Robert Grošelj Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih Zbirka: Razprave FF (e-ISSN 2712-3820) Avtor: Robert Grošelj Recenzenta: Alenka Šivic Dular, Andreja Žele Lektor: Bojana Maltarić Prevod povzetka: Robert Grošelj Tehnična urednica: Lavoslava Benčić Fotografija na naslovnici: Supraseljski zbornik (fragment ljubljanskega dela zbornika; NUK, Ljubljana) Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovanje in prelom: Lavoslava Benčić Ljubljana, 2021 Prva e-izdaja Publikacija je brezplačna. Publikacijo je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. (izjeme so fotografije) / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604754 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 65915139 ISBN 978-961-06-0475-4 (PDF) 2 VGU_Groselj_FINAL.indd 2 24.11.2011 8:48:32 Kazalo vsebine Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1 Namen in cilji dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.2 Gradivo in korpus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2.1 Jeziki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2.2 Gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 1.2.3 Korpus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.2.4 Problemske točke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.3 Metode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.3.1 Pomenska analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.3.2 Vezljivostna analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.4 Opredelitev osnovnih vezljivostnih pojmov . . . . . . . . . . . . . . 21 1.5 Potek vsebine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2 Pomensko polje glagolov umevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 2.1 Teoretična opredelitev pomenskega polja . . . . . . . . . . . . . . . 27 2.2 Pomensko polje umevanja z zgodovinskokulturološkega vidika . 30 2.3 Pomensko polje umevanja z zgodovinskopomenoslovnega vidika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 2.4 Pomensko polje umevanja z etimološkega vidika . . . . . . . . . . 34 2.4.1 Praslovansko *mslь, rod. *msli 35 2.4.2 Praslovansko *mьnti (sę), sed. *mьnj (sę) . . . . . . . . . 36 2.4.3 Praslovansko *měnti, sed. *měnj. . . . . . . . . . . . . . . . 38 2.4.4 Praslovansko *um, rod. *um . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 2.4.5 Praslovansko *vděti, sed. *vě(d)m . . . . . . . . . . . . . . 41 2.4.6 Praslovansko *znti, sed. *znjǫ . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 2.5 Pregled gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 3 Izbor sodobnejših vezljivostnih pristopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.1 Sinhrone vezljivostne razprave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 3.1.1 Vezljivost v povojih (Tesnière, 1959) . . . . . . . . . . . . . . 45 3.1.2 Vezljivost v slovenskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . 47 3.1.3 Vezljivost v češkem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 3 VGU_Groselj_FINAL.indd 3 24.11.2011 8:48:32 3.1.4 Vezljivost v poljskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . 74 3.1.5 Vezljivost v ruskem jezikoslovju . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 3.1.6 Vezljivost v hrvaškem in srbskem jezikoslovju . . . . . . . . 87 3.1.7 Vezljivost v sodobnem nemškem jezikoslovju . . . . . . . . 99 3.1.8 Povzemalno o sinhronih vezljivostnih razpravah . . . . . 105 3.2 Opomba o diahronih vezljivostnih raziskavah glagolov umevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 3.2.1 Primerjalnoslovanska skladnja (Miklošič, 1868–1874) . . 107 3.2.2 Vezava *uměti, *věděti in *znati v slovanskih jezikih (H. Orzechowska) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 3.2.3 Določila glagolov govorjenja in mišljenja v zgodovini hrv. jezika (Hudeček, 2001; 2003) . . . . . . . . 110 3.2.4 Glagolska vezava v »Vesti-Kuranty« (Maier, 2006) . . . . . 111 3.2.5 Predmet in prehodnost v zgodovini ruskega jezika (Krys’ko, 2006) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 3.2.6 Povzemalno o diahronih vezljivostnih razpravah v zvezi z glagoli umevanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 4 Razvoj vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih . . . . . . . . 115 4.1 Vezava glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . 115 4.1.1 Pomeni glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . 115 4.1.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 4.1.3 Vezljivost glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 4.1.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 4.1.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v stari cerkveni slovanščini 137 4.2 Vezava glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . 143 4.2.1 Pomeni glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . 143 4.2.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 4.2.3 Vezljivost glagolov umevanja v slovenskem jeziku . . . . 165 4.2.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182 4.2.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v slovenskem jeziku . . . . . 185 4 VGU_Groselj_FINAL.indd 4 24.11.2011 8:48:33 4.3 Vezava glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . 194 4.3.1 Pomeni glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 4.3.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 4.3.3 Vezljivost glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 4.3.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 4.3.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v srbskem in hrvaškem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 4.4 Vezava glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . . . . . . . 270 4.4.1 Pomeni glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . . 270 4.4.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v češkem jeziku 273 4.4.3 Vezljivost glagolov umevanja v češkem jeziku . . . . . . . 304 4.4.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 328 4.4.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v češkem jeziku . . . . . . . 332 4.5 Vezava glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . . . . . . 342 4.5.1 Pomeni glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . 342 4.5.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344 4.5.3 Vezljivost glagolov umevanja v poljskem jeziku . . . . . . 365 4.5.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 388 4.5.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v poljskem jeziku . . . . . . 392 4.6 Vezava glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . . . . . . . 401 4.6.1 Pomeni glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . . 401 4.6.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v ruskem jeziku 405 4.6.3 Vezljivost glagolov umevanja v ruskem jeziku . . . . . . . 435 4.6.4 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 4.6.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v ruskem jeziku . . . . . . . 467 4.7 Prislovno določilo (ADV) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 481 4.7.1 ADV kot pravo vsebinsko določilo . . . . . . . . . . . . . . 481 5 VGU_Groselj_FINAL.indd 5 24.11.2011 8:48:33 4.7.2 »Nadomestno« določilo ADV kot samostojna določilna možnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 482 4.7.3 »Nadomestno« določilo Sak* kot del desne določilne možnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 485 5 Primerjava vezave posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 491 5.1 Vezava odrazov psl. * mysliti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . 491 5.1.1 Pomeni odrazov psl. * mysliti v slovanskih jezikih . . . . . 491 5.1.2 Pomen a. ‘misliti, razmišljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 492 5.1.3 Pomen b. ‘imeti namen, nameravati’ . . . . . . . . . . . . . 495 5.1.4 Pomen c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ . . . . . . . . . . . 497 5.1.5 Pomen d. ‘skrbeti za; upoštevati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 499 5.1.6 Pomen e. ‘pričakovati’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 500 5.2 Vezava odrazov psl. * mьněti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . 500 5.2.1 Pomeni odrazov psl. * mьněti v slovanskih jezikih . . . . . 500 5.2.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ . . . . . . . . . . . . . . . 501 5.2.3 Pomena b. ‘upati’ in c. ‘nameravati’. . . . . . . . . . . . . . . 505 5.2.4 Pomen d. ‘pomeniti’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 506 5.2.5 Pomen e. ‘ceniti, spoštovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.6 Pomen f. ‘sumiti, imeti za krivega’ . . . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.7 Pomen g. ‘pričakovati, predvidevati’. . . . . . . . . . . . . . 507 5.2.8 Pomen h. ‘zdeti se’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508 5.2.9 Pomen i. ‘biti samozavesten’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508 5.2.10 Pomen j. ‘zelo želeti, komaj čakati’. . . . . . . . . . . . . . . 508 5.3 Vezava odrazov psl. * měniti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . 508 5.3.1 Pomeni odrazov psl. * měniti v slovanskih jezikih . . . . . 508 5.3.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ . . . . . . . . . . . . . . . 509 5.3.3 Pomen b. ‘spominjati, omenjati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 511 5.3.4 Pomen c. ‘nameravati’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 512 5.3.5 Pomen d. ‘reči, dejati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 513 5.3.6 Pomen e. ‘namenjati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514 5.3.7 Pomen f. ‘pomeniti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 514 5.3.8 Pomen g. ‘pridržati, zagotoviti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 6 VGU_Groselj_FINAL.indd 6 24.11.2011 8:48:33 5.3.9 Pomen h. ‘misliti, snovati v škodo/korist’. . . . . . . . . . . 515 5.3.10 Pomen i. ‘tikati se, prisojati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 5.3.11 Pomen j. ‘obljubljati’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 515 5.4 Vezava odrazov psl. * uměti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 515 5.4.1 Pomeni odrazov psl. * uměti v slovanskih jezikih . . . . . . 515 5.4.2 Pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ in b. ‘obvladati, biti zmožen’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 516 5.4.3 Pomen c. ‘razumeti, dojemati’. . . . . . . . . . . . . . . . . . 519 5.4.4 Pomen d. ‘imeti navado’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 519 5.4.5 Pomen e. ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 520 5.5 Vezava odrazov psl. * věděti v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 520 5.5.1 Pomeni odrazov psl. * věděti v slovanskih jezikih . . . . . . 520 5.5.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 521 5.5.3 Pomen b. ‘voditi, upravljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 526 5.5.4 Pomen c. ‘doživljati, imeti izkušnje’ . . . . . . . . . . . . . . 527 5.5.5 Pomen d. ‘prištevati, šteti k’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 527 5.6 Vezava odrazov psl. * znati v slovanskih jezikih . . . . . . . . . . . 527 5.6.1 Pomeni odrazov psl. * znati v slovanskih jezikih . . . . . . 527 5.6.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ . . . . . . . . . . . . . . . . 529 5.6.3 Pomen b. ‘zavedati se; prepoznavati’ . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.4 Pomen c. ‘izvedeti’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.5 Pomen d. ‘morati, treba biti’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.6 Pomen e. ‘moči’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 534 5.6.7 Pomen f. ‘imeti navado; dogajati se’. . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.8 Pomen g. ‘skrbeti za, slišati za’. . . . . . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.9 Pomen h. ‘priznavati, priznati’. . . . . . . . . . . . . . . . . . 535 5.6.10 Pomen i. ‘izpovedovati, pričevati’ . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.11 Pomen j. ‘spominjati se’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.12 Pomen k. ‘prerokovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 536 5.6.13 Pomen l. ‘čutiti; trpeti’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 537 5.6.14 Pomen m. ‘opažati, spoznavati’. . . . . . . . . . . . . . . . . 537 5.6.15 Pomen n. ‘priznavati (kot); opredeljevati se za’ . . . . . . . 537 7 VGU_Groselj_FINAL.indd 7 24.11.2011 8:48:33 5.6.16 Pomen o. ‘doživljati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 538 5.6.17 Pomen p. ‘biti videti’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 538 6 Sklepne ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 539 6.1 Diahrono raziskovanje vezljivosti – problem korpusa in odprte možnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 541 6.2 Desiderata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 542 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 545 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 547 Viri in literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 549 Stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 563 Seznam shem in tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 575 Seznam krajšav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 585 Oznake določil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 587 8 VGU_Groselj_FINAL.indd 8 24.11.2011 8:48:33 Predgovor Razprava Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih je deloma spremenje-na in dopolnjena istoimenska doktorska disertacija, ki je bila obranjena februarja 2010 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V njej se posvečam vprašanjem razvoja vezave splošnoslovanskih glagolov umevanja (tj mišljenja in védenja) v izbranih slovanskih jezikih (v stari cerkveni slovanščini, slovenščini, srbščini in hrvaščini, češčini, poljščini in ruščini) Raziskava vezave temelji na sodobnih vezljivostnih pristopih, ki v izhodišče postavljajo pomensko usmerjenost, ta pa se izrazno realizira v obliki vezavnostnih vzorcev Sprememba vezave je torej posledica spremenjenih vezljivostnih lastnosti glagola Z raziskavo vezave (in, širše, vezljivosti) splošnoslovanskih glagolov umevanja v zgodovinski perspektivi sem skušal aktualizirati in dopolniti večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje (tudi sicer je znotraj zgodovinskega jezikoslovja skladnja ena izmed manj raziskanih jezikovnih ravnin) Glede na disertacijo so izpuščene priloge z ilustrativnimi zgledi (po jezikih), ki natančneje ponazarjajo posamezne vezavnostne vzorce; ponazarjalno gradivo je vključeno v osnovno besedilo razprave Na koncu bi se rad najlepše zahvalil mentoricama pri doktorski disertaciji, red prof dr Alenki Šivic-Dular in izr prof dr Andreji Žele, za strokovno vodstvo, nasvete in spodbude ob pisanju dela, Bojani Maltarić za jezikovni pregled besedila, zaposlenim v knjižnici oddelkov za slavistiko in slovenistiko za vso dragoceno literaturo, ki je lahko romala z njihovih polic na mojo pisalno mizo Zahvala gre tudi prijateljem, ki so mi ob pisanju disertacije in razprave stali ob strani, posebej pa se zahvaljujem svoji družini – to delo gotovo ne bi nastalo brez njihove vse-stranske in iskrene podpore Robert Grošelj 9 VGU_Groselj_FINAL.indd 9 24.11.2011 8:48:33 VGU_Groselj_FINAL.indd 10 24.11.2011 8:48:33 1 Uvod* 1.1 Namen in cilji dela Razprava je zamišljena kot prispevek k opisom zgodovinske skladnje, ki je znotraj zgodovinskega jezikoslovja ena izmed manj raziskanih jezikovnih ravnin (Hock, 1991; Harris-Campbell, 1995); podobno stanje zaznamuje tudi slovanski (in slovenski) prostor Splošni namen razprave sestavljata (1) aktualizacija in dopolnitev primerjalnih slovanskih skladenjskih raziskav ter (2) raziskava razvoja vezljivosti (predvsem vezave) v slovanskih jezikih Zadnji namen pomeni vnos aktualnih skladenjskih tem (z metodologijo) med večinoma oblikoskladenjske in besednoredne raziskave slovanske zgodovinske skladnje Glavni specifični cilj razprave je raziskava razvoja vezave (v okvirih vezljivostne teorije) splošnoslovanskih glagolov umevanja Domnevam namreč, da se s spreminjanjem pomena glagolov spreminjata tudi njihova vezljivost in vezava Sprememba vezave se bo torej pokazala kot sprememba oblikoslovne realizacije udeležencev, ki nastopi zaradi spremenjenih vezljivostnih lastnosti glagola (prim Žele, 2003) Glavni specifični cilj razprave bo dosežen prek naslednjih delnih specifičnih ciljev: (1) teoretično in praktično bodo opredeljeni splošnoslovanski glagoli umevanja; (2) na podlagi leksikografskih del bo določeno pomenje posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih (s časovno opredelitvijo pojavljanja posameznega pomena); (3) znotraj posameznih pomenov bodo vzpostavljene vezljivostne možnosti v obliki pomenskih in vezavnostnih vzorcev, pri čemer se bo pokazala njihova stabilnost oz nestabilnost po obdobjih; (4) v okvirih posameznih jezikov bo primerjan razvoj vezave po pomenih; (5) primerjan bo razvoj vezave posameznih glagolov med slovanskimi jeziki Stranski specifični cilj je izdelava metodološkega pristopa za diahrono raziskavo vezljivosti oz vezave (glej poglavji 1.3, 1.4); podporno vlogo v izdelavi metode imata: (1) pregled relevantnih sodobnih vezljivostnih pristopov ter nevezljivostnih slovanskih skladenjskih del; (2) ocena obstoječih razprav, ki so se ukvarjale (tudi) z razvojem vezljivosti in vezave glagolov umevanja * Besedilo razprave je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola zrc-sazu si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www zrc-sazu si) razvil dr Peter Weiss Dr Petru Weissu se na tem mestu iskreno zahvaljujem za najnovejše različice pisave ZRCola 11 VGU_Groselj_FINAL.indd 11 24.11.2011 8:48:33 1.2 Gradivo in korpus 1.2.1 Jeziki Za raziskavo vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih je bila nujna – predvsem zaradi količine gradiva – zamejitev jezikov, pritegnjenih v analizo, pri čemer je bilo treba upoštevati vse tri slovanske makrodialekte Izmed južnoslovanskih jezikov so upoštevani slovenščina, stara cerkvena slovanščina kot najstarejši slovanski knj jezik, srbščina, hrvaščina Zahodnoslovanske jezike zasto-pata češčina in poljščina, ki izkazujeta najdaljšo knjižnojezikovno tradicijo v tej skupini, vzhodnoslovanske jezike pa ruščina 1.2.2 Gradivo Gradivo raziskave so splošnoslovanski glagoli umevanja, ki jih delim na glagole mišljenja in védenja, z njihovimi modifikacijskimi izpeljankami (po Vidovič Muha, 1988) – drugotnimi nedovršniki (iterativi) Iz analize so izključene sestavljenke in tvorjenke s povratnoosebnim zaimkom (prostim morfemom); raziskava njihovih pomenskih in vezljivostnih sprememb glede na netvorjenke se je že pri pregledovanju gradiva pokazala kot izjemno (gradivsko in problemsko) kompleksna in si zasluži ločeno, delno obravnavo (le-ta bi morala v prvi vrsti zajeti samo en skladenjskopodstavni glagol s sestavljenkami itn ) Med prve se uvrščajo psl *mysliti (tudi *myslěti), *mьněti (tudi *mьniti) in *měniti, ki kažejo naslednje odraze v slovanskih jezikih: STCSL. glagoli mjsliti; mxněti; měniti; SLN. glagoli mísliti; mnéti; méniti (tudi meníti); SRB./HRV. glagol mȉsliti z izpeljankama míšljati, mȉšljeti; glagol mnȉti (tudi mnȅti, mnjȅti) z izpeljankami mnijevati, mnívati, mnjívati, mnjȁti, mnjávati; glagol mijeniti; ČEŠ. glagoli myslet (star myslit) z izpeljanko myslívat; glagol mnít z izpeljanko mnívat; glagol mínit z izpeljanko mínívat; POLJ. glagol myśleć (star in nar myślić) z izpeljanko myślać; glagol mniemać (tudi mnimać) in sorodna stpolj glagola mnieć, mniemieć; glagol mienić; RUS. glagol мыслить z izpeljankama мысливати, мышливати; glagol мнить; glagol мѣнити z izpeljanko мѣнѧти Med druge se uvrščajo psl *uměti, *věděti, *znati z naslednjimi odrazi v slovanskih jezikih: STCSL. glagol uměti; glagol věděti z izpeljanko vědati; znati; SLN. glagol uméti z izpeljanko umévati; glagol védeti; glagol znáti; SRB./HRV. glagoli ùmjeti; glagol vjedjeti; glagol znȁti z izpeljanko znávati; ČEŠ. glagol umět z izpeljanko umívat; glagol vědět z izpeljanko vědívat; glagol znát z izpeljanko znávat; POLJ. glagol umieć z izpeljanko umiewać; wiedzieć; znać; RUS. 12 VGU_Groselj_FINAL.indd 12 24.11.2011 8:48:33 glagol уметь; glagol вѣдѣти z izpeljanko ведать (od 18 st popolnoma nadomesti netvorjenko; k ведать tvorjen ведывать); glagol знать z izpeljanko знавать 1.2.3 Korpus Korpus za vezljivostno analizo gradiva sestavljajo izpisi iz slovarskih virov: tezavrov, zgodovinskih slovarjev, slovarjev knjižnih jezikov, vezljivostnih slovarjev in avtorskih slovarjev; poudarek je bil na tistih leksikografskih delih, ki navajajo celotne besedilne zglede V določenih primerih (glej spodaj) je bilo treba upoštevati tudi gradivo posameznih (reprezentativnih) del, saj slovanska leksikografska dela ne pokrivajo celotnega knjižnojezikovnega razvoja posameznih jezikov Iz slovarskih del so bili sistematično izpisani zgledi z izpričanimi vezljivostnimi (pomenskimi in vezavnostnimi) značilnostmi glagolov, medtem ko je bilo gradivo iz knjižnih del pregledano in izpisano problemsko – upoštevana je bila frekvenca vezljivostnih možnosti (kateri vzorci so pogosti oz redki), zabeležene so bile posebne vezljivostne možnosti itn Izpisani zgledi so bili na podlagi uveljavljenih zapisov (prim predvsem SPP) oblikovani v pomenske (vezljivostno razmerje med udeleženci) in vezavnostne (oblikoslovni podatki) vzorce, primerne za vezljivostno analizo 1.2.3.1 Stara cerkvena slovanščina Osnova stcsl gradiva je Slovník jazyka staroslověnského (1966–1997; SJS); ob njem je bil izmed stcsl leksikografskih del upoštevan še Старославянский словарь (1999; SS) Ostalo gradivo, zbrano za raziskavo, je bilo izpisano iz naslednjih stcsl del: Marijanski evangelij ( Codex Marianus; M), Sinajski psalter ( Psalterium Sinaiticum; Sin), Supraseljski zbornik ( Codex Suprasliensis; Supr); vsi spomeniki so iz 11 st 1.2.3.2 Slovenščina Slovensko pisno izročilo, zajeto v razpravi, sega od 10 do 21 st , pri čemer se obsežno gradivo pojavi šele z nastopom knjižnega obdobja v drugi polovici 16 st Sestavo sln korpusa ponazarja spodnja tabela Tabela 1: Sestava korpusa za slovenščino predknj. obdobje 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. BS, Mikhailov T, K, D SJJSv Jap P, W, Plet. SSKJ, VSSG 13 VGU_Groselj_FINAL.indd 13 24.11.2011 8:48:33 Za predknjižno obdobje je bilo upoštevano gradivo Brižinskih spomenikov (10 – 11 st ; BS) ter besedil predknjižnega izročila (14 st do 1550; Mikhailov, 1998) Za 16. st. so bila pregledana naslednja dela: P Trubar (T) – Catechismus in Abecedarium iz 1550 (TC 1550, TA), Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske iz 1562 (TAr), Cerkovna ordninga iz 1564 (TO) in Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni iz 1574 (TC 1574); S Krelj (K) – Otrozhia Biblia iz 1566 (KB); J Dalmatin (D) – Biblia iz 1584 (DB) Za 17. st. je bil upoštevan Slovar jezika Janeza Svetokriškega (2006; SJJSv), za 18. st. pa Japljev prevod Svetega Pisma (1784–1802; Jap) Za 19. st. so bili upoštevani: Slovar Prešernovega pesniškega jezika (1977; P), Wolfov prevod Svetega Pisma (1856–1859; W) in Pleteršnikov slovar (1894– 1895; Plet. ) Za 20. st. sta bila upoštevana: Slovar slovenskega knjižnega jezika (1998; SSKJ) in Vezljivostni slovar slovenskih glagolov A Žele (2008; VSSG) 1.2.3.3 Srbščina in hrvaščina Upoštevanje srb /hrv gradiva kot celote, pri čemer analizirano pisno izročilo sega od 12 st do danes, upravičuje na eni strani zgodovinskojezikovno in narečno (predvsem štok ) skupno področje, na drugi pa obdobje skupnega standardnega jezika od polovice 19 st do konca 20 st ; le-to je vplivalo na nastanek leksikografskih del, ki večinoma niso razločevala med srb in hrv knjižnojezikovno različico Sestavo srb /hrv korpusa ponazarja spodnja tabela Tabela 2: Sestava korpusa za srbščino in hrvaščino (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. 19. st. Njegoš; Karadžić; RHJ; Daničić Judita Osman 19.–20. st. Benešić; RSHJ; RSHKJ; 20. st. Šonje ARj; RHKKJ (do vključno 20. st.) Za celotno zgodovinsko obdobje srb /hrv jezika je bil upoštevan predvsem Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (1880–1976; ARj), medtem ko Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika (1984–〈2005〉; RHKKJ) pokriva zgolj kajk knjižno tradicijo od 16 do polovice 20 st Najstarejše obdobje srb pisne tradicije do 15. st. pokriva Daničićev Рјечник из књижевних старина српских (1863–1864; Daničić) Za 16. st. je bil upoštevan Rječnik Marulićeve Judite (čak področje) M Moguša (2001; Judita), za 17. st. pa računalniška konkordanca Ivan Gundulić »Osman« Ž Bujasa (1975; Osman) 14 VGU_Groselj_FINAL.indd 14 24.11.2011 8:48:33 Za 19. in 20. st. so bili pregledani: Речник српскохрватског књижевног и народног језика (1959–〈2006〉; RSHJ), Benešićev Rječnik hrvatskoga knji- ževnoga jezika od Preporoda do I. G. Kovačića (1986; Benešić) in Речник српскохрватскога књижевног језика (1967–1976; RSHKJ) Samo za 19. st. so bili upoštevani: Речник језика Петра II Петровића Његоша M Stevanovića (1983; Njegoš), Karadžićev Srpski rječnik (1898; Karadžić) in Broz-Ivekovićev Rječnik hrvatskoga jezika (1901; RHJ) Za 20. st. je bil pregledan Rječnik hrvatskoga jezika J Šonja (2000; Šonje) 1.2.3.4 Češčina Češko pisno izročilo sega v 13 st Sestavo češ korpusa ponazarja spodnja tabela Tabela 3: Sestava korpusa za češčino stčeš. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. Gebauer; MSS; 19.–20. st. PSJČ; 20. st. SPP; SSpoj Vokabulář SČN; Kott (do vključno 19. st.) Za češ jezik od staročeškega (stčeš.) obdobja do 19. st. sta bila upoštevana Jungmannov Slovník česko-německý (1834–1839; SČN) in Kottov Česko-německý slovník zvláště grammaticko-fraseologický (1878–1893; Kott);1 slovarsko najšibkeje obdelano (gledano v celoti) je obdobje od 16 do 19 st Najstarejše stčeš. obdobje (do začetka 16 st ) pokrivajo Gebauerjev Slovník staročeský (1903–1916; Gebauer), Staročeský slovník (1968–〈2004〉), Malý staro- český slovník J Běliča idr (1978; MSS) in spletna gradivska baza Vokabulář (Oddělení vývoje jazyka ÚČJ AV ČR) Za 19. in 20. st. je bil upoštevan Příruční slovník jazyka českého (1935–1957; PSJČ),2 medtem ko sta bila zgolj za 20. st. pregledana vezljivostna slovarja Slovesa pro praxi (1997; SPP) in Slovník slovesných, substantivních a adjektivních vazeb a spojení (2005; SSpoj) 1 Največ gradiva v Jungmannovem slovarju je iz obdobja češ preporoda ( obrození), od zadnje tretjine 18 st do 1834, sledi veleslavínsko in bratrsko obdobje (1520–1620, od 1457), manj je stčeš in pobělohorskega gradiva (med 1620 in drugo tretjino 18 st ; Prameny slovníku na www slownjk cz) Osnova Kottovega slovarja je Jungmannovo gradivo (Kott, I, V) 2 Osnova korpusa so knjižna dela od 1880, vendar pa so upoštevani – po kriteriju »dobrega avtorja« – tudi pomembnejši avtorji od 1770 (Němcová, Havlíček, Tyl, Erben, Čelakovský, Kollár, Mácha, Palacký, Šafařík; PSJČ, I, VIII–XI) 15 VGU_Groselj_FINAL.indd 15 24.11.2011 8:48:33 1.2.3.5 Poljščina Stabilnejša pisna tradicija (kot je zastopana v zgodovinskih slovarjih) polj jezika sega na konec 13 st Sestavo polj korpusa ponazarja spodnja tabela Tabela 4: Sestava korpusa za poljščino stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. SłStp Sł16 SłJChP Linde 19. st. Mick.; 19.–20. st. SJP; 20. st. SSG SłWarsz (do vključno 19. st.) Najstarejše, stаropoljsko (stpolj.) obdobje (do 16 st ) pokriva Słownik staropolski (1953–2002; SłStp), obdobje 16. st. pa nepopoln Słownik polszczyzny XVI wieku (1966–〈2000〉; Sł16) Za 17. st. je bil upoštevan avtorski slovar Słownik języka Jana Chryzostoma Paska (1965; SłJChP), za 18. st. pa Słownik języka polskiego S B Lindeja (1854–1860; Linde) 3 Obdobje 19.–20. st. (do konca prve polovice) pokriva Słownik języka polskiego W Doroszewskega (1958–1969; SJP);4 samo za 19. st. je bil upoštevan Słownik języka Adama Mickiewicza (1962–1983; Mick. ), za 20. st. pa Słownik syntaktyczno-generatywny czasowników polskich (1980–1992; SSG) Informativno je bil korpus dopolnjen z gradivom iz t i Varšavskega slovarja (1900–1927; SłWarsz), katerega besedilni zgledi sodijo v časovni lok od stpolj obdobja do konca 19 st 1.2.3.6 Ruščina Za ruščino je bilo upoštevano pisno gradivo, ki sega od 11 st (strus obdobje) do konca 20 st Sestavo rus korpusa ponazarja spodnja tabela Tabela 5: Sestava korpusa za ruščino 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. 19. st. Dal’; Pušk.; 19.–20. st. SSRja; Srezn.; SDRja11–14 SRja18 20. st. Ožegov SRja11–17 (do vključno 17. st.) 3 Čeprav časovni lok, v katerega sodi Lindejevo gradivo, obsega obdobje od konca 13 do konca 18 st , je bil poudarek na gradivu iz 17 in 18 st Lindejevo gradivo – z zadržkom! – sprejemam kot reprezentativno za polj jezik 18 st 4 Korpus, ekscerpiran za SJP, sodi v obdobje od 2 polovice 18 st do vključno 1 pol 20 st , pri čemer je bilo upoštevano predvsem gradivo 20 st (z zadržkom tudi druge polovice 19 st ) 16 VGU_Groselj_FINAL.indd 16 24.11.2011 8:48:33 Najstarejše obdobje rus jezika, t i staroruski jezik ( древнерусский язык; 11 –14 st ), pokrivata slovarja Материалы для словаря древнерусского языка по письменным памятникам I I Sreznevskega (1890–1912; Srezn. )5 in Словарь древнерусского языка XI–XIV вв. (1988–〈2003〉; SDRja11–14) Časovno daljše obdobje, tj med 11 in 17 st , pokriva Словарь русского языка XI–XVII вв. (1975–〈2002〉; SRja11–17), ki pa je bil upoštevan načeloma samo za srednjerusko ( среднерусский период; Krys’ko, 2006) ali velikorusko obdobje ( старорусский, великорусский язык) od 14 do 17 st Za 18. st. , ko se lahko govori o začetkih sodobnega ruskega knj jezika ( литературный язык), je bil pregledan Словарь русского языка XVIII вв. (1984– 〈2006〉; SRja18) Iz celotnega obdobja 19.–20. st. (ustalitev knjižnega jezika; современный русский язык) je bil upoštevan Словарь современного русского литературного языка (1948–1965; SSRja) Zgolj za 19. st. sta bila pregledana Толковый словарь живаго великорускаго языка V I Dalja (1880–1884; Dal’) in Словарь языка Пушкина (1956–1961; Pušk. ), za 20. st. pa Толковый словарь русского языка S I Ožegova in N Ju Švedove (2004; Ožegov) V večini pregledanih slovarjev sodobnega rus jezika se pojem современный русский язык nanaša nerazlikovalno na 19 in 20 st (od A S Puškina naprej), zato v primeru rus jezika obdobje 19 –20 st sprejemam kot problemsko celoto 1.2.4 Problemske točke Izbrani korpus skuša zajeti vse zgodovinske razvojne stopnje izbranih slovanskih jezikov, vendar pa našteti viri ne omogočajo popolnega vpogleda v gradivo in njegovo problematiko: (1) nekatera leksikografska dela so nezaključena in ne izkazujejo izbranih glagolskih leksemov; (2) najbolj pomanjkljivo je izkazano gradivo 16 –18 st (izjema je v precejšnji meri srb /hrv ), medtem ko je stanje v najstarejših obdobjih in v sodobnih knjižnih jezikih (19 –20 st ) gradivsko bolje izpričano; (3) gradivo v starejših leksikografskih virih (iz 19 in začetka 20 st ) je neuravnoteženo (npr nepopolni besedilni zgledi) Predvidene pomanjkljivosti torej obsegajo predvsem neizkazovanje vseh vezljivostnih podatkov in stabilnosti posameznih vezljivostnih možnosti Z namenom njihovega ustreznega odpravljanja so upoštevane ugotovitve iz sekundarne literature (oblikoskladenjske razprave, skladenjski opisi v zgodovinskih in akademskih slov-nicah, vezljivostne razprave) Tako regulirana raziskava omogoča nekoliko bolj uravnoteženo in objektivno interpretacijo gradiva ter relativno veljavnost rezultatov 5 Redki gradivski zgledi iz Srezn sicer segajo še v 18 st (prim Srezn , I, II–III) 17 VGU_Groselj_FINAL.indd 17 24.11.2011 8:48:33 1.3 Metode Gradivo, izbrano in urejeno na osnovi filološke analize, bo služilo kot izhodišče za razčlenitev soodvisnosti med pomenskim in vezavnostnim razvojem glagolov umevanja (in modifikacijskih izpeljank) v slovanskih jezikih 1.3.1 Pomenska analiza Pomenje posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih bo opredeljeno na podlagi pomenskih razlag v analiziranih leksikografskih virih Pomenske razlage se bo pri tem skušalo uravnotežiti oz poenotiti na podlagi preveritve besedilnih zgledov; poskus tovrstne dopolnitve oz modifikacije pomenskih razlag bo slonel na urejevalnem, sintagmatskem načelu slovarskega pomena: slovarski pomen izkazuje podredno razmerje pomenskih sestavin s skladenjsko vodilno uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) in skladenjsko odvisnimi razločevalnimi pomenskimi sestavinami (RPS) (Vidovič Muha, 2000, 53) Na ta način bodo lahko vzpostavljeni tudi medjezikovno primerljivi pomeni, tj pomeni z enako UPS in čim več prekrivnimi RPS, ki bodo omogočali primerjavo vezavnostnih možnosti med slovanskimi jeziki Sistematizacija slovarskih virov (in posledično zgledov), ki temelji na zgodovin-skorazvojnem urejevalnem načelu, omogoča tudi opredelitev pomenov z vidika njihove časovne ustaljenosti (v katerem obdobju se določen pomen pojavlja) Podatki o časovni ustaljenosti pomenov so sicer podrejeni relativni razvrstitvi pomenov, ki temelji na kriteriju pogostnosti (bolj pogosti, gradivsko bolje izkazani pomeni so navedeni najprej) 1.3.2 Vezljivostna analiza Vezljivostna analiza pomenov glagolov umevanja z izbranimi besedilnimi zgledi temelji na sodobnih pristopih k obravnavi glagolske vezljivosti (prim predvsem Karolak, 1984; VV; Žele, 2001a) Vezljivost je lastnost oz zmožnost določene besede (t i nosilca vezljivosti),6 da veže nase napovedljivo (določeno) število vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost/obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta mesta) Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola oz iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vlogami), so zasedena s t i določili v določeni slovnični obliki (strukturnoskladenjska vezljivost; Žele, 2001a, 13) 7 6 Najbolj tipični nosilci vezljivosti so glagoli, pridevniki (označujejo različna stanjska lastnostna razmerja), poleg njih pa še izglagolski in izpridevniški samostalniki (Žele, 2001a, 15) 7 Nepolnopomenski glagoli oz glagoli v pomožniških vlogah kot slovničnofunkcijska jedra povedi lahko v 18 VGU_Groselj_FINAL.indd 18 24.11.2011 8:48:33 Večstopenjski obravnavi vezljivosti8 v sinhronih raziskavah ustreza pričujoča analiza razvoja vezljivosti in vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih Pomenskoskladenjska vezljivost ali pomenska usmerjenost je lastnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno odraža določeno zunajjezikovno mikrosituacijo; pomenske entitete, ki ustrezajo predmetnim (substancijskim) ali abstraktnim sestavnim delom zunajjezikovne mikrosituacije, predstavljajo udele- ženci Njihovo vsebinsko opredelitev pokrivajo udeleženske vloge, pri čemer se v sodobnih vezljivostnih razpravah pogosto stremi k njihovi tipizaciji (prim takšen poizkus v SČ, 38–41; določitev udeleženskih vlog z namenom samodejnega pre-poznavanja slovenske skladnje v Orešnik, 1992) Na podlagi glagolskih pomenov in besedilnih zgledov bodo določene tudi pomenskoskladenjske značilnosti glagolov umevanja v slovanskih jezikih Osrednjo vlogo med njimi imajo gotovo udeleženci, ki jih predvideva usmerjenost glagola Na podlagi glagolskega pomena, pomenskih in skladenjsko-oblikovnih lastnosti udeležencev bodo oblikovane njihove udeleženske vloge (prim tipologijo v 1.4) Kompleksno pomensko (vezljivostno) razmerje med udeleženci, ki ga usmerja nosilec vezljivosti (usmerjenosti), bodo ponazarjali pomenski (vezljivostni) vzorci, npr nosilec védenja – vsebina (opisno in brez upoštevanja predvidljivega nosilca, npr vedeti – kaj) 9 Pomenska usmerjenost se izrazno uresničuje v strukturnoskladenjski vezljivosti, ki je v raziskavi poimenovana vezava (kot jo pojmuje J Dular, prim Dular, 1982) Udeleženci pomenske usmerjenosti glagola so skladenjsko ali – bolje – besedilno realizirani kot določila10 v določeni slovnični obliki (oblikoslovne in oblikoskladenjske kategorije tipa sklon, nedoločnik, odvisnik itn ) Vezava je torej vpliv skladenjsko odločilnih slovarskih lastnosti besedne podstave nosilca vezljivosti na izbiro kategorialnih (neslovarskih) lastnosti določila (njegova slovnična oblika) oziroma predvidljivosti teh lastnosti na podlagi slovarskih lastnosti nosilca vezljivosti (prirejeno po Dular, 1982, 78) okviru strukturnoskladenjske vezljivosti uvajajo samó neudeležensko povedkovodoločilno vezljivost (Žele, 2001a, 13) 8 Obravnava vezljivosti lahko zaobjame naslednje ravnine: (1) zunajjezikovna situacija (razmerja med zunajjezikovnimi danostmi); (2) pomenska (pomenskoskladenjska) vezljivost; (3) skladenjskofunkcijska vezljivost; (4) izrazna (strukturnoskladenjska) vezljivost (zadnje tri v Žele, 2001a, 13) V pričujoči raziskavi sta upoštevani predvsem (2) in (3) 9 Pri opisni predstavitvi pomenskega vzorca levi udeleženec ni upoštevan, in sicer zaradi njegove predvidljivosti Nanj je opozorjeno le v kompleksnejših primerih 10 Določila so lahko na levi ali desni strani jedra (nosilca vezljivosti) T i levi vezljivosti pripadajo določila v skladenjski funkciji osebka (v nekaterih vezljivostnih pristopih tudi logičnega osebka), medtem ko ostala določila pripadajo t i desni vezljivosti 19 VGU_Groselj_FINAL.indd 19 24.11.2011 8:48:33 Na osnovi ugotovljenih pomenskih (vezljivostnih) razmerij, udeležencev ter besedilnih zgledov se bodo razkrile strukturnoskladenjske značilnosti glagolov umevanja v slovanskih jezikih Iz besedilnih zgledov se bodo izpostavila določila oz določilne možnosti (z določeno slovnično obliko), s pomočjo sekundarne literature pa bo opisano njihovo oblikoskladenjsko obnašanje Vzporednost pomenskega in strukturnega vezljivostnega razmerja v okvirih posameznih pomenov bo prikazana s pomočjo vezavnostnih vzorcev, ki predstavljajo formulaični prikaz vseh določilnih realizacij glagolskega leksema v opredeljenem pomenu, npr Snom – VF – SENT (prim predstavitev v 1.4) V okvirih posameznih pomenov bo določen časovni lok pojavljanja vzorca, njegova stabilnost oz nestabilnost, vzorci pa bodo glede na kriterij stabilnosti primerjani med seboj (natančnejša opredelitev /ne/stabilnosti v 1.4) Ob relativno problematičnem korpusu je treba računati tudi z neizkazovanjem vezljivostnih možnosti (tj pomenskih in vezavnostnih vzorcev) v posameznih obdobjih V tovrstnih primerih se kaže kot primeren naslednji operativni način reševanja »problemskih praznin«: če glagolski leksem v dveh časovno ločenih obdobjih Z in Y izkazuje pomen (a) in vezljivostno možnost (1), je velika verjetnost, da izkazuje pomen (a) in vezljivostno možnost (1) tudi v obdobju X (iz katerega v korpusu ni gradiva), če je to med Z in Y Prim spodnjo tabelarno predstavitev Tabela 6: Ilustrativni prikaz desnih določilnih možnosti češ. myslet v pomenu ‘imeti namen, nameravati’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [5] oSak [11] INF [12] SENT Legenda: gradivsko izkazana vezavnostna možnost predvideno pojavljanje vezavnostne možnosti V okvirih posameznih jezikov bodo nato primerjane vezavnostne značilnosti po pomenih (posebej znotraj glagolov mišljenja in glagolov védenja); tako bo postala jasna razvojna stabilnost pomenskih in vezavnostnih vzorcev, hkrati pa se bodo razkrila konkurenčna razmerja med glagoli samimi (po pomenih in 20 VGU_Groselj_FINAL.indd 20 24.11.2011 8:48:33 verjetno tudi absolutno) Zadnja točka raziskave je razvojna primerjava vezavnostnih značilnosti po posameznih glagolih umevanja (med slovanskimi jeziki) Odrazi glagolov umevanja v slovanskih jezikih bodo predstavljeni po primerljivih pomenih, znotraj posameznega pomena pa bodo primerjane njihove vezavnostne značilnosti (njihova stabilnost, prekrivnost in časovno obdobje njihovega pojavljanja) Na koncu bodo v obliki sklepnih misli predstavljene splošne tendence v pomenskoskladenjskem in vezavnostnem razvoju glagolov umevanja po slovanskih jezikih in primerjalnoslovansko (tj rezultati raziskave); sledile jim bodo še: problematika korpusa, odprte možnosti, ki se nanašajo na zgodovinskovezljivo-stne raziskave, in desiderata 1.4 Opredelitev osnovnih vezljivostnih pojmov Poglavje zajema natančnejše opredelitve in ponazoritve pojmov (izrazja), ki jih uporabljam v razpravi in se nanašajo na vezljivost Pojmi, ki jih natančneje opredeljujem, so: vezljivost, pomenska usmerjenost (pomenskoskladenjska vezljivost), udeleženec, udeleženska vloga, pomenski (vezljivostni) vzorec, vezava (strukturnoskladenjska vezljivost), določilo, vezavnostni vzorec, stabilnost /vezavnostnega vzorca/ Nekateri podatki se podvajajo, saj so navedeni že v 1.3; kljub temu menim, da ima lahko njihova ponovna opredelitev pozitivno vlogo, ker izpostavlja in natančneje predstavlja ključno vezljivostno izrazje Vezljivost je lastnost oz zmožnost določene besede (t i nosilca vezljivosti; glej op 6), da veže nase napovedljivo (določeno) število vezljivostnih položajev, je torej napovedljivost/obveznost skladenjskih mest (nasproti družljivosti, ki označuje prosta mesta) Obvezna skladenjska mesta, ki so napovedljiva iz pomenske usmerjenosti glagola oz iz njegove pomenskoskladenjske vezljivosti (z udeleženskimi vlogami), so zasedena s t i določili v določeni slovnični obliki (strukturnoskladenjska vezljivost; Žele, 2001a, 13) Pomenska usmerjenost (pomenskoskladenjska vezljivost) je lastnost nosilca vezljivosti, da s svojim pomenom jezikovno upodablja določeno zunajjezikovno mikrosituacijo; pomenske entitete, ki ustrezajo predmetnim ali abstraktnim sestavnim delom zunajjezikovne mikrosituacije, predstavljajo udeleženci Ob njih se kot sestavni del jezikovno reflektirane zunajjezikovne situacije lahko pojavljajo tudi okoliščinski elementi, ki jih v pomenski usmerjenosti zastopajo t i okoliščine Udeleženec je v pomenski usmerjenosti glagola jezikovno realiziran predmetni ali abstraktni sestavni del zunajjezikovne mikrosituacije, kot jo s svojim leksikalnim pomenom odraža nosilec vezljivosti 21 VGU_Groselj_FINAL.indd 21 24.11.2011 8:48:33 Prim sln besedilna zgleda (1) Ana je mislila, kako bo uredila dom. (2) Nisem te mislil prizadeti V zgledu (1) glagolski leksem misliti s pomenom ‘misliti, razmišljati’ usmerja/ predvideva dva udeleženca jezikovno realizirane mikrosituacije; v (2) glagolski leksem misliti s pomenom ‘nameravati’ tudi usmerja/predvideva dva udeleženca jezikovno realizirane mikrosituacije Udeleženska vloga v pomenski usmerjenosti glagola predstavlja vsebinsko/ pomensko opredelitev udeleženca, kot se kaže skozi jezikovno realizirano mikrosituacijo Gre za tisto vsebino, ki jo udeleženec dobi v pomenskem (vezljivostnem) razmerju do nosilca vezljivosti V zgledu (1) imata Ana in kako bo uredila dom ločeni udeleženski vlogi; udele- ženec Ana (bolje ‘Ana’, abstraktneje ‘X’) ima udeležensko vlogo nosilca mišljenja, kako bo uredila dom ( ‘kako bo uredila dom’ oz ‘Y’) pa vsebine mišljenja V zgledu (2) ima udeleženec jaz (bolje ‘jaz’, abstraktneje ‘X’) udeležensko vlogo nosilca namere, prizadeti te ( ‘prizadeti te/ tebe’ oz ‘Y’) pa vsebine namere Tipologija udeleženskih vlog, ki se pojavljajo v pričujoči raziskavi: Nosilec dejavnosti, procesa, lastnosti = udeleženec, iz katerega izhajajo mišljenjski, védenjski procesi (različnih podtipov) oz ga opredeljuje določena lastnost; prim izraze z vlogo nosilec: Ana je mislila, kako bo uredila dom; Učenci znajo recitirati pesmi; Profesorice že poznajo svoje učence; Delavci si prizadevajo za boljše plače. Prizadeto = udeleženec, ki ga dejavnost, proces zadeva oz na katerega sta dejavnost ali proces usmerjena; prim izraze z vlogo prizadeto: Poznam zgodbo; Prenovo stavbe vodi izkušen gradbeni inženir; Janez je cenil njegovo delo Nekoliko posebna je vloga prizadeto v zgledih tipa sln Imaš ga za dobrega pesnika; stčeš jej (Soběslava Němci) ne člověka, ale diábla mnyechu DalC 64, z eksplicitno prisotno vsebino, ki opredeljuje prizadeto; v slednjih je prizadeto pogosto opredeljeno kot vsebinski udeleženec (tip prizadeto) Prejemnik = udeleženec, v katerega namen, korist ali škodo je usmerjena dejavnost, proces; prim izraze z vlogo prejemnik: Priznam ti, da sem žalosten; Marko je svoji prijateljici mislil le dobro. Razmerni udeleženec = udeleženec, ki kaže na izhodišče mišljenjskega pojasnila (z njim se vzpostavlja pojasnjevalno pomensko razmerje); prim izraze z vlogo 22 VGU_Groselj_FINAL.indd 22 24.11.2011 8:48:33 razmernega udeleženca: S tem izrazom sem mislil pripadnost; Pod tem je Kristina razumela hitro ukrepanje 11 Vsebinski udeleženec (vsebina) = udeleženec, ki predstavlja členjeno, kompleksno in načeloma propozicijsko vsebino dejavnosti, procesa; nemalokrat je vsebina posledica, rezultat mišljenjske, védenjske itn dejavnosti ali lastnost, stanje, ki se pripisuje drugemu udeležencu; prim realizacije z vlogo vsebina: Ana je mislila, kako bo uredila dom; Nameraval sem oditi domov; Imam ga za dobrega pesnika Kompleksnost vsebinskega udeleženca se kaže tudi v njegovi raznovr-stnosti, odvisni od vsakokratnega pomena glagolskega leksema ali od besedilne realizacije udeleženca; v skladu s tem opozarjam na tri zanimivejše podtipe: za (a) vsebinski udeleženec (tip prizadeto) glej prizadeto; (b) pomenska vsebina/ razlaga se pojavlja ob t i relacijskem pomenu ‘pomeniti’, prim zgled Jutro pomeni nov začetek; ‘pomeniti’ oblikuje pomensko (vezljivostno) razmerje med nosilcem pomena (pomenske razlage, tj jutro) in pomensko vsebino/ razlago (tj nov začetek); (c) razmerni vsebinski udeleženec teoretično izhaja iz pojma siže (tema) v češki vezljivostni teoriji (prim VV, 151), ki ima približen pomen tistega, na kar se vsebinsko mišljenje nanaša; prim zglede z razmernim vsebinskim udele- žencem: Mislim na rodni kraj; Za Alenko vem, da je zadovoljna; O njem si mislim vse najboljše; Razmišljam o dopustu. Pomenski (vezljivostni) vzorec ima podobo shematične predstavitve kompleksnega pomenskega (vezljivostnega) razmerja med udeleženci, ki ga usmerja nosilec vezljivosti oz usmerjenosti V vzorcu nastopajo samo udeleženci z opredeljenimi vlogami, npr nosilec mišljenja – vsebina,12 včasih pa je pomensko razmerje predstavljeno tudi s kompleksnejšim besedilnim komentarjem tipa »/…/ gre za vezljivostno razmerje med nosilcem mišljenja (mišljenjskega procesa) in vsebino« Zgled (1) ustreza pomenskemu (vezljivostnemu) vzorcu nosilec mišljenja – vsebina (tudi misliti – kaj) Zgled (2) ustreza pomenskemu (vezljivostnemu) vzorcu nosilec namere – vsebina namere (tudi nameravati – kaj) Strukturnoskladenjska vezljivost (vezava, po Dular, 1982) pokriva izrazno realizacijo pomenske usmerjenosti, pri čemer so udeleženci realizirani kot določila v opredeljenih slovničnih oblikah V tem kontekstu se vezavo pojmuje kot vpliv skladenjsko odločilnih slovarskih lastnosti besedne podstave nosilca vezljivosti na izbiro kategorialnih lastnosti 11 Razmerni udeleženec je večinoma realiziran s kazalnim zaimkom, kar kaže na prisotnost deiktične funkcije (besedilno gre za anaforo) 12 Ob možnosti pomenskega vzorca tipa nosilec mišljenja – vsebina se ponekod pojavlja tudi različica z navedenim nosilcem vezljivosti in samo desnimi določilnimi možnostmi v zaimenski podobi, npr misliti – kaj. Levega udeleženca, tj nosilca, zaradi njegove predvidljivosti ne upoštevam Nanj opozarjam v kompleksnejših primerih 23 VGU_Groselj_FINAL.indd 23 24.11.2011 8:48:33 določila (slovnična oblika) oziroma predvidljivosti teh lastnosti na podlagi slovarskih lastnosti nosilca vezljivosti (prirejeno po Dular, 1982, 78) Določila predstavljajo skladenjsko oz besedilno realizacijo udeležencev iz pomenske usmerjenosti glagola; tako se vzpostavlja vzporednost med udele- ženci v okviru pomenskoskladenjske in določili v okviru strukturnoskladenjske vezljivosti Vpliv slovarskih lastnosti nosilca vezljivosti se na določilih kaže v njihovi slovnični obliki (oblikoslovna kategorija samostalnik, pridevnik itn ; obli-koskladenjska kategorija sklon, nedoločnik, odvisnik itn ) Na podlagi stavčnega položaja določil, ki je levo ali desno od jedra (glagolskega nosilca vezljivosti), se razlikuje med levo vezljivostjo, ki ji pripadajo določila v skladenjski funkciji osebka (v nekaterih vezljivostnih pristopih tudi logičnega osebka), in desno vezljivostjo z ostalimi določili 13 V pričujoči razpravi določila oz določilne možnosti (več določil) kratično zastopajo oznake njihovih oblikovnih oz oblikoskladenjskih značilnosti; posebej je obravnavan Snom (običajno samostalnik v imenovalniku)14 kot levo določilo, posebej vsa desna določila Desne določilne možnosti so predstavljene v naslednjem vrstnem redu: brez določil; sklonska določila (Sak, Sgen, Sdat, Sins); predložnosklonska določila (skloni po enakem zaporedju, npr naSak, zaSak; pred orodnikom se nahaja mestnik); deležniško (Part), nedoločniško (INF), stavčno določilo (SENT) in premi govor (PG) Sledijo jim določilne možnosti z dvema določiloma: najprej z dvema sklonskima določiloma tipa Sak – Sak, Sak – Sdat (pri prvem in drugem določilu se ohranja zgornja sklonska razporeditev), sledijo možnosti s sklonskim in predložnosklonskim določilom (npr Sak – naSak), s sklonskim in polstavčnim, stavčnim ali besedilnim določilom Nazadnje so navedene možnosti z dvema predložnosklon-skima določiloma, predložnosklonskim in stavčnim določilom ter problemsko zanimivo prislovno določilo (ADV) 15 Vezavnostni vzorec je formulaični prikaz vseh določilnih realizacij glagolskega leksema v opredeljenem pomenu; njegovi sestavni deli so nosilec vezljivosti v osebni glagolski obliki (ob kateri je besedilno realiziranih največ določilnih možnosti; VF) in določila v njihovi vezavni obliki Struktura vezavnostnega vzorca upošteva tudi delitev na levo in desno vezljivost, prim Snom – VF – SENT 13 Vsa določila so obravnavana kot obvezna O (ne)opustljivosti določil ne razpravljam, saj ne vstopa v problemsko jedro razprave 14 Oznaka S pomeni tudi pridevniško določilo 15 Omenjeni vrstni red ne predstavlja ustaljenega reda določil, kot se kaže v besedilni realizaciji, temveč je samo urejevalno načelo V problemskih delih razprave je zgornji vrstni red tudi zamenjan, pri čemer skušam posamezne »premike« utemeljiti 24 VGU_Groselj_FINAL.indd 24 24.11.2011 8:48:34 V zgledu (1) imata Ana in kako bo uredila dom določilno vrednost; Ana je levo določilo (samostalnik v imenovalniku; Snom), kako bo uredila dom pa desno določilo (stavek oz odvisnik; SENT) Določiloma skupaj z nosilcem vezljivosti ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT V zgledu (2) imata jaz in prizadeti te določilno vrednost; jaz je levo določilo (zaimek v imenovalniku; Snom), prizadeti te pa desno določilo (nedoločnik oz nedoločniški polstavek; INF) Do-ločiloma in nosilcu vezljivosti ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – INF S pojmom stabilen /vezavnostni vzorec/ se opredeljuje gradivsko dobro izpričan vzorec, ki se pojavlja – načeloma – v daljšem časovnem obdobju; nekateri vzorci so lahko prav tako stabilni, tudi če se pojavljajo v krajših obdobjih, vendar pa morajo zadostiti pogoju zelo dobre gradivske izpričanosti Gradivsko šibko izkazani vezavnostni vzorci v posameznih časovnih obdobjih so obravnavani kot nestabilni; prav tako so nestabilni tudi nekateri vzorci, ki se pojavljajo v daljših obdobjih, a so izpričani s sporadičnimi, osamljenimi zgledi (domnevam, da sporadični zgledi kažejo na neustaljenost vzorca, na njegovo šibko vpetost v jezikovni sistem, ki je lahko posledica neustaljenih pomenskovezljivostnih značilnosti glagolskega leksema) 16 1.5 Potek vsebine Vsebina razprave je sestavljena iz poglavij, ki omogočajo smiselno in celostno obravnavo vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih V prvem poglavju so predstavljeni namen in cilji dela; opredeljena sta gradivo raziskave in korpus, ki omogoča določitev pomenov glagolov umevanja v slovanskih jezikih, iz katerega so črpani besedilni zgledi itn ; predstavljena je vezljivostna metodologija raziskave, ob tem pa je izpostavljeno osnovno vezljivostno izrazje Drugo poglavje je namenjeno določitvi splošnoslovanskih glagolov umevanja, obravnavanih v razpravi; določitev temelji na teoretični opredelitvi pomenskega polja umevanja, upošteva zgodovinskokulturološka, zgodovinskopomenoslovna in etimološka dejstva Tretje poglavje obsega predstavitev sodobnejših vezljivostnih pristopov, ki so izhodišče metodologije, uporabljene v raziskavi; poglavje vsebuje še »opombo« 16 Pojem stabilnosti do neke mere nadomešča frekvenco vezavnostnega vzorca (določilnih možnosti), ki omogoča določitev kanonične ali prototipične vezave, določitev relativnega razmerja med določilnimi možnostmi in predstavlja enega izmed kriterijev za ločevanje (obveznih) določil od (neobveznih) dopolnil itn (Heringer, 2006, 1452–1456) Čeprav bi bila frekvenca optimalen kriterij za določitev stabilnosti vezavnostnih vzorcev, bi relativno problematično gradivo lahko dalo tudi zavajujoče rezultate Uporaba frekvenčnega kriterija tako ostaja desideratum za prihodnje raziskave 25 VGU_Groselj_FINAL.indd 25 24.11.2011 8:48:34 o diahronih vezljivostnih raziskavah glagolov umevanja (v slovanskih jezikih), katerih dopolnitev je razprava Rdeča nit četrtega poglavja je razvoj vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih V ta namen je predstavljeno pomenje glagolov umevanja, predstavljene in obrazložene so določilne možnosti, po pomenih posameznih glagolov so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, določena je stabilnost slednjih in njihove razvojne značilnosti Poglavje zaključuje primerjava vezave glagolov po posameznih jezikih; primerjane so vezljivostne in vezavnostne značilnosti glagolov mišljenja in glagolov védenja V peto poglavje je uvrščena primerjava razvoja vezave posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih, ki izhaja iz njihovih pomenskih (pomenskoskladenjskih) značilnosti V šestem, zaključnem poglavju so podane sklepne misli o razvoju vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih, povzemalno so predstavljene ugotovitve in izpostavljen je prispevek razprave v raziskavah diahrone vezljivosti in vezave Poglavje dopolnjujeta sintetična opomba o problemu korpusa in možnostih zgodovinskovezljivostnih raziskav ter predlog morebitne nadgradnje 26 VGU_Groselj_FINAL.indd 26 24.11.2011 8:48:34 2 Pomensko polje glagolov umevanja V razpravi analiziram vezljivostne značilnosti (poudarek je na vezavi) glagolov umevanja; slednji torej predstavljajo njeno gradivsko osnovo Čeprav glagol sln umévati ustreza pomenu ‘razumevati, dojemati’ (v SSKJ s kvalifikatorjem star. ) in tako oža pomensko polje glagolov, primernih za analizo, sam pojem umevanja razumem širše – kot človekovo temeljno intelektualno dejavnost, ki vključuje mi- šljenje, védenje, znanje Primerjalnoslovansko zastavljena razprava kaže na potrebo zamejiti število glagolov; pri njihovi zamejitvi so bili upoštevani trije kriteriji: (1) glagol je sinhrono simpleks (ob njem so upoštevane modifikacijske izpeljanke s simple-ksom v skladenjski podstavi); (2) glagol sodi v pomensko polje umevanja (tudi psl rekonstruirani pomen se lahko opredeli kot umevanjski); (3) glagol je splo- šnoslovanskega značaja Pomenska in tvarna določitev osnovnih šestih glagolov umevanja (in modifikacijskih izpeljank), obravnavanih v razpravi, poteka prek teoretične opredelitve pomenskega polja, upošteva zgodovinskokulturološka, zgodovinskopomenoslovna in etimološka dejstva 17 2.1 Teoretična opredelitev pomenskega polja V 30 letih 20 stol je bil narejen pomemben korak od atomistične k sistemski obravnavi besedja (Geckeler, 2002, 713) Ta razvoj je napovedal Bedeutungs-system R M Meyerja, paradigmatska leksikalna razmerja ali t i rapports as-sociatifs med elementi besedja pa je vzpostavil J Trier Besedje določenega jezika je tako celota, ki je členjena na pomenska polja18 (mikrosistemi besedja, leksikalne paradigme po E Coseriu); besede oz leksemi kot elementi polja so pomensko sorodni in predstavljajo »pomenske sosede« Poleg tovrstnega razmerja pa obstajajo med leksemi tudi odvisnostna razmerja (npr antonimija, sinonimija), ki vplivajo na to, da je beseda pomensko določena šele glede na celoto 19 Povzemalno bi lahko rekli, da je pomensko polje »/…/ eine Gruppe 17 Kot zanimivost velja omeniti, da je bila kategorija glagolov umevanja uveljavljena že v tradicionalnem jezikoslovju, tudi (ali celo predvsem) zaradi njihovega skladenjskega obnašanja, prim lat izraze verba putandi, cogitandi, intelligendi, sciendi, sapiendi itn 18 Izrazi Wortfeld (besedno polje), Bedeutungsfeld (pomensko polje) ter Begriffsfeld (pojmovno polje) predstavljajo konkurirajoče si termine; v tem delu je dosledno rabljen izraz pomensko polje 19 Strukturalizem vnaša v pomensko polje pojma center in periferija: središče pomenskega polja s stabilnimi enotami in njegovo obrobje, kjer pomenske enote prehajajo v druga polja (Geckeler, 2002, 716) 27 VGU_Groselj_FINAL.indd 27 24.11.2011 8:48:34 von Wörtern, die inhaltlich einander eng benachbart sind und die sich vermöge Interdipendenz ihre Leistungen gegenseitig zuweisen« (Trier, 1968, 10) 20 Teorijo pomenskih polj sta dopolnili t i Sprachinhaltforschung (L Weisgerber, H Gippers, posebej pa H Schwarz) in strukturalna semantika Med najpomembnejše prispevke prve smeri bi lahko šteli pomensko napetost ( Sinnspannung), ki leksem umešča v pomensko polje glede na število in moč skupnih/različnih pomenskih sestavin; med členi pomenskega polja obstajajo razmerja pod-/nad-/pri-rednosti, prekrivnosti (prekrivajo se tudi meje med polji); členjenje polja poteka v skladu z notranjimi razmerji, ki določajo zveze med elementi polja itn (Geckeler, 2002, 721–724) Znotraj strukturalne semantike se je s pomenskim poljem ukvarjal E Coseriu, ki je razmerja v polju predstavil s funkcionalnimi opozicijami (vsebinsko ali pomensko različne sestavine se določajo s komutacijskim testom) 21 Pomensko polje je opredelil kot leksikalno paradigmo, ki nastane s členitvijo leksikalno-pomenskega kontinuuma na različne elemente – lekseme, ki si glede na enostavne pomenskorazlikovalne sestavine stojijo v opozicijah (Coseriu, 1967, 294) Njegovo definicijo natančneje opredeljujejo naslednji kriteriji: (a) leksemi pomenskega polja pripadajo isti besedni vrsti (ni obvezujoče, prim Gloning, 2002, 728); (b) leksikalnopomenski kontinuum je pravzaprav pomen arhileksema (pomenskega polja); (c) pomenskorazlikovalne sestavine predstavljajo semi ter klasemi (Geckeler, 2002, 725) 22 Pri strukturiranju pomenskih polj so relevantni pragmatični vidiki: konvencio-nalizirana raba (npr ‘se uporablja za vrednotenje’, prim lep, za bruhat, grdoba itn ) lahko določa zunanje meje polja (celo notranje); višji nivo abstrakcije izkazujejo besedne vrste Notranje so pomenska polja lahko strukturirana na podlagi binarnih opozicij v odnosu do pomenske dimenzije, na podlagi prototipov, mrežnih struktur itn (ta vidik zaznamuje neustaljenost; Gloning, 2002, 731) 23 20 Med kritičnimi pomisleki v zvezi s teorijo pomenskega polja naj omenim tri: (1) princip urejenosti naj bi na podlagi fonološkega sistema uvajal v pomensko polje vnaprej določeno harmonijo; (2) besedni pomen se določa glede na druge enote istega polja (rešitev predstavlja uvedba arhileksemske pomenske vsebine in diferencialnega pomena; prim Vidovič Muha, 2000, 51–62); (3) težavno opredeljevanje zunanjih in notranjih meja pomenskega polja (odprt problem; več v Geckeler, 2002, 718–720; Gloning, 2002, 734–735) 21 Strukturalna semantika E Coseria je eden izmed najbolj celostnih in koherentnih predlogov semantike leksikalnih struktur Vanjo so znotraj paradigmatskih struktur (pomenska polja in leksikalni razredi) vključene poleg primarnih tudi sekundarne (tj tvorjenke; vključitev besedotvorja v leksikalne strukture) ter sintagmatske leksikalne strukture (Geckeler, 2002, 724–725) 22 T Gloning (2002, 728–730) v zvezi s pomenskimi polji navaja naslednje ključne pojme: (i) členjenost besedja; (ii) vzajemna določitev pomena med elementi polja; (iii) členjenost besedja do določene mere zrcali podobo sveta; (iv) pomenska sprememba ima sistemske posledice v polju; (v) v pomensko polje sodi tisti pomen leksema, ki ustreza polju; (vi) pojem leksikalne dekompozicije (na pomenske sestavine) 23 V okviru teorije pomenskih polj se izvajajo sinhrone raziskave besedja določenega jezika, raziskuje se 28 VGU_Groselj_FINAL.indd 28 24.11.2011 8:48:34 Kljub svojim pomanjkljivostim je pomensko polje kakovosten metodološko-orga-nizacijski princip za mikrostrukturiranje besedja v okviru jezikovno- in kulturno-primerjalnih leksikalnih analiz, jezikovne didaktike, besedilne analize (Gloning, 2002, 735) V okviru slovenskega strukturalnega pomenoslovja je pomensko polje obravnavano kot s pomenskimi sestavinami strukturirano pojmovno polje ali predstavni svet (Vidovič Muha, 2000, 59) 24 Deli se na dva tipa: (a) največje pomensko polje predstavlja zbir vseh z UPS organiziranih najmanjših pomenskih polj določene pomenske piramide UPS so hierarhično razvrščene, pri čemer je UPSa nižjega pomenskega polja podrejena UPSb njemu neposredno nadrejenega polja (v njem ima UPSa vlogo ene izmed »vzporednih« podpomenk, prim Vidovič Muha, 2000, 177); UPS celotne pomenske piramide določa s svojimi kategorialnimi PS (KPS) najvišja UPS (skoraj izključno sestavljena iz KPS); predstavljajo jo pomensko najekstenzivnejši leksemi: zaimki,25 glagolski primitivi Linearna predstavitev: jazbečar → lovski pes → pes → domača žival → žival → bitje → kar V (b) najmanjše pomensko polje26 sodi pojmovni svet, ki ga predstavlja vsakokratna UPS (npr leksemi s svojimi modifikacijskimi tvorjenkami, sopomenkami) Razvija se vzporedno (sopomenke) in navpično (modifikacijske tvorjenke; Vidovič Muha, 2000, 60–61, 189) Na pomensko polje se – pričakovano – navezujejo pomenska razmerja: protipo-menskost (denotati pripadajo skupnemu pomenskemu polju); razmerji nad- in podpomenskosti 27 sta razvidni iz urejenosti pojmovnega sveta (rezultat mišljenja) ter zgodovinski razvoj polja, besedje se proučuje kontrastivno, glede na avtorja ali določeno besedilo, lahko se analizira pomenski razvoj posameznih besed itn Aktualnost teorije se kaže v njeni aplikativnosti (z modifikacijami), prim t i Frame-Semantics, kognitivno, korpusno jezikoslovje (Gloning, 2002, 732–734) 24 Pred analizo pomenskega polja je treba problematizirati strukturo pomena Slovarski (denotativni) pomen (endogenih leksemov) določa hierarhična urejenost pomenskih sestavin, in sicer v obliki podrednega razmerja med uvrščevalno (UPS) in vsaj eno razločevalno pomensko sestavino (RPS) s strukturo UPS/ xRPS UPS pri endogenih leksemih opredeljuje pomen tudi z vidika njegove vpetosti v neposredno višje pojmovno in pomensko polje (v primeru eksogenih leksemov ga opredeljuje skupek RPS) Vloga RPS je razlikovalno (prepoznavno) določiti pomene leksemov, ki sodijo v pojmovno polje iste UPS; v primeru izpostavljanja zgolj določenih prvin najmanjšega pojmovnega/pomenskega polja pa avtorica govori o t i virtuemih (pojem iz kognitivne semantike), prim kaveljc 1 ‘kavelj, navadno manjši’ (Vidovič Muha, 2000, 52–59) Iz navedenega je razvidna tudi PS ( sem) kot najmanjša pomenska enota leksikalnega pomena: določana je horizontalno (razločevalno v pomenskem polju – glede na PS pomenov ostalih leksemov) ter vertikalno (uvrščevalno v povezavi z nadrejenim pomenskim poljem – PS pomena nadpomenke) 25 Gre za zaimke, ki niso vezani na govorno dejanje (Vidovič Muha, 2000, 78); dejansko gre za oziralne zaimke tipa kdo-r, ka(j)-r, ki združujejo zaimensko kategorialnost (KPS) in sklicevalnost, ki se navezuje na njihovo »koreferenčnost« (prim glede na kaj; Vidovič Muha, 2000, 55–56) 26 Pogoje za ustvarjanje pomenskega polja A Vidovič Muha veže na t i endogene lekseme (glagole, samostalnike); eksogeni leksemi, ki imajo identifikacijski člen zunaj njih samih (pridevniki, prid zaimki, prislovi, prisl zaimki), pa pomensko ustrezno jedrno besedo izbirajo z množico RPS (govori o družljivosti leksemov z določeno skupno temeljno lastnostjo; prim Vidovič Muha, 2000, 63) Njihovo najmanjše pomensko polje bi torej vezali na skupek RPS oz skupno temeljno lastnost, npr mernost, lastnostnost pridevnikov (s podtipi) itn 27 Da se razmerje nad- in podpomenskosti realizira, mora nadpomenka vsebovati vsaj dve podpomenki, ki 29 VGU_Groselj_FINAL.indd 29 24.11.2011 8:48:34 hierarhizacije UPS in RPS (pomenska zajetost nadpomenke, tj Češnja je drevo, in dvosmerna /zakrita/ vsebovanost podpomenke in nadpomenke, tj To je češnja, torej nujno drevo – To je drevo, torej lahko češnja); k slednji sodi še vzporedna podpomenskost (prim Vidovič Muha, 2000) 2.2 Pomensko polje umevanja z zgodovinskokulturološkega vidika Kratek zgodovinskokulturološki pogled na pojmovno polje umevanja kot dela slovanske duhovne kulture in zgodovine podaja K Moszyński v knjigi Kultura ludowa Słowian II (1967) Po avtorju se nemalokrat psihološko vedênje ljudstev v zgodovini kaže skozi obravnavo in poimenovanje pojavnosti psihičnega dela življenja Besedni izrazi in zveze tako predstavljajo okna, skozi katera imajo raz-iskovalci (etnologi, arheologi, jezikoslovci, zgodovinarji itn ) vpogled v primi-tivne, a dosledno delujoče metode, ki so omogočile razvoj današnjih psiholoških »struktur« (Moszyński, 1967, 76) Intelektualno duhovno kulturo K Moszyński deli na dva osnovna dela: prvega sestavljata spomin ( pamięć) in razum ( rozum), drugega pa misel ( myśl) Prvi dve prvini duhovne kulture se razkrivata skozi ljudske pregovore, reke in nasvete starejših mlajšim O njuni zgodovinski kontinuiteti pričajo prastara poimenovanja (lahko tudi enaka), skupna vsem Slovanom; ide koren *men- se nahaja v slovanskih izrazih pamętь ‘pamięć, rozum’, mьněti ‘mniemać’, mǫdrъ ‘mądry’ (z vzporednicami v drugih ide jezikih) Podobno velja za ide osnovo *ae-, *aēi- ‘czuwać, uważać na co’, ki se povezuje z balto-slov korenom *au-, prisotnim v psl *umъ ‘rozum, pamięć’; slednji se v slov jezikih povezuje z (raz)umevanjem, dojemanjem, ocenjevanjem, medtem ko pamętь poimenuje predvsem spominjanje, pomnjenje, občutje obstoja, zavedanje ( pamiętanie, poczucie własnego isti-nenia, świadomość) 28 Za raziskovanje vezljivostnih lastnosti poimenovanj umevanjskih procesov, dejavnosti je zanimiv podatek, da veliko izrazov ter zvez, ki se nanašajo na dejavnost uma, odseva fizične dejavnosti, npr trzymanie czegoś na umie, wzęcie (branie) na rozum, schodzenie z umu itn (Moszyński, 1967, 95; prim tudi VV, 149) 29 Z razumom, pomnjenjem se povezujeta tudi védenje, znanje, torej intelektual-na zmožnost, sposobnost, prim věděti (povezuje se z viděti ter sodi v prastaro pokrivata svoje pojmovno polje (Vidovič Muha, 2000, 177) 28 Manj naj bi bila ta poimenovanja pomensko ločena le v jslov jezikih (Moszyński, 1967, 94) 29 Podobno meni tudi C D Buck: »Words for thought processes or emotions are, all theoretically and a great many demonstrably, based upon indicative physical acts or conditions Thus ‘understand’ from ‘seize, grasp’, or ‘stand on or under’; ‘forget’ from ‘lose’; ‘fear’ from ‘trembling’ /…/« (Buck, 1949, vii) 30 VGU_Groselj_FINAL.indd 30 24.11.2011 8:48:34 psihološko nomenklaturo, prim sti vḗda, vidy itn ) , znati (ohranja brez semantičnih sprememb prastaro ide osnovo ǵenē-, *ǵenō- ‘wiedzieć, znać’) , uměti 30 Slovani naj bi povezovali mišljenje predvsem z že omenjeno mislijo Imponirala jim je njena živahnost, absolutno obvladovanje človeka Poimenovanja, ki predstavljajo to pojmovno polje (ali njegov del), so stara, a mlajša od prej omenjenih: tu ne gre za germ izposojenko duma, temveč za myslь ‘myśl, sens, mniemanie’ (< *mūd-sl-; pomensko izhodišče naj še ne bi bilo natančno dognano); izrazoma myslь, mysliti se pridružuje starejši, pomensko soroden mьněti ‘mniemać’ (Moszyński, 1967, 93–96) 2.3 Pomensko polje umevanja z zgodovinskopomenoslovnega vidika Obsežno pomensko študijo besedja prinaša A dictionary of selected synonyms in the principal indo-european languages (1949) C D Bucka Med dvema izhodi- ščema za proučevanje besedja v razvojno-primerjalni luči, tj semaziološkega (npr različne rabe tvorjenk iz ide korena *dei-, njegov domnevni prvotni pomen – običajno za etimološke slovarje) in onomaziološkega (npr preučevanje zgodovine besed, besednih zvez s pomenom ‘reči’ v različnih jezikih), si je avtor izbral slednjega Gre torej za pomenski slovar, ki obravnava pomensko sorodne skupine31 (t i semantically congeneric groups; Buck, 1949, xiii) v večini ide jezikov (tudi slovanskih) Avtor se zaveda, da so razmerja med leksemi v pomenskih skupinah preveč kom- pleksna (npr zaradi nepopolne sinonimije), da bi dopuščala dosledno znanstveno ter semantično razvrstitev (prim Buck, 1949, xiii); tako si C D Buck včasih dovoli tudi bolj arbitrarno členitev besedja, ki pa jo po drugi strani upravičujejo bogata pomenska prepletanja, npr pod Emotion najdemo tudi ‘danger’ (zaradi razmerja do ‘fear’) ter ‘good fortune’, ki načeloma privede do ‘happiness’ (Buck, 1949, xiv) Pri navajanju etimologije je avtor nekoliko skop, saj se omejuje le na najbolj gotove etimološke podatke (objavljene do 1949) 32 Ne navaja vseh etimoloških izhodišč, ampak se znotraj pomenskega polja zadovolji z osnovnimi ide rekonstruiranimi 30 Iz věděti (in sorodnih věstь ‘wieść’ , věstiti ‘wieścić’) ter znati so Slovani tvorili tudi imena za ljudi, ki »vedo«, »znajo«, »prerokujejo« – tj vedeževalcev, vračev, čarovnikov, prim rus vědʼma, sln véščec, véščica, véšča, sbh vjéštac, vjȅštica, polj wieszczy, wieszczyca; rus znachorъ, polj znachor (Moszyński, 1967, 95) 31 Pri tem gre za dvaindvajset širokih pomenskih polj: od The physical world in its larger aspects (npr Earth, River, Fire itn ) do Religion and superstition (npr Religion, God, Omen; prim Buck, 1949, xix) 32 Pri tem omenja, da se je skliceval – ob drugih – predvsem na slovarja Walde-Pokorny za ide in Ernout-Meillet za lat (za slov jezike Berneker; Buck, 1949, xiv–xv) 31 VGU_Groselj_FINAL.indd 31 24.11.2011 8:48:34 oblikami (in z domnevnim ide pomenom); pri ostalih leksemih večinoma navaja osnovni pomenski razvoj – od izhodiščnega pomena do pomena, ki ustreza pomenskemu polju, katerega del je leksem Avtorju bi se lahko očitala – tega se zaveda (Buck, 1949, xv) – močna »gradivskost« in premalo povedanega o semantičnih spremembah, vendar pa opredelitev tega prepušča znanstveno podkovanim bralcem V poglavju Mišljenje, védenje (17 Mind, thought) je obravnavano indoevropsko besedje, ki po avtorjevem mnenju sodi v pomensko polje umevanja (besedje je razdeljeno na 31 podskupin) Za pričujočo analizo so relevantna tista podpolja, ki zadevajo človekovo temeljno intelektualno dejavnost, ki vključuje mišljenje, védenje, znanje, tj misel – um/razum – misliti (tudi meniti/biti mnenja) – razumeti – vedeti/znati (sem uvrščam še spominjati se) Podskupina Misel ( Mind) Pojem ‘mind’ je po C D Bucku ‘seat of intelligence’, ki predstavlja intelektualno ustreznico duševnostnim ‘soul, spirit’ (tudi zaradi izrazne prekrivnosti pomenskih polj, npr stangl myne ‘desire, love’, redko tudi ‘mind’); avtor omenja, da je večina besed za misel povezana z glagoli mišljenjskih procesov tipa ‘think, understand, know’ itn (navaja celo ide koren *men-, a ga ne povezuje s slov besedjem) Slovansko gradivo: stcsl umъ (v pomenu gr νοῦς), sbh , rus um ‘mind, intelligence’; podobno stcsl , sbh , rus razum, češ , polj rozum ‘intelligence, reason’, sorodno (j)avě ‘manifestly’, (j)aviti ‘show’ Sem uvršča še češ mysl, polj umysł, sorodno stcsl myslь ‘thought’, mysliti ‘think’ (splslov značaj; Buck, 1949, 1198–1199) 33 Podskupina Razum ( Intelligence, reason) se izrazno dokaj prekriva z Mislijo, vendar naj bi bilo veliko izrazov tudi izpeljanih iz glagolov s pomeni ‘understand, think, percieve, distinguish, know’ (le njihova raba naj bi bila pomensko širša, prim nem Verstand : Verständnis, das Verstehen) Slovansko gradivo: stcsl (splslov ) umъ, razumъ; prim rus razsudok, izhodiščno ‘judgment’ ( razsuditʼ ‘judge’, izpeljano iz suditʼ ‘judge, try’, sud ‘court’), polj razsądek ‘judgment, understanding’ (Buck, 1949, 1200–1202) 34 Podskupina Misliti, razmišljati ( Think = reflect) obsega splošne mišljenjske glagole, ki naj bi bili tvorjeni iz samostalnikov za ‘thought’ (lahko tudi ožje ‘understand’, ‘intend’, ‘be of opinion’) Slovansko gradivo: stcsl (splslov ) mysliti (iz stcsl myslь ‘thought’ < domnevno *mūdsljo-; sorodno lit mausti ‘long for’, got (ga-)maudjan ‘remind’) Slednjega v rus nadomesti dumatʼ (tudi ‘biti mnenja’), 33 Manjka etimološka osvetlitev slovanskega gradiva 34 Manjka etimološka osvetlitev slovanskega gradiva 32 VGU_Groselj_FINAL.indd 32 24.11.2011 8:48:34 domnevno germanizem (prim got dōmjan ‘judge’, stangl dēman ‘judge, deem, think’; Buck, 1949, 1202–1203) 35 Podskupina Misliti, biti mnenja ( Think = be of the opinion) je izrazno večinoma prekrivna s prejšnjo C D Buck omenja, da se v pomenu ‘be of opinion’ v ide jezikih pojavljajo tudi leksemi z izhodiščno drugačnimi pomeni, npr ‘judge’ v angl judge, ir measaim; ‘suppose, guess’ v nem vermuten (navaja stcsl gadati, rus gadatʼ, češ hádati) Slovansko gradivo: sbh misliti, rus dumatʼ; drugo slov podskupino predstavljajo leksemi iz ide *men-, prim stcsl mьněti, sbh mniti, češ míniti oz stcsl měniti ‘call to mind, mention, mean, think’ (sorodno stvnem meinen, stangl mnan ‘have in mind, purpose, intend, mean’), polj mniemać, star mnimać, za katerega domneva nastanek iz wnimać (prim rus vnimatʼ ‘hear, heed’) po kontaminaciji z -mnieć (tipa po-mnieć ‘keep in mind’ itn ; Buck, 1949, 1204–1205) 36 Podskupina Razumeti ( Understand) vsebuje lekseme, ki se povezujejo z intelektualno vsebino (‘mind’, ‘think’ itn ) ali pa gre za metaforične prenose tipa ‘put together’, ‘pick out’ (vzhgerm ), ‘take, seize, grasp’ (prim nem fassen, angl I get you) Slovansko gradivo: stcsl razuměti (tudi ‘know’), izpeljano iz razumъ ‘intelligence, reason’, enako tudi sodobno (sbh razumijeti, češ rozuměti, polj rozumieć itn ) V rus se pojavlja ponjatʼ, ki vsebuje besedotvorni leksikalni morfem -jatʼ (samo kot del tvorjenk – uzjatʼ ‘take’), prim stcsl jęti ‘take’ (Buck, 1949, 1207–1208) Podskupina Vedeti ( Know) naj bi v mnogih ide jezikih izkazovala dva ločena pomena, in sicer (a) ‘know as a fact’ in (b) ‘be acquainted with’; pogosto se leksemov ne da ločiti, saj se pomensko prepletajo (prim zamenljiva stcsl znati ter věděti) Večina naj bi pripadala samo enemu izmed pomenov, bolj razširje-na je skupina (b), ki je večinoma »absorbirala« (a) (za ta pomen se uporabljajo tudi besede, ki temeljijo na pojmih ‘find out, distinguish, be wise’) 37 Slovansko gradivo: k ide *weid- ‘see’, pf *woida ‘have seen’ > ‘know’, sodijo stcsl , češ věděti, polj wiedzieć, rus vedatʼ (danes arh ); k ide *enə- itn (predvsem *nō-) 35 C D Buck v tej skupini omenja tudi iz slov jezikov prevzeto besedje v balt jezikih, prim lit mislyti (prim stcsl mysliti) in lit dūmoti, let duomāt (prim rus dumatʼ) Prav tako navaja morebitno etimološko povezavo slovanskega (stcsl ) myslь z ir smaoinim (Buck, 1949, 1202–1203), žal pa gradiva etimološko natančneje ne opredeli Na myslь, mysliti se navezuje tudi del slovanskega besedja za Namero, namen ( Intention, purpose), prim stcsl pomyšlenьje (za gr διάνοια, διαλογισμός itn ), kar je izpeljano iz pomyšljati ‘reflect, ponder’; podobno tudi češ úmysl, polj zamysł (Buck, 1949, 1240–1242) 36 Prim tudi del slov besedja za Dvom ( Doubt): stcsl sǫmьnenьje, sbh sumnja, rus somnenie, kar je iz stcsl sǫmьněti sę ‘suspect, doubt’ (Supr) itn (tudi usǫmьněti sę ‘doubt’), vse pa je v zvezi z mьněti ‘think’ (Buck, 1949, 1244–1245) Sbh sumnja ima poleg pomena ‘doubt’ tudi ‘suspicion’ (prim Buck, 1949, 1245–1246) 37 Besede za ‘know’ lahko pokrivajo tudi pomen ‘know how’ (to do something); slednji lahko postane dominanten, prim angl can, nem können; v primeru gr ἐπίσταμαι je razvoj obraten (Buck, 1949, 1209) 33 VGU_Groselj_FINAL.indd 33 24.11.2011 8:48:34 avtor prišteva stcsl (tudi splslov ) znati (rus oba pomena, sbh samo (a), v pomenu (b) poznavati; Buck, 1949, 1208–1210) 38 Podskupina Spominjati se, spomniti se ( Remember) vsebuje lekseme, ki se povezujejo z ide koreni za ‘mind’, ‘think’ V indoir jezikih in lat se podedova-na skupina ‘remember’ ali ‘memory’ izmenjuje z ‘be anxious, care’ (gr , germ ), medtem ko je nekaj izrazov povezanih s poimenovanji za ‘srce’ ali z zvezami tipa come to, bring to, call to mind Samostalniki za ‘memory’ so običajno vzporedni glagolom za ‘remember’ (vendar lat memoria proti meminisse pripadata različnim podedovanim skupinam) Slovansko gradivo se nanaša na ide koren *men-: stcsl pomьněti ( mьněti ‘think’), rus pomnitʼ (podobno lit atminti); sbh pamtiti, češ pamatovati, polj pamiętać, kar je izpeljano iz pamętь ‘memory’ (kontaminacija s poměnǫti v stcsl pomęnǫti); prim tudi měniti ‘remember’ in ‘think, believe’ (sorodno stvnem meinen ‘think, believe’) Ločeni so sbh sjetiti se, pozno stcsl sětiti sę (poleg sětovanьje) z vprašljivo etimologijo (Buck, 1949, 1228–1230) 39 Povzemalno: S pomenom umevanja, ki ga lahko razumemo kot unijo navedenih pomenskih skupin, se pojavlja predvsem naslednje temeljno splošnoslovansko besedje (že K Moszyński): umъ (ob njem orzumъ), myslь, mьněti (ob njem měniti, poměnǫti, pomęnǫti), znati, věděti 2.4 Pomensko polje umevanja z etimološkega vidika V podpoglavju je z etimološkega vidika komentirano omenjeno temeljno besedje umevanja, in sicer v smeri praslovansko → sodobno slovansko stanje Namen poglavja je s pomočjo etimološke literature preveriti osnovni pomenski in oblikovni razvoj tega besedja v slovanskih jezikih, pri čemer je pogled usmerjen h glagolom; pri posameznih jezikih navajam podatke iz obstoječih etimoloških slovarjev 38 Predvsem na znati in myslь se navezuje tudi slovansko gradivo v pomenskem okviru Pomen ( Meaning): sbh značenje, polj znaczenie, rus značenie (prim sbh , polj , rus znak ‘sign’), češ význam, kar je sorodno s stcsl znati ‘know’; sbh smisao, češ , rus smysl (tudi polj zmysł) pa se povezujejo s stcsl sъmyslъ ‘thought’, prim stcsl myslь ‘thought’, mysliti (Buck, 1949, 1231–1233) 39 Pomensko blizu ji je podskupina Pozabiti ( Forget) Besede s pomenom ‘forget’ so pogosto tvorjene z negativno predpono in osnovami, ki se povezujejo s pomenom ‘remember’ (neslovn angl disremember) Ostali viri so lahko ‘lose’, ‘rub out’ ali v osebne oblike preoblikovane brezos ‘escape notice, lie hidden, be left behind’ (celo v smeri ‘be merry with’ > ‘be careless, forget’) Slovansko gradivo: stcsl zabyti, rus zabytʼ (sestavljenke iz za- ‘behind’ in byti ‘be’) s pomenskim razvojem ‘be left behind’ > ‘be forgotten’ > ‘forget’; sbh zaboraviti je tvorjen iz za- in boraviti ‘stay, tarry’; češ zapomenouti, polj zapomnieć pa sta tvorjena iz za- (tu z zgolj neg pomenom) in češ pomenouti, polj pomnieć ‘remember’ (Buck, 1949, 1230–1231) 34 VGU_Groselj_FINAL.indd 34 24.11.2011 8:48:34 2.4.1 Praslovansko *mslь, rod. *msli ÈSSJ (21, 47–49) poleg *myslь rekonstruira še *mysla? (prim bolg мсла ‘vest’, nar ‘misel’, mak мсла ‘misel; mišljenje’ itn ), *myslʼa? (prim bolg мсля ‘misel, vest’, slovin məsla, -e ‘misel, namera’ itn ) in *myslъ (bolg nar мсъл m ‘namera’, češ mysl, -u ‘misel, mišljenje’ itn ), a so vsi – razen psl *myslь – rezultati pretvorb ali pa so izglag tvorjenke iz *mysliti Psl izsam *myslěti (sę) z nedol osnovo na -ě-ti (sed na -i-) kot vzporedna tvorba k *mysliti (sę); A Vaillant domneva, da je osnova na -ě- nadomestila starejšo na -i- (ÈSSJ, 21, 43–44, 45–46) Ide. rekonstrukcija: ide *mūdhsl(i)- ali *mūdhtl(i)-, tvorba iz ide baze medh- ‘paziti na, misliti na’ (Snoj, 2003, 404; ESJS, 508–509) ÈSSJ (21, 50) ima za najbolj verjetno etimologijo V N Toporova, po kateri je *myslь izglag sam iz *men- v prevojni stopnji *o in pripone -slь, tj *monslĭ; sorodno slov *mǫdrъ, lit mąslus ‘misleč, bister’ 40 Primerjalno ide. gradivo: lit maũsti ‘hrepeneti’, got maudjan ‘spomniti’, gr μῦ θος ‘zgodba, pripoved, povest’, ir smúainidh ‘on misli’, nperz mōja ‘tožba’ (Snoj, 2003, 404; ESJS, 509) Slovansko gradivo: STCSL.: mjslx, -i ž ‘mišljenje, misel, namen, mnenje’, izsam tvorjenka mjsliti, mjšl3 ‘misliti, premišljati, nameravati’ itn (ESJS, 508) SLN.: mȋsel, rod mȋsli (15 st ) ž , mísliti (10 st ) M Snoj (2003, 404) navaja vrsto sln glagolskih sestavljenk tipa domísliti, domíšljati, izmísliti si, izmíšljati si itn SRB./HRV.: mȋsao, rod -sli ž (Vuk), mȋsal (ŽK), mȋsalj m (Pavlinović); tudi splslov faktitiv na -iti mȉsliti, -īm nedov (osnova na -i-), poleg mȉšljeti, -im (osnova na -ě-) s predponskimi tvorjenkami ( do- se, iz-, izu-, na- itn ); iterativ na -a- -míšljati, -mȋšljām (danes le predponsko), poleg iterativov na -va-, -iva-, -eva-, tj -mišljávati, -mìšljāvām, -mišljívati, -mìšljujēm (samo s predponami; Skok, II, 431–432) 41 ČEŠ.: naštevalno mysl, myslet, myslitel, myšlenka itn (ČES, 398) 42 40 ESJS (509) zavrača možnost razvoja psl *myslь < *mon- + sli- zaradi težko upravičljivega razvoja *ō(n)s > y izven finalnega položaja, ki ga V N Toporov dopušča ob navezavi na etimološke raziskave nekaterih temnih besed tipa *ryba (ÈSSJ, 21, 50) 41 P Skok (po T Maretiću; prim Skok, II, 431–432) domneva, da se je prvotni čutni pomen tipa ‘zaželeti kaj’ ohranil v mȉskati se, -ā ‘hoteti’ (nedov ; Riječka nahija, Crna Gora) proti dov misnuti se (Boka); obe inkoativni izpeljanki iz ide korena na -sko 42 K isti osnovi sodita še tvorjenki myslivec ‘lovec’, průmysl ‘industrija’, prevzeto iz rus промысел ‘obrt, drobni izdelek’ (ČES, 398, 510) 35 VGU_Groselj_FINAL.indd 35 24.11.2011 8:48:34 POLJ.: myśl ž (14 st ) ‘dejavnost mišljenja, mišljenje, razum, zavest’, ‘izid razmišljanj, posledica mišljenja’, myśleć, myślę (14 st , nar myślić, myślę) ‘umovati, misliti, presojati’, ‘nameravati, hoteti kaj storiti’ (s predponami domyślić się, namyślić się itn ); iterativno myślać (nar tudi ‘misliti’), s predponami domyślać się, rozmyślać itn (SEP, 344–345) W Boryś (SEP, 344) domneva sekundarni razvoj myśleć (k prvotnemu myślić) preko analogije do glagolov tipa widzieć (s sed oblikami na -i- tipa myśli : widzi), v nasprotju z ÈSSJ (21, 43–44), ki domneva psl vzporedno tvorbo na -ě-ti 43 RUS.: мслить, мслю, kar je izpeljano iz мысль, rod -и (Va, III, 25) 44 Povzemalno: Med domnevanimi psl glagoli, ki se navezujejo na *myslь, se nahajata izpeljanki *mysliti in *myslěti (obe z umevanjskim – mišljenjskim pomenom v psl in sodobnih slov jezikih) F Kopečný (1981, 217) navaja samo izpeljanko na -i-ti ( mysliti, -šljǫ) 2.4.2 Praslovansko *mьnti (sę), sed. *mьnj (sę) Psl nedol *mьniti (sę) z -i- iz sed osnove Prim tudi psl *poměnǫti, *pomęnǫti ( *po-męnti, sed *-nèšь < balto-slov *-min-ne/ a-; Be, III, 85) ‘spomniti se’ ( *po-s časovnim pomenom ‘potem, kasneje’), ki se rekonstruira na podlagi enoznač- nih kontinuantov (stcsl , slš -pomenútʼ), sorodno *pomьněti sę (ostale povezave negotove); k *poměnǫti ~ *pomęnǫti V Vondrák domneva, da je sekundaren prvi (denazalizacija in naslonitev na *měniti), po J Zubatem pa *pomęnǫti nastane pod vplivom *pamętь V Machek domneva izhodiščni *pomęti, *pomenǫ, iz katerega se razvije sed *pomęnǫ in iz tega nedol *pomęnǫti (na -menǫ opozarja stpolj upomionąć z depalatalizacijo e > o) Oboje sta dovršnika na -nǫti iz osnove v pomьněti (ESJS, 680–681) Za psl *smьnъ ( *smьn’a) iz glagola *sъmьnti ‘sumiti’ glej Be (III, 341) in Snoj (2003, 711) 45 Ide. rekonstrukcija: ide koren *men- ‘misliti, premišljevati’ (ÈSSJ, 21, 115; Snoj, 2003, 543) 43 Iz iste osnove W Boryś navaja še umysł ‘celota mišljenjskih, spoznavnih funkcij možganov, sposobnost mišljenja, razumevanja’, od 15 st in danes nar ‘namera’, stpolj tudi ‘pomen, smisel’ itn (izglag izpeljanka iz umyślić ‘odrediti, odločiti se, nameravati’; SEP, 667) in zamysł ‘namera, načrt’, stpolj tudi ‘misel, zamisel’, ‘čutna prevara, prevara’, nekoč (danes nar ) ‘globoko razmišljanje’, kar je refleks psl *zamyslъ ‘namera, sklep’ (iz psl *za-mysliti ‘skleniti, odločiti se’) Pomen zamysł ‘globoko razmišljanje’ ob naslonitvi na zamyślić się ‘poglobiti se v misli, globoko razmišljati’ (SEP, 728) 44 Pogosto v strus osebnih imenih Перемыслъ, Осмомыслъ, Добромыслъ (Va, III, 25) Iz iste osnove še мшление (Va, III, 27) in промшленность, промшленные завóды k промслить itn (Va, III, 375) 45 Sorodno tudi *pmętь, -i ž ‘spomin’ (splslov ), sestavljenka iz predpone *pa- ‘kasnejši’ in *mtь ‘misel’ (iz ide abstrakta *mén-ti-s, rod *m-té-s, kar je izpeljanka iz korena *men- ‘misliti’; Snoj, 2003, 488; ESJS, 624); po V Machku izglag sam iz pomьněti s podaljšavo v predponi (ESJS, 624) 36 VGU_Groselj_FINAL.indd 36 24.11.2011 8:48:34 Primerjalno ide. gradivo: lit minti ‘spominjati se’, paminti ‘zapomniti si, omeniti’, let minêt, -u ‘omenjati’, sti mányate ‘on misli’, mánati ‘on omeni’, av mainyete ‘misli, domneva’, stir domoiniur ‘menim, verjamem’, het mēmai ‘govori’, gr μέμονα ‘stremim, imam v mislih’, lat meminī ‘spominjam se, omenjam’, got man ‘domnevam’, munan ‘misliti, spominjati se’ (ÈSSJ, 21, 115; Snoj, 2003, 543) Slovansko gradivo: STCSL.: mxněti, -itw ‘meniti, misliti, domnevati’ (brezos mxnitw sę ‘zdi se’), sestavljenka iter pominati, -aétw ‘spominjati se’ (podaljšava ь > i, prim pomxněti; ESJS, 517, 681) Prim ESJS (517–518, 680–681) za odraze *poměnǫti, *pomęnǫti in *sъmьněti v stcsl SLN.: mnéti, mním (nedov , 16 st in samo pri starejših avtorjih) iz *mьn- (verjetno napačna razlaga F Bezlaja kot redukcijska stopnja k *měn-; M Snoj drugače, glej zgoraj); tvorjenke (sestavljenke) pómniti, pómnim, iz slednjega opómniti itn (Be, II, 189) Prim Be (III, 84, 341) in Snoj (2003, 543, 711) za odraze *poměnǫti, *pomęnǫti in *sъmьněti v sln SRB./HRV.: mnȉti, mnȋm (nedov ), tudi z razvojem mn > ml, prim mlȉti (Radiče-vić); po P Skoku pesniško k nevtralnemu misliti; iter mnivati (Vuk), mnjivati, mnjȁti (zamena ě > ja), iter mnjavati (ljud pesem); pripono -ě- naj bi nadomestila -i- po suditi P Skok obravnava pripadajoče glag tvorjenke pod koreni mn- (tipa stcsl mxněti), prim pomniti Osnova min- predstavlja iterative, prim naspominati = pòminjati, -njem ( se) ( pri-, na-, nas-) itn (Skok, II, 445) Prim Skok (II, 445, 699–700) za odraze *poměnǫti, *pomęnǫti in *sъmьněti v srb /hrv ČEŠ.: naštevalno mníti zastar ‘meniti, misliti’ in sestavljenke pomnít, domnívat se itn (ČES, 140, 384) Prim ČES (402, 486–487, 733), tudi Va (III, 324) za odraze *poměnǫti, *pomęnǫti v češ POLJ.: mniemać (od 15 st ) ‘misliti, soditi, domnevati, biti mnenja’, stpolj mniemać, mnimać ‘ceniti, spoštovati’, kar naj bi nastalo iz sed trp deležni-ka *mniemy < *mьněmъ (prim rus мнмый ‘lažen, varljiv’) stpolj glagola mnieć, mni ‘meniti, domnevati, soditi, ocenjevati’ (psl *mьněti; SEP, 333) 46 Oblika mnieć, mni je ohranjena samo v sestavljenkah pomnieć, pomnę (od 14 st ) ‘imeti, ohranjati v spominu, ne pozabljati, spominjati se’, ‘tehtati, ozirati se na kaj’, stpolj pomnieć izjemoma ‘pozabiti’, ‘spominjati se’; s predponami na-, 46 J Otrębski vidi v mniemać, starejše mnimać ‘existimare, reputare, aestimare’ kontaminacijo oblik mnisz, mni in wnimasz, wnima (się); stpolj wnimać się pomensko ‘suspicari’, prim rus внимать ‘zaznavati, biti pozoren’ < *vъn-imati; oblika mniemać (nam mnimać) po navezavi na mnieć (Otrębski, 1948, 109) 37 VGU_Groselj_FINAL.indd 37 24.11.2011 8:48:34 przy-, u-, ws-, wypomnieć, iter -pominać itn (SEP, 461) Prim SEP (586–587) za odraze *sъmьněti v polj RUS.: мнить, мню, tudi мниться мне, пóмнить, strus мьнѣти, мьнить, ki se jih povezuje s stcsl mxněti, mxn3; -i-ti namesto -e-ti po sed osnovi (prim tudi мнение; glej tvorjenke помнки mn , поминáть k *по-мьнѣти; Va, II, 633; III, 323) 47 Prim Va (III, 324, 716) za odraze *poměnǫti, *pomęnǫti in *sъmьněti v rus Povzemalno: psl *mьnti (sę) ima splošnoslovanske odraze; pomen, ki ga glagol izkazuje v psl in v sodobnih slovanskih jezikih, se lahko opredeli kot umevanjski – mišljenjski 2.4.3 Praslovansko *měnti, sed. *měnj M Snoj (2003, 392–393) domneva izpeljavo iz nepotrjenega psl *měn Ide. rekonstrukcija: ide *meno- ali *mono- ‘mnenje, namen’ (Snoj, 2003, 392– 393) 48 Podobno izhodišče, tj *mei-no- ‘mnenje’, ima tudi ESJS (467–468), ki zaradi glasovnih razlogov zavrača razlago z naslonitvijo na koren *men- ‘premi- šljati, spominjati se’ (sprejemajo P Skok, F Bezlaj, V V Ivanov itn ), ne zavrača pa možnosti razvoja ě < oi kot drugotnega prevoja mon- > min- ~ moin- (po V Machku) 49 Podobno tudi ÈSSJ (18, 175) Primerjalno ide. gradivo: stir mían ‘želja’, stvnem meina ‘misel, namen’, meinen, nem meinen ‘misliti, meniti’, stangl mœnan ‘meniti, naznačiti’, mān ‘mnenje, spominjanje’ (ESJS, 467; ÈSSJ, 18, 175) K pomenskemu razvoju ‘misliti’ > ‘govoriti’ (po B Čopu), prim het memaḫḫi ‘govorim’, luv mamanna-, manā- ‘govoriti’, kar temelji na ide korenu *men- ‘misliti’ (Snoj, 2003, 392–393) Slovansko gradivo: STCSL.: měniti, -itw ‘domnevati, misliti, meniti, imeti za kaj’ (ESJS, 467–468) SLN.: menīti, ménim (nedov , 16 st ) itn M Snoj (2003, 392–393) navaja še vrsto tvorjenk tipa domenīti se, namenīti, naménjati itn 47 M Vasmer etimološko loči od stcsl měniti, měn3 (Va, II, 633) 48 F Bezlaj – verjetno zmotno – obravnava psl mьněti kot redukcijsko stopnjo měniti (Be, II, 177) M Snoj (Be, III, 85) pri psl *měnti, sed *mnišь zagovarja (kot večina avtorjev) ključitev sinonimne diftongialne baze *me-n-, *mo-n- v slov prevojni sistem osnove *men-, tako je psl *měnti izsam iz *mo-nó- ‘misel, mnenje’ (ograjuje se od možnosti intenzivne podaljšave) 49 ESJS (468) navaja še razlago I Němca, po kateri bi šlo lahko za koren iz glag premikanja minǫti (prim stčeš glagolske zveze mieniti kam ‘nameravati kaj’, mieniti k bohu ‘usmerjati se k Bogu’ 38 VGU_Groselj_FINAL.indd 38 24.11.2011 8:48:34 SRB./HRV.: koren měn- se neutemeljeno povezuje z men- po prevoju e – ě (glej mьněti) 50 P Skok sicer navaja izpeljanke iz korena měn-, in sicer z refleksom -ije-tipa mijeniti , mijenim (se), kar je sicer Maretićeva rekonstrukcija kajk meniti se (Belostenec) in miniti (Hektorović) Štok pozna samo sestavljenke namijèniti (16 st , Vuk) = namijenuti, primijeniti (iter na -ivati, prim namjenjivati itn ), medtem ko zahod in vzhod izkazujeta ekavski refleks, prim namenȕti, -em (Riječka nahija, Črna gora), pomeniti, -nuti, -nem itn (Skok, II, 444–445) Pri tvorjenkah tipa pomeniti, -nuti se pojavlja problem izhodiščnega *pomęnǫti, *poměnǫti ČEŠ.: mínit, tudi mínění, zmínit (se) itn se povezujejo s psl *měniti (enaki zadržki do povezav z ide korenom *men- kot zgoraj, prim ČES, 379) POLJ.: mienić, mienię (od 15 st ) ‘dajati ime, imenovati; obravnavati, imeti za koga, kaj’, stpolj tudi ‘misliti o čem, imeti kaj na misli, hoteti’, nekoč še ‘govoriti, izpovedovati’ (prim predponsko nadmienić od 16 st ‘omeniti’, wymienić itn ; SEP, 324) 51 RUS.: Vasmerjev slovar (Va, II, 597, 600) navaja samo мéна, измéна, менть, ki se navezujejo na pomen ‘spreminjati se’ (prim psl *měn ‘sprememba’), čeprav ostali etimološki slovarji navajajo (vsaj za star obdobja) tudi strus мѣнити ‘misliti o čem, imeti v mislih’ (Obih Cerk 13 st ), ‘razumeti kaj s čim’, мѣнитися ‘šteti za kaj’ (Usp zb 12 –13 st ), npr ukr nar мʼінти ‘obljubljati’ (bukovinsko; ÈSSJ, 18, 174, podobno ESJS, 467) Povzemalno: *měniti sodi med glagole, ki se povezujejo z umevanjskim – mi- šljenjskim pomenom v psl in sodobnih slov jezikih (čeprav ga npr sodobna rus ne izpričuje) Navaja ga tudi F Kopečný (1981, 204) 2.4.4 Praslovansko *um, rod. *um Psl izsam *uměti, *umějǫ ‘umeti, biti sposoben (česa)’ (Snoj, 2003, 798; SEP, 666–667; Va, IV, 162) Prim psl *ȏrzumъ, sestavljeno iz *orz- ‘raz-’ (poudarjanje razlikovalne sposobnosti mišljenja) in *ȗmъ (Snoj, 2003, 607, enako ČES, 550); drugače SEP (523), ki v psl *orzumъ ‘razumevanje, pojmovanje’ > ‘razum, um’ vidi izglag sam (prvotno ime dejanja, kasneje konkretizirano) iz psl *orzuměti ‘razumeti, spoznati’, slednje iz *orz- in *uměti (kot izglag razlaga Skok, III, 544) 50 Na drugem mestu P Skok (II, 700) domneva, da je ě v npr stcsl měniti, měn3 nastal iz diftonga oi v korenu *moin-, ki je ohranjen v nem meinen 51 J Otrębski (1948, 57) domneva vpliv polj mienić ( nad-, wy-), prim češ míniti, stcsl měniti itn , na obliko mianować < *imienować (v času, ko je imel glagolski koren še podobo *měn-) W Boryś povezuje miano z zahslov *měno ‘ime’ iz psl *měniti ‘imenovati’ (prim mienić) in domneva vpliv kontinuantov pomensko sorodnega psl *jьmę (prim imię), s čimer razlaga sr sp ali drugotni korenski *e (polj star miono, kašub ḿono; SEP, 320–321) 39 VGU_Groselj_FINAL.indd 39 24.11.2011 8:48:34 Ide. rekonstrukcija: *(H)a-mó- (besedotvorno podobno * dhu(H)-mó- > psl *dmъ) ‘(čutno) dojemanje’ iz korena *(H)a- ‘čutno dojemati’ Primerjalno ide. gradivo: het ui ‘vidim’, autti ‘vidiš’, ua- ‘pojaviti se’, sti pra-, ud-avati ‘opaziti, dojeti’; nazalna osnova v lit aumuõ ‘razum’(oboje Be, IV, 263) Slovansko gradivo: STCSL.: umw ‘mens; razum, misel’, uměti, -ě3 ‘intellegere; razumeti’ (Be, IV, 263; SEP, 666) Prim SEP (523) za odraze *ȏrzumъ v stcsl SLN.: úm , rod úma ‘intelectus, mens’, nar tudi ‘pomen, načrt, spomin’ (tudi ȗm, rod úma; tu so omenjeni še prid úmen ‘pameten, razumen’ itn ; glag umti , -jem, -m (nedov ) ‘razumeti, znati’, preh úmiti, -im ‘spametovati’ (Be, IV, 263) Prim Snoj (2003, 607) za odraze *ȏrzumъ v sln SRB./HRV.: ȗm, rod úma; P Skok omenja še prid na -ьn > -an ȗman ( bez-, na-, ne-), sam na -je ȗmlje, bèzumlje itn ; glag (izsam ) na -ěti, prim ùmjeti, ùmijēm dov ( raz-), na -iti razúmiti, ràzūmīm koga ( u-), iterativi razumljívati, -ùmljujēm (s predponami o-, u-) proti razumijèvati, -ām ( ne-), itn (Skok, III, 544) Prim Skok (III, 544) za odraze *ȏrzumъ v srb /hrv ČEŠ.: naštevalno um, umět, umění, umělec itn (ČES, 690) Prim ČES (550) za odraze *ȏrzumъ v češ POLJ.: stpolj um (15 st ) ‘razum, sposobnost razuma, sposobnost mišljenja’, ‘namera, načrt, odredba, sklep’; tudi glag umieć, umiem (nar tudi umię; od 14 st ) ‘imeti praktično znanje česa, biti spreten v čem; biti sposoben kaj narediti, biti spreten’, stpolj od 15 st tudi ‘misliti, soditi, vedeti, znati’ (SEP, 666–667) Prim SEP (523) za odraze *ȏrzumъ v polj 52 RUS.: ум, умá; glag умéть, умéю (Va, IV, 161) 53 Prim Va (III, 435) za odraze *ȏrzumъ v rus Povzemalno: Med domnevanimi psl glagoli, ki se navezujejo na *umъ, sta *uměti in sestavljenka *orzuměti; oba glagola kažeta na umevanjski – védenjski pomen v psl in sodobnih slov jezikih F Kopečný (1981, 393) navaja samo prvi glagol 54 52 Iz izhodiščnega *jьz-uměti ‘izgubiti sposobnost, spretnost za kaj’ ( *jьz- ‘iz’ in *uměti) > zumieć > zdumieć prek drugotnega zbližanja z družino glagola dumać (lahko pa tudi z vstavitvijo -d-, kot v zdjąć) razlaga zdumieć od 16 st ‘biti presenečen, začuditi se’, zastar ‘zelo se čuditi’, stpolj zumieć się ‘onemeti od vtisa, osupniti, začuditi se’, ‘užalostiti se, od strahu odreveneti’ itn (SEP, 736) 53 Prim полоýмный (tudi полyýмный), najbrž iz пóлый ‘prazen’ ум (Va, III, 317, 319); изумлéние iz изумиться, nar ‘izgubiti razum’ (Va, II, 123) 54 V raziskavi je upoštevan samo nesestavljeni *uměti 40 VGU_Groselj_FINAL.indd 40 24.11.2011 8:48:35 2.4.5 Praslovansko *vděti, sed. *vě(d)m Psl *vděti, sed * vě(d)m ‘vem’ je prilagojeno iz *vdě ‘vem’, ki je potrjen v stcsl vědě ‘vem’ in je dal rus vedь ‘vendar, pač, saj’, prekm sln véj ‘saj’ (Snoj, 2003, 810) Prim tudi psl *pověděti (podobno nedov *povědati), ki je sestavljenka iz *po- ‘kasneje’ in izpeljanke iz psl *vdě ‘vem’; izhodiščni pomen *‘govoriti o tistem, kar je kdo videl; kar kdo ve’ ali *‘povzročiti, da ve’ Od besedotvornega izhodišča se je tako oddaljila, da ima svoje tvorjenke, tudi z drugačnimi predponami Ohranjena samo v srb /hrv , sln in zahslov (ESJS, 691; Snoj, 2003, 554) Ide. rekonstrukcija: psl *vdě ‘vem’ izvorno nereduplicirani pf *ód-h a 2 (medialno *ód-h a-) iz ide baze *ed- ‘gledati, videti’; psl *vdě in sorodno 2 je torej prvotno pomenilo *‘videl sem’ Iz iste ide baze tudi *vděti (Snoj, 2003, 810, 819) Primerjalno ide. gradivo: stprus waist ‘vedeti’, waissei ‘ti veš’, lat vīdī ‘videl sem’ in ‘vem’, sti véda ‘vem’, gr oída, pgerm *wait v got wait, stvnem weiz, nem weiß v enakem pomenu (Snoj, 2003, 810) Slovansko gradivo: STCSL.: věděti, sed vědě in věmx, věsi, věstw in vě ‘vedeti’ (nedov ; Be, IV, 288) Prim ESJS (691) za odraze *pověděti, *povědati v stcsl SLN.: védeti, vém (nedov , 10 st ) itn ; v sestavljenkah z različnimi predponami, prim do-, iz- (tudi > z-), o-, po-iz-, pre- se, iz-pre- itn , nedov -vdati, -am itn (Snoj, 2003, 810) Prim Be (IV, 288) in Snoj (2003, 554) za odraze *pověděti, *povědati v sln SBH.: vȇm (stsrb , hrv ), vim (Baraković, Frankopan), vijem (M Držić), ki je izginil iz srb /hrv jezika Živ v kajk govorih, prim vĩem, vĩeš, vĩe, viemã, viētȁ poleg viēstȁ, vedũ, nedol vȅdeti (nadomestil ga je znȁti, znȃm) Nedol *věděti naj bi živel v iter na -ati -vědati, ki je ohranjen v kajk govorih, prim izvedati, dovedati se (Belostenec, Habdelić) k doviditi se (madž Hrvati; Skok, III, 574–575) 55 Prim Skok (III, 574–575) za odraze *pověděti, *povědati v srb /hrv ČEŠ.: naštevalno vědět, vědění, věda, dovědět se, zvědět itn (ČES, 702) Prim ČES (493) za odraze *pověděti, *povědati v češ 55 V zvezi z razvojem oz usodo *věděti na sbh področju je pomembna tudi povezava z vȉdjeti, vȉdȋm, na katero opozarjajo oblike, ki so lahko refleksi tako *vidjeti kot *věděti, in umevanjski pomeni vidjeti (za slednje prim ARj, XX, 814–836; v zvezi z oblikovnim razvojem – s poudarkom na sestavljenki ispovidjeti < *jьz- + *-pověděti prim ARj, III, 942) 41 VGU_Groselj_FINAL.indd 41 24.11.2011 8:48:35 POLJ.: wiedzieć, wiem (od 14 st ) ‘zavedati se česa, biti si na jasnem, orientirati se v čem’, nekoč tudi ‘znati, vedeti’, stpolj ‘umeti, zmoči’ (SEP, 692) Prim SEP (472–473; deloma 729–730) za odraze *pověděti, *povědati v polj RUS.: вéдать, вéдаю (Va, I, 283); prim tudi невéжа, невéжда (slednje prek prek csl nevěžda) ‘neizobražen, neumen človek’ (Va, III, 54) Prim Va (III, 376) za odraze *pověděti, *povědati v rus Povzemalno: *věděti sodi med glagole, ki se povezujejo z umevanjskim – vé- denjskim pomenom v psl in sodobnih slov jezikih Med psl sestavljenkami ima posebno mesto *pověděti (nedov *povědati) s pomensko (in besedotvorno) osamosvojitvijo *‘govoriti o tistem, kar je kdo videl; kar kdo ve’ ali *‘povzroči-ti, da ve’ in »premikom« med glagole sporočanja; vzhslov sodobni jeziki ga ne poznajo F Kopečný (1981, 401) navaja samo *věděti 56 2.4.6 Praslovansko *znti, sed. *znjǫ Ide. rekonstrukcija: ide baza *ǵnoh - ‘vedeti, znati, spoznati’ (Snoj, 2003, 857; 3 podobno Be, IV, 419–420) 57 Primerjalno ide. gradivo: sorodno z lit žinóti ‘znati, vedeti’, let zinât (enako), stprus posinna ‘zna, ve’, sti jñāyate ‘je znano, spoznano’, stvnem knāu ‘spoznam’, ags cnāwan, angl know ‘vedeti, znati’, sti janti ‘ve, zna’, arm caneay ‘spoznal sem’, stir itar-gninim ‘sem pameten’, got kunnan, stvnem kunnan ‘vedeti, znati’, gr gignṓskō ‘spoznam’, lat nōscere ‘spoznati, izvedeti, zaznati’, cōgnōscere ‘spoznati’, alb njoh ‘vem, znam, poznam’ (Snoj, 2003, 857) Slovansko gradivo: STCSL.: znati, zna3 ‘vedeti, znati’ (Snoj, 2003, 857) SLN.: znáti, znȃm (nedov , 16 st ), drugotni nedov -znávati itn (Be, IV, 419–420) M Snoj (2003, 857) navaja vrsto glagolskih tvorjenk, npr poznáti, poznȃvati, spoznáti (16 st ), spoznȃvati, prepoznáti, prepoznȃvati itn . SRB./HRV.: znȁti, znȃm poleg znádem nedov (Vuk) s predponami do-, iza-, izi- (čak ), u-, upo-, za- itn ; iterativ na -va- -znávati, -znȃvam poleg -znajem (Vuk, Kosmet), naznavòvati (Timok-Lužnik) itn (Skok, III, 658–659) 58 56 V raziskavi je upoštevan samo nesestavljeni *věděti 57 O N Trubačev povezuje ide *ǵen- ‘znati’ z *ǵen- ‘rojevati (se)’, ki naj bi iz slednjega tudi izhajal (Va, II, 101) 58 Kljub Skokovemu mnenju, da naj psl koren zьn(a)- ne bi bil izpričan, čeprav ga balt jeziki potrjujejo (npr lit žinóti ‘znati, vedeti’, let zinât (enako), stprus posinna ‘zna, ve’; prim Skok, III, 658), navaja M Snoj morebitni dokaz zanj, tj štaj sln ozȋn (Be, IV, 420) 42 VGU_Groselj_FINAL.indd 42 24.11.2011 8:48:35 ČEŠ.: naštevalno znát, znalý, známý, doznat itn (ČES, 740) POLJ.: znać (od 14 st ); predponske tvorjenke doznać, poznać ( rozpoznać, zapoznać), przyznać itn ; iter -znawać, tudi s predponami, npr po-, przy-, ze- (SEP, 742–743) RUS.: знать, знáю (strus znati, znaú; prim Va, II, 100–101) Povzemalno: *znati sodi med glagole, ki se povezujejo z umevanjskim – védenjskim pomenom v psl in sodobnih slov jezikih F Kopečný (1981, 427) ga navaja 2.5 Pregled gradiva Na podlagi zgodovinskokulturoloških, zgodovinskopomenoslovnih in etimoloških opredelitev ter po pregledu obsežnega leksikografskega korpusa so bili določeni glagoli umevanja, katerih vezljivostne (vezavne) lastnosti so analizirane v razpravi Na podlagi njihovih pomenskih značilnosti se jih lahko razdeli v dve pomenski podpolji (podskupini), mišljenja in védenja 59 Med glagole mišljenja sodijo odrazi psl *mysliti (tudi *myslěti), *mьněti (tudi *mьniti) in *měniti; v to skupino se uvrščajo tudi modifikacijske izpeljanke z navedenimi glagoli v skladenjski podstavi Pregled po slovanskih jezikih: STCSL. glagoli mjsliti; mxněti; měniti; SLN. glagoli mísliti; mnéti; méniti (tudi meníti); SRB./HRV. glagol mȉsliti z izpeljankama míšljati, mȉšljeti; glagol mnȉti (tudi mnȅti, mnjȅti) z izpeljankami mnijevati, mnívati, mnjívati, mnjȁti, mnjávati; glagol mijeniti; ČEŠ. glagoli myslet (star myslit) z izpeljanko myslívat; glagol mnít z izpeljanko mnívat; glagol mínit z izpeljanko mínívat; POLJ. glagol myśleć (star in nar myślić) z izpeljanko myślać; glagol mniemać (tudi mnimać) in sorodna stpolj glagola mnieć, mniemieć; mienić; RUS. glagol мыслить z izpeljankama мысливати, мышливати; glagol мнить; glagol мѣнити z izpeljanko мѣнѧти Med glagole védenja sodijo odrazi psl *uměti, *věděti, *znati in modifikacijske izpeljanke z navedenimi glagoli v skladenjski podstavi Pregled po slovanskih jezikih: STCSL. glagol uměti; glagol věděti z izpeljanko vědati; znati; SLN. glagol uméti z izpeljanko umévati; glagol védeti; znáti; SRB./ HRV. glagoli ùmjeti; vjedjeti; glagol znȁti z izpeljanko znávati; ČEŠ. glagol umět z izpeljanko umívat; glagol vědět z izpeljanko vědívat; glagol znát z izpeljanko znávat; POLJ. glagol umieć z izpeljanko umiewać; wiedzieć; znać; 59 Glagolov na tem mestu pomensko natančneje ne opredeljujem; pomenske razlage posameznih glagolov, izhajajoče iz pomenskih razlag v leksikografski literaturi, so v jedrnem delu razprave (glej poglavje 4) 43 VGU_Groselj_FINAL.indd 43 24.11.2011 8:48:35 RUS. glagol уметь; glagol вѣдѣти z izpeljanko ведать (od 18 st popolnoma nadomesti netvorjenko; k ведать tvorjen ведывать); glagol знать z izpeljanko знавать 44 VGU_Groselj_FINAL.indd 44 24.11.2011 8:48:35 3 Izbor sodobnejših vezljivostnih pristopov Vezljivostni model, uporabljen za diahrono analizo izbranih glagolov umevanja v slovanskih jezikih, izhaja iz večinoma slovanskih vezljivostnih razprav (predvsem slovenske vezljivostne teorije, ki se navezuje na češko skladenjsko tradicijo; relevantne so bile tudi ugotovitve poljske vezljivostne teorije) Za objektivizacijo iz-branega modela in njegovo umestitev v kontinuum vezljivostnega »razmišljanja« podajam pregled izbranih sodobnejših vezljivostnih pristopov in v slovanskem prostoru relevantnih nevezljivostnih skladenjskih del (od 80 let 20 stoletja do danes) ter krajšo kritično opombo o diahronih vezljivostnih oz predvsem vezavnostnih raziskavah 3.1 Sinhrone vezljivostne razprave 3.1.1 Vezljivost v povojih (Tesnière, 1959) Kot »očeta« vezljivosti se v teoretični literaturi navaja L Tesnièra (prim vsaj Ágel, 2000; Žele, 2001a), ki je s svojim delom Éléments de syntaxe structurale (1959) iz gole intuicije vezljivosti vzpostavil slovnično teorijo 60 L Tesnière izhaja v svoji teoriji iz stavka kot organizirane strukture s sestavnimi členi – besedami ( mots) Med besedami obstajajo abstraktna razmerja ( connexions), ki izhajajo iz t i strukturalnega reda ( ordre structural) – osnovnega tvornega principa strukturalne skladnje (predstavlja ga stemma – drevesni model; prim Tesnière, 1959, 19) 61 font ruisseaux rivières les petits lles grandes Shema 1: Drevesni model pri L. Tesnièru (1959) Strukturalni red je seveda primaren, je namreč stavkotvoren Med tremi osnovnimi skladenjskimi razmerji, ki naj bi zaznamovala skladenjski (odvisnostni) model L 60 Avtor je svojo teorijo hotel vzpostaviti na jezikovnotipološko široki bazi, ne samo na francoščini ali ide jezikih Domet njegovega dela je torej splošnoteoretičen, kar se razlikuje od razprav njegovih naslednikov, ki so vezljivost dopolnjevali predvsem z aplikacijo na posamezne jezike 61 Strukturalnemu redu L Tesnière sopostavlja t i linearni red ( ordre linéare), ki predstavlja besedilni (nesistemski) skladenjski red (prim Les petits ruisseaux font les grandes rivières) Med obema obstaja antinomie, saj je strukturalni red večdimenzijski, linearni pa enodimenzijski (Tesnière, 1959, 19) 45 VGU_Groselj_FINAL.indd 45 24.11.2011 8:48:35 Tesnièra ( connexion, jonction, translation), sodi vezljivost ( valence) torej v prvo (prim Ágel, 2000, 34) V strukturalnem redu so besede v razmerjih podrednosti/nad-rednosti, in sicer je ena beseda nosilec odvisnosti ( régissant) – besednovrstno nujno glavna (polnopomenska) besedna vrsta ( mots pleins, tj glagol, samostalnik, pridevnik, prislov), od katere so druge odvisne oz jo dopolnjujejo Jedra ( nosilci) tvorijo t i nœuds ‘vozle’ ( nœud verbal, substantival, adjectival, adverbial) Stavkotvorno vlogo imajo nœuds verbales (glagolski vozli), ki predstavljajo »dramo v malem« – z dogajanjem (glagolom), igralci (udeleženci – samostalniki in njihovi ustrezniki) in okoliščinami (vedno prislovi in ustrezniki prislovov; Tesnière, 1959, 102) Ko so sestavni deli stavkotvornih nœuds verbales na dlani, pa bi se – po V Ágelu (2000, 39) – lahko vprašali: Kaj usmerja to strukturalno razmerje/strukturo? Vezljivost 62 Glagolsko vezljivost zaznamujejo delovalniki, ki so vedno samo udeležen-ci ( actants) in ne okoliščine ( circonstants); okoliščine torej, čeprav so v vrsti primerov obvezne, ne sodijo v vezljivost 63 Tradicionalne stavčnočlenske opredelitve L Tesnière nadomesti z vezljivostnimi – sujet postane zgolj actant, najpogosteje prime actant 64 Številčno določeni udeleženci (1–3) so tudi pomensko opredeljeni: prvi je vršilec dejanja, drugi je prizadeti, tretji pa prejemnik dejanja (ki ima od dejanja korist ali ne, prim Tesnière, 1959, 128) Glagoli, kot nosilci vezljivosti, so opredeljeni glede na število udeležencev, ki jim odpirajo mesta: neudeleženski ( Il pleut), enoudeleženski ( Alfred dort), dvoudele- ženski ( Alfred frappe Bernard),65 troudeleženski ( Alfred donne le livre à Charles), med slednjimi pa so izpostavljeni glagoli rekanja in dajanja (Tesnière, 1959, 256) Zadnji podatek priča o tem, da L Tesnière v vezljivost implicitno vnaša pomensko motivacijo, čeprav o tem ne razpravlja Avtor se dotakne tudi mehanizmov za spreminjanje vezljivosti oz števila ude-ležencev V primeru novega udeleženca govori o kavzativni diatezi ob analitič- nem označevalcu nove vezljivosti ( Bernard fait tomber Alfred), sintetičnem (npr métaphonie ali preglas, prim fahren – führen) ali ničtem označevalcu ( Caesar pontem fecit ali s tožilnikom notranjega predmeta tipa Dormez votre sommeil) 62 Prim »Le nombre de crochets que présente un verbe et par conséquent le nombre d’actants qu’il est susceptible de régir, constitue ce que nous appellerons la valence du verbe« (Tesnière, 1959, 238) 63 L Tesnière (1959, 127–129) sicer ugotavlja, da je v nekaterih primerih meja med actants in circonstants zabrisana oz da obstajajo izrazi, ki morajo biti prisotni, lahko pa sodijo v eno ali drugo skupino, prim Alfred change de veste. 64 V primerih tipa frc il pleut, il neige je il samo znak za 3 os in ne predstavlja udeleženca; tudi drevesni model ustreza tej trditvi, prim ( il pleut ) (Tesnière, 1959, 106) 65 V tem kontekstu L Tesnière (1959, 242–254) spregovori tudi o štirih glagolskih pod-načinih ( sous-voix) ali diatezah: aktivni (A → B), pasivni (A ← B), v kateri je prvi udeleženec prizadeti (prim Bernard est frappé par Albert), refleksivni (A ↔) z vršilcem in prizadetim v isti osebi ( Albert se tue) in recipročni (A ↔ B, prim Albert et Bernard sʼentretuent) 46 VGU_Groselj_FINAL.indd 46 24.11.2011 8:48:35 Mehanizme za zmanjševanje vezljivosti pa predstavlja t i diathèse récessive z refleksivnim označevalcem (prim Alfred se lève, Si parla italiano), s pasivnim ( Die Tür würde aufgemacht ali dormitur ‘se spi’) ali ničtim označevalcem (prim Alfred a collé namesto Alfred a eté collé; Tesnière, 1959, 259–282) Z mehanizmi za zmanjševanje vezljivosti L Tesnière uvaja v teoretično obravnavo vezljivosti med drugim tudi problematiko zloženega povedka, besedotvorja in prostih glagolskih morfemov Zasnova vezljivosti, kot jo predstavlja razprava Éléments de syntaxe structurale, je bila nato dopolnjena, njena spoznanja pa so vendarle kakovostna osnova Dopolnitve so se nanašale na (1) nosilce vezljivosti – problem pomenskega izhodišča (usmerjenost), formalne lastnosti (blokiranje udeležencev); (2) udeležence – opredelitev glede na pomenske značilnosti nosilcev vezljivosti (tudi prislovi postanejo vezljivi), oblikovna določitev udeležencev, raziskovanje meja vezljivosti (določila/ dopolnila); (3) ločevanje vezljivosti od njenih realizacij (prim tudi Ágel, 2000, 46) 3.1.2 Vezljivost v slovenskem jezikoslovju 3.1.2.1 Priglagolska vezava v slovenskem jeziku (Dular, 1982) J Dular v svoji disertaciji vezavo obravnava v povezavi z naslednjimi skladenjskimi pojavi (pojmi): glagolska prehodnost,66 (pomenska) usmerjenost, njej sorodna pomenska podstava z udeleženci (skladenjskopomenske vloge oz Fillmorjevi »globinski skloni«), stavčni člen, sklon67 in glagolska vezljivost, ki je vezavi neposredno nadrejen pojem V skladu s shematično predstavitvijo (Dular, 1982, 63) glag vezljivost vsebuje pomensko in skladenjsko ravnino Pomenska ravnina predstavlja udeležence glagolskega dejanja: intencijske (aktante), ki so pomensko nujni/nenujni, in nein-tencijske (okoliščine), ki so pomensko nenujni Na skladenjski ravnini so aktanti neopustljivi (obvezni) ali opustljivi (neobvezni), okoliščine pa proste; prvi so (vezljivostna) dopolnila, drugi pa t i dodatki Na koncu avtor tudi stavčnočlensko opredeli dopolnila in dodatke: gre za predmete in prislovna določila, vendar je del dopolnil prislovnodoločilni, tako kot so dodatki v manjši meri predmeti (brez zgleda) Formalizirano je vezljivost predstavljena s t i vezljivostnim poljem, 66 Glagolska prehodnost je – po mnenju J Dularja (1982, 20–22) – lastnost glagola kot slovarske enote, ko ima poimenovano dejanje cilj zunaj vršilca dejanja in se izraža skladenjsko razčlenjeno (s posebno besedo); nima je za premo prehodnost (prehodnost v ožjem pomenu), tj tožilniško vezavo pri glagolih (z možnostjo trpne pretvorbe) Ravno tako jo loči od predmetnosti, ki je lastnost povedka v besedilu 67 Sklon je pojmovan skladenjsko: kot slovn kategorija imenskih besed, ki se uporablja za slovnično organizacijo stavka, tako da zaznamuje skladenjske vloge besed (Lewandowski po Dular, 1982, 43) 47 VGU_Groselj_FINAL.indd 47 24.11.2011 8:48:35 prim sporočiti … (S ) – S – (S ) – (S ) … (O tem) (mi) je že (ona) sporočila vse; 1 4 3 5 dovoliti … (S ) – Odv/Ne/S – (S ) … Diktator je nasprotnikom dovolil, da so 1 4 3 odšli/ oditi/ odhod. Pri pojmovanju (glagolske) vezave avtor izhaja iz t i strukturnih modelov; vezava je del vezljivosti, gre pa za vpliv skladenjsko odločilnih pomenskih (slovarskih) lastnosti glag besedne podstave na izbiro oblikovnih (kategorialnih) lastnosti nekaterih vezljivostno predvidenih dopolnil v glag besedni zvezi (poleg njih lahko v besedni zvezi stojijo prosto pridruženi, nevezljivostni dodatki) Pojma šibka in krepka vezava avtor zavrača – vezava je »krepka« ali pa je ni (takrat gre za primik; Dular, 1982, 245; 1983, 187); vezava je tako posebna stopnja v slovar-skem prikazu vezljivosti (Dular, 1982, 79) 68 Možnosti vezave predstavljajo goli in predložni skloni,69 odvisniki ( da-jevski, ozir , vpr ), premi govor, nedoločnik, namenilnik Kot merili za dokazovanje nesklonske vezave J Dular navaja dolo- čljivost slovničnih, kategorialnih lastnosti dopolnila in napovedljivost le-teh iz glagolske podstave (Dular, 1982, 111, 114) 70 Več vezavnih dopolnil v okviru desne vezljivosti tvori združeno vezavo, prim dvojna vezava tipa glagol (X, Y) → T + D ( dati komu kaj) Le-to avtor loči od 1 dvojnične, ki je slogovna, prim glagol (X) → T/R ( pogrešati kaj/ česa), in dvoje 1 tipa glagol (X) → T proti glagol (Y) → D ( streči koga proti streči komu; Dular, 1 2 1 2 1982, 131) 71 V zvezi z vezavo so obravnavane tudi pretvorbe (trpnik, nominalizacije itn ) ter vpliv besedotvorja (Dular, 1982, 133–152) Formalna predstavitev vezave obsega geselno besedo (pomenke so označene z indeksi: povedati ), sledijo ji udeleženci glagolskega dejanja (izraženi vezavno: a vseb. / cilj/ razm. ), tem pa simboli z vezavnimi oblikami ( vseb. → T/Sk/Sda ali Sp; 68 Pri vezavi kot načinu za izražanje skladenjske odvisnosti se prepletajo načela, na katerih temeljita primik in ujemanje Primik predstavlja napovedljivost individualnih (slovarskih) lastnosti podstave podr člena iz individualnih lastnosti podstave nadrejenega, ujemanje pa popolno napovedljivost kategorialnih lastnosti oblike podr člena iz kategorialnih lastnosti oblike nadrejenega, kar se izraža z oblikoslovnimi morfemi (Dular, 1982, 86) 69 V zvezi z vezavo avtor omenja predložne morfeme: lahko so deli (prosti morfemi) predložne vezavne oblike, prim čakati + na brat-a, kjer sta na in -a submorfema ene slovnične oblike (po J Kuryłowiczu); lahko pa so prosti morfemi glagolskega leksema, prim hoditi za (‘biti zaljubljen’) + sosedo, kjer sta hod- in za sestavini ene slovarske podstave (Dular, 1982, 89–90); t i pripredložna vezava se verjetno pojavlja v primeru dodatkov (op R G ) S pridržkom je omenjena možnost, da bi se celo osebkov imenovalnik obravnaval kot vezavni sklon (prim Dular, 1982, 108–109) 70 Po J Dularju (1982, 115, 124) obstajajo celo vezavnostna prislovna določila cilja ob glagolih, ki terjajo sklone s smernimi predlogi ( vstopiti v letalo), namena ob glagolih, ki zahtevajo namenilnik ( iti kosit) O vezniških, vpr odvisnikih in nedoločniku kot vezavnih oblikah govori, ko se na položajih »globinskih« sklonov pojavijo aktanti z notranjo predikacijo (dejstva) 71 Meja med dvojnično in dvojo vezavo naj bi bila zabrisana, saj sopomenskost slogovnih različic nikoli ni popolna, prim voz se bliža hiši – predavanje se bliža h koncu Predložnosklonska vezava kot različica sklonske je mogoča le v drugi zvezi, kar je eden izmed dokazov, da gre za drugo pomenko (‘iztekati, končevati se’; Dular, 1983, 188) 48 VGU_Groselj_FINAL.indd 48 24.11.2011 8:48:35 cilj → D; razm. → Mo/Tza/Rglede; Sk/Sda/Sp = vprašalni, vezniški odvisnik, premi govor; Dular, 1982, 210) 72 3.1.2.2 Besedotvorje in vezljivost (Vidovič Muha, 1988; 1993) A Vidovič Muha je vezljivosti posvetila razpravo o glagolskih sestavljenkah (Vidovič Muha, 1993), čeprav povezavo z vezljivostjo išče že v teoriji skladenjskega besedotvorja (predvsem Vidovič Muha, 1988) Pojem besedotvorne skladnje temelji na spoznanju, da je tvorjenka pretvorba definirane besedne zveze, kar povezuje besedotvorne vrste s besednozvezno/stavčno skladnjo, besedotvorni pomen pa s skladnjo povedi (Vidovič Muha, 1988, 10; 1991, 105) Vezljivostno aktualni so besedotvorni pomeni, o katerih govorimo, ko so njihovo število in vrste vezani na pretvorbene povezave s sestavinami pomenske podstave povedi Te povezave se vzpostavijo pri tvorjenkah s skladenjsko podstavo x1/ ali \x1 x2 x2 Jedrni zaimenski x se s skladenjskim razmerjem pretvarja v obrazilni morfem 1 tvorjenke, predmetnopomenski x (s strukturo prilastkovnega odvisnika) pa v be-2 sedotvorno podstavo; to zaznamuje navadne izpeljanke ( lov-ec), medponsko-priponske zloženke ( pesk-o-kop-ø) in tvorjenke iz predložne zveze ( za-peč-ek) 73 Delitev propozicije na povedje in udeležence (delovalnike in okoliščine) omogoča izločiti besedotvorne pomene: dejanje, lastnost, stanje (De, L, S) kot pretvorbe povedja; vršilec dejanja, nosilec lastnosti/povezave [+ž] ali predmet za opravlja-nje dejanja [–ž] (Vd, Nd/l, Pd – D1) na mestu osebka; rezultat (Rd – D4) na mestu tož predmeta; sredstvo (Sd – D6) na mestu or predmeta; mesto dejanja (Md); čas dejanja (Čd) Avtorica tako poveže besedotvorni pomen in propozicijo (približevanje pomenski vezljivosti), s pretvorbo skladenjskega razmerja pa se približa strukturnovezljivostnim razmerjem (funkcijska stavčna skladnja): prisojanje ([tisti, ki]), vezava ([to, kar]), primik ([tam, kjer]) 74 Zgledi: Pov → [to, da] → De: lov-ø (In); D1 → [tisti, ki] ž → Vd: knjig-o-vez-ø (Zm-p); D1 → [tisti, ki] –ž → 72 J Dular vezavo opazuje tudi v spreminjanju (zaradi domačih, notranjejezikovnih vzvodov, deloma pa tudi tujejezikovnih vplivov), pri čemer lahko stara in nova vezava soobstajata dolgo časa (npr streči, soditi koga/ komu) Slovenski razvoj naj bi šel v prehodnost s tožilnikom ( učim se česa – kaj), deloma analitičnost ( spomniti se česa – na kaj) Slednjo naj bi pospeševala želja po večji eksplicitnosti, tj »sintetični« skloni postajajo premalo razločevalni in se nevtralizirajo, prim tožilnik Vezava se spreminja s križanjem med pomensko sorodnimi besedami v slovarju (so-, nad-, protipomenke), ko zaradi pomenske bližine pride do izenačenja vezave (t i skladenjska analogija: dvomiti + Mo proti verovati + Tv → dvomiti + Tv); druga možnost so vplivi tujih jezikov, ki pa izginejo, če nasprotujejo splošni domači razvojni smeri (npr postati učiteljem; Dular, 1983, 189–192) 73 Velja predvsem za samostalnike, relevantno pa je tudi za glagole 74 Na strukturno vezljivost opozarja pri zloženkah: slovničnopomenska podstava obrazilnega morfema, ki se razvršča med pretvorbe predmetnopomenskih besed, je lahko tudi podredna (ob priredni), stavčna – prisojevalna ( glav-o-bol-ø ← [to, da] boli{-ø} glav{-a}), vezavna ( knjig-o-vez-ø ← [tisti, ki] veže[-ø] knjig{-e}) ali primična ( hrib-o-laz-ec ← [tisti, ki] hodi[-ø] {po} hrib{-ih}; Vidovič Muha, 1988, 14–16) 49 VGU_Groselj_FINAL.indd 49 24.11.2011 8:48:35 Pd: nosi-lec (In); D4 → [to, kar] → Rd: čas-o-pis-ø (Zm-p); D6 → [to, s čimer] → Sd: bris-ača (In); Ok → [tam, kjer] → Md: za-peč-ek (Tpz); Oč → [tedaj, ko] → Čd: list-o-pad-ø (Zm-p) (prim Vidovič Muha, 1988, 11, 16–17; 1991, 106–107) V svoji vezljivostni razpravi (Vidovič Muha, 1993) avtorica glagolske sestavljenke (GlagT) vezljivostno primerja z vzporednimi nepredponskimi glagoli (Glag) in glagoli iz skladenjske podstave (GlagP); členitev poteka glede na predponska obrazila Obravnava levo vezljivost sestavljenk, npr D1 + GlagT = D1 + Glag: Rože docvetijo = Rože cvetijo (GlagT ← GlagP do konca + Fk), ter desno, npr GlagT + T + D = GlagP (!) + T + D: odbiti komu zob = biti komu zob (GlagT ← GlagP kaj od koga stran + Fk) Na podlagi dokaj kompleksne analize ugotavlja, da predponsko obrazilo prek vpliva na pomen tvorjenega glagola povzroča večjo ali manjšo spremembo vezljivostnih lastnosti predponsko-obrazilnega glagola glede na podstavni Lahko se spreminjajo udeleženske vloge ( obdirjati stadion ← dirjati ob ‘okrog’ stadionu) ali njihovo število ( priklicati otroka ← klicati h (komu/ čemu) otroka) Po A Vidovič Muha je vezljivostno razmerje med sestavljenko in nese-stavnim glagolom velikokrat prekrivno, opozarja pa na možnost dodatne (desne) vezljivosti pri tvorjenki ( izdeževati se – deževati, izbuljiti oči – buljiti) Tvorjeni glagoli tudi sicer – kot pomensko drugačni – ustvarjajo svoja vezljivostna polja (Vidovič Muha, 1993, 184–188) 3.1.2.3 Vezljivost: iz pomena v izraz (Križaj-Ortar, 1989) Prispevek M Križaj-Ortar je zgoščen teoretično-praktični prikaz vezljivosti v sln , ki temelji na t i češki pomenoslovni skladnji (dvoravninska vezljivostna skladnja, op R G ), hkrati pa se – kritično – navezuje na druga teoretična izhodišča (L Tesnière, G Helbig, J Toporišič, J Dular) Avtorica vezljivost opredeli kot lastnost določene besede (glag , prid , nekateri sam ),75 da veže nase določeno/napovedljivo število mest (vezljivostnih položajev), v nasprotju z družljivostjo, ki predstavlja prosta skladenjska mesta Napovedljiva skladenjska mesta so zasedena z izrazi v določeni slovnični (skladenjski, morfemski) obliki; ti izrazi so določila, na prostih skladenjskih mestih pa se nahajajo dopolnila 76 Vezljivost izhaja iz pomena besede, odraža pa se v številu in skladenjsko-morfemski obliki določila (iz pomena v izraz; Križaj-Ortar, 1989, 134–135) 75 O vezljivosti lahko govorimo pri izrazih za ‘dinamičnost’ in ‘statičnost’ (pomenski lastnosti), tj pri glag , prid in izglagolskih ter izpridevniških sam (Križaj-Ortar, 1989, 135) 76 Določila se členijo po položaju (L/D stran jedra – L/D vezljivost) in obliki (skladenjsko: sklonska ali prislovna narava določila; morfemsko: sam , prid , nedol , nam , stavek; Križaj-Ortar, 1989, 134) 50 VGU_Groselj_FINAL.indd 50 24.11.2011 8:48:35 M Križaj-Ortar loči pomen besede kot »sprožilec« vezljivosti od same vezljivosti, ki ima – kot razmerje na slovnični ravnini povedi – za rezultat slovnični stavčni vzorec Avtorica tako vzpostavi usmerjenost, tj lastnost glag izrazov, da napovedujejo udeležence; gre za razmerje na pomenski ravnini, katerega rezultat je pomenski stavčni vzorec (Križaj-Ortar, 1989, 129, 135–136) V pomenskem stavčnem vzorcu77 so določeni število, vrsta (Agens, Adresat itn ) ter pomenske lastnosti udeležencev (npr ‘+/– človeško/živo/abstraktno’) Ujemanje, vezava in primik se premestijo iz vezljivosti (po predhodni sln literaturi) v realizacijo sistema (besedilo), in sicer kot načini za izražanje podrednih razmerij nasploh (Križaj-Ortar, 1989, 136); prim tabelarno predstavitev (136): Tabela 7: Prikaz vezljivosti pri M. Križaj-Ortar (1989) Jezik Sistem Besedilo ravnine pomenska slovnična izrazna razmerje usmerjenost vezljivost podrednost rezultat pomenski sv skladenjski sv poved Z vezljivostnega in pomenoslovnega vidika je koristno ločevanje predlogov in morfema se na morfeme sobesedila ( vstopiti / v sobo/ ‘priti v prostor’; spomniti / se na mladost/) in morfeme glagola, ko ima glagol drugačen pomen, tj glagol in predlog se leksikalizirata ( vstopiti v ‘priključiti se čemu’; vrniti se ‘priti kam nazaj’ proti vrniti; Križaj-Ortar, 1989, 137) 78 77 Avtorica pomenski stavčni vzorec enači s terminom pomensko polje (v kontekstu usmerjenosti), kar pa njegov siceršnji pomen iz leksikalnega pomenoslovja neustrezno oži (mogoče je ustreznejše intencijsko polje, op R G ) Pri praktičnem opredeljevanju usmerjenosti pomena meni, da je treba najprej natančno pomenskosestavinsko določiti vse razločevalne pomene gesla, nato pa še njegovo pomensko polje (!) (število, vrsta in pomenske lastnosti udeležencev; po C J Fillmorju; Križaj-Ortar, 1989, 137–138) 78 Takšno pojmovanje vezljivosti predstavlja kakovostni premik v obravnavi glede na prvi prispevek avtorice (Križaj, 1982; prim Križaj-Ortar, 1989, 133), v katerem je glagolska vezljivost obravnavana kot »/…/ vse, kar ima glagol na svoji levi in desni strani« (Križaj, 1982, 189) Skopa teoretična opredelitev vezljivosti vključuje položaj, izrazno razmerje in stavčnočlensko opredelitev (delovalnikov!): leva – ujemalna – osebkovna, desna – vezavna – predmetna ali prislovnodoločilna (ko glagol zahteva desno stran zasedeno – obvezno); ko glagol ne zahteva zasedene desne strani (neobveznost) govori o primiku, in sicer o primiku prisl določila in ujemanju poved pril (Križaj, 1982, 190–191) Avtorica predstavi vezljivost glagolov (črka b po SSKJ) glede na levo/ desno vezljivost, desno pa glede na število in sklon delovalnikov Čeprav je (teoretična in praktična) predstavitev površinska, se avtorica opira na pomen glagolov: pri sklonu desnih delovalnikov ugotavlja, da je sprememba pomena pri glagolu povezana s spremembo sklona, prim (Ne bo se zgodilo), kar boguješ ‘prerokovati, vedeževati’ proti bogovati deželi ‘vladati’, ločuje predložno-morfemske ( brenkati na) in »navadne« glagole ( brenkati), glagoli z različnimi prostimi predl morfemi imajo različen pomen ( bolehati na – za) itn (Križaj, 1982, 189–213) 51 VGU_Groselj_FINAL.indd 51 24.11.2011 8:48:35 3.1.2.4 Aktivne udeleženske vloge (Orešnik, 1992) Cilj razprave J Orešnika (Orešnik, 1992) je samodejno prepoznavanje slovenske skladnje, izhodišče zanjo pa predstavlja t i pomenski modul z udeleženskimi vlogami (UV), ki imajo v razlagi skladenjskih pojavov aktivno vlogo Povezave UV in sklonov slovarskih enot, ki vstopajo v pomensko podstavo povedi ali besednih zvez, omogočajo pomensko interpretacijo skladenjskih struktur UV se izluščijo iz pomenov slovarske enote, pri čemer J Orešnik vzpostavlja zgolj tri (vršilec, prejemnik, prizadeto), in se povezujejo s samostalniškimi zvezami (SZ), ki so obvezni del stavčnega vzorca (osebek, sestavine povedkove skupine) Po J Orešniku lahko službo povedja opravljajo tudi predlogi, ki »izsilijo« UV celo takrat, ko bi jo SZ morala dobiti od glagola, prim Janez je udaril Micko po glavi ( glavi = prejemnik, po = prostorski pomen; Orešnik, 1992, 11–18) UV so v stalni linearni razvrstitvi, tj vršilec – prejemnik – prizadeto (upadanje vršilskosti), s skloni pa se povezujejo v pomenskem modulu (zapis slovarske enote) Najprej pride do povezave z enovlogovnimi (predložni skloni, nepredložni daj ), nato z večvlogovnimi skloni (im < tož < rod < »katerikoli sklon«) Prim Pismo je bilo poslano Micki od Janeza: predložni sklon dobi UV, ki jo zahteva predlog – prva prosta UV z leve ( vršilec), daj dobi vsakič vlogo prejemnik, im pa prizadeto (skloni pobirajo UV z leve!) »Katerikoli sklon« predstavlja matematiko v primeru Janez poučuje Micko matematiko; gre namreč za t i desni tož , ki kot zadnji dobi UV prizadeto (Orešnik, 1992, 32–39) 79 Dvoumne strukture, prim prosti prevod angleškega izraza od našega Janeza, avtor interpretira s pomočjo t i dosega (navedeni primer kot ‘prosti prevod angleškega izraza, ki je last našega Janeza’); doseg pomeni, da imajo nekatere pomenske enote eno ali več enot pod svojim vplivom in se vedejo v pomenski podstavi kot povedja (Orešnik, 1992, 58–60) 80 Z dosegom avtor do določene mere nadomešča dopolnila Teoretično razpravljanje preverja v praktičnem vezljivostnem slovarju (prim Orešnik, 1992, 161–182): najpogostejši so glagoli z eno- ali dvočlensko vezljivostjo (niččlenska pri vremenskih in faznih glagolih, tročlenska 79 V besednih zvezah (BZ) so enovlogovni skloni enaki kot v stavku, večvlogovni pa so levi rod < desni rod < »katerikoli sklon« Prim Janezovo posedovanje knjige: svojilni pridevnik Janezovo kot levi rod → prva UV z leve (prejemnik); knjige kot desni rod → preostala UV (prizadeto; Orešnik, 1992, 56–58, 61–62) 80 J Orešnik opozori tudi na problem tvorjenih slovarskih enot, ki so posledica dvojih pravil pomenskega modula: besedotvornih pravil, ki spreminjajo slovarsko enoto ali povezujejo dve enoti med seboj, in pravil, ki spreminjajo oznake v zapisu slovarske enote Prim ODNAŠATI (UV: vršilec, prizadeto; SKLONI: im , tož ) → ODNAŠATI SE = Odnašalo se je strehe (UV in SKLONI enako); im = [–oseba, –spol, –število] (lahko neubeseden), [+človeško] → ODNAŠATI = Odnašalo je strehe (UV in SKLONI enako); im = [+imenovalnik, –prizadeto] (im nima UV prizadeto); [–oseba, –spol, –število] (lahko neubeseden), [–živo] (naravna sila) (Orešnik, 1992, 45–46) 52 VGU_Groselj_FINAL.indd 52 24.11.2011 8:48:35 pri glagolih rekanja, npr JECLJATI); najpogostejša povezava je vršilec → im , prizadeto → tož (verjetno najnaravnejši stavčni vzorec); prejemnik je označen kot najbolj zapletena UV Z opiranjem na pomenski modul J Orešnik rešuje več skladenjskih vprašanj Pri navezovanju povratnostnih prvin ugotavlja, da morajo biti prisotne v zgradbe-nem označevalcu z določeno slovarsko enoto Njihova naveznica v stavku je (a) imenovalnik ali (b) sklon s prvo UV z leve ali z edino UV, prim Janez laže 1 sebi in svojim ter Janezu se blede o sebi in svojih , v besednih zvezah pa (b), 1 1 1 1 1 prim Janezovo opazovanje sebe in svojih (Orešnik, 1992, 71–110) Avtor z UV 1 1 1 povezuje tudi nadzor nad neubesedenim osebkom nedoločniškega/namenilniške-ga polstavka (NON): možni NON je UV, ki se povezuje z imenovalnikom, njegova možna naveznica pa je druga UV z leve – neosebkov nadzor ( Janez dovoli Micki oditi), v ostalih primerih edina UV – osebkov nadzor ( Janez želi oditi; Orešnik, 1992, 111–122) 81 Tudi pri t i prostih (povedkovih) prilastkih ( Janez je ves žalosten ostal doma) se vzpostavi slovarsko pravilo, ki prilastek neobvezno doda vsaki povezavi sklona in UV v zapisih slovarskih enot, npr PRITI: vršilec-imenovalnik + n prostih prilastkov /n ≥ 0/ Prilastek predstavlja povedje z odnosniško UV (Orešnik, 1992, 139–149) Odvisniki naj bi se v nadredno strukturo umeščali s praznimi besednimi zvezami Le-te bi v stavku poiskale leksikalno zasedena, nezasedena ali celo neobstoječa stavčnočlenska mesta, ki bi začela delovati kot njihove odnosnice, prim Janez pripoveduje (to), da se bo pomirilo – (zato), da se bo pomirilo (Orešnik, 1992, 157–160) Problem te domneve je, da povedje nadredne strukture ponekod že samo predvideva odvisniško določilo (vrsta in skladenjska podoba sta določeni) J Orešnik pokaže, da je sistematična povezava UV s skloni ne samo možna, temveč tudi uporabna pri reševanju različnih skladenjskih problemov (npr nadzor in navezovanje) Z vidika obravnave vezljivosti predstavlja zožitev problematike na zgolj samostalniške zveze v stavčnem vzorcu pomanjkljivost, saj iz obravnave izpade vrsta določil (prislovna, stavčna, nedoločniška itn ), po drugi strani pa bi z njihovim upoštevanjem postala težavna vzpostavitev samo treh udeleženskih vlog itn ; navedeno torej nekoliko relativizira vezljivostna spoznanja razprave 82 81 Poseben primer so slovarske enote tipa OBLJUBITI (ne v gotovostnem pomenu), ki imajo za možno naveznico NON-a vršilca (ne pričakovane UV prejemnik), prim Janez je Micki obljubil priti (problem t i komisivnih govornih dejanj in stopnje vršilstva) 82 V tem pogledu bi bilo samodejno prepoznavanje slovenske skladnje ovirano; sicer pa problemsko zožena obravnava vezljivosti in preizkusna stopnja analize odpirata možnosti za nadgradnjo obstoječega predloga 53 VGU_Groselj_FINAL.indd 53 24.11.2011 8:48:35 3.1.2.5 Celostno o slovenski (glagolski) vezljivosti (Žele, 2001a) A Žele (2001a; prim tudi Žele, 2001b; 2006) v svoji analizi glagolske vezljivosti izhaja predvsem iz češke vezljivostne skladnje (VV); tako se navezuje na že vzpostavljeno razmerje do te skladenjske šole (posebej Križaj-Ortar, 1989) Avtorica ločuje vezljivost (določila) od družljivosti (dopolnila); znotraj prve loči levo in desno,83 obe pa opredeljuje z vidika načinov izražanja Vezljivost obravnava na pomenski (usmerjenost ali intenca), skladenjskofunkcijski in izrazni ravnini (vezava, ujemanje, primik; Žele, 2001a, 13–19) Po (razvojnem) pregledu vezljivostnih teorij A Žele predstavi določila v sodobnem knj jeziku: ob polnopomenskih glagolih nastopajo sklonska (Dl : 1–4 im , tož , rod , daj ), predložnosklonska (Dl : mest , or ; tož /rod /daj )84 in pri-5–7 slovna določila (Dl ), ob nepolnopomenskih pa sklonska/prislovna povedkov-8 niška določila (Dl ) ter nedoločniška/namenilniška določila (Dl ; za nedoloč- 9 10 niška določila se ugotavlja zabrisanost med predmetno in povedkovo rabo) 85 Določila opredeljuje oblikoskladenjsko, hkrati pa jih določa z vidika udeleženskih vlog, prim T kot razmerni predmet ( Učitelj sprašuje učenca), oblika in vsebina v okviru govornih procesov ( Janez piše pismo, Opisuje nesrečo) itn (Žele, 2001a, 69–109) 86 Po dopolnitvi teoretično-metodološkega aparata se avtorica posveti kompleksni, nivojski vezljivostni tipologiji glagolov 87 Kot izhodišče vezljivostne tipologije se pojavijo glagolske skupine:88 glagolskim primitivom (BITI, IMETI, DELATI) 83 V desni vezljivosti loči med udeležensko in neudeležensko (povedkovodoločilno) Izven tega so vsa vezljivostna razmerja udeleženska (Žele, 2001a, 18–19) 84 Pri predložnomorfemskih glagolih avtorica loči med (1) leksikaliziranimi in (2) neleksikaliziranimi (udeleženskimi) predložnimi glagolskimi morfemi (1) so del glag leksema kot slovarske enote (prim biti ob hišo ‘izgubiti hišo’, dati na njegovo besedo ‘upoštevati njegovo besedo’), (2) v okviru določenega glag leksema pomensko izhajajo vsaj iz enega glag pomena, sodijo v njegovo pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost in so del povedkove vezljivosti (stavčnočlensko prislovno določilo kraja ali predložni predmeti), prim vstopati v, osredotočati se na, hraniti se z itn Kot ločena skupina se pojavljajo še (3) t i obglagolski vezavnodružljivi predložni morfemi, ki se nahajajo zunaj vezljivosti, prim prodajati v mestu Dodatno sta za njihovo razmejitev upoštevana stavčnočlenski in sporočevalni vidik (Žele, 2001a, 82–95) 85 Treba bi bilo opozoriti tudi na stavčna določila in posebne besedilne tipe določil, npr premi govor; tudi sama avtorica v analizi namreč uporablja določilo S(tavek), ki pa ga pri določilih eksplicitno ne navede in problemsko ne predstavi 86 Prim vloge ob (a) glagolih stanja/procesa – razmerni/vsebinski T; (b) glagoli tvornih procesov/dejanj – (b ) 1 prizadeti/rezultatni/ciljni T, (b ) prizadeti/razmerni T, (b ) prizadeti/rezultatni/ciljni T, (b ) vsebinski/pojavni/ 2 3 4 razmerni T, (b ) ciljno mesto/čas (Žele, 2006, 52) 5 87 Tipologijo glagolov se lahko označi za kompleksno, saj avtorica primerjalno/vzporedno upošteva tudi vezljivost izglagolskih tvorjenk (Žele, 2001a, 149–234); ta vidik je tukaj izključen – njegovo upoštevanje bi namreč otežilo razpravo 88 Med glagolskimi skupinami je vzpostavljena pomenskosestavinska (slovarska) hierarhija (predvsem stopenjskost UPS pri prehajanju po pomenski piramidi oz najširšem pomenskem polju navzdol), upoštevan pa je tudi besedotvorni vidik (izhodišče so glagoli, ki se pojavljajo v skladenjski podstavi tvorjenk – izpeljanke in glag primitivi; sestavljenke in modifikacijske tvorjenke z netvorjenimi glagoli v podstavi) itn Obravnava vezljivosti sledi hierarhiji: primitivi → temeljni → specializirani → višji specializirani glagoli 54 VGU_Groselj_FINAL.indd 54 24.11.2011 8:48:35 sledijo temeljni glagoli (nadpomenki stanja biti, imeti; nadpomenke tvornih/ netvornih dejanj in procesov so delati, dati in postati, dobiti), ki predstavljajo osnovno delitveno merilo za vezljivostne skupine specializiranih (netvorjenih) ter višjih specializiranih glagolov (tvorjeni; Žele, 2001a, 113–119) 89 V skladu z navedeno hierarhičnostjo je stopenjsko predstavljena tudi vezljivost navedenih pomenskih skupin – v obliki kompleksnih skladenjskih formul Le-te upoštevajo udeležence (npr delovalniki ali lastnosti x, y, z, okoliščine v), udeleženske vloge (npr vršilec Vd, nosilec Nd/ p/ s, prizadeto Pd, izid R), pomenskost glagolov, ki vključuje osnovna bivanjska razmerja (npr eksistenca E, pripadnost P, razumevanje/mišljenje R/M) in vrste dejanj (npr dejanje De, stanje St, proces Pro), oblikoskladenjske podatke (nosilca vezljivosti in določil), prim glagol Glag, (prosti) morfem Mo, samostalnik v sklonu Sam (Žele, 2001a, 108–111) 1–6 Specializirani glagoli govorjenja, razumevanja in mišljenja se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli skupine ( govoriti, predstavljati / si/ , misliti; Žele, 2006, 47) 90 Njihovi tipični udeleženci so w (vsebina/sporočilo), x (lastnik/posrednik), y (prejemnik), y/ z (cilj) Vsebina dejanja (Vsd) je lahko izražena s T/R ( oznanjati, bati se), Mo ( govoriti o), Oz/s ( poimenovati z/ s), nedoločnikom ( učiti risati), S ( praviti, kaj so mu govorili) itn (Žele, 2001a, 204–205) Prim formulaično predstavitev (Žele, 2008, 49): mísliti kdo/kaj imeti kaj ‘povedano’ glede na svoje védenje, osebni 2 odnos za resnično Sam – S – / Sam /Prid / Sam /Prisl / 1 kot 1 k/v/kol p 2-6 n/kol/vz Sam |xNd č+| + Glag|M| + S|yVs ž- abstr | /+ Sam / Prid / p ∩ 1 d kot 1 k/v/kol Sam / Prisl |wN/L/Kol/Vz | 2–6 n/kol/vz d Primeri: Mislila sta, da bosta kmalu na cilju, Misli, da bi ga morali bolje plačati Shema 2: Formulaična predstavitev vezljivosti pri A. Žele (2008) 89 Temeljni glagoli in glag vezljivostne skupine: (a) telesno, duševno stanje ( bivati, čutiti); (b) ravnanje/ upravljanje/ustvarjanje ( delovati, dati, vzeti, igrati / se/); (c) govorjenje, mišljenje, razumevanje ( govoriti/ reči, misliti, gledati, hoteti, želeti); (č) sprememba ( spreminjati / se/); (d) premikanje ( iti, hoditi) Podskupina temeljnih glagolov so t i elementarni glagoli (osnovni življenjski procesi in dejavnosti, naravni pojavi), ki predstavljajo pomenskoskladenjsko oz vezljivostno sintezo naštetih skupin, prim veljati, videti, držati itn (Žele, 2001a, 116–118) 90 Natančnejša delitev na podkupine: (1) glagoli rekanja – poudarjena (1a) pomenska sestavina (PS) ‘/ne/ popolna in /ne/izražena informacija’ ali ‘zgoščena informacija’ ( reči/ govoriti, vprašati); (1b) PS ‘oddajanja informacije’ ( sporočiti/ sporočati; kazati, pokazati; klicati, zapovedati); (2) glagoli razumevanja – poudarjena (2a) PS ‘lastitev informacije’ ( dojemati, zapomniti si); (2b) PS ‘sprejemanje informacije’ ( izvedeti, spoznati); (2c) PS ‘zmožnost lastitve’ ali ‘sprejemanje in oddajanje informacije’ ( izbrati/ izbirati, spomniti se); (2d) PS ‘smiselno razumevanje in odzivanje na informacijo’ ( razumeti, slišati); (3) glagoli mišljenja ( misliti, meniti, vedeti, zanimati se; Žele, 2001a, 204–205) 55 VGU_Groselj_FINAL.indd 55 24.11.2011 8:48:35 Po kompleksni analizi vezljivosti A Žele potrdi stabilnost pomenskohierarhične razvrstitve udeleženskih vlog v smeri vršilec/povzročitelj/izvor dejanja > prejemnik > prizadeto > okoliščine, pri čemer se udeleženske vloge podelijo najprej enovlogovnim sklonom (dajalnik!) in nato večvlogovnim (prim Orešnik, 1992) Avtorica potrdi tudi pogostnostno sklonsko razvrstitev TRIMOD (v primeru glagolskih predložnih morfemov TMROD; Žele, 2001a, 72; 2006, 52) Praktični rezultat vezljivostne analize je tipologija stavčnih vzorcev in podvzor-cev (slovarska predstavitev Žele, 2008; predhodno Žele, 2003) Izhodišče ni čisto vezljivostno, temveč predstavlja kompromis med (a) tradicionalno skladnjo, izhajajočo iz delnosti stavčne strukture (osnova stavka je predikativna sintagma, glede na njeno realizacijo pa se stavki delijo na enodelne ali dvodelne) in (b) vezljivostno skladnjo, ki je obravnavana kot nadgradnja prvi Ob tem sta upoštevani še merili (c) slovnične pravilnosti povedi (dvodelnost/enodelnost stavka) in (č) sporočilne popolnosti (Žele, 2001a, 241) 91 Enodelni stavki: prvotno brezosebni nevezljivi Glag ( Dežuje, Noči se), drugotno brezosebni eno-/dvovezljivi Glag ( Brni mu / v/ glavi, Zahotelo se mu je bogastva) Dvodelni stavki: enovezljivi ( Smučam se), dvovezljivi ( Vozim avto, Veruje, da je lahko bolje), trovezljivi ( Učitelj je otroke naučil pesem/ pisati), štirivezljivi ( Janez je pripovedoval prijatelju šale o turistih) ter petvezljivi Glag ( Zdravnik je bolniku vbrizgnil zdravilo v žilo (z inekcijo); Žele, 2006, 53; prim 2001a, 243–251) 3.1.3 Vezljivost v češkem jezikoslovju 3.1.3.1 Stavčni vzorci v češčini – vezljivostni prispevek F. Daneša in Z. Hlavse (VV) Avtorja v razpravi Větné vzorce v češtině (eni osrednjih čeških skladenjskih mo-nografij) določata stavčne vzorce v češčini, pri čemer stavčni vzorec predstavlja kompleksno strukturo, sestavljeno iz slovnične in pomenske komponente ( gra-matický, semantický větný vzorec – GVV, SVV) Konstitutivne prvine GVV so tiste, ki so odvisne od vezljivosti predikatorja in kažejo na distinktivne značilnosti določenega GVV v razmerju do drugih, tako da se ga lahko definira kot mini-malno popolno strukturo, ki vsebuje vse, a hkrati samo tiste prvine, ki so nujne, da bi nastal slovnično pravilen stavek Položaje v GVV zapolnjujejo skladenjsko 91 V zvezi z zadnjim kriterijem, prim Tone mora brati (desno nevezljivo) ↔ Tone mora brati romane (obveznovezavno), Tone mora brati jagode (obveznovezavno) Ta kriterij verjetno dopolnjuje možnost nadpovedne oz sobesedilne vezljivosti, pri kateri se neizraženo določilo pričakuje v predhodnem/sledečem sobesedilu ali pa je razumljivo iz sotvarja, prim Ti si zaprl! (med obrtniki, gre za delavnico; Žele, 2001a, 241, 243) 56 VGU_Groselj_FINAL.indd 56 24.11.2011 8:48:36 relevantne oblikoslovne kategorije – besedne vrste (glagol, samostalnik itn ) in pregibalne značilnosti (predvsem sklon), prim Maminka navštívila přítelkyni z GVV tipa S – VF – S 92 nom acc Pojem SVV temelji na domnevi, da stavki naravnih jezikov predstavljajo situacije, kot jih doživlja in sporoča govorec (pri čemer sam izbere podatke, ki se mu zdijo relevantni) Tipe situacij predstavlja sistem semantičnih struktur ali propozicij Skladenjskim pozicijam se v SVV pripisujejo stavčnosemantične (ali udeleženske) vloge:93 pri glagolu navštívit je S v vlogi tistega, ki obisk izvaja (agens), nom S pa tistega, ki mu je obisk namenjen (patiens) SVV je konfiguracija udeležen-acc skih vlog in tipičnih značilnosti predikata, ki se povezujejo s prvinami GVV (med SVV in GVV obstajajo določena razmerja ustreznosti; VV, 43–44) Strukturo propozicije ustvarja t i intenčno polje (IP) predikata, podobno kot formalno strukturo stavka tvori predikatorjeva vezljivost 94 Vse značilnosti predikata, ki so relevantne z vidika vzpostavljanja razmerij v stavku (potencialno tudi z vidika stavkotvorne funkcije), vsebuje semantična formula (SF) 95 Njene spremenljivke ustrezajo potencialnim udeležencem, razmerja med njimi pa se izražajo s t i relatorji, ki predstavljajo pomene predikatorjev: npr y K z (y ima lastnost z), x L y (x se nahaja na kraju y) itn SF pa so lahko tudi kompleksne – predstavljajo lahko namreč spremembe (prehode), npr SF spravovat: x A ((y K z) T (y K z)) Kompleksna relacija je sestavljena iz relacij y K z s pomenom ‘imeti lastnost’ in njene negacije y K z (negacijo avtorja predstavljata z nadčrto), iz relatorja prehoda T med relacijama in relatorja A (‘biti agens’) med povzročiteljem dejanja in dejanjem samim (prim Náš šofér spravuje ústavního moskviče) Spremenljivke SF običajno ustrezajo položajem GVV, lahko pa jih vsebuje že sam predikat, kot npr semantično opredelitev spremenljivke z, saj pomen ‘spravovat’ predvideva prehod od [− funkcijski red] do [+ funkcijski red] (VV, 52–55) SVV je dejansko modifikacija SF, kot se realizira skozi GVV Ko SVV priredimo ustreznemu GVV, dobimo t i kompleksni stavčni vzorec ( větný vzorec kompleksní – KVV), prim Karel rozsvítil lampu: 92 Skladenjsko nedistinktivne in nekonstitutivne kategorije stavčnega vzorca so spol samostalnika, spol in sklon pridevnika, glagolski čas itn (VV, 41) 93 Avtorja imata tovrstno označevanje zgolj za informativno 94 Avtorja razlikujeta termina predikati in predikatorji Slednji naj bi bili znakovne prvine (jezikovni izrazi), katerih pričakovana funkcija je stavkotvornost, aktualizacijskost, medtem ko definicija predikata temelji na jezikovnem pomenu Še jasnejše postane razlikovanje, če vežemo predikator na vzpostavljanje VP (GVV), predikat pa na vzpostavljanje IP (SVV; VV, 49–50) 95 Za SF sta avtorja uporabila sistem relacijske logike, prirejen potrebam naravnega jezika (VV, 52–55) 57 VGU_Groselj_FINAL.indd 57 24.11.2011 8:48:36 S − VF − S nom acc agens − act. caus. − patiens Praktična oblika zapisa istega vzorca: (x~) S ~ agens; (y~) S ~ patiens nom acc Shema 3: Zapis kompleksnega stavčnega vzorca v VV Vsak KVV je skupen razredu stavkov, ki temeljijo na njem (lahko bi ga imenovali stavčni tip) Leksikalno zasedene položaje KVV bi lahko označili kot konstitutivne stavčne člene, ostale pa kot nekonstitutivne, fakultativne Na ravni GVV torej govorita F Daneš in Z Hlavsa o funkcijskih pozicijah, na ravni SVV o udeležencih in semantičnih vlogah, šele na ravni stavka (tj leksikalno napolnjenega KVV) pa o stavčnih členih (prvinah, komponentih; VV, 58–59) 96 Predikate, kot »intelektualne modele elementarnih tipov realnih situacij«, avtorja delita glede na njihove (razlikovalne) semantične značilnosti: ločujeta dinamične in statične predikate, znotraj dinamičnih procesualne ( Jan učí angličtinu) in mutacijske ( Vít ochočil kotě) Nadaljnja sistematika predikatov zadeva njihovo (a) enostavnost (nečlenjenost) in (b) zloženost (členjenost) V razred (a) sodijo (a.1) statični (prim Vít sedí) ter (a.2) procesualni predikati Slednji se delijo – glede na levointenčne-ga udeleženca – na (I) neakcijske in (II) akcijske Med (I) neakcijske sodijo: (I.1) procesi z enim participantom (SF = x N d; d ~ dejanje, N ~ relator med x in d), npr Lampa svití; (I.2) procesi z več participanti (praviloma SF = x N d (y)), npr Karel trpí nespavostí; (I.3) nečlenjeni procesi, npr Mrzne Med (II) akcijske sodijo: (II.1) procesi z enim participantom (SF = x PROC d; izvajalec, procesor, izvaja proces sam s sabo), npr Karel skáče; (II.2) procesi z več participanti (SF = x A d (y, *z); poleg izvajalca, agensa, je v IP še en participant), npr Karel zdraví Evu Členjeni predikati (b), ki nastanejo s kombinacijo nečlenjenih, se delijo na (b.1) »priredne« (povezava predikatov s funktorjem/konektorjem – mutacijski obnovit in statični Petr má klobouk na věšáku) ter (b.2) »podredne« s predikatom na udeleženskem mestu drugega predikata (npr glagol govorjenja sdělit; VV, 59–84) Avtorja ponazoritev posameznih stavčnih vzorcev v razpravi »naplastita« na pomensko delitev glagolov V prvo skupino uvrščata glagole premikanja (premikanje vršilec izvaja na sebi), pri čemer so nekateri predikati procesualni (npr jít), drugi pa mutacijski ( dojít); pri slednjih je vedno del pomena tudi cilj oz izhodišče (nista pa vedno nujno eksplicitno izražena) Običajne udeleženske vloge njihovih SVV so procesor, vršilec, nosilec, pa tudi izhodišče, cilj, pot, mesto, 96 Avtorja nadalje predstavita pojme, kot so selekcijske semantične tendence, (ne-)konstitutivnost, (ne-)obveznost, fakultativnost udeležencev itn , s katerimi so vezljivostne lastnosti predikatov natančneje opredeljene in zamejene (VV, 59–69) 58 VGU_Groselj_FINAL.indd 58 24.11.2011 8:48:36 način premikanja itn Ponazoritev: jít – proces, ki predstavlja aktualni enostavni enosmerni premik, prim Jan jde ze školy. Jde domů. Šel podchodem itn GVV: (S ) – VF – praepS/ ADV / S / jako S / A / jako by, kam, kudy, odkud nom instr nom SENT / S ; S ~ procesor; praepS ~ izhodišče, cilj, pot itn ; realizacija vsaj acc nom enega desnointenčnega udeleženca je obvezna (VV, 88–120) 97 Glagole ravnanja/upravljanja ( manipulovaní) zaznamuje IP z dvema udeležencema, tj vršilec in predmet ravnanja/upravljanja; znotraj navedene pomenske skupine avtorja ločita tri podskupine predikatov: (a) s sestavino premikanja, (b) s sestavino spremembe pripadnosti in so-nahajanja, (c) s sestavino spremembe lastnosti Ponazoritev: (a) nést ‘držet něco a pohybovat se s tím’ – proces, prim Vít nese dopis. Kůň nese těžký náklad itn GVV: (S ) – VF – S ; x A / PROC (y nom acc N d); S ~ x ~ agens/procesor [+ anim]; S ~ y ~ nosilec dejanja [+ konkr]; (b) nom acc pustit ‘uvolnit něco drženého, přestat držet’ (predikat konca razmerja so-nahajanja) – Dítě pustilo hrneček. Pustil její ruku itn GVV: (S ) – VF – S ; x A (y LC nom acc x) T (y LC x); S ~ x ~ agens [+ anim], S ~ y ~ locatum [+ konkr] (okazionalnom acc na elipsa možna); (c) otevřít ‘uvolnit to, co zamezuje vchod do něčeho’ – Marie otevřela okno itn GVV: (S ) – VF – S ; x A ((y N z) T (y N z));98 S ~ agens nom acc nom [+ person], [+ natur], S ~ patiens (VV, 120–146) acc Glagoli govorjenja, mišljenja in dojemanja predvidevajo v IP udeleženca informacijo, ki lahko pri posameznih predikatih te skupine vstopa v različna razmerja: posedovanje ( vědět), prejemanje ( dozvědět se), oddajanje ( oznamit), dojemanje ( slyšet), čustvena reakcija ( litovat) itn Informacija je primarno označena s semantično oznako [+ propozicijskost], ki jo v GVV najpogosteje zaznamuje spremenljivka SENT (stavčna realizacija), je pa lahko realizirana tudi drugače (npr kondenzirano) Informacijo avtorja delita glede na predstavitev vsebine na eksplicitno, ki je lahko popolna ( Sdělil mu, že se oženil s Věrou) ali nepopolna ( Sdělil mu, s kým se oženil), neeksplicitno ( Sdělil mu velkou novinu) ter kondenzacijsko ( Slíbil mu hodinky; VV, 149–223) Sledi skupina glagolov s splošnim pomenom spremembe (so predvsem mutacijski tipa zmizet, najít / se/, sodi pa mednje tudi procesualni hledat) Ponazoritev: měnit // změnit ‘dělat // udělat jiným’ – Letadlo změnilo směr (svého letu) itn GVV: (S ) – VF – S ; x A ((y K b) T (y K c));99 S (ev relSENT) ~ x ~ agens [± nom acc nom prop]; S ~ y ~ patiens [± prop] Omenjeni tip pozna tudi različico s S [ – anim], acc nom prim Výbuch sopky (z)mění často okolní krajinu k nepoznání (VV, 224–235) 97 Obravnavani so tudi tipi premikanja: aktualni/neaktualni, raznosmerni/enosmerni itn 98 Pomenska sestavina z ‘lastnost’ je implicirana v samem predikatu (VV, 146) 99 Spremenljivki b in c predstavljata dve različni lastnosti ali stanji (VV, 225) 59 VGU_Groselj_FINAL.indd 59 24.11.2011 8:48:36 Avtorja nazadnje vzameta v obravnavo vzorce z glagoli splošnih in elementarnih dejanj (dejavnosti), med katere sodijo akcijski dělat, provádět (splošni), jíst, bojovat (elementarni) ter neakcijski dít se (splošni), hořet (elementarni), žít, spát (eksistencialno življenjsko dogajanje) Glagole v omenjeni skupini, ki je določena zelo široko, pogosto spremlja (natančnejša) »vsebinska določitev dejanja« Ponazoritev: dělat ‘vykonávat určitou specifickou činnost’ – proces (akcijski glagol), prim Otec dělal řemeslo… Kamil dělá vysokou školu ‘studuje ji, zabývá se jí’ itn GVV: (S ) – VF – S ; procesi z agensom; S ~ x ~ agens, S ~ y ~ vsebinska nom acc nom acc določitev (VV, 236–250) 3.1.3.1.1 Skupina glagolov govorjenja, mišljenja in dojemanja v češki vezljivostni skladnji Ključna skupina v tej obravnavi so glagoli govorjenja, mišljenja in dojemanja Le-ti, kot že rečeno, predvidevajo v IP udeleženca z vlogo informacija (vsebina), ki pri predikatih skupine vstopa v različna razmerja: posedovanje ( vědět), prejemanje ( dozvědět se), oddajanje ( oznamit), dojemanje ( slyšet), čustvena reakcija ( litovat) itn 100 Informacija, notranje členjena mišljenjska vsebina, ki predvideva tudi nekega lastnika (nosilca), je primarno označena s semantično oznako [+ propozicijskost], ki jo v GVV najpogosteje zaznamuje spremenljivka SENT (stavčna realizacija),101 je pa lahko realizirana tudi drugače (npr kondenzirano) Informacija se deli, glede na predstavitev vsebine, na eksplicitno, ki je lahko popolna ( Sdělil mu, že se oženil s Věrou) ali nepopolna ( Sdělil mu, s kým se oženil ali Přemyšlel o důvodu jejího smutku); pri slednji neizraženi del informacije nadomešča t i suplemendum, izraz kategorialnega pomena (najpogosteje zaimek) Poleg tega je informacija lahko neeksplicitna ( Sdělil mu velkou novinu) ali kondenzacijska ( Slíbil mu hodinky) 102 Druga delitev temelji na razlikovanju (iz členitve po aktualnosti) med temo ( siže, tj o čem se govori) ter remo ( diktum, tj kaj se o nečem govori), npr Mluvil o Regíně (siže) proti Řekl, že se Regína bude vdávat (diktum; VV, 149–163) Največjo skupino predstavljajo predikati oddajanja informacije, med predikatorji predvsem verba dicendi 103 Njihov levointenčni udeleženec je največkrat 100 Podobna razmerja so pri predikatorjih, v katerih VP so poimenovanja materialne kulture (VV, 149) 101 Slednjo spremljajo dodatne semantične oznake (asertivnost, voluntativnost itn ), ki natančneje opredeljujejo tip vezniške besede, ki uvaja odvisnik z oznako SENT (udeleženec informacija) 102 Pri informaciji kodenzacijskega tipa gre lahko za delno nominalizacijo stavka (oz VF odvisnika, prim Prosil ho, aby mu půjčil 5000 Kčs proti Prosil ho o půjčku) ali semantično kondenzacijo, ko celotno informacijo nadomešča desnointenčni udeleženec (glej zgornji primer; VV, 162) 103 Med ostale sodijo predikatorji, katerih osnovni pomen ni govorno posredovanje vsebine – način posredovanja informacije ni določen ( uvědomit), opredeljen je način delovanja na prejemnika ( hrozit), osnovni pomen je 60 VGU_Groselj_FINAL.indd 60 24.11.2011 8:48:36 izvajalec govornega dejanja (neterminološko); slednje je lahko »golo« (brez-predmetna raba mluvit) ali pa IP predikatorja predvideva udeleženca informacijo ( vyprávět pohádku) in njen namen (tj adresata, npr pri slibovat) Avtorja delita verba dicendi (VD) – po pomensko (in skladenjsko) najkompleksnejšem udele- žencu, informaciji – na sižejske in diktalne VD (kar je tudi strukturno upravičeno, prim mluvit o něčem – říkat něco); sicer pa je siže lahko izražen tudi pri primarno diktalnem VD, prim Říkal o něm (siže), že je nespolehlivý (podobno tudi diktum pri sižejskem VD) . Izrazna sredstva diktuma so predvsem odvisniki (vsebinski), njihove nominalizacije in nedoločnik (za diktalne VD je značilen premi govor), medtem ko je siže najpogosteje izražen s predložnimi skloni (prim Neřekl k tomu nic) 104 Ponazoritev: mluvit6 ‘govoriti’ – psevdosižejski (diktalni) VD, prim Karel mluvil (s Vaškem) o tom, že pojede do Bulharska GVV: (S ) – VF – ( se S ) – o nom instr tom, že SENT / o tom, rel SENT / o S ; S ~ posrednik; se S ~ prejemnik/ loc nom instr partner; o tom, … / o S ~ diktum Nekaj ostalih glagolov: říci, mlčet, vykládat, loc vyjádřit (se), ptát se, odpovědět itn (VV, 164–195) Predikati lastitve informacije so center glagolov mišljenja ( verba sentiendi, cogitandi itn ), mišljenje samo pa predstavlja prisotnost določene vsebine, ki je lahko izražena (informacija), v intelektualni sferi človeka (lastnika/nosilca) 105 Ponazoritev: (po)myslit (si) ‘soudit, představovat si’ – Vít (si) (po)myslil, že Jan lže. Vít si (po)myslil o Janovi nepěkné věci GVV: (S ) – VF – že SENT / S (omejeno); nom acc SENT ~ informacija [– empir] [+ asert] [+ popolna] Ostali glagoli so še pamatovat (se), (si), předpokládat, rozumět, tušit, vědět, věřit itn (VV, 198–203) Pri predikatih sprejemanja (pridobivanja) informacije se samo v redkih primerih pojavlja posrednik informacije (npr dozvědět se, slyšet, zjistit) F Daneš in Z Hlavsa delita posamezne predikatorje glede na to, ali je v pridobiva-nju informacije prejemnik aktiven (1) ali manj aktiven (2) in ali je informacija iz zunanjega sveta (a) ali pa iz notranje sfere prejemnika (b) Primeri: (1a) poznat, pozorovat; (1b) představit si; (2a) dozvědět se, slyšet, vidět; (2b) napadnout, pomyslit si itn Ponazoritev: do(z)vědět se – Vít se snad dozví, že / zda / kam se Eva přestěhovala. Snad se dozví o jejím přestěhování. Dozvěděl jsem se nová fakta GVV: (S ) – VF – že / zda / rel SENT / o S / S – ( od S ); SENT ~ nom loc acc gen reakcija ( Smál se, že to bude snadné) ali pa gre za t i namerne vzročnike ( finalitní kauzativa), prim stanovit, těšit, přesvědčit (VV, 195–198) 104 Stavčno izraženi siže (propozicijskega tipa) je možen s pomočjo zaimka to (sr spol in ustrezni sklon), ki omogoča skladenjsko substantivizacijo stavkov, tj stavčno obliko udeleženca ob glagolih, ki sicer tega ne dovolijo, prim Mluvil o tom, jak se stal slavným sportovcem (VV, 170) 105 Informacijo v tej skupini glagolov zaznamujejo semantične oznake empiričnosti (objektivni, dejanski obstoj stanja, ki ga izraža informacija), asertivnosti (o realnosti se nekaj zatrjuje) ter popolnosti Poleg njih se lahko kot semantična oznaka pojavlja voluntativnost – vsebina informacije je stanje/dejanje, ki ga posrednik (celo prejemnik) skuša doseči 61 VGU_Groselj_FINAL.indd 61 24.11.2011 8:48:36 informacija [± asert] [± popolna]; možna trasformacija → dozví se o Evě, kam se přestěhovala; o S ~ eksplicitna informacija, S ~ neeksplicitna informacija loc acc (včasih prekrivni dozvědět se výsledek zkoušky – o výsledku zkoušky), od S ~ gen posrednik (VV, 204–206) Pri predikatih lastitve, oddajanja in prejemanja sposobnosti informacijo nadomesti (propozicijski) udeleženec sposobnost 106 Le-ta vstopa v razmerja lastitve ( umí plavat), oddajanja s strani posrednika (lastnika, prim učil ho plavat) oz prejemanja ( naučil se plavat); njegovo formalno izrazno sredstvo je običajno nedoloč- nik Ponazoritev: umět – Vít umí dobře plavat; umí rusky; umí svou roli. Ve škole umí, ale je často nemocen. GVV: (S ) – VF – INF / S / ADV; S ~ lastnik, nom acc nom INF ~ sposobnost; ADV ~ nepopolna realizacija, S ~ leksikalno omejeno na na-acc vezovalna