137. številka. Trst, v torek 17. maja 1904 Tečaj XXIX. W Izhaja tm! dan H adt ob nedeli&b in praznikih) ob 5.7uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. •aaezne številk« se prodajajo po 3 novfi. (6 Btotink) ainofrih tob&kamah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, •Iji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, »t. Petru, Sežani, Nabrežini. No vem mestu itd. glase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost**, U a Molili piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. • ae oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. .^i^c^ TELEFON Itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč i Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 crcn, 3 mesece 6 kioa. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozura, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavaie pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa Itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 1» Poštno-hranilnični račun št. Sil.652. II (Brzojavne vesti.) Japonski aviso-parnik potonul. TOKIO 16. (Reuterjev biro.) Japonski aviso-parnik Nivako je zadel včeraj v ker-^kem zalivu na neko mino ter ee razletcl. 0*em cBeb je bilo ubitih. Poročilo generala Kurokija. TOKIO 16. General Kuroki je sporo-č l 14. t. m.: Japonski oddelek je zasedel 7. . m. Kuantienšeng. Drugi japonski oddelek ehote je zasledoval dne 11. t. m. rusko -coojen stvo, ki se je umaknilo iz Šu~iihana ter je ujel enega poročnika in dva vojaka. Port Artur PETROGRAD 16. (Urrdno.) Aleksejev 9 priobčil car u j oročilo AVitboftovo o do-rodk h v Port Aiturju mej 6. in 7. majem 1. Po t^m poročilu je dospela dne o. maja ipcn=ka eskadra, ki c bkoljuje t-eprestano »ortartursko prisanišce, ne da bi podvzeia lrugh akcij. Pcpra\ljanje oklopnjač »Časa-reviča« in »Retvizana« nadaljuje z vspehom. Ko ee je preissavalo pristanišče in njegov izhod, rf) ntš.i na mestu, kjer je bila p j neki mini poškodovana lad'ja »Pobjeda«, neko sovražno biani.no mino, katera je bila vsled s i nega viharja pc k »hrjena. CHICAGO 16. »DaiJv Newj< imajo 14. t. m. poročilo iz Oifu : Ko je prišla danes ladija najeta od vojnih dopisnikov red Port Artur, se je vršilo Bilno streljanje, kolikor je bilo možno lazvideti, so baje ;>r:šle v lako japonska križarka »Jakumo«, neka druga križarka, ena topniearka in ena vojna ladija, putem ko s> izsilile vhod. Ob -vitu je priCelo silno streljanje, ki je trajalo še opoludne. CIF U 16. (Reuterjev b r«.) Pričakovati e, da napadejo Japonci Purt Artur od morja in od kopnj med 20. in 23. t. m. tponci se nadajo v nekolikih dneh zasesti Dalnj, un č ti mine v zalivu Talienvan, potem tam zkrcati nove čete ter pričet; navdat Pori Artur. Neti japonski častnik je a vil, da fcoSejo Ja; one", ak > potrebno, rgu-ti tudi 2000 mož. Djbro obveščeni Ktajci vijo, da ni vtud v Port Artur zaprt. Poročilo generala Ffluga, PETROGRAD 16. (Uradno.) General Ptiuer je ru^il 14. t. m. iz Mukdena: P jdrobna preiskava je dognala, da je b;la ni vlaku, ki je odšel iz Port Arturja, razvita zastava rudečega križa. Ko se je vlak odpeljal 7. Kinčova, se ni iz vlaka streljalo, ker so l i i Da tem vlaku izključno bolniki. Japonci so pričeli sami od sebe etreljaii ter so prenehali, ko se je viak že na strelj&j oddaljil. Japonska križarka pogreznjena. LONDON 16. (Reuterjev biio.) Glasom dosie brzojavke iz Petrcgrada, je bi.a v p rtarturskem pristanišču pogreznjena japon- PODLISTEK. V lepše življenje! Novelica. — Slavko Vilin-kr. II. In čudno. Tu^i v srce M rr ice je prišla ljubezen ; a ne vesela in čarobna, ampak t. h a in udana, ki jej je pr.ntšila solze v dolgih nočeh. . pekoče solze... Da, Mirni je ljubila, da-si se je tega K' maj zavedala ; t na je ljubila Zalesnika s prvo ljubtznijo dekl ške duše, z ljubezn jo, ki pušča sledi v dev ških sn.li daleč v življenje. A Jakob ni zapazil njene ljubezni, njegove misli so bile le pri Maric . NekoČ je našel Zalesnik Mirni plakajočo. S.cer si je solze takoj obrisala, a on jih je vendar videl. »Zakaj solze, Mimi ?« jo je vprašal s sočutjem. ska križarka po nekem kadetu, ki se je nahajal na krovu nekega malega parnika. Nevtralnost Kitajske. WASHINGTON 16. (Reuterjev biro.) Ameriški poslanik v Pekingu, Conger, je brzojavil, da je Kitajska ponovno izjavila, da hcČ9 ostati strogo nevtralno. Iz Ninčvanga. NIUCVANG 16. Neki kitajski inžanir je sporočil, da je železnica 48 kilometrov na dolgo razrušena. Japonski parnik >Niyako< potonul TOKIO 16. (Reuterjev biro). Avisc-parn k »Nvako« je potonil, ko je odstranjeval rusko mine. Admiral Takaoti sa je podal tje z oddelkom 3. e»kadre, da brani 2. flotilo torpedovk. ki je Itila za to deio od menjena. Pet min je bilo že najdenih in uničenih in delo za oni dan dovršeno, ko je z*-del »Nyako« na neko še ne najdeno mino, ki je pod Bprednjim delom ladije eksplodirala ter ladijo gro?no razdjala. Ladija sa je dr žila še 22 minut ntd vedo. Dva mornarja sta bila ubita, 6 pa ranjenih. Drugo moitvo je bilo rešeno. Poročilo admirala Takaota TOKIO 16. Admiral Takaota je sooro čil, da so pe Rasi umaknili 12. t. m. od predgorja Robinson ter se potem zopet utrdil: na višmah severno-zapadno od Takugore, kjer so postavili 6 topov ter j.h zavarovali z nasip . Eskadra Takaotova je v nedeljo ves dan obstreljavala rusko pozicijo, toda Rusi so se trdovratno branili. Japonska Jlotila, ki je preiskovala pristanišče, je bila ves den izpostavljena sovražoemu ognju, vendar ni imala zgub. Ekspoze grofa Goluchowskega. (Brzojavno poročiloJ BUDIMPEŠTA 16. V odseku avatrij tka deltgaciie je podal m.nister zunanjih stvari g^of Golu<*howski ekspoič, v katerem Je izjavil, da se od zaiinjtga zdstdanja dele-g^cj iii pelitični po!ož»j spremenil. Monarhija je v miru z vsemi zunanjimi državami zlasti z Rusijo. Tudi oni žalostni pojavi v Italiji, kateri so prov zre čili neki politiki in fanatični agitatorji, eo prenehali ia minister ee je na shodu z Tittonijem v Opatiji prepričal, da tudi italijanska vlada visoko ceni dobre politične odnošaje z Avstro-Og.sko. — Glede odnošajev na Balkanu je minister povdarjal naspreti Tittoniju kocssrvativno smer avstro ogrske p litike, katero odobru e tudi Italija, da se ohranijo pogo i miru. Iz takih vzrokov je prišlo tudi mel Francijo in Angl jo do 8porazumljenja gle .č nekih pre-pornih vpraš.nj. Ki 1 kor so ti pojavi veselo znamenje, toliko žalostneji je položaj na skrajnem Vztoku, ki bode imel žalostne posledice .rlasti na gospodarskem polju. Na sproti temu sporu .e proglasila Avetro-Ogr-ska svojo nevtralnost, kar so storile tudi druge države, zato je nade, da ostane boj omejen. Ugodno napredujejo reforme na Bal- »NiČ ni bilo, gospod Zalesaik, tu in tam sem malce... no, recimo — melanholična t, mu je odgovorila. >Ali vendar... vzrok je moral b!ti«, je poizvedoval dalje Zale^nik, nevedć, kakšne muke je delal dekl c! s tem izpraševanjem. »Ah, n č ni bilo...« mu je odvrnila. Z.ilesaik sicer ni bil zadovoljen s tem odgovorom, in odišel je celo z nekako težkim srcem. »Ah, kaj ženske solze !... se je sledujič potolaž i in pozabil Vse. Čas je potekal hitro. Počasi, ali z gotovimi koraki je priš'a v deželo vesela pomlad in je troBiia svoje cvetje na okrog. Zalesnik je večkrat zahaial ven v no-vozeleni mestni drevored, posedal po osamljenih klopicah in eanjal sanje Bvoje ljubezni. Tu in tam je celo Marica prišla z njim. A to se je zgodilo ie redkokedaj. Ona je bila pp'oh v zadnjem času hladnejša do njega nego kanu vzlic težavam, ki jih je delala turška vlada. Minister se nada, da ne bode ista več otežala to nalogo, ki eo jo poverile evropske velesile Avstro Ogrski in Rusiji. Te reforme so sami Turčiji na korist, da se ohrani in konsolidira. Na to je minister omenil tudi trgovinskih pogodb, ki se imajo skleniti z Nemč'jo in Italijo, kjer je odstraniti še mnego težav, prt den bo položen gotov temelj, na katerem bo zidati bodoče trgovinske odnošaje nasproti omenjenima državama. Vlada bo odločno branila vitalne interese države. Na to je minister priporočal naj delegacija pregleda in odobri predloženi skupni proračun. BUDIMPEŠTA 16. Proračunski odsek avstrijske delegacije.) Skoraj vsi govorniki eo izrazili svoje zaupanje v zunanjo politiko gri fa Goluvskega in na to, da bo skupno pc stopa nje A vstre-ogrske in Rusije na Bal-kfinu • melo ugedne posledice. Xa opazko dr. Kramir., da sta se po vplivu nemškega cesarja sešla grof Goluchovski in minister Tittoui v Opatiji, je izjavil minister Golu-hovski, da se je vrš 1 ta sestanek popolnoma prostovoljno, ker «e je ematral koristaim tukaj in v Rimu. V specijalni debati je poia-sail GoluchoAvski trgovinsko pogodbo z Japonsko. Na vprašanje deleg. Toliingerja je izdavil minister, da niso bili storjeni v Opatiji nikaki dogovori glede vinske klavzule, izrazila se je Eamo od obeh strani želja, naj bi prišlo v tej stvari čim prej do sporazum-ljenja. Brzojavne Vesti. Gradnje za novo železnico. DUNAJ 16. Danes popoludne so bile na ravnateljstvu za gradnjo železnic odprte ponudte, ki eo bile viežene veled razpisa od i 26. aprila 1904. za sledeča dela: a) za spodnjo etavbo železniške ogrsje, za nabavo in premestitev železniških znamenj in nabavo obmejnih kamenov za prezidavo kolodvora Trat Sv. Andrej : in b) za spodnjo stavbo, za poBipanje, za vrhv,ta!no stavbo, za železniško ograjo, za nabavo in premestitev železniških znamenj in nabavo obmejnih kamenov za novo skladišče lesa pod Skednjem. Tri tvrrike so stavile svoje ponudbe in sicer: 1) F. Horschitz, Dunaj I. (za h) 632.000 K, (za l) 268 000 K 2) Union bangesellsehsf, (samo za a) 436 000 K 3) Kornelij Go r u p in I. M a r t e 1 a n c & Cif. v Tistu (za a) 487.000 K in (za b) 229.000 K. Po-nudilci ne emejo do 6. junija odstopiti cd svejih ponudb. Cesar Viljem v Saarbriiekenu. SA ARBRUECKEN 16. Na pozdrav žu-pacov v tukrtjšnji mestni hiš:, se je cesar Viljem v svojem odgovoru spominjal leta 1870 in cesarja Viljema L, ki Ee je tedaj, grede na boj šče, vstavil tudi v Saarbriiekenu, prei. »Bogve zakaj?« se je vpraševal Zale-snik večkrat«. In prišel mu je odgovor na to vprašanje, odgovor nepričakovan in brezobziren, ki ga je ranil globoko v srce. Bilo je krasnega pemladnega večera. Jakob Zalesnik je sedel sam za gosto senčnico v drevoredu, zri v nebo in gledal, kako se počeši vžigajo tam gori svetle zvezde. Nejasne misli so se mu podile po glavi; sam ni ve lel, odkodi prihajajo. Iz teh sanjarij ga je nenadoma vzbudil zna glas. Zvcnek smeh, spremljan po bližajočih se koratih m žvenketanju sablje in o3trcg, ss mu je bližal. Zalesnika je nekaj potreslo vsega, ko je bil zapazil, da je Marica v družbi z nekim častnikom, s katerim se je razgovarjala vsa vesela. Prišla sta bližje. »Kaj pa oni, ki te je prihajal učit ruščine?« je vprašal on. rekoč : Njegovemu delovanju in božji milosti se je zahvaliti, da ni Saarbrucken več obmejno mesto in da ni ta dežela več izroSena opustešujočim napadom sovražnika. Prihajam sedaj kakor njegov naslednik in nemšii cesar iz obmejne trdnjave Metz, ki varuje to deželo, katero ne bo nikdar več, ako Bog hoče, opustošila vojna. Ako izvrši vsak Nemec svojo dolžnost nasproti domovini, tedaj se bo pokazala naša sloga pred Bvetom, kakor je to potrebno, da živimo v miru. Prosim Boga, da mi pomaga ohraniti deželi mir. Ker imamo mirno vest in ne iščemo nikjer prepira, nam bo tudi Bog pomagal, ako bi sovražnik motil ta naš mir«. Cesar je sklenil svoj govor z besedami, da bo meščanstvo vedno delovalo za prestol in oltar, za domovino in cesarja. Kralj Em. Tega se je pričakovalo tembolj, ker se je Rusija v vztočm A z ji iznenada zaplela v vojno z Japonsko. Nu, človek snuje, a Bog odločuje. Namesto pričakovanega razdira in bolgarsko-srbske vojne radi Makedonije doživeli smo slog j in sporazum ljenje Bolgarov s Srbi. In ako misi jo mnogi in mnogi, da bi Avstrija mogla danes jutri zaposeeti Makedonijo, pa da bi U:ka e-kupecija imitirala eni razvoj dogodkov, ki so nam puznani glede Bjsne in H.rctgovine, pa nam govori naše uverje-nje, da okupacija Makedonije od strani Avstrc-Ogrske — tudi ho bi se res dogodila — ne b: bila ni dolgotrajna, ni definitivna. Da je to tako, pokazuje nam že dejstvo, da sta se ravnokar sestala bolgarski knez Ferdinan 1 s srbskim kraljem Petrom I. Ta cogodek pravi nam mnogo. Pravi nam — \se ! V tem dogodku se najbolje zrcali logični efekt vsega dosedanjega rusko avstro ogrskega sporazumljenja na balkanskem poluotoku. A da je to res take, potrjuje nam dejstvo, da je avstre-ogrski cdposlancc v Belemgradu, dr. Dumba, na d plomatiakem banketu označil sestanek bolgarskega kneza Ferdinanda se srbskim kraljem Petrom I., kakor velik in jako znamenit dogodek na poluotoku balkanskem. Že iz te izjave avstro -ogrskega odposlanca v Belemgradu razpoznava se, da se rešenje vztočaega vprašanja na Balkanu ima izvrš ti jednako pravičnostjo v korist Bolgarske in Srbije ! To je oni veliki historični čin, ki vsem neprijateljem Slo-vanstva iztiča v lice neizmerni vpliv in zares fenomenalno veščino Rus je v vseh političnih stvareh, tičočih se balkanskega poluotoka in njegove bodočnosti — vpliv, ki ravno v tem, za Rusijo težkem času, v katerem ee ona v vziočni Aziji bori za svoj vojniški in eve tovni ugled, sili na površ no in na svetlost božjega dne. Bodočn.st Bolgarske in Srbije je o a i* gurana. Tako hoče Rusija ! To žele vsi Slovani brez razlike. Po dovršeni rti3ko-japonski vojni započne — ako Bog dade in sreča junaška — ono veliko politično delo Rus je in njene slovanske misije, vsled katerega dela sine balkanski poluotok v svobodni luči svojih balkanskih Slovanov. Trst, 16. maja 1904. Fr. Knčinie. Rusko-japonska vojna. Trst, 16. maja 1904. Kar se sedaj degaja na bojišču ni dru-zega, nego priprave za bodoče velike dogodke. Ruski oddelki sa umikajo pred na preduječimi japonskimi četami. OČividno pa se to umikanje Ruse v vrši po določilih načrtov poveljnika Kuropatkina. Mej tem pa deluje japonofilska fabrika za vesti z bojišča neprestano in neutrudno dalje in je postala že tako drzna, da predlaga svetu največe absurdnosti. Fabrikantje vedo natančno vsebino korespondec<' je med carjem in guvernerjem Aleksejevim in vedo, da je car grozno ozmerjal Aleksejeva. Dalje vedo celo, da si je dal car — polagati karte, da izve kaj o bodočih dogodkih ! ! Više menda pač ni možno v nesramnosti. In ta naobražena Evropa požira vse te bedastoče in se raduje na njih kakor malo dete ! Ne, ne, usode v tej vojni ne bodo odločale »karte«, niti ne izmišljanje koresponden-cij med carjem in Aleksejevim, ampak topovi ia kozaške sablje. Japonofilski viri širijo tudi trditev, da je Kuropatkinova vojska nezadostna in da ojačenja mu ne morejo prit več o pravem času ter da s'* tudi pozicije, zavzete od Rusov, jako š bke. No, mi pa pravimo, da nikdo ne ve, koliko je danes ruske vojske v Mandžuriji ; niti ruski listi sami ne navajajo določnih številk. Kar pa se dostaje ruskih pozicij v Mandžuriji, izvedo Japonci, kako močne so, še le tedaj, ko jih bodo — hoteli zavzemati. A vsa taktika Rusov bo znana svetu še le tedaj, ko jim bodo pred fronto gromeli topovi, a ob straneh jih bodo obletali kozaki kakor roj sršenov. Kdaj pride do prvega velikega spopada? Niti najbolje strategije ne morejo dati tečnega in zanesljivega odgovora, ker to je odvisno od mnogih odnošsjev, katerih Iju ije v Evropi, oddaljeai od bojišča po toli ogromnem prostoru, ne morejo poznati. Tu so možna le domnevanja. Ako naj tudi mi izrečemo svoje mnenje, rekli bi, da pride do prvega velikega spopada na vsaki način še v t?m mesecu. a!i pa še le — čez dva tri mesec?. Kajti ne smemo pozabiti, da s pričetkom prihodnjega meseca prično na bojišču velika ; deževja, ki silno otežujejo vsako operacijo. Možuo je, da ima Kuropatkin ti deževje v p »stbuiU računih in da se bo dotlej skušal izogibati velikim spopadom, ker bi tako b la pridobljena zanj in izgubljena za Japonce lepa dva m?seca. Cim kasneje prično velike akcije, tem številneji bodo Rus io tem bolj utrujeni Japonci. Ali, kakor rečeno : to so le domnevanja. Vstaja v severni Koreji proti Japoncem. »Ta»Iiehe Rundschau« v Barolinu je prejela sledeče poročilo: Kozaki so pripravili Tughake, da so ee vzdignili proti Japoncem. Vstaja se razš rja po vsej severnovztočni Koreji. Ćeta več tisoč Tughakov, katero so Rusi oborožili, je sedaj pomnožena s Kozaki in je razvrščena med Uasanom, Č čengom in Pukčengom. Vse japonske čete, ki so na razpolago, so odišle pod generalom Haragucijem, da vduše vstajo. Nevtralnost Kitajske. Iz Pariza poročajo, da je kitajska vlada z ozirom na vesti, ki se razširjajo glede nevtralnosti, ponovno izjavila, da ostane strogo nevtralna do konca rusko-japonske vojne. Iz delegacij. Gospodom zastopnikom narodov, pos'anim v to korporacijo, da se bavijo s takozvanimi skupnimi stvarmi — med kat9re spada v prve vrste skupna vojska —, da vsprejemajo poročila o ednošajih države do druzih vlasti in da — dovoljujejo . skupne stroške : tem gospodom je pripravila letos skupna vojna uprava kaj neljubo presenečenje. Izvedeli so gospoda, da vojna uprava zahteva od njih, naj dovole izrednih kreditov nič manje in nič več nego 450 milijonov za nove topove in municijo za vojsko na kopnem in mornarico. Grenko krcgljico pa je — vsaj vojna uprava misli tako — posladila s tem, da so ti krediti razdeljeni na več let. Sedaj se zahteva »le« kakih 160 milijonov. — Narodi bodo morali torej zopet globoko poseči v žep. Kajti, gospoda v delegaciji utegnejo sicer malce debatirati, tožiti o velikih bremenih in morda tudi poreče ta ali oni, da tako ne more dalje, ali mi vsaj ne mislimo na to, da bi vojna uprava ne dobila, kar zahteva. Delegacije so pač nasprotno od tega, kar je avstrijski parlament. Poslednji sploh ne rešuje več nikakih predlog, delegacje pa rešujejo tečno, kakor jim veleva »patrijotična dolžnost«. Mi pa bi menili, da naj veča patrijotična dolžnost je ta (ki še najbolje varuje srečo državljanov, katere naj ščiti država), da ee državljanov ne tira do one meje, kjer — se nehuje možnost za plačevanje davkov. Ž a radi vseobče gospodarske depresije vzbuja zahteva po nov,h izrednih ogromnih kreditih grenka čutstva v vseh narodih. V nas Slovanih pa še posebno ogrenuje Čutstva misel, da ee nam — z izgovorom na fiaancijelne razmere — v isti čas, ko se zahtevajo milijoni in milijoni za topove, odrekajo najnujneje kulturelne potrebe, ki bi zahtevale morda par tisočakov na leto ! Bosanski proračun pokazuje v prihodkih, ki so preračunjeni na 51,415 201 kron, po-množenje za 1.9 milijonov kron. Istodobno so se povišali tudi troški od 49.3 na 51.3 mil. kron. Proračun sklepa s prebitkom 52.408 kron. Izgubili smo pok. g. Vidmarja, c. kr poštnega komisarja, ki nam bil skozi več let reden podporni ud. Slava njegovemu spo- minu i Sestanek srbskega kralja in bolgarskega kneza. Minolo soboto sta se eešla v Nišu srbski kralj Peler in bolgarski knez Ferdinand. Kakor javlja »Večerna Pcšta« sta podpisala kralj Peter in knez Ferdinand trgovinski dogovor in vojaško konvencijo mej Srbijo in Bolgarijo. Ta poslednja je baje defenzivnega značaja. Vladarja sta odlikovala drug drugega z visokimi redi. (Opozarjamo na današnji uvodni članek. Op. ur ). Dnevne novice. Odlikovanje. Preč. g. Peter F lego kanonik stolnega kapitlja v Trstu in ravnatelj škofijske pisarae, je imenovaa cd papeža h šnim prelatom. Z občnega zbora tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila iu 3Ietodija. Poročilo gospe blagajničarice Maše Gromove se je glas lo : Dohodkov je imela podružnica v upravnem letu 5565 K 37 st. Velika narodna veselica pri sv. Jakobu 6. julija je donesla Čist?ga 1428 K 80 sfcot., za prodane jedila na istej veselici 100 K 95 st., vinska po-skušnja pri sv. Ivanu 372 iv 84 st., Miklavžev: večeri 119 K 68 st., kostimni ples 327 K 04 st., dramatični predstavi (polovico dobičfca) in sicer : »Miinar in njegova hči« 90 K 30 st, »Ženski Otelo« 40 K 01 stot., Cožičnice 1051 K 88 st., udnine 330 K 40 st., razna darila 393 K 97 st , preostanek 1903 marca 1309 K 50 st. Troškov je imela podružnica : za zidanje V. razreda pri sv. Jakobu ves dobiček od veselice 6. julija 1428 K 80 st., vrtec v R-.colu 1203 K, vrtec pri sv. Ivanu 741 kron, vrtec v Skednju 520 K, 200 parov čevljev za učec«'3 in učeake pri sv. Jakobu 860 K, razni troški 127 K. Račune je pregledala gospica Milka Mankočeva in je našla vse v redu. Ob tej pr.iisi nam je omeniti s hvaležnostjo dobrotnikov ntše podružnice, v prvi vrsti : gosp. Viktorja Kalistra, g. Kornelija Gorupa, redb ne Mankočeve. posebno naše pridne in ljub jene guspice Milke, g.e dr. Rvbareve, rodbine dr. Trudnove ; dalje Ante Trudnove, dr. Pertjtove in drug h, Stanič in veeh druzih, ki so se nas spominjali ob vsaki priliki. Tudi v nemškem Berolinu imamo dobrotnico gospo Antonijeto Foersterjevo. Hvala jej ! Ob sklepu svojega poročila se je blagaj-ničarica zahvalila vsem navzočim in nenav-zočim rodoljubkam in rodoljubom ter apelirala nanje, naj se vsi oklenejo naše podružnice ter naj jej pomagajo prenašati bremena, ki si jih je naložila. Naše delovanje bilo bi lahko še živah-neje, ko bi se tržaške Slovenke vpisale v podružnico, ki bi štela lahko na tisoče udinj in ne par sto. Biagajničarica je rekla : yj vedajmo se in pokažimo svetu, da nas ni samo peščica, ampak mnogo ! Pokažimo, da tudi me delamo in pomagamo našim možem na narodnem delu ! Družba naša bodi vsem Slovenkam biser, ker ona skrbi in čuva, da nam tujci ne jemljejo naše dece, da se oaa poučuje v jeziku, v onem svetem jeziku, v katerem jih je mati učila. Živele vse nase pristašinje iu prosimo ljubega Boga in sveta slovanska brata, naj nam pometata na našem delu ! Izpit za pouk v ročnih delili na ljudskih šolah je napravica dobrim vspehom gospica Ivanka Gombač iz Batanje pri Škocijenu. Čestitamo! Goapica Gombač nam je znana že izza njenega bivanja v Trstu kakor vrla rodoljubka, izlasti pa kakor pridna nabirateljica za našo šolsko družbo. Volitve v okrajni zastop celjski. V skupini veleposestnikov so po hudi borbi vendar zmagali Slovenci z večino enegi glaau in s tem je naši stranki zagotovljena večina. Iz »Slov. Naroda« posnemljemo, kakimi sredstvi so poskušali Namci deseči svoj namen. Narodne može so grdili in obreko-vali na najgrji način. Nekemu kmečkemu volilcu so ponudili 1000 gld. Nekaterim so ponujali celo po pet tisoč. Hoteli so voliti s pooblastilom za nekega — mrtveca. Ia ker se jim tako sleparstvo ni posrečilo, je njihov zaupnik v komisiji, župan Rakusch, zbežal in sedaj bodo seveda Nemci kričali o hudi krivici. Neko dejstvo pa traba zabeležiti posebno debelimi črkami, ker govori glasno in ja-mo, na kateri strani je naš narod. Za nemške kandidate ni glasoval ni en sam kmetski vo-lilec, ampak sami meščani in grajšČaki ! Oarajni zastop pa je kmečki zastop v eini-nentaem pomenu t9 besede ! Fakt je torej, da so ravno oni, katerih interesi so navezani na okrajni zastop, izrekli slovenski stranki sijajno zaupnico, nemški pa uničevalno nezaupnico. »Sclnvarz Gelb«. Na Dunaju izhaja nekaj časa sem dnevnik pod naslovom »Schu arz-Gelb«. Človek bi menil, da je že v naslovu označen okvir njegovi »politiki« in da bo skušal vzdržavati vsaj videz kake objektivnosti tudi nasproti slovanskemu svetu. No, par citatov bo zadoščalo, da vidijo čitatelji, kakov črno rumen — strup se pretaka p> predel h tega lista. Da čujemo ! Rusija je grozno kompromitirana ; ni znala zbrati svojih meči, v vzto-čni Aziji, niti ne zoa zbranih rabiti. Poveljstvo je nesposobno, uprava za nič, bolezni decimirajo rusko vojsko ; ruska vojska je demoralizirana, legenda o moči Rusije je 1« pravljica. Revolucionarji se že pripravljajo ! Moč Rusije je zadobila silen udarec ! Tako ponatiskuje »Sch\varz-Gelb« iz proslulega lista »Slovo Polskie«. Potem pa podtika nekemu »odličnemu Rusu«, ki da je dašel iz Petrograda v L ?ov, te le nesram noBti : v Petrogradu vlada obup, guverner Aleksejev je idijot: ruski častniki so pijanci neopisne mere, ki so ob katastr fi > Pdtropavlo /tkega« s šampanjcem slaviti neko francozko — eansonetko in ki so 8 kupicami šampanjca zleteli v zrak To vse ponatiskuje »Schuarz Gelb« brez vsake pripombe, torej — odobrovan em. Nima pa ni ene besede graje za nečuven », v zgodovini vojen dosiej nedoživljeno kršeaj« mednarodnega prava, kakor so je zagrenili Japonci, tako, da so si »pošteno« pridobili pravico do naslova naroda banditov. Ne, za to nima tisto — erao-iumeno poštenje ni ene besede graje »»"> insultira. rusko dr avo in rusko vojsko. Ven, ven z listom »Sch\varz-Gelb« iz vsake poštene ^slovanske rodbioe in iz naših društev ! Ouvajmo se z zobmi in nohti izlasti pred novinami iu novinarji, tudi če nam pritrjajo pod črno-rumenimi zistavami ! — R>j0 naj bodo v n^ših hišah listi, ki ne skrivajo svojega sov-r^žtva do nas, nego pa oni, ki je povijajo v 3rnorum2iie bsrve. Tu treba dosledne in aajvefe odločnosti ! ! Smo že T — Italiji ! Pišejo nam: Mi-nolo nedeljo sem bil izletel s popoludanskim zabavnim vlakom v Divačo. Iz Divače sem jo krenil peš proti Škocijanu. Mtd potoma aem zagledal, na nekem križpotju stiriogeln kamen, na katerem sem Čital: »Per Leseche« aa eni, »Per Corgnale« pa na dragi strani ! Kes je, da je »zob časa« že presej pokvaril ta nadpisa — častno pa vendar le ni, da se ^e danes na lepi naši slovenski zemlji trpe taki nadpisi ! Skocijanske jame ne bom opisoval, pravim pa, da je vredna, da si jo rgleda sleherni našinec. Ko sem se v Betaniji pri prijateljih po-krep^al, sem jo vbral nazaj v Divačo. Ker pa sem zamudil zabavni vlak, sem motal (zraven navadnega voznega lista) dokupiti še »pr:!ogo», da sem se mogel odvesti z brzo-vlakom. Ta dcdatni listič, ki stane samih 20 stotink in katerega sem si shranil za »večen spomin«, ta listič me ie prepričal, da Divača ni vf č v Avstriji I Kako bi in^če bilo možno, 'la državna železnica izdaja v slovenski Divači ističe, na katerih je natisnemo ta ko-le : »Carta di completamento Divacca A. Erpelle-<_'oeinac?! Kakor vidite — smo že tam doli v blaženi deželi . .. Slučajen hribolazec. Postojnska jama. Dne 23. t. m. (bin-1-ioštni ponedei ek) vozili bodo posebni vlaki z Trsta, L ubijane. Reke in Kormina v Postojno n nazaj. Za te posebne vlake izda-ali se bodo vozni listki po posebno znižanih cenaii do Postojne in naz?j, v katerih je le vračun'ena vstopnina v jamo in sicer: Iz Tr?ti stane I. razred 1 '2 kron, II. razr. 9..">0 K, III. razr. 6.90 K. Iz Gorice I. razr. 14.10 K, II. razr. 11.10 K, III. razr. 7.90 K. Iz Reke L razr. 1C.90 K, II. razr. b.70 K, III. razr. 6.40 K. — Odhod iz Trsta o» 8. uri 40 min. zjutraj, prehod v Postojno ob 12. uri 22 mia. Odhod iz Postojne ob s. uri 05 minut zvečer, prihod v Trat ob 11. uri. Bralno in pevsko društvo »Slavec« v Rfcmaujih priredi v nedeljo, dae 3. julija koncertno vese'ico. Rizpored se priobči a razpošlje pravočasno. Tolik > na znanje dru-m bratskim društvom o določevanju svojih vesti.c. Požar. Prtdsinočnjim ib 10. uri in pol e navetal požar v seniku g-. Fabjančiča pri ^v. M. M. spodnji, št. 260. Ogenj se je nuifio razširil ia v kratkem je začela gcreti iii h šj. Zgorelo je vse poslopje, tako daje iruž na < stala brez strehe. Sioda, katera je pa pokrita po zavarovanju, se ceni na 2O00 kron. Tatovi na delu. G. Friderik Busolin, anujcči na trgu sv. Frančiška št. 8, je pribil včeraj predpoludne redarstvenej oblasti, 6o ga predvčerajšnjim mej njegovo od-s j > obiskali na njegovem stanovanju ne-gospodje. Ker pa niso našli njega doma, eo vseli sjboj iz neke omare — v spom n storjenega obiska — eno zlato verižic en par zlit h uhanov in eno zlato naprsn c), v skupni vredno t 140 kron, in še 60 kron gotovega denarja, skupaj torej okroglih 200 kron. Na deželnem scciim-u v Trstu so ee vršile včeraj siedtče karenske razprave : Proti Ludoviku Šmitu, kateri je bil jžen, do»ti enak h ljudi«. Obt ženec je odločno z kal vsako krivdo ter predlagal priče o o, da v kritičnem ča6U ni hodil iz stano-aja nikoli pred 9. uro. Priča fo to potr-e. Izkazalo se je tudi, da poškodovana i ca prav malo vidi in ni posebno resnico->•. Na podlagi tega in ker so tudi razne ^e okolnosti govorile za nedolžnost cbto-evo, je eodni dvor izrekel oprost-lno raz-f >o. Branil je odv. dr. Slavik. Proti 20-letni lehkoživki Lindi Premuda na iz Trsta, radi zločina tatvine Premuda j" a namreč v noči od 14. apr.la t. 1. '"■-radia Viktorju Klanš ču iz žepa listnico, Jteri je bilo 440 kron denarja. Sicer se ..i- ni tatvina posrečila, Ker je morala denar rn ti takoj. B Ia je obsojena na tri me=ece, f > štrene jedaim postom ca mesec. J Proti zakonski dvojici Marija in Henrik Bertoni, doma iz Cesenatico v Italiji, radi zločina eleparstva. Toženca sta bila namreč vzela proti plačevanju na obroke raznih dragocenosti od neke Marije JeriseviČ za 89 kron in 20 stotink, od Angelike Medeotti za 76 kron, a od Ane Zaideršič za 49 kron. Vse te dragocenosti sta pa potem zastavila. Plačala sta prvi obrok (bilo je dogovorjeno po 2 kroni na teden vsaki onih treh upnic), a za drugi obrok nista imela denarja. Bila sta obsojena : Marija na 1 mesec a njen so prog Henrik na 2 meseca težke ječe, poostrene jednim post 'm na mesec. Razne vesti. V St. Louis v severnih zveznih državah je bila pred nedavno otvorjena svetovna razstava. Kakor poročajo novine so zdaj tam stanovanja silno draga. Gostilničarji zahtevajo cgromne svote, navadna soba n. p. stane na dan 40 kron. V enaki meri so se podražila tudi živila. Jan Koliar. V soboto zjutraj so izko pali na marksovem pokopališču na Dunaju smrtne ostanke češkega pesnika ^in zgodovinarja Jsfna Kollarja. Iste so v nedejo zjutraj po železnici prepeljali v Prsgo, kjer jih pokopijejo na tamkajšnjem centralnem pokopališču. Ženska vseučiiiščni profesor. Akade- mi.ški senat londonskega vseučilišča si je iz bral prvo žensko koleginjo v gosp ci M s Li-lian Tom ter jo imenoval na izpraznjeno stolico za zgodovino narodnega gospodarstva. Mis L lian Tom je izvršila pravne in zgodovinske nauke. Pet kraljev za en prestol. Emil Caste-lar pripoveduje v neki Bvoji noveli sledečo zanimivo povest : Na nekem plesu, ki ga je bil dal leta 1878., za Časa svetovne razstave v Parizu, predsednik republike, maršal Mac Mahon. sta se srečala nedavno umrla kraljica Izabela II. in bivši španski kralj (1870-187.'») Amadej I. Sav^jski. Izabela je bila s svojim naslednikom na španskem prestolu zelo lju-beznjiva ter ga je povabila naj jo obišče v njem palači. Ta se je res odzval povabilu ter se je pred vhodom v palačo sešel z vojvodo Montpensier, kateri je bil tudi pretendent za španski prestol in kateremu je prevzel Amadej krono. Med vizito pa je vstopil mlad mož, pogumnega lica, katerega je Izabela predstavila svojemu gostu z besedami : Moj bratranec Don Carlos. Amedej je že vedel, da se je pod gostoljubno streho kraljičino sešel s svojim bivšim tekmecem in nasprotnikom, kar je naenkrat naznanil komornik vizito markiza de Molins, poslanika njegovega Vel. Alfonza XII., tedanjega španskega kralja. Pet špaaskih kraljev je bilo zbranih, oziroma zastopanih v enem ;n istem salonu. To je bilo Amedeju že odvtč; vzel je svoj klobuk, se zelo uljudno poslovil ter odišel naglo. Tržna poročila 16. maja. BudimpeSta. PSenica za maj od 8.30 do 8.31 za oktober 8.47 do 8.48. Rž za oktober 6.84 do 6.85. Oves za maj K 5.36 do 5.40, za oktober K 5.71 do 5.7>? Koruza za maj K 5.10 do 5.1), za julij 5.24 do 5.25. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanja omejeno, trdno — Prodaja 35.000 meterskih sto't, za 50 do 15 stotink zvišanja. — Rž in oves za 5 at. zvišanja. Vreme : mrzlo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za sept. 41.25. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ average za maj 323 za september 333 za dec. 34 '/3, za marec 35 */*, vzdrž. — Kava Rio navadna loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40. H a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za maj 18 80, za julij 18.85, za sept 19.95, za oktober 18.80, za dec. 18.75, za marec. 19.10; mirno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 93/lf} Sh Java 8.10VS Sh. Stalno. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melisplle promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje).' Kava Rio za bodoče dobave, trdno, 15 in 20 stotink zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za junij 15.—, za julij-avgust i4.65, za september-de-cember 14 65 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.85, za junij 20.80, za julij-avgust 20.45, za september-december 20.20 (mirno). — Moka za tekoči mesec 27.35 za junij 27.65, za julij-avg. 27.75 za september-december 27.30. (mirno). Repično olje za tekoči mesec 44.50, za junij 44.70, za julij-avg. 45.25, za sept.-december 46.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 35 —, za junij 38.25. za julij-avg. 38.25, za sept.-december 34.75 (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 231,'«—23"/4 (mirno), bel za tekoči mesec 27.37za junij 27.12' „, za juHj-avgust 28.—, za okt.-jan. 29,— (trdno), " ratiniran —59 Vreme: lepo. FILI JALKA c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KR0>'A1I na naslovljena izplačilna pisma proti i dnevni odpovedi 2 V, 7. » 8 > - 2V/» » 38 > 5 > 37» Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52, A. =: (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazzsi Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se oi bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tnd po posebnih načrtih. Hnntrov&n oenlic brezplačno ln franko. 30 » » 37« v z atili napoljonih na izphu-iina pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 j „ 3 mes. n 2V/o n 6 „ „ 2V/o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogiro v kronali z 21/*°/o takuj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napol;oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t-»ji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Keko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, liiouiost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, t?aaz, Sšolnograd, prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca^ d' Italia* v italijanskih lirah ali v kronah x>occoocccccc do dnevnem kurzu. occs se Kapelnik H. 0. Vogrič naseli s 15. majem t. 1. stalno v Trstu. Borzna poročila dne 1«. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— do —.—, Londjn kratek termin K 239.-40 229.75, Francija K 95.30—95.50, Italija K 95 10 — 95.30, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K \ 17.-^0—117.50, nemški bankovci K---—.— avstrijska ednotna renta K 99.30—99.70, ogrska kronika renta k 96.70—97.10, Ualiianska renta K 101.— 101.00 kreditne akcije K 633.— — 635.— državne železnice K 632.-- — 634—, Lombardi K 78-— 80.—, Lloydove akcije K 640 —645.—. — Srečke: Tisa K 321.---323—, ivredit K 4ti5.— do 475. Bodenkredit 1880 K 297 — 307.—, Bo-denkredit 1889 K 292-— 30o —, Turške K 125.— do 12/. — Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url dodoI. : pred včeraj dane« Državni dolg v papirju 100. - 39.90 „ n v srebru 100.— 99.90 Avstrijska renta v zlatu 11*40 118/40 „ n v kronah 4% 99.50 99 40 Avst. investicijska renta 31/,0/, 90.55 90.25 Ogrska renta v zlatu 4% 117.30 i 17.05 „ v kronah 4®/, 97.35 97-05 „ renta 3'/t 88^5 88 80 Akcije nacijonalne banke 1G05 — ItilO.— Kreditne akcije 634.25 6.14.— London, 10 Lstr. 239 42'/, 239.40 100 državnih mark 117.30 117.271 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.08 19.05 10 i tal. lir 95.20 95.20 Cesarski cekini 11.32 11 32 TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in fapetarij -== TRST =■- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.77, 5° o italijanska renta 10^.55, španski ezterieur 82.65 akcije otomanske banke 57 i.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnir" — Lombardi —.— unificirana turska renta 82 65 menjice na London 251.05, avstrijska zlata reni> 99./o ogrska 4 °/0 zlata ^enta 99.35, L&nderban* _!/_ turike srečke 121 53, parižka banka 11.06 italijanske m^ridijonaln« akcije--, afccije Riu Tinto 12.94. Bolja London. (Sklep) Konsolidiran dole 9;*1 , Lombardi 3' , srebro 25%, špaiska renta 823 4, ita-lijanska renta 1021,, tržni diskont 2.—, menjice na 1 >unaju--dohodki banke —.— izplačila bankr. Jako mirna. 4 pare čevljev za 5 K Vsled nakupa ogromne množine obu vala in neke koakurzne mase prodajam le ae koliko caga po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črn;h čevljev za vezati z močno nabitim podplatom, nadalje 1 par moških in 1 par ženskih modernih čevljev. Vei ti 4 pari eo najnovejše mode, močni, gorki in pripravni 7.0 zimo ter veljajo le 4 krone, pošilja le proti predplačilu ali povzetju A. GEL15. KRAKOV 40/:} — Za naročbo za-do-tuje dolgost atopaia. Zamena dovoljena ali denar nazaj aka ne bi ugajalo. Slavna glasbena in pevska društva v Trstu in okolici kakor tudi sasebniki ki žele pouka v petju, glasovirju blagovole poslati doiične ponudbe na upravo lista »EDINOST«. Amerikanska ura ofl plaane zlata (ienfska remont, ura od plaque zlata je edina krasna ura pozlačena s 14 karat, zlatom. Tako uro * eni vsak na 50 gld. V resnici stane pa z cdskočljivim po-krovcem, bogato gravirana, z jamstvom, da ostane 14 karat, zlata trpežno ter preciznost le kron 10.—, na s i d r o, reparirana, pokrovci kron '4.50. Priznat rebrna remonte rka na sidro, 15 ki me- nov. priznano najboljša ura s 3 masivno in bogato eraviranimi pokrovci kron 15*50, za gospe kron 12.—, 14 karat, zlata ura za dame kron -J.4 ; jako elegantne moderne verižice od p!a<{ue zlata za gospode i u gospe kron 4, G, 8. Radi preobile zaloge neke c. kr. priv. tovarne za kovinske izdelke oddajam sledečih 32 predmetov cd pristnega srebra „Gloria- po isredno nizki tovarniški ceni kron 13.— in sicer o komadov žlic, «5 komadov vilic, t> kom. nožev, 12 kom. žličic za kavo, 1 zajemalnik za mleko in 1 zajemalnik za juho. Skupaj 32 komadov za kron 13. Te vrate srebro ne stemni, zi kar se jamči. •Z kroni 14 karat. . zlati prstani ^'j-jj za dame in gospode r.jačeni s pristnim srebrom. Vsak prstan nosi pečat c. kr finančnega urada. Trpežnost se jamči./. jako bliščečimi biseii ali barvanimi kamni kron 2.—, poročni pratani K 2.25, Za mer > zadostuje papirnati odrtzek. Rszpnsdiauie h* vr^i no p.jvzetja potom tvrdke 31. KUND1SAKIN, Dunaj, IX., Lichien- steinstrasse J3. Hermangild Trocca JBarriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašeene. Venci ocl porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanasti! ploščati za spomenik Najnižje konkurenčne cene. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVI J A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.69 4.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr o požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje leživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. l - Natečaj. Telovadno društvo Tržaški Sokol: Trstu razpisuje mesto telovadnega učitelja. Plača po dogovoru. Nastop služl>e -eptembra t. 1. Ponudbe z potrebnimi ; »gami poslati je na društveni odbor. O--------- ^zgotovljene ® & obleke za moške in dečke velikem izboru đia frcala 9 vogal ul. Sapone Fran Kaiasch jvanka Doreghini ai časti javljati cenjenim odjemalcem, da je bila tvrdka Leon in Ivanka Doreghini raz-puš?ena ter da se nada'juj« trgovina pohištva, man i faktur i u tapetar ij pod imenom Ivanka Doreghini ulica Madonnina štev. 8 ki prip rocn Hvojo bogat> zalogo dobre vrste, Bolidnega dela ter trptžnosti. Absolutno konkurenčne cene. ^Tovarna pohištva Jgnacij Kron, Jrst, nI. Cassa di Risparmio 5 — Telefon itv. 216. — Ulica brcata 9 'vogal ul. Sapone}. M. SALARINI v ulici Ponte della FtLbbra št. 2 (Vogal al. Torrcnte.) Prva za!o;a iz<: »tovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in l arvane v veliken* izberu i.acalje l»ele od natena in platna, kostumi saten al pi*ttiem za otroke. Veli« izbor snovij za obleke po ■beri. ki se izjrotove v lastnej krojačnici ; tiOO oblek po K 0 za ixio~ke, 4( 0 po K 8 za dečke. Zaloga je vedDo obtožena z iz ielki najboljših tovaren Češke, Kormina in l ervinjana. PODRUŽNICA; ,.AI*LA CITTA DI LONDRA" ul. Poste nuove št. 5. {vogal ul. Torre bianca) Narodna gostilna ! Pi dp s .ni javlia ► obč:nstvu, d 1 je pre-viel doiiro poznano go-tilno, nahajaj, ae v „F*« grtbnega druttvfc" na V rdeli (prej „M rab'-•<>*• na vihu u io S*oglo), v kat:ri \a či »»jt>nema planila ali piaee-t tedenskih ali mesečnih obrokih. Zlatar DRAGOTIN VEK J ET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. služi t'aočkrat jres\useno in povsod priporočljivo sre .'stvo J> Lovaerin Cfi katerega je sestavil po mnogem proučevanju nek amerikanski zdravnik in ki so priznali mnogi profesorji in zdravniki ter sanitetne oblasti. Svari se pred kupovanjem potoni sleparske reklame hvaljene pomade za glavo in lasi itd. „Loviieriir' zadržuje izpadanje hisij. luske, pleše, pravočasno osivenje, kakor tudi vsaho bolezen v lasek ter vzdržuje lasi pri odraslih in otrokih. T Mianrin" Jc P° mnogoštevilnih zdrav- „JjU V aLi lil nikov edino pravo sredstvo za raščo lasij. povspešuje raščo lasij na glavi in bradi na čudovit način in tudi na plešah ter podeli p:ed-časno osivelim lasem svojo naravno barvo. Cena veliki steklenici .. I.ovaerina*', ki zadošča za več mesec ?v K .">.—, 3 steklenice K 1 —, 6 steklenic K 20.—. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu po evropejski zalogi 3!. Feith, Dunaj, VT., Mariahilfcrstrasse 1"). Vdobiva se tudi v mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah. Neka] p jstovoljnih p:zna nj: Rad Vam potrdim iz?rsten vspeh „Lovacrina**. Isti je do sedaj gotovo nuj boljša voda za lasi. ki je jako prijetna iu mila. Moji klijenti g i priporočajo v svojih krogih. Med. dr. L. Maigulies. „Lovac*rln"-ovo vodo za rasčo lasij sem v primernem s učaju prij)oročil ter potrjujem, da se je pokazal vspeh že po nekaterih tednih. Antiseptično delovanje na koži glave je bilo v tem slučaju gotovo :tltd. Szeutes Hela. C? poslanim mi „Lovageiuoni" sem v 4 slučajih zadr/al predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter ga bodeni v moji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip K a ros. Sem sovražnik zahvalnih pisem ia spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam, da j „Lovaeriu" resnično dobro deluje in ga bodem j rad priporočal. Med. dr. Edvard 1'iekarski. Cene zmerr.e. Grand urant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. n=z Krasen vrt. Velika dvorana. i= >;tl;iM- priprav ljciia večerja za ko k 011 ('a j o gledališke predstave. Cene zmerne ! V Največji konfort! Postrežba točna! se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah: ' RAUNACHER (zraven t skarrie >Edincstc. ^_ 1 STANIČ, ul. Molin p eoolo S. iLAVKKNČlO, tr^ preti vojašnico. MAJCEN, ul. Mira mare 1. (b izu kolodvora). MARTINI, trg Belvedere. j KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte delia Fabbra (blizu lesnega trga). jBUBNlO, ul. Sette fontane 12. BEVK. trg Bjrriera vecehia. I KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (;>ri cerkvi Sv. Antona starfga). Na državnem kolodvoru. „LJUI3LJAJNSKA KREDITNA BANKA64 v Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja vrt Trate rent, z*«lavnih pisem, prijoriiet, komunalnih ob ig&cij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. ?romne Udaja k viakemu are banj n. wmmmmmmmmmami Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptuje izžrebane vredrostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečka prot! kurznl - Izgrubl ■— V'nVuiuie In dlvlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. JBaMompt ta tahsBso mmnic. 5S8F" Hor--na naročila. umhmbmhimH LJUBLJANI Podružnica v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od une vloge do - dne vzdiga. ~ Promet s čeki in nakaznicami. ...vatr^v-^;-