GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI STROKOVNI UST ZA GOZDARSTVO, LESNO INDU-' STRDO IN LESNO TRGOVINO LETNIK L UREDIL: Ing. STANKO SOTOŠEK MARIBOR 1958 Iidali Koniorci] Caidaisliega vostnika • Natisnila: Mariborska IJtliarna d. d, v Mariboru Vsebina Razprave- Str art Banovinski gozdni aklad, in». Anton Živic..........107 Delitev gozdov, ing, Anton S i v i c..... ......._ . . 30 Domača gozdna drevesnica, Maks Pavlin 153 Fond za pogozdovanje, ing. Martin CokI . . . .... 204 Izkoriščanje smrekovega lubja, ing. Cvetko Božič .............82 Kako je pogozdovala šolska mladina spomladi I 1938-, ing. Viktor Novak 178 Lega hlodov v jarmeniku, ing. Stanko S o t o S e k . . ......8, 33 Motorji i>a les in oglje, ing. Franjo Sp-vnik ...... 169, 193, 217 Napake navadnega merjenja hlodov, ing. .Mirko ŠiišterSič.....175 Nekoliko črtic o "oskrbi in varstvu ptic, ing. Josip R usti a . , . 197 Nov način tlakovanja podeželskih cest z lesom, ing. Stanko Dimnik . . 221 O zelenem boru, Hatis Gagern ...............148 Omfrtavanje preprostih Iiis, ing. arch. Marjan MuStČ . , . . . , . 130 Orožje gozdnih in lovskih čuvajev, ing. Anton Sivic, .. .... 226 Pomisleki k Razmišljanju o pogozdovanj«, Saša Stare 156 Razmišljanje o pogozdovanju, ing. Stanko ?otošek . , . 5, 25, 55, 79 Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji, inij. Anton Sivic 49, 73, 97, 121, 145 Urejanje hudournikov, ing. Alojzij Strancar ........102, 125 ObvRslila. Gojenje gozdov. Bori z dvema iglicama .......... . 60 Borove sadike iz nižjih krajev ^ . . . ...............87 Dečji dnevi za pogozdovanje, !(. del, ing. Viktor Novak ...... 140 Grm išče .........................2i3 Izbira sadik za pogozdovanje ... ......... 40 Izbira sadik za pogozdovanje . , . ....... .60 Izbira drevesnih visi za pogozdovanje , . .........22S Macesnove sadike iz nižjih krajev . . ...........87 Naredba o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi .........J 36 -Nizki gozd . ........................69 Nizki gozt.1 .............. - .......213 Panjevee ... , . ....... . . ... 69 Pogozdovanje oti meji........... ...... 60 Priskrbite si gozdnih sadik 7a pogozdovanje .... .....19 Rastišče ..,,.. . ..,.,.....,.. . 2) Rastišče kanadske topole ..... .,,....... 12 Rdeči bor.......................21 Svetloba ................... . ... 237 Trš..... . ................237 Varstvo gozdov. Ali ni škoda?..............................235 Bolezen zelenih duglazij ..... ... . . ... 235 liramor ..............,,,.,.. .... 158 Kemija proti gozdnim požarom . , ..... ... 67 Mala smrekova grlzlica . . . , .................. . 12 Prepoved hoje skozi gozd 228 Radio — sredslvo proti mrčesu v lesj . , 89 Toča in gozd....... _ . ... , . 32S Branika Drva , Drva Izkorti^anje gozdov. 21 135 158 188 21 89 Dr, Aleksandar Ugrenovič; Tehnika trgovine drvelom, dio prvi, Zagreb 1934.; dio drugi, Zagreb 1^35,.............. Grča , ............. . ...... Mlodarstti vozovi z snmijaSTimi kolesi............... Letnica...... . , .i ..,..,,... 21 Mrtva gTca ........ . . , 21 Natedba o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi , . . . . , ... 136 Podiranje gozdnega drevja čez mejo na sosedovo zemijiSče ..... 60 Sekanje stavbenega lesa, ko je mesec v mlaju , . .............109 Stržen ......................46 Vätjavnosf zakona o prijavi sečhje z dne 23. februarja 1923 ............65 Živa grča . . ... .............. 21 Izmera lesa. Merske klupe (klešče) .................40 Merske klupe (klešče) ...........................60 Knbiranje desk...........................87 Kubiianje desk............. , . . i . . . . 109 GradbdtiStvg. OmetaVanje stavb ,,.,...,._, ... . . Iä5 ObložnI zid ..................... ........181 Trasiranje poti....... . ......... , . ISl Pfedfeläva lesa. Celulozna tovarna v Bolgariji ...... i ... ......68 Generalna direkcija železnic itatanavija tovarno za impregniranje železniških pragov ........... . . 45 Nova celulozna tovarna v Krškem . . . ^ , . , . ......68 Nova tovarna kuvert v Beogradu ... ....,..,,.. 68 Nova tovarra vate ■ . ,............139 iNova papirnica v Umki , .,.._...., . . . . 185 Nova tovarna celuloze na Poljskem.............. . 235 Papirna industrija v Turčiji . , , ........ , , . . 166 Prgonski jermeni ..........................158 Razdelitev žag v jarmu.................. . 135 Razpeljava zob na žagah .......................153 Robljenje desk ....................60 Slavonija d. d. je prešla v anglošife roke ..........68 Tri nove celulozne tovarne v Jugoslaviji ....... 185 Ustanavljanje novih papirnic je v Bolgariji prepovedano........186 Poraba lesa. Francoski zavod za raziskovanje lesa Lesen tlak na Londonskih cestah ... Lesene ceste na Češkoslovaškem Liti les — iz zagovine . . , . . . Raba bukovih 'Železniških pragov na Poljskem Tečaj z.=i gradnjo lesenih cest .na Koroškem i» Avstriji -14 2(3 67 44 Statistika, Ahgleški uvoz lesa leta 1937 ............... Časopisni papir v Jugoslaviji....... .... . , , , . . .88 Evropski izvoz lesa v lefii 1937 ..........1,U Oozdna površina in stanje gozdov v dravski banovini 17 Itairjanslfj uvoz žaganega lesa )B37..... - , - ^ Izvoz lesa iz Češkoslovaške v letu 1937 - . , 64 izvoz romunskega lesa v Egipt ....... Ö8 Jugoslovanski izvoz lesa v !etu 1937 .......... . , . . 64 Jugoslovanski izvoz lesa v mesecu februarju 1938. , , . . - , , . S8 jugoslovanski izvoz lesa v mesecu marcu 1938 = - 111 Jugoslovanski izvoz lesa v aprilu 1. 1938 ...........161 Jugoslovanski izvoz lesa v mesecu maju 1938 151 , tjgoslovanski izvoz lesa v jtmijti 1938 . , , , ........182 jugoslovanski iivoz lesa v juliju 1938 . .... ^ .... . 182 Jugoslovanski izvoz lesa v avgustu 1938 182 Jugoslovanski izvoz lesa v septembru 193S . , . . , . . . 230 Jugoslovanski izvoz lesa v oktobru 1938 , , . ...... 230 Madžarski uvoz lesa ..... . . ^ . . .......182 Ogrski uvoz žaganega lesa v letu 1937 . . _ , . ..... 88 Slovenski izvoz lesa v letu T936 ...............230 Splavarski promet Slovenije I. 1936 lil S\^etovna produkcija lesne volne , ......................08 Švicarski itvoz lesa v prvem polletju 1938 , , . . . , . . t$2 Uvoz lesa iz Jugoslavije v NemCijc . . ..... .... 161 Gozdarsko iolstvo. Dvžavna nižja gozdarska šola v Mariboru . . . . . . - . 185 Dvoletna gozdarska šola v Mariboru . ... 158 Enoletna gozdarska šola v Mariboru ... ..... 158 Gozdarstvo — učni predmet na učiteljiščih ..,.,.. 20 Gozdarstvo — učni predmet na ljudskih in srednjih .^olah ter vojašnkih 44 tiozdarstvo — uchi pred ni et na ljudskih šolah I. 1802. . . ^ . . 6"? I'£ ministrstva za gozdove in rudnike...... ........139 Izvestje državne nižje gozdarske sole v Mariboru za leto 1936,/I937- ... 87 l.esna tehniška šola....................89 l.ovski tečaj................ . . , , . 45 Poučni filmi na gozdarskih šolah ........163 ^^azglas o začetku šol. leta 1938.;39. in o pogojih za sprejem v gozd. šolo . \%2 Sklepni izpiti na gozdarski šoli v Mariboru . ...................185 Gozdaa in gozdarska politika. Anglija pospešuje svoje gozdarstvo , . Bolgarski državni izdatki za gozdna dela Dečji dan za pogozdovanje v Prekmur^u 89 186 114 89 67 Državni sklad za nakup gozdov v U. S. A ...... Gozdovi in Severna Amerika......... Iž proračuna izdatkov iu dohodkov dravske banovine za leto 1338/39 ... 112 Konkurenca splavov in železnice za prevoz lesa . . .13 k zaščiti gozdnih kmetij ............ .....Ö3 K zaščiti gozdnih kmetij ......... 153 Plačevanje kmečkih dolgov . . ... .....185 Podiranje orehov v Nemčiji ......... .... 44 Poučni filmi na gozdarskih šolah . ..... . .....103 Varovalni gozdovi na robu Sahare . .163 Lesna trgovina, Anglija bo rabila mehki les ........ . . , Bilanca Narodne banke za letu 1937 ...............B8 Češkoslovaško - madžarska trgovska pogajanja ..... .116 Iz pravilnika o strokovnem odboru za gozdne proizvode pri zavodu la pospeševanje zunanje trgovine .....,,..................19 Izvoz češkoslovašltega pohiShva v Anglijo . ........ 238 Izvoz lesa iz Romunije na Madžarsko ... , . , . . ... 190 Izvoz zabojev v Palestino [zvo2 in uvoz v januarju 1938 ......... , Konkurenca splavov in železnice za. prevoz lesa . , Lesni izvoz iz Jugoslavije na Madžarsko Lesna trgovina Slovenije . . . 23,47,71,95, IUI, Možnosti lesnega Izvoza v Švico ... . , , . Naš lesni izvoz in Italija, . , . ....... Palestina rabi 14 milijonov pomarančnih zabojev . , . Poljski les na madžarskem trgu . ..... Poljski les in Madžarska ... . . ...... Ponudbe iz inozemsfva.......... Ponudbe iz tuzemstva ... . . 07, 71, Pospeševanje jugoslovanskega lesnega izvoza ... Povečana proizvodnja celuloze v Estoniji i . . . Povečan izvoz lesa iz Rusije v Nemčijo , . . Povečan nemäki nakup lesa v Rusiji ... Povečanje lesnega izvoza iz Poljske v Nemčijo . Povpraševanje iz inozemstva Prekupčevanje z našimi železniškimi pragovi Premija za izvoz lesa v Romuniji..... Prepoved izvoza črnega gabra . . Romunsko - italijanska trgovska pogajanja . Romunsko - madžarska trgovska pogajanja . Sporazum med Nemčijo in Madžarsko o prodaji avstrijskega Spremembe lesnega gospodarstva v Avstriji . . . , . Stanje evropskega lesnega trga na začetku druge polovice švicarski lesni trg Švedska kupuje oglje na Češkoslovaškem ... Tečaji državnih vrednostnüi papirjev prt sprejemanju za kavcijo . .....214 .....68 ...... 15 ......21 + 43, 167, 191, 215, 239 ......166 !18 . . 214 ......117 .....166 .... 72, 215 n, 143, 191, 215, 239 .....142 . 67 166 ... 190 ., ... 190 23, 47, 71, 95, 120, 143, 168, 191, 215 lesa . 1938- 190 117 235 117 117 117 116 167 238 118 43 Valute in devize 24, 48, 72, 96, 120, 144, 168, 192, 216, 240 Cene. Cene v raznih krajih ..... Cene lesa na milanskem trgu .... . Cene našega lesa v Italiji sredi februarja IU38. Cene na panju, dosežene na dražbi .... Cene stoječega lesa, dosežene na dražb' . . . Cene drv in oglja........... Cene trdega lesa v Nemčiji ..... Cene lesa na ljubljanski borzi v novembru 193^?. Češkoslovaška določa cene za izvoz lesa v Ncmčii Italijanske lesne cene sredi februarja . Na dražbi dosežene cene lesa...... . Obvezne cene žaganega lesa v Švici . , Reguliranje cen žaganega lesa v Švici Tariire cene posameznim vrstam gozdnih sadik 1« 22, 70, 94. 119 , . 47 70 94 . (19 142 . 214 . . 238 . 68 . . 70 . 339 94 118 , . 19 Lovstvo. Dr. Janko Lokar; Lovsko-ribiSki slovai ..............187 Lastna lovišča pod 200 !ia ....... .......... 91 Lovski tečaj ............................45 Oddaja lovišč .......... ........ . , 114 Skoda, napravljena po medvedu ............. 139 Uredba a ribolovu in rakolovu................65 Zakon o sladkovodnem rrbarstvu . 65 Zakoniti predpisi. Naredba glede sekanja In prodajanja božičnih drevesc . . 223 Naredba o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi , , , .......13B Navodilo o upravi od občin prevzetih razlaši^enih gozdov veleposestev ... 65 Nekateri novi zakoniti predpisi ....,.,, 66, 113, 136, 162, 183, 233 Oprema proSenj za delitev goidov . , , ....., , 136 Prepoved hoje skozi gozd.....................226 Tečaji državriih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo , . , , , 43 Veljavnost zakona o prijavi sečnje z dne 2S. februarja 1922 ............66 Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji ktiietskih dotgnv , 43 Tarife in izvozni predpisi. Klasifikacija nepreČiSČenega surovega olja................,212 Klasifikacija borovih in jelkovih pragov po blagovni taiifi.......143 i^elonska je ukinila izvozne carine za jamski les..................118 Navodilo esnim izvoznikom v Nemčijo......... _ , . .212 Nova železniška tarifa za deske............ ... 233 Nove železniške tarife .................. , 6S Po vsej Nemčiji enak tarifni sistem ..............212 Premiranje jugostovnnskega izvoza bukovine..............166 Prevozni popust za izvoz čevljarskih klincev - . , , , 212 Prepoved izvoza hiastovine iz Romunije , - . .... 118 Prost uvoz lesa na Dansko ................ .118 Prost uvoz celuloznega lesa v Francijo , . ^ , , . . 190 Komunske izvozne premije za le-s . . . , . , ......L90 Tarifa za izvoz jamskega lesa v Bolgarijo...........115 Vezan izvoz jesenovine iz Romunije . , . . ........ .190 2nižanje tranzitne tarife za izvoz celuloznega lesa pn bivSih avstrijskih železnicah iz Jugoslavije v Švico , . , . . ... 142 Znižanje izvoznih kvot za metieif žagan les . , , .... 190 Književnost. Dopisna gozdarska posvetovalnica.......... , . , . 60 Dr, Aleksandar Ugrenovičr Tehnika trgovine drvetom, dio prvi, Zagreb 1934., dio drugi, Zagreb 1935. ...........188 Dr, Janko Lokar: Lovsko-ribiški slovar , . , .......187 Gozdarski vestni k.......................................229 Oradivo za slov, gozdarski slovar 21, 46, 69, 92, 109, 115, 141, 164, 189, 213, 237 lr!g Viktor Novak: Detji dnevi za pogozdovanje, JI. del . , ■ _ . 140 Jzvestje nižje gozdarske šole v Mariboru . . ..................87 Posebni predpisi o izkoriščanju gozdov in o gojitvi domačega oreha. Ljubljana 193S. Založila kr. banska uprava dravske banovine 236 Prostovoljna pogozdoval na služba v Ameriki , ........ . . 163 □ruš^^ene in osebne vesti. t Gerleve Kate^an .......... - Gozdarji na drž. s(rokovnem izpitu v Ljubljani Ing. Antonu Riidežu v spomin !39 235 184 114 45 45 h ljubljanske podružnice Jug. sumarskega 'jdTitženja v Ljubljani Občni zbor Zveze absolventov mariborske gozdfirskt §ole . , . Seja odbora zu gozdarstvo Kmetijske zbornice ...... Ustanovitev barovinskega odbora za propagando goüdarstva v Ljubljani . 90 Ustanovitev okrajnih odborov in obf. pododborov za propagando gozdarstva 43 Ustanovitev odbora za propagando gozdarstva ..........42 Tabele. Dečji dnevi za pogozdovanje leta 193S........ , . 180 Lesni izvoz Slovenije v druge banovine leta 1936..............231 Lesni izvoz Slovenije v inozemstvo leta 1935 ...... 232 Pregled gozdne povrSine v okrajih dravske banovine . - ■ . ■ ■ ■ Pregled železniških in splavarskili tarif od postaje, oz. prislanisea Vnhred )7 It) ßozii? Bunc CpkI Dinpisniki l-udkl . Qagern Jost . . Karb=i . ^iisi'j Noval; Pavlin Potočnik ffiistia 47 90 J 39 190 . , 136, 12, 15, 22, 40, 61, 63. 6.8, TO, 94, 109, 113, 116, 142, 158, 160, 181, 211, 214 85, 62, 141, 164, 165, 189, 213 ! ' ! 45,'ll4, AvLotJi. 82 Sevnik 187 SotoSek , 3, 5, 204 25, 33, 45, 69, 79, 85. 134„ 140, 134, 213 184, Stare . . . Sivic ^ .1, 30, 181 107, 121, 148 Žtrancar . , . !59 SuSteršič - • 109 Urbas . . . . . 130 Uredništvo 18, 1Ü, 178, 47, 6(, 70, 88, 153 !34, 137, 139 160, 182, 147 Vidic ..... . 1^9, 181, 193 8, 12, 13, 21, 41. 46, 55, &1, 86, 92, no, 115, 158, 164, 165, 1S8. HI, 156, 164 41, 49, 73, 97, 145 . , . 102, J2S . , 175, 213 .... 87 20, 22, 42, 44, 64, 65, 67, 68, 89, 94, 111, 116, 142, 161, 162, 163, 183, 190, 212, 214 ......184 Uvodna beseda v dravski banovini je 47.13% produktivne površine pokrite z ga-sdovi. Vendar se i^ozdarstvu ne posveča ona pozornost, ki hi jo zaslužilo spričo velike gozdne površine. Temu je morda krivo dejstuo, da veLtko gozdnih posestnikov ne oshrbuja svojih gozdov pravilna. Ako bi vsi, tudi nitiU gosdtu posestniki, umno gojili in racionalno Izkoriščali gozdove, bi jim mogli donaŠati trajno innngo več lesa in lesa boljše kakovosti kakor pa dosedaj. Uspeli bi bil viden tudi v javnosti, kar bi pripomoglo do večjega upoštevanja gozdarstva. Dočim si morejo posestniki večjih gozdov {državnih, zakladnik, razlaščenih in privatnih velegozdov) namestiti svoje strokovno izveŽ-ban o gozdarsko osebji'., ki jim gozdove pravilno upravlja, so Številni posestniki malih gozdov navezani sami nose in. na svoje, včasih pomanjkljivo znanje. Po vsakoletnih službenih obhodih občeupravnega gozdarskega osebja je ugotovljeno, da je veliko gozdov brez uprave, da se z njimi negospodarsko ravna, da so brez prinierne zaloge lesa, da so lepa debla. Čeprav Se nedozorela, izsekana, ničvredni podkapniki pa nepo-sekani, da so mladi nasadi igličastega drevja preraščeni z raznim grmovjem in gozdnim plevelom, da so mladi gozdovi nepretrebljeni, tako da od njih ni pričakovati lepih sestojev in dobičkanosnih ter kvalitetnih množin lesa. Vsi ti nedost.atki kažejo na to, da je treba poleg neprestane propagande gozdarstva tudi stalnega poučevanja posestnikov, posebno mlajše generacije. Banovina je, uvidevši potrebo, omogočila poučna in nazorna predavanja, ki se prirejajo leto za letom po raznih krajih. Sleherni posestnik pa ne more posečaf.i teh predavanj, ki se redkokrat ponovijo v istem kraju. Treba mu je nuditi strokovno pomoČ tudi s poučnimi navodili in razlagami v obliki letakov ali Člankov v publikacijah, ki so mu lahko dostopne, ali na katere je naročen. Naši praktično izvežhani strokovnjaki bi morali izrabiti vsako priliko in poseči po vsakterem sredstvu, ki jim omogoča delovati za po-spešei^anje gozdarstva in za čira večji napredek vseh gozdnih posestnikov. Priznati se mora, da se je v tem pogledu že marsikaj storilo: nekateri strokovni in drugi listi so objavili že mnogo poučnih spisov iz gozdarske panoge. Napisanih je bilo tudi nekaj poučnih knjig in brošu-ric, ki so se po nizkih cenah, deloma brezplačno, raspečavale med gozdne posestnike. Pogrešali pa smo dodcj posebnega strokovnega glasila, ki bi redno prinašalo poučno berilo za gozdne poBGstnihe, ji/i stalno seznanjalo s tekočimi, aktualnimi zadevami, cenami lesa na tržiščih, jim tobnačUo razne, za gozdno gospodarstvo -uažne predpise in odredbe, jih opozarjalo na napovedane poučne tečaje i. t. d. Vse te naloge si je nadel GOZDARSKI VESTNIK, ki je pričel izhajati v Mariboru. Ob rojstvu selim temu našemu strokovnemu glasilu, da bi doseglo svoj namen in našlo zadostno podporo pri sotrudnikih in naročnikih. Ing, Anton Si v i c. Namen Gozdarskega vestnika Potreba po gozchirski izobrazbi je poslala že zelo milna. Kiikor v druj^ili gospodarskih paiiogalij tako tudi v gozdarstvu ne zadostuje vcc znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali ki so ntira ga posredovali naši očetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naäc gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvečamo teoretično gozdarski stroki, moramo svoje strokovno znanje neprestano poglyVi-Ijati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvitvi lega smotra ne zadošCajo več samo razgovori, predavanja, članki, raztreseni po raznih lislili in časopisih, lelakt, tečaji in Sole: v polni meri niHrveč lahko ustreza lej potrebi le slroltovni čnsopis, ki bo sproti kritično obravnaval vsa aktualna gozdarska vpra-^anja in zbiral ter objavljal vse potrebne empirične strokovne izsledke, Slovenci doslej nismo imeli samostojnega gozdarskega glasila. Zato smo sklenili v prepričanju, da je domači mesečni strokovni lisi našemu gozdarstvu, naši lesni industriji in trgovini res imjno potreben, izdajati Gozdarski vestnik; z listom bomo poizkusili sistematično širiti strokovno gozdarsko izobrazbo med naše ljudstvo. Gozdarski vestnik je izključno strokovni list j zalo bo prinašal samo strokovne vesti in članke. y listu bomo obravnavali vse gozdarske panoge, ki so važne za slovensko gozdno gospodarstvo Priobčevali bomo Članic in razprave, Id bodo tolmačiti gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov, iz-mero lesa in zemljišč, urejanje gozdov, gozdne zgradbe, urejanje hudoLirnikov, lesno industrijo in lesno trgovino, O lovstvu bomo pisali, kolikor je v zvezi z vai^stvom in gojenjem gozdov in kolikor splošno zanima gozdne posestnike. Med obvestili bomo prinašali zakonite predpise, odredbe, pravilnike, okrožnice, kratke vesti iz vseh panog gozdarstva, statistične podatke, poročila iz raznih krajev, osebne vesti, novosti iz strokovne književnosti, trgovske navade, stanje lesnega trga, cene gozdnih pridelkov, borzna poročila in razne sodobne gozdarske zanimivosti. Na .strokovna vprašanja bomo odgovarjali v Dopisni gozdarski posvelovalnici, Strokovne gozdarske besede in izraze pa bomo zbirali in tolmačili njihov pomen v Gradivu za slovenski gozdarski slovar. Vsebino lista bo ponazorjevalo čira več črtežev, načrtov in sUk, Snov, ki jo hoče obravnavati list, je zelo obširna. Začetld so skromni. Vendar je pob'eba po mesečniku za gozdarstvo, lesno industrijo in trgovino tako velika, da se nam ne zdi primerno še dalje odlašaLi z njegovim izdajanjem. Končno hi odločilno besedo glede vsebine lista pa Jiodo imeli njegoA'i ČiLatelji. naro^oild in sotriidnild. Gozdni posestniki varujejo in gojijo gozdove v sploSno dobrobit in jib izkoriščajo v svoj prid, Prav golovo si vsi žele imeli čim lepSi gozd in istočasno dobivali iz njega Čim več dohodkov. S čitanjeni svojega strokovnega lista in s pisanjem vanj bodo tažjCj pravilneje in dotiosineje gospodarili s svojim gozdom, kajti svoje lastne izknšnje bodo laliko dopolnjevali z izkušnjami drugih. Gozdarski inženirji, gozdarski tehniki, gozdarji, logarji, čuvaji in lovci imajo slrokovno izobrazbo, primerno svojemu delu. Gozdarski vesinik jim bo nadaljevalna dopisna šola, v kateri bo lahko gozdarsko osebjf opisovalo svoja opazovanja in dela ter priobčevalo svoja strokovna mnenja. Posestniki Žag in Itsni indusLrijalf^i bodo lahko v listu spoznavali in ocenjevati rabo in sposobnosti raznih strojev za predelavo lesa ter se seznanjali z načini mehanične in kemijske lesne predelave. Marsikatero misel in marsikateri podatek v lislu bodo mogli koristno porabili v prid žagi ali drugemu svojemu lesnemu podjetju. Gozdni delavci, lesni delavci in splavarji bodo dosegli večje u.spehe s povečanjem svoje izobrazbe. S čitanjem gozdarskega lisla si bodo razširili znanje o rajnih vrstah orodja in strojev, o njihovi rabi, načinu in uspeSiiosti dela ter še o niacsiČem; svoje praktične izkušnje pa bodo lahko po listu sporočali hidi drugim. Lesni Ir^ovcl in gozdiit posestniki bodo našli v listu razprave in poročila o lesnem trgu, ki zahteva vedno bolj pi-avilno izdelavo, predelavo in sortiranje lesa. V lislu bodo podatki o prodajah, nabavah in cenah lesa v raznih krajih; v njem ho dobiti sliko o ponudbah in povpraševanjih v lesni trgovini. Vzgojitelji bodo ravno tako dobili v listaj marsikaj, kar se bo dalo porabili pri vzgajanju mladine. Učitelji namreč so v prvi vrsti poklicani, da vcepijo mladini ljubezen do gozdov in ji dajo ono temeljno znanje o gozdarstvu, ki ga mora vsakdo iiueti, Pri svojem ljudskem izobraževalnem delu pa bodo lahko v izdatni meri in z uspehom porabljali gradivo, ki ga bodo dobili v lislu. Slovenci smo znani po svoji knjižni in revialni produktivnosti, ki nas stavi med prve narode na svetu, vendar pa kljub ogrom]icmii pomenu gozdarstva za naše narodno gospodarstvo in ljudsko blagostanje doslej Še nismo imeli gozdarskega lista, Gozdarski vcslnik naj izpolni to vrzel! Uredništvo, Razmišljanja o pogozdovanju Ing. Stanko So to Sek (Maribor) UVOD Osnovni pojmi o gozdu. Glavni in najbolj viden znak gozda so drevesa. Drevesa so rastline) ki imajo korenine, deblo in veješ. Pri pojmu drevo upoStevajo nekateri tudi vi S i no dreves in smatrajo za drevesa liste drevesne rastline, ki zrastejo vsaj 5 m visoko. V našiti gozdih zrastejo glavne vrste drevja 25 do lO ra visoko. Nekatere vrste di-eves ne dosczajo te višine, nekatere pa zrastejo tudi viäje, Gozdn dajejo torej oblika dt-evesa. Vendar pa samo drevesa še ne pomenijo gozda. O gozdu moremo govorili le tedaj, Če rasle na večji površini mnogo dreves. Toda tudi to se ni dovolj. Površina zemlje mora biti tako na gosto zaraščena, da drevesa medsebojno delujejo na svojo obliko in da toplota, vlaga, svetloba in veter na iej površini ne zavisijo samo od podnebja v okolici, ampak tudi od go^.dn. Drevesa torej ne rastejo neodvisno eno od drugega. Ra.5l vsakega drevesa je v neki zvezi z rastjo drugih dreves in življenje posameznih dreves je zvezano z Življenjem drugih dreves v gozdu {slika 1). Slika 1. Oblika gozdnih dreves; 1, izven go^.da^ 2. ob robu gozda, 3. v sldepit gozda fizv.) V gozdu pa niso samo drevesa Drevje je samo zgoi'nja najbolj vidjia plast gozda. Pod visokim drevjem raste nizko mlado drevje in grmovje. Pod grmovjem pa podmladek in razno nizko rastlinje. Na Ueh ieži listje, odpadle iglice, suha trava, semena in razni odpadki vseh naštetih zgornjih plasU. Pod to lalno odejo je prst, ki se neprestano obnavlja, pod prstjo ;Ui humusom je živa zemlja. V prsti in v živi zemlji so korenine rastlinskih zgornjih plasti. JPod živo zemljo je mrtva zemlja, kamenje, pesek ali skala, v katere korenine ne segajo. V gozdu živijo razen rastlin se razne gozdne živali, n. pr. ptice, pernata in dlakasta divjad, žuželke, pajkovci, plazilci i di'. -Hajbolj živahno in pestro pa je gozdno živalstvo v lislju in v prsti, kjer ?,ivijt> milijoni iu inilijarde raznih glivic in drugili malih Živalic pa tudi enostavnih rastlinskih bitij, ki razkrajajo listje in druge odpadke na tleh ter izpremiiijajo organske snovi v anorganske.. Vse lo števihio malo živalstvo in rastlinstvo v pr.sti imenujemo s tujo besedo „eda-phon". Vsaka vrsta rastlin in živali v gozdu pa je vezana na rioko določeno plast, floločeno vrsto m določeno starost gozda. Gozd je lorrj /družlia dolorenili vrsl raslUn in živali (slika 2). Življenje vsakega člena združbe je v zvezi z življenjem drugih filejiov. Vsak člen gozda je neobhodno potreben del te združbe; vsaJi filen se potegiije in bori v prvi vrsLi za hrano in za svoje potomstvo. V tem boju za obstanek sc vrži med drevjem in drugim rastlinslvora boj za hrano iz zemlje in za sončno sveLlobo, med živalmi pa boj za živalsko in rastlinsko hrano. Toda istočasno si vsi členi s svojim obstankom tudi pomagajo in omogočajo življenje drug drugemu. Skupni medsebojni boj za obstiini^k z istočasnim medsebojnim podpiriinjem sfa gonilni sili življenja gozdov. Te in še druge naravne sile dajejo končno obliko gozdu, ki jc nasledek ravnotežja in delovanja teh naravnih sil. Slika 2. Prerez gozda (izv.) Nnloga gozdnih posestnikov in gozdarskega osebja pa je, izkori-5Cati gozd tako, da se ne pokvari ravnotežje teh naravnih sil ^ njihovo škodo in v škodo okolice. Z vedno večjim razvojem gospodarstva posegajo ljudje vedno bolj v ravnoležjc življcnjskili sil gozda. Radi lega se Žuti zmerom bolj polreba po gozdarski izobrazbi vseh Listih, ki živijo od gozda, in vseh tistih, ki odločajo o stanju gozdov. Gozduo območje. Gozd je po življenjski moči najmočnejša združba živih bitij na kopnem. Samo ljudje so še močnejši. Zato se je gozd razširil povsod, kjer ga niso ovirali zemljišče, podnebje ali ljudje. PüvrSinc) zemljC) na kateri morejo uspevati gozdovi ali katero pokrivajo gozdovi, imenujemo gozdno otjmočje. Gozdovi potrebujejo za svoj obstoj in za svojo rast prinit^rna tla ter določeno množino toplote in vlage. V krajih, kjer ni zadosli toplote, so drevesa bolj mala, redka in bolj gi-masta vkijulj temu, da so tla Sc primerna iii da je v zraku in v zemlji dovolj vlage. To liihko opazimo v Slovenj j i na visokih gor ali, zlasti v Alpah, Nad viäinsko gozdno mejo se začnejo širiti travnate planine, nüd temi so gole skale in sem ter tja v velikih višinfili tudi večni led in sneg. V ki-ajih, lijer prnnanjknje vlagjc, je slika precej podobna, Čeprav je dovolj toplote, iu primernega zemljišča Drevesa postajajo vedno bolj redka, nizka in grmasta iii pokrajina prehaja v travnato pusto, kakor to vidimo vzhodno od Prclimurja v Panonski nižini. Ce pa zmanjkti Še več vlage, preide pusta ali stepa v peSčeno, kamnilo ;ili skalnato pu-SČavo. Tudi v krajih, kjer niso primerna ila. ne more bili gozda, Čeprav je zadosti vlage in zadosli toplote, n. pr. na sLrmili stenah, iia vodah, na močvirjUi in podobnem. Gozd liuli ne uspeva na obdelani ali drugače rabljeni zemlji, n. pr na eeslah in potib, na zgrnd-bah, na poljedelskem zemljišču, v vlnof^radib, v sadovnjakih, na pašnikih itd Iz tega kratkega pregleda razširjenosti gozdov vidimo, da je v Sloveniji prav malo takih povrSin zemlje, kjer ne more gozd uspevati radi ponianjlianja toplote, in da skoraj ni lakiii krajev, kjer bi primanjkovalo vlage. Tudi iii mnogo lakih krajev, v katerih hi bilo zemljišče samo od sebe neprimerno, Vse slovensko ozemlje leži v območju gozdov. Razširjenost ^ozda jc večinoma omejena po delovanju ljudi, ki so polovico zemlje obdelali tako, da morejo pridoliivaü pridelke iz drugih panog izkoriščanja zemlje. Precej površine zavzemajo tudi mesta, trgi, vasi in naselja ter razne prometne in druge naprave. Gozdna podnebna obDiočjn. Vsakemu je znano, da rastejo v naših gozdih različne vrste drevja in da uspevajo neke vi'ste drevja v enih krajih boljše kot v drugili. Vzrok tega je v tem, da rabi vsaka vrsta drevja za svojo rast neko določeno vrsto Lal, določeno mno?.ino zračne in lalne vlage ter zračne in talne toplote. Toplota m vlaga zavisi ta največ od podnebja Zato rastejo v različnem podnebju j-az-lične vrste drevja in radi neenakih tal raste v istem podnebju več vrst drevja. Slovenske gozdove moremo razdeliti (po Mayrju) po glavnih vrstah drevja na posamezna gozdna podnebna območja; 1. lovorjcvo območje (laurcltim) obsega najtoplejše pokrajine od obal Jadranskega morja pa do približno 300 m nadmorske višine. y lovorjevera območju rastejo lovorji, oljke, adraSi, zelenike, ciprese, p i ni je, prunorsid bori, beli bori in razna druga južna drevesa. 2, koslanjcTO območje (caslanetum) zavzema kraje s toplim po-leljem in z biago zimo: Primorje od 300 do 500 m nadmorske višine; Belo krajino, spodnje Posavje, srednjo in spodnjo dolino Krke, Dobravo, Ptujsko polje, Dravsko polje, Slovenske gorice. Mursko polje ter nekatera prisojna pobočja, vso do 300 ali 400 m nadmorske vtžine. Do severne in viSinske meje tega območja se raztezajo med drugimi gospodarskimi panogami vinogradi in sadovnjaki, V kostanjevem območju rastejo kostanji, dobi, gracieni, ceri, pulmsti hrasti, jeseni, bresti, gabri, trni bori, rdeči bori, gabrovci in razno drugo drevje in grmovje. 3 bukovo oiimočje (fagclitni) je zelo obsežno Semkaj spadajo vsi kraji, ki ležijo višje od kostanjevega območja in sicer na prisojnili legah do 800 ali 1000 m višine, na osojnih legah pa do 400 ali 600 ra višine. V bukovem območju uspevajo bukve, dobi, gradeni, javori, brcsLi, breze, gabri, vrbe, jelše, jeseni, lipe, rd^či bori, črni bori, smreke, jelke in macesni, •1. smrekovo o)»ino(tje ({licetum) se razprostira nad bukovim območjem, na prisojnih legah od SOO ali 1000 do 1600 ali 1800 m vi-šme, na osojnih legah pa od '100 ali flOO do 1300 ali 1500 m visoko, 1. j, do viSinsliß gozdne meje. V smrekovem območju rastejo sin rele e, jelke, topoli, rdeči bori, macesni, jcrebike. jelše, breze, vrbe, cem-prini, ruševje in drugo. '}. plniiinsko območje (alpinetum^ je v krajih nad viSinsko gozdno mejo. V tem območju ni več pravega gozda, ker niH primanjkuje toplota. Sem in tja rastejo grm a sta drevesa, v višjih legah so I ravnate planine in nad njimi gole skale ter led in sneg Po<[nt'bnii gozdna območja pa niso med seboj ostro ločena in omejena, lemveč prehajajo eno v drugo. Tudi niso redki oloki enega območja v drugem območju; Ljubljanska kotlina n. pr, i ni a višuisko lego kostanjevega območja, vendar je podnebje žc toliko hladno, da uspuvajn le gozdovi bukovega in deloma tudi smrekovega območja. Okolica Maribora pa ima nasprotno že deloma višinsko lego bukovega območja, vendar spadajo njeni gozdovi v kostanjevo območje, ker severni vetrovi nimajo semt^aj pruvega dostopa in je okolica izpostavljena južnim vetrovom. ... ., , , J J (Nadaljevanje jinnodnjic.} Lega hlodov v jarmeniku Tiig, Stiinlto Sotošck (Macilior) Žagarji, žagarski poslovodje in posestniki žag dosezajo uspehe s predelavo lesa na žagah, če m-edijo in izvršijo vsa dela na najpri-kladnejSi način in v najprimernejšem času. Ce naredijo napako, če jim kakšna važnejSa stvar ni znana ali če niso pazljivi od dovoza hlodov do odpreme žaganega lesa, se prav lahko zgodi, da imajo pri predelavi izgubo, pri tem pa se pogosto ne zavedajo, kje tičijo vzroki za njo. Zelo cesto se dogaja, da dosezajo s predelavo manjše uspehe, kot je v danih razmerah dosegljivo, Na uspeh predelave lesa na žagah vplivajo: vrsta, debelina, dolžina in kakovost hlodov, hlodišče, skladanje hlodov, odbiranje Ido-dov, izbiranje hlodov. Čas od sečnje do žaganja, lega hlodov v jarmeniku, način žaganja, razvrstitev žag. jarmeuiki, čelilniki, robitniki, delovanje strojev in stvežba strojem, ureditev žagalnice, odbiranje žaganega lesa, skladišče žaganega lesa, odprava žaganega lesa, čas od žaganja lIo odpreme žaganega lesa, vrsta, debelina, Širina, dolžina in kakovost žaganega lesa, ureditev dela, spretnost delavcev, znanje delavcev itd. Hndi neprimernih strojev, nepnldadne iireditvi^ dela ali radi nepi'avilnega izvrševanja nekaterih del dobijo pogosto žage manj žaganega lesa in slabše žngan les, kot Iii to bi J o mogoče. Iz istih vzrolcov se na nekaterih žagah pokvarijo stroji. Na ta in podobeji način gredo mnoge ATCdiiosti v izgnbo, ki bi bile drugače dosegljive, se pa tako ne dajo vef pridobiti nazaj. Potrebno bi bilo ob ravnava ti vse vzroke, Id smo jih našteli, in že mnogo drugega. Začnimo z najlažjim in najenostavnejšim ter si poizkusimo za sedaj ogledati samo lego hlodov v jarmeniku, ker je to za začetek Še najlažje. Hlod more namreč biti obrnjen v različne lege, toda samo ena lega je v vsakem primeru pravilna, Pri določanju lege hlodov moramo najprej vedeti, na kakšen način bomo htod razžagali. Na naSib žagab žagamo hlode večinoma na dva načina; % enkratnim žaganjem in z dvakratnim žaganjem. Enkratno žagiinjc. Pri enkratnem žaganju gre hlod skozi jarem v eni legi, in sicer pri polnem jarmeniku samo enkrat. S tem žaganjem se dobijo neohrobljene des>ke in krajniki (slika L). Slilta 1 Lega hlodov brez napak pri taikraliicni ^ayanju (izv.) Ovfibratno žaj^anjc imenujejo skoraj povsod prizmiranje, Pn dvakratnem žaganjit gre hlod skozi jarem v dveii legah, in sicer skozi jarem polnega j arm eni ka samo dvakrat (slika 2.) Žaganje v prvi legi i menil jem o pra\'o žaganj g ali tudi robi jen je pj'izme. Žaganju v drugi legi pravimo drugo žaganje ali tudi žaganje prizme. Hlod je pri drugem žaganju obrnjen za čeU't kroga, L j. za 90', Pri prvem ža-gimju dobimo prizmo, neohrobljene deske in krajnike. Pri drugem žaganju razžagamo prizmo in dobimo obrobljene deske, nekaj neob-robijenih desk in krajaike. Lega hlodov more bili zelo različna in zavisi poleg načina žaganja Se od laslnosti hlodov. Hlodi, določeni za Žaganje, morejo biU enako debeli in enako dolgi ter imajo lahko skoraj enako kubaturo, vendar nimajo enake kak o vosi i: eni imajo več, dnigi pi.i manj napak in tudi napake niso enake in niso na istih delih hloda. Zalo je potrebno pri vsflkem naCiiin žaganja oceniti tudi vse lastnosti lesa in na podlagi pravilne cenitve položiti in privezati na voz vsak hlod v najprimernejši legi, Samo od sebe je razumljivo, da mora biti os litodii v isti smeri, v kateri so žage. Hlodi brez napak so popolnoma okrogli, polni, ravni, gladki in zdravi. Takih hlodov je zelo malo in le rcidkokdaj pridejo na žago. Na voz jih moremo položiti obrnjene v katerokoli lego, kajti pri vsaki legi dobimo najboljže blago in največ blaga, ki se da dobiti iz hlodov na dotični žagi (sliki 1. in 2.). prvo žaganje dnigo žaganje Slika 2, Lega htodov brez uapak pri dvaltratrein žaganju (izv.) Pakrožni hlodi so že bolj cesti. Branike teh hlodov so na obe.h straneh Sirje, da drugih dveh straneh pa ožje, Ce ti lilodi nimajo nobenih drugih napak, bomo hlode pri enkratnem žaganjn obrniti s Čelom pokonci, pri prvem žaganjvi dvakratnega žaganja pa jih Žagali z ležečim čelom (si 3. in 4.), kar je za smrekove, jelkove in borove hlode skoraj vedno najbolj priivilno. Na la način bomo dobili manj desk in manj široke deslce. Ker bomo dobili manj de-sk, ho šlo manj lesa v žagovino in liubatiiru žaganega lesa bo večja. Sirje deske imajo višjo ceno in nadaljnje delo je cenejSe, ker pride v delo manj kosov z večjo knbaturo. Dobro je tudi to, da imajo vse deske po vsej širini in dolžini približno enako Široke branike in s tem po celem enako kakovost lesa, kajti take deske manj pokajo, Z nepravilno lego bi dobili sicer več deskj toda knbatura teh desk bi bila manjša, ker bi Slo več lesa v žagovino. Razen lega je vrednost ožjili desk manjša od vrednosti Sirjib desk; pa tudi sušenje bi bilo težje, ker bi imele tleske na enem delu ozke braüike, na drugem pa žiroke ter bi med obema deloma deske pokale. Tudi s lern bi se vrednost žaganega lesa zmanjšala radi Številnejših in bolj dolgih razpok. {Pač pa nepravilno pravilno Slika 3. Lega pakrožnili hlodov pri enkratnem £aganju (iüv.) nepravilno pravilno Slilta 4. Lega paUrožnih hlodov pri dvalcratnem žaganju (Ict-)*) se Žagarju izplača pakrožne hlode polagati v legi, Id je opisana za nepravilno, če je njegovo delo plačano po kosih ali če se žagan ies prodaja po kositi.) (Nadaljevanje prihodnjič.') VV^ilcah i., 6., S., 10,, 12. m M. so zarisane žage za prvo £aganje s celimi črtami, žage za drugo žaganje pa Crtkasto, Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 1. Slovenske gozdarske knjige Ljudje me veülcrat izpi-asujnjo za slovenske gozdai-ske knjige. Prosim, da mi sporočite, Icatere kujige bi raogel nasvetovati in pri-POJ'ofäti. J s t Vid nad Ljubljano. 2. Mitla smrekova grizlica (Nomalus abictfnus Clir.) Y gozdu i main nekaj liektarjev lepega smrekov ja, Več ko i. Lri-deset let so smreke lepo rastle, da jih je Ijilo veselje gledati. Sedaj pa že. nekaj let zaostajajo in imajo vsako leto manjäe prirastke v vrliu, Zadnje letu so smrekam vrliovi porjaveli, kot da bi jiii osmo-dila slana. NašeJ sem neke čudne gosenicc. Preprifcan sem, da so le gosenice objcdle iglice v vrliih. Vrhovi so tako slabi, tla se resno bojim za svoje smreke. Rad bi vedeJ, kako naj rešim smreke. A M., Dobrovnik, Prdcinurje. 3. rtastište za kanadske Lopole (Populus canadensis) Zvedel sem, da pogozdujejo mokra zemljišča v Banatu in v Prek-murju s topoli posebne vrsLe. Pra.vijOj da rastejo ti topoli zelo hitro, da so v petdesetih letih debeli čez 1 m, precej visoki in da ima njihov les lepo ceno. Na svojem posestvu imam ob potočku moker travnik, od katerega nimam nobene prave koristi. Piši le, prosim, kje se dobijo ti tojioli in kako jih naj sadim F. Oäelj na Pohorju ODGOVORI 1. Slovenske gozdarske knjige Pralitično gozdarstvo obravnavajol 1. Ivan Sahei": Kratek popis smrekovega lubadarja, Ljubljana 1S76. (razprodano, mogoče se dobi v starinarnah), 2. Avgust Guzelj; Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem, Ljubljana 1903, Založilo Gozdarsko druStvo za Kranjsko in Primorsko (razprodano, mogoče se dobi v starinarnah). 3. ing. Anton Sivic: Poljudna navodila za merjenje lesa, [I, izdaja, Ljubljana 1922. Izdala in založila Kmetijska družba v Ljubijam. Cena din 12.—, 4,. Ing.. -Anton Sivic: Pomen kmečkih gozdov, Ljubljana 1923, Izdala Id založila Kmetijska družba v Ljubljani. Cena din 2,—. 5. Gozdarstva v Sloveniji, Ljubljana 1923. Uredil ing, Anton Sivic. Izdala Ijuhljanskn podružnica Jug, Sutnarskega udruženja. 6- ObCe ill splošne ■uzancc ljubljanske borze za blago ia vrednote z;i trgovino z lesom, Ljubljana 1925., ponatisk iz 37. kosa Uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti z dne 21. aprila 1935., št. 125,-126. ZaložDa Yoiigoslave express reclarae company, Ljubljana. 1. Ing. Anton Sivicr Gozdarstvo v Ljubljanski oblasti leta 1Ü26. iti 19S7,, Ljubljana 1928. Cena din 30.-, 8, Mirko Logar: Kubična računica za okrogel les, Ljubljana 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 9. Mirko Logar; Kubična raČunica za rezan in tesan les, Ljubljana 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. 10. Lesni trgovec (praktična navodila za lesno trgovino), Ljubljana 1929. Samozaložba. Tl&k Učiteljske tiskarne, 11. Ing. Viktor Novak: O urejanju gospodarstva z gozdi, Ljubljana 1933 Založil gozdarski odsok kr, banske uprave v Ljubljani. Cena din 30.—. 12. Ing. Jože Miklavžič: Kmelsko gozdarstvo, Ljubljana 1933. Izdala Ijublj podnažnica Jug. šuraarskega udruženja. Cena din S.— 13. Ing. Mirko Sušteršič: Naš gozd, CeJje 1935, Izdala. Družba sv. Mohorja v Celju, Cena din 32,—. 14. Ing. Viktor Novak: Pratika za gozdne posestnike, Ljubljana 1936. Izdala Kmetijska družba v Ljubljani Cena din fi.~, lü. Dečji dan za pogozdovanje, Ljubljana 193(), ZaJožila kr. ban-aka uprava v Ljubljani. Ceoa din 2— IG. lug. Franjo Sevnik: Oglarslvo v Sloveniji, Zagreb 1936. Ponatis iz Sumarskega lisla, 1936, 17. Za naä les, vodič in katalog za'jesenski ljubljanski velesejem 1Ö36. Založil Ljubljanski velesejem. IS'. Ing. Anton Sivic in Franc 2nidar2ič: Lovski zakon, zbii-ka lovskih predpisov z razlago, Ljubljana 1936, Samozaložba, cena din 68.—. Kujige io knjižice lahko naročile pri okrajnih, gozdarskih referentih in v knjigarnah. Mnogo poučnega in koristnega za gozdarstvo lahko dobite v nekaterih kosih Uradnega in Službenega lista, v gospodarskih listih, v kmetijskih knjigali in listih, v lovskih knjigah in listih, v raznili koledarjih, in v prirodopisnih knjigah. Mnogo praktičnega, priročnega in za prakso vsak dan potrebnega nudi Sumarsko lovački kalendar, ki ga vsako leto izdajtt prot, dr. Nenadič, Zagreb, Vukotinovideva 2, za cenö din 25.-. ' ^^^^^ So to še k. 2. Mala smrekova grižlica (Nemalus abierinus, Chr.) Vaš. smrekov gozd ni odgojen na pravem^ rastiSču,ker so snarekev pretopleni podnebju in rastejo v preveč suhei'ii zraku (er verjetno tudi na preveč suhih tleh. Ko so bile smreke še mlade, so lepo rasUe in sc hitrü razvijale. Ko pa so poslale večje, jirn je začelo priinanjkovaLi lalne in zračne vlage. Zaradi Lega so v najlepši doti začele zaostajali v rasLi; njihova odpoj-nost se je zmanjšala. Na oslabljenih snirekali so se razmnožile male smi-ekove grizlice (nekateri jim pravijo tudi smrekove ose). Te grizlice rojijo v aprilu in v začetku maja. Potem ležejo samice jajčeca na smrekove iglice, najraje v vrhove najvišjih smrek. Iz jajčec se izležejo pagosenice, ki so zelo podobne gosenicam metuljev. Dober mesec objedajo pagosenice smrekove iglice, polem se spustijo na IIa ter se zabubijo nekaj cenlinaelrov globoko v zemlji, zaprodene v trden zapredek. Spomladi izleti novj še šlevilnejSi rod tega mrčesa. Smreke reSiti je zelo težko, ker ne rastejo ua pravem rastišču. Ta mrčes se zaredi predvsem v takih smrekovih gozdovih. Uspešno sredstvo za obrambo smrekovja v preloplem podnebju pred malimi smrekovimi grizlicami mi ni znauo in ga verjetno tudi ni. Ministrstvo z^_gozdove in rudnike je leta 1936. po navodilih Entomološkega zavoda iz Zagreba napravilo poizkuse za zatiranje tega mrčesa. V Dobravi pri Brežicah so oprašili mrčes na smrekah s strupenira prahom. Delali so z ročnimi, motornimi in aeroplanskirai prašiJniki, Mogoče bo nekoliko pomagajo, če boste varovjili škorce in gri-varje, seveda. Če je to pri vas mogoče. Najboljše bi pa bilo zaradi neprikladnega rastišča zamenjati ua primeren način in v primernem Času smrekov gozd z gozdom iz drugih rastišču prikJadnejŠih vrst drevja (hrasti, rdeči bori, kostanji, bresti). stauko Sotošelt. 3. Rastišče za kanadske topole Topol, za katerega vprašate, je kanadski topol (Populus canadensis Mön). Vendar travnik na Vašem posestvu ni pnpra^u za le topole. Mislim, da je Vaš travnik na višini 600—800 m. Na travniku je prav gotovo večkrat slana iu tla so verjetno težka. Kanadski topoli pa uspevajo v bolj toplem podnebju s kratko zimo, IIa pa rabijo rahla, precej rodovitna, sveža in mokra, a vendar še dovolj zračna. Donosnost travnika morete povečati, če ga n. pr. pogozdite s črnimi jelšami. Nabavite si mlada drevesca in sadike ter jih posadite na vlažnih tleh v jamice, na mokrih tleh pa na kupčke. Stanko Sotoäek. Podprimo ureditev potokov in rek z gojenjem In varstvom gozdov! Propadu gozdov sledi propad narodov Sodobna vprašanja KONKURENCA SPLAVOV IN ŽELEZNICE ZA PREVOZ LESA V Dravski in deloma v Savinjski dolini so bili splavi vedno moCan lekinec železnici Ta konkurenca je imela zelo krepak odraz v zndnji dobi nizkih cen na lesnem Irgii od lels 1930. do 1936. V leh leLili je bilo mnogo prodčijnih poniidh in razmeroma malo povpraševanja po lesu. Ker ima les v primeri s prevoznimi slrnški zelo nizko ceno, so skoraj v.si lesni trgovci poizkušali nabavljali les po cenejši vodni poti. Opaziti je bilo^ da so uporabljali to ceneno prevozno pol tudi lesni trgovci, ki so bili precej daleC od splavnih potokov in rek ter so na velike razdalje prevažali les iz skladišč in v sltlndiSČa. V teh časih se železnica ni poizkušala prilagoditi novim Iržnim cenam z znižanjem prevozne tarife, Stroški prevoza blaga po železnici niso bili vcČ v skladu z vrednostjo blaga. Dogajale so se nenavadne stvari: stroški za prevoz gradbenega lesa v nekatere južne kraje v naSi državi so bili večji od [ržne vrednosti istega lesa, V Leh letih se je splavarstvo precej razmahnilo. Tedaj je generalna direkcija želez?iic pod pritiskom splavarske konkurence začela iskali rešitve vprašanjaj ki je za njo postajalo vedno bolj pereče. Spomladi leta 1936, je iüala določene popuste za železniški prevoz blaga. Toda praksa je v kratkem času pokazala, da se vprašanje ne da reSiti s temi popusti in prišlo, je do ponovnih izprememb. Končno je ostalo pri dajanju posebnih nagrad ali refakcije (Aneks. poz. 20,) za prevoz blaga od postaj pri splavarskih pristaniščih do postaj s splavarskimi pristanišči, Generalna direkcija želcznic je s to refakcijo nameravala znatno povečati tovorni promet na progah, Id so bile najbolj prizadete po splavarsld konktirenci. Tovorni promet se je na postajah s lemi ugodnoslmi dejansko povečal Na \idez se je zdelo, da je vprašanje uspešno in v celoti rešeno,. Toda ob nalančnejSem motrenjn novega položaja se je pokazalo, da s tem ni bila najdena zadovoljiva rešitev nili za železnico in niti za gospodarstvenike. Hitro se je povečal promet le na postajah s prevozni nski m i popusti, toda na škodo okolišitih postaj brez popiistnih pravic, kar je imelo za posledico živahno prevažanje lesa na vozovih in tovornih avtomobilih do železniških postaj s prevozninskimi popusli. Poučen primer je postaja Dravograd-Meža, Na to postajo so vozili les iz krajev oddaljenih ludi 30 in Se več kilometrov. Ort te postaje so pošiljali Icj naprej po železnici in za železniški prevoz plačali znižano prevoznino. Na postajo so (iovažali les večinoma po kolovozih in ccstab, vzporednih z železniško progo. Na cestah so bile cele kolone, ki so vozile blago pi-oti Dravogradu, železnica pa je na tem delu prevažala prazne vagone. Ves promet [uzemükili pošiljatev, ki je bil do tedaj razdeljen na okolišne železniSke postaje Preval je, Sv. Je-derl, Slovenjgradec, Dovže ild., se je osredotočil na postaji Dravo-grad-Meža, Id leži ob Dravi in ima ngodnostno prevozniško tarifo za les. Promet na lej postaji je bil pretirano velik, na okoiiSnih po- stajah pa je radi tega prenehal skoraj ves promet tuzeinskih poši-IjaCev. Isto se je dogajalo na sprejemnih postajah^ n. pr, v Bački. Tamkaj so Lrgovci naročali vagone do najbhžje postaja, ki je bila deležna popusta, in so s teli postaj odvažali les na vozovih, Ze iz tega kraLkega pregleda se vidi, da ni bil dosežen glavni namen prevozninsluh popustov. Splavarstvo ni bilo prelnido pri?;a-clelo, ugotovljeno je celo, da je bilo na splavih v letih 193(i. in 1937. odposlanega toliko blaga, kot da ni hilo nobene ugodnosti za prevoz IIn žele/.njcah, \'Kroka temu dejslvit je iskati v tem, da so imeli od popustov največ koristi listi gospodarstveiiUcij ki so daleč od spla-varske poti. Razen tega je treba upoštevali, da ni železniška mrežii nikjer tako razvita, da hi bil povsod približno enak dovoz do naj-bhžje železniške poslnje ali do najbližjega spJnvarskega pristana, Končno je tudi precej takih krajev, ki imajo ob splavarslci poti tako ugodno lego, cia je odprava lesa po splavih vedno cenejša kot po Železnici, tako da jim ne morejo škodovati iioiieni Še tako veliki železniški popusti. Generalna direkcija državnih železnic je z 31. decembrom 1937, ukinila vse popuste, ki jih je nudila radi splavarske konkurence vse od spomladi leta 1936. Popusti niso bili ukinjeni zaradi bližajoče se zime in samo zaradi tega, ker se pozimi ne da splavili, temveč verjetno zato, ker ni bila s popuslnimi prcvozninami dosežena rešitev, ki bi bila v enald meri kori.sLna za železnico in za lesno gospodarstvo. V tem kratkem orisu smo premotrili samo najvažnejše. Pri podeljevanju ugodnosti pa, ki so omejene samo na določene 'kraje, imajo velik pomen še razne druge okolnosti in zdi se nam, da bo zelo težko najti primerno rešitev s krajevno omejenimi prevoznin-skimi popusti, kajti železnica pri tem ne more računati po dosedanjih izkušnjah, da bo v večji meri omejila prevoz lesa na splavih. Najboljše in najkoristnejše za železnico in za lesno gospodarstvo bo, če žeJeznica zniža sedanjo prevozni no za vse kraje; le na I a naCin bo mogla poživiti prevoz lesa tiidi na železnicah. Vidi PHEGLED Železniških in splavarskili tarif*) pustnje, oziroma pristaniSča V u-hred na progi Maribor—Preval je. Relacija km norm. lar. po aneksu 2(1 naolenvdbii ^ovii. tjrif. splav, taj'ifa prevoz JO ton v dinarjih Varaždui . . Osijek . . -Nova Palaiika Novi Sad Sambo r Beograd Petro vgrad VrAac g ing. Fran Pahernik, — Uredništvo. 13R 1140 630 U25 7Ü0 . 363 2H0 U20 2675 1180 . 146 2460 157Ü 3075 1300 . m 2-=iS0 1630 3110 MGO 430 2380 1560 2975 U2Ö 552 2«50 17-10 35CO ICfJO 588 2Ü50 1830 3630 1500 (»6 3180 1910 3975 IflOO mevanja prilagamo pregled, ki ga je poslal Statistika Gozdna površinn in stanje gozdov v Dravski banovini Približno sliko važnosti gozdarstva nioraino doliiU, f.e se /avenro. Uako velika. povrSina zemlje je ])□-la-iLa z gozdovi. Po podatkih Letnega poročilu o gOKdarstvn io lovu za leto lil3G,, ki ga je ui-edil ing. Sivic iii izdal gozdarski odsek banovinske upyave v Ljubljani, dobimo sledečo sliko o povi'äini guzUov v Dravski banovini: Oki-aj površina IUI 1 frOclultCLIrEiB 1 HtpradtlkliVDA 1 i^fii^ua ha BreŽLce ... 4-t.8Sl 2.232 45,08 Celje . G:>.orjo 03.007 19J)3 29.343 4ri.5" Cniomeli , _ . . . 58,5 t(i.32J 54,53 Litija ... , 71.4 00 ß9.478 2.021 37.647 53,00 Ljubljana , 9:;.06:) 92.052 4.008 41.489 45.o: Ljnlonier , . 42.221 40.252 1.969 12.Sfi9 31.47 Logatec . . fiÜ.607 .59.251 1.350 24.000 40.5U Maribor, desni breg 63.694 1.587 34.7rJ 54.00 Maribor, levi breg . .-ig 501 58.194 1.307 31.00 Mnr.-ika Sobota 5f.G2: 56.900 2.727 l(i.$47 29.12 Novo mesto !)2 732 30.017 2.715 4J.673 49.62 Ptuj....... 82,8^.2 78.578 'S .284 21.31^ 28.00 Radovljica , . lOf.862 85.853 ]ß,009 50.2n« 58.47 Slovenj Gradcc 4S.34Ü 47,304 1.036 27.422 57.34 Slovenske Konjice . . 32 H3 31,333 810 18.DN0 57,70 Skofja Loka . . S0051 43.676 1.276 2G.»on 54.15 Šmarje pri JelSah . 54.046 52,645 1.401 22.912 43.52 Dfavska banovina . . Jj57453t] I.502.G2S 71.902 708,329 47.13 ^ -CS'" — ^^ ........ površini in po gozdnatosti; 1, Kočevje 2, Hadovljica . , , . 3, Novo mesto . 4, Dravograd . . , 3. LjnbljaJia ... G. RrSko ...... 7. Litija...... 8. Maribor, desni breß 9. Kranj...... 10. Celje..... 11. Kamnik ... 12. Gornji grad . . . 13. Slovenj Gradee ^ po gozdni 5O.3;0 ha 30,2C0 htx 44 073 ha 13 17i ha 41.489 ha 37.782 ha 37.647 ha 34.711 ha 33.000 ha 2g.3'33 ha 2S.S2fl ha 2S.547 ha 27.422 ha povrŠDli: 14. Skofja Loka . , 1Ö, Logalec .... 16. Sruarie pri Jelšah 17 Pluj ...... 18. llrežice .... 19. Maribor, levi breg 20. Slovenske- Konjice 21. Murska Sobota , 22. Laäko . , . , 23. Črnomelj .... 24. Ljutomer ... 25. Dolnja Lendava . 20.901) ha 2i.000 ha 22.912 lia 21.ö8t) ha 20,23fi ha 18183 ha 18.080 ha 16.G47 ha 1G,32'1 ha 16.13ß ha J2.GÖ0 ha 6.3Ü0 ha po go5;dnaioKli: 1. Prevalje.......63.C90/0 2. Goraji grad.....60.89 Vj 3. Kranj . , . GO.SOo/o -i. Radovljica ... 58.47% 5. Slovenske Konjicc . 57.70 0/0 6. Slovenj Gradec . . 57.54% 7. Laško..........54.5R°/u S. Sliofja Loka.....5H5 7u 9 Maribovi desni breg . 5-i 00 % 10. Lilija......53OOV0 11. Kamnik ......52.G4;Vo 12. Kräkü 52 55% 13. Noro mtislo . ■iö.Ci'^ % 14 Kočevje......47.0i)% 15. Celje.......4(j,57 7o 1Ö. Brežice ... . -lü.08 o/d 17. Ljubljana . , 45 07°/o 18 Šmarje pri JelSah 43 59 "/o 1«. LogHtec . 40.50% 2(1 LjiiLoraer 31 47 1/0 21. Mai'ihof, le\i breg . 31.00 »/„ 22. Afurska Soliota 29,12 "/n 23. Črnomelj......28.47 (»/c 21. Pliij................28.00% 25 Dolnja Lendava . , , 20.35 Vo Ti podslld so res drngoceui za presojo važnosti gozdarstva za oalc {fospodarsivo. Vendar ne morejo nudili Jiiü prU hUžnc slike o stauju teh gozflüv Pravo siilto stanja gozdov bi mogli dobiti, če bi vedelij katere vrsle drevja rastejo v gozdih, kolika je slai'ost drevja, kaliSna je zarast gozdov, kolika je množina lesa v gozdih, t;akSna je kakovost lesa io kolik je prirastek Icsa^ Do Leh [lodaikov bi sc. moglo priti samo s sestavo gospodarskili načrtov za vsa gozdna posestva ali pa s periodičnimi inveuUrizacij^ami v.seli ^ciadov. To pa ne spada v podrofje banske uprave, in se tndi ne da izvrSiti v nekaj letih. Nekoliko toČnejSo sliko stanja gozdov lahko dobimo s jirimerjavo Tia-šili gozdov z gozdovi v avsLiij.ski Štajerski. Gozdarski urad kmetijske zbornice v Gradca je inveutariiira! v zadojili ti'eli letih 2 povrSine kmetskih gozdov na svojem obtnoCju, Inventarizirani gozdovi so bili iz-hrani takOj da jih lahko jjorabimo kol primer vse.h kmetskili gozdov. Imenovani gozdarski urad je prišel do sklepa, da je v knietskih gozdih malo zrelega drevja In da je kraet-ske öoxclne povrSine zai'aäCenc samo okoli 7[)Vr>, pa je go'e, Ugotovil je nadalje, da je v omenjenih kmelskih gozdih povprečna zaloga lesa 139 m' na enem hektarju mesto 189 m''. V Eeh gozdih bi moralo biti na vsHkem ha vsaj 189 m^ stalne zaloge lesa. Radi tega je letni prirastek munjSi za 40 Vi. iu \ gozdili manjk!^ ua vsakeui hektarju SÜ in" lesa'), V dravski banovini zavzemajo kmetsld. gozdovi ueltaj več kot 500 tisoö hektarjev površine, l^ecimo, da manjka v nasili kmetskih gozdili samo toliko lesa na vsakem hektarju ko L v avsl ]-ijskili Štajerskih gozdih, — kar pa je verjetno preveč ugodno eeujeno — potem je na Slovenskem samo v dravski banovini 25,000.tx]0 m* picmalo lesa Mislim pa, da bi mogli s približno takim primanjkljajem normalne zaloge lesa računali povprečno za vse naše go/dove. Gozdovi dravske bano\'jne pokrivajo 700.000 hektarjev zemlje. Po Icm rnčimii je zaloga v IdIi gozdih manjSa za 35 nii-lijoDOv m' od normalne zalüge lesa. Cc ra C imamo vrednost stoječega lesa samo s 30.— dia za 1 m^, bi to pomenilo, da Je v aaSilt gozdih za 1.750.00n.OOO dinarjev premalo lesa in da dobivamo vsako leto vi gozdov Ka toliko manj lesa, kolikor ga more dajati gozd velik 17.').00ö hektarjev. ') Tätigkeitsbericht der Steierischen Laudeslandwirtschaftskammer für die Berichtsjahre 1932-193G., Graz 1Ö3Ö,, str, 132. Gozdovi so življenjski temelj slovenskega ljudstva Zakoniti predpisi in okrožnice Priskrbite si gazdnih sadik za pogozdovanje! Nepogozdeiia gozdna (la so kakof neobdelane njive znamenje sla.bcga gospod a rsi.va. Umen gospodar poslcrhi, da poseke in praznine v svojem gozdu čimprej zasadi, Zato si Že pred zirao zagotovi pri okrajnem ooaaar-skem relerenLu ali pri gozciarm gozdne sadike, ki jili spoinlacfi, )co je iiaj-LigodnejSi Cas za sajenje, posadi Zaloga gozdnih sadili raznili vrsL je seJaj v banovinsUili in v zasebnih drevesnicah l.olikSna, tla bo mogodc nstreči vsenj naročnikom, ki se bodo pravočasno Kglasili, Tarilne cene sadiltam v banovinskiii gozdnih drevesnicah so razmeroma nizke. Neko I kova na naročila po Uirifni ceni naj narotnilt naslovi na svoje okrajno načelstvo ali pa na okrajnega g02darsl;e^ii referenta ali gozdarja. "V naročilu naj nnvede vrsto, starost m Število sadit. Prejel bo nato poSlno Sekovno položnico, po kateri mora vpIaCati noj-otilii ustrezajoči znesek v naprej. Nai'o^ila sprejemajo tudi posamezne olJiiine, ki jih morajo pravočasno predložiti na pristojno mesto. Tarifne cene posame/nim vrsta») go/dnili sadik so sledeče: 7.i 1U0U knmjidiiv 3 let. smrek e-semenltc! . . , 70 din smreke-senieiike . . 80 snirelie-senienUe . , , 90 ., smrel(e-presajcnkc . . 90 ,, smreke-presiijenkfe , . 90 jelke-semenke . 180 duglazije-somenke . . 400 dnglazije-presajenkc . 4Ü0 ., macesni, semenski . 100 ,, macesni, semenski . . 100 ,, japonski maees., sem. 300 „ Ci'ni bori, scmenslil. . 00 „ gozdni bori, semenski ßO gladki bori, semenski . ]I0 ,, navadni jesen, sem, . 100 „ amer. , eseni, semenski 100 „ amer. jeseni., semenski 130 akacij e-semenke . 90 .j akacije-seinenlte . . 00 „ 3 iet. 4 »J 5 ■1 Vfl :l » 3 Vi 2 »J 3 2 Ti 2 2 2 2 I 2 i 2 V Za LOUa tinruadcT 9Ü din 120 „ 200 300 800 tOOO 1 let. črne jeläe-semenlte črne jelSe-semenke domaei kostanji . tioraači Itoslanji . . domači orehi . domaČi orehi . . , kanadski toj^oti, okoren. 200 kanadski topoli, polal;. flO jagnjedi, poLaJtnjenci . 230 vrhovi potalaijenei 60 1 „ čj-ni orehi . 500 2 „ Cj-ui orehi 600 1 hrasti.......IDO t „ rdeči hrasti .150 2 „ rdeči hrasti . .200 2 „ beli javorji . , . 150 Razne sadike domačega in tujega cozdnega drevja po veiikosli ceni sadik je sU-ošek za dostavo do nakladalne postaje, kakor Ludi stroSek 2Ü navadnij embalažo že vStet. Za boljSo embalažo, ki je potrebna posebno tedaj, ako se sadike pošiljajo daleč, n, pr v druge banovine, se emlialažn posebej zaračuna in znaSa do 20 izltupička za sadike. Iz pravilnika o strohovnein odboru za gozdne proizvode pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine*). Slroltovneniii odboru je nalo.ga; a) da razistvuje možnosti in pogoje za pospeševanje izvoza gozdnih proizvodov iii izdelkov iz njih in da podaja v ta namen potrebne predloge; b) da kooi'dinira poslovanje f!]'žav-nih ustanov in strokovnih organizacij za pospeševanje izvoza gozdnih proizvodov; v la namen pošiljajo državni uradi z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine vred i a strokovne organizacije lesnega gospodarstva strokovnemu odboru svoje predloge in poročila o svojih akcij ab v državi iu proti inozemstvu; e) da skrbi za vse trgovinsko-politiČuEi devizne in prometiio-taj-ifne odredbe, ki se nanaSajo na izvoz gozdnih proizvodov, in da oddaja v tem pogledu svoje mnenje. *) Službeni list Dravske banovine 1938., kos 3. Kratke vesti GOZDARSTVO — UCNi PREDMET NA UČITELJIŠČIH. V Avslriji se liavijo z novim na-tVLoiTi o tüoliraühi "učileijev in o })i'eiirediLvi ufliltljiS^. Avstrijsko goz-oarsko društvo je porabilo Lo priložnost in jc pi'ecJiEigalo prosvetnemu tninislrstvu, (Ja so aaj vpftije na uaiolji-žčih gozdarsUo kol poseben ufni predmet. Na ta nafia misli druSlvo doseči, da se razširi smisel /.n gozdarstvo po učiteljih med najširše plasti. Predlog navaja, da je v Avslviji fiez iri milijone lia pokritili z gozdom, (ia gozdi zavzemajo 't^o/o l^i'^-diUilivneinu zcmljiäfa in da se vsako lelo dolii iz teh gozdov okoli devet milijonov plm lesa, ki se porabi Uot surovina za domafia podjetja in za izvoz N^a les in lesne izdelke odpade polovica vsega avsü-ijskejja izvoza; njegova vrednost znaša 10Vo ccloloega ekaporta, AvsLj'Ijp je v Evropi relativno na Iretjem mestu glede kolifine predelanega lesH, se-stina pj-et)ivii!siva živi nd gozdarstva in Olj pi-edelnve gozdnili pridelkov. Ker država prele/oo gorata, je življenjsko prisiljena, dii skrbi za varstvo in gojenje svojih gozdovJ ki urejajo odtelianje vode iz višjih krajev v nižje in vai'ujejo jioljedel-skti zemljišfa Ve£ kot polovica gozdov je v rokali lanelsl;iJi posestni-Uov. Uspeh mnogili družili kuielijskili del pa zavist v veli5;i meri od stanja gozdov v okolici. Gozd je eden najva^iicjSih po-fjojev življenja ua deželi in v vsej državi. Posebnosti gozdnega gospodarstva nalagajo sedanjemu rodu zelo odgovorno naiojjo glede vzdrževanja, varstva in tjojeiija gozdov, od česai' zavisi v veliki meri blagostanje sedanjega in bodočih rodov. 1^0 predlogu avstr, gozdarskega druätva, naj ui^iletjsln pripravniki pri tem novem predmetu dohe osn»vna gozdursko znanje, ki jim bo pozneje oaioßoCnlo, ufeneem obrazložili glavne pojmo gozdarske vede. (Holzmfirkl 1935.) TEČAJ ZA GRADNJO LESENIH CEST .\'A KOROŠKEM V AVSTRIJI. Avstrijski lesni gospodarski svel je pripravil tečaj za gradnjo lesenih cesL na odseku zveKiie ceste blizu Doiiiie, ki je trajal od 3 do 7. avgusta 1036. Udeležila je bila številna, tečajniki so si pridobili precej praktičnega vpogleda v ta novi način gradnje ces), ki omos^oča porabo veiihili Rtnožin takega lesa, ki oslaue drugače nepo-rabljeu ati pa manj koristno izrabljen. V letu 1935, so zi^riidili na Koro-Žkem pri Warmhadu blizu Beljaka ßoi!;kusno leseno ceslo dolgo I km lelali so po naCinu Deideslieinier; poizkus se je povsem obnescl, v av^istu 1936 so dali v delo novo iizkusMO cesto pri Dolini, dolgo 3.3 (Holzmarkt ItISG} fJ: km, LESEN TLAK NA LONDONSKIH CFSTAII. V »radbeni sezoni teta Ji)35/36 so porabili za tlakovanje cest v Londonu okoli ,?0[)000m» lesenih tlako vni h kock Z lesom tlakujejo v prvi vrsti ceste za k-lek prumnt. Pokazalo se je, d.i je prometni ropot na lesenih cestati mcngo luanjSi, da se pravilno narejen lesen tlak izpiafra bolj kot Mak iz kateregakoli druife-i^radiva in da vzdrži 15 do 20 let težkega tovornega prometa. Za tlakovünje uporabljajo .Angleži lesene kocke, debele navadno 3 '/e do 4 palce, impregnirane s Itreozo-toui. Podlaga za tlak je betonska, koclte so poiožeue ena Uk druge Stiki so Čislo ozki in so zaliti s posebno bituminoziio sestavljeno snovjo, l(i ie podobna malti. Nato posnjejo tlak z zmesjo bolj in manj drobnega peska ter cementa in končno prevaljajo cesLišee veCltrat z lažjimi cesinimi valjarji Gradivo xa slovenski goxdarski slovar alepslfi Lor = beli bor bela grCa = živa grča beli h«r — bijcli bor, sosna Aleppa- lolire, Pinus aleppensis [^fill) branika — goi der Jalirriiig. — Branike so plasti lesa, Id sc vsako leto aabirajo okoii stržeiia ena na drugo v itisii naSih domačih vrst drevja iii gi-movja (sloržnjalii in (Ivolialičntte;. V vsaki braniki sta (Ive plasti lesti; ratii lüs aii spoiiila-dansld les in pozni les ali pokljii les S tail ice- spomlartanskoga ksa imajo liuijša kožico in vuCjo pro-sLonnnu kot stanicc poleliiega lesa. Zala ima spomladajiski les bolj svetlo bai'vo iu poletui bolj tetimo barvo. Beseda branika je zelo dobra, ker nazorno pove da se les debeli z naliiraiijcin vsakoletnih plasti lesa. Rabi se v govorici doma činov na Pohorju Zapisana je tudi v Pletei-šnikoveni slovai-ju (str 5(1.), ki omenja, da je doma na Pohorju in na Gorenjskem. Beseda je bila n-eje verjetno bolj razširjena, do-;ier se oi za ta pojem ^.afiela rabiti heseda Ittniea, ki je že precej v navadi. V Boliinju in v Savinjski dolini pravijo braniki leüia, kar je gotovo toCnejše kot letnica, ki ima več pomenov, frii« grCa = mrtva gr^-a deblo — deblo, (3er Baumstamm, die Baumschalt ddilovina — deblovitia, das Stammholz drevje — drveče drevn — stablo, drvo, der Banm gnila grCa— trnla kvrga, der faule Ast grCa — kvrga, der AsL — GrCa je del veje, ki ostane v deblu odnošno v izdelanem in predelanem lesu (v tramih, pragovih, deskah, letvah i. t. tJ.) grm — grm, der Straneh, der Busch grmovje —grmlje, das Gesträuch, das Gebüsch hlüd — Lrnpac, das Bloekholz ixpadijiva grča = rartva grča lelna = branika leloiea — granica medju godovima, die Grenze zwischen zwei Jahrringe' — Beseda je v tetn primeru prav gnmcrna. Tako je Indi-mnogi ne-ote pojmujejo, ko štejejo leta sla-rosti dreves na panju aJi na štoru in jih zaznamujejo s črtami med bi-amkami Mnogi pa mislijo z besedo letnica branike, leiDiea = branika tnrlva grča — pnlumrtva kvrga der herauslallende Asi — Mrtve grče so preostanki vej v debln, okoli katei'ih se jc začel nabirati les tedaj, ko vojc niso bile več iive, Hadi leöa ni les vej ziastel z drugim lesom debla. Okoli takih grč jc ürn okvir, po katerem imajo tudi ime črne grče Te yr^c izpadajo iz desk in mnogi jim pravijo tudi izpadljive gi'ee rasi = branika — Beseda se rabi v Mežiški in Savinjski dolini rasIlSee — stojbina, staniSle, dci' Standort, — Rastišče je kraj, na kalciem ali v Icaterem jickaj laste V gozdarstvu pomenijo lego, podnebje in tla kraja, kjej> raste neki gozd ali del goztia, Rastiiče označimo opisom lege, podnebja in tal. Pri Ic^i omenimo sej nlj ep i s rt o Imo, nadmorsko viäiiio, ekspozicijo, oiHi-ko tal, sbmino tal in bližnjo okolico, Pri podnebju. opiSenio srednjo letno toploto, najnižjo loplolo, najviäjo toploto, množuio padavin, zračno vlago, rastno dobo, slaJie glai-ne vetrove i dr Pri opisu tal omenimo hribine in postanek hribin, zunanji videz tal, razne lasl-nosti tal i. t d. Mesto besede rastiSče rabijo nekateri tudi besedo slaniSče in sto-jiSee., ki sta izposojeni iz nemSČine, rasllika = branika — Beseda se rabi v Dravski dolini in na Ko-banskeni rdefi bor — obični bor, die mitteleuropäische RoUolire, die Kiefer, Pinus silvestris {L.) slepa grCa je umetna ^rCa zaliita v lultnjo, nastalo po izpadu mrtve grfe veja — grana, der Ast zraSčena grfa = živa grča živa grta — zra^tena kvrga, der eingewachsene. Ast. — Beseda se rabi največ v lesni industriji in v lesni trgovini ter |iomeni grčo, ki ie ostanek veje. Veja je bila tedaj, ko se je okoli nje nabiral les, še živa, tako sla debelski les in veja skupno zraslla. Take grče ne izpadajo. Lesna trgovina III. Cciifc v raznih krajih ZGORNJA SAVSKA DOLINA: izdtilao les, na. žagi ati na postaji: blodi, smrekovi , ....... hbdi, macesiiovi . ...... tesani trami, smrekovi . . celulozni leSj obeljen .... les, na postaji' cle.ske, nielilve I./II, deske, meJike IIL/IV. . remeljni , . , JEZERSKO IN KOKBSKA DOLINA: Zagfin les, na Ža^i; deske, smrekove ... deske, macesnovc I,, IL. iii III, . deske, macesnovc I, . . . . MORAVSKA KOTLINA: izdelan les, na po.-^taji: Iilodi, smrekovi ..... celulozni les . . trami, smrekovi in jelkovi , SAVINJSKA DOLINA; žagan les, Jia žagi ali na postaji: deske, mehke I., II., HI. deske, maeesnove I,, IL, reraeljni in letve . , &ALESXA DOLINA: 'žagnn les, na postaji: deske, smre.kove . . deske, borove . , , deske, macesnovc . , deske, bukove ..... deske, hrasto\'e Mr^ZBKA DOLINA: Izdelan les, na cesti ali jiostaji: hlodi, smrekovi ... hlodi, borovi ........... hlodi, macesiiovi ......- , . celulozni les ............. i^agan ks, na postaji, deskt, smrekove, m . deske, smrekove, 5 m., 6 m . . remeljni in letve , . , . .... SEVERNO POHORJE IN DRAVSKA DOLINA izdelan les, na postaji ali na Dravi: hlodi, smrekovi in jelkovi trami, tesani ... žagan les, na postaji ali na Dravi: žagan, les . . ,,.,.., podniee, smrekove iu jeJkove .... deske, tanke, smrekove in jelkove . , . JUŽNO IN VZHODNO POHORJE: Žagan les, na postaji: deske, smi-ekove in jelkove, obrobljene . . deske, maeesnove, neobrobljene , . . . -•deske, hrastove, neobrobljene , . , , - , trizi, hrastovi............ plm f» i" diii v ij 150 -220 — 220 — 120 - 200 200 2t)0 — 150 pim din 1 400 — 300 — 400 - 600 ■ICO 500 plm plm plra din 300 — 350 ,, 70(J - SOO 901) din do 14Ü „ HO — 160 do 160 tlin 320 — 3S0 „ -töO — 300 .. 300 — 320 210 ^ 340 2-10 - 500 350 - 650 300 — 650 aiO - SOÜ plm iT din tJ ]60 2ü0 250 100 - 180 - 300 - 350 - 140 — 160 pliH il din ^^ 31 280 420 280 - 380 - 500 - 320 — 420 — 560 — 400 plm 11 din 130 320 - IfiO - 350 plm n 51 din »i 300 350 - 330 300 — -too - 350 - 330 - (500 plm >i din n 11 300 600 600 1500 - 400 - 800 -1500 -1800 Lesna trgovina Slovenije v decembru IS37 (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika^ Tendenca. Trdna lendenca je ti-a-ala vse do konca glavne sezono eta 1937, Cene so Sc v naprej trdne, lodü zaiofje so v glavnem male, zlasti je malo saliega blaga in nelia-ttirih bolj isltaiiili sortimeutov. Tu/emstvo. Poti-ebe tuzejuslva ho hile vse leto »recej velike iit so imele znalen vpliv na razvoj lesnega trga. Italiju in Madžarska. £n del Slovenije teži v trgovini z lesom proli Ilaliji, drugi del pa je bolj ve?.an na madžarski trg. Ccloliio gospodarstvo trpi velilto £\odo, ker razmere niso urejene in Se niso vzpostavljene proste in nenevarae ti'govskci zveze s tema važnima Icupcema. Ni pa upati, da bi se v bližnji dobi poenostavil izvoz in se izboljital način plačevanju. Me-rodajni finitelji bodo moi-ali zastaviti vse sile in izkoristiti vsako priložnost, da se normalizira tovorni promet in plačevanje ter se odstranijo \'se ovire, Iti so na potu razmahu izvoza v U dve državi. To zahteva naSa geo|jolilitna lega. Raiten tega se moramo zavedati, da se veČina lesa v Sloveniji predela v sldadu s poli'e-banii leh dveh kupcev. Nemi^ija. V zadnjem letu je nastopila Nemčija kot večji kupec: dosežene so bile zadovoljive cene Toda po padcu državne nemške marke, (Čemur je bil vzrok v neuravnovešenosti kllringaj, je pri večini lesuili gospodarstvenikov popustilo zanimanje za ta trg. Boje se namreč, da nc bodo dosegfi po prei-ačunavanjn in Pov])rašovanja — Marseille: pernata divjačina, zaklana. 11<18 — Rim: bukovi blodi, deSCice za parkete, aeroplanslvi les. 1150 — Haite: gozdni mah 1J51 — Boulogne sur Mer (Pas d' Calais): smreka 1175—Amsterdam: ležalni stoli in lesene Športne potrebädine. 1196 — Karacliij nudi se zastopnik za lesen gradbeni material. izplačilu tečajev liste ctme, s liaturo računajo Anglija. Tudi .A.uglija se je lansko leto uvrstila med kupce na našem lesnem trgu Angleški trg pa zahteva močno prensmerilev dosedanjih načinov predelave lesa (dimenzije, katere rabi Anglija, niso pri nas i' navadi). Radi tega so na boljSem Velike žage v Bosni, ki se lažje preusmerjajo v tem smislu. Vendar je ta ti-g velikefia pomena tudi za Slovenijo, ker ne do mogla Bosna biti tako močan tekmec slovenskim žagam na drugih trgih, dokler Jjo zaposlena z vehkimi dobavami za angleški ti-g. Progoüza. Mnenja o bodočem razvoju stajija na lesnem trgu so precej različna. Nekateri so prepričani, da se bo stanje v bodoči sezoni še poboljšalo, Vendai- to mnenje ne temelji Loliko na dejstvih kot na ]n'epi'ičanju, da |e priäla sedaj po nelcaj lelih nizkih ccn daljSa doua dobrih cen jn koJijulure. Golovo je, da se bodoče staiije ne da ločno napovedati in da je vsaki era napoved v sedanjem Času preuranjena. Za krajevni razvoj je zelo važno, kako se bodo uredile trgovske razmere z državami, ki uvažajo les. Va/.no je tudi, kakäna bo zima Na cene vplivajo v precejšnji men tudi snežne razmere, upoštevati pa jc treba pri njih tudi možnost spravljanja okroglega lesa »n obratovanja Številnih malih žag, ki so kot celota s tržen slovenske predelave lesa. iz innzrmsiVK 1202 — Seinigtwolmsdorf (Nenitiju). razne deske za rendisanje. 1339 — Le Caire: furnirji, bukovi in hrastovi, ter hrastovi parketi 1349 — Le Caire 1 kože Pripomba: Inleresenli naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje _ zunanje trgovine Beograd, Ratnicki dom Pri vprašanju naj napišejo zaporedno številko povpraševanja in icraj. Gözd naj ostane neusahljiv dobavitelj lesa ! Valiilc ii) devize Uradni IcCaJi za januar 1938. i-inaafni niinisLej- je določil za januar sledeče urticliie teCaje, po Ica-icrili se imajo izplačevati takse po zakonu o laEtsah, sodne pristojbine i. t. d.: 1 jiapoleondor ... 1 zlata tuj-ška lira . . 1 angleSki iunt I ameriški dolar , 1 kanadski do!ar . . . 1 nemSka marka . . t poljski zlol . , 1 avstrijski Siliog . . 1 belga ..... 1 peiigo...... 1 bia^ilijanslti rnilrajs 1 egiptski funt . 1 unigvajski pezos 1 ai'geiiski pezos . , 1 Čilski pezos .... 1 tuišlta papirnata Ura IdO albanskih frankov . 100 francoskih frankov 100 Švicarskih frankov 100 ilalijanskib lir . , 100 holanciskih goldinarjev flin 21)8,50 33!).70 „ Žiti.-„ 42.95 „ 42.75 „ 14.-„ 8,15 8.G0 „ 7.40 „ 8.C0 2eo 240.-„ 2:i.20 12.70 „ 1.45 „ 34.75 din 1415.-„ 1G2,-„ 1000.- 23S8 - 100 bolgai'slfili levov 100 rumimskib lejev 100 daiiskili kron Švedskih ki'on 100 norveških kriin . 100 španskih pezet , 100 gr.skih drahem . iOO feškoslovaSiiih kron 100 finskih mark 100 letonskih lalov . din 45.32,30 llOß- 1073,— 230,39,151.— 93,832,— Hcsefni prcfjlod valut in dpviz,. Ob koncn meseca decembra je noti ral Zürieh takole; jugosl. liinar ieika krona madž. pengfi bolgar lev . mmun lej . ital, lira , poljski zlol . Španska pezeta: republik. . . Francova denar 0.10 13.85-] 4.40 RO 90-82 — 3 9J 235 17,20-17.30 17,50 a — 26,— blago 9 15 14,10-14.50 81,10-83.— 4,— 2,40 1730-17,^0 7(j.50 6 — •m- Zvcza absolveniov mariborske gozdarske äolc bo imela redni letni obCni zbor v Mariborn, dne 30 janu- arja t, 1. Sestanek bo ob 10. uri pred državno nižjo gozdarsko Solo, Mall oglasi WALLNEIt F)1.4NC, MARIBOR, Slovenska u). IS, preparira In naga-cuje po najnovejših sü'okovnil) naCinili vse vrste div Jiije in prevzema v le in sveže Itože adi ter lai-zdelavo su- IVAN LEGAT, IMAniBOR, VeLrinjska 30- Pr\'a specialna pojiravljalnJca in trgovina pisarniških strojev. Telefon interurban 24-34 Frane Bernhardov si]i — imejitcJj GUSTAV BERNHARD -BOB, Aleksandrova cesta 17, tel. int, 20-30. — Zaloga sU^kla in porcelana. Vsa v sleJdarsko široko spadajoče gospodiEjske in luksuzne polrebsčine, stekla zsi stavbe, jiortale i, 1, d. "Velika zaloga okvirov. m GROS EN DETAIL FELIKS SKRABL, MARIBOR, Gosposka ulica 11, modna in ma-nufakltinia trgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega tod-na in .sukna GOZDNO-GOSPODARSKE NAČRTE, nasvete, cenitve, upravo gozdov, Icsno-industrijske m lovske zadeve izvrSuje Ing. Mirko SuStcr-Sic, pooliIaSčeni gozdarski in-ženjer, Ljubljana. Mariborska ul 17 a, telefon 48-12, JOS, TICHY I DR.; elektrotehniško podjetje v Mariboru, Slovenska ul, 16, prodaja vse vrste blaga te stroke ter popravlja vžgajie motorje, diiiatne itt transformatorje. Izvedba je strokovna. Tel, 27-56, Razmišljanja o pogozdovanju Ing, Stanko S o t o S e k (Mai'ilior) (Nadaljevajije) IZBIRA DREVESNIH VRST ZA POGOZDOVANJE. Za pogozdovanje bomo izbrali tiste vrste dreves, Jd so primerne rastisču in gospodarstvu. RasUšče je kraj, na katerem raste gozd, in pomeni v gozdarskem smislu lego, podnebje in tla do Ličnega kraja. Iz uvodnih besed in iz izkušnje vemo, da so rastisČa gozdov zelo razKČna in da morejo na enem iii istem rastjgCu uspevati samo nekatere vrste drevja, da celo le ena sama vrsta. Zato bomo za pofiozdovanjc izbrali samo tiste vrste dreves, iz katerih bomo mogli na določeiicin rastišču odgojili zdrav gozd s pravilno oblikovanim drevjem. Ozirati se moramo seveda, tudi na gospodarstvo. Na malih gozdnih posestvih so potrebne take vrste, ki dajejo les za lastno porabo; navadno bo potrebno vršiti pogozdovanje na roalili posestvih z več vrstami drevja. Srednja gozdna posestva rabijo take vrste dreves, ki dajejo les za lastno porabo in za prodajo v bližnjo okolico. Velika gozdna posestva in združena manjSa gozdna posestva imajo lažjo izbiro, ker morejo večinoma izbirati tiste vrste, ki so vsakemu rastišču najprimernejše. Smreka (Picea exccisa)') je primerna za smrekovo območje in za UladnejSe dele bnkovega območja x vlažnim zrakom, Smrekam godi zlasti hladen gorski zrak. Tal ne rabijo ravno dobrih, vendar pa ne nspevajo na suhih in toplih apnenih tleh, hidi ne na kislih tleh. Ravno tako jih ne bomo sadili ali sejali na 1 uporna ta, bazallna in težja glinasta tla, če je le rastiSče prime]'no za listnato drevje. Tla za smreke naj bodo v zgornjih plasteh dovolj sveža, V krajih, v katerih pade med letom nmogo dežja, in v JiladnejŠih legah .se pri pogozdovanju ni treba preveč ozirali na talno vlago. V toplejših legah pa rahijo smreke bolj sveža tla. Peščena tla niso dobra za smreke, čeprav smrekovje na lakih tleh dobro uspeva, dokler je mlado Končno je še omeniti, da ne smemo pogozdovati s smrekami krajev, ki so izpostavljeni močnim vetrovom, odnosno moramo tal; bodoči smrekov gozd zavarovati z varovalnimi pasovi in progami bolj odra-ščenega drevja. Območje smrekovja in hladnejši del bukovega območja sta v Sloveniji zelo velika, tako da je gojenje smrekovja razmeroma lalilco. Smrekov les se ludi lahko in dobro p]-oda. Toda to nas ne sme zapeljati, da bi pogozdovali s smrekami kraje z neprimernim podnebjem. Poglejmo samo smrekove gozdove, ki so na.staU s pogozdovanjem v Beti Krajini, v Dobravi, na Posavju, deloma v Halozah, Drav-,skem polju, Slovensldh goricah in v Prekmurju. V prejšnjih časih li kraji smrekovja .sploh niso imeh, ker se naravno ni moglo razširiti. V leh krajih so prevladovali listnati in borovi gozdovi^Novi smrekovi ') Naäi smreki, Id j» knjige imenujejo tudi navadno smj-cko, bi mogtt reči tudi rdeča smreka, Icei' ima rdeče-riavo lubje. To bi bilo dobro za razliko od bele in Črne smreke, ki sta doma v izmeri Slika 3, Naravno sinrekovo območje, (po Dtsnglerju) V tem olimoCju inv?:ejna snii-cl\ovjc ssniio neke lege v tloloiieiicm višin-slcern pasu, na jugu višje, iia severu nižje. Viäinsita oieja se ujema skoraj povsoc "i vifiitisko gd^ilno mcjn in sega na severu, do 2oO m, v Karpati h !ia CeSitoslovasketn do 150Ü m, v južnih Kai'paliti v Rumuniji (Jo 171)13 in, v Alpah do 1SÜ0 m in v Balkanskem i,'orovju 2000 m. Nižinska meja jo na severu oii morju, v Ivarpalili nti Češkoslovaškem na öOO m, v južnih Kayjalih v Ruinuiiiji na 1000 m, v Aljjah na ^00 m in v Balkanskem gorovjn na laÜO m. Nekaj ololiov smrekovega območja je iaven teh mej v VogezLli Ln v severni nemäki nižini. Sredi naravnega snirelravega območja v Evropi pa je velik otok, na katerem se smrekovje ni moglo razäii'ili, t, j. Pimonska nižina i» obrobno hribovje. Dva raanjSa otoka brez scnrek sia na Češkoslovaškem. Nafavuili smrekovih gozdov nimajo v Evropi Irsica, Škotska, Anglija, Danska, Holandija, Belgija, Francija (razen na zahodni nieji), Španija, [talija (razen ob severni in v7Jiodni meji), GHka Turčija in Ukrajina, Uspevanjc smrek ni v vsem smrekovncni ol)niof;jii enako NajboljSc uspe.vajo smrekovi go7:r]ovi približno na sredi med višinsKo in nižinsko luejo. Proti višinski meji so gozdovi bolj redki, smreke pa nižje, vejnate in träaste. Pod nižinsko mejo so mladi sestoji raKUiwoma dobri; od .'irednje stai-osti naprej pa jih načenjajo razne gliviee iu mrčes, zlasti rdeča gniloba Ln smrekove grizlice, zaradi česar navadno ne dočakajo zrele starosti. gozdovi so v Knčelkti raslli precej dobro in posestniki so si obetali od njih veli k t; koristi. Tothi öez nekaj dcselletij, ko bi morale smreke najbolj prjraščati, jim je začelo radi t0])lega podnebja primanjkovati vlage v zraku in v zemlji. Prirastek je postajal vedno slabši, smreke so postajale vedno manj odporne, tako da jih danes, v najlepži rastni dobi, ugon;ib)jfijo ghvice in mrčes, ?-1asti smrekoi-e grizUce in rdc-ča gniloba. VečinK teh sred nj est arih smrekovih gozrJov ne bo mogoče rešili nili z velikimi slroski in od večine ne bo mogoče dobili zdj-a-vega in zrelega lesa. Potrebno jih bo nadoniesLiti s t istimi vrst ara i, ki so prikladne za dotična rastišča, o. pr.: s hrasti, z jeseni; % br,esli, s kostanji in na slabših Lieh z bori ter pozneje tudi z bnkvami^). Omoriki) (Picea oiuoriea) je posebna redka vrsta smrekC; ki raste od narave samo v nelcatcrili krajih ob zgornji in ob srednji Drini, kjer pa je tndi ni veliko. V naäih krajih bi uspevale na apnenih tleh z dovolj vlage v zemlji in v zraku v višini SOO do 1200 m Priporočljivo je, da jih večja posestva nekaj posadijo, da se tako pripravi podlaga za. raziskavanju njene rasli in vrednosti lesa, FEdeei bor ^Pittus stlvcslris)^). Rdeči bori innijo zelo veliko območje, ker so odporni proti mrazu iii vročini ter nimajo i'elikili zahtev glede rodovitnosti tal. Prav dobro prenesejo ludi velrovne lege. Kadi tega so umetno razširjeni Ludi preko meja svojega nariiv-nega območja Uspevajo v kostanjevem, v smrekovem in zlasti Sc v bukoveii) območju, najbolj pa, kjer ne pade preveč pogosto moker sneg. Najprimernejše lege za rdeči bor .so ravnine in prisojna pobočja, V nižjih legali uspeva dobro tudi na osojniii pobočjih. Tla rabi rahla in globoka, raste pa tudi na peščenih in prodnatih kakor tudi na razpokanih kamnititi in skalnatih lleli, Če je v razpokah le nektij plodne zemlje. ZaciosUijc mu namreč že malo rodovilne zemlje, tla so lahko suiia ali mol;ra. Menjavanja talne vlage — tal, ki so nekaj časa suha, nekaj časa vlažna, — pa ne prenaSa Rdeči bor jc toroj primeren za rastišča, kjer jc težko odgojiti kako drugo vi'sto gozdov. Mnogo goličav in golin bi moralo ostali nepogozdenih, !co jili no bi mogli zasaditi z rdečimi bori, Črni l)or (Pinns nigra) ima glede lül približno isle rastne lasl- Ing. Viktor Nov tik ptsü: ,,Ve]iiin intpakii j;azdarjcv v zadnjih fasih jc bila ta, da so povsod p]'i|jQi'oCati pogozdovanje samo s smrclto. Pred iijo sta se morali umalfnili jellta (hoja) in hukcv, ki sta na apnenih^ pa luidi dnij^iti Doli veliko manj izpo.stavljcnl nevanioülirn po mrčesu, sneyti in viiU'ii, 'I'udt liritslu ill di nge lislovc« so v tiižiiislah legali zameiijair s ssmreko, kiilcre pa sc v takiii krajiii pogostonia pinnic gniloba ali Škodljiv nirfies {Ing. Viklor jYov^ak: Pi'alika za gozdne posestnike, t.jiiljljana J93ti., str 11.i J me rdeči t)or je prt nas slvoraj še neznano. Večinama ga imenujejo navadni bor, včasih tudi gozdni hor alt t)dt tior. Beseda nuvadni iior se mi zdi iieprinienia, ker je za prebivalce v olunočjn Črnili borov, ("ini bor njihov „navadni" bor Beneda Mzdni bor je Se mnnj umcsriia, kc.i- rastejo v gozdih še razni dritgi bori, iti ko seveda v.^i gozdni" bori I3cseda Jieli bor tudi ni srečno izhrajia Sicer je dobra za razliko od črnega bora, Id ima bolj temno tnbje na deblu in na ve ah Rdeči lior ima na delslu bolj temno lubje, na vejah pa bolj svetlo rdečkasto. Rali hor je dobro ime za alepstd bor (Pinns atteppensis), ki rasle ob Jadranskem morju in ima betkaslo lubje To ime Liporabtja tndi hrvatska strokovna književnost, tlosli kot i'deči bor. Samo podnebje rabi bolj toploj uspeva pa v kostanjevem območju in v toplejšem delu bukovega območja. Ozke senčne doline niso primerne zaiij. Tudi kraji z mnogo, zlasti mo-kregii snega niso pripravni za črni boi-, ker moker sneg polomi krliek borov Jes. /iadostiaje mu pa se manj vlage v tleh in v zraku ter prenaša še večjo suSo kot rdeCi bor, Tudi slano prenaSa prav dobro. Zelo prikladen je za pogozdovanje apnenih La kamnitih tal iia prisojnih legah; prav lepi uspehi so bili doseženi na kraških goličavab, na živih peskih in na vresiSčih. Cfinprin a]i limba (Piiius cembrn} je doma na meji smrekovega in planinskega območja. Odporen je proti vetru, snegu in toplotnim izpremenihara, Rabi pa sveža prstena > ilovnala in glinasta tla. H vale?,na naloga bi bila, poizkusiti zasaditi cemprin na Pohorju, Peci in na Karavankah v predelih, kjer bi bil varen pred srnjadjo, AIo-goče bi se tudi izplavalo poizkiisiLi s sibirskim cemprlnom (Pinns sibirica), ki zraste v visoko drevo. Beli bor ali alcpski bor (Pinus allcppensis) je doma v lovorjßvem območju. Prikladen je za pogozdovanje goličav na dobrih in tudi na slabih apnenili tleli 50—100—200 m nad morjem. Prinior^iki bor (Pinns iijarilima) rasle v lovorjevem območju jji rabi nekolilco boljša ti a kakor beli bor. Riištvje (Piniis monlana) veže zemljišča v planinskem območju in viSinske dele smrekovega območja na strmih legali, Zcltni bor (Pinus slrobus)-) je doma Severni Ameriki in se je obnesel prav dobro pri nas na rastiščih, ki so podobna nistiSčem v njegovi domovini. V naših krajih uspeva razmeroma dobro v bukovem območju: v nižjih legah na osojnih, v višjih na prisojnili pobočjih. Tla ne smejo bili predobra, Popolnoma zadostuje, če so nekoliko boljša od borovih taJ. Prav dobro uspeva na peščenih ilov-nalili pa ludi na zatravljeiiih, zapleveljenib in podivjanih tleh. V našili ki'ajih ga je tudi treba varovati pred mrčesom, glivicami in divjadjo. Pepdnali bor aH iniinika (Pinus leueoderrais) je posebna vrsta bora, ki raste na skalnatih apnenih tleh med bukvami in bori v Eiosni, Hercegovini, Črni gori in Albaniji v višinah 1000 do 1700 m. Verjetno bi se izplačalo obogatiti naše gozde s to vrsto. Največ upanja na uspeh je na kraškem gozdnatem in golem svetu, v smrekovem območju SOO do 1000 m visoko, kjer se šc pozna podnebni vpliv Jadranskega morja. Molika ali mura (Pinns Peucc) je redko drevo balkanskih gora, ki rasle od Albanije preko Jugoslavije do Bolgarije. Rabi dobra in sveža glinasta ali škriljasta tla. Radi odpornosti proti mrazu in rdeči ») Zeleni boi- imenujejo pri nas tudi iinn;rilianslri bor, gladld bor ali Vajmutov bor. IJiiKcda aiucrikanski bor ni točna, ker raste v .Ameriki Se mnogo vrst borov, ki so vsi „amerikanski" bori. Beseda Vajmutov bor je sicer pravilna, toda se sliši preveC tuje. Beseda gladld bor e prccej dobra, ker ohranijo ti bori lubje na deblu gladko do preccj viso te starosti. Ime zeleni bor se zdi Se najboljše, ker ima zelenkasto luhje in je že v imenu samem podana razlika med tem In rdečim ter črnim ]>orom. gnilobi bi sc pri nns vei-jetno izplačali poizkusi pogozdovanja s lo vrsto bora, najbolj morda na Poiiorju in v Karavankah 1000 do 1400 m visoko. Moccsen (Larix Europca) je uporaben za pogozdovanje hladnejših predelov smrekovega območja. Za dobro uspevanje rabi precej sončne svetlobe in vetra, "V naSib krajih so za macesne najprimernej-§e gorske lege, prisojne bolj visoko in osojne bolj aizko. I\\^jbolj pri-jajo macesnom globlja rnzbila k;nimita tla, kjer je dovolj ilovice, prsti in vlage; laka tla so v višjili legah z obilnim dežjem in s pogostno roso. Talna podlaga mora, biti apnena, granitna, gnajsova, peščena aJi iapornata. Težka Ua niso za macesne. Na pravih rastiščih jim ne škodujejo nili slane niti sneg in veter. V pretoplih krajih jih lomi moker snegj nevarne so jim tudi pozne slane, ker macesni hitro poženejo, načenjajo jih tudi glivice in mrčes. Ker je macesnov les veliko vreden za domaČo pora ho in prodajo, so pred leti nasadili precej macesnov v toplejših legah po smrekovem, bukovem in kostanjevem območju. Taki nasadi uspevajo v mladosli izvrstno, toda v srednji starosti začnejo propadati, ne dočakajo zrelosti in dajejo slabSi les. Sicer je res nekaj primerov, da so se posamezne macPKuove skupine vzdržale vso do svoje zrelosti tudi v nekaterih tojjlejših krajih, tako n. pr. na Dolenjskem, Gorenjskem. Kobanskem iii celo v Slovenskih goricah, vendar je to le izjemno; vzroki tega nenavadnega uspevanja za sedaj še niso znani; vehica večina m a ce snovi h nasadov pa v pretoplih krajih na splošno ne bo izpolnila pričakovanih želja, Zato bomo macesne zasajali samo na rastiščih, ki so jim primerna. V nižjih legah bomo z njimi pogozdovali, Če le mogoče v zmesi z drugim drevjem, osojna pobočja z vlažnim zrakom. Na Pohorju se macesni niso obnesli tako dobro kot v Alpah. Verjetno bi na Pohorju in na Kobanskem dosegli boljše uspehe s sudelskimi nmccsni, ki rastejo bolj ravno in niso tako krivi in vejjiati kot nas i alpski, seveda bi morali pred njihovim uvajanjem pri nas dobro premotriti in preceniti njihova rastišča na Češkoslovaškem Jnpouski niacescn (Lariv Icplolcpis) je prikladen za take kraje kot naš macesen. Zdi se, da je upravičena trditev, da se v nižjih legat) bolj drži Itot naš, ker je odporutijši proti raacesnovim moljem in nekoliko redkeje dobiva rak. Nevan^a so mu pa suha polelja, ker se v suSi posuSijo vrliovi zlasti srednje starih macesnov. Jelka (Abies peclimita) ima svoje naravno območje v toplejšem smrekovem in hladnejšem bukovem območju. Na Slovenskem so pred leti zavzemale jelke veliko večje površine kot danes. Odkar so pa prišle pred dobrimi sto leti v navado gole sečnje, je vedno manj jelk; tn upadanje se more najbolje opaiiati v zadnjih 50 letih. Mlade jelke namreč, rabijo zastor starejšega drevja, ker jih drugače pomorijo slana, sonce, in plevel Jelke so gorska drevesa in uspevajo v podnebju s toplim, ne vročim poletjem in s hladno, ne mrzlo zimo. Tla rabijo bolj globolia, precej dobra in nekoliko toplejša kot smreke. Najbolje se držijo na \ src-dajc globokih in globokih peščeno ilovnatih in na razbilih kamnitih Uch z mnogo rodovi In e sveže zemlje. Pred mrčesom in velrom so pa veliko bolj varne kot smreke, samo divjad jih rada popase. Zelo dobro je v primernih le^ah podsejati % njimi preredke gozde drnglh vrst drevja in jih primeža Li čistim bukovim gozdom. Zelena dugiazija (P^euclutsuga Douglasi i viridis) je doma v Severni Ameriki, kjer rasle cela vrsla raznih duglazij, ki uspevajo v zelo različnih rastiščih, v toplih, hladnih in mrzlih krajiti. Zaradi legft je potrebno paxiti, dn dobimo res pralno zeleno diiglazijo. Zelene dni^tazije so se v naSih krajih obnesle prav dobro, morda najbolje izmed vseh raznih Lnjib dreves. Zelena dugiazija uspeva pri nas v bukovem območju in v Loptejsem delu smrekovega obmofja. Pozabiti pa ne smemo, da rabi razmeroma veliko zračne vlage. Raste na tleh, ki so podobna jelkovim tlem. i^Ia siromašnih peščenih tleh in na težldh ilovnatih tleh se pa slabo razvija. Ta vrsta se more pnporočati za manjSc čiste sestoje in za mešanje s smrekami, jelkami in macesni za izpolnitev praznin v gozdu in za podsaditev preredkili gozdov. Tisa (Taxus baecata) je doma v bukovem območju k vlažnim zrakom sredi večjih gozdnih predelov Tla ratii dobra, V pr\-ih desetletjih njenega življenja sn ji nevarne slane in za(o i-aste najboljše pod zasforom starejšega di'cvja. Rasle pa zelo počasi. Tise so bile v prejšnjih stoletjih veliko bolj razširjene. Toda radi izvrstnega lesa so jib skoraj vse posekali. Na Slovenskem je samo nekoliko posnmeznlh dreves, katere bi bilo potrebno zaščititi kot redke naravne spomenike. Večja gozdna posestva bi mogla imeti nekaj malih tisovih sestojev, da se zavre njihovo izumiranje. (NacialjevHnjG prihodnjič.) Delitev gozdov Ing Anton Sivic (Ljubljana) Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1920, objavljen v Uradnem lislti dravske banovine lela 1Ü30. pod št. 162y3t), določa glede delitve gozdov in gozdnih zemljišč v § lOG. sledeče: „Občinski, vašld in plejnenski gozdi se ne morejo deliti. Izjeme ureja poseben zakon.') S posebnim zakonom se bo uredila delitev slaipnib pustih gozdnih zemljišč. Gozdi in gozdna zemljišča zasebnikov sc smejo deliti satno z odobritvijo oblastev. To dovolitev daje za gozde dn 5tM)ha ban, za večje površine pa minister za gozde in rndtiike. Dovolitve ni odreči, ako ni tehtnih razlogov, iz katerih bi bila, Če se izvrši delitev, ogrožena trajnost gozdnega gospodarstva." ') Ta zakon še ni hil isdan. Tudi ta zakon še ni bil izdan. § HS, navedenega zakona o gozdih pravi: „Kdor deli brez dovolitve prlstojaega oMaslva gozde in gozdna KiiiiiijiSča, se kaznuje z denarno globo od 500,— do 5,000,— din; sam akl delitve pa se mora razveljaviti in spraviti v prejSnje stanje, v kolikor se .s tem ne kršijo pridobljene pravice driigiti oseb," Komentar minislrske izdaje zakona o gozdih iz leta 1930, pove pri § JOG. glede deiitve privatnih gozdov samo to, da je zakonodavec imel v nuslili v prvi vrsti parcelacijo velikili gozdnih posestev. Nadalje pravi komentar, da se dovoljenje za delitev ne uiorc odi-eči, ako so pj-istojna obOciipravna oblastva prepričana o lern, da se gozd po delitvi ne bo uničil, t. j, da ne bo ogrožena trajnost gozdne produkcije. Končno poudarja, da morajo biti v krajih, koder so za delitev gozdov in gozdnih zemlJiSč pristojni komisarji za agrarne ope-racijc^), njihove odločbe izdane v sporazumu z občeu pravnim i olilast-vi in to v skladu s predpisi § 106, zakona o gozdih. Pri § 149, zakona o gozd i U pa iiomentar pojasnjuje, da je pod delilvijo gozdov razumeti parceUidjo. DaJje navaja, da delitev na osnovi občnega državljanskega zako-nikti ne spada pod kazensko sankcijo § 119., zaradi česar ne spada pod I o kazensko saukcijo delitev v primeru dedovanja niti ne del i lev solastniških gozdov. Zaradi postnvilve v prejšnje stanje pa je po cit, komentarju potrebno, da izdajo občeupravna oblastva posebno odredbo iia osnovi § 1G6- zakona o gozdih. Tako zakon in citirani komentar! Iz povedanega je razvidno, da nimamo jasnega in zadostnega tolmačenja predpisov § ]0(i, zakona o gozdih. N'praSanje, kako postopali, je posebno v dravski banovini zelo pereče, saj je od celokupne gozdne površine, ki znaSa po davčnem kata.stru približno ßSO.OOO ha, ]e -l(i916 ha gozda v lasti države, državnih železnic, banovine, občiji, Kranjskega verskega zaklada, škofij, samostanov, cerkva in raznih nadarbin. dalje 21.660 ha razlaščenih gozdov, ki so idealna tast občin, vendar še v zaeasui državni upravi; vsi ostali gozdovi, torej DO^/o, pa so privatna last. Ker je privatnih zemlji Zakon z due 7. jiuiljn 1883., dri, av^str. rak. S L 01., o razde I bi slaipiiih jisC in uredbi dotiiiihl) skupnih pravic do njih užtvanfa iii upravljanja; zakon z dne 5. julija I8S;i., dež. zak, šL. 23 za KoroSko, — zal;, z dne 26 ükLohra 1887,, dež, zak št, 2 cx 1888 za Kranjsko, — dež. zak. z dne 26. maja 1009,, St. -it za Štajersko, — vsi Lrije o razdelbi situynili zemEjišC in nrcdbi dotiCnih skupuili pravic do njili uživan.ja i]i oskrbovanja, IzvTSiliie naj-edbe; Koroška z dne 18 dec. lS8ö., dež. zak. Št 2 cx 1887., Štajerska z dne 12. okt. lÖOö,, dež, zak. St. 78, Novele: Kranj.ska z dne 3 sept 189-1, dež. zalt, 5t. 27., — z dne 18, maja 1896., dež, zak, ät 30,; z dne 15. jiov IfltO., dež, zak 51 35 , z dne 10, maja lf)14., dež. zpk št. tO.; Koroška z dne IS. maja 1896., dež, zak .^t, 240., z rini; 21, februarja 1900., dez. zak. ät. 11 ; z dne 12. aprila 1908,, deŽ. zak. St 14. Ukaz min. za poljedelstvo, notranje zadeve, pravosodje in financc z dne tS. julija 1915, razglašen v dez. za t; Št 38. za Kranjslto, o razdelbi zemljiSt in nrcditvi dotiüiili pravic do njih uživanja in Upravljanja na ICranjskem, gozdov tako veliko v dravski banovini, so delitve gozdov kar stalno na dnevnem redu. Delitve povzročajo: — oporoke in dertiSčine; — dote ob ženitvati; — daritve; — delna odprodaja gozdov za plačila dolga; (mnogo posestnikov je prezadolženili in ne more dolga plačati od dohodkov poljedelstva in Živinoreje); — delna odprodaja gozdov zaradi izprenienibe v stavbiŽCa aH v poljedelske kulturne vrste po kupcu — novem lastniku; — spelaihidja ob nameravani prodaji gozdnega posestva (7.H razkosane manjše objekte se dobi višja kupnina); — konkurzi in prisilne prodaje na dražbi; — bojazen pred ponovno agrarno reformo; (veleposestniki delijo svoj gozd na manjše dele med sorodnike ali pa zaradi delne odprodaje in zmanjšanja posesti); — prispevek od sečenj v centralni fond za pogozdovanje (prispevek znaša od seCenj v gozdih nad 1IJ0Q ha — 2'Vo od prodanega lesa po vrednosti na panju, v gozdih od 501 do 1000 ha — IViVm gozdih od 301 do 500 ha pa IVo- Ža šefinje v gozdili pod 300lia se prispevek ne pobira; torej tendenca, posestvo zmanjSati); — pridobitev lastnega loviSča, odnosno Indi pridoijitev lovsUih polenklav; (nekateri lastniki lovišč slremijo po nakupu ozkih in dolgih gozdnih pasov, da morejo svojo lastno loviSče povečati z nasla-limi polenklavami, obltroženiiui s Lemi pasovi. Pripetilo se je več primerov, da so taka oddeUla po več kihmnetrov dolga in do 10 m široka; v enem primeru je bil pas širok le 2 na), — predpis, da mora posestnik za gozdno povräino nad 2000ha namestiti kvalificiranega upravitelja (izpraSanega gozdarskega inženirja); — prošnje solasinikov (agrarnih skupnosti) zei nadrobno razdelitev skupnih zemljišč in gozdov. {Za taks tie delitve so v dravski banovini pristojna o bi as L va za agrarne operacije.^) Posestniki, ki nameravajo deliti gozd, vlagajo s posestnim listom, izvlfečkom iz zemljiške knjige in situacijsko skico, vča.sih tudi s kupno pogodbo opremljene zadevne, prošnje preko občenpravnih oblaste v prve stopnje na bansko upravo, oziroma na ministrstvo za gozde in rudnike; na slednje tedaj, ako imajo nnd 500 ha gozda. Btinska uprava prošnji ugodi, ako je prepričana, da se gozd ne bo uničil ali izrabljal na nedopusten iiači]i. Tudi ne ovira razdelitve gozdov, ako gre za odsvojiiev obstoječih celih kalastralnih parcel. Odklanja pa prošnje za delitev (razkosanje) parcel na prav ozke proge (ali preostre kote), lako da na teh ni mogoče gojiti gozda niti ga nemoteno izkoriščati, ker bi pri večji sečnji dfevje padlo zaradi ožine na parcele sosedov, Ozira se tudi na to, da je do vseh oddelil ') Agryma oblnstva izvršujejo mi, da^so rarao grče tista Jasl-iiosl, na katero se Žagarji pri obračaiiju hlodov šc premalo ozirajo. v Sloveniji je zeio veliko obrobnega drevja na mejah gozdov, ob potih, gol in a h, presekali m posekali. Vsa ta drevesa so na eno stran'-bolj vejnaU in so radi tega gi'öasla in sicer večidel samo nepravilno pravilno S]il;a 7 Lega grcastih hlodov pri enkratnem žaganju (izv.). Jiepraviiuo pravilno Slika 8 'Lega grßaslih hloflov pri dvala-atnem žaganju (izv.), na eni strani desbla. isto velja Ludi za dj'cvesa v višinski-h gozdih, za drevesc na pobočjih Jiribo^v in gora "in za drevesa iz redko zaraščeniii gozdov. Na žage pride itorej veliko tiüdh hiodrjv'in s tem moramo račnnati, zlasti pri hlodih Hs In a tega drevja. Pri gr-iastiti hlodih ne bo zadostovalo oceniti hlod po o'beh Celiti, ampak hlod moramo pregledati po celi dolžini in se prepričali, na kateri strani je največ grč. Nato obrnemo hlod tako, da pridejo pri enkrai-nem zagauju glavne grče na levo ali na desno, pri prvem žaganju \ nepravilno pravilno Sltlca 9, Lega hlodov z 2iiiia.njiim in s strženovimi razpokami pri eiiliraLnem žaganju (ikv.) nepi'avilno pravihio Slilta 10, Lega hlodov z zunanjimi in s slTŽenovimi razpokami pri dvalu-at- nem žaganju (izv.), dvokraLiega žaganja pa na zgornjo stran (sliki 7. in 8.). Na" La način se rtobi ena Cetrlina do ena tretjina grčastih desk in ena polovica do dve tretjini desk brez grč. Pri nepravilnem polaganju se dobe desksj ki so skoraj vse na eni strani grčaste, in največ grč imajo najbolj široke deske, Razlika med pravjlnim in nepravilnim polaganjem je vidna, kajLi prav dobro je zaaua razlika porabne in prodajne vrednosti griaatih in iiegrčastih desk, GrCe obrnemo pri enkratnem žaganju proti Žagarju iii pri pn'em Žaganju dvakratnega žaganja navzgor, da more Žagar ves fas videti grče in po njiJi urejati hitrost voza. \ nepravilno I, m \ pravilno Slika 11. Lega hlodov s krožnimi razpokami pri etikratnem žaganju (izv.)- nepravilno pravilno Slika 12. Lega hlodov s Urožnirai razpokami pri dvakratnem žaganju (izv.) Razpokaol hlodi so tudi zelo številni in imajo znolranje s tržen ovc ali krožne in zunanje razpoke, Sirženove razpok« nastanejo že v rastočem drevesu in mnoge postanejo v Času od podiranja do žagmja šc širje in globlje. Razpoke so najbolj široke pri slrženu, proti robu pa se vedno bolj ožijo. Povzroča jih deloma narava sama, deloma postopanje z gozdom ler ravnajije s hlodi Žagar je pač prisil j en računali z blagom, kukršnega ima in kaltršnes^a bo mogel dobivati Ocenil bo lilo-dovK razpoke ua obeh koncili in bo hlotiR obrnil nu .vozu v lako lego, da bo dobil Čim manj kosov r:upokajn?ga žaganega lesa. Pri enkratnem Žaganju bo najhujša razpoka obrnjcnn. navzgor ali navzdol, pri prvem Žaganju dvakratnega žaganja pa bo glavna razpoka vodoraviui (sliki 9, in 10.). Krožii(> razpoke so v smeri branik, večinoma v negrčaslem delu debla. Zgodi se tudi, da ima en in isli hlod krožne lazpolie v eni, dveh ali veif bratiikali. Večmoma so krožne razpoke dcLne, kajli naris (gledana od strani) tloris (gledano od zgoraj) ■nepravilno pravilno Slika 13, Lega Icriviti hlodov pri enliraLnem žaganju (izv.) naris (gledano od strani) tloris (gledano od zgoraj) nepravilno pravilno Slika ('1. I^cga krivih lilodov pri dvakramern ža^^aiiju (izv} hlodi S jjolovičnimi in celimi krožnimi razpokami, ki zavzemajo polovico branike ali vso hraniko, sptoh ne pridejo na žago. TiicU pri teh id odi h bomo paziti, da do hira o z žaganjem čim manj razpo kanili kosov žaganega lesa. Pri enkratnem žaganju obrnemo hlod z raz:poko na levo ali na desno stran, pri prvem žaganju dvaltriiLnega žaganja pa bodi razpoka na zgornji ali na spodnji strani {sliki 11 in 12,). Zunntijc razpoke nastajajo večinoma pri sušenju podrtega drevja in izdelanega okroglega lesa, Mnogo je hlodov, ki imajo več širjib. daljših in globi j ill razpok, ker ni bil okrogel les popolnoma pravilno skladan in spravljen. Te hlode polagamo podobno koL hlode s sLrže-novimi razpokami {sliki !). in 10.). Krivi hlodi Uidi niso Uko redki, kot navadno mislimo. Množina krivih hlodov ima svoje vzroke v neprimernem ali nezadostnem gojenju gozdov, v preredki zarasti mnogih gozdov in v rastiSčiii nekaterih gozdov. Pri enkratnem žaganju jih obrnemo s krivino nav-zgor ali navzdol, pri prvem žaganju dvakratnega, žaganja pa s krivino na levo ali na desno stran (sliki 13, in 14.). Na ta način bodo deske imele na robovih več prežagnnih lesnih vlaken in veliko manj na strajieh. Take deske bodo po širini bolj gladke, prožne in trdne ter na i,a iiacin več vredne. Fllode 2 drugiDii napakami bomo obračali po približno istih vidikih kot opisane hlode Hlode, z več napakami bomo obrnili tako, da se pri določanju lege oziramo na najhujšo napako. Lega hlodov je v veliki meri odločilna za izrabo okroglega lesa Delo je na prvi pogled zelo enostavno, vendar pa zahteva dosti sltrb-nos ti, pazljivosti, spretnosti in tudi znanja. Pomislimo samo, da sc na Slovenskem razžaga vsako leto več milijonov hlodov in da se zelo mnogo teh ne razžaga v pruvi legi. Cg znaša ]'azlika med dosezauo in dosegljivo vrednostjo žaganega lesa samo nekaj dinarjev pri vsakem kubneiii metru, pomeni lo za slovensko ekonomijo vsako leto nekaj milijonov dinarjev. Ce se bomo zavedali te izgube, bomo začeli iskati in bomo tudi našli vedno boljše in popolnejše načine dela. Začeli bomo 7. najlažjim in najrazumljivejšini; z obračanjem hlodov bomo vedno poizkušali dobiti tako lego^ da bodo napake okroglega lesa prišle v čim manj kosov žaganega lesa in da bo v vsakem kosu žaganega lesa čim enoličneje raščen les; le tako bomo dobili čim vrednejši žagan les in le tako bomo izboljšali predelavo lesa na žagah in povečali donosnost dela na žagah. ZboljŠajmo porabnost našega lesa X gojenjem in varstvom gozdov Gozdarstvo je podlaga kulture in civilizacije Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 4, Merske klupe (klešCe). Ali je predpisano, da morajo biti Id upe za merjenje hlodov, kadar gre za kupčijo, uradno pregledane in žigosane? K. B., Prevatje, 5. Izbira sadik za pogozdovanje. V svojem gozdu imam precej praznin meet iglastim drevjem. Tla so kraška, nagnjena so proti severu io vzhodu ter ležijo okoli 60n m nad morjem. S kakšnimi vrstami sadik naj zasadim to praznino? B., M., Unec. K. Merske klupe (klešče), Prosim za navodilo, kakSne naj bodo dobre klupe za merjenje hlodov in kako se z njimi dela, da se dobi zanesljiva mera? F. D., BoroTOica, 7. Izbira sadik za pogozdovanje. Precejšen del naših gozdov je bil raed svetovno vojno opustošen in izsekan. Uspelo nam je kultivirati večji del z rdečimi. Črnimi in 2 zelenimi bori. Ostalo nam je še ndatj golLii. Ker želimo, da v najkrajšem času odgojimo gozd polne zarasti, Vas prosimo za nasvet, s kalerimi vrstami drevja naj pogozdimo preostale goline in na novo nastale praznine. Gozdovi so v ravnini na prodnati naplavini. Prst je razmeroma plitva in je samo na nekaterih icrajih srednje globoka. L P,, Dravsko polje. 8. Robljenje desk. Nei naši žagi imamo robilnike za robljenje desk. Pri robljeiijii nam pa dela velike preglavice sledeče: če je deska pri robljenju položena na notranjo stran, je vse v redu; če pa je deska položena na zunanjo stran, rob deske nt raven, temveč kriv; izbočen je navzven in lok krivine je pri 4 m dolgih deskah visok do 2 cm. Zgodi se pa tudi, da je lok Se večjv. Ker izgubimo zai-adi tega precej Časa in imamo lud i na lesu izgube, Vas prosimo za nasvet, kako naj to odpravimo. M, M., Gorenjsko. 9. Bori z dvema in (remi iglicami. Na gozdarski šoli v Mariboru srno se učili o borih, ki imajo po dve iglici ali pa po pet iglic. V nasadu Počitniške kolonije pri Šmartnem na Pohorju, ki srao ga zasadili pred petimi teli gojenci gozdarske šole, sem našel bore, stare -t—S let, ki imajo poleg Šopov z dvema iglicama tudi Šope s tremi iglicami; poslednje sem našel bolj redko in skoraj vsi so v vrhih in pa na zgornjih vejah. Zanima me, kakšne vrste so ti bori. K. F., Slov. Bistrica. 10. Pogozdovanje ob me|ä. Imam gozdno parcelo, Id jo od vseli sb*ani obdajajo njive in Iravniki. Lansko zimo sem vse na golo posekal. Naravnega podmladka ni) zato moram v smislu gozdnega zakona v dobi treli let parcclo na novo pogozditi. Zemljišid sosedje pa xalilevajo, da inoram sadili sadike najmanj 4 metre od njihove meje, sklicujoč se na škodo, ki jo bo gozd pozneje prizadejal s svojo senco rasti njiliovih pridelkov. Plačam davek za vso parcelo, ki za dnigo ni primerna kot za gozd; ali naj lorej sosedom na ljubo pnsLim ob meji nepogozden pas štirili metrov, ki mi nc bo prinašal nobene koristi? Prosim za odgovor. S Z. M 11 !■ o p o 1 ,j s k i. 11. Podiranje gozdnega drevja čez mejo na sosedovo zcniljiv^fie. Imam gozd, ki leži v liribu. Ka eni strani ga obdajajo sosedni gozdovi, na drugi strani pa poljedelska zemljišča. V delu, kjer meji gozd na travnik in njivo, posejano z deteljo, rastejo stai'ejäa drevesa, ki jiii nameravam posekati. ZraSčena so tako, da pri podiranju ne bodo padla na mojo sti'an, ampak na sosedovo zemljišče, kamor so tudi nagnjena. Les bi seveda takoj pospravil s sosedovega sveta in mu s tem ne napravil nobene Škode; vendar pa sosed zahteva zase kot odškodnino vse, kar pade pri podiranju drevesa na njegovo zemljo. Meni bi potemtakem od drevesa ostalo samo toliko, kolikor ga leži na moji strani. Zato Vas vljudno prosim, da ni i pojasnite, aH in na osnovi česa je sosedova zahteva upravičena. S. Z, M u r o p o t j s k i, ODGOVORI 4. iMerske lilupc (klošže). Klupe (klešče) za merjenje debeline debel, hlodov in dr. do leta 1928. niso bile podvržene uradni kontroli. Vsakdo se je moral sam prcpi'ißati, ali meri s pravilno kkipo. Po zakonu o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija lf)28., ki je bil objavljen v Uradnem lisUi ljubljanske in mariborske oblasti štev. 252/70 iz leta 1928,, pa spadajo klupe pod prvi in občasni uradni pregled in žigosanje. Pregled opravljajo „oddelki kontrole mer", ki poslujejo pri okrajnih načel-stvih v Ljubljani, Celju in Mariboru. (Službeni Ust dravske banovine štev, 32/3 iz leta 1932). Anton S i v i c. 5. Izbira sadik za pogozdovanje. Dobro bi bilo, da posadite na dno kotanj in vrtač sadike gorskega javorja (Acer pseudoplatamis), ki bodo našle v rdeči zeniiji dovolj hrane. Druge praznine morete zasaditi s sadikami rdečega bora (Pinns silvestris), zlasli tiste, ki so na kamenitih grebenih med vrtačami. Redko smrekovje in zlasti borovje pa p od sej te z jelkovimi semeni (Abies pectinaia)! Podsetev z jelkami je zelo koristna, ker se začnejo bori v starosti 25—35 let naravno redčiti; s po d setvi j o boste mogli tudi obvarovati do sedaj nabrano pi'sl pod borovjem. Stanlw Sotoäck. Zakoniti predpisi in okrožnice Uslanovitev bii no vinskega oilborii za iirtipngando gozdarslT» Güzctfirski odseli Icr. batislcc ufira nuarja L 1 okrožinco o uslanoviLvi gozdarstva. Okrožnico so prejeli; 1. Kraljevs]:a hansUa upi-ava, oddelek II ; 2 Kraljevska banska iipra-vBi odselt in/7.; 2, Kraljevska banska uprava, odsek 111/17.; 4. Kraljevska baiiska uprava, otldelelt III , 5 Ki'a-Ijevslta bäuska uprava, oddelek IV ; ß. Kraljevska baiiska uprava, oddelek V ; 7. Kraljevska baiiska uprava, oddelek VI.; 8. Slab dravske rtivizij-ske oblasli, Ljubljana, 9 Direkcij;! Sum kraljevine Jugoslavije, Ljubljana; 10. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana; 11. Po-dnižnica Jugoslovanskega šumavske-ga udruženjjii Ljubljana; 12. Direkcija državnih železnic, Ljubljaiia; 13. Krnelijska zbornica za dravska banovino, Ljnblja;ia; 14 Prosvetna zveza, Ljubljana, MikloSiCeva 7; 13 Zvl"-za fauLovskih odsekov v Ljubljani; 16. Udruženje jugoslovanskega uCi-leljstva, Ljubljana, Frančiškanska ß; 17. Sokotska Župa, Ljubljana, Tabor, 38. Zveza za Uijski prouiet, Ljubljana, TyrSeva 1; (f1. Rdeči križ kraljevine Jugoslavije - dravski bauoviiisltj odbor, Ljuljljana, GosposveLska c 2; 20. Dravsku £upa skavtov ;tL plaiiinit, Ljubljana, 21. 'rtrodoalovno druSlvo, Ljubljana, Beethovnova idica; 22. Zveza lovskih druStev, Ljubljana, Trdinova nt. S; 23. Zadružna zveza, Ljubljana, Tyi'.Seva 38; 21 Zve2;a slovenskih zadrtig, Ljubljana, Pi'a^akova 11; 25. Kmetijska družba d d, Ljubljana, Novi trg 3; 26 Slovensko planinsko društvo, Ljubljana, Aleksandrova 4- 27. 7.avoQ za pridobivanje in prodajo goüduih semen, go;;üne cb'e-vesnice v Mengšu. Okrožnica se gla.si; V smislu razpisa niiuisü'sLva za gozde iu rudnike z dne 1. okt, 1937 št. G1S2., ki. je v prepisu priložen, je osnovali za drav.sko lianovino ba-novinslvi odbor za propagando gozdarstva V iste svrlie bodo osnovani pri olorajnili naCelslvib okrajni odbori, oduosno po obf.inah občinski pododbori za propagando gOKdarstva, Namen leh odborov je, da vodijo iniciativno akcijo za popularizacijo ve v Ljubljani je razposlal sredi ja-banovinskcga odbora za propagando gozdarstva med ljudstvom s sodelovanjem vseh na pogoztiovahiem delu interesiranlh kulturnih in humanitarnih organizacij. Delo teh odborov bo: skrbeti za denarna sredstva, ki so potrelma za dosego odborovih ciljev; organizirali pogozdovanja z mladino (mladinski dnevi za pogozdovanje) in z odraslimi osebami; razširiti pogozdovanje na puslern kraäkem svetu; uvesti zglede za pravilno gospo-dai"jenje z gozdom, pravočasna CiSfe-Tija, Li'ebljeuja in redSenja, ustanavljati gozdiCe ter parke v mestnih okoliSib pri Šolah, društvenih prostorih, ok]'evaIiSčih, zdraviliščih, poCjtniäkih domovih i 1, d. prirejali gozdarske teCaje za. uči-leljc, kmelovalee in vojaStvo; 'prii-ejali poljudna predavanja med ljudstvom, po radiu i. t. d skrbc-ti za publikacije (broSurs, letake), za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstvi i t. d. tJstanovnia seja Širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v dravski banovini s sedežem v Ljubljani se bo vršila v fetj-tek, dne J. iehruarja 1937, ob 10. uri v jiroslorih podružnice Juirosl. šumar, udruženja, Ljubljana, Gosposvel.ska cesta št. 2,, 11 nadstropje. Naslov se vabi, da v smislu čl I, in 4. priloženega „Poslovnika o ile-hj odbora za propagando gozdarstva" imemijc in odpošlje na fo sejo svojega stalnega Člana za navedeni odbor. Xa tej seji bo v snitsht fl. 8 poslovnika izbran ožji delovni odbor, ki bo obstajal iz predsednika, dven podpredsednikov, tajnilo, nje-govegu pomüüiika in treh člajiov. Glede Jia kulturno in gospodaa'sUo važnost Zfisnovane aJceije se pričakuje sodelovanje vseh v odbor za propagando gozdarstva povabljenih organizacij in ustanov. Ustanovitev okrajnih odborov in občinskih pododborov za [iropaijando gozdarstva V istem času, ko je biia rcLzposlana oltrožntca o ustanovi Ivi baiio vinskega odbora za pi-opngaiido ^ozdarslvd, je gozuiai'ski odsek baiiskc uprave o tem obvestil tufii vsa olaajna načelsL%'a in mestna poglavarstva, ki so (InbUii naslcclriji poKtv: na tentoj-ijn liivizije, da odredijo ji'edsMvuikc vojske v navedtine od-jore. Ministrstvo za poljedelstvo je z razpisom 2 dne 21 oktobra 1037. ät, 71,200/2 priporočalo aktivno sodelovanje kmetijski]) referentov v odborih. Pozivate se, da iiverlelc nemudoma altcijo Ka ustanovitev olkrajnili odborov in po potrebi oböiiisldli pododborov za propagando gozdarstva ter o letu sem poi-ofate. Stab tbavske divizijske oblasti je baijsko upravo otivestil, da so z razpisom z dne 31, oktobra 1937 Dj ür 6429 obvcäceni poveljniki mest Uredbi] o spremembah in dopolnitvali uredbe o likvidaciji km<>(skih dolgov potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje obdavčeni dohodki pretežno iz kraelijslva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vi'Liitu'stva, živmorejc in pod ), ki. pa nje posestvo ne presega povräittih 50 lia orne (za obdelovanje sposobne) 7cnt1je. Za rodbinsko zadmgo se smatra lista rodbinska zajednica, kjer Eornclniki po krvi ali posvojitvi živijo in delajo v skupnosti in ki ima najmanj b'i mošlce člane. Gozdovi sc štejejo m zeiuIjO; sposobno za obdelovanje. Tcftaji državnih vrediiostnili papirjev pri sprejemanju za kavcijo*) Ministef -za financc je izdal pod zlatu iz 1. 1931. se preračnnava v št, SnO/Vni z dne 2S, jaiuiarja IMS. sledečo odločbo: V Službenem listn ki'aljevske ban-ske uprave dravske banovine od 5, janiiarja 1938, kos 2,, str 8—11. je nuLisnjena uredbo o spreracmbab ivi dopolniLvab nredbe o likvidaciji krnel-skih doljjov z dne 25. septembi a lilSÜ, Po teh spremembah se bistveno menia smisel odstavka L, člena 2. nredne o likvidaciji knietskili dolgov, ki se sedaj glasi: Po tel uredbi so smalra za kmeta tista fizična oseba, ki ji je kinetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s čiani svoje rodl)ine, po J,Na osnovi točke 5 g 12. finančnega zakona za leto 1937/3S. odrejam za' spodaj naSlete državne in 'po državi zajamčene papirje naslednje državna renta za vojno škodo za nom. din lOOO — din 152.—, T^/tino posojilo iz 1. 1921 zu nojn. din 100.— din 97.—, l^/o ne ajfi'arne obveznice iz 1. 1934. za nom. din 1Ü0.— d in 55.—, "l^/o ne agrarne obveznosti iz 1. 1921. za nom din 10Q— din 53.—, 6Vunc begiuske obveznice za nom din lOt;.- din 80.—, delnice Prii'ilegirane agravne banke d. d za nom. din M),— din 215.— Qo/nni dalmatinski agrarji zanorti-din 100.— din 80.— 70/0 no stabilizacijsko posojilo v zlaLu iz 1. 1931 7.a nom. Ir fr. XQÜ.-din 95 —, 7''/(,no stabilizacijsko posojilo v dinarsko vrednost po tečaju 100 fr. fr din 150.—, Ti leča ji veljajo nd t febrnarja 1938. do preklica in se morajo uporabljati pri vseh dräaviiib nstanovah in samoupravnih lelesili v primerili, Ico se obveznice na osnovi posebnih zakonov, uredb ali pravilnik'ov sprejemajo v varSčino (kavcijo) po borznem ' tečaju. Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane veljavi ves čas, dokler traja jamsLvo,' obračnnano po lej wednosti, S tem se nadomešča odločba št. 61,0(K:/VIII z dne 9 novembra 1937. („Slni?.l3one novine" z dne 13. novembra 1937., šl. 2591. Tz bančnega in valiiliiega oddelka ministrstvu za finance 28, januarja 1938., Si. 5170/VIlI. *) Službeni list kra uprave dravske banov: aj-ja 1938., 13. kos, sü-an 99. evske banske ne, 5. febru- Kratke vesti GOZDARSTVO — UČNI PREDMET NA UIJDSKIH IN SREDNJIH ŠOLAH TER V VOJAŠNICAH. V Turčiji je stopil v veljavo nov zalioii o go Kd i h diie 1. jim i j 1 f)37. CI. 84. predpisuje, da se ureili primeren go7clilo še mnogo drugih aklualnih vprašanj in padlo je mnogo koristnih jiredlogov, ki jili bo treba Čimprej dokončno reSiU, S. S. LOVSKI TEtAJ. Na državni nižji gozdai'ski Soli v Mariboru bo teeaj za lovske čuvaje od 14 do 1Ö, lebiuai-ja. Tečaj priredi Lovsko drušivo v Mtu-iborii, vodil ga pa bo ravnatdj gozdarske šole ing. Zmaijo Ziern te Id s sodelovanjem priznanih lovskih strokovnjakov. Za tečaj vlada veliko zanimanje, ker se že čutijo dobri naslediti pi'vega takepa tečaja, ki je bil v Mariboru leta ]93G. s. GENERALNA DIREKCIJA ŽELEZNIC USTANAVLJA TOVARNO ZA IMPREGNIBANJE ŽELEZNIŠKIH PRAGOV, Generalna direkcija Jugoslovanskih državnih železnic je sklenila postaviti lastno tovarno impregniranje železniških pragov V ta nameji je bil za sedaj stavljen v letošnji proračun znesek 1: milijonov dinarjev. Gradivo za slovenski gozdarski slovar bulkanshi lior = mnlika bor — bor, die Föhre, (itir Kieler, Piiuis cemprm — limb a, die .\rve, die Zir- be, Pitius Ccinbfft (L.) cretjp = I'usevje. Beseda se rahL na Karavan kali Čclill — celili, stulzcn črelno ruSevjc = inoivirako ruševje črn! bor — «Tii bor, die Scbwavi;- röhre, Pinns Laricio (Encl.) drevcsasto ruäevjc — l;lekovina, die SpirUe, Pitius iinciiiiiala (llamd.) evropski niacetsf^ti - ciiropsUi ariS, [lie europäische Liirche, La rix. eii-ronea gladkt hör = zeleni boi-gozdiu bor = rdcifi bor grčnicn — das AsiJoch hoja = jelUa hojka = jcllia japonshi niaccsfu — jaiiatiski ai-iä, die japanische Lärclic, Larix lep-tülepis (Gorcl.J icHta — jeia, die. Tanne, Abies pec- liiiata (0. n.) krožili robihilk = kružiia jiila za kraji^eiije, die Bcsaiinikreissäge kanadski hör — kanadski bor, flie Banksröhre, Pin. Hanksiana (Lainb.j liiiiha = eemprin macesen — ans, die Lürcbc, Larix nii>rcscii = raacGsen močvirsko nise.vjo — klckovina, flie Snmpfföhve, Pimis Muglms (Sco()) tnodrii du gl a zija — pJava dnglazija, dir. blaiici Douglasie, Pseudotsuga l^lauca (Mayrx) inoläka — niolika, miira, l)alkans}(i borovac, die gricchisrlie Slrnbe, Pinns PcUcc (üries.) fniira = m olika inuitika = pupelnati bor navadna smreka = rdečfi smreka navadni bur rdeči bor obrobiii — okrai(1ili, besäumen obrobljen — okrajčen, Ijesaiinil oCr.lili — oCelili, bcsliiizen omorik;! — omoi-ika, Pančieeva omorika, Picea onioriea (PanC.) pepcinnli bor — bjelolioii bor, milni ka, die weilM'iiidigts Föliye, Pinns Icuuoderiiiis (.^nt.) piaijü — pinija, piiijol, die Pinie, Piiius Pinea (L.) primorski bor — primorski bor, die korsikanisehe Scliwarzföhre, Pinus mariiima (Poif.) prillikavo ruScvje — klekovina,. die KriecJiföhre, die LaLsche, Pinns Pumi Uo rHetik.) robi Ii kraj f i Ii, säumen rdeea smroka — običiia smreka, die päische Fichte, Picea excelsa (Lk ) ruSevje — klekovina, Pinus montana sibirski niaeescn — sibirski ariš, die sibirische Lärche, Lai-ix sibirira (Lfid.j sok = grča. Beseda se rabi na Koroškem sovoj = grča. Beseda se rabi v okolici Srediäi^a in Ljutomera stržen — srčika, das Mark. — Stržeij je sredi stebla ali debla. V delilib iiaSiiLdomaeil\ drevesnih vrst se nabira okoli sb'Kcnü vsako leLo nova plast lesa, branika na bruniko. Slržca je sestavljen večidel 17. okroßlastth stanic s lanko kožico. Staniče siržcna so v enoletnih in v mladih večletnili rastlinah žive. V buk vali, breza li in Iii'asiib o.siaiiejo večinoma žive do pozne starosti. V brestib oslancjo žive samo ot>robiie, srednje pa odmrejo in v nje pride zvak, V ore-liih se razb-gajo koKicc odmrJib stanic, üato je sU'üfin htkiijifast. V bengih pa odmrejo vse staniee sti--žena in stržeu postane snb, porozen m večinoma belkast. Koi'enine večine lesiialib lasllin jiimajo stržena. Stržen naSih dreves in grmov je pri veČini okrogel ali olcroylasl, V jeläab tli brezah je trikofeJi, v hrastih, kostanjih iii topolih Je peterokoten ali zvei:<]ast na pet ro^-tjev; v rohimjah, iirogovitah in dobrovilab pa je Sesterokoten sirženina je snov, iz katere jc se- stavjjen slrzen, lisa — lisa, diu Eibe, Taxus baccata (Led.) Vajnmlov bor = zeleni bor selena du^la/tja — zelena diiglazija, die grüne Douglasie, Pseudotsuga Dou^asii fCaiT.) zeleni bor — liorovac, vajmntcvac, die OS tarnen kau ische Strobe, die Wey-mulsl'nhre. White PLne, Pinns Slro-bns CD žaganje — pileiije, slruganjc, das Sägen žr.govina - pil o vin a, das Sägemehl die SägesiJüue žaman = obrobljen žaniati = robi ti Lesna trgovina Ccnc lesa na milanskem Irfju. Mftlifk ies: srareltov oltrogel les 220—2'iOlir, sinreltovi hlodi (oso Trslj 260—280 lir, smrekov žagan les la. 640—660 lir, srareltov žagan les IIa 420—iSO lir, smrekov žagan les, IJa nesorliraii 3G0—390 lir, smrekov žagan les llia 330—350 lir, macesnov žagan les la GSO—735 lir, macesnov žagan les IIa üGO—600 lir, macesnov žagan les lila 360—390 lir in borov žagan las 570—600 lir. Trd les: lopo- lov žagan gradbeni les 250—270 lir, mizarski les 270—310 lir, bukov žagan les, neparjen 'ISO—500 lir. Žagana slavonska hrasto vina 850—900 lir, žagana lirasLovina 500-000 lir, žagan orehov les 900—1250 lir, kostanjev žagan les -100—450 lir, brestov žagaiv les 500—000 lir in lipov žagan les 450—500 lil'. Cene so raentiaiie za I plm franko postaja Milano. Lesna trgovina Slovenije v januarju (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) Izvoz. V januai ju so nekatere veC-je žage izdelale v smishi obstoječili dogovorov veeje količine žaganega lesn Angleško, Nekaj dobav se jc izvrSilo Ludi za Nemčijo, Madžtirsko in llalijo. Celolnl jannarski izvoz lesa pa ne kaže posebnega porasla Tnjpnislvo. 2e v jannarjn je bilo opažali zanimanje za blago, s katerim morajo lesni trgovci Kaložili svoja skladišča za poletno sexono Podoba pa jCj da je bilo tO zanimanje zgol,i inSormalivnega znaC-aja, leer vlada splošno glede cen preceiEnja ne-orienliraiiost- Te.uin je dokaz tudi dejstvo, da so naši lesni trgovci izko-rislili železniške prevozne ugodnosti, ki so veljale do konca 1937. leta in se dokaj dobro založili z lesom Že lansko leto, tako da raz])nIagajo za prve potrebe poletne sezone s pre-cejsnj mi zalogami Zaloge. Dobre prevozne razmere so (o znno omogočile, da so se velike icoličiiie lesa spravile v doline; zlasti so moCne zaloge lesaiicga lesa; čuti ])a se pomanjkanje subcga bla- ga, ki bi po svoji teži bilo sposolmo za trg. Zanimivo je, da so bile letos Že januarja iesne zaloge v sortiranib dolinskih skladiäCib na splošno večje kot lansko leto ob pričctkn sezone (marca—aprila). Pro^noza. VobCe so cene neusta-Ijeue. Za gj'adbciii in žagani Jes, da-sli za suho hlago, so bile dosežene prav dobre, in dokaj trdne cene; vendaj- je bilo pri poznejših dobavah čutiti že neznatno popnšCanjc, Glede na velike zaloge lesa mislijo lesni lr{|ovei in gospodarstveniki, da neko znižanje ecn ni izVljuCeno. Verjetno ie, da bodo lesne cene v začetku poletne sezone ostale na sedanji višini, dii pa so bodo proti koncu znižale, zlasti Cc se ne bo povečata možnost izvoza. Že sedaj pa je opažali, da inozemski interesenti (n. pr. zadnje ponudbe iz NemCije in Italije I) skii-šajo znižali prejšnje cene. Vendar se, kakor je situacija sedaj, zaenkrat ni bati naglega in znaUiejSega padca cen ti — Berovo: 500 hlodov Crne«a bora, dolgih 4 m in debCiih 2r) do 30 cm. ]0 — Banjaluka: raarogasla javoro-vina za rnnurje 14 — Kamnik, .snbe borovnice (Fr. Myrtillor) Povpraševanja 23 — Roiija. drvenjače iz 1'nicga lesu in borov lei- jelkov les za drve-njafe. 25 — zastopniška t"vrdka povprašuje za les in živino. 30 — Sydney, leseni zobotrebci in Ponutlhti iz (uzcmsivn. 16 — Ban. Karlovn.c: cesminove korenine (Berberis vulgaris) za barve, v ko.sih ali zndete. :I7 - Sepin: kanadska topola za turnirje, 19 — Lestcovac: orehovi hlodi. iz inozemstva. vrtnarsko kolje, prioslreno na obeh koncih. — Simbach/lnn: 600—800 m^ vrhovih in Lopo I o vi h hlodov, debelih povprečno 2.5—30 cm in dolgih Cez 1 ra. — Lima (Peru): les, lesene škatle za cigarete, papir, s\inčtiilti, nalivna peresa, emajlirana posoda in razno boscnsko dj'obno blago išče prek o oceans It a po-sre.divišlta družba, 50 — Kopenhagen- zdravilna zeliSča (nudi se zastopnik). 52 — Wien: jelkovo olje (01. Pini piceae), 53 — Warszawa. lovorjevi listi. 56 — Wien: zdravibia zeliSča iäße zastopniška tvrdka. 59 — Thessalonild: oglje. 80 — Weida i. Thür. (Nemčija): snu'e-liovo in hrastovo lubje. Pripomba; Interesenti naj se obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Deograd, Ratnictd dom. Prt vpraSaiiju naj napišejo zaporedno številko povpraševanja in Itraj. Valute iti devize üratloi teCajl za januar Finančni minister je določit za januar sledeče uradne tetaje, po katerih se imajo izplačevali taltse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i, t, d,: 1 napoleondor . , . din 298,50 1 zlata turSka lira „ 339,70 1 angleški 1'unt . 238,— 1 ameriški dolar ., . „ 48,— 1 kanadski dolar .... ,, 42.80 1 nemška marka .... 14.50 1 poljski zlot .... „ S.IG 1 avstrijski šiling . „ 8.G0 1 belga .....„ 740 1 pengö.......„ a.en 1 brazilijanski milrajs . . „ 2 GO 1 egiptski funt.....„ 2-10 — 1 urugvajsld pezos , , . „ 21.50 1 argenski pezos . . 1 čilski pezos . , , . 1 tur,rACRTE, nasvete, cejiitve, upravo aozdov, Icsno-induslrijske in lovske zadeve izvršuje Ing. i^Iirbo Sušlcr-Sic, pooblaSiecni gozdarski Id-žcnjev, Ljubljana, Mariborska ul. 17 a, telefon 48-12 llR.tGUTIN CUTIC - vdova, puškai -na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska uliea 18. Zaloga sainoln'esov, avtomatičnih pištol, lovskih pušk in vseh lovsldh po-lre])ščtn. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, rnonlaža daljnogledov i, t, d. 1'ELIKS SKR,'VBL, M.iRIBOR, Go- sposkii ulica 11, modna in ma-nulak turna trgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarsKega lod-na in sukna. TIROLSKI LODEN za lovske obleke in plašče „Huhertus" ima v vseh barvah vedno na zalogi tvrdka: Franjo Majcr, Marilior, Glavni Irg Slev. ft. Goslilna „PREŠERNOVA KLET" -Karel Trofenik, Gosposka ulica, nudi svojim gostom izbiana jedila in najboljša domača, vina. Najraznovrstnejšo manufakturo, kot blago za dečvo Ze ri 6,— din meter, kum'te pri I. TRPINU, Maribor, Velrinjska ultca 15. Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji Ing Aston S i vi C (Ljub-ljana) A. GOZDARSTVO Da moremo prcsociiU stanje in napredt^Jk gozdarstva in lova v Sloveniji v preteklih dvajsetih letih in odpraviti Se obstoječe nedo-statke, moramo porabiti nekatere statistične podatke, ki jili vodi v evidenci gozdarsko osebje občeupravnih olilastev prve in druge stopnje. Površina f^ozdov dravske banovine znaša ta Cas po davčnem liatastru okroglo 680,900ha, kar pomeni iS'SVo prodnklirae površine banovine, Faktično pa je z gozdovi obraslo površino ceniti više j po zbranih podatkih znaša okroglo 708.300 ha ali 17'1 Vo produktivne povrSine banovine. Povrgina gozdov je od leta do leta podvržena malim izpre-meoibani, ker posestniki leto za letom nekaj gozda izkrßijo in pretvorijo v drugo, večinoma poljedelsko kulturno vrsto in v slavhišca, za kar si izposlujejo oblastveno dovoljenje. Ponekod se površina gozdov veča, ker se pogozdujejo slaborodna ah za poljedeJstvo manj sposobna zemljiSča. Za iismerjenje gospodarstva z gozdovi in uživanja donosa od gozdov so merodji|jie lastninske razmere, kar nam bodo pokazala poznejSa izvajanja. Sledeči pregled nam kaže, kolikšne površine gozdov pripadajo v dravski banovini posameznim posestnim kategorijam. Podatki se nanašajo na stanje v začetku leta 1937, fpo davčnem kataslfii); državni gozdovi............ 1.849 ha od teh v upravi državne gozdne direkcije v Ljubljani 1.484'97 ha državne gozdne direkcije v Zagrebu 25r49 „ ostale manjše površine . , . , . 109'65 „ so lasi; smodnišnicc v Kamniku, državnih premos;ovni-kov v Zahuicovci in v Velenju, riidnika v Lokvi ci, držav, zaklada, umoholnice na Studencu, raoSke kaznilnice v Mariboru, vojnega erarja, državnega zdravilišča v TopolSčici; gozdovi državnih železnic ......... 9S8 ha gozdovi banovinskih ustanov in naprav . . 932 „ gozdovi ineslnib občin...... . . . 1.572 „ gozdovi trških občin 218 gozdovi iipravnih občin in vasi ... . . 2.308 „ gozdovi KriževaČke imovne opčine bjelovarskc v Dolnji Lendavi..........3.803 „ gozdovi Kranjskega verskega zaklada.....18,198 „ gozdovi župnih, kaplanijskih, cerkovniSkih, šolski !i, verskih in drugih nad arbin ..... 4,45a „ Škofijski gozdovi..............7.613 „ samosLanslu in redovniSki gozdovi , . . . 3.638 lia cerkveni gozdovi 1.340 ,, gozdovi solastnikov (agrarnih situpnoaU) . . . 17.008 „ gozdovi delniških družb 8.626 „ gozdovi zadrug, osnovanili po zadružnem zaJconu 73 „ gozdovi bank ............. . 860 gozdovi iiranilnic in posojilnic :...,,, 1.514 ,, gozdovi raznih ustanov (vodovodov, itbožnic, bratovskih skladnic, komisije za tujski promet, društev)................ 246 „ gozdovi, ki jih upravlja Začasna državiiii uprava razlaščenih veleposestev .......... 21.660 „ gozdovi raznih individualnih gozdnih posesLni- kov (velikih, srednjih, malih).......5S4.000 „ Posamezni posestniki razpolagajo z gozdovi kaj različne velikosii Značilno za posestniäke razmei'e v dravski banovini je, da imamo največ malih posestnikov, ki iraajo manj kot 5 ha gozdne posesti. Nato sledijo posestniki, ki imajo do 10 ha in do 50 ha gozda. Tu in Umi ima posestnik svoj gozd v enem samem kompleksu; večinoma pa ležijo gozdovi, ki spadajo k enemu in istemu posestvu, razkosano hi daleč vsaksebi, kar zelo otežkoča rentabilno oskrbo gozdov. Malo je takih posestnikov, ki ne hi imeli po več katastralnih parcel gozda. Ker posestva z odprodajo, oziroma z odkupom posanieziiili kata-stralnih parcel, z delitvijo parcel, s lu-čenjem gozda, pogozdovanjem nepogozdenih zemljiSč, dalje z delitvijo ob zapuSčinah, ženilvijo in drugim, neprestano menjtivajo povrSino, jili je ležko v podrobnem zbrati in posebno mala posestva imeti v točni evidenci. V začetku leta 1937 je hilo razmerje gozdne posesti po velikosti sledeče: 2 posestvi nad 15.000 iia gozda (Kranjski vevški zaklad in Začasna državna uprava razlaščenih gozdov): 1 posestvo od 8.000 do 9,000 lia gozda 1 posestvo M 7.000 71 8 000 5 posestev 3,000 U 4.000 >1 11 2 posestvi n 2,500 3,000 ■> 1 posestvo 2.000 3'! 2,500 31 7 posestev 1,500 » 2.000 V 13 posestev >1 1,000 )> 1,500 4 posestva 900 tt 1.000 51 6 posestev 800 JT 000 8 posestev 700 It 800 >5 4 posestva 600 i; 700 7 poseslcv >1 500 JI 600 7 posestev 400 500 24 posestev f' 300 1) 400 a 53 posestev 200 300 53 162 posestev 1) 100 JI 200 n 397 posestev t! 50 100 ii 139.096 posestev pod 50 j> ■Hl Akt) ima kako poseslvo po dve ali več parcelj bodisi v eni nli več občinah, v enem ati več okrajih, je gori izkazano le kot eno samo posestvo. Ker je največ gozdov v goralih krajih in na kraškem ozemlju, se oskrbuje skoro 94% vseii gozdov kot „visoki" gozd, Za pridobivanje trtnega koija, prolja za pietarstvo, pa tudi za kurjavo i. t. d. služijo ,,nizki" gozdovi, ki so večinoma v nižavju, V Prekmurju pa dajejo nizki gozdovi z viSjo obhodnjo (do 40 let) tudi za tehnično rabo sposuben les. Pravih ,,srednjih" gozdov je v dravski banovini malo. Po goli seti7ji umetno pofSmlajen gozd LeiiiSc na Jelovci (loto: gozrtarski odsek banske uprave) Drevesne vrste so po priliki takole zastopane; čistih iglavcev je 31 Vo) Čistega bukovja 17 Yo, čistega hrastovja 1 Va; mešanih listnatih gozdov je 14,"/o, listavcev, pomešanih z iglavci je 31 Vo. Med iglavci prevladuje smreka, v kraških pokrajinfih pa jelka. Po savskih in dravskih naplavinah in po prekmurskem gričevju nastopa gozdni bor v čistih sestojih, V ptaninsldh krajih je macesen dobro zastopan. Ob robovih gozthie vegetacijske meje so razsežni prostori po planinah pokriti z ruševjem, V dravski banovini imamo mnogo takih gozdov, v kEiterili bi naravne sile odnašale zemljo, ako bi jih posekah do golega na velikih površinah, dalje takih, ki so na planinah in v visokih alpskih legah, posebno na skrajni meji drevesne vegetacije. Ti gozdi so xivrščeni med stalno zaščitne. Med stalno zaščitne spadajo tudi gQZüpvl na brej^ovih vcčjUi voda iii Imdouniikov, ako ti bregovi niso skalnaU in Lrdni. Tiidi gozdovi, rasloči na izrazito kraških tLeli, spfidajo med sLalno zaäcilne V (ii-avski banovini se izkoriščajo Li gozdovi večinoma le s prebiralnim izsekavanjem,, pa Ludi s [ako sečnjo, ki dopuSČa naravno naploje-vanje. in s sečnjo n;i goio^ na golo le v ožjih progah. Samo ol;) gozdnovegetacijski meji se sme sekati sarao prebiral no, Poleg omenjenih imamo v dravski banovini tudi iakozvane začasno zažčilne gozdove To so takäni, ki morajo varovali Inje objekle, kakor so: že)ezni£ke proge, ccste, naselbine, posamezna poslopja, vrelci in drugo. Sečnje v teli gozdovih sc smejo vräili le v (oliko, kolikor je bilo oh izločitvi doličnih površni v vsakem konkretnem primeru določeno glede na varovanje lnjega objekta. Prizadetemu gozdnetnu posestniku je prisoditi primerno odškodnino v breme lastnika varovainega objekta. V nezaŠČilnih gozdovih se vrSijo sefnje na golo, pa tudi t napLojevalno sečnjo in s prebiranjem. To je odvisno od sestave posameznili sestojev po drevesnih vrstah, enakomerne ali različne starosti posameznih debel, pa tudi od posestvenih razmer in od raznih drugih okolščin. Jugoslovanski zakon o gozdih, ki se izvaja od 1, julija 1930,, predpisuje za neke kategorije posestev strogo trajno gospodarjenje v gozdu, tako za državne gozde, za gozdove Kranjskega verskega zaklada, ki jih upravlja ta čas država, za bruioviu.ske, občinske, vaške gozde, za gozde Župnih, kapUmijskih, cerkovniških in drugih jiadarbin, za gozdove agrciruih skupnosti, 2a gozdove delniških flružb (po ^akouu o bans Id upravi), za gozdovC; ki so obi-enienjeni s služnostmi dajatve lesa, za gozde, razlaščene zaradi agrarne reforme i, t. d Za gozdove, ki so last posameznih cerkva, se zahteva racionalno gospodarstvo. Da se zagoto^n trajnost in določi vsakoletni ali večletni periodični užitek lesa, ki se sme brez Škode in poseganja v snbstančni kapital posekati, je treba na osnovi predpisov citiranega zakona o gozdih za te vrste gozdov sestaviti gospodarske načrte. Gospodarski [lačrf se zahteva tudi za ostale gozde, ako imajo površino nad tristo heklarjev, V dravski banovini je v zadnjih di'ch desetletjih preko ItOO gozdnih posestnikov predložilo v oblastveno odobritev gospodarske načrie, oziroma programe in revizijske operate, kar znači velik napredek nasproti s tan j n v dobi pred zedinjenjem Po predpisih dli-ranega zakona morajo posestniki, ki so dolžni oskrbovati svoje gozde po gospodarskih načrtih ali pro gramih, slavili vsako leto „predloge" za sečnjo, v katere vpišejo površine in množine lesa, Iii jih nameravajo posekali, kakor tudi način nameravane sečnje. Istočasno stavijo „predlog", v katerem morajo navesti, katere sečine bodo med letom pogozdili, katere kulture očistili gozdnega plevela in katere mlajše gozdove bodo pretrebili in preredčili. Ti „predlogi" .so podvrženi oblastveni presoji in odobritvi, ako posestnik 5e nima odobrenega gospodarskega načrta ali programa, "eh, za oliranjcnje gozdov koristnih predpisov stari gozdni zakon ni poznal o s La Ii manjši posesüiilii io oni, Id nitjo pod posebnim javnim nadzorom, monijo prijavili samo sečnje na golo. Od Ifda 1919. do 1. julija 1Ö30., lorcj preden je stopil v veljavo novi državni gozdni zakon, so morali posestnild prijavljali Lndi prebira)ne sečnje določenega oiDsega, česar pa ni več treba, oclkur velja citir;ini novi državni gozdni zakoni)- Siccr pa od vseh teb posestnikov gozdni zakon ne zahteva strogo trajnega gospodai-stva z gozdom. Predpisano je le, da morajo posestniki izsekane jn druge prazne površine v gozdih pravočasno, to je v treh letih, in zadostno pogozditi. S iJoStopno SLiCnjo riai-avDo podinlajen gozd Praziiikar na Severneir Pohorju (foto: gozdarslii odsek hanske tipriive) Zelo velike koristi bi bilo za vsakega posestnika brez izjeme, da bi oskrboval svoj gozd tako, da hi mu donaäal redno, bodisi vsakoletno, bo;äirilo na Krimu in na Kavkazu (lamošttie bukve pa verjeLno )ripadajo dragi vj-sti in sicer Lako zvani kavkaški bukvi, Fagus oi'ieiUatis, k je sorodna japonski iiukvi). Naraviiili bukovih gozdov ni v Evropi: na Islandiji, na Irskem, v severni SUotski, na Norveškem In Švedskem (razen nelcaj malega na zahodu in juj^u), na Finskem, v Rusiji, v Bell Rusiji, v Ukrajini, v Litvi, Estoniji, Loliški na Poljskem (razen na zahodni meji), v juicni Grčiji, južni Španiji io Tiirčijt dasno podsejali Bukve rabijo v mladosti sciico in pod borovjem dobro uspevajo, seveda če niso Ha preslaba. Borovje postaja vedno bolj redko in pod bori se dvi^n bukovje, ki s svojo senco oiiemogoču rast spodnjili borovih vej Na ta način dosežemo več koristi: rodn-vitnosL ta) sp ohrani in eesto cclo zboljSa, bori zrastejo bolj ravni in manj grča s ü in kmičDO je v gozdu vnc in I o vrednejäeg;i lesü. Tu, kar je rečeno zti bukve in l)()r:darsl\'ii, Bolmiika jili prišteva v seclin Diploxyloiij subsecLio Taeda Bori, ki sU' ji)i vUJali, so piviv goLovo rdeči bori (Pinns silve-slris); Ii imajo namreč praviloma po dve i^jlid v Sopii. Sem ler tja sc pti primeri, da imajo nekateri v m lad os ii I ud i kak šop s I rem i iglicarni, Slednje velja za bore iz subsectio Pintisler (Dr. Andrija Petračič: Uzgajanje šnma, I. svezak, Zagreb 1025.; str. 110), kainor spadajo IjataniCno rdeči bori. Sianko S o to šel;. 10. Pogozdovanje oh meji, Ako je parcela vpisana v zemljiški knjigi kot gozd, jo morate jio § 12. zakona o gozdih pogozditi. Po veljavnih zakonifjli določbah Vas mejaši nimajo pravice pri pogozdovanju ovirati ali omejevali. Ing, Viktor Novak. 11. Pruliranjc gozdnega drevja icz mejo iia sosedovo zemljišče. Drevo ostaiie Vaga last, tudi če patie pri sekanju preko sosedove meje, Slednji pa inui pravico do primerne odškodnine za škodo, ki ste mu jo s podiranjem drevja povzročili. Ako se glede odSkodiiiiif z tnejažem ne morete sporazumeti, bi se po mojem mnenju mogli sklicevati na g Si, zakona o gozdih in se obrnili s prošnjo na okrajno načelsL\'o, da izda o spravljanju lesa iu o primerni odškodnini svojo odločbo. Ing. Viklor Novak. 12. Oopisun gozdarska posvetovalnica. Vprašanja more pošiljali vsak naročnik i ji čiliatelj Gozdarskega VL-islnika. Natisnjena bodo vsa vprašanja, ki imajo kakršnokoli zvezo z gozdarstvom, lesno industrijo in lesno trgovino ter so Ichničnega. gospodarskega ali pravnega značaja. Odgovor jie stnne iilč. Na vprašanja lalik« odgovarja vsakdo. Uredništvo nirua namero, da samo odgovarja na vsa vpi'aäanja. Zato prosimo vsakega naj-očnika in čitatelja, da nam pošlje odgovor na stavljena vprašanja. Odgovor bomo Lako tiskali navadno pozneje kot \-prašanja. Ce ho uredjiištvo sprejelo na eno vpraSaiije več odgovorov, bo od enakih odgovorov natisnjen listi, ki bo prvi poslan. Ako ho priSlo na nekatera vprašanja več različnih odgovorov, ki bodo eden drugega dopolnjevali, bomo natisnili vse. Vpašanja in odgovori naj bodo podpisani Opozarjamo tudi na navodilo na drugi sirani platnic, U r e tJ n i s tv o. Sodobna vprašanja K ZAStlTI GOZDMH KMETIJ Na straui 13, je prinesel Ciozdarski vesinik besedilo iz člena 2, uredbe o likiidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1036, (Službeni list lf)3ß., ŠL 628/79 in 1937., St. 1/1.), ki določa, tla se smatra za kmeta (pod zaščito) tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje olidavčeni dtiliotlki pretežno iz liiiiclijstva (poJjedelsIva, vbiogradiiištvii. sadjui'-stv^a, viiiiarstva, Živinorcjt: in pod.), iii pa nje posestvo nt» prcstgn površfnc 50 lia orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Po leni besedilu ciliranc uri^dbc niso bili pod >:aSalo gozdni Ivmeijc, lu jih imnmo povsod v goratili in liribovilili Urnjili in ki se zaradi pomanjkanja orne zemlje težko preživljajo I er so se zaradi skoro sedemletne lesne krize 100610 zadolžili, Uredba o spremeuihah in dopolnitvah citiraiic nretlhe o likvidaciji kmetskih doljrov z dne 23, decembra 1937 (Shižbeni list 193S., št. 13/2.); pa ima dodano novo določilo, ki pravi: „Ciozdo\'i so Slejejo I ud i za zemljo J sposobno za obdelovanje", S lem pa se je zaščita kmetov ,še poslahSalaj l(f'r j^Tedo po [pj uredbi gozdovi na račun 50ha orne zemlje. Da se la neclostatek popravi, jc predlagal član liaiiskega sveta, ki zaslopa dravograjski okraj, cia se izposhijc na pristojnem mesta izpopohiilev omenjenega dolomita glede gozdov. Po njegovi zamisli naj bi se šleli za zemljo, spo.sobno zu olKletovanje, gozdovi, ki hnajo tolikšen kataslrski dojios, kakor ga ima orna zemlja 50 ha. Ta zamisel je sicer dobra, vendar bi bilo pri določanju tega donosa veliko raCuuskili težkoč. Katastrski donos je namreč za razne kulturne vrste, to je za njive, travnike, vinograde i. t, d, zelo različen, dalje za posamezno kulLnrno vrsto po bnnitehiih razredih zopet različen in v vsakem .svoječasncm ccitilricm okolišu različen Najenostavnejše je, da se n go Lov i rcIacija med katastrskim donosom 1 ha orne zemlje do katastrskega donosa 1 ha gozda, oboje pri srednji boniteti. Pri najboljših bonitetah je relacija 1:2, 1 , 4, pri slabih bonitetah pa 1 : 10, 1 : 12 in celo 1 : 14. Pi'i tem so ceni hü okoliši zelo važni. Našim razmeram bi najbolje odgovarjala relacija 1 : S. V tem primeru hi se imelo glasiti zadevno besedilo predloga v uredbi takol e: ,,Gozdovi se štejejo tudi za zemljo, sposobiuj za obdelovanje, toda tako, da se Stejo 8 ha gozda za 1 ha orne zemlje, Gor.ski paSniki se nc Štejejo orno zemljo". S lein predloj^oin se strinja tudi prvotni predtagalelj, ki ima zashige, da se je zavzel za gozdne kmetije. Ce hi se ta predlog sprejn!, hi hile gorske gozdne kmetije primerno zriščil;ene Praktično pokazano na posameznih primerih, bi hit račun po priliki sledeč: Alco ima kmet, ne \'StevŠi gorskih pašni k o^', ;^Oha orne zemlje, bi smel imeii poieg te zemlje Še 50 — 30 = 20 X 8 = IGO ha gozda; ako ima 20 ha orne zemlje, ne, vštevši gorskih pašnikov, bi smel imeti poleg tc še 50 —20= 30x8 = 240 h a gozda: ako pa ima lOlia orne zemlje (njiv, travnikov, vinogradov), bi smel imeti Še fiO--10 = 40 X'8 = 320 lia gozda tug. .š, Statistika Jugoslovunski izvoz lesa v letu 1937. Ju Po ui-atliiili stalističnili podalkih jt; igoslyvija izvozila v leUt 1937.: tüll v Ilnlijo .'«'1.539 v An^iijo , . 196.329 na Ogrsko , 130.632 Nemu-Ljo 127.33S Grčijo . . 00.126 Holandijo 4^.970 Argftnliiiiju 4.1.123 Esipt . 37.327 Avsirijt) 31.904 Beldjd . . 2<).020 Alžir . . 2o.G32 na CeškosIovaSkt) 16.ii41 v Francijo . IS.939 v Tunis . . 14.601 v Marol^o , 14,117 v Pale.-iLiiiu 11.414 v Švico . . 9.Ö0G v Alhanijo 7.30S □ a Mallo . 7.013 v druge tir/.:iVL' 45.312 milijöjiov diaarjev 248.9 22S.0 79.7 159.3 43.9 42,'1 41.6 30,4 37.7 23.7 oj 2 23.3 13.9 13.Ü 9.7 13,2 6.8 5,1 Ü3Ö Po (eh podiUkih ju bi) po le/i lesa najvefii izvoz v ILalijo, potem v Anglijo, Ogi'sko, N^enicijü i Id., po vrednosti pa v lialijo, ,\nglijo, Nemčijo^ Oj^rsfto ild. C.e pa računamo ]c Franciji liidi AUir, Tuuis in Mai-oko, pride na pelo mc.sLn Francija, in če priratnnarao 1c Angliji PaU^sliuo, MaJ-io in druge kolonije in dominione, pride Anglija v izvozu našega lesa na isto mesto Icot llalija, te ne na prvo mesto. Po prodajni ecu i lesa pa je iia prvem tnesLu Italija, potem .-Vjiglija, Ncmfiija, Madžarska Ll, d. Francija pride z že omenjenimi kolonijami na peto mesto. Anglija navzeraa z riomi-nioni in s kolonijami prvo mesto skupno K Italijo Vidimo, da imajo v uvozu lesa najmočnejše države iivoznicc približno isti vrsüii rtd jio teži in po vrednosti iz Jugoslavije uvoženega lesa. Pomembni iiji-mi sta Madžarska, Ici je kupila razmeroma cenejši les, in Anglija, kt je laipila razmeroma dražji les, 1'aCunano po teži lesa. Vsega skupaj je Jugoslavija vlelu 1937 izvo/ila ca 1,200,000 Ion lesa za ca 1,13;>,000.000 dm V leln 1936. je znašal izvoz ca 660.00Ü Ion lesa za ca 650,000000 din. Pi'imorjava izvoda v obeh leLili pokaže, da je lansko leto narastel iKVoz lesa pii Irži za S'IO.OOO ton ali za 82 Vm Po vrednosti la za 483,000 01)0 din. Lansko leto je jil Lorej izvoz mnogo večji, toda eenc izvoženega lesa so bile po teb j)odalkih neltolil;o nižje kot predlansko leto. 2e samo It podatki jastio dokazujejo, kakien ogromen pomen imajo gozdovi in les v državni trgovinski l)ilauei. Zelo poučno in ,še jasnejso sliko bomo imeli, ko si bomo pred-očili množino in vrednost celotnega izvoza najn-am lesnemu iKvozn. Razen tega bi bili potrebni ludi podatki o prodajah m porabi lesa in clrugib lEsnib proizvodov v tuzem-st™. Za poznanje vloge slovenskega gozda in lesa bo neohlioditü pülrclmo /Jiirali tn /brali statistične podatke za Sinveuljo, Prav gotovo borao iz zanesljivih Številk dobili jasno sliko in mogli spoznati dejansko slanje gozdnega gospodarstva. Videli bonm, da dajeln go/d in les dela in zaslužka deset in deset lisoČem in da živi neposredno od (lozda in lesa sto in sto tisofie Ijndl, Tedaj se bomo tudi zavedali, da sta gOJ.d in les jjosredno in neposredno podlaga Zivljeniske.ga obsloja in napredka našega ljudstva. Jzvoz lesa iz Češkoslovaške, v letu 1937. Češkoslovaška je laosko leto iz- iiosli 504,147.000 čeških ki'oii. V iclti voKÜa vsega sknpaj 121.347 vagonov 1936. je iznašal izvoz 133.187 vagonov lesa (vagon po 10.000 kg) v vred- v vrednosti 330,830000 fieSldh kron. Zakoniti predpisf in okrožnice Navodilo o upravi od občin prevzetili ra2laščeijih gozdov velpposestcT. Gozdai'skt odsek banske uprave (III,/7- No. 500/1-193S) je izda! naslednja navodilii o upravi od občin prevzetih I'azlaSfienili gozdov veleposestcv: 1. V, smislu 5 5Ö , topita 2. ziilioiia Ö gozdih to gozdi, ki so lasi ohč.iii, torej tüdi razlaSČeni gozdi veteposes-tev, ki so jih doliile občinu v lasi ua podlagi § 24. zakona o likvidaciji agrarne reformej pod posebnim javnim nadzorstvom Za gospodarenje in izkoriščanje teh gozdov veljajo zato poleg splošnih prertpi'!Ov Küi) V okviru odobrenega gospodarskega načrta ali sečnega predloga krije občina iz dohodkov razlaščenih gozdov upravne, gojitvene in fbugc stroške z( ruiene x oski-hovanjeni teh gozdov, preostanek pa porabi za namene, navedene v točlii 2. O porabi in razdelitvi gozdnih pridelkov se mora voditi cvidenea. Občina se,=;Lavi vsako leto ali občasno na podlagi dospelih proSenj seznani občanov, v katerem mora hiti navedena množiua in vrsta oddanega materiala Ta seznam razgrne oličina na običajni način na vpogled nbčanum skozi dobo 15 üni. ^lr>rehitnt;, v leku le dobe vložene pritožbe, oziroma ugovori se re£ujejo ])o redni iiistančni poti Poznejše pi-itof,be se ne l)Odo npoäH'.vole. c) Občine urcde upravo prevzetih razlasCenili gozdov na eim ceuejiSi načiJi in po navodilih, ki jih izda okrajno načelstvo, v kalerega območju li gozdi leže. č) Občhiska nprava je materialno odgovorna za predpisno upravljanje i a3.aštienil] gozdov. Nadzor nad upravo teh jjozdov vrši okrajno načelslvo po svojih gozdarskiii strokovnih ot-ganih- Zakoii o sladkovodnem ribarstvu je izSel 28, oktobra 1937 v Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije in je natisnjen v Službenem lislii kraljevske banske ujjrave dravske banovine dne 25. januaj-ja 1938, S. kos, sti-an 47—59 S lem zakonom so ukinjeni XIX. zakonslii člen o ribolovu iz leta 1S88., zakou o ribolovu za Dalmacijo iz leta 1898., zakon o ribolovu za Srbijo iz lota I9IJ,, zakou o ribolovu xn Hrvatsko in Slavonyo iz leta 19Üä., uredba o ribai'stvu iz leta 1929, za bivšo ljubljansko oblast, razširjena s finančnim zakonom za leto lÜt^il/SS, na območje vse dravske banovine, vse ostale zakouske odločbe, ki naspi'otujejo temu zakoiui, ter vsi predpisi tn naredbe o ri-barstvu z omejitvijo iz točk 2. in 3, § 74 tega zakona. Uredba o ribolavti in rakolnvu. v Službenem listu Uraljevske bau- je natisiijena uredba z zalioiisko «ke uorave dravske banovine z dne raočjo o ribolovu in cakolovj. 19 jatiuarja 1938. (ß kos, strau 29-33) Veljavnost zakona o prijavi sečenj z dne 28. februarja ii)22. Nov aalcoii o gozdih iz lela 1929, iiitu na&Jstvom in mestuim pogla- ni ukinil vseh predpisov zakona o varstvom, v kateri omenja in opu- prikvi seCenj z dtie 2S. februarja zarja na tiste predpise, ki so ostali 1922. ZarafJi tega je flozdarsiri odsek £e v veljavi, izdal posebno okrožnico vsem okraj- \ckaleri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine, 1, 1938.) Odločba a vodilvi Uontrolnika po izvoziiikilr (št. 10/64) Pravilnil: o fondu za izvajanje reguladje (obi-azec za občine). Uredba o sporazumu nicd Jujioslavijo in.Italijo o ureditvi iijunili Irgo-rinskih izmenjav iji plaCil, ki so s temi v zvezi (žl. 13/80). Bimova odredba o pi-edložilvi pooblastil oziroma obrtnih listov (51,13/83). Tarifa, po kateri se plačujejo tiskovni stj-oški pri tisitanju službenih in zasebnih objav v Slnžbenih uovniah (št 14/88). Odločba o ocai'injanju in plačevanju blaga, uvožentiga s poätiiimi pošiljkami (št. M/i») Uredba o preskrbo vanju nczaposlcin'ti delavccv (5t. 15/92) Uredba o sporazumu med jugoslovansko vlado in fraiicosko vlado o trgovinskih plačilih (.?t. ie/34). Odločba o spremembi uvozne tarife (št, 16/100), v kalen jc omenjena .sprememba carine za semena. ^ircmemba pristojbin za prenos in dostavljanje paketov (Št. Iti/lOt) Tclefousld promet z ijiozcmslvom (št. 16/105). Navodilo o ])resltrbi poslovnih knjižic pomožnega osebja v ohi'lib (St. 18/119). Popravek v objavi tečajev državnih vrednostnih papirjev pri sprejemanju za kavcijo (št 18/122) Opozorilo banslie upravi glede obrtno - policijskih odobritev za spremenjene obrtne delavnice in industrijske, naprave (šl. 18/125). Vžigalica je drobna, mala stvar, njen plamen pa uniči gozda čar Ne delaj gozdu kvara in čuvaj ga požara! Kratke vesti GOZDARSTVO — 1'CNI PREDMET NA L.IUDSKIH SOLAU L. 1802. V Časopisu za zgodovino in narodopisje 19j8 (Mariboj'), je Franjo Ba£ objavil članek Doneski k zgodovini Gornjegrajskega, kjer na strani 13, Čitamo; „Goždiia uprava v Gornjem gradu je ]eta 1802 predlagala v svrlio vzgoje pozornosti, ljubezni, varstva in Čuvanja gozda izdajo (iskanega gozdarskega berila 7a gosnodfirje, za mladiuo pa gozdarskega caLeinzma v Qai'odnem jczikn, a v šolah pouk o fozdarstvn kot enakovreden prcdme.l rugim Šolskim disciplinam " GOZDOVI IN SEVKRNA AMCIiniA. 2e mnogo let se trudijo j'azni ameriSid strokoviijalri, da prinienio reSijo vprašanje, ki je za tjSA Živ-IjenjskMa pomena, Pred leti so že napravili načrle za napravo varovalnih jezer in za po^OKditev pohnči.i hribov in gora ter deloma tudi Širokih ravnin. Skupni .stroški so bili prci'af;unani na milijardo dolaj-jcv fa vsota je tudi za AmerikaJice ogromna, vendar je treba pri tem pomislitij da je samo lan^lio lelo povzročila povoden] veČ kot za pol milijarde škode. Zn kata:?lrofaliio izprcinembo vri^-menH iSČejo najvcčjn krivtio v nepremišljenem krčenju gozdov in prerij ter v nenačrtnem iv.prcmi-njanju tega ozemlja v poljedelsko zemljiäCe. Pomanjkanje gozdov povzroča v suhem vremenu Se večjo snSo, kot bi bila ob istem vremenu. Če bi bila IIa primerno pogozdeiia. Radi pomanjkanja gozdov na tleh, ki so primerna za gozd, so povodnji v^dno bolj pogoste in vedno vetje, Amerikaiiei račuiiajo, da so peščeni in praSni viharji odnesli s sebu} »koli (ri milijone ton po1j)!ke xemlje. IstoCasno s temi nesreCarai pa postajajo vode v potokih, in rekah kal-iiejSe h) liesnažriejše, lüko da se vedno bolj množijo bolezni -živine in rib. Naravi so pokvarili prejšnje ravnotežje in ga niso zamenjali znoviin. Zato si ga naravne sile same i.ščejo v Škodo in po krivdi ljudi, Nurava je pri tem nedolžna. REMIJA PROTI GOZDNIM POŽAROM. Rusi so zaCeli rabiti proti gozd-Dim požarom kemijske snovi, ki jih stresajo i k aero planov na ogejij. Glavni poizkus je bil 1, 1935, v gozdili okrožja Gorkega, Naslednje leto so že organizirali zračno keinij-■slto službo proti gozdnim požarom. V go zdi h _ so ustanovljene postaje s skiadiSČi kemijskih snovi ter prevoznimi in di'ngimi napravami. Postaje so glavne lu pomožne ter premesti ji ve iz kraja v kraj, kakor pač Lo zahtevajo okoUS<;ine. Kemij.ske snovi prenašajo z aeroplani, (letali, letalieacni), motornimi vozili in drugimi prevoznimi siedstvi. Zadnje ease rabijo r.n gaSenje požarov najbolj pogosta klorkulcij, tos-Joi'no kislino iti lužni kamen. LESENR CESTE NA C ES It OSLO V ASK EM. V jeseni leta 1936. so začeli gradili leseno okrajtio cesto v okraju Sv Miku laž Cesta je dolga eez I km in jG bilo zanjo porabljenih okoli 70[l m' lesa. Za Lial; so rabili impre-^nirajie smrekove ttakovne okrogliee, "ci so jili doljili zastonj iz gozdov v tem okraju. Cesta je poizku,sna. Ko pa bodo praktično ugotovili najprimernejši m najzadovoljivejši način gradnje, bodo prav gotovo zgradili še rouogo lasenih cest, zlasti skozi gozdnate, kraje SlovaSkc in po Karpatih. Akcijo za gradnjo lesenih cest podpira zlasti direkcija dj'zavuih gozflov in sam D v enem okraju Slo-vaäl^e so začeli gradili sedem novih oknrjnih lesenih "cest Ta dela med drugim dokazujejo, da je pravilno narejen lesen cestni tlak dovolj trajen in odporen, da vzdrževanje lesenih cest ni predrago in da .se delo izplača, POVEČANA PROIZVODNJA CELLl-L02E V ESTONIJI, Estonska vlada ie sklenila povečati proizvodnjo celuloze in zgraditi Še letos novo veliko tovaruo sulfatna celuloze, ki bo začela z delom že v maju tega leta. Zaradi tega jc bilo sklenjeno ustaviti izvoz okroglega lesa in tako zagotovili potrebne surovine za povečano proizvodnjo sulfa tue celuloze. Dopisi NOVE 2ELE2MSKE TARIFE. Nova železniška tarifa bo verjeüio veljala od J ali od 15 maja t t naprej. Kolikor se mure zvedeli, bodo železniške tarife 2a nekatere vrste blaga znižane, za drn^e pa zviSane. Po dosedanjih poročilih se zdi, da bodo znižane laj'ife za prevoz piva, kamenja, peska, sira, moke, žila, koruze, živine in drn^jega Za izvoz lesa pa bodo verjetno zviSane. BII.AKCA NAnODNE BANKE ZA L. )937. Po bilanci Narodne bajike je tiilo v letu 1937, 56.5 mil. ßslega dobitka Dobiček je v primei i 2 lanskim veCji zu 13.5 mil a i za 37 8"/o. Od čistega dobička dolji država 14 7 mil, delničarji pa 21.3 ntil Lansko leto je bila izplačana akcionarjeni clividenda 100 dinarjev^ ki bo letos ostala ravno tükn vehka. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vloži 17.5 milijonov dinarjev v rezervni sklad. Lansko leto sla bila vložena v ta namen dva milijon.'i di-iiurjev Narodna haiilia pa ne bo izplačata rh-zaW prignane vsote finančnemu miuistrstvii, temveč jo bo odraeunala od državnega dolga pri Narodni banki. Ta fiolg je bil velik latisko lelo 1.653 milijonov dinarjev in je sedaj zmanjäan na I G,1fl milijonov dinai'jev IZVOZ I\ uvoz \ JAM'AKJU 193S. Izvoz iz Jujjoslavije v mcseen januarja ll.se je v primeri z izvozom istega nicseca lanskega leta zmajijSal v teži za (jS.On-t ton aH 23.S7 y« in v vrednosti za 15 milijonov dinai-jev ali 11.3ž"/o. Nazadovanje i/voza je povziofil v prvi vrsti zmatijšan izvoz Ijsenice, lesa, živine, baki-a in rnd. Uvoz v Jugoslavijo se pa je v jaiiLiarjii t, 1 v primeri z islim me-seocm lanskega leta zviSal v množini Zli lO.GOl ton ali 1500«/), in v vrednosti y,a -19 7 milijonov dinarjev ali ll.lS Zvišanje uvoza gre na račun povečanega Uvoza že eza, nsnja, premoga, eleklrolelmiSltil) predmetov in strojev NOVA CELULOZNA TOVARNA V KftSKEM. Poročajo, da bo papirna lovajiia I. Bonač iz Ljubljane zgradila celu- lozno tovarno v Krškem in v ta namen investirala okoli IS milijonov dinarjev Računajo, fla bo tovarna mogla izdelati 600 vagonov blaga leLiio, NOVA TOVAHNA K I! V K RT V BEOGRADU. Znana zagrebäJta tovarna kuvert Lipa Mit namerava zgradili v Beogradu posebno tovarno v smislu sklepov !:arLela kuvert CFJALOZNA TOVARNA V BOLGA-RI.T1. Tri bolgarske papirnice so začele graditi v okolici Sofije novo veliko cclulozDo tovarno Poroča o, da bo začela oln'atovaii v juliju t 1. SLAVONUA O, D. .IE PREŠLA V ANGLEŠKE ROKE, Lesno industrijsko podjetje Slavonijo (i. d., ki ga je ustanovila Prva brvalska štcJionica, so prevzeli Angleži, ki nameravajo podjetje znatno razširiti in dobiti nove sečnje. Pi-vi hrvatski štedionici je ostala samo 1 jiodružnica tega velikega podjetja. RABA BUKOVIH 2ELEZNISK1H PR.AfiOV NA POLJSKEM. Poljsko prometno ministrstvo je pred kratkim potrdilo teliniške pogoje za izdelavo bukovih zeieüniä iili pragov. Pogoji so izdelani s sodelovanjem Zavoda za raziskan je poljskih državnih gozdov, ki se je dolgo časa bavil s proučevanjem niožnoslt Iwljse porabe bnliovine. Dosedaj niso rabili Imkovine za pragove zaradi raznih težkoč pri impregniraniii. Novi poizkusi icga zavoda so dali pozitivne rezultate- Tako moremo računati, da bodo začele železnice rabili vedno več bukovih žcJezniSkih pragov ČEŠKOSLOVAŠKA DOLOČA CEME ZA IZVOZ LESA V NEMtlJO. Ce-^koslovaški izvozniki niso zadovoljni ä cenami, ki so jih dosegli za les, zaradi politike podeljevanja deviznih dovoljenj, /-ato je 0.^rednji lesni svet določil obvezne cene za izvoz lesa v Nemčijo. Cene so žaganemii lesn povišane za 10 do 15 Vo' Gradivo za slovenski gozdarski slovar ntzki tjoztl = puiijevsld gozd — Beseda ^e sicer mnogo rabi in je nastala pod vplivom drugih jezikov. Zdi se pa, da ni v skladu z duliom slovciiskefja jezika, ker more bili „nizki'' gozd razmeroma visok, panj (v Cebeiarslvu) — koSnica, der Bjeiienslock panj (]n'i drevju) — panj, dei'Stock, der Baiimstock panjevec -- rtrvo (slalolo) izraslo iz paitjii, aus SlocV aussclilag erwachsender Baum panje v je — mnoSlvo pan jeva, die Baumstöcke panjevski yozd — niska suma, siimti panjača, der Nit;derwald. Panjevski gozdi so posebna gospodarska oblika gozdov Drevesa zrastejo po setnji iz panjev in Uicii iz korenin, V tej obliki se dado odfiajali samo gozdovi listih vrst drevja, ki tuorejo pognati iz panjev take obrastke, iz katerih se lahko razvijajo drevesa. Pri nas je za lake gozdove sposobno samo lisi nato arevje in Se to ne vse vrste in ne povsod, večinoma samo v zmerno to pleni in toplejšem dehi njihovega obmoC'ja. Najmočnejše obrasllie poženejo pravilno in pravoCasno posetiani panji črnih jeiS, hrastov, gabrov, kosla-njev, rohinij in vrb; obrastejo jja Itidi braxovi in bukovi, na doLirili tleh javorovi, brestovi in jesenovi muiji, na vlažnih in mola-ih topo-tovi, skont povsod pa noženejo obraslke trepetlike, ive, eske m mehki HsUvd. Panjevski j^ozdovi so bili preje bolj razširjeni; dane« pa ixgubija,]0 na svojeui pomenu jn se vedno bolj opuSčajo, ker dajejo slahSi les in se pod njimi sliäbSajü tndi tla. PaC pa se izplaCa gojiti v panjevski ti gozdih prave kostanje; drnge vrste drevja pa samo v posebnih primerih, če so tla dobra Gozdovi se dvigajo iz pai\jev razmeroma hitro, rast se pa kmalu ustavi in drevesa, ne dosežejo (iste višine in debeline, kot če bi zrasla iz semen Zatu jih imenujemo tudi nizke gozdove. seniGttjak — semenjak, der Sanicn-haum Semenjaki so odrasla drevesa. ki jih pustimo v sečnji, da s menjem zasejejo poseko in jo ua-plodijo stimcnka = nepresartetia sadu i ca, der Sämling Semcnke so «adike, ki zrastejo iz semen in ostanejo v zemlji tako dolgo, dokler Jili ue posadimo pri pogozdovanju, obnavljanju alt po-ndajanjii gozdov, semenovfic. — drvo (siablo) izra.slo iz sjemena, aus dem Sameji erwachsender Hanm semenski gozd — visoka šuma. Šuma semenjača, der Hochwald Semenski gozdovi so Listi, katerih drevL'sa so odgojena iz semen Med ujimi more hiti ludi nekaj panjtivcer, vondai- Le pi'i čiSčonju ali pri redčenju odslranimo, V tej ^o pod [irski obliki moremo gojiti m izlcori.šeati vse vrste drevja. Semenski gozdi so vsi pragozd!, kakor tudi iglasti gozdi naših krajev. Drevesa ieh gozdov 7-asfejo v inladosli razmeroma počasi; njib debla pa so bolj cavna, debela Ln visoka, kol če bi zrastla iz panjev Zato imemijetno Lak gozd tudi visoki gozd Danes sc goje gozdovi v skladu Vi razvojem iu napredkom gozdarstva vedno bolj iz semen, taki gozdovi namreč varujejo tla mnogo bolj kol panjevski in dajejo mno-govi-stnejsi in vrednejSi les. Ker so ;(ozdna rastiSča ia gozdarske potrebe različne, gojimo in izko-riScamo semenske gozdove v mnogih posobiiilT gospodarskih oblikah (prehiralne, postopne iit gole sečnje). V Sloveniji so skoraj vsi gozdovi semenski semenski goul -— mori; pomenili ludi gozd, ki ^a gojimo za pi-idobivanje -scnteii. srednji gozd — srednja Suma, der Mi t te lw aid V srednjih gozdih rastejo na isti površini drevesa iz semen in iz panjev. S semeno\.d in panjevci se gospod a i'i na poseben način. Takih gozdov je zelo malo visoki gozd = semenski ^ozd. — Beseda je sicer v navadi, vendar si še ui utrla poti med ljudstvo. Tudi ni v skladu z duhom slov. j.ezika, ker je mlad „visoki" gozd nizek. Lesna trgovina Cene v februarju ISM. Velike Crke pomenijo posaincKne poUrajine v Sloveniji t A = Zgornja Savska dolina, B = Kokrška dolina, C = Kamnik — Zagorje, C = Saviiijslca dolina, D = SaleSka in Mislinjska dolina^ E = Mežigka dolina, F = Dravska dolina, G = Južno Pohorje, H = Slovenske gorice, I = Prekmiirje, J = Dravsko in Ptujsko po lie, K = Krajina, L = Dolenjsko, M = Bela Krajina, N = Notranjsko, O = Polhograjsko. Cene pa veljajo za ptm v kolikor ni drugače napisajjo Stojefe les Smrekovi hlodi: A. 50—100—150, ß 120—135, C 80-100, C 80-120, D 80-120, E ■15—90—130, F 50-70-90, G- 60-100, H 80-100, J 60-75, K 50—90; borovi hlodi: D 100—120, E 100-160, F 80—320, H GO -90, 1 150 do 180, J GO-80; bukovi lilodi: A 20-50- 80, D ISn—180; hrastovi hlodi: C IW-1'IO, J med 65 cm COO do 700, do 40 etn 340-400, za pra- Izdelun les, Smrekovi hlodi: A 350-200, B (ob cesli) 120—135, C 140-170, C 130—170, E 160-180, F 130—160, G 120-160-180, H 160—180, K 130 do 200, L 130, N 200—230, O 150—250; bukovi hlodi: C 140-180, C 120 do 150, G 120-150, L 130; borov! hlodi: E 200^ 300, G 150-1SO-200, I 200 do 230, .r 160—180, macesnovi hlodi: A 220—260, B (ob cesti) 230—270, C 150-200-400, E IGO -250; hrastovi hlodi: nad 40 tm C 500-G0Ü, C 270 do 340, G 200—300—500, I Jiad 65 ctn 67Ö-S00, do 40 cm '100 -450, N 20 do 25 cm 250, nad 25 em 300; orehovi hlodi: C nad 50 ctn 800—1100, C 400-701), D 500, E 600-100, G Ö00-1200 (1 kg 2'50—3'50); jpsenovi hlodi: G 250—400, I nad 28 cm 400 do 550; smrekovi tranal; A 220—300, C 120-160, C 120-180, F 200, J 30lj do 350, L 180; smreko vi drogovi: E 80-120, G (borovi) 150—180, J (pod govc tSO-240, J 200-250, K 300 do 400; smrekovi trami (stavbni les): I 120—130, .1 50—60; smrekovi brzojavni drogovi: A 15—30—40, E (borovi) 80-120, F 70—90, 1 (borovi) ion—110; smrekov Jamski les: A 30, ÖO-SÜ, D 70, E 40—60, 1 iborov) 100-110, J (borov) 15—20; celulo/Bf les: A 60-S0, C 80-85, E 60-S0, F 30-50-SÖi .T 10-50 na postaji lubjem, kos) 4—4',50 m 3, 6—8 m 3'50, S'5-10 m 7, lO'äO-12 m S, 1 (borovi) 190—210- jamski les: A 90-140, C 1(0—130, E SÜ—100, G (boi'ov) lOQ—110, I (borov) ISO, J 100; ecliiloxui les: A 120 -150, B (oil cesli) 130, C 115-125, C 135—145, E lOO do IGO, F 120-140, J 135, L 115; železniški pra^jovi, koK I (borovi) 23—32, (hrastovi) 36—40; hmelovkc, kos: C 3—3-50, C (5-7-9 ni) a'nÖ [lo 3, E 3, F 3; kolje: 1 (vinogradniško iiorovo, Itos) 0'60—0'75, J (za sadno drevje, 3 cm, 2'5 tii, kos) smrekovo 3—4, maeesnovo 3'5—5, hrastovo in robinjevo 4—fi, kostanjevo 4'50—tV50; vrhove faSine, kos: I (ob rekij 3—4, J 4'50; bukovo Oglie, 100 kß: A 45—50, C 15-55, C 50-75, D 50, F Ö0-75, L 40-45. V Prekmurju se prodaja iiajvet sLojei? les po povrSini ali po kosih in cene so nestalne. Italijanske lesne cene sredi februarja 1938. V Livornn so notirale cene v baute 590. domaČe bukove deske IIa lesni trgovini franko vagon ali lo- 350; orehove deske I a ali boules vomi avtomobil po m^: vzporedne jelkove deske la 662, IIa 472 in III 367; deske planinskega bora, lora- 1390-1520, IIa 1140-1350, Illa 930 do 1030; brestove deske la 620—660; IIa 610 (vse cene v lirab) Cene našega lesa v Italiji sredi ifebruarja 193S, V Milanu so notirale cene za la 1150—1250 in IIa 1000—1100 (vse 1 m' franko vagon Milano; parjcue cene v lirah), bukove deske la 850, hrastove deske Lesna Irgovina Slovenije v februarju tifitS. (Od posebnega dopisnika Oozdarslccga vesLnika.) V januarski in feliniarsld Slcvilld naäega lista smo se glede lesne trgovine izrazili piecej Črnogledo, zal se je neugodna prognoza, M pa so , o Z nami delili — Icalior je hilo raz-)rati iz dnevnega časopisja — Lntli mnogi dri^i gospodarski krogi, izpolnila. Tudi oni gospodai-stveaiki, ki so äe upaK v ugoden razvoj našega lesnega trga, so že ali pa bodo morali v bližnji bodočnosti uvideti, da je bilo naSe Črnogledstvo zelo na mestu. Pripominjamo pa, da se ni popolnoma izključeno neko zboljša-rtje po morebitnih neaadniii spre-memltah zunanjega lesnega ti-ga. 2e sam Izvoz v januai-ju- t 1, kajSe znatno nazadovanje v primeri z lanskim januarskim izvozom; nazadnje pa naš lesni izvoz vzporedno z izvozom vseli dni^b važnih surovin Najstarejše uj najvažnejše dj-žave, ki kupujejo naä les, (o teh smo Že govorili na tem mestu) niU oddaleč veC ne uvažajo [oliko lesa kakor so ga nekoč. Nova tržišča pa, ki so se odprta našemu lesu, ne morejo v polni meri nadoknaditi teh izgub Kako se bo razvijala naäa notranja lesna trgovioa in kakšne liodo njene polrebe, se trenutno ne. da točno ugotovili, ker se glavna tržna sezona odpre äele lion.ec macea, oziroma v aačetkn aprila. Pričaltovati je, da se bo tudi telos prodalo doma dokaj lesa, vendai- pa glede na ogromne količine lesa, ki je deloma že pripravljen za prodajo deloma se Se vedno pripravlja, ni upati, da bi mogel domači trg brez zadostnega izvoza bistveno odločilno vplivati na ugodnejši razvoj lesne trgovine. Brez dvoma je nadalje važno naSe lesno gospodarstvo tudi vprašanje nove ta rile. Ob zaključku lista doznavamo, da je baje lai'ifna komisija Že končala svoje ddo; kakor je fiull, ni upati, da bi tiile upoštevan« Številne al;cije, ki so äle za tem, da se prepreči zvišanje tarife. Brez dvoma bo zviSana tarifa zelo škodljiva za nadaljnji razvoj lesnega gospodarstva, ki že tako, sodeč po dosedanjih znakih, prihaja v vedno težji položaj Da naäega lesnega gospodarstva ne l)odo ponovno zadele težke preizkušnje, bi se morali merodajm nilelji z vso silo zavzeti za poživi j e-nje lesnega izvoza, ki je življenjskega pomen a za vse naše. gospodarstvo; z davčnimi in tarifnimi olajšavami bi morali slatSali zajeziti in preprečili val lesne lirizc, Ki je žc na vidiku. Po nekaj težkih letih se je naše lesno gospotfarstvo komaj malo oln-e-pilo, zalo je danes težUo predvidevati vse daljnosežne posledice, ki bi zadele vse naše gospodarstvo, če bi kmet zopeL mora) začeti za par borih beličev neusmiljeno izsekavati svoj gozd Ponudbe 12 luzeiusLva. 29 — Dobruji pri Visegradu: boi'ov gradljeni les 15Ö0 — 2000 m' (boules) 31 — Zagreb; raki. rihe, golobi Lii divjačina. 36 — Biigojno: brinjeve jagode. 33 -— Travnik: brinjeve jagode. 40 — Ključ: bukova vesia. 5Ü ~ PeLi'OvfJc (Cačlca); leseni obe-äalnild 51 — Pzenice-AleUsandi'ovat; (2upa): zimske liože= lisičje (20 kosov), ; azbefieve (5 kosov), kun je (5 tosov), veveričje (150 kosov), dihurjev« (5 kosov) lo zajčje (150 kosov). Povpraševanja iz inozemstva. I3o — Twelo (Holandija). zastopnik za furnirje in za mizarski Wa-slov les prevzame zastopstvo. 138 — Cheniniti;; borovi hlodi. 139 — Patras: zastopnik za vse vrste lesa, žito iii kolonialno blago prevzame zastopstvo. 110 — Leipzig: zastopnik išče gradbeni les listnatega in iglastega drevja. 142 — Chemnitz; žagana lirastovina. 113 — Mitlelsteine (Gralsehalt Glatz, Nemčija): nerendirane jelkove deske. 14-1 — Gi'onw Kr, (Holandija;: nercii-db'ane žagane biiltüve cioge in clTiice, 15G — Los Aiigclen (USA): Jeseiii stoli. 147 — Ter Neuzen (Holandija): orc-liovina za puäkina kopita. 149 — Bochuui - Weitmar (Nemčija): žagan les iglaslega drevja iz ilosue 150 — Radelbeul 2 (Nemčija); žagaji les iz Slovenije, IJrvalske iii Bosne 159 — Bremen: hrastovi, freSnjevi, jcsenovi in orehovi hlodi. 162 — New York; živila, leseni izdelki, kemikalije in drugo 103 — Syiidey; les, sainood dirclttnili dohiivileljev. 166 — .Montreal (Kanada): leseni izdelki in razni izdelki domače obrti. 182 — Milaiio: jelkoviiia iz oliolice Rakeka in Planine. 184 — Livorno: hrastovi železnišld pragi za iiacionalističjio Spü-nijo. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo za naslove ua Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Batiiički dom. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno številko povpraševanja in kraj. 17 -- Chicago: aparali za raziskovanje vlažnosti znija. Ponudbe Iz inozemstva. 37 — Hamburg: traktorji. Valute in devize L'radnl Ici^aji za marce i!l3{j. Fmanini minister je ctolofii za marec siedete iiradnc tečaje, po katerih se imajo izplačevati 1 akse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t d : 1 napoleondor . . . , . din 308.50 1 zlaU turška lira . . „ 330.70 1 angleSki lunt . . „ 238,— 1 ameriSki dolar ... j, 42.7li 1 kanadski dolar . ,, 42.5(i 1 rjcmSka marka . ,, l'1.50 1 poljski zlot . . „ 8,15 1 avstrijski Šiling , , ,, 8.40 1 bclga .... „ 7.40 1 pengö...... „ 8.C0 1 brazilijaaski milrajs . . „ 2.45 1 egiptski funl...... ^-lü.— 1 urugvajski pezos ,, J8.70 1 argenski pezos 12.35 1 čilski pezos , , . 1 lurSka papirnata lira 100 albanskih franlvov , lOO francoskih Irankov IDO švicarskih franltov 100 italijanskih lir 1.30 34,70 1415,— 155.— 1000.— 226.- 100 holandskih goldinarjev 2384,— 100 bolgarskih levov . . „ 45.— 100 rumnnsldli lejev . . ,, 32,— 100 danskih kron . . „ 955.— 100 Švedskih kron . llOlJ— 100 norveških kron . . 1090 — 100 Španskih pezel . . „ 235 — 100 grških drahem , , , ,, 39,— 100 eeSkoslovaSldh kron 150,50 100 finskih mark ..... 94.Ö0 100 tetonskih lalov . . , „ SOfi,- 10[> iranskih nijalov . . „ 100.- Tem lečajem jc že prištet pri-bitek („prim''). Mali oglasi I GOZDNO - GOSt'ODARSKE NACttTE, nasveie, cenitve, »pravo gQ?;dov, lesno-industrijske in lovske zadeve izvrSuje Infj, Mirku SuSIer-S)^, pooblaščeni go/darski in-ienjcr, Ljubljiina, Mariborska liI. 17 a, telefon 4S-j2. _ DRAGUTIN ClmČ - vdova, piiSkai" na in trgovina z orožjem, Maribor, Sloveaslia »lica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pišto), lovskih pušk in vseh lovskin po. treb.^čin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i. t. d. FELIKS SIfRABL, ,MARlBOit, Go- sposkiJ ulica 11, modna tn ma-nufalitLii-na h-govtna, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega lod-na in «ukna, TIROLSKI LODEN za lovske obleke jn^laiče „Hubertus" ima vvseh —------■ ■ ■. .v ^ ------------- barvati vedno na zalogi tvrdka: Franjo Majer, Maribor, Glavni trg glev. ». NajrazuovrstneJSo manufakturo, kot blago za defive že a (V— din meter, kupite pri L TRPIN-U, Maribor, Vntrinjska ulfea 15. Raxvoj gozdarstva in lova v Sloveniji Ing. Anton Sivic (Ljubljana) (Nadaljevajijc] Ker je v dravski banovini šlcvilo individualni 11 gozdni li poses t-niltov zelo veliko, je prav težito ugotoviti, koliko se vsalio leto poseicti v gozdili, Redniii sečen j v malem iii srednjem gozdnem posestvu sploh ni. Po malem sekajo tii in tam vselej) kadar poirelja nanese. Posekano množino lesa je mogoče zaLorej kalkulirati le približno s pomočjo podatkov, ki jih imajo po arejenili večjih posestvih, dalje po sečnjah, ki so podvržene prijavi; po poizvedbah gozdarskega oaehja ob pa-iliki službenih obhodov, po podatkih obmejnih carinarnic, po statistiki, ki se vodi za splave po Dravi, Dreti, Savinji in Savi, po kalkulaciji, koliko lesa (drv) porabijo domačije in stanovanjske sli-anke v mestih il:d. Tudi prevoz lesa po železnici bi pripomogel do podatkov, ki pa nam za dravslco lianovino niso na razpolago. Produkcija iz Že poprej navedenih razlogov (konjunktura, kriza) ni bili) vsako leto enako velika. Domnevati se more, da znaša posekana gromadna množina lesa v dravski banovini na leto od 2 do S'/a milijona kubičnili (polnih) metrov^ kako leto je ta produkcija bila zaradi posebno velikega povpraševanja tudi dosti večja. Na les za lehuično rabo odpade od kiilkulirane produkcije ca SöVs, na drva Ka gorivo in oglje ca 60'Vo, ca lesa pa ostane neporabljenega v gozdih. Pri lej kalkulaciji se ni mogla vzeti za podlago celokupna v uvodu navedena površina gozdov dravske banovine, temveč jo je bilo treba priraerno reducirati, ker je na razmeroma veliki povrSini zaSčitiiih gozdov in gozdov jia prav slabih tleh prirastek lesa sorazmerno nianjSi nego na ostali povrSini gozdov. Lahko pa bi bil skupni povprečni prirastek lesa večji, ako bi vsi, tudi Številni mali gozdni posestniki, oskrbovali svoje gozdove pravilno in jih izrabljali bolj racionalno, Koliko se je izvozilo lesa iz Jugoslavije iia leto, je znano; nimamo pa podatkov, koliko izvoza odpade na dravsko banovino. Razpolagamo samo s i)Otlalki carinarnic na .lesenical], Rakeku. y Dravogradu-Mcž), Murski Soboli, Gornji Radgoni in carinskega oddelka v Kranjski gori j nimamo pa podatkov o le^^n, ki se je izvozil po železnici in po cestah preko carinarnic, ki niso v območju dravske banovine. Kakor je bilo že omenjeno, razpolagamo tudi še s podatki o množinah lesa, ki se splavijo iz dravske banovine po rekah. Toliko lahko trdimo, da gre količiiia izvoza iz dravske banovine precej vzporedno z vsakoletnim izvozom iz vse države, S podelovanjem lesa se bavi v dravski banovini mnogo naprav. Leta 1937 je bilo v dravski banovini 1Ü66 obratovaliSč s primitivnimi venecijankami, 30 obratovaliSC s polovičnimi jarmenlki in drvigLini napravami ter 230 o bratova 1 i šč z modernimi polnojarmeniki in drugimi napravami za podelovanje le-sa. Poleg žag je obratovalo še mnogn drugi Ii podjeiij, ki podelujajo les in Lo: tovarne za i izdelovanje parketov, pohištva, za stavbni malerial, za mizarske, sini-garske, kolarske predmete, tovarne za kopita, za podpctnikc, z;i čevljarske klince, lesovina, lepenko, lesno volno, knliinjsko iii drugo orodje, za Čreslovino, impregnacijo lesa, destilirano jelkovo olje, za zamaške, krtače, metle, bakiilo, izprehodne palice, telovadno orodje, snmči. plelarske predmete in za igraee; dalje je omeniti domačo lesno obrt, ki proizvaja rešeta, škafe, zaboje, sodčke, lesene lopate, žlice, zobotrebce in druge predmete. V zadnjem dvajsetletju se je pokazal pri uslanavjjanju novih podjetij velik razmah in viden napredek. Mnogo pridnih rok je našlo zaposlen j a in zaslužka Med svetovno krizo veJiko žag in drugih podjetij ni iiilo docela zaposlenih; marsikatero podjetje je obrat začasno ustavilo. Sedaj so podjetja 20pel po večini dobro zaposlena, tako da imajo delavci in vozniki v gozclih ter v lesnili industrijskih napravali zopet dovolj dela. Da bi tako ostalo! Javni in zasebni oziri zahtevajo, da se vse z izkoriščanjem gozdov nastale sečine zopet pogozdijo in to v zakonitem roku I er z gozdnimi sadikami, ki so krajev ni in razmeram prikladne. Onim posestnikom, ki niso obvezam vsako leto vlagali že v prejšnjili izvajanjih omenjenega „predloga" za obnovo gozda, odrejajo obče-upravna obJasLva jjrve stopnje, nn predlog gozdarskega referenta, posebne pogozdovainc naloge, Ko postane takSen nalog pravnomočen, ga dobita v zabeležbo okrajni gozdarski referent in gozdar (pod-äumar), da ga zapišeta v predpisani seznam gozdnega katastra zaradi nadzorovanja, da se izvrši vse tako, kakor je v nalogn glede pogozditve odrejeno. Na področju dravske banovine obstoje že več desetletij posebni predpisi, po katerih moi-a gozdarsko osebje občeupravnih oblastei' prve stopnje vsako leto kontrolirati oblastveno odrejena pogozdovanja. Gozdarji morajo vsako leto do '10. januarja s posebnimi revizijskimi izkazi poročati o izvidih in ugotovitvah, ki so jih napravili ob v.sakoletnih službenih ogledih na d o ličil i h objektih. Pozimi si morajo napraviti program, po katerem si razporedijo za službeiia potovanja pripravne letne čase, da obhodijo in pregledajo čim večje število pogozdovalnih prostorov, ki j ill imajo v e\'idenci. Za ta poslovanja, !d se zanje ne morejo Tiaprljij stroški his i ni ko m gozdov, so gozdarski organi prvostopnih o bi as lev pavšali ran i. Tako se je postopalo tudi v preteklih dvajsetih lelih. Število pogozdovaInLli objektov, ki jih je vsako leto revidirati, znaša 4—5000 na skupni površini približno 7—9000 ha. Vsako leto priraste po priliki 400 do 800 novih objektov, približno toliiio jih pa odpade; li se odpišejo. Odpišejo se Šele, ko je nasad popolnoma uspel; odpisati je treba tudi nekaj t,akih primerov, za katere je bila zaprošena in dovoljena krčitev gozda zaradi izpremembe v kako drugo kidlurno vrsto. Od manj zanoKljivih posestnikov se >:alUeva za zagotovitev po-gozclilve posebna kavcija, ki se vrne, Ito je objekt primerno po-gozrJen. Po])valno je omeniti, da imamo dosti Laid h gozdnih poses mikov, ki ne čakajo na o bJ as t veno odredbo, temveč sami iz\TŠe pogozdovanja. Nekateri pogozr a vi j ena naravno ali umetno in biLi mora zagotovljena rast posevka. Sejemo po vsej pogozdovalni povTŠlni ali mestoma. Za polno ali delno setev se bomo odločili, ko bomo prenioti'ili vse, kar odloča pri kaljenju, gostoti, rasti in namenu posevka. Sejali bomo ročno ali pa z ročnimi ali strojnimi sejalniki in sadiluiki. Saditev je veliko pogostnejša Icot setev. Je lalilco jesenska ali spomladanska. Sadike iglavcev bomo praviloma sadili spomladi, glede listnatih sadik pa Vienijo mnogi, da jih moremo s približno isiiru uspehom saditi jeseni. Tudi saditev je v vsakem kraju malo drugačna. Ski'beti je, da bomo sadili tako, kaltor je prikladno za rastišče, vrsto in starost sadik in za namen pogozdovanja. Pazili bomo, da bodo sadike sveže in neranjene, da jih v času sajenja ne osušita sonce in veler, da jih zasajenih ne dvigne srež, ne zaliva ') Najtiolje DU posebnem oddelku postaje za gozdne poizkuse, ki naj bi liila državni aH hanovinski zavod. Takega zavoda Sloveuija Se nima, čeprav si sistematičnega napredka v gozdarstvu bve.z njega ne moremo misiili votUl, razniiijf vdor, zutluši plčveJ, popiuse živiiiii i 1. d. Izljctili bomo st'vtdit pj'fiviljin nierlstibüjim razdiiljo sadik. I;i Jc zrajo uvažali iz inozemslva. Poleg smrekovega lubja ntim služijo v isle Jiiimene tSe Jiraslove Siškc iti cvelinc, les pravega kosiiinja hraslovo hibje in les. Ker je usnje važen življcnjKki predmet, je goLovo polrebno, tla si o skrbim o doma Irajjie surovine 7,;t sirojitno iiifiiisLrijo in postanemo neodvisni od inozemstva. Smrekovo hib je je kočljiv Sortiment za kupčijo in Jic prenese Vidikih izdp,ia\'nili in prevoznili stroškov. Cena je razmeroma majhna in pri fem se kuiiuje samo kvalitetna blago, To lubje je zelo ob-čndjivo j)roti vlagi Zato je treba rai-nali k njiin J^elo skrbno, ga dobro osusiLi in obvarovati pred vliiyo v gozdu ter pri pre\ nzii do mesta porabe. Pri slabem ravnanjii se lubje liitro jjokvari in poslane povsem neporabno. Lubje ima dve plasti; od zunaj skorjo in od znolraj iif^je. Znano je, da se čreslovina nabira v ličju pod skorjo. Lubje je zato lern bogatejše na strojilnib snoveli (čreslovini)j čim debelejše je ličje. Dn sc obdrži čveslovina v sveže omajenera lubju, ga moramo takoj postiSili Jn zavarovati pred mokroto, zlasti pred dežjem, ker voda čiTslovino iiipcrc. Vlažnost v zraku in v tleh povüroea plesnl-vost in razkrajanje ter napravi liibje docela neuporabno za stro-jilstvo. Kakovosf. Dobro, zdravo jn suho lubje pokaže pri pj'clomu bledorumenti do svetlorjavo lomno ploskev. Ce je pa ta tcmnorjavo ali celo črno pobarvana, jc Itibje že pokvarjeno in neuporabno. Množina čreslo-vine v smrekovem hibjii ]\ilia mer) 8 cki 16 odstotki. Na boljšo in slabšo k a ti o vos I. smrekovega lubja vplivajo sestojue in rasti ščoe razmere. V našib krajib jo dobro hibje na dobrib tleb z ugodnim ijo-dn objem in v s m rek o vj it z gladko rdečkasto skorjo. V sni reko vju z močno razpokano in Inskinaslo skorjo in na slabili 1Je)i je lubje slabo. Razmeroma \'eC čreslovine ima lubje mladih dreves in ravno lako lubje iz srednjega in zgornjega dela debel slarcjSega drevja. Po teb vidikih naj se vsak posestnik ravna pri izdelavi smrekovega lubja. Cas pridobivanja. Smrekovo lubje se lahko pridobiva v zimskih aH pa poletnih sečnjah. Pridobii'tmje pozimi je težaviiejšc in precej manj izda (no kot poleti, ko se da hibje dobro omajiü. Pozimi ostane pri odrzanju dobe! mnogo ličja na lesu. Najboljši Čas za pridobivanje lubja je v mesecih od aprila do julija, ko je drevje v mezgri. Izdelava, spravljanje iu prevoz. Majenje lubja (beljenje debel) se mora izvesti tukoj, ko je tirevo pndrin iu deb In okleSčcno. Cc siionilfitli sneg i a vetrovi podro drevesa, pticalcamo, da pridejo v meKgro Lei- izdelamo iudi njihovo lubje, Pjizili tja moi-amo, da obelimo drevesa, preden se v iijib vgriezdi mrčes, Majenje izvršimo lakü, da lubje zasekamo s seI\iro ola-og in okrog debla ali hloda ]ia dolžino 1 do 2 m in ga nalo po dolgem razpaj-amo. Nalo '/. majevuikom odlomimo lubje od lesa. Vsal; lak lubni plašč zvijemo v zvitek iakOj da ostane li^je na notranji strani zvitka. f;e je plašC prevelik, ga po dolgem razpolovimo, l.e redkokdaj se lako lubje zravna v ravne kose Lubje rvijeino od ene nli pa od obeh strani. Priporoča se prvi tiatin. Tako pripravljene zvilke naslonimo poševno na kakršnokoli opoi'0. NajCllOs^a^^lejsa opora je drog, ki ga na oboli konciii podpremo z navzkriž priirjenimi koliČi v primerni \'isini oti i al, ki se ravna po dolžini zvitkov. Paziti se mora, da dobe zWtki z ličjem na znotraj zračno in sončno lego. Zvitke pokrijemo z manj \rednim ali z neporabnim lubjem, rta jih tako zavarujemo pred dcžjeni, Napačno je, postavili zvitke pod gosto di'evje, v jarke, obvodne doline ali brez ve trne senčne kraje. S tem se sušenje za-vJačuje in celo preprečuje, pospe£nje pa se plesnenje. Zaradi Lega izgublja lubje na kvalileli in Uidi na ceni. Ko je lubje že dodobra posuseno, to se pravi, ko sc ne da več vpügjiili in Me že lahko lomi, ga pripravimo za izme.ro in za spravljanje. Zvitke znosimo Jia zračna in sončna m es I a in jih zložimo v sklade a pridom (uadmc.ro) 20—25 odstotkov (podobno kot drva). V ] prm zvilkov je dejansko 1.20—1.25 prm lubja. Ta prirl je «hI-čajen v trgovini radi nadaljnjega osnševanja lubja. Da uc pride v lubje vlaga iz lal, je treba sklade podložili z neporabnim lubjeiuj z lubninii odpadki, s kosi lesa in podobnim. Ce se nam je posrečilo z vestnim i'avnanjem ohraniti lubju dobro kakovost, moramo poskrbeli že za njegov dober prevoz. Tudi lu še vedno obsloja nevarnost, da se lubje radi mokrote pokvari. Pri spravljanju iz gozda je treba lubje zavarovati podohiio kot pri snsenju. Za prevoz po železnici morajo biLi odprti vagoni, naloženi s suhim smrekovim hthjem, dobro pokrili z manj vrednim Inbjem ali s ponjavami. Kakor vidimo, ne zabteva vse to ravnanje z lubjem preveč truda, dela in stroškov, marveč le nekoliko pozoniosti, skrbnosti in .smolrnega nadzorstva, Cim veslneje se lubje pripravi in čim pravilneje se postopa, tem boljša je njegova kakovost in s tem večjo go Lovosljo se more račiuiati Jia dobro in uspešno vnovčenjc. V nasprotnem primeru se lubje ob površnem in majomarnem postopku l ado pok\'ari in ves trud ostane kljub izdal kom l>rez uspeli a Tr^rtovina z lulijcin. Liibje so prvotno prodajali v kositi suliih zvilkov dogovorjene dolžine. Sedaj pa je najbolj razširjena prodaja po prostornili metrih (prm) podobno kol pri drveli. Taka prodaja je uvedena pri državnih gozdnih upravah. Drugod je v navadi tudi prodaja po teži Zelo redko pa se prodaja lubje po množini lesa, od katerega je bilo doliljcvKJ. K;ijln>lj loČJKi je i)rud;'iiii po leži; t'iiola, Ui velja v Irgoviiii z lulijcni, jc lq (1Ü0 kf^) Tti slednji iinciii je v nckalevili (li'ži.iva!i tudi z;ikoniLo prcdpiiiati Po izkiiŠTijali flržavnili j^ozdjiili aprav Slovc]]iji priilc iiii lüüpliii deblnvinp c;i 30—33priii lubju zviHdh Te2;i 1 jirDi jc odvisjiii kuliküv loliko (td ali inauj Icsiiega zvijfinja hilija iii od usuSciiosLi hibjn. Pri iionnnliieni Kvijanju iii biišenjii, kiiUor st; poi'-prcčno doseže v gozdtt, jiitui ležti I prm lubja ined lüD — ISük", povprccno lit —llSkf^, f,e sc hibjc pi'udaja v gü^dn, kjei' se ne more si elita Li, sc prodaja v pros ion liji ski mei'i po jjnn. fX" sc (ia cena dogovori po teži, poleni se mora zn prosLornijisko mero mcnu med (.ran s por lom, se ob sicerSnji dobri kakovosli lubja ue siUAlra za neitoslale!; nT ne daje nikakega upravičenega vzroka za zavniitfv ali pojiiisl Glede kaltovosti hilija velja tjb vseh okolnosli)! dogovorjeni kraj nakladanja za kraj izpolnitve, Pi'iloibe glede kakovosti so od lam cJalje neveljavne in pravno neaeinknjoee. Pods ta v a za tzra^vinava;ije ccilc lubjn je dogov(inu) ugotovi jena fisLii teža v kiiogi-aniili na pogojenem oddajnem nieslii ali na mestu Lehlanja Ce se lubje ponovno lebta metJ iransportoni, se mora izračunali cena na pods Lav i prve teže, jiostajnonradno n^olnvljnia nh nnldadanju, ^evi^dn fe ni l]ilo dogovorjeno drugače." Zagrebške uzancc-) predpisujejo: „3. % 1. Smrekovo lubje moi'ä bili h mlade, jiladke snireknvine, brez brazgoliji, zdravo, suho in s jj'avljeno na stdietn krajn: konci lubja smejo bid poSkodoviini po vlagi na. več do cni. Na prelomn mora imeli belo ali svetlorimieno liarvo, § Z ?A\ „poškodovano" se smaLra li.sto Inbje, ki je i^jjraiu) od dežja ali drugače premočeno, ki ima na noiranji s Iran i plesiiivc frle in je na prelomu rdeCe-rjavo ali črno. „.Manj vredno" je Inbjc iz spodnjega dela dehcl in iislo, ki .je ra/.jerk^iio od jjodlubnikov In bibjc, ki je večinoma tnskaslo ali jiorašecno z mahom Š 3. S smrekovim lubjem -se trf^uje po lOf) kg, in sicer pn izvoru. § -1 C.c JU dogovorjeno niC dvngegii, mora prodajalec dobaviti blago jioslavljeno v vagon na po.staji izdi^lave in uradno (ehlann tui železnici. Prodajalec nlaea Indi lehln no Trot ajalec je dolžan naložiti vagon vsa,j do 80 od.tt. njegove nosiluosli. ) Obče in splošne uzance ljubljanske borze za blago in vi'cdnote m _ 1 -------- t Hfir^r' JO J., li rt....-!"..: 1 : ^. 1 j « C Z lesom, Ljubljana 102,^., sir. 43 in -11 ali Uradni list ljubljanske i[i maribor.^ke oblasti, 1925,^ 37,/i25 in 120. Zasebne uzancc 7.ä Irgovanje dn'eloin Zagi-ebačke luirze zii robn i trgovar i[i mari vrednoLe, Zagreb, str. 121 Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA f5, flJatcstiovc iz iiižjili krajev. Gtilo puscko v višini lOUO inelfov luunc-i'avuni pogozdUi 'i iiiaccs-iiüVLiTii sacUkami. Sadike pa kilikn dobim samo iz drevesniccj ki leži v t^ I i lin iiižf (350 mclrtu- visdk»}. Ali bin In (c SJitlike primerne? J. t. Kntcra J6. Scküiije slavbciiü^a lesa ol» času, ko jc inespc v mlaju. našem Itfaju Irde iiekalci'i Ijiifljc, da se les za sta\bo iie sme sekult iLC pozimi in nc poleti, ku je niesoc v nihiju. Les, posekan v Icm času J baje ni lak o Irpcžcn in odpovtiii, ^di se mi, da La Irdilev ne drži in da je )e plod praznoverja, s'cndar bi Vas kljub Icinn prosil» da int (lo^idaiskem vcslnikn jioirsle .siojc stroko\'iio nnicnjc, S. '1. M 11 r u p Ü 1 j £ 1; i ODGOVORI lil. Kuliiraiijc ;400x2=21672tHl 2107200 citi »=2'IG72 m^ Kiibalurii l5:meril: [zi'ufunal: Dalum: 2'1G72 111» Ttiko snio si pripravili podlagu zii kunCeii račun. Dobljeno slaip-nrj Širino z množim o z dnlžino posamezne desico in iijnn zmnožek z rlehelino ])osann;z]ie Hcske, A^se })rpr3^init)iio iiti trm Icr LliI^o lacc$nuve .satlike iz iii/jili knijcv. Leios ]c prepozno, ker so macesnove sndilcc že pognale. Slankn SnloSeli. •) V pi-aksi naj Im la stolpec bolj širok, da morolc v tijtnn zafclali Is Ci-(irRinv in ]iikn.mi ividi vefjc .šlfivilu clt'.'^k. Gozdarsko šolstvo IzvestjC! nizio ^üzdürske šole. v IVIariboiii 7.11 klo l93(i/19:J7. v iivocJiicm člaiilui priNaKujc ravna LeIjsLv'o .šoJf n;i osnovi slalislifiiiJi poilutlcov rabili]! virov i^aKseŽJlosl gniflov Jugoslavije ])o [lovrSini ju vrsU clivvja, njih donosnost Icr viSino in vrcduosL i?-vo;^a lesa v lelih 1025 do lfl37 Poudarja se gospodarska vaJ.nost fio^duv .1 agoslavn.jt; ter poLi-dja pravilnepit ill iimiic!<<;i jfozdarslva porj vodstvoiii i)nmt;i-nD izobraženega sfrolcovnega osebja- K teinii lji bilo še dodali, tla jc jioiik- o pravilnem goxfliicin gos]io-(Inrsti o še poselmo potreben tudi kmcLskini in maiijSim gondnini posestnikom, k.iterih gozdovi zav;;e.inajo v iiaSi banovini jHibUSno 75 % vseli gozdov v najdoslopnejsih položajih in na razmeroma najboljSih gozdnilt Llch. Trajni donos gozdov je posebiio v ;;led o s I roških vzdrževanja Scikv ki se krijejo iz haiiovinskega proračuna, tec o šolnini, Id so jo dolžni gojenci plaeali pri sprejemu. Ing. Janko U r b a s. *) D vole in o šolo je minislrslvo za gozdove in rudnike ukinilo na konen šolskega leta in sedaj deluje samo enoletna .šola, t.'kinltev jo težek udarec za gozdarstvo Slovenije in potrebna je ponovna oh'oritev že radi Lega, lier v Jugoslaviji primanjkuje- pomožnega' gozdarskega osebja s to šolsko pred-ijiobrazbo — L'r e d n i Š 1 v o. Statistika Jngj^oslovimski izvoz losa v incsci'U februarju ÜI3S. Po 111'adnili pndaHdh je bilo izvo-^i'iio v foliruarjii 73,330' ton les.i v viednosli G6,939000din (lani 80.880 loij v wecliiosti 80,455 0(10 din), V ja-iiuM-jii je ))i]o izvoženili 701;i7 Ion v \'rednosli 58,302.000 din. V pi'vili dveli mescdh loga lotu st je slaipnü i/vozito 1 i-1,087 leiii lesa v vrednosti 12rvUl-000 tHii (lani 15ti tisoč 374 (ciii v vmlnnsli t55,733 000 dinar j f v). IlaUjnnsi(i iivüz iusa lol» 1937. rtalija jc leta 19^)7. nvo/.ila IKiO tisoč ni^ žaganega lesa iii leta lD3fi. fi-tOOOOni^. iVjen uvoz Jl' obsegal lansko lelo i5"/(, celotneija cvm^skej^a izvoza, predlansko )eto'3'5 7o- 'Vv.stri ja jtä izvozila v Italijo lani. 7]ü.OOOm'', jji-edlaiii pa Slt.OOOni'. Jugoslavija •/. 233.0l]Üm'' je ponovno povpfiala svoj uvoz v Ilulijo, kar pa je vendai* v pri muri z 1- 1Ü35., ko je ii;Mtiiilii_ JOS tisočm^ razmeroma malo. t, Avslrija in Jn,qoslavija pokrili 95)"/,, celotnega italijanskejyja nvo^a žagano-ga lesa Romnnija je lani uvozila nekaj veC kot pmllani, Rusija pa Jf popolno m n prcneliaJa uvažati v rta lijo (leta UWtv je izvozila (ifl.lMJO m« leta 1f)3J. pa celo 278 000 mS). Ogrski uvoz žaganct^a lesa v IpIu 1037, Lansko lelo (v oklupajn predlaji-sko) je MatJzarska uvozila 5f!7.on0 (ö87.0fffl) m' melikega žagaj»(;,^a lesa. Največ jt' uvozila iz Avstrije iti sicer 31Ü.OOO (2S5.00t)) mf Uvoz vi Ronmni-je je nekülilto nazadovat 199.000 (235 lisac) mS. Uvoz iz Jugoslavije in iz fleškoslovaške je bil razmeroma )naj-hciir iz JiinoJilavijß 35OÜ0 m^ in 'n CeSkoslovasUe 31(itl[) m^ Na Avsli'i|t> je lore,j odpadlo r)3,9 ;47.7) "/„ naRn-mniiijo' pa 31 (39 2) "/o cf-l lisoC m' raznili \tsL lesa, od tega \i. Rornuaije okoli 300.000m!*, kar pomeni skoraj polovico vsega uvozu Kor 50 v zadnjem Gasii nastopni v Hyiplii proti Homiiniji tnociii konkurenti, se Romnnija lrvuli^ cia obdrži ta važen lesni trg; zato jc daln Izvoz roniiiDskrya lesa v Egipf, država razne olajšiive za izvo/.. Izvoženo je bilo 5.QÜ3 (ä.-lSö) vagonov drv, 2ü20(i (49.856) vagonov celuloznega lesa, (3.G34) vagonov jamskega lesa, ■19.7;>7 (5'1 047'j vagonov okroglega lesa iu 35.t()7 (51.410) vagonov žaganega lesa (v oklepajih .so Številke za predlansko leto). Svetovna iirudiikcijit irsiic volne. Lansko letu je liilo izdelane 304'1 niilijofiov liber lesne volne (leta 1936 304'4 in leta 1935 104"7 milijonov liber). Najvažnejši proctiiceiili so N^eni-čija 7. 200 in)lijani^_Ja(iOi)s>ca s 174 nulijoni, Italija s Lj/ milijoni, Velika Časopisni papir Po puTOČiliii Jugoslavenskega lai-rirja je biJo nvoženega v Jugoslavijo leta 103Ö. rotacijskega papirja: Vt Avstrije , 10-331 ton za 23 7 rn. din iz Nerat-itc 1.7Cil i, „ .'J.t ,, iz Cc.skoslov. l.tiüS „ 3.3 „ „ skupaj . . . 137S1 „ „ 30.1 j" Leta 1037. je znaSat tivoz: t/. Avstrije M.919 ton 38.9 m. din iz NemCije 2,526 .., ,, Lfi iz Ceškoslov 1.802 ,, 5.4 ,, skupaj . tU.347 „ „ -m) „ Bri.lanijii s 35 milijoni, USA z 20 milijoni in Francija s 13 milijoni libei' Vidimo, du ao najmočnejši prudii-ccnlj tiste drŽavo, ki surovino (les) uvažajo. v Jugoslaviji. Kakor vifJimo, je uvox časopisnega rotacijskega papirja lansko leto narastel v leži za 557 ton, od nosu n v vrednosli za 18 8 milijonov din V Jugoslaviji ,sc jorabi za easo pise in Tiste, ki su t slcajo z rotacij-sl;imi slioji, okoli l.fjOO vagonov papirja vsako leto. Iz gornjega pregleda vidimo, da je bllf) iivozcnega lansko IcLo 430 vagonov papirja vef kol pi'ecllajisko liAo Kratke vestf LRSNA TKHNJSKA SOLA. V Roseiiheirnu je nižja lesna teli-niäka šcla z enoletno in z dvoletno šolo Absolventi šole so usposobljeni za lesne mojstje m lesne le.liniUe, ki delujejo kot pomožno stmltovno nsebje v lesni trgovini i» industriji Clesto se zgodi, da ima večina gojencev te šole že pmed odpustom Kaeolovljeiio službo pri raznih lešnili induslnjah Mnogi lesni podjetniki so sicer še vedno preprißani, da v lesni industriji ni polrebno pomožno osebje s strokovno izobrazbo. Kekaleri ludi mislijo, da zadostujejo sLi-oko\ni teßaji, ki trajajo po nelcaj dni. Vendar pa bo prav gotovo prišel Cas, ito se bo tako reakcionarno nazi-ranje niaS&valo nad lesno indnslnjo samo in jj pvizatielo mnogo škode> podobno, liot se je to že ugodilo v driigili sb-okali Slifno kot je z izobrazbo osebja pri lesni industriji, je X izobrazbo gozdarskih strokovnih moči. Cas, ramere in potrebe zalUe-vaio tudi pri nas vedno vcCjo delitev dela in s tem strokovno izobfaZcno pomožno osebje Nižja lesna tehniška sola v Rosen liei mu je dobro opremljena in je v .svojem dvanajsüetnem obstoju pokazala lepe uspehe, ki jih je v zadnjem času opaziti tudi v praksi pri raxnilj lesnih indusü-ijah. Eiola je dobila -svojo lastno učiio ža^o, ki so jo lesne industrije in tovarne žagarsJcih strojev opremile s prvovrstnimi najnovejšimi sti-oji za pre-(idavo lesa na 'žagah Poleg žage snuje Sola tudi Se fJruge učne naprave za nadaljnjo predelavo žaganega lesa. DRŽAVNI SKLAD ZA NAKtiP GOZDOV V IT. S. A. Kongres Zedinjciiih držav ameriških je sklenU ustanoviti sklad tUO milijonov dolarjev; iz Lega sklada bi se naj nakiipili gozdovi, tako da pride tudi država v posest vcCjili gozdnih povTäin, V letu 1936. je ijila ze vplačana vsota prvih 2 m pol milijonov dolarjev, za katere je I)ilo kupljeno posestvo OIioco Forest v Oregonu, veliko 10 KK) ha, pose.^tvo Grand l.ake Forest v Maine, veliko 52.000 ha in posestvo Redwood v Kaliforniji, Id oLscga SOOOlia. ANGLIJA P0SPES11.FE SVOJE GOZDARSTVO. Anglija uvaža med vsemi državami največ lesa. V zadnjih letili je storila že zelo veliko, da vsaj del svojih potreb pokrije z domaen pridelavo. Ta naloga je povei'jena gozdarski komisiji (Forestry Commission), ki je hiUi ustanovljena lela 1920 V 18 letih jc bilo pogozdenih 138.000 ha goljrav. Za lo leto je v načrtu pogozdovanje novih io.300 ha. V zvezi s temi pogozdoi'anji se namerava odkupiti v pasivnih krajih 20.600 ha zemljišča. Omenjena komisija Jc na-večji poseslnik v Angliji V njeni i gozdnih drevesnicah se pridela 1J7 milimnov sadik. Razen tega je biJo lajisko jesen in zimo zasajenih 3 500 kg semen iglastega drevja ter 5500 kg Želoda, bnkovic in jcscnovega ter javorovega senjena. HLODARSKI VOZOVI Z GtiMJJA-STIMI KOLKSL Mnogi gozdni posestniki rabijo za jji'evoü ilodov in dru«cga lesa vozove z gumijastimi Icolesi, Poročajo, da naložijo na 3 touski voz 9plm smrekovih Idodov ali 12 m^ desk Za vožnjo zadostuje vprega dveh konj, ki a lahkoto zmaguidä pi'cvoz tudi na strmili in na slabih cestah. Prihrani se tako na stroških za krmo, opravi se Se enkrat več in varujejo se konji. RADIO-SrtEDSTVO PROTI MRČESU V LESLi. V labmatoriju ^a jjreiskavo lesa ■ ■ o o vi zavoda Princes Risborongh ima, posebno pripravo, s katero na de, mrčes v lesu. .Sestavili ,so jo radijs inženirji; z njo posluSajo šimie, glasove in zvoke, ki jili povzroča mi'Ces v tesn. Tega vrtanja, grizenja in ritja mrčesa v lesu se seveda ne da sliSati s prostim iiSesom. Priprava ima mikrofon, ki le zvoke ujame, ojačevalci na apai-atu pa jih okrepijo, da jih moremo slišati. Dopisi USTANOVITEV BANOVINSKRGA ODBORA ZA PnOP4GAi\DO GOZDARSTVA V LJUBUAM. Na pobudo minislrslva za gozdove in nicliiike Icr ua vahilo gospocl.i bana je i'll ustanovljen banovmski odhor za propagando gozdarsLva v Ljubljani. Ustanovne seje iinenovajif-ga odboi'ti so sc poleg prudslavnikov oblastev po svojili xaslojjnüdh vcaüi-Htm šlfvilu udeinžile ludi pova))Jjeiie kulturne in humanitarne, orgajuxacijc. Na tej seji je hiil izvoljen bledeči ožji odbor: predsednik ing Fran jo Sev-nitc, 1. podpredsednik ing Janko Ur-lias, II podpredsednik ing l.ambert Muri. [11. podpredsednik mujor A, B, Fcj/asif, I lajiiil; ing. Viktor Novak, II tajnik Mar[ij\ Cokl, odborniki Liij^. Alojzij Funk), Janez StrciUj in«. Bogdan Ferlinc, Sa.sa Stare, dr. Aii-(on Mrvik in Fran Starman. Ni seji je podul viSji svetnik ban-ske uprave s. ing Janino Urbas ob-Sinio poročim o gozdarstvu v Sloveniji in o nalogali odborov ta [iropa gando gozdai'stva. Po podaneD) poroeihi g, ing, Janka Urbasa xavaeniajo goi^di v Sloveniji 70S-329h3 ali 't7''J3o/o vse prodiikfiv-nc povi-äiiie Ti-i čclrliue gozdov so last malih kmelskih posestnikov, kar je pose.bno pomembno za njih kulturno in gospodarsko stanje. Delovanje odborov za propagando gozdarstva ho moralo v dravski banovini, te naj Lio uspežno, zajeti najäirSe sloje na.Sega ljudstva Ra;;-giriU ga bo na vsa gozdno-kulturna, pogozdovalna in gojitvena dela v gozdih m izveji gozda in lo: 1. na pogozdovanje kraškega s\'eta, zemljišč ob državni meji f.er goljav v «ozdih; 2. na gojenje in varstvo gozdov; 3. na j^ojenje javnili nasadov ter zaščito prirodniii spomenikov Kraški, večinoma pašniSlti svet v Sloveniji zavzema okoii 5,900 ha površine. Posebne Itrafike komisije so od leta 1Ö32 doslej pogozdile '257 ba in izpopolnile 12S ha Stroški v znesku ^.16.922— din so bili kriti iz raznih javnih sredstev, S primerno propagtuido med prebivalstvom pri- zadetih kTa ev se 10 pospeäil ra7,voj tega pogozflovalrie^a dela. Ob državjii meji so sklenjeni gozdi, gozdni pasovi in drevoMdi veli- kega pomena za obrambo države. Ker je di'avska banovina izrazito obmejna poki-ajina, bodo iz javno-obrambnih ozii'ov veekrat potrebna pogozdovaJija negozdnih Kcndjišf., ki naj bi SB izvršila skladno z gospodarskimi interesi prebivalstva. Goljave v gozdih nastanejo večinoma zai'adi izkoriščanja ali elemen-larnih nezgod. Ce se računa, da nastane vsako leto okoii 900 ha do l.fiOOha goljav, je polrebno za njili pogozditev sadik oUoli 7 milijonov sadik. Javne in privatne gozdne drevesnice v Sloveniji skrbijo v normalnih razmerah še dovolj dobro za zadoshio zalogo gozdnih sadik. Kljub temu je opažati -še mnogo praznin v gozdih, Id bodo izginile šele tedaj, ko se bo vsak posestnik zavedal škode, ki jo trpi zaradi zanemarjenega gozda. Da se vzbudi že piü mladini razumevanje za važnost dobro gojenih gozdov, so bili uvedeni leta 1926. pri nas dečji dnevi za pogozciovanje, pri kalerih se šolska mladina uti pogozdovati. Do konca leta 1937. je bilo nad 2.7Ü0 takih prireditev Na isti način naj bi se uvedla za mladinske orisanizadje, odrasli kmet-ski naraščaj m za vojaštvo spomlad-UÜ pogozdovahiii dela. ?^aradi pomanjkanja gozdarskega strokovnega oseljja naj bi se za take priredit^'c vzgojili teoretsko poučeni in praklič-no izvežbani vodje v posebnih kral-kodobnih tečajih. Pravilno odgojeiii in negovani gozdi so tj-ajni vir 'dohodkov, izboljšujejo klimatske in zdravstvene prilike, omiljujejo razdiralno silo Inidonrni-skib voda ter dvigajo naravne ki asole pokrajine. Izguba, ki jo leltio utrpe gozdni posestniki v naši banovini zaradi nc-dostatkov pri gojenju in izkoriščanju gozdov, znaša več milijonov dinarjev. Naloga banovinsldh in okrajnih odborov ter občinskih pododborov za propagando gozdarstva bo torej, da skrbe posebno s podporo svojih strokovnih Članov iniciativno zapovzdigo krajevnih gozdno-kulturnih prilik, da delujejo za gospodarsko izboljšanje naših gozdov ter ohranitev in spo-polnitev prirodnih lepot naSih pokrajin. Lovstvo Lastna lovišča pud 200 ha Po zakomi o lovu z dne 5. decembra 1931., Službeni lisi šLev. S4.7 in 1, 1932., ki ic dobil v dravski banovini obvezno moč dne 13. maixa 1935. 1,, je bilo tiTua po prej veljavnili zakonipriznana lasUia lovigCa s površino od Itö ha do 200 ha lal;oj priključiti občiiislcim loviščem^). Ta prÜ-:ljutiLev pa se za vsa predme In a lastna loviäfia ni takoj izvedla, ker je večina prizadetih 275 poseslnikov zapore I a posebno akcijo in prosila liansko upravo in centralna oblastva, da se zadevna dotorita zakona o lovu izpr^eiiienijo, ozironia dopolnijo tako, da se tem posestnikom vrne lasi na lovska pravica, eeludi njib ze.mljiäöa ne dosegajo v § -1 z. o t, predpismie zemljiške celote vsaj 2Ü0 ha Banska uprava je zato v teku leta 1935 na pristojnem meslu dvaJtral predlagala, da se odvzem lasijiih lovišč odgodi Iver pa temu ])rcdlogu ni bilo ugodeno, so se morala ta loviiSea konec leta 1935. priključiti obfjnskiin loviščem. V začetku leta 1936 so se prizadeti obrnili ua bansko upravo in na razna centralna obla.slva s prošnjo, da naj se jim vrnejo odvzete pravice do lastnega lova. Intervenirali pa so tudi ob raznih prilikah in na raznih mestih z zade\mimi prošnjami, Banska uprava je ob predložitvi te prošnje na pristojnem meslu priložila ustrezno besedilo za spremembo § 110 z. o t, za aniaiidmati finančnega zakona za 1. J!)3li/193/. Taka sprememba sc je zahtevala pozneje tudi v Vtll rednem zasedanju banskega sveta, ki je tiilo meseca februarja 1937 V Hnančin zakon za leto 193ö/lfl37 pa predlagani araandman le ni bil sprejel Meseca okLobj-a 1936. se je vsa zadeva znova vzela v pretres. Danska uprava je ponovno predlagala, da naj iji se sprejel njen, v zaiSetku le.ta lOSü. izdelani predlog. Ministi'stvo za gozdove tn rudnike je ta prf;dto,g v začetku novembra 1936. lela vzelo na znanje. Meseca novembra 1937. je baJiska uprava opelovano opozorila mei-o-dajna mesta na potrebo, da se s finančnim zakonom za leto 1938/1939 ugodi zahtevi prizadelili posestnikov Večletna prizadevanja so slednjič le uspeta in je v huaučnem zakonu objavljen zadevni amandman, ki pa sc nekoliko razlikuje, od zasnove. Glasi sc tako-lc; Paragj-üfu 4. zakona o lo\n z dne 5. deeenibi'a 1931. 1 se dodaja nov odstavek, Id se glasi; „Fizične osebe, ki jim je — preden je dobil ta zakon obvezno moč — v dravski banovini pripadala pravica lova na njihovem posestvu, obsegajočem najmanj 115 ha, obdržijo to pravico." Paragrafu" 110. istega zaltona se dodajajo novi odstavki, ki se glasijo; „A) V primeru, da jc bilo lastno lovišče že priključeno občinskem vi lovišču iu na javni licitaciji dano v zakup, se more izločili po predpisih % Ö. lega zakona po poteku obstoječe zakupne po(j[odbe. Do poteka obstoječe nakupne pogodbe pripada lastnikom teh loviSč praviea do izplačila sorazmernega dela letne zakupnine, Q) Alm je odstrel posameznih vrst divjadi v občinskem lovišču po zakupni pogodbi omejen, mora ostati omejen tudi v ouein lastnem loviščn, ki se po prednji odredbi vrne lastniku. Odstrel ureja upravno obla.stv(i prve stopnje po zaslišanju lastnika lovišča in biuiovinske zveze lov.skih druätev C) Kršitev dovoljenega odstrela se ka;tnujc po g 83. zakona o lovü. Po trikratnem kaznovanju zaradi te liräitve more upravno obtaslvo prve stopnje po zaslišanju banovinske zveze lovskih društev izreči izgubo pravice do lastnega lova in fo loviSČe priključili občinskemu lovišču do poteka obstoječe zakupne pogodbe." K amaudmanu se pripominja, da bo pravico do izvrševanja lastnega lova od 275 prizadetih pridobilo kakili 235 iizičndi oseb po izteku zakupmb ') Potrebna pojasnila so na strajieh 20., 34,, U9. in 150. Lovskega komentarja, ki se dobi v tiskarni „Merkur" v Ljubljani pogodi) onih občinskih lovišč, katerim je bil lasten lov po §g llO, odnosno 6. o I prikljiičeji (licitacije po Kaltoim niso ij red vi dene — glej § G. in 110 o 1.). Ako občina iu zalaipnik občinsK-ega loviiča dasU pristanek, pa {jo mojem miieviju lahko laslnik lastnega lovišCa dobi pravico do i^vi-Sevanja lova tudi lakoj, to je pred iztekom zakupne dobe. Kdor bo izgubil pravico do laülneya lova po Lritiratiiem kaznovanju zaradi kršenja dovoljenega odstrela (odstrel se omejuje glede srnjadi in gamsovV) bo izgul^il tudi pravico do sorazmerne odkupnine za odvzeli lasten lov za dobo odvzema, fo je do poteka zakupne dobe d o ličnega loviäca. Zakupnina v tem primeru pripada občini, Ce pa občina ue sklene obdržati lovnino, pa dobi sorazmerni del zakupnine vendarle tudi oni, ki mu je bil lasten lov začasno odvzet, Pred vsako novo za kn poda j o občinskega lovišča mora lastnik lastnega lovišča v smisln ^ fi. z, o 1. zahtevali izloCitev lastnega loviSCa. To zahtevo mora predložiti občnemu upravnemu obtastvn prve stopnje najkasneje gest mrsecev prej, preden preneha obstoječi zakti)i o jčinsk'-«;! lovišča^). Ing. K. S. Gradivo za slovenski gozdarski sJovar čisli gft/d ~ Čista Suma (glej- čisti sestoj) čisli scsloj — ('ista sastojina, dei* Heinbestand Cisti so tisti sestoji, kjer raste samo ena vrsta drevja. V resnici pa doljusetlno fakiti sestojev ni in smatramo v praksi za čiste gozdove (iste, v katerih je nad 90'^/„samo ene vrste drevje. V Čistili sestojih mor«jo rasfi vse drevesne vrste, fpata = gola poseka — Beseda je precej razširjena, jc pa tujega izvora, tjola poseka — Čisla sječina, gola sječina, die Kahlschlagfläclu; gola sečnja — čista sjeSa, gola sje-ČSj der Kahlschlag. — I-'i'i tej sečnji na določeni površini posdvarao in poderemo istočasno vsa drevesa in vso nastalo golo poseko istočasno in čim prej nmetno ali naravno pogozdimo. goiina (v gojenju in nrejanju gozdov) — čistina, die Blöße — S to be.sedo mislimo nezaraščen del gozda, ki je navadno večji ocl 5 arov, golosek = gola sečnja. — Deseda je skovana po nem.Škem vzorn in ,se jc U'eha izogibati, ^o^d — šnma, der Foj'st gozd — Suma, rler Wald bosta — šuma, der Wald končna SBČnja — konaCiii sijek, der Etidsclilag, de.r Raumiuigsschlas. — {glejf postopna setnja) kullura — kultura, die Kultur. Pomeni mlad sestoj: nasad ali jxisevek. tneüani ^ozd — injeSovita šuma Cglcj mešani sestoj) nieSani sestoj — mješovita .saslojina, der gemischte Bestand Meäani so tisti sestoji, kjer rasle dvoje ali več vrst drevja, s katerim posebej gospodarimo V mešanih sestojih morejo rasli skupno samo tist.e drevesne vrste, ki imajo pri bli^.ao enake zahteve glede rastišča. mladovje — mladik, die Dickung Sestoj dolii lo ime, čim se razvije podmladek tako, da se drevesca drugo drugega dotikajo in zapnejo zaradi tega netcatera drevesca zastajali a.li se suSitt zavoljo pomanjkanja hrane, ki jo porabijo močnejša ali slučajno na boljšem mestu rastoča sosedna drevesca ^a^äad — nasad, die Prianzlailtur uaplodnü sečnja — onlodni sijek, der Besamungssclilag, der Samenschlag (gle , poslopna sečnja), naplo evfllita sečnja = poslopna sečnja naravni podmladek -— pri rodni po-mladak, der naiürliche Tnngvvnchs oplodna sečnja = postopna sečnja plantaža = nasad posevek — nsijev, die SaalkuUiir jiodniladck — po m lad ak, der Jungwuchs, der Anwuchs. — V podmladku sc še vsa drevesca razvijajo več ali manj neodvisna d m go Podrobna pojasnila so na straneh 32., 33. in 34, Lovskega komentarja ^) Glej stran 255. in 2ötl Lovskega komenlaj-ja. ud drugega. Cesto je tudi poti'el)no popoliijevauje podmladka Sestoj ima to ime tako dol^o, doider ne zafiie med di'evesci hoj za svet-loL>o in hi'ano. V prebiraioih gozdih zaznamujemo s podmladkom iiajnilajSa drevesca, podmlaflili — pomladittj verjüngen Podmladiti gozd aH sestoj se pravi, dobiti ali odcojiti nov mlad gozd iz semen, satlil; ali obrasikov zrelega drevja, podDilaJalna doba — pomladno razdobij e, der Verjrmgungszeilraum Podmlajalna doba je Cas od pripravljalne do končne seCnje (Pe-ü'aCic), odnosno čas od naplodne do l;otiCne sečnje fDeiigler) pudmlajnnje — pomladjivanje, die Verjüngursg podminjali — pondadjivati, verjüngen posevek — die SaatkiiUur poseka — sječiria, die Schlagtläcbe postopna sef'Dja — poslupičiia sjefn, oplodila sieča clei- Scfiirmschljig, der Dunkelscblag S [joslopiio seCiijo poseka tno in podererao vsa drevesa na določeni povrSlni gozda postopoma, v več sLopnjali. Sečnja traja 10 do let; poseka se I a čas naravno po-"ozdi (gozd se naravno po d mladi). V tej sečnji raKlili.iijemo tri glavne Klopnje^ ])ripravljaiiio, riajjlodno in kclučno sečnjo Ko je gozd dozorel za sečnjo in za nai'aviio podmlajevanie, izvršimo jjri))i'avijalno sečnjo. V sklenjenem sestoju ])osekamo mahoma ali postopoma 10—20—30 Vo /a- predvsem vsa bolehiia, slabo oiilikovafia in tuja drevesa ter šele potem tudi boljše drevje. S);lep naj se pretrga en;(Uamc.mo, bolje manj kot preveč. Tako dobijo preostala drevesa 'semen aki) več lirajie in svtllolie ter obrodijo hitreje in ohihieje. Do tal pride vef zraka, svellol)c in toplote, niovcbitiia surova prst se razkroji in tla posta-tn'jo pripravna ^a sprejem in ka-1 enje semen. Naibolje je, če so t a pripravljena tedaj, ko semc-iijaki obrodijo. Po obilnem obrodn izvršimo na-ilodno sečnjo. Tedaj so namreč la naplojena in semena rabijo več toplote za kaljen je, podmladek pa primerno svetlobo za rast. Zalo wsekamo 30 do 30 Vo semenjakov n piislimo le enakomeren Kastor, kakršnega rabi podmiade,!;, k t ga preostali semenj a ki varujejo pred sonecm, vetrom in svetlobo l^odmladek se potem dviga in ko se razvije v mdadovje, jie rabi več zaslora iti zahteva več svetlobe. Tedaj posekamo s končno sečnjo vse Se preostale semenja lie in ves predraslek ter ^ očistimo mladovje. Med pripravljalno in končno sečnjo je dobro dovajati svetlobo bolj počasi z vmesnimi sečnjami. TflUe .sečnje so pogostne jin pod-mlajanju bukovja in jelkovja, prebiruliia sečnja — preborna sjeea, der Plenterschlag S prebiral no sečnjo posekamo najbolj debela zrela drevesa, vsa bolna in slaba drevesa ter končno (ista, ici ovirajo rast sestoja. Drevesa tüi'cj prebiramo. Posekati pa .smemo samo toliko, da ostaja v gozdu stalno nedotaloijcna normalna zaloga lesa in da gozd obdrži obliko pravega prebirainega gozda, pripravljaloa sečnja — pripravni si-jek, der Voi'bereitungsschlag (glej: postopna sečnja) roparska sečnja — je laka „prebiral na" sečnja, s katero posekamo vsa količkaj porabna slara in mlada drevesa ter pustimo v goidn samo mlada, tankaj zaostala, bolehna in slaba dreve.sa, scčina = poseka sestoj — sastojiiia, der Ücsiajid Sestoj je del gozda, ki se od sosednjih delov razlikuje ali po gospodarski obliki, naCimi gojenja, vrsti, starosti, raslij viSini ali obliki drevja, zmesi, sklepu^ zarasli ali pij drugih i^ozdnih značilnuslih, Fri ponledn od' xMraj na gozd se prav dobro vidi, da je- vsat večji gozd sestavljen ir. sestojev. Sestoji niso vedno enako veüld in tndi niso stalni. Delov, ki so manjši od 0"2 aH 0'5 ha ne jemljemo v praksi Ka po.scben sestoj Veliki sestoji u-ierijo (po Mayi jnj nad 3 ha, mali pa 0'3, 0'4 ali 0 5 do 3 ba: umetni podmladek — umjetin jio-miadak, veSUčki nomladak, der künstliche Jimgwuclis vmesna sefnja — naknadni sijek, der NachliclUungsscbla^t (glej: postopna sečnja) ^asRvek — naVt, der .^iifUig, derAui-schlag Lesna trgovina Cene v marcu 1!(38. Slojtič les Bonivi hlodi: I 30—'10 cm ISt) do 1Ö0, I nad 40 era 180—200, za tesan les 1 120—140, za železniSke pragove t 12Ü—140, liraslovi hlodi: 1 nad Fzdelau les, Smrekovi iilotli: C 135—170, E 115 do 170, F 150, O 130—200, .1 200 do 25Ü, .1 (slavbai les) 1-10, liuliovi IdotU; C 120—15Ü, G 120; borovi hlodi: E 180-320, G 140-200, I nad 30 cm 190 do 230, I üari '10 eni 250 - 280, J 200 do 250, J (stavbni les) 130—140; me-eesiiovl hlodi: G 200—230, hraslovi hlodi; C 270—340, ! 470-600, 1 la od 500 naprej; jesenovi hlodi: E 300 do 450, F 130—150; orehovi Idodi: C 810 do G 700—1300; furnirski les: i hrastov 6S0—940, J jelšev 200 do 2(i0, .! tuijolov in orehov 200, celulozni les; K neobeljcii 125—130, A obeljen 140—145, C. 135-115, F ne-obeljen 125, obeljen 160, J 135; jaoi-shl les: O 125, D borov 115, f- 100 do 150, I borov 170, J 100-120, kolar-ski les; J jesenov 2aO—400, J brcslov 200—350; smrekovi drogovi: G borovi 160—200, I 190-220, ,I (kos): 4 Ö5 cm fi00-800. I nad 33 cm 400 do 500; jesenov! hlodi: 1 nad 30 cm 400 do 500; borovi drogovi; I 110—130; borov Jamski les: I 100—120. na poslaji do 5-50 m 3, 6—8 m 3 50, 8'50 do 10 m 7-9, 10-50-12 m S—10, macesnov] vsak Itos 2—3 dražji; smrekovi I rami: E 170-22S, F 160, G 151 do 250, I tenki borovi 200—24Ü, J 300 do 350, J droben 250—300, J Ird les 400—500. taninski les: J ko,stanjev 100—130, Imkova drva, pmi: E 65, E mehka 50, G cepljena 75 —80, G okrogla 35—45, smrekova cepljena 45—50, brezova in jelševa 35—45, I lokalno: 25—30, J cepljena 80-90, okrogla 70—80, braslova, preslova jn jelševa 110—70, vrbova in topol o va 30—40, smrekova 25; kolje, kos: F OoO, 1 borovo O'liO—0'7:i; faSine, kos 1 3—5; vcie\']e, voz: J buk'ovo 50, mebki lislovei 30; stelja, voz: li.slje 50- -ßO, trava 40-50, smrekovo lubje, 100 kg: F 20—23; bukovo Ofilje, 100 ko. 45—55 2ugaii Smrekove deske: B nionte 350 do 370, C la/Ila 350 do 390, Illa/ tVa 3IO-340. D la-IVa 380. Ia tla lila 400, la/ila 420, E la/llla 3.50 do 480, F la IIa Ilia 350 do 420. G la tla lila 300—400, J izbrane '420 do '130, neobrobljL'ne 380, borove deske: 0 450 -550, G 3S0—420, 1 nad ks 10 mm 4'4ü-480 J neizhraue 400, ne-obrobljene 380, maeesnove deske: la/Ila 700--7.30, la suhe 850, G 400 do 4S0; bukove «leske: C 270-310, par j ene 305—355; hrastove deske: C 900—1000; letve in remeljni: A 310 do 350, G 180-330 Cene na patiju, doscžciie n:i drnžbi. Začasna državna uprava razIaäCe- do 112'— ali povprečno po din 7ß';i0 Hill gozdov v Ljubljani je na javni za 1 plm ter v območju gozdne upra- dražbi konec n"iarea 1.1, dosegla za vc v Straži pri Novem mestu din mehko hlodovino na panju v območ- 129'50 do lti2'5Ü ali povprc-Ono din ju gozdne nprave v Kočevju din 65'50 Uß'30 za 1 plm, t'. Obvezne fcne žaganega Icsft v Švici. Zveza žagarskih podjelij v bern- deske 24—40 mm 62, neobrobljene skera kantonu Je določila 1, 1'ebni- zabojne deske 54—5ti, oderske lelve arja 1938. sledeee obvezne minimalne 63 Cene so v Švicarskih frankih in cene za žagan les: gradbeni les 04, veljajo prodajo na debelo, pri vzporedne deske IIa 80 in II/III 60, prodaji na drobno pa se zvišajo za zabojne in opazne deske 64, debele 10 ^/j,, Lesna trgovina Slovenije v februarju 1838. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vesLuika) Zadnji dogodki v Avslriji so v krogih iiaSih Tesnih gospodarstvenikov močno orfjtsknili- Priključitev Avstri-e lUegne namreč imeti tudi na naše esno gospodarstvo in njega nadaljnji razvoj prcccISen vpliv, Znano je, da je Nemčija lakoj po prilcljučitvi zelo omejilH iiivoz lesa IZ AvsU-ije, Ko bodo avsU'ijski lesni izvozniki imSili že preje dogovorjene pogodbene obveznosti do inozemskih kupcev, Lo padel avstnj-ski iKvoz lesa oa minimum, ker sc bo — umevno — avsfrijska lesna produkcija uporabljala predvsem zu jiotj-ebc Nemčije. Nemčija Lorej kot kupec naše^;a lesa ne prihaja veß v toliki meri v poätev koi doslej, ker ji po priključitvi Avstj-ije ne bo več ti-eba uva-Zati toliko csa. Vendar pa pi'idemo po pregledu statlsüSnih podatkov do sklepa, (ia bo Nemčija do neke mere osla a tudi v bodoče odjemalka na-Sega lesa, ker si nemške potrebe in dosedanja avstrijska proditltcija lesa glede mnogih lesnili vrsL nista niti od daleč v skladu. Nasprotno pa isjgnhinio z ustavitvijo lesnega izvoza iz Avsli-ije moč- nega tekuieea naii lesni trgovini z Italijo in Madžarsko. Ti dve državi sta krili znaten def svojih polreb iz Avsti'ije; odslej bosta prisiljeni kupovati vsaj delno les pn nas, da tako nadoknadita primanjl........ s, u Icljaj, ki ju je Kadel z izgubo avslrijscegu trga. Tn dejstvo e brez dvoma izredno važno za nadaljnji razvoj vsega našega lesnega gospodarstva. Pri ' tem pa je treba se vedno upoštevati, da ne Liosta niti ttaJija niti MadJ.ai'ska kar enostavno in ravnodušno i)oveeali svojih uvoznih kontingentov za naä les. Obe bosta — to moramo z gotovostjo pričakovati — zahtevali tudi od naSe države, da skladne poveča uvoi iijvmih izvornih predmetov Bazen tega bodo gotovo lesni izvozniki iz drugih držav tako napeli vse sile, da Ogrslca in Italija krijeta dei svojih potretj pri njih Ivljuti v.seniu ])a je ujravieeno pričakovati veCje^a razmaia na£cga lesnega izvoza Nasa oblaslva morajo lakoj zastaviti vse svoje sile, da I a ugoden treniiLek izkoristi o in pridobe našemu lesu ilalijanska in madžarska Uvisfa. 57 — Petrijevcl pri Osijeku: kanadski topol (litodi dolgi 3—5ni in debeli 50 cm, 300 m''; hlodi dolgi 2—7 m in debeli 30 do riücm, 700 m'), tifJ — Legrad: okrogle košare (itali-ene iz obeljenega a. janske), nare, VI'bo ve ga Sib' P<)iiu(U]i> iz luzcinstvii. Gt — Loznicar orehovi hlodi, 90 do too m', hrastovi hlodi 30 do ■10 mS; lopolovi hlodi 251) m^, G2 — Ranjaltika plemenite vr.";tc lesa O l^oCa: razna zdravilna zelišča (RadLs. Geiiiianae, R Belladonna, R. Prlmulae i. t. d Povpraševanje it inozeinslva. 19ß — Milano: vprežni konji (za 7 kvinLalovJ in jahalni konji. Tvrdka zeli prevzeti zastopstvo za severno Italijo. 202 — Üeauville (Calvados, Francija- jeklena volna, 205 — Wienr posredniška tvi-dka, ki je dobro vpeljana na tržišCili zahodne Afrike, Irana in Iru-ka, išče zvez z našimi izvozniki 207 — Wien: sirkova slama. 208 — Shifljar 100 hrastovih dog, de- belih 45-50 mm, dolgih I'lTOm in .širokih 20 -2r)cm ter ],50 madrierov, debelih CO—SO mm, dolgih 4 m Ln širokih 25 do 30 cm. 209 — London: nova londonska tvrd- ka organizira zastopstvo jugoslovanskih izvoznikov v Angli-i in se interesira za zastopanje !(ake večje jugoslovanske tvrd-ke na anglegkem tržišču, 210 — Johannesburg: razIi6io furni- rano pohištvo, furnirji, lesene plošče (vezane plošče), kronii-rani artildi. 222 — New York; nudi se zaslopnüt za Severno in Juljio Ameriko za Jesene izdelke, primerne za pakiranje slaScic, za darove ju za girmhe iz umetne roženiue. '225 — GelsenKii'chen (Nemfiija); Ža-gaii jelkov iii smrekov les, zs območje Poruhrja pošiljan iz jadranskili prislajiiSČ, za sred-]ijo Nemčijo pa po suhem. 229 — Buenos Aires: lesna volna za pakiranje sadja 230 — Oporto (Poriugalska)' hrasto- vi Modi, kostanjeve desCice, ivovina za vžigalice, juta, pre-divo, lan in živalsJta dlaka. 231 — Port Said: boi'ovina, parjeua biikoiTna, jelkovina, stoli i/ upognjenega le.sa, svinee, baker in stek!ai'sl(0 blago. 236 — Holaudska: v Za;;rebu se nahaja začasno zastopnik za industrijske izdelke iz Jugoslavije. 2-15 — Buenos Aires; zastopniška Ivrd-ka iSče zvez z naSimi izvozniki, ki se interesirajo za argentinska ti'ziäCa 2'i6 -- Roosandaal (Holandsko); rae- bek les za škatle, 217 — Brüxelles; hrastovi, orehovi in drugi fiirnirski hlodi, 2-lS — Ziinch: leseni zobolrebd. 249 — Buenos Aires: deluiäka družba za izvoz in uvoz v Argen-tiuijo iiče zvez z naSimi trgovskimi podjetji. Valulc in devize Uradni Icfaji za april 193S, Finaneni minister je določil za april iiledeče uradne tečaje, no katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t. d.: 1 napoieondor . . I zlala tvirSka liro t angleški funt . 1 ameriški dolar I kanadski dolar i nemška marka . . I jjoljsid ziot , 1 avsü-ijski .šiling t Irnlga 1 lengü 1 braziiijajiskl niih ajs I cgiplslU liinL . . 1 urijg\'ajski pczos . 1 iirgenski pczos I čilski pczos . . 1 turška m nI ban s k lapiriiata lii-ti h frankov din 298'M ti 339-70 238'— 43-40 43-20 ai'50 SW T m ta 8-f^O 2-50 210 — 18'8(l 12'30 hI 1*35 IT 34'80 1415'- 100 francoski h Tran Itov 100 švicarskih frankov „ 100 italijanskih lir 100 holandskih goldinarjev 100 bolgarskih levov . „ "101) rumunskib lejev . . . „ too danskih Išron . , . „ 100 švedskih kron.....„ 100 noi-vcSkdi kr-on - „ 100 Španskih pezct . . . ,, 100 grških draliem . . „ 100 češkoslovaških kron finskih mai'lt ... letonskih latov 100 iranskih nijalov , , . Tem tečajem jc že piišLet tek (;,priin"). Pripomba: Interesenti naj se obj'« nejo za naslove na Zavod za pospeševanje znoauje ti-govine Beograd, Rahiičlii dom. Pri vpj'aSanju naj napišejo zanorecllio Sle.vOko povpraševanja in era j. JOO 10Ü din 140'- „ laoü- „ 227'--„ 2395'» iS-„ 32-30 „ flÖO'-„ 1107-„ lOSO- „ 230--„ 15194-50 .. SfiO-— 10(1'-prihi- Mali oglasi DRAGUTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska uliea 18. Zaloga samokresov, avtomaličniU piStoi, lovskih ijuäk in vseh lovskih po-ii-ebšrin. Lastna delavi}Lca za po-]ravLla, izdelovanje uovega orož-3, moiilaža daljnogledov i. t. d. NajraznovTslnejšo manu fakturo, kot blago za dečve že ä 6'— din meter, kupite pri I. THPINU, ribor, Vetrinjska ulica 15, WALLNKR FKANC, MAHlBOfl, Slovenska id 18. preparira in naga-čuje po naj novejši li strokovnih načinih vse vrste divjadi ter ku-jujc ui prevzema v izdelavo suhe n sveže kože. FELIKS SKRABL, MAKIHOR, Gosposka ulica 11, modna in ma-milaktnrna trgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega lod-na in sukna. Raxvoj gozdarstva in lova v Sloveniji Ing, Anion Sivic (Ljubljaua) (Nadaljevauje) Dil lies imamo biinu vinske gozdne drevesuice v Ratečali iia Go-renis3t.em, v Stari Loki, v Kamniltu, ftonijem Logatcu. Kočevju, Riindijj, (iradc.u pri Metliki; .SmarhiL'm pn Liliji, n^idečnli pri Zidanem mostu, Koänici pri Celju, Radmirjii pvi Gornjem gradu, Slovenjem firarlcii, P Ulju in Murski Soboii. Celokupua površina Ich drcvesnic je 7'36'i3 iia. Iz leh drevesnic jc bilu oddanih vsako leto po 3-i milijone goüdnih sadik. Poleg leh imamo v banovini drevesnico okrajnega kmetijskega odbora v Gornjem Logatcu, drevesnico na ban t > vinskem posestvu v Ponovičahj drevesnico l^odružiiice Jugoslovanskega šumarskegii iidruženja v Račali, nekaj majhnih drevesnic državnega gozdnega cr^irja in Kranjskega verskega zaklada in öez JÖÖ gozdnih drevesnic, ki jih oskrbujejo privatni gozdni posestniki. Iz teh drevesnic se je izkopalo in porabilo za pogozdovanja, deloma pa prodalo gozdnim posesLiiikom vsako lelo po 4 do 6 milijonov gozdnih sadik Prva leta po zedinjenju smo morali nabavljati gozdno seme iz inozeraslva. Pozneje so dobavljale gozdna semena nekatere tvrdke v držaji. 2e 10 lel pa imamo v dravski banovini, in sicer v Meng.su, zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen, ki ima domača semena iz razniii domačih produkcijskih krajev, druga pa naroča iz priüntmih inozemsldh produkcijskih ozemelj Stanji™ in napredek gozdarstva v dravsld banovini sta nazorno pokazali dve dobro uspeh razšla vi na ljubljanskem ve lese j m ii, Prva, splošna gozdarska razstava, je bila jeseni lela 1930.; pri tej so sodelovali poleg državnih gozdarskih organov tudi večji gozdni poseshiiki, lesni Indus trial ci, razni podjetniki, tovarnarji in obrtniki. Druga se je oinejila na razstavo lesa in vseh vi'st lesnih izdelkov, porabo stranskih gozdnih produkLov, na splošno in na kemično induslrijo lesa, Bila je jeseni leta 1936. Sodelovali so vsi prizadeti sloji; dc.lo je bilo poverjeno posebnim delovnim odsekom. Za gozdarsko in lesno razstavo je Zavod za preiskavo materiala na tehniški fakulteti ljubljanske univerze izvrgli pi'eiskavo lizika in ih iji mehansko tehnoloških La s In os ti lesa iz raznih la-ajev drav-F^ke banovine. — Z rnzislvovanjem te vrste je leta 1938 pričel tudi Zavod za uporabo gozdov ua pDljcdelKko-gozdar.ski fakulteti zagrebške univerze. Ob priliki obeh razslav so bile izdane posebne obširne imbhka-ctje, ki vsebujejo dobre strokovne razprave in katalog razstavljenih predmetov, razstavljal cev in strokovnih solnidnikov. Obžalovati je, da ni bilo poslopja, v katerem bi se hili vsi predmeti prve in druge razstave shranili, sistematično urejeni, kakor so bili razstavljeni. Ustvarili bi bili lahko brez posebnega trudn gozdarski in lesnoindustj'ijski muzej. Zbirke bi se bile potem leto za letom izpopolnjevale, za kar bi bilo skrbelo gozdarsko osebje oh-čeiipravnih ohlastev, državnih iii privatnih gozdnih uprav, pa tudi induslrijd in drugi. Pospeševfinjn gozdarstva imajo služiti gozdarska društva. Po zedinjenju se je v ztičetku leta 191Ü. ustanovilo v Ljubljani Gozdarsko društvo za Slovenijo, ki je prevzelo dediščino bivšega Kranjsko-primorskega gozdarskega društva. V Mariboru je bila ob tem času ustanovljena Podravska podružnica gozdarskega društva. Obe družlvi sta se leta 1921. preobrazili v podružnico Jugoslovanskega Snmar-skcga udruženja s sedežem v Ljubljani. ßanovinska gozdna clrevcsnira v Smarlncui pi-i Liliji (folo: gozdarski odseli banske ujjrave) Gozdarsko osebje obče uprave i' Mariboru je za podružnico Jugoslovanskega suraarskega udruženja iistanovilo leta 1Ö2L, gozdno drevesnico v Slivnici, ki se je leta 192Ü, prenesla v bližino železniške postaje v Racah. PovrSina (Irevesnice meri 2"7195 Ua. Drevesnico oskrbuje občeupravno gozdarsko osebje v Mariboru. V ostalem pa imenovana podružnica Jugoslovanskega gumarskega udruženja v svojem delovanju ni pokazala tistega razmaha, ki bi ga bilo pričakovati. Tudi ni zastopala koristi gozdnili posestnikov v taki meri, kot bi morala. Zalo jo je veliko članov — gozdnili posestnikov že po par lelih zapustilo. Mnogo članov hi bila podružnica obdržala, ako bi biJa naäia sredstva, za izdajanje in vzdrževanje svojega glasila, v katerem bi bila mogla svoje člane obveščati o važnih tekočih zadevah in skrbeti za slrokovni pouk in navodila, Ler s tem članom — posestnikom nudili vsaj nekaj koristnega. Pred zed inj en j eni smo imeli bore malo slovenskih knjig o gozdarstvu, Par znanih strokovnjakov je napisalo nekaj poučnih brošur in pisalo poučne članke strokovni list bivše Kmetijske dniZbe za Kranjsko. Po zedinjenju pa je izšlo več slovenskih publikacij, tako ]:a primer: Gozdarstvo v Sloveniji, Gozdarstvo v ljubljanski oblasti; Poljudno navodilo za merjenje lesa v 11. izdaji. Kmetsko gozdarstvo, Urejanje gozdov, Gozdna pratika, Navodilo za deeji dan, Na.s gozd. Razvoj gozdarske zakonodaje in gozdarske službe i. dr. Razni kmetijski in drugi strokovni listi so objavljali strokovne in poučne ^azpra^'e, članke in navodila nekaterih znanih gozdarskih strokovnjakov tvei- smo izgubili za Slovence važno nižjo gozdarsko Solo v Idriji, je bilo treba ustanoviti podobno šolo v Sloveniji. Po dolgoletnih proSnjab je ministi-stvo za gozdove in rudnike leta 1930. dovolilo, da se odpre v Mariboru državna nižja gozdarska šola, ki v okrnjenem obsegu Se danes deluje. Solo vzdržuje banovina iz svojih proračunskih sredstev. Banovina skrbi za pouk o vzreji gozdov tudi v kmetijskih šolah. Končno se moram dotakniti tudi upravnih odnošajev, ki so po svojem ustroju močno, včasih skoro ovirajoče vplivali na razvoj gozdarstva v Sloveniji. Pred zedinjenjem so bili občeupravni gozdarski posli in splošni gozdni nadzor ločeni od uprave državnih in verskozakladniii gozdov v vseh instancah. V prvi instanci so poslovala okrajna glavarstva. Po več glavai'slvom skupaj je bil pri deljen gozdarski inženir (okrajni gozdni nadzornik), temu pa .so bili podrejeni okrajni gozdarji (pod-šumarji). V drugi instanci so poslovale deželne vlade, v nekaterih deželah pa državna nanjestništva z deželnim gozdnim nadzornikom, Id mn je bilo prideljenih nekaj reFereiUov, gozdarskih inženirjev in gozdarjev (podšumarjev). V najvišji instanci je reševal občenpravne gozdarske posle posebcii oddelek v mijiisti-stvu za zemljedelstvo, Zagrndba hudournikov jp bila poverjena posebnim sekcijam (za naše krnje v Beljaku), ki je imela svojo ekspozituro v Ljubljani. Nadrejeno jc bilo tem sekcijam mhiistrstvo za zemljedelstvo, v knlerein je zadevne posle reševal poseben oddelek. Uprava državnih in verskozakladnih gozdov je spadala v obmoCje državnih ravnateljstev; ravnateljstvo za naSe kraje je bilo v Gorici, med vojno začasno v Celovcu, Temu ravnatclj.sivu so bile podrejene dj-žavnc gozdne uprave (pri nas v Kostanjevici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Beli peči). Ravnateljstva so bila podrejena ministrstvu za zemljedelstvo, v katerem je bila poverjena vrhovna uprava doličnih gozdov zopet posebnemu oddelku. Samoupravni posli, kolikor se tičejo pospeSevanja gozdarstva, deželne zakonodaje o gozdarstvu in lovu, kmetijskega šolstva i, dr., so spadali v območje deželnih zborov, odnosno odborov. Ko je po zedinjenju leta 1918. prevzela občne in samoupravne posle v Sloveniji „deželna vlada za Slovenijo" s predsednikom in poverjeniki v Ljubljtini, je poverjenik koielijslvü v svojem področju iisLanovil „ocklelelt za gozchnrstvo". Ta oclclelek ae je delil IUI dva snmoslojna odseka, in sicer na odsek "za. «oztUirsko-policijskc fl. j, občeiipravne) posle in na odsek za oskrbovanje državnih in verskoüakladnih gozdov. Kol občeupravnu oblastva prve slopnjc so poslovala v gozdtn-skih zadevah okrajna glavarstva. Dvema ali L rem glavai^slvom jc IjLI pi'i-deljen koi. slrokoviii referent po en gozdarski inženir. Slednjemu jci bil dodeljen kol tehnien(j-pomoiiiiu moe okrajni gozdar (podäiiniar) Skoraj v vsakem okraju Je bil po en okrajni guzdar. Oskrbovanje državnih zakladnih gozdov pa je bilo poverjeno v najnižji ediiitci gozdnim (Šnmskim) upravam. Posli za zagradbo hudournikov so bili po\erjcni posebnemu odseliu, ki je bil podrej;.'n neposredno poverjeniku za kuietijslvo, Lela 1919. se je ustanovilo v Beogradu ministrstvo za gozdove in rudnike. To ministrstvo je dne 21. januarja 1922. odredilo, da se je tedanji gozdarski oddelek deželne vlade (pozneje pokrajinske uprave) izpremenil v „direkcijo gozdov". Gori označena dva odseka pa sta osLala loeena tudi v tej novi direkciji Okrajni gozdarski referenti so morali poslovati poslej pod naslovom ,,šnroška uprava", poet prav enakim nazi\'om, kakor one prave änraske iipj^in'e, ki so oskrbovale državne in zaklacine gozdove, Tii naslov je bil glede na lo, da so bili gozdarski referenti v ustroju okrajnih glavarslev kol obfeupravnih oblastev prve stopnje in da (vsaj v dravski banovini) niso imeli nobenega gozda upravljali, Icaj ueprikladen in je bil povod raznim upravnim nepriUkam, Ko so stopili v \'eJjavo zakon o občni upravi, uredba o razdelitvi države na oblasti, zakon o državnem sveLii in iipraviiib sodižtih, so iuime,sto Ledajijih pokrajinskih uprav nastale velike župaiiije, Sledef; preureditvi drugih resorov je ministrski svet dne Iß. decembra 1Ö2'1, odredil likvidacijo direkcije gozdov v Ljubljani v toliko, da so se posli odseka za občen pravne pošlo izročili velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti, dočim je ostala uprava državniii in zakladnih gozdov okrnjeni direkciji gozdov. Velika župana v Ljubljani in Mariboru sta prev?:ehi del gozdarskih uradnikov za svoj gozdarski relerat, gozdarski orga]ii tedanjih „nepravih" šumskih uprav pa so postali strokomi referenti okrajnih načelnikov, kar so bili prav za prav tudi Že poprej Lela 1927. so pričela delovati samoupravna oblastva v i.jubljani i JI Mariboru, Id so imela glede gozdarstva iii lova prevüeti jiosle, Id se tičejo pospeševanja teh gospodarskih panog, dočim jc osla I pi'ctežno policijski in eksekutivni del (občeupravni posli) leh širok \'elikima žnpanonfia in podrejenim jim okrajnim načelstvom. Po zakonu z dne 6. jainiarja 1029. je prešlo vodstvo poslov oblastne samouprave na oblasine. komisarje. Ko je v začetkn oktobra 1929. stopil v veljavo zakon o jiazivu in razdelitvi kraljevine nji nova upravna območja — na bajiovij^e, je bilo poslovanje oblasine samouprave nkinje]io. Dne 11. novembra lfl29. sfa prenehali delovati ljubljanska in mariborska županija; mesto ieh je zafiela poslovati v smislu zakona o banski upravi z dne 7, novembra 1929., kraljevska ban ska uprava dravske banovine v Ljnbljaoi. Gozdarski, luirlonrniški in lovski posli so se izročili pri banski upravi odseku za gozdarsho, ki je bil v začetku dodeljen oddelku za kmetijstvo, od 29, aprila 1930. dalje pa podrejen neposredno banu. Glede gozdarskih referentov prt okrajnilr načeisLvili ni bilo bistxenili izpreraenib. Dne 1. avgusta 1931. je bil iztočen iz ustroja gozdarskega odseka referat: za zagradbo hudournikov; poslal je samostojen odsek, podrejen neposredno banu. Dijaki iz Miirstic Sobote na pogozdovalticni dnevu, O, aprila lOaS. (foto; .Ie]'otim Puraf) Pripomniti moram h gornjim upravnim i sprememba m, da sem takoj po zedinjenjn zastopal stališče, da združitev občeupravnih gozdarskih poslov in uprave drzavm'h gozdov niti v prvi »iti v drugi niti v iinjviSji instanci ni priporočljiva, ker je uprava državniii in zakladnili gozdov pravzaprav le državno podjetje in je v mnogo primerih prizadeta kot stranka ravno tako kol vsak drugi gozdni posestnik. Opozarjal sem v obširnih člankih, ki so bili objavljeni v Gumarskem listu Jugoslovanskega Sumarskega udruženja, na upravni nedosLatek Imel sem pa nešteto nasprotnikov, ki so zagovarjali „nnifikacijo", kar kažejo njihove razprave v pravkar omenjenem strokovnem listu. Iz gornjega opisa upravaih odnošajev je razvidjio, cta je prišlo do ločitve Ieh neskladnih poslov v prvi in drugi instanci konec leta 192-1.; V trelji instanci, L j. v minisLrstvu za gozdove in ruciniltc. pa je prodrla in bila izvedena ločitev občeupraviiih poslov od nprave državnih gozdnili posestev šele 1, maja 1933. s posebno iirodboj ki jO je odobril minisLrski svel dne 23 aprilii 1936. leia. Ta opis prikaKuje razvoj gozdarstva po /-edinjenju samo v glav-nlli jiulpzah. PodrohiiejSi opis bi zavzel o bi i ni o knjigo. Veliko več predmelnegii gradiva je zbranega v vsakoletnem poslovnem poročilu gozdarskega odseka kraljevske bonske uprave i' Ljubljani, ki jc opremi j cuo s številnimi tabelarnimi izkazi. :;N'aclaljt'Vunje priliodiijič.) P fj jj r a v it I : >Ja strani 52. tjeri: „seCnjo, ki omogoča nnravno naptojevanje"'. — ufi-mcslo „dopušča" ... Na isti strani beli: „v breme Ustjiik.i varfivanega objekta", - nanu'slo „varovalnega",, Na s Iran i 7(3. beri: j,ui predstavnik zain leresirane občine", - be.scdl „iu predstavnili" sLa izpuSCeiii, Na isti sLrani beri: „Po zalionii", — namcslo „jio zatcouih". Na strani 78 beri: „kopinjem", — iiame.slo „kopaiijem"- LVa stj-aiii beri: „pravico do .sorazmerne zakiipuiue", — ne do „odtiiipnine"^ Nobene Leh oapak ni Liito v mojem rokopisni — S i v i c. Urejanje hudournikov Ing. Alojzij Strancar (LjiiljJjana) (Predavanje v ljubljanskem radiu dne 2ß. II. 1938.*) V okvir prcdtwanj, ki jih prireja sekcija Združenja jiigoslovaii-skili inženirjev in arliilektov za propagando izvajanja javnih del. spada Ludi to preda višnje, ki mu je namen pokazati potrebo urejnnja hudournikov, le gospodairsko tai^o važne panoge javj\ih del. Zakaj je brcha urejati hudournike? Hudournike je treba urejevali zato, da bomo mogli odpraviti poplave in äkode, ki jih te prinagajo. Ce ne bomo uredili hudourni-kovj Lurli poplav ne bomo odpravili. *) Üi-ejanje hudonrnitvov jc go/.darska stroka. Mislimo, da bomo usti'e^ti naäim či tätet jem, ki predavanja niso slišati, č€ pi'iobi'imo to predavanje, ki prikazuje, važnost ure;[anja hudournikov za narodno go.spodar.-iLvo in njegovo povezanost z drug mi javjiimi deli in sozc'arstvoin. l-'pamo, da bomo s priot)eil\'ijo predavanja ugoditi tudi onim, ki so s^a le. sliSaJi v radiu, ker je lu predavanje ponat snjeno v prvobii, neslcrajšaiii obtitd Pri prcfiavanju je namreč moral g. predavatelj radi kratko otlnierjeneffa rasa mnogolcaj izpustiti. Ker je bilo predavanje namenjeno širši publiki, govori avl or najprej o važnosti hudourniških del glede iia druga javna dela iji šele ua l-:oncii predavanja o vplivu gozda na hudournike In o njegovi vlogi pri njih in'e-janju. - U E' e dn i š L v o. Kako usocljio pQinembne so poplave za Jiaže gospodarstvo, s Le cenjeni poslušal ni, slišali v predavanjih o osnovah in smcrnicah racionalnega gozdnega gospodarstva in o pogozdovtinju Krasa, Id jih je imel v ljubljanskem radiu g. ing, Tavčar. Vsakoletne Škode gredo v nmogc milijone. Prizadeto je vse narodjio gospodarstvo. Vsa predavanja za dvig in zboljšanje linietijske produkcije, zlasti živinoreje, ne bodo rodila zadovoljivih uspehov, dokler bodo vsakoletne poplave uničevale ogromne površine najlepSe- zemlje., jo zamočvirjale in zasipavate z blatom, peskom in prodom. Cim intenzivnejše jTi naprednejše bo naše kmetijstvo, čim živaimejši bo pro-me(, čimbolj se bo dežela industrializirala, čimbolj st-, bo skrbelo za higiensko sanacijo podeželja, tejn silneje se bodo pojavljale za h lev L\ da se regulii'iijo reke in mciiorirajo mofivinia lla, ki jili je mnogo v naši btinovini. Popiav pa ne bomo odpravili, če ne bomo uredili poleg rek še prej I udi iitiriounukov; in to ne samo onih razmeroma maloobseznili poplav, ki jih povzročajo hudourniki neposredno v gorskih dolinah, kjer je njihovo glavno torišče, marveč lud i iie vedno večjih poplav v Si rok ill dolinah, ki jih po^'zročajo reke in ki zadevajo prostrane pokrnjinc v nižavah. Treba je., da lo natančneje pojasnim. Jasno je, da moramo, če hočemo preprečiti poplave v gorsldli dolinah, urediti hudournike, ki jih povzročajo. Manj jasno je, zakaj hi morali urejevali hudournike, če se hočemo boriti proti poplavam, ki jih povzročajo Tržiška Bi.slrica, Kamniška Bistrica, Sora, Sava, Savinja, S o ti a, Pak a, Meža, Mislili j a, Dravinja, Lendava in druge reke, rečice in potoki. Večina spoštovanih poshišalcev je skoro gotovo mnenja, da bomo poplave, ki jih povzročajo te in druge reke, rečice in potoki odpravili, če bomo te reke, rečice in potoke reguli;-:ili. Res je tako! O tem ni dvoma. Toda težava obstoji v tem, da ni mogoče urejati gorskih rek, re.čic in potokov, Če se prej ne m'ede hudourniki, ki nosijo viinje velike množine maleriala Material, kamenje, prod in pesek, je namreč ena največjiii ovir pri regulacijah gorskih rek, rečic in polokov. Material je tako velika ovira, da praklično vsaj racionalno ni mogoče regulirati rek, rečic in polokov, če se ne us lavi material v hudourni Id h, oziroma se njegov dotok iz njih v regulirano strugo nc zmanjša na tisto množino, ki jo more regulirana struga brez škode odvajati naprej. Material namreč prinašajo v reke predvsem hudourniki. Kakšno vlogo ima material pi-t regulaciji gorskih rek, rečic in potokov? Ker ni moje predavanje namenjeno strokovnim krogom, ampak širšemu občinstvu, zato se omejim le na sledeče: .Material je tisti činitelj, ki dela pri določitvi profila, in sicer nje;^ove velikosti, oblike in ]iačina zavarovanja, največje, skoro nepremagljive težave. Težko je namreč ustvariti, ko se kak potok ah reka regulira, lak profil, da brezhibno odvaja i vso vodo i ves material, ki pride po dotičnem vodotoku, Kajti, če se hoče z ozkim iii gl o bolnim pi'ofilüii] dati reki Uiko velika struga, da more odvajali i vso vodo i ves nuiLcrial, ki ga rcli.a prinaSa, je to združeno s silnimi stroški. Veliki sLroilci so jiiimren polrebni, da se taka ozka in globok;; struga dovolj zavaruje, da je vodil ne more poglabljali in izpotijedali njc^nili bregov ter s Icin ogražati regulacije aH jo cclo uničiti. Cc se pii hoče doseči (lo\'olj velika struga na ta način, da se profil nulegne v širino, potem nastane nevarnost, da v široki strugi maieri;U zastaja, jo üjisipije tu zasuje, clo vrha ter tako uniči In nazadnje, če smo profil srečno pogodiJi, izračunati in ga Liuli primerno zavarovali, kaj smo s Lern dosegli? Dosegli smo samo to, cta smo z regulacijo določen tei-itorij uspošiio zavarovati, toda obtmem povzročili, da dere vsa množijia vode in materiala v niže ležeče, nezavarovane predele te reke, Ce smo jo pa regulirali do njenega izliva, potem smo dosegli, da bo voda po regulirani stranski reki 7. veliko luigiico pritekla v drugo reko, v katero sc stranska regulirana reka izliva, V tej dtnigi reki bo material iii večji Ler liitrejši dotfik vode iz stranske reke. zopet povzročal poplave in škode, Iti smo jih lioteli odpravili z regulacijo slrauskc dftliiie. 2 viSjih predelov teritorija smo torej prenesli poplave v njegove niže ležeče predele, oziroma v ono i'eko, v kritero se regulirani pritok izliva. Če bi u. pr. regulirali Kamniško tSislrico od Kamnika navzdol, ne da bi poprej zagradlli hudournike, ki v ivjo prinašajo maierial, bi imelo to za posledico, da bi valila Kamniška Bistrica niiiterinl. ki sedaj zasUja v njeni strugi, naravno.'il v Savn, seveda ni prav in ui: more ostati brez kvarnih posledic za vodni režim v slrugi Save oil Dola navzdol. Vsa Savska dolina ocl izliva Ljnhljanice proti Kre-saiicam in Litiji je Že sedaj zaprodena. Silne množine proda mečejo lok Save z enega brega na drngi, povzročajo, da Sava teče v vedno večjih ovinkih, postaja vedno bolj divja in odnaša vedno večje nino> žine obrežnega sveta, Cc bi regulirali Kamniško Bistrico, se bi to že tako neiigodno stanje s povečanim dotokom ninterialn v Savo Se ])oslal]S;do. Iz lega im j no sledi, da moramo najprej urediti hudournike, Id prinašajo jnaleriat v Bistrico, in sele polem njo sanm. Pri tem je li-eba upoštevah' še to, da ludi Kamniške Bistrice ni mogoče regulirati, če se ne iirede prej hud on mi ki, ki vate vanjo material. Sliene so razmere tudi pri drugih rekaii, rečieali in potokih, Nedopustno je regulirati reke lako, da se z regulacijo požene material po regulirani strugi naprej, ker s tem trpe škodo niže ležeči deli iste ali pa sosednje doline, v katere se regulirana reka izliva. Pri \saki regulaciji se je torej treba vprašati, kaj je storiti z materi-aiojn, ki ga nosi regulirana slruga s seboj, če se hočemo izogniti nevarnosti, da natu je voda ne zasuje in uspeha regulacije ne uniči. Odgovorili bl bomo v večini primerov, da je treba material brezpogojno zausta\'iti in ne dopustiti, da se vali naprej To tudi poceni regulacijo; najprimernejše je pa seveda, da se material ustavi že v hudournikih, kar se more doseči le z njihovo zagradbo in ui'editvijo. Ureditev hudournikov je torej polrebna iii nujna kot pogoj za uspešno in racionalno regulacijo rek in melioracijo močvirnih dolin. L'lX'cHlcv Imduiiinika Mak' i'iitlo oh izlivu v Siipoto na Jägiijuici pri Haclcčjih (lolo: liiiduuniiSki od sel': bnnske uprave v Ljuljljaiii) I);i lutli i'.Li mclitinicijt) niočviniili ilulin. Kajti liidi zaniotvirjt^nosL dolin ]iLijvet";kr;il povzročil kak liuduuniik, Radi iTialfiriala, ki prilmja )K) Inidourniliii, se Jijcgovji «U-uga vedno bolj dvigu iu posUija vetiiio iiolj ozka in visok;i. Uiko dn s čiisoni iie move voč urivnjati luti obi-ccijnc večjo vtxk', ampak sc voda razliva preko bregov in povzro&i zamočv irjL-iijo. Dostikral prcyradi hiidmirnik dolino z nasipom iii i>\ira ;di celo zajezi odlok, votle iz gornjih pretlclov doline v nižje Ler ■ p{)vKrot:a zamocvii'jciijc vsega sveta, ki leži nad hudo\irniškiTii izlivom, Posfavil R(>m poirebo j)0 nrcdil\ i luidonriiikov, če lioCenio regii-lii-ali reke in osušili močvirja, namenoma na prvo mcslo radi (ega. ker se vedno in vedno piše in zahteva, naj sc regniira ta ali nna reka, rečica ali potok, oziroma osuši kako močvirje, le redkokdaj se pa kdo spomni, da je regidacija ali melioracija neinogoea. če se prej ne uj'ede luidoin-iiiki, ki teko v dolično reko. rečico aii poloU. oziroma v dolično močvirno pokrajino in vanjo pri na gaj o material. Urejanje liudoiirnikov je pa potrebno in luijno Se iz drngili raz-i(jgov. Po,£rL-(lclv gorskc-i^a in Iiribovskcgti piTbiv;ilsl\a j c absoiiLlno ininio^oč, čt' sc luuLouniiki nt: ure de, HluIo urniki jih-dLiljt ogražnju vasi in Jiasdjn, znsiptijL» zemljo s kiunenjem. prodom in peskom, z;nnočvii-];ijo bi Irgiijo zemljo, ki je i lak gorskemu in hribovskemu prebivalstvu manjka, rušijo želeKnicc, cesLe iii pola. Škode, ki jih poi'zrofajo hudourniki na gorskih žele/,nica"h, cesUüi in polUi, s(i silno velike Koliko bi bili raaujši gi-adbeni in vzdržc-\';ilih slroSki gorskih cest in železnic^ Ce bi sc hudourniki uredili in Če bi se usLa^'il v njili raalcvial, s kalerim rušijo in zasipavajo ccsle Ju žele/jjicc ter jih delajo Tieriihne iji neprehodne ob vsakem veejcm neu rju. Posebno mnogo ijorja pa povzročajo hudourniki gorskcnni pre-bivalslvt) zalo, ker mu j-uSijo pola. Potu v hribih in gorah so največkrat speljana ob slruffidi budonrnikov. Vsal;a večja vofla jili odnaša, Uiivo da je ^sjorski in hribovski kmet ob večjih na 1 i vili odrezan oc( sveta. Lahko si je predstavljali, koliko gmolne škode trpi gorjanec, ko ne more ob lakih prililiah prili pravočiisno s svojim blagom na trg; vcHlco je tudi njegovo telesno in duäevuo trpljenje, ko nni bolnemu ne morcla prili pravočasno oa pomoč zdravnik in duhovnik. (^e hočemo izboljšali v gorskih dol in ali gospodarske razmere, dali gorskemu kmetu solitine temelje za njegovo gospn:iarsLvo, če mu hočemo" zavarovali zemljo in dom, ki je dosliki-at ogrožen od hudt)urnikov, čc hočemo izvesti higiensko sanacijo uniogih gor'skib in hribovskih vasi, ki jih hudourniki pre|)!avIjajo in prinašajo vanje vlago in 7 njo bolezni, fie hočemo zaSčititi gorske zeleznicc, ceste in poli ler zmanjšati njih grarihene iji vzdrževalne stroške in če hočemo zaščilid vodne naprave nb hudournikih, poleni je neobiiodno potrebno, urediti buflournike. Ureditev hudournikov je pa patrebna tudi radi obrti in influst rije, ki im t) svoje naprave nb hudournikih. ftfnogokrat se dogodi, dii pob(n'C kak hudournik vse jezove, ki so napravljeni na njem. Mnogokrat zasuje strugo in onemogoči obratovanje, kei' nima voda odtoka i^pod koles- alt izpofi turbin, Krivdii, da hud rtu mik i odnašajo vodne naprare. ki so zgj'ajene na njih. leži pač v jirvi vrsti v teh napravah samih, ker so zgrajene neprimerno in premalo solidno. Toda kriv je tudi hndoui'nik, ki pridere včasih s tako .silo in vali s seboj Loltko skalovja, lesa in drugega materiala, da še lako dobre napra\'c ne morejo vzdrževali silnega navala materiala i]i voduili mas. Z ureditvijo hudournika bi sc zadržal material in bi se t.ndi zimnj.Šala sila in brzinn vode. lidio da hi poleni vsaj solidno zgrajene naprave mogle brez .^kode prenesli navni I udi največjih povodnji. Iz povedanega je jasno razvidno v leak o ozki zvezi so Imdo-umiška dela z drugimi javnimi deli sploli, t;Na(lyljevanjp prilioctnjič.) Varujmo in gojimo gozdove! Banovinski gozdni sklad Ing, Anion S i v 11: (Ljubljana; V Siunnrskeni lislu sem Jiii strnnoU S78—2S1 leliiikii 1923. opisal, k;iUo j C nastal „cleKClni gozdni skUtd" h bivših xcriiljcclclskili sk Utrl o v, ki so jih svojčfis nprüvljali rležehii odbori v deželah, ki Ivo-rijo danaSjijo Slovenijo. Gin he, naložene na osnovi jjrcj veljavnega gozdnega zakojia % dne 3 dcccmiiia 1S52., ki je hil v ohniočjn Slovcjiijc. v veljavi do 1 julija 1930., so sc od lehi'l853. do 19. jnlijii lf)19, slckale v 'dotiCue /ccmljedelskc sklade. Dne 19. jnlija 1919, je slopila za območje Slovenije v veljavo posebna gozdnopolicijska naredba dežp.hic vlade za Slovenijo, izdana dne Ifl, niajn 1920. in objavljena v Uradnem lisln pod šl.211/{iS. lela 1920. Imenovana navedba jc bila rine 28. fcbrnarja 1922. uzakonjena in objavljena v Službenih Novinah (Ur.^ 1. ši. 383/115 iz 1, 1922). Radi kršitve, le (uKako)ijcnc!) narcclbc naložene globe so .se slekalc v ,,deželni gozfini sklati", nslanovljen v smislu § 22. cil, na-redbc. Poleg lega so se stekale v ta sklad tndi globe zaradi p fesi o jj-kov gori navedenega starega državnega gozdnega zakona z dne 3. decembra 1852.; le na bivšem Slajei'skem so se globe, naložene po zadnje omenjenem zakonn slekale v obCinski nbogni sklad (dež. zak z dne 1, avg. 1872.). Ko je dne 1. jnlija 1030 slopil pri jias v veljavo novi dižavni zakon o gozdih, izdan dne 21. decembra 1929 (Ur, 1. £1. 162/35 \7. 1. 1Ö30.), se je smatralo, da so predpisi lela 1922. uzakonjene Jiaredbe biväe deželne vlade za Slovenijo iithali vcljEiti, Zato so se od le dobe, torej od 1. julija 1930. dalje, v,se kazni izrekale .samo po naäcm novem (Iržavnem gozdnem zaltonu. Po § 16S. tega zakona so se odvajale vse gozdne globe v centralni fond za pogozdovanje, ki ga upravlja ministrstvo za gozdove in rndnike. Tako je ostal naš deželni gozdni sklad, ki jc služil po.spCNevanju gozdarstva v Sloveniji, brez dotoka dohodkov. Ker jc končno zavzelo minislrslvo aa gozdove in rudnike stali 3če, c3a Ida 1922, nzakonjoia n ar cd ha biv.še deželne ^■lacle za Slovenijo z novim gozcUnm zakonom ni iiila razveljavljena in da še \-eljajo dolifne njene določbe, ki niso v nasprotju 7 noiim gozdnim zakonom, je banska uprava na to pravno skd išče imenovanega ministrstva opozorila občenpravna oblastva prve stopnjo z okrožnico z dne 24. rcbniarja 1938., štev, 111/7—2132/6 iz lela 1937 Istočasno je označila one določbe ciL. uzakonjene nareclbe, ki še veljajo in po kal er i h je treba postopati. Med šc veljavnimi je določba g '22. te narcdbc glede deželnega^ sedaj l}anoviiisbcga gozdnega sklada, tiaiiska uprava je zato svojt;-Časna pravila za upravljanje in uporabljanje lega sklada dne 7. aprila 193S,, Štev. 111/7—918/3, obnovita iu clanašnjini razmeram jjrimerno dopolnila Iz teh pravil, ki jih tu objavljamo, jc razvidno, kalcrnn ohi'L'kufislnim svrliain so srci Ist v;i )>;iiii)viii.skog;i gozrlnt'jgji sl;)rt])ke otiili dolouii zakojlii z diu- 2H. ll'lijuaija 1Ü22, (Ucadiii lisi šlev. ;j83/lHi), ki so ]jti ranpisu kraljt-vski haiiskc upravo dravske banovine i. ciiic 2-1. fi');riiarj.i 1038. Ilf A'n. 2-j:i2/ü os I alt; v veljavi (5 21. eil zakona); 1)) izkupilo 7.SI zaplenjeni les (§ 21. dl. /ak.;; C) morebitne podpore iii nnldonihT v koiisi temu skladi); {[) jzliupif-c); '/.a prodane poufne gozdai-slcc spi-sc, navodila in podubne publikacije, iztiane iz sredslev Lu^a sklada v smi.slii el. 3, odsL. t, kaUor Uidi za pfočlaue lisliovine, ki hi se iz lega sklada nabavile; d J sredslva, preostala od dose.dauje^a ßozdnega sklada ah pospeSeraiije gozdarstva v obinožju Ijivfie deželne vlade za Sloveiiijo, odnosno liivše pokrajinske nprave za Slovenijo, ndnosiio biv.^ih velikih žiipaiiij Njiihljani in Mariboni. f 1. i. Sredslva, banov in sitega ^o^dncga sklada se nporabijujo, v kolikor niso na razpolago di'iiga srodsLva;*) a) za nabavo gozdnib sadik in njih brezpbičiio razdelitev med sivomfišne gozdne posestnil^e; li) za rtenanie iiagracle in diplome vzornim ^ozdnini posesitilliom, za vzorno izvedene gozdne nasade, pravilno Čiščenje, U-eblJenje In redrenje dora-sčajofib nasadov; C) za nabavo gozdiiili sarilk in diTigega maicriala jjri )n-iredbali „Ječie.ga dneva"; (■) za režijsko pogozdovanje kraškega svcla in po elenienlarnih silah npusto-fienih ali slaborodnili zcmljišC; d) za prispevke pri prirejanju strokovnih predavanj In poučnih teCajev in za nabavo nazornega materiala za predavanja, /a strokovne eksknrüije, za izdajanje poljudnih In jn-opagandnih spisov, namenjenih Sii-fiiin ]ila.siem IjiidsK-ii, M podjiraJiJe domaCei^a i^ozdarslicga časopisja, tfolograliranje važnih in pouenih gozdnih objeldov' in naprav, za Mrokovno pnnieinlme gozdarske razstave, za založbo' listiovin za gozdarske statlslif^ne in drii^e namene, za risanje kart ni kartogvamciv pri gozdarskem odseku banske uprave in pri okrajnih nai*eisivih f) za ponioe solskim vrtom pri poučneni vzgajanju gozdnih i.adik. 3 J izjemoniii za narodi lev za službo jjosehno (jotrebnili knjig 'pravnih i.n slrokovjiili) iji za najpotrebnejše gozdarsko f^ksopisje; hj za gozdarske izpite; za varsLvo pi'irodnih spomenikov v gozdih; e) za podpore gozdnini dreve'!nicam, j', za banovinski gozdarski muzej, (material z ^ozdnrskili razstav^ podprlih z javnimi sredstvi); k} za malerlalne stroSke in nagrade za upravo lega sklada Čl. <1. Premoženje bauovinskega jjozdnega sklada mora bili donosno nalo^.eno v ban. denarnent zavodn, kamor se^ jirenaša iz Poälne hranilnim Manjši zneski, potrebni za kritje sprolnili izdaLkov so v PoSini hrani I nie i Čl, 5. Izplafila iz banovtnskega gozdnega sklada ,sr izvrfie po od o bril v i in nalogu bana. ti. (i. Knjigovodsiveni in blagajni.^ki posli se vodijo v «ozdai-sktni otl-sekn kralj, barske uprave Obračuni sv sestavljajo za vsako koledarsko leLo vselej prve tri mesece vsakega leta za prelfkid leto. Pi-etitedala jih po dva računska organa finančncgfi oddelku banske ujirave ■''j Pripomba: Tu gre za kredite državnega in banoviiiskega proračuna ter eeutraincga fonda za pogozdovanje; li krediti .so pa zelo skromni Dopisna gozdarska posvetovalnica VPKASAIVJA 17. Gr;i(!iv<) z:) slovenski jfozilarski slovar, V Gozdarskem vcsfniku me kcIo zaninuijo Ucsetto v Gradivu •/..[ slovenski gozdarski slovur, NL'kalcix be.scdu sc mi 2tlijo novt! in mislim, da je med njimi nekaj lakih, za katere iin;nnf) že, druge izraze. I>Jajboljc bi bilo, tla se vpelje z^ en pojem samo ena beseda, ki se luij odbei-o po predliodtiuni slctcpn !>ozdai-skili s(rok<>\ iijak()\* S, .S. Mongt'ä — V. N. r.Jultljanu IS. Drva. Koliko Lehlii en prosloJ'ni seženj bukovih, hrenovih iji smrekovih drv? Kolika je njihova goril nos I',' Rad bi hidi zvedel za slrokn\ue kuj i ft e> v ktiLerih bi našel več podatkov. ^ ODGOVORI 13. Kubirniije (tcslc. V odffovoru na strani SG Goüdai-skega ves In ilea label,') ]n popolna in je golovo oslala nckalerim nera^nmljiva. V 1 i7i ö, slnlpen so sldad št kiibalai-fi tii^ flriskc ■/. 0 niiii/l in šil- S iL'vi 1(1 v cm posameznili Širin ' lazliha sliupnt 30 •i 0 1 ■1 29 20 4 ~ 24 2S 18 21 'i2 27 — 42 1 1 " 42 äß - 42 42 25 15 ■12 57 24 12 .17 eö 23 i — lifi (iti 22 JO (iti 7fl 'J t 22 79 iOl 20 S 1(11 109 prištelo 2071 vstjla 109 ' 2709 rafunt in iii'i|i(imljt' 21)- 1= 19 109x10=2071 27K>:-; 100 >rJ=21fi720Q 2167200 cms=2'ir)72 Kiibutura Izme.rilr IHill: n.TlUiii; 2'1072 m'' jjnmnlfuiia izostala šlcvilii, ki jili vpišemo zn lisle širine, ki jili sploli 11 i v s]:je fiele in sla tu nascendi in Se ni I i oddalec'; nc dokončno razvito, Tn je tudi iskati vzrolca dejstvu, da so cesto v rabi za isli pojem kaj različne besede, V strokovni literaturi je zaslecbli dobre, jia tudi manj primcime, da celo 110 vsem nerabne izraze. Oziraje se na vse to si je Gozdarski vestni k zadal nalogo, da zbere in objavi po možnosti vse za gozdarstvo v pošle\' pj'ibajajocc besede, ki so Se žive med slovenskim ljudsh'om. kakor tudi, da obelodani strokovne termine, ki so Že nasi i svojo pol v slo\'slvo. pa še niso Siräim laogoni znani. Nikakor pa naš list nimij namena in se tudi nc čuti poklicanega, da nvtorilalivno diktira nove be .sede in izreku dokončno sodbo o njih pravilnosli, inai-vcč želi le zbrüii čim popolnejšo gradivo 7,ti bodoči slovenski gozdarski slovar, l;akor je to razvidjio že iz samega naslovu lega zaglavja. To gradivo naj služi bodočemu pri redi Uil ju slovenske gozdarske terminologije in morda ne bo napak, če ga bodo v neki meri upošlevali lutli poklicni jezikoslovci v svojili pravopisnih in slovarskih deiih — V praksi pa tio na splošno obveljala vcrjelno lisla beseda, ki je odgovarjajočemu ]iojnni najbližja in najailckvalncjša ter nüjbolj v skladu ?. duhom slovenskega jezika, D.n bomo zbrah čim obsežnejši in popolnejši besed) J m a ten al za dokončno in obvezno gozdarsko ierminologijo, ki ob naraščajoči strokovni lileraturi postaja iz dneva dan polrebnejša. pi-osimo lud i Vas in vse osi a le čil atelje našega lista, da nam j)oSljeie svoje prispevke te vrste; radi bomo priobčili vsak, še t;iko neznaten izraz, zavedajoč sc, dfi s Leni bogalimo naš književni je d k in obenem usivfu'jamo le m el je gozdarskemu izrazoslovju, ki ne bo brez koristi za ločno, pravilno in na zoni o izražanje v slrokovjii foresličui lileraturi Slanko S o I o S e 1;, Statistika Jndu^ttoviiiiski izvoz (iisn v niosnii innren 193S. K;i(liijili podulkib je liilci izvo-iiciio (v o]c)(.'.paji!i so pndalki !;in-sl;o kto) v marcu 7^) 7(ll Ion Jtsji v vi'üdiiosli (>.L'lcKniSk-ili prafjjv M l(),22rvUnn din in di'v K) 700 hm za är>7ü.Ü0(l din. Kvpopski uvoz lesii v Icln 1937. J2 t'vi'üpskili držav je izvozilo hni-iku ktn vsoga skiijiti} 3S,Oiy.OfXJ in predlansko lelu :!6,033,000 ly,-voz se je tnrcj jiovcCal /.n 1k- iz nordij.skill div.av ji' iiarasU'l iid I3,3220IJ0 m^ jircdlaiiskffia leln na i;S,901.(M)(> iii» lanskf.tia k'lo. I/, It'll driav at- ju olifiiMio povcfül h-(;c'liilü?'-nega in jaiiiski-^a lesa, žajiaiu^iia lesa. Rti.ski izvo/ je padel od I O.,") 72.000 m- it a 8.590.000 m' Iz leliiega [Kiäiicinamo podulko, naSega lesa: 1 po 11 Sptiivurslii i^nitiK^I Sloveiiijt t. loročila jt^o/.dai'üke^a iniseka dravske liiiiic>\iiic na leio HUü. dokazujejo ptnruMnUtiij dele/ splavarsiva [iri i/.vozn ,1 a 11 na rja icliruarja marca aprila maja junija avqnsla sepLcinbra 118 okLobra 82 ]iovembi'a 13f) decembra 7 71 12:1 10Ö 124 142 8(j Dravi je Kpla\'üv y. älo: 221 211 1188 ßOSii 37'Jl 733fl ßlOil 7100 536() !)792 2141) m-' lefia i/, I3ee''a Krcsnic l.ilijc Renk-Riljt ■S five Ihidüe J'odkraj Sevnice lllanee K rslcena 2. po Savi je Slo: ]() si>lavo\ z l'ir> in-' lefia 12 ;"»() eka 233 19 U 1(1 57 12 13 11 1f)2 785 „ Ü7«0 2K0 20:1 „ S. Pelra pri Zid. ni, ,, sknjnio GÖO <18[) 721:0 2m LÜ m- lesa ij95ii)lavov z 102IS m" lesa Od lesa, ."jp lavi je nega po Dravi, je meje pa je Sto ca il2'>/„ ali 57 350 m-'.' Od lesa, splavljenega po Savinji in Savi, sc Je in iz IjsnioviiK' je šlo ca ali l8.ü50in=. V vseh spJiivili jc lorej Inlo Ida IJlIHi, ca 87 050 m^ bilo izvoženo i/ Slovenije co, 7(i.0lW m V ostalo v mejah h^inoviiic ca 8"/[,, ei'/. poraliilo v Slov eniji ca 25" n in od le"a |r Zakoniti predpisi in okrožnice [/ (iroriičiijtit izdalhov iii (foJitKrhov (JMivskc ^tiiitoviiK^ z;i k'l(r ifiit8 Si vami l)('(lp(j gi>iüiirslvi>: flrcvfsiucL' i')l(i •L' /-.1 HJJllIl i);])(ili)ik'v ilrcvc.snic in !;iiicliji.ki!i otlliorov ... podnoi-e in sLmfild zii sliiijorddiiih /.cniljršr kh o ill odd;ij[) gozdnih «idil; sironiiiSnim os^huni, rlrrji ilnt.'* vi, lui^iMdr i]i diplonw VKunui poso^-'tmaiijii /u po^ozdoMili ji' Krii-SLi ... , . . . , /.l\ jio/djifskc) |irt),s\-L'lo............ |>n(||ni-imjü lov.sh-ii . . ... ....... . , . . [ifisjiL-vcl; k oskr)iniiu fiironui.šiiili i^ojt-iiiTv S<;Il' v 1'iiioi'ii . . ....... ...... . sU;i))ii;)rii: [mini slcciki in i;l;sl(iici;ijf lisurnišlii slcuSki iii knjiiit'..... ■;iii-jyv;i, rnysvi'iljnvii, vodil itd ui-il;i, invoiiliir............... sti'oSlii ijilüriiiily , , . . . sli'oSlvi lr<";ij('v . ............. iM^iii Uclalki . . ............ si, din 3 ü,;«- OO.IICI)' lö.lJIO .""iDiiir- IllÜftV- 1 JS.OilC- tnTjiinjr iuidiinriiiUstv; Linju in i>:|inlnjL'v;jnif iiiidoucniškili uyriidli. njih ni>d?.i-i'iuijc in ('uvinijc (jjiilni slrošl-.!, dniM-nitr in nu'zdt.' umskih in n^iOni h fli'tii>ct'V, iniiliTiin, fimdjt' ..... sliidij in i;!(leiavo iiufrlov (iiVedliodnii ddii, vodojn-jviu' i-;i/prave, polni ^Im.šld, ra/in.'. polroliš^^iiii.' i Id.) . , /;i nad al i C van j o xiiOcli)) tk^l in injvii cJfIii foi'odjtv iiuilcrial. nu'- ^dt\ polni slroSki ild.^................. - nnjn;i dehi oli lindoiivnišKili po]if;ivahin di'la njlli jn i'pi'i'cc-v .'iiiji' fn>L'i;d('j ninlorial, poljiinc i id.) . . . - na.iiivi) in piipi-aviio icfinii'iiili iijslciimonlov, risalnih in k-hnir-nili pripotno(;];oinofkov . . . "17000'— hrana za ribe . . ......... . , . , 73.000'— vzreja raljniic..................... , 100.000'— razni indalkL . ..................... l OCO'— skui>ü] , . .... ........... 271.900'— Nekateri novi zakanitj predpisi. (Iz Službenega lis I a dravske Ijanovine, Je to 1938.) Avlcntično tolmačenje »[■edl)e o likvidaciji kmetskiti dolgov, £1. 2 , odst. 1. ti. 3., oclsl. 2. čl. 3., čL 5, iii 01. 24. (št, 20/131). Pfiiviltiik o usli'oju in poslovanju posvetovalnih ribarskih odborov (si. 2I/I3G). Niivoriila glede zaposlitve tiijlU državljanov z dodelitvijo na nedoločen Oas (St, 23/149). .A. v. ten Učno tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, odst. 1. čl. 2. odst. 1 čl. 20 (št 24/15i). Spremeinijc in dopolnitve člena 22. ohčiiega pravilnika o voznih in pre-viiznib nnodiiostili (St. 24/155), T'i'avilnik o lianovinKkem pi-oraCunii dravske banovine za leto 193S/3Ö. (St 26/l(>3) Prortičiui „Betlnosluega sklada" dravske hiuiovine za leto 1938/ {SI. 20/153). N'ai'edba o omejitvi uvoza iii pJ't'voza živili in mrtvili zajcev, knncev in drngili domačili in tlivjili glodavcev in njih delov v in. skozi Jugoslavijo fšl, 27/170) Otlurava prepovedi uvoza in ifcvoza živih in ubiiih zajcev, kuncev In njih delov (31. 27/172). 1'redba o jiosLavljanjii in Izbiianju izvedencev za cenitve nqiiemitnin, n iijili nagi'ajanjn in o postopku pri cenilvali fät. 23/179) Novo avlenličtio toltnačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, od?!. -1. čl. 3., odst. 2. Čl. 8. in čl. 42 (št. 28/180). AvlenUüuu tolmačenje uredbe o Itmelijskili zbornicah (št. 28/181). Proračun izdatkov iu dohodkov tiravskr banovine za Iclo lfl38/3fi. (št. 29/183). Odločba o izpolnjevanju carinskih rtisklaracij s Črnilom, oziroma s pisalnim strojem (£t. 30/190). Spremem be in tlopolnilvc občnih uzanc. Ljubljanske borze za blago iu vrednote za trgovine z blagom (št, 31/193). Spremembe in dopolnitve odredbe o laksah Zbornice za trgo\ino, obrl in indnsLrijo v Ljubljani (St. 32/197), Uredba o podaljSavi roka za izmoiio platišč iia obstoječih tovornih vo-ril i h (št 33/20Ö), _ ' Predpisi za promet s sladJtovodnimi raki. namenjenimi za izvoK (SI K/31Ü). Naredba o gospodarjenju z nectorasllrai gozdi (SI. 35/211). PinanCui zakon za leto igaS'ag. (št. 3üf214j. Pravila o opravljanju privalnili in dopolnilnih izpilov na srednjili šolah, (äl 37,'219), Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami (St. 37/222). Popravek v objavi norm za opeko (St. 3/^22^). Tečaji za mesec maj 1938 (ät. 37/pnloga). Dopisi DECJI DAN ZA POGOZDOVANJE V PREKHIlfRJU, Tudi prekniiifijki go^flovi so jiadnji čas oi?ivl'li. Bojazen pred pomauj-kaujeni iii podražitviio lesa, strem-ijeiijc in poLreba po goxdai-sW osamosvojitvi silijo poses1]uke k obnavljal), u' goKclov. Zapuščeni jiaSniki, ])rocinale naplavine, zamočvirjena KcmljiSi^a in razne go/dnc posnl;c se % vso sltfbiiotiljo vračajo lesni proizvodnji Propaganda prijM-avlja pot praklif-nemu go^tlarstvii in vztinja v javnosLi zanimanje za pei'cCa gozdarska vprašanja Izmed mnogili uspeinili naCinov ]]ropagande moramo omeniLi predvsem "jdofje dneve za pogozdovanje" in novo ustanovljene „oltrajne o(li>o-re za |3ropa(^anilo ßoüdarslva" Praklicna siioziiaiija in dejansld uspehi iiara kažejo, s kališnim veseljem in resnostjo pogozduje Ijudslio-mladina pod vodstvom svojili učiteljev in gozctai'jev. Na tisoSe in tisoče prekmurskih otrok se jc letoš-Ijo pomlad sklonilo nad zemljo, da izkoplje in zgradi lemcljo liodočim gozdovom Mnogi so videli njih delo ga odobravali i ji v mnoffih ])riiiierih liidi posnemali Ta dejsLvfi so najjoiila odbor za piopagaudo gozdarsli'a, da v okviru svojega dela pripravi vst; potrebno za üvedho det-jega dneva Indi t gimnazijsko mladino v/. Mnrske Sobota V sredo, dne 6. aprila, se jc v rani jutranji uri zbra ves pi'opa-gandiii odbor, pi'ol'esorski zbor, ijo-Kdarsko osebje obče uprave in vse dijašlvo. Söstslo mladi)i dijakov jc krenilo iz mesta po bližnjici v go^d „Fazanai-ija", kjer leži večja po.seka. Po kratkem liagovoru predsedjiika odbora je podal strokovno tolmačenje okrajni goxdarslci referent Ker so bile jamicc /e izkopane, se je Ka-l-ela taltoj praktična saditev. Z zanimanjem je mladina sadila Ler kazala pri dein vso resnost in voljo, posaditi sadike res vKorno. Vsi smo pogozdovali. Tudi profesorji so sadili in tekmovali, kdo bo posadil več sadik .Mnogi so si jih ?;aznamovali, da jih morejo tudi po-Kiieje najti in presodili uspeh svojega dela. Odnesli smo iiajiepSc spo-mme na dan pogozdovanja. Čutili smo, da 50 gozdovi l-cs di'agoceii zaklad slovenslfe in prekmtirsl;e zemlje Slübmio, da ga bomo znali eeJiiti, ohranjali in vzgajati! P o Lo Cu i k Marlin. VI LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUG. SUMABSKEGA UDRU2ENJA V LJUBLJANI. Dne 29. aprila 1 1 ic bila v Ljubljani odborova seja, Na dnevnem redi n sla bili porodili o Gozdarskem veslniku in o podružnični gozdni drevesnici, Predsednik dr. Vidic jc jozdrovil še ta gozdarskega odseku >aiiskc .uprave in inšpektorja in;: Sivica, ki se je na va"bito odbora udeležil seje. Po uvod nib forma In o-stih je ing. Sotošck poroeal v imenu uredništva iu uprave Gozdarskega ves mika. Iz poročil je bilo razbrali, da je število naročnikov zadovoljivo in da se je priglasilo Indi doioli soI rud ni kov, ki so pripravljeni sodelovati. Po podanem jioročilu se .le razvila obširna .stvarna debata, v katero so posegli ing Sivic, dr Vidic, ing. Rihtar, ing. 'Vinnk iu (iru^i. Bilo je uiuogo predlogov in nasvetov, kako li.sL čini bolj razširiti m izpopolni ti, odbor je tudi soglasno določil v predstavništvo konzorcija kot svetovalca ing. Cirila RiliLarja m ing. Frana Paheriiika. Predsednik podružnice ill urednik lista sta se zahvalila inšpektorju in^. Sivice, ki z izredno naklonjenostjo spremlja Gozdarski ves Iti ik na njegovih prvib koi*akih v življenje PoročUo o podružnični gozdni drevcsniei je odpadlo, ker se njen upravitelj ni mogel udeležiti seje. Ing. K. T ODDAJA LOVISC. ZnCasiia državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani je oddala v jodroiju gozdne uprave v Črni na ■ avni (iražti dne 5, aprila t I. lovi-iče Dretnik s površino 523 ha za dobo 12 let od 1. aprila t. 1. naprej g. Železniki) Blažu iz Maribora, Letna zakupnina znaša UOf) din. Ista uprava je na javni dražbi dno 13 aprila t. 1. oddala lovišče Ravne (Grčaricc Al v podi-očjn gozdne uprave Kotevje s površino 1419 ba g, Hal-nerju Josipu v Ljubljani Letna zakupnina jc 2555 din, tf Gradivo xa slovenski gozdarski slovar adraS — česmika, miika, die europäische Lehcnseiche, Quercus ilcs (L.). bela hikorija — bijeU hikorija, die weilic Hicliory, Carrj a tilba CNxil } Hicoi'ia ovatj (ßril.j bcla jcläa —die Weißei'le, bljelrijoha, Aliius incana (Wild.) beli topol — bijeLa topola, die Silberpappel, Popiifits alba (L.) beli Iraker — obifrii gi-ab, die Main-hiicbc, die Wcißbiiche, Carpinus beUikis (L.) hell uruh — bijeli orali, obit'iii orah die etiropnische Walliiuß, Jtigbms regia (L.) bor — bor, die Föhre, dit Kiefer, Pinns. bresl — brijesl, bresl, die l'ltjie, Ulm HS hukov — biikvrt, die Buche, Fa- gus silvalica (L.) eer — obimi cer, die Zierciclie, Qiier- tiis Ccvri^ (L.) črna jeläa — cnia joha, die Scbwarz-erle, fiie Rolerle, AInus gl\ilinosft (Gaei'ln.) öriil topol — cnia lopola, jügnjed, die Scbwary-ijapjjel, Popiiliis nl-gi-a i'L.) i^rni gaber — crni j^i ab, pi'iiiioi ski grab, Carpinus dunic.nsis (Scoji.) Carpinus orienlalis (Lani.) Crni oreh — cnii orah, die scliwarzc Walnuß, Juglaits iii^jra (L.) 50'- in 1280'— 1700- in 1400,- Podnari-Kropa 1750'- in 14'10'— I5G0'— in 1280.— Prevaljc , , 1700'- in 1400- 169Ü- in 1390- Ptuj...... ISSO- in 1300'- IfitO" in 1320 - Slovenj Gradec 170()-— in 140f)'— 170inijsl;o prede!nvo lesa, PriOakovaLi je tiKÜ. tla !)Dclrt nova nemška obla-siva omejila dosedanje prekomerno izkoriSfanje avstrijskih gozdov in lu-di v Avstriji uvedla zadevne stroge predpise, Id veljajo za prejšnji' nemško 0Tcml|e, Po teh predpisih, ki so v veljavi za dobo Stirilctkc, j(? sečnja določena na 50"/j prekoračenje naravnega letnega prirastka. Sporazum mciT iVemčijo in Madžarsko o prodnji avsirijskegn lesa. Glavna dolofila lega sporazuma so; Koiiiiiigcnl mehkega žaganega Ifsa je 1-1.01)0 vagonov, loda Nemci niso obvezani, izvod ti vso množino, N'a Miicižar.slicni so nldnjeni vsi prejšnji nkrcpi, ki so zagotavljali plasmati avslrijskega lesa /.di se, ila t)o otl lega Itontingenla dejansko izlioriščcna samo polovica ali 5c manj. Cene av-slrijskega lesa mo iiannT.ü unaLno poskočile in zadnje mefahr-eene so z;i \'sc Kortimente zvišane za S 3'50, razen za ozko blag«. Čigar ccna se je KviSala celo za S iV—^ in za kralko hlago, ki se je podražilo za S 1 — Te cene .w v denarnem pi-oinetu z Madžarsko zaračunavajo po novem leCajii Šilinga, kar pomeni v penj^ili podra/.ilev za nadaljnjih lO-S^/c. Kontingent mehkcsa lesa jt; IjOOO vagonov. Ni j5a verielno, tla bo izraženih več kot -lOÜO vagotiov. Pogo- tiene cene za okrogel les so zvišane v pi'inieri z lanskimi cenami povprečno za S 3'50 Razen lei^a je treba ra-čmiati s lečajno ra^Jiko lÜ'5"/o. Kunlingent jamskcija lesa je 521)0 vagonov^ gospodar.ski krogi pritakn-jejo, da lio izlcori.sčen v polni meri. Cene so ravno talce kot lansko Jesen, samo tečajna razlika jiJ.» bo nekoliko dvignila, Kojitingent cehitoznega lesa je 12[.MJ vagonov; jačnna se, da bo i;;vožena celotna kolifijia Osnovna cena je ;12.50 pengov za prm franko Cselep; Ludi tn .se. mora Se prišteti že omenjena lečajna j'azlika VerjelnosI, da kontingenti ne bodo izkoriščeni v polni meri, pripistijcjo lesni sosijodarstvcniki visokim cenam in velikim lasinim jiotrebam Neni-Cije. Komu tisk o-madžiirsUa (rj^ovstia pof^njanja. Podoba je, da Se ni prišlo do končnega sporaznma glede plačevanja, zato se pogajanja nadaljujejo v Bukarest!. končala pa se bodo v kratkem, kakor se pričakuje, v Budimpešti. Poročajo, da je že priSlo do spo-laziinia glede konLingoilov za uvoz 1'omimskega mehkega žalnega lesa na Madžarsko Zdi se, da ho kon tingent za leto 12,5(.I0 vagonov, in sicer- redni konlingent 10,500 vagonov in snperkonlingent 2000 vagonov Poljski les na nindžarsbcni Irgii, Zaradi uslavljeriega lesnega nvoza iz Avstrije s(? je na Madžarskem povečal inlercs za poljski les Kljnli viSjim eeiiani, ki so jih morale madžaivske tvj'dke plačati za poljski ies, se zdi, da je jn-išlo do znalnili knpnih sklepov, Glavni razlog za Romunska-Ualijanska V Kimu bodo v kratkem pop-janja. ki naj omogočijo med oljema državama lioLjši plačilni promet od dosedanjega. Cs se bo dosegel S])0]'azum, bo pnSlo še do pogajanj Prenirja za izvoz Romunija namerava povečali izvoz lesa in sestavljena jc sli-okoviia komisija, ki naj pronči predlog o premijah za izvox lesa. NeWteri po- nvoz lesa iz Poljske je v plačilnili možnostih med Madžarsko in Poljsko. Podoba je torej, da bo Madžarska stremela Uidi vnaprej za tem, da si zagotovi dobavo lesa s klirin-gom. trgovska pogajanja. o blasovncm promeln. Vidimo, da se tudi Romunija poteguje za italijanski Lrg; gre zlasti za izvoz lesa v Italijo. lesa v Rninitiuji, roeajo. da bo premija za Levant o 5—10%, Ang ijo, Holandijo, Jnž-no Afriko, Francijo in čezmorske države 15"/o- Naš Ifsnt izvoz trt Ilalijii. Neraäki list ,,Uie Kölnische Zei- poliLičnetnu stanju. TCljub temu ]ia tung" poi'oC'fl, da Avstrija sicer ne Jugoslavija, kai;or list pripominja tia l)o mogla kriti vseh nemških potreb koncu, zaradi tega ne bo utrpela no- po lesu, da pa je vendar pričakovati, bene Sltode, ker bo mogla prevzeti da se bo jugoslovanski lesni izvoz glede lesnega Izvoza v Hali jo doseda- V NemSijo zmaiijäal, čim bodo Ir- njo vlogo Avstrije, govski odnoäaji prilagodeni novemu Anglija bo rabila mehki )es. Po poročilili Jugos I a venskega kw- na lesnem trgu povprečno neko j-irja je upati, da se bo po vsej ver- zboljšanje kakor v povpraševanju ta-jetnosU stanje na raednai-odnem les- ko tudi nekoliko v cenah nem trgu izholjSalo. Za barometei' te- Ajigleäki trgovci nameravajo letos ga stanja se smatra aiigleäki tesni nakupiti Se večje količine mehkega Irg. Anglija je razpolagala do ne- lesa Jtot navadno; nekateri celo me-davna z velikimi zalogami lesa; lalo uijo, da si misli Anglija piipraviti j c v zadnjem času svoj lesni izvoz zalogo rai'hkcga lesa za vse leto iz raznih držav precej omejila. Ker napi'ej in to zalogo s stalnim dokupa je sedaj večino svojih zalog, zla- povacjem tudi v bodoče vzdržali na s ti mehkega lesa. poraljila, je Cntiti isti višini, Leioitsba je ukinila tzvo/nc carine za jamski les. Letonska jc za leto 1938. ukiniJa prišla Lctonska na tretje mesto med izvozne cajine na jamski les. Iz te evropskimi izvoznimi državami, za države je bilo izvozenili v pcvib 10 Fins to in Rusijo, mesccih 1937.1.500 000 pbu in lako je Prost uvoz leüii >ia Datisko. Danski Valutenlftiijlor, ki razde- La način nameravajo olajšati ill pos-Ijuje devize Za uvoženo blago, je pešili gradbeno delavnost na Danil vrs lil vse vrste lesa, razen bukovi- slcein tie, v seznam svobodnega blaga. Na &veilska bupuje oglje na Češkoslovaškem. V začetltu tEga leta so Švedske množine oglja, ker so bile zelo za- železarne naročile iz C. S. R. veCje dovoljne s poizkusninii po.^iiljaLvami Prejiovctl izvoza liraslovinc iz Romunije. Po dosedanjih [»roCilih moremo nem sekanju romunskih hrastovih sUle Kiti, da bo v ki-aikem v veliki gozdov in v slabili rezultatih tieita- meri omejen romunski izvoK Ura- cij za "dobavo Železniških pragov ro- stovinc. Razlog za to je v öeznicr- tniuiskim državnim železnicam. Reguliranje cen žaganega lesa v Svief. Pri pomladanskem zasedanju Zve- določile za posamezne švicarske poze 5vicai'ske lesne industi-ye so raz- krajine najnižje cene, ki bodo po pravljali največ o vprašanju cen ža- možnosti proglašene za obvezne. V ganega lesa za leto 1938. Dosedanjo U namen so razdelili državo na pet praliso s ceniki, ki naj uravnajo ce- pokrajin, za katerih vsako bodo v ne, so opustili. Mesto tega sc bodo tralkem izdelani ceniki. Lesna trgovina Slovenije v aprilu 1!>38. (Od posebnega dopisnika Gozdarsltega veslnika.) Kakor jc tila za proälo lato značilna. lesna konjunktura, ki je v jeseni dosegla svojo najmočnejSo fazo, lako je v tem leUi opažali' veriiio večje nazadovanje. Produkcija se je za te kratkodobne konjunkture iZ' redno razvila in ta razuiali — kai' je posebno važno — še vedno traja, Čeprav postaja povpraševanje iz dneva v dan manjäe. zboljäanja je pričakovati le, ^e si bomo pravočasno zagotovili zunanja tržiSča, kamoi" lesni izvoz naravno leži Bistvo zdravega in uravnovešenega gospodarstva ni namrefi samo v tem, da je dana trcnulno producen-tu možnost dobrega plasiranja blaga, Ce mislimo tako, varamo sami sebe, kajli pozabljamo, da večina blaga ne gre neposredno od producenta v roke konzumenta, temveč opravi to pot po posredniku — trgovcu. Zato je za nadaljnji razvoj trgovine važno, ali Ijo trgovec laliko vnovčil kupljeno blago Kako je v leni ozini z lesnim tr- gom? Ce se pomudimo pri domsčem trgovcu, kot prvem posredniku blaga, vidimo, da so skladiSCa polna in da i'e^ina lesa in lesnih izdelkom* še ni naäla poli do konznmenla. Skladišča se torej polnijo, produkcija blaga pa so nenehoma nadaljuje, kakor da bi imela zadovoljevali vedno nova in nova naroßila. Nafia pričakovanja se v marsičem niso izpolnila. Izvoz nazaduje DomaČa gradbena dela so razmeroma skromna. Priključitev Avstrije k Nemäji, vsaj trenutno, Se ni prinesla za našo lesno industrijo otiin ugodni ii posledic, ki smo jih splosno pričakovali. Vrhn vsega pa smo zašii Se v fazo hiperprodukcye, katere neugoden vpliv na nafie lesne gospodarstvo smo že v bližnji preteklosti tako neprijetno občutili. Tega zla ne bo mogoče lako dolgo odstraniti, dokler se produkcija m potrtiänja naCrtno ne uredita. Toda od načrtnega gospodarstva smo mi še zelo daleč. Cene lesa v aprilu 1938. Velike ü'ke pomenijo posamezne polü-ajine v Sluveniji; A = Zj^ornja Savska dolina, B = Kokrška dolina, C = Kamnik—Zagorje, C = Savmjska dolina, D = SaleiSka in MlslinjsSca dolina, E = Mežiška dolina, F = Dravska dolina, G = Južno Pohorje, H = Slovenske goricc, I = Piekmuj-je, .f = Dravsko in Ptujsko polje, K = Krajina, L = Dolenjsko, M = Bela lü-ajina, N = Notraujslio, O = Polhograjsico. Cene pa veljajo za plni (m^), v kolikor ni drugače napisano l/(1elHn )es. ua |)oslaji Smrekovi hlodi: ß 90—118, C I3r» H5, F ncobeljen 12rj, obeljen IGO, .1 do 170, E nS-nO, F 150, G 130—2(K1, J 200—2rj0, J (stavbni les) MO, imltovi hlodi: C 120—150, G 120, Iwrovi hlodi: E 180-320, G 110-200, 1 nad 30 cm lGO -260, I nad 4U cm 2.ÖG—270, J 200 - 250, J (Stavbni los) 130-110; mccesnovi liloilh B IM—270, G 20() do 230; hrastovi hlodt: C 270—3 aprila t. t, dosegla 7.a prečno 32Vo nad proračunsko ce- mehko hlodovino na panju v gozdih no. L, 135, jamski les: D 125, D borov 115, F lOlJ—150, 1 borov 170, J 1(X)-120, kolarski les: J jesenov 250—400, J brestov 20(1—350smrekovi drojjovi; G borovi im—200, 1 100-220, J (kos;: 4—.VöO m 3, 6—8 m 3'50, 8'50—10 m 7—Ü, 10'50-r2 m 8 10, macesnovi vsak ko,s 2—H draiiji; smrekovi irami: E 170—225, I' KiO, G 150—250, I tenki borovi 200—240, J 300-350, J droben 2r)0-300, J trd les 4(10-a00, železniški prn^ovi: br^slovi I (kos) 36 do 41 Povpraševanje \7. itio/emslvii. 265 - • IJaiftk: ;^aslopMiška Ivrtlka iščii zveze z iiaširai zaslopnilti, Ui želijo prodajali svoje pridelke v PalesHni, 273 -- Pariz: glog (Crataegus o\.ia-caiithaj. Port Said: hrastov les, Berlin: hrastovi frizi, hraslov žagan les in jeseuov les. .\nislerdam les vseli vi'st. London: londonska tvvdka isCe joslovnc zveze radi plasiranja blaga v .\ngliji: mehek in ü'd gradlieni les vseh vrst, orehove in hrastove finnirje, dele lesenega pohištva, podpelnikc, paj-kete, les za palice, Lnkove (ioge. špulce, di'zaje in Uu-hinjslio orodje Ud. 293 — Bremen: v,';akovrsten les 2M 289 291 292 301 — Berlin: les, cement in cigaretni papij- za izvoz v Irak." 323 - Tel-Aviv: išče se zastopstvo jugoslovanskih izvoznikov /a lesene z;d)oje. Prednost imajo podjclja, ki so pi'i])ravljt;na vršiti komiienzaeijske posle s noniarančami v Jaiii. 333 — Mauchesle.i': orehove deske, 334 — Wanne—Eidskel; surovi Irizi K a. parke te 337 — Widnan; hiikovina za di'va. 335 — Trst: Je.seni ročaji za srpe in kose. Pripomha; IiUeresenti naj sc obrnejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje tj-govino Beo^n-ad, Ratnički dom. Pri vprašanju uaj na-piäejo zaporedno številko povpraševanja in kraj. Valute fti devize. LVadni lečaji za maj i;)38. Finančni minister je določil za niai sledeče uradne icčaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i t.d : 1 napoleondor ..... din 21)8'of) 1 zlata turška lira . , . 33971) 1 angleški fmit „ 2AS'—- 1 ameriški dolar....., 43'20 1 kanadski dolar . . 43'— t nemgka mai'lca . 1 poljski zlot . . „ 8'15 1 avsti-ijski šiling ... „ 8'5{) 1 belga ........ 7-fO 1 pengö.......„ S'GO 1 brazihjanski milrajs „ 2'i)3 1 egiptski funt....., 1. palestinski fust , „ 237'-- I argentinski pezos „ 15'50 1 argenski pezos . „ 12'— diu 1 čilski pezüs 1 turška papirnata lira 100 albansläb frankov . 100 francoskih frankov , ,, IDO ivicaj'skih frankov . 100 italijanskih Ur . . . 100 holandskih goldinarjev ., 100 bolgarskih levov . „ JOO rumuuskib lejev . , „ 100 dajiskih krou 1(10 Švedskih krou . . „ lUO norveSkih Icron . . . 100 španskili pezel . , , „ 100 grških drahem . . . „ 100 češkoslovaških kron . „ 100 finsliih iiiaik . . . „ 100 letoiiskih ialov . . „ 100 iranskih nijalov 31 — IJltr-150' -lOflfi-— 227'- -2400 — 32'3tl 96r-lllO — 1082 — 235"-39'-isr-io 95--S15'— 100 — Tem tečajem je že prištet pri-bitek („prim"). Mali oglasi DRAGUTIN CUTIC - vdova. puSkar-iia in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenski) ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatii^ih piStol, lovskih puSk iu vseh lovskin potrebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i, t. d. Najra^novrstnejšo manufaltturo, kot blago za dedve že ä 6'— din meter," kupite i^ri L TRPINU, Maribor, Vetrinjska uliea 15. WALLNEIt FR.iNC, M.MIIBOB, Slo-venslta ul. 18. preparira in naga-čnje po najnovejših strokovnih načinih vse vrste divjadi ter kupuje i a prevzema v izdelavo suhe m sveže koŽe. FELIKS SKR.AB L, MARIBOR, Gosposka ulica 11, modna iu ma-nufaktuma Irgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega lod-na in siikna. Razvoj gozdarstva in fova v Sloveniji Ing. An loj) Sivi c. (Ljiililjana) ■'Nadaljevanje) B. LOV. V posti me Kil ill pokrajiiitili, Id Lvorijo dfiimäjijo dravsko banovino, vcljit žc od lehi 1S19. zakupni Itjvski sisLcni. Lov se je prccl zedinjenjein pri nas gojil in izvrševal v okviru državnih in tlcželnili lovskili zakonov. Med svetovno vojno in v prevratni dnbi so se loviSČa zelo poslabšala; ker so biJn premalo wnrovana in negovana. D ti v prevratni dobi lov ni popolnoma propadel in cta so se vrnile poUigoma precej iiornialne raznierej jc zasluga javnilij posebno gozflarskib funkcionarjev pri obteiipravnili oblaslvib, ki so storili, kar so ob takvatnili razmerali mogli, da sc je neupiraviceni lov zavrl. Potrudili\ pa se je tndi lovskn organizacija — Slovensko lovsko društvo —, ki je s liskrmi in besedo \'Zgajala lovce, da so se pobrigali za ohranilev di\'jticli. Koder je slalež divjadi zelo nazadoval, se je skiisalo stanje izboljšali z uvozom žive divjadi. Nadzor iiacl izvrševanjem lova jc bil spočetka oležkoten, ker sn krajine, ki so pripadle področju Uikraine deželne vlade zti Slovenijo, imele vsaka svoje poseliiie lovske predpise. Zato so se morali nekateri Icb pi-edpisov 1 ali o j izenačili, tako n, pr. predpisi o lovski h karlah in o p rep o ved an cm lovnem času; glede izenačenja oslalili predpisov pn sc je moralo počakali, kei- je luinistrslvo za gozdove in rudnike leta 1921, začelo jjripravljafi okviren lovski aakoii za območje vse države, Seslavljenili pa je bilo ofl leta 1021. dalje več osnutkov za skupen okviren zalton; zadnji osnutek je bil pripravljen leta 1030. v imenovanem minislrslvu, vendar ni bil pretlložen na-i'odni skupščini. Izdelan je bil pozneje zopc.l nov osnutek; l:a je dobil dne Ö decembra 1Ü3L sankcijo, S lem zakonom, ki je bd razglašen že nasleilnji dan, t. ], ß. decembra istega leta, je bilo lovsko |U'aio za vso državo tlo vseh podrobnosLi izenačeno Tsi zakon temelji na pravnem naziranju, da je lovska pravica združena % zemljiško lastnino, vendar dovoljuje izvr.šev;iiije lovske pravice lasüiikn zemljišča le na primerno velikih površinali, predpostavljajoč, da ;imno idioriščanje lova na malih j)ovr5inah ni mogoče. Po teh načelih 1'azloenje zakon dvoje vrst lovišč: lastna lovišča na posestvih z izmero u;ijmaiij 200 ha nepretrgane površine, in lovišča, scsloječa \y. manjSih posestev v obcLiii. ki se dajejo v zakup kot obcinskü lovišča,' Zakon je prevzel mno<^o predpisov iz prejSiijih pokrajinskih lovskih zakonov, veljavnih v območju savske in dravske banovine, uveljavil pa je tudi mnogo povsem novih določb. Obvezno moč je zakon dobil, ko so bile izdane, bauovinske lovske m-edbe k nekaterim določilom zakona. Te uredbe so se morale po vseh banovinah izdali na podlagi posebne določbe finairäiega zakona za leLo 193'i/3n, V dravski banovini se je začd lovski Zfikon uvajali dne 13. marcii 1935. leta. V sledečen] naj kratko orišem nekaj važne j šili stvai*i, po katerih lahko zasledujemo razvoj lovstva po zecUnjenju in zaznamo hibe, ki jih bo treba v bodoče odpraviti Prejšnji lovski zakoni so dovoljevali lastno lovsko pravico na nepretrganih zemljiščih od 115 ha površine navzgor; po novem zakonu je zvišana površina na 200 ha, ker je na majhnih površinah ležjc racionalno izvrSevati lov, FinanCni zakon za leto 1938'39, pa je omogočil, da se fizičnim osebam, ki so imele lasten lov ]ia površini izpod 200 ha, lovska pravica pod nekimi pogoji vrne. (Glej pojasnila na straneh 91. in 9*2. Gozdarskega vestnika). Loviti smejo v loviščih do lastnega lova upravičeni posestniki, od njih povabljeni gostje, njihovo lovsko osebje in čuvaji, slednji ob upoštevanju posebnih piedpisov. Po novem lovskem zakonu se morajo lastna lovišča vseh javnopravnih korporacij, dalje lastna lovišča banovine, občin, vasi in agrarnih skupnosti oddati v zakup na javni dražbi Zakupnina pripada lastniku lastnega lovišča. Lastnim loviščem pripadajo slej ko prej osredki, za katere je plačevati sorazmenio odskorlnino, ustrezajoče povräini in zakupnini občinskega lovišča. Novi lovski zakon pa priznava las In i m loviščem tudi pol osredke proti sorazmerni odškodnini, če to zahtevajo interesi gojenja divjadi. Občine pa s sorazmerno odškodnino večinoma niso zadovoljne. Rezei'vatiia lastna lovišča, ki jih je 23 po številu, so ostala slej ko prej se ohranjena. Po novem lovskem zakonu je mogoče rezcr-vatne lovske pravice odkupiti. Kakor pred zedinjcnjem lako tudi danes zavzemajo največ lovske površine v banovini občinska ali zakupna lovišča. V občinskih (zakupnih) loviSčih smejo loviti lovski zakupiuki, so zakupniki, pod-zakupniki ter od njih povabljeni gostje in naslavljeni čuvaji, slednji ob upoštevanju posebnih predpisov, Teritorij občin se je pri nas radi komasacije občin povečal^ š Levi J o občinskili lovišč pa zelo zmanjšalo. Novi lovski zakon dovoljuje, da se nad 5000 ha obsegajoča občinska lovišča razdelijo; deli pa ne smejo biti manjši od 2000 ha. Zakon omogoča tudi arondacijo lovišč in popravo meja med lovišči. Mogoče je mala občinska lovišča tudi združiti v eno lovišče do 5000 ha povTŠine. Po lovskem zakonu obCinsko lovišče ne sme biti manjše od 500 ha. Ako je kaka občina tako majhna, se mora njeno lovišče priključiti občinskemu lovišču sosednje občine, s katero tvori najiiaravnejšo lovsko enoto. Zakupnina za občinska lovišča pripada po zakonu zemljiškim lastnikom po površhii njihovih zemljišč, ki tvorijo občinsko loviSče. Finančni zakon pa prepušča občinam, da smejo z odobritvijo banske uprave knjižiti zakupnino kot dohodek občine. Te ugodnosti se poslužuje pri nas ogromna večina občin. Glede zakupnin samih je omenili, da je težko povedati, ali so bile relativno po površinah pred zecliujenjem ali po zedinjenju večje. Zakupnine so se izpreminjale ob poteku zakupne dobe, ki je bila poprej 5-, oziroma Ö-leliia, po novem lovskem zakonu pa je 12 letna. Vpliv na višino zakupnine imajo: komasacije občin, zakupna doba, ustanavljanje lovskih združb, tako da pri družbah nastopa mnlo dražiteljev, banovinske davSČine na lovišča, cena lovskih karL, dolžnost povračila škode po divjačini, valutarne prilike, zaščita denarnih zavodov, Število in vrsta divjadi, ki je v lovišču itd. Za dobra, visokogorska lovišča je zanimanje večje, zato Gamzi v snegii (tot*^' Lovca, 193Ö.) je za te zakupnina višja, kakor za nižinska lovišča. Na 1 ha je prišlo za leto 1036. v banovini povprečno din 1"25, I. 1935, din 1*30, 1. 1934. din r62, 1. 1933. din 173 zakupnine. Leta 1936. je bila najnižja povprečna zakupnina v novomeškem okraju na 1 ha din 0*13, najvišja pa v radovljiškem okraju din 3*09 na 1 ba. Za ohranitev občinskih lovišč je važen predpis novega lovskega zakona, da se mora v zadnjem zakupnem letu tretjina površine vsakega lovišča postaviti pod prepoved lova; s tem se prepreči iztrebljenje lovišča. To seveda za zakupe, ki obstajajo Še po starih predpisih, ne velja. Važna je tudi določba, da se sme ob pristanku občine zakupna pogodba podaljšati za vso nadaljnjo zakupno dobo. Nova in primerna je določba, da se sme ob dokazanem pusto-šenju občinskega lovišča zakupna pogodba razi'eljaviti. Glede podziikijpov lovišč, ki moriijo biLi oblastveno odobreni, se po zeclinjenju v bistvu ni nič izpremenilo. Pač pa je šLevilo pocl-ztikupnikov omejeno, kakor je i udi omejeno SLevilo ZAkupnikov in sozftlaipnikov lovišča, vse. Lo na korisi lovu Manj koL 500 Iia lova se po ]]nreclbi bana ne more dati v podzakup, razen če gre z;i arondacijo med sosednimi lovišči, Občeupravna oblaslva prve stopnje morajo vodili kaltisLor lovišč. Slične predpise smo imeli ludi pj-ed zedinjenjcra. Vpogled v lovski kataster je dovoljen vsakomur, Pj'i gozrlarskem odseku banske ttpruve se vodi sporediiu dvojnik lovskega kalasli-a za vsa loviSea. Lovu o policijske odredbe so pa novem lovskem zakonu nasproti prejšnjim dopolnjene, deloma pooslrene. Sem spadajo predpisi o lovopustn, ki dajejo banu pravico, podaljšanja ali skrajsanja lovnega časa, kar st; je ob upaSlevanJii naših prilik tudi zgodilo. Zakon pi'edvidcvii izjemni odstrel divjadi, ako se je preveč razplodila, to tudi za dobe lovopustü. Tega se lovski upravičejici poslužujejo pri nas v i zda In i meri. Zakon prepoveduje izdajanje lovskib kart onim, ki ne znajo i'avnoli z lovskim orožjcin, ne poznajo potrebne opreznosti na lovu in bislvcniii j3reclf)isov o lovu, ter zahteva iijpit za tiste, ki prosijo prvič za lovsko karto ali so do nje izgnljili pravico. Posebno določilo zii];ona govori o zaščiti redke di\'iadi, V dravski banovini so zaščiteni: kozorog trajno, do I;onea leta 1940. pa sledeče živali: medveil v olcrajili Kočevje, (':rnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana; velika nliariea razen v okrajih Kočevje. Črnomelj, Logatec in Novo ine.sto; ribji orel, orel belorepec. orel srSenai\ orel IcaČar, planinski orel, "Vuski orel, krokar, velika bela čaplja. nnda bela caplja. Za zatiranje li.sic, jazbeca, di^■jih mačk in diliurjev so predvicteni v zakonti posebni ukrepi, ako bi se te živali prekomerno razmnožile. Na divje svinje in volkove (pa ludi na medvede v okrajih, koder ni.so ziiščileni) se lahko odredijo gonje, ako se premočno zaredijo Gonjo vodi oseba, ki jo poslavi občeupntvno obla.sl\'o prve stojmje. Odre jen e.''gunjc ti osle j niso "povsod pokazale zažolenih uspehov. Deloma nove so nekatere določbe o koledai'skib in mesečnih lovskih kartah Slednje se iziiajajo tujim državljanom, ki no bivajo slalno na naSetn državnem ozemlju. Za leto 193l;. je bilo na pr. izdanih 4.184 koledarskiii in 26 mesečnili lo\'sk)h kart Obrazci za lovske karte so bili pri nas poprej boljši in besedilo pravjlnejSe, nego .so sedanji obrazci. Predlagano je, da se ne otlgovarjajoče besedilo popravi, oziroma dopolni. Glede dolžnosti namestitve uslrezajočega fite vil a lovskih Čuvajev ni l)ilo bistvenih izprcniemb med prejšnjo in sedanjo zakonodajo. Pač pa so pogoji za usposobijenje čuvajev točneje označeni, zahl eva se opravljanje izpita, predpisanega s posebnimi določili. Lovskih čuvajev je bilo konec leta t93ö. v dravski baiiovini ] S5Ü; vphko leh Se nima usposoliljenosLi, ki je predpisana; Ludi večina njih ne vrSi stalno čuvajske službe. Nova je določba, da lovski Čuvaj sme loviti z lovopustom neza- SčiLeno divjati brei: lovske karte, ziti čist, brez ilovnatih primesi, razne velikosti, ostre povržine in brez praii\i. Neorigovarjajoč pesek je treba očistili 3, vodo in presejali, Razmerje zgoraj navedenih primesi je pri opečnem zidovju izveji zemlje sledeče: 1 del apna in 3 del) peska. Vodne primesi naj ne bo preveč: bili je mora pač toliko, da se malta dobro oblikuje, da zdrsne z žlice (kcle) kol cela pogača, ne curkoma. Dobro jc, če .se primeža temu ometu cemenL, in sicer v sledečem j'azmerju: 1 del apjia, 2 dela cementa in 6 do 12 delov čistega peska. Darvc se oineln nc pi-imešajo. Iliša imej svetlo, čisto in veselo zunanjo podobo. Barvo da ometu različno barvan pesek, ki je ponekod bel, drugod rinnen aH siv. Omet je po svoji obliki zariban ali nabrizgan. Pomudimo se pri pravilnem načinu onielavanja in pazinm pri tem ludi na to, da. ne bo ometana stena vegastal Najprej pregletlamo zidove a pomočjo Jelve in g rezi ta, Če so zidovi ravni in kako debel omet bo treba uamelali, da izravna ne-ravnosli. Predebel omet ni rtober. po možnosti, naj ne bo debelejSi od ]'5 cm. Zalem napravimo v vddornvnih razslojib po približno l"2t) m pokončne pasove v omelu, ki naj bodo Široki If)—18 cm. Ko se ti ometani pasovi primerno o.suSe. namečemo z žlico omei na vmesna polja med pasovi. Tako ometano vmesno polje zrav]iamo in zgladimo s karlečo, z zravnalno desko z ročera. Obrali z zravnal no desko naj bodo kratki in naj se valovilo obračajo z leve na desno in od spodaj navzgor tako, da se omel jiravilno in dobro sprime. Ko se je ta omet zadostno osušil, nanescmo drugo lanjSo plast, ki jo na isli načm kot spodnjo zgladimo, medtem ko jo stalno z vodo namakamo. Ce. omel predolgo ali pa ju'esuho gladimo, dobimo tako zvani mrtvo zglajeni omet, ki je slab. Ko sc omel o.snäi, ga pobelimo, to se pravi, dn ga pre vlečem o z apjienim mlekom, Se preprosLeJŠi omet jc rfiskiivi omet. 2 žlico nnmečeino tiikrnliio na zidno podlaga gi'obo mtilLo z ostrim peskom v Ltinld plnsLi in gii 7.a silo zgladimo in zrii\nnnio. Tnk omeL je izredno vzdržljiv, ni diMg, ni pa liiiii posebno lep. Onu-nim onj le še obri:t^aiii nrntit, l^i se izvrši na La način, dii EC na grolji ali pa huli na Jiglajciii upiiciii o me I o brizga lekoča :tpiiena mal Iti iz .srednje finega jieska; pri leni n por;) bi jam o sirkovu mclIicOj ki jo iolčcjno ob leseno desko,. Govorili smo o omelib v sploSnem in posebej o onih, ki pridejo v p oŠ lev pri hišah, xidanib s irtbni yradivom, z opeko in kamenjem Ker pa je ua Sloi'enskem Se mnogo nnbijanlc, prpproslili hiš, zgrajenih iz ilovice, je potrebno, dn se za Čas pom udira o pri nme-liivtmjn ilovnatih sten O pravilni gradnji nabijnnic bo govora v posebnem člankn, ki se l»o bavil s pravilno gi'adnjo v različnih m a levi a lib, tako kamenu, opeki, lesn in v ilovici. Gl inn jc zelo neodporno gradivo in je znLo jnijno pob-chno, da ga zavarnjcnio z omelom, s prevleko, ki znbraiijnjc ponovno /.meb-čanje in razpadanje, Tiidi je treba izbrali tak omet, ki se dobro sprime s podlago, .Apneni oinel sc yam po ,st;bi s podlago težko zvcže, ker se pri sušcnj^i ilovica krči. Sest načinov je, kalio uspešno ome-cemo ilovnato steno; od teh jih je petero 11 os I i komplicirani li in povrhn glede iisj^esnosti dvomljivih; züto sc ž njimi tu nc bomo ba^'ili, pnč pa pride za nas v postev sesli, ki jc najcenejši, Jiajiispcšnejši hi že zdavnaj v navadi. Posušeno in zravnano ilovnalo sicno jc. najprej treba nasekrili 7. železno pripravo, postavim s to.sarskini kladivom, tak'o, da dobi j-askavo površino. IŠ[ato jo je treba z metlo očistili in nanesti nanjo pusli, mršavi iiovnali omet, v katerega je treba s prsti ali z odgovarjajočo leseno priprai'0 vtisnili luknje Na I o luknjičaslo povr.^ino brizgani apne.ni omet jc stanoviten. Pogoj pi^i tem Jiačimi jc ta, da je podlaga, na kalero se nanese omet, povacm snlia. Preprostejši način je ta, da se pusti, rar.^avi ilovnati omel ne obrizga z apnenim ometom, ampak da se le pobeli t redkim apnenim mlekom, Vsakomnr pa je odsvetovati, prnuc.^avati apnenemii ometu kakršno koli množino ecmcnta, ker Lak omet raci odjiada. Lesene s Lene pa, bodisi kladne ali opažene, naj se ne omel u jej o, niti fle pleskajo z oljnalo barvo, temveč je treba pus I it i, da se iz njih odraža plemcnilo gradivo samo. Les se naj prevleče le z vročim Firnežem. Isto veljii za kamnito steno, pri kateri seveda odpade lirncžcva prevleka, zalo pa jc potrebno lepo zamazati slike. Ne posnemajmo, temveč delajmo v skladu z vsemi krajevnimi razmerami! Dopisna gozdarska posvetovalnica VPBASAiVJA Ifl. Ttiizdtlitfiv žag v jarmu. V slikiili na sli'ntich 9 -11 in 34—37 Go?,clarskcgii veslnikn so ž^ige razvrščene, knkur da sc žiigajo iz ]i!orlov vsr tleske cnnko debelp; v prnksi se p:i ž.nj^fijo rsizlicnci debele. ( j skivcjij Gradec. 20. Oriiclnvanjc stavb. Poslnvili smo dvo- slavbi: leseno liifio in zidano sklafJisče, Prosimo Vns 7A\ ii.Tvodilo, knkScn iiaj bo omeL iii kako naj se omeUiva. Delo bi rad o[ijavil sam, k or nima ma denarja za pokliciic zidarje, ki sUiiiujejo daleč od nas, I p^ 21. iinolclitn gozdarska ^ola v Martlioru. Prosim Vas, da mi .sporoCilf?, kdaj se vr.si vpisovanje v cuoielno ^^ozdarsko šolo ill kakšni so sprejcnuii pojjoji zu šolsko leto ty38/3i). Mnogi IK vseh dekiv Jufinülavije. 22. Dvolctiia gozdarski! šola v Hlarihoni. Znani so mi gozdarji, ki so absolvirali mnriborsko dvoletno gozdiirsko šolo, Imam predizobrazbo meSfanskc Sole in nekaj let prakse pri gozdni iipr;ivi bližnjega večjega posestva. Rad bi vstopil v šolo in prosim, da mi piSele, če bo la šola ostala zaprla litdi letos, da si iie pravočas]io preskrbim vse potrebno za Šolanje v inozem.sl\'u, ^ Novo mesto. 23. Po{foiistci jermeni. Kako naj spravim jermene, katerih ne bomo rabili dni je časa v.a pfigon jarmenika, da ostanejo čini porabnejši za pozneje? B. L., Loaalec. 24. Razpeljiivii /oh na Žagiih. V polnem jarmeniku imEim žage (liste), debele l-8nimj rnd bi vcdelj na kako Sir
10—770 kg. in presnšcne smrekovi ne 350- 000 kg. Teža drv iz leh vrsl lesa Q do S niesece.\' po ixdelavi je nekako na srctli med težami .surovega in presuSenega lesa; I m" leh ta povprečno- bnkoviiui SOO—900 kg, brezo v t na 600 do 700 kg in smreicovina 500—600 kg. V 1 prs (■prostornem sežnju) so 1 prm (prostorni iiiclri) dr\', ali 2.81) -3.0 phii (pulnih nielrov == m''). Po fell račiuiih lelila povprerno 1 prs; !)ukovili drv 2100 do 2500 kg, brezovi!: drv 1800 -1000 kg in smrekovih irtÜO-1700 kg, Izej-pne porlatke flobile v knjigah: Iskorišeavajijc Šuma H. (Tehnologija drvela), Zagreb 1932,, Iskoriseavanje š\ima IIJ. (Tehnika trgovine iJrveloiu J.). Zagreb 1934, in Iskorišeavanje guma IV. (Tehnika ti'govine clrvetoni IJ.), Zagi-eb 1Ü35., kt jih je spisal dr Aje-ksandar Ugrenovič, rerlni vsenčilišlii prolesor in upravitelj Zavoda 7,a jnehaniško lesno lelinologijo na zagrebškem vscnciliseii, Slaiikü S Ü [ o S L^ k 1!). Razdelitev žiiif v janmi. Res je, Ja .so v sHkah narisane vse deske enako debele, Inda že naslov Članka, v katerem so le slike, pove, da slike nimajo namena lolmaelli razvrslilvc žag in dobivajija raznih sni-tirnenlov iz Id od o v. Namen slik je, pokazati tako lego hlodov, v kateri se izloči čim več napak lesa v manj vredne deske, ne oziraje fic ua različno debele deske Slike, ki naj pokažejo, kakn je treba razvrstiti žage za predelavo hlodov v ra^ne soi'limenlc žaganega lesa. boflo golovo precej drugačne. V njiii bo tudi pokazano, kako se i/loči slržen od nosu o srte; vse to pa spada v posebno strokovno poglavje predelave lesa Stanko S o I o š u 1; 20, Oiiietavitiijc slavb. Sprejeli smo več podobnih vprašanj. Prav dobro se zavetlamo, da rabi gozdarsko osebje in vsak kmet neko določeno znanje stav-bai'stva za izvrSilev manjSih del. Ker je v nasi Dopi.sni gozdar,ski posvelovtilnici premalo prostora zn. obSirnejSi odgovor, se nam je posrečilo dobiti za Gozdarski vesinik samoslojen članek „Orne-tavanje preprostih hiš", ki ga priobčujemo v tej Slcvilki. U C e ci M i s t v o Zakoniti predpisi in okrožnice Oprema prošenj zii ilclitov gozdov. Kakor jc iz Članka llfililcv fro/,c]ov na ülrani HO Gowhii'sUcfjn wsliiiko lazvidno, sc smejo jj[ozdi iii goiidnu ziMnljišča xascbiiiliov v üiiiislii določil § lOlj zakonu o ^fo^'rlih t, dnu 21. dcccnibra If)29, (idili samo z dovolji'-njcm go^darskili oblasiPV Vprašanje^ kaj jt; laznnu'li pod deliLvjjf» gozda v smislu navedenega paragiafa, sicer .le ni ]>ovsem vazCiSeeiio; [jiaklienu ])a je v tem pogledu slaJišec (jkroüiiili soclišO v dravski 1j a novi ni, ki odlnjilvo celih kataslrskifi «ozdnih parcel ne smalrajü kü delilev gozdu v srni sin navedenega paragrafa ter v I altih ]jri\nerih dovoljujejo ^nxjios lastil iS Iva v zemljiški knjigi In'ez predhodnega rioi'oljeiija gozuai'slcili o h las lev, Oelndi je laslnik odtujil ludi del svojrga yozdne;^a posesiva. Pi'öSnje za fiovoljwije delilvr gozda vlajijajo Klasli mali ffOKdni j)o-Ke^ilniki. Tc proSiije so večinoma ne])0]Kjlno (y)remljene, kar daje oblaslvom nepolrübiio delo in ovira hitro reševanje. Da ise ta nedaülalelv odpravi, naj se fjozdjii posestniki ravnajo po ük'dct:ih uavodilihr Prošnjo za dovoljenje deliLve gozda mora praviloTna vložili zeniljiSko-knjižni lastnik gozda (navadno prodajalec), ne pa morda pri do hi Le I j (navadno kupec), in sicer pri krajevno ijrisLojnem občnem upravnem ohlasLvii prve stopnje (oki-ajno naCelsivo, meslnn poglavarsLvo). Prošnjo mora 'vlagalelj Hashiik gozda) lashioročno ])Ofl)iisali. Ce vloži prošnjo po svojem zaslopnik'n in je ne podpiše laslnov-ofno, moi'a hiti prošnji predpisano poohlaslilo v izviru i lai ali ovito vi jenem prepisu, ki sc stranki ne vnic. Prošnja mora hiti kolkovana z državnim kolkom za 10*— dinarjev (samo enkratna laksa v zneskn din 10"— se jjlača tndi tedaj, katiai- gre za deli Lev solasLnine, kakor skupne poscsli zakoncev, dedičev, pravnih "oseb, ild pa prošnjo podpiSe več solaslnikov g07-da) in opremljena z državnim kolkom za 20'— rlinarjcv Prošnja inoi'a v glavntm vsehovali: H levi Ike, kalustrsko občino in jiovi-šine jiareel, ki se nameravajo delili; površino onih delov parcel, ki se odtujijo (v.saj približno); površino vsega posesiva ter celokupno jiovršino go^da, ki spada h posestvu, (vsaj približno); razloge, staradi kaLcrih se namerava delili go^d Prošnji je priložili sledeče priloge, ki sc vrnejo vlagatelju; !. silnacijsko skico parc:;l, ci se dele. ZadosLtije enostavna kopija katastrske mape i o/jiako merila in približno oznafho delitve (najboljše z rdečo črtn); 2. i/vlemi (izpisek) h posestnega I isla za tisle parcele ; 3. izvleček (izpisek) iz zemljiške knjige za lisle parcelc. Kadar je proSnji priložena odsvojilna lisLina (Uiipojjrodajna, izročilna, darilna, itd pogodba) v izvirniku ali sodno ozirnnia notarsko overovljenem prepisu, lega izvlečka (izpiska) ni polrebiio priložili; 4 morebitne dnige lisi i ne (odsvojilne listine, kadar gre za naknadno odobri lev delitve, kakor kupoprodajno, izročilno, darilno itd. pogodbo) Priloge morajo bili kolliovane z državnim kolkom za '1'— din, v kolikor niso kolkovane že z \'iSjini kolkom Ing, Martin Co k I. \cltat(Tl iiovi zakonili prcilpiüi. (Iz Službenega H.sla dravske banovine leta 1038,) Pravilnik k določbam § IS finančnega zakona za ])rorafnnsko lelo If)3S/39. o neposrednih davkih in o sjaremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih (šiv ;jS/229) Pravilnik J; določl^am fin. zak. za leLo o taksah (štv 38/23Ü). Sprenieinlja pravilnika o prodaji bioloških proizvodov (Siv. 38,/232). Oflrefihü o uslatiovitvi „ßanoviufike poUltcne svetovalnice in posrecio-valiiice" [stv. 39/242), trccdba o emisiji ti odstolncga dr/avnpga posojila za jivna titilti in tleSiiliio ohramho (älv 10/'2-13), Un'dba 0 sprcmrmhah iti dopohiilvah iircclbe, o skupnem tiavkii na poslo™i promet ät 16,100 (ätv. 40,'24i) Spjememba v pravilniku o obsegu in ra/mejilvi eratlhenik obrlwv (ŠLv. 4()/2-iG), Razglas o oprostitvi ijudskl'ga dela za banovin s lie, in dovozne ceste v dravski iianovini (SLv. 40'24[)). Proglas banslie uprave o proglasitvi vseli šolskih občin dravsl;e tjaiio-viiie za "j 11 vna in občelioristne jiaprnve (Stv. 't2/2t)I]. Avtenličiio tolmačenje uredbe n xaät'iti denarnih zavodov in nji hov i ti iipnikov (§Lv. 4(;/2a4). Odlotba glede izloči Ive avstnjakcjja isilinga (Stv. 10/285). Naredila za socialno palitilio in Ijiidsko zdravje z dtii:' a. aprila lfl3S,, St. St, Sn.'iäl, o določitvi nevarnostne tabele (Stv. 43/264), .^vlctilično tolmačenje posameznih določb urrfhe o likvidaciji kmečkih dolgov (stv, 43/265) Pravilnik o zliiranjii in uporabi j ttn ju pod]wnicga sklada /.a onemoglost in starasL (štv 44/270),' Cftrtiiski pravilnik za mednarodne vzorčnt sejme (stv. 44,'271). Telefonski promet z inozeinstvoin (štv. 44/271) Telefonski promet z inozemstvom (šiv. 45.'27Sj, jVarccItia o gospofliirjcnju z (Sliiitheni lisi dravske banovine ?. fJne Clcn 1. Posestnik gozda je dolžan skrbeli, da se vsaka poseka v gozdu naravno ali omelno pogozdi niijdalj v roku beb let po izvršeni sečnji oziroma v rol;n, ki ga odredi z odločilo občno upravno ohlastvo (§ 12. zakona o gozdili). Smatra se, da je pogozditev poseke izvršena šele ted^j, ko je dosežena in zagolovljcna popolna zarasl. Zalo je posestnik gozda dolžan na pomladitveiii ploščini redno vršili spopolnjevanjo in (■iSčenje gozdne ku 11 tire Člen 2, Prt čiščenju se mora v gozdulii kultin'ali zatirati (posekati ftii zasekali ali iitruvati) vse, kar os^i-oža ol)-stoj ali razvoj teh kultni'. Predvsem se morajo zatreti: gozdni plevel, na primer: robida (kopinje, ostroga), razno Irnjc, sro-botje, grmovje; inalovcedne drevesne vrste, (na iri mer: lopoli, razne vr)>e, leska, ireza, jelSa), v kolikor niso poh-el)ne gozdni kulturi za zaščito Člen 3, Gozdni posestnik je dolžan izvršili potrebna redčenja. Pri redčenju'je v prvi vrsti po- iicdoraslimi gozdi. 30, aprila 1938., it 35/2111. sekali poi;kodovaiia dreve.sa, holua drevesa in ]iodjarmljena drevesa (jiodkapnike); ne smejo se pa jiri rodčerijii ijosekali di-evesa, ki imajo po iiačchti nmnega goi>])odarsh'a tvorili glavni sestoj Redčenje se ne sme izvršili I a ko. da bi se' za trajno prekinil sklop kro.?eni aH da bi .se opustoüil goid ali poslabšalo gozdno zemljišče. C!cn 4, Pi'cljiralna sečnja v nedoraslih gozdih je prepovedana ScOnja na golo .se v nedoraslih visokih'goždib sme vrSiü le z dovolitvijo občnih npravnili nldaslev. Člen 5, Dovolitev za sečnjo v nedoraslem visokem gozdn (Ct. 4., odšla vek drugi, te narcdbe) sme občno npravno oblastvo izdali )e v primeru: 1, ako je gozd zaradi vetra, sne^ ga, požara ali drugih etemenlariiili nezgod tai;o razredčen ali poškodovan, da je. ogrožen obstoj äli nemoten razvoj gozda; 2. ako je dalkah ali po kn na nitev laden, lolnih Ikodlj da ah )o glivah, zaje.. vem mrčesu ta-bi potrebna odsira-po nn-fesu napade- nih dreves imela za posledico lalcšno razrcdcenje gowJa, da üi bil om-oien obstoj ali netnoteni razvoj gozaa; 3. če posestnik gozda neizogibno polrebuje tehnični les v laslneni go-spodai-stvu in Ce si talcšnega lesa ne more brez vcžje Stcocie pribaviti doraslih ali Uljih gozdov. Člen C. Dovolitve za sečnjo v nedoraslih visoldh gozdih (Čl. 4., odstavek drugi, le naredbe) izdajajo za gozdna posestva, za kaLera iii predpisano gospodarjenje po oblastveno odobrenem gospodarskem načrtu oziroma programu, občna upravna oblastva prve stopnje na prošnjo posestnika gozda ali njegovega zakonitega za-slopnika. Prošnjo je vložiti pri krajevno pristojnem obCnem upra\Tiem obla-stvii prve stopnje v rokih, predpisanih v g 6 zakona o prijavi z dne 28. februaija 1922. Pix)šnja mora vsebovati: 1, ime in bivališče posestnika gozda; 2 Številke katastrsko občino iti ploščine eelili parcel, na katerih se namerava sekati, kakor ludi približne plofičine onih delov parcel, na katerih se namerava gozd na golo posekati; 3. navedbo morebitiiih sluJjiosInih pravic na zemljiščih, ki prihajajo poSlev; 4. ime in bivalBčc morcbitneg.i kupca lesa; 5 razloge, zaradi katerih se namerava sekati (točke 1., 2. in 3 Čl 5 le Jiareclhe), Ce posestnik gozda v roku dveh mesecev, raivmajoč od dneva, ko jl* bila vložena predpisno sestavljena prošnja, ni prejel odločbe oblastva, se. smatra, cla je obtaslvo prošnji ugodilo. Člen 7. Pri gozdnih posestvih, za katera je predpisano gospodarjenje po oblastveno odohrejiih gospodarskih načrtih ozii'oma programih, se sme sečnja na golo v nedoraslem visokem gozdu vršiti le, če je predvidena v oblastveno odobrenem gospodarskem natrtii ozir. programu (g 59. zakona o gozdih). Člen 8. Ce občno u.pravno oblastvo d\o-mi, da bi posestnik gozda pravočasno pogoztiil poseko, mu sme predpisati primemo kavdjo za zavaro- vanje pogozditve in dati dovolitev za sečnjo le ob pogoju, da prej položi predpisano kavcijo za zavaiwanje poeozdilve (§ 13. zakona o prijavi sečW] iz leta 1K2.). Clen 9. Kupec lesa in podjetnik sečnje se morata, preden se prične sečnja, nedvomno prepričat), ali je občno upravno oblastvo sečnjo dovolilo (čl, 6, in 7, te naredbe) in ali je položena morebiti predpisana kavcija za zavarovanje pogozciitvp (fl. 8. te naredbe) ter ' sla skupno s posestnikom gozda soodgovorna za pravilno izvrševanje predpisov le naredbe fg 12. zakona o prijavi sečenj iz leta 1922. ■>. Clen 10 Sečnjo na golo v nedoraslem visokem gozdn, ki je nujno poh-ebna iz gozdno-varstvenih oztrov (čl. 5, t 2., te naredbe), sme gozdni posestnik izvrSili takoj, istočasno pa mora sečnjo prijaviti pristojnemu občnemu 11 pravnemu oblastvu prve stopnje. Ce je za gozdno posestvo predpisano gospodarjenje po oblastveno odobrenem gospodarskem načrtu oziroma programu in če dotična sečnja v obstoječem bistveno gospodarskem iiačrtu oziroma programu ni predvidena, mora noscshiik gozda sečnjo prijaviti preko občnega njjravnega oblastva prve stopnje banski upravi ter naknadno predložiti predlog za morebitno izpremembo gospodarskega načrta oziroma pi'ogi-ama (§ ßO. zakona o gozdih). Clen 11 Občna upravna oblastva prve slo]inje so dolžna vsako sečnjo, ki ni v skladu s predpisi te naredbe, ustaviti, proli od,govornim osebam pa postopali po zakonu Proti predpisom te aaredbe posekani les smejo občna ujiravna oblastva prve stopnje zaplenili (§ 21 zakona o prijavi sečen] iz leta 1922). Clen 12. Prekrški le naredbe se kawiujejo v smislu čl. 69. zakona o notranji ujiravi v denarju od 10"— do 1,000'— din, v primeru, da se globa v določenem roku ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dni. Clen 13. Ta na red ha stopi v veljavo z diiem, ko se objavi v „Službenem lislu kraljevske l')aus);c nprave dravske banovine". Dopisi T GERLEVC KAJETAN Z žalosljo Jjeležinio vest, da je po kratici bolezni umrl iiaS pnljiüiljejii tovariš Gerleve Kajetan, gozdar pri gozdni upravi v Kočevjn. Rodil se ju 1. 1910. na Martinüiui (Goi'enjskot tel* se po dokoiiCaiii IjndsKi in meščajiski šoli po zgledu svojega o&ta posvelil goKdarsIiemii pol;licu Eil je eden iirncd prvin abscjJvcntov gozdarske Sole v Mai'lboni. Po svoji naravi miren, potrpežljiv in do sicrajnosli koleginlen je bil vzor dobre-ffa' tovariša. Tovariä, pofivaj v minil Vestno si izpolnjeval dolžnosti svojega poklica, ljubil st ^oKdovc in naravo, ^ato si se preselil v onoslranslvo ob najlepšem cvetju in zelenju; sredi cveloCe spomladi smo te pokopali Nam, svojim tovarišem, pa boš ostal v vediiem spominu kot vzor skrbnega df^Iavca v naši zeleni stroki. Mai-liii Potočnik IZ MIMSTRSTVA ZA GOZDOVE IN RLDNIKE, Iz Jugoslovenske Sume 1938., št. 5, stran 217, Ici iztiaja v Beogradu, posnemamo ; Dtie 6. in 7. decembra 1937. I je tlita prva seja strokovnega goz-dai'skesa sveta pot! predsed.stvom Save Vučetiča, načelnika oddelka za vrhovni gozdarski nadzor, Na seji se ie obravnavalo vpraSanje pre-iirtdfilve !□ nižjih gnzdur- skill äol in je liilo soglasno sklenjeuo sleclefie: 1. Mi rabimo za logarje enoletno logarsko šolo, v katero naj hi se stM'cjeroali Icanclidati z najmanj 4 razredi ljudske šole. ki so odslužili vojašld rok in so stari 2Ü—2(3 let, 2 Za tehniško pomožno osebje rabimo enoletno nad logarsko šolo, v katero bi se sprejemali absolventi enoletne logarske Sole z 2—4 letno prakso v službi üozdnc uprave, ki so se izkazali posebno sposobni, energični in zanesljivi v službi, 3, Absolventi logarske šole bi bili služi tel j i in bi imeli možnost postati po nekem SLevilu let službe logarji-zvaničniki. Absolventi nad logarske So)e bi bili zvanitoikt in bi "mogli lo.stati nadtogarjj po Lern, ko hi po-ožili praktični ' izpit za gozdarsko pomožno tehniško osebje. Po veC le-lih uspešne iiadlogai-slfe služtic bt mogli postati gozdarji (podSumarji) uraiJniki III kat. '1. Za obe vrsti šol je potrebno vpeljati internate s strogim šolskim redom in z omejenim številom go-jejiccv; ločaje pa bi bilo potrebno odpirali po potrebi 3 Brez teli Sol se v borfoče ne sme nikdo .^prejemati v državno službo, razen tisti, ki so že dosedaj dosegli predpisano usposobljenost iu oddali prosnj^e. G, Za zasebne gozdne posestnike zadostujejo teCaji, za gozdne čuvaje nedržavnih gozdov pa zadosluje izpit, ki se opravlja pri bajiskih upravah, toda ta izpit ne velja za državno službo 7, Srednje šole se ne bodo ustanavljale. S. Tem sklepom naj se prilagode uOni nafrti, in sicer lako, da se bo v logarskih šolah poučevalo vse, kar je ntiobhodno potrebno logarju ali gozdnemu in ovskemu čuvaju, v na00, 1740; Mokronog-Bistrica 1920, 1760; Mm-ska Sobota 17S0, 1G30; Novo mesto 1S80, 1720; OrmoK 1730, 1590; Orlnek 1940, 1780, PodiiaruKropa 1920, 1760, Ponikva IS30, 1680; Pj'cvalje 1900, 1740; PUij 1760, 1610; Rakek 1940, 1780, Ribnica 1940, 1780, Slovenj Gradec 1900, 1740; Stara cerkev pri Koöevju 2000, 1840; SliiJiia 1920, 1760; Straža-Toplicc 1880, 1720; Sv Jurij 1830, 1680; Sv. Lovrenc na Pohorju 1830, 1680; Smarje-Sap 1900, 1740, SmaiHno ob Paki 1850, 1700; SoslanJ-TopolSčlca 1880, 1720; Trebnje na Dolenjskem 1900, 1740; Tržič 1940, 1780; Ursna Sela-Toplioe 1S50, 1700, Velika Loka 1900, \740, Vebke LaSčc 1920, I7ß0; Vu-hred-Marenberg 1850, 1700; Viizenica-Muta 1880, 1720; Žalec 1850, 1700, Števili pomenila pare, prvo za 10 tonske, drugo 7.a 15 tonsite po-iiijke l.I^ocinost vi'aOania voznine; lista oseba ali tvrdka, l;i izvozi od t. junija do 31 decembra 1938. po tej tarifi najmanj 5000 ton, dobi vi-nje-jiih 20 "/o od te i'oznine; fie pa izvozi najmanj lO.OOO Ion. dobi vrnjenih 30 odstotkov. Pravico do vrnitve voznine ima (loSiljalelj- Prošnje ?,a vrnitev voznine jiaj se pošiljajo Komercialnemu oddelku generalne direkcije jugosl. drž. železnic v Beogradu najpozneje 6 mesccev po izteku veljave te tarite. Prošnji se morajo priložili duplikali to vorn ill listov. Klasifikacija borovih iu jelkovih pragov po blagovni tarili. V novi tarifi, ki stopi v veljavo tudi le vrste pragovi, je železniška 1. junija 1938,, niso predvideni bo- uprava sklenila, da se ti pragovi rovi in jelltovi pragovi Ker se v tarifirajo od 1. junija t. 1. naprej zadnjem čas» vedno bolj izdelnjejo tako kot bultovi pragovi. Znižanje tranzitne tarife za izvoz ccluIozncga lesa po bivših avstrijskih železnicah iz Jugoslavije v Švico. Tarife so znižane od 14. maja za ške meje do nekdajijih avstrijsko-celulozni les, dolg 1*05 m, debei po- nemških in avstrijsko-čeSkoslovaški)! vprečao do 24 cm, brez iiibja. Zrn- mcj ler do Buchsa in St. Margare-žanje velja od jugoslovaasko-nem- thena. Pospeševanje jugoslovanskega lesnega izvoza. Na zavodu za pospeševanje zu- neaa izvoza iz Jugosla.vije, zlasti v nanje trgovine v trijovinskem niiui-sti'stvu je bda sredi maja seja, ki je razpravljala o pospeševanju les- l talijo, Nemčijo, Švico, Španijo iu Čezmorske države. Lesna trigovina Slovenije v maju 1938. (Od posebnega dopisuika Gozdarskega veslnika.) Ker se je situacija iia lesRein trgu Kadrije čase občutno poslabšala, hočemo v tera preglednem članku podati poleg kratke oznake domačega tržiSSa predvsem možnosti lesnega izvoza v posameKiiB države. Domač) irg. Gradbena delavnost je neznatna, lesna skladišča v južnih krajih države pa so polna deloma še od lanskega leta deloma pa ponovno koni-pletirana ob začeLku letošnje sezone; doslej so se le malokie izpraznila S 1, junijem je stopita v v-cljavo nova železniška tarifa^ öas bo pokazal, ali bo moijoCe na njeni osnovi poživiti, lesne »oäiljke iz Slovenije v one kraje, ki doslej zaradi pretij'ajio visoke žeJeziiiške prevoznine niso pi i-liajali v poštev NemCija. Po priključitvi Avstrije je Nemčija znatno zmanjšala svoj izvoz lesa. To vetja v pi-vi vrsti za navadni gradbeni material; posledice se že v neki meri neprijeLno čutijo. Bližja bodočnost bo pokazala, v koliko še lahko sploh računamo z izvozom našega lesa v to državo, Italija. Čeprav je v Italijo možno izvažali les v omejenih kohčiuah, se mnogo izvoznikov za ta trg vohčc ne zanima. Vzroka za to je iskati predvsem v tem, da je treba čakali na nakazila, dokler se ne uravnovesi klirinški obračim. Zato ni «pati, da bi se izvoz v Italijo bolj razmahnil, če se ne bo to vprašanje povoljiia j-eSilo, Madžarsba. Dobave za Madžarsko se vrSe ok\ iru kontingentov, ki jih daje naša soseda svojim uvoznikom; doseči pa je mogoče še vedno kolikor lolico zadovoljive cene, Žal so ti kontingenti mnogo pi'cmali; razen lega morajo kupei iz Madžai-ske imeti za vsak vagon lesa uradjio uvozno dovoljenje, ki na včasih dobe šele po nekaj mesecih, Tiidi v ostalo inozemstvo moi?no-slt izvoza niso aavno velike. Tu je omeniti predvsem Angleško, ki je zadnji čas uvozila večje količine lesa iz Bosne in Slovenije, ki pa je Ire-imtno pri Jiovih nakupih nekam rezervirana. Vrhu tega prihajamo v tako zvane mrlve mesece^ ko se že v nomialiiib razmerah kaže manjša tržna aktivnost. Te in druge okohio-sti kažejo, da moramo pričakovati Še večjega zastoja v tesnem trgu, zahtevajo pa tudi, da se stori vse za poživitev lesne trgovine in to v skladni načrtni zvezi z donosnostjo naših gozdov PonuObe iz (uzemsiva. 88 - Rudo (PlcvljB)r črni bor. 92 — Suuja: poliedelani kolarski les, Tvrdk'a želi izvažati v sosednje države, 93 — Osijeli: štiikaturska trska. S'f — ßodovlje pri Skofji Loki; ore-jesenovi, topolovj, ja- hovi, Povpraševanje 414 — Torino; jelkovlrta, 417 - Sarguilo: modena iii furnij-ji, 418 — Genua; papir. 343 — London; frizi z rezbarijami in furnhani frizi, 34Ö — .\nvers: hrastov les za pai-ke-ie in zdravilna zellSča 347 — Nancy: bukovi furnirji, delicti 1,2 in 5 ram, 352 — Varšava; orehovi in di-ugi lur-nirji. vorovi (marogasti) in drugi furnii-ji, t)5 — Dnhoj;: sladkovodni raki 99 - 2flg)-eh: 100 ra» (boulesj je-seiiovega žaganega lesa, 250 m^ iesenovih hlodov in 200 m-^ nrastovih pesh (bou-les), J03 — Ljutomer: hrastove doge, iz inozemstva. 353 — Wohlhausen i. V,; hi'iisltove j)arjene sulie deske, debele 30 do 90 mm. 351 - Candie: les razne vrste. 35Ü ~ A.tene; večje množine lesa črnega bora 357 — Tel-Aviv: les in zabojne deske. 359 — Lecaire; upognjen les, buko-vina, h raslo vina, gradbeni les in pohištvo. 374 — Td-Aviv: zaboji za pomaranče. 383 - Aiicona: lei. M4 - Wiilcrloo; zcli'aviliia zelišCa. 387 — Milimo: iuLzarski les. 385) — Gemia: nudi se zaslopiiik !ta les, 390 — Buslo Ardzio (K.iliia, Pi-oviii- ria Vai'cse): zolioti-Aci. 303 — Sydney: paclieii 3'il4 — Brescia: mizarski les, 3Ö5 - (JciiEve lobolrebci in papir 7 a sei'viele. 397 -- Milnuc: IcpKiika. •IH — Torino; jiilkovliia. 417 — SargLiilo; modciia in fiimirji. '138 — Gf^iuta, papir, J21 — Aiicona: lepenka. 422 — Bologna: zobotrelici (300 000 Uosov vsalvo leto;. 425 -- Milano: papir. i2ü -- Sakrno; vozaiie lesene plo- 432 — Calaiiia: geadbeni les. ■135 - GrolMImsiadl (Hessen, Nemčija): vrbovo Sibje za košare, 422 — Alexandrie: parketi 433 — l-oiidon: leseni vijald. 145 — Solim (Thessalonid): midi se zaslopiiik za gradbeni les. Pripomba: lideresenlj naj stt obrnejo za naslove n;i Zavod za pospeševanje zvmanje trgovme Beograd. RaLnički dom. Pri vpraSanju naj napišejo zaporedno Slevilko povpiaSa-vnnja iu kraj. Vsilile in devize Uradni Učiiji /a junij t93S. Finančni minisler je doloČii za junij sledečo uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodjje prislojbijie i. 1. d.: din 29So[) „ 339'70 „ 23S--. „ 43'tiO „ J 3'10 „ U'50 7-40 „ 8-ÖÜ v 2'55 ,, 2-W-„ 237--If)'— „ 1]'30 1 napoleondo]- . . , I dala tui'^ka lira 1 angleški funt 1 aincriški dolar 1 kanadski dolar . ] nemška marka . 1 poljski zlot , 1 belga - , . I pengü ... 1 Draziiijanski milinjs 1 egiptski fimt . . 1 paleslhiskt funt ] uiTigvajski pezos . 1 argnilinski pezos 1 f.ilsid pezos.....din J lurSka papirnata hi-a . „ JOtt albanskih frankov . 100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 ilalijansldh lir . . . „ lOO holandskili goldinarjev „ 100 bolgarskih levov . „ 1Ü0 rumunskih iejev . . „ 100 danskih kroi\ „ 100 švedskih kron . „ 100 jiorveSkih kron . . „ 100 Španskih pezeL . 100 grSkih drahem , . ,. 100 eeskoslovaških k]'cii , „ 100 finskih mark . . „ lOO letonskih lalov . . , „ lOI) irausUili rijalov . 1-20 S'JoO MIß — 135'— 1000 — 228-ä'IO-t — 44'50 3250 9621113-— 109039'-151-30 8IÜ — 100 — Tem tečnjism jc Že prit tet pri-bitek („prim"'). Mali oglasi iticšeanska korporarija v Kamniiiii sprejuie dvu mlajü» absolventa nt/je gozdarske šolo z iiajnumj d velel no gozdarsko prakso 2a revirno shižho v Kamniški Ri-strid. Prošnje s pj'C]'isi iziiriče-val je vložili na upravo Meščanske ' korjjoracijt! v Kamniku. DRAGUTIN CUTiC - vdova. puSkar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samola-esov, avtomatičnih piStol, lovskih puSk in vseh lovskih potrebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i. t. d Pi'vovrsliie in cenene lovske in šporl-ne srajco, izgotovljene pa iudi po rwi'i narejene dobite v modni trgovini iji izdelovaliiici p(> rda IV,AN B 0 1 C, Maribor. Gosptifiha ul. 31. Naj razno vrstne] So nianafalctm^o, kot blago 2a dečve Že ^ 6'— din meter, kupile pri I. TtlPiNU, Maribor, Velrinjslt'a ulica 15. FELIKS SKRABL, MAIUROR, Gosposka uJica 11, modna in ma-nufak turna trgovina, priporoča zalogo lovskega, gozdarskega lod-iia iji sukna. Razvoj gozdarstva in lova v Sloveniji iDg. AiiLöll Sivi C (Ljubljana) (Koncc) Loviut stiitisUka se je pred zefltnjenjetn sestnvijnln po odredbah občenpi'iivnega obJaslvA trelje stopnje, po ücdiiijcnjn pa po obCe-iipriivnili gozdarskih nblastvih dr (ige stopnje. SeciaJ pa so obrazci za slalisliko predpisani z noviiu lovslcmi zakonom in zadevnim ministrskim pi-avilnikom. SliUislikfi je merilo gospodai'skih in socialnih razmer. I mu v prvi vrsti namen, da služi praktičaim poireitJam posamezne upravne {lanogc in javiiei^n življenja vobče. — Da imajo flrž3\'iia oblastva jasen prcg!eme[iia podjetja, kakor železnice. a\ tolnisi, \'oziIa ikl.; zav:irovalnice (zavarovanje zoper nezgode). Za iipravljanje, oskrbovanje in čnvaiije lova je potrebno osebje, ki ima od lovgt^'a stalen zaslužek. Tudi država in samoupravna lelesa una jo neke koristi f)d lova, kakor üü: cai'ioe na uvoz lovskega orožja, nuiuicijc i ki,; dj'žavne takse na lovske kai'le in orožne liste, banovin.^ko davščine na lovlšfa iii lov.ske karte; občinske laksc na lovske pse; občinska (meslna' UKibiina na divjačino; dohodek od lov.skili zakupnin; tujski promet zaradi lova Kljub fivojeinii narodno-gospodai'skcmu pomenu ima lov mnogo nasjirolnikov; na ohlastva prihajajo razne priložbe. Temu je ki-iva deloma nepoučenost posestnikov o predpisih lovskega zaliona, ki so v nekaterih oKh^ih res pretrdi, deloma p.i nepravilno poslopiuijc nekaterih lovskih upravičencev napram posestnikom, zia,s[i glede po\rnitve äkodc po lovu in divjadi Treba bo nadaljnjega potika na obe tirani, uvidevnosti in dobre volje, da se i zgladijo nasprotstva in odstranijo nesoglasja. O zelenem boru Hans C a g e r n (KrSko) -Med glavne smotre našega novega slrnkovnega časopisa, ki ga mcramo ob njegovem rojstvu vsi z nnjvečjiiii veseljem pozdravili, je brcf- dvoma Šteli njegovo težnjo, da pomaga pn intenzivni poglobitvi našej^a gozdarstva, da opozarja na goztlno neizkoriščene predele, da te skuša pridobiti za innno gozdarsko izkoriščanje^ ali z drugimi besedami; da slviiSa nase gozdno gospodarslvo napraviti čim prodaklivncjše; naSa država nauu'cf mora ssvojimi gozdnimi sestoji zadoSčati ne le iaslniiu potrebam po lesu, ki postajajo ob ]jorastn industrije iz dneva v ilan večje, marveč mora stremeti tudi z;i tem, da bo laliko svoj lesni izvoz, če so tržni pogoji za lo, primerno in sistemalieuo povečal;!. Tem ciljem naj služi vsaj posredno tudi Ui članek. N'e le gozdarski strokovnjak, temveč tudi več ali tnaiij neuki laik lahko opazi, da je v Sloveniji, poseJmo v Sloveniji, zastopan mestoma poleg običajnih borovih vrst lud i neki manj poznani bor s svctlozc-lenimi, mehkimi iglicami. Pozorni opazovalec ne bo prezr!, da je to ne. povsod razširjeno drevo dobiti predvsem v območju večjih .graščinskih posestev ali v njihovih gozdovili, Je lo zeleni bor (Pinns .strobusj,, ki izhaja iz Amerike. Culi m se poklicanega, da o tem drevesu, o njegovi gozdarski korisli in udomačitvi pri nas podrobneje i z pregovori m St:tr prcgovoi' pravi, da ne smemo piiJinc prcsajnli Ji=i ledeni su-vl=;r 111 snirelvC nc v sliIip sifriSkc puščave, Snteiiio iKisprolno, po mojem mnenju, rastline, ki niso pri ti a s domn. temveč so prestijc-ne k iiAm iz liijiii dežel, pa In dobro in ug'orino rasln in nspevnjo, i: S ^ - Vzrast mladega in «fJi'.iS^t'negu z^ienug» lioi'ii (i^v.) gojili, ščititi in pospcSevatl. /lasti ši?. ee so se sknxi lela izknznle kot zelo koristne. Morda mi utegnejo strokovnjaki (udi marsikateri iievcšcak ugoviirjfili, ce izrazim mnenje, da zeleni bor kot gozdno ft rev o zasluži \'so naSo poKornnsl iii dji nc kot liike^a i' njegovi koristnosti podcenjevati. V naslednjem hočem utemeljili, zakaj posvečam lemu eksotičnemu drevesu toliko pažiije Predvsem bn verjetno naše filalelje zaninitilo, če zvedo, kdnj in kak'0 se je tn drevo pri nas iidoniaCilo. Bik) je Se pred letom 1800., ko je mo] fkfl kot ukaželjcii niia-tiejiič odpotoval v inozemstvo, kar je bilo taltrat združeno 7. mnogimi težavami; potoval tudi ui v iiagleni tempu danaSnjili dni, tcmvec zložno v poensni poSlni koeiji. Kako dolgo je talirat ob [jotžji hitrosti trajala pot s Ki-aujskegt), kjer je bil moj ded doma, do Hamburga, kamor je bil namenjEii, bi se cUilo tiaiiefi komaj izračunati; i oda do cilja je moj ded kljub temu piišel. Med vsemi tamkajšnjimi zanimivostmi ga je najbolj privlačeval botanični vrt, saj je želel v prvi vrsti spoznali na svojem potovanju Cim več rastlinskih, doma Se nepoznanih posebnosti; ki Jii jili lalikn po vrni I vi s pridom uporabil v svojem velikem gi-ajskeni parkn. Tako je opazil v hamburSkcm botaničnem vi-[n velike zavoje ek'sotiCnih sailikj ki so pravkar dospele Amerike In v trenutku, ko ni bil opazovan, je liiiro pograbil nekaj sto sadik ter jih skril pod klobuk iu v siT>jc prostorne žepe v vražni veri, da ukradene rastline bolje uspevajo in raslejo. Ko se je vrnil s tem plenom v domovino, je sadike skrbno odgojil in jih potem razsadil po svojem parkit, kjer so sc razrasle v mogočne orjake iu teku desetletij zaplodilc milijone lu milijone svojih vrslnih tovariSc\'. Sele pred nekaj tedni so padli ti zgodovinski sj^omeniki pod sekiro sedanjih lastnikov iu sadike, ki jih je takrat moj ded prinesel s polovanja v Hamburg v äkatli ZR klobuke na Kranjsko, so danes dale več \'ago]iov mogočnih hlodov ža^oveev poleg nmogib sežnje\' drv. Vrednost zelenega bora sicer ni v kvaliteti njr^ovega lesa, kajti kvalitativno ta bor ne doseza lesa nase smreke in ostalih domačih i gl a VCCI', vendar pa ima kijub temu mnoge doiire lastnosti, ki ga usposobljajo xa kaj raznotero uporabo Iz njega izdelujejo n, pr. deske, ki so prav primerne za zaboje, ker jim ne izpadajo grčc; pa tudi Ka obloge na podstrešjih, les je uporaben nadalje za lažje trainovje in za opazne deske, kjer je škoda lepili in dragili smrekovih flesk Deikc üe ue skrivijo iu ne ZA'ežijo V Nemčiji zelo go je in močno uporabljajo zeleni bor kol celulozni les. Drevo liilro raste, odlično prenaSa naše podnebje, sneg iu viharji mu ne Sko dujcjo lako zelo kot snu'eki pa tudi mrčes in drugi škodljivci ga manj Jiapadajn, glede tal iu njihove kvalitete zeleni bor nima no hen i h posebnih zahtev, pač pa s svojimi iglicami, ki mu močno otipadajo, zemljo izvrstno gnoji Naravno podndajanje je pri njem izredno močno. Vse te predno.sti pa daleč zaostajajo za velikim dobielcom, ki ga nam uudi na trgu izredno iskano pa tudi dobro plačevan« Kcmenje tega iglavca. Drevo zgodaj obrodi in tako je dal že moj ded. ki j C spozmil njegove prednosti, v skrbi, da bor Čim bol^j raz.širi, postaviti pi-imitivno sušilnico za semenje, ki jo je moral iz leta v leto \'ečali, kakor se je leto za letom \'ečal semenski obi'otlek. Ko pa so začeli roditi poleg hambur.5klh oeetnili borov tudi njihovi šte\'ilni sinovi in vnuki, ki so medlem v gozdu zrasli v zrela drevesa, niso več zadostovale ded o ve preproste susilnc naprave, man^oČ je bilo treba za semensko sušilnico adaptirati in primerno preurediti nove večje prostore gospodarskega poslopja, (Ui so sc lako Ifiliko vräile vsti numipulacijc v vzorneni rcrlu. In priäln so lehi. ko je semenska letina presegla 1000 kg; pri ceni 80 kron z:i \ kg je to poiiieiiilo clolioclek 30.000 kron, za tiste Čase zelo lep cleiuQ*. To je bil jiajvečji slraiiski dohodek iz gozcln, ne. Zeleni bur: J vcjica z odpriim .sloržmi, 2, seme s Icnlcem iji 3. po pel iylic v Sopii (izv.) tla bi pri lern goztl v svojem jedru Irpe.i najmanjšo ^kodo ali kakršno koli izyiibo. MiUiipnlacijski slroski s .semenjem so bili smešno iiiiiki, za režijo jL' hllo troba iiaviiclno oriraČunaLi le 3 7n dosežene prodajne cene. Po\'prcCiio je dalo 100 kg sloržev 1 kg čistega semenja. Važno je hilo tndi, za iiabiranjf storžev zadeti prti vi eas; ti dozore namreč ravno ob vročih d neb avgusta in če se z nabiranjem zaka.?niš le za nekaj tlni, laliko poslane ves tvoj Irnd ihizoren. Za prodajo scmenjii nismo bili nikoli v sla'beb, kajti že davno poprcjj prcdon smo začeli z nabivanjom sloržev, smo prejemali od največjih semcjiotržnih neinških in avstrijskih tvrdk pismena in brzojavna povpraševanja glede obroda. In ko je bilo semen je pripravljeno za prodajo, se je začelo med vsemi temi ivrdkami vneto brzojavno tekmovajije zanj, kajU vsaka bi rada zase kupila celotni obrodek, Bilo je navadno 6—7 velikih podjetij, ki so se potegovala za semenj C, bila so pa seveda medsebojno kartelirana. Dil jti ntviio p o semejiju zde noga bora, ki raslem v nnäih kraj ill, [aito po^'pL';lŠevallje, inin kajpak svoje vzroke Seme, pridobljeno v Nemčiji, je iiatnrer zaradi zemljepisne lege dežele procentu al no tako innlo kaljivo, da praktično ne prihaja poStev, m ga tako morajo dobavlJaLi iz južnejših dežel Glede kaljivosti in Ltidi siceršnje k val i Le le semenja nismo pri svojem razjiošUjanju nikdar prejemali pritožb in reklamacij, pa tejirav ji. pr. jaz nisem nikoli semenja preizkusil glede kaljivosti in sem vedno zanj le slepo j um Čil. Mislim, da sem sedaj vse one, ki so doslej le skeptično gledali na koristnost zelenega bora, i^repričal, da tcmn drevcsn v vrsti vseli osLaiili domačili gozdnih dreves nikakor ne gre zadnje mesto. Nočem pa, da mc kdo napačno i-aznnie. Ne trdim namreč, da bi morali prosi ranil zemljigča zasaditi le % zelenim borom, ali pa, da bi lam, kjer si hoecnio odgojiti mešan sozd, vzeli kot zastopnika iglavcev erlinole zeleni bor, marveč naj gospodar, ki ima v svojem gozdu tu ali Lam prostora za nekaj što novih sadik, la prostor prepnsii tcmn tako livaležnomn drei'psii, ki se že med svojo rasi jo sama vcčkralno ]3oplača. Več nam pač drevo res že oe more nudili. Svetovali je nadalje, cc nam je pred očmi pridobivanje semenj a. da sr zeleni bor sadi po možnosti vcCjih skupinah in ne pregosto skupaj. Prvo nam lajäa nabiranje storžcv, ko drevesa niso posamič razlrescna po vsem gozdu, drugo pa ima 2a posledico, da se drevesu razvije široka krošnja, kar n god no vpliva na tvorbo in rast s tor že v. Bobro ill zelo priporočljivo jc lutli sadili zeleni bor ob robu gozda, ker obrobna drevesa zelo obilno obrorlc. Upam, da bodo vsi li migljaji tu in Umi, kjer bo pač možnost za to, dali pobudo, da bodo gozdni posestniki začeli nvidevali: ediui dohodek iz gozda ni samo les, gozd se da marveč izkoriščati tudi pod drugimi vidiki, lep stranski dobiček iz gozda )iain v prvi vrsti nudi pridobivanje semenja zelenega bora za jirodajo. Mirne rluše lahko trdimo, da jc Slovenija danes vodilna v tiaši državi ne le v \'scni oslaieni kulturnem prizadevanju, temveč prav lakn liidi v gozdarskih težnjah, to dokazujejo sijajne razstave im ljubljanskem velcsejmu. Toda to nas ne sme zadovoljiti, I eni več nam mora biti le i' vzpodbudo, da težimo za še višjimi smotri. Narava nam v gozdarstvu kajpada že saniri dovolj pomaga iji čc ji nc delamo sile, nam vsega ustvarja v neskonCnem izobilju, ne da bi bilo 1reba pri Lem posebne pomoči človeških rok. Hodimo po poteh, ki nam jih kaže narava, in sledimo njenim migljajem I Gozd mora rasti svobodno, to se pnivi ne izključno pod silo in pritiskom človekovega, česicjkrat enosiranskega oskrbovanja. Za zgled nam ne sme služili nemSki laUozvani gospodarski gozd, ki se je sella j po prekostoletui praksi izkazal kot neodržen in ga zato hočejo danes zopet spremeniti v stalni gozdj pa tudi kraške gol ičn ve, kjer se po pustih doleh in bregeh pasejo Je ovce in koze, ne zashižijo našega posnemanja. Kakor je fam opazili pretirano gozdno kulluro, tako se tu oči tu je nje pomanjkanje. Najboljša in najvarnejša jia je vedno zlata srednja pot; zato je nikoli ne zapustimo! Domača gozdna drevesnica MakK P a v 1 i II (Ct'Jjc) Ker se i^litiisle^'a k'.sjt por tibi veri no si vstik gozdni poseiiliiiU prii:ii[lev;i, da <]\'igvic tijc,qovo proizvodnjo ItdvO po kako vos I i k al; or po lojikusli (in noži ni) in pi-i lern so ved a budno po ka(cri- in kakšni vrsli lesa je na trgn najvt^cjc po\'prnSevanje. Zadnje čusf Sli najbolje vno\'ei drolincjSi L j. inliijši les, zal« se je liidi slarosl nnSili {»ozdov zualno skrčila. Gozdarska iiiii; uči, da igličanti les dozori v croralih predelili a' SO—ICtJ leUIi, v nižinfili pa v (HI di) 80 loUh; kljLib Itnnn srkajo pri nas igliCaslti sestoje večinoma ž(i v dobi ni t! d in 00, Icloni, ko drevo najbolj rasle in šc ne rodi zdi'avcg[i in polnega semenja, kar ima za posicdico, da sc goličavc, ki ko naslalc jio izsckavanju, zaradi slabih 5ein<.'ikskili Iclin nc obi-aslojo same po selji", niarvcO jih je Ireba nmelno po-f>ozfioviUi. Zii iiniflno pogozdovanje pa polrelnijeino priniej'nili sadil;. Nekatei'i si pomagajo .s aatlikami, l(i /raslcjo v domaČem gozdu jiod sLiij'irn drevjco); pri lem sadike kar populijo iz zemlje, lako da jim polvffajo lasne koi'cniniec, ki dovajajo rasllinam hrano iz zemlje, na norem m es in le sadike, ki so zrasle v sciiei. nc prenesejo nenadne^!! S(niene,^a obsevanja, ?alo pormnenc in živoUiriju lelo ali dve, dokler jib bujjio rasloei gozdni plevel ne prerasle in zadnSi. Da se i izognemo nenspeliu in si prihranimo brezplotino delu, homo i',i)og lega npnriiliijali pri nniehiem pogoZflovaiijtt izkljnfno l(i sadike, ki smo si jih sami odgojili v nalašč za lo pi'i[n'avljcjii.li preprostih drcvesnicab. 7\raljevska hanska nprai'a ima sicer v iiekalorih okrajih svoje laülnc gozdne dj'evesnice, kjer nc gfije vsakovrstne sadike vseb sUirosli in se ofldajajo za majhen denar goztlnim posestnikom; I udi vce z a set >n i h gozdniii d]-c\'esiiic pj'odaja nadSlevilne sadike, vendar je flohava in poraba vseh leh sadik vezana na neke pogoje, ki \'Casih poscshiika oflvniejo od nakupa. Zalo bi bilo na nu'shj, da si vsak večji gozdni poseslnik napi;jvi svojo laslno gozdne dre.vt^sntco, ici nni bo nudila ob vsakem Casn zadostno šlevito tlobrih hi razjiieram odgovarjajočih drevesnih sadik V ta nanicji hočem podali v nasledjijem kralka navodila, kako je treba drevesnico napraviti in kakšna dela so -v njcj potrebna Za drevesnico določimo Šlirikolon prostor, ki je rahlo nagnjen pro Li severovzhodu; širok naj bo 11 m in dolg ß m, sknpaj torej (j(i m-; lo je površina, ki jo bo vsak poscslnik pogrešal pri svojem poljskem gospodarstvu. Nato zemljišče že v jeseni do -10 cm globoko prekopljeino, ga pognojimo s kompostom iu s hlevsliim (kravjim ne konjskim) gnojeni ter počakamo, da zemlja eez zimo dobro premrziie. Ko se spomladi pričnejo jioljska tlela, nekako sredi aprila, z m{)tika zrahljamo prekopano zemljo, ziU'obimo grude in površino na drobno pregrabljamo, nakar razdelimo zemljišče na devet en meter .Širokih gredic. To napravimo s pomočjo dveh I'IO m dolgih palic in navadne vrvice: palici nam shižitfi za enakomerno Sirijio ^1'uf.lic, [)o iiit[)cli vrvic L pa ixlcplaiiiu üiczico med i^rcdicami (slika ],). Cc Š0 omenim, ria je pri pi'c^kopav;injn ircJja ii;ixljivü pobrali l;anicnjcj in udslraiiili knrcniiic p)cvi-la Lit oi s leni v i^Jtiviicm pi-ipravljaimj deiu pri knijii. ScdčiJ jc Ircba prciit.lai'iii, ktilcra drcvctüt na luišcm /-fiiiljišCu najbolj n spe vajo. VideJi böiuy mnrdii, fla v dohnh k'gab pniv kpo raste smreka, v slabSi Kcmlji pa bor. Zalo sc bomo otiločili, da si v (irti\'csnici vzgojimo nilaclili snircfic in boričev. V I a namen si naberemo pox no v jeseni ali puzimi dve \reči lepili snivclcovih in eno vrečo borovih 5i[oi'žev U:r jih razgi-ncmo iia [>odu ali kozolcu, da sc posiiše ni jim semenjc- povsem düüori. Spomliicli, -S^o ?>> C 5 » VII Vili > Slika J Načft doinaOc gozdne diT.vcüjiicc. (izv.) mc-seca ajM'ila, storže s poda poberemo in jih čez not j'azgrncmo po no preyee zakurjeni pcČi, da se luslce o ti pro in ixpadc seme, če ni že praj s;imo po sebi izpridlo, v tem primej'ii seveda ni Irelja silnržev posebej iiregrevaLi. Vsako senicnsko znin ima krilec, ki semenjII v naravi omogočaj da se zascjc daleč Jiackrog, v drevesnici pa nam je le v uapotje; zalo s stiskanjem (lolomimo in zdrobimo krilca, ki jih nalo z vejnicnmi ali na vetrn popolnoma odstranimo s semenja. Seme .starejšega in zdravega drevja je seveda boljSe kukor >5eme mlajši ti in bohiili dreves. C"c pa semenja nc moremo nabrati iz kakršnih koli vzrokov v d(nnači!i gozdo^'ih, si ga lahko majhen denar oskrbimo pii scmenolržcih, ki jih jc več v državi in ki o njili dobimo potrebna navodila pri vsakem gozdarju. Ko pripravimo vse potrebno glede semenja, vzamenm IrjogLato k'Lvo (slika 2.\ .in pnložimu z oslrlni ruljcm [jfitiüz na gredic«, vtisnemo zrablj;ino zoniljo 2 -3 cin globoke, niedstiljojjjo 10—15 coi fxldaljenc. braxdicc in vanjo en ali o m em o vsej eni« sem o, L;iko rl;i prid« znio do zi'Jia, (le sc nam morda tn in Umi vsnje nekaj več setiiojiE), ni nobeno zlo, ker vse semenje ilak ne vzklije. Za gredico, kakot- nam jo kaže slika 1.. porahinio Vi kg eis Lega samonja. \'si\jaiio seme pokrijemo s primci'no zemljo^ najbolje s Iruino^no prsljoj ki jn dobimo v gozrl a pod vrbnjo, še ncpreperelo lisi na i o ali iglitaslo odejo. Ta prsi je na s kila iz prepcrclega lisLja ali igiovja. je lemnorjave barve, lalika m vsebuje mno.^n gnojil, Prn-vitoini!. se seme pokrije v višini ti'ikralne svoje debeline, ker ]ia je Itrepercia biimozna prs[ nelo lalika in jo nežna safiiku, ki se razvije iz semena, z lahkolo prodre, pok'i'ijcmo smrekovrv iii horovo seme Slika 2. SfikA :J, lirazflilna U'lvicn in d(.'sl;n (i k v,) Grudica zasenrcna k vejami (i/v.j do 2 crn nu debr.io. Na gredico Sk-v. I vsi'jemo snirekoN'o^ na šLev, V/I I pa borovo seme. Ko snio ga vsej al t in pokrili s pršijo, zagiaio-mo obe grediei Se s Jiojeviini \ cjiinii, ki branijo piieum, da ne j-azko-piivaj(j grerlie, zadržujejo vhigo in ščilijo obenlljive satlike pred zmrzal jo. Di-evesnico ogradimo s piolom iz vejevju, ki L ali kolov, da jo Ziivarnjenu) pre rt koko.šnil, živino i ji divjadjo. Med greclic.'uni in plotom si pnskmo seveda nekaj vmesnega prosuira, da lahko ^trc^■esnicü obidemo. Oslale gredice, ki jib nismo zasejali, nmi-vee jih puslili za poznejši fas, labko In lelo porabinni za zelen,jadni vrl, t-.e nastopi po se Ivi lojdo in sabo vreme, je Li-eba .seme večkraL zaliti, lin po dveli ali treh lednih začnejo miadü sndilcc pri\zd[go-\'ali hiimozno zemljo in sc prikažejo nežoc kaliee, moramo dN'ignitl z gredic, \-cjevje in ga poScvnn za.sadilt v zemljo, laku da obsenei mlade sadike, ki bi jih sicer premočni .sončni žarki uničili (slika ^i.). Plevel, ki se poj«vi med sadikami, previdna oplejemn. LtMno je Ireba gredice oplcli Irikral do šlirilvral, kar zavisi od več ali manj mokrega vremena. Nekako me.sec,a a\'gnsla, ko so7ice že izgublja na svoji moči, odslraniinn vejevje Pozno v je.seni. oktobra ali novembra, vsclinkor Sc prctj sjiegom, oliložiiiitj eiiulcLiic Siidike a iiiahovijio, Iii jih varuje pred ztnrzoviii^jiini, v siilii zimi lirez siicgii pn prepi'uü, dii jili srcž Ud dvigne iz riilile zemlje. Spoinladij marea uU iiprila, odslranimo niiiliovino, zndiljania zemljo med sntlikumi in zasejemo na is Li način, IvoL smo tü opisali, za ^r^dici Slev. 1. in VII]., g]-ediei Sle v. II. in IX. Tudi siccv^nji postopek med leLcm je jHivsem isli. Lanski Ii sadik (na g red i ca Ii sle v. I. in VIII.) lelos ni ircba vee ob,senee\'a(i; Irelia jih je le vcčkraL med lelom opteli; liuii 'zazimili {■L maliovinuj jili ni več puLrebuo, ker so ?,e dovolj txiporne, da kljubujejo mrazu Spomladi lre[jega luta so borovt; s.Tdike na gre-dic'i šlev, VIII. godne za prestijcvtiiije v gozd; z njimi pogozdimo goljave na slabSem zeniljisčii, Jia njihovo niesLo v drevesnici pa f-opet po.iejcmo borovo seme. Tako .s Leli dveh, z borovim semenjem zascj finih, gredic dobimo vsako If I o izmenoma sadike za pogozdovanje, ICer smrekovo sadike kol dvoletne ,?emeiike §e niso primerne ■/M presaditev, Msejenio s .smrcko\'im semejijeiti Endi grefiico šlev. III. Sele eeLrfo s|jonilad labiio s .smrekovimi sadikami z gredice šLc.v, I. nasadimo go I ja ve z ne preveč bnjnim gnwlnim plevelom, Siabejše snclike, ki so zaradi goslole zaoslrle v rasti, prestidimo s te gi-edice iia gredici štev. IV in V., da si opomorejo. Peto leto porabimo sadike z gredice 5iev. II., sl;\bäe pa prf;sadimo na gredici štev. VI. in VII sesto leto so poraljjie sadike z gredicc štev, III. m moene ])eUelnc presajene sadike na gredicah šLev, IV. in V., kamoi" sedaj zopet presadimo slabe sadike, ki smo jih odbj-ali z gredice štev IV. Ker sadike — pi-av I a ko kakor vse ostale rastline — v tem časa ?.c.mI]o izčrpajo, je treba gredice i'sako tretje leto dobro pognojiti. Ako se mi bo s lemi kratkimi navodili posrečilo vzbudili med gozdnimi poseslmki zanimanje za taslnc gozdne drcvesnice, ki .so brez dvoma ziialneg.T pomena za r;tzvoj jiaSega (iomače.ga gozdarstva, srni s tem dosegel v polni meri svoj namen Pomisleki k razmišljanjem o pogozdovanju Saša S L a r l: (Mengeši V pi-viti štirih štunalkah Gozdavskega vestnika jc ing, .Slanko So-toSek prioičil nl)5iren in hvale vreden Članek pod zgornjim naslovom. Ne slrinjam pa se jiovsem njego\-inii izvajanji, h kaierim bi pripomnil') sledeČC: Zelo nep]-tjelno äo me zadela nekatera imena, ki se uvajajo za iglavce Od v.sega počelka zastopani aLiilišče, da moramo težili v prvi ') J'ripomhü o imiaiih so v Gradivu za slovcn.ski gozdarski .^ilovai' delu-ma v Ü. in tej Slpvilld (ioüdarskega vesliiika, dekjiiui pa (lodo jjriolieene v iia-sltidiijili Številkah. — U i' c tJ n i š I v o. VTSli VAi Lc-iu, till sc ne oddaJjiiiio prcvcC (j(J žc secUij Strai jyviiusli KHiuiih tlvevosniSi iiiicii,-) Glcde gliiilkcgii bum onicjjjain, da f^ti ]ii dobro sadili v Icžko ilovico, ker ga nii Lakih litih njipadc kožiiti us (Chemies slrobi), Tti bor je «leer za riiiSe ki'tije xelo priporočljiv i)i so dostižoiii z njim Zülo lepi uspehi, O niaccann dodajam' Pri nas — razen v goi'ovju — ninuinio veliko lepih in sLrojcndi sestojev Jivltihloaih macefi/iov. Po kvalitcli lesa obslfijajo 3 vrsie niaccsnov^) in lo: koi'oSki maccsen, ki jc znan med drugim I ud i pod imenom nižjca\slrijs;kl macesen j vini sel i ga ii s ki in sudclski maccsen. Semen je koroškega macesna je cenejše koi vinUchganskega; Lo pa ZiU'adi lega, ker so ta drevesa po navadi Iii?, k a in vtijiiaUi I er je obiranje siorzuv zatu precej ki h k o. Viniscli-Iranski macesen Ima lepa in visoka debla- zato je obiranje sloržcv Icžje in leriin primerno senienje dražje. Glede izvajanj o zeleni duglaziji, ki sem jo ob siroko\Tii podpori naš ill priznanih gozdarskih stroko^'njakov močno razširil ne samo po Sloveniji, lemveČ domala po vsej državi, imam svoje pomisleke, V svoji razpravi o leni važnem drevesu, ki sem jo izdal v samozaložbi, sem duglazijo temeljito in izčrpno opisni Zelena dugiazija ne sme biLi /aseneeiia od zgoraj, sicer nc uspeva in se nc razvija; pri ja ji Ic senca od slvnni>) Ža izpojiolnilev pi'nzniii, razen na velikih gozdnih jasah, ni priporočJjiva; Se manj pa se s ime puclsnjiin v prc-redke gozde. (Svoji razpravi o duglaziji in gladkem horu mulim iniercseiitom brezplačno.) Naj Se omenim, da sem z velikim zadovoljstvom in veseljem Cilal Gradivo za slovenski gozdarslvi slovar, vendar pnjrrešam v njem lalinskili traen.^) "j Glej v Dopistii gozdarski posvciovalnici odgovor 17: Grsflivo za slovenski gozdarski slovar. (Gozdarski vrsinik sLr. 110). — Uredništvo. ') Po naravni zemljepisni raz.fiirjtiiosli pa delimo üvro]JS>;e inaet'siie v alpske, karpatsUe in tJo!jskt>. — 1) r e d n i A I v o. ■I) Gozdarski sirokovtijaki Irdijo ni» jjodlaj^i izkušenj, dn prenaSajo zelene duylazijc ^nslor slarej.^figa drevji iu jih piiijoročajo ca izpopolni lev jiraznin ter za. pod.iadlLcv jireredkih starejših sestojev, nicd drugimi zlasti dr Ucngler fWaktljau auf 6kolut|isclier Gruiidliige, Berlin, lf)31., str. 393,'} in (ins lav Ilonipul & tvari Wilhelm (Die Bäume im d Strnnclicr des Waldes, t Abreilunff, Wien, sti'. 106.). Tudi na Pohor ii je iiajli veliko mladih zelenih dviglaiij, ki se dobro razvijajo v prax-tVnah in pod zasloroni s(a-rcjšega drevja. — Uredniitvo. V Go/Oarskciii ve.sLnikii nima Gi'adivo za sloven .ski gozdarski slovar nobenega imena drevesnih vrst hrez latinskega imena. — U r e d ii i Š I v o. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA Brill!]or (GryllolDlp.! vul^'iiris L.), Nil I'riu inianm gredic -/.a gozdne Siifliico. Kako n;rj z;ilrcm br;iiiiorjLr, ki ihl delajo ve liku Skoti n? j, Vt'H/a^ Luši-ti 27. Trasiraiijc poli. Prosiiiij d ti mi s])0i'0Čite, s kaleriiii pmi;liCiiim in enusljiviiim geodelskiiii inslniimciiloiii bi mogel irasiraLi gozdne poü, kolu-\'OZC i dr.'? K. L. Ljubljana 2S. Orožje gozdnih čuviijtv. KnUŠJKi slrrlno orožje imajo pravico nosili j^ozdiii uivnji? Zali on pi'cflvidcvn kariibiiiko. Ktikšus: m o ni bili karfiliinkii in kdo i/.d;ija /.fiiiju dovoijeiijf'; S. .S. Mtin^i'Ä ODGOVORI IS. Drva. Dodiiliio sporočam, da ninrctc dobili poleg prnkličnili jjodalkov lud t leže razni li vr.sl lesa v j^owlrtrskcm kole-davclai (iinmjirskn-lo-vački ka lend ar, ki ga vsuko lelo iztfiija vsCLičiliški prul', dr. DJ uro N<.'-tiadič, Zagreb, Vidtolinovidtva 2.). V lern koledarčku je nnlismjfiio, da lelila v gii^du pi-m drv: luiko\'ili }77—52iJ k.ij in snn-ekos'ib 370 do 38Ü kg. Iz tega moremo sklepali, da teh Iti I p rs bukaWli drv 200n-2j0n k^ in smrekoviii 120()-1()00 k^. Slanico SoloSek 21, l£iiolG)iiii ^«zilarskii šola v Miirihoni, Siolsko lelo sc začne s 1 oktobrom L 1., sprtijenini pofioji so razv'idni i k ra^jjlasit držin-iie nižje, gozdarske šole v Mariboru, Ici je. natisnjen v tej številki našega tista in Liuli v drngih časopisili. Pri zdravniškem pregledu se dajte prei-skati, ee s 1.spü.'iobni za fjozdarsku üluzbo. Dogodilo se je namreč že, da .so nekateri kandidati imeli zdravniško izpričevalo, ki je potl■jc^■alo sposobnost za obisk gozdarske Sole. To pa ni ker je poliebiio zdravniško pob-dilo, (.ifi ste sposobni za bodočo naporno gozdarsko službo, kakor je to povedano Že v raz^jhvsn. Svetujem Vam, da se pripravile za sprejemni izpil in za šolanje, ki zalupva veliko učenja, spretnosti za pr.ikličnn dela in sposobnosti ter veselja do goztlarstva. Staidm Sotoiclc. 22. Dvfllelna {jozdarslta Sola v Mnrjljor«, Te šole letos nc bo in za Sedaj še ni upanja, da bi se v bližnjem času ]ionovno odprla (glej Gozdarski veslnik sLr, 133.}. Slantio So toge k 23. Pogonski jermeni. Gonilne jermene namažite z oljem, ribjim oljem ali s kakšno rasLlinslio Lolščo. Mislim^ da ne bo slabo, če znoti'anjo stran, ki jt! lckl;i pn jeniicjiici, n;im;ižete z zmtisjo 1 tk'ht loja iii 2 diiov olju. Tako pripravijcuc jL-rniCiie 2vijtc v zvitek. V Kliriimbi hotlo VLinii prcct mičmi, fc jili natiiažclc z ricinovim oljt:rii- Staiiko S o L o S t; 1(. 24, Rfizp(^Ijava zob iia žagali. Tir (loločriniu incd tlriigiju Uidi ptt ftjrmiihih, rloliljeiiih z izku-.šnjaiiii. VaSti žage sn fk'bel2 1,8 mm in njihovi zobje luij bodo )':izpi?ljani: za STili niclK-k los na lir Širok 2.(i iiiiii, za snlio Ijürovino in niiicf^snovido na .'i mm in za moker a)i mclick les iia 3.(i iiini. Najboljše lin, dii na podbigi Icli poiialkov ler ob svojib prak-lifiiiih izkiiänjaii odbci'cle iiiijprinienicjšo ra/pi-ljavo, Matija f; o.r ii l' 25. Obložili 3!irl. Na Vaše vjn-a.iiauje (iubilt; odyovur v Članku, ki bo izŠL^l v eni priluidnjil) Sltvilk Gozdarskega vestiiika. Ui-ecluiStvo. 2(). I!r»iii»r {(Iryllolalpa vii[j, katcrciini so hočem dodali le nekaj svojih pripomli, Ctozdov jiikakor ne moremo smatrati za orno zemljo, sposobno za obdelovanje, kakor jo smatra spremenjena uredba o likvidaciji knielskth dolgov (Službeni list 1038,, št, 13/2). Iz gozda namreč se dobi neprimerno manj dohotikov kol iz enake površine, dr^igače olidelanega zemlji.šea. Tudi dejslvo, da imajo nekfileri izjemonni neiiaj f:a sečnjo zrelih gozdov, ne sme ovirali nujno potrebne spremembe nekalerih določil imenovane uredbe, Vsakenm dobremu gozdnemu gospodarju je znano, da mora osLali v goiidn vedno nedotaknjena neka količina lesa in da to predpisuje tudi zakon o gozdih. Le prepogosto se Ii iu drugi zakoniti predpisi kršijo radi iežkib denarnih razmer guzdnili po.sestnikov. Pogostne tnlitve, da imajo ftozcilli pusesliiild fiolfjv kapikil, lorcj ne držijo. Vsi sluvciiskt ^oztlo^i so m izseliani, iniioi^i med njimi tudi poseJiiiJii, Scdiij nasinja vpniSanje, kolik« gozdov, ki jih imajo zadotžend, lio gozdurska luidKoriia o]))a.sl riovolifii še izsekavnU. Sicer so pa ztuiolžeiici šc preti veljaviiosljo uredbe o l)l;vidaciji že davno prckoraeili svoje inaksiminiie scčenj, tako tla so njihovi gozdovi sedaj dejansko b r e z ]31 o n a zemlja, ki se n i k k o r n e oi o r e ž I 1 i za orno z e m 1 j o. Hn^en Lega so ptdrebiie Se druge izpremenilie. I'lacilni rol( naj se podaljša vsaj na 20 let, ker se j;iS]\o vidi, da večina dolžnikov ne zmore in iie bo zmogla scdajijili obrokov. Pri reševanju priložb glodc izdanih obeiuskib polrdil o svoj.sLvu kmeta se jc uveljavila praksa, da se ne lolcrirajo majhni presežki dohodkov od obrti ali pokojnin, in beseile v urediti ..pretežno izvirajoči tlohodki od kmetijstva" se ne jemljejo individualno, ziasti pri pofleželskih obrtnikih ne. Med dnif^im so jirizadeti mali Žagarji, Ui poh'ti obdelujejo posestvo, pozniu pa detnjo v gozdu fdi na žaiji. Fri Jijih se raeima samo z dohodki, ki so napisani na davkariji in se ne iiposlevji, ee je bil dohodek od oJii li res stalno vetji otl doliodkov kmetijstva. Potle.želski mali žagai" se je n. pi*. zadolžil 1 1929 in ravno to leto so se dvignili tlavCni predpisi za obrtnike. Ta je polf.m dosegel 1. odpis. Predpis iz leta 1929. pa je ostal in zalo ni zaSeiten, ccpi'av je bil v smislu inTflbe kmet vsa lela, razen v !. 1929. znradi nepravilnega davčntiga predpisa. Izgubil je zašeito, ker .se id toleriralo besedilo „pretežno i^^virajoči dohodki ud kmetijstva" in ker sc sodi-šče ni OKiralo na izjave župana, izvedencev in prie. Nujno je torej izdali tolmaCcnje besede „preležno". (Tobntjeenjc je bilo izdano v času liskanja lega elanka. — Opomba uredništvu.; Zaštilna vi.šina dolga naj se povečii ocl 500.000 din Jia 1 milijon din. V easn zadolžitve so hibi :iO lia velika posestva skupno z vsem invenlarjenj cenjejia v slabili primerih na 1,;'jt)0.0t)fl din. Ta pfjsesiva so se v skrajni meri zadolževala od 900.000 din do ] milijon din. Znšetla je potrebna tudi tu, ker zadolženci ne morejo plačati presežka 500,000 din in mora zato vse njihovo posestvo na družbo. Brez podlage so tudi trditve, da se kmetje, ki imajo okoli ,">0 ha zemlje iJi nad 500.000 din dolga, porabili denar üa druge namene iu ne za kmeiijsLvo. Ce je kmet zidal hleve, kleLl i. tir ali C'.e je kupit ali prevzel zemljo, se je moral zadolžili za več kol 500.000 din. Zemlja je imela do 1. 5930. pekrat višjo ceno Icoi lianes in dohodki iz posestva so bili tolikšni, da so laku posestva ob ])riflnem dtdu mogla amorlizindi dolgove velike tudi l,r>00.000 din. Tz vseli rta\'e.denih pomisleko^' slcfli, da je nujno potrebna izpre-memhii uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Vse delo banske uprave gozdarske Sole in drugih, ki sc prizadevtijo, da dvignejo našo gospodarstvo, bo brezuspešno, če ne bodo gozdni poseslniki imeli možnosti in tudi sredstev, da svoje gozflove ohranijo, jih redno oskrbujejo in obnavljajo. Metliior JdSL Statistika Jufioslovaiiski izvoz Po uradnih jjodfiUdli Jg bilo ilvq ženo (v oklcpajili so podalUi r.a Ifui-slio Iflo) v api'ild 7-1.S75 Ion lesa v vrediioKLi ü2;249,Dü(i din (llGaflfi Ion v viednosti :0f),l53R.(X)0 din^ V prvili šlirih mesocili je bilo i^TO^.eno vsega sl;una) 2i)8.r>03 Ion Ic- ■ sa v %'icdnosU 2j7,üt2'00() dni (372.S0-1 loi\ za 357,070,ÜÜÜ din), Od lega 2-14 lisof 1)2 Ion gradbenega le.sn. ifi J9fi UiiOp XOO din,"34 8SG toji [jragov za 15,113.000 din in ll.(jl7 Ion div za 2,787000 din. V prvih Stii'ih mesccih so uvof.ile: Ilaliia 77 132 Ion za 51.587 ÜOO din ftsa v aiirili! 1938. (70.81(1 Lon za 56^-16.001) din';; Mad-žavslvA «.047 ton za 22,74(5 diii (48 IJG lon za 25.5GG0(>0 din), KeniCija 4 1.901 lon za 53,077.000 din (S3-30.> lon za 93,G0r).TO0 diii)^ Anglija 33.74f) loii 7a ■11,079.000 din (57.8li)'lon za 70 milijonov 9200(10 flin). Vidimo loi'cj, da jc! Iclo^nji iz\'nz v pvimerj z lans4;ini ohfnLiio manjši V llalijü jc [)o teži nekoliko ve.Cji, po vrrdnosli [la precej maiijät, v -Mati-žarslio jc oslal približno enalc; .^ii-ylijo se je /-manjšal nekoliko veij kol 7.0. trcljino- v Neniiijo pa se je znižal skoraj za polovico. Jiifjoslnvfiiishi izvoz lesa v niesQcu ma^ii 193S, Po nradnih podatkih je bilo izvo-?.<'.no (v oklup.ijih so podatki za )nii-slto lelol v majn S 1.732 lon lesa Ka 75,13d,(X)0 .din (97.897 ton y.a. 68 inilijonov S2fl.W0 din). Na Ilalijo odpade 21.11G ton za 17,(513.000 din, Jia XcniL-ijo 13770 ton za 12,052 Utf) din in na Anglijo 7.512 ton za 9 milijonov Eiq2.000 'din. V prvih petih mt^secih je J)ilo izvoSono 383395 lon /a ,m(i72,un0 din ;-107 7()t ton za 445,899.000 din , od lega 311.000 ton tfradbenffta lesa za 257,99(3.ÜUÜ din, 3'i4G0 ton ivlcz-niških pragov zn 50,010,(XX) din in l3(iHf) (011 di-v za 3,;il)GOOO din N';i Italijo odpade I01,54b ton za ö9 nii-lijonov 200.000 din, na Xemcijü 5S.7;U tön za tiG,02rispeval iirediiLk. K = Dr. Stanislav Berk, G = Avgusl üukclj, = J ji g. .loJt' Miklavžih, N ^ Ing, Vildor Nnvak, P = Alfoir; Pfiulin, Pl = PlEteriDik, S = IiLg, Slauko SoloSck, SI. 1, = Sliižljciii list cli-avskc bajiovtiiü, S.P, = Slovenski IirnvopiSj S t = Saš s Stai-t% S = Ing. .\nloti Sivic, S\i -- Ing. Mirko SnSlt'r-šir, H = lil", Janko l'rFias. 7. o i. —- zakol» o sozclili i?, 1, 192',). gUdki boi' (gid sir ^fß..^ — Novo uvedeno ime Keleni bor fS) iii tnnost-no, ker bi lab k o prineslo ziiiedo v ncineiiklaluro. Gozdarji (S, I', X, Si!. Mj so iisjješno uvedli v liltira-Liiro in nied ljudstvo naziv gladki bor, lintaniki (B, P) pa uporabljajo besedo Vajmiiiov borovec —' gtnflki bör (glej str 46.) — NWi slo-vensld naziv zelmi bor ne sme fislali. I-lrvali in .Srbi ])ravijo Ir-iiut boru burovac ali vajinnlo\'ac. Slovenci imamo v.a. la Ijor zelo veliko imen, in lo; gladki bor, amc-jik.^iiski bor, gosposki bor, Vajmii-lov bor; sedaj pa še novo ime '/.e- teni hof?l Mnenja sem, bor za Pinns vihio. Ne bilo fe bi .se Indi In ime Vajmiifov Kvropi JiJCel prvi da je ifiic j^adki Hlrobiis edino jira-I)i pa iipjirimerjiu, v .slovcTiSčini nved-l)or, ker f>a je v aiUivirali, in lo lela iTOfl., Wcymüiiili, zaradi ("-csür ga ludi vüi narodi jio njem imenujejo, — [St] ^ozd, /rnsel v/, pn^uujkov lela 1932.) = nizki ^-ozd. - [NI navatiRii sl}lr^^ka (glej str. ■Iii) — To ime je najprimernejše (B, S). Ime i-di-ča .-imreJta (S) ui ^)rimenio za naziv vrste (species) m do sedaj tudi ni bilo znano - [NI »uvadui bor (^lej str. Ifl ) — Ta iz-ran je že davno udomaCcJi v zdarški lilerainri :'G, S. Nj in tajiiki (P, E). t)117_„ vsega borovja pt-L nas ji ipada tej vrsti (Simiarski list WS., Sil-, 3i).), zato ujiravL-ee7io zasluži pridevek navadni. Tudi ime borovcc vabijo pogosto v literaturi in mod ljudstvom Oznaf-ba bdi bor (M) kakor tudi rdet'j bor (S) jc prevzeta iz AcmSöiaie in ni priiiftia Nekatera lokalna imena za navadni boj- so navedena v Su-maj-skcm listu 1934., Sir. 34. [K" nizki go/d (glej str. ßS) — Pomeni bo- goxd, zrasel iz poganjkov (SI. lela 1932.). Novejši naziv paiijevski cfozd (S) ni priporočlj"iv. Beseda Storovcc (M) za niila so^d je pai-s )ro lolo (.šlorovec jc drevo, zraslo ■/. štora). Nizki go^d štprovcc (Sni je plrnnazem Izraz nizld j;ozd fPl, G, S. V, SI 1 1930.1 uslreza pojmu, ktr v ni/kcm gozdu gospodarijo z nizljo obhodnjo (1 do 3t) lelj in ke.r je večinoma nizlie i'asti. V vi.iokem gozdu jc \nsoka olihodnja (tjO do liiO let' in visoka, rast (ob Oiisii, ];o ga posekajo). Tudi nUKiv srednji gozd, Ici ga ne bi ka^talo menjati in Ici pomeni yozd. koder rastejo drevesa nizkega in visokega gozda, je veznn na smisel pojma visokega in nizkega go/da — [NI P.tneieeva omorika, — Velil;oi-L.ru[ do-Iii in dopise iz Sri) i j c, v kalerili se narofa „Picea omoricn"; naročniki so j;oz(larski sli'olcovnjaki, ki mistijo s tem na.šo navadno snirinto (Piccn e\L'clsa) Če bi pa za ime Picea oinoriea Piincič zateli raliiti Picea oniorica. bi nastala popolna zmeda. Pravilen latinski naziv to vrsto je „Picea omorica Pančii?" (Tako je Itidi zapisano Gradivu str 4(.i. — 0)1. in-ed.) V slovcn-.s("irii se pa mora la smreka imenovali Paijčieeva omortica. Teaa naziva se držijo tudi Srbi in Hrvati. — ptl Paofičeva omorika = omorika — Ime omorika more pomeniti v slovenščini le Picca omorica (Panč.), Piav malo je verjplno, da bi gozdarski sti-o ;ovjijaki iz Srbije na-rotali Picea omorica in pn tem mislili na Pioea escelsa V strokovni literaturi tega ne delajo in ralnjo za Pic.ca excelsa besedo smreka 'Ing. Khnieseh, dr. Ne-nadič, di'. Petraeie. dr, Äkori0(linln(1ili — pomladili, tjodmladili, verjüngen. — Go^d poclmladili se jjravi, odgajali po sečnji nov, uilad br, oaravnega ali innelnogü lodniladka, ki more bili enačili ali iK drnj^ačiiih vTst drevja. IMtdraslek — jiodrasl, der Uiilcr-wiielis, ))()mt;ni mlado in slai-ejSe di'et'jc ier grinovje, ki rasle pod glavnim dre\'jem sesloja Podra-.sLeli rasle v pi-cvet prci-edOrnih se-sLojib in v slarcjših svellobnih se-iilojib. Pod ras I ek se i'axvija iz jia-[jadlih, jifilelclih in drugače doslili semen, pa tudi iz tj bras I kov Pod-«Jislek je dober za varovanje lal pred sonetni in dežjem in na goacl-iiib i-obovih zlasti pred vetrom Nje^jovih (irevc-s ne pri-^lcvamo niti li glavneraii drevju sestoja, ker jih ne i;ojimo za i-edCenje ali glavno srfiijo', nili k podmladku, ker jiii po fflavni sečnj[ ne odgajainoj temveč jih )ioseliiimo pri gl.avui seenH ali pa piislinio l:oL iredrastek radi varovaujii lal in pot mladka. poljski brcsl obilni brijesl, die Korku Ime, die l-'ekhdmc, L lin us suberosa (campeslris L) pomtadek — mlaj ali mladje, so mlada drevesa (stara 1 do lO letj, ki pomladijo star gozd (gozdno zeniljiSCe). Ime podmladek (S), v liaterem je povdaj'jena rast ])od drevjem, bi bolj otlyovarjai nem- ške mu Unlerwuchs. -pomlarieh = podmladek pitmlafUM — iiomladiti jnug ma-clicn, verjüngen. — Ta beseda se nojem ti nt v gozdarstvu rabi Ceslo za podmladiti Beseda pomlad loena, Iter pomeni dobesedno: iz starega naredili mlado ali starejšemu dali mlajši izgled ali slari-kavo osvežiti. V gozdarstvu bi mo-[jli to besedo rabiti n. pr. v pn-meru, ko oboli kal pa mors varovati poLlmlatleU, fja pnslinio toliko Pasa, dokler je Lo za podmladek korisl-Jiü, Ko se pa zaf.iie jiodmladelt d^■igali v niladovje, ga posekamO| kei- bi sicer oviral rast mladovja in bi iz njega zra,sla nizka tr-šasla, kosala drevesa z greaslim deblom, rtJeSi bor {glej sir. 21., tU in T-II.) - Beseda se rabi med ljudstvom Koroäke. Kozjüka in v okolici Kamnika seftujn n!i {jolo (na čisto) -= gola seC-nja (S> Ralula se tudi izraza, sečnja do - [Ni sekanje na oplotl (Snj = postopna sečnja (S ali naplojevalna sečnja - [N] zavod = gozfl. — Po (Pl) pomeni zavod 1. jta novo ustanovljen i^ozd, 2. gozdni sesloj, 3 gozdni t elež, ■1 revu- V Krimskem pogorju in v Savinjski dolini imenujejo zavode one slare bukove in jelove prebiraliic «ozdove, ki odgovarjajo lojmii: der Wald (nt" der Torsi) - "N'1 zeleni bor (glej str. -lü.) — Nekateri ga iinemijejo tndi amerikanski bor, gladki bor ali Vaj'miitov buv. line amerikanski ni točno, ker raste v .\meriki mnogo vrst drugih borov, l;i so vsi „ame.rikanski" bori !me Vajmutov l)or je dobro, loda SP. süSi n'EvoÄ tuje Ime gladki l3or je bojše, ker ohranijo li bori bibje tudi na deblu gladko še do precej visoke starosti. Ime zelem bor se zdi najboljše, ker ima zelenkasto lubje in že v imemi ■samem podana razl'ka meti lern, rdečim in črnim borom. golega (Su) in golosek lesna trgovina Prost Izvoz iz Jugoslavije v Tu^^^^o. Pri zasedanju gosjiodarskcgasvela balkanske zveze v Carigradu od 6 do (5. aprila je bil sklenjen dopolnilni sporazum med Jugoslavijo iu TurCijo. V Usli A so napisani jvigoslo vaiislci izdelld, kateri i uvo^ v TurCijo je popolnoma prost. t. j za njega oe veljajo noheiie adniinistra-llvwe m UvaiilUaliviK; ojnejilve. Med leini izdelki so iiuvedeiii: 7.draviln;v zelišSa, gradbeni les, turuii-ii, parke ti ill vezane lesene ploSOe, lesen) ob-aski, leseni kUiici, phitovjna in plulasli izdelki, celuloza papir zavijanji;, LeŽck 30 g po m-, ciJarclni papir (]io predhodni cidcilji'ilvi Uir-ške"a fniančnefia minvsirslva) in le-]ie.m£e, pruvlečene s kalratiom, liilu-menorn, peskom in pod V lisli B so Jiapisaiii jugoslovanski izdelki, lioLerih uvoz v Turčijo je dovoljen samo v mejah iiaziiafe- nih konlingcnlov Med temi so navedeni !'v oklepaju kg): lesena kopila (SOOO), lesene palice za okvire in žav&se, polirane in nepolira.ie, barvane in nebarvaue (2000), krlaCe, Ur-taCice in metle (10DÜ), papir za zavi- janje, le/ji od aO g 10 jnsarnišlti in (iskaniiS d vati ni tiskarniški papir zan pisarnišlii papir in papir (50.000), navadna m s (atKKl.i, papir- iia-(500Ü), nerc-hn hskai'sti nelikana le jeuka (5000), (ina Ukana lepenka. }cla in eiiobai-vna, težka 2011—300 g po m" (5000), izdelki iz močne lepenke; kovčegi, Škatle, lobac'nice, jodslavki, gumbi itd (5Ü0), izdelki z papirja "ali lepenke (1000), vsr vrste preparatov za zAliranje mrčesa (10.000). Razen Lesa ie pripravljena Tnr- rija se p jrev^eti ^O.OOO'm« ada v klirinjfu, lesa; pOlOVLCii polovica pa s tonipenzacijaiiH Možiiosli Icsticgii izvoza v Švico. Med .Tiigosliivijo in Švico je bila sklenjena nova pogodba o irgovin-skein iu plačilnem ])i-onieUi. ki stopi v veljavo 1. avgusta 11)38 S to po- ski izvo?, za 10—20 7t) veCjt ocl uvoza. Med kojiiigejiii iLigoslovanskt;ga iz vor.a je zvišan zlasti konti gen t lesa, ker Švica ne more več i'afunati iia av.tjtrijski les. Imeli pa je ti-eba na tla se zabteva dobro zlasli toeno Nagnil mehki les. ^odlio se bo opustilo ])bičevniije v kliringu in začelo se bo plaSevati s prosliuii öcvizami. Sporazumno je dotdfeno. dii bili jugoslovanski Prciiiiirniiic jugoslovniislicgn izvozA luikovine Po poročilih Jugoslavenslcega kurirja se nameravajo po romunskem vzoru izplačevati premije pri izvozu bukovine; zato so se že vräila jjo- Poljski [rs in Po ti-govinskih pogajanjih se zdi, da se bo oli^ulno poVečal izvoz PovcCan izvoz lesu Lansko leto je uvozila 1-tusija v Nemčijo okoli 250.000 plm žaganega lesa. Dosedanji letošnji izvoz pa znaša že okoli 430.000 plni, kar pomeni, Papirna industrija v Tnrčiji. lilago. svetovanja tesnega odbora jiri zavodu za pospeševanje zunanje Irgo-liiic v trgovinskem ministrstvu. ganega lesa iz Poljske v Madžarsko iz K lisi je da je že v lela skoraj za !Ü0 d/q leto Nemčijo. prvi polovici Iclošujcga kol lansko Po naCrtu petletke se je ustanovila papirnica pri Izmitn Za loto 1938- je bita predvidena uridelava II DOO ton papij-ja Kei' jc bi o lansko Lelo izdelano 10.210 ton, lahko rečemo, tla je bil načrt izvršen. V tovarni jc bilo zaposlenih 559 delavcev inudo vrednost li)-. Tiu'Cija pa in izdelano blago le 3 3 milijone turških nima zadosli surovin in je zaradi tega lansko leto uvozita 15 milijonov mä lesa, ])retezno iz Rusije iji deloma iz Rommiije, Lcs]ia trgovina Slovenije v juniju IMS^ ('Od posebnega dopisnika Gozdarskega veslnika.) Po Icratki konj lin ki url v lesni slrold Iri po prccej i-apJcliieni dvigu cen je opažali Že nekaj mesecev sum stalno in prav lako rapidf-.o na^ii-dovanje. Ta ki'iza v lesni sü-oki, ki Se žal' nI dosegla svoje skrajne lofke in kalere daljnosežnosli na moremo predvidevati, ni osamljena: lo je namreč splosna kriza, ki je zajela domala vse gospodurske panoge in se ni pojaviFa samo pri nas. Val krize je vaö ali manj zajel vse države, ludi izvenevropskc, in pred-slavlja veliki mednarodni problem Gospodarski sirokovjijaki vsega sveta 5R l)avijo s trm problemoni In skušajo odkrili vzroke Icriee in najti primerne mere, ki bi te vzroke, oct slranile ali vsaj ublaiile. Slabe, možnosti plasiranja našega lesa v idozcmslvn, preveč slabe vse one- kolidne lesa, ki so zc izdelane nli ki se /Se vedno izdeliLjejo, so Dovzroeile, da je i'avno v lesni slro li ))riilo do lako naglega padca cen. Za Inge so vsak dim reeje in vzporedno s lein seveda poslaja u|5a- nje na zboljšanic ijoiožaja iz dneva v dan manjSe. Neprecenljivo velikega pomena je, da l:o nvitiijo vsi pro-diicenü, vsi od največjega lesnej^a gospodarslvenilia pa do najinanjše^-a gozdnega posesinika. Tako dolgo, dokkr ne bo mogoče naSc lesne produkcije znova v večji meri jilasirali, je neobhodno potrebno, da se skfči izdelava lesa do skrajnili možnili meja Preprečili se niora nadaljnje. preUrano Kopičenjem izgotovijenega blaya in težili je Lreba za iem, da se vsaj nekoliko približa proizvodnja povpruScvanjn. Vsi seveda vemo, da samo na la način nc moremo uspešno pomagali lesnemu "(ispodarsLvu, Vendar jia sc je lreba zavedati, da se da s tako Ijve/komproniisno omejitvijo ))roduJ;-cije doseči vsaj neko izboljšanje vaz-mrr 1)1 končno nam mora vsem [josliili jasno 1 Cim manj nam jioma-gftjo oni jnerodajni Činitelji, ki bi nam morda niofjli vsaj nekoliko pomoči, tem bolj si moi-amo piNZH-devrili, da si pomagamo sami Slanic evropskega lesnej^a Irga na začclkn tlru^e polovic p 1. 1938. Privrcdiii hillcn, glasilo zavoda za pospeševanji' zunanje iraovine poroča v gt. M2.; Stanje mednarodnega lesnega Irga v |)rvi polovici letošnjega lela je veliko manj zadovoljivo kol v jirvi j)olovid lanskega lela. Sicer še nimamo ločnih podatkov o izvozu mehkega lesa, ve.ndar moremo skle-pa-Li, da je izvoz v primeri v. lanskim za feirtino manjšL. Tudi cene lesa so sedaj nižje Ceno so začele kolebati aprila lanskega lela in je letos povfjrečje cen mebkcga žaganega Jesa nižje za 2 do 2'5 fslg po standardu Cene j-h skega lesa so bile že lelosnj« pomlad nenavadno nizke. Mehek les 'J'/^X? je stal 13 fimlov ciF London. 'Ko so pa Rnsi Se trikrat znižali cene, so se cene lega lesa vistavile na lä'lO liinLih To pomeni, da ao padle za 4*10 funtov na vsak standard, ki je lansko leto slal do 18 funtov. Ta padec cen je seveda deloval tudi na padanje cen lesa iz drugih krajev /a sedaj je se prezgodaj, govorili o kakšnem izboljšanju na evrojjske'ii lesnem Ir^i v di'Uj^i polovici lelošoje-ga leta. Gotovo pa te, da so se zaloge velikih uvozniških držav zahodne Evrope zmanjšale in lahko rečemo, da ne bo za nadaljnjo ])o-rabo dovolj zalog tia razpolago. Močna nemSka poirošnja Ijo jinvzro-čita večji nvoz v drngi polovici tega leta Hali]a kn]mje za sedaj Se razmeroma omejene količine lesa, Pač )a ne bo mogla Anglija pokrih svo-ih potreb z dosetiaj nakupljenini esom, isto velja itidi za BeJjiijo Glede Francije pa jc stanje popolnoma nejasno. Sedanje si an je lesnega trga ojij-a-vičuje upanje na izboljšanje v di-ngi polovici tega lela Velike uvozniške tvrdke kažejo nagnjenje do sklepanja večjih jjiiknpov in številne manjše kupčije že poživljajo lesni Ira. Izvozniki' pa pri tem 'niso dosegli ravno dobrih cen. Na podlagi vsegrt Lena se rafuna, da se cene v drugi polovici ne bodo mnogo razlikovale od dosedanjih. Pinprašcvaiije iz inozemstva. ! 17 — SU'Lissljoiirg: mellek žagan grafiten les bleske) r.a w.va?, v Francijo, Belgijo iii Lviseiv burg; liraslovina ^f.lS — Vai'SavEi: jciicvi hlodi, dcljeli ocl 22 cpi iiiipi'ej. Diiiiaj: pohištvo iž upognjenega kisa iji leseaa kopiia. — KoSice: funiiiji. — Budimpešla: oiijlje,. — Györ: oglje 455 — Sopronj (Madžav,); vetjt množine mclikesa lesa za izvoK lin Angležko 1ÖS — Dvni.nj: ];olai'ski los, 410 - J5I 152 ■153 JtlO — Cäsaliltinca: 500 tisoC papirna-Uh ccinenUiih vref, inočnili 75g;m2, lepljene 5()XS7x9Vi in SivMie 50x79 'lili — Amsterdam; alpska Irava jÖ7 — Pariz: iinpreonitaiii l.irzo,javni drogovi. 509 — Druxelles: parl;elnil;i C^i'^'"-''' t': slavonske hiastoviiie Priponaba: Interesen!! naj sc ohi'-ntjo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Rahiirki tlom, Pri vpraSanjii naj na-piSejo zaporedno Številko jiovpraäc-vanja in kraj. Valute in devize LTartni teCuji la kili,j 1938. Finančni minister je doloCii za jnlij sledefe uradne tečaje, po kateri ti se imajo izplačevati Laiise po zakonu o taksah, sodne prisliojbine i, t. d.; din napoleonrtor . . . zlata LurSka Hr.i angleSlci funt ameriški dolar kanadski dolar . . nemška mavka . loljski zlot . )elga . . jengo ..... irazilijanski in i 1 raj egiptsld funt . . jiateslJnski flMlt . nrn^vajslfi pczos argentinski pczos din 3H9'70 238 — i3-30 a-2fl 7-40 8'UU 2'10'-i-JT-15-— irw !cv 1 čilski pezos .... 1 lurSka papirnata lira 100 nlbanskik frankov . 100 jrancoskili Irankov 100 Svicarskili frankov ]00 italijanslših lir . . 100 liolantlskili goldiiiarj 100 bolgarskih Ictov 100 nimunskih lejev 100 danskili kron . . lOO Švedskih kron . . 100 norveških kron 100 španskih pezcL 100 gräkih drahem , . 100 eeSkostovaskih kroji 100 finskih roark 100 letonskih latov . 100 iranskili rijalov Tem teCajem jc že prištet pri-bttök („priin") 1-20 31-50 i4in — 133 — lOOO'— 23S-2-lOlf— 44-r>0 32--i0 HtiO — 1110' 10S5--250-3Ö--15105'-SIO-100- Mali oglasi SL'SIARSKI LIST, ine.sečna gozdar.ska revija, ki jo ureja cniv proi.' dr. Levakovič in izdaja „Jugoslovan* sko šumarsko iidriiženje" v Zagrebu, Vukotinovičeva 2,, stane 100— din letno. WALLNEH FR,.i^'C, MARlfiOR, Slovenska ul. IS, preparira in naga-čuje po najnovejših strokovnili naeinih vse vrsle divjadi ter kupuje in prevzema v iüdtilavo sn-lie in sveže kože. Prvovi'slne in cenene lovske in Sjioi't-iie srajce, iz«otov)jene pa tudi po meri narejene dohite v modni trgovini in izdelovatnici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposkn lil. Zi. FELIKS SKRABL, MARIBOR, Gosposka ulica llj modna in ma-nnfak turna trgovina, priporota zatogd lovskega, gozdarskega lod-Tia in sukna ČRNI GABER: od 16 cm premera Ln 120 eni dol?,ine naprej kupim vsako množino. Ponudbe pod .jOSTRVA" na upravo lista. DHAGUT[N CUTIC - vüova, puSkar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Sloveuska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomaliOnih pištol, lovskih pušk in vseh lovskih po-trebSPin, Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orožja, monlaza daljnogledov [, t. d. Motorji na les in oglje ^ Itig, Franjo S e v n i k (Ljubljana) L-eta 193(j., o prilild državne gozdarske razstave pod geslom „Za naš les" na jesenskem velesejmu v Ljubljani, sem priobfiil v vodiču po razstavi članek pod naslovom M o t o r j^i na ] e s in oglje so za nas najbolj e k o n o m i C n i. V pričuj očcm članku pa naineravaTn pokazali, koliko se je v zadnjih letih pri nas povečal smisel za sjnolrno izrabo domačih pogonskih sredstev. Za lažje razumevanje stvari liočem najprej podati kratek oris razvej'o in uporabe motorjev na les in oglje. Za pogon eksplozij skill motorjev se uporabljajo dandanes po večini tekoča goriva^ bencin, hencol, Spirit in druga. NajvažnejSi je bencin. Prvi bencinski motor je bil zgrajen Jeta 1883, Od takrat so ga Isko izpopolnili, da je za sedaj še najpopolnejši eksplozijski moLor. Motorno gorivo bencin se pridobiva z destilacijo kamenega olja (surovi petrolej, zemeljsko olje, nafla). Kameno olje se pa nahaja le na redkih mestih in naravne zaloge niso neizčrpljive. V zadnjem času so začeli pridobivati bencin na veliko tudi iz prcinoga, pi'edvsem v Nemčiji po postopku Bergius. Toda ta način pridobivanja bencina |e drag. Zaratli omejenih zalog in vedno večje porabe je cena bendua zelo naj-asla, V državah, ki uvažajo bencin, so zaceli meSati bencin z bencolom, ki se pridobiva iz kab'a-na, in s špiritom, ki ga izdeluj'Cjo iz žilaric, krompirja, lesa itd. Uvoz bencina je važen že v mirnem Časii, ker zelo obremenjuje trgoA'inskc bilance uvoznih držav. Se večje vainosh je pa bcncin v vojnem Času in države, ki ga morajo uvažati, zaidejo lahko v katastrofalen položaj. V zadnji ilalijansko-abesinski vojni smo videli, kako velikega pomena je bencin, saj bi bila Italija lahko vojno izgubila, če bi prišlo do uvedbe pelrolejskih sankcij. Iz uavedenih vzrokov so tehniki vedno Inlenzivneje iskali ua-riomesLke za tekoča goriva. Začeli so uporabljati v večjem obsegu ü'da goriva Za trda moloma goriva služijo lahko vse snovi, ki je v njih celuioza, ali take, ki jim je bila celuloza osnova v proSlosli, To so: les, oglje, žagovina, rastlinski odpadki, vse vrste premoga, Šota itd. Intenzivnejši poizkus z uplinjanjem Irdih goriv so se začeli sredi preteklega stoletja Proti koncu stolelja so bili doseženi žc prav lepi uspehi. Trda goriva uplinjajo s posebnimi proizvajalci plina ali s plia-skiini generatorji (n, Gaserzeuger, Gasgenerator, fr, gazogene)') Delimo jih na generatorje za stiskal ni plin (n Druckgaserzengerj in za sesalni plin (sh. iipojni plin, n. Sauggaserzeuger). Motorji na sUskalni plin se uporabljajo te pri stabilnih napravah, v avtomo-bdizmu pa le motorji na sesalni phn. Generatorje (motorje) na-zivamo po ^T^iti goriva: generator (motor) za lesni plin, ogljeni plin, premogov plin itd. sh. = srbskohrvaLslii; ji =nemSkL; it = italijanski, h*. = h-ancoski. Mol or ji iifi pogon z tesnim ali üg I j enim plinom se v bistvu iic razlil%ujejo od bencinskili motorjev. Slednji ac tudi laliko rtizme-i'om;i mnlimi sLroSki prilagodijo za obrtilovimjc z navedenimi plini. Razen bega se lahko izmenično rabijo bencin in li plini. Kakor omenjeno, je potrebna pri uporabi Irdlh goriv za motorje Se posebna aparatura za njih uplinjanje 1. j. plinska gcneratorskii naprava, ki je pri bencinskem motorju ni treba, Imamo nmogo različnih konstrukcij generatorskih naprav, "V bistvu so si zelo sliČni. Sestoje iz proizvajalca plina (generatorja) in pi'iprav za fliSrenje plina, V podroben opis se ne morem spuščali. Opozarjam pa na čhmek L. Jägerja, inženirja JugoslovensI;e destilacije drva, d. d, Tesiič, v Sumarskem listir 1. 1937 pod naslovom Up o treba domačih goriva za pogon e Ic s ji 1 o z i v n i b m o t o r a in na njegovo knjigo Grundlagen der H o 1 z g a s a n 1 a g e n. Nas zanimajo predvsem generatorji za lesni plin (n Holzgasgeneratoren) in generatorji na ogljeni plin (n, Holzkolilengasgene-r a tor en). V generatorju, valjasti pločevinasti peči, izgoreva motomo gorivo, les ali oglje. To se godi tili sanio pri omejenem pristopu zraka ali pa se dovajajo tndi vodne pare. Vršijo se različni procc.-si od navadnega gorenja do suhe destilacije. Pri tem nastajajo gorljivi plini CO {ogljikov kisik), H (vodik), CH^ (metan), CjHj (etilen); med njimi je največ ogljikovega kisika. Tudi negorljiviii plinov je nekaj primeSanih. Najvažnejši kemični procesi temelje na naslechijih obrazcih: C + Oi —CO, + 97 G4 kal., C 1-CO. —2Č0 —38.76 kal , in Če se dodajajo vodne pare Se C-L-HjO-CO-fHs —27.92 tial. V generatorju proizvedeni gorljivi plini pa niso čisli. Ogljeni plin vsebuje Se nekaj katrana (in prahu), ki bi lahko zaniaSiJ, ven Lile pri motorju, lesni plin pa razaii lega še ocetno kislino, ki bi kvarno vplivala na motor. Zato proizvedene pline najprej v čistilnih iiapravah očistimo, OčiSčene pline dovajamo motorju, kjer izgorevajo in dajejo motorju pogonsko silo. Generatorska naprava obtežiije vozilo in zavzema precej prostora. Povprečno je lako dimenzionirana, da je treba generator le na 70—100 km na novo napolniti. Tudi gorivi les in oglje sta težji in zavzemala več proslora od bencina. Povprečno razmer-jc raed temi gorivi je naslednje: bencin les oglje 1 10 7 po obsegu 1 4 2 po teži To znači, da je Ireba pri lesu desetkrat, pri oglju pa sedemkrat toliko prostora za gorivo. Razlika na teži ni tako velika. Nadaljnja slaba stran teb naprav je, da zahtevajo nekaj več manipulacije ter da delo iii tako snažno in enostavno kot pri bencin sitem motorju. Toda nasproti navedcninn nedostalkoin sloji velik prihranek na übralmli slroäldh, V splošnem velja v inozemstvu merilo, da Jf Ireba za nadomestilo 1 1 bencina 0li0}L 2.3 kg lesa ali 1.2U kg oglja. Pritirtmek na samem gorivu nasproti bcncinu računajo na 70—SO''/,, prihranek naspi'oLi celotnem« bencinskemu obratovanju pa na 50 do 60 "/o, ker so cUmes se manipulacije in drugi postranski izdatki večji Mgo pri bcncinu. ShemaLiiua slika gazofena Matec.o E. T. 1. A. i. generator, II. cevovod, III, razpr-^ilcc, I"V, prafi Pogon z lesom ali ogljem je brez vonja in dima; nevarnost eksplozije je izključena. Tudi motor trpi pri tem manjj ker se manj segreje nego pri pogonu z bencinom. Les kot motorno gorivo mora bili zračno suh; treba ga je razrezati na čim bolj enakomerne kose, v velikosti nekako 8/8/5 cm. uporabljamo lahko vse vrste lesa listavcev in iglavccv Priporočljiva je mešanica Lrdega in mehkega lesa po polovici prostornine. Uporabljajo se tudi briketi žagovine, toda le redko. Lesno oglje velja za najboljše trdo gorivo. Je skoraj čist ogljik (malo katrana) ia pusti le malo pepela. Uporablja se lahko oglje listavcev in iglavcev, za najpriporočljivejšs pa velja bukovo oglje v malih kosih. Prah oglja v naravni obliki nj primeren. Uporablja se v obliki brlketov, ki pa imajo zaradi primesi nedo-stalke glede na polrelino čiščenje plina. Pred kratkim so poročali časopisi, da se je strokovnjakom že posrečilo izdelati motor za uporabo premogov.ega pralni. Ako se bo obntisel. ga bodo gotovo prilagodili tndi za ogljeni prah, kar bo znaOiio ponovno pocenitev goriva za motorje. Glede vprašanja, če je primernejše gozdno ali rctortno oglje, so mnenja različna. Odločilno Je le, v katerem je veČ čistega ogljika. Odgovoriti je Lreba Se na vprašanje, ali Je bolj ekonomična uporaba lesa ati oglja, Generatorske naprave za lesni plin so bolj kOTTiplicirnne, ker je treba odstranili Se ocetno kislino in je ka-^ b'ana več kot pri oglju. V tem oziru so torej generatorji na ogljeni plin priporočljivejši. Nadalje je upoštevati, da lesa ne moremo uporabiti kakor koli, temveč mora bili zdrav, ti-eba ga Je nadalje sušiti in razsekali. Oglje je pa precej enakomeren proizvod in se lahko dobi vedno v približno isti kakovosti, da ge lahko zdrobiti in za isti učinek ga je trelja polovico manj kakor lesa. Les je sicer cenejši, toda pri oglju odpade sekanje, sušenje, tudi prevozni stroški so manjši, in vskladiščenje je lažje. Glede na navedeno ho pri žagah in tovarnah, ki predelujejo les in kjer je odpadkov vedno dovolj na razpolago, ter morda v podeželju, kjer je dovolj lesa in so delavske moči cenejše, uporaba lesa ;!a pogon motorjev bolj ekonomična. Na splošno bo pa ugodnejäe uporabljati oglje. Uporaba motorjev na lesni in ogljeni plin je že precej razširjena. V rabi so kot stabilni moLorji, v vedno večji meri jih pa ujjorabljamo tudi v avLomohilizmu Predvsem služijo dohro pri iovornih avtomobilih in pri avtobusih. Pri osebnih avtomobilih se bolj počasi uveljavijo, ker se težko kosajo z. visoko razvitimi in v obratovanju zelo dovršenimi bencinskimi motorji. Zmogljivost motorjev na lesni in ogljeni plin je sicer 5e vedno nekaj manjša ocl bencinskih motorjev; imajo pa tudi Se nekaj drugih nedostatkov. Prepričim pa sem, da bodo te nedostatke s časom odstranili. Morda nI več daleč Čas, ko jih bodo uporabljali tudi v zrakoplovstvu, posebno glede na njih večjo varnost Leta iÜÜ5, je steldo prvo vozilo na sesalni plin. Bilo je še dokaj nepopolno in ni naSlo mnogo odmeva. Svetovna vojna jc pa pokazala, v kako neugodnem položaju so države^ ki morajo uvažati bencin. Zato so tudi v vojnem času delali na izpopolnitvi motorjev na trda goriva. V tem ozirn je storila najve? Francijaj kjer so vojaška in civilna ohlastva ta stremljenja vsestransko pod- pirala. Predvsem so propagirali uporabo lesa in oglja kot najce-tiejSili in najprimernejših vegeiabilnili goriv. V povojnem času so bila prirejena mnoga nagradna tekmovanja in v propagandne namene razne razstave Posebno važna je bila velika razstava v Belgiji leta 1928., ki jo je priredilo belgijsko gozdarsko združenje kot propagando za uporabo vegetabilnih goriv. Na njegovo pobiulo se jc seslal leta 193Ü. medniirodnl kongi-es v Bruslju, kjer je bila Uidi razstava „gozdnega plina" (Gaz de Forel). Udeležilo se je je 20 držav iz raznih delov sveta. Jugoslavija ni bila zastopajia. Uspeli tega kongresa je bil ta, da se je osnoval lelFi 1931. stahii mednarodni orgau pod imenom Gomile International Permanent dii C a r b o n c C a r b ii n a I (C. L P. C, C.), Ta mednarodna ustanova ima skunSčine vsako leto v drugem mestu, po možnosti združene z mednarodnimi gozdarskimi kongresi) ocenjevahiimi vožnjami z nadomestnimi gorivi in s podobnimi propagandnimi prireditvami. Vojna Icotona 210 kamioaov s pliuovimi generatorji zuamlie Gobin-Poiilene fSLilta iz časopisa Reviie in ter ti a t ion ale du Bois in iz knjige Zu naS les, Lj ubij an siti velesejem, Ljubljana 1936) LetoSnji mednarodni kongres za gozdni plin (Congres international du Gaz des Forets) je bil v mestu Limoges v Franciji od 13. do 18 julija. Vršila so se mnoga predavanja in praktični poizkusi z motorji na lesni ali ogljeni plin. Med drugim je tekmovalo H osebnili in 14 tovornih avtomobilov. Osebni avtomobili so dosegli v težkem gozdnem svelu poprečno hitrost 50—55 km na uro, tovorni pa 32—38 km. Prireditvi so prisostvovali tudi francoski ministri in poslanci. Zaradi lepih rezultatov francoskih in belgijskih poizkusov in smotrne propagande kakor tudi zaradi nastopa sveto\Tie gospodarske krize ter stalne vojne napetosti v zadnjih letih so začele ludi druge države, ki morajo uvažati bencin, pospeševati uvedbo motorjev na pogon z lesom in ogljem. Iz časopisnih porožil ter člankov v tehničnih in gospotlarsUili Hslih posnfimemo lahko, k^iko mnoge napredne in bogate države podpirajo ta streniijenja. PrednjaČi tu Francija, kjer, kakor že omeiijeno, civilnc in vojaške ohhisli na vso moč podpirajo razvoj moiorjev na lesni ali ogljeni plin. Pri nMbavi tovuraiJi avtomobilov s pogonom na Le pline daje država ])riEpevka v (lenarju» in siccr za nakupe ter Ka vzdrževanje v prvih treh letih. Razen tega dobivajo takSna vozila 5ÜV(i popnsta na davku. Vojaškn uprava uporablja za svoje transporte v velild meri vozila te vrste.. Sledi Nemčija, ki v zadnjem času izredno pospeSuje razvoj in uvedbo motorjev na pogon s trdimi gorivi. Država prispeva z večjim zneslcom latio pri nabavi takšnega novegii vozila priznano dobrih sistemov kakor hidi pri predelavi vozila za pogonska sredstva na pogon z lesom in ogljem, Na Saksonskem dobi vsak državni uradnik, ki si nabaiT tak osehni avtomobil, prispevek v denarju. Nadalje dobivajo knpci gen-e,ra1orja za lesni plin od gozdnih uprav brezplačno nekaj lesa in kdor uredi prodajno posUijo (n. Tiinksfelle) za lei, dobiva skozi dve leti les po polovični tržni ceni. V Nemčiji je urejenih že mnogo proclajnili postaj za les in oglje. Zanje so izdali poseben seznam nahajališč, ki je priključen publikaciji z naslovom Les kot nemška gonilna snov. Nadalje so uvedle nemške državne železnice za poizkus pet vozov na lesni plin. Ker so se dobro obnesli, so njih Število zviSali, Znansivena raziskovanja raznih sistemov plinskih generatorjev za lesni in ogljeni plin ter glede na njih uporabnost vrSi v Nemčiji predvsem Institut für Landmaschinen na tehnišld visoki šoli v Muncbenu, ki objavlja rezultate v posebnih publikacijah. V Švici podpirajo uvedbo teh generatorjev zlasti gozdne uprave 1 brezplačnim lesom, posamezni kantoni pa dajejo davčne olajšave in prispevke v denarju. • Italija daje za takšna vozila italijanskega izvora davčno prostost za pet let in podpore v denarju. Za predelana vozila pa davčne olajšave pod pogojem, da ne uporabljajo več tekočih goriv. Razen lega predpisuje avtomobilskim podjetjem, da si morajo nabaviti vozila na trda goriva v določenem razmerju. Po Izbruhu italijansko-abesinske vojne pa je njih uvajiuije zaradi izvajanja gospodarskih sankcij Se posebno pospeševala. Litva dovoljuje za vse tovorne avtomobile na lesni plin 50"/o znižanje davka na vozila. Švedska daje prav Inko olajšave v obliki 50Vo znižanja davka in ainorlizacijska posojila z zelo ugodnimi pogoji za nabavo generatorjev. Kitajska provinca Kvantung je izdala zakon, da morajo biti vsi tovorni avtomobili pi-curcjeiii na pogon s Irdimi gorivi. V hiväi Avstriji je vodil propagando za uporabo lesa in oglja za pogon motorjev Avstrijski gospodarski svet za les (Oesterr, Holzwirtschaftsrat). Imel je v evidenci vse takšne naprave, zbiral podatlce o izkušnjah v obratovanju, prirejal razstave in tekmovanja Ler dajal iinsvete interesentom. (Nadatjevajije prihodnjič) Napake navadnega merjenja hlodov Ing. Mirko SiiSterŠiČ (Ljubljana) Iz leloSiije 6. štev, nemškega slroko^iiega časopisa Foi'St und Jagdzeitung posnemamo po članku prof. dr, W. Tischeudorfa nekaj zanimiiih misli o napukah pri merjenju lüodov. Pod navadnim (gozdarskim) merjenjem razumemo meritev hlo-doVj pri kaleri nepolne cen lime tre lilo do vili premerov zaokrožimo vedno navzdol, to se pravi, da idomke centimetrov izpuščamo. Ce ima a, pr 4 m dolg hlod dejanski premer 30'9 cm, vzamemo le 30'— cm, Icar da pri kubaturi razliko nekaj manj kot 0'02 t. j. nekaj nad 7% lesne mase hloda. Pri enkratni meritvi, ki je pri nas navadna, naslaja na ta način povpreCno napaka 0"5 cm, nepravilno piavilno Merjenje (klupiranjei) lilodov. (Sestavil SUnko Sotošek) Enako se zaokrožajo navzdol premeri navzkrižnih meritev, fie je navzkrižna meritev pogojena ali če se hlodi zaradi ploSčalosti (pala-oznosti) dvakrat in to navzlcrižno merijo in se kot debelina hloda vzame aritmetična sredina obeii različno velikih premerov. iNalanČno vz-eto je Cisto okroglih hlodov prav malo. Pri tem se ulomtti centimetra vsakega premera posebej zaokrožijo navzdot in aritinetična sredina, če da polovico cciitimctra, zopet navzdol. Pri tatiem zaokrožanju se resnične debeline hlodov le redko krijejo z iKmerjeuo debelino in lahko nastajajo napake do 1'5 cm. Tako so I o rej napake pri navzkrižnem merjenju še znatno večje kot pri enostavnem (enkraLnem). Ce je n. pr, prvi premer 30'0 cm in drugi (navzkrižni) 31"9 cm, bi bila pravilna sredina 3r4 cm. Po običajnem, enostranskem zaokrožanju pa iznese premer le 30'— cm^ kar da za 1'4 cm premajhno derbelino in kubaturno razliko skoraj 0"03 in^, t, j. preko 10 Vd lesne mase hloda. To so skrajnosti, ki pa vendar v praksi niso ravno redke. Razlika je ii. pr. manjša, če je en premer 30'9 cm, drugi pa cm, in znese samo 0'9 cm, kar pa pri kubaturi da še vedno do 7V(i razlike. Pri niivzkrižnem merjenju dobimo povprečno napako 0*75 cm. Zaradi navidezne neznatnosti te napaJie, jo v praksi labko in radi pre zrem o kot nepomembno, Vendar je prav občuloa, če jo izrazimo v odstolkih kot izgubo na lesni masi za posamezne debelinske razrede hlodov po eaačbi 200 3 kjer pomeni „p" odstotek (proccnt), „o" napako meritve premerov in „d" premer (diameter, debeljjio) hlodov. Iz tega sledi, da je izguba na lesni masi v obratnem razmerju z debelino, to se pravi, da se napaka manjša z večjo debelino in veča z maujso debelino hlodov*). Izguha na lesni masi tankih hlodov doseže labko lOo/o in še voC in se povprečno giblje med 4 in 6 Ve v škodo prodajalca lesa ter je pri enostavni meritvi manjSa, pri navzltrižni pa za I do 2 7o veCja. Pri zaokrožanju mere navzdol nastane za prodajalca §e druga Škoda na ta način, da pride znatno število hlodov v nižji debelinski in s tem v nižji vrednostni razred. Ce pri nas vsako leto izmerimo za kupčijo 1 milijon m» hlodov, utrpe prodajalci na lesni masi kakih 50,000 m» zaradi veljavnega, a zastarelega načina merjenja oziroma zaokrožanja. Upanja seveda ni, da bi se uvedel pravičnejši način, čeprav je moderna doba za mero in vago sicer skrajno občutljiva hi natančna. Z uvedbo sploSno običajnega zaokrožanja, t j., da bi do pol ciinLimetra zaokrožali navzdol, Čez pol pa navzgor, bi bile napake docela izraiTiane, Vendar bi pa potrebovali razširjene kubatnnic tabele na D'5 cm, kar vzame seveda nekaj več Časa pri računanju. *) Pi'imerjaj o t^em dr, A, L « v a k o v i c a Icnjigo D e n d r o m e L r i j a, Zagreb, l£f22, str, 60—63., kjer je med drugim rcC-eno: „Relativna volumna napaka (napaka lesne mase) je tovei pri stalni debelinski napaki v nasprotnem razmerju s srednjo debelino kosa, dolžina tega kosa (hloda) pa ne vpliva prav nič na relativno votumno napako. Zaradi tega bo relativna volumna nanaka tem večja, čira bolj taimk je hlod, Iz tega sledi, da moramo, če ,sc zahteva za vsak posamezni hlod enaka relativna volumna točnost, srednjo debelino hlodov meriti tem točneje, Čim. tanjSi je hlod, Iz zgornje fornnile moremo lahko sestaviti sJialo dopustnih debelinskih napak ali — kar je isto — skalo dopustnega zankroža-n j a pri odöitariju premerov, če ne. sme volumna napaka prekoračiti določenega odstotka „p". Dopustna debelinska napaka mora namret v tem primeru hiU S _ d • P ' ^ "200- Toda tudi raba takih skal ima svoj pomiGu samo v primerih, ko je potrebno izračunali maso \'sakega hloda z relativno enako točnostjo. Mavadno na se zahteva, da je skupna absolutna volumna napaka za vse hlode čim manjša. To pa bomo dosegli, ce bomo merili srednje debeline hlodov tem točneje, Čim bolj dcbcii in (üm daljSi so hlodi,'^ - Uredništvo, (Pi'f)f. Busse iz Tharandata, ki predlaga tu iiačiu, je Že leta 1327. scslfivil takt tabele.) Ta način zaokrožanja daje v priraeri z resnično lesno maso pi-i drobnem lesu clo 0'5 Ve in pri debelejšem do 0*3'7(1 večje zneske. NaptiJta, ki bi bila v prid prodajalciij se pa v praksi docela izravna, ker nobene klešče niso tako popolno zgrajene, da hi se kraka ob nehotnem stisku pri merjenju za neznatno malenkost ne udala. Prožnost in zraliljiinjc klešč, Id ]iastopila že ob njihovi majhni rabi, nam pri meri malenkost 0'5 ram neizogibno ukradeta, S tem pa se izravna pri zaokrožanju pridobljena čezniera do 0'5 Vo masi in nam tako ta meritev da praktično najnatančnejše rezultate. Da se izognemo pri navzkrižnem mei'jenju razširjenim kubičnim tabelam na pol centimetra, predlaga prof. dr. M. Krippel, naj se oha premera zaokrožita na dosedanji (gozdarski) način navzdol, dočim se naj aritmetična sredina premerov zaokroži na splošno običajea način. Pri tem postopku dobimo nekoliko premajhne rezultate, ki so pa neprimerno natančnejši, kot so po sedaj uvedenem in veljavnem zaokrožanjn. Po natančnosti mnogo boljši od sedanjega zaokrožanja jc t\idi način, ki pri iiavzkrižnem merjenju premere zaokroža na sploSno običajen način (do poi rm navzdol, čez pol navzgor), dočim prt aritmetični srcdbii pot cm izpušča. S tem odpade potreba razširjenih Icubatumih tabei Vendar so za navzkrižne meritve v izogib napakam pri napovedih skoro nepog^o.5lji^'e zaokroževalne kleSČe. Zadnja dva načina sta si v nekem oziru podobna, le da je poslednji manj nataiičen; toda oba glede tega zaostajata za prvo omenjenim, ki pa zahteva razširjenje tabele. Mnogi, zlasti kupci, utegnejo ugovarjali, da tisto podmero, Iti jo daje sedaj uvedeno zaokrožanje, izravna osušitev lesa. Znanstveno je dognano, da se les radialno neznatno osuši, to se pravi, da se debelina hlodov prav malo skrči, Po osušitvi hlodov zmanjšani premer v nobenem primeru ne doseže 1 %, pa na^j bo trd ali nieliek les. Resnična osušitev glede debeline se giblje med 0'1 do 0'6 Vdi povprečno znaša 0'3 % in ni torej v niUaJicm razmerju z ukrfitenjem lesne mase po veljavnem zaoki-ožanju mer. Navadno merimo tudi šele tedaj, ko jc les že toliko osušenj da poznejše uskočenje na debelini ne pomeni praktično nobene izgube. V koliko bi bila taka reforma lesnih U7.anc spričo dosedanjih uvedenih trgovskih navad izvedljiva, je drugo vprašanje. Vsekakor bi bila pravična. Pogozdujte poseke in goličavel Kako je pogozdovala šolska mladina spomladi leta 1938 Ing. Viktor Novak (Lj ubij ana) Javnosti je malo KiianOj kako široko je delovno območje na-äih gozdarjev, ki so prideljeni občnim upravnim oblastvom (okrajnim iiačelslvom in banski upravi). Ovitki, ki se Lu in lam pojavljajo, čeS da li gozdarji vrže samo gozdno policijsko službo, so neutemeljeni in po i'ecbii poslcdica ncvednosli. NM namen tega čUinka, da bi našteval podrobno delo, ki ga opravljajo gozdarji upravnih obUisiev 7-a povzdigo gozdnega gospodarstva med Ijnd-slvom. Oglejmo si le drobcc njihovega udejslvovanja pri prireditvah, ki so znane pod imenom „dečji dan za pogozdovanje"! Spomladi leta 1938. je doseglo v naši banovini älevilo leh prireditev tako višino, kakor Se nobeno leto doslej; bilo jih je vseb namreč 520. 0.cl leta lfl33 do sedaj je bilo število prireditev zaporedoma po leLih sledeče; 22S, 281, 345, 480, 520 Iz: predjijega je razvidno, da akcija za pogozdovanja z ml;i.dino ugodno napreduje in da je za propagando gozdarstva ter pogozdovanja veHkega pomena Dečji dnevi so se vršili med 16. marcem in 31. majem. Casovnf potek je točno razviden iz grafikona na strani 179, Vreme za prireditve ni bilo ugodno, ker je po suhem zaziniku zapadlo v aprilu fie mnogo snega. Največ prireditev je bilo dne 6, aprila, Dečji dnevi so bili prirejeni v vseh okrajih banovine v Številu, Id jc razvidno iz tabele na strani 180, Omenili je, da sta se pogozdovanja letos udeležili tudi gimnazija v Celju in v Murski Soboti.') ' Prireditve so vodili: v llf) primerih državni gozdarji obenib upravnih oblastev, v 5 primerih državni gozdarji (lirekcije šum v Ljubljani, v 38 primerih privatjii gozdarji in v 328 primerih itči-lelji sami. Dečjim dnevom je pnsosfi'o\'alo 26.857 učencev, 752 učiteljev (profesorjev) in 79 drugih oseb. Vsega se je posadilo ob dečjih dnevih 359.241 gozdnih sadik, in sicer iglavcev 335.015, listavcev pa 44.22G Največ je bilo smreke, precej gozdnega bora, nekaj črnega bora ter manjäe Žtevilo jelke, macesna, gladkega bora in duglazije. Od listavcev se je posadilo največ amcrikanskega jesena, akacije, črne jelše in manjše Število hrasta, navadnega jesena, domačega kostanja in dn Vsak udeleženec je posadil povpree.no 14 gozdnih sadik. V lu-Škem okraju so pogozdovali Lud i s setvijo. Za setev se je porabilo 40 kg donjačegu kostanja. Ban o vinske gozdne drevesnice- so prispevale za te prii'editve brezplačno 211.000 sadik v vrednosti Iti.292 dinarjev. Ostale sadike so prispevali zasebniki, pri katerih sc je pogozdovalo. ') Glej Gozdai-ski vestnilc I., straa Ui v 119 primerih so pogoztlovali na gozdnih pos lO f- m >u-0 z 4 JI BrtiI^^ m M m n 75 - M APRIL. N/IAU Gr Eifilcon Casoviio.ga poleiia dečjih dni za jjugo/dovaiiji; spomladi (Sestavil iag. Viktor NovakJ 1938. Dfi se prireditve pogozdovanj s šolsko mladino čim bolj razširijo in da bi imelo učiteljstvo primerno snov za predavanja, je izdala kraljevska banska uprava broSnro Dečji dan za pogozdovanje, II. deL^) Končno je ti-cha izreči šc poscb]io zahvalo učiLeljstvu, ki se je v velikem Številu z i-azumevanjem posvetilo prireditvam dečje-ga dne za pogozdovanje in je s požrtvovalnim sodelovanjem omogočilo, da smo s Lo akcijo dosegli take uspehe Icakor v nobeni drugi banovini. =) Glej Gozdarski vcshiik I., slran 110 ü(t raj Brežice Celje Črnomelj Dol. J.eiidava Dra^iograd Gornji grad Karrmik Kočevje Slov. Konjice Kranj Itrško Laäko Lilija Ljubljana LjuLomer Loga Lee Maribor d. br. Maribor 1, br. Miu-ska Sobota Novo mesto Pluj Radovljica Slovenj Gradec Skolja Loka Šmarje pri Jelšah Dravska banovina o. _o > 12 33 14 14 28 16 ZTi 27 19 U 19 5 12 30 10 28 15 16 30 25 35 16 26 18 27 52U Prireditve so voditi 6 U 4 2 4 5 3 6 6 6 8 3 7 6 4 2 7 5 10 4 G 3 7 gozdarji S-s TJ ^ m O 149 «J a 1 25 10 7 24 11 17 17 6 5 9 3 24 8 26 R 11 19 19 29 8 19 9 16 328 Število udeieJenih iol 12 39 14 19 28 16 25 27 19 14 18 5 12 30 12 28 16 16 38 25 35 16 26 18 27 učenccv 5»9 676 1.078 466 907 1.S42 648 1,181 1,142 565 773 1.270 213 463 1.356 706 1.193 965 820 2.932 1.700 2.075 781 1.307 611 1.182 2C.857 3 -D 12 40 U 33 41 20 25 27 20 19 20 5 12 30 34 28 28 25 95 40 61 23 48 24 28 79 752 Posadilo se je sadlk iglavcev 12.150 34.450 9.400 1.700 15.490 3.920 10.000 14,200 3.600 14.200 17.800 4.300 21.900 12.000 6.250 11.200 9.700 9,300 16.600 20,900 15,700 15.700 13.015 14.100 12.440 ■79 listavcev 3if>.ai5 2.000 450 3.200 11.080 10 1,000 100 3.300 600 10.856 3.800 530 1.000 700 600 skupaj «.226 14.150 24.900 12,600 12.780 15.490 3.920 10.000 14.200 8.610 14,200 18.800 4.300 12,000 22.000 9.550 11.200 10.300 9.300 27.456 a9.7(H) 16.230 15.700 14.015 14.800 1.3.040 « > 5> a cu 3-10 5'02 2'52 2-- 4-S9 0-92 5'- 3-60 1-72 2'45 4'54 0-90 4-40 6-— 1-48 5'60 2-75 2-00 5-13 5-78 2-81 6-30 2-55 4-38 2'60 359,241 8904 cj =0 Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 29. Izbira drevesnih vrst za pogozdovanje. Rad bi pogozdil poseko, ki jc visoko 950 metrov; spodnja plast zemljišča je lapornala in ko je spomladi zeralja mokra, se zaradi strmega pobočja napravijo mali zemski usadi. Ali bi bile primerne macesiiove ali duglazijeve sadike, da bi vtirovale tla pred usadi? J. S Jezersko ODGOVORI 23. Obložni /id. Oblika in izmere obložuega zidu zavise od krajevnih razmer, lako od sestave, sLanja in oblike zemljišča, od višine sloja zemlje nad zidom, od materiala, s kalerim naj sc sezida obložni zid itcL Brez podrobnega opisa teh razmer ni mogoče podati točnih navodil, kak naj bo 3 m visok obložni zid ob VaSi gozdni cesti. Na čvrstem J stalnem zemlji Sču bi zadostovale za 3 m visok obloini zid iz kamna v malti ali iz betona sledeče dimenzijei glo-bočina temelja I ra, višina nad cesto 3 m, skupaj 4 m; čelna stran nagnjena v razmerju 1:5, zadnja stran pokončna, Itrona močna 70 craj temelj močan 1'50 ni. Za odvajanje vode izza zidu je treba pus Liti v zidu primerno število odprtin. Zid iz kamna v snho bi moral biti v kroni približno za 10 cm močnejši. Ker se zida čelna stran suhih zidov navadno v nagibu 1:3. bi mieril tak zid v temelju 2'10 m. Na vlažnem in plazovitem zemljišču je Ireba lemelie zidu še posebej zavarovati z drenažo aU s pilotiranjem, Al;o vaše zemljišče ni plazovito in pobočja niso previsoka, morete cesto zavarovati pred zasipanjem s tem, da pobočja odre-žete v položnem naravnem nagibu in jih prelirijete z rušo aii >;asadite s primerno vrsto drevja. Ing Alojz Funlil 27. Trasiranje poti. NajpriporoČIjiva priprava za trasiranje poti je po inojein mnenju ,,žcpni naklonomer" (nem, TaschengetaUsmesscr) Ivrdke Rudolf & August Rosi, Wien XV., Märzsti-aßc 7, To je majhen, okoli 9 cm dolg, 2 cm Širok in 1 cm debel aparat. Id se nosi laiiko v žepu Lclovnika, Ravnanje z njim je zelo preprosto. Pripravo sajoo in nje uporabljanje sem popisal natančno v listu „Lovec") 1938, štev 7, v članku „Trasirajije lovskih steza". Pripravo naročite lahko tudi v Ljubljani pri optiku 2ajcn v pasaži ob nebotičnikn. Pri zadnjem naročilu je stal 1 aparat izdelave A din 5.50'—. Ing, Franjo S e v a i k Statistika Juga-slovniiski l:evoz Jcsa v juniju Po uradnih pt)(iall(ih je hilo izvoženo {v oklepajili so podatki za lansko leto) v jimiju 90 ß2S ton lesa ia 8^305-000 din (llS.Oftl Ion za lOij milijonov 401.000 din). Od tega odpade na Kalijo 27 8?i2 ton za 21 mil. 2340rJ0 din, na Nemčijo 19.377 ton za 20,S74.0tX) din, na Anglijo 11.469 (011 za 12,940.000 din in na Madžar-sliü ß.702 toni za 4,22(j.OOO din V prvem pollcljn je bilo izvoženo 474,023 ton za 416,977.000 din (588.795 Jugoslovanski izvoz Po uradnih podatkih (v oklepajih so podalki za lansko leto) je bilo iKVožeiio v julijLi 69.241 ton lesa la Ü0,100.000 din '(123.491 ton za 115 milijonov 700.000 din) Na Italijo odpade 22, Wi Ion za 15 milijonov din, na Nemčijo 10.734 ton za IG.3 milijonov din, na .Anglijo 7.106 ton ton za 551,300,000 din), in siccr gradbenega ksa 387 (i88 ton za 320 ml. S]2,()i)0 din, železniikih pragov 39 021 ton za 23,641.0lK) din in drv 15.777 ton za 3,804.000 din Glavne državne uvoznice .so kupile: Italija 129.400 fon za 90,434,000 din, NcinCija 78.000 Ion za S6,.=il2.000 dm, Anglija 52.730 ton za 63,621.00 din In Madžarska (50840 ton za 33 milijonov 338.000 din. lesa v juUju 1!)3S. za 91 milijona tlin, na Madžarsko 5.tj38 ton za 35 milijonov din in tia Holandslco 3.072 ton sta 2.8 milijonov din. Izvoz v prvih sedmih mesecih je znašal 543.2® ton Jesa za 477 milijonov 100,000 din (712.286 ton za 067 milijonov diji). Jugoslovanski izvoz lesa v avgustu 1938. Po nradnifi podatkih (v oklepajih so podatki za lansko leto) je bilo izvoženo v avgustu 95,778 ton lesa za 90,7980(X1 din, od tega je hilo; 75M6 ton gradbenega lesa za 8 milijonov 135,0L»0 din, 9.768 ton železniških prafjov za 6,249000 diti, 3,975 ton drv za 1,029.000 din in fi.SÖO ton drugih lesnih pi-oduktov za 15 milijonov 385 000 din, V prvih osmili mesecih je hilo izvoženo vsega skupaj fi39.042 ton lesa za 567,943.000 din (791.786 ton za 70,134,000 din). Gradbenega lesa je bilo 19 474 ton za 43/'il6 mil din. Železniških pragov 54.809 ton za 33'3 mil. din in drv 23.292 ton za 5'6 mil dinarjev- 1 talija je uvozila 177.700 ton za 123'7 mil din (ISl.tiOO ton za 138 mil. din), Nemčija 320,900 ton za 13r6 ml. din (120.100 lou za J40'6 mil. din), Anglija 718t)0 ton za 85*7 mil. din ;8ti.5[)0 ton za SI'S mil. din) iJi Madžai-.ska 70.800 ton za 40'3 mil din (S65000 ton za 5r9 mil, din) Ma<]žarski uvoz lesa- Madžarska je uvozila v prvem polletju 507.(X)Ü ton lesa za 25,631-l»0 pengov, dočim je lani v enakem času nvozila 435000 ton in predlani 375,000 ton. Vidimo, da uvaža Ma-džarsitii veliko lesa, in znano nam je, da Leži precej našega izvoza v to državo Vliljuh ugodmm prometnim zvezam in razmeroma mali razdalji pa zavzema ju.goslovanski izvoz v teži samo 12"/o lt;toSniega madžai-skcga ti voza. Švicarski uvoz lesa v prvem pollelju 1938. Švica je uvozila (v oklepajih so podatki za lansko leto) 4.799 (3 G95) 1.0J1 bukovega okroglega lesa, 25,392 (27,155) ton okroglega le.'ia drni^ih listavcev, 33 402 ("24.5.-)ö) toji mehkega okroglega lesa, 4.S74 (6,54i) ton hrastovega žaganega lesa, 4,603 ('J,507) ton žagaivega lesa diugili Listavcev, 7,039 (10,370) ton mehkega žaganega lesa, 42.783 (32,941) ton trdih drv, 1 804 (2.939) ton mchltih drv, a2.88J (27.599) ton celuloznega lesa in 563 (873) toil vt^^anih lesenih plošt Na prvi pogled vidimo, da je letošnji uvoz celuloznega lesa Lrikrat vefiji od lanskega. Zakoniti predpisi in okrožnice Xekaleri novi zakoniti predpisi, (Iz SluJ.bfiiiega lista dravske banovine 193S,) Narcdba o uvozu lovskih nabojev iz inozemstva (377/01). ^vLenliSuo tolmatenje uredbe o likvidaciji kmetsltih dolgov (37S/fil). Naredha, s katp.ro se iznreminja iiatTdba o odpiranju ui zapiranju trgovskih in olirlnih obralova nie v dravski banovini (379/Gl). Pravilnik o up o rahljanju dvžavDcga cestnega sklada (384/62)- Razveljavitev prepovedi uvo^ia zajcev, kimcev in drugih glodavccv iz Turčije (385/ß2). Odločba ministrskega sveta o spremembi šl 171 uvozne cartnslve tarife (uvoz sirvore nafle) (3Ö6/62). Pravilnik o kontroliranju in urejanju prodajnih ccii meSanice bencina z alkoholom kot motornega pogonskega sredstvH (389/63). Telefonski promet z inozenislvom (390/63). Ufcdha o uslanoviLvi poslovnih rcxerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialtiega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacija)], kakor tudi o deinem nalaganju ich rezerv in .rezervnih skladov v državne vrednostne papirje (394/64). Uredba o klasifikaciji gostinskih obralov in o maksimiraiijn cen v ich. obratih (397/65). Uredba o dodatnem zapisku k jngoslovansko-turški konvenciji o trgovini in plovitvi z dne 28 oklohra lElSfi. (404/66). Pravilnik za izvrševanje, nredbe o melioracijskem skladu (405/66). Pravilnik o tiporabLjanju melioracij sitega sklada (406y66). Konvencija o pravicah združenja in Itoaliranja kmetijskih delavcev in Itonv. o uporabi nedeljskega pot'ilka v industi*. napravah (407/66). OdloCba o odpravi kllringa v Svieo (415/fi8). Odločba o obveznem ponujanju nem&kih mark iz izvoza v Nemiiijo Narodni banki (416/68). . Prodajne cene bencinske mešanice (417/68) Odločba o razSij-itvi veljavnosti koleirtivne pogodbe stavbnega delavstva ri24/69). Telefonski promet z Italijo in Nemfijo (429/70). TVedha o narodnih parkih (434/71) Ut'.edba o spremembah in dopolnitvah uredbe o olajšavah pri pobii anjii prispevkov v fond za pogozdovanje od posestnikov nedrüaviiih gozdov 435/71), Odločba o spremembi taks za poštne nakaznice in postne položnice (■139/71). Uredba z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani (44*2/72). Uredba o opravljanju izpita za osehe, ki opravljajo tehtanje blaga (450/73). Uredba o opravljanju tnanjSih zidarskih, tesarskih in Itamnoseäkih obratov (456/7'i) Navodilo za pobiranje izrednega cestnega ju'ispevica od prekomfr'nnh uporabnikov javnih cest (457/74). Pravilnik o izvrSevanjii uredbe z zakonslto motjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev (JGO/75), „ Navodilo za izvrSevanje pravilnika o pogojilv po katerih se daje dovolitev za plavi j en je in splavljauje gozdn h proizvodov, glede cenitve in plačevanja odSkodihn (463/76) Uredba o normalizaciji (466/77) Uredba o čuvajili nedržavnih gozdov, .s l^^alero se dopolnjuje zakon o gozdovih (467/77). Uredba o institutu za državno obrambo (473/7S). Uredba o teko&m gorivu (478/79). Odločba o izdaj'anju dovolitev za uvoz tekočega goi'iva. (479/79). Odločba, o pobiranju uvoxniSkih prispevkov na tekoče gorivo (480/79). Dopisi + ING. ANTONU RUDEŽU V SPOMIN. „Mlad umre, ko^r ljiil)i]0 liogovi." Ta i^rek grškega ;iesnika je postavil Prešeren za mohto svoji nedosežno epi elegiji, Iti jo je napisal v spomin svojemu najboljšemu prijatelhi Maliji Copij, iü z njim tudi za&i prvo tf.ir-cino svoje efegije. Tega reka sem sc spomnil, l^oje laiio ntprifaltovano tloSla vesl o nenadni smrti ing. Toneta Rndeža Kakor strela z jasnega jc zadela ta žalostna novica vse njegove prijatelje, ki jth ni bilo malo. Tem hujSa je bila ta vest, ker je smrt prišla prerano, saj ing, Ruclez äe ni dopolnil nill 35 lel življenja. Njegova pot je äla še navzgor in ni mil še bilo Li^eba tožiti, da bi inn „dni lepSih polovica, mla-closLi lela" bila niinuJa, ko je neuadoma omaltnil, kalcor hrast, „ki viiiar na Lla ga ^imsld tr«sne". Dasi iiaju je ločila ziiaLna razlika Icl, vendar lahko rečem, da s\'a si hita dohra prijatelja Prereäctala sva skupoo mai-sikatcro vprašanje, govorila o najraznovi-sInejSih tecnali in vedno je njegov trezni razum, njegova previdna preudarnost, iijejjov oster dull pa blaga beseda presenečala in dajala razgovoru stvai-oo noto. Neizbrisno mi bo ostal v spominu v.e&r, ki sem joa prehLi v njegovi lovski bišici v Jelenovem žlebu nad Ribnico v .drnžbi z njim in njegovim bralora g. Markom. Spoznal sera ga v ljubljanski pod]-užnia Jugoslovanskega fiuraarskega udrij^eiija, katere zvesti član iii odbornik je bil dolga leta in nekaj Časa tudi njen po d p reds erl nt k. Marljivo ja prihajal na seje, kolikor so mu dopuščali zasebni, posli, udeleževal se je z velikim zanimanjem debat in s svojo modro in preudarno besedo Često sprožil koristne predloge. Svojo posebno naklonjeuosL podružnici je pokazal s tem, da je na svoje slroSke dal napravili solidno izdelane omare za društveni, arhiv in loijižnico. TeSko ga bomo pogreSali v svoji sredi in dolgo bomo občutili nenado.mestljivo vi-zel za njim, saj nas je zapustil tako nenadno in tako tiilro. Rodil se je ing. Rudež 9, decembra 1903. v Orbieku na posesK-u svoje matere; otroška leta je preživel v Ribnici na domu svojega očeta. V l^ibnici je liodil v ljudsko solo^ gircmazijo je dovršil v Ljubljani, nakai-se je, na visoki šoli za zcmljedclstvo na Dunaju, posvetil gozdarstvu; to je dovi'Sü kla 1927. in si pridobil naslov inženirja Tako je po lepi stari slovilo najljubše jczdarjenje, saj je lil izurjen in spreten jezdec,, Poieg domačeoa gospodarstva se je zanimal tudi TU vsa javna vpraSanja; vneto in mai'ljivo se je zlasti ^idcjstvoval v gasil-sivu, Lako v domači četi kakor v žiipi iu v Zve^i. Vse Le organizacije so mu izkazale svojo hvaležnost s tem, da so ga v obilnem številu in z zastavami spremile na njegovi zadnji poti; njitiovi predstavniki so mu v loplili besedah izrekali na grobu zahvalo za njegovo veliko in neumorno delo Prihiteli so ob tej priliki tudi mnogoštevilni prijatelji od blim in dalet, da se poslovijo zadnjilcrat od svojega tovaj'iSa in prijalelja, [ng. Anton RudeŽ je to zaslužil v Gbilnl meri. Bit .e mož, kalcor jih je malo nved nami, mož resnega in Li'eznega tlclai mož tremonitega značaja in plemenitega srca Tragična usoda pa je prerano končala lo [ilemenito življenje, Zaplalcali so svojci in vsi njegovi mnogoštevilni prijatelji, bridko so zarlete vse javne korporacije, v katerih je tako vneto deloval; zajeCali so pa tudi lepi gozdovi na Ribniški gori, ki mu v jesenskem velrii poSiljajo Suniefe pozdrave v njegov prerani grob. IiifT. Antona Rtideza ni več med nami. Spomin nanj pa bo živCl v naših srcih, v kat«rih ne. lio ugasnila ljubezen do njega, l;i je bil lako dober, blag in plemenit. Te kratlfe vrstice mu naj bodo skromna kita na njegov prerani grobi Ave anima candidal Di-, Pr Vtdic. DRUGA SEJA ODBORA ZA PROPAGANDO GOZDARSTVA V LJUBLJANI. Dne 13 julija t, 1 se jc vršila v prostorih Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Ljubljani di'u-ga seja ožjega hajiuvinskega odbora za propagando gozdai-stva v Ljubljani Na seji se je rapravljalo o važnih tc.koCth zadevah, predvsem o organizaciji propagandni i odborov, o sestali navodil za posJovaiije okrajnih odborov Ln občinskih podod-Jjorov, o organizaciji jiropagande ter o tinandraiiju odborov, V navedenih nadevati je odbor sldenil, da preko bauskc nprave pospeši ustanovitev okrajnih odborov za. propagando gozdarstva v olcrajih, kjer ti odbori še niso ustanovljeni; da sestavi in izda navodila o poslovanju okrajnih odborov in ob-čins)dh pododborov; da poteg pogozdovanja propagira Ludi pravilno negovanje gozdov, za katero gozdni posestniki nimajo potrebnega razumevanja; da nastopi proti imiäevanju planinske flore, predvsem proti brezvestnemu imifievanju Čretja in ruševja, ki vodi k postopnemu uničenju -vse flore in ima tudi zle posledice (nastajanje hudournikov hi lavin, odnašanje plodne prstiin Širjenje goličav); ter da nastopi proti požiganju paSniicov v Beli in Suhi Krajini, ki često povzrofa gozdne požare in zaradi katerega je zgorelo že več heltt- ai-jev z velikim trudom in stroški ustvarjenih lo-aških gozdnih nasadov. Ing. M C. SKLEPNI IZPITI NA GOZDARSKI SOLI V MARIBORU. Lansko šolsko leto 1037/38 je bil na državni nižji gozdai-ski šob v Mai-ihoru pouk samo v enoletni šoli, ker je bila dvoletna šola ukinjena. Sklepni izpiti so trajali od 23. do 29 julija. Pismeni izpit je bil 23, julija; |o-jcnci so dobili naloge iz gojenja, varstva in izkorišCinja gozdov ter iz gozdne zakonodaje. Vsak gojenec je o^iVavljal izpiLpred izpraäevalno komisijo, k ji je predsedoval svetnik hanske uprave iug. Fran Siilgaj Člani komisije so bih; ravnatelj šole ing. Zmago Ziernfeld (izpraševai izmcro lesaj uri'Janje gozdov, geodezijo ter lovstvo in ribar-stvo), redna učitelja ing, Stanko So-to£ek (izpraševal gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov in gozdno gradbeništvo) in Josip Vodopivec (izpra-äeval varstvo gozdov^ ter honorarni učitelj ing, Jože Miklavžih (izpra-Seval goMno in Jovsko zakonodajo) Izpit je uspešno opravilo vseh 26 ;ojcncev; Carman Valentin iz Stare ,oke (odlično), Debevc Franc iz Pa-deža pri Borovnici (prav dobro), Jamnikar Leopold iz Lobiiice jjri Rušah (odlično), KoSak Franc \l TSa-vrSkega vrha pri Prevaljah (dobro), Kralj Stanko iz Majskega Trtnika v t savsUi banovini (doLii-o), I.tiUožič Feliks iz Selnice ob Dravi (do)iro), LolriC Fiaiic iz Dra^goS (prav dobro), Malijevit Anton iz DoLijacev v sfivski banovini (dobroj, Menif-aniri Dragan iz Rnjevca v vrbaski banovini" (dobro). Müller Maks iz Doline na Küroäkem (Ddličuo), Nikohč Božidar iz Oslrova v dunavski bali o\in i (zadostno), Oslojič Svelozar iz žirovca v vrbaski bimovini (prav dobi-o), Preradovič Nikola iz Hujevca v vrbaski banovini (zadnslno), Pre-äeren Frajic iz Poljfan (dobro), Ri-stič Onutrije iz Slivova v vartlarski banovini (dobro). Rop Ivan iz Lnf (dobro). Siankovič Uroš iz Cukljani-ka v vai-darski banovini (dobro), Ste-barnik Jakob s Tolstega vrba pri GitSiaiijii (dobro), Tesla Dragan iz Gag v vrbaski banovini (zadostno), Turnjlija Pclar iz Gvo^daiislicga v \TbasUi banovini (dobro), JvrLiovič Kamilo iz Bradine v primorski banovini (dobro), Ulfar Franc iz Duplice (prav dobi-o), Vesenjak Fi-anc IZ Si'cdisöa oh Dravi (dobro), Vnkmi-rovic [lija iz Bansiiega Vrpolja v vrbaski hano^-ini (dobro). 2orič Milan iz Komore v vrbaslii banovini (zadosLno) in Zuber Djuro iz Lic-skovca v vrbasld banovini (zado-sbio). —S. DRŽAVNA iVIZJA GOZDAIISKA SOLA V MARIBOItU. Za sprejem v enolelrio gozdarsko Solo je prosilo 07 rellektaiitov, iz dravske banovine 20, iz ostalib banovin 47. Sprejelih je bilo 35 prosilcev; iz Slovenije 19, iz ostalib krajev 16. 32 prosilcev je bilo zavrnjcnili, ker v fioli ni prostora več kot za 35 gojencev —S. PI.ACEVANJE KiVIECKllI DOLGOV. Po nredbi o likvidaciji kmečkih dolgov so plat^ali knactje Priviligi-rani agrarni banki od 1. jajiuarja do 19. maja 34,943.0fK) rtinariev. Pla-f-ano ijilo; cenlrali v Beogi'adu 17,(i25.()00 dinarjev, podruünici v Ljubljani 8,809,000 dinarjev, podružnici v Zagrebu 5,9610()0 diiiaiiev in podružnici v Sarajevu .2,549.000 tJi-nai-jev. Do 31 decembra 1937. jc bilo plar. Janko Lokar, Lovsko-ribiŠki sloviir. Založila Zveza Lovskih dnišLev v clravslu banovini. Ljiililjan;! 1937. Nc]>ri<:akovani mučni I'azmali sloveusCiiie v povojni dobi zahteva, akedranke imamo lepe domače besede: lafjer — lo?., ležišče, Sinn — zakon, hirSfenger — bodež, aiis^ns — razstrel, ler-zager — lažen strel, oflužes (iz getliigell) — obnerut^n itd Eocktlinte je bokovka. nazvaiia po koiistnddevjii Bocku, ne pa Ko/lovka, saj ni s kozlom v nobenem sorodstvu, K pripombam dr. CerniČa v Lovcu 19^8, ffl—101 in dr. Debeljaka v Življenju in svetu 1938, linjiga 23. sb-an 2t)Ü še nekaj migljajev: pogi-ešamo prah za jjaljenje puške, po eg okotitl se imamo tudi skotili, za racman» poznamo domačo tvorbo racak. Odveč je vnašati v moderni jezik starinske oblike; im. inn, rogi (7fi) nam rosjovf, roti. množ. rog (82), kolel (17) nam. rojäov, kotlov. Nedoslednost je v rabi izraza (rop iü tropa: Irop jelenov (tli), spredaj pa jelen j a I ropa (19 dvakratl. Tiskovjii napaki bosla najbrž iudi obüld: ve.Jnalos) in kusorep. za ve.iaatasl in kosorep. Divjad pride pred jjuško, lie pod puško (85). Izucrudiii se pomeni postati nepLndeo, degenerirati pa je izroditi se. Kljub tem drobnostim je Lokarjev Slovar pomembno delo v kuitm-i književnega jezika, .saj je eden izmed prvih slovenskih specialnih realnih h'ksilwrtov, je prvovrsten priročnik za vsakega lovca in ribiča ter dragocen učbenik dobre in pristne slovenske besede. Zato naj si ga osvojc vsi slo- venski lovci in ribici, da sc ho io je/iltovno booaslvo, ]d je bilo doslej raEtreseno po vseh mogočih spisih aJi pa bilo s^oh ne p ris topno, povsod utiomačilo iii iznmlo tuje spakedranlce. Delo je dobev zglefi in vzor za podobne priročnike iz dmgih strok. ^ ^ ^^ ^ Dr. Aleksander Ugreiiovič; Tefinika trjjovinc drvctom, dto prvi, Zagreb 1934; dio drugi, Zagreb 19S5, Ta dva zvezka sta tretja, in čeLrta Itnjiga obSiniega sti'okovnega dela: Iskoi'iäcavaiije äuina, ki ga je napisal redni profesor zagrebške univerze dr, Aleksander Ugrenovič. V naslednjem hočem podali kralek pregled vsebine Leti dveb knjig Prva knjlj^a: J. D r v a r s It o orodje: 1 orodje za ficpljenjL', 2. orodje za sekanje in 3, orodje za tesanie, II, Delo ; 1. gozdni delavci, 2. Sas sečnje in 3. organizacija dela. 111 Podiranje. IV Krčenje: 1, krčenje panjev in 2. krCenje drevja V. Tehnika izdelave. VI. OkrogeJ les: 1- dolg olcj-ogel les, 2 hlodi. 3 dt-ogovi za napeljave, 4. jamski les, 5. celii-lozni les, G, okro^e! kolarsld les in 7. droben okrogel les. VII, Tesan ies: 1. tesan ladijski les, 2. tesan gi'adbeni les in 3. železniSld pra^ovi. VIII Cepljen les; 1 hrastova francoska in nemška doga, 2 csrova doga, 3. bukova doga, 4. doga iz lesa iglastega drevja, 5, suTiije, 6 vesla, 7 Skodlja, S. tolarski les. S), kolje in. 10 droben cepljen les. Dru^o knjiga; IX. Drva in taninski les. X. Oglje: 1. sploäni pogledi, 2. načnii poogljevajija, 3, ogliarska dela, 4. dela pri poog jevanju, S. ležeče kope, 6. manipulacija z ogljem, 7. učinek poogljevanja in 8. lastnosti iii kakovosL oglja. XL Prcvücm izdelanega blaga. XII. Spravljanje: 1, prenašanje in tovorjeiije, 2, vožnja z vozovi, 3. vlačenje, 4, metanje, valjanje in spuščanje, 5. sankanje, 6. drčanje po naravnih drčali, 7. drsanje po tabli i, suhih in vodnih lesenih drčah in S. plavljenjc in splavljanje. Xni Zage: ] pripravljalna deta, 2 pogon, 3 lega, 4, prostor, 5, stavbe, 6 (lisli), jurmeniške krožne in tračne, 7. delo na hlodiSču (sltladi&Ču okro^ega lesa), 8. lipi žaganega lesa, t), tehnika žaganja, 10, delo v ža-galnici, 11. izkoriščanje, 12. delo na skladišču žaganega lesa, 13 izdelava e vrednosti žaganega lesa, es: 1 za- zabojev, 14 izkoriščanje odpadkov 15, računanj 16. mehanizacija de.La na žagah. XIV, Uzanse za žagan grebške uzanse in 2. ljubljanske uzanse. XV. Umetno suäenje lesa. aVI Furnirji in lesene ploSte. XVII. Prevoz lesa. XVIII, T r K a S k e ii z a ii s e. Zaglavje: Trgovska terminologija Prva knjiga obsega 275 strani, tekst ponazoruje 132 slik in 23 tabel; druga knjiga ima 523 strajii, 260 slik in 34 tabel. Cena knjig (prvi del 90'— din, drugi del iX>'— tirn) je ob lern obsegu in pri lem vsebinskera bogastvu razmeroma nizka. Ne čutim se poklicanega, presojati in ocenjevati to delo Omenim naj samo, da to srbskohrvatsko delo z lahkoto vzdrži primero s katero koli knjigo tuje gozdarske linjiževnosU ta vrste. Vsebina je razdeljena naravno ui sistematično, jezili je nazoren, logičen, jasen in tudi Slovencu lahko umljiv_ VažnejSi sti'okovhi izrazi, so pojasnjeni tudi v slovenščini, IrancoŠČini in nemščini; in v dein so na koncu dodani predpisi zagrebšltih, ljubljanskih (v slovenščini) in tržaških uzans. To odliŠno strokovno delo bo brez dvoma izbomo služilo vsem gozdarjem, gozdnim posestnikom, Žagarjem, tesnim industinjcem in trgovcem. Ing. Stanko S o t o še k Preskrbite si pravočasno semena in sadike! Gradivo la slovenski gozdarski slovar Cilte v oK'mglih cildepajili na koncn besed pomenijo imena tistih, ki 30 le. besede rabili v loijiževiiosli; črlce v oglalih oklepajilj na l;oncu od-sLavtcov pa imena onih. ki so tiste odstavke napisaii za to gradivo; odstavke bvez črk v oglatih oklepajih jc prispeval urednik, B = Dr. Stanislav Bevk, G = Avgust Giizclj, M = lug. Jože Miklavžih, N = Ing. Viktor Novak, P = Alfonz Pauliu, Pl = Pl&teršnik, S = Ing. Stanko SotoSek, SI. 1 = SUjžheni list dravske banovine, S.P. = Slovenski jiravopis, St = Saša Stare, S = Ing AiiLon Sivic, Su = In» Mirko Suster-SiC, U = Ing, Janko Urbas, Z. o g. — zakon o gozdih iz T. 3929 Plat = sječna mjcra, Abnutziin^.s-salz, Etat — Etat je lesna množina, Id jo sekajo v kakem f[Ozd\i JO določilih urejevalnega načrta. ^tat ločimo po času (letai, desetletni, periodični), po vi-sti užitka (glavni, vmesni, slučajni) in po načinu mere (etat po masi lesa v m^, površinski etat v lia). Včasih določajo etat tudi la siranske gozdne produkte (zt\ steljo m dni^c) - [N] gospodarska osuova = osnova šum-skog gospodai'stva — je urejevalen uiiCri, ki opisuje potlroboo ol)-stoječp stanje gozdov in ureja gozdno gospodaj-stvo za daljSo dobo, — [N] gospodarski profiram = jjrivredni program (Z. o, g.) — je urejevalen načrt za manjša gozdno posestva ali 7.3. gozdove, kjer vliidajo euo slavne gospodarslšc razmere. Z gospodarskim programom urejamo gozdno gospodarstvo navadno za dobo nekaj let. — [Nj invcn(art/aci a — iuvenlai'isajije .šuma (Z. o. g.) — urejevalni načrt, ki ureja gozdiio gospodarstvo za dobo naivoe desetih let in ki vsebuje poleg podatkov o obstoječi z£\logi lesa v gozdu le še Icratka dolotila glede letnega etata in \Tsi-nega reda sekanja ter suloäna gospodarska navodila. — [N] jp.lovjc = jelov gozd, sknpina jelk - jeličevje (Pl) — hojevje, hoj-kovje (SP). .lelliovje (S)je malo v ratii. — lN] kolrfsfik = koKčevje — jc vrsta nizkega gozda, ki v njem izkoriščajo kolje (navadno za vinograde), - iN] krošnja = obr.^a (Pl), die B;uim-krone — KroSnja jc gornji dd drevesa, na katerem raste veliko vej. — [N] les = tebmčno poraben les, Xulzholz, — [N] das Idni elal = glej elat, — [N] obrSa = Icj-oStija, — [N] ostrožnk-a = Rubus caesius — ostroga — se loči od robide po višnjevo SLvka.slih plodovih (P). — [N] regulativ = glej nrejevalni načrt, - fNl robida = Riibus fructieosus — lio-pinjak (P, B) kopina (Pl), kopi-nje (S). - [N] Stkara = grraišče — [N j Slorovec = panjcvec. — [NI tüksiicijski opirat = m"ejevahii načrt. — :n] urejanje gÖ7(lov = urejanje gozdnega gospodarstva, — uredjivanje šuma, die Forstel n rich tun g, die Waiden ragsregelung Urejanje goJiclov imenujemo tisti del gozdarske stroke (gozdaj'sUe znaiiosti)i ki se bavi s tem, Itako se da trajno gospodariti z gozdovi LalcOj da ctonaSajo v obstoječih razmerah najboljše dohodke. Z urejanjem gozdov določamo na podlagi inrme necje gozdov obbod-njo in zapoi'cdm način sekanja te.r usmerjamo z urejevalnimi načrti (gosfjodarskimi osnovami, gospodarskimi programi, inventajiza-eijami) gospod ai*j en je za prihodnost. Ui'ejanje gozdov imenujejo tudi taUsacijo gozdov ali uravnavo gozdnega obrata. — [NI urejevalni naf.rl — laksacijski ope-rat, privrcdni plan, der Eiuricli-timgs- (Betriebs-) plan. Urejevalni načrt je spiä, kl pi'etl-lisuje način gospodarjejija v do-of:eneni gozdu za neko dobo (via-vadno tO let) v naprej. Zakon o gozdovih (Z o. g.) razlikuje nied urejevahiirai naü-ti 1 gospodarsk'e osnove, 2. gospodarske programe in 3, iuventarizaci-jc. Urejevalne načrte za uianjie gozdove (zlasti za nadarbinsUe) imenujemo tudi regulative — [N] Lesna trgovina PrekujiCcvanjc z našimi žclczniškiini pragovi, Po JugosSovenskeni Iturirjü posut?- slavili 200,000 pra«(.iv i)j jih plačala, oiamo; V Kadnjem času so v Fran- Seda so li pi-ago^i v jngoKlovaiisltih ciji potrebovali veliko ždeziiiSUih prislanišCih pripravljeni 7a ixvoz v pragov_ Neka helgljako-holaiidska tj'- — Fraiidjo, l;i jih bo plačala za govinska družba jp Lo zvedela in 20—25% više, kol jih ]c kupila pri ponudila večje množine pragov frajj- nas omenjena belgijsko-liolaudska coskim Lvrdttam ler sklenila z njimi dražba, kupčijo. Malo je nakupila v Jugo- Znižnnjc izvoznih kvni za mehek žngati les. CešlvoslovaSiia, Finska. Jugoslavija, znižanje. Sedaj se je skujjna kvota LeLonska, Švedska, Poljska, Rom\i- znižala od 3,37000Ü sld na 3,150.000 nija in Rusija so članice ETEC sLd. Istočasno je ruska iesna izvozna (ZdrnÜenja evropskih tesnih izvoz- družba EkspoVtles sklenila, da Jie nikov) in so «e spoi-ammele, da Se l)o letos prodala v Anglijo več kot ponovno znižajo izvozne kvote lesa 350.000 std. za Icto.^nje leto. To je letos že tretje Prost uvoz celuloznega lesa v Francijo. Globalni uva/,ni kontingent t;elu]oz- in vsaka moi-e prosto uvažaii, vse nega lesa za leto 1938. je Francija skupaj seveda v mi;jah kontingenta; določila na 000 ton. Kontingent pa za uvoz tudi niso jiotrebna nobena ni razdeljen na posamezne di'?,ave iivoaia dovoljenja. Povef^in nemški natiip lesa v Rusiji. Lansl^o leto je uvozila Nemčija dar Lov, letos pa je nakupila že 130 iz Rusije vsega skupaj 54,000 staii- lisoč stamJartov. Povečanje lesnega izvoza iz Poljske v Nemčijo. Po prejšnji trgovski pogodbi je Nemčijo in Avstrijo. Vkljub zboljša-bil itvoziii Itontigenl i/ Poljske 170 nemu le.snemu stanju po pi-ikljii-milijonov zlotov. Po novi pogodbi je čitvi Avstrije je uvozni kontingent lesa zvišan na ŽtJO milijonov in je večji povečan od 38 milijonov zlotov na kot dosedanji trgovinski promet med 42 milijonov. Izvoz lesa iz Romunije na Madžarsko. Romunsko lesno indnstiijslco zdxu- zen tega bo začel^ madžarski zavod ženje je dobilo sporočilo^ rta bo na za zunanjo trgovino uvažati drva. Madžarskem opuščen sedanji resb'ik- Tako ima Romunija upanje na zvi-tivni sistem uvoza industrijskega lesa šanje svojega lesnega izvora, in da bo uveden prosi režim, Ra- Vezati izvoz jesenovine iz Romunije. Romunsko linanrno mini.sti-stvo je stva za zrak op lovstvo iü mornarico, izdalo odlok, da se sme jesenovina Odobritev se izdaja izvomikom na izvažati samo po odobiitvi mimstr- podrobno oii razložen o prošnjo. Romunske izvozne premije za los. Od 1 avgusta so uvedli v Romu- Belgijo, Nizozemsko in Portugalsko niji izvozne premije pri plačevanju ISo/n; zabojni les za AvsQ-ahjo in s svobodnimi devizami na neke lesne Južno Afriko 25 "/o-Sortimente in sicer za: gradbeni les Romunija je uvedla od t. sept za Sirijo, Palestino, Mal o in Ciper t. (. izvorne premije tudi za bukovi- 5Vn; gradbeni les za Egipt in Svtco no in jalkovino ter je vlada v ta JC/o; gradbeni les za Francijo, Ma- namen odojjrila 80 milijonov Jejev roko, Tunis, Španijo, Anglijo, Irsko, kredita. Lestt» trgovina Sloveniie v juliju, avgtisLu in septembru 1038. (Od poscbiicga rtopisntka Gozdarskega vestnil;a ) Pi-Lšia Je doba, ko navadno je- čajo gos lodarsUo pasivnost; gospo- seiiska lesna sezona doseže vTiiiinec dai-sLvcuiii mobijo razvoj doijodkov svojega razvoja. V Lem Času je čcsto in čakajo. Toda gosi)odarsko živ- Latv pi-omelLj da nili malo iic za- Ijenje po svuji strni; luii ne dopuSča ostaja 2a prometom najživahncjše nikakega „raoU'enja" in „Čal;arija", pomladansite sezone; sklepajo se prodaje za domači in ijiozemski trg, CuH se večja gradbena podjetnost, trgovci sortirajo skladiSea za zimo in zgodnjo pomlad Vse to oziiaßuje jesensko sezono — v normalnih razmerah. Vzjjorediio s sfjlošnimi gospodaj--skimi iti poliHČnimi razmerami, ki so vse prej ko normalne, tudi le-toSnja jesenska lesna sezona ni taka, kol bi bilo pričakovati. Vsem onim težkim pojavom, ki so povzročili v veliki meri zasloj na lesnem tržišču LJi na katere smo opozorili ie v svojib prej Sil jih poročilih, se je pridružila nova bistvena ovira; napeta političJia situacija, v Itateri je danes vsa Evropa in ki meče svojo temno senco na vse gospodai'-sko življenje. Take razmere povzro- Povprašc vanje 514 — Wien: kovinski in lesni le- stenci. 515 — Berlin- cement Ln papir za Irak. 534 — New York: cement, smreko-vina (deske, letvG, i. dr.), ja-vorovi' Ženski podpetnilu 555 — Port Elisabeth {Južna Alri-ka): obutev, usnje, les, gradbeni material. 558 — Tel-.'^viv; papir in druge pisarniške poLi'ebščine 5ö9 — Wien; zastopstvo naäib izvoz-ni!;ov iSče tvrdka, ki sc bo kmalu preselila v London. 570 — Catania: fnikove letve 573 — Amsterdam; jesenove vile za seno. 57G — Rorscbacb (Švica); bukova di-va, 577 — Berlin; gradbeni les in d(!sl;e 57S — St. Margiethüii (Švica); bukova drva. 37tl — Berlin: hrastovi furnirji iu borovi železniški pragovi Ponudbe Iz 127 — Ilok; hrastove doge in sodi. J29 — Ljubljana: strugai-ski izdelki (lestenci, ročaji itd.). niai-več mora ili svojo pot naprej, če Koče ostati zdravo. Vendar pa je treba ugoloviti neko de, sivo, ki bL se utegnilo pri nu-da jiijein razvoju izkazati za iigodno. To je oko 1 nos t, da tesne zaloge — vsaj v nekaterih krajib Slovenije — niso več tako velike. Ce se bodo splnSna razmere popravile in Če se bodo vzpoi'edno s tem izboljšale možnosti lesnega izvoza, bo dejsivo, da so se zaloge skrčile, imelo vsekakor znaten vpliv na nadiiljjiji razvoj lesnega gospodarstva bi zlasti še na razvoj cen. Zal je pa to ludi edino upanje, ki ga Se imamo v današnjih razmerah. Cfl se tiarn äe to izjalovi, polein bodimo pripravljeni, da bo vse le.sno gospodarstvo zaSlo Se v mnogo težji položaj 17, Inozemstva. 582 — .^tene: vrbovo sibje. 585 — .Alexandria: braslovi železniški pragovi, 59f) — PariK: hrastovi železnišld pragovi in cement, 634 — Bergen: hrastovi furnirji 636 — RilchbCT-g (Švica); okrogel mehek les 651 — Glasgow; salinirani papir za Argen tin i jo 661 — Krakow: In'usni kamen. 6Q2 — Budimpešta: braslov želod. 692 — Porto (Portugalska); išče zvez 2 naSimi izvozniki, ki so pripravljeni navezali poslovne slike na Portugalsko. 6B3 — Goghdad (Irak); lešniki. 694 — Balavia (Java): išče zvez z našimi izvozniki, ki se inlere-sirajo za izvoz v Holandsko Indijo, Izvoz se more organi- I Kirati s posredovanjem Častiie-ČeSkoslovaškega konzula Ir. Stajieka, ki je uspešno rešil vprašanje izvoza iz Češkoslovaške v Holandsko Indijo. tuzemstva. 13fi — Usliprača: hrastove doge 139 — CreSnjica pri Železnikih; smrekova skorja. l'[2 — Banjaluka: bukovi hlotij in bultova drva. 143 — Beograd: 10Ü vagonov bukovega Jamskega lesa in 10Ü vagonov bukovih hlodov. 153 — Sarajevo; malinov sok. 15() — Vrbaiija; 5—10 vagonov sla- vonsljega želoda 162 — Tržišče na Dolejnjslvem: suhe golje. 1G7 — Beograd; sirkova slama in niftle. los — üagreb: raki, ribe, golobi in divjačina. 170 — Zagreb: Koverte in papirna konfekcija išCe zastopnike za Balkan m EgijU. I7't — Ljubljana; hrastov želod. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo z& naslove na 2avod za poapc-ševanje zunanje Lrgovino Beograd, RalniCki dom Pri vpraSanjn naj na-piSejo zaporedno številko povpraševanja ill kraj. Valute iu tlcvtze Uradni tečaji za okloher 193S. FiiianCui minister je dolofil 7.a oktober sietleCe uradne tefaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu □ taksah, sodne pristojbine i. t. d.: 1 napoleontlor . . . , difi SÜj — 1 zlata turäka lira , . . „ 4-16-50 1 angleäki {unt . , . , „ 238'— 1 ameriški dolar , , , . „ 4380 1 kanadski dolar . . „ 43'50 1 nemfika marka , . „ I4'— 1 poljski zlol.....„ S'20 1 lelga „ 7*40 1 pengö „ S'GO 1 tir azil i,j ans! d milrajs . . „ 2'5fl 1 eglptski funt .... „ 239'— 1 palestinski lun t.... „ 237"— 1 iirugvajsld pezos . , „ IC— 1 argentinski pezos . . „ 11'SO 1 Čilski pezos ..... din 1*20 1 ItirSka papirnala lira „ 34'65 100 albanskih frankov . „ 1450'— 100 francoskih frankov . 130'— 100 Svicaj-skih frankov . 1000 — 100 italijanskih lir . . , „ 228'— 100 holandsldb goldinarjev 23(>5'— IDO bolgai'sküi levov . . „ 44*50 lOO rumunskih lejev . , „ 32'— 100 danskih kron . . . „ 942'— 100 švedskih kron .....1080 — 100 norveških kron . . „ lOGI — 100 španskih peiei . , „ 150'— 100 grSkili drahem . . . ,, 39'— 101) češkoslovaških kron , 149'— 10Ü finskih mai-k . . . 93'— 100 letonskih tatov . . . 800'— 100 iranskih rijalov . . , „ 100'— Tem tečajem je. že prištet pri-bitek ;„prim''). Mali oglasi SUM.ARSK) LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja nniv. prof. dr. Levakovii; in izdaja „Jugoslovansko sumarsko udruženje" v Zagrebu, Vukotinoviceva 2., slane lOO'— din lelno. Seme in sadike vsakovrsincga drevju nudi j.SUMA" drnžha z o. p odru/TU ca Zagreb, Boškovičcva ulica 33. Zahievajte cenik! CGNI GAHP:R: od 16 eni premei-a in 120 cm dolKine naprej kupim vsako množino Ponudbe pod „OSTRYA" na upravo lista Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, iz^otovljene pa ludi po meri narejene dobite v modni ü-govini in izdelovalnid perila IV.AN BABIC, Maribor, Gos|»oska ut. 24. UPRAVA GBASCINE PLAMNA pri Sevnici ra/pisuje službo go/rtocga upravKiilja za velepo.^eslvo v izmeri ca. 1400 ha. Ponudbe jc poslati na Parno žago v Sevnici z nekolkovannni in neoverovlje-nirai doknmenli dovršenih so) in prakse. DBAGUTIN CUTIt - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Sloveosha iiliea iS. Zaloga samokresov, avlomaličnih pištol, lovskih pušk in vseh lovskih po-ti-ehšcin. Laslna delavnica za po-iravila, izdelovanje novega orož-a, montaža daljnogledov i. t. d_ FELIKS SKRABL, iSIARIBOit, Gosposka nlica 11, modna i« roa-nufakturua trgovina, priporoCa zalogo lovskega, gozdarskega lod-na in sukna. Motorji na les in oglje Ing. Fratijo SeviijU (LjiiJjljaiia) (Nadaljevanje) V Dilši di-2avi imamo Ic jickatcra miiiijšii nahnjtiližčti kameuega olja; zato moramo uvoziti vsako leto za nad 100 milijonov dinarjev Stroj na lesni plin — 12 HP (FotoT Humboldt — Dculzmntoreii A. G., Köln) bencina. Pač jja i)ridobivamo precejšnje množine špirita. Sicer je njegova uporaba za pogon motorjev (z mešanjem z bencinom) za naSe poljedelstvo precej važna, toda za današnje razmere je pre- di'aga. V zadnjem času so bile opuščene mnoge privatne avtobusne zvexe zaradi predragega kuriva. Prepričan sem, da bi hile lahko dalje obratovale, če bi bile preuredile svoja vozila na pogon z ogljem. Pri nas v Jugoslaviji je v obraLu že precej motorjev na pogon z lesom in ogljem, deloma stabilnih v raznih obrtnih in industrijsJdh obratih, največ pa mobilnih pri tovornih avtomobilih, avtobusih, traktorjih itd. Povsod so se dobro obnesli. Uporaba lesa in oglja za pogon motorjev pa je pri nas še bolj ekonomična nego v mnogiii drngih državah. Iz razmerja (po današnjem stanju); 100 I bencina — ali 120 Ug oglja — ali 230 leg lesa din 570— din 60-— din 50 — 100 Vo 10-5"/, S'S"/,, vidimo, cia prihranimo pri gori™ do 90 Vo. Važno je seveda, katere icene vzamemo za les in oglje. Navedene ccne lesa iu oglja so povprečne, Pa če vzamemo tudi najvišje danažnje cene, se to razmerje ne bo dosti spremenilo. Ce upoštevamo povečano postrežbo in razne druge, večje izdatke pri takšnih motorjih, dosežemo lahko še vedno prihranek 70—SOVo v primeri z bencinskim obratovanjem. Pred nekaj leti je ?.ačela v na§i državi OsjeČka Ijcvaonica žel jez a t tvor niča stroj eva d. d, Osijek izdelovali generatorje za lesno oglje ali les. Imenuje jih generatorje „Olt", Uporabljamo jih lahko za stabilne kakor ludi za mobilne motorje vseli vrst. V svojem prospektu pravi, da troSi generator ,,01t" 1—1*25 kg oglja ali 2—2'50 kg lesa namesto 1 litra bencina, da je v pogonu siguren, manipulacija enostavna, izkljužuje vsako možnost eksplo-zljCj pogon je brez vonja in dima, čuva motor, ker ga greje numj kot pri pogonu bencinom, in kar je glavno, da prištedi do SOVo na gorivu. Tovarna predeluje tudi Dieselove motorje na pogon z lesnim plinom, kjer se prihrani baje ßOVn kuriva. Tvrdka priporoča predvsem generatorje za oglje, ker je prihranek isti kot pri lesu, manipulacija in postrežba pa je enostavnejša in polrehni prostor m kurivo veliko manjši. Tudi razne mehanične delavnice se bavijo z izdelavo generatorjev za lesni in ogljem plin in s preureditvijo motoj'jev na drugačen pogon. Preureditev izvršijo navadno dosti ceneje kot tovarne, toda njiliovo delo je, žal, Čestokrat pomanjkljivo, S tem pa napravijo več škode kot koristi. OplaSijo podjetnika ali šoferja, Id odvrača polem še druge interesente od nabave takšnih naprav. Zato se mi zdi prav umestna uredtm v Nemčiji, tla daje država podporo za nabavo motornih vozil s li-dimi gorivi le za „vozila priznajio dobrih sistemov". Pri nas ni, žal, nobenega posvetovalnega orgtma, Id bi dajal nasvete in navodila v teh in podobnih primerih, Naši Šoferji nimajo ali imajo le malo prilike, seznanili sc z ustrojem in delovanjem takšnih naprav. Zaradi tega nimajo večinoma potrebne prakse, in ne vršijo propagande za takšna motorna vodila. Zelo umeslno bi bilo, če bi se osnovali posebni kurzi za pouk in uvežba-nje šoferjev v večjih mestih. Takšni kurzi bi biti v vsestranskem interesu. Mislini, da bi se mogli ustanoviti s sodelovanjem tovarn za plinske generatorje z razmeroma malimi stroški. Znano je, da imamo v Jugoslaviji lesa v izobilju in ga izvažamo. Maiij znano pa je, da je Jugoslavija tudi izvozna država za oglje. V naši državi pridobivamo retortno oglje in gozdno oglje. Retorlno oglje proizvajata tvrdki J n g o s 1 o ve n s ka destilacija drva d. d T e s li d in N a S i £ k a t v o r n: c a t n n i n a pri suhi destilaciji lesa. Oglje je pri lern Ic stranski proizvod. Gozdno oglje pa se pridobiva pri ogijarenju v kopah. Tu je oglje glavni proizvod. Ta način pridobivanja oglja pa smatramo za postransko vejo gozdnega gospodarstva. Pri ogijarenju se izkorišča majij vredni les iz čižčenj in preretlčenj ter odpadki pri izdelavi tehničnega lesa, ki bi sc drugače po večini sploh ne mogli izkoristiti. V naših krajih je znano ogljaren.je že iz davnine. Posebno se je razvilo v krajih s cvetočo železarsko ali kovinsko industrijo. Ko je začela ta uporabljati v vedno večji meri cenejši premog, se je usmerilo ogljarstvo deloma na izvoz. Lafil s plinsliim generaloj'jem znamko GotiLn-Poulenc (Slika iz časopisa Re.vue internationale du Buis in iz Imjigc Za naš les, Ljubljanski velesejem, Ljubljana IDSii) V razdobju 1025—1Ö35 so bile izvožene iz Jugoslavije naslednje množine oglja: Leta; 1925 1926 lfl27 192S 1Ü29 1930 1931 19;i2 1933 vagonov po 10 ton: 5400 5300 6100 6700 ß700 G500 5700 3200 3300 Leta; 1934 1935 193G 1937 vagonov po 10 ton; 3459 24R7 1057 1769 Od tega odpade na dravsko banovino skoraj polovica. V dravski banovini je struktura gozdnega gospodarstva drugačna kot v drugih pokrajinah. Ogljarenje je pri nas po vsej banovini pri-lično enakomerno j'azprecleno (središče je na Dolenjskem). Pri nas delajo mate kope rto 1(J0 prm drv, jia Hrvatskem in v Bosni pa velil^e kope do ROO prm Način ogijarenja pa je v bistvu podoben naSemii, Največ oglja (okoli 70Vu) smo izvoziJi do leta 1935. v Italijo. Po uvedbi ßospodar,skili sankcij proli Ilaliji je izvoz tja popolnoma prenehal. Odprl se je šele v začetku 1, 1937., toda zaradi raznih težav v Italiji (kliriag, omejevanje uvoza zaradi Slednje, pomanjkanje gotovine itd.) ga doslej ni uspelo dvigniti na višino pred sankcijami. S!;ro))ilnt avtomotjil mariborske obSine s ptinovira genei'atorjem na koni^niku. (Folo: Mirko Japelj) Iz gornje razpredelnice je razvidno, da je padel izvoz 1. 1936, za 80 Vc nasproti izvozu 1. 1925. aU za okoU 84 Vo v primeri z letom 1928/29 Povprečna prodajna cena za 100 kg oglja, postavljenega v vagon na postaji Straža—Toplice, je bila: leta 1S94.........1*50 gold. — 3'— K ali 2-85 din v zlatu leta IMl............ 3'50 K ali 3'33 „ „ „ leta 1913-1911.............''VIO K aH 4'S5 „ „ ,, leta 1924..................ä'7ö „ ,, leta 1934-1935...............2'80 leta 1936.................. 2'65 „ „ „ leta 1937..................3'20 „ „ „ Za podlago primerjavi jc vzet tečaj; I dinar v zlatu = 14"2S din v papirju ieia 1924 in I4'31 din v papirju v letih 1934 do 1937. Po teli podatkih je bila cena v letu lÖ3li najnižja v dobi zadnjih 42 lei. Zadržal sem se malo dalje, pri og) jarstvii, ker ga smatram z;t izredno važno panogo Jiiišt:ga nüi'üducga «oKpndiirstva. Pomen ügija za pogon molorjev bo vedno luini.ščal in slrolwvnjiiL:i Icmi-struklerji si za bodočnosl. od ujega največ obetajo. Nil gl o zmanjšanje izvoza oglja je hudo prizadelo predvsem ogljarstvo v naši banovini. Vendar pa je imelo ludi dobro posledico, in sicer to, da so zaradi jiizke cene oj^lja začele nafie Lovanie uporabljati v \'ečji meri oglje mesto koksa Tako so se ga začele v veHki meri posluževali želei;arne Kranjske iudiistrijske družbe na Jesenicah, ki so v z;ninji!i lelili razSirile svoje naprave. Dalje si je nabavilo več tlcktram plinske generaLorje za oglje za pogon motorjev, Id služijo kot df>polnilo za vodno moč, S lem si je ogljarstvo pri nas zopet opomoglo Ugodno pa je lo ludi na našo trgovinsko bilanco, ker Jii treba uvažali toliko koksa. (Konce prihutJiijič) Nekoliko črtic o oskrbi in varstvu ptic Ing. Josip Rus ti a (Ljubljana) Le premnogo jiii je, ki ne pripisujejo pticam posebne vloge v ohrambi proti rastUnskim skodljivccm in nc kažejo zai-adi tega nikakegn posebnega zaJiimanja za varstvo ptic, kvečjemu da ga iz etičnih ozirov teoretično odobravajo. Je temu predvsem krivo dejstvo, da nimamo pri nas nikakih prepričevalnih, iz skrbnih opazovanj izvirajoči h podatkov, ki J ji nfim pokazali, kako zelo nam pomagajo ptice prt zatiranju Škodljivega mrčesa. Vzorna so v tem ozii'u poročila, ki jih izdajajo o svojiJi opazovanjih nemške, od države bogato subvencionirane postaje za varstvo ptic. Tu je omeniti zlasti odlično ptičjo opazovalnico, ki jo je na gradu Šeebach na ThürinSkem ustanovil veliki zagovornik varstva ptic baron Eeriepscli, Številni letaki in nešteta tiskana opozorita, ki jih Izdaja Drž. biološki zavod za poljedelstvo in gozdarstvo v Berlinu, neoporečno rlokazujejo, kako izdatno pomoč nudijo ptice gozdarju in poljedelcu pri nevarnih napadih Škodljivih žnželk v gozdu, na polju hi vrtu. Prav nazorno nam prikazuje koristnost nekaterih ptic (na str, 19S.) grafična razpredelnica, ki smo jo posneli po letaku štev. Ö7/1Ö3S iu)enovantici', ki fjnezdijo na tleh, v grmovju ali vejevju, jo Irelja uastKiili i^niiičevjc, ki se hiliko obrt-zuje in se razraste v «ostc^ vfij^e; tla se jim gnezda Čim bolj zavarujejo, je treba vršičke v gostem grmovju med selioj povezali. Za žj\'c meje okrog vrtov in sennželi, kjer plicc ]irav udobno in varno gnezde. je priporočljivo rabili beli trn, beli gaber, naaslilto ilii/u.slra}, Sipek, snn-eko in kk'tko, Ivi jili je Lrelia zasiulili oiiovi'stno v razdalji 20—iiOcni Pi'i olirezo\anju je Ij'cba paziti, ostane mejii spotlaj širša, v vi'Lni pa ožja. G]'ab]jeiijc lislja za sLeljo se naj, Če je seveda mogoEe, opusi!. pvav Lako se naj po posekah ne odslranjujejo, a k o pri icm ne Irpc j»o.spodarslvi interesi, Icorcnincj parnbki in vejevje. Pozimi, ko si ptice v suegn, slabem vremejin in s'ili;irju ne morejo preskrbeli potrebne lirane, imamo prililvo, da se Iivaležno oddolžimo drobnim pevkam, ki so vse leto pridno obirnle škodljiv mrčes, ter jih s smotrenim krmljejijem obvarnjemo pred sti'iidanjeni in ne redko rešimo Uidi smrti. S skromnimi in jjreprostimi sredstvi laliko p lica m pomagamo. V maejo ali lisičjo kožo vlijemo n. pr. govejega loja, jo prekrijemo s streho iz jelkovih vej in jo obesimo visoko v drevesno krošnjo; posebjio sinicam smo lako za dalj časa pripravili kaj tečne hrane Dobra ptičja pica je nadalje mešanica loja, zmletega starega kruha, konoplje, maka, ovsa, prosa Ln sončnic, ki jo vlijemo v cvetlični lonček; tega obesimo nia primeren tiačin Ä odprtino navzdol na visoko drevesno ^'Rjo. Tudi koSček surovega loja, ki ga pritrdimo pod debelejšo, gosto obrastlo vejo, bo lačnim sinicam v tečno okrepčilo Dobro je napravili v vrtn lui primernem mesln 80—100 cm sok o ploščati iz desk ali kamenja, ki jo prekrijemo z lepenko in nanjo pok lad ara o drobtinice in poleg že omenjenega tudi plevelno seme. Pogrnjeno mizico bodo ptice kmalu izlaknile. Krtuilne hišicc lahko izdelaä sam, toda lako, da bodo popolnoma varne pred in o k r o t o ; postavili jih je Ircba pred okno ali pa na prostem blizu kosalega, vedno zelenega drevesa, v Cigar vejevje se iiihko plioe, če jih kdo preiStraSi, zatečejo. Priporočljivo je tudi ziisaditi na vrtu ali ob hiši drevje in grmičevje, čigar plodovi slnžijn pticam v hranOj kakor jerebiko, kalino, bezeg, beli trn in cir. Ko vlada suša in v krajih, kjer I ud i sicer primanjluijR vode, jc potrebno napraviti za ptice napajališča, ki naj so l)olj na prostem, da kopaj oči h ptic ne prescjietijo roparice in /slasti šc mačke. Brez dvoma je Ireba človeka, ki plice iz različnih nagibov čestokraL v ogromnih nuiožijinh vi niču je, kar najostreje obsojali. Na mnogih kongresih lcmetovalce\', gozdai'jev in ornitologov, ki .so se vršili po večini že v preteklem .stoletju, se. je |)onovno zahtevalo, naj se prepove iicluiman nuioštven lov na ptice, vendar pa li sklepi niso bili povsod uzakonjeni, še manj pa izvajani. Le slrogi zakonski pnedpisi in njih brezpogojno izvajanje ler v Soli olivezen pouk o varslvn ptic (zla.sti ob dečjih dneh za jKJgozdovauje) bodo lahko izboljšali rlanaSnje stanje in j-odili zaželene u,s]>i;he lud i na tem področju. Med najhujSe ujiičevalce plie pevk, teh naših najmaiijivejSih pomočnic pri zatiranju škodljivega mrčesa, jc äteli nvičko, zlasti podivjano, ki jo je treba, ko se plazi za plicanii, brez usmiljenja pobijali. Lovski zakon iz 1. 1931. daje v g lastnikom in zakupnikom lovišč pravico, ubijali iriačke, ki jih zalo I i jo v revirju več kot 200 m daleč od najbližje hiše. Kako' radikalno postopajo v tem ozirit v Nicmiijl, je razvidno iz stalisliČuiii pocUiLkov, po katerih so lam v i. 1936/37. pokon^iili 364.ÜÜ0 mack, ki sn pohajale po revirjih. Koliko pliCjüi žrlev se skriva ka lem ogromnim številom zasnčciiih mačk, s t je lahko mislili, V Greiioblu na Francoskem Je or1 redila o lil as I, ko L posebiia prijaLeljica jjlic, da morajo imeli mafke. ki niso izicljiitmo rloma, obešeji nkrog vi-alu zvonček, 'la lil ko opozorc ptifi- n.ise in na iievaniosl, ki jim preLi NaiiiijSčaliJu valibiic Krmilni lonCelc i.Sliki sta u flanlia ing. Josijia RusiUa, ZaStila ptiCH, Sinnarski Jist ]f)37.) Med dlak.isitmi sovražniki ptic so Se podlaaicii, kima, dilinr in potlfiana, med krilatimi prof^anjalci [levcüv pa so iievaimi zlasli kragulj, skobec, Soja, sraka, srakoper, pa t\idi vrtiljec., ki vsi koi'c-iiiio redčijo pt^vski pličji rod. Te sovražnike uaj gozdar trajno preganja, s puSko in pasi j o, da lako vsaj rleloma zaätiiii svoje koristne pomočnice Vsakdo, Ici mn Je mar varstva ptic, posebno ÜC Ličilelj 1' šulij pa naj sknža že v dovz-cUie duše otrok vdahniti pravo ljubezen do ptic, živalstva m narave sploli. Ako bodo le vrstice tndi pri nas zbudile vec praktičnega zanimanja za prepotrebno varstvo plic, so v polrn meri dosegle svoj namen. Varujte koristne živali! Fond za pogozdovanje — predpisi Ing. Marii]) f: n 1< l_(Ljul)ljrmn) S členom 217 finjm'iicgu y.;\ leid 19!;!7/'2S. Jc bil miiiisk'i* za goi^tlovti in rudnilc'i: da prtvlpišu .s])or;iKiiin!i(v z minislrskim svelom pravilnik o xbiriinjn in iipnivlj-.nijn prispfvliiiv in pogozdovnnje. Na osiinvi lega pooblfisUhi jt' minister za gozdove in nniniJcc izclnl „Pravilnik n zbir.mjn in niiravljaiiju prispovkfiv poi;oKdti-viuijc'" z dne 11 januarja 1328., šle-v. Sfij'); l^i jc 18. Januarja tOI^S stopil v veljavci, ku ga je niijiislrskl svlO na svoji seji nsvojil iji sliižbeno predpisal, S polnejšimi zakoniliiiii predpisi je bil pravilnik i\'?koliko spremenjen oziroma dopolnjen, in sicer; z odločbo minisLrskega sveta "t dne 30. mnja 1938., šLev 20,88()''). jL' bil pravilnik dopolnjen določbo: i.Iwhilld v/, lejra lomiti spa-fbijo po zakojui o glin'ni kontroli pod konti-olo organov gUn'n-e konlrole"; z odločbo ministrskegii sveta v. dne 30. maju 1328., 23.5Ü7'), je bil dapohijen Člen 3. jirävilnika s lučko z odločbo ministrskega sveta / dne 12. junija Slev, 21.")'), je bila izpremenjcna točka 8 člena 3 pravilnika; s IGS, in 187. zakona o gozdih z dne 21 [tecembrn je pren^bal veljati člen 2 C pravilnika, v kolikor je določal, da gre Š(>(/„ gozdne globe pri ncdržavjiili gozdih v korist lastnika gozda, s g 56., ločka 3., finančnega zakojiti za lelo jc bilo Členn 2. pod A5, BI in B2 pravilnika dodmio besedilo; ,.pri prodaji proizvodov, Izdelanih v režiji, pa loliko gozdne takse"; z ni-edlm o olajšavah pri pobiranju prispevkov v fond /,a pogozdovanje od posestiiikov nedržaviiih gf^zdov z dne 15. oklobra lf!35., M. S. Stev. 8800, ji^ 'j»' ra:?:veljavljen člen 2 13 pravilnika m .nadomeščen z določili te nrcfibe S pravilnikom o zbiranju m upravljaiijii prispevkov za pogozdovanje z dne II. jannai'ja 1928. jo bil pri niini.slrstvn za gozdove in rndJiike ustanovljen fond za po^oziUtviiiij^. Kaj je Jiamen lega fonda, kjij sestavlja doliodkc fonda, za k;ij se sme fitnd npo- ') .Službene noviiiL" t. (.tiic 7 iiinrca l02S., šl. .")H/XIV; 1 'radni hsl St. 9R/32 iz tela 1928. 'i) Sliižlieiif noxitie z dne t), jiinijü loas.. .šl. KiO.'LNVH, I i-nrini lisi Ä1. If)7/57 iz lola 1920. äj SIužt)t!iic aovine z (iiic S marca Itilit),, .št. ßJ/XlV; t'i-adrii ti.si St. 238/49 i/, tela l()29/30. Sluzlwnc novine z dne 23, junija 193Ü, ,št. 13t)/MI; Slnirheni lisi št, 74/15 ix lüla I93Ü. Služljene iiovinc z dne 3: dfeeinhra :!;17/CXXXIi fradni lisi 51. lü2/3,5 iz leta 1Ü3Ü, f') Službeno novine z dtu-, 2f) mai'ca 1031., St. 73,'XVII1,'H1S; tJradiii M.sl St. 272/34 k Icla 193i. I) Službene novine z dne 3Ü. novembra 1935, št. 278/LX\'IlI, Službeni list .It, 094/99 Iz tela 1935, mbljilli In th-ngi) določila glede Inga fmitJa so razvidna i/, pni-vilnika, ki ga l\i priobčujeiiio v prečiščenem licscdilii iipoSitivajoč sprertiAj navedene spremembe oziroma dopoljiiive: PKAVILNIK I! /tiirniijii in itpriivljaiiju i^rtspfvkftv /a po|:;o/ Cleii J Dit bi se Cim inlfziviicjc üi utunujr ixvajalo pogojtiiovniije yoliCi)\, IcraSkoga s\'[:la, živegii peska, lnidoin'n).ški]i ohnioeij, retlnili in i^redniii |i(iKt'k, ki sc nt' mnrL^jo pnmiarliti iinravtio, st^ usliinavlja nil osnovi flena 247. iiiiaiifnega zakona za Ißlii 1937 ,'2^. pri iniiiiüli'slvu z j ijdwIovo in fiidnike fond za pngoKlovanjo tleii 2. V lonci x.^ pcineztlovanju sc sLt;knjü lile doliutlNi A. Iz clržavnili gozdov: 1 iirispcvki XU pr)guzdo\aiije, Id st? poliifiijo 'i(l pocdincov iti podjcl i j nil osnovi pogodbe o nalinpii f^o^dov 2. [3i'ispi?.vki, ki se pnliirajo za pogozdovanje od ])roiliijc pi'oizvüilov, i/.delandi v režiji; 3, prispevki, l;i se poJiirajo od malih piotlaj in vseli prodaj po eeiiikn Y.ä .sjiekulacijo v vrcdnosli 201) ditiarjm in iiavzmr; ■) pi'iüpüvki, ki sfi ])ol)irajo ud oddajanja planinskili in drn^ih jiaSni-kov v zaUop üa paSo; 5. prispevki la licitadjsUcya izkujjirka xa lilioLapski sluvlini les, Cigar vrednosl prcsi^ga 200 diii' vsi li prispevki znašajo ü vi-edaosli, doseženti s prodajo — zaknponi, pri profiaji jjroi^vodovj i^dolanili v rc?,iji, pa toliko ^OMlni! laksE; U.^j (iddJLjcii in nadonicšCen z Uredbo o olajäjivaii ))ri pobiranju prispevkov fond 7.a jogozdovanje od pose.'slnik[)i jicdr?avni!i gozdov •/. diip (j. olcLobra lO.V),, \, S. šLev. 880.;: CJ) vse denarne kazni zaradi kvar, slorjenili v gozdih^ Ln vse koovcjiei-oiiatne kaxni. Člen h, londa sc smejo vrfiili izdaLki za namene, Itnl so: 1, nanavljiinje gozdnega se.mcnja; 2 iiapinvljanje in v);ür?,e.vanje seineiiarnic in zbiranje semenja gozdi\; Ji najn-avljanjc in vzdrževanje go/dnili drevesnic in nabavljanje orodja. potrebnega za' obdelovanje drcvesnjee; '1. ustanavljanje objektov na terenu za pogozdovanje bodisi na innelen naCin bodisi lako, da se površine i/,lo?ijo in dado zaradi nara\'nc.ga po-nilajanja v irtipoved; i/nierja.nje tdi objektov, karliranje in fotograt'iranje; .1. vsa ( ela pri pogozdovanju objel;lov, nstanovdjetiih in ulofenih pd loelii -1. lega flcna, r.l, 2. H )ira\i)nitia se je glasil, il IJohodki. sunio od prodaj lesa go^dili: ]. krajiških iinnvnili fibrin, samostanov, w^rkva, eerkvenili veledoslo-jaustvenikov, valcnfov, uadarbin, zeinljiSkili solasLnikov, poveljnik gozdov, inestniti ohtiii, sdskili, piemenskiii in oslalili korporaeij Ta prispevek fond :fnaša 2°/^ vrednosti, dosežene s prodajo. 2. od lastnikov oinh privalniti gozdov, katerih površina presega 100 hektarov, in sicer na osnovi prijav o prodaji in vrednostJ prodane lesne mase po prodajni pogodbi Ta [irispevck za fond ^naša 2 7o vrednosti, dosežeTic s prodajo. =■) Zaradi spremembe po zakonu o gozdih je odpadlo besedilo: ..Iz državnih gozdov gre v ta lond celokupni pnsojeni znesek, iz oslalili pod t. in 2. toCke D 20"/u, oslanek SO"/;, pa pripada lastnikn gozda," ti, pogozdovali je icdiiih iii i^.rcdnili v dricLiviiih ijo^dili, tiolikoi- iKiraviiu pomlajanjc ni uspelo; 7. zagrajatije Jiiidoiiriultfiv, kolikoi- ju Lu v /vezi s pogozdovali jem v liudonmiSUem olimoüjuj 8, podpoi'e [iiivalnira osebam iii ktirpo racij am za pogozdovanje golißav, NraSkeija švcta iii živega peska- nadalje podpore lern za vsa dela goKdao lehničiie narave, za pogozdovanje v zvezi k zaščito ii) ui-edbo kultur ki'a-šltegii üvcta ill i^oiičav v okolici mesl, knpaUSč, zdravilnili kopaliäö iti naselij, ki so znkna zaradi pi'omcLa kijt'cv in liirisLov, zlasti za; ograde, obrambne, zklove i:i nasipe oltoii kultur, da sl* zaSČilijo pred popašeiijeni živine; terase, peSpoti, steze in goitdno poti zaratli preliodnosii terejia, Ka.šCitnc jarlte in preseke za otjramDo pred goidiiimi požari itd.; vsa ostala razniavrsbia dela, objekte in naprave, td pridejo v poätev kot iiltrepi pre vetuivnc narave, da se uspešno pogozdijo določene površine; za vsa ta dela je treba predhodno predložiti obrazloženi proračun z iiaLTli, seslavljen po državnem gozdnera organu, iti potem po pri.stojni bauski upravi dati v odobrenje minisb'stvu za gozdove iii rodniUc; f). nagrade gozdarskemu osebju, zaposleneuiii ]iri lercnskili delib za ]iogozdovanje iii zbiranje poU'ebiiili podaltcov; 10. nagrade n'ivatniin osebam in korporncijam za pogozdovanje goličav, kraitieiia sveta, hudourniških območij, živega pesV;a, iispeSno izvedeno lui lastneni svetu, po lastni iiiieialivi in z lastnimi stroški; 11. nagrade učiteljem, profesorjem, dijakom za pogozdovanje, izvedeno ob dcčjcui dnevii za pogozdovanje ali drugače, kakor tudi j^ospodai'skiin stfokovhjaivom za piv:;davanja, ki jih imajo v Šolali, vojašmeali in med prebivalstvom; 12. za kritje stroškov xa potovanje inšpekcij ski li uradiiikov ministrstva za gozde in niclnitie in podrejenih gozdarskih ustanov, toda samo v posliii pogozdovanja, 13. za itrilje pisarniških siroširi pobirunju prispevkov v [on«|iüzt1(tV!»njc <»1 posuslnikov neiIrJ,a\Tiih ijoxdov. C:len ].i') PoscsUiilci iH'di'x.aviiili yozciov [ilnčujejo prispevek v lond jjoijuztlo-vaiijü oil iRsa, proilaiie^i) na panju m izdehuiegii v lasLiii rtžiji, lal 500 ha; od vrednosti lesa iiii panju olj skupni površini gozdov od 501 do lOOO ha; 2 "/o (irt vi'cdnoüd lesa iia panju oh sliiipni površini ijozflov nad 1000 lia. Ta prispevek st: plača pred začrflconi sečnje, pri prodaji lesa nu panjii rt' seka pososhiik gozda v režiji, pa pred izvozom posekane m jn-cdt'laji<-' lesne mase i/ [losekc ali sldadišen v gozdu samem, v rnkii po flenii S.'-} Ii' n red he. Člen 2. VrediitisL lesa na panju se določi: t. za les, prodan na jjanjn, na osnovi prodajne pogodbe; 2. za lesni materiali izdelan v režiji inslnilca ffnzcla, na osiiuvi sjii^ika izdelanega malvriala, ki ga sestavi in predloži poseslnik L^ozda, in vrcdnosli ■/.a. dolično vrsto lesa in sorlimeni, izkazanih v cenilui za ]]ovraOilo gozdne škode iz i? 171. /aliuna o gozdovih. Na i si i način se izračuna vrednost lesa na panju, ee js bil prodan hi'ez pismen« pogorllic ali če v pogodbi ni, izkazana vi'ednosl prodanega lesu na panju kakor tudi oh iiiiorahi Irelje^a odstavka člena (j. nrcdhc, o nreditvi gozdne proizvodnje in o ukrepih ža saiiaeijo lesnega gosjiodarslva M, S. šl 133. z dne 2H. fehrnai'ja lO^ü.") Clen 3, I^eSi uporabljen kol drva za lastna uiioraho v gospotlar.sl.vii jiosesLnika in njegovih nanicščeneev, Ler stavhni les, poti'ehen za postavljanje in vzdr?.e-vanje zgradb in mostov na posestvu, Ii a ko r I udi za vzdrževanje prevoznili sredstev in drugih naprav na jiascstvu, ni podvržen plačilu prispi'vlai v fond za pogozdovanje. Člen '1. Posestniki nedi'Äavnih gozdov morajo podali pi'islojnemn oblast vii prijavo v 15 dneh od dne sldenitve prodaje oziroma podpisa pogodbe o tej prodaji; ee pa sekajo v svoji režiji, so dolžJU jiretHožiti pristojnemu oblast vil spisek posekanega in predelanega materiala v 15 dneh od dne, ko končajo sečnjo in predelavo ali prevoz na skladišče v j^ozdu samem. Člen 5;") Minister za yo/tlove in rudnike sme peoti primernenni zavarovan, ii ilovuliti, da se. plačujejo ne))uravnani pr\K;pevlci iz prejSnih let e obroki'i, vendar tako, da morajo hili z zamudnimi obrestmi vrc pola-ščala počasi vedno bolj in bolj palestinskega trga; Umsko leto je frila že 10''/n palestinskega uvoza in lelos je Itazalo še bolje. Toda lelos je Romunija zastavila vse svoje moči, da si v čim večji meri zagotovi lo tivozno Iržišče, .Sklenila je s Palestino trgovinski sjiora-^uin iu sprejela je konlingcnte za uvoz palestinskega in 300,000 znhojev južnega sadja. Uvoz. bo i)0,srcdovala pa- V Palestino. lestinska organizacija „Citj-us Ex-cliange'v Od tega kontingenla bo nabavila ÖOOOO zabojev Romunsko-pale-stiiiska zbornica, ostalih 210000 za bojev sadja pa bodo moglo uvoziti samo tiste palestinske t:\'rdlte, ki bodo dokazale, da so kupile v Romuniji prazne zaboje ali 7,abojne dple. Po dogovorjenem razmei-ju bodo monle prodati 1 zaboj [lomaranč, če kupijo 25 praznih zabojev. Razen tega bo romunska Narodna banka dala palestinskim izvoznikom pomaranč posebno premijo Na ta način si je Romunija zagotovila ptasmaii 240 000X25 = 6 milijonov zabojev tesna trgovina Slovenijo v oktobru 1938. (Od posebnega dopisnika Gozdarslcega veslnika.) V prejšnji števili:! nafeega lista smo v prvi vrsLi poudarili momente, ki so taltral onemogofili zadovoljiv razvoj ^ promeiu z lesnim blagom. Bila so to mednarodna politična tvenja, za katera se ni znalo, Icalfo se bodo končala, kt pa so močno ovirala promet vobCc iii temu primemo tufii promet v naši panogi, izvoz je ra-pidiio padel in naäe lesno jjospodar-stvo, ki ie vse to leto ni bilo ravno v rožEalem položaju, je zadel še nov težak udarec, Pomirjenju mednarodne napt;tosti ie sledilo tudi izboljšanje v prometu. DaHes, vsaj za letošnjci razmere, lab-lio označimo promet za norntalen. Opazili je večjcs zanimanje za blago talco iz luzemstva kot inozf.mstva, dejstvo, ki mu, v oslalem že glede na jesensko sezono ne moremo pripisovali posebnega pomena. Za kraie, ki tarifno ležijo proLi madžarski meji je ugodna oltolnost, da je Madžarska xadnjl Čas izdala svojim lesnim uvoznil^om veCje število uvoznih dovoljenj To trenutno povečanje kontingenta za les h Jugoslavije utegne biti v zvezi s tem, da je Madžarska zadnje Čase tnočno omejevala vsak uvoz lesa, pa tudi s tem, da se, je znatno zmanjfiala možnost uvoza iz bivSe Avsti-ije. Dosežene so bile );oHkor tolilco' zadovoljive cent:, zlasli za snho blago. v zvezi s tem, vsaj nekoliko pn-veSaiiim, prometom tudi cene več ne padajo. Trenutno povpraševanje po lesu pa vendar ni tako močno, da bi na mah dvignilo tudi cene, čeprav dejstva, da so se tržne cene vsaj do neke meje ustalile, nikakor ne gre omalovaževati ICo se je prej upravičeno domnevalo, da bodo cene tudi nadalje padale, so danes naši gospodarstveniki mirnejši, kar se opaža tudi na trgu, ko ni več pretiranih ponudb izdelanega blaga. Mesec oktober Je brez dvoma dokaj zmanjšal precej upravič^uo čimogled-stvo naSih lesnih gospodar s tvenilio v, kar samo z zadovoljstvom ugotavljamo. Povpraševanja iz inozemstva. Titi 72Ü 728 - 735 737 702 — Alžir- Jugoslovanski državljun, ki biva že več let v Alžiru, iäee zastopstvo lesnih izvoznikov. 707 — Bremen: zastopnik ameriških uvoznih t\Tdk se zanima za lesene ilice in za jedilni pribor za solato iz bukovine in javoroviiie, za lesene ItruSne pladnje, bate, za ziožilne lueti'e in za narodne ročne izdelke 715 — Hamburg: upognjen les (naslone za slole) za Britansko Indijo Punudbe iz 182 — Bohinjska Bistrira; briujeve jagodi?. ISi — Karlovac: črešnjevi lurnirski hiodi. Ponudba iz inozentslva. Atene; les Črnega bora Zürich, nudi se zastopiiil; za les, t.ondon; plelarski izdelki iz -šibja za živež in Izriclki hišnih obi4i An ver s, zajčje in kunčje kože Bru;cclles'. surove zajčje in kutičje kože 73tt — Zürich: malinov sok brez sladkorja. 742 — t.ondon: nudi se zastopnik za les, 750 — Solun: šibje za koSare, fuzcinslva. 1S5 — Gunja: hrastove sodaj'ske do-187 — ^palin; vrhovo Šibje 13J — Varšava; priprava (aparat) za sekanje iii cepljenje drv „Ür-val", priporočljiv zlasti za vc-jaStvo, poljske kuhinje, skladišča itd. Pripomba: Interesenti naj se ol>r-nejo za naslove na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnifki dom Pri vprašanju naj napišejo za joredno številko povpraševanja in kraj. Valute in ücvize LTrDdni lefaji za nnvetnbcr FmaiiCiii minister je določil xa üovpmbei' sledcöe uracine tečaje, po katerill sc imajo izplaCevati tal'tse po zaijünu o LaJiSüh, sodnc pristojbine i. t. d • napoleoiidor . . . zlata turfilta lira , angles Iii funt . , anieriški dolar . . kanadski dolar . . nemSka marka . poljski zlot , belga ..... jeiigo . . irazilijaDski iniirajs egiplski funt , palestiiislii funt . . unigvajski pczos argentinski pezos din a98'50 „ :i:i9'70 „ .1,3-75 „ 43'55 „ 14-50 „ s-a u 7-40 „ 8'C5 „ 2-50 239-- „ 237-- „ 15'50 „ lO'flO 1 £ilski pezos.....din 1'20 1 turäka papirnata Hra . „ 34'70 1Ü0 albanskih frankov . . „ U70 — JOO fraJicosldli frankov . „ ISO"— 100 Švicarskih frankov . „ 1000'— 100 italijanskih lir , . . „ 230'— 100 liolandskih goldinarjev „ 2365'— lOO bolgarskih levov , „ 44-50 100 runmnsliih lejev . , „ 32 — 100 danskih kron - - „ 940-— 100 Švedskih ki-on . ,, 107(3-50 100 norveäkih kron . . „ 1057'— 100 spanskih pezel . . , „ 150'— 100 grSkih drahem . . ■ „ 39'— 100 CuäkosloVQskih kron . „ 150'- 100 finskih mark . . , „ 92'50 100 letonskih latov . . , „ 780'— 100 iranskih rijalov . . . „ 100 — Ten) tečajem je že priStet pri-bitek (.jprim"). Mali oglasi SUMARSKl LIST, mtiseCna gozdarska revija, ki jo ureja iiniv prof. dr I-evakovi(: in isdaja „Jugoslovan-si(o šumarsko ndruženje" v Zagrebu, VukoLiiiovldeva 2,, slane 100'— din letno Knjijia: Posebni predpisi n ixkoH-SCanju (lozdov o in ||i)jilvi domačega oreha sc dobi pri gozdarskem odseku Iir. bans (e upra ve v Ljubljani za 10'— dinarjev, Knjiga: Ing, Anton Sivic, Poljudna navodila /a merjenje lesa, [I. izdaja, se dobi prt Kmetijski družbi v Ljubljani za 12'— dinarjev Knjiga: Ing. Viktor Novak, Pratika /a go/.fJne itosesfniJce, sc dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani 6'— dinarjev. Knji^'a; Inj^, Anton Sivic in Franc 2nidaršiC, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 7G'— dinarjev in v karton ve^'.ana za 01'— dinaj'jev v tiskarni Mcrknr, Ljubljana. t^rvovrstne in cenene lovske in Športne srajce, iz^olovljcnc pa tudi po meri narejene, dobite v modni ti'govini in izdeloval niči pe-rüa 1V.4N BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Vse strokovne posle gozdarstva in lovstva vrSi pooblaSČeni gozdarski inženir MIOKO SllSTERSIC, Ljubljana, Mariborska 17a, telefon 48-12, Seme in sadike vsakovrstnega «k-evja nndi „SUMA" družba a o. z. pofiružnica Zagreb, BoSkovLieva ulica 33, Zahtevajte cenik! tRM GABER; od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej kupim vsako množino. Ponudbe pod „OSTRVA" na upravo lista. S^agc robidnice znamke ,,Dve ribi" z jamstvom, za gozdarje in gozdne delavce! Samoprodii]a: želez-n(n» Alfonz SI E U Z, ' Maribor, Aleksandrova cesta št. 1. DRAGUTIN CUTIC - vdova, puSkar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenstva ultca 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih puSk in vseh iovsldh potrebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega oroi-ja, montaža daljnogledov i. t d. FELIKS SKRABI., MARIBOR, Gosposka ulica II, modna in ma-nufak turna tigovina, priporoča zalogn lovskega, gozdarsKcga lod-na in sukna. Motorji na les in oglje Ing. Fraiijo Sevnil; (Ljubljana) (Ivoiiccj Počasi se ve£a tuji upomba oglja in lesa v avlomobiliziiiu, Kolikor mi je znano, je pred leli vojaška uprava delala ocenjevalne poizlcusne vožnje s tovornimi avtomobili na les in oglje. Poizkusi so se dobro obnesli, tako da je zaCeia vojašlia uprava predelovati svoja vozila, oziroma uvajati motorna vozila na pogon z ogljem Mislim, da je vsekaitor v iiUci-esu državne obrambe in našegu nn rodnega gospod a rslvti, &c pospešimo uvajanje motorjev na les in oglje. Surovine, ki jih imamo v izobilju, moramo poceni izvažali. Velik del ostane sploh neprodan, uvažati pa moramo draga pogonska sredstva. Poleg visokih jiabaTOili cen inozemskih avtomobilov in visokih carin ter drugih dajatev ovirajo visoke oene goriva razvoj našega avtomobilizma, te že nimamo domaČe tovarne avtomobilov, bi morali uporabljati v vefiji meri vsaj domača goriva. Naša merodajna mesta imajo za ta vprašanja vse rem al o razumevanja. Do zadnjih let se molorizacija našega cestnega prometa ni smotrno pospeševala; zato je bila Jugoslavija glede števila motornih vozil med zadnjimi na svetu, V zadnjem času pa prodira tudi pri nas prepričanje, da je motorizacija našega cestnega prometa, zlasti iz obrambnih razlogov, nujna potreba, S 1. aprilom 193S. so bile odpravljene državne in hanovinske takse na avtomobile, ki so dotlej zelo ovirale razvoj avtomobilizma v naSi državi; tudi trošarina na bencin je bila občutno znižana. V dravski bano\'i»i pa je ostala še banovinska trošarina na pnevmatiko. Pravilnik o baJiovinskih davščinaii z dne 23. februarja 1935. določa v § 81 višino te IroSarine, na koncu tega člena pa pravi izrecno: ,j2a motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina (mešani bencin) za pogonsko sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko poi)ira v dvojnem iznosu gornjih postavk.'^ Lela 1937. sem sestavil in utemeljil za banovinski svet predlog, da .se to določilo v proračunu za L 1937/38. črla. Zal pa predlog ni prodrl, Pač pa je leios v banovinskem proračunu za leto 1938. to določilo spremenjeno v toliko, da se za takSna vozila poveča trošarina na pnevmatiko Ic za 50 Vo {mesto dosedanjih 100%). Torej vendarle majhen napredek. Pri nas torej ne le, da ne podpiramo uvedbe plinskih generafor-jev v avtomobilizmu, temveč njih razširjenje celo oviramo z višjo trošarino. Vzrok tega je predvsem težnja za dohodki v proračunih države ali samoupravnih tel&s, ki izvirajo v veliki meri iz trošarin. Bencin je obi'emenjen s troSarinOj (ločim oglje in les kol motorni gorivi se nista. Res bi se zmanjSah doliodki iz tega vira, če bi uvedli naglo ti gorivi. Toda bojazen je neupravičena. Število avtomobilov pri nas stalno narašča. S tem raste tudi dohodek iz trošarine na bencin, tako da bi se delni izpadek zaradi trdili goriv niti ne občutil v proračunih. Razen Lega je pa potrebno, da se uvedba novosti, Id imajo brez dvoma po drugi strani za naše narodno gospodarstvo ogromen pomen; v začetku podpira, kakor delajo to drnge države. Prišel bo Čas, ko se bodo lahko tudi domača goriva ustrezno obremenila s trošarino. Glavni razlog lega postopanja pa je po mojem mnenju nevednost ali nepoznanje ogromnega pomena teh stvari. Žal se pri nas gospodarskim vprašanjem posveča vse premala skrb. To mi je tembolj nerazumljivo, ker je splošno znano, da jc večina naše velike industrije, rudnikov in drugih pridobiLnih podjetij v lujih rokah in da bomo prišli sčasoma na stopnjo kolonije, če bo šlo lako naprej. Ce sosedne mogočne države vodijo avtarkislično in načrtno gospodarstvo, je tudi nam poh-ebno, da usmerimo vse svoje sile v izrabo domačih sredstev in uvažamo le najnujnejše. S čim bomo plačevali vedno večje izdatke za oboroževanje, če ne bomo v svojem gospodarstvu do skrajnosti ekonomični? Na£i gospodarski krogi sami želijo načrtno ali dirigirajio gospodarstvo mesto brezgla-vosLi. Vedno eešče se čuje zahteva po gospodarskem svetu (glej Trgovski list!). Ta ustanova je predvidena žc v sedanji ustavi. Člen 44, ustave določa: „Za izdelavo socialne in gospodarske zakonodaje se ustanovi gospodarski svet, ki bo dajal na zahtevo kr. vlade ali narodnega predstavništva svoje strokovno mnenje. Gospodarski svet tvorijo zastopniki gospodarskih ustanov ter strokovnjaki za gospodarska in socialna vprašanja." Na podlagi tega ustavnega določila je izdalo nato narodno predstavništvo zakon o go.spodarskem svetu. Ta zakon je bil objavljen v Službenih novinah št. 69 7 dne 25. marca 1932., ko bi moraJ stopiti v veljavo. člen 19. tega zakona predpisuje; „Najkasneje v treh mesecih po uveljavtjenju tega zakona (L. j. najkasneje do 24. junija 1932) mora skhcati predsednik ministrskega sveta člane gospodarskega sveia k prvemu zasedanju." Ziikon je bil torej sankcioniran že 1, 1932. po polcojnem kralju, todfi do danes — po 6 letih — gospodarski svet, žal, še ni oživo-tvorjen. V zadnjem času se vendar kažejo tudi v tem oziru zjiaki zboljšanja. Tako je bil konec leta 193Ö. v ministrstvu za gozdove in rudnike osnovan Odbor za propagando domačih pogonskih goriv. Ima 3 sekcije, in sicer za trda, tekoča in plinska goriva. Nisem mogel dognati kaj nalančnejSega o dosedanjem delu tega odbora. Tudi ne vem, Če in kje objavlja rezultate svojih proučevanj in propagandne članke. Dobro bi bilo, Če bi jih priohčeval tudi v Snmarskcm listu in Gozdarskem vestniku. Dalje je bil na koncu leta 1937. pri Zavodu za pospeševanje domače trgovine osnovan Strokovni odbor za gozdne proizvode, ki se bavi z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z našim lesnim gospodar-s t vorn ali z izvozom lesa. Letos je ministrstvo za vojsko in mornarico osnovalo Zavod za narodno obrambo v Beogradu. Zavod bo dajal ministr- stvu svoje mnenje v vseh zn;vnstvcjiih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaslto obrambno pripravljcjiosijo naSe države, vodil bo pregled ustanov in organizacij, ki labko liorisLijo s svojim delom narodni obrambi Ler se bavil indi s problcini vzgajanja k moralni obrambni pripravljenosti. Dalje je po § 7o. novega finančnega zakona pooblaščen, da izda uredbo z zakonsko močjo voda za proučevanje gospoclarsU'a. samostojna državna usLiuiova nalogo, da proučuje sistematično, v sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi ustanovami, gospodarsko življenje in daje obvestila o stanju gospodarstva in njegovem razvoju. Lrgovmskt minisler o ustanovitvi Za-Ta zavod ima kot Slika. 1. Tovorni üvEomobil na pogon z ogl, jL' montiran ob strani za kabino. (' em ali lesom. Geiiei'afor (G) -oto: Mifko Jape!],) Upam, da bo izšel iz teb ustanov končno gospodarski svet, morda kol centralna ustanova v Beogradu z banovinskimi gospodarskimi sveii po lianoviiiah. Razmere nujno silijo k temu. Prebi-vnlsh'0 naše države se Jk v teku zadnjih 20 let pomnožilo od ca "It.ö milijonov nil ca 15.5 milijonov, torej za okoli 4 milijone ljudi. PrL'tl vojno se je vršilo močno izseljevanje prebivalstva predvsem v St:^■c^nü Ameriko, danes pa to skoro ni več mogoče. Kako bomo preskrbeli kruha naraščaju? A.li ni absurdno, da morajo naši delavci iskali (in dii najcfejo) zaslužek po državah, Id imajo same zaradi preohljudenosli premalo „življenjskega prostora" in težijo za razširjenjem svojih mej? Vsa ta i'praSanjn so med seboj ozko povezana. Vidimo sicer, da njih usodna važnost počasi prodira tudi v našo zavest. Toda želeti je, da bi se spoznanje Sirilo liilTeje, v is Lern Lempu kot pri sosedih, in da bi vsakdo, Id se prišteva If niiši narodni slcupnostij doprinesel po svojili močeh delež k naSi gospodarski osamosvojitvi. DODATEK. LctoSnji mednarodni kongres za gowiiii plin (Congres inLcrnaLi-onal dn Gaz des Forels) je bil v inesUi Limoges v Franciji od 15. do 18. julija. Vršila so se mnoga predavanja in praktični poizkusi 7. motorji na lesni ali ogljeni plin. Med drugimi je tekmovalo 14 osebnih in 14 tovornih avtomobilov. Osebni avLomobili so dosegli v težkem gozdnem svetu povprečno hitrost 50—55 leni na uro, tovorni pa 32—38 km na uro. Prireditvi so prisostvovali Itidi fraji-coski ministri in poslanci. Po Časopisnih vesteh je Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za gozdove in rudnike na svoji seji meseca avgusta sklenil, prirediti propagandno vožnjo motornih vozil z uporabo domačega goriva*). Ta vožnja bi se priredila s sodelovanjem Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v septembru ali pa v oktobru.') Dalje je bilo sklenjeno, da se ustanovijo pri vseh banskih upravah banovinski odbori za propagando domačih pogonskih sredstev iu se priredijo poljudna predavanja o "Uporabi teh sredstev. Za voznike motornih vozil se napiSejo navodila za uporabo domaČih pogonskih sredstev, razen tega se priredijo tudi tečaji za pri učenje uporabe domačih goriv. Ker so sc pojavile pritožbe, čeŠ da ni dovolj oglja na razpolago, je bilo sklenjeno, posredovati zaradi tega pri raznih podjetjih ter pri ministru za gozdove in rudnike, da eventualno državne gozdne uprave odpomorejo pomanjkanju oglja.') Finančno ministrstvo pa se naprosi za ukrep, cia se banovinska troSarina na pnevmatiko za vozila, ki uporabljajo doinača pogonska sredstvaj odpravi. 'j Jliizpiavo „Motorji na les iii oglje" smo prejeli v juniju Slika na. -slr, 171 je iK (ilauka ing. O. Pi.lkoriča: „Drveni ugalj umjesLo benzina, za pogon motornih voaiJa", Sumarski list 1933. Uredništvo. 'J Porodilo o tej ocenjevalni vožnji l)omo olijavili po motnosti v eni prihodnjih älcviJk. ä) ReiIcot sledi iz mojih prejšnjih izvajanj, jc o^ja v naši drŽavi več ikoL dovolj. Tudi cena oglja je v' letu 1938. razmeroma nizka, kajti izvoz v Ualijo, ki jc naSa najve.čja oiJjcmalka, se tudi letos ne ra/.vija iigodjio. Pat pa j C treba prodajo smotrno orf^anizirati, podobno kot so to slorile dnige države ?. ustanovi Ivi jo prodajnili ])o.sta] (tankov) za oglje in les. Ekonomična poraba lesa je velikega gospodarskega pomena Nov način tlakovanja podeželskih cest z lesom^) Ing. Stanko Dimnik (Ljubljana) V krajili, kjer primanjkuje kamna in gramoza, a jih je zalo pri-TOfla obdarovala z gozdovi, si preljivalstvo na blabiili in moßvir-nili mestih kaj rado pomaga z Icsomj da napravi svoja pota prehodna in prevozna. To so dehiH iia razne načine, vßasth kar s pomočjo bular iz dračja in 5ibja, drugje so za uLrditev pota uporabili vejne oklešCke ali krcpelcfi Te /„ndnje so okrogle iu neolup-Ijcne polagali enega k drugemu na moCvirno ozemlje in jih ob strajieh še vzdolžno prili'diH — lorej podobno kol mostišče pri tnoslovih in jim zaLo narod priivihio pravi ,,mosle"^) (nemško Prii-gelweg;. Precej neroden tlak je lo, brez b^ajnoslt in uporabljiv )e za zasilno utrditev pola. Drugačen je bil tiačin utrjevanja cestišča z lesom pri poizkusih za tlakovanje ulic., ki so z njimi pričeli prsri kakimi 100 leti v Parizu, Tjondmiu in drugih večjih mestih. Tedaj so odbrali les drevesnih okieSčkov, največkrat pač hrastovih, jih nažagali na 10 do 20 cm dolge čoko in jib nvrgčali lesno drugega poleg drugega v peščeno podhigo na žc obstoječih gramoznih ceslali. Tak lesen Itak so potem posuli s peskora in % zalivanjem k vodo zagoslili rege med Čoki. Na podoben način imamo česlo v naSih krajih že zdavnaj tlakovane veže, delavnice in ludi dvorišča Ta način se je obnesel dobro, vendar le ledaj, če je bil tlak dobro zavnrovan pred dežjem In drugo vlago. Vplivi lakratnili llakovalnih poizkusov z lesom v Londonu in Pai'izu so dosegli tudi Ljubljano, Bilo je lo v dobi, ko so trasii'ali in vräili pripravljalna dela za gradnjo južne železnicej katere odsek od Gradca dio Celja je bil ledaj žc izvršen in v obratovanju; v odseku od Celja cio Ljuiiljane so zaključevali zadnja dela, a od Ljubljane do Trsta je hila proga Se v premišljevanju. Glavni vodja Icli del je bil geuiaJni inženir Ghega,-'') ki je saru videl londonske ]ioizknsc in najbržc dal potem pobudo za ialto tlakovanje v 1) Nanj sein opoKciril že nie.sccy avgusta 1 in3ö, v propagandni brošuri naS les" na sir, 77 s tlaukoni „TlakLijmo ci;Kle v goüdnih ^wkrajinah na novodoben nai'in 7. lesom" in s leni ClaJikotii v „Taliniki in gospodai-slvii" 193G/37., si, 11-12. -) DtT Prügi^lwejot = tnosle ali pol iz okleSckov, Nekateri su za lo upo-rabtjaU neprimeren iiaziv „pobnuiiiaiia poL", nakar jih je v Slov, Narodu SI. 22G, 3. X. 1Ö36., s' dopisa „Pobrnnt-ana poL" neki dopisnik okrcal in poučil ter opozoril na c!r Glonarjcv N'emsko-slovenski slovar, ki navaja za nemStd „Prügelweg" slovenske „inosle" Prüvilüo.'sl tega izraza potrjujejo razne naSe vasi z imeuom Moste, ki so še ali pa so bile na raočviriiili lirajih, kjer so torej nekoč svoje poli utrjevali z mnslaml. ') O lern je naSel znani pnblicisl g. Aole Gaber v ljubljanskem mestnem arliivu važne podatke v spifiih in riifunih, kjer je navedeno tudi ime železniškega inšpektorja Ghege. G Gäbet" je obljubil, da bo o tem Se sani pisal. Ing. Gbcga je bil zasnovalelj iti graditelj jufne železnice. Spomeniki na Dunaju, na Semmeiingii pred velikim predorom in v Trstu spominjajo nanj. raxoih mestih ob južnt železnici, med temi tudi v LjubJjani. Menda so bile tako tlakovane ulice, vodeče od magistrata do stare bolnišnice na AjdovSčint, torej današnja Prešernova ulica in del Tyrževc ceste. Slcoro gotovo je ta hrastov tlak kmalu propadel. Nekaj desetletij po prvih pariSkih in londonskih poizkusih so načine tlakovanja z lesenimi čoki zelo izboljSali, tako da danes cenimo tak tlak kot naj prijetnejši od vseh številnih načinov uličnega tlakovanja. Solidno tlakovanje ulic z lesenimi čoki zahteva pač vestno izbiro lesa, ki mora biLi narezan v enakomernih prizma-tičnih oblikah, dobro impregniran in pravilno v vezavi pokladan na betonsko podlago. Tako cestiSče je v higienskem oziini odlično, ne Dovažaiijc in pokiadajije lescniti okroglih čokov na peščeno podlago.*) povzroča prahu, blata in ropota in je vendar za varnost prometa dovolj hrapavo. Ima pač eno neprijetnost, da je to tudi najdražji način tlakovanja. Tlak iz regularnih lesenih Čokov (HolzstfickelpHa-ster) "imamo danes v Ljubljani v Selenburgovi uhci in na Frančiškanskem mostu. V zadnjih letih prinašajo strokovne revije kakoi- Ludi dn^rao časopisje v naših sosednjih državah pogostokrat vesti o novih enostavnejših načinili tlakovanja podeželskih cest z lesom. Najzanimivejše je pri tem, da nporabljajo m taka tlakovanja največkrat lesne odpadke ali les, ki bi ga sicer zavrgli in pustili zgniti na gozdnih tleh. Baje so dosedanji uspehi prav ugodni in so tako tlalcovana poizkusna cestiSča po desetih letih tako dobro ohranjena, da jim prerokujejo še nekaj desetletij trajanja. To je pa ') Vse slike so iz brošurer Oesterreichisdier Hot^wirtschatlsrat. že razdobje trajanja, življenski cas tlakov, kakršnega imajo drugi naži boljši načini novodobnega tlakovanja. Tako so na pr. pred več kot deselinii leti napravili poizkusna tlakovanja z lesenimi Čoki po nekaterih javnih gozdnih cestah na Danskem,*) To pa kaj enostavno. Iztrebili so ob gozdnih polih stoječa bukova drevesa in vejne okleščke razžagaii na 7 do 9 cm visoke toke. Z okroglimi in nerazcepljenimi čoki so nato tlakovali staro že obstoječe cestiSCc, ki so ga poprej Še posuli z neltaj cenLi-melri peska. S peskom so zadelali tudi preostale odprtine in rege med čcj-ki ter končno še po vrlin površino utrdili s cestnim valjarjem. Najbolj presenetljivo pri tem poizkusu je dejstvo, da so uporabili svež, še Eočiiat bukov les, lu ga večinoma niso niti impregnirali proLl gnilobnemu razkrajanju. Na peščeno [jodlago položene Coke ulisnejo in tilrde v lleJi s ccsüiim valjarjem V Nemčiji je delal poizkusna tlakovanja podeželskih cest z lesom dr. ing. Deidesheiraer iz Berliua,^) ki je svoje uspelie zavarovat s patentiranjem «) Izvrševal je poizkusna tlakovanja z okroglimi čoki, kakor tudi tlaliovanja z lesomj predvsem z odpadki, vejami itd., ki so jih razseUali v male kose in pomešane s peskom ter bitum-rtoin zvaljali v trdno ccstišče. „Lesna gramozna cesta" (Holzschotterstraße) je nazval ta način. Ni mi znano, če so kje ta način daljšo dobo tudi že v praksi preizkusili. Važnejši in večje zaupanje vzbujajoč je Deidesbeimerjev način 1) Deulüdier Forstwirt, St. 72, od 8. IX. 393S,; I-'oi-stmeister dr, v Mon-roy, Berlin: Lieber die A.usfuhi'ung einer Hol^decJce anf alten ausgefahrenen Wald- und öffentlictien SIraten in Dänemarlc vor rnnd 10 Jatiren. «) Wiener allgcm, Forst- und Jagdzeitung, letnik 53, Nr. 50, 13. dec. 1935; In^. O Megele;_ Die Holzsteinslraße, str, 227 in 232, OesteiTeichisclier Holzwii'tschaftsral, Wien: Merkblatt über die uen-zeitliche Holzstraße. liakovaiija z lesenimi čolci. Uporabljal je poliiosočnat, svež les in stCPT predvsem iz vcjnih oklcščkov, ki so ga takoj olupili, narezali in impr^gnirali. Sočnat les jc priporočljiv zategadelj, ker bi se suh l-es po tlakovanju sicer napel pod vplivom vlage ter bi se potem tJak izbočil ali pa drugače uničil. Ocistranitev skorje in takojšnja impregnacija se mora izvršiti zato, da se ne bi posekam les v gozdii okužil z gnilobnimi klicami, V mrzlih mesecih, to je ort oktobra do februarja, ne obstoji nevarnost okužbe in tedaj je možno oliipljeiije in impregnacija tudi po preteku nekaj dni aii tednov, Les jc hiliko imUov, borov, smrekov itd, Končno posipljejo vso tlakovano ploskev z drobnim üi robatim silikatnim peskom, ki ga poihetejo k brezovli;niii-lucli ,v Špranje med čoke in nazadjije Se zalijejo x vročini Liunniiom, i^aLcnlna zaščita Deidesheimerjevcga načina tlakovanja tiČi v uporabi impregnacijske soli, lorej prepojUve, ki je v primeri z drugimi lionservacijsldmi uačini precej cencjäa in izM-gljiva z namo-čitvijo v razlopini soli, ki se lahko sproti pripravlja kar na kraju graditve ceste. Posebnost te solne raztopine je, da se na osnovi difuzije spoji z lesovino cclic, kar uspešno preprečuje izplakovanje odiiosno izluženje te impregnacijske soli iz lesa, ki bi bit sicer sčasoma zopet izpostavljen gnitju in glivičnim klicam. Uporabljanje modre galice, zelene galice, cinkovcga klorida, sublimata in podobnih soli ima poleg visoke nabavne cenc .še iicprijctnost, da jih deževje polagoma izluži in izpcre, nakar zaščita le,ia pred propadanjem preneha; zalo jih Deidesheiincr odklanja. Kot že omenjeno, sc mora v poletnih mcsecih les Čimprej olupiti in zaščititi z napojitvijo v posodi s popisano solno raztopino. Posekani ki je določen za tlakovanje, mora biti hranjen v senčnem kraju in prepojen takoj ali največ rlva dneva po olupljenju. Posebna previdnost je potrebna pri bukovini, ki je zavoljo velike nmoZine beljakovine, nahajajoče se v njenem drevesnem soku, Se posebno podvržena okužbi in gnilobnemu razkrajanju Okrogli leseni čoki so položeni za lak tlak lesno drugk drugemu in xasipani potem z robatim kamenitim üdrobom, ki ga Se s preplavlja- njem x vodo čira hol j zagoste. Prostih, z zcli-obom napolnjenili odprtin pKoslane povprečno cetoLne povi-äine S cestnim valjarjem vtisnejo nato čoke v pcžčeno podlago, pri čemer se zarijejo posamezni ostri delci kamenitega xdroba tudi precej v stranicc leset: ill ^okov, kar jih samo hol je poveže v skupnost. Tials-ovalno delo zaključijo z zalivanjem cestne površine s kako vročo bitumenozno «nmlzijo in s ponovnim posipajijem s kamenitim zdrohoin ter jo Se enkrat zvaljajo. ta pred petimi leti so napravili taka poizkusna cestišča v Nemčiji, Avstriji, Švici in CeSkoslovašld. Uporabljali so pri cesti v okolici Dunaja (Wienerwald) bukov les, pri soInograSki zvezni cesti blizu Mfiuterna (1, 1934.) in v okraju Bnick an der Mnr (1. 1934.) na Štajerskem smreko in deloma ludi maccsen. Pri kopališču v Beljalcu') (1- 1934.) so vzeli bor in smreko, kjer so potem zalili zdrob v regah in površino tlaka najprvo z vročo asfaltno emnizi^jo v razmerju 30% asfalta in 70'Vo vode, nato v dnigič z emulzijo v razmerju 50% proti 50Vo i" so končno povrSino posuli z bazalinim zdrobom zrnatosti 5 do 8 mm, Tako utrjenim cestiščem prerokujejo sLI■oko^'-njaki vsaj 25 letno življenjsko dobo. Končno navajam po ing. Megelu"*) še nekaj kalkulacijskih podatkov. Po njem je treba računali pri 10 cm visokUi Čokih z 0*1 do 0'13 m^ lesa vejnih oklesckov za m^ tlaka. Pri višini Čokov 15 cm se zvi.5a potrebna množina lesa na 0'165 do 0*2 mVm»'. Z enim prostor-ninskim metrom (1 prm) drv bi bilo potemtakem mogoče tlakovati 7'7 do 9m^ cestišča z 10 cm visokimi Čoki, En kilometer cestaega tlaka z lOcni visokimi čoki je mogoče izvesti s tole množino gradiva; lesa oklešČkov (0 8 do J2cm)........... SOOprui impregnacijske soli .................. ■ 420 kg zdroba za posteljico (po Va urnosti O do 5 mm, 5 do 15mm, 15 do 25mra) ......... 130m-' finega zdroba zrnosti 5 do 15 ram za zvaljanje in za zagostitev reg .,.,.. ..... 15 m^ silikatnega zdroba zrnosti 5 do S mm za površinsko posipanje po bitumiranju . . , . . . 20 in' poleg tega Še stroški za bitumenozni preplesk a)i pa sp]-ameksiraiije. Za našo z iesom bogalo zemljo bi bilo precejšnje narodnogospodarske važnosti, Če bi navedeni način novodobnega tlakovanja s svežim lesom teoieljito proučili in pričeli vsaj s poizknsnim tlakovanjem kake naše podeželske ccite, ki vodi po gozdnati pokrajini. Kakor je razvidno iz Časopisnih poročil v tujini, so to za promet izredno prijetne ceste brez prahu, blata in ropotanja — a vendar trajne. Posebnega poudarita je vredno še dejstvo, da bi gradili tako cestišče lahko iz povsem domačega gi-adiva, to Je manjvrednega lesa, ki ga v krajih, oddaljenejših od železnic, navadno kar zavržejo, in pa s samimi domačimi delavci, ker je delo povsem enostavno, ') Wiener allgem. Forst- und Jagdzeit im g, leLjaik 53, 1935,, .sir. 157: Eine Holzsteinstraße bei Warmbad Viltacb; dolžina 2 km Orožje gozdnih in lovskih čuvajev Ing, Anion S i v i c (Ljubljana) Zapriseženi organi ü ziiatajein ja\Tie straže (tudi čuvaji v privatni službi), ki pred pristojnim oblastvom položijo po veljaviiili pred-pi3ih prisego za vršenje čuvajske službe, smejo v iiniisln čl. 16. xakoua o posesti in nošenju orožja % dne 14. junija 1928,, Ur, I. štev, 260/72 iz leLa 1028., ter g 15, pravilnika k navedenemu zakonu. Ur. 1. slcv. 275/177 iz leta 192S., imeli in nositi (nosili le tedaj, kadar so v službi) orožje kakršne koli vrste po n a r a v l svoje službe ill predpisih o njihovi organizaciji. Organi z značajem javne slraže so zapriseženi gozdni, lovski, poljski ribiški, vinogradniški, rudai'ski i. dr. čuvaji, Nas gozdarje zanimajo predvsem zapriseženi gozdni in lovski čuvaji, Kat^jre vrste orožja smejo v službi nositi ti čuvaji in kakžne dokumente morajo imeti, ki jih upravičujejo do nošenja orožja v službi? 1 Zapriseženi lovski Čuvaji. Po % -13 zakona o lovu z dne 5, decembra 1931,, SI. 1. Stev. S4/7 iz tela 1932,, 202/16 iji 1-15/19 iz leta 1935., morajo lovski čuvaji v službi nositi puško, legitimacijo o opravljeni prisegi iri službeni znak. Po § 45. z. o 1, in S. pravilnika ministra za gozdove in rudnike z dne 15. oldobra 1935., Žlev, 22.222, dobijo lovski čuvaji po prisegi potrdilo, Id jim služi obenem za legitimacija in dovolilnico za poset in nosenjä orožja, (V dravski banovini je ta dokument iz rumenega kartona,) V čl, n cit. ministrskega pravilnika je predpisano, da sme mieli lovski Čuvaj sledeče lovsko orožje: enocevko, dvocevko, Iroccvko, lovsko karabfnko,*) lovski revolver in pobočno orožje. Od tega orožja nosi v službi tisto puško, ki m n jo odredi iovsivi gospodar. Pripominjam, da je pri nas za. lovskega čuvaja v službi najprimernejša poluvisanicsi ki ima eno gladko cev (za Sibre) in eno risano cev (za kroglo). 2, Zapriseženi gozdni čuvaji. Po § 136. zakona o gozdih z dne 21. decembra 192!)., Ur. 1. štev, 162/35 iz teta 1930., se mora vsakdo, ki mu je povei'jcno varstvo gozdov, po predpisih zapriseči. S prisego poslane organ javne straže ter uživa pravice teh oj-ganov. Po položeni prisegi prejme gozdni čuvaj posebno izkaznico, izdano na osnovi čl. 2, ur-edbe ministrlva za gozdove in rudnike z dne 1. aprila 1929,, Ur, 1. žtev. 172/41. (V dravsld banovini je la izkaznica iz rdečega kartona,) Poleg le izkaznice prejme šc posebno legitimacijo za ') Za lovske karablnke je po § 5. pravilnika k zakonu o pose.'äti tu no.setiju orožja smatrati lovstie puSUc za kroglo z eno ccvjo ali več cevmi, izmed Jfatarih sme biLi ena tudi za Sibre. posest in JToSenje orožja (čl. 16. zakona o posesti in uDSeiiju 'orožja z dne M. junija 192S., Ur. 1, gtcv, 260/72, ter g 15'. pra-vilnikii k l€nm zakonu, Ur. 1. Stev. 275/77 iz leta 1928.; v dravski banovini je ta legitimacija iz zelenega kartona). rilf.dc vrst orožja, ki jih sms nositi gozdni čuvaj v službi, je preudariti sledeče; Gozdni čuvaj je veiinoraa postavljen in zaprisežen za čuvanje gozdov, pa tudi za čuvanje lova. To velja posebno za one gozdne čuvaje, ki so nameščeni na posestvih tako velikega obsega, da pripada Lern posestvom pravica do lasLnega lova. Takätii Čuvaji so upravičeni nositi gori označeno orožje. Ako pa gozdni čuvaj ni postavljen tudi za Čuvanje lovUj ne potrebuje puške za šibrc; nosi jo v službi navad ji o le tedaj ^ alco mu to 1 o vsi; i upravičenec izrecno dovoli (§ 33, zakona o lovu pre-po^■eduja liojo s puško po tujem lovišču). Gozdni čuvaj bi mora t imeti in v službi nosili kako drugo strelno orožje, in sicer takäno, kakršno mu služi za njegovo osebno varnosi in za varovanje imetj.i, ki mn je poverjeno v čuvanje, t. j gozdov. S tem vprašanjem se je svoj čas bavila osrednja uprava Zvez lovskih društev. Svoj sklep je predložila rainistrstvu za notranje posle, ki je z razpisom z dne 12, marca 1934,, Žtev. II—S69S odred d o podrejenim oblast vom, da naj ga vpoStevajo. Ta sklep se glasi: a) da sa gozdnim čuvajem (državnim, samoupravjiim, občinskim, čuvajem imovinskih občin, zemljisliih zajednic, privatnim in dr.), dalje poljskim in vinogi-adniskim čuvajem zabrajii noSenje pužli za šibre, ako niso ti ču^'ajL zapriseženi obenem tudi za čuvanje lova; h) da morejo v odstavku a) navedeni čuvaji kot organi javne straže nositi od strelnega orožja samo revolverje, avtomatske pištole in puške vojaškega značaja. Temu razpisu nasprotno pa je isto ministrstvo z rešenjcin z dne 12. julija 1937., 5tev, 111-22.998 izjavilo, da soglaša s predlogom ministrstva za gozdove in rudnike z dne 5 nnirca 193G., Št^jv. 5'190/36, ki je zavzelo staliSče, da potrebujejo „gozdarsld uradniki, logarji in zapriseženi lovski Čuvaji" v službi revolver ali avtomatsko pištolo, puSko za šibr-e. in puško za kroglo (Ni povsem jasno, ali je miSljeno samo gozdarsko osebje na drzaraih. samoupravnih in privatnih veleposeslvih ali LudJ ono gozdarsko in gozdno-Čuvajsko osebje, ki je nameščeno, da čuva take gozdove, katerim nt; pripada pravica do lastnega lova. To osebje hodi z orožjem po tujem lovišču. Zadevo bi bilo treba razčistiti. Pobudo naj bi dala Zve/n lovskih dimštev), Kupujte strokovne knjige in liste! Dopisna gozdarska posvetovalnica ODGOVORI 29. Orožje gozdnih CiivRjev. Na vprašanje smo prejeli izčrpen odgovor ing. A, Sivica, ki ga objEivljamo kot poseben članek v tej številki pod naslovom ,,Orožje gozdnih in lovskih čuvajev". Uredništvo 29. [zbira drevesnih vrst za pogozdovanje. Predvsem ni bilo prav, da ste na svojem zemljižču izvršili golu sečnjo, ker se je s tem le še bolj omogočilo razdiralno delo vremenskih vplivov (dež, nalivi, sneg in dr.). Zaradi samega zavarovanja zemljišča je potrebna Čimprejšnja pogozdiLev goljave. Glede na visoko lego bo primerno, da zasadite goljavo z macesnom, pomešanim s smreko. Saditi in gojiti macesen v Čistih sestojih ni priporočljivo. Prav lako ni primerno saditi macesen med duglazijo, Duglazija namreč ne trpi stranskih pritiskov in zasenčenja; zato je ne smemo saditi skupaj z drevesnimi vrstami, ki v mladosti hitro rastejo, kakor na pr. ravno macesen. Duglazija uspeva v globoid, sveži in prstenasti zemlji, ki mora imeli severo napad no lego. Zahteva tudi precej zračne vlage in mnogo padavin (SOD mm na leto). Najprimernejše je, saditi duglazijo v čistih sestojih ali v večjili skupinali skupno s smreko, Duglazija rasle, zlasU od tridesetega leta dalje, mnogo hitreje kol domači iglavci in ima prvovrsten les; zato bi jo bilo treba zaradi teh odličnih la.stnosti činnbolj razširiti po naših gozdovih. pi-gnjo Juhar 3«. Toča in gozd, VpvaSanjc, kako delujejo gozdovi na padavine, še ni dovolj razjasnjeno. Vendar smemo trditi, da mnogi precenjujejo pomen gozdov glede na množino in čas padavin, podcsnjiijejo pa delovanje gozdov pri zbiranju in odtekanju vode, ki pride na liemtjo s padavinami. Odgovore, ki jih bomo, kakor upamo, brez dvoma prejeli na Vaše vprašaujt, Vam bomo takoj po prejemu izročili. Uredništvo 31. Prepoved hoje skozi gozd. Gre za vprašanje, ali obstaja služnostna pravica do hoje po tujem gozdu. Patent z dne 5, julija 1853., Drž. avstr. zalt. štev 130,, je odpravil enkrat za vselej pnposestvovajije užitka gozdnih pridelkov v gozdu, pašne pravicc na katerih koli tujih tleh in vse služnostne pravice v gozdu ali na tleh, Id so določene za gozd. Med take služnostne pravice spadajo tudi vsa pota skozi gozd, ki pravnoveljavno ne obstoje. Od 1, 1S53. naprej torej ui mogoče v gozdu pridobiti nobene služnostne pravice več in Ce katera obstoji, se lahko proti odškodnini odpravi ali vsaj uredi. Ker se more vsaka služnostna pravica šele po IrideseUetnem mirnein izvrševanju pridobiti, oziroma priposestvovati, zato so le tiste služnostne pravice v gozdu, ki niso odpravljene ali urejene, še veljavne, ki se o njih more dokazati, da so se 30 let pred i. 1853L pri po,sest vo vale, to je vsaj pred letom 1S23. Za ta čas pa je dan-e.s težko dokazati pravico, ako ni nobenih zadevnih listin ali kake vknjižbe v zemljiSki knjigi. V primeru spora bi razsodilo sodišče na tožbo stranke. (Pri-mei'jnjte odgovor v Kmetovalcu 1912., str. 32) Ing. S i v i C 32. Gozdarski vcstidk. 1. Uiüitelji; „Uprava naj slcrbi, da pridobi za naročnike vse ljudske in meščanske, zlasti pa kmetijske nadaljevalne šole," — „Vabite naročnike, da pošiljajo vprašanja in skušajiie dobiti orlgovore od čim več sotrudnikov." 2. Gozdarsko osebje: „Med Dopisi primanjkuje kratkih dopisov o raznih dogodkih, ki zanimajo gozdarsko in lovsko osebje, güztlne delavce, kmete in trgovce. Skušajte spopolniti list ludi v tem!" — „Pridobite sotrudnike, ki liodo pisali praktične članke iz varstva, gojenja in izkoriščanja gozdovi" 3. Profesor; ,,Jezik je dober,- ureditev lista je spretna. Zbiranje gradiva za gozdarski slovar je splošnega kulturnega pomena in le želeti je, da se diiigo leto nadaljuje in izpopolni z no\'imi doneski." 4. Arhitekt: „Dobro bi bilo opremiti prvo stran platnic s primernim naslo-votn iz večjih in lepših črki" 5. Mnogi : „Z vsebino, obliko, papirjem in tiskom smo zadovoljni; zato naj sodelujejo pri listu vsi, Id. želijo napredek našega gozdarstva, lesne industrije in lesne trgovine. Podpirajte list s članki in rJopisi, z oglasi in s pridobivanjem novih naročnikov!" 6. Prijatelj gozdarstva: „List pogrešam v podeželskili gostünali, turističnih postojankah in knjižnicali." 7. Trgovci: „Pridobite vsaj Se dvakrat toliko naročnikov, Itot jih imate sedaj!" — „Gozdarslu vestnik ima oglase samo iz Maribora) kje je T.jubljana? Oglasi so koristni za lisi in za inserenla." (Uredništvo in uprava se zahvaljujeta vsem, ki so odgovorili na naše vprašanje. Odgovori so natisnjeni v izvlečldh.) Varujmo in gojimo gozdove Statistika Jugoslovanski izvoz fesa v septembru 193$, Po uradnih pödaLklli je bilo izvoženo (v oklepajih so podatki za liniako leto) v septembru 73.Ü61 ton lesa za ß7,G90.ÜOO din (117.291 Ion zu 107,013000 dill). Od tega odpade na Italijo 20.010 ton za 13,472.000 diu (44 802 toni zti 30,lS2OflO din), Nemčijo 19,169 ton za 21,215.000 din C7.fi21 ton za 1:3,350.000 din), Anglijo 8.91Ü LoD za 9.452.000 din (1G.703 tone za 1«,879.000 iJin), Matlžarsko 4.042 ton za 3,359.000 Clin (13.308 ton za 8,430000 din) iti na GrSko 6.802 toni z 4,733.000 dill (7,028 ton za 5,110.000 din}. \ prvih drveiih mesccih je bilo izvoženo 712 70G tone le.sa zu 635 mi- lijonov 633 000 din (311.077 ion za S57,li7.00Q din), in sice.r 576.359 ton ^■adl)ene.ga lesa za 4S8.Ö12 din, 59 tisoC J35 ton železniških pragov za 36,296,OUO din in 29.84 ton drv za 7,325.000 ttsoC 720 din, Italija je kupila 197 ton za 137,180.000 din (226.42Ü toJi za 168,132,000 din), Nemčija 1401ßi ton za 152.831.000 din (127.785 ton za 153,051.000 din), Anglija 80 723 ton za 35,227,01)0 din (151 tisoč 733 Ion za 178,7f)5,OOfl diu). Madžarska 74.877 ton za 43,596.000 din (99,866 ton za 60,390,000 dim iii Grčija 46.209 ton za 32,881000 din f45.758 ton za 33,227,000 diiil. Jugoslovanski izvoz lesa v okLobrti 193S, Po uradnih podiUkib je bilo izvoženo (v oklepajih so podatki za lansko teto) v oktobru R5 063 ton lesa za 79,200 000 din (95.341 ton Ka SG milijonov SOOOOOdiji) Od tega odpade na Ilalijo 24,775 ton za 15 milijonov 70[).(M)0 din (2S,814 ton za. 2tl,7f)0.000 din"!, Nemčijo 22 017 ton za 25,200.000 din (6.071 ton za 8 milijonov GOOOUÜ din), Madžarsko 9 tisoč 225 ton za 8,100,000 din (10.03G ton za 7,000.000 din), .^m/^tijo 3,AS8 ton za 5,500.000 din (13 0^3 ton za 16,20n,00() rliu), Grčijo 6061 ton za ■1,300000 din (5.478 ton za 3,000,000 din\ Palestino 1.54S ton 1,400000 din (531 Ion za 400.000 din) in Španijo 73 ton za 100000 din (nič) V prvih desetih cu c s c c i b je bilo izvoženo 797,766 ton m 714 milijonov 900.000 din (1,006,418 Ion za 973,700.000 din), kar pomeni po količini 21 % bi po vrednosti 2(10/5 manj kot lani. Italija je kupila 222 tisoč 493 ton za. 152,800.000 din (255 tisoč 231 ton za 188,900.000 dini, Nemčija 151.073 ion za 164,200.0fW din (108,300 tou Ka 131,000.000 din), Ma-tlziU'ska 84 102 tOJii za 51,700.090), Anglija 84.211 ton za 100,700-000 din f167-778 ton za 194,900.000 din). Grčija 53.270 ton za 37,200.000 din ' (54.23£; ton /n 37,10t),000 din), Palcstbia8,323 Lon za 7,100.000 din (8.534 ton za 7,400.000'din) in Španija 745 ton za 700,000 din t:733 lon za 700.000 riin) Slovenski izvoz lesa v lelu I93B. Zanimanje za slovenska .gozdno in lesno gospodarstvo rasle, iz dneva v dan. Za spoznanje slanja te najvažnejše gospodarstie panoge so potrebni polfig drugega zlasti zanesljivi slatistični podatki. Doslej je na razpolago že mnoyo statističnega materiala; tu je omeniti predvsem vsakoletna Poročila o gozdaj'stvu in lovstvu, ki jib sestavlja gozdarski odsek banske nprave v Ljidiljani Polrebnemu in koristnemu delu za statistiko, ki ga opravlja gozdarski odsek, se jo sedaj pridružila ie Kmetijska zbornica v zavesti, da je Čim točnejsa statistika podlaga za primerne predloge in ukrepe pri po-•sjješevanju gospodarstva. Talto je raed drugim zbrala podatke o lesnem izvozu LSlovenije v letih 193G in 1937. V naslednjem podajamo po njenih podatkih pregled slovenskega lesnega izvoza v letu 1936., podatki za lansko leto pa bodo nallsnieni v 1. Številki drugega letnika Gozdarskega I'estnika, Lesni izvoz iz Sloveuije v rtru^e baiio>:ine lela 193G. Vrsta blaga u C3 (-, CE O ca S/I > a H « a C3 a o a ■V* VI U O s Ui > S ^ 5 ■a ^ v> Ol 1 M VI vsc baaiovinc ca O ■O s s, d ifl ä ! i- CJ N v to II a Ii hlodi 15-— 10-30 _ _ l.S15'50 _ _ 1.S40-80 orehovi hlodi — — — — — (il7-10 — — — en'io liostajijev les -- — — — — 43'K0 - — - 43-80 indtisljijski les — - — — — n-70 — — 12'70 jamski les 2ß8(i0 31--^ ü.67r— — - 9.92,^-50 celulozni les —. --- 113-ÜO — -- 821-10 — — 935-- brzojavni drogovi SJ93-9Ü 157-70 5,177'CO 17)-(0 138-70 130-Ö0 7,291-- hmeljcvke — 10-50 — — — ■— - — 10'50' želcKiilSld pragovi — — — 115-80 6.142'70 — — ().925'— vinogi'adsko kolje — — — — — 32-90 — — - 32'90 tlogc 60 — ö'-lü — lO'tHl 710-.10 219-30 J — 1.006-60 [Emiiiski les —■ — — — — 171*50 — — — ni'oO drva 27S-50 — — 73'- 25.58ö'90 JJ-— — — 27.042-50 smrekova skorja 54-40 itG'OO — — — 2I02'60 - 23-— — 2.270-00 oglje — —. — —■ 1.913-70 1..120'CO - — 3.034-30 žagan les 71.™ lir),r>7i5'ffl) 59flO «7-20 31TJO 1 10.973-1)0 orehov žagan les — —. — — ß(i'[iÜ — — — 8t>-60 deske za zaboje 2S7-;io 2M- «ü'tKJ 3 ISOj'ßO 10-20 .— 5601-10 frizl in parketi - - — — 321-20 -- — — 32G'20 lurnir — — - 10"- 10-— — — — 10-- žagovliia _ — — — — 13'10 — — — 13* 10 lesna volna. 20-(i0 -. r>-30 10 — isa-io — — -- 495'— lefeni i?,deUci 5e-L10 5-— — '13 — 37-50 L2C9-— 52-PO LT- — 1,478-70 lesni ekslrakt — 1 1.495SÜ ~ 1 — 1.503-410 — — — 3,03!:r50 Vsega skupaj 4183(10 1 (I.5SS'— 181.476-60 1073 ifl 323-sn 228.992-6(1 ') Od tega Ijlajiu je šlo precej v inozemstvo. VrsLa iilaga rt f rt jri IX "nh tO i/l < < < O u C al Ž rt 3 O rt V t Ü ti a h a -iS O ^ Vi ca e <13 M O N 1 Ü5 rt •0 rt S S* e rt t/i "o o, rt ti in ri H S 01 O £ hlodi — _ 82t) _ ____ 750 325 —. _ 524 _ 2(387 oreliovi hlodi — - „ — — 33 — 764 — — 175 1219 tesan les — — — — 387 12484 4707 — - — — - 17578 železniški pragovi — — •jsei — - - — — ■155 15 - 29 — 4760 doge — — MS -- — - — — 201 ■ — 1 — — 352 drva ■134 smrekova skorja — — 90 -- — — — — — — - — m oglje — -- 245 — — - -- -- — - — - — 245 žagan les 85 lO-i 21 iß 35 7G6 18331 S746 G430 21 14 542 — 37675 orehove deske — — C35 54 - - - - - — 477 — — — — 59Ö frizi - — 35 BOLEZEN ZELEMH niT.LAZIJ- Švicarski in nemgki fasopisi poro-öajOj da so se začele iia üuglüzijah Širiti rame bolezni Najliolj nCTurni sla bolezni iglic, ki jih povzročala Rtiflbdocline pseitdoIsu^ac in Ade-loptis GäiJmanfi; slednji se vedno bolj nevai-no Žiri med zelenimi rJn-glazijami. Zaradi iega so nekatere gozdne uprave že prenehale pogozdovati z duglazijanii, V Nemčiji so državne oblasti prevzele v svoje roke dobavo duglazijeve-ga semenja iz A.menke; tako si hočejo zagotoviti semcnje tislih vrst diiglazij, ki so oclporiiejšt proti boleznim. S S. ALI NI SKODA? V pohorskih gozdovih nalcSejo vsako leto mnoM ti-amov. Skoraj povsod vidimo, 3a se pri tesanjn g ecla prav malo na bodoCnost gonda. Pustimo na strani, da se, vzame u gozda pri „prebiranju" čcsto tisto drevje, ki bi moralo £e ostali, toda tudi tešejo navadno drevesna debla kar na mestu, kamor je drevo padlo. Tabo so po celem gozthi raztresene trske tn lubje. Trske oslanejo nc-segnile po veC let iu tako ovirajo nai-a^o podmlajanie gozda. Semena na trskah nc vzkalijo in ze rastot podmladek se posuSi. Trdili smemo, da nastaja aaradi te^a mnogo praznin, ki izdatno zmanjkujejo vrednost gozdov Zalo bi bilo dobro, da zahtevajo posestniki in gozdarske oblasti te-sanje na potih in v la namen do-lotenih mestih Ss PREPOVED IZVOZA ČRNEGA GABRA. Nedavno je bil nekje sprožen predlog, naj se prtpovc izvoz črnega gabra, tla bo imela domača stj-u-garska obrt zagotovljeno i)i)Lrebno surovino, Crni gaber (Ostrya carpiui-folia) rasle večinoma kol grm na južnih sb-mib in skalnatih kraSkih poboCjih in ima važno vlogo pri zaščiti teh pobočij pred izpiranjem in odnašanjem zemlje. Na bulj.šib položajih pa 1'aste tudi visoko v lojio delilo. V gostejših sestojih so taka debla gladka in za tehničjio rabo primerna. Crni gaber raste zelo počasi, zaradi öcsar je tudi los tega gabra izredno Čvrst. Ujiorablja se zlasli za strugar-ske izdelke, za čolničke v tekstilni industriji iu sploh za izdolku, za katere je potrebna velika CvrstoCa in odpornost proLi izrabi Zadnje čase se mnogo črnega gabra izvaža v inozemstvo. Kupci pa za les ne nudijo niti približno one cene, ki usb'eza vrednosti lesa; ponekod so cefo za gahrovino plačevali mauj kakor za drvu, čeprav po svoji vrednosti ne zaoslaja za hrastovim le.som Glede na tehnično vrednost in svoje gozdno-zaščilne lastnosti je potrebno, da se črni gaber obvaruje ired iztrebljenjem. Ne more pa se iirez nadaljnjega sprejeti predlog, naj se prepove izvoz Črnega gabra v inozemstvo, ker bi to neugodno vplivalo na njegove cene; koristno in polrebno bi bilo nadalje, opozorili posestnike na vrednost črnega gabra m vzhndili med njieii večje zanimanje za njegovo gojenje. Prosimo tudi, čl a zainteresirane osebe sporo^e svoja mnenja glede prepovedi izvoza črnega gabra, ki jih bo Gozdarski i^eslnik skiipno z morebilnimi predlogi priobčil v pri-hotinjeu) Ictn kn. l,jiiliijanska podružnica .Itii^oslovan-skega gozdarskega združenja NOVA TOVARNA CELULOZE NA POLJSKEM. Neka poljska papirnica bo začela drngo leto graditi novo ceUilozno tovarno s kapaciteto 2()0.0f)0 ton tesne mase za papir. Književnost Posebni predpisi o izkoriščanju ||ozduv io o zaščiti in gojiivt donia-vcga oreha. Ljubljfina Id^S, Ziiložilsi kr. banska uprava dravske banovine. Kraljevska banska upiava v Ljubljani ]e pred liralkini izdala brošuro „Posebni pi'edpisi o izKoi'iš(:aiijii goKUOv in o KtJšOiti in gojitvi domačega oreha". liroSura vsebuje naslednje posohnu, Ic v dravski banovini veljavne predpise r 1. zakon o prijavi seCenj iz lela 1922,; 2. iiar^dbo o gospodarjenju nedoraslimi gozdi z dni.' 25 aprila 1938., 3. uaredbo giedü sekanja in prodajanja božiCnih di'cvesc t t ne M. nu-vembi a 1932 ; '1. naredbo o zaSfiti in gojitvi domacejia oreha z dne 1. feln-uarja 1934. (v prečiSfenem besediUi); 5, obrazce za prijavo, (jovoJjuuje ali prepoved sečnje Zakonu o prijavi seCenj, naretibi o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi in naredbl o JiaSčiLi in go.itvj dornatlega oreba so pridcjane primerne uvodne besede, ki pojasnjujejo ofoltiosti in potrebe, zaradi katerib so bib ti pred-lisL izdani. Pod crlo so objavljeni tudi predpisi državnega gozdnega xakona, d prihajajo pri izkoriščanju göx-dov v poätev. Brošura, ki ima 63 strani, se naroöa pri gozdarskem odselili kraljevski." büiiske uprave v Ljubljani (Knafijuva iiUea šL 9/1.) ali pa pi'i okrajnih na-Celstvili (pri okrajnih gozdarskih releienlib in !^o?:darjih) ter slane 10'— din, Posel>ne gozdarske razmere v dravski banovini, ki .se znatno raKÜkiijejo «d gozdarskih razmer v osLaJem delu države in ki je -zanje znaCibta veüku razkosanosl gozdnih posestev, mali odslotclf državnih in skupnih cozdov, intenzivnost gozdnega gospodai'slva, izrazita gnratosl itd., so zanle\'alc izdajo posebnih predpisov o izkoriSravanju gozdov Ti pred lisi vsebujejo nekatere oinejitvc iti utesnitve v svobodnem izkoriščanju gozdov, ki so jih narekovale posclnie gozdarske razmere in ki jih državni gozdni zakon izrecno ne našteva, ;akor so: prepoved motiiili prebiralnih secenj brez oblastvenega dovoljenja, prepoved prebiralnih seCenj v nedora.'ilili gozdih, prepoved scCenj na golo v nedoraslih gozdih brez oblastnega dovoljenja, posebne iitesnitve pri izkoriščanju gozdov v hudourniildh območjih itd. Zakon o prijavi soCenj iü leta 1922, vsebuje tudi predpis o soodgovornosU knpca lesa za pravilno izvajanje predpisov, ^e.'jar državni gozdni zakon ne predvideva, Poznavajije spredaj navedenili pi'ödj>isov je ne samo nalojja, ampak tudi polreba v.sakcga gozdnega posestnika Ti predpisi so bili izdani z namenom, da se zagotovi takSno gospodarjenje z gozdi, kakrSnega zahtevajo temeljna načela umnega gozdne,sa gospodarstva; v ta namen predpisujejo ukrepe, ki so polrclini za pravilno obnovo in gojitev jvozdov, prepovedujejo ]ja dejanja, ki bi mogla v dajiih razmerali povzroCili opustošenje gozda in imeti ludi druge zle posledice. O teh ultrcpih in dejanjih pa si gozdni po.seslnllci večkrat niso dovolj na jasnem; v navedeni broSnrl pa. Ki poleg predpisov o izkoriSeanju gozdov vsebuje tudi predpise o gojenju ,90zdov fiiaredba o gospodarjenju z nedora.sliini gozdi), bodo naSli marši kaj, česar do.slej zaradi nepoiičeaio.^ili č.e.'!to v svojo lasbio škodo niso dovolj upoštevali. Zalo je bro5iira „Posebni predpisi o izkoi'iSfajiju gozdov in o zaščiti in gojllvi domačega oreha" vsakemu gozdjiemii poscstnikti neizogibno potrebna in se zaratlt svoje odliCne inforniativnosli sama najbolj priporoča. rjroSura pa je niijno poirebna tudi lesnenui trgovcu, ki se oh vsakem koraku sreča s predpisi o izkoriščanja gozdov, zlasli še, ker vsebuje tudi daljnosežne predpise o prometu z orehovim lesom. Ljubljunska podrujrnfr.ti Jttgoslovanskp^a (Jozdarskegu združenja. Gradivo za slovenski gozdarski slovar Crke v oUmglih oklepajili na koncu hesccl pomenijo imena, tistih, ki so le besede rübüi v knjižcVnosLi; črke v oglatih oklepajih na koncu odstavkov pa imena onih, Jd so tisl.e odstavite napiaaJi za to gradivo; odstavke brez črk v oglatih oklepajili je prispeval urednik. B = Dr. Stanislav Bevk. G = Avgust Gtizelj, M = Iiij?. Jože Miklaviič, N — Ing, Viktor Novak, P = Alfonz Paulin, Pl -- Plelci'snik, R --- Ing. Alojzij Rus, S = Ing SLanko SoLofek, Si. 1. = Sluirlie.iii lisi tb-avske l)ano-vine,' S P = Slovenski pravopis, St — Saša Stare, S = Ing, Anion Sivit, Su ^ lug Mij-lio SuäterSi^, U = Ing. .Tanko L rbas, Z, o g, = zakon o go7.dovih iz lela 192Ü. borovec = navadni (aoz9iii) bor — LN] borovje = tiorov üozd (PI, SP) ~ [NJ gmajna (Su) — Ta beseda pomeni navadno z grmovjeiu iii slabim drevjem zaraščen sblasLninski go^d^ )ii pa primeren i^raa za grmiŠCe (inakijo) — [N] tuakija = grmjSte (B, N) — [N^ drva = kurivo drvo, das Brennholz — drva (les za ];urjavoJ, — [N] cepljenj« (Sii) cepljciia polena (drva;. ~ [N"j grmiSf.e (B, N) — makija, šikara Gmajna (Sii) pomeni navadno k grmovjem iii slal)im drevjem zaraščen solastninski gozd in ni primeren izraz za makijo, — [NJ svvllaba = svijetlo, das LiclU — Sončna svetloija ji; zaradi usva-janja drevju in grmovju iieobiiod-Jio potrebna. Pri usvajanju se tvori v zelenili listih ill iglicah ob irimerni svetlobi in toplol.i iz ogljikovega dvokisa in anorganskega raslliaskega soka orgajiska hrajia; razen U'ga vpliva svetloba v od-lot'ilni meri Se ua obstoj, rast in obliko drevja, grmovja in di'ugih rasUin, Haznc vrste drevja rabijo in zahtevajo različno množino svetlobe, ki pa iic sine bili maujša od iiaj-pofrebneiše in ne večja orl največje količine- vsaka vrsla namreč rab neko določeno mero svetlobe Največ svellobc zahtevajo macesni, TiaJmatjj pa tise. Gled-e na količino sončne svetlobe, ki jo zahtevajo in potrebujejo drevesa, bi bil vrslin red glavnega drevja približno naslednji ^ macesen, breza, rdefd bor, lo[Mla, vrba, dob, ^a-den, jesen, kostanj, črni bor, Črna jelša, zeleni bor, javor, smreka, gaber, bukev, jelka in tisa. Pri Tem vrstnem redu pa moramo v praksi io. teoriji upoštevati Se razne druge lasLuosii posameznih vrst drevja, isJ^ vrsta drevja rabi namreč v toplejših legah manj svetlobe kot v hladnejših, V vsakem kraju in ua vsakem mesLu, kjer jc izpromenjen le eden od življenjskih pogojev (vrsta in starost drevja, tla, vlaga, toplota, veter i. dr,J je potrebna za primeren razvoj driigačiia mera svetlobe. Zato se ludi glede lega ne morejo seslaWti pravila, Id Iii bila veljavna povsod. Po različnih potrebah in zahtevah dreves gledo na sončno sve-llobo delimo drevesa na svetlobna, senčna in polsenčna drevesa. Svetlobo praktično urejamo z gojenjem gozdov, v pr^d vrsti s pod-mliijanjem, čiščenjem^ redčenjem in sečnjami Sihara = grmiSče (Ü, N) — TN] topolovtna — lopolovijia, das Pap[jel-holz. lopolov les = lopolovina. irš (glej sir. 2131, — V Bohijiju in okolici Bleda pomeni beseda staro bukovo drevo, ki je ostalo v mlajšem ali drugem sestoji). Običajno je deblo vejnato in greasLo s Široko in nizko krošnjo. Navadno so laka debla irasla iz nekdanjih pričuvkov. Nemški bi se takemu drevesu moglo reči Wolf Po rasti podobna jelova debla imenujejo v okolici Lancovega „če.šnja" [R] IrS — v Alpah rabijo besedo trS za drevo, ki pade vsakemu v oči zaradi avojc starosti iji oblike. To so debela, g^i-časta in vejnata drevesa, navadno z že suhim vrhom. Ta ikra;: sem slišal — domaČi ga rabijo za stare macesnc, jelke in bukve — zlasli ob višinski gozdni meji in v smi.slu zgorajšnje razlage (R) za drevesa iz predrastkov iti nepose-kanih pričuvkov. — [S] Lesna trgovina Cene lesa na IJubljfitiskJ borzi v novembru 1938. (Trgovski Ust 193S/128,) 3S0'— 420'— '140'— '18Ü'— 350'- 390'- 330- 350 — Smrekovimi« in jelkovma; hlodi I., II,, monte . 130— 170'-brzojavi,i drogovi . . 12Ü'— HO^-bürdoiia.i mei'kantil, JCO'— 180"-filerji do S'/S' . . . 175— t95'-Iranu osLalili dim. . tOij'— 185"-Skorete, konične, od 16 cm dalje . , . S^orelc, paralelne, oEi 11) cm dalje . . . äkoi'ctc-, podmcnic od 1Ü—15 cm . , , deskc-plohi, kon., od 16 ciu dalje . . . deske-plohi, pai\, od 16 cm da^js . . . 3öO'— 4ÜÜ-brusni les za celulozo 120'— I JO'-kralice za 100 kg. . .38'— 42'- Bukovtna: hlodi od 30 cm iia- pi-ej, L, TI. . . . 90— 130'-hlodi za furnir, Ci- sli, odiOcniJiapj-ftj SUO"- 'aSO'-deske-plohi, naravni, ncobroblj., mojiLe 250"— 290*-deske-piobi, naravni, üKtroi'obi, L, U. . 40Q'— 500'-deske-plobi, parjeni, neobroblj., niontc 320'— 380'-deske-plob), parjüni, oslrorobi, I, 11, . 520— (MO*- Ilrasiovlna: hlodi I., II, premera od 30 cm daljo 170'— 300'-bordonali . . , . 750'— SSO'-dflske-plohi, boules , 850'— 950'- dcske-plohi, iieob-robljeni, I. m II deske-plohi, ostroro- robi (podnice) , frizi I./II, äirine 5, 6 in 7 cm . . . frizi I./II,, Širine od 8—12 cm naprej . Orehovina: plohi, neparjeni, ne- obrobljeni I., H. plohi, parjenij neob-robljcni, I., II Breslovica: plohi neobrobljeni I,, 11. . . . . Javoroviijjt; plohi tieobrobljeni I.. Jcscitoviua: plobi neobrobljeni I., plohi neobrobljeni I, rarkelii hrastovi, za m' , . bukovina, za m- , 2^lezrtJki pragovi 1-1 X 34, 'i'fitt; hrastovi, za 1 kom. bukovi, za i kom. Drva: bukova, za 100 kg , hraslova, za 100 kg Oglje: Lnikovo, za 100 kg 700'-800'-7308.10800'-lOOO- 800'-900'-800'-B50'- 950'] 100- 380-— 430'— 500'-78Ö-- 600'-900'- (30'- 520' - 58'-35'- 39'-21'- 12'-9'- 68'-45- -19'-28'- 14'- ir- 43'- 55'— Zunanji politični dogodki so imeli znaten odmev na Švicarskem lesnem trgn. Poleli so se xmanjäale zaloge iesa, tako da so bila povpraševanja v nekaterih primerih veöja od ponudb. Cene hlodov so se dvignile in zanimanje za ta trg je bilo večje. IBivSe avstrijske Jesne izvoznike v Švicarski lesni trg. Švico je med drugimi skušala nado-meslili tudi Češkoslovaška. Podoba jc, dii je jesensko poslovanje dobro predvsem zaradi odpadanja cenenih avstrijskili dobav, minimalnih cen, zmanjšanih zalog in povečane gradbene delavnosti. Izvoz češkoslovaškega pohištva v Anglijo, V zadnjem času je sprejela CeSito- narofila iz Anglije in je s tem zve-stova!,ka industrija pohištva veUlia čalo domačo predelavo lesa. Lesna trgovina Slovenije v novembru 1Ä38. (Od posebnega dopisnika Gozdai-slcega vasLnika.) Zašii smo v tako zvano mrlvo se- DrJ.ava: VeCji izvoz 1. 1937: zono ill )ca]tor vsat gospodar na Anglija.....za diii 83,53S.(X)0 koncu Ip.la seslavi iMlanco svojega Italija.....za „ 31,002 000 dela, tako ne bo napak, če sedaj Madžarska .... za „ 16,704,000 tudi mi v celoti premoLiimo statisti- Nemčija . . za ,, 1,120 0(X) ko našega lesnega izvoza, Grfija , .... za „ 346,000 Po uradnih podatkih, doseza vred- Ako vzamemo izvoz v 1, 1037. za. nost lesnega izvoza v posamezne dr- pravilno merilo, sledi iz tega, da zave Ka prvih devet mescccv t. L sle- morajo merodajni Činitelji težiti z deGe vsote: vso silo za Lem, da sklenejo čim Država; Vrednost izvoza: vcČ ugodnih trgovskih pogodb in ta- Nemüija (z Avstrijo din 152,831.030 ko omogočijo v prihodnji sezoni ho]j- Italija.......„ 137,180 000 Si razvoj lesnega izvoza, zlasti v Anglija......„ 05,2270^10 Anglijo, Italijo in tia Madžarsko. Madžarska.....„ 43.55)6 0^10 Večji izvoz na Angleško je važen v Grčija ......„ 32,881.0M prvi vrsti Bosno, toda s ieni po- To so l^ili glavni kupci nafiega sredno ni brez pomena tudi za raz-lesa. Zanimivo je, da je bil Izvoz voj slovenskega lesnega trga, dočini lesa v te drJ.ava v istem razdobju je povečani izvoz v Italijo in na Maleta 1937. veCji, in sicer za sledeče dSarsko za .slovensko lesno gospo-vsote: darstvo velike neposredne važnosti. Na dražbi dosežene Icsnc cene. Gozdna uprava razlaščenih gozdov v Črni je na javni dražbi dne 10. novembra L. 1. dosL-gla za mehki les, posekan in spi'avljen v lastni režiji jia skladišče v gozdu, povprečno tele najvišje cene za 1 plm: okrogli les do 20cm debeline: smrekov din 81*70, boi-ov [)G"40, smrekov s primesjo 10 Vc borovega 85'—, niaccsnov 129'52; okrogli les nad 2U cm debeline; smrekov din 110"96, borov ]0r]2, smre-'kov s primesjo 10 % borovega 115'—, macesnov 32o'01. Dne 28, avgnsLa t, 1. je gozdna uprava razlaščenih gozdov v Kočevju dosegla na javni dražbi za 1 plm bu-kovine na panju povprečno din 40'—. U. 753 754 V55 771 781 789 790 791 7Df) 7!)7 SOO Povpraševanja Atene: les in kože, Limmassol: vse vrsle lesa. Atene: Si!)je za košare. Soluii: celuloza. Solun: sadni zaboji in celuloza. Atene; les. Kairo; paj'keli. Solim: les. Dunaj (Wien): bukovo oglje, Me.dko: lesene jsloSče, Breslau; Ird in mcliek les, celulozni les, lesene plošče. iz inozcmalva. 812 — Barcelona: železniški pragovi, Lelegraiski drogovi in gradbeni les. Sto -- Atene: gi-adbetii les in parketi. 823 - Solun : doge, 8:J5 — Pariz: hrastovi furnirji. — Milina-Valos (Grčija): doge. 83!) — Solun; doge. filO — Praltaln bei Basel; sirkove metle, 8-11 — Solun: las. S)15 — Solun: brusni kamni. Poniidbe iz (uzom.i;1va. ]E)6 —Vinkovci: zajčje, dihurji', U-sičje, veveričje in druge kože. 198 — Sv, Vid nad Cerknicu: zobo-treljci, ohesalrlM, ž ice in drugi drobni lesni izdelki. Pripomba: Interesenti nai se obr- nejo za naslove na Zavod za pospc-anjt' zunanje trgovine Beograd, Batiiički dom. Pri vprašanju naj na-|ji.šc'jo zaporedno številko povpraše-vajija in Kraj. Valute in devize ITradni tefaji za december 1S3S. Fmančni minister je doIoCil za decemher sicdeie »radne tečaje, po kalerih se im^Jo izplačevali takse po zakonu o taksah, SOtllie pristojbine i, t. d.: 1 napolcondor , . , , . diti 1 turSka lu'a i aiigleSIii funl . 1 ameriški dolar . , 1 kanadski dolar 1 nemška marka 1 poljski zlot . . . 1 belga . , . . 1 uengo ..... "t i3raziUianski milrajs I egiptsM funt . . 1 palesLinski funt. 1 urugvajski pezos^ 1 argen li ti sit i pezos 29S'50 339-70 238-— 43-70 43'SO J4-50 8'25 7-40 8-7Ü 2 — 239'— 238'00 15 — 10'— 1 čilski pezos ..... diu I'IO 1 turslia papirnata lira „ 34'80 100 albanskih Erankov . „ 1475'— 100 francoskih frankov „ 130'— 100 Švicarskih frankov . 1000'— 100 italijanskih lir , „ 230- 1ÜD hoiandskih goldinarjev „ 2415 — 100 holgai-skih levov , „ 44-50 100 rumimskih lejev , 915'— 100 danskih kron . - „ I0ö5'— 100 švedskih kron .....1Ü3T— 100 norveških kron . . ■ „ 140'— 100 Španskih pezet - ■ - „ 32'30 100 grških drahem . . „ 39-— 100 Češkoslovaških kron . „ 15Ü'— 100 finskih mark . - „ HO'— 100 lelonsldh latov . . . „ 740'— 100 iranslcih rijalov . „ 100 — Tem tečajem je že prištet pri-bitek („prim"). Mali oglasi SUMARSKI LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ. prof. dr. Lcvakovič in izdaja „Jugoslovansko Sumarsko iidruženje" v ^a-g]-ehu, VnkoUnovičeva 2., stane 100'— din letno. DRAŽBA LESA. Zafasna državna tipravii raxtaiif:('.Dlh gozdov v Ljuljljani, cesta 29. oktobra Štev. 24/1,, proda na javni dražbi, dne januarju 193!) 2,240 m' tesanih tramov produkcije 1038 foo vagon Straža pri Novem mestu. Pojasnila, pogoji in liskovinp za ponudbo so na razpolago pri gornji upravi in Suniski upravi razlaSc-ünih gozdov v Straži, WALLNER FRANC, MARIBOf^, Slovenska ul. 18, preparira in naga-Cui^e po najnovejših stroltovnih načinih vse vrste divjadi ter ku-luje in prevzema v izdelavo su-le in sveže kuže. CRM GABER: od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej kupim vsako množino. Ponudbe pod „OSTHYA" na upravo lista Prvovrstne in cenene lovske in Športne srajce, izgotovijene pa tudi po meri nai-ejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnid pe-rUa IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24, Vse strokovne posle go;räar.slva in lovstva vrši pooblaščeni gozdarski inženjer MIRKO SUSTERSIC. Ljubljana, Mariborska 17a, telefon 48-12. Semi.^ in sadike vsakovrstnega drevja imdi „SUMA" družba z o. z. podružnica Zagreb, Boškovičeva ulica 33. Zahtevajte ceniki DRAŽBA vseh vrsT krzna divjadi bo v Ljubljani 23. januarja 1939, Pošiljke naj bodo naslovljene na J,Divja koža", Ljubljana, Velesr-jem Žage robidnice znamke ,,Dvc rib)" z jamstvom, za gozdarje in gozdne delavcel Samoprodaja: zeloz-nina Alfonz M EU Z, Maribor, ,\leksandrova cesta žt 1. DRAGLTIN CUTIC - vdova, puškar-na in trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica IS, Zaloga samoltj-esov, avtomatičnih piStolj lovskih pušk in vseh lovskih potrebščin. Lastna delavnica ^a popravila, izdelovanje novega orožja, montaža daljnogledov i_ t. d. FELIKS SKRABL, MARIBOR, Gosposka utica 11, modna in ma* nufakturna trgovina, priporoča zalogn lovskega, gozdarskega lod-na in sukna.