Janko Samec: Medvedji lov.
Na gratlu tolminskem oisoktt gaapoda se zbrala nekoč na oeseli je pir; med žejnimi gotsti je oinaka jx?soda iz roke Šla v roko od jutra v nečer.
Kesno je ponoči šumelo vsem v glaui od kriku. in uiku, in uinskili duliou. T&krat gospodar se pred družbo postavi z vabilom: >Kdo z mano gre juiri na lou?z
»FJsi moji gozdooi $o poini zoerjudi izbrane... saj loo moj vsakdanji je kruh. Če sreČam medoeda, po s/ari naoadi domeniva brt se za zimski kožuli.«
Neverno se družba v gospoda ozira,
tu ... iam na obrazih prikaie se doom-------
A grof se postanlja: >Če uam do večera ne ubijem medoeda. pa sema naj bomh
Ko julro zasine, usi n gozd se z gonjači odpraoijo ttžioat ta lonski prizor, kako bil z medoedom  bo grof se domači — J sak zhzel na smreko je, brest ali bor.
Le grof se junasko na strazo posfaoi sred jase okrogle pod zeleni hrasi
in misli junuŠke roje mu po glavi, kako se bo spraoil nad sioo pošast.
Hu, glej jo . .. hu. lut! — fz grma lomasti naraonost kar nadenj medoedji jo sirali ¦. ¦ Zdaj grof nima sebe oeč trdno o oblasii — pa »thne k dreoem kot otrok se plah.
Že sioec kosmati od ghula m jeze mu brunda in brunda grozeče o uho — Grof nič ne pomisija ... kar more. brž zfeze        >  1 i kot opica tipretno na narno dreoo.                      "'-it'
¦f  )¦¦
/n, hembrana nmola! res, Šlo ni drugače...         ., ,1 (sicer bi končal bil p medoedjih zobeh!):            ¦  '-
Pri begu junaskem si strgal je hlače, oj žametne hlače tiseni goftotn  d zasmeh!