sredstva ali nekatere samostalnike s pomenom ‘naloga, ki jo sposobnost omogoča izpolnjevati’ (VV, 206–208) Predikati čutnega zaznavanja in odzivanja imajo v svojem IP dva posebna udeleženca, doživljalca (blizu tudi nekdo, ki reagira) in povod (češ podnět) 107 Povod oz tisto, kar povzroča čutno zaznavanje, je običajno v desnovezljivem položaju ( Mám rád hory), lahko pa je tudi v levovezljivem ( Hory se mi líbí) Povod je redko izražen eksplicitno (impliciran je v samem pomenu glagola, prim slišati – zvok), pa še takrat je natančneje opredeljen ( slišati krik, poseben zvok), pogosteje najdemo njegovo izhodišče ( slišati ptico, vohati bencin) Zaznamuje ga torej propozicijskost, ki pa je običajno realizirana nepopolno (pri tem je izhodiščno propozicijo objektivno težko rekonstruirati) Ob primerih stavčne in nedoločniške realizacije ( Slyšel jsem, jak otec otvírá dveře / otce otvírat dveře) pa se propozicijskost ohranja tudi pri nestavčni realizaciji, prim Slyšel jsem skřípání dveří Predikati se nanašajo na tip, vonj ( cítit), sluh ( slyšet), vid ( vidět) itn Ponazoritev: slyšet1 – Vít slyšel křik; slyšel hodiny. Slyšel, jak / že / odkud sestra volá. Slyšel i v tom hluku. GVV: (S ) – VF – (S / jak / že / rel SENT); S ~ doživljalec, S / SENT ~ nom acc nom acc povod (? informacija) Predikati, ki pomenijo odzivanje, vključujejo v svojem IP udeležence z vlogami doživljalca in povoda, kot tudi lastnika in informacije (odziv lahko povzroči tako povod kot informacija) 108 Med glagole z doživljalcem in povodom bi sodila npr trpět, plakat, med tiste z doživljalcem in povodom ter lastnikom in informacijo npr bát se, líbit se, zgolj lastnik in informacija pa bi opredeljevala glagole divit se, přát itn Ponazoritev: (1) bát se1 – Brigita se bojí 106 Bližina z glagoli mišljenja se kaže tudi v možni prisotnosti udeleženca informacije v IP teh predikatov Podobno kot informacijo pa tudi sposobnost zaznamuje semantična oznaka popolnosti 107 Povod je treba razumeti kot okoliščino, ki povzroča zaznavanje, doživljanje 108 Avtorja ločujeta med reakcijo, ki jo povzroča povod, in informacijo: Líbí se mi, jestliže (když) Brigita zpívá proti …, že Brigita zpívá; v drugih primerih predstavlja nestavčna oblika določila povod (brez primerov nominalizacije in kondenzacije = informacija) 62 VGU_Groselj_FINAL.indd 62 24.11.2011 8:48:36 psů. Když jsem byl malý, v noci jsem se často bál. GVV: (S ) – VF – (S ); SF: nom acc x RS y, x ~ doživljalec, y ~ povod (2) divit se – Bedřich se diví (tomu), že Brigita nepřišla. Divil se (tomu), co dokázala. Divil se Brigitě. GVV: (S ) – VF – že / nom rel SENT / S ; SF: x RM ∆, x ~ S ~ lastnik, ∆ ~ SENT ~ informacija, S ~ dat nom dat nestavčna realizacija informacije (VV, 208–218) Zadnjo skupino sestavljajo predikati razumske dejavnosti (čutne ali mišljenjske), katere namen je informacijo potrditi ali dopolniti Predikatorji se ločijo glede na sfero osebnosti, ki je vključena v dejavnost Predikatorje čutne dejavnosti (tipa vidět, sledovat, hledět, poslouchat) poleg povoda/informacije običajno opredeljuje usmerjenost (kot predikatorje premikanja), prim Díval se z okna (izhodišče) – přes plot (pot) – dolů (smer) V mišljenjsko dejavnost sodijo npr predikatorji myslit, přemýšlet, uvažovat, zajímat se Zanje, kot trdita avtorja, je značilna enotnost vezljivostnega potenciala (tudi ko gre za nestavčno realizacijo), prim S – VF – o S (vsaj pri zadnjih treh) Ponazoritev: (1) naslouchat1 – Bedřich nom loc naslouchal dívce / jejím slovům / lichotkám; naslouchal, jak ptáci zpívají GVV: (S ) – VF – S ; S ~ praviloma okvir ali vrednotenje informacije (lahko tudi nom dat dat samo povod) (2) myslit1 – Vít myslil jen na práci a na děti. Stále myslím na jeho slova. GVV: (S ) – VF – na S ; na S ~ siže informacije (mentalne dejavnosti) nom acc acc in razni tipi njene nestavčne realizacije (VV, 218–223) 3.1.3.2 Vezljivost v Mluvnice češtiny 3 – Skladba (MČ 3) Verjetno najbolj popoln opis češke skladnje prinaša skladenjski del češke aka-demske slovnice (izšel pod uredništvom F Daneša leta 1987) Njen vezljivostni del predstavlja t i dvoravninsko vezljivostno skladnjo ( dvourovinná valenční syntax), kar pomeni, da je zastavljen na istih izhodiščih kot VV Zunajjezikovna realnost se ubeseduje na podlagi propozicij, ki so mišljenjski odrazi dela realnosti – konfiguracije njenih vsebinskih prvin Jezikovno se te prvine udejanjajo v strukturi predikata: s semantičnimi udeleženci in predikatom (pomensko), ki »odpira« mesta zanje (intenca predikata ustvarja intenčno polje) 109 Jedro propozicije lahko razširjajo še druge, z vidika predikata neintenčne prvine Pomenska vezljivost se ubeseduje na oblikovni ravnini (pri čemer ne gre za enoznačno prekrivanje pomenskih enot z oblikovnimi – t i asimetrični dualizem jezikovnega znaka) Udeleženci (ki imajo udeleženske vloge in lahko nosijo selektivne oznake, prim živo, človeško itn ) dobijo določeno podobo – besednovrstno (stavčno), sklonsko itn , predikat dobi podobo predikatorja, prototipično osebne 109 Semantična ravnina se loči na ravnino mišljenjskih vsebin (univerzalna logično-semantična struktura) in ravnino pomenov znakovnih prvin določenega jezika (jezikovno oblikovanje mišljenjske ravnine; MČ 3, 11) 63 VGU_Groselj_FINAL.indd 63 24.11.2011 8:48:36 glagolske oblike (aktualizirana propozicija) Na podlagi vezljivosti nastajajo torej osnovne stavčne strukture, ki so pravzaprav realizacija intence predikata na ravnini slovnične oblike (MČ 3, 9–10, 17–18) Če so bile v VV predstavljene vezljivostne lastnosti predikatov po pomenskih skupinah (poljih), je obravnava vezljivosti v MČ 3 zanimiva predvsem zaradi (a) vezljivostne opredelitve stavčnih členov in (b) problematike osnovnih stavčnih struktur V MČ 3 se skuša s pomočjo vezljivostnih kriterijev (pomenske usmerjenosti in skladenjskih lastnosti predikata) doseči uravnoteženost definicijskih in klasifika-cijskih kriterijev obravnave stavčnih členov Na tej osnovi se izločijo naslednji stavčni členi: z vidika ZVS vezljiva osebek, določilo ( komplement; slednje je lahko predmetno, prislovno ali povedkovo) in nevezljivo prislovno dopolnilo 110 Poleg njih se hierarhično nižje – vedno le kot sestavni del določenega stavčnega člena – obravnava prilastek (čeprav lahko tudi sam vezljiv), posebno poglavje pa so vezljivostna določila pridevnikov in prislovov Osebek je obravnavan po obliki111 in UV: vršilec dejanja ob akcijskih predikatih – s podtipi, npr iniciatorskim ( Tatínek mne poslal pro noviny), sredstvenim, vzročnim ( Slunce vysušilo kaluže); nosilec ob dinamičnih neakcijskih ali statičnih predikatih (prim Eva je nemocná) itn Hierarhično najvišje postavljenemu med vezljivostnimi položaji sledijo komplementi (določila), ki predstavljajo ostale vezljive stavčne člene (t i desna vezljivost): predmetna določila imajo določeno (sklonsko/predlo- žnosklonsko) obliko112 in so obvezna ali potencialna; prislovna določila oblikovno opredeljuje semantični tip določila (kot vprašalnica nastopajo zaimenski prislovi) – zaradi tega so oblikovno tudi bolj svobodna, prim Potom zamířil domů / do školy / na hřbitov / k tetě Povedkovo določilo je definirano kot obvezna kvalifikacija osebkovega/predmetnega udeleženca, ki se pojavlja ob nekaterih nepolnopomenskih glagolih (semantičnih kategorialnih modifikacijah glagola biti) V češ je najpogosteje izražen z imenovalnikom/orodnikom prid ali sam , s predložnim sklonom ( Otce zvolili předsedou / za předsedu), v nekaterih primerih pa celo prislovom ( Dům vyhlížel zpustle) Najbolj tipična UV predmetnega določila je prizadeto (patiens), poleg nje pa se pojavljajo ob predikatih govorjenja in mišljenjskih dejavnosti še informacija (pomensko jo opredeljuje kompleksnost, izhodiščna propozicijskost), 110 Slovensko izrazje izhaja iz aktualnih slovenskih vezljivostnih del, prim M Križaj-Ortar (1989), A Žele (2001a) 111 Imenovalniško obliko spremljajo njene »modifikacije« (zanikani, partitivni rodilnik, nekateri prislovni izrazi, npr Doma se mě na to neptali), ki imenovalnik dodatno opredeljujejo (količinsko, okoliščinsko itn ) 112 Lahko pa je tudi stavčna, nedoločniška, prim Bratr mi oznámil, že se zítra žení Eden izmed testov predmetnosti so sklonske vprašalnice 64 VGU_Groselj_FINAL.indd 64 24.11.2011 8:48:36 doživljalec ( zebou mne nohy), beneficient, interesent itn Prislovno določilo udeležensko zaznamujejo krajevnost, namernost ( šel jsem se koupat), mernost ( voda sahala vysoko), časovnost, načinovnost, izhodiščnost ( Sroubili jsme přístřešek z prken; MČ 3, 41–66, 75–125) 113 Vezljivostno razviti so lahko tudi pridevniki in prislovi, njihova določila pa se stavčnočlensko večinoma uvrščajo k predmetnim 114 Pri pridevniški vezljivosti je pomembna njihova vloga v povedku (t i predikativ) z aktualizirano stavkotvor-nostjo; povedki tega tipa se obnašajo podobno kot glagoli s statičnim pomenom 115 Vezljivost izglagolskih in neizglagolskih pridevnikov je izražena z največ dvema udeležencema (sklonska, predložnosklonska, stavčna oblika), prim přinucený (S – i k S / Inf / aby Sent, prim p. okolnostmi smířit se s chudobou) ali lenivý ( na d S , prim l. na práci) Vezljivostna določila prislovov so redka in večinoma po-ak sledica njihove izpridevniškosti (nima pa vezljivosti vsak izpridevniški prislov), prim rovnoběžně s přímkou; podobno velja tudi za zveze tipa zanedlouho (po jeho příchodu) in za izraze v primerniških ali presežniških oblikah prislovov (jezdí) opatrněji než ty, nejopatrněji z nás všech (MČ 3, 66–75) . Kot posledico vezljivosti je treba omeniti še vezljive prilastke,116 ki izražajo udeležence ob izglag (dejavnostnih/stanjskih) ali izprid (lastnostnih) samostalnikih (pri tem se IP izhodiščnega predikata – pretvorbno povezanega s sam – do določene mere ohranja) Vezljivi prilastki so večinoma neujemalni – oblikovno samostalniki, prislovi, nedoločniki in odvisniki 117 Pri dejavnostnih/stanjskih sam udeleženska mesta niso obvezna, saj je relacijski značaj sam glede na glagol oslabljen Samostalniki odpirajo od enega do treh udeleženskih mest, prim pokles teploty (S ), vzpomínka dětí na prázdniny (S – na S ), odběr krve g g ak 113 Na meji med določilom in dopolnilom (so šibko vezljivi) se nahajajo t i určení prostředku činnosti (dopolnila sredstva dejanja) s podtipi orodja ( řezat pilou), materiala ( obléci dítě do kabátku), posrednika ( poslat zboží po draze), sredstva (ožje, prim Obuv se vyrábi strojově. ) V isti skupini se nahaja tudi t i určení prožívatele prospěchu, prim Namaluj nám nějaký obrázek! (zainteresirani) in Ránu mu pečlivě ošetřila (lastnik nekega predmeta, v katerega korist je izvajano dejanje) 114 Zanimivo je, da MČ 3 vprašanja stavčnočlenskosti teh določil natančneje ne problematizira 115 Pri vezljivosti izglagolskih pridevnikov so izpostavljene pretvorbe VP glagola (motivirane besedotvorno): eden izmed udeležencev je lahko na mestu jedrnega samostalnika, ko je pridevniška BZ prilastek, oz na mestu osebka, ko je pridevniška BZ predikativ, prim záviset [N, na L] → závislý na S ; spreminja se lahko tudi oblika i udeležencev, prim odolávat korozi → odolní proti korozi. Poleg tega pa je pomembno, ali izglagolski pridevnik opredeljuje »globinski« osebek (rezultat pretvorbe je tako tvorni stavek, prim soudce, který zná zákony → soudce znalý zákonů) ali »globinsko« določilo (rezultat je trpni stavek, prim země, která byla zpustošena válkou → válkou zpustošená země) 116 Na tem mestu se izogibam razpravljanju o prislovnih dopolnilih in nevezljivih prilastkih, pri slednjih pa tudi ne problematiziram njihovih različnih stavčnočlenskih vlog 117 Prim formalno razmerje z izhodiščnim stavkom: matka navštívila tetu → matčina (S → Adj) návštěva (V → S) tety (S → S ). Na tem mestu lahko samo opozorim na vezljivostno vrednost svojilnih pridevnikov in njihovo ak g razmerje do rodilniškega prilastka (prim matčina návštěva proti návštěva matky); njihova problematika namreč presega namen tega dela razpravljanja 65 VGU_Groselj_FINAL.indd 65 24.11.2011 8:48:36 nemocnému sestrou (S – S – S ) Po semantični strani so zveze z izprid sam g d i pretvorbe kvalifikacijskih propozicij (s pridevnikom v položaju predikativa): Jan Hus byl věrný pravdě → věrnost Jana Husa pravdě; podobni so jim prilastki s t i razlagalnim pomenom, prim trest smrti ( Smrt je trestem) Vezljivostni prilastki (praviloma S ) se nahajajo tudi ob t i relacijskih samostalnikih tipa g matka (Jana Krále), autorka Pohorské vesnice itn Te zveze se obravnavajo kot realizacije (dela) neaktualiziranih propozicij (identifikacijskih/kvalifikacijskih) s predikati tipa být matkou (MČ 3, 126–147) V poglavju o osnovnih stavčnih strukturah se slovnični stavčni vzorci (GVV) ne delijo po pomenskih poljih predikatov (kot v VV), temveč glede na njihovo kompleksnost Med vzorci brez osebka se nahajajo vzorci z nevezljivimi predikati (Vf ), prim Mrzlo. Venku sněží, kot tudi z vezljivimi (Vf – S ), prim 3sg n 3sg n cas Zebe ho; Daří se mi lépe; Nedalo mi, abych tam nezašel / tam nezajít. Vzorci z osebkom se delijo glede na število desnih udeležencev, npr Strýc jakoby omládl (S – Vf), Jiří se zastal přítele (S – Vf – S ), obléci dítě do kabátku (S – Vf – S – n n g n a ADVLoc) 118 Posebno vlogo igrata predikata být in mít, ki sta sicer nosilca aktualizacijskih kategorij, nikoli pa nista intenčna centra v pravem pomenu besede; pomensko sta »izpraznjena«, ohranjata pa kategorialna pomena eksistence, obsta-janja ( být) oz svojilnosti, lastitve ( mít) Med zanimivejše stavčne vzorce sodijo tisti, ki imajo enega izmed udeležencev, določil izraženega izključno z nedoloč- nikom (pri slednjem lahko govorimo o propozicijski osnovi),119 npr ob umět, dokázat, nechat (téci vodu) itn (MČ 3, 170–232) 3.1.3.3 Vezljivost in Skladba češtiny M. Grepla in P. Karlíka (SČ) Vezljivostna skladnja v delu Skladba češtiny se navezuje na predhodna dela češke skladnje, vendar pa je v marsičem tudi inovativna V poglavju Struktura stavka ( Struktura věty) se – po kritiki t i klasične skladnje (prim SČ, 23–26) – avtorja opredelita za odvisnostni skladenjski model (ne mogoče za sestavniškega), ki izhaja iz semantične (pomenske) strukture stavka Izhodišče za jedro stavka je t i mikrosituacija, na podlagi katere so se izoblikovali modeli jezikovno obdelanih mikrosituacij Njen temelj so predikatorji – izrazi, katerih leksikalnosemantični sestavni del predstavlja značilnosti »objektov«, odnose med njimi, stanja, dejanja, 118 Ločeno so obravnavani vzorci z morfološko omejenospremenljivimi določili Oblika teh določil je svobodna v mejah določenega pomena, prim octnout se z določili tipa Adv, v / na + L, nad / pod + I, vedle + G (morfološko omejenospremenljive kategorije) 119 Ko se lahko govori o pretvorbah stavek → nedoločnik ( Petr se chystal, že (Petr) přeplave jezero → Petr se chystal přeplavat jezero) ob zagotovljenih določenih pogojih (npr koreferenca osebkov obeh stavkov ali določila matičnega stavka in osebka odvisnika), ne gre za stavčne vzorce 66 VGU_Groselj_FINAL.indd 66 24.11.2011 8:48:36 spremembe njihovih udeležencev, njihov slovnični del pa jih »aktualizira« in modalno opredeljuje 120 Predikatorji s svojim pomenom (intencijska sposobnost predikatorjev) ustvarjajo polje funkcijskih položajev – aktantov, ki imajo določene semantične vloge (SČ, 27–30) Semantična klasifikacija predikatov temelji na skladenjsko relevantnih značilnostih, s pomočjo katerih se tvorijo modeli jezikovno obdelanih mikrosituacij Avtorja ločita mutacijske predikatorje od nemutacijskih Slednji so semantično osnovni, ločijo pa se na stanjske ( sedět, vědět – stanja, relacije) in dejavnostne ( pršet, spát – enostavni procesi) Mutacijski predikatorji implicirajo spremembo; gre za semantično zložene (kompleksne) predikatorje tipa sládnout, přemluvit itn Glede na tip spremembe, ki jo implicirajo, jih lahko ločimo na akcijske (z zunanjim povzročiteljem spremembe – rozesmát) in enostavne (brez informacije o zunanjem povzročitelju, prim oslepnout, posadit se; SČ, 30–38) Osnovna značilnost predikatorjev pa je tudi to, da v svoji semantični strukturi implicirajo udeležence (določajo njihovo število in udeleženske vloge) Avtorja, v nasprotju s prej navedenimi češkimi skladenjskimi deli, predstavita njihovo tipologijo: med substancijskimi aktanti ločita fizične objekte (češ agens, kauzátor, procesor, nositel, posesor, expirient, recipient, beneficient, patiens, stimul, instrument, vehikl), mesta (češ locus, direktiv, origativ) ter časovne točke/intervale (češ tempus) Ob njih pa je treba upoštevati tudi situacijske aktante – dejansko mikrosituacije, ki so sestavni del osnovne mikrosituacije: češ informace, instrukce, podnět, účel (primarno se izražajo z odvisniki, nedoločniki, lahko pa so podvrženi tudi različnim tipom nominalizacij, substitucij) Semantične značilnosti predikatorjev in aktantov tvorijo, v osnovi, stavčno semantično strukturo (semantični vzorec), ki je do določene mere izomorfna z mikrosituacijo Leksikalna zasedenost predikatorjev in aktantov tvori jedro propozicije, ki lahko postane osnova stavka (lahko tudi nestavčnih struktur; SČ, 39–44) Za skladenjsko obnašanje predikatorja v vlogi povedka je odločilno, da na podlagi svojih vezljivostnih zmožnosti tvori različne slovnične tipe stavkov Vezljivostne pozicije (komplementi), ki jih implicira po številu, morfološki obliki, so pri tem lahko obvezne121 ali potencialne 122 Vezljivostno vezani skladenjski položaji, ki jih 120 Slednji so lahko polnopomenski glagoli v določnih oblikah (VF) ali pa skladenjske zveze leksikalno-semantične (nocionalne) sestavine in sestavine z aktualizacijskim potencialom (SČ, 28) 121 Z njihovim izpustom nastaja slovnično nepravilen stavek Obveznega izraza v vezljivostnem položaju ne moremo izpustiti, prim *(Matka) navštívila, niti ga ne moremo osamosvojiti (s t i parcelacijo), prim *(Matka) navštívila. Babičku (SČ, 46) 122 Potencialne pozicije so lahko stavčno neizražene, lahko pa jih dopolnimo s t i vprašalnim testom (Panevová 1980) Prim osebek (Petr) kouří, predmet (Petr) zhasl (světlo), prislovno določilo (Petr) vstoupil (do sálu) (SČ, 46–47) 67 VGU_Groselj_FINAL.indd 67 24.11.2011 8:48:36 predvidevata M Grepl in P Karlík, so določeni po številu, tj od 1 ( Slunce svítí) do 4 ( Matka vpletla dceři do vlasů mašli) Vezljivostni položaji se ločijo tudi glede na njihovo obliko, ki je lahko določena (V v primeru Petr se bojí psů) oz nedolo-gen čena – značilna predvsem za prislovne položaje ( Petr přišel do školy / na nádraží / domů) Za slovnični stavčni vzorec je pomembna tudi besedna vrsta, ki lahko zapolni vezljivostni položaj Primarno se na položaju substancijskih aktantov nahajajo samostalniški izrazi (tudi zaimki) v določeni sklonski obliki, prim S ak ( Vidím Petru), prislovi, prislovni izrazi (ADV tipa Vstoupil sem), na položaju si-tuacijskih aktantov pa stavki z določenim veznikom (konjSENT, prim X.Y. ho nutil (k tomu), aby odešel) 123 Sekundarno so lahko situacijski predikati izraženi nominalizacijsko, tj z nedoločnikom (INF), z dejavnostnim samostalnikom, prim S – PRED – S – abySENT // INF // DS ( X.Y. mu bránil (v tom), nom vf dat v lok v lok v lok aby vydával levné knihy // vydávat levné knihy // ve vydávání levných knih) 124 S pomočjo razvijalnih pravil se v stavčno strukturo uvrščajo nevezljivi (nekonstitutivni) stavčni členi (fakultativni), in sicer adjunkti (suplementi), ki se delijo na cirkumstante ( Eva přišla pozdě) in kopredikate ( Dědeček sedí u stolu shrbený // shrbeně) Posebno mesto med stavčnimi členi ima gotovo prilastek (atribut) – kot člen stavčnega člena, izraženega s sam (SČ, 45–56) Inovativni del Skladbe češtiny je gotovo poglavje o tipologiji osnovnih stavčnih struktur ( Typologie elementárních větných struktur), ki jih opredeljuje dominantna vloga predikatorjev (s slovničnim in semantičnim stavčnim vzorcem) oz propozicijskih tipov, ki izhajajo iz semantično relevantnih značilnosti predikatorjev (PRED) Avtorja razlikujeta 9 osnovnih tipov: (1) identiteta, (2) obstajanje, (3) lastnost, (4) svojina/lastitev, (5) položaj, (6) lokalizacija/nahajanje, (7) količina, (8) korelacija, (9) proces 125 Ta del skladnje se približuje, kljub temu da je zasnovan na sistemskih vezljivostnih lastnostih predikatorjev, komunikacijskemu jezikoslovju – vzpostavlja namreč sporočanjske (mikro)situacije, ki predstavljajo osnovo določenega vzorca Kot ilustracijo naj navedem propozicijski tip, ki temelji na svojini/ lastitvi: med dvema objektoma (objektna lastitev) ali med objektom in informacijo (mentalna lastitev) Prvo predstavlja mikrosituacija tipa »někdo/něco má/nemá někoho/něco« in npr vzorec S – PRED – S , prim Můj bratr má nom vf ak peníze (posesor – posesum) 126 Sam objekt je lahko fizične narave ( Bratr má auto; Bratr je vlastníkem chalupy) ali abstraktne ( Ta dívka má kouzlo; Petr má příkaz, 123 Če je stavek na sklonskem položaju (V ), mora biti sklon položaja signaliziran eksterno, tj abySENT cas k dat 124 O omejitvah za substitucijo prim SČ (54–55) 125 Avtorja skoraj pri vsakem tipu določata po tri podtipe, npr lastnost, ki temeljijo na (3a) nemutacijskih (osnovnih) PRED, prim Prádlo je suché; na (3b) enostavnih mutacijskih PRED, prim Prádlo schne; na (3c) akcijskih mutacijskih PRED, prim Matka suší prádlo (SČ, 57) 126 Prim Ty peníze patří mému bratrovi – posesum v osebku (vzorec S – PRED – S ) nom vf dat 68 VGU_Groselj_FINAL.indd 68 24.11.2011 8:48:36 aby se vrátil v 7 hodin) Enostavni mutacijski predikatorji so vsebovani v mikro-situacijah tipa »někdo/něco dostává/pozbývá něco« ( Bratr dostal kolo; Pinochet se dostal k moci nedemokraticky) s prevladujočim vzorcem S – PRED – S nom vf ak (na mestu slednjega tudi S , S ), akcijski mutacijski pa v »někdo způso- k dat gen buje, aby někdo měl/neměl něco« s prevladujočim vzorcem S – PRED – nom vf S – S ( Tomancovi nám půjčili na víkend jejich chatu; SČ, 87–100) dat ak Z vidika glagolov umevanja je zanimiv podtip mentalne lastitve, ki jo predstavlja mikrosituacija »někdo ví/neví něco« Osnova teh stavčnih struktur so stanjski predikatorji s pomenom lastitve informacije tipa vědět, věřit, soudit itn , najbolj tipičen stavčni vzorec pa je S – PRED – konjSENT (udeleženec informacija nom vf ak je situacijski, primarno v podobi odvisnika), prim Petr ví, že se Eva rozvedla. Nepopolno informacijo signalizirajo vezniške besede kdo, kde, kdy ( Už včera jsem věděl, kdo nepřijde); izpostavitev določene prvine stavčnega vzorca (kot prvine, ki jo informacija zadeva) s S ( O Aničce jsem se domníval, že je dobrá lyžařka) o lok Enostavna sprememba (mentalne) lastitve predstavlja strukturno osnovo mikrosituacije »někdo se dovídá/nedovídá něco« ( Včas si vzpomněl / na to/ , že má být v osm na nádraží), akcijska sprememba pa mikrosituacije »někdo/něco způsobuje, aby někdo věděl/nevěděl něco«, prim Učitel řekl žákům, že gramatice se musí rozumět (S – PRED – S – že SENT ) ali Jezdec přemýšlel (o tom), zda nom vf dat ak udělal chybu (S – PRED – zda/ kdy SENT ; SČ, 100–110) nom vf ak Tudi poglavje namenjeno stavčnim členom ( Větné členy) izhaja iz vezljivostnih delitvenih kriterijev – skladenjski položaji se torej delijo na vezljive in nevezljive Prve predstavljajo aktantski in neaktantski komplementi Med prve sodi levove-zljivi komplement (osebek)127 z obliko V , prim Petr spí (substancijski); t i nom situacijski osebek se lahko pojavlja tudi v stavčni obliki ( Říká se, že elektrika bude od června dražší), ki je – pod določenimi pogoji128 – lahko nadomeščena z nedoločnikom ( Bylo by správné aspoň mu poděkovat), z besedno zvezo, katere jedro je izglagolski samostalnik ( Těší me tvůj příchod) ali pa gre za besedilno pogojeno substitucijo s samostalnikom konkretnega pomena, prim Rozčiluje mě, že Petr každému skáče do řeči // Petr mě rozčiluje. Desnovezljivi komplementi so dvoji: tisti z določeno sklonsko obliko V (položaj predmeta),129 prim Petr rozbil cas vázu. Petr se rozhodl, že nebude kouřit // nekouřit, in tisti z nedoločeno (prislovni položaji, V ), prim Vstoupil dovnitř // tam // do domu // kam chtěl. Pri pred-non cas metih so – za to razpravo – najbolj zanimivi situacijski, katerih primarna oblika 127 Njegovo specifičnost povzroča dejstvo, da gre za položaj, ki ga omogoča le aktualizacijska oblika predikatorja, tj VF v funkciji povedka, medtem ko so desnovezljivi komplementi možni ob VF in V (SČ, 224) INF 128 O konkretnih pogojih nominalizacije tu ne razpravljam 129 Bolje bi bilo samo: z določeno obliko (op R G ) 69 VGU_Groselj_FINAL.indd 69 24.11.2011 8:48:36 je odvisniška ( Řekl mi, že dopis pošle doporučeně); odvisnike lahko nadomešča-jo nedoločniški polstavki ( Petr se snažil, aby Pavla konečně porazil // konečně Pavla porazit), nominalizacijske besedne zveze ali pa izpostavljeni udeleženci 130 Predmeti so lahko nadalje opredeljeni glede na obliko (sklon, predložna zveza)131 in obveznost (izraženost/neizraženost), pri čemer eksplicitno neizraženost predmeta omogoča semantika predikatorja; glavni motivi za neizraženost so lahko: poved je usmerjena na samo dejanje ( Čtu detektivku – Čtu); kot aktant se razume prvina iz skupine objektov, ki jo sam predikator predvideva ( Zavři = dveře) – leksikalna specifikacija aktanta je motivirana predvsem pragmatično ( Dveře zavři, ne okno); kot aktant se razume katerakoli prvina, na katero se dejanje nanaša ( Petr čte) – neizraženost lahko dodatno podpirajo pomenski odtenki (ne)zmožnosti uresničitve dejanja, (ne)ugodje pri uresničevanju dejanja; namen je izraziti predvsem lastnost (ne pa dejanje kot takšno), prim Petr kouří (SČ, 225–252) Med prislovnimi komplementi (z obliko V ) so izpostavljeni krajevni non cas ( Najednou se ocitl vedle mě), časovni ( Olympiáda se koná každé čtyři roky), sredstveni (prim psát štětcem),132 namerni ( Běžel nakoupit; SČ, 252–255) Med neaktantskimi komplementi najdemo komplemente mere in načina, ki izražajo notranjo značilnost dejanja/stanja nekega aktanta ( Zní to jako pohádka ali To prase váží málo), ter t i kopredikátový komplement, ki označuje dejanja/stanja, predicirana aktantu v semantični strukturi drugega predikata, prim Pokládám ho za odborníka (semantično gre za klasifikacijo/ kvalifikacijo aktanta; SČ, 255–257) Med nevezljiva (vedno fakultativna) dopolnila predikatorjev sodijo adjunkti (pomensko blizu prislovnim in neaktantskim komplementom) Cirkumstanti predstavljajo okoliščine, ki dejanja/stanja dodatno označujejo, prim Poslanci kouřili v předsáli (krajevno), V noci jsem nemohl spát (časovno), Opálil se dohněda (načinovno) itn (SČ, 258–309), kopredikati pa izražajo dejanja/stanja, ki so predicirana aktantu, impliciranemu v semantični strukturi drugega predikatorja ( Dívka odcházela usměvavá) – vendar gre za nevezljivi položaj (v njem sta združena t i doplněk po polnopomenskih glagolih ter příslovečné určení průvodních okolností, ki ju MČ 3 obravnava kot příslovečné určení komitativní; SČ, 309–317) 130 Nedoločniški polstavek je lahko v nekaterih primerih edina možna oblika komplementa, prim Umí člověka pěkně naštvat (SČ, 240) 131 Pri enem predikatorju ima lahko vezljivostni položaj tudi različne oblike, prim učit se češtinu // češtině, dobýt město // města (stilistična razlika, SČ, 249) 132 Pri sredstvenih prislovnih komplementih je lahko sredstvo besedotvorno vsebovano v samem predikatorju, prim hoblovat (tj *Hobloval hoblíkem) Izraženost komplementa povzroča eksplicitna določenost sredstva/ orodja, prim Hobloval vypůjčeným hoblíkem (SČ, 254) 70 VGU_Groselj_FINAL.indd 70 24.11.2011 8:48:36 Čeprav prilastek ni nikoli konstitutivni komponent stavčne strukture, temveč je člen samostalniške besedne zveze ( nominální skupina), je zanimiv tudi z vezljivostnega stališča Med neujemalne prilastke sodijo namreč tudi vezljivi – slednji imajo lahko sklonsko določeno obliko (celo stavčno, prim Zakázal ti, abys kouřil, v nekaterih pogojih lahko nadomeščeno z nedoločniško ali samostalniško zvezo, prim zákaz kouřit // kouření) 133 Med vezljive prilastke pa sodijo tudi tisti s sklonsko nedoločeno obliko, prim cesta zpátky // sem // k babičce itn (SČ, 317–332) 3.1.3.4 P. Karlík in Hipoteza modificirane vezljivostne teorije (Karlík, 2000) P Karlík se v svojem programskem članku Hypotéza modifikované valenční teorie sprašuje o tem, ali je vezljivostna teorija v krizi Teoretično sicer izhaja iz del F Daneša (1987, 1988), vendar pa meni, da se pojem vezljivosti v modernem jezikoslovju nanaša na različne jezikovne pojave in na različne interpretacije obveznosti in fakultativnosti itn V svojem članku tako skuša opredeliti prispevek vezljivosti (kot enega izmed slovničnih modulov) k strukturni organizaciji stavka Vezljivost deli najprej na semantično in skladenjsko (prim Daneš, 1987 itn ),134 obenem pa tudi skladenjsko vezljivostno strukturo deli na makrovezljivostno (aktanti so realizirani na skladenjskih vezljivostnih položajih) in mikrovezljivostno (aktanti realizirani morfemsko, prim madž Latlák) 135 Drugo delitev vzpostavlja s pomočjo razlikovanja med interno in eksterno vezljivostjo O prvi govorimo, ko t i interne vezljivostne položaje izbira leksikalni pomen enote – nosilca vezljivosti (prim kontrolovat v katerikoli tvorni morf obliki z Ak /kontrolující něco/, připravit ‘povzročiti, da nekdo nečesa ne bi imel’ z Ak in o + Ak /připravím někoho o něco/, vplížit se s sklonsko nefiksirano obliko aktanta /vplížit se někam/) Eksterno vezljivost na drugi strani izbira fleksem, s katerim je »opremljena« leksikalna enota (nosilec vezljivosti) Omenjene leksikalne enote z glagolskim fleksemom, ki vsebuje t i gramem kategorije osebe, na osnovi vezljivosti fleksema izberejo eksterno vezljivost z 133 Najpogostejša oblika neujemalnega prilastka je rodilnik, ki se ga pomensko lahko natančneje opredeli, prim agentni ( zpěv ptáků), nosilca lastnosti ( zbabělství lidí), prizadetega ( vznik románu) itn (SČ, 327–329) 134 P Karlík ločuje med »vezljivostjo na miru« (semantična vezljivost leksikalnih enot in skladenjske vezljivosti z leksikalnimi skloni) ter »vezljivostjo v akciji« (skladenjske manifestacije semantične vezljivosti, ki so odvisne od položaja nosilca vezljivosti v strukturi povedi; Karlík, 2000, 186) 135 V madžarski povedi Látlak (sln Vidim te) je aktant prizadeto realiziran z morfemom Čeprav je v češ primeru Vidím tě (enako sln ) isti aktant realiziran makrostrukturno, P Karlík meni, da lahko tudi v češ govorimo o mikrostrukturni realizaciji pri t i kratkih/šibkih oblikah osebnih zaimkov (naslonk) Za razlago njihove morfemskosti (zgledi tipa Vidím tě v razmerju do Já vidím tebe) glej Karlík, 2000, 173–175 71 VGU_Groselj_FINAL.indd 71 24.11.2011 8:48:36 imenovalniško obliko (prim Já kontroluji něco/ Ty připravíš někoho o něco/ Petr se vplíží někam) Eksterna vezljivost obsega eno sklonsko obliko (Nom), interna pa več sklonsko (ne)fiksiranih oblik (Karlík, 2000, 174–175) 136 Avtor se v nadaljevanju dotakne treh problematičnih točk, povezanih z vezljivostjo V primeru povedi tipa Prší ( Dežuje) P Karlík domneva, da vsebujejo gramem neosebe (izražen je z »nadomestnim« morfemom 3 os /ed , sr sp v primeru ujemanja/) Vsak fleksem bi po avtorjevem mnenju na ravnini makrovezljivosti moral izbrati eksterno vezljivost z obliko Nom, kar pa v tem primeru ni mogoče, saj v semantični strukturi leksema ni (tega) aktanta 137 Neoseba se lahko ustvari tudi skladenjsko (povratna glag oblika z morfemom 3 os in se- mobile) – z deaktivizacijo aktanta, ki bi bil mikrostrukturno izražen z gramemom osebe, makrostrukturno pa v eksternem vezljivostnem položaju in Nom Pri nedoločniku P Karlík (domneval pa naj bi to že F Kopečný) predvideva na makrovezljivostni ravnini eksterno vezljivost z obliko Nom, vendar je, čeprav jo leksikalna enota (pomensko) implicira, ta že na mikrovezljivostni ravnini blokirana 138 P Karlík s pomočjo svoje modificirane vezljivostne teorije loči med vezljivostjo strukturnih in nestrukturnih sklonov 139 Strukturni sklon je tisti, katerega morfološka realizacija je odvisna od slovničnega okolja: Nom kot sklon eksterne vezljivosti, ki ga izbira glagolski fleksem, in Ak kot sklon interne vezljivosti, katerega morfološka oblika je občutljiva na glagolski način Morfološka oblika nestrukturnega sklona je neobčutljiva na slovnično okolje (prim Učitel nadržuje rok děvčatům proti Děvčatům je nadržováno rok) Nestrukturni skloni se delijo na leksikalne/idiosinkratične (izbira jih leksikalna enota in imajo z ozirom nanjo določeno semantično vlogo aktanta, prim děvčatům) in semantične, ki jih motivira pomen izraza (ne nosilke vezljivosti, prim rok) 140 Eksterna skladenjska 136 Gramema 1 in 2 os sta – zaradi enoznačnosti v sporočanjskem položaju – realizirana mikrovezljivostno, medtem ko je v nezaznamovanih povedih gramem za 3 os (kot neudeleženec pogovora) realiziran makrovezljivostno (Karlík, 2000, 175) 137 Po SČ predikat pršet vsebuje samo aktant z vlogo kraja, ki je realiziran v interni vezljivosti s sklonsko nefiksirano obliko (prim Karlík, 2000, 176) 138 O tem, da fleksem nedoločnika na makrovezljivostni ravnini izbira eksterno vezljivost z obliko Nom, pričajo zaznamovani zgledi, ko aktant vendarle mora biti izražen, prim Nom v Já odejít, nikdy! Podobno velja tudi za t i nekoherentne strukture tipa 0 Rozhodl se □ odejít (v teoriji nadzora; Karlík, 2000, 177) i i 139 Tu puščam ob strani razlago zloženih glagolskih oblik, vezljivost pridevnikov in izglagolskih samostalnikov (Karlík, 2000, 178–179) Pri vezljivosti izglagolskih samostalnikov naj opozorim samo na primerjavo z razlago v Vidovič Muha, 1988 140 Po P Karlíku nominalne skupine s predložnimi skloni v primerih t i prislovne vezljivosti prejemajo morfološki sklon od predloga, prim sln usesti se na (predl s pomenom kam? določa Ak) proti na (predl s pomenom kje? določa Lok) stolu Predmetna vezljivost nominalne skupine pa zahteva, da je kot določevalec v misliti na mater opredeljen misliti na Pri tem gre za primarne predloge, ki se desemantizirajo; ker so z leksikalno enoto inherentno povezani, so lahko z njo navedeni v slovarju Avtor predvideva neki globinski predlog (ki je pred površinsko skladenjsko ravnino izbrisan) tudi v primerih tipa vážit metrák Prim obravnavo predložnih morfemov pri A Žele 72 VGU_Groselj_FINAL.indd 72 24.11.2011 8:48:36 vezljivost ima torej vedno obliko Nom – strukturni sklon par excellence, ki ga nikoli ne izbira semantična struktura leksikalne enote; v interni skladenjski vezljivosti pa se pojavlja sklonska hierarhija: kot default-sklon se obravnava Ak, sledi mu npr Dat (ostali skloni so leksikalni/idiosinkratični v različni meri) Razlika med vezljivostjo s strukturnimi skloni in tisto z leksikalnimi skloni je po P Karlíku vsaj v dveh značilnostih: (a) vezljivostni položaji s strukturnim sklonom so občutljivi na pretvorbe sklonskih oblik (prim Nom v Ins/predl sklon in Ak v Nom pri pasivizaciji, v substantivizacijskih /deaktualizacijskih/ transpozicijah Nom v Gen), medtem ko leksikalni skloni ostanejo nespremenjeni (prim Pavel je holen Petrem – holení Pavla Petrem); (b) samo vezljivost z najbolj strukturnimi skloni (Nom, Ak) lahko nadomestijo drugi skloni, če obstajajo razlogi (semantični, pragmatični, zgodovinski), ki so močnejši od strukturne motivacije, prim partitivni Gen ( V přehradě ubylo vody), nikalni Gen ( Nemám peněz), pragmatično motivirani predl sklon ( Dokoupilovi zabíjeli proti U Doukupilů zabíjeli; Karlík, 2000, 179–181) P Karlík skuša v svojo modificirano vezljivostno teorijo vključiti tudi razlago glag časov in naklonov v odvisnikih – propozicijskih aktantih; v njihovem primeru gre namreč lahko za fiksirano ( Petr slíbil, že nebude kouřit // *že nekouří // *že nekouřil) ali za svobodno ( Petr řekl, že nebude kouřit // že nekouří // že nekouřil) časovno perspektivo 141 Avtor se na koncu razprave loti še vprašanja vzpostavitve razmerja med skladenjsko in semantično vezljivostjo: za katere od semantičnih aktantov, ki jih implicira pomen leksikalne enote, so rezervirani vezljivostni položaji s prototipičnimi strukturnimi skloni (Nom, Ak)? Na to vprašanje odgovarja s pomočjo konceptov (1) semantične prehodnosti in (2) semantične ergativnosti Pod (1) sta P J Hopper in S A Thompson opredelila semantične značilnosti visoke in nizke prehodnosti (dva, več aktantov – en aktant; dejanje – stanje; usmerjenost k cilju – neusmerjenost; punktualnost – nepunktualnost itn ) Avtor na podlagi te lestvice sklepa, da bolj kot je glagol prehoden, bolj je verjetno, da se bo na eksternem vezljivostnem položaju z obliko Nom nahajal prototipični vršilec, eden od internih vezljivostnih položajev pa bo predstavljal prototipičnega prizadetega v Ak 142 Semantična ergativnost (2) pomeni umestitev t i neakuzativne hipoteze143 141 V tem primeru gre za t i kategorie sémanticky zavislé proměnné, medtem ko gre v primeru glag časov in naklonov v glavnih stavkih za predikacijske/aktualizacijske kategorije ( syntakticky nezávislé proměnné; Karlík, 2000, 181) 142 Bolj kot je glagol prehoden, bolj je občutljiv za pasivizacijo s trpnim deležnikom in za prilastkovno rabo trpnega deležnika (Karlík, 2000, 184) 143 Avtor izhaja iz dela Unaccusativity: At the Syntax-Lexical Semantics Interface (1995) avtoric B Levin in M Rappaport-Hovav; njuno delo pa je nadgradnja članka D M Perlmutterja Impersonal passives and the 73 VGU_Groselj_FINAL.indd 73 24.11.2011 8:48:36 v Karlíkov vezljivostni model Po tej naj bi obstajala skupina glagolov, katerih osebek ima podobne lastnosti kot predmet prehodnih glagolov (trpni deležniki prehodnih glagolov vzpostavljajo v prilastkovni rabi razmerje do predmeta – přednesená báseň ‘někdo přednesl báseň’, trpni deležnik ergativnih glagolov pa razmerje do osebka – podařená finta ‘finta se podařila’) Med ergativne glagole bi sodili t i osebkovi glagoli ( šedivět, přijít), predmetni glagoli, ki označujejo ko-gnitivna in psihična občutja (skladenjsko neprehodni podařit se, věřit ter prehodni napadnout, potřebovat itn ) B Levin in M Rappaport-Hovav sta na tej podlagi označili (skladenjsko) ergativne glagole kot tiste, ki imajo na položaju z obliko Nom prizadeto (patiensa) To so – po njunem mnenju – telični neprehodni glagoli ( šedivět, rozpadat se) in atelični neprehodni glagoli, ki označujejo eksterno povzročena dejanja ( kutálet se, rotovat) Kaže se torej, da več kot ima nosilec vezljivosti značilnosti nizke prehodnosti, večja verjetnost je, da bo imel na eksternem vezljivostnem položaju udeleženca prizadeto (Karlík, 2000, 184–185) 3.1.4 Vezljivost v poljskem jezikoslovju 3.1.4.1 Poljska semantična skladnja Po poljski akademski skladnji (prim Karolak, 1984) je naloga skladnje opis pravil tvorjenja zloženih izrazov (iz več kot enega nezloženega izraza z ekstratekstu-alno funkcijo), ki omogočajo samostojno izpolnjevanje komunikativne funkcije Mednje sodijo stavki (tu so pomembni semantično neizpeljani elementarni s. , ki imajo samo obvezne sestavnike) Semantični sestavniki, ki tvorijo stavke, so predikati in argumenti, pri čemer predikati (z askriptivno funkcijo) implicirajo argumente – skupaj tvorijo t i predikativno-argumentne strukture Semantična skladnja (opis semantičnih sestavnikov) je tako na najvišjem mestu skladenjskega opisa (univerzalnost), podrejena ji je strukturalna skladnja (z idiomatskimi pravili) 144 V skladenjski formuli združene predikatne ( f, g, h) in argumentne spremenljivke ( x, y, z) tvorijo modele osnovnih predikativno-argumentnih struktur ( podstawowa struktura predykatowo-argumentowa, model PSPA),145 prim triargumentni model h (x, y, z): Janek przedstawił mnie Barbarze. Tretja raven skladenjskega opisa je razporeditvena skladnja, ki se ukvarja s tematsko-rematsko strukturo stavka (funkcionalno perspektivo) unaccusative hypothesis (1978) 144 Na izrazni (formalni) ravnini S Karolak govori o argumentnih in predikativnih izrazih 145 Elementarni stavek poleg modela PSPA vsebuje še sestavnik asertorne modalnosti (asercijo) brez »površinskega« izraza (prim Janek śpi – Prawda jest, że Janek śpi), neasertorne modalnosti (večja/manjša stopnja resničnosti), temporalni in lokativni sestavnik 74 VGU_Groselj_FINAL.indd 74 24.11.2011 8:48:37 Na prehodu od modela PSPA k njegovi besedilni realizaciji se nahaja t i eksplikacijski (izrazni) model; v njem je razvidno, kateri predikativni izrazi zahtevajo obvezno ali fakultativno zapolnitev arg položaja ali pa zapolnitev blokirajo Nezapolnjenost arg položaja je lahko posledica konteksta (argument je bil že omenjen), njegove relativno preproste interpretacije (slovanski pro-drop parameter, piti v zunajčasovnem pomenu, tj pije – ne mleko, čaj …), situacijske razvidnosti ( X. Y. je rektor tukajšnje univerze proti X. Y. je rektor), informacij posplošenega tipa (‘velja za vsakega x/y’) Selekcijske značilnosti predikatov poleg števila argumentov določajo tudi njihove semantične lastnosti 146 Model PSPA Eksplikacijski model Primer g (x , y ) V (C , C ) Brunate jego włosy okrywały skronie. obiect obiect 1 obiect 2 obiect h (x , y , z ) V (C , C , C ) Janek przedstawił mnie Barbarze. pers pers pers 1 pers 2 pers 3 pers Shema 4: Model PSPA in eksplikacijski model s predikati prvega reda pri S. Karolaku (1984) Ob zgornjih primerih, ki predstavljajo modele PSPA s predikati prvega reda, pa obstajajo tudi modeli s predikati (višjega reda), ki odpirajo argumentni položaj za predikativno-argumentno strukturo (relevantna sta spet število in tip argumentov) 147 Pri tvorbi eksplikacijskih modelov v primeru PSPA s predikati višjega reda so za zapolnitev arg položajev v nepredmetnem argumentu relevantne: implikacije jedrnega pred izraza (sovpadanje argumentov), formalne zahteve jedrnega pred izraza, formalne zahteve notranjega pred izraza (nedoločnik blokira prvi argument) itn Model PSPA Eksplikacijski model Primer φ [x, f (x)] W [C, V (C)] Ojciec się zgodził, żeby K. zatańczyła. Ojciec zgodził się na odpoczynek (jedrni predikat φ [x, f (x)] W [C, V (O)] blokira) Shema 5: Model PSPA in eksplikacijski model s predikati višjega reda pri S. Karolaku (1984) 146 Semantične lastnosti predikatov so zelo abstrahirane: 1. živo (anim) /osebno (pers), brezosebno (npers)/, 2. neživo (inanim) /predmetno (obiect), materialno (mat)/, 3. singularnost (sg), 4. pluralnost/zbirnost (pl) 147 Med drugimi semantičnimi lastnostmi, relevantnimi za tvorbo stavkov, je znotraj odnosa med jedrnim predikatom v glavnem stavku in tistim v nepredmetnem argumentu npr (ne)sovpadanje predmetnih argumentov (koreferenca), prim Piotr zgodził się wziać udział w zebraniu proti …, żeby Maria wzięła udział w zebraniu, tudi različni časovni odnosi (dejansko dobnostni odnosi) 75 VGU_Groselj_FINAL.indd 75 24.11.2011 8:48:37 Na formalnoskladenjski ravnini sta model PSPA in eksplikacijski model predstavljena s formalnimi (kategorialnomorfološkimi) lastnostmi sestavnikov (pred in arg izrazov) Kategorialnomorfološke razlike med predikatnimi izrazi določenega predikata se kažejo v različnem funkcioniranju v stavčnih vzorcih glede na položaj konstitutivnega sestavnika (glag /prid izraza) v stavčnem vzorcu, število dopolnil, razvrščanje arg izrazov v tematsko-rematski strukturi, formalizacijo arg izrazov (Karolak, 1984, 92) 148 Med formalno realizirane predikatne izraze S Karolak uvršča primarne oblike, pri katerih skladenjski operator (nabor končniških morfemov ob osnovi) postavlja pred izraz na položaj konstitutivnega sestavnika stavčnega vzorca (glagol), in sekundarne oblike s pred izrazom na drugih položajih (im prid , im /or sam , prisl ) Po PSPA in eksplikacijskem modelu dobimo še formalnoskladenjski model, ki upošteva število in formalne lastnosti dopolnil (oboje je odvisno tudi od for-malizacije predikata) K številu dopolnil sodi podatek o njihovi obveznosti (dopolnilo neodstranljivo) oz fakultativnosti (odstranljivo) Formalne lastnosti dopolnil so odvisne od formalnoskladenjskih lastnosti pred izrazov (enosmerna akomodacija) 149 Predikatni izraz izbira oblike dopolnil, ki so (a) fakultativne variante (oglati oklepaj): dyskutovać _Ni, zNi, [ oN l // nadN i]; (b) kontekstualne V V variante (odvisne od kategorialnega konteksta, prim obiecywać _Nn, Nd, Na // N a // Ninf // żeVf in Ojciec obiecał córce rower. – Dyrektor obiecuje załodze V podwyżkę płac. – Piotr obiecał wrócić przed wieczorem itn ; odvisne od semantič- nega konteksta, različnega pomena, npr pisać na maszynie / pisać piorem _naNl // Ni); (c) pomensko različna dopolnila v isti poziciji – nepredm arg , ki predstavljajo različne skondenzirane strukture, prim Ne verjamem zdravnikom. – Ne verjamem v duhove. – ? Ne verjamem v zdravnike. 148 Pomembna informacija v zvezi s predikati je, da se lahko en predikat realizira v več predikatnih izrazih, ki se ločijo po formalnih lastnostih, prim predikat niecierpli- ‘izgubljati potrpljenje, biti nepotrpežljiv’ s pred izrazoma niecierpliwi się (osebna glag oblika) in niecierpliwy (im prid ) Pred izraza se nahajata v različnih položajih formalno-skladenjske strukture in imata drugačne zahteve v zvezi z realizacijo arg izrazov, prim P. się niecierpliwi, że M. się spóżnia (kvečjemu fakultativna nezapolnjenost nepredm arg položaja) proti *P. jest niecierpliwy, że M. się spóżnia (obvezna nezapolnjenost nepredm arg položaja) Razlika v t i skladenjskih operatorjih vpliva na formalnoskladenjsko strukturo – treba je torej ločevati impliciranost argumentov s strani predikatov od zahtev v zvezi z zapolnitvijo arg položajev s strani pred izrazov 149 K akomodaciji (razl tipi formalnih skladenjskih odvisnosti) sodijo že skladenjski operatorji na predikativnem izrazu (glagol dobi morfeme os /št po ujemanju s sam v položaju prvega arg ) in morfem imenovalnika na izrazu prvega arg Različni tipi akomodacij: dvosmerna (ujemanje-prisojevanje, odnos med vezjo in povedkovim določilom), enosmerna (vezava, skupaj z nedoločniško in odvisniško obliko dopolnila), ni akomodacije (primik) 76 VGU_Groselj_FINAL.indd 76 24.11.2011 8:48:37 Primer modela z dvoarg predikatom: Popolni g(x, y) → V(C , C ) → Nn Vf Na, prim czytać: Janek czyta 1 2 gazetę. Nepopolni g(x, y) → V(C , O) → Nn Vf, prim Janek czyta. 1 Primer modela z dvoarg predikatom višjega reda: Popolni φ[x, f (x…n)] → W[C, V (C …C )] → Nn Vf że Nn Vf, 1 n prim pamiętać: Andrzej nie pamiętał, że Krystyna wyjechała. Primer modela s troarg predikatom višjega reda: Nepopolni φ[x, y, f (x…n)] → W[C , C , V (Ø…C )] → Nn Vf Na 1 2 n żeby Vf…, prim prosić: Znajomi prosili nas, żeby ich odwiedzić. Shema 6: Formalnoskladenjski model pri S. Karolaku (1984) 3.1.4.2 Poljska formalna skladnja »Konkurenco« semantični skladnji S Karolaka idr predstavlja formalna skladnja (Saloni-Świdziński, 1985; Grzegorczykowa, 1996) Po mnenju R Grzegorczyko-we (1996, 46–49) teorija izhaja sicer iz predikativno-argumentne strukture, ki jo izkazujejo pomenskoskladenjske (konotacijske)150 lastnosti glagola, poudarek pa je na formalni strukturi stavkov (stavčni vzorec, pravila razvijanja, akomodacija) Stavčni vzorec ima pri tem podobo abstrahirane reprezentacije empiričnega stavka (Saloni-Świdziński, 1985, 261), ki je rezultat redukcije stavka v besedilu do mi-nimalnega stavka151 in nadomeščanja besedilnih (leksikalnih) sestavnikov stavka s simboli Minimalni stavek ustreza torej t i konotacijskim značilnostim glagola 150 Poljski pojem konotacja izhaja iz Bühlerjevega pojma Konnotation ( Conotatio), pri čemer eni jezikovni izrazi v besedilu odpirajo mesta za druge Pri tem gre za odnos, ko podrejeni člen predvideva, tj konotira, v besedilu prisotni nadrejeni člen (prislov → glagol, prim Grzegorczykowa, 1996, 51; Dębski, 1987, 709–710) Situacija se je obrnila, ko se je pojem konotacije začel uporabljati v smislu vezljivosti – T Milewski (1954) je tako v središče postavil »die satzkonstituierenden Wörter« (glagoli in pridevniki!), ki odpirajo skladenjske položaje (ne ločuje obveznih od neobveznih) za druge izraze in tako tvorijo stavčne sheme; Konnotationsfähigkeit je ločil od vezave in ujemanja, ki delujeta na stavčnočlenski ravnini (Dębski, 1987, 713) Z Gołąb (1967) konotacijo še dopolni na podlagi vezljivostnega koncepta L Tesnièra – obravnava jo na treh ravninah: leksikalni (število skladenjskih položajev), kategorialni (semantične vloge udeležencev), formalni (stavčni členi in sklonske oblike); morfološko od glagola neodvisni členi ne sodijo v vezljivost (Dębski, 1987, 714) R Grzegorczykowa (1996, 53) razume konotacijo kot »wymagania semantyczno-składniowe (morfologiczne) leksemów«, vezljivost kot »‘otwieranie miejsc’ dla pozycji semantycznych«; kupić bi imel »štiriaktantsko« vezljivost in »dvoaktantsko« konotacijo 151 Minimalni stavek je struktura, iz katere se ne da izločiti nobene prvine, ne da bi pri tem porušili »sporočilno popolnost« izolirane povedi z njegovo strukturo (Grzegorczykowa, 1996, 50) 77 VGU_Groselj_FINAL.indd 77 24.11.2011 8:48:37 Skladenjska konotacija je lastnost leksema, ki zahteva določeno prvino, ki pomensko dopolnjuje njegovo vsebino (Grzegorczykowa, 1996, 51) Pri tem je treba ločiti pomenske lastnosti glagola od pomenskoskladenjskih (in obveznost/ neobveznost skladenjskih položajev): po prvih je npr kupić »štiriaktantski« (‘ktoś kupił coś od kogoś za coś /za ileś pieniędzy/’), skladenjsko pa sta relevantna samo vršilec (agens) in predmet (obiect), prim Jan kupił samochód. R Grzegorczykowa (1996, 53) opozori še na t i alternativne konotacije, prim bać się czegoś // bać się, że coś się stanie, ki včasih pričajo o različnih leksikalnih enotah Pri stavčnih vzorcih je torej poudarek na konotaciji glagola (ne samostalnika ali pridevnika), pri čemer so glagoli opredeljeni glede na število skladenjskih položajev, ki jih odpirajo (nič- do štirimestni), in njihovo obliko (besedna vrsta, sklon) 152 Primeri vzorcev (Grzegorczykowa, 1996, 55–57): Brez osebka V: Grzmi, Dnieje. V – Inf: Trzeba iść, Należy się uczyć. mod Z osebkom N – V: Jan śpi, Jan tańczy. 1 N – V – N : Jan boi się psa. 1 co N – V – Sent: Jan wie, że ojciec przyjechał. 1 S t. i. leksikalnimi enotami N to N : Jan to bohater. 1 1 Inf to Inf: Żyć to walczyć. Z N V N : Z ciebie jest zuch. 2 cop 1 Shema 7: Stavčni vzorci v poljski formalni skladnji (Grzegorczykowa, 1996) Akomodacije kot načina signaliziranja skladenjskih odvisnosti (ujemanje, vezava, primik) R Grzegorczykowa (1996, 64–77) ne uvršča na eno od kono-tacijskih ravnin, ampak jo obravnava znotraj odvisnostnih razmerij kot kakršno-koli formalno podrejanje podrejenega člena nadrejenemu Če konotacija predstavlja stavkotvorna razmerja, predstavlja akomodacija formalna razmerja znotraj besednih zvez (prim tudi Saloni-Świdziński, 1985, 112–150) Pojem konotacije pri Z Saloniju in M Świdzińskem (Saloni-Świdziński, 1985, 209–234) se od zgornjega loči po tem, da je kombinacija Bühlerjevega modela 152 Besedilna realizacija vzorce podvrže pravilom razvijanja in pretvorbam (zložene besedne zveze, posamostaljanja, zanikanje, trpnost itn ) 78 VGU_Groselj_FINAL.indd 78 24.11.2011 8:48:37 ( konotacja nadrzędnika) in izključno formalnega dela vezljivosti ( konotacja podrzędnika), ki obravnava število zahtevanih sestavniških fraz, njihovo besednovrstno in sklonsko opredelitev (zadnja dva glede na obravnavo v knjigi) Sama avtorja pa menita, da sta akomodacija in konotacija dve strani istega pojava in konotacijo opredelita kot »/…/ zapowiadanie fizycznej obecności w obrębie danego wypowi-edzenia określonej jednostki składniowej«, akomodacijo pa kot »/…/ wymaganie określonej charakterystyki gramatycznej, i to wcale niekoniecznie od jednostki konotowanej jako podrzędnik« (Saloni-Świdziński, 1985, 235) 153 3.1.5 Vezljivost v ruskem jezikoslovju 3.1.5.1 Pojmovanje skladnje pri N. Ju. Švedovi (Русская грамматика II – синтаксис) Ruska akademska skladnja (RS) ne izhaja iz predpostavk moderne vezljivostne teorije (kvečjemu besednozvezne, prim Žele, 2001a): v opisu določenih skladenjskih pojavov se poslužuje bolj tradicionalističnega vezljivostnega pristopa, ki pa si vendarle zasluži obravnavo; v zvezi s tem so zanimiva poglavja o podredno zloženih besednih zvezah, nezloženih in zloženih stavkih (enostavčni, večstavčni povedi; poudarek je na formalni strani skladnje) Prvo poglavje, Подчинительные связи слов и словосочетания (dob Podrednе zvezе besed in besedne zveze), obravnava besedne zveze (BZ) – samo skladenjske zveze med dvema pomenonosnima besedama, ki nastanejo na osnovi podrednega razmerja (ne na osnovi določenega skladenjskega položaja)154 ter kot takšne vstopajo v stavčno strukturo Zmožnost besede, da se združuje (veže) z določenimi besedami, ki jo »razvijajo«, pa se opredeljuje kot сочетаемость слова, tj vezljivost besede (RS, 13–14) Med specifične kategorije, ki definirajo vezljivost jedrne besede, sodijo: besedna vrsta, morfološke kategorije ali t i leksikalno-slovnični razredi (vid, način, prehodnost pri glag ; živost pri sam ), besedotvorna struktura (predpone, motiviranost v odnosu do drugih BZ), leksikalna semantika jedrne besede Vezljivostna (odnosniška) razmerja so opredeljena večravninsko: (1) z abstraktnim vsebinskim razmerjem med besedama (predmetno,155 объективное отношение, prim писать письмо, разговор о спектакле; opredelitveno razmerje, определительное, prim отцовскый дом, идти медленно; vsebinsko 153 V sami obravnavi se torej mešata akomodacija in konotacija 154 Zveze med osebkom in povedkom (tudi orodnikom in povedkom v trpniku), okoliščinskimi izrazi in nepovedkovnimi stavčnimi členi pa so opredeljene s položajem v stavku, zato ne predstavljajo BZ 155 Pri predmetnem razmerju lahko govorimo še o tipih predmetov (objektov), npr konkretnega dejanja, misli, govora (RS, 19) 79 VGU_Groselj_FINAL.indd 79 24.11.2011 8:48:37 nujna informativna dopolnitev); (2) s formalnim razmerjem med besedama (vezava, ujemanje, primik); (3) z variantnostjo (vsebinsko isto, formalno različno razmerje), močjo razmerja (močna/obvezna, šibka zveza) itn Izhodišče opisa BZ je formalno razmerje – natančno so popisane vezavnostne, primične in ujemalne BZ (prim RS, 25–81) 156 Pri primičnih naj omenim zveze z nedoločnikom (informativno nujna dopolnitev z osebkovim nedol – решиться действовать; predmetno razmerje s predm nedol – мечтать поехать; opredelitveno razmerje s prislovnodol namernim nedol – прийти обедать; RS, 41–42) 157 BZ je torej skladenjska struktura, ki nastane na osnovi določenega podrednega razmerja (definira se jo glede na besedno vrsto njenega jedra); šele kot takšna pa ima določeno skladenjsko funkcijo (vstopa v stavek kot enota; RS, 79–81) O tradicionalnem skladenjskem pristopu lahko sklepamo na podlagi poglavja o zloženem stavku ( Сложное предложение) Vsebinski odvisniki (RS, 471–472) se pridružujejo glavnemu stavku, ko ta vsebuje besedo s pomenom govorne, miselne, vrednotenjske itn dejavnosti (prim верить, мыслить; слово, условие; странно, желательно); le-ta namreč predstavlja njegovo oporno besedo (večinoma res odpira mesto nepredmetnemu udeležencu, ki ima stavčno strukturo, op R G ) Po kriterijih »besednozveznosti« bi lahko tudi tukaj govorili o сочетаемости, avtorji pa na podlagi formalnoskladenjskih kriterijev vsebinske odvisnike uvrstijo v skladnjo zloženega stavka (povedi) S poglavjem o nezloženem (prostem) stavku ( Простое предложение) se RS približuje tradicionalnim pristopom, ki obravnavajo stavek z vidika eno-/dvodelnosti 158 Strukturo stavka predstavljata glavna ali centralna osebek in povedek, ne pa razvijalni (necentralni) stavčni členi Glavna člena v t i slovnič- no neodvisnih položajih zaznamuje razmerje koordinacije (podobno ujemanju): osebek in povedek sta v vzajemnem razmerju; njuni obliki sta vnaprej določeni, dani; v ujemanju prihaja do pregibanjа glede na jedrni člen, v koordinaciji pa glede na stavčno paradigmo (naklonsko-časovno razmerje v povedku, prim Дом новый – Дом был новый – Дом будет новый); koordinacijo zaznamuje 156 Vezava: močna/šibka, nedpredložnost/predložnost, variantnost, enojnost/dvojnost; primik: močan/šibek, primik prislova, deležnika, nepregib pridevnika, nedoločnika, sklonske oblike itn 157 Zavajajoča je opredelitev nedoločnika ob npr faznih, modalnih glagolih (pomensko nepopolnih, nujna informativna dopolnitev) kot osebkovnega To pojmovanje osebka kot skladenjske funkcije oz stavčnega člena (in osebkovnosti) je v nasprotju s siceršnjim konceptom te skladnje: osebkovo-povedkovega razmerja namreč ne definira besednozvezno, temveč stavčno! 158 Definicija nezložene (enostavčne) povedi (terminološko se pojma stavek in poved ne ločita), ki je notranje povezana s stavkom: »Poved (nezložena) je sporočilo, oblikovano po zanj predvideni strukturni shemi, ki ima skladenjski pomen predikativnosti in lastno semantično strukturo; svoje pomene razkriva v sistemu skladenjskih oblik (paradigma stavka) in v regularnih realizacijah; ima določeno komunikacijsko nalogo, pri realizaciji katere vedno sodeluje intonacija « (RS, 89–90 ) 80 VGU_Groselj_FINAL.indd 80 24.11.2011 8:48:37 predikativnost (umeščenost v določen časovni plan; RS, 94) Drugostopenjski členi vstopajo v strukturne sheme le izjemoma, in sicer kot »logični subjekti« (v primeru nedvodelnosti stavka lahko obvezni), prim Воды прибывает, Много народу (sklonske oblike, nedoločnik) V primeru ostalih stavčnih členov pa N Ju Švedova (RS, 91) loči razvijalne člene ( распространители): besednozvezne, prim Я пишу письмо, Темная ночь, stavčne, prim Здесь сыро, in takšne, ki se nanašajo na dva člena, prim Суворовцы в форме очень красивы (ob možnosti tradicionalnega stavčnočlenskega pojmovanja; RS, 91) Avtorji RS ne izhajajo iz pomenske vezljivosti predikativne prvine, ki bi odpirala mesta za udeležence in okoliščine, med katere bi sodil tudi udeleženec z – na stavčnočlenski ravnini – osebkovo vlogo v imenovalniku (opredeljen pomensko in formalno), temveč gradijo koncept skladnje, ki temelji na dvodelnosti stavčne strukture in enakovre-dnosti glavnih členov, ki tvorita predikativno (tu koordinacijsko) sintagmo Ostali členi (vezljivostno opredeljivi kot stranskosklonsko ali stavčno realizirani udele- ženci) pa vstopajo v strukturo stavka na podlagi razvijalnih razmerij, med katere sodijo tudi сочетаемость (BZ) ali kompleksne zveze med stavki 3.1.5.2 Skladnja v modelu pomen ↔ besedilo (смысл ↔ текст, ST) (Apresjan, 1974; 19952) Jezikoslovni model ST je nastal v 60 letih 20 stol (zametki že prej) z namenom, da bi se z njim opisal prehod od razumevanja besedila (besedilo → pomen) k njegovem tvorjenju (pomen → besedilo) Model ST je bil predstavljen z jezikom t i pomenskih množiteljev (elementarnih pomenov), urejenih v skladenjsko strukturo (Apresjan, 1995, 36–41) Prehod od pomenske predstavitve besede k njeni globinskoskladenjski pred- stavitvi poteka prek vezavnostnega modela ( модель управления) V strukturi te predstavitve se nahajajo t i leksikalne funkcije (LF) – leksikalne zamene (delni/popolni sinonimi, izpeljanke; tudi antonimi, podpomenke), ki lahko pomensko nadomeščajo besedo, in leksikalni parametri, ki besedo umeščajo v sintagmatska pomenska razmerja (prim русые – волосы, лаять – собака) 159 LF vstopajo v model semantične sinteze kot del jezika Basic, ki služi opisu stavčne oblike pomena na globinskoskladenjski ravnini (model sestavljajo še 159 Glagolski parametri umeščajo besedo v stanje »predikacije«: osnovni (nepolnopomenski uvajajo osnovne relacije obstoja, nahajanja itn , prim Оper / влияние/ = оказывать влияние), neudeleženski (kavzativi, i likvidativi, permisivi, prim CausOper / контроль/ = ставить што-л. под контроль), udeleženski (fazni, 2 aspektni itn , prim IncepOper / власть/ = приходить к власти); substantivni predstavljajo udeležence dejanj 1 itn (razvrščajo se h glagolom), prim S ( учить) = ученик ali S ( думать) = ум; adjunktivni pa predstavljajo 2 instr kvalitativne/kvantitativne opredelitve (pridevniki, prislovi; Apresjan, 1995, 45–50) 81 VGU_Groselj_FINAL.indd 81 24.11.2011 8:48:37 pravila perifraziranja, razlagalno-kombinatorični slovar) Osnovno globin-skoskladenjsko strukturo Basica predstavljajo odvisnostna razmerja (udele- ženska, opredelitvena, priredna itn ) in LF (v obliki skladenjskih dreves) S pretvorbami ( perifraziranjem) nastanejo tiste globinskoskladenjske strukture, ki se lahko pretvorijo v površinske strukture, pri čemer so LF nadomeščene z leksikalnimi ustrezniki (sledita morfologizacija, linearizacija) 160 Razlagalno-kombinatorični slovar pa vsebuje stopenjski opis celotnega besednega pomena (Apresjan, 1995, 43–53) 161 Shema osnovne globinskoskladenjske strukture ne vsebuje podatkov o realizacijah udeležencev (prim v zvezi s Слова Петра вызвали у меня глубокое возмущение ne daje podatkov o Sgen obliki samostalnika Петр ali da imajo 1 , 2 in 3 vezljivost glagola вызвать oblike Snom, Sak, uSgen) Le-ti se nahajajo v vezavnostnem modelu (posebni del slovarskega članka); v njem so navedeni podatki o udeležencih določene besede in njihovi morfološki realizaciji (Apresjan, 1995, 53–55) Prvi del vezavnostnega modela se navezuje na семантическое управление Semantične vezljivosti besede (dejansko udeleženci) izhajajo iz leksikalnega pomena besede, so njegovi vsebinski deli Deloma so razvidne že iz pomenske predstavitve geselske besede v stavčni ali situacijski obliki ( сентенционная/ ситуационная форма; Pantel, 1993, 33) Vseh semantičnih tipov vezljivosti naj bi bilo 25, npr Sub (osebek), Contrag (kontragent),162 Obj (predmet), Content (vsebina), Med (sredstvo), Caus (vzrok), Period (obdobje) Med vsemi Ju D Apresjan izpostavi 7 temeljnih udeleženskih skladenjskih razmerij: osebek, kontragent, predmet, vsebina, kraj, čas in količina (vprašljiv je način; Apresjan, 1995, 121–133) 163 160 Jezikovnoravninski opis modela ST vsebuje naslednje sestavne dele: semantični del ↔ globinskoskladenjski del ↔ površinskoskladenjski del ↔ globinskomorfološki del ↔ površinskomorfološki del ↔ fonološki del ↔ fonetični del (Pantel, 1993, 14) 161 Sestava geselskega članka: (1) geselska beseda; (2) morfološki podatki; (3) stilistične (zvrstne) oznake; (4) eksplikacija pomena; (5) vezavnostni model (nem Rektionsmodell); (6) omejitve k vezavnostnemu modelu; (7) zgledi k 4/5; (8) leksikalne funkcije; (9) zgledi k 7; (10) enciklopedične informacije; (11) frazemi ter idiomi (Pantel, 1993, 24) Za to raziskavo so pomembni eksplikacija pomena, vezavnostni model, omejitve in zgledi k slednjemu (prim tudi Pantel, 1993, 31–32) 162 Kontragent aktivnega udeleženca je del situacije, v kateri se poleg njega nahaja tudi aktivni osebek, prim Иван спорил с Петром (Apresjan, 1995, 127) 163 Pri vezljivostih izpostavi njihove tipične morfološke oblike: osebek – Snom, predmet – Sak, vsebina – oSlok itn Zanimivo je mnenje, da se v besedotvorju vezljivostnih pomenov izražajo v obliki izglagolskih samostalnikov, prim читать – читатель, ходить – походка, приказывать – приказ (Apresjan, 1995, 13–132; prim Vidovič Muha, 1988) Primer stavčne oblike geselske besede pribivatʼ = ‘U udarjaet Y-om po Z-u; v rezul’tate udarov Z pronikaet skvoz’ W i uglubljaetsja vnutr’ X-a; v rezul’tate proniknovenja i uglublenija W načinaet deržat’sja na X-e’ Po dekompoziciji »aktivnih« semantičnih vezljivosti so jim pripisani naslednji tipi: 1=U (Sub), 2=W (Obj), 3=X (Obj/Loc), 4=Y (Instr), 5=Z (Med) (Pantel, 1993, 37) 82 VGU_Groselj_FINAL.indd 82 24.11.2011 8:48:37 V vezavnostnem modelu določitvi števila in vsebin/vlog udeležencev (pri glag , tudi sam in prid , ki so formalno ali semantično izpeljani iz glagolov) sledi синтаксическое управление z razvrstitvijo udeležencev – glede na njihovo obveznost,164 razporeditev pri pomensko sorodnih besedah in pomenskost 165 Tudi tabela je sestavljena iz pomenskega in skladenjskega dela (povezava besedotvorja, vezljivosti in vezave): Tabela 8: Vezavnostni model za glagol rus. лечить pri Ju. D. Apresjanu (1995) 1=Sub 2=Obj 3=Obj’ 4=Med, Mod S S от S S им вин род тв Tabela 9: Vezavnostni model za samostalnik rus. пациент pri Ju. D. Apresjanu (1995) 1=Obj 2=Sub 3=Obj’ 4=Med, Mod 1. Sрод 2. A прит Kot je razvidno iz tabel, so v vezavnostnem modelu vse morfološke možnosti za izraženost posameznih vezljivosti Včasih je pri posameznih variantah možna pomenska razlika: predmetna vezljivost pri стрелять se lahko izraža s по S дат ( по вагонам) ali в S ( в стену), pri čemer prva predvideva ne točno določeno вин območje dejanja, druga pa točno določeno V zvezi s skladenjsko obveznostjo/ fakultativnostjo je omenjeno, da je določena vezljivost obvezna, ko njena odstra-nitev povzroči spremembo pomena Sicer pa je stopnja obveznosti odvisna tudi od vsebine vezljivosti (preneseni pomeni so bolj obvezni) in morfološke realizacije T i soredne fakultativne vezljivosti so lahko izražene istočasno, nesoredne pa ne, prim osebkov/predmetni rodilnik, osebkov/predmetni/sredstveni orodnik (Apresjan, 1995, 143–153) Avtor opozarja tudi na t i cepitev vezljivosti, npr božati nekoga po glavi, česati nekomu lase, in domneva, da gre za eno vezljivost, ki se cepi na izraz celote in njenega aktivnega dela, predmeta in lastnosti, ter za pretvorbo; v zvezi s slednjo določa omejitve: ugotavlja, da je Я считаю его красивым lahko pretvorba samo povedi tipa Я считаю, что он красив (aktualnost), ne pa tudi … *что был/ будет красив (Apresjan, 1995, 153–156) 164 Model ST loči med obvezno, fakultativno in ničto vezavo; primer za slednjo so ničvezavne vzročna, krajevna in časovna vezljivost ob прибивать (Pantel, 1993, 53–54); prim tudi пациент 165 Opozorjeno je na sinkretizme pri izražanju vezljivosti, prim o S ima večinoma pomen predmeta ( удариться вин о камень), pri glagolih namernega dejanja pa lahko sinkretistično izraža predmet in sredstvo: вытирать руки о полотенце) Prim krajevni in ciljnostni pomen BZ на водопой v идти на водопой (Apresjan, 1995, 140–141) 83 VGU_Groselj_FINAL.indd 83 24.11.2011 8:48:37 E Pantel natančneje členi omejitve pri vezavnostnem modelu Pri morfosintaktič- nih omejitvah zveznosti omenja primer стрелять 1 z S + vS /Adv , pri čemer dat ak ad S brez vS /Adv ni možno (prim стрелять буйволу в морду/ между рогов) dat ak ad Semantične omejitve ilustrira s primerom X описывает Y Z-у в W-е, tretjo vezljivost predstavlja Z (3=Z), oblikovno S : ‘ljudje’ (prim Он описывает (нам) свое dat путешествие) O leksikalnih omejitvah pa govori, ko je vezljivost predstavljena s seznamom potencialnih besed, prim ошибаться Y-ом z drugo vezljivostjo 2 =Y, oblikovno S , leksemsko pa zgolj адрес, дверь, окно, етаж, телефон, ins номер, дом (Pantel, 1993, 56–60) 3.1.5.3 Dvakrat o udeležencih (Mel’čuk, 2004a; 2004b) Namen razprav I Mel’čuka (2004a; 2004b) je podati osnutek splošne teorije udeležencev v okvirih modela ST Avtor izhaja iz jezikovne situacije ( linguistic situation), ki predstavlja skozi jezik (leksikalno enoto L) realizirano zunajjezikovno situacijo, tj SIT(L) Predikat ‘L’ (pomen L) je vezni element, ki odvisnostno povezuje neki niz dejstev in entitet v strukturo; njen sestavni del so t i neopustljivi obvezni udeleženci SIT(L), prim [ to] RENT: person X rents commodity Y from person Z for money W for duration Z (Mel’čuk, 2004a, 2–14) 166 Prototipično jim v pomenu ‘L’ (v smislu leksikalne dekompozicije) ustrezajo semantična udeleženska mesta ( SemA-slot) 167 SemA-mesta oz semantični udeleženci v pomenu ‘L’ morajo ustrezati udeležencu SIT(L) (semantična značilnost), hkrati pa se jih mora dati besedilno realizirati (leksikalno-skladenjska značilnost; Mel’čuk, 2004a, 16–23) Izven te definicije avtor pušča t i možne udeležence,168 za katere pa predvideva t i možna SemA-mesta ( optional SemA-slot), prim Pije iz kozarca, Umrl je od kapi itn 169 Vsa SemA(L)-mesta tvorijo aktivno semantično vezljivost L, zapolnjujejo pa jih Sem-udeleženci 170 SemA(L)-mesta se na naslednji stopnji 166 Če so opuščeni, se situacije ne da izraziti z L ali pa sploh ne gre za situacijo (Mel’čuk, 2004a, 9–11) 167 SemA(L)-mestu lahko ustreza tudi več udeležencev SIT(L) (prim Mel’čuk, 2004a, 15–16) 168 Možni udeleženec SIT(L) je opredeljen kot »/…/ ›actant-like‹ meaning ‘X’ which does not correspond to an obligatory participant of SIT(L), but whose lexicalization depends on L« (Mel’čuk, 2004a, 23) 169 Kriteriji vzpostavitve možnega SemA-mesta: (1) semantična vloga udeleženca se bliža delovalniški (npr sredstvo/orodje sta bolj delovalniška od časa); (2) udeleženci so semantično homogeni (omejeno variiranje); (3) možno SemA-mesto naj ima čim manj leksikalnih omejitev; (4) udeleženec na možnem SemA-mestu naj bo pomensko zamejen; (5) med udeležencem in leksikalno funkcijo L naj bodo semantične zveze (Mel’čuk, 2004a, 30–38) 170 Leksikalna enota P je Sem-udeleženec L v izjavi U tedaj in samo tedaj, ko v semantični strukturi U pomen ‘Pʼ zapolnjuje SemA-mesto v pomenu ‘L’ (Mel’čuk, 2004a, 38) I Mel’čuk pri tem opozarja na tri problemsko zanimive točke: (1) SemA-mesta ne obstajajo po analogiji (pri skoraj sinonimih, antonimih, konverzivih itn ), prim rus читать романы proti *дочитаться романов (tvorjenka podeduje vse obvezne udeležence ‘L’, ne pa SemA-mest, ki jih blokira npr konstantni udeleženec – prazni ‘kdor-/karkoli’); (2) enemu SemA-mestu lahko ustrezajo t i cepljene variable, prim česati Mariji (Y1) lase (Y2) (samo eno SemA-mesto = Y); (3) številčenje SemA-mest sledi pomenu predikata oz mestu, ki ga ima SemA kot A v ‘L’ prim X udari Y – X = i 1 (povzročitelj), Y = 2 (Mel’čuk, 2004a, 40–43) 84 VGU_Groselj_FINAL.indd 84 24.11.2011 8:48:37 povežejo z globinskoskladenjskimi udeleženskimi mesti – t i DSyntA(L)-mesti ( deep-syntactic actant slots), kar predstavlja t i diatezo leksikalne enote L Njihova zapolnitev je lahko obvezna ali izbirna; o semantični izbirnosti I Mel’čuk govori v primeru možnih udeležencev, o skladenjski pa npr pri SemA-mestih za orodje, podlago in jezik predikata [ to] WRITE ( Dick writes a letter with a fountain pen on a small piece of paper in Japanese proti Dick wrote me a letter) 171 Izbirnost je lahko tudi sobesedilno pogojena ( *Иван решается proti Иван колеблется: он все решается), lahko je vezana na jezik, na tip udeleženca itn (Mel’čuk, 2004a, 49–53) 172 SemA-mesta so lahko tudi blokirana Sistematično blokiranje se pojavi v primerih (1) t i inherentnih modifikatorjev (predvsem pridevniki), katerih udeležensko SemA-mesto postane njihovo skladenjsko jedro (prim [Sem-raven] ‘red’ —1→ ‘ball’ ustreza [DSynt-raven] RED ←ATTR— BALL), (2) relacijskih imenskih kvazi-predikatov tipa FATHER ( X is the father of Y), pri čemer je X inkorporiran v pomen predikata, (3) t i supresivov (s t i gramemi, ki zmanjšujejo skladenjsko vezljivost), prim polj Zbudowa+no szkol+ę ( szkolę je premi predmet, manjka pa osebek – ni ujemanja, ni mogoče umestiti vršilca) 173 O indi-vidualnem blokiranju I Mel’čuk govori v primerih angl widower, rus емигрант (X [—], Y [1 iz N, 2 A], Z [—]; Mel’čuk, 2004a, 53–57) Ob diatezi leksikalne enote pa je opozorjeno tudi na spreminjanje semantične vezljivosti oz števila SemA-mest Semantična vezljivost se povečuje v primeru kavzativnosti (‘X V (Y)’ ⇒ ‘Z povzroči, da X V (Y)’), aplikativnosti (‘X V (Y)’ ⇒ ‘X V (Y) in s tem oskrbi Z’), posesivnosti (‘X’ ⇒ ‘X pripada Z’), zmanjšuje pa v primerih dekavza-tivnosti (‘X povzroči, da Y V’ ⇒ ‘Y V-se’; Mel’čuk, 2004a, 57–59) DSyntA predstavlja vmesno stopnjo med SemA ter SSyntA (površinskoskladenjskim udeležencem) Definira ga lahko DSyntA-mesto,174 ki ga zaseda (prototipični primer), ali pa ustreza SSyntA(L), in sicer tako da udejanja prototipični DSyntA prototipičnega DSyntA(L) (prim Mel’čuk, 2004b, 248) DSyntA nastopa v strukturi DSynt (DSyntS), ki mora biti medjezikovno čim bolj univerzalna (ne velja za SSyntS, prim nem Er hat das Zimmer betreten proti rus Он вошел в комнату), primerna za opis omejenih leksikalnih sopojavitev ( restricted lexical cooccurence 171 Obveznost ne more biti merilo za status udeleženca, saj so lahko obvezna tudi nekatera prisl določila, prim женщина редкого ума, hkrati pa je lahko obveznost posledica čisto sporočanjskih zahtev, prim John was born in France // on October 19th proti # John was born (Mel’čuk, 2004a, 51) 172 Avtor opozarja, da so lahko obvezna SemA-mesta tudi nujna ali nenujna, npr Петя уехал je semantično in skladenjsko popolno V primeru vprašanj (1) Od kod je Peter (Petja) odšel? , (2) Kam je Peter odšel? , (3) S čim je Peter odšel? lahko vprašani z Ne vem odgovori samo na vprašanji (2) in (3), ne more pa odgovoriti z Ne vem na vprašanje (1), ki predstavlja nenujno SemA-mesto (po Panevovi, 1994; Mel’čuk, 2004a, 53) 173 V primerih (1), (2) gre za leksikalno blokiranje, v primeru (3) za slovnično; v primerih (1), (3) gre za popolno blokiranje, v primeru (2) za relativno (Mel’čuk, 2004a, 53–54) 174 DSyntA-mesto je vključeno v vezavnostni vzorec ( governement pattern, GP) leksikalne enote, samo če ustreza SemA-mestu v definiciji L (Mel’čuk, 2004b, 248) 85 VGU_Groselj_FINAL.indd 85 24.11.2011 8:48:37 tipa a HEAVY smoker, BE in despair)175 in za tvorbo pravil parafraziranja, prim X aids Y ≡ X gives aid to Y 176 DSyntA(L)-mesta so oštevilčena (hierarhizirana) glede na odnos do površinskoskladenjskih ter semantičnih udeležencev DSyntA se skladenjsko razvrščajo glede na SSyntA (glede na upadajočo skladenjsko odvisnost od L), npr DSyntA ustreza osebku, DSyntA prememu ali nepreme-I II mu predmetu (ko ni premega), DSyntA neprememu predmetu (ob premem) III itn Temu naj bi ustrezal tudi semantični kriterij, ki na najvišja mesta postavlja osrednje semantične udeležence (npr vršilca; Mel’čuk, 2004b, 54–57) Zapolnjevanje DSyntA(L)-mest spremljajo omejitve: lahko so blokirana, DSyntA(L) so lahko nekompatibilni, neločljivi ali obvezno prisotni 177 Ravno tako obstajajo mehanizmi za spreminjanje aktivne DSynt-vezljivosti, npr povečevanje s t i posses-sor raising (dodajanje DSyntA, ki ne ustreza nobenemu SemA-mestu), prim frc Je lui ai lavé la tête proti *Jʼai lavé sa tête (rus Они разбили Пете очки proti … Петины очки; Mel’čuk, 2004b, 259–265) Na naslednji skladenjski stopnji se vzpostavi besedilni stavek, ki je posledica dveh skladenjskih operacij – komplementacije in modifikacije Posledica komplementacije (tudi predvideni v leksikografskem opisu L) so SSyntA (udeležen-ci), medtem ko so SSynt-okoliščine/SSynt-modifikatorji posledica modifikacije (Mel’čuk, 2004b, 265–266) 178 SSyntA so določeni na podlagi skladenjske odvisnosti od L ter števila skupnih skladenjskih lastnosti s prototipičnimi SSyntA(L) (osebek, predmeti) Te lastnosti se delijo na semantično-skladenjske (semantične, sporočanjske, referencialne), čisto skladenjske (obvezna prisotnost v stavku, besednoredna postavitev, nadzor povratnostnih prvin, deležnikov itn ) ter oblikoskladenjske (podlegajo ujemanju, vezavi; Mel’čuk, 2004b, 268–270) Idealno razmerje med udeleženskimi mesti je doseženo, ko mesto SemA(L) ustreza mestu DSyntA(L) ter mestu SSyntA(L), vendar pa so ta razmerja pogosto poruše-na 179 Povezava treh tipov udeležencev z njihovo površinsko realizacijo je zapisana 175 Člen z vrednostjo leksikalne funkcije, osnovna beseda in njen DSyntA zapolnjujejo specifične globinskoskladenjske vloge v medsebojnem odnosu, prim Magn ← ATTR — SMOKER [= heavy smoker] ali This person ← I— is [=Oper ] —II→ in despair [=L] (Mel’čuk, 2004b, 250) 1 176 Glagolu V ( aids) ustreza glagolsko-imenska zveza Oper (S (V)) —II→ S (V), pri čemer je Oper (S (V)) 1 0 0 1 0 podporni glagol, ki ga izbere izglagolski samostalnik S (V), tj skupaj gives aid (Mel’čuk, 2004b, 251) 0 177 Primeri za zadnje tri omejitve (za prvo glej zgoraj): (1) nekompatibilnost (rus На нем лежит вина за катастрофу – На нем лежит вина перед коллективом – На нем лежит ?? вина за катастрофу перед коллективом); (2) neločljivost (angl The destruction of the city by the enemy was complete – The destruction was complete – *The destruction by the enemy was complete); (3) obveznost (angl This idea is WORTH pondering – *This idea is worth) (Mel’čuk, 2004b, 259–263) 178 Avtor skuša navedene površinskoskladnejske elemente ločiti s pomočjo testov, med katerimi je najboljši (čeprav ne univerzalen) t i DO SO test, ki s svojo veljavnostjo potrjuje SSynt-okoliščine, prim I live in Manchester and Jock DOES SO *in Salford (SSyntA) proti John cuts a log with a saw on the veranda, and Mary DOES SO in the bedroom (SSynt-okoliščina; Mel’čuk, 2004b, 266–267) 179 (1) SemA npr ne ustreza DSyntA v primeru inherentnih modifikatorjev (‘red’ —1→ ‘ball’ proti RED 86 VGU_Groselj_FINAL.indd 86 24.11.2011 8:48:37 v vezavnostnem vzorcu V le-tem je predstavljeno razmerje med mesti SemA ter mesti DSyntA (diateza) tipa (1) X ⇔ I, Y ⇔ III, (2) X+Y ⇔ I, (3) SemA (Y) 1 ⇔ III (cepljeni udeleženec), število in tip SSyntA (lahko prazno), njihova globinskomorfološka realizacija, navedene so tudi omejitve, ki se nanašajo na nekompatibilnost, neločljivost DSyntA; ob tem je poudarjeno, da imajo pomensko sorodni glagoli lahko različne vezavnostne vzorce (Mel’čuk, 2004b, 282–284) Tabela 10: Vezavnostni vzorec za glagol angl. [to] ACCUSE pri I. Melʼčuku (2004b) X = I Y = II Z = III 1. —obl-obj→ of N 1. —subj.→ N 1. —dir-obj→ N 2. —obl-obj→ of Vger John [= I] accused the minister [= II] of fraud [= III] // of not doing his duty [= III] Tabela 11: Vezavnostni vzorec za frazem angl. ⌈IT DAWNS⌉ pri I. Melʼčuku (2004b) X = I Y = II IT 1. that CLAUSE 1. upon N It dawned upon me that… 3.1.6 Vezljivost v hrvaškem in srbskem jezikoslovju 3.1.6.1 Vezljivost in Sintaksa hrvatskoga književnog jezika (Katičić, 1986) Skladnja R Katičića ni vezljivostna, čeprav vsebuje elemente, ki se nanašajo nanjo Prvi sklop takšnih elementov se pojavi v poglavju o vsebinski strukturi povedi; v njen center je namreč postavljen t i rijek (dejanje, dogajanje, stanje), ob njem pa so elementi, ki jih predvideva, t i odredbe (te ga natančneje določajo; Katičić, 1986, 24–32) 180 ←ATTR— BALL), (2) DSyntA ne ustreza SemA v primeru t i cepljenih DSyntA (angl Alan saw that Leo was sleeping proti Alan saw Leo sleep), (3) DSyntA ne ustreza SSyntA, ko je izražen s prilastkom, prislovnim določilom itn (INVASION —II→ CENTRAL AMERICA ⇔ Central American ←modif — invasion, BEHAVE —II→ GOOD ⇔ behave —attrib → well), (4) SSyntA(L) ne ustreza mestu DSyntA(L) v primeru t i dummy sentence elements (vremenski, ekspletivni IT tipa It seems that Alan is crazy), prostih SSyntA (prosti dajalniki, prim nem Liebe mir nur keinen Hippie), notranjih udeležencev ( cognate actants tipa He laughed a hearty laugh) itn (Mel’čuk, 2004b, 271–281) 180 R Katičić določa naslednje odredbe: vršilac/agens, sredstvo/instrument, družilac/socijativ, učinak/faktitiv, pripadak/objektiv, mjesna odredba/lokal, vremenska odredba/temporal, načinska odredba/modal Zadnje tri združuje pod imenom priložje ali adverbijal (Katičić, 1986, 25) 87 VGU_Groselj_FINAL.indd 87 24.11.2011 8:48:37 Vsebinski elementi niso povezani s strukturnimi, čeprav R Katičić v slovnič- ni strukturi povedi vzpostavi razmerje, ki je vzporedno vsebinskemu rijek – odredba. V povedi obstaja odnos uvrštavanja z izrazi, ki odpirajo mesta, in s t i uvrštenimi izrazi, ki kažejo na izraz, ki zanje predvideva mesto Kot temelj slovnične strukture povedi se pojavlja povedek; je nosilec strukture povedi, ki odpira mesta ostalim stavčnim členom: osebku, prislovnemu določilu ( priložna oznaka), predmetu (Katičić, 1986, 32–35) Avtorjeva nadaljnja skladenjska obravnava je tradicionalno stavčnočlenska Pri strukturi povedka obravnava tudi njegova obvezna določila: imenski predikat – vez biti in t i predikatno ime, riječ; ob ostalih nepolnopomenskih, npr postati, pokazati se, činiti se, pa se pojavljajo t i proširci ( Glas se od toga ružan čini) Pri osebku so zanimivi brezosebni povedkovi glagoli: njihova vsebina ( rijek) nima vršilca, slovnični osebek pa lahko imajo, čeprav je ta odvečen ( *Kiša kiši) 181 Avtor vsa prislovna določila postavlja na isto raven – vezana so na obstoj povedka (ne glede na obliko, pomen),182 vendar pa kasneje ugotovi, da obstajajo tudi takšna, ki se ne morejo izpustiti, prim Stranac stanuje na osami, Pjesnik živi na selu (Katičić, 1986, 500) Pri predmetih uvaja tradicionalno delitev na direktne/indirektne in jih obravnava po sklonih; vezljivosti se približa z uvedbo obveznosti ( Obliše ga suze – *Obliše suze) oz neobveznosti ( Putnici obilaze grad – Putnici obilaze), ki jo spremlja pomenska sprememba, in obravnavo, ki izhaja iz pomena glagolov (prim glagoli koji izriču službu ili pokoravanje uz objekt u dativu) Ta implicitno vezljivostna obravnava pa je v nasprotju s teoretičnim konceptom R Katičića, ki prislovno določilo in predmet razlikuje kot prvini slovnične strukture povedi Temu pogledu naj bi nasprotovale teorije, »/…/ u kojima se to dvoje ne razlikuje, nego se opisuje kao jedno i naziva dodatak ili dopuna (komplement)« (prim 1986, 125),183 čeprav hkrati opozarja, da tudi nekateri samostalniki in pridevniki odpirajo mesta za samostalnike – dopune (prim pivnica puna janičara, bogataš stokom; 1986, 125–126), ki jih celo ne obravnava z ostalimi prilastki Pri vsebinskih odvisnikih ( izrične rečenice) sicer poudarja, da so uvrščeni v glavni stavek kot dodatna vsebina neke besede (definicijska lastnost, prim uz glagole osjećanja), obravnavani pa so – po tradiciji – v sklopu zložene povedi Elementi, ki so sicer tudi jedro vezljivostnih obravnav, so v Katičićevi skladnji obravnavani tradicionalno: med stavčnimi členi, kot del zložene povedi Kljub 181 »Bezlični glagoli nisu dakle obilježeni time što ne otvaraju mjesto subjektu, nego time što im je sadržaj pri bezličnoj uporabi takav da mu se kao rijeku ne može dodati vršilac « (Katičić, 1986, 77 ) 182 »Svaki predikat otvara u rečeničnom ustrojstvu mjesto za izraz kojim se pobliže označuju okolnosti pod kojima se zbiva predikatni sadržaj « (Katičić, 1986, 77 ) 183 R Katičić (1986, 125) poudarja, da se lahko prisl določilo in predmet določita tudi z vidika vsebinske strukture povedi (!) – predmet je agens, sociativ, faktitiv, objektiv; prislovno določilo je sredstvo, adverbial 88 VGU_Groselj_FINAL.indd 88 24.11.2011 8:48:37 eksplicitno nevezljivostni skladnji pa je zanimivo, da avtor v obravnavi upošteva čisto vezljivostne značilnosti, ki mu pomagajo členiti in sploh analizirati gradivo 3.1.6.2 Trikrat o vezljivosti (Samardžija, 1986, 1987, 1988)184 S splošnoteoretičnega vidika se je M Samardžija lotil predvsem treh vprašanj: tipologije vezljivostnih ravnin; odnosov vezljivost – distribucija, vezljivost – vezava; opredelitve vezljivostnih mest 185 Vezljivost deli na semantično, skladenjsko (znotraj jezika) in logično (zunaj jezika) 186 Na ključno vlogo pomena nosilca vezljivosti opozarja z zgledi tipa Mladić grune u plač ter Podmuklo grune grom iza gore; v prvem je stavek *Mladić grune z opuščenim u plač neslovničen (pomen glagola ‘z nečim hitro začeti’), v drugem pa je stavek Grom grune slovni- čen, čeprav sta opuščena dva elementa, tj podmuklo in iza gore (pomen ‘proizve-sti močan glas, zvok’; Samardžija, 1987, 88–94) Distribucija in vezava sta vezljivosti podrejena pojma Po H Nikuli je lastnost besed, da zahtevajo določila, potenca ( vrednost), lastnosti, ki določajo vrsto teh elementov, predstavljajo distribucijo ( selekcija), potenca in distribucija pa skupaj tvorita vezljivost besede Prav tako je vezava kot odvisnostni odnos, v katerem potenca nadrejene besede določa sklon skladenjsko podrejene besede, samo del vezljivosti (inkluzivnost), saj slednja vključuje tudi semantično komponento (Samardžija, 1987, 96–99) 187 T i prosta mesta predstavljajo položaje, ki jih zahteva glagol (nosilec vezljivosti); le-ti so obvezno ali fakultativno zasedeni in vključeni v strukturo, ki jo v povedi tvori glagol ali nosilec vezljivosti (vključeni so tudi v njegov pomen; Samardžija, 1987, 99) Elemente, ki se pojavljajo ob glagolu, M Samardžija imenuje komplementi in jih deli na z glagolsko vezljivostjo pogojene ( dopune – določila) in nepo-gojene ( dodaci – dopolnila) Operativne teste,188 s katerimi se preverja vezljivostna 184 Članki so nastali na osnovi avtorjeve disertacije Valentnost glagola u suvremenom hrvatskom književnom jeziku (Zagreb 1986) 185 Četrti problemski sklop se nanaša na potencialne nosilce vezljivosti, pri čemer M Samardžija samo navede možnosti (ne da bi se opredelil za kakšno): (1) samo glagoli (L Tesnière, J Erben, zgodnji G Helbig); (2) glagoli, samostalniki, pridevniki (G Helbig, H Schumacher); (3) vse besede – vezljivost je skupek odnosov, ki obstajajo med jezikovnimi enotami in njihovimi skladenjskimi okolicami (S D Kacnel’son, V G Admoni, B A Abramov, H Nikula); (4) vezljivost predstavlja odnose povezovanja vseh jezikovnih enot med seboj (fonemov, morfemov itn ; L N Zasorina, V P Berkov, M D Stepanova z zunanjo in notranjo vezljivostjo; Samardžija, 1987, 94–96) 186 Ker pa semantika po njegovem mnenju sega v jezikovno ter v zunajjezikovno, govori o skladenjsko-semantični in logično-semantični vezljivosti (Samardžija, 1987, 93) 187 M Samardžija razliko med vezljivostjo in vezavo ponazori s pomočjo razvojnih sprememb vezljivosti: »Promjene u sintaktičko-semantičkoj valentnosti odrazit će se prvenstveno na semantičkoj, promjene u rekciji na morfološkoj razini « (Samardžija, 1987, 99 ) 188 Vezljivostna pogojenost se, po G Helbigu, preverja s pomočjo t i izločitvenega testa ( Eliminierungstest); 89 VGU_Groselj_FINAL.indd 89 24.11.2011 8:48:37 pogojenost, je t i manheimska šola (K Brinker) skušala nadomestiti s semantično orientiranim postopkom eliminacije Pri vezljivosti naj bi imel ključno vlogo »glagolski semantem« – stalna semantična vrednost, ki jo glagol signalizira skupaj s semantemno-konstitutivnimi deli/mesti v povedi, prim razliko med Vlatko je u Mirku vidio svog prijatelja in Vlatko je (u Zadru) vidio svog prijatelja 189 Teste žal relativizira U Engel, ko pravi, da je kompetenca govorca maternega jezika edini kriterij, po katerem se lahko opredelijo določila in dopolnila (Samardžija, 1987, 104) Vezljivost je M Samardžija tudi apliciral na hrv gradivo: določil je elemente, ki so posledica vezljivosti (Samardžija, 1986), in vezljivostno opredelil glagole (tipične nosilce vezljivosti; Samardžija, 1988) Pri opredeljevanju določil ( dopune) je sledil Englovemu modelu, ki temelji na oblikoskladenjskih značilnostih (Samardžija, 1986, 3–5) Loči deset vrst določil: imenovalniška (D ), tožil-0 niška (D ), rodilniška (D ), dajalniška (D ), orodniška (D ), predložna (D ), pri-1 2 3 4 5 slovna (D ), samostalniška (D ), pridevniška (D ) in nedoločniška (D ) Posebno 6 7 8 9 obravnavo (tudi glede na sln ) si zaslužijo nekatera: D je zanimiv kot premi 2 predmet ob zanikanih preh glagolih, konkurira mu namreč tožilnik (slovnice ne navajajo različne distribucije);190 D je določilo v primeru predmeta v orodniku 4 (ob majhnem številu glagolov, prim Pričanje je obilovalo detajlima), ki ga sln ne pozna (več); v D ima predlog kopulativno vlogo (označuje samo zvezo med 5 glagolom in samostalnikom), njegov pomen določa slovnična semantika, medtem ko predlogi v prislovnem določilu ohranjajo svoj leksikalni pomen;191 tudi D je 6 pogojeno z glagolsko vezljivostjo, prim stanovati u hotelu – trajati dva sata;192 pri D in D je upoštevana delitev U Engla, ki ločuje samostalniške predikative, 7 8 ki razvrščajo in vključujejo ene množice v druge (subsumirajo – Subsumptiver-gänzung), od pridevniških kvalifikativov, ki nekaj pripisujejo imenovalniškemu Helbigovi postopki za ločevanje fakultativnih določil od dopolnil (ki so vedno fakultativna) pa naj bi se izkazali za nezadovoljive (Samardžija, 1987, 101–102) 189 Izločitev elementa u Mirku iz prve povedi povzroči spremembo semantične vrednosti celotne povedi (del je semantemnokonstitutiven), v drugi pa izločitev u Zadru ne povzroča takšne spremembe (sprememba tudi ni vezana na morfološke lastnosti izločenega elementa) Razlika med glagoloma vidjeti je torej pomenska, kaže pa se v tem, da so vsi tri komplementi ob prvem glagolu obvezni, ob drugem pa predložnosklonski ni obvezen niti konstitutiven (Samardžija, 1987, 103) 190 Pojavljajo se samo ohlapna stilistična opozorila, da naj bi bila raba slovanskega rodilnika znak dobrega stila itn (Samardžija, 1986, 13) 191 Predložni predmet se lahko uvrsti med določila, saj določeni glagoli odpirajo mesto zanj (temeljni pogoj za uvrstitev med določila) Njihovo posebnost dokazuje: (1) nadomestljivost z osebnimi zaimki ( Oholo sam maštao o svojoj smrti ↔ o njoj proti Osječao se dignut u dostojanstvo … maštajući na sjedalu ↔ dugo); (2) odvisnost predloga od glagola (zapostavljen lastni pomen, prim Govorim → o političkoj slobodi proti Več deset dana govorimo na – kroz – u → prste); (3) glagoli se vežejo samo z določenimi predlogi ( misliti na/ o, maštati o), medtem ko jih ima določeno prisl določilo tudi več (Samardžija, 1986, 18–20) 192 V skladenjsko členitev vstopa semantična, saj bi bilo sicer nemogoče vezljivostno razlikovati stanovati in trajati – oba sta dvovezljiva, določilo je D ; zaradi tega M Samardžija sprejema dodatne semantične določitve 6 tipa D ter D (Samardžija, 1986, 22) 6mj 6vrem 90 VGU_Groselj_FINAL.indd 90 24.11.2011 8:48:37 določilu;193 pri D je izpostavljeno dejstvo, da si na sbh področju konkurira-9 ta D ter zveza da + sedanjik (stilistična, semantična razlika; M Samardžija 9 opozarja, da je na hrv štok področju D stabilnejši, medtem ko v čak in kajk 9 ta konkurenca ni prisotna) 194 Delitev, ki skuša zajeti štiri tipe odnosov, ki jih obravnava že tradicionalna slovnica (osebek – povedek, povedek – predmet/ prislovno določilo, glagolski – neglagolski del povedka), naj bi bila primerna za vezljivostno določitev glagolov, za opis modelov prostega stavka in leksikografsko obdelavo glagolske vezljivosti (Samardžija, 1986, 30) 195 M Samardžija vezljivostno deli hrv glagole na nevezljive (npr daniti se, grmjeti), enovezljive (npr bolovati, cvjetati), dvovezljive (npr analizirati, baštiniti) in trovezljive (npr čestitati, darovati) Za uspešnost tovrstne delitve so ključni štirje razlogi: (1) je splošnoveljavna; (2) upošteva vsa določila ne glede na oblikoskladenjske značilnosti; (3) glagole razvršča v razrede ne glede na obveznost njihovih določil; (4) glagole razvršča v razrede glede na kvantitativne podatke o njihovi vezljivosti (Samardžija, 1988, 42) 196 Drugačna od tradicionalne je tudi vezljivostna delitev povratnih glagolov Medtem ko se tradicionalno (sintaktosemantični in semantični kriterij) povratni glagoli delijo na prave, neprave in vzajemne,197 je vezljivostna delitev prvih dveh tipov naslednja: pri pravih je se del predikata ( bojati se – D , D ), pri nepravih pa D 0 2 1 ( počešati – D , D , D ) 198 Glagoli torej pripadajo različnim vezljivostnim razredom 0 1 6 (Samardžija, 1988, 44) M Samardžija opozarja tudi na spremembe vezljivosti, ki so lahko posledica spremembe pomena ( mutiti bistru vodu ‘kaliti’ proti mutiti nekoj drugoj ženi 0,1 0,3 ‘dvoriti’) ali stilističnih teženj piscev ( prepatiti doručak, jaukati crne jabuke); zajele pa naj bi samo posamezne glagole, nikoli celih razredov, kar potrjuje osnovno značilnost jezikovnih sprememb – postopnost (Samardžija, 1988, 44–46) 193 Posebno vlogo ima glagol biti, katerega določila imajo tudi poseben status (Samardžija, 1986, 24) 194 Omejitev pri D predstavljajo predvsem fazni glagoli, ki odpirajo mesto samo nedovršnim D ( *Nastavio 9 9 je promiješati…) Ustreznost, slovničnost povedi je odvisna tudi od določil D , ne samo od zapolnitve mest 9 osnovnega predikata (Samardžija, 1986, 26–28) O tipologiji glagolov, ki zahtevajo D , glej Samardžija, 1986, 26 9 195 Nekoliko arbitrarno sledenje Englovi delitvi določil ima za posledico spregled stavčnih določil, s katerimi se sicer prestopajo meje prostega stavka, vendar je njihovo upoštevanje nujno za vezljivostno določitev glagolov in za leksikografsko obdelavo glagolske vezljivosti 196 Delitev se ne ozira na to, da tradicionalna slovnica osebek ali tožilniški predmet obravnava kot pomembnejša – sestava desetih določil po oblikoskladenjskih značilnostih tovrstne opredelitve namreč nevtralizira (Samardžija, 1988, 41) 197 Semantični kriterij izloči vzajemnopovratne glagole, pri katerih dejanje vzajemno in istodobno, tj drug na drugem, vršita dva osebka (npr pozdravljati se, susretati se) Po sintaktosemantičnem kriteriju se ločijo pravi povratni glagoli (zamenjava povratnozaimenske naslonke se z naglašenim sebe ni možna oz predmet dejanja naj bi bil istočasno tudi osebek, prim bojim se) od nepravih (zamenjava je možna, predmet in osebek sta lahko različna, prim počešati se; Samardžija, 1988, 44) 198 Sem sodi le vprašanje, ali je D sploh določilo, prim ona se opet počeše po glavi… proti ona se opet počeše 6 91 VGU_Groselj_FINAL.indd 91 24.11.2011 8:48:38 3.1.6.3 Vezljivost v učbeniku hrvaškega jezika (Silić-Pranjković, 2005) Gramatika hrvatskoga jezika J Silića in I Pranjkovića vsebuje tradicionalno za-stavljeno stavčnočlensko skladnjo nezložene in zložene povedi Na vezljivosti sorodne ideje199 opozarja predvsem v poglavju o slovničnih zvezah med sestavniki v besednih zvezah (BZ): ujemanje ( sroćnost) kot zveza, v kateri gre za popolno ali delno ujemanje glavnega in odvisnega tagmema v slovničnih značilnostih (sp , št , sklon; izpuščena je os ), tip mirno more (t i odredbeni sintagmem);200 pri vezavi ( upravljanje) glavni tagmem določa slovnične značilnosti odvisnega – pri krepki je oblika odvisnega tagmema določena z leksikalno-slovničnimi značilnostmi glavnega ( graditi kuću, bavljenje sportom, pravo na obranu), pri šibki pa samo z leksikalnim pomenom ( šetati parkom, trema pred nastup);201 pri primiku ( pridruživanje) odvisni tagmem nima oblik, ni pregiben, glavnemu se pridružuje po funkciji/pomenu ( govoriti glasno, sjedeći; Silić-Pranjković, 2005, 262–266) Po funkcionalnih značilnostih se BZ delijo na prilastkovne ( odredbeni spoj), v katerih odvisni del določa glavnega lastnostno (ujemalno – mirno more, vezavno – čovjek srednjih godina); določilne ( dopunski spoj), v katerih je odvisni del v vlogi določila glavnega (predmet, prim graditi kuću, ogriješiti se o zakon); okoliščinske ( okolnostni spoj) – odvisni tagmem funkcionira kot okoliščina, v kateri se odvija glagolsko dejanje (šibko vezavno – ići korakom, voziti kroz maglu, primično – spustiti se niže; Silić-Pranjković, 2005, 264–266) Stavki kot jezikovnosistemska pojavnost (v nasprotju s povedmi, ki sodijo v sporo- čanje) vsebujejo samostojne in nesamostojne stavčne člene (slednji se pojavljajo samo kot deli drugih členov; Silić-Pranjković, 2005, 278–279) Najpomembnejša značilnost stavka je predikativnost – možnost, da se z njegovo pomočjo prenese neko sporočilo (pomembno vlogo v njej imajo čas, način, oseba, število), hkrati pa prisotnost povedka (ni nujen v povedi) Povedek naj bi si v stavku odpiral mesto sam, ostali členi pa se uvrščajo v stavek po njegovih lastnostih Odvisnost osebka od povedka naj bi se kazala v ujemanju po osebi, številu in spolu (čeprav ta odnos kaže na obratno odvisnost, op R G ) 202 Kot predmet je obravnavano 199 Delo vsebuje dve vezljivostni opombi: glagol zavzema najpomembnejše mesto med avtosemantikami, saj ima tudi najbolj izrazite vezljivostne (pridruževalne) značilnosti ter tvori strukturne vozle ( čvorišta); v poglavju o funkcijskih zvrsteh pa se omenjajo tudi spremembe vezljivosti, ki jih doživljajo glagoli po zvrsteh, prim koristiti se čime → koristiti što, brinuti se o djeci → brine se za djecu itn (Silić-Pranjković, 2005, 190, 389) 200 Primere nihanja zaradi trenja med slovničnim in leksikalnim pomenom enot v funkciji glavnega tagmema se rešuje z ujemanjem po smislu (pomensko u ) in ujemanjem po obliki (slovnično u ) 201 Tovrstno pojmovanje krepke in šibke vezave je novost – slednja bi pri drugih teoretikih sodila že v primik; hkrati pa ni jasno, v kakšen tip vezave sodijo zveze deset kuna, košulja bez rukava 202 Zanimiva je tudi razlaga enodelnih stavkov kot brezosebkovnih – povedek je v neujemalni obliki (3 os ed sr spol) Avtorja Gramatike tako uporabljata izraze rečenice bez subjekta, nerasčlanjene (jednočlane) jednostavne 92 VGU_Groselj_FINAL.indd 92 24.11.2011 8:48:38 tisto določilo ( dopuna), ki je v vezavnostnem odnosu zgolj do povedka;203 delijo se na bližje (tož Djeca beru jabuke – preh glagoli) in daljne (ne-tož , prim Zahvaljujemo svim dobročiniteljima) Predmeti se razlikujejo tudi po obveznosti, ki je odvisna od glagola (širši glagolski pomen → informativnejši, in s tem nujnejši predmet), konteksta in situacije Prislovno določilo ( priložna oznaka) naj bi bilo neobvezni stavčni člen, ki predstavlja različne okoliščine dogajanja, ki se jih sporoča s pomočjo stavka I Pranjković skuša prislovna določila definirati razlikovalno glede na predmete, vendar prihaja površinskoskladenjsko do prekrivanj (vezljivostno odpravljiva), tako da mora avtor velikokrat definicije zamejiti: obvezni naj bi bili samo predmeti → vendar tudi nekatera prisl določila (ob stanovati, boraviti), določeno obliko naj bi imeli samo predmeti → vendar tudi nekatera prisl določila (ob glagolih premikanja so predložnosklonska prislovna določila s predlogi za, pred, nad itn v tož , prim Izišli smo pred školu) itn (Silić-Pranjković, 2005, 283–308); kot korektiv nejasnega razlikovalnega opisa mu služijo torej tudi vezljivostne opredelitve 204 Čeprav je tudi skladnja zložene povedi zastavljena tradicionalno stavčnočlensko, pa išče I Pranjković izhodišče v pomenu in realizacijo v skladnji (zaznamuje vezljivost) pri opredelitvah npr osebkovih odvisnikov, predvsem indirektna vpra- šanja ( Poznato je tko ima problema) in vsebinski odv ( izrične subj. rečenice tipa Nekad se mislilo da je Zemlja ravna ploča), z definicijo, da je oblika odvisna od (določenih oblik) glagolov ali povedkovih izrazov, ki označujejo spraševanje, mišljenje, govorjenje, čutenje, zaznavanje (podobno velja tudi za predmetne odv ; prim Silić-Pranjković, 2005, 331–334) 3.1.6.4 Vezljivost in Srpska sintaksa (Simić-Jovanović, 2002)205 R Simić in J Jovanović gradita skladnjo opisno, s pomočjo različnih tradicionalnih strukturalno-funkcijskih teoretičnih prijemov (Žele, 2005, 601), problemske celote podrobno analizirata (bralec dobi vpogled v njuno jezikoslovno »delavnico«), kar omogoči včasih inovativen rezultat opisa, včasih pa žal nejasno razpravljanje ob gradivu rečenice (prim Silić-Pranjković, 2005, 296, 316–318) 203 Določila so opredeljena glede na vezavnostni odnos do kakršnekoli oblike (ključna je vezava!), lahko pa so tudi obvezna prislovna določila, prim Susjed stanuje na kraju grada (Silić-Pranjković, 2005, 299–300) Obe opredelitvi sta sicer vezljivostni, vendar je vodilni kriterij opisa dopolnilni 204 Za opredelitev nesamostojnih stavčnih členov prilastka ( atribut) in pristavka ( apozicija), prim Silić- Pranjković, 2005, 309–314 205 Monumentalna Српска синтакса I–IV avtorjev R Simića in J Jovanović je že doživela kritični komentar v slovenskem prostoru (prim Žele, 2005), zato se v svoji predstavitvi omejujem na pregled vezljivosti sorodnih opredelitev (poudarek na prvem delu skladnje oz Simić, 1999), z upoštevanjem pripomb A Žele 93 VGU_Groselj_FINAL.indd 93 24.11.2011 8:48:38 V sklopu tagmemike (tagmem /besedna zveza, op R G /, enota s signifikacij-sko funkcijo v okviru opisne konstrukcije, se deli na avtotagme / Ја; – Здраво/, sintagme / Краљевић Марко/, hipotagme / На Дрини ћуприја/, paratagme / Пера и Зоран играју лопте/; Simić, 1999, 127) je relevantna opomba, da veččlenske opisne strukture urejajo skladenjski odnosi vzporednosti ( напоредност)206 in odvisnosti ( одвисности) Odvisnost je definirana večravninsko: (1) zunanjo semantično bazo skladenjske organizacije večdelnih struktur predstavlja struktura vsebine – besede se združujejo na osnovi signifikativne funkcije, ki ni jezikovno »preslikana«, temveč se prilagaja slovničnim pravilom; (2) notranje semantično je odvisnostna zveza sestavljena iz jedra oz nominacije z aspektualizacijskim pomenom glede na drugo (odkriva neko njeno lastnost) in odvisne besede oz nominacije s perspektivizacijskim pomenom, ki potiska vse razen aktualnega pomena v ozadje (jedro = hipertagmem, odvisna beseda = hipotagmem, Simić, 1999, 154, 170–171) R Simiću bistvo skladenjske odvisnosti pomeni pogojenost besede v konstrukciji zaradi neke druge besede 207 Pogojenost se deli na nepopol-nost in kompatibilnost (integrativno in inkorporativno odvisnost; brez zgledov, op R G ) Za glagolsko vezljivost je zanimiv zgled узети пехар, v katerem naj bi glagol узети svojo abstraktno vsebino dopolnil z besedo пехар (konkretizator jedrnega glagola, tudi t i допуна; Simić, 1999, 172–173) Tudi v zgledu поклонити девојци цвет R Simić ugotavlja, da sta девојци in цвет konkretizatorja glagola поклонити; le-ta je sistemsko aspektualiziran, vendar na različne načine: kot ‘nepravi preh glagol’ zahteva oddaljeni/nepravi predmet v daj , kot ‘pravi preh glagol’ pa bližnji/pravi predmet v tož (!) Za sistemsko aspektualizacijo pravi, da jo nekateri opredeljujejo kot vezljivost ( валенца), vendar sam tega pojma (niti tovrstne teorije) ne uporablja Vezljivost loči od vezave ( рекција), ki je – po njegovem mnenju – lastnost fokalizirane besede, da semantično inkorporira in oblikovno določa drugo besedo (Simić, 1999, 180) 208 206 Vzporednost obstaja med semantično diskretnimi členi strukture ( odvisnost predstavlja semantično vzajemnost, identiteto denotatov), zaznamujetа jo sintagmatska mobilnost (podlega permutaciji, a z omejitvami) tipa Вукашин и он ↔ он и Вукашин in formalna dispariteta (R Simić jo poimenuje celo enakost ali kongruenca – kasneje popravi), medtem ko odvisnost zaznamuje oblikovno prilagajanje (kot simptom strukturne inkorporacije, integracije; Simić, 1999, 175) 207 Temu se približuje tudi pojmovanje sklona pri R Simiću, ki izhaja iz predpostavk A Belića Sklonski morfem je (1) signifikator relacije ene imenske besede do drugih besed v strukturi (relator) ali (2) indikator signifikacijske funkcije besede (npr zvalnik; Simić, 1999, 140) V pomenu (1) naj bi bila realizirana hipotagmatska, odvisnostna funkcija besede, pri čemer le-ta (s sklonskim morfemom) odkriva ‘notranje momente jezikovnega potenciala’ druge besede (Simić, 1999, 141, 158) 208 R Simić (1999, 181) spregovori tudi o skladenjskem posredništvu, ko šele s pravim predmetom postane zveza nepravega predmeta z glagolom skladenjsko zakonita ( синтаксички легалитет): *поклонити девојци – поклонити девојци цвет (vezljivostno o tem v Žele, 2005, 604) 94 VGU_Groselj_FINAL.indd 94 24.11.2011 8:48:38 Pri odvisnosti avtor loči med dopolnjevanjem, ko jedrna beseda s svojimi leksikalno-semantičnimi lastnostmi določa funkcijo odvisne (skrajni primer je vezava), in dodajanjem (adlokacija) – gre za dopustno sintagmatsko kombinacijo enot z ozirom na slovnična in leksikalna pravila jezika (Simić, 1999, 183) Vezljivosti se R Simić približa z vezavo, pri čemer loči (1) glagolsko, samostalniško, pridevniško, prislovno (jedrni del) ter (2) krepko (pravi predmet) in šibko (nepravi predmet; vezavni del) Po pregledu historiata vezljivostne teorije (vzpostavlja razmerje med vezavo in vezljivostjo) jo z dvema ugovoroma zavrne: (1) osebek je po G Helbigu obvezen in ni kriterij za členjenje stavkov, čeprav se ga lahko v srb odstrani ( он станује у Берлину → Станује у Берлину); (2) neupoštevanje (ne)posredne vezljivosti (Simić, 1999, 185–189) Simićevo pojmovanje skladnje je sicer (tudi) odvisnostno, nikakor pa ni vezljivostno Vezavno je predmet definiran izključno kot del sintagmatske enote z jedrnim glagolom in ne kot neposredni konstituent strukture (npr stavka), v katero vstopa glagol;209 ob določenih pragmatično-semantičnih dejavnikih se lahko predmet tudi izpusti Predmeti – kot že omenjeno – se ločijo na prave in neprave; slednji so določila ( допуне), katerih vsebina je integrirana v vsebino jedrnega glagola s pomočjo nekega posrednika (lahko tudi abstraktnega; Simić, 1999, 190–195) Avtor znotraj glagolske rekcije210 loči torej prave predmete (tož ob pravih preh glagolih – писати писмо) od nepravih v obliki rod ( сетити се својих), daj ( поверовати плачу), predložni tož ( мислити на жене), or ( мрдати клобуком), predložni mest ( говорити о Русији; Simić, 1999, 195–199) Vezljivosti sorodna pojmovanja bi lahko iskali tudi v sklopu taksemike (problematika stavka),211 vendar okvir obravnave sloni na tradicionalnem pojmovanju dvodelnosti stavčne strukture in predikativnosti; osnova slednje sta glagolska oseba in čas, ki omogočata identifikacijo »nosilca« (signifikacijska enota postane stavek, ko se ji pridruži t i osebni restriktor, tudi v obliki morfemov; Simić, 1999, 277, 280) Monomne stavčne strukture obsegajo samo površinski povedek, po notranjem bistvu pa so različne: strukture z osebnim restriktorjem ( Ћутала је, Осмехнуо се), z brezosebnim restriktorjem ( Заболи, Свитало је) in strukture tipa На средини сам, Био је на распусту z osebnim restriktorjem, vendar z mezosemno 209 Prim »Регенс фокусираном аспектуалношћу интегрише у семантичко поље и значење ректума « (Simić, 1999, 191 ) 210 Ostalih tipov rekcije tu ne obravnavam 211 Prim »Реченица је језичка форма са реферативном функцијом, снабдена лингвистичким обележјима те функције « (Simić, 1999, 272 ) 95 VGU_Groselj_FINAL.indd 95 24.11.2011 8:48:38 denotacijo (Simić, 1999, 280–287) 212 Binomne stavčne strukture zaznamuje prisotnost osebka in povedka, kazalec njune zveze pa naj bi bilo ujemanje (kongruenca) v osebi, spolu in številu 213 Dejanski tipi se delijo na rekcijske (gre za logične osebke), in sicer v rod ( Не заборавите да је на имању било дуга, Сваком болеснику треба мира), daj ( Спава му се), tož ( Знам, боли те; Simić, 1999, 292–295) in ujemalne; obravnava slednjih je urejena po besedni vrsti v osebkovi vlogi (poglobljena analiza zakonitosti ujemanja; prim Simić, 1999, 295–318) Trinomne stavčne strukture (ki so teoretično najbolj problematične) R Simić obravnava glede na (1) strukturo in (2) odvisnostni odnos med osebkom in povedkom (1) Trinomne strukture predstavlja zveza osebek – povedek (predika-tna spona) – predikativ 214 v dveh različicah V prvi nastopata spona in predikativ (ožje), pri čemer je slednji lahko samostalnik ( Живот и ионако никад није био моја јабука), pridevnik ( Само су ситне птице шарене), zaimek ( Ја знам шта си ти), samostalnik v stranskem/predložnem sklonu ( И један и други су ... тамна постања, Шуме су све до Мораве биле), prislov itn 215 Problematično v tem oziru je razmišljanje, da se navedeni primeri ločijo od binomnih tipa Није истина да неко може бити тако леп (296), Нађа је била сад веселија (299), Телад су на тим сликама шарена (303) – členitev bi morala biti uravnotežena (op R G ) 216 Drugo različico trinomne strukture predstavljata polspona in predikatoid, ki je spet lahko samostalnik ( Постала си газдарица – trinomna?), pridevnik ( Прсти осташе савијени) ali neujemalni prislov ( ... које су ми вечерас изгледале изнад његове снаге; Simić, 1999, 324–327) 217 (2) Po odvisnostnem odnosu se strukture kažejo kot ujemalne (v npr Лице му је још румено и влажно од ветра и кише) ter vezavne, in sicer v daj (predikativ je lahko prislov – Било му је лепо, nedoločnik – Коме је путовати, није му 212 V primerih tipa ...под ледом је топло naj bi bil под ледом posledica t i eksterne interleksemske rekcije, saj jo pogojujejo globalne značilnosti izraza ‘toplo je’, ne pa leksem ‘toplo’ (Simić, 1999, 286) 213 R Simić pripisuje osebku vlogo denotatorja, povedku kategorizatorja stavčne vsebine, semantično osnovo njune zveze pa naj bi zaznamovala izosignifikativnost (Simić, 1999, 317) 214 R Simić opozarja, da je vloga spone dvojna: (1) posrednik med osebkom in predikativom, istočasno pa tudi aktualizator njunih pomenov; (2) odnos med osebkom in povedkom prikazuje v perspektivi odnosa do govorca in situacije Osebek in povedek sta v osnovi enakopravna člena strukture, do razlike prihaja v odvisnosti od vrste besede in odnosa do denotata – tema je ‘imenovano’, rema pa je tudi karakterizator (Simić, 1999, 321) 215 Osebek je lahko tudi nedoločniški, prim Јер, њој је страшно живети овако (Simić, 1999, 324) 216 Na tem mestu bi želel opozoriti tudi na primer Био је најпосле слободан, ki bi – v skladu s pogledi R Simića – moral pripadati binomni strukturi posebnega tipa, tj spona – predikativ, saj je osebni restriktor morfemsko vključen v spono 217 Med polspone avtor uvršča glagole tipa постајати, остати, чинити се, изгледати ter performativne refleksivne glagole tipa именовати се, прогласити се, назвати се; med primeri pa se presenetljivo najdejo tudi takšni s pravo spono, prim Сви су укућани здраво и добро, in celo polnopomenski поћи сам, умирати грудоболан, вратити се чутљив itn s t i začasnimi prilastki ( привремени атрибут) Ob tem avtor tudi nejasno opredeli pojem predikatoid, saj ni razvidno, ali se nanaša samo na začasne prilastke ali na vsa določila ob polsponah (prim Simić, 1999, 325–326) 96 VGU_Groselj_FINAL.indd 96 24.11.2011 8:48:38 дријемати, pravi predikativ – Жао му је Симке itn ) ali tož /rod ( Нити га је било жао што му брат одлази, Срам те било; Simić, 1999, 330–333) 218 Polinomne stavčne strukture R Simić (1999, 344–347) zavrača: v hibridnih strukturah (s slovničnim in logičnim osebkom) dominira ujemanje, vezavni osebek pa je potisnjen na nivo predmeta; veččlenske stavčne strukture avtor povezuje s sintagmatsko podstrukturo (prim Мојре Хесиод зове ‘ ћеркама ноћиʼ, Девојка се звала именом Зорка) 3.1.6.5 Vezljivost v učbeniku srbskega jezika (Stanojčić-Popović, 2005) V učbeniku Граматика српскога језика, ki sodi med najbolj uveljavljene v srbskem prostoru (s skoraj normativno vlogo), je vezljivost sicer vpeta v skladenjsko obravnavo, vendar je že na prvi pogled jasno, da je podrejena dvodelnosti stavčne strukture Tipična oblika stavka je t i povedkovni stavek ( предикатска реченица) z osebno glag obliko v funkciji povedka Z glagolom se poimenuje dogodek/dogajanje, umesti se ga na določeno časovno-modalno ravnino in pripiše osebkovnemu pojmu ( субјекатски појам) V skladu s tem se tudi stavčni členi ( реченични конституенти) delijo na dva glavna (osebek in povedek)219 in odvisne (glej dalje) Vezljivost torej vstopi v obravnavo v primeru odvisnih stavčnih členov, ki se ločijo na določila ( допуне) in dopolnila ( одредбе) Vlogo organizatorja stavčne strukture ima glagol, ki okoli sebe zbira in povezuje stavčne člene, kar predstavlja njegovo vezljivost ( валенца глагола) Zanimivo je, da avtorja na eni strani osebek izključujeta iz določil (zgoraj), po drugi strani pa ga skušata vendarle opredeliti tudi vezljivostno (kot levo vezljivost oz kot vezljivostni člen/konstituent; prim Stanojčić-Popović, 2005, 216–217) 220 Med določila221 avtorja 218 R Simić opozarja na možnost, da sta tako osebek kot predikativ vezavna, npr Ником није било/ стало до песме и свирке, ali da je osebek ujemalen, predikativ pa vezaven, npr Не ваља кад зима није зимом, Једино су мале среће сматране за дело човеково, а и мале несреће су сматране само човековим малим погрешкама (Simić, 1999, 333–334) 219 Povedki so lahko glagolski ( Неко је дошао), imenskokopulativni ( Марко је ученик, Иван је вредан) ter prislovnokopulativni ( Станица је далеко, Предавање је сутра; Stanojčić-Popović, 2005, 221–230) V obravnavo breosebnih stavkov in problema osebka ne vstopajo vezljivostni pojmi; brezosebni stavki so preprosto enodelni – osebek ne obstaja (pojav, stanje, proces se realizirajo brez udeležbe nosilca situacije), glagol pa nastopa v nevtralni (nekongruentni) obliki 3 os ed sr sp (Stanojčić-Popović, 2005, 246–247) 220 V tem oziru je obravnava osebka nekoliko vprašljiva, prav tako pa tudi obravnava vezljivosti 221 Nekatera določila so obravnavana kot obvezna, druga kot neobvezna Avtorja (ne)obveznosti natančneje ne predstavita, omejita se le na pripombo, da je ob preh glagolih tipa читати predmet lahko, ni pa nujno izražen ( Јасна чита књигу – Јасна чита; Stanojčić-Popović, 2005, 218) 97 VGU_Groselj_FINAL.indd 97 24.11.2011 8:48:38 uvrščata (1) rekcijska določila222 – prave (preh glagoli, tož , prim Иван чита новине, Иван познаје Зорана) in neprave predmete (nepreh rekcijski glagoli, ne-tožilniška oblika, prim Иван се бави спортом, Иван чита о зимовању); (2) t i povedkova določila ( допунски предикатив) – imenske (sam ali prid ) enote, ki dopolnjujejo nepreh /preh neprave kopulativne glagole ( звати се, постати, сматрати itn ), s čimer se njihova vsebina posredno pripisuje osebku oz predmetu ( Марко је постао расејан, Другови сматрају Марка одличним кошаркашем); (3) prislovna določila ( прилошке допуне), ki okoliščinsko dopolnjujejo nekatere glagole (prim Рачун износи 10.000 динара, Никола се понашао чудно, Иван је убацио писмо у сандуче) ter (4) t i aktualne kvalifikative ( актуелни квалификативи, sln poved prilastki); slednji so največ- krat dopolnila (neobvezna dodatna informacija), v primeru izražanja »битних делова информације« pa predstavljajo določila (ob оставити – Николу смо оставили лоше расположеног/ у лошем расположењу; Stanojčić-Popović, 2005, 230–240; 245) Med dopolnila sodijo (1) prislovna dopolnila ( прилошке одредбе), ki predstavljajo dodatno informacijo o situaciji, ki jo označujeta glavna stavčna člena z določili; hkrati gre za fakultativne člene, ki samo razvijajo osnovno skladenjsko strukturo (prim Јасна купује књиге → Јасна обично купује књиге у овој књижари; Иван је телефонирао Марку → Иван је јуче телефонирао Марку због утакмице);223 (2) večina aktualnih kvalifikativov ( Марко је дошао у школу са савијеном руком; Stanojčić-Popović, 2005, 240–245) Ne med določili, pa vendarle z njimi v zvezi so obravnavani tudi izjavni (vsebinski) odvisniki ( изричне реченице), ki izrekajo vsebino neke situacije, kar jim daje poseben imenskočlenski značaj (imajo določilno oz objektno funkcijo; prim Stanojčić-Popović, 2005, 303–304), ter nedoločnik – predmetno določilo ( Дете је научило писати), finalno določilo ( Отишао је вечерати; Stanojčić-Popović, 2005, 335–336) 224 Obravnava stavčnih tipov ( реченични типови) vključuje oz upošteva stavč- nočlensko členitev Osnovna delitev stavčnih tipov je na tip (1) z glagolskim in (2) s kopulativnim povedkom (imenski, prislovni podtip); tip (1) pa se nato deli 222 Definicija rekcije: pojav, da neka beseda zahteva kot določilo imensko enoto v določenem odvisnem sklonu ali predložnosklonski obliki (Stanojčić-Popović, 2005, 230) 223 Prislovna dopolnila se ločijo glede na posamezne pomenske podtipe 224 V obeh navedenih primerih se v srb jeziku pogosteje uporablja vsebinski odvisnik z veznikom da (govori se tudi o t i zgradbi da + sedanjik; Stanojčić-Popović, 2005, 335) Nedoločnik lahko nastopa tudi v vlogi določilnega dela povedka ( допунски део предиката) ob faznih in modalnih glagolih, prim Иван је почео писати писмо; v tej vlogi mu konkurira zgradba da + sedanjik (tipa Иван је хтео да купи карте за биоскоп), ki je pomensko blizu vsebinskim odvisnikom (Stanojčić-Popović, 2005, 256–257) 98 VGU_Groselj_FINAL.indd 98 24.11.2011 8:48:38 na podtipe: (a) brez določila; (b) s pravim predmetom; (c) z nepravim predmetom; (č) z dvema predmetoma; (d) s povedkovim določilom; (e) s predmetom in povedkovim določilom; (f) s prislovnim določilom; (g) s predmetom in prislovnim določilom (Stanojčić-Popović, 2005, 245) 225 3.1.7 Vezljivost v sodobnem nemškem jezikoslovju 3.1.7.1 Povzemalno o vezljivosti v nemškem jezikoslovju (Dürscheid, 2007) Ch Dürscheid razpravlja o vezljivosti kot o teoriji, ki skorajda ni samostojni slovnični model, temveč se lahko njene postavke vključijo v različne modele Njena značilnost pa je, da opisuje notranjo strukturo stavkov Avtorica loči vezljivost od odvisnosti (odvisnostne slovnice; po Ágel, 1995), ki opisuje slovnično jezikovno organizacijo z različnimi odvisnostnimi razmerji, tj tistimi tipi razmerij, katerih rezultat so konkretne realizacije, zveze; mednje sodijo tudi vezljivostna, vendar odvisnostna slovnica sama ne razlikuje tipov (Dürscheid, 2007, 109–112, 126) Vezljivost je po njenem mnenju ključno odvisniško razmerje za nastanek skladenjskih struktur Pomembna ugotovitev L Tesnièra (1959), ki je prispevala k njeni teoretični vzpostavitvi, je bila, da obstajajo besede, ki se »tesneje« vežejo na drugo besedo (udeleženci na nosilca vezljivosti, tj glagol) V tem oziru avtorica načenja dve problemski vprašanji: kako opredeliti obve- znost udeležencev (določil), kako jih ločiti od okoliščin (dopolnil)? Obveznost se tradicionalno določa z izločitvenim testom (element, ki se ga ne da izločiti, je obvezen), vendar se postavlja vprašanje sobesedilne elipse, večpomenskosti ter razmerja slovničnosti do sprejemljivosti 226 J Jacobs (1994) je namesto obveznosti skušal opredeliti nujnost (NOT /Notwendigkeit/-Relation) med elemento-ma X in Y, ki obstaja tedaj, ko je element X na osnovi leksikalne zapolnitve Y v stavku neopustljiv, saj bi sicer nastala struktura pri isti interpretaciji Y bila neslovnična Obstajajo pa celo takšni glagoli v nem (vremenski), ki semantično ne zahtevajo udeležencev, skladenjsko pa jih predvidevajo ( Es regnet, stürmt) – vzpostavijo se ravni vezljivosti Helbigovi trihotomiji logična, semantična, skladenjska vezljivost J Jacobs (1994) sopostavi argumentnost, formalno, vsebinsko 225 Obravnava brezosebnih stavkov ni vezljivostna, prav tako pa tudi ne obravnava stavkov z logičnim ali semantičnim osebkom, v katerih je osebek definiran zgolj kot nosilec situacije, ki stoji v odvisnem sklonu, tako da se glagol z njim ne ujema (prim Stanojčić-Popović, 2005, 249–251) 226 Poleg tega se lahko izločijo tudi nevezljivi elementi (dopolnila), prim Paul geht am Sonntag in den Zoo – Paul geht in den Zoo, kar dodatno bremeni izločitveni test Na podlagi navedenega se domneva, da izločitveni test ne preverja obveznosti določila, temveč samo njegovo opustljivost (Dürscheid, 2007, 113) 99 VGU_Groselj_FINAL.indd 99 24.11.2011 8:48:38 določnost (in nujnost) Argumentnost nastopi, ko je člen kot udeleženec predika-tnologično včlenjen v predikacijo glagola Ta vezljivostni kriterij dopolnjujeta formalna določnost z zahtevo, da oblika udeleženca izhaja iz določenih značilnosti glagola, in vsebinska, pri kateri so rezultat značilnosti glagola pomenske lastnosti udeležencev ( Peter Herrn Maier NP // Patiens, [+belebt] rasiert) AKK Dopolnila so bila v obdobju L Tesnièra, ko je bil kriterij za njihovo določitev semantičen (okoliščine), izvzeta iz vezljivosti, čeprav obstajajo glagoli, ki odpirajo mesta zanje (npr liegen, dauern) Čeprav so danes tudi nekatere okolišči-ne uvrščene med določila, so kriteriji za ločevanje določil in dopolnil nepopolni (kljub njihovi intuitivni razmejitvi) 227 Spoznanja vezljivosti so bila vključena v zasnove slovarjev in slovnic Vezljivostni slovarji imajo v nemškem jezikoslovju dolgo tradicijo (od 70 let, prim Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben G Helbiga in W Schenkla); navajajo podatke o številu zahtevanih udeležencev ( Valenz ali quantitative Valenz) in o njihovih skladenjsko-pomenskih značilnostih (poleg vlog navajajo pomenske oznake; Distribution, qualitative Valenz) V novejšem času se pojavljajo predlogi o umestitvi vezljivostnih podatkov v sporočanjski okvir (situacija, glede na katero govorec izbere glagol; Storrer 1992) Slovnice z vezljivostjo določajo stavčne vzorce – osnovne skladenjske vzorce v jeziku, npr v nem 4 osnovni vzorci (1–4 določila, prim Peter schläft … Er schleudert ihm den Handschuch ins Gesicht) ter 34 stavčnih vzorcev (po Duden 2005) Eno sodobnih vezljivostnih spoznanj zadeva razlikovanje med vezljivostno zmo- žnostjo in realizacijo (doslej poudarek na prvi; Ágel, 1995; 2000) Slednja predstavlja oblike in tipe slovničnih realizacij, tj prispevek vezljivosti k slovnični strukturi posameznih jezikov (je tipološko zanimiva); v zvezi z njo so obravnavani glagolski način, naklon ter predponske tvorjenke Vzpostavitev vezljivostne realizacije je upravičena, saj kaže npr velelnik 2 ed , mn (sln tudi dv ) vedno vezljivost n-1 glede na tvornik ( Spendier mir doch Eis! ), v nem tvorniku je osebek izražen morfološko in skladenjsko, v sln samo morfološko ( Ich singe – Pojem) V Ágel predvideva torej model vezljivostnih realizacij, ki bi vključeval morfološke ter skladenjske udeležence (mikroraven/makroraven) Udeleženec bi bil lahko izražen na eni ali na obeh, pri čemer realizacije osebka na mikroravni (prim Pojem) ni treba obravnavati kot redukcijo vezljivosti (Dürscheid, 2007, 123–126) 227 Testi, ki naj bi omogočali razmejitev (izločitveni, prosto dodajanje, odvisniška pretvorba, t i geschehen-Satz), so nepopolni, v nekaterih primerih sami po sebi neslovnični (Dürscheid, 2007, 118–120) Ob tem pa se omenjajo tudi omejitve pri dodajanju dopolnil (t i subklassenspezifische Beschränkungen, prim *Der Tisch ist gut aus Holz; Dürscheid, 2007, 116–117) 100 VGU_Groselj_FINAL.indd 100 24.11.2011 8:48:38 3.1.7.2 Učbenik vezljivosti (Ágel, 2000) Razprava V Ágela ponuja problemsko predstavitev odprtih vprašanj o (predvsem glagolski) vezljivosti (na nem gradivu): (1) glagolski nosilci vezljivosti; (2) udeleženska zmožnost nosilcev vezljivosti; (3) strukturna vezljivostna realizacija (v jezikovni strukturi); (4) kontekstualno-situacijska vezljivostna realizacija (v besedilu) 228 V zvezi z glagolskimi nosilci vezljivosti (NV) V Ágel vzpostavi sistem njihovih razredov glede na različne kriterije, ki so lahko podlaga za vezljivostno teorijo (prim Ágel, 2000, 161) Tabela 12: Razredi glagolskih nosilcev vezljivosti pri V. Ágelu (2000) Kriterij Razred 1. umeščenost udeležencev ekscentrični (implicirajoči) NV, koncentrični (vključujoči) NV sistemski NV (invarianta), normativni NV (varianta in konvencializirana 2. funkcionalni status alternanta), ad-hoc NV 3. kompleksnost enostavni NV, tvorjeni NV, kompleksni NV 4. leksikalizacija nesintagmatski NV, sintagmatski NV 5. udeleženske alternacije statični NV, dinamični NV 6. smer alternacij primarni NV, sekundarni NV, nevtralni NV 7. smer variacij N osnovne vezljivosti, N spremenjene vezljivosti (1) Implicirajoči NV je glagol, katerega osebne glag oblike ne vključujejo zaimenske realizacije udeleženca (nem osebkovo določilo v Ich suche eine Wohnung), medtem ko jih vključujoči NV vsebuje (it Cerco una casa) 229 V Ágel med vključujoče NV uvršča tudi nem Präfix-/ Partikelverben tipa anmontieren, auflegen, abtrennen, ki vsebujejo udeležensko realizacijo (smer/kraj) Nem vklju- čeni udeleženec (pri Partikelverben) pa je lahko tudi ekspliciran, prim Sie legte eine Folie auf den Projektor – Sie legte eine Folie auf – Sie legte eine Folie auf den Projektor auf; Ágel, 2000, 143–144) (2) V Ágel (2000, 124–125) razlikuje sistemski NV, ki predstavlja invarianto in je del jezikovnega sistema (npr brechen), in normativni NV, ki predstavlja 228 Vprašanji (1) in (2) se nanašata na vezljivostno zmožnost, medtem ko se vprašanji (3) in (4) nanašata na vezljivostno realizacijo (Ágel, 2000, 105) 229 Italijanščina je sicer jezik z vključujoče-implicirajočimi NV V Ágel izpostavi, da je obnašanje NV različno tudi po posameznih kategorijah – ob nezaznamovanih tvorniku ali povednem naklonu se nahajata zaznamovana trpnik in velelni naklon V nemščini realizacija prvega udeleženca v velelniku ni implicirajoča, temveč vključujoča, prim Such dir eine Wohnung! (Ágel, 2000, 144) 101 VGU_Groselj_FINAL.indd 101 24.11.2011 8:48:38 varianto in je del jezikovne norme (npr brechen = Der Ast bricht in brechen = 1 2 Christopher bricht den Ast) Normativni NV lahko nastane po konvencionalizaciji ad-hoc NV, npr zuschmettern (na mestu zuwerfen), prim Er will dem Kind den Ball zuschmettern (Ágel, 2000, 139) (3) S kriterijem kompleksnosti se zajamejo notranjejezikovne in tipološkojezikovne razlike v obnašanju enostavnih NV (npr werfen), tvorjenih NV, h katerim V Ágel uvršča t i Partikelverben tipa zuwerfen ter t i Präfixverben tipa dur-chschwimmen (oboje opredeljuje kot zloženke, Komposita), ter sintagmatsko kompleksnih NV (npr sich waschen, glücklich sein, beissen können; Ágel, 2000, 139–156, 162) (4) S kriterijem leksikalizacije skuša V Ágel (2000, 163–164) zajeti vezljivost glagolskih frazemov (= iz glagolskih besednih zvez leksikalizirani Basisleksemi) Sem vključuje predvsem (strukturno) zunanjo vezljivost, torej dvovezljivost sin-tagmatskega NV einen Denkzettel verpassen (prim Ich wollte ihm einen Denkzettel verpassen), medtem ko einen Denkzettel sodi v notranjo vezljivost (čeprav je zadeva bolj problematična, prim Ágel, 2000, 164) (5) V primeru essen, ki dovoljuje udeleženske alternacije tipa etw. ali von etw. (tožilniški in predložnosklonski predmet), govori V Ágel o dinamičnem NV, medtem ko statični NV verzehren ne dovoljuje predložnosklonske alternacije (prim Wir verzehren das Brot – *von dem Brot; Ágel, 2000, 127) (6) Razlikovanje med primarnim/sekundarnim NV zadeva kategorialne razse- žnosti alternant: npr bruk ‘zlomi-’ nepreh (koren v jeziku tok pisin) predstavlja primarni NV glede na sekundarni NV brukim ‘zlomi-’ preh ; slednji je namreč označen z dodatnim fleksivom za prehodnost 230 Kot primer nevtralnega NV velja koren mul iz jezika tolai, ki je glede na prehodnost neoznačen (nima alternante), nevtralna pa sta tudi preh mule ‘spet narediti’ in nepreh mulai ‘spet narediti’ (prvi je označen z morfemom -e, drugi pa z -ai), saj se med njima ne da določiti smeri alternacij (Ágel, 2000, 121–122, 164) (7) N osnovne vezljivosti realizira normalno, običajno ali najpogostejšo udele- žensko zmožnost nekega glagola (npr geben = Der Mann gibt dem Mädchen ein Buch) Sprememba osnovnega pomena N osnovne vezljivosti povzroči spremembe udeleženske zmožnosti (gre dejansko za nov normativni NV) – V Ágel govori o N spremenjene vezljivosti, prim geben ‘produzieren’ (redukcija daj predmeta) = Die Kuh gibt viel Milch (Ágel, 2000, 131) 230 Poleg tega je bruk sistemski NV, brukim pa normativni NV (Ágel, 2000, 122) 102 VGU_Groselj_FINAL.indd 102 24.11.2011 8:48:38 V sklopu udeleženske zmožnosti nosilcev vezljivosti (tj kakšnega tipa naj bi bila razmerja med NV in udeleženci) V Ágel kritično komentira in zavrne (s teoretič- no in praktično utemeljitvijo!) uveljavljene kriterije za opredeljevanje/ločevanje določil in dopolnil: obveznost (NOT), zapolnjevanje udeleženskega mesta v predi-kaciji (ARG), formalna in vsebinska določenost (FOSP/INSP), subkategorizacija (SUBKLASS; Ágel, 2000, 172–191) Nova opredelitev udeleženske zmožnosti izhaja iz kritike teoretičnih (preveč toga dihotomičnost) in metodoloških postavk (mešanje kriterijev za določitev razlik) Avtor se približa postopnemu prehodu določil v dopolnila (in obratno) ob naslonitvi na vezljivostno pojmovanje H J Heringerja (blizu praškemu pojmovanju center-periferija) H J Heringer izhaja iz semantično centralne postavitve glagola, ki organizira t i semantične odvisnosti v obliki Skripts und Szenen (t i skripti in scene) – scene so strukturirani in konvencionalizirani obrazci dogodkov/dogajanj, skripti pa predstavljajo rutino organizacije scen (pri tem gre za perspektivirano centralnost določenega glagola) V posamezne scene so določene vloge močneje vpete od drugih, tj so predvidene; te vloge lahko zasedajo določila, medtem ko jih dopolnila ne zasedajo 231 Uvajanje pojmovanja center-periferija v vezljivost omogoča vzpostavitev vezljivostnega razmerja predvidenosti ( Präsupponiertheit – PRÄSUPP) S pomočjo asociacij-skega testa je lahko H J Heringer stopenjsko porazdelil udeležence v odvisnosti od glagola, hkrati pa ta način ugotavljanja večje/manjše »določilnosti« omogoča dihotomično postavitev (Ágel, 2000, 207–210) 232 Pri strukturni realizaciji vezljivosti V Ágel ugotavlja, da jeziki pripadajo različnim tipom vezljivostne realizacije; z vidika jezikovne tipologije (po T Milewskem) jih ločuje na koncentrične in ekscentrične jezike – v prvih so udeleženci vključeni v povedek (kot t i pronominalni fleksivi, npr Govorim), v drugih pa se nahajajo izven njega (nem Ich spreche) 233 J Nichols je teorijo Milewskega dopolnila in modificirala z vpeljavo pojmov označevanje na jedru ( head-marking) in označevanje na odvisnem delu ( dependent-marking), pri čemer poudarja, da kategoriji predstavljata dve skrajni točki (realizacija prvega udeleženca v nem je njun presek) V strukturah z označevanjem na jedru je odvisni del običajno fakultativen in apozitiven, kar pomeni, da naj bi bil prisoten 231 Z jezikoslovnega vidika ima takšno pojmovanje vezljivosti močnejšo kognitivnopsihološko in sporočanjsko vrednost 232 V tem kontekstu so zanimive Ágelove ugotovitve, da obstajajo razlike v predvidevanju udeležencev po spolu (po Ifkó 1999); asociacijski test pa je med drugim tudi pokazal, da je določilo vzroka pri glagolih tipa beschuldigen, anklagen ‘obtožiti’ močno predvideno, medtem ko je rodilniško določilo šibko predvideno, kar nasprotuje določitvam s pomočjo kriterija ARG (Ágel, 2000, 210) 233 Zunaj- in znotrajpredikatno označevanje udeleženca (iste skladenjske funkcije) se ne izločujeta, prim lat osebek v Marcus necat leonem, odnos med morfemsko (fleksiv) in leksemsko izraženim udeležencem pa je lahko apozitiven ali ne V omenjenem lat primeru je odnos med osebkom in povedkom koncentričen in apozitiven, odnos med predmetom in povedkom pa ekscentričen in neapozitiven (Ágel, 2000, 217) 103 VGU_Groselj_FINAL.indd 103 24.11.2011 8:48:38 samo na jedru (unilateralna skladenjska zveza, prim prvi udeleženec v italijanščini), v strukturah z označevanjem na odvisnem delu pa sta jedro in odvisni del označena z bilateralno skladenjsko zvezo (prim prvi udeleženec v nem ; Ágel, 2000, 219) Zasluga F Pasierbskega je bila vezljivostna aplikacija teh jezikovnotipoloških spoznanj v obliki mikrovezljivosti in makrovezljivosti (mikrovezljivosti je priznana stavčnočlenskost) 234 Dopolnitev predstavlja empirična širitev raziskovanja na zaznamovane, eliptične ali emfatične vezljivostne vzorce V zaznamovanem vezljivostnem vzorcu, kot je npr nem Such dir eine Wohnung! , prihaja do koncentrične realizacije prvega udeleženca, tako da je zaznamovana velelniška oblika glagola mikrodeiktična (vsebuje zaimenski osebek), v nasprotju s povedno, ki je makrodeiktična V primeru eliptičnega vezljivostnega vzorca je mikroosebek deiktiziran šele prek nerealizacije (izpusta) strukturno normalnega makroosebka (prim Suche eine Wohnung) Pri emfatični realizaciji vezljivosti pa prihaja do ekspanzije (širitve) strukturno normalne vezljivostne strukture, prim JAZ govorim (Ágel, 2000, 225–227) Druga, teoretična dopolnitev obravnava razmerji med vezljivostno realizacijo in besednim redom oz klitizacijo V kontekstu besednega reda se ekscentrični jeziki delijo na pozicijske ali flektivne (po T Milewskem), kar vezljivostno pomeni, da je makrorealizacija lahko topološka/pozicijska (npr angl , kit ) ali gramemska (flektivna ali adpozicijska, npr nem , jap ) Pri klitizaciji se V Ágel dejansko spoprime s problemom interpretacije prehodnih tipov med mikro- in makrorav-nino; določa namreč šest mogočih oblikovnih tipov realizacije vezljivosti: F1 = neklitična realizacija (nem Ich spreche); F2 = fakultativna klitika (vse pronomi-nalne vezljivostne realizacije v nem , prim Spreche); F3 = prosta klitika (polj ); F4 = vezana klitika (port ); F5 = fiksirana klitika (frc Il mange); F6 = fleksiv (popolna spojitev, prim sln Govorim; Ágel, 2000, 231–233) 235 V sklopu kontekstualno-situacijske vezljivostne realizacije se avtorju odpirata vprašanji realizacijskosti udeležencev in pogojev realiziranosti (oz obveznosti/ fakultativnosti) V Ágel ločuje med fakultativnostjo koncentričnih in ekscentričnih (makro)udeležencev Pri prvih naj bi mikrorealizacija pomenila mikro-, makrorealizacija pa makroinformacijo, pri drugih pa nerealizacija in makrorealizacija predstavljata različne namene govorca Fakultativnost je torej postavljena v okvire 234 Vezljivostna realizacija je lahko čisto zaimenska (morfemska), čisto leksemska ali mešana (morfemsko-leksemska; prim Ágel, 2000, 221) V sln Govorim (podobno it Parlo) je osebek izražen mikrovezljivostno, v nem Ich spreche pa makrovezljivostno 235 Avtor navaja tudi načela/naloge za vezljivostno raziskovanje v prihodnosti: (a) strukturno normalna realizacija vezljivosti se loči od »ne-normalnih«; (b) ločiti se mora raziskovanje nezaznamovanih in zaznamovanih struktur, kategorij; (c) tipi vezljivostnih realizacij se morajo popisati in povezati med seboj; (č) raziskovanje vezljivosti mora omogočiti tipološko primerjavo funkcioniranja posameznih oblikovnih tipov (Ágel, 2000, 233) 104 VGU_Groselj_FINAL.indd 104 24.11.2011 8:48:38 (sporočanjske) maksime: Govorec praviloma ne more izpustljivega ekscentrične-ga makroudeleženca svobodno realizirati ali ne (pomembno je, kaj hoče/mora realizirati ali ne; Ágel, 2000, 242–244) O fakultativnem določilu govori, ko je njegova (ne)realizacija motivirana pragmatično, medtem ko (ne)realizacija obve-znega določila ni motivirana pragmatično (v obeh primerih pa gre za obvezne udeležence!) Avtor razdeli z ozirom na izpustljivost udeležence na štiri podtipe (model po Pasch 1977): -NOT (izpustljiv pri aktualnem dogodku, prim Er isst); +NOT (izpustljiv izjemoma pri potencialnem dogodku, prim Kann er verwöh- -pot nen? ); +NOT (izpustljiv izjemoma pri kontrastiranju, prim Er wohnt nicht, -kontr sondern er haust); +NOT (absolutno neizpustljiv, prim versehen; Ágel, 2000, abs 248–250) 236 Avtor v opustljivosti poveže vezljivost s pragmatičnimi/besedilnimi dejavniki, ki v vezljivost vstopajo in jo modificirajo V Ágel poveže vezljivostno stilistiko (kreativnost) s spremembo vezljivosti, saj slednjo vidi kot posledico socializacije (= konvencionalizacije, eventualno tudi leksikalizacije/gramatikalizacije) delčka kreativnih vezljivostnih realizacij oz inovacij (‘neznanega’ govorca) 237 Čeprav je raziskovanje razvoja vezljivosti zapostavljeno (izključeno predvsem iz teoretičnih razmišljanj), vidi ravno v njegovem upoštevanju vezljivostno teorijo prihodnosti: včerajšnja realizacija vezljivosti je namreč današnja vezljivostna zmožnost (Ágel, 2000, 274) 3.1.8 Povzemalno o sinhronih vezljivostnih razpravah Vezljivost predstavlja kompleksen skladenjski model za proučevanje obnašanja t i nosilcev vezljivosti oz nosilcev jezikovnih skladenjskih struktur (poudarek je na glagolu) in skladenjskih struktur samih Njena kompleksnost se kaže v ve- čravninskosti, ki upošteva: (a) zunajjezikovno realnost; (b) pomen; (c) površinsko strukturo 236 Znotraj +NOT obstajajo nadaljnji kriteriji izpustljivosti, npr perspektiviranje aktualnosti (t i elipse govora var ali absolutna raba glagola), nedoločenost – habitualnost (t i elipse norme), določenost (t i leksikalne elipse) itn , ki so pogosto odvisni od kulturnega okolja (Ágel, 2000, 254) 237 V Ágel koncentrirano predstavi spremembo vezljivosti tipa mir/ mich träumt > ich träume, pri kateri ergativno vezljivostno realizacijo nadomesti tožilniška (zajame skoraj celotno germansko in romansko področje) Velik del akuzativizacij je prehod prizadetega osebka v vršilskega – (1) agentivizacija, ki predstavlja (2) povečanje tranzitivnosti Agentivizacijo (povečanje zavedanja »jaza«) avtor z zadržkom poveže z (3) literarizacijo/ deoralizacijo, gotovo pa je v zvezi s (4) subjektivizacijo (odgovornost osebka za dejanja) K t i ekološkim pogojem sprememb sodita (5) sklonski sinkretizem (sovpad sklonov povzroči nov sklonski »občutek«) in na nem področju gotovo (6) opustitev srvn. opozicije s/ȥ (sovpad osebnih zaimkov rod es in im /tož eȥ) Na preoblikovanje ergativne strukture tipa mich verdriesst es [rod ] > es [im ] verdriesst mich vpliva tudi (7) izginjanje rodilnika (povezano z upadanjem rodilniškega predmeta), kar se povezuje z (8) naraščanjem predložnih predmetov in z (9) gramatikalizacijo sklonskih pomenov (‘abstraktnejši’ odnos med glagolom in sklonsko obliko; Ágel, 2000, 271–273) 105 VGU_Groselj_FINAL.indd 105 24.11.2011 8:48:38 Pri zunajjezikovni realnosti je relevanten predvsem vidik, ki se nanaša na njeno realizacijo skozi pomenje nosilca vezljivosti (prim pojem mikrosituacije v SČ, skripti in scene v Ágel, 2000) Zunajjezikovna realnost se torej upomenja, pri čemer je treba upoštevati tako leksikalni pomen nosilca vezljivosti kot sporočanjski vidik (govorčeva izbira jezikovnega sredstva za izražanje neke zunajjezikovne situacije – dejstva, dogodka, dejavnosti) Pomen z vezljivostno vrednostjo predstavlja t i pomensko usmerjenost (prim predvsem intenco in pomenski stavčni vzorec v VV, MČ 3; model osnovne predikativno-argumentne strukture v Karolak, 1984; deloma konotacija v Grzegorczykowa, 1996), ki kaže na oblikovanost pomenskoskladenjskega okolja nosilca vezljivosti, tj udeležencev (tudi okoliščinskih) in razmerij med njimi Obveznost udeležencev je posledica njihove umeščenosti v usmerjenosti nosilca vezljivosti, npr njihove centralnosti/perifernosti v dogodku, ki ga ubeseduje glagol (npr premikanje med centrom in periferijo v vezljivostnem razmišljanju V Ágela) Sama usmerjenost nosilca vezljivosti se ubeseduje v skladenjski strukturi – z obveznimi določili in neobveznimi dopolnili v določenih oblikah (na slednja lahko nosilec vezljivosti vpliva »restriktivno«, npr ob glagolu se dopolnila določenega tipa lahko pojavljajo ali pa ne) Ta vezljivostna ravnina, ki jo upodablja slovnični stavčni vzorec (VV) oz formalnoskladenjski model (Karolak, 1984), združuje v sebi vezljivostno dojemanje stavčne strukture in pojme vezave,238 ujemanja in primika iz tradicionalne skladnje Večravninsko vezljivostno prepletenost lahko ponazarja t i kompleksni stavčni vzorec (VV) oz vezavnostni vzorec (Apresjan, 1995; Mel’čuk, 2004a; 2004b), ki vzpostavlja razmerje med usmerjenostjo glagola in realizacijami usmerjenosti na strukturnoskladenjski ravnini Večravninskost je značilna za vse vezljivostne skladenjske modele; le-ti se med seboj ločijo predvsem po formalizaciji posameznih ravnin (podravnin), opredelitvah določil in dopolnil, njihove obveznosti, po jezikovnotipoloških posebnostih itn Verjetno pa ni treba poudarjati, da je vezljivost v sodobnih skladenjskih opisih močno uveljavljena, kar se kaže v njeni implicitni prisotnosti oz prisotnosti vezljivostnih elementov tudi v skladenjskih delih, ki ne temeljijo na tem modelu (prim RS; Katičić, 1986; Silić-Pranjković, 2005; Stanojčić-Popović, 2005) 238 J Dular v svoji disertaciji iz leta 1982 uporablja pojem vezave v smislu slovničnega (vezljivostnega) stavčnega vzorca, ki vsebuje formalno oblikovno predstavitev določil (tudi osebkovega, prim Dular, 1982, 108–109) 106 VGU_Groselj_FINAL.indd 106 24.11.2011 8:48:38 3.2 Opomba o diahronih vezljivostnih raziskavah glagolov umevanja Dosedanje raziskave slovanske glagolske vezljivosti v diahroni luči se osredotočajo na vezavo – obravnavajo torej oblikovno realizacijo udeležencev, lahko z vezljivostnega vidika, najpogosteje pa z oblikoskladenjskega Tozadevno so bili obravnavani tudi glagoli umevanja, vendar analize njihovih vezavnostnih lastnosti omogočajo samo delni vpogled v problematiko 3.2.1 Primerjalnoslovanska skladnja (Miklošič, 1868–1874) Miklošičevo primerjalnoslovansko skladenjsko delo obravnava predvsem obliko- skladenjska (skladnjo besednih vrst in njihovih oblik) ter besednoredna vprašanja Pri vprašanjih npr sklonske oblikoskladnje avtor izhaja iz sklonske oblike in išče motivacijo njene uresničitve v besedni zvezi ali stavku (ta tradicija zaznamuje primerjalnoslovanska skladenjska dela nasploh, prim Vondrák, 1928; Vaillant, 1977) T i adverbalne sklone lahko motivirajo tudi glagoli umevanja (ali sorodni); ob slednjih se ustavi, ko obravnava t i dvojni tožilnik, npr stcsl mnêahą ję zlata plьny sąšte (dejansko zveza tožilnika z deležnikom; 388); zvezo na + tožilnik, npr češ na to se často razpomínáme (419–420); partitivni rodilnik, npr stcsl pozna glasa op 2 2; polj pomni słowa twego małg 118 49 (492–495); dajalnik razumevanja, npr srb zdrav bolesnu ne razumije preg ; polj rozumiej modlitwie mojej małg 60 (590–592); zvezo o + mestnik (predmet, na katerega se dejanje nanaša), npr ukr stał dumatʼ ob tomu vołovi juž -skaz 1 211; rus slyšatь, dumatь, gadatь o čemъ vost 275 (671–672);239 zvezo nadъ + orodnik (tip predmeta psihološkega razmerja), npr polj myśli nad szachy, a gryzie paznokcie koch (751–752) 240 F Miklošič podobno upravičuje tudi že omenjeno zvezo tožilnika z deležnikom v stcsl , npr vêdêahą gospodê samogo sąšta L 4 41 Z (824–825; sorodno 835, 839), tako pa razlaga tudi vsebinski nedoločnik tipa stcsl mnju se dobro byti 1 Kor 7 26 Šiš; češ a myslíme my bez viny býti br (852–855); t i nedoločnik po relativih, npr stcsl myšljaahą kako by vьlêsti sup 27 2; sln mislil kako svojiga brata oteti ravn 1 54; polj nie wiedziała gdzie go posadzić čít 121 (868–870) in tožilnik z 239 Zanimiva je Miklošičeva opomba v zvezi s sln , ki da na mestu zveze o + mestnik izkazuje zvezo otъ + rodilnik (671) 240 Podobne povezave išče tudi v primerih dajalnika smeri in cilja (578–579), dajalnika želje, upanja, mnenja (592–593), zveze o + mestnik kot vzroka čustvene reakcije (672–673), mogoče tudi orodnika skrbi, zaupanja (717–718) 107 VGU_Groselj_FINAL.indd 107 24.11.2011 8:48:38 nedoločnikom, npr strus vêdiši me byti christianina tichonr 2 165; češ pomsty žádostivého ho býti znal hatt 2 266 (871–872) 241 Z vidika vezljivosti oz vezavnostnih značilnosti glagolov umevanja je Miklo- šičeva obravnava problematična zaradi svoje oblikoskladenjske narave; glagoli umevanja so pri tem običajno vključeni v širšo skupino sicer sorodnih glagolov (še zaznavanja, sporočanja), katerih pomenske značilnosti pogojujejo pojavitev določene besedne oblike (sklona, deležnika, nedoločnika itn ); zapostavljena so vprašanja odvisniških določil (skladnja zložene povedi) Diahroni oz razvojni vidik zamegljujeta gradivska panhronost in kontrastivna obravnava zgledov 3.2.2 Vezava *uměti, *věděti in *znati v slovanskih jezikih (H. Orzechowska) H Orzechowska se je v svojih študijah iz 70 let prejšnjega stoletja (Orzechowska-Rybicka, 1971; Orzechowska, 1972; 1974) posvetila vprašanjem vezave sopomenske skupine glagolov, tj psl *uměti, *věděti, *znati Avtorica je domnevala, da se sopomenskost omenjenih glagolov razrešuje šele skozi njihove vezavnostne možnosti oz da se pomenski razvoj in spreminjanje obsega rabe glagolov zrcalita v njihovi vezavnostni specializaciji Odraze psl sopomenskih védenjskih glagolov v slovanskih jezikih (s poudarkom na stcsl , polj , slš in sln ) je tako analizirala v odnosu do vezavnostnih možnosti Sak, INF, SENT in predložnosklonska vezava Za stcsl. (potencialni kazalec psl stanja) H Orzechowska ugotavlja, da v sopomenski skupini postranski glagol uměti izkazuje predvsem vezavo z INF (pribli- ževanje naklonskosti), medtem ko sta Sak in SENT izolirani Pri glagolu věděti (najpogostejši) prevladuje SENT, manj je zgledov s Sak, določili oSlok in INF sta redki Glagol znati, ki pokriva desetino rab omenjenih sopomenskih glagolov, ima izključno vezavo s Sak (Orzechowska, 1974, 130–134) Za sln. navaja podobno pogostnostno razporeditev glagolov, tj vedeti > znati > umeti (slednji naj bi v 20 st izginil, tudi na račun sestavljenke razumeti) Glagol umeti izkazuje vezavo z INF (od 16 st dalje njegov delež pri vezavi upada), medtem ko je primerov Sak manj (npr De bodo pak ty, kir ga bujle nevmejo ali nesnajo enu podvishanje inu navuk imeli Predguvor zhes Stari Testament DB,1), prav tako pa SENT (zgledi predvsem iz 19 st , npr videti je bilo, da so dobro umeli, kaj je hotel neznani pesnik … v besede vložiti F Erjavec) Najpogostej- ši vedeti zaznamujejo vse vezavnostne možnosti: v primeru predložnosklonske 241 Podobno velja tudi za tožilnik z nedoločnikom ob pomensko sorodnih glagolih zaznavanja (858) 108 VGU_Groselj_FINAL.indd 108 24.11.2011 8:48:38 vezave242 in SENT močno prevladuje (od 16 do 20 st ), medtem ko delež tega glagola pri INF sčasoma upade zaradi »prevzema« vezave s strani znati, v primeru Sak pa ga od 17 –18 st izpodriva sestavljenka poznati Glagol znati se uveljavi kot dominanten v vezavi z INF (jslov značilnost); pri Sak ga – enako kot vedeti – nadomesti poznati, vezava s SENT pa se pri njem šteje za narečni pojav (vpliv hrv narečij; prim Orzechowska, 1974) Stanje v srb./hrv. H Orzechowska obravnava površneje; med sopomenskimi glagoli prevladuje znati, umjeti naj bi bil njegova stilistično zaznamovana sopomenka, medtem ko je glagol *věděti v srb /hrv jeziku izginil Glagol umjeti izkazuje zgolj vezavo z INF ter v enaki funkciji daSENT (zgradba da + sedanjik),243 npr Laza je umeo biti i mnogo lud i mnogo mudar I Sekulić ; umem da plivam; njegovo periferno postavitev oz celo atrofijo med védenjskimi glagoli naj bi povzročila sestavljenka razumjeti Glagol znati je torej prevzel pomenske in vezavnostne lastnosti cele skupine: INF od *uměti (ob konkurenčnem daSENT, npr taj zna da živi), SENT in predložnosklonsko vezavo od *věděti (npr 20. st. … nije znao kako izgleda mina A Isaković; Evropa … pokušava … o sebi da zna više nego što je dosad znala Konstantinović; Znao je za dramu stvaranja Z Mišić), medtem ko še vedno izkazuje vezavo s Sak (npr znam jezik; Orzechowska-Rybicka, 1971, 14, 20–25) V češ. je pogostnost glagolov enaka kot v stcsl in sln Med vezavnostnimi mo- žnostmi glagola umět prevladuje INF, medtem ko je kasnejši Sak v procesu izgube (leksikalne omejitve samostalnikov na položaju Sak!), prim umí píti; svou práci neumí Najpogostejši vědět zaznamujejo vse raziskovane vezavnostne možnosti: INF, Sak, SENT in predložnosklonska vezava (ob oSlok do 19 st tudi doSgen in kSdat, npr stčeš. Druhétʼ jáz do neho vědě Satyry; … což nejlepšieho viem k vám Satyry) Vezavnostne možnosti Sak, SENT in predložnosklonska so se pojavljale že v psl , INF pa predstavlja inovacijo, ki je v 20 st zastarela (stčeš. … kto sú tu byli, vědietʼ praviti o hoři Dal; sodobneje vím praviti) Glagol znát izkazuje že od psl vezavnostno možnost Sak (sod. znal dobře cestu), inovaciji INF in SENT pa se obdržita do 20 st (sod. znáš se brániti PSJČ; stčeš. znaji to, že voliti muožete, ale zvoléc, vypuditi nemuožete Dal); INF je kot dejansko arhaična označena šele v 2 pol 20 st (Orzechowska-Rybicka, 1971, 20–25; Orzechowska 1972, 238–247) Tudi v polj. je najredkejši med obravnavanimi sopomenskimi glagoli umieć Glagol naj bi izgubil zgodovinsko osnovno določilo INF (stpolj ) in sporadično vezavo s SENT (16. st. umiem, że nic nie umiem), leksikalno pa je omejil vezavo 242 Pri predložnosklonski vezavi naj samo omenim možnosti, ki jih navaja H Orzechowska (1974, 145): v 16 st (DB) odSgen in zaSak (70 oz 30 %), v 20 st zaSak in oSlok (55 oz 45 %) 243 Avtorica ne skuša zgradbe zamejiti geografsko – kot prevladujoče na srb štok področju 109 VGU_Groselj_FINAL.indd 109 24.11.2011 8:48:39 s Sak ( umieć lacinę, języki, orację, matematikę, le narečno je nekoliko svobodnej- ša, npr nie umiem ziółka) 244 Za najpogostejši glagol wiedzieć je tipična vezava s SENT (že stpolj ), nekoliko manj predložnosklonska ( wiem o źrebnej klaczy); glagol naj bi v razvoju polj jezika izgubil vezavo s Sak (tipična v stpolj in polj narečjih, npr wiem gadkę; wiedzieć dróżkę, ptaszka w lesie), medtem ko so zgledi INF posledica češ , slš vpliva ( wie grać, powiedzieć) Drugi najpogostejši glagol, znać, ohranja prehodnost oz vezavo s Sak (starejši zgledi, npr 16.–17. st. nie znając ochoty P Kochanowski, każdego znał Dambrowski), izolirano pa je izkazoval predložnosklonsko vezavo (za 16 st pri A Czahrowskem – mogoče pod ukr vplivom, npr Myszy tam nie bywają, gdzie o zbożu nie znają); vezavnostnih možnosti INF in SENT naj ne bi razvil (če pa se pojavljajo, imajo nar značaj; Orzechowska-Rybicka, 1971, 25–29) Stanje v vzhodnoslovanskih jezikih (tudi rus. ) H Orzechowska pregleda površno Ugotavlja, da najšibkejši rus védenjski glagol уметь izkazuje samo vezavo z INF ( умел взять, умей и отдать) Glagol ведать, kot zastareli knjižni sinonim glagola знать, kaže zgolj na vezavo s Sak (npr И не знавали и не ведали мы такой напасти Даль), ostali vezavnostni možnosti (SENT, predložnosklonska) pa naj bi bili vezani na strus obdobje (a tudi mlajši zgledi, npr 18.–19. st. Постой-ка, Вол сказал: сперва мне ведать надо, каков пастух у стада? Крылов) Dominantna vloga glagola знать se kaže v prevzemu vezav ostalih sopomenskih glagolov: INF od *uměti (npr он знал кричать, знал спорить Даль; vezava narašča), SENT in predložnosklonska vezava od *věděti (npr Я знаю, что он мне враг Даль; Я знаю уже о вашем решении), medtem ko še vedno izkazuje vezavo s Sak (npr никто не знал урока; Orzechowska-Rybicka, 1971, 16, 20–25) 3.2.3 Določila glagolov govorjenja in mišljenja v zgodovini hrv. jezika (Hudeček, 2001; 2003) V zgodovinsko vezljivost glagolov govorjenja, mišljenja v hrv jeziku je z dvema razpravama posegla L Hudeček, in sicer s točno določenim ciljem – opredeliti tujejezične skladenjske vplive na realizacijo določil omenjenih glagolov Avtorica, če se upoštevajo le glagoli mišljenja, opozarja na to, da je v čak. knj. jeziku do 17. st. ob misliti, razmišljati (redko znati) prevladoval Sak (lat /it vpliv, npr Misli čavle misli rane Php 38), redkejši od njega je bil odSgen (it vpliv, npr ot njih misliti Žso), medtem ko so bila izjemna določila oSlok, naSak in vrh/ 244 H Orzechowska in H Rybicka omenjata v zvezi z umieć tudi prislovna določila, vendar jim ne pripisujeta vloge prave vezavnostne možnosti (prim Orzechowska-Rybicka, 1971, 25–29) 110 VGU_Groselj_FINAL.indd 110 24.11.2011 8:48:39 svrh/svrhu/zvrhuSgen (lat superSabl; prim U grihu ki stoji, o dobru ne misli Marulić; Misli na smrt i na muke Žso; I misliti zvrh takovih grihov So 35; Hudeček, 2001, 100–105) V hrv. knj. jeziku od 17. do srede 19. st. je ob glagolih mišljenja (predvsem misliti, razmišljati) prav tako prevladoval Sak (tudi saznati), manj pogost je bil odSgen (tudi zaboraviti se, spomenuti se), oSlok, vrh/svrh/svrhu/ zvrhu/višeSgen pa so bili redki (na kajk odSgen, vrhSgen… naj bi vplivala tudi nem , prim vonSgen, überSgen; Hudeček, 2003, 113–117) V obdobju standardizacije sbh jezika (do srede 19 st ), ki je potekala v želji po oblikovanju knj jezika na širši štokavski osnovi (ilirizem, vukovci), je bilo določilo odSgen izločeno (celo kot izključno kajkavska prvina!) – prevladalo je oSlok (skupno srb in hrv jeziku; Hudeček, 2003, 117, 125–126) 3.2.4 Glagolska vezava v »Vesti-Kuranty« (Maier, 2006) I Maier se v svoji razpravi Verbalrektion in den »Vesti-Kuranty« (1600–1660). Teil 2: Die präpositionale Rektion posveti konkurenčnim razmerjem med predlo- žnosklonskimi določili glagolov, med katerimi obravnava tudi umevanjske (med glagole mišljenja, razumevanja uvršča npr мыслить, обмыслить, думать, разумѣть, med glagole védenja, doživljanja, zaznavanja pa знать, вѣдать) Funkcijskozvrstno korpus omeji na publicistična (časopisna) besedila »Vesti-Kuranty« (VK) iz 17 st (časovna zamejitev) Za ilustracijo njenih ugotovitev navajam osnovne vezljivostne značilnosti мыслить, вѣдать in знать v 17 st (s poudarkom na besedilih VK) Pri glagolu мыслить (tudi помыслить, помышлять) v rus jeziku 17 st I Maier ugotavlja prevladovanje določila Sak (9 zgledov) proti oSlok, proSak in naSak (vsak z dvema zgledoma) Sak kot predmet teme (v strus jeziku 11 –14 st običajen) ni več običajen (Maier, 2006, 59–60), kar se kaže v njegovi prevladujoči zaimenski obliki (85) Vezljivost мыслить naj bi težila k oSlok v pomenu ‘über etw nachdenken, über etw verhandeln’ (Sak v pomenu ‘etwas denken’ se izloča), medtem ko je proSak (ni le »eine Art umgangssprachliche Variante des Musters мыслить о чем«) osamljeno, določilo naSak pa kaže na pomen ‘nach etw streben’, če ni le posledica tujejezičnega vpliva (Maier, 2006, 60–63) Glagoli s korenom мысл- lahko pomenijo sovražno dejavnost (‘etwas gegen jemanden im Sinn haben’), ki predvideva prejemnika dejanja; slednji je večinoma (pri мыслить izključno) izražen z naSak (npr смыслить, помышлять, замышлять, умыслить/ умышлять (что) на кого/ на что), pri čemer prevladuje živi denotat (npr на кнзя, на нас, на вас), ostali (tipa на землю) pa so izjemni (Maier, 2006, 279–280) 111 VGU_Groselj_FINAL.indd 111 24.11.2011 8:48:39 Med (predložno)sklonskimi določili вѣдать ‘wissen’ v 17 st (VK) prevladuje določilo Sak (63 zgledov), sledita mu proSak, oSlok (24, 5 zgledov) Določilo Sak v pomenu deliberativnega predmeta izginja (prim zaimenski то), uvelja-vljata se proSak (človeški denotat) in oSlok (Maier, 2006, 52, 86, 90–97) Pri вѣдать ‘lenken, leiten’ močno prevladuje določilo Sak (14 zgledov), le enkrat se pojavi možnost nadSins Določilo Sins se pojavi pozno (šele v času Petra I Velikega, 17 –18 st ), npr Архиерея резанского также брата и прочих дому ево служителей прикажи ведать всякими делами в одном Манастырском приказе Письма и бумаги 9, 341; njegovo uveljavitev verjetno zavira vpliv Sak pri вѣдать ‘wissen’ (Maier, 2006, 347–351) Dominantni rus glagol v pomenu ‘wissen’ je знать V 17 st se je vezal predvsem s predmetnimi odvisniki, med (predložno)sklonskimi določili pa se je skoraj izključno pojavljal Sak – z izjemo ene pojavitve določila proSak Določilo Sdat, ki ga besedila VK ne izkazujejo, naj bi bilo ob знать izpričano od 17 st naprej, prim 17. st. ... они де [связанные] якуцкому языку не знают dokument iz leta 1675; 18. st. тот коряка [...] ни одному имени не знал (po Ferm, 2005, 259), in še to samo v zvezah tipa знать грамоте Avtorica sporadično vezavnostno možnost Sgen v 18 st (po Ferm, 2005, 258 f ) označi za neprepričljivo (Maier, 2006, 86–88) 3.2.5 Predmet in prehodnost v zgodovini ruskega jezika (Krys’ko, 2006) Na poseben način vstopajo vezavnostne lastnosti glagolov umevanja v sodobna zgodovinskoskladenjska dela, kot je npr razprava V B Krys’ka (2006), posveče-na kategoriji prehodnosti in skladenjski funkciji predmeta v zgodovini rus jezika Predmetno funkcijo ob glagolih mišljenjske dejavnosti naj bi med drugim zaznamovalo tudi konkurenčno razmerje med Sak in Sgen Rodilnik vstopa v predmetno funkcijo s protogenitivnim pomenom ‘относящийся к’ oz kot t i Bestimmungskasus, ki označuje razmerje dejanja do nekega razreda predmetov ali do enega predmeta v njegovi celosti (do vseh njegovih značilnosti; Krys’ko, 2006, 176–177) Medtem ko je Sgen ob glagolih zaznavanja pogost, pa se njegov drugotni značaj glede na Sak ob glagolih mišljenjske dejavnosti kaže v redkih strus zgledih V B Krys’ko navaja negotove zglede vezave s Sgen ob glagolih помьнѣти, поминати, помянути in pomensko bolje motivirane zglede ob pro-tipomenki забыти Potencialni del strus skladenjskega sistema je bil Sgen ob разумѣти, npr разоумѣвъ злокозньнаго оума диявола СбТр XIV/XV, 170, sporadično pa se je pojavljal tudi ob drugih glagolih, npr Страшьнаго соудища 112 VGU_Groselj_FINAL.indd 112 24.11.2011 8:48:39 твоего помышляя Конд ; боятися имать прѣдъ мое лице прити. мьня не (от)пущена грѣха его УСб 247г (Krys’ko, 2006, 196–199) Avtor vzpostavlja strus določilo Sgen tudi pri мыслити, vendar kot notranji predmet ( negativna vsebina dejanja), prim послалися одного на имя. Идикгия. до Аксакъ Темиря. на мене ли(хо)го мысляче ГрЮЗ No 58 (Krys’ko, 2006, 204) V strus obdobju je tožilniku kot predmetu lahko nediferencirano konkuriral tudi dajalnik; v srrus obdobju se je to konkurenčno razmerje ob vrsti glagolov (npr насилити – насиловати, одолѣти, поносити, похвалити, разумѣти, судити) razrešilo v korist Sak, a je v istem času lahko zajelo tudi nove lekseme, za katere strus spomeniki ne dajejo dovolj podatkov S tega vidika je zanimiv glagol уметь, pri katerem naj bi se v besedilih od srednjeruskega obdobja do 20 st ustalil Sdat (na škodo Sak), npr а которые грамотѣ не умѣют. и въ их мѣсто велят приложить кому иному Котош , 135; Вы книгам умеете Е Марков, Чернозем поля, І, 24 (Krys’ko, 2006, 167) 3.2.6 Povzemalno o diahronih vezljivostnih razpravah v zvezi z glagoli umevanja Z vidika celostne vezljivostne obravnave glagolov umevanja v diahroni luči omenjene razprave nudijo, kot že rečeno, samo delni vpogled v problematiko Razprave H Orzechowske o vezavi sopomenskih *uměti, *věděti, *znati (Orzechowska-Rybicka, 1971; Orzechowska, 1972; 1974) upoštevajo le del vezavno- stnih možnosti – izpuščene (domnevam, da zaradi preglednosti) so možnosti z več desnimi določili, ki vendar predstavljajo sestavni del glagolske vezljivosti Prav tako avtorica ni posegla prek vezavnostnih možnosti v usmerjenost in pomen glagolov, čeprav bi bila tovrstna osvetlitev vezave smiselna Tudi omejevanje vezljivostne raziskave glagolov mišljenja na tujejezični skladenjski vpliv in (predložno)sklonska določila (Hudeček, 2001; 2003) oži vezljivostno problematiko, povezano z glagoli mišljenja ( umevanja) Vpogled v vezljivostne značilnosti določene skupine glagolov mora upoštevati vsa določila, saj se šele na ta način lahko izločijo tista, ki so posledica tujejezičnega vpliva, in se vzpostavi razmerje med njimi in »domačimi« določili I Maier (2006) s svojo obravnavo predložnosklonskih določil glagolov umevanja (in ostalih) v rus jeziku 17 st (VK) ponuja poglobljeno vezljivostno študijo, ki pa se omejuje na določen korpus besedil in obdobje, poleg tega pa analizira samo predložnosklonska določila, tj le del določilnih realizacij 113 VGU_Groselj_FINAL.indd 113 24.11.2011 8:48:39 Razprava V B Krys’ka (2006) prinaša pomembne ugotovitve v zvezi s strus predmetnimi določili ob glagolih umevanja, prim konkurenčno razmerje med Sak in Sgen/Sdat Problemsko jedro razprave pa je vendarle kategorija predmeta v povezavi s prehodnostjo, kar pomeni, da ne gre za vezljivostno študijo pomensko zamejenega glagolskega gradiva in da razprava ne zajame vseh določilnih možnosti, temveč predvsem Sak ter konkurenčna sklonska določila Za celostno obravnavo vezljivosti (z vezavo) slovanskih glagolov umevanja je smiselna pritegnitev širšega nabora glagolov umevanja iz vseh slovanskih mak-rodialektov Vezavnostni razvoj glagolov (podobnosti, razlike) bi bilo primerno raziskati z naslonitvijo na glagolsko vezljivost, ki upošteva pomenje glagolov (pomenska usmerjenost) in vse določilne realizacije (vezava); analiza lahko temelji na sinhronih vezljivostnih pristopih, ki so uveljavljeni predvsem v slovanskem prostoru, niso pa bili še aplicirani v diahroni skladnji 114 VGU_Groselj_FINAL.indd 114 24.11.2011 8:48:39 4 Razvoj vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih Vezava ali strukturnoskladenjska vezljivost je posledica (izrazna realizacija) pomenske usmerjenosti nosilca vezljivosti, pri čemer so udeleženci realizirani kot določila v opredeljenih slovničnih oblikah V namen razvojne predstavitve vezave glagolov umevanja je najprej (1) predstavljeno pomenje glagolov (razkrije se njihova večpomenskost); (2) predstavljene in obrazložene so določilne možnosti (glede na levo in desno vezljivost) – z njihovo pomensko motivacijo in udeleženskimi vlogami (ob njih so navedeni osnovni podatki iz strokovne literature, nanašajoči se na oblikoskladenjske značilnosti določil); (3) po posameznih pomenih glagolov so določeni pomenski in vezavnostni vzorci, določena je stabilnost vezave in njene razvojne značilnosti; (4) na koncu sledi primerjava vezave glagolov po posameznih jezikih; primerjane so vezljivostne in vezavnostne značilnosti glagolov mišljenja in glagolov védenja Poglavje zaključuje predstavitev določilne možnosti ADV (prislovno določilo), ki izkazuje posebne vezljivostne značilnosti 4.1 Vezava glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini 4.1.1 Pomeni glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini 4.1.1.1 Glagol mjsliti Stcsl mjsliti, mjšl3, mjsliši nedov izkazuje dva pomena: (1) ‘misliti, premišljati, razmišljati’ ter (2) ‘imeti namen, nameravati’ (SJS, II, 247–248; prim SS, 337);245 ob navedenih pomenih je treba vzpostaviti še (3) ‘misliti, snovati v škodo/ korist’, ki ga slovarji ne omenjajo, ga pa izkazuje gradivo 4.1.1.2 Glagol mxněti Stcsl mxněti, mxn3, mxniši nedov izkazuje predvsem dva pomena: (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ in (2) ‘obravnavati koga kot kaj, imeti koga za kaj’, ki ga spremlja pojasnilo, da se pojavlja samo z dvojnim tožilnikom (prim SJS, II, 255) 246 245 Prim (1) ‘mysliti, přemýšleti, uvažovati; мыслить, размышлять, думать; denken, nachdenken’; (2) ‘míti v úmyslu, zamýšleti; иметь намерение, замышлять; beabsichtigen’ (SJS, II, 247–248) Podobne pomene navaja tudi SS (337) 246 Prim (1) ‘míniti, mysliti, domnívati se; считать, думать, полагать, мнить; meinen, glauben’; (2) ‘pokládati, považovati někoho za něco; считать кого кем-н ; jmdn für etwas halten’ (SJS, II, 255) 115 VGU_Groselj_FINAL.indd 115 24.11.2011 8:48:39 4.1.1.3 Glagol měniti Stcsl měniti, měn3, měniši nedov izkazuje dva pomena: (1) ‘domnevati, meniti, misliti, smatrati za kaj’ ter (2) ‘spominjati, omenjati’ (geslo je označeno z exh. ; SJS, II, 259) 247 4.1.1.4 Glagol uměti Stcsl uměti, umě3, uměéši nedov izkazuje tri pomene: (1) ‘vedeti, znati, poznati’, (2) ‘obvladati, biti zmožen’ in (3) ‘razumeti, dojemati’ (pomen (3) ima v SJS oznako exh. ; SJS, IV, 658) 248 4.1.1.5 Glagol věděti Stcsl věděti, věmx/vědě, věsi, věstw nedov pomeni ‘vedeti, znati, poznati’ Poleg omenjenega glagola je v stcsl izpričan tudi drugotni nedov vědati, věda3, vědaéši (geslo je v SJS označeno z exh. ) s pomenom ‘vedeti, znati, poznati’ (SJS, I, 374) 249 4.1.1.6 Glagol znati V stcsl je glagol znati, zna3, znaéši nedov izpričan s pomenoma (1) ‘znati, poznati, spoznavati, seznanjati se’ ter (2) ‘vedeti, razumeti, priznavati’ (SJS, I, 680; enako SS, 238–239) 250 247 Prim (1) ‘domnívati se, míniti, pokládati za něco; полагать, считать; glauben, meinen, für etwas halten’; (2) ‘připomínati, zmiňovati se; упоминать; erwähnen’ (SJS, II, 259) Enaka pomena navaja tudi SS (340) 248 SJS (IV, 658) pomensko opredeljuje uměti na naslednji način: (1) ‘vědět, znát; знать; wissen, kennen’ (pomen spremljajo vezavnostni podatki, prim čxto, dvakrat česomu, enkrat čimx); podpomen ‘umět, dovést; уметь, мочь; wissen, können’ (pogosto z INF); (2) ‘rozumět, chápat; понимать, разуметь; verstehen, begreifen, erkennen, (er)fassen’ (s čxto; SJS, IV, 658) Pomeni iz SJS so torej prerazporejeni, prim SJS (1) → (1), SJS podpomen → (2), SJS (2) → (3) Njihovo prerazporeditev upravičuje tudi stanje v SS (740), ki ločuje pomena (1) ‘vedeti, znati, poznati’, (2) ‘obvladati, biti zmožen’, le navaja ju v obratnem vrstnem redu 249 Glagol je drugotni nedov k věděti (sodi med balto-slov iterative) na -aje-, -ati (prim Vaillant, 1966, 475–476), kaže pa na enake pomene kot sam věděti ‘znáti, věděti; знать, ведать; kennen, wissen’ (SJS, I, 374); SS ga ne navaja, saj je zastopan le v mlajših csl besedilih 250 Prim (1) ‘znáti, poznávati; знать, узнавать; kennen, kennenlernen’; (2) ‘věděti, chápati, uznávati; знать, понимать, сознавать; wissen, begreifen, anerkennen’ (SJS, I, 680) 116 VGU_Groselj_FINAL.indd 116 24.11.2011 8:48:39 4.1.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini 4.1.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti določilo Snom z udeležensko vlogo nosilca mišljenjskih, védenjskih procesov; določilo načeloma spremlja oznaka človeško, saj glagoli (kot nosilci vezljivosti) izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju 4.1.2.2 Desna vezljivost 4.1.2.2.1 Sklonsko desno določilo [1] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo misli, govori itn ) Redko ima dodatne pomenske nianse, ki pomenijo približevanje drugim udeleženskim vlogam, npr naraščanje predmetne vrednosti pomeni postopno približevanje vlogi prizadeto (ob pomenih tipa ‘poznati’), prim predvsem věděti, znati (1), mogoče uměti (1) Sak ima tudi v stcsl vlogo pravega »rekcijskega« sklona in izraža prizadetost z dejanjem na najbolj abstrakten, slovničen, jasen način – predstavlja t i prvi predmet ob prehodnih glagolih Med glagole s prvim predmetom v tožilniku se uvrščajo tudi verba intelligendi, cognoscendi (Večerka, 1993, 248–249) mjsliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) določilo zaznamuje vloga pravega vsebinskega udeleženca (vwskq3 vj mjslite zwlo vw sr·dcihw vašihw Mt 9 4 M),251 medtem ko gre v pomenu (2) za vsebino namere (îsuhri-stosovo ubitié mjslętw Supr 388 30); na podlagi določilne realizacije (Sak) bi lahko sklepali, da se tudi v zadnjem primeru glagol približuje pomenu (1) V obeh pomenih je določilo redko měniti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) z vlogo vsebine mišljenja Ob pomenu (1) je določilo s petimi primeri prevladujoče (měn˝q že s‹vę›taago ep‹isku›pa. stranj po-ganwskję Supr 535 6, ap‹osto›lxskoé měnitx tečenxe Eug 16 14), ob (2) pa celo edino (ašte li kto měnitw dqbié malaago manastjra. éže pri pqti éstw Supr 301 14, c‹ěsa›rstvo, eže danïilx měnitx vw ikôně Const 10, prim mentionem facit) 251 Sak je lahko realiziran tudi kot SENTrel, prim ěko ne mjsliši ěže sqtw b·žiě i čl·čskaě Mt 16 23 M 117 VGU_Groselj_FINAL.indd 117 24.11.2011 8:48:39 uměti: Pojavlja se ob vseh treh pomenih Ob pomenu (1) predstavlja Sak z udeležensko vlogo vsebine védenja, poznavanja prevladujočo določilno možnost (divlěahq sę iúdei glagol3šte. kako sx kwnigj uměatw J 7 15 M, dadętw sę reče kn˝igĵ pečatxlěnję. mqžu umě3štu kn˝igj Supr 247 1) 252 Ob pomenu (2) je določilo z vlogo vsebine znanja redko (konkurenčna možnost je ADV), vezano na predvidljiv pomen ‘znati jezik’, prim ni aye ézĵki vsa uměétx. možetx skazati nemoyx sihx Progl 76 Chil 253 Pomen (3) z vsebino razumevanja izpričujeta samo dva zgleda: ne věste li pritwčę se1. í kako vsę pritwčę uměete Mk 4 13 Z, kde bě égda ôsnovahw zemlú. pověžw že mi aye üměéši razumw Job 38 4 Zach (SJS, IV, 658) 254 věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Določilo je v vlogi vsebine poznavanja dobro izpričano (azx že věmj i J 8 55 A, da věmw imę gospoda našego vxsi sjnove člověčxstii Supr 262 25–26) 255 vědati: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Glede na to, da je glagol označen z exh. , ne preseneča osamljenost zgleda (podobno estx vědati preže otečxstvo i stolw svátago mýčenika věčeslava VencProl); vse določilne možnosti so pri glagolu zabeležene s po enim zgledom znati: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) ima vlogo vsebine poznavanja (ašte mę biste znali i otwca moego znali biste ubo J 14 7 M, i ovcę po nemx idqtw. ěko zna1tw glasw ego J 10 4 A),256 ob pomenu (2), ki ga izkazujejo predvsem mlajši spomeniki, pa vsebine védenja, razumevanja (ěko bezakonnxe moe azw zna3 Ps 50 5 Sin Pog Bon Lob Par, ïskušenié že égo znaite Ph 2 22 Christ Šiš); v obeh pomenih je Sak prevladujoče določilo 257 252 Treba je poudariti, da v večini primerov v vlogi Sak nastopa sam kwn˝igj Verjetno je tudi ta izhodiščno propozicijski (kondenzacijski), prim ‘to, kar piše/je zapisano v spisih’ 253 V zgledu élikože uměéši. izdaždx Bes ( quantum potes, exhibe) ima élikože vlogo t i absolutnega relativa (prim vsi, kdor, kdorkoli ali vse, kar, karkoli) 254 Čeprav zgleda kažeta na vzorec Snom – VF – Sak, gre v drugem primeru za leksikalizirano zvezo z notranjim predmetom, tj uměti razumw, kar pomeni prehod k stalni besedni zvezi (leksemu) s pomenom ‘razumeti bistvo’ (lat intelligentiam habere, scientiam novisse, scire substantiam facti) 255 V primerih tipa rěšę že emu kto tw estw. g·la ne věmx J 9 12 A, i reče sluga ne vědě gΉΉi Supr 59 6, ki bi kazali na vezljivost Snom – VF, je vsebinski udeleženec prisoten sotvarno oz sobesedilno (prim prvi primer in sekvenca vprašanje–odgovor) 256 V primeru da zna3tw tę edïnogo istïnnago b·a. i egože poswla ish·a J 17 3 A (M) bi lahko govorili o možnosti Sak – Sak (t i dvojni tožilnik ali accusativus duplex v smislu *Věmь tę nagъ, prim Večerka, 1993, 232–238; 2002, 449) z drugim Sak v predikativni funkciji, vendar gre verjetno za pristavek, prim … da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa (SSP) 257 Enako H Orzechowska (1974, 132); vzorec z odvisnikom je izpričan le v mlajših (csl ) spomenikih Zgledi določila Sak tipa i ne znaáše eę. donxdeže rodi sΉnw svoï prxvěnxcx Mt 1 25 Sav pa potrjujejo glagol znati tudi v pomenu poznavanja v smislu spolnega odnosa (prim tudi SS, 238) 118 VGU_Groselj_FINAL.indd 118 24.11.2011 8:48:39 [2] Dajalnik (Sdat) uměti: Pojavlja se ob pomenu (1), in sicer kot osamljena realizacija (dva zgleda!) vsebinskega udeleženca, prim uměti knigamx Min 447 (Vajs 22, 4) To »redak-cijsko« določilo (vzhcsl redakcija) predstavlja (skupaj s Sins) le ustreznico Sak Pri nekaterih glagolih umevanjske dejavnosti (med njimi tudi zaznavanja), prim vwnęti, (po-)razuměti, (na-, po-)učiti sę, navjknqti itn , se je v vlogi prvega predmeta in kot konkurenca Sak pojavljal tudi Sdat (Mrázek, 1963, 236; Večerka, 1993, 261) 258 [3] Orodnik (Sins) uměti: Pojavlja se ob pomenu (1), kot osamljena realizacija (izpričana enkrat!) vsebinskega udeleženca, prim uměti knigami Min 447 (Vajs 22, 8) Določilo je zgolj osamljena redakcijska (vzhcsl ) ustreznica Sak (v kolikor ne gre za napako) Osamljenost določila ob glagolih umevanja potrjuje R Večerka (1993, 260–263), saj med predmeti ne navaja Sins Pomensko najbližji glagoli, ki ob sebi izkazujejo orodniški predmet, izražajo pozitivna, negativna čustva (npr vwsčuditi sę, stjditi sę) oz skrb, upanje, interes (npr pešti sę, upwvati); Sins ima vlogo njihove vsebine (ali vzroka; Večerka, 1993, 264–265, 268; prim tudi Bauerová, 1963, 308–309) 259 4.1.2.2.2 Predložnosklonsko desno določilo [4] Mestnik + o (oSlok) Določilo oSlok pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo govori oz. misli? ); izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen ‘okoli’ (Herodes, 1963, 345; Kopečný, 1973, 132) O določilu oSlok ob glagolih umevanja, ki ga poleg slovnično-abstraktne in for-malnoskladenjske vloge predmeta zaznamujejo tudi dodatne semantične lastnosti, razpravljata S Herodes (1963, 345–346) in R Večerka (1993, 262); določilo je v tej funkciji splošnoslovansko 258 Odsotnost uměti v tej skupini samo potrjuje izjemnost določilne možnosti Sdat ob glagolu R Večerka (1993, 262) navaja, da je pri Sdat v tem primeru razviden primarni pomen ciljnosti/smernosti; za domnevo, da bi bil uměti pomensko reinterpretiran kot ‘razumeti’, nimam dovolj podatkov 259 Za domnevo, da bi Sins v tem primeru lahko imel udeležensko vlogo orodja, sredstva dejanja, imam premalo podatkov; R Večerka (1993, 264) pa ga povezuje prav s pomenom stvarnega, predmetnega sredstva 119 VGU_Groselj_FINAL.indd 119 24.11.2011 8:48:39 mjsliti: Pojavlja se ob pomenu (1) kot osamljena realizacija vsebine mišljenja; analizirano gradivo izpričuje en csl zgled, prim i to vxsegda viditx. o nemxže besprestani mjslitx Bes věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ ( vsebina védenja) Določilo je relativno redko, prim a o dxnï tomw. i o godïně toi niktože ne věstw Mt 24 36 A, ašte li éže o strasti twčx3 ne věsi. tomu tę naučq Supr 476 4–5 itn 260 4.1.2.2.3 Deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo [5] Deležnik (Part) věděti: Določilo Part se pojavlja ob pomenu (1) v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca (predstavlja različico/ustreznico SENT na mestu predmetnega vsebinskega odvisnika; osebka Part in glavnega stavka sta enaka) Analizirano gradivo izkazuje dva določilna zgleda, npr ne vědętw bo čto tvoręšte L 23 34 S; samw bo věděaše čwto hotę swtvoriti J 6 6 M,261 kar kaže na njuno redkost Stcsl APPr in APPf I (imenska oblika) lahko stojita v povedkovi funkciji po ozir , vpr zaimkih, zaimenskih prislovih in nekaterih veznikih (npr iže, čxto, kwto, kakw, ideže, 3duže, égda, áko(že), akj); ko deležniški polstavek uvaja glagol zaznavanja ali psihološke dejavnosti, ima le-ta podobno funkcijo kot vsebinski odvisnik Večinoma sta osebka dejanj, izraženih z deležnikom in z osebno glag obliko, enaka 262 Deležniški polstavki po relativih, interogativih so v stcsl sicer redki, vendar pa njihovo stabilno pojavljanje ter odmikanje od gr prevodnih predlog priča o slovanskem skladenjskem sredstvu (Večerka, 1961, 99–101) [6] Nedoločnik (INF) Določilo se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) 263 Določilo INF pa kaže pri glagolih umevanja na dve strukturni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva določilo INF (sem sodijo pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’); ta skupina glagolov se 260 Nekaj primerov govori tudi o možnosti, da lahko ADV besedilno nadomešča vsebinskega udeleženca oz njegovo najbolj tipično obliko določila (SENT), prim amiΡΒ amiΡ gl·3 tebě. ěkože věmw gl·emw J 3 11 A itn 261 Prvemu zgledu ustreza gr οὐ γὰρ οἴδασιν, τί ποιοῦσιν (aktivni ind prezenta), drugemu pa gr αὐτὸς γὰρ ᾔδει, τί ἔμελλεν ποιεῖν (aktivni imperfekt) 262 Redki so raznoosebkovni zgledi, prim i obljgaemw estw. kwnižwnikj. i starwci. emuže pilatw divw sę zělo Euch 49a 23–49b 1 (Večerka, 1961, 100) Zgledi ne sodijo k imenovalniku z deležnikom ( NcI) – ne pojavljajo se namreč po pasivnih in povratnih glagolih, so jim pa podobni (Večerka, 1961, 99) 263 Prim »Als mit dem abhängigen Inhaltssatz synonymes Ausdrucksmittel wird der Infinitiv in mit dem einleitenden Satz tautosubjektivischer/-agentivischer Wendung gebraucht« (Večerka, 2002, 440) 120 VGU_Groselj_FINAL.indd 120 24.11.2011 8:48:39 približuje pomožniški vlogi; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer predstavlja nedoločniški polstavek le različico SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka (slednji se pretvori v nedoločniški polstavek) ter istodobnosti (čisti umevanjski pomeni) 264 mjsliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo INF tipa (b) v vlogi vsebine mišljenja osamljeno (i pilatw ni glagolati ni sljšati možaaše. swkupxénaago radi męteža. i qsobica mjšláaše bjti Supr 434 2–4); ob (2) je nekaj več zgledov (plačqtw sę. i tolika dobra vinx'nika pogubiti mjslętw Supr 386 22–24, mjslęštemw vws'hvatiti pravxdnika mošti Supr 219 12); slednje za INF tipa (a) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca ne preseneča 265 mxněti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja (i ěko vwi mxnite iměti v nih žïvotw věčxnji J 5 39 A, mxnęi stoáti. blúdi sę da ne padetw. imaši oboú tvorimuumu Supr 316 22–23); stabilnejša različica določila INF tipa (b) je SENT uměti: Kot INF tipa (a) se pojavlja ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo INF tipa (b) z vlogo vsebine védenja redko (mariá že č'to swtvoriti ne uměaše. mnogj rizj na qtrobě polaga3šti Supr 239 29), medtem ko je ob (2) ( vsebina zmožnosti) INF tipa (a) najpogostejša določilna možnost, prim τpokriti lice nebu i zemi uměate iskušati. a vrěmene sego ne iskušaate L 12 56 M, ašte ubo vj zxli sqšte. uměate daaniě blaga daěti čędomw vašimw L 11 13 M, kazati ne uměú. poučati něsmx naučenw Bes 266 věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Določilo INF tipa (b) ( vsebina védenja) je v primerjavi z drugimi (predvsem Sak, SENT) redkejše, prim vědě hraniti tainoé Supr 240 30–241 1, ni bxděti věstw Supr 279 21 [7] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT se pojavlja v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca, in sicer gre za t i vsebinske odvisnike, ki razkrivajo/konkretizirajo kompleksno podobo umevanjske vsebine (prim tudi Večerka, 2002, 389) Po kriteriju t i ilokutivne modalnosti zgledi SENT ob glagolih umevanja ustrezajo izjavnim (vezniškim) ter indirektno vprašalnim odvisnikom Med izjavni-mi vezniki prevladuje áko (redek je ákože), medtem ko sta akj, éže osamljena; 264 Primerov raznoosebkovnih struktur (Večerka, 2002, 442) med zgledi ni Strukture tožilnik/dajalnik z nedoločnikom so obravnavane posebej 265 Kot je bilo že omenjeno, pomen (2) spremlja modalno-fazni odtenek in glagol se približuje pomožniški vlogi 266 Določilo INF je lahko tudi posledica pomenskega praznjenja (prim sopomenki mošti, vwzmošti) 121 VGU_Groselj_FINAL.indd 121 24.11.2011 8:48:39 indirektno vprašalne odvisnike uvajajo vprašalni zaimki in prislovi (dopolnjevalna vprašanja; npr kwto, čxto; čii, kji; kako, koliko, kolxmi) ali vprašalni členki tipa li, ašte, éda (odločevalna vprašanja; Večerka, 2002, 393 itn ) Po stavčnočlenskem kriteriju se SENT ob verba cognoscendi (tvorno) uvrščajo med predmetne vsebinske odvisnike (Večerka, 2002, 410) 267 mjsliti: Pojavlja se ob pomenu (1); določilo v vlogi vsebine mišljenja je stabilno (čwto mjslite vw sebě malověri. ěko hlěbw ne vwzęste Mt 16 8 M, mjšláahq kako bj vxlěsti kw sv‹ę›tuumu Supr 37 3) 268 mxněti: Pojavlja se ob pomenu (1) in predstavlja stabilno določilno možnost ( vsebina mišljenja), npr ne mxnite li ěko azx na vj rekq kx oc·ú J 5 45 A, i viděvw ę vw orqžiî mxněaše áko sw pqti sq prišxli počitï Supr 38 11–12 269 uměti: Pojavlja se ob pomenu (1) Določilo v vlogi vsebine védenja, znanja ni pogosto, je pa stabilno, npr í ne uměhq čwto bq otwvěštali emu Mk 14 40 M, ne umě3 ni swvěmx čto tj g·lši Mk 14 68 M věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Določilo je dobro izpri- čano v vlogi vsebine védenja (prim ne boita sę vj. vědě bo ěko is·a raspętaago išteta Mt 28 5 A, dobrě da věsi voévoda. ákože nikoliže žrwti imamw bogomw tvoimw Supr 148 9–11, i věste otw kqdu esmw J 7 28 M); sklepam, da gre za najbolj stabilno določilo glagola (ob Sak) vědati: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’; osamljenost določila v vlogi vsebine védenja ne preseneča (glagol je označen z exh. ), prim. nw vwprašaše da bj vědalw. aye twže s‹j›nw b‹o›žii. prišxdji na světw. ide li soboú. samw. na zaklepj adovj Bes znati: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Pomen (1) izkazuje zgolj en dolo- čilni zgled ( vsebina znanja); zgled je težaven, saj znati nastopa v obliki PPPr (vendar pa potrjuje vezljivost), prim ne bo nw égda vw gorě pristqpa˝3šta égo razdrazi i protęže rěčx. ne znaémw áko h·s éstw nw slovesj těmi ustrěli togo otw krotosti . vxzę otw krotosti pobědq Supr 381 12–14 270 Podobno velja za 267 T i pozivnih vsebinskih odvisnikov, ki jih zaznamuje želelni členek/veznik da ali večbesedni vezniki da negwli, áko da itn (Večerka, 2002, 393–394), med njimi ni 268 Zgled Supr 37 3 predstavlja prehod k INF (nedoločniški polstavek) Po vprašalnicah se nedoločnik v funkciji povedka vsebinskega odvisnika pojavlja le redko Pričujočo strukturo s pogojniškim bi/bj ( infinitivus conditionalis? ) zaznamuje odtenek nujnosti/možnosti (Večerka, 2002, 433) 269 Posebna besedilna preureditev vezavnostnega vzorca so primeri tipa i vwi bqděte gotovï. ěko vw nxže čas ne mwnïte. s·nw čl·čx prïdetw L 12 40 A (tudi ěko vx nxže ne mxnite časw. sn č·skj pridetw Mt 24 44 M) 270 Prim gr Καὶ γὰρ ὅτε ἐν τῷ ὄρει προσβάλλοντα αυτὸν κατέρραξε καὶ ἐξέτεινεν, οὐχὶ γνωριζόμενος ὅτι Χριστὸς ἦν, ἀλλ’ ἀπὸ τῶν ‘ρημάτων αὐτὸν ἐσογήνευσε τούτων, ἀπὸ ἐπιεικείας εἷλεν, ἀπὸ πραότητος ἐτροπώσατο 122 VGU_Groselj_FINAL.indd 122 24.11.2011 8:48:39 osamljeno določilo ( vsebina razumevanja) v pomenu (2), prim ili ne znaéte sebe, áko h‹risto›sw ï‹su›sw vw vasw éstx 2C 13 5 Christ Slepč Šiš 271 [8] Premi govori (PG) Določilo PG ima vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa V tej vlogi se verjetno pojavlja prek možnosti »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’); določilo je bolj značilno za sporočanjske pomene PG kot stilistično zaznamovana besedilna možnost določilnega izražanja vsebinskega udeleženca je pretvorljiva v SENT mjsliti: Pojavlja se ob pomenu (1), predstavlja stilistično zaznamovano realizacijo vsebinskega udeleženca (í mjšlěaše vx sebě gl·ę. čto swtvor3 L 12 17 M, i mjšlěahq vw sebě gl·3šte. ašte rečemw sn·bse. rečetw po čto ubo ne věrovaste emu Mk 11 31 M) Nastanek z »notranjim« govorom potrjujejo uvajalne deležni- ške zveze tipa vw sebě glagol1 R Večerka (2002, 383–384) med glagoli v spremnih stavkih premega govora, ki nastopajo v vlogi parentetičnega komentarja (oziralni odvisniki z áko/že/, tako),272 navaja tudi mxněti: ákože bo mxn˝q to rabw ési bogjn˝ę artemidj Supr 226 28– 29; i tu naprasno na větrě bjvw božxstvwnjmw prisěšteniimw. akj prorokw ákože mxn˝q ambakumw. obrěte sę vw svoéi pešterě Supr 289 20–24 4.1.2.2.4 Dve desni določili [9] Določilna možnost Sak – Sak Določilna možnost Sak – Sak predstavlja strukturo t i dvojnega tožilnika, pri čemer je prvi vsebinski udeleženec (tip prizadeto), ki mu je v umevanjskem procesu pripisana vsebina, lastnost preko predikativnega Sak (»prädikatives Su-pplement«; Večerka, 1993, 235) T i accusativus duplex po verba intelligendi, cogitandi, percipiendi, loquendi naj bi (tako kot accusativus cum participio, AcP) izražal enako vsebino kot vsebinski 271 SJS, SS, MiklP ne navajajo morebitnega prostomorfemskega glagola znati sebe (mogoče sę?), ki bi se pomensko približeval věděti sę ‘zavedati se’ V zgledu bi sebe morebiti predstavljal izpostavitev udeleženca iz propozicijskega SENT (vzpostavljena koreferenca sebe – vw vasw) s poudarjalno vrednostjo 272 Prim »Das Satzgefüge mit derartigen epistemischen Parenthesen, die die Form eines abhängigen respektiven Satzes mit áko(že) ‘wie, sofern, inwieweit’ oder tako ‘so zu + Inf ’ vor einem verbum loquendi oder cogitandi, putandi usw haben, stellen konstruktionsmässig ein inversives Gegenstück (mit demselben propositionalen Sachverhalt) zum Satzgefüge mit abhängigem Inhaltssatz dar, der sich nach den angeführten Verben als Objekt-oder Subjektsatz erweist « (Večerka, 2002, 382 ) 123 VGU_Groselj_FINAL.indd 123 24.11.2011 8:48:39 predmetni odvisniki, le da jo izraža semipredikativno 273 Njegovo prevodno izhodišče naj bi bil praviloma gr accusativus cum infinitivo ( AcI; Večerka, 1996, 195), čeprav med zgledi prevladuje dvojni tožilnik mxněti: Pojavlja se ob pomenu (2), npr i ašte sirotq mxniši to i togo otwpade Supr 241 9–10, ničesože skvrwnwna. li nečista. mněti Euch 20 23 Glede na gradivo je možnost stabilna (prevladujejo pa zgledi iz mlajših spomenikov) 274 měniti: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izpričuje le en zgled, npr ęže měnite bogj Supr 260 30 275 Treba je poudariti, da je glagol v SJS označen z exh věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Določilna možnost je obrobna (zasledil sem en zgled), npr írodw bo boěaše sę ioana. vědj i mqža pravedwna i s·ta Mk 6 20 M 276 vědati: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’, izkazana pa je z osamljenim zgledom, tj vědaemw ôbĵčai ego takw VencNik 19 7 277 [10] Določilna možnost Sak – Part V določilni možnosti Sak – Part, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum participio (tožilnik z deležnikom, AcP), Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki deležnika (Part; s predikativno vlogo) Kot je bilo že omenjeno, je stcsl AcP sinonimen dvojnemu tožilniku in vsebinskemu predmetnemu odvisniku Prevodno izhodišče te (načeloma splošnoslo- vanske) strukture sta gr AcP in AcI (Večerka, 1961, 57–60; 1993, 235), pojavlja pa se ob glagolih zaznavanja in duševne dejavnosti, npr čuti, glagolati, iměti, kazati, měniti, mxněti, naricati, sljšati, věděti itn (Večerka, 1961, 57–58) 278 273 Sinonimičnosti struktur vsebinski predmetni odvisnik (zveza z bjti) – tožilnik z deležnikom – dvojni tožilnik ustreza naslednji pretvorbni »antiklimaks«: *věmx, áko (tj) nagw ési – *věmx tę nagw sqštx – *věmx tę nagw (Večerka, 2002, 449) Prehod k dvojnemu tožilniku predstavljajo polstavčne strukture (tip Sak – Part // INF), v katerih je udeležencu v Sak pripisana lastnost (zveze tipa byti + poved določilo) 274 Prim prvi primer gr Εἰ δὲ καὶ ὀρφανὸν νοήσεις …, drugi gr … μηδὲν ἡγεῖσθαι κοινόν ( accusativus duplex) 275 Prim gr … oὓς λέγετε εἶνα θεούς ( AcI) 276 Prim gr εἰδὼς αὐτὸν ἄνδρα δίκαιον καὶ ἅγιον ( accusativus duplex) . 277 Razloga za osamljenost zgleda sta redkost glagola v stcsl (označen je z exh. in tri določilne možnosti so izkazane s po enim zgledom) ter verjetno stilistično zaznamovana skladenjska struktura Ves zgled iz lat prevodne predloge mi ni bil dosegljiv 278 Prim točko [11] za razlago gr in stcsl AcI (namesto nedoločnika se v AcP pojavlja deležnik); deležnik naj bi imel v stavku vlogo povedkovega prilastka (Babič, 2000, 221) 124 VGU_Groselj_FINAL.indd 124 24.11.2011 8:48:39 mxněti: Pojavlja se ob pomenu (1), npr mxněvwša že i vw družině sqštx … L 2 44 M, moláše že sę akj mqžu arhag'g˝elu. mnę sego člověka sqšta Supr 25 7–8, azw tebe stara sqšta i tacěmi sědinami ukrašena sqšta mxn˝q Supr 48 6–7 279 Možnost je v stcsl dokaj stabilna in pogosta 280 měniti: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izpričuje le primer strukture, tj k'de éstw sestra tvoá 3že tj měniši děvq sqštq Supr 4 15–16 281 Glagol je v SJS označen z exh věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Določilna možnost je relativno redka, a se kaže kot stabilna (ěko věděahq h·a samogo sqšta L 4 41 M, is·w že vědj vwsě gr1dqyaa na nx J 18 4 A, 1že věste vx gradě sxde ili vw iněhw graděhw sqšte … povědite Supr 45 23–25);282 v odnosu do možnosti Sak ter SENT je nedvomno obrobna [11] Določilna možnost Sak – INF V določilni možnosti Sak – INF, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcI), določilo Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo) Struktura AcI ima obrobno vlogo v stcsl (Večerka, 2002, 446); v nasprotju s stcsl AcP je njeno prevodno izhodišče izključno gr AcI (Večerka, 1993, 235), zato se jo pogosto obravnava kot mehanični kalk po gr vzoru 283 mxněti: Pojavlja se ob pomenu (1) kot redka določilna možnost, prim da ne kto mxnitx mę bezumna bjti 2 Kor 11 16 Christ Slepč Šiš 284 279 Prim prvi primer gr νομίσαντες δὲ αὐτὸν εἶναι ἐν τῇ συνοδίᾳ ( AcI), drugi primer gr νομίσας αὐτὸν ἄνθρωπον εἶναι ( AcI), tretji primer gr ἐγὼ μέν σε πρεσβύτερον ὄντα καὶ τοιαύτῃ πολιᾷ κεκοσμημένον νομίζω ( AcP) AcP naj bi bil najpogostejša predloga za istovrstno stcsl strukturo, vendar v primeru glagolov mxněti, měniti to ne velja 280 Primere, ko je v INF // Part udeležencu v Sak pripisana določena lastnost (z veznim bjti, prim mnę sego člověka sqšta Supr 25 8), lahko obravnavamo kot prehodne k pomenu (2) in tam prisotnim vzorcem 281 Zanimivo je, da SJS (II, 259) ne navaja zgleda eksplicitno, čeprav gre za zanimivo stcsl prevodno ustreznico gr AcI, prim Ποῦ ἐστιν ἡ ἀδελφή σον, ἣν λέγεις εἶναι παρθένον 282 Prim prvi primer gr ἤδεισαν τοῦ Χριστοῦ αὐτὸν εἶναι ( AcI), drugi primer gr Ἰησοῦς οὖν εἰδὼς πάντα τὰ ἐρχόμενα ἐπ’ αὐτὸν ( AcP), tretji primer gr εἴ τινας οἴδατε ἐν τῇ πόλει ἢ ἐν ταῖς ἄλλαις πόλεσιν ὄντας ( AcP) 283 Nastanek gr. tožilnika z nedoločnikom ( accusativus cum infinitivo): Ob glagolih izjavljanja, izrazih nujnosti (tipa hoteti, ukazati, dovoliti), glagolih s pomenom narediti, doseči, da … ter brezosebnih glagolih se gr vsebinski odvisniki lahko pretvarjajo v AcI Pogoj za nastanek strukture je različnost osebka nedoločnika in nadrednega stavka; osebek odvisnika se pri tem pretvarja v Sak, povedek odvisnika pa v INF Prim Ὁ σοφιστὴς νομίζει — Ὁι ἀκούοντες (Snom) ὁμολογοῦσι (Pr) ‘Sofist meni: poslušalci se strinjajo’ ⇒ Ὁ σοφιστὴς νομίζει — τοὺς ἀκούοντας (Sak) ὁμολογεῖν (INF) *‘Sofist meni poslušalce strinjati se’ (prirejeno po Babič, 2000, 209) 284 Prim gr … με δόξῃ ἄφρονα εἶναι ( AcI) 125 VGU_Groselj_FINAL.indd 125 24.11.2011 8:48:39 měniti: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izkazuje le primer strukture, prim sego diá. égože měniši bogu bjti Supr 7 14 285 Treba je poudariti, da je glagol v SJS označen z exh věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’, pri čemer gradivo izkazuje osamljen primer strukture, prim věstw bo pisanié zakonomw naricati môýsi3 Supr 351 27–28 286 [12] Določilna možnost Sak – SENT věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’; v redki možnosti Sak – SENT določilo Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki SENT (v predikativni funkciji), npr věmw tę kto esï. st·wii b·žïi L 4 34 A, ne věmw vasw otw kqdu este L 13 25 A 287 [13] Določilna možnost Sdat – INF V določilni možnosti Sdat – INF, ki se tradicionalno imenuje dativus cum infinitivo (dajalnik z nedoločnikom, DcI), ima Sdat vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prejemnik); slednjemu se pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki določila INF (s predikativno vlogo) Struktura DcI, ki je sinonimna vsebinskim odvisnikom, je označena kot knjižno-jezikovna (prevodna ustreznica gr AcI), vendar je zasidrana v slovanskem jezikovnem sistemu; njeno notranjejezikovno izhodišče je dajalnik kot t i casus coniunctus, ki ima dvojno vlogo: logičnega osebka brezosebnih struktur oz drugega predmeta ter logičnega osebka nedoločniškega polstavka struktur tipa *ému dostoitw priti ali *povelě ému priti (Večerka, 2002, 444–445) V primeru DcI predstavlja Sdat casus non coniunctus, tj glagol (v našem primeru umevanjski) se z njim ne veže, temveč mu je (verjetno prek njegovega etimološkega pomena ciljnosti) pripisana vloga prejemnika propozicijske vsebine, izražene z določilom INF; Sdat je koreferenčen z neizraženim osebkom povedka 288 285 Prim gr … ὃν λέγεις εἶναι θεόν ( AcI) 286 Prim gr Οἷδε γὰρ ἡ Γραφὴ τὸν νόμον λέγειν Μωῦσέα ( AcI) R Večerka (prim 2002, 446–447) določilne možnosti Sak – INF ob stcsl věděti ne navaja 287 Prim enako strukturo v gr jeziku Drugačen zgled je ne u bo věděahq kxnïgx. ěko podobaetw emu oΨ mrwtvwiihw vwskr·snqtï J 20 9 A, v katerem gre za površinski vzorec Snom – VF – Sak – SENT, vendar Sak povzemalno (nominalizirano) predstavlja vsebinskega udeleženca, eksplicitno izraženega s SENT Struktura pomeni prehod k tipu kję mqkj nanesq na zwloswmrxtwnaago sego ne vědě Supr 111 28–29, v katerem se Sgen sego (zanikanje) anaforično nanaša na vsebinski odvisnik (navezovalna vloga) in ga hkrati zaimensko nadomešča v glavnem stavku 288 Razmerje med prejemnikom in vsebino je vzpostavljeno prek glagola umevanja Kot prevodna ustreznica gr AcI je stcsl DcI pogostejši od AcI ali AcP; v nasprotju s slednjimi pa ga zaznamuje še »zusätzliche modale Schattierung der Gehörigkeit und/oder Schicklichkeit« (Večerka, 1996, 196) 126 VGU_Groselj_FINAL.indd 126 24.11.2011 8:48:39 mjsliti: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izpričuje le osamljen primer strukture, npr mjslimw bo, opravxditi sę věroú čl‹o›v‹ě›ku bezw dělw zakona R 3 28 Christ Ochr 289 mxněti: Pojavlja se ob pomenu (1), npr ni samomu mxn3 vwsemu mïru vwměstïtï. pïšemjhx kxnigx Ј 21 25 А, mxnělw li ési strahj uboáti sę namw Supr 176 15–16, nw da ne mxnętw mxčxtu bjti tvorimuumu Supr 316 22– 23, mxn˝q ávě bjti glagol˝emuumu Supr 407 28–29 Struktura ni pogosta, a je stabilna 290 měniti: Pojavlja se ob pomenu (1); gradivo izpričuje le dva primera strukture: i sjnw daýidovw … émuže měniši bjti bezw otxca Supr 239 9–12, a ničsože ne potaętw. ni měnęštiimw bjti semu ukorxnu Supr 409 18–19 291 Glagol je v SJS označen z exh věděti: Pojavlja se ob pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ Gre za osamljen zgled, ki ga poleg strukture Sdat – INF zaznamuje tudi izjavni veznik áko, prim ne věste li áko ognú neugasaému bjti. i črxvi neusjpa3štu. i bezdxně i tině. i prěispodxn˝ii dxbri Supr 107 18–21 292 4.1.2.2.5 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [14] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 4.1.3 Vezljivost glagolov umevanja v stari cerkveni slovanščini 4.1.3.1 Glagol mjsliti Stcsl mjsliti, mjšl3, mjsliši nedov izkazuje dva pomena: (1) ‘misliti, premišljati, razmišljati’ ter (2) ‘imeti namen, nameravati’ (SJS, II, 247–248; prim SS, 337) 289 Prim gr … λογιζόμεθα γὰρ δικαιοῦσθαι πίστει ἄνθρωπον χωρὶς ἔργων νόμου ( AcI) 290 Prim prvi primer gr … οὐδ’ αὐτὸν οἶμαι τὸν κόσμον χωρήσειν τὰ γραφόμενα βιβλία ( AcI), drugi primer gr Νομίζεις φόβῳ δελεάσαι ἡμᾶς ( AcI), tretji primer gr ἀλλ’ ἵνα μὴ δόξωσι φαντασίαν εἶναι τὸ γινόμενον ( AcI), četrti primer gr Δοκεῖ μὲν σαφὲς εἶναι τὸ λεγόμενον ( AcI) 291 Prim prvi primer gr υἱὸς Δαυὶδ … αὐτὸν λέγεις ἀπάτορα ( accusativus duplex), drugi primer gr … οὐδὲ τῶν δοκούντων εἶναι ἐπονειδίστων ( AcI) Čeprav gre za zanimivi strukturi, SJS (II, 259) zgledov ne navaja eksplicitno 292 Prim gr οὐκ ἐμάθετε πῦρ ἄσβεστον εἶναι ( AcI) 127 VGU_Groselj_FINAL.indd 127 24.11.2011 8:48:40 4.1.3.1.1 Desna vezljivost 4.1.3.1.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo možnosti: (1) sklonsko [1] Sak; (2) predložnosklonsko [4] oSlok; (3) nedoločniška in odvisniška določila [6] INF, [7] SENT in [8] PG Z dvema desnima določiloma je izpričana samo možnost [13] Sdat – INF 4.1.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.1.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, premišljati, razmišljati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: [1] Sak, [4] oSlok, [6] INF, [7] SENT, [8] PG, [13] Sdat – INF Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenjskega procesa – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak // SENT (čeprav je določilo Sak293 glede na gradivo redko) Ostale vezavnostne možnosti se kažejo kot manj stabilne: Snom – VF – INF // PG (obe desni določili sta zgolj različici SENT ob izpolnjenih slovničnih ali sporočanjsko-stilističnih pogojih) in osamljen zgled vzorca Snom – VF – oSlok V različici zgornjega vezljivostnega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebino, lastnost izpostavljenemu vsebinskemu udeležencu (tip prejemnik), kar oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – prejemnik – vsebina; temu razmerju ustreza osamljen zgled Snom – VF – Sdat – INF 4.1.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati’ sta izpričani določilni možnosti: [1] Sak in [6] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina namere Na podlagi gradiva lahko sklepam, da predstavlja stabilen vezavnostni vzorec le Snom – VF – INF, medtem ko je možnost Snom – 293 Določilo Sak je lahko realizirano tudi kot SENTrel, prim ěko ne mjsliši ěže sqtw b·žiě i čl·čskaě Mt 16 23 M 128 VGU_Groselj_FINAL.indd 128 24.11.2011 8:48:40 VF – Sak nestabilna Določilo INF v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa ne preseneča, Sak pa je na tem položaju neobičajen 4.1.3.1.2.3 V gradivu sem zasledil tudi dva osamljena zgleda, ki ustrezata pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 294 Pomen oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino ( negativno), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik), prim î postjd1tw s1 mjsl1yiî mxně ŝwlaa Sin 34 4, mĵ věmi áko prokleti sxvěti mĵslĵhomx s tebě Nicod 15 Zgledoma ustrezata vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sdat // sъSgen; prejemnik dejanja ima podobo določil Sdat, sъSgen (slednji z verjetnim ločilniškim pomenom), vsebinskemu udeležencu pa ustreza Sak 295 4.1.3.2 Glagol mxněti Stcsl mxněti, mxn3, mxniši nedov izkazuje pomena (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ in (2) ‘obravnavati koga kot kaj, imeti koga za kaj’; zadnji pomen spremlja pojasnilo, da se pojavlja samo z dvojnim tožilnikom (prim SJS, II, 255) 4.1.3.2.1 Desna vezljivost 4.1.3.2.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo (1) nedoločniško in odvisniško določilo [6] INF, [7] SENT, [8] PG; z dvema desnima določiloma pa so izpričane naslednje določilne možnosti: [9] Sak – Sak, [10] Sak – Part, [11] Sak – INF ter [13] Sdat – INF Poseben status ima določilo [14] ADV 4.1.3.2.2 Od pomenov k določilom 4.1.3.2.2.1 Pri pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: [6] INF, [7] SENT, [8] PG, [10] Sak – Part, [11] Sak – INF, [13] Sdat – INF ter [14] ADV 294 Stcsl slovarji ga ne obravnavajo kot ločen pomen 295 Glede na stanje v ostalih slovanskih jezikih bi lahko domneval, da se je na tem položaju pojavljal tudi ADV z vsebinsko vrednostjo (šlo bi torej za določilo Sak*), prim *zwlě 129 VGU_Groselj_FINAL.indd 129 24.11.2011 8:48:40 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da predstavlja stabilen vezavnostni vzorec predvsem Snom – VF – SENT, medtem ko sta Snom – VF – INF // PG manj stabilna (obe desni določili sta zgolj različici SENT ob izpolnjenih slovničnih ali sporočanjsko-stilističnih pogojih) Redko je tudi t i nadomestno določilo ADV V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec mišljenja pripiše določeno vsebino, lastnost izpostavljenemu vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto ali prejemnik), kar oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina; razmerju ustrezajo vzorci Snom – VF – Sak – Part // INF in Snom – VF – Sdat – INF Vzorca z desnimi določilnimi možnostmi Sak – Part ter Sdat – INF sta dokaj stabilna, medtem ko je različica Sak – INF redka 296 V primeru omenjenih vezavnostnih vzorcev predstavljajo polstavčne strukture tipa byti (deležnik ali nedoločnik) + poved določilo (pripisana vsebina, lastnost) prehod k pomenu (2) in določilni možnosti dvojnega tožilnika (Sak – Sak) 4.1.3.2.2.2 Pri pomenu (2) ‘obravnavati koga kot kaj, imeti koga za kaj’ je izpričana določilna možnost [9] Sak – Sak Komentar: V primeru pomena (2) nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) lastnost prek predikativnega Sak Pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sak (t i dvojni tožilnik), ki je relativno stabilen (strukturnoskladenjska vezljivost naj bi v tem primeru opredeljevala sam pomen) 297 4.1.3.3 Glagol měniti Stcsl měniti, měn3, měniši nedov izkazuje pomena (1) ‘domnevati, meniti, misliti, smatrati za kaj’ ter (2) ‘spominjati, omenjati’ (geslo je označeno z exh. ; SJS, II, 259) 296 Na tem mestu se ne spuščam v razpravljanje o sistemskosti struktur ali o njihovi pripadnosti stcsl knjižnojezikovni normi, ki bi bila pogojena z gr prevodnimi predlogami (in tam prisotnimi strukturami), temveč obravnavam zgolj njihove vezljivostne lastnosti, kot jih izkazujejo stcsl besedila 297 Za povezavo s pomenom (1) in s pripadajočimi vezavnostnimi možnostmi glej zgoraj 130 VGU_Groselj_FINAL.indd 130 24.11.2011 8:48:40 4.1.3.3.1 Desna vezljivost 4.1.3.3.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavlja sklonsko [1] Sak; z dvema desnima določiloma pa so izpričane naslednje določilne možnosti: [9] Sak – Sak, [10] Sak – Part, [11] Sak – INF ter [13] Sdat – INF 4.1.3.3.2 Od pomenov k določilom 4.1.3.3.2.1 Pri pomenu (1) ‘domnevati, meniti, misliti, smatrati za kaj’ so izpričane naslednje določilne možnosti: [1] Sak, [9] Sak – Sak, [10] Sak – Part, [11] Sak – INF ter [13] Sdat – INF Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mi- šljenja in vsebino Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (prevladujoči vzorec je izpričan s petimi zgledi) V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec mišljenja pripiše določeno vsebino ali lastnost izpostavljenemu vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto/ prejemnik) Pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina ustrezajo vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sak // Part // INF ter Snom – VF – Sdat – INF Vsi so izkazani večinoma z enim zgledom (zadnji z dvema), kar pomeni, da so nestabilni (tudi glagol je v SJS označen z exh. !), vendar pa potrjujejo pomensko (vezljivostno) možnost glagola, ki se realizira na različne načine 298 4.1.3.3.2.2 Pri pomenu (2) ‘spominjati, omenjati’ je izpričana določilna možnost [1] Sak Komentar: Pomen (2) oblikuje pomenski vzorec nosilec spominjanja, omenjanja – vsebina, ki mu ustreza samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, izkazan z izoliranimi zgledi (glagol v SJS nosi oznako exh. !) 298 Večinoma je njihovo prevodno izhodišče gr tožilnik z nedoločnikom ( accusativus cum infinitivo), le za en zgled Sdat – INF je izhodišče gr dvojni tožilnik ( accusativus duplex) Zdi se, da je bilo prevajanje teh gr konstrukcij za avtorje stcsl besedil precej velik izziv, saj kažejo njihove stcsl prevodne ustreznice raznoliko podobo 131 VGU_Groselj_FINAL.indd 131 24.11.2011 8:48:40 4.1.3.4 Glagol uměti Stcsl uměti, umě3, uměéši nedov izkazuje tri pomene: (1) ‘vedeti, znati, poznati’, (2) ‘obvladati, biti zmožen’ in (3) ‘razumeti, dojemati’ (zadnji pomen ima v SJS oznako exh. ; SJS, IV, 658) 4.1.3.4.1 Desna vezljivost 4.1.3.4.1.1 Pregled desnih določil Vse določilne možnosti so z enim desnim določilom: (1) sklonska določila [1] Sak, [2] Sdat, [3] Sins; (2) med nedoločniška, odvisniška določila sodita [6] INF, [7] SENT Med določilnimi možnostmi najdemo tudi [14] ADV. 4.1.3.4.2 Od pomenov k določilom 4.1.3.4.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti, znati, poznati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: [1] Sak, [2] Sdat, [3] Sins, [6] INF in [7] SENT Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem védenja in vsebino Na podlagi gradiva lahko sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak // SENT (prevladuje Sak, leksikalno predvsem kot kwn˝igj) Pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo tudi nestabilni, izolirani vzorci Snom – VF – Sdat // Sins (desni določili konkurirata Sak)299 ter Snom – VF – INF, v katerem je INF zgolj različica SENT (ob izpolnjenem slovničnem pogoju enakosti osebkov) 4.1.3.4.2.2 Pri pomenu (2) ‘obvladati, biti zmožen’ so izpričane določilne možnosti [1] Sak, [6] INF ter [14] ADV Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem sposobnosti, zmožnosti in vsebino (pomenski vzorec nosilec sposobnosti itn – vsebina) Na podlagi gradiva lahko sklepam, da je stabilen vezavnostni vzorec 299 Določilo Sdat je za stcsl izkazano z dvema zgledoma, Sins pa le z enim Prvo določilo bi lahko udeležensko predstavljalo prehod k prejemniku dejanja, drugo k orodju, sredstvu dejanja, a imam za tovrstno sklepanje premalo podatkov 132 VGU_Groselj_FINAL.indd 132 24.11.2011 8:48:40 predvsem Snom – VF – INF (določilo INF je v tem pomenu pogosto) 300 Redko vezavnostno možnost, ki je večinoma vezana na predvidljiv pomen ‘znati jezik’, predstavljata Snom – VF – Sak // ADV 301 4.1.3.4.2.3 Pri pomenu (3) ‘razumeti, dojemati’ (označen z exh ; SJS, IV, 658) je izpričana samo določilna možnost [1] Sak Vezljivostnemu razmerju med nosilcem razumevanja in vsebino ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je v stcsl izpričan samo z dvema zgledoma; stanje je v skladu z izoliranim pomenom 4.1.3.5 Glagol věděti Stcsl věděti, věmx/vědě, věsi, věstw nedov pomeni ‘vedeti, znati, poznati’ (SJS, I, 375) 4.1.3.5.1 Desna vezljivost 4.1.3.5.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo možnosti: (1) sklonsko določilo [1] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [4] oSlok; (3) deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo [5] Part, [6] INF, [7] SENT; z dvema desnima določiloma pa so izpričane naslednje možnosti: [9] Sak – Sak, [10] Sak – Part, [11] Sak – INF, [12] Sak – SENT ter [13] Sdat – INF Posebna določilna možnost je [14] ADV 4.1.3.5.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘vedeti, znati, poznati’ je vzpostavljeno razmerje med nosilcem védenja in vsebino Na podlagi gradiva lahko sklepam, da pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezata predvsem stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT Nekoliko manj stabilni (vsaj redkejši) vezavnostni možnosti predstavljata Snom – VF – oSlok ter Snom – VF – INF (različica vzorca s SENT ob pogoju enakosti osebkov),302 medtem ko je vzorec Snom – VF – Part redek, saj 300 Določilo INF je tudi posledica pomenskega praznjenja, prim naklonski pomen in sopomenska mošti, vwzmošti 301 Drugačno vlogo – t i absolutnega relativa (prim vsi, kdor, kdorkoli ali vse, kar, karkoli) ima élikože v zgledu élikože uměéši. izdaždx Bes ( quantum potes, exhibe) ADV ima v pomenu (2) vlogo vsebinskega (skoraj predmetnega) udeleženca, sama vezavnostna možnost z ADV pa je verjetno nastala po ustalitvi eliptične strukture (prim znati govoriti jezik → znati govoriti kako → znati kako); potrjujejo jo sodobni slov jeziki 302 Mogoče se samo en primer pomensko približuje ‘obvladati, biti zmožen, znati’, prim vědě hraniti tainoé Supr 240 30–241 1 133 VGU_Groselj_FINAL.indd 133 24.11.2011 8:48:40 je izpričan samo z dvema zgledoma Redka je tudi posebna vezavnostna možnost Snom – VF – ADV, v kateri ima ADV status t i nadomestnega določila V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec védenja, poznavanja vzpostavlja razmerje med vsebinskim udeležencem (tip prizadeto, prejemnik) in vsebino, lastnostjo (ju pripisuje) Pomenskemu vzorcu nosilec védenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina ustrezajo manj stabilni vzorci (nekateri so celo izolirani) Snom – VF – Sak – Sak // Part // INF // SENT ter Snom – VF – Sdat – INF (slednjega zaznamuje tudi vsebinski veznik áko) 303 Vzorci – redkosti navkljub – potrjujejo pomensko zmožnost glagola, ki se realizira na različne načine 4.1.3.6 Glagol vědati V stcsl je poleg věděti izpričan tudi drugotni nedov vědati, věda3, vědaéši (geslo je označeno z exh. ) s pomenom ‘vedeti, znati, poznati’ (SJS, I, 374) 4.1.3.6.1 Desna vezljivost 4.1.3.6.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljata (1) sklonsko določilo [1] Sak in (2) odvisniško določilo [7] SENT; z dvema desnima določiloma pa je izpričana možnost [9] Sak – Sak 4.1.3.6.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘vedeti, znati, poznati’ je vzpostavljeno razmerje med nosilcem védenja, poznavanja in vsebino, čemur ustrezata vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT; oba sta v stcsl izpričana s po enim zgledom (izoliranost) V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec védenja, poznavanja pripiše določeno vsebino, lastnost izpostavljenemu vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) Pomenskemu vzorcu nosilec védenja – prizadeto – vsebina ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sak, ki je v stcsl izpričan z izoliranim zgledom Glede na pomen so vezavnostne možnosti pričakovane, prav tako pa ne preseneča izoliranost zgledov, saj se kot takšen kaže tudi glagol 303 Določilne možnosti [9] Sak – Sak (gr predloga dvojni tožilnik), [11] Sak – INF (gr predloga AcI) in [13] Sdat – INF (gr predloga AcI) so redke, medtem ko je zgledov za [10] Sak – Part (gr predloga AcI ter AcP) in [12] Sak – SENT nekaj več 134 VGU_Groselj_FINAL.indd 134 24.11.2011 8:48:40 4.1.3.7 Glagol znati V stcsl je glagol znati, zna3, znaéši nedov izpričan s pomenoma (1) ‘znati, poznati, spoznavati, seznanjati se’ ter (2) ‘vedeti, razumeti, priznavati’ (SJS, I, 680; enako SS, 238–239) 4.1.3.7.1 Desna vezljivost 4.1.3.7.1.1 Pregled desnih določil Vse določilne možnosti vključujejo eno desno določilo: sklonsko določilo [1] Sak in odvisniško določilo [7] SENT 4.1.3.7.2 Od pomenov k določilom 4.1.3.7.2.1 Pri pomenu (1) ‘znati, poznati, spoznavati, seznanjati se’ sta izpričani določilni možnosti [1] Sak in [7] SENT Pomenskemu vzorcu nosilec znanja, poznavanja – vsebina ustreza zgolj en stabilen vezavnostni vzorec: Snom – VF – Sak;304 vzorec Snom – VF – SENT je predstavljen le z izoliranim zgledom 4.1.3.7.2.2 Pri pomenu (2) ‘vedeti, razumeti, priznavati’ sta izpričani določilni možnosti [1] Sak in [7] SENT Pomenskemu vzorcu nosilec védenja, razumevanja – vsebina gradivsko ustreza zgolj en stabilen vezavnostni vzorec: Snom – VF – Sak (predvsem mlajši spomeniki); vzorec Snom – VF – SENT je predstavljen le z izoliranim zgledom 4.1.4 Povzetek Glagol mjsliti v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ odpira dve vezljivostni razmerji: (a) pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina je ustaljen, zaznamujeta ga stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT (vzorci z desnimi določili INF, PG in oSlok so redki); (b) negotovost pomenskega vzorca nosilec mišljenja – prejemnik – vsebina se kaže v vprašljivosti vezave Snom – VF – Sdat – 304 Tudi v pomenu poznavanja v smislu spolnega odnosa (prim SS, 238), prim i ne znaáše eę. donxdeže rodi sΉnw svoï prxvěnxcx Mt 1 25 Sav 135 VGU_Groselj_FINAL.indd 135 24.11.2011 8:48:40 INF V pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati’ je pomensko razmerje nosilec namere – vsebina stabilno realizirano v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF (vzorec s Sak je nestabilen) Ob navedenih pomenih je bil na novo vzpostavljen še (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ s pomenskim vzorcem nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik Izjemnost zgledov se odraža v nestabilnosti vezavnostnih vzorcev Snom – VF – Sak – Sdat // sъSgen Glagol mxněti v pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ odpira dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (vzorci z desnimi določili INF, PG, oSlok ter ADV so redki); (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina ustrezata dokaj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Part in Snom – VF – Sdat – INF (INF na mestu Part je osamljen) V pomenu (2) ‘obravnavati koga kot kaj, imeti koga za kaj’ je vzpostavljen samo pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina s prekrivnim in relativno stabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak – Sak Glagol měniti ( exh. ) kaže v pomenu (1) ‘domnevati, meniti, misliti, smatrati za kaj’ na dve vezljivostni razmerji: prvemu ustreza pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina in stabilna vezava Snom – VF – Sak; drugo vezljivostno razmerje se lahko opredeli kot nosilec mišljenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina z izključno nestabilnimi vezavnostnimi vzorci VF – Sak – Sak // Part // INF in Snom – VF – Sdat – INF Pomen (2) ‘spominjati, omenjati’ zastopa samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (pomenski vzorec nosilec spominjanja, omenjanja – vsebina), izpričan z osamljenimi zgledi Pri uměti se lahko ugotovitve H Orzechowske (prim 3.2.2) dopolnijo: prevladujoča vezava je Snom – VF – INF, vendar ne pokriva vseh pomenov glagola, temveč zgolj naklonskega (2) ‘obvladati, biti zmožen’ (v predvidljivi pomenski različici ‘znati, obvladati jezik’ se pojavljata tudi Sak, ADV) Ostali vezavnostni vzorci, tj predvsem s stabilnima določiloma Sak in SENT,305 ne konkurirajo INF, saj so vezani na drugačna pomena: (1) ‘vedeti, znati, poznati’ ali (3) ‘razumeti, dojemati’ (slednji izoliran) Distribucija vezavnostnih vzorcev ob uměti je torej že v stcsl posledica različnih pomenskih zmo- žnosti glagola 305 Konkurirajo jima tudi izolirani Sdat, Sins in nenaklonski INF tipa (b) 136 VGU_Groselj_FINAL.indd 136 24.11.2011 8:48:40 Raziskava potrjuje ugotovitve H Orzechowske v zvezi z věděti (prim 3.2.2),306 dopolnijo se lahko predvsem v zvezi s t i dvojnimi vezavami 307 Vzorci tipa Snom – VF – Sak – Sak // Part // INF // SENT ter Snom – VF – Sdat – INF (z veznikom áko) so resda knjižni (nekateri celo izolirani), vendar njihovo skupno število ni zanemarljivo in potrjuje poseben pomenski vzorec: nosilec védenja, poznavanja – prizadeto/ prejemnik – vsebina Ob věděti se pojavlja še slabo izpričan glagol vědati ‘vedeti, znati, poznati’, ki izkazuje osamljena vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT ( nosilec védenja – vsebina) V zvezi z glagolom znati lahko v dopolnitev H Orzechowski (prim 3.2.2) navedemo, da glagol razlikuje dva (sicer sorodna) pomena, temu pa lahko dodamo še dva zgleda vezavnostnega vzorca Snom – VF – SENT, ki sta mogoče prvi signal širitve vezljivostnih možnosti glagola že v stcsl obdobju 308 4.1.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v stari cerkveni slovanščini 4.1.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo mjsliti, mxněti, měniti Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:309 Tabela 13: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v stari cerkveni slovanščini mjsliti mxněti měniti a. ‘misliti, meniti’ (1) (1) (1) b. ‘imeti za’ (2) c. ‘imeti namen, nameravati’ (2) d. ‘spominjati, omenjati’ (2) e. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (3) 306 Ugotovitve je treba dopolniti predvsem v zvezi z določilom INF, ki je konkurenca SENT le v primeru tipa (b); tip (a) pa verjetno kaže na drugačen pomen (prim Supr 240 30–241 1) Naj opozorim med drugim tudi na avtoričino opazko, da posploševalni zaimek Sak na položaju določila ustreza možnosti SENT (Orzechowska, 1974, 131) 307 Avtorica se ne spušča v problematiko dvojne vezave, čeprav jo opazi (prepoznava samo tip Snom – VF – Sak – SENT; Orzechowska, 1974, 133) 308 Na tovrstne zglede v mlajših csl spomenikih H Orzechowska sicer opozori (prim 1974, 132), vendar ne navaja SENT kot potencialne določilne možnosti že v stcsl (čeprav bi jo omenjeni zgledi lahko potrjevali) Stavčna vezava glagola *znati je po njenem mnenju v jslov (brez sln ) in vzhslov jezikih mlajša od psl in od obdobja nastajanja temeljnih stcsl besedil 309 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2 137 VGU_Groselj_FINAL.indd 137 24.11.2011 8:48:40 4.1.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 4.1.5.2.1 Pomena a. ‘misliti, meniti’ in b. ‘imeti za’ Pomena a in b se pri nekaterih glagolih navajata znotraj enega pomenskega opisa (kot podpomena), kar omogoča skupno obravnavo Pomena ‘misliti, meniti’ in ‘imeti za’ izkazujejo torej glagoli mjsliti (1), mxněti (1, 2) in měniti (1) Glagol mjsliti ne izkazuje pomena ‘imeti za’, pri mxněti sta oba pomena navedena ločeno, medtem ko se pri měniti navajata znotraj ene pomenske razlage (glagol spremlja oznaka exh. , ki opozarja na njegovo izjemnost) Navedeno vpliva na vezljivostne lastnosti glagolov 4.1.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in b. ‘imeti za’ Tabela 14: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in b. ‘imeti za’ v stari cerkveni slovanščini mjsliti mxněti měniti Snom – VF – Sak Snom – VF – oSlok Snom – VF – INF Snom – VF – SENT Snom – VF – PG Snom – VF – Sak – Sak Snom – VF – Sak – Part Snom – VF – Sak – INF Snom – VF – Sdat – INF Snom – VF – ADV Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci 138 VGU_Groselj_FINAL.indd 138 24.11.2011 8:48:40 Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le dva izkazujeta dva glagola: Snom – VF – Sak (mjsliti, měniti) in Snom – VF – SENT (mjsliti, mxněti; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina) Ostali stabilni vzorci zaznamujejo glagol mxněti, prim Snom – VF – Sak – Sak // Part in Snom – VF – Sdat – INF ( nosilec mišljenja – prizadeto/ prejemnik – vsebina) 310 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci štiri izkazujeta dva glagola: glagola mjsliti in mxněti izkazujeta Snom – VF – INF // PG ( nosilec mišljenja – vsebina), mxněti in měniti vzorec Snom – VF – Sak – INF, mjsliti in měniti pa Snom – VF – Sdat – INF ( nosilec mišljenja – prizadeto oz prejemnik – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenih ‘misliti, meniti’ in ‘imeti za’ je najstabilnejše konkurenčno razmerje med mjsliti in mxněti, medtem ko je měniti izjemen (prim oznako exh. ) Glagol mjsliti pričakovano ne izkazuje pomena ‘imeti za’, kar se kaže v odsotnosti pomenskega vzorca nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (pomen bi potrjeval kvečjemu dokaj negotov, neprepričljiv zgled vezavnostne možnosti Snom – VF – Sdat – INF); slednjega izpričujeta mxněti in měniti Kot je bilo že omenjeno, ne preseneča nestabilnost vzorcev (z izjemo Snom – VF – Sak) pri glagolu měniti, ki je v stcsl izjemen, zanimiva pa je odsotnost vzorca Snom – VF – Sak pri mxněti, kar kaže na to, da je bil vsebinski udeleženec ob njem vedno propozicijski, kompleksen 4.1.5.2.2 Ostali pomeni Pomene c–e izkazujejo le posamezni glagoli, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezavnostne možnosti pomenov so podane v jedrnem delu razprave: glej mjsliti 4.1.3.1.2.2 in 4.1.3.1.2.3 za c. ‘imeti namen, nameravati’ in e. ‘misliti, snovati v škodo/korist’; glej měniti 4.1.3.3.2.2 za d. ‘spominjati, omenjati’ 4.1.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo uměti, věděti, znati (poleg njih se v tej skupini nahaja še izpeljanka vědati) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: 310 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezavnostnega vzorca 139 VGU_Groselj_FINAL.indd 139 24.11.2011 8:48:40 Tabela 15: Primerljivi pomeni glagolov védenja v stari cerkveni slovanščini uměti věděti vědati znati a. ‘vedeti, znati, poznati’ (1) (1) (1) (1) b. ‘obvladati, biti zmožen’ (2) c. ‘razumeti, dojemati’ (3) (2) 4.1.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti Pomeni glagolov védenja so medsebojno prekrivni, kar otežuje ločeno obravnavo V tem oziru je najbolj problematičen znati (2), tj ‘vedeti, razumeti, priznavati’, ki bi ga lahko obravnavali tako v sklopu pomena a kot v sklopu c (uvrstitev k pomenu c je torej do določene mere arbitrarna) Problematičen je tudi uměti (2), ki ga SJS opredeljuje kot podpomen pomena a; ločeno obravnavo v primeru slednjega upravičujejo predvsem posebne vezljivostne značilnosti (prim »saepis-sime c inf «; SJS, IV, 658) 4.1.5.4.1 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ Pomen ‘vedeti, znati, poznati’ izkazujejo glagoli uměti (1), věděti (1), vědati (1) in znati (1); glagol vědati spremlja oznaka exh. , ki opozarja na njegovo izjemnost Glagol znati ne izkazuje podpomena ‘vedeti’ (pomeni pa tudi ‘spoznavati, seznanjati se’), kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti 4.1.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ Tabela 16: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ v stari cerkveni slovanščini uměti věděti vědati znati Snom – VF – Sak Snom – VF – Sdat Snom – VF – Sins Snom – VF – oSlok Snom – VF – Part Snom – VF – INF 140 VGU_Groselj_FINAL.indd 140 24.11.2011 8:48:40 uměti věděti vědati znati Snom – VF – SENT Snom – VF – Sak – Sak Snom – VF – Sak – Part Snom – VF – Sak – INF Snom – VF – Sak – SENT Snom – VF – Sdat – INF Snom – VF – ADV Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilna (ali bolj stabilna) vzorca sta dva: Snom – VF – Sak (uměti, věděti, znati) in Snom – VF – SENT (uměti, věděti; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec védenja, poznavanja – vsebina) 311 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci tri izkazujeta dva glagola: glagola uměti in věděti izkazujeta vzorec Snom – VF – INF, vědati in znati vzorec Snom – VF – SENT (oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec védenja itn – vsebina), věděti in vědati pa Snom – VF – Sak – Sak ( nosilec védenja – prizadeto – vsebina) Ostali vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ imajo osrednjo vlogo glagoli uměti, věděti in znati, pri čemer sta prva dva vezljivostno bolj raznovrstna Dominantna vzorca v pomenu ‘vedeti, znati, poznati’ sta Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT; ostali vzorci so redki, kar velja tudi za kompleksnejše vezljivostno razmerje nosilec védenja – prizadeto – vsebina (izkazujeta ga le glagola věděti in vědati) Med ostalimi vezljivostnimi značilnostmi ne preseneča nestabilnost vzorcev pri glagolu vědati, ki je v stcsl nasploh izjemen 4.1.5.4.2 Pomen c. ‘razumeti, dojemati’ Pomen ‘razumeti, dojemati’ izkazujeta glagola uměti (3) in znati (2) Pomen uměti (3) spremlja oznaka exh. , ki opozarja na njegovo redkost Na problematiko 311 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 141 VGU_Groselj_FINAL.indd 141 24.11.2011 8:48:40 pomena znati (2) je bilo sicer že opozorjeno (prim 4.1.5.4), hkrati pa je treba omeniti, da glagol znati izkazuje še podpomena ‘vedeti, priznavati’, ki bi lahko vplivala na vezljivostne lastnosti 4.1.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘razumeti, dojemati’ Tabela 17: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘razumeti, dojemati’ v stari cerkveni slovanščini uměti znati Snom – VF – Sak Snom – VF – SENT Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vzorec je le Snom – VF – Sak ob glagolu znati (ustreza pomenskemu vzorcu nosilec razumevanja – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci se nahaja omenjeni vzorec ob uměti (kar ustreza izjemnosti pomena samega), prav tako pa tudi vzorec Snom – VF – SENT ob glagolu znati (pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina) Med konkurenčnima glagoloma v pomenu ‘razumeti, dojemati’ prevladuje znati, medtem ko ima uměti marginalno vlogo, ki se kaže v omejenem gradivu in ve- zljivosti (v pomenu ‘razumeti, dojemati’ ima v stcsl prevladujočo vlogo sestavljenka razuměti) 4.1.5.4.3 Ostali pomeni Pomen b ‘obvladati, biti zmožen’ izkazuje samo glagol uměti, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomena so torej podane v jedrnem delu razprave: glej uměti 4.1.3.4.2.2 142 VGU_Groselj_FINAL.indd 142 24.11.2011 8:48:40 4.2 Vezava glagolov umevanja v slovenskem jeziku 4.2.1 Pomeni glagolov umevanja v slovenskem jeziku 4.2.1.1 Glagol MISLITI312 Sln mísliti , mȋslim nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, razmišljati’, (2) ‘nameravati’ ter (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (prim Plet , I, 580; SSKJ, 557) 313 4.2.1.2 Glagol MNETI Sln mnéti , mním nedov pomeni (1) ‘meniti’ (prim Plet , I, 587) M Merše (1995, 264–264) opozarja, da je nihanje med meniti in mneti zaznamovalo Trubarjev jezik, dvojnost pa je bila razrešena v korist meniti (verjetno že v 16 st ) 314 4.2.1.3 Glagol MENITI Sln méniti in meníti, ménim nedov izkazuje pomene (1) ‘meniti, misliti, imeti za’, (2) ‘nameravati’ ter (3) ‘reči, dejati’ (prim Plet , I, 566; SSKJ, 540) 315 4.2.1.4 Glagol UMETI Sln uméti , úmem, stil uméjem dov /nedov izkazuje pomena (1) ‘razumeti, dojeti’ in (2) ‘znati, biti sposoben, moči’; SSKJ ga označuje kot starinskega (velja predvsem za 20 st ; prim Plet , II, 715; SSKJ, 1455) 316 312 Pomenski opisi v tem delu se ne prekrivajo s pomenskimi razlagami v dveh temeljnih slovarskih delih slovenskega knj jezika (tj Plet. in SSKJ), temveč predstavljajo takšno preureditev, da so bolj abstraktni in splošni (natančnejši opisi so lahko združeni), hkrati pa dovolj povedni in natančni, da odsevajo različne vezljivostne lastnosti Pomenska preureditev je vedno komentirana v pomenskem komentarju v opombah 313 Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata naslednje pomene: (a) ‘misliti, razmišljati; meniti; nameravati’ (‘denken, sinnen; denken, meinen; beabsichtigen’; Plet , I, 580); (b) 1. biti dejaven v zavesti; 2. imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; 3. imeti pozitiven, negativen odnos do koga/česa; 4. izraža a) namero, namen; b) opravičilo, pojasnilo; izraža možnost uresničitve česa; 5. v zvezi z reči uvaja a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; b) povzetek bistvene vsebine povedanega; 6. izraža točno, konkretno določitev povedanega; 7. v medmetni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža a) začudenje, nejevoljo; b) podkrepitev trditve (SSKJ, 557) Pomeni (b) 1–3 in 5–7 ustrezajo zgornjemu (1), pomen 4 ustreza zgornjemu (2); preureditev pomenov (a) je razvidna Zgornji pomen (3) ni zabeležen v nobenem izmed slovarjev, izhaja torej iz stanja v besedilih 314 V svojem gradivu glagola po 16 st nisem zasledil (M Pleteršnik sicer navaja možnost mni se mi ‘zdi se mi’ iz Ljubljanskega zvona, ki pa zaradi povratnoosebnega se ni upoštevana) 315 Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata te pomene: (a) ‘meniti, misliti, imeti za’ (‘meinen, glauben, dafür halten’; Plet , I, 566); (b) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; 2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati; 3. knjiž., izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti; 4. knjiž., v medmetni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti; 5. knjiž., reči, dejati (SSKJ, 540) Pomeni (b) 1, 3–4 ustrezajo zgornjemu (1), pomen 3 ustreza zgornjemu (2), pomen 5 pa zgornjemu (3); preureditev pomenov (a) je razvidna 316 Pomenski komentar: Temeljni slovarski deli slovenskega knjižnega jezika navajata naslednje pomene: (a) samo 143 VGU_Groselj_FINAL.indd 143 24.11.2011 8:48:40 Od 2 pol 19 st naprej je izpričan tudi k uméti tvorjen drugotni nedov umévati , -am (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484) s pomenom (1) ‘razumevati, dojemati’ (SSKJ, 1456; tudi Plet , II, 715); starejše gradivo ga ne izpričuje 4.2.1.5 Glagol VEDETI Sln védeti , vém nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘vedeti’, (2) ‘znati’ in (3) ‘poznati’; za pomena (2) in (3) naj bi veljalo, da sta v 20 st arhaična oz starinska (prim Plet , II, 744–745; SSKJ, 1496–1497) 317 4.2.1.6 Glagol ZNATI Sln znáti, znám nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘znati, biti izveden v; utegniti, moči’, (2) ‘poznati’, (3) ‘vedeti’ ter (4) ‘biti videti’ (brezos ); pomeni (2), (3) in (4) so v SSKJ (velja torej za 20 st ) označeni s časovnima kvalifikatorjema star. in zastar. (zadnji samo ob (4); prim Plet , II, 942; SSKJ, 1680) 318 nedov ‘razumeti, dojeti’ (‘verstehen, begreifen’) ter ‘razumeti, biti sposoben, moči’ (‘verstehen, können’; Plet , II, 715), ki se z zgornjima prekrivata; (b) 1. razumeti, dojeti ter 2. z nedoločnikom znati, biti sposoben (SSKJ, 1455) 317 Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata naslednje pomene: (a) ‘vedeti’ (‘wissen’; Plet , II, 744–745); (b) 1. imeti kaj v zavesti; 2. imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj; 3. navadno z nedoločnikom na osnovi podatkov v zavesti, spominu, moči, biti sposoben uresničiti kako dejanje; 4. star. znati; 5. star. poznati; 6. ekspr. navajati, vsebovati kak podatek; 7. ekspr., v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v sedanjiku, v zvezi z zaimki ali prislovi, navadno v zvezah kaj vem, kaj se ve za izražanje a) nedoločnosti, neznanosti; b) precejšnje množine itn ; 8. ekspr., v prislovni rabi, v sedanjiku, v zvezi z da gotovo itn ; 9. v medmetni rabi, v prvi osebi izraža potrditev, zavedanje; 10. v medmetni rabi, v drugi osebi izraža obračanje na ogovorjenega (SSKJ, 1496–1497) Pomena (b) 1–2 ustrezata zgornjemu (1) (nanj se navezujejo tudi pomeni 6–10), pomena 3–4 ustrezata zgornjemu (2), pomen 5 zgornjemu (3); iz zgornjega opisa je razvidno, da je pomen (a) dopolnjen 318 Pomenski komentar: Plet. in SSKJ navajata naslednje pomene: (a) ‘znati, biti izveden’, ‘vedeti’ (vzh Slovenija), ‘poznati’ (‘kundig sein, können’, ‘wissen’, ‘kennen’; Plet , II, 942); (b) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti; 2. biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost; 3. pog., z nedoločnikom utegniti, moči; 4. star. vedeti; 5. star. poznati; 6. zastar. opaziti, videti (SSKJ, 1680) Pomeni (b) 1–3 ustrezajo zgornjemu (1), pomen 4 ustreza zgornjemu (3), pomen 5 ustreza zgornjemu (2), pomen 6 pa ustreza zgornjemu (4); preureditev pomenov (a) je razvidna Zgledi ob pomenu (4) govorijo o brezosebni rabi glagola, ki je vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, prim je znati, in ki izkazuje poseben pomen; prav slednji upravičuje ločeno obravnavo Pomen 3 (po SSKJ), ki ga v pričujoči analizi uvrščam pod (1), sodi k t i dvigovalnim glagolom (v teoretičnem okviru generativnega jezikoslovja; gre za primere tipa Zna deževati; Tam bi znala biti zaseda. ); glagol v tem primeru površinskemu osebku ne pripiše nobene udeleženske vloge (osebku pripiše udeležensko vlogo nedoločniška zveza v polstavku; prim Bolta, 1986, 427) 144 VGU_Groselj_FINAL.indd 144 24.11.2011 8:48:41 4.2.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v slovenskem jeziku 4.2.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti Snom z oznako človeško, saj izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju; izjemo predstavlja brezos znati (4), ki pomensko ne predvideva »levega« udeleženca (npr vršilca ali nosilca), kar ima za posledico neobstoj določila Snom 4.2.2.2 Desna vezljivost glagolov umevanja 4.2.2.2.1 Brez desnih določil [1] Kot zgledi vezljivosti brez desnih določil so obravnavani vsi tisti primeri, ki predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa mogoče njihovega kontekstu-alnega izpusta ali absolutne rabe glagola Pri vezavnostni možnosti brez desnih določil se vzpostavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom (izražanje mišljenjske sposobnosti) Misliti: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (1); je stabilna in dobro izpričana v celotnem obdobju med 16 in 21 st (16. st. Koku ſte vy le taku ſpazheni? Raunu kakòr de bi Lonzarjeu yl miſlil, inu bi enu dellu reklu kʼſvojmu Mojſtru: On me nej ſturil. Inu enu dellu bi reklu od ſvojga Lonzharja: on me nesná. Iz 29 16 DB; 18. st. Jeſt ſim po nozhi vʼ mojim ſèrzi miſlil, inu premiſhlòval, inu ſam ſebe ispraſhòval. Ps 76 7 Jap; 20. st. Dolgo ni mogel misliti; Ne morem urejeno, zbrano misliti; Učenec je logično mislil. SSKJ) 4.2.2.2.2 Sklonsko desno določilo [2] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo misli itn ) Redko ima dodatne pomenske nianse, ki pomenijo približevanje drugim udeleženskim vlogam, npr naraščanje predmetne vrednosti pomeni mogoče postopno približevanje vlogi prizadeto, prim vedeti (3), znati (2) (tj ‘poznati’), predvsem pa znati (4) 319 Velikokrat se na mestu določila pojavlja 319 Sak velja za najbolj tipično vezavno obliko in s svojimi oblikoslovnimi merili tudi za dovolj splošno, da ima lahko status sistemsko nezaznamovanega izraznega sredstva; posledica tega je tudi usmeritev slovenščine v tožilniško vezljivost (Dular, 1982, 162; Žele, 2001a, 78–79) Opomba: Kot Sak so obravnavani tudi vsi Sgen, ki so posledica zanikanja prehodnega glagola 145 VGU_Groselj_FINAL.indd 145 24.11.2011 8:48:41 zaimenska oblika ali samostalnik kategorialnega, ekstenzivnega pomena (npr reč, stvar), ki nadomešča kompleksnejšo (verjetno propozicijsko) vsebino, tj SENT Podobno mnenje v zvezi z vsebinskim Sak izraža tudi J Dular (vezano na gradivo s konca 19 st in 20 st ): »Nekateri glagoli dopuščajo vezavo z golim T samo, če je vsebinski predmet izražen zaimensko (to, nekaj itn ), v nasprotnem primeru je pri njih nujen odvisnik, npr misliti, da je konec – misliti to – *misliti konec « (1982, 182 ) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; je stabilno izpričano od 16 do 21 st (prevladuje zaim podoba); je nekoliko redkejše npr od SENT (16. st. Sakaj GOSPVD eno rejzh miſli, inu bo tudi ſturil, kar je on govoril supèr te, kateri vʼBabeli prebivajo. Jer 51,12 DB; 18. st. Nesaſtópèn prasne rezhy miſli: neſpametèn, inu smóten pak miſli norſke rezhy. Sir 16 23 Jap; 20. st. Očeta mislim, ne tebe. SSKJ) Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; je stabilno izpričano v obdobju 16 –20 st (16. st. Od kateriga, ty toshniki, kir ſo vʼprizho ſtali, néſo obeniga tiga urſaha naprej pèrneſli, katere ſim jeſt mejnil. Apd 25 18 DB; 18. st. On je pak męjnil Judesha Iſhkarjóta Şimónoviga: Sakaj letà je imel njega isdati, inu je bil tih dvanajſt edèn. J 6 72 Jap; 20. st. Očeta menim, ne tebe; Koga menite? VSSG) Umeti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine razumevanja stabilno; dobro je izkazano od 16 do 1 pol 20 st (16. st. Inu ty, kir tu od nas govore, ty isti ne veido, kai ie prava vera, koku se ima Bogu prov služiti, ne umeio inu ne zastopio tiga catehizma, nim ie Bug Oča, Bug Syn, Bug S. Duh nov inu neznan, ... TAr (III, 39); 19. st. Bratje niso vedeli, da jih Jožef ume. ; 20. st. Umeti besede, poglede koga. SSKJ); ob pomenu (2) je določilo ( vsebina sposobnosti, znanja) manj stabilno; izkazujejo ga osamljeni zgledi iz 16 in 1 pol 20 st (16. st. Lety vſi imajo troſht na ſvoj Antverh, inu ſlehèrni ſe fliſſa de ſvoje dellu vmeje, ... Sir 39 8 DB; 20. st. Dobro ume svoj posel. SSKJ) 320 Umevati: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine razumevanja; je manj stabilno v 19 –20 st (19. st. Božje besede umeva. Ravn -Valj (Plet , II, 715); 20. st. Težko umeva zapletene stvari. Mi umevamo svobodo drugače. Umevati reveže. SSKJ), ko je izpričan tudi glagol Sak je sicer pogostejši od konkurenčnega SENT 320 Glagol umeti je bil v sln jeziku vseskozi relativno redek (sploh v primerjavi s sorodnima vedeti in znati; prim Orzechowska, 1974), tako da domnevam, da je bila za nihanje v izrabi pomenskih možnosti (in mešanje) odgovorna tudi njegova redkost Menim, da je bil Sak v obeh udeleženskih vlogah (pomen 1 in 2) prisoten skozi vso zgodovino 146 VGU_Groselj_FINAL.indd 146 24.11.2011 8:48:41 Vedeti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo (največkrat zaimensko) v vlogi vsebine védenja stabilno od 16 do 21 st (16. st. Zakai le-tu veido, znaio inu veruio ty hudi ludi, ty neverniki inu zludii. TAr (III, 105); 17. st. Raunu letu veiditi je shelel en bogaboyezh zhloveki. SJJSv; 20. st. Ljudje marsikaj vedo; To vedo poklicni šoferji. VSSG) 321 V pomenu (3) se določilo v vlogi vsebine poznavanja umika;322 v 18 st je dobro izpričano, v 19 –20 st pa že zastarelo (16. st. On je pak vejdil nyh miſli, inu je rekàl hʼtimu Zhlovéku sʼto ſuho roko: … Lk 6 8 DB; 17. st. … de bi vedli listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij… SJJSv; 19. st. Kdor se derží zapovedi, ne bo nič hudiga terpel; serce modriga vé čas in odgovor. Prid 8 5 W) 323 Najmanj stabilno je ob pomenu (2) v vlogi vsebine znanja; nekaj zgledov, označenih kot starinski, je izpričanih za 20 st (20. st. Ali še veš to pesem; Ve pismo na pamet; vedeti tuje jezike. SSKJ); včasih se lahko zgled pripiše tudi drugemu pomenu glagola (20. st. Vse ve. VSSG) Znati: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (4) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja stabilno v 16 –21 st (16. st. Inu se h taki svetini inu zacramentu oben ne dopusti, samuč on bo poprei vprašan, aku zna inu zastopi ta celi catehismus, … TAr (III, 130); 17. st. … vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati. SJJSv; 20. st. Zna poštevanko in abecedo. VSSG) V pomenu (2) se določilo v vlogi vsebine poznavanja umika;324 v 18 st je zgledov precej (v 16 st prevladujejo!), v 19 –20 st pa so redki in zastareli (16. st. Sakai on ie tiga, kijr nei greha snal, k grehu ſturil ... (KO, 96); 18. st. Od dnę do dnę mene jiſhejo, inu hozhejo snati moje póti: … Iz 58 2 Jap; 20. st. Zna njegove skrivnosti. SSKJ) Ob pomenu (4) je določilo v vlogi prizadetega z zaznavanjem; izkazano je z relativno redkimi zgledi iz 18 –20 st (18. st. …, inu potle ny nobeniga snámina nje pôti snáti:… Mdr 5 11 Jap; 19. st. Tvoji varhi so kakor kobilice, in tvoji mali so kakor roji kobilic, ki se v mrazu na plotove usedejo; solnce vzhaja, in oné zletijo, in ni ga znati njih mesta, kjer so bile. Nah 3 17 W; 20. st. Nikjer ni bilo znati človeških bivališč. SSKJ) 321 Na meji med SENT in Sak so zgledi oziralnih odvisnikov (SENTrel), prim 17. st. G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo SJJSv Osamljeni zgledi tega tipa združujejo kompleksno vsebino s predmetno, samostalniško vrednostjo 322 V tem pomenu glagol vedeti od J Japlja naprej vztrajno izpodriva poznati (prim Orzechowska, 1974) 323 Čeprav verjetno določilo Sak v pomenu (3) zaznamuje večja predmetna vrednost (približevanje udeleženski vlogi prizadeto) kot pri (1), pa je včasih skoraj nemogoče ločevati med pomenoma, prim 18. st. Vèndèr pak bódo njemu ſlushili, de bódo vęjdili ràslózhik med mojo ſlushbó, inu med ſlushbó posęmelſkiga krajlęſtva. 2 Krn 12 8 Jap ( bodo vedeli, kakšna je razlika – bodo poznali razliko) Zgledi pa vendarle pričajo o postopni krepitvi pomena (1) 324 Upadanje se povezuje z umikanjem glagola znati v pomenu (2) v korist sestavljenke poznati vsaj od J Japlja naprej (prim Orzechowska, 1974) SSKJ (1680) označuje pomen znati v pomenu ‘poznati’ kot starinski. 147 VGU_Groselj_FINAL.indd 147 24.11.2011 8:48:41 4.2.2.2.3 Predložnosklonsko desno določilo 4.2.2.2.3.1 S tožilnikom [3] Tožilnik + na (naSak) Misliti: Določilo naSak pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca325 z (izhodiščnim) pomenskim odtenkom smernosti, namere (Kopečný, 1973, 117– 118) Pojavlja se predvsem ob pomenu (1); določilo z vlogo vsebine mišljenja je stabilno od 16 st do danes (16. st. Ieſt miſlim na te ſtare dny, pèrvih lejt. Ps 77,6 DB; 19. st. Ker ne mislijo na smert, in njih nadloge (dolgo) ne terpé. Ps 72 4 W; 20. st. Mislil je na bolečine. ) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine namere nestabilno; zabeleženo je le za 20 st ( Ali že misliš na odhod, na upokojitev? ) 326 I Orel (1993, 242–243) predmet dejanja naSak povezuje s pomenskim prenosom krajevnega pomena; opaža, da določilo pri glagolih (po)gledati, spomniti, čakati, na znanje dajati, imeti vero, merkati, ozreti se (T, D), gledati, čakati, spomniti (Jap), gledati, biti nejevoljen (W) postopoma upada, kar povezuje z zgodovinsko-razvojno pogojenimi izmenjavami s sorodnimi predložnimi zvezami (tipa na → nad, na → Sak) Ob misliti je določilo naSak stabilno, kar bi bilo treba povezovati z glagolskimi pomeni tipa ‘naleteti’, ‘vplivati’, z glagoli, ki pomenijo usmer-janje pozornosti oz dejavnosti (npr režati, čakati, vpiti), umevanje (približevanje k slednjemu, npr spomniti (se), misliti, pozabiti; Dular, 1982, 186–187) in s pomensko samostojnostjo določila (odtenek smernosti) 327 [4] Tožilnik + v (vSak) Misliti: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca v pomenu (1) Redka oblika določila je gradivsko izpričana za 19 st ( Na vsih svojih potih misli v njega, in on bo tvoje stopinje vodil. Preg 3 6 W); pogostejša sopomenska možnost je najbrž naSak 328 V primeru določilne možnosti vSak bi šlo lahko za kontaminacijo/križanje s tipom verjeti v koga; na ta vezavnostni tip opozarjajo redkejši glagoli duševnega razmerja (do oseb), prim zaljubiti se, vživeti se, verovati, zaupati itn (Dular, 1982, 187) Z zgodovinskorazvojnega vidika se misliti z določilom vSak približujejo glagoli (po) 325 J Dular (1982, 187) šteje tožilnik s predlogom na ob glagolih miselne dejavnosti k razmernim predmetom 326 Določilo ob pomenu (2) navaja le SSKJ (557), šlo pa naj bi za glagolski samostalnik Čeprav naj bi bila razvidna (izhodiščna) namernost, lahko zglede uvrstimo k pomenu (1) 327 Predmetno vlogo potrjuje J Toporišič (2004, 353) 328 Podoben zgled navaja Pleteršnikov slovar: m. v druge reči ‘an andere Dinge denken’ Burg. (Plet , I, 580); z ozirom na nem prevod ustreza vezljivosti m. na koga, kaj ‘an jemanden, etwas denken’ 148 VGU_Groselj_FINAL.indd 148 24.11.2011 8:48:41 gledati (tudi ob živih denotatih; D), verovati (ustaljeno), truditi se (Jap), zaupati (Jap, W), preklinjati (W) (Orel, 1993, 289–290, 300–301) 329 [5] Tožilnik + za (zaSak) Določilo zaSak nastopa v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; izhodiščno ga zaznamuje smernost, ciljnost (prim Kopečný, 1973, 283–284) J Dular (1982, 188) opozarja, da zaSak izraža vsebinski predmet izjemoma ( vedeti za skrivni izhod); med glagoli ( umevanjskimi ali sorodnimi), ki so se v zgodovini sln jezika pojavljali s tem določilom, se navajajo: [zaSak – cilj, namen dejanja] vprašati, prositi (ustaljeno) , moliti (T); [zaSak – prejemnik dejanja] (ne) marati za koga ‘zanimati se, meniti se’ (T, D) oz besedna zveza biti mar za koga/ kaj (Jap, W); [zaSak – vsebina dejanja] vedeti (Mk 7 24 Jap; T, W brez določila, D Sgen ob nedoločniku), skrbeti (Jap; Orel, 1993, 340–341, 350) Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; določilo je stabilno od 16 st do danes (16. st. Ti vejſh sa moje sashmaganje, sa moj ſhpot inu ſramoto: Moji Supèrniki ſo vſi pred tabo. Ps 69 20 DB; 17. st. … kakor de bi sa letu nevedili. SJJSv; 20. st. Za cigarete tak otrok še vedeti ne bi smel. SSKJ) Znati: Pojavlja se ob pomenu (3) Določilo z vlogo vsebine védenja je redko (vezano na obroben pomen, ki ga SSKJ označuje s starinsko), zgledi pa ga potrjujejo za 17 st in 20 st (17. st. … ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali. SJJSv; 20. st. Za njegov dolg so znali vsi. SSKJ) 330 [6] Tožilnik + zoper (zoperSak) Misliti: Določilo pokriva vlogo prejemnika dejanja (etimološko se sln zper razlaga kot poprisl samostalnik psl *spьrʼь s prvotnim pomenom *‘nasprotnik’; Snoj, 2003, 859) v pomenu (3) Izpričano je za 16 in 19 st ; kljub redkim zgledom pa zaradi stabilnosti »polnega« vzorca s Sak – zoperSak domnevam, da se je pojavljalo tudi v vmesnih obdobjih (16. st. Potle on ſpet domou pojde, sʼvelikim blagom, inu njegovu ſerce bo miſlilu supèr to ſveto Saveso, ondi bo on nekuliku 329 Določilo vSak je stabilno (glede na podatke pri I Orel in J Dularju) ob glagolih verovati, zaupati; tu naj opozorim še na konkurenčne možnosti določila vSak ob preostalih glagolih: ob (po)gledati mu konkurira predvsem Sak (Jap, W); Sak ob truditi se je neregularen (ujema se z Lutrom in Vulgato), sicer pa prevladuje sSins; pri preklinjati se določilo ujema z Vulgato (T, D kažeta na mestu Mk 3 29 Sak ob šentovati, Jap zoperSak, SSP pa Sak ob preklinjati; prim Orel, 1993, 290) 330 Na tem mestu naj opozorim na dve sorodni določilni možnosti v 16 st , ki kažeta prej na vpliv vezljivosti sosednjega glagola (iz dvojne formule) kot pa na poseben vzorec, prim vSak ( De iest znam inu veryamem v tiga praviga Boga, kir ye Oča, Syn inu Sveti Duh. TA (I, 293) ter odSgen ( Inu kadar oni od tiga Božyega Synu Jezusa ne veido, ne znaio, ga ne česte, ne zastopio, du ie on, zakai ie človik ratal, se pustil martrati, umoryti inu zakai ie vstal od smerti. TO (III, 234)) 149 VGU_Groselj_FINAL.indd 149 24.11.2011 8:48:41 opravil, inu taku domou, vʼſvojo Deshelo ſhàl, … Dan 11 27 DB; 19. st. Napačna je ta vaša misel, kakor de bi bil zoper lončarja mislil, in delo svojimu delavcu reklo: ... Iz 29 16 W) Zglede s predmetom zoperSak ob glagolih nasprotovanja (tipa pregrešiti se, glasovati, protestirati, odločiti se) J Dular označi kot ciljne; med konkurenč- nimi določili omenja čezSak ter protiSdat (Dular, 1982, 188) Enako velja tudi za zgodovinsko perspektivo (nikoli pa se ne omenja določilo zoperSak ob misliti): predložna zveza se kot predmet nasprotovanja, nestrinjanja, nego-dovanja pojavlja ob glagolih mrmrati, vojskovati (sorodno boriti se, bojevati se), govoriti, grešiti itn (od najstarejših obdobij do Lampeta); zoperSak vstopa v konkurenčno določilno razmerje s protiSdat, čezSak (prevladuje pri Jap), redkeje sSins ali nadSins (W, Lampe; Orel, 1993, 426–429) 331 Prim tudi dolo- čilne možnosti [14], [15] in [16] 4.2.2.2.3.2 Z rodilnikom [7] Rodilnik + od (odSgen) Vedeti: Določilo odSgen ima vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob pomenu (1); izkazujejo ga redki zgledi 16 in 18 st (16. st. OD Malikouſkih offrou pak vejmo my: sakaj my vſi imamo tu vejdenje. 1 Kor 8 1 DB; 18. st. Sakaj od letęga vęj Krajl, hʼ katęrimu jeſt tudi ſtanovitnu govorym: … Apd 26 26 Jap), a se je verjetno pojavljalo vsaj v časovnem loku med 16 in 19 st Določilo odSgen je v sln jeziku (na koncu 19 in v 20 st ) uveljavljeno predvsem ob glagolih oddaljevanja in ločevanja,332 npr [odSgen – zadeti predmet; redko, zastarelo] jemati (od pridelka), jesti (od ostankov), [odSgen – ciljni predmet] po-sloviti se, odtujiti se, odpočiti se, ozdraveti itn Neknjižno se odSgen pojavlja v vlogi razmernega vsebinskega predmeta, prim pripovedovati (od kralja Matjaža), misliti itn (Dular, 1982, 188–189; prim tudi Toporišič, 2004, 356) 333 331 J Toporišič (2004) določila ne omenja kot predmetne možnosti (353–356), v (prislovnih) določilih pa naj bi imelo lastnostni pomen, prim delati zoper pravila (422) 332 Ločilniški pomen zveze otъSgen je osnoven/primaren tudi z zgodovinskojezikovnega oz etimološkega vidika (prim Kopečný, 1973, 150) 333 Zanimiv je komentar F Kopečnega (1973, 154), ki opozarja, da predmetni otъSgen ‘o’ v stčeš ( praveno jest ot dvú králí), v dluž ( groniš wot cogo; manj gluž ), v sln ( govoriti od koga), v csl ( rečeno ti budetь ot vsěchъ, naučeni ot tebe Christ – περί σοῦ) in v stsbh ( svaku se noć meni od tebe čudno sni; gdi su sad vitezi, od kih pripivaste, Dubr 16 st ) govori v prid tezi, da gre za latinizem, ki je bil v prostorih germansko-slovanskega jezikovnega stika podprt z vplivom nemščine (torej ne gre za goli germanizem, kot je domneval J Gebauer) V nekaterih primerih lahko prihaja tudi do vezavnostnega križanja (kontaminacije) sinonimnih določilnih možnosti: otъSgen ↔ oSlok → otъSlok, prim glagolach ot tebě (Lob, hrvcsl ), stčeš prorokováchu ot poslednieho věka lidech, stsbh sami znate, od čem mislite (Dubr , 17 st ; Kopečný, 1973, 154) 150 VGU_Groselj_FINAL.indd 150 24.11.2011 8:48:41 Zgodovinskorazvojno je treba določilo odSgen kot vsebinski predmet omeniti ob glagolih sporočanja in čutenja (vezljivostno sorodni umevanjskim), npr brati, govoriti, pisati, povedati, praviti, zvedeti itn ; ustaljeno je od 16 (T, D) do 19 st (W), oSlok ga nadomesti šele v 19 st , možnost odSgen pa se ohrani kot pogovor-na (Orel, 1993, 183, 188–189, 199) Prim določilno možnost [9] 4.2.2.2.3.3 Z dajalnikom [8] Dajalnik + k (kSdat) Misliti: Določilo kSdat (izhodiščno kraj, predmet oz čas točka, h kateri je usmerjeno dejanje; Kopečný, 1973, 101) pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob pomenu (1) Gre za izjemno realizacijsko možnost, izpričano z gradivskima zgledoma iz 10 in 16 st (10. st. Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide ne camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati i zio prio imeti, iuse gezim bovvedal BS II, 83–88; 16. st. Satu nema Predavàz ſpet kʼſvojmu predanimu blagu miſliti: Ezk 7 13 DB) 334 Osamljenost zgledov in ujemanje zgleda v DB z Lutrovo predlogo opozarjata na morebitno kalkiranost 335 Določilo kSdat ob misliti je vendarle treba vsaj pomensko povezati s ciljnim predmetom ob glagolih tipa nagibati se, priti k, prispevati, vzdi-hovati (za sod sln jezik Dular, 1982, 189) oz z usmerjenostjo, ciljno-stjo nasploh (kSdat jo izkazuje ustaljeno; prim Orel, 1993, 210–227) 336 334 Prim Darum soll der Verkäufer zu seinem verkeuften Gut nicht wieder trachten (Luter) Na tem mestu je treba opozoriti na zanimiv zgled določila kSdat v BS Medtem ko je določilo kSdat v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca razmeroma jasno (za stcsl prim SJS, II, 87; za slov jezike prim Kopečný, 1973, 104–105), je nekoliko bolj problematičen odvisnik ob njem (tj ide ne camo ze vcloniti,…) Obravnava se bodisi kot časovni odvisnik z verjetno prilastkovno vlogo (pribl mislite na tisti dan, ko se ne bo kam skriti,…; Pogačnik, 1968, 217; podobno Paternu idr , 2004, 92), R Kolarič (1968, 51) dopušča ide tudi kot krajevni prislov, bodisi kot namerni odvisnik (želja, da bi se izognili neželenemu dejanju, pribl mislite na tisti dan, da ne bi kam skrenili…; Dogramadžieva, 1989, 64) Kljub različnim interpretacijam (ob prevladi prve) pa ima odvisnik vlogo nevezljivega dopolnila – dopolnjuje bodisi vezljivo določilo bodisi celotno stavčno strukturo 335 Ob določilu kSdat v DB, prav tako z izhodiščno smernostnim pomenom (Kopečný, 1973, 101), se ponuja razlaga s kalkiranostjo – o njej pričata redkost zgleda in ujemanje DB z Lutrovo predlogo (prim zu z daj ); v primeru kSdat v BS pa bi lahko šlo za kontaminacijo (prim stcsl glagole verovanja, upanja; SJS, II, 87) 336 V zgodovinski luči je pomenljivo tudi pojavljanje določila kSdat ob glagolih dicendi oz. sporočanja (poudarjena usmerjenost govornega dejanja k prejemniku sporočila), npr praviti, govoriti, (po)reči, dejati; določilo je dobro izkazano pri T, D (tudi v odvisnosti od Lutrove predloge), od Jap naprej upada (pri W izločitev določilne možnosti; Orel, 1993, 212–221) Zdi se, da predlog izhaja iz smernega tipa volati ke komu ( klicati h komu); razvoj predložne zveze ob glagolih dicendi bi šel v smeri: rьci mъně-ka // rьci-ka mъně-ka → rьci ka mъně ( kъ se etim navezuje na končniške členke tipa -ka, -ko, tudi po Bernekerju, Vasmerju) Opozarja se, da je bil rьci kъ mъně izhodiščno pogost v razmerju do današnjega reci mi (oz češ řekni mi; Kopečný, 1973, 104–105; po njem tudi Orel, 1993, 213) 151 VGU_Groselj_FINAL.indd 151 24.11.2011 8:48:41 4.2.2.2.3.4 Z mestnikom [9] Mestnik + o (oSlok) Vedeti: Določilo oSlok pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo govori oz. misli? ); izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen ‘okoli’ (Kopečný, 1973, 132) Pojavlja se ob pomenu (1); zdi se, da je oSlok kot določilna možnost osamljen – v gradivu sem namreč zasledil le zgled za 20 st ( O tem bodo vedeli neposredno vpleteni. VSSG) 337 V sod sln naj bi oSlok vezavno izražal samo razmerni (vsebinski) predmet ob glagolih tipa dvomiti, glasovati, premišljevati itn (Dular, 1982, 191);338 zgodovin-skorazvojno pa je pomenljivo dejstvo, da je I Orel (1993, 265) v analizi predlo- žnih zvez od 16 do 19 st (na gradivu Mk, 2Mz) zasledila prve primere vsebinskega oSlok ob glagolih sporočanja in čutenja ( In Faraon poreče o Izraelovih sinovih … 2Mz 14 3) šele v Lampetovih Zgodbah svetega pisma (1895) Prim določilno možnost [7] [10] Mestnik + po (poSlok) Misliti: Določilo poSlok pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob pomenu (1) Gre za redko določilno možnost, ki je gradivsko vezana predvsem na 16 st , vendar pa Pleteršnikov slovar (Plet , I, 580) navaja tudi Ravnikarjev zgled iz 19 st (16. st. Vy, kir mejnite, de ſte delezh od hudiga dne, inu vſelej le po kri-vizhnim goſpodovanju miſlite, … Am 6 3 DB; 19. st. veliki točaj ne misli po Jožefu več Ravn ) Redkost določila in ujemanje z Lutrovo predlogo (pri J Dalmatinu) kažeta na verjetni kalk po nem vzoru 339 Sorodno vlogo kot ob misliti izkazuje določilo poSlok v vlogi ciljnega predmeta ob glagolih miselne ali čutno-čustvene usmerjenosti (npr sod hrepeneti, hlepeti, ozirati se po, poizvedovati; Dular, 1982, 190) Preneseno izhodiščno krajevnost vidi v predmetni funkciji zveze poSlok (s pomenskim odtenkom ciljnosti in razmeščenosti) tudi I Orel (1993, 271–272); določilo se pojavlja pri T ob pogledati po, pri D in Jap ob ravnati se (tudi Lampe) , vprašati, ozreti se (tudi W) 337 Določilo oSlok je običajno le del določilne možnosti – nanj se nanaša oz pripisuje se mu lastnost, vsebina 338 J Toporišič navaja med glagoli s predložnim prostim morfemom tudi zgled govoriti o nesreči (2004, 355) 339 Prim Ona miſli po eni Nyvi, … Prg 31 16 (DB) kaže na precejšnje ujemanje z … denkt an einem Acher … (Luter) Na drugačno povezavo opozarja Pleteršnikov zgled iz DB (Plet , I, 580): radi mita jemljo ino mislijo po dareh proti sie haben ein Verlangen nach Geschenken; Ravnikarjev zgled pa spremlja prevod der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr. 152 VGU_Groselj_FINAL.indd 152 24.11.2011 8:48:41 4.2.2.2.4 Nedoločniško in odvisniško določilo [11] Nedoločnik (INF) Določilo INF se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) Določilo INF pa kaže pri glagolih umevanja na dve strukturni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva določilo INF (sem sodijo pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’); ta skupina glagolov se pribli- žuje pomožniški vlogi; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer je nedoločniški polstavek le različica SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka (slednji se pretvori v nedoločniški polstavek) ter istodobnosti (čisti umevanjski pomeni) Predmetna vloga INF (tip (b)) naj bi se kazala v pretvorljivosti določila v sklonske oblike in da-jevske odvisnike, povedkovodoločilna ob naklonskih, faznih glagolih (tip (a)) pa v pretvorljivosti INF v ciljne predmete (tipa Sak ali sSins);340 INF kot »čisti« vsebinski predmet – ob glagolih brez izrazitejše hotenjske razsežnosti ( spomniti se, pozabiti) – naj bi bil redkejši (Dular, 1982, 193; prim tudi Žele, 2001a, 107–108) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (2) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca (INF tipa (a)) 341 V tej vlogi je INF najbolj ustaljen tip določila, pojavlja pa se stabilno od 16 st do danes (16. st. Inu jeſt ſim miſlil tebi zhaſt iskasati, ali GOSPVD nej pèrpuſtil tebi zhaſt iskasati. 4 Mz 24,11 DB; 18. st. Jeſt ſim miſlil sydati hiſho, vʼ katęri bi pozhivala ſkrinja savęse Goſpódove, inu podnóshje nôg naſhiga Bogá: inu ſim kʼ sidánju vſe perprávil. 1 Krn 28 2 Jap; 20. st. Misli kupiti to blago; Mislil je govoriti z njim. ) Meniti: Pojavlja se ob pomenu (2) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca; INF tipa (a) kot najbolj ustaljen tip določila v vlogi vsebine namere se pojavlja stabilno od 16 st do danes (16. st. Tu je en nedomiſſeln Zhlovik, kateri mejni ſvoj ſvit ſkriti. Satu ſposnam jeſt, de ſim jeſt preproſtu govuril, kateru je meni previſſoku, inu nesaſtopim. Job 42 3 DB; 17. st. … kadar meinimo shiveiti, shiveine od nas beishij, inu hʼ konzu ſe perblishuje. SJJSv; 20. st. Nisem te menil prizadeti. VSSG) 340 J Dular tudi ustrezno opozarja na dejstvo, da je meja med predmetno in povedkovodoločilno rabo nedoločnika zabrisana, saj lahko poteka med pomenkami iste geselne besede (1982, 193) 341 Med zgledi iz 19 st sem našel tudi primer, ki bi ustrezal INF tipa (b) v vlogi pravega vsebinskega udeleženca, prim Tako, kdor misli trdo stati, pade… Prva ljubezen (P) Zgled – po moji presoji – zaznamuje nenamerna vsebina, kar ga približuje vsebinskim določilom ob misliti (1) (tip (b)) Osamljen zgled je poleg tega vpet v pesniško besedilo, kar verjetno vpliva na izrabo posebnih, nenavadnih stilističnih vzorcev 153 VGU_Groselj_FINAL.indd 153 24.11.2011 8:48:41 Umeti: Pojavlja se ob pomenu (2) z vlogo vsebine sposobnosti (INF tipa (a)) Zgledi so izpričani za 16 st in 1 pol 20 st (16. st. De neſliſhi ſhtime tiga Zupèrnika, Tiga Panauza, kateri dobru vmeje panati. Ps 58 6 DB; 20. st. Ume brati in pisati; Še tega ne ume narediti; Ume se lepo vesti. SSKJ), vendar pa domnevam njegov obstoj tudi v vmesnih obdobjih 342 Vedeti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (2) je določilo INF tipa (a) v vlogi vsebine znanja, sposobnosti stabilno v starejših obdobjih (16. st. inu de en vſakoteri mej vami vej ſvojo poſsodo ohraniti vʼſvetuſti … 1 Tes 4 4 DB; 18. st. Katęri tedaj vęj tó dóbru ſturiti, inu ne ſtury, tęmu je gręh. Jak 4 17 Jap; 19. st. … noben srca ozdravitʼ ne ve. Zdravilo ljubezni P); od 19 st naprej (posebej pa v 20 st ) število zgledov upade – pomen zaznamuje arhaičnost (v SSKJ kvalifikator star. ) Ob pomenu (1) je sicer INF tipa (b) z vlogo vsebine védenja bolj stabilen, a je zgledov v starejših obdobjih manj (16. st. Ali kadar ta dan tvoih Prerokou pride, kadar boſh imèl obyſkan biti, tedaj nebodo ony vejdili kam ſe obèrniti. Mih 7 4 DB; 17. st. Arzati nej ſo vejdli Kaj sazheti…; … nej ſo vedli, inu snali Kej odgovoriti SJJSv; 20. st. Ni vedel kaj reči. VSSG) 343 Znati: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) je določilo INF tipa (a) v vlogi vsebine znanja, sposobnosti stabilno, in sicer od 16 st do danes (16. st. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Mt 16 3 DB; 17. st. Ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti SJJSv; 19. st. In ko bi znal prerokovati, in bi vedil vse skrivnosti, in imel vso učenost; in ko bi imel vso vero, takó de bi goré prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisim. 1 Kor 13 2 W) 344 Ob pomenu (3) sem edini jasni zgled INF tipa (b) zasledil v SJJSv (17. st. … sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo koku sazheti … SJJSv),345 kar priča o obrobnosti določila v tem pomenu 342 Gradivo izkazuje tudi zgled, v katerem zaimenski Sak napoveduje vsebinski INF ob pomenu (2): En oča umei obuie, tu ie, serditi inu lubiti. TO (III, 516); na ravni besedila ima INF vlogo pojasnila k Sak obuie 343 Določilo INF v indirektnih vprašanjih tipa Ne ve kaj reči (podobno znati (3)) si zasluži posebno obravnavo, saj kaže na približevanje tipu (a); ob izpolnjenem pogoju enakosti osebka glavnega stavka in odvisnika ga zaznamujeta še zadobnost (ne istodobnost), pogojno(-želelna) modalnost (pretvorba Ne ve, kaj bi rekel), mogoče namernost Ta tip vsebinskega določila INF so problematizirali npr za češ V Zikmund (1863, 405), F Trávníček (1956, 177) ter J Bauer (1960, 163); za rus A A Potebnja (1874, 383–387, 397–398), RS (477–479) 344 Sem so uvrščeni tudi primeri ob t i dvigovalnem glagolu znati (tipa 20. st. Zunaj bi ga znal kdo videti; Tam bi znala biti zaseda. SSKJ; Tam bi znala biti iskana zgradba; Ta jed bi znala škoditi. VSSG), ki bi jih po spoznanjih generativnega jezikoslovja moral uvrstiti k tipu VF – INF, saj glagol v tem primeru površinskemu osebku ne pripiše nobene udeleženske vloge (osebku pripiše udeležensko vlogo nedoločniška zveza v polstavku; prim Bolta, 1986, 427) Zglede uvrščam k tipu Snom – VF – INF, ker sta – kljub omenjenim ugotovitvam – ob pomenu ‘utegniti, moči’ realizirani obe poziciji, tj Snom in INF (čeprav realizacijo Snom omogoča »dvigovalnost« glagola, ne pa striktno vezljivostne lastnosti glagola znati) 345 SSKJ (1680) navaja za pomen ‘vedeti’ neustrezen zgled z znati, prim ne znamo vam povedati, zakaj so prišli. 154 VGU_Groselj_FINAL.indd 154 24.11.2011 8:48:41 [12] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti Kot vsebinsko določilo SENT so obravnavani da-jevski odvisniki (Sda) in indirektno vprašalni odvisniki (Sk);346 oboji so zelo pogosti kot vsebinski predmeti ob glagolih mišljenja, dojemanja in sporočanja (npr čutiti, slišati, videti, spoznati, spomniti se, domnevati, vedeti, premišljevati itn ); v zvezi z glagoli, vezljivimi s Sk, se vendarle pojavljajo določene omejitve – Sk se ne pojavljajo ob pomeniti, trditi, zanikati itn (Dular, 1982, 194–195) Sda zaznamuje izjavni veznik da, medtem ko Sk uvajajo vprašalni členek ali (pogovorno če), vprašalni zaimki različnih pomenskih tipov ( kdo, kaj; kako, kje, zakaj itn ; prim Toporišič, 2004, 637–640) SENT ima lahko v glavnem stavku tudi navezovalni element (soodnosni izraz) tipa naSak, Sak, vSak (slednji je izjema, prim misliti v W) ter ADV (tako) Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je verjetno najbolj tipično določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno od 16 st do danes (16. st. Vy ſte poprej sdaunaj po Davidu miſlili, de bi on bil Krajl zhes vas: … 2 Sam 3 17 DB; 17. st. … na letu nemislio, de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali … SJJSv; 19. st. ... on le v to misli, kako bi podobne podobe napravil, in s pridnostjo svoje delo dokončá. Sir 38 28 W (navezovalni vSak); Takó mislite tudi vi, de ste namreč grehu odmerli, živite pa Bogu v Kristusu Jezusu, Gospodu našim. Rim 6 11 (navezovalni tako)); vsaj gradivo iz 16 st potrjuje možnost brezvezniških vsebinskih odvisnikov, ki se formalno približujejo PG ( Ieſt miſlim pak, tu je moj marter, jeſt ga moram tèrpéti. Jer 10 19 DB; De ty ludy mislio inu menio, ta človik bo pravičin inu izvelyčan za volo suih lastnih dell inu zasluži tu odpusčane tih grehov za volo suiga lastniga zaslužena, … TO (III, 249)) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca izkazano le z osamljenim zgledom iz 2 pol 20 st ( Mislil je, da pride. VSSG); SENT je v tej vlogi gotovo obroben (za ostala obdobja ni zgledov) 347 Mneti: Pojavlja se ob pomenu ‘meniti’ v vlogi vsebine mišljenja; izkazano je z osamljenim zgledom iz 16 st ( Vi ne imate mneti, de ſem ieſt prishal hposhilanu 346 Za Sda se navaja, da so pretvorljivi v nedoločniške in samostalniške besedne zveze (tudi Sak) ter da so z njimi funkcijsko sinonimni, prim opozoriti jih, da je prišel – opozoriti jih na njegov prihod (Dular, 1982, 194), vendar je treba pretvorbene zmožnosti vsakega izmed glagolov mišljenja itn obravnavati posebej, saj marskidaj niso prekrivne (prim mislim, da je prišel ≠ mislim na njegov prihod ≠ mislim njegov prihod) 347 J Dular (1982, 194) uvršča možnost med ciljne predmete, ki nastopajo pri glagolih z izrazito hotenjsko sestavino; vsebinski oz natančneje da-jevski odvisniki naj bi bili v tej vlogi redki 155 VGU_Groselj_FINAL.indd 155 24.11.2011 8:48:41 ta myr na ſemli TT 1557, 28) SENT predstavlja eno od dveh določilnih možnosti glagola (vsaka je izkazana z osamljenim zgledom) Meniti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Določilo ima ob pomenu (1) vlogo vsebine mišljenja; je stabilno od 16 st do danes (16. st. Mejniſh li, de hozheſh satu Krajl biti, kir sʼCedrom prangaſh? Jer 22 15 DB; 18. st. Męjniſh li, de ſe ti praviz-hnu jesíſh savolo bèrſhlína? Jon 4 9 Jap; 20. st. Menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju. SSKJ); vsaj gradivo iz 16 st potrjuje možnost brezvezniških vsebinskih odvisnikov, ki se formalno približujejo PG ( IEſt mejnim pak, Bug je nas Apoſtole, sa te nar manſhe naprej poſtavil, kakòr te, kir ſo vʼſmèrt isdani. 1 Kor 4 9 DB; Ieſt mejnim pak letu: Kateri ſkopu ſeje, ta bo tudi ſkopu shèl, inu kateri vʼshegnu ſeje, ta bo tudi vʼshegni shèl. 2 Kor 9 6 DB) Ob pomenu (3) je določilo z vlogo vsebine sporočanja izpričano z osamljenim zgledom iz 2 pol 20 st ( Oče meni, da to ni prav. VSSG); na njegovo osamljenost vpliva redkost pomena (v Plet ni potrjen; v SSKJ označen s knjižno) Umeti: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine razumevanja; je manj stabilno, saj je gradivsko izpričano samo za 19 in 1 pol 20 st (19. st. Tedej so umeli učenci, de jim je od Janeza Kerstnika govoril. Mt 17 13 W; 20. st. Mislim, da umeš, kaj hočem. SSKJ) 348 Umevati: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine razumevanja; izkazano je z osamljenim zgledom iz 20 st ( Počasi umevam, kaj to pomeni. SSKJ) Ob glagolu (časovno izpričanem za 19 –20 st ) je pogostejša določilna možnost Sak Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; je stabilno in dobro izpričano od predknj obdobja do danes (predknj. obd. Ti edin, Bose, vuez, caco mi ie iega potreba vuelica. BS (I, 20–21); 18. st. Inu vy dvę ſamę vęjſte, de ſim is zęle moje mozhy vajmu ozhętu ſlushil. 1 Mz 31 6 Jap; 20. st. Ve, kaj govori; Vem, da pride tudi on nekega dne. VSSG);349 gradivo iz 16 –18 st potrjuje tudi brezvezniške vsebinske odvisnike (16. st. Pole, Ieſt ſi nezhem puſtiti moih úſt satiſniti, GOSPVD ti vejſh. Ps 40 10 DB; 18. st. … poglavarji ſo poſtali, inu niſim vęjdèl: is ſvojiga ſrebrá, inu slatá ſo ſi molike narędili, sa tó bódo konzhani. Oz 8 4 Jap) 348 V gradivu najdemo tudi zgled, v katerem se ob umeti (1) nahajata Sak in SENT ( Nista še namreč uméla pisma, de je imel od mertvih vstati. J 20 9 W), v katerem SENT verjetno predstavlja zgolj pristavčno pojasnilo (tip prilastka) k Sak pismo; zaradi osamljenosti primera in sprejemljivosti razlage s površinskoskladenjskim preoblikovanjem izključujem možnost, da bi šlo za ločen vezavnostni vzorec tipa Snom – VF – Sak – SENT 349 V nekaterih zgledih (iz 16 st , možni tudi danes) lahko SENT v glavnem stavku spremlja navezovalni element tipa Sak (prim enu, letu itn ): Aku je on en grejſhnik, tiga jeſt nevém: Enu jeſt dobru vejm, de ſim ſlép bil, inu vshe sdaj vidim J 9 25 DB; Sakaj Krajl letu dobru vej, pruti katerimu jeſt ſlabodnu govorim Apd 26 26 DB 156 VGU_Groselj_FINAL.indd 156 24.11.2011 8:48:41 Znati: Pojavlja se ob pomenih (3) in (4) Ob pomenu (3) je določilo z vlogo vsebine védenja manj stabilno – izkazano je namreč s posameznimi zgledi od 16 do 1 pol 20 st (16. st. Inu Bug zna, koku iz serca želimo za volo te čestii Jezuseve inu za volo izvelyčane vseh zlaht ludi, de bi se le-ta kreg, nevola inu zdražba za volo te vere prov spoznala... TAr (III, 126); 18. st. Jeſt ne snam, tudi ne vęjm, kaj ti praviſh. Mr 14 68 Jap?; 19. st. ... kam nese me obup, ne znam. Kam? P);350 na redkost zgledov vpliva relativna neustaljenost pomena glagola znati (v 20 st starinski) Ob pomenu (4) je določilo z vlogo vsebine zaznavanja izkazano z osamljenim zgledom iz 1 pol 20 st ( Na obrazu mu je bilo znati, kaj čuti. SSKJ) 351 [13] Premi govori (PG) Določilo PG pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa in se v tej vlogi verjetno pojavlja prek »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’); ta stilistično zaznamovana besedilna določilna možnost je pretvorljiva v SENT (tudi zamenljiva je z njim) 352 Določilo PG je sicer bolj značilno za sporočanjske pomene (prim meniti) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; je stabilno med 16 in 19 st , čeprav se kot stilistično sredstvo pojavlja še danes (16. st. Sakaj on je taku miſlil: Lahkaj bi on tudi kej mogèl vmréti, kakòr njegovi bratje. Taku je Tamar ſhla tjakaj, inu je prebivala vʼnje Ozheta hiſhi. 1 Mz 38 11 DB; 19. st. In je mislil sam per sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi svoje perdelke spravil? Lk 12 17 W) 353 Meniti: Pojavlja se ob pomenu (3) v vlogi vsebine rekanja; sicer tipično določilo je nestabilno – potrjujejo ga namreč le redki zgledi iz 20 st , ko je izpričan tudi sam pomen glagola (prim To ni lepo in prav, meni oče; Lahko greste, meni zani- čljivo, toda prej plačajte. SSKJ) 350 Določilo SENT pa potrjujejo tudi primeri brezosebne rabe glagola znati (3), prim za 18. st. Nobeden med námi níma od naſhiga ràsvusdanja odlózhen biti: de ſe bó povſód snálu, kakú ſmo bìly veſęli: sakaj tó je naſh dejlesh, inu odlózhèk. Mdr 2 9 Jap; Ali kakòr na odkásan kraj isſtreléna pùſhíza, kęr rasdejlén srak kmálu vkùp ſhine, ſe ne sná, kód je letęla. Mdr 5 12 Jap; enako tudi W v 19. st. 351 Navedeno se ujema s kvalifikatorjem zast. v SSKJ in z relativno nestabilnostjo pomena (4) pri glagolu znati 352 Prim »Dobesedni navedek premega govora je zmeraj vsebinski predmet povedka iz spremnega stavka « (Dular, 1982, 196 ) 353 V zvezi z določilom PG je treba omeniti dva zanimiva pojava: (a) v besedilih 16 st PG v glavnem stavku pogosto spremlja navezovalni prislov taku (prim zgoraj); (b) v Jap in W PG pogosto uvaja deležnik glagola rekanja (18. st. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. Mt 16 7 Jap; 19. st. Ko so pa kmetje tega zagledali, so mislili sami per sebi, rekoč: Ta je dedič, umorimo ga, de bo dédišina naša. Lk 20 14 W) 157 VGU_Groselj_FINAL.indd 157 24.11.2011 8:48:41 4.2.2.2.5 Dve desni določili [14] Določilna možnost Sak* – Sdat Misliti: Določilna možnost Sak* – Sdat se pojavlja ob pomenu (3) Sak* predstavlja vsebino (pomensko največkrat negativno, leksikalno večinoma hudo),354 ki se snuje v škodo/korist prejemniku (določilo Sdat) Možnost je stabilna med 16 in 19 st , ko je gradivsko dokaj dobro izpričana (16. st. Kadar je pak David vidil, de je Saul njemu hudu miſlil, je on rekèl kʼFarju AbIataru: Sesi po Ephod. 1 Sam 23 9 DB; 19. st. Vernejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hudo mislijo. Ps 34 4 W) J Dular (1982, 200) za sod sln navaja, da je Sak – Sdat »ena najpogostejših kombinacij v dvojni vezavi«, pri čemer Sak izraža vsebinski (ali zadeti) predmet, Sdat pa ciljni (redkeje razmerni) predmet Za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i »nadomestno« določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak); prim konkurenčni možnosti [15] in [16] [15] Določilna možnost Sak* – čezSak Misliti: Določilna možnost Sak* – čezSak355 se pojavlja ob pomenu (3); Sak* ima vlogo vsebine (pomensko opredeljena kot negativno, leksikalno večinoma hudo), ki se misli, snuje v škodo prejemnika (določilo čezSak) Relativno redki (a stabilni) zgledi možnosti so izkazani za 16 in 18 st (16. st. Vſi, kateri mene ſovrashio, vkup ſhapazheo supàr mene, inu hudu zhes me miſlio. Ps 41 8 DB; 18. st. Katęri zhes mene hudú míſlio, imajo nasaj bejshati, inu kʼ ſramoti poſtati. Ps 34 4 Jap) 356 Predložna zveza čezSak v predmetni funkciji je v zgodovini sln jezika (vsaj do W) dokaj stabilna – predvsem ob glagolih izražanja nezadovoljstva ( tožiti, mrmrati, svet držati D, jeziti se Jap) in z namenom napadanja ( vzdigniti se, gori vstati Jap; Orel, 1993, 416–417); navedenima skupinama se pomensko približuje misliti (3) Med konkurenčnimi sredstvi se omenjata zoperSak, protiSdat, medtem ko sta določili naSak, nadSins v pomenski možnosti manj pogosti (Orel, 1993, 417, 422) 357 Podobne konkurenčne določilne možnosti izkazuje pričujoča analiza, prim Sak* – Sdat // čezSak // zoperSak (pri Sdat je »protivnost« nevtralizirana; glej [14] 354 Izjemoma lahko Sak zaznamuje pozitivna vsebina: … iz serca nemu voisčimo inu mislimo dobru. TC 1555 (I, 409) Prim dobro m. komu es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.) (Plet , I, 580) 355 Prim psl *čerz(ъ) ‘prek, čez’ < ide prislov *(s)kertsom ‘prek’ (Snoj, 2003, 86); med pomeni predloga se omenja tudi protivnostni, prim stcsl i ničto že čresь volju ichъ tvoriti – vzhcsl črězъ volju gospodьnju – sln čez čast komu kaj reči itn (Kopečný, 1973, 51) 356 Določilna možnost Sak* – čezSak kaže pri J Dalmatinu na ujemanje z Lutrovo predlogo, prim čez – über, kar napeljuje na možnost kalkiranosti 357 Prim tudi možnosti Sak – zoperSak in Sak – protiSdat ob glagolih sovražne ali obrambne dejavnosti v sod sln (Dular, 1982, 198, 201) 158 VGU_Groselj_FINAL.indd 158 24.11.2011 8:48:41 in [16]) Za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i »nadomestno« določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak) [16] Določilna možnost Sak* – zoperSak Misliti: Določilna možnost Sak* – zoperSak se pojavlja ob pomenu (3); Sak* predstavlja vsebino (pomensko opredeljena kot negativno, leksikalno večinoma hudo), ki se misli, snuje v škodo prejemnika (določilo zoperSak) Možnost je stabilna med 16 in 19 st , ko je relativno dobro gradivsko izkazana (16. st. ... de ti hočeš meni odpustiti vse muye grehe inu kar sem danas hudiga subper tuyo volo inu zapuvid mislil, govurill oli sturill. TA (I, 307); 19. st. Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper Hesebon hudo mislijo. Jer 48 2 W) 358 Za konkurenčne možnosti glej opisa [6] (predvsem določilo zoperSak), [15]; za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak) [17] Določilna možnost Sak* – odSgen Določilna možnost Sak* – odSgen vsebuje vsebinskega udeleženca Sak* (na njegovem mestu se lahko pojavlja tudi ADV z vsebinsko vrednostjo in ima pri tem skoraj predmetno vlogo), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu (določilo odSgen); prim pomensko razmerje misliti, meniti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem. Več o določilni možnosti odSgen v opisu [7]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izkazana s posameznimi zgledi iz 18 –19 st (18. st. Al sa obóje bódo po saſlushénju prejęli, sa tó, kęr ſo od Bogá hudú miſlili, inu na malíke dershali, inu sa tó, kęr ſo krivú perſęgali, inu ſkusi golùfío pravizo sanizhùváli. Mdr 14 30 Jap; 19. st. Mislite dobro od Gospoda, in išite ga s priprostim sercam; ... Modr 1 1 W); glede na možnost odSgen – SENT domnevam, da se je pojavljala tudi prej Določilo Sak* v vlogi vsebinskega udele- ženca ima skoraj predmetno vlogo (prim hudo, dobro ‘slabe, dobre stvari’) 358 Pri določilni možnosti Sak* – zoperSak se kaže vsaj pri J Dalmatinu takšno ujemanje z Lutrovo predlogo, da bi lahko domnevali kalkiranost ( zoper – wider) Zanimivost v tem kontekstu so zgledi z zapostavljenim predlogom zoper in daj , prim V tih Dessetih zapuvidah ie ta večna, prava, sveta vola Božya zapopadena, obtu kar se takim zapuvidom zubper misli, govori oli sturi, tu istu ie vselei Bogu zubper inu greh. TO (III, 338); … inu si čestukrat Bogu inu nega bessedi zubper mislil, govuril inu sturil … TO (III, 506) Stičnost predloga (prislova) in glagola bi lahko pomenila približevanje glag sestavljenkam s prislovno-predložno sestavino v vlogi predpone (glagolski kalk po nem vzorcu) tipa zoper misliti (prim zoper stati; Merše, 2003, 81–83, 92; Vidovič Muha, 1984) 159 VGU_Groselj_FINAL.indd 159 24.11.2011 8:48:41 Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1); v gradivu jo potrjuje osamljen zgled iz 19 st ( ... tega pa nisim menil od kurbirjev tega svetá, ali od lakomnikov, ali od roparjev, ali od malikovavcov; sicer bi mogli iz tega svetá iti. 1 Kor 5 10 W), a je bila mogoče bolj pogosta (prim misliti (1) in možnost odSgen – SENT) Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1); kot stabilno jo potrjujejo zgledi iz 16 –19 st (16. st. Kadar tu veimo od Buga, imamo pravo vero. TC 1550 (III, 48); 19. st. Lažnjivi možje nič ne vedo od nje; … Sir 15 8 W) 359 [18] Določilna možnost Sak* – zastranSgen Vedeti: Določilna možnost Sak* – zastranSgen360 se pojavlja ob pomenu (1) Določilo zastranSgen ima vlogo razmernega vsebinskega udeleženca, na katerega se nanaša vsebina v obliki določila Sak* (tudi kot ADV z vsebinsko vrednostjo in skoraj predmetno vlogo) Gradivo ponuja osamljen zgled možnosti iz 19 st ( … zakaj tvoj hlapec ni nič vedil zastran té rečí, ne maliga ne veliciga. 1 Sam 22 15 W); verjetno gre za osamljeno določilno realizacijo, ki ustreza pomenskemu razmerju vedeti – kaj, kako – o kom, čem. Določilno vrednost zveze upravičuje sodobna možnost Sak – gledeSgen, v kateri Sak zaznamuje vsebinski (ali izidni) predmet, gledeSgen pa razmernega (slednji je lahko izražen tudi z oSlok!) ob glagolih tipa zvedeti, misliti, meniti itn (Dular, 1982, 199–200) Za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak) [19] Določilna možnost Sak* – oSlok V določilni možnosti Sak* – oSlok ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko določilo oSlok predstavlja razmernega vsebinskega udeleženca; struktura ustreza pomenskemu razmerju misliti, meniti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem. Sak* lahko nastopa tudi kot ADV (določilo Sak je pogosto zaimensko), ki verjetno nadomešča kompleksnejše določilo – je t i nadomestno določilo (s predmetno vlogo, prim nič, veliko) 361 359 Pri meniti (1) in vedeti (1) zaimenska podoba določila Sak omogoča sklepanje, da gre za kompleksnejšo vsebino Določilna možnost Sak – odSgen tako verjetno ustreza možnosti odSgen – SENT Domnevam, da se na mestu Sak lahko pojavlja tudi ADV – količinski ( veliko), pa tudi kakovostni ( dobro, lepo) 360 Sln zastràn z oziralnim pomenom ( zastran tega; prim Kopečný, 1973, 243) nastane iz predložne zveze, prim *za + stȏrnь, pri čemer je treba pri psl *stȏrnь izhajati iz pomena *‘nekaj ploskega, prostranega, širokega’ (Snoj, 2003, 702), medtem ko za kaže na pomen smernosti, ciljnosti (Kopečný, 1973, 284, 286–287) Oziralni pomen izkazuje tudi s strany/ strany ‘glede na’ (‘vzhledem k’) v stčeš člověk s strany těla jest nečistá a smrdutá věc, češ (star ) že snad se již strany těch rukaviček rozmyslila, slš (star ) porobil poriadky strany dedičstva (Kopečný, 1973, 242–243; žal brez razlage ali osvetlitve pomenskega razvoja) 361 Strukture tipa misliti lažnivo o njem kažejo na nadomestno vlogo ADV: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim Mislim o njem, [ da je slab, da je zloben itn. ] → [to je lažnivo] → Mislim o njem lažnivo V teh primerih nastopa lažnivo na mestu določila (še bolj razvidno 160 VGU_Groselj_FINAL.indd 160 24.11.2011 8:48:42 Tudi v sod sln pri glagolih izražanja in spoznavanja – med drugim pri misliti, meniti, vedeti – nastopa določilna možnost Sak – oSlok (Sak zadeti in vsebinski, oSlok razmerni predmet; Dular, 1982, 201) Njena zgodovinskorazvojna predho-dnica (verjetno do polovice 19 st ) je Sak* – odSgen, ki se kot določilna možnost ob glagolih umevanja za sod sln ne navaja (prim Dular, 1982, 199) Več o določilu oSlok v [9]; za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [26] (prim [2] za Sak) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1); določilna možnost je stabilna v 2 pol 19 in v 20 st (19. st. kako misliš o tej stvari? Plet (I, 580); 20. st. Dobro, slabo misli o meni. SSKJ; Večina misli o tem drugače. VSSG) Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1); izpričujejo jo posamezni, a stabilni zgledi iz 20 st ( Kaj meniš o vsem skupaj? VSSG) Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1); gradivo izkazuje posamezne, a stabilne zglede iz 20 st ( Zgodovina ne ve nič o tem. SSKJ; O tem bodo več vedeli neposredno vpleteni. VSSG) [20] Določilna možnost Sak* – sSins Pri Sak* – sSins362 gre dejansko za dve različni določilni možnosti: določilo Sak* predstavlja vsebinskega udeleženca, sSins pa prejemnika (ob misliti) ali razmernega udeleženca (ob meniti) Določilna možnost je nekoliko negotova (glej dalje) Zgledi določilne možnosti Sak* – sSins se za sodobni sln jezik ob glagolih umevanja ne navajajo (prim Dular, 1982, 201–202) Zgodovinskorazvojno se lahko sSins ob misliti poveže z razmernim predmetom (prim vſe kar je Bug bil ſturil sʼMoseſſom, inu sʼſvoim Israelſkim folkom 2Mz 18 1 Jap),363 ob meniti pa z abstraktnim sredstvom dejanja364 (Orel, 1993, 369–370, 372) Za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo ( vsebinski udeleženec), glej [26] (prim [2] za Sak) v strukturah meniti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način posamostalja (zato ADV tega tipa označujem kot Sak*) V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ↔ misliti dobro, slabo o njem postane razviden sinkretizem ADV, ki ima vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila 362 Osnovni (splslov ) pomen predložne zveze sъ(n)Sins naj bi bil spremljevalni (komitativni, asociativni), npr sln potovati s kom; z njim sta tesno povezana vsebinski (npr češ , slš hrnec s vodou, kvalifikacijsko češ děvče s modrýma očima) ter sredstveni pomen (blizu načinovnemu, prim sln konj se brani s krepko nogo; Kopečný, 1973, 244–248; Orel, 1993, 355–356) 363 Pomembna je tudi ugotovitev I Orel (1993, 372): »/…/ v tem tipu gre za prenos pomena spremstva v sredstvo, saj je odnosnica v PgZ spuščena na raven sredstva, s katerim vršilec dejanja upravlja; /…/ « Določitev vloge prejemnika dejanja (zgornja opredelitev) temelji na sopomenskih določilnih možnostih Sak* – Sdat // čezSak // zoperSak 364 I Orel ne navaja zgledov podobnih tistim ob meniti (z določilom sSins); slednji se kljub temu lahko opredelijo kot sredstveni – gre namreč za predmetnost, s katero se opravlja, uresničuje dejanje (Orel, 1993, 379) 161 VGU_Groselj_FINAL.indd 161 24.11.2011 8:48:42 Misliti: Pojavlja se ob pomenu (3); Sak* ima vlogo vsebine (pomensko ‘negativno’; leksikalno večinoma hudo), ki se misli, snuje v škodo prejemnika (določilo sSins) Določilna možnost je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Vi ste z menoj hudo mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, kakor zdaj vidite, de je otel veliko ljudstva. Gen 50 20 W) 365 Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1); večinoma zaimenski Sak* (možnost »nadomestnega« ADV) predstavlja vsebinskega udeleženca, sSins pa razmernega udeleženca (prim pomenski vzorec misliti – kaj, kako – s čim) 366 Možnost izpričujejo redki zgledi iz 16 st ( Inu vus folk ſe je okuli kʼnjemu obèrnil, inu ga vpraſhal, kaj bi on sʼtakovimi beſſedami mejnil? DanD 1 47 DB; Na tu ti imaš se vučiti inu veiditi, nekar le samuč de le-ta bolezan od Buga inu ž nega volo ie tebi naložena, temuč ti se tudi imaš vučiti inu veiditi, kai Bug s tako bolezanio meni inu zakai ie on no tebi nalužil. TO (III, 513); Oča serce k nom obernil, resničnu ye on s teim meinil, z nai žlahtnišim nas rešil. TAr (III, 58)) [21] Določilna možnost Sak – SENT V določilni možnosti Sak – SENT ima Sak vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje – v različnih umevanjskih procesih – kompleksna propozicijska vsebina (določilo SENT z verjetno predikativnim pomenom) Več o določilu Sak, ki se približuje vlogi prizadeto, prim [2]; več o SENT v opisu [12] 367 Mneti: Pojavlja se ob pomenu ‘meniti’; izpričana je z osamljenim zgledom iz 16 st ( Gledaite tedai, koku ui poslushate. Sakai kateri ima timu bode danu, kateri pag nema od tiga bode tudi tu uſetu kar on mni de ima. L 8 18, TT 1555-1577); je ena od dveh določilnih možnosti glagola (izkazanih s po enim zgledom) 368 365 Vprašljiva določilna možnost se lahko razloži z elipso nedoločnika v polstavku ( misliti storiti), kar bi govorilo v prid pomenu (2) in določilu INF Misel podpirajo zgledi elipse iz 20 st (ob pomenu (2)): k njemu sem mislil SSKJ (557); V Nemčijo je mislil z letalom VSSG (207); v tem primeru bi imel sSins v polstavku vlogo dopolnila ali razmernega predmetnega udeleženca 366 V primeru vezavnostnega vzorca Snom (1) – meniti – Sak (2) – sSins (3) (npr S tem menim hišo) je vzpostavljena zveza z relacijskim pomeniti, prim Snom (3) – pomeniti – Sak (2) (npr To pomeni hišo) Z določilno možnostjo Snom – VF – Sak – sSins »tekmuje« Snom – VF – Sak, v prid katere bi mogoče govorili dve točki: (a) redki zgledi iz 16 st ; (b) potencialna opustljivost sSins (tj vloga dopolnila) 367 J Dular za sod sln navaja tudi določilno možnost Sak – SENT (Sda) ( zadeti – vsebinski/ ciljni predmet), vendar se le-ta pojavlja ob glagolih govorne dejavnosti, in sicer spravljanja k spoznanju ( prepričati občane, da so zelenice potrebne) ali spravljanja k dejavnosti ( siliti fanta, da naj pije; Dular, 1982, 203) 368 Zgled se lahko obravnava tudi kot posebna besedilna realizacija vzorca Snom – VF – SENT z izpostavljenim členom iz vsebinskega odvisnika, vendar njegova osamljenost onemogoča zanesljivejše zaključke 162 VGU_Groselj_FINAL.indd 162 24.11.2011 8:48:42 Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izpričana z redkimi zgledi v 16 ter 18 –19 st (16. st. Sakaj ony ſo vʼMéſti shnym bily vidili, Trophima tiga Epheserja, tiga ſo ony mejnili, de bi ga bil notèr vʼTempel pèrpelal. Apd 21 29 DB; 19. st. ... in ude telésa, ki menimo, de so menj častitljivi, njé z obilniši častjo obdajamo; in kteri so nespodobni na nas, se z obilniši spodobnostjo pokrivajo. 1 Kor 12 23 W) Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (3) in je izpričana z redkimi zgledi iz 16 in 19 st (16. st. Sberi meni ſedemdeſſet Mosh is téh Israelſkih Stariſhih, katere vejſh, de ſo ſtariſhi tiga folka, inu njega Oblaſtnike, inu vsami je pred Vtto tiga prizhovanja, inu je ondukaj pred ſe poſtavi: … 4 Mz 11 16 DB; 19. st. Gospod vé misli človeko-ve, de so nečimerne. Ps 93 11 W) 369 Znati: Pojavlja se ob pomenu (2) in je izpričana z redkimi zgledi iz 16 st ( Ali jeſt vas snam, de vy nemate Boshje lubesni vʼſebi. Jn 5 42 DB) [22] Določilna možnost naSak – SENT Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1); določilo naSak ima vlogo razmernega vsebinskega udeleženca, ki se mu pripisuje vsebina v obliki določila SENT (besedilni odlomek; pomensko razmerje misliti – o kom, čem – kaj) Osamljen zgled dolo- čilne možnosti je iz 16 st ( On bo na ſvoje Iunake miſlil: Ali vſaj bodo tijſti padli, kamer kuli bodo hotéli pojti, inu bodo kʼSydu hitéli, inu hʼtej brambi, ker bi shiher bily. Nah 2 5 DB) 370 Več o določilu naSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [3], o SENT pa v [12] 371 [23] Določilna možnost zaSak – SENT V določilni možnosti zaSak – SENT ima zaSak vlogo razmernega vsebinskega udeleženca, ki se mu pripisuje kompleksnejša vsebina v obliki določila SENT (z verjetno predikativno funkcijo) Pomensko gre za razmerje meniti, vedeti – za koga, kaj – kaj. Več o določilu zaSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [5], o SENT pa v [12] 372 Prim tudi običajnejšo sopomensko možnost [25] oSlok – SENT (tudi [22], [24]) 369 Nekoliko se razlikuje zgled iz 19. st. Zakaj vem njih misli, kaj de bodo kmalo storili, prejden jih popeljem v deželo, ki sim jim jo obljubil. Dt 31 21 W, v katerem predstavlja Sak bodisi povzetek določila SENT (SENT ima lahko tudi vlogo pristavka, pojasnila k Sak) bodisi je SENT vsebinski prilastkovni odvisnik k Sak (tj misli) 370 Določilna »vrednost« te možnosti je negotova: natančnejša analiza besedila bi lahko potrdila, da gre dejansko za unijo dveh vezavnostnih vzorcev, tj Snom – VF – naSak ter Snom – VF – SENT, pri čemer ima določilo naSak vlogo navidezno izpostavljenega udeleženca propozicije SENT 371 J Dular (1982) ne navaja tovrstne določilne možnosti 372 Opis določilne možnosti zaSak – SENT ni vključen v pregled pri J Dularju (1982) 163 VGU_Groselj_FINAL.indd 163 24.11.2011 8:48:42 Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1); je manj stabilna – potrjena je z zgledi iz 20 st ( Za ta problem so menili, da ni dobro rešen. SSKJ) Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je z redkimi zgledi izpričana za obdobje od 16 do 1 pol 20 st (16. st. … vsi le-ty ludi, kir v tih smertnik grehih, kir so zubper to veist, prebivaio oli kir so prez te prave vere v Cristusa, ty isti imaio za risnico veiditi, de so v nemilosti inu v serdu Božym. TO (III, 271); 20. st. Zanj vem, da bo zmogel. SSKJ) 373 [24] Določilna možnost odSgen – SENT V določilni možnosti odSgen – SENT ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (z verjetno predikativno funkcijo), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki odSgen (pomensko razmerje misliti, meniti, vedeti – kaj – o kom, čem) Več o določilu odSgen kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [7], o SENT pa v [12] 374 Prim predvsem sopomensko določilno možnost [25] Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je stabilno izpričana od 16 do 19 st (16. st. KAdar je pak ta Folk mejnil, inu ſo vſi vʼſvoim ſerci miſlili od Ioanneſa, aku bi lahkaj on Criſtus bil, … Lk 3 15 DB; 19. st. ... prosim vas, de pričujoč ne bom permoran, s tisto serčnostjo derzen biti, s ktero menijo, de sim derzen proti enim, kteri mislijo od nas, de kakor po mesu delamo. 2 Kor 10 2 W) Meniti: Pojavlja se ob pomenu (1); možnost je dokaj stabilna – izpričana je s posameznimi zgledi iz 16 in 19 st (16. st. … ali nuja je bo gnala, de bodo morali tu Méſtu isdati, od kateriga ménio, de bi ſe nemoglu dobiti, ker vʼGorrah leshy. Jdt 7 9 DB; 19. st. Zakaj ako kdo od sebe méni, de je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje. Gal 6 3 W) 375 Vedeti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je stabilno izpričana od 16 do 19 st (16. st. Ieſt pak dobru vejm od vas, lubi Bratje, de ſte ſamy polni dobrute, napolne-ni sovſem ſposnanjem, de ſe mej ſabo morete opominati. Rim 15 14 DB; 18. st. 373 Zgledi iz 16. st. tipa … imaio za risnico veiditi, de so v nemilosti inu v serdu Božym, v katerih je SENT lahko vsebinski prilastkovni odvisnik k resnica, so na samem robu vezavnostne možnosti Čeprav vsebina v SENT razmernega udeleženca lastnostno opredeljuje ( zmore – on) ali kompleksno pojasnjuje ( so v nemilosti – to je resnica) in gre za različne skladenjske strukture, izkoriščajo vse enako vezavnostno možnost glagola vedeti, tj Snom – VF – zaSak – SENT Redkost in strukturna raznolikost zgledov verjetno potrjujeta njeno obrobno postavitev med vezavnostnimi možnostmi in posledično manjšo stabilnost, ustaljenost 374 Med določilnimi možnostmi v sod sln se navaja tudi odSgen – SENT (Sda) ( vsebinski ali ciljni predmet Sda, »zrcalno« ciljni odSgen), in sicer pri glagolih sprejemanja sporočil in terjanja ( izvedeti od otroka, da se doma prepirajo; terjati od dolžnikov, da naj takoj plačajo; Dular, 1982, 205); ne ujema se z zgornjo določilno možnostjo 375 Domnevam, da se je določilna možnost pojavljala tudi v vmesnem obdobju (17 –18 st ) 164 VGU_Groselj_FINAL.indd 164 24.11.2011 8:48:42 Njegóvi priátèl od nję vęj, de je ona njegóva làſtína, inu de njó doſęzhi samóre. Job 36 33 Jap; 19. st. … od kateriga so vedili, de je pervak na kraljevim dvoru in prav veliko premore;… Est 9 4 W) [25] Določilna možnost oSlok – SENT Meniti: V določilni možnosti oSlok – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (z verjetno predikativno vlogo), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu (določilo oSlok) Struktura ustreza vezljivostnemu razmerju misliti, vedeti – kaj – o kom, čem in je gradivsko izkazana za 20 st ( O tem problemu so menili, da ni dobro rešen. SSKJ) Možnost oSlok – SENT ( razmerni – vsebinski predmet) ob glagolih dojemanja in mišljenja se navaja za sodobni sln jezik (npr slišati o Marjanu, da se je poročil; enako ob zvedeti, vedeti, domnevati itn ; Dular, 1982, 205) Več o določilu oSlok kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [9], o SENT pa v [12] 4.2.2.2.6 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [26] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 4.2.3 Vezljivost glagolov umevanja v slovenskem jeziku 4.2.3.1 Glagol MISLITI Sln mísliti , mȋslim nedov izkazuje tri pomene: (1) ‘misliti, razmišljati’, (2) ‘nameravati’ ter (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (prim Plet , I, 580; SSKJ, 557) 4.2.3.1.1 Desna vezljivost Sln misliti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 18: Desne določilne možnosti sln. misliti predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [1] brez 1 [2] Sak 1 [3] naSak 1 2 165 VGU_Groselj_FINAL.indd 165 24.11.2011 8:48:42 predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [4] vSak 1 [6] zoperSak 3 [8] kSdat 1 [10] poSlok 1 [11] INF 1 2 [12] SENT 1 2 [13] PG 1 [14] Sak* – Sdat 3 [15] Sak* – čezSak 3 [16] Sak* – zoperSak 3 [17] Sak* – odSgen 1 [19] Sak* – oSlok 1 [20] Sak* – sSins 3 [22] naSak – SENT 1 [24] odSgen – SENT 1 [26] ADV 1 Ni SJJSv, I, SSKJ, 557; T, D, K Jap P, W, Plet. izkazan. 538–539 VSSG, 207 4.2.3.1.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonska določila [3] naSak, [4] vSak, [6] zoperSak, [8] kSdat, [10] poSlok; (3) med nedoločniška in odvisniška določila sodijo [11] INF, [12] SENT, [13] PG V primeru (4) dveh desnih določil pa se lahko govori o naslednjih možnostih: [14] Sak* – Sdat, [15] Sak* – čezSak, [16] Sak* – zoperSak, [17] Sak* – odSgen, [19] Sak* – oSlok, [20] Sak* – sSins, [22] naSak – SENT, [24] odSgen – SENT Posebno mesto ima določilna možnost [26] ADV 166 VGU_Groselj_FINAL.indd 166 24.11.2011 8:48:42 4.2.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.2.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 19: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [1] brez [2] Sak [3] naSak [4] vSak [8] kSdat [10] poSlok [11] INF [12] SENT [13] PG [17] Sak* – odSgen [19] Sak* – oSlok [22] naSak – SENT [24] odSgen – SENT [26] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – naSak ter Snom – VF – SENT (domnevam, da je stilistično zaznamovana možnost s PG prav tako stabilna) Stabilno (od 16 st do danes) pa se je verjetno pojavljal tudi vzorec Snom – VF – ADV, s t i nadomestnim določilom ADV v vlogi vsebinskega udeleženca V različici zgornjega pomenskega razmerja je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenja in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti) Razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga analizirano gradivo potrjuje kot stabilnega od 16 st naprej 167 VGU_Groselj_FINAL.indd 167 24.11.2011 8:48:42 Kot nestabilni (ali manj stabilni) se kažejo naslednji vezavnostni vzorci: Snom – VF – vSak // kSdat // poSlok; navedeni vzorci so redki in vezani na posamezna obdobja (vSak na 19 st , kSdat na 10 in 16 st , poSlok na 16 in 19 st ) 376 Izjemno desno določilno možnost bi lahko predstavljal tudi osamljeni INF v retorično, stilistično zaznamovanem besedilnem okolju (19 st ) V različici zgornjega pomenskega razmerja lahko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina; prim tudi misliti – o kom, čem – kaj, kako) Pri razmernem vsebinskem udeležencu se v 19 st zamenjata določili, in sicer odSgen zamenja oSlok (zdi se, da se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja): vzorca Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT zamenja torej Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (glej spodnjo dopolnitev) V obdobjih pojavljanja posameznih vzorcev domnevam njihovo stabilnost V primeru Snom – VF – naSak – SENT je bila že izpostavljena izjemnost vzorca (samo zgled iz 16 st , kompleksnejša besedilna struktura); struktura se lahko razloži kot unija dveh vzorcev, tj Snom – VF – naSak ter Snom – VF – SENT, pri čemer ima določilo naSak vlogo navidezno izpostavljenega udeleženca propozicije SENT Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba vsaj za 20 st upoštevati še Snom – VF – oSlok ( Mislijo o počitnicah v tujini); razmerju misliti – o kom, čem – kaj, kako pa ustreza možnost Snom – VF – oSlok – SENT,377 prim Mislil sem o Mariji, da bo šele jutri prišla domov (glagoli dojemanja, mišljenja; prim Dular, 1982, 191, 205) Prim [9] oSlok, [25] oSlok – SENT 4.2.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘nameravati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 20: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (2) ‘nameravati’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [3] naSak [11] INF [12] SENT 376 Ob tem bi lahko domnevali tudi kalkiranost posameznih določil (nem ), prim kSdat proti zu z daj , poSlok proti an, nach z daj , ali pa lahko njihov nastanek povežemo s kontaminacijo/križanjem (z vplivom določilne možnosti pomensko sorodnega glagola) kot v primeru vSak, na nastanek katerega je lahko vplival verjeti v koga. 377 O obstoju vezavnostnega vzorca Snom – VF – oSlok – SENT ob misliti lahko sklepam tudi zaradi njegove prisotnosti ob sopomenskem meniti (1) 168 VGU_Groselj_FINAL.indd 168 24.11.2011 8:48:42 Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, v katerem vlogo vsebinsko-namernega udeleženca pokriva tipično določilo INF Ostali vzorci so nestabilni (celo vprašljivi, prim Snom – VF – naSak ali Snom – VF – SENT); mogoče predstavljajo le stilistično izrabo vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen (1) 4.2.3.1.2.3 Pri pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ je izpričanih pet določilnih možnosti: Tabela 21: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [6] zoperSak [14] Sak* – Sdat [15] Sak* – čezSak [16] Sak* – zoperSak [20] Sak* – sSins Komentar: Pomen (3), ki ga lahko umestimo v čas 16 –19 st , vzpostavlja vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno),378 ki jo nosilec misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni naslednji vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak* – Sdat // čezSak // zoperSak ter »reducirani« Snom – VF – zoperSak (samo s prejemnikom; vsebina se razume kot negativna) 379 Z zadržkom sem k pomenu (3) vključil tudi vzorec Snom – VF – Sak* – sSins (osamljen zgled iz 19 st ); lahko se ga razloži tudi z elipso glagola v nedoločni- škem polstavku ( misliti storiti), kar bi pričalo o pomenu (2) 378 Ni pa nujno (vsaj v primeru vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat), prim dobro m. komu es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.) (Plet , I, 580), medtem ko je pomen protivnosti pri določilih čezSak, zoperSak preveč plastičen, da bi dovoljeval »pozitivno« vsebino Določilo Sak* v vlogi vsebinskega udeleženca ima skoraj predmetno vlogo (prim hudo, dobro ‘slabe, dobre stvari’) 379 Vsaj v primeru določil čezSak in zoperSak bi lahko omenil tudi možnost kalkiranosti po nem vzorcu ( čez – über, zoper – wider) 169 VGU_Groselj_FINAL.indd 169 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.2 Glagol MNETI Sln mnéti , mním nedov pomeni (1) ‘meniti’ (prim Plet , I, 587) M Merše (1995, 264–264) opozarja, da je nihanje med meniti in mneti zaznamovalo Trubarjev jezik, dvojnost pa je bila razrešena v korist meniti (verjetno že v 16 st ) 4.2.3.2.1 Desna vezljivost Sln mneti izkazuje med določilnimi možnostmi odvisniško [12] SENT in možnost z dvema desnima določiloma [21] Sak – SENT 4.2.3.2.2 Od pomena k določilom Pomen ‘meniti’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki ustreza osamljenemu zgledu vezavnostnega vzorca Snom – VF – SENT Pri pomenski različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustreza vzorec Snom – VF – Sak – SENT, tudi izkazan z osamljenim zgledom SENT se v tem kontekstu približuje predikativni vlogi 380 4.2.3.3 Glagol MENITI Sln méniti in meníti, ménim nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘meniti, misliti, imeti za’, (2) ‘nameravati’ ter (3) ‘reči, dejati’ (prim Plet , I, 566; SSKJ, 540) 380 Zadržek v zvezi z ločenim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak – SENT in domneva o zgolj posebni besedilni realizaciji vzorca Snom – VF – SENT sta bila že izrečena, hkrati pa je bilo poudarjeno, da izjemno nizko število besedilnih zgledov onemogoča zanesljivejše sklepanje 170 VGU_Groselj_FINAL.indd 170 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.3.1 Desna vezljivost Sln meniti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 22: Desne določilne možnosti sln. meniti predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [2] Sak 1 [11] INF 2 [12] SENT 1 3 [13] PG 3 [17] Sak* – odSgen 1 [19] Sak* – oSlok 1 [20] Sak* – sSins 1 [21] Sak – SENT 1 [23] zaSak – SENT 1 [24] odSgen – SENT 1 [25] oSlok – SENT 1 [26] ADV 1 SSKJ, 540; Ni SJJSv, I, T, K, D Jap P, W, Plet. VSSG, izkazan. 524–525 202–203 4.2.3.3.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [11] INF, [12] SENT, [13] PG V primeru (3) dveh desnih določil pa se lahko govori o naslednjih mo- žnostih: [17] Sak* – odSgen, [19] Sak* – oSlok, [20] Sak* – sSins, [21] Sak – SENT, [23] zaSak – SENT, [24] odSgen – SENT, [25] oSlok – SENT Nekoliko težavna določilna možnost je [26] ADV 171 VGU_Groselj_FINAL.indd 171 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.3.2 Od pomenov k določilom 4.2.3.3.2.1 Pri pomenu (1) ‘meniti, misliti, imeti za’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 23: Desne določilne možnosti sln. meniti v pomenu (1) ʻmeniti, misliti, imeti zaʼ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [2] Sak [12] SENT [17] Sak* – odSgen [19] Sak* – oSlok [20] Sak* – sSins [21] Sak – SENT [23] zaSak – SENT [24] odSgen – SENT [25] oSlok – SENT [26] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT Kot t i nadomestno določilo (v vlogi vsebinskega udeleženca) se na mestu Sak, SENT pojavlja tudi ADV (domnevam stabilno pojavljanje od 16 st do danes) 381 V različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležen-cu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); temu razmerju ustreza dokaj stabilen vzorec Snom – VF – Sak – SENT, ki se – glede na gradivo – pojavlja od 16 do vključno 19 st Nosilec mišljenja lahko pripiše vsebino tudi razmernemu vsebinskemu udeležen-cu (prim meniti – o kom, čem – kaj) Pri zadnjem v 19 st nastopi zamenjava 381 Sem uvrščam tudi potencialni vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – sSins, ki je izpričan le za 16 st ; od ostalih ga ločuje domnevno pojasnjevalni pomen glagola meniti ‘misliti kaj s čim’ 172 VGU_Groselj_FINAL.indd 172 24.11.2011 8:48:43 določila, in sicer odSgen zamenja oSlok (oSlok se v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja): vzorca Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT zamenja torej Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT 382 Razmerju ustreza tudi nestabilen vzorec Snom – VF – zaSak – SENT (osamljen zgled iz 20 st ) Posebno vezljivostno razmerje se vzpostavlja v primeru vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak* – sSins; nosilec mišljenja vzpostavlja pojasnjevalno pomensko razmerje med vsebinskim (Sak*) in razmernim udeležencem (sSins); prim pomenski vzorec misliti – kaj, kako – s čim Nestabilni vzorec izpričujejo redki zgledi iz 16 st 4.2.3.3.2.2 V primeru pomena (2) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem namere in njeno vsebino Razmerju gradivsko ustreza le stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, v katerem vlogo vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa pokriva tipično določilo INF 4.2.3.3.2.3 Pri pomenu (3) ‘reči, dejati’ sta izpričani naslednji določilni možnosti: Tabela 24: Desne določilne možnosti sln. meniti v pomenu (3) ‘reči, dejati’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [12] SENT [13] PG Komentar: V primeru pomena (3), ki je izpričan samo za 20 st (v SSKJ označen s knjižno), je vzpostavljeno razmerje med nosilcem sporočanja in sporočano vsebino Pomenskemu razmerju ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT // PG (osamljeni zgledi) 383 382 Povzemalno: Vezavnostni možnosti (a) Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT se pojavljata od 16 do 19 st ; pri tem se možnost s SENT pojavlja v 16 in 19 st (domnevam stabilno pojavljanje tudi v 17 , 18 st ), Sak* pa le v 19 st Pri Sak* bi tudi lahko – upoštevajoč možnost zaimenskega določila – sklepali na stabilno pojavljanje v zgodnejših obdobjih Vezavnostni možnosti (b) Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT se stabilno pojavljata od 2 pol 19 st naprej 383 Na temelju jezikovnega občutka sodim, da je ‘reči, dejati’ najbolj obroben med pomeni glagola meniti 173 VGU_Groselj_FINAL.indd 173 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.4 Glagol UMETI Sln uméti , úmem, stil uméjem dov /nedov izkazuje pomena (1) ‘razumeti, dojeti’ in (2) ‘znati, biti sposoben, moči’; SSKJ ga označuje kot starinskega (predvsem za 20 st ; prim Plet , II, 715; SSKJ, 1455) 4.2.3.4.1 Desna vezljivost Sln umeti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 25: Desne določilne možnosti sln. umeti predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. pomen obdobje (1. pol.) [2] Sak 1 2 [11] INF 2 [12] SENT 1 [26] ADV 1 Ni Ni Ni SSKJ, T, K, D P, W, Plet. izkazan. izkazan. izkazan. 1455 4.2.3.4.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška, odvisniška določila sodita [11] INF, [12] SENT Posebna določilna možnost je [26] ADV 4.2.3.4.2 Od pomenov k določilom 4.2.3.4.2.1 Pri pomenu (1) ‘razumeti, dojeti’ so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 26: Desne določilne možnosti sln. umeti v pomenu (1) ‘razumeti, dojeti’ predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [2] Sak [12] SENT [26] ADV 174 VGU_Groselj_FINAL.indd 174 24.11.2011 8:48:43 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem razumevanja in vsebino (pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – ADV Izpričana sta od 16 do 1 pol 20 st , ko glagol v pomenu (1) nadomesti razumeti 384 Kot nestabilen se kaže vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, izpričan šele od 19 st 385 4.2.3.4.2.2 Pri pomenu (2) ‘znati, biti sposoben, moči’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 27: Desne določilne možnosti sln. umeti v pomenu (2) ‘znati, biti sposoben, moči’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [2] Sak [11] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – INF Oba sta izpričana za 16 st in 1 pol 20 , medtem ko ju v analiziranem gradivu za 17 –19 st ni Gradivsko je pogostejša določilna možnost INF, medtem ko je Sak redek 386 4.2.3.5 Glagol UMEVATI Od 2 pol 19 st dalje je izpričan k uméti tvorjeni drugotni nedov umévati , -am s pomenom (1) ‘razumevati, dojemati’ (SSKJ, 1456; tudi Plet , II, 715) 4.2.3.5.1 Desna vezljivost Sln glagol umevati izkazuje med določilnimi možnostmi sklonsko in odvisniško določilo, tj [2] Sak in [12] SENT 384 Čeprav za 17 in 18 st v gradivu ni zgledov, lahko domnevam stabilno pojavljanje obeh vzorcev 385 Mogoče je temu botrovalo dejstvo, da se je umeti (1) začel v 19 st vedno bolj vezljivostno približevati stabilnejši sestavljenki razumeti in se tako odmikal od starejšega stanja, ko je bila vezljivostna specializacija umeti, tj predvsem določili Sak // INF, pogojena z razmerji v sopomenski skupini z vedeti in znati 386 V primeru Sak obstajajo tudi prehodne cone med pomenoma (1) in (2), prim 19. st. ... močno bodo osramoteni, ker niso umeli večne sramote, ki ne bo nikoli zbrisana. Jer 20 11 W, ki lahko ustreza niso razumeli in niso poznali 175 VGU_Groselj_FINAL.indd 175 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.5.2 Od pomena k določilom Pomen ‘razumevati, dojemati’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina Glagol izkazuje za ta pomen tipična vezavnostna vzorca: Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT Vzorca sta nestabilna (redki zgledi, pomenska neustaljenost); določilo Sak je pogostejše od SENT 4.2.3.6 Glagol VEDETI Sln védeti , vém nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘vedeti’, (2) ‘znati’ in (3) ‘poznati’; za pomena (2) in (3) naj bi veljalo, da sta v 20 st starinska (Plet , II, 744–745; SSKJ, 1496–1497) 4.2.3.6.1 Desna vezljivost Sln vedeti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 28: Desne določilne možnosti sln. vedeti predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [2] Sak 1 2 3 [5] zaSak 1 [7] odSgen 1 [9] oSlok 1 [11] INF 1 2 [12] SENT 1 [17] Sak* – odSgen 1 [18] Sak* – zastranSgen 1 [19] Sak* – oSlok 1 [21] Sak – SENT 3 [23] zaSak – SENT 1 [24] odSgen – SENT 1 [25] oSlok – SENT 1 [26] ADV 1 2 SSKJ, SJJSv, II, BS T, K, D Jap P, W, Plet. 1496–1497; 545–546 VSSG, 446 176 VGU_Groselj_FINAL.indd 176 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.6.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonska določila [5] zaSak, [7] odSgen, [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [11] INF, [12] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [17] Sak* – odSgen, [18] Sak* – zastranSgen, [19] Sak* – oSlok, [21] Sak – SENT, [23] zaSak – SENT, [24] odSgen – SENT in [25] oSlok – SENT Posebna določilna možnost je [26] ADV 4.2.3.6.2 Od pomenov k določilom 4.2.3.6.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 29: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (1) ‘vedeti’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [2] Sak [5] zaSak [7] odSgen [9] oSlok [11] INF [12] SENT [17] Sak* – odSgen [18] Sak* – zastranSgen [19] Sak* – oSlok [23] zaSak – SENT [24] odSgen – SENT [25] oSlok – SENT [26] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo naslednji stabilni vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak ter prevladujoči Snom – VF – INF // SENT (INF je različica SENT pod določenimi pogoji) 177 VGU_Groselj_FINAL.indd 177 24.11.2011 8:48:43 Manj stabilna (predvsem redka) vzorca sta Snom – VF – odSgen // oSlok (drugi zamenja prvega v 19 st ); določili odSgen, oSlok sta pogostejši v kombinaciji s še enim določilom Podobno velja tudi za t i nadomestno določilo ADV (v vlogi vsebinskega udeleženca), ki se pojavlja na mestu Sak, SENT (s posameznimi zgledi je izpričano od 16 st do danes) V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (prim vedeti – o kom, čem – kaj) Do 2 pol 19 st razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT, po 2 pol 19 st pa Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (za slednjega je zgled v dopolnitvi) Ob navedenih možnostih se od 16 do 21 st pojavlja tudi vzorec Snom – VF – zaSak – SENT, ki je stabilen, a nekoliko redkejši Nestabilen je vezavnostni vzorec Snom – VF – zastranSgen – Sak* (osamljen zgled iz 19 st ) Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba vsaj za 20 st upoštevati Snom – VF – oSlok – SENT ( O izpitu vem, da je težak. ; prim Dular, 1982, 205) 4.2.3.6.2.2 Pri pomenu (2) ‘znati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 30: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (2) ‘znati’ predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [2] Sak [11] INF [26] ADV Komentar: Od 19 st naprej (posebej v 20 st ) začenja vedeti v pomenu (2) izgi-njati, zaznamuje ga arhaičnost (v SSKJ kvalifikator star. ), čeprav se navedeno – ironično! – na tabeli ne pozna Za njegove vezljivostne značilnosti pa velja naslednje: v primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina; ustreza mu skozi zgodovino stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko sta možnosti Snom – VF – Sak (redki in vprašljivi zgledi iz 20 st ) in Snom – VF – ADV (t i nadomestno določilo) nestabilni V 20 st je tovrstna vezljivost glagola arhaična (kot pomen) 178 VGU_Groselj_FINAL.indd 178 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.6.2.3 Pri pomenu (3) ‘poznati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 31: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (3) ‘poznati’ predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [2] Sak [21] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (3), pri katerem je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina (tip prizadeto), je treba omeniti umikanje glagola vedeti ‘poznati’ vsaj od J Japlja naprej v korist poznati (prim Orzechowska, 1974); navedeno namreč vpliva na vezljivost glagola Na podlagi gradiva tako sklepam, da je bil vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak stabilen le do 20 st (v SSKJ označen kot starinski) V različici razmerja nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina); ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT, ki ga izkazujejo redki zgledi iz 16 in 19 st ; kljub kontinuiteti pojavljanja (v 19 st je lahko posledica stilizacije) je vzorec izjema 4.2.3.7 Glagol ZNATI Sln znáti, znám nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘znati, biti izveden (v čem); utegniti, moči’, (2) ‘poznati’, (3) ‘vedeti’ ter (4) ‘biti videti’ (brezos ); pomeni (2), (3) in (4) so v SSKJ (velja za 20 st ) označeni s časovnima kvalifikatorjema star. in zastar. (zadnji zaznamuje samo pomen (4); prim Plet , II, 942; SSKJ, 1680) 4.2.3.7.1 Desna vezljivost Sln znati izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 32: Desne določilne možnosti sln. znati predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [2] Sak 1 2 4 [5] zaSak 3 179 VGU_Groselj_FINAL.indd 179 24.11.2011 8:48:43 predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen obdobje [11] INF 1 3 [12] SENT 3 4 [21] Sak – SENT 2 [26] ADV 1 SJJSv, II, SSKJ, 1680; Ni izkazan. T, K, D Jap P, W, Plet. 674–675 VSSG, 498 4.2.3.7.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [5] zaSak; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [11] INF, [12] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa se pojavlja [21] Sak – SENT Posebna in nekoliko težavna možnost določila je [26] ADV 4.2.3.7.2 Od pomenov k določilom 4.2.3.7.2.1 Pri pomenu (1) ‘znati, biti izveden (v čem); moči’ so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 33: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (1) ‘znati, biti izveden (v čem); moči’ predknj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. obdobje [2] Sak [11] INF [26] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak ter Snom – VF – INF; kot stabilno obravnavam tudi realizacijsko možnost Snom – VF – ADV (s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo določila ADV) 387 387 Opozarjam, da je določilna vrednost (vloga vsebinskega udeleženca) ADV mogoče posledica ustalitve 180 VGU_Groselj_FINAL.indd 180 24.11.2011 8:48:43 4.2.3.7.2.2 Pri pomenu (2) ‘poznati’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 34: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (2) ʻpoznatiʼ predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [2] Sak [21] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (2), pri katerem je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina (tip prizadeto), je treba omeniti umikanje glagola znati ‘poznati’ v korist sestavljenke poznati vsaj od J Japlja naprej (prim Orzechowska, 1974); navedeno vpliva na vezljivost glagola Sklepam, da je bil vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak stabilen od 16 do začetka 20 st (v SSKJ označen kot starinski) V različici razmerja nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) kompleksno vsebino, lastnost (prim nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina); razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT, ki ga potrjujejo redki zgledi iz 16 st 4.2.3.7.2.3 Pri pomenu (3) ‘vedeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 35: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (3) ‘vedeti’ predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [5] zaSak [11] INF [12] SENT Komentar: Pomen (3), v katerem je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina, se pri glagolu znati ohranja – kot neustaljen – do 1 pol 20 st (SSKJ ga označi kot starinskega) 388 Najbolj stabilen vzorec, ki ustreza vezljivostnemu izhodiščno eliptične besedne zveze Opomba: Pri določilu INF so obravnavani tudi zgledi ob t i dvigovalnem glagolu znati ‘utegniti, moči’ (tipa 20. st. Zunaj bi ga znal kdo videti; Tam bi znala biti zaseda. SSKJ; Tam bi znala biti iskana zgradba; Ta jed bi znala škoditi. VSSG); več o tem – glej [11] znati 388 Navedeno velja samo za sln knjižni jezik (zgodovinsko osrednjeslovenski), medtem ko stanje v narečjih ni obravnavano 181 VGU_Groselj_FINAL.indd 181 24.11.2011 8:48:43 razmerju, je Snom – VF – SENT, čeprav je v obdobju 19 –20 st izkazan z osamljenimi zgledi Razmerju ustrezata tudi nestabilna vzorca Snom – VF – zaSak (osamljeni zgledi iz 17 in 20 st ) ter Snom – VF – INF (en zgled v SJJSv) 4.2.3.7.2.4 Pri pomenu (4) ‘biti videti’ (brezos ) sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 36: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (4) ‘biti videti’(brezos.) predknj. 20. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. obdobje (1. pol.) [2] Sak [12] SENT Komentar: V primeru pomena (4) ‘biti videti’ (brezos ; v SSKJ zastar. ) se vzpostavlja pomenski vzorec s prizadetim z zaznavanjem Na podlagi gradiva sklepam, da je med vezavnostnima vzorcema bolj stabilen VF – Sak, ki ga gradivo izpri- čuje v obdobju od 18 do 20 st , medtem ko je VF – SENT izkazan z osamljenim zgledom iz 20 st 389 4.2.4 Povzetek Glagol misliti v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ kaže na tri pomenska razmerja: (a) pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina zaznamujejo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – naSak ter Snom – VF – SENT (do 20 st ; mogoče tudi vzorec z desnim določilom PG); nekoliko redkejša je določilna možnost ADV (do 20 st ); manj stabilna so desna določila kSdat (10 , 16 st ), poSlok (16 , 19 st ), vSak in INF (19 st ), oSlok (20 st ); (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenja in procesom samim ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF (do 20 st ); (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT (do 2 pol 19 st ) in Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (po 2 pol 20 st ; v 19 st se določili odSgen in oSlok zamenjata); nestabilna je določilna možnost naSak – SENT (16 st ) Pomen (2) ‘nameravati’ kaže na pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF (vzorca z določiloma naSak, SENT sta nestabilna; 20 st ) Pomen (3) 389 Na obrobno postavitev pomena (4) pri glagolu znati opozarjajo predvsem relativno redki zgledi 182 VGU_Groselj_FINAL.indd 182 24.11.2011 8:48:44 ‘misliti, snovati v škodo/korist’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik (16 –19 st ), ki mu ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak* – Sdat // čezSak // zoperSak; desna določilna možnost Sak* – sSins je nestabilna (osamljen zgled iz 19 st ) »Reducirani« vzorec Snom – VF – zoperSak ( prejemnik) je prav tako stabilen Glagol mneti (samo 16 st ) v edinem pomenu (1) ‘meniti’ kaže na dve možni pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – SENT; (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza tudi osamljen zgled vzorca Snom – VF – Sak – SENT Osamljena zgleda glagola mneti kažeta na njegovo marginalnost Glagol meniti v pomenu (1) ‘meniti, misliti, imeti za’ kaže na štiri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT (do vključno 20 st ); stabilna, a redkejša je določilna možnost ADV; (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (16 –19 st ); (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT (do 2 pol 19 st ) in Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (po 2 pol 20 st ; v 19 st se zamenjata določili odSgen in oSlok); nestabilna je določilna možnost zaSak – SENT (20 st ); (d) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, kako – s čim) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – sSins (16 st ) Pomen (2) ‘nameravati’ kaže na pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vzorcu Snom – VF – INF Pomen (3) ‘reči, dejati’ (samo 20 st , knjižno) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec sporočanja – vsebina z nestabilnima vezavnostnima realizacijama Snom – VF – SENT // PG Glagol umeti (predvsem do 20 st ; po SSKJ starinski) v pomenu (1) ‘razumeti, dojeti’ oblikuje pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina, ki mu ustrezata stabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – Sak // ADV, medtem ko je določilna možnost SENT nestabilna (19 –20 st ) Pomen (2) ‘znati, biti sposoben, moči’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina z manj stabilnima vezavnostnima možnostma Snom – VF – Sak // INF (redki zgledi iz 16 st in 1 pol 20 st ), pri čemer je določilo INF nekoliko pogostejše Redka modifikacijska izpeljanka umevati (izpričana od 2 pol 19 st ) kaže v pomenu ‘razumevati, dojemati’ na pomenski vzorec nosilec razumevanja 183 VGU_Groselj_FINAL.indd 183 24.11.2011 8:48:44 vsebina, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT (osamljeni zgledi) Glagol vedeti kaže v pomenu (1) ‘vedeti’ na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak ter prevladujoči Snom – VF – INF // SENT, medtem ko so desna določila odSgen (16 –18 st ), oSlok (20 st ) in ADV (16 –20 st ) manj stabilna; (b) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT (do polovice 19 st ) in Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (20 st ; v 19 st se določili odSgen in oSlok zamenjata); stabilna, a manj pogosta je določilna možnost zaSak – SENT (16 –20 st ), medtem ko je vzorec Snom – VF – zastranSgen – Sak* nestabilen (19 st ) Pomen (2) ‘znati’ se pojavlja predvsem do 1 pol 20 st (v SSKJ star. ; nadomešča ga znati) in vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko sta določili Sak (vprašljivo; 20 st ) in ADV (18 –19 st ) nestabilni Pomen (3) ‘poznati’, pri katerem je treba omeniti umikanje glagola vedeti od J Japlja naprej v korist poznati (20 st star. ), kaže na dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina (tip prizadeto) ustreza do 20 st stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak; (b) pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina je manj ustaljen; ustreza mu nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak – SENT (redki zgledi iz 16 in 19 st ) Glagol znati kaže v pomenu (1) ‘znati, biti izveden (v čem); moči’ na pomenski vzorec nosilec znanja itn – vsebina, s katerim se prekrivajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak ter Snom – VF – INF; stabilno je tudi desno določilo ADV (s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo, tj ‘znati jezik’) Pri pomenu (2) ‘poznati’ (do 1 pol 20 st ) je treba omeniti umikanje glagola znati od 17 –18 st v korist poznati (20 st star. ); pomen vzpostavlja dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina (tip prizadeto) ustreza do 20 st stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak; (b) pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina je manj ustaljen, kar se kaže v nestabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – Sak – SENT (redki zgledi iz 16 st ) Pomen (3) ‘vedeti’ se pojavlja do 1 pol 20 st (v SSKJ star. ; nadomešča ga vedeti) in vzpostavlja pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina; ustreza mu stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (v 19 –20 st redki zgledi), medtem ko sta desni določili zaSak (17 , 20 st ) in INF (17 st ) nestabilni V pomenu (4) ‘biti videti’ (brezos ; od 18 do zač 20 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec s prizadetim 184 VGU_Groselj_FINAL.indd 184 24.11.2011 8:48:44 z zaznavanjem; ustreza mu bolj stabilen vezavnostni vzorec VF – Sak, medtem ko je desno določilo SENT nestabilno (20 st ) 4.2.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v slovenskem jeziku 4.2.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo misliti, mneti, meniti Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:390 Tabela 37: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v slovenščini misliti mneti meniti a. ‘misliti, meniti’ (1) (1) (1) b. ‘nameravati’ (2) (2) c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (3) d. ‘reči, dejati’ (3) 4.2.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne lastnosti 4.2.5.2.1 Pomen a. ‘misliti, meniti’ Pomen ‘misliti, meniti’ izkazujejo glagoli misliti (1), mneti (1), meniti (1) Pri glagolih misliti, meniti je pomen potrjen za obdobje od 16 do 21 st , pri glagolu mneti pa so zgledi samo iz 16 st (kar velja tudi za sam glagol) Glagol meniti izkazuje še podpomen ‘imeti za’ (mogoče tudi mneti), kar bi lahko vplivalo na vezljivostne lastnosti 390 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2. 185 VGU_Groselj_FINAL.indd 185 24.11.2011 8:48:44 4.2.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti’ Tabela 38: Vezavnostne možnosti pomena a.‘misliti, meniti’ v slovenščini misliti mneti meniti Snom – VF 16.–20. st. Snom – VF – Sak 16.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – naSak 16.–20. st. Snom – VF – vSak 19. st. Snom – VF – kSdat 10., 16. st. Snom – VF – oSlok 20. st. Snom – VF – poSlok 16.–19. st. Snom – VF – INF 19. st. Snom – VF – SENT 16.–20. st. 16. st. 16.–20. st. Snom – VF – PG 16.–20. st. Snom – VF – Sak* – odSgen 18.–19. st. 19. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 19.–20. st. 20. st. Snom – VF – Sak* – sSins 16. st. Snom – VF – Sak – SENT 16. st. 16.–19. st. Snom – VF – naSak – SENT 16. st. Snom – VF – zaSak – SENT 20. st. Snom – VF – odSgen – SENT 16.–19. st. 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 20. st. 20. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci jih sedem izkazujeta glagola misliti in meniti: Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT in Snom – VF – ADV ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina (16 –20 st ); vzorci Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* in Snom – VF – odSgen // 186 VGU_Groselj_FINAL.indd 186 24.11.2011 8:48:44 oSlok – SENT (v tabeli sta desni določili zaradi drugačnega razporeda zamenjani) pa ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina Zadnji štirje vzorci si zaslužijo posebno opombo – predvsem zaradi razmerja med določiloma odSgen in oSlok Pri določilu na mestu razmernega vsebinskega udeleženca pride v 19 st do zamenjave: odSgen zamenja oSlok (oSlok se v udele- ženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja) Ostali stabilni vezavnostni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol misliti zaznamujejo Snom – VF ( nosilec mišljenjskega procesa – proces), Snom – VF – naSak in Snom – VF – PG ( nosilec mišljenja – vsebina); samo glagol meniti zaznamuje Snom – VF – Sak – SENT ( nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) 391 Vsi se pojavljajo v 16 –20 st , le Snom – VF – Sak – SENT v 16 –19 st Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo posamezne glagole; izjema so tisti, ki so pri drugih glagolih stabilni (kar dodatno potrjuje vezavnostno možnost; glej tabelo) V pomenu ‘misliti, meniti’ prevladuje misliti, konkurira mu meniti, medtem ko ima mneti med mišljenjskimi glagoli marginalno vlogo (samo 16 st ) Predvsem glagol meniti (tudi mneti) izkazuje pomensko možnost ‘imeti za’, ki se kaže v vezavnostni možnosti Snom – VF – Sak – SENT; slednja se pričakovano ne pojavlja pri glagolu misliti (pomena ‘imeti za’ ne izkazuje) Prevladujoča vezavnostna vzorca sta gotovo Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, dobro zastopani pa so tudi vzorci, ki ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina (konkretneje o stabilnih vezavnostnih vzorcih zgoraj) 4.2.5.2.2 Pomen b. ‘nameravati’ Pomen ‘nameravati’ izkazujeta glagola misliti (2) in meniti (2) Pri obeh je pomen potrjen za obdobje od 16 do 21 st 391 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 187 VGU_Groselj_FINAL.indd 187 24.11.2011 8:48:44 4.2.5.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ Tabela 39: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ v slovenščini misliti meniti Snom – VF – naSak 20. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – SENT 20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – INF, ki ga izkazujeta oba glagola (16 –20 st ; pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) Nestabilna vzorca Snom – VF – naSak (20 st ) in Snom – VF – SENT (20 st ) zaznamujeta samo glagol misliti (pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu je Snom – VF – INF, medtem ko sta Snom – VF – naSak, Snom – VF – SENT redka; izpričana sta z osamljenima zgledoma iz 20 st , kažeta pa na nevtraliziran pomen namere Sklepam, da je INF tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca 4.2.5.2.3 Ostali pomeni Pomen c izkazuje glagol misliti, pomen d pa zgolj meniti, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomena so torej podane v jedrnem delu razprave: glej misliti 4.2.3.1.2.3 za c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’; glej meniti 4.2.3.3.2.3 za d. ‘reči, dejati’ 4.2.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo umeti, vedeti, znati (poleg njih se v skupini nahaja še izpeljanka umevati) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: 188 VGU_Groselj_FINAL.indd 188 24.11.2011 8:48:44 Tabela 40: Primerljivi pomeni glagolov védenja v slovenščini umeti umevati vedeti znati a. ‘razumeti, dojeti’ (1) (1) b. ‘znati, biti sposoben, moči’ (2) (2) (1) c. ‘vedeti’ (1) (3) d. ‘poznati’ (3) (2) e. ‘biti videti’ (4) 4.2.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti 4.2.5.4.1 Pomen a. ‘razumeti, dojeti’ Pomen ‘razumeti, dojeti’ izkazujeta glagola umeti (1) in umevati (1) V primeru umeti je pomen potrjen za obdobje od 16 st do 1 pol 20 st , pri glagolu umevati pa so zgledi iz 19 st in 1 pol 20 st (v pomenu ‘razumeti, dojeti’ oba glagola nadomesti sestavljenka razumeti) 4.2.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti, dojeti’ Tabela 41: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti, dojeti’ v slovenščini umeti umevati Snom – VF – Sak 16.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – SENT 19.–20. st. 20. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Oba stabilna (ali bolj stabilna) vezavnostna vzorca zaznamujeta glagol umeti, prim Snom – VF – Sak in Snom – VF – ADV (16 –20 st ; pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina) Posebno pozornost si zasluži predvsem slednji, v katerem ima ADV vlogo vsebinskega določila (ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘razumeti jezik’) 189 VGU_Groselj_FINAL.indd 189 24.11.2011 8:48:44 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le enega izkazujeta oba glagola: Snom – VF – SENT (19 –20 st ); nestabilen je tudi vzorec Snom – VF – Sak ob glagolu umevati (19 –20 st ) Med konkurenčnima glagoloma v pomenu ‘razumeti, dojeti’ prevladuje umeti, medtem ko je izpeljanka umevati marginalna, kar se kaže v omejeni gradivski zastopanosti (tudi časovno) 4.2.5.4.2 Pomen b. ‘znati, biti sposoben, moči’ Pomen ‘znati, biti sposoben, moči’ izkazujejo glagoli umeti (2), vedeti (2) in znati (1) V primeru vedeti, znati je pomen potrjen za obdobje od 16 do 21 st , medtem ko glagol umeti izkazuje redke zglede iz 16 st in 1 pol 20 st Glagol vedeti ne izkazuje podpomena ‘moči’, kar pa ne vpliva na vezljivostne lastnosti 4.2.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘znati, biti sposoben, moči’ Tabela 42: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘znati, biti sposoben, moči’ v slovenščini umeti vedeti znati Snom – VF – Sak 16., 20. st. 20. st. 16.–20. st. Snom – VF – INF 16., 20. st. 16.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – ADV 18.–19. st. 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le enega izkazujeta dva glagola: Snom – VF – INF je izpričan pri vedeti (do 1 pol 20 st ) in znati (do 21 st ) Ostala stabilna vzorca, tj Snom – VF – Sak in Snom – VF – ADV (16 –20 st ) zaznamujeta samo znati Pozornost si zasluži določilo ADV z vlogo vsebinskega udeleženca ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi (prim ‘znati jezik’) Vsi vezavnostni vzorci ustrezajo pomenskemu razmerju nosilec znanja, zmožnosti – vsebina 190 VGU_Groselj_FINAL.indd 190 24.11.2011 8:48:44 Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci so enaki stabilnim, le da se pojavljajo ob drugih dveh glagolih: Snom – VF – Sak ob umeti (16 , 20 st ) in vedeti (20 st ); Snom – VF – INF samo ob umeti (16 , 20 st ); Snom – VF – ADV (s t i nadomestnim določilom; 18 –19 st ) ob vedeti Med glagoli s pomenom ‘znati, biti sposoben, moči’ je dominanten znati, manj stabilen je vedeti, ki je že na koncu 19 st v tem pomenu arhaičen; gradivsko najšibkejši je umeti Med tremi vezavnostnimi možnostmi je treba izpostaviti Snom – VF – INF, ki kaže na približevanje naklonskemu pomenu; vzorca Snom – VF – Sak // ADV sta manj izrazita 4.2.5.4.3 Pomen c. ‘vedeti’ Pomen ‘vedeti’ izkazujeta glagola vedeti (1) in znati (3) V primeru glagola vedeti je pomen potrjen od predknj obdobja do 21 st , glagol znati pa ga izkazuje med 16 st in 1 pol 20 st 4.2.5.4.3.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti’ Tabela 43: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti’ v slovenščini vedeti znati Snom – VF – Sak 16.–20. st. Snom – VF – zaSak 16.–20. st. 17., 20. st. Snom – VF – odSgen 16.–18. st. Snom – VF – oSlok 20. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. 17. st. Snom – VF – SENT 10.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – Sak* – odSgen 16.–19. st. Snom – VF – Sak* – zastranSgen 19. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 20. st. Snom – VF – zaSak – SENT 16.–20. st. Snom – VF – odSgen – SENT 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 20. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. 191 VGU_Groselj_FINAL.indd 191 24.11.2011 8:48:44 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le enega izkazujeta oba glagola: Snom – VF – SENT (pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina; do vključno 20 st ) Ostali stabilni vzorci zaznamujejo zgolj glagol vedeti Pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak in Snom – VF – INF (16 –20 st ); vezljivostnemu razmerju nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina pa ustrezajo vzorci Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* (v tabeli sta desni določili zaradi drugačnega razporeda zamenjani), Snom – VF – odSgen // oSlok – SENT in Snom – VF – zaSak – SENT (16 –20 st ) Prvi štirje vzorci so zanimivi zaradi razmerja med določiloma odSgen in oSlok ( razmerni vsebinski udeleženec); v 19 st prvega zamenja oSlok (kaže, da se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja) Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo enega izmed glagolov; izjema so tisti, ki so pri drugem glagolu stabilni (kar dodatno potrjuje vezavnostno možnost; glej tabelo) V pomenu ‘vedeti’ prevladuje glagol vedeti – gradivsko je dobro potrjen in vezljivostno je najbolj »aktiven« Osamljeni zgledi in zgolj tri vezavnostne možnosti opozarjajo, da je imel ‘vedeti’ v pomenju glagola znati marginalno postavitev Med vezavnostnimi možnostmi je treba izpostaviti Snom – VF – SENT, ki ustreza izhodiščno kompleksnemu, propozicijskemu značaju vsebinskega udeleženca Ob ostalih vezavnostnih vzorcih, ki kažejo na razmerje nosilec védenja – vsebina, pa so ob vedeti zastopani tudi takšni, ki ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina (glej stabilne vzorce) 4.2.5.4.4 Pomen d. ‘poznati’ Pomen ‘poznati’ izkazujeta glagola vedeti (3) in znati (2) V primeru obeh je pomen potrjen od 16 do 1 pol 20 st (od 16 st se začne v pomenu ‘poznati’ uveljavljati sestavljenka poznati) 192 VGU_Groselj_FINAL.indd 192 24.11.2011 8:48:44 4.2.5.4.4.1 Vezavnostne možnosti pomena d. ‘poznati’ Tabela 44: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘poznati’ v slovenščini vedeti znati Snom – VF – Sak 16.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – Sak – SENT 16., 19. st. 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – Sak (16 –20 st ), ki ga izkazujeta oba glagola (pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina) Nestabilen (ali manj stabilen) vzorec je le Snom – VF – Sak – SENT, ki ga izkazujeta vedeti (16 , 19 st ) in znati (16 st ); ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina (SENT se približuje predikativni vlogi) Osamljeni zgledi pričajo o tem, da je bilo vezljivostno razmerje v okviru pomena ‘poznati’ redko V pomenu ‘poznati’ se glagola vedeti , znati vsaj od J Japlja naprej umikata v korist sestavljenke poznati, kar vpliva na vezljivost glagola (prim Orzechowska, 1974) Na podlagi tega se lahko sklepa, da je bil vzorec Snom – VF – Sak ob vedeti, znati ‘poznati’ stabilen le do 20 st (v SSKJ označen kot starinski) 4.2.5.4.5 Ostali pomeni Pomen e izkazuje samo glagol znati, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomena so torej podane v jedrnem delu razprave: glej znati 4.2.3.7.2.4 za e. ‘biti videti’ 193 VGU_Groselj_FINAL.indd 193 24.11.2011 8:48:44 4.3 Vezava glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku 4.3.1 Pomeni glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku 4.3.1.1 Glagol MISLITI Srb /hrv mȉsliti , mȉslȋm nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (tudi ‘čutiti’), (2) ‘nameravati; načrtovati, misliti na’, (3) ‘hoteti, želeti’, (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ in (5) ‘pričakovati’ (ARj, VI, 761–765; RSHJ, XII, 635–637; RSHKJ, III, 383–384; zadnji pomen samo v RHKKJ, II, 667–668) 392 Po ARj (VI, 761) so pomeni (2)–(4) v predhodnih slovarjih slabo izpričani; pomen (5) je ponazorjen z enim samim zgledom (prim RHKKJ, II, 668) Ob glagolu misliti sta v srb /hrv izpričana tudi k njemu tvorjena drugotna nedov míšljati , mȋšljȃm in mȉšljeti , mȉslȋm (prim h glagolom na -iti tvorjeni nedov tipa -(j)ati; Vaillant, 1966, 481–482; 494); oba sta redka – prvi naj bi se pojavljal zgolj v ljudskih pesmih, medtem ko se drugi v slovarju ARj navaja brez zgledov (gradivo je iz RSHJ, XII, 672) Oba pomenita (1) ‘misliti, razmišljati’ (ARj, VI, 773–774) 393 4.3.1.2 Glagol MNITI Srb /hrv mnȉti , mnȋm nedov (nar pogosto -l-, -lj- namesto -n-, -nj-) naj bi izkazoval predvsem pomen (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati’ oz »isto što i misliti u značenju pod a«; glagol naj bi bil za srb /hrv potrjen od 13 st naprej (ARj, VI, 855; RSHJ, XII, 737) Ob pomenu (1) je treba vzpostaviti še naslednje: (2) ‘upati, nadejati se’, (3) ‘nameravati’ in (4) ‘zdeti se’ (brezos ); poseben status ima ustaljena glagolska zveza (5) ne mniti prije (glej pomenski komentar; prim ARj, VI, 856–857) 394 RSHJ ob mniti navaja še nar (in zastar ) obliki mnȅti ter 392 Prim (1) ‘imati misao ili misli, biti u misli (u mislima); imati neko mišljenje o nečem’ (tudi ‘osjećati’), (2) ‘namjeravati, nakanjivati se; imati nešto u vidu, pomišljati na nešto’, (3) ‘htjeti, željeti’, (4) ‘brinuti se, starati se; voditi računa o nekom, o nečem, obraćati pažnju, obzirati se na nekoga’ in (5) ‘očekivati (što) od koga’ (ARj, VI, 761–765; RSHJ, XII, 635–637; RSHKJ, III, 383–384; zadnji pomen v RHKKJ, II, 667–668) V analizi je upoštevano tudi gradivo iz naslednjih del: Daničić (II, 101); Judita (124); Osman (349); Njegoš (I, 441–442); RHJ (I, 688); Benešić (VI, 1339–1340); Šonje (598) 393 Prim (1) ‘misliti, razmišljati’ (ARj, VI, 773–774; prim tudi RHJ, I, 689; RSHJ, XII, 671–672; RSHKJ, III, 389) 394 Pomenski komentar: Gre za pomene: (1) glej zgoraj, (2) ‘nadati se, uzdati se’, (3) ‘nameravati’ in (4) verjetno ‘činiti se’ oz meni se čini (prim ARj, VI, 856–857; RSHJ, XII, 737) V analizi je upoštevano tudi gradivo iz 194 VGU_Groselj_FINAL.indd 194 24.11.2011 8:48:44 mnjȅti , mnȋm (izhodiščna glagolska pripona -ě-; prim RSHJ, XII, 736, 764), ki ju spremljata po dva zgleda; obravnavam ju z mniti Ob glagolu mniti je v srb /hrv izpričanih še nekaj tipov drugotnih nedov (večinoma pokrajinsko omejenih in zastar ): I mnijevati , mnijevam (prim nedov na -(j)evati; Vaillant, 1966, 478, 494) z opombo nepouzdano in brez zgledov (ARj, VI, 853); II mnívati , mnȋvȃm (en zgled pri V S Karadžiću, prim ARj, VI, 858; več gradiva v RSHJ, XII, 736) in III mnjívati , mnjȋvȃm (ARj, VI, 875; RSHJ, XII, 764), ki predstavljata tip drugotnih nedov na -(j)ivati; IV mnjȁti, mnjȃm kot primer nedov na -(j)ati ter verjetno k njemu tvorjeni drugotni nedov V mnjávati , mnjȃvȃm (ARj, VI, 875; RSHJ, XII, 763); tip nedov na -(a)vati naj bi bil vezan na sed osnove na -ā- (prim Vaillant, 1966, 494) Vsi navedeni glagoli pomenijo ‘meniti, misliti’ 4.3.1.3 Glagol MIJENITI Srb /hrv mijeniti , mijenim nedov pomeni (1) ‘misliti, imeti za’, (2) ‘govoriti, omenjati’ in (3) ‘namenjati’ 395 Na začetku 20 st (zvezki ARj VI so se izdajali v letih 1904–1910) naj glagol ne bi več obstajal (gradivski zgledi segajo v 17 st , kasneje jih ni več) – v srb /hrv so izkazane le sestavljenke z mijeniti v skladenjski podstavi, prim namijeniti, primijeniti (ARj, VI, 656) 4.3.1.4 Glagol UMJETI Srb /hrv ùmjeti , ùmijȇm nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’, (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’, (3) ‘imeti navado’ in (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ (ARj, XIX, 595–601; zadnji pomen v RSHKJ, VI, 510) 396 naslednjih del: Daničić (II, 100); Judita (125–126); Osman (356); RHKKJ (II, 681); Njegoš (I, 447); Karadžić (377); RHJ (I, 697, 698); Benešić (VI, 1363); RSHKJ (III, 402) Zgledi ob pomenu (4) govorijo o brezosebni rabi glagola, ki je vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, tj (meni) je mniti (ARj, VI, 857) in izkazuje poseben pomen; prav slednji upravičuje ločeno obravnavo Stulićev slovar navaja tudi ustaljeno glagolsko zvezo (5) ne mnim prije (tj ne mniti prije) s pomenom ‘zelo želeti, komaj čakati’ (prim vrlo želim, jedva čekam), izhodiščno ne mnim ništa prije, nego … ( doći oz da dođem); le-ta ustreza it non vedo lʼora, desidero grandemente, lat summopere opto, pojavlja pa se predvsem pri dubrovniških avtorjih 17 in 18 st (ARj, VI, 857) V pričujoči analizi ima status posebnega pomena glagola mniti 395 V razmerju do glagola mijeniti, ki izkazuje umevanjske pomene (v ARj označen z 2), naj opozorim na homonimni mijèniti , mȉjenȋm nedov /dov (v ARj označen z 1) s pomenom ‘mutare, permutare’ (prim ARj, VI, 655–656) Prim pomeni glagola mijeniti: (1) ‘misliti, držati’, (2) ‘govoriti, spominjati’ in (3) ‘namjenjivati’ (ARj, VI, 656) V analizi je upoštevano tudi gradivo iz dela Daničić (II, 103) Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika (II, 624) navaja tudi povratni meniti se nedov ‘razgovarati; raspravljati (o čemu); razmišljati (o čemu)’, ki pa zaradi povratnosti v pričujočo analizo ni vključen 396 Pomenski komentar: Gre za pomene: (1) ‘imati umjenje, biti znalac čega, umješan, vješt u čemu na osnovi 195 VGU_Groselj_FINAL.indd 195 24.11.2011 8:48:44 4.3.1.5 Glagol VJEDJETI Srb /hrv vjedjeti , vȇm (stsrb , hrv ), vim (Baraković, Frankopan), vijem (M Držić) pomeni ‘vedeti, znati, poznati’ (srb /hrv ‘znati’; ARj, XXI, 51–52; sed oblike po Skok, III, 574–575); glagol je po P Skoku (III, 574–575) izginil iz srb /hrv jezika 397 4.3.1.6 Glagol ZNATI Srb /hrv znȁti , znȃm in znádȇm nedov izkazuje predvsem naslednje pomene: (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’, (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (sem je uvrščen tudi ‘polteno, telesno poznati’), (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’, (4) ‘izvedeti’ (dov ), (5) ‘morati, treba/potreba biti’, (6) ‘moči’, (7) ‘imeti navado; dogajati se’ in (8) ‘skrbeti, brigati se za, slišati za’ (ARj, XXIII, 54–60) 398 umnih sposobnosti, znanja, iskustva ili navike, znati raditi, poslovati, tvoriti, biti sposoban što učiniti ili uraditi što’, (2) ‘imati moć, snagu, biti u mogućnosti, biti kadru, moči (što izvršiti, odlučiti se i sl )’, (3) ‘običavati, imati običaj’ in (4) ‘vešto podesiti, podešavati držanje ugađajući nekome, prilagoditi se, prilagođavati se nečijoj ćudi; steći, sticati nečiju naklonost, pridobi(ja)ti nekoga’ (ARj, XIX, 595–601; zadnji pomen samo v RSHKJ, VI, 510) V ARj (XIX, 600) najdemo tudi zanimiv komentar v zvezi s pomenom (2), prim »Značenje se lako moglo razviti iz prethodnoga (tj pomena (1)), jer znanje i vještina često je isto što moć ili snaga« V analizi je upoštevano gradivo iz naslednjih del: Daničić (III, 371); Judita (308); Osman (841–842); Njegoš (II, 437); Karadžić (807); RHJ (II, 645); Šonje (1306) Ob umjeti sta v srb /hrv izkazani še istokorenski (prim *umъ) glagolski tvorjenki (brez oznake naglasa): umljati , umljam nedov ‘misliti’ (prim Stulićev slovar, brez gradivskih zgledov; ARj, XIX, 602) ter umovati , umujem nedov ‘razmišljati, modrovati’ oz ‘razmišljati, mudrovati’ (prim Stulićev slovar) z zgledom I dotle su tako umovali; a tu su se doumili živo. Osvetn 2, 109 (ARj, XIX, 612) Glagola kažeta na izsamostalniško tvorbo – v primeru umljati s pripono -jati, v primeru umovati pa -ovati (Babić, 1986, 448, 452–453) Prim tudi pomensko razliko v odnosu umjeti – umljati, umovati . Glagola nista vključena v analizo zaradi (a) pomanjkanja zgledov (vsi zgledi so navedeni!) in (b) besedotvorne samostojnosti (tj besedotvorno se ne navezujeta na umjeti) 397 Pomenski komentar: S Pavešić (avtor slovarskega gesla VIDJETI v ARj) ugotavlja, da se oblike in pomeni glagola *věděti v sbh pogosto mešajo z vȉdjeti , vȉdȋm (prim »/…/ pa se ponekad u tekstovima ta značenja i oblici miješaju i teško ih je razlučiti«; ARj, XX, 814) Med umevanjskimi pomeni glagola vidjeti naj navedem vsaj dov (d) ‘uvidjeti, razabrati, shvatiti’, (f) ‘saznati, doznati, upoznati’, (g) ‘prosuditi, procijeniti, ispitati, istražiti, razgledati’, nedov (c) ‘razabirati, shvaćati, uviđati’, (f) ‘znati’ (verjetno še kakšen; ARj, XX, 814–836) Oblikovni komentar: Med ugotovitvami v zvezi z oblikovnim razvojem *věděti (poudarek predvsem na predponskih tvorjenkah), ki je lahko pripeljal do delnega/popolnega sovpada z *viděti, se navajajo naslednje: (a) korenski ě ima v južnih govorih (?) refleks i pred đ, dj, prim ispòviđen, ispòviđeti, ispòviđeh, ispòviđȇvši, ispòviđela ter ispòvidjeti, ispòvidjeh, ispòvidjȇvši, ispòvidjela itn ; (b) v drugih krajih (?) ima korenski ě refleks je, a ima takrat priponski -ě- refleks -i-, prim ispòvjediti, ispòvjedih, ispòvjedȋvši, ispòvjedila itn ; (c) redki so primeri z refleksom je v primeru korenskega in priponskega ě, prim ispovjedjeti J Matović, ispovjeđe Nar pjes petr 2; (d) pred d (z izjemo dj) ima ě pri večini refleks je, prim sed ispòvjedȋm, velelnik ispòvjedi, APPf II ispòvjedio; v Dubrovniku je po analogiji do drugih oblik (nedol , aor itn ) tudi v teh primerih i (že od 16 st ), prim ispòvidȋm, ispòvidio; (e) v vzhodnih govorih ima korenski ě refleks e, priponski pa e ali i, prim ispòvedeti in ispòvediti, ispòvedȋm; (f) v zahodnih govorih imata korenski in priponski ě refleks i, prim ispòviditi, ispòvidȋm (ARj, III, 942) Zanimivo je tudi mnenje v zvezi s povidjeti in povjediti – obliki sta nastali iz *pověděti, za simpleks *věděti pa se trdi, da naj ne bi imel potrditev v srb /hrv jeziku (ARj, XI, 258) Čeprav si razmerje *věděti – *viděti v srb in hrv zasluži natančnejšo analizo, pa se pričujoča raziskava odmika od takšnih zgodovinskooblikoslovnih, pomenoslovnih vprašanj V pričujočem delu ni upoštevano gradivo, ki ga srbski in hrvaški slovarji navajajo pod vidjeti ‘videre’ (pod umevanjskimi pomeni), temveč samo zgledi, v katerih so kontinuanti *věděti obravnavani ločeno od kontinuantov *vidjeti V analizi je torej upoštevano gradivo iz naslednjih del: Daničić (I, 195); Judita (326); ARj (XXI, 51–52) 398 Pomenski komentar: Gre za pomene: (1) ‘imati znanje o kome ili o čemu, biti poznavalac koga ili čega, 196 VGU_Groselj_FINAL.indd 196 24.11.2011 8:48:44 Kot redkejše pomene ARj navaja še: (9) ‘priznavati, priznati’, (10) ‘spominjati se’ (tudi ko nekdo preti z maščevanjem), (11) ‘prerokovati’ ter (12) ‘čutiti; trpeti’ (ARj, XXIII, 59–60; za vse prim tudi RSHJ, VII, 129–131; RSHKJ, II, 326) Vsi pomeni so obravnavani posebej Ob glagolu znati je v srb /hrv izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov znávati , znȃvȃm (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485) s pomenom ‘znati, vedeti, poznati’ (ARj, XXIII, 60; RSHJ, VII, 117–118) 399 4.3.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku 4.3.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti Snom z oznako človeško, saj izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju; izjema je brezos mniti (4), ki pomensko ne predvideva »levega« udeleženca (npr vršilca ali nosilca), kar ima za posledico neobstoj določila Snom 4.3.2.2 Desna vezljivost 4.3.2.2.1 Brez desnih določil [1] Kot zgledi vezljivosti brez desnih določil so obravnavani vsi tisti primeri, ki predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa mogoče njihovega kontekstu-alnega izpusta ali absolutne rabe glagola Pri vezljivostni možnosti brez desnih določil se vzpostavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom (izražanje mišljenjske sposobnosti) vjedjeti, umjeti’, (2) ‘poznati, poznavati; smatrati, držati’ (sem uvrščam tudi zveze znati boga, za boga ‘vjerovati u nj i živjeti prema njegovim zapovjedima’ ter pomen ‘puteno znati’), (3) ‘biti svijestan, imati na umu, shvatati; raspoznavati’, (4) ‘doznati, saznati’, (5) ‘imati, morati, trebati’, (6) ‘moći’, (7) ‘običavati; dešavati se, događati se’ in (8) ‘mariti, brinuti se, čuti’ (ARj, XXIII, 54–60) ARj obravnava pomen ‘puteno znati’ kot ločen (prim g), tu pa ga navajam pod pomenom (2) zaradi skupne uvrščevalne pomenske sestavine, tj ‘poznati, poznavati’ ter enakih vezljivostnih lastnosti. Zveze tipa d. znati boga, za boga ‘vjerovati u nj i živjeti prema njegovim zapovjedima’ (ARj, XXIII, 59) kažejo na uvrščevalne pomenske sestavine, ki so enake tistim pri pomenu (2) ‘poznati’ ( znati boga) oz pri pomenu (1) ‘vedeti’ ( znati za boga); gradivsko tovrstnih zgledov ne obravnavam posebej, medtem ko so njihove vezljivostne lastnosti upoštevane Kot redkejše pomene (»pojedinačna značenja«) ARj navaja še: (9) ‘priznavati, priznati’, (10) ‘pamtiti’, (11) ‘proricati, gatati’ in (12) ‘ćutjeti, osjećati; trpjeti’ (ARj, XXIII, 59–60; za vse prim tudi RSHJ, VII, 129–131; RSHKJ, II, 326) V analizi je upoštevano tudi gradivo iz naslednjih del: Daničić (I, 382); Judita (348–349); Osman (928–929); Njegoš (I, 263–264); Karadžić (221); RHJ (II, 850–851); Šonje (1432) 399 Prim pomensko razlago: ZNAVATI … » isto što znati« (ARj, XXIII, 60); podobno RSHJ (VII, 117–118); Njegoš (I, 262); Karadžić (221) 197 VGU_Groselj_FINAL.indd 197 24.11.2011 8:48:44 Misliti: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (1); je stabilna in dokaj dobro izpričana v obdobjih 16 –17 st in 19 –20 st (16. st. Kada bjeh mlad, govorah kako mlad, mudrovah kako mlad i mišljah kako mlad. N Ranjina 36b; 19. st. Тко зна говорити, зна и мислити. Кап 1, 180; 20. st. Мислио је споро, темељито. Донч И 1, 22) 400 Mišljati: Možnost brez desnih določil je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Stade soko mišljat i razmišljat. Nar pjes vuk 1, 320) Mišljeti: Možnost brez desnih določil je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 20 st ( Стадох мишљетʼ и размишљатʼ. И ) 4.3.2.2.2 Sklonsko desno določilo [2] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo misli itn ) Redko ima dodatne pomenske nianse, ki pomenijo približevanje drugim udeleženskim vlogam, npr prizadeto ob znati (2), tudi znavati (‘poznati’); vsebinsko-namerni udeleženec ob misliti (2) 401 Na mestu določila je pogosto zaimenska oblika ali samostalnik kategorialnega, ekstenzivnega pomena (npr reč, stvar), ki nadomešča kompleksnejšo (propozicijsko) vsebino, tj SENT; zdi se, da takšna besednovrstna zasedenost določila pri umevanjskih pomenih prevladuje predvsem v sod jeziku (postopoma narašča skozi zgodovino) Sak je kot premi predmet (kot določilo prehodnih glagolov) stabilen (Sintaksa, 195; Silić-Pranjković, 2005, 223),402 pričakovano se torej pojavlja tudi ob glagolih umevanja, prim Трећи мисли и бога и душу. Нар пјес Вук 2, 21; Добро знаду Тодор-поморавца. Нар пјес Вук 2, 82; Још дјевојка ситну књигу знаде. Нар пјес Вук 1, 358; Умије књигу В С Караџићъ речн неборе (Daničić, 1858, 381, 390, 395),403 oz glagolih opažanja, spoznanja, mišljenja ter sposobnosti, spretnosti, med katere gradivsko bogata hrv skladnja R Katičića (1986, 90–91) uvršča znati, misliti (slednji z nekoliko spremenjenim pomenom) 404 Vsaj za starejša obdobja hrv jezika (do polovice 19 st ) je zanimiva ugotovitev, da 400 V primeru vezljivostne možnosti brez desnih določil domnevam pojavljanje tudi v 18 st (iz katerega ni zgledov) 401 Kot Sak so obravnavani tudi vsi Sgen, ki so posledica zanikanja prehodnega glagola 402 Osnovni pomen Sak, ki usmerja njegovo funkcijo premega predmeta, naj bi bila »granična direktivnost«, tj odnos med dvema predmetoma, v katerem en predmet, njegov del ali prostor v njegovi bližini predstavljajo cilj gibanja ali dejavnosti drugega predmeta Sak signalizira, da se cilj zares dosega, da je resnična meja gibanja ( ići u šumu), medtem ko je za Sdat prvi predmet le orientir ( ići (k) šumi) (Silić-Pranjković, 2005, 223) 403 Đ Daničić obravnava omenjene glagole umevanja kot prehodne 404 Dejansko gre za zvezo s predikativnim Sins 198 VGU_Groselj_FINAL.indd 198 24.11.2011 8:48:45 določilo Sak ob glagolih mišljenja ( misliti, razmisliti, razmišljati, tudi saznati) prevladuje – je pogostejše od konkurenčnega odSgen, sploh pa od oSlok in naSak (prim [8] odSgen, [6] naSak in [13] oSlok); Sak naj bi predstavljal tudi skladenjski kalk po lat in it vzoru (Hudeček, 2001, 104–105; 2003, 113–114),405 kar pa verjetno ne velja za vse realizacije Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od 16 do 20 st (16. st. Kada … misli ( grješnik) Božje milosrdje i dobrotu. Naručn 54b; 18. st. To sam sprva još mislio, dok sve nisam promislio. V Došen 116b; 20. st. Ne zna se, je li htio da se prikaže dostojan ili je mislio svoje prijašnje misli. (Kaleb) Benešić) Določilo z vlogo vsebine namere ob pomenu (2) je dokaj stabilno (manj kot ob (1)) – izkazano je namreč s posameznimi zgledi iz 16 –17 in 19 st (16. st. (Judita) puk slobodeći, spuni ča mišljaše Judita 1372; 19. st. Što sad misliš, Senkoviću Ivo? što sad misliš, čemu li se nadaš? Nar pjes vuk 3, 398) 406 Določilo z vlogo vsebine želje (hotenja) ob pomenu (3) je osamljeno, saj je v gradivu le en zgled iz 19 st ( Кад Вељача не дажди, Марач добра не мисли. НПосл Вук) Mniti: Določilo z vlogo vsebine mišljenja se pojavlja ob pomenu (1); je verjetno stabilno, čeprav je gradivsko izpričano z dokaj redkimi zgledi iz 16 in 18 –19 st (16. st. Stanʼ strane, da ne mni štogodi. M Držić 308; 18. st. Što ne mnjaše podlo- žnica usiljena. J Kavanjin 290b; 19. st. Бере цвеће, венац плеће Венац вије драгу мније ... Да ју љуби да је грли. Златој 1, 38) 407 Mijeniti: Določilo z vlogo vsebine mišljenja se pojavlja ob pomenu (1); gradivsko je izpričano z osamljenima zgledoma iz 15 –16 st ( Vtoraa že estь i veštьša seje ( jeres), nь malějšuju měnim ju. Starine 1, 34), kar potrjuje obrobnost glagola (ne samo pomena!) že v tem obdobju Umjeti: Določilo z vlogo vsebine védenja, znanja se pojavlja ob pomenu (1); je stabilno in gradivsko dobro izpričano od 15 do 19 st (15. st. Vsihь narodʼ jaziki tako umijaše, jako rodilʼ se bi v njih. (Poslanica o sv Jeronimu); 17. st. Ne umijahmo puta kraljevstvu nebeskomu. Divković bes 10a; 19. st. Oj junaci, bijesni biste, mjere ne umiste. Osvetn 4, 56) 405 Tezo o lat in it vplivu na določilo Sak ob glagolih mišljenja v hrv jeziku L Hudeček povzema po V Vinji (1951, 563); utemeljuje jo na čak gradivu do 17 st , npr misli Isusa ustarpljenʼje Pj, ter na gradivu iz 17 –19 st , npr čak Ako ne bi razmišljal stvari prošastne. Franjo Glavinić; štok Tvoje zakone sam sveđ mislio. Ignjat Đurđević; kajk Lavrenciuša samoga … ovde vezda premislemo i od njega govoremo! Cithara octochorda (Hudeček, 2001; 2003) 406 Kljub posameznim zgledom domnevam, da se je določilo Sak ob pomenu (2) pojavljalo tudi v 18 st 407 V primeru določila Sak ob mniti naj bi prevladovale zaimenske oblike (ARj, VI, 855) Pri Sak domnevam pojavljanje tudi v 17 st 199 VGU_Groselj_FINAL.indd 199 24.11.2011 8:48:45 Vjedjeti: Določilo z vlogo vsebine védenja, znanja je verjetno stabilno, čeprav je gradivsko izpričano le s posameznimi zgledi od 13 do 18 st , kar potrjuje postopno marginalizacijo glagola (13. st. Jedino bo bogь věstь, i člověkomь neu-tajeno, kolikь podvigь jego bystь. Sava živ sim 3; 17. st. Gdi ga ( grijeha) ni htio povjediti ispovjedniku, poslije će ga vjedjeti i znati na dan sudnji vas narod človi- čanski. Komulović 6; 18. st. Otče moj, ja sam to dobro vim. Oliva 53) Znati: Pojavlja se ob pomenih (1)–(4), (6) in (10)–(12) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja, védenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od 13 do 20 st (13. st. ... то ви знате добрѣ. (Stefan Uroš 1265, Mon serb 49) Даничић; 16. st. Provodi ljepotu, a konac ne znaje našemu životu. Menčetić-Držić 514; 18. st. Četvrti brat kovačinu znade. M A Reljković 136; 20. st. Tако фино знаду јахање, да сам се ... дивио. Крањч Стј 4, 573) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine poznavanja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od 14 do 20 st (14. st. ... не зьна тати и гусара. (Stefan 1349, Mon serb 147) Даничић; 16. st. Ki srdca znaš oda svijeh. N Ranjina 177a; 18. st. Ako puta k moru ne znaš, rijeka ti provodič. Poslov Daničić 3; 20. st. Буга је још отприје знала ту жену. Цес 2, 38) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi vsebine razumevanja z osamljenim zgledom iz 20 st ( Тај Господин не зна шале. Леск 2, 95) 408 Ob pomenu (4) je določilo v vlogi vsebine informacije (novice) nestabilno; gradivsko je namreč izpričano z osamljenimi zgledi iz 16 in 17 st (16. st. Ostavte hotiti znati misal moju. Judita 993; 17. st. Posla mene, neka znate tač ljuveni glas na vrijeme. G Palmotić l, 346) Ob pomenu (6) je določilo v vlogi vsebine zmožnosti izpričano z osamljenima zgledoma iz 20 st ( Нека се стрпе само недјељу дана, па послије нека раде шта знају! Мат ) Ob pomenu (10) je določilo v vlogi vsebine spominjanja nestabilno – izpričano je namreč z osamljenimi zgledi iz 18 in 19 st (18. st. Što znaš, razumiš i pametiš … tomu je uzrok naš Stvoritelj. Banovac prip 248; 19. st. А тебе ћу знати до вијека. НП, БВ 1885, 171) Ob pomenu (11) je določilo v vlogi vsebine prerokbe (napovedi) potrjeno z osamljenima zgledoma iz 19 st ( Ја жалосну вашу знадем судбу. (ЛМ I, 204) Његош) Ob pomenu (12) je določilo v vlogi vsebine občutenja nestabilno – v analiziranem gradivu so le osamljeni zgledi iz 19 in 20 st (19. st. Често смрти гледаʼ сам у очи И никад пред њом не знах страха. Зета 1885, 17; 20. st. У души само [је] он знао своје јаде. Радић Д 4, 9) Znavati: Določilo z vlogo vsebine znanja, poznavanja je v analiziranem gradivu izpričano s posameznimi zgledi iz 19 in 20 st (19. st. Ja ću ići Jusi i Avdiji, e ja 408 Osamljen zgled določila ob znati (3) je pomensko prekriven predvsem s tistimi ob (2) (verjetno šele širše sobesedilo oz sotvarje omogoča ustrezno pomensko interpretacijo), zaradi česar bi ga lahko uvrstili tudi k slednjim 200 VGU_Groselj_FINAL.indd 200 24.11.2011 8:48:45 njima dobru zgodu znavam. Nar pjes vuk 4, 46; 20. st. Разредник, који је знавао моју немирну ћуд ... упитао [је] ... Трипковић В , БК 1903, 360) [3] Rodilnik (Sgen) Znati: Določilo Sgen se pojavlja v vlogi nepropozicijskega vsebinskega udeležen-ca (verjetno diktalnega tipa – kaj kdo misli itn ) ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja, védenja nestabilno, saj ga v analiziranem gradivu potrjuje osamljen zgled iz 19 st ( Znaš li, Marko, vode ja mehane? Teško me je osvojila žeđa. Nar pjes vuk 2, 414) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine poznavanja izpričano prav tako z osamljenim zgledom iz 19 st ( Једна кауркиња, која вели да је добро знадеш, заклиње те да изађеш на двор. Том ) Ob glagolih umevanja (in sorodnih) tipa чути, разумети itn , ob katerih se v sod srb /hrv jeziku nahaja Sak, naj bi imel zgodovinsko izpričani Sgen partitivni pomen (ali pa se pojavlja, ko ob glagolih nastopa vzklik), prim Момци гледају дјевојака; Nekad sam znao latinskih riječi Kranjčević 88 (Belić, 1962a, 218–219; Katičić, 1986, 95) 409 Na partitivno interpretacijo Sgen v primeru prehodnih glagolov, ki označujejo čutno/duševno zaznavanje, opozarjata že Đ Daničić (nekoliko zakrito), npr Зна ли која какога лијека? Нар пјес Вук 2, 12 (Daničić, 1858, 83, 85–86), in F Miklošič, npr znaš li, Marko …; pozna konjic svoje go-spodjice. pjesn -herc 145 (Miklošič, 1868–1874, 492–495) 410 Določilo Sgen je v razmerju do Sak zaznamovano in posledično redkejše, prim [2] [4] Dajalnik (Sdat) Znati: Določilo Sdat ima vlogo vsebinskega udeleženca, po obliki pa se pribli- žuje prejemniškemu pomenu Določilo se v vlogi vsebine spominjanja pojavlja ob pomenu (10); je nestabilno, saj je v analiziranem gradivu potrjeno le z osamljenim zgledom iz 16 st ( Pameti toj i znaj. Hektorović 11) Obliko določila je verjetno treba obravnavati v kontekstu glagolov sjećati se, dosje-titi se, tudi domisliti se, ki ob sebi izkazujejo dajalniški predmet, prim Том се свати 409 Ko se v premem predmetu od množice samostalnikov (celota) upošteva le del, lahko namesto Sak nastopi partitivni Sgen (Katičić, 1986, 95) 410 Đ Daničić navaja, da se Sgen pojavlja tudi ob glagolih тражити, искати, хтети, желети, чекати, гледати, знати itn Sgen v tovrstnih zgledih stoji »/…/ безъ и какве речи коя бы показивала коликiй є део«, medtem ko glagol, ob katerem se pojavlja, lahko pomeni karkoli, mora pa biti prehoden (Daničić, 1858, 83) V zvezi s partitivnim Sgen so zanimive Miklošičeve opombe: »der partitive gen stellt sich nämlich bei manchen verben nicht nur dann ein, wenn deren bedeutung nur einen theil des gegenstandes, sondern auch dann, wenn sie zwar den ganzen gegenstand, jedoch in irgendwie beschränktem masse, etwa auf eine bestimmte zeit trifft /…/ man denke dabei an Grimms treffende worte: der acc zeigt die entschiedenste bewältigung des gegenstandes; geringere objectivierung liegt im genetiv die thätige kraft wird gleichsam nur versucht und angehoben, nicht erschöpft « (Miklošič, 1868–1874, 487 ) 201 VGU_Groselj_FINAL.indd 201 24.11.2011 8:48:45 ништа не сјећају. Посл 3, 25; Svome se jadu dosjetio Nar pjes 3, 460; Al se i tom domisliše Došen 69b itn (Daničić, 1858, 341–342; Katičić, 1986, 107; podobno Maretić, 1963, 577) Povezavo upravičuje pomenska motivacija (prim med drugim za starejša obdobja učiti, naučiti (se) in z njimi povezano posledično stanje, tj znanje, védenje; Daničić, 1858, 343–344; Veber, 1859, 24–25), osamljenost določil-ne možnosti pa je posledica marginalnosti samega pomena glagola znati [5] Orodnik (Sins) Misliti: Določilo Sins pokriva udeležensko vlogo vsebine skrbi ob pomenu (4); je dokaj stabilno, saj je s posameznimi zgledi izkazano za obdobje 16 in 18 –19 st (16. st. Vjera ti budʼ moja, mislit ću tobome. F Lukarević 20; 19. st. Izgubi ga pa ne misli hranom, ti ne misli hranom ni gospostvom. Pjev crn 6b) 411 Ob glagolih s pomenom ‘skrbeti, brigati se za’ je v zgodovini srb /hrv jezika potrjen predmet Sins (prim že stcsl pešti sę; Bauerová, 1963, 308–309), npr bog se brine sirotama (kot »dalji objekt«; Maretić, 1963, 595) M Ivić obravnava tovrstni Sins kot t i psihološki orodnik; le-ta se pojavlja kot »medialni« predmet tudi ob glagolih, ki pomenijo razpoloženje, psihološko stanje, ki se kot takšno izkazuje na drugi osebi, prim они се њоме ругају – они kot vršilci dejanja so v psihološkem stanju posmehovanja, ki vključuje, zaznamuje indirektni predmet она »Psihološki« orodnik ob glagolih s pomenom ‘skrbeti, brigati se za’ (prim Svakom sirotom prividit hotiše. Baraković; Nu se on našijem djedim tad pobrinu. Djordjić; Pak pobliže … da se ničim ne postara. Došen itn ) naj bi se pojavljal zgolj v starejših obdobjih srb /hrv jezika, v sodobnem jeziku pa ga nadomeščata zvezi oSlok ( старати се о неком) ter zaSak ( старати се за неког; Ivić, 1954, 116–119) Tudi R Katičić (1986, 113) obravnava predmet Sins ob glagolih tipa brinuti se kot starinsko, ljudsko skladenjsko sredstvo v hrv jeziku, npr Svaki veli: »Ne brini se time« H n pjes 4, 133 4.3.2.2.3 Predložnosklonsko desno določilo 4.3.2.2.3.1 S tožilnikom [6] Tožilnik + na (naSak) Določilo naSak pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca z (izhodišč- nim) pomenskim odtenkom smernosti, namere (Kopečný, 1973, 117–118) 411 Domnevam, da se je določilo Sins ob pomenu (4) – kljub redkim zgledom – pojavljalo tudi v 17 st 202 VGU_Groselj_FINAL.indd 202 24.11.2011 8:48:45 V srb /hrv jeziku je predložna zveza naSak v funkciji nepremega predmeta ob glagolih mišljenja (predvsem (po)misliti) stabilna (Daničić, 1858, 493–494; Silić- Pranjković, 2005, 226; Sintaksa, 202–203) Ob glagolu misliti se kot njena skladenjska sinonima v sod jeziku pojavljata oSlok (predpostavlja večjo angažiranost osebka, prim А Телемак је сву ноћ мислио о путу Маретић-Ившић Одисеја 19) ter zaSak (prim Мишљаху ли у свијет за кога? Горски вијенац 1502), ki velja za narečno (Stevanović, 1969, 395); v čak knjižnem jeziku pa je redkemu določilu naSak ( Misli na smrt i na muke. Žso) do 17 st konkuriral predvsem Sak (Hudeček, 2001, 104–105, 109; zgledi določila naSak v hrv jeziku 17 –19 st v Hudeček, 2003, 113) Prim sorodne določilne možnosti [2], [7] ter [10] Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (4) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od 16 do 20 st (16. st. I misleć na dila od tvojijeh ruk svetijeh. N Dimitrović 79; 18. st. Na izpraznosti mislite i speći i bdeći. A d Bella razgov 151; 20. st. За вас је ... прошлост на коју не мислите, онај историјски час кад је ваш ћаћа ... дошао из Галиције. Петр В 8, 82) Določilo z vlogo vsebine namere ob pomenu (2) je nestabilno – izkazano je namreč z redkimi zgledi iz 20 st ( Гроф ... је онда почео озбиљно мислити на женидбу. Том Е 4, 11) Podobno nestabilno je tudi določilo z vlogo vsebine skrbi ob pomenu (4); redki zgledi ga izpričujejo za 20 st ( Ви сте обвезани да мислите и на ону младу дјевојку. Крешић С 2, 414) 412 Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; v gradivu je izpri- čano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Увек млидијасмо једно на друго. Шапч , Даница 1863, 173) [7] Tožilnik + za (zaSak) Določilo zaSak nastopa v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; izhodiščno ga zaznamuje smernost, ciljnost (prim Kopečný, 1973, 283–284) V vlogi vsebine mišljenja, znanja je določilo zaSak v srb /hrv jeziku stabilno, čeprav ni pogosto, prim star Који јунак за бога не знаде Нар пјес Вук 3, 24; Za to i Bog zna. N P (Daničić, 1858, 445; Veber, 1859, 68); njegova določilna vrednost se potrjuje v sod jeziku, prevladuje pa sopomenski oSlok (Stevanović, 1969, 415) Določilo z izglag sam ob glagolih govorjenja, mišljenja se v novi srbski skladnji obravnava kot t i eksplikativni akuzativ, prim Знао је за његов долазак. [→ Знао је ДА долази.] (Sintaksa, 209–210) Redek sopomenski zaSins je najbrž treba povezovati s pomenom abstraktnega cilja, predmeta 412 Zgledi z določilom naSak ob misliti (2) in (4) se pomensko približujejo tistim ob (1) (nevtralni mišljenjski, umevanjski pomen); tako šele širše sobesedilo (sotvarje) omogoči njihovo ustrezno pomensko interpretacijo 203 VGU_Groselj_FINAL.indd 203 24.11.2011 8:48:45 stremljenja, npr Душа жуди ... за оним што се мили М Комбол, превод Дантeoва Чистилишта (Stevanović, 1969, 444–445) Prim [13] in [15] Podobno velja tudi za zaSak v vlogi vsebine skrbi, npr star Не брини се за моје ђевојке. Нар пјес Вук 3, 5 (Daničić, 1858, 432); sod Мислила је за кућу, за Ахмета Е Мулабдић, Зелено бусење 121; Brinem se za njega (Stevanović, 1969, 414; Katičić, 1986, 125) Ob sopomenskih [13] oSlok, [15] zaSins se kot konkurenčno skladenjsko sredstvo (v star obdobjih) pojavlja Sins, prim [5] Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (4) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine mišljenja stabilno – gradivsko je dobro izpričano od 16 do 19 st (16. st. Ne misli za tuj stvar. N Nalješković 1, 220; 18. st. Već ne misli za poštenje, a još manje za spasenje. V Došen 82b; 19. st. Te ne sluša cara čestitoga, za vezire nikad i ne misli. Nar pjes vuk 2, 266) Tudi ob pomenu (4) je določilo z vlogo vsebine skrbi stabilno – vsaj med 17 in 19 st , ko ga s posameznimi zgledi izkazuje analizirano gradivo (17. st. … za bezbrižnijeh da se brinu i za izpraznijeh misle i trude. Osman 349; 19. st. Ako su zadrugari prćijom bogati ili za sve sami misle. (sev Dalmacija) V Bogišić zborn 104) Znati: Pojavlja se ob pomenih (1), (4) in (8) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja, védenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano z zgledi iz 15 in 17 –20 st (15. st. Vi dobro znate za taj posao i za toj srebro, koje samь u vasь postavio. (Sutjeska, 1443) Mon serb 426; 18. st. Za njegove pute znati ne mogaše. Kačić kor 342; 20. st. Ескими не знају за друштво. Петр М ) 413 Ob pomenu (4) je določilo v vlogi vsebine informacije (novice) nestabilno, saj je gradivsko izpričano z osamljenim zgledom iz 19 st ( И нека ово све буде како ти пишеш, и немој да ко за ово зна. (Писма, 56) Његош) Ob pomenu (8) je določilo v vlogi vsebine skrbi stabilno – gradivsko je dokaj dobro izpričano za 16 –17 st in 19 –20 st (16. st. Ljudi neharni za čas ne znaju. Dimitrović 15; 19. st. Omer ti se drugom oženio … sade Omer za te i ne znade. Nar pjes vuk l, 258; 20. st. Znam za njega. Šonje) Znavati: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je gradivsko izpričano z osamljenim zgledom iz 20 st ( За ову нашу „вјеридбу“ знаваху сви наши, па и комшије. Вул С 2, 29) 413 Sklepam, da se je določilo pojavljalo tudi v 16 st 204 VGU_Groselj_FINAL.indd 204 24.11.2011 8:48:45 4.3.2.2.3.2 Z rodilnikom [8] Rodilnik + od (odSgen) Določilo odSgen se pojavlja v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca 414 Kot prevladujoče določilo ob glagolih umevanja (skupaj s Sak) zaznamuje hrv jezik (vseh treh nar skupin) do polovice 19 st , ko ga nadomesti oSlok – skladenjska prvina širše štok osnove knjižnojezikovne norme (Hudeček, 2001; 2003) Prim predvsem [13], tudi [2] Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; je stabilno v 17 –19 st , ko je dokaj dobro gradivsko izpričano (17. st. Koji su od stvarih nebeskih brez pristanka mislili i one promišljali. A Georgiceo pril 5; 19. st. Mislila sam, od zla ne mislila! Nar pjes vuk 3, 549) 415 Znati: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine znanja; je manj stabilno – analizirano gradivo ga z redkimi zgledi potrjuje za 16 in 18 st (16. st. Oni ne htihu od nijedno-ga idola znati. Proroci 4; 18. st. Od dneva ( sudnjega) i časa ne zna iko. Matović 69) 416 Znavati: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je gradivsko izpričano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Od detinjstva je znȃvȁo. (Peć) Elezović rečn kos - met dijal 1, 211b) [9] Rodilnik + oko (okoSgen) Umjeti: Določilo okoSgen pokriva vlogo razmernega udeleženca ob pomenu (4); gradivsko je izpričano z osamljenim zgledom iz 20 st ( Не знаш како он уме око жена. Вес ) Zveza okoSgen se v zgledih zgornjega tipa približuje eksplikativni vlogi (prim predvsem [14] sSins), njeno določilno vrednost ( dopuna) pa potrjujejo primeri Pomagao mu je oko uzgoja stoke, Nitko se ne brine oko školskog inventara itn (Silić-Pranjković, 2005, 212; Stevanović, 1969, 331); podobne zglede navaja že Đ Daničić, npr Трудио се око свога добра као и пређе. Прип 90; Који су с 414 Zanimiv je komentar F Kopečnega (1973, 154), ki opozarja, da predmetni otъSgen ‘o’ v stčeš ( praveno jest ot dvú králí), v dluž ( groniš wot cogo; manj gluž ), v sln ( govoriti od koga), v csl ( rečeno ti budetь ot vsěchъ, naučeni ot tebe Christ – περί σοῦ) in v stsbh ( svaku se noć meni od tebe čudno sni; gdi su sad vitezi, od kih pripivaste, Dubr 16 st ) govori v prid tezi, da gre za latinizem, ki je bil v prostorih germansko-slovanskega jezikovnega stika podprt z vplivom nemščine (torej ne gre za goli germanizem, kot je domneval J Gebauer) V nekaterih primerih lahko prihaja tudi do vezavnostnega križanja (kontaminacije) sinonimnih določilnih možnosti: otъSgen ↔ oSlok → otъSlok, prim glagolach ot tebě (Lob, hrvcsl ), stčeš prorokováchu ot poslednieho věka lidech, stsbh sami znate, od čem mislite (Dubr , 17 st ; Kopečný, 1973, 154) Zgodovinskojezikovno oz etimološko pa je primaren ločilniški pomen zveze otъSgen (prim Kopečný, 1973, 150) 415 V ARj (VI, 763) s pripombo »običnije u starije vrijeme nego u naše« 416 Kljub redkim zgledom domnevam, da se je določilo odSgen ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 st 205 VGU_Groselj_FINAL.indd 205 24.11.2011 8:48:45 Асан-бегом око онога посла радили. В С Караџић, дан 3, 149 (Daničić, 1858, 269; tudi Veber, 1859, 51) [10] Rodilnik + vrh/svrh/svrhu ((s)vrh(u)Sgen oz vrh/svrh/svrhuSgen) Misliti: Določilo (s)vrh(u)Sgen417 z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ( vsebina mišljenja) ob pomenu (1) je manj stabilno, saj ga analizirano gradivo z redkimi zgledi potrjuje le za 16 in 18 st (16. st. Vsu onu noć sta misleći svrhu te stvari. Transit 237; 18. st. Poče misliti svrhu ona dva čovika. P Macukat 18) 418 Predložna zveza (s)vrh(u)Sgen (tudi višeSgen), ki se ob glagolih mišljenja, govorjenja navaja za hrv jezik do polovice 19 st (do 17 st samo čak ),419 naj bi predstavljala skladenjski kalk po lat super + ablativ, v kajk knj jeziku pa nanjo vpliva tudi nem über + Sgen, prim čak Razmišljaju serafini vrh njegove predo-brote Jerolim Kavanjin; štok … kad se vrh njega ne misli? Ardelio Della Bella; kajk I zaisto pri vnogih drugih narodih smejali bi se zverhu takovoga Danica 1835, br 17, 65 (Hudeček, 2001, 103; 2003, 117–118) Določilo se ni utrdilo; v omenjenem obdobju je z isto vlogo prevladovalo odSgen, v 19 st pa je obe izpo-drinila zveza oSlok (Hudeček, 2003, 125–126) Prim [8] in [13] 4.3.2.2.3.3 Z dajalnikom [11] Dajalnik + k (kSdat) Misliti: Določilo kSdat (pomen kraja, predmeta oz čas točke, h kateri je usmerjeno dejanje; Kopečný, 1973, 101) pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob pomenu (1) Gre za izjemno realizacijsko možnost, saj je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 16 st ( Ako te je strah od pustinje, spomeni se od raja; vazda kada budeš misliti k raju, ne ćeš biti u pustinju. Starine 1, 229) Smernostni (konkretno/abstraktno) pomen predložne zveze kSdat (podobno kot premaSdat) se v srb /hrv jeziku dobro ohranja (prim star И очима к земљи погледаше Нар пјес Вук 1, 738; Из љубави к нашем народном језику В С Караџић, Писма 22; Daničić, 1858, 370; Stevanović, 1969, 356–361; Silić-Pranjković, 2005, 221–222); na slednjega se navezujejo tudi redki starejši zgledi kSdat 417 Predložna zveza (s)vrh(u)Sgen oziroma – natančneje – srb /hrv predlogi vrh/svrh/svrhu se etimološko navezujejo na samostalnik *vьrxъ; predlog vrh naj bi nastal iz im /tož ed (npr sablja mu vrh glave visi), svrh/ svrhu (verjetno svrh(u)) pa iz predložnosklonske zveze *sъ(n) ‘od zgoraj navzdol’ (po Snoj, 2003, 841) + rod ed *vьrxu (npr star blagoslov tvoj budi svrhu nas; jedno svrh drugoga ‘jedno přes druhé’) Izhodiščni pomen zveze je krajevni (verjetno ‘nad, od zgoraj’), na katerega se poleg ostalih navezuje tudi predmetni, ki pa ga F Kopečný (1973, 281–282) ne omenja (prim med drugim polj [12] nadSins) 418 Kljub redkim zgledom domnevam, da se je določilo (s)vrh(u)Sgen ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 st 419 Podobne štok zglede (Srbija, Črna Gora) iz 18 –19 st navaja tudi Đ Daničić (1858, 146) 206 VGU_Groselj_FINAL.indd 206 24.11.2011 8:48:45 (prevladuje Sdat) kot prejemnika govornega dejanja (domnevno prevodna ustreznica lat adSak, prim Hudeček, 2001; 2003) Vlogi vsebinskega udeleženca se določilo približa izjemoma – sorodni zgornjemu so direktivni zgledi, ki jih zaznamuje stremljenje k realizaciji (ob glagolih tipa тежити, стремити), prim Био је амбициозан и увек је тежио ка успеху у каријери (Sintaksa, 186–187) Navedeno potrjuje izoliranost določila kSdat kot razmernega vsebinskega udeleženca [12] Dajalnik + suprot (suprotSdat) Misliti: Določilo suprotSdat pokriva vlogo prejemnika dejanja ob pomenu (3);420 pomensko se namreč povezuje prej z zgledi tipa želeti, misliti kaj negativnega komu (plastično proti komu) kot s pomenom (1) (po ARj, VI, 763) Glede na analizirano gradivo je določilna možnost izjemna, saj je izkazana le z osamljenim zgledom iz 17 st ( Kovati i misliti suprot iskrnjemu, doklem ti moliš Boga … teži grijeh jest nego u drugo vrijeme. S Matijević 42) Zgornjo vlogo je treba povezati s pomenom nasprotovanja, protivnosti ( супротност, protivština), ki ga v sod srb /hrv jeziku označuje predvsem zveza protivSgen, ob njej tudi Sgen z zastar predlogi nasuprot, proć(u), sproću, suprot itn (tudi s Sdat – redko protiv, suprot, pogosto nasuprot; Stevanović, 1969, 337–338, 363–364; prim tudi Maretić, 1963, 576; Silić-Pranjković, 2005, 217, 222) Ob glagolih tipa протестовати, побунити се, играти, гласати protivSgen itn nastopa kot opozitivni genitiv z določilno vrednostjo, npr Грађани су се побунили против одлуке владе; Али се још више успркосио и супрот села и супрот мајке И Брлић-Мажуранић, Приче из давнине 68 (Sintaksa, 175; Stevanović, 1969, 337); star Бранити соупротивь свакога господина аили чловѣка Спом 96; a tudi suprotSdat, npr Da toga radi nesagrěši suprot zakonu Maž Hèr (Daničić, 1858, 289–290, 373–374; Veber, 1859, 55) 4.3.2.2.3.4 Z mestnikom [13] Mestnik + o (oSlok) Določilo oSlok (izjemoma obSlok v 17 st ) pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo govori oz. misli? ); izhodiščno ga najbrž zaznamuje krajevni pomen ‘okoli’, na katerega se navezujejo t i predmetni tipi (Kopečný, 1973, 132–137) 421 420 Srb /hrv predlog suprot (tudi suproć, redko star suproti) ‘gegen, contra’ (‘nasproti, pred sabo’) se etimološko razlaga kot sestavljenka iz *sъ-/ *sǫ- ‘skupaj, z’ in *protь < *proti ‘proti’ (srb /hrv star prot); kljub daj zgledu naj bi bil pogostejši rod (prim Kopečný, 1973, 222–227; Snoj, 2003, 587, 678, 689) 421 O razmerju med psl *o < ide *op(i) ‘blizu, na, ob, za’ in *obь / *obъ ‘ob, pri, okoli’ < ide *obhi ‘na, k’, o njunem oblikovnem in pomenskem sovpadanju glej Snoj, 2003, 454 Prim tudi mnenje A Belića: »Дакле, у 207 VGU_Groselj_FINAL.indd 207 24.11.2011 8:48:45 Zveza oSlok v sod srb /hrv jeziku nastopa kot predmetno določilo (t i објекатски локатив) ob glagolih komunikacijskih, kognitivnih, intelektualnih, perceptivnih dejavnosti ( сентенциално-прелазни глаголи), prim Мислио је о протеклим догађајима; O tome uopće ne razmišljam (Sintaksa, 277; Silić- Pranjković, 2005, 231) 422 V tej vlogi se je oSlok pojavljal že v star obdobjih, npr О дану томе и о часу нико не зна Мат 24, 36; … o zlu misli puška Vuk Rěč 426 (Daničić, 1858, 622; Veber, 1859, 64), a mu je vsaj na hrv jezikovnem področju konkuriral dominantnejši odSgen (ter Sak; oba pod it vplivom) 423 V hrv čak jeziku do 17 st je bil odSgen običajen ob glagolih govorjenja, manj mišljenja (npr plakah vazda od njih misleći. Žso); ob slednjih je prevladoval Sak Določilo oSlok je bilo ob obeh tipih glagolov redko (npr Nače misliti o begu. Kozičić), ob glagolih mišljenja pa sta se izjemoma pojavljali še naSak ter (s)vrh(u)Sgen (Hudeček, 2001, 99–104, 108–109) V hrv jeziku 17 –19 st sta ob glagolih mišljenja na vsem območju prevladovali določili Sak ter odSgen (čak Kad mišljaše od vječnosti. Jerolim Kavanjin; štok Da ne misli od veli- čanstva i božanstva mesta svoga. Filip Lastrić; kajk Kaj budu drugi od … tebe velikaši sudili. Tituš Brezovački), znatno redkejši sta bili oSlok (štok Žensko ne zna plesti a već misli o čoviku. Vid Došen) in (s)vrh(u)Sgen V predstandardnem obdobju hrv jezika (polovica 19 st ) je bilo določilo odSgen stabilna skladenjska prvina v vseh treh nar skupinah (tudi hrv štok , kar zanemarja Zima, 1887, 211–212) Sbh norma ga ni sprejela, ker ga je poznalo samo hrv jezikovno področje (poleg tega je bilo napačno sprejeto za kajkavizem) – širša štok osnova knjižnojezikovne norme je podprla oSlok (Hudeček, 2003, 113–117, 125–126) Prim [2], [8], tudi [10] Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od 15 do 20 st (15. st. Dubrovnikь je vašь … věrni prijateljь … o vašemь zlu ne misli razvě o vsakomь dobrě i počtenju. (zač 15 st ) Spom sr 1, 35; 17. st. A već nemoj o gospođi tvoj misliti. G Palmotić 1, 368; 20. st. Софка није волела да о тим својим прецима мисли. Станк Б 3, 18) Določilo z vlogo vsebine želje (hotenja) ob pomenu (3) je osamljeno, saj je v gradivu le en zgled iz 19 st ( Лажъ изъ уста довека им вири, А у срцу све мисле о злу. Горј 1, 30) 424 овом локативу стајао је првобитно предмет о којем је што висило, затим зависило, којега се што тицало, поводом чега се што радило: мислити о чему, говорити о чему / /« (Belić, 1962a, 195 ) 422 Kot predmetni se obravnavajo tudi zgledi oSlok ob glagolih бринути (се), старати се, npr Добро (се) брине о пацијентима, Стара се о сестриној деци (Sintaksa, 277) Prim [7] zaSak ( vsebina skrbi) 423 Določilo odSgen poznajo danes čak in štok posavski govori (Hudeček, 2003, 108) 424 Osamljen zgled določila oSlok ob misliti (3) se pomensko približuje zgledom ob (1), tj prehaja k nevtralnemu mišljenjskemu, umevanjskemu pomenu 208 VGU_Groselj_FINAL.indd 208 24.11.2011 8:48:45 Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; gradivsko je izpri- čano z osamljenim zgledom iz 20 st ( Ја хоћу вјечно да о теби мнијем. Шант 8, 4) Znati: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine znanja; je manj stabilno, saj je gradivsko izpričano s posameznimi zgledi iz 15 –16 in 19 st (15. st. Bog zna o vsakoj našoj skrьbi. (Dubrovnik, 1400) Mon serb 250; 19. st. O danu tome i o času niko ne zna. Vuk mat 24 36) 425 4.3.2.2.3.5 Z orodnikom [14] Orodnik + s (sSins) Umjeti: Določilo sSins pokriva vlogo razmernega udeleženca ob pomenu (4);426 gradivsko je izpričano z osamljenim zgledom iz 20 st ( Милош је умео са светом. Јов С ) Predložno zvezo sSins ob semikopulativnih glagolih tipa оклеветати, (по) журити, рачунати, умети nova srb skladnja obravnava kot eksplikativni orodnik (določilo); sSins je kondenzator oz eksponent t i dopunske klauze (daSENT), npr Уме С децом. [→ Уме ДА поступа с децом.] (Sintaksa, 245) 427 [15] Orodnik + za (zaSins) Misliti: Določilo zaSins nastopa v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca; zvezo predloga za in Sins zaznamuje izhodiščno nesmernostni krajevni pomen ‘hinter/derrière’ (Kopečný, 1973, 283–284);428 pojavlja se ob pomenih (1) in (4) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja osamljeno, saj se v gradivu nahaja le zgled iz 18 st ( Veće misli za dobiti vjekovitom negʼ za kratkom i vreme-nitom. B Zuzeri 66) Tudi ob pomenu (4) je določilo z vlogo vsebine skrbi osamljeno – potrjeno z zgledom iz 19 st ( Onaj najmlađi jednako mišljaše za svojijem sestrama. Nar prip vuk2 194) 425 Kljub posameznim zgledom domnevam, da se je določilo oSlok ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 in 18 st 426 Osnovni (splslov ) pomen predložne zveze sъ(n)Sins naj bi bil spremljevalni (komitativni, asociativni), npr sln potovati s kom; z njim sta tesno povezana vsebinski (npr češ , slš hrnec s vodou, s kúzly sě obchoditi; kvalifikacijsko češ děvče s modrýma očima) ter sredstveni pomen (blizu načinovnemu, prim sln konj se brani s krepko nogo; Kopečný, 1973, 244–249) 427 »Dopunska klauza« (daSENT) ob semikopulativnih glagolih ustreza določilu INF (na delu srb /hrv prostora) Določilna možnost z določilom sSins se povezuje tudi s pomenom (1) – ne samo (4) 428 V predmetni funkciji naj bi se pri zaSins najjasneje videlo krajevno izhodišče (prim srb /hrv žaliti za kim, briga za dragim ‘starost o milého’), medtem ko ima zaSak čistejši predmetni (objektni) pomen (prim srb /hrv ne brini se za njega; mišljahu za Jovana, da …; Kopečný, 1973, 290–291) 209 VGU_Groselj_FINAL.indd 209 24.11.2011 8:48:45 V obeh udeleženskih vlogah je določilo zaSins izolirano – pogostejša so konkurenčna določila zaSak, oSlok, v vlogi vsebine skrbi pa v star obdobjih tudi Sins Prim [7], a tudi [5] in [13] 4.3.2.2.4 Nedoločniško in odvisniško določilo [16] Nedoločnik (INF) Določilo INF se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) Določilo kaže pri glagolih umevanja na dve strukturni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva INF (sem sodijo pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’); ta skupina glagolov se približuje pomožniški vlogi; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer je nedoločniški polstavek le različica SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka (slednji se pretvori v nedoločniški polstavek) ter istodobnosti (čisti umevanjski pomeni) Določilo INF v vlogi vsebinskega udeleženca (različnih tipov) je slovnično sredstvo za kondenzacijo povedi; pojavlja se kot določilo predvsem t i semikopulativnih glagolov, pa tudi polnopomenskih (prim seznam v Belić, 1962b, 183; Ivić, 1972, 121), v našem primeru ob pogoju enakih vršilcev dejanja v glavnem stavku in INF Zgornje pomene ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’, ‘nameravati’ bi lahko uvrstili k semikopulativnim glagolom, ob katerih se – ob enakosti vršilcev – v vzh delu srb /hrv govornega področja pojavljata v dubletnem odnosu »zavisna rečenica« (da-zgradba, da + prezent oz daSENT) in INF (s prevladovanjem prve, t i dakavizem), medtem ko je v zah delu ustaljen INF (Ivić, 1972, 125–126),429 ki ga označujem kot INF tipa (a); prim razmerje знам да радим ‘zavedati se realnega dejstva, da delam’ (SENT)430 proti з. да радим (daSENT): з. радити (INF) ‘sposoben sem delati, imam sposobnost delanja’ (prirejeno po Stevanović, 1969, 790–791) Posebej o da-zgradbi v opisu [17] 429 Na vzh področju se konkurenčno razmerje (s prevladovanjem da-zgradbe) pojavlja od zvez ob želeti, moći, smeti, morati (Ivić, 1972, 125–126) do faznih ( почети, стати, престати itn ), mišljenjskih glagolov »у нечему непотпуног значења« ( заборавити, заборављати, знати, мислити, намераватуи, умети itn ) in zvez s samostalniki, pridevniki tipa имати/немати смисла, бити милина, бити штета itn (Stevanović, 1969, 737; prim tudi Belić, 1962b, 183) Treba je poudariti, da obstajajo konteksti, v katerih je INF slovnično in stilistično ustreznejši od da-zgradbe tudi na vzh področju, npr emfatična inverzija ( Uzeti reč pred Ivom Andrićem … niti hoću, niti mogu), uskladitev ujemanja v glavnem in odvisnem delu povedi ( Trebalo bi imali strpljenja i snage pa čitati recimo disertaciju … proti * Trebalo bi imati … pa da se čita …); z da-zgradbo se lahko prekine tudi monotoni niz več INF itn (Ivić, 1972, 126) Dokaj poglobljeno o distribuciji da-zgradbe in INF ter o njunem medsebojnem odnosu v sod srb knj jeziku, prim Sintaksa, 324–329; izčrpno o skladenjski problematiki INF v srb /hrv jeziku v Ivić, 1972 430 Določila INF tipa (b) obravnavam kot ustreznice zgolj takšnih SENT (v primeru enakosti vršilcev dejanja); tovrstni INF so pogostejši le v starejših obdobjih slov jezikov 210 VGU_Groselj_FINAL.indd 210 24.11.2011 8:48:45 Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) se INF tipa (b) pojavlja v vlogi vsebine mišljenja; določilo je manj stabilno, saj je gradivsko izpričano z osamljenimi zgledi iz 16 in 18 –19 st (16. st. Ter mišljah prije doć na svrhu života. N Nalješković 2, 49; 19. st. Како одох из слободних горах, мишљах у њих Српство оставити. (Пј 53, 1–2) Његош) 431 Ob pomenu (2) ima INF tipa (a) vlogo pravega vsebinsko-namernega udeleženca; določilo je stabilno in gradivsko dobro izpričano od 15 do 20 st (15. st. Dori jedanь nasь teče … ne mislimo umьknutь. (zač 15 st ) Spom sr 1, 39; 17. st. Pak s izborom od junaka … misli udrit na Poljaka. I Gundulić 359; 20. st. Они мисле своју кћер дати у учитељску школу. Козарч 2, 209) Ob pomenu (3) je določilo INF tipa (a) z vlogo vsebine želje, hotenja nestabilno – gradivsko je izkazano z osamljenim zgledom iz 18 st ( Alʼ lakomi i po smrti misli tuđe dobro drti. V Došen 73a) Mniti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2), (3) in (5) Ob pomenu (1) se INF tipa (b) pojavlja v vlogi vsebine mišljenja; določilo je stabilno in gradivsko dokaj dobro izpričano od 15 do 19 st (15. st. I prvi mnjahu veće prijati. Bernardin 19; 17. st. Oni tada smeteni i pristrašeni mnjahu duh viditi. I Bandulavić 140a; 19. st. Где ја певатʼ мнијем, Ту ћу у плач пасти. Јакш Ђ , 11, 12) 432 Ob pomenu (2) ima INF tipa (a) vlogo vsebine upanja (‘česar se kdo nadeja’), kar je lahko podtip vsebinsko-namernega udeleženca; določilo je stabilno in gradivsko dokaj dobro izpričano v 16 –18 st in v 20 st (16. st. Mnjahomo imit tih odgovor, a ne sržbu. M Marulić; 18. st. Mnjah telesnijeh sred razbluda … pokoj steći i raj iznać. I Đorđić uzd 102; 20. st. Лебдио ... пред тобом лик, у ком си све то наћи мнио. Домј 1, 11) 433 Ob pomenu (3) ima INF tipa (a) vlogo vsebinsko-namerenega udeleženca; določilo je z redkimi zgledi izpričano za 16 in 17 st (16. st. Jeda mniš ubiti sam sebe? N Ranjina 51b; 17. st. Jer molbam našima mnide ugoditi ( car) I T Mrnavić osm 137) Ob pomenu (5) je INF tipa (a) z vlogo vsebine želje, pričakovanja (prim ne mniti prije) manj stabilen; gradivsko je izkazan s posameznimi zgledi iz 16 –18 st (16. st. Ovo se dogodi, slavni ures jednu noć da k meni dohodi pak ne mnje prije poć. N Nalješković 2, 54; 18. st. ( Osip) ne mliđaše pri se stati š njimi. P Vuletić 5) Umjeti: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) se INF tipa (a) pojavlja v vlogi vsebine znanja; določilo je stabilno in gradivsko dobro izpričano od 14 do 20 st (15. st. A ino ništorь ne nahodimo ni oni namь uměju povidět. (Dubrovčani čelniku Miljanu, 1407) Spom srp 1, 77; 18. st. Daj mi, bože, 431 Sklepam, da se je določilo pojavljalo tudi v 17 st 432 Število zgledov določila INF ob pomenu (1) v 18 in 19 st upade; poleg tega INF v teh zgledih zaznamuje predvsem zadobno (prihodnje) dejanje (prim ARj, VI, 856) 433 Za določilo INF ob pomenu (2) domnevam pojavljanje tudi v 19 st , iz katerega v gradivu ni zgledov 211 VGU_Groselj_FINAL.indd 211 24.11.2011 8:48:45 mudrost i znanje, da umim pravedno suditi. Kačić kor 222; 20. st. Umije raditi postole, zaraditi, odgovoriti, snaći se. Šonje) Ob pomenu (2) INF tipa (a) nastopa v vlogi vsebine zmožnosti, sposobnosti; gradivo ga potrjuje od 15 do 20 st – v tem obdobju je določilo stabilno (15. st. A što je inijeh šteta i duga na gospodinu hercegu … za sada ne umjesmo pisati. (Dubrovčani hercegu Stjepanu Vukčiću, okoli 1450) Mon serb 443; 19. st. I ostale neke poglavice, no ih redom brojitʼ ne umijem. (Npj 5, 139) RHJ) Ob pomenu (3) INF tipa (a) nastopa v vlogi vsebine navade; je stabilen in dobro izpričan za 16 –19 st (čeprav z manj zgledi kot ob prvih dveh pomenih; 16. st. Dubrovčani ih ne umiju negʼ pečene jesti. M Držić 262; 19. st. Ви знате да се ми не умијемо шалити, но пазите добро што ћете радити. (Писма, 164) Његош) Vjedjeti: Pojavlja se v vlogi vsebinskega udeleženca; INF tipa (b) je s posameznimi zgledi izpričan za 15 –16 st (15. st. Ne vijaše ( opatica), komu odkriti svoju otajnost. (Ivančićev zbornik) Starine 23, 90; 16. st. Skriti se gdi ne vih. S Menčetić 33);434 nekaj zgledov potrjuje tudi INF tipa (a) – ob pomenu ‘znati, imeti znanje oz sposobnost’ (približuje se pomožniški vlogi), prim 16. st. Puta ne vi nać ( putnik) Dimitrović 62; Drugo ti reć ne vim. Zlatarić 10a Znati: Pojavlja se ob pomenih (1), (5), (6) in (7) Ob pomenu (1) se INF tipa (a) pojavlja v vlogi vsebine znanja; določilo je stabilno, saj je gradivsko dobro izpri- čano od 16 do 20 st (16. st. Igrati ne umiju ni znaju. Budinić sum 39a; 18. st. Razborito znade govoriti. Kačić kor 64; 20. st. Zna voditi istraživački postupak. Zna dobiti rat. Zna vidjeti, misliti, slikati. Šonje) 435 Ob pomenu (5) se INF tipa (a) pojavlja v vlogi vsebine potrebe, moranja; določilo je stabilno, saj je gradivsko dokaj dobro izpričano v 16 –17 st in 19 –20 st (16. st. Nu jošter da ja znam s dušom se razdvojit, trijebi je da jo dam togaj se ( krvi i suza) napojit. Nalješković 2, 95; 19. st. Da bih znao i umrijeti s tobom, ne ću te se odreći. Vuk mat 26 35; 20. st. Вала, ја му не преноћих [у воденици] ... па макар знао туцати жито у ступи! Глиш 6, 64) 436 Ob pomenu (6) se določilo INF tipa (a) pojavlja v vlogi vsebine zmožnosti; je stabilno – vsaj v obdobju 18 –20 st , ko je gradivsko dobro izpričano (18. st. Po naravi znadu naći sisu ( živine) Banovac uboj 26; 19. st. Čim dite zna držati glavu, nosaju ga na rukama. (Otok u Slavoniji) Zborn za nar 434 Določilo INF v indirektnih vprašanjih tipa Ne ve kaj reči si zasluži posebno obravnavo, saj kaže na približevanje tipu (a) Ta tip vsebinskega določila INF so problematizirali npr za češ V Zikmund (1863, 405), F Trávníček (1956, 177), J Bauer (1960, 163); za rus A A Potebnja (1874, 383–387, 397–398), RS (477–479) 435 V redkih zgledih iz najstarejših obdobij (predvsem 16 st ) se ob pomenu (1) pojavlja tudi INF tipa (b), prim 16. st. Ni vimo ni znamo česa se držati. (Na Velikoj, 1527) Mon croat 226; 18. st. Ne znadihu kud okrenuti. Banovac pred 30 V teh primerih se lahko udeležensko govori o pravi vsebini védenja in o INF kot dejanski različici SENT (indir vprašanje) Prim tudi predhodno opombo 436 Sklepam, da se je določilo pojavljalo tudi v 17 st 212 VGU_Groselj_FINAL.indd 212 24.11.2011 8:48:45 živ 2, 342; 20. st. Чиста литература зна врло често и најбогатије духове ... одвратити од живота око нас. Матош 8, 33;) Ob pomenu (7) se določilo INF tipa (a) pojavlja v vlogi vsebine navade (običajnega dogajanja); je stabilno – vsaj v 18 –20 st , ko je gradivsko dobro izpričano (18. st. Riči pune psostiju priopaki(h), koje samo izustit znadijaše odmetnik pogani. Lučić razg 95; 19. st. „Не очајавај, оче!“ знала би га тјешити Зејна. Том ; 20. st. Ујка је знао доћи с боцом у џепу. Бар ) [17] Da-zgradba (daSENT) Določilo daSENT se pojavlja v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca – kot sistemska ustreznica določila INF tipa (a) na vzh delu srb /hrv govornega področja (ob glagolih, ki se približujejo pomožniški vlogi, prim pomene ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’) V analiziranem gradivu preseneča skromna zastopanost da-zgradbe, saj se regu-larno dubletno razmerje daSENT proti INF v vzh delu nagiba k prvi (t i dakavizem); vendarle pa je tudi tu v določenih primerih ustreznejši INF (prim Ivić, 1972; Sintaksa, 324–329) 437 Več o določilu daSENT in njegovem razmerju do INF v opisu [16] Misliti: Pojavlja se ob pomenu (2) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca; gradivo ga potrjuje le s posameznimi zgledi iz 16 st in 18 –20 st , a domnevam, da je bilo stabilno (16. st. (Ovi) misle da zgarnu sada nas s ovih stin Judita 1037; 18. st. Na koliko sebi mili(h) misli blago da razdili. V Došen 73a; 20. st. После тога рока мислимо да предузмемо велику акцију. Доман 6, 524) 438 Umjeti: Pojavlja se ob pomenu (2) v vlogi vsebine moči, sposobnosti; analizirano gradivo ga potrjuje z osamljenim zgledom iz 19 st ( Svak se smuti … ne umijuć muci da odoli. Osvetn 4, 44) Gradivo je v tem primeru pomanjkljivo, saj je določilo daSENT ob umjeti nedvomno pogostejše (tudi ob pomenu (1) oz ob »semikopulativnih« pomenih glagola), prim Уме да поступа с децом (Sintaksa, 245) Znati: Pojavlja se ob pomenu (1) kot vsebina znanja, védenja; potrjujejo ga osamljeni zgledi iz 19 –20 st (19. st. Ne zna da besjedi, a ne umije da ćuti. (Posl 198) RHJ; 20. st. Он зна да живи. Бак 1) 437 O prevladovanju daSENT na vzh delu srb /hrv govornega področja govori že T Maretić, ki tudi omenja, da je določilo redko uporabljal Đ Daničić, več od njega V S Karadžić, le-ta pa manj od srbskih piscev, »/…/ koji se u tome drže narodnoga srbijanskog govora« (Maretić, 1963, 653) 438 Kljub redkim zgledom domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 st 213 VGU_Groselj_FINAL.indd 213 24.11.2011 8:48:45 [18] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti Vsebinski SENT se pojavljajo ob glagolih govorjenja, mišljenja, znanja, zaznavanja, npr Јања је знала да он у шуми не ради ништа озбиљно Б Ћопић, Глуви барут 62; Видим да је све добро. Naslednika stcsl in csl izjavnih veznikov áko (prevladujoč) in éže (redek; zahcsl besedila) sta v srb /hrv kako, prim star он ви к(а)ко не ухрадохʼ чаше, Оскф 21с, ki se pojavi pozno in je v funkciji izjavnosti netipičen (domnevno csl prvina, z načinovnim in deskriptivnim odtenkom v sod jeziku, prim Свакоме се тужи како нема среће Љ Ненадовић, Писма из Немачке 11)439 in jere < *ježe (npr star znaše jere ću prit na jad Menčetić-Držić), ki se v sod jeziku ohrani narečno kot e (npr bi li rekao e sam ženska glava? nar pjes 3, 35) 440 Narečno izolirani so primeri izjavnega што < *čьto (prizrensko-timoški govori), kajkavski kaj pa je pogost (prim znam, kaj mi nikar ne moreš) 441 Največjo ekspanzivno moč med vezniki ima da, ki zaznamuje srb /hrv in sln jezikovni prostor (njegova ekspanzija gre domnevno od SZ proti JV jslov prostora); na srb /hrv področju je prvi primer iz Povaljske listine leta 1250 (prej BS na sln področju; Grickat, 1975, 159–160) 442 Predvsem v star obdobjih so bili pogosti brezvezniški vsebinski odvisniki, prim то ви знате добрѣ, мои коумѣрькь и Никоновь нѣ сталь оу мои роуцѣ Пов Пис 23, 1265 г ; sod Обећао сам ти – нећеш дуго чекати (Grickat, 1975, 144–175; tudi Maretić, 1963, 545–546; Stevanović, 1969, 793–794; Silić-Pranjković, 2005, 333–334) Indirektno vprašalne vsebinske odvisnike uvajajo v sod jeziku (velja pa tudi za star obdobja) odločevalni vpr členki li, da li (tudi v zvezi z vpr zaimki tko, čiji, što itn ) ter dopolnjevalni vpr zaimki in prislovi tipa tko, čiji, kad, kako, koliko (Stevanović, 1969, 807–808; Silić-Pranjković, 2005, 333) 443 439 Podobno funkcijo ima tudi veznik gdje v sod srb /hrv jeziku (odtenek krajevnosti; Stevanović, 1969, 795; Silić-Pranjković, 2005, 333–334) 440 Veznik jere je prevladoval predvsem na JV srb /hrv področja, in sicer v posvetnih besedilih, medtem ko na SZ ni postal del pogovornega jezika (ali pa je zgodaj izginil); na SZ je prisotna zgodnja vzpostavitev vzročnega jer in izjavnega da (Grickat, 1975, 152–153) 441 Vloga izjavnosti v primeru *ježe in *čьto se je lahko razvila iz deiktično- oz anaforično-eksplikativnega pomena ‘to, da …’, ki se kaže v zgledih tipa то да знашь ѥрѣ си нашьль сѣбѣ сьмрт(ь) Роман о Троји 236’ (Grickat, 1975, 156–158) 442 Izjavni da se kaže kot posledica širjenja namernega da v izjavne odvisnike; proces je v star obdobjih zajel širši balkanski prostor (prim deloma gr ἵνα, a tudi lat ut), popolna ekspanzija na pozicije izjavnega veznika pa se je izvršila v sln in srb /hrv (vodilno vlogo so imela zah narečja; Grickat, 1975, 173–174) 443 Primeri za odločevalni tip: Znaš li tko je sad na redu; Казуј, баба, јеси ли вјештица itn Primeri za dopolnjevalni tip: Ne znamo odakle su; Непрестано је мислио како би Аганлију од тога одвратио П М Ненадовић, Мемоари 62 itn (Stevanović, 1969, 807–808; Silić-Pranjković, 2005, 333) 214 VGU_Groselj_FINAL.indd 214 24.11.2011 8:48:46 Misliti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (4) Določilo ima ob pomenu (1) vlogo vsebine mišljenja; je stabilno in dobro izpričano od 16 do 20 st (16. st. Mišljaše, koje bi onoj pozdravljenje. N Ranjina 16a; 18. st. Zajer misliš, još si mlada? V Došen 126a; 20. st. И он поче мислити преко којег ће љекара отићи у болницу. Калеб 3, 38) Ob pomenu (4) je določilo z vlogo vsebine skrbi (tudi upoštevanja) nestabilno – v gradivu ga potrjuje osamljen zgled iz 19 st ( Misli, da se udomiš, dok si mlađa i jača. S Ljubiša prip 78) Mišljati: Določilo z vlogo vsebine mišljenja, razmišljanja je gradivsko izpričano z osamljenimi zgledi iz 19 in 20 st (19. st. Mišlja paša, uz koju bi ruku, da se zduhne prvo puškaranje. Osvetn 5, 47; 20. st. Пак ми јунак мишља и размишља што ће чинит од живота свога. НП Вук) Mišljeti: Določilo z vlogo vsebine mišljenja je izpričano z osamljenima zgledoma iz 19 –20 st (19. st. Стаде мишљетʼ Сарајлија Мујо: Ал ће љубит булу удовицу, Али ону под прстен ђевојку. НП, Вук, Рј ; 20. st. Сву сам драгу ноћ мишљела, кукавица без дома, како да оплачем своју напаст. Љуб 2, 57) Mniti: Pojavlja se ob pomenih (1) in (5) Določilo ima ob pomenu (1) vlogo vsebine mišljenja; je stabilno in dobro izpričano od 15 do 20 st (15. st. Ne mnimo nikako, da je gospodinь kralь toj hotělь (iz god 1400) Spom sr 1, 33; 17. st. Mnim, nijesu se vijek vidjela nemilosna toli djela. G Palmotić 1, 383; 20. st. … mnijah, da mi o njoj srebreno bajaše i nijemo čaraše trak mjesečine. (Matoš) Benešić) Ob pomenu (5) je določilo z vlogo vsebine želje, pričakovanja (prim ne mniti prije) manj stabilno; gradivsko je namreč izpričano z redkimi zgledi iz 16 –17 st (16. st. Ne mnim prije da opet pođe ( Radivoje) i ostavi da tuj mene. A Sasin 138; 17. st. Ali oni ne mle prije s carem da se sastat budu. J Palmotić 298) Mnivati: Določilo z vlogo vsebine mišljenja je gradivsko izpričano z osamljenima zgledoma iz 19 in 20 st (19. st. Ja sam mniva, e si čoek mudar. Vuk (ljud pesem); 20. st. А у трећи сахат нагазише, Све мливаху да су пролазили, Па полако коње устављају. НП Шаул 1, 474) Mnjivati: Določilo z vlogo vsebine mišljenja gradivsko potrjuje osamljen zgled iz 19 st ( Ja sam mnjiva, da si, care, mudar. Nar pjes vuk 6, 31) Mnjati: Določilo z vlogo vsebine mišljenja je gradivsko izpričano z osamljenima zgledoma iz 16 in 19 st (16. st. Mi smo mnjali, da je do se dobe povrnjena. Mon croat 287; 19. st. Ja sam mnjao, da si junak bolji. Pjev crn 238b) 444 444 Čeprav analizirano gradivo izkazuje zgolj osamljena zgleda SENT iz 16 in 19 st , domnevam, da se je pojavljal tudi v vmesnem obdobju (tj v celotnem časovnem loku med 16 in 19 st ) 215 VGU_Groselj_FINAL.indd 215 24.11.2011 8:48:46 Mnjavati: Določilo z vlogo vsebine mišljenja je izpričano s posameznimi zgledi iz 19 in 20 st (19. st. Svak mnjavaše, da Marko spavaše. Pjev crn 221a; 20. st. Ристо је мљавȃ да је Леко умро. Миљ 4, 42) Vjedjeti: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je verjetno stabilno, čeprav je gradivsko izpričano le s posameznimi zgledi od 14 do 17 st (14. st. I to dobrě vějte, da sьmь prihodilь prěd vašь gradь većь dvašь. Mon serb 247; 16. st. Zač ne viste, kada sin človičanski pride. Korizm 39b; 17. st. Ne znam ni vim, čto govoriš. Alberti 467) Znati: Pojavlja se ob pomenih (1), (3), (4), (9) in (10) Določilo ima ob pomenu (1) vlogo vsebine znanja, védenja; je stabilno in dobro izpričano od 14 do 19 st (14. st. Ako li ne dođeš ( na sud), znaj, jerь ostaješь za kriva. (Dubrovnik, 1396) Spom srp l, 6; 16. st. Ti znaš, da inako biti ne može. Lucić 281; 18. st. Petar znadiše, da mu je Isus oprostio njegovo zatajanje. Lastrić ned 80b; 19. st. Ne znaš ti, majko, kako je teško dijete roditi! Nar posl vuk 199) Ob pomenu (3) ima določilo vlogo vsebine zavedanja, razumevanja; je stabilno, saj je dokaj dobro izpričano v 15 –16 st in 18 –20 st (15. st. Znaj, ča govoriš. (Žića otaca, oko 1400) Starine 40, 113; 18. st. Ne znadihu, što činjahu. Banovac razg 53; 20. st. Е па, човече, ви не знате шта говорите. Вас Д 2, 5) 445 Ob pomenu (4) ima določilo vlogo vsebine informacije (novice); je nestabilno – gradivsko je namreč izpriča-no z osamljenimi zgledi iz 16 in 19 st (16. st. Što sʼ u stan moj došal, od tebe znat želju. D Rańina 107b; 19. st. Ви сте куриозни знати шта је међу нама и Турцима било на Грахову. (Писма, 86) Његош) 446 Ob pomenu (9) ima določilo vlogo vsebine priznanja; izkazano je z osamljenim zgledom iz 19 st ( Nijesu ni u snu htjele ( starješine) da znadu, da je Kara-Đorđije njihov starješina. Vuk prav sov 12) Ob pomenu (10) ima določilo vlogo vsebine spominjanja; je nestabilno, saj je izpričano z osamljenimi zgledi iz 19 in 20 st (19. st. Da nisam sirak i nejak, znao bi on, čiju je kćer silom vjenčao. Pravdonoša (1852) 33; 20. st. Све ћу ја вас! Знаћете ко сам ја! Вес ) Znavati: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je izpričano s posameznimi zgledi iz 18 in 19 st (18. st. Znavao sam istinito, da se ti pravo ne ispovijedaš. Margitić isp ; 19. st. У тебе су међер многа добра, алʼ нијесам до сада знавао да си такви богослов дубоки. (ШМ II, 513–515) Његош) [19] Premi govor (PG) Določilo PG pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa in se v tej vlogi pojavlja prek možnosti »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’) – izražanja 445 Sklepam, da se je določilo pojavljalo tudi v 18 st 446 Kljub osamljenim zgledom domnevam, da se je določilo SENT ob pomenu (4) pojavljalo tudi v 17 –18 st 216 VGU_Groselj_FINAL.indd 216 24.11.2011 8:48:46 misli, občutkov, duševnega stanja, volje (pogostejši je »pravi« govor; Katičić, 1986, 344) PG kot stilistično zaznamovana besedilna realizacija vsebinskega udeleženca je pretvorljiv v SENT (tudi zamenljiv z njim; prim Katičić, 1986, 348) 447 Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; izpričano je z osamljenim zgledom iz 20 st ( Mislit ćemo: sami smo – samo da plovimo! (Nikolić) Benešić); kljub osamljenosti določila (vpliv zaznamovanosti) domnevam, da se je v zgodovini srb /hrv jezika pojavljalo nekoliko pogosteje Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1), izpričuje pa ga osamljen zgled iz 20 st ( Pa – mnjaše Matija – i ja sam kao curica vodila oca po svijetu slijepa, ali kad smo bili sami, vidio je i sunce i mjesec … (Novak) Benešić); določilo je torej osamljeno (vpliv zaznamovanosti), a domnevam, da se je pojavljalo pogosteje 4.3.2.2.5 Dve desni določili [20] Določilna možnost Sak – Sak Določilna možnost Sak – Sak predstavlja strukturo t i dvojnega tožilnika; prvi Sak označuje vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu (ali sorodnem, npr čutenje, doživljanje, priznavanje) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega Sak Med povedkovimi določili glagolov, ki izkazujejo tudi predmet v Sak (nanj se nanaša povedkovo določilo), se v sod srb /hrv jeziku pojavljajo predvsem Sins, zaSak, kaoSak,448 prim hrv Znao je doktora Junaševića nepušačem Kolar 116, Pa makar nju samo zato smatrali kao vješticu, Vraza su držali za ljenčinu; srb Сматрали су га за човека од поверења, Од малена ме је као готова Србина, ... држала С Селенић (Katičić, 1986, 96–97; Sintaksa, 198–199; tudi Stevanović, 1969, 377–378) 449 447 Izjavni odvisniki se pogosto uporabljajo tudi brez veznikov, zato prihaja do izenačevanja premega in odvisnega govora, npr Кажем ја увек: ниси ти Растислав него Распислав И Андрић, Проклета авлија 6 PG se ne obravnava eksplicitno kot določilo glagolov govorjenja, a se opozarja na odvisnost: primeri »преношења туђих речи зависних од глагола говорења«, »садржина глагола говорења« itn (prim Stevanović, 1969, 805–806) 448 Tovrstna določila je mogoče še najbolje opredeliti kot oblike v funkciji semantičnih določil (komplementov) ob semikopulativnih glagolih »сложене рекције« (s t i svobodnim tožilnikom v funkciji prvega vezavnega določila), ki pomenijo ‘subjektivno pripisovanje kakšnih značilnosti določeni predmetnosti’ ( сматрати, држати itn ; Sintaksa, 198–199, 241) Pomensko je sicer skupina glagolov bolj heterogena, prim še ‘postavitev predmetnosti v določeno stanje, na funkcijo, položaj’ (npr прогласити, изабрати, поставити, учинити, створити), ‘pripisovanje imena’ (npr називати, звати; Sintaksa, 198, 241); več glagolov (brez pomenske opredelitve) v Katičić, 1986, 96–98 449 V hrv skladenjski literaturi se ugotavlja, da se predikativni Sins včasih obravnava kot specifična značilnost hrv knj jezika v odnosu do srbskega (Silić-Pranjković, 2005, 235); po novi srb skladnji (prim Sintaksa, 198) so tožilniške predikativne oblike pogostejše od Sins 217 VGU_Groselj_FINAL.indd 217 24.11.2011 8:48:46 T i predikativni Sak, npr И нека му вирно харач даје и Турчина главара познаје А Рељковић, Сатир 16; Но те бана држим најбољега С М Сарајлија, Певанија 109, zaznamuje tovrstno določilno možnost v starejših obdobjih (Stevanović, 1969, 377–378; Katičić, 1986, 98); možnosti Sak – Sak novejša skladnja srb jezika ne omenja (prim Sintaksa) 450 Več o določilu Sak v [2]; prim podobne določilne možnosti [22], [23] in [26] Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana s posameznimi zgledi iz 16 –18 st (16. st. Mnimo te svi rados k nebesom priličnu. Š Menčetić 75; 18. st. Prikaživam ti štogod više ovoga moga truda mnim prilično da znaš. I Đorđić salt 1) Določilna možnost ni pogosta, je pa stabilna 451 Mijeniti: Pojavlja se ob pomenu (2), izkazana pa je z osamljenim zgledom iz 17 st ( Ter te putnik na daleče strašnu inijem kaže i mijeni. I Gundulić), kar potrjuje obrobnost glagola že v tem obdobju Znati: Pojavlja se ob pomenih (2) in (9) Ob pomenu (2) je določilna možnost stabilna, saj je gradivsko dokaj dobro izpričana od 15 do 20 st (15. st. Irud tada bojaše se Jivana, znajući njega muža pravedna. Zadar lekc 64a; 17. st. Da mi bog razlog, da one stvari, ke znam dobre, samo želim. Gundulić 244; 20. st. Никад те нисам овакву знао. Фелдман М 1, 164) Ob pomenu (9) je določilna možnost nestabilna – gradivsko je namreč izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Jer se zgnjevi Srbadija gnjevna, kad se sultan javi novobrani, da ga Milan znadne gospodara. Osvetn 5, 67) [21] Določilna možnost Sak* – Sdat V določilni možnosti Sak* – Sdat predstavlja Sak* vsebinskega udeleženca (pomensko največkrat ‘negativno’, leksikalno zlo),452 ki se misli (snuje) v škodo/ korist prejemnika (določilo Sdat; pomensko razmerje misliti – kako, kaj – komu) Na prejemniški pomen določila Sdat opozarja že Đ Daničić (1858, 336) ob primerih tipa Око му оку добра не мисли. Посл ; И ко му добро хоће. 1, стр 77; kasneje se podobni zgledi uvrščajo med dajalnike koristi/škode (Veber, 1859, 22; Maretić, 1963, 578) ali namena (ob namijeniti, željeti, spremati itn ; Katičić, 1986, 116) Odnosniško so vloge prekrivne, na kar opozarja aktualna srb skladnja (prim Sintaksa, 182–183), ki tovrstne Sdat umešča med druga vezavnostna določila (nepremi 450 O konkurenčnem razmerju med predikativnim Sak in Sins ter o predikativni vlogi zaSak že T Maretić (1963, 584, 590, 597); prim tudi gradivo pri Daničiću (1858, 409–410, 429–430, 581–581) in Vebru (1859, 19, 44, 68) 451 Določilna možnost Sak – Sak se v tem primeru obravnava kot latinizem (prim ARj, VI, 855) 452 Izjemoma lahko Sak zaznamuje tudi pozitivna vsebina: 17. st. … svakomu dobro misli i želi kako sam sebi. M Divković nauk 17a Treba pa je poudariti, da je v primeru pozitivne vsebine le-ta večinoma zanikana, npr 19. st. Jedna mu noga drugoj dobra ne misli. Nar posl vuk 112 218 VGU_Groselj_FINAL.indd 218 24.11.2011 8:48:46 predmet) ob glagolih »сложене рекције/прелазности« ( наменити, спремити itn ) s premim predmetom v Sak, SENT; izraz v Sdat je predmet namena, koristi/škode itn , hkrati pa neposredni prejemnik predmeta v Sak Več o Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (3); možnost je stabilna – dokaj dobro je izkazana od 16 do 20 st (16. st. Kako mogu Isukrstovim zaručnicam koje zlo misliti. F Vrančić živ 58; 18. st. Kad se ne bi duši zlo mislilo ni iskrnjemu. M Dobretić 212; 20. st. Нека се застиде и посраме који нам зло мисле. Крањч Стј 5, 74) Mijeniti: Pojavlja se ob pomenu (3); gradivsko je možnost izkazana z redkimi zgledi iz 17 st ( Cesar te je uzvisio, koji tʼ toke časti mini. M Gazarović 141b; Zlu svrhu sam sebi i teško zlo mijeni, tko višnjijeh od nebi ne sluša i ne scijeni. G Palmotić 2, 93), s čimer se potrjuje obrobnost glagola že v tem obdobju [22] Določilna možnost Sak – Sins V določilni možnosti Sak – Sins ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu (ali sorodnem, npr čutenje, doživljanje, priznavanje) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega Sins Predikativni Sins (zgledi v opisu [20]) naj bi se etimološko povezoval z orodnikom »osnovne značilnosti« (npr Curom sam došla …, uzeo sam je divojkom … Ivšić, Današnji posavski govor 121) – s to razliko, da se značilnost v predikativnem Sins ustvarja z glag dejanjem in je obvezni del povedka (ob npr учинти, звати, сматрати, претворити; Ivić, 1954, 147) V srb /hrv jeziku (sploh glede na polj , rus , češ ) določilo ni zelo razvito in je v upadu (velja za 20 st ) – ob neto- žilniških glagolih ga nadomešča Snom, sicer pa Sak in predložnosklonske oblike (prim претворити воду у вино, сматрати некога за исправног човека); ob-stojnejši je Sins ob glagolih napačnega/subjektivnega pripisovanja značilnosti subjektu (npr праве га лудим, сматрају га лоповом; Ivić, 1954, 156–158) Prim predvsem podobno določilno možnost [20]; več o določilu Sak v [2] Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenima zgledoma iz 20 st ( Не знам ни сам, зашто си ту дјевојку тако красном мислим. Маж Ф 1, 12) Znati: Pojavlja se ob pomenu (2), je dokaj stabilna – vsaj v obdobju med 16 in 18 st , ko je izkazana s posameznimi zgledi (16. st. A dida joj banom znamo, Majer Blaža. Lucić 257; 18. st. Napokon ga znauć čovikom baš koristnijem na vladanje. Kavańin (1913) 127a) 219 VGU_Groselj_FINAL.indd 219 24.11.2011 8:48:46 [23] Določilna možnost Sak – kakonoSak Mniti: Določilna možnost Sak – kakonoSak se pojavlja ob pomenu (1); Sak ima vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu pripisuje določena vsebina, lastnost prek predikativnega kakonoSak (izhodišč- no primerjalna struktura) 453 V gradivu se nahaja le izoliran zgled iz 16 st ( Mi ga mnjahomo kakono gubava. Bernardin 80, N Ranjina 101a), ki se ujema z lat prevodno predlogo (prim nos putavimus eum quasi leprosum. is 53, 4) Prim predvsem podobni določilni možnosti [20] in [22]; več o določilu Sak v [2] [24] Določilna možnost Sak(*) – naSak Zgornja zveza določil predstavlja ločeni določilni možnosti: (a) ob misliti (3) ima določilo Sak* vlogo vsebinskega udeleženca, naSak pa predstavlja prejemnika dejanja (pomenski vzorec misliti, želeti – kako, kaj – komu); (b) ob znati (1) ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (približuje se predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila naSak (pomenski vzorec vedeti – kaj – o kom, čem) . Določilo naSak v vlogi prejemnika dejanja je treba povezovati z odtenkom smeri, namere (prim Kopečný, 1973, 117–118); smernostni, namerni naSak se v srb / hrv jeziku ohranja, redkeje pa nastopa v čisti prejemniški vlogi: нијʼ истина што на дете кажеш. Нар пјес Вук 2, 30, drugače oda na Boga, pismo na otca (Daničić, 1858, 498; Veber, 1859, 62);454 slednja je najbolj razvidna ob glagolih, ki pomenijo prenos realije ( превести, пренести, преписати itn ; s predmetom v Sak), npr Превео је станарско право НА жену, Преписао је имање НА сина (Sintaksa, 207) Določilo naSak je kot razmerni vsebinski udeleženec pogosto (prim [6]); o Sak*, s t i nadomestnim določilom ADV na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (3) in je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st (kajk Vsigdar im takova zapovedajte da detca vaša iz zapovedih vašeh spoznati budu mogla da dobro na nje mislite. (Krist blag II, 144) RHKKJ) 453 Etimološko se srb /hrv (starejše, tudi češ nar ) zaimenski prislov in veznik kakono kaže kot zveza prislova kako in deiktičnega (še vedno medmetnega) ono (prim poglavje o členkih n-tipa v Kopečný, 1973, 322–323) Izhodiščni pomen kakono je oziralni prislovni ‘wie’ (prim star Sve mu kaza kakono je bilo), na katerega se navezujejo sekundarni vezniški pomeni – med njimi tudi primerjalni in »doplňkový« (povedkovoprilastkovni), prim star lipa kakono misec; srdašče mi ustinulo kono mramor studeni itn (Kopečný, 1980, 335–336) 454 Primeri za smernostni, namerni naSak: Оће јунак на нас ударити Нар пјес Вук 2, 69 (odtenek neprijateljskega dejanja; Daničić, 1858, 495; Veber, 1859, 62), Predali su se na milost i nemilost (Silić- Pranjković, 2005, 226) 220 VGU_Groselj_FINAL.indd 220 24.11.2011 8:48:46 Znati: Pojavlja se ob pomenu (1); izkazana je z osamljenim zgledom iz 18 st ( Kad jedan na drugoga znade skrovito pomanjkanje, i namisto što bi ga pokrio, odkriva ga. Banovac razg 116) [25] Določilna možnost Sak* – poSak Misliti: V določilni možnosti Sak* – poSak, ki se pojavlja ob pomenu (3), ima določilo Sak* vlogo vsebinskega udeleženca (verjetno z možnostjo t i nadomestnega določila ADV), poSak pa prejemnika dejanja (pomensko razmerje misliti, želeti – kako, kaj – komu) Izkazana je z osamljenim zgledom iz 19 st ( Vi ste mislili zlo po me, ali je Bog mislio dobro. Đ Daničić 1 mojs 50 20) Določilo poSak je v vlogi prejemnika dejanja (navezuje se na pomen koristi)455 vsaj v srb /hrv jeziku 19 –20 st dobro potrjeno, npr Bitka kod Navare izpade zlo po Sardince; … već kako je po nju bolje …; Ја не волим: по нас је опасно С Пандуровић, Стихови 111 (Veber, 1859, 64; Maretić, 1963, 588; Stevano- vić, 1969, 402) 456 Čeprav se navaja, da je poSak določilo samostalnikov, pridevnikov in prislovov (Stevanović, 1969, 402; Sintaksa, 211), pa kaže možnost ob misliti (3), da se je lahko pojavljalo tudi v glagolski vezljivosti (prim konkurenč- ne možnosti [24] Sak* – naSak, [21] Sak* – Sdat) Za Sak*, v katerem ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak) [26] Določilna možnost Sak(*) – zaSak Zgornja zveza določil predstavlja ločeni določilni možnosti: (a) ob misliti (1), znati (1), znavati ima določilo Sak* vlogo vsebine mišljenja, znanja (z možnostjo t i nadomestnega določila ADV; približuje se predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki zaSak (pomenski vzorec misliti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem);457 (b) ob mniti (1), znati (2) ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega zaSak (pomensko razmerje misliti, vedeti – koga, kaj – za koga, kakšnega) 458 455 T i prospěchové (oziralni tip) poSak, npr nije po te krivo, po mene je tako najbolje, se navezuje na izhodiščni pomen namena, cilja dejanja, prim stcsl posъlati po koga, srb /hrv otišao po djevojku, idemo po so; slednji pa je gotovo v zvezi s krajevnim (tudi časovnim) pomenom ‘za, po’ (lat post; Kopečný, 1973, 179–183) 456 V tej vlogi naj bi mu konkuriral zaSak (prim Veber, 1859; Stevanović, 1969), ki je v sod srb jeziku pogostejši kot beneficient, poSak pa kot inkomodent, npr користан ЗА [/ ПО] здравље – штетан ПО / ЗА здравље (Sintaksa, 211) 457 Za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak); več o določilu zaSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [7] 458 Pri predložni zvezi zaSak se predikativni pomen povezuje z izhodiščnim pomenom zastopanja (češ zástupnost ‘(an)statt, au lieu de’; Kopečný, 1973, 285–286); podrobneje predvsem v [20], [22] Več o določilu Sak v [2] 221 VGU_Groselj_FINAL.indd 221 24.11.2011 8:48:46 Misliti: Možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1); izkazana je z osamljenima zgledoma iz 19 st ( Kakogod što se pre Gušanac nadao, da će biti u Beogradu vezir … tako je sad mislio Reǵep za sebe. Vuk dan 5, 26; A vidjećete i sad iz moje poslanice … šta ja mislim za današnji zagrebački pravopis. Vuk slav bibl 1, 91) Mniti: Možnost (b) se pojavlja ob pomenu (1); izkazana je z osamljenima zgledoma iz 16 in 18 st (16. st. A inako znaj, gospoje, da će zlato potamniti takoj, da ga ne ć već mniti ni za zlato. M Pelegrinović 181; 18. st. Tvoje sve zlotvore mnim za moje. I Đorđić salt 467) Znati: Možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1); je bolj stabilna, saj je v gradivu izpričana s posameznimi zgledi iz 18 in 19 st (18. st. Ništa ne znadijahu za one jaspre. Banovac prip 166; 19. st. Ne znam ja za to ništa. Pravdonoša (1852) 33) Možnost (b) se pojavlja ob pomenu (2); kaže se kot manj stabilna, saj je v gradivu izpričana z redkimi zgledi iz 19 st ( Сватко ју зна за поштену душу. Шен А 20, 182; А ја тебе знадем за јунака. НП Петран Б 2, 188) Znavati: Možnost (a) je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Za njih ništa ne znavahu Turci. Nar pjes vuk 5, 112) [27] Določilna možnost Sak(*) – odSgen Zgornja zveza določil predstavlja ločeni določilni možnosti: (a) ob misliti (5) ima določilo Sak vlogo vsebine pričakovanja, odSgen pa predstavlja njegov vir, izhodišče (pomensko razmerje misliti, pričakovati – kaj – od koga);459 (b) ob znati (1) ima Sak* vlogo vsebine znanja (na njegovem mestu se pojavlja tudi ADV z vsebinsko vrednostjo; blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila odSgen (razmerje vedeti – kaj, kako – o kom, čem) . Več o določilu odSgen z vlogo razmernega vsebinskega udeleženca v [8]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak) Misliti: Možnost se – kot edina možna! – pojavlja ob pomenu (5), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st (kajk Toga ja od njega misliti ne morem. (Brez al 9) RHKKJ); navedeno bi kazalo na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 18 st (mogoče samo na kajk območje) 459 O ločilniškem (ablativnem) pomenu zveze otъSgen, na katerega se navezuje tudi pomen izhodišča, izvora, glej Kopečný, 1973, 150–152 Ablativni Sgen se v srb /hrv jeziku ohranja kot drugo vezavno določilo ob prehodnih glagolih s predmetom Sak (njegovo notranjo semantiko usmerja razmerje izvora, izhodišča), prim star Искаху од њега знак с неба. Мар 8, 11; Што то траже од мене Млечићи. П Петровићъ, Шћеп 116; sod srb Захтевали су дисциплину од запослених; sod hrv Što možemo očekivati od Češke? DW 02 01 2009 (prim Sintaksa, 137–139; tudi Daničić, 1858, 217–218) 222 VGU_Groselj_FINAL.indd 222 24.11.2011 8:48:46 Znati: Možnost (b) se pojavlja ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Mi od svega toga, što ti nas pitaš, ne znamo ništa. M A Reļković sabr 44) [28] Določilna možnost Sak* – oSlok V določilni možnosti Sak* – oSlok ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca, ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila oSlok Pomensko gre za razmerje misliti, meniti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem (prim zglede v Daničić, 1858, 622) Sak* nastopa v besedilu tudi kot ADV (Sak je pogosto zaimenski), ki verjetno nadomešča kompleksnejše določilo – prevzame torej vlogo t i nadomestnega določila 460 Več o določilu oSlok v opisu [13]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udele- ženca, glej [38] (prim [2] za Sak) Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenima zgledoma iz 19 –20 st (19. st. Ево како ја о њему мислим. (ЛМ III, 157) Његош; 20. st. Ех, боље сам мислио о његовој памети но што она заслужује. Ћос Д 2, 123) Mnivati: Možnost je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Охола дјевојка о том тако мнива, Али не дијели њезина начела Нико од онијех витешкијех дива. Стан Д 2, 196) Znati: Pojavlja se ob pomenu (1); je dokaj stabilna – vsaj v obdobju 17 –20 st , ko je izkazana s posameznimi zgledi (17. st. Kada ja zaspim … o meni ne znam ničesa. Andijašević put 203; 19. st. Ona mu stane pripovedati, da ona o njemu i njegovoj kući ništa nije znala. Nar prip vuk2 135; 20. st. Znam o tome sve. Šonje) [29] Določilna možnost Sak – podSins Misliti: V določilni možnosti Sak – podSins, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima Sak vlogo vsebinskega, podSins pa razmernega udeleženca461 (pojasnjevalno pomensko razmerje misliti – kaj – s čim, pod čim) Možnost je – domnevam – 460 Strukture tipa misliti lažnivo o njem kažejo na nadomestno vlogo ADV: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim Mislim o njem, [ da je slab, da je zloben itn. ] → [to je lažnivo] → Mislim o njem lažnivo V teh primerih nastopa lažnivo na mestu določila (še bolj razvidno v strukturah meniti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način posamostalja (zato ADV tega tipa označujem kot Sak*) V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ↔ misliti dobro, slabo o njem postane razviden sinkretizem ADV, ki ima vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila 461 Osnovni (splslov ) pomen predložne zveze podъSins (in podъSak) je krajevni ‘sub/unter/beneath’; določilo podSins v vlogi razmernega udeleženca kaže na metaforični krajevni pomen, F Kopečný pa tovrstne (splslov ) zglede uvršča med načinovne (prim češ co rozumíte pod tím slovem, rus что вы понимаете под этим словом; Kopečný, 1973, 192–195) 223 VGU_Groselj_FINAL.indd 223 24.11.2011 8:48:46 nestabilna, saj je gradivsko izpričana s posameznimi zgledi iz 19 st ( Pod Graničavom po svoj prilici misli … Braničevo. Đ Daničić istor 23; Нико нас не приморава, да мислимо под једним од оне двојице рашких велможа кнеза Лазара. Рув И 2, 42) Strokovna literatura potrjuje možnost Sak – podSins tudi za 20 st , npr Под босанском старом књижевношћу подразумијева се онај рад ... Босанска вила; Što se podrazumijeva pod pojmom krvnoga delikta; ob t i mentalnih glagolih naj bi označevala odnos med ekvivalentnimi, prekrivnimi predmeti oz pojmi (Stevanović, 1969, 461–462; Silić-Pranjković, 2005, 239) 462 Več o Sak v opisu [2] [30] Določilna možnost Sak* – sSins Misliti: V določilni možnosti Sak* – sSins, ki se pojavlja ob pomenu (3), ima Sak* (tudi t i nadomestno določilo ADV) vlogo vsebinskega udeleženca, sSins pa prejemnika (pomensko razmerje misliti – kaj, kako – s kom, slednje tipa komu) Možnost je izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st (kajk Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? (Velikov 83) RHKKJ) Določilo sSins v vlogi prejemnika dejanja je verjetno treba povezovati s socijativom posrednog tipa (ide starosti), npr Аман, шта чиниш већерас са мном Кочић 214; v odnosu шта чиниш с њом se kaže kot relevanten tudi psihološki moment namere, namena tipa шта чиниш њој (Ivić, 1954, 175–176; zgledi že v Daničić, 1858, 601), kar se razlikuje od stanja v [37] Za Sak*, v katerem ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [38] (prim [2] za Sak) Prim tudi stabilnejšo konkurenčno določilno možnost [21] [31] Določilna možnost Sak – Part V določilni možnosti Sak – Part, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum participio (tožilnik z deležnikom, AcP), predstavlja Sak izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki participa/deležnika (Part; s predikativno vlogo) Določilni možnosti Sak – Part in Sak – INF463 sta se v starejših obdobjih slov jezikov pojavljali ob glagolih percipiendi, dicendi in putandi, gradivsko najboga-tejši in najbolj obstojni pa sta bili ob prvih (vsaj v srb /hrv jeziku) Obe možnosti naj bi izginili iz srb /hrv knjižnega jezika, čeprav vsaj za AcI obstajajo sledi v sodobnem jeziku, prim star не видѣ га Мен(е)лаоушь ц(а)рь оубит(и) Ром о Тр 247; sod Vidio sam brata prolaziti; Čuo sam travu rasti (Grickat, 1975, 176; 462 Enako vrednost naj bi imel veznik kao z ustrezno sklonsko obliko (Stevanović, 1969, 461) 463 Določilna možnost Sak – Part je v mnogočem prekrivna s Sak – INF, kar upravičuje skupno obravnavo 224 VGU_Groselj_FINAL.indd 224 24.11.2011 8:48:46 Katičić, 1986, 472, 476; problematični so zgledi v Silić-Pranjković, 2005, 224); za strukturo AcP pa velja, da je bila že v starejših besedilih arhaizem ali celo imita-cija, npr Mnogo bo vidih njega ljubeći te. Alex 302; повѣдуе мощи ту лежеще (Grickat, 1975, 176; prim zglede v Zima, 1887, 318–319) 464 Obe je nadomesti-lo določilo SENT ali sinonimna določilna možnost Sak – SENT (Zima, 1887, 309–312, 319; Grickat, 1975, 175–178) 465 Prim predvsem [32] in [33] Mijeniti: Pojavlja se ob pomenu (2), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 13 st ( Prorokь měnitь blagyhь dělь naplьńenu suštu ( ženu) jako bisera i kamykь mnogocěnnyhь. Stefan 3) Vjedjeti: Čeprav je določilna možnost izkazana z osamljenim zgledom iz 13 st ( тебе вѣдѣ, господи боже мои, и имоушта богатьство неистлѣѥмо и скровиште животоу (Žit sv Simeona, 17) Šafařík), je moral biti AcP ob vjedjeti v starejši srb /hrv knjižni tradiciji nekoliko pogostejši [32] Določilna možnost Sak – INF V določilni možnosti Sak – INF, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcI), določilo Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo) Možnost je sinonimna strukturi AcP (prim [31]), vendar je zgodovinsko bolj stabilna Kot je bilo že omenjeno, AcI nadomesti določilo SENT ali določilna možnost Sak – SENT (prim [33]) Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1); gradivsko je izkazana s posameznimi (oz redkimi) zgledi iz 14 in 16 –17 st (14. st. Obrěte srьdьce svoje vьsakyimь veselijemь i radostiju utišeno i jako na nebesi, ne na zemlji mněti (namesto byti) se mněv Domentijanb 63; 16. st. Ko sam ja nebog grišnik, da mnidete takove kriposti u meni biti? F Vrančić živ 101) 466 Znati: Pojavlja se ob pomenu (1); je nestabilna, saj je v analiziranem gradivu izkazana zgolj z osamljenim zgledom iz 16 st ( Trpi ovdi dobrovoljno vsaku nevolju, jere znaj to biti put, ki privodi dušu va one radosti, ke jesu prez konca. Transit 74) 464 Po L Zimi (bogato gradivo!) naj bi bila določilna možnost Sak – INF pogosta v stari čakavščini in v starodubrovniškem govoru (ob različnih glagolih), redka v sod čak in kajk narečju, izjemna v štok narečju (Zima, 1887, 309–312); možnost Sak – Part pa je bila ob vidjeti in čuti značilna za staro čakavščino (Zima, 1887, 318–319) 465 Prim zglede Čula jesam, đe govore ljudi. Petr 2, 199; Tebe kažu, da si junak dobar. Petr 2, 345; star наиде ю да се пл(а)каше Жг 32 – ustreza lat invenit eam flentem (Zima, 1887, 309–312, 319; Grickat, 1975, 175–178) 466 Določilna možnost Sak – INF velja za kalk po lat vzoru, le v redkih primerih gre za grecizem (prim ARj, VI, 855) 225 VGU_Groselj_FINAL.indd 225 24.11.2011 8:48:46 [33] Določilna možnost Sak – SENT V določilni možnosti Sak – SENT ima Sak vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v različnih umevanjskih procesih pripisuje kompleksna propozicijska vsebina (SENT z verjetno predikativnim pomenom) Določilna možnost (zgledi v [31]) je v starejših obdobjih predstavljala sinonimno možnost k Sak – Part in Sak – INF, kasneje pa naj bi ju celo nadomestila (Zima, 1887, 309–312, 319; Grickat, 1975, 175–178) Na podlagi razmerja vezljivostne sinonimije in razvoja se sklepa, da Sak – SENT ne predstavlja t i prolepse, temveč je njeno določilo SENT dvojne narave: je izjavni odvisnik, pomensko pa tudi prilastek predmeta (Grickat, 1975, 177–178) Prim [31] in [32] za sorodni določilni možnosti; več o določilih Sak in SENT v [2] in [18] Misliti: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenima zgledoma iz 18 in 19 st (18. st. Ubijahu kogagod susriću Poljaka ili kogagod misle, da je Poljak. A Tomiković živ 15; 19. st. Budala kad ćuti, misle ga da je mudar. Nar posl vuk 30) Mniti: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izkazana z osamljenima zgledoma iz 19 st ( Са оружјем славу тражи на нахију кучку храбру коју мјаше да ће опет обладати, покорити. (Св VII, 17–20) Његош) Znati: Pojavlja se ob pomenu (2), je stabilna – gradivsko je namreč dokaj dobro izkazana od 16 do 19 st (16. st. Posla po njekolicijeh, koji znaše, da su najvrlije-ga i najgorega jezika. (Cvijet ot kriposti, 1520) Arkiv 9, 74; 18. st. Koga ( krvnika) znam, da je taki. Lastrić test 122a; 19. st. Ti znaš oca svojega i ljude njegove da su hrabri. (Sam II 17 8) RHJ) Znavati: Možnost je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Bojali se nijesu ... jer su ga znavali, da nije zla srca. Zborn za nar živ 15, 101) [34] Določilna možnost Sdat – SENT Mniti: V določilni možnosti Sdat – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (4) (brezos mniti), ima določilo Sdat vlogo prejemnika dejanja (v funkciji logičnega osebka), SENT vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti Gradivsko je izkazana z redkimi zgledi (približujejo se parentezi) iz 16 st ( Meni bo jest mniti: koja bi nerada Derenčinu biti ljubovca i lada, ta bi se odvrgla sve časti, sve slave. H Lucić 248; Er ni živ duh, meni mniti, ovaj ki te ne nameće. M Pelegrinović 175), kar bi kazalo na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 16 st 226 VGU_Groselj_FINAL.indd 226 24.11.2011 8:48:46 Določilo Sdat v funkciji prejemniškega logičnega osebka ob zvezah osebna glag oblika biti + INF (tip je mniti) zaznamuje starejša obdobja srb /hrv jezika (zgledi v Daničić, 1858, 359–360; prim Silić-Pranjković, 2005, 220; Sintaksa, 181) 467 Zglede tipa Коме је путовати, није му дријемати нар пословица nekateri označujejo celo za dajalnik z nedoločnikom (Stevanović, 1969, 355; Silić-Pranjković, 2005, 220), čeprav že A Belić opozori na razliko med zgornjimi respektiv-nimi Sdat in dativus cum infinitivo, npr У оно време ласно је бити чудотворцу (prim Belić, 1962a, 216) Več o določilu SENT z vlogo vsebine umevanjske dejavnosti v opisu [18] [35] Določilna možnost zaSak – SENT Misliti: V določilni možnosti zaSak – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila zaSak (pomensko razmerje misliti – kaj – za koga, kaj) Gradivsko je izkazana z osamljenima zgledoma iz 19 st ( Ostane jedna sablja, za koju su gdekoji od njih mislili da vredi mnogo novaca. (Npr 171) RHJ) Možnost zaSak – SENT lahko predstavlja porazdelitev predmetne vsebine med glavnim stavkom in vsebinskim odvisnikom, ki tako pojasnjuje, dopolnjuje predmet in povedkov glagol v glavnem stavku (prim sorodno [36] oSlok – SENT) Redke zglede tega tipa navaja že Đ Daničić (1858, 445), npr Мишљаху за Јована да заиста пророк бјеше. Мар 11, 32 Več o zaSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [7], o SENT pa v [18] [36] Določilna možnost oSlok – SENT Misliti: V določilni možnosti oSlok – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila oSlok (pomenski vzorec misliti – kaj – o kom, čem) Izkazana je z osamljenim zgledom iz 19 st ( Ne misli sam o sebi da si mudar. (Prič 3, 7) RHJ) Več o določilu oSlok kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [13], o SENT v [18] Prim tudi konkurenčno določilno možnost [35] zaSak – SENT [37] Določilna možnost sSins – SENT Misliti: V določilni možnosti sSins – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca, sSins pa nepropozicijskega 467 Osebkov Sdat se je v sod srb knj jeziku ohranil v frazeologizirani zvezi Богу је плакати (Sintaksa, 181) 227 VGU_Groselj_FINAL.indd 227 24.11.2011 8:48:46 razmernega udeleženca; možnost ustreza pojasnjevalnemu pomenskemu razmerju misliti – kaj – s čim V gradivu je izpričana zgolj z osamljenim zgledom iz 19 st ( I s onijem riječima … ja sam upravo mislio, da bi članovi društva najprije sami počeli učiti. Vuk pisma 24) Določila sSins (etim razlaga v [30]) v vlogi razmernega udeleženca ob misliti itn strokovna literatura ne omenja Po mojem mnenju je treba domnevati razvoj prek abstraktnega sredstva dejanja, mogoče v povezavi s socijativom posrednog tipa (ide starosti), npr Аман, шта чиниш већерас са мном Кочић 214 (Ivić, 1954, 175–178); prim razmerje kaj delati s čim → kaj misliti s čim (ob upoštevanju pomena glagola, ki vpliva na abstraktnost razmerja) . Več o določilu SENT kot propozicijskem vsebinskem udeležencu v [18] 4.3.2.2.6 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [38] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 4.3.3 Vezljivost glagolov umevanja v srbskem in hrvaškem jeziku 4.3.3.1 Glagol MISLITI Sbh /hrv mȉsliti , mȉslȋm nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (tudi ‘čutiti’), (2) ‘nameravati; načrtovati, misliti na’, (3) ‘hoteti, želeti’, (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ in (5) ‘pričakovati’ (ARj, VI, 761–765; RSHJ, XII, 635–637; RSHKJ, III, 383–384; zadnji pomen samo v RHKKJ, II, 667–668) Po ARj (VI, 761) naj bi bili pomeni (2)–(4) v predhodnih slovarjih slabo izpričani; pomen (5) je ponazorjen z enim samim zgledom (prim RHKKJ, II, 668) 228 VGU_Groselj_FINAL.indd 228 24.11.2011 8:48:46 4.3.3.1.1 Desna vezljivost Srb /hrv misliti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 45: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti (do) 15. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen st. [1] brez 1 [2] Sak 1 2 3 [5] Sins 4 [6] naSak 1 2 4 [7] zaSak 1 4 [8] odSgen 1 [10] (s)vrh(u)Sgen 1 [11] kSdat 1 [12] suprotSdat 3 [13] oSlok 1 3 [15] zaSins 1 4 [16] INF 1 2 3 [17] daSENT 2 [18] SENT 1 4 [19] PG 1 [21] Sak* – Sdat 3 [22] Sak – Sins 1 [24] Sak* – naSak 3 [25] Sak* – poSak 3 [26] Sak* – zaSak 1 [27] Sak – odSgen 5 [28] Sak* – oSlok 1 [29] Sak – podSins 1 [30] Sak* – sSins 3 [33] Sak – SENT 1 229 VGU_Groselj_FINAL.indd 229 24.11.2011 8:48:47 (do) 15. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen st. [35] zaSak – SENT 1 [36] oSlok – SENT 1 [37] sSins – SENT 1 [38] ADV 1 2 19. st. Njegoš, I, 441–442; RHJ, I, 688; Daničić, II, Osman, Judita, 124 19.–20. st. Benešić, 101 349 VI, 1339–1340; 20. st. Šonje, 598 ARj, VI, 761–765; RSHJ, XII, 635–637; RHKKJ, II, 667–668 4.3.3.1.1.1 Pregled desnih določil Med določilnimi možnostmi se nahajajo tiste (1) brez desnih določil in z njimi Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (2) sklonski določili [2] Sak in [5] Sins; (3) predložnosklonska določila [6] naSak, [7] zaSak, [8] odSgen, [10] (s)vrh(u)Sgen, [11] kSdat, [12] suprotSdat, [13] oSlok, [15] zaSins; med (4) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [16] INF, [17] daSENT, [18] SENT, [19] PG V primeru (5) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [21] Sak* – Sdat, [22] Sak – Sins, [24] Sak* – naSak, [25] Sak* – poSak, [26] Sak* – zaSak, [27] Sak – odSgen, [28] Sak* – oSlok, [29] Sak – podSins, [30] Sak* – sSins, [33] Sak – SENT, [35] zaSak – SENT, [36] oSlok – SENT, [37] sSins – SENT Poseben status pa ima verjetno določilo [38] ADV 4.3.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.3.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (tudi ‘čutiti’) so izpričane naslednje določilne možnosti: 230 VGU_Groselj_FINAL.indd 230 24.11.2011 8:48:47 Tabela 46: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [1] brez [2] Sak [6] naSak [7] zaSak [8] odSgen [10] (s)vrh(u)Sgen [11] kSdat [13] oSlok [15] zaSins [16] INF [18] SENT [19] PG [22] Sak – Sins [26] Sak* – zaSak [28] Sak* – oSlok [29] Sak – podSins [33] Sak – SENT [35] zaSak – SENT [36] oSlok – SENT [37] sSins – SENT [38] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok // naSak // zaSak ter Snom – VF – SENT V različici zgornjega pomenskega razmerja je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti); ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga analizirano gradivo potrjuje kot stabilnega od 16 st naprej 231 VGU_Groselj_FINAL.indd 231 24.11.2011 8:48:47 Pomenskemu vzorcu misliti – kako (»nadomestni« ADV je izražen z zaimenskim prislovom) ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV, izpričan s posameznimi zgledi od 18 do 20 st Kot manj stabilna (oz stabilna v določenem obdobju) se kažeta vezavnostna vzorca Snom – VF – odSgen (17 –19 st ) ter Snom – VF – INF (redki zgledi med 16 in 19 st ); v slednjem določilo INF nastopa kot različica SENT ob izpolnjenem pogoju enakosti osebkov Kot nestabilni (ali vsaj manj stabilni) se kažejo naslednji vezavnostni vzorci, potrjeni le v izoliranih časovnih obdobjih z osamljenimi zgledi: Snom – VF – kSdat // (s)vrh(u)Sgen // zaSins ter Snom – VF – PG Določilo PG je samo različica SENT ob določenih sporočanjsko-stilističnih pogojih (izpričano je z enim zgledom, a je moralo biti pogostejše – vsaj v umetnostnih besedilih) V različici zgornjega vezljivostnega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); po gradivu ustrezata razmerju nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sins // SENT (slednji s kompleksnejšo propozicijsko vsebino), ki sta v posameznih obdobjih izkazana z osamljenimi zgledi Podobno prejšnjemu je razmerje, ko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina); ustrezajo mu nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – zaSak – Sak* // SENT ter Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (določilo SENT kaže na kompleksnejšo vsebino) Čeprav so vzorci v posameznih obdobjih izkazani z redkimi zgledi, pa skupaj potrjujejo tip pomenskega razmerja Vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – podSins ter Snom – VF – SENT – sSins (zamenjani določili) oblikuje posebno vezljivostno razmerje, tj nosilec mišljenja vzpostavlja pojasnjevalno razmerje med vsebinskim (Sak, SENT) in razmernim udeležencem (podSins, sSins); prim pomenski vzorec misliti – kaj – s čim, pod čim Nestabilna vzorca sta izpričana s posameznimi oz osamljenimi zgledi iz 19 st 4.3.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘nameravati; načrtovati, misliti na’ so izpričane te določilne možnosti: 232 VGU_Groselj_FINAL.indd 232 24.11.2011 8:48:47 Tabela 47: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (2) ‘nameravati; načrtovati, misliti na’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [6] naSak [16] INF [17] daSENT [38] ADV Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustrezajo naslednji stabilni vezavnostni vzorci: prevladuje Snom – VF – INF, v katerem ima INF vlogo vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa; njegova različica je Snom – VF – daSENT (daSENT kot sistemska ustreznica INF na delu srb /hrv govornega področja), čeprav je gradivsko izpričan z manj zgledi Stabilen je tudi vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (nepropozicijski vsebinsko-namerni udeleženec) Ostali vzorci so izjemni oz nestabilni (prim Snom – VF – naSak ali Snom – VF – ADV); vzorec Snom – VF – naSak najbrž predstavlja stilistično izrabo možnosti, značilne za pomen (1) 4.3.3.1.2.3 Pri pomenu (3) ‘hoteti, želeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 48: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (3) ̒hoteti, želetiʼ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [12] suprotSdat [13] oSlok [16] INF [21] Sak* – Sdat [24] Sak* – naSak [25] Sak* – poSak [30] Sak* – sSins 233 VGU_Groselj_FINAL.indd 233 24.11.2011 8:48:47 Komentar: Pomen (3) oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno), ki jo nosilec usmerja, misli prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – Sdat Razmerju ustrezajo tudi nestabilni Snom – VF – Sak* – naSak // poSak // sSins; o njihovi izoliranosti govori dejstvo, da so izpričani samo z osamljenimi zgledi (18 in 19 st ) Gradivo izkazuje tudi »reducirane« vzorce, v katerih je prisotno eno od dveh desnih določil (toliko bi jih pričakovali po pomenskem razmerju) Vsi so nestabilni – vzorci z vsebinskim oz razmernim vsebinskim udeležencem (Snom – VF – Sak // oSlok // INF) in vzorci s prejemnikom dejanja (Snom – VF – suprotSdat); izpričani so le z osamljenimi zgledi iz posameznih obdobij 468 4.3.3.1.2.4 Pri pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 49: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [5] Sins [6] naSak [7] zaSak [15] zaSins [18] SENT Komentar: V primeru pomena (4) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec skrbi – vsebina skrbi Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata dva relativno stabilna vezavnostna vzorca: Snom – VF – Sins // zaSak (od 16 oz 17 do 19 st ) Ostali vezavnostni vzorci so izjemni oz nestabilni: Snom – VF – naSak // zaSins ter Snom – VF – SENT (določilo SENT kaže na kompleksnejšo propozicijsko vsebino); vsi so izpričani z redkimi ali celo osamljenimi zgledi (prim zaSins, SENT) iz posameznih obdobij 469 468 Osamljena zgleda določil Sak in oSlok ob misliti (3) se pomensko verjetno približujeta zgledom ob (1) – prehajata k nevtralnemu mišljenjskemu, umevanjskemu pomenu, medtem ko se zgled z določilom INF verjetno približuje pomenu (2), tj vlogi vsebinsko-namernega udeleženca 469 Domnevam, da vzorec Snom – VF – naSak predstavlja le izrabo vezavnostne možnosti, značilnejše za pomen (1) 234 VGU_Groselj_FINAL.indd 234 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.1.2.5 V primeru pomena (5) ‘pričakovati’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem pričakovanja, vsebino in virom, izhodiščem pričakovanega Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – odSgen, ki ga potrjuje osamljen zgled iz 18 st Navedeno verjetno kaže na marginalnost samega pomena in njegovo vezanost na 18 st (mogoče celo samo na kajkavsko področje) 4.3.3.2 Glagol MIŠLJATI Ob glagolu misliti je v srb /hrv izpričan tudi drugotni nedov míšljati , mȋšljȃm (prim h glagolom na -iti tvorjeni nedov tipa -(j)ati; Vaillant, 1966, 481–482, 494); je redek in naj bi se pojavljal zgolj v ljudskih pesmih Glagol pomeni ‘misliti, razmišljati’ (ARj, VI, 773–774; prim tudi RHJ, I, 689; RSHJ, XII, 671–672; RSHKJ, III, 389) 4.3.3.2.1 Desna vezljivost Srb /hrv mišljati izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 50: Desne določilne možnosti srb./hrv. mišljati (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [1] brez [18] SENT ARj, VI, 773–774; RHJ, I, 689; RSHJ, XII, 671–672; RSHKJ, III, 389 4.3.3.2.1.1 Pregled desnih določil Srb /hrv glagol mišljati izkazuje med določilnimi možnostmi le tisto [1] brez desnega določila in z odvisniškim določilom [18] SENT 4.3.3.2.2 Od pomena k določilom Pomen ‘misliti, razmišljati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki je gradivsko izpričan z osamljenimi zgledi iz 19 in 20 st Različica zgornjega pomenskega razmerja je tista, v kateri je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom samim (izražanje mi-235 VGU_Groselj_FINAL.indd 235 24.11.2011 8:48:47 šljenjske sposobnosti); ustreza ji vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga potrjuje izoliran zgled iz 19 st Navedeno verjetno kaže na marginalnost glagola v srb /hrv jeziku in njegovo vezanost na določeno časovno obdobje 4.3.3.3 Glagol MIŠLJETI Ob glagolu misliti je v srb /hrv izpričan tudi drugotni nedov mȉšljeti , mȉslȋm (prim h glagolom na -iti tvorjeni nedov tipa -(j)ati; Vaillant, 1966, 481–482, 494); redek glagol se npr v ARj navaja brez zgledov (gradivo je iz RSHJ, XII, 672) Glagol pomeni ‘misliti, razmišljati’ (ARj, VI, 773–774; prim tudi RHJ, I, 689; RSHKJ, III, 389) 4.3.3.3.1 Desna vezljivost Srb /hrv mišljeti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 51: Desne določilne možnosti srb./hrv. mišljeti (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [1] brez [18] SENT ARj, VI, 773–774; RHJ, I, 689; RSHJ, XII, 671–672; RSHKJ, III, 389 4.3.3.3.1.1 Pregled desnih določil Srb /hrv glagol mišljeti izkazuje med določilnimi možnostmi le tisto [1] brez desnega določila in z odvisniškim določilom [18] SENT 4.3.3.3.2 Od pomena k določilom Pomen ‘misliti, razmišljati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki je gradivsko izpričan z osamljenima zgledoma iz 19 in 20 st V različici zgornjega pomenskega vzorca je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti) Razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, ki je gradivsko potrjen z izoliranim zgledom iz 20 st Navedeno kaže na marginalnost glagola in njegovo vezanost na določeno časovno obdobje 236 VGU_Groselj_FINAL.indd 236 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.4 Glagol MNITI Srb /hrv mnȉti , mnȋm nedov (nar pogosto -l-, -lj- namesto -n-, -nj-) naj bi izkazoval predvsem pomen (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati’ oz »isto što i misliti u značenju pod a«; glagol je za srb /hrv potrjen od 13 st naprej (ARj, VI, 855; RSHJ, XII, 737) Ob pomenu (1) pa je treba vzpostaviti še (2) ‘upati, nadejati se’, (3) ‘nameravati’ in (4) ‘zdeti se’ (brezos ); poseben status ima ustaljena glagolska zveza (5) ne mniti prije (prim ARj, VI, 856–857) RSHJ ob mniti navaja še nar (zastar ) obliki mnȅti ter mnjȅti , mnȋm (izhodiščna glagolska pripona -ě-; prim RSHJ, XII, 736, 764), ki ju spremljata po dva zgleda; obravnavam ju z mniti 4.3.3.4.1 Desna vezljivost Srb /hrv mniti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 52: Desne določilne možnosti srb./hrv. mniti (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 [6] naSak 1 [13] oSlok 1 [16] INF 1 2 3 5 [18] SENT 1 5 [19] PG 1 [20] Sak – Sak 1 [23] Sak – kakonoSak 1 [26] Sak – zaSak 1 [32] Sak – INF 1 [33] Sak – SENT 1 [34] Sdat – SENT 4 [38] ADV 1 19. st. Njegoš, I, 447; Karadžić, 377; RHJ, Daničić, II, Judita, 125 Osman, I, 697, 698; 19.–20. 100 –126 356 st. Benešić, VI, 1363; RSHKJ, III, 402 ARj, VI, 856–857; RSHJ, XII, 737; od 16. st. RHKKJ, II, 681 237 VGU_Groselj_FINAL.indd 237 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.4.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonski določili [6] naSak in [13] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [16] INF, [18] SENT, [19] PG V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o teh možnostih: [20] Sak – Sak, [23] Sak – kakonoSak, [26] Sak – zaSak, [32] Sak – INF, [33] Sak – SENT in [34] Sdat – SENT Poseben status ima določilo [38] ADV 4.3.3.4.2 Od pomenov k določilom 4.3.3.4.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati’ so izpričane naslednje do-ločilne možnosti: Tabela 53: Desne določilne možnosti srb./hrv. mniti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljatiʼ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [6] naSak [13] oSlok [16] INF [18] SENT [19] PG [20] Sak – Sak [23] Sak – kakonoSak [26] Sak – zaSak [32] Sak – INF [33] Sak – SENT [38] ADV Komentar: Pomen (1) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – 238 VGU_Groselj_FINAL.indd 238 24.11.2011 8:48:47 VF – SENT // INF (določilo INF je različica SENT ob izpolnjenem pogoju enakosti osebkov; do 19 st ), nekoliko manj Snom – VF – Sak (med 16 in 19 st ) Kot nestabilni (vezani na posamezna obdobja) se kažejo naslednji vzorci: Snom – VF – naSak // oSlok ter Snom – VF – PG (PG kot sporočanjsko-stilistična različica SENT) Razmerju misliti – kako (»nadomestni« ADV je izražen z zaimenskim prislovom) ustreza relativno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV (izpričan s posameznimi zgledi) V pomenski različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustrezata bolj stabilna (čeprav sta izpričana le s posameznimi zgledi) vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak (16 –18 st ) ter Snom – VF – Sak – INF (14 –16 st ); redkejši je vzorec Snom – VF – Sak – zaSak (16 –18 st ), medtem ko sta Snom – VF – Sak – kakonoSak // SENT (slednji s kompleksnejšo propozicijsko vsebino) izkazana z izoliranimi zgledi 4.3.3.4.2.2 Pomen (2) ‘upati, nadejati se’ kaže na pomenski vzorec nosilec upanja – vsebina (‘česar se kdo nadeja’) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza relativno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki ga gradivo izpričuje za obdobje med 16 in 20 st 4.3.3.4.2.3 V primeru pomena (3) ‘nameravati’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem namere in vsebino Na podlagi gradiva lahko sklepam, da razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki je z redkimi zgledi izpričan za obdobje 16 in 17 st Navedeno kaže na obrobnost omenjenega pomena pri glagolu mniti 4.3.3.4.2.4 V primeru pomena (4) ‘zdeti se’ (brezos ) se vzpostavlja pomenski vzorec prejemnik dozdevanja (v funkciji logičnega osebka) – vsebina Razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec VF – Sdat – SENT, ki je z redkimi zgledi izpričan za 239 VGU_Groselj_FINAL.indd 239 24.11.2011 8:48:47 16 st Navedeno kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na določeno časovno obdobje 4.3.3.4.2.5 Pomen (5) ‘zelo želeti, komaj čakati’, ki je vezan na ustaljeno glagolsko zvezo ne mniti prije, oblikuje pomenski vzorec nosilec želje itn – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustrezata manj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – INF // SENT, ki sta s posameznimi zgledi izpričana za 16 –18 st (SENT od 16 do 17 st ) Navedeno kaže na dokaj izolirano besedno zvezo (in pomen) 4.3.3.5 Glagol MNIVATI Ob glagolu mniti je v srb /hrv izpričan tudi nedov mnívati , mnȋvȃm (zgled pri V S Karadžiću, prim ARj, VI, 858; več gradiva v RSHJ, XII, 736), ki predstavlja tip drugotnih nedov na -(j)ivati (Vaillant, 1966, 494) Glagol pomeni ‘meniti, misliti’ 4.3.3.5.1 Desna vezljivost Srb /hrv mnivati izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 54: Desne določilne možnosti srb./hrv. mnivati (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [18] SENT [28] Sak* – oSlok [38] ADV ARj, VI, 858; RSHJ, XII, 736 4.3.3.5.1.1 Pregled desnih določil Med določilnimi možnostmi so izkazane naslednje: odvisniško določilo [18] SENT, možnost z dvema določiloma [28] Sak* – oSlok; poseben status ima verjetno določilo [38] ADV 4.3.3.5.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘meniti, misliti’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna 240 VGU_Groselj_FINAL.indd 240 24.11.2011 8:48:47 vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT in Snom – VF – ADV, ki sta z osamljenimi zgledi izpričana za 19 in 20 st (ADV samo za 19 st ); ADV (zaimenski prislov) predstavlja »nadomestno« določilo na mestu vsebinskega udeleženca V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina); ustreza mu osamljen zgled realizacije Snom – VF – Sak* – oSlok iz 19 st ; Sak* predstavlja »nadomestno« (prislovno) določilo na mestu vsebinskega udeleženca Glagol je bil verjetno v srb /hrv jeziku marginalen in vezan na določeno časovno obdobje 4.3.3.6 Glagol MNJIVATI Ob glagolu mniti je v srb /hrv izpričan tudi nedov mnjívati , mnjȋvȃm ‘meniti, misliti’ (ARj, VI, 875; RSHJ, XII, 764), ki predstavlja tip drugotnih nedov na -(j)ivati (Vaillant, 1966, 494) 4.3.3.6.1 Desna vezljivost Srb /hrv mnjivati izkazuje med določilnimi možnostmi zgolj odvisniško določilo [18] SENT 4.3.3.6.2 Od pomena k določilom Pomen ‘meniti, misliti’ vzpostavlja vezljivostno razmerje med nosilcem mišljenja in vsebino Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki je gradivsko izkazan z osamljenim zgledom iz 19 st Navedeno kaže na marginalnost glagola v srb /hrv jeziku 4.3.3.7 Glagol MNJATI Ob glagolu mniti je v srb /hrv izpričan tudi drugotni nedov mnjȁti, mnjȃm ‘meniti, misliti’ kot primer nedov na -(j)ati (ARj, VI, 875; RSHJ, XII, 763; prim tudi Vaillant, 1966, 494) 4.3.3.7.1 Desna vezljivost Srb /hrv mnjati izkazuje med določilnimi možnostmi zgolj odvisniško določilo [18] SENT 241 VGU_Groselj_FINAL.indd 241 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.7.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘meniti, misliti’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem mišljenja in vsebino Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza zgolj vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki je gradivsko izkazan z osamljenima zgledoma iz 16 in 19 st Glagol se je verjetno pojavljal kontinuirano v 16 –19 st , čeprav je bil redek (osamljeni zgledi!) 4.3.3.8 Glagol MNJAVATI H glagolu mnjati je v srb /hrv verjetno tvorjen drugotni nedov mnjávati , mnjȃvȃm ‘meniti, misliti’ (ARj, VI, 875; RSHJ, XII, 763); tip nedov na -(a)vati naj bi bil vezan na sed osnove -ā- (prim Vaillant, 1966, 494) 4.3.3.8.1 Desna vezljivost Srb /hrv mnjavati izkazuje med določilnimi možnostmi zgolj odvisniško določilo [18] SENT in [38] ADV z nekoliko posebnim statusom 4.3.3.8.2 Od pomena k določilom Pomen ‘meniti, misliti’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT in Snom – VF – ADV; prvi je pogostejši, saj je gradivsko izkazan z redkimi zgledi iz 19 in 20 st , drugega pa izkazuje le osamljen zgled iz 19 st (ADV predstavlja »nadomestno« določilo, ki se pojavlja na mestu vsebinskega udeleženca v obliki zaimenskega prislova) Navedeno kaže na marginalnost glagola v srb /hrv jeziku in njegovo vezanost na določeno časovno obdobje 4.3.3.9 Glagol MIJENITI Srb /hrv mijeniti , mijenim nedov pomeni (1) ‘misliti, imeti za’, (2) ‘govoriti, omenjati’ in (3) ‘namenjati’ Na začetku 20 st (zvezki ARj VI so se izdajali v letih 1904–1910) naj glagol ne bi več obstajal (zgledi segajo v 17 st , kasneje jih ni več) – v srb /hrv so izkazane le sestavljenke z mijeniti v skladenjski podstavi, prim namijeniti, primijeniti (ARj, VI, 656) 242 VGU_Groselj_FINAL.indd 242 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.9.1 Desna vezljivost Srb /hrv mijeniti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 55: Desne določilne možnosti srb./hrv. mijeniti (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 [20] Sak – Sak 2 [21] Sak – Sdat 3 [31] Sak – Part 2 Daničić, II, 103 ARj, VI, 656 4.3.3.9.1.1 Pregled desnih določil Kot možnost z enim desnim določilom se pojavlja sklonsko določilo [2] Sak; v primeru dveh desnih določil pa lahko govorimo o možnostih [20] Sak – Sak, [21] Sak* – Sdat in [31] Sak – Part 4.3.3.9.2 Od pomenov k določilom 4.3.3.9.2.1 V primeru pomena (1) ‘misliti, imeti za’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza le nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je gradivsko izkazan z osamljenima zgledoma iz 15 –16 st 4.3.3.9.2.2 V pomenu (2) ‘govoriti, omenjati’ je – glede na gradivo – vzpostavljeno le vezljivostno razmerje, v katerem nosilec sporočanja, mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec meniti – koga – kakšnega); razmerju ustrezata vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Part, ki sta izkazana z osamljenima zgledoma iz 17 oz 13 st 243 VGU_Groselj_FINAL.indd 243 24.11.2011 8:48:47 4.3.3.9.2.3 V primeru pomena (3) ‘namenjati’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem dejanja, vsebino namena in njenim prejemnikom (pomenski vzorec nosilec – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat, ki je izkazan z redkimi zgledi iz 17 st Navedeno kaže na šibko zastopanost glagola v srb /hrv jeziku in na njegovo postopno marginalizacijo (do konca 17 st ) 4.3.3.10 Glagol UMJETI Srb /hrv ùmjeti , ùmijȇm nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’, (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’, (3) ‘imeti navado’ in (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ (ARj, XIX, 595–601; zadnji pomen v RSHKJ, VI, 510) 4.3.3.10.1 Desna vezljivost Srb /hrv umjeti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 56: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 [9] okoSgen 4 [14] sSins 4 [16] INF 1 2 3 [17] daSENT 2 [38] ADV 1 19. st. Njegoš, II, 437; Daničić, III, Osman, Karadžić, 807; RHJ, Judita, 308 371 841–842 II, 645; 20. st. Šonje, 1306 ARj, XIX, 595–601; RSHKJ, VI, 510 4.3.3.10.1.1 Pregled desnih določil Vse določilne možnosti so z enim desnim določilom, prim (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonski določili [9] okoSgen in [14] sSins; 244 VGU_Groselj_FINAL.indd 244 24.11.2011 8:48:48 med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [16] INF in [17] daSENT Poseben status ima verjetno določilo [38] ADV 4.3.3.10.2 Od pomenov k določilom 4.3.3.10.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 57: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [16] INF [38] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja itn – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF470 ter Snom – VF – ADV Prva dva vzorca sta bogato izpričana v celotnem obdobju od 15 do 20 st (določilo Sak samo do 20 st ); zadnja možnost je redkejša (čeprav stabilna) – vezana je na predvidljivo leksikalno zapolnitev določila (‘znati jezik’) oz »nadomestno« določilo ADV Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba vsaj za 15 –16 st upoštevati še najbrž redek vzorec Snom – VF – Sdat ( umitʼ veselju tašćemu i tuzi razumit luč 26; Miklošič, 1868–1874, 591), pri čemer bi lahko domnevali tudi pomen umjeti ‘razumeti’ 4.3.3.10.2.2 Pri pomenu (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’ sta izpričani dve določilni možnosti: 470 Slovarsko gradivo ne izkazuje določilne možnosti daSENT (sistemske ustreznice INF na delu srb /hrv govornega področja), kar je nekoliko zavajajoče, saj je le-ta verjetno regularen pojav 245 VGU_Groselj_FINAL.indd 245 24.11.2011 8:48:48 Tabela 58: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [16] INF [17] daSENT Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec zmožnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki je bogato izpričan od 15 do 20 st Določilo daSENT, ki je sistemska ustreznica INF na delu srb /hrv govornega področja, je gradivsko izkazano zgolj za 19 st , a sta časovni (in količinski) razpon njegovega pojavljanja širša (prim Sintaksa, 245) 4.3.3.10.2.3 V primeru pomena (3) ‘imeti navado’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec navade – vsebina navade Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki se v gradivu pojavlja kontinuirano od 16 do 19 st (a je izkazan z manj zgledi kot pri pomenih (1) in (2)) 4.3.3.10.2.4 Pri pomenu (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 59: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [9] okoSgen [14] sSins Komentar: V primeru pomena (4) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec prilagajanja, pridobivanja naklonjenosti – razmerni udeleženec (nanj se dejanje nanaša) Pomensko razmerje se pri umjeti navaja za 20 st (samo v RSHKJ, VI, 510), ustrezata pa mu vezavnostna vzorca Snom – VF – okoSgen // sSins, izkazana z osamljenima zgledoma Navedeno verjetno govori v prid obrobnosti pomena (4) v primeru glagola umjeti 246 VGU_Groselj_FINAL.indd 246 24.11.2011 8:48:48 4.3.3.11 Glagol VJEDJETI Srb /hrv vjedjeti , vȇm (stsrb , hrv ), vim (Baraković, Frankopan), vijem (M Držić) pomeni ‘vedeti, znati, poznati’ (srb /hrv ‘znati’; ARj, XXI, 51–52; sed oblike po Skok, III, 574–575); glagol je po P Skoku (III, 574–575) izginil iz srb /hrv jezika 4.3.3.11.1 Desna vezljivost Srb /hrv vjedjeti izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 60: Desne določilne možnosti srb./hrv. vjedjeti (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [16] INF [18] SENT [31] Sak – Part [38] ADV Daničić, I, Judita, 195 326 ARj, XXI, 51–52 4.3.3.11.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila sodita [16] INF in [18] SENT V primeru (3) dveh desnih določil obstaja samo možnost [31] Sak – Part Poseben status ima določilo [38] ADV 4.3.3.11.2 Od pomena k določilom V primeru srb /hrv vjedjeti ‘vedeti, znati, poznati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustrezajo relativno stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak (do 18 st ), Snom – VF – INF (do 16 st )471 ter Snom – VF – SENT (do 17 st ) Posamezni zgledi vzorcev in njihova časovna vezanost na starejša obdobja srh /hrv jezika (tj do 18 471 Med zgledi prevladuje INF tipa (b), ki je različica SENT pod določenimi slovničnimi pogoji (enakost osebkov, istodobnost itn ); redkejši so primeri določilne realizacije INF tipa (a) ob vjedjeti, ki se pomensko približuje pomožniškemu ‘znati’ 247 VGU_Groselj_FINAL.indd 247 24.11.2011 8:48:48 st ) pričajo o postopnem izginjanju glagola 472 Kot osamljen se kaže vzorec Snom – VF – ADV z »nadomestnim« določilom ADV na mestu vsebinskega udeleženca v obliki zaimenskega prislova Pomenski različici, v kateri nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) vsebino, lastnost (prek predikativnega stavčnega člena; pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina), ustreza osamljen zgled vzorca Snom – VF – Sak – Part (13 st ); čeprav gre za knj skladenjsko strukturo, je bila verjetno v najstarejših obdobjih srb /hrv jezika pogostejša 4.3.3.12 Glagol ZNATI Srb /hrv znȁti , znȃm in znádȇm nedov izkazuje predvsem naslednje pomene: (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’, (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (sem je uvrščen tudi ‘polteno, telesno poznati’), (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’, (4) ‘izvedeti’ (dov ), (5) ‘morati, treba/potreba biti’, (6) ‘moči’, (7) ‘imeti navado; dogajati se’ in (8) ‘skrbeti, brigati se za, slišati za’ (ARj, XXIII, 54–60) Kot redkejše pomene ARj navaja (9) ‘priznavati, priznati’, (10) ‘spominjati se’ (tudi ko nekdo preti z maščevanjem), (11) ‘prerokovati’ ter (12) ‘čutiti; trpeti’ (ARj, XXIII, 59–60; za vse prim tudi RSHJ, VII, 129–131; RSHKJ, II, 326) 4.3.3.12.1 Desna vezljivost Srb /hrv znati izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 61: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen 1 2 3 4 6 [2] Sak 10 11 12 [3] Sgen 1 2 [4] Sdat 10 [7] zaSak 1 4 8 [8] odSgen 1 [13] oSlok 1 472 Zaradi izgube *věděti v sbh jeziku (enako bolg , mak ) je H Orzechowska analizirala vezavo glagolov umjeti in znati; starejšega gradiva, ki sicer izkazuje tudi vjedjeti, ni vključila v raziskavo (prim Orzechowska-Rybicka, 1971, 14; Orzechowska, 1972, 236) 248 VGU_Groselj_FINAL.indd 248 24.11.2011 8:48:48 (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [16] INF 1 5 6 7 [17] daSENT 1 [18] SENT 1 3 4 9 10 [20] Sak – Sak 2 9 [22] Sak – Sins 2 [24] Sak – naSak 1 [26] Sak(*) – zaSak 1 2 [27] Sak* – odSgen 1 [28] Sak* – oSlok 1 [32] Sak – INF 1 [33] Sak – SENT 2 [38] ADV 1 19. st. Njegoš, I, Daničić, I, Judita, Osman, 263–264; Karadžić, 382 348–349 928–929 221; RHJ, II, 850–851; 20. st. Šonje, 1432 ARj, XXIII, 54–60; RSHJ, VII, 129–131; RSHKJ, II, 326 4.3.3.12.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonska določila [2] Sak, [3] Sgen, [4] Sdat; (2) predložnosklonska določila [7] zaSak, [8] odSgen in [13] oSlok; med (3) nedoločniška, odvisniška določila sodijo [16] INF, [17] daSENT, [18] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [20] Sak – Sak, [22] Sak – Sins, [24] Sak – naSak, [26] Sak(*) – zaSak, [27] Sak* – odSgen, [28] Sak* – oSlok, [32] Sak – INF in [33] Sak – SENT Poseben status ima verjetno določilo [38] ADV 4.3.3.12.2 Od pomenov k določilom 4.3.3.12.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’ so izpri- čane naslednje določilne možnosti: 249 VGU_Groselj_FINAL.indd 249 24.11.2011 8:48:48 Tabela 62: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [3] Sgen [7] zaSak [8] odSgen [13] oSlok [16] INF [17] daSENT [18] SENT [24] Sak – naSak [26] Sak* – zaSak [27] Sak* – odSgen [28] Sak* – oSlok [32] Sak – INF [38] ADV Komentar: V pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, védenja – vsebina (tj znanje, védenje samo) Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci predvsem Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak ter Snom – VF – INF // SENT (določilo INF kot različica SENT ob izpolnjenem pogoju enakosti osebkov) Določilo daSENT, ki je sistemska ustreznica INF na delu srb / hrv govornega področja, je gradivsko izkazano z osamljenimi zgledi za 19 in 20 st , a sta časovni (in količinski) razpon njegovega pojavljanja gotovo širša Razmerju znati, vedeti – kako ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV, ki je dobro izpričan od 16 do 20 st (vezan je na predvidljivo leksikalno zapolnitev določila, prim ‘znati jezik’, oz na t i nadomestni ADV) Kot nestabilni (oz vsaj manj stabilni) se kažejo vezavnostni vzorci, potrjeni v izoliranih čas obdobjih ali z osamljenimi zgledi: Snom – VF – Sgen (19 st ), Snom – VF – odSgen // oSlok (do 18 oz 19 st ) V pomenski različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec 250 VGU_Groselj_FINAL.indd 250 24.11.2011 8:48:48 védenja – prizadeto – vsebina); glede na gradivo razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – INF (s kompleksnejšo propozicijsko vsebino), izkazan z osamljenim zgledom iz 16 st Podoben je pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udele- ženec (razmerje vedeti – kako, kaj – o kom), ki mu ustrezata nekoliko bolj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – zaSak // oSlok (prvi 18 –19 st , drugi 17 –19 st ) ter nestabilna Snom – VF – Sak – naSak ter Snom – VF – Sak* – odSgen, izpričana z osamljenima zgledoma iz 18 st 4.3.3.12.2.2 Pri pomenu (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (tudi pomen ‘polteno, telesno poznati’) so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 63: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [3] Sgen [20] Sak – Sak [22] Sak – Sins [26] Sak – zaSak [33] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da je stabilen samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak Razmerju ustreza tudi nestabilen Snom – VF – Sgen, ki je v analiziranem gradivu izpričan z osamljenim zgledom iz 19 st V različici zgornjega razmerja nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležen-cu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina); razmerju ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // SENT (slednji s kompleksnejšo propozicijsko vsebino), manj stabilen je Snom – VF – Sak – Sins (med 16 in 18 st ), izoliran pa Snom – VF – Sak – zaSak, ki je gradivsko izpričan z redkimi zgledi iz 19 st 251 VGU_Groselj_FINAL.indd 251 24.11.2011 8:48:48 4.3.3.12.2.3 Pri pomenu (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’ sta izpriča-ni dve določilni možnosti: Tabela 64: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [18] SENT Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec zavedanja itn – vsebina. Na podlagi gradiva sklepam, da je stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT Vezljivostnemu razmerju ustreza tudi nestabilen vzorec Snom – VF – Sak, ki je v gradivu izpričan z osamljenim zgledom iz 20 st 4.3.3.12.2.4 Pri pomenu (4) ‘izvedeti’ (dov ) so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 65: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (4) ‘izvedeti’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [7] zaSak [18] SENT Komentar: V primeru pomena (4) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec (približuje se prejemniku) – vsebina informacije Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo manj stabilen (mogoče nestabilen) vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (izpričan z osamljenimi zgledi iz 16 in 19 st ) ter nestabilna Snom – VF – Sak // zaSak, ki sta v gradivu izpričana z osamljenimi zgledi iz posameznih obdobij (prvi 16 –17 st , drugi le 19 st ) Navedeno potrjuje obstoj pomena pri glagolu znati, hkrati pa osamljenost zgledov kaže na njegovo obrobnost 252 VGU_Groselj_FINAL.indd 252 24.11.2011 8:48:48 4.3.3.12.2.5 V primeru pomena (5) ‘morati, treba/potreba biti’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem in vsebino potrebe, moranja Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki je v analiziranem gradivu dokaj dobro izpričan v 16 –17 st in 19 –20 st 4.3.3.12.2.6 Pri pomenu (6) ‘moči’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec zmožnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki je v analiziranem gradivu dobro izpričan v obdobju 18 –20 st Razmerju ustreza tudi nestabilen Snom – VF – Sak, ki ga gradivo z osamljenima zgledoma potrjuje za 20 st 4.3.3.12.2.7 V primeru pomena (7) ‘imeti navado; dogajati se’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec – vsebina navade (običajno dogajanje) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki je v gradivu dobro izpričan v 18 –20 st 4.3.3.12.2.8 Pomen (8) ‘skrbeti, brigati se za, slišati za’ vzpostavlja vezljivostno razmerje med nosilcem in vsebino skrbi itn Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – zaSak, ki je gradivsko dokaj dobro izpričan v 16 –17 st in 19 –20 st 4.3.3.12.2.9 V primeru pomena (9) ‘priznavati, priznati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec – vsebina priznavanja; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki je izpričan z osamljenim zgledom iz 19 st V različici zgornjega razmerja nosilec priznavanja pripiše vsebinskemu udeležen-cu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec priznati – koga – kakšnega); razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sak, ki je gradivsko izkazan z osamljenim zgledom iz 19 st Navedeno kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 19 st 253 VGU_Groselj_FINAL.indd 253 24.11.2011 8:48:48 4.3.3.12.2.10 Pri pomenu (10) ‘spominjati se’ (tudi ko se preti z maščevanjem) so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 66: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (10) ‘spominjati se’ (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [4] Sdat [18] SENT Komentar: Pomen (10) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec – vsebina spominjanja Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak // Sdat (slednji se približuje prejemniškemu pomenu) in Snom – VF – SENT Vsi so izpričani z osamljenimi zgledi iz določenih obdobij: Sak 18 –19 st , Sdat 16 st , SENT 19 –20 st Navedeno kaže na marginalnost pomena, čeprav se glede na gradivo pojavlja v daljšem časovnem loku, tj od 16 do 20 st 4.3.3.12.2.11 V primeru pomena (11) ‘prerokovati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec prerokbe, napovedi – vsebina; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki ga gradivo z osamljenima zgledoma potrjuje za 19 st Navedeno kaže na neustaljenost pomena in njegovo vezanost na to časovno obdobje 4.3.3.12.2.12 Pomen (12) ‘čutiti; trpeti’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec čutenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je gradivsko izpričan z osamljenimi zgledi iz 19 in 20 st Navedeno kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na to časovno obdobje 4.3.3.13 Glagol ZNAVATI Ob glagolu znati je v srb /hrv izpričan tudi drugotni nedov znávati , znȃvȃm (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485) s pomenom ‘znati, vedeti’ (ARj, XXIII, 60; RSHJ, VII, 117–118) 254 VGU_Groselj_FINAL.indd 254 24.11.2011 8:48:48 4.3.3.13.1 Desna vezljivost Srb /hrv znavati izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 67: Desne določilne možnosti srb./hrv. znavati (do) 15. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [7] zaSak [8] odSgen [18] SENT [26] Sak* – zaSak [33] Sak – SENT [38] ADV Njegoš, I, 262; Karadžić, 221 ARj, XXIII, 60; RSHJ, VII, 117–118 4.3.3.13.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonski določili [7] zaSak in [8] odSgen; (3) odvisniško določilo [18] SENT V primeru (4) dveh desnih določil lahko govorimo o možnostih [26] Sak* – zaSak in [33] Sak – SENT Poseben status ima verjetno določilo [38] ADV 4.3.3.13.2 Od pomena k določilom Pomen ‘znati, vedeti’ oblikuje pomenski vzorec nosilec znanja, védenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nekoliko bolj stabilna vezavnostna vzorca (glede na ostale!) Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT (zgledi z dolo- čilom Sak se lahko v nekaterih primerih vežejo na pomen ‘poznati’) Kot nestabilna se kažeta predvsem vzorca Snom – VF – zaSak // odSgen, ki sta gradivsko izkazana z osamljenima zgledoma (19 –20 st ) Razmerju znati – kako (z »nadomestnim« ADV) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV (osamljena zgleda iz 19 st ) 255 VGU_Groselj_FINAL.indd 255 24.11.2011 8:48:48 V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (prim poznati – koga – kakšnega); glede na gradivo razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (kompleksnejša propozicijska vsebina), izkazan z osamljenim zgledom iz 19 st Podobno prejšnjemu je razmerje, ko nosilec védenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina); ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – zaSak – Sak* (gradivsko izkazan z osamljenim zgledom iz 19 st ) Čeprav je pri glagolu zastopano več vezljivostnih razmerij, kaže majhno število zgledov na marginalnost (obrobnost) glagola v srb /hrv jeziku; pomenljiva je tudi časovna vezanost zgledov zgolj na obdobje od 18 do začetka 20 st 4.3.4 Povzetek Glagol misliti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (tudi ‘čutiti’) oblikuje več vezljivostnih razmerij: (a) pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina je ustaljen, zaznamujejo pa ga stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok // naSak // zaSak ter Snom – VF – SENT (vsaj od 16 do 20 st , le zaSak do 19 st );473 manj stabilni sta desni določili odSgen (17 –19 st ), INF (16 –19 st ), redka pa kSdat (16 st ), (s)vrh(u)Sgen (16 –18 st ), zaSins (18 st ) in PG (20 st ); (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenja in procesom ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, stabilen v 16 –20 st ; (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – zaSak – Sak* // SENT (19 st ) ter Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (19 –20 st ); (d) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sins // SENT (20 st /18 –19 st ); (e) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj – s čim) ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – podSins in Snom – VF – SENT – sSins (19 st ) Pomen (2) ‘nameravati, načrtovati, misliti na’ oblikuje pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF (enako velja za možnost z daSENT; do vključno 20 st ), podobno tudi Snom – VF – Sak (16 –19 st ); nestabilna sta vzorca z določiloma naSak (20 st ) in ADV (19 st ) Pomen (3) ‘hoteti, želeti’ (dejansko ‘misliti, snovati v škodo/korist’) kaže na pomenski 473 Sorodnemu pomenskemu vzorcu misliti – kako ustreza vsaj med 18 in 20 st stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV 256 VGU_Groselj_FINAL.indd 256 24.11.2011 8:48:48 vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – Sdat, medtem ko so ostale desne določilne možnosti nestabilne, prim Sak* – naSak // poSak // sSins (18 in 19 st ); nestabilni so tudi »reducirani« vzorci, tj s posameznimi desnimi določili Sak, oSlok (19 st ), suprotSdat (17 st ), INF (18 st ) V pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec skrbi – vsebina skrbi s stabilnejšima vezavnostnima vzorcema Snom – VF – Sins // zaSak (od 16 oz 17 do 19 st ), medtem ko so vzorci z desnimi določili naSak (20 st ), zaSins (18 st ), SENT (19 st ) nestabilni Pomen (5) ‘pričakovati’ (samo 18 st ) oblikuje vezljivostno razmerje med nosilcem pričakovanja, vsebino in virom, izhodiščem pričakovanega; ustreza mu – pričakovano! – nestabilen vzorec Snom – VF – Sak – odSgen (18 st ) Obe modifikacijski izpeljanki z misliti v skladenjski podstavi sta slabo izpričani (samo 19 –20 st ) Glagol mišljati v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ vzpostavlja dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustreza nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – SENT (19 –20 st ); (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenja in procesom ustreza izoliran zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF (19 st ) Enako velja za mišljeti, le da je vzorec Snom – VF potrjen v 20 st Glagol mniti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ (tudi ‘čutiti’) kaže na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – SENT // INF (do 19 st ), Snom – VF – Sak (16 –19 st ), nestabilna so desna določila naSak (19 st ), oSlok, PG (20 st );474 (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustrezata bolj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // INF (16 –18 st /14 –16 st ), medtem ko so desne določilne možnosti Sak – zaSak (16 –18 st ), Sak – kakonoSak (16 st ), Sak – SENT (19 st ) nestabilne V pomenu (2) ‘upati, nadejati se’ (16 –20 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec upanja – vsebina z relativno stabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – INF Pomen (3) ‘nameravati’ (samo 16 –17 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je realiziran v tipičnem, a nestabilnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF V pomenu (4) ‘zdeti se’ (brezos ; 16 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec prejemnik dozdevanja – vsebina, ki mu ustreza samo nestabilna vezavnostna realizacija VF – Sdat – SENT Pomen (5) ‘zelo želeti, komaj čakati’ (glagolska zveza ne mniti prije; 16 –18 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec 474 Sorodnemu pomenskemu vzorcu misliti – kako ustreza med 16 in vključno 19 st stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV 257 VGU_Groselj_FINAL.indd 257 24.11.2011 8:48:48 želje itn – vsebina, ki mu ustrezata manj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – INF // SENT (slednji do 17 st ) Izpeljanke mnivati (19 –20 st ), mnjivati (19 st ), mnjati (16 , 19 st ) in mnjavati (19 –20 st ) so gradivsko šibko potrjene, kar kaže na njihovo marginalno vlogo med glagoli mišljenja; vse izkazujejo pomen ‘meniti, misliti’ Pri glagolu mnivati sta vzpostavljeni dve pomenski razmerji: (a) možnosti nosilec mišljenja – vsebina ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT in Snom – VF – ADV (19 –20 st ); (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec pa ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak* – oSlok (19 st ) Pri glagolu mnjivati je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki mu ustreza nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – SENT (19 st ) Pri glagolu mnjati se oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (osamljeni zgledi iz 16 in 19 st ) Pri glagolu mnjavati je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki mu ustrezata nestabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – SENT in Snom – VF – ADV (19 –20 st ) Glagol mijeniti (do konca 17 st ) kaže v pomenu (1) ‘misliti, imeti za’ na pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki mu ustreza nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak (15 –16 st ) Pomen (2) ‘govoriti, omenjati’ oblikuje vezljivostno razmerje meniti – koga – kakšnega z nestabilnima vezavnostnima vzorcema Snom – VF – Sak – Sak // Part (17 oz 13 st ) V pomenu (3) ‘namenjati’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec – vsebina – prejemnik; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat (17 st ) Glagol umjeti v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja itn – vsebina, ki mu ustrezajo trije stabilni vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak (do konca 19 st ), Snom – VF – INF475 in Snom – VF – ADV (do vključno 20 st ); določilo ADV kaže v večini primerov na predvidljivo leksikalno zapolnitev (‘znati jezik’); desno določilo Sdat je osamljeno (15 –16 st ) Pomen (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’ oblikuje pomenski vzorec nosilec zmožnosti – vsebina, ki ga stabilno realizira vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (predvidljiva sistemska ustreznica določila INF na delu srb /hrv govornega področja, tj daSENT, je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st , čeprav je pogostejša) V pomenu (3) ‘imeti navado’ (16 –19 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec navade – vsebina navade, ki mu 475 Zanimiva je gradivska odsotnost določilne možnosti daSENT 258 VGU_Groselj_FINAL.indd 258 24.11.2011 8:48:48 ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Pomen (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ (20 st ) vzpostavlja vezljivostno razmerje med nosilcem prilagajanja, pridobivanja naklonjenosti in razmernim udeležencem; ustrezata mu nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – okoSgen // sSins (osamljeni zgledi) Glagol vjedjeti (13 –18 st ) izkazuje samo pomen ‘vedeti, znati, poznati’, ki kaže na dve možni pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja, znanja – vsebina ustrezajo relativno stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak (do 18 st ), Snom – VF – INF (do 16 st ) ter Snom – VF – SENT (do 17 st ), medtem ko je desna določilna možnost ADV redka (13 , 16 st ); (b) neustaljenemu pomenskemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – Part (13 st ) Glagol znati kaže v pomenu (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’ na tri pomenska razmerja: (a) pomenski vzorec nosilec znanja, védenja – vsebina zaznamujejo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak ter Snom – VF – INF // SENT (do vključno 20 st ), stabilen pa je tudi Snom – VF – ADV (16 –20 st ), vezan na predvidljivo leksikalno zapolnitev določila ADV (prim ‘znati jezik’); manj stabilna so določila daSENT (19 –20 st ; čeprav verjetno pogostejše), Sgen (19 st ), odSgen (do 18 st ), oSlok (do 19 st ); (b) neustaljenemu pomenskemu vzorcu nosilec védenja – prizadeto – vsebina ustreza samo nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – INF (16 st ); (c) pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec zaznamujeta bolj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – zaSak // oSlok (18 –19 st /17 –19 st ), medtem ko sta desni določilni možnosti Sak – naSak in Sak* – odSgen nestabilni (18 st ) Pomen (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (tudi ‘polteno, telesno poznati’) kaže na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, medtem ko je desno določilo Sgen nestabilno (19 st ); (c) pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina izkazuje stabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – Sak – Sak // SENT; določilni možnosti Sak – Sins (16 –18 st ) in Sak – zaSak (19 st ) sta nestabilni Pomen (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’ odpira pomenski vzorec nosilec zavedanja itn – vsebina, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT; nestabilna je določilna možnost Sak (20 st ) Pomen (4) ‘izvedeti’ (dov ) (16 –19 st ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec ( prejemnik) – vsebina informacije, s katerim so prekrivni manj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (16 in 19 st ) ter nestabilna Snom – VF – Sak // zaSak (osamljeni zgledi iz 16 –17 259 VGU_Groselj_FINAL.indd 259 24.11.2011 8:48:49 st oz 19 st ) Pomen (5) ‘morati, treba/potreba biti’ kaže na pomenski vzorec nosilec – vsebina potrebe, moranja; z njim se prekriva stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (16 –17 st in 19 –20 st ) V pomenu (6) ‘moči’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec zmožnosti – vsebina, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (18 –20 st ), medtem ko je desno določilo Sak nestabilno (20 st ) Pomen (7) ‘imeti navado; dogajati se’ oblikuje pomenski vzorec nosilec – vsebina navade, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (18 –20 st ) V pomenu (8) ‘skrbeti, brigati se za, slišati za’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec – vsebina skrbi itn ; ustreza mu stabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – zaSak (16 –17 st in 19 –20 st ) Pomen (9) ‘priznavati, priznati’ (samo 19 st ) kaže na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec priznavanja – vsebina ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (zgled iz 19 st ); (b) pomenski vzorec nosilec priznavanja – prizadeto – vsebina izkazuje prav tako nestabilno vezavnostno realizacijo Snom – VF – Sak – Sak (zgled iz 19 st ) V pomenu (10) ‘spominjati se’ (tudi ko se preti z maščevanjem; 16 –20 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec spominjanja – vsebina, s katerim so prekrivni trije nestabilni vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak // Sdat (18 –19 st /16 st ) in Snom – VF – SENT (19 –20 st ) Pomen (11) ‘prerokovati’ (19 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec prerokbe, napovedi – vsebina; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak V pomenu (12) ‘čutiti; trpeti’ (19 –20 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec čutenja – vsebina, s katerim se prekriva nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak Neustaljenost/marginalnost predvsem zadnjih treh pomenov se pozna na njihovih vezljivostnih lastnostih (nestabilnost vzorcev!) Modifikacijska izpeljanka znavati (18 –20 st ) izkazuje zgolj pomen ‘znati, vedeti’, ki vzpostavlja tri vezljivostna razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec znanja, védenja – vsebina ustrezata nekoliko bolj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak (19 –20 st ) in Snom – VF – SENT (18 –19 st ), medtem ko so desna določila zaSak (20 st ), odSgen in ADV (19 st ) nestabilna; (b) pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina je manj običajen, čemur ustreza nestabilnost vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – SENT (19 st ); (c) podobno velja tudi za pomenski vzorec nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina in nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – zaSak – Sak* (19 st ) 260 VGU_Groselj_FINAL.indd 260 24.11.2011 8:48:49 4.3.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v srbskem in hrvaškem jeziku 4.3.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo misliti, mniti, mijeniti (poleg njih se v skupini nahajajo izpeljanke mišljati, mišljeti, mnijevati, mnivati, mnjivati, mnjati, mnjavati) 476 Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:477 Tabela 68: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v srbščini in hrvaščini misliti mniti mijeniti a. ‘misliti’ (1) (1) (1) b. ‘nameravati’ (2) (3) c. ‘hoteti, želeti’ (3) d. ‘skrbeti, upoštevati’ (4) e. ‘pričakovati’ (5) f. ‘upati’ (2) g. ‘zdeti se’ (4) h. ne mniti prije (5) l. ‘govoriti, omenjati’ (2) j. ‘namenjati’ (3) mišljati mišljeti mnivati mnjivati mnjati mnjavati a. ‘misliti’ (1) (1) (1) (1) (1) (1) 4.3.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 4.3.5.2.1 Pomen a. ‘misliti’ Pomen ‘misliti’ izkazujejo glagoli misliti (1), mišljati (1), mišljeti (1), mniti (1), mnivati (1), mnjivati (1), mnjati (1), mnjavati (1) in mijeniti (1) V primeru 476 Glagol mnijevati se v slovarjih srb in hrv jezika navaja brez zgledov, zato ga tu ne obravnavam 477 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2 261 VGU_Groselj_FINAL.indd 261 24.11.2011 8:48:49 glagolov mišljati, mišljeti, mnivati in mnjavati je pomen potrjen za obdobje 19 –20 st , pri glagolu mnjivati se pojavlja samo v 19 st , pri glagolu mnjati pa so zgledi iz 16 in 19 st (podobno velja za same glagole) Pri glagolu mijeniti je pomen potrjen za 15 –16 st , pri misliti, mniti pa v obdobju od (vsaj) 15 st do 20 st Glagol misliti izkazuje še podpomen ‘čutiti’, kar bi lahko vplivalo na vezljivostne lastnosti 4.3.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti’ Tabela 69: Vezavnostne možnosti pomena a.‘misliti’ v srbščini in hrvaščini misliti mniti mijeniti Snom – VF 16.–20. st. Snom – VF – Sak 16.–20. st. 16.–19. st. 15.–16. st. Snom – VF – naSak 16.–20. st. 19. st. Snom – VF – zaSak 16.–19. st. Snom – VF – kSdat 16. st. Snom – VF – odSgen 17.–19. st. Snom – VF – (s)vrh(u)Sgen 16.–18. st. (do) 15.– Snom – VF – oSlok 20. st. 20. st. Snom – VF – zaSins 18. st. Snom – VF – INF 16.–19. st. (do) 15.–19. st. Snom – VF – SENT 16.–20. st. (do) 15.–20. st. Snom – VF – PG 20. st. 20. st. Snom – VF – Sak – Sak 16.–18. st. Snom – VF – Sak – Sins 20. st. Snom – VF – Sak – kakonoSak 16. st. Snom – VF – Sak* – zaSak 19. st. 16.–18. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 19.–20. st. Snom – VF – Sak – podSins 19. st. Snom – VF – Sak – INF 14.–16. st. Snom – VF – Sak – SENT 18.–19. st. 19. st. 262 VGU_Groselj_FINAL.indd 262 24.11.2011 8:48:49 misliti mniti mijeniti Snom – VF – zaSak – SENT 19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 19. st. Snom – VF – sSins – SENT 19. st. Snom – VF – ADV 18.–20. st. 16.–19. st. mišljati mišljeti mnivati mnjivati mnjati mnjavati Snom – VF 19. st. 20. st. Snom – VF – SENT 19.–20. st. 19.–20. st. 19.–20. st. 19. st. 16.–19. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 19. st. Snom – VF – ADV 19. st. 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci tri izkazujeta misliti in mniti: Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT (do 20 st ) in Snom – VF – ADV (18 –20 /16 –19 st ); vsi ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina (zadnji vzorec vsebuje »nadomestni« ADV) Ostali stabilni vezavnostni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol misliti zaznamujejo Snom – VF (16 –20 st ; nosilec mišljenjskega procesa – proces), Snom – VF – naSak // zaSak // oSlok (do vključno 20 st , zaSak do konca 19 st ; nosilec mišljenja – vsebina); samo glagol mniti pa Snom – VF – INF (do 19 st ; nosilec mišljenja – vsebina) ter Snom – VF – Sak – Sak // INF (16 –18 st /14 –16 st ; nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) 478 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le enega izkazuje šest glagolov: Snom – VF – SENT (predvsem 19 –20 st ; mišljati, mišljeti, mnivati, mnjivati, mnjati, mnjavati) Pet nestabilnih vzorcev zaznamuje dva glagola: glagola misliti in mniti zaznamujejo vzorci Snom – VF – PG (20 st ; nosilec mišljenja – vsebina), Snom – VF – Sak* – zaSak (19 st /16 –18 st ; nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec) ter Snom – VF – Sak – SENT (18 –19 st ; nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); glagola mišljati in mišljeti zaznamuje vzorec 478 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 263 VGU_Groselj_FINAL.indd 263 24.11.2011 8:48:49 Snom – VF (19 /20 st ; nosilec mišljenjskega procesa – proces), glagola mnivati in mnjavati pa Snom – VF – ADV (19 st ; nosilec mišljenja – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) Iz tabele je razvidno, da je prevladujoči glagol s pomenom ‘misliti’ misliti, do 20 st mu je konkuriral dobro zastopan mniti (ki pa ni izkazoval vezavnostne možnosti brez desnih določil), mijeniti pa je bil v tem pomenu nekonkurenčen (zgodaj sta ga nadomestila prva dva) Izpeljanke imajo v pomenu ‘misliti’ stransko vlogo, saj so gradivsko v odnosu do misliti, mniti slabo zastopane (po številu zgledov in vezljivostnih možnosti) Med vezavnostnimi vzorci prevladujeta Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT; ob njiju pa se stabilno pojavlja tudi možnost z »nadomestnim« ADV, tj Snom – VF – ADV V zvezi z vezavnostnimi možnostmi je treba opozoriti na razmerje Sak : odSgen : oSlok v hrv knj jeziku do srede 19 st ; ob glagolih mišljenja je namreč do srede 19 st prevladovalo določilo Sak, sledilo mu je odSgen in šele nato oSlok V drugi polovici 19 st je bilo določilo odSgen izločeno, na njegovem mestu se je ustalilo (tudi z normo) skupno srb in hrv oSlok (Hudeček, 2001; 2003) Kompleksnejši vezavnostni vzorci (z dvema desnima določiloma) so načeloma manj stabilni in zaznamujejo predvsem starejša obdobja (do 19 st ) Konkretneje o stabilnih vezavnostnih vzorcih glej zgoraj 4.3.5.2.2 Pomen b. ‘nameravati’ Pomen ‘nameravati’ izkazujeta glagola misliti (2) in mniti (3) V primeru glagola misliti je pomen izpričan v vsem obdobju od (vsaj) 15 st do 20 st , pri glagolu mniti pa se pojavlja samo v 16 in 17 st 4.3.5.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ Tabela 70: Vezavnostne možnosti pomena b.‘nameravati’ v srbščini in hrvaščini misliti mniti Snom – VF – Sak 16.–19. st. Snom – VF – naSak 20. st. Snom – VF – INF (do) 15.–20. st. 16.–17. st. Snom – VF – daSENT 16.–20. st. Snom – VF – ADV 19. st. 264 VGU_Groselj_FINAL.indd 264 24.11.2011 8:48:49 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci vse izkazuje glagol misliti: prevladuje Snom – VF – INF (do vključno 20 st ; sopomenska vezavnostna možnost Snom – VF – daSENT) ter Snom – VF – Sak (16 –19 st ; pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci glagol misliti izkazuje Snom – VF – naSak (20 st ) in Snom – VF – ADV (19 st ), mniti pa Snom – VF – INF (16 –17 st ; nosilec namere – vsebina) Prevladujoči glagol s pomenom ‘nameravati’ je misliti; med mišljenjskimi glagoli je pomen izkazoval še mniti, vendar v omejenem obsegu (gradivsko in časovno) Prevladujoč vezavnostni vzorec v tem pomenu je Snom – VF – INF, ki mu v srb jezikovnem prostoru konkurira Snom – VF – daSENT Določilo INF je tipično v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca 4.3.5.2.3 Ostali pomeni Pomene c–j izkazujejo posamezni glagoli, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej misliti 4.3.3.1.2.3, 4.3.3.1.2.4 in 4.3.3.1.2.5 za c. ‘hoteti, želeti’, d. ‘skrbeti, upo- števati’ in e. ‘pričakovati’; glej mniti 4.3.3.4.2.2, 4.3.3.4.2.4 in 4.3.3.4.2.5 za f. ‘upati’, g. ‘zdeti se’ in h. ne mniti prije; glej mijeniti 4.3.3.9.2.2 in 4.3.3.9.2.3 za i. ‘govoriti, omenjati’ in j. ‘namenjati’ 4.3.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo umjeti, vjedjeti, znati (poleg njih je v skupini še izpeljanka znavati) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: 265 VGU_Groselj_FINAL.indd 265 24.11.2011 8:48:49 Tabela 71: Primerljivi pomeni glagolov védenja v srbščini in hrvaščini umjeti vjedjeti znati znavati a. ‘vedeti, znati’ (1) (1) (1) (1) b. ‘biti sposoben, moči’ (2) (6) c. ‘imeti navado’ (3) (7) d. ‘prilagajati obnašanje’ (4) e. ‘poznati’ (1) (2) (1) f. ‘zavedati se; prepoznavati’ (3) g. ‘izvedeti’ (4) h. ‘morati, treba biti’ (5) i. ‘skrbeti; slišati za’ (8) j. ‘priznavati’ (9) k. ‘spominjati se’ (10) l. ‘prerokovati’ (11) m. ‘čutiti; trpeti’ (12) 4.3.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti 4.3.5.4.1 Pomena a. ‘vedeti, znati’ in e. ‘poznati’ Pomena a in e se pri nekaterih glagolih navajata znotraj ene pomenske razlage (kot podpomena, prim vjedjeti, znavati), kažeta podobne vezljivostne lastnosti, kar omogoča skupno obravnavo Pomena ‘vedeti, znati’ in ‘poznati’ izkazujejo torej glagoli umjeti (1), vjedjeti (1), znati (1, 2) in znavati (1) V primeru glagolov umjeti, znati sta pomena izpričana od (vsaj) 15 do 20 st , pri glagolu vjedjeti od (vsaj) 15 do 18 st , pri znavati pa od 18 do 20 st Glagol umjeti ne izkazuje pomena ‘poznati’, kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti; pri znati se pomena navajata v ločenih pomenskih opisih (pri vjedjeti, znavati pa – kot že rečeno – v skupni pomenski razlagi) 266 VGU_Groselj_FINAL.indd 266 24.11.2011 8:48:49 4.3.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in e. ‘poznati’ Tabela 72: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in e. ‘poznati’ v srbščini in hrvaščini umjeti vjedjeti znati znavati Snom – VF – Sak (do) 15.–19. st. (do) 15.–18. st. (do) 15.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sgen 19. st. Snom – VF – Sdat 15.–16. st. Snom – VF – zaSak (do) 15.–20. st. 20. st. Snom – VF – odSgen 16.–18. st. 19. st. Snom – VF – oSlok 15.–19. st. Snom – VF – INF (do) 15.–20. st. (do) 15.–16. st. 16.–20. st. 18.–19. st. Snom – VF – SENT (do) 15.–17. st. (do) 15.–20. st. Snom – VF – daSENT 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak (do) 15.–20. st. Snom – VF – Sak – Sins 16.–18. st. Snom – VF – Sak – naSak 18. st. Snom – VF – Sak* – zaSak 18.–19. st. 19. st. Snom – VF – Sak* – odSgen 18. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 17.–19. st. Snom – VF – Sak – Part 13. st. Snom – VF – Sak – INF 16. st. Snom – VF – Sak – SENT 16.–19. st. 19. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. (do) 15.–16. st. 16.–20. st. 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci dva izkazujejo vsi štirje glagoli: Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF (za čas umestitev glej tabelo) Po dva glagola izkazujeta vzorca Snom – VF – SENT (vjedjeti, 267 VGU_Groselj_FINAL.indd 267 24.11.2011 8:48:49 znati; do vključno 17 /20 st ) in Snom – VF – ADV (umjeti, znati; 16 –20 st ); vsi kažejo na pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Preostali stabilni vzorci zaznamujejo glagol znati: Snom – VF – zaSak (do vključno 20 st ; nosilec védenja – vsebina), Snom – VF – Sak – Sak // SENT (do 20 /19 st ; nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina) ter Snom – VF – Sak* – oSlok (17 –19 st ; nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec) 479 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le dva izkazujeta po dva glagola: znati in znavati izkazujeta Snom – VF – odSgen (16 –18 st /samo 19 st ); vjedjeti in znavati pa Snom – VF – ADV (do 16 st /samo 19 st ; pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) Pri glagolu znati se lahko opredelijo vezavnostni vzorci, ki zaznamujejo pomen ‘poznati’: razmerju nosilec poznavanja – vsebina ustrezata vzorca Snom – VF – Sak // Sgen (stabilen prvi); razmerju nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina pa ustrezata stabilna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // SENT (do vključno 20 st /19 st ) in nestabilna Snom – VF – Sak – Sins // zaSak (16 –18 st /samo 19 st ) Med glagoli s pomenoma ‘vedeti, znati’ in ‘poznati’ prevladuje znati, ki izkazuje največ vezavnostnih možnosti, ima največji časovni in gradivski obseg Samo v delu pomenskega polja (brez ‘poznati’) in vezavnostnih možnosti mu konkurira umjeti, glagol vjedjeti pa sta nadomestila glagola umjeti, znati že do 18 st Vezljivostno najbližje glagolu znati je izpeljanka znavati, ki pa ima vendarle ožji časovni (od 18 do 20 st ) in gradivski obseg, pričakovano pa je tudi manj vezljivostno produktivna Med vezavnostnimi vzorci prevladujeta Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF, dobro zastopan pa je vsaj pri vjedjeti, znati tudi Snom – VF – SENT Zanimivost je vzorec Snom – VF – ADV; v vzorcu lahko ADV predstavlja »nadomestno« ali vsebinsko določilo (slednje ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’, prim umjeti, znati) 4.3.5.4.2 Pomen b. ‘biti sposoben, moči’ Pomen ‘biti sposoben, moči’ izkazujeta glagola umjeti (2) in znati (6) V primeru glagola umjeti je pomen izpričan od 15 do 20 st , pri glagolu znati pa se pojavlja samo v 18 –20 st 479 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 268 VGU_Groselj_FINAL.indd 268 24.11.2011 8:48:49 4.3.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘biti sposoben, moči’ Tabela 73: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘biti sposoben, moči’ v srbščini in hrvaščini umjeti znati Snom – VF – Sak 20. st. Snom – VF – INF 15.–20. st. 18.–20. st. Snom – VF – daSENT 19.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le Snom – VF – INF izkazujeta umjeti in znati (15 –20 st /18 –20 st ; nosilec zmožnosti itn – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci glagol umjeti izkazuje Snom – VF – daSENT (19 –20 st ), za katerega domnevam širši časovni in količinski razpon pojavljanja (sopomenska možnost k Snom – VF – INF), znati pa Snom – VF – Sak (20 st ; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec zmožnosti – vsebina) Prevladujoči glagol s pomenom ‘biti sposoben, moči’ je umjeti, ki ima širši časovni in gradivski obseg Dominantni vezavnostni vzorec v pomenu je Snom – VF – INF, ki mu predvsem v srb jezikovnem prostoru gotovo konkurira Snom – VF – daSENT, čeprav analizirano gradivo tega ne potrjuje 4.3.5.4.3 Pomen c. ‘imeti navado’ Pomen ‘imeti navado’ izkazujeta glagola umjeti (3) in znati (7) V primeru glagola umjeti je pomen izpričan od 16 do 19 st , pri glagolu znati pa se pojavlja samo v obdobju od 18 do 20 st 4.3.5.4.3.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘imeti navado’ Oba glagola, tj umjeti in znati, izkazujeta samo stabilen vzorec Snom – VF – INF, ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec navade – vsebina Časovno se 269 VGU_Groselj_FINAL.indd 269 24.11.2011 8:48:49 umjeti in znati v pomenu ‘imeti navado’ deloma prekrivata (pri umjeti se pojavi prej, dlje časa se obdrži pri znati, kar je verjetno posledica tudi sicer dominantne vloge slednjega med glagoli védenja), gradivsko pa je pomen močneje zastopan pri znati 4.3.5.4.4 Ostali pomeni Pomene d, f–m izkazujejo zgolj posamezni glagoli, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej umjeti 4.3.3.10.2.4 za d. ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’; glej znati 4.3.3.12.2.3 za f. ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’, 4.3.3.12.2.4 za g. ‘izvedeti’, 4.3.3.12.2.5 za h. ‘morati, treba/potreba biti’, 4.3.3.12.2.8 za i. ‘skrbeti, brigati se za, slišati za’, 4.3.3.12.2.9 za j. ‘priznavati, priznati’, 4.3.3.12.2.10 za k. ‘spominjati se’, 4.3.3.12.2.11 za l. ‘prerokovati’ in 4.3.3.12.2.12 za m. ‘čutiti; trpeti’ 4.4 Vezava glagolov umevanja v češkem jeziku 4.4.1 Pomeni glagolov umevanja v češkem jeziku 4.4.1.1 Glagol MYSLET Češ myslet (redkeje, starejše myslit), -ím nedov (stčeš mysliti, -šľu, 2 ed -slíš) izkazuje pomena (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ in (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ (Gebauer, II, 424–425; SČN, II, 524–525; Kott, I, 1093–1094; PSJČ, II, 1014–1015; SPP, 109–110; SSpoj, 140);480 za starejša obdobja češ jezika je treba vzpostaviti tudi pomen (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’, ki ga slovarji ne omenjajo, ga pa izkazuje gradivo Ob glagolu myslet je v češ jeziku izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter myslívat, -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 32–33) z najbrž enakim pomenom; glagol se navaja brez zgledov (predvsem PSJČ, II, 1015; prim tudi SČN, II, 524) 481 480 Pomenski komentar: Gre za pomena (1) ‘přemýšlet, mít na mysli, zabývat se v mysli; mít názor, přesvědčení; mínit, soudit’ in (2) ‘mít v úmyslu, pomýšlet, zamýšlet, usilovat o něco n o někoho’ (Gebauer, II, 424–425; SČN, II, 524–525; Kott, I, 1093–1094; PSJČ, II, 1014–1015; SPP, 109–110; SSpoj, 140) V analizi je upoštevan tudi Vokabulář (zadnji dostop 31 03 2009) 481 Pri tvorbi nedovršnikov in iterativov glagolov 4 nedoločniške (in sedanjiške) vrste prihaja do alternacije osnove i – ie ( činiti – činievati; Šlosar, 1981, 33) Prim razlago: MYSLÍVATI ned. opět. k mysliti (predvsem PSJČ, II, 1015) 270 VGU_Groselj_FINAL.indd 270 24.11.2011 8:48:49 4.4.1.2 Glagol MNÍT Češ mnít , -ím, 3 mn mní in mnějí nedov (stčeš mnieti, mňu, 2 ed -íš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘meniti, misliti, domnevati’, (2) ‘smatrati, imeti za’ (Gebauer, II, 383–384; SČN, II, 471; Kott, I, 1047; PSJČ, II, 892; SSJČ, I, 1257);482 za starejša obdobja češ jezika je treba vzpostaviti tudi pomen (3) ‘pomeniti’, ki ga omenja zgolj J Gebauer (pomen češ ‘znamenati’ navaja med gradivskimi zgledi, prim Gebauer, II, 383) Ob glagolu mnít je izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter mnívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 32) s pomenom ‘imeti mnenje, domnevati, misliti; spominjati se’ (predvsem PSJČ, VI, 509; prim tudi SČN, II, 471; Kott, I, 1047; SSJČ, I, 1257) 483 Slovarja sod češ jezika (PSJČ, SSJČ) obravnavata glagola mníti, predvsem pa mnívati kot knjižna in zastarela 4.4.1.3 Glagol MÍNIT Češ mínit, -ím nedov (stčeš mieniti, -ňu, 2 ed -níš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’, (2) ‘imeti namen, nameravati’, (3) ‘pomeniti’, (4) ‘pridržati, zagotoviti’ in (5) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (Gebauer, II, 351–352; SČN, II, 446–447; Kott, I, 1023–1024; PSJČ, II, 846; SSpoj, 134); zadnji trije pomeni se navajajo samo za starejša obdobja češ jezika (prim Gebauer, SČN, Kott) 484 Ob glagolu mínit je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter mínívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 32–33)485 z verjetno enakim pomenom; glagol se navaja brez zgledov (predvsem PSJČ, II, 846; prim tudi Kott, I, 1023) 4.4.1.4 Glagol UMĚT Češ umět, -ím, 3 mn -ějí/ -í nedov (stčeš uměti, -ěju, 2 ed -ieš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ in (2) ‘biti sposoben 482 Pomenski komentar: Pomena (1) ‘mínit, myslit, domnívat se’ in (2) ‘pokládat, považovat’ eksplicitno navajata samo PSJČ (II, 892) in SSJČ (I, 1257); ostali slovarji navajajo pomen (1), vendar pa del obravnavanega gradiva ustreza pomenu (2) (prim Gebauer, II, 383–384; SČN, II, 471; Kott, I, 1047) 483 Prim ‘mívati mínění, mínívati, domnívati se; vzpomínávati’ (prim predvsem PSJČ, VI, 509; SSJČ, I, 1257) 484 Pomenski komentar: Prva dva pomena navajajo vsi analizirani slovarji češ jezika, prim (1) ‘mysliti, za to míti, míti domněnku, domnívati se; na mysli míti, vyrozumívati’, (2) ‘míti v úmyslu, míti záměr, zamýšleti’ (Gebauer, II, 351–352; SČN, II, 446–447; Kott, I, 1023–1024; PSJČ, II, 846; SSpoj, 134); pomen (3) ‘znamenati’ se navaja za starejša obdobja češ jezika (prim Gebauer, SČN, Kott), prav tako tudi (4) ‘vymíniti’ (samo SČN) in (5) ‘obmýšlet’ (samo Kott) V analizi je upoštevan tudi Vokabulář (zadnji dostop 31 03 2009) 485 Pri tvorbi nedovršnikov in iterativov glagolov 4 nedoločniške (in sedanjiške) vrste prihaja do alternacije osnove i – ie ( činiti – činievati; Šlosar, 1981, 33) 271 VGU_Groselj_FINAL.indd 271 24.11.2011 8:48:49 (za), biti v stanju, (z)moči’ (MSS, 537; SČN, IV, 752–753; PSJČ, VI, 505–506; SPP, 257) 486 Ob glagolu umět je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter umívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 31–32) s pomenom ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ (predvsem PSJČ, VI, 509; tudi SČN, IV, 752; Kott, IV, 359) 4.4.1.5 Glagol VĚDĚT Češ vědět , vím, 3 mn vědí nedov (stčeš věděti , viem, vědě, 2 ed vieš) izkazuje pomena (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ in (2) ‘biti sposoben; znati’ (MSS, 560; SČN, V, 47–48; PSJČ, VI, 848–849; SPP, 269–270) 487 Ob glagolu vědět je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter vědívat, -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 32–34) s pomenom ‘imeti védenje o, vedeti’ (PSJČ, VI, 849) 488 4.4.1.6 Glagol ZNÁT Češ znát, znám, 3 mn -ají nedov (stčeš znáti, -aju, 2 ed -áš) izkazuje predvsem naslednje pomene: (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’, (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ ( narediti kaj), (3) ‘poznati, biti seznanjen z’, (4) ‘opažati, spoznavati’ (redko), (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ (zadnje predvsem do Boga – v smislu ‘biti veren, verjeti v’) in (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos ; MSS, 665; SČN, V, 723–724; PSJČ, VIII, 651–652; SPP, 338) 489 486 Pomenski komentar: Medtem ko MSS in Jungmann navajata tri oz celo štiri pomene, prim MSS 1 ‘umět, dovést’, 2 ‘být schopný k čemu’ in 3 ‘znát, vědět’; SČN 1 ‘rozuměti něčemu, povědomost něčého míti’, 2 ‘věděti, znáti’, 3 ‘na čem se znáti’ in 4 ‘moci, v stávu býti, dokázati, znamenati’ (MSS, 537; SČN, IV, 752–753), pa slovarja sod češ jezika pri umět navajata zgolj skupni pomenski opis ‘mít dovednosti, znalosti, schopnosti, ovládat, znát, dovést, dokázat’ (predvsem SPP, 257; podobno PSJČ, VI, 505–506), ki v sebi združuje vse pomene Čeprav navedeno kaže na prekrivnost pomenov in vezljivostnih lastnosti za sodobni jezik, pa stanje v starejših obdobjih upravičuje vzpostavitev oz ohranjanje vsaj pomenov (1) ‘znát, vědět; na čem se znát’ ter (2) ‘umět, moci, mít schopnost, dokázat’ V analizi je upoštevano tudi gradivo iz naslednjih del: Vokabulář (zadnji dostop 31 03 2009); Kott (IV, 359–360) in SSpoj (408) 487 Pomenski komentar: Gre za pomena (1) ‘být s něčím seznámen, mít o něčem vědomost, přesvědčení’ in (2) ‘mít schopnost, umět, zprav něco vykonat; znát’ (MSS, 560; SČN, V, 47–48; PSJČ, VI, 848–849; SPP, 269–270) Pomen (2) je na polovici 20 st veljal za zastarelega (oz ljudskega) V analizi je upoštevano tudi gradivo iz naslednjih del: Vokabulář (zadnji dostop 31 03 2009); Kott, IV, 588–590; SSpoj, 428 488 Prim razlago: VĚDÍVATI ned. opět. k věděti (PSJČ, VI, 849); čeprav slovarsko geslo ne ponuja ustrezne pomenske razlage, gradivski zgledi potrjujejo pomen ‘mít o něčem vědomost, vědět’ 489 Pomenski komentar: Gre za pomene: (1) ‘mít z vlastní zkušenosti náležitou představu, znalost’, (2) ‘vyznat se odborně v něj oboru, mít v něčem dovednost; umět, ovládat, být znalcem’, (3) ‘být obeznámen s někým z osobního styku, být s někým známý’, (4) ‘pozorovat, rozeznávat, rozpoznávat’, (5) ‘uznávat; hlásit se k někomu’ (v smislu ‘znát Boha (boha)’ itn ) in (6) ‘je patrné, je vidět’ (MSS, 665; SČN, V, 723–724; PSJČ, VIII, 651–652; SPP, 338) 272 VGU_Groselj_FINAL.indd 272 24.11.2011 8:48:49 Samo slovar F Š Kotta navaja tudi pomen (7) ‘priznavati’ ( komu kaj; češ ‘vyznati’, prim Kott, V, 584) Ob glagolu znát je v češ izpričan tudi drugotni nedov iter znávat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 31, 33–34) s pomenoma (1) ‘imeti spretnost, obvladati, znati’ ( narediti kaj) in (2) ‘poznati’ (SČN, V, 723; PSJČ, VIII, 653) 490 4.4.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v češkem jeziku 4.4.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti Snom z oznako človeško, saj izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju Izjema sta mnít (3) in mínit (3), ob katerih ima določilo Snom vlogo pomenskega izhodišča (mogoče nosilec pomenske vsebine); določila v tem primeru ne spremlja pomenska oznaka človeško Poseben je še brezos znát (6), ki pomensko ne predvideva »levega« udeleženca (npr vršilca ali nosilca), kar ima za posledico neobstoj določila Snom 4.4.2.2 Desna vezljivost 4.4.2.2.1 Brez desnih določil [1] Kot zgledi vezljivosti brez desnih določil so obravnavani vsi tisti primeri, ki predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa mogoče njihovega kontekstu-alnega izpusta ali absolutne rabe glagola Pri vezljivostni možnosti brez desnih določil se vzpostavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom (izražanje mišljenjske sposobnosti) Myslet: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (1); je verjetno stabilna – gradivo jo dokaj dobro izpričuje v stčeš obdobju in 19 –20 st (do Zgledi ob pomenu (6) govorijo o brezosebni rabi glagola, ki je vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, tj je znát (prim predvsem PSJČ in SPP) in izkazuje poseben pomen; prav slednji upravičuje ločeno obravnavo Zgodovinsko stabilni so predvsem prvi trije pomeni; ostali pripadajo starejšim obdobjem, prim zlasti pomena (5) in (4); čeprav pomen (6) navajajo zgolj slovarji sod češ knjižnega jezika, ga potrjujejo tudi stčeš zgledi V analizi je upoštevano tudi gradivo iz naslednjih del: Vokabulář (zadnji dostop 31 03 2009); Kott, V, 582–585; SSpoj, 559–560 490 Prim razlago: ZNÁVATI ned. opět. k znáti (predvsem PSJČ, VIII, 653); čeprav slovarsko geslo ne ponuja ustrezne pomenske razlage, gradivski zgledi potrjujejo pomena (1) ‘umět, ovládat, být znalcem’ in (2) ‘být obeznámen s někým z osobního styku, být s někým známý’ 273 VGU_Groselj_FINAL.indd 273 24.11.2011 8:48:49 16. st. Lidé myſlyly sú cogitaverunt ŽWittb 2,1; 19. st. Bůh řekl prachu: Chodʼ a mysli! Puchm ; 20. st. Karla nemyslela, už nebyla schopná. SPP) 491 4.4.2.2.2 Sklonsko desno določilo [2] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo misli itn ) Redko ima dodatne pomenske nianse, ki pomenijo približevanje drugim udeleženskim vlogam, npr naraščanje predmetne vrednosti pomeni mogoče postopno približevanje vlogi prizadeto, prim znát (3), (4), (6) in znávat (2) (predvsem ob pomenih tipa ‘poznati’, ‘spoznavati’, ‘biti jasno, očitno; biti videti’); zanimiv je tudi Sak v vlogi pomenske vsebine ob »relacijskih« mnít (3) in mínit (3) 492 Velikokrat se na mestu določila pojavlja zaimenska oblika ali samostalnik kategorialnega, ekstenzivnega pomena (npr reč, stvar), ki nadomešča kompleksnejšo (verjetno propozicijsko) vsebino, tj SENT Sak velja za tipičen (pravi) sklon predmeta, pri katerem v ospredje stopa skladenjska (funkcijska) in ne pomenska plat – obravnavan je predvsem kot formalno sredstvo za izražanje dominantnega odnosa (»dominační vztah«) med povedkovim glagolom in določilom V zvezi s pomenom pa je vendarle treba reči, da določilo Sak ob glagolih, ki pomenijo »mentální vlastnění« (t i statične situacije tipa Ví všechno; Zná pravdu; Umí hezkou písničku; Myslela si to), predstavlja t i kondenzacijo oz okvir vsebine/informacije (nedoločno, deiktično, vrednotenjsko itn ; MČ 3, 184; tudi SČ, 243) Določilo Sak kot premi predmet (»najbližji cilj in vsebina povedkove dejavnosti«) ob prehodnih glagolih zaznavanja, umevanja za star obdobja navaja V Zikmund, npr stčeš. Dobrý sluha ví vůli svého hospodina. Pass ; Znám starost sestry vaší. Ctib ; … co já nyní myslím. Pass (Zikmund, 1863, 57) V zvezi z narečnim Sak ob věděti (predvsem moravsko; mogoče tudi star jezikovno stanje) pa J Gebauer (1929, 319) opozarja, da mu v sod knj jeziku ustreza določilo oSlok, npr 19. st. vím ptaky (= o ptácích) BartD 1, 179; vím já lučinu, vím já jednu hospodu z kameňa bramoru Prim predvsem določilno možnost [8], tudi [3] Myslet: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja dokaj stabilno – izkazano je s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in 19 –20 st (stčeš. abych myſlil mluvy tvé ut meditarer eloquia 491 V primeru možnosti brez desnih določil domnevam pojavljanje tudi v obdobju 16 –18 st (iz katerega ni zgledov) 492 Kot Sak so obravnavani tudi vsi Sgen, ki so posledica zanikanja prehodnega glagola 274 VGU_Groselj_FINAL.indd 274 24.11.2011 8:48:50 tua ŽWittb 118, 148; 19. st. Jedno myslí, druhé mluví a třetí činí. Č ; 20. st. Jaké staré řády a mravy to myslíte? zeptal se sedláka. Herb ; Promiň, myslel jsem to v legraci. SSpoj) 493 Določilo z vlogo vsebine namere ob pomenu (2) je nestabilno, saj gradivo izkazuje osamljene zglede iz 18 –19 st (18. st. Učinil hospodin, což myslil. D ; 19. st. Něco giného mysliti. Us 841) Mnít: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja nestabilno – izkazano je namreč z osamljenim stčeš zgledom ( pověděv jim to (sv. Prokop Němcům) zahynu a Němci… někaké přěludstvie mnyechu Hrad 26a) Določilo z vlogo pomenske vsebine ob relacijskem (3) ‘pomeniti’ je prav tako izkazano z osamljenimi zgledi do vključno 16 st (stčeš. Co mnye tato svědečstvie quid sibi volunt Mus Deut 6, 20, Br tamt ; 16. st. Ale hrob mni mého pána. Wq. 22) Mínit: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja dokaj stabilno – izkazano je namreč s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in 19 –20 st (stčeš. Tu čiešiu on (sv. Václav) myenyeſſe, o niejž syn boží mluvieše DalC 30; 19. st. Vlka míní a vlk za humny. Prov ; 20. st. Přítel mínil svou nabídku doopravdy (vážně). SSpoj) 494 Določilo z vlogo vsebine namere ob pomenu (2) je nestabilno – gradivo izkazuje osamljene stčeš zglede ( Ti (nepřející)… přézen mají na vezřění, a srdce vždy zloby myeny AlxV 49) Določilo z vlogo pomenske vsebine ob relacijskem (3) ‘pomeniti’ je dokaj stabilno samo do vključno 16 st , ko je bilo gradivsko dokaj dobro izkazano (stčeš. Co mieni ten sen, který sʼ viďal? quid sibi vult Pr Gen 37, 10; 16. st. Čas mladostj mjnj ten čas. Br na Ger 2,2) 495 Umět: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja, védenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. Nežádá, aby uměl rozličné vtipnosti. J Hus, Zrcadlo člověka hříšného, tzv Větší; 17. st. Umjm maljřstwj. Ros ; 20. st. Dnešní děti například neumějí ani jednu národní písničku. SPP) 496 Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine zmožnosti nestabilno, saj je gradivsko izpričano le z osamljenim zgledom iz 18 st ( Newěděla geště Ewa, co smrt umj. L ) Umívat: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je dokaj stabilno v 19 –20 st , ko ga izkazujejo posamezni zgledi (19. st. Gondolieři umívají celé zpěvy svých 493 Določilo Sak ob pomenu (1) v 19 –20 st lahko spremlja tudi obvezno neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV), prim [35] Domnevam, da se je določilo Sak ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 –18 st 494 Določilo Sak ob pomenu (1) v 19 in 20 st spremlja tudi obvezno neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV), prim [35] Domnevam, da se je določilo Sak ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 –18 st 495 Nestabilnost vzorca je v tem primeru posledica neustaljenosti pomena oz njegove vezanosti na najstarejša obdobja češ knj jezika 496 Domnevam, da se je določilo Sak ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 16 st 275 VGU_Groselj_FINAL.indd 275 24.11.2011 8:48:50 nejslavnějších epiků nazpaměť. Ner ; 20. st. Tonička je dobrá tanečnice – po tatíkovi – ten to umíval. Svob ) Vědět: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano v stčeš obdobju in 18 –20 st (stčeš. Nebudu seděti vdovú a nebudu věděti bezdětstvie a vdovstvie. Český překlad biblických knih proroků Izaiáše, Jeremiáše a Daniela; 19. st. [Babička chtěla] věděti všemu konec i začátek. Něm ; 20. st. Kdo by nějakou překážku věděl, nechť ji ohlásí na farním úřadě. Mrš ) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine znanja, sposobnosti dokaj stabilno – analizirano gradivo izkazuje posamezne zglede iz 17 in 19 –20 st (17. st. Wjm cestu k nabýwánj gazyka. Const Lib ; 19. st. Všecky řeči ví. Us ; 20. st. Nevíte jména svému hoři. R Svob ) 497 Znát: Pojavlja se ob pomenih (1)–(6) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine védenja stabilno, saj je gradivsko dobro izkazano od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. Aby, kto chce múdrosti znáti, najprve od sebe počal. Hus II 22; 18. st. Z. štěstí své jest veliké štěstí. Tč ; 20. st. Získávání soli z mořské vody zná lidstvo řadu tisíci-letí. SPP) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine sposobnosti, znanja dokaj stabilno, saj je gradivsko precej dobro izkazano v obdobju do vključno 16 st in 19 –20 st (stčeš. Aby práva uměli a znali. Arch IV 445; 19. st. Matka má znala z rodného svého domu výborně pekařské řemeslo. Jir ; 20. st. Ukázalo se, že někteří maturanti neznají pravopis. SPP) Ob pomenu (3) je določilo z vlogo vsebine poznavanja (tip prizadeto s poznavanjem) stabilno; gradivsko je dobro potrjeno od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. A ti Jozeffa neznagechu. Bel ; 17. st. On dobře vůli boží znal. Dač II 2; 20. st. Uvaděčky v kině už Milouška znaly. SPP) Ob pomenu (4) je določilo z vlogo vsebine opažanja, spoznavanja dokaj stabilno – gradivsko je namreč izkazano s posameznimi zgledi iz 17 –20 st (17. st. Po klobauku gest snadno ho znáti. Har ; 19. st. Já ho znám po hlase. Us ; 20. st. Ornithologem byl, znal kdejakého ptáka v lese po zpěvu i po hnízdě. A Mrš ) 498 Ob pomenu (5) se določilo z vlogo vsebine priznavanja itn kaže kot manj stabilno, saj je gradivsko izkazano z redkimi zgledi iz 16 in 19 –20 st (16. st. Kterýž toho znáti neumj. Wq 275; 19. st. Ó, znala boha a plnila jeho zákony, jen že pohanským svým spůsobem. Svět ) Določilo se pojavlja tudi ob pomenu (6) v vlogi vsebine zaznavanja (tudi 497 Domnevam, da se je določilo Sak ob pomenu (1) pojavljalo tudi v obdobju 16 –17 st , ob pomenu (2) pa v 18 st (ter da je nasploh pogostejše); primerjalno (glede na meni dostopne gradivske podatke) je določilo Sak bolj stabilno ob pomenu (1) Opomba: Vsaj v primeru določila Sak se pomena (1) in (2) močno prekrivata ( védenje – znanje, manj sposobnost), kar onemogoča objektivno razvrstitev primerov v prvo oz drugo skupino Dokaz za pomensko prepletanje je tudi dejstvo, da enake zglede (predvsem iz 19 –20 st ) slovarji sodobnega češ jezika uvrščajo k različnim pomenskim opisom: k ‘uměti, znáti’ (PSJČ) oz k ‘být s něčím seznámen, mít o něčem vědomost, přesvědčení’ (SPP) 498 Določilo Sak ob pomenu (4) običajno spremlja neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV), prim [35] 276 VGU_Groselj_FINAL.indd 276 24.11.2011 8:48:50 védenja); je dokaj stabilno – gradivsko je namreč izkazano s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 –20 st (stčeš. S té hory vstúpil Pán Kristus do nebe a znáti tu ješče v kameni šlépěje nohy jeho levé, jako by kto pečeť u vosk měký vtiskl. Cestopis tzv Mandevilla v překladu Vavřince z Březové (15 st ); 20. st. Na praporu je ještě znát spárané kolečko po hákovém kříži. SPP) 499 Znávat: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja nestabilno – gradivsko je namreč izkazano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Věci z bible výborně však znával. Rais ) Ob pomenu (2) je določilo z vlogo vsebine poznavanja (tip prizadeto s poznavanjem) bolj stabilno (sploh glede na pomen (1)), in sicer v 19 –20 st , ko je gradivsko dobro izkazano (19. st. Muže jejího jsem taky znával. Rais ; 20. st. Nikdo mne nezná, kdo mne znával, všechny jsem ráda opustila. R Svob ) [3] Rodilnik (Sgen) Umět: Določilo Sgen se pojavlja ob pomenu (1) v vlogi nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (verjetno diktalnega tipa – kaj kdo zna); določilo (z vlogo vsebine znanja, védenja) je nestabilno – gradivo izkazuje osamljene zglede iz 19 –20 st (19.–20. st. Písniček uměla jako nějaká stará ženská. Jir ; Ona uměla nejkrásnějších a nejrozmanitějších pohádek a písní. Něm ) Za sod češ jezik Sgen ob glagolih umevanja ni značilen – skladenjska literatura ga namreč ne omenja (prim tudi opombo v zvezi z določilom ob glagolu poslouchat – star hudby, sod hudbu; ESČ, 151), medtem ko se je v starejših fazah knj jezika pojavljal J Gebauer tako opozarja na njegov partitivni pomen, npr toho města jména ne pomním Mand 185a (Gebauer, 1929, 343–346);500 podobno interpretacijo določila Sgen ob glagolih (in zloženih povedkih) »poslouchání a povědomosti« ima tudi V Zikmund, npr Pomni, hospodine, sluh svých i všech těch ježto stojí okolo mne. Štít ; Pamětliv budu jmena tvého. Br (Zikmund, 1863, 145) Sgen je v omenjenih primerih nadomestilo določilo Sak, konkurenčno že v stčeš obdobju (prim Gebauer, 1929, 344–345) 501 499 Domnevam, da se je določilo Sak ob pomenih (1) in (3) pojavljalo tudi v 16 st , ob pomenu (2) v 16 in 18 st , ob pomenu (5) v 17 –18 st ter ob pomenu (6) v 16 –18 st 500 Gebauerjeva razlaga je deloma motivirana besedotvorno (količinski pomen predpone po-!), vendar avtor na koncu povzame, da pomen »trochu« zaznamuje tako (glagolske) sestavljenke kot simplekse Ključno je torej »pojetí významu«: »když se má rozuměti dění obmezené, jest genitiv, když se má rozuměti dění neobmezené, jest akkusativ«, pri čemer se lahko ob istem glagolu – odvisno od pomena – pojavljata oba sklona (Gebauer, 1929, 343) 501 Ob glagolih zaznavanja (pomensko blizu umevanjskim) naj bi Sgen že predzgodovinsko nadomestil Sak (stčeš zgolj ostaline, npr slyš těchto nových řečí Tkadl; viz velikého diva LegJiřB; patří smělosti německé HusPost) 277 VGU_Groselj_FINAL.indd 277 24.11.2011 8:48:50 4.4.2.2.3 Predložnosklonsko desno določilo 4.4.2.2.3.1 S tožilnikom [4] Tožilnik + na (naSak) Določilo naSak pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca z (izhodišč- nim) pomenskim odtenkom smernosti, namere (Kopečný, 1973, 117–118) V češ jeziku je predložna zveza naSak v funkciji predmetnega določila ob glagolih mišljenja stabilna Kot predmet, na katerega se dejavnost »hledění, pamatování, zapomínání, rozpomínání, myšlení« nanaša, naSak zaznamuje že najstarejša obdobja češ jezika – ob glagolih mišljenja prim stčeš. pomyslte na to AlxV 1324; na ňešto budeš mieně PilD (Zikmund, 1863, 241–242; Gebauer, 1929, 450–451) Podobno velja tudi za sod češ jezik (npr sorodno Dědeček se ještě pamatoval na první válku), pri čemer pomen predloga večinoma stopa v ozadje (MČ 3, 196) 502 Myslet: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano v obdobju do vključno 17 st in 19 –20 st (stčeš. (Arnošt) na pomstu myſleſe Baw 90a; 17. st. Vždy na tebe myslím. Kom ; 20. st. Když potom pustila kolovrat, trhala se jí niť – neboť nemyslila na práci. Herb ) 503 Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine namere (tudi prizadevanja) manj stabilno – analizirano gradivo namreč izkazuje posamezne zglede iz 19 –20 st (19. st. Dalekoť bylo mé ctižádosti, mysliti kdy na takové postavení [býti ministrem]. Pal ; 20. st. Jindrovi už je třicet, ale na ženění nemyslí. SPP) Mnívat: Pojavlja se v vlogi vsebine mišljenja (tudi spominjanja); je nestabilno – gradivsko je namreč izkazano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Tu [při klekání] mnívám na radosti ráje. Čel ) Mínit: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; je dokaj stabilno, saj je gradivsko izkazano s posameznimi zgledi iz obdobja do 16 st in 19 st (stčeš. (Zrádcové) trúce sě tam na Patrona, mienyecze na ň slova pro ‘ na, jěšto … AlxBM 4, 30; 19. st. Nač mjnil spasitel. Proch na bib 1804) 504 502 Večina glagolov z določilom naSak pomeni fizično, psihično, predvsem pa komunikacijsko dejavnost, ki jo zaznamujeta še reakcija ali čustveno vplivanje na prejemnika (MČ 3, 195) 503 Domnevam, da se je določilo naSak ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 18 st 504 Domnevam, da se je določilo naSak pojavljalo tudi v 17 –18 st 278 VGU_Groselj_FINAL.indd 278 24.11.2011 8:48:50 [5] Tožilnik + o (oSak) Myslet: Določilo oSak se pojavlja v vlogi razmernega vsebinskega udele- ženca505 ( vsebina namere, prizadevanja) ob pomenu (2); je nestabilno, saj je gradivsko izpričano z osamljenimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st (stčeš. (kněží) o pastvu svého břicha myſle ChelčPař 188b; 16. st. Zapomeň na se samého, a o obecné dobré mysl. Gel Petr 96) Pomen predložne zveze oSak kot predmeta (tudi vsebinsko), za katerega si nosilec prizadeva se v češ jeziku dobro ohranja Primeri, ki jih V Zikmund ter J Gebauer navajata za starejša obdobja, npr stčeš. dbáti o něco, 16. st. Zasa-zujte se horlivě o zákon (Zikmund, 1863, 250–251; Gebauer, 1929, 464),506 se pojavljajo tudi v sod jeziku (prim dbát, prosit, starat se, snažit se o jídlo; MČ 3, 195–196) 507 [6] Tožilnik + přes (přesSak) Myslet: Določilo přesSak pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil verjetno označen kot siže ( o kom kdo misli) 508 Določilo v vlogi vsebine mišljenja naj bi se pojavljalo ob pomenu (1), vendar F Š Kott (ki možnost omenja za 19 st , prim Kott, I, 1094) ne navaja zgledov, ga pa označi kot normativno slabega Navedeno omogoča sklepanje, da je bilo določilo v češ knj jeziku tega obdobja izjemno, verjetno pa je zaznamovalo pogovorni jezik 19 st ; mnenje potrjuje pripomba V Zikmunda: »Můžeme mluviti přes zedʼ t j z jedné strany na druhou, avšak chybné jest, což se někdy slyší, mluviti přes ctnostʼ místo mluviti o ctnosti« (Zikmund, 1863, 206) Predložna zveza přesSak je v vlogi določila zgornjega tipa češ narečni germanizem, prim nem überSak (Kopečný, 1973, 176) Prim predvsem sopomensko določilno možnost [8] 505 Etimološko najbrž krajevno ‘okoli’ (izhodiščno), a tudi vzročno/oziralno (Kopečný, 1973, 132, 136–137) 506 Ob glagolih tipa mysliti, starati se, pečovati, dbáti, usilovati itn naj bi določilo oSak ustrezalo nem um, wegen, für (Zikmund, 1863, 250) 507 Na položaju udeleženca vsebine namere, prizadevanja se lahko nahaja tudi propozicijsko določilo – večinoma možno (16. st. Mysl o to, aby se líbil. Mudr ; sod. staral se, aby …; prim nepopolno vsebino/informacijo v sod zgledu Staral se (o to), kde budou spát), lahko pa je tudi realizirano (sod. Postaral se o to, že děti mají co jíst; Zikmund, 1863, 251; MČ 3, 195–196) 508 Osnovni krajevni pomen predloga psl *perzъ (persъ) je vezan na premikanje na drugo stran, tj ‘preko’ (Kopečný, 1973, 175) 279 VGU_Groselj_FINAL.indd 279 24.11.2011 8:48:50 4.4.2.2.3.2 Z dajalnikom [7] Dajalnik + k (kSdat) Določilo kSdat (pomen kraja, predmeta oz čas točke, h kateri je usmerjeno dejanje; Kopečný, 1973, 101) pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca; VV (176) označi določilno možnost kot sižejsko . V predmetnem določilu kSdat se ohranja izhodiščni smernostni pomen predložne zveze ( kam), a preneseno, prim sod. Referent mluvil k otázce investic / k různým otázkám (MČ 3, 194; VV, 177) 509 Medtem ko se določilo v sod češ jeziku ob glagolih umevanja ne pojavlja, pa je v star obdobjih pogostejše, npr stčeš. (Ježíš) mlád jsa uměl jest k silnému boji Štít ř 33b; sorodno co učí člověka k spasení (tudi ob mieniti, prim LMar 13; Gebauer, 1929, 440–441); zglede kSdat s prenesenim pomenom cilja, h kateremu je usmerjena telesna/duhovna dejavnost, navaja tudi V Zikmund (žal brez umevanjskih glagolov, prim 1863, 212–213) Glede na izhodiščni pomen je blizu določilu [4] Mínit: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja dokaj izjemno (nestabilno), saj je gradivsko izkazano z osamljenimi stčeš zgledi ( Kterak mój pán ke mně myeny Pís Vyšbr I; (Jachim) tu vše své dobré děnie mlád sa činil k bohu myenye, v junošstvě bydle LMar 13) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine namere nestabilno – izkazano je z osamljenim stčeš zgledom ( Sebralo se čtvernohé a ptačstvo proti nim mnohé, k boji mieniec velmi tvrdě Baw 99) Umět: Pojavlja se ob pomenu (2) z vlogo vsebine sposobnosti, zmožnosti; je nestabilno – gradivo namreč izkazuje osamljene stčeš zglede (stčeš. Kteřjž kak ne-dospěli, nebo k wogně neuměli, těm poruči města, hrady. St skl II 176) 4.4.2.2.3.3 Z mestnikom [8] Mestnik + o (oSlok) Določilo oSlok pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo govori oz. misli? ); izhodiščno ga verjetno zaznamuje krajevni pomen ‘okoli’, na katerega se navezujejo t i predmetni tipi (Kopečný, 1973, 132–137) 510 509 Med glagoli, ki v sod češ knjižnem jeziku ohranjajo določilo kSdat, se nahaja tudi glagol govorjenja mluvit (ki je umevanjskim soroden); določilo naj bi bilo v tem primeru kategorialni izraz vsebinske, mišljenjske tvorbe, ki ga vsebinsko dopolnjuje razvijajoči izraz (VV, 177) Predlog k je v primeru določila kSdat pomensko izpraznjen, prim izhodiščni krajevni pomen o v določilu oSlok 510 O razmerju med psl *o < ide *op(i) ‘blizu, na, ob, za’ in *obь /*obъ ‘ob, pri, okoli’ < ide *obhi ‘na, k’ ter o njunem oblikovnem, pomenskem sovpadanju glej npr Snoj, 2003, 454 280 VGU_Groselj_FINAL.indd 280 24.11.2011 8:48:50 Predmetno določilo oSlok zaznamuje glagole govorne, mišljenjske dejavnosti ( mluvit, soudit, rozhodnout, přemýšlet, rozjímat itn ); pojavlja se v vlogi t i sižeja oz določilne realizacije vsebinskega udeleženca (MČ 3, 197) Za predložno zvezo oSlok je bila omenjena funkcija značilna že v stčeš obdobju, prim abych vždy myslil … o tobě Modl 12b; musil jíti nesa kopie, jenž lépe věděl o snopě … AlxV 2246 (ob glagolih umevanja tipa mysliti, věděti, znáti itn gre za prenesen krajevni pomen oSlok kot predmeta, okoli katerega se kaj dogaja ali je; Gebauer, 1929, 465–466) in tudi kasneje, npr 16. st. O tom na své cestě přemyšloval. Cap (Zikmund, 1863, 252) 511 Myslet: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; je dokaj stabilno, saj je gradivsko izkazano s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 17 st in 19 st (stčeš. Panku, myſl o sobě spieše! (verš 8slab ) Hrad 143a; 17. st. Vždy o tobě myslím. Kom ; 19. st. Bylo nám tak milo po čas celý, když jsme svorně spolu v míru žili, nemyslíce o loučení žádném. Pfleg ) 512 Vědět: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine védenja; je stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stčeš obdobja do vključno 20 st (stčeš. O tom niče nevědieše. Kat 241; 17. st. Kdyby kůň o své síle věděl, nikdo by na něm neoseděl. Ros ; 20. st. Dítě ani neví o své vychovatelské moci a síle. SPP) Vědívat: Pojavlja se z vlogo vsebine védenja; je nestabilno, saj je gradivsko izpričano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Vědíval o všech tajnostech a spádech obchodního světa. Staš ) Znát: Pojavlja se ob pomenih (1) in (6) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine védenja nestabilno, saj je gradivsko izpričano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Tam oba spolu býwali, rodiče o nich neználi. Čas mus VI 394) Določilo se pojavlja tudi ob pomenu (6) v vlogi vsebine zaznavanja (tudi védenja); je prav tako nestabilno – gradivsko je namreč izkazano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Sotwa bylo o wčelnjku znáti. Rozm o wčel 4) 511 Zikmundov opis pomena oSlok ob glagolih umevanja se ujema z Gebauerjevim: »V smyslu přeneseném klade se o věcech, kolem čeho činnost se děje, nač se táhne, s čím se obírá, zamnestknává /…/«; prim nem über, von, wegen, in Ansehung, in Betreff (Zikmund, 1863, 252) 512 Domnevam, da se je določilo oSlok pojavljalo tudi v 18 st 281 VGU_Groselj_FINAL.indd 281 24.11.2011 8:48:50 4.4.2.2.3.4 Z orodnikom [9] Orodnik + s (sSins) Umět: Določilo sSins513 pokriva vlogo razmernega udeleženca ob pomenu (1); je manj stabilno, saj je gradivsko izpričano z redkimi zgledi iz 16 in 19 st (16. st. Spustili do moře ty, kteřj s njm (= mořem) uměli. Gel Petr ; 19. st. On s ním umí (zacházeti). Us Dch ) 514 Novejša češ skladnja obravnava predložno zvezo sSins kot obveznovezljivo določilo ob glagolih zacházet (s granátem), počítat (s rozhodnutím) , dělat se ‘dávat si práci, pachtit se s něčím’ itn (npr sod. Dělala jsem se s tím referátem přes dvě hodiny); v zgledih tega tipa naj bi sSins izražal vsebinsko določitev oz vrsto dejavnosti (MČ 3, 199; VV, 240) Podobna vloga (navezujoča se na sred-stvenost) zaznamuje tudi določilo ob umět (1), pri katerem je torej treba domnevati pomen ‘biti spreten z’ (izhodiščno ‘(znati) ravnati z’), v kolikor ne gre za elipso INF glagola tipa zacházet (prim določilo [11] INF) 4.4.2.2.4 Deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo [10] Deležnik (Part) Določilo Part nastopa v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca in predstavlja le različico oz ustreznico SENT na mestu predmetnega vsebinskega odvisnika V zvezi s Part v vlogi vsebinskega udeleženca je treba omeniti vsaj dve prekrivni možnosti: (a) Part kot določilo nekaterih glagolov; (b) Part po zaimkih kto, čso in po vezniku jak(ž) 515 V tipu (a) se je Part pojavljal ob glagolih činiti sě, mnieti (sě), mysliti itn ; zaznamoval ga je skupni osebek z nosilcem vezljivosti (Snom), funkcijsko je ustrezal vsebinskemu odvisniku z veznikom že (stčeš by) Zgledi tipa mysléch ležě sám jediný Alx; ten zisk, jenžto mní maje, otloží AlxBM 5, 28 513 Osnovni (splslov ) pomen predložne zveze sъ(n)Sins naj bi bil spremljevalni (komitativni, asociativni), npr sln potovati s kom; z njim sta tesno povezana vsebinski (npr češ , slš hrnec s vodou, s kúzly sě obchoditi; kvalifikacijsko češ děvče s modrýma očima) ter sredstveni pomen (blizu načinovnemu, prim sln konj se brani s krepko nogo; Kopečný, 1973, 244–249) 514 Slovar F Š Kotta razlaga zglede z elipso INF zacházeti ‘ravnati, ukvarjati se z’ (prim Kott, IV, 359–360) Kljub redkim zgledom domnevam, da se je določilo sSins ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 18 st 515 Poleg njiju se v stčeš kontekstu omenjata še možnosti (c) deležijskih zvez tipa bděli, stád svých střehúce Štít in (d) absolutnih deležniških zvez, ki so nastale pod vplivom latinščine, npr sediecích jich a jedúcích vece jim Ježíš EvOl Medtem ko je bila možnost (c) priljubljeno skladenjsko sredstvo v knj jeziku 16 –17 st , ki je bilo nato revitalizirano v novočeškem knj jeziku (danes se kot stilistično zaznamovano sredstvo v tej možnosti pojavljajo predvsem deležniki sedanjega časa), pa je možnost (d) kot mehanični kalk po lat vzoru do konca 14 st izginila (HMČ, 365, 367–369) 282 VGU_Groselj_FINAL.indd 282 24.11.2011 8:48:50 so se v češ jeziku obdržali do konca 16 st (HMČ, 365; prim Trávníček, 1956, 185–186) Drugo možnost (tj Part po zaimkih kto, čso) je s prvo družila vrednost vsebinskega odvisnika in določila glagola – v strukturah s čso ( co) glagola nevěděti, prim neviete co prosiec Krist ‘nevíte, co máte prosit’, nevěda co čině Pass (včasih je imel Part tudi funkcijo odvisnega deliberativnega vprašanja, npr nevědieše, co učiniti ani kam sebú vrha OtcA ‘nevěděl, co má učiniti ani kam se poděti’) Strukturo je po stčeš obdobju nadomestil INF (npr neviem co řéci sobě Baw ‘co si mám říci’) oz míti + INF (Trávníček, 1956, 185; HMČ, 366–367; prim tudi Gebauer, 1929, 596–598) 516 Mnít: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; v gradivu sem zasledil posamezne (istoosebkovne) stčeš zglede ( Mnhiech ztepa všě kniežata DalH 40; (liška) mnyeſe oklamajíc čbána, nalit sě oblúdí sama Hrad 130a); navedeno priča o tem, da določilo Part ni bilo redko ob glagolu mnieti v stčeš obdobju Mínit: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; v gradivu sem zasledil le osamljen (istoosebkovni) stčeš zgled ( On (otec Pilatův, vida ve hvězdách, že by dnes mohl zploditi syna pověstného) mienil chtě z toho jmieti utěšenie, nalit túhu jmieti bude Štít uč 9a) Osamljenost določila Part, ki je zgolj različica vsebinskega SENT, verjetno priča o njegovi izoliranosti [11] Nedoločnik (INF) Določilo INF se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) Določilo kaže pri glagolih umevanja na dve strukturni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva INF (sem sodijo pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’); ta skupina glagolov se približuje pomožniški vlogi; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer predstavlja nedoločniški polstavek le različico SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka, ki se pretvori v nedoločniški polstavek (sem sodijo čisti védenjski pomeni) Ob glagolih umevanja ima INF (vloga vsebinskega udeleženca različnih tipov) predmetno funkcijo, z vezljivostnega vidika pa lahko nastopa kot »edino« določilo ali zgolj nominalizacijsko sredstvo ( sekundarna zasedenost vezljivostnega 516 Strukture s kto se pojavljajo po zanikanem býti (pomen ‘obstajati’), drugotno tudi po trdilnem (npr neby kto za právo sě postavě Dal ‘nebylo [nikoho], kdo by se postavil za právo’) V nekaterih primerih so imeli Part s kto, co funkcijo ozir odvisnikov, npr nad nimi což chtiec činichu Baw, medtem ko so strukture Part po vezniku jako ( jakž, jakož) nadomeščale primerjalne odvisnike, npr jakž chtě dary své dělíš LegMar (HMČ, 366–367) 283 VGU_Groselj_FINAL.indd 283 24.11.2011 8:48:50 položaja po P Karlíku) Njegovo pojavljanje je pogojeno z enakostjo vršilcev/ nosilcev dejanja v glavnem stavku in nedoločniškem polstavku (MČ 2, 148–149) Kot »edino« določilo se razlaga INF ob glagolih hledět, hodlat, mínit, dovést, umět; dokázat itn (MČ 3, 231);517 je tudi običajno oblikovno sredstvo za izražanje udeleženca sposobnost (prim VV, 207) 518 INF ob glagolih (t i predikatorjih) s pomenom védenja (manjšega od 100 %), npr domnívat se, soudit, myslet, predstavlja nominalizacijo SENT z veznikom že, npr Doufal, že tam najde nové přátele // tam najít nové přátele; Domnívala se mu to čísti na očích. Tovrstna skladenjska raba INF (domnevno latinizem) je v sod češ jeziku arhaična 519 Po drugi strani pa je nominalizacijski INF ob glagolih s pomenom ‘nabytí rozhodnutí realizovat nějaký děj’ (tipa předsevzít si, umínit si, rozhodnout se) v sod jeziku običajen, prim Bratr si usmyslil, že se ještě letos ožení // ještě letos se oženit (SČ, 101, 104) 520 Zgoraj opisano skladenjsko »obnašanje« INF je značilno tudi za starejša obdobja češ jezika, kar potrjujejo zgledi v Zikmund (1863, 639–640) in Gebauer (1929, 574–575; slednji brez natančnejše pomenske diferenciacije) F Trávníček navaja ob zanikanem nevědět možnost INF v funkciji indirektne-ga dopolnjevalnega (po J Zubatem celo deliberativnega) vprašalnega odvisnika, prim nevědieše, co učiniti tomu Hrad 9b (pogosteje ob mít, npr stčeš. nejmám tʼ co dáti Hrad 127b); struktura zaznamuje vso historično dobo češ jezika (Tráv-níček, 1956, 177; tudi Bauer, 1960, 163) 521 V Zikmund (1863, 405) v zgledih tega tipa eksplicitno vzpostavi razmerje med SENT in drugotnima INF, Part: 16. st. Nevěděli, coby jemu odpověděli. Br – 16. st. Játʼ vám nevím co seznávati. Svěd (drugače Vím toho na kom posahati. Svěd ) – stčeš. Nevím, co čině. Štít Myslet: Pojavlja se ob pomenu (2) z vlogo vsebine namere (INF tipa (a)); določilo je dokaj stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano v obdobju do vključno 16 st in 19 –20 st (stčeš. Jehož (Krista, já) nynie myſlym… přijímati Modl 27a; 19. st. Co 517 Po MČ 3 (231) je INF del osnovne stavčne strukture (»základová větná struktura«) le tedaj, ko ne vstopa vanjo z izpeljavo (tj s substitucijo ali transformacijo) oz ko gre za edino oblikovno določilno možnost Za izpeljane stavčne strukture veljajo tudi muset odejít, smět běhat itn (povedki s t i modalnimi specifikatorji, prim MČ 3, 280) Posebno pozornost si zasluži tudi opomba, da gre v zvezah tipa umí rusky za izpust (elipso) nedoločnika mluvit itn (MČ 3, 231) Zgodovinska stabilnost zvez tega tipa pa vendarle omogoča sklep, da gre za uveljavljeno določilno možnost 518 V pričujočem delu se ga obravnava kot vsebino sposobnosti 519 V Zikmund navaja več tovrstnih zgledov iz starejših obdobij češ jezika, npr 16. st. A myslíme my bez viny býti? Br (Zikmund, 1863, 414) 520 Po VV (157; tudi 155) se lahko infinitivizirajo naslednji SENT z vlogo vsebinskega udeleženca: večina SENT z aby (izjema so predikatorji tipa prosit ali tisti, ki oznako [+volunt] pridobijo sekundarno, npr volat) in SENT z že, ki pomenijo še nerealizirano dejanje/stanje O nominalizaciji z nedoločnikom (infinitivizaciji) glej tudi MČ 3 (230–232, 509) 521 F Trávníček meni, da je imel INF izhodiščno prislovnodoločilno funkcijo oz prislovni pomen; v skladu s tem razlaga tudi izhodiščni pomen strukture »co dělat« kot ‘co (je) na práci, co (je) za účelem práce?’ ( co predstavlja Snom, medtem ko je INF dělat njegovo določilo ozira, namena; Trávníček, 1956, 177) 284 VGU_Groselj_FINAL.indd 284 24.11.2011 8:48:50 myslíte s Vácslavem započíti? Ehrenb ; 20. st. Nic zlého jsem nemyslil propovědit. Svob ) 522 Mnít: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja (INF tipa (b)); določilo je relativno stabilno, saj je gradivsko izpričano s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in 19 st (stčeš. Ti jʼho (Tyrští Alexandra) protivně uzřěchu, poddati sě jʼmu nechtiece a obrániti sě mniecze AlxH 8, 8; 19. st. Tolik krásy, tolik lesku mní [žena] uzříti jen v nebesku! Erb ) 523 Mínit: Pojavlja se ob pomenu (2) z vlogo vsebine namere (INF tipa (a)); je stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. Ten, jenž všú mocú mieny potkati sě bojem silně… AlxH 4, 2; 18. st. Míním to vykonati. Toms ; 20. st. Tak jako tak jsem mínil odejít do ciziny. SSpoj) Umět: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja, védenja (INF tipa (a)) stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. A Syn múdrost, aby uměl sě vystřieci od zlosti. J Hus, Dcerka nebo o poznání cesty pravé k spasení; 17. st. Umj, to udělati, plawati, geziti, tomu barwu dáti Ros . ; 20. st. »Poslyšte, umíte zpívat?« otázal se jeden z nich Švejka. SPP) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine sposobnosti, zmo- žnosti (INF tipa (a)) stabilno, saj ga gradivo potrjuje od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. Úředníci neumějíc toho najíti i odložili to na markrabinu milostʼ. Půh I 266; 17. st. O toho (syna zemřelého) se neračte starati, který giž opatřen gest, a má se nepochýbně lépe, než umjte na to mysliti. Ms Žer Čas mus V 399; 20. st. Kočka se nikdy nepřežere, umí včas přestat. SPP) 524 Umívat: Določilo z vlogo vsebine znanja, védenja je stabilno vsaj v 19 –20 st , ko je gradivsko izpričano s posameznimi zgledi (19. st. Refunda umíval povídati nej-podivnější noviny. Třeb ; 20. st. Vesničtí muži umívají kuchařit jako ženy. Rais ) Vědět: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja (INF tipa (b)) dokaj stabilno, saj je gradivsko izkazano s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 17 st in 19 st (stčeš. Giž newj kam koz hnáti. Dal ; 17. st. I newěděl gsem co dělati. Com lab ; 19. st. Ruka se chvěje, neví patrně, po čem sáhnouti dříve. Vrch ) 525 Ob pomenu (2) je določilo v vlogi 522 Domnevam, da se je določilo INF pojavljalo tudi v 17 –18 st 523 Domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 17 –18 st 524 Pri določilni možnosti z INF je težko ločevati med pomenoma (1) in (2) (prekrivnost znanja in sposobnosti, zmožnosti); vendarle pa se zdi, da prevladuje prvi Domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (2) pojavljalo tudi v 18 st 525 Ob vědět (1) gre večinoma za določilo INF v indirektnih vprašanjih tipa Ne ve, kaj reči; ob izpolnjenem pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka ga zaznamujeta še zadobnost (ne istodobnost), pogojno(-želelna) modalnost (pretvorba Ne ve, kaj bi rekel), mogoče namernost; prim V Zikmund (1863, 405), F Trávníček 285 VGU_Groselj_FINAL.indd 285 24.11.2011 8:48:50 vsebine sposobnosti, znanja (INF tipa (a)) tudi dokaj stabilno – gradivsko je izkazano s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 –20 st (stčeš. Vědietʼ praviti o tom hoši. Dal 148; 19. st. Věděli mnoho vypravovati o jeho laskavosti. Brs ; 20. st. Ale věděl na všechno znamenitě odpověděti. Olb ) 526 Znát: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja (INF tipa (b)) nestabilno, saj je gradivsko izkazano z osamljenimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 st (stčeš. Napřed vám velmi děkujeme a mnohým dobrým to otplatiti že jste se tuto sjeli nynie k našemu pilnému obeslánie, neb sami znáte býti potřeba toho, že jest jich již velmi mnoho … Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník; 19. st. Božství býti pohané znali. Sš II 47) 527 Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine sposobnosti, znanja (INF tipa (a)) stabilno, saj je dokaj dobro izkazano za 17 –20 st (17. st. Což ačkoli gsem znal poněkud tak býti. Har ; 19. st. Kdo nezná mlčeti, nezná i mluwiti. Prov ; 20. st. Znal chytati ryby do ruky. M Jahn ) Znávat: Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine sposobnosti, znanja (INF tipa (a)) nestabilno, saj je gradivsko izkazano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Rád se přitřel k hezkým čeperným mladicím a jak je znával bavit vypravováním. Tůma) [12] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti 528 Vsebinski odvisniki s pomenom odvisnih izjav, vprašanj, ukazov, želja se pojavljajo v vlogi določila ob glagolih (in samostalnikih) sporočanja, zaznavanja, mi- šljenja, vrednotenja itn ; imajo večinoma predmetno, osebkovo ali prilastkovno funkcijo (HMČ, 382; MČ 3, 510) 529 Brezvezniški SENT so v češ jeziku redkejši od vezniških, zaznamujejo pa večinoma besedila bližja pogovornemu jeziku ali prosto pripovedovanje, prim stčeš. králi, věz to cele, veš svět muší na tě zřieti NRada 546 (Bauer, 1960, 117– 119) Na razvoj SENT iz neodvisnih stavkov opozarjata stčeš izjavna veznika ano, nali(tʼ) s še jasno členkovno oz medmetno funkcijo (stčeš. uzřě, nalitʼ dievka pláče ‘uzřel: hle, dívka pláče’; 19. st. v tom se ohlédl a vídí, ana bída jde k němu (1956, 177), J Bauer (1960, 163) 526 Domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 18 st , ob pomenu (2) pa v 16 –18 st Čeprav v češ knj jeziku 19 in 20 st prevladujejo zgledi določila INF ob pomenu (2), pa tovrstne določilne možnosti za vědět ne navajajo aktualni vezljivostni slovarji (prim SPP, SSpoj) 527 Domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (1) pojavljalo tudi v obdobju 16 –18 st 528 Primarna odvisniška realizacija vsebinskega udeleženca je posledica njegove situacijskosti (SČ, 100) 529 V glavnem stavku pogosto nastopa tudi navezovalni element odvisnika – največkrat zaimenski to (sklonsko kot Sak, naSak, oSak, zaSak in oSlok) 286 VGU_Groselj_FINAL.indd 286 24.11.2011 8:48:50 Erben) 530 Tako staročeško kot sodobno v vlogi izjavnega veznika prevladuje že (z variantami žʼ, žež do 15 st ; izhodiščno poudarjalni deiktični pomen ‘glej’), npr zrado, vědě, žʼnic nemineš LegJid, medtem ko sinonimni vezniki ež, jež (< zaimek e, je + členek že), jenž (< ježe, ujemalno po m sp ) itn po stčeš obdobju izginejo 531 Odvisnike s pomenom domnevnih dejanj, zadržka itn je še v 14 st uvajal by v funkciji veznika (kasneje aby, že + pogojnik) V 16 st se je po trdilnem glavnem stavku ustalil že in povedni naklon (npr vy mníte, že sou praví křestʼané Blah), po zanikanem aby, deloma by (npr však nepamatuji se, abychom kdy na čem jistém zůstali Blah); odvisniški tip se je poenotil v 19 st , ko sta prevladala veznik že in povedni naklon (HMČ, 382–384; natančneje Bauer, 1960, 119–153) 532 Indirektno vprašalne odvisnike je že v stčeš obdobju najpogosteje uvajal odlo- čevalni členek li ( lʼ) (realno, konkretno vprašanje), tudi zda(li), za, azda, zali itn (negotovost, deliberativnost), npr počě Smila tázati, umie-li zlato plavati Dal; chtě rád od něho zvěděti, zdali kdy jest … učinil OtcB 11b,533 v dopolnjevalnem podtipu pa vprašalni zaimki, prislovi Med spremembami, ki se nanašajo nanje, naj omenim razvoja kto > kdo, čso > co ter izgubo vprašalnih kaký, kakový, kak(o), ki jih v 17 st nadomestijo jaký, jak itn (v 15 st tudi kteraký, kterak itn ), npr stčeš. prorok … nepraví, kaková by to zvěř byla ŠtítMus; pověz mi, jaká jest toho příčina Hyn (Bauer, 1960, 153–166; HMČ, 384–385) V sod češ skladenjski literaturi (prim MČ 3, 508–518) se SENT ob glagolih umevanja delijo na vezniške in oziralne, delitvi na indirektno izjavne in vprašalne 530 Tako nali(tʼ) kot ano sta se v stčeš obdobju še uporabljala kot medmeta; zaradi tega so z njimi uvedeni odvisniki pomenili »v živo« potekajoče dejanje (odvisnike sta zaznamovala povedni naklon in sedanji čas; HMČ, 382) J Bauer navaja, da so se SENT z nali(tʼ) pojavljali predvsem ob glagolih zaznavanja (do 15 st ); podobno velja tudi za ano (< a + ono) z izhodiščno deiktičnim pomenom ‘glej’ Ujemalni an, ana itn (sekundarno razvit iz ano pod vplivom ozir zaimka jenž) se je pojavljal še v 19 st , ko ga je nadomestil jak Pogost je bil v povedkovodoločilnih odvisnikih tipa stčeš. uzřě svatého Petra a Pavla, ana k němu jdeta Pass (Sak – SENT), ki so nadomeščali določilni možnosti Sak – Part, Sak – INF (prim Trávníček, 1956, 50–55) Ob navedenih veznikih se pojavljajo še ande (poleg deiktičnega ‘glej’ še krajevni pomen tipa češ tamhle), priredni veznik a v kombinaciji z osebnimi zaimki za 1 in 2 os , npr a já, a ty (14 –15 st ) in osamljeno až (stčeš , izhodiščno medmetni pomen; Bauer, 1960, 119–127) 531 Zgornjim konkurenčni vezniki so v stčeš obdobju bili jako (redek), domnevno relikt starejšega izjavnega veznika, sorodnega stcsl áko (ni enak sod jako), pogostejši jak(o) (jakož) s pogojnikom (kasneje kterak by), ki je izražal domnevo, neresnično izjavo itn ; v čustveno obarvanih, vzkličnih stavkih (izhodiščno retorična vprašanja) pa so se pojavljali vezniki kak(o), kterak, kaký. Stčeš veznik nebo je kalk po lat quia, quoniam (prek vzročnega pomena), redek izjavni co pa kaže na soroden razvoj kot vpr zaimek *čьto v jslov in vzhslov jezikih (Bauer, 1960, 128–131) 532 Pogojnik se uporablja po zanikanem glavnem stavku (ob povednem naklonu), npr nevěřím, že by to udělal // že to udělá, veznik aby pa po čustveno obarvanih zanikanih glavnih stavkih, npr není možné, aby to byla pravda (HMČ, 384) 533 Redkejši so bili ač (prev ustreznica lat si), npr ač hříšník jest, nevědě EvOl J 9 25, in či, čili v ločnih vprašanjih tipa ale kto vie, bude-li tak či nebude HusSvatokup 153a Etimološko je li nejasen (razpoloženjski členek?), za itn naj bi se razvil iz aza < veznik a + členek za (ide *gho), pogojni ač ustreza psl *atʼe, či pa zaimenskemu vpr korenu (prim co < *čьso; Bauer, 1960, 156–157) 287 VGU_Groselj_FINAL.indd 287 24.11.2011 8:48:50 pa se »izogibajo« 534 Prvi se ločijo glede na to, ali se vsebina podaja kot enoznač- no dejstvo ( že) ali kot nekaj nedoločenega ( zda, zdali, -li, jestli), npr Já si hned myslela, že sem chodíte kvůli tomu – Přemýšlím, mám-li to udělat (prim tudi Petr ví, že – zda Karel přijede) Vezniška beseda jak (med veznikom in relativom) se pojavlja po glagolih čudenja, lahko pa v odvisnik vnaša količinsko vrednotenje (npr Už poznala, jak těžko se chudým lidem žije) Oziralni nevprašalni SENT (tj indirektno vprašalni dopolnjevalni) izražajo nepopolno eksplicitno vsebino, relativ pa predstavlja njen »zablokirani« del ( suplemendum po VV), npr Již věděl, co ho sem přilákalo (MČ 3, 514–518) 535 V indirektno pozivnih odvisnikih se je že v stčeš obdobju uporabljal veznik aby (in danes arhaični by), prim radiltʼ bych, aby přěstala Mast, po velelnem in vprašalnem glavnem stavku (s chtieti) pa tudi atʼ (< a + poudarjalni členek ti) s povednim naklonom, prim řci bratru mému, atʼ rozdělí se mnú dědictví Hus Svatokup (zaznamuje še namerne odvisnike; Bauer, 1960, 166–180; HMČ, 385) 536 Myslet: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) ima določilo vlogo vsebine mišljenja; je stabilno, saj je gradivsko dobro izkazano za obdobje do vključno 17 st in 19 –20 st (stčeš. I mé srdce myslí, že se jest upevnila, neb tiho na mně jeji dobrota zaslúžila. Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník (konec 15 st ); 17. st. Smutku polehčenj bude, mysliti, že se wšechno wšechněm přihoditi může. Com jan 375; 20. st. Alena už myslela jen na to, že má zítra odcestovat. SPP) Ob pomenu (2) ima določilo vlogo vsebine namere, prizadevanja; je nestabilno, saj je izkazano s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st (stčeš. Člověk… myſle, aby ve všech věcech v nižádný dluh neupadl ChelčPost 259b; 16. st. Dnem i nocj o to myslil, aby Neklana z toho knjžetstwj wypudil. Hág r 867) 537 534 Za indirektne vprašalne odvisnike veljajo samo tisti po glagolih spraševanja, prim predvsem VV, 152, 158 535 P Karlík loči ob glagolih umevanja čustveno obarvane SENT, z »odprto« resničnostno modalnostjo ( zda, -li, pogojno jestli) in neobarvane, »resnične« ( že), npr Petr ví, že Eva se rozvedla – zda se Eva rozvedla. Z vezniškimi besedami tipa kdo, kde, kdy se signalizira t i nepopolna informacija (SČ, 101) VV (150–164) obravnava SENT glede na tip vsebine (informacije) V SENT, ki predstavljajo popolno eksplicitno vsebino, se raba že, aby, atʼ, zda (jestli, -li) razlaga s pomen oznakama [±asertivnost], [±voluntativnost]: [+asert] pomeni dano vsebino ( že); [–asert] predstavlja zgolj poimenovano vsebino (situacijo), o kateri se nič ne sporoča ( zda, jestli, -li); [+asert], [+volunt] predstavlja stanje/dejanje, ki ga skuša nosilec doseči ( aby, atʼ; VV, 151–155) V primeru glagolov umevanja je najbolj relevantna [empiričnost]: samo [+empir] vsebino lahko izražajo odvisniki z vezniki že, zda, z ozir zaimki in prislovi, npr Pamatuji si, zda / kdy jste žádal o dovolenou; [–empir] vsebina je omejena na odvisnike z že, npr *Domníval jsem se, zda / kdy jste žádal o dovolenou (VV, 199) Za nepopolno eksplicitno vsebino velja enako kot zgoraj, prim VV, 157–159 536 Po glavnem stavku s chtieti, prositi se je v stčeš dobi pojavljal tudi atʼ s pogojnikom Redkejši so bili stčeš pozivni odvisniki z že + pogojnik, zda(li), kak by s pomenom negotove ali vljudne prošnje (v humanistični češčini tudi že + povedni naklon pod vplivom nem daß) Po prositi, raditi je lahko nastopal brezvezniško uveden odvisnik z velelnikom (Bauer, 1960, 166–180) V sod češ jeziku naj bi »velelne« pozivne odvisnike uvajala veznika aby in pogojno atʼ (prvega lahko nadomesti že, ko se modalnost » aby + pogojnik« izrazi leksikalno); »optativne« pozivne odvisnike uvaja prav tako aby in le izjemoma atʼ, pri čemer prvi ni nadomestljiv z že (MČ 3, 512–514) 537 Domnevam, da se je določilo SENT ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 18 st ; hkrati dopuščam, da se je SENT v 288 VGU_Groselj_FINAL.indd 288 24.11.2011 8:48:50 Mnít: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; je stabilno, saj je dokaj dobro potrjeno za obdobje do vključno 16 st in 18 –19 st (stčeš. král mnie za to, by se jeho těla házeli OpMus 16b; 18. st. Mní, že mu samému slunce svítí. D ; 19. st. Já však mním, že bych za vás nedal trochu slin. Havl ) Mnívat: Določilo z vlogo vsebine mišljenja je nestabilno, saj je izkazano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Tak družně s tebou snívám, ó Vltavo, a mnívám, žeť pravdou stará zvěst. Krás ) Mínit: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) ima določilo vlogo vsebine mišljenja; je dokaj stabilno, saj je gradivsko izkazano s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 –20 st (stčeš. Jáz to myeny…, že … Hrad 32a; 19. st. Manželka radova mínila, že nezbývá leč poskytnouti jim almužny a napome-nouti je k dobrému. Prav ; 20. st. Sestry mínily, že se o tom nemá v rodině mluvit. SSpoj) Ob relacijskem pomenu (3) ima določilo vlogo pomenske vsebine; je nestabilno – v gradivu sem zasledil le osamljen stčeš zgled ( To mnieni, že ktož chce bez škody ostati, nerodʼ u přátelskú svádu sě uvázati. Dal ) 538 Vědět: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine védenja; je stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stčeš obdobja do 20 st (stčeš. Mistře, víme, že si spra-vedlivý a cestě boží v pravdě učíš ... Řád korunování krále českého a královny; 17. st. Newjme, kde nás hodina naše čeká. Com lab ; 20. st. Věděl jsem, že tomu muži bych políček jistě nevrátil. SPP) Vědívat: Določilo z vlogo vsebine védenja je nestabilno, saj je gradivsko izpri- čano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Ale Martin nevědíval ani, proč se hněvala. Sab ) Znát: Določilo se pojavlja ob pomenih (1) in (6) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine védenja stabilno – vsaj do vključno 19 st , ko je gradivsko dokaj dobro izpričano (stčeš. Svobody nech tam, neb znáš, že jest velmi myslný člověk! Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník; 17. st. A tu z. sluší, odkud sobě dʼábel k tomu příčinu vzal. BR II 15; 19. st. Vždyť to známe, jak to na panstvích chodí. Rais ) Določilo se pojavlja tudi ob pomenu (6) v vlogi vsebine zaznavanja (tudi védenja); je dokaj stabilno – gradivsko je namreč izkazano s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in 19 –20 st (stčeš. K tomu zamysli věc druhú: káza vzvésti žird přědlúhú, po niejžto by bylo znáti, když by bylo vojščě vstáti… Alexandreida Zlomek budějovický (14 st ); 19. st. Jak promluvila, bylo znáti, že vlogi vsebine namere, prizadevanja ob pomenu (2) v zgodovini češ jezika pojavljalo pogosteje (tudi po 16 st ) 538 Domnevam, da se je določilo SENT ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 16 –18 st ; hkrati dopuščam možnost, da se je določilo SENT v vlogi pomenske vsebine ob pomenu (3) vsaj v stčeš obdobju pogosteje pojavljalo 289 VGU_Groselj_FINAL.indd 289 24.11.2011 8:48:51 je od Vysokého Mýta. Šim ; 20. st. V cirkusu už hráli druhý kousek. Ani to nebylo znát, že jim jedna křidlovka chybí. Podr ) 539 [13] Premi govor (PG) Določilo PG pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa in se v tej vlogi verjetno pojavlja prek »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’); ta stilistično zaznamovana besedilna določilna možnost je pretvorljiva v SENT (tudi zamenljiva je z njim), prim odvisni govor (MČ 3, 56) O PG kot določilu (udeležensko vsebina oz t i diktum) predvsem ob glagolih govorjenja (a tudi zaznavanja, mišljenja, védenja itn ) razpravlja VV (172–173); funkcijsko naj bi bil PG v odnosu do spremnega stavka enakovreden vsebinskemu predmetnemu odvisniku (brezvezniška povezava; Bauer, 1960, 180) 540 Med posebnosti PG v stčeš obdobju se lahko uvrstijo deležniki tipa a řka, ki so se pogosto pojavljali po verba dicendi itn ter tako uvajali PG, npr A všed do pelešě ten bratr, počě mysliti a řka: »Dobřě-li mi řekl stařec či zle?« OtcB, ter t i odvisni premi govor; slednji v svojem bistvu predstavlja z veznikom že uvedeni premi govor (izjavne in želelne povedi), prim a on pravieše, že já jsem EvZim J 9 9, ki se v sodobnem jeziku ni ohranil (Bauer, 1960, 180–187) 541 Mínit: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; gradivsko je izpričano z osamljenima zgledoma iz 19 –20 st (19. st. »To udělal za jisté ten náš luciper!« mínila babička. Něm ; 20. st. »Tak jí nasekejte,« mínil dědeček. SSpoj); čeprav je določilo osamljeno (vpliv stilistične zaznamovanosti), domnevam, da se je v zgodovini češ jezika pojavljalo nekoliko pogosteje Vědět: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; čeprav je določilo izpričano z osamljenim stčeš zgledom ( Také potom máš věděti: Vezma kuře černé, rozedřiž je na chřbetě, vložiž jemu na hlavu a na čelo, toť jemu velmi spomuož. Lékařství neznámého františkána), na kar vpliva tudi stilistična zaznamovanost, domnevam, da se je v zgodovini češ jezika pojavljalo pogosteje 539 Domnevam, da se je določilo SENT ob pomenu (1) pojavljalo tudi v 18 st , ob pomenu (6) pa v 17 in 18 st 540 PG kot brezvezniškega vsebinskega odvisnika ne obravnava MČ 3 (503); spremni stavek in PG naj ne bi tvorila strukturne celote, ker pripadata različnim izrekom (»promluva«) 541 V stčeš obdobju ima že vezniško funkcijo, genetsko pa se vzpostavlja zveza s kazalnim zaimkom *ježe ‘to’ (prim tudi ež) oz medmetom s pomenom ‘glej’ (Bauer, 1960, 187) O odvisnem premem govoru razpravlja že J Gebauer (1929, 73–74) 290 VGU_Groselj_FINAL.indd 290 24.11.2011 8:48:51 4.4.2.2.5 Dve desni določili [14] Določilna možnost Sak – Sak Določilna možnost Sak – Sak predstavlja strukturo t i dvojnega tožilnika, pri čemer ima prvi vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki mu je v umevanjskem procesu pripisana vsebina, lastnost preko predikativnega Sak T i drugi Sak ima v zgornji možnosti predikativno vlogo (t i doplněk), na tem položaju pa mu v češ jeziku konkurirajo predvsem Sins, zaSak in jakoSak Med pridevniškimi povedkovimi določili542 je v stčeš obdobju prevladoval drugi Sak (ujemalni), prim (MMagdalena) toho otnesena mněla Hrad 28b; kteréhož vieš nerovného sobě aniž podobného Vít 71a;543 predikativni pridevniški Sins je bil v tem obdobju dokaj redek (počasi se je njegova raba širila), npr jehož jest nepo-znala, ale pracným mniec Otc Med samostalniškimi povedkovimi določili je bil Sins že v stčeš obodbju najpogostejši, npr tu jej před sebú dětʼátkem znali Pulk ; jehož pravým bohem mnieše JiřBrn 7, in tako izpodrinil ujemalni Sak, npr blúdíš, ač tak zahradníka jho mníš Hrad Dokaj pogosta realizacijska možnost določila (v obeh tipih) je bila zveza zaSak, npr viem to za věrné EvOl ; súdíš-li to město za hřiešné Ol Ezech 22,2, medtem ko je bilo danes najpogostejše samostalni- ško določilo jakoSak redko (v stčeš močan primerjalni pomen), npr nebo jako proroka jej jmějiechu EvZim Razvojno se Sak kot povedkovo določilo umika, kar sledi tendenci po oblikovnem ločevanju povedkovega določila od predmeta (Trávníček, 1956, 123–135; HMČ, 358–359; prim tudi Zikmund, 1863; Gebauer, 1929) V sod jeziku je pridevniško povedkovo določilo (ob preh glagolih) pogosto ujemalno (Sak), konkurirata pa mu predvsem možnosti zaSak in jakoSak, prim Zastihl ho nepřipraveného; Jeho zvolení pokládáme za nežádoucí; … hodnotili jeho jednání jako nevhodné, medtem ko se Sins kaže kot redkejši, prim Ten film neshledávám závadným Kot samostalniško povedkovo določilo sod jezik zaznamujejo možnosti Sins, zaSak, jakoSak, npr Zvolili ho předsedou (za předsedu); Uznal Jiřího jako vladaře (Mrázek, 1964, 243–244; MČ 3, 60, 113–114; SČ, 255– 257) Več o določilu Sak (ki se približuje vlogi prizadeto) v [2]; prim tudi sorodne določilne možnosti [16], [17] in [20] Mnít: Pojavlja se ob pomenu (2); je relativno stabilna, saj je gradivsko izpričana s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in 20 st (stčeš. jej (Soběslava 542 Najpogosteje se je pridevniško povedkovo določilo pojavljalo v imenski obliki (HMČ, 358) 543 Ujemalno povedkovo določilo se je lahko tudi adverbializiralo ali pa ga je prislov nadomestil, prim stčeš. chovajž tvrdé moje slova Alx // dirž svú vieru k bohu tvirdě LegKat (HMČ, 358) 291 VGU_Groselj_FINAL.indd 291 24.11.2011 8:48:51 Němci) ne člověka, ale diábla mnyechu DalC 64; na tom blúdíš, ač tak zahradníka jʼho mnys a Ježúšě sě nedomníš Hrad 42b) 544 Mínit: Določilna možnost ob pomenu (1) je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim stčeš zgledom ( Ten hrnec diábel kaʼich mienyeſſe Pass 434) 545 Znát: Pojavlja se ob pomenu (5); je manj stabilna, saj je gradivsko izkazana z osamljenimi zgledi iz stčeš obdobja, 17 in 19 st (stčeš. Toť pravím, milá panno, vpravdě tobě, že by to mohlo snadně býti, nechtěl bych po ní túžiti, poněvadž ji tak věrnú k sobě znám, povinen sem jí i sobě sám za víru věrně otplatiti, a to mám z práva učiniti. Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník; 19. st. či mě ony hříšnú znajú? Sš P 4) 546 [15] Določilna možnost Sak(*) – Sdat V določilni možnosti Sak* – Sdat predstavlja Sak* vsebinskega udeleženca (na njegovem mestu se lahko pojavlja ADV z vsebinsko vrednostjo), medtem ko ima Sdat vlogo prejemnika dejanja Kot posebno velja izpostaviti določilno možnost ob myslet (3), mínit (5), v kateri določilo Sak* večinoma zaznamuje pomenska oznaka negativno (leksikalno zlo), kar govori o pomenskem razmerju misliti, snovati – kaj, kako – (proti) komu; v primeru mínit (4) in znát (7) pa določilna možnost izhaja iz drugačnih pomenov, tj ‘pridržati, zagotoviti’ in ‘priznavati’ Prejemniški pomen določila Sdat ob glagolih tipa vyznávati (se), (u)činiti (celo dobře, zle činiti), škoditi, přáti, npr stčeš. křivdu mi činíš Hrad 11a; učinil si jí hanbu HusE 2, 406; 19. st. vyznávati se někomu Us , se v starejši literaturi povezuje s ciljnostnim pomenom predložne zveze (prim Zikmund, 1863, 105–107; Gebauer, 1929, 374–380); v sodobnejših skladenjskih delih se mu vezljivostno pripisuje vloga beneficienta (prim dajalnik koristi/škode v zgledih tipa přát příteli auto) ter recipienta, adresata (ob glagolih govorjenja, npr řikát, vyznat co komu; VV, 216; MČ 3, 202–206; SČ, 245–246) Strokovna literatura potrjuje, da je Sdat v vlogi prejemnika dejanja stabilen (v starejših obdobjih mu je ob pomenu tipa myslet (3), mínit (5) konkuriral kSdat, prim [23]) 547 Več o Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] 544 V to skupino (sicer s pridržkom) prištevam tudi zglede, ko nosilec mišljenjskega procesa pripisuje vsebino, lastnost (predikativni Sak) sebi – prek tožilniškega povratnega zaimka, prim 16. st. [ Čisté se mněli. Ben Iza 66,17], 20. st. [ Hysterický útok herečky, jež se mněla pronásledovánu celým divadlem. Tilsch ] Domnevam, da se je določilna možnost Sak – Sak ob pomenu (2) pojavljala tudi v 17 –19 st 545 J Gebauer navaja, da gre za kalk po lat vzoru, prim mieniti čso čso (Gebauer, II, 351–352) 546 Domnevam, da se je določilna možnost Sak – Sak ob pomenu (5) pojavljala tudi v 16 in 18 st 547 Nestabilnost določila Sdat je torej lahko povezana z (ne)ustaljenostjo pomena pri posameznem glagolu 292 VGU_Groselj_FINAL.indd 292 24.11.2011 8:48:51 (prim [2] za Sak) Z isto udeležensko vlogo kot Sak* se pojavlja tudi propozicijsko določilo SENT,548 prim določilno možnost [30] Myslet: Pojavlja se ob pomenu (3), je nestabilna – v gradivu je izpričana z osamljenima stčeš zgledoma ( Již myſle mně zlé cogitantes ŽWittb 34, 4) Mínit: Pojavlja se ob pomenih (4) in (5) Ob pomenu (4) je možnost (prim pridr- žati, zagotoviti – kaj – komu) nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Proč sobě gsi nic nemjnil? Us ) Ob pomenu (5) je vezljivost prav tako nestabilna – izpričana je z osamljenim stčeš zgledom ( Co jiej (jí) zlá nevěsta míní? Dal 45) Znát: Pojavlja se ob pomenu (7) (prim pomenski vzorec priznavati – kaj – komu); je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenima zgledoma iz obdobja do vključno 16 st (stčeš. Tu jsem na něm potřebovala, aby mi to znal a on nechtěl mi toho znáti. Půh II 219; 16. st. Aby mu to vůči znal. Zříz F I W IX) [16] Določilna možnost Sak – Sins Struktura Sak – Sins predstavlja ločeni določilni možnosti V možnosti (a) ima določilo Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu (in sorodnem, npr čutenje, doživljanje, priznavanje) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega Sins Sklonska oblika Sins se kot povedkovo določilo ob prehodnih glagolih pojavlja že v stčeš obdobju – stabilna je predvsem kot samostalniško določilo, širi pa se tudi kot pridevniško (predvsem na račun upada ujemalnega Sak; prim HMČ, 358–359; MČ 3, 206) Pomensko in strukturno se torej določilna možnost Sak – Sins povezuje predvsem s Sak – Sak (za več podatkov o obeh možnostih in njunem medsebojnem razmerju glej opis [14]) Za pomensko drugačno določilno možnost (b) gre v zgledih myslet (1), deloma mínit (1); določilo Sak ima vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko se Sins pojavlja kot razmerni udeleženec (pojasnjevalno pomensko razmerje misliti – kaj, koga – s čim) Obe desni določili naj bi imeli v tej možnosti kompleksen, propozicijski značaj (npr sod. Co jsi mínil svou poznámkou? ), kar pomeni, da sta lahko realizirani tudi stavčno (MČ 3, 204) 549 Med sorodnimi določilnimi možnostmi se pojavljata [27] ter [31] 548 Položaj Sak* je v zgornji vezljivosti označen s [+komplex] – alternativno realizacijsko možnost predstavlja določilo SENT (praviloma vsebinski odvisnik), prim přát příteli auto / že má auto (tudi Přeji Bedřichovi, aby dostal hodnou ženu) Podobno velja za glagole govorjenja (prim znát (7)) – določilu Sak v vlogi t i okvirnega diktuma (»rámcové diktum«) konkurira kompleksen, propozicijski SENT (VV, 216; MČ 3, 204–206) 549 Domnevam, da določilo Sins v tej določilni možnosti kaže na izhodiščni (in sinhrono prenesen) sredstveni pomen, ki ga ima Sins v češ jeziku še danes, prim stčeš. aby poznali rozumem HusE 1, 42; sod. Zastavil auto levou rukou (Gebauer, 1929, 402; ESČ, 182) Razvojno je moral glagol sredstveni Sins pritegniti v svojo vezljivost, oblika je pridobila vrednost določila in skoraj metajezikovno ( pojasnjevalno pomensko razmerje!) vlogo razmernega udeleženca 293 VGU_Groselj_FINAL.indd 293 24.11.2011 8:48:51 Myslet: Določilna možnost (b) se pojavlja ob pomenu (1); je nestabilna, saj jo potrjujejo (čeprav dobro!) samo zgledi iz 20 st ( Myslela jsem tím jen léta války. SPP; Co přesně myslíte výrazem technologie? SSpoj) Mnít: Določilna možnost (a) se pojavlja ob pomenu (2); je relativno stabilna – gradivsko je izpričana s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 20 st (stčeš. král pohanský diábla Apollona jmieše, jehož pravým bohem mnyeſe JiřBrn 7; bez falšě móž jeden druhého lepším mnyety, než jest sám ŠtítVyš 53a) 550 Mínit: Določilna možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1), in sicer zgolj v najstarejših obdobjih češ jezika, ko je gradivsko izpričana s posameznimi zgledi (stčeš. A myenyt písmo svět tento Babylonem ŠtítSáz 125b; Uslyšav to Pilat, že jej obec synem božím myeny Vít 52b) Možnost (b) se ravno tako pojavlja ob pomenu (1); je stabilna, saj je gradivsko dobro izkazana v obdobju do vključno 17 st in 19 –20 st (stčeš. A cnostʼ miením tiem jménem. Št O věc ob 46; 17. st. Ohněm míní světlo pravdy. Žalanský; 20. st. Senátor úředníkem mínil tehdejšího náměstka ministra obrany. SSpoj) 551 Vědět: Določilna možnost ob pomenu (1) je nestabilna – izpričana je z osamljenim stčeš zgledom ( Protož znajme v něm přirozenie své: neb bytʼ ho člověkem dʼábel nevěděl, tehdy by ho nepokúšel. Hus II 93) 552 Znát: Določilna možnost (a) se pojavlja ob pomenu (5); je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenima zgledoma iz stčeš obdobja in 19 st (stčeš. Jehož božím synem známy. Kat 2200; 19. st. Znáti někoho bludným. Výb II 216) 553 [17] Določilna možnost Sak – jakoSak Znát: V določilni možnosti Sak – jakoSak, ki se pojavlja ob pomenu (5), ima določilo Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu itn pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega jakoSak Gradivsko se možnost kaže kot nestabilna, saj jo potrjuje osamljen zgled iz 19 st ( Znají ho tu jako červeného psa. Us ) 550 V to skupino (sicer s pridržkom) prištevam tudi zglede, ko nosilec mišljenjskega procesa pripisuje vsebino, lastnost (predikativni Sins) sebi – prek tožilniškega povratnega zaimka, prim 20. st. [ Kdo boha sama silnějším se mní, o svůj stará se původ? Theer ] Domnevam, da se je določilna možnost Sak – Sins ob pomenu (2) pojavljala tudi v 16 –19 st 551 Domnevam, da se je določilna možnost Sak – Sins pojavljala tudi v 18 st 552 Čeprav gradivo kaže na osamljenost določilne možnosti Sak – Sins, pa zgled 17. st. Vím tebe bez viny. Kom (namesto Sins se pojavi predl. zveza bez viny) priča o tem, da je bila določilna možnost Sak – Sins v širšem smislu diahrono vendarle stabilnejša 553 Domnevam, da se je možnost Sak – Sins ob pomenu (5) pojavljala tudi v 16 –18 st 294 VGU_Groselj_FINAL.indd 294 24.11.2011 8:48:51 Določilna možnost je prekrivna s Sak – Sak, prim [14]; izhodiščno primerjalna zveza jakoSak se je v predikativni funkciji ustalila po stčeš obdobju, in sicer najprej kot samostalniško povedkovo določilo tipa stčeš. učiňen sem jako sud ztracený ŽWittb 30,13 (trpno); sod. označil město jako své sídlo (danes naj bi v tej funkciji prevladovala; prim Gebauer, 1929, 29; HMČ, 359; MČ 3, 206) Prim tudi sorodno določilno možnost [20] [18] Določilna možnost Sak* – naSak V določilni možnosti Sak* – naSak ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca (na njegovem mestu se lahko pojavlja ADV z vsebinsko vrednostjo; približuje se predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila naSak Možnost ustreza pomenskemu razmerju misliti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem (celo proti komu, čemu) . 554 Več o določilu naSak v opisu [4]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] (prim [2] za Sak) Prim sorodno določilno možnost [25] Mínit: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Chce se mu z toho zprawiti, co naň mjnj. L ) Vědět: Pojavlja se ob pomenu (1); je dokaj stabilna, saj je gradivsko izkazana s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st in v 19 –20 st (stčeš. Atʼ poví, co na ni zlého ví. NB Tč 63; 19. st. Upřímo se ho zeptal, ví-li na mne jaké kacířství. Jir ; 20. st. Na bývalého ministra Skalického nikdo neví nic inkriminujícího. SSpoj) 555 Znát: Pojavlja se ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenim stčeš zgledom ( Však nejsem obluda, to na mě znáš! Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník (konec 15 st )) [19] Določilna možnost Sak – přesSak Mínit: V določilni možnosti Sak – přesSak ima Sak vlogo vsebinskega udeležen-ca, ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila přesSak (pomensko razmerje misliti – kaj – o kom, čem) . 556 Možnost se pojavlja ob pomenu 554 Prim wěděti něco na koho ‘etwas auf jemanden oder wider jemanden wissen’ (SČN, V, 47–48) Pomenski odtenek versus ‘proti’ je tesno povezan predvsem z ad ‘k’, a tudi z osnovnim krajevnim pomenom supra, super (Kopečný, 1973, 116–117) O na ‘proti’ ( sovražno; nem gegen, wider) v stčeš obdobju, prim jíti, udeřiti, hnáti, mluviti, žehrati, žalovati … na koho, razpravljata V Zikmund (1863, 242), J Gebauer (1929, 450) 555 Domnevam, da se je določilna možnost Sak* – naSak ob pomenu (1) pojavljala tudi v 17 in 18 st 556 F Š Kott obravnava določilo přesSak kot normativno slabo; primernejše sopomensko določilo bi bilo oSlok (prim Kott, I, 1024) 295 VGU_Groselj_FINAL.indd 295 24.11.2011 8:48:51 (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Co přes to míníš? Kott) Več o določilu přesSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [6], o Sak v [2] (za ADV kot t i nadomestno določilo v vlogi vsebinskega udeleženca glej [35]) Prim tudi sorodno določilno možnost [25] [20] Določilna možnost Sak – zaSak V določilni možnosti Sak – zaSak ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu (ali sorodnem, npr čutenje, priznavanje itn ) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega zaSak Pomensko in strukturno se določilna možnost Sak – zaSak povezuje predvsem s [14] Sak – Sak; predložna zveza zaSak je kot povedkovo določilo (pridevniško in samostalniško) ob prehodnih glagolih stabilna od stčeš obdobja naprej (prim predvsem HMČ, 358–359; SČ, 255–257) Glej opis [14] za več podatkov o obeh določilnih možnostih in njunem medsebojnem razmerju Mnít: Pojavlja se ob pomenu (2); je nestabilna – gradivsko je izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Mníti koho za co. Us ) Znát: Pojavlja se ob pomenu (5); je manj stabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenimi zgledi iz 16 in 19 st (16. st. Tebe samého za otce laskawého a wyku-pitele mocného i dobrotliwého známe, wyznáwáme, wzýwáme. Br na Iza 63,16; 19. st. Za pána ho znali. Er P 40) [21] Določilna možnost Sak* – doSgen Vědět: V določilni možnosti Sak* – doSgen, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca (na njegovem mestu se lahko pojavlja ADV z vsebinsko vrednostjo; blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila doSgen (pomenski vzorec vedeti – kaj, kako – o kom, čem) . 557 Določilna možnost je dokaj stabilna, saj je gradivsko izkazana s posameznimi zgledi od 16 do 19 st (16. st. Srdce, kteréž do sebe newj nic zlého. Wq 205; 17. st. Jako bych nic zlého do něho věděl. BR II 619; 19. st. Nic do ní nevědí. Us Vk ) Skladenjska literatura potrjuje določilo doSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca (v predmetni funkciji ob glagolih umevanja, zaznavanja)558 za starejša obdobja 557 Prim wěděti co do koho ‘znáti vlastnost jeho nějakou, eine Eigenschaft jemandes kennen’, wěděti co do sebe ‘sich wessen bewußt sein’ (SČN, V, 47–48) Navedeno velja tudi za določilno možnost doSgen – SENT (prim možnosti doSgen – Sak* // SENT) 558 F Kopečný tovrstne zglede doSgen opredeljuje kot oziralne (podtip načinovnih), npr stčeš. nenalezl sem do ňeho nic zlého; což se jemu do mne líbí, čeprav bi jih lahko uvrstil tudi med predmetne (posredno sicer opozarja 296 VGU_Groselj_FINAL.indd 296 24.11.2011 8:48:51 češ jezika, prim stčeš. třetie jáz vědě do ňeho (do řezníka) Hrad 135b; nenalezl sem do ňeho nic zlého Lit 1 Reg 29,3; 16. st. Co platno jest, že o tom žádný neví, když ty to sám do sebe víš Mudr (Zikmund, 1863, 225; Gebauer, 1929, 437); ob tem se eksplicitno opozarja na njegovo predmetno funkcijo in sinonimno skladenjsko razmerje z določilom oSlok (Zikmund, 1863) ter na to, da je doSgen (kot razmerni vsebinski udeleženec) le del vezljivosti z dvema desnima določiloma (tj čso do koho; Gebauer, 1929) Za sod knj jezik se tovrstne možnosti ob navedenih glagolih ne omenja (prim MČ 3; SČ) Za Sak*, v katerem ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] (prim [2] za Sak) Prim tudi sorodno določilno možnost [25] [22] Določilna možnost Sak – zSgen Mnít: V določilni možnosti Sak – zSgen, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca, ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležen-cu v obliki določila zSgen (pomenski vzorec misliti – kaj – o čem; mogoče gre za pojasnjevalno pomensko razmerje tipa misliti – kaj – s čim, pod čim) . Vezljivost je nestabilna; gradivsko je izpričana z osamljenim stčeš zgledom ( Vy z toho hřiechu nemnyte Hrad 131a) 559 V primeru predložne zveze zSgen (psl *jьz) prevladuje osnovni krajevni pomen (tudi kot izvor), medtem ko je predmetna funkcija izjemna, prim stčeš. nemají z ničehož více upomínati; sod. udělat figuru z hlíny; Z jeho prohlášení nevyčtu jeho skutečné úmysly (Kopečný, 1973, 77–80; MČ 3, 204–206) Določilo zSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca se lahko razlaga s prenesenim izvorom (stčeš. z toho vědomo jest HusPost 45a; 19. st. z toho vidíme, z toho vysvíta Us ; 20. st. ; Gebauer, 1929, 506), zgornji primer pa je lahko tudi kalk po lat modelu Skladenjska literatura (npr Zikmund, 1863; Gebauer, 1929; MČ 3) tovrstnih zgledov ne omenja, kar priča o izjemnosti določilne možnosti ob glagolih umevanja in njeni verjetni kalkiranosti Več o določilu Sak v opisu [2]; za Sak*, v sklopu katerega je ADV t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] Med sorodnimi določilnimi možnostmi je treba izpostaviti predvsem [16] in [25] [23] Določilna možnost Sak – kSdat Mínit: V določilni možnosti Sak – kSdat, ki se pojavlja ob pomenu (5), ima določilo Sak vlogo vsebinskega udeleženca (pomensko največkrat negativno), kSdat pa predstavlja prejemnika dejanja (pomensko razmerje misliti, snovati – na zvezo med tipoma); predmetna funkcija predložne zveze doSgen je lahko nastala z oslabitvijo izhodiščnega smernostnega pomena (Kopečný, 1973, 63–64) 559 J Gebauer navaja, da gre za kalk po lat vzoru, prim njegovo pomensko razlago: mňu hřiech (podle lat ), že něco je hřích (Gebauer, II, 383–384) 297 VGU_Groselj_FINAL.indd 297 24.11.2011 8:48:51 kaj – (proti) komu) Gradivsko je izkazana z osamljenim stčeš zgledom ( Pakli bychom k nim a k jich zboží co mínili, tehdy jim máme 4 neděle napřed dáti věděti naším listem. Arch I 195) Določilo kSdat se odmika od že izpostavljene vloge razmernega vsebinskega udeleženca (glej [7]) – v tem primeru ima prejemniško vlogo (tudi ‘proti’, nem gegen, zu), npr stčeš. pán řekl k bohatci Otc 1b; jedné viny k němu nejměli Hrad 86b; 16. st. K němu nechutʼ měli. Háj (Zikmund, 1863, 213; Gebauer, 1929, 441–442), ki je bližje izhodiščnemu smernostnemu pomenu (prim Kopečný, 1973, 101) Za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] (prim [2] za Sak) Prim sorodno določilno možnost [15] [24] Določilna možnost Sak – naSlok Znát: V določilni možnosti Sak – naSlok, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima določilo Sak vlogo vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila naSlok Možnost ustreza pomenskemu razmerju vedeti – kaj – o kom, čem. Gradivsko se določilna možnost kaže kot nestabilna, saj jo potrjuje osamljen stčeš zgled ( Včas svrchu na okolku co v tom uzří aneb co na tom znáti máme. Sbírka spisů lékařských českých a latinských) Predložna zveza naSlok je v predmetni funkciji redkejša od naSak (Kopečný, 1973, 121), kar velja tudi za star obdobja češčine (stčeš. páni na chlapě vzvěděchu DalC 5; Gebauer, 1929, 457) Kot razmerni vsebinski udeleženec ima določilo lahko izhodišče v oziralnem pomenu zveze, prim stčeš. Na tom zle mi činíš St skl ; tudi slyšeti, chváliti, želěti, klamati … koho na čem (Zikmund, 1863, 249; Gebauer, 1929, 458) Omenjena vloga (tudi ob glagolih umevanja, zaznavanja) se za sod knj jezik ne navaja – naSlok se pojavlja zgolj kot izhodišče vsebine tipa Vyzvědět novinky u koho / od koho / na kom (MČ 3, 204) Več o določilu Sak v opisu [2]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [35] Prim tudi sorodno določilno možnost [25] [25] Določilna možnost Sak* – oSlok Zgornja možnost dejansko predstavlja ločeni določilni možnosti: (a) ob myslet (1), mínit, vědět ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca, ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila oSlok (pomensko razmerje misliti – kako, kaj – o kom, čem); (b) ob myslet (3) pa določilo Sak* predstavlja vsebinskega udeleženca (pomensko največkrat negativno, leksikalno zlo) in oSlok prejemnika dejanja (pomensko razmerje misliti – kako, kaj – komu) 298 VGU_Groselj_FINAL.indd 298 24.11.2011 8:48:51 V določilni možnosti (a) je položaj Sak označen s [+komplex], čemur ustreza konkurenčno določilo SENT; drugo določilo – oblikovno večinoma oSlok (redkeje naSak, protiSdat) – pa ima vlogo izpostavljenega sižeja ob glagolih zaznavanja, umevanja, govorjenja, npr dozvěděl se o ní pravdu (prim tudi Myslel si o Emilovi, že je hlupák; MČ 3, 204) 560 Starejše zglede tega tipa navaja V Zikmund (1863, 252) 561 Več o določilu oSlok v opisu [8]; za Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udele- ženca, glej zlasti [35] (prim [2] za Sak) Prim določilno možnost [34] Myslet: Možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1); je nestabilna, saj je v gradivu izpričana s posameznimi zgledi iz 19 st ( Ten něco o sobě myslí. Us ; Chcete-li vědět, co o ní myslím, povím Vám to, jest docela protivná. Slád ) Možnost (b) se pojavlja ob pomenu (3); je prav tako nestabilna – v gradivu je izpričana z osamljenimi zgledi iz obdobja do vključno 16 st (stčeš. již miſle o mně zlost ŽKlem 34, 4; 16. st. Lstiwě o někom mysliti. Wq 504) Mínit: Možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1), gradivsko pa je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Co o tom mjnjš? Us ) Vědět: Možnost (a) se pojavlja ob pomenu (1); je dokaj stabilna, saj je gradivsko izkazana s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 –20 st (stčeš. Ješče o nich vědě mnoho a něco povědě toho, kak jedna chytrá svódnicě, činiec sě dobrá nunvicě, čsnú vdovičku přělúdila a ke zlému ji vzbudila. Desatero kázanie božie (60 leta 14 st ); 19. st. Kdy se dočkáme cestovatelů do Ilirska, o kterém tak málo víme? Havl ; 20. st. O té nové učitelce nevíme nic zajímavého. SSpoj) 562 [26] Določilna možnost Sak – vSlok Znát: V določilni možnosti Sak – vSlok, ki se pojavlja ob pomenu (3), ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v umevanjskem procesu pripisuje določena vsebina, lastnost prek vSlok v predikativni funkciji Vezljivost je nestabilna – gradivsko je namreč izpričana z osamljenima stčeš zgledoma ( Znám tě dávno v tvé chytrosti! Soud Astarotův proti lidskému pokolení (1443)) 560 Če siže ni izpostavljen, ima glagol dve določili, prim Myslel si, že Emil je hlupák (MČ 3, 204) Določilo oSlok se torej interpretira kot prvina, na katero se vsebina nanaša, ali kot izraz, ki izpostavlja pomenski del propozicije v vlogi vsebinskega udeleženca, prim Já vím o Pavlovi, že se rozvádí proti Já vím, že se Pavel rozvádí – Já vím o tom, že se Pavel rozvádí (SČ, 101–103) 561 Ob myslet (3) ima določilo oSlok prejemniško vlogo ( misliti – kaj – komu), ki se lahko navezuje na pomen ozira, namena (Kopečný, 1973, 136–137); hkrati pa je možno, da vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok v tem primeru predstavlja zgolj izrabo vzorca, ki je sicer značilen za drug pomen ( misliti – kaj – o kom) 562 Domnevam, da se je vezljivost Sak* – oSlok ob pomenu (1) pojavljala tudi v 16 –18 st 299 VGU_Groselj_FINAL.indd 299 24.11.2011 8:48:51 Medtem ko se za sod češ jezik določila vSlok v zgornji vlogi ne omenja (zgolj vSak proměnit princeznu v labut’; MČ 3, 206), pa so zgledi tipa znáti koho (tudi sě) v čem potrjeni za stčeš obdobje, npr ješto jej znachu ve všem ješitenství Otc 128a (Gebauer, 1929, 500) 563 Možnost predikativne funkcije predložne zveze vSlok (navezuje se na izhodiščni pomen ‘notri’) izpostavi F Kopečný (1973, 273–274) Več o določilu Sak v opisu [2] Prim podobni določilni možnosti [14], [16] [27] Določilna možnost Sak – podSins Mnít: V določilni možnosti Sak – podSins, ki se pojavlja ob pomenu (1), Sak predstavlja vsebinskega udeleženca, podSins pa razmernega udeleženca564 (pojasnjevalno pomensko razmerje misliti – kaj – s čim, pod čim) Vezljivost je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Matou rozličná ponětí dohromady mluvíce o vládě silné, a mníce pod tím jen vládu pohodlnou. Pal ) Skladenjska literatura potrjuje določilno možnost Sak – podSins vsaj za 19 –20 st , npr 19. st. Bylina ta jest pod jmenem jitrocel známá. Jungmann (trpno); 20. st. Pod těmito slovy rozuměl něco zcela jiného Čeprav sta obe določili realizirani nepropozicijsko, pa je njun značaj vendarle kompleksen, propozicijski (kar potrjuje možnost odvisniške realizacije; prim predvsem MČ 3, 204; tudi Zikmund, 1863, 264) Določilu podSins konkurira predvsem brezpredložni Sins (prim določilno možnost [16]) Več o določilu Sak v opisu [2] [28] Določilna možnost Sak – INF V določilni možnosti Sak – INF, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcI), Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo) Določilna možnost Sak – INF zaznamuje češ jezik predvsem po 16 st (na njenem mestu sta se prej pojavljali možnosti Sak – Part, Sak – SENT), in sicer najbolj stabilno ob glagolih zaznavanja, manj mišljenja, govorjenja, prim stčeš. mním to dobré býti EvOl; jej boha býti vyznávaju Kruml; 16. st. my jsme slyšeli 563 Prim tudi zglede tipa býti, státi v smutném líci, býti v dobrotě, v sedmi let …, seznati koho v dobrotě (stčeš. učinil si jí hanbu, ohlásiv ji v nemoci všemu zástupu HusE 2, 406 – ohlásiv ji nemocnu …, že je nemocna), pri katerih J Gebauer eksplicitno opozori na predikativni pomen (»stav, vlastnost«) zveze vSlok (Gebauer, 1929, 501; podobno tudi Trávníček, 1956, 127) 564 Osnovni (splslov ) pomen predložne zveze podъSins (in podъSak) je krajevni ‘sub/unter/beneath’; določilo podSins v vlogi razmernega predmetnega udeleženca kaže na metaforični krajevni pomen, F Kopečný pa tovrstne (splslov ) zglede uvršča med načinovne (prim češ co rozumíte pod tím slovem, rus что вы понимаете под этим словом; Kopečný, 1973, 192–195) 300 VGU_Groselj_FINAL.indd 300 24.11.2011 8:48:51 mluviti slova rouhavá BiblKral; 17. st. Věděl jej nepřítele svého býti. Kom Struktura AcI naj bi nastala pod latinskim vplivom – prvotno v prevodnih besedilih (HMČ, 359–360, 370; prim zglede v Zikmund, 1863, 656–660; Gebauer, 1929, 330–331) Stabilnost določilne možnosti Sak – INF ob glagolih zaznavanja potrjujejo sod češ zgledi, npr Slyším matku zpívat; Cítím vonět lípy (MČ 3, 114) Prim tudi sorodno določilno možnost [29] Sak – SENT Mnít: Pojavlja se ob pomenu (2) in je gradivsko izpričana s posameznimi zgledi iz obdobja do vključno 17 st (stčeš. Nemny mne, dóstojný otče, těchto věcí mluviti JeronMus 39a; 17. st. Zdaliž koho mníme tak oddaného býti rozkoši. Har );565 domnevam, da je bila določilna možnost v tem obdobju dokaj stabilna Znát: Določilna možnost ob pomenu (3) je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenima zgledoma iz 16 st ( Znajíce ho k tomu hodného býti. 1529 Mus 1880, 493) Opomba: Določilna možnost Sak – Part Analizirano gradivo je nekoliko pomanjkljivo, saj ob glagolih umevanja ne izkazuje določilne možnosti accusativus cum participio (tožilnik z deležnikom, AcP), čeprav jo potrjuje skladenjska literatura 566 Tovrstna možnost je v starejših obdobjih češ jezika (stčeš ) zaznamovala predvsem glagole zaznavanja, npr stčeš. vizʼu strážu svého na nosidlech ležiec LegAl; když tě slyši křičiec Plankt, medtem ko je bila ob ostalih (tudi ob glagolih umevanja) redka, npr stčeš. viemy boha z mrtvých vstavše HymnOpav; nemni, mě mluviti chtíce ROlB 68b (ponekod celo priložnostna) 567 To določilno možnost, ki vsaj po glagolih zaznavanja velja za slovansko skladenjsko strukturo, po stčeš obdobju postopoma nadomesti Sak – INF (HMČ, 359–360, 366; prim tudi Gebauer, 1929, 331, 629; Trávníček, 1956, 135–136, 187) Dejstvo, da gradivo ob glagolih umevanja ne potrjuje možnosti Sak – Part, je lahko posledica njene izrazite izjemnosti [29] Vezljivost Sak – SENT V določilni možnosti Sak – SENT ima Sak vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje – v različnih umevanjskih 565 V to skupino (sicer s pridržkom) prištevam tudi zglede, ko nosilec mišljenjskega procesa pripisuje vsebino, lastnost (INF) sebi – prek tožilniškega povratnega zaimka, prim 16. st. [ Čistj se býti mněli. W ] 566 Določilo Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (mogoče celo prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki participa/deležnika (Part; s predikativno vlogo) Stavčno vrednost določila Part in šele sekundarno povedkovodoločilno vrednost izpostavlja F Trávníček (1956, 187) 567 Predvsem aktivni participi so razvojno lahko okameneli, kar je deloma posledica adverbializacije (Trávníček, 1956, 135; HMČ, 366) 301 VGU_Groselj_FINAL.indd 301 24.11.2011 8:48:51 procesih – kompleksna propozicijska vsebina (določilo SENT z verjetno predikativnim pomenom) Možnost je v starejših obdobjih predstavljala sinonimno strukturo k Sak – Part, po stčeš obdobju tudi Sak – INF; na mestu stčeš povedkovodoločilnih odvisnikov (»doplňkové věty«) z veznikom an, prim již slyší hlas smrti, ana volá Štít; uzřě svatého Petra a Pavla, ana k němu jdeta Pass , se v sod jeziku praviloma pojavljajo odvisniki z jak, npr Viděl jsem bratra, jak padá k zemi; Zaslechl jsem matku, jak si prozpěvuje Tako kot določilna možnost Sak – INF (prim [28]) se je tudi Sak – SENT ohranila predvsem ob glagolih zaznavanja (Trávníček, 1956, 41, 50–51; HMČ, 359–360; MČ 3, 114) 568 Več o določilih Sak in SENT v [2] in [12] Mnít: Pojavlja se ob pomenu (2); je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim stčeš zgledom ( sú jeho (Jana) mnozí, by byl Jezukrist, mnyeli Pass 281) Znát: Določilna možnost ob pomenu (3) je nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Naposledy se přihlásil nějaký mladík, nikdo ho neznal, kdo je a odkud. Erb ); prim tudi zgled iz 16 st (op 568) [30] Določilna možnost Sdat – SENT Znát: V določilni možnosti Sdat – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (7), predstavlja SENT vsebinskega udeleženca (kompleksna propozicijska vsebina), medtem ko ima določilo Sdat vlogo prejemnika dejanja (pomensko razmerje priznavati – kaj – komu) Možnost se kaže kot nestabilna, saj je gradivsko izpričana z osamljenim stčeš zgledom ( Znal mi, žes dal 14 zl. NB Tč 4) O določilu Sdat kot prejemniku dejanja v opisu [15] Sak* – Sdat z nepropozicijsko realiziranim vsebinskim udeležencem Prim tudi določilo [12] SENT [31] Določilna možnost Sins – SENT Mínit: V določilni možnosti Sins – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), predstavlja SENT vsebinskega udeleženca (kompleksna propozicijska vsebina), medtem ko ima določilo Sins vlogo razmernega udeleženca (pojasnjevalno pomensko razmerje misliti – kaj – s čim) Možnost se kaže kot nestabilna, saj je gradivsko 568 V Zikmund razlaga tovrstne zglede (prim še 16. st. Známe ho, že člověk dobrý jest. Svěd ) z atrakcijo, tj s premikom osebka iz odvisnika v položaj Sak v glavnem stavku (Zikmund, 1863, 414); J Hrbáček pa meni, da gre za posledico križanja propozicij, npr Viděl Věru, jak opouštěla školu = Viděl Věru + Věra opouštěla školu (MČ 3, 507) Razlagi ne upoštevata zgodovinske stabilnosti določilne možnosti in konkurenčnih (sinonimnih) možnosti Sak – INF in Sak – Part, ki potrjujeta posebno vezljivostno razmerje 302 VGU_Groselj_FINAL.indd 302 24.11.2011 8:48:51 izpričana z osamljenimi zgledi iz 20 st ( Barborka tím výrokem mínila, že má pro Tomáše pochopení. SSpoj) Več o določilu Sins kot razmernem udeležencu v opisu [16] Sak – Sins (določilna možnost (b) z nepropozicijsko realiziranim vsebinskim udeležencem) Prim tudi določilo [12] SENT Med sorodnimi določilnimi možnostmi je treba izpostaviti še [27] [32] Določilna možnost naSak – SENT V določilni možnosti naSak – SENT ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila naSak Možnost ustreza pomenskemu razmerju misliti, vedeti – kaj – o kom, čem (lahko celo proti komu, čemu) . Več o določilu naSak kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [4], o SENT v [12] Prim tudi določilno možnost [18] Sak* – naSak (nepropozicijsko realiziran vsebinski udeleženec) in konkurenčno [34] oSlok – SENT Mínit: Pojavlja se ob pomenu (1); je nestabilna, saj je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Byl Sw. Wáclaw w podezřenj u pohanů, kteřj naň mjnili, že Drahomjru dal potagemně zabiti. L ) Vědět: Pojavlja se ob pomenu (1); je nestabilna, saj je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 20 st ( Já na tebe vím, že jsi byl v uličce lásky. SSpoj) Znát: Pojavlja se ob pomenu (5); je nestabilna, saj je gradivsko izkazana z osamljenima stčeš zgledoma ( Znám to na wás, že nic wámi nescházj. Solf k 39) [33] Določilna možnost doSgen – SENT Vědět: V določilni možnosti doSgen – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila doSgen (razmerje vedeti – kaj – o kom, čem) Gradivsko se možnost kaže kot manj stabilna, saj jo potrjujejo posamezni zgledi iz stčeš obdobja in 19 st (stčeš. Vědieše jistě do něho, že veliká moc ot něho vychodieše přěprostraně, uzdravujíc v každej straně. Pláč Marie Magdalény (60 leta 14 st ); 19. st. Každý to ví do ní, že je pořádná. Us Vk ) Več o določilu doSgen kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [21] Sak* – doSgen (nepropozicijsko realizirana vsebina) Konkurenčna je določilna možnost [34] oSlok – SENT 303 VGU_Groselj_FINAL.indd 303 24.11.2011 8:48:51 [34] Določilna možnost oSlok – SENT Vědět: V določilni možnosti oSlok – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (blizu predikativni funkciji), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki določila oSlok (pomensko razmerje vedeti – kaj – o kom, čem) Gradivsko se možnost kaže kot nestabilna, saj je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Víme o tobě, žes přišel s nebe. Sš P 178) Več o določilu oSlok kot razmernem vsebinskem udeležencu v opisu [8], o SENT v [12] Prim sorodno določilno možnost [25] Sak* – oSlok z nepropozicijskim vsebinskim udeležencem 4.4.2.2.6 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [35] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 4.4.3 Vezljivost glagolov umevanja v češkem jeziku 4.4.3.1 Glagol MYSLET Češ myslet (redkeje, starejše myslit), -ím nedov (stčeš mysliti, -šľu, 2 ed -slíš) izkazuje pomena (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ in (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ (Gebauer, II, 424–425; SČN, II, 524–525; Kott, I, 1093–1094; PSJČ, II, 1014–1015; SPP, 109–110; SSpoj, 140); za starejša obdobja češ jezika je treba vzpostaviti tudi pomen (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’, ki ga slovarji ne omenjajo, ga pa izkazuje gradivo 569 569 Ob glagolu myslet je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter myslívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 32–33) z verjetno enakim pomenom; glagol se navaja brez zgledov (predvsem PSJČ, II, 1015; prim tudi SČN, II, 524) 304 VGU_Groselj_FINAL.indd 304 24.11.2011 8:48:51 4.4.3.1.1 Desna vezljivost Češ myslet izkazuje naslednje določilne možnosti:570 Tabela 74: Desne določilne možnosti češ. myslet do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [1] brez 1 [2] Sak 1 2 [4] naSak 1 2 [5] oSak 2 [6] přesSak 1 [8] oSlok 1 [11] INF 2 [12] SENT 1 2 [15] Sak* – Sdat 3 [16] Sak* – Sins 1 [25] Sak – oSlok 1 3 [35] ADV 1 2 Geba- 19.–20. st. PSJČ, II, uer, II, 1014–1015; 20. st. 424–425; SPP, 109–110; Vokabulář SSpoj, 140 SČN, II, 524–525; Kott, I, 1093–1094 4.4.3.1.1.1 Pregled desnih določil Med določilnimi možnostmi so tako tiste (1) brez desnega določila kot z desnimi določili Z enim desnim določilom se pojavljajo (2) sklonsko določilo [2] Sak; 570 Med določilnimi možnostmi ne obravnavam Snom – VF – Sak – sSins – ADV (določilo Sak je vedno realizirano kot kazalni zaimek to, zgodovinsko lahko tudi brez njega), ki jo slovarji sodobnega češ knj jezika (prim PSJČ, SPP, SSpoj) pomensko obravnavajo dokaj različno: (a) s pomenom ‘imeti s kom določen namen’ (‘míti s někým jisté úmysly’; PSJČ, II, 1015); (b) s pomenom ‘imeti mnenje, prepričanje, dojemati kaj kako, zavzeti določeno stališče’ (‘mít názor, přesvědčení, chápat něco nějak, zaujímat něj stanovisko’; SPP, 109); (c) kot frazem, prim myslet to (SSpoj, 140) Prim gradivo: 18. st. Dobře s kým mysliti D ; 19. st. Až uvidí, že to myslím s ní [dívkou] doopravdy, zajisté obrátí. Svět ; Už nezarmucuj otce, myslí to s tebou dobře. Prav ; 20. st. Myslil prý to se mnou upřímně V Mrš ; Otec to přece s tebou myslí dobře. SPP; Parta to se mnou přece taky nemyslí špatně. SPP Različna pomenska obravnava otežuje vezljivostno analizo, hkrati pa podpira domnevo, da gre za frazeološko enoto; vezljivost frazema myslet to (v skladu SSpoj) stopa iz okvirjev vezljivosti glagolskega leksema myslet, zaradi česar jo iz pričujoče analize izključujem 305 VGU_Groselj_FINAL.indd 305 24.11.2011 8:48:52 (3) predložnosklonska določila [4] naSak, [5] oSak, [6] přesSak, [8] oSlok; med (4) nedoločniška in odvisniška določila sodita [11] INF in [12] SENT V primeru (5) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [15] Sak* – Sdat, [16] Sak – Sins, [25] Sak* – oSlok Poseben status pa ima verjetno določilo [35] ADV 4.4.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 75: Desne določilne možnosti češ. myslet v pomenu (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [1] brez [2] Sak [4] naSak [6] přesSak [8] oSlok [12] SENT [16] Sak – Sins [25] Sak* – oSlok [35] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – naSak // oSlok ter Snom – VF – SENT Kot nestabilen se kaže vzorec Snom – VF – přesSak, ki naj bi se pojavljal v 19 st (F Š Kott normativno in stilistično »slabo« določilno možnost přesSak navaja brez zgledov) 571 V različici zgornjega pomenskega razmerja je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom samim (izražanje mišljenjske sposob-571 Verjetno gre za kalk po nem vzoru, prim überSak 306 VGU_Groselj_FINAL.indd 306 24.11.2011 8:48:52 nosti) Razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga gradivo potrjuje kot dokaj stabilnega (potrjen je za stčeš obdobje in 19 –20 st ) Razmerju misliti – kako (zaimenski prislov kot »nadomestni« ADV) ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV, izpričan s posameznimi zgledi iz 17 st in 19 –20 st Pomenskemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – s kom, čim) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins, ki ga potrjujejo samo zgledi iz 20 st V različici pomenskega razmerja lahko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec); razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok, ki ga posamezni zgledi potrjujejo za 19 st ; Sak* predstavlja »nadomestno« določilo na mestu vsebinskega udeleženca Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba vsaj za starejša obdobja češ jezika upoštevati še najbrž redka vzorca Snom – VF – Part (stčeš. mysléch ležě sám jediný Alx; HMČ, 365) in Snom – VF – INF (16. st. A myslíme my bez viny býti? Br ; Zikmund, 1863, 414) 4.4.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 76: Desne določilne možnosti češ. myslet v pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [4] naSak [5] oSak [11] INF [12] SENT [35] ADV Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere, prizadevanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza le en stabilen vezavnostni vzorec, tj Snom – VF – INF 307 VGU_Groselj_FINAL.indd 307 24.11.2011 8:48:52 Ostali vezavnostni vzorci so manj stabilni (oz nestabilni) in vezani na posamezna obdobja češ knj jezika: v obdobju do vključno 16 st sta z osamljenimi zgledi izpričana vzorca Snom – VF – oSak in Snom – VF – SENT, od 18 st naprej pa sta s posameznimi zgledi izkazana vzorca Snom – VF – Sak (18 –19 st ) in Snom – VF – naSak (19 –20 st ) 572 Nestabilen je tudi vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV (potrjuje ga osamljen stčeš zgled), ki ustreza razmerju misliti – kako 4.4.3.1.2.3 Pomen (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino dejanja (pomensko največkrat negativno, leksikalno zlo), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // oSlok, ki ju gradivo potrjuje z osamljenimi zgledi iz stčeš obdobja in 16 st 4.4.3.2 Glagol MNÍT Češ mnít , -ím, 3 mn mní in mnějí nedov (stčeš mnieti, mňu, 2 ed -íš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘meniti, misliti, domnevati’, (2) ‘smatrati, imeti za’ (Gebauer, II, 383–384; SČN, II, 471; Kott, I, 1047; PSJČ, II, 892; SSJČ, I, 1257); za starejša obdobja češ jezika je treba vzpostaviti tudi pomen (3) ‘pomeniti’, ki ga omenja zgolj J Gebauer (pomen češ ‘znamenati’ navaja med gradivskimi zgledi, prim Gebauer, II, 383) 4.4.3.2.1 Desna vezljivost Češ mnít izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 77: Desne določilne možnosti češ. mnít do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 3 [10] Part 1 [11] INF 1 [12] SENT 1 [14] Sak – Sak 2 572 Vsaj v primeru vezavnostnih vzorcev Snom – VF – Sak (mogoče tudi z določilom naSak) in Snom – VF – SENT bi lahko domneval stilistično izrabo vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen (1) 308 VGU_Groselj_FINAL.indd 308 24.11.2011 8:48:52 [16] Sak – Sins 2 [20] Sak – zaSak 2 [22] Sak – zSgen 2 [27] Sak – podSins 1 [28] Sak – INF 2 [29] Sak – SENT 2 19.–20. st. PSJČ, II, Gebauer, 892; 20. st. SSJČ, I, II, 383–384 1257 SČN, II, 471; Kott, I, 1047 4.4.3.2.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [10] Part, [11] INF, [12] SENT V primeru (3) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [14] Sak – Sak, [16] Sak – Sins, [20] Sak – zaSak, [22] Sak – zSgen, [27] Sak – podSins, [28] Sak – INF in [29] Sak – SENT 4.4.3.2.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.2.2.1 Pri pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 78: Desne določilne možnosti češ. mnít v pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [10] Part [11] INF [12] SENT [22] Sak – zSgen [27] Sak – podSins 309 VGU_Groselj_FINAL.indd 309 24.11.2011 8:48:52 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata dva dokaj stabilna vezavnostna vzorca: Snom – VF – SENT // INF (določilo INF je različica SENT ob izpolnjenih določenih slovničnih in sporočanjsko-stilističnih pogojih) Kot nestabilen se kaže vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (z nepropozicijskim vsebinskim udeležencem) Nestabilen je tudi vzorec Snom – VF – Part (določilo Part kot različica SENT ob izpolnjenih določenih slovničnih in sporočanjsko-stilističnih pogojih), vendar pa neredki zgledi iz stčeš obdobja pričajo, da takrat ni šlo za izjemno vezavnostno možnost V različici pomenskega razmerja lahko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (prim misliti – kaj – o kom, čem); razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – zSgen (osamljen stčeš zgled), ki ga J Gebauer označi za kalk po lat vzoru Pomenskemu (pojasnjevalnemu) razmerju nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – pod kom, čim) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – podSins, ki ga potrjuje osamljen zgled iz 19 st 4.4.3.2.2.2 Pri pomenu (2) ‘smatrati, imeti za’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 79: Desne določilne možnosti češ. mnít v pomenu (2) ‘smatrati, imeti za’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [14] Sak – Sak [16] Sak – Sins [20] Sak – zaSak [28] Sak – INF [29] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (2) se oblikuje vezljivostno razmerje, v katerem nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustrezata predvsem dva relativno stabilna vezavnostna vzorca: Snom – VF – Sak – Sak // Sins 573 573 Zgornji sklep velja z zadržkom, saj so v gradivo vključeni tudi zgledi, ko nosilec mišljenjskega procesa pripisuje vsebino, lastnost sebi – prek tožilniškega povratnega zaimka 310 VGU_Groselj_FINAL.indd 310 24.11.2011 8:48:52 Kot nestabilna se kažeta vzorca Snom – VF – Sak – zaSak // SENT, ki sta z osamljenimi zgledi izpričana za 19 st oz stčeš obdobje Nekoliko bolj stabilen je v obdobju do vključno 17 st vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – INF, ki ga gradivo izpričuje s posameznimi zgledi Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (2) je treba vsaj za stčeš obdobje upoštevati še najbrž osamljen vzorec Snom – VF – Sak – Part (prim nemni, mě mluviti chtíce ROlB 68b; Gebauer, 1929, 331) 4.4.3.2.2.3 V primeru relacijskega pomena (3) ‘pomeniti’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – vsebina (tj pomenska razlaga) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki ga gradivo z osamljenimi zgledi potrjuje le za najstarejša obdobja češ knj jezika (do vključno 16 st ) Navedeno kaže na obstoj pomena (3) pri glagolu mnieti le v zgodnjih obdobjih češ knj jezika 4.4.3.3 Glagol MNÍVAT Ob glagolu mnít je v češ izpričan drugotni nedov iter mnívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 32) s pomenom (1) ‘imeti mnenje, domnevati, misliti; spominjati se’ (predvsem PSJČ, VI, 509; prim tudi SČN, II, 471; Kott, I, 1047; SSJČ, I, 1257) Slovarja sod češ jezika (PSJČ in SSJČ) označujeta glagol mnívati (bolj kot mníti) za knjižen in zastarel 4.4.3.3.1 Desna vezljivost Češ mnívat med določilnimi možnostmi izkazuje zgolj predložnosklonsko [4] naSak in odvisniško [12] SENT 4.4.3.3.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘imeti mnenje, domnevati, misliti; spominjati se’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja itn – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – naSak in Snom – VF – SENT, ki ju analizirano gradivo z osamljenimi zgledi potrjuje le za 19 st (glagol je gotovo starejši) Navedeno morda kaže na marginalnost glagola v češ jeziku 19 st (iz drugih obdobij v analiziranem gradivu ni zgledov, kar dodatno potrjuje domnevo) 311 VGU_Groselj_FINAL.indd 311 24.11.2011 8:48:52 4.4.3.4 Glagol MÍNIT Češ mínit , -ím nedov (stčeš mieniti, -ňu, 2 ed -níš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’, (2) ‘imeti namen, nameravati’, (3) ‘pomeniti’, (4) ‘pridržati, zagotoviti’ in (5) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (Gebauer, II, 351–352; SČN, II, 446–447; Kott, I, 1023–1024; PSJČ, II, 846; SSpoj, 134); zadnji trije pomeni se navajajo samo za starejša obdobja češ jezika (prim Gebauer, SČN, Kott) 574 4.4.3.4.1 Desna vezljivost Češ mínit izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 80: Desne določilne možnosti češ. mínit do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 2 3 [4] naSak 1 [7] kSdat 1 2 [10] Part 1 [11] INF 2 [12] SENT 1 3 [13] PG 1 [14] Sak – Sak 1 [15] Sak(*) – Sdat 4 5 [16] Sak – Sins 1 [18] Sak – naSak 1 [19] Sak – přesSak 1 [23] Sak – kSdat 5 [25] Sak – oSlok 1 [31] Sins – SENT 1 [32] naSak – SENT 1 [35] ADV 1 2 574 Ob glagolu mínit je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter mínívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 32–33) z verjetno enakim pomenom kot mínit; glagol se navaja brez zgledov (predvsem PSJČ, II, 846; prim tudi Kott, I, 1023) 312 VGU_Groselj_FINAL.indd 312 24.11.2011 8:48:52 Gebauer, II, 19.–20. st. PSJČ, II, 351–352; 846; 20. st. SSpoj, 134 Vokabulář SČN, II, 446–447; Kott, I, 1023–1024 4.4.3.4.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonski določili [4] naSak in [7] kSdat; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [10] Part, [11] INF, [12] SENT in [13] PG V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [14] Sak – Sak, [15] Sak(*) – Sdat, [16] Sak – Sins, [18] Sak – naSak, [19] Sak – přesSak, [23] Sak – kSdat, [25] Sak – oSlok, [31] Sins – SENT in [32] naSak – SENT Poseben status pa ima verjetno določilo [35] ADV 4.4.3.4.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.4.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 81: Desne določilne možnosti češ. mínit v pomenu (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [4] naSak [7] kSdat [10] Part [12] SENT [13] PG [14] Sak – Sak [16] Sak – Sins [18] Sak – naSak [19] Sak – přesSak 313 VGU_Groselj_FINAL.indd 313 24.11.2011 8:48:52 [25] Sak – oSlok [31] Sins – SENT [32] naSak – SENT [35] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo predvsem trije dokaj stabilni vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT ter Snom – VF – naSak (slednji do konca 19 st ) Kot manj stabilni se kažejo naslednji vzorci: Snom – VF – kSdat in Snom – VF – Part // PG; določili Part in PG sta zgolj različici SENT ob izpolnjenih določenih slovničnih ali sporočanjsko-stilističnih pogojih Čeprav je določilo PG izpričano le z osamljenima zgledoma iz 19 –20 st , domnevam, da je bilo nekoliko pogostej- še (vsaj v umetnostnih besedilih) Razmerju misliti – kako ustrezajo osamljeni zgledi vzorca Snom – VF – ADV (do vključno 16 st ) Pri pomenski različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčne-ga člena (pomensko razmerje misliti – koga, kaj – (za) kakšnega, koga); razmerju ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Sins (stčeš ) V pomenu (1) se oblikuje tudi vezljivostno razmerje, ko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino (prim misliti – kako, kaj – o kom); razmerju ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – naSak // přesSak // oSlok (18 –19 st ) ter Snom – VF – SENT – naSak (18 st ) Pomenskemu (pojasnjevalnemu) razmerju nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – s kom, čim) ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (do konca 20 st ), medtem ko je vzorec Snom – VF – SENT – Sins (samo 20 st ) nestabilen 4.4.3.4.2.2 Pri pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati’ so izpričane štiri določilne možnosti: 314 VGU_Groselj_FINAL.indd 314 24.11.2011 8:48:52 Tabela 82: Desne določilne možnosti češ. mínit v pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [7] kSdat [11] INF [35] ADV Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Ostale vezavnostne možnosti so izjemne (nestabilne) in vezane na najstarejša obdobja češ knj jezika (prim Snom – VF – Sak, Snom – VF – kSdat ali Snom – VF – ADV); vzorec Snom – VF – Sak najbrž predstavlja le stilistično izrabo vezavnostne možnosti, značilne za pomen (1) 4.4.3.4.2.3 V primeru relacijskega pomena (3) ‘pomeniti’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – vsebina (tj pomenska razlaga) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, ki sta potrjena le za najstarejša obdobja češ knj jezika (prvi do konca 16 st , drugi samo stčeš ); ob tem se zdi določilo Sak bolj stabilno od SENT 4.4.3.4.2.4 V primeru pomena (4) ‘pridržati, zagotoviti’ se oblikuje pomenski vzorec nosilec dejanja – vsebina – prejemnik Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat, izpričan z osamljenim zgledom iz 19 st Navedeno morda kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na določeno obdobje češ knj jezika 4.4.3.4.2.5 Pomen (5) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino dejanja (večinoma negativno), ki jo nosilec usmerja, misli proti preje-315 VGU_Groselj_FINAL.indd 315 24.11.2011 8:48:52 mniku (prim misliti, snovati – kaj – (proti) komu) Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // kSdat, ki sta potrjena z osamljenima stčeš zgledoma 4.4.3.5 Glagol UMĚT Češ umět , -ím, 3 mn -ějí/ -í nedov (stčeš uměti, -ěju, 2 ed -ieš) izkazuje naslednje pomene: (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ in (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z)moči’ (MSS, 537; SČN, IV, 752–753; PSJČ, VI, 505–506; SPP, 257) 4.4.3.5.1 Desna vezljivost Češ umět izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 83: Desne določilne možnosti češ. umět do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 2 [3] Sgen 1 [7] kSdat 2 [9] sSins 1 [11] INF 1 2 [35] ADV 1 19.–20. st. PSJČ, VI, MSS, 505–506; 537; Vo- 20. st. SPP, 257; kabulář SSpoj, 408 SČN, IV, 752–753; Kott, IV, 359–360 4.4.3.5.1.1 Pregled desnih določil Vse določilne možnosti izkazujejo le eno desno določilo, prim (1) sklonski določili [2] Sak in [3] Sgen; (2) predložnosklonski določili [7] kSdat, [9] sSins; (3) nedoločniško določilo [11] INF Poseben status pa ima verjetno določilo [35] ADV 316 VGU_Groselj_FINAL.indd 316 24.11.2011 8:48:52 4.4.3.5.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.5.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 84: Desne določilne možnosti češ. umět v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [3] Sgen [9] sSins [11] INF [35] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF ter Snom – VF – ADV Prva dva vzorca sta gradivsko bogato izpričana od stčeš obdobja do 20 st ; zadnja vezavnostna možnost je nekoliko redkejša (čeprav stabilna) – vezana je na predvidljivo leksikalno zapolnitev določila (‘znati jezik’) oz »nadomestno« določilo ADV Kot manj stabilen se kaže vezavnostni vzorec Snom – VF – sSins (izkazan s posameznimi zgledi), ki ustreza razmerju med nosilcem védenja, znanja in razmernim udeležencem (védenje poteka v zvezi z nekom, se nanaša na nekoga) 575 Nestabilen je vezavnostni vzorec Snom – VF – Sgen, ki je izkazan z osamljenimi zgledi iz 19 –20 st 4.4.3.5.2.2 Pri pomenu (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z)moči’ so izpričane naslednje določilne možnosti: 575 Prim tudi razlago z elipso INF zacházeti ‘ravnati, ukvarjati se z’ (Kott, IV, 359–360), ki bi zglede umestila k vezavnostni možnosti z določilom INF 317 VGU_Groselj_FINAL.indd 317 24.11.2011 8:48:52 Tabela 85: Desne določilne možnosti češ. umět v pomenu (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z)moči’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [7] kSdat [11] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec sposobnosti, zmožnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza le en stabilen vezavnostni vzorec, tj Snom – VF – INF (kompleksna propozicijska vsebina), ki je gradivsko dokaj dobro potrjen od stčeš obdobja do 20 st Vezljivostnemu razmerju ustrezata tudi nestabilna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – kSdat, ki sta v analiziranem gradivu izpričana z osamljenimi zgledi iz 18 st oz stčeš obdobja 4.4.3.6 Glagol UMÍVAT Ob glagolu umět je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter umívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 31–32) s pomenom ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ (predvsem PSJČ, VI, 509; prim SČN, IV, 752; Kott, IV, 359) 4.4.3.6.1 Desna vezljivost Češ umívat izkazuje med določilnimi možnostmi sklonsko določilo [2] Sak in nedoločniško [11] INF 4.4.3.6.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF, ki pa ju analizirano gradivo z zgledi potrjuje le za 19 in 20 st (glagol je gotovo starejši) 318 VGU_Groselj_FINAL.indd 318 24.11.2011 8:48:52 4.4.3.7 Glagol VĚDĚT Češ vědět , vím, 3 mn vědí nedov (stčeš věděti , viem, vědě, 2 ed vieš) izkazuje pomena (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ in (2) ‘biti sposoben; znati’ (MSS, 560; SČN, V, 47–48; PSJČ, VI, 848–849; SPP, 269–270) 4.4.3.7.1 Desna vezljivost Češ vědět izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 86: Desne določilne možnosti češ. vědět do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 2 [8] oSlok 1 [11] INF 1 2 [12] SENT 1 [13] PG 1 [16] Sak – Sins 1 [18] Sak* – naSak 1 [21] Sak* – doSgen 1 [25] Sak* – oSlok 1 [32] naSak – SENT 1 [33] doSgen – SENT 1 [34] oSlok – SENT 1 [35] ADV 1 2 19.–20. st. PSJČ, VI, MSS, 848–849; 560; Vo- 20. st. SPP, 269–270; kabulář SSpoj, 428 SČN, V, 47–48; Kott, IV, 588–590 4.4.3.7.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje določilne možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [8] oSlok; med (3) nedoločni- ška in odvisniška določila sodijo [11] INF, [12] SENT in [13] PG V primeru (3) 319 VGU_Groselj_FINAL.indd 319 24.11.2011 8:48:53 dveh desnih določil pa lahko govorimo o možnostih [16] Sak – Sins, [18] Sak* – naSak, [21] Sak* – doSgen, [25] Sak* – oSlok, [32] naSak – SENT, [33] doSgen – SENT in [34] oSlok – SENT Poseben status ima verjetno določilo [35] ADV 4.4.3.7.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.7.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 87: Desne določilne možnosti češ. vědět v pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [8] oSlok [11] INF [12] SENT [13] PG [16] Sak – Sins [18] Sak* – naSak [21] Sak* – doSgen [25] Sak* – oSlok [32] naSak – SENT [33] doSgen – SENT [34] oSlok – SENT [35] ADV Komentar: V pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci predvsem Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok in Snom – VF – INF // SENT (določilo INF kot različica SENT ob izpolnjenem pogoju enakosti osebkov je stabilno vsaj do 19 st ) Razmerju vedeti – kako (z »nadomestnim« določilom ADV) ustreza manj stabilen vzorec Snom – VF – ADV, izpričan s posameznimi zgledi iz stčeš obdobja in 19 st 320 VGU_Groselj_FINAL.indd 320 24.11.2011 8:48:53 Kot nestabilen se kaže vezavnostni vzorec Snom – VF – PG (določilo PG je zgolj različica SENT ob izpolnjenih določenih slovničnih ali sporočanjsko-stilističnih pogojih); čeprav je izpričano le z osamljenim stčeš zgledom, domnevam, da je bilo pogostejše (vsaj v umetnostnih besedilih) V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins, izkazan z osamljenim stčeš zgledom Soroden zgornjemu je pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec (prim vedeti – kaj – o kom, čem); temu razmerju ustrezajo dokaj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak* – naSak // doSgen // oSlok Nestabilni so vzorci z določilom SENT (ki kaže na kompleksnejšo propozicijsko vsebino) na mestu Sak* Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba za starejša obdobja češ jezika upoštevati še naslednje verjetno redke vezavnostne vzorce: Snom – VF – Part ob zanikanem nevěděti (po zaimku čso > co), prim stčeš. neviete co prosiec Krist ‘nevíte, co máte prosit’, nevěda co čině Pass (Trávníček, 1956, 185; HMČ, 366–367); Snom – VF – Sak – Part, prim stčeš. viemy boha z mrtvých vstavše HymnOpav (HMČ, 366); Snom – VF – Sak – INF, prim 17. st. Věděl jej nepřítele svého býti. Kom (Zikmund, 1863, 658) 4.4.3.7.2.2 Pri pomenu (2) ‘biti sposoben; znati’ so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 88: Desne določilne možnosti češ. vědět v pomenu (2) ‘biti sposoben; znati’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [11] INF [35] ADV Komentar: V pomenu (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec sposobnosti, znanja – vsebina (tj sposobnost, znanje) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Podobno velja tudi za vzorec Snom – VF – Sak, vendar pa objektivno razmejitev zgledov vezavnostne možnosti ob pomenih (1), (2) onemogoča prekrivnost pomenov vědět (1) in 321 VGU_Groselj_FINAL.indd 321 24.11.2011 8:48:53 (2) (ali gre morda v primeru vzorca ob pomenu (2) celo za izrabo vezavnostne možnosti, značilne za pomen (1)?) Razmerju znati – kako ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV, ki je izpričan z osamljenim zgledom iz 19 st (vezan je na predvidljivo leksikalno zapolnitev določila, prim ‘znati jezik’) 4.4.3.8 Glagol VĚDÍVAT Ob glagolu vědět je v češ jeziku izpričan tudi drugotni nedov iter vědívat , -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484; Šlosar, 1981, 32–34) s pomenom ‘imeti védenje o, vedeti’ (PSJČ, VI, 849) 4.4.3.8.1 Desna vezljivost Češ vědívat izkazuje med določilnimi možnostmi zgolj predložnosklonsko določilo [8] oSlok in odvisniško [12] SENT 4.4.3.8.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘imeti védenje o, vedeti’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok in Snom – VF – SENT, ki ju analizirano gradivo z osamljenimi zgledi potrjuje le za 19 st (glagol je gotovo starejši) Navedeno kaže na marginalnost glagola v češ jeziku 19 st (iz drugih obdobij v analiziranem gradivu ni zgledov, kar dodatno potrjuje zgornjo domnevo) 4.4.3.9 Glagol ZNÁT Češ znát, znám, 3 mn -ají nedov (stčeš znáti, -aju, 2 ed -áš) izkazuje predvsem naslednje pomene: (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’, (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ ( narediti kaj), (3) ‘poznati, biti seznanjen z’, (4) ‘opažati, spoznavati’ (redko), (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ (zadnje predvsem do Boga – v smislu ‘biti veren, verjeti v’) in (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos ; MSS, 665; SČN, V, 723–724; PSJČ, VIII, 651–652; SPP, 338) Samo slovar F Š Kotta navaja tudi pomen (7) ‘priznavati’ ( komu kaj; češ ‘vyznati’, prim Kott, V, 584) 322 VGU_Groselj_FINAL.indd 322 24.11.2011 8:48:53 4.4.3.9.1 Desna vezljivost Češ znát izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 89: Desne določilne možnosti češ. znát do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen 1 2 3 4 [2] Sak 5 6 [8] oSlok 1 6 [11] INF 1 2 [12] SENT 1 6 [14] Sak – Sak 5 [15] Sak – Sdat 7 [16] Sak – Sins 5 [17] Sak – jakoSak 5 [18] Sak – naSak 1 [20] Sak – zaSak 5 [24] Sak – naSlok 1 [26] Sak – vSlok 3 [28] Sak – INF 3 [29] Sak – SENT 3 [30] Sdat – SENT 7 [32] naSak – SENT 1 19.–20. st. PSJČ, VIII, MSS, 665; 651–652; Vokabulář 20. st. SPP, 338; SSpoj, 559–560 SČN, V, 723–724; Kott, V, 582–585 4.4.3.9.1.1 Pregled desnih določil Kot edino desno določilo se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [8] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [11] INF in [12] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [14] Sak – Sak, [15] Sak – Sdat, [16] 323 VGU_Groselj_FINAL.indd 323 24.11.2011 8:48:53 Sak – Sins, [17] Sak – jakoSak, [18] Sak – naSak, [20] Sak – zaSak, [24] Sak – naSlok, [26] Sak – vSlok, [28] Sak – INF, [29] Sak – SENT, [30] Sdat – SENT ter [32] naSak – SENT 4.4.3.9.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.9.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 90: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [8] oSlok [11] INF [12] SENT [18] Sak – naSak [24] Sak – naSlok [32] naSak – SENT Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT Kot nestabilna se kažeta vzorca Snom – VF – oSlok in Snom – VF – INF (določilo INF je zgolj različica SENT ob izpolnjenih določenih slovničnih pogojih – predvsem enakosti osebkov), ki ju potrjujejo osamljeni zgledi iz 19 st (pri INF tudi stčeš zgledi) V pomenski različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu določeno vsebino (prim misliti – o kom – kaj); ustrezajo mu nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – naSlok – Sak in Snom – VF – naSak – Sak // SENT (s kompleksnejšo propozicijsko vsebino), izkazani z osamljenimi stčeš zgledi 324 VGU_Groselj_FINAL.indd 324 24.11.2011 8:48:53 4.4.3.9.2.2 Pomen (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ ( narediti kaj) oblikuje pomenski vzorec nosilec spretnosti itn – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (17 –20 st ); ob njem se pojavlja še dokaj stabilen vzorec Snom – VF – Sak, ki ga gradivo precej dobro potrjuje v obdobju do vključno 16 st in v 19 –20 st 4.4.3.9.2.3 Pri pomenu (3) ‘poznati, biti seznanjen z’ so izpričane štiri določilne možnosti: Tabela 91: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (3) ‘poznati, biti seznanjen z’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [26] Sak – vSlok [28] Sak – INF [29] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da je stabilen samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak V pomenski različici zgornjega razmerja nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino prek predikativnega stavčnega člena (razmerje poznati – koga – kakšnega); glede na gradivo razmerju ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – INF // SENT (s kompleksnejšo propozicijsko vsebino) in Snom – VF – Sak – vSlok, izpričani z osamljenimi zgledi iz posameznih obdobij (prim tabelo) 4.4.3.9.2.4 Pomen (4) ‘opažati, spoznavati’ (redko) oblikuje pomenski vzorec nosilec opažanja (tudi v smislu ‘prepoznati’) – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, izkazan s posameznimi zgledi iz 17 –20 st 576 576 Ob vezavnostni možnosti se običajno pojavlja tudi neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV), prim [35] 325 VGU_Groselj_FINAL.indd 325 24.11.2011 8:48:53 4.4.3.9.2.5 Pri pomenu (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ (zadnje predvsem do Boga – v smislu ‘biti veren, verjeti v’) so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 92: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [14] Sak – Sak [16] Sak – Sins [17] Sak – jakoSak [20] Sak – zaSak Komentar: V pomenu (5) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec priznavanja (opredeljevanja) – vsebina; ustreza mu samo manj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak V pomenski različici zgornjega razmerja nosilec priznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino prek predikativnega stavčnega člena (prim priznavati, imeti – koga – (za) koga, kakšnega); glede na gradivo razmerju ustrezajo manj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sak // Sins // jakoSak // zaSak; vsi so izpričani z osamljenimi zgledi iz posameznih obdobij 577 4.4.3.9.2.6 Pri pomenu (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos ) so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 93: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos.) do 16. st. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [8] oSlok [12] SENT 577 Čeprav tabela potrjuje stabilnost posameznih vezavnostnih možnosti, pa količina zgledov kaže na njihovo redkost Manjša stabilnost vzorcev v tem primeru pomeni, da so bili – čeprav so se lahko pojavljali v daljšem časovnem loku – izjemni, redki; navedeno je lahko tudi posledica redkosti oz marginalnosti vezljivostnega razmerja v sklopu znát (5) kot tudi samega pomena 326 VGU_Groselj_FINAL.indd 326 24.11.2011 8:48:53 Komentar: V pomenu (6) se vzpostavlja pomensko razmerje do vsebine zaznavanja (tudi prizadeto z zaznavanjem) Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustrezata dokaj stabilna vezavnostna vzorca VF – Sak in VF – SENT; gradivo ju s posameznimi zgledi izpričuje v loku od stčeš obdobja do vključno 20 st (vmesna obdobja brez gradivskih zgledov) Kot nestabilen se kaže vzorec VF – oSlok (osamljen zgled iz 19 st ) 4.4.3.9.2.7 Pomen (7) ‘priznavati’ ( komu kaj) oblikuje pomenski vzorec nosilec priznavanja – prejemnik – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sdat – Sak // SENT (slednji s kompleksnej- šo propozicijsko vsebino), izpričana z osamljenimi zgledi do vključno 16 st Navedeno kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na to časovno obdobje 4.4.3.10 Glagol ZNÁVAT Ob glagolu znát je v češ izpričan tudi k njemu tvorjen drugotni nedov iter znávat, -ám (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 485; Šlosar, 1981, 31, 33–34) s pomenoma (1) ‘imeti spretnost, obvladati, znati’ ( narediti kaj) in (2) ‘poznati’ (SČN, V, 723; PSJČ, VIII, 653) 4.4.3.10.1 Desna vezljivost Češ znávat izkazuje med določilnimi možnostmi sklonsko določilo [2] Sak in nedoločniško [11] INF 4.4.3.10.2 Od pomenov k določilom 4.4.3.10.2.1 Pomen (1) ‘imeti spretnost, obvladati, znati’ ( narediti kaj) oblikuje pomenski vzorec nosilec spretnosti, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF, ki ju osamljeni zgledi potrjujejo samo za 19 st Navedeno kaže na marginalnost glagola v češ jeziku 19 st ali celo nasploh (iz drugih obdobij v gradivu ni zgledov!) 327 VGU_Groselj_FINAL.indd 327 24.11.2011 8:48:53 4.4.3.10.2.2 Pomen (2) ‘poznati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak Glede na pomen (1) se vzorec kaže kot bolj stabilen (vsaj v 19 –20 st ) 4.4.4 Povzetek Glagol myslet v pomenu (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ kaže na štiri pomenska razmerja: (a) pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina je ustaljen, zaznamujejo pa ga stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – naSak // oSlok ter Snom – VF – SENT (do 20 st ; določilo oSlok do vključno 19 st ); dokaj stabilna je tudi vezavnostna realizacija Snom – VF – ADV (17 –20 st ), ki ustreza razmerju misliti – kako, desna določila přesSak (19 st ), Part (stčeš ), INF (16 st ) pa so nestabilna; (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom ustreza dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF (stčeš obdobje in 19 –20 st ); (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – s kom, čim) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (20 st ); (d) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok (19 st ) Pomen (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ kaže na ustaljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF, medtem ko so desne določilne možnosti Sak (18 –19 st ), naSak (19 –20 st ), oSak in SENT (do vključno 16 st ) ter ADV (stčeš ) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca nestabilne Pomen (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (do vključno 16 st ) odpira pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // oSlok Glagol mnít kaže v pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ na tri vezljivostna razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezata dokaj stabilna vezavnostna vzorca: Snom – VF – SENT // INF (do vključno 19 st ); desni določili Sak, Part (stčeš ) sta nestabilni; (b) s pomenskim vzorcem nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec (prim misliti – kaj – o kom, čem) je prekrivna nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak – zSgen (stčeš ; domnevno kalk po lat ); (c) pojasnjevalnemu pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – pod kom, čim) ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – podSins (19 st ) 328 VGU_Groselj_FINAL.indd 328 24.11.2011 8:48:53 Pomen (2) ‘smatrati, imeti za’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina, ki mu ustrezata relativno stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Sins (do 20 st ); nestabilne so desne določilne možnosti Sak – zaSak (19 st ), Sak – Part // SENT (stčeš ), Sak – INF (do vključno 17 st ) V primeru relacijskega pomena (3) ‘pomeniti’ (do vključno 16 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – vsebina, s katerim se prekriva nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak Šibko izpričana modifikacijska izpeljanka mnívat (samo 19 st ) oblikuje v pomenu ‘imeti mnenje, domnevati, misliti; spominjati se’ pomenski vzorec nosilec mišljenja itn – vsebina, ki mu ustrezata nestabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – naSak in Snom – VF – SENT Glagol mínit kaže v pomenu (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’ na štiri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezajo dokaj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT ter Snom – VF – naSak (slednji do konca 19 st ), medtem ko so ostale določilne možnosti nestabilne, prim kSdat, Part (stčeš ), PG (19 –20 st ) in ADV (do vključno 16 st ); (b) pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (samo stčeš ) je prekriven z nestabilnima vezavnostnima realizacijama Snom – VF – Sak – Sak // Sins; (c) s pomenskim vzorcem nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec (prim misliti – kaj – o kom, čem) se prekrivajo nestabilne vezavnostne realizacije Snom – VF – Sak – naSak // přesSak // oSlok (18 –19 st ) ter Snom – VF – SENT – naSak (18 st ); (d) pojasnjevalnemu pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (prim misliti – kaj, koga – s kom, čim) ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (do konca 20 st ), medtem ko je desna določilna možnost SENT – Sins (samo 20 st ) nestabilna Pomen (2) ‘imeti namen, nameravati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF, medtem ko so nestabilne desne določilne možnosti Sak, kSdat in ADV izpričane samo za stčeš obdobje V primeru relacijskega pomena (3) ‘pomeniti’ (do vključno 16 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – vsebina, s katerim se prekrivata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT Pomen (4) ‘pridržati, zagotoviti’ (samo 19 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec dejanja – vsebina – prejemnik, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat Pomen (5) ‘misliti, snovati v škodo/ korist’ (stčeš ) odpira pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // kSdat 329 VGU_Groselj_FINAL.indd 329 24.11.2011 8:48:53 Glagol umět kaže v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ na dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja, znanja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF ter Snom – VF – ADV (do konca 20 st ); nestabilen je vzorec z desnim določilom Sgen (19 –20 st ); (b) pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – razmerni udeleženec je prekriven z vezavnostno realizacijo Snom – VF – sSins (do vključno 19 st ) 578 Pomen (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z)moči’ oblikuje pomenski vzorec nosilec sposobnosti, zmožnosti – vsebina, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF; nestabilna sta vzorca Snom – VF – Sak (18 st ) in Snom – VF – kSdat (stčeš ) Modifikacijska izpeljanka umívat (19 –20 st ) oblikuje v pomenu ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina; ustrezata mu stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – INF Glagol vědět kaže v pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ na tri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok in Snom – VF – INF // SENT (do vključno 20 st , le določilo INF do 19 st ); manj stabilna je desna določilna možnost ADV (stčeš , 19 st ), medtem ko sta določili PG in Part osamljeni (stčeš ); (b) pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina kaže na nestabilne vezavnostne realizacije Snom – VF – Sak – Sins // Part (stčeš ) in Snom – VF – Sak – INF (17 st ); (c) pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec (prim vedeti – kaj – o kom, čem) se prekriva z dokaj stabilnimi vezavnostnimi vzorci Snom – VF – Sak* – naSak // doSgen // oSlok (do 20 st , le vzorec z doSgen do konca 19 st ), medtem ko so vzorci z določilom SENT na mestu Sak* nestabilni (z naSak 20 st , z doSgen 16 –19 st , z oSlok 19 st ) Pomen (2) ‘biti sposoben; znati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec sposobnosti, znanja – vsebina, ki mu ustreza dokaj stabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – INF (do vključno 20 st ), manj stabilna je desna določilna možnost Sak (17 –20 st ), medtem ko je ADV (19 st ; s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo, tj ‘znati jezik’) nestabilna Modifikacijska izpeljanka vědívat (gradivsko izpričana za 19 st ) oblikuje v pomenu ‘imeti védenje o, vedeti’ pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok in Snom – VF – SENT 578 Védenje poteka v zvezi z nekom, se nanaša na nekoga Razlaga z elipso INF bi zglede umestila k vezavnostni možnosti z določilom INF 330 VGU_Groselj_FINAL.indd 330 24.11.2011 8:48:53 Glagol znát kaže v pomenu (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak (do vključno 20 st ) in Snom – VF – SENT (do vključno 19 st ), medtem ko sta desni določilni možnosti oSlok (19 st ) in INF (stčeš , 19 st ) nestabilni; (b) pomenski vzorec nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina je manj običajen (samo stčeš ), kar se zrcali v nestabilnih vzorcih Snom – VF – naSlok – Sak in Snom – VF – naSak – Sak // SENT Pomen (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec spretnosti itn – vsebina, ki mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – INF (17 –20 st ) in Snom – VF – Sak (16 –20 st ) Pomen (3) ‘poznati, biti seznanjen z’ vzpostavlja dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (do konca 20 st ); (b) pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina je manj ustaljen, kar ima za posledico nestabilnost vezavnostnih realizacij Snom – VF – Sak – INF // SENT (16 st ; 16 in 19 st ) in Snom – VF – Sak – vSlok (stčeš ) Pomen (4) ‘opažati, spoznavati’ (redko) oblikuje pomenski vzorec nosilec opažanja (tudi v smislu ‘prepoznati’) – vsebina, s katerim se prekriva dokaj stabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak (17 –20 st ) Pomen (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ (zadnje predvsem do Boga – v smislu ‘biti veren, verjeti v’) oblikuje dve vezljivostni razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec priznavanja (opredeljevanja) – vsebina ustreza manj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (16 , 19 –20 st ); (b) pomenskemu vzorcu nosilec priznavanja – prizadeto – vsebina (prim razmerje priznavati, imeti – koga – (za) koga, kakšnega) ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sak // Sins (od stčeš do 19 st ), Snom – VF – Sak – jakoSak (19 st ) in Snom – VF – Sak – zaSak (16 , 19 st ) V pomenu (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos ) se vzpostavlja pomenski vzorec z vsebino zaznavanja (tudi prizadeto z zaznavanjem), ki mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca VF – SENT in VF – Sak (do vključno 20 st ), medtem ko je določilo oSlok (19 st ) nestabilno Pomen (7) ‘priznavati’ (do vključno 16 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec priznavanja – prejemnik – vsebina, s katerim se prekrivata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sdat – Sak // SENT Šibkeje izpričana modifikacijska izpeljanka znávat (19 –20 st ) oblikuje v pomenu (1) ‘imeti spretnost, obvladati, znati’ ( narediti kaj) pomenski vzorec nosilec spretnosti, znanja – vsebina, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // INF (19 st ) Pomen (2) ‘poznati’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto z bolj stabilno vezavnostno realizacijo Snom – VF – Sak (vsaj v 19 –20 st ) 331 VGU_Groselj_FINAL.indd 331 24.11.2011 8:48:53 4.4.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v češkem jeziku 4.4.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo myslet, mnít, mínit (poleg njih se v tej skupini nahajajo še izpeljanke myslívat, mnívat, mínívat) 579 Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:580 Tabela 94: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v češčini myslet mnít mnívat mínit a. ‘misliti, meniti’ (1) (1) (1) (1) b. ‘nameravati’ (2) (2) c. ‘misliti, snovati v škodo’ (3) (5) d. ‘smatrati, imeti za’ (2) (1) e. ‘pomeniti’ (3) (3) f. ‘pridržati, zagotoviti’ (4) 4.4.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 4.4.5.2.1 Pomena a. ‘misliti, meniti’ in d. ‘smatrati, imeti za’ Pomena a in d se pri glagolu mínit navajata znotraj ene pomenske razlage (kot podpomena), kažeta tudi sicer na vezljivostne zveze, kar omogoča skupno obravnavo Pomena ‘misliti, meniti’ in ‘smatrati, imeti za’ izkazujejo glagoli myslet (1), mnít (1, 2), mnívat (1) in mínit (1) V primeru glagolov myslet, mínit sta pomena potrjena za obdobje od (vsaj) 16 do 20 st , pri glagolu mnít se pojavljata od (vsaj) 16 do 19 st , pri glagolu mnívat pa so zgledi samo iz 19 st (podobno velja za sam glagol) Glagola myslet, mnívat ne izkazujeta podpomena ‘smatrati, imeti za’, kar lahko vpliva na njune vezljivostne lastnosti; pri mnít se pomena navajata v ločenih pomenskih opisih (pri mínit pa – kot že rečeno – v skupni pomenski razlagi) 579 Glagola myslívat in mínívat se v slovarjih češ jezika navajata brez zgledov, zato ju tu ne obravnavam 580 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2 332 VGU_Groselj_FINAL.indd 332 24.11.2011 8:48:53 4.4.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in d. ‘smatrati, imeti za’ Tabela 95: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in d. ‘smatrati, imeti za’ v češčini myslet mnít mnívat mínit Snom – VF (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak (do) 16.–20. st. do 16. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – naSak (do) 16.–20. st. 19. st. (do) 16.–19. st. Snom – VF – přesSak 19. st. Snom – VF – kSdat do 16. st. Snom – VF – oSlok (do) 16.–19. st. Snom – VF – Part do 16. st. do 16. st. do 16. st. Snom – VF – INF 16. st. (do) 16.–19. st. Snom – VF – SENT (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st. 19. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – PG 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak (do) 16.–20. st. do 16. st. Snom – VF – Sak – Sins 20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – naSak 18. st. Snom – VF – Sak – přesSak 19. st. Snom – VF – Sak – zaSak 19. st. Snom – VF – Sak – zSgen do 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 19. st. 19. st. Snom – VF – Sak – podSins 19. st. Snom – VF – Sak – Part do 16. st. Snom – VF – Sak – INF (do) 16.–17. st. Snom – VF – Sak – SENT do 16. st. Snom – VF – Sins – SENT 20. st. Snom – VF – naSak – SENT 18. st. Snom – VF – ADV 17.–20. st. do 16. st. 333 VGU_Groselj_FINAL.indd 333 24.11.2011 8:48:53 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci enega izkazujejo trije glagoli: Snom – VF – SENT je izpričan pri myslet , mnít , mínit (do vključno 20 st , samo pri mnít do 19 st ); tri vzorce izkazujeta po dva glagola: glagola myslet in mínit izpričujeta Snom – VF – Sak (do vključno 20 st ), Snom – VF – naSak (do 20 st /do 19 st ; vsi ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mi- šljenja – vsebina) in Snom – VF – Sak – Sins ob mnít in mínit (do 20 st ) 581 Ostali stabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol myslet zaznamujejo Snom – VF (do 20 st ; nosilec mišljenjskega procesa – proces), Snom – VF – oSlok (do 19 st ) in Snom – VF – ADV (do 20 st ; nosilec mišljenja – vsebina); samo glagol mnít pa Snom – VF – INF (do 19 st ; nosilec mišljenja – vsebina) ter Snom – VF – Sak – Sak // INF (do 20 st /do 17 st ; nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) 582 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le enega izkazujejo trije glagoli: vzorec Snom – VF – Part ( nosilec mišljenja – vsebina) zaznamuje glagole myslet, mnít, mínit (stčeš ), Snom – VF – Sak* – oSlok pa glagola myslet in mínit (19 st ); slednji ustreza pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenih ‘misliti, meniti’ in ‘smatrati, imeti za’ prevladujejo myslet, mnít in mínit (izpeljanka mnívat ima marginalno vlogo), pri čemer je najstabilnejše konkurenčno razmerje med myslet in mínit (sega v 20 st , kar se kaže tudi v prekrivanju več vezavnostnih možnosti) Med vezljivostnimi značilnostmi velja izpostaviti dejstvo, da myslet pričakovano ne izkazuje vzorcev, ki bi ustrezali vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (myslet ne izkazuje podpomena ‘smatrati, imeti za’); le-ti so »rezervirani« za glagola mnít in mínit Med glagoli je myslet edini, ki izkazuje vezljivostno možnost brez desnih določil (pomen ‘razmišljati’) Konkretneje o stabilnih vezavnostnih vzorcih glej zgoraj 581 Ob glagolu mnít (2) in deloma mínit (1) gre za vezljivostno razmerje nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina, ob drugih zgledih mínit (1) in myslet (1) pa za razmerje nosilec mišljenja – vsebina – razmerni udeleženec (pojasnjevalno pomensko razmerje) Samo ob slednjem je v primeru glagola mínit (1) vzorec stabilen 582 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 334 VGU_Groselj_FINAL.indd 334 24.11.2011 8:48:54 4.4.5.2.2 Pomen b. ‘nameravati’ Pomen ‘nameravati’ izkazujeta glagola myslet (2) in mínit (2) V primeru obeh je pomen izpričan v obdobju od (vsaj) 16 do 20 st Glagol myslet izkazuje še podpomen ‘prizadevati si za’, kar vpliva na vezljivostne lastnosti 4.4.5.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ Tabela 96: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ v češčini myslet mínit Snom – VF – Sak 18.–19. st. do 16. st. Snom – VF – naSak 19.–20. st. Snom – VF – oSak (do) 16. st. Snom – VF – kSdat do 16. st. Snom – VF – INF (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – SENT (do) 16. st. Snom – VF – ADV do 16. st. do 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – INF, ki ga izkazujeta myslet in mínit (do vključno 20 st ; ustreza pomenskemu vzorcu nosilec namere – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le dva izkazujeta oba glagola: Snom – VF – Sak (ob myslet 18 –19 st ; ob mínit stčeš ) in Snom – VF – ADV (stčeš ; nosilec namere – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo le enega izmed glagolov (glej tabelo) Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu je Snom – VF – INF, pri čemer je INF tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca Ostale možnosti so bile konkurenčne le v starejših obdobjih češ jezika (z izjemama Snom – VF – Sak in Snom – VF – naSak, pri katerih pa je pomen namere verjetno nevtraliziran) Posebno pozornost si zasluži še nestabilna vezavnostna možnost Snom – VF – oSak, ki zaznamuje podpomen ‘prizadevati si za’ pri glagolu myslet 335 VGU_Groselj_FINAL.indd 335 24.11.2011 8:48:54 4.4.5.2.3 Pomen c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ izkazujeta glagola myslet (3) in mínit (5) V primeru glagola myslet je pomen izpričan do konca 16 st , pri glagolu mínit pa le v stčeš obdobju 4.4.5.2.3.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Tabela 97: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ v češčini myslet mínit Snom – VF – Sak* – Sdat (do) 16. st. do 16. st. Snom – VF – Sak* – kSdat do 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok (do) 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Vsi vezavnostni vzorci so nestabilni (ali manj stabilni) in zaznamujejo le najstarejša obdobja češ knj jezika, kar govori o časovno in gradivsko izoliranem pomenu Oba glagola (myslet, mínit) izkazujeta le vzorec Snom – VF – Sak* – Sdat, ki ustreza pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik (slednja pomensko največkrat označena kot negativno) Preostala nestabilna vzorca zaznamujeta le enega izmed glagolov (glej tabelo), kar priča o njuni še večji izoliranosti 4.4.5.2.4 Pomen e. ‘pomeniti’ Pomen ‘pomeniti’ izkazujeta glagola mnít (3) in mínit (3) V primeru obeh je pomen izpričan do konca 16 st 4.4.5.2.4.1 Vezavnostne možnosti pomena e. ‘pomeniti’ Tabela 98: Vezavnostne možnosti pomena e. ‘pomeniti’ v češčini mnít mínit Snom – VF – Sak (do) 16. st. (do) 16. st. Snom – VF – SENT do 16. st. 336 VGU_Groselj_FINAL.indd 336 24.11.2011 8:48:54 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Oba vezavnostna vzorca sta nestabilna (ali manj stabilna) in zaznamujeta le najstarejša obdobja češ knj jezika, kar govori o časovno in gradivsko izoliranem pomenu Oba glagola (mnít, mínit) izkazujeta le vzorec Snom – VF – Sak, ki ustreza pomenskemu vzorcu nosilec pomenske vsebine – vsebina (pomenska razlaga) Preostali vzorec (tj Snom – VF – SENT) zaznamuje le glagol mínit, kar priča o njegovi še večji izoliranosti 4.4.5.2.5 Ostali pomeni Pomen f izkazuje le glagol mínit, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomena so torej podane v jedrnem delu razprave: glej mínit 4.4.3.4.2.4 za f. ‘pridržati, zagotoviti’ 4.4.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo umět, vědět, znát (poleg njih so v skupini še izpeljanke umívat, vědívat, znávat) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 99: Primerljivi pomeni glagolov védenja v češčini umět umívat vědět vědívat znát znávat a. ‘vedeti, znati’ (1) (1) (1) (1) (2) (1) (2) b. ‘biti sposoben, (z)moči’ (2) (1) c. ‘poznati’ (3) (2) d. ‘opažati, spoznavati’ (4) e. ‘priznavati (kot), imeti za’ (5) f. ‘biti jasno; biti videti’ (6) g. ‘priznavati’ (7) 337 VGU_Groselj_FINAL.indd 337 24.11.2011 8:48:54 4.4.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti 4.4.5.4.1 Pomena a. ‘vedeti, znati’ in b. ‘biti sposoben, (z)moči’ Pomena a in b je pri nekaterih glagolih nemogoče razdeliti v eksplicitno ločeni pomenski razlagi (prim vědět, znát), saj izkazujeta podobne vezljivostne lastnosti; dokaj prekrivni razlagi pa omogočata skupno obravnavo Pomena ‘vedeti, znati’ in ‘biti sposoben, (z)moči’ izkazujejo torej glagoli umět (1, 2), umívat (1), vědět (1, 2), vědívat (1), znát (1, 2) in znávat (1) V primeru glagolov umět, vědět in znát sta pomena izpričana od (vsaj) 16 do 20 st , pri glagolu umívat v obdobju 19 in 20 st , pri vědívat in znávat pa samo v 19 st Glagola umívat in vědívat ne izkazujeta pomena ‘biti sposoben, (z)moči’, glagol znávat pa pomena ‘vedeti, znati’, kar vpliva na njihove vezljivostne lastnosti Pri glagolu umět se pomena navajata ločeno, medtem ko sta pri vědět in znát zajeta v dveh prekrivnih pomenskih razlagah 4.4.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in b. ‘biti sposoben, (z)moči’ Tabela 100: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in b. ‘biti sposoben, (z)moči’ v češčini umět vědět znát Snom – VF – Sak (do) 16.–20. st.* (do) 16.–20. st.* (do) 16.–20. st.* Snom – VF – Sgen 19.–20. st. Snom – VF – kSdat do 16. st.* Snom – VF – oSlok (do) 16.–20. st. 19. st. Snom – VF – sSins (do) 16.–19. st. Snom – VF – Part do 16. st. Snom – VF – INF (do) 16.–20. st.* (do) 16.–19. st.* (do) 16.–20. st.* Snom – VF – SENT (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st. Snom – VF – PG do 16. st. Snom – VF – Sak – Sins do 16. st. Snom – VF – Sak* – naSak (do) 16.–20. st. do 16. st. 338 VGU_Groselj_FINAL.indd 338 24.11.2011 8:48:54 umět vědět znát Snom – VF – Sak* – doSgen 16.–19. st. Snom – VF – Sak – naSlok do 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 16.–20. st. Snom – VF – Sak – Part do 16. st. Snom – VF – Sak – INF 17. st. Snom – VF – naSak – SENT 20. st. do 16. st. Snom – VF – doSgen – SENT 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 19. st. Snom – VF – ADV (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st.* umívat vědívat znávat Snom – VF – Sak 19.–20. st. 19. st. Snom – VF – oSlok 19. st. Snom – VF – INF 19.–20. st. 19. st. Snom – VF – SENT 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci dva izkazujejo štirje glagoli: Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF (umět, umívat, vědět, znát) 583 Glagola vědět in znát izkazujeta še vzorec Snom – VF – SENT (do vključno 20 oz 19 st ), vsi pa ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec védenja, zmožnosti – vsebina Preostali stabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol umět zaznamuje še Snom – VF – ADV (do 20 st ; nosilec védenja – vsebina), glagol vědět pa Snom – 583 Vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak: Ob glagolu umět v pomenu b. je vzorec nestabilen (samo 18 st ); pri glagolu vědět (2) ‘biti sposoben znati’ se stabilni vzorec pojavlja v obdobju 17 –20 st , pri glagolu znát (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ pa od (vsaj) 16 do 20 st Vezavnostni vzorec Snom – VF – INF: Ob glagolu umět v pomenu b. je vzorec prav tako stabilen (od /vsaj/ 16 do 20 st ), podobno pa velja tudi za vědět (2) ‘biti sposoben znati’ – stabilni vzorec se pojavlja v obdobju od (vsaj) 16 do 20 st Pri glagolu znát (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ je vzorec od (vsaj) 16 do 19 st nestabilen, medtem ko je pri (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ stabilen (17 –20 st ) 339 VGU_Groselj_FINAL.indd 339 24.11.2011 8:48:54 VF – oSlok (16 –20 st ; nosilec védenja – vsebina) in Snom – VF – Sak* – naSak // doSgen // oSlok (do 20 st , z doSgen do 19 st ; nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec) 584 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le dva izkazujeta po dva glagola: vědívat in znát izpričujeta Snom – VF – oSlok (19 st ; nosilec védenja – vsebina), glagola vědět in znát pa Snom – VF – naSak – SENT (20 st /stčeš ; nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) 585 Med glagoli s pomenoma ‘vedeti, znati’ in ‘biti sposoben, (z)moči’ je vezljivostno najbolj »aktiven« vědět, saj izkazuje največ vezavnostnih možnosti (med drugim ga zaznamuje tudi dominantna vloga pri možnostih z dvema desnima določiloma) Glagol umět se je specializiral in tudi utrdil na delu pomenskega polja, ki se približuje naklonskemu pomenu (prim vzorce Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF ob odsotnosti Snom – VF – SENT) Glagolske izpeljanke imajo dokaj marginalno vlogo, saj so po številu zgledov in vezavnostnih možnosti v odnosu do simpleksov slabo zastopane (do določene mere je izjemen umívat) Med vezavnostnimi vzorci prevladujeta Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF, pri vědět in znát pa je dobro zastopan tudi Snom – VF – SENT Zanimiv je vzorec Snom – VF – ADV; ADV nastopa v vlogi »nadomestnega« ali vsebinskega določila (slednje ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’, prim umět, izjemoma vědět) 4.4.5.4.2 Pomen c. ‘poznati’ Pomen ‘poznati’ izkazujeta glagola znát (3) in znávat (2) V primeru glagola znát je pomen izpričan od (vsaj) 16 do 20 st , medtem ko je pri znávat izpričan v 19 –20 st (kot glagol sam) 584 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 585 Med nestabilnimi vezavnostnimi vzorci si zasluži opombo Snom – VF – ADV ob vědět Ob pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ je »nadomestno« določilo ADV manj stabilno (posamezni zgledi iz stčeš obdobja in 19 st ); podobno velja tudi za pomen (2) ‘biti sposoben znati’, ob katerem je določilo (vezano na predvidljivo leksikalno zapolnitev, prim ‘znati jezik’) prav tako nestabilno in izkazano le za 19 st 340 VGU_Groselj_FINAL.indd 340 24.11.2011 8:48:54 4.4.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘poznati’ Tabela 101: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘poznati’ v češčini znát znávat Snom – VF – Sak (do) 16.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – vSlok do 16. st. Snom – VF – Sak – INF 16. st. Snom – VF – Sak – SENT 16., 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je samo Snom – VF – Sak; izkazujeta ga znát (do vključno 20 st ) in znávat (19 –20 st ; ustreza pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina oz prizadeto s poznavanjem) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci vse tri izkazuje le glagol znát: Snom – VF – Sak – vSlok in Snom – VF – Sak – INF // SENT Vzorci so kompleksnejši, saj ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu je Snom – VF – Sak; ostale, kompleksnejše možnosti zaznamujejo dominantni glagol znát v posameznih obdobjih, kar sicer potrjuje vezljivostno razmerje, vendar hkrati kaže na njegovo nestabilnost v okviru pomena ‘poznati’ 4.4.5.4.3 Ostali pomeni Pomene d–g izkazuje zgolj glagol znát, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej znát 4.4.3.9.2.4 za d. ‘opažati, spoznavati’, 4.4.3.9.2.5 za e. ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’, 4.4.3.9.2.6 za f. ‘biti jasno, očitno; biti videti’ in 4.4.3.9.2.7 za g. ‘priznavati’ 341 VGU_Groselj_FINAL.indd 341 24.11.2011 8:48:54 4.5 Vezava glagolov umevanja v poljskem jeziku 4.5.1 Pomeni glagolov umevanja v poljskem jeziku 4.5.1.1 Glagol MYŚLEĆ Polj myśleć (myślić),586 -ę nedov izkazuje pomene (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ (tudi ‘spominjati se’) in (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’, (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’, (4) ‘skrbeti, brigati se za’ (SłStp, IV, 374–377; Sł16, XV, 282–291; Linde, III, 183–184; SłWarsz, II, 1087; SJP, IV, 938–940) 587 V 16 st je izpričan tudi k myśleć tvorjeni drugotni nedov myślać, -am (iter , pripona -(j)a-) s pomenom ‘misliti v škodo/korist’ 588 4.5.1.2 Glagol MNIEMAĆ Polj mniemać, mnimać, -am pomeni predvsem (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’; ostali pomeni niso stabilni oz so vezani na posamezna obdobja: stpolj (2) ‘ceniti, spoštovati’ ter (3) ‘nameravati, hoteti’; 16 st (4) ‘biti samozavesten’ (SłStp, IV, 299–301; Sł16, XIV, 385–391; Linde, III, 140–1; SJP, IV, 776) 589 Ob tem slovarji navajajo še »konkurenčne« oblike, ki izkazujejo bolj ali manj enake pomene: mnieć (< *mьněti) s pomenom (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ in ‘podcenjevati, ne meniti se za’590 (SłStp, IV, 298–299; pomen 1 tudi Sł16); mniemieć s pomenoma (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ in (2) ‘nameravati, hoteti’ (SłStp, IV, 301; pomen 1 tudi Sł16) 4.5.1.3 Glagol MIENIĆ Pri polj mienić, -ę nedov začenja že od stpolj naprej prevladovati pomen ‘imenovati’ in sorodni pomeni, povezani z govorno dejavnostjo (domneva se navezava 586 SłStp (IV, 374–377) navaja myśleć in myślić kot vzporedni možnosti, medtem ko SJP (IV, 939–940) označuje myślić kot arhaično 587 Prim (1) ‘rozmyślać, rozważać, rozumować, sądzić, mniemać’ (tudi ‘przywodzić sobie na myśl’), (2) ‘sprzyjać’ oz ‘chcieć czego dla kogo, życzyć komu czego’, (3) ‘zamyślać, zamierzać, mieć zamiar’ (‘chcieć coś zrobić’) ter (4) ‘dbać, starać się, troszczyć się o kogo’ (SłStp, IV, 374–377; Sł16, XV, 282–291; Linde, III, 183–184; SłWarsz, II, 1087; SJP, IV, 938–940) SłWarsz (II, 1087) navaja, da je pomen (2) na koncu 19 st bil že arhaičen (citirani avtorji so iz 16 st , kar je mogoče tudi situacija pri S Lindeju) 588 Prim ‘wymyślać’ (Sł16, XV, 279) 589 Prim (1) ‘mniemać, myśleć, sądzić, przypuszczać’ (SłStp /IV, 300–301/ navaja podpomen ‘sumiti, domnevati’ oz ‘podejrzewać, przypuszczać’); stpolj (2) ‘cenić, szacować’ in (3) ‘chcieć, zamierzać’; 16 st (4) ‘być pewnym siebie’ (SłStp, IV, 299–301; Sł16, XIV, 385–391; Linde, III, 140–1; SJP, IV, 776) 590 Prim ‘lekceważyć’ (SłStp, IV, 299), vendar brez primernega zgleda 342 VGU_Groselj_FINAL.indd 342 24.11.2011 8:48:54 na mianować, zahslov *měno ‘ime’; prim Otrębski, 1948, 57; SEP, 320–321), medtem ko so umevanjski pomeni potisnjeni v ozadje: SłStp (IV, 226–231) med umevanjskimi pomeni (ali z njimi povezanimi) 2. mienić591 navaja (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’, deloma (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’, (3) ‘ misliti o, imeti na misli, hoteti’ ter (4) ‘ tikati se, prisojati’; Sł16 (XIV, 49–52) navaja zgolj (2) ter (3) ‘ nameravati’; Linde (III, 96–97) navaja (1) in (3) skupaj kot tretjo pomensko možnost, izkazuje pa tudi zglede za (2); SJP (IV, 644) navaja skupni pomen ‘dajati ime, imenovati koga ali kaj; dati naziv; oznanjevati kaj o čem/kom; meniti, imeti za’ (glagol v tem pomenu obravnava kot zastarel) 592 4.5.1.4 Glagol UMIEĆ Polj umieć, -iem nedov izkazuje pomena (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ ter (2) ‘biti sposoben, zmoči’ (SłStp, IX, 385–386; SłJChP, II, 540–1; Linde, VI, 134; SJP, IX, 568–569) 593 SJP (IX, 569) navaja tudi individualno iterativno obliko k umieć, tj umiewać, -am (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484) 4.5.1.5 Glagol WIEDZIEĆ Polj wiedzieć, wiem pomeni predvsem (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ Za stpolj obdobje naj bi glagol izkazoval tudi pomen (2) ‘znati, zmoči’ (SłStp, X, 136–142; SłJChP, II, 588–589; Linde, VI, 287–289; SJP, IX, 1019–1021) 594 591 Homonimni 1. mienić se povezuje s pomenom ‘spreminjati’ (v Sł16, SJP je le-ta označen kot 2. mienić) 592 Pomenski komentar: Pričujoča določitev pomenov je poizkus izločitve tistih pomenov (pri vezljivostni analizi pa zgledov), ki kažejo na umevanjsko pomensko polje; polji sporočanjske in mišljenjske dejavnosti se pri glagolu mienić prepletata, kar ni osamljen primer (prim tudi razvoj pomenskega kompleksa (2) ‘govoriti’, ‘čvekati’ iz kompleksa (1) ‘iskati odgovor (v mislih), ugibati’ > ‘prerokovati’ in ‘misliti’ itn pri glagolu *gadati (sę), -ajetь (sę), ki se ga tipološko utemeljuje s prehodom glagolov mišljenja v glagole govorjenja; Šivic-Dular, 1999, 152) Ugotovitve v zvezi z vezljivostnimi značilnostmi glagola mienić je treba sprejemati z zadržkom Pomeni: (1) ‘wypowiadać swoje zdanie, mówić, coś myśleć o kimś/czymś, mniemać’, (2) ‘nazywać kogoś kimś/ czymś, uważać kogoś za kogoś/coś, podawać kogoś za kogoś/coś’, (3) ‘ myśleć o czymś, mieć coś na myśli, chcieć czegoś’, tudi ‘ zamyślać, mieć zamiar’ (slednji predvsem Sł16), (4) ‘ odnosić (się) do czegoś’ (SłStp, IV, 226–231; Sł16, XIV, 49–52; Linde, III, 96–97; SJP, IV, 644) Razvrstitev pomenov v slovarjih: SłStp (IV, 226–231) navaja pomene (1)–(4) kot pomene (2)–(5), medtem ko je pomen (1) vezan na ‘imenovati’ oz ‘nazywać’; Sł16 (XIV, 49–52) pomen (2) obravnava kot podpomen (4b), tj pri pomenu ‘trditi, zatrjevati’ oz ‘twierdzić, utrzymywać że’, pomen (3) predstavlja v Sł16 pomen (5) 593 Prim (1) ‘posiadać wiedzę o czymś, znać się na czymś’ ter (2) ‘móc coś wykonać/zrobić, potrafić’ (SłStp, IX, 385–386; SłJChP, II, 540–1; Linde, VI, 134; SJP, IX, 568–569) SłStp (IX, 386) navaja tudi pomen ‘dvomiti’ oz ‘wątpić’, vendar ga popravlja (rekonstruira) za glagol zhumieć się Sł16 še ne vključuje zvezka z umieć 594 Prim (1) ‘posiadać wiedzę o kimś/czymś, zdawać sobie sprawę z czegoś, być czegoś świadomym; posiadać znajomość czegoś/kogoś, znać’ in (2) ‘potrafić, umieć, móc’ (SłStp, X, 136–142; SłJChP, II, 588–589; Linde, VI, 287–289; SJP, IX, 1019–1021) Opomba: Treba je poudariti, da slovar jezika J Ch Paska (SłJChP) in SJP W Doroszewskega pomen ‘poznati’ oz ‘posiadać znajomość czegoś/kogoś, znać’ obravnavata kot ločen 343 VGU_Groselj_FINAL.indd 343 24.11.2011 8:48:54 4.5.1.6 Glagol ZNAĆ Polj znać, znam pomeni predvsem (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ (SłStp, XI, 442–6; SłJChP, II, 753; Linde, VI, 1115–1117; SJP, X, 1217– 1218); ob tem bi lahko kot ločena pomena navedli še (2) ‘priznavati, izpovedovati’ in (3) ‘poznati kot’ (SłStp in Linde) 595 4.5.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v poljskem jeziku 4.5.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti Snom z oznako človeško, saj izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju 4.5.2.2 Desna vezljivost 4.5.2.2.1 Brez desnih določil [1] Kot zgledi vezljivosti brez desnih določil so obravnavani vsi tisti primeri, ki predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa mogoče njihovega kontekstu-alnega izpusta ali absolutne rabe glagola Pri vezljivostni možnosti brez desnih določil se vzpostavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom (izražanje mišljenjske sposobnosti) Myśleć: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (1); je stabilna in dokaj dobro izpričana v obdobjih do konca 16 st in v 19 –20 st (stpolj. Mislil iesm v noczi z serczem mogim y scuszal iesm se Fl 76 6; 19. st. trzeba siedzieć w pomen (v SJP je ‘poznati’ označen kot zastarel); na tem mestu zaradi poenostavljene predstavitve vezljivosti pomen ‘poznati’ obravnavam v kontekstu (1) Izšli zvezki slovarja polj jezika 16 st (Sł16) še ne vključujejo gesla wiedzieć; zgledi v SJP so izjemno nepovedni v zvezi z vezljivostnimi možnostmi 595 Pomenski komentar: Pomen (1) nekateri slovarji segmentirajo na različne pomene, vendar se mi zdi ustrezno, da jih v kontekstu tega dela združujem; npr SJP (X, 1217–1218) navaja naslednje pomene: ‘imeti védenje, predstavo o kom, čem; moči potrditi istovetnost koga, česa’ (‘mieć pewien zasób wiadomości, mieć wyobrażenie, wyrobione w doświadczeniu pojęcie o kim; móc stwierdzać tożsamość kogo, czego’), ‘znati, imeti v spominu’ (‘umieć co, mieć w pamięci’) ter star. ‘zavedati se, vedeti’ (‘zdawać sobie sprawę z czego, wiedzieć co’) Pomeni: (1) ‘mieć znajomość kogoś/czegoś, mieć wiedzę o kimś/czymś, wiedzieć; rozróżniać, poznawać kogo/co’, (2) ‘przyznać się, wyznać’ in (3) ‘rozpoznać, uświadomić sobie, jaki ktoś jest, uznawać’ (SłStp, XI, 442–6; SłJChP, II, 753; Linde, VI, 1115–1117; SJP, X, 1217–1218) Slovarji polj jezika ob zgornjih navajajo še druge pomene: vsaj za stpolj (4) ‘izpovedovati, pričevati’ (‘zeznać, złożyć świadectwo’); (5) ‘potrjevati’ (‘potwierdzać’); (6) ‘imeti telesno razmerje’ (‘mieć stosunek płciowy’); (7) ‘spoznati za edino pravilno’ (‘uznawać coś za jedynie słuszne, prawdziwe’; prim SłStp, XI, 442–6); več različnih pomenov navaja tudi S Linde Te pomene vezljivostno obravnavam posebej 344 VGU_Groselj_FINAL.indd 344 24.11.2011 8:48:54 domu, myśleć, a nic nie wymyśla się dobrego. L 56; 20. st. Gdzie obywatele (…) 1 nie myślą, tam panstwa upadek bliski. KRAS Podstoli 76) 596 Mniemać: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (4), izpričanem v 16 st Gradivo kaže na to, da je bil pomen okazionalen, saj ga izpričuje le en zgled ( Abo mnimaſz nyeboracżku choć ták buyno chodziſz / A w ſercu ſwym tę ſproſną złosć kędy możeſz płodziſz … LubPs B6v) 4.5.2.2.2 Sklonsko desno določilo [2] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo govori oz. misli) Redko ima dodatne pomenske nianse, prim mniemieć v pomenu (3), ko naj bi imel vlogo vsebinsko-namernega udeleženca Velikokrat je na mestu določila zaimenska oblika, ki nadomešča kompleksnejšo vsebino V osamljenih primerih ima določilo lahko tudi vlogo prizadeto, prim posebej mniemać (2), znać (6) Sak je kot sklon prehodnih glagolov stabilen, pri umevanjskih glagolih pa njegova relativna redkost kaže na manjšo povednost določila; tako pogosto le nominalizira kompleksno propozicijsko vsebino, nekoliko pogostejši je v primerih, ko se vsebinski udeleženec približuje predmetnemu pomenu oz vlogi prizadeto (v smislu ‘poznati’), prim wiedzieć (1), znać (1), (3) Myśleć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Pomensko ga pri (2) večinoma zaznamuje negativna vsebina (16. st. Ktorzy myſlili złoſci w sercżu ſwoim WróbŻołt 139 9), medtem ko je ob (1) velikokrat pozaimljen V pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno od stpolj do 18 st (stpolj. Wszistek dzen mislil neprawdø iøzik twoy Fl 51,2 (sim Puł); 19. st. Nie była smutna [sic] ani wesoła, Tyloko coś myśli głęboko Dud 67-8), medtem ko ga ob (2) izkazujejo posamezni zgledi iz 16 st (glej zgoraj) V obeh vlogah se kaže kot redkejši v primerjavi z drugimi določilnimi možnostmi Mniemać: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja (tudi podpomen ‘sumiti, domnevati’) izpričano v redkih zgledih iz zgodnejših obdobij polj jezika (stpolj. Vyelmy szye kochal v kraszye onego mylego dzyeczyatka, mnyemayącz nyeczo albo nyektory dar od boga (huic divinum aliquid inesse suspicatus) Rozm 86; 16. st. Dźiewki gdy to vſłyſzáły / A poprawdzie to mnimáły: Ięły ſie miedzy ſobą wádzić BierEz B3) Ob pomenu (2) je določilo v 596 V primeru vezljivostne možnosti brez desnih določil domnevam pojavljanje tudi v 17 in 18 st 345 VGU_Groselj_FINAL.indd 345 24.11.2011 8:48:54 vlogi prizadeto (s spoštovanjem) izpričano z redkimi stpolj zgledi ( Takocz wasz nyechay mnyma wschelky czlowyek (sic vos existimet homo I Cor 4.1) XV med SKJ I 52) 597 Mniemieć: Pojavlja se ob pomenu (3) kot domnevno vsebinsko-namerni udeleženec (zaimek); osamljen stpolj zgled ( Ya vyem, czo prorok bozy Moyzesch *nymyal przes tą klątwą (quid per maledictionem istam intendebat propheta dei Moyses) Rozm 27) kaže na izjemno določilno možnost 598 Mienić: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3), a je pri glagolu skoraj nemogoče ločiti med čisto umevanjskim pomenom ter pomenom govorjenja Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja izpričano z osamljenimi stpolj zgledi ( Yako ten obzalowany ma praw bycz, gdyby myenyl albo rzekl szwa nyewynoscz? OrtMac 93) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi vsebine mišljenja, hotenja izpričano z redkimi zgledi iz stpolj ter 17 st (stpolj. Ludze ginako blogoscz albo blogo-slawnoscz myenyą, nysze gest XV med R XXII 233; 17. st. Ze zas osoba moia woczach WMMPana nie ma iako … WMMPan mienisz powagi Coz ztym czynic? JChP 137v) Umieć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja stabilno in dobro izpričano od stpolj do 20 st (stpolj. Blogosla-woni lud, iensze vme spewane (qui scit iubilationem) Fl 88,15; 20. st. Pies umie parę zabawnych sztuczek. ) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine sposobnosti redkejše (17 –18 st ); vezano je na zaimenske oblike, ki nadomeščajo kompleksnejše določilo (17. st. Siła mowięmy, hałaſsy robiemy, a kiedy przyidzie do czego to nieumięmy nić. JChP 239v; 18. st. U Obertyna poznał Wołoszyn, co wolny Polak umie. Warg Cez Praef C ) Wiedzieć: Pojavlja se v pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; dobro je izpričano za obdobje od stpolj do 2 pol 20 st (stpolj. Bosze, ti wesz *gluboscz moiø (scis insipientiam meam) Fl 68,9; 20. st. Wie wszystkie ich tajemnice. SIEM L Dzieła I, 65; Andrzej wiedział wszystko. ) Znać: Pojavlja se ob pomenih (1)–(6) Samo ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja itn stabilno; dobro je izpričano od stpolj do 20 st (stpolj. Bo znaie (novit) gospodzin drogø prawich Fl 1,7; 17. st. Iuzgo tam w Stolicy y dzieci prawie znali. JChP 165r; 20. st. Stara Kowalicha znała wszystkich ludzi we wsi. ) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine priznavanja nestabilno – redki zgledi so 597 Pri mniemać v pomenu (2) ‘ceniti, spoštovati’ lahko Sak spremlja tudi obvezno neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV), prim [35] 598 Predložna zveza przez tą klątwą ima vlogo dopolnila 346 VGU_Groselj_FINAL.indd 346 24.11.2011 8:48:54 (kot sam pomen) iz 18 st ( Postawił takie prawo Henryk VIII, by króla Angielskiego poddani znali i mieli za głowę kościoła w Anglii, i na jego wyroku w rzeczach duchownych przestawali. Sk Żyw 2, 440) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi vsebine poznavanja prav tako redko, saj je kot pomen vezano na stpolj obdobje ( Bo wysoky pan a smerna ogløda, a wysoka od daleka znage (cognoscit) Fl 137,7 (sim Puł)); zgled je negotov Pomen (4) je vezan na stpolj obdobje, kar vpliva na osamljenost določila v vlogi vsebine izpovedovanja ( Yako byerzemi k naszey przisandze, yøszeszmy prziszøgli pyrzwe snacz 1420 Pyzdr nr 640) Podobno velja za določili v vlogi vsebine potrjevanja ob pomenu (5) (stpolj. Czoszmy wam pyssaly, tho znamy OrtOssol 95,4) in prizadeto s telesnim razmerjem ob pomenu (6) (stpolj. Bocz mam dwye dzewce, gezesta geszce møzow nye znale (quae necdum cognoverunt virum) BZ Gen 19,8); Sak ob pomenu (6) je označen izključno s človeško [3] Dajalnik (Sdat) Myśleć: Določilo Sdat pokriva vlogo prejemnika dejanja (blizu razmernemu vsebinskemu udeležencu) ob pomenu (4); izkazano je z osamljenim zgledom iz 16 st ( Serce też nie iedno ſobie ſámo myſli w potrzebach ſwoich RejPos 281) Upoštevana strokovna literatura (prim predvsem Klemensiewicz, 1965; Pisarkowa, 1984) določila Sdat ob glagolih umevanja ne omenja [4] Orodnik (Sins) Myśleć: Določilo Sins pokriva v polj vlogo pravega vsebinskega udeleženca ( vsebina mišljenja) ob pomenu (1), vendar je osamljen stpolj zgled ( Lapaiø ie w radach, gimisz mislø Fl 9,22)599 verjetno kalk po lat predlogi ( in consiliis quibus cogitant Vulg ) Upoštevana strokovna literatura (prim predvsem Klemensiewicz, 1965; Pisarko-wa, 1984) določila Sins ob glagolih umevanja ne omenja 4.5.2.2.3 Predložnosklonsko desno določilo 4.5.2.2.3.1 S tožilnikom [5] Tožilnik + na (naSak) Myśleć: Določilo naSak pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca z (izhodiščnim) odtenkom smernosti, namere (prim Kopečný, 1973, 117–118), 599 Prim Sins kot dopolnilo v zgledu iz 16. st. o ſkutkách iego [Królestwa Chrystusowego] duchownych ſercem kámieniſtym myſlić / á vſty nieobrzezánymi mowić? CzechRozm 185 347 VGU_Groselj_FINAL.indd 347 24.11.2011 8:48:54 pojavlja pa se ob pomenih (1) in (4) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja nestabilno; vezano je na osamljene zglede iz 16 st ( myſliłem ná to cżęſtokroć / y było ná co GórnDworz H5) Ob pomenu (4) je določilo v vlogi vsebine skrbi prav tako izpričano z osamljenimi zgledi iz 16 st ( ‹I będ›zieſz miał żywot ſlawny długi ‹Nie m›yſl ná to doczeſne zbieránie RejRozpr K3v) K Pisarkowa (1984, 103) povezuje določilo naSak (kot konkurenčno Sak) z izgubo prehodnosti pri pomenski specializaciji določenih glagolov (tipa zasłużyć, baczyć, uważać – brez myśleć); na tem mestu je zanimiva opomba, da določilu naSak pri umevanjskih glagolih (tudi spominjanja, npr rozpamiętać, pamiętać, pomyśleć, pomnieć, zapomnieć) konkurira oSlok, konkurenčno razmerje pa traja od srednjega veka do 20 st (Pisarkowa, 1984, 109) [6] Tožilnik + o (oSak) Myśleć: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (etimološko lahko krajevno ‘okoli’ kot tudi vzročno/oziralno; Kopečný, 1973, 132, 136–137), natančneje – vsebine skrbi, ob pomenu (4); izpričano je s posameznimi zgledi iz 16 st ( Ale o sławę swoię ani o Decrety ni czyie niemyslę bo mię dosiądz niemogą ActReg 166) Glagoli s pomenom ‘skrbeti’ (npr starać się, dbać) izkazujejo še v 20 st dolo- čilno možnost oSak (Zaron, 1980, 44–45, 53) V zvezah z glagoli tipa mówić, przypominać (glagola govorjenja in umevanja) pa določilo oSak zamenja oSlok; proces zamenjave naj bi nastopil v 18 st in trajal do 2 pol 19 st (Pisarkowa, 1984, 110) [7] Tožilnik + za (zaSak) Myśleć: Določilo zaSak pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca z (izhodiščnim) smernostnim, ciljnostnim odtenkom (prim Kopečný, 1973, 283–284) v pomenu (1) ( vsebina mišljenja); v osamljenih zgledih se pojavlja do vključno 16 st (16. st. Abowiem niepráwość moię ia ogláſſáć będę: y będę myſlił zá grzech moy Leop Ps 37 19) Domnevo, da gre za kalk po lat vzoru ( cogitabo pro peccato meo Vulg ),600 podpira dejstvo, da v sod polj jeziku myśleć (čisti mišljenjski pomen) ne izkazuje te določilne možnosti (Zaron, 1980, 88, 96) 600 K Pisarkowa (1984, 109) zvezo zaSak omenja zgolj v zvezi s povedkovim določilom ( dopełnienie orzekające) 348 VGU_Groselj_FINAL.indd 348 24.11.2011 8:48:54 4.5.2.2.3.2 Z dajalnikom [8] Dajalnik + przeciw(ko)/naprzeciwko (przeciw(ko)/naprzeciwkoSdat) Myśleć: Obliki določila (etim se povezuje s *perz ‘proti’; Kopečný, 1973, 177) pokrivata vlogo prejemnika dejanja ob pomenu (2), torej gre za jasnejšo podobo usmerjenosti (mišljenega) dejanja ‘proti’ nekomu Posamezni zgledi določila so iz stpolj obdobja in 16 st (stpolj. Na lud twoy zglobili radø y mislili sø przeciw swøtim twogim Fl 82,3; 16. st. Oto iakoć naprzećiw ludu twemu złoſciwą radę wzięli j myſlili naprzećiwko ſwiętim twoim [et cogitaverunt: adversus sanctos tuos] WróbŻołt 82 4) V razmerju przeciwSdat : przeciwkoSdat je mlajša druga možnost, ki nadomesti prvo v 1 pol 16 st V zvezi z določilom przeciwkoSdat se navaja tudi možnost nadomestitve z naSak, vendar le ob gniewać się, pisać, nacierać, oburzyć się (do 18 st ; Pisarkowa, 1984, 111) 4.5.2.2.3.3 Z mestnikom [9] Mestnik + o (oSlok) Določilo pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udeleženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo govori oz. misli? ); izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen ‘okoli’, čeprav ga lahko zaznamujejo tudi drugi pomenski odtenki, npr namernost (Kopečný, 1973, 132, 136) Določilo oSlok se kaže v polj jeziku kot relativno stabilno Nekateri glagoli (npr ogłaszać, wspominać, prorokować) dovoljujejo prosto izbiro med Sak in oSlok, medtem ko so nekateri oSlok opustili (v 19 st se je to zgodilo z rozumieć, opisać); izjemoma lahko oSlok nadomesti tudi Sgen (prim domyślać się na koncu 18 st in v 19 st ) Določilo oSlok naj bi bilo kot oblika »dopełnienia bliższego« sorodno določilni možnosti Sak (Pisarkowa, 1984, 115; prim tudi Zaron, 1980) Myśleć: Pojavlja se ob pomenih (1), (3) in (4) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izkazano od stpolj do danes (stpolj. Rospamyøtay syø na dawne dny, mysl o kaszdich narodzech BZ Deut 32 7, 18. st. Myśleć co, abo o czym Boh Kom 1, 228; 20. st. Myślałam o twoim uśmiechu. Zaron) Ob pomenu (3) je določilo z vlogo vsebinsko-namernega udeleženca nestabilno – izpričano je s posameznimi zgledi iz 19 st ( Myślemy także o przyjęciu Lelewela L 149) Stabilno od stpolj obdobja do vključno 20 st je 1 določilo v vlogi vsebine skrbi ob pomenu (4) (16. st. A to wſzytko ſtąt pochodźi że 349 VGU_Groselj_FINAL.indd 349 24.11.2011 8:48:54 o przyſłym żywocię niemyſlemy MurzHist A4v, 20. st. Wzruszało go to, że ktoś tak bezinteresownie myślał o nim i o jego losie. MEIS Sześciu 78) Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; izpričano je s posameznimi zgledi v zgodovinsko ločenih obdobjih 16 st ter 1 pol 20 st (16. st. Są teſz drudzy o ktorych tylko mniemáć muſzę CiekPotr A4; 20. st. Niewiele mniemam o własnych zdolnościach. ORZESZ Listy II/2, 14) 601 Mniemieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; v skladu z ve-zanostjo glagola na stpolj in 16 st ne preseneča, da se osamljeni zgledi določila pojavljajo le v 16 st ( iákoby Ian ſwięty nie miał nigdy vmrzeć / iako y o Enochu y o Eliaſzu też niektorzy mniemieli RejAp 87v) Mienić: Pojavlja se ob pomenu (3) v vlogi vsebine mišljenja, hotenja; določilo je izkazano z osamljenim stpolj zgledom ( Myenyszly o nyewyastach BZ I Reg 21,5) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; določilo je stabilno in dobro izkazano v celotnem obdobju med stpolj do 20 st (stpolj. On o mnye nye wye (ille me nescit) a ia gego nye znam BZ Tob 5,2; 20. st. Z gazet wiedziałam o toczącej się rozprawie. ) Znać: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine znanja (védenja) Določilo je redko – za 18 st ga navaja Lindejev slovar ( Myszy tam nie bywają, gdzie o zbożu nie znają. Czach Tr H 4) [10] Mestnik + po (poSlok) Myśleć: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (oslabi-tev izhodiščne prislovne funkcije zaporednosti, namena; Kopečný, 1973, 186) ob pomenu (4) Določilo v vlogi vsebine skrbi potrjujejo redki zgledi iz 16 st ( Wieczei teras po ſpowiedzy Myſlyċ gdy czie ſmierċ nawiedzy. ), pri čemer se opozarja na sopomensko možnost oSlok Glede na podatke pri K Pisarkowi (1984, 112–113) lahko določilo poSlok zamenja odSgen (pri glagolih żądać, wymagać, chcieć, potrzebować), pri čemer staro določilo zaznamuje polj jezik do 15 st (v govorih se pojavlja še danes, v knj jeziku pa ob glagolu spodziewać się); ostale »zamenjavne« možnosti se bodisi približujejo prislovnodoločilnim funkcijam (prim zaSlok v zvezah tipa mieć kogoś po sobie) bodisi so marginalne (prim oSak v primeru pytać) 602 Razmerja oz spremembe poSlok → oSlok avtorica ne omenja 601 Domnevam, da se je določilo oSlok ob pomenu (1) – kljub posameznim zgledom – pojavljalo v vmesnih obdobjih 602 Zamenjavno možnost poSlok → oSak verjetno izkazujejo tudi glagoli s pomenom ‘skrbeti’ 350 VGU_Groselj_FINAL.indd 350 24.11.2011 8:48:54 [11] Mestnik + w (wSlok) Myśleć: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (izhodiščni krajevni pomen ‘notri’; Kopečný, 1973, 273–274) ob pomenu (1) Določilo se v vlogi vsebine mišljenja pojavlja v osamljenem stpolj Zgledu ( W iutrzni bødø mislicz w tobe Fl 62,7) – najbrž kot kalk po lat predlogi ( meditabor in te Vulg ) SłStp opozarja na sopomensko določilo oSlok ( o tobye Puł) Določilo wSlok je imelo v zgodovini polj jezika veliko frekvenco (s stavčnočlenskega vidika se je pojavljalo tako v predmetni kot prislovnodoločilni funkciji): kot predmet se je pojavljalo npr po glagolu wątpić (v 16 st ga je zamenjalo oSlok), od 16 st po opływać, ufać, dufać (v 2 pol 19 st ga je zamenjalo wSak) itn ; v navedenih primerih je težko določiti sistematično tendenco k semantično motivirani zamenjavi (Pisarkowa, 1984, 113) Spremembe wSlok → oSlok razen ob glagolu wątpić niso omenjene, kar podpira domnevo o kalkiranosti določila v zgornjem zgledu 4.5.2.2.3.4 Z orodnikom [12] Orodnik + nad (nadSins) Myśleć: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (izhodiščni pomen položaj, potek ‘nad’ čim; Kopečný, 1973, 124) ob pomenu (1) Določilo se v vlogi vsebine mišljenja pojavlja v zgledih iz 16 st ( Długom myslił nád tym słowem Mącz 14c) ter 1 pol 20 st ( Im więcej myślał nad obecnym swym położe-niem […] KACZK Olbracht III, 167), kar verjetno kaže na stabilno, čeprav redkejšo določilno možnost O določilu nadSins, ki bi se povezovalo z glagoli tipa myśleć (ali sploh umevanja), K Pisarkowa za zgodovino polj jezika ne razpravlja Naj navedem le spremembe, ki jih avtorica povezuje s to določilno možnostjo: naSak → nadSins (18 st ) po glagolih tipa płakać, ubolewać, pracować; nadSins → zSgen (19 -20 st ) po natr-ząsać się; nadSins → wobecSdat, przedSins po npr śmiać się, zjednać ( sobie coś przed kim; Pisarkowa, 1984, 109, 112) Določilo nadSins se verjetno navezuje na pomen intenzivnejšega razmišljanja; še danes zaznamuje glagole tipa rozmyślać, medytować, porozmyślać, prim Piotr rozmyślał o książkach – nad książkami, o wyjeździe – nad wyjazdem ojca (Zaron, 1980, 61) 351 VGU_Groselj_FINAL.indd 351 24.11.2011 8:48:55 4.5.2.2.4 Nedoločniško in odvisniško določilo [13] Nedoločnik (INF) Določilo INF se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) Določilo kaže torej pri glagolih umevanja na dve različici: (a) v primeru vsebinsko-namernega udeleženca se INF razlaga kot pozicijska različica SENT, ki ga na položaj propozicijskega udeleženca uvaja operator żeby (prim Piotr chciał pójść do kina ↔ Piotr chciał, żeby Anka poszła do kina); propozicijska določila INF in stavki z operatorjem żeby izražajo možno dejanje ( coniunc-tivus potentialis) in razmerje zadobnosti (Zaron, 1980, 16–17);603 (b) v primeru pravega vsebinskega udeleženca (ob čistih umevanjskih pomenih) ni mogoče vzpostaviti omenjenega razmerja med določilom INF in različico SENT z operatorjem żeby 604 Domnevo utemeljujejo primeri myśleć (a) 20. st. Nie myślał czekać do końca wieczoru, … PAR Niebo 215 in (b) 19. st. On, nie znając świata, Myśli żyć w sercu żony, przyjaciela, brata: Dumania 43-44 V primeru (a) je možna različi-ca z operatorjem żeby (Zaron, 1980, 16) oz polstavčno nedoločniško določilo z veznikom tipa Myślę, żeby wyjechać z Warszawy (Grzegorczykowa, 1996, 115), medtem ko v primeru (b) navedeno ni možno (ustrezal bi mu nenamerni vsebinski odvisnik Myśli, że żyje w sercu…) 605 Pogoj za pretvorbo SENT v nedoločniški polstavek (INF) je v primeru glagolov umevanja tudi enakost vršilcev propozicijskega udeleženca in dejanja, ki ga izraža nosilec vezljivosti (Zaron, 1980, 19), oz enakost osebkov glavnega in odvisnega stavka (Grzegorczykowa, 1996, 116) 606 603 V to skupino uvrščam tudi primere, ko glagol ob sebi zahteva določilo INF (pomeni ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’), prim umieć (1, 2), wiedzieć (2), znać (1); glagoli se v teh primerih približujejo pomožniški vlogi 604 Delitev utemeljuje R Grzegorczykowa (1996, 115–116), ki INF in predl. zveze omenja med nominalizacijskimi možnostmi vsebinskih odvisnikov ( zdania intensjonalne), prim Myślę, że wyjadę do Warszawy → Myślę wyjechać z Warszawy → Myślę o wyjeździe z Warszawy. Avtorica poudarja, da nominalizacijske strukture niso sopomenske izhodiščnim odvisnikom: (1) drugačen pomen glagola (myśleć ob INF pomeni nameravanje); (2) predl. zveze so sporočilno manj informativne (oseba, čas, način se nevtralizirajo) – wyjazd ( odhod) postane popolna abstrakcija itn 605 Tako meni tudi R Grzegorczykowa (1996, 116), ko vzpostavlja sopomensko razmerje med Myślę, żeby wyjechać z Warszawy in Myślę wyjechać z Warszawy (namernost), ne pa z Myślę, że wyjadę do Warszawy (nenamernost) V literaturi nisem našel razlikovalne obravnave razmerja SENT ↔ INF glede na (1) namerni in (2) nenamerni pomen glagolov; primerjava možnosti sopojavljanja določil INF in SENT ob (1) myśleć ‘nameravati’ in (2) myśleć ‘misliti’ bi pomagala odgovoriti vsaj na naslednja vprašanja: V katerem primeru je INF bolj stabilen? Do kdaj se v polj jeziku pojavlja INF ob (2)? Ali (1) oz (2) zahtevata ali dopuščata določilo INF (kot različico SENT)? 606 Samo za vsebinsko-namerne udeležence se lahko navede mnenje S Jodłowskega (1976, 189), ki kot pogoj za nedoločniško realizacijo namernih odvisnikov navaja prekrivnost osebka z iniciatorjem namere (ustreza glagolom umevanja) 352 VGU_Groselj_FINAL.indd 352 24.11.2011 8:48:55 Myśleć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) je INF tipa (b) v vlogi vsebine mišljenja nestabilen; pojavlja se v posameznih zgledih iz 17 in 19 st (19. st. On, nie znając świata, Myśli żyć w sercu żony, przyjaciela, brata: Dumania 43-44; z veznikom 17. st. Myslę iako by z tamtego mieysca umknąc. ) 607 Ob pomenu (3) je INF tipa (a) v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca stabilen, saj je dobro potrjen od stpolj obdobja do vključno 20 st (stpolj. A mislyly gy zabycz BZ Judith 5 26; 20. st. Nie myślał czekać do końca wieczoru, … PAR Niebo 215); konkurira mu SENT vsebinsko-namernega tipa Mniemać: Ob pomenu (3) so posamezni zgledi določila v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca iz stpolj in 19 st (stpolj. Bødze mnimal (poprawione na mnimacz) szluszbø podacz albo dacz bogw ca 1420 R XXIV 84; 19. st. Ruchem do mirmidońskich podobny zwierzątek Od których słusznie mniemał wyciągać początek. Do Jlel 109–10) Mienić: Ob pomenu (3) je INF tipa (a) v vlogi vsebinsko-namernega udeležen-ca izpričan z redkimi zgledi iz najstarejših obdobij polj jezika (stpolj. Odplaczi gemv, iakosz on blisznemv swemv myenil vczinicz BZ Deut 19,19; 16. st. Thedy pánná Tárſia pocżełá Teofilá pokornie pytáć coby to było á coby z nią mienił vcżynić. HistRzym 19v) Umieć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja stabilno (prevladujoče), saj je gradivsko dobro izpričano od stpolj obdobja do danes (stpolj. Ktho nye vmye niczsz pyszacz, then mnyma, aby mala by byla robotha XV p pr JA XIV 506; 20. st. Chłopiec umie już pisać i czytać. ) Tudi ob pomenu (2) je določilo INF tipa (a) v vlogi vsebine sposobnosti itn stabilno; gradivsko je dobro potrjeno v vsej zgodovini polj jezika (stpolj. Szpowyadam szya, yszem czudze grz‹ e› ch‹ y› *opprawyal, szwychem szya szpowyadacz nye wmyal Spow 6; 20. st. Ta kobieta umię się ubrać. ) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je INF tipa (b) v vlogi vsebine védenja nestabilen; potrjuje ga osamljen zgled iz 17 st ( Nie wiem co czynić, nie mogę się rezolwować. Cn Th 537) Ob pomenu (2) so posamezni zgledi INF tipa (a) v vlogi vsebine znanja, zmožnosti iz stpolj obdobja ( Nye wyedza-ly albo nye moga-ly przyszasznyczy ktorego ortelv naydz OrtOssol 70,4; Vydzysch, myly synkv, yzesz yescze mlod, a ya yako *zemczysna nye vyem szye opyekacz Rozm 145) 607 Domnevam, da se je določilo INF ob pomenu (1) – kljub posameznim zgledom – pojavljalo v vmesnih obdobjih (enako velja tudi za mniemać v 16 –18 st ) 353 VGU_Groselj_FINAL.indd 353 24.11.2011 8:48:55 Znać: Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine znanja nestabilno; izpričujejo ga redki zgledi iz stpolj obdobja ( Tegodla gdysch vy badacz zly znaczye davacz dobre dary (nostis bona data dare L 13.11) synom vasym Rozm 275) [14] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti Tudi polj skladnja obravnava SENT kot obvezno določilo, ki razkriva kompleksno vsebino povedka glavnega stavka (del osnovnega stavčnega vzorca), npr Jan wie (myśli), że Maria przyjechała. Osnovo nosilcev vezljivosti, ki zahtevajo vsebinske odvisnike, predstavljajo t i mentalni glagoli (npr sądzić, przypuszczać, myśleć, pamiętać; Grzegorczykowa, 1996, 106–109) 608 Zgodovinskorazvojno se vsebinski odvisniki v polj jeziku razlikujejo po vezni- ških elementih (ob stabilnih że, iż, by, aby, żeby, ażeby, jakoby), pri čemer naj bi se njihova sodobna reparticija oblikovala v 18 st Od 14 do konca 18 st se pojavljata veznika iże, eże, v 15 st še aże V tem času sta prisotna tudi aby, jakoby (s pogojnim naklonom do 15 st ), in sicer za poročani govor ter za izražanje distance do tujega besedila (prim Nie wierzę, jakoby Helena zdradziła Parysa); v 16 st se jima pridruži żeby ( powiadają, żeby szablą potłuc ich niemało miał DzienBat 193) Veznika s partikulo -by ( żeby, aby) se uporabljata le v zanikanem SENT (zaznamuje ju domnevanje, tj nefaktitivnost), veznik że pa v izjavnem (trdilnem, faktitivnem) vsebinskem odvisniku (Pisarkowa, 1984, 207–208) 609 SENT ima lahko v glavnem stavku tudi navezovalni (zaimkovni) element tipa Sak, naSak, oSlok itn , ki določilo postavlja v sklon in ga napoveduje 610 Določila se razlikujejo po pomenu glagola, tj po izjavnosti ( modalność rzeczywista) ali namernosti, želelnosti ( modalność nierzeczywista, ki zaznamuje wydarzenia pożądane; prim Grzegorczykowa, 1996, 109–112) 608 Poleg njih pa se s SENT vežejo še glagoli volje ( chcieć, pragnąć), odločitve ( zdecydować, postanowić), nekateri vzročniki ali kavzativi ( kazać, zmuszać), čustev ( bać się, spodziewać się, cieszyć się), zaznavanja ( widzieć, słyszeć), govorjenja itn (Grzegorczykowa, 1996, 108–109) 609 V 16 –17 st je obstajala tendenca k uveljavitvi prirednih veznikov a, ano v vsebinskih odvisnikih obnovitvenega tipa ( zdania dopełnieniowe odtwarzające), prim Ktory choć się niemym rodził, jednakże gdy wiedział, a nieprzyjaciel się w potrzebie do ojca ma, ten który nigdy słowa nie przemówił, głosem wielkim zawołał PisM 227 (Pisarkowa, 1984, 208) O vsebinskih odvisnikih v zgodovini polj jezika glej Klemensiewicz, 1965, 452– 457 610 Sł16 (XV, 283, 287) navaja pri stavčnem določilu ob myśleć naslednje podatke: za pomen (1) navezovalne elemente ( o tym (20), to (4), na to (3), poty), vezniške besede (vpr zaimek (56), iż (15), ozir zaimek (9), że (5), aby (4), -li (2), jako, poki); podobno za pomen (3) navezovalni elementi ( o tym (94), to (7), na to (4), o to), vezniške besede (vpr zaimek (144), aby (36), ozir zaimek (27), żeby (11), by (8), że (4), iż(by) (3), -li) 354 VGU_Groselj_FINAL.indd 354 24.11.2011 8:48:55 Myśleć: Pojavlja se ob pomenih (1), (3) in (4) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno, saj je gradivsko dobro izpričano od stpolj obdobja do danes (stpolj. (Maria) zasmączyla szyą yest w movye yego y myszlyla, yakye by tho bylo posdrovyenye EwZam 288; 20. st. Nie wracać, nie wracać do wspomnień, nie myśleć o tym, co minęło! IWASZ J Wiersze 200) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca manj stabilno, saj ga izpričujejo posamezni zgledi iz 16 in 19 st (16. st. Myśliliſmy ná to komubychmy ie naſłuſzniey offi-arowáć mieli BudBibKaw A2; 19. st. nie myślałem wcale, Abym przed tobą szedł wyléwać żale Niepew 13–4) 611 Ob pomenu (4) je določilo v vlogi vsebine skrbi stabilno v obdobju 17 –20 st (17. st. Nie myslę o tym że bym się miał tego niesz-częscia lekać ktoremię iuz wczoray minęło. JChP 249v; 20. st. Myśleć koniecznie o tym należy, aby stan cywilny, aby wsie i miasta bliską mieć mogły sprawiedliwość, zasłonę od ucisku i łatwość dojścia krzywdy KOŁŁ Małach III, 189) Mnimać: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; določilo je stabilno in prevladuje skozi vso zgodovino (stpolj. Ktho nye vmye niczsz pyszacz, then mnyma, aby mala by byla robotha XV p pr JA XIV 506; 18. st. Wszelki, który was zabija, będzie mniemał, że bogu posługę czyni. Bibl Gd Joan 16, 2; 19. st. można mniemać, iż ta analiza była zrazu użyta do rozwiązywania zagadnień O najlepszym 95–6) Mniemieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; določilo je nestabilno (a najmočnejše med vsemi), saj ga izpričujejo posamezni zgledi iz stpolj obdobja in 16 st (stpolj. Vschelky, ktory zabyye ktorego z vass, bądzye mnymyecz, aby bogu v tem sluzbą vczynyl (arbitretur obsequium se praestare deo J 16.2) Rozm 570; 16. st. thedyć y ia nie będę mniemiał żeby on pocżątek ſkłádu Apoſtolskiego o iednym Bogu Oycu miał obálić GrzegRóżn E2v, G3); v tem obdobju je izpričan tudi sam glagol Mnieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; določilo je nestabilno, saj ga – tako kot sam glagol – izpričujejo posamezni zgledi iz najstarejših obdobij polj jezika (stpolj. A gdisz vzrzely ksyøszøta wozowa Iozophata, mnyeli (suspicati sunt), bi on krol israhelski BZ III Reg 22,32; 16. st. Pytáli ták rozmawiáiąc: Miły bráćie co ty mniſz / Náſzli ono ieſt towárzyſz BeirEz Bv) Mienić: Pojavlja se ob prekrivnih pomenih (1) in (3) Ob obeh pomenih je določilo v vlogi vsebine mišljenja nestabilno – izpričujejo ga redki zgledi iz stpolj obdobja in 18 st (stpolj. Wy mowyczye y menyczye, ysz nye mozeczye myecz sz-wadeczthwa pospolnego poszla OrtMac 132; Nyektorzy mynyą, yschby ta svaczba 611 Domnevam, da se je določilo SENT ob pomenu (3) – kljub posameznim zgledom – pojavljalo v vmesnih obdobjih (enako velja tudi za mienić (1) in (3) v 16 –17 st , znać (2) v 16 –17 st ) 355 VGU_Groselj_FINAL.indd 355 24.11.2011 8:48:55 byla svyatego Yana evanyelysty (autumant) Rozm 206; 18. st. Ci którym przesądy pożytki przynoszą, każdą książkę, ukazującą szkodliwość ich, mienić będą, że jest przeciw religii. Gaz Nar 1, 35) 612 Umieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine znanja, védenja; nestabilno določilo je izpričano z osamljenim zgledom iz 18 st ( Pan was rozprószył między pogany, żebyście wysławiali cuda jego, i kazali im umieć, że nie inszy bóg krom niego. 1 Leop Tob 13, 4) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; določilo je stabilno in dobro izpričano od stpolj obdobja do konca 20 st (stpolj. Jaco to wem, isz Andrey bil ‹ u› mne vigiliø 1388 Pozn nr 45; 17. st. Ieszczem niewiedział co to iest ta biłługa. JChP 164r; 20. st. Wiedziałam, że przyjdziesz. Wiem, kto otrzyma nagrodę. ) Znać: Pojavlja se ob pomenih (1), (2), (4) in (7) Ob pomenu (1) se določilo v vlogi vsebine znanja, védenja stabilno pojavlja v vsej zgodovini polj jezika (stpolj. Bo wy znacze (vos … nostis), kakosmi przebiwali w zemi egipskey BZ Deut 29 16; 18. st. … to sam znam dziś, com drugim pokazał. Papr Koł R b; 20. st. Zna, że Książę młody namowom cudzym mało daje ucha. MICK Graż 11) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine priznavanja manj stabilno, saj ga izpričujejo osamljeni zgledi iz stpolj obdobja in 18 st (stpolj. Ya sznam (fateor), yse ya nye myal szwych pyenadzy gedno kopą OrtOssol 41,2; 18. st. A znasz ty to, że ja twoim mężem? R ); kasnejši slovarji tega pomena ne navajajo Ob pomenu (4) je SENT v vlogi vsebine izpovedovanja nestabilno; izpričujejo ga redki stpolj zgledi ( Ja snam, yzem vydzal, kyedy Mylesza dal przysąd na Pudliszcowicze, tedy Janusz … v sząda bil 1420 Kościan nr 784) Ob pomenu (7) določilo v vlogi vsebine spoznavanja potrjujejo osamljeni stpolj zgledi ( Gest przeto wara prawa, bychom werzely y znaly (ut … confiteamur), ysz pan nasz Gezus Krystus bozy syn, bog y czlowek gest Fl Ath 28) Nestabilnost določila SENT je v primeru znać (4) in (7) posledica redkosti pomenov in njune vezanosti na stpolj obdobje [15] Premi govor (PG) Določilo PG pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa in se v tej vlogi verjetno pojavlja prek »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’); ta stilistično zaznamovana besedilna določilna možnost je pretvorljiva v SENT (tudi zamenljiva je z njim) 613 612 Poudarjam, da v stpolj zgledih, ki večinoma sodijo k pomenu (1), ni razviden umevanjski oz sporočanjski pomen glagol mienić, kar otežuje analizo Pri primeru iz slovarja S Lindeja pa sam avtor pomen mienić opredeljuje izjemno ohlapno (med 1 in 3), čeprav bi ga najbrž morali uvrstiti med (1) 613 Osnovne informacije v zvezi s premim govorom oz citati navaja K Pisarkowa (1984, 209–218) 356 VGU_Groselj_FINAL.indd 356 24.11.2011 8:48:55 Myśleć: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; določilo je stabilno izkazano v vseh obdobjih polj jezika (16. st. Myślę: co będźie prze Bóg? GosłCast 20; 19. st. Skądże, myslał Kieystut, nagła w mej corce odmiana KW IV 386; Myślił: […] I cóż stąd? PT VIII 550-2; 20. st. Wybiega Rymwid, a myśli po drodze: »Gdzie idę, po co? […]« MICK Graż 32) V razmerju do SENT je stilistično zaznamovano 4.5.2.2.5 Dve desni določili [16] Določilna možnost Sak – Sak Določilna možnost Sak – Sak predstavlja strukturo t i dvojnega tožilnika, pri čemer je prvi vsebinski udeleženec (tip prizadeto), ki mu je v miselnem procesu pripisana vsebina, lastnost preko predikativnega Sak Predikativnemu Sak, ki opredeljuje predmet glavnega stavka, konkurirajo predikativni Sins ter zvezi jak(o)Sak, zaSak (prim uznać kogo kimś → za kogoś, jako kogoś) Konkurenčno razmerje med Sak in Sins traja od začetkov 17 st do 20 st , prevladale pa naj bi zveze s Sak (Sins je danes živ v t i absolutnih oblikah – ob nedoločniku in deležju; Pisarkowa, 1984, 100, 105–106) 614 Prim sorodno določilno možnost [18] Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1), in sicer le v najstarejših obdobjih polj jezika (stpolj. Vzryczye tego, ktoregosz vy mnymaczye prostego czlovyeka, syedzącz, na pravyczy y na lyevyczy moczy bozey Rozm 745; 16. st. Palinurze, dobrze trzymasz, Iże mie błogiego mnimasz BierRozm 22, 5); možnost je nestabilna Mnieć: Pojavlja se ob pomenu (1), izkazana pa je z osamljenim stpolj zgledom ( A gestly proroczstwo swe mnysz praue (si prophetiam tuam veram existimas), nye zmyeny syø oblycze twe … BZ Judith 6,5), kar je posledica vezanosti glagola na stpolj obdobje Mienić: Pojavlja se ob pomenu (2), pri čemer jo potrjujejo le osamljeni stpolj zgledi ( Myly Iesus rzekl ym: A vy kogo mnye mynyczye? (dicitis; Mt 16 15) Rozm 362; […] yze sobye boga oycza myenyl (dicebat; J 5 18) Rozm 258) Zgledi kažejo na sporočanjski pomen (vsaj glede na prevodno izhodišče) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1); možnost izkazujejo osamljeni stpolj zgledi ( Marya vyedzącz syna svego nyevynnego (suum filium sciens innocentem) … ydzye do nyego Rozm 125) 614 Z Klemensiewicz (1965, 419–420) pa zanimivo meni, da se Sak kot dopełnienie orzekające v strukturi dvojnega tožilnika (tipa 16. st. człowieka, co ji Mikołaj mienił złodzieja, ki mu ustrezajo sod strukture czynić kogo jakimś, nazywać kogo jakimś, czymś) pojavlja zgolj do polovice 16 st V zgledih predstavlja Sins najstabilnejšo določilno možnost v tem pomenu 357 VGU_Groselj_FINAL.indd 357 24.11.2011 8:48:55 [17] Določilna možnost Sak(*) – Sdat V določilni možnosti Sak(*) – Sdat predstavlja Sak vsebino, medtem ko Sdat nastopa v vlogi prejemnika dejanja V primeru myśleć (2) ima Sak* vlogo načeloma negativne vsebine dejanja, ki se misli (snuje) v korist/škodo prejemnika (prim predvsem [19] in [24]); v primeru znać (2) pa vezljivost izhaja iz drugač- nega pomena, tj ‘priznavati, izpovedovati’ Za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [32] (prim [2] za Sak) Myśleć: Pojavlja se ob pomenu (2); Sak* se redko nahaja tudi v vlogi pozitivne vsebine dejanja, ki se misli v korist prejemnika Določilna možnost je stabilna od stpolj obdobja do 18 st , ko je gradivsko relativno dobro izkazana (stpolj. … y osromoczeni bødzcze misløcz mne zlaa Fl 34,5; 16. st. I więźniem będąc, ojczyźnie swej dobrze myśli. Papr ; 18. st. … nic wam nigdy złego myślić nie chcę. Sk Żyw 1, 324); primeri iz 18 st so mogoče povzeti po starejši literaturi 615 Znać: Pojavlja se ob pomenu (2); v gradivu je izkazana z redkimi stpolj zgledi ( Yako ten ogrod, czom y dal panu Abramowy, ten mu snayø, ale mu daley nye snayø 1418 Kal nr 641; Ja mu niczs nye snayø, bo bi myal na myø ktory list, tu bi s nim szalowal 1427 RtGn nr 296) [18] Določilna možnost Sak – Sins V določilni možnosti Sak – Sins ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v mišljenjskem procesu (ali sorodnem, npr čutenje, doživljanje, priznavanje itn ) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega Sins Pomensko in strukturno se možnost Sak – Sins povezuje s [16] Sak – Sak; v opisu [16] več o obeh določilnih možnostih in njunem medsebojnem razmerju Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1); izpričana je s posameznimi zgledi iz različ- nih obdobij polj jezika, kar omogoča sklepanje, da je bila v zgodovini polj jezika vendarle stabilna (stpolj. Tedi Thobyas zavolal k sobye angyola, gegosz czlowye-kem mnymal (quem quidem hominem existimabat) y rzecze k nyemu BZ Tob 9,1; 20. st. Nie mam ci za złe, iż mniemasz mnie bajarzem. KRAS Lucjan 124) 616 615 Kot konkurenčna možnost Sdat v pomenu predmeta, glede na katerega se dejanje realizira, se navaja predvsem dlaSgen (konkurenčno razmerje naj bi bilo še vedno živo), prim ob glagolih otrzymać (coś) komuś → dla kogoś (podobno pri pragnąć, poświęcać); v tem pomenu se ne omenja določila naSak (Pisarkowa, 1984, 105) 616 SJP (IV, 776) ta tip vezljivosti umešča v preteklost Podobna določilna možnost se navaja tudi za mniemać się z enakim pomenom, vendar pa s to razliko, da prostomorfemski się »briše« določilo Sak (povratnoosebnost); lastnost, vsebina se povratnoosebno nanašata na Snom: Pokorny mimo cnót swoich, ostatnim z ostatnich się mniemał. KRASZ Wilno II, 506 (vzorec Snom – VF – Sins) W Doroszewski mniemać się označuje kot zastarel 358 VGU_Groselj_FINAL.indd 358 24.11.2011 8:48:55 Mienić: Pojavlja se ob pomenu (2); je stabilna, saj jo posamezni zgledi potrjujejo za časovni lok od stpolj do 1 pol 20 st (stpolj. Prze ktorø rzecz myenylesz yø sobye *syostrø (dixisti) BZ Gen 12,19; 18. st. Ty szedłszy chłopu w dom, wszystko mienisz twoim. Star Vot E 4; 20. st. Był stronnikiem i obrońcą króla, bronił go od potwarzy i pisał przeciw paszkwilom, które go rozwiązłym i tyranem mieniły. TYSZ Amer II, 157) 617 Znać: Pojavlja se ob pomenu (3); izpričana je z relativno redkimi zgledi iz 18 –19 st (18. st. Synu móy, znam cię teraz Spartaninem, I czuję z chlubą, żeś ty moim synem. Kniaż Poez 2, 39; 19. st. Od lat dwunastu znał mię wiernym sługą G 565) [19] Določilna možnost Sak – naSak V določilni možnosti Sak – naSak ima določilo Sak vlogo vsebine (pomensko opredeljena kot negativno), ki se snuje proti prejemniku dejanja (določilo naSak) Verjetno je stanje pri mienić (3) drugačno, a osamljenost zgleda onemogoča podati objektivno sodbo (glej spodaj) Določilo naSak je v pomenu predmeta (običajno živo), na katerega je usmerjeno dejanje, sorodno Sdat in dlaSgen (prim [17]); zamenjava naSak → dlaSgen (načeloma do konca 17 st , čeprav je možno tudi določilo naSak) prizadane zveze tipa wymyślać na nich winy V primeru predmeta, proti kateremu je usmerjeno dejanje (izrazita protivnost), naSak nadomešča przeciw(ko)Sdat (prim glagole wstać ‘powstać’, wymyślać, zbestwić itn ); proces traja od srednjega veka do 20 st (Pisarkowa, 1984, 109) Prim predvsem sorodni določilni možnosti [17] in [24] 618 Myśleć: Pojavlja se ob pomenu (2); je nestabilna, saj jo izkazujejo redki zgledi do vključno 16 st st (stpolj. Wydzø miszlyeny‹ a› , k‹ tore› ia m‹ y› slyø na was BZ Jer 29 11; 16. st. Co myślićie ná Iehowę? [Quid cogitabitis ad … contra Dominum] BudBib Nah 1 9) Mienić: Pojavlja se ob pomenu (3), izkazuje pa jo osamljen zgled iz 18 st ( Wojewoda Krakowski jechał do Mieczysława, chcąc mu się z tego sprawić, co nań mieni. Biel 112); v zgledu ima določilo naSak verjetno vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (pomenski vzorec misliti – kaj – o kom) [20] Določilna možnost Sak – zaSak V določilni možnosti Sak – zaSak ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v mišljenjskem procesu pripisuje vsebina, lastnost prek 617 Kontinuiteto (kljub manjkajočim zgledom za 17 in 19 st ) je mogoče predvideti na podlagi ostalega gradiva 618 V tem primeru se naSak udeležensko oddaljuje od razmernega vsebinskega udeleženca tipa misliti na kaj (v obeh primerih pa se čuti izhodiščni ciljnostni pomen; prim [5]) 359 VGU_Groselj_FINAL.indd 359 24.11.2011 8:48:55 predikativnega zaSak Določilo zaSak (z jakoSak) konkurira obpredmetnemu predikativnemu Sins in ga večinoma tudi nadomešča (npr mieć kogo kimś → za kogoś), čeprav se Sins kljub arhaičnosti v nekaterih primerih ohranja (prim Pisarkowa, 1984, 105–106) Vezljivostno se možnost Sak – zaSak povezuje s [16] Sak – Sak in [18] Sak – Sins; v opisu [16] več o določilnih možnostih in njihovem medsebojnem razmerju Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1); posamezni zgledi jo izpričujejo za 16 in 18 st (16. st. Tego mniemay zá ſzcżeſnego / Kto ma przyiaćielá wiernego BierEz GL; 18. st. Mniemamy nowe mody za stare zwyczaje Teat 48 b, 16) 619 Znać: Pojavlja se ob pomenu (3); je nestabilna – redki zgledi jo potrjujejo za 18 in 19 st (18. st. Nie zwierzyć się komu, jest-ci nie *dufać mu, nie znać go za przyjaciela, społeczności z nim nie mieć, nie znać go za swego. Wiśn 302; 19. st. Gdyby wszystkie pochwały i wszystkie oklaski Słyszeli, czuli, i za słuszne znali D II 73-4) 3 [21] Določilna možnost Sak – okołoSgen Myśleć: V določilni možnosti Sak – okołoSgen ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko okołoSgen predstavlja razmernega vsebinskega udeleženca (soroden [9] oSlok) Pomensko struktura ustreza razmerju misliti – kaj – o kom, čem V primeru določila Sak prevladuje zaimenska oblika, pri določilu okołoSlok pa se lahko omeni izhodiščna krajevnost (‘okoli’) in z njo povezan oziralni pomen 620 Določilna možnost se pojavlja ob pomenu (1) in je izkazana z osamljenim zgledom 16 st ( coś Boſkiego około Meſyaſzá / […] cżytał y myślił […] Náthánáel SkarŻyw 383) Prim predvsem sorodno določilno možnost [25] Sak – oSlok [22] Določilna možnost Sak – zSgen Myśleć: Slovar poljskega jezika 16. st. navaja kot ločeno določilno možnost ob pomenu (2) tudi Sak – zSgen Določilo Sak bi imelo vlogo vsebine (pomensko opredeljena kot negativno), ki se snuje proti prejemniku dejanja (določilo zSgen) 621 Trije osamljeni zgledi možnosti so iz 16 st ( nie iżebyſmy byli doſtáteczni ſámi z 619 Domnevam, da se je določilna možnost Sak – zaSak pojavljala tudi v 17 st 620 Strokovna literatura ne navaja povezave okołoSgen – oSlok; v zvezi z okołoSgen v pomenu ‘glede na’ se navaja le razvoj v co doSgen (Pisarkowa, 1984, 108) 621 Določilo zSgen bi lahko predstavljalo tudi razmernega vsebinskega udeleženca (prim pomenski vzorec misliti – kaj – o kom), vendar slike ne razčistita ne pomenska (prislovna) interpretacija zSgen – izhodiščna točka ločitve (‘od nekod stran’; prim *sъ, Kopečný, 1973, 249–250) ne podatek o kalkiranosti (lat cogitare aliquid a nobis) SSP ponuja naslednjo možnost: ‘misliti sam od sebe’ (prim Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. 2 Kor 3 5, SSP) bi lahko pomenilo ‘misliti brez pomoči drugega’ ali pa ‘misliti, soditi o sebi’ (sam se nagibam k prvi možnosti, kar pa postavlja pod vprašaj določilnost zveze zSgen) 360 VGU_Groselj_FINAL.indd 360 24.11.2011 8:48:55 śiebie co myślić [cogitare aliquid a nobis] iáko ſámi z śiebie: ále doſtáteczność náſzá z Bogá ieſt WujNT 2 Cor 3/5) 622 [23] Določilna možnost Sak – kuSdat Mienić: Določilna možnost Sak – kuSdat se pojavlja ob pomenu (4); Sak ima vlogo vsebinskega udeleženca, določilo kuSdat pa njenega prejemnika; je nestabilna, saj gradivo izkazuje redke stpolj zglede ( Y to wschytko czyrpyal, czo lyvdzye myenyly kv pomsczye bozey Rozm 108) Določilo kuSdat predstavlja predmet, glede na katerega se dejanje (stanje) realizira; kot rahlo arhaično je prisotno tudi v sod poljščini, vendar ga načeloma zamenjuje doSgen (ob glagolih tipa przyznać się, stosować się, zwracać się, dążyć itn ; Pisarkowa, 1984, 111) Omenjene zamenjave gradivo ne potrjuje [24] Določilna možnost Sak – przeciw(ko)Sdat Myśleć: V določilni možnosti Sak – przeciw(ko)Sdat, ki se pojavlja ob pomenu (2), ima določilo Sak vlogo vsebine (pomensko opredeljena kot negativno), ki se snuje proti prejemniku dejanja (določilo przeciw(ko)Sdat) Čeprav je določilna možnost izkazana samo za 16 st , jo obravnavam kot stabilno, ker je zelo dobro gradivsko potrjena ( przećiwnik żydowſki / myſlił przećiwko im złe rzecży / áby ie był pozábijał [cogitavit contra eos malum, ut occideret illos] Leop Esth 9 24) Natančnejši podatki o določilu przeciwkoSdat so v opisu [8]; prim tudi sopomenski določilni možnosti [17], [19] [25] Določilna možnost Sak* – oSlok V določilni možnosti Sak* – oSlok ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (pogosto zaimensko), medtem ko določilo oSlok predstavlja razmernega vsebinskega udeleženca (izjemoma se lahko določilo oSlok interpretira kot prejemnika, prim mienić) Struktura ustreza pomenskemu razmerju misliti, meniti, vedeti – kaj, kako – o kom, čem Več o določilu oSlok v opisu [9]; za Sak*, v sklopu katerega je ADV t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [32] ([2] za Sak) Myśleć: Pojavlja se ob pomenu (1); je manj stabilna, saj jo izpričujejo redki zgledi iz 16 in 19 st (16. st. A wieſzli ty co ia o tobie y o innych myſlę? SkarŻyw 196; 19. st. badaj […] co myśli o kobietach. L 139) Nekaj zgledov iz 16 st naj bi po-1 622 Določilne možnosti zSgen ob myśleć (in podobno) Z Klemensiewicz in K Pisarkowa ne navajata, kar priča o njeni verjetni izoliranosti V drugačnih pomenih zSgen nadomeščata določilni možnosti odSgen in zaSak (prim Pisarkowa, 1984, 108) 361 VGU_Groselj_FINAL.indd 361 24.11.2011 8:48:55 trjevalo možnost tudi ob pomenu (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (z določilom oSlok kot prejemnikom, prim […] á nie zrozumieią coby myſlił o nim Bog), a je možna tudi interpretacija v smislu pomena (1) Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izkazana z redkimi zgledi iz 16 st ( wkoſzczyele bozym myeſzkacz bądzye gdzye nycz zlego onyey ludzye mnymacz nyemogą PatKaz III 105v; BielKom C4v) Mienić: Pojavlja se ob pomenu (4); potrjena je z redkimi stpolj zgledi ( […] a ony to myenyly o zlomyenyv ych kosczyola kamyennego Rozm 720) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1); je manj stabilna, saj jo potrjujejo redki zgledi iz 18 st in 20 st (18. st. Wiedzieć się o tym nic pewnego nie może. Sk Żyw 2, 113; 20. st. Wiem o tobie wszystko. ) 623 [26] Določilna možnost Sak – Part Wiedzieć: V določilni možnosti Sak – Part, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum participio (tožilnik z deležnikom, AcP), predstavlja Sak izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki deležnika (Part; s predikativno vlogo) Določilna možnost se pojavlja ob pomenu (1); je nestabilna – izkazujejo jo osamljeni stpolj zgledi (stpolj. O zalosczyva matko, pelna bolyesczy by yvz vyedzyala szyna tvego klakayącz! Rozm 537–538 APPr; Jacom tego czloweka nigdze v zadnego pana ne wyedzal szesczy nedzel wyszedzawssy, yaco my zbyezal 1424 Kościan nr 1028 APPf I) Določilni možnosti ustreza sopomenska [27] Sak – INF, le da je na mestu INF določilo Part Redki primeri možnosti Sak – Part pričajo o njeni relativni izoliranosti,624 vendar pa polj jeziku ni bila neznana, prim stpolj Y uszrzał proch gydøcz wsgorø yako dym BZ 22b (ob glagolu zaznavanja; Večerka, 1961, 66); Z Klemensiewicz (1965, 436) navaja celo primere iz polj narečij, npr widział go stojąc (Pomorze) 625 Prim sorodni določilni možnosti [27] Sak – INF, [28] Sak – SENT za njihovo medsebojno razmerje [27] Določilna možnost Sak – INF V določilni možnosti Sak – INF, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcI), Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega 623 Domnevam, da se je določilna možnost Sak – oSlok ob wiedzieć (1) pojavljala tudi v 19 st 624 Strukture ne obravnava npr K Pisarkowa v svoji zgodovinski skladnji polj jezika (1984) 625 Prim zanimivo mnenje avtorja: »Jest to / accusativus cum infinitivo, op R G / zjawisko w gwarach nowe, a jego szerzeniu się dopomaga zanik konstrukcji imiesłowowych, które pełniły kiedyś tę samą funkcję, np widział go stojąc – widział go stać. Gdzie, jak w części Pomorza, te konstrukcje żyją, tam nie istnieje accusativus cum infinitivo « (Klemensiewicz, 1965, 436 ) 362 VGU_Groselj_FINAL.indd 362 24.11.2011 8:48:55 udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo) Določilna možnost Sak – INF se obravnava kot različica možnosti Sak – Sak // Sins // zaSak; razlikovalni element naj bi bil vezni być (z nekaj izjemami) 626 Strukturo K Pisarkowa (1984, 152–153) uvršča v starejša obdobja polj jezika – začela naj bi se pojavljati v poznem 15 st kot kalk istovrstne lat strukture in se obdržala do polovice 19 st (kot »kaprys lub ślepe naśladownictwo«) Z Klemensiewicz (1965, 435–436) k temu dodaja, da določilna možnost Sak – INF ni postala del pogovornega jezika (v smislu žive skladenjske strukture) 627 Treba pa je poudariti, da je zaradi predikativne »moči« polstavčnega določila INF struktura Sak – INF dejansko bližje določilnima možnostma [26] Sak – Part in [28] Sak – SENT Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1); je nestabilna – potrjena je z redkimi zgledi do vključno 16 st (stpolj. Tako y wy przycladem Cristuszowym mnymaycze sze marthwe bycz grechv Rom 6 11 XV med. SKJ I 101; 16. st. A kthorego mnię mnimaſz być? HistAl Bv; vyrzał ią / mnimał być ſwowolną niewiaſtę Gen 38 15) 628 Mniemieć: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izkazana z redkimi zgledi iz 16 st ( tak też on ſie barzo omyli ktori będzie mnimiał złego być iż ieſt rozooki GlabGad Mv; zoſtáwił w woyſku powiązáne Oſły Konie Muły Pſy zoſtáwił też piſzcżki bębenniće […] áby przes to: ták ſłyſząc nieprzyiaćiel mniemiał woyſko leżeć w obronie á ſam w nocy vſtąpił z ludem. BielSpr 45v, SarnStat 461) Mienić: Pojavlja se ob pomenu (2); je manj stabilna, saj je izkazana z redkimi zgledi od stpolj obdobja do 20 st (stpolj. Yako ya Margorzathy … s domv yego nye odwyothl anym s nya rzeczy domowych … nye wzalem, anym lystow swyat-hczaczych, myenyacz ya bycz vmarla, nye przynyosl 1473 SprTNW VIII 2,35; 16. st. A wy cżym mie bytz miénicie. OpecŻyw 56v; 20. st. Prócz ran w skórze, nie miałem innej nagrody; za to mi jeszcze prywatę zadają, ledwie nie zdrajcą być mienią. SIENK Pot IV, 121); zgled iz začetka 20 st (mogoče celo konca 19 st ) je osamljen 626 Med izjemami se navajajo glagoli zaznavanja in umevanja, katerih določilo INF vsebuje tudi druge glagole (ne samo veznega być): widziemy mrówki ziarna na zimę chować, widziemy psczoły miód robić, za swoją matką latać, jej strzec, przy niej zawżdy być Petr 117; Chłopi różne oprócz tych bożyszcza mieli, jako Pasczwiła, którego mniemali mieszkać pod krzewiną brzozową DuńK 1755 G; tovrstne možnosti naj bi se v polj jeziku pojavljale od 16 st do polovice 19 st (prim Pisarkowa, 1984, 153), vendar obstajajo tudi stpolj primeri 627 Kljub temu pa avtor navaja primere Sak – INF iz pomorjanskih, šlezijskih, veliko- in malopoljskih govorov (prim słyszałem go tak mówicz, ostawił jich tam siedzieć), v katerih nekateri vidijo predvsem nem vpliv (slš na Podhalu) Možnost Sak – INF naj bi se uveljavila na račun izginotja sopomenske Sak – Part (Klemensiewicz, 1965, 436) 628 SJP (IV, 776) navaja podobno določilno možnost tudi za mniemać się, vendar se zaradi povratnoosebnosti briše določilo Sak; gre torej dejansko za vzorec Snom – VF – INF oz t i nominativus cum infinitivo ( Mniemał się już być tak silnym, że może dyktować prawa swoim przeciwnikom. FEL E Syb I, 326) 363 VGU_Groselj_FINAL.indd 363 24.11.2011 8:48:55 Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izpričana z osamljenimi stpolj zgledi ( Wyedząncz kogo myecz przywyley (sciens privilegium alterius) na ktorą rzecz Sul 14) Znać: Pojavlja se ob pomenu (3), izpričana pa je z osamljenim zgledom iz 18 st ( Chrystus obroną wiernych, gdy za owce się jego być znają, a rozkazania jego nie przestępują. Sk Żyw 1, 31) [28] Določilna možnost Sak – SENT V določilni možnosti Sak – SENT ima Sak vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje – v različnih umevanjskih procesih – kompleksna propozicijska vsebina (določilo SENT z verjetno predikativnim pomenom) Prim predvsem sorodni določilni možnosti [26] Sak – Part in [27] Sak – INF Mniemać: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izpričana z osamljenim stpolj zgledom ( Podadzø tobye myasto swe, gegosz mnymaiø (quam putant), bi nye moglo dobito bicz BZ Judith 7 9) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1); je stabilna, saj je gradivsko dokaj dobro izpričana od stpolj obdobja do 19 st (stpolj. Jacom ne wedczala Iana, gdcze sedczal 1397 Kościan nr 92; 18. st. Ktoż cię wie, gdzie mieszkasz. Teat 8, 56; 19. st. Bo wiém Witołda, że z wojskami stoi. G 244) Znać: Pojavlja se ob pomenu (1) in je izpričana z osamljenim zgledom iz 17 st ( Pamiętay ze Waszec ze w tey Wolskiego Relacyi połowy prawdy nie masz bo Ia Naturę Iego znam ze rad klimkiem Rzuci. JChP 91r) 629 [29] Določilna možnost Sdat – SENT Znać: V določilni možnosti Sdat – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (2), ima določilo Sdat vlogo prejemnika, medtem ko SENT predstavlja propozicijskega vsebinskega udeleženca (pomenski vzorec priznavati – komu – kaj) Možnost je nestabilna – izpričuje jo izoliran stpolj zgled ( Any mu snam, bich mu rączil za to pąnczdzeszand grzywen 1420 Pozn nr 1077) Prim tudi sorodno določilno možnost [17] Sak – Sdat [30] Določilna možnost naSak – SENT Mienić: V določilni možnosti naSak – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (3) (lahko tudi (1)), ima SENT vlogo vsebinskega udeleženca, določilo naSak pa 629 Določilna možnost Sak – SENT ob glagolu znać (1) se nekoliko loči od ostalih: Sak je nekakšen povzetek (nominalizacija) vsebine, predstavljene v obliki SENT 364 VGU_Groselj_FINAL.indd 364 24.11.2011 8:48:55 predstavlja razmernega vsebinskega udeleženca (pomenski vzorec misliti – o kom, čem – kaj) Možnost je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz slovarja S Lindeja (18. st. Był ś. Wacław w podejrzeniu u pogan, którzy nań mienili, że Dra-homirę dał potajemnie zabić. Biel Św 144 b); sklepam, da je bila v preteklosti izjemno omejena Prim predvsem sorodno določilno možnost [19] Sak – naSak (ob glagolu mienić); za določilo naSak v vlogi razmernega vsebinskega udeleženca glej [5] [31] Določilna možnost oSlok – SENT V določilni možnosti oSlok – SENT ima določilo SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (z verjetno predikativno funkcijo), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki oSlok (pomensko razmerje misliti, vedeti – kaj – o kom, čem) Prim opis sopomenske določilne možnosti [25] Sak* – oSlok; za določilo oSlok glej opis [9], za SENT pa [14] Myśleć: Pojavlja se ob pomenih (1) in (3) Ob pomenu (1) je možnost izkazana z osamljenimi zgledi iz 16 st ( ze per iusta media o sobie nie myslemy by nąm nie miano tego dzierzec co Hetman obiecał ActReg 89) Enako velja za določilno možnost ob pomenu (3) ( Ale Pan moy myſlił o mnye tu cżáſu káżdego / Iákoby myę wywodł z mego vpádku ſrogyego LubPs L2) Wiedzieć: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izkazana s posameznimi zgledi iz 20 st ( Wiem o nim tylko tyle, że pracuje w hucie. ) 630 4.5.2.2.6 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [32] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 4.5.3 Vezljivost glagolov umevanja v poljskem jeziku 4.5.3.1 Glagol MYŚLEĆ Polj myśleć (myślić), -ę nedov izkazuje pomene (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ (tudi ‘spominjati se’) in (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’, (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’, (4) ‘skrbeti, brigati se za’ (SłStp, IV, 374–377; Sł16, XV, 282–291; Linde, III, 183–184; SłWarsz, II, 1087; SJP, IV, 938–940) 630 Glede na tip določil in smiselnost vezljivostne možnosti preseneča dejstvo, da so njeni primeri tako redki 365 VGU_Groselj_FINAL.indd 365 24.11.2011 8:48:55 4.5.3.1.1 Desna vezljivost Polj myśleć (myślić) izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 102: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [1] brez 1 [2] Sak 1 2 [3] Sdat 4 [4] Sins 1 [5] naSak 1 4 [6] oSak 4 [7] zaSak 1 [8] przeciwSdat 2 [9] oSlok 1 3 4 [10] poSlok 4 [11] wSlok 1 [12] nadSins 1 [13] INF 1 3 [14] SENT 1 3 4 [15] PG 1 [17] Sak* – Sdat 2 [19] Sak – naSak 2 [21] Sak – okołoSgen 1 [22] Sak – zSgen 2 [24] Sak – przeciwS- 2 dat [25] Sak* – oSlok 1 2 [31] oSlok – SENT 1 3 [32] ADV 1 SłStp, IV, Sł16, XV, SłJChP, I, Linde, III, Mick., IV, SJP, IV, 374–377 282–291 445–446 183–184 497–504 938–940 366 VGU_Groselj_FINAL.indd 366 24.11.2011 8:48:56 4.5.3.1.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonska določila [2] Sak, [3] Sdat, [4] Sins; (2) predložnosklonska določila [5] naSak, [6] oSak, [7] zaSak, [8] przeciw/naprzeciwkoSdat, [9] oSlok, [10] poSlok, [11] wSlok, [12] nadSins; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodijo [13] INF, [14] SENT, [15] PG V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o mo- žnostih: [17] Sak* – Sdat, [19] Sak – naSak, [21] Sak – okołoSgen, [22] Sak – zSgen, [24] Sak – przeciw(ko)Sdat, [25] Sak* – oSlok, [31] oSlok – SENT Posebna določilna možnost je [32] ADV 4.5.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ (lahko tudi ‘spominjati se’) so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 103: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [1] brez [2] Sak [4] Sins [5] naSak [7] zaSak [9] oSlok [11] wSlok [12] nadSins [13] INF [14] SENT [15] PG [21] Sak – okołoSgen [25] Sak* – oSlok 367 VGU_Groselj_FINAL.indd 367 24.11.2011 8:48:56 stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [31] oSlok – SENT [32] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok // nadSins (slednja v vlogi intenzivnejšega razmišljanja), Snom – VF – SENT // PG (pri čemer je določilo PG gotovo zaznamovano) V različici zgornjega pomenskega razmerja je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenja in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti) Razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga analizirano gradivo potrjuje kot stabilnega od stpolj obdobja naprej V različici zgornjega pomenskega razmerja lahko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina); razmerju ustrezata samo nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (16 –19 st / samo 16 st ), čeprav so posamezna določila (tj oSlok, Sak, SENT) relativno pogosta 631 Nestabilni vezavnostni vzorci v primeru pomena (1) so verjetno Snom – VF – Sins // naSak // zaSak // wSlok, Snom – VF – Sak – okołoSgen, saj so izjemno redki in vezani na določena obdobja Vsaj v nekaterih primerih bi lahko njihovo redko pojavljanje utemeljili z možnostjo kalkiranja: stpolj Sins in consiliis quibus cogitant; stpolj wSlok meditabor in te; (do) 16 st zaSak cogitabo pro peccato meo (Vulgata) Problematičen vzorec ob pomenu (1) je Snom – VF – INF; slednji ima namreč vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa le v enem primeru iz 19 st in še v njej je – kot se zdi – zaznamovan s pomenskim odtenkom namere. Osamljeni zgledi zaznamujejo tudi vezljivostno razmerje misliti – kako in vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV (med 17 in 19 st ) 631 O možnosti [31] oSlok – SENT si ne upam sklepati, da bi se pojavljala pogosteje, pa čeprav je pri wiedzieć (1) izpričana tudi za 2 pol 20 st 368 VGU_Groselj_FINAL.indd 368 24.11.2011 8:48:56 4.5.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 104: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [8] przeciwSdat [17] Sak* – Sdat [19] Sak – naSak [22] Sak – zSgen [24] Sak – przeciwSdat [25] Sak* – oSlok Komentar: Pomen (2), ki časovno sodi v najstarejša obdobja polj jezika,632 oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo naslednji bolj stabilni vzorci: Snom – VF – Sak* – Sdat // przeciw(ko)Sdat ter reduciran Snom – VF – przeciw/naprzeciwkoSdat (samo prejemnik) Nestabilni vezavnostni vzorci so Snom – VF – Sak – oSlok // naSak // zSgen, pri čemer jih zaznamuje enako razmerje kot zgornje polne vzorce, ter reduciran Snom – VF – Sak (samo vsebina) Izjemnost vezavnostne realizacije Sak – zSgen (vprašljiva sta pomensko razmerje in določilnost zveze zSgen) potrjuje tudi njena kalkiranost (prim cogitare aliquid a nobis) 633 4.5.3.1.2.3 Pri pomenu (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ so izpričane te določilne možnosti: 632 Pomen je, kot se zdi, vezan na najzgodnejše faze polj knj jezika; tako npr SłWarsz (II, 1087) navaja, da je bil pomen (2) na koncu 19 st že arhaičen (citirani avtorji so iz 16 st , kar je mogoče tudi situacija pri S Lindeju) 633 V zvezi z zadržki glej opis [22] 369 VGU_Groselj_FINAL.indd 369 24.11.2011 8:48:56 Tabela 105: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [9] oSlok [13] INF [14] SENT [31] oSlok – SENT Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko so možnosti Snom – VF – oSlok, Snom – VF – SENT in Snom – VF – oSlok – SENT nestabilne (nekoliko pogostejše je morda določilo SENT) 634 Tipično določilo v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa je INF; možnosti z določilom oSlok se približujeta čistemu, nenamernemu mišljenjskemu pomenu 4.5.3.1.2.4 Pri pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 106: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [3] Sdat [5] naSak [6] oSak [9] oSlok [10] poSlok [14] SENT Komentar: V primeru pomena (4) je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem skrbi in njeno vsebino Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustrezata stabilna vzorca Snom – VF – oSlok in Snom – VF – SENT Obe možnosti se stabilno pojavljata od 16 do 20 st , kar omogoča domnevo, da sta se pojavljali tudi v obdobjih, za katera v gradivu ni zgledov 634 In sicer tudi zaradi obstoja prislovnega namernega odvisnika 370 VGU_Groselj_FINAL.indd 370 24.11.2011 8:48:56 Nestabilni vezavnostni vzorci so Snom – VF – Sdat // naSak // oSak // poSlok (16 st ) Vsa desna določila vezljivostno predstavljajo razmernega vsebinskega udeleženca 4.5.3.2 Glagol MYŚLAĆ V 16 st je izpričan tudi k myśleć tvorjeni drugotni nedov myślać , -am (iter , pripona -(j)a-) s pomenom ‘misliti v škodo/korist’ Edini ohranjeni zgled z myślać (celo APPr) je iz 16 st ( [cesarz] kazał katu, aby mu [Tatarzynowi] dwa kawalca skory wydarł przez wszytkie plecy […] a cały tydzień żyw był; myślając jemu co dzień ine męki Pamiętniki janczara …, wyd K Łoś, BPP 63, Kraków 1912, 99) Pomen predvideva vsebino ( negativno), ki jo nosilec usmerja proti prejemniku, kar ustreza vzorcu Snom – VF – Sak – Sdat 4.5.3.3 Glagol MNIEMAĆ Polj mniemać , mnimać , -am pomeni (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’; ostali pomeni so vezani na posamezna obdobja: stpolj (2) ‘ceniti, spoštovati’ ter (3) ‘nameravati, hoteti’; 16 st (4) ‘biti samozavesten’ (SłStp, IV, 299–301; Sł16, XIV, 385–391; Linde, III, 140–1; SJP, IV, 776) 4.5.3.3.1 Desna vezljivost Polj mniemać , mnimać izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 107: Desne določilne možnosti polj. mniemać, mnimać stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [1] brez 4 [2] Sak 1 2 [9] oSlok 1 [13] INF 3 [14] SENT 1 [16] Sak – Sak 1 [18] Sak – Sins 1 [20] Sak – zaSak 1 [25] Sak* – oSlok 1 [27] Sak – INF 1 371 VGU_Groselj_FINAL.indd 371 24.11.2011 8:48:56 stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [28] Sak – SENT 1 [32] ADV 1 SłStp, IV, Sł16, XIV, SłJChP, I, Linde, III, Mick., IV, SJP, IV, 299–301 385–391 429 140–141 385–386 776 4.5.3.3.1.1 Pregled desnih določil Med določilnimi možnostmi se nahajajo tako tiste (1) brez desnega določila kot z desnimi določili Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (2) sklonsko določilo [2] Sak; (3) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (4) nedoločniška in odvisniška določila sodita [13] INF, [14] SENT V primeru (5) dveh desnih določil pa lahko govorimo o možnostih [16] Sak – Sak, [18] Sak – Sins, [20] Sak – zaSak, [25] Sak* – oSlok, [27] Sak – INF, [28] Sak – SENT Posebna določilna možnost je [32] ADV 4.5.3.3.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.3.2.1 Pri pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 108: Desne določilne možnosti polj. mniemać, mnimać v pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [9] oSlok [14] SENT [16] Sak – Sak [18] Sak – Sins [20] Sak – zaSak [25] Sak* – oSlok [27] Sak – INF [28] Sak – SENT [32] ADV 372 VGU_Groselj_FINAL.indd 372 24.11.2011 8:48:56 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT ter Snom – VF – oSlok Pri pomenski različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); glede na gradivo je bolj stabilen vzorec Snom – VF – Sak – Sins, saj se pojavlja v stpolj in 1 pol 20 st (spremlja ga oznaka nekoč); čeprav podatki iz znanstvene literature kažejo na to, da mu je vseskozi konkuriral vzorec Snom – VF – Sak – Sak, se tega v našem primeru ne da potrditi (do vključno 16 st ) Nestabilni vezavnostni vzorci (vezani na eno zgodovinsko obdobje ali vseskozi sporadični) so Snom – VF – Sak, Snom – VF – Sak* – oSlok (do vključno 16 st ; pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec), v pomenski različici pripisovanja vsebine, lastnosti pa Snom – VF – Sak – zaSak // INF // SENT (do vključno 16 st , le Sak – zaSak do 18 st ) Podobno velja tudi za vezavnostni vzorec Snom – VF – ADV (med 16 in 18 st ), ki ustreza vezljivostnemu razmerju misliti – kako 4.5.3.3.2.2 V primeru pomena (2) ‘ceniti, spoštovati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec spoštovanja – prizadeto Gradivo izkazuje nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – (ADV), pri čemer je ADV obvezno neudeležensko lastnostno prislovno dopolnilo Pomen in posledično vezljivost sta vezana na stpolj obdobje 4.5.3.3.2.3 Pomen (3) ‘nameravati, hoteti’ (do vključno 19 st ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza verjetno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF 4.5.3.3.2.4 V pomenu (4) ‘biti samozavesten’ (z nosilcem lastnosti v pomenskem vzorcu) je izpričan samo nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF; osamljeni zgledi kažejo na izjemnost pomena glagola mniemać (samo 16 st ) 373 VGU_Groselj_FINAL.indd 373 24.11.2011 8:48:56 4.5.3.4 Glagol MNIEĆ Polj mnieć izkazuje pomena (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ in ‘podcenjevati, ne meniti se za kaj’ (brez primernega zgleda); zgledi z glagolom mnieć so vezani na najstarejša obdobja polj jezika (SłStp, IV, 298–299; pomen (1) tudi Sł16) 4.5.3.4.1 Desna vezljivost Polj mnieć izkazuje v pomenu (1) dve določilni možnosti: Tabela 109: Desne določilne možnosti polj. mnieć stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [14] SENT PG [16] Sak – Sak SłStp, IV, Sł16, XIV, 298–299 378 4.5.3.4.1.1 Pregled desnih določil Polj mnieć izkazuje med določilnimi možnostmi odvisniško [14] SENT in možnost z dvema desnima določiloma [16] Sak – Sak 4.5.3.4.2 Od pomena k določilom Polj mnieć s pomenom (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ je vezan na najstarejša obdobja polj knj jezika Pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (PG) V različici razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); ustreza mu nestabilen vzorec Snom – VF – Sak – Sak 635 Pomena ‘podcenjevati, ne meniti se za kaj’ (stpolj ) ne spremlja primeren zgled 635 Pogostejša je določilna možnost SENT, ki jo izkazujejo zgledi iz stpolj obdobja in 16 st 374 VGU_Groselj_FINAL.indd 374 24.11.2011 8:48:56 4.5.3.5 Glagol MNIEMIEĆ Polj mniemieć izkazuje pomena (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ in (2) ‘nameravati, hoteti’, gradivo pa ga potrjuje le za najstarejša obdobja polj jezika (prim SłStp, IV, 301; Sł16, XIV, 385–386) 4.5.3.5.1 Desna vezljivost Polj mniemieć izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 110: Desne določilne možnosti polj. mniemieć stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 2 [9] oSlok 1 [14] SENT 1 [27] Sak – INF 1 SłStp, IV, Sł16, XIV, 301 385–386 4.5.3.5.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodi [14] SENT V primeru (4) dveh desnih določil se pojavlja [27] Sak – INF 4.5.3.5.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.5.2.1 Pri pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ so izpričane tri določilne možnosti: Tabela 111: Desne določilne možnosti polj. mniemieć v pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [9] oSlok [14] SENT [27] Sak – INF 375 VGU_Groselj_FINAL.indd 375 24.11.2011 8:48:56 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT in Snom – VF – oSlok Pri različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležen-cu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); ustreza mu nestabilen vzorec Snom – VF – Sak – INF 4.5.3.5.2.2 Pomen (2) ‘nameravati, hoteti’ (stpolj ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak 4.5.3.6 Glagol MIENIĆ Pri polj mienić, -ę nedov začenja že od stpolj naprej prevladovati pomen ‘imenovati’ in sorodni pomeni, povezani z govorno dejavnostjo (domneva se navezava na mianować, zahslov *měno ‘ime’; prim Otrębski, 1948, 57; SEP, 320–321), medtem ko so umevanjski pomeni potisnjeni v ozadje: SłStp (IV, 226–231) med umevanjskimi pomeni (ali z njimi povezanimi) 2. mienić navaja (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’, deloma (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’, (3) ‘ misliti o, imeti na misli, hoteti’ ter (4) ‘ tikati se, prisojati’; Sł16 (XIV, 49–52) navaja zgolj (2) ter (3) ‘ nameravati’; Linde (III, 96–97) navaja (1) in (3) skupaj kot tretjo pomensko možnost, izkazuje pa tudi zglede za (2); SJP (IV, 644) navaja skupni pomen ‘dajati ime, imenovati koga ali kaj; dati naziv; oznanjevati kaj o čem/kom; meniti, imeti za’ (glagol v tem pomenu obravnava kot zastarel) Obravnavani so zgledi z umevanjskim pomenom 4.5.3.6.1 Desna vezljivost Polj mienić izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 112: Desne določilne možnosti polj. mienić stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 3 [9] oSlok 3 [13] INF 2 3 376 VGU_Groselj_FINAL.indd 376 24.11.2011 8:48:56 stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [14] SENT 1 (3) [16] Sak – Sak 2 [18] Sak – Sins 2 [19] Sak – naSak 3 [23] Sak – kSdat 4 [25] Sak – oSlok 4 [27] Sak – INF 2 [30] naSak – SENT 3 SłStp, IV, Sł16, XIV, SłJChP, I, Linde, III, Mick., IV, SJP, IV, 226–231 49–52 418 96–97 325 644 4.5.3.6.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [13] INF, [14] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [16] Sak – Sak, [18] Sak – Sins, [19] Sak – naSak, [23] Sak – kSdat, [25] Sak – oSlok, [27] Sak – INF in [30] naSak – SENT 4.5.3.6.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.6.2.1 Pri pomenu (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 113: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [14] SENT 377 VGU_Groselj_FINAL.indd 377 24.11.2011 8:48:56 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko z zadržkom (pomen!) sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT V obeh možnostih predstavljata osamljeni desni določili vsebinskega udeležen-ca; poleg tega ni razvidno, ali gre za določili ob mienić v pomenu govorjenja Lindejev zgled s SENT kaže na dva možna umevanjska pomena glagola (prepletajoča se 1 in 3) 636 4.5.3.6.2.2 Pri pomenu (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’ so izpričane štiri določilne možnosti: Tabela 114: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [13] INF [16] Sak – Sak [18] Sak – Sins [27] Sak – INF Komentar: V primeru pomena (2) nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udele- žencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustreza bolj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins Določilna možnost Sak – Sins, v kateri ima Sins vlogo pripisovane vsebine, lastnosti udeležencu v podobi Sak, je izpričana za časovni lok od stpolj do 1 pol 20 st Ostali vezavnostni vzorci (Snom – VF – Sak – Sak // INF ter Snom – VF – INF) se kažejo kot redki ob že tako pomensko in količinsko vprašljivem gradivu 4.5.3.6.2.3 Pri pomenu (3) ‘misliti o, imeti na misli, hoteti’ je izpričanih pet določilnih možnosti: 636 Glede na soroden umevanjski pomen pri myśleć, mniemać in enake vezljivostne lastnosti bi sicer sklepali, da sta vzorca stabilna Nestabilnost se v zgornjih zgledih navezuje na pomensko neustaljenost 378 VGU_Groselj_FINAL.indd 378 24.11.2011 8:48:56 Tabela 115: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (3) ‘misliti o, imeti na misli, hoteti’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [9] oSlok [13] INF [19] Sak – naSak [30] naSak – SENT Komentar: V primeru pomena (3), ki se tudi vezljivostno približuje (1), tj gre za pomensko razmerje nosilec mišljenja – vsebina (verjetno se tu nahaja tudi ‘nameravati’), lahko na podlagi gradiva sklepam, da so vsi vezavnostni vzorci nestabilni, prim Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok, Snom – VF – INF, Snom – VF – Sak – naSak ter Snom – VF – naSak – SENT Med vzorci, ki jih je treba izpostaviti, je gotovo Snom – VF – INF, v katerem ima določilo INF vlogo vsebinsko-namernega udeleženca (redki zgledi iz najstarejših obdobij polj jezika) Vezavnostna vzorca Snom – VF – naSak – Sak // SENT pa kažeta na vezljivostno razmerje, ko nosilec mišljenja pripiše vsebino tudi razmernemu vsebinskemu udeležencu (pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina) 4.5.3.6.2.4 Pri pomenu (4) ‘tikati se, prisojati’ sta izpričani naslednji določilni možnosti: Tabela 116: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (4)‘tikati se, prisojati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [23] Sak – kSdat [25] Sak – oSlok Komentar: Kot sam pomen sta tudi vzorca Snom – VF – Sak – kSdat // oSlok vezana na stpolj obdobje Oba sta osamljena; določilo Sak (zaim ) predstavlja vsebinskega udeleženca, ki se prisoja določenemu prejemniku (določilo kSdat, oSlok) 379 VGU_Groselj_FINAL.indd 379 24.11.2011 8:48:57 4.5.3.7 Glagol UMIEĆ Polj umieć, -iem nedov izkazuje pomena (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ ter (2) ‘biti sposoben, zmoči’ (SłStp, IX, 385–386; SłJChP, II, 540–1; Linde, VI, 134; SJP, IX, 568–569) 4.5.3.7.1 Desna vezljivost Polj umieć izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 117: Desne določilne možnosti polj. umieć stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 2 [13] INF 1 2 [14] SENT 1 [32] ADV 1 SJP, IX, SłStp, IX, Ni SłJChP, II, Linde, VI, Mick., IX, 568–569; 385–386 izkazan. 540–1 134 358–361 SSG, IV, 470–471 4.5.3.7.1.1 Pregled desnih določil Vse določilne možnosti so z enim desnim določilom, prim (1) sklonsko določilo [2] Sak; med (2) nedoločniška in odvisniška določila sodita [13] INF, [14] SENT Poseben status pa ima verjetno določilo [32] ADV 4.5.3.7.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.7.2.1 Pri pomenu (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ so izpričane štiri določilne možnosti: Tabela 118: Desne določilne možnosti polj. umieć v pomenu (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [13] INF 380 VGU_Groselj_FINAL.indd 380 24.11.2011 8:48:57 stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [14] SENT [32] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo naslednji stabilni vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF in Snom – VF – ADV Možnost, v kateri je udeleženec vsebina predstavljen propozicijsko z INF, prevladuje nad vzorci z nepropozicijskim Sak; oboje je izpričano v vseh zgodovinskih obdobjih Posebno opombo velja nameniti realizacijski možnosti Snom – VF – ADV (s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo določila ADV, prim ‘znati jezik’) 637 Stabilni vezavnostni vzorci so izkazani od stpolj do danes Nestabilen vezavnostni vzorec je Snom – VF – SENT, izpričan z enim zgledom iz 18 st (S Linde); pomensko se primer približuje drugim védenjskim glagolom (‘wiedzieć, znać, poznać’) 4.5.3.7.2.2 Pri pomenu (2) ‘biti sposoben, zmoči’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 119: Desne določilne možnosti polj. umieć v pomenu (2) ‘biti sposoben, zmoči’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [13] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec sposobnosti – vsebina (tj sposobnost); na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Nestabilen vzorec z določilom Sak zaznamujeta zaimenskost (nadomeščanje besedilno kompleksnejših določil) in osamljenost (v gradivu se nahajajo primeri iz 17 in 18 st ) 637 Opozarjam, da je določilna vrednost (vloga vsebinskega udeleženca) ADV (prim umieć po francusku) mogoče posledica ustalitve izhodiščno eliptične besedne zveze (ob mówić?) 381 VGU_Groselj_FINAL.indd 381 24.11.2011 8:48:57 4.5.3.8 Glagol UMIEWAĆ V 19 st je izpričan tudi k umieć tvorjeni drugotni nedov umiewać, -am s pomenom ‘imeti znanje (česa), znati’ (SJP, IX, 659) Edini gradivski zgled z umiewać je iz 19 st ( Umiał on po francusku tyle, ile to zwykle uczeńsi organiści umiewają po lacinie lub wiejski pleban. KRASZ Poeta 88); kaže na pomenski vzorec nosilec znanja – vsebina in vezavnostno realizacijsko možnost Snom – VF – ADV 4.5.3.9 Glagol WIEDZIEĆ Polj wiedzieć, wiem pomeni predvsem (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ Za stpolj obdobje naj bi glagol izkazoval tudi pomen (2) ‘znati, zmoči’ (SłStp, X, 136–142; SłJChP, II, 588–589; Linde, VI, 287–289; SJP, IX, 1019–1021) 4.5.3.9.1 Desna vezljivost Polj wiedzieć izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 120: Desne določilne možnosti polj. wiedzieć stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [2] Sak 1 [9] oSlok 1 [13] INF 1 2 [14] SENT 1 [16] Sak – Sak 1 [25] Sak* – oSlok 1 [26] Sak – Part 1 [27] Sak – INF 1 [28] Sak – SENT 1 [31] oSlok – SENT 1 SJP, IX, SłStp, X, SłJChP, II, Linde, VI, Mick., IX, Ni izkazan. 1019–1021; 136–142 588–589 287–289 650–666 SSG, V, 30 382 VGU_Groselj_FINAL.indd 382 24.11.2011 8:48:57 4.5.3.9.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [13] INF, [14] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [16] Sak – Sak, [25] Sak* – oSlok, [26] Sak – Part, [27] Sak – INF, [28] Sak – SENT ter [31] oSlok – SENT 4.5.3.9.2 Od pomena k določilom 4.5.3.9.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 121: Desne določilne možnosti polj. wiedzieć v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [9] oSlok [13] INF [14] SENT [16] Sak – Sak [25] Sak* – oSlok [26] Sak – Part [27] Sak – INF [28] Sak – SENT [31] oSlok – SENT Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja, znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da so stabilni naslednji vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok ter Snom – VF – SENT V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (prim vedeti – o kom, čem – kaj); to razmerje je predstavljeno z manj stabilnima vzorcema Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (18 –20 st / samo 20 st ) 383 VGU_Groselj_FINAL.indd 383 24.11.2011 8:48:57 Dodatno vezljivostno razmerje, ki se lahko vzpostavi v pomenu (1), je tisto, v katerem nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina); v tem kontekstu se stabilneje pojavlja vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (vsaj do 19 st ) Nestabilni (izjemni) vezavnostni vzorci so Snom – VF – INF (18 st ; prvo razmerje) ter Snom – VF – Sak – Sak // Part // INF (stpolj ; tretje razmerje), vezani na starejša obdobja polj knj jezika 4.5.3.9.2.2 Pri pomenu (2) ‘znati, zmoči’ je izpričan le vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec znanja, zmožnosti – vsebina; vzorec je izpričan z redkimi zgledi za stpolj obdobje, kar kaže na izjemnost pomena in – posledično – vezljivosti 4.5.3.10 Glagol ZNAĆ Polj znać, znam pomeni predvsem (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ (SłStp, XI, 442–6; SłJChP, II, 753; Linde, VI, 1115–1117; SJP, X, 1217– 1218); ob tem bi lahko kot ločena pomena navedli še (2) ‘priznavati, izpovedovati’ in (3) ‘poznati kot’ (SłStp in Linde) Poleg naštetih glagol znać v stpolj izkazuje več izoliranih pomenov, ki jih kasnejši slovarji ne navajajo: (4) ‘izpovedovati, pričevati’; (5) ‘potrjevati’; (6) ‘imeti telesno razmerje’; (7) ‘spoznati za edino pravilno’ (SłStp, XI, 442–6); več različnih pomenov navaja tudi S Linde 4.5.3.10.1 Desna vezljivost Polj znać izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 122: Desne določilne možnosti polj. znać stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen 1 2 3 4 [2] Sak 5 6 [9] oSlok 1 [13] INF 1 [14] SENT 1 2 4 7 384 VGU_Groselj_FINAL.indd 384 24.11.2011 8:48:57 stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. pomen [17] Sak – Sdat 2 [18] Sak – Sins 3 [20] Sak – zaSak 3 [27] Sak – INF 3 [28] Sak – SENT 1 [29] Sdat – SENT 2 SJP, X, SłStp, XI, SłJChP, II, Linde, VI, Mick., XI, 1217–1218; Ni izkazan. 442–6 753 1115–1117 85–91 SSG, V, 403–404 4.5.3.10.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [9] oSlok; med (3) nedoločniška in odvisniška določila sodita [13] INF, [14] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [17] Sak – Sdat, [18] Sak – Sins, [20] Sak – zaSak, [27] Sak – INF, [28] Sak – SENT ter [29] Sdat – SENT 4.5.3.10.2 Od pomenov k določilom 4.5.3.10.2.1 Pri pomenu (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 123: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [9] oSlok [13] INF [14] SENT [28] Sak – SENT 385 VGU_Groselj_FINAL.indd 385 24.11.2011 8:48:57 Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca le Snom – VF – Sak // SENT Nestabilna (izjemna) vzorca sta v primeru pomena (1) Snom – VF – oSlok (18 st ) ter Snom – VF – INF (stpolj ), ki sta vezana na izolirana obdobja ter izpričana z osamljenimi zgledi V različici zgornjega pomenskega razmerja nosilec znanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec znanja – prizadeto – vsebina); ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (samo 17 st ) 4.5.3.10.2.2 Pri pomenu (2) ‘priznavati, izpovedovati’ so izpričane štiri določilne možnosti: Tabela 124: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (2) ‘priznavati, izpovedovati’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [14] SENT [17] Sak – Sdat [29] Sdat – SENT Komentar: V primeru pomena (2) ‘priznavati, izpovedovati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec priznavanja – prejemnik – vsebina; na podlagi gradiva žal ne morem sklepati o stabilnosti vzorcev, saj pomen izkazujeta le SłStp in Lindejev slovar V zvezi z zgledi lahko rečem le to, da sta verjetno bolj stabilni možnosti Snom – VF – Sdat – Sak // SENT, ki izkazujeta »polno« pomensko razmerje; med »reduciranima« vzorcema Snom – VF – Sak // SENT je bolj stabilen tisti z določilom SENT (osamljeni zgledi iz stpolj obdobja in 18 st ) 638 4.5.3.10.2.3 V pomenu (3) ‘poznati kot’ so izpričane naslednje določilne možnosti: 638 Mogoče gre v »reduciranih« zgledih celo za pomensko razmerje s ‘priznavati’, ki ne predvideva prejemnika 386 VGU_Groselj_FINAL.indd 386 24.11.2011 8:48:57 Tabela 125: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (3) ‘poznati kot’ stpolj. 16. st. 17. st. 18. st. 19. st. 20. st. [2] Sak [18] Sak – Sins [20] Sak – zaSak [27] Sak – INF Komentar: V primeru pomena (3) se vzpostavlja vezljivostno razmerje, ko nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec poznati – koga – (kot, za) kakšnega); na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezajo manj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sins // zaSak // INF, izpričani – tako kot sam pomen – le za 18 in 19 st (vzorec z INF samo v 18 st ) Z izoliranimi stpolj zgledi je izkazan vzorec Snom – VF – Sak, ki kaže na pomen ‘poznati’ 4.5.3.10.2.4 V pomenu (4) ‘izpovedovati, pričevati’ (stpolj ), ki kaže na pomensko razmerje nosilec izpovedovanja – vsebina, se pojavljata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT, izpričana z osamljenimi zgledi ( Yako byerzemi k naszey przisandze, yøszeszmy prziszøgli pyrzwe snacz 1420 Pyzdr nr 640 // Ja snam, yzem vydzal, kyedy Mylesza dal przysąd na Pudliszcowicze, tedy Janusz … v sząda bil 1420 Kościan nr 784) 4.5.3.10.2.5 Pomen (5) ‘potrjevati’ (stpolj ) oblikuje vezljivostno razmerje med nosilcem potrjevanja in vsebino, ki ga zaznamuje nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak ( Czoszmy wam pyssaly, tho znamy OrtOssol 95,4) 4.5.3.10.2.6 V pomenu (6) ‘imeti telesno razmerje’ (stpolj ), ki kaže na uvrščevalno pomensko sestavino ‘poznati’, vezljivostno razmerje predvideva nosilca telesnega razmerja in prizadeto (označen izključno s človeško), kar ustreza nestabilnemu 387 VGU_Groselj_FINAL.indd 387 24.11.2011 8:48:57 vezavnostnemu vzorcu Snom – VF – Sak ( Bocz mam dwye dzewce, gezesta geszce møzow nye znale (quae necdum cognoverunt virum) BZ Gen 19,8) 4.5.3.10.2.7 Pomen (7) ‘spoznati za edino pravilno’ (stpolj ) oblikuje pomensko razmerje med nosilcem spoznavanja in vsebino; z razmerjem se prekriva vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT ( Gest przeto wara prawa, bychom werzely y znaly (ut … confiteamur), ysz pan nasz Gezus Krystus bozy syn, bog y czlowek gest Fl Ath 28) 4.5.4 Povzetek Glagol myśleć (star myślić) v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ (tudi ‘spominjati se’) oblikuje tri pomenska razmerja: (a) pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina je ustaljen, zaznamujejo pa ga stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak (do vključno 19 st ), Snom – VF – oSlok // nadSins, Snom – VF – SENT // PG (do vključno 20 st ); manj stabilno je desno določilo INF (16 –19 st ), nestabilna pa Sins in wSlok (stpolj ), naSak (16 st ), zaSak (do vključno 16 st ), ki so lahko tudi posledica tujejezičnega vpliva; razmerju misliti – kako ustreza nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – ADV (17 –19 st ); (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenja in procesom ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, stabilen od stpolj obdobja dalje; (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezajo samo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (16 –19 st / samo 16 st ) in Snom – VF – okołoSgen – Sak (16 st ) Pomen (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ odpira pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik (do 18 st ), ki mu ustrezajo bolj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak* – Sdat // przeciw(ko)Sdat (do 18 st /do 16 st ) ter reduciran Snom – VF – przeciw/naprzeciwkoSdat (do vključno 16 st ; samo prejemnik); nestabilne so desne določilne možnosti Sak (16 st ) ter Sak* – oSlok, Sak – zSgen (16 st ) in Sak – naSak (do vključno 16 st ) Pomen (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ kaže na ustaljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF; desne določilne možnosti oSlok (19 st ), SENT (16 – 19 st ) in oSlok – SENT (19 st ) so nestabilne V primeru pomena (4) ‘skrbeti, brigati se za’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec skrbi – vsebina, ki mu ustrezata stabilna vzorca Snom – VF – oSlok, Snom – VF – SENT (16 –20 st ), medtem ko so desna določila Sdat, naSak, oSak in poSlok (16 st ) nestabilna 388 VGU_Groselj_FINAL.indd 388 24.11.2011 8:48:57 Modifikacijska izpeljanka myślać, ki je izkazana z osamljenim zgledom iz 16 st , oblikuje v pomenu ‘misliti v škodo/korist’ pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, ki mu ustreza osamljen zgled vzorca Snom – VF – Sak – Sdat Glagol mniemać (mnimać) kaže v pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ na tri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT ter Snom – VF – oSlok, medtem ko sta določili Sak (do vključno 16 st ) in ADV (16 , 18 st ) nestabilni; (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza bolj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (do 1 pol 20 st ); desne določilne možnosti Sak – SENT (stpolj ), Sak – Sak, Sak – INF (do vključno 16 st ) in Sak – zaSak (16 –18 st ) so nestabilne; (c) pomenskemu vzorcu nosilec mi- šljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec ustreza samo nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok (do vključno 16 st ) Pomen (2) ‘ceniti, spoštovati’ (stpolj ) oblikuje pomenski vzorec nosilec spoštovanja – prizadeto; ustreza mu nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – (ADV), pri čemer je ADV obvezno neudeležensko lastnostno prislovno dopolnilo V pomenu (3) ‘nameravati, hoteti’ (do vključno 19 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec namere – vsebina s prekrivnim stabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – INF Pomen (4) ‘biti samozavesten’ (samo 16 st ) kaže na vezljivostno razmerje z nosilcem lastnosti, s katerim se prekriva samo nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF Glagol mnieć je potrjen za polj jezik do vključno 16 st V pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (PG); pomen oblikuje tudi razmerje nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina z nestabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak – Sak Pomena ‘podcenjevati, ne meniti se za kaj’ (stpolj ) ne spremlja za vezljivostno analizo primeren zgled Glagol mniemieć je izpričan samo do vključno 16 st V pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ kaže na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina pričakovano ustrezata nestabilni vezavnostni realizaciji Snom – VF – SENT, Snom – VF – oSlok; (b) tudi vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustreza samo nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (16 st ) Pomen (2) ‘nameravati, hoteti’ (stpolj ) oblikuje pomenski vzorec nosilec namere – vsebina z nestabilno vezavo Snom – VF – Sak 389 VGU_Groselj_FINAL.indd 389 24.11.2011 8:48:57 Pri glagolu mienić se umevanjski pomeni prepletajo s sporočanjskimi ( govorjenje, rekanje; takšno stanje izkazujejo v pomenskih razlagah analizirana polj leksikografska dela) 639 V pomenu (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT (do vključno 17 oz 18 st ) Pomen (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’ oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina; ustreza mu bolj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (od stpolj do vključno 20 st ); manj stabilen je vzorec Snom – VF – Sak – INF (od stpolj do vključno 20 st ), medtem ko sta desni določilni možnosti INF (20 st ) in Sak – Sak (stpolj ) izjemni V pomenu (3) ‘misliti o, imeti na misli, hoteti’640 (do vključno 18 st ) sta vzpostavljeni dve pomenski razmerji: (a) razmerju nosilec mišljenja, hotenja – vsebina ustrezajo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak (do vključno 17 st ), Snom – VF – oSlok (stpolj ) in Snom – VF – INF (do vključno 16 st ); določilo INF kaže na vlogo vsebinsko-namernega udeleženca; (b) pomenski vzorec nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina je manj ustaljen (samo 18 st ), čemur ustreza nestabilnost vezavnostnih vzorcev Snom – VF – naSak – Sak // SENT Pomen (4) ‘tikati se, prisojati’ (stpolj ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec prisojanja – vsebina – prejemnik, ki mu ustrezata nestabilna (osamljenost zgledov!) vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – kSdat // oSlok Glagol umieć kaže v pomenu (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ na pomensko razmerje nosilec znanja – vsebina, s katerim se prekrivata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF; stabilno je tudi desno določilo ADV (s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo, tj ‘znati jezik’; vsi do vključno 20 st ), medtem ko je SENT nestabilen (18 st ) V pomenu (2) ‘biti sposoben, zmoči’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec sposobnosti – vsebina; ustreza mu stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, določilo Sak pa je nestabilno (17 –18 st ) Modifikacijska izpeljanka umiewać, ki je izkazana z zgledom iz 19 st , kaže v pomenu ‘imeti znanje (česa), znati’ na pomenski vzorec nosilec znanja – vsebina, ki mu ustreza osamljen zgled vzorca Snom – VF – ADV (predvidljiva leksikalna zapolnitev določila ADV, tj ‘znati jezik’) Glagol wiedzieć kaže v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ na tri vezljivostna razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – 639 V delu skušam ločiti umevanjske pomene (in zglede) od sporočanjskih Zaradi zahtevnosti tovrstne naloge so spoznanja v zvezi z glagolom mienić do ponovnega pretresa gradiva veljavna z zadržkom 640 Prim močno prekrivnost pomenov (1) in (3) 390 VGU_Groselj_FINAL.indd 390 24.11.2011 8:48:57 VF – oSlok ter Snom – VF – SENT (do vključno 20 st ), medtem ko je določil-na možnost INF (18 st ) nestabilna; (b) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina ustrezata manj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (18 –20 st /samo 20 st ); (c) pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina se prekriva s stabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak – SENT (vsaj do 19 st ), medtem ko so vzorci Snom – VF – Sak – Sak // Part // INF (stpolj ) nestabilni V pomenu (2) ‘znati, zmoči’ (samo stpolj ) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja, zmo- žnosti – vsebina; neustaljeni pomenski možnosti ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (redki stpolj zgledi) Glagol znać v pomenu (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ kaže na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec znanja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT (do vključno 20 st ), medtem ko sta desni določilni možnosti oSlok (18 st ), INF (stpolj ) nestabilni; (b) pomenski vzorec nosilec znanja – prizadeto – vsebina se kaže kot manj običajen, saj mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (17 st ) Pomen (2) ‘priznavati, izpovedovati’ (do vključno 18 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec priznavanja – prejemnik – vsebina, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sdat – Sak // SENT (stpolj ); gradivo izkazuje tudi »reducirani« (tj brez prejemnika), prav tako nestabilni vezavnostni možnosti Snom – VF – Sak // SENT (18 st /stpolj in 18 st ) Pomen (3) ‘poznati kot’ oblikuje pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina; ustrezajo mu manj stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sins // zaSak // INF (18 –19 st ; INF samo v 18 st ); z izoliranimi stpolj zgledi potrjen vzorec Snom – VF – Sak kaže na pomen ‘poznati’ Pomene od (4) do (7) potrjujejo osamljeni stpolj zgledi, kar povzroča nestabilnost vezljivostnih možnosti V pomenu (4) ‘izpovedovati, pričevati’ se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec izpovedovanja – vsebina z nestabilnima vezavnostnima vzorcema Snom – VF – Sak // SENT Pomen (5) ‘potrjevati’ oblikuje pomenski vzorec nosilec potrjevanja – vsebina, ustreza pa mu nestabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak V pomenu (6) ‘imeti telesno razmerje’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec – prizadeto ( človeško), ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak Pomen (7) ‘spoznati za edino pravilno’ oblikuje pomenski vzorec nosilec spoznavanja – vsebina, s katerim se prekriva vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT 391 VGU_Groselj_FINAL.indd 391 24.11.2011 8:48:57 4.5.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v poljskem jeziku 4.5.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo myśleć, mniemać (tudi mnieć, mniemieć), mienić (ob njih se v skupini nahaja izpeljanka myślać) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:641 Tabela 126: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v poljščini myśleć myślać mniemać mnieć mniemieć mienić a. ‘misliti, meniti’ (1) (1) (1) (1) (1) (2) b. ‘misliti, snovati v škodo …’ (2) (1) c. ‘nameravati, hoteti’ (3) (3) (2) (3) d. ‘skrbeti, brigati se za’ (4) e. ‘ceniti, spoštovati’ (2) f. ‘biti samozavesten’ (4) g. ‘tikati se, prisojati’ (4) 4.5.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 4.5.5.2.1 Pomen a. ‘misliti, meniti’ Pomen ‘misliti, meniti’ izkazujejo glagoli myśleć (1), mniemać (1), mnieć (1), mniemieć (1) in mienić (1, 2). V primeru glagolov myśleć, mniemać in mienić je pomen izpričan od stpolj obdobja do 20 st , pri glagolih mnieć in mniemieć pa v stpolj obdobju in 16 st Pri glagolu mienić obravnavam skupaj pomena (1) ‘misliti o, meniti’ in (2) ‘imeti za’, ki kažeta na sorodne pomenske in posledično vezljivostne lastnosti 641 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2 392 VGU_Groselj_FINAL.indd 392 24.11.2011 8:48:57 4.5.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti’ Tabela 127: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti’ v poljščini myśleć mniemać mienić Snom – VF (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak (do) 16.–19. st. (do) 16. st. do 16., 17. st. Snom – VF – Sins do 16. st. Snom – VF – naSak 16. st. Snom – VF – zaSak (do) 16. st. Snom – VF – oSlok (do) 16.–20. st. 16.–20. st. Snom – VF – wSlok do 16. st. Snom – VF – nadSins 16.–20. st. Snom – VF – INF 16., 19. st. 20. st. Snom – VF – SENT (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. do 16., 18. st. Snom – VF – PG (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak (do) 16. do 16. st. Snom – VF – Sak – Sins (do) 16.–20. st.* (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – zaSak 16., 18. st. Snom – VF – Sak – okołoSgen 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 16., 19. st. 16. st. Snom – VF – Sak – INF (do) 16. st. do 20. st. Snom – VF – Sak – SENT do 16. st. Snom – VF – oSlok – SENT 16. st. Snom – VF – ADV 17., 19. st. 16., 18. st. mnieć mniemieć Snom – VF – oSlok 16. st. Snom – VF – SENT (do) 16. st. (do) 16. st.* Snom – VF – Sak – Sak do 16. st. Snom – VF – Sak – INF 16. st.* 393 VGU_Groselj_FINAL.indd 393 24.11.2011 8:48:57 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci tri izkazujeta po dva glagola: myśleć in mniemać zaznamujeta vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok in Snom – VF – SENT (do vključno 20 st ; nosilec mišljenja – vsebina), glagola mniemać in mienić pa Snom – VF – Sak – Sins (do vključno 20 st ; ustreza pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) 642 Preostali stabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: glagol myśleć zaznamujejo še Snom – VF (do vključno 20 st ; nosilec mišljenjskega procesa – proces), Snom – VF – Sak (do vključno 19 st ), Snom – VF – nadSins (16 –20 st ; intenzivnejše razmišljanje) in Snom – VF – PG (do vključno 20 st ; vsi ustrezajo razmerju nosilec mišljenja – vsebina) 643 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci tri izkazujejo po trije glagoli: glagoli mnieć, mniemieć, mienić izkazujejo Snom – VF – SENT (do vključno 16 st ; le ob mienić še v 18 st ), glagoli mniemać, mnieć, mienić izkazujejo Snom – VF – Sak – Sak (stpolj , le ob mniemać še v 16 st ) ter mniemać, mniemieć, mienić še Snom – VF – Sak – INF (večinoma do vključno 16 st , ob mienić do 20 st );644 medtem ko prva dva ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina, druga dva kažeta na razmerje nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina Štiri vzorce izkazujeta po dva glagola: glagola mniemać, mienić izkazujeta vzorec Snom – VF – Sak (do vključno 16 oz 17 st ), glagola myśleć, mienić zaznamuje Snom – VF – INF (16 , 19 st /20 st ),645 glagola myśleć, mniemać pa Snom – VF – ADV (17 in 19 st /16 in 18 st ; trije vzorci ustrezajo pomenskemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina) ter Snom – VF – Sak* – oSlok (16 in 19 st /16 st ; nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenu ‘misliti, meniti’ prevladujejo predvsem glagoli myśleć, mniemać in mienić (najbolj stabilno je konkurenčno razmerje med myśleć in mniemać),646 642 Stabilnost vzorca Snom – VF – Sak – Sins ob mniemać je vzpostavljena na osnovi podatkov iz znanstvene literature (prim Pisarkowa, 1984) Pri glagolu mienić se isti vzorec pojavlja ob pomenu (2) ‘imeti za’ 643 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezavnostne možnosti 644 Pojavljanje vzorca Snom – VF – Sak – INF je pri glagolu mienić izpričano v časovnem loku od stpolj obdobja do 20 st , a so zgledi iz posameznih obdobij preveč izolirani, da bi ga lahko imel za stabilnega 645 Čeprav se vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT in Snom – VF – Sak – INF ob glagolu mniemieć pojavljata le do vključno 16 st , sta gradivsko dokaj dobro izkazana (torej sta bila vsaj v obdobju svojega pojavljanja stabilna) V tem primeru sta vzorca opredeljena kot nestabilna zaradi njune časovne omejenosti Vzorci Snom – VF – INF, Snom – VF – Sak – Sak // INF ob glagolu mienić zaznamujejo pomen (2) ‘imeti za’ 646 Prim tudi prepletanje, prekrivanje pomenov govorjenja in mišljenja ob glagolu mienić, kar vpliva na 394 VGU_Groselj_FINAL.indd 394 24.11.2011 8:48:58 medtem ko imata glagola mnieć in mniemieć v pomenu ‘misliti, meniti’ marginalno vlogo (pomen izkazujeta do konca 16 st ) Glagola myśleć pričakovano ne zaznamujejo vzorci, ki bi ustrezali vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (myśleć ne izkazuje podpomena ‘imeti za’); tovrstno razmerje realizirata predvsem glagola mniemać in mienić (prim Snom – VF – Sak – Sak // Sins) Med glagoli je myśleć edini z vezavnostnim vzorcem brez desnih določil (pomen ‘razmišljati’) Natančneje so stabilni vzorci predstavljeni v zgornji tabeli 4.5.5.2.2 Pomen b. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ izkazujeta glagola myśleć (2) in myślać (1) V primeru glagola myśleć je pomen izpričan od 16 do 18 st (pri čemer S Linde lahko citira avtorje iz 16 st ), medtem ko je pri myślać izpričan z osamljenim zgledom iz 16 st (edini zgled glagola) 4.5.5.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Tabela 128: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ v poljščini myśleć myślać Snom – VF – Sak 16. st. Snom – VF – (na)przeciw(ko)Sdat (do) 16. st. Snom – VF – Sak* – Sdat (do) 16.–18. st. 16. st. Snom – VF – Sak – naSak (do) 16. st. Snom – VF – Sak – przeciw(ko)Sdat 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 16. st. Snom – VF – Sak – zSgen 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci manjšo pomensko in posledično tudi vezljivostno stabilnost Omenjenega prepletanja ni uspelo razčleniti niti leksikografski praksi 395 VGU_Groselj_FINAL.indd 395 24.11.2011 8:48:58 Komentar: Vsi stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci zaznamujejo glagol myśleć, in sicer zgolj v najstarejših obdobjih polj knj jezika (skoraj izključno do konca 16 st ) Najbolj izrazita vezavnostna vzorca sta Snom – VF – Sak* – Sdat // przeciw(ko)Sdat (do vključno 18 st /samo 16 st ), ki ustrezata vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prejemnik – vsebina (slednja je pomensko največkrat označena kot negativno) Nekoliko manj stabilen je »reduciran« vzorec Snom – VF – (na)przeciw(ko)Sdat (do vključno 16 st ; vsebina je del glagolskega pomena) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci se nahajajo Snom – VF – Sak (16 st ), Snom – VF – Sak – oSlok // naSak // zSgen (meja pojavljanja je konec 16 st ) ob glagolu myśleć ter Snom – VF – Sak – Sdat (16 st ) ob myślać (vsi vzorci ustrezajo zgornjemu »polnemu« razmerju; le prvi kaže na pomenski vzorec nosilec mišljenja – negativna vsebina) Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ sodi v najstarejša obdobja polj jezika, oblikuje pa vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativna), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (prim temeljna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // przeciw(ko)Sdat) Med mišljenjskimi glagoli je pomen najbolje zastopan ob myśleć 4.5.5.2.3 Pomen c. ‘nameravati, hoteti’ Pomen ‘nameravati, hoteti’ izkazujejo glagoli myśleć (3), mniemać (3), mniemieć (2) in mienić (3) V primeru glagola myśleć je pomen izpričan od stpolj obdobja do 20 st , pri mniemać in mienić od stpolj obdobja do 19 oz 18 st Najmanj je pomen ustaljen ob mniemieć – izpričan je le z osamljenimi stpolj zgledi Glagol myśleć ne izkazuje podpomena ‘hoteti’, mienić pa ‘nameravati’ (vsaj eksplicitno ni prisoten v pomenskih razlagah); slednji poleg tega izkazuje še podpomena ‘misliti o, imeti na misli’ Navedeno – sploh pri mienić – vpliva na vezljivostne lastnosti 4.5.5.2.3.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘nameravati, hoteti’ Tabela 129: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘nameravati, hoteti’ v poljščini myśleć mniemać mniemieć mienić Snom – VF – Sak do 16. st. do 16., 17. st. Snom – VF – oSlok 19. st. do 16. st. 396 VGU_Groselj_FINAL.indd 396 24.11.2011 8:48:58 Snom – VF – INF (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st. (do) 16. st. Snom – VF – SENT 16., 19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 16. st. Snom – VF – Sak – naSak 18. st. Snom – VF – naSak – SENT 18. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – INF, ki ga izkazujeta myśleć in mniemać (do vključno 20 oz 19 st ; pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) 647 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci sta le dva izkazana pri dveh glagolih: ob mniemieć in mienić je izkazan Snom – VF – Sak (stpolj , le ob mienić še 17 st ), ob myśleć, mienić pa Snom – VF – oSlok (19 st /stpolj ; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec namere – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenu ‘nameravati, hoteti’ prevladuje glagol myśleć, manj mniemać (izkazuje tudi manj vezljivostnih možnosti), mniemieć in mienić pa imata stransko vlogo Iz tabele je razvidno, da je prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu Snom – VF – INF (določilo INF je tipična realizacijska možnost za vsebinsko-namernega udeleženca), medtem ko so ostale možnosti sporadične, kažejo na nevtralizaci-jo pomena namere, hotenja oz na približevanje nevtralnejšemu mišljenjskemu pomenu (prim predvsem mienić) 4.5.5.2.4 Ostali pomeni Pomene d–g izkazujejo zgolj posamezni glagoli, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej myśleć 4.5.3.1.2.4 za d. ‘skrbeti, brigati se za’; glej mniemać 4.5.3.3.2.2, 4.5.3.3.2.4 za e. ‘ceniti, spoštovati’ in f. ‘biti samozavesten’; glej mienić 4.5.3.6.2.4 za g. ‘tikati se, prisojati’ 647 Prim tudi nestabilnost vzorca Snom – VF – INF ob mienić, ki pa vendarle potrjuje vezavnostno možnost 397 VGU_Groselj_FINAL.indd 397 24.11.2011 8:48:58 4.5.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo umieć, wiedzieć, znać (poleg njih se v skupini nahaja še izpeljanka umiewać) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 130: Primerljivi pomeni glagolov védenja v poljščini umieć umiewać wiedzieć znać a. ‘imeti znanje, znati’ (1) (1) (2) b. ‘biti sposoben, zmoči’ (2) c. ‘vedeti, poznati’ (1) (1) (3) d. ‘priznavati, izpovedovati’ (2) e. ‘izpovedovati, pričevati’ (4) f. ‘potrjevati’ (5) g. ‘imeti telesno razmerje’ (6) h. ‘spoznati za edino pravilno’ (7) 4.5.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti 4.5.5.4.1 Pomena a. ‘imeti znanje, znati’ in b. ‘biti sposoben, zmoči’ Pomena a in b se pri glagolu wiedzieć navajata v eni pomenski razlagi (kot podpomena), kažeta na podobne vezljivostne lastnosti, kar omogoča skupno obrav- navo Pomena ‘imeti znanje, znati’ in ‘biti sposoben, zmoči’ izkazujejo glagoli umieć (1, 2), umiewać (1) in wiedzieć (2) V primeru glagola umieć sta pomena izpričana od (vsaj) 16 do 20 st , pri glagolu umiewać samo v 20 st , pri wiedzieć pa samo v stpolj obdobju Glagol umiewać ne izkazuje pomena ‘biti sposoben, zmoči’, kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti Pri glagolu umieć se pomena navajata ločeno, medtem ko sta pri wiedzieć – kot že rečeno – zajeta v eni pomenski razlagi 398 VGU_Groselj_FINAL.indd 398 24.11.2011 8:48:58 4.5.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘imeti znanje, znati’ in b. ‘biti sposoben, zmoči’ Tabela 131: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘imeti znanje, znati’ in b. ‘biti sposoben, zmoči’ v poljščini umieć umiewać wiedzieć Snom – VF – Sak (do) 16.–20. st.* Snom – VF – INF (do) 16.–20. st.* do 16. st. Snom – VF – SENT 18. st. Snom – VF – ADV (do) 16.–20. st. 20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci se nahajajo trije, ki jih izkazuje glagol umieć, prim Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF in Snom – VF – ADV (do vključno 20 st ; vsi ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec znanja, zmožnosti – vsebina) 648 Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo posamezne glagole, pri čemer sta dva enaka stabilnim, le da se pojavljata ob drugih dveh glagolih: Snom – VF – INF ob wiedzieć (stpolj ), Snom – VF – ADV ob umiewać (20 st ); ob umieć se pojavlja Snom – VF – SENT (18 st ; nosilec znanja, zmožnosti – vsebina) Med glagoli s pomenoma ‘imeti znanje, znati’ in ‘biti sposoben, zmoči’ ima dominanten položaj umieć, saj je gradivsko najbolje zastopan in izkazuje največ vezljivostnih možnosti (ostala glagola imata marginalno vlogo) Med vezavnostnimi vzorci prevladuje Snom – VF – INF (zaznamuje oba pomena), medtem ko sta Snom – VF – Sak in Snom – VF – ADV manj izrazita Zadnja vezavnostna realizacija je zanimiva zaradi ADV kot vsebinskega določila (ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’, prim umieć, redkeje umiewać) 648 Vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak: Ob glagolu umieć v pomenu b. je vezavnostni vzorec nestabilen (samo 17 in 18 st ) Vezavnostni vzorec Snom – VF – INF: Ob glagolu umieć v pomenu b. je vezavnostni vzorec stabilen, in sicer od stpolj obdobja do vključno 20 st 399 VGU_Groselj_FINAL.indd 399 24.11.2011 8:48:58 4.5.5.4.2 Pomen c. ‘vedeti, poznati’ Pomen ‘vedeti, poznati’ izkazujeta glagola wiedzieć (1) in znać (1); zaradi sorodnih pomenskih in vezljivostnih lastnosti je sem treba priključiti znać (3) ‘poznati kot’ V primeru obeh glagolov je pomen ‘vedeti, poznati’ izpričan od (vsaj) 16 do 20 st ; pomen ‘poznati kot’ je v primeru znać izpričan od stpolj obdobja do 19 st (s poudarkom na 18 in 19 st ) Glagol wiedzieć izkazuje še podpomena ‘zavedati se, biti si na jasnem’, znać pa ‘razločevati, spoznavati’, kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti 4.5.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti, poznati’ Tabela 132: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti, poznati’ v poljščini wiedzieć znać Snom – VF – Sak (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – oSlok (do) 16.–20. st. 18. st. Snom – VF – INF 18. st. do 16. st. Snom – VF – SENT (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak do 16. st. Snom – VF – Sak – Sins 18.–19. st. Snom – VF – Sak – zaSak 18.–19. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 18., 20. st. Snom – VF – Sak – Part do 16. st. Snom – VF – Sak – INF do 16. st. 18. st. Snom – VF – Sak – SENT (do) 16.–19. st. 17. st. Snom – VF – oSlok – SENT 20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci dva izkazujeta oba glagola, prim Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT (od stpolj do vključno 20 st ), ki ustrezata pomenskemu razmerju nosilec védenja, poznavanja – 400 VGU_Groselj_FINAL.indd 400 24.11.2011 8:48:58 vsebina (tudi prizadeto s poznavanjem) Preostala stabilna vzorca izkazuje glagol wiedzieć: Snom – VF – oSlok (do vključno 20 st ; nosilec védenja – vsebina) in Snom – VF – Sak – SENT (do vključno 19 st ; nosilec védenja, poznavanja – prizadeto – vsebina) 649 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le dva izkazujeta tako wiedzieć kot znać: gre za vzorca Snom – VF – INF (18 st /stpolj ; nosilec védenja – vsebina) in Snom – VF – Sak – INF (stpolj /18 st ; nosilec védenja, poznavanja – prizadeto – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) Med manj stabilne vzorce uvrščam tudi Snom – VF – Sak – Sins // zaSak // INF ob glagolu znać ( nosilec védenja, poznavanja – prizadeto – vsebina); realizacijske možnosti se sicer kažejo kot relativno stabilne, a so časovno vezane samo na 18 in 19 st V pomenu ‘vedeti, poznati’ je vezljivostno bolj »aktiven« wiedzieć, saj je gradivsko nekoliko bolje izkazan in kaže na več vezavnostnih možnosti (v delu možnosti mu močno konkurira znać; glej tabelo) Med vezavnostnimi vzorci prevladujejo tisti, ki ustrezajo razmerju med nosilcem védenja, poznavanja in vsebino, tj Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, medtem ko so realizacije kompleksnejših vezljivostnih razmerij (tipa nosilec védenja, poznavanja – prizadeto – vsebina itn ) redkejše (izjema je Snom – VF – Sak – SENT ob wiedzieć) 4.5.5.4.3 Ostali pomeni Pomene d–h izkazuje zgolj glagol znać, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so podane v jedrnem delu razprave: glej znać 4.5.3.10.2.2 za d. ‘priznavati, izpovedovati’, 4.5.3.10.2.4 za e. ‘izpovedovati, pri- čevati’, 4.5.3.10.2.5 za f. ‘potrjevati’, 4.5.3.10.2.6 za g. ‘imeti telesno razmerje’ in 4.5.3.10.2.7 za h. ‘spoznati za edino pravilno’ 4.6 Vezava glagolov umevanja v ruskem jeziku 4.6.1 Pomeni glagolov umevanja v ruskem jeziku 4.6.1.1 Glagol МЫСЛИТЬ Rus мыслить (star -и), -шлю, v 18 in 19 st konkurenčno -шлю in -слю (prim SRja18, XIII, 96; Pušk , II, 648), v 20 st samo -слю, -ит (SSRja, VI, 1420–1421) 649 Prim tudi njuno nestabilnost ob glagolu znać, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezavnostnih (in vezljivostnih) možnosti 401 VGU_Groselj_FINAL.indd 401 24.11.2011 8:48:58 nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, razmišljati’, (2) ‘nameravati, na- črtovati, zamišljati si’, (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (prim SRja11–17, IX, 332–333; SRja18, XIII, 96; Pušk , II, 648; SSRja, VI, 1420–1421) 650 SRja11–17 (IX, 332, 339) navaja za rus jezik 16 –17 st k мыслити tvorjena drugotna nedov (iter ) мысливати in мышливати (prim tip izpeljank na -ivati; Vaillant, 1966, 485, 492) Glagola sta zelo redka: мысливати s pomenom (1) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ je izpričan z enim zgledom, мышливати s pomenoma (1) ‘nameravati, zamišljati si’ in (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ pa z dvema zgledoma Glagoli so obravnavani ločeno 4.6.1.2 Glagol МНИТЬ Rus мнить, -ню, -нить nedov 651 izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’, (2) ‘razumeti (prim kaj s čim); pomeniti, predstavljati’; (3) ‘upati, računati na; nameravati’, (4) ‘sumiti, imeti za krivega’ in (5) ‘pričakovati, predvidevati’ (SDRja11–14, V, 93–94; SRja11–17, IX, 190–191; SRja18, XII, 221–222; Pušk , II, 600; SSRja, VI, 1080–1081) 652 Glagol je v 2 pol 20 st označen kot zastarel (Ožegov, 359) 4.6.1.3 Glagol МѢНИТИ Rus мѣнити, -ню, -нить nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’, (2) ‘razumeti, misliti si’ ( kaj s čim), tudi kot ‘pomeniti, 650 Pomenski komentar: Gre za pomene (1) ‘думать, мыслить, размышлять’, (2) ‘иметь намрение, предполагать, собирать что-л сделать’ in (3) ‘замышлять недобрoe’ (prim predvsem SRja11–17, IX, 332– 333) Slovarji rus jezika kasnejših obdobij navajajo enake pomene, le da jih glede na leksikografska načela, ki so bila uporabljena pri izdelavi posameznega slovarja, bodisi natančneje členijo bodisi jih združujejo; pod pomen (1) sem na podlagi enakih splošnejših pomenskih sestavin in vezljivostnih lastnosti uvrstil naslednje pomene iz SRja18 (XIII, 96):1 ‘размышлять, рассуждать в уме; предаваться раздумью’, 2 ‘думать о ком-л , держать в мыслях’, 3 ‘считать, полагать; иметь какoe-л мнение о ком-л ’, 5 ‘заботиться, беспокоиться о ком-л ’ (dodatna motivacija za uvrstitev pomenov 3 in 5 v pomen (1) je dejstvo, da ju ostali slovarji ne navajajo); iz Pušk. (II, 648) 1 ‘рассуждать, размышлять’, 2 ‘думать о ком-л , иметь в мыслях’; iz SSRja (VI, 1420–1421) 1 ‘строить умозаключения, сопоставляя мысли и делая из них выводы; рассуждать’, 2 ‘направлять мысли на кого-, что-л ; думать о ком-л ’, 3 ‘представлять что-либо в мыслях, мысленно; допускать’ Dal’ (II, 365) je pomensko zelo posplošujoč, prim ‘думать, размышлять, судить умом, про себя; соображать или полагать; помышлять’ SDRja11–14 (II, 81) ne navaja pomena (3), čeprav so v slovar vključeni tudi tovrstni zgledi Domneval sem, da se bodo različne vezljivostne lastnosti, čeprav sem posamezne pomene iz slovarjev združeval, izluščile iz gradiva in tako znotraj pomena ustvarile pomenska in posledično tudi vezljivostna podpolja 651 Do konca 14 st (po SDRja11–14, V, 93) se kot edina nedol oblika glagola navaja мьнѣти, v naslednjem obdobju (po SRja11–17, IX, 190) sta verjetno soobstajali konkurenčni obliki мнити (мьнити) in мнѣти (мьнѣти), od 18 st naprej pa se navaja zgolj мнить (SRja18, XII, 221) 652 Prim (1) ‘думать, полагать; считать’, (2) ‘подразумевать, обозначать’, (3) ‘надеяться, рассчитывать’, (4) ‘подозревать, считать виновным’, (5) ‘ожидать, предвидеть’ (SDRja11–14, V, 93–94; SRja11–17, IX, 190–191; SRja18, XII, 221–222; Pušk , II, 600; SSRja, VI, 1080–1081) 402 VGU_Groselj_FINAL.indd 402 24.11.2011 8:48:58 predstavljati’; (3) ‘imenovati, omenjati’ in (4) ‘obljubljati’ (SRja11–17, IX, 86; SDRja11–14, V, 104) 653 K rus мѣнити je tvorjen drugotni nedov мѣнѧти, -ѧю, -ѧѥть (izhodiščno balto-slov iterativ s pripono -a-je-, -a-ti; prim Vaillant, 1966, 475–476) s pomenoma (1) ‘imeti za’ ter (2) ‘razumeti, misliti si, predstavljati si’ (SDRja11–14, V, 104) 654 Glagola sta izpričana samo v obdobju med 11 in 17 st , мѣнѧти celo samo od 11 do 14 st ; slovarji rus jezika 18 st (npr SRja18, XII, 132) navajajo že samo homonim мѣнить, ki se navezuje na pomen ‘spreminjati’ 655 V pričujočem delu so obravnavani samo glagoli z umevanjskim pomenom 4.6.1.4 Glagol УМЕТЬ Rus уметь, умею nedov izkazuje pomenе (1) ‘razumeti’, (2) ‘vedeti, poznati’, (3) ‘znati’ ter (4) ‘biti sposoben, moči’ (Srezn , III, 1224; Dal’, IV, 497; SSRja, XVI, 596) 656 4.6.1.5 Glagola ВѢДѢТИ in ВЕДАТЬ Rus вѣдѣти, вѣм(ь), вѣст(ь) nedov 657 izkazuje naslednje pomene: (1) ‘vedeti, poznati’ (tudi ‘spoznavati, zavedati se, razumeti’; slednje predvsem v 18 st ), (2) ‘znati, moči’ in (3) ‘voditi, upravljati’ (SDRja11–14, II, 290–291; SRja11–17, II, 45–46; SRja18, II, 242–243) 658 653 Prim (1) ‘думать, полагать, считать’, (2) ‘подразумевать, иметь в виду’, (3) ‘называть, упоминать’ ter (4) ‘обещать’ (SRja11–17, IX, 86; SDRja11–14, V, 104) Pomena (1) in (2) kažeta na prekrivne pomenske in posledično tudi vezljivostne značilnosti 654 Prim (1) ‘считать, полагать’ in (2) ‘подразумевать, иметь в виду’ (SDRja11–14, V, 104) 655 V obdobju od 11 do 14 st imata homonimna мѣнити in мѣнѧти pomen ‘zamenjevati, menjavati’ (‘обменять, обменивать’; prim SDRja11–14, V, 104) Po 17 st se v rus knjižnem jeziku ohranita samo navedena, medtem ko se umevanjskih glagolov v analiziranih slovarskih delih ne zasledi več 656 Pomenski komentar: Pomena (1) ‘понимать’ in (2) ‘знать’ navaja samo Srezn (samo strus ) Pomen (3) ‘уметь’ predstavlja diahrono pomensko konstanto: navajajo ga Srezn , Dal’ (kot ‘знать, понимать, разуметь’, prim IV, 497, a se edini pomensko ustrezni primer ujema z ‘уметь’ v Srezn ) ter SSRja (kot ‘обладать умением делать что-либо; владеть каким-либо мастерством’, prim XVI, 596; primeri se ujemajo z ‘уметь’ v Srezn ) Pomen (4) ‘быть способным; быть в состоянии, мочь’ je tudi pomenska konstanta (slovarji ga lahko »razbijajo« na več zelo podobnih, prim Srezn , SSRja, a enake vezljivostne lastnosti v tem primeru upravičujejo njihovo združevanje) V nekaterih primerih je težko ločevati pomena (3) in (4) 657 Glagol вѣдѣти se glede na analizirana slovarska dela pojavlja še v 18 st (SRja18, II, 242–243), medtem ko ga kasneje popolnoma nadomesti k njemu tvorjen drugotni nedov ведать oz star вѣдати (prim nedov na -aje-, -ati; Vaillant, 1966, 448–449, 476); glagola torej soobstajata od najstarejših obdobij rus jezika (tj od 11 st , ne od 12 st , kot navaja P Ja Černyh /1999, 137/) do 18 st Za obdobje od 11 do 17 st se navaja tudi oblika nedoločnika вѣсти (!), sed вѣмь (SRja11–17, II, 45; navaja tudi Dal’, I, 329) 658 Pomenski komentar: Gre za pomene (1) ‘знать, ведать’ (tudi ‘сознавать, понимать’), (2) ‘уметь, мочь, быть в состоянии’ in (3) ‘ведать чем-л , распоряжаться, управлять чем-л ’ (SDRja11–14, II, 290–291; SRja11–17, II, 45–46; SRja18, II, 242–243) Pomen (3) ‘upravljati, voditi’ (izkazuje ga tako вѣдѣти kot вѣдати, ведать), ki se pojavlja od 13 st dalje (ne od 14 st , kot domneva P Ja Černyh /1999, 137/), kaže na zanimiv pomenski razvoj, ki ga nobeno 403 VGU_Groselj_FINAL.indd 403 24.11.2011 8:48:58 K rus вѣдѣти je tvorjen drugotni nedov вѣдати, -аю, -аѥть, kasneje ведать, -аю, -ает (prim balto-slov iterativ na -aje-, -ati; Vaillant, 1966, 448–449, 476), gradivsko izpričan od 11 st Glagol izkazuje naslednje pomene: (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’, (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’, (3) ‘upravljati, voditi’, (4) ‘prištevati, šteti k’ (administrativno-ekonomsko) ter (5) ‘znati, moči’; zgledi pomena (4) so iz 16 st , zgledi pomena (5) pa iz 18 st (SDRja11–14, II, 288; SRja11–17, II, 43–44; SRja18, II, 240–241; Pušk , I, 223; SSRja, II, 109–110) 659 Glagol je v 2 pol 20 st označen kot zastarel – izvzet je le pomen (3) (Ožegov, 71) Od 19 st se pojavlja tudi k ведать tvorjen drugotni nedov (iter ) ведывать, -аю, -ает (prim tip izpeljank na -yvati, sed -vae-; Vaillant, 1966, 492) s pomenom ‘vedeti, imeti védenje’ oz ‘знать, иметь о чем сведение’ (Dal’, I, 329; SSRja, II, 110) Glagoli so obravnavani ločeno 4.6.1.6 Glagol ЗНАТЬ Rus знать, -аю, -ает nedov izkazuje pomene: (1) ‘vedeti, imeti védenje o’, (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’, (3) ‘preverjati na lastnih izku- šnjah, doživljati’, (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ in (5) ‘biti vidno’ (SDRja11–14, III, 399–400; SRja18, VIII, 213–216; Pušk , II, 151–154; SSRja, IV, 1288–1296) 660 K rus знать je tvorjen drugotni nedov знавать, -аю, -ает (prim nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484–485), ki izkazuje dva pomena: (1) ‘preverjati na lastnih od pregledanih etimoloških del (Preobraženskij, 1910–1914; Va, I; Černyh, 1999) ne problematizira (ne pojasnjuje) V tem oziru se kaže kot pomenljiv podatek, da glagol вѣдѣти med 11 in 17 st izkazuje vzporedno nedol obliko вѣсти (< *vědti, »с дописьменного периода«; podatek po Černyh, 1999, 137), kar bi kazalo na pomenski vpliv oblikovno podobnega вест, вед s pomeni (1) ‘направлять, продвигать кого-л , что-л или помогать кому-л идти, указывая дорогу, путь’, ‘ управлять, руководить движением’, ‘ идти во главе’, ‘ возглавлять движение’, (2) ‘насильно тащить кого-л куда-н ’, ‘влечь за собой’, (3) ‘служить путем, средством передвижения’ (podatki po Černyh, 1999, 146) Ta raziskava se odmika od tovrstnih etimoloških in zgodovinskopomenoslovnih vprašanj, gotovo pa si pojav zasluži natančnejšo analizo na drugem mestu 659 Prim (1) ‘знать, иметь сведения; иметь понятие о чем-л , обладать знанием чего-л ; сознавать, понимать’, (2) ‘испытывать, ощущать, чувствовать’, (3) ‘ведать чем-л , распоряжаться, управлять чем-л ’ in (4) ‘относить куда-л , к чему-л в административно-хозяйственном отношении’ (SDRja11–14, II, 288; SRja11– 17, II, 43–44; SRja18, II, 240–241; Pušk , I, 223; SSRja, II, 109–110) 660 Pomenski komentar: Gre za pomene (1) ‘знать кого-л , что-л ; иметь сведения о ком-л ’, (2) ‘признавать; понимать; иметь понятие, представление о ком-л ; быть знакомым с кем-, чем-л ’, (3) ‘испытывать, переживать’, (4) ‘иметь знания, уметь’ in (5) ‘можно видеть’ (SDRja11–14, III, 399–400; SRja18, VIII, 213–216; Pušk , II, 151–154; SSRja, IV, 1288–1296) Zgledi ob pomenu (5) govorijo o brezosebni rabi glagola, ki je izhodiščno vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, prim *jestь znati oz знати ѥсть (čeprav so zgledi pri I I Sreznevskem, kakor tudi tisti iz 18 st , brez vezi; Srezn , I, 992), in ki izkazuje poseben pomen; prav slednji upravičuje ločeno obravnavo 404 VGU_Groselj_FINAL.indd 404 24.11.2011 8:48:58 izkušnjah, doživljati’ in (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’; gradivsko je izpričan od 19 st dalje (Pušk , II, 145–146; SSRja, IV, 1272–1273) 661 4.6.2 Določilne možnosti glagolov umevanja v ruskem jeziku 4.6.2.1 Leva vezljivost Glagole umevanja zaznamuje v okviru leve vezljivosti Snom z oznako človeško, saj izkazujejo pomene, ki so lastni človeški duševnosti in obnašanju Izjema sta мнить (2) in мѣнити (2), ob katerih ima določilo Snom vlogo pomenskega izhodišča (mogoče nosilec pomenske vsebine); določila v tem pomenu ne spremlja pomenska oznaka človeško Poseben je še brezos знать (5), ki pomensko ne predvideva »levega« udeleženca (npr vršilca ali nosilca), kar ima za posledico neobstoj določila Snom 4.6.2.2 Desna vezljivost 4.6.2.2.1 Brez desnih določil [1] Kot zgledi vezljivosti brez desnih določil so obravnavani vsi tisti primeri, ki predstavljajo sistemsko nerealizacijo določil, ne pa mogoče njihovega kontekstu-alnega izpusta ali absolutne rabe glagola Pri vezljivostni možnosti brez desnih določil se vzpostavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom (izražanje mišljenjske sposobnosti) Мыслить: Možnost brez desnih določil se pojavlja ob pomenu (1); glede na gradivo je stabilna od 18 st naprej (18. st. Ничего не может быть страннѣе как утверждать, что материя может мыслить. Эйлер ПП II 2; 19.–20. st. У него я научился почти всему ..., но самое главное – он научил меня мыслить. Колес Нов Пути) 4.6.2.2.2 Sklonsko desno določilo [2] Tožilnik (Sak) Sak določilno pokriva vlogo nepropozicijskega vsebinskega udeleženca (diktalnega tipa – kaj kdo govori oz. misli itn ) Redko ima dodatne pomenske nianse: pomenske vsebine ob relacijskem ‘pomeniti, predstavljati’, prim мнить (2), 661 Prim (1) ‘испытывать, переживать’ in (2) ‘быть знакомым с кем-л ’ (Pušk , II, 145–146; SSRja, IV, 1272–1273) 405 VGU_Groselj_FINAL.indd 405 24.11.2011 8:48:58 мѣнити (2); vsebinsko-namernega udeleženca ob мыслить (2); v osamljenih primerih ima lahko vlogo prizadeto – predmet upravljanja, npr вѣдѣти (3), вeдaть (3), ali predmet zaznavanja, npr знать (5) Na mestu določila ( vsebinski udeleženec) je pogosto zaimenska oblika, ki nadomešča kompleksnejšo vsebino Sak je kot sklon prehodnih glagolov stabilen, pri umevanjskih glagolih pa njegova relativna redkost kaže na manjšo povednost določila (pogosto le nominalizira kompleksno propozicijsko vsebino), kar se potrjuje skozi zgodovino rus jezika Ob glagolih umevanja v strus (od 11 do 17 st ) med (predložno)sklonskimi določili sicer prevladujeta Sak in oSlok (manj proSak), vendar je sploh od 15 st jasna tendenca k prevladi oSlok (kot teme sporočanja, mišljenja), ki sčasoma izpodrine Sak (izraža obliko in temo sporočanja, mišljenja nečlenjeno; Popova, 1978, 349–350) Določilo oSlok je prevzelo vlogo t i deliberativnega predmeta,662 medtem ko se je Sak ustalil v vlogi pravega premega prehodnega predmeta, ki zaznamuje glagole umevanja le v natančno določenih kontekstih (Preobraženskaja, 1968, 206–214; prim [6] in [8]) Мыслить: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine mišljenja stabilno, saj je izpričano od 11 do 20 st (11.–14. st. Ср̅це мѫжѫ да мыслить правьдьнаа. Панд Ант 11в (Амф ); 18. st. Вещаю то, что мыслю я. Рдщв Вольн 1; 19.–20. st. Скажите, высокочтимый и дорогой товарищ, в таком ли виде вы себе мыслите социальную „катастрофу“, которая рано или поздно должна наступить... Плеханов, За что нам его благодарить?) Določilo z vlogo vsebine namere ob pomenu (2) je osamljeno, saj se v gradivu nahaja le en zgled iz 14 st ( Иже простираѥть роукоу на златоиманьѥ то аще не молвить но ѡбаче лоукавая мыслить. Пч к ХIV, 44) Podobno osamljeno je ob pomenu (3) (verjetno »redukcija« vzorca s prejemnikom; Sak z večinoma negativno vsebino) – pojavlja se v dveh zgledih iz 11 , 18 st (11.–14. st. Въскую мыслите вы зъло въ ср͠дцихъ вашихъ? (Матф IХ, 4) Остр Ев , 67 1057г ; 18. st. Любы не завидит, не превозносится, не гордится, ... не раздражается, не мыслит зла. Пркп День Ек 7) Možnost z golim Sak se približuje pomenu (1) 662 Premi predmet ima neposredno zvezo z osebkom; glagol namreč izraža dejanje osebka, ki ima za določilo in namen premi predmet (prek dejanja se torej vzpostavlja neposredna zveza med osebkom in predmetom) V primeru deliberativnega predmeta glagol ne vzpostavlja neposredne zveze z osebkom; glagol izraža dejanje osebka, katerega namen je vključiti predmet v interesno polje osebka, ne da bi se vzpostavila neposredna zveza med osebkom in predmetom (Lomtev, 1956, 257) Sak je v zgodnejših obdobjih strus (11 –14 st ) lahko izražal tako enega kot drugega, ko pa je oSlok »prevzel« deliberativno funkcijo, se je začel Sak v tej vlogi umikati (prim deliberativni Sak: а ныне есмь оувѣдалъ любовь ваша праваѧ с с͠ном моимь Гр полоц епис Иакова14 st ; deliberativni oSlok: И о томъ оувѣдѣвъ оканьныи Чт Б и Г ; primeri po Preobraženskaja, 1968, 209–210) 406 VGU_Groselj_FINAL.indd 406 24.11.2011 8:48:58 Мнить: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (5) Ob pomenu (1) je določilo Sak v vlogi vsebine mišljenja itn stabilno, saj je izpričano od 11 st do 19 –20 st (11.–14. st. Ратьныихъ оубииствъ о͠ци наши въ оубииствѣхъ не мьнѣша. КЕ ХII, 185а; 18. st. Автор здѣсь мнит нѣкотораго Аглинского Епископа, которои ему противнои партии. Оказ Миру 26; 19.–20. st. Не то, что мните вы, природа – не слепок, не бездушный лик. Тютч Не то, что мните ) Ob pomenu (2) ima stabilno določilo vlogo pomenske vsebine ob relacijskem ‘pomeniti’; zgledi so iz 11 –17 st (11.–14. st. Дѣло законьноѥ мьни чьтениѥ книжьноѥ. Изб 1076, 68; 14.–17. st. Оружие мни постъ, а стѣну м͠лтву, воду же слезы. Ис И Варн , 5 ХIV–ХV вв ) Ob pomenu (5) je določilo ( vsebina pričakovanja) izkazano z redkimi zgledi iz 18 st ( Притворные Шведы ... будто к городу пробиваться стали; то Комендант Гори видя, выслал из Нарвы для провѣдывания и провожания в город (мня приход своих войск) Подполковника Маркварта. ЖПВ I 88) Мѣнити: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo z vlogo vsebine mišljenja stabilno v 11 –14 st ( житиѥмь бо подражая. с͠тааго и пьрвааго начальника чьрньчьскоуоумоу ѡбразоу. великааго мѣню антония. ЖФП ХII, 26в) Ob pomenu (2) je določilo z vlogo vsebine razumevanja ( predstavljati si, razumeti koga, kaj) stabilno od 11 do 17 st (11.–14. st. и пастуси мнози погубиша виногра(д) мои. оскверниша часть желаную. цр͠квь б͠ью мѣню. ГБ ХIV, 186в; Мѣню же пр͠͠пдобнааго Антония, и бл͠жнааго Феодосия ... (Ж Фeoдос Нест ) Усп Зб , 83, ХII–ХIII вв ); določilo ima lahko tudi vlogo pomenske vsebine ob relacijskem ‘predstavljati’; zgledi so iz obdobja med 11 in 17 st (11.–14. st. хромець же ѥсть тѣло чл͠вче а слѣпець д͠шю ѥго мѣнить. СбЧуд ХIV, 294б; 14–17. st. Прѣм͠дрсть мѣнит с͠на б͠жиа, храмь же с͠тыи пр͠чстую ... б͠цу М͠рию. Палея Толк 2, 26 об 1477г ) Ob pomenu (3) je določilo ( vsebina imenovanja) potrjeno samo med 14 in 17 st ( В послании к римляном ап͠слъ Павелъ мѣнитъ многи добрыи жены с похвалою. Изм , 90 об ХVI в ) 663 Уметь: Pojavlja se ob pomenih (2) in (3) Določilo je ob pomenu (2) ( vsebina védenja) vezano zgolj na čas 11 –14 st (kot pomen sam; 11.–14. st. Разумѣвъ же и (князя) Арменинъ отинудь невѣжу суща, г͠ла къ своимъ: не умѣеть сии ничто же. Пат Печ ), medtem ko se ob (3) ( vsebina znanja) pojavlja od 11 do 20 st (11.–14. st. Лѣность ..., ѥго же не оумѣѥть, а тому сѧ не оучить. Поуч Влад Мон 80; 19.–20. st. Удивительные вы, женщины, все умеете, все у вас спорится. Сартак Хребты Саянские) 664 663 Obstoj določila Sak ob tem pomenu v obdobju do 14 st pa potrjuje zgled s PPPr: Псалъмь въину да будеть въ устѣхъ твоихъ, б͠ъ бо мѣнимъ прогонить бѣсы. Изб Св 1076г , 277 664 V pomenu (3) ima Sak pogosto zaimensko podobo, ki verjetno nadomešča kompleksnejše določilo Izjema je 407 VGU_Groselj_FINAL.indd 407 24.11.2011 8:48:58 Вѣдѣти: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) ter (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja stabilno od 11 do 18 st (11.–14. st. вѣси бо ты воиничкии чинъ. на ратехъ ѡбычаи ти еть [вм. Есть] ЛИ ок 1425, 278 (1256); вѣдѣ брата моѥго СкБГ ХII, 10б; 18. st. Всяк вѣсть их имена они довольно громки Мы оных чтем труды и будут честь потомки. ПЩ 52) Ob pomenu (2) ima določilo vlogo vsebine znanja, zmožnosti; izpričano je z osamljenim zgledom iz 14 st ( Они же [Памфил и дружина] солдати не вѣдуще, кр͠стьяне нарекошася. Пролог (БАН2), 135 об ХIV в ) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi prizadeto (predmet upravljanja) tudi osamljeno – potrjuje ga zgled iz 14 st ( аже будеть кнѧзь добръ б͠обѡинъ жалуѥть людии. правду любить. и сбираѥть тиоуна. или кѡѥго волостелѧ. мужа добра ... праведна, по закѡну б͠ию все творѧща. и соудъ вѣдуща. и кнѧзь в раи. и тивунъ в раи МПр ХIV, 64) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja stabilno, saj je dobro izpričano od 12 do 20 st (11.–14. st. аже кто своѥго холопа самъ досочитьсѧ ... а боудеть посадникъ не вѣдалъ ѥго. то повѣдавше ѥмоу. пояти оу него ѡтрокъ. РПр сп 1280, 626–627; 14.–17. st. И король, государь говорилъ: грамоты чести не надобе, вѣдаю я ихъ и такъ. Ст Сп Рос Послов , 59 1564г ; 19.–20. st. Ведал он все настоящее;... Жук Отр Из Илиады) Določilo z vlogo izkušenjske vsebine (tudi čutenja, do- življanja) ob pomenu (2) je stabilno in relativno dobro izpričano od 18 do 20 st (18. st. Фаон не знает страсти, Фаон не вѣдает любви, Ея над сердцем лютой власти, Огня, волнения в крови! Крм Соч 1803 VII 114; 19.–20. st. Но чувства в нем кипят, и вновь Мазепа ведает любовь. Пушк Полтава)665 Tudi ob pomenu (3) je določilo ( prizadeto) stabilno, saj je gradivsko dobro izpri- čano od 12 do 20 st (11.–14. st. … а волости имуть вѣдати, дають княгинѣ моеи прибытка половину. Дух Сим 1353г ; 18. st. Петру Васильеву сыну Кикину вѣдать рыбныя ловли и мельницы всегожь государства. Зап Ж 211; 19.–20. st. Не приказал ли тебе царь ведать какое-либо воеводство? АП 24 23 Пушк ) Ведывать: Gradivsko je določilo v vlogi vsebine védenja izpričano z redkimi zgledi za obdobje 19 –20 st ( И не знавали и не ведывали мы такой напасти Даль; На селе своем жил молодец, Ничего не знал, не ведывал. Кольц Дер Беда); podobno velja za sam glagol грамота v pomenu ‘branje in pisanje’ (Sak грамоту konkurira pogostejši Sdat грамоте) 665 Ob navedenem je treba poudariti dvoje: v izkušenjskem pomenu je glagol ведать pogosto zanikan, kar pomeni, da se Sak zaradi zanikanja pojavlja kot Sgen; zaradi bližine (prekrivnosti) pomenov (1) in (2) dopuščam možnost, da se je določilo Sak v pomenu (2) pojavljalo pogosteje 408 VGU_Groselj_FINAL.indd 408 24.11.2011 8:48:58 Знать: Pojavlja se ob pomenih (1)–(5) Ob pomenu (1) je določilo v vlogi vsebine védenja stabilno in dobro izpričano od 11 do 20 st (11.–14. st. и приѣхаста близь к ворото(м) и начаша татарове молвити. знаете ли кнѧжича вашего. Володимера ... ЛЛ 1377, 160 (1237); 18. st. Я не отец Миланѣ, и не знаю ее родителей. Хрс Друг 20; 19.–20. st. Весь дом знал охоту мою к чтению. ИГ 132 37 Пушк ) Ob pomenu (2) določilo zaznamuje vloga vsebine priznavanja, razumevanja itn (močna prekrivnost s pomenom (1)); določilo je stabilno in dobro izpričano od 11 do vključno 20 st (11.–14. st. Ты еси Б̅ъ нашь, развѣ тебе иног Б̅а не знаемъ. Новг І л 6811г ; 18. st. Дворяня, без меня, свой долг довольно знают. Сум Сат 360; 19.–20. st. Хоть он людей конечно знал, И вообще презирал... ЕО II 14 10 Пушк ) Ob pomenu (3) je določilo v vlogi iz-kušenjske vsebine stabilno in dobro izpričano v obdobju 11 –20 st (11.–14. st. въ б͠лговѣщенье же дивнаго ѥму рж(с)тва пр(с)тая д͠ва ѡ(т)вѣща къ анг͠лу г͠лющи како будет ми се. а мужа не знаю. ЗЦ к ХIV, 51в; 18. st. Звѣри работы не знают, Птицы живут без труда. Крм Соч 1803 VII 96; 19.–20. st. Я знал любовь, но не знавал надежды, Страдал один, в безмолвии любил. С 96 43 Пушк ) Ob pomenu (4) je Sak v vlogi vsebine znanja stabilen 1 in dobro izpričan od 11 do 20 st (11.–14. st. Тѣ такъ и знають свою службу, въ которую кто уряженъ. Дог Гр 1340г ; 18. st. Царевна совершенно знала науку врачевания. Крм ПЦ 47; 19.–20. st. Знаешь ли грамоту? Никто не знал урока. Даль) Ob pomenu (5) se določilo z vlogo prizadetega pojavlja od 11 do 18 st in je – v odnosu do ostalih – izkazano z manj zgledi (11.–14. st. А на брезѣ Іордана камень, знати стопы Христовы на немъ. Арс Селун 75; 18. st. Были в городѣ и на столбѣ, с котораго весь Лондон знать. ЖКФ 1698 11) Знавать: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) (izkušenjska vsebina) gradivo kaže na verjetno stabilnost v obdobju 19 –20 st ( И всакие времена знавали. Горбат Суд над Ст Грохотом) Ob pomenu (2) je določilo v vlogi vsebine poznavanja stabilno, saj je gradivsko relativno dobro izpričano v 19 –20 st ( Сегодня, добрые мужья, Повеселю вас новой сказкой. Знавали ль вы, мои друзья, Слепого мальчика с повязкой? С 8 3 Пушк ; Я знавал других женщин. 2 Тург Ася) [3] Dajalnik (Sdat) Določilo Sdat pokriva vlogo vsebinskega udeleženca ob glagolih уметь in знать, glede na obliko pa se približuje prejemniškemu pomenu Določilo Sdat z udeležensko vlogo vsebine zaznamuje samo umevanjska уметь in знать, pa še v tem primeru je leksikalna zapolnitev predvidljiva ( грамоте 409 VGU_Groselj_FINAL.indd 409 24.11.2011 8:48:58 ‘Schreibfertigkeit’, книгe) 666 Na pojavljanje določila ob umevanjskih glagolih naj bi vplivala predvsem vezljivost glagolov docendi tipa учиться чему; обучать кого чему (prejemniškost!); jezikoslovna literatura potrjuje zglede »vsebinskega« Sdat ob знать od 17 st (Maier, 2006, 87), najzgodnejši primer ob уметь pa je spodnji (16 st , Srezn ) 667 V Krys’ko (2006, 167) pri уметь celo domneva, da je določilo Sdat izpodrinilo Sak in se ustalilo do 20 st (drugače Lomtev, 1956, 270); analizirano gradivo vendarle potrjuje soobstoj določil Уметь: Pojavlja se ob pomenu (3) Zgledi potrjujejo dokaj stabilno določilo v vlogi vsebine znanja za obdobje do 16 st ter 19 –20 st (11.–16. st. Ѳедоръ Титовъ печать свою приложилъ, а грамотѣ не умѣетъ. Разъњзж 1554г ; 19.–20. st. Вы книгам умеете. Е Марков, Черноземн Поля) Знать: Pojavlja se ob pomenu (4) Gradivo potrjuje osamljen zgled določila ( vsebina znanja) za 18 st ( Другой тогда себя с Виргилием равняет, Когда еще почти он грамотѣ не знает. Майк Ел 17) [4] Orodnik (Sins) Določilo Sins pokriva udeležensko vlogo prizadeto (predmet upravljanja) Ob glagolih vladanja, upravljanja (osnovna glagola иметь, владеть) so se v zgodovini rus jezika pojavljali Sak, Sgen in Sins Določilo Sins naj bi vlogo predmeta upravljanja razvilo na osnovi metaforizacije pomena sredstva dejanja, treba pa je poudariti, da se je ob glagolih владети, обладати, господствовати, царствовати itn pojavljalo že v najstarejših obdobjih rus jezika (11 st ); po t i semantičnem sovplivanju se je od 16 st dalje začelo pojavljati ob руководити, управляти, держати (ni jasno, kam sodi вѣдати; op R G ) Določilu Sins je konkuriral predvsem Sak, »vezljivostna napetost« (prim ими же веси судьбами Аввакум – монастыь ... ведать Письмо Селиверста) pa se je reševala v korist prvega ali drugega (Popova, 1978, 348–349; Kedajtene-Jatropolo, 1968, 250– 251); po T Lomtevu (1956, 260) v korist Sins 668 666 I Maier (2006, 87) navaja po L Dubrovini (2002, 76–78), da so v 1 pol 19 st (rus pisma, spomini) prevladovale glagolske zveze уметь, знать грамоте (Sdat), medtem ko je bil Sak izjemen (en registriran primer) V Krys’ko (2006, 312) obravnava Sdat грамоте v teh zvezah kot okamenelo obliko, zveze tipa уметь, знать грамоте pa kot ustaljene 667 Prim dodatne zglede Sdat ob знать: 17. st. ... они де [связанные] якуцкому языку не знают (iz 1675, po meni nedostopnem zvezku SRja11–17); 18. st. ... который бы зналъ инженерской науке хотя мало; ... тот коряка ... ни одному имени не знал; Изобретатель сей машины не знал грамоте (po Ferm, 2005, 259; Maier, 2006, 87) 668 Konkurenčno razmerje Sgen – Sak (motivirajoča zveza z izhodiščno ločilniškim ali partitivnim Sgen naj bi bila izgubljena) s prevlado Sak (v 18 st ) zaznamuje glagole tipa беречи, блюсти, стеречь, deloma tudi съмотрити, вѣдати (npr того запасу ключнику вѣдати Домострой; Popova, 1978, 348) Določilo Sgen ob вѣдѣти oz ведать ni izpričano v analiziranem gradivu 410 VGU_Groselj_FINAL.indd 410 24.11.2011 8:48:59 Вѣдѣти: Določilo ob pomenu (3) je izpričano z osamljenim zgledom iz 13 st ( б͠ъ не хотѧи с͠мрти грѣшникомъ. нъ пекыисѧ всѣхъ с͠псениѥмь. ихъ же вѣдыи соудбами ПрЛ ХIII, 25в) Вeдaть: Določilo ob pomenu (3) izpričujejo posamezni zgledi iz 19 –20 st ( Стряпчий с ключом ведал хозяйственною частию Двора. Ж 122 Пушк ; 1 Декорационной частью театра ведал тогда художник А. А. Роллер... Мич - Самойл Шестьд Лет в иск ) 4.6.2.2.3 Predložnosklonsko desno določilo 4.6.2.2.3.1 S tožilnikom [5] Tožilnik + na (naSak) Мыслить: Določilo naSak ima vlogo prejemnika ob pomenu (3); gre za prejemnika večinoma negativne vsebine (le-ta se razume sama po sebi), ki se snuje proti (v škodo) komu Določilo je v tej vlogi izpričano zgolj za 11 –14 st ( Святополкъ нача мыслити на праведна(го). Нест Бор Гл 12; нача [Игорь] мыслити на Деревлѧны. хотѧ примыслити большюю да(нь). ЛЛ 1377, 14об (945)) Predložna zveza naSak je v zgodovini rus jezika predstavljala med drugim slovnično sredstvo za označevanje osebe, proti kateri se izvaja agresivno dejanje (izhodiščna smernost, namera; Kopečný, 1973, 117–118; Černyh, 1999, 553–554), prim И поиде Ярославъ на Святополка. Лавр 140, Мнози въстають на мя. Лавр 130 V sod ruskem jeziku se zveza naSak v tem pomenu ni ohranila – na-domestile so jo druge, npr победа над врагом (nadSins), sod бороться против фашистов in strus И изиде противу его Олег. Лавр 73 (protivSgen; samo strus protivSdat; Lomtev, 1956, 413–415) [6] Tožilnik + pro (proSak) Вeдaть: Določilo proSak (verjetno z izhodiščnim pomenom ozira, smernosti, iz katerih naj bi se razvila predmetna funkcija; prim Kopečný, 1973, 217) pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ob pomenu (1); določilo je z osamljenim zgledom izpričano za 18 st ( А про побѣг царевичев вѣдали ... четверо. Устр 500) Ob glagolih umevanja (in govorjenja) se je v strus določilo proSak (kot t i deliberativni predmet, glej [2] in [8]!) pojavljalo predvsem v besedilih pogovornega tipa (Popova, 1978, 349), konkuriral pa mu je oSlok (Preobraženskaja, 411 VGU_Groselj_FINAL.indd 411 24.11.2011 8:48:59 1968, 213; Lomtev, 1956, 416, 418) 669 Sinonimnost določil (ob знать, вѣдать, слышать, услышать, слыхать itn ) potrjujejo zgledi vzporedne rabe, npr … а бо(л)-ши тово не вѣдал про то дѣло какъ и о иных VK III 28 565 (Maier, 2006, 97–103) 670 Čeprav naj bi bila zveza proSak s tem pomenom v regresiji, pa jo danes ohranjajo ne samo rus narečja in pogovorni rus jezik (Lomtev, 1956, 418), temveč tudi knj jezik, prim говорить про детей, думать про друга (RS, 448) oz Гусинский ответил, что Путин знал и про майский наезд на офиc „Медиа-Моста“, и о его аресте (zgled iz leta 2000; po Maier, 2006, 90) 4.6.2.2.3.2 Z dajalnikom [7] Dajalnik + k (kSdat) Мыслить: Določilo pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (izhodiščno smernostni pomen kraja, predmeta oz čas točke, h kateri je usmerjeno dejanje; Kopečný, 1973, 101) ob pomenu (3), tj gre za negativno vsebino, ki se snuje proti (v škodo) komu Določilo je v gradivu izkazano z osamljenim zgledom iz 17 st ( Отворотилъ отъ города со многими казаки, которые къ воровству не пристали и не мыслили, внизъ по Волгѣ. ДАИ Х, 437 1683г ) Sam smernostni pomen predložne zveze kSdat se jasno ohranja v udeleženski vlogi prejemnika ob glagolih premikanja (vzročniško, npr И посла къ нему злато Лавр 69), govorjenja (npr Нача ( архимандрит) бесѣдовати ко народу повестьми. Пск I л ), duhovne usmerjenosti (npr И иже къ нему вѣрують. Лавр 172) itn ,671 medtem ko se vlogi razmernega vsebinskega predmeta približa v osamljenih zgledih tipa Слышахомъ же и се, яко приходиша отъ Рима 669 Določilo proSak ob вѣдать, знать se navaja tudi za rus 17 st (prim Maier, 2006) Ob вѣдать naj bi proSak (24 zgledov v VK) celo prevladoval nad oSlok (5 zgledov v VK; obeh manj kot Sak, prim 63 zgledov v VK) – mogoče pod vplivom zvez про то (не) вѣдомо, про то будет вѣдомо (Maier, 2006, 91, 95), prim он курфистръ ... к Нюренберху скоро поѣхалъ что(б) про тот ево приезд нихто не вѣдал (VK 34 78) Za вѣдать, знать se navaja tudi določilna možnost Sak – proSak (Sak kot t i Gegenstandsaktant oz unmittelbares Objekt, proSak pa kot Objekt des Themas oz entferntes, »deliberatives« Objekt), prim бью челом ... что(б) резидентъ ишъ про то ничего не вѣдал (VK II 25 119); а про того мочно зна(т) правду и богобоязнои промыслъ короля Великои Британие (VK I 17 56) ‘man kann erfahren, daß Großbritanniens König recht hat und daß er ein gottesfürchtiger Mensch ist’ (Maier, 2006, 90) Primer iz SDRja (III, 399), ki bi kazal enako vezljivost, pa je treba razlagati drugače, prim а про землю и про ‹ села› . кто оу кого боудеть коупилъ знаѥть своѥго истьца Гр 1304–1305 (2, новг ) 670 Kot razlika med določiloma se navaja prevladovanje proSak v primeru živega udeleženca (Maier, 2006, 97) Več o razmerju Sak : proSak : oSlok v predmetni vlogi ob Verben der geistigen Tätigkeit v Maier, 2006, 50–57 671 Vloga prejemnika dejanja zaznamuje predložno zvezo kSdat tudi v zgledih tipa Имѣѥши дрьзновениѥ къ властелем Изб 1076, 53; долготерпелив же к согрешающим бысть Александрия, 20 itn ; glagoli oz zveze glagol + samostalnik/pridevnik v teh primerih označujejo čustvene odnose ( prejemnik torej kot usmerjenost odnosa; Popova, 1978, 352–352) 412 VGU_Groselj_FINAL.indd 412 24.11.2011 8:48:59 поучитъ васъ къ вѣрѣ своеи (poudaril R G ; Lomtev, 1956, 428–432) 672 Podatki iz strokovne literature kažejo na izoliranost določila kSdat kot razmernega vsebinskega udeleženca 4.6.2.2.3.3 Z mestnikom [8] Mestnik + o (oSlok) Določilo oSlok pokriva vlogo nepropozicijskega razmernega vsebinskega udele- ženca, ki bi bil označen kot siže ( o kom kdo misli? ); izhodiščno ga verjetno zaznamuje pomen ‘okoli’ (Kopečný, 1973, 132) 673 Predložna zveza oSlok s funkcijo t i deliberativnega predmeta oz teme sporo- čanja, mišljenja itn (prim [2] in [6]) se kaže v rus jeziku kot stabilna V strus obdobju ji je ob glagolih govorjenja, čustvovanja, umevanja itn konkuriral Sak (manj proSak); postopoma (od 15 st dalje; Stecenko, 1977, 7) začne oSlok prevladovati674 in je danes najbolj pogosta oblika v funkciji deliberativnega predmeta, prim говорить о работе, знать о потере (Lomtev, 1956, 415–418; RS, 453) Мыслить: Pojavlja se ob pomenu (1) z vlogo vsebine mišljenja; je stabilno, saj ga gradivo dobro potrjuje od 11 do 20 st (11.–14. st. О нѥмь же паче мыслимъ. Гр Наз 11в 41; 18. st. О погружении верьхняго воздуха я уже мыслил и разговаривал за нѣсколько лѣт; ... Лом СС I 311; 19.–20. st. М. o путешествии. Ожегов) Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1); določilo je posebno, saj je vezano na frazem ‘imeti visoko mnenje o sebi’ (v smislu visoko misliti – o sebi) V gradivu sem zasledil redke zglede iz 18 st in 2 pol 20 st (18. st. А вы, что хвалитесь 672 Zgleda s kSdat ob промышлять ‘nachdenken, verhanden’ za rus 17 st navaja I Maier (2006, 73–74), prim надею(с) вша милс[ть] своему слугѣ ко всем[у добр]ому у вѣдамово в[ысокого] мѣста учнете промыш[лять] и на то подлинно надежеи (VK II 75 500) ‘Ich hoffe und habe volles Vertrauen darauf, daß euer Gnaden sich an einem bekannten hohen Ort um alles Gute für Euren Diener kümmern wird’; glagolska zveza naj bi kazala na dejanski pomen ‘sich um etwas kümmern’ 673 V primeru glagola мнить je prisoten poseben pomen – gre namreč za frazem ‘imeti visoko mnenje o sebi’ (v smislu visoko misliti – o sebi); v opis določil ga uvrščam zaradi jasne vloge razmernega vsebinskega udeleženca pri določilu oSlok ( o себе) 674 Prim za rus od 11 do 17 st tudi Preobraženskaja, 1968, 205–215; Popova, 1978, 349–350 I Maier (2006) za rus jezik 17 st navaja določilo oSlok (ob rahlo prevladujočem Sak, manj mu konkurira proSak) ob Verben der geistigen Tätigkeit – V. des Denkens und Verstehens ( мыслить; помыслить/помышлять ‘denken’; пообмыслить; смышлять, умышлять ‘planen, im Sinn haben’; промышлять ‘nachdenken, verhanden’; думать, подумать; придумать, сдумать; разумѣть, выразумѣть/ выразумлять); V. des Wissen, Erfahrens und Vernehmens ( вѣдать ‘wissen, erfahren’; слышать); V. des Auskundschaftens ( провѣдать/ провѣдывать, вывѣдать); V. des Mitteilens ( воспоминать/ воспомянуть ‘jemanden erinnern’, спамятовать ‘jemanden erinnern’) itn 413 VGU_Groselj_FINAL.indd 413 24.11.2011 8:48:59 заслугами отцев, Отнюдь отеческих достоинств не имѣв, Не мните о себѣ, когда их похваляю. Лом ПВ 13; 19.–20. st. М. o себе. Ожегов fraz. ) – domnevam pa prisotnost določila tudi v vmesnem obdobju Мѣнити: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja Gradivo izpriču-je osamljen zgled iz obdobja med 14 in 17 st ( Святый же: иже бога вѣды истиннаго и нань имущему надеждю, и не мѣнить о смерти, аще и в тысящу злыхъ впадеть. ВМЧ, Окт 19–31, 2047) Вѣдѣти: Določilo ( vsebina védenja) je ob pomenu (1) izkazano z osamljenim zgledom iz 18 st ( Твоего мужества и храбрствования в бранех, нетокмо аз извѣстен есм, но и сам царь о том добрѣ вѣсть. Кн Жит 1705, 709) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; izkazano je z redkimi zgledi iz 18 st ( Всѣм хочется вѣдать о дѣйствиях нашей армии. Смесь 34) Знать: Določilo ( vsebina védenja) je ob pomenu (1) stabilno in relativno dobro izkazano za obdobje 18 –20 st (18. st. Чудно ето, что о ево лихоимствѣ по сие время при Дворѣ не знают. Сум Лих 64; 19.–20. st. Никто в доме не знал о предположенном побеге. М 81 38 Пушк ) [9] Mestnik + v (vSlok) Знать: Določilo vSlok pokriva vlogo razmernega vsebinskega udeleženca ( vsebina sposobnosti, znanja) ob pomenu (4); zaznamuje ga izhodiščna krajevnost (prim ‘notri’; Kopečný, 1973, 273) Gradivo potrjuje težaven zgled iz 18 st ( Мы оба в дѣлах приказных были не знающи. Маркиз I 126) 675 Med predmeti (verjetno v deliberativni funkciji, op R G ) ob glagolih »мысли и речи« se za starejša obdobja rus jezika navaja predložna zveza vSlok (ob njej poSlok), prim размышлѧи въ повелѣниихъ гнѧхъ и въ заповѣдьхъ ѥго оучи сѧ присно Изб 1076, 140 Nekateri avtorji jo uvrščajo v 11 –12 st (Popova, 1978, 349; kot »объект просьбы и сообщения«, brez natančnejše čas umestitve tudi Lomtev, 1956, 420), a jo izpričujejo tudi mlajša besedila (17 st ), npr галанскои адмирал просит что(б) Гсда Статы в том помыслили … VK II 30 209, а что он в том думает про то ещо невѣдомо VK V 8 18 (Maier, 2006, 63, 76) 676 Sodobni rus jezik določila vSlok v tem pomenu načeloma ne pozna (Lomtev, 1956, 420), vidne pa so njegove sledi, npr знаток в женщинах (Dost ; RS, 452) 675 Zgled je problematičen zaradi deležniške oblike glagola, saj bi šlo lahko tudi za posamostaljeno obliko v smislu ‘poznavalec’; kljub temu domnevam, da določilo vSlok izkazuje glagolsko vezljivost 676 I Maier z zadržkom sprejema možnost, da bi šlo v primeru vSlok za določilno možnost – v njej vidi prej okazionalizem ali celo napako (prim Maier, 2006, 63, 76) 414 VGU_Groselj_FINAL.indd 414 24.11.2011 8:48:59 4.6.2.2.3.4 Z orodnikom [10] Orodnik + nad (nadSins) Вeдaть: Določilo nadSins ima vlogo prizadeto ( predmet upravljanja) ob pomenu (3) (motivacija pomena je krajevnostna – nahajanje nad nečim, prim Kopečný, 1973, 124); določilo je izkazano z osamljenim zgledom iz 17 st ( А с͠нъ боярской Ларион ... приставлен вь Ядрине у г͠дрва кабака, а велѣно ему вѣдат‹ ь› над кабацкими цѣловал‹ ь› ники, чтобы они въ пит‹ ь› е ... порухи и хитрости не учинили. Астрах А , No10 1614г ) Določilo nadSins je kot predmet upravljanja677 izkazano od najstar obdobij, npr И разъгнѣвася Господь на Израиля, и постави надъ нимъ царя Саула Лавр 95, do sodobnosti, npr власть над людьми (Lomtev, 1956, 419; RS, 450); konkurirala sta mu Sak in Sins, prim [4] 4.6.2.2.4 Deležniško, nedoločniško in odvisniško določilo [11] Deležnik (Part) Določilo Part nastopa v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleženca in predstavlja le različico/ustreznico SENT na mestu predmetnega vsebinskega odvisnika Določilna možnost Part zavzema samostojno mesto med deležniškimi: od dolo- čilne možnosti [26] Sak – Part jo loči nekoreferenčnost med potencialnim Sak v glavnem stavku in osebkom deležniškega polstavka (Večerka, 1961, 62), prav tako pa zgledi izstopajo iz definicijskega območja imenovalnika z deležnikom ( NcP), saj se ne pojavljajo »po pasivních a zvratných slovesích smyslového vnímání a duševní činnosti« (ob pogoju enakih osebkov; Večerka, 1961, 65–66); »mejna« določila Part problematizira relativno redka jezikoslovna literatura (posamezno v Potebnja, 1874; Lomtev, 1956; Večerka, 1961) Največ informacij se nanaša na zglede tipa [11] вѣдѣти z enakima osebkoma in vprašalnim zaimkom R Večerka (1961, 99–101) jih uvršča med »přísudková par-ticipia po relativech, interrogativech a spojkách« s pomenom predmetnih vsebinskih odvisnikov (vendar se sklicuje na NcI (?); prim stcsl ne vědętw bo čto tvoręšte L 23 34 S, tudi J 6 6 M) Podobno jih opredeljuje tudi A A Potebnja (1874, 100– 134),678 ki med drugim poudari, da samostojnost deležniškega polstavka narašča 677 Izhodiščni krajevnostni pomen (položaj, nahajanje predmeta nad drugim) T P Lomtev ponazori z zgledi tipa И приде Ярополкъ, надъ немъ плакася. Лавр , 73; (И) аще кто умряше, творяху тризну надъ нимъ Лавр , 13 (Lomtev, 1956, 419) 678 Zgledi: (a) Самъ бо вѣдѣаше, чьто хотѧ сътворити J 6 6 Остр (prim tudi češ Nevím co o ni řka, Nevím 415 VGU_Groselj_FINAL.indd 415 24.11.2011 8:48:59 s približevanjem vezniške besede izjavnosti ( izjavnemu vezniku; Potebnja, 1874, 112) 679 Ob ugotovljeni predmetnosti, vsebinskosti itn preseneča uvrstitev zgledov мьнѣахѫ духъ видѧще L 27 37 Остр , Литва ... мняще мирни суще, придоша къ Берестью Ип 168 v »второй именительный съ причастіемъ аппозитивнымъ (составнoe приложеніе)« (Potebnja, 1874, 80–81);680 мнить namreč odpira mesto vsebinskemu udeležencu, ki je največkrat izražen z določilom (Sak, SENT) v funkciji predmeta, kar izključuje apozitivnost oz razlago z zloženim povedkom, hkrati pa istoosebkovnost in imenovalniška oblika Part nista zadosten razlog za uvrstitev v NcP (odsotnost Snom kot eksplicitne sestavine, ki jo Part natančne-je opredeljuje) V obeh primerih je torej Part določilo z vlogo predmetnega vsebinskega udeleženca, ki ga zaznamuje »nižja stopnja« predikativnosti; razlika med zgledoma … не вѣдѧхоу бо камо бѣжаще ЛИ in мьнѣахѫ духъ видѧще Остр je v prisotnosti veznika v prvem, kar predvideva razvoj iz zgledov drugega tipa (prim Potebnja, 1874, 132; Harpaleva, 1979, 113) Druga dva zgleda vsebinskega Part, tj [11] мнить in вeдaть, se od [11] вѣдѣти ločita po raznoosebkovnosti in odsotnosti vezniške besede, zaradi česar sta vsaj nenavadna 681 Tovrstne lit /let zglede ob glagolih sentiendi, cognoscendi, de-clarandi A A Potebnja strukturno povezuje s pretvarjanjem premega govora v odvisni,682 v raznoosebkovnosti pa vidi kasnejšo stopnjo razvoja (glede na istoosebkovne Part), ki naj bi zaznamovala samo balt jezike (Potebnja, 1874, 132);683 tu navedeni zgledi verjetno potrjujejo obstoj tovrstnih struktur tudi v rus jeziku starejših obdobij co čině); (b) Невѣдяху бо, камо бѣжаще Ип 156 (480); (c) Мьстиславъ ... мнѣвъ, яко уже побѣдивъ Олга, ... Ип 147; vezniške besede so (a) vpr zaimek, (b) vpr prislov, (c) izjavni veznik (Potebnja, 1874, 100–115) 679 A A Potebnja vzpostavi razmerje med osebno glag obliko kot prvostopenjskim in deležnikom kot drugostopenjskim povedkom (kategoriji se zbližata v primerih z vezniškimi besedami) Avtor domneva – v zgodovinski perspektivi – vključitev deležniških polstavkov ( aktivnih participov), ki so funkcijsko bolj oddaljeni od povedkovega glagola v glavnem stavku, v strukturo nezloženega stavka, medtem ko se deležniški polstavki, funkcijsko bližji povedku, razvijajo v odvisnike; sprememba izhaja iz tendence jezika, ki »/…/ стремится уничтожить образованія, среднія между предложеніемъ и членомъ предложенія, и увеличить такимъ образомъ противоположность этихъ категорій« (Potebnja, 1874, 116–117) 680 T P Lomtev (1956, 188–189) vključuje tovrstne zglede med raznorodne tvorne deležnike, ki so se pojavljali tudi pri glagolih drugih kategorij (ne samo byti) in so sodelovali v tvorbi imenskih stavkov/povedi 681 Pogojno bi lahko zgled [11] вeдaть ob interpretaciji твоя kot Sak uvrstili k [26] Sak – Part R Večerka (1961, 100) med stcsl raznoosebkovnimi zgledi Part (z vezniško besedo) ne navaja vsebinskih Prim »Мы видѣли, что въ славянскомъ совпаденіе подлежащаго причастнаго сказуемаго съ подлежащимъ глагольнаго, если послѣднее не безлично, составляетъ правило« (Potebnja, 1874, 118) 682 Zgledi: (a) Jis nežinojo, kur jis ėsąs Schl Les 199 ( онъ незналъ, гдѣ находится – lit къдѣ сы); (b) Suprato, kad tas princas pas ję buwęs ir tas žolės ėmęs Schl Les 143 ( узнала, что тотъ царевичъ у нея былъ – lit бывъ – и зелья ( лѣкарство) взялъ – lit въземъ); (с) sako, jis jo dukterį nů to smako iszwadůsęs, Schl Les 118 ( говоритъ, онъ его дочь отъ змѣя избавитъ – lit deležnik prih časa); vezniške besede so v posameznih primerih (a) vpr prislov, (b) vsebinski veznik, (c) brez veznika (Potebnja, 1874, 122–124) 683 A A Potebnja (1874, 131) navaja samo en strus primer (brezos glavni stavek), ki bi lahko ustrezal lit /let , prim самъ сѧ прѣдавъ пьсано ѥсть Будил Изсл ХІІІ сл Григ ХІ 10, 8, a ga šteje za napako 416 VGU_Groselj_FINAL.indd 416 24.11.2011 8:48:59 Strukturno torej zglede [11] Part povezuje vloga predmetnega vsebinskega udeleženca, ki ga zaznamuje »nižja stopnja« predikativnosti glede na osebno glag obliko; pri tem so istoosebkovni Part starejši od raznoosebkovnih (slednji naj se sploh ne bi razvili v slov jezikih), Part brez vezniških besed pa starejši od tistih z vezniškimi 684 Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja; izpričan je z osamljenim zgledom ( razl. osebka) iz 14 st ( ко(г)да видиши тѣло погребено в землі не мни ту (су)ща и д͠ша. СбЧуд ХIV, 292в) Вѣдѣти: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; izpričan je z оsamljenim zgledom ( enaka osebka) iz 13 st ( изыде дырею градною не вѣдѧхоу бо камо бѣжаще. ЛИ ок 1425, 245 об (1202)) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja; v gradivu sem zasledil le osamljen zgled ( razl. osebka) iz 14 st ( не вѣдая твоя соущая оукрадо(х) Пч ХIV–ХV, 65) Osamljenost določila Part priča o verjetni izoliranosti določilne možnosti v vseh treh primerih [12] Nedoločnik (INF) Določilo INF se pojavlja v vlogi pravega propozicijskega vsebinskega ali vsebinsko-namernega udeleženca (slednji je pogostejši, in sicer ob glagolih, ki pomenijo nameravanje) Določilo kaže pri glagolih umevanja na dve strukturni različici: (a) glagol lahko ob sebi zahteva INF (sem sodijo pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’); ta skupina glagolov se približuje pomožniški vlogi; (b) glagol lahko ob sebi dopušča določilo INF, pri čemer predstavlja nedoločniški polstavek le različico SENT ob pogoju enakosti osebka glavnega in odvisnega stavka (slednji se pretvori v nedoločniški polstavek) ter istodobnosti (čisti umevanjski pomeni) T P Lomtev uvršča INF ob glagolih umevanja (izražajo »внутреннее движение в субъекте«) med osebkove nedoločnike,685 ki so lahko dov ali nedov Nedoločniki dov glagolov označujejo zadobno dejanje glede na tisto v glavnem stavku (npr sod rus думали получить ‘думали, что получат’) in izražajo »желание, намерение, стремление«; tovrstni INF so se ohranili v sod rus jeziku Nedoločniki nedov 684 T P Lomtev (1956, 191–192) izgubo APPr v vlogi povedka postavlja v obdobje po 14 st (do danes v narečjih, predvsem kot povedki odvisnih stavkov), medtem ko naj bi se APPf I izgubili že prej (nedov pred dov ; slednji se v nekaterih rus narečjih še pojavljajo) 685 Delitev vezljivih (vezanih) nedoločniških polstavkov na osebkove in predmetne je utemeljil A A Potebnja (1874, 283–285); prve zaznamuje enakost osebkov glavnega stavka in polstavka ( хочу знать), pri drugih sta osebka različna, prihaja pa do koreference med tož /daj predmetom v glavnem stavku in neizraženim osebkom polstavka ( проситъ его прийти) 417 VGU_Groselj_FINAL.indd 417 24.11.2011 8:48:59 vida so lahko označevali zadobna ali istodobna dejanja: v primeru zadobnosti so se ohranili do danes (strus Не вѣдяшеть бо Божия промысла, но творяшеться тамо и долго быти Ип Л , 133 ‘полагал, ожидал, что там долго будет’; sod rus сговорились идти вместе ‘сговорились, что пойдут /будут идти/ вместе’), medtem ko so istodobne INF (in konkurenčne Part) v zgodovini rus jezika na-domestili odvisniki z osebno glag obliko (prim strus Сдѣ бо мнять жилище имѣти. Лавр Л , 50 ‘думают, что имеют жилище’; Lomtev, 1956, 67–70) 686 Mlajši od zgornjih so INF z vezniškimi besedami – z vpr zaimki/prislovi (strus Како ваю похвалити, несвѣмь, и что рещи, недоумѣю ХІІ в Срезн ) in izjav-nimi vezniki (strus И сдумаша яко изгонити князя своего Всеволода Новг І, 7; съсѣдоста въ короля въ шатрѣ и начаша думати якоже заутра рано поѣхати биться к рѣци к Санови, и тако угадаша Ип 67, 345; Potebnja, 1874, 383–387, 398); najmlajši med vsemi so INF, ki jih uvajajo vezniške besede s členkom бы, ki ima pogojno-želelni in – kasneje – namerni pomen: поча думати, како-бы съ ними умиритися Ип 149; Довъмонтъ мысляшеть, абы како убити Миндовга Ип 201 (Potebnja, 1874, 397–398) 687 Med tovrstnimi nedoloč- niškimi polstavki so v rus jeziku obstojni predvsem neizjavni INF, ki kažejo na zadobnost in namernost (RS, 477–479; o razmerju obstojnega чтобы do neobstoj-nih абы, дабы, prim Stecenko, 1977, 310–311) Мыслить: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo INF tipa (b) v vlogi vsebine mišljenja stabilno (tudi dobro izpričano) v obdobju 11 –18 st (11.–14. st. ѿтоудоу же придоша ниже Коучелемина мыслѧще коудѣ преити рѣкоу Днѣстръ. ЛИ ок 1425, 250 (1213); 18. st. Иль быв соперник мой он равен мнѣ быть мыслит? Княж Хваст 81); kasneje ni potrjeno Ob pomenu (2) je INF tipa (a) v vlogi vsebine namere stabilen v celotnem obdobju med 11 in 20 st (11.–14. st. нъ не вѣмь чьто мыслить м͠лсрдыи б͠ъ сътворити. ЧудН ХII, 75б; 18. st. Глубокая ночь наступила. Никто не мыслил успокоиться в Великом Градѣ. Крм МП 382; 19.–20. st. Он и не мыслил возражать. Ожегов) Мышливати: Ob pomenu (1) je izkazan izoliran zgled (17 st ) z verjetno elipso INF v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca ( И он в распросе нам сказал, что он с кондинцы не мышливал. Гр Сиб Милл II, 193 1606г ) 686 Podobno že A A Potebnja (1874, 330–332) Obstojnost nedoločniških polstavkov sicer ustreza delitvi na neobstojne vsebinske in obstojne vsebinsko-namerne INF, vendar pa A A Potebnja in T P Lomtev nekoliko zanemarjata dejstvo, da obstajajo splošnejši pomožniški pomeni tipa ‘imeti sposobnost, znanje’, ‘moči’ ali ‘nameravati’, ki ob sebi zahtevajo INF (se pa izogibajo jasni delitvi na vsebinske in vsebinsko-namerne) 687 V zvezi s tem je zanimivo razmerjе med незнаю, что дѣлать in незнаю, что-бы сдѣлать, чего-бы поѣсть, чему-бы поучиться; poleg večje enostavnosti prve strukture se domneva, da so prve zveze postale bolj izjavne šele, ko so se pojavile druge – z jasnim pogojno-želelnim pomenom (Potebnja, 1874, 384, 397) 418 VGU_Groselj_FINAL.indd 418 24.11.2011 8:48:59 Мнить: Pojavlja se ob pomenih (1), (2) in (3) Ob pomenu (1) se nahaja določilo INF tipa (b) v vlogi vsebine mišljenja; stabilno je vsaj v obdobjih 11 –14 st ter v 18 st (11.–14. st. Яко абиѥ не подобаѥть никомоу же мнѣти. яко имѣти добру дѣтель. СбТр ХII/ХIII, 180–181 об ; 18. st. Не могу сего терпѣть, кто, еще не к стати в Рифму строки приводя мнит Стихи слагати. Трд СРС 89); domnevam prisotnost v vmesnem obdobju Ob pomenu (2) ima INF vlogo pomenske vsebine ob relacijskem ‘pomeniti’; določilo izpričuje osamljen zgled iz 13 st ( Имамъ ключа с͠мрти и аду ... [толкование:] Ключа мнить умьртвити, сирѣць и оживити. Апокал , 12 об ХIII в ) Ob pomenu (3) je INF tipa (a) v vlogi vsebine upanja (namere) stabilen in dobro izpričan v 11 –14 st ter 18 –20 st (11.–14. st. по томь пакы къ николѣ преходить, мьня ѥго слабѣиша предънихъ ради ранъ ѡбрести ЖФСт ХII, 134; 19.–20. st. В семье моей я мнил найти отраду, Я дочь мою мнил осчастливить браком. БГ VII 36,37); domnevam prisotnost v vmesnem obdobju Уметь: Pojavlja se v pomenih (2), (3) in (4) Ob pomenu (2) (samo 11 –14 st ) se pojavlja INF tipa (b) v vlogi vsebine védenja; določilo je izkazano z osamljenimi zgledi ( Не оумѣаше, что отъвѣщати. Панд Ант ХI в Л 276; Азъ же бѣдою одержимъ, не оумѣю, чьто створити. Жит Нифонт 1219г ) Ob pomenu (3) se pojavlja določilo tipa (a) v vlogi vsebine znanja; je stabilno in dobro izpri- čano od 11 do 20 st (11.–14. st. Оумѣеть праведьникъ сѫдити оубогыимъ Панд Ант 11в Л 158; 19.–20. st. Умела мыть и гладить, шить и плесть ДК 122 Пушк; У. писать; У. pаботать. Ожегов) Ob pomenu (4) se pojavlja INF tipa (a) v vlogi vsebine sposobnosti, zmožnosti; je stabilno in dobro izpričano v 11 –20 st (11.–14. st. Не бѣ лзѣ никако поити великого князя силѣ, ни Пскову въ Нѣмецкую землю: ни себѣ, ни конемъ не умѣти корму проводити никако. Псков І л 6982г ; 19.–20. st. Кабы вновь на свет народиться, умел бы я прожить! Даль; … старики не умели понять, что в Москве нужно только побольше денег. С Акс Наташа) Вѣдѣти: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) Ob pomenu (1) je določilo INF tipa (b) v vlogi vsebine védenja izpričano z redkimi zgledi iz 14 –18 st (14.–17. st. Сама же веси, чимь насъ даръствовати. Патерик Печ , 6 ХV в ; 18. st. Се младенец – не вѣм, что ми с ним творити. Кир (Р) 219) 688 Ob pomenu (2) ima INF tipa (a) vlogo vsebine znanja, zmožnosti; je stabilno (in dobro izpričano) od 11 do 18 st (11.–14. st. Вѣсть Г͠дь бл͠гочьстивыя отъ напасти избавлѧти. Изб 1073г ; 14.–17. st. Ритор – речеточец, ведыи добре и писати и глаголати. Алф 1, 196 688 V navedenih zgledih bi lahko pogojno videli tudi izhodiščne zveze *jestь + nedoločnik (z opuščeno vezjo), ki so pomenile nujno dejanje oz »неизбежность наступления признака« (Lomtev, 1956, 75) V tem primeru bi jih bilo treba uvrstiti k SENT 419 VGU_Groselj_FINAL.indd 419 24.11.2011 8:48:59 об ХVII в ; 18. st. Явственно и извѣстно ..., яко вѣсть Г͠сдь бл͠гочестивыя от напасти избавляти. Буж Нотенб 7) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenih (1) in (5) Ob (1) je določilo INF tipa (b) v vlogi vsebine védenja izpričano z osamljenim zgledom iz 17 –18 st ( Самъ знаю и вѣдаю, что не класти скарлату без мастера, не утѣшити дѣтяти без материи. Горе Зл , 45 XVII/ХVIII в ) Prav tako osamljen (18 st ) je zgled določila INF tipa (a) z vlogo vsebine znanja, zmožnosti ob pomenu (5) ( Однако надобно вѣдать врачевание сие искусно в великих крайностях употреблять. Филн Восп Дев 44) Знать: Ob pomenu (4) se pojavlja določilo INF tipa (a), ki pokriva vlogo vsebine sposobnosti, znanja Določilo je najbrž stabilno, čeprav ga izkazuje nekaj manj zgledov iz 18 –20 st (18. st. Они ‹ китайцы› во первых порох дѣлать знали. Прим Вед 1728 58; 19.–20. st. Он только знает без трудов Внимать волнам, глядеть на звезды. Т 151 Пушк ) [13] Vsebinski odvisnik (SENT) Določilo SENT pokriva vlogo pravega vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa; gre za t i vsebinske odvisnike, ki najbolje razkrivajo kompleksno vsebino umevanjske dejavnosti Ob glagolih govorjenja, zaznavanja, mišljenja, čutenja se vsebinski (večinoma predmetni) SENT pojavijo na začetku zgodovinske dobe rus jezika (11 st ) 689 Besedila knj jezika najstarejših obdobij zaznamujejo izvorno stcsl izjavni vezniki иже, яже, еже (knjižni, v 15 –17 st osamljeni) in najpogostejši яко (med 11 in 14 st , ohrani se nekje do 18 st ); v 14 st se začne uveljavljati что (izhodiščno vezan na uradovalna besedila, predvsem pod vplivom pogovornega jezika), ki postopoma izpodrine ostale in se uveljavi kot osnovni vsebinski veznik 690 V tipu t i izjavno-namernih odvisnikov (željena, možna, domnevna dejanja) se uporabljajo izvorno stcsl vezniki да, дабы ter абы (< a, да + oblika aorista бы; knjižni, predvsem 11 –14 st ); le-ti se začnejo od 15 st umikati vezniku чтобы, ki v omenjeni funkciji prevlada 691 689 Zanimivo je mnenje T P Lomteva, da naj bi kot predmet glagolov govorjenja, zaznavanja, mišljenja itn prvotno nastopale zveze s t i dvojnim tožilnikom, npr Печенизѣ же мнѣша кнѧзѧ пришедша Лет Ипат , 26 (prim [15] Sak – Sak), predikativni značaj zveze pa je podpiral Part ob Sak (prim strukturo [26]; Lomtev, 1956, 540–542), tudi INF (glej [27]) Prehod med dvojnim tožilnikom in SENT je lahko zaznamoval veznik pred dvojnim tožilnikom ( видѣхъ, яко князя идуща съ сѣнеи доловь Лет Моск , 102) ali zamena Part z osebno glag obliko ( brezvezniški odv. ) Na širitev vsebinskih SENT naj bi vplivala tudi izguba struktur z INF (sploh Sdat – INF, prim и мним быти тому Лет 1619–1661, 706) ter razrešitev premega govora v t i odvisni govor (Harpaleva, 1979, 112–115) 690 Redke vezniške besede: аште (bolj pogojni), да, оже, аже, ако(же), акы, кое, как (Harpaleva, 1979, 120– 123) 691 Izjavni in izjavno-namerni odvisniki se razlikujejo po modalni enoravninskosti in t i svobodni paradigmi 420 VGU_Groselj_FINAL.indd 420 24.11.2011 8:48:59 Indirektno vprašalne vsebinske odvisnike uvaja najpogosteje odločevalni ли, redkeje (in samo v najstarejših obdobjih rus jezika) аште, естли, еда, некли itn , med dopolnjevalnimi pa se pojavljajo vprašalno-oziralni zaimki, prislovi ( кто, что, чей, который; где, куда, как itn ) Kot izraz neresničnosti, domnevnosti se do sodobnosti uveljavi будто (do 19 st tudi что будто) 692 V glavnem stavku (predvsem ob izjavnih veznikih) lahko nastopa tudi zaimkovni navezovalni element то (manj ce) kot Sak, oSlok (tudi тако, op R G ), ki skladenjsko zvezo med glavnim stavkom in odvisnikom intenzivira ter tako poudarja njuno pomensko razmerje (Stecenko, 1977, 302–313; Harpaleva, 1979, 111–172; prim Lomtev, 1956, 540–548) Мыслить: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja – je stabilno in gradivsko dobro izpričano od 11 do 20 st (11.–14. st. Тако же и сему тому (Святополку) подобьно яависѧ ѥму, мышлѧщю оубо ѥму, како и кымъ образомъ погубить брат своѥго Бориса. Нест Бор Гл 16; 18. st. И тако мыслить себѣ должно, что и под нами живут люди, которыя ногами в верх обращаются. Гeoрг 1719 3; 19.–20. st. Я мыслил, будет ли счастлива моя приятельница Марья Петровна. Гог Письмо М П Балабиной) 693 Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja – je stabilno in gradivsko dobro izpričano v 11 –14 st ter 18 –20 st (11.–14. st. Не мьните, яко придохъ разоритъ закона или пр͠ркъ. Мθ 5 17 Остр ; 19.–20. st. Я наслаждением весь полон был, я мнил, что нет грядущего, что грозный день разлуки Не придет никогда ... С 261 16 Пушк ) Izjemoma se pojavlja 2 ob pomenu (3) kot vsebina upanja (približuje se mišljenjski vsebini – preteklo dejanje), in sicer v osamljenem (brezvezniškem) zgledu iz 14 –15 st ( ѡни мнѧхуть ны гладомъ оумориша. СбПаис ХIV/ХV, 151) Уметь: Osamljeni zgledi določila so vezani na 11 –14 st , pojavljajo pa se ob pomenu (1) kot vsebina razumevanja ( ... не оумѣю, ни съвѣмь, чьто ты г͠леши. (raba vseh, predvsem indikativnih oblik v izjavnih) oz modalni raznoravninskosti in »nesvobodni paradigmi« (raba nedoločnika in preteklega časa v izjavno-namernih; Harpaleva, 1979, 149–153) Med redkejšimi izjavno-namernimi vezniki (tudi med 11 in 17 st ), ki se v rus jeziku niso ustalili, naj omenim еже бы, иже бы, аже бы, ать, еда како (бы) (Harpaleva, 1979, 130–132) 692 Sinonimni vezniškim so brezvezniški vsebinski odvisniki – redki do 14 st , prim се яко оуже вѣмь врѣмѧ житию моѥмоу коньчаваѥть сѧ Жит Фeoд Печ , 62, nekoliko pogostejši pa kasneje (od 15 st ), ko začnejo v knj jezik prodirati elementi pogovornega jezika (prisotni so tudi v sod rus jeziku); podredje z brezvezniškim SENT zaznamuje ustaljena postpozicija odvisnika in prevladujoča stava povedka glavnega stavka na koncu, tj na meji z odvisnikom Umestitvi med brezvezniške SENT se približujejo premi govor ter strukture z dvojnim tožilnikom (Harpaleva, 1979, 163–170) 693 Pušk (II, 648) navaja ob pomenu ‘предполагать что-н , рассчитывать на что-н ’ (torej gre predvsem za pomen (2)) tudi zgled z določilom SENT, prim Так басней правду заменя, Он мыслит, что судьбе поможет. С 3 4 41 Пушк Domnevam, da določilna možnost omogoča uvrstitev zgleda k pomenu (1). 421 VGU_Groselj_FINAL.indd 421 24.11.2011 8:48:59 Мр 14 68 Остр ) in (2) kot vsebina védenja ( Не оумяхоу, чьто бышя ѿвѣщали ѥмоу. Мр 14 40 Ев 12в ) Вѣдѣти: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja – je stabilno in dobro izpričano od 11 do 18 st (11.–14. st. б͠ъ ѥдинъ вѣсть кто соуть. и ѡ(т)колѣ изидоша. ЛН ХIII–ХIV, 96 (1224); 14.–17. st. Подобаетъ вѣдѣти, яко на три дни чины лежать праздницы: на великия и средния и малыя. Г Фирсов, 118 ХVII в ; 18. st. Вѣси, николи неутруждал тебя Отец всещедрый, бесполезною молитвою. Рдщв Пут 193) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenu (1) v vlogi vsebine védenja – je stabilno in dobro izpričano od 11 do 20 st (11.–14. st. не рьвьноуи славѣ грѣшьника. не вѣси бо како будеть раздроушениѥ ѥго. Изб 1076, 175 об ; 18. st. Вѣдать безмѣрно хочу, как выѣхал ты из-Египта. Трд Тилем I 37; 19.–20. st. Хозяин не ведал, что гость не обедал. Даль) Знать: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2) (močna prekrivnost) Določilo ima ob pomenu (1) vlogo vsebine védenja; je stabilno in dobro izpričano od 11 do 20 st (11.–14. st. на тѡмь бѡ вси знаяхуть. яко ѥретичьския слуги суть. МПр ХIV, 345; 18. st. Осажденные знали, с которой стороны будет приступ. Крм ПРП I 120; 19.–20. st. Знает кошка, чье мясо съела. Послов ) Ob pomenu (2) določilo nastopa v vlogi vsebine priznavanja, razumevanja; izkazano je z redkimi zgledi iz 18 st ( Но знай, что слез своих напрасно я не трачу: И слезы наградит сии злодѣя кровь! Княж Дид 16) 694 [14] Premi govor (PG) Določilo PG pokriva vlogo vsebinskega udeleženca propozicijskega tipa in se v tej vlogi verjetno pojavlja prek »notranjega« govora (v smislu ‘misliti si’); ta stilistično zaznamovana besedilna določilna možnost je pretvorljiva v SENT (tudi zamenljiva je z njim) 695 Мыслить: Izpričano je ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja, in sicer z osamljenim zgledom iz 19 st (19. st. Неугомонная забота Его тревожит; мыслит он: „Неужто вправду я влюблен? ...“ ГН 220 Пушк ); določilo je torej osamljeno (vpliv stilistične zaznamovanosti), kljub temu pa domnevam, da se je v zgodovini rus jezika lahko pojavljalo nekoliko pogosteje 694 Relativno redki zgledi ob pomenu (2) bi se lahko uvrstili tudi k pomenu (1): navedeno podpirata tako pomenska bližina (1) in (2) kot tudi dejstvo, da zglede določila SENT ob pomenu (2) navaja zgolj SRja18 695 Osnovne informacije v zvezi s premim govorom ob glagolih govorjenja – tudi v zvezi s pretvarjanjem v odvisni govor in prehodnimi conami ( яко, что »recitativum«) navaja T P Lomtev (1956, 544–548) 422 VGU_Groselj_FINAL.indd 422 24.11.2011 8:48:59 Мнить: Izpričano je ob pomenu (1) v vlogi vsebine mišljenja, in sicer z osamljenima zgledoma iz 19 –20 st (19.–20. st. Он мнил: Теперь уж у вельмож Не стану няньчить ребятишек; Я сам вельможа буду тож; С 251 25 Пушк ); 3 domnevam, da je bilo določilo v rus jeziku nekoliko bolj pogosto 4.6.2.2.5 Dve desni določili [15] Določilna možnost Sak – Sak Določilna možnost Sak – Sak predstavlja strukturo t i dvojnega tožilnika, pri čemer je prvi Sak vsebinski udeleženec (tip prizadeto), ki mu je v miselnem procesu pripisana vsebina, lastnost prek predikativnega Sak Določilna možnost sodi med t i обороты с двойными косвенными падежи (predvsem z drugim Sak, tj Sak – Sak, tudi Sgen in Sdat; nadomešča jih Sins);696 med njimi je bila v strus ob glagolih določitve ( поставити, посадити, положити itn ), imenovanja ( нарицати, именовати, звати itn ), vladanja ( имати, имѣти, поѩти itn )697 najpogostejša Sak – Sak (npr Изѧславъ постави митрополита Клима. калугера Русина ... Лавр Л , 105) Na mestu samostalniškega drugega Sak se je lahko že zgodaj (11 –14 st ) pojavljal predikativni Sins ( Володимеръ же великимъ мужемь створи того и отца его Пов Вр Лет, 85); slednji postane v 16 –17 st norma (npr И людьми их не зову Аввакум Письма, 276), zgledi Sak pa so pogojeni s knjižnostjo besedil, prim Нарицают его патриарха … Сказ Авр Пал (v 18 st skladenjski arhaizem) Od 17 st lahko drugi Sak zamenjujejo tudi predložnosklonske oblike (zaSak, vSak, vSlok, prim [21]) 696 Prvi sklon je neposredno odvisen od povedkovega glagola, drugi sklon pa vstopa v dvostransko skladenjsko zvezo: z oblikovno soodnosnim prvim sklonom/predmetom (atributivno-predikativno, apozitivno razmerje) in povedkovim glagolom (predmetno-predikativno razmerje; Glinkina, 1968, 96) Pomembno vlogo v razvoju dvojnih sklonov je imela morfološka oblika drugega sklona, tj drugi Sak je bil lahko samostalnik ali pridevnik, deležnik Čeprav sta pridevnik in deležnik pogosto analizirana skupaj zaradi skupnih morfoloških značilnosti (pregibnost, določnost), pa ju zaradi različne predikativnosti obravnavam posebej (prim [26] Sak – Part) 697 Ob samostalniškem drugem Sak so ostali pomenski tipi glagolov, npr zaznavanja, poznavanja, mišljenja ( видѣти, познати itn ), redki Razvojno zanimiva je izguba Sak – Sak ob glagolih vladanja v obdobju 15 –17 st (Glinkina, 1968, 102, 105) O leksikalni zapolnitvi samostalniškega drugega Sak glej Glinkina, 1968, 105–106; Čagiševa, 1978, 122–123 Ob pridevniškem drugem Sak so pogosti glagoli premikanja, stanja, dejanja nad prizadetim predmetom tipa привести, держати, пустити, дати, налѣзти, соблюсти, medtem ko so glagoli govorjenja, zaznavanja, mišljenja redki Med 15 in 17 st se celo poveča število glagolov, ki izkazujejo določilno možnost Sak – Sak (Glinkina, 1968, 113–114) Glagoli umevanja tipa мнити ( мнети), познати, знати, вѣдати redko izkazujejo možnost Sak – Sak, pa še tedaj predvsem v besedilih knj tradicije (prim Čagiševa, 1978, 128, 134); pogostejši so v stblr in stukr (Glinkina, 1968) 423 VGU_Groselj_FINAL.indd 423 24.11.2011 8:48:59 Na mestu pridevniškega drugega Sak, npr На заутрье же налезоша Тугоркана мертва Пов Вр Лет, 76, je bil do 16 st Sins prava redkost, število zgledov se poveča v 17 st (npr Тех бранят и непотребными называют Ист Ал Рос , 171); v sod jeziku sta prisotna pridevniški drugi Sak in Sins, ki se med seboj funkcionalno razlikujeta (Sins ima predikativno funkcijo ter opisuje, Sak predstavlja določitev, opredeljuje; Glinkina, 1968, 96–137; Stecenko, 1977, 111–113; Čagiševa, 1978, 119–137; prim tudi Lomtev, 1956, 212–226) 698 Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) med 11 in 18 st (11.–14. st. змию же ѥще ядовиту мнѧть. СбХл ХIV, 109; 18. st. Себя же самого мнѣти прочих человѣк разумнѣйша приносит человѣку превысшую сладость. Псш Зерк 10) Določilna možnost ni pogosta, je pa stabilna Мѣнити: Kot stabilna se pojavlja ob pomenu (1) med 11 in 17 st (11.–14. st. По чьто ли тѣло се зълодѣльно мѣните. Златостр , 23 ХII в ; 14.–17. st. Живыя менит пр͠вдники, а грѣшныя мертвыми наречетъ. Изм , 212 ХVI в ) Ob pomenu (2) ( razumeti koga – kot koga) je določilna možnost izpričana z osamljenim zgledom iz 15 st ( Но той единъ, иже отъ всѣхъ обрете истину ... заповѣди непорочно съхранивъ ... Сего меню Иоанна преподобнаго. Патерик Печ , 99 ХV в ) Вѣдѣти: Ob pomenu (1) se redki zgledi določilne možnosti pojavljajo med 11 in 14 st (11.–14. st. ѡнь же извѣщая г͠лше. не вѣмь себе съгрешивъша ПрЛ ХIII, 92б; и ѥдинаго вѣдыи д͠ха с͠тго ѡ(т) исходѧща б͠а свершена и животворѧща ЖВИ ХIV–ХV, 72а) Вeдaть: Ob pomenu (1) se redki zgledi določilne možnosti pojavljajo v 11 –14 st ( памѧтивоу быти о с͠мрти вѣдати ѥдиного б͠а ц(с)ра истинна и вѣчна. ГА ХIII–ХIV, 221б; сего едина(г) вѣдаті б͠а истиннаго и г(с)а ЖВИ ХIV–ХV, 124г) Знать: Ob pomenu (1) je izpričan osamljen zgled določilne možnosti iz 18 st ( Матерь, знаю, и родня твоя вся здорова. Кит Сат II 33) Ob pomenu (2) so osamljeni zgledi določilne možnosti iz 11 –14 st ( Създавъшю сдетелеви б͠оу нашемоу. чловѣкъ дѣлма. яко знати того ѥдиного. и сътворити волю ѥго. ПрЛ ХIII, 6–7) 698 Pojavljanje predikativnega Sins na mestu drugega Sak pri pridevnikih (in deležnikih) naj bi bilo vezano predvsem na predikativno rabo določnih oblik, ki naj bi bila posledica njihove substantivizacije Vzrok pozni pojavitvi Sins in šibki »konkurenčnosti« drugemu Sak v omenjenih strukturah je prevladovanje nedoločnih oblik na mestu drugega Sak do 18 st (Stecenko, 1977, 113; Glinkina, 1968, 114–116) Domneva se, da je Sins na mestu pridevniškega drugega Sak predvsem rezultat modelnega vpliva (Glinkina, 1968, 116) 424 VGU_Groselj_FINAL.indd 424 24.11.2011 8:48:59 [16] Določilna možnost Sak – Sdat V določilni možnosti Sak – Sdat predstavlja Sak vsebino, medtem ko Sdat nastopa v vlogi prejemnika dejanja V primerih мыслить (3), мысливати ima Sak vlogo načeloma negativne vsebine dejanja, ki se misli (snuje) v korist/škodo prejemnika (prim [2] in [19]); v primeru мѣнити pa vezljivost izhaja iz drugač- nega pomena, tj ‘obljubljati’ Na problem določila Sdat, ki ustreza zgledom ob мыслить (3), мысливати, opozarja R B Keršiene (1968, 180) s t i dajalnikom koristi in škode (»дательный пользы и вреда«); le-ta se je v zgodovini rus jezika (predvsem 11 –17 st ) vezal tudi z glagoli tipa творити, чинити, npr многоу же съкрбь и мьчтаниѥ зълии доуси творяхоуть ѥмоу въ пещерѣ тои Ж Фeoд Печ , 37–38а, ki se pomensko približujejo zgornjim Мыслить: Pojavlja se ob pomenu (3); Sak se lahko nahaja tudi v vlogi pozitivne vsebine dejanja, ki se misli v korist prejemnika Gradivo izpričuje osamljena zgleda možnosti iz 14 in 18 st (11.–14. st. но бл͠гое мыслить ему всегда. ЛЛ 1377, 46–46об (1015); 18. st. Пусть мыслят вред мнѣ всякой день, Твердят слова мои с гнушеньем ... Држ Соч V 74) 699 Мысливати: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izpričana z izoliranim zgledom iz 16 st ( И лиха своему гс͠͠рю не мысливалъ ли еси в каковѣ дѣли и о убииствѣ. Требник, 69 об ХVI в ) Мѣнити: Pojavlja se zgolj ob pomenu (4); pomen in ustrezna določilna možnost sta izpričani z osamljenim zgledom iz 13 –14 st ( Фрѧзи же и вси воѥводы ихъ. възлюбиша зла(т) и срѣбро иже мѣнѧшеть имъ исаковиць. а ц(с)рва велѣния забыша и папина ЛН ХIII– ХIV, 65–66 (1204)) [17] Določilna možnost Sak – Sins V določilni možnosti Sak – Sins ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v mišljenjskem procesu (ali sorodnem, npr čutenje, doživljanje, priznavanje itn ) pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega Sins Pomensko in strukturno se možnost Sak – Sins povezuje predvsem s [15] Sak – Sak; v opisu [15] več o obeh določilnih možnostih in njunem medsebojnem razmerju 699 Zgled iz 14 st je nekoliko vprašljiv, saj bi lahko predstavljal skladenjsko strukturo Sdat + byti + INF (možnostna, nujnostna modalnost in elipsa vezi); gradivo ne omogoča ustrezne sobesedilne interpretacije (SDRja11–14, V, 81) 425 VGU_Groselj_FINAL.indd 425 24.11.2011 8:48:59 Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1); izpričana je z redkimi zgledi iz 19 –20 st ( Болной мнил себя Наполеоном. SSRja; Она мнит себя совсем здоровой. SSRja) Мѣнити: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 15 –16 st ( Что тя нареку ... или чим тя мѣню? Ж Стеф Перм Епиф , 102 ХV–ХVI вв ) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenu (2) in je gradivsko predstavljena z osamljenim zgledom iz 18 st ( Oн вѣдает себя подверженным несчастию; ожидает его с твердостию. УС I 71) Знать: Pojavlja se ob pomenu (2); v gradivu je izkazana z osamljenim zgledom iz 19 st ( Я всегда знала Полину скромной и молчаливой и не понимала, откуда взялась у ней такая смелость. Ро 153 25 Пушк ) Знавать: Ob pomenu (2) jo gradivsko izpričujeta le osamljena zgleda iz 19 st ( [Колосов] был все тем же беспечным, веселым и счастливым человеком, каким мы его всегда знавали. Тург Андр Колосов) [18] Določilna možnost Sak – jakoSak Мнить: Določilna možnost Sak – jakoSak se pojavlja ob pomenu (1); prvo določilo ima vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki mu je v miselnem procesu pripisana vsebina, lastnost prek predikativnega jakoSak (izhodiščno primerjalna struktura) V gradivu je le osamljen zgled iz 16 –17 st ( Святитель же Никита сия слышавъ от преподобнаго, не мняше его яко человѣка, но яко ангела божия. Ж Ант Римл , 266 ХVI–ХVII вв ) Vezljivost ustreza možnosti [15] Sak – Sak, zanimivo pa je, da se primerjalna zveza jakoSak (iz jakoSnom po ujemanju s Sak)700 ne omenja kot konkurenčna drugemu Sak (prim Glinkina, 1968; Čagiševa, 1978) 701 700 Prim primerjalni jako in z njim povezano funkcijo predikativnega indikatorja (= nem als); obe naj bi obstajali vsaj v strus in rus narečjih (Kopečný, 1980, 233–234) Tovrstne primere med drugim navaja I I Sreznevskij, prim Не боуди, яко львъ, въ дому своѥмь и величѧясѧ въ рабѣхъ своихъ Сбор 1076, 134; … азъ бо есмь яко она смоковница проклятая, не имѣя плода покаянію Сл Дан Зат 229 (Srezn , III, 1652) 701 L A Glinkina navaja samo možnost stukr »veznika яко« pred predložnosklonsko obliko zaSak, ki kaže na primerjalni pomen zveze, npr про тожъ абысте ваши милости оного яко за проклятого и за изверженного мѣли и за архимандрита не почитали Брест гр 1609г (Glinkina, 1968, 122) Zveza jakoSnom se ne omenja niti med povedkovodoločilnimi možnostmi (t i именное сказуемое; prim Lopatina, 1968; 1978), kar bi mogoče govorilo v prid njeni obrobnosti v tej funkciji (čeprav je možna – prim primere v predhodni opombi) 426 VGU_Groselj_FINAL.indd 426 24.11.2011 8:49:00 [19] Določilna možnost Sak – naSak V določilni možnosti Sak – naSak ima določilo Sak vlogo vsebine (pomensko opredeljena kot negativno), ki se snuje proti prejemniku dejanja (določilo naSak) Natančnejši podatki o določilni možnosti naSak se nahajajo v opisu [5]; za določilo Sak pa glej [2] Мыслить: Pojavlja se ob pomenu (3) in je dobro izpričana le med 11 in 17 st (11.–14. st. Не мы его убили, но Олговичь Давыдовича и Всеволодичь, оже мыслили на нашего князя зло, хотяче погубити льстью. Ип Л 6655г ; 14.–17. st. Людие мои законопреступнии мыслиша на мя злая за бл(а)гая. Азб Стих , 57 1574г ) Мышливати: Pojavlja se ob pomenu (2) in je izpričana z izoliranim zgledom iz 17 st ( Лиха на него государя своего никакого не мышливалъ. АИ II, 138 1608г ) [20] Določilna možnost Sak – vSak Вeдaть: Določilna možnost Sak – vSak se pojavlja ob pomenu (4); Sak se pojavlja v vlogi prizadeto (mogoče z odtenkom vsebinskosti), določilo vSak pa prejemnika dejanja (izhodiščno smernostni pomen; Kopečný, 1973, 271–272) Gradivo izkazuje osamljen zgled možnosti iz 16 st ( Игумену з братьею тѣ всѣ угодьа и половину мыта шиловского вѣдати въ домъ Великого воскресениа христова. Арх Стр I, 610 1584г ) Čeprav določilo vSak v primeru vezljivosti [20] ni konkurenčno drugemu Sak (nima predikativne vloge), vendarle kaže na skupne pomenske poteze (v smislu metaforičnega prostora, v katerega se vključuje prizadeto; prim [21]); glej predvsem sorodno [23] [21] Določilna možnost Sak – zaSak V določilni možnosti Sak – zaSak ima Sak vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu v mišljenjskem procesu pripisuje vsebina, lastnost prek predikativnega zaSak Struktura Sak – zaSak (skupaj s Sak – vSak // vSlok)702 se pojavi v rus jeziku 17 st kot ena izmed zamenjalnih možnosti [15] Sak – Sak Predložnosklonske oblike 702 Pri predložni zvezi zaSak se predikativni pomen povezuje z izhodiščnim pomenom zastopanja (češ zástupnost ‘(an)statt, au lieu de’; Kopečný, 1973, 285–286) Pri vSak in vSlok (* vъn) je izhodiščni pomen krajevni – usmerjenost ‘noter’ in nahajanje v prostoru ‘notri’; nanj se metaforično navezuje t i povedkovodoločilni oz »doplňkový« pomen, ki se približuje načinovnosti (prim Kopečný, 1973, 271–274) 427 VGU_Groselj_FINAL.indd 427 24.11.2011 8:49:00 se pojavljajo predvsem na mestu samostalniškega drugega tožilnika (v stblr in stukr celo pogosteje kot v strus ), in sicer v besedilih uradovalnega tipa ali tistih, ki odražajo živ rus jezik (Glinkina, 1968, 107–111); prim zglede s Sak – zaSak: strus А нас на Руси не почитают и за пса смердящаго Пов Oб Азов взятии, 68; Котораго велелъ во всей Кесарии за родного брата почитати Ист Вас Кор ; stblr ты ми его даи за мужа. Ист О Гвид 145 Določilo vSak (mn ) se pojavlja predvsem ob glagolih določitve oz »назначения« ( пожаловать, выбрать itn ), npr … государь меня велел в протопопы поставить ... Аввакум Житие, 77; ... пожаловал ты, государь, меня в бояре Акт Моск Гос 1648, 203 (vSak je leksikalno zaseden z izrazom socialne skupine, v katero vstopa udeleženec, izražen s Sak), medtem ko je vSak (ed ) ob glagolih восхотеть, взять, дать leksikalno zaprt ( жена), npr ... а Рогънед тщерь, взя в жену Лет Устюж , 49 Določilo vSlok (mn ) se pojavlja zgolj pri glagolih določitve in aktivne dejavnosti, prim Указали есмя с крымским мурзою ... послать в Крым ... в посланникех Семена Извольского Акт Моск Гос 1637, 48 Določilo vSlok je z vidika leksikalne zapolnitve omejeno (več v Glinkina, 1968, 107–111; Čagiševa, 1978, 128–130; povzemalno Lomtev, 1956, 219; Stecenko, 1977, 113) Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Разум человѣческии за истину ложь мнит. Пуф ДЧ 8) Знать: Pojavlja se ob pomenu (2); v gradivu se nahaja le osamljen zgled iz 18 st ( Во первых увидите вы нареченую мою тещу Слабоумову, которую вы так как и всѣ денежные заимщики довольно знаете за проклятую жидовку. Промот 126) [22] Določilna možnost Sak – doSgen Мыслить: Določilna možnost Sak – doSgen se pojavlja ob pomenu (3), pri čemer ima Sak vlogo vsebine (opredeljene kot negativno), ki se snuje proti prejemniku dejanja (doSgen) Možnost je izpričana z osamljenim zgledom iz 11 –14 st ( Яко не мыслилъ ѥсмь до Пльсковичь гроуба ничего же. Новг І л 6736 г (neg)), ki potrjuje njeno izoliranost Določilni možnosti Sak – doSgen konkurirata predvsem [19] Sak – naSak in [16] Sak – Sdat (glej [19] in [5]) Določilo doSgen kot prejemnik dejanja se v zgodo-vinskoskladenjski literaturi ne omenja;703 v našem primeru bi lahko šlo za stcsl 703 Izhodiščno smernostni pomen predložne zveze doSgen (sinonimna kSdat) naj bi bil v rus jeziku celo polonizem, npr вернулся до матери своей (Kopečný, 1973, 60) F I Buslaev (1959, 481–482) omenja ob 428 VGU_Groselj_FINAL.indd 428 24.11.2011 8:49:00 (csl ) vpliv (do izraža relationem erga personam, prim sln proti), npr ašte imaši čto do vraga svoégo. istrwgnii gněvw. icěli ázvq Supr 421 26 (SJS, I, 490) [23] Določilna možnost Sak – kSdat Вeдaть: Določilna možnost Sak – kSdat se pojavlja ob pomenu (4); Sak ima vlogo prizadeto (mogoče z odtenkom vsebinskosti), določilo kSdat pa je prejemnik dejanja (izhodiščna smernost; Kopečný, 1973, 101) Možnost je gradivsko potrjena z osamljenim zgledom iz 16 st ( А напередъ сего, сказываютъ, Бархату Мещерскому съ Гундоровыми; въ той землѣ судъ былъ, и не одинъ, и тѣ два поля приказано вѣдати къ селужъ къ Теребуни. Кн П Моск II, 75 1540г ) Določilo kSdat se je že od strus obdobja naprej (11 –12 st ) pojavljalo kot konkurenčno Sdat v vlogi »объекта-адресата« (verjetno tudi metaforično, op R G ); v primeru usmerjenega gibanja ali prejemnika, ki se mu pošilja sel oz predmet ne v trajno last, kSdat celo prevlada (prim приехал к сестре, привели сына к отцу; Lomtev, 1956, 428–429); za določilo Sak glej [2] Vezljivost je sorodna [20] Sak – vSak [24] Določilna možnost Sak* – oSlok V določilni možnosti Sak* – oSlok ima Sak* vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko določilo oSlok predstavlja razmernega vsebinskega udeleženca; struktura ustreza pomenskemu razmerju misliti – kako, kaj – o kom. Sak* lahko nastopa tudi kot ADV (določilo Sak je pogosto izraženo zaimensko), ki verjetno nadomešča kompleksnejše določilo – je t i nadomestno določilo 704 Več o določilu oSlok v [8]; za določilo Sak*, v sklopu katerega ADV predstavlja t i nadomestno določilo na mestu vsebinskega udeleženca, glej [32] (prim [2] za Sak) Мыслить: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Я увѣрен, что скоро побѣжду сердце моего Клердона: ... накажу его моею нѣжнѣйшею ласкою, дав ему возчувствовать, коль ложно он мыслит обомнѣ. Безбожн 75); domnevam, da je bila pogostejša smernostnem, npr повезли его до князя Владимира Древн pусск cтих , 145, še sorodni oziralni pomen (»отношение к чему- или к кому-либо«) 704 Strukture tipa misliti lažnivo o njem kažejo na nadomestno vlogo ADV: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim Mislim o njem, [ da je slab, da je zloben itn. ] → [to je lažnivo] → Mislim o njem lažnivo V teh primerih nastopa lažnivo na mestu določila (še bolj razvidno v strukturah meniti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način posamostalja (zato ADV tega tipa označujem kot Sak*) V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ↔ misliti dobro, slabo o njem postane razviden sinkretizem ADV, ki ima vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila 429 VGU_Groselj_FINAL.indd 429 24.11.2011 8:49:00 Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1); je stabilna, saj je dokaj dobro izkazana v 11 –14 st in 18 –20 st (11.–14. st. Аште мьниши сице о настоящиихъ. Гр Наз 11в 105; 18. st. Как вы о сем мните? САР1 IV 190; 19.–20. st. Что мнишь ты о Полярной? ... Пс 162 31) Ko je ADV leksikalno izražen z много, высоко, gre za frazem ‘imeti visoko mnenje o sebi’ (18. st. Часто то бывает, кто о себѣ много мнит, тот всяку вещь легко ставит. Апофегм 61; 19.–20. st. Мнить (много, высоко) о себе SSRja) [25] Določilna možnost Sak – vSlok Мнить: Določilna možnost Sak – vSlok se pojavlja ob pomenu (1); prvo določilo ima vlogo vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki mu je v miselnem procesu pripisana vsebina, lastnost prek vSlok v predikativni funkciji V gradivu se nahajata dva zgleda iz 14 –15 st ter 18 st (11.–14. st. мню оубо о͠ца и сына и с͠тго д͠ха. въ ѥдинѣмь б͠жьствѣ. Пал 1406, 18а; 18. st. Мнят себя в силах исправить законы. Муратори I 129) 705 Več o določilni možnosti v opisu pomensko in strukturno sorodne [21] Sak – zaSak [26] Določilna možnost Sak – Part V določilni možnosti Sak – Part, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum participio (tožilnik z deležnikom, AcP), predstavlja Sak izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje oz se nanj nanaša kompleksna propozicijska vsebina v obliki deležnika (Part; s predikativno vlogo) Možnost [26] v odnosu do sorodnih [15] Sak – Sak in [17] Sak – Sins (prim predvsem [15]) zaznamuje večja predikativna moč Part, kar upravičuje ločeno obravnavo Med glagoli z AcP so v 11 –14 st prevladovali glagoli zaznavanja (npr видѣти, слышати) in relativno raznorodni glagoli dejanja, usmerjenega na predmet, ki ima ali pridobiva predikativno značilnost ( сътворити, творити, яти, налѣзти, обрѣсти itn ), medtem ko je bila struktura AcP ob glagolih govorjenja in umevanja dokaj redka (ob zadnjih, npr И оувѣда Всеволодъ Ѧрополка. оумерша ... Ипат Л , 112; речеж авраамъ къ сарʼрѣ. како ты вѣси сего чл͠ка бъ суща б͠жїа Смерть Авраама, 82) 706 705 K določilu vSlok je zveza в силах … (18. st. , tudi sodobno) uvrščena le pogojno, saj gre dejansko že za ustaljeno predložno zvezo v vlogi predikativa s pomenom 1 в состоянии, может что-н. делать, активно действовать; 2 мочь, располагать возможностю (Ožegov, 716) 706 Zveze, v katerih je Part sestavljen iz APPr (redkeje APPfI) pomožnika byti in imenskega dela, tj samostalnika ali pridevnika v Sak (po ujemanju s prvim Sak) z vlogo poved določila, se v ruski skladenjski tradiciji (po A A Potebnji) imenujejo »второй винительный составной« (Glinkina, 1968, 126) 430 VGU_Groselj_FINAL.indd 430 24.11.2011 8:49:00 Tudi v kasnejšem obdobju (15 –17 st ) se je Sak – Part pojavljal ob enakih glagolih, pri čemer se ugotavlja predvsem neobstojnost njihovih semantičnih meja (kot v predhodnem obdobju so bili izjemni glagoli umevanja, govorjenja, имѣти itn ); deležniki so praviloma nastopali v imenskih oblikah Proces nadomeščanja določila Part s predikativnim Sins se je začel relativno pozno, tj med 16 in 17 st (v 18 st je bilo primerov že več), kar se razlaga z dejstvom, da se je AcP pojavljal predvsem v konzervativnih besedilih csl -knjižnega značaja; kasneje je Sins prevladal ali pa so bile zveze Sak – Part razvite v vsebinski odvisnik707 (Glinkina, 1968, 122–131, 136–137; Čagiševa, 1978, 131–136; prim tudi Potebnja, 1874, 239–243; Lomtev, 1956, 224–226) Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) in je potrjena kot stabilna – z zgledi iz 11 –17 st (11.–14. st. и дьржю тѧ въ роукоу своѥю ныне егоже азъ мьнѧхъ въ поганьскахъ странахъ оу[мьр]ша. ЧудН ХII, 71в; 14.–17. st. Видя ю Иуда и мняше ю любодѣицю сущу. Климент Смолят , 114 ХV в ) Мѣнити: Pojavlja se ob pomenu (1), izkazana pa je z manj pogostimi zgledi iz 11 –17 st (11.–14. st. Нъ егда глас мѣнимъ от б͠а бывьшь, или г͠лъ или повелѣние ... Шестоднев Ио Екз , 26 об (л 32 об ) 1263г ; 14.–17. st. Прелщениемъ съблуди с нимъ зачятъ Александра с͠на, его же менать от Диоса родившася. Хрон И Малалы, VII, 30 ХV в ) Знать: Pojavlja se ob pomenu (1); izkazana je z osamljenimi zgledi iz 11 –14 st ( понѥже знаѥть африкию великоу имоущю бѣдоу КЕ ХII, 138а; знаю азъ врѣмѧ моѥ близь соуще. СбЯр ХIII, 73 об ) [27] Določilna možnost Sak – INF V določilni možnosti Sak – INF, ki se tradicionalno imenuje accusativus cum infinitivo (tožilnik z nedoločnikom, AcI), Sak predstavlja izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki INF (s predikativno vlogo) V rus jeziku se glagoli čutenja, umevanja, imenovanja, zaznavanja niso vezali z strukturo Sak – INF ( AcI) kot v gr , lat jeziku, temveč s [26] Sak – Part; slednja se obravnava kot izvorno slovanska (v nasprotju s prvo) 708 Izjema je bil nedoločnik glagola byti, ki je ob sebi lahko izkazoval drugi tožilnik (ujemalni s 707 Zveza AcP velja med drugim tudi za razvojno izhodišče odvisniških struktur, prim razmerje/razvoj услышавъше Русь пришьдъша(ѧ) → услышавъше Русь, оже пришьли (po A A Potebnji; Glinkina, 1968, 128) 708 Prim »/ / славянский язык не допускает оборотов типа: вижу дом гореть / /, слышу птицу петь« (Lomtev, 1956, 72) A A Potebnja zglede tipa жьдаху нѣкого вельможа прити къ нимъ (po F Miklošiču) in podobne češ , polj zglede razlaga zgolj s tujejezičnim vplivom (Potebnja, 1874, 337) 431 VGU_Groselj_FINAL.indd 431 24.11.2011 8:49:00 prvim); tovrstna možnost se pojavlja v Ostromirovem evangeliju, strus letopisih, v delih Ivana Groznega idr , v izrazito knjižnih besedilih 17 st , npr вы же кого глаголѥте мѧ быти Mt 16 15 Остр ; Мняше насъ яко безплотныхъ быти Р И Б , т 31, Переп Курб С Гроз , 13; Егда же слышавше послание сицево, Московстии народи и вси Рустии людие мнѣвше то правду быти, ... Ин Сказ , 47 V 18 st accusativus cum infinitivo dokončno nadomestita predikativni Sins (na mestu drugega tožilnika) oz SENT, prim считаю его другом oz считаю что он друг (Lomtev, 1956, 71–73; prim tudi Potebnja, 1874, 336–337) Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1); gradivsko je izkazana z osamljenim zgledom iz 14 –15 st ( Мнѧще же с͠лнце б͠а быти. ЖВИ ХIV–ХV, 100а) Вeдaть: Pojavlja se ob pomenu (1); gradivsko je izkazana z osamljenim zgledom iz 18 st ( Иудеи усрѣтающии И͠иса вѣдали его быти Ц͠ря Н͠бснаго. Пркц Ц Вл 1) Знать: Pojavlja se ob pomenih (1) in (2); ob pomenu (1) je izpričana z izoliranim zgledom iz 18 st ( Больну быть новыми зубами дочь знаешь. Кит Сат III 68); enako velja za pomen (2) ( Знати всякому себе быти мерзска пред Богом. Пркп СР II 24) [28] Določilna možnost Sak – SENT V določilni možnosti Sak – SENT ima Sak vlogo izpostavljenega vsebinskega udeleženca (tip prizadeto), ki se mu pripisuje – v različnih umevanjskih procesih – kompleksna propozicijska vsebina (določilo SENT z verjetno predikativnim pomenom) Po rus skladenjski literaturi je v strukturi Sak – SENT predmetna vsebina po-razdeljena med glavnim in odvisnim stavkom, pri čemer odvisnik (a) eksplicira ali (b) dodatno pojasnjuje predmet (običajno Sak, redkeje oSlok) v glavnem stavku, prim (a) и се приде вѣстникъ къ немоу повѣдая ѥмоу оч͠ю съмрьть. како престависѧ оц͠ь ѥго василии Сказ o Б И Г , 9а oz (b) А Меланью ту твою веть я знаю, что она доброй человек Аввакум Письма, 214 Pojav »параллельных дополнений«, tudi »параллельного управления« (po A A Potebnji zaznamuje rus jezik do vključno 19 st , tudi češ , srb jezik, a ima širši areal, op R G ) naj bi bil izomorfen s strukturami dvojnega tožilnika (prim [15] Sak – Sak, [26] Sak – Part) – predvsem po odvisnosti vsebinskega odvisnika od predmeta in povedkovega glagola (Harpaleva, 1973, 125–129; 1978, 158–161) 709 709 Prim tudi »/ / содержание главного, по-видимому, не имеет самостоятельного, законченного значения, постановка объекта – чисто грамматический прием Значение предложения вытекает из совокупности содержания главной и придаточной части«; iz navedene značilnosti je jasnejša prehodnost strukture Sak – 432 VGU_Groselj_FINAL.indd 432 24.11.2011 8:49:00 Zgornji določilni možnosti je sorodna predvsem [31] oSlok – SENT, prim pa tudi [27] Več o samem določilu Sak v opisu [2], o SENT pa v [13] Мнить: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izpričana z osamljenim zgledom iz 13 st ( мнѧста мѧ яко съплю. ПрЛ ХIII, 88г) Мѣнити: Pojavlja se ob pomenu (3) in je izpričana z osamljenim zgledom iz 14 st ( въ общемь житии. в монастыри. не мѣнити вещи яко се своѥ что. ни жити по средѣ ихъ рекуще се твоѥ а се моѥ. ПНЧ ХIV, 13г) Osamljenost in kompleksna stilistična oblikovanost besedilnega odlomka potrjujeta Sak – SENT kot izolirano določilno možnost Вѣдѣти: Pojavlja se ob pomenu (1), pri čemer gradivo izkazuje dokaj redke zglede med 11 in 14 st ter v 18 st (11.–14. st. аще кто продаеть раба. і вѣдыи его аще тать есть. ілі неистовъ или бѣсенъ. да повѣсть ѡ томь купующему. КР 1284, 292а; 18. st. Аще и не вѣм тя, кто еси, господине честный: ... Жив 161) Знать: Pojavlja se ob pomenu (1) in je gradivsko izpričana z redkimi zgledi iz 11 –14 st ( ѡна же възьмши рыбы нача ѡмывати. и пропорши обрѣте камень многочьньнъ зѣло. и не знаяше ѥго что ѥсть. ПрЛ ХIII, 80б) 710 [29] Določilna možnost naSak – vSlok Мнить: Pojavlja se ob pomenu (4); naSak ima vlogo razmernega vsebinskega udeleženca (blizu vlogi prizadeto), medtem ko določilo vSlok nastopa kot vsebina suma (pomensko razmerje sumiti – koga – za kaj) Možnost je izpričana z osamljenim zgledom iz 17 st ( А въ томъ деи на меня игуменъ и старцы не мните, что язъ изъ-за нихъ вывесъ своего сторинного Лучинского крестьянина, а не ихъ по государевѣ грамотѣ монастырского крестьянина. Арх Стр II, 431 1616г ) Določilo naSak se najbrž povezuje s funkcijo »объекта-адресата при глаголах, обозначающих направленное действие духовного характера« (pri umevanjskih pomenih se ne pojavlja!), prim strus Господи, Боже мой, на тя уповах, и спаси мя Лавр Л , 130, drugače Разъгнѣвася ... на отци наши Лавр Л , 84 (Lomtev, 1956, 429–430; Kopečný, 1973, 120–121) Več o vSlok kot vsebinskem (delibera-tivnem) predmetu, ki se ob pomensko sorodnih glagolih pojavlja tudi v sod rus jeziku (npr Подозревать в обмане Oжегов), v [9] SENT (увѣдаша князя, оже идеть) oz njen položaj med Sak – Sak // Part ( увѣдаша князя идуча) in SENT ( увѣдаша, оже князь идеть; Harpaleva, 1973, 128) Vmesni položaj vezljivosti Sak – SENT oz njeno samostojnost med možnostmi Sak – Sak // Part in SENT domneva že A A Potebnja (1874, 227–229) 710 Zgled iz pisem Avvakuma priča o tem, da se je določilna možnost Sak – SENT ob знать pojavljala tudi kasneje, tj do vključno 17 st 433 VGU_Groselj_FINAL.indd 433 24.11.2011 8:49:00 [30] Določilna možnost oSlok – Sins Мѣнѧти: V edini gradivsko izpričani določilni možnosti glagola мѣнѧти nastopa določilo оSlok kot nepropozicijski razmerni vsebinski udeleženec, ki mu nosilec mišljenjskega procesa pripisuje vsebino, lastnost prek predikativnega Sins Osamljen zgled ob pomenu (1) je iz 14 –15 st ( ѥврѣи иже знамения просѧть мнѧщесѧ оубо яко же древле при мои(си) блг(д)ти и чюдеса приѥмлюще. а не вѣедуще(с). яко древле сатоны своѥго чина ѿпадоша. но и великыи павелъ о томъ соблазнымь мѣнѧѥть. пьрси же волхованию обьщають(с). Пал 1406, 59а) Pomenska razmerja v zgledu kažejo na to, da določilna možnost oSlok – Sins predstavlja križanje (kontaminacijo) možnosti oSlok (prim predvsem [2] in [8]) ter [17] Sak – Sins (prim tudi [15]); izhodišče za križanje je verjetno v strus obdobju še močna sopomenskost določil Sak in oSlok v vlogi t i deliberativnega predmeta Domnevam, da je bila možnost [30] izjemno redka [31] Določilna možnost oSlok – SENT Вeдaть: V določilni možnosti oSlok – SENT, ki se pojavlja ob pomenu (1), ima SENT vlogo propozicijskega vsebinskega udeleženca (z verjetno predikativno funkcijo), ki se pripisuje razmernemu vsebinskemu udeležencu v obliki oSlok (pomensko razmerje vedeti – kaj – o kom, čem) Gradivsko je možnost izkazana z redkimi primeri iz obdobja med 11 in 14 st ( А ѡплатцѣх же вѣдаа боуди, яко ѡплатцѣ ветхыа Жидовскыа жертвы соуть. Никиф М На Лат Д 1121г ; Данилови ... не вѣдаше ѡ братѣ. с кимъ. кдѣ есть. ЛИ ок 1425, 260 об (1232)) Določilna možnost oSlok – SENT, v kateri naj bi bila predmetna vsebina porazde-ljena med glavnim in odvisnim stavkom ( vsebinski odvisnik pojasnjuje, dopolnjuje predmet in povedkov glagol v glavnem stavku), je sorodna Sak – SENT (prim [28]); v zgodovini rus jezika je izkazana z redkimi zgledi, npr гадали о смерти гса како бы его льстиве зымали да оубили Страсти Христовы, 1 (iz obdobja med 15 in 17 st ; po Harpaleva, 1973, 129) 4.6.2.2.6 Prislovno določilo Med določilnimi možnostmi vzpostavljam tudi [32] ADV, čeprav je njegov status določila problematičen Razlaga ADV je v poglavju 4.7 434 VGU_Groselj_FINAL.indd 434 24.11.2011 8:49:00 4.6.3 Vezljivost glagolov umevanja v ruskem jeziku 4.6.3.1 Glagol МЫСЛИТЬ Rus мыслить (star -и), -шлю, v 18 in 19 st konkurenčno -шлю in -слю (prim SRja18, XIII, 96; Pušk , II, 648), v 20 st samo -слю, -ит (SSRja, VI, 1420–1421) nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, razmišljati’; (2) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ ter (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ (prim SRja11–17, IX, 332–333; SRja18, XIII, 96; Pušk , II, 648; SSRja, VI, 1420–1421) 4.6.3.1.1 Desna vezljivost Rus мыслить izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 133: Desne določilne možnosti rus. мыслить 11.–14. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [1] brez 1 [2] Sak 1 2 3 [5] naSak 3 [7] kSdat 3 [8] oSlok 1 [12] INF 1 2 [13] SENT 1 [14] PG 1 [16] Sak – Sdat 3 [19] Sak – naSak 3 [22] Sak – doSgen 3 [24] Sak* – oSlok 1 [32] ADV 1 Dal’, II, 365; Srezn., II, 216; Pušk., II, 648; SRja11–17, IX, SRja18, SDRja11–14, SSRja, VI, 332–333 XIII, 96 V, 81 1420–1421; Ožegov: 372 435 VGU_Groselj_FINAL.indd 435 24.11.2011 8:49:00 4.6.3.1.1.1 Pregled desnih določil Med določilnimi možnostmi najdemo tiste (1) brez desnega določila in z desnimi določili Z enim desnim določilom se pojavljajo: (2) sklonsko določilo [2] Sak; (3) predložnosklonsko določilo [5] naSak, [7] kSdat, [8] oSlok; med (4) nedoloč- niška in odvisniška določila sodijo [12] INF, [13] SENT, [14] PG V primeru (5) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih možnostih: [16] Sak – Sdat, [19] Sak – naSak, [22] Sak – doSgen, [24] Sak* – oSlok Poseben status pa ima verjetno določilo [32] ADV 4.6.3.1.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.1.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 134: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (1) ‘misliti, razmišljatiʼ 11.–14. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [1] brez [2] Sak [8] oSlok [12] INF [13] SENT [14] PG [24] Sak* – oSlok [32] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da so stabilni vezavnostni vzorci naslednji: Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok ter Snom – VF – SENT V različici zgornjega pomenskega razmerja je vzpostavljeno razmerje med nosilcem mišljenja in procesom samim (izražanje mišljenjske sposobnosti) Razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, ki ga analizirano gradivo potrjuje kot stabilnega od 18 st naprej 436 VGU_Groselj_FINAL.indd 436 24.11.2011 8:49:00 Med 11 in 18 st je bil stabilen (ali vsaj pogost) tudi vzorec Snom – VF – INF z določilom INF kot različico SENT ob izpolnjenem pogoju enakosti osebkov Analizirano gradivo možnosti po 18 st ne potrjuje več Kot nestabilni (ali vsaj manj stabilni) se kažejo naslednji vezavnostni vzorci (potrjeni le v izoliranih časovnih obdobjih z osamljenimi zgledi): Snom – VF – PG, Snom – VF – Sak* – oSlok in Snom – VF – ADV Določilo PG je razli- čica SENT ob določenih sporočanjsko-stilističnih pogojih; čeprav je izpričano le z enim zgledom, domnevam, da je bilo nekoliko pogostejše (vsaj v umetnostnih besedilih) Osamljena vezava Snom – VF – ADV vključuje »nadomestno« določilo, ki se pojavlja na mestu vsebinskega udeleženca v obliki zaimenskega prislova V različici zgornjega pomenskega razmerja lahko nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec); razmerju ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak* – oSlok iz 18 st ; Sak* predstavlja »nadomestno« (prislovno) določilo na mestu vsebinskega udeleženca 711 Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba vsaj za 17 st upoštevati še najbrž redke vzorce Snom – VF – proSak // naSak712 ( сказывают что им помога(т) датцкому королю. то(л)ко мудрые люди про то иноко мыслят VK I, 25 4; и на то мыслят чтоб имъ море от воров и разбоиников очисти(т) VK II, 73 524) ter Snom – VF – Sak* – proSak; slednji ustreza pomenskemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec ( а что про то мысли(т) что под Колыванью в такое студена[е] погоде (sic!) пала туча мух на снѣгъ и про то здѣшних мѣстъ люди добрѣ сумневаютца VK II, 43 269; Maier, 2006, 61–62) 4.6.3.1.2.2 Pri pomenu (2) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ so izpričane naslednje dolo- čilne možnosti: 711 O pogostnosti določil ADV oz Sak* si ne upam sklepati, verjetno pa lahko vsaj domnevam tudi za rus zglede tipa misliti – tako, kako ali misliti – dobro, slabo – o kom, čem; domnevo podpirata osamljena zgleda v rus in stanje v ostalih slov jezikih 712 Določilno možnost naSak sprejemam z zadržkom; glede na gradivo bi šlo prej za možnost SENT z navezovalnim naSak V B Krys’ko vzpostavlja pri glagolih umevanja tudi vezavnostni vzorec Snom – VF – Sgen, a ga pri glagolu мыслить gradivsko ne potrdi, kar je glavni razlog, da ga ne navajam 437 VGU_Groselj_FINAL.indd 437 24.11.2011 8:49:00 Tabela 135: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (2) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [12] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko je možnost Snom – VF – Sak nestabilna; izoliran zgled slednje je vezan na 14 st Določilo INF v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa ne preseneča, Sak pa je na tem položaju neobičajen 4.6.3.1.2.3 Pri pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 136: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [5] naSak [7] kSdat [16] Sak – Sdat [19] Sak – naSak [22] Sak – doSgen Komentar: Pomen (3), ki sodi v starejša obdobja rus jezika (11 –18 st ), oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Na podlagi gradiva sklepam, da je najbolj stabilen (in najpogostejši) vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – naSak 713 Razmerju ustrezata tudi manj stabilna 713 Možnost rekonstrukcije določilne možnosti Sak – naSak tudi za 18 st omogoča SRja18 (ХIII, 97), ki navaja (verjetno frazeologizirano) pomensko možnost (v sklopu pomena ‘иметь намерение, собираться что-л сделать’) м. зло, вред, худое (на кого, кому) 438 VGU_Groselj_FINAL.indd 438 24.11.2011 8:49:00 Snom – VF – Sak – Sdat // doSgen; o njuni izoliranosti govori dejstvo, da je prva izpričana z dvema (v enem primeru je vsebina pozitivna), druga pa le z enim zgledom Gradivo izkazuje tudi »reducirane« vezavnostne možnosti, v katerih je prisotno eno od dveh desnih določil (pričakovanih po pomenskem razmerju) Najpogostejši »reducirani« vzorec je Snom – VF – naSak (med 11 in 14 st ), medtem ko sta Snom – VF – Sak // kSdat z določiloma Sak, kSdat na mestu vsebinskega oz razmernega vsebinskega udeleženca bolj izolirana (prva možnost je izpričana z zgledom v 11 in 18 st , druga v 17 st ) Dopolnitev: Ob že vzpostavljenih možnostih pri pomenu (3) je treba vsaj za strus upoštevati še najbrž redko Snom – VF – Sgen – naSak ( послалися одного на имя. Идикгия. до Аксакъ Темиря. на мене ли(хо)го мысляче ГрЮЗ No 58 (Krys’ko, 2006, 204) 4.6.3.2 Glagol МЫСЛИВАТИ SRja11–17 (IX, 332) navaja za rus jezik 16 –17 st k мыслити tvorjen drugotni nedov (iter ) мысливати (izpeljanka na -ivati; Vaillant, 1966, 485, 492) Glagol je izoliran, saj ga izpričuje en zgled z domnevnim pomenom (1) ‘nameravati, za-mišljati si’ 714 Slovar je treba dopolniti, saj gre dejansko za pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 4.6.3.2.1 Desna vezljivost Rus мысливати izkazuje med določilnimi možnostmi [16] Sak – Sdat (z dvema določiloma) 4.6.3.2.2 Od pomena k določilom Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ oblikuje vezljivostno razmerje z vsebino (običajno negativno), ki jo nosilec usmerja, misli proti prejemniku (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) Razmerju ustreza izoliran zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – Sdat iz 16 st ; izoliranost zgleda onemogoča zanesljivejše zaključke v zvezi z glagolom 714 Prim ‘иметь намрение, предполагать’ (SRja11–17, IX, 332) 439 VGU_Groselj_FINAL.indd 439 24.11.2011 8:49:00 4.6.3.3 Glagol МЫШЛИВАТИ SRja11–17 (IX, 332, 339) navaja za rus jezik 16 –17 st k мыслити tvorjen drugotni nedov (iter ) мышливати (izpeljanka na -ivati; Vaillant, 1966, 485, 492) Glagol je zelo redek, saj ga gradivo izpričuje z dvema zgledoma v pomenih (1) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ ter (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 4.6.3.3.1 Desna vezljivost Rus мышливати izkazuje med določilnimi možnostmi nedoločniško [12] INF in dve določili [19] Sak – naSak 4.6.3.3.2 Od pomena k določilom 4.6.3.3.2.1 V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – INF iz 17 st INF v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca ne preseneča, izoliranost zgleda pa onemogoča zanesljivejše zaključke v zvezi z glagolom nasploh 4.6.3.3.2.2 Pomen (2) oblikuje pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik (večinoma negativna vsebina) Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – naSak iz 17 st ; izoliranost zgleda žal onemogoča zanesljivejše sklepanje v zvezi z glagolom nasploh 4.6.3.4 Glagol МНИТЬ Rus мнить , -ню, -нить nedov 715 izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’, (2) ‘razumeti (prim kaj s čim); pomeniti, predstavljati’; (3) ‘upati, računati na; nameravati’, (4) ‘sumiti, imeti za krivega’ in (5) ‘pričakovati, predvidevati’ (SDRja11–14, V, 93–94; SRja11–17, IX, 190–191; SRja18, XII, 221–222; Pušk , II, 600; SSRja, VI, 1080–1081) Glagol je v 2 pol 20 st označen kot zastarel (Ožegov, 359) 715 Do konca 14 st (po SDRja11–14, V, 93) se kot edina nedol oblika glagola navaja мьнѣти, v naslednjem obdobju (po SRja11–17, IX, 190) sta verjetno soobstajali konkurenčni obliki мнити (мьнити) in мнѣти (мьнѣти), od 18 st naprej pa se navaja zgolj мнить (SRja18, XII, 221) 440 VGU_Groselj_FINAL.indd 440 24.11.2011 8:49:00 4.6.3.4.1 Desna vezljivost Rus мнить izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 137: Desne določilne možnosti rus. мнить 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 5 [8] oSlok 1 [11] Part 1 [12] INF 1 2 3 [13] SENT 1 3 [14] PG 1 [15] Sak – Sak 1 [17] Sak – Sins 1 [18] Sak – jakoSak 1 [21] Sak – zaSak 1 [24] Sak* – oSlok 1 [25] Sak – vSlok 1 [26] Sak – Part 1 [27] Sak – INF 1 [28] Sak – SENT 1 [29] naSak – vSlok 4 [32] ADV 1 Dal’, II, 334; Srezn., II, 229; SRja11–17, IX, SRja18, XII, Pušk., II, 600; SDRja11–14, 190–191 221–222 SSRja, VI, V, 93–94 1080–1081 4.6.3.4.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak; (2) predložnosklonsko določilo [8] oSlok; med (3) deležniška, 441 VGU_Groselj_FINAL.indd 441 24.11.2011 8:49:00 nedoločniška in odvisniška določila sodijo [11] Part, [12] INF, [13] SENT, [14] PG V primeru (4) dveh desnih določil lahko govorimo o naslednjih možnostih: [15] Sak – Sak, [17] Sak – Sins, [18] Sak – jakoSak, [21] Sak – zaSak, [24] Sak* – oSlok, [25] Sak – vSlok, [26] Sak – Part, [27] Sak – INF, [28] Sak – SENT, [29] naSak – vSlok Poseben status pa ima verjetno določilo [32] ADV 4.6.3.4.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.4.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 138: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [8] oSlok [11] Part [12] INF [13] SENT [14] PG [15] Sak – Sak [17] Sak – Sins [18] Sak – jakoSak [21] Sak – zaSak [24] Sak* – oSlok [25] Sak – vSlok [26] Sak – Part [27] Sak – INF [28] Sak – SENT [32] ADV Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT 442 VGU_Groselj_FINAL.indd 442 24.11.2011 8:49:00 Kot manj stabilni (vsaj redkejši) se kažejo naslednji vzorci: Snom – VF – Part // INF // PG (vzorec s Part je osamljen); določila Part, INF ter PG predstavljajo zgolj različice SENT ob določenih slovničnih ali sporočanjsko-stilističnih pogojih Kot redkejši se kaže vzorec Snom – VF – oSlok, ki je tudi pomensko (frazeološko) specifičen (prim ‘imeti visoko mnenje o sebi’ in pomenski vzorec visoko misliti – o sebi) Pri pomenski različici zgornjega razmerja nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); glede na gradivo je relativno stabilen vezavnostni vzorec le Snom – VF – Sak – Sak (11 –18 st ), redkejši so Snom – VF – Sak – Sins // zaSak // jakoSak // vSlok (vsi vzorci so vezani na obdobje 11 –18 st , le vzorec s Sak – Sins na 19 –20 st ) Med vzorci s kompleksnejšo propozicijsko vsebino se kaže kot relativno stabilen Snom – VF – Sak – Part (11 –17 st ), kot osamljena pa Snom – VF – Sak – INF // SENT Nosilec mišljenja lahko pripiše določeno vsebino tudi razmernemu vsebinskemu udeležencu (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec); razmerju ustreza relativno stabilen vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok (med 11 st in 20 st ) Razmerju misliti – kako (določilo Sak* je izraženo z zaimenskim prislovom) pa ustrezajo osamljeni zgledi vzorca Snom – VF – ADV Dopolnitev: Ob že vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba upoštevati še strus zgled domnevno redkega vzorca Snom – VF – Sgen ( боятися имать прѣдъ мое лице прити. мьня не (от)пущена грѣха его УСб 247г) Določilu Sak konkurenčni Sgen naj bi bil dobro zastopan pri glagolih zaznavanja, redek pa pri pomensko sorodnih umevanjskih (Krys’ko, 2006, 196–199) 716 L A Glinkina (1968, 143) v obravnavi dvojnega dajalnika navaja tudi zgled Или мниши ... и царю повелеваему быти? Письма Ив ІV, 136–136 об , kar bi kazalo na verjetno redko in problematično vezavo Snom – VF – Sdat – INF ( dajalnik z nedoločnikom, dativus cum infinitivo) 717 716 Zgled je sicer nekoliko težaven, saj bi na pojavitev Sgen lahko vplivala bližina nikalnice; poleg tega gre v zgledu najbrž za določilno možnost dvojnega rodilnika (Sgen – Sgen), v kateri se prvemu Sgen ( грѣха его) v miselnem procesu pripisuje vsebina, lastnost prek drugega predikativnega Sgen (po ujemanju, (от)пущена; prim Stecenko, 1977, 114) O razvoju predmetne funkcije pri Sgen (in t i protogenitivu), prim Krys’ko, 2006, 176–177 717 Ob zgledu se postavlja vprašanje, ali se lahko tovrstni dvojni dajalnik (oz vezljivost Sdat – INF) obravnava kot stcsl dajalnik z nedoločnikom ( DcI), v katerem ima Sdat vlogo prejemnika dejanja, ki se mu pripisuje kompleksna propozicijska vsebina v obliki določila INF (prim Večerka, 2002, 444–445) ali pa kaže ruski zgled že na možnostni oz nujnostni pomen byti < *jestь byti in skladenjsko strukturo Sdat – byti – Sdat, ki že »narejena« vstopa v dvodelni stavek (Čagiševa, 1978, 138) V prvem primeru je sama struktura Sdat – INF 443 VGU_Groselj_FINAL.indd 443 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.4.2.2 Pri pomenu (2) ‘razumeti (prim kaj s čim); pomeniti, predstavljati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 139: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (2) ‘razumeti (prim. kaj s čim); pomeniti, predstavljati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [12] INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljeno relacijsko pomensko razmerje (‘pomeniti, predstavljati’) med nosilcem pomenske vsebine in pomensko vsebino Pomenu, ki je za мнить izkazan le med 11 in 17 st , ustreza stabilnejši vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak;718 ob njem se pojavlja le izoliran zgled možnosti Snom – VF – INF 4.6.3.4.2.3 Pri pomenu (3) ‘upati, računati na; nameravati’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 140: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (3) ‘upati, računati na; nameravati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [12] INF [13] SENT Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljeno razmerje med nosilcem upanja, namere in vsebino (pomenski vzorec nosilec upanja itn – vsebina) Na podlagi gradiva sklepam, da razmerju ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (11 –20 st ),719 medtem ko je Snom – VF – SENT osamljen; izoliran zgled slednjega je vezan na 14 –15 st , kaže pa na približevanje pomenu ‘misliti’ namreč vezljiva (in sopomenska Sak – Part in Sak – INF), medtem ko je v drugem primeru le ena izmed realizacijskih možnosti določila INF oz SENT 718 Edini zgled, ki ustreza pomenskemu razmerju med nosilcem razumevanja in njegovo vsebino (prim razumeti – / s čim/ – kaj), je волъ оубо е(с) ч(с)ть мню живо(т). оселъ же неч(с)ть вѣща иѡиль. ГБ ХIV, 37г 719 SSRja (VI, 1080–1081) navaja kot primer pomenske možnosti В семье моей я мнил найти отраду, Я дочь мою мнил осчастливить браком. БГ VII 36,37, ki ga navaja tudi Pušk Kljub primeru iz 19 st domnevam, da pomen in določilna možnost ustrezata tudi stanju 1 pol 20 st 444 VGU_Groselj_FINAL.indd 444 24.11.2011 8:49:01 INF v vlogi vsebinsko-namernega udeleženca propozicijskega tipa (tudi v smislu vsebine upanja) ne preseneča, SENT pa je neobičajen 4.6.3.4.2.4 Pomen (4) ‘sumiti, imeti za krivega’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec sumljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina suma, krivde; ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – naSak – vSlok, ki je z osamljenim zgledom izpričan samo za 17 st 4.6.3.4.2.5 Pri pomenu (5) ‘pričakovati, predvidevati’ je vzpostavljeno vezljivostno razmerje med nosilcem pričakovanja, predvidevanja ter vsebino; ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je z redkimi zgledi – tako kot pomen – izpričan samo za 18 st 4.6.3.5 Glagol МѢНИТИ Rus мѣнити, -ню, -нить nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’, (2) ‘razumeti, misliti si’ ( kaj s čim), tudi v smislu ‘pomeniti, predstavljati’; (3) ‘imenovati, omenjati’ in (4) ‘obljubljati’ (SRja11–17, IX, 86; SDRja11–14, V, 104) Glagol je izpričan samo v obdobju med 11 in 17 st 4.6.3.5.1 Desna vezljivost Rus мѣнити izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 141: Desne določilne možnosti rus. мѣнити 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 3 [8] oSlok 1 [15] Sak – Sak 1 2 [16] Sak – Sdat 4 [17] Sak – Sins 1 [26] Sak – Part 1 [28] Sak – SENT 3 SRja11–17, IX, 86; SDRja11–14, V, 104 445 VGU_Groselj_FINAL.indd 445 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.5.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonsko določilo [2] Sak, (2) predložnosklonsko določilo [8] oSlok V primeru (3) dveh desnih določil pa lahko govorimo o možnostih [15] Sak – Sak, [16] Sak – Sdat, [17] Sak – Sins, [26] Sak – Part, [28] Sak – SENT 4.6.3.5.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.5.2.1 Pri pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ so izpričane te določilne možnosti: Tabela 142: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [8] oSlok [15] Sak – Sak [17] Sak – Sins [26] Sak – Part Komentar: V primeru pomena (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec mi- šljenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu je v obdobju 11 –14 st ustrezal relativno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, medtem ko je Snom – VF – oSlok izkazan z osamljenim zgledom iz 16 st V pomenski različici nosilec mišljenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavčnega člena (pomenski vzorec nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustrezata relativno stabilna (a verjetno manj pogosta) vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Part (med 11 in 17 st ) Ob njiju sem v gradivu zasledil izoliran zgled vzorca Snom – VF – Sak – Sins (15 –16 st ) 4.6.3.5.2.2 Pri pomenu (2) ‘razumeti, misliti si’ ( kaj s čim), tudi v smislu ‘pomeniti, predstavljati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: 446 VGU_Groselj_FINAL.indd 446 24.11.2011 8:49:01 Tabela 143: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (2) ‘razumeti, misliti si’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [15] Sak – Sak Komentar: Pomen (2) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina Razmerju ustreza relativno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je izpričan med 11 in 17 st Znotraj pomena se vzpostavlja še eno razmerje (opisal bi ga kot relacijskega ‘pomeniti, predstavljati’),720 tj nosilec pomenske vsebine – pomenska vsebina Tudi v primeru tega razmerja je vzorec Snom – VF – Sak relativno stabilen v celotnem obdobju med 11 in 17 st V različici pomenskega razmerja lahko nosilec razumevanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost prek predikativnega stavč- nega člena (pomenski vzorec nosilec razumevanja – prizadeto – vsebina), kar ustreza osamljenemu zgledu vzorca Snom – VF – Sak – Sak iz 15 st 4.6.3.5.2.3 Pri pomenu (3) ‘imenovati, omenjati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 144: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (3) ‘imenovati, omenjati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [28] Sak – SENT Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljeno pomensko razmerje med nosilcem dejavnosti ‘imenovati, omenjati’ ter vsebino; razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki pa je z redkimi zgledi izpričan le za obdobje med 14 in 17 st 721 720 Zanimivo je, da avtorji slovarjev rus jezika 11 –17 st ne vzpostavljajo posebnega pomena (le SDRja 11–14 vzpostavlja podpomen ‘символизировать, обозначать’) 721 Zgled s PPPr (prim Псалъмь въину да будеть въ устѣхъ твоихъ, б͠ъ бо мѣнимъ прогонить бѣсы. Изб Св 1076г , 277) pa potrjuje določilno možnost tudi za predhodno obdobje 447 VGU_Groselj_FINAL.indd 447 24.11.2011 8:49:01 V gradivu je tudi obrobna pomenska možnost, ko nosilec prek dejavnosti ‘imenovati, omenjati’ vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) pripiše kompleksno vsebino Pomenskemu vzorcu nosilec imenovanja – prizadeto – vsebina ustreza izoliran zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – SENT 4.6.3.5.2.4 V primeru pomena (4) ‘obljubljati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec obljubljanja – vsebina – prejemnik, ki mu ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat Verjetno osamljenost pomena potrjuje izoliran zgled iz 13 –14 st 4.6.3.6 Glagol МѢНѦТИ Rus drugotni nedov мѣнѧти, -ѧю, -ѧѥть (izhodiščno balto-slov iter s pripono -a-je-, -a-ti; prim Vaillant, 1966, 475–476) pomeni (1) ‘imeti za’ ter (2) ‘razumeti, misliti si, predstavljati si’ (SDRja11–14, V, 104) Glagol je izpričan samo v 11 –14 st z dvema zgledoma, kar priča o njegovi izoliranosti 4.6.3.6.1 Desna vezljivost Rus glagol мѣнѧти izkazuje med določilnimi možnostmi le [30] oSlok – Sins 4.6.3.6.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.6.2.1 V primeru pomena (1) je vzpostavljeno vezljivostno razmerje, v katerem nosilec mišljenja pripiše razmernemu vsebinskemu udeležencu vsebino, lastnost prek predikativnega Sins (dob misliti – o kom, čem – [biti] kakšen) Omenjenemu razmerju ustreza zanimiv vezavnostni vzorec Snom – VF – oSlok – Sins, ki je gradivsko izpričan z osamljenim zgledom iz obdobja med 11 in 14 st , kar onemogoča zanesljivejše sklepanje v zvezi z vezljivostjo 4.6.3.6.2.2 Pomen (2) je v gradivu izpričan z zgledom, ki predstavlja pomensko razlago drugega glagola;722 zgled je neustrezen za vezljivostno analizo 722 Pomen (2) je v gradivu izkazan zgolj z gloso (pomensko razlago glagola знаменаѥть), prim вънѥгда г͠лати. сверѣпа ѥсть похоть зълая. мѣняѥть явлѧѥтьсѧ. знаменаѥть яко сама възникъши СбТр ХII/ХIII, 136 [ мѣняѥть явлѧѥтьсѧ – глоссы к знаменаѥть] (SDRja11–14, V, 104), zaradi česar ni uporaben za vezljivostno analizo 448 VGU_Groselj_FINAL.indd 448 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.7 Glagol УМЕТЬ Rus уметь, умею nedov izkazuje pomenе (1) ‘razumeti’, (2) ‘vedeti, poznati’, (3) ‘znati’ ter (4) ‘biti sposoben, moči’ (Srezn , III, 1224; Dal’, IV, 497; SSRja, XVI, 596) 4.6.3.7.1 Desna vezljivost Rus уметь izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 145: Desne določilne možnosti rus. уметь 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 2 3 [3] Sdat 3 [12] INF 2 3 4 [13] SENT 1 2 Dal’, IV, 497; Pušk., IV, 696; Srezn., III, SSRja, XVI, 596; Ožegov, 1224 832–833 4.6.3.7.1.1 Pregled desnih določil Rus glagol уметь izkazuje le določilne možnosti z enim desnim določilom: (1) sklonsko določilo [2] Sak, [3] Sdat; (2) nedoločniško in odvisniško določilo [12] INF in [13] SENT 4.6.3.7.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.7.2.1 Pomen (1) ‘razumeti’ vzpostavlja pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina Pomenska možnost se pri уметь pojavlja le v najstarejšem obdobju (11 –14 st ), osamljen zgled pa zaznamuje vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT 4.6.3.7.2.2 Pri pomenu (2) ‘vedeti, poznati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: 449 VGU_Groselj_FINAL.indd 449 24.11.2011 8:49:01 Tabela 146: Desne določilne možnosti rus. уметь v pomenu (2) ‘vedeti, poznati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [12] INF [13] SENT Komentar: Pomen (2) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec védenja (poznavanja) – vsebina Pomenska možnost se pri glagolu уметь pojavlja le v najstarejšem obdobju (11 –14 st ), na podlagi gradiva pa lahko ocenim, da sta bila prevladujo- ča vezavnostna vzorca verjetno Snom – VF – Sak // SENT; vzorec Snom – VF – INF (izpričan z dvema zgledoma) predstavlja le različico zadnjega (določilo SENT) ob izpolnjenih določenih slovničnih pogojih (enakost osebkov) 4.6.3.7.2.3 Pri pomenu (3) ‘znati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 147: Desne določilne možnosti rus. уметь v pomenu (3) ‘znati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [3] Sdat [12] INF Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da je stabilen in prevladujoč vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (od 11 st do 20 st ) Vzorca Snom – VF – Sak // Sdat sta redkejša (a stabilna) – najbrž tudi zaradi tega, ker ju zaznamujejo specifične lastnosti: Sak je večinoma realiziran zaimensko (nadomešča kompleksnejše določilo), Sdat pa je vezan na predvidljivo leksikalno zapolnitev ( грамота, книга) 4.6.3.7.2.4 V primeru pomena (4) ‘biti sposoben, moči’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec sposobnosti, zmožnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen in dobro izpričan vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Možnost se pojavlja kontinuirano od 11 do 20 st 450 VGU_Groselj_FINAL.indd 450 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.8 Glagol ВѢДѢТИ Rus вѣдѣти, вѣм(ь), вѣст(ь) nedov izkazuje naslednje pomene: (1) ‘vedeti, poznati’ (tudi ‘spoznavati, zavedati se, razumeti’; slednje predvsem v 18 st ), (2) ‘znati, moči’ in (3) ‘voditi, upravljati’ (SDRja11–14, II, 290–291; SRja11–17, II, 45–46; SRja18, II, 242–243) 723 4.6.3.8.1 Desna vezljivost Rus вѣдѣти izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 148: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 3 [4] Sins 3 [8] oSlok 1 [11] Part 1 [12] INF 1 2 [13] SENT 1 [15] Sak – Sak 1 [28] Sak – SENT 1 Srezn., I, 481–482; SRja11–17, II, SRja18, II, SDRja11–14, 45–46 242–243 II, 290–291 4.6.3.8.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (1) sklonski določili [2] Sak ter [4] Sins; (2) predložnosklonsko določilo [8] oSlok; med (3) deležniška, nedoloč- niška in odvisniška določila sodijo [11] Part, [12] INF, [13] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih določilnih možnostih: [15] Sak – Sak in [28] Sak – SENT 723 Glagol вѣдѣти se glede na analizirana slovarska dela pojavlja še v 18 st (SRja18, II, 242–243), medtem ko ga kasneje popolnoma nadomesti k njemu tvorjen drugotni nedov ведать oz star вѣдати (prim nedov na -aje-, -ati; Vaillant, 1966, 448–449, 476); glagola torej soobstajata od najstarejših obdobij rus jezika (tj od 11 st , ne od 12 st , kot navaja P Ja Černyh /1999, 137/) do 18 st Za obdobje od 11 do 17 st se navaja tudi oblika nedoločnika вѣсти (!), sed вѣмь (SRja11–17, II, 45; navaja tudi Dal’, I, 329) 451 VGU_Groselj_FINAL.indd 451 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.8.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.8.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 149: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [8] oSlok [11] Part [12] INF [13] SENT [15] Sak – Sak [28] Sak – SENT Komentar: V pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina (tj védenje samo) Na podlagi gradiva lahko sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT, saj sta bogato gradivsko izpričana v obdobju med 11 in 18 st Manj stabilen je vzorec Snom – VF – INF (INF ustreza SENT pod določenimi slovničnimi pogoji), gradivsko še manj pa Snom – VF – Part, Snom – VF – oSlok (samo 13 oz 18 st ) V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležen-cu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustrezata dva nestabilna vezavnostna vzorca: pogostejši Snom – VF – Sak – SENT in časovno bolj izoliran Snom – VF – Sak – Sak 452 VGU_Groselj_FINAL.indd 452 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.8.2.2 Pri pomenu (2) ‘znati, moči’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 150: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (2) ‘znati, moči’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [12] INF Komentar: Pomen (2) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja, zmožnosti – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da je stabilen – tudi bogato izpričan – samo vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko je vzorec Snom – VF – Sak vezan na izoliran zgled iz 14 st 4.6.3.8.2.3 Pri pomenu (3) ‘voditi, upravljati’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 151: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (3) ‘voditi, upravljati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [4] Sins Komentar: V primeru pomena (3) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec upravljanja – prizadeto ( predmet upravljanja) Gradivo izkazuje osamljene zglede, ki ustrezajo vezavnostnima vzorcema Snom – VF – Sak // Sins Glede na navedeno bi lahko sklepali, da je bil pomen (3) v primeru glagola вѣдѣти obroben 4.6.3.9 Glagol ВЕДАТЬ Rus drugotni nedov вѣдати, -аю, -аѥть, kasneje ведать, -аю, -ает (balto-slov iterativ na -aje-, -ati; Vaillant, 1966, 448–449, 476), gradivsko izpričan od 11 st naprej, izkazuje pomene (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’, (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’, (3) ‘upravljati, voditi’, (4) ‘prištevati, šteti k’ (v administrativno-ekonomskem smislu) ter (5) ‘znati, moči’; zgledi pomena (4) so iz 16 , zgledi pomena (5) pa iz 18 st (SDRja11–14, II, 288; SRja11– 17, II, 43–44; SRja18, II, 240–241; Pušk , I, 223; SSRja, II, 109–110) Glagol je v 2 pol 20 st označen kot zastarel – izvzet je le pomen (3) (Ožegov, 71) 453 VGU_Groselj_FINAL.indd 453 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.9.1 Desna vezljivost Rus вeдaть izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 152: Desne določilne možnosti rus. вeдaть 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 3 [4] Sins 3 [6] proSak 1 [8] oSlok 1 [10] nadSins 3 [11] Part 1 [12] INF 1 5 [13] SENT 1 [15] Sak – Sak 1 [17] Sak – Sins 2 [20] Sak – vSak 4 [23] Sak – kSdat 4 [27] Sak – INF 1 [31] oSlok – SENT 1 Srezn., I, Pušk., I, 223; 478–479; SRja11–17, II, SRja18, II, Dal’, I, 329– SDRja11–14, 43–44 240–241 330; SSRja, II, 288 II, 109–110 4.6.3.9.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo naslednje možnosti: (1) sklonski določili [2] Sak, [4] Sins; (2) predložnosklonska določila [6] proSak, [8] oSlok, [10] nadSins; med (3) deležniška, nedoločniška in odvisniška določila sodijo [11] Part, [12] INF, [13] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa lahko govorimo o naslednjih določilnih možnostih: [15] Sak – Sak, [17] Sak – Sins, [20] Sak – vSak, [23] Sak – kSdat, [27] Sak – INF in [31] oSlok – SENT 454 VGU_Groselj_FINAL.indd 454 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.9.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.9.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 153: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [6] proSak [8] oSlok [11] Part [12] INF [13] SENT [15] Sak – Sak [27] Sak – INF [31] oSlok – SENT Komentar: V pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT, saj sta bogato gradivsko izpričana v celotnem obdobju med 11 in 20 st Nestabilna (v gradivu izkazana z izoliranima zgledoma) sta vzorca Snom – VF – INF // Part (INF, Part ustrezata SENT pod določenimi slovničnimi pogoji), enako pa velja tudi za Snom – VF – proSak // oSlok (zgleda z razmernim vsebinskim udeležencem se pojavljata zgolj v 18 st ) V različici zgornjega razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina); razmerju ustrezajo manj stabilni vezavnostni vzorci (izkazani z osamljenimi zgledi, vezani na določena časovna obdobja): Snom – VF – Sak – Sak // INF Soroden zgornjemu je pomenski vzorec vedeti – o kom, čem – kaj, katerega redki zgledi (11 –14 st ) kažejo na manj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – oSlok – SENT 455 VGU_Groselj_FINAL.indd 455 24.11.2011 8:49:01 Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba za strus upo- števati še določilo Sgen (kot redko konkurenčno možnost k Sak), prim и дахъ ср(д)цю своемоу да вѣдати премдр(с)ти и разоума ГА, 147 (Krys’ko, 2006, 199) 4.6.3.9.2.2 Pri pomenu (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 154: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [17] Sak – Sins Komentar: V primeru pomena (2) (izkazan od 18 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec doživljanja itn – vsebina Glede na gradivo lahko sklepam, da mu ustreza stabilen (dobro gradivsko podprt) vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak. V različici zgornjega razmerja nosilec doživljanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec – prizadeto – vsebina); razmerju ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins, izkazan z osamljenim zgledom iz 18 st 4.6.3.9.2.3 Pri pomenu (3) ‘upravljati, voditi’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 155: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (3) ‘upravljati, voditi’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [4] Sins [10] nadSins Komentar: Pomen (3) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec upravljanja – prizadeto ( predmet upravljanja) Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen (gradivsko dobro podprt) vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak. 456 VGU_Groselj_FINAL.indd 456 24.11.2011 8:49:01 Gradivo izkazuje v pomenu (3) tudi dva manj stabilna vzorca: Snom – VF – Sins, ki se pojavlja samo v 19 –20 st (gradivsko v tem obdobju dobro izpričan), ter Snom – VF – nadSins (osamljen zgled iz 17 st ) 4.6.3.9.2.4 Pri pomenu (4) ‘prištevati, šteti k’ (v administrativno-ekonomskem smislu; 16 st ) sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 156: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (4) ‘prištevati, šteti k’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [20] Sak – vSak [23] Sak – kSdat Komentar: V primeru pomena (4) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec – prizadeto – prejemnik Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – vSak // kSdat; vsak je gradivsko izpričan z osamljenim zgledom iz 16 st 4.6.3.9.2.5 V primeru pomena (5) ‘znati, moči’ (18 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, zmožnosti – vsebina, ustreza pa mu vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, gradivsko izpričan z osamljenim zgledom 724 4.6.3.10 Glagol ВЕДЫВАТЬ Od 19 st je izpričan tudi k ведать tvorjen drugotni nedov (iter ) ведывать , -аю, -ает (prim izpeljanke na -yvati, sed -vae-; Vaillant, 1966, 492) s pomenom ‘vedeti, imeti védenje’ oz ‘знать, иметь о чем сведение’ (Dal’, I, 329; SSRja, II, 110) 4.6.3.10.1 Desna vezljivost Rus glagol ведывать izkazuje med določilnimi možnostmi le sklonsko določilo [2] Sak 724 Ob gradivsko tako izoliranem pomenu in vezljivosti se postavlja vprašanje, ali ne sodi zgled k pomenu (1); ločeno obravnavo pa vendarle upravičujejo drugačne vezljivostne značilnosti 457 VGU_Groselj_FINAL.indd 457 24.11.2011 8:49:01 4.6.3.10.2 Od pomena k določilom V primeru pomena ‘vedeti, imeti védenje’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je gradivsko izpričan z dokaj redkimi zgledi iz 19 –20 st 4.6.3.11 Glagol ЗНАТЬ Rus знать , -аю, -ает nedov izkazuje pomene: (1) ‘vedeti, imeti védenje o’, (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’, (3) ‘preverjati na lastnih izku- šnjah, doživljati’, (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ in (5) ‘biti vidno’ (SDRja11–14, III, 399–400; SRja18, VIII, 213–216; Pušk , II, 151–154; SSRja, IV, 1288–1296) 4.6.3.11.1 Desna vezljivost Rus знать izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 157: Desne določilne možnosti rus. знать 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 3 4 5 [3] Sdat 4 [8] oSlok 1 [9] vSlok 4 [12] INF 4 [13] SENT 1 2 [15] Sak – Sak 1 2 [17] Sak – Sins 2 [21] Sak – zaSak 2 [26] Sak – Part 1 [27] Sak – INF 1 2 [28] Sak – SENT 1 [32] ADV 4 Pušk., II, 151–154; SDRja11–14, SRja18, VIII, Dal’, I, 688–689; III, 399–400 213–216 SSRja, IV, 1288–1296 458 VGU_Groselj_FINAL.indd 458 24.11.2011 8:49:02 4.6.3.11.1.1 Pregled desnih določil Z enim desnim določilom se pojavljajo možnosti: (1) sklonski določili [2] Sak, [3] Sdat; (2) predložnosklonski določili [8] oSlok, [9] vSlok; med (3) nedoločni- ška in odvisniška določila sodita [12] INF, [13] SENT V primeru (4) dveh desnih določil pa se lahko govori o naslednjih možnostih: [15] Sak – Sak, [17] Sak – Sins, [21] Sak – zaSak, [26] Sak – Part, [27] Sak – INF in [28] Sak – SENT Poseben status pa ima verjetno določilo [32] ADV 4.6.3.11.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.11.2.1 Pri pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje o’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 158: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje o’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [8] oSlok [13] SENT [15] Sak – Sak [26] Sak – Part [27] Sak – INF [28] Sak – SENT Komentar: V pomenu (1) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da sta stabilna vezavnostna vzorca predvsem Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT, saj sta bogato gradivsko izpričana v celotnem obdobju med 11 in 20 st Prav tako stabilen, čeprav gradivsko vezan na čas 18 –20 st , se zdi tudi vzorec z razmernim vsebinskim udeležencem Snom – VF – oSlok. V različici razmerja nosilec védenja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) določeno vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina); ustrezajo mu štirje vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak – Sak ter Snom – VF – Sak – Part // INF // SENT Čeprav so vsi nestabilni (osamljeni zgledi) in 459 VGU_Groselj_FINAL.indd 459 24.11.2011 8:49:02 časovno vezani na določena obdobja (11 –14 st : Sak – Part // SENT; 18 st : Sak – Sak, Sak – INF), pa skupno število potrjuje pomensko razmerje Dopolnitev: Ob vzpostavljenih možnostih pri pomenu (1) je treba za 17 st upo- števati še redek vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – proSak, prim а про того мочно зна(т) правду и богобоязнои промыслъ короля Великои Британие VK I 17 56, za 20 –21 st pa Snom – VF – proSak, prim Гусинский ответил, что Путин знал и про майский наезд на офиц „Медиа-Моста“, и о его аресте (zgled iz leta 2000; Maier, 2006, 90) 4.6.3.11.2.2 Pri pomenu (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’ so izpričane naslednje določilne možnosti: Tabela 159: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [13] SENT [15] Sak – Sak [17] Sak – Sins [21] Sak – zaSak [27] Sak – INF Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec priznavanja itn – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da je stabilen – tudi gradivsko bogato izpričan – samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (za celotno obdobje 11 –20 st ), medtem ko je vzorec Snom – VF – SENT v gradivu zastopan z osamljenimi zgledi iz 18 st 725 Različico zgornjega vezljivostnega razmerja predstavlja pomenski vzorec nosilec priznavanja itn – prizadeto – vsebina; ustrezajo mu štirje vezavnostni vzorci: Snom – VF – Sak – Sak // Sins // zaSak ter Snom – VF – Sak – INF Vzorci so sicer nestabilni (osamljeni zgledi), časovno vezani na določena obdobja (11 –14 725 Zaradi prekrivnosti pomenov (1) in (2) bi lahko domnevali, da je bilo zgledov vezavnostne možnosti Snom – VF – SENT ob pomenu (2) v zgodovini rus jezika več (in so morebiti bili uvrščeni k pomenu (1)); lahko pa bi relativno redke zglede ob pomenu (2) uvrstili k pomenu (1) 460 VGU_Groselj_FINAL.indd 460 24.11.2011 8:49:02 st : Sak – Sak; 18 st : Sak – zaSak, Sak – INF; 19 –20 st : Sak – Sins), njihovo skupno število pa vendarle potrjuje vezljivostno možnost 4.6.3.11.2.3 V primeru pomena (3) ‘preverjati na lastnih izkušnjah, doživljati’ je vzpostavljeno razmerje med nosilcem doživljanja in vsebino Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki ga gradivo bogato potrjuje za 11 –20 st 4.6.3.11.2.4 Pri pomenu (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ so izpričane naslednje do-ločilne možnosti: Tabela 160: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [3] Sdat [9] vSlok [12] INF [32] ADV Komentar: Pomen (4) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja, sposobnosti – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da je stabilen samo vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je gradivsko bogato izpričan od 11 do 20 st Nekoliko manj stabilna sta vzorca Snom – VF – INF, Snom – VF – ADV (slednji s predvidljivo leksikalno zapolnitvijo določila ADV), ki sta časovno vezana na čas od 18 do 20 st ; vzorca Snom – VF – Sdat // vSlok (leksikalna zapolnitev Sdat je грамота) sta v analiziranem gradivu izkazana z osamljenimi zgledi iz 18 st (kar bi kazalo na nestabilnost) 4.6.3.11.2.5 V primeru pomena (5) ‘biti vidno’ (brezos ) se vzpostavlja pomenski vzorec s prizadetim z zaznavanjem Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza stabilen 461 VGU_Groselj_FINAL.indd 461 24.11.2011 8:49:02 vezavnostni vzorec VF – Sak, ki se pojavlja od 11 do 18 st (gradivsko je v odnosu do »osebnega« vzorca Snom – VF – Sak izkazan z manj zgledi) 4.6.3.12 Glagol ЗНАВАТЬ Rus знавать, -аю, -ает nedov . (prim drugotni nedov na -vati; Vaillant, 1966, 484–485) izkazuje dva pomena: (1) ‘preverjati na lastnih izkušnjah, doživljati’ in (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’; gradivsko je izpričan od 19 st dalje (Pušk , II, 145–146; SSRja, IV, 1272–1273) 4.6.3.12.1 Desna vezljivost Rus знавать izkazuje naslednje določilne možnosti: Tabela 161: Desne določilne možnosti rus. знавать 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. pomen [2] Sak 1 2 [17] Sak – Sins 2 Pušk., II, 145–146; SSRja, IV, 1272–1273 4.6.3.12.1.1 Pregled desnih določil Rus glagol знавать izkazuje med določilnimi možnostmi sklonsko določilo [2] Sak in možnost z dvema določiloma [17] Sak – Sins 4.6.3.12.2 Od pomenov k določilom 4.6.3.12.2.1 V primeru pomena (1) ‘preverjati na lastnih izkušnjah, doživljati’ je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec doživljanja – vsebina Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza najbrž stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je izpričan z dokaj redkimi zgledi iz 19 –20 st 462 VGU_Groselj_FINAL.indd 462 24.11.2011 8:49:02 4.6.3.12.2.2 Pri pomenu (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’ sta izpričani dve določilni možnosti: Tabela 162: Desne določilne možnosti rus. знавать v pomenu (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’ 11.–14. st. 14.–17. st. 18. st. 19.–20. st. [2] Sak [17] Sak – Sins Komentar: V primeru pomena (2) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec poznavanja – vsebina Na podlagi gradiva lahko sklepam, da mu ustreza verjetno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki je gradivsko dokaj dobro izpričan za obdobje 19 –20 st V različici razmerja nosilec poznavanja pripiše vsebinskemu udeležencu (tip prizadeto) vsebino, lastnost (pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina); ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins, ki ga gradivo potrjuje z osamljenima zgledoma iz 19 st 4.6.4 Povzetek Glagol мыслить v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ kaže na tri pomenska razmerja: (a) pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina je ustaljen, zaznamujejo pa ga stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok ter Snom – VF – SENT (do 20 st ); manj stabilno je desno določilo INF (do 18 st ), redka pa proSak, naSak (17 st ), PG, ADV (19 –20 st ); (b) pomenskemu razmerju med nosilcem mišljenja in procesom ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF, stabilen od 18 st ; (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udele- ženec ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – proSak // oSlok (prvi 17 st , drugi 18 st ) Pomen (2) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ kaže na ustaljen pomenski vzorec nosilec namere – vsebina, ki je stabilno realiziran v tipičnem vezavnostnem vzorcu Snom – VF – INF (strus vzorec s Sak je nestabilen) Pomen (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ odpira pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik (do 18 st ), ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – naSak in nestabilne desne določilne možnosti Sak – Sdat // doSgen (prva 11 –18 st , druga strus ) in Sgen – naSak (strus ) »Reducirani« vzorci so redki: bolj stabilno desno določilo naSak (strus ), vzorca z določiloma Sak (11 –18 st ) in kSdat (14 –17 st ) manj 463 VGU_Groselj_FINAL.indd 463 24.11.2011 8:49:02 Obe modifikacijski izpeljanki z мыслить v skladenjski podstavi sta slabše izpri- čani (samo 16 –17 st ), kar vpliva na nestabilnost vezljivostnih možnosti Glagol мысливати v pomenu (1) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ kaže na pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, ki mu ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat (16 st ) Glagol мышливати v pomenu (1) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ (pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) izkazuje pričakovani vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (17 st ), v (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ ( nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik) pa Snom – VF – Sak – naSak (17 st ) Glagol мнить (v 2 pol 20 st zastarel) v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ kaže na tri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT; manj stabilni so vzorci z desnimi določili Sgen (strus ), oSlok (18 –20 st ; frazeološko), INF (11 –18 st ), Part (strus ), PG (19 –20 st ); nestabilen je tudi vzorec Snom – VF – ADV (11 –18 st ), ki ustreza razmerju misliti – kako; (b) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustrezata dokaj stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Part (11 –18 st , Part do 17 st ), manj stabilni so Snom – VF – Sak – Sins // zaSak // jakoSak // vSlok (vsi 11 –18 st , le Sak – Sins 19 –20 st ), osamljena pa Snom – VF – Sak – INF // SENT (strus ); v 16 st je izpričan tudi vzorec Snom – VF – Sdat – INF ( nosilec mišljenja – prejemnik – vsebina); (c) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec ustreza relativno stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok (11 –20 st ) V pomenu (2) ‘razumeti; pomeniti, predstavljati’(11 –17 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – pomenska vsebina s stabilnejšim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak in izoliranim Snom – VF – INF (strus ) Pomen (3) ‘upati, računati na; nameravati’ kaže na pomenski vzorec nosilec upanja itn – vsebina; pričakovano ga stabilno realizira vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (11 –20 st ), medtem ko je desno določilo SENT izolirano (14 –15 st ) Pomenu (4) ‘sumiti, imeti za krivega’ (17 st ) ustreza pomenski vzorec nosilec sumljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina suma, krivde z nestabilno vezavnostno realizacijo Snom – VF – naSak – vSlok Pomen (5) ‘pričakovati, predvidevati’ (18 st ) in pomenski vzorec nosilec pričakovanja itn – vsebina izkazujeta nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak Glagol мѣнити (do 17 st ) kaže v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina ustreza relativno stabilna vezava Snom – VF – Sak (vsaj 11 –14 st ), medtem ko 464 VGU_Groselj_FINAL.indd 464 24.11.2011 8:49:02 je desno določilo oSlok osamljeno (16 st ); (b) razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustrezata relativno stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Part (11 –17 st ), določilna možnost Sak – Sins pa je izolirana (15 –16 st ) V pomenu (2) ‘razumeti, misliti si’ ( kaj s čim) sta vzpostavljeni dve pomenski razmerji: (a) nosilec razumevanja – vsebina (tudi nosilec pomenske vsebine – pomenska vsebina) je bolj ustaljeno, čemur ustreza tudi relativna stabilnost vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak (11 –17 st ); (b) neustaljenosti pomenskega vzorca nosilec razumevanja – prizadeto – vsebina ustreza nestabilnost vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – Sak (15 st ) Pomen (3) ‘imenovati, omenjati’ oblikuje dva pomenska vzorca: (a) nosilec dejavnosti – vsebina kaže na nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (11 –17 st ); (b) razmerju nosilec imenovanja – prizadeto – vsebina ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – SENT (strus ) Na obrobnost pomena (4) ‘obljubljati’ in pomenskega vzorca nosilec obljubljanja – vsebina – prejemnik kaže nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat (izoliran zgled iz 13 –14 st ) Šibko izpričana modifikacijska izpeljanka мѣнѧти (strus ) v pomenu (1) ‘imeti za’ kaže na pomenski vzorec misliti – o kom, čem – [biti] kakšen, ki mu ustreza vezava Snom – VF – oSlok – Sins (osamljen strus zgled) Zgled pomena (2) ‘razumeti, misliti si, predstavljati si’ je neprimeren za vezljivostno analizo Glagol уметь izkazuje pomen (1) ‘razumeti’ le v strus ; ustrezata mu pomenski vzorec nosilec razumevanja – vsebina in osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF – SENT V pomenu (2) ‘vedeti, poznati’ (strus ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec védenja (poznavanja) – vsebina, ki mu ustrezata prevladujoča vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT, medtem ko je desna do-ločilna možnost INF obrobna Pomen (3) ‘znati’ (11 –20 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec znanja – vsebina, ki mu ustrezajo trije stabilni vezavnostni vzorci: najpogostejši Snom – VF – INF, medtem ko sta desni določili Sak, Sdat redkejši (slednja leksikalno zapolnjena z грамота, книга) Pomen (4) ‘biti sposoben, moči’ (11 –20 st ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec sposobnosti – vsebina, ki ga stabilno realizira vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Glagol вѣдѣти (11 –18 st ) kaže v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ na dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT (do 18 st ), medtem ko so desna določila oSlok (18 st ), Part (strus ) in INF (14 –18 st ) manj stabilna; (b) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – prizadeto – vsebina ustrezata dva nestabilna vezavnostna vzorca: Snom – VF – 465 VGU_Groselj_FINAL.indd 465 24.11.2011 8:49:02 Sak – Sak // SENT (prvi samo strus , drugi do 18 st ) Pomen (2) ‘znati, moči’ (11 –18 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec znanja itn – vsebina, ki mu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, medtem ko je desno določilo Sak izolirano (14 st ) Pomen (3) ‘voditi, upravljati’ sodi v 13 –17 st (obrobnost) in vzpostavlja pomenski vzorec nosilec upravljanja – prizadeto ( predmet upravljanja), ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // Sins (osamljeni zgledi) Glagolu вѣдѣти konkurenčna modifikacijska izpeljanka вeдaть (v 2 pol 20 st zastarela) kaže v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ na tri pomenska razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezata stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak ter Snom – VF – SENT, medtem ko so določilne možnosti proSak, oSlok (18 st ), Sgen, Part (strus ) in INF (14 –17 st ) nestabilne; (b) pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina se kaže kot manj običajen, saj mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // INF (11 –14 st oz 18 st ); (c) enako velja za pomenski vzorec vedeti – o kom, čem – kaj, ki mu ustreza manj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – oSlok – SENT (samo strus ) Pomen (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’ (od 18 st ) vzpostavlja dve razmerji: (a) pomenski vzorec nosilec doživljanja itn – vsebina kaže na prekrivno stabilno vezavo Snom – VF – Sak; (b) pomenskemu vzorcu nosilec – prizadeto – vsebina ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sins (18 st ) Pomen (3) ‘upravljati, voditi’ (19 –20 st ) kaže na pomenski vzorec nosilec upravljanja – prizadeto ( predmet upravljanja); ustreza mu stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak; desni določili Sins (18 –20 st ) in nadSins (17 st ) sta manj stabilni Pomen (4) ‘prištevati, šteti k’ (v administrativno-ekonomskem smislu; samo 16 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec – prizadeto – prejemnik, ki mu ustrezata nestabilna vezavnostna vzorca VF – Sak – vSak // kSdat V pomenu (5) ‘znati, moči’ (18 st ) je vzpostavljen pomenski vzorec nosilec znanja, zmožnosti – vsebina, ki mu ustreza nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Slabo izpričana modifikacijska izpeljanka ведывать (19 –20 st ) izkazuje pomen ‘vedeti, imeti védenje’ (pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina), ki mu ustrezajo redki zgledi vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak Glagol знать kaže v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje o’ na tri razmerja: (a) pomenskemu vzorcu nosilec védenja – vsebina ustrezajo stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT, Snom – VF – oSlok (slednji samo 18 –20 st ) ter nestabilen Snom – VF – proSak (20 –21 st ); (b) pomenski vzorec nosilec védenja – prizadeto – vsebina je manj običajen, čemur ustreza nestabilnost 466 VGU_Groselj_FINAL.indd 466 24.11.2011 8:49:02 vezavnostnih vzorcev Snom – VF – Sak – Part // SENT (od 11 do vključno 14 oz 17 st ) in Snom – VF – Sak – Sak // INF (18 st ); (c) še manj je ustaljen pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec z nestabilnim vezavnostnim vzorcem Snom – VF – Sak – proSak (17 st ) Pomen (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’ (11 –20 st ) vzpostavlja dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec priznavanja itn – vsebina ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, medtem ko je desno določilo SENT nestabilno (18 st ); (b) pomenski vzorec nosilec priznavanja itn – prizadeto – vsebina potrjujejo nestabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak – Sak (strus ), Snom – VF – Sak – zaSak // INF (18 st ), Snom – VF – Sak – Sins (19 –20 st ) Pomen (3) ‘preverjati na lastnih izkušnjah, doživljati’ (11 –20 st ) oblikuje pomenski vzorec nosilec doživljanja – vsebina, ki mu ustreza stabilna vezavnostna realizacija Snom – VF – Sak Pomen (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ (11 –20 st ) vzpostavlja pomenski vzorec nosilec znanja itn – vsebina, s katerim se prekriva stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak; nekoliko manj stabilni sta desni določili INF, ADV (18 –20 st ), medtem ko sta Sdat in vSlok izjemni (18 st ) V pomenu (5) ‘biti vidno’ (brezos ; 11 –18 st ) se vzpostavlja pomenski vzorec s prizadetim z zaznavanjem, ki mu ustreza samo stabilen vezavnostni vzorec VF – Sak Šibko izpričana modifikacijska izpeljanka знавать (19 –20 st ) kaže v pomenu (1) ‘preverjati na lastnih izkušnjah, doživljati’ na pomenski vzorec nosilec doživljanja – vsebina; ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (redki zgledi) Pomen (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’ oblikuje dve pomenski razmerji: (a) pomenskemu vzorcu nosilec poznavanja – vsebina ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak; (b) manj ustaljen je pomenski vzorec nosilec poznavanja – prizadeto – vsebina, kar se kaže v osamljenih zgledih vezavnostnega vzorca Snom – VF – Sak – Sins (19 st ) 4.6.5 Primerjava vezave glagolov umevanja (glagoli mišljenja in glagoli védenja) v ruskem jeziku 4.6.5.1 Pomeni glagolov mišljenja V skupino glagolov mišljenja sodijo мыслить, мнить, мѣнити (poleg njih se v skupini nahajajo izpeljanke мысливати, мышливати, мѣнѧти) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene:726 726 Za opredelitev primerljivega pomena glej 1.3.1 in 1.3.2 467 VGU_Groselj_FINAL.indd 467 24.11.2011 8:49:02 Tabela 163: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v ruščini мыслить мысливати мышливати мнить мѣнити мѣнѧти a. ‘misliti; imeti za’ (1) (1) (1) (1) ‘nameravati, b. (2) (1) (3) zamišljati si’ ‘misliti, c. (3) (1) (2) snovati v škodo…’ ‘razumeti; d. (2) (2) (2) pomeniti’ ‘sumiti, e. (4) imeti za krivega’ ‘pričakovati, f. (5) predvidevati’ ‘imenovati, g. (3) omenjati’ h. ‘obljubljati’ (4) 4.6.5.2 Stabilnost pomenov glagolov mišljenja in njihove vezavnostne možnosti 4.6.5.2.1 Pomen a. ‘misliti; imeti za’ Pomen ‘misliti; imeti za’ izkazujejo glagoli мыслить (1), мнить (1), мѣнити (1) in мѣнѧти (1) V primeru glagolov мыслить in мнить je pomen potrjen za obdobje 11 –20 st , pri glagolu мѣнити se pojavlja v 11 –17 st (tako kot sam glagol), pri мѣнѧти pa v 11 –14 st (tako kot sam glagol) Število zgledov in časovna opredelitev pojavljanja glagola мѣнѧти potrjujeta njegovo izoliranost Glagol мыслить ne izkazuje podpomena ‘imeti za’, glagol мѣнѧти pa ‘misliti’, kar vpliva na njune vezljivostne lastnosti 468 VGU_Groselj_FINAL.indd 468 24.11.2011 8:49:02 4.6.5.2.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti; imeti za’ Tabela 164: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti; imeti za’ v ruščini мыслить мнить мѣнити мѣнѧти Snom – VF 18.–20. st. Snom – VF – Sak 11.–20. st. 11.–20. st. 11.–14. st. Snom – VF – Sgen 11.–14. st. Snom – VF – naSak 17. st. Snom – VF – proSak 17. st. Snom – VF – oSlok 11.–20. st. 18.–20. st. 14.–17. st. Snom – VF – Part 11.–14. st. Snom – VF – INF 11.–18. st. 11.–18. st. Snom – VF – SENT 11.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – PG 19.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak 11.–18. st. 11.–17. st. Snom – VF – Sak – Sins 19.–20. st. 15.–16. st. Snom – VF – Sak – zaSak 18. st. Snom – VF – Sak – jakoSak 14.–17. st. Snom – VF – Sak* – proSak 17. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 18. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sak – vSlok 11.–18. st. Snom – VF – Sak – Part 11.–17. st. 11.–17. st. Snom – VF – Sak – INF 11.–14. st. Snom – VF – Sak – SENT 11.–14. st. Snom – VF – Sdat – INF 16. st. Snom – VF – oSlok – Sins 11.–14. st. Snom – VF – ADV 19.–20. st. 11.–18. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci 469 VGU_Groselj_FINAL.indd 469 24.11.2011 8:49:02 Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le enega izkazujejo trije glagoli: Snom – VF – Sak (мыслить, мнить 11 –20 st ; мѣнити 11 –14 st ) Dva glagola izkazujeta vzorec Snom – VF – SENT (мыслить, мнить 11 –20 st ; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – vsebina) Dva glagola izkazujeta skupna vzorca Snom – VF – Sak – Sak // Part (мнить, мѣнити predvsem 11 –17 st ; nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina) Ostali stabilni vezavnostni vzorci zaznamujejo posamezne glagole: мыслить zaznamujejo Snom – VF (18 –20 st ; nosilec mišljenjskega procesa – proces), Snom – VF – oSlok (11 –20 st ) ter Snom – VF – INF (11 –18 st ; nosilec mišljenja – vsebina); glagol мнить pa Snom – VF – Sak* – oSlok (11 –20 st ; nosilec mišljenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec) 727 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci štiri izkazujeta dva glagola: glagola мнить in мѣнити izkazujeta vzorca Snom – VF – oSlok (18 –20 st /14 –17 st ; nosilec mišljenja – vsebina) in Snom – VF – Sak – Sins (19 –20 st /15 –16 st ; nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); glagola мыслить in мнить izkazujeta vzorca Snom – VF – PG (19 –20 st ) in Snom – VF – ADV (19 –20 st /11 –18 st ; nosilec mišljenja – vsebina) Ostali vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenu ‘misliti; imeti za’ prevladujejo мыслить, мнить in мѣнити (izpeljanka мѣнѧти ima marginalno vlogo); najstabilnejše konkurenčno razmerje je med мыслить in мнить (razmerje sega v 20 st , kaže se v boljši gradivski zastopanosti in prekrivanju več vezavnostnih možnosti), medtem ko je pojavljanje glagola мѣнити vezano na obdobje do konca 17 st Ena izmed pričakovanih vezljivostnih posebnosti je, da мыслить ne izkazuje vzorcev, ki bi ustrezali pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (nima podpomena ‘imeti za’); le-ti so »rezervirani« za glagola мнить in мѣнити Med glagoli je мыслить tudi edini, ki izkazuje vezavnostno možnost brez desnih določil (pomen ‘razmišljati’) Konkretneje o stabilnih vezavnostnih vzorcih glej zgoraj 4.6.5.2.2 Pomen b. ‘nameravati, zamišljati si’ Pomen ‘nameravati, zamišljati si’ izkazujejo glagoli мыслить (2), мышливати (1) in мнить (3) V primeru glagolov мыслить in мнить je pomen potrjen v 11 –20 st , pri мышливати pa z osamljenim zgledom iz 17 st 727 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 470 VGU_Groselj_FINAL.indd 470 24.11.2011 8:49:02 Glagol мнить izkazuje podpomen ‘upati, računati na’, kar lahko vpliva na vezljivost 4.6.5.2.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati, zamišljati si’ Tabela 165: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati, zamišljati si’ v ruščini мыслить мышливати мнить Snom – VF – Sak 14. st. Snom – VF – INF 11.–20. st. 17. st. 11.–20. st. Snom – VF – SENT 14.–15. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je le Snom – VF – INF, ki ga izkazujeta мыслить in мнить (11 –20 st ; pomenski vzorec nosilec namere – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci se nahajajo trije: glagol мыслить zaznamuje Snom – VF – Sak (14 st ), glagol мнить pa Snom – VF – SENT (14 –15 st ; nosilec namere – vsebina) Posebno pozornost si zasluži vzorec Snom – VF – INF ob мышливати; v tem primeru je nestabilnost vzorca posledica vezanosti pomena na določeno obdobje in marginalnosti glagola Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu je Snom – VF – INF; sklepam, da je INF tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca Preostala redka vzorca sta se pojavljala v starejših obdobjih rus jezika (z verjetno nevtrali-ziranim pomenom namere) 4.6.5.2.3 Pomen c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ izkazujejo glagoli мыслить (3), мысливати (1) in мышливати (2) V primeru glagola мыслить je pomen potrjen za 11 –18 st , pri glagolih мысливати in мышливати pa z osamljenima zgledoma za 16 oz 17 st 471 VGU_Groselj_FINAL.indd 471 24.11.2011 8:49:02 4.6.5.2.3.1 Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Tabela 166: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ v ruščini мыслить мысливати мышливати Snom – VF – Sak 11.–18. st. Snom – VF – kSdat 17. st. Snom – VF – naSak 11.–14. st. Snom – VF – Sak – Sdat 11.–18. st. 16. st. Snom – VF – Sak – naSak 11.–18. st. 17. st. Snom – VF – Sak – doSgen 11.–14. st. Snom – VF – Sgen – naSak 11.–14. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – Sak – naSak, ki ga izkazuje мыслить (11 –18 st ; nosilec – vsebina – prejemnik) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le enega izkazujeta dva glagola: glagola мыслить in мысливати izkazujeta vzorec Snom – VF – Sak – Sdat (11 –18 st /16 st ; nosilec – vsebina – prejemnik) Pomenljiv je ob glagolu мышливати nestabilen vzorec Snom – VF – Sak – naSak (17 st ) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) V pomenu ‘misliti, snovati v škodo/korist’ med mišljenjskimi glagoli močno prevladuje мыслить, medtem ko imata izpeljanki мысливати in мышливати stransko vlogo Večina vezavnostnih vzorcev je nestabilna (ali manj stabilna) in zaznamuje le najstarejša obdobja rus knj jezika, kar govori o časovno in gradivsko zamejenem pomenu Med vzorci je treba izpostaviti Snom – VF – Sak – Sdat // naSak, ki sta tipična predstavnika pomenskega razmerja nosilec mišljenja, snovanja – prejemnik – vsebina (slednja je pomensko največkrat označena kot ‘negativno’) 472 VGU_Groselj_FINAL.indd 472 24.11.2011 8:49:02 4.6.5.2.4 Pomen d. ‘razumeti; pomeniti’ Pomen ‘razumeti; pomeniti’ izkazujejo glagoli мнить (2), мѣнити (2) in мѣнѧти (2) V primeru glagolov мнить in мѣнити je pomen potrjen za 11 –17 st ; za vezljivostno analizo neustrezen zgled kaže na izoliranost pomena d pri glagolu мѣнѧти (12 –13 st ) 4.6.5.2.4.1 Vezavnostne možnosti pomena d. ‘razumeti; pomeniti’ Tabela 167: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘razumeti; pomeniti’ v ruščini мнить мѣнити мѣнѧти Snom – VF – Sak 11.–17. st. 11.–17. st. Snom – VF – INF 13. st. neustrezno Snom – VF – Sak – Sak 15. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – Sak, ki ga izkazujeta мнить in мѣнити (11 –17 st ; pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine – vsebina, tudi nosilec razumevanja – vsebina pri мѣнити) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci se nahajata dva: glagol мнить zaznamuje Snom – VF – INF (13 st ; nosilec pomenske vsebine – vsebina), glagol мѣнити pa vzorec Snom – VF – Sak – Sak (15 st ; nosilec razumevanja – prizadeto – vsebina) Pomen ‘razumeti; pomeniti’ je zaznamoval rus mišljenjske glagole (predvsem мнить in мѣнити) do 17 st Edina vezavnostna možnost, ki je stabilno zaznamovala celotno obdobje 11 –17 st , je Snom – VF – Sak (pomenski vzorec nosilec pomenske vsebine, razumevanja – vsebina) 473 VGU_Groselj_FINAL.indd 473 24.11.2011 8:49:02 4.6.5.2.5 Ostali pomeni Pomene e–h izkazujejo zgolj posamezni glagoli, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej мнить 4.6.3.4.2.4 in 4.6.3.4.2.5 za e. ‘sumiti, imeti za krivega’ in f. ‘pričakovati, predvidevati’; glej мѣнити 4.6.3.5.2.3 in 4.6.3.5.2.4 za g. ‘imenovati, omenjati’ in h. ‘obljubljati’ 4.6.5.3 Pomeni glagolov védenja V skupino glagolov védenja sodijo уметь, вѣдѣти, знать (poleg njih se v skupini nahajajo še izpeljanke ведать, ведывать, знавать) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 168: Primerljivi pomeni glagolov védenja v ruščini уметь вѣдѣти ведать ведывать знать знавать a. ‘razumeti’ (1) (2) b. ‘vedeti, poznati’ (2) (1) (1) (1) (1) (2) c. ‘znati’ (3) (2) (5) (4) d. ‘biti sposoben, moči’ (4) e. ‘voditi, upravljati’ (3) (3) f. ‘doživljati, čutiti’ (2) (3) (1) g. ‘prištevati, šteti k’ (4) h. ‘biti vidno’ (5) 4.6.5.4 Stabilnost pomenov glagolov védenja in njihove vezavnostne možnosti 4.6.5.4.1 Pomen a. ‘razumeti’ Pomen ‘razumeti’ izkazujeta glagola уметь (1) in знать (2) V primeru уметь je pomen potrjen za obdobje 11 –14 st , pri glagolu знать se pojavlja v 11 –20 st Glagol знать izkazuje podpomene ‘priznavati; imeti predstavo o; poznati’, kar vpliva na njegove vezljivostne lastnosti 474 VGU_Groselj_FINAL.indd 474 24.11.2011 8:49:03 4.6.5.4.1.1 Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti’ Tabela 169: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti’ v ruščini уметь знать Snom – VF – Sak 11.–20. st. Snom – VF – SENT 12. st. 18. st. Snom – VF – Sak – Sak 11.–14. st. Snom – VF – Sak – Sins 19.–20. st. Snom – VF – Sak – zaSak 18. st. Snom – VF – Sak – INF 18. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Stabilen (ali bolj stabilen) vezavnostni vzorec je zgolj Snom – VF – Sak, ki ga izkazuje знать (11 –20 st ; pomenski vzorec nosilec razumevanja itn – vsebina) Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci le enega izkazujeta oba glagola: Snom – VF – SENT (12 st /18 st ; nosilec razumevanja itn – vsebina) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo glagol знать (glej tabelo) Med analiziranimi védenjskimi glagoli se v pomenu ‘razumeti’ pojavljata dominantni знать (časovno, gradivsko in vezljivostno najbolj stabilen) in marginalni уметь Edini vezavnostni vzorec, ki stabilno zaznamuje obdobje 11 –20 st , pa je Snom – VF – Sak ( nosilec razumevanja – vsebina) 4.6.5.4.2 Pomen b. ‘vedeti, poznati’ Pomen ‘vedeti, poznati’ izkazujejo glagoli уметь (2), вѣдѣти (1), ведать (1), ведывать (1), знать (1) in знавать (2). V primeru glagola уметь je pomen potrjen za 11 –14 st , pri glagolu вѣдѣти se pojavlja v 11 –18 st (tako kot sam glagol) Pri glagolih ведывать in знавать je pomen potrjen za 19 –20 st (tako kot sama glagola), le pri ведать in знать za čas od 11 do 20 st 475 VGU_Groselj_FINAL.indd 475 24.11.2011 8:49:03 Glagola ведывать, знать ne izkazujeta podpomena ‘poznati’, знавать ‘vedeti’, medtem ko glagol ведать izkazuje še podpomene ‘razumeti se na; zavedati se, razumeti’; navedeno vpliva na vezljivostne lastnosti glagolov 4.6.5.4.2.1 Vezavnostne možnosti pomena b. ‘vedeti, poznati’ Tabela 170: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘vedeti, poznati’ v ruščini уметь вѣдѣти ведать ведывать знать знавать Snom – VF – Sak 11.–14. st. 11.–18. st. 11.–20. st. 19.–20. st. 11.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sgen 11.–14. st. Snom – VF – 18. st. 20.–21. st. proSak Snom – VF – oSlok 18. st. 18. st. 18.–20. st. Snom – VF – Part 13. st. 14. st. Snom – VF – INF 11.–14. st. 14.–18. st. 17.–18. st. Snom – VF – SENT 11.–14. st. 11.–18. st. 11.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sak – 11.–14. st. 11.–14. st. 18. st. Sak Snom – VF – Sak – 19. st. Sins Snom – VF – Sak – 17. st. proSak Snom – VF – Sak – 11.–14. st. Part Snom – VF – Sak – 18. st. 18. st. INF Snom – VF – Sak – 11.–18. st. 11.–17. st. SENT Snom – VF – oSlok – 11.–14. st. SENT Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci le enega izkazujejo štirje glagoli: Snom – VF – Sak (вѣдѣти 11 –18 st ; ведать, знать, знавать 11 –20 st ) Trije glagoli izkazujejo vzorec Snom – VF – SENT (вѣдѣти 476 VGU_Groselj_FINAL.indd 476 24.11.2011 8:49:03 11 –18 st ; ведать, знать 11 –20 st ; pomenski vzorec nosilec védenja – vsebina) Preostala stabilna vzorca sta Snom – VF – oSlok ob glagolu знать (18 –20 st ; nosilec védenja – vsebina) in dokaj stabilni Snom – VF – Sak – SENT ob вѣдѣти (11 –18 st ; nosilec védenja – prizadeto – vsebina) 728 Med nestabilnimi (ali manj stabilnimi) vzorci dva izkazujejo trije glagoli: vzorec Snom – VF – INF ( nosilec védenja – vsebina) izkazujejo glagoli уметь (11 –14 st ), вѣдѣти (14 –18 st ) in ведать (17 –18 st ); vzorec Snom – VF – Sak – Sak ( nosilec védenja – prizadeto – vsebina) izkazujejo glagoli вѣдѣти, ведать (11 –14 st ) in знать (18 st ) Pet vzorcev je izkazanih pri dveh glagolih: glagola вѣдѣти, ведать izkazujeta vzorca Snom – VF – oSlok (18 st ) in Snom – VF – Part (13 st /14 st ); vzorec Snom – VF – Sak ( nosilec védenja – vsebina) zaznamuje glagola уметь (11 –14 st ) in ведывать (19 –20 st ); ob glagolih ведать, знать pa sta izkazana vzorca Snom – VF – proSak ( nosilec védenja – vsebina; 18 st oz 20 –21 st ) in Snom – VF – Sak – INF ( nosilec védenja – prizadeto – vsebina; 18 st ) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo posamezne glagole (glej tabelo) Med glagoli s pomenoma ‘vedeti, poznati’ prevladujejo вѣдѣти, ведать, знать in знавать Najstabilnejše konkurenčno razmerje izkazujeta ведать in знать (razmerje sega v 20 st , kar se kaže v močni gradivski zastopanosti in v prekrivanju več vezljivostnih možnosti), do konca 18 st pa jima je konkuriral še вѣдѣти; v razmerju je prevladal знать Med vezavnostnimi možnostmi je treba izpostaviti predvsem Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, pri čemer Sak in SENT predstavljata pričakovano najbolj stabilni določili v vlogi vsebine védenja, poznavanja Kompleksnejši vezavnostni vzorci (pomenski vzorec tipa nosilec védenja – prizadeto – vsebina) so redki, zaznamujejo predvsem glagole вѣдѣти, ведать, знать, medtem ko jih glagol уметь ne izkazuje 4.6.5.4.3 Pomena c. ‘znati’ in d. ‘biti sposoben, moči’ Pomena c in d se pri nekaterih glagolih navajata znotraj ene pomenske razlage (podpomena), kažeta na podobne vezljivostne lastnosti, kar omogoča skupno obravnavo Pomena ‘znati’ in ‘biti sposoben, moči’ izkazujejo torej glagoli уметь (3, 4), вѣдѣти (2), ведать (5) in знать (4) V primeru glagolov уметь in знать sta pomena potrjena za 11 –20 st , pri glagolu вѣдѣти za 11 –18 st (kot sam glagol), pri glagolu ведать pa samo za 18 st 728 Prim tudi njihovo nestabilnost ob drugih glagolih, ki pa vendar dodatno potrjuje obstoj vezljivostne možnosti 477 VGU_Groselj_FINAL.indd 477 24.11.2011 8:49:03 Glagol знать ne izkazuje podpomena d ‘moči’, kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti 4.6.5.4.3.1 Vezavnostne možnosti pomenov c. ‘znati’ in d. ‘biti sposoben, moči’ Tabela 171: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘znati’ in d. ‘biti sposoben, moči’ v ruščini уметь вѣдѣти ведать знать Snom – VF – Sak 11.–20. st. 14. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sdat 11.–20. st. 18. st. Snom – VF – vSlok 18. st. Snom – VF – INF 11.–20. st. 11.–18. st. 18. st. 18.–20. st. Snom – VF – ADV 18.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci enega izkazujejo trije glagoli: Snom – VF – INF je izpričan pri уметь (11 –20 st ), вѣдѣти (11 –18 st ) in знать (18 –20 st ) Vzorec Snom – VF – Sak izkazujeta уметь, знать (11 –20 st ); уметь izkazuje še Snom – VF – Sdat (11 –20 st ), знать pa vzorec Snom – VF – ADV (18 –20 st ) Vsi vezavnostni vzorci ustrezajo pomenskemu razmerju nosilec znanja, sposobnosti, zmožnosti – vsebina Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo posamezne glagole: ob вѣдѣти se pojavlja Snom – VF – Sak (14 st ), glagol ведать zaznamuje Snom – VF – INF (18 st ) in знать vzorec Snom – VF – vSlok (18 st ; nosilec znanja, sposobnosti, zmožnosti – vsebina) 729 V pomenih ‘znati’ in ‘biti sposoben, moči’ imata dominanten položaj уметь in знать (sodobno se uveljavlja zadnji), medtem ko sta вѣдѣти, še bolj pa ведать dokaj marginalna (skromno gradivo, majhna vezljivostna raznolikost) 729 Čeprav so omenjeni vzorci nestabilni (izkazani v krajšem obdobju s posameznimi/redkimi zgledi), pa bi vsaj pri nekaterih lahko sklepali, da so bili bolj pogosti; in sicer gre za vzorce, ki so pri nekaterih glagolih označeni kot stabilni ali pa se pojavljajo vsaj pri dveh glagolih Kriteriju stabilnosti ustrezajo vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak (вѣдѣти), Snom – VF – Sdat (знать) in Snom – VF – INF (ведать) Za potrditev omenjene domneve bi bilo treba analizirati širšo gradivsko bazo 478 VGU_Groselj_FINAL.indd 478 24.11.2011 8:49:03 Med vezavnostnimi možnostmi je treba izpostaviti predvsem Snom – VF – INF, ki kaže na približevanje naklonskemu pomenu (INF kot tipično določilo za izražanje vsebine znanja, zmožnosti) Vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – Sdat in Snom – VF – ADV so manj izraziti, pri čemer zadnja dva kažeta na dodatne posebnosti Vzorec Snom – VF – Sdat se pojavlja predvsem ob уметь, Sdat v vlogi vsebinskega udeleženca pa zaznamuje predvidljiva leksikalna zapolnitev ( грамота, книга); vzorec Snom – VF – ADV je zanimiv zaradi ADV kot vsebinskega določila (slednje ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati, obvladati jezik’, prim знать) 4.6.5.4.4 Pomen e. ‘voditi, upravljati’ Pomen ‘voditi, upravljati’ izkazujeta glagola вѣдѣти (3) in ведать (3) V primeru glagola вѣдѣти je pomen potrjen za 13 –17 st , pri glagolu ведать pa se pojavlja od 11 do 20 st Pomen je bil verjetno v primeru glagola вѣдѣти obroben, na kar opozarjajo osamljeni zgledi 4.6.5.4.4.1 Vezavnostne možnosti pomena e. ‘voditi, upravljati’ Tabela 172: Vezavnostne možnosti pomena e. ‘voditi, upravljati’ v ruščini вѣдѣти ведать Snom – VF – Sak 14. st. 12.–20. st. Snom – VF – Sins 13.– 17st. 19.–20. st. Snom – VF – nadSins 17. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci se pojavljata dva: Snom – VF – Sak // Sins; ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec vodenja, upravljanja – prizadeto oz predmet upravljanja, oba pa izkazuje glagol ведать (12 –20 st /19 –20 st ) Nestabilni (ali manj stabilni) vzorci zaznamujejo posamezne glagole: вѣдѣти zaznamujeta Snom – VF – Sak // Sins (14 st /13 –17 st st ), ведать pa Snom – VF – nadSins (17 st ; pomenski vzorec nosilec vodenja, upravljanja – prizadeto oz predmet upravljanja) 730 730 Osamljenost vzorcev Snom – VF – Sak // Sins v primeru glagola вѣдѣти kaže predvsem na obrobnost pomena 479 VGU_Groselj_FINAL.indd 479 24.11.2011 8:49:03 Prevladujoč položaj v pomenu ‘voditi, upravljati’ ima glagol ведать; to potrjuje predvsem dobra izpričanost stabilnih vzorcev Snom – VF – Sak // Sins ob glagolu ведать 4.6.5.4.5 Pomen f. ‘doživljati, čutiti’ Pomen ‘doživljati, čutiti’ izkazujejo glagoli ведать (2), знать (3) in знавать (1) V primeru glagola знать je pomen potrjen od 11 do 20 st , medtem ko se pri glagolih ведать in знавать pojavlja od 18 oz 19 do 20 st Pomen ‘doživljati’ spremlja ob glagolih знать in знавать še podpomen ‘preverjati na lastnih izkušnjah’ 4.6.5.4.5.1 Vezavnostne možnosti pomena f. ‘doživljati, čutiti’ Tabela 173: Vezavnostne možnosti pomena f. ‘doživljati, čutiti’ v ruščini ведать знать знавать Snom – VF – Sak 18.–20. st. 11.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sins 18. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci se pojavlja zgolj Snom – VF – Sak ob ведать (18 –20 st ) in знать (11 –20 st ); ustreza pomenskemu razmerju nosilec doživljanja itn – vsebina Nestabilna (ali manj stabilna) vzorca sta dva: glagol ведать izkazuje Snom – VF – Sak – Sins (18 st ; nosilec doživljanja – prizadeto – vsebina), знавать pa Snom – VF – Sak (19 –20 st ) Sicer stabilen zadnji vzorec je ob знавать nestabilen zaradi neustaljenosti pomena ‘doživljati, čutiti’ ali pomanjkljivega gradiva Prevladujoč vezavnostni vzorec v pomenu ‘doživljati, čutiti’ je Snom – VF – Sak, ki je gradivsko in časovno najbolje izpričan ob glagolu знать; v konkurenčnem razmerju z njim od 18 st dalje nastopa ведать (izjemoma se v pomenu pojavlja знавать) 480 VGU_Groselj_FINAL.indd 480 24.11.2011 8:49:03 4.6.5.4.6 Ostali pomeni Pomena g, h izkazujeta le glagola ведать oz знать, zato primerjalna analiza ni mogoča Vezljivostne značilnosti pomenov so torej podane v jedrnem delu razprave: glej ведать 4.6.3.9.2.4 za g. ‘prištevati, šteti k’; glej знать 4.6.3.11.2.5 za h. ‘biti vidno’ 4.7 Prislovno določilo (ADV) Med vzpostavljenimi določilnimi možnostmi je najbolj problematično določilo ADV Pri večini glagolov umevanja se ADV lahko pojavlja na položaju določila, ki ustreza vsebinskemu udeležencu Večinoma zaimenski (kakovostni in količinski) prislovi v takšnih primerih besedilno nadomeščajo določilo SENT, ki sicer najbolj nazorno upodablja kompleksno propozicijsko vsebino; ADV nastopa torej kot »eine Art stellvertretender Ergänzung« (Ágel, 2000, 261) Tudi v okvirih češke vezljivostne skladnje ima tovrstni ADV posebno vlogo, saj predstavlja t i neeksplicitno vsebino – jo le naznačuje (splošno, nedoločno ali ko-likostno), prim Neslíbil mu nic; Pověděl toho málo itn (VV, 161) Kljub izpostavljenim vezljivostnim značilnostim določila ADV pa se zdi njegova funkcija kompleksnejša 4.7.1 ADV kot pravo vsebinsko določilo Vlogo pravega vsebinskega določila ima ADV v točno določenem kontekstu, in sicer takrat, ko gre za pomene tipa ‘znati, obvladati jezik’ (leksikalna zapolnitev udeleženskega mesta vsebine znanja, védenja, tudi razumevanja je predvidljiva) Morda bi se lahko domnevalo, da je nastanek določilne možnosti potekal v smeri znati govoriti jezik → znati govoriti kako → znati kako; izhodiščno bi šlo torej za eliptično strukturo, ki se je ustalila – potrjujejo jo namreč sodobni slov jeziki Stara cerkvena slovanščina [14] uměti (2): onw že reče. uměéši li grxčxskj A 21 37 Christ Slovenski jezik [26] Umeti (1): Določilo je izpričano za 16 st ter čas od 19 do 1 pol 20 st (16. st. Kadar pag v tiu istiu ie dosti puhštobou inu bessed, od tiga drukarie prestavlenu, zakai, drukar nei slovenski umel inu ta, kir ie ta dva katekizma izpisal, nei bil per tim drukani. TC 1550 (I, 329); 20. st. Francosko ume, govori pa ne. SSKJ) 481 VGU_Groselj_FINAL.indd 481 24.11.2011 8:49:03 Znati (1): Določilo je izpričano v 16 –19 st , podobne primere pa bi lahko navedel tudi za 20 , 21 st (16. st. On pak je djal: Snaſhli Gerzhki? Apd 21 37 DB; 18. st. Katęri je odgovóril: Snaſh Gèrſhku? Apd 21 37 Jap) Srbski in hrvaški jezik [38] Umjeti (1): Določilo je izpričano v 16 –20 st (16. st. Jedva jednoga najdoše kumanski umijuća. (Aleksandrida, XVI v ) 3, 240; 19. st. On umije turski i arapski. Nar pjes Vuk 7, 252; 20. st. Кажу да је пуно умен човек, да уми латински кâ и фра-Тетка. Мат ) Znati (1): Določilo je izpričano vsaj v 18 –20 st (18. st. Drugi opet latinski ne znaju. M A Reļković sat 159; 20. st. Zna hrvatski, francuski. Šonje) Češki jezik [35] Umět (1): Določilo je izpričano v 18 –20 st (18. st. Umjteli česky. D ; 19. st. Jedna věc jen jí při něm vadila a sice to, že neuměl česky. Něm ; 20. st. Všichni uchazeči o toto místo umí perfektně anglicky. SSpoj) Vědět (2): Določilo je izpričano z osamljenim zgledom iz 19 st ( Latinsky wěděti. Brn ) Poljski jezik [32] Umieć (1): Določilo je izpričano od stpolj do vključno 20 st (stpolj. Kto nye vmye po laczynye (illiteratus), ma zmovyczi … pyączidziessyąth paczierzy 1484 Reg 720; 20. st. umiem po angielsku) Ruski jezik [32] Знать (4): Določilo je izpričano v 18 –20 st (18. st. Он знает по Арапски, по Сирски, по Халдейски, да диво не знает ли он еще и по Китайски. Сум Трес 299; 19.–20. st. Он знает по-татарски. Даль) 4.7.2 »Nadomestno« določilo ADV kot samostojna določilna možnost ADV v vlogi t i nadomestnega določila predstavlja neeksplicitno vsebino; vsebinskega udeleženca torej zastopajo večinoma zaimenske (kakovostne in količinske) prislovne oblike, ki le besedilno zapolnjujejo določilno mesto, predvideno za kompleksno propozicijsko realizacijo SENT Močnejšo besedilno vlogo in – z vidika pomenske vezljivosti – manjšo udeležensko povednost potrjujejo zgledi, ko ima raba ADV predvsem parentetično vlogo 731 731 V navajanju »nadomestnega« določila ADV sem bil v jedrnem delu razprave nekoliko nedosleden, kar je 482 VGU_Groselj_FINAL.indd 482 24.11.2011 8:49:03 Stara cerkvena slovanščina [14] věděti (1): amiΡΒ amiΡ gl·3 tebě. ěkože věmw gl·emw J 3 11 A mxněti (1): ne mxn3 tako L 17 9–10 M Slovenski jezik [26] Misliti (1): Določilo je izpričano v 16 in 18 –19 st (16. st. Aku on lih taku nemejni, inu njegovu ſàrze taku nemiſli, temuzh njegovu ſàrze ſtoji satréti, inu konzhati nikar malu folkou. Iz 10 7 DB; 18. st. Ampak de bóte popólnoma enaku miſlili, inu męjnili. 1 Kor 1 10 Jap; 19. st. In ko je Jezus zdajci v svojim duhu spoznal, de sami per sebi takó mislijo, jim je rekel:… Mr 2 8 W); podobni zgledi se lahko navedejo tudi za 20 –21 st Meniti (1): Določilo je izpričano v 16 ter 18 –19 st (16. st. Isvpraſhaj mene Bug, inu ſkusi moje ſerce: Probiraj mene, inu ſposnaj, koku jeſt mejnim. Ps 139 23 DB; 19. st. On pa ne bo tako menil, in njegovo serce ne bo tako mislilo, ampak zatreti ga bo želel, in končati veliko narodov. Iz 10 7 W); podobni zgledi bi se lahko navedli tudi za 20 –21 st Vedeti (1, 2): Določilo je izpričano v 16 , 18 in 20 st (16. st. Ieſt ſedim ali vſtanem, taku ti vejſh, ti saſtopiſh moje miſli od dalezh. Ps 139 2 DB; 18. st. Aku pak kdó męjni, de kaj vęj, tá ſhe ni ſposnal, kakú imá on vęjditi. 1 Kor 8 2 Jap; 20. st. Ve dosti, mnogo. VSSG); ob pomenu (2) ( vsebina znanja) je določilo izpričano v 18 –19 st (18. st. Prlatus pak je djal kʼ njim: Vy imate varihe, pojdite, obvarujte, kakòr vęjſte. Mt 27 65 Jap; 19. st. Imate stražo; pojdite, obvárujte, kakor véste. Mt 27 65 W) Srbski in hrvaški jezik [38] Misliti (1, 2): Določilo je izpričano v 18 –20 st (18. st. kajk Oni misliju vu vsem drugač kak ja. (Velikov 109) RHKKJ; 20. st. Ja mislim drugačije. Šonje); ob pomenu (2) ( vsebina namere) je določilo izpričano v 19 st ( Како мислиш ти сад, о Шћепане? (ШМ I, 805) Његош) Mniti (1): Določilo je izpričano v 16 –19 st (16. st. Ni mrtav. Kako njegovi mne neprijatelji. Transit 154; 17. st. Nijesam napast, kako mnjahote. M Divković nauk2 40; 19. st. Mudro mnio, pa se doumio. Osvetn 4, 55) deloma posledica pomanjkanja omenjene določilne možnosti med slovarskimi zgledi Takšna nedoslednost pa – po mojem mnenju – ne vpliva na celostno podobo vezljivostne predstavitve glagolov umevanja, saj je določilo ADV na meji med pravo določilno možnostjo in nadomestno besedilno prvino 483 VGU_Groselj_FINAL.indd 483 24.11.2011 8:49:03 Mnivati: Določilo je izpričano v 19 st ( Говоре да је у вјерозакону језгро српске народности, а неки без пакости тако мнивају (Вулич 3, 65)) Mnjavati: Določilo je izpričano v 19 st ( Тако многи мњавају и тако говоре. Вулич , СЛ 1880, 40/1) Vjedjeti: Določilo je izpričano v 13 in 16 st (13. st. Molьstyrь stago Joana jest velikь bylь prežde, kako vy věste. (Povlje na Braču 1250) Šurmin hrv spom 6; 16. st. Kako ti viš i znaš. Marulić 29) Umjeti: Določilo je izpričano v 17 st ( … diljit riječi trijebi nije pred onijem ki na sviti mnogo može, vele umije. Osman 841) Znati: Določilo je izpričano od 16 do 20 st (16. st. Veće su scijenjeni oni ljudi, koji vele znaju i razumiju. M Držić 296; 18. st. Veće ruke veće čine, veći ljudi veće znaju. Kavanjin (1913) 164b) Znavati: Določilo je izpričano v 19 st ( Brižan mnogo ne znavaše, a da sve zna, njemu se činjaše. Milićević pom 670) Češki jezik [35] Myslet (1, 2): Določilo je izpričano v 17 st in 19 –20 st (17. st. Gestli co haněti se má, atʼ se děge v oči, a to s swobodnau řečj, gak mysljš. Com Jan 920; 19. st. »Myslíš také tak?« ptala se Eliška nesměle. Choch ; 20. st. Marcela rozhodně myslí jinak než já. SSpoj); ob pomenu (2) ( vsebina namere) je izpričano v stčeš obdobju ( Ktož zle myſly, ten všdy ztratí Mast 103) Mínit (1, 2): Določilo je izpričano do vključno 16 st (stčeš. Ktož… mluví sladcě, komuž jinak myeny srdce… Vít 65a; 16. st. Gináč mjniti, nežli mluwiti. Wq 737); ob pomenu (2) ( vsebina namere) je izpričano v stčeš obdobju ( Ktož zle myeny, ten vždy ztratí AlxV 505; Řka gim ústy milostiwě, ale srdcem mieně lstiwě. St skl 2,57) Umět (1): Določilo je izpričano v stčeš obdobju in 18 st (stčeš. A když ten jistý césař Konstantinus zjednal ten jistý řád tomu papeži, točíš že mu tak veliké zbožie a bohatstvie byl rozdal a to mu všecko utvrdil dobře svými listmi a pečetmi, jakož on najlépe uměl. Beneš z Hořovic, Překlad kroniky Twingerovy; 18. st. Čjm wjce wjme, tjm méně umjme. L) Vědět (1): Določilo je izpričano v stčeš obdobju in 19 st (stčeš. Když dítěti zavázaný pupek má upadnúti, jakož báby vědí, toho hned pilna buď, máti nebo otec, ať neupadne na zemi. Sbírka pojednání z oboru ženského a dětského lékařství; 19. st. Není ten moudrý, kdo mnoho ví, ale ten, kdo ví, co třeba. Prov Tč ) 484 VGU_Groselj_FINAL.indd 484 24.11.2011 8:49:03 Poljski jezik [32] Myśleć (1): Določilo je izpričano v 17 in 19 st (17. st. Mowiłem ci prawda że się boię alem przecię inaczey mysłał. JChP 182r; 19. st. Jeśli brat tak myśli, Tém lepiej PT III 414-415) Mniemać (1): Določilo je izpričano v 16 in 18 st (16. st. Práwać ſámá cnotá rodzi: Choćiać inácżey mniemáią / Co nie dobrze rzecży znáią BierEz K4v; Calep 332b; 18. st. Augustyn ś. tak *mnima. W Post W 229) Umieć (1): Določilo je izpričano v 18 –19 st (18. st. Im więcej wiemy, tym mniej umiemy … Stas Buff 24; 19. st. Kuma stara umie wiele Ucieczka 26) Ruski jezik [32] Мыслить (1): Določilo je izpričano v 19 –20 st ( Глеб Мыронич, как мыслишь ты? А К Толст Посадник) Мнить (1): Določilo je izpričano v 11 –14 st ter 18 st (11.–14. st. не бѣ с͠тыи василии еп(с)пмь при оульянѣ. яко нѣции мнѧть. но при оуалентѣ. поставле(н). ХIV, 157г; 18. st. Виноград есть древо, а не трава, яко же неции невѣдущие мнят. Афон Гора 80) 4.7.3 »Nadomestno« določilo Sak* kot del desne določilne možnosti ADV se v vlogi t i nadomestnega določila lahko pojavlja tudi kot del desnih določilnih možnosti (Sak*) Kot je bilo omenjeno, predstavlja Sak* neeksplicitno vsebino – jo na poseben način nominalizira in se tako približuje vlogi predmetnega določila Sak; posledica tega približevanja je prekrivnost z zaimenskimi nepri-slovnimi prvinami, ki so potencialno zamenljive s količinskimi in kakovostnimi zaimenskimi prislovi, prim sln To mislim o njem → Tako mislim o njem; Ničesar ne vem o nalogi → Dosti vem o nalogi itn 732 »Nadomestno« določilo pomensko variira (tj je bolj/manj povedno, se bolj/manj približuje pravi določilni vlogi itn ) glede na vezavnostni vzorec in leksikalno zapolnitev V nadaljevanju navajam desne določilne možnosti (po jezikih), v katerih se pojavlja »nadomestni« Sak* (vsako možnost spremlja ilustrativni zgled); ostali podatki v zvezi s posameznimi določilnimi možnostmi so v predstavitvah določilnih možnosti glagolov 732 Oznaka Sak* zastopa torej prislovne in sopomenske neprislovne oblike, ki besedilno nadomeščajo kompleksnejše določilo z vsebinsko udeležensko vlogo Pritegnitev neprislovnih oblik v to skupino upravičujeta njihovo pojavljanje v enakih vezljivostnih kontekstih (vezavnostnih vzorcih) in njihova zamenljivost s prislovnimi določili 485 VGU_Groselj_FINAL.indd 485 24.11.2011 8:49:03 umevanja (glej poglavja 4.1.2 za stcsl. , 4.2.2 za sln. , 4.3.2 za srb./hrv. , 4.4.2 za češ. , 4.5.2 za polj. in 4.6.2 za rus. ) Stara cerkvena slovanščina [14] Ni zgledov Slovenski jezik [26] [14] Sak* – Sdat: Pojavlja se ob misliti (16. st. Kadar je pak David vidil, de je Saul njemu hudu miſlil, je on rekèl kʼFarju AbIataru: Sesi po Ephod. 1 Sam 23 9 DB) [15] Sak* – čezSak: Pojavlja se ob misliti (18. st. Katęri zhes mene hudú míſlio, imajo nasaj bejshati, inu kʼ ſramoti poſtati. Ps 34 4 Jap) [16] Sak* – zoperSak: Pojavlja se ob misliti (19. st. Nič več ni vriskanja v Moabu; zoper Hesebon hudo mislijo. Jer 48 2 W) [17] Sak* – odSgen: Pojavlja se ob misliti (19. st. Mislite dobro od Gospoda, in išite ga s priprostim sercam; … Modr 1 1 W) in vedeti (19. st. Lažnjivi možje nič ne vedo od nje; … Sir 15 8 W) [18] Sak* – zastranSgen: Pojavlja se ob vedeti (19. st. … zakaj tvoj hlapec ni nič vedil zastran té rečí, ne maliga ne veliciga. 1 Sam 22 15 W) [19] Sak* – oSlok: Pojavlja se ob misliti (20. st. Dobro, slabo misli o meni. SSKJ) in vedeti (20. st. Zgodovina ne ve nič o tem. SSKJ) [20] Sak* – sSins: Pojavlja se ob misliti (19. st. Vi ste z menoj hudo mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, kakor zdaj vidite, de je otel veliko ljudstva. Gen 50 20 W) in meniti (16. st. Oča serce k nom obernil, resničnu ye on s teim meinil, z nai žlahtnišim nas rešil. Tar (III, 58)) Srbski in hrvaški jezik [38] [21] Sak* – Sdat: Pojavlja se ob misliti (20. st. Нека се застиде и посраме који нам зло мисле. Крањч Стј 5, 74) [24] Sak* – naSak: Pojavlja se ob misliti (19. st. kajk Vsigdar im takova zapovedajte da detca vaša iz zapovedih vašeh spoznati budu mogla da dobro na nje mislite. (Krist blag II, 144) RHKKJ) [25] Sak* – poSak: Pojavlja se ob misliti (19. st. Vi ste mislili zlo po me, ali je Bog mislio dobro. Đ Daničić 1 mojs 50 20) 486 VGU_Groselj_FINAL.indd 486 24.11.2011 8:49:03 [26] Sak* – zaSak: Pojavlja se ob misliti (19. st. Kakogod što se pre Gušanac nadao, da će biti u Beogradu vezir … tako je sad mislio Reǵep za sebe. Vuk dan 5, 26), znati (18. st. Ništa ne znadijahu za one jaspre. Banovac prip 166) in znavati (19. st. Za njih ništa ne znavahu Turci. Nar pjes Vuk 5, 112) [27] Sak* – odSgen: Pojavlja se ob znati (18. st. Mi od svega toga, što ti nas pitaš, ne znamo ništa. M A Reļković sabr 44) [28] Sak* – oSlok: Pojavlja se ob misliti (20. st. Ех, боље сам мислио о његовој памети но што она заслужује. Ћос Д 2, 123), mnjavati (19. st. Oхола дјевојка о том тако мнива, Али не дијели њезина начела Нико од онијех витешкијех дива. Стан Д 2, 196) in znati (19. st. Ona mu stane pripovedati, da ona o njemu i njegovoj kući ništa nije znala. Nar prip Vuk2 135) [30] Sak* – sSins: Pojavlja se ob misliti (18. st. kajk Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? (Velikov 83) RHKKJ) Češki jezik [35] [15] Sak* – Sdat: Pojavlja se ob myslet (stčeš. Již myſle mně zlé cogitantes Žwittb 34, 4) in mínit (19. st. Proč sobě gsi nic nemjnil? Us ) [18] Sak* – naSak: Pojavlja se ob mínit (18. st. Chce se mu z toho zprawiti, co naň mjnj. L ), vědět (20. st. Na bývalého ministra Skalického nikdo neví nic in-kriminujícího. SSpoj) in znát (stčeš. Však nejsem obluda, to na mě znáš! Hynek z Poděbrad, Neuberský sborník (konec 15 st )) [21] Sak* – doSgen: Pojavlja se ob vědět (19. st. Nic do ní nevědí. Us Vk ) [25] Sak* – oSlok: Pojavlja se ob myslet (16. st. Lstiwě o někom mysliti. Wq 504), mínit ( Co o tom mjnjš? Us ), vědět (19. st. Kdy se dočkáme cestovatelů do Ilirska, o kterém tak málo víme? Havl ) Poljski jezik [32] [17] Sak* – Sdat: Pojavlja se ob myśleć (16. st. I więźniem będąc, ojczyźnie swej dobrze myśli. Papr ) in znać (stpolj. Ja mu niczs nye snayø, bo bi myal na myø ktory list, tu bi s nim szalowal 1427 RtGn nr 296) 733 [25] Sak* – oSlok: Pojavlja se ob myśleć (16. st. Zlie o tym myślić Mącz 484b), mniemać (16. st. wkoſzczyele bozym myeſzkacz bądzye gdzye nycz zlego onyey ludzye mnymacz nyemogą PatKaz III 105v; BielKom C4v) in wiedzieć (20. st. Wiem o tobie wszystko. ) 733 Potencialno bi sem sodili vsaj še določilni možnosti [24] Sak – przeciw(ko)Sdat in [25] Sak – oSlok, vendar pa zgledi ne potrjujejo določila Sak* 487 VGU_Groselj_FINAL.indd 487 24.11.2011 8:49:03 Ruski jezik [32] [24] Sak* – oSlok: Pojavlja se ob мыслить (18. st. Я увѣрен, что скоро побѣжду сердце моего Клердона: ... накажу его моею нѣжнѣйшею ласкою, дав ему возчувствовать, коль ложно он мыслит обомнѣ. Безбожн 75) in мнить (18. st. Как вы о сем мните? САР1 IV 190) [Dopolnitev] Sak* – proSak: Pojavlja se ob мыслить (17. st. а что про то мысли(т) что под Колыванью в такое студена[е] погоде (sic!) пала туча мух на снѣгъ и про то здѣшних мѣстъ люди добрѣ сумневаютца VK II, 43 269) Prislovi in prislovne zveze so običajno del neobvezne družljivosti, le del se uvršča v vezljivost: obveznovezljiva prostorska, časovna prislovna določila ob glagolih tipa stanovati (doma), trajati (tri ure) in pomenskoskladenjsko obvezna nevezljiva dopolnila (izpridevniški prislovi), prim Lepo je pisala. Zadnji ADV je t i lastnostni modifikator (izraža vrednotenje, kolikost, kratnost), ki ni del povedkovodoločilne vezljivosti (tipa Bilo mu je lepo), je pa sporočilno obvezno neudeležensko dopolnilo oz neudeleženski skladenjskoobvezni modifikator glagola (Žele, 2003, 30) 734 Povedkova lastnostna prislovna dopolnila se lahko opredelijo nivojsko: (1) so obveznodružljiva oz pomenskoskladenjsko obvezna, sporočilo natančneje konkretizirajo; (2) z vidika soodvisnosti glagolov in prislovnih dopolnil so najbolj obvezna dopolnila ob glagolih ravnanja, stanja, poteka/procesa (pomenska nad-sestavina ‘odnos’), ki ‘vedenje’ ali ‘razmerje’ lastnostno, vrstno, primerjalno opredeljujejo (premikajo se v smeri tipične glagolske kolokacije);735 (3) glagoli so potencialni pomenskoskladenjski pobudniki obveznodružljivih zvez (prim Žele, 2007) Primeri tipa (a) STCSL onw že reče. uměéši li grxčxskj A 21 37 Christ; SLN 20. st. Francosko ume, govori pa ne. SSKJ, 16. st. On pak je djal: Snaſhli Gerzhki? Apd 21 37 DB; SRB./HRV. 16. st. Jedva jednoga najdoše kumanski umijuća. (Aleksandrida, XVI v ) 3, 240, 18. st. Drugi opet latinski ne znaju. M 734 A Žele (2001a, 18) navaja med določili tudi okoliščinska, med katere sodijo (d ) udeležensko obvezna ( živeti 1 doma), (d ) udeležensko neobvezna ( živeti sedaj), (d ) neudeleženski modifikatorji ( dobro, lepo, brezskrbno 2 3 živeti) 735 Med glagoli govorjenja, razumevanja, mišljenja naj izpostavim predvsem misliti (lahko, zato, resno, osebno, tako kot on) ter razumeti (lahko, mogoče, dobro, težko, prav, napačno) itn (Žele, 2007, 383–384) Opomba: Med obveznodružljiva oz pomenskoskladenjsko obvezna prislovna dopolnila se lahko uvrstijo naslednji primeri (ki jih izkazuje analizirano češ gradivo): (a) ob myslet (1) in mínit (1) zgledi tipa 19.–20. st. Promiň, myslel jsem to v legraci. SSpoj; Svou nabídku myslel seriózně. SPP; Přítel mínil svou nabídku doopravdy (vážně). SSpoj; (b) ob znát (4) zgledi tipa 17. st. Po klobauku gest snadno ho znáti. Har ; 20. st. Ornithologem byl, znal kdejakého ptáka v lese po zpěvu i po hnízdě. A Mrš 488 VGU_Groselj_FINAL.indd 488 24.11.2011 8:49:03 A Reļković sat 159; ČEŠ. 18. st. Umjteli česky. D , 19. st. Latinsky wěděti. Brn ; POLJ. sod. umiem po angielsku; RUS. 18. st. Он знает по Арапски, по Сирски, по Халдейски, да диво не знает ли он еще и по Китайски. Сум Трес 299 itn ; (b) STCSL. ne mxn3 tako L 17 9–10 M; SLN. 19. st. On pa ne bo tako menil, …; SRB./HRV. 19. st. Brižan mnogo ne znavaše, a da sve zna, njemu se činjaše. Milićević pom 670; 16. st. Ni mrtav. Kako njegovi mne neprijatelji. Transit 154; 19. st. Говоре да је у вјерозакону језгро српске народности, а неки без пакости тако мнивају (Вулич 3, 65); ČEŠ. 19. st. Není ten moudrý, kdo mnoho ví, ale ten, kdo ví, co třeba. Prov Tč ; 19. st. »Myslíš také tak?« ptala se Eliška nesměle. Choch ; stčeš. Ktož zle myeny, ten vždy ztratí AlxV 505; POLJ. 16. st. I więźniem będąc, ojczyźnie swej dobrze myśli. Papr ; RUS. 19. st. Глеб Мыронич, как мыслишь ты? А К Толст Посадник itn se oddaljujejo od zgornjih opredelitev povedkovih dopolnil; ADV oz Sak* se namreč nahaja na položaju določila, kar je razvidno iz razmerij znati grščino – znati grško; meni, da je ravnal pravilno – meni tako; misli narediti nalogo – misli kako; tudi o njem misli dobro – o njem misli dobre stvari, misli ji dobro – misli ji dobre stvari ADV oz Sak* se vlogi določila približuje s položaja lastnostnega prislovnega dopolnila; oddaljevanje od slednjega zaznamuje naslednje: (1) vloga konkretizatorja sporočila se krepi, na kar vpliva povečevanje pomenskoskladenjske obveznosti;736 (2) slabi lastnostno opredeljevanje ‘vedenja’ ali ‘razmerja’ (večji vsebinski pomen), kolokacijsko so zveze stabilne;737 (3) glagoli odpirajo vezljivostna mesta, ki niso zasedena s pričakovanim določilom, temveč se na mestu določila nahaja ADV (prim zgornja razmerja) Glede na skladenjsko obnašanje ADV oz Sak* menim, da se pojavljata na položaju določila – bodisi v vlogi pravega vsebinskega udeleženca (prim ‘znati, obvladati jezik’) bodisi kot »eine Art stellvertretender Ergänzung« (Ágel, 2000, 261) 736 Prim sln lestvico znati grščino (vsebina) – znati grško (vsebina/način) – znati po grško (način), v kateri narašča vloga lastnostnega modifikatorja in pada vloga določila (v pogovoru s prof dr A Žele) Slednje omogoča, da je ob načinovnem modifikatorju prisotno tudi določilo z vlogo vsebinskega udeleženca, medtem ko v prvih dveh primerih to ni možno: *znati pesem grščino, *znati pesem grško, vendar pa znati pesem po grško V tipu znati grško je prišlo verjetno do ustalitve (frazeologizacije) strukture (predvidljiva leksikalna zapolnitev) 737 Strukture tipa misliti dobro o njem, misliti dobro komu kažejo na nadomestno vlogo Sak*: slednji izhodiščno nastopa kot lastnostni modifikator verjetno propozicijskega SENT, prim Mislim o njem, [ da je uspešen, da je pošten itn. ] → [to je dobro] → Mislim o njem dobro; Mislim mu [ dobre stvari] → Mislim mu dobro V teh primerih nastopa dobro na mestu določila (še bolj razvidno v strukturah meniti tako z zaimenskim prislovom), pri čemer slednjega na poseben način nominalizira (tudi zato oznaka Sak*) V razmerju misliti dobro, tekoče, resno ↔ misliti dobro, slabo o njem; misliti mu dobro, slabo postane razviden sinkretizem ADV, ki ima lahko vlogo lastnostnega modifikatorja ali določila 489 VGU_Groselj_FINAL.indd 489 24.11.2011 8:49:03 490 VGU_Groselj_FINAL.indd 490 24.11.2011 8:49:03 5 Primerjava vezave posameznih glagolov umevanja v slovanskih jezikih Analiza pomenja glagolov umevanja omogoča vsaj načelno vzpostavitev medjezikovno primerljivih pomenov;738 iz njih izhajajoča glagolska usmerjenost (pomenski vzorci) pa se – kot že rečeno – strukturno realizira v vezavnostnih vzorcih V pričujočem poglavju se torej primerjajo vezavnostne realizacije pomenskih zmožnosti glagolov umevanja v slovanskih jezikih V ta namen so predstavljeni pomeni odrazov posameznih umevanjskih glagolov, znotraj pomenov pa so določeni vezavnostni vzorci po jezikih (opredeljeni glede na stabilnost in časovno pojavljanje); iz medjezikovne sopostavitve vseh vezavnostnih vzorcev se lahko izluščijo stabilni vzorci, ki zaznamujejo vse, več ali samo enega od slovanskih jezikov (skupaj s časovno opredelitvijo), izpostavljena pa je tudi relevantnost tistih nestabilnih vzorcev, ki se pojavljajo v več slovanskih jezikih 5.1 Vezava odrazov psl. * mysliti v slovanskih jezikih 5.1.1 Pomeni odrazov psl. * mysliti v slovanskih jezikih Psl *mysliti (tudi *myslěti) ima v izbranih slovanskih jezikih naslednje odraze: stcsl mjsliti, sln mísliti, srb /hrv mȉsliti; češ myslet (star myslit), polj myśleć (star myślić); rus мыслить Poleg njih so v nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa srb /hrv míšljati, mȉšljeti, češ myslívati,739 polj myślać ter rus мысливати, мышливати (obravnavam jih posebej) Glagoli izkazujejo te primerljive pomene: Tabela 174: Primerljivi pomeni odrazov psl. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘misliti, a. 16.–20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. razmišljati’ ‘imeti namen, b. 16.–20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. nameravati’ 738 V nekaterih primerih vzpostavitev primerljivih pomenov onemogočajo različno strukturirane pomenske razlage; v tovrstnih situacijah ima primerjava vezavnostnih vzorcev večpomensko izhodišče, na vezljivostne in vezavnostne značilnosti, vezane na posamezne pomene, pa opozarjam v Posebnostih 739 Češ myslívati se v analiziranih češ slovarskih delih navaja brez zgledov 491 VGU_Groselj_FINAL.indd 491 24.11.2011 8:49:04 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘misliti, c. 16.–19. st. 16.–20. st. (do) 16. st. (do) 16.–18. st. 11.–18. st. snovati v škodo’ ‘skrbeti za; d. 16.–20. st. 16.–20. st. upoštevati’ e. ‘pričakovati’ 18. st. Tabela 175: Primerljivi pomeni izpeljank z *mysliti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih srb./hrv polj. rus. mišljati mišljeti myślać мысливати мышливати ‘misliti, razmi- a. 19., 20. st. 19., 20. st. šljati’ ‘imeti namen, b. 17. st. nameravati’ ‘misliti, snovati c. 16. st. 16. st. 17. st. v škodo’ 5.1.2 Pomen a. ‘misliti, razmišljati’ Pomen ‘misliti, razmišljati’ izkazujejo stcsl mjsliti, sln misliti, srb /hrv misliti; češ myslet, polj myśleć in rus мыслить (podobno velja za izpeljanki srb /hrv mišljati in mišljeti) Tabela 176: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, razmišljati’ odrazov psl. *mysliti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF 16.–20. st. 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 18.–20. st. Snom – VF – Sak 16.–20. st. 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sins do 16. st. Snom – VF – naSak 16.–20. st. 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 16. st. 17. st. Snom – VF – přesSak 19. st. Snom – VF – proSak 17. st. Snom – VF – vSak 19. st. Snom – VF – zaSak 16.–19. st. (do) 16. st. 492 VGU_Groselj_FINAL.indd 492 24.11.2011 8:49:04 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – kSdat 10.,16. st. 16. st. Snom – VF – odSgen 17.–19. st. Snom – VF – (s)vrh(u) 16.–18. st. Sgen Snom – VF – oSlok 20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–19. st. (do) 16.–19. st. 11.–20. st. Snom – VF – poSlok 16., 19. st. Snom – VF – wSlok do 16. st. Snom – VF – nadSins 16.–20. st. Snom – VF – zaSins 18. st. Snom – VF – Part do 16. st. Snom – VF – INF 19. st. 16.–19. st. 16. st. 17.–19. st. 11.–18. st. Snom – VF – SENT 16.–20. st. 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – PG 16.–20. st. 20. st. (do) 16.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sins 20. st. 20. st. Snom – VF – Sak* – 17. st. proSak Snom – VF – Sak* – 19. st. zaSak Snom – VF – Sak* – od- 18.–19. st. Sgen Snom – VF – Sak – 16. st. okołoSgen Snom – VF – Sak* – 19.–20. st. 19.–20. st. 19. st. 16.–19. st. 18. st. oSlok Snom – VF – Sak – 19. st. podSins Snom – VF – Sak – SENT 18.–19. st. Snom – VF – Sdat – INF Snom – VF – naSak – 16. st. SENT Snom – VF – zaSak – 19. st. SENT Snom – VF – odSgen – 16.–19. st. SENT 493 VGU_Groselj_FINAL.indd 493 24.11.2011 8:49:04 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – oSlok – 20. st. 19. st. 16. st. SENT Snom – VF – sSins – 19. st. SENT Snom – VF – ADV 16.–20.st. 18.–20. st. 17.–20. st. 17.–19. st. 19.–20. st. srb./hrv. mišljati mišljeti Snom – VF 19. st. 20. st. Snom – VF – SENT 19.–20. st. 19.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci sta dominantna Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, ki se kontinuirano pojavljata v vseh slovanskih jezikih (do sodobnosti) Ker vzorca ustrezata vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina, bi lahko določili Sak, SENT v opredeljenem pomenu obveljali kot najbolj ustaljeni obliki za izražanje vsebine mišljenja 740 Prvemu vzorcu deloma konkurirata Snom – VF – oSlok (nestabilen v stcsl , sln )741 ter Snom – VF – naSak (nestabilen v polj , rus ; ni izkazan v stcsl ) 742 Vzorcu z določilom SENT sta bližja Snom – VF – INF // PG; določilo INF zaznamuje slovanske jezike nekako do 19 st (češ samo 16 st ) in je gradivsko stabilno samo v rus (11 –18 st ), medtem ko je stilistično zaznamovano določilo PG stabilno v sln in polj (ni izkazano v češ ) Splošnoslovansko stabilen (ni izkazan v stcsl ) je tudi vzorec Snom – VF (do sodobnosti), ki predstavlja razmerje med nosilcem mišljenjskega procesa in procesom samim 740 Nestabilnost vzorca Snom – VF – SENT (enako velja tudi za Snom – VF) v primeru srb /hrv izpeljank mišljati in mišljeti je posledica slabe gradivske zastopanosti 741 Vzorec Snom – VF – oSlok se v srb /hrv in rus pojavlja od najstarejših obdobij do vključno 20 st , v češ in polj pa se gradivski zgledi vezavnostne možnosti pojavljajo do konca 19 st V sln nestabilno določilo oSlok se kot razmerni vsebinski udeleženec pojavi šele v 2 pol 19 st , ko nadomesti odSgen 742 Vzorec Snom – VF – naSak se v sln , srb /hrv in češ pojavlja do vključno 20 st ; kot nestabilen pa je potrjen za polj (16 st ) in rus (17 st ) 494 VGU_Groselj_FINAL.indd 494 24.11.2011 8:49:04 Ostali vzorci so stabilni v posameznih jezikih Med tistimi z enim desnim določilom (pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina) je treba izpostaviti Snom – VF – zaSak v srb /hrv (16 –19 st ; nestabilen v polj , do konca 16 st ) ter Snom – VF – nadSins v polj (16 –20 st ), ki verjetno ustreza intenzivnejši mišljenjski dejavnosti Zanimiv je tudi v sln in češ stabilen vzorec Snom – VF – ADV (od 16 oz 17 st do 20 st ; nestabilen v srb /hrv , polj , rus ),743 v katerem ima ADV vlogo t i nadomestnega določila Med kompleksnejšimi vezavnostnimi vzorci naj omenim tiste, ki ustrezajo pomenskemu vzorcu nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina, tj sln Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* in Snom – VF – odSgen // oSlok – SENT (v tabeli sta desni določili zaradi drugačnega razporeda zamenjani) Vzorci so označeni kot stabilni, čeprav je stabilno pravzaprav vezljivostno razmerje V sln pride pri določilu na mestu razmernega vsebinskega udeleženca v 19 st do zamenjave: odSgen zamenja oSlok (kot kaže, se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja) 744 Med nestabilnimi vezavnostnimi vzorci Snom – VF – kSdat zaznamuje sln (10 in 16 st ) in srb /hrv (16 st ; pomenski vzorec nosilec mišljenja – vsebina), kompleksnejši Snom – VF – Sak – Sins pa srb /hrv in češ (20 st ); slednji v srb /hrv ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina, v češ pa nosilec mišljenja – razmerni udeleženec – vsebina (prim misliti – kaj, koga – s kom, čim) 5.1.3 Pomen b. ‘imeti namen, nameravati’ Pomen ‘imeti namen, nameravati’ izkazujejo stcsl mjsliti, sln misliti, srb /hrv misliti; češ myslet, polj myśleć in rus мыслить (podobno velja tudi za izpeljanko rus мышливати) Med pomenskimi lastnostmi posameznih glagolov je treba izpostaviti podpomen ‘prizadevati si za’ v primeru češ myslet, ki ima vpliv na vezljivostne lastnosti 743 Vzorec Snom – VF – ADV se kot nestabilen pojavlja v srb /hrv (18 –20 st ), polj (17 –19 st ) in rus (19 –20 st ) 744 Vzorce Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* in Snom – VF – odSgen // oSlok – SENT sem označil kot stabilne samo v sln Medtem ko se vzorca z odSgen pojavljata izključno v sln , pa se Snom – VF – oSlok – Sak* kot nestabilen pojavlja še v srb /hrv (19 –20 st ), češ (19 st ), polj (16 –19 st ) in rus (18 st ), vzorec Snom – VF – oSlok – SENT pa v srb /hrv (19 st ) in polj (16 st ) 495 VGU_Groselj_FINAL.indd 495 24.11.2011 8:49:04 Tabela 177: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘imeti namen, nameravati’ odrazov psl. *mysliti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16.–19. st. 18.–19. st. 14. st. Snom – VF – naSak 20. st. 20. st. 19.–20. st. Snom – VF – oSak (do) 16. st. Snom – VF – oSlok 19. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – daSENT 16.–20. st. Snom – VF – SENT 20. st. (do) 16. st. 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – 16. st. SENT Snom – VF – ADV 19. st. do 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci ima dominantno vlogo Snom – VF – INF, ki se kontinuirano pojavlja v vseh slovanskih jezikih (do sodobnosti); INF je torej tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca (propozicijskega tipa) 745 Samo v srb /hrv sta stabilna vzorca Snom – VF – Sak (16 –19 st ; nestabilen v stcsl , češ , rus )746 ter Snom – VF – daSENT (16 –20 st ; oba ustrezata pomenskemu vzorcu nosilec namere – vsebina); slednji predstavlja različico vzorca z INF, pri čemer je daSENT sistemska ustreznica INF na delu srb /hrv govornega področja Pri večini nestabilnih vzorcev, prim Snom – VF – Sak, Snom – VF – naSak (sln 20 st , srb /hrv 20 st , češ 19 –20 st ), Snom – VF – oSlok (polj 19 st ), Snom – VF – SENT (sln 20 st , češ do vključno 16 st , polj 16 –19 st ), Snom – VF – oSlok – SENT (polj 16 st ) in Snom – VF – ADV (srb /hrv 19 st , češ do 16 745 Vzorec Snom – VF – INF je nestabilen samo v primeru rus мышливати, kar je verjetno posledica slabe gradivske izpričanosti (osamljen zgled iz 17 st ) 746 Vzorec Snom – VF – Sak se kot nestabilen pojavlja v češ (18 –19 st ) in rus (14 st ) 496 VGU_Groselj_FINAL.indd 496 24.11.2011 8:49:04 st ), bi najbrž lahko govorili o stilistični izrabi vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen ‘misliti, razmišljati’ (ohranjanje pomena namere v predložni zvezi naSak je zgolj domneva) Pozornost si zasluži tudi nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – oSak, ki zaznamuje podpomen ‘prizadevati si za’ pri češ glagolu myslet (določilo oSak predstavlja vsebino prizadevanja do vključno 16 st ) 5.1.4 Pomen c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ izkazujejo stcsl mjsliti, sln misliti, srb / hrv misliti; češ myslet, polj myśleć in rus мыслить (podobno velja tudi za izpeljanke polj myślać ter rus мысливати, мышливати) Srb /hrv slovarska dela pomen c opredeljujejo kot ‘hoteti, želeti’, ker pa dejansko ustreza pomenu ‘misliti, snovati v škodo/korist’, se srb /hrv zgledi obravnavajo z ostalimi Tabela 178: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ odrazov psl. *mysliti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 19. st. 16. st. 11., 18. st. Snom – VF – naSak 11.–14. st. Snom – VF – zoperSak 16.–19. st. Snom – VF – kSdat 17. st. Snom – VF – (na)przeciw(ko) (do) 16. st. Sdat Snom – VF – suprotSdat 17. st. Snom – VF – oSlok 19. st. Snom – VF – INF 18. st. Snom – VF – Sak* – Sdat 16.–19. st. 16.–20. st. (do) 16. st. (do) 16.–18. st.14., 18. st. Snom – VF – Sak* – čezSak 16.–19. st. Snom – VF – Sak* – naSak 19. st. (do) 16. st. 11.–18. st. Snom – VF – Sak* – poSak 19. st. Snom – VF – Sak* – zoperSak 16.–19. st. Snom – VF – Sak – 16. st. przeciw(ko)Sdat Snom – VF – Sak – doSgen 11.–14. st. 497 VGU_Groselj_FINAL.indd 497 24.11.2011 8:49:04 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak – sъSgen 16. st. Snom – VF – Sak* – oSlok (do) 16. st. 16. st. Snom – VF – Sak* – sSins 19. st. 18. st. Snom – VF – Sgen – naSak 11.–14. st. polj. rus. myślać мысливати мышливати Snom – VF – Sak – Sdat 16. st. 16. st. Snom – VF – Sak – naSak 17. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Odrazi psl *mysliti izkazujejo pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ predvsem v starejših obdobjih slovanskih jezikov: češ do konca 16 st , polj in rus do konca 18 st (polj je vprašljiva), sln do vključno 19 st , medtem ko je v srb /hrv pomen prisoten še v 20 st Stabilnost oz nestabilnost vezavnostnih možnosti je opredeljiva v okviru navedenih obdobij Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci se pojavlja zgolj Snom – VF – Sak* – Sdat (stabilen samo v sln , srb /hrv , polj v času izpričanosti pomena) Vzorec ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina – prejemnik, pri čemer je vsebina v veliki večini primerov označena kot negativna. Sdat predstavlja tipično prejemniško določilo 747 Ostali stabilni vzorci, ki ustrezajo istemu razmerju, zaznamujejo posamezne slovanske jezike: rus Snom – VF – Sak* – naSak (11 –18 st ; nestabilen v srb /hrv , polj ), sln Snom – VF – Sak* – čezSak // zoperSak (16 –19 st ) in polj Snom – VF – Sak – przeciw(ko)Sdat (16 st ); zanje je značilno, da je prejemnik jasneje označen kot nekdo, proti kateremu je usmerjeno dejanje 748 747 Vzorec Snom – VF – Sak* – Sdat se kot nestabilen pojavlja v stcsl , češ (do konca 16 st ) in rus (14 , 18 st ); nestabilen je tudi v primeru polj myślać, rus мысливати (16 st ) 748 Vzorec Snom – VF – Sak* – naSak je nestabilen v srb /hrv (19 st ) in polj (do konca 16 st ), pa tudi v primeru rus мышливати (17 st ), kar je posledica slabe gradivske izpričanosti; nanjo lahko vplivata pomenska nestabilnost ali redkost glagola samega 498 VGU_Groselj_FINAL.indd 498 24.11.2011 8:49:04 Gradivo izkazuje tudi »reducirane« stabilne vzorce, v katerih je realizirano eno desno določilo (namesto pričakovanih dveh); mednje sodijo rus Snom – VF – naSak (11 –14 st ), sln Snom – VF – zoperSak (16 –19 st ) in polj Snom – VF – (na)przeciw(ko) Sdat (do vključno 16 st ), ki jih zaznamuje samo prejemniški udeleženec Med nestabilnimi vzorci se le eden pojavlja v treh jezikih: »reducirani« vzorec Snom – VF – Sak (s samo vsebinskim udeležencem) zaznamuje srb /hrv (19 st ), polj (16 st ) in rus (11 , 18 st ) Trije vzorci zaznamujejo dva jezika: vzorec Snom – VF – Sak – sъSgen (zSgen) se pojavlja v stcsl in polj (16 st ), vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok v češ in polj (meja je 16 st ) ter vzorec Snom – VF – Sak* – sSins v sln (19 st ) in srb /hrv (18 st ); v vseh je prejemnik dejanja izražen z določili, ki imajo izhodiščno drugačne pomene 749 Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze *mysliti le v enem od jezikov (glej tabelo) 5.1.5 Pomen d. ‘skrbeti za; upoštevati’ Pomen ‘skrbeti za; upoštevati’ izkazujeta srb /hrv misliti in polj myśleć Polj glagol ne izkazuje podpomena ‘upoštevati’, kar lahko vpliva na vezljivostne lastnosti Tabela 179: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘skrbeti za; upoštevati’ odrazov psl. *mysliti srb./hrv. polj. Snom – VF – Sdat 16. st. Snom – VF – Sins 16.–19. st. Snom – VF – naSak 20. st. 16. st. Snom – VF – oSak 16. st. Snom – VF – zaSak 17.–19. st. Snom – VF – oSlok 16.–20. st. Snom – VF – poSlok 16. st. Snom – VF – zaSins 18. st. Snom – VF – SENT 19. st. 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci 749 Določilo sъSgen kaže na razvoj iz ločilniškega pomena, oSlok razmernega (oziralnega), sSins pa sociativnega 499 VGU_Groselj_FINAL.indd 499 24.11.2011 8:49:04 Komentar: Glagol v pomenu ‘skrbeti za; upoštevati’ zaznamujejo različni stabilni (bolj stabilni) vezavnostni vzorci: srb /hrv Snom – VF – Sins // zaSak (16 –19 st ; nista izkazana v polj ) in polj Snom – VF – oSlok, Snom – VF – SENT (16 –20 st ; samo drugi se kot nestabilen pojavlja v srb /hrv , 19 st ) Med nestabilnimi vzorci samo eden zaznamuje oba jezika, tj Snom – VF – naSak (srb /hrv 20 st , polj 16 st ); ostali vzorci zaznamujejo odraze *mysliti le v enem jeziku (glej tabelo) Vezavnostni vzorci kažejo na večinoma različno realizacijo vezljivostnega razmerja nosilec skrbi – vsebina v obeh slovanskih jezikih; le v dveh primerih se določili z vlogo vsebine skrbi prekrivata, prim SENT (propozicijska vsebina) in naSak (nepropozicijski razmerni vsebinski udeleženec), pri čemer bi lahko domnevali tudi vpliv vezavnostnih možnosti, značilnih za pomen ‘misliti, razmi- šljati’ Stabilni vezavnostni vzorci so v primeru srb /hrv misliti izpričani le do konca 19 st , kar kaže na pomikanje pomena ‘skrbeti za; upoštevati’ na obrobje glagolskega pomenja (verjetno starinski pomen) 750 Vpliv podpomena ‘upoštevati’ na vezljivost polj myśleć je na podlagi gradiva težko ugotoviti 5.1.6 Pomen e. ‘pričakovati’ Pomen ‘pričakovati’ izkazuje srb /hrv misliti; pomen zaznamuje nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – odSgen (ustreza pomenskemu vzorcu nosilec pričakovanja – vsebina – vir, izhodišče pričakovanega), ki ga potrjuje izoliran zgled iz 18 st Navedeno kaže na marginalnost pomena in njegovo vezanost na 18 st (mogoče celo samo na kajkavsko področje) 5.2 Vezava odrazov psl. * mьněti v slovanskih jezikih 5.2.1 Pomeni odrazov psl. * mьněti v slovanskih jezikih Psl *mьněti (tudi *mьniti) ima v izbranih slovanskih jezikih naslednje odraze: stcsl mxněti, sln mnéti, srb /hrv mnȉti; češ mnít, polj mniemać (star mnimać); rus мнить Poleg njih so v nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa srb /hrv mnijevati, mnívati, mnjívati, mnjȁti, mnjávati,751 češ mnívat (obravnavam jih posebej) Polj mniemać se je razvil iz stpolj mnieć (iz slednjega se je razvil tudi mniemieć, izkazan v polj 750 Domnevo podpira dejstvo, da je izpričana vezavnostna možnost za 20 st , tj Snom – VF – naSak, enaka stabilnim vzorcem ob pomenu ‘misliti, razmišljati’ 751 Srb /hrv mnijevati se v analiziranih srb /hrv slovarskih delih navaja brez zgledov 500 VGU_Groselj_FINAL.indd 500 24.11.2011 8:49:04 jeziku do vključno 16 st );752 glagol mniemać je med oblikami najbolj stabilen, zato ga obravnavam z netvorjenkami, medtem ko glagola mnieć, mniemieć obravnavam z izpeljankami Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 180: Primerljivi pomeni odrazov psl. *mьněti v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘misliti, meniti; imeti a. 16. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. za’ b. ‘upati’ 16.–20. st. 11.–20. st. c. ‘nameravati’ 16.–17. st. (do) 16.–19. st. 11.–20. st. d. ‘pomeniti’ (do) 16. st. 11.–17. st. e. ‘ceniti, spoštovati’ do 16. st. ‘sumiti, imeti f. 17. st. za krivega’ ‘pričakovati, g. 18. st. predvidevati’ h. ‘zdeti se’ 16. st. i. ‘biti samozavesten’ 16. st. ne mniti prije j. 16.–18. st. ‘zelo čakati’ Tabela 181: Primerljivi pomeni ostalih s psl. *mьněti povezanih glagolov v izbranih slovanskih jezikih srb./hrv. češ. polj. mnivati mnjivati mnjati mnjávati mnívat mnieć mniemieć ‘misliti, meniti; a. 19.–20. st. 19. st. 16.–19. st. 19.–20. st. 19. st. (do) 16. st. (do) 16. st. imeti za’ c. ‘nameravati’ do 16. st. 5.2.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ Pomen ‘misliti, meniti; imeti za’ izkazujejo stcsl mxněti, sln mneti, srb /hrv mniti; češ mnít, polj mniemać (star mnimać); rus мнить Podobno velja tudi za izpeljanke srb /hrv mnivati, mnjivati, mnjati, mnjavati, češ mnívat in za polj glagola mnieć, mniemieć 752 Več o etimološko-oblikovnem razmerju med glagoli v poglavju 2.3.2 501 VGU_Groselj_FINAL.indd 501 24.11.2011 8:49:04 Pomen ‘misliti, meniti; imeti za’ se v posameznih primerih lahko navaja ločeno, tj kot ‘misliti, meniti’ in ‘imeti za’ (prim stcsl mxněti, češ mnít) Skupno obravnavo omogočata pomenska bližina in prekrivanje, ki se kažeta v dojemanju pomena ‘misliti, meniti; imeti za’ kot celote – eksplicitno v primeru rus мнить, implicitno (prek vezavnostnih možnosti) pa npr v srb /hrv mniti, polj mniemać, mnieć, mniemieć Na vezljivostne in vezavnostne razlike v posameznih primerih opozarjam v Posebnostih Tabela 182: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ odrazov psl. *mьněti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16.–19. st. do 16. st. do 16. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sgen 11.–14. st. Snom – VF – naSak 19. st. Snom – VF – oSlok 20. st. 16.–20. st. 18.–20. st. Snom – VF – Part do 16. st. 11.–14. st. Snom – VF – INF (do) 16.–19. st. (do) 16.–19. st. 11.–18. st. Snom – VF – SENT 16. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–19. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – PG 20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak 16.–18. st. (do) 16.–20. st. (do) 16. st. 11.–18. st. Snom – VF – Sak – Sins (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sak – ja- 14.–17. st. koSak Snom – VF – Sak – ka- 16. st. konoSak Snom – VF – Sak – zaSak 16.–18. st. 19. st. 16.–18. st. 18. st. Snom – VF – Sak – zSgen do 16. st. Snom – VF – Sak* – oS- 16. st. 11.–20. st. lok Snom – VF – Sak – vSlok 11.–18. st. Snom – VF – Sak – pod- 19. st. Sins Snom – VF – Sak – Part do 16. st. 11.–17. st. Snom – VF – Sak – INF 14.–16. st. (do) 17. st. (do) 16. st. 11.–14. st. Snom – VF – Sak – SENT 16. st. 19. st. do 16. st. do 16. st. 11.–14. st. 502 VGU_Groselj_FINAL.indd 502 24.11.2011 8:49:04 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sdat – INF 16. st. Snom – VF – ADV 16.–19. st. 16.–18. st. 11.–18. st. Tabela 183: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ pri ostalih s psl. *mьněti povezanih glagolih srb./hrv. češ. polj. mnivati mnjivati mnjati mnjavati mnívat mnieć mniemieć Snom – VF – naSak 19. st. Snom – VF – oSlok 16. st. Snom – VF – SENT 19.–20. st. 19. st. 16., 19. st. 19.–20. st. 19. st. (do) 16. st. (do) 16. st. Snom – VF – Sak do 16. st. – Sak Snom – VF – Sak* 19. st. – oSlok Snom – VF – Sak 16. st. – INF Snom – VF – ADV 19. st. 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci sta dominantna Snom – VF – SENT (do sodobnosti; izjema so sln , izpeljanke in polj mnieć, mniemieć)753 in kompleksnejši Snom – VF – Sak – Sak (ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina); slednji zaznamuje predvsem starejša obdobja – stabilno v srb /hrv (16 –18 st ), češ (do vključno 20 st ), rus (11 –18 st ; nestabilen je vzorec v polj , do vključno 16 st ) Vzorcu s SENT je najbližji v srb /hrv in češ dokaj stabilen Snom – VF – INF (do vključno 19 st ; nestabilen v stcsl , rus 11 –18 st ) s propozicijskim desnim 753 Vzorec Snom – VF – SENT se kot nestabilen pojavlja v sln , ob polj mnieć in mniemieć (do vključno 16 st ) in v primeru izpeljank (večinoma samo 19 in 20 st ), kar je posledica slabe gradivske zastopanosti ali pa marginalnosti samih glagolov (sln mneti, polj mnieć, mniemieć) 503 VGU_Groselj_FINAL.indd 503 24.11.2011 8:49:05 določilom 754 Med vzorci z nepropozicijskim desnim določilom so stabilni še naslednji: Snom – VF – Sak v srb /hrv (16 –19 st ), rus (11 –20 st ; nestabilen v češ , polj do 16 st ), Snom – VF – oSlok pa samo v polj (16 –20 st ; nestabilen je v srb /hrv 20 st , rus 18 –20 st , ob polj mniemieć 16 st ); vsi ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – vsebina Kompleksnejšemu vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina poleg najbolj stabilnega Snom – VF – Sak – Sak ustrezajo trije vzorci, ki so stabilni v dveh slovanskih jezikih (načeloma v starejših obdobjih): vzorec Snom – VF – Sak – Sins v češ in polj (do sodobnosti; nestabilen v rus 19 –20 st ), vzorec Snom – VF – Sak – Part v stcsl in rus (11 –17 st ; nestabilen v češ , do 16 st ) in Snom – VF – Sak – INF v srb /hrv (14 –16 st ) in češ (do vključno 17 st ; nestabilen v stcsl , polj , rus ) 755 Samo v stcsl se kot bolj stabilen pojavlja Snom – VF – Sdat – INF (nestabilen v rus , 16 st ) Še dva vzorca sta stabilna vsaj v enem slovanskem jeziku: v rus je stabilen Snom – VF – Sak* – oSlok (do sodobnosti; nestabilen v polj 16 st in ob srb /hrv mnivati, 19 st ), ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec (oSlok) – vsebina; samo v češ je stabilno izpričan Snom – VF – ADV (16 –19 st ; nosilec mišljenja – vsebina),756 zanimiv zaradi t i nadomestnega določila ADV Med zgolj nestabilnimi vezavnostnimi vzorci trije zaznamujejo vsaj dva slovanska jezika: razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ustrezata Snom – VF – Sak – zaSak in Snom – VF – Sak – SENT v srb /hrv (16 –18 st /samo 19 st ), češ (19 st /do 16 st ), polj (16 –18 st /do 16 st ), rus (18 st /11 –14 st ), v primeru drugega pa še sln (16 st ); razmerju nosilec mišljenja – vsebina pa Snom – VF – naSak v srb /hrv ter ob češ mnívat (19 st ) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze * mьněti le v enem od jezikov (glej tabelo) Posebnosti: Za stcsl se navajata pomena (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ in (2) ‘obravnavati koga kot kaj, imeti koga za kaj’; samo v pomenu (2) se pojavlja stabilen vzorec Snom – VF – Sak – Sak V sln. je glagol mneti izpričan v 16 st ; že v tem obdobju v pomenu ‘meniti’ prevlada konkurenčni meniti (omenjeno vpliva na izoliranost vezavnostnih možnosti) Za srb./hrv. se pri mniti navaja skupni pomen (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati’, vendar pa vezavnostne možnosti 754 Med nestabilnimi se pojavljata sorodna Snom – VF – Part (češ do 16 st , rus 11 –14 st ), Snom – VF – PG (stcsl , srb /hrv , rus 19 –20 st ) 755 Vzorec Snom – VF – Sak – INF se kot nestabilen pojavlja v stcsl , polj (do konca 16 st ) in rus (11 –14 st ) 756 Vzorec Snom – VF – ADV se kot nestabilen pojavlja v stcsl , rus (11 –18 st ), polj (16 –18 st ) in ob srb /hrv mnivati, mnjavati (19 st ) 504 VGU_Groselj_FINAL.indd 504 24.11.2011 8:49:05 tipa Snom – VF – Sak – Sak // kakonoSak // zaSak // INF // SENT potrjujejo tudi pomensko možnost (podpomen) ‘imeti za’ (‘smatrati kot, obravnavati kot’) Vse tvorjenke izkazujejo pomen ‘meniti, misliti’; šibki gradivski zgledi (v večini primerov omejeni na posamezno čas obdobje) vplivajo na opredelitev vezavnostnih možnosti kot nestabilnih V češ. se za mnít navajata pomena (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ ter (2) ‘smatrati, imeti za’ (glagol je v 20 st označen kot starinski) Prvi pomen (od stčeš do 19 st ) (1) zaznamujeta stabilna vzorca Snom – VF – INF // SENT (nestabilni sta določili Sak, Part, 16 st ); kompleksnejša vzorca Snom – VF – Sak – zSgen // podSins sta nestabilna (do 16 st /samo 19 st ) Drugi pomen (od stčeš do 20 st ) pa zaznamujejo vzorci, ki ustrezajo razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina, prim stabilne Snom – VF – Sak – Sak // Sins // INF (do sodobnosti; samo določilo INF do konca 17 st ) in nestabilne Snom – VF – Sak – zaSak (19 st ) in Snom – VF – Sak – Part // SENT (stčeš ) Izpeljanka mnívat ( starinska v 20 st ) s pomenom ‘imeti mnenje, domnevati, misliti; spominjati se’ je gradivsko slabo zastopana (samo 19 st ), kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih možnosti Za polj. se pri mniemać navaja skupni pomen (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’, pri čemer vezavnostne možnosti tipa Snom – VF – Sak – Sak // Sins (bolj stabilne) in Snom – VF – Sak – zaSak // INF // SENT (manj stabilne) potrjujejo pomensko možnost ‘imeti za’ (‘smatrati kot, obravnavati kot’); preostali vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – ADV in Snom – VF – Sak* – oSlok so nestabilni Podobno velja za mnieć in mniemieć; na nestabilnost njunih vezavnostnih možnosti vpliva predvsem šibka gradivska potrjenost glagolov do konca 16 st V rus. se pri мнить (v 2 pol 20 st zastarel) navaja skupni pomen (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’, pri čemer podpomen ‘imeti za’ zaznamujejo kompleksnejše vezavnostne možnosti, prim Snom – VF – Sak – Sak // Sins // zaSak // jakoSak // vSlok in Snom – VF – Sak – Part // INF // SENT (za njihovo stabilnost in časovno umeščenost glej zgornjo tabelo) 5.2.3 Pomena b. ‘upati’ in c. ‘nameravati’ Pomen ‘upati’ izkazujeta srb /hrv mniti in rus мнить, pomen ‘nameravati’ pa še polj mniemać, mniemieć Oba pomena sta na tem mestu obravnavana skupaj zaradi rus мнить, pri katerem sta navedena znotraj enotne pomenske razlage, medtem ko sta v primeru srb /hrv mniti ločena Na posebnosti, ki se nanašajo na ločena pomena ‘upati’ in ‘nameravati’ v primeru srb /hrv mniti, opozarjam v Posebnostih 505 VGU_Groselj_FINAL.indd 505 24.11.2011 8:49:05 Tabela 184: Vezavnostne možnosti pomenov b. ‘upati’ in c. ‘nameravati’ odrazov psl. *mьněti srb./hrv. polj. rus. mniti mniemać mniemieć мнить Snom – VF – Sak do 16. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. do 16.–19. st. 11.–20. st. Snom – VF – SENT 14.–15. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Glagole v pomenih ‘upati’ in ‘nameravati’ zaznamuje samo en stabilen vezavnostni vzorec, tj Snom – VF – INF (do vključno 19 st ob srb / hrv mniti; do sodobnosti ob polj mniemać in rus мнить), ki kot najbolj tipičen ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec upanja, namere – vsebina Preostala vezavnostna vzorca zaznamujeta ločena glagola – vzorca sta nestabilna (izpričana sta z osamljenimi zgledi): Snom – VF – Sak se pojavlja ob polj mniemieć (do 16 st ; nasploh slabo izpričan glagol), Snom – VF – SENT pa ob rus мнить (14 –15 st ) V pomenih ‘upati’ in ‘nameravati’ prevladuje vezavnostna možnost Snom – VF – INF, druge so izjemne Posebnosti: Za srb./hrv glagol mniti velja, da pomen (2) ‘upati, nadejati se’ izkazuje v obdobju 16 –20 st ; pomenu ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Pomen (2) ‘nameravati’ zaznamuje glagol mniti samo v 16 in 17 st , ustreza pa mu isti vzorec (le-ta je zaradi izjemnosti pomena in redkih zgledov označen kot nestabilen) 5.2.4 Pomen d. ‘pomeniti’ Pomen ‘pomeniti’ izkazujeta češ mnít in rus мнить, in sicer v starejših obdobjih obeh jezikov (v češ do vključno 16 st , v rus do vključno 17 st ) Tabela 185: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘pomeniti’ odrazov psl. *mьněti češ. rus. Snom – VF – Sak (do) 16. st. 11.–17. st. Snom – VF – INF 13. st. 506 VGU_Groselj_FINAL.indd 506 24.11.2011 8:49:05 Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Glagola v pomenu ‘pomeniti’ zaznamujeta dva vezavnostna vzorca, tj Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF, ki ustrezata relacijskemu vezljivostnemu razmerju nosilec pomenske vsebine – vsebina Stabilen je zgolj Snom – VF – Sak v primeru rus мнить (11 –17 st ) Nestabilnost oz osamljenost vezavnostne možnosti Snom – VF – Sak v češ (do konca 16 st ) je posledica obstoja pomena ‘pomeniti’ pri glagolu mnieti le v zgodnjih obdobjih češ knj jezika Z izoliranim zgledom iz 13 st je izpričan tudi vzorec Snom – VF – INF ob rus мнить 5.2.5 Pomen e. ‘ceniti, spoštovati’ Pomen ‘ceniti, spoštovati’ izkazuje polj mniemać; zaznamuje ga nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – (ADV) ( nosilec spoštovanja – prizadeto),757 ki je izpričan z osamljenim stpolj zgledom Navedeno kaže na izjemnost pomena in njegovo vezanost na stpolj obdobje 5.2.6 Pomen f. ‘sumiti, imeti za krivega’ Pomen ‘sumiti, imeti za krivega’ izkazuje rus мнить v 17 st Pomen je izpričan z osamljenim zgledom, ki ustreza vezavnostnemu vzorcu Snom – VF – naSak – vSlok ( nosilec suma – razmerni vsebinski udeleženec oz prizadeto – vsebina suma; prim sumiti – koga – za kaj) Navedeno kaže na izjemnost pomena in njegovo časovno vezanost na 17 st 5.2.7 Pomen g. ‘pričakovati, predvidevati’ Pomen ‘pričakovati, predvidevati’ izkazuje rus мнить Pomenu ustreza vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (razmerje nosilec pričakovanja, predvidevanja – vsebina), ki je z redkimi zgledi – tako kot pomen – izpričan samo za 18 st 757 ADV predstavlja obvezno neudeležensko lastnostno prislovno dopolnilo 507 VGU_Groselj_FINAL.indd 507 24.11.2011 8:49:05 5.2.8 Pomen h. ‘zdeti se’ Pomen ‘zdeti se’ (brezos ) izkazuje srb /hrv mniti 758 Na podlagi gradiva sklepam, da mu ustreza vezavnostni vzorec VF – Sdat – SENT (vezljivostno razmerje prejemnik dozdevanja – vsebina), ki je z redkimi zgledi izpričan za 16 st Navedeno kaže na verjetno marginalnost pomena in njegovo vezanost na določeno časovno obdobje 5.2.9 Pomen i. ‘biti samozavesten’ Pomen ‘biti samozavesten’ je izpričan pri polj mniemać v 16 st ; osamljen zgled vezavnostnega vzorca Snom – VF ( nosilec lastnosti – lastnost) kaže na izjemnost samega pomena v primeru polj mniemać 5.2.10 Pomen j. ‘zelo želeti, komaj čakati’ Pomen ‘zelo želeti, komaj čakati’ je vezan na ustaljeno glagolsko zvezo srb /hrv ne mniti prije; slednja se je pojavljala predvsem pri dubrovniških avtorjih 17 in 18 st , ustrezala pa naj bi it non vedo lʼora, desidero grandemente, lat summopere opto (ARj, VI, 857) Pomen zaznamujeta vezavnostna vzorca Snom – VF – INF // SENT ( nosilec želje, pričakovanja – vsebina), ki sta s posameznimi zgledi izpri- čana za obdobje med 16 in 18 st (SENT od 16 do 17 st ) Besedna zveza je bila glede na gradivske podatke verjetno dokaj izolirana 5.3 Vezava odrazov psl. * měniti v slovanskih jezikih 5.3.1 Pomeni odrazov psl. * měniti v slovanskih jezikih Psl *měniti ima v izbranih slovanskih jezikih naslednje odraze: stcsl měniti (v SJS označen z exh. ), sln méniti, srb /hrv mijeniti; češ mínit, polj mienić; rus мѣнити Poleg njih so v nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa češ mínívat,759 rus мѣнѧти (obravnavam jih posebej) V pomenskih razlagah polj mienić sporočanjski pomeni niso ločeni od umevanjskih, temveč se navajajo skupaj (natančneje v 4.5.1.3) V analizi skušam umevanjske podpomene in zglede ločiti od sporočanjskih, čeprav so v marsikaterem primeru prekrivni in meja med njimi ostaja zabrisana 758 V primeru pomena ‘zdeti se’ gre za brezosebno rabo glagola, ki je vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, tj (meni) je mniti; ločeno obravnavo upravičuje poseben pomen 759 Češ mínívat se v analiziranih češ slovarskih delih navaja brez zgledov 508 VGU_Groselj_FINAL.indd 508 24.11.2011 8:49:05 Tabela 186: Primerljivi pomeni odrazov psl. *měniti v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. a. ‘misliti, meniti; imeti za’ 16.–20. st. 15.–16. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–17. st. b. ‘spominjati, omenjati’ (do) 15–17. st. 11.–17. st. c. ‘nameravati’ 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–18. st. d. ‘reči, dejati’ 20. st. e. ‘namenjati’ 17. st. e. ‘pomeniti’ (do) 16. st. 11.–17. st. g. ‘pridržati, zagotoviti’ 19. st. ‘misliti, snovati v škodo/ h. do 16. st. korist’ i. ‘tikati se, prisojati’ do 16. st. j. ‘obljubljati’ 11.–14. st. Rus izpeljanka мѣнѧти izkazuje pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ in f. ‘pomeniti’ (slednji je izkazan z zgledom, ki je neprimeren za vezljivostno analizo); oba pomena sta izkazana za obdobje 11 –14 st 5.3.2 Pomen a. ‘misliti, meniti; imeti za’ Pomen ‘misliti, meniti; imeti za’ izkazujejo stcsl měniti, sln meniti, srb /hrv mijeniti; češ mínit, polj mienić; rus мѣнити (podobno velja tudi za izpeljanko rus мѣнѧти ) V primeru polj mienić se pomena ‘misliti, meniti’ in ‘imeti za’ včasih navajata v ločenih pomenskih razlagah (SłStp), včasih skupaj (SJP); omenjeno dejstvo (skupaj s pomensko bližino) omogoča skupno obravnavo Tabela 187: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ odrazov psl. *měniti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16.–20. st. 15.–16. st. (do)16.–20. st. (do)16.–17. st. 11.–14. st. Snom – VF – naSak (do)16.–19. st. Snom – VF – kSdat do 16. st. Snom – VF – oSlok 16. st. 509 VGU_Groselj_FINAL.indd 509 24.11.2011 8:49:05 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Part do 16. st. Snom – VF – INF 20. st. Snom – VF – SENT 16.–20. st. (do)16.–20. st. (do)16.–18. st. Snom – VF – PG 19.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak do 16. st. do 16. st. 11.–17. st. Snom – VF – Sak – Sins (do)16.–20. st. (do)16.–20. st. 15.–16. st. Snom – VF – Sak – naSak 18. st. Snom – VF – Sak – přesSak 19. st. Snom – VF – Sak* – odSgen 19. st. Snom – VF – Sak* – oSlok 20. st. 19. st. Snom – VF – Sak* – sSins 16. st. Snom – VF – Sak – Part 11.–17. st. Snom – VF – Sak – INF (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – SENT 16.–19. st. Snom – VF – Sdat – INF Snom – VF – Sins – SENT 20. st. Snom – VF – naSak – SENT 18. st. Snom – VF – zaSak – SENT 20. st. Snom – VF – odSgen – SENT 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 20. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. do 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Rus мѣнѧти v pomenu a. ‘misliti, meniti; imeti za’ zaznamuje zgolj osamljen zgled (11 –14 st ) vezavnostnega vzorca Snom – VF – oSlok – Sins (vezljivostno razmerje nosilec mišljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina; dobesedno misliti – o kom, čem – [biti] kakšen) Navedeno priča o osamljenosti pomena, če ne celo samega glagola мѣнѧти Glagola v nadaljevanju ne komentiram 510 VGU_Groselj_FINAL.indd 510 24.11.2011 8:49:05 Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci prevladuje Snom – VF – Sak ( nosilec mišljenja – vsebina), ki je stabilen v sln in češ (do sodobnosti) in rus (11 –14 st ), nestabilen pa v srb /hrv (15 –16 st ) in polj (do vključno 17 st ) Med vzorci z enim desnim določilom, ki so stabilni vsaj v enem jeziku, se pojavljajo Snom – VF – SENT v sln , češ (do sodobnosti; nestabilen v polj do vključno 18 st ), Snom – VF – naSak v češ (do vključno 19 st ; drugod ni izkazan) ter Snom – VF – ADV v sln (do sodobnosti; nestabilen v češ – do 16 st ); slednji je zanimiv zaradi t i nadomestnega določila ADV Vezljivostnemu razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina ne ustrezajo vzorci, ki bi bili splošnoslovanskega značaja; tovrstne vezavnostne možnosti se pojavljajo le v delu slovanskih jezikov Kot stabilni vsaj v enem jeziku se pojavljajo naslednji vzorci: Snom – VF – Sak – Sins v češ in polj (do sodobnosti; nestabilen v rus , 15 –16 st ), Snom – VF – Sak – Sak v rus (11 – 17 st ; nestabilen v stcsl , češ , polj – do 16 st ), Snom – VF – Sak – Part v rus (11 –17 st ; nestabilen v stcsl ) ter Snom – VF – Sak – SENT v sln (16 –19 st ; drugod ni izkazan) 760 Med kompleksnejšimi vzorci so zanimivi tisti, ki kažejo na razmerje nosilec mi- šljenja – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina, tj Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* in Snom – VF – odSgen // oSlok – SENT (stabilni v sln ; v tabeli sta desni določili zamenjani zaradi drugačnega razporeda) Vzorci so označeni kot stabilni, pravzaprav pa je stabilno vezljivostno razmerje V sln pride pri določilu na mestu razmernega vsebinskega udeleženca v 19 st do zamenjave: odSgen zamenja oSlok (kaže, da se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja) 761 Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze * měniti le v enem jeziku (glej tabelo) 5.3.3 Pomen b. ‘spominjati, omenjati’ Pomen ‘spominjati, omenjati’ izkazujejo stcsl měniti, srb /hrv mijeniti in rus мѣнити Pri srb /hrv mijeniti gre dejansko za pomen ‘govoriti, omenjati’, pri rus мѣнити pa za ‘imenovati, omenjati’ Skupno obravnavo v tem primeru upravičuje en prekrivni podpomen (in sorodnost ostalih); posamezne vezljivostne razlike so razvidne iz spodnje tabele 760 Razmerju ustreza tudi vzorec Snom – VF – Sak – INF, nestabilen v stcsl in polj (16 –20 st ) 761 Vzorec Snom – VF – Sak* – oSlok se kot nestabilen pojavlja tudi v češ (19 st ) 511 VGU_Groselj_FINAL.indd 511 24.11.2011 8:49:05 Tabela 188: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘spominjati, omenjati’ odrazov psl. *měniti stcsl. srb./hrv. rus. Snom – VF – Sak 11.–17. st. Snom – VF – Sak – Sak 17. st. Snom – VF – Sak – Part 13. st. Snom – VF – Sak – SENT 14. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Pomen ‘spominjati, omenjati’ je v primeru odrazov psl *měniti vezan na starejša obdobja slovanskih jezikov, kaže se kot neustaljen, temu pa ustreza tudi nestabilnost samih vezavnostnih možnosti V dveh jezikih (stcsl , rus ) se pojavlja zgolj Snom – VF – Sak ( nosilec omenjanja – vsebina); vzorec je nestabilen (v stcsl je predstavljen z izoliranimi zgledi, v rus prav tako – iz obdobja med 11 in 17 st ) Drugi vzorci so kompleksnejši, saj ustrezajo razmerju nosilec omenjanja – prizadeto – vsebina; z osamljenimi zgledi so izkazani v posameznih jezikih, prim srb / hrv Snom – VF – Sak – Sak // Part (17 st /13 st ) in rus Snom – VF – Sak – SENT (14 st ) 5.3.4 Pomen c. ‘nameravati’ Pomen ‘nameravati’ izkazujejo sln meniti, češ mínit in polj mienić V primeru polj mienić je ‘nameravati’ le eden izmed podpomenov v izjemno ohlapni pomenski razlagi ‘misliti o, imeti na misli, hoteti’ (izpričan do vključno 18 st ) Ker so vezavnostni vzorci v pomenu ‘nameravati’ dokaj enoznačni, je iz spodnje obravnave razvidno, katere vezavnostne možnosti izkazujejo določila z vlogo vsebinsko-namernega udeleženca 512 VGU_Groselj_FINAL.indd 512 24.11.2011 8:49:05 Tabela 189: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘nameravati’ odrazov psl. *měniti sln. češ. polj. Snom – VF – Sak do 16. st. (do) 16.–17. st. Snom – VF – kSdat do 16. st. Snom – VF – oSlok do 16. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16. st. Snom – VF – Sak – naSak 18. st. Snom – VF – naSak – SENT 18. st. Snom – VF – ADV do 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Osrednji položaj med vzorci v pomenu ‘nameravati’ ima pričakovano Snom – VF – INF, ki je stabilen v sln in češ (do sodobnosti; nestabilnost v polj , do vključno 16 st , je gotovo posledica neustaljenosti pomena) INF se kaže kot osnovno ali tipično določilo za izražanje vsebinsko-namernega udeleženca (propozicijskega tipa) Nestabilni vzorci večinoma zaznamujejo en jezik, v dveh jezikih – češ in polj – se pojavlja samo Snom – VF – Sak (do 16 st /do vključno 17 st ), ki najbrž predstavlja le izrabo vezavnostne možnosti, značilne za bolj nevtralne mišljenjske pomene 762 5.3.5 Pomen d. ‘reči, dejati’ Pomen ‘reči, dejati’ izkazuje sln meniti (izpričan šele za 20 st ; v SSKJ označen s knjižno) Pomen zaznamujeta nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – SENT // PG, ki ustrezata razmerju nosilec sporočanja – sporočana vsebina Na temelju jezikovnega občutka sodim, da je ‘reči, dejati’ (s pripadajočimi vezavnostnimi možnostmi) najbolj obroben med pomeni sln meniti 762 Nevtralnim mišljenjskim pomenom ustreza tudi polj Snom – VF – oSlok (do 16 st ; določilo oSlok kot razmerni vsebinski udeleženec) V polj Snom – VF – Sak – naSak ter Snom – VF – naSak – SENT (18 st ) se določili Sak in SENT nahajata v vlogi vsebinskega udeleženca Določilo naSak ima verjetno dve vlogi: prejemnika v smislu meniti – kaj – proti komu, kar predstavlja samostojno vezavnostno možnost (prim h. ‘misliti, snovati v škodo/korist’), in razmernega vsebinskega udeleženca (podobnega oSlok) 513 VGU_Groselj_FINAL.indd 513 24.11.2011 8:49:05 5.3.6 Pomen e. ‘namenjati’ Pomen ‘namenjati’ izkazuje srb /hrv mijeniti (redki zgledi ga izpričujejo za 17 st ) Pomen zaznamuje nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat, ki ustreza razmerju nosilec dejanja – vsebina namena – prejemnik. Navedeno kaže na obrobnost pomena v primeru glagola mijeniti (deloma pa potrjuje tudi obrobnost samega glagola) 5.3.7 Pomen f. ‘pomeniti’ Pomen ‘pomeniti’ izkazujeta češ mínit in rus мѣнити; v primeru slednjega gre dejansko za pomen ‘razumeti, misliti si’ ( kaj s čim), tudi v smislu ‘pomeniti, predstavljati’ Pomena sta vsaj deloma prekrivna, kar zadostuje za skupno obravnavo Prim spodnjo tabelo in analizo za morebitne vezljivostne razlike med glagoloma češ mínit in rus мѣнити Tabela 190: Vezavnostne možnosti pomena f. ‘pomeniti’ odrazov psl. *měniti češ. rus. Snom – VF – Sak (do) 16. st. 11.–17. st. Snom – VF – SENT do 16. st. Snom – VF – Sak – Sak 15. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Oba jezika zaznamuje vzorec Snom – VF – Sak, ki je relativno stabilen samo v rus (11 –17 st ), medtem ko je v češ nestabilen (do vključno 16 st ) V češ in rus vzorec ustreza razmerju nosilec pomenske vsebine – vsebina, samo v rus pa tudi razmerju nosilec razumevanja – vsebina Preostala (zgolj nestabilna) vzorca se pojavljata le v enem jeziku: češ Snom – VF – SENT (do 16 st ) in rus Snom – VF – Sak – Sak (15 st ); slednji ustreza razmerju nosilec mišljenja – prizadeto – vsebina (prim razumeti – koga – kot koga) Navedeno kaže na obstoj pomena le v starejših obdobjih obeh jezikov in na njegovo relativno redkost (bolje je izpričan v rus ) 514 VGU_Groselj_FINAL.indd 514 24.11.2011 8:49:05 5.3.8 Pomen g. ‘pridržati, zagotoviti’ Pomen ‘pridržati, zagotoviti’ izkazuje češ mínit (osamljen zgled iz 19 st ) Pomen zaznamuje nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat, ki ustreza razmerju nosilec dejanja – vsebina – prejemnik. Pomen se kaže kot marginalen in vezan na 19 st v češ knj jeziku 5.3.9 Pomen h. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ Pomen ‘misliti, snovati v škodo/korist’ izkazuje češ mínit (potrjujeta ga osamljena stčeš zgleda) Pomen zaznamujeta nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak* – Sdat // kSdat, ki ustrezata razmerju nosilec mišljenja, snovanja – vsebina – prejemnik. Pomen je v primeru češ knj jezika vezan zgolj na stčeš obdobje, poleg tega pa se že takrat kaže kot izjemen 5.3.10 Pomen i. ‘tikati se, prisojati’ Pomen ‘tikati se, prisojati’ izkazuje polj mienić (samo stpolj zgledi) Pomen zaznamujeta nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – kSdat // oSlok, ki ustrezata razmerju nosilec prisojanja – vsebina – prejemnik. Zaradi približevanja pomenski možnosti ‘misliti’ ( kaj o kom) bi lahko določili kSdat, oSlok opredelili tudi kot razmerna vsebinska udeleženca, a izjemno redko stpolj gradivo onemogoča bolj gotove zaključke 5.3.11 Pomen j. ‘obljubljati’ Pomen ‘obljubljati’ izkazuje rus мѣнити; zaznamuje ga nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak – Sdat, ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec obljubljanja – vsebina – prejemnik. Verjetna izoliranost pomena se kaže tudi v dejstvu, da vezavnostno možnost potrjuje osamljen zgled iz 13 –14 st 763 5.4 Vezava odrazov psl. * uměti v slovanskih jezikih 5.4.1 Pomeni odrazov psl. * uměti v slovanskih jezikih Psl *uměti ima v izbranih slovanskih jezikih naslednje odraze: stcsl uměti, sln uméti, srb /hrv ùmjeti; češ umět, polj umieć; rus уметь Poleg njih so v 763 Pomeni e. ‘namenjati’, g. ‘pridržati, zagotoviti’, h. ‘misliti, snovati v škodo/korist’ in j. ‘obljubljati’ (z zadržkom tudi i. ‘tikati se, prisojati’) kažejo na podobno vezljivostno razmerje; temu ustrezajo tudi primerljivi vezavnostni vzorci 515 VGU_Groselj_FINAL.indd 515 24.11.2011 8:49:05 nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršniki) tipa sln umévati, češ umívat in polj umiewać (obravnavam jih posebej) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 191: Primerljivi pomeni odrazov psl. *uměti v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘vedeti, znati, a. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st.* poznati’ 16.–20. st. ‘obvladati, b. (do) 15.–19. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. biti zmožen’ ‘razumeti, c. 16.–20. st. 11.–14. st. dojemati’ d. ‘imeti navado’ 16.–19. st. ‘prilagajati e. 20. st. obnašanje itn.’ Tabela 192: Primerljivi pomeni izpeljank z *uměti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih sln. češ. polj. umévati umívat umiewać a. ‘vedeti, znati’ 19.–20. st. 20. st. c. ‘razumeti, dojemati’ 19.–20. st. 5.4.2 Pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ in b. ‘obvladati, biti zmožen’ Pomena ‘vedeti, znati, poznati’ in ‘obvladati, biti zmožen’ izkazujejo stcsl uměti, sln umeti, srb /hrv umjeti; češ umět, polj umieć in rus уметь (podobno velja tudi za izpeljanki češ umívat in polj umiewać) Pomena ‘vedeti, znati, poznati’ in ‘obvladati, biti zmožen’ se pri odrazih *uměti zbližujeta in deloma prekrivata – prvi pomen se namreč približuje naklonskosti (uveljavlja se za izražanje zmožnosti); posledica tega je, da se npr v sln navajata znotraj enotne pomenske razlage 764 Omenjeno dejstvo omogoča skupno obravnavo, pri čemer pri posameznih jezikih opozarjam na morebitne vezljivostne in vezavnostne razlike (glej Posebnosti) 764 V primeru rus jezika je pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ »razdeljen« na dva pomena, tj (2) ‘vedeti, poznati’ in (3) ‘znati’, pri čemer se prvi pojavlja le v obdobju 11 –14 st , medtem ko je drugi časovno stabilnejši in zaznamuje rus jezik od 11 do 20 st 516 VGU_Groselj_FINAL.indd 516 24.11.2011 8:49:05 Tabela 193: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati, poznati’ in b. ‘obvladati, biti zmožen’ odrazov psl. *uměti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16., 20. st. (do) 15.–19. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sgen 19.–20. st. Snom – VF – Sdat 15.–16. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sins Snom – VF – kSdat do 16. st. Snom – VF – sSins (do) 16.–19. st. Snom – VF – INF 16., 20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – daSENT 19.–20. st. Snom – VF – SENT 18. st. 11.–14. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. češ. polj. umívat umiewać Snom – VF – Sak 19.–20. st. Snom – VF – INF 19.–20. st. Snom – VF – ADV 20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci se nahajata Snom – VF – Sak (do sodobnosti, le srb /hrv do vključno 19 st ) in Snom – VF – INF (do sodobnosti) Vzorca sta nestabilna v sln (16 , 20 st ), kar je posledica šibke izpričanosti samega glagola (podobno velja za češ umívat, 19 –20 st ) Dokaj široko je v slovanskih jezikih zastopan tudi vzorec Snom – VF – ADV (srb /hrv , češ , polj ; do sodobnosti) z ADV kot vsebinskim določilom (ob 517 VGU_Groselj_FINAL.indd 517 24.11.2011 8:49:05 predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’); nestabilen je v primeru stcsl in polj umiewać zaradi šibke gradivske zastopanosti V posameznih slovanskih jezikih sta dokaj stabilna še vzorca Snom – VF – SENT v stcsl (nestabilen v polj 18 st , rus 11 –14 st ) ter Snom – VF – Sdat v rus (11 –20 st ; nestabilen v stcsl ); zadnji je zanimiv zaradi predvidljive leksikalne zapolnitve ( грамота, книга) Vezavnostni vzorci ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec védenja oz zmožnosti – vsebina Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze *uměti v posameznih slovanskih jezikih (glej tabelo) Posebnosti: V stcsl sta v pomenu (1) ‘vedeti, znati, poznati’ stabilna vzorca Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT (določila Sdat, Sins, INF so nestabilna), v (2) ‘obvladati, biti zmožen’ pa Snom – VF – INF (določili Sak, ADV sta nestabilni) V sln. je pomen (2) ‘znati, biti sposoben, moči’ slabo zastopan (v 1 pol 20 st starinski), kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih možnosti V srb./hrv je v pomenih (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’ in (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’ stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, samo v (1) še Snom – VF – Sak in Snom – VF – ADV; nestabilen vzorec v pomenu (1) je Snom – VF – Sdat (15 –16 st ), presenetljivo pa je nestabilen (samo 19 st ) in omejen na pomen (2) vzorec Snom – VF – daSENT (sistemska ustreznica vzorcu z INF predvsem v srb jezikovnem prostoru) V češ. so v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ stabilni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF in Snom – VF – ADV (nestabilni sta določili Sgen, 19 –20 st , ter sSins, od stčeš do 19 st ), medtem ko je v pomenu (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z) moči’ stabilen le Snom – VF – INF (nestabilni sta določili Sak v 18 st , kSdat v stčeš ) Izpeljanka umívat je v pomenu (1) gradivsko slabo zastopana, kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih možnosti V polj. je v pomenih (1) ‘imeti znanje, znati’ in (2) ‘biti sposoben, zmoči’ stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF, samo v (1) še Snom – VF – Sak in Snom – VF – ADV (nestabilno je določilo SENT, 18 st ), v (2) pa se pojavlja še nestabilni Snom – VF – Sak (17 , 18 st ) Izpeljanka umiewać s pomenom (1) je zastopana z enim zgledom vezavnostnega vzorca Snom – VF – ADV (19 st ) V rus. se pomen (2) ‘vedeti, poznati’ pojavlja le v obdobju 11 –14 st , kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih vzorcev (v vsem obdobju prevladujeta Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, redko je določilo INF) V pomenih (3) ‘znati’ in (4) ‘biti sposoben, moči’ je stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (11 –20 st ), le ob pomenu (3) nastopata stabilna, a nekoliko redkejša Snom – VF – Sak // Sdat (11 –20 st ) 518 VGU_Groselj_FINAL.indd 518 24.11.2011 8:49:06 5.4.3 Pomen c. ‘razumeti, dojemati’ Pomen ‘razumeti, dojemati’ izkazujejo stcsl uměti, sln umeti in rus уметь (podobno velja tudi za sln izpeljanko umevati) Tabela 194: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘razumeti, dojemati’ odrazov psl. *uměti stcsl. sln. rus. Snom – VF – Sak 16.–20. st. Snom – VF – SENT 19.–20. st. 11.–14. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Pri odrazih psl *uměti ima pomen ‘razumeti, dojemati’ vsaj v zgodovinski dobi slovanskih jezikov obrobno vlogo, o čemer priča njegova redka gradivska izpričanost v stcsl , rus ali celo odsotnost v drugih analiziranih slovanskih jezikih; do določene mere je izjema sln umeti, vendar pa je v sln sam glagol redek (pojavlja se do 1 pol 20 st , ko ga nadomesti sestavljenka razumeti) V tem pomenu prevladujejo sestavljenke tipa stcsl razuměti, sln razumeti, rus star разуметь, ali besedotvorno nesorodni glagoli tipa rus понимать. O stabilnih vezavnostnih vzorcih se lahko govori le v zvezi s sln , prim Snom – VF – Sak (16 –20 st ; nestabilen v stcsl ) in Snom – VF – ADV (16 –20 st ); slednji je zanimiv zaradi ADV v vlogi pravega vsebinskega določila (predvidljiva leksikalna zapolnitev, tj ‘razumeti jezik’) Nestabilni vzorec Snom – VF – SENT zaznamuje sln (19 –20 st ) in rus (11 –14 st ); osamljenost rus zgleda vezavnostne možnosti potrjuje izjemnost pomena V primeru sln umevati (19 –20 st ) se pojavljata nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT, pri čemer je prvi nekoliko pogostejši 5.4.4 Pomen d. ‘imeti navado’ Pomen ‘imeti navado’ izkazuje srb /hrv umjeti, in sicer v obdobju od 16 do 19 st (gradivsko je šibkeje zastopan od pomenov a in b ); zaznamuje ga samo 519 VGU_Groselj_FINAL.indd 519 24.11.2011 8:49:06 stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (ustreza pomenskemu vzorcu nosilec navade – vsebina) 5.4.5 Pomen e. ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ Pomen ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ izkazuje srb /hrv umjeti v 20 st Pomensko možnost navaja samo slovar RSHKJ (VI, 510), spremljajo jo osamljeni ponazarjalni zgledi, ki ustrezajo vezavnostnima vzorcema Snom – VF – okoSgen // sSins (vezljivostno razmerje nosilec prilagajanja itn – razmerni udeleženec) Navedeno govori o marginalnosti pomena v pomenju glagola umjeti in posledično o nestabilnosti vezavnostnih možnosti 5.5 Vezava odrazov psl. * věděti v slovanskih jezikih 5.5.1 Pomeni odrazov psl. * věděti v slovanskih jezikih Psl *věděti ima v izbranih slovanskih jezikih te odraze: stcsl věděti, sln védeti, srb /hrv vjedjeti; češ vědět, polj wiedzieć; rus вѣдѣти Poleg njih so v nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovr- šniki) tipa stcsl vědati, češ vědívat ter rus ведать, ведывать (obravnavam jih posebej) Glagoli izkazujejo te primerljive pomene: Tabela 195: Primerljivi pomeni odrazov psl. *věděti v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘vedeti, znati, a. (do) 16.–20. st. (do) 15.–18. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–18. st. poznati’ b. ‘voditi, upravljati’ 11.–17. st. Tabela 196: Primerljivi pomeni izpeljank z *věděti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih stcsl. češ. rus. vědati vědívat ведать ведывать a. ‘vedeti, znati, poznati’ 19. st. 11.–20. st. 19.–20. st. b. ‘voditi, upravljati’ 11.–20. st. c. ‘doživljati, imeti izkušnje’ 18.–20. st. d. ‘prištevati, šteti k’ 11.–14. st. 520 VGU_Groselj_FINAL.indd 520 24.11.2011 8:49:06 Med vzpostavljenimi pomeni je najbolj ohlapno opredeljen pomen a , zaradi česar je tudi vezljivostno najbolj problematičen; pomensko opredelitev upravičuje dejstvo, da se skupna pomenska razlaga v posameznih primerih najde (npr stcsl věděti, vědati, srb /hrv vjedjeti); drugod se pomen a deli na dve pomenski razlagi – največkrat ‘vedeti, poznati’ in ‘znati’ itn Za natančnejšo pomensko razčlembo glej 5.5.2 5.5.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ Pomen ‘vedeti, znati, poznati’ izkazujejo stcsl věděti, sln vedeti, srb /hrv vjedjeti; češ vědět, polj wiedzieć in rus вѣдѣти (podobno velja tudi za izpeljanke stcsl vědati, češ vědívat ter rus ведать, ведывать) Kot je bilo že omenjeno, lahko pomen ‘vedeti, znati, poznati’ pri posameznih glagolih razpade na več pomenov (običajno dva, tudi tri), ki jih sestavljajo pod-pomeni iz ‘vedeti, znati, poznati’ Pomenska bližina in prekrivanje omogočata skupno obravnavo, čeprav je pri posameznih jezikih treba opozoriti na morebitne pomenske in posledično vezljivostne razlike (glej Posebnosti) Prim tabelarno členitev pomena ‘vedeti, znati, poznati’ po posameznih jezikih oz glagolih 765 Tabela 197: Členitev primerljivega pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *věděti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. věděti vedeti vjedjeti vědět wiedzieć вѣдѣти (1) (1) ‘vedeti’ 10.–20. st. (1) (1) 11.–18. st. ‘poznati’ (3) (1) (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. (1) 16.–20. st. (do) 15.–18. st. ‘znati’ (2) (2) (2) (2) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. do 16. st. 11.–18. st. stcsl. češ. rus. vědati vědívat ведать ведывать ‘vedeti’ (1) 19. st. (1) 11.–20. st. (1) 19.–20. st. ‘znati’ (1) (5) 18. st. ‘poznati’ 765 Številke v tabeli ustrezajo posameznim pomenom v jedrnem delu razprave Zaradi jasnejše in bolj praktične predstavitve so bili pomeni prerazporejeni v vrstni red ‘vedeti’, ‘poznati’ in ‘znati’ 521 VGU_Groselj_FINAL.indd 521 24.11.2011 8:49:06 V nadaljevanju so obravnavane vezavnostne možnosti pomena ‘vedeti, znati, poznati’ v slovanskih jezikih; na posebnosti, ki zadevajo posamezne glagole oz njihove pomene, opozarjam v Posebnostih Tabela 198: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *věděti stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16.–20. st. (do) 15.–18. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–18. st. Snom – VF – zaSak 16.–20. st. Snom – VF – doSgen (do) 16.–19. st. Snom – VF – odSgen 16.–18. st. Snom – VF – oSlok 20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 18. st. Snom – VF – Part do 16. st. 13. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. (do) 15.–16. st. (do) 16.–20. st. (do) 16., 18. st. 14.–18. st. Snom – VF – PG do 16. st. Snom – VF – SENT 10.–20. st. (do) 15.–17. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–18. st. Snom – VF – Sak – Sak do 16. st. 11.–14. st. Snom – VF – Sak – Sins do 16. st. Snom – VF – Sak* – naSak (do) 16.–20. st. Snom – VF – Sak – kSdat do 16. st. Snom – VF – Sak* – doSgen 16.–19. st. Snom – VF – Sak* – odSgen 16.–19. st. Snom – VF – Sak* – za- 19. st. stranSgen Snom – VF – Sak* – oSlok 20. st. 16.–20. st. 18.–20. st. Snom – VF – Sak – Part 13. st. do 16. st. do 16. st. Snom – VF – Sak – INF 17. st. do 16. st. Snom – VF – Sak – SENT 16., 19. st. (do) 16.–19. st. 11.–18. st. Snom – VF – Sdat – INF Snom – VF – naSak – SENT 20. st. Snom – VF – zaSak – SENT 16.–20. st. Snom – VF – doSgen –SENT 16.–19. st. 522 VGU_Groselj_FINAL.indd 522 24.11.2011 8:49:06 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – odSgen –SENT 16.–19. st. Snom – VF – oSlok – SENT 20. st. 19. st. 20. st. Snom – VF – ADV 16.–20. st. (do) 15.–16. st. (do) 16.–19. st. stcsl. češ. rus. vědati vědívat ведать ведывать Snom – VF – Sak 11.–20. st. 19.–20. st. Snom – VF – Sgen 11.–14. st. Snom – VF – proSak 18. st. Snom – VF – oSlok 19. st. 18. st. Snom – VF – Part 11.–14. st. Snom – VF – INF 14.–17. st. Snom – VF – SENT 19. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sak – Sak 11.–14. st. Snom – VF – Sak – INF 18. st. Snom – VF – oSlok – SENT 11.–14. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci, ki so splo- šnoslovanskega značaja, prevladujeta Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT ( nosilec védenja itn – vsebina), ki se kontinuirano pojavljata v vseh slovanskih jezikih (načeloma do vključno 20 st ); določili Sak in SENT sta v opredeljenem pomenu najbolj ustaljeni obliki za izražanje vsebine védenja itn 766 Prvemu v češ in polj konkurira vzorec Snom – VF – oSlok,767 samo v sln pa Snom – VF 766 Vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT se ob srb /hrv vjedjeti pojavljata do vključno 18 oz 17 st , ob rus вѣдѣти pa do konca 18 st Nestabilnost vzorca Snom – VF – Sak v primeru izpeljank stcsl vědati, rus ведывать (19 –20 st ) in njegov neobstoj v primeru češ vědívat je posledica slabe gradivske zastopanosti; podobno velja tudi za Snom – VF – SENT. 767 Vzorec je nestabilen v stcsl , sln (20 st ), rus вѣдѣти in ведать (18 st ), tudi ob češ izpeljanki vědívat (19 st ), medtem ko ga srb /hrv ter izpeljanki stcsl vědati in rus ведывать ne izkazujejo V sln se oSlok kot razmerni vsebinski udeleženec pojavi šele v 2 pol 19 st Na neobstoj vzorca Snom – VF – oSlok lahko vpliva neustaljenost oz izginjanje glagola (srb /hrv ) ali šibka gradivska zastopanost (ki pa je lahko znak neustaljenosti glagola) 523 VGU_Groselj_FINAL.indd 523 24.11.2011 8:49:06 – zaSak (do vključno 20 st ), medtem ko je vzorcu s SENT zaradi propozicijske narave določila bolj soroden Snom – VF – INF; določilo INF je gradivsko stabilno samo v sln , češ (do vključno 20 st ) in srb /hrv (do konca 16 st ), ni pa izkazano ob stcsl vědati, češ vědívat in rus ведывать Stabilna sta še vzorca Snom – VF – Sak* – oSlok v sln (20 st ) in češ (16 –20 st ; nestabilen v polj , 18 –20 st ) ter Snom – VF – Sak – SENT v rus in polj (do vključno 18 oz 19 st ) 768 Oba ustrezata kompleksnejšim vezljivostnim razmerjem: prvi kaže na razmerje nosilec védenja itn – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec, drugi pa nosilec védenja itn – prizadeto – vsebina Prvemu vezljivostnemu razmerju ustrezajo še naslednji vzorci (stabilni le v enem slovanskem jeziku): sln Snom – VF – Sak* – odSgen (16 –19 st ) in Snom – VF – zaSak // odSgen // oSlok – SENT,769 češ Snom – VF – Sak* – naSak // doSgen (do vključno 20 oz 19 st ) Ostali vzorci, ki kažejo na razmerje nosilec védenja itn – prizadeto – vsebina, so nestabilni in vezani na starejša obdobja slovanskih jezikov; njihovo pojavljanje v več slovanskih jezikih pa potrjuje obstoj vezljivostnega razmerja, prim Snom – VF – Sak – Sak v stcsl , polj (do 16 st ), rus (11 –14 st ); Snom – VF – Sak – Part v stcsl , srb /hrv (13 st ), češ , polj (do 16 st ); Snom – VF – Sak – INF, ki se pojavlja v stcsl , češ (17 st ), polj (do 16 st ) in ob rus ведaть (18 st ) Med nestabilnimi vzorci naj omenim dva, ki zaznamujeta vsaj dva jezika: Snom – VF – Part s propozicijskim vsebinskim določilom se pojavlja ob stcsl věděti, češ vědět (do 16 st ) in rus вѣдѣти, ведать (do 14 st ), medtem ko se vzorec Snom – VF – ADV pojavlja ob stcsl věděti, sln vedeti (16 –20 st ), srb /hrv vjedjeti (do vključno 16 st ) in češ vědět (do konca 19 st ); ADV nastopa v vlogi »nadomestnega« ali vsebinskega določila (slednje ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’, ob češ vědět) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze *věděti v posameznih slovanskih jezikih (glej tabelo) Posebnosti: V sln. je pomen (1) ‘vedeti’ ustaljen, zaznamujejo pa ga stabilni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak (manj stabilna so določila odSgen, oSlok in ADV) ter Snom – VF – INF // SENT; prav tako so stabilne kompleksnejše vezavnostne možnosti Snom – VF – odSgen – Sak* // SENT 768 Vzorec Snom – VF – Sak – SENT se kot nestabilen pojavlja v stcsl in sln (16 , 19 st ) 769 Vzorec Snom – VF – zaSak – SENT je stabilen v obdobju 16 –20 st ; vzorci Snom – VF – odSgen // oSlok – Sak* in Snom – VF – odSgen // oSlok – SENT so zanimivi zaradi zamenjave določila na mestu razmernega vsebinskega udeleženca: v 19 st odSgen zamenja oSlok (zdi se, da se oSlok v tej udeleženski vlogi pred 2 pol 19 st ne pojavlja) Vzorec Snom – VF – oSlok – SENT se kot nestabilen pojavlja v češ (19 st ), polj (20 st ) in ob rus ведать (11 –14 st ) 524 VGU_Groselj_FINAL.indd 524 24.11.2011 8:49:06 (do 2 pol 19 st ), Snom –VF – oSlok – Sak* // SENT (od 2 pol 19 st ) ter Snom – VF – zaSak – SENT (do 21 st ), medtem ko je Snom – VF – zastranSgen – Sak* osamljena (19 st ) Pomenu (2) ‘znati’, ki je v 20 st označen kot starinski (v tem pomenu ga nadomešča sln znati), ustreza stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (ob nestabilnih določilih Sak, 20 st , in ADV, 18 –19 st ) Podobno velja za (3) ‘poznati’ (v tem pomenu glagol že vsaj od J Japlja nadomešča sln poznati), ki ga predvsem do konca 19 st zaznamuje stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (ob nestabilnem Snom – VF – Sak – SENT, 16 in 19 st ) V srb./hrv sta glagol vjedjeti pribl do konca 18 st popolnoma nadomestila sopomenska umjeti in predvsem znati, kar je vplivalo na redkost in nestabilnost vezavnostnih možnosti V češ. so v pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ stabilni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok in Snom – VF – INF // SENT (do vključno 20 st ; nestabilna so določila Part in PG do 16 st , ADV do vključno 19 st ), med kompleksnejšimi vzorci pa le Snom – VF – Sak* – naSak // doSgen // oSlok (do vključno 20 st , vzorec z določilom doSgen do 19 st ; vzorci s SENT na mestu Sak* so manj stabilni); nestabilni so vzorci Snom – VF – Sak – Sins // Part // INF (do 17 st ) V pomenu (2) ‘biti sposoben; znati’ je stabilen vzorec Snom – VF – INF (do vključno 20 st ), manj Snom – VF – Sak (17 –20 st ; nestabilno je določilo ADV, 19 st ); pri zgledih z določilom Sak je težavna razmejitev med pomenoma (1) in (2) Izpeljanka vědívat je v pomenu (1) gradivsko slabo zastopana, kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih možnosti V polj. so v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ stabilni vezavnostni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – oSlok in Snom – VF – SENT (do vključno 20 st ; nestabilno je propozicijsko določilo INF, 18 st ) Med kompleksnejšimi vzorci je stabilnejši samo Snom – VF – Sak – SENT (še v 19 st ); nestabilna so določila Sak, Part, INF na mestu SENT (stpolj ) in vezavnostni možnosti Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT (18 –20 st /20 st ) Vezanost pomena (2) ‘znati, zmoči (kaj narediti)’ na stpolj obdobje in redki zgledi vplivajo na izjemnost vezavnostnega vzorca Snom – VF – INF V rus. prihaja med вѣдѣти in izpeljanko ведать do konkurenčnega razmerja, ki se po 18 st reši v korist slednjega; v 2 pol 20 st je tudi ведать označen kot zastarel – v večini pomenov se namreč umika glagolu знать V primeru вѣдѣти (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ sta stabilna vzorca Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT (še v 18 st ), medtem ko so nestabilni vzorci z desnimi določili oSlok (18 st ), Part (11 –14 st ) in INF (14 –18 st ); med kompleksnejšimi vzorci je stabilen Snom – VF – Sak – SENT (še v 18 st ), nestabilen pa t i drugi Sak (11 –14 st ) V pomenu (2) ‘znati, moči’ je do 18 st stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF 525 VGU_Groselj_FINAL.indd 525 24.11.2011 8:49:06 (nestabilno je določilo Sak, 14 st ) V primeru izpeljanke ведать (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ velja podobno kot za вѣдѣти (1) (stabilnost do 20 st !), le da se med vzorci ne pojavlja Snom – VF – Sak – SENT, kot nestabilni pa se pojavljajo še Snom – VF – proSak, Snom – VF – Sak – INF (18 st ) in Snom – VF – oSlok – SENT (11 –14 st ) Pomen (5) ‘znati, moči’ je izkazan samo v 18 st , ustreza pa mu osamljen zgled vezavnostne možnosti Snom – VF – INF Izpeljanka ведывать je v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje’ (19 –20 st ) šibko zastopana, kar ima za posledico nestabilnost vzorca Snom – VF – Sak 5.5.3 Pomen b. ‘voditi, upravljati’ Pomen ‘voditi, upravljati’ izkazujeta rus glagola вѣдѣти in ведать Tabela 199: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘voditi, upravljati’ odrazov psl. *věděti вѣдѣти ведать Snom – VF – Sak 14. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sins 13.–17.st. 19.–20. st. Snom – VF – nadSins 17. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Glagola v pomenu ‘voditi, upravljati’ zaznamujeta dva skupna vezavnostna vzorca, tj Snom – VF – Sak // Sins, ki ustrezata vezljivostnemu razmerju vršilec vodenja, upravljanja – prizadeto Stabilna je vezavnostna možnost Snom – VF – Sak ob ведать (11 –20 st ), med nestabilnimi pa je bolje izpričana Snom – VF – Sins ob istem glagolu (19 –20 st ) Osamljeni zgledi vezavnostnih možnosti ob вѣдѣти namigujejo na to, da je bil pomen ‘voditi, upravljati’ v pomenju glagola obroben Nestabilen je vezavnostni vzorec Snom – VF – nadSins (ob ведать), izkazan z osamljenim zgledom iz 17 st 526 VGU_Groselj_FINAL.indd 526 24.11.2011 8:49:06 5.5.4 Pomen c. ‘doživljati, imeti izkušnje’ Pomen ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’ je v primeru rus вeдaть izpričan od 18 st naprej Zaznamujeta ga stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (ustreza razmerju nosilec doživljanja, čutenja – vsebina) in nestabilen Snom – VF – Sak – Sins ( nosilec doživljanja itn – prizadeto – vsebina), ki je gradivsko izkazan z osamljenim zgledom iz 18 st 5.5.5 Pomen d. ‘prištevati, šteti k’ Pomen ‘prištevati, šteti k’ izkazuje rus вeдaть (samo 16 st ) Zaznamujeta ga nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak – vSak // kSdat (pomenski vzorec nosilec dejanja – prizadeto – prejemnik), izpričana z osamljenima zgledoma Navedeno kaže na redkost pomena 5.6 Vezava odrazov psl. * znati v slovanskih jezikih 5.6.1 Pomeni odrazov psl. * znati v slovanskih jezikih Psl *znati ima v izbranih slovanskih jezikih naslednje odraze: stcsl znati, sln znáti, srb /hrv znȁti; češ znát, polj znać; rus знать Poleg njih so v nekaterih slovanskih jezikih izpričane tudi modifikacijske izpeljanke (drugotni nedovršni-ki) tipa srb /hrv znávati, češ znávat ter rus знавать (obravnavam jih posebej) Glagoli izkazujejo naslednje primerljive pomene: Tabela 200: Primerljivi pomeni odrazov psl. *znati v izbranih slovanskih jezikih stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. ‘vedeti, znati, a. 16.–20. st. (do) 15.– 20. st. (do) 16.– 20. st. (do) 16.–20. st.* 11.–20. st. poznati’ ‘zavedati se; b. (do) 15.– 20. st. prepoznavati’ c. ‘izvedeti’ 16.–19. st. d. ‘morati, treba biti’ 16.–20. st. e. ‘moči’ 18.–20. st. ‘imeti navado; f. 18.–20. st. dogajati se’ ‘skrbeti za, slišati g. 16.–20. st. za’ 527 VGU_Groselj_FINAL.indd 527 24.11.2011 8:49:06 ‘priznavati, h. 19. st. (do) 16. st. (do) 16.–18. st. priznati’ ‘izpovedovati, i. do 16. st. pričevati’ j. ‘spominjati se’ 16.–20. st. k. ‘prerokovati’ 19. st. l. ‘čutiti; trpeti’ 19.–20. st. ‘opažati, m. 17.–20. st. spoznavati’ ‘priznavati (kot); n. opredeljevati 16.–20. st. se za’ o. ‘doživljati’ 11.–20. st. p. ‘biti videti’ 18.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–18. st. Tabela 201: Primerljivi pomeni izpeljank z *znati v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih srb./hrv. češ. rus. znavati znávat знавать ‘vedeti, znati, a. 18.–20. st. 19.–20. st. 19.–20. st. poznati’ o. ‘doživljati’ 19.–20. st. Med umevanjskimi glagoli *znati izkazuje največ različnih pomenov (sploh srb / hrv ), zato je vzpostavitev primerljivih pomenov med slovanskimi jeziki težavna; tu navajam zgolj poizkus tovrstne opredelitve, na odstopanja – vezljivostna in vezavnostna – pa opozarjam v komentarjih na koncu posameznih odstavkov Med vzpostavljenimi pomeni je najbolj ohlapno opredeljen pomen a , zaradi česar je tudi vezljivostno najbolj problematičen; zgornjo pomensko opredelitev (tj ‘vedeti, znati, poznati’) upravičuje dejstvo, da se skupna pomenska razlaga v posameznih primerih najde (npr polj znać); drugod se pomen a v glavnem deli na dve (‘vedeti, znati’ in ‘poznati’) ali več pomenskih razlag Natančnejša pomenska razčlemba je v 5.6.2 528 VGU_Groselj_FINAL.indd 528 24.11.2011 8:49:06 5.6.2 Pomen a. ‘vedeti, znati, poznati’ Pomen ‘vedeti, znati, poznati’ izkazujejo stcsl znati, sln znati, srb /hrv znati; češ znát, polj znać; rus знать (podobno velja tudi za izpeljanke srb /hrv znávati, češ znávat ter rus знавать) Kot je bilo že omenjeno, lahko pomen ‘vedeti, znati, poznati’ pri posameznih glagolih razpade na več pomenov (običajno dva, tudi tri), ki jih sestavljajo pod-pomeni iz ‘vedeti, znati, poznati’ Pomenska bližina in prekrivanje omogočata skupno obravnavo, čeprav je pri posameznih jezikih treba opozoriti na morebitne vezljivostne in vezavnostne razlike (Posebnosti) Prim tabelarno členitev pomena ‘vedeti, znati, poznati’ po posameznih jezikih oz glagolih 770 Tabela 202: Členitev primerljivega pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *znati stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. znati znati znati znát znać знать (1) (do) ‘vedeti’ (2) (3) 16.–20. st. (1) 11.–20. st. (1) (do) 16.–20. st. 15.–20. st. (2) (do) (1) (do) ‘znati’ (1) 16.–20. st. (4) 11.–20. st. 16.–20. st. 16.–20. st. (1) (2) (do) (3) (do) ‘poznati’ (2) 16.–20. st. (2) 11.–20. st. 15.–20. st. 16.–20. st. V nadaljevanju so obravnavane vezavnostne možnosti pomena ‘vedeti, znati, poznati’ v slovanskih jezikih;771 na posebnosti, ki zadevajo posamezne glagole oz njihove pomene, opozarjam v Posebnostih Tabela 203: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *znati stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – Sak 16.–20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sgen 19. st. Snom – VF – Sdat 18. st. Snom – VF – proSak 20.–21. st. (do) Snom – VF – zaSak 17.–20. st. 15.–20. st. 770 Številke v tabeli ustrezajo posameznim pomenom v jedrnem delu razprave Zaradi jasnejše predstavitve so pomeni prerazporejeni v vrstni red ‘vedeti’, ‘znati’ in ‘poznati’ 771 K polj znać (1) je treba uvrstiti še pomen (3) ‘poznati kot’ (16 –19 st ) ter pomen (6) ‘imeti telesno razmerje’ (stpolj ), ki kažeta na enako uvrščevalno pomensko sestavino, tj ‘poznati’ 529 VGU_Groselj_FINAL.indd 529 24.11.2011 8:49:06 stcsl. sln. srb./hrv. češ. polj. rus. Snom – VF – odSgen 16.–18. st. Snom – VF – oSlok 15.–19. st. 19. st. 18. st. 18.–20. st. Snom – VF – vSlok 18. st. Snom – VF – INF 16.–20. st. 16.–20. st. (do) 16.–20. st. do 16. st. 18.–20. st. Snom – VF – daSENT 19.–20. st. Snom – VF – SENT 16.–20. st. (do) 15.–20. st. (do) 16.–19. st. (do) 16.–20. st. 11.–20. st. Snom – VF – Sak – (do) 15.–20. st. 11.–18. st. Sak Snom – VF – Sak – 16.–18. st. 18.–19. st. 19.–20. st. Sins Snom – VF – Sak – 18. st. do 16. st. naSak Snom – VF – Sak – 17. st. proSak Snom – VF – Sak(*) – 18.–19. st. 18.–19. st. 18. st. zaSak Snom – VF – Sak* – 18. st. odSgen Snom – VF – Sak – do 16. st. naSlok Snom – VF – Sak* – 17.–19. st. oSlok Snom – VF – Sak – do 16. st. vSlok Snom – VF – Sak – 11.–14. st. Part Snom – VF – Sak – 16. st. 16. st. 18. st. 18. st. INF Snom – VF – Sak – 16. st. 16.–19. st. 16., 19. st. 17. st. 11.–17. st. SENT Snom – VF – naSak – do 16. st. SENT Snom – VF – ADV 16.–20. st. 16.–20. st. 18.–20. st. srb./hrv. češ. rus. znavati znávat знавать Snom – VF – Sak 19.–20. st. 19.–20. st. 19.–20. st. 530 VGU_Groselj_FINAL.indd 530 24.11.2011 8:49:07 srb./hrv. češ. rus. znavati znávat знавать Snom – VF – zaSak 20. st. Snom – VF – odSgen 19. st. Snom – VF – INF 19. st. Snom – VF – SENT 18.–19. st. Snom – VF – Sak – Sins 19. st. Snom – VF – Sak* – zaSak 19. st. Snom – VF – Sak – SENT 19. st. Snom – VF – ADV 19. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Med splošnoslovanskimi stabilnimi (ali bolj stabilnimi) vezavnostnimi vzorci prevladujejo Snom – VF – Sak (do vključno 20 st ; absolutno stabilen), Snom – VF – SENT (do vključno 20 st , v srb /hrv do 19 st ; vzorec je nestabilen v stcsl , ni izkazan ob češ znávat in rus знавать) ter Snom – VF – INF (do vključno 20 st ; nestabilen v polj , do 16 st , in ob češ znávat; ni izkazan v stcsl , ob srb /hrv , rus izpeljankah) Medtem ko Sak zaznamuje vsebino védenja nasploh, je distribucija določil SENT in INF bolj razlikovalna: prvi se pojavlja na mestu kompleksne vsebine védenja, drugi znanja oz sposobnosti (zmožnosti) Vzorec Snom – VF – ADV je stabilen v sln , srb /hrv (16 –20 st ) in rus (18 –20 st ; nestabilen ob srb /hrv znavati) je zanimiv zaradi ADV v vlogi vsebinskega določila (ob predvidljivi leksikalni zapolnitvi, tj ‘znati jezik’) Z enim desnim določilom (nepropozicijskim) se pojavljajo še vzorci, stabilni le v enem jeziku: srb /hrv Snom – VF – zaSak (do sodobnosti), ki je nestabilen v sln (17 –20 st ) in ob srb /hrv znavati (20 st ); rus Snom – VF – oSlok (18 –20 st ), ki je nestabilen v srb /hrv (15 –19 st ), polj in češ (18 st /19 st ) Kompleksnejši vzorci ustrezajo razmerju nosilec védenja itn – prizadeto – vsebina, stabilnejša med njimi pa sta srb /hrv Snom – VF – Sak – Sak (do sodobnosti; nestabilen v rus , 11 –18 st ) in Snom – VF – Sak – SENT (16 –19 st ); slednji se ne pojavlja v sln , ob češ znávat in rus знавать Dva vzorca, ki sta stabilna samo 531 VGU_Groselj_FINAL.indd 531 24.11.2011 8:49:07 v srb /hrv , kažeta na razmerje nosilec védenja itn – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec, prim Snom – VF – Sak* – zaSak // oSlok (do vključno 19 st ; prvi je ob znavati, 19 st , nestabilen) Med nestabilnimi vzorci naj omenim štiri, ki zaznamujejo vsaj dva jezika: trije, tj Snom – VF – Sak – Sins, Snom – VF – Sak – INF in Snom – VF – Sak – zaSak, ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec védenja itn – prizadeto – vsebina in se pojavljajo v srb /hrv , polj , rus (le prvi tudi ob rus знавать, drugi pa v češ );772 vzorec Snom – VF – Sak – naSak ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec védenja – vsebina – razmerni vsebinski udeleženec in se pojavlja v srb / hrv (18 st ) in češ (do 16 st ) Ostali vzorci zaznamujejo odraze *znati v posameznih slovanskih jezikih (glej tabelo) Posebnosti: V stcsl je v pomenih (1) ‘znati, poznati, spoznavati, seznanjati se’ in (2) ‘vedeti, razumeti, priznavati’ stabilen vzorec Snom – VF – Sak, medtem ko je Snom – VF – SENT v obeh pomenih nestabilen (izkazan je z osamljenima zgledoma) V sln. je pomen (1) ‘znati’ ustaljen, zaznamujejo pa ga samo stabilni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – INF in Snom – VF – ADV (do sodobnosti) Pomenu (2) ‘poznati’, ki je v 20 st označen kot starinski (v tem pomenu glagol že vsaj od J Japlja nadomešča sln poznati), ustreza stabilna vezavnostna možnost Snom – VF – Sak (še prva polovica 20 st ) in nestabilna (kompleksnejša) Snom – VF – Sak – SENT (samo 16 st ) Podobno velja za (3) ‘vedeti’ (SSKJ ga označi kot starinskega, nadomešča ga sln vedeti), ki ga predvsem do konca 19 st zaznamuje stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, medtem ko sta možnosti z določiloma zaSak (17 st , 1 pol 20 st ) in INF (17 st ) nestabilni V srb./hrv. so v pomenu (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’ stabilni vzorci Snom – VF – Sak, Snom – VF – zaSak, Snom – VF – INF // SENT in Snom – VF – ADV (slednji v vlogi vsebinskega določila, prim ‘znati jezik’); kot nestabilne se kažejo vezavnostne možnosti z določili Sgen (19 st ), odSgen (16 –18 st ), oSlok (do 19 st ) in – presenetljivo – vzorec Snom – VF – daSENT (19 –20 st ), ki je sistemska ustreznica vzorca z INF predvsem v srb jezikovnem prostoru Med kompleksnejšimi vzorci sta bolj stabilna samo Snom – VF – Sak* – zaSak // oSlok (do konca 19 st ), medtem ko so Snom – VF – Sak – naSak, Snom – VF – Sak* – odSgen (18 st ) ter Snom – VF – Sak – INF (16 st ) nestabilni Pomen (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ (tudi pomen ‘polteno, telesno poznati’) zaznamujejo predvsem trije stabilni vzorci: Snom – VF – Sak (nestabilno je določilo Sgen, 19 st ) ter kompleksnejša Snom – VF – Sak – Sak // SENT (do 772 Vzorec Snom – VF – Sak – Sins se kot nestabilen pojavlja v srb /hrv (16 –18 st ), polj (18 –19 st ) in rus (19 –20 st ); vzorec Snom – VF – Sak – INF se pojavlja v srb /hrv , češ (16 st ) in polj , rus (18 st ); nestabilen vzorec Snom – VF – Sak – zaSak pa zaznamuje polj (18 –19 st ) in rus (19 st ) 532 VGU_Groselj_FINAL.indd 532 24.11.2011 8:49:07 vključno 20 oz 19 st ), medtem ko sta Snom – VF – Sak – Sins // zaSak (prvi 16 –18 st , drugi 19 st ) manj stabilna Izpeljanka znavati izkazuje samo pomen (1); izpričan je za obdobje 18 –20 st (ustrezajo mu vzorci v zgornji tabeli) V češ. sta v pomenu (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ stabilna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT (do vključno 20 oz 19 st ; nestabilni sta določili oSlok, INF, izkazani z zgledi iz 19 st , drugo tudi s stčeš zgledi), medtem ko so kompleksnejši Snom – VF – Sak – naSlok in Snom – VF – naSak – Sak // SENT izjemni (izključno stčeš ) V pomenu (2) ‘imeti spretnost, sposobnost; obvladati, znati’ je stabilen predvsem vzorec Snom – VF – INF (do sodobnosti), nekoliko manj pogost je Snom – VF – Sak Pomen (3) ‘poznati, biti seznanjen z’ zaznamuje samo en stabilen vzorec, tj Snom – VF – Sak (do sodobnosti), medtem ko so ostali nestabilni, prim Snom – VF – Sak – vSlok (stčeš ), Snom – VF – Sak – INF // SENT (16 st ; 16 in 19 st ) Izpeljanka znávat je v pomenu (1) ‘imeti spretnost, obvladati, znati’ gradivsko slabo zastopana, kar vpliva na nestabilnost vezavnostnih možnosti Snom – VF – Sak in Snom – VF – INF (19 st ); pomen (2) ‘poznati’ kaže na večjo ustaljenost, zaradi česar je tudi vzorec Snom – VF – Sak bolj stabilen (19 –20 st ) V polj. sta v pomenu (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ stabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak in Snom – VF – SENT (do vključno 20 st ); nestabilni sta določili oSlok (18 st ), INF (stčeš ), pa tudi kompleksnejši vzorec Snom – VF – Sak – SENT (17 st ) Pomen (3) ‘poznati kot’ kaže na kompleksnejše vezavnostne vzorce, ki so – gledano v celoti – nestabilni; med njimi sta pogostejša Snom – VF – Sak – Sins // zaSak (18 , 19 st ), redkejša pa stpolj Snom – VF – Sak (približuje se pomenu ‘poznati’) in Snom – VF – Sak – INF (18 st ) Izključno stpolj pomenu (6) ‘imeti telesno razmerje’ (pribl ‘telesno poznati’) ustreza nestabilen vzorec Snom – VF – Sak V rus. izkazuje pomen (1) ‘vedeti, imeti védenje o’ stabilne vezavnostne vzorce Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT, Snom – VF – oSlok (slednji je časovno bolj zamejen, 18 –20 st ) ter nestabilnega Snom – VF – proSak (20 –21 st ); kompleksnejše vezavnostne možnosti so nestabilne, prim Snom – VF – Sak – Part // SENT (od 11 do vključno 14 oz 17 st ) in Snom – VF – Sak – Sak // INF (18 st ) V pomenu (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’ (dejansko kompleksnejši od »golega« ‘poznati’) je stabilen samo vzorec Snom – VF – Sak (11 –20 st ); ostali so nestabilni, prim Snom – VF – Sak – Sak (11 –14 st ), Snom – VF – SENT in Snom – VF – Sak – zaSak // INF (18 st ), Snom – VF – Sak – Sins (19 –20 st ) V pomenu (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ je najbolj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (11 –20 st ); tudi stabilna, čeprav časovno bolj zamejena (18 –20 st ), sta Snom – VF – INF in Snom – VF – ADV, medtem ko sta vzorca z določiloma Sdat in vSlok (18 st ) nestabilna Izpeljanka знавать je v pomenu 533 VGU_Groselj_FINAL.indd 533 24.11.2011 8:49:07 (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’ (19 –20 st ) gradivsko šibko potrjena, kar ima za posledico nestabilnost vzorca Snom – VF – Sak – Sins, medtem ko se lahko Snom – VF – Sak vendarle opredeli kot stabilen 5.6.3 Pomen b. ‘zavedati se; prepoznavati’ Pomen ‘zavedati se; prepoznavati’ (natančneje ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’) izkazuje srb /hrv znati Zaznamujeta ga stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT (od 15 do vključno 20 st ), ki ustreza razmerju nosilec zavedanja, razumevanja – vsebina Istemu vezljivostnemu razmerju ustreza tudi nestabilen vzorec Snom – VF – Sak (20 st ) 773 5.6.4 Pomen c. ‘izvedeti’ Pomen ‘izvedeti’ (dov ) je ob srb /hrv znati izpričan v 16 –19 st Zaznamuje ga pomenski vzorec nosilec informacije – vsebina, ki mu ustrezajo nekoliko bolj stabilna vezavnostna možnost Snom – VF – SENT (16 , 19 st ) in nestabilni Snom – VF – Sak // zaSak, izpričani z osamljenimi zgledi iz 16 –17 st oz 19 st Navedeno potrjuje obstoj pomena pri glagolu znati, osamljenost zgledov pa kaže na njegovo obrobnost 5.6.5 Pomen d. ‘morati, treba biti’ Pomen ‘morati, treba biti’ izkazuje srb /hrv znati; zaznamuje ga samo stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF (dokaj dobro izpričan za 16 –17 in 19 –20 st ), ki ustreza razmerju nosilec moranja itn – vsebina Določilo INF ob naklonskem pomenu glagola znati ne preseneča 5.6.6 Pomen e. ‘moči’ Pomen ‘moči’ izkazuje srb /hrv znati v 18 –20 st ; zaznamujeta ga dva vezavnostna vzorca: stabilen Snom – VF – INF (dobro izpričan v vsem obdobju) in nestabilen Snom – VF – Sak (20 st ) Oba vzorca ustrezata vezljivostnemu razmerju nosilec zmožnosti – vsebina Ker gre za naklonski pomen glagola znati (približuje se ‘znati’), določilo INF ne preseneča 773 Pomen b. ‘zavedati se; prepoznavati’ se zbližuje s pomenom a. ‘vedeti, znati, poznati’ 534 VGU_Groselj_FINAL.indd 534 24.11.2011 8:49:07 5.6.7 Pomen f. ‘imeti navado; dogajati se’ Pomen ‘imeti navado; dogajati se’ je ob srb /hrv znati izpričan od 18 st naprej Zaznamuje ga vezljivostno razmerje nosilec navade (običajnega dogajanja) – vsebina, ki mu ustreza samo stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Pomen ‘imeti navado; dogajati se’ se lahko opredeli kot naklonski, zato določilo INF ni presenetljivo 5.6.8 Pomen g. ‘skrbeti za, slišati za’ Pomen ‘skrbeti za, slišati za’ izkazuje srb /hrv znati Zaznamuje ga stabilen vzorec Snom – VF – zaSak (gradivsko dobro izpričan za 16 –17 ter 19 –20 st ), ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec skrbi itn – vsebina 5.6.9 Pomen h. ‘priznavati, priznati’ Pomen ‘priznavati, priznati’ izkazujejo srb /hrv znati, češ znát in polj znać (pri slednjem gre dejansko za pomen ‘priznavati, izpovedovati’) 774 Tabela 204: Vezavnostne možnosti pomena h. ‘priznavati, priznati’ odrazov psl. *znati srb./hrv. češ. polj. Snom – VF – Sak 18. st. Snom – VF – SENT 19. st. (do) 16.–18. st. Snom – VF – Sak – Sak 19. st. Snom – VF – Sak – Sdat (do) 16. st. (do) 16. st. Snom – VF – Sdat – SENT (do) 16. st. (do) 16. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Odrazi *znati izkazujejo pomen ‘priznavati, priznati’ v starejših obdobjih: srb /hrv znati v 19 st , češ znát do konca 16 st , polj znać do konca 774 Pomen h. ‘priznavati, priznati’ kaže na skupne pomenske značilnosti z i. ‘izpovedovati, pričevati’ K obravnavi vezavnostnih možnosti v pomenu ‘priznavati, priznati’ priključujem še dva sorodna pomena polj znać, značilna le za stpolj obdobje, in sicer (5) ‘potrjevati’ in (7) ‘spoznati za edino pravilno’ 535 VGU_Groselj_FINAL.indd 535 24.11.2011 8:49:07 18 st Pomen je v omenjenih jezikih neustaljen, posledica tega pa so redki zgledi in nestabilne vezavnostne možnosti Med vzorci, ki zaznamujejo dva jezika, naj najprej omenim tiste, ki ustrezajo razmerju nosilec priznavanja – prejemnik – vsebina; pojavljajo se v češ , polj in so vezani na čas do konca 16 st , prim Snom – VF – Sdat – Sak // SENT (v tabeli sta desni določili zaradi drugačnega razporeda zamenjani) Vzorec Snom – VF – SENT (samo vsebinsko določilo) zaznamuje srb /hrv (19 st ) in polj (do vključno 18 st ) Ostali nestabilni vzorci zaznamujejo odraze *znati le v enem od jezikov (glej tabelo) Polj znać izkazuje v stpolj obdobju pomen (5) ‘ potrjevatiʼ, ki ga izpričujejo osamljeni zgledi Pomen zaznamuje vezljivostno razmerje nosilec potrjevanja – vsebina, ki mu ustreza vzorec Snom – VF – Sak Prav tako je zgolj za stpolj znać značilen pomen (7) ‘ spoznati za edino pravilno’ (izkazan z osamljenimi zgledi); ustreza mu vezavnostni vzorec Snom – VF – SENT, ki kaže na razmerje nosilec spoznavanja – vsebina Več o vezljivostnih značilnostih pomenov (z zgledi) v poglavju 2.9.2.4 5.6.10 Pomen i. ‘izpovedovati, pričevati’ Pomen ‘izpovedovati, pričevati’ je v primeru polj znać izpričan le za stpolj obdobje (z redkimi zgledi) Pričakovano ga zaznamujeta nestabilna vezavnostna vzorca Snom – VF – Sak // SENT, ki ustrezata vezljivostnemu razmerju nosilec izpovedovanja, pričevanja – vsebina 775 5.6.11 Pomen j. ‘spominjati se’ Pomen ‘spominjati se’ (tudi ko se preti z maščevanjem) izkazuje srb /hrv znati Zaznamujejo ga trije nestabilni vezavnostni vzorci, izpričani z osamljenimi zgledi iz posameznih obdobij, prim Snom – VF – Sak (18 –19 st ), Snom – VF – Sdat (16 st ) in Snom – VF – SENT (19 –20 st ); vzorci ustrezajo vezljivostnemu razmerju nosilec spominjanja – vsebina Sam pomen se kaže kot marginalen (neustaljen), čeprav se pojavlja v daljšem časovnem loku, tj od 16 do 20 st 5.6.12 Pomen k. ‘prerokovati’ Pomen ‘prerokovati’ je v primeru srb /hrv znati izkazan samo za 19 st (osamljeni zgledi) Zaznamuje ga vezljivostno razmerje nosilec prerokovanja – vsebina, ki 775 Pomen i. ‘izpovedovati, pričevati’ kaže na skupne pomenske značilnosti s h. ‘priznavati, priznati’ 536 VGU_Groselj_FINAL.indd 536 24.11.2011 8:49:07 mu ustreza pričakovano nestabilen vzorec Snom – VF – Sak Pomen se kaže kot marginalen – njegovo gradivsko in časovno pojavljanje je namreč zelo omejeno 5.6.13 Pomen l. ‘čutiti; trpeti’ Pomen ‘čutiti; trpeti’ izkazuje srb /hrv znati Zaznamuje ga nestabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak (vezljivostno razmerje nosilec čutenja itn – vsebina) Glagolski pomen je izkazan z osamljenimi zgledi iz 19 –20 st , kar kaže na njegovo redkost tudi v času pojavljanja 5.6.14 Pomen m. ‘opažati, spoznavati’ Pomen ‘opažati, spoznavati’ se v primeru češ znát pojavlja v 17 –20 st (označen kot redek) Pomen zaznamuje samo dokaj stabilen vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak,776 ki ustreza razmerju nosilec opažanja, spoznavanja – vsebina (tudi v smislu ‘prepoznavati’) 777 5.6.15 Pomen n. ‘priznavati (kot); opredeljevati se za’ Pomen ‘priznavati (kot); opredeljevati se za’ oz ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ (predvsem do Boga – v smislu ‘biti veren, verjeti v’) izkazuje češ znát Pomen zaznamujejo zgolj nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci; med njimi je najbolje izkazan Snom – VF – Sak, ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec priznavanja, opredeljevanja – vsebina (osamljeni zgledi iz 16 –20 st ) Redkejši so kompleksnejši vzorci, ki ustrezajo razmerju nosilec priznavanja – prizadeto – vsebina (tip priznavati, imeti – koga – (za) koga, kakšnega), tj Snom – VF – Sak – Sak // Sins // jakoSak // zaSak 778 Redkost zgledov kaže na to, da pomen (več pomenov?) – kljub pojavljanju v daljšem časovnem loku – ni bil najbolj ustaljen 779 776 V vezavnostni možnosti se lahko pojavlja tudi neudeležensko prislovno dopolnilo (ADV) 777 Pomen m. ‘opažati, spoznavati’ površinsko kaže na skupne pomenske značilnosti z b. ‘zavedati se; prepoznavati’, vendar se pomena med seboj precej razlikujeta, prim 5.6.3 778 Vezavnostna vzorca z desnima določiloma Sak – Sak // Sins sta z redkimi zgledi izkazana od stčeš obdobja do 19 st , desni določili Sak – zaSak od 16 do 19 st , Sak – jakoSak pa se glede na analizirano gradivo pojavljata v 19 st 779 Pomen n. ‘priznavati (kot); opredeljevati se za’ kaže na skupne pomenske značilnosti s h. ‘priznavati, priznati’ na eni strani in a. ‘vedeti, znati, poznati’ na drugi 537 VGU_Groselj_FINAL.indd 537 24.11.2011 8:49:07 5.6.16 Pomen o. ‘doživljati’ Pomen ‘doživljati’ izkazujeta rus glagola знать (11 –20 st ) in знавать (19 –20 st ) Oba zaznamuje le skupni stabilni vezavnostni vzorec Snom – VF – Sak, ki ustreza vezljivostnemu razmerju nosilec doživljanja – vsebina (tudi izkušenjsko) Vezavnostna možnost je stabilnejša ob знать, kar je posledica gradivsko boljše in časovno daljše izpričanosti, medtem ko so zgledi ob знавать redkejši in sodijo v obdobje 19 –20 st 5.6.17 Pomen p. ‘biti videti’ Pomen ‘biti videti’ (brezos ) izkazujejo sln znati, češ znát in rus знать 780 V primeru češ znát je bil pomen dejansko opredeljen kot ‘biti jasno, očitno; biti videti’, v primeru rus знать pa kot ‘biti vidno’ Tabela 205: Vezavnostne možnosti pomena p. ‘biti videti’ (brezos.) odrazov psl. *znati sln. češ. rus. VF – Sak 18.–20. st. (do) 16.–20. st. 11.–18. st. VF – oSlok 19. st. VF – SENT 20. st. (do) 16.–20. st. Legenda: stabilni (ali bolj stabilni) vezavnostni vzorci nestabilni (ali manj stabilni) vezavnostni vzorci Komentar: Glagole v pomenu ‘biti videti’ zaznamuje en skupen vzorec, ki je stabilnega značaja in ustreza vezljivostnemu razmerju zaznavanje – prizadeto z zaznavanjem (vloga prizadeto se lahko približuje tudi »čisti« vsebini), prim VF – Sak Samo v češ je stabilen vzorec VF – SENT (s kompleksnejšo vsebino), ki se izjemoma pojavi tudi v sln (samo 20 st ) Samo na češ jezik je vezan nestabilen vezavnostni vzorec VF – oSlok, ki ga izpričuje osamljen zgled iz 19 st 780 V primeru pomena ‘biti videti’ gre za brezosebno rabo glagola, ki je vezana na zvezo s pomožnim glagolom – vezjo, prim sln je znati, češ je znát in vsaj izhodiščno v rus *jestь znati oz знати ѥсть (zgledi pri I I Sreznevskem, kakor tudi tisti iz 18 st , so brez vezi; Srezn , I, 992); ločeno obravnavo upravičuje poseben pomen Pomen je izpričan v naslednjih obdobjih: sln. 18 –20 st (SSKJ ga označuje s kvalifikatorjem zastarelo); češ. od stčeš obdobja do vključno 20 st ; rus. 11 –18 st 538 VGU_Groselj_FINAL.indd 538 24.11.2011 8:49:07 6 Sklepne ugotovitve Glavni cilj razprave je bila raziskava razvoja vezave splošnoslovanskih glagolov umevanja V ta namen so bili na podlagi zgodovinskokulturoloških, zgodovinskopomenoslovnih, etimoloških in drugih leksikografskih podatkov opredeljeni osnovni splošnoslovanski glagoli umevanja, ki jih je mogoče členiti na mišljenjske, prim odraze psl *mysliti (tudi *myslěti), *mьněti (tudi *mьniti), *měniti, in védenjske, prim odraze psl *uměti, *věděti in *znati; upoštevane so bile tudi modifikacijske izpeljanke z omenjenimi glagoli v skladenjski podstavi Za vezavnostno raziskavo omenjenih glagolov je bil na podlagi sodobnih vezljivostnih spoznanj izdelan metodološki aparat, ki v izhodišče postavlja t i pomenskoskladenjsko vezljivost – iz pomena izhajajočo glagolsko usmerjenost (formalizirano v obliki pomenskih vzorcev) Njena izrazna realizacija je t i strukturnoskladenjska vezljivost (v razpravi imenovana vezava), pri čemer se pomenski vzorci skladenjsko realizirajo kot vezavnostni vzorci Gradivski podatki so omogočali tudi opredelitev časovnega pojavljanja posameznih vezavnostnih vzorcev, njihove stabilnosti in sopomenskih vezavnostnih možnosti Splošnoslovanski glagoli umevanja so se izkazali za leksikalno izjemno zapleteno skupino glagolov Znotraj posameznih pomenskih podpolj (glagoli mišljenja in glagoli védenja) se med njimi vzpostavljajo konkurenčna razmerja, ki lahko v nekaterih primerih povzročijo izgubo glagola (prim sln mneti, srb /hrv vjedjeti), njegovo spe-cializacijo oz posledično obrobno postavitev znotraj polja (npr odrazi *uměti v slovanskih jezikih), skladenjskopodstavni glagol lahko nadomesti izpeljanka (prim rus вѣдѣти in ведать) itn Vsi umevanjski glagoli so večpomenski, pri čemer so lahko posamezni pomeni izkazani v celotni zgodovinski dobi jezika ali samo v določenem časovnem intervalu Posamezni pomeni glagolov umevanja lahko tudi izstopajo iz umevanjskega pomenskega polja, prim sporočanjske pomene v primeru polj mienić Raziskava je potrdila dosedanje vezljivostne ugotovitve, da so vezavnostni vzorci skladenjski rezultat glagolske pomenske usmerjenosti Znotraj posameznih pomenov se torej oblikujejo specifični pomenski vzorci, ki jim ustreza načeloma večje število sopomenskih vezavnostnih vzorcev (pomenski udeleženec ima lahko več oblikovnih realizacij) Izhajajoč iz pomenske usmerjenosti je mogoče reči, da so pri glagolih umevanja najbolj stabilni vzorci z dvema določiloma, ki ustrezata nosilcu umevanjske dejavnosti (določilo Snom) in njeni vsebini Vsebina umevanjske dejavnosti je najpogosteje in najstabilneje izražena z nepropozicijskim določilom Sak in propozicijskim SENT Določilo Sak v veliko primerih izkazuje tendenco (tudi v časovni 539 VGU_Groselj_FINAL.indd 539 24.11.2011 8:49:07 perspektivi) k pomenski praznitvi (zaimenske oz pomensko ekstenzivne prvine na mestu določila), medtem ko je leksikalna zapolnitev predložnosklonskih določil bogatejša (prim splošnoslovanski oSlok) Tudi desna predložnosklonska določila vstopajo ob posameznih pomenih v konkurenčna razmerja, ki se večinoma razrešujejo s prevlado enega, npr ob sln misliti ‘misliti, razmišljati’ je prevladujoče desno določilo naSak (16 –20 st ), v posameznih obdobjih pa so mu konkurirala kSdat (16 st ), poSlok (16 –19 st ), vSak (19 st ) in oSlok (20 st ); ob polj myśleć ‘misliti, razmišljati’ se konkurenčno razmerje med naSak, zaSak, oSlok, wSlok in nadSins razrešuje v korist oSlok in nadSins, pri čemer sta določili pomensko specifični – oSlok predstavlja nevtralnega razmernega vsebinskega udeleženca, določilo nadSins pa je vezano na intenzivnejši pomen mišljenjske dejavnosti Zanimiva je tudi uveljavitev določila oSlok v škodo odSgen (predvsem!) na mestu razmernega vsebinskega udeleženca, ki je zaznamovala sln in hrv jezik v 19 st ; v hrv , verjetno pa tudi v sln , je bila omenjena sprememba rezultat sociolingvističnih dejavnikov (vzpostavitev norme, ki kaže na odstranjevanje tujejezičnih oz neslovanskih prvin iz knj jezika) Propozicijsko določilo SENT se je že v najstarejših obdobjih slovanskih knj jezikov uveljavilo nad konkurenčnima določiloma Part, INF in ju tudi izpodrinilo (njuno pojavljanje je bilo vezano na specifične slovnične pogoje) Izjema so pomeni nameravanja, znanja, zmožnosti ter sposobnosti, ki jim ustreza tipičen (in zgodovinsko stabilen) vezavnostni vzorec Snom – VF – INF Kompleksnejši pomenski vzorci so manj ustaljeni od zgornjih; npr razmerje nosilec umevanjske dejavnosti – prizadeto – vsebina (tj nosilec umevanjske dejavnosti pripisuje udeležencu prizadeto določeno vsebino) se je pojavljalo predvsem v starejših obdobjih slovanskih jezikov, ustrezali pa so mu vezavnostni vzorci tipa Snom – VF – Sak – Sak // Sins // Part // INF itn Pomembnejša sprememba je zajela predvsem propozicijski določili Part in INF, ki ju je nadomestilo določilo SENT; pogosto se je na račun zgornjega kompleksnega razmerja uveljavilo pre-prostejše tipa nosilec umevanja – vsebina (Snom – VF – SENT) Pomenskemu vzorcu nosilec umevanjske dejavnosti – razmerni vsebinski udeleženec – vsebina, ki je bolj ustaljeno (tudi časovno), pa ustrezata verjetno najstabilnejša vezavnostna vzorca Snom – VF – oSlok – Sak* // SENT Splošnoslovansko je bila potrjena tudi vezljivostna vloga prislovnega določila ADV – v vlogi pravega vsebinskega udeleženca ob pomenih tipa ‘znati, razumeti jezik’ (stabilno) in kot »nadomestnega« (besedilnega) določila, ki ima večinoma enako vlogo kot pomensko izpraznjeno zaimensko določilo Sak 540 VGU_Groselj_FINAL.indd 540 24.11.2011 8:49:07 Primerjalnoslovanska obravnava vezave posameznih glagolov umevanja je omogočila vzpostavitev – znotraj primerljivih pomenov – stabilnih in nestabilnih vezavnostnih vzorcev, ki zaznamujejo vse slovanske jezike ali le njihov del (tudi posamezne jezike) V primeru *znati ‘vedeti, znati, poznati’ se med stabilnimi vezavnostnimi vzorci pojavljajo splošnoslovanski Snom – VF – Sak, Snom – VF – SENT ter Snom – VF – INF (vezan na vsebino znanja oz sposobnosti) ter deloma Snom – VF – ADV (sln , srb /hrv in rus ), medtem ko posamezne slovanske jezike zaznamujeta stabilna Snom – VF – zaSak v srb /hrv (nestabilen v sln ) in Snom – VF – oSlok v rus (nestabilen v srb /hrv , polj in češ ) Med kompleksnejšimi vzorci, ki ustrezajo razmerju nosilec védenja itn – prizadeto – vsebina, sta stabilnejša srb /hrv Snom – VF – Sak – Sak (nestabilen v rus ) in Snom – VF – Sak – SENT; vzorca Snom – VF – Sak* – zaSak // oSlok, stabilnejša samo v srb /hrv , pa ustrezata razmerju nosilec védenja itn – vsebina – razmerni vsebinski udele- ženec itn Raziskava vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih je nadgradila dosedanje vezljivostno-vezavnostne analize tega glagolskega besedja z doslednim upoštevanjem pomenske usmerjenosti, vseh določilnih realizacij (in povezav udeleženec – določilo), njihovega časovnega pojavljanja, stabilnosti in med- sebojnih razmerij 6.1 Diahrono raziskovanje vezljivosti – problem korpusa in odprte možnosti V raziskavi se je korpus mestoma izkazal za problematičnega zaradi (1) nezaključenosti leksikografskih del; (2) gradivsko pomanjkljivo izkazanih posameznih obdobij; (3) gradivske neuravnoteženosti starejših leksikografskih del Pomanjkljivosti so bile odpravljene s pomočjo ugotovitev iz sekundarne literature in z vzpostavitvijo povezav med »dobro« izkazanimi vezavnostnimi možnostmi v različnih obdobjih (ob pomenski stabilnosti) Bolj uravnoteženo diahrono raziskavo vezljivosti in vezave bi gotovo omogočila leksikografska dela, posvečena posameznim zgodovinskim obdobjem v razvoju jezikov, ki bi med načeli izdelave slovarskega gesla upoštevala tudi vezljivost (urejeno glede na relativno stabilnost vezavnostnih možnosti ob določenem pomenu leksema, mogoče celo s podatki o frekvenci) Tovrstno raziskovanje diahrone vezljivosti je najbrž utopična želja, saj so (dokončani) slovarji več zgodovinskih obdobij v slovanskem svetu prej izjema kot pravilo (delno izstopata iz tega okvira rus in polj ) 541 VGU_Groselj_FINAL.indd 541 24.11.2011 8:49:07 Ob tem pa vendarle obstaja veliko odprtih možnosti za diahrone vezljivostne raziskave, ki jih omogočajo sodobne tehnologije (iskalniki) in sodobne gradivske baze (dela, izdana na CD-jih, internetne besedilne baze, redki diahroni korpusi), poleg že obstoječih listkovnih kartotek, katerih gradivo še ni bilo vezljivostno obravnavano oz razčlenjeno V primeru diahrone vezljivosti (z vezavo) se zdijo smiselne etapne raziskave po posameznih jezikih, seveda znotraj ustaljenega teoretičnega modela Ob vzpostavitvi gradivske osnove na podlagi točno določenih kriterijev (problemsko zanimiv glagol, samostalnik, pridevnik; skupina sopomenk; leksemi določenega pomenskega polja; glagol in njegove protipomenke; vsi glagolski leksemi itn ) bi raziskave lahko zajele npr dela za določeno obdobje reprezentativnega avtorja, več del, reprezentativnih za določeno zgodovinsko obdobje Izdelava več delnih raziskav, ki zajamejo različna zgodovinska obdobja, bi omogočala primerjavo dobljenih podatkov v diahroni perspektivi Med najbolj problematičnimi točkami zgodovinskoprimerjalnih raziskav vezlji- vosti je najbrž vzpostavitev enakih ali primerljivih pomenov na podlagi različnih tipov pomenskih razlag oz poenotenje pomenskih razlag (šele enotne pomenske razlage omogočajo primerjavo vezljivostnih in vezavnostnih možnosti) V razlage tako nujno vstopa jezikoslovec z ustaljenim teoretičnim modelom in dobro (!) jezikovno kompetenco (t i nadomestna kompetenca, Ersatzkompetenz); z njuno pomočjo lahko namreč pregleduje gradivo ter preverja, dopolnjuje/modificira pomenske razlage Zgodovinskoprimerjalna raziskava bi bila nato le nadgradnja vezljivostnih raziskav posameznih jezikov – zajela bi primerjavo pomenja nosilcev vezljivosti, vzpostavitev enakih/primerljivih oz različnih pomenov, primerjavo vezljivostnih možnosti (pomenskih in vezavnostnih vzorcev) 6.2 Desiderata Raziskava vezljivosti glagolov umevanja, ki temelji na analizi vezljivostnih zna- čilnosti (s poudarkom na vezavi) odrazov psl glagolov *mysliti (tudi *myslěti), *mьněti (tudi *mьniti), *měniti, *uměti, *věděti in *znati (z njihovimi modifikacijskimi izpeljankami) v izbranih slovanskih jezikih, bi se v prihodnosti lahko nadgradila/dopolnila (1) Popoln pregled vezljivostnih značilnosti omenjenih slovanskih glagolskih leksemov v zgodovinski luči bi dobili z raziskavo na gradivu iz vseh slovanskih jezikov 542 VGU_Groselj_FINAL.indd 542 24.11.2011 8:49:07 (2) Med glagole umevanja bi lahko uvrstili lekseme, ki v raziskavi niso bili upo- števani, ker niso splošnoslovanski ali pa niso strogo umevanjski; med prve bi sodil vzhslov in zahslov dumati, med druge pa splošnoslovanski *sǫditi (3) Odprto ostaja tudi vprašanje razmerja med vezljivostnimi značilnostmi analiziranih glagolov in njihovih sestavljenk (tj tvorjenk z analiziranimi glagoli v skladenjski podstavi) V skladu z vezljivostnim pristopom bi bilo zanimivo preveriti pomensko razmerje med skladenjskopodstavnim glagolom in sestavljenko (vpliv predponskega obrazila na pomen tvorjenke), morebitno izstopanje iz pomenskega polja umevanja ter s tem pogojene vezavnostne spremembe Na zanimivejša konkurenčna razmerja, npr sln vedeti – znati – poznati in umeti – razumeti, je bilo že opozorjeno (Orzechowska, 1974) (4) Nadgradnja zgodovinskoprimerjalne obravnave vezljivostnih značilnosti glagolov umevanja bi bila njihova rekonstrukcija za psl (ob izdelavi ustreznega teoretičnega pristopa) 543 VGU_Groselj_FINAL.indd 543 24.11.2011 8:49:07 544 VGU_Groselj_FINAL.indd 544 24.11.2011 8:49:07 Povzetek V razpravi Vezava glagolov umevanja v slovanskih jezikih raziskujem vezavo glagolov umevanja v izbranih slovanskih jezikih (stari cerkveni slovanščini, slovenščini, srbščini in hrvaščini, češčini, poljščini ter ruščini), in sicer v zgodovinski perspektivi Raziskava temelji na korpusu, sestavljenem večinoma iz slovarskih del različnega tipa (zgodovinski, avtorski, vezljivostni slovarji, slovarji sodobnih knjižnih jezikov) Določitev splošnoslovanskih glagolov umevanja izhaja iz teoretične opredelitve pomenskega polja umevanja, iz zgodovinskokulturoloških, zgodovinskopomenoslovnih in etimoloških podatkov Vezavnostna analiza glagolov temelji na sodobnih vezljivostnih pristopih, ki v izhodišče postavljajo pomensko usmerjenost (t i pomenskoskladenjska vezljivost), le-ta pa se realizira v obliki vezavnostnih vzorcev (t i strukturnoskladenjska vezljivost) Vpogled v trenutno stanje vezljivostnih raziskav ponuja predstavitev sodobnejših vezljivostnih pristopov, ki so bili osnova uporabljene metodologije; predstavljene so tudi vezljivostne raziskave glagolov umevanja v slovanskih jezikih, katerih dopolnitev je to delo Za raziskavo vezave glagolov umevanja po slovanskih jezikih sem najprej na podlagi dostopne leksikografske literature opredelil pomenje glagolov, predstavil in razložil sem določilne možnosti, izhajajoč iz posameznih pomenov sem vzpostavil pomenske in vezavnostne vzorce, na podlagi gradiva pa so se izlušči-le stabilnost vzorcev in razvojne značilnosti V okvirih posameznih jezikov sem primerjal vezljivostne in vezavnostne značilnosti glagolov mišljenja in glagolov védenja (pomenski podpolji glagolov umevanja) Raziskavo vezave glagolov po posameznih jezikih dopolnjuje primerjava razvoja vezave posameznih umevanjskih glagolov med slovanskimi jeziki; le-ta izhaja iz njihovih pomenskih (pomenskoskladenjskih) značilnosti Razpravo zaključujejo sklepne ugotovitve o razvoju vezave glagolov umevanja v slovanskih jezikih, povzemalno sem predstavil problematiko korpusa, možnosti zgodovinskovezljivostnih raziskav ter predlog morebitne nadgradnje tega dela 545 VGU_Groselj_FINAL.indd 545 24.11.2011 8:49:07 546 VGU_Groselj_FINAL.indd 546 24.11.2011 8:49:07 Summary In the study Rection of the verbs of thought in Slavic, I explore the rection of verbs of thought in selected Slavic languages (Old Church Slavonic, Slovenian, Serbian and Croatian, Czech, Polish, and Russian) in the historical perspective The study is based predominantly on a corpus of lexicographic works (historical and valency dictionaries, dictionaries of modern standard Slavic languages, various author’s concordances and dictionaries etc ) The verbs of thought common to all Slavic languages were determined on the basis of the following criteria: theoretical and methodological aspects of the semantic field of thought, historical-culturological, historical-semantic and etymological data The theoretical framework for the rectional analysis of the selected verbs consists of elements of those modern valency approaches that recognize semantic-syntactic valency (exemplified in the form of semantic patterns) as the primary level of syntactic structure, while its structural/surface counterpart is represented by structural-syntactic valency (rectional patterns) The study also includes a survey of funda-mental present-day valency theories and approaches which influenced the adopted methodological apparatus, and a survey of existing valency studies of the verbs of thought in Slavic; the study also aimed to revise the results of the latter works For the analysis of the rection of the verbs of thought in Slavic, all the different meanings of selected verbs were established on the basis of available lexicographic works, all the complements were analyzed and exemplified, semantic and rectional patterns for every verb were determined; based on lexicographic data, the historical stability of patterns and their evolutionary properties were verified Within every language, valential and rectional properties of the verbs of thinking sensu stricto and the verbs of knowing (semantic sub-fields of the verbs of thought) were compared The analysis of the rection of selected verbs in a particular Slavic language is ac-companied by a comparison of historical rectional properties of individual verbs of thought across different Slavic languages; the comparison is based on the semantic (semantic-syntactic) characteristics of a particular verb The final part of the study includes closing remarks about historical characteristics of the rection of the verbs of thought in selected Slavic languages, a commenta-ry about problematic aspects of the corpus used, and possibilities of historical valency studies; it furthermore includes a proposal for a possible prospective ad-vancement of the present work 547 VGU_Groselj_FINAL.indd 547 24.11.2011 8:49:07 548 VGU_Groselj_FINAL.indd 548 24.11.2011 8:49:07 Viri in literatura Viri Stara cerkvena slovanščina Koch, Christoph, 2000: Kommentiertes Wort- und Formenverzeichnis des Altkirchenslavischen Codex Assemanianus. Freiburg: Weiher M – Jagić, Vatroslav, 1883 [1960]: Codex Marianus glagoliticus. Graz: Akademische Druck- u Verlagsanstalt Meyer, Karl H , 1935: Altkirchenslavisch-griechisches Wörterbuch des Codex Suprasliensis. Glückstadt-Hamburg MiklP – Miklošič, Franc, 1862–1865: Lexikon palaeoslovenico-graeco-latinum. Dunaj Sin – Severjanov, Sergej N , 1922 [1954]: Синайская псалтырь. Глаголический памятник ХI века. Graz: Akademische Druck- u Verlagsanstalt SJS – Kurz, Josef, Hauptová, Zoe (ur ), 1966–1997: Slovník jazyka staroslověnského I–IV . Praha: Academia SS – Bláhová, Emilie in drugi, 1999: Старославянский словарь Москва: Издательство Русский язык Supr – Capaldo, Mario, Zaimov, Jordan, 1982–1983: Супрасълски или Ретков сборник 1-2 София: Издателство на БАН Slovenščina BS – Bernik, France in drugi (ur ), 2004: Brižinski spomeniki = Monumenta Frisigensia. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU DB – Dalmatin, Jurij, 1584 [2004]: BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Teſtamenta. Wittenberg V: Biblia slovenica (CD-ROM; ur Metelko, Anton ) Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije Grdina, Igor, Kranjc-Vrečko, Fanika (ur ), 2002: Zbrana dela Primoža Trubarja I Ljubljana: Rokus Grdina, Igor, Vinkler, Jonatan (ur ), 2005: Zbrana dela Primoža Trubarja III Ljubljana: Rokus Grdina, Igor, Vinkler, Jonatan (ur ), 2006: Zbrana dela Primoža Trubarja IV Ljubljana: Rokus Jap – Japelj, Jurij in drugi, 1784–1802 [2004]: SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA TESTAMENTA. Ljubljana V: Biblia slovenica (CD-ROM; ur Metelko, Anton ) Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije 549 VGU_Groselj_FINAL.indd 549 24.11.2011 8:49:07 Metelko, Anton (ur ), 2004: Biblia slovenica (CD-ROM) Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije Mikhailov, Nikolai, 1998: Frühslowenische Sprachdenkmäler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). Amsterdam – Atlanta: Rodopi KB – Krelj, Sebastijan, 1566 [1987]: Otrozhia Biblia. Ljubljana: Mladinska knjiga P – Scherber, Peter, 1977: Slovar Prešernovega pesniškega jezika. Maribor: Obzorja Plet – Pleteršnik, Maks, 1894–1895 [2006]: Slovensko-nemški slovar I–II (ur Furlan, Metka ) Transliterirana izdaja Ljubljana: ZRC SAZU SJJSv – Snoj, Marko, 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriškega 1–2 Ljubljana: SAZU SSKJ – Bajec, Anton in drugi (ur ), 1998: Slovar slovenskega knjižnega jezika Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU in DZS SSP – SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE Slovenski standardni prevod, 2003 Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije TA – Trubar, Primož, 1550 [2002]: Abecedarium V: Zbrana dela Primoža Trubarja I (ur Grdina, Igor in drugi ) Ljubljana: Rokus 281–308 TAr – Trubar, Primož, 1562 [2005]: Articuli oli deili te prave, stare vere kersčanske. V: Zbrana dela Primoža Trubarja III (ur Grdina, Igor in drugi ) Ljubljana: Rokus 5–224 TC 1550 – Trubar, Primož, 1550 [2002]: Catechismus. V: Zbrana dela Primoža Trubarja I (ur Grdina, Igor in drugi ) Ljubljana: Rokus 19–278 TC 1574 – Trubar, Primož, 1574 [2006]: Ta celi catehismus, eni psalmi inu tih vegših godii stare inu nove kersčanske peisni. V: Zbrana dela Primoža Trubarja IV (ur Grdina, Igor in drugi ) Ljubljana: Rokus 271–454 TO – Trubar, Primož, 1564 [2005]: Cerkovna ordninga. V: Zbrana dela Primoža Trubarja III (ur Grdina, Igor in drugi ) Ljubljana: Rokus 227–578 VSSG – Žele, Andreja, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU W – Wolf, Anton A (pobud ), 1856–1859 [2004]: Sveto pismo stare in nove zaveze. V: Biblia slovenica (CD-ROM; ur Metelko, Anton ) Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije 550 VGU_Groselj_FINAL.indd 550 24.11.2011 8:49:07 Srbščina in hrvaščina ARj – Daničić, Đura in drugi, 1880–1976: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–XXIII Zagreb: JAZU Benešić – Benešić, Julije, 1986: Rječnik hrvatskoga književnoga jezika od Preporoda do I. G. Kovačića (ur Hamm, Josip in drugi ) Zagreb: JAZU, Globus Daničić – Daničić, Đura, 1863–1864: Рјечник из књижевних старина српских I–III Бeoград Judita – Moguš, Milan, 2001: Rječnik Marulićeve Judite. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Karadžić – Karadžić, Vuk Stefanović, 1898: Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latinskijem rječima. Beograd Njegoš – Stevanović, Mihailo in drugi, 1983: Речник језика Петра II Петровића Његоша I–II Бeoград, Титоград, Цетиње: Вук Караџић Osman – Bujas, Željko, 1975: Ivan Gundulić »Osman«. Kompjutorska konkordancija. Zagreb: Sveučilišna naklada Libar RHJ – Broz, Ivan, Iveković, Franjo, 1901: Rječnik hrvatskoga jezika I–II Zagreb RHKKJ – Finka, Božidar in drugi (ur ), 1984–〈2005〉: Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika I–〈IV〉 Zagreb: HAZU, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje RSHJ – Belić, Aleksandar in drugi (ur ), 1959–〈2006〉: Речник српскохрватског књижевног и народног језика I–〈XVII〉 Бeoград: САНУ, Институт за српскохрватски језик RSHKJ – Stevanović, Mihailo, Jonke, Ljudevit (ur ), 1967–1976: Речник српскохрватскога књижевног језика I–VI Нови Сад, Загреб: Матица српска, Матица хрватска Šafařík, Pavel J , 1868: Život sv. Symeona od krále Štěpana z rukopisu XIII. století. Praha Šonje – Šonje, Jure, 2000: Rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Školska knjiga 551 VGU_Groselj_FINAL.indd 551 24.11.2011 8:49:07 Češčina Havránek, Bohuslav in drugi (ur ), 1968–〈2004〉: Staročeský slovník I–IV . Praha: Academia Gebauer – Gebauer, Jan, 1903–1916: Slovník staročeský I–II Praha Kott – Kott, František Štěpan, 1878–1893: Česko-německý slovník zvláště grammaticko-fraseologický I–V Praha MSS – Bělič, Jaromír in drugi, 1978: Malý staročeský slovník. Praha: SPN PSJČ – Hujer, Oldřich in drugi (ur ), 1935–1957: Příruční slovník jazyka českého I–VIII . Praha: ČAV SČN – Jungmann, Josef, 1834–1839: Slovník česko-německý I–V Praha SPP – Svozilová, Nad’a in drugi, 1997: Slovesa pro praxi. Praha: Academia SSJČ – Havránek, Bohuslav in drugi (ur ), 1960–1971: Slovník spisovného jazyka českého I–IV Praha: Academia SSpoj – Svozilová, Nad’a in drugi, 2005: Slovník slovesných, substantivních a adjektivních vazeb a spojení. Praha: Academia Internetni strani: Jungmann – Dostopno na: http://www slownjk cz (citirano 25 07 2009) Vokabulář – Dostopno na: http://vokabular ujc cas cz (citirano 31 03 2009) Poljščina Linde – Linde, Samuel Bogumił, 1854–1860: Słownik języka polskiego I–VI Lwów Mick – Górski, Konrad, Hrabec, Stefan (ur ), 1962–1983: Słownik języka Adama Mickiewicza I–XI Wrocław, Warszawa, Kraków: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk SJP – Doroszewski, Witold in drugi (ur ), 1958–1969: Słownik języka polskiego I–XI Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN Sł16 – Mayenowa, Maria Renata in drugi (ur ), 1966–〈2000〉: Słownik polszczyzny XVI wieku I–〈XXVIII〉 . Wrocław, Warszawa, Kraków: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk SłJChP – Koneczna, Halina in drugi (ur ), 1965: Słownik języka Jana Chryzostoma Paska I–II Wrocław, Warszawa: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Polska Akademia Nauk SłStp – Urbańczyk, Stanisław in drugi (ur ), 1953–2002: Słownik staropolski I– XI Kraków: Polska akademia nauk 552 VGU_Groselj_FINAL.indd 552 24.11.2011 8:49:07 SłWarsz – Karłowicz, Jan in drugi, 1900–1927: Słownik języka polskiego I–VIII Warszawa SSG – Polański, Kazimierz in drugi (ur ), 1980–1992: Słownik syntaktyczno-generatywny czasowników polskich I–V . Wrocław, Kraków: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Instytut Języka Polskiego PAN Ruščina Dal’ – Dal’, Vladimir I , 1880–1884: Толковый словарь живаго великорускаго языка I–IV Санкт-Петербург Ožegov – Ožegov, Sergej I , Švedova, Natalija Ju , 2004: Толковый словарь русского языка. Москва: Российская академия наук, Институт русского языка им В В Виноградова Pušk – Vinogradov, Viktor V in drugi (ur ), 1956–1961: Словарь языка Пушкина I–IV Москва: Государственнoe издательство иностранных и национальных словарей SDRja11–14 – Avanesov, Ruben I in drugi (ur ), 1988–〈2003〉: Словарь древнерусского языка XI–XIV вв. I–〈VI〉 Москва: Русский язык Srezn – Sreznevskij, Izmail I , 1890–1912: Материалы для словаря древнерусского языка по письменным памятникам I–III Санкт- Петербург SRja11–17 – Avanesov, Ruben I in drugi (ur ), 1975–〈2002〉: Словарь русского языка XI–XVII вв. I–〈XXVI〉 Москва: Наука SRja18 – Sorokin, Jurij S in drugi (ur ), 1984–〈2006〉: Словарь русского языка XVIII вв. I–〈XVI〉 Санкт-Петербург: Наука SSRja – Vinogradov, Viktor V in drugi (ur ), 1948–1965: Словарь современного русского литературного языка I–XVII Москва, Ленинград: Издательство Академии Наук СССР Etimološka literatura Be – Bezlaj, France in drugi, 1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I–V Ljubljana: Mladinska knjiga Buck, Carl D , 1949: A dictionary of selected synonyms in the principal indo-european languages. Chicago: The University of Chicago Press Černyh, Pavel Ja , 1999: Историко-этимологический словарь современного русского языка I–II Москва: Русский язык ČES – Rejzek, Jiří, 2001: Český etymologický slovník. Voznice: Leda ESJS – Havlová, Eva in drugi (ur ), 1989–〈2006〉: Etymologický slovník jazyka staroslověnského 1–〈13〉 [izhaja v zvezkih] Praha: Academia 553 VGU_Groselj_FINAL.indd 553 24.11.2011 8:49:07 ÈSSJ – Trubačev, Oleg N in drugi (ur ), 1974–〈2005〉: Этимологический словарь славянских языков: праславянский лексический фонд 1– 〈32〉 Москва: Наука Kopečný, František, 1973–1980: Etymologický slovník slovanských jazyků I–II Praha: Academia Kopečný, František, 1981: Základní všeslovanská slovní zásoba. Praha: Academia Otrębski, Jan, 1948: Życie wyrazów w języku polskim. Poznań: Poznańskie Towarzystwo Przyjaciól Nauk Preobraženskij, Aleksandr G , 1910–1914: Этимологический словарь русского языка I–II Москва SEP – Boryś, Wiesław, 2005: Słownik etymologiczny języka polskiego. Kraków: Wydawnictwo literackie Skok, Petar, 1971–1974: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I– IV Zagreb: JAZU, Globus Snoj, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan Va – Vasmer, Max, 1986–1987: Этимологический словарь русского языка I– IV (prev in dopoln Trubačev, Oleg N ) Москва: Прогресс Literatura Ágel, Vilmos, 2000: Valenztheorie. Tübingen: Gunter Narr Verlag Apresjan, Jurij D , 1995: Лексическая семантика. Синонимические средства языка. Москва: Школа »Языки русской культуры«, »Восточная литература« РАН Babič, Matjaž, 2000: Grška slovnica. Ljubljana: Filozofska fakulteta Babič, Vanda, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana: Filozofska fakulteta Babić, Stjepan, 1986: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku Zagreb: JAZU, Globus Bauer, Jaroslav, 1960: Vývoj českého souvětí. Praha: Nakladatelství Československé akademie věd Bauerová, Marta, 1963: Беспредложный творительный падеж в старославянском языке V: Исследования по синтаксису старославянского языка (ur Kurz, Josef ) Praha: Nakladatelství Československé akademie věd 287–311 Belić, Aleksandar, 1962a: Историја српскохрватског језика II/ 1. Речи са деклинацијом. Бeoград: Научна књига 554 VGU_Groselj_FINAL.indd 554 24.11.2011 8:49:08 Belić, Aleksandar, 1962b: Историја српскохрватског језика II/ 2. Речи са конјугацијом. Бeoград: Научна књига Bolta, Marija, 1986: Slovenski glagoli z nedoločniškim dopolnilom v tvorbeno-pretvorbenem pristopu Slavistična revija 34/4 419–431 Buslaev, Fedor I , 1881 [1959]: Историческая грамматика (ur Kuz’mina, Irina B in drugi ) Москва: УЧПЕДГИЗ Carrez, Maurice, 1994: Nouveau testament interlinéaire grec/ français. Paris: Alliance biblique universelle Coseriu, Eugenio, 1967: Lexikalische Solidaritäten Poetica 1 293–303 Čagiševa, Vera I , 1978: Вторые косвенные падежи V: Историческая грамматика русского языка. Синтаксис. Простое предложение (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 119–147 Daneš, František, 1988: Satzmodellierung, Valenz, Szenen V: Valenz, semantische Kasus und/ oder »Szenen« (ur Helbig, Gerhard ) Berlin: AW, ZISW 12–21 Daničić, Đura, 1858: Србска синтакса. Beograd Dębski, Antoni, 1987: Zum Valenzbegriff in der polnischen Linguistik Zeitschrift für Germanistik 8 709–719 Dogramadžieva, Ekaterina, 1989: Съюзните средства във фрайзингските паметници V: Obdobja 10. Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (ur Toporišič, Jože ) Ljubljana: Filozofska fakulteta 63–68 Dokler, Anton, 1915 [1999]: Grško-slovenski slovar. Ljubljana: Cankarjeva založba Dubrovina, Larisa, 2002: Вариативное глагольное управление в русском языке первой трети XIX века. Uppsala: Uppsala University Library Dular, Janez, 1982: Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja). Doktorska disertacija Ljubljana Dular, Janez, 1983: Slogovne razsežnosti glagolske vezave v slovenščini V: XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ur Glušič, Helga ) . Ljubljana: Filozofska fakulteta 187–207 Dürscheid, Christa, 2007: Syntax. Grundlagen und Theorien. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht ESČ – Karlík, Petr in drugi (ur ), 2002: Encyklopedický slovník češtiny. Praha: Nakladatelství Lidové noviny ESJ – Toporišič, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba 555 VGU_Groselj_FINAL.indd 555 24.11.2011 8:49:08 Ferm, Ljudmila, 2005: Вариативное беспредложное глагольное управление в русском языке XVIII века. Stockholm: Södertörn högskola Gebauer, Jan, 1929: Historická mluvnice jazyka českého IV. Skladba (ur Trávníček, František ) Praha Geckeler, Horst, 2002: Anfänge und Ausbau des Wortfeldgedankes V: Lexikologie/ Lexicology (ur Cruse, D Alan in drugi ) Berlin, New York: Walter de Gruyter 713–728 Glinkina, Lidija A , 1968: Вторые косвенные падежи V: Сравнительно- исторический синтаксис восточнославянских языков. Члены предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 96–150 Gloning, Thomas, 2002: Ausprägungen der Wortfeldtheorie V: Lexikologie/ Lexicology (ur Cruse, D Alan in drugi ) Berlin, New York: Walter de Gruyter 728–737 Greule, Albrecht, 2006: Historische Fallstudie: Althochdeutsch V: Dependenz und Valenz – Dependency and Valency. 2. Halbband (ur Ágel, Vilmos in drugi ) Berlin, New York: Walter de Gruyter 1474–1479 Grickat, Irena, 1975: Студије из историје српскохрватског језика. Beograd: Narodna biblioteka Srbije Grzegorczykowa, Renata, 1996: Wykłady z polskiej składni. Warszawa: PWN Harpaleva, Valerija F , 1973: Придаточные дополнительные V: Сравнительно-исторический синтаксис восточнославянских языков. Сложноподчиненные предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 74–130 Harpaleva, Valerija F , 1979: Сложноподчиненные дополнительные предложения V: Историческая грамматика русского языка. Синтаксис. Сложное предложение (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 110–172 Harris, Alice C , Campbell, Lyle, 1995: Historical syntax in cross-linguistic perspective. Cambridge: CUP Heringer, Hans Jürgen, 2006: Das Valenzkonzept in der Sprachgeschichtsforschung: ausgewälte Bereiche V: Dependenz und Valenz – Dependency and Valency. 2. Halbband (ur Ágel, Vilmos in drugi ) Berlin, New York: Walter de Gruyter 1447–1461 Herodes, Stanislav, 1963: Старославянские предлоги V: Исследования по синтаксису старославянского языка (ur Kurz, Josef ) Praha: Nakladatelství Československé akademie věd 313–368 HMČ – Lamprecht, Arnošt in drugi, 1986: Historická mluvnice češtiny. Praha: SPN 556 VGU_Groselj_FINAL.indd 556 24.11.2011 8:49:08 Hock, Hans H , 1991: Principles of Historical Linguistics. Berlin, New York: Mouton de Gruyter Hudeček, Lana, 2001: Glagoli govorenja i mišljenja u hrvatskome čakavskom književnom jeziku do 17 stoljeća – strani sintaktički utjecaji Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 27 95–112 Hudeček, Lana, 2003: Dopune glagolima govorenja, mišljenja i srodnih značenja u hrvatskome književnom jeziku od 17 do polovice 19 stoljeća – strani sintaktički utjecaji Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 29 103–129 Ivić, Milka, 1954: Значења српскохрватског инструментала и њихов развој. Beograd: Institut za srpski jezik SANU, Naučna knjiga Ivić, Milka, 1972: Problematika srpskohrvatskog infinitiva Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku XI/2 115–138 Jodłowski, Stanisław, 1976: Podstawy polskiej składni. Warszawa: PWN Karlík, Petr, 2000: Hypotