oporekati tudi člani prizadetih kolektivov na Zboru proizvajalcev. V podjetjih so pri izvajanju teh zaključkov seveda težave, ki pa se včasih krijejo V nedeljo, 26. oktobra so bili v blejski občini zadnji zbori kmetijskih zadrug. Zbori so bili sorazmerno obiskani in uspešmi. Kmetovalci so postavili na njih kandidatne liste za volitve za družnih svetov, ki bodo 9. novembra. Kmetovalci so torej neposredno pred volitvami samoupravnih organov svojih kmetijskih zadrug. Na občnih zborih so se precej zanimali za vlogo svetov pri upravljanju zadruge. Z razumevavnjem so sprejeli pojasnila o novih upravnih organih kmetijskih zadrug. Mnogo so na občnih zborih govorili tudi o odkupu in trgovini. Domala vsi so so strinjali z odločitvijo, da se nekmetijska dejavnost izloči iz kmetijskih zadrug. Kritizirali pa so pomanjkljivosti pri odkupu. V Ribnem n. pr. KZ ni odkupila vseh jabolk. Pravijo, da zato, ker je bila kvaliteta sadja zelo slaba. Kmetje namreč premalo negujejo sadno drevje in ga skoraj ne škropijo. V blejski občini bodo vse kmetijske zadruge volile zadružne svete. KZ Bohinjska Bela še pred kratkim ni imela pogojev za to. V pripravah na volitve pa so uspeli vključiti v svoje vrste precej novih članov, tako da tudi pri njih število članov presega številko 100. Tudi ostale zadruge so vključile nekaj novih članov. -ik 02 2 Glas Gorenjgkm, KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI V Kairu je bila v ponedeljek sklenjena pogodba o tehničnem In znanstvenem sodelovanju med ZAR in Jugoslavijo. Pogodba, ki je bila sklenjena za tri leta, bo začela veljati, kakor hitro bodo v Beogradu izmenjali njene ratifikacijske instrumente. Novi jugoslovanski veleposlanik v ZOA Marko Nikezič je bil v ponedeljek Dri predsedniku Eisen-hovverju in mu izročil pooblastilna pisma. Policija v Johannesburgu (Afrika) je v ponedeljek aretirala okrog 600 žena, ki so demonstrirale proti vladni odredbi o posebnih osebnih izkaznicah za črnke v Južnoafriški uniji. Ta odredba sodi v vrsto ukrepov, s katerimi vedno bolj zaostrujejo rasno razlikovanje v deželi. Prelsedn'k cetralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovič je v ponedeljek sorejel sovjetsko delegacijo vojaških vojnih invalidov. Rankovič se je s č'ani delegacije dalj časa razgovarjal o organizaciji in delu sovjetskih vojnih invalidov. V Beograd je prispela v torek poljska delegacija, ki se bo z našo delegacijo poganjala o konzu-latni konvenciji. V torek so se začela v Beogradu jugoslovansko-ita'ijanska pogajanja o podaljšanju sedanje pogodbe o ribolovu. Generalni sekretar Arabske lige Hasuna, ki je v t>rek prispel v New York ie izjavil, da je bila sestava alžirske vlade pomemben korak, ki naj omogoči ureditev alžirskega vprašanja. Pripomnil pa je še, da je De Gaulov poziv alžirskim voditeljem, naj pridejo v Pariz, poziv na brezpogojno kapitulacijo. V premogovniku v Bishopu v Virginiji je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 22 rudarjev. Podobna eksolozija je orav tam nastala tudi lani. Tedaj je bilo ubitih 37 rudarjev. Do nesreče je prišlo, ker se je vnel plin. Predstavniki 48 dežel so v torek začeli v Ženevi razpravo o novem sporazumu o pšenici. Šest dežel, ki so glavne izvoznice pšenice — Argentina, Avstralija, Kanada, Francija, Švedska in ZDA — naj bi pripravile novi sporazum z 42 deželami, ki pšenico uvažajo. Obnova mejnikov na naši meji z Avstrijo je bila 25. oktobra zaključena. Jugoslovanske ekipe so obnovile objekte na področju severno od Maribora, avstrijske pa v Prekmurju. Kakor menijo, bi bila lahko celotna obnova in ureditev meje glede na to, da poteka po gorah, zaključena do konca 1960. leta. Z ukazom predsednika republike je bil dosedanji veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Lazar Mojsov imenovan za našega izrednega veleposlanika v ZSSR. Z drugim ukazom je bil Lazar Mojsov istočasno imenovan za izrednega veleposlanika v Mongolski ljudski republiki. Č3sniki poročajo, da sta Japonska in Zahodna Nemčija ponudili svoje sodelovanje pri graditvi jezu pri Asuanu. Pred n->kaj meseci se je mudila v Kairu posebna japonska deleaaciia, ki je v celoti proučila načrt za jez. Prva gradbena dela bodo v kratkem začeli. Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost sovjetski pisatelj Boris Leonidovič Pasternak je odklonil Nobelovo nagrado, ki mu jo je podelila švedska Akademija znanosti. Pasternak je bil z odlokom prezidija Zveze sovjetskih pisateljev iz-k'jučen iz Zveze, prav tako je bil izključon tudi iz prezidija moskovske sekcije sovjetskih pisateljev. KDAJ A CP »GORENJSKI T1SK# / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEPON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1 -135/ IZHAJA OB PONJ DELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Danes so sedli v Ženevi za zeleno mizo predstavniki treh atomskih držav, da bi se sporazumeli o najbolj perečem vprašanju našega časa — o prenehanju poskusnih eksplozij in morda še o drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo današnje neprijetno mednarodno ozračje. Za ta sestanek so se Združene države, Sovjeska zveza in Velika Britanija dogovorile že pred meseci in mednarodne dogodke, ki smo jih doživeli v tem času, smo skoraj redno presojali tudi s stališča dne 31. oktobra, s stališča težjih ali lažjih pogojev, ki bi spodbudili ali zavrli sporazume. Ta sestanek je bil tndi povod za dva tedna dolgo nepretrgano razpravo o razorožitvi v organizaciji Združenih narodov, o nujnosti razgovorov, o začetnih korakih, ki bi omogočili postopno popuščanje mednarodne napetosti. Kajti danes si nihče ne zapira oči pred dejstvom, da so mednarodne razmere zašle v nekakšno krizo, kjer kaže — kakor je dejal nedavno predsednik Tito — »da bi lahko izbruhnila vojna vsak trenutek.s Kakšno je torej ozračje, ki kljub mirni okolici ob ženevskem jezeru, daje ton in razpoloženje razgovorom med diplomatskimi predstav- niki atomskih velikih sil? Na Daljnem vzhodu, v formoški ožini kljub pritisku svetovne javnosti še ni prišlo do tiste točke, kjer bi lahko rekli, da je nevarnost mimo. Topovi še vedno govore razločno govorico. Na Kvemoju in Macuju je še vedno na stotisoče Cangkajško-vih vojakov in tudi ameriške posadke, ladje in letala se niso premaknila nikamor. Na Bližnjem vzhodu so tuje vojaške sile končno zapustile Libanon in Jordan tako, da zdaj s te plati ni strahu za nove zapletljaje. Znova pa je z vso akutnostjo udarilo na dan ciprsko vprašanje. Anglija je na otoku začela dosledno izvajati sedemletni načrt o trojnem dominiju, a to je sprožilo nove nemire na Cipru, na drugi strani pa celo spore v Atlantski zvezi. Tudi v alžirskem vprašanju se nismo premaknili dosti naprej. Res, da je na obeh straneh pripravljenost za pogajanja razveseljiva, a nedavni pogoji, ki jih je bilo razbrati iz ponudbe francoskega ministrskega predsednika, so potisnili možnosti pogajanj spet nekoliko nazaj. Razen teh pa je v mednarodnem življenju še dosti drugih kritičnih točk, ki bi v napetem ozračju utegnile izzvati oborožen napad. In misel na to možnost je ob današnji atomski oborožitvi grozeča mora nad človeštvom, kajti že doslej znani znanstveni izsledki o atomskih žarčenjih — če ne računamo strašnih rušilnih moči jedrskega orožja — dajejo! uničujočo podobo rakastih obolenj in pohabljenosti za ta rod, še hujšo pa za rod, ki bo prišel za nami. Toda — prav te dni je zapisala ugledna anglevJB V KAMNIKU V Kamniku je bila v soboto p^ooMne v dvorani.»Solidarnosti« odprta razstava grafik in risb absolventov kamniške osemletke. Nad 60 risb prikazuje delo uč-mcev lanskih četrtih razredov o;mnazije pod vodstvom prof. Fer-ia Majerja. Razstavo, ki je v okviru društva prijateljev mladine, je odprla predsednica tov. D-čarjeva. Z. CERKLJANSKI DROBIŽ V soboto zvečer nas je Okrajni učiteljski pevski zbor Stane Žagar razveselil z narodno in umetno pesmijo. V nedeljo dopoldne so pevci položili venec ob spomeniku padlim in so s pesmijo počastili žrtve, popoldne pa so se iS pesmijo in z vencem poklonili spominu žrtev na Sidražu in nato na Sent urški gori zapeli našim gorjancem. K dobremu razpoloženju je pripomogla tudi cerkljanska godba. Pionirji cerkljanske šole s« zbrali nad 2 toni jabolk za mlade bežigrajske prijatelje, ki so ob zadnjem Dnevu mladosti s svojo godbo in pesmijo popestrili praznovanje v Cerkljah. Ljubljančani po na lepo gesto Cerkljanov odgovorili z bogato pošiljko knjig. Prijateljstvo mesta z vasjo bo držalol Občni zbor društva učiteljev in profesorjev, ki je bil v torek, je sklenil, da da iz svojih skromnih sredstev 5000 din za opremo javne čitalnice. Občna zbora KZ Cerklje in K7> Zalog sta v nedeljo sprejela nova pravila in med drugim izbrala kandidate za volitve v zadružne svete. Zaradi premalega zanimanja z»" družnikov za svojo zadrugo, n* Brniku občnega zbora ni bilo. V torek popoldne so v Cerkljah pokopali 28-letnega Ivana Kotnika iz Dvorij, ki so je v nedeljo na malem ovinku pod Polico z motorjem nesrečno zaletel v obcestno drevo in se ubil. Mladega pokojnika je na zadnji poti (spremljaj4 ogromna množica prijateljev iB /nocev. Pa* KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 Glas Gvrenj&te 3 Cerkljani so zadnji v okraju sprejeli svoj Narodni dohodek vsako leto za 7% večji - Prenizko planirani hektarski donosi krmskih posevkov - Nenavadna razprava o delitvi dohodka gospodarskih organizacij V ponedeljek zvečer je bila osma seja občinskega je bila o pripravah na zbore vo-ljudskega odbora Cerklje. Na skupni seji so odborniki livceJ- kl bodo od 10- do 16- no-sprejeli predlog odlok, o družbenem planu gospodar- JSrS^ £ sKega razvoja občine Cerklje za razdobje 19^7—1961, čin Kranj in Cerklje. Odborniki razpravljali so o razdelitvi sredstev cestnega sklada, skli- so bih ob tem vprašanju dokaj canju zborov volivcev, na ločenih sejah pa so razprav- rezervirani, kar je zares nera- ljali razen o delitvi dohodka gospodarskim organizaci- zum/.-)lv^K Vsfkak<* bi. m3raU v i. -v • r • i -i • imeti odborniki o tem jasnejša jam se o prepovedi zviševanja cen m nekaterih manj staiišča kot ostali prebivalci, saj pomembnih vprašanjih. so z najrazličnejšimi vprašanji najbolje seznanjeni. Končno so tudi Cerkljani spre- sedanje podpore. V Cerkljah je j^a pred'og predsednika zbora jeli svoj petletni perspektivni precej primerov, da otroci ne proizvajalcev so odborniki na Pian. Napak bi bilo kriviti ko- podpirajo svojih staršev. Vse- skupni seji obširno ponovno garkoli zaradi tolikšne zapo- kakor pa bo za občino Cerklje razora vi jali o razlastitvah in znelost: v primerjavi z ostali- največja pridobitev nova šola, odškodninah, ki so v zvezi z občinami v okraju. Vzroki so ki bo veljala 100 milijonov di- gradnjo letališča pri Brnik^h objektivnega značaja — Občin- narjev. \ovo šolo že dolgo po- Večina lastnikov po razlastitvi ski ljudski odbor Cerklje nima trebujejo, zato se bo potrebno ge skoraj pst let ni dobila od- zadostnega števila strokovnih tega vprašanja lotiti čimorej. škodnine, nekateri pa že od le- ■uslužbencev, ki jih takšno delo Perspektivni plan nadalje uio- ta 1932 "'Dva odbornika sta celo nujno potrebuje. tavlja, da kulturno-prosvetna trdilai da moraio lastniki še Perspektivni plan predvideva, deJavnost in telesna vzgoja ni- vedno plačevati davek za zem- jK se bo družbeni bruto pro- sta odigrah tiste vloge, ki bi jo razlaščena ob zadnji dukt povečal do 1961. leta od morah ter navaja zato različne (tretji) razlastitvi. Zato so so- 787,222.000 dinarjev v letu 1956 vzroke. Plan pa zagotavlja, da glasno sprejeli skle0, da mora na eno milijardo 83,064.000 di- bo .v prihodnje občutno izbolj- občinski ljud~ki odbor takoj narjev; narodni dohodek pa od sa"J,?, na ,tem Področju. podvzeti vse ukrene, da bo to 326,926.000 dinarjev na 459 mi- Odborniki so predlog .odloka vprašanje konpno vendarle re- lijonov 738.000 dinarjev, ali let- o družbenem planu dokaj teme- šeno> no za 7 odstotkov. Vsekakor W*> proučili in ga soglasno Precejšnje povečanje, ki pa bo sp^^u »Zakaj spet plavega, Jože!« »Saj tako in tako pravijo, da nas je preveč v tovarni.« 5 seje Občinskega ljudskega odbora Bohinj Visok preseg plana ki pa ni povsem realen - V gostinstva najbolje, v komunalni dejavnosti pa najslabše V torek, 28. oktobra je bila Pregled poslovanja gospodar-Omenimo naj še edino po- 10. redna seja obeh zborov Ob- skih organizacij v bohinjski ob- vilno sprejel skleo, naj se var-' čuje povsod in naj se od vseh se vedno pod okrajnim povprec-kom Jadvse živahna razprava je membnejše vprašanje, ki ga je činskega ljudskega odbora Bo- čimi kaže, da vsa podjetja do- proračunskih izdatkov odvzame •2» ,j„ w « h%Atu*iAY bila ob drugi točki dnevnega obravnaval zbor proizvajalcev hinj. Na skupni seji sta oba zbo- segajo in celo presegajo plan- obvezna rezerva, vse pa kaže, lO ZaiO, Ker O HlUUStLij.__ ______•__ m _._ na lnoonf ooii ndKnrnlln' hi m.n____________1 „ >.m«1m « rw«1_ cVo nalnno Mnihrvl-i or, nlon r^r, ^„ 1—I.K..U 4.____ v"c'prwTflnTkT'ohč=ni" skorai'ne reda skupne seje. Težko so se na ločeni seji. Odborniki bi mo- ra razpravljala o poročilu o pol- ske naloge. Najbolj so plan premoremootvoriti orecei km-č- odborniki zedinili, kako razde- rali razpravljati in sklepati o letnem gospodarjenju gospodar- segli gostinci, saj so do konca kena nrphivaktva Da ie zapo- nti skromna sredstva za vzdr- delitvi dohodka gospodarskih or- sk n organizacij, poročilu o iz- avgusta dosegli za 5 % višjo slenpna v kranisk'h oodiKJih ževanje občinskih cest. Po dalj- panizacij na obm~čju občine, polnjevanju družbenega plana in realizacijo, kot jim je bila do-Z d nI ar Da lahko sklepa- ši razpravi so predlog sprejeli, Videti pa je bilo, da za zbor to proračuna, poročilu o socialnih ločena za vse leto. Tudi obrtna mn rtp6 hn kliub temu porast nekaJ sredstev pa so shranili za vprašanje ni bilo tako pomemb- podporah in štipendijah ter skle- podjetja — predvsem podjetja h ' nrVđukta in narodnega Pooravilo mostov. Kateri mo- no. Skratka, razprave o delitvi pala o nekaterih personaln'h za- socialističnega sektorja — so S u ji „ Li0nWnfl „pri! kot stovi so potrebni takojšnjega dohodkov soloh ni bilo, čeprav devah. Po skupni seji sta bili zelo uspešno zaključila prvo pol- dohodka malenkostno večji, kot «™ so potrebni takojsnjeg pa predvideva perspektivni plan. Popravila, pa bo določila komi Pričakovati je, da bo naoredek slJa- kl so 3° izvolili. v kmetijstvu vsekakor večji k:t je planiran. To lahko sklepamo po ugotovitvah nekaterih odbornikov, ki pravijo, da je bil hektarski pridelek krmnih posevkov že letos dosežen v tistih količinah, kot jih predvideva plan za leto 1961. Kot perspektivni plani drugih občin je tudi cerkljanski osnovan na splošnem izboljšanju standarda vseh občanov. Tako je predvideno, da bo za Dan republike že otvoritev dveh pomembnih objektov — nove krožne peči v Opekarni Češnjevek, ki je edino industrijsko podjetje v občini, ter zdravstvene po Posebna točka dnevnega reda skupni seji sta bili zelo uspešno zaključila prvo pol-so odborniki po osebnih prepi- ločeni seji obeh zborov, na ka- letje. rih tudi o tem sprejeli sklep. terih sta sklepala o nekaterih Nekoliko pa zmanjšuje te B. Fajon tekočih problemih. S seje Občinskega ljudskega odbora B'ed Tarifna politika na rešetu uspehe dejstvo, da je plan realizacije za leto 19 58 nižji od plana v letu 1957. Predvsem zato, ker je lesno-industrijsko podjetje »Tomaž Godec« predvidevalo zaradi zmanjšane izdelave lesenih zabojev tudri manjši promet. Polletni pregled da bodo kljub temu najbolj okrnjene dotacije družbenim organizacijam in društvom. V nadaljevanju seje je ljudski odbor imenoval tov. Milico Medja za šolsko upraviteljico na Gorjušah, hkrati pa pristal, da se na lastno željo razreši dosedanji direktor hotela »Zlatorog«, -ik Posvetovanje obrtnikov Na iniciativo občinskih ljudskik kaže, da so bila predvidevanja odborov in obrtnih organizacij so v. p. . - preveč črnogleda. Lesna indu- bila v zadnjem času posvetovanja Na petkovi seji sta oba zbora občinskega ljud- gospodarstvo pa s 105 /o itd. strija je izpolnila v polletju že z obrtniki po vseh krajih Gorenjskega odbora Bled na skupni seji obravnavala neka- Zelo živahna in zanimiva je 68 % celoletnega plana e*-e. Pomenili so se o cenah obrt-rprJi vaJnr fmsnndirslci vnrašania Dredvsem ures- bila razprava o tarifni politiki Stanje občinskega proračuna nih uslug. Na Jesenicah, v Škofji tera važna gospodarska vprašanja, predvsern ures podjetja Pokazala je> da je rav- konec septembra ni bilo nič kaj Loki, na Bledu, v Tržiču in tudi mcitev družbenega plana za prvo polletje letošnjega no to vprašanje eno najbolj pe- razveseljivo, od skupno pred- drugod so obrtniki soglašali z zaleta, tarifno politiko in politiko zaposlovanja rečih in mu bo tudi vnaprej po- videnih letnih sredstev v višini htevami, da javno izobesijo cenike, delovne sile v občini. trebno'posvetiti glavno skrb, saj 44,358.000 dinarjev, je bilo v ki so bili veljavni 30. septembra se ravno v plačnih sistemih po- proračun do tega roka vplačanih letos. Hkrati so povsod zagotovili, Poročilo o realizaciji družbe- obdobje za 11 /o nižja kot lani javljaj0 zmeraj nove pomanjk- le' 22,281.000 dinarjev. Najslabše da ostanejo pri teh cenah brez staJe, ki jo Cerkljani pogrešajo nega plana za prvo polletje je v prvem polletju. Za to seveda jjivosti so bili realizirani dohodki iz go- sprememb. V nekaterih primerih, že vrsto let. Nekoliko bolj pe- obravnavalo naslednje gospodar- obstajajo opravičeni razlogi. spodarstva. bolje pa dohodki od kJer bi kazalo spremeniti cene na-reče je vprašanje stanovanjske ske panoge: industrijo, trgovi- Obrat za proizvodnjo vrat na Na zeljo odbornikov je prea- prebivalstva- Spričo dodatne 6% vzgor, bodo morebitne razlike izgradnje, ker ima občina za to no, obrt in komunalno dejav- Gorjam je z novo stiskalnico sednik občine Jože Kapus po- bIokacije proračunskih sredstev vzravnale občine, tako da potrošna razpolago le okoli 15 mili- nost. V razpravi so odborniki pričel obratovati šele konec ma- jasml, kako bodo uporabljeni ^ nekaterih drugih nepričako- nik ne bo prizadet. V Bohinju, 2e-jonov dinarjev. Ko perspektivni govorili največ o problemih v ja. Tovarna drobne lesne moke pred nedavnim odobreni kreurti yan;h predvidevajo, da leznikih in drugod so hkrati govo-Plan obravnava socialno varstvo, industriji. je presegla polletni plan za v znesku 208 milijonov. 184 mi- bo proračjn v letošnjem letu rili tudi o raznih težavah obrtne Predvsem poudarja, da je po- Lesno-industrijsko podjetje 10%. medtem koje lanskoletno lijonov bodo uporabili za vodo- im9] prib]ižn,0 7 miiijonov manj dejavnosti in ugotavljali, da je potrebno starim in onemoglim ose- Bled je izpolnilo polletni druž- realizacijo povečala za 35 %. To- vod, ostalo pa za delno uredi- srodsteVi kot jih je bilo pred- trebno posvetiti v bodoče še več oam zvišati socialne podpore in beni plan s 95 %, medtem ko je varna čipk in vezenin je dosegla tev kanalizacije na Bledu. videnih in razdeljenih. Zatorej skrbi in tudi pomoči za ustanavlja-ktočasno temeljito pregledati letošnja uresničitev plana za to polletni plan le s 93%, Gozdno jb bo tr?ba zmanjšati predvidene nje novih delavnic, za vzgojo va- __ proračunske izdatke. Ljudski jencev obrtnih strok in podobno. C ^ odbor je sicer popolnoma pra- K. M. a Komunalna dejavnost in turizem v. Od komunalnih problemov je v ži-rovski občini na prvem mestu regulacija potoka Rakulk. Ta zaradi plitve struge ob vsakem večjem nalivu prestopa bregove in poplavlja okoliški teren. Največja poplava je bila v letih 1926—27, ko je bif precejšen del naselja pod vodo. Z regulacijo so pričeli leta 1952 in so do 1954. leta uredili dve tretjini struge. Takrat pa se je razpustila Vodna skupnost za Gorenjsko in urejanje struge je obstalo sredi poti. Letos bodo z delom nadaljevali, vendar občina za to nima dovolj denarja. Dokončna regulacija potoka Ra-kulka bo stala še okoli 10 milijonov dinarjev. Upajo, da bodo dobili pomoč od Vodne skupnosti Gorenjske, ki se je pred kratkim spet ustanovila in h kateri je pristopila tudi občina Žiri. Potok Rakuik jo tudi letos spomladi žo prestopil bregove. Z regulacijo bo- do pridobili velike površine travnikov in njiv, ki jih je zdaj zaradi stalnih poplav težko obdelovati. Ob večjih deževjih pomladi in jeseni poplavlja travnike na svojih bregovih tudi Sora. Ker pa ta teren za druge poljedelske kulture ni uporaben, ni take škode, ■kot pri poplavah Rakulka. Tudi modernizacije električnega omrežja v žirovski občini se bo treba čimprej lotiti. Elektrificirana so sicer skoraj vsa naselja, omrežje pa je prešibko in zaradi vse večje porabe električnega toka zastarelo. Letos delajo skupno s podjetjem »E'ektro« Ljubljana dve novi transformatorski postaji, od katerih bo eno finansirala občina Ziri. Turizem v žirovski občini je še v povojih. Tujci se prav zaradi obupne ceste izogibajo tega prijetnega kraja v Polhograjskih hribih. Za razvoj tu- rizma bodo morale občine Žiri, Gorenja vas in Škofja Loka skupaj z republiško Upravo za ceste čimprej misliti na asfaltiranje ceste Škofja Loka —Žiri. V razgovoru nam je predsednik ži-rovske občine rekel, da v turizmu ne morejo priti na zeleno vejo, čeprav si na vse načine prizadevajo. Letos so sprejeli odlok o komunalni ureditvi in zunaniem videzu občine. V načrtu imajo tudi zgraditev kopališča, ker je Sora za kopanje premrzla. Z ureditvijo Smreškega jezera pod Tremi kralji v vasi Smrečje bi žirovska občina v turističnem pogledu precej pridobila. Za to jezero se zanimajo že v Logatcu. at Nova pridobitev »Leske koče na Starem vrhu Planinci skrbijo za gostoljubno zavetje Zaradi ugodnih snežnih raz mer in lepega položaja je smučarski klub »LoČ3n« iz Škofje Loke pred osmimi leti zgradil smučarsko postojanko »Loško kočo« na Starem vrhu, ki se je zelo priljubila smučarjem, planincem in turistom. Koča je stalno oskrbovana in ima na razpolago tudi prevoz z avtobusom, ki vsako soboto in nedeljo pelje do vasi Javorje, od tu pa je le še pol ure peš. Za skupinske obiskovalce organizirajo posebne prevoze. V zadnjih letih kočo stalno izpopolnjujejo. Naredili so priključek na oddaljeno električno in telefonsko omrežje, opremili ležišča, dogradili zaprte verande itd. Primanjkovalo pa je pitne vode. Doslej so kečo oskrbovali s kapnico, ki pa je često odpovedala. Lansko zimo so sklenili, da je treba v letošnjem letu tc pomanjkljivost odpraviti. Delo so opravili s prostovoljnim delom članstva in s posojilom Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka. Člani smučarskega kluba »Ločan« so opravili preko 1700 prostovoljnih delovnih ur. Vodovod so odprli v nedeljo, 26. t. m. Slovesnosti se je udeležilo precejšnje število smučarjev in planincev. Kakšni pa so načrti za nadaljnjo ureditev »Loške koče«? Zgraditi bo treba novo teraso pri koči, urediti tople prhe za smučarje — tekmovalce, napraviti . manjši bazen in prhe za. letne obiskovalce, predvsem pa bo treba v bližnji prihodnosti postaviti turistično — športno žičnico iz vasi Zapreval na greben Starega vrha. Pripravljalna dela za navedene objekte so že v teku. m. č. 4 Glan Gorenjske KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA gubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številka naročni- Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila ■ za prevoz bolnikov, telefon 04. ske9a oddeJca je 475, uredništva 397. Motorno kolo 250 ccm, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1949 Privatnikom ne objavljamo Prodam motor »Puch« 200 ccm oglasov pred vplačilom. Cena ali zamenjam za moped. Toni malih oglasov je: preklic 20, iz- Jože, Mavčiče 63. 1832 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Tovarni perila, pletenin in rokavic »Špik«, Kranj razpisuje mesto »Skladiščnik gotovih izdelkov" Pogoji: Trgovska šola z najmanj pet letno ustrezno prakso v trgovini galanterijsko-manufakturne stroke. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. RAZPIS Tovarna strojev »Motor«, Škofja Loka, razpisuje naslednja delovna mesta: . 10 kvalificiranih strojnih ključavničarjev in 4 kvalificirane električarje. Pogoji: 3-letna praksa, regulirane vojaške obveznosti, stanovanje po možnosti v Škofji Loki ali v bližnji okolici, zainteresiranost v stroki (hladilne naprave). Kandidatom se bo dala možnost specializacije za zunanje monterje hladilnih naprav in hladilnega pohištva. »Delikatesa« Kranj zaradi preureditve lokala proda razno stavbno pohištvo, izložbena okna, železne rolete, zasteklena okna, lesene zidne stene, izložbeno okno, gostilniške mize za stoječe goste in drugo. Licitacija bo dne 3. novembra 1958 ob 8. uri v Kranju, Maistrov trg 1. Prednost nakupa imajo gospodarske, zadružne in družbene organizacije do 9. ure tega dne. Če ne bo interesentov, bomo predmete prodali najboljšemu privatnemu panudniku. »DELIKATESA« Kranj, Maistrov trg 1 Uprava za ceste OLO Kranj in sindikalna podružnica cestarjev OLO Kranj sporočata, da je nenadoma preminul naš dolgoletni cestar in član, udeleženec NOV JANEZ POTOČNIK Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Kranj-Rovte, 23. oktobra 1958. Uprava za ceste in sindikalna podružnica cestarjev OLO KRANJ TR2NI PREGLED Kranj Kamnik Jesenice Sk. Loka fižol...... 60—80 60—70 A- ■ — krma za kokoši 35—40 40 48 koruza . . . . . 35—40 40 — — ješprenj . . . . 60—70 70 — kaša...... 70—80 70 90 — kostanj . . . . 18—20 32 25—30 čebula..... 40—75 70 40—50 60 česen ..... 10—20 160 65 — sladko zelje . . . 12—15 18 50 13 solata endivija . . 40—50 40—50 20 40 rdeča pesa . . . 25 30 — 25—30 cvetača . . . . 50 50 42 40—50 Spinača ..... 80—100 100 50 20 lisičke..... 30 30 60 — gobe..... 180—200 150—250 130—150 korenček . . . . 30—40 50 40 24 peteršilj . . . . 10 10 100 50 kolerabe . . . . 20 30 28 — jabolka . . . , 15—22 20 25—28 10—25 hrnške .... 20—40 20—40 25 25—35 grozdje . . . 40—50 60 70 40 krompir . . . . 10—12 10—12 12 10 Jajca..... 21—25 25 22 21 sir..... 90 100 — 12 surovo maslo . 400—500 400—480 620 — kislo zelje . . 40—50 50 60 40 kisla repa . . 25 — — 50 sladka repa . . 8—10 10 — 30 redkev .... 20—30 30 — — Kolo od gumi voza sem izgubil od Trboj do Jeperce. Najdi-ditelja prosim, da ga proti nagradi vrne Jauševim, Trboje 9. 1869 Osebno izkaznico in vozniško amatersko dovoljenje sem izgubil na Brnikih. Najditelja prosim, da proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici. 1870 Kupim emajliran štedilnik. Reginčeva 16, Kranj. 1872 Prodam: Krznen plašč (črn, skoraj nov) za 30.030 din, 2 fotelja globoka (zelene barve, nova) za 21.000 din, mizo iz trdega lesa 140X80 cm za 6 000 din. Štajer Antonija, Zupančičeva 9, Huje, Kranj. 1873 Kratkodlaki pes (Istrijanec) naprodaj. Križe 12. 1874 Na gradbeni fakulteti v Ljubljani je diplomiral za gradbenega inženirja Mali Elvard iz Se-ničnega. Čestitamo! 1875 Prodam motorno kolo »Puch« tipa 51, 250 ccm. Cena ugodna. Rupar, Tržič, Blejska 5. 1876 Prodam 2 kravi in 2 vprežna voza. Grašič Peter, Strahinj 12, Naklo. 1877 Prodam vzidljiv štedilnik. Košir, Kranj, Žeškova 5 (na La-borah). 1878 Prodam kuhinjsko kredenco. Ogled od 14. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelka. 1879 Prodam železni kotel ti.>oč litrski. Govekar Alojz, Kocjane-va 5, Kalvarija, Kranj. 1880 Prodam 7 vrst kopit Jegre (planinčarje) več vrst, ter čevljarsko orodje in potrebščine. Cena nizka. Markelj, Ljaono ob, Podnart. 1881 Prodam spalnico. Ogled pri pleskarju Čehovinu na Primsko-vem pri Kranju. 1882 Instruiram nižješolce v popoldanskih in dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 1883 Prodam zazidljivo parcelo 1.300 m2 v bližini šole Primskovo pri glavni cesti. Cesta na Klanec 2, Kranj. ^ 1884 Radio »Savica 63« ugodno prodam. Okorn Jože, Planina 24, Kranj. 1885 Poklicni šofer »B« razreda išče službo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 188S NATAKAR TA kvalificiranega za semostojno vodenje bufeta OLO Kranj sprejmemo takoj. Ponudbe z dokazili o kvalifikaciji poslati »Delikatesi«, Kranj. 1887 Starejši intelektualec išče sobo za krajši čas. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 1888 Sobo in kuhinjo zamenjam za večjo sobo v mestu ali najbližji okolici. Ponudbe poslati na oglasni oddelek r>od šifro 536. 1889 Prodam radijski sprejemnik »Koper«, volnen siv kostim za srednjo postavo, volneno modro obleko za srednjo pastavo, 2 beli postelji brez vložkov, 1 veliko gredenco primerno za kmečko kuhinjo - vse v zelo dobrem stanju. Ugodna prilika. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure. Naslov v oglasnem odd. 1890 Šivalni stroj, dober, vzamem za pol leta v najem proti odškodnini. Naslov v ogl. oddelku. 1891 OBJAVE RAZPIS Občinski 1 judjski odbor Železniki razpisuje delovno mesto upravnika Pekarne Železniki. Pogoji: Visokokvalificiran pek z najmanj 5-letno prakso v večjih pekovskih obratih. Nastop službe s 1. jan. 1959. Družinsko stanovanje na razpolago koncem 1. polletja 1959. Ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati do 20. nov. 1958 na ObLO Železniki. RAZPIS Tapetništvo In sedlarstvo Radovljica sprejme računovodjo-klnjo — takoj ali po dogovoru. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo mamo JULKO RUTAR na njeni zadnji poti najlepša hvala. Posebna hvala vsem, ki so sodelovali pri zdravljenju in postrežbi za lajšanje trpljenja. Hvala duhovščini, njenemu pevskemu zboru za recitacijo, njenemu delovnemu kolektivu za darovano cvetje in vsem, ki so karkoli storili v njen spomin. Rutarjevi OBJAVA »Svoboda« Škofja Loka obvešča vse, ki pri zadnji predstavi »Neznani talenti nastopajo« niso dobili vstopnic, da bosta ponovitvi programa prav tako s tekmovanjem v nede.ijoi, dne 9. novembra 1958 ob 10. uri dopoldne in 20. uri zvečer. Vabljeni! GLEDALIŠČE »TONE CUFAR« JESENICE Uprava Cufarjevega gledališča Jesenice razpisuje GLEDALIŠKI ABONMA za sezono 1958—59 in sicer: Premierski abonma — sobota ob 19.30 uri za obiskovalce, ki žele videti premiere. Abonma B — nedelja ob 19.30 uri, za obiskovalce, ki žele videti prvo ponovitev. Abonma petek — petek ob 19.30 uri za obiskovalce, ki zaradi službe ali odhoda iz Jesenic čez soboto in nedeljo ne morejo videti naših predstav. Za abonma petek bo uprizorjena tretja ali šesta ponovitev. Mladinski in šolski abonma za člane mladinske organizacije ter učence in dijake vseh šol. Dan in ura tega abonmaja bosta določena sporazumno z vodstvi šol in mladinske organizacije. Cene abonmaja za sedež: PARTER od 1. do 10. vrste 440 din. od 11. do 15. vnste 350 din, od 16. do 18. vrste 280 din. BALKON: od 1. do 2. vrste 440 din, od 2. do 4. vrste 350 din. STRANSKI BALKON 280 din. Za mladinski in šolski abonma je še dodaten popust! Abonma je plačljiv v treh obrokih. Prvi obrok pri vpisu abonmaja, ostala dva pa najkasneje do 1. maja 1959. Gledališče bo, za abonma uprizorilo najmanj osem premier, ki j'h bo izbiralo iz okvirnega repertoarja. — Abonma lahko vpišete vsak dan v gledališki pisarni cd 10. do 14. ure osebno ali na telefon št. 200. Zagotovite si stalen sedež v gledališču! — Izkoristite 15 % popust pri vstopnini, ki ga nudi abonma! — Postanite reden obiskovalec gledališča! »STORŽIČ«, Kranj: 31. oktobra ital. barv. cinemaseope film »IZGUBLJENI KONTINENT« ob 16., 18. in 20. uri, ob 22. uri nem. film »PLAVI ANGEL«. 1. novembra ob 10. uri matineja angl. - nem. filma »PLAVI ANGEL«, ob 16., 18. in 20. uri ital. barv. cinemaseope film »IZGUBLJENI KONTINENT«, ob 22. uri premiera madžarskega filma »NEDELJSKA ROMANCA«. 2. novembra ob 9. uri matineja amer. barv. filma »POGUMEN KOT LASSIE«, ob 10.30 uri nemški film »PLAVI ANGEL«, ob 13. uri amer. barv. film »OVER-LAND PACIFIK«, ob 15,, 17. in 19. uri ital. barv. cinema-scooe fi'm »IZGUBLJEN1 KONTINENT«, ob 21. uri predpre-miera amer. barv. cinemaseope filma »PRTNTC ŠTUDENT«. »TRIGLAV«, Primskovo: 1. novembra ob 16. in 19. uri amer. barv. film »OVERLAND PA-CTFiK«, 2. novembra oremiera madžarskega filma »NEDELJSKA ROMANCA«. »SVOBODA«, Stražišče: 1. novembra ob 18. in 20. uri nem. film »PLAVI ANGEL«, 2. novembra ob 15. uri amer. barv. film »POGUMEN KOT LASSIE«, ob 17. in 19. uri amer. film »MODRI PAJČOLAN.c. NAKLO: 1. novembra ob 19. uri premiera amer. filma »GRAND HOTEL«, 2. novembra ob 14. uri premiera ame-r. barv. cinemaseope filma »PRINC ŠTUDENT«, ob 16. uri amer. barv. film »OVERLAND PACJFIK«, ob 19. uri amer. barv. film »POGUMEN KOT LASSIE«. »KRVAVC«, Cerklje: 1. in 2. novembra nemški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«. Predstave v soboto ob 21 uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. RADOVLJICA: 31. oktobra ob 20. uri, 1. novembra ob 16. in 20. uri ter 2. novembra ob 20. uri jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«, za mladino pod 16 let starosti film ni primeren. 2. novembra ob 14. in 18. uri amer. vohunski film »MATA HART«. LJUBNO: 1. in 2. novembra angleški barv film »BEAU BRU-MELL« v soboto ob 19 30 uri, nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA«, Škofja Loka: 31. oktobra do 2. novembra francoski barvni film »FRENČ - KAN -KAV«. »OBZORJE«, Železniki: 31. oktobra in 1. novembra ob 20. uri ter 2. novembra ob 15. in 19.30 jug. film »ANIKINI ČASI«. »SORA«, Poljane: 1. in 2. novembra madžarski zabavni film »KVIŠKU GLAVO«. DUPLICA pri Kamniku: 1. in 2. novembra ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE«. Predstave v soboto ob 19. uri, v n^d-^jo pa ob 16. in 18. uri. »PREDILEC«, Sk. Loka: od 1. do 2. novembra ameriški barvni film »Lov na špijone«. NESREĆE EKSPLOZIJA V RESTAVRACIJI Gosti v restavraciji »Triglav« pri jeseniški železniški postaji so bili v torek ob 14. uri hudo iznenađeni. Nenadoma je prišlo do eksplozije v vhodnem prostoru. Nekateri so v naglici iskali izhod, drugi so se gnetli mimo pulta k vratom itd. Šlo je za eksplozijo buteljke piva. Ko se je natakarica, ki je stregla ob pultu, sk'onila k zaboju, da bi vzela steklenico piva, se ji je buteljka piva Union raztreščila v rokah z močnim pokom. Gosti so trdili, da soloh ni nikamor zadela ali treščila z buteljko. Razletelo steklo jo je hudo ranilo na desni roki, tako da je morala takoj k zdravniku. Buteljka se je razletela v sredini. Zakaj, še niso ugotovili. K. M.' ODPRTO NAMIZNOTENISKO PRVENSTVO KRANJA Danes popoldne ob 16. uri bo v osemletki »Simon Jenko« otvoritev letošnjega odprtega namizno-teniškega prvenstva Kranja. Medtem ko bodo prvi dan pričeli s tekmovanji novinci, mladinci, pionirji in moški B, bodo ostale discipline na sporedu v soboto in nedeljo, obakrat s pričetkom ob 8. uri. Zanimanje za letošnje prvenstvo je precejšnje, zato naj se vsi, ki nameravajo sodelovati na tem prvenstvu, pravočasno prijavijo vodstvu turnirja pred pričetkom tekmovanja. Izberite najboljše športnike Gorenjske Anketiranci, ki bodo s svojimi predlogi desetorice najboljših športnikov Gorenjske najbliže končnemu rezultatu naše ankete, bodo prejeli nagrade, in sicer: 1. nagrada 3000 dinarjev, 2. nagrada 2000 dinarjev, 3. nagrada 1000 dinarjev. Med nagrajence bodo upoštevani vsi, ki bodo do vključno 21. novembra poslali na uredništvo »Glasu Gorenjske« predloge za deset najboljših športnikov Gorenjske. Razen treh denarnih nagrad za anketirance je uredništvo pripravilo tudi prehodni pokal, ki ga bo na Dan republike prejel najboljši športnik Gorenjske, katerega bo izbrala jiaša anketa. Uredništvo Na sliki: Lani Vlado Brinovec — kdo bo pa letos? HOKEJ NA UDU NA JESENICAH ŽE DRSAJO V sredo popoldne je bila na Je-jsenicah interna slovesnost, ki pa je za jeseniški zimski šport zelo pomembna. Mojstru Janežiču je uspelo kljub 8 stopinjam nad ničlo napraviti na polovici umetnega drsališča odličen led. S prvim treningom na ledu, ki je bil v sredo popoldne, niso bili navdušeni le jeseniški hokejisti, temveč tudi številni športni funkcionarji in številni ljubitelji hokeja na ledu. Pred pričetkom prvega treninga je mojster Janežič izjavil, da mu bo uspelo do nedelje pokriti z ledom celotno drsališče. Ob prvem treningu smo intervjuvali jeseniške hokejiste. Cene Valentar je med drugim dejal: »Komaj sem čakal ledu. Moja največja želja je, da si obdržimo tudi v letošnji sezoni drz. prvenstvo.« Boris Cebulj je Prl" pomnil: »Čeprav smo trenirali v lahki atletiki, športnih igrah ln gozdnem teku vse od junija, narfl je trener potreben, zato ga težko pričakujemo. Prilagoditi pa se moral pogojem jeseniških hokejistov. Upoštevajoč izredno navdušenje mojih sotovarišev, sem prepričan na uspeh v letošnji sezoni.* Dosedanji kapetan jeseniškega A moštva Dušan Brun nam je takole rekel: »Če smo Jeseničani v nogometu na dnu lestvice, ne bomo na tej stopnji v hokeju, marveč botao tudi letos vodili.« Zelo pozitiven je bil tudi razgovor is funkcionarji jeseniškega hokeja na ledu, ki so izrazili hvaležnost ledarni, Občinskemu ljudskemu odboru in Železarni Jesenice za veliko razumevanje in nudeno pomoč, ki bo veliko prispevala k čim boljši sezoni, v uspeh jeseniških hokejistov je pre* pričan tudi dosedanji trener Mat-ko Medja, čeprav je moštvo izpopolnjeno s tremi mladinci. U. II 0 C 0 M E T KAMNIK ZMAGUJE V prvem razredu ljubljanskega nogometnega prvenstva je v nedeljo Kamnik premagal Olimpijo i* Ljubljane s 4:0 (1:0) in se povzpel na drugo mesto v svoji skupini-Duplica je na svojem terenu izgubila z Javornikom iz Rakeka z 2:3 in se bo v nedeljo doma pomerila s Kamnikom. Za to srečanje vlada veliko zanimanje. MAMIZMI TENIS NA JESENICAH SKRBE ZA VZGOJO MLADINE Namizno-teniškj klub Jesenice, ki je pred dnevi praznoval 20-let-nico svojega obstoja, se je ob tern jubileju spomnil tudi svojih najmlajših igralcev — pionirjev. Pred dnevi so povabili v klubske prostore vseh 30 pionirjev in njihove starše. Govorili so o uspehih, k» jih je dosegel NTK Jesenice v teku svojega obstoja, pa tudi o uspehih, ki so jih že dosegli pionirji-Sedem najboljših pionirjev so obdarili, ostale pa javno pahvalil'-Starši, zadovoljni z uspehi, ki jih dosegajo njihovi otroci v namiznem tenisu,, so so z odborniki kluba pogovorili o nadaljnjem tre~ ningu za pionirje. KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 Glas Gorenjske 5 Razmislimo o potujočih kni žnicah Kaj obeta zakon o knjižnicah? Razvoj ljudskih knjižnic na- bralci z namenom, da se razve- da bi vseh 100 knjižnic, ki jih jena po zakonu, za kar mora preduje zelo, zelo počasi. Ta po- drijo v prostem času. V vsaki imamo v okraju, bodato zalo- skrbeti ustanovitelj po svojem časnost, dasiravno so knjižnice dobri knjigi najde bralec kaj žili s knjigami. Za manjše vasi preudarku in možnostih. Šele ko današnjemu življenjskemu raz- zanimivega, privlačnega, kar in kraje bi bile priporočljive po- bo mreža utrjena in njen razvoju neobhodno potrebne, ni mu bo dalo pobudo, da bo tudi tujcče knjižnice, še bolj pa po- voj zagotovljen, bo možno do-opravičljiva. Nagel napredek v prihodnje segal po čtivu. vezava z občinsko knjižnico, ločiti tudi sredstva za vzdrže-tehnike, industrije in gospo- Kdor je enkrat ali dvakrat pre- Le-ta bi morala skrbeti za vse vanje. darstva močno prehiteva razvoj stopil prag knjižnice, ta se bo knjižnice v občini ter določati V našem okraju so se knjiž-ljudskih knjižnic. Napredek se še vrnil in si poiskal primerno sestav in potrebe posameznih niče že nekoliko približale zahte-bo še stopnjeval, naglemu stop- knjigo. Zaradi tega bi morali vaških knjižnic. Tako bi prišla vam bodočega knjižničarskega nJevanju pa bodo mogli slediti posvečati ljudskim knjižnicam knjiga v manjše kraje in na- zakona, zato ne bo težko pole izobraženi delavci. več pozornosti. Knjižni zaklad selja, kjer bi jo bralci z ve- spešiti njih razvoj. V nekaterih Tudi ljudske knjižnice sodijo naših knjižnic naj bi ustrezal seljem sprejeli. Obenem bi ime- občinah so že^ dani pogoji za v krog splošnega izobraževanja razmeram kraja in bralcem. la občinska knjižnica dolžnost ustanovitev občinske knjižnice, naših delovnih ljudi. Knjižnica Bogatih knjižnic imamo zeko proučevati stanje vseh knjižnic Več težav je s prostori in je zatočišče, kamor prihajajo malo. Ne bilo bi pa umestno, v' občini, ugotavljati stvarno po- ustreznim kadrom. Knjižnici na trebo knjig in drugega branja, S SLOVENSKO PESMIJO PO PRIMORSKEM Okrajni učiteljski pevski zbor gostoval v Vipolžah J-Mmi, Id {Mi (jledcutMA jih voditi in predlagati občin skemu ljudskemu odboru sred stva za vzdrževanje knjižnic. Minulo soboto in nedeljo so Cerkljah, Tržiču, Kranju, Pred člani okrajnega učiteljskega dvoru in drugod, Pevskega zbora iz Kranja gosto- 3& vali v Vipo'žah na Primorskem. Priredili so koncert slovenskih Pesmi. Ob navzočnosti slovenskih skladateljev Blaža Arniča. Slavka Mihelčiča in Petra Lipar-ja je tamkajšnje prebivalstvo, ki je obiskalo koncert, pozdravil predsednik zbora Niko Sla-Par. Pionirjem Vipolž in okolice je ob tej priložnosti izročil spominsko sliko mesta Kranja — delo akademskega slikarja Milana Batista. Prebivalstvo je goste toplo pozdravilo, zlasti pa slovenske skladatelje, ki so obiskali t? •skrajni jugozapadni obmejni del primorskega ozemlja. — Razen Vipolž so pevci iz Kranja obiskali tudi nekatere druge kraje dolino Trente, trdnjavo Kluže ob Koritnici, Dobrovo in Kojsko v Brdih. V Kojskem so se poklonili pred spomenikom slovenskega glasbenika Srečka Ku-rnarja, v Vipolžah pa so položili venec pred spomenik padlih partizanov. Ob vrnitvi so se ustavili še v Žireh, kjer so si ogledali tamkajšnjo novo šolo, obiskali pa so tudi skladatelja Jobsta, ki biva tamkaj. Okrajni učiteljski pevski zbor je letos zgodaj in marljivo pričel z delom. Vodi ga pevovodja *n profesor glasbe na kranjski gimnaziji Janko Pribošič. Zbor« deluje že nekaj let. V tem času Je priredil več samostojnih koncertov, in sicer v Zalogu pri Jesenicah in v Kranju že delujeta kot občinski knjižnici ter vodita in o.^rbujeta ostale knjižnice v občini. Škofja Loka se bori še za primernega knjiž-Že dalj časa pričakujemo za- ničarja> medtem ko bodo mo-kon o knjižnicah. Osnutek za- rale občine Radovijica, Bled in kona je bil ze v razpravi ter Tržič ob5inske knjižnice še usta-upamo, da bo tudi kmalu pred noviti ljudsko skupščino. Zakon določa _c namen in pomen knjižnic, njihovo razvrstitev in haloge. Knjižnična mreža mora biti ure- OD SCHWARZWALDA DO ČRNEGA MORJA je dolgometražni dokumentarni barvni film, ki je bil posneta leta 1956 ob sodelovanju osmih držav. Film nas popelje po 2840 km dolgi poti po Donavi od izvira v Nemčiji do izliva v Črno morje in predstavlja splet lepih pokrajinskih slik, mest in šeg ter običajev podonavskih držav Avstrije, Cehoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Sovjetske Ukrajine. Čeprav film ne pripoveduje zgodbe, je zanimiv; grajen je spretno s finim posluhom za lepočutje in izvirnost. IZGUBLJENI KONTINENT Francoskem barv. filmu »Svet tišine« Jeana Y. Cousteau-ja, ki je bil pred dvema letoma nagrajen na filmskem festivalu v Cannesu, je to pot sle- dilo novo podobno presenečenje filmske umetnosti, in sicer italijanski barvni kinoskopski film »Izgubljeni kontinent«. — Medtem ko nam »Svet tišine« posreduje čudežni in skrivnostni svet morskih globin, nas amater Leonardo Bonzi popelje v osrčje otokov v Tihem oceanu. Film je od začetka do konca brez zgodbe, brez kakršnihkoli zapletov, je preprost in osupljivo neposreden. Tvori ga dolga vrsta dinamičnih, potopisnih fragmentov, ki se izogibajo kakršnikoli dramaturgiji. Brez pomisleka lahko trdimo, da je obrtniška plat filma brezhibna; ta ugotovitev je še posebno zanimiva zato, ker je film ustvaril amater. Kot svojevrstna umetnina je bil tudi ta film nagrajen s posebno nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. aa Maksi m Gaspari v Prešernovi hiši MAKS1M GASPARI: POVODNI MOŽ (olje) Resnična zgodba ANE FRANK Poskušal sem se kazati brezskrbnega, ko sem jim razkazoval pisarne in skladišča — v prsih pa ^ je bolelo od strahu. Za holand-slco uporniško gibanje sem bil iz-**elal nekaj fotografij. Ali je to Vzrok, zaradi česar iso tu, ali pa je bivališče? Za pregled sem odprl nekaj zabojev z mlekom in sladkorjem v rUgem nadstropju. »Pogledrfli bomo še, če je kaj °r°žja skritega,« je dejal nacist in stoPali je jel naravnost k omari fa knjige, jo potegnil k sebi in raz-*fil vhod v skrivališče. Spoznal ^eir>, da nas je nekdo izdal... Zvlekli so pištole in mi namignili, aJ grem pred njimi po stopnicah. Prvo sem zagledal gospo Frank, 1 Je negibno sedela v predsobi. Ko tal sem prišel do nje, sem zašepe-»Gestapo,« ona pa se ni gani-Zdaj, ko je napočil trenutek, » smo tako dolgo trepetali pred nJirn, je bija kot omamljena. Ostali f° Prihajali počasi iz druge sobe 11 z drugega nadstropja. Razburje-!^st je kazala samo Anina sestra ^ar3ot, ki je tiho ihtela predse. »Dobro,« je rekel Silverthaler. "Poberite svoje stvari!« Običajno ,so pustili svojim žrt-Vdr» ob takih prilikah le nekaj mi-^ut. da so pospravili svoje imetje. u Pa se je pripetilo nekaj povsem Rednega. Sil vorthalerjev pogled je ."tičal na siivo pobarvanem zabo-'u z železnimi okovi, ki je bil Jankova last. »Odkod ti ta zaboj V« ga je na-hrulil. »Bil sem častnik nemške vojske v prvi svetovni vojni,« je rekel Frank. Silverthaler je zardel. Misel, da bi bil Žid častnik, mu očitno ni-hotela v glavo. Jezno se je zadri: »Zakaj se pa potem niste prijavili in dali registrirati?« Frank ni odgovoril. »Prišli bi bili v Theresien,stadt,« je nadaljeval nacist. V tem mestu je bilo prednostno taborišče, kamor so pošiljali izbrane Žide, namesto v uničevalna taborišča, kot na primer Auschwitz. To je bil čuden prizor. Silver-thalerju v glavo vtepeni dril in respekt pred oficirjem se je boril s čutom dolžnosti. Negotovo je stal pred Frankom in dobil sem vtis, da bi ga ostro povelje takoj pripravilo do tega, da bi zavzel stojo »mirno«. In ko Frank še ni odgovoril, je dejal Silverthaler končno: »Prav, pospravite svoje stvari! Mudi se vam ne!« Minila je skoro ura. Dovolili so mi celo, da sem šel dol k obedu, preden so nas odpeljali v glavni stan Gestapa na Euterpski cesti. Silno sem bil razburjen, toda moje prvo zaslišanje s Silverthaler-jem je bilo skoro smešno. Po njegovem izgovoru sem kmalu spoznal, da je po rodu Avstrijec. Na njegovo prvo vprašanje (lem odgovoril skoro z zadoščenjem. »Kje ste rojeni?« »V Avstriji. V prvi svetovni vojni sem služil v avstrijski mornarici,« sem odgovoril. Silverthaler se je bil pravkar naslonil nazaj in si prižgal novo cigareto. Zdaj pa se je nagnil nenadoma naprej, s stiskom je med prsti ugasnil cigareto in rekel: »To za danes zadostuje!« Odvedli so me. Potem sem spoznal vrsto koncentracijskih taborišč: v Amers-foort, Zwolle, VVageningen, dokler nisem iz kolone jetnikov, ki so jih prek Zevenaarja vlekli v Nemčijo, pobegnil, ravno ko so nas obstreljevali angleški Spitfirei. Po begu sem se pretolkel v svoj domači kraj Hilver,sum. Tu sem si pripravil, tokrat sam zase, podobno skrivališče, ki ga pa nisem več. potreboval. Med zasedbo je uporniško gibanje venomer opominjalo nemške naciste, da se bliža »Bvlt-jesdag« (dan sekir), to je dan maščevanja. Četrtega septembra 1944 se je med boji pri Aachnu bliskovito raznesla vest, da so zavezniki prodrli. Tega dne je večina nemških nacistov pobegnila nazaj v Nemčijo. Kmalu po mojem prihodu v Hilversum ,so Kanadčani osvobodili Holandsko. V tem času pa so bili skoro vsi, ki smo jih skušali osvoboditi, že mrtvi. Frank je videl, kako so peljali van Daana v Auschwitzu v plinsko celico. Gospa van Daan je / V program razstav, ki jih prireja Mestni muzej v Kranju, se je v letošnji jesenski sezon1 uvrstil odličen razstavljalec, naš znani slikar Maksim Gaspari. Gorenjska mu dolguje več kot kateremukoli drugemu likovniku. Še preden se je v našem okraju razpredla mreža muzejev je Gasparijeva paleta opisala in dokumentirala vrsto lepot in značilnosti Gorenjske in jih v umetniško prepričljivi obliki posredovala najširšemu krogu ljubiteljev. Maksim Gaspari je bil rojen na Notranjskem v vasi Selščku nad Cerknico. Oče je bil priseljenec iz Furlanije, mati pa domačinka in slikarsko ter glasbeno zelo nadarjena žena. Trgovski poklic, ki mu ga je namenil oče, ga ni veselil. Prirojeno nagnjenje za slikarstvo je gnalo mladega fanta iz Kamnika v Ljubljano na Umetno obrtno šolo k prof. Veselu. V tej dobi je navezal prve stike s pokojnim Hinkom Smrekarjem, s katerim ga je tudi kasneje vezalo skreno prijateljstvo. Želja po višji slikarski izobrazbi ju je privedla na slikarsko akademijo na Dunaju, kjer sta se pridružila tamkajšnjemu krogu slovenskih umetnikov. Ustanovili so društvo »Vesna«, čigar člani so bili umrla v Bergen-Belsenu. Gospa Frank je zblaznela, umrla pa je kmalu nato v baraki v Auschwitzu. Kadar so ji prinesli hrane, jo je hitro skrila pod posteljo. Domišljala si je, da jo skriva za svoje otroke. Mladi Peter je bil v koloni, ki je odšla iz Auschwitza. Videl ga poslej ni nihče več. Zobozdravnik Dussel je poginil v Neuengamme pri Hamburgu. Margot in Ano so najprej tudi odvlekli v Auschwitz. Kakor vsem drugim, so tudi njima takoj po prihodu v taborišče, ostrigli lase, da bi jih potem uporabljali kot tesnila pri ceveh ali pa izdelovali iz njih gonilne jermene. Neka interniranka v Au-,schwitzu, ki si je pozneje rešila življenje, se je spominjala ,da sta z Ano Frank opazovali skupino ciganov, ki so jih gole gnali v plinsko celico. Ob vratih je stala druga skupina — majhni otroci, ki so morali čakati, da pridejo na vrsto. Ana je samo rekla: »Njihove oči si poglej!« V tem pa so Rusi naglo prodirali proti Auschwitzu. Krematorij-ske peči, ki so že tako delale »s polno paro ves čas, niso mogle več sprejemati množic, določenih za uničenje. Margot in Ana sta prišli v transport, namenjen v Bergen-Belsen. Frank je ležal v bolniški baraki še živ, ko so prišli Rusi. Spravili so ga v Odeso, tam pa na francosko ladjo in z njo v Marseille. Končno je prišel v Amsterdam — edini, ki je preživel strahota Po vojni je Frank od preživelega jetnika iz Bergen-Bel,sena zvedel, kaj se je zgodilo z njegovima hčerama. Margot je dobila tifus in je umrla. To je bil poslednji udarec tudi za Ano. »Nočem več živeti!« je rekla. Teden pozneje je bila mrtva tudi ona. Uničila jo je ista bolezen. Bilo je to v marcu 1. 1945, dva meseca pred osvoboditvijo Holandije in Bergen-Belsena... poleg Gasparija in Smrekarja tudi Birolla, Šantel, France Kle-menčič, Maks Koželj in kipar Peruzzi. Jeseni 1905 najdemo Gasparija skupaj s Smrekarjem v Munchenu. Munchenska leta pomenijo za oba leta pomanjkanja. Prošnjo za podporo je Deželni odbor za Kranjsko Gaspariju dvakrat odklonil. Težko življenje ga je spet privedlo v domovino, kjer je našel zatočišče v gostoljubnem domu starega znanca in mentorja dr. Zadni-karja v Kamniku. Na ženinem domu na Koroškem je preživel leta prve svetovne vojne in se je v času plebiscita kot vnet propagator boril za pravične zahteve Slovencev. Po tragičnem izidu glasovanja se je preselil v Ljubljano in sprejel mesto profesorja risanja na I. državni gimnaziji, kasneje pa mesio restavratorja v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Geslo Vesnanov »iz naroda za narod« in njihov oropani »ustvariti pravo siovensko umetnost« sta ostala tudi kasneje motto Gasparijevega življenja in dela. Njegov slikarski čopič nenehno obdeluje neizčrpno temo: »življenje našega ljudstva od zibelke do groba«. S čudovitim talentom zna prisluhniti mišljenju in delu našega kmečkega človeka, njegovim navadam in običajem, njegovim pripovedkam in pravljicam. Razstava v Prešernovi hiši je razdeljena na dva dela. Prvi del v pritličju obsega olja in gvaše, v I. nadstropju pa so razstavljene slikarjeve skice in risbe. Skice imajo poleg umetniške tudi pomembno dokumentarno vrednost, saj nam prikazujejo slovenskega človeka pri njegovih danes že skoraj pozabljenih opravilih, navadah in običajih. Ilustracije predstavljajo slikovni okras Jurčičevega Desetega brata, Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni in Murkove knjiae Ma-tajev Matija. Ker je razstava v Kranju po retrospektivni razstavi v Ljubljani in Mariboru eden najvidnejših prikazov Gasparijevih del pri nas, smo prepričani, da bo našla tudi med gorenjskim prebivalstvom dostojen odmev. V Martuljku so obnovili gledališko dvorano Gledališka dvorana poleg do-t ma »Franca Rozmana« v Martuljku je služila že nekaj let za lokalne kulturne prireditve in kino predstave. To dvorano so obnovili in 'povečali oder ter dvignili sedeže. Za otvoritev dvorane je gostoval v Martuljku ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode. Želeti je, da bi podobni ansambli pogosteje gostovali v Martuljku in nudili domačemu prebivalstvu ter okre-vancem tamošnjega doma primerno kulturno razvedrilo. U. Da ne bo ostalo le PRI BESEDAH lz programa izobraževanja odraslih v Bohinju Dosedanje izkušnje so pokazale, da v Bohinju vse dosedanje oblike izobraževanja odraslih niso bile najboljše. Svoboda Tomaž Godec ni bila sposobna izvesti dobro organiziranega in stalnega izobraževanja odraslih v občini. Zato je Občinski odbor SZDL ustanovil izobraževalni center, ki deluje pod njegovim neposrednim vodstvom. Dobri cbeti so se pokazali že v pripravah za sestavo programa in izvedbo. Izobraževalni center bo začel tudi s šolo za člane delavskih svetov in upravnih odborov, kar so nekateri delavski sveti sprejeli z odobravanjem. V okviru te šole se bodo člani delavskih samoupravnih organov seznanjali s svojimi nalogami, pristojnostmi, z notranjo organizacijo podjetij, plačnim sistemom itd. Podobni seminar bodo priredili tudi za člane zadružnih svetov, ko bodo izvoljeni. V Bohinjski Bistrici bodo starši poslušali ciklus med seboj vsebinsko povezanih peda-joškin predavanj o združinski vzgoji. Predavanj bo enajst: snov bodo tolmačili priznani psihologi, pedagogi in zdravniki. Razen tega bo izobraževalni center prirejal redna tedenska predavanja s področja zdravstva, kmetijstva, tehnike, znanosti, naravoslovja, kulture itd., ki bodo prilagojena potrebam posameznega kraja. Redna predavanja bodo v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Srednji vasi in na Gorjušah, nekatera pa bodo izvedena tudi po ostalih manjših vaseh. V tem programu imajo prednost sodobna in aktualna družbena dogajanja doma in v svetu. Predavanja bodo popestrili z raznimi tehničnimi pripomočki. Center bo tudi redno predvajal po raznih krajih v občini celovečerne umetniške filme s filmskimi novicami. Program je skrbno sestavljen in temelji predvsem na domačem filmu in nekaterih najboljših delih inozemske proizvodnje. Za vsak film bodo sestavili tudi oceno in jo posredovali gledalcem. Izobraževalni center namerava prirediti tudi 'likovno razstavo, na kateri naj bi sodelovali naši znani likovni umetniki. Kljub temu, da je program zelo obširen, ga bo ob sodelovanju družbenih organizacij, organov samoupravljanja in posameznikov mogoče uresničiti. Nenasitna %aha V veliki zeleni mlaki je ži- »Ho,1 mesec je padel v vodo. Mislila je, da bo prišla do me-vela žaba, navadna zelena žaba Kvak, kako je lep! Da bi bil seca tedaj, ko bo popila vso vo-z velikimi očmi in širokimi usti. vsaj še tako dober! Pojedla ga do. Toda kolikor je popila vode, Bila pa je nenasitna in bi naj- bom!« toliko jo je znova priteklo. In žaba je pila in pila in pila ... Pa je priskakljal k vodi mali zajček. Hotel se je odžejati. Zagledal je zeleno žabo in ji zakli-cal: »Umakni se, zelenka, da nr ne boš kalila vode!« »Tiho bodi,« je zaregljala žaba. »Kaj ne vidiš, da bom popila vso vodo sama in potem pojedia mesec? Če ne boš tiho, bom še tebe!« Zajček je skočif za grm in gledal požrešno žabo. Pa je pritekla urna srnica in dejala žabi: »Žabica, umakni se. Pila bi rada'« A žaba - požrešnica ji je zaregljala: »Kar tiho bodi, da še tebe ne r pojem. Kaj ne vidiš, da bom vsak čas popila vodo in pojedla raje pojedla vse, kar koli je le Skočila je k potoku in zazdelo mesec?« ore A Ko sem se ondan mudil v Cerkljah, sem se pozanimal za to in ono. Pa je naneslo tako, da sem povprašal, kako deluje tamkajšnje Turistično društvo, zlasti odkar je stekla žičnica na Krvavec. Brez šale — prav nič zadovoljen nisem bil z odgovorom. Nekako pred letom je bil ustanovni občni zbor Turističnega društva, to je pa tudi vse, kar sem bil tistikrat izvedel. Povedali so mi pa, da je koj spočetka padlo toliko pobud, da je Turistično društvo, še preden se je sploh spravilo k delu. v njih dobesedno utonilo. Bojda so Cerkljani spet staknili glav^ in začeli razmišljati, če ne bi morda kazalo ponovno ak!icat; ustanovni občni zbor Turističnega društva. A Če vas bo pot zanesla na Plavž na Jesenicah, se nikar ne zanašajte na tamkajšnji bife. Raje si vzemite s seboj malico. Nič ne pretiravam, če pravim, da v tamkajšnjem bifeju sendvičev, s katerimi vam sicer postrežejo v vsakem gostinskem obratu, splch nimajo. A Če je že beseda o gostinskih uslugah, se lotimo še gosti'ne »Rot« na Boh'nj>ki Beli Ondan so mi prinesli k južini tudi žem- lje. Skoraj vznak me je vrglo, ko sem za vsako odrinil po 8 dinarjev. Dvakrat bolj začuden sem bil pa zato, ker vem, da jih kupujejo po 6 dinarjev pri peku, ki je oddaljen od gostilne le nekaj korakov. Tega pa res nisem vedel, da je »transport« žemelj na tako majhni razdalji tako drag! A No, zdaj pa še eno o kruhu iz Kranjskih pekarn! — Prejšnji teden sem obiskal Mastno slaščičarno. Namak) sem bil začuden, ko sem videl, kako se nekaj kranjskih gospodinj gnete Dred prodajno mizo; tehtale so kruh. Štruce so romale iz torb na tehtnico, nato pa soet nazaj v torbe. — »Pa ne da bi začeli v slaščičarni peči kruh,« sem se ustrašil. Moj strah je bil ne-uoravičen. Brž ko ro me gosoo-dinje opazile, so kot en mož planile k meni in me začele pestiti, češ, vse sorte grehe vidiš, da .bi se pa kranjskih pekov, ki pečejo tak kruh, lotil, tega seveda ne vidiš! »Saj k-\'h je v'^ti čisto užiten,« sem se branil. »Užiten že, užiten, če ga pa na tehtnico treščiš, si pa takoj na čistem,« so robantile. »Kar poglej, na svoje oči se prepričaj! Vsaka štruca je lažja, kot bi morala biti. In štruce so romale spet na tehtnico. Zares — vsaki je nekaj manjkalo do polne teže. Štruca, ki bi morala tehtati dva kg, je imela le 1,80 kg, pri drugi štruci je manjkalo do 1 kg kar 6 dkg. Pa še to so mi povedale razjarjene gospodinje, da. so kupile kruh v kranjski »Delikatesi«. Menda — tako sem izvedel — tudi druge pekarije-nimajo lažje vesti. A Tole je ondan povedal neki kranjski upokojenec: »Veš, zadnjič sem šel v Dom upokojencev v Kranju. Pa sem imel smolo, kajti izbral sem si dan, ko je Dom zaprt. Še preden sem dodobra vtaknil glavo skozi vrata, že je natakarica zavpila v nači-stejši slovenščini: »Halt! Ruhe-tag!« — Madonca, jaz kot star avstroogrski soldat, sem se tistega »befela« tako ustrašil, da sem kar »habtaht« stopil. Še zdaj nisem čisto pri sebi« Vas pozdravlja Vaš bodičar! In srnica je odskakljala za drevo. Prihlačal je medved in videl videla. se ji je, da se je mesec v vod Neke jasne noči je priskaklja- premaknil, la do potoka. Mesec se je ble- »O, čakaj, ne boš mi ušel,« ji stel na vodni gladini. Debela zaklicala. »Popila bom vso vodo, žabo, ki je "kar naprej pila in žaba je izbuljila svoje oči, od- tebe pa potem pojedla, boš že pjia ' prla svoja nenasitna usta in videl!« miasknila z jezikom: In žaba je začela piti vodo »Kaj misliš, regija zelena,« je zagodrnjal. »Kaj misliš res popiti vso vodo? Pusti jo vendar tudi nekaj za nas!« »Tiho bodi,« je vsa nejevoljna odvrnila požrešnica. »Še malo potrpi, da popijem vodo in pojem mesec, potem bom pa še tebe!« In medved je odhlačal ter se skril za debel štor. Žaba pa je pila in pila in pila... Njen trebuh se je širil in bil vedno bolj velik in velik. Tedaj se je m^sec nenadoma skril za oblake in žaba ga i- a ,„„„ki;i, na r>a 1« HpIb- ••• da 3e kranjska mladina, ni videla več zrcaliti se v vodi. ljudskih republik. Da oa je dela- kj g , nad 5Q briqadirjev ™ v i7bu'i:la svoje oči in lo največ mladine iz Srbije in posebe j pomagala urejevati zmanns'avni zak ca iR^mAVfSSR *»« Zlaio polje'in da je bila TifzveTine kje ste? Kaj ste Na drugem mestu je bila miao. d mladina trikrat pohvalj-na iz Hrvatske z 21 %, na tret- na JJ jetn oa mladina iz Slovenije z ucjarno. 10,2°/0da je pomagala graditi to • • da smo lahko vsi ponosni, cesto tudi mladina iz desetih ker je nasa mladina tako zaved-drugih dežel, in sicer je sode- ™ in delavna in dosega s pro- zresna žaba re je preveč naoila w«in mq hrinadiriev stovoljnim delom take uspehe, vode. Njena koza je bila pre- lovaio un Dngdu J saj bo cesta »Bratstva in enot- majhna za toliko vode, zato je ... da je sodelovala pri gr - nosti<< kn.n£ana še pred rokom, z glasnim pokom počila in iz ditvi te ceste v ze!o_ lepem ste- t , pred ngšim praznikom 29. žabinega trebuha se je izlil cel vilu tudi m'adina našega okraja novembrom; potoček vode. vsega skupaj je sodelova'o 8 GREDICE PA TAKE MOST ZA KOLESARJE? Rit že veste... ... da se bližajo koncu dela n »Boris Skvarča-Modre« s 50 na avtomobilski cesti, ki jo gra- mladinci. di naša mladina. Ta najmoder- ... da je dosegla najboljše nejša cesta bo povezovala Ljub- uspehe do sedaj na cesti »Brat- ljano z vsemi našimi največjimi stVo in enotnost« 4. karlovška nesti; brigada »Ivica Gojak«, ki je bila ... da je dosedaj delalo na tej te dni s sklepom glavnega štaba cesti, ki jo imenujemo cesta mladinskih delovnih brigad pro- »Bratstva in enotnosti« že g]ašena devetič za udarno; 50.477 mladincev, in to iz vseh videle, kako sem pojedla me-trikrat proglašena za sec? Kar popila sem ga! Zdaj pa pridete še ve na vrsto!« Živali se niso premaknile. Pa se tudi ni bilo treba, kajti po- brigad s 559 brigadirji. Delale so nasl-dnje brigade: Brigada •>Stane Žagar« s 114 m'adinci, ki je bila dvakrat, pohvaljena in trikrat proglašena za udarno, brigada »Vinko Paderšič« z 32 m'adinci, ki je bila dvakrat pohvaljena in petkrat udarna, bri-oada »Tone Tomšič« z 78 m'adinci. ki je bila enkrat pohvaljena in petkrat udarna, brigada »Ivo Slavec-Jokl« s 60 mladinci, ici je bila enkrat pohvaljena in šestkrat udarna, brigada »Pavla vlede-Katarina« s 114 m'adinci, ki je bila dvakrat pohvaljena in štirikrat udarna. Sedaj pa še delata na cesti brigadi: »Karel Destovnik-Kajuh« s 36 mladinci r Hvale vredno teHmovanje mladine Martina Bidovec Naša Nad Lani naša Dana se je Se igrala, letos pa učenka pridna ]e postala. Se v slovo nasmehne zjutraj svoji mami, potlej v šolo teče s torbico na rami. Tamkaj so že zbrani mali modrijani, mučijo računi, glave, zamotani. Resno guba čelo Dana v osmi klopi; glejte, vsa vesela bi/ na prste stopi. Dobra sadna letina je vzpodbudila tudi naše pionirje, člane PRK. Po vseh naših šolah na deželi so otroci zbirali jabolka in jih pošiljali sovrstnikom v mesta. Tako so pionirji kranjske občine zbrali nad 8500 kilogramov jabolk in jih poslali raznim šolam v Kranj. Najbolj so se odrezali pionirji Osnovne šole Preddvor, ki so nabrali 1800 kilogramov sadja in ga posla'i trem šolam. Preddvoru sledi Osnovna -šola Naklo s 1075 kilogrami, Osnovna šola žensko ime; 6. kazalni za-Voklo s 1000 kilogrami. Osnovna imek (množ.); 8. predlog; šola B-snica s 1000 kilogrami, 9- star izvor za pivo; 10. Osnovna šola »Lucijan Lesjak« osebni zaimek; 12. letni i 800 kilogrami, Osnovni šoli cas- Z.ibnica in Predosljo z nad 400 Navpično: 1. obložene ki'.ogrami itd. aH pokrite (stene) z mal- Hvale vredno je takotekmova- to; 2. vrsta barve; 5. če; nje naših pionirjev, pohvaliti pa 8. afnski Ptič; 7. polet; je treba tudi vzgojitelje, ki so l*« igralna karta. «acli to akcijo. Delavska mla- 'N3S31 din« Kranja jim je za ta obilen 'VXVNO "10XVN '3 M V J posladek hvaležna. 'VA3 'm 'SO ^ansa« Dve in dve Je Štiri; dinar bo dodala, liziko kupila, z njo se posladkala. Prod stmovanisk" b'oke nasproti novih sto'pn:c ob C^sti bratstvo in enotno-t na Jesencah so letošnje poletje navodil n-o-cej zemlie .Le-to nal bi SDlani-rali v gredice, v vrt'čke za stanovalce. Lep namen, žal pa je ostalo le pri kipu plevela in trave, ki kvari lice novega naselja. Ne Vk'ar še ni bil. Vrsta opozoril je dos'oj n-ep-re lo-va'a kolesari >m prevoz čez viseči m» t v Kranju Kaže rja, da dosedanji ukreni niso dosegli tvojega n^mma, zato ho potrebno v prihodnje strožje ukrepati! FaBo IZOLACIJA OKROGLANOV ALI K\T? V petek okoli osme ure zvečer sem se peljal z mopedom domov na Okroglo. Ker je most preko Temnika že več mesecev podrt, gradnja novega pa napreduje s polževo hitrostjo in vse kaže, da do zime še ne bo zgrajen, sem moral iti v Naklo in potem od tam domov. To je zdaj pravzaprav edina pot, po kateri se na Okroglo sploh lahko še pride. Tisti večer pa je bila še ta za prevoz neuporabna. Pri novem skladišču za semenski krompir v Naklem, kjer "esla prečka železniško progo, so 'telavci — verjetno popoldne —-•>rogo pppravlfali, jo prekopali, ^ramoz na so pustili na cesti na beh straneh proge. Za te kupe ^ramoza, ki so cesto popolnoma aprli, pa ni bilo nikakega opozorila, nobenega znaka ali luči. Čeprav sem imel prižgano luč in sem cesto pred seboj videl, pa na to nisem bil pripravljen in ni dosti manjkalo, pa bi preko pol metra visokega kupa zgrmel na prekopano progo. Kaj bi se zgodilo, če bi bila noč zelo temna in bi se nekdo priprljal s kolesom brez luči? Kje bi voznik, ki |e šel popoldne, ko proga še ni bila prekopana, po opravkih v Kran| ali kam drugam, prijel spet domov? In kako bi prišel? Menim, da bi te poti. ki edina še veže Okrordo z ostalim svetom, le ne smeli, tako neodgovorno, brez predhodnega opozorila, zapirati. Kdo bi odgovarjal za škodo, ki bi se lahko, ki pa se na vso srečo še ni pripetila? A. T. J Za bistre glave HRUŠKA Vodoravno: 1. del kolesa; 3. osebni zaimek; 4. Četrta točka Odredbe o cestnem prometu v LR Sloveniji pravi: »Voznik mora dati pravočasno znak, kadar spreminja smer vožnje, prehiteva, kadar ustavlja in kadar nadaljuje vožnjo na nepreglednem delu ceste, pri očitni nevarnosti, ali če to zahteva varnost prometa.* Oglejmo si primer kole.ar ja, ki ni dosledno upošteval svarila, ki ga narekuje zgornja odredba. 31. avgusta letos je bila cesta I. reda pri letališču Alpskega letalskega centra v Lescah prizorišče hude prometne nesreče. Ob 18.27 je pripeljal po cesti kolesar. Vozil je pravilno po dtsni strani cestišča, pa tudi potem, preden je zavil v levo, je z roko nakazal smer vožnje. Tu pa je storil kolesar dve usodni napaki: smer vožnje je sicer nakazal, vendar prepozno; roko je iztegnil nekako deset metrov prej, preden je zapeljal v odcep stranske ceste. Druga napaka pa je bila v tem, da se ni, preden je spremenil smer vožnje, prepričal, če ni morda za njim hitrejšega vozila. Kolesarja je prehiteval avtomobil. Ker ti je kolesar tako nepričakovano zntf'.el sredi ceste, šofer ni mogel pravočasno zavreti vozila. Avtomobil je podrl kolesarja, ki je zaradi hudih poškodb na glavi, nekaj ur po prevozu v jeseniško bolnišnico, umrl. Opisani primer dovolj zgovorno svari, da mora voznik pri spreminjanju smeri pravočasno z sreče, je tudi ugotovila, da je kolesar pred nesrečo zaužival alkohol. Preberimo si še odstavek iz prometne kronike: znakom upozorili vozila za seboj o svoji nameri. Če bi kolesar nakazal smer vožnje 50 metrov prej, preden je zavil na levo, do nesreče ne bi prišlo. Komisija TNZ, ki je prispela na kraj ne- 40 % prometnih nesreč zakrivijo kolesarji, ki pri spreminjanji* smeri vožnje sploh ne dajo znaka, in se ne prepričajo, če morda za njimi ne prihaja hitrejše vozilo. KRANJ, 31. OKTOBRA 1958 Glas Gorenjske 7 Kmetijsko šolstvo na Gorenjskem KDO JE KRIV? Not, lep avtobus, ki stane dobrih 17 milijonov dinarjev, je vo-*H z Golnika v Ljubljano. V Jelenovem klancu v Kranju so bili potniki iznenađeni. Po strehi, po stranskih steklih in drugod se je nenadoma vsulo kamenje. Bila je ie tema, saj je ura na gimnaziji kazala pol sedmih zvečer. Zato v Prvem hipu nihče ni mogel ugotoviti oziroma verjeti za kaj gre. — Sele ko so videli visoko nad cesto flnečo otrok s kamenjem v rokah, ko je sprevodnik (avtobus je voznik ustavil) celo prijel enega iz-nied teh, ki je takoj priznal, da so *e pač šli »napadalce«, šele potem so »napadeni« potniki verjeli in razočarani komentirali dogodek. Avtobus je bil po tem »napadu« dokaj prizadet. Na sedmih mestih «o bili tudi udarci, razbito je bilo •teklo itd. Skupno škodo so ocenili na približno 90.000 dinarjev. To se je zgodilo pred nekaj dne-*1. Prav nekaj podobnega, na srečo 1 milejšimi posledicami, je bilo Pred kratkim tudi na Gaštejskem klancu. Več podobnih primerov vedo povedati vozniki in drugi iz raznih krajev, kjer otroci s kamenjem razbijajo prometne signale in tako dalje. Kdo je temu kriv? Brez dvoma da ne samo otroci. Verjetno bi pri Vsakem od teh »napadalcev« našli r*zne okoliščine, vplive družbe in Horda tudi premalo skrbi staršev za pravilno vzgojo. Starši »napadalcev« v Jelenovem klancu bodo morali baje odšteti 'udi lepe tisočake za storjeno ško-Pri tem je morda kdo pristopil strahovanju s palico in s tem šel v drugo skrajnost. Toda palica je odveč. Pomisliti je treba le, kaj smo v cilju prave vzgoje storili In iskati krivce ne le med »napadalci«, marveč tudi med vzgojitelji, med starši, med nami, ki smo °b takem »napadu« opozorjeni na °ašo dolžnost do naraščaja. K. M. Za izobrazbo kmetijskih strokovnjakov je na Gorenjskem samo Nižja kmetijska šola v Poljčah - Kmetijsko-gospcdaiske šole še niso našle prave oblike delovanja - Zakaj kmetijske zadruge ne skrbe za štipendiranje kadra Potrebe po strokovnem izobraževanju kmečke mladine in delavcev v kmetijskih zadrugah in državnih posestvih so v tem času, ko gorenjsko kmetijstvo stoji pred novimi nalogami, ki jih narekuje perspektivni načrt, vedno večje. Na Gorenjskem, kjer je struktura prebivalstva v razmerju 79:21 v korist nekmečkega prebivalstva, je potreba po kadrih in njihovem izobraževanju tem večja, saj se večina kmečke mladine zaposli v industriji. Nič boljše ni stanje na družbenih posestvih. Stanje strokovnega kadra v naših kmetijskih zadrugah je zelo kritično. V kranjski občini ima od 49 upravnikov samo eden fakultetno izobrazbo, 5 jih je absolviralo srednjo šolo, 10 nižjo šolo, ostalih 33 pa opravlja svojo odgovorno funkcijo samo z osnovnošolsko izobrazbo. Tudi s knjigovodji v kmetijskih zadrugah ni stanje dosti boljše. V zadrugah kranjske občine jih je skupno 43, od tega 4 z višjo šolo, 8 s srednjo šolo, 31 z nižjo in 20 z osnovnošolsko izobrazbo. Iz navedenega je razvidno, da je po- sebno izobrazba upravnikov zelo nizka. Dosedanja praksa v nekaterih kmetijskih zadrugah nam sicer kaže, da šolska izobrazba ni edino merilo za dobro gospodarjenje. Zato pa bo treba tistim, ki imajo prirojeno sposobnost, manjka pa jim osnovna izobrazba, nuditi z različnimi tečaji in seminarji dopolnilno izobraževanje. Kmetijske zadruge bodo zlasti zdaj, ko se bodo ukvarjale izključno s kmetijsko dejavnostjo in ne več s trgovino, potrebovale več strokovnega kadra. Tudi novi položaj upravnika v zadrugah — ta bo opravljal približno isto funkcijo kot direktor v tovarni — bo zahteval popolnejšo izobrazbo, ne samo strokovno, ampak tudi politično. Pogosto se namreč opaža, da je prav vodilni kader v zadrugah premalo politično razgledan. Taki ljudje, ki si nemalokrat niti sami niso na jasnem, kako naj bi se izvajala socializacija gorenjske vasi, ki še globoko tiči v drobnobl.agovni proizvodnji, nikakor ne morejo in si tudi ne prizadevajo prepričevati kmete, da po starem ne gre več. Kakšne so na Gorenjskem možnosti za strokovno izobraževanje kmečke mladine? Za odgovor ni treba veliko razmišljanja: nižja kmetijska šola v Poljčah in kme-tijsko-gospodarske šole! To je vse. namena izobraževati vodilnega strokovnega kadra, pač pa naj bi kmečki mladini nudile nekaj osnovnega znanja iz kmetijstva, ki jim ga obvezna šola ni dala. Teoretični pouk na kmetijsko- (le v Sovodnju in Trsteniku v decembru), končal pa se je 30. marca 1958. Zanimivi so tudi podatki o predizobrazbi učencev teh šol. Od tistih mladih kmečkih ljudi, ki so končali šolo v šolskem letu 1957/58, jih je bilo največ s štirimi razredi osnovne šole (46), 43 učencev je imelo šest razredov osnovne šole, 29 pet razredov, 38 sedem razredov, do dva razreda gimnazije 16 učencev, 15 jih je bi-io z dokončano nižjo gimnazijo, eden pa je imel le dva razreda osnovne šole. Zadruge so v večini primerov nudile kmetijsko-gospodarskim šolam finančno pomoč (zd praktični pouk, strokovne ekskurzije, nab.i-vo literature itd.), kakor tudi pomoč pri organizaciji praktičnega pouka in pri vpisu učencev v šole. Večina šol je aktivno sodelovala s sekcijami mladih zadružnikov, ven- KGŠ so najprimernejša oblika vzgoje kmečke mladine, ki po obvezni šoli ostane doma na posestvu. Za delo v zadružnem kmetijstvu ni predpisana strokovna izobrazba, kot je to v drugih panogah našega gospodarstva. Vzgoja kmečkih proizvajalcev se zato mora začeti že v obvezni šoli. Možnost take vzgoje omogoča šolska reforma, zlasti pa predpisi o šolskih vrtovih, ki ;SO jih nekatere šole že začele urejati. Samo v Poljčah Edina šola za vzgojo in izobraževanje kadrov za potrebe kmetijstva na Gorenjskem je Nižja kmetijska šola v Poljčah. Čeprav obstoja že od leta 1945, še ni dokončno urejena. V zadnjih letih je šola delovala kot eno in dvoletna Z odločbo OLO Kranj v maju 1958 so dokončno urejena pravila šole. Pod eno upravo so združeni šola, internat in kmetijsko posestvo, ki imajo ločeno finančno poslovanje. S tako ureditvijo so dani pogoji za neovirano izvajanj9 praktičnega pouka. Kmetijska šola v Poljčah bo reorganiziana v specialno živinorejsko-poljedelsko "silo. Teoretični pouk v prvem letniku bo trajal od septembra do marca, nato bo praktični pouk na družbenih posestvih in zadružnih objektih do marca naslednjega leta, nakar spet sledi teoretični pouk do konca junija. Absolventi šole bodo kvalificirani kmetijski delavci. Dosedanja kmetijsko-goispodinj-ska šola bo reorganizirana v poklicno gospodinjsko šolo, ki bo vzgajala kvalificirane kuharje in gospodinje za potrebe gostinstva, domov in internatov. Program triletne šole predvideva teoretičen pouk v prvem polletju, nato pra<-tično delo v gostinskih obratih is ponovno teoretičen pouk na šoli. Kakor specialna kmetijska šola bo tudi gospodinjska šola nadzorovala učence med praktičnim poukom. Pri vpisu mladine v obe šoli bodo morali pomagati in sodelovati: Okrajna zadružna'zveza, kmetijske zadruge, odbori SZDL, družbena posestva in Zavod za napredek gospodinjstva; Svet za šolstvo ter Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pa\>osta morala pripraviti preime, novanje obeh šol, da bi Okrajni ljudski odbor mogel izdati odločbo o novem statusu šol. Še eno šolo imamo na Gorenjskem, ki sicer ne vzgaja kadrov direktno za potrebe kmetijskega zadružništvta, ki pa jo moramo Bra'ci nem pišejo »PARADA DOLGOČASJA« V zadnjem času, ko v »Glasu Go-tenjske« ugotavljamo — z našo anketo: Kam v prostem času? — kakšno je družabno življenje v go-tenjskih središčih, številni bralci z *animanjem spremljajo ta splošen tužbeni problem in se s številnimi Predlogi po pošti oglašajo uredništvu. Pred dnevi nam je mladinka P. iz Kranja poslala pismo naslednje vsebine:, ~~ Z veseljem sem brala v va-,ern časopisu »Parada dolgočasja« j11 to zato, ker se je vendar nekdo °"1 vprašanja družabnega življe-"ia v Kranju. Mi mladi, razen Iti-a' res skoraj nimamo razvedrila. ato smn 7 naivprnnn veseljem Nižja kmetijska šola v Poljčah smo z največjim Prejeli novico, da bo odslej vsak ^Hlen enkrat mladinski ples s šolo rala imeti - uomu »Partizana« v Stražišcu. a' Pa sedaj iz Kranja v,si drvimo Ja 'n od plesa spet skoraj nič ni-~°arno, ker je dvorana že za domačin din Pa še teh šol se kmetijske zadruge ne poslužujejo zadosti. V tem pogledu vodijo upravni odbori sila kratkovidno politiko. Nove naloge kmetijstva vse bolj zahtevajo v sleherni kmetijski zadrugi vs.ij kmetijskega tehnika, če že ne inženirja. Absolventi Srednje kmetijske šole v Mariboru pa doslej niso pokazali bogvekaj veselja za delo v zadrugah, ampak so se zaposlovali na zadružnih zvezah, go-spQdarsko-poslovnih zvezah in kmetijskih posestvih ter inštitutih kot kmetijski tehniki. Kmetijski zadrugi v Cerkljah in v Naklem sta letos spomladi zaposlili vsaka po enega absolventa te šole, žalostno pa je, da tema strokovnjakoma ne nudijo takih pogojev, kot bi jih' za uspešno delo nujno mo- lne malce pretesna. Zato je moja jfi in predlog, da bi imela mla-* iz Kranja svoje plesne vaje avli nove tekstilno šole. Prostor *a takšne prireditve povsem od-j°Varjal in bi bil s primerno orga-'^cijo lahko tudi v kratkem iz- Pouk v kmetij sko-gospodarskih šolah bi moral biti obvezen liv.« Na Gorenjskem imamo za izobraževanje kmečke mladine dve redni strokovni šoli, v zadnjih letih pa še kmetijsko-gospodarske šole. Te sicer še niso našle usta-gljene oblike dela in tudi nima>o gospodarskih šolah traja od začetka novembra do konca marca, praktični pouk pa od aprila do 25. junija. Ta rok pa so ponekod pojmovali sila neresrto, kot je bilo neresno tudi obiskovanje teh šol. Pouk sicer ni obvezen, zato tudi uspeh še ni tak, kakršnega bi biio pričakovati. — Po končani šoli, ki traja dve zimski šolski leti, dobijo učenci spričevala, vendar jim ni priznana strokovna kvalifikacija. Da bi v šolskem letu 1957/58 pouk potekal bolj načrtno, je Svet za šolstvo OLO Kranj po.svetil tem šolam vso pozornost. Priredil je seminar za upravitelje KGS, pedagoški seminar za kmetijske strokovnjake, izdal je spremenjen učni načrt strokovnih predmetov, pre-skrbel literaturo in učila za sadjarstvo, vrtnarstvo in zaščito rastlin, Okrajni ljudski odbor pa je s 1. novembrom 1957 imenoval rednega inštruktorja za KGS. V šolskem letu 1956/57 je bilo na Gorenjskem 11 kmeti ijsko-go-spodarskih šol s skupno 294 učenci (162 moških in 132 žensk). Skupaj je do konca leta odpadlo od pouka 58 mladincev in mladink. Lani je bilo teh šol 12, število učencev pa se je za enega zmanjšalo. Pouk se je začel v novembru dar je bilo sodelovanje odvisno od aktivnosti de!a mladih zadružnikov, katerih člani so bili v večini primerov obiskovalci pouka v KGS. Z reorganizacijo enoletnih kmetijskih šol prevzemajo kmetijsko-gospodarske šole nove naloge pri vzgoji zadružnih proizvajalcev. — it 1 lllll I, 'li !IB 'i'iillBIliliiliiii!!! i'i'.rii;.;1' illl'l'ilil^l.liii/Nll^illll'lIlilliiji l'SMUlhillilr' Pravočasne priprave - zajamčen uspeh Priprave za zimsko sezono na Bledu - koledar prireditev k o Pestrosti kulturnega in za-vnega življenja med letošnjo (j n° turistično sezono na Ble-j sm.0 že pisali. Trdimo lahko, UsrS?- prirrc,itGlii predstav lepo i — Že nekaj let pa po-^n , i » na Bledu poživiti tudi ž s-