Jožetu Javoršku v spomin
Bili smo domenjeni z Jožetom Javorškom, da se dobimo v Laščah dne 20. oktobra zvečer
—  na njegov 70. rojstni dan in da iz Levsliko-vega doma pospremimo med slovenske bralce Javorškovo novo knjigo — trelji del Spominov na Slovence, potem pa zavijemo h Kuklju na kozarček tokaja. Pa ne bo tega večera. Jože Javoršek je umrl. In za stanje smrti je zapisal, da je čudovito, saj nihče ne more nikogar več resnično razžaliti, razialostiti, razjeziti, zatrupi-ti ali razveseliti.
Jože Javoršek je bil v življenju slovenski partizan, arestant, duhovni in fizični popotnik po širjavah sveta, pcsnik, dramatik, esejist, ro-manopisec, polemik, samotni jezdec in ob sve-lovljanstvu istočasno Slovenec iz strasti. Verjel je v slovenstvo, očiščeno vsakršnih pritlehnosti, verjel v uresničitev ideje o spremembi narodo-vega značaja in prihajal v spore, ker ga iivlje-nje ni dohajalo.
Najlepše strani svoje literature je posvetil Laščam. Rojstni kraj je bil zanj kotiček lepote, mladost, stalnica v življenju, trdnjava njegove zavesti, srčika slovenstva, pravljična pokrajina, vendar tudi kraj, v katerem je iivljenje veliko bolj resnično kot je v resnici, ker je tu vse na svojem mestu, slrahotno, bistveno, sveto, po-polno, sramežljivo in dokončno. V slovenski literaturi je bila samo še Cankarjeva Vrhnika deležna slavospevov, kakršne je Javoršek po-svetil   Laščam.    V  njegovem   zadnjem   delu
—  zgodovinskem romanu Spomini na Sloven-ce, katerega tretji del bo kmalu izšel, četrti del pa je avtor dopolnjeval še v zodnjih dneh iivlje-nja, so Lašče predstavljene kot prispodoba slo-venstva.
Javorškovo sodelovanje z Laščani je bilo intenzivno. Štiri njegova gledališka dela so do-živela krst na velikolaškem odru (Manevri, Ljudski glas, Neznanec, Življenje in smrt Pri-moža Trubarja). Vsekakor primer za sloven-sko lilerarno zgodovino o sodelovanju umelni-ka z gledališkimi amaterji. Imeniten kulturni dogodek - tabor v Retjah ob 150-letnici Lev-stikovega rojstva, je bil njegova zamisel. Javor-šek nas je ves čas vzpodbujal in nam pomagal pri urejanju Trubarjeve domačije na Rašči in spominskih sob v Levstikovem domu.
Nad okroglo mizo Kukljeve gostilne pa so krožile, zastajale in izginjale Javorškove misli, da bi Velike Lašče poslale kulturni center s knjigarnami, razstavišči, fsetivalom izvirne slovenske drame ild. Želel je realizirati zamisel o gledališču na ulici, o vključitvi večin krajanov v teater. V Lašče je nameraval pripeljati fran-coskega režiserja, dogovarjal se je za televizij-ski prenos predstave v Evropo... Ideje, ki niso padle na plodna da, ker stno menili, da nas je premalo, da nimamo denarja, da... In vendar jih omenjam v tem spominskem zapisu. Naj se ne pozabijo. In tako oslajamo Laščani dolžniki velikemu rojaku, ki počiva v svetu brez strasti - v velikolaški zemlji, dolžniki za prejeto in ponudeno.
JANEZ GRUDEN