12. stran Posočje: Bogati sadovi solidarnosti 15. stran Sosedski spor povzročil smrt Leto XXXI. Številka 38 ' itiaoTitelji: občinske konference SZDL fcsiske, Kranj, Radovljica, Skofja Loka a Trti* - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni **aik Igor Slavec - v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCI N E Z Kranj, petek, 19. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Kranj pripravlja slovesen sprejem KRANJ — Kranj bo v nedelo, 11. junija, izredno sloves-•o pritekal udeležence deseta jubilejnega zbora gorenj-"i& aktivistov in borcev »0V. Prireditelji jih na slovesnosti na prostoru Gorenj ■nega sejma v Savskem logu Pričakujejo nad deset tisoč. 8recanje gorenjskih aktivi -Kovin borcev, ki mu bodo pri-■ostvovali tudi mnogi gostje, borci slavnih partizanskih «aot, domicilnih enot, brigadirji, ki se bodo vrnili z de-$ lovne akcije in, ki bodo odha-\ iaU na delovno akcijo, mladi J in drogi, se bo začelo že v / Vodnjih dopoldanskih urah z \ otvoritvijo razstave v prosto-■ \ A»Gorenjskega sejma. Uro po otvoritvi pa se bo začela ••odaja slovesnost. Na njej *• zbranim spregovoril pred-gdoJk izvršnega sveta skup-Mae SR Slovenije dr. Anton |i*t»Ja. Prireditelji pripravijo tudi bogat kulturni prosto«. V njem bodo sodelovali polni orkester iz Kranja, ^■riciiissi komorni zbor fcooj ter recitatorji. Sloves-delu bo seveda sledilo ' blisko srečanje. Obisko-nicem ae bosta predstavili folklorni skupini s Podblice in * Predoselj, zn ples pa bo igral priznani ansambel Rudi-*<*evška. _ . . ! Hod proslavo bodo člani od-»raiikega gibanja iz zadnje |v°j»e AMPI iz o Kranjem poltenega italijanskega mesta *rvollija izročili predstavnikom Prešernove brigade podano odlikovanje - Garibai-jfevo zvezdo. Kranjčani pa ^fe prapor gorenjskih akti-**Ut\ izročili Kammčanom, tyti v kamniški občini bo pn-**bje srečanje aktivistov. Kranj bo, tako pričakujejo ^reditelji, dočakal številne ^•kovalce v praznični pre-•Meki. Učenci bodo že v pn- ^dmjih dneh u"««11 ™u S™" Win grobove padlih bor-5». ob spomenike in *• obeležja pa bodo polož£ *Hje. Prav tako pa se bodo • ttm lepši videz mesta brez **o»« zavzeli tudi vsi prebi-Mei gorenjske metropole. ^'edHelji pripravljajo za "efefcnce srečanja tudi spo-Noske značke in posebne "»Osare. J. G o veka r Dnevi kulture Črne gore Kranj — Od 21. maja do 1. junija bodo v Sloveniji prireditve dnevi kulture Crne gore. Svečana otvoritev te manifestacije je pripadla Kranju, ki bo v nedeljo v Prešernovem gledališču gostil igralce črnogorskega narodnega gledališča. Uprizorili bodo delo Veljka Radovića Medalja. Drama govori o črnogorskih ljudeh in njihovi mentaliteti. To je zgodba o prijateljstvu, ljubezni do rodne zemlje in razočaranjih, ki jih takšna ljubezen prinese s seboj. Zato je tema drame toliko naša in splošno človeška, kolikor so naše vrednote splošno človeške. V drami je poleg teh idej tudi mnogo miselnih spominjanj na čas, v katerem živimo, na čas, poln senzacij in sen-zacionalizma, površnosti modernega človeka in njegove osebnosti zaradi uspeha in slave. To pa niso več vrednote samo našega mišljenja in mentalitete, ampak pojavnosti, ki so značilne in razširjene v »našem modernem času«. Tako nekako je ocenil Radovičevo dramo režiser Milo Djukanovič. Srečanje s črnogorskimi gledal iščniki in njihovim delom je za Kranjčane izredna in redka priložnost, ki jo velja vseka- Pomoč ogroženemu prebivalstvu Kranj — V sredo, 17. maja, je bilo v Kranju zadnja seja organizacijskega odbora za sejem civilne zaščite, ki ga bodo odprli v Kranju 30. maja. Edina jugoslovanska specializirana prireditev za to področje, ki že vzbuja zanimanje tudi v drugih državah, bo odprta do 4. junija. Otvoril jo bo zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič. Letošnja prireditev bo največja doslej, saj se bo raztezala na 5000 kvadratnih metrih. Razen tega bo na zunanjem prostoru prikaz najrazličnejših načinov bivanja ljudi v izrednih razmerah. Razstavljavcev bo prek 100, ki bodo skupno predstavljali izdelke 200 proizvajalcev. Sejem je brezplačno odstopil prostor tudi razstavi o varstvu okolja. Sejem civilne zaščite bo povezan tudi s seminarskim delom. Nad 500 strokovnjakov s tega področja bo dva dni (31. maja in 1. junija) obravnavalo najrazličnejše načine pomoči in reševanja ogroženega in prizadetega prebivalstva v vojni ter naravnih nesrečah. V priprave se aktivno vključuje tudi Turistično društvo Kranj, ki ima nalogo preskrbeti prenočišča za številne goste, ki bodo obiskali Kranj. - ik »J DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE ». j • «pii se bodo prihodnji teden sestali vsi trije zbori Na drugi redni sej.k«g°J družbenopolitični zbor bo zasedal ?tV,i^ mat od 16 ulizbor združenega dela in zbor krajevnih 'torek, 23. majajo io. Na dnevnem redu zasedanJ Jupnost, pa v ^t2Jema03ok0V, med drugim tudi predlog odloka v občini" ,)e,^at! bod« Poslušali tudi »Scd u upravnih in drugih organov v minulem letu. Zbor zdru-W dela pa bo posebej razpravljal o gospodarjenju v občir-1*77 Na 5 strani objavljamo v rubrik. Dogovorimo se povzetk *va za aejo skupščine. občini v letu e iz gra- kor izkoristiti. Obisk predstave pa bo po drugi strani pomenil tudi priznanje in spoštovanje njihove ustvarjalnosti. Dnevi črnogorske kulture pa se v Kranju ne bodo končali le s to prireditvijo. 30. maja bo v kinu Center večer črnogorskega filma, ko si bomo lahko ogledali film Zelengora režiserja Zdravka Vel imiro vica, epopejo junaškemu boju črnogorskih partizanov. Prireditve bo spremljal tudi niz razstav v Ljubljani. Tako bo 22. maja v moderni galeriji odprta razstava del pokojnega slikarja Petra Lubarde, 24. maja pa v Narodni in univerzitetni knjižnici razstava Črnogorska knjiga in periodika, če omenimo le ti dve. Poleg tega bo v teh dneh Slovenijo obiskal predsednik izvršnega sveta Črne gore Momčilo Cemović in predsednik republiške konference ZSMS Vukojica Boškovie, s katerim se bomo lahko srečali tudi v Kranju H. J. Preskus spretnosti in upoštevanja prometnih predpisov in znakov — V torek popoldne je bilo v Kranju prvo tovrstno tekmovanje otrok starejše skupine iz dvanajstih enot Vzgojno varstvenega zavoda Kranj. Sprevod cicibanov-miličnikov in tekmovalcev je krenil izpred kina Center, nakar se je pred Prešernovim gledališčem šestdeset cicibanov pomerilo v vožnji s kolesi. Preskus je zelo dobro uspel, saj kar štirideset tekmovalcev ni naredilo niti ene napake. Prvo in drugo mesto so si v skupni oceni razdelili otroci iz vrtca Na klancu in Pavle Mede-Katarine, tretje in četrto pa so osvojili tekmovalci iz vrtca Makse Rozman-Tatjane in Milene Korbar. (H. J.) — Foto: F. Perdan Partijska kritika nedelavnim Tržiški komite ZKS sklicuje tiste osnovne organizacije, ki so pomanjkljivo ali pa sploh niso uresničevale akcijskega programa pred kongresi — Tovariška kritika in vzgojnopolitični ukrepi v skrajnih primerih neodgovornosti — Kongresi poživili partijsko delo Tržič — Druga seja občinske konference ZKS Tržič je sredi februarja sprejela konkreten program aktivnosti pred partijskimi kongresi v tržiški občini, ki je bil dopolnjen in dodatno obrazložen na posebnih ločenih posvetovanjih za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz združenega dela in krajevnih skupnosti. Skupno s sekretarji je bilo za organi- zacijo in vodenje predkongresnih razprav v tržiški občini zadolženih 142 komunistov. Komunisti iz združenega dela so morali hkrati obravnavati tudi gospodarski položaj, o katerem je spregovorila naslednja 3. konferenca ZKS Tržič. V razprave so bili vključeni tudi člani komiteja in občinske konference ZKS. Tako zasnovan program predkon- gresne aktivnosti je prinesel marsikaj pozitivnega. Kongresnih dokumentov niso obravnavali samo komunisti, temveč tudi drugi delovni ljudje in občani, utrdilo se je sodelovanje med osnovnimi organizacijami in člani komiteja ter konference, razen tega pa je večina osnovnih Nadaljevanje na 2. str. Praznik čuvarjev našega modrega neba V nedeljo, 21. maja, bodo slavili pripadniki našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Spominjali se bodo dogodkov, z njimi pa seveda tudi mi vsi, izpred šestintridesetih let, ko sta neustrašna partizanska pilota Franjo Kluz in Rudi Čajevec poletela pod modro nebo z avionom z rdečo zvezdo na krilih in pristala na osvobojenem ozemlju v bližini Prijedora. Praznovanje letošnega praznika bo prav gotovo še posebno slovesno, saj ga vojaki, njihovi starešine, gojenci vojaških šol in akademij, skratka, vsi čuvarji naših svobodnih nebesnih prostranstev pričakujejo z velikimi uspehi in delovnimi zmagami. Zato vsem pilotom jastrebov, galebov, orlov in drugih jeklenih ptic, vsem letalcem in pripadnikom protiletalske obrambe ob njihovem prazniku, 21. maju, dnevu jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe, naše iskrene čestitke! -jg Naročnik: Fadil Hoxha podpredsednik predsedstva SFRJ V ponedeljek je bila na Brionih pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita seja predsedstva SFR Jugoslavije. Ob razglasitii izvolitve novega podpredsednika predsedstva se je predsednik Tito zahvalil dosedanjemu podpredsedniku Stevanu Doronjskemu, potem pa je imel kratek nagovor novemu podpredsedniku Fadilu Hoxhi. Dejal je, da je pred njim velika naloga, za katero pa je prepričan, da jo bo Fadil Hoxha uspešno uresničeval, tako kot že drugi tovariši pred njim. Potem mu je zaželel veliko uspeha pri delu. Dragoslav Markovič predsednik skupščine SFRJ V ponedeljek so se novoizvoljeni delegati za zbor republik in pokrajin in za zvezni zbor zbrali v Beogradu na ustanovitvenih sejah, na katerih so na ločenih sejah izvolili predsednika zbora republik in pokrajin in zveznega zbora, potem pa na skupni seji predsednika skupščine SFRJ. V zboru republik in pokra -jin so soglasno izvolili za predsednika Zora n a Poli ča, delegati zveznega zbora pa Dobroslava Čulafića, delegata iz Črne gore. Za novega predsednika zvezne skup ščine pa je bil izvoljen Dragoslav Markovič. Veseliti Djuranović predsednik Z IS Drugi dan zasedanja so delegati nove skupščine SFRJ v torek soglasno izvolili za predsednika zveznega izvršnega sveta Vese-lina Djuranoviča in se izrekli o sestavi ZIS z izvolitvijo podpredsednikov, zveznih sekretarjev in predsednikov zveznih komitejev. Predsed nik ZIS je podal slovesno izjavo in prebral ekspoze o delu v tej mandatni dobi. Teden solidarnosti junija Letos bo teden solidarnosti od 1. do 7. junija in ne zadnji teden v juliju kot doslej. Tako so se odločili predstavniki republik in pokrajin v družbenem dogovoru o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sred-, stev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Na ta način bo teden solidarnosti bolj prilagojen aktivno stim številnih družbenih organizacij in društev in bo omogočal aktivnejše vključevanje delovnih ljudi v OZD in šolske mladine v številne solidarnostne akcije. Priprave na konferenco ZSS 26. maja bo konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Na tej konferenci bodo sindikalni delavci spregovorili o prizadevanjih sindikatov za boljše družbenoekonom -ske odnose in boljše gospodarjenje ter novi organiziranosti sindikata. V priprave sodi tudi dvodnevni seminar, ki bo konec maja na Bledu. Udeležili se ga bodo predsedniki in sekretarji občinskih in medobčinskih svetov ter republiških odborov sindikatov. Na njem bodo obravnavali naloge sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu, usmerja nju in stabilizaciji gospodarstva terdelitin dohodka. Pohod po partizanskih poteh Kokrškega odreda Žirovnica — Krajevni odbor ZB Žirovnica in aktiv Kokrškega odreda tudi letos pripravljata pohod mladine in borcev po poteh Kokrškega odreda v dolini Završnice. Sodelovali bodo učenci in mladina iz osnovnih šol Žirovnica, Lesce, Radovljica in Begunje. Lani so bila obnovljena obeležja, kjer se je med vojno v dolini Završnice zadrževal in bojeval Kokrški odred. Tako so odkrili 25. maja spominska obeležja v Titovi vasi pod Poljsko planino in pri Jagrskih kočah. Več kot J500 učencev iz treh osnovnih šol je že zjutraj krenilo iz Rodin proti Titovi vasi. Na jasi sredi vasi so bili obnovljeni vsi objekti. Z obdelanimi hlodi so bili označeni prostori, ki so jih med vojno uporabljali borci Kokrškega odreda. Borci so učencem pripovedovali o dneh med vojno, pripravili pa so tudi prijeten kulturni program. Že lani so torej sklenili, naj bi pohod postal stalna oblika in tako Pohod Jeseničanov na Pristavo V počastiev dneva mladosti se bo številna jeseniška mladina pa tudi drugi občani udeležila tradicionalnega pohoda po partizanskih poteh na Pristavo. Pohod bo v soboto, 20. maja, na koncu poti pa bo ob 11.30 osrednja občinska proslava meseca mladosti. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konference ZSMS Franjo Kragolnik, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železar-jev, šolski pevski zbor in recitatorji. Spominsko obeležje pod Dobrčo Begunje — V nedeljo, 21. maja, bodo ob 10. uri v Zadnji vasi pod Dobrčo na poti med Begunjami in Tržičem svečano odkrili spominsko obeležje padlim članom OZN K nekdanjega okrožja Kranj. Na slovesnosti, ki jo pripravljajo občinska odbora ZZB NOV Radovljica in Tržič v sodelovanju z Upravo javne varnosti iz Kranja, bosta govorila predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari in nekdanji pripadnik OZNE prvoborec Franc Stefe-Miško. V kulturnem programu bodo nastopili godba na pihala DPI) Svoboda Lesce, komorni zbor Anton Tomaž Linhart Radovljica ter učenci begunjske osnovne šole. Organizatorji so na odkritje spomenika povabili razen nekdanjih pripadnikov okrožne OZNE, skupin VOS, borcev Kokrškega odreda, ki se je med vojno bojeval na tem področju, tudi vse preživele borce, aktiviste in mladino, zlasti pa svojce padlih in vse domačine. JR Seminar za člane delavskih svetov Lani decembra so v Savi izvolili delegate v samoupravne organe. Da bi bilo njihovo delo uspešnejše, je Izobraževalni center po dogovoru z oddelkom za razvoj samoupravljanja organiziral enodnevni seminar za člane delavskih svetov. Na seminarju so obdelali organizacijo poslovanja, organizacijo samoupravljanja, združevanje dela in sredstev in dohodkovne odnose, gospodarski načrt za letos in razvojne programe Save. Jutri zvečer v Tržiču baklada Tržič — Sestala se je komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Člani komisije so razpravljali o nekaterih prireditvah v okviru praznovanja meseca mladosti. Dogovorili so se, da bo jutri, 20. maja, zvečer tradicionalna povorka z baklami po Tržiču. Začela se bo ob pol osmih zvečer pred šolo heroja Grajzerja in krenila prek Raven po Proletarski cesti, Koroški cesti, Trgu svobode in Cesti -J L A pred paviljon NOB, kjer bo osrednja kulturna prireditev. V kulturnem programu bodo sodelovali tudi gostje s Koroške, ki sodelujejo s Tržičani. Komisija je razpravljala tudi o kadrovskih spremembah v štabu mladinske pohodne enote. Kokrški odred. J. Kepic bodo tudi letos krenili proti vsem obeležjem. Aktiv Kokrškega odreda je sklenil, da bo odhod proti Titovi vasi v četrtek, 25. maja, ob 7.30 iz Rodin do obeležja v Titovi vasi. Sedmi in osmi razredi odri idejo k obeležjem pod Poljsko planino in Jagrskim kočam, ob 10. uri pa bo v Titovi vasi kulturna prireditev. Vsi pohodniki se bodo ponovno zbrali ob 13. uri ob spomeniku Dragoljuba Milovanoviča, kjer mladina pripravlja prireditev, s katero bodo proslavili Titov rojstni dan. Mladi pa so še posebno veseli odločitve organizatorjev, da za letošnji pohod izdajo spominsko značko. Osnutek je izdelan in bodo značko dobili vsi, ki bodo krenili na pohod iz Rodin do Titove vasi. ŽIC odprt za vse Jesenice — Železarski izobraževalni center na Jesenicah bo v ponedeljek, 22. maja, odprl vrata vsem, ki jih zanimajo kovinarski in metalurški poklici, izobraževanje v sodobno opremljenih kabinetih, učnih delavnicah in podobno. Ce boste prišli ob 11., 12., 16., 17. in 18. uri, si boste center lahko ogledali pod strokovnim vodstvom predavateljev, ki vas bodo podrobno seznanili z načinom dela in življenja v centru. H. J. ._> 25 let krvodajalstva Predoslje — Krajevna organizacija RK Predoslje-Suha bo pripravila v soboto, 20. maja, ob 16. uri v kulturnem domu v Predosljah proslavo ob 25-letnici krvodajalstva. Na prireditvi bodo razvili prapor ter podelili priznanja krvodajalcem za 5- in 10-kratno darovanje dragocene tekočine. Priznanja mladim Tržič - V četrtek, 25. maja, bodo na slavnostni seji občinske konference ZSMS Tržič podelili priznanja občinske konference. Priznanja bodo prejeli taborniški odred Križka gora iz K rižev, alpinistični odsek Planinskega društva Tržič, Mladinsko gledališče Tržič, mladinska oddaja radia Tržič, osnovna organizacija ZSMS postaje milice, Zdenko Šulgaj, Iztok Ahačič, Janez Go-sar, Bojan Pozaršek in mentorica osnovne organizacije ZSMS na osnovni šoli v Križah Ljuba Jak-šič. Priznanja je izdelal oblikova-lec-amater Vinko Golmajer. J. Kepic V---S Kadrovske težave Tržič — Na zadnji seji občinske konference ZSMS Tržič so največ razpravljali o kadrovski problematiki predsedstva občinske konference ZSMS, osnovnih organizacij ZSMS in v področnih konferencah. Problematika je še najmanj pereča v predsedstvu občinske konference. V tem organu bodo junija zamenjali dve tretjini članov, razen tega pa bo v njem tudi manj članov. Predsed nik občinske konference ZSMS Tržič naj bi bil še naprej Marko Valjavec, sekretar pa Darko Truden, ker odhaja sedanji .sekretar Milan Krsnik k vojakom. Za predsednika konference mladih delavcev še vedno ni zamenjave. To dolžnost sedaj opravlja Lado Brzin iz Bombažne predilnice in tkalnice. J. Kepic Borcem Gorenjskega odreda Odbor Gorenjskega odreda vabi vse borce tega odreda, da se udeleže SKUPŠČINE borcev Gorenjskega odreda, ki bo v petek, 19. maja 1978, ob 16. uri v Domu JLA v Kranju. V vsaki občini informacijski center Ljubljana — Na posvetu predsednikov svetov za informiranje pri OK SZDL, ki ga je 12. maja sklicala republiška konferenca SZDL, je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov: do 30. junija letos se morajo pri vseh OK SZDL ustanoviti sveti za informiranje, do 31. decembra pa morajo biti formirani in ustrezno kadrovsko zasedeni Indok centri v sleherni občini vSRS. Uvodne besede k današnjemu posvetu je podal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je poudaril izredni pomen poštene delegatske informacije ter naših sredstev javnega obveščanja. Naša ustava, zakon o združenem delu ter vsa naša politika so namenjeni našemu delovnemu človeku, ki naj postane resnični gospodar nad rezultati svojega in združenega dela. Da bi to lahko dosegli, je potrebno mobilizirati tako socialistično zvezo kot tudi sredstva informiranja ter slehernega člana, da se oboroži z informacijami in z znanjem, ki mu bo omogočilo te informacije tudi ustrezno uporabiti pri odločanju. Zato je še kako pomembna organiziranost SZDL, predvsem na občinski ravni, ker je odgovorna za politiko informiranja delegatov za odločanje in tudi za politiko sredstev javnega obveščanja ter mora nasploh posvetiti informiranju večjo pozornost kot doslej. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da občinska samouprava (občinska skupščina s svojimi zbori in komisijami ter SIS) v nobenem primeru ne more uspešno delovati brez ustrezno organizirane službe za informiranje (informativno dokumentacijskega centra), in tudi ne brez sveta za informiranje pri OK SZDL, ki mora skrbeti, da je informacija za delegate pravočasna, razumljiva in poštena. Vsekakor imajo pri tem veliko vlogo tudi tisk ter radio in TV, ki morajo imeti do vseh pojavov, problemov in vprašanj svoj samoupravni, svobodni in avtonomni pristop, ki zahteva komentiranje in boj mnenj, kar pomeni ustvarjalnost in odgovornost. Ko je predsednik RK SZDL Mitja Ribičič analiziral dosedanje delo SZDL na področju obveščanja, je še posebej poudaril naloge in odgovornost komunistov za njihovo aktivno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah — v sindikatu, kjer delajo, in v SZDL na terenu, kjer živijo. V obravnavi razvitosti in o vlogi informativnih centrov v naših občinah je bilo ugotovljeno, da so informativno-dokumentacijski centn (IC) ustanovljeni komaj v eni tretjini slovenskih občin, in da še te tarejo predvsem nerešeni kadrovski in materialni problemi. To pa je tudi razlog za zaostajanje informatike za razvojem delegatskega sistema samoupravnega odločanja. Zato je aktivnost svetov za informiranje pri OK SZDL postala velika nujnost; novi delegati morajo vsekakor imeti boljše pogoje za svoje delo. Zato jim moramo omogočiti pravočasne informacije za njihovo odločanje. Pravočasne zato, ker se morajo delegati predhodno posvetovati s svojo bazo še pred odločanjem, s tis« skupnostjo občanov, ki pošilja delegata v skupščino, kjer naj bi odločal v njihovem imenu. Će informacija oziroma gradivo ni pripravljeno pravočasno, delegat brez posvetovanja z bazo lahko »odloča« le v svojem imenu, kar pa ni združljivo z našim delegatskim sistemom samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Občinske skupščine, skupščine SIS, delovni ljudje in občani na Gorenjskem bodo morali skupaj s SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pregledati sedanjo pot na področju informiranu* ter ugotoviti pomanjkljivosti ter ukrepati za njihovo odpravo. Informiranju bo posvečeno večje posvetovanje na Bledu, ki ga n konec tega meseca sklicuje republiška konferenca SZDL. j s KRANJ Danes ob 10. uri bo 3. zbor Ljubljanske banke — Temeljne b Gorenjske. Na zboru bodo obravnavali predlog finančnega n Temeljne banke Gorenjske, pobudo za spremembo in dopolnitev upravnega sporazuma o združitvi v Temeljno banko in njenega 0 tuta, predlog za znižanje obrestne mere za dolgoročne kredite odoo^ po 31. 12. 1976 in razpravljali o gradivu Ljubljane banke — ZdruJ^ banke. JESENICE V ponedeljek, 22. maja, bo seja predsedstva občinske konfe**** SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o delu komisije za obča*' priznanja in odlikovanja, o poročilu o opravljenih nalogah emitir^ radijskega programa v letu 1977 lokalne radijske postaje TrigUv o predlogu za pobratenje med občinama Trbovlje in Jesenice. D S Partijska kritika nedela vnirn Nadaljevanje s 1. strani organizacij ocenila razmere, v katerih deluje. Številne osnovne organizacije so sprejemale obvezujoče sklepe in tudi preverjale njihovo uresničevanje. Ko je komite občinske konference ZKS Tržič ocenjeval predkongresno aktivnost, je bil kritičen do osnovnih organizacij, ki so pokazale malomaren in neodgovoren odnos do sklepov občinske konference in posvetovanj, ki so ji sledila. Marsikje so zatajili sekretarji osnovnih organizacij in drugi odgovorni za razprave, pa tudi člani občinske konference povsod še niso dojeli svoje odgovornosti do osnovnih organizacij oziroma članstva. Premalo je bilo konkretnih in obvezujočih sklepov in še vedno preveč površnega in nekonkretnega ter nekritičnega govoričenja. Predvsem v večjih delovnih kolektivih se je skušala uveljaviti težnja, da bi kongresne dokumente in razpravo o razmerah v združenem delu spravili na raven delovne organizacije, ne pa na raven temeljnih organizacij. Takšno ravnanje ni v prid krepitvi osnovne organizacije kot temelja partijskega dela, prav tako pa ne prispeva h krepitvi temeljnih organizacij samih. Nesprejemljiv je tudi izgovor, da gospodarjenja ne kaže na partiji posebej obravnavati, ker je bilo o tem že govora na samoupravnih organih in zborih delavcev. Se večje kritike pa so bile upravičeno deležne organizacije, kjer so kongresne dokumente obravnavale le površno ali polovično in so celo nanje pozabile! Tako je bilo v Kovorju, v Križah in v Bistrici! Osnovne organizacije, ki po oceni komiteja predkongresno aktivnosti in akcijskega programa niso v redu uresničile, se ponovno sestajajo na pobudo komiteja. Le-ta je od nim že izrekel tovariško ozL, partijsko kritiko, sestanki osnovn organizacij pa morajo še globlje P* brskati po vzrokih in v skrajnih ■* merih neodgovornosti izreči vaj o zaključnem računu lanskega Proračuna in računu davčne uprave, 'dopolnjenem odloku o uporabi in ttdoinestilu za uporabo stavbnega *mjjisca, o financiranju ljudske gronbe v občini, o poslovanju in vvidaciji stanovanjske zadruge Titu Kamnik in o poročilu občinske •ohme komisije. Skupščina bo raz-fertjala tudi o statutih kulturnega 'utra Kamnik in izobraževalnega °R>tra Kamnik, razen tega pa bo tnenovala tudi odbore za praznovanje občinskega praznika in 750. obrtnice mesta Kamnika. Na seji bo veljala posebna pokornost lanskemu gospodarjenju. Kamničani ugotavljajo, da je bilo na *pk»fao uspešno. Čeprav se je zaposlenost povečala le za pičel pol-odstotek, je celotni prihodek Gospodarstva po ras tel za 27,6 od-*otka, dohodek za 42 odstotkov, Šru&eni proizvod pa za 37 od-totiov. Razveseljivo je, da so naj-'ttiičnejše oblike porabe zaostajale * fltttjo družbenega roizvoda. Manj denarja pa je ostajalo gospodarstvu * investicije, hvrsni svet občinske skupščine je ■*i kritičen do analize lanskega go-fcHlerienja. Se posebej opozarja na *»<*tajanje izvoza, kjer planirana topnja ni bila dosežena. Več pokornosti kaže nameniti kvaliteti Proizvodov in večji produktivnosti, ^° povečevalo konkurenčnost izdelkov a kamniške občine na tujem trgu. V vsaki organizaciji zdru-ienega dela kaže narediti posebno *tistizo. Izgube so se zmanjšale, Sv*«čji delež pri tem pa ima * ovara« U8nja> ki tudi letos posluje * tffubo. Večje pozornosti mora biti **«en tudi rudnik kaolina C ma. 8. kongresa ZK Slovenije predvsem novega statuta in pa resolucije je namreč predvideno nekaj sprememb v organiziranosti občinskih konferenc in pa komitejev občinskih konferenc. Bistvo sprememb, na katere se v tem mesecu po vsej Sloveniji pripravljajo, je predvsem v takšnem organiziranju, da se bo zveza komunistov lahko tvorne-je vključevala v družbeno dogajanje. Nova občinska konferenca ZKS Kranj, člane bo treba evidentirati do konca maja, volitve pa bodo končane do 20. junija, naj bi postala izključno delovni politični organ za obravnavanje aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih problemov Ih vprašanj razvoja ZK. V skladu s svojo novo vlogo bo konferenca štela le 50 članov in ne več trikrat toliko kot doslej, ko je bila še deloma reprezentativen organ. Spremembo bo doživela tudi sestava komiteja občinske konference: ta naj bi po novem štel le 13 članov, v komiteju pa naj bi bili poleg sekretarja komiteja še trije izvršni sekretarji za področja, kot so kadrovska politika, politični sistem, prosveta, kultura in znanost, za področje organiziranosti, usposobljenja in informiranja ter za družbenoekonomske odnose, gospodarska vprašanja ter socialno politiko. V svojem sestavu pa naj bi komite pokrival tudi področje kmetijstva, gozdarstva, industrije, terciarne dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, cestnega prometa, socialnega varstva, političnega sistema, mladine, družbene samozaščite in ljudske obrambe. Razen sedanjih komisij, ki bodo nadaljevale svoje delo, pa naj bi ustanovili še komisijo za politični sistem. Pomembna naloga pa čaka komuniste pri ustanavljanju novih osnovnih organizacij povsod tam, kjer, kot to predvideva novi statut, delujejo vsaj trije komunisti. Povsod tam, kjer je le mogoče, pa je treba uresničiti tudi statutarno načelo ena tozd — ena osnovna organizacija ZK. Nove osnovne organizacije v združenem delu in v krajevnih skupnostih naj bi ustanovili do 15. junija. Za enotno akcijsko Jubilant naše partije Štucinov Žana ne omaga lwn Štucin-Žana iz Pristave pri Tržiču je v ponedeljek proslavil 50. obletnico članstva v naši bartiji pa kljub temu ne zamudi sestanka osnovne'organizacije, zasedanja občinske konference ali partijskega seminarja ne domov — v Storžiško partizansko skupino prvoborcev, ki so začeli oborožen upor. Prva zima borbe je Zanu zapustila težke posledice. Mora iz borbene enote, vendar se kasneje pridruži Kokrškemu odredu. Potem srečamo Ivana Štucina-Zana na dolžnosti glavnega direktorja usnjarske industrije Slovenije, v vlogi direktorja kranjske Planike, ki sojo takrat gradili, in od leta 1951 dalje kot direktorja Peka v Tržiču. Žana je v teh letih veliko gradil, širil Pekovo prodajno organizacijo in povečal proizvodnjo za trikrat. To je bilo obdobje, ko je plansko gospodarjenje nadomestilo samoupravljanje. Stucin je to edinstveno uresničitev ideje marksizma izredno doumel. Krona tega silovitega Zano-vega obdobja je spoznanje slavljen-ca, da njegov boj ni bil zaman. Za Žana revolucija ni prenehala, je dejala na ponedeljkovi slavnosti Ivanu Stucinu v čast namestnica sekretarja komiteja občinske konference ZKS Tržič Ivanka Sulgaj. Ce temu ne bi bilo tako, potem slavlje-nec, kljub visoki starosti, ne bi bil soustvarjalec krajevne samouprave v Pristavi, med najaktivnejšimi člani osnovne organizacije, član občinske konference ZKS in komunist, ki ne zamudi niti enega preda-, vanja ali seminarja, čeprav je njegova zakladnica političnega in samoupravnega znanja neprecenljiva. Tudi v ponedeljek je Zana ponovil resnice, da je komunistu orožje znanje, da se enotnost partije krepi v akciji in da je delo partije jalovo, če ga ne podpro ljudje. Zaradi vsega tega je naša partija zmagovala in k tej zmagi je Ivan v pol stoletja veliko pri- }?rtit - Leta 1928, ko je tovariš Jb> na zagrebški konferenci prvič /govoril o takšni partiji, ki je JT^eje zmagovala in se utrjevala, je V zar, udeleženec Oktobrske ^riucije, v Tržiču sprejel v partijo J** Delav~skokulturnoprosvetnega £Wtva Svoboda Ivana Štucina, JWj«rja, rojenega leta 1905. Za Iva-J Stucina z revolucionarnim ime-N> Zana je pomenilo to začetek Jlega slovitega obdobja, v ka-fcm so se zvrstili štrajki, povezani Jv>rbo delavstva za vsakdanje pra- organiziranje ilegalnih prenov partijskih funkcionarjev na lr*otiko (po eni od teh poti je šel |Mi Josip Broz-Tito) in -obsodbe, /an Štucin-Zana je bil leta 1931 ^Hiran in poslan v zloglasno Glavno, kjer so se v marksistični mfeli 2 akciji ostrili predvojni komunisti ^ revolucionarji. Štucina Glavnjača gubila, temveč mu je še bolj raz-K% nujnost organiziranega boja ' delavstvom in delovanje znotraj političnega sistema tako v delegacijah, organih samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugod pa je vsekakor potrebno zagotoviti tudi organizacijske oblike in metode dela: tako bo predlagana organiziranost komunistov osnovnih organizacij v delegacijah skupščin družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, v hišnih svetih ter organih družbenopolitičnih organizacij in društev. Vse dosedanje oblike organiziranja ZK med osnovnimi organizacijami in občinsko organizacijo, kot so bili sveti, konference, komiteji pa naj bi v kranjski občini ukinili do 30. junija. Seveda pa naj bi bila koordinacija dela med osnovnimi organizacijami ZK v delovnih organizacijah prav tako zagotovljena in sicer z drugimi oblikami, kot so posveti sekretarjev, problemske konference in podobno, lahko pa se formirajo tudi začasne delovne skupine ali komisije, kadar je treba obravnavati določene skupne probleme. Posebna pozornost pa velja tudi akcijskim konferencam in svetom Z K v krajevnih skupnostih, kjer naj bi se bolj kot do sedaj srečevali komunisti iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. L. M. SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — V torek, 23. maja, bo seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine, v četrtek, 25. maja, pa seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na sejah bodo obravnavali predlog odloka o priznanju občine Jesenice, predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občinske skupščine Jesenice, poročilo o delu inšpekcijskih služb v letu 1977, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov Jesenic za leto 1977 in predlog za izdajo soglasja o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč. Delegati zborov bodo razpravljali tudi o opravljenem likvidacijskem postopku obrtnega podjetja Kroj, o predlogu družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem v pravosodju iz leta 1975 ter o volitvah in imenovanjih. PRIZNANJE OBČINE JESENICE Jesenice — Skupščina občine Jesenice od leta 1969 podeljuje Cufarjeve in Gregorčičeve plakete posameznikom in kulturnoprosvet-nim ter drugim organizacijam, na kulturnem in športnem področju. Komisija za volitve in imenovanja je oblikovala predlog odloka o priznanju občine Jesenice, na podlagi katerega bo mogoče podeljevati posebna občinska priznanja najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam na vseh področjih življenja in dela. Priznanje občine Jesenice naj bi se imenovalo po občinskem prazniku »občinsko priznanje 1. avgust«. Po odloku bo občinska skupščina vsako leto imenovala na predlog občinske konference SZDL poseben odbor za podelitev odlikovanj. NAČELNIKI UPRAVNIH ORGANOV Jesenice — Na sejah zborov skupščine občine bodo razpravljali tudi o kandidatih za načelnike upravnih organov. Dosedanja organizacija občinskih upravnih organov se spreminja, saj bodo razpravljali tudi o novem odloku o organizaciji in o delovnem področju upravnih organov občinske skupščine. Za načelnika za gospodarstvo, plan in finance je predlagan Leopold Zonik, za načelnika oddelka za splošne zadeve pa Teodor Okrožnik. D. S. Slabo sodelovanje strokovnih služb Jesenice — Občinski svet zveze sindikatov Jesenice je v sodelovanju z vodstvi ostalih družbenopolitičnih organizacij lani organiziral akcijo v vseh osnovnih organizacijah sindikata za temeljito uresničevanje zakona o združenem delu. Nalogo so opravili in niso zabeležili nobenega prisilnega ukrepa, žal pa pri tem ugotavljajo, da je bilo ponekod preveč formalnega dela in so nekateri Začetek letovanj na Vodiški planini Radovljica — Upravni odbor Partizanskega doma Vodiška planina na Jelovici, ki ima sedež pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica, je v začetku maja razposlal občinskim organizacijam ZZB NOV v Sloveniji razpis za letošnje letovanje v svojem domu. Partizanski dom, ki leži na najlepšem delu osrčja gozdne Jelovice, sodi med najbolj mikavne in prijetne počitniške objekte na Gorenjskem. Razen lepo urejenih prostorov je znan tudi po okusni prehrani, ljubeznivi postrežbi in zlasti po tem, da je izhodišče za krajše in daljše izlete po jelovških jasah in gozdovih, kjer je veliko spomenikov NOB. Cene so razmeroma nizke, oskrbni dan za borce in njihove svojce velja od 125 dinarjev do 132 dinarjev, nečlani pa odštejejo za oskrbni dan od 130 do 140 dinarjev nad tremi dnevi bivanja. Od 21. maja, ko bodo sprejeli prve goste, bodo do 8. oktobra, ko se zaključi sezona, sprejeli 14 izmen gostov. Prijave za letovanje sprejemajo občinski odbori ZZB NOV ali pa neposredno upravni odbor Partizanskega doma. JR dokumenti brez prave vsebine. Akcija je slonela predvsem na aktivistih sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacijah, slabo pa so sodelovale strokovne službe in tudi poslovodni organi niso vedno pristopili resno in odgovorno. Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike je stalno spremljal in opozarjal na težave, ki so se pojavljale ob pripravi in kasneje ob realizaciji srednjeročnega programa. Svoje ugotovitve so člani redno posredovali izvršnemu svetu, predsedstvu občinske konference SZDL in tudi samoupravnim organom. Pri uresničevanju naloge je sodeloval občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca ZK. V temeljnih samoupravnih skupnostih so pripravili analize o delovanju delegacij in o funkcioniranju delegatskega sistema. Nekateri so si tudi prizadevali za uveljavljanje več izobraževalnih oblik, za katere sicer zdaj skrbi klub samoupravljavcev. Organi sindikata pa so si najbolj prizadevali na področju delovnih in življenjskih pogojev delavcev v združenem delu in na področju inovacij, saj so organizirali tudi problemsko konferenco. Krajevne skupnosti so v občini Še vedno prevelike, zato naj bi letos analizirali uspešnost delovanja nekaterih in se na osnovi razmer in sklepov odločili za ustanovitev več manjših krajevnih skupnosti oziroma za takšne oblike, ki bi zagotavljale večjo učinkovitost krajevne samouprave. D. S. Pomen predšolske vzgoje Jesenice — Čeprav v marsikateri krajevni skupnosti jeseniške občine še nimajo vzgojnovarstvene ustanove ali pa so prostori le-teh občutno pretesni in ne morejo sprejeti vseh predšolskih otrok, je za jeseniško občino značilno, da je dosegla dokaj visok odstotek otrok, ki so vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo. Vrtce obiskuje kar 31 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar je daleč nad republiškim poprečjem, ki znaša 7,5 odstotka. Vendar pa to še ne pomeni, da se lahko pohvalijo z visoko stopnjo razvoja vzgojno-varstvenega dela, niti z visoko stopnjo podružabljenosti družinskih funkcij. Ugotavljajo, da je intenzivna priprava na šolo, ki jo je deležna večina šolskih novincev, premalo. Več bo potrebno storiti predvsem na vzgojnem področju za vse otroke. Probleme otroka in družine je treba ^ nujnost delavstvom in W povezan«> z ^ ^ \pm sloji. Leta ^ ^SVareVajuJgoslavije priže- Stucin speva J. Košnjek Holandski protifašisti v Kranju - V Kranju je od 13. do 18. maja bivala 711 članska skupina protifašističnih borcev, ki so člamor^nuaa^ Kontakt knmtustichting overijssel iz Holandije. Leta je v letih 1940- 1945 združeva-h^e*dpa£i&egL gibanja in protifašiste v Holandiji. V skupini so bdi Mrk invalidi, žrtve fašistov, 11 vdov umrlih borcev in duhovnik, ki je pozival k uporu inje bilzaradi tega interniran v Buchenivald. Hteni r delovnih organizacijah in temeij morali poslej p^JSi Za nove gradnje družbenih stanovanj v Bistrici oou j po***. drugo lokaciji}. — B.B. Petek, 19. maja 1978- © RADOVLJICA 2 SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica torek, 23. maja 1978, ob 16. uri mala sejna dvorana KupSčine občine Radovljica «-eda, 24. maja 1978, •a 16. uri •elika sejna dvorana 'Kupsčine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 l SEJA /bora krajevnih skupnosti -kupščine občine Radovljica *reda, 24. maja 1978, r>b 16. uri roala sejna dvorana -kupSčine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red 2. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Po izvolitvi komisije za verifikacijo Pooblastil in imunitetna vprašanja, "fotovitvi sklepčnosti in potrditvi za -■*"»ika prve seje bodo na dnevnem r*do se naslednja vprašanja; - poročilo o delu skupščine občine »*dovtjica v prvem tromesečju leta ■M - odlok o potrditvi zaključnega j*4*na o izvršitvi proračuna občine "dovijica za leto 1977 - predlog odloka o organizaciji in P°tetu pogrebov v občini Radovljica - predlog odloka o spremembah °"oka o obvezni uporabi in o obvcz- plačilu komunalnih storitev v Radovljica ~ predlog družbenega dogovora o «»«ni politiki SR8 ~ osnutek odloka o prispevku zara-' »preiaembe namembnosti kmetij-»k*f» in gozdnega zemljišča , ~ poročilo o delu družbenega pravo-»"■ikt samoupravljanja za Teto 1977 ~_Pot»*uo o delu sodišča združe-■•»»dds v Kranju za leto 1977 ~ PoroGh o delu državnih organov f 'eto /#77; občinsko sodi Sce Radov ■i*"i občinsko javno tožilstvo Radev-sodnik za prekrške Radovljica, ""•M milice Radovljica " volitve in omenovanja: izvolitev ^»ednika občinskega sodišča Ra-"ovjjica; pooblastitev oseb za sklepanje "domkih zvez; imenovanje delegata svet Psi-svet občine Radovljica v sole Radovljica, svet j^ene bolnice Begunje in v £*T°4a za socialno medicino in higieno JJJJ^jske — Kranj; imenovanje delov-^leles pri skupščini občine Radov- \}Ua zbora združenega dela izbora krajevnih skupnosti "»upsclne občine radovljica dnevni red zasedanj obeh zborov je kot za zasedanje družbenopolitični* zbora. Le da bo zbor krajevnih '■apaosti imel na dnevnem redu še ~ analizo zaključnih računov go-JJ°darstTa v občini Radovljica za leto '»77 ta ~ delegatska vprašanja *°or krajevnih skupnosti pa bo imel dnevnem redu razen tega še dele-vprašanja in ~ predlog odloka o ustanovitvi ka-"*nke občine Peračica DOGOVORIMO SE Poročila o delu DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA Družbeni pravobranilec samoupravljanja za občino Radovljica in Tržič je lani obravnaval 343 zadev, in sicer 25 odstotkov na območju Tržiča, ostale pa za radovljiško občino. Najpogostejši primeri so bili s področja pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij. Sledijo pa terjatve in odškodnine, statuti in drugi splošni akti, spori o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu ter samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Tako se vsebina zadev v enem letu ni posebno spremenila. V skoraj 64 odstotkih primerov so bili predlagatelji obravnavanih zadev skupine delavcev ali posamezniki. Tem pa sledijo poslovodni organi, družbeni pravobranilec na lastno pobudo, zelo redko pa so bili predlagatelji družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Sicer pa se je glavno delo družbenega pravobranilca lani nanašalo na uresničevanje zakona o združenem delu. Temu vprašanju bo tudi letos posvečena glavna skrb. Prav tako pa bo posebna skrb posvečena samoupravnemu odločanju v krajevnih skupnostih in problemom varnosti ter družbene lastnine. SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA Sedež sodišča je v Kranju in deluje za celotno Gorenjsko. Lani je sodišče dobilo 353 novih vlog in povečalo število sodnikov, ki niso v delovnem razmerju, na 50. Delavci so se na sodišče obrnili 276-krat, organizacije združenega dela 72-krat, petkrat pa družbeni pravobranilec samoupravljanja. Najpogostejši so bili denarni zahtevki; predvsem glede plačila odškodnine zaradi nesreče delu. Posebna značilnost in vrli-če tako rečemo, sodišča je, da pn na, hitro rešuje spore. V dveh mesecih so na primer rešili 169 primerov, več kot pol leta pa so reševali le 23 sporov. Najpogostejše pomanjkljivosti, ki jih je sodišče ugotovilo pri obravnavanih sporih, so prepozno objavljanje razpisov za prioritetno listo s področja stanovanjskih zadev, nepravilen odnos do inovacij, neupoštevanje splošnih samoupravnih aktov, pomanjkanje nekaterih aktov in neusklajenost aktov z zakoni in ustavo. Slednje primere so posredovali ustavnemu sodišču. OBČINSKO SODIŠČE RADOVLJICA Sodišče je obravnavalo kar 10.094 zadev, rešilo pa jih je 9593. Na sodišču ugotavljajo, da se kriminal stopnjuje. Temu ustrezna pa je bila tudi kaznovalna, politika. Obravnavali pa so manj zadev s področja gospodarskega kriminala kot prejšnja leta. Primerov političnega kriminala pa Osnutek odloka o prisoevku zaradi spremembe "pas **!ji*cih. izvršni od bo predlaga sprememb« odluka o :*P*vku zaradi namembnosti kmetijskega ali rj2**ia zemljišča Prispevek je namreč kljub .frttni 2»-odstotni rasti življenjskih stroškov etoie ftiri leta nespremenjen. v osnut'lu predvidene naslednje spre-prispevkov: za prvi katastrski razred Jj^Mke površine naj bi se kvadratni meter r*J*lod sedanjih 20 na .35 dinarjev: za drugi 2*J*»ki razred ter za zemljišča namenjena za J???* (ne glede na razred* od 15 na .'JO; za 2*'n četrti katastrski razred naj bi znašala ?*20i|j za peti in šesti razred 10 dinarjev Za j J*i, ki so v sedmem in osmem razredu in ^j°aiove pa naj bi znašal prispevek za ^£*tni meter namesto 2 v prihodnje t di- Usklajevanje davčne politike v Sloveniji iftepubjižki sekretariat za finance ^pripravil dogovor o usklajevanju "•**ne politike. Dogovor sprejemajo /J* »lovenake občine. Davčna upra-'a v radovljiški občini ugotavlja, da Ti*d dogovorom in sedanjo davčno ^'tiko ni razlik. Zato se dogovor *j»ko sprejme in ni potrebno spregati posameznih občinskih pred-?>ov- Zato izvršni svet občinske *uP*čine predlaga, da delegati vseh i** zborov občinske skupščine do-|*0rsprejmejo v predloženem bese- Nadalje je v osnutku odloka predvideno, da sprememba namembnosti ne velja za gradnjo tako imenovanih gospodarskih oziroma funkcionalnih objektov (hlevi), dovozne poti in gozdne ceste, ki jih gradijo kmetijske in gozdne gospodarske organizacije ali kmetje. Kmetijska zemljiška skupnost pa tudi predlaga, naj izvršni svet občinske skupščine vsako leto uskladi letno višino prispevka /gibanjem cen. . . . potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Radovljica v letu 1977. Sestavni del odloka sta zaključna računa o izvršitvi proračuna občine Radovljica za leto 1977 in zaključni račun rezervnega sklada za leto 1J*77. V zaključnem računu je moč razbrali, da se je lani od davkov od dohodka oh čanov iz osebnega dohodka, prometnega davka, od davka na |iremoženje in na dohodke od premoženja, od taks in od dohodkov od denarnih kazni, dohodkov upravnih organov in ni drugih dohodkov zbralo v proračunu 4~ dinarja. Za financiranje državnih Organov, ljudske obrambe in družbene samozaščite, dejavnosti dru žhenopolit ičnih orga ni/aru. krajevnih skupnosti, ta negospodarske in gospodarske investicije ter za posege v gospodarstvo In za nekatere druge namene pa je bilo iz proračuna porabljeno 44,902.J(MJ,flfi dinarja. Razlika med dohodki in izdatki torej znaša 1,239.674,97 dinarja Izvršni svet pred laga, da se 1,175. If>2.82 dinarja prenese v proračun ta letos, M tisoč 512,15 dinarja pa naj pomeni I odstotek ohvezne rezerve za mesec december lani. Slovesna izjava Ker je bil podpredsednik občinske skupščine inž. G vid o Melink na skupnem zasedanju vseh zborov 12. aprila letos službeno zadržan, ni mogel takrat podati slovesne izjave. Zato bo slovesno izjavo podal tik pred ločenim zasedanjem zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti V veliki sejni dvorani 24. maja.' ni bilo. Število primerov nasilništva se ni spremenilo, manj pa je kazenskih zadev zoper življenje in telo. Nenehno pa naraščajo prometni prekrški. Lani jih je bilo za 25 odstotkov več kot leto prej. Na civilnopravnem področju pa lani niso ugotavljali posebnih primerov. JAVNO TOŽILSTVO Med kaznivimi dejanji so lani prevladovala zoper družbeno in zasebno prem žen je, in sicer tatvine, goljufije, poneverbe. Sledijo kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa in dejanja zoper življenje in telo. Nekaj več je še kaznivih dejanj ponarejanja listin, nasilniškega obnašanja, neplačevanja preživnine. Skupaj je bilo obsojenih 428 storilcev kaznivih dejanj. Zaostrena pa je bila kaznovalna politika pri gospodarskem kriminalu, za nasilje in za prometne prekrške, ki jim je botrovala vinjenost. Še vedno pa prevladujejo pogojne kazni. OBČINSKI SODNIK ZA KAZNOVANJE PREKRŠKOV Število prekrškov se v primerjavi z letom 1976 ni povečalo, spremenil pa se je sestav le-teh. Sodnik je dobil 1676 predlogov za uvedbo postopka o kaznovanju za 1898 oseb. Rešenih je bilo 1738 zadev; in sicer je bilo izdanih 1138 kaznovalnih odločb. Denarne kazni so bile izrečene v 1115 primerih. Zaporna kazen je bila izrečena v 29 primerih, od tega v sedmih primerih skupaj z denarno kaznijo za lastnike črnih gradenj. Radovljiško gospodarstvo lani Zaradi spreminjajočih gospodarskih pogojev so nekatere ugotovitve sicer nepopolne, vendar je vseeno moč izluščiti glavne značilnosti gospodarjenja v občini v minulem letu. Glavna značilnost lanskega gospodarjenja je dinamičen razvoj proizvodnje. Vendar pa možnosti niso bile dovolj izkoriščene za izboljšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Prav precejšnje obveznosti iz dohodka so znižale sredstva za nadaljnja vlaganja. V primerjavi s slovenskim in gorenjskim gospodarstvom je radovljiško lani zabeležilo nekoliko slabše rezultate. Dohodek se je na primer lani povečal v gorenjskem gospodarstvu za 34 odstotkov, v radovljiškem pa za 28. Na takšen rezultat nedvomno vpliva sestav. Tako v občini ni izrazito prednostne panoge. Razen nekaterih izjem je značilna tudi kratkoročna poslovna usmerjenost, ki kot vemo, ne zagotavlja trdnejših temeljev za hitrejši na primer srednjeročni razvoj. Tako tudi niso bile uresničene vse smernice o družbenoekonomski politiki. Predvsem velja ta ugotovitev za izvoz, reproduktivno sposobnost in investicije. Analizo gospodarskih gibanj v minulem letu je obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine in ugotovil, da je bila lani presežena načrtovana gospodarska rast, ki pa še vedno zaostaja za rastjo na Gorenjskem in v republiki. Nadalje izvršni svet ugotavlja, da je bila kljub visoki stopnji zaposlovanja dosežena začrtana rast produktivnosti in da so s tem v zvezi porasli tudi osebni dohodki. Pri delitvi družbenega proizvoda se je zmanjšal delež temeljnih organizacij združenega dela na račun skupnih in splošnih družbenih potreb. Ponovno je padla reproduktivna sposobnost gospodarstva ob povečani zadolženosti zaradi prevelike rasti vloženih poslovnih sredstev. Uresničevanje investicijskih programov ni zadovoljivo, čeprav je bilo doseženo znatno povečanje v primerjavi z letom prej. Na področju zunanjetrgovinske menjave se je poslabšalo razmerje izvoz-uvoz. Zmanjšal pa se je tudi devizni priliv od turizma. Izvršni svet na podlagi teh ugotovitev predlaga, da oddelek za gospodarstvo in finance oceni organiziranost gospodarstva na področju razvoja in prodaje. V vseh delovnih organizacijah je treba pospešiti akcijo za varčevanje in boljšo kvaliteto, omejiti širjenje administracije. Nadalje naj samoupravni organi ocenijo uresničevanje srednjeročnih programov; posebno glede investicij. Sprejeti je treba ukrepe za hitrejše uresničevanje le-teh. Se ta mesec je treba pripraviti problemsko konferenco o turizmu v občini. Poročilo o gospodarjenju je treba dopolniti tudi s poročilom o izvajanju družbenega plana za leto 1977 na področju družbenih dejavnosti in stanovanjske, komunalne, vodnogospodarske in cestne skupnosti. Izvršni svet nazadnje predlaga, da delegati poročilo in predlagane sklepe sprejmejo. Volitve in imenovanja I KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE VOBIČ JULE, Radovljica, 00 ZRVS - predsednik, TOLAR PAVEL, Bled, deiega OO ZZB NOV -član, JANC VAI SNTIN, Begunje, delegat ZZD (Elan) - član, POR ANICA pori. of delegatka zbora KS „. , - cia.i, MERŠOL JOŽE, hadovljica, delegat OK SZDL — član. II. STATUI ARNC-PRAVNA KOMISIJ,* ČERNE FRANC, Radovljica -predsednik, KOROŠEC FRANC-DANE, Radovljica - član, MEGLIC LJUBO, Radovljica - član, TOMA2IN Mli ANA, Sp. Gorje -član, MELINK JVIDO, Radovljica - član, K ON*. »0 % Podna rt -član, JAKOPK BL vž, Jesenice -Član. III KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA JENSTERLE ALBIN, Radovljica - predsednik, FABJAN IVAN, Bled - član, MALEJ FRANC, Boh. Bistrica - član, ROLC JOŠT, Radovljica - član, BLAZNIK BARB KA, Kropa — član. IV. KOMISIJA ZA VERSKA VPRAŠANJA BALOH MILAN, Radovljica -predsednik, STRGOVŠEK JANEZ, Lesce - član, KOZINC MIHAEL, Hraše - član, GLOBOCNIK MA-RIJA-ANA, Radovljica - član, POR JAKA, Podhom - član, LAKOTA FRANC, Bled - član, MEN CINGER FRANC, Boh. Bistrica -član. V. KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV STAROVERSKI SLAVKO, Radovljica — predsednik, BERCE JANKO, Kropa - član, CEBAVS JOŽE. Brezje - član, DORNIK JO- ŽE, Bled - član, FERJAN GABRIJEL, Ribno - član, ĆERNE HELENA, Radovljica - član, HORVAT RUDI, Begunje - član, JE-LENC ALOJZ, Prezrenje — član, KEMPERLR ŠTEFKA, Srednja vas - član, KOS ALOJZ, Lesce -član, PESJAK GABRIJEL, Sp. Lip-nica - član, PRISTAVEC JANKO, Polje - član, REPE VINKO, Sp. Gorje - član, SODJA FRANC, Boh. Bistrica - član, ŠTULAR ANGELCA, Ljubno - član, ZLAT-NAR MIRKO, Lesce - član. VI KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR OSTERMAN ELZA Bled -predsednik, BUFOLIN JOŽE, Radovljica - član, LENAC VITO-MIR, Radovljica - član, BRIN ŠEK JANKO, Radovljica - član, VIDIC MIRAN, Zg. Gorje - član, KONC JANEZ. Bled - član, BIRK MIROSLAV, Kranj - član. VIL SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU WILLEWALDT ALEKSANDER, Lesce — predsednik, PREŠEREN JOŽE, Lesce - član, POGAČNIK ALOJZ, Bled - član, SEDLAR ANTON, Boh. Bistrica - član, ŠEST DAVORIN, Radovljica -član, PRISTAVEC JANEZ, Radovljica - član, LACKO BRANKO, Radovljica - član, OMAN ALOJZ, Brezje - član, ZORK0 REZKA, Radovljica - član, HRIBAR ANTON, Bled - član, DEMŠAR JAKA, Lesce - član, KERŽIŠNIK STOJAN, Bled - član, KNAFLIČ JANKO, Bled - član, KELIH RADO, Zasip - član, BERNARD ANTON, Dobropolje - član. POOBLASTITEV OSEB ZA SKLEPANJE ZAKONSKIH ZVEZ BOLE VRABEC Alenka, rojena 14/1-1937, Radovljica, Cankarjeva št. 31, KRALJ Janko, roj. 28/7-1929, Lesce, Tržaška 8, LUBEJ Branko, roi. 24/9-1931, Bled, Črtomirova 14, Predlog odloka o ... ... organizaciji in poteku pogrebov v občini Radovljica. Javna razprava 0 osnutku tega odloka se je v občini končala konec marca letos. Pripombe sta posredovali krajevna skupnost Radovljica in komisija za odnose z verskimi skupnostmi občinske skupščine. Ker pripombe niso pomembne, se sedanji predlog odloka bistveno ne razlikuje od besedila v oKiiutku. Poenostavljen je le 13. člen, ki govori p prekinitvi javne pogrebne svečanosti med cfcredom v verskih objektih. ... obvezni uporabi in obveznem plači I u komunalnih storitev v občini Radovljica. Ta odlok so zbori skupščine pravzaprav že obravnavali in sprejeli. Vendar je imel republiški sekretariat za zakonodajo nanj dve pripombi in priporočil uskladitev. Prva pripomba je zgolj redakcijska, druga pa se nanaša na kazenski določbi za tiste, ki nočejo plačati storitev za uporabo mestne kanalizacije in prispevka za razširjeno reprodukcijo. Sekreta- riat meni, da v takšnih primerih ne gre za kršitev javnega reda, ampak za urejanje pre-moženjsko-pravnih razmerij. Zato naj bo temu primerna tudi kazen, zahtevek plačila, povrnitev škode in podobno. Oddelek predlaga vsem zborom, naj spremembe sprejmejo po hitrem postopku. ___ustanovitvi katastrske občine Peračica. Geodetska uprava je pripravila predlog odloka zato, da se uredi upravna meja med občini Radovljica in Tržič. Katastrska občina Leše namreč sega v občino Tržič. Peračica pa v radovljiško občino. Zato smo morali občani radovljiške občine vse zemljiške zadeve reševati pri Geodetski upravi v Kranju. Tako so izgubljali predvsem čas. Prav zato Geodetska uprava predlaga, da se Peračica izloči iz katastrske občine Leše in se ustanovi samostojna katastrska občina Peračica, ki ima površino 350 hektarov, na njenem območju pa je 113 lastnikov in 165 parcel OGRIS Kristl, roj. 23/10-1928, Podhom 64/a, PEZDIČ Svetozar, roj. 28/12-1919, Radovljica, Gorenjska cesta 33/a, PIKELJ Jože, rojen 25/4-1939, Radovljica, Ljubljanska cesta 32, REPINC Franc, rojen 24/10-1925, Boh. Bistrica, Vodnikova 7, STRGAR Janez, roj. 22/6-1922, Bled, Kajuhova 12, VOJVODA Janez, roj. 24/9-1928, Boh. Bistrica,, Ul. Toneta Maleja 1. IZVOLITEV PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SODIŠČA V RADOVLJICI Predlagan je ČERNE Franc, roj. 15/8-1932, dipl. pravnik, iz Radovljice, Janševa 17. IMENOVANJE DELEGATOV OBČINSKE SKUPŠČINE V svet Glasbene šole Radovljica se kot delegat Skupščine občine Radovljica imenuje PENGAL Miroslav, roj. 10/9-1947, Radovljica, Gradnikova 65. V svet Psihiatrične bolnice Begunje se kot delegat Skupščine občine Radovljica imenuje ČERNE Anton, roj. 6/4-1924, Radovljica, Staneta Žagarja 17. V svet Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj se kot delegat Skupščine občine Radovljica imenuje MEGLIC Ljubo, roj. 10/12-1924, Radovljica, Cankarjeva 19. Delo skupščine V prvih treh mesecih letos so se zbori občinske skupščine sestali na treh ločenih sejah; enkrat februarja in dvakrat marca in obravnavali 43 zadev. Tako predvidenega programa niso izpolnili, vendar pa so obravnavali devet vprašanj, ki niso bila predvidena v prvotnem programu; predvsem o volitvah novih delegatskih skupščin. Najbolj pogosta so bila na dnevnem redu vprašanja s področja urbanizma, gradbeništva in komunale. Tako bodo delegati večino neizpolnjenih nalog iz prvotnega programa obravnavali ta mesec. Čaka jih razprava o zazidalnem načrtu Lesce, Vrbnje in Jarše. Odlok o organizaciji in poteku pogrebov bodo obravnavali že na tej seji. Prav tako so na sedanjem drugem zasedanju zborov v tem mandatnem obdobju na dnevnem redu poročila o delu upravnih organov v minulem letu. Na prihodnjem zasedanju bodo morali razpravljati o odloku o registraciji plovnih objektov, razprava o predlogu statuta in poslovnika skupščine občine pa bo na dnevnem redu zasedanja kasneje. - - ~ - RAZSTAVA ROČNIH DEL Žirovnica — V začetku letošnjega šolskega leta se je dvajset učencev žirovniške osnovne šole vključilo v interesno dejavnost tapiserija. Zanimanje za to delo pa je bilo tako veliko, da jih zdaj v njej sodeluje že kar šestdeset. Otroci menijo, da so njihovi izdelki — tapiserije, makrameji, gobelini — toliko zanimivi, da jih kaže predstaviti širši javnosti. Zato so sklenili 24. maja ob 17. uri odpreti razstavo, ki so jo poimenovali Kaj delamo v prostem času učenci, učitelji in drugi krajani. K sodelovanju so namreč povabili tudi starše, učitelje in druge. Ročna dela bodo na ogled v prostorih osnovne šole do 28. maja, in sicer v četrtek in petek od 15.30 do 18.30, v soboto od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, v nedeljo pa od 10. do 17. ure. ŽIROVSKI GODBENIKI V ČSSR Žiri — Pred dnevi so se vrnili z gostovanja v CSSR člani pihalnega orkestra »Aipma« iz Žirov. S seboj so prinesli zelo lepe vtise, saj so bili povsod med potjo izredno lepo sprejeti. Še posebno jim je ostala v spominu prvomajska budnica, ki so jo igrali v Dolnih Hamrah, in popoldanski prvomajski nastop na velikem stadionu v tem mestu. Njihovi gostitelji so namreč pripravili v počastitev praznika dela veliko parado. Žirovci so s tem vrnili obisk češkim godbenikom, ki so ob 25-letnici tovarne Alpina obiskali Žiri. Člani pihalnega orkestra »Alpina« so ponovno povabljeni na gostovanje v ČSSR leta 1980. - jg OTVORITEV RAZSTAV S KONCERTOM V Kranju bodo v petek, 19. maja, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo mladih likovnikov — slikarjev Franca Branka Škofiča in Karla Kuharja iz Kranja. V galeriji Mestne hiše bodo pol ure zatem odprli razstavo portretov akademskega slikarja Vladimirja Pirnata. Ob 19. uri pa bo v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelujejo: članica ljubljanske opere Milka Evtimova, alt Stojan Dokuzov, oboa in pianist Leon Engelman. Izvajali bodo skladbe G. Phi. Telemanna, R. \Vagnerja, J. Brahmsa, R. Straussa, F. Bonzona, B. Bartoka in M. de Falle. P. L. MLADI PEVCI NAVDUŠILI Cerklje — V nedeljo popoldne je bila v polni avli osnovne šole Davorina Jenka druga letošnja občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri je nastopilo več kot 400 mladih pevcev iz štirih osnovnih šol kranjske občine. Organizirala sta jo zveza kulturnih organizacij in Glasbeni center iz Kranja, posvečena pa je letošnjim partijskim kongresom in mesecu mladosti in je prikaz mladinske zborovske dejavnosti v kranjski občini. Na izredno uspeli reviji so nastopili otroški in troglasni mladinski pevski zbor osnovne šole Josip Broz-Tito iz Predoselj pod vodstvom Nade Kranjčanove, mladinski pevski zbor osnovne šole Stanka Mlakarja iz Šenčurja pod vodstom Rudija Laboreca, mladinski pevski zbor osnovne šole Matija Valjavca iz Preddvora pod vodstvom Toneta Logarja in domači pionirski in mladinski pevski zbor osnovne šole Davorina Jenka pod vodstvom Franca Jakopiča. Zadnja, tretja občinska revija mladinskih pevskih zborov kranjske občine, bo 1. junija ob 17. uri v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stra-čišču. Na vseh treh revijah skupaj pa bo nastopilo kar 1500 mladih pevcev. J. Kuhar RAZSTAVA V RADOVLJICI Radovljica - V petek, 19. maja, bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli slikarsko razstavo Viktorja Magvarja. Slikarja zanimajo motivi Dolenjske, še posebej Čateža. Slikar je že samostojno razstavljal v več slovenskih mestih ter v tujini ter sodeloval na več kolektivnih razstavah, njegova dela pa se nahajajo v številnih galerijah in zbirkah v domovini, v Evropi in v Združenih državah Amerike. Razstava bo v Šivčevi hiši odprta do 12. junija vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. D. S. PROSLAVA IN RAZSTAVA V RIBNEM V soboto, 20. maja, bo v zadružnem domu v Ribnem proslava 100-leto nadejajo novih članov, izmenjave s trboveljskim teatrom in še s kom. Tomaž Iskra mogoče v dvorani slišati glasa1 komentarje, žvižge, nekateri cek odhajajo ven, kar pa moti g ledi ce, ki bi radi film pozorno in miru spremljali. Kako slab okus imajo Kranj „ ni, se je dobro videlo na M is Festu. Filme, ki jih je revija!« tisk spremljal z velikim pompoi in so prišli iz filmsko »razviur dežel, so Kranjčani hodili trna* ma gledat. Filmi manj znanih* ne mat o grafi j pa jih niso pr*** zanimali. Kaj Kranjčani res ne mer** razumeti, da je film lahko **r umetnost? In zakaj nimajo skovalci kina, ki film jemljej*1 kot zabavo, toliko tovariš**? čuta, da bi pustili druge gleda** naj v miru gledajo film? Gotovo pa so najbolj rali nekateri obiskovalci . skega gledališča. Pri nekaka lovici predstav pomladen dela je levo zadaj sedela sk _ ca fantov, ki je dajala glasa« neumestne pripombe. Za seboj * potegnili še nekaj obiskovalce* tako da je nastal kaj velik nem*" v dvorani. Mogoče bi bilo o teh stvareh še o marsičem, kar se dogaja naših kino dvoranah, dobro r* misliti. Poskusiti spreme obupen položaj, v katerem * znajdejo vsi tisti obiskov** kina, ki bi radi uživali ob gle**" nju nekaterih filmskih mojstrovin. Saj navsezadnje je fif* umetnost, čeprav mnogi filmi. £ pri nas na sporedu, v*** i*i£ S? HO najbolj ne sodijo. B.Gni FILM Popotovanje prekletih V zadnjem letu smo videli nekaj ftfttf*. la obravnavajo vojno in njene groiovitofC Hkozi oči Židov. Tako ne moremo poaahfe j oose.vevega Mr. Kleina ali pa francosk«f» filma "Lacombe Lucien. Popotovanj« pW kletih ima nekaj skupnih črt s tema dvaaa filmoma. V prvi vrsti je vsem skupno to, da swf> Htveno prikazujejo nasilje. V vseh a*k filmih skoraj ni fizičnega nasilja. Le sem • tia kakSen udarec, mogoče strel. * pa dnige vrste nasilje; psihjčno.^Huje je. ina» nad človekom stalni pritisk, ko ne ve. kaj H bo zgodilo v naslednjem trenutku, kot pada ■reživi nekaj udarcev Popotovanje prekletih je režiser Stuart Koaenberg delal po literarni predlogi. Ffe Sna zato nekaj pomanjkljivosti v dramaturgiji, ki so posledica slabega prenos, lite-Starina film. Tako je film malo p*^ eenrav dramaturški tok lep«.teče. V ileriji obrazov in usod se gledalec u^ublja. Sr bo liki preveč uravnoteženi in nui M-| SeW ni malo večjega Poud^a.Dr^fcjV fiC.spretno režiserako voden Tudi i^, »odlični: Orson VVelles. Fave Dunna«.. | inMaxSydow. ». Grl i EVET DNI ® DUNKERQUA Kako je prišlo do največjega umika britanskih čet v drugi svetovni vojni hi kako je potekal V istem času so se borile s hudimi težavami tudi ^iocodte ladje, ki so skrbele za preskrbo. Zbombardirano *tj*Sene jih je zadržalo za nekaj dni, tako da so konvoji *%fali proti Dunkerquu sele 24. maja. Vendar so tudi na £jpoti utrpeli hude izgube, zato so se odločili, da bodo ^Mcoske preskrbovalne ladje plule do Dovra, tam pa ^ njihov tovor za Dunkerque preložili na manjše *dj«ein ga tako prepeljali preko Kanala. Številne ladje, ^ v> tako oskrbovale britanske ekspedicijske sile, so bile ^ed prevozom potopljene ali vsaj hudo poškodovane. I Drugi pomembni problem je bil prevoz ranjencev, '"sfeg tega je bilo treba evakuirati v nastalem položaju sanitetno osebje iz začasnih bolnišnic. Ob tem pa je ^^akuacijo čakalo dneve in dneve še na stotine civi- Ob vsem tem se je britansko vojno ministrstvo ^•filo poslati britanskim ekspedicijskim silam na po-jW fc Prvo kanadsko divizijo, ki naj bi pomagala ^pobiti nastajajoče vrzeli v bojnih črtah. Vendar so uvideli nesmiselnost tako skromne pomoči — ^*4|ic povelja je ujel nekaj čet šele v dovrskem pri-j*~*aitoi. Podoba položaja onkraj Kanala je bila poslej ni druge poti kot umik. PADLA STA BOULOGNE IN CALAIS > Požrtvovalnost britanskih vojakov se je najbolj pokrit pri obrambi pristanišč Boulogne in Calais, dveh sipkih prizorišč v drugi svetovni svojni. Šcer pa ju poglejmo natančneje: Obog polnoči 20. maja je bataljon nemške 2. tankov-Vfela skakati i I, %ok na sprednjem krovu m je začela »mi r Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva1____j-- Spopadi se širijo v Afriko Zairski predsednik Mobutu v škripcih, ali mu bodo zavezniki vojaško pomagali — Pomemben sestanek neuvrščenih v Havani — Italijanske demokratične sile po volitvah vztrajajo na enotnosti, vendar ima Morova smrt velike posledice — Sovjetski prezidij ratificiral konvencijo o prepovedi vplivanja vojaških sredstev na okolje KINSHASA — V zairski pokrajini Shaba so izbruhnili spopadi med uporniki, ki so še posebno srditi okrog mesta Kolvezi, kjer so najbogatejše zaloge najrazličnejših rud. Zairski voditelj Mobutu se je znašel v škripcih tako kot pred letom, ko je v pokrajini Shaba prav tako izbruhnil upor. Zadnji dogodki v Zairu kažejo, da se rožljanje z orožjem seli v Afriko in da je črna celina postala srž vsakodnevnih konfrontacij med interesi velesil in priložnost za tiste, ki so jim prizadevanja za mir tuja in so prijatelji žrtev, ljudskih klanj in rožljanja z orožjem. Takšen primer so bili nemiri v Čadu, po tem dišijo dogodki v Namibiji, iskanje interesnih sfer na črni celini pa je bilo najbolj izrazito v zadnjem spopadu med Etiopijo in Somalijo. Čeprav je položaj v Zairu nejasen, se slika izpred poldrugega leta ponavlja. Spor naj bi spet zanetili nekdanji katangški žandarji, bivajoči v sosednji Zambiji in tvorci »nacionalne fronte za osvoboditev Konga« FNLC. Nekdanji katangški žandarji so glavni nasprotniki zairskega predsednika Mobu-tuja. Ponavljajoči se spopadi kažejo, da oblasti v Kinshasi z najrazličnejšimi reformami ni uspelo umiriti odcepitvenih strasti v drugi največji afriški državi. Mobutu želi tudi sedaj enako kot pred poldrugim letom zvaliti izključno krivdo za nerede samo na zunanje vzroke in s tem popolnoma prikriti notranje. V zadnjem spopadu je za sodelovanje z žandarji obtožil Kubo in Sovjetsko zvezo, s tem pa mu je uspelo pridobiti pomoč nekaterih zahodnih držav, predvsem Francije. S tem se je rešil, kar mu sicer zanesljivo ne bi uspelo. Mobutu ravna tako tudi sedaj. Z utemeljitvijo, da na strani žan-darjev sodelujejo Sovjeti in Angolci, je že prosil za pomoč nekatere prestolnice. Večina jih za zdaj še molči. Mogoče spoznavajo Mobutujevo nakano rešiti z njihovo pomočjo notranji položaj v državi. Pa vendarle tuje sile niso povsem brezbrižne, kar potrjuje, da so zainteresirane za večji vpliv v Afriki, na »afriškem poligonu« kot popularno imenujejo zdajšnja dogajanja. Mobutujev Zaire je prozahodno usmerjen in pred poldrugim letom ob enakih spopadih so na primer Maroko, Francija in Saudska Arabija prispevali vojake, opremo in predvsem slednja denar. Kolikor je za zdaj znanega, se je odločil Mobutu za ofenzivo in razglasil splošno mobilizacijo. Zambijska vlada je zanikala, da bi katangški žandarji z njenega ozemlja vdrli v Shabo, francoska agencija pa poroča, da so padli v bojih tudi belgijski, in italijanski državljani. Amerika pripravlja evakuacijo za svoje državljane, v Franciji pa so transportna letala pripravljena za polet v Afriko. Sovjetska zveza zanika sodelovanje in trdi enako tudi za Angolo. O kubanskem vplivu, ki se v Afriki krepi, pa za zdaj še ni glasov. V tem nemirnem svetu (ZDA bodu Izraelu, Egiptu in Saudski Arabiji prodala letala), Etiopija se je še krepkeje zapletla v spopade z Eritrejci, pa se v Havani nadaljuje akcija neuvrščenih. Že nekaj dni zaseda koordinacijski biro neuvrščenih na ravni veleposlanikov v Združenih narodih. To zasedanje bi moralo biti v afganistanski prestolnici Kabulu, a je državni prevrat to preprečil. Neuvrščeni so pokazali izredno silo ter organiziranost in se zbrali v kubanski prestolnici. Zastopani so vsi člani biroja, vedno več pa je opazovalcev. Včeraj pa se je začel v Havani sestanek na ministrski ravni. Našo delegacijo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Havansko srečanje sovpada s pripravami na izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi in na ministrski sestanek vseh neuvrščenih držav, ki bo junija v Beogradu. Kubansko in beograjsko srečanje imata nalogo učvrstiti in še bolj poenotiti strategijo neuvrščenosti, saj so prav te dežele zadnje čase pod udarom številnih zunanjih pritiskov. Delne občinske upravne volitve v Italiji, na katerih je sodelovalo nad 4 milijone volivcev, so potekale v znamenju umora Alda Mora. Ljudje so množično podprli stranko, ki je cilj terorističnih napadov (krščanska demokracija), na skoraj enakem deležu pa sta ostali tudi komunistična partija in socialistična stranka. Vse te stranke izjavljajo, da je razplet teh volitev odločilen za italijanski razvoj in da je treba učvrstiti enotnost. Pa vendarle zadnje čase pogosteje slišimo za napade i na KPI. Skrajni krščanski demokrati in desničarji jo obtožujejo in menijo, da je treba vzroke nasilja in terorizma iskati v leninistični in marksistični ideologiji. Ali bo krščanska demokracija vzdržala pod . takimi pritiski in vztrajala na zavezništvu s komunisti (slednjim namreč ni uspelo priti v vlado, temveč so le v parlamentarni večini), ali pa bo ubrala drugačno strategijo? Njeni predstavniki in zastopniki socialistov, med katerimi je tudi veliko frakcij, za zdaj trdijo, da ne. Vendar se kljub temu v teh dneh odloča o poteh prihodnje italijanske demokracije ... Jože Košnjek Novembrska konferenca kranjskega okrožja in Kokrški odred i >......,.!,.->.,.> nWu4 vi."-..t L-itm začu. runih r if > I < ■ o; 11 ()V i/ nkdlirc n »•«'<•<• I fl«>- : „ *___,J „ „ »; I . ,.-„ „ „ „ „„„,,!,„; K J. t-i „~ ..„,.11: ~ „1, „ ; ,.,,,„•,.,.i U I, „ .. p ruši i člani na !£» zborovanje so , '4nih forumov kranjskega okrož-- n predstavniki vseh okrajnih Vj* 0F tega okrožja, legalci in v^1- Kokrški odred so zastopali iJ,i črednega štaba in borci 2. ba-Prisostvovali pa so tud\ civi-O^tejši in mladina. France Perov- {X zapisal: Udeležba delegatov iz Kranja V*vega brega Save je bila takore-\J popolna, na poti nihče ni imel jvjedjajev. Ni pa bilo delegatov z \S#a brega Save, iz območja V$*< ker je bila naša zveza čez yo začasno pretrgana. Tistega O, ko je bil zvečer predviden pfe-delegatov prek Save in železni-l\!*omed drugim Titovi lovci bom-Kyali železnico (to je bilo IH. no-■KJfera - op. I. /.). Zdaj pa so bili tam prisotni Nemci in je bil prehod nemogoč. Vse drugo je £ v redu. k oročilo o zavarovanju WVkako bi poteKai u V* če bi prišlo VMkega ali domobranskega napa-& Puterhof je varoval drug, ba NoO Kokrškega odreda. Razpoloženje pred začetkom zase danja je bilo zelo razgibano in veselo. To razpoloženje se je še posebej stopnjevalo zaradi tega, ker je bil zbor v gradu in da se je zbralo, glede _ tedanje razmere v tem delu Gorenjske, na enem kraju veliko ljudi. Zlasti legalci so se počutili močne in sproščene, ko so videli, da jih obkroža tolikšna vojaška partizanska moč in da do nenadnega presenečenja od i sovražnika skoro ne more priti. Seveda pa je glavni pečat dajal temu razpoloženju takratni vojno-politični položaj v svetu in doma . .. vesel sem bil, vendar obremenjen z mučnim dogodkom ob prehodu Radovljice . . . Dobil sem namreč sporočilo, da smo zgubili Jožeta (Mraka) in (Marjana Ramovša)-Kapo, o čemer mi je pismeno sporočilo še v Podgoro prinesla Ivka Križnar-Darinka, ki se je v nevarnih okoliščinah hrabro prebila iz Krope. Zborovanje je bilo v prostornem grajskem gospodarskem poslopju, ki je lepo okrašeno delovalo kot prostrana dvorana. Vanjo so se nagnetli aktivisti in borci Kokrškega odreda. Takemu občutku se je pridružila še zavest, da smo v letih partizanjenja na Gorenjskem na tem bregu Save do obsežnejšega malokrat zborovali (tako še nikoli čenih delegatov iz okolice, precej delegatov iz vojske, aktivisti, ki sicer niso bili opolnomočeni, partizani iz zavarovanja, kurirji, tehniki in bilo prej - op. 1. J.) v velikih zaprtih prostorih. Prijeten občutek množičnosti je dajaio nad KM) opolnomo- Jo že Mrak, sekretar OK KP Kranj, rojen 3. 9. 1922 v Logu v Poljanski dolini, študent, ujet 17. 11. 1944, v Begunje prepeljan iz Radovljice 9. 12., kjer so ga strahovito mučili, za njim zgine vsaka sled. intendanti. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička in zato ni čudno, da imajo mnogi udeleženci to zborovanje še danes v lepem spominu. Stvar pravzaprav ni bila preprosta, saj so bile razmere na tem območju zaradi naraščajočega domobranstva še posebej nevarne. Po vseh skupščinskih pravilih se je zborovanje začelo 19. novembra zjutraj. To smo tudi hoteli. Zato je zborovanje odprl šestdesetletni Franc Zaplotnik, najstarejši prisotni delegat, po domače Princ iz Gozda (ki je bil v partizanih 6 šestimi sinovi in hčerko, domačija pa je bila požgana-tako, kot vse ostale v Gozdu, kar smo že opisali — op. I. J.)«. Referenti na tem zborovanju so bili poleg glavnega poročevalca Franceta Perovška še: Anton Po-točnik-Vojteh, sekretar okrožnega odbora OF, ki je po smrti Jožeta Mraka začasno prevzel tudi posle sekretarja okrožnega komiteja KP; Rado Stepančič ter Karel Eržen-Rastko. V začetku so počastili spomin padlih borcev, predvsem komandanta slovenske vojske Franca Rozma-na-Staneta, Iva Slavca-Jokla, Milene Korbarjeve-Irene in Antona Nartnika-Cmivca, ki se jim je komaj pred dvema dnevoma priključil še Jože Mrak. Vsi ti so padli v nekaj mesecih, kar najbolj drastično izraža gorenjske razmere. Od junija do tega dne so, poleg drugih, v kranjskem okrožju .izgubili kar tri okrožne sekretarje KP in OF: v juniju je padel Ivo Slavec-Jokl, pozneje proglašen za narodnega heroja; julija je bil s tovariši, ki so se vračali iz partijske šole ubit predvojni komunist in prvoborec Anton Nartnik-Črnivc; 16. novembra zvečer pa je pri Radovljici padel še Jože Mrak. Toda, zborovanje je kmalu prevzelo opisano vzdušje ter naloge, ki jih je bilo treba še izvršiti preden bo prišla svoboda. Prav zaradi tega so bili na zborovanju še posebej burno pozdravljeni predstavniki vojske, to je borci Kokrškega odreda. V njihovem imenu je spregovoril pomočnik odrednega politkomisarja, kajti po-litkomisar je bil na poti proti Štajerski. (nadaljevanje v naslednji številki) 60.000 obrokov iz ene kuhinje V Kranju je že podpisan samoupravni sporazum za izdelavo načrtov tovarne hrane, ki naj bi »kuhala« za več kot tri četrtine kranjskih delavcev, šole, upokojence in druge občane Doma pripravljena hrana naj bi bila najboljša, najbolj okusna, najbolj zdrava, skratka naj, in naj .. . Prav zato se sedaj, ko se je v Sloveniji začela široka družbena akcija za sodobno organizirano družbeno prehrano, pogosto pojavljajo pomisleki proti »industrijski« hrani, ki naj bi bila enolična, zmrznjena in ne vem kakšna še. Toda današnji čas zahteva hitrejši in boljši način priprave jedil, saj tista, na hitro pripravljena po drugi uri doma, prav gotovo ni najboljša, postana in pogreta, prejšnji dan skuhana pa tudi ne. Prav zato, ker je ugotovljeno, da se veliko naših ljudi slabo hrani in ob nepravem času, so tudi začeli razmišljati o bolje o : mzirani družbeni prehrani. Lani je v vsej Sloveniji stekla široka družbena akcija, ki naj bi pripravila osnove za gradnjo velikih industrijskih obratov za pripravljanje živil po vseh regijah oziroma večjih industrijskih središčih. Načrti naj bi se začeli uresničevati v začetku prihodnjega desetletja. Najdlje v Kranju Čeprav od rojstva zamisli in prvih študij še ni preteklo mnogo časa, načrt že dobiva trdno ogrodje in že se izoblikuje celovit odgovor na to, kaj in kako bodo delavci jedli med delom, kosili in se hranili izven doma. Najdlje so prišli v kranjski občini, kjer je zaposlenih več kot 30.000 delavcev, kjer je veliko šol in vrtcev in tudi drugih občanov, ki si ne morejo sami kuhati. V kranjski občini naj bi že leta 1980 začela obratovati tovarna hrane, ki bi krila potrebe tudi širšega gorenjskega območja. V njem naj bi dnevno pri- Načrti na podlagi analize Pobudo za akcijo, ki naj bi spodbudila gradnjo tovarne hrane v Kranju je dal občinski svet Zveze sindikatov pred približno letom dni. Strokovni sodelavec Miloš Sajovic je na podlagi ankete izdelal analizo stanja družbene prehrane v Kranju in možnosti za prehranjevanje delavcev v obratih družbene. Ta dokument je postal osnova za nadaljnji potek priprav, ki so do sedaj že dale prve konkretne rezultate. pravili 60.000 obrokov, veljala pa naj bi 64 milijonov dinarjev. Za tako »veliko kuhinjo« so se odločili na podlagi dolgoročnih planov delovnih organizacij in rezultatih analize, ki je zajela delavce 53 delovnih organizacij. Malice da, ne pa kosil Anketa je pokazala, da imajo redno organizirano prehrano vrtci, posebne osnovne šole in zavodi, domovi za učence srednjih šol in domovi za starejše občane. Tudi osnovne šole imajo dobro organizirano pripravo malic, srednje šole pa sploh ne. Slabo je razvita tudi prehrana delavcev. Od 53 anketiranih delovnih organizacij ima lastne obrate družbene prehrane 21 tovarn, v katerih se hrani okoli 14.000 delavcev kar je komaj polovica vseh zaposlenih. 11 TOZD Zelo dobra zamisel Naredili smo kratko anketo med Kranjčani. Povprašali smo jih, kaj menijo o tovarni hrane, boljših malicah in tudi kosilih. Vsi pozdravljajo pobudo, vendar pravijo, smo pač takšni, da bomo težko uskladili različne interese. bilo slabo, če jo zgradijo. Prodajalke namreč še vedno dobivamo bone za malico, ker za vsako posebej ne morejo voziti toplega obroka. Kosila pa bom verjetno kuhala doma.« Vodnik Peter, orodjar iz Iskre: »Slišal sem že, da se bo takšna tovarna gradila in pozdravljam pobudo. Čas bi že bil, da bi imeli vsi delavci boljše in tudi cenejše malice. Kar zadeva kosila pa najraje jem doma.« Marjanca Stirn, administra-torka v Iskri Labore: »Mislim, da je nujno potrebno, da se na področju družbene prehrane premaknemo naprej. Malice sicer imamo kar dobro urejene, težko pa je v Kranju dobro kositi. Samopostrežna restavracija je že zdavnaj postala premajhna za vse, ki si ne morejo kuhati doma. Franc Bostar, komercialist v TOZD Kmetijstvo KŽK: »Naše podjetje je nosilec akcije in prepričan sem, da je prav tako. Smo proizvodna kmetijska organizacija, ki lahko skupaj s kooperanti zagotovimo vsa osnovna živila. Dobro organizirana družbena prehrana ne bo odpravila problemov glede prehranjevanja le posameznikom, temveč tudi delovnim organizacijam. Pri nas, v TOZD Kmetijstvo, imamo velike težave, da pravočasno zagotovimo tople malice vsem delavcem, ker delajo na različnih koncih. Najbrž pa bo treba premagati še vrsto težav, preden bo načrt uresničen. Kranjčani smo že takšni, da se neradi podrejamo skupnim interesom, če niso povsem v skladu z našimi, lastnimi.« Marija Kajzer, prodajalka v cvetličarni KŽK: »O gradnji tovarne nrane še nisem slišala,, mislim pa, da ne bi Vera Prislan, kozmetik v TINI -Kokra Kranj: »Zlasti pozdravljam pobudo, da bodo v novi tovarni pripravljali tudi kosila. Takšna na pol pripravljena jedila ali povsem pripravljeni obroki bodo velika razbremenitev za žene. Zlasti za nas, ki delamo v več izmenah, poleg tega imajo izmene še otroci. Zato je kuhanje kosila doma večkrat velika obremenitev, predvsem zaradi naglice« —-. i. t-1-(-1-1-1-1-r- vozi tople obroke od drugod. 12 odstotkov delavcev pa še vedno dobiva vrednostne bone. Druga ugotovitev, ki je prav tako pomembna, da so delovne organizacije sicer poskrbele za malice, drugih obrokov pa skoraj ne pripravljajo. Se pravi, da večina Kranjčanov še vedno kosi doma, čeprav je v kranjski občini več kot polovica delavcev žensk. Neskladje je tudi pri regresiranju družbene prehrane: delovne organizacije praviloma regresirajo 80 odstotkov cene malic in le četrtino cene kosil. Sporazum podpisale vse večje OZD Čeprav je bilo v začetku, oziroma še pred nekaj meseci slišati, da delovne organizacije niso zainteresirane, da bi gradili novo tovarno hrane, ker imajo zlasti večje dovolj velike svoje obrate družbene prehrane, se je zadeva ob podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izdelavo načrtov obrnila v povsem drugo smer. Res pa je, da so samoupravni sporazum na pobudi delovnih organizacij nekoliko popravili. Sporazum so podpisale KŽK, Živila, Planika, Iskra, Merkur, Sava, Gradbinec, Cestno podjetje in še nekatere druge delovne organizacije, v katerih združuje delo več kot tri četrtine kranjskih delavcev. Poleg tega je samoupravni sporazum podpisala tudi izobraževalna skupnost kar pomeni, da se bodo iz »skupne kuhinje« hranili tudi vsi šolarji. Za izdelavo investicijskega programa je po omenjenem sporazumu vsaka podpisnica dolžna prispevati po 50.000 dinarjev, kar se bo upoštevalo pri združevanju deležev za gradnjo tovarne. Ko bodo načrti izdelani, naj bi akcija za gradnjo tovarne zajela tudi škofjeloško, tržiško in radovljiško občino, saj se tudi iz teh občin vozi na delo veliko delavcev. Hkrati pa naj bi delovne organizacije poskrbele za urejeno prehrano tudi v dislociranih obratih, ki jih imajo v drugih občinah. KŽK — nosilec akcije Sporazum v bistvu ponuja to, da bodo kranjski delavci deležni boljše, cenejše in kakovostnejše družbene prehrane, čeprav sedaj še ne bi mogli odgovoriti na vprašanje ali bodo hrano razdeljevali v kotlih ali le' porcijah. S tem problemom se be* ukvarjali živilski strokovnjaki b-vršni svet občinske skupščine je * nosilca akcije predlagal Kmeti«' živilski kombinat, k sodelovanja P so pritegnili kranjsko raziskoval* skupnost. KŽK je sprejel obvezo«* da bo letos naredil vse prograr* tovarna pa naj bi začela delati k« 1980. Prvi koraki so zastavljeni in cilj je znan. Za njegovo dosego pa potrebnih še veliko priprav, raziski in tudi široko organizirana aka* Za uspeh poslovanja pa seveda da bo hrana resnično boljša ia a* nazadnje, tudi cenejša. L. Bogata Poškodb na smučanju je manj: dobra oprema in teptani tereni Več gneče, a manj mavca Smučanja je za to sezono praktično konec. Okoli 250.000 slovenskih smučarjev (številka bi bila še večja, če bi prišteli še vse, ki le trikrat na leto zvlečejo smučke na sneg) je svoje bolj ali manj drage »dilce« že pospravilo. Le najbolj vneti smučarji, za katere se sezona sploh ne neha, se poleti še dričajo po plazovih, ledenikih in smučiščih na višinah nad 2000 metrov, na smučkah so še turni smučarji; skratka, nekaj je takih, ki rekreacije brez snega skorajda ne poznajo. Ostali, večina nas je takih, se bomo na sneg spomnili, ko bo novembra ali decembra snežilo. Takrat bomo planili v vrste pred žičnicami, besno smučali ves dan, da se izkoristi karta, dan pa morda zaključili na nezgodnem oddelku kake bolnišnice čakajoč v vrsti na mavčno oblogo. Čeprav je bila ob sobotah in nedeljah pozimi na nezgodnem oddelku ljubljanske bolnišnice resnično velika gneča pred mavčarno, ne bi mogli sklepati, zdaj ob zaključku smučarske sezone, da so bila našit smučišča lomišča za noge. Na obeh gorenjskih najbolj obiskanih in največjih smučiščih, na Krvavcu in v Kranjski gori, niso tega mnenja. Vid Cerne, direktor tozd Vi-tranc: »V sezoni, ki je minila, so vse naše žičnice prepeljale 3 milijone smučarjev. Pri teh prevozih pa je bilo 75 raznih poškodb; od tega !~)'2 zlomov. V lanski sezoni je bilo 2,8 milijona prevozov, poškodovanih je bilo 90 smučarjev, od teh 64 z zlomi. Leto poprej pa se je sezona končala z 2,6 milijona prevozi, v knjigo pa smo zapisali 74 zlomov, številke so zgovorne, saj se ob večanju prevozov, število poškodb neprestano manjša.« Kranjskogorska smučišča, ki so pretežno travnata, se raztezajo sku paj s smučiščem V Mojstrani m Planici na 70 ha, ko pa bo — verjetno že naslednjo sezono — urejen še Podkoren; bo skupaj dO ha smučišč, na katerih bodo žičnic o vsako uro lahko prepeljale 11 .(MH) smučarjev; zdajšnja zmogljivost pa je 8000 smučar jev na uro. Upadanje poškodb pri Smučanju so zabeležili tudi v krvavških smuči ščih. V lanskih treh mesecih so žičnice prepeljale 1,7 milijona smučarjev, letos pa so se prevozi povečali za 15 odstotkov in sicer na 2,4 milijona prav tako v prvih treh mesecih. Medtem koje bilo lani v teh mesecih 95 raznih poškodb na smučiščih Krvavca, jih je bilo letos nekaj več in sicer 103, kar pa seveda ob tako povečanem obisku ne more pomeniti povečanja poškodb. »Med poškodbami so zajete prav vse,« pravi direktor RT C Krvavec Franjo Kreačič. »Tudi take, ko je smučar zaradi praske ali odrgnine zaprosil za povoj ali večji obliž. Sicer pa so med poškodbami prevladovali zlomi. Najhuje je bilo prav v dneh, ko so bile idealne snežne razmere, ko so stroji lahko idealno zravnali sneg, tako da so bile proge gladke in hitre. Taki pogoji zapeljejo vešče in manj veŠče Smučarje v hitrosti, V spuščanje v smuku po strmini, kar pa seveda vsem ne gre najbolje od rok. Prav zato smo imeli v marcu, v dneh, ko so bili pogoji idealni, največ zlomov, tudi do šest V enem dnevu« Prav gotovo je iskanje vzrokov za poškodb« na smučiščih kaj nehvaležna naloga. Vrsta vzrokov je odločilnega pomena: idealnih pogojev skorajda ni mogoče ustvariti. Prav pa |e, da si žičničarji prizadevajo, da po svojih močeh kar najbolje pripravijo teren. Letos je krvavška smučišča teptalo (predvsem ponoči) 6 tep-talnih strojev, ob koncu sezone kome marca pa so dobili še tri nove pluge za rezanje »kueljev«. Kranjska gora je v primerjavi s Krvavcem veliko tia boljšem, saj ima večinoma 'travnata, smučišča. Zato smo zmogli teptati smučišča le s tremi sWr Čeprav jim je uspevalo urejati ge, direktor Čeme ugotavlja * smučarji tudi na najbolj u progah niso zadovoljni in jih opazijo, če morajo čakati v pred vlečnico. Včasih pa je sneg tak, da ga z nobenim strojem ne obdelati: na primer kašastega. Da? bi zmogli »prepariranje s orvz** tom« — ne, tako daleč pa nAs Vendar so zdaj naša smučišča dovoljivo urejena. V zadnjih dea letih neprestano beležimo upad poškodb pri smučanju.« Zdi se bi morali prav urejanju smuči sebno v zadnji sezoni, pi največ zaslug za zmanj^van škodb« ugotavlja dr. Andrej bič, dolgoletni član m komisije za gorsko Ikar in načelnik podko zdravnikov gorskih rešev*^ SRS. »Oprema naših smučarje*1 namreč dobra, prav tako pa »IP veča število smučarjev s smu šolo. Začenjamo že v osnovni to se vsekakor pozna. Znanje ^ na naših preobljudenih smučiščih kako pomembno. Treba pa je t povedati, da je pri tem še ku manjkljivosti. Najboljša oprema primer vezi, lahko odpovedo, če r v dobrem stanju, če jih shranjuje" na neprimernih vlažnih mestih ; podobno. Nepoznavanje ozn&k * smučiščih ima lahko hude posleii"* prav tako pa tudi slaba urej***** smučišča. Pri tem mislim na 1**" navanje terena še pred snet sebno pomembna je telesna pij***' ljenost smučarjev; tako velikih tudi otrok. Manjka pa našim vsem nedeljskim smučarjem' * | znanja, ki ga izkušenejši saa«W obvladajo, ga poznajo in zaradi**? lahko smučajo sproščeno. pM*jf svoje zmogljivosti in pravočasna**' nehajo.« Res, morda nam manjka »*•,, dobre vožnje« na snegu, da se ob veselju in radostih, ki jih ptfHi* sneg, znali zavedati tudi tistih **" varnosti, ki prinašajo mavec na*** i bolniški stalež. Oceniti svoje ljivosti mladim, je seveda najt** j Zato pa bi bilo treba začeti s s" -carsko vzgojo, ne le s smučarsi poučevanjem, že zelo zgodaj l * jenost smučišč pri nas še ni ideala* pa od vremena je zelo odvisna dar pa upravljavci smučišč vedo, kaj bi bilo treba še storil večjo varnost in prijetnejšo saj a vzdihujejo ob sami misli, vse to stane. Z majhnim vsako sezono nekaj, je za zdaj njil vo pravilo; plastične oblo:; zmanjkuje snega, sicer niso več nje. Da pa bi tapecirali s slamo p vsa drevesa ob progah, bi bilo n jetno že preveč; niti zakon, k: ga dobili, od njih tega ne zahK Tudi če bo za varnost na smučal poskrbljeno veliko, je dolžnost keaa smučarja, da tudi sam za varnost in varnost drugih ston tako veliko - kajti malo še v vodi v poškodbe. > •-_ —— h: Mencinae Žalostno umiranje gamsov Gamsje garje so se spet pojavile in ogrozile že gamse na desnem bregu Save, v gojitvenem \ lovišču Triglav — Lovci bodo ohranili le naj-1 bolj odporne živali srednjega razreda, ostali - gamsi bodo padli pod streli — Bolezen se je pojavila tudi zato, ker smo ohranjali v lovilcih preveč gamsov in zato garje nastopajo tudi kot prirodni selektor i 1*0 Bled - Gamse, te okretne in *e*tdne ter obenem tako ponos-Vihrali naših gozdov, ne ugodja in redči neprizanesljiva %*tkt potka iz objestnosti ali Vpemiftljenosti, temveč zato, W aa ae spet pojavile gamsje Ne, kožni parazit, ki živali iz-do onemoglosti in do •*rtl Gamsi, okuženi so v Kara->akak od Kranjske gore pa vse * Stala, se zaradi garij mučijo > odmirajo v hudih mukah. J*wi jih pobijajo, na loviščih se-gija in pazijo, da se okužba ne »i. I inž. Andrejem Arihom, čla-Si Lovske družine Begunjščica {* predsednikom komisije za {»«tvo in gojitev divjadi pri ***** lovskih družin Gorenjske N» te pogovarjali o ponovnem Jjfaro gamsjih garij in o ukre-ki so jih lovci sprejeli. POGUBNI ZAČETKI Snuje garje so se prvič pojavile , 1973 na Petelinjeku blizu tro-S z Avstrijo in Italijo. Lovska S* Slovenije je takoj ustanovila , J*»za zatiranje garij in člani tega Vso se odloČili za popoln odstrel 1 >* gamsov do ceste Podkoren-Sensko sedlo in za močno redčenje * Sovvzhodno od te ceste. Tedaj so r ^stretUi 12 gamsov in v naslednjem 3 ?*ter v letu 1975 o gamsjih ga rja h *3 v Wo sledu. Pozimi leta 1975 in 3 5^6 pa se je nepričakovano pojavilo gJ^vožariSče v dolini Belce in zato je "JJJ0 teviJite pod stalnim nadzoruj : *Wom. Lovci danes utemeljeno dom-'3'^evajo, da se > bolezen potuhnjeno wV>/» po atrijski strani in z zim-prehodom gamsov na P™ojne a Preila v Belco in ugonobila 30 "*?>w>v. Borzen ni bila zatrta, »obr-s* i» «w>t na zahod, proti fr**«8e je spet i gori in vse ^Teta 1*976 do 30 nenadoma ter hitro lovišče. Od 1. oktobra 1977 .v tem predelu pogin'10 ?? Ka""JamI ^241 gamsov, 69 pa so jih odstre-J Garje so se nato razširile y Bela, £ Dovjem in v lovišču Lovske dru-N Jesenice, tako, da so danes ž Jmeji Lovske družine Stol. Prav >r*jjoče je, da so se prvi garjavi Ni pojavili lani novembra tudi ze Nsnem bregu Save v gojitvenem Va Triglav v revirju Martuljek. *JWs je kranjskogorsko lovišče JiNm prazno, saj imajo le se -Nov, Lovska družina Dovje ima J*e, ki so hudo oboleli, lovci jese-% družine pa so tudi že ugotovili garjavih gamsov. KAKO GARJE ZATRETI? lovišču so se i kranjskogorskem j^Sb za popoln o j letih" bolezen znova pojavim. »SOse začeli upravičeno spra« t najbolj uč in ko vi til hji bolezen zatrli. Ko ukrepih, nastopi epi- je treba hitro ukrepati, in lovci menijo, da so pravilno ravnali, ko so se odločili za pobijanje živali. Ob razmišljanju, kako vendarle ohraniti zdrave trope, je bilo več dilem; nekateri so tudi javno nasprotovali radikalnemu odstrelu in ga označili kot morijo. Vsa ta razmišljanja, vsi ti pomisleki so akcijo le zavlačevali in danes je štab za preprečevanje bolezni še vedno na stališču, da je treba trope redčiti prav z radikalnim odstrelom. Ob tem naj bi ščitili le srednji razred gamsov, tisti razred, ki je zdrav in odporen, na višku svojih moči in ima takšen največ možnosti, da preživi. Nemalo težav pa je tudi zaradi tega, ker je treba ukrepati na razmeroma zelo širokem območju, saj seje pokazalo, da bolezen ne pozna meja in da zahrbtno udari. Prav zato so začeli akcijo na širokem območju vsi lovci prizadetih lovišč vse do ljubeljske ceste v Tržiču. Poleg močnega redčenja gamsov je na tem območju potreben stalen nadzor lovišč in pošiljanje delov kože s prsnega koša uplenjenih gamsov na Inštitut za patologijo živali v Ljubljani. V nekaterih lovskih družinah niso mogli odstreliti še vseh gamsov, ker so bile vremenske razmere neugodne: gamsi so bili po vrhovih, ker ni bilo dovolj snega. Marsikje pa so tudi podcenjevali številčno stanje gamsov v svojih loviščih. RAZMERJE NE USTREZA Že sama ocena življenjskih pogojev v Kranjski gori je pokazala, da je v tem lovišču dovolj hrane in prostora za okoli 150 gamsov, našteli pa so jih več kot 400 (vključno seveda z »avstrijskimi«). Ker prevladuje mišljenje, da je bolezen posledica nepravilnega oziroma preštevilnega stanja, je jasno, da dosedanji odstreli oziroma dosedanje ravnanje lovskih družin ni bilo najbolj ustrezno Odločujoči so vedno zimski prehrambeni pogoji v kraju prezimova-nja in ob prevelikem številu prihaja do nujne krize in nazadnje do takšne katastrofe kot so gamsje garje. Bolezen je torej posledica nepravilnega stanja v populaciji, saj je bolezen tudi prirodni selektor. Spolno razmerje gamsov ne ustreza, saj so v zadnjih petnajstih letih odstrelili dve tretjini kozlov in le tretjino koza. Koz je zato znatno več; letos je razmerje ena proti dva ' v korist koza. Gojitvena politika zadnjih let je bila očitno takšna, da jo je usmerjala želja po trofejah, pod streli so padali kozli in prevladovalo je prepričanje, da so za odstrel najbolj primerni stari gamsi in gamsi srednjega razreda. V zadnjih letih tudi ni prišlo do prave zime, kar je dodatno vplivalo na pojav gamsjih garij. Danes so lovci prepričani, da lahko prebirajo tudi v mladem gam-sjeni razredu, kjer lahko odstrelijo 50 odstotkov gamsov do 4. leta starosti, gamsov, ki so pač neodporni in slabi. Ščitili pa naj bi srednji razred ne le gamsov, temveč tudi srnja-di in ostale divjadi. Koristni rojstni dnevi * ljudje nisma "d muh. ■««/ vCn ne Včasih naša unaj ^resnična ™ ^""S,' i drahma prijetna s V Gorenjski. V<>?nlk "me a' *G sta fanta od/are, nasmeja vljudna, P"JeT 'tlnmetro K uletmki že nekaj £ leteč od hotela *e oglasi vodč_ tniki, a veste, kaj jf zategne poln »Dragi po >Neee,* veselo ^ ne veste, kaj je danes, Vi,je hudomušen vodič. »Ren ne veeemo,* se P"™ 1*4 ki se neugodno Poseda. »Ne boste verjeli, ampak dam* trna naš spretni šoferja rojstni »Umu,* zatulijo potniki, HMica je res od sile. kjati Voznik, ki jih tako varno vozi, ima nič več in nič manj kot rojstni dan, ki je le enkrat v letu. Vsakogar prijet no pogreje />n srcu, kajti rojstni dan je vendarle le rojstni dan. Sledijo glasne čestitke, razpoloženje je na višku. Po potrebi se nato vodič razneži ob milijonih kilometrov smrtno nevarnega po klica, ki mu je voznik žrtev te desetletja, nato sledi zbiranje denarja za darilo Klobuk kroži po avtobusu, lire, šilingi in ostale devize romajo iz vsake denarnice. Naslednji dan se petje druga skupina po naši lepi Gorenjski. Ko so že nekaj kilometrov daleč od hotela, se oglasi vodnik: »Dragi potniki, a veste, kaj je da nest« »Neee,« veselo in V pnčakovu nju zategne avtobus. »Danes ima naš prijetni in ustrežljivi vodič ja rojstni dan!« Vodič zardeva, zmiga z glavo, češ, kaj ti je bilo le treba po vedati! Klobuk pa spet kroži, iirr in šilingi in franki pa kapljajo I). Sede/ SODELOVANJE Z AVSTRIJCI Že leta 1973 so se naši lovci dogovarjali z avstrijskimi lovci o načinu ukrepanja v primerih gamsjih garij in tudi zdaj se pogovarjajo o enakih in skupnih načelih gojitve (o skupni gojitvi jelenjadi na Jezerskem so se že dogovorili). Vsekakor so takšni medsebojni dogovori zelo pomembni, čeprav niso sklepi tako lahko dosegljivi, saj se dogovarjata dva različna gojitvena sistema: pri nas je divjad družbena last, medtem ko imajo v sosednji Avstriji zakupni sistem. Naši lovci so tudi že razmišljali o pregradi na meji, saj je okužba možna le z neposrednim dotikom, a so to idejo opustili in se odločili za preventivno močno redčenje tropov. Ker pa še niso uspeli odstreliti vseh obolelih živali — prvi znaki bolezni na daleč niso vidni, opazijo lahko le že hudo obolele živali, ki so izčrpane in se močno otresajo — bodo poskušali dobiti pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dovoljenje za odstrel skozi vse leto, kajti v lovni dobi od 1. avgusta naprej se lahko redčijo le klinično bolne živali. Tako so lovci kot pogrebci, ko pobirajo gamsje trofeje in okužba se širi. Ce okužba torej ne bo začela pojemati — in za zdaj se je le širila — se bodo spet morali odločiti za radikalni odstrel tropov. Vsi ti udarci se bodo v loviščih poznali vsaj deset let, kajti nastala je ogromna gospodarska škoda. Zdaj ogrožena lovišča bodo dolgo prazna, kajti divjad prehaja od severa na jug, manj pa v smeri vzhod — zahod. Karavanke in zdaj deloma tudi že desni breg Save doživljata enega najbolj nesrečnih obdobij; čas nevarne in smrtonosne bolezni gamsjih garij, zaradi katerih gamsi žalostno poginjajo. Lovcem žal ostane najbolj dramatičen, a najbolj učinkovit popolni odstrel divjadi v loviščih gornjesavske doline, v loviščih, kjer bodo praznino še dolgo čuti11 • • • D. Sedej Na Gorjušah in na Koprivniku pravijo: Kako onesnažene so naše vode 0 onesnaževanju okolja govorimo iz dneva v dan. Še posebno v teh spomladanskih mesecih, ko je odlezel sneg, ko so se izpod njega pokazali kupi smeti, »okrašena« obrežja rek, odpadki na vsakem koraku. Turistična društva, ribiči, lovci, šole in drugi mrzlično hitijo s pripravo očiščevalnih akcij, ki pa, dajmo roko na srce, kaj malo zaležejo. Kajti že čez dan ali dva se na ravnokrar pospravljenem smetišču pojavijo novi odpadki. In tako iz leta v leto. Nič ne pomaga, če ljubitelji planin ob raznih očiščevalnih akcijah v potu obraza odnesejo v dolino vreče steklenic, embalaže raznih sokov in drugo navlako, ker so kakopak že čez nekaj dni planinske stezice ponovno na debelo nastlane z vsem mogočim. Lovci in ribiči, ljubitelji nedotaknjene narave nikakor ne morejo stopiti na prste vsem neodgovornežem, vsem nepridipravom, ki po vsakem pikniku zapuste zasvinjane jase, travnike, bregove rek ... Tovarne od časa do časa spušjajo v reke uničujoče snovi. Na vsak način pa bi se nekaj le moralo spremeniti v miselnosti večine izmed nas. Vsak bi se moral zavedati, da s tem ogroža sebe; ogroža zdravje mnogih. Kajti treba je vedeti, da odpadki, ki jih vidimo, še niso nič v primerjavi s tistim, kar ne vidimo, a se skriva v vodi in zraku ter drugod. Nobena šala, denimo, ni dogodek, ki se je zgodil pred nekaj dnevi v Škofji Loki, ko je tu gostoval cirkus »Espana«. Žejna slona namreč nikakor nista hotela pokusiti vode iz reke Sore. Komaj poduhala sta jo in članom cirkuške ekipe ni preostalo drugega kot to, da jima preskrbijo prečiščeno od drugod.Mlada slona sta očitno navajena na boljšo pijačo, na še neonesnaženo vodo iz svojih »rojstnih krajev«. No, istočasno je kajpada treba pripomniti, da Sora glede svoje osnesna-ženosti niti ni kričeč primer. Še posebno ne, ker Škofjeločani premorejo celo čistilno napravo. Toda zaskrbljenost v trenutku, ko govorimo o naših vodah, nikakor ni odveč. Mladinska raziskovalna akcija »Okolje v Sloveniji«, v kateri pod pokroviteljstvom Prirodoslovnega društva Slovenije sodeluje 41 slovenskih osnovnih in srednjih šol, je namreč dala zanimive rezultate. Pokazalo se je, da tudi odročni potoki in rečice postajajo vse bolj onesnaženi. Skratka, da je velika večina voda okuženih že ob izviru. Morda še ne veste, da onesnaženost voda pri nas merimo s stopnjami od ena do štiri. Najčistejša je seveda tista, ki ji je prisojena stopnja ena, v vodi s stopnjo dve se je še mogoče kopati, stopnja tri je neuporabna za pitje in kopanje, stopnja štiri pa seveda pomeni pravo brozgo. Sava bohinjka in Sava dolinka, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora in druge reke ter rečice na Gorenjskem so seveda ob izviru in še nekaj časa v svojem toku čiste ali vsaj dokaj čiste. Sava dolinka se prvič huje onesnaži na Jesenicah, Sava bohinjka pa pri Radovljici. Tu ima Sava stopnjo onesnaženosti »2«. Podobno je tudi v Kranju, kjer naša najdaljša reka dobi le za malenkost slabšo podobo. Stopnjo »3« pa dobi v Medvodah, kjer vanjo priteče izredno »slaba« Sora. Toda treba je povedati, da se Sora močno poslabša šele pri tovarni celuloze »Aero« v Goricanah, prej pa je dokaj čista. K temu veliko pripomore tudi škofjeloška čistilna naprava. Zato je vsekakor potrebno pozdraviti dejstvo, da gradnjo čistilnih naprav načrtujejo v Žireh, Železnikih, na Jesenicah, v Kranju in še marsikje. Tudi odpadne vode iz tovarne celuloze v Goričanah bodo kmalu speljane v čistilni sistem. Zato se zaenkrat še lahko brez skrbi kopamo, morda pa se kopalcem obetajo kmalu tudi manj onesnažene vode. In zato bo morda tudi na kopališčih ob naših lepih gorenjskih rekah kmalu še bolj živahno. Za čistost okolja pa bomo morali skrbeti sami. 3, Govekar »Mladih ni, _da bi peljali« Nekdaj je bilo na Gorjušah in na Koprivniku predvsem poleti zaznati utrip kmečkega turizma, danes pa turizem popolnoma zamira — Z odkupom mleka vendarle ni resnih problemov Gorjuše, Koprivnik — Danes, ko prihaja pomlad na visokogorske kraje kot so Gorjuše in Koprivnik in sneg počasi odhaja, je makadamska cesta slaba, a vseeno boljša kot pozimi, ko poledenela in snežena ni dopuščala nikakršne hitrejše vožnje. Pozimi je bilo ob visokem snegu na Gorjuše in na Kopriv nik težko sploh pripeljati, kajti pluženje je bilo redko. Prebivalci obeh vasi so morali večkrat gaziti pot v službo ali v šolo. Pa ni le cesta težava, ki ji prebivalci niso kos. Imajo sicer šolo, ki sprejme učence tja do četrtega razreda, nimajo pa nobenega lokala, razen počitniškega doma železniškega transportnega podjetja, ki pa je zaprt. Tudi telefonske povezave z dolino ni. zemlja pa je skopa, saj na njej uspeva le krompir. Prebivalci, ki niso zaposleni pri gozdnem gospodarstvu doma. morajo vsak dan na delo v Bistrico in ni čudno, da je na Gorjušah in na Koprivniku vedno manj hiš in vedno manj domačinov. 'Pred dvajsetimi leti sta imeli obe vasi okoli 2000 prebivalcev, danes jih naštejejo še komaj 480. Predvsem mlade vleče v dolino, kjer si poleg večjih naselij sezidajo nove domove, doma pa ostajajo starejši. Med tistimi, ki vztrajajo doma na Gorjušah in prizadevno delajo v krajevni skupnosti, sta tudi Anton Arh in Jože Blazin. Pravita, da se problemi obeh vasi rešujejo le počasi, čeprav so vaščani vedno pripravljeni poprijeti za delo. Pred leti so napeljali štiri kilometre vodovoda, popravljajo gasilski dom in si prizadevajo, da bi vendarle življenje teklo naprej ker se le da nemoteno in da v obeh vaseh ne bi družbeno življenje povsem zamrlo. Skoraj popolnoma je zaradi slabe ceste in zaradi pomanjkanja ustreznih objektov zamrl kmečki turizem, ki je vendarle imel nekdaj svojo pomembno vlogo. Mladih ni. tistih, ki bi bili voljni »peljati« naprej, ki bi aktivno delali v okviru krajevne skupnosti. Eden pomembnih virov zaslužka je za prebivalce Gorjuš in Koprivni-ka vsekakor prodaja mleka. Vsak dan ga Kmetijski zadrugi Srednja vas oddajo okoli 1700 litrov, sodeluje pa okoli 70 kooperantov, od tega 20 kmetov, ki jim je kmetija edini vir zaslužka. Kmetijska zadruga Srednja vas pa je zašla v zadnjem času v resne težave, saj nikoli ni bilo denarja, da bi se proizvodnja zadovoljivo modernizirala. Problemi sirarstva, mleka, ki niso odraz le težav sirarne v Srednji vasi, temveč so nasploh problemi našega kmetijstva, saj povsod zaradi naših prehrambenih navad in drugih vzrokov ostaja dovolj mleka, so deloma prizadeli tudi kooperante na Gorjušah in na Koprivniku. Zadruga je bila s plačilom v zaostanku, nekaj dni pa so morali mleko predelovati kar na Koprivniku. Zaradi sanacije sirarne v Srednji vasi se je zdelo, da bo mleko moralo ostati na Gorjušah in na Koprivniku, zato so kmetje na zboru občanov takšen odnos in takšne razmere hudo obsodili. Vendar pa Kmetijska zadruga Srednja vas ni poslala nikakršnega uradnega obvestila, da bodo pogodbe o odkupu mleka preklicali, mleko so še naprej odvažali iz vasi. Da bi rešili težave pri odkupu mleka in nasploh poskrbeli za boljše obveščanje in medsebojno dogovarjanje zadruge in kooperantov, bodo ustanovili več vaških mlekarskih odborov. S tem seveda ne bodo mogli sanirati izgube, ki jo ima že vsa leta zadruga — predelava sira tudi nikoli ni bila donosna — dosegli pa bodo, da bodo kmetje bolje obveščeni in bodo lahko bolj učinkovito vplivali na kooperantske odnose. Na Gorjuše in na Koprivnik pač ne bi smeli pozabiti, še posebno ne na cesto, ki je ena glavnih ovir in povzroča nemalo težav prebivalcem, ki vendarle hočejo na Gorjušah in na Koprivniku ostati, kljub precejšnji oddaljenosti od središč, odmaknjenosti, ki je vendarle nikoli ne bodo mogli prezreti. Vsaj znosna pa naj bi postala s primerno in ustrezno vzdrževano več deset ' kilometrov dolgo cesto ... D. S. /O ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA RADOVLJICA Svet poslovne enote LB TBG PE Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge za določen čas od 1 5 6 do 1 5 9 1 978 DVA BLAGAJNIKA DINARSKO-VALUTNE BLAGAJNE V EKSPOZITURI BLED Opis dela. sprejema vplačila in opravlja izplačila v domači in tuji valuti Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh del in nalog zahteva dokončana ESŠ, upravno-admini-strativna šola in tri leta delovnih izkušenj Delo bo potekalo v dveh izmenah Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek splošnih poslov LB TBG PE Radovljica, Gorenjska c 16, 1 5 dni po bojavi. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi Planinska preprostost in cenenost privlačita Novi planinski postojanki na Krvavcu in na Ledinah poslovali rentabilno — Letos spet množični izleti v gore Kranj — Upravni odbor planinskega društva Kranj je ocenil lansko finančno poslovanje Planinskega društva Kranj. Razveseljiva je ugotovitev o pozitivnem finančnem poslovanju društva, v katerega so nekateri zaradi bogate investicijske dejavnosti dvomili. Novi oziroma prenovljeni postojanki na Krvavcu in na Ledinah sta dosegli pozitiven finančni rezultat. Preprostost in cenenost ponudbe, značilne za planinske postojanke, sta se torej obrestovali. Ponudbe obeh postojank so bili še posebno veseli mladi, športniki in ljudje, ki so jim obiski v gorah rekreacija. Pa tudi gostje, ki jim sicer r Alpinistične novice AO JESENICE V LETU 1977 V tem letu je odsek Stel 13 alpinistov, 7 pripravnikov in 23 tečajnikov. Tečajniki so v okviru teoretičnega dela alpinistične Sole prisostvovali dvanajstim predavanjem (prva pomoč, tehnika, plezalna tehnika . ..). Praktični del plezalne šole pa je vseboval 14 vaj v plezalnem vrtcu. Poleg tega so organizirali tudi 8 skupnih tur (ostale so zaradi slabega vremena odpadle). Poleg skupnih tur so sodelovali tudi na več delovnih akcijah. Pomagali so pri pripravi poti za spominski pohod na Stol, pri izvedbi triglavske štafete, sodelovali na VTK memorial, pri popravljanju bivakov III in IV, obiskali pa so tudi spominska obeležja v Julijcih. Kot vsako leto so organizirali »turni smuk Rož-ca 77«, ki je srečanje vseh jeseniških alpinistov in se ga je udeležilo 120 alpinistov. V zimskem času so opravili 120 pristopov na vrhove nad dva tisoč metrov in dva nad tri tisoč ter 37 turnih smukov. Plezalnih vzponov so opravili 341, od tega 42 zimskih m 299 letnih, od katerih jih je bilo 15 v tujini. Sedaj odsek šteje že 20 alpinistov (en gorski vodnik), 15 pripravnikov (dve dekleti) in 16 tečajnikov plezalne Sole 77/78 (4 dekleta). KONEC ZIMSKE SEZONE LetoSnja zimska sezona alpinistom ni bila preveč naklonjena. Le nekaj lepega vremena ob začetku in Se manj ob koncu je vzrok, da so ostali mnogi načrti neuresnič-ljivi. Pohvalno je to, da se je dokaj razširil krog plezalcev, ki so sposobni plezati pozimi tudi najtežje smeri, kar so dokazali ob začetku letošnje zime s številnimi kvalitetnimi vzponi. Predvsem pa je slabo vreme ali pa skrajno neugodne razmere (obilica novo-zapadlega snega) botrovalo letošnjemu majhnemu Številu pristopov in lažjih smeri. AS V KRANJU Tudi AO Kranj letos organizira plezalno šolo Začela »o se teoretična predavanja v društvenih prostorih vsak četrtek ob 18.30. Prav tako pa vzporedno potekajo vaje v plezalnem vrtcu. Vodji letošnje alpinistične šole pa sta Kranc Matej in Markič Peter. Vsi zainteresirani lepo vabljeni. KRANJČANI V PAKLENICI LetoSnjega prvomajskega tabora v Pakle-nici se je udeležilo 30 članov AO Kranj. Od tega je bilo 12 alpinistov, dvanajst pripravnikov in 6 tečajnikov. V stenah nad kanjonom Velike Paklenice so se mudili izmenoma od 22. 4. do 1.5. Zaradi nestalnega vremena je bilo nekoliko manj težjih vzponov. Omenimo naj ponovitev Klina, ki sta jo opravila Peter Markič in Marija Perčič. To je bila verjetno prva ženska ponovitev te smeri. Nande Kern pa je z Dušanom Srečnikom (AO Tržič) preplezal Jen javo smer (VI, A2). Bivakirala sta tri raztežaje pod vrhom. Poleg tega so preplezali tudi Ljubljansko smer, nekaj navez pa Mosoraško in Steber malega kladiva. Opravili so tudi dva prvenstvena vzpona. Jezno smer v Anič Čuku, ki sta jo preplezala brata Stremfelj (150 m, IV —V, A 1 - A2) in smer Botanični vrt v Visoki gla-vui ki so jo preplezali Peter Markič in brata Stremfelj I150m, 1V-V, Al -A2). A. š. 1 radi pripisujemo večjo zahtevnost in izbirčnost, so se radi ustavljali v postojankah Planinskega društva Kranj. Člani upravnega odbora so ocenjevali uresničevanje letošnjega programa in še posebej opozorili, da je 40 planincev v alpinistični in plezalni šoli, in 30 udeležencev na tečaju za gorske stražarje, izreden dosežek. Žal družbeni položaj gorskih stražarjev še ni urejen predvsem v primerih ukrepanja. V Kranju razmišljajo, da bi jih kazalo vključiti v enote narodne zaščite. Kranjski planinci bodo letos nadaljevali s priljubljeno akcijo »Kranjčani hodijo v gore«, obenem pa se bodo že začeli pripravljati na praznovanje 80. obletnice ustanovitve društva, ki bo prihodnje leto. Odbor je priporočil, da mora društvo zagotavljati množično udeležbo na raznih spominskih pohodih, kot so pohod na Stol, Porezen, Jelovico, Kališče in Krvavec. Z zadovoljstvom je bilo sprejeto obvestilo, da bosta dolgoletna člana društva Marija Brudar in Andrej Brovč prejela častna znaka planinske zveze Jugoslavije. Znaka bosta podeljena na priložnostni slovesnosti. Vsestranska ocena dela društva pa bo podana na redni letni skupščini, ki bo konec aprila. J. Košnjek Mar ne premoremo planinsko- alpinističnega muzeja Slovenska planinska zgodovina se je začela pred tisočletjem. Njene prve strani so odprli bohinjski kose-zi, trentarski lovci, pastirji s tropi, zapriseženi in divji lovci pod Triglavom in ljudje pod vrhovi naše domovine. Naša planinska zgodovina ni skromnejša od one pod Alpami, Hin-dukušem, Pamirjem, Himalajo! Številni alpski narodi imajo že bogate planinske in alpinistične muzeje. To je dokaz, da znajo ceniti gorski svet in da so ponosni na stoletno borbo s pogosto pobesnelimi elementi gorske narave. Mi se s kaj podobnim nimamo pohvaliti. Neuspešna so bila dosedanja prizadevanja, da bi oblikovali vsaj skromno planinsko in alpinistično zbirko, iz katere bi lahko zrastel planinski in alpinistični muzej. To so želeli že ustanovitelji Slovenskega planinskega društva pred 85 leti, sledili pa so jim dr. Josip Pretnar, mag. Tone Strojin, Pavle Kemperle, Ivan Savli, Anton Blažej in drugi. Dragoceni ostanki naše slavne planinske in alpinistične zgodovine pa izginjajo in se uničujejo pred našimi očmi. Marsikaj pa je še shranjenega in čaka. Vendar, kako dolgo bo to trajalo? Letos, ob jubileju Slovenskega planinskega društva in Triglava, je priložnost, da zbrišemo iz vsakdanjosti slabo vest našega planinstva in alpinizma — planin-skoalpinistični muzej! U. Zupančič Pogosta srečanja invalidov Škofja Loka — Društvo invalidov v Škofjeloški občini je prav gotovo med najdelavnejširni na Gorenjskem. Aktivnost članov je zares vsestranska, saj stalno skrbijo za zgodnje odkrivanje invalidnosti med prebivalci na njihovem področju, nudijo pomoč pri iskanju ustreznega dela za invalide, sodelujejo pri reševanju stanovanjskih problemov, obiskujejo težke invalide na domu in v bolnišnicah, skrbijo za večkratna srečanja invalidov, pripravljajo izlete, vsako leto pa pripravljajo tudi slovesno praznovanje dneva" invalidov. Skratka, invalidi na škofjeloškem področju se izredno aktivno vključujejo v družbena dogovarjanja. Tudi za letos so si invalidi v škofjeloški občini zastavili obsežen delovni načrt. V prvi vrsti nameravajo v svoje vrste pritegniti prav vse delovne invalide ter vse duševno in telesno prizadete občane. Zato je društvo že vzpostavilo stike z vsemi delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi v občini, da dobi ustrezne sezname. V vseh večjih delovnih organizacijah, tam, kjer je zaposlenih več kot petnajst invalidov pa nameravajo organizirati aktive delovnih invalidov. Društvo bo še naprej skrbelo za ugotavljanje in reševanje problematike svojih članov. Svoje člane bo zastopalo povsod tam, kjer bodo želeli. Zato je društvo invalidov sklenilo v letošnjem letu enkrat tedensko odpreti posebno posvetovalnico, kjer bo vsakdo lahko dobil potrebne nasvete. Škofejločani prav tako nameravajo poživiti športno dejavnost. Za zdaj imata največ privržencev kegljanje in smučanje, v prihodnje pa naj bi se okrepile tudi druge športne panoge - šah, balinanje, atletski mnogoboj, plavanje in streljanje. Da bo to mogoče uresničiti, je potrebnih več aktivnih sodelavcev. Društvo bo prav tako tudi v prihodnje skrbelo za česta srečanja svojih članov, člani bodo obiskovali težje invalide na domu, prek vsega leta bodo pripravljali izlete, pripravili bodo srečanje težjih invalidov v naravi, nadalje bo nudilo pomoč pri letovanju članov na morju, v planinah ali v zdraviliščih, skrbelo bo za izobraževanje članstva s pripravo raznih predavanj in tečajev, člani pa upajo tudi, da bo društvo končno le dobilo svoje prostore, saj bi bili ti za redno delovanje društva nujno potrebni. Letos 10. junija pa bo društvo invalidov iz Škofje Loke tudi pripravilo tradicionalno srečanje težkih invalidov s celotnega področja Gorenjske. J. Govekar Pestra dejavnost javorniških upokojencev Javornik — Društvo upokojencev na Javorniku ima zelo pestro dejavnost, saj člani delujejo na kulturnem, športnem in rekreacijskem ter gospodarskem področju. Zelo aktivno sodelujejo tudi s krajevno skupnostjo in organizacijami ter društvi v njej, obenem pa navezujejo prijateljske stike z ostalimi društvi upokojencev. Člani upokojencev so lani sodelovali na športnih tekmovanjih v balinanju in šahu, kjer so dosegli dobre uspehe. Pri društvu so. ustanovili ekipo balinark in je verjetno prva ekipa pri upokojencih v Sloveniji. Za razvedrilo in spoznavanje krajev je bila uspešna komisija za rekreacijo, ki je organizirala kar precej izletov svojih članov. Tudi kulturna komisija je bila zelo prizadevna, še posebno aktiven je zbor društva upokojencev Javornik — Koroška Bela, ki pod vodstvom Jaka Vebra marljivo nastopa. Lani so v društvu organizirali proslavo za dan žena, vse bolehne pa so na domu obiskali. Na zadnji letni konferenci so opo- zorili na več problemov. Edina cija, ki jo dobivajo, je dotacija zarne, ki se zaveda svoje do sodelavcev, ki so zdaj Opozorili so tudi na stanovmctjpkl probleme upokojencev. Sprcgo—i I so o rekreacijskih objektih, sedanji upokojenci s svojim škim delom postavili d< Mežakli, uredili smučišča na vem vrbu in že v prvih letih govorili o nujnosti delavskega doma na J« Vloženo delo ni rodilo sadov in sedaj dom na MuhH propada, Španov vrh pa je še vefe takšen kot je bil; da ne govorim delavskem domu, o katerem še * sledu. Ob zaključku so sprejeli progi** dela in tako predvidevajo natt* opreme v domu, ureditev kanabsafr je in asfaltiranje dvorišča p* domom, pokritje balinišča in aet» tera druga nujna dela. Za prefet nika društva so izvolili Franca Alfe za gospodarja pa Matevža Kak* Milan Zemb* Težave spremljajo ustvarjalnost mladih Visočanov Ime osnovne organizacije ZSMS Visoko je med mladino kranjske občine pogosto omenjano, kadar govorimo o delavnosti, požrtvovalnosti in vidnih dosežkih. Tudi v zadnjem času smo bili priča njihovim številnim uspehom. V povolilnem obdobju so mladi Visočani sklicali konferenco in se dogovorili o novem vodstvu in novih akcijah. Sklepe so začeli nemudoma tudi uresničevati, vendar se niso le podrejeli izhodiščem občinske konference, pač pa so pokazali predvsem lastno ustvarjalno moč. Pri kulturnih prireditvah ob praznikih meseca mladosti so se uspešno povezali z družbenopolitičnimi organizacijami v svoji krajevni skupnosti, ob prvem maju so skupaj s preddvorsko mladino organizirali pohod na Kališče in kresovanje. Tudi njihovo sodelovanje s pionirji je pohvale vredno in da slutiti, da se bosta zagnanost in idealizem nadaljevala tudi v prihodnje. Za 25. maj spet pripravljajo skupno proslavo, dan mladosti pa bodo popestrili še z razstavo likovnih del mladih ustvarjalcev. Pod krepkimi mladimi rokami nastaja ob Kokri igrišče. V načrtu imajo ustanovitev aktiva mladih komunistov, ki naj bi pomenil jedro njihovega dela in vanj vnesel še več idejnosti. Če gledamo njihovo delo od zunaj, bi dejali, da visoški mladinci sploh nimajo težav. Toda sami vedo o njih dosti povedati. Prva je kadrovska, ki pa jo kar uspešno premagujejo. Po- Odprava posledic zemeljskih plazov Radovljica — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Radovljica so med drugim obravnavali tudi odpravo posledic zemeljskega plazu in usadov v krajevnih skupnostih Podnart in Brezje. Sanacijo je prevzela komunalna interesna skupnost in ugotovila, da po predračunu znaša sanacija zemeljskega usada na cesti Ovsiše — Ćeš-njica 200.000 dinarjev, zemeljskega plazu na cesti Češnjiški most— Češ-njica 109.000 dinarjev in sanacija kritičnega dela ceste nad hudourniškim potokom na cesti Češnjivski most-Cešnjica okoli 700.000 dinarjev. Rekonstrukcija mostu čez Lip-nico na cesti Cešnjica —Rovte velja 360.000 dinarjev, zemeljski usad na cesti Brezie- Peračica pa 120.000 di- narjev. Škode je bilo tako skupaj za milijon 500.000 dinarjev. Posojila za sanacijo je odobrila Ljubljanska banka. Krajevna skupnost Podnart je posebno uspešno vodila sanacijska dela po programu sanacije in predpisanih nalog. Dela so opravljali pod strokovnim nadzorstvom, ob sana-Cy i pa so imeli precej težav. Krajevna skupnost Podnart pa ni opravila le rekonstrukcije mostu, celo več, zgradila je popolnoma nov Šest metrov širok in 23 metrov dolg most s potrebnimi varnostnimi napravami in signalizacijo. Presežek stroškov je poravnala iz svojih virov in z dotacijo Kemične tovarne Podnart. D. S. avnc sr »ostjo,« »dloča^ se tiče? ni SU grešajo predvsem samoupravno *j delovanje s krajevno skupne bi dalo tudi njim možnost odl< o pomembnih vprašanjih, ki _ življenja in dela v krajevni ak*^*' nosti. Na podobne težave so nalett? 5 tudi pri osnovni organizaciji Dandanes starejše generacije gosto tožijo o nedelavnosti m\*A Toda morali bi upoštevati tudi: hovo nenehno vključenost v in družbenopolitične orgai prizadevanja glede vprašanj nosti, ustvarjalnost in vzdušje. D. Višji pogrebi stroški Radovljica - V občini ljajo o predlogu posameznih škov za opravljanje pogrebnih i kopaliških storitev. Tako naj h po predlogu komunalnega 00? darstva Radovljica povečala mSf izkop in zapis grobne jame od dinarjev na 1.-000 dinarjev, ct zemlje in vencev od 80 dinarje' 270 dinarjev ter vsi ostali stroS pogrebih. Povečala naj bi letna najemnina za grobove nalno gospodarstvo se dejavnost posega na enega občutljivih področij Življenja" nov, vendar naj bi zvišane pomenile tudi čimbolj dostojr kulturno slovo od pokojnih. Gostovanje v pobratenem Oldhamu Iz angleškega mesta Oldhami je v soboto, 13. maja, vrnila skup Glasbene šole iz Kranja. Sestali so jo pevski oktet pod vodstv>,»:' prof. Sabire Hajdarovič, flV Maja Gogala in Boris Campa 1 kC korepetitorka Jasmina Pogađrf ^ ► ravnatelj Glasbene šole, preds*** \, niča izobraževalne skupnost: * S* prevajalka. V Oldhamu in okoliških a**8* smo priredili osem koncertov 0 danski so bili namenjeni uče*** osnovnih, srednjih ali visokih večerni pa širšemu občinstvu. N***" teli smo na zelo ugoden odmev * novi mestni hiši nas je sprejel J«?*1 mesta Oldhama, zadnji vefer P nam je priredilo sprejem DraS* prijateljev Kranja. j. Pogača* zaveda1 Skrbniki Erjavčeve koče na Vršiču - Oskrbnik France Lainšček, Kri stma Vehar in Mica Fin žgar skrbe za dobro počutje obiskovalcev Erjavčeve koče na Vršiču, ki stoji 1515 metrov visoko. Erjavčeva koča je bila zgrajena te r preteklem stoletju. Postojanka, ki sodi k Planinskemu društvu Jesenice, je te rekdokdaj zaprta. Letošnjo zimo je »mirovala« le 16 dni, ko je bila poKvarjena električna napeljava. sebno Pa Je udeležence navdušil nastop 7Jwie skupine z Dovje ga. Z akademije so poslali pismo Titu, prebrali pa so tudi najboljše st Tfake, ki so jih učenci napisali na temo o invalidih -" -Habif PRVO MESTO ZA COLOR .V petek in soboto so bile v Medvodah XI. športne igre ^jBvajalcev barv in lakov Jugoslavije, na katerih je dedovalo nad 500 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih ^javnih organizacij, ki so se pomerili v osmih športnih 'r^cjplinah in gasilstvu. Največ uspeha so imeli domačini, j. m tako prvič osvojili prvo mesto in prehodni pokal, zagrebškim Chromosom, večkratnim zmagovalcem, domžalskim Heliosom. V soboto se je nad 100 športnikov udeležilo mani-^tivnega Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, kar je 4krionaJnim majskim srečanjem dalo še poseben ?^en. Pokrovitelj iger je bil Mirko Korinšek, pod-?*"kednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana, ^■knje športne igre bodo v Gornjem Milanovcu. — fr SREČANJE MLADIH *<*t na So*i - Mladi iz Lesc so bili pred dnevi ty pri sovrstnikih na Mostu na Soči. Osnovni orga--iji ZSMS obeh krajev sodelujeta že tretje leto na ta da izmenjujeta obiske, katerih namen je gojiti »rifttvo in se seznaniti o delu in težavah mladinske anizacije v krajevni skupnosti. I**** w domačini poleg Leščanov povabili tudi mlade ojrjfj Vrhnja prj Žalcu ter iz Ostrožnega pn Celju, popoldanski dej srečanja je izpolnil šport, popoldne pa je pogovorna temo Vloga OO ZSMS v krajevni skup- Kurilniško lopo popravljajo — Železniška kurilnica na Jesenicah je odigrala v zgodovini gorenjskih železnic pomembno vlogo. Z elektrifikacijo je izgubila na pomenu. Prvotni projekt je predvideval rušenje nekaterih ku-rilniških naprav, najnovejši pa predvideva modernizacijo in ugraditev nove kritine. V lopi bodo stroji, potrebni za vleko, ter muzejski primerki lokomotiv in vagonov, razen tega pa bo dovolj prostora za rezkarja, potrebna pri odstranjevanju snega. — B. Blenkuš 1 ^nbodnje leto se bodo mladi iz vseh štirih krajev **J'fla srečanju v Ostrožnem pri Celju. »• "aun Večja varnost na železnici — Pred leti je varnost na železnici padla, zato smo bili priče številnejšim nesrečam. Lani in letos posvečajo železničarji varnosti večjo pozornost. Tudi na gorenjski so ugradili avtomatski pra-govni blok, ugrajujejo pa tudi napravo, ki ustavi vlak, če na signalu zagori rdeča luč. S tem je varnost na gorenjski progi popolnejša in bo med prvimi v Sloveniji sodobno opremljena. Na fotografiji del naprave, ki ustavi vlak, ko zagori rdeča luč. — B. Blenkuš ' KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM tajniški izlet izžrebanih naročnikov Glasa (3. zapis) ,J^2age bomo hiteli skozi Srpeni-Ju je velika tovarna krede in 1 sredstev — med potjo obču-nenavadno oblikovani Krn ■) in prestreljeni Prestreljnik 1 in v Trnovem ob Soči ugiba-kje je doma ona žalostna »pe-• zagorskem zvonu«. Trnovo *e pri Gorici pa tudi na No--ni blizu Planine, celo v j Jani' fc bomo v Kobaridu, kraju tes-k^ezanem z imenom »goriškega **a* pesnikom Simonom Gre-*. Prav blizu je njegova roj-Vrsno pa tudi njegov grob ,v Lovrencu ... V Kobaridu, na *t(>}i Savinškov kip — čudovit fnilc čutečemu pesniku, odkrili S*l J^.5«. Tudi glasbenik Hrabro-, '^arič ima tu spomenik. :,(>t, že od Loga naprej, bomo ■ali čistost in snago obsoških Jfff. Povsod obilica cvetja in buj- Najprej bomo hiteli skozi Tolmin, mimo umetnega jezera - zajezene Soče — čez Most na Soči, mimo An-hovega, katerega cement rabijo naši graditelji (če ga dobe!). Pri Plaveh bomo videli odcep ceste v vinorodna Brda in že bomo pred Novo Gorico, mestom, ki ga želimo napraviti lepšega in skladnejšega kot je stara Gorica onstran meje. Saj ima Nova Gorica v grbu razcvelo vrtnico, simbol lepote, rasti in mladosti! No, v mestu samem se ne bomo dosti zadrževali, |)ač pa se bomo kar povzpeli na Kekca, kjer nas bo čakalo kosilo. Imeli pa bomo tudi dovolj priložnosti, razgledati se po vsej novogoriški okolici in po furlanski ravnini tja do Jadranskega morja. obračali, ■and rov. fie se bomo urno Jspeli še skočiti do Breginja, po potresu zrasel nov, lepši nas bo kar naprej priganjal, '^fe toliko poti pred nami. VAŠA PISMA KAM NA IZLET? društvo upokojencev Naklo, i ,J,T(,ga so včlanjeni tudi upo-■vn organizirati izlet v Češko-&&ko. Vsak udeleženec bi mo-^Plačati 1800 din. To je lepa \tr> vendar za večino upoko-*i?V Predraga; ne za pet dni in hrane, ampak zaradi a 'Mnih dohodkov. Mar ne bi Mbt organizirati izlet kam bli-; r"' Koroško, Gradiščansko, v ybfg a/i Julijsko krajino, Re-\~ r'b. v Beograd, Kumrovec, na W£**ko ali Primorsko? Takega vf^3 bi se verjetno lahko vsi j \*i*tili, saj bi trajal le en ali \ ^fr dva dni, Saša Pretnar, Podbrezje Naročniki žrebajo naročnike Rozman Helen ca, Brezje pri Tržiču 13 je izžrebala naslednje naročnike: Jagodic Alojz, Sv. Lenart 6, Cerklje Močnik Jože, Grad 48, Cerklje Slapničar Francka,Suha 26, Kranj Košir Andrej, Mlaka 2, Kranj Pernuš Anton, Krašnova 16, Kranj Rajgelj Valentina, Podbrezje 119, Duplje Oštir Matija, Golnik 31 Potočnik Franc, Bukovica 14, Selca Ržen Jože, Sovodenj 2 Kacin Boris, Štefetova 28, Šenčur Potočnik Lojze, Pipanova 64, Šenčur Zupan Rozka, Kranjska K), Šenčur Božnar Francka, Sv. Barbara 12. Škof ja Loka Zvelc Katarina, Stara Loka H, Škof-ja Loka Kibnikar Alojz, Nasovče .J5. Komenda , \ . \ * Skozi Šempeter in Volčjo drago pa mimo (Gregorčičevega Gradišča, Prvačine in Dornberka skozi Branik (prej Rihemberk) in pod kamnito srednjeveško trdnjavo Štanjel bomo pripotovali še za dne v staroslavno Vipavo. Ne le graščina, vrsta baročnih kipov v parku in slovita vinska klet z imenitnim merlotom — pač pa tudi mogočen izvir reke Vipave tik za graščino, nas bo gotovo zanimal. Pot skozi Ajdovščino — sedežem prve slovenske vlade — in nato čez Col proti Ljubljani in domu. nam bo |)rinesla zadnje vtise pred slovesom. — Ze zdaj j>a veljaj: srečno pot, lepo vreme in dobro razpoloženje ves dan' C.Z. Mladi uspevajo Jesenice — Za sedanjo generacijo slovenskih alpinistov je značilno, da Uspejo preplezati tudi tisto, o čemer so njihovi predhodniki le sanjali ali so brezuspešno poskušali. To je {)()-sledica njihove mladosti, velikega znanja, volje, tehnike in opreme ter dobre vzgoje. Ce ne bi imeli takšne generacije alpinistov, ne bi premagali najslavnejše stene in pogorij sveta. Generacije alpinistov z Jesenic, i/. Kranja, Tržiča, Kamnika in koroških odsekov silijo naprej, obenem j>a povečujejo zanimanje za alpinizem. V Sloveniji že deluje nad 60 alpinističnih odsekov. Vsekakor mladi nočejo cepetati na mestu in v senci predhodnikov ter učiteljev. Marsikaj so slovenski alpinisti preplezali pozimi. Sedaj prihaja čas, ko bo treba dereze in cepine zamenjati s klini. Takšna množičnost in znanje sta tudi pogoj, da mora naša odprava na Kverest prihodnje leto uspeti! CZ. (69. zapis) Pripoved bo zdaj stekla o tako-imenovanih »ribenskih vaseh« t.j. o Ribnem, Selu, Koritnem in o Bode-ščah. Prelepi kraji na rodovitni planoti nad sotočjem obeh Sav, Save Bohinjke in Save Dolinke. Prav tu se torej rodi naša zares slovenska Sava, edina naša večja reka, ki izvira, teče in konča svoj tok na slovenskih tleh! Vasi nad obema Savama, jugovzhodno od Bleda, so prav gotovo starosvetne — saj imajo skoraj tisočletno zgodovino. No, o vsaki od teh vasic bom pokramljal v tem in v prihodnjih zapisih; saj so mi kar vse po vrsti ljube in še iz časov mladosti dobro poznane. Kar brž povem: pred 50 in več leti je imela slovenska gozdovniška (taborniška) organizacija svoj stalni, večletni taborni prostor na prostranem travniku tik nad sotočjem obeh Sav pod Bodeščim (nad Lancovim). Semkaj sem prihajal taborit leto za letom. Danes pa imam v Ribnem dobrega prijatelja, ki ima v bližnjem gozdiču hišico kot iz pravljice. K njemu* prihajam na obiske — za kak daljši oddih saj tako ne bom imel nikoli časa ... No, vse to povem, da izpričam, da sem tudi v teh krajih skoro doma. RIBNO NAD REKO Kar brž: odkod ime tej vasi? Mar so tu živeli ribiči — tla-čani blejskega gospostva — ki so grajskim morali skrbeti za ulov svežih rib iz bistre Bohinjke? Struga Save pod Ribnem je res kot nalašč — saj je breg do vode prav položen. Ze v 43. zapisu pa sem se spraševal, če oni Riden iz ljudske pesmi o Deklici — vojaku naše Ribno? ... Oča, vipojte zdaj v Riden lep, kupite tam konjča berzdnega ino tud puško in sablico ... Pesem je nastala na Cešnjici blizu Krope. Ribno pa ni daleč odtod. Tudi konjereja je bila (in je še, vsaj športna) razvita okrog Ribnega. Kaj, če ni oni Riden iz ljudske pesmi naše Ribno. Za kako drugačno razlago še nisem slišal. Sicer pa so Ribno pisali v starih listinah precej po svoje: leta 1253 Riue, leta 1306 pa Reiven. Pozneje so Ribno ponemČili v Reifen. Sele s propadom Avstroogrske je umrlo tudi to vsiljeno nemško krajevno ime. Seveda pa prebivalci Ribnega niso kaki Ribenčani, kot bi jih ljubljanske srajce rade poimenovale. (Kot so Jezerjane popačile v Jezerčane!). To so Ribnani ali Ribnjani, nekdanja občina (fara je še vedno) pa je bila ribenska. imajo seve precej manj stalno naseljenih krajanov. Tako jih živi v Bo-deščah 156, v Koritnem 123 in na. Selu 205. Ribenske vasi (Ribno, Koritno, Bo-dešče, Selo) POGLED V ZGODOVINO Gotovo je bilo Ribno že včasih pomemben kraj v blejski okolici. To izpričuje dejstvo, da se je 1. 1245 prav tu sestal škof Egno k pogajanjem z dvema upornima vitezoma, ki sta si meni nič tebi nič prisvojila blejski grad. Le-tega pa so si svoj ili že od 1. 1004 briksenski škofje. Tega leta je namreč nemški cesar Henrik II. podaril škofu Albuinu blejsko posest v fevd. Slovenski svobodnjaki (kosezi) so do sredine 14. stoletja tudi v Ribnem še živeli. Pozneje pa je bilo le tlačan-stvo ... Leta 1602 je imela blejska graščina v Ribnem tlaki podvrženih 12 kmetov in 8 kaj zarje v. Leta 1754 pa piše le o podložnih 31 ribens. ih družinah ... Sicer je res, da je bilo tlačanom pod ukrivljeno škofovsko palico nekoliko lažje živeti kot pod straho-valskimi posvetnimi fevdalci. A suž-nost je sužnost, prostost pa je le prostost! Ribenska farna cerkev ni tako stara, saj je bila grajena šele okrog leta 1400. Temeljito obnovljena je bila v poznejših letih. Tako, da so ostale od prvotne cerkve le še poznogotske freske. Lastno šolo je Ribno dobilo 1. 1888 RIBNO V POKRAJINI FARA, ŠOLA, OBČINA Razboritost Ribnjanov se je večkrat izkazala: iz blejske fare so se po dolgoletnih zahtevah le izločili: od 1. 1788 imajo svojo samostojno župnijo sv. Jakoba starejšega v Ribnem. Vanjo sodijo še tri »ribenske« vasi: Koritno, Selo in Bodešče. Zaslužni zgodovinar Franc Gornik pravi potem, ko našteje, koliko so posamezne vasi okrog Bleda dajale za skupno šolo: »Ribno pa sploh nič! Ribnjani so se v tisti dobi borili za samostojno župnijo in niso hoteli imeti z Bledom nobene zveze: niti otrok niso hoteli pošiljati v blejsko šolo. Nekatera leta se ni vpisal v šolo niti en ribenski otrok«. Do upravne reorganizacije po osvoboditvi je bilo Ribno sedež občine s 1519 prebivalci. Ribno samo je imelo v letu 1780 213 stalnih prebivalcev, 1. 1869 že 237, 1. 1966 pa celo blizu 400. — Vasice, ki jih danes združuje ribenski krajevni urad, Ko sem tolikokrat stopal z Bleda in mimo Jarš proti Ribnem, sem si spotoma vselej ogledoval zanimive »alpske bloke« na levi od ceste. Za njimi so kipele v nebo gore z istimi nakloni strmin kot so pri hišah na Jaršah! Kolikokrat lepši pogled je na te mnogostanovanjske hiše, ki ne kaze pokrajine tako kot kake betonske kocke (ali sive, mračne gmote kot je, n.pr. radovljiška nova osnovna šola). Betonske umazanosive stene so bolj primerne za hleve in skladišča, kot za okolje, v katerem kipi mladost! No, naj nadaljujem pot od Jarš proti Ribnem, gručasti vasi sredi ravnine, naslonjeni ob vznožje Strgavnika ali Ribenske gore (588 m; Ribno samo je na nadmorski višini 468m). — Dve večji stavbi v vasi izstopata: Izletniški dom z gostiščem in prelepo razgledno teraso; v Zadružnem domu pa ima svoje prostore delavno prosvetno društvo »Rudolf Jedretič«. Vas je bila včasih izrazito kmetijska. Poleg živinoreje in sadjarstva je cvetelo tudi sirarstvo, ki pa je zdaj, žal, povsem opuščeno. Tudi mlini več ne meljejo, žage več ne žagajo. — Pač pa se nekaj domačinov še ukvarja s čebelarstvom. — Sicer pa dajeta zaslužek predvsem tujski promet (na Bledu) in delo v industriji (Bled, Lesce, Radovljica^ Jesenice). Onstran Save Bohinjke, z njenega desnega brega pa se dviguje legendarna Jelovica, toplo in varno zavetje gorenjskim partizanom v času velike domovinske vojne. Priprave na razstavo cvetja in lovstva v Cerkljah Popravek V prispevku Jubilej Petranove Mkke, objavljenim v petek, 12. maja, smo pisali o visokem življenjskem jubileju gostilničarke Petranove Micke in o obisku ter obdaritvi obrtnikov ter vaščanov, ki se v njeni gostilni vedno prijetno počutijo. Ob tem smo napačno omenili Petranova mama, za kar se avtorju Pavlu Beštru in Petranovi Micki opravičujemo. D. S. Cerklje — Splošnemu lepšemu videzu kraja in okolice posvečajo v Cerkljah vse več skrbi in pozornosti. Te dni se bodo pričele tudi očiščevalne akcije po krajevnih skupnostih cerkljanskega območja, katerega zajema turistično društvo Cerklje. Očiščevalne akcije bodo tudi letos potekale v obliki tekmovanj. Te dni pa so stekle priprave za letošnjo 12. razstavo cvetja in 9. razstavo lovstva in organizatorji si prizadevajo, da bi vse potekalo v urejenem okolju. Vsakoletno razstavo cvetja in lovstva prireja turistično društvo Cerklje ob 4. juliju — dnevu borca. Pobudo za prvo tekmovanje je dal pred 12. leti že pokojni prof. Andrej Kalan. Domače gospodinje je uspel pregovoriti, da so pristale in prikazale cvetje in lončnice, ki so ga gojile po domovih. Poleg gospodinj bo na letošnji razstavi sodelovalo še precej zasebnih vrtnarjev in cvetličarjev iz vse Slovenije, sodelovali pa bodo tudi številni predstavniki družbenega sektorja. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo, saj je lani sodelovalo okrog 250 razstavljavcev iz vse Slovenije in Zagreba. V času šolskih počitnic bodo »zasedli« vso šolo, zunanji razstavni prostor med šolo Davorina Jenka in vzgojno varstvenim zavodom kurirček Robi in novo otroško igrišče. Svoj prispevek razstavi pa bo tudi letos dala Lovska družina Cerklje, ki bo tokrat prikazovala v spodnjih prostorih osnovne šole med drugim lovske trofeje iz revirja, staro lovsko opremo ter še marsikaj zanimivega. Prireditelji si prizadevajo, da ne bi razočarali številnih obiskovalcev, ki to prireditev obiskujejo že vrsto let. Predsednik odbora za odpravo posledic potresa občine Tolmin Julij S orli Pravkar sta minili dve leti od katastrofalnega potresa, ki je 6. maja, leta 1976 prizadel področje Julijcev in zlasti Furlanijo, Julijsko Krajino na italijanski in Posočje na naši strani. Mesta Osoppo, Forgeria, Kar ni uničil majski potres, kar še ni bilo podrto in bi se še dalo popraviti, so zemeljske sile sklenile uničiti 15. septembra, štiri mesece po prvem potresu. Na italijanski strani ni bilo skoraj nič več za porušiti, pri nas pa je potres dokončno razdejal Bre-ginj, P od belo, Sta novi šče in druge kraje, tako da so po njegovem divjanju samo v tolminski občini našteli v III. kategoriji več kot 1200 hiš, v I. in II. pa 3160, s tem, da je treba v tretjo kategorijo všteti še 532 gospodarskih poslopij, vsa druga pa so v prvih dveh kategorijah. Hiše in gospodarska poslopja, ki so bila uvrščena v tretjo kategorijo, so bila porušena ali tako poškodovana, da jih ni bilo moč popraviti. Bogati Tolminska je po dveh letih popolnoma spremenjena — Do konca leta vsi prebivalci v novih ali obnovljenih hišah — Skupni in novi hlevi na preusmerjenih kmetijah — Na vrsti so šole Druge republike bodo pomagale zgraditi nove Sole. V Breginju je šolo postavila Makedonija, v Tolminu gradi Vojvodina, v Bovcu Hrvatska, v Volčah Kosovo . . . Zgradili so že več skupnih hlevov. Zadnjega so ob 1. maju odprli v Volarjih pri Tolminu. Buia, Artigne, San Daniele, Gemona in še več drugih ter številne vasi v Severni Italiji so se v nekaj minutah spremenile v ruševine, ki so pod sabo pokopale več kot 1000 žrtev, več kot 150 tisoč ljudi pa je izgubilo streho nad glavo. Na naši strani je bil najhuje prizadet Breginjski kot, kjer so se morali prebivalci izseliti iz večine hiš v Breginju, Podbeli, Sedlu, Stanovi-šču, Borjani in drugih zaselkih, zelo prizadete pa so bile tudi vasi Z aga, Srpenica, Stari del Kobarida, ki je bil zgrajen na naplavinah, Ladra, Smasti, Grahovo ob Bači, Kneza, Kamno Volarji, Idrsko, in druge, posejane po vsej tolminski občini, po dolini Soče, Baski grapi, Bovškem in Breginjskem kotu. Brez strehe je ostalo več kot 3000 ljudi. f--" Najemne hiše Občani, ki ne bi mbgli odplačevati kredita za gradnjo hiše, lahko stanujejo v družbenih hišah. Tako sedaj stoji v tolminski občini 70 montažnih hiš, v katerih stanujejo občani, po večini so to starejši ljudje, ki imajo manjše osebne dohodke. Samoupravna stanovanjska skupnost beneficira najemnino, tako da se nobenemu ni treba bati, pomanjkanja. Nekaj občanov pa stanuje v garsonjerah. Hiše so bile zgrajene iz sredstev solidarnosti.j Nesreča Primorcev je močno odjeknila med Slovenci in Jugoslovani in že v nekaj dneh je imela Tolminska dovolj šotorov in nekaj tednov kasneje dovolj prikolic, da se nobenemu ni bilo treba tresti pred ponovnimi sunki v razmajanih hišah. Odzvali so se delovni ljudje, ki so delali najmanj en dan za Posočje, mladina se je združila v mladinskih delovnih brigadah in obnova je stekla, zlasti intenzivno po septembrskem sunku. Do konca leta, v slabih treh mesecih, je bila pod streho večina od 478 montažnih hiš, ki so že lahko nudile varno streho in zavetje pred zimo in 30 večnamenskih objektov za prezimovanje in nihče ni zime preživel v prikolici. Letos vsi stanovanja »V letu 1977 smo gradnjo montažnih hiš dokončali, 335 občanov, ki so se odločili za gradnjo klasičnih zidanih hiš pa se bo vselilo letos. Od 4500 poškodovanih oziroma porušenih hiš smo jih do sedaj obnovili ali na novo zgradili že 3899, nekaj več kot »50 občanov pa se bo vselilo do jeseni in tako, računamo, da bo sanacija stanovanjskega fonda letos sklenjena,« je povedal predsednik izvršnega odbora za odpravljanje posledic potresa Julij Šorli. Za poldrugo milijardo škode Potres je v Posočju naredil za poldrugo milijardo škode in to 720 milijonov le na stanovanjskih hišah. Za obnovo hiš so dobili v tolminski občini 70 milijonov nepovratne pomoči, 240 milijonov bančnih kreditov na 10-letno odplačilno dobo, samoupravne stanovanjske skupnosti pa bodo do leta 1980 združile 420 milijonov dinarjev z 20-letno odplačilno dobo. Ker so to le krediti, lahko prebivalcem odobravajo le kredite. Tisti, ki ne bi mogli odplačevati kreditov, stanujejo v družbenih hišah. m In res je Primorska te dni veliko gradbišče. Vasi so že popolnoma spremenile podobo. Namesto starih hiš z debelimi zidov?, za Primorsko značilno gradnjo in arhitekturo, stoje tam nova naselja montažnih hiš, oziroma so ob starih predelih, ki so že obnovljeni, popolnoma novi deli vasi ali mest. Precej je bilo narejenega tudi pri odpravi škode na gospodarskih poslopjih. Zgrajeni so bili skupni hlevi v Breginju, Robidi-sču — najbolj zahodni naši vasi — v Sedlu, Stanovišču in Podbeli. Zadnjega so predali namenu 27. aprila v Volarjih pri Tolminu. Gradijo pa ga še v Ponikvah in nekaterih drugih krajih. V hlevih je že 469 stojišč, kar nadomesti 113 individualnih hlevov. Povsod se seveda skupnih hlevov ne da zgraditi, zato kmetijski kombinat Planika iz Kobarida, v sklopu katerega deluje tudi pospeševalna služba, vodi izgradnjo 84 hlevov na posameznih preusmerjenih kmetijah. Za vse hleve je zagotovljenih dovolj kreditnih sredstev, pojavlja pa se problem, ker so se kmetje izčrpali z gradnjo hiš in ne morejo več najemati kreditov. Komaj petina potrebnega denarja Letos bi v Posočju za načrtovane sanacije potrebovali 500 milijonov dinarjev, trenutno pa je na voljo komaj petina tega denarja. Problem je nastal zato, ker so bili odobreni krediti za celotno obnovo stanovanjskega fonda, sredstva pa prepočasi dotekajo. Zato so morali poprositi za premostitveni kredit 150 milijonov dinarjev pri Temeljni banki Nova Gorica, ki pa ga je potrebno v teh dneh vrniti. Denarja pa seveda ni. Problematika je tako pereča, da je o njej pred kratkim razpravljal izvršni svet Slovenije, ki je sprejel sklep, da je čimprej potrebno zagotoviti pomoč iz emisije. Razlika bo na voljo tudi z uporabo sredstev odplačil po posojilih za odpravo posledic potresa v Bosanski Krajini in iz presežka vplačanih sredstev po zakonu o enoodstotnem prispevku iz bruto osebnih dohodkov ter z združevanjem sredstev poslovnih bank v SRS. »Zaradi pomanjkanja denarja,« je povedal Julij Šorli, »stanovanjska obnova sicer ne kasni, kasnimo pa pri obnovi infrastrukture. Tako v Breginju, kot Podbeli, Sedlu, in drugih obnovljenih vaseh, ni urejeno odvajanje vode, ni urejena kanalizacija, ceste so slabe. Problem je zlasti v Podbeli, Stanovišču, Robidišču in Sedlu, kjer smo hkrati rušili, urbanizirali in na novo gradili.« Volčah bo štirirazredno šolo : vrtcem zgradilo Kosovo. Repubksk* izobraževalna skupnost bo iz sd-darnostnega programa prispevala a gradnjo osnovnih šol v Knezi, S—-steh in za sanacijo 12 šol na Tohua-skem 32 milijonov dinarjev. »Manjkajoči denar za njo šol mora zagotoviti odbor odpravo posledic potresa in sic iz sredstev, ki se zbirajo v rei liki za odpravo posledic elemei ta r ni h nesreč. Denar republi izobraževalne skupnosti ne zadošča in bo treba za celot šolske mreže prispevati še 70 milijonov dinarjev,« je dodal Jul Šolar. Potres je napravil veliko šk< tudi na kulturnih spomenikih. Vi dar po besedah Julija Šorlija dc * I daj na njihovo obnovo skoraj mogli pomisliti in tudi obč»4* kulturna skupnost je v svoj proft* vključila le obnovo oziroma izg"**" njo najbolj nujnih objektov Z*« bi potrebovali najmanj 60 milijo**1 dinarjev. Toliko denarja je potrefe* le za najnujnejše, medtem ko bi »I obnovo vseh potrebovali velike i Odločil i so se, da bodo zgradili cv.vJ rane v večjih središčih, v krajevM skupnostih pa le najnujnejše rc store za krajevne skupnosti. V Breginju so porušili vse hiše, razen ene, ki bo ostala kot spomenik. S a vinah bo zraslo precej novih hiš. Na vrsti so šole S pomočjo solidarnosti se uspešno uresničuje tudi program obnove šolskih poslopij. Makedonija je zgradila štiri razredno osnovno šolo z vrtcem v Breginju in so jo poimenovali po narodnem junaku Goce Delčevu. V Tolminu Vojvodina gradi drugo fazo šolskega centra. V Bovcu je bil pred kratkim položen temeljni kamen za gradnjo šole z dijaškim domom, v Sadovi solidarnosti in ta& pridnosti Tolmincev so vidni ■* vsakem koraku. Obnovljene "•** si, nova montažna naselja, no« šole, gradnja klasičnih hiš, k. ' v polnem zamahu pričajo, da -** pomoč znali uporabiti. Vsem * zagotovljeno stanovanje, oba*v~ ljajo se gospodarska poalopi* gradijo skupni hlevi, nove šole i" dijaški domovi. Podoba današa* Tolminske le še z ostanki stan* hiš priča, da je pred dvema 1 ma zemlja hotela uničiti vse. k** so na njej zgradili. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Potres je močno prizadel tudi Baško grapo. V Knezi so mora/i zgraditi precej novih hiš. Manjka prostora Montažne hiše so veliko manj še od starih, zato večini prebivalcev novih vasi zelo mams.? prostora. Povedali so, da nimaic drvarnic, kjer bi lahko poleg kuj riva imeli orodje in druge potreb-l ščine, ki jih potrebujejo na krneti-1 jah. Zato je oddelek za urbanizem i in gradbeništvo občinske skupščine Tolmin že pripravil vso pt-j trebno dokumentacijo, da si booc pomožne prostore lahko dozida* Vasi so namreč zgrajene tako. novogradnje ne bodo ki videza. ^_--— Naša Planica prihodnje leto trikratni jubilant Misli o lanici France Gorenc iz Litije, član planiškega komiteja: »Planica, kakršna je sedaj, za izvedbo svetovnega prvenstva ni primerna Zato smo oblikovali program izgradnje, ki ne upošteva le prven-stfa, temveč preraščanje Planice v športni in rekreacijski center Predvsem nameravamo urediti in trajno zavarovati velikanko Bloudkovo naoravo in druge skakalnice do take mere da bo potrebno le vzdrževanje, Tljšati prehode med skakalnicami, zgraditi v dolini stalne objekte za sSeki delujejo med tekmovanj, na bodo uporabni tudi sicer, zbolj Sati in povečati tribune ter usposobit sedanje planiške gostinske in ultlčTe Objekte Tudi organizac,jo sko se moramo utrditi tako, da borno kos upravljanju in vzdrževanju pooravlienih in novih objektov, iz ^STP nomena bo tudi asfaltirana ^noSnic. Uresničitev tega pograma je slovenska in tud. jug« "ovanska naloga« Brane Finžgar iz Stražišča, član Triglava iz Kranja: ,Dva sinova ata skakata »to Re bolj navezan ™ fb>ni«>-Taksna, kot je sedaj nam n vea ?Z s?dVaj zaprtt 'so brez pomena r wh iih ie treba in graditi laposobiti J>n F Ma ££ H^vsakem eaPsu rad prišelI pod u /i bi bila cesta boljša in bi v PUnic-i še kaj drugega. N. nam v čast da Je kraj, ki ga spoštujejo številni ljudje in je znan doma te, na mjem tako malo urejen« Milan Goričan iz Kranja, podjetje zaPTT promet: .Planico moramo enkrat za vedno urediti saj je vsakoletno popravlja-urediti, saj j ^redno drago. Ne fraine objekte, bodisi gostinske in X ki i, za prireditev neobhodni, ^načrtuje tak objekt z .zvezam^ ki ga bQ mogoče uporab jati tud. ob drugih športnih prireditvah v tem delu Gorenjske.« Janez Kerštajn-Sumar iz Rateč, planiški delavec: »74 let sem star in 45 let me veže na Planico. Zato želim, da jo naredimo takšno, kot zasluži zaradi slavne zgodovine. Dela je veliko. Velikanko je treba utrditi, da ne bo propadala in da ne bodo iz leta v leto veliki stroški zaradi popravil. Bloudkovo velikanko pa bo nujno postaviti na železno konstrukcijo. Tramovi in deske ne zdržijo dolgo. Zaradi tega se bok poseda. Velika želja je tudi asfaltirana cesta do Planice in usposobitev gostinskih objektov ter zgraditev drugih naprav.« Rudi Finžgar, nekdanji planiški junak: »Planica je slovenska in jugoslovanska, zato naj bo takšno tudi financiranje njene obnove. Kot slišim, se je na tem področju marsikaj premaknilo. Skakalnice je treba urediti in utrditi ter poskrbeti za železne in betonske konstrukcije. To je trajna rešitev, ki ne bo terjala vsakoletnih velikih stroškov. Že Bloudek je sanjal o kopališču in drsališču. Zgraditi jih kaže ter jima še kaj dodati. Tako bo Planica postajala športni in turistični center.« Janez Jurman, trener SK Žiri: »Usposobitev že postavljenih objektov in dograditev novih, med katere sodijo športna igrišča, manjša telovadnica, savna, drsališče in podobno, bi Planico postopoma spreminjala v športni, rekreacijski in turistični center. Podaljšati je treba žičnico ob velikanki in razmišljati o gradnji plastične skakalnice. Skakalci bi potem lahko v Planici vadili pozimi in poleti. K urejevanju sodijo tudi cesta in usposobitev objektov pod skakalnicami.« Inž. Lado Gorišek, konstruktor velike skakalnice: »Ureditev Planice je zahteven in obsežen projekt, ki pa dolino pod Poticami lahko spremeni V rekreacijski in turistični center, pomemben tudi za tekmovalni oziroma vrhunski šport. Za uresničitev tega cilja bo nujna slovenska in jugoslovanska solidarnost, saj so potrebna sredstva precejšnja. Treba je sanirati in trajno rešiti problematiko skakalnic, urediti telefonske in druge zveze, /boljšati naprave ob skakalnicah in pod njimi vključno s stolpi, napeljati vodovod, da bo mogoča uporaba snežnega topa, ki lahko premosti suhe zime ali podaljša sezono, ter asfaltirati cesto od rateške obvoznice do skakalnic. Posebna študija ugotavlja, da ima Planica možnosti ne le za skakalni šport, temveč tudi za alpskega, saj je nad dolino izredna veleslalornska proga. Uresničitev tako zasnovanega načrta je trajna naložba. Najlepši trenutek zanjo pa je bližnje svetovno prvenstvo.« J. Košnjek Takšna bo, kakršno je Bloudek želel PLANICA - Dolina pod Ponca-mi, bo prihodnje leto slavila. Mednarodna smučarska organizacija FIS je Planici zaupala organizacijo V. jubilejnega svetovnega prvenstva v smuških poletih, ki bo med 14. in 19. marcem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik republike in zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito, kar je novo priznanje športnim in smučarskim delavcem Slovenije in še posebno Gorenjske. Priznanje, povezano z veliko odgovornostjo! Planica pa bo ob tej priložnosti proslavila še dva jubileja: 45. obletnico, ko je glas o Planici prvič obšel svet, in 10. obletnico otvoritve skakalnice velikanke. Današnja Planica, velika zaradi enkratne zgodovine in poslanstva, zraslega z nami, saj je vsak njen praznik tudi naš praznik, takšna kot je, jubilejev ne sme pričakati! Niso dovolj le elegantne skakalnice. Planica mora za to priložnost in za vse kasnejše čase prerasti v športni, rekreacijski in turistični center. Da pa začnemo to zamisel sploh uresničevati, so prihodnji jubileji najlepša priložnost. Trajno kaže urediti skakalnice in objekte ob njih, obnoviti žičnico, končno urediti vodovod in druge priključke ( s tem bo mogoča uporaba snežnega topa v primerih muhastih zim — op. p.), asfaltirati cesto od obvoznice pri Ratečah do skakalnic, zgraditi druge objekte, potrebne ob prireditvah in tudi takrat, kadar le-teh ni, in usposobiti gostinske in turistične objekte pod Poncami, ki za zdaj še niso tisto, kar bi morali biti. Marsikaj od tega mora biti začetega že do letošnjega oktobra, ko bo v Planico že prišla »inšpekcija« mednarodne smučarske zveze preverjati, kako nam gredo priprave na veliko tekmovanje od rok! Mogoče še nikdar doslej ni vladalo tako ugodno ozračje za uresničitev teh zamisli kot prav sedaj. Preobrazbo Planice v športni park si je obetal že pokojni inž. Stanko Bloudek. Vse je ostajalo le pri željah Legendarna Planica, dolina pod Poncami, kjer bo prihodnje leto med 14. in 19. marcem pod pokroviteljstvom predsednika Tita V. jubilejno svetovno prvenstvo v smuških poletih, bo prihodnje leto slavila še dva jubileja: 45, obletnico, odkar je svet prvič slišal zanjo, in 10. obletnico skakalnice velikanke. Kaže, da bo dolina pod Poncami do takrat prerasla v športni in rekreacijski park, kakršnega si je zamišljal že pokojni Bloudek. Gorenjska, še posebno pa jeseniška občina, bo sodelovala pri uresničitvi načrta, vendar Planica ni le gorenjska, temveč slovenska in jugoslovanska! in veliki tvorec Planice tega ni dočakal. Zaradi prepričanja, da Planica ni le jeseniški ali kvečjemu gorenjski problem, temveč slovenski in tudi jugoslovanski, bomo tisto, kar Bloudku in sodelavcem ni bilo usojeno, dočakali mi. Sama prireditev svetovnega prvenstva v poletih bo veljala 3,2 milijona dinarjev, vse drugo, kar bo nujno urediti in zgraditi v Planici do prvenstva, pa bo terjalo še dodatnih 4.474.000 dinarjev. To je samo »minimalni program«, ki še zdaleč ne zadostuje, da bi stopila dolina pod Poncami na pot nastajanja športnega, turističnega in rekreacijskega središča. Bližje temu bi Planico postavil program, ki terja 8 milijonov dinarjev. Vedno več se jih ogreva zanj in tudi Gorenjska načelno z njim soglaša. Del sredstev, ki smo jih voljni ponuditi za premostitev posojil, je naš prvi prispevek. Zavedamo se namreč, da površno zgrajena Planica bore malo pomeni in da se utegnejo kmalu pojaviti napake, s kakršnimi se sedaj otepajo upravljalci Planice. Pri uresničevanju programa preraščanja Planice v športni park in njeni opremljenosti pa ima brez dvoma izredno zahtevne naloge jeseniška občina. Gradnja vodovoda, asfaltiranje ceste in urejanje drugih naprav je večinoma njej v breme! Povedati pa velja, da vlada izredno razumevanje za načrtovanje razvoja Planice tudi pri banki, pri republiški telesnokultumf skupnosti, pri občinskih telesnokul-turnih skupnostih in pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije za klic Planice pa zanesljivo tudi druga vrata, na katere bodo njeni predstavniki potrkali, ne bodo zaklenjena. Urejena Planica je spontana želja tisočih, ki so bili vsaj enkrat v tej slavni dolini. Ko ji bomo dali sijaj, kakršnega zasluži, bo še zrasla v očeh domovine in tujine. To je od-dolžitev Bloudku in njegovim fantom, legendarnemu rodu skakalcev in neumornih graditeljev ter vzdrževalcem in ljudem današnjega časa, ki spoštovanja do vsega tega niso pozabili. Predvsem pa bo takšna Planica dokaz, da dolga do njenega izrednega zgodovinskega prispevka nismo in ne mislimo prezreti. Vse, kar bo novega zgrajenega na skakalnicah, ob njih in v dolini pod Poncami sploh, pa bo ostalo tudi zanamcem! Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Vlak je odsopihal pred 12 leti Jesenice — V noči med 31. marcem in 1. aprilom (ni prvoaprilska šala), natanko pred 12 leti, je odsopihal zadnji vlak iz Rateč —Planice. Kaj vse se ni dogajalo tisto noč? Domačini iz Rateč, Kranjske gore, Mojstrane, skratka vse zgornjesav-ske doline so z mešanimi občutki pospremili ta zadnji vlak . . . nekateri so obesili vence okrog lokomotive, drugi pa ga okrasili s cvetjem, s transparenti: Vlak rateški danes in nikdar več ... Mlado in staro se je gnetlo v franejožefovskih vagonih, nostalgija vseh pa se je povijala v skupno ogorčenje: »Le kaj je pičilo železnico, da je ta vlak ukinila?!« Jeseniški lokalni časopis Železar je takrat takole pisal: »Na železniški progi Jesenice—Rateče ima železnica 363 milijonov dinarjev letno primanjkljaja (pisali smo še v starih dinarjih, op. pis.). Po njihovih utemeljitvah pride do tega v glavnem zaradi slabe izkoriščenosti proge. Zmogljivost proge znaša 513.000 ton letno, izkoriščena pa je le 16.000 ton letno. Proga je tudi zelo slaba, saj znaša dovoljen osni pritisk le 14 ton in brzina največ 45 kilometrov na uro. Ce bi hoteli povečati promet na tej progi s tem, da bi se povezali s Trbižem, bi jo morali temeljito popraviti. Za usposobitev proge na osni pritisk 20 ton, kakršna je italijanska proga, in za temeljito rekonstrukcijo bi potrebovali 250 milijonov dinarjev. Poleg tega bi bilo potrebno na- , baviti še sedem potniških vagonov, kar velja 250 milijonov dinarjev. Torej je za ureditev proge potrebno 1500 milijonov dinarjev . ..« Tako pred dvanajstimi leti. Kaj pa danes? Kako lahko danes gledamo na vso stvar? Potrebe in dinarska sredstva so večja, razumljivo! Pri vsem tem pa se nam vsiljuje vprašanje: je bila ukinitev proge Rateče —Jesenice zares potrebna in nujna? Ali ni železnica še vedno in še bolj zadolžena kot je bila pred dobrim desetletjem? Mar se res niso mogla zbrati sredstva za rekonstrukcijo proge? Vprašanja kar vrejo na dan, zlasti pri domačinih, ki se vsak dan vozijo na delo in z dela. Pozimi in poleti se vozijo v železarno. Eden je v glasilu Zelezar takole potožil: . .. »Ob ukinitvi železnice so odgovorni zagotavljali nemoten prevoz potnikov z avtobusi in tudi obnovo ceste prvega reda od Jesenic do Rateč. Kako je s tem drugim, to vemo vsi, kako pa poteka prevoz z avtobusom ob nedeljah in praznikih pa ne vedo vsi. Za potnike iz Ljubljane je zagotovljen nemoten prevoz. Na Jesenicah pa je zadeva drugačna. Avtobus večkrat prihaja na Jesenice prepoln, nekateri sprevodniki sprejmejo še kakšnega potnika, na Plavžu pa potem nikogar več ...« Avtor tudi predlaga, naj bi tudi ob nedeljah vozili z lokalnimi avtobusi od Jesenic do Rateč kot med tednom. Mnenja nekaterih občanov: Rudi Hlebanja, predsednik krajevne skupnosti Kranjska gora: »Gospodarstvo plačuje velikansko vsoto železnici, blizu 100 milijard .. . Samo železarna Jesenice plačuje štirikrat večjo vsoto od ostalih podjetij, ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi železnica nudila svoje usluge žele-zarjem, posebej tistim, ki se vozijo iz Rateč, iz Kranjske gore, Mojstrane. Sleherni delavec železarne pogreša ta vlak, pa ne le zaradi slabo vzdrževane ceste, vlak pomeni večjo točnost, udobje in turizem.« Jože Osvald, predsednik krajevne skupnosti Rateče: »Železnica je za Gorenjsko in gornjesavsko dolino nujno potrebna. Ne le zaradi gospodarskih in turističnih dejavnosti. Kranjska gora in Rateče imata s Planico vred vendar dolgoletno tradicijo v športnem in kulturnem razvedrilu. Tudi če bi uredili vsa parkirišča, izboljšali cesto, bi zmanjkalo prostora za vse smučarje in za vse tiste, ki se pripeljejo s svojimi lastnimi vozili v te naše svetovno znane letne in zimske turistične, rekreativne centre.« Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj železničarji mislijo v tem trenutku, ko je v prvem planu predor skozi Karavanke! \ Tomaž Iskra Rokomet Gorenjca napovedujeta zmagi Rokometasi ce Preddvora so na sobotnem srečanju v Velenju zaigrale zelo dobro v obrambi V prvem polčasu so vodile že z 9:1, vendar »o domačinke le zbrale toliko moči. da so izenačile ter ob polčasu tudi po ved le. V drugem polčasu so bile Preddvorčanke boljše nasprotnice in so si z rarfig** v povratnih srečanjih ustvarile velike motnosti, da se potegujejo za prvo mesto in s tem tudi za vstop v drugo zvezno rokometno ligo. Derbi srečanje vodeči h ekip super finala SRL bo v nedeljo ob 10. uri v Preddvoru med ptujsko Dravo in rokometa si ca m i Preddvora. Pred tekmo nam je trener RK Preddvor Boso Crijevič povedal: »Srečanje v prvem kolu proti ekipi Drave smo izgubili, vendar s tem porazom nismo se isgubili. Z dobro igro v oh.-ambi in hi- Zabnica zmagala v Cerkljah V 15 kolu občinske rokometne A lige so bile v soboto oziroma nedeljo odigrane le tri tekme. Edino zmago v gosteh so zabeležili rokometasi 2abnice. Preddvorčam pa so premagali solidno ekipo Gorenjskega sejma. Vodijo rokometasi Preddvora s 26 točkami pred Zabnico 19 in Tržičem, ki imajo 17 točk in tekmo inanj itd. V 12. kolu občinske rokometne B lige dup-Ijanskih veteranov nadaljujejo z vrsto uspešnih iger. Tudi v tem kolu so zmagali v Kranju proti ekipi Stadiona. Tekma 11. kola Duplje : Veterani se registrira z rezultatom 10:0 zaradi incidenta, ki ga je povzročil igralec Veteranov. Tekma je bila prekinjena v 56. minuti zaradi napada na sodnika. V vodstvu so rokometasi dupljanskih veteranov J. Kuhar trimi napadi smo uspeli premagati selekcijo Obale in v gosteh ekipo Velenja. Srečanje z ekipo Drave bo težko, vseeno pa upam, da bo borbeno in zanimivo ter, da bomo uspeli zmagati in se oddolžiti za poraz v prvem kolu.« Tudi rokometasi Tržiča igrajo v super finalu SRL zelo dobro. V Slovenj Gradcu so že v četrti minuti vodili s 3:0, v 24. minuti pa sta sodnika Grame in Zvan iz Maribora izključila zaradi nešportnega ponašanja igralca Tržiča Vidica. Tržičani so bili trd oreh domačinom in enakovreden nasprotnik. Domačini so si zmago zagotovili sele pred koncem srečanja. V jutri injem derbiju v Križah ob 19. uri Tržič : Sevnica so favoriti Tržičani. Srečanje z ekipo Sevnice bo eno izmed najzanimivejših v letošnjem prvenstvu. J. Kuhar Tržiški strelci tekmovali Tržič - Strelska družina Anton Stefe-Ko-stja je pripravila v počastitev 27. aprila in 1. maja tekmovanje v streljanju z zračno puško. Pokrovitelj tekmovanja je bil občinski svet zveze sindikatov, sodelovalo pa je 15 moštev osnovnih organizacij sindikata. Kljub dobri udeležbi vse osnovne organizacije niso poslale svojih ekip. Zmagala je Tovarna kos in srpov s 460 krogi, sledijo pa ji BPT I. 420 krogov. Skupščina občine .'19.3 krogov. BPT II. 373 krogov. ZLIT 370 krogov itd. Družina Anton Stefe-Kostja pa je pripravila tudi družinsko tekmovanje V streljanju z zračno puško za leto 1978. Nastopilo je 55 članic, članov, mladink in mladincev. Med mladinkami je zmagala Suzana Januš s 118 krogi, med mladinci Goran Pehare s 146 krogi, med članicami Vilma VaJjavec s 143 krogi in med člani Dominik Hausmajster s 160 krogi. J Kikel /---N Šolska športna društva na Gorenjskem Prostorska stiska KRANJ - Mlado je šolsko športno društvo na Ekonomskem administrativnem centru. Ustanovljeno je bilo v šolskem letu 1974/75, ko so se dijakinje in dijaki preselili iz Tomšičeve ulice v sedanje prostore bivše OS Simona Jenka. Vendar se 649 dijakinj in dijakov, slednjih je vsega šestdeset, stiska v premajhni telovadnici. Del sole je se vedno v lasti OS Simona Jenka. Tako ti srednješolci svoj pouk telesne vzgoje opravljajo v premajhni telovadnici. Za izven šolsko dejavnost, torej za delo v S8D, pa so si pridobili prostor ^koli tole ter v obeh avlah. Tu se "tiskajo, kadar je zunaj slabo vreme ter pozimi, ko vadba na zunanjih igriščih ni mogoča. Vseeno pa imajo kljub temu voljo za delo, saj se zavedajo, da sta sport in telesna vzgoja za mladega človeka koristna. Delo mentorja si vsako šolsko leto menjavata profesorja telesne vzgoje Justa Grašič in Peter Kukovi ca. V tekmovanje za najboljše srednješolsko društvo v Sloveniji niso vključeni, vendar se že to leto pripravljajo, da bodo s samoupravljanjem in s se boljšim pristopom do dela, saj je v društvo vključeno skoraj tretjina dijakov, k temu tekmovanju pristopili v naslednjem šolskem letu. ALEŠ PAJESTKA - 3. RAZRED ES, GOSPODAR KLUBA: »Kot gospodar kluba sem z vsemi rekviziti in opremo za tekmovanje zadovoljen. Le-to smo nabavili z zbiranjem papirja ter prodajo značk našega športnega društva. Razveseljivo je, in nato smo ponosni, da je urejena atletska steza in jama za skok v daljino. Le-to smo zgradili po nasvetu profesorja Petra Ku kovice in s prostovoljnim delom. Da je taka kot je, so moji sošolci in sošolke opravili pri tem več kot 600 ur prostovoljnega dela.« ANDREJA VARL - II. RAZRED ES. PREDSEDNIK ' % DRUŠTVA: * »Ker nas tare prostorska stiska, imamo le odbojko, atletiko, streljanje, tečejo pa priprave, da tudi namizni tenis vključimo v redno dejavnost. In če bi imeli vsaj toliko prostora za vadbo, kot nam bi ga moralo pripadati, potem bi v to dejavnost vključili Ac rokomet, košarko in gimnastiko. Prav za gimnastiko je dovolj zanimanja in tudi orodje je. Upamo, da bomo dokončno lahko uredili tekaško .rundo', da bo imela vsaj normalne dimenzije.« PAVEL JEREB - 3. RAZRED ES, ATLETIN STRELEC: * »Na šoli je le šestdeset fantov in se navdušujemo tudi za košarko in rokomet. Vendar za košarko ni prostora, za rokomet pa je, kljub temu pa ga bolj zanemarjamo, saj vreme le prevečkrat pokvari vse načrte. Dobro dela tudi strelska sekcija. Tudi za to zvrst športa je dovolj zanimanja, a je premalo prostora. Nujno bi bilo treba najti primeren prostor tudi za streljanje. In še nekaj. Ce bi bili dani pogoji, bi bila tudi moška orodna telovadba na vrhu naše dejavnosti. Tako pa droga, krogov in še kaj ne moremo nositi na prosto.« DU8ANKA GRASlC - 3. RAZRED ES, PODPREDSEDNIK ATLETSKE SEKCIJE: »Čeprav imamo ••<• mm aosti atletskih talentov, bi se s kraljico športa lahko ukvarjalo več deklet kot se jih. Naša dekleta se vse premalo zanimajo xa to zvrst izvenšolske dejavnosti. Treba jih bo motivirati, saj se razen učenja najde tudi prosta urica za šport. Delno za ta šport je krivo tudi dejstvo, da je pri nas veliko vozačev. In te je težko dobiti nazaj. Pa tudi pouk je v dveh izmenah. Vendar sem prepričana, da bo v novem šolskem letu bolje, saj bomo začeli z medrazrednimi tekmovanji in .e vključili v tekmovanje za najboljše srednješolsko društvo v Sloveniji Vse premalo imamo tudi tekmovanj Le-te pa bi lahko organiziral nosilec kranjske atletske elite AK Triglav.« MOJCA BREZER - 4. RAZRED ES: »Dobro imamo urejeno medrazredno tekmovanje v odbojki in to od drugega letnika naprej. Med tednom so na področnem gorenjskem odbojkarskem tekmovanju dekleta KAC zasedle odlično tretje mesto. Tekmovanj je premalo, zato bomo sedaj organizirali tro-boj med dekleti UAS, PAS in ES, za fante pa dvoboj med dopoldansko in popoldansko izmeno.« Prostorska stiska je res problem za skoraj vse srednje šole na Gorenjskem, m tako je tudi na ekonomskem administrativnem centru v Kranju. Nujno bi bila potrebna boljša povezava med OS Simon Jenko in EAS. Čeprav so okrnjeni pri svoji športni dejavnosti, ne jadi kujejo. Delajo naprej, saj se zavedajo, da imajo obilico posluha za to dejavnost na šoli profesorji z ravnateljem na čelu. I). Rujner Foto: F Perdan Skrb za kader KRANJ - Teniški delavci TK Triglav in njihovi člani se letos pripravljajo na veliko akcijo, saj bodo urejevali nova teniška igrišča, kar ni izključno njihova skrb. Za pridobitev novih članov, mladincev in pionirjev bodo organizirali tečaje. Le-ti bodo za otroke do deset let, mladince in člane. Vendar je število tečajnikov pri odraslih omejeno. Prijave bodo sprejemali danes od 11. ure do 12.30 ter v nedeljo od 11. do 13. ure na teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja, -h Pavel Loc zmagovalec Tržič — Šahovski klub Tržič je organiziral majski hitropotezni šahovski turnir. Sodelovalo je 15 šahistov. Zmagal je Pavel Loc s 14 točkami, kolikor jih ima tudi drugouvrščeni Dušan Borštar. Skrjanc je zbral 10 točk, Andrej Loc 9. Uzar 9. Novak 7 itd. •J. K. Atletske novice KURfcJEVA NAJHITREJŠA PIONIRKA SLOVENIJE Nadarjena kranjska sprinterka Renata Kuri. ki se je prvič izkazala lani na šolskih tekmovanjih, je odlično začela letošnjo sezono. V finalnem tekmovanju akcije AZS »Iščemo najhitrejšega pionirja in pionirko Slovenije« v letu 1978, ki je bilo prejšnji teden v Ljubljani, je zasluženo osvojila prvo mesto v teku na 60 m z novim osebnim rekordom 7,8 sekunde. Druga je bila z istim rezultatom Cetina (Celje), tretja pa Korajlija (Ljubljana) z 8 sekundami. Na istem tekmovanju je nastopil tudi Andrej Rihtaršič. ki je med pionirji z rezultatom 7,4 sekunde zasedel 5. mesto. V polfinalu je dosegel 7,3. SAGADIN IN KRIŽAJ ZMAGALA Kranjčani so uspešno nastopili na IV. Mitingu prijateljstva v Ljubljani 10. maja. Janez Sa-gadin je zmagal v teku na 100 m z rezultatom 10,7, Tomaž Križaj pa v konkurenci mladincev v teku na 1000 m z osebnim rekordom 2:33,4. Izkazala sta se tudi Jesenovčeva (daljava -5,41) in Stare (100 m - 11,0) ter Božnik, ki je v teku na 1500 m premagal nekaj znanih tekačev iz tujine. DVAKRAT PETI V Mariboru je bilo prvo finalno tekmovanje Revija mladih atletov in atletinj Slovenije. Tekmovanje je ekipno, v moški in ženski kon kurenci pa so zmagali tekmovalci iz Novega mesta. Mladinci in mladinke Triglava "»zasedli peto mesto, dosegli pa so nekaj zelo dobrih rezultatov in posamičnih uvrstitev. Rezultati Kranjčanov - Mladinke -100 m: 2. Kuri 12,9; diak: 1 Dolinar 35.46. «. Gorenec 22,30; višina: 1. Pavlin 158; krogla: 2 Gorenec- 10,68; kopje: 3. Kristane- 26,23. Mladinci - 100 m: 1 Stare 10.9; 400 m: I Stare 50,0, 9. Križaj 52,8: višina: 3. Bizjak 185; palica: 1. Sajovic 300, 2. Kurat 300; krogla: 5. Gašpirc 10,96; kladivo: 5. Nardin 29.32. kopje: 6 Leben 40,19; disk: 6. Bizjak 31.74: daljava: 8. Pevec 604 ; 4 x 100 m: 6. AK Triglav 46.6. I Kavčič Javorniški pokal Lomu Lom pod S to rži čem - ŠD Lom je pripravilo smučarsko tekmovanje v veleslalomu na Javorniku, ki se ga je udeležilo preko 90 tekmovalcev in tekmovalk iz Tržiča, Jezerskega in Loma. Obenem je bil to prijateljski dvoboj za Javorniški pokal med ekipama Loma in Jezerskega, ki ga je tokrat osvojila domača ekipa. Proga je bila dolga 800 metrov in je imela 35 vratic. Postavil jo je nekdanji smučarski repre-zentant Andrej Soklič. Rezultati - cicibanke: 1. Andreja Soklič, 2. Jana Meglic; 3. Slavi Roblek; cicibani: 1. Uroš Markič; 2 Drago Primožič: 3. Igor Soklič; pionirke: 1. Majda Zvokelj; 2. Andreja Dov-žan; 3. Veri Godnov; pionirji: 1 Kobi Kralj; 2. Simon Jakopič; 3. Vili Švab: mladinke: 1. Polona Pehare; 2 Lidija Nah-tigal; 3. Lea Jakopič mladinci: 1. Miran Markič; 2. Davorin Kar-ničar; 3. Venček Parte; člani: 1. Toni Primožič; 2 Luka Karničar; 3. Jože Rozman; članice: 1. Zvonka Truden: 2. Milena Soklič: 3. Mira Peraič; st. člani: 1. Ivan Parte; ± Janez Dovžan in Milan Nadišar; 3. Andrej Soklič; veterani: 1. Vinko Tepina; 2. Henrik Marin; 3. Jurij Rozman. J. Kikel Utrinek Nepregledne množice mladih se zgrinjajo proti hali Tivoli. Nepregledne množice mladih nasmejanih obrazov, ki se ne menijo za dež in mraz. To pravzaprav ni važno. Vse valovi, čutiti je močan utrip mladega življenja. Slišiš različna narečja, govorice iz vseh delov Slovenije. Vidiš fante in dekleta v taborniških, planinskih ali čisto navadnih oblačilih. Vidiš transparente, na katerih so napisana gesla revolucije. Slišiš pesem, različne pesmi. Mladi se zgrinjajo za halo Tivoli. Tam je start. Za petkilometrski pohod. Mladinec na odru pozdravlja udeležence pohoda, jim opisuje pot. Mladi vstopajo skozi pet ozkih grl. Potem pa v koloni naprej. Dolga, nepretrgana kača mladine se vije po stezah proti Rožniku. Dež pada, toda to nikogar ne moti. Povsod smeh in veselje. Z Rožnika pelje pot v Rožno dolino. Potem prečka Tržaško cesto. Avtomobili čakajo. M no žica je mttčnejša. Množica zalije Ljubljano. Od vsepovsod priha jaja mladi. Težko si je pred stavljati toliko mladine na enem mestu, v enem mestu. To moraš doživeti. Potopiš se v val, ki te pelje s seboj. Začutiš radost, ki prekipeva v tebi in jo lahko sprostiš le s pesmijo. Začutiš, da si pripadnik slovenske mladine. Razločno začutiš ta sijajni občutek. Srečen si. D. Maretič Delovno predsedstvo - od leve proti desni Mate Betic, hrane Nadižar in Zmago Malaiašič — na občnem zboru VK Triglav. Na tem zboru je predstavnik VZ Slovenije Borut Chvatal podelil VK Triglav tudi priznanje VZS za tridesetletno uspešno de/o na tem področju. — Foto: M. Zivu/ovič Z občnega zbora V K Triglav Hranarina še ni profesionalizem KKANJ - Pred pričetkom letošnje poletne vaterpolske sezone, ki se prične 2. junija, so vaterpolisti edinega slovenskega zveznega vaterpolskega ligaša VK Triglav na občnem zboru pregledali svoje delo. Po sedmih letih si je člansko moštvo v lanski sezoni ponovno priborilo vstop v družbo najboljših vaterpolskih moštev v Jugosla-viji. To jim je bilo hkrati tudi najlepše darilo ob njihovem tridesetletnem jubileju. Vendar pa šestdesetčlanski vaterpolski kolektiv, ki je v tridesetih letih dela tel lepe domače in mednarodne uspehe v vseh konkurencah - pionirji, mladinci in člani - ni brez problemov. Le dvajset dni jih loči od prvega nastopa v prvoligaški druščini, pa njihov status še vedno ni rešen Čeprav so od domače TKS dobili vso moralno podporo, se le od take podpore ne da igrati. Čeprav so že po zaključku lanske vaterpolske sezone, ko so si pridobili pravico nastopa v družbi najboljših, izdelali načrt, ta še vedno ni uresničen. Ne zahtevajo veliko. Le toliko, kolikor jim pripada Vsi igralci članskega moštva so namreč upravičeni do hranarinc. Ta hranarina pa ni profesionalizem. kot si to razlagajo nekateri v Kranju, temveč le nadomestilo za petkrattedensko naporno vadbo. Ta pa je potrebna, če se hočejo obdržati v prvi ligi So v težkem finančnem položaju in še ne vedo, kako se bodo prebijali skozi prvo ligo. Drugi problem pa je premajhno usposobljeni strokovni kader. Manjka kvalitetnih trenerjev. Vemo. da imajo vrtn prvo- ligaška in drugoligaška moštva svoje poklicne trenerje, Kranjčani pa so brez njega. V sedanjem obdobju jih vodi Borut Farčnik, ki mu med vikendom pomaga tudi Rečan, bivši trener reškega Primorja, France Nonkovič. Trenersko »sušo« pa čutijo tudi pri mladincih in pionirjih. Kot se ve, so prav pionirji in mladinci v preteklosti v jugoslovanskem vaterpolu želi lepe uspehe. Vedno so bili v vrhu mladinskega in pionirskega jugoslovanskega tekmovanja. Kot so dejali na zboru, zaradi vseh teh problemov, ki pa niso majhni, ne bodo vrgli puške v koruzo. Borili se bodo tako, da bodo člani ostali v prvoligaški druščini, mladince in pionirje pa bodo pripravljali tako, da bodo lahko zapolnili vrzel, ki bi nastala v članskem moštvu. Razen tega bodo poskrbeli za domači strokovni kader in trenerje ter na pridobitvi novih mladih vaferposlkih moči. Le tu vidijo ključ do ponovnega dviga vaterpolske igre v Kranju. Za njihove tridesetletne uspehe jim je VZ Slovenije podelila priznanje, vaterpolisti Triglavu pa so se javno zahvalili vsem zvestim gledalcem ter tovarni Sava. Pri tem niso pozabili tudi na tiste, ki so kakorkoli pomagali pri dvigu vaterpola v Kranju. Veliko zlato plaketo kluba prejme predsednik kluba Mate Bečič, zlate plakete štiriintrideset posameznikov in delovnih organizacij, srebrne šcntimJHt in bronasto devetnajst posameznikov. D. iluincr V Kranju mnogoboj«, na Jamniku trim tek KRANJ, JAMNI K - TVD Kranj prireja v nedeljo, 21. maja, med 8. in 12. uro v počastitev dneva mladosti na kranjskem stadionu partizanski mnogoboj, na katerem se ugotavlja telesna pripravljenost občanov. Moški ta ženske bodo razdeljeni v štiri starostne skupine in sicer moški 1964 — 19JM 1959 -1943, 1942 - 1934 in 1933 in sta-rej si, ženske pa 1994-1969, 1959 — 1948, 1947-193« in 1997 in starejše. Nastopajo lahko udeleženci starejši od 14 let. Vsak udeleženec bo dobil karton, kamor mu bodo sodniki vpisovali rezultate in točke. Seštevek pokaže eno od petih stopenj pripravljenosti, upoštevaje starost udeleženca. Tekmovanje bo tudi ekipno, kjer moštvo šteje štiri elane iz enake kategorije in istega spola, obvezna pa je ena rezerva. Vsi udeleženci, razen vojakov, morajo plačati 19 dinarjev startnine. Klub maratoncev »Mali vrh« z Jam-nika pa prireja v nedeljo trim tek iz Nemil j do Mohorja. Start bo ob pol desetih pred gostilno v Nemiljah. Sodelujoči bodo razdeljeni v štiri kategorije. Proga je dolga 5 kilometrov in ni zahtevna. Ljubitelji teka in rekreacije vabljeni! Tržiški šolarji na krosu Križe — V organizaciji SŠD Kokrški odred iz Križev je bilo pred dnevi letošnje občinsko prvenstvo učencev in učenk tržiških osnovnih šol v krosu. Nastopilo je več kot 200 mladih tekačev in tekačic. Najboljši so bili: cicibani: 1. Kralj (Kokrški odredi: 2. Zupan. 3. Štucin (oba Polet); cici banke: 1. Zaplotnik (Kokr. odredi: 2 Meglic (Polet); 3. Mešič (Kok. odred); ml. pionirji: 1. Kuhar (Polet); 2. Skaper (Storžič); 3. Spendal (Kok.odred); ml. pionirke: 1. Nepužlan; 2. Polajnar (obe Kok. odred); 3. Sarabon (Polet); st. pionirji: 1. Markič (Kok. odred); 2. SelS-kar; 3. Valj a vec (oba Polet); st. pionirke: 1. Zupan (Kok. odred); 2. M« hč (Polet); a Pernuš (Storžič); ml. mladinci: 1. Bukovnik (Kok. odredi 2. Gosar; 3. Jarc (obe Polet); ml. mladinke: 1. Rozman; 2. Ribnikar (obe Kok. odred); 3. Jurjevčič (Polet). Ekipno so imeli največ uspeha učenci in učenke 5ŠD Polet z osnovne šole heroja Bra čiča v Bistrici, ki »o zbrali 386 točk. druza ■ bila ekipa SSD Kokrški odred Križe s 3681 toč- ed ko osnovne kami. tretja pa ekipa SŠD Storžič šole heroja Grajzarja Tržič, zbrala pa je le 172 točk J- Kike i Kolesarstvo Savčani v Avstriji Člani kranjskega kolesarskega kluba Sava -se konec minulega tedna udeležili treh dirk avstrijskem Raglitzu pri Dunaju. Na dirkah, jih domačini imenujejo Schwarztalier | Šport Taage, so nastopile še ekipe iz Polis« Nizozemske in Madžarske s skupno i;y< kole sarji. V soboto, 13. maja. so vozili na 1.38 kilometrov dolgi progi. Od Savčanov se je uvrstil FreHi na 14. mesto, Udovič in Rakuš sta zaradi padca odstopila, trener Hvasti pa je odpoklical tudi Ropreta. ki se še vedno ni popolnoma opomogel («1 padca na dirki Alpe-Adria. Naslednji dan so tekmovali na 51 kilometrin dolgem kriteriju. II. je bil Rakuš. 20. I "do vi 0 Ropret in Frelih pa sta odstopila. Nekai *sj sreče so imeli Kranjčani v ponedeljek, koje bila na vrsti dirka parov. Ropret in Frelih sta osvojila odlično 2. mesto s petimi sekundami zaostanka za zmagovalno avstrijsko dvoi Udovič in Rakuš pa sta bila 14. Danes. 19. maja, se bodo Kranjčani udeležili dirke na Dunaju, jutri pa jih čaka tradicionalna dirka Dunaj-Gresten- Dunaj, ki se točkuje za svetovni pokal. H 1 Športni vodnik PETEK ROKOMET - občinska rokometna hgs A: Stražisče - Sava : Bes ni ca ob 18.39. Golnik - Storžič : Krvavec ob 19.30, Straži šče — Gorenjski sejem : Tržič (veterani) ob 19.45; občinska rokometna liga B: Duplje (veterani) : Gumar ob 19. uri, Zabnica (veterani) : Stadion ob 19. uri; občinska mladinska liga: Stražisče - Sava : Jelovica ob 17. uri: SOBOTA ROKOMET - Križe SRL moški ob 19. uri Tržič : Sevnica; republiška mladinska liga-center - Jelovica : lnles ob 18.30; republiška mlsdinska ženska liga-center _ Kranj : Alples ob 17.30, Križe - Tržič : Polje ob 17.30; občinska rokometna liga A: Zabnica : Duplje ob 18. uri; „ . ,L mladinska gorenjska Gornik - Storžič : 2abnica ob 18.30, Radovljica ; Preddvor ob 18. uri, NOGOMET - Kranj - Korotan : Britof. Preddvor . Sava, P£™-kcv°. A - Naklo. Šenčur : Primakovo B, Orehek - Filmarji : Kokrica - vse ob 16.30; NEDELJA ROKOMET - Preddvor "mS3intkr.loVen.ka rokometna 1^. center: Kamnik : Kranj oh 9. ur,, Knže - ^GOmTt0-1 KrTnj ob 14. uri izbirn. |Ma^ Grintavce : Pod^ob lO^uri. "^Sio "FSezje. Trboje i Šenčur Sedd;oi%HXvo^v.eobI0.un. Drava ob 10 J V nevarnih — kritičnih okoliščinah TRŽNI PREGLED V življenju se večkrat soočamo s nevarnostjo, ko smo v posebno neugodnih okoli-Ninah, v katerih je ogroženo nate sdravje ali celo življenje. Kaj nas rešuje v takih trenutkih, kako ukrepamo, ali bolj sli mani ustrezno sli neustrezno? Ali nas morda rešuje izkušenost, hladnokrvnost in prisebnost? Ponazorimo nekaj takih okoliščin: Zjutrsj se mi je mudilo v šolo. Hitro sem hotela prečkati cesto, ne da bi se prepričala če je prosta. Z druge strani zavpije sošolka: »pazi, avto!« Zmedla sem se, ničesar nisem videla. Obstala sem sredi ceste kot oka-menela. Imela sem občutek, da ne bom mogla več premakniti nog, k sreči je voznik pravočasno ustavil avto. Od tedaj sem na cesti vedno previdna, čeprav se mi mudi. S kolesom sem se peljal po klancu navzdol. Nenadoma mi je odpovedala zavora. Nisem vedel kaj storiti. Drvel sem tako, da nisem videl ničesar pred seboj. Tudi misli so se prepustile usodi, dele čez nekaj trenutkov sem prišel k sebi. Najprej sem začel zavirati z nogami. Čevlji so se mi ob trenju s cesto sezuli in bos sem drvel naprej. Ko sem klanec skoraj že izvozil, sem se zaletel v most. Le malo sem se poškodoval, šele kasneje sem se začel zavedati, v kakšnih nevarnih okoliščinah sem bil. Sosedje imajo zelo hudega psa — volčjaka. Ko sem Sla nekoč k njim po opravkih, se je odtrgal z verige in se pognal proti meni. Vedela sem, da me bo rszmrcvaril, če me bo dosegel. V trenutku sem se odločila zbežati, čeprav so me okoliščine presenetile. Napela tem vse moči in v hitrem teku Pritekla do vrat in jih še utegnil* zapreti za seboj. Pes je Ara vil s kremplji in zobmi globoke reže v vratih in z lajanjem dal duška besu. Z avtomobilom smo se peljali v dolgi koloni k morju. Vsak je hotel čimprej priti do cilja, tudi nam se je mudilo. Pred nami se je pojavil tovornjak — prikoliČar, cesta je bila polna ovinkov. Z nasprotne strani promet ni bil tako gost. Opazoval sem očeta, kako je onemoglo in še vedno potrpežljivo prestavljal iz druge v tretjo, pa spet nazaj. Nenadoma se je cesta pred nami izpraznila, rahel klanec, zatem pa kmalu ovinek v desno — bo Slo? Vsi smo napeto zrli v ovinek, bo ostal še prazen nekaj sekund. Prav tedaj se nenadoma zasveti pločevina nasproti vozečega audija. Potne kaplje se pojavljajo očetu na obrazu. Tud jaz sem se zavedel nevarnih okoliščin, noge sem stiskal ob tla. Se malo pa bomo skupaj. Kaj bo ukrenil oče? Ali se bomo rešili? Na 6 avto se je čisto prilepil k tovornjaku. Audi je zmanjšal hitrost in le za nekaj centimetrov, za las, odpeljal mimo nas. Vsi smo se odah-nili. Imeli smo srečo. Kako se izogniti takim in podobnim okoliščinam? Predvsem moramo vedno misliti na varnost in se ne smemo izpostavljati nevarnim okoliščinam in tveganju. Kadar smo v stiski, nas ne sme prevzeti panika in ne smemo postati zmedeni ali omedleli, biti moramo, kar je seveda odvisno od naših živcev, prisebni in hladnokrvni, ter kar se da najbolj pravilno ukrepati. Nezgode s težjimi poškodbami beleži črna kronika, stiske v katerih se za las izognemo težjim posledicam, se krepko vtisnejo v zavest, v varnostni vzgojenosti posameznika, v njegovi preudarnosti in pravilni odzivnosti pa je bolj ali manj uspešen način iz zagat. Jože Ažman ekratka varnostna razdalja Ne tako malo prometnih nezgod fla naših cestah se zgodi zaradi pre-»'"atke varnostne razdalje. O tem sjcer kandidati za voznike dosti sli-fyo, saj morajo poznati celo form u-'°. .kolikšna mora biti razdalja pri kici in taki hitrosti itd. No, na cesti P3 vsekakor varnostne razdalje in ?>loh razdalje med vozili posebno v kvarnih primerih nikakor ne računamo po formuli. Praksa je čisto drugačna. Ne, da ne bi teorija v Praksi držala, pač pa enostavno ni <*asa za kaj takega. Izkušenejši vozniki se navadno zanašajo na občutek, povsem sveži vozniki pa so verjetno bolj previdni; ne eni ne drugi Pa na cesti ne računajo po formuli, Pač pa ocenjujejo. Ce gre ocenjevanje bolj počasi od rok in če nismo Pozorni na varnostno razdaljo, smo niorda že staknili zvito pločevino, če kar relativno dolg — v metrih namreč, v času pa manj kot sekundo, ko zaznamo nevarnost in prenesemo nogo na zavoro. Ali imamo to razdaljo v rezervi, če vozimo za avtomobilom se prepričamo preprosto: izgovorimo »enaindvajset«, toliko približno traja ena sekunda, izberemo drevo ali prometni znak ob cesti, mimo katerega pelje naš »predhodnik« in izgovorimo številko; če smo šele pri zadnji črki, ko tudi sami zapeljemo mimo znaka, je razdalja prekratka, če pa izgovorimo že prej ali smo približno vzporedno z izbranim znakom, potem imamo še pravšnjo razdaljo. morda že stakn ne kaj hujšega. No na takšne izkušnje pacni treba čakati. Preprostega ocenjevanja če vozimo za osebnim * da priučiti, avtobilom v prekratki varnostni raz dalji, bomo prileteli vanj, če bo zaviral Katera je potem pravšnja razdalja9 Tista, ki še brez posledic dovoljuje da prevozimo metre v reakcijskem času. Ta pa je navadno OD VSEPOVSOD Pešec ni preživel Kranj — V ljubljanskem Kliničnem centru je v ponedeljek, 15. maja, umrl 48-letni Franc Nadižar s Prebačevega, ki je bil hudo poškodovan v prometni nesreči 10. maja v Kranju. Tega dne je Nadižar neprevidno prečkal Smledniško cesto pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Janez Krapše, star 45 let, iz Kranja in pešca zbil po cesti. -jk Nevaren safari Safari v vročih afriških deželah že dolgo privlači številne turiste Vendar pa ta šport ni povsem brez nevarnosti, če pomislimo na divje živali, hlepeče po mesu. Svojevrstna smrt pa je doletela nekega Francoza, ki se je s skupino lovcev in turistov odpravil na safari v Čad Neznanec ga je z zastrupljeno puščico ustrelil v hrbet. Francoz mrtev v petnajstih minutah. je bil »Sprehod« po ječah Franka Mapla so v Avstriji zaprli zaradi kraje gotovine in nakita iskupni vrednosti 3,5 milijona šilingov v nekem hotelu v Kitzbuh/u. Obeta se mu do 15 let zapora. Ko bo odsedel tretjino kazni, ga bodo avstrijske oblasti KRANJ Solata 20 din, špinača 20 do 24 din, cvetača 18 do 22 din, korenček 18 din, česen 55 din, Čebula 14 din, fižol 24 din, pesa 8 din, kumare 32 din, paradižnik 40 din, slive 24 din, jabolka 10 do 13 din, hruške 22 din, med 55 do 60 din, pomaranče 14 do 19 din, limone 19 do 30 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 16 din, surovo maslo 72 din, smetana 32 din, skuta 18 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 3 din (stari), 20 din (novi), žganje 60 din. JESENICE Solata 10 do 12 din, špinača 13 do 15 din, cvetača 19,42 din, korenček 16 din, česen 50 din, čebula 9 din, fižol 25,70 din, pesa 7,20 din, kumare 25 do 32 din, paradižnik 35 do 46,80 din, paprika 61,60 din, slive 28,05 din, jabolka 12,85 do 16,10 din, pomaranče 13,10 din, limone 16,67 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,81 din, kaša 17 din, surovo maslo 48 do 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 20 do 21 din, kislo zelje 7,45 din, orehi 152,40 din, jajčka 1,70 do 1,90 din, krompir 3,65 din. Dežurne trgovine V soboto, 20. maja bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna PC Planina, Planina 56, prodajalna SP Pri Nebotičniku, Stoši-čeva 1 TRŽIČ: Mercator — poslovalnica Živila — Lipa, Koroška c. 1 ŠKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, Mesnica Groharjevo JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici RADOVLJICA: KZK - Kmetij ska zadruga, Gorenjska c, Živila, P red trg. LESCE: Murka, Alpska 62 BLED: Špecerija — market, Dobe, Živila — market, Cesta Svobode GORJE: Živila - market, Zg. Gorje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Oskrba, Boh. Bistrica Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev laz, Ljubljanske mlekarne — samopostrežba, Stara Fužina 57 r LETALA ZA BLIŽNJI VZHOD Ameriški senat je odobril Carterjev predlog, da Izraelu, Saudaki Arabiji in Egiptu prodajo ameriška vojaška letala. Vrednost 200 letal znaša 4,8 milijarde dolarjev. Tak sklep pa močno obžaluje izraelska vlada, namreč da bodo Američani prodali letala tudi Saudski Arabiji in Egiptu. Odločitev pomeni za izraelsko varnost negativen obrat, je dejal premier Begin. JUGOSLOVANI V TUJINI Na začasnem delu v tujini je le ie okoli 8SO do 670 tisoč jugoslovanskih delavcev, je bilo rečeno na seji za zaposlovanje pri avetu zveze sindikatov Jugoslavije. Vračanje je zdaj nekoliko počasnejše, saj jih je prišlo lani v domovino verjetno manj kot 70.000, kot se običajno navaja. POŽAR V CIUDAD MEXICU V neki veliki poslovni zgradbi v središču mehiškega glavnega mesta je v ponedeljek izbruhnil požar. Ogenj je divjal celih 18 ur in sele zvečer so ga lahko omejili. Pri tem je 11 gasilcev izgubilo življenje, več kot 30 pa je bilo ranjenih. TE DNI PO SVETU AMERIČANI NA KUBI Tristo ameriških turistov je pred dnevi prispelo v kubansko pristanišče Varadero Beach. To je prvi tovrstni obisk v minulih devetnajstih letih. Američani bodo na Kubi ostali deset dni, poleg drugih znamenitosti pa si bodo ogledali tudi Havano. STAVKA NOVINARJEV Večina pakistanskih časnikarjev se je udeležila dveume stavke, organizirane v znamenje protesta, ker so minulo soboto v Lahoreju prebirali Štiri njihove zaprte kolege. Federalna unija pakistanskih novinarjev je sporočila, da so v deželi prijeli več kot sto ljudi, ker so nasprotovali omejitvam, ki jih je pakistanska vlada uvedla v tisku. PATRICIA HEAR8T V ZAPORU Zaradi sodelovanja v simbionistični osvobodilni armadi pri bančnem ropu je bila Američanka Patricia Hearst, bogataška hči, obsojena na sedem let zapora. Proti kavciji milijon dolarjev je bila vse doslej na prostosti, zdaj pa bo le morala v jetaišnico sa mlajše kaznjence v Pleasantonu. Po kalifornijski zakonodaji bo morala odeedeti najmanj 14 mesecev, potem pa bi Jo zaradi zglednega vedenja lahko po-milostili. ČSSR ZAHTEVA UGRABITELJA Češkoslovaško zunanje ministrstvo je veleposlaniku ZR Nemčije v Pragi izročilo zahtevo po izročitvi ugrabiteljev Iljušina 18 letalske družbe CSA, ki je 10. maja moral pristati na frankfurtskem letališču. V noti je rečeno, da bodo ugrabiteljema sodili »zaradi ogrožanja varnosti letalskega prometa in zato, ker sta posadko prisilila, da je pristala v tujini.« Opozarjajo se, da sta češkoslovaška in ZRN podpisali sporazuma o letalskem piratstvu 1970. leta v Haagu in 1971. v Montrealu. V OZN O TERORIZMU? Na dnevnem redu zasedanja generalne skupščine OZN, Id se bo začelo 21. septembra, bo morda tudi vprašanje terorizma, je dejal generalni sekretar OZN Kurt Waldheim. Uboj Alda Mora mora pospešiti sklenitev mednarodnega sporazuma o boju proti terorizmu, zlasti še zato, ker gibanja teroristov, fosebno pa incidenti, ki jih izzivajo v vropi, nakazujejo, da so njihove organizacije povezane, je še dodal. VULKAN BRUHA Vulkan Mavon na Filipinih, 335 kilometrov jugovzhodno od Manile, ki je 3. maja začel bruhati, je vedno bolj dejaven. Hkrati s paro in pepelom ob nenehnem drhtenju tal bruha razžarjeno kamenje, veliko kot osebni avtomobil, potok lave, ki teče iz kraterja, pa je le še četrt poti oddaljen od vznožja gore. Prebivalce ogroženega območja so preselili na varno. Doslej jih je 10 do 15 tisoč zapustilo domove. Največji izbruh tega vulkana so zabeležili 1814. leta, ko je umrlo 1200 ljudi. Sosedski spor povzročil smrt Franc Amež s Kokrice je v sredo zjutraj okrog šeste ure s kuhinjskim nožem do smrti zabodel soseda Karla Bakovnika — Sosedski spor botroval smrti mu do 15 let zaporu.. i\o t/c daUsta za napete akcijske filme. — V glavni vlogi v Henry Fonda v——■ i i 1 j ■ —i"' t—>—- 17.40 Obzornik 17.50 Pastirci 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Kolaček sreče - film 22.10 TV dnevnik 22.25 Svetovno prvenstvo v boksu Oddajniki II. TV mreže 17.45 Plus pet 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Milijonarski Neapelj - II. del 21.30 24 ur 21.40 Feljton T V Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: TV gledališče. Kulturni spomenik 12.05 TV v šoli: Vsakdanja rekreacija 15.35 Poročila 15.40 TV koledar 15.50 Nogomet Trepča : Rijeka 17.45 Plus pet 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 19.55 Svetovno prvenstvo v boksu 23.40 Poročila 23.45 Marseillski klan — film Če iščete ležalnik za vaš balkon ali kampiranje, po glejte v Murkin ELGO v Lescah, kjer imajo dosti teh artiklov. V temle ležalniku se bo dalo udobno sedeti ali ležati, ker se višina naslona da regulirati. Cena: 888,30 din Kupujete stensko uro? Te dni smo videli, da jih ima jo v OPREMI v Mengšu (KO VINOTEHNA TEH NOMERKATOR pri LB) v res bogati izbiri. Cena: od 420 do 1800 din nedelja 21. MAJ Po izteku slovenske izvirne nanizanke Konec tedna bo nedeljske večere izpolnila še ena, tokrat zagreb ška barvna nanizanka S POLNO PARO. Osrednja tema je gradnja in nadaljnja usoda neke tovarne. Vzporedno z razvojem in dustrijskega objekta pa se oblikujejo tudi odnosi ljudi v njem. Pred nami se razgrinjajo življenja in značaji, kot jih je pomalo hu moristično ali satirično zabeležil scenarist Kazi mir Klarič. Ponedeljek BENEČANKA je delo neznanega avtorja iz prve polovice 16. stoletja in je eden od najkompleksnejših in najprivlačnejših pričevanj o družbi in času v renesančni dobi. Je istočasno ogledalo in kritika navidezno bogate, rafinirane in izobražene družbe, ki jo pa izpodkopava kriza: proti polovici stoletja bo leta izbruhnila, Italija pa bo izgubila politično samostojnost. — Delo so pt>-stavili na oder tokrat igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Torek Verjetno bo vse ljubitelje baletne umetnosti pritegnil sovjetski film JULIJA. Z njim so hoteli prikazati mlado solistko permskega opernega in baletnega gledališča, dobitnico številnih mednarodnih nagrad, balerino Nadeždo Pavlovo ter'njeno delo s koreografom za pripravo vloge Julije iz baleta Romeo in Juh ja Sergeja Prokofjeva. Sreda Film ROŽNATE SANJE je posnel mladi slo vaški režiser Dušan Ha na k. Zgodba se ves čas vrti okrog osrednjih junakov. Jak uha in Jolanke. Jolan-ko živi v ciganski vasi, Jakuh je poštar, ki s kole som, prihaja v vas in pri naša novice iz sveta. Ljubita se, vaščani pa — ra zen nekaj izjem — te lju bežni ne razumejo. Ko Jo-lankina staro mama umre. je dekle prosto. Z Jakubam se odpravita r mesto. Živi ta v majhni, siromašni sobi. Jolanka res čas sanja o lepi beli hiši, česar pa ji Jakuh ne more nuditi. Zato ga zapusti, Jakub in J (Janka se razideta, samu njune rožnati' sanje jima V-A ' .- ,■-. , .■ ' TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Za nedeljsko dobro jutro 9.25 625 9.45 R ubežniki 10.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 14.55 Motokros v Orehovi vasi 15.55 Britanska enciklopedija 16.20 Poročila 16.25 Okrogli svet 16.40 Športna poročila 16.45 Motokros v Orehovi vasi 17.45 Tujec na begu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 S polno paro — nadaljevanka 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Prijepolje 21.40 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes,jutri 21.10 Grofica iz Hong-konga - film T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Dan zmage 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodna glasba 11..'10 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.15 Kritična točka 13.45 Mladinski film 14.55 Nedeljsko popoldne 19.30 T V dnevnik 20.(K) S polno paro 21.05 Potovanja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 17.50 18.00 17.15 18.45 19.15 19.30 20.05 21.15 21.55 Obzornik Kaj so samoupravni splošni akti Pes, človekov prijatelj Mladi za mlade Risanka TV dnevnik Benečanka — predstava Stalnega slovenskega gledališča Trst K ulturne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Dositejeve basni 18.15 Sodobni svet 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Peter pan — film TV Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Primer Filipa Franjiča - TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Srečanja 22.00 TV dnevnik 22.15 Dokumentarni film torek 23. MAJ TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Čas zorenja, Geometrija, TV vrtec, 10.(X) TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV v šoli — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Glasba pred kamero 17.55 Obzornik 18.05 Od šole do doma 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 Noči in dnevi — nadaljevanka 21.45 Julija 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Življenje knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije 20.55 24 ur 21.15 Znanost 22.00 Izviri TV Zagreb — I. program do 20.55 isto kot na odd. II. TV mreže 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 16.15 Prihod štafete mladosti na stadion 16.55 Nogomet Trepča : Rijeka 19.00 Dokumentarni film 19.30 T V dnevnik 20.00 Izbor v sredo 22.00 TV dnevnik 25. MAJ TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Dan mladosti 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika 11.05 TV v šoli: Razigrani dnevi. Jezikoslovje 12.05 Plus pet - finale 15.00 TV v šoli: Dan mladosti 17.15 Poročila 17.20 Avtomobili in ljudje 18.15 Obzornik 18.30 Profesor Baltazar - risanka 18.40 Tehtnica za natančno tehtanje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Dan mladosti 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Vrhovi Zelen gore — film 22.45 TV dnevnik sreda 24. MAJ Da bo letošnje poletje za naše žene in dekleta še lepše, so poskrbele blejske Vezenine. Tole ljubko, lah kotno obleko za poletje v kombinaciji enobarvnega '*> drobno vzorčastega blaga ter čipke — te so tudi na spodnjem krilu in izzivalno gledajo ven — so izdelali v rdeči in modri bar vi. V velikostih od 38 do 42 jih imajo na KOK RINEM oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Cena: 719,06 din ponedeljek 22. MAJ TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Klub mladih tehnikov. Zdravila, Vesolje 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.(K) TV v šoli — ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 17.05 Poročila 17.10 Jure kvak kvak 1,7.25 Britanska eip-iklopediju ,—;-■-; .- , . ■• TV Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Vloga Jugoslavije v svetu 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka Risanka, Boj za obstanek 16.45 Poročila 16.55 Nogomet Trepča : Rijeka 19.(X) Očala tete Bajavaje 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.05 Film tedna: Rožnate sanje 21.30 Majhne skrivnost i velikih kuharskih mojst n>\ 21.40 Miniature 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Dolga pot 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Dokumentarna oddaja 22.20 Zabavno glasbeni film TV Zagreb — L program 15.15 TV dnevnik 15.35 T V koledar 15.45 Daljnogled V vročih dneh bo takle zračen pulover, v katerem je vpleten tudi lan, kaj dobrodošel. V ALMIR1NI industrijski prodajalni v Radovljici jih imajo v beige, zeleni in rdeči barvi. Lepo bo pristajal tudi močnejšim postavam. Velikosti: od 36 do 4H. Posebna ponudba. Cena: 139 din Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Dan zmage 18.15 Medicina dela 18.45 Ali morda veste? 19.;«) TV dnevnik 19.50 Dan mladosti 21.(K) Glasbena oddaja 21.35 Od glave do pete 22.50 24 ur Ženski safari komplet, ki ga je izdelala ALMIRA v Radovljici, je kombinacija platna in hladne pletenine. Nekaj posebnega je in sila prijeten. V vseh safari barvah in v velikostih od 36 do 44 ga dobite v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 743 do 811 din TV Zagreb - I. program . do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 19.50 Dan mladosti 21.00 Krleža o Titu 22.00 TV dnevnik 22.25 Sutjeska - glasbena oddaja petek 26. MAJ TV Ljubljana 9.00 T V v šoli: Makedonščina, Od petka do petka. Nižine 10.(K) TV v šoli: Angleščina. Risanka, Moša Pijade 15.00 T V v šoli - ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Polieder H 3 18.30 Ostržek 17.55 Obzornik 18.05 Domači ansambli 18.40 Celice, milijarde najmanjših računalnikov 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Jaz Klavdij -nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.15 Operne arije iz Berlina 22.30 Portorož 78 23.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 TVdrom 18.15 Razvoj jugoslovanskega vojnega letalstva 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj,danes, jutri 21.10 Dokumentarna oddaja 21.40 Portorož 78 22.25 Simfonija št, 2 23.05 Zabava vas Bennv Hill TV Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Noči in dnevi 21.55 Dosje našega časa 22.55 TV dnevnik Zelo ugodno lahko te dni kupite v ŽIVILIH v GLO BUSl! velike kozarce kumaric od ETE (2,40kg). Posebna pdnuiiba.' Cena: 28,90 (prej 49,50 din) .< i I O LAS 18. stran T --.L- Petek, 19. maja 197& RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje, ob 4.30, S.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00,8.00, 0.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 12.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na dragem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 0.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 10.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 10.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 20. MAJ Prvi program 430 Dobro jutro! &08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje Otroški zbor RTV Ljubljana 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Mi pojemo 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zabaval vas bo orkester Perrv London 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Dretnik: Skrb za vzdrževanje gozdnih cest 12.40 Veselii domaČ napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Gremo v luno 14.45 S pevko Ljupko Dimitrovsko 14.55 Pet minut za EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda 18.55 Pet minut za EP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Srečanja (kviz) 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih 20 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8,00 Sobota na valu 202 13.00 Jz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek S. Kirsch: Kovač iz Kozewlka 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej Arnol 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.30 Poročila 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času (poje Primorski študentski oktet) 21.00 Nove prevodne strani Gertrude Stein 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 21. MAJ Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke: Marjan Marine: Kresna noč 837 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna Pierre Daninos 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Mannv Albam 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra Miodrag Djurdjevič: Načrtovano življenje 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23 05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 800 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 h!00 Pet minut humorja 14 05 Francoska diskoteka 15 00 Mladina sebi in vam 15 35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Kgramo, kar ste izbrali 20.30 Poročila 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz jugoslovanske komorne glasbe 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 22. MAJ Prvi program 430 Dobro j utro! 808 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz t ui ine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Slavko Cepin: Možnosti za izboljšanje gospodarnosti pitanja mladih govedi 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak ,17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij Ljudske pesmi o naravi 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam opero »Nezvestoba in razočaranje« Josepha Haydna 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 800 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov Izbor iz revije Lumina 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu Brata Josel 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Komorna dela glasbenega baroka 20.15 Ekonomska politika 20.30 Poročila 20.35 Dve simfonični partituri Fran za Uszta 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicira jo 23.55 Iz slovenske poezije 23. MAJ Prvi 4.30 808 9.05 9.30 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.55 15.30 15.45 16.00 17.00 18.06 19.35 19.45 20.00 20.30 21.10 22.20 23.05 23.15 0.05 program Dobro jutro! Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Zelena dolina Titovega otroštva Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti — Jože Juvanec. Možnost pridelovanja fig v vrtovih Primorske Po domače Danes do 13.00 Priporočajo vam ... V korak z mladimi Pet minut za EP Glasbeni intermezzo Narava in človek Vrtiljak Studio ob 17.00 Obiski naših solistov Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Franci Puhar Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slog ljudskega izražanja v pesmih Radijska igra H nt mi White: Vojaki Zvočne kaskade Skupni program JRT Jugoslovanska glasba Literarni nokturno Gregorčičeve ponarodele Popevke se vrstijo Nočni program -glasba Drugi program 800 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Natančno branje: Frana Mitčinskega »Ptički brez gnezda« 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Ludwig van Beethoven: Fidelio (odlomki) 20.00 Znanost in družba 20.15 Debussy z Dubrovko Tomšič- Srebotnjakovo 20.30 Poročila 20.35 Koncert za besedo 21.00 Deseta muza 21.20 V. mednarodno tekmovanje dirigentov — Berlin 1977 Koncert zmagovalcev 23.00 Sezimovnašo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 24. MAJ Prvi program 430 Dobro jutro! 808 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem Otroški zbor OS A. Aškerca Velenje 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, k»ko in po Čem? 10.45 Turistični napotki za naše gor. te iz tujine 11.03 Po Ta'.ijinih poteh 12.10 Velik, zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Šile: Kako se izognemo poleganju žita kljub obilnemu gnojenju 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslu .a!ei čestitajo in pozdravj ijo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Sporni li in pisma -16.00 Loto /rtiljak 17.00 Stu'.ioob 17.00 • 18.05 M'adi mladim 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza Večer jazza — Donaueschingen-76 (II. del) 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 1 t .ito Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Zelena dolina Titovega otroštva 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 20.00 20.15 20.30 20.35 21.40 22.00 23.55 i program Glasbena soareja Kultura danes Pesem mladih — Titu Poročila Z našimi opernimi umetniki Sodobni literarni portret Razgledi po sodobni glasbi Glasbeni dnevi v Bonnu 1977 Iz slovenske poezije ČETRTEK 25. MAJ Prvi program 4.30 Dobro j utro! 808 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) 9.35 Jugoslovanski narodi pojo maršalu Titu 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo... 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Kondare: Kako je I prodajo i čin - in krav rjave pasme 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danesdo 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Kaj radi poslušajo 14.30 Anekdote o Titu 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori prof. Franc Jakopin 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Prenos sklepne prireditve ob Dnevu mladosti iz Beograda 21.30 Lepe melodije 22.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 23.05 Literarni nokturno Pesmi o Titu 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 800 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori (ponovitev) 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji L del 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.30 Poročila 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev Koncert Slovenskega trobilnega kvinteta 22.00 Kanta ta mladosti 23.10 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 23.55 Iz slovenske poezije 26. MAJ NAGRADNA Rešitve podljite 24. maja na naslov: Glas Kranj, Mose Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. KRIŽANKA Prvi 430 808 9.05 9.30 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 13.50 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.00 23.15 0.05 program Dobro jutro! Glasbena matineja Radijska Sola za nižjo stopnjo Slovenske ljudske pravljice Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj. kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Znano in priljubljeno Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti — dr. Janez Pogačar: S kontrolo porizvodnosti krav pospešujemo govedorejo Pihalne godbe Danes do 13.00 Priporočajo vam . .. Človek in zdravje Glasbena pravljica Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo NaS gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Borisa Kova čiča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Slovenske ljudske pravljice 14.25 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vaskogar z ansamblom Fleetvvood Mm 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra 19.50 Z violinskimi virtuozi 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah z glasbo Bachov 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Iz komornih opusov Skladatelj Alojz Srebotnjak 23.55 Iz slovenske poezije Vodoravno: 1. zdravica, 8. majhna država v vzhodnih Pirenejih, pod pokroviteljstvom Francije, 14. testament, 15. graduirane valjaste posode za merjenje količine tekočin, 17. ljudstvo v Laosu, 18. kdor koleduje, 20. znak za kemično prvino aluminij, 21. glavno mesto Norveške, 23. glavni števnik, 24. veznik, 25. predlog, ki izraža bližino, 26. fabrikant, 29. staro flamsko mesto v severozahodni Franciji, znano po aras preprogah, 31. prekajeno svinjsko stegno, 32. vrhunski športnik, 34. mestece v jugozahodnem Iranu ob obali Arafurskega morja, 35. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 37. rimska Šest, 38. japonski kraj na otoku Dogo otočja Oki, 40. grške boginje usode, Moire, 42. stanje nekoliko strtega, 45. vrba žalujka, 46. Leon Zlebnik, 48. ime mladinske pisateljice Perocijeve, 49. znamenje, 51. znak za kemično prvino litij, 52. majhna livada, 55. oran zada, 56. gorska zdravilna rastlina, 58. nakaza, pošast, spaka, 60. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju, 61. vranični prisad. Navpično: 1. hokeju podobna igra z leseno kroglo in tolkači, igrajo jo na konjih, 2. snežni zamet, 3. nauk o živalstvu, 4. komedija Bra-nislava Nušiča, 5. čas, doba, 6. čeprav, akorav-no, 7. ime prvega slovenskega pesnika Vodnika, 8. kratica za avto-moto društvo, 9. uralsko ljudstvo Samojedi, 10. plačilo na dan, 11. kratica za organizacijo zveze komunistov, 12 znak za kemično prvino rute ni j, 13. najvišji vrh v Turčiji v Armenskem višavju, 16. propeler, 19. sedma črka grške abecede, 22. pastir ovnov, 25. spremeniti osnovo, 27. Andrej Jarc, 28. živ organizem, ki gradi svoje telo s foto-' sintezo iz anorganskih snovi, 30. najstarejši aktivni zagrebški igralec, pred vojno igral tudi v ljubljanskem gledalušču, Zvonimir, 33. Arabec, 35. ime francoskega naturalističnega pisatelja Zolaja, 36. lovski, ribiški plen, 39. Ivan Tavčar, 41. prerok v Izraelu za vlade kralja A haba, 43. starogrški ljudski pesnik in pevec Junaških pesmi, 44. stara, priljubljena igra na ;arte za tri ali štiri igralce, 47. gorenjski narodni heroj, padel v boju z Nemci, 24. marca 1945. Andrej-Boris, 50. pokrajina in glavno mesto te pokrajine v severozahodni Turčiji, 52. označba za italijansko liro, 53. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 54. nemški meščanski filozof, Georg, 57. kratica xa centiliter, 59. Tomo Rebolj. Rešitev nagradne križanke z dne 12. maja: 1. oproda, 7. Tirole, 13. družina, 15. orakelj 17. EV, 18. graden, 20. Burma, 21. vaza, 23. danes, 25. smer, 26. kantina, 28. TV, 30. one, 31 skoraj, 32. lonec, 34. papir, 36. strast, 39. ona, 40. Al, 42. traktor, 44. rano, 46. zakon, 48. rvaj\ 50. anoda, 52. Lapiti, 54. ca, 55. zaselek, 57. anagram, 59. strela, 60. Atenka. Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Stane Polak, Mestni trg 22, 64220 Škofja Loka, 2. nagrado (60 din) dobi: Irenca Zaplotnik, Letence 6, 64204 Golnik 3. nagrado (50 din) dobi: Anica Soklič, Sattnerjeva 15 a, Ljubljana. Nagrade bomo poslali po poŠti. KINO Kranj CENTER 19. maja amer. barv. vest. SOVRAŽNIK APACEV ob 16., 18. in 20. uri 20. maja amer. barv. west. SOVRAŽNIK APACEV ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. ROCKY ob 22. uri 21. maja Šved. barv. mlad. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 10. uri, amer. barv. vvest. SOVRAŽNIK APACEV ob 15.. 17. in 19. uri, prem. barv. franc. srhlj. HARMA-GEDON ob 21. uri 22. maja amer. barv. drama ROCKY 6b 16., 18. in 20. uri 23. maja amer. barv. drama ROCKY ob 16.. 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. drama ROCKY ob 16., 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 19. maja angl. barv. fant. MOZ, KI JE PRIŠEL NA ZEMLJO ob 15., 17.30 in 20. uri 20. maja amer. barv. akc. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 16., 18. in 20. uri 21. maja amer. komed. CHAR-LIE KOT STEKLAR ob 14. uri, amer. barv. akc. KONG FU - ZELENI OBAD ob 16. uri, angl. barv. grozlj. STRAH V NOCl ob 18. uri, domači barv mlad. NORA LFTA ob 20. uri 22. maja domači NORA LETA ob 16. 23. maja domači NORA LETA ob 16., 24. maja angl STRAH VNOCl uri 25. maja franc. barv. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 16., 18. in 20. uri Trtic 21. maja amer. barv. akc. TRIJK NEUSTRAŠNI ob 15. in 19. uri, amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. uri 22. maja angl. barv. grozli STRAH VNOCl ob 18 uri 23. maja amer. barv. akc. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. grozlj. MARATONEC ob 17.45 in 20. uri 25. maja amer. barv. grozlj. MARATONEC ob 17.45 in 20. uri Kamnik DOM 20. maja amer. barv. vvest. kom MOZ Z VZHODA ob 16. uri. ital. barv. erot. kom. PROFESOR NUDIST ob 18. in 20. uri 21. maja franc. barv. krim. JUDO IN KARATK PROTI TOLPI ob 15. uri, ital. barv. erot. PROFESOR NUDIST ob 17. in 19. uri 22. maja franc. krim. JUDO IN KARATE PROTI TOLPI ob 18. in 20. uri 23. maja Ni kinopredstav! (ob 16. in 20. uri gledalište) barv. mlad. 18. in 20. uri barv. mlad. 18. in 20. uri barv. grozli. 24. maja amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. akc. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 18. in 20. uri Duplica 20. maja amer. barv grozlj. MARATONEC ob 20. uri 21. maja Šved. barv. mlad. PIKA NOGAVIČKA NA BEGU ob 15. uri, angl. barv. grozlj. STRAH V NOCl ob 17 in 19. uri 24. maja amer. barv. kom. KINO ZA GROS ob 20. uri 25. maja amer. barv. ROCKY ob 20. uri Skorja Loka SORA 19. maja ital. drama uCK GOSPODAR ob 18. in 20. uri 20. maja ital. komed. PROFESORICA IMA LEPK NOGE ob 18. in 20. uri 21. maja ital. komed. PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 18. in 20. uri 23. maja nem. avant. KID IN DRUŽABNIKI ob 18. in 20. uri 24. maja amer. krim. MESTO V NEVARNOSTI ob 18. in 20. uri 25. maja amer. krim. MESTO V NEVARNOSTI ob 20. uri Železniki OBZORJE 19. maja ital. komed. PROFESORICA IMA LEPE NOGE ob 20. uri „ . , 20. maja ital. drama OCE GOSPODAR ob 20. uri 21. maja amer. komed. STAN IN OLIO V TUJSKI legiji "h 17. m 24. maja amer. spekt. POTRES ob 17. in 20. uri 25. maja amer spekt. POTRES ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 19. maja franc barv. krim. V LABIRINTU NOČI ob 17. in 19. uri 20. maja amer. barv. cinem. U1J POLDNE DO TREH ob 17. in 19. uri 21. maja amer. barv. cinem. UU POLDNE DO TREH ob 17. in 19. 22. maja franc. barv. VIJOLIČASTI TAKSI ob 17. in 19. un 23. maja franc. barv. VIJOLICA STI TAKSI ob 17. in 19. uri 24 maja hongkon. barv. karate V ZMAJEVEM GNEZDU ob 17. in . 19. uri Jeaenice PI.AV2 19. maja amer. TARZAN IN AMAZONKE ob 18. in 20. uri 20. maja franc barv. VIJOLIČASTI TAKSI oh 18. in 20. uri 21. maja franc. barv. VIJOLIČASTI TAKSI ob 18 in 20. uri 22. maja amer barv. rin. OD POLDNE DO TREH ob 18. in 20. uri 23. maja amer. barv. sin. UU POLDNE DO TREH <>b 18 ta 20. uri 25. maja franc l>arv. V LAHI-RINTU NOCl ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 20. maja amer. barv. LJUBEZEN BREZ OBVEZNOSTI ob 19. uri 21 maja amer. barv. ZA PRGIŠČE DIAMANTOV ob 19. uri Kranjska gora 20. maja amer. barv. ZA PRGI SCE DIAMANTOV ob 20. uri 21. maja jap. barv. GOLGO 13 ob 20. uri 24. maja franc. barv. VIJOLIČASTI TAKSI ob 20. uri TITOi Radovljica 19. maja gostuje SNG 20. maia ital. barv. vvest. VRNITEV DJANGA - KEOMA ob 18. uri, amer. barv. VELIKI SKAVT ob 20. uri 21. maja amer. barv. PREROD V DIVJINI ob 16. uri, amer. barv. VELIKI SKAVT ob 18. uri, franc. barv. ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVAKRAT ob 20. uri 22 maja franc. barV. SORODNIK, SORODNICA ob 20. uri 23. maja ital. barv. vvest. VRNITEV DJANGA - KEOMA ob 20. 24. maja amer. barv. VELIKI SKAVT ob 20. uri 25. maja franc. barv. ŽIVLJENJE SE ZAČNE DVAKRAT ob 20. uri Bled 19. maja amer. barv. PREROD V DIVJINI ob 20. uri 20. maja amer. barv. PREROD V DIVJINI ob 18. uri, amer. barv. zabavni TIŠINA SMEJEMO SE ob 20. uri 21. maja amer. barv zabavni ARTISTI IN MODELI ob 18. un. amer barv. zabavni TIŠINA SMEJEMO SE ob 20. un 22 maia ital. barv. vvest. VRNITEV DJANGA - KEOMA ob 20. ""23 maja franc. barv. SORODNIK. SORODNICA ob 20. un V* maia ital. barv. vvest. VRNITEV DJANGA - KEOMA ob ^.m.j« amer. barv. VELIKI SKAVT ob 20. un I SLOVEMJALES Cenjene potrošnike obveščamo, da smo iz tehničnih razlogov začasno zaprli našo stalno razstavo v sejemski hali gorenjskega sejma. V tem času lahko opravite vse nakupe v naši poslovalnici v Vižmarjah. Za obisk se toplo priporočamo Slovenijales OE 403, VIŽMARJE Trgovina s pohištvom Plemljeva 86, telefon (061) 51-881, 51-566 Odprto vsak dan od 7. do 20. ure, v soboto od 7. do 14. ure. LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POLETJE model LANA Barva: črna Cena: 396,15 din « model LANA Barva: rdeča Cena: 367,55 din model LANA Barva: bela Cena: 396,15 din Iskra Elektromehanika Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124 po sklepu odbora za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge vodje tehničnega razvoja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: visoka strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog, poznavanje področja telefonije in elektronike. Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta in je kandidat lahko ponovno izbran. objavlja prosta dela in naloge dveh višjih razvijalcev I. Pogoj: višja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 6 let ustreznih delovnih izkušenj; samostojnega konstrukterja I. Pogoj: srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 6 let ustreznih delovnih izkušenj; dveh razvijalcev I. Pogoj: srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; pomožnega konstrukterja Pogoj: tečaj za tehničnega risarja, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj mojstra L Pogoj: srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 6 let ustreznih delovnih izkušenj; planerja I. Pogoj: srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; samostojnega tehnologa I. Pogoj: srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 6 let ustreznih delovnih izkušenj; samostojnega kontrolnega tehnologa II. Pogoj: srednja strokovna izobrazba elektro smeri — šibki tok, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Za vsa objavljena prosta dela in naloge se kot poseben pogoj zahteva poznavanje področja telefonije in elektronike. Vloge z opisom dosedanjega dela morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 124 — Jesenice. ^c\^cDOM78 Polikem trgovina TOZD Chemo Poslovalnica III, Kranj, Trg revolucije 4 razpisuje prosto mesto učenca zaizučitev poklica trgovski pomočnik Pogoj: konč ina osnovna šola Vse informacije dobite v pisarni prodajalne. Izvršni odbor SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE JESENICE razpisuje naloge in opravila nadzornika komunalnih del Pogoji: - STS ustrezne stroke - 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - organizacijsko sposobnost, samoinciativnost ter pravilen odnos do samoupravljanja Prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah morajo biti vložene v 15 dneh po objavi na naslov: Samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice, Titova 65 Jesenice. Festivalna dvorana BLED od 1 2 do 23 maja 1 978 RAZSTAVA IN PRODAJA • POHIŠTVO • GOSPODINJSKI STROJI • PREPROGE, ZAVESE murha Razstava odprta vsak dan od 10 do 1 9 ure, tudi ob nedeljah GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri KRANJU priredi v nedeljo, dne 21. maja 1978 °bl4uri VELIKO TOMBOLO Glavni dobitki: 1 Osebni avto ZASTAVA 101 2 Osebni avto ZASTAVA 750 lux 3. Osebni avto ZASTAVA 750 4. Motorno kolo 350 ccm 5. Televizor 6. Šivalni stroj BAGAT 7. Hladilnik Gorenje S. Športno dirkalno kolo 9. Radio aparat 10. Radio aparat z uro budilko in več sto drugih dobitkov v skupni vrednosti prek 200.001).- din. Čisti dohodek je namenjen za nabavo opreme in vzdrževanje gasilskega doma Bitnje. Pridite v Bitnje — sreča vas čaka! Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak, o. sub. o. Ljubljana, Tobačna ul. 5 vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog skladiščnika v poslovni enoti Kranj Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: da imajo kvalifikacijo trgovske stroke, šoferski izpit B kategorije ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo je 60 dni. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe naj kandidati pošljejo upravi poslovne enote v Kranju, Oldhamska št. 12 v 15 dneh od objave. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh od sprejema sklepa odbora za MRD. Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev in materiala objavljana podlagi sklepa delavskega sveta Kemične tovarne Exoterm Kranj javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. kamion TAM 6000 v voznem stanju, izklicna cena 35.000 din; 2. osebni avto AUDI 60 L v nevoznem stanju, izklicna cena 8000 din. Licitacija bo v sredo, 24. maja 1978, ob 11. uri pri skladišču tehničnega materiala za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si licitirana sredstva ogledajo istega dne od H. ure naprej. Pred licitacijo je obvezen 10-odstotni varstveni polog. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja SKUPŠČINE OBČINE JESENICE razpisuje prosta dela in opravila RAVNATELJA TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana Razpisni pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da izpolnjuje pogoje učitelja osnovne šole. imeti mora srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, — da ima strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Kot poseben pogoj za prosta dela in opravila postavlja komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, da imajo kandidati za to delo potrebne moralnopolitične lastnosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Jesenice, Cesta maršala Tita št. 7H. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesen-iee...... na — za poletne dni blagovnica Kranj, Titov trg na oddelku pletenin v pritličju — ženske, otroške in moške pletenine — kratek rokav — Arena, A/mira, Rašica, Sežana, Triko . . — trenirke Ton osa 30 LET •////✓• velika izbira — dobra postrežba lip bled lesna industrija Bled TO Lesna predelava Tomaž Godec n. sol. o. Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge strugarja III v kovinskem oddelku Pogoji za opravljanje del in nalog so: K V kovinske stroke oziroma priučen delavec (PK), 4 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu. Poskusno delo dva meseca. leto oziroma Pismene prijave na objavljena dela in naloge z dokazili o izobrazbi sprejema oddelek za splošne zadeve TO Tomaž Godec do 29. maja 1978. w 30 LET veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol. o. TOZDEngro n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge priučenega delavca Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje; nepopolna osemletka in po dveh letih dela priučitev na delu. Nastop dela je možen takoj, prijave sprejema tajništvo podjetja (64000 Kranj. Poštna ulica 1, 15 dni po objavi). obvešča cenjene potrošnike, da organizira od 1 5. do 3 1. maja VELIKO LETNO RAZPRODAJO opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi napakami. Po zelo znižani ceni lahko kupite spalnico, regal, otroško sobo, kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, umetniške slike, mtarzije in še razno kosovno pohištvo Pri nakupu pohištva lahko koristite kredit do 5 starih milijonov dinarjev s samo 10-odstotnim pologom Dostava pohištva je do 30 km brezplačna Če želite poceni opremiti vaš dom se oglasite v Lesnim na Primskovem. Petek, 19. maja 1978 2LstranOLA8 Podjetje za ptt promet Kranj Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. vodje fina nčno-o pera ti vne službe Pogoj: diplomirani ekonomist 2. knjigovodje osnovnih sredstev Pogoj: ekonomski tehnik 3. likvidatorja finančne dokumentacije — 2 delavca Pogoj: ekonomski tehnik 4. finančni knjigovodja Pogoj: ekonomski tehnik 5. organizatorja za postni promet — dostava Pogoj: ekonomist ptt prometa 6. tehničnega risarja Pogoj: tehnični risar 7. ekonoma — kurirja Pogoj: opravljen vozniški izpit B-kategorije Poleg navedenih pogojev je za vsa dela in naloge pogoj tudi po-■kusno delo, ki traja 3 mesece. Kandidati naj naslovijo svoje prošnje na odbor za medsebojna delovna razmerja pri DS SS Podjetja za ptt promet Kanj, Poštna ulica 4. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 8 dneh po opravljeni izbiri. Veletrgovina Špecerija Bled Delovna skupnost za skupne zadeve n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje prosta dela m naloge: analitika prometnega davka Pogoji: srednja komercialna - poklicna izobrazba ,, . . . „a „«nnHhp nošlieio v 10 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost skupnih služb 8k*»»o«ti TOZD PO Elektro Gorenjska, Kranj, Cesta JLA 6/III ^fc k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih delovnih nalog: 1. _ projektiranje objektov, rekonstrukcij objektov in naprav za napetostne nivoje 20 k V do 0,4 k V, — projektiranje vseh vrst električnih instalacij, strelovodov in javnih razsvetljav, _ ostale naloge s področja projektiranje elektroenergetskih naprav in instalacij (1 delavec) Pogoji: - elektrotehnik - jaki tok, 5 let prakse s področja opisanih nalog, - strokovni izpit v skaldu z zakonom o graditvi objektov. - sposobnost samostojnega dela, - šoferski izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. elektrotehnik - jaki tok -pripravnik Pogoj: končana šola ter smisel za samostojno delo. Prijave pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Skupne službe Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska. Kranj, Cesta JLA 6/III, kjer lahko dobite še druge inforameije. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. vabi na pcxilagi sklopov pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavcev za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: za TOZD Komercialni servis i _. dela v poslovalnici; naročanje, prevzem in prodaja - ^*n^odenje evidenc in popis blaga v poslovalnici (1 delavec) zahtevajo se naslednji posebni pogoji: ?**&Z2u^2^testroke in 1 leto delovnih izkušenj Z^Si^^oke in 1 ,eto de,ovn,h izkušeni za TOZD Kooperacija Radovljica - nočno dežurstvo (1 delavec za krajši delovni čas - vsako drugo noč 8 ur, 28 ur tedensko) Poleg splošnih pogojev se zahteva za opravljanje te delovne naloge tudi poznavanje požarno-varnostnih ukrepov. Vse delovne naloge se objavljajo za nedoločen čas s poskusnim delom Smešeče. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom doeedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2,15 dni od objave. Kam po končani osemletki? Vsi se vsak dan srečujete z dostavljači — pismonoši na področju Gorenjske. Morda ste že kdaj pomislili, da bi se jim priključili in tudi vi postali dostavljač. Če si še niste izbrali poklica ali se odločili za nadaljevanje šolanja vas vabimo, da se zglasite sami ali v spremstvu staršev v upravi TOZD za ptt promet na Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Škofji Loki, kjer bi prejeli podrobna pojasnila. Izjemoma sprejmemo tudi kandidate, ki niso končali 8 razredov, pa so stari 15 let. Po šestih mesecih se opravi strokovni izpit ter s tem doseže zahtevano strokovnost. Kasneje imate možnost opravljati delo dostavljača telegramov, če boste opravili vozniški izpit. Na nekaterih poštah imamo že organizirano, drugje pa bomo še uvedli dostavo z avtomobilom. Podjetje za ptt promet Kranj Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 15/75 od 15. julija 1975) skupščina občine Kranj, komisija za odlikovanja in priznanja občine Kranj podaljšuje rok razpisa z dne 21.12.1977 za NAGRADE OBČINE KRANJ ZA LETO 1978 ter razpis ponovno objavlja: — za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Predlogi za podelitev nagrade morajo biti pismeni, obrazloženi ter predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj do 10. junija 1978. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. Kranj, 15. maja 1978 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. E. za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini in S. E. za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razpisuje odprodajo stanovanjske hiše z drvarnico in skladiščnimi prostori v Lescah, Hraška cesta 4, ki ležijo na pare. štev. 41/1 in 41/2 k.o. Hraše in sicer: — stanovanjska hiša v izmeri 111,45 kv. m — drvarnica v izmeri 18,50 kv. m — skladišča v izmeri 115,90 kv. m. Vrednost nepremičnine je ocenjena na 370.000 din. Prednost pri nakupu ima imetnik stanovanjske pravice. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Pismene ponudbe je treba poslati v 8 dneh na naslov z oznako »RAZPIS«. Informacije daje ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27, tel. 75-662. Inženiring — Bled p.o. Mladinska 17, Bled Za združevanje dela v naši OZI) vabimo kandidata, ki bi opravljal dela in naloge računovodje Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji iz SS pa so: — sposobnost samostojnega opravljanja računovodskih del — poznavanje ekonomike in poslovanja podjetja, bančnega in finančnega poslovanja — najmanj srednja izobrazba ekonomsko komercialne ali upravno pravne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na računovodskih delih Pismene prijave pošljite v 15 dneh na zbor delavcev Inženiringa Bled. Nov gasilski dom v Kropi — Gasilsko društvo v Kropi je v prazničnih dneh dobilo nov gasilski dom in gasilski avtomobil. Za gradnjo doma in novo vozilo sta največ prispevali tovarna Plamen in radovljiška občinska gasilska zveza. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim gasilcem podelili priznanja, kulturni program pa so pripravili recita-torji, mladinski pevski zbor osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice in moški pevski zbor iz Krope. — M. Skalar Očiščevalni akciji Cerklje — Jutri ob 16. uri bodo izvedli očiščevalno akcijo v krajevnih skupnostih Velesovo, Poženik, Brnik in Cerklje na območju Turističnega društva Cerklje. Očiščevalno akcijo organizirajo turistično društvo Cerklje, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije na območju krajevnega urada Cerkelj. Še posebej pa se na očiščevalno akcijo poziva k sodelovanju vse delovne organizacije in ustanove, ki na območju turističnega društva Cerklje opravljajo svoje dejavnosti in so zato odgovorne za ureditev svojega okolja, kar pogosto vpliva na splošni izgled in oceno posameznega kraja. V jutrišnji očiščevalni akciji bodo očistili celotno področje ob potokih, gozdne površine v okolici kraja, odstranili bodo divja odlagališča, uredili obcestne površine in polomljene ograje, gospodinje pa naj bi očistile vrtove. Tudi letos bodo izvedli ocenjevanje za najmanj onesnaženo področje turističnega društva in sicer v juniju in juliju. V tem tekmovanju bodo sodelovala turistična društva Kranj Naklo, Kokrica, Preddvor, Šenčur ir Cerklje. Komisija za varstvo okolja pri izvršnem odboru Gorenjske turistične zveze bo ocenjevala, predlagala in podelila enkratne nagrade v višini 30.000 dinarjev. Prva nagrada bo 10 tisoč dinarjev, druga 7500, tretja 5000 dinarjev, od četrte do šeste nagrade pa je znesek v višini 2500 dinarjev. Tudi letos pa bodo izvedli tekmovanje o najbolj urejeni krajevni skupnosti v okviru turističnega društva Cerklje. Lani je največ točk zbrala krajevna skupnost Grad pred Cerkljami in Poženikom. _____ J. Kuhar Bohinj — Krajevne skupnosti Bohinja in Turistična društva organizirajo v nedeljo, 21. maja, očiščevalno akcijo pod naslovom Očistimo Bohinj. Akcija, v katero se bodo po pričakovanju vključili prebivalci vasi v Bohinju, je vzgojnega namena. Akcija poteka vsako leto, z njo pa se udeležujejo razpisa tekmovanja Gorenjske turistične zveze. V Bohinju ugotavljajo, da je okolica iz leta v leto lepša, bolje urejena in snažna. V soboto, 20. maja, pa organizirajo skupaj s Kmetijsko zadrugo Bled — vrtnarstvom tržni dan cvetja. Od 8. do 15. ure bodo prodajali cvetje po posameznih vaseh in sicer v Srednji vasi, v Stari Fužini, v Ribčevem lazu. na Bohinjski Bistrici in v Polju. D. S. Priznanje za Davčo Škofja Loka — Zveza hortikul-turnih društev Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta dodelili turističnim delavcem iz Davče nad Selško dolino posebno priznanje za urejenost in čistočo kraja. Priznanje je predstavniku turističnega društva DavČa na slovesnosti v Škofji Loki v torek, 16. maja, izročil tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajc. Ob tej priložnosti je pohvalil prizadevne Davčane in jim zaželel še veliko uspeha. Kot kaže pa tudi v resnici ni skrbi, da bi Davča v prihodnje na turističnem področju nazadovala, saj je tu vedno večje zanimanje za kmečki turizem. Samo v zadnjem času je kar šest domačinov pustilo delo v dolini ter se odločilo za novo panogo — kmečki turizem. — jg MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Ugodno prodam komplet SPALNICO. Ogled vsak dan. Lindrič Lojze, Mencingerjeva 1, Vodovodni stolp, Kranj 3974 Prodam 2 KRAVI po izbiri. Pre-doslje 98, Kranj 3975 SEKULAR železne konstrukcije za žaganje drv z motorjem ali brez ugodno prodam. Šmarca 56, Kamnik 3222 Prodam PLEMENSKEGA OVNA jezersko-solčavske pasme. Naslov v oglasnem oddelku 3664 Prodam 8 kom. teraco ARMIRANIH STOPNIC L profila 32 X 16,5 X X 100 cm. Britof 229 3668 Prodam JARČKE, rjave, valjene v Šentvidu. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 3671 SENO prodam. Govekar, Valbur-ga 59, Smlednik 3672 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Ljubljanska 23, Radovljica 3698 Prodam italijansko ŠKROPILNICO za kosilnico BČS in 2 PUJSKA po 35 kg težka. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 3699 Prodam več tisoč kilogramov MRVE. Hočevar Miro, Žeje, Komenda 3700 Ugodno prodam ZAKONSKO SPALNICO in malo rabljeno POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in odcejalnikom. R upnik, Haf-narjevo naselje 7, Šk. Loka, telefon 60-857 3701 Prodam lepe PASOVE za narodno nošo. Kati Um, Breg ob Savi 77, pri cerkvi, Kranj 3702 Prodam 2 nemški VOLČJAKINJI go 150 din. Košenina, Papirnica 1, k. Loka 3703 Prodam stoječo LUCERNO. Srednja vas 29, Šenčur 3704 Prodam SLAMOREZNICO špaj-ser, večjega tipa, z verigo, puhal nikom in motorjem ter SOD za gnojnico 1000-litrski in električno ČRPALKO. Sp. D upi je 54 3705 Prodam TRAKTOR fiat 300. Pre-bačevo 17, K ranj 3706 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Aljančič, Podbrezje 124 3707 Prodam KRAVO po izbiri. Lom pri Tržiču, Potarje 5 3708 Prodam vprežno ŠKROPILNICO. P od reč a 45 3709 Prodam TELIČKO simentalko, 5 tednov staro, od dobre mlekarice, lahko tudi za zakol. Lahovče 32, Cerklje 3810 Prodam TELICO tik pred telitvijo in KRAVO po izbiri. Suha 14, Kranj 3811 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Lahovče 42 3812 Prodam VOZIČEK, globok, star 6 mesecev in ZIBKO. Vse dobro ohranjeno. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 3813 Ugodno prodam novo belo dolgo POROČNO OBLEKO s klobukom. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 3814 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Oddam brezplačno male KUŽKE. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 3815 Prodam ZARAŠČEN GOZD v k. o. Nemilje. Pogačnik, Partizanska 1, Radovljica 3816 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Petrič, Jezerska c. 60/c, Kranj 3817 Koncertni KLAVIR starejše izdelave, kovinsko ogrodje, potreben popravila v vrednosti 10.000 din prodam za 4000 din. Delavska 46, Kranj 3818 Prodam 5 kv. metrov KLINKER OPEKE za oblaganje. Avsenek Anton, Gorica 11, 64240 Radovljica 3819 Prodam štiridelno OMARO ter industrijske RADIATORJE za polovično ceno. Skokova 9, Stražisče, Kranj 3820 Prodam novo še nerabljeno KRUŠNO PEČ. Velesovo 12, Cerklje 3821 Prodam 2 KAVČA, 2 FOTELJA, MIZICO, POSTELJO z jogijem in ŠIVALNI STROJ mirna. Poljanec, Mencingarjeva 5, Kranj 3822 Prodam KOSILNICO mertel za zetorja. Zabnica 37 3823 Prodam 2 TELIČKI za pleme -simentalko in frizijko. Selo 33, Žirovnica 3824 Izredno ugodno prodam nov POMIVALNI STROJ, italijanski. Telefon 61-731 3825 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Vrčej, Višelnica 4, Zg. Gorje 3826 Prodam dobro KRAVO, ki bo čez 3 mesece telila. Češnjevek 25, Cerklje 3827 Ne pozabite! Sveža DOMAČA JAJCA dobite vsako soboto pri Ro-tarju, Srednja vas 6, Gorice 3828 Prodam KRAVO, ki bo v začetku junija četrtič telila in TELICO, 13 mesecev staro. Golnik 49 (Bajar) 3829 Prodam SENO. Demšar Janez, Log 29, Šk. Loka 3830 Prodam OMARO z mostom (400 x 245 x 60) in KAVČ. Informacije po telefonu 22-675 3831 Prodam ca. 1 kub. meter suhih SMREKOVIH DESK debeline 6cm. Ogled v popoldanskem času. Stru-ževo 47 B, Kranj 3832 Ugodno prodam POSTELJO od otroškega programa Mihec v oranž-norjavi barvi. Informacije po 18. uri na tel. 26-959 3833 Prodam jesenove, bukove in ja-vorjeve PLOHE in DESKE. Naslov v oglasnem oddelku 3834 Ugodno prodam KOMPRESOR, 12-colske GUME za Z 750 in 50-litr-ski BOJLER. Logar Alojz, Velesov-ska 25, Šenčur 3835 Prodam inozemski ŠOTOR za 4 osebe. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 23-303 popoldan od ponedeljka dalje 3871 ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice Marije Studen roj. Tomše se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in jo s cvetjem spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, duhovščini za opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru KUD Podnart. Žalujoča hči Marija z družino Ovsiše, 16. 5. 1978 Prodam mlado KRAVO, 9 mesecev brejo. Poljšica 20, Zg. Gorje 3872 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 38. Mihovec-Berton-celj, Gorenja vas-Reteče 9, Šk Loka 3873 Prodam KOSILNICO alpina ter priključni GREBEN kosilnice vogel noot in ZASTAVO 750, letnik 1969. Vizjak Franc, Breznica 8, Šk. Loka 3874 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR mUritz za 3 do 4 osebe. Stanonik Franc, Kidričeva 40, Šk. Loka 3875 Prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČEK. Puštal 1, Šk. Loka 3876 Prodam 4000 komadov NAVADNEGA ZIDAKA 30 x 30 x 18. Krajnik Ciril, Breznica 5, Šk. Loka 3877 Prodam SPALNICO in DNEVNO SOBO zaradi selitve. Ostalo po dogovoru. Rauter Jožica, Titova 22, Jesenice 3878 Prodam 2 OVCI. Zg. Bitnje 168, v jami pri Gasilnem domu. Dobre Stane 3879 Prodam male PRAŠIČKE. Kosmač, Zalog 34, Cerklje 3880 Prodam dvoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO 16-colsko. Sodnik, Po-ženk 8, Cerklje 3881 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ-K E. Grad 43, Cerklje 3882 Prodam PRAŠIČA za zakol, 160 kg težkega. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 3883 Prodam 2 PRAŠIČKA, 7 tednov stara. Šmartno 28, Cerklje 3884 Prodam DEL POSESTVA zaradi nabave tovornega vozila. Zg. Brnik 5, Cerklje 3885 Prodam lepega BIKCA, starega 8 tednov. Lap, Nasovče 3, Komenda 3886 Prodam MOTORNO KOSILNICO moti primerno za hribovite kraje. Cena ugodna. Mrak, Smoldno 1, Poljane nad Šk. Loko 3887 Ugodno prodam 2 JOGI VZMETNICI. Telefon 064 21-628 cel dan 3888 Prodam 3 in 4 KW TERMOAKU-MULACIJSKO PEC aeg. Jelovčan, Cirilova 15 a, Orehek 3889 vsak dan Prodamo enonadstropno hišo v središču mesta Kranja, primerna za poslovne prostore. Ponudbe poslati na Glas Kranj pod »CENTER«. Prodam 58 kv. m NAPUŠČA suhega, oblanega iz 18 mm desk. Zem-va Franc, Zasip 119, Bled 3890 Prodam KRAVO s pet tednov starim teletom. Sp. Gorje 128 ■ «W1 Prodam manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom, dobro ohranjeno. Pokopališka 6, K okrica 3892 Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR, star 5 let. Zg. Duplje 20 3893 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Hraše 1 pri Preddvoru 3894 Poceni prodam TELEVIZOR rr Niš in HLADILNIK himo. Telefon 26-948, Aljančič 3895 Prodam 15-colske GUME, Gasilska 7, Šenčur 3896 Prodam 5000 kom. STREŠNE OPEKE bobrovec. Markun Jože, Zg. Bela 20, Preddvor, telefon 45-017 3897 Izdaj« ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava liata: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju številka ft1500-803-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, strica in tasta Franca Kuralta Č metovega očeta iz Žabnice 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, Domoč, darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem iz Sv. Duha. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in številne obiske na domu, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, ki ste ga tako številno spremljali. Posebna zahvala gre Gasilskemu društvu Zabnica za organizacijo pogreba. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, poveljniku GD Zabnica Ivanu Hafnarju in predsedniku ZB Zabnica Janku Cegnarju. Žalujoči: sin Franc, hčerki Marina in Martina z družinami ter ostalo sorodstvo a i KUPIM V KRANJU od 9. do 19. ure ENTRAL Prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK s pečico. Izredna priložnost. Cena samo 700 din. Ogled popoldan. Jarc, Grmičeva 3, Čirče, Kranj • 3898 Prodam dvojno POMIVALNO KORITO (nerjaveče) z odcejalnikom in omarico za 1500 din. Simu-nac, Partizanska 33, Kranj 3899 Prodam 15-colski GUMI VOZ. Spodnja Besnica 16 3900 Prodam 1 krat rabljen ŠOTOR za 4 osebe. Informacije na tel. 42054 3901 Prodam 8-litrski BOJLER in POMIVALNO MIZO. Petrena Kristina, Grmičeva 7, Kranj-Čirče 3902 Prodam mlado TELICO, ki bo prvič teletila čez 3 mesece. Senično 11, Tržič 3903 Prodam IZRUVAČ za krompir (rogač) preurejen za traktor. Luže 6, Šenčur 3904 Prodam nov PLETILN1 STROJ standard super 72 z mizo. Konjedič Izvorka, Šiškovo naselje 11, Kranj 3905 KUHINJSKO NAPO in POMIVALNO MIZO, nerjavečo, prodam. Aljančič, Bistrica 2, Duplje 3906 BETONSKO ŽELEZO 6., 10. in 12. mm prodam po 7,50 din/kg. Telefon 22-364 3907 Ugodno prodam 2 KAVČA in 3 FOTELJE. Telefon 25-433 3908 PRODAM 3 kub. m SMREKOVIH PLOHOV in 2 kub. m DESK ZA NAPUŠČ in OBŽAGAN LES za ostrešje nove hiše. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 3909 Poceni prodam dobro ohranjen TELEVIZOR RR Niš. C. na Brdo 66, Kokrica, Kranj 3910 Prodam suhe BOROVE PLOHE in DESKE. Zabret Ivan, Topole 5, Mengeš „ 3911 Prodam RODOVNIŠKE PSE foxterier. Ogled vsak popoldan. Telefon 22-468. Hafnar, Škofjeloška c. 24, Kranj 3912 Poceni prodam TERMOAKU-MULACIJSKO PEC, 4 KVV, aeg, z garancijo zaradi selitve, za polovično ceno. Ubiparipovič Srečo, M. Pi-jade 3, Kranj, telefon 25-957 3913 Prodam rezan LEHNJAK za oblaganje sten - cokla. Kuralt, Hrastje 44, Kranj 3914 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev in STREŠNO OPEKO. Zalog 11, Cerklje 3915 Poceni prodam skoraj novo SPALNICO. Klemenčič, Ul. Gor. odreda 4, K ranj-Planina 3916 Prodam PLETILNI STROJ. Bu-bul Milica, Ul. Gorenjskega odreda 6, Planina, Kranj 3968 Po zelo ugodni ceni prodam SPALNICO greto, KNJIŽNO OMARO, OMARICO za čevlje, kuhinjsko MIZO in 3 STOLE. Bradeško Marjan, Planina 3, Kranj 3969 Prodam 2,5 kub. m SIPOREKS OPEKE debeline 5 in 7,5 cm. Ceč, Z g. Bitnje 47, za Mamovcem 3970 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Eržen Alojz, Z g. Bitnje 3, Zabnica 3971 Prodam KOSILNICO mertel za traktor ferguson in HLADILNIK za mleko, nov. Voglje 39 3972 Poceni prodam SMREKOV GOZD tik ob cesti v Ročevnici pri Tržiču, okoli 1500 kv. m. Paulin, Golnik 42 (telefon 50-150, interna 229) 3973 GOZDNO PARCELO kupim. Naslov v oglasnem oddelku Kupim suhe BOROVE in SMREKOVE PLOHE. Štele, Gora 2 Komenda, telefon 061 841-043 Kupim TERMOAKUMULACIJ-SKO PEČ od 2 do 4 KW. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov Perne, Grahpvše 4, Tržič 3954 Kupim rabljeno mizarsko E>E-LOVNO MIZO. Oddati ponudbe pod Ponk 3955 Kupim suhe smrekove DESKE 25 mm. Dobnikar Aleš, Visoko 93. Šenčur 3354 Kupim KOLOVRAT. Informacije v oglasnem oddelku VOZILA Prodam osebni avto SIMCA 110, letnik 1974. Benedikova 10, K mm 3976 GS PALLAS 25.000 km, letnik 1977, zaščiten, z radioaparatom, prodam. Informacije tel. 061 71-457 3977 Prodam ZASTAVO 750. Ogled popoldan. Škofjeloška 20, Kranj 3976 Prodam ŠKODO 1000 MB delu» v dobrem stanju. Ogled dopoldan. Trebar Ivo, Benedikova 40, Kranj. Stražisče 39^ Kupim dobro ohranjen osebni avto ZASTAVO 750 od letnika 1975 dalje. Košir, Gorenja vas 109 nad Šk. Loko 341« TOYOTA CAROLLA SPRINT registriran do februarja 1979 prodam. Izda, Savska 5, Jesenice — Javornik 3gg4 Ugodno prodam MOTORNO KOLO tomos V 14. Jamar, Gorjuše 5. Boh. Bistrica 3335 Prodam VVARTBURG, letnik 1974, Hrastje 136, Kranj Prodam NSU 1000, celega ali po delih. Rozman, Senično 25, Trik' 38$ Prodam ZASTAVO 750, oktober 1974, lahko na posojilo. Naslov * oglasnem oddelku Kupim dobro ohranjen VVARTBURG karavan od 1976. leta dalje Naslov v oglasnem oddelku ZASTAVO 750 hix, letnik 197. spredaj zaleteno, prodam. Cena »i ugodna. Čebul j, Hafnarjeva 11. Stražisče 3^ Ugodno prodam avto ZAPORO ŽEC. Ogled od ponedeljka do petk< od 8. do 12. ure, v sredo tudi od tf do 17. ure. Možina, C. St. Žagarja M Kranj 3^ SPAČKA, letnik 1970, motor n generalni, prodam za 6000 din Šemrl, Letališka 4, Lesce Prodam ZASTAVO 101, 1972, registrirano do 29. 2. 1979 D» I lič, Gubčeva 2, Kranj-Planina 38** Hotel TRANSTURIST Škofja Loka vabi na družabni ples z bogatim artističnim programom v soboto, 20. maja 1978, ob 20. uri Zabaval vas bo poljski ansambel IMPULZ. Rezervacije na telefon 61-261. Vljudno vabljeni 1 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1975, dobro ohranjen Naslov v oglasnem oddelku Prodam osebni avto VOLKSW.A GEN 1200, starejši letnik, celega lipo delih. Svegelj, Planina 28, Kranj 385: Prodam MOPED avtomatu- NT in MOPED T 3 tribrzinec, oba v oc ličnem stanju. Prodam dvoredu PLETILNI STROJ impesal-M 313 Šmid, Pot na Jošta 53, Kranj 3852 Ugodno prodam FIAT 850 speciaL leto izdelave 1971. Savska c 50. Kranj 3853 Umrla je naša draga mama, sestra Neža Igličar roj. Rant Na zadnji poti jo bomo pospremili v petek ob 15.30 izpred domače hiše na pokopališče v Reteče. Žalujoči: otroci Ivan. Ana, Lojze ter ostalo sorodstvo Petek, 19. maja 1978 MTitranOLrAS , zavarovalna skupnost triglav \JU gorenjska območna SKUPNOST Kranj OBVESTILO Ig Vse zavarovance obveznih avtomobilskih zavarovanj, ki imate namen potovati v inozemstvo obveščamo, da je vse zelene karte s potekom veljave po 30. 6. 1978 obvezno menjati pred potovanjem v inozemstvo. Karte boste lahko brezplačno zamenjali na območni skupnosti v Kranju, AMD Kranj, Creina Labore, Viator Jesenice, sedež poslovne enote Jesenice, poslovalnici v Radovljici, Škofji Loki in pri zavarovalnem zastopniku v Zireh in AMD Tržič. Na mejnih prehodih in ostalih mestih bo opravljena zamenjava zelenih kart proti plačilu. Zelenih kart, katerim veljavnost poteče do 30. 6. 1978 ni obvezno menjati. Za zaupanje in razumevanje se zahvaljujemo. Prodam MOTOR 150 EMZ, novi. 1%. Bitnje 168 v jami pri Gasilnem ■onu. Dobre Stane 3849 Prodam ŠKODO 1000 po delih. Oejed od 8. do 12. ure. Bodovlje 8, SkLoka 3917 Prodam novo PRIKOLICO nosilnosti 800 kg. Biček, Mošnje 26, Ra-tovljica >91« Prodam 1 leto staro ZASTAVO 125 P, prevoženih 10.000 km. Informacije- Čeme, Breznica 8, Žirovnica, telefon v službi 74-367 3919 Prodam VOLKSVVAGEN 1*00, ietnik 1965, v voznem stanju, z obnovljeno karoserijo. Možnost plačila z gotovino ali na posojilo. Hladnik Marjan, Gorenjska c. 21, Radovljica poleg kina , 3920 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. registrirana do decembra. Brd-mk. Pungert 18, Šk. Loka 3921 Prodam OPEL KADET karavan in ŠROTAR za koruzo Hotav-Ije 34. Gorenja vas 34 nad Sk. Loko 392 Prodam PASAT letnik 1974. Poročnik Darko, Stirpnik 9, Sk. Loka .3923 Prodam ZASTAVO 750 letnik 874. Kunstelj Andrej, Godesic 29^ \'god*no prodam MOTORNO KOLO sport jawa čz 175 ccm, letnik 1970, 37.000km, v voznem stanju-Lončar Janez, Bračičeva 7, 64290 Prodam dobro ohranjen FIAT m, letnik 1969, registriran, v voznem stanju. Cerklje 119 3926 MOTORNO KOLO avtomata, dobro ohranjeno, ugodno prodam Majer, Zg. Gorje 12/a, telefon 77-292 Prodam CITROEN GSPalas, 2fi.000km, letnik december 1976 In-^rmanje na telefon 061 71-457 3928 Prodam MOPED tomos 14 tlc, od: lično ohranjen. Rozman, Brezje pn Vodarn avto KADET KARAVAN, starejši tip. Suša Slavko, Zupančičeva 14, Kranj Prodam STROJ opel kadeta tt t razne dele. Polajnar Marjan. Pod- Kupim dobro ohranjen AVI O na m - posojilo do 3 M. Naslovov te^ZASTAVO 750, letnik 1970/71. Britof 120, Kranj ^ Prodam FIAT 850 spee.al, letnik 197], 68.000 km, vozen, neregistriran. Zupan Milan, Zg. Bitnje 143 ^ Prodam APN 4 inJUSTIN .11«) Ood-lih. Gorenjesavska 56, Kranj^ Prodam osebni AVTO AM1 ft M.k 1973. Zg. Brnik 81 - Cerklje 393b Prodam MINI 1000Ltetn.k 197 IStsber. Pire-. Zupančičeva 5, Kranj ZASTAVO IOI. letnik 1974,v^nevoznem stanju prodam, nformau M telefon 064 21 -040 popoldan 393o iSSLm ZASTAVO 750 k*^mbo-S*no. Peternelj Janez, Bmkelj^L *p^ka PPIIGEOT 204 break. In-. f^n" 74-295 3940 P^dam ŠKOLJKO za zastavo VlttnTk 19» in karamboliran R--tnik 1967. Justin Prane. Sp. Do 'ava6, Kropa N'mi Prodam karambohran NbU mUC. Bukovica 17 Vod.ce 394 Prodam ZASTAVO 1300 vozen *unai ali do delih in MOTOR CZ. S »dur/ Informacije na telefon lOUR za žaganje drv. /.«. Bitnje A pri Puška rn i 7A Prodam dobro ohranjen avto ZA-^TAVaV), »etnik ""vember 197 ti**A m„fcn v soboto in nedeljo ^ed možen v StražiSce ]jim Marjan, 'J,e"%" oiUi 1045 fe'^b206,,, .e-njK arodam. Kličite telefon 064 75 C Stane, Begunjska 2, avtokte lT^L%fvRCEDES 200 D, let-^ohranjen. Telefon 'S SPAČKA po delih nov SIMULATOR m LUČI. Prebače^ ^'^ni ceni prodam ŠKODO. &U$8' ah VOLKSVVAGEN Sel« Oded dopoldan na C. St. l£rl %t Popoldan na st. ^ .... . . 1 Prodam TOMOS CROSS JUNIOR, letnik 1976, registriran, odlično ohranjen. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Naslov: Senica, Žale 2/A, Radovljica 3845 Prodam MOTORNO KOLO javva 350-634, leto izdelave 1977. Markun Beno, Ribno 49/A, 64260 Bled 3846 Ugodno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, 24.000 km, tudi na kredit. Informacije na tel. Kranj 26-076 3847 ZASTAVO 101, letnik december 1972, modro, dobro ohranjeno, prevoženih 58.000 km, registrirano do aprila 1979, prodam. Prebacevo 55, Kranj 3848 Prodani FIAT 750, letnik 1974. reg. d<> 1979. Franc IVrko. Podbrezje 125 stanovanja Zamenjam STANOVANJE s centralno, toplovodom in balkonom (loža), 39 kv. m za večje. Lahko je starejše na območju Planine, Zlatega polja ali Vodovodnega stolpa. Oddati ponudbe pod Najemniško za najemniško 3966 Oddani opremljeno polkletno SOBO zakoncema. Možnost kuhanja. Smledniška 35 3957 Študenta, zakonca, brez otrok IŠČETA SOBO v Kranju. Informacije- Krstič, Vrečk ova 11. Kranj 3958 Iščem STANOVANJE na Bledu ali v okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3554 Najamem eno- ali dvosobno STANOVANJE za dobo enega do dveh let v Kranju ali bližnji okolici (Stražisče . . )• Cenjene ponudbe oddajte pod Navedite ceno 3861 Zaročenca, mirna in poštena, iščeta SOBO kjerkoli v Kranju ali bližnji okolici. Plačava do 1500 din. Naslov v oglasnem oddelku 3862 posesti mam Prodam HIŠO, primerno za vikend, v bližini Bleda. Naslov v oglasnem oddelku 3856 Prodam pločevinasto MONTAŽNO GARAŽO 4,70X 2,80. Novak, Strahinj 84 3857 Lastniško komfortno DVOINPOLSOBNO STANOVANJE s centralno, garažo, vrtom v Ljubljani zamenjam za enakovredno v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod oznako Gorenjska 3858 Prodam novo štirisobno LASTNIŠKO STANOVANJE (centralna kurjava in toplovod) v neposredni bližini centra Kranja z lepim razgledom na planine. Stanovanje je primerno tudi za poslovne prostore. Ponudbe oddati pod 91 kv. m 3859 Med Kranjem in Škofjo Loko ali v okolici Šk. Loke kupim STAREJŠO HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 3860 Pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam DVOSOBNO STANOVANJE, 41 kv. m, v Bistrici pri Tržiču. Vprašati R oblek (pri Pajntar). Roče vnica 51, Tržič 3959 zaposlitve Za varstvo 2 predšolskih otrok IŠČEM ŽENSKO. Nudim sobo in hrano. Ostalo po dogovoru. Lom 52, Tržič {960 Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega otroka. Črnivec Sonja, Kidričeva 18, Kranj 3864 Iščem STREŽBO za svojega moža 7 ur dnevno. Oddati ponudbe pod Bolnik 3865 Iščemo PASTIRJA za v planino. Selo pri Bledu 21, Soklič Anton 3866 Zaposlim KUHARICO za sezono julij —avgust. Plačam po dogovoru. Oddati ponudbe pod Julij 3867 _____ po znanstva ■ Fant, 35 let, ki ima veselje do kmetovanja, ŽELI SPOZNATI DEKLE s kmetijo. Oddati ponudbe pod K ranj — Jesenice 3863 Osamljen, 30/173, z garsonjero zeli SPOZNATI družabno DEK-LE, nevezano, nekadilko, za družbo in rekreacijo. Oddati ponudbe pod Vse za zdravje 3864 ■obvestila h Izdelujem vse vrste TESNILA za HIDRAVLIKO. Žan Viktor, Gorska pot 3. Koroška Bela, Jesenice 3961 Obveščani opazovano osebo, ki je 16. maja vzela denarnico z EXPRES ČISTILNICA talnih oblog vam kvalitetno, poceni in hitro opere tapisom, itison in tepihe. Zorzut Stojan, telefon 21-249 od 7 ure do 15.30 ali Savska c. 24, Kranj .3963 ROLETE in ŽALUZIJE naročite pri zastopniku ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610. Sporočite naslov, pridem na dom 3297 GRADITELJI! Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej, Kranj, Oprešnikova št. 15, (Na Klancu), telefon 25-579 3209 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM Schaumreiniter v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 3564 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV TRŽIČ organizira 6-tedenski TEČAJ za pridobitev C, E in D kategorije voznikov motornih vozil za vse tiste, ki imajo pogoje in dobijo ustrezno zdravniško spričevalo. Pouk bo ob petkih in sobotah od 18. do 21. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Praktična in izpitna vožnja bosta za D kategorijo na novem 30-sedežnem avtobusu, za C in E kategorijo na tovornjaku TAM 4500 - 5000 s prikolico. Prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič do 26. maja 1978 3655 KDOR SE ODLOČI ZA IZLET NA JEZERSKO, naj si ob tej priliki ogleda RAZSTAVO oljnih slik na les in platno starih objektov Jezerskega, nekaj pod spomeniškim varstvom ali predelanih, nekaj v razpadu, največ pa že povsem uginulih. RAZSTAVA je v bližini Pianšar-skega jezera. Za obisk se priporoča samorastnik Jaka Zadnikar-Jezer-jan 3869 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon 064 60-801 3K70 prireditve Gasilsko društvo ZABNICA bo v nedeljo, 21. maja 1978, ob 14. uri v Crngrobu slovesno izročilo namenu gasilski VODNI REZERVOAR in pionirsko motorno črpalko. Gasilsko parado bo spremljala godba iz Šk. Loke. Po slovesnosti bo VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Ivana Ruparja in Puštalski fantje. Za dobro razpoloženje je poskrbljeno. Če bo slabo vreme, bo prireditev naslednjo nedeljo ob istem času. Vabijo gasilci! 3868 Gostišče Posavec, Balaneskovič Žika, vabi v soboto 20. maja in nedeljo 21. maja na ZABAVO s plesom, ki bo na pokritem vrtu. Priče-tek ob 16. uri. Igra priznani ansambel SOČA. Postreženi boste s spe-cialitetami z odprtega žara kakor tudi z. odojkom in jagnetom. Vabljeni! 3964 OO ZSMS Stražisče prireja v nedeljo 21. maja ob 17. uri PLES pred gasilskim domom. Igra Sibila. Vabljeni! 3965 OO ZSMS Begunje vas vabi vsako soboto do konca junija na PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra skupina Selekcija 3966 • Športno društvo Kokrica prireja PLES vse nedelje v maju s pričetkom ob 16.30uri. Igra Selekcija 3967 DO Mesna industrija na Gorenjskem TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Mestni trg 20, o.sub.o. Prodaja naslednjih osnovnih sredstev: 1. Motorno vozilo TAM 4500, letnik 1966, v voznem stanju, neregistriran Začetna cena 15.000 din 2. Motorno vozilo OM Luppeto 25 N s hladilnikom in agregatom, letnik 1970 v voznem stanju, neregistriran Začetna cena 80.000 din 3. Motorno vozilo IMV 1600 S, letnik 1970, neregistriran Začetna cena 7000 din 4. Motorno vozilo IMV 1600 S. letnik 1970, neregistriran Začetna cena 7000 din Ogled vozil je možen na dan prodaje, 23. 5. 1978, od 12. do 15. ure na dvorišču voznega parka TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Jegorovo predmestje 1. Skupščina občine Radovljica oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo objavlja na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SRS, št. 31 /76) RAZGLAS o javni dražbi najdenih predmetov ki bo v petek, 26. maja 1978, od 9. do 12. ure pred kinodvorano v Radovljici, Gorenjska cesta. Na javni dražbi bo več moških in ženskih koles, mopedov, dva para smuči, ročne ure, zlatnina in drugi predmeti. Če bo vreme slabo, bo dražba teden dni kasneje, 2. junija 1978, ob isti uri. lT1 oiuro 1000 GLS, letnik večjo vsoto denarja v samopostrežni P'*opali&» 22. Kokricn 3951 jo vrne na naslov v denarnici. 3962 Novo v Dekorju Salonu kuhinjske opreme Kranj, Koroška 35 kuhinja brest -03 ICoicrvoL 30 LET Kuhinja 03 Brest, Cerknica kuhinja Lucija z nastavki kuhinja Petunija kuhinja Kamelija kuhinja Orhideja P 22 vrst kuhinj mize, stoli jedilnice bela tehnika TV aparati — barvni — črnobeli akustika luči mali gospodinjski aparati prodaja na potrošniško posojilo do 50.000 dinarjev z 10-odstotnim pgjo^ornzapojnštvp, ,| K o k r a TURISTIČNA SEZONA NA BLEDU Zadovoljen gost — najboljša reklama Turistično društvo Bled je na zboru turističnega društva pregledalo svojo dejavnost in ocenilo probleme, ki zavirajo razmah turizma — Vzroki za upad nočitev — Okoli 30 različnih možnosti rekreacije — Nove naložbe Bled - Zadnji dve leti je padec turističnega prometa občutil tudi Bled, letošnja poletna sezona pa se napoveduje ugodneje, saj je prijav gostov iz Nemčije in Anglije več kot lani . . . Foto: F. Perdan Bled — Medtem ko so v zadnjih dveh letih beležili blejski turistični in gostinski delavci manjši obisk iz zahodnoevropskih držav, se letošnja sezona napoveduje kot ugodnejša, saj na Bledu pričakujejo več gostov iz Anglije kot lani in več gostov iz Nemčije. Lani smo imeli v Sloveniji za 3 odstotke manj nočitev tujih gostov, blejski turizem pa je občutil še hujši padec turističnega prometa. Seveda je za manj turističnega obiska več vzrokov, ki se med seboj prepletajo, na občnem zboru turističnega društva Bled pa so predvsem opozorili na tiste pomanjkljivosti, ki na Bledu in v okolici še niso urejene tako, kot bi morale biti. Med drugim so vzroki za to, da je bilo lani za okoli 5 odstotkov manj nočitev tudi v tem, da je bilo v zadnjih dveh letih manj zmogljivosti, saj ni bilo 220 postelj Park hotela in 113 postelj Kompas hotela. Vendar je analiza vzrokov vsekakor priporočljiva, saj je inozemski turizem od rekordnega leta 1973 upadel kar za 43 odstotkov ali za 157.800 nočitev. Upadanje inozemskega turizma v nočitvah pa so uspešno pokrivale nočitve domačih gostov, saj je bilo število teh v porastu, posebno v zadnjih dveh letih. Da bi postal Bled turistično vab-ljivejši tudi pozimi, bi morali povsem dograditi Zatrnik, na Pokljuki zagotoviti vzdrževano progo za hojo na smučeh, omogočiti hitrejši prevoz na Zatrnik in na Pokljuko, pokriti blejsko drsališče, organizirati več zabavnih in družahnih prireditev, opremiti in odpreti nekaj domačih gostiln ter redno vzdrževati ceste, pločnike, sprehajalne poti, san kal išče in druge objekte. Zimska sezona bi lahko v prihodnje predstavljala vsaj četrtino letnega prometa. KAJ ZAVIRA RAZVOJ? Na uspeh dveh zadnjih turističnih sezon so med drugim vplivali slabo vreme, potres, jeseniška obvoznica, odpovedala je preskrba z mesom, šepala je kvaliteta preskrbe gosta, bile so višje cene, predvsem izven -penzionske, ki jih gosti najbolj kritizirajo. Dva zrezka veljata toliko kot celodnevni penzion v B hotelu, razen tega pa so cene izvenpenzion-skih uslug skoraj povsod enake, ne f Srečanje književnikov Bled - V sredo, 17. maja, se je v hotelu Park začelo 11. medna rodno srečanje književnikov, ki ga organizirata društvo slo ven -skjh pisateljev in slovenski PEN center. Srečanja se udeležuje okoli 30 gostov iz skoraj 20 držav. Glavna tema njihovega pogovora je »Stiska sodobnega sveta m literatura«. Srečanje se bo končalo danes. H J glede na kategorijo hotela ali restavracije. Ovira v turizmu so tudi gostinske usluge nasploh, še posebej, ker kvalificirani gostinski kader odhaja in so nekatere hotelske hiše že v resni krizi. Blejski turizem je tudi hudo razdrobljen, pojavlja se nelojalna konkurenca agencij, ki jih je devet, kompletno turistično uslugo pa 8000 golobov pismonoš v Kumrovcu V okviru prireditev ob dnevu mladosti bo v nedeljo. 21. maja, iz Kumrovca poletelo v pozdrav rojstnemu dnevu našega maršala Tita 8000 golobov pismonoš v vse kraje Jugoslavije. To lepo manifestacijo prireja zveza klubov rej cev golobov pismonoš Jugoslavije, sodelovali pa bodo tudi zelo aktivni člani kluba golobov pismonoš KURIR iz Kranja s približno 1000 golobi. Teden dni kasneje pa bodo golobi poleteli na vse strani tudi iz našega glavnega mesta. Prireditelji upajo, da bodo njihovi mali junaki imeli lepo vreme in srečno pristali v svojih gnezdih. D. D. nudijo le tri. V minulih sezonah je bila v središču Bleda gradnja in ob njej hrup in prah, ne nazadnje pa so imeli tudi nevšečnosti zaradi samega jezera, kjer se v določenih obdobjih pojavljajo mušice enodnevnice, precej neprijetno pa je tudi cvetenje jezera. Letos se je hudo podražil ribolov, ki je sicer zanimiva rekreacija številnih gostov (leta 1976 so prodali 4275 dnevnih kart), saj velja dovolilnica v Savi Bohinjki za tuje goste 250 dinarjev, v jezeru pa nekoliko manj. VEČ TURISTIČNIH ZMOGLJIVOSTI Kljub novim hotelom, ki so jih zgradili v zadnjem obdobju ali pa so pridobili zmogljivosti z dograditvijo in adaptacijami, blejske posteljne zmogljivosti še vedno niso- dosegle števila 2000. Že letos bo temeljna organizacija Hotela Toplice začela s temeljito obnovo depandanse Jadran, tako, da bo objekt pozneje kateri je A. Prav tako bo Jelovica zgradila dve etaži veznega trakta med starim in novim delom Jelovice ter nadzidala še eno etažo nad novim delom objekta. Jelovica bo s tem povečala zmogljivosti za 64 postelj. Pri hotelu Lovec se nač/tuje gradnja še enega hotelskega trakta in bo Lovec pridobil novih 74 postelj. Na Bledu se pripravlja dokumentacija tudi za gradnjo D trakta Park hotela oziroma trgovskega dela objekta proti Ljubljanski cesti s 300 kvadratnimi metri trgovske površine. Obnovljena Kazi na pa naj bi v prihodnjih letih postala osrednji zabaviščni prostor Bleda. Tudi investicijska prizadevanja Svobode na Bledu so vredna vse pohvale, saj je delovna organizacija že odprla novo restavracijo Gorenj-ka, obenem pa načrtuje še povečanje hotela, izgradnjo pokritega bazena in parkirišč. Prihodnje leto bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju, zato se že zdaj pripravljajo na organizacijo tega pomembnega prvenstva. Do tedaj bodo morali urediti nekatere kritične probleme in zato predvidevajo več manjših naložb. Bled nudi turistu okoli 30 možnosti pestre rekreacije, med drugim tudi več prireditev, a turistični delavci ugotavljajo, da bo ponudbo potrebno še popestriti. Vsekakor je ključ za enotnejšo in učinkovitejšo ponudbo in poslovni uspeh v poslovni turistični skupnosti, ki se ustanavlja, obenem pa v temeljiti preučitvi in razrešitvi še perečih vprašanj blejskega turizma. Ta pa se pojavljajo povsod in prav s skupno akcijo vseh, ki se bodo zavedali, da je najboljša reklama zadovoljni gost, se blejskemu turizmu obeta dober obisk in ob koncu leta tudi ugoden turistični rezultat. D. Sedej Okrepiti turistično organizacijo Skofja Loka — Večino nalog v preteklem obdobju smo uspešno izpeljali, čakajo pa nas še tiste, ki so vezane na daljše časovno obdobje, je dejal na letni skupščini občinske turistične zveze Skofja Loka, bila je v torek, 16. maja, poleg turističnih delavcev iz škofjeloške občine pa sta se je udeležila tudi tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajc in predstavnik gorenjske turistične zveze Janko Oblak, njen predsednik Roman Teržan. Ko je opozarjal na sedanje pomanjkljivosti je menil, da je turistična organizacija v škofjeloški občini mnogo prešibka, saj ima komaj 1570 članov. Zato se bo morala v letošnjem letu nujno okrepiti. Poseben poudarek bo dan pritego-vanju mladih članov v turistična društva, vzpostavljeno bo tesnejše sodelovanje s komisijo za turistični podmladek pri Gorenjski turistični zvezi, učenci v šolah pa bodo pisali spise s turistično problematiko. Se večji poudarek bo v prihodnje treba dati varovanju in čuvanju človekovega okolja. Res je, da so bili na tem področju v zadnjem času doseženi lepi rezultati, saj sta Skofja Loka in Žiri za urejenost kraja že prejela celo republiška priznanja, vendar onesnaženost okolja ponekod še vedno dosega kritične meje. Pri akcijah čiščenja okolja bodo zato turistični delavci navezali še tesnejše sodelovanje z ribiči, lovci in učenci ter dijaki šol. Velika pozornost pa bo namenjena tudi tekmovanju med posameznimi turističnimi društvi, ki jih je v škofjeloški občini petnajst, saj so vsa dosedanja dala zelo lepe rezultate. Prav tako Škof-jeločani razmišljajo o ustanovitvi »zelene straže«, ki naj bi imela največje in najbolj neodgovorne onesnaževalce okolja pravico ustrezno kaznovati. Škofjeloška občina je bila že doslej znana po mnogih turistično etnografskih prireditvah. Tako bo tudi v prihodnje, saj jih mnoga turistična društva že načrtujejo za poletne mesece. V tem času pa bo potrebno poskrbeti tudi za boljše gostinske usluge, kajti ne sme se več ponoviti praksa, da so zaradi dopustov naenkrat zaprti skoraj vsi gostinski obrati v občini. Poskrbeti pa bo treba tudi za urejen delovni čas. V Škofji Loki predvidevajo, da bo morda večji red na turističnem področju napravila turistična poslovna skupnost, v Sloveniji so zdaj štiri, ki naj bi se v kratkem ustanovila tudi v škofjeloški občini. Za predsednika občinske turistične zveze Skofja Ix>ka je bil ponovno izvoljen Roman Teržan. Izvoljeni pa so bili tudi drugi organi turistične zveze. J. Govekar Na Ljubelj prihajajo najboljši TRŽIČ - Predstavniki organizacijskega komiteja in prireditvenega odbora za dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, ki bo 28. maja v Pod-ljubelju, so na sredini novinarski konferenci povedali, da bo na dirki nastopila vsa svetovna elita. Startna lista je že nared, obsega pa 47 tekmovalcev (od tega pet Jugoslovanov) iz 22 držav vključno z Jugoslavijo. To bo 4. letošnja dirka v točkovanju za svetovni pokal in 6. tekmovanje za svetovno prvenstvo, katerih organizatorji so Tržičani. Prireditev 28. maja se bo pričela ob 14. uri z otvoritvenim ceremonialom. Start prve vožnje bo ob 14,35, začetek druge vožnje pa ob 16,25. Med vožnjama bo kulturni program, v katerem bodo razen domačih kulturnih skupin sodelovali tudi člani folklorne skupine Branko Cvetkovič iz Beograda. Pokrovitelj letošnje dirke je tovarna Peko, ki slavi 75. obletnico obstoja, častni komite pa vodi Franc Popit. Več v torkovi številki. -Ojk Pobratenje blejskih in koroških ribičev Bled — V soboto, 20. maja, bodo na Bledu svečano podpisali listino o pobratenju med Ribiško družino Bled in klubom koroških ribičev, ki ima sedež v Borovljah. Blejski in koroški ribiči že več let uspešno sodelujejo, kar je velikega pomena za podporo slovenskim članom in drugim pripadnikom naše narodnostne skupnosti v Avstriji, ki jim je uspelo pridobiti v klub tudi precej nemškogovorečih sodežele-nov, predvsem iz vrst, ki so naklonjene pravičnemu boju koroških Slovencev. Z listino o pobratenju se blejski in koroški ribiči obvezujejo k nadaljnjemu razvoju prijateljskih stikov, k razvijanju in utrjevanju društvenega sodelovanja zlasti na področju varstva narave in v nuđenju vzajemne pomoči in izmenjave izkušenj. Tesni stiki gredo v prid trdoživemu boju vodstva kluba koroških ribičev, da se kot Slovenci uveljavijo v širšem koroškem prostoru tudi na športnem področju v duhu popolne enakopravnosti s pripadniki večinskega naroda. JR r DEŽURNI NOVINAR S* 21-860 Jugoslovani otvarjamo zasedanje OZN - Predstavnik Organizacije združenih narodov je danes •poročil, da bo jugoslovanski delegat otvoril izredno zasedanje generalne skupščine OZN 0 razorožitvi in da bo predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranović prvi govornik. Znano je, da so bile neuvrščene države z Jugoslavijo in predsednikom Titom na čelu pobudnice za izredno zasedanje o razorožitvi. Kot poročajo, se bodo zasedanja udeležili številni predsedniki držav in vlad članic OZN. Na zasedanju bo sodeloval tildi zve/ni sekretar za zunanje zadeve .Josip Vrhovec. Italija se ne umiri - Sosednjo Italijo se naprej pretresajo teroristični dogodki, za četi z ugrabitvijo danes že ubitega Alda Mora Poročajo, da so teroristi napadli nekatere sedeže krščanske demokraciji' in ko munistične partije, v Genovi pa so izobesili zastavo / napisom rilečib brigad. Spet v domovini - Na brniško lelatišce se j.' vrnila z obiska na Poljakom delegacija ZKS, ki jo je vodil predsednik Kram Popil. Na Sit delegacija se je največ zadrževala v Vojvodstvu Katowice. France Popit je ob prihodu na letališče izjavil, da se ponujajo številne možnosti za sodelovanje med Slo-uenijo in vojvodstvom. Stalna služba poroča - Na stalni sluz bi Uprave javne varnosti v Kranju poročajo, da se na Gorenjskem danes do 11. ure ni pripetilo nič posebnega Ni bilo nesreč. pr«A tako pa tudi ne drugih nevšečnosti. J. Košnjek V__;--> PREMIERA V LOŠKEM GLEDALIŠČU Skofja Loka - V petek, 19. maja, se bodo ob 19,30 domačim gledalcem spet predstavili igralci Loškega odra. Poti režijskim vodstvom Zdenka Furlana so naštudirali delo češkega avtorja Ludvika Aškenazvja Državni ženin. Predstavo bodo ponovili še 20. maja ob 19.30 in 21. maja ob 18. uri v škofjeloškem gledališču. Vstopnice lahko kupite v Alpini v hotelu Transturist ali eno uro pred začetom predstave. H. J. Sarajevo dobilo zimsko olimpijado! ATENE, 18. maja — \x glavnega grškega mesta je prišla radostna vest, da je mednarodni olimpijski komite zaupal organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1984 našemu mestu Sarajevu. Odločitev je padla po drugem glasovanju. To je za Sarajevo in vso državo velika odgovornost, nmj praktično še ni nobenega potrebnega objekta, prav tako pa bodo nujni tudi izredni organizacijski na- ilo poni -jk r NA ZDRAVJE, ČIN, ČIN! Ob nedeljah imamo obilo domače glasbe z domačih radijskih valov, tja do poznega večere se vrtijo vesele Micke in Jožefi ob vižah domačih ansamblov. Nič čudnega in nič hudega, če zaželimo prijetne nedeljske po poldneve sorodnikom, znancem in prijateljem, bolj žalostno se a stori, ko prisluhneš besedilom domačih liž (na glasbo se ne spoznam, je pa večinoma hojlc dri). Naši domači ansambli so x specializirali za obletnice meh vrst: za godove, za srečne zakonske obletnice, za rojsa* rojstne dneve, še posebno w vžgejo tedaj, ko se izpovedim ob ljubeznih vseh vrst. Pri lest $s nedvoumni, zelo realni, z refren: kot bila sva srečna vsa, ko sva x sprehajala, V Vintgar sva midrc šla in naslednje leto zibala a podobno. Ne zamerite, ampak za takšna besedila sem jaz osebne dosegljiv v vsakem času saj m: res ne bo delalo težav, da bi spe$ nil: vinski bratci imamo sva kongres, čin, čin, cesta- se Je »> stavila na klin, čin, čin^ vprašam dva miličnika, ka/ ^ sem jaz storil, čin, čin,'pa je Jr eden bil, čin, čin! Ali: zlato pi> roko proslavljava, zato vesela vsa, trpljenje je za nam* zdaj, pred nama pa jeseni maj In v tem smislu in stilu naprt malo mešano tudi s plačem i suze liju plave oči, voli/n te m mirno spavaj dušo moja .. No, in tako jadramo po teh r*-selih barčicah veselja in žalosC in zaljubljenosti — kije čarovnije sveta! — tja do neskončnih san: in želja besedil domačih Jn te poplave sapic in gozdov k ptičkov noče biti ne konca at kraja in najbrž je tudi ne bo, saj nam bo ob godovih in praznikih še vedno gledala sreča iz oči in zakaj vendarle ne bi čestitali vsi? ČASOPISNI ŠKRATJE Skofja Loka — Oh Jakob, Jakob z loškega konca! Res sem že star in potepanja po Gorenjski j včasih prav naveličan. Pojesti me sicer še nihče ni nameraval, zaradi pasjega rilca pa sem jih po buči že dobil in to ne take redko. Ljudje so že taki, da mi> jega dobronamernega poslanstva niti najmanj ne upoštevajo a poklica niti najmanj ne cenijo, če jim stopim na rep in zacvikjo. Hočeš nočeš pa morajo biti na tem svetu tudi takšni kot sem sam, saj moram gledati skozi neprizanesljiva očala. Poslal si mi, Jakob, izrezke U Dnevnika in Ljubljanskega dnevnika, kjer so napačno napisali pri nesreči Stopnik nameste Stirpnik in Savelj namesto Še-velj. To se zgodi, veš, tudi nam, ki smo sicer na Gorenjskem in ne moreš toliko zameriti Dnevniku. Se zgodijo še hujše stvari, ki niso tiskarski škrati, se zgodijo ntem in nam vsem, kajti vsi smo navs?. zadnje zmotljivi. Pri Dnevniku pa so fejst punce in fejst fantje, ki se tako kot mi trudimo za čim manj napak in smo veseli, če jih je pri tem hitrem delu res čim-manj. Naše delo precenjuje m ocenjuje na tisoče bralcev m včasih se moraš prav zgroziti nad tem, kako zelo odgoivrno delo pravzaprav opravljaš. /Vo-dmo lahko le za[dobrohotno razumevanje ob takšnih manjših in manj pomembnih napakah ... Tako, Jakob, pa oglasi se še kaj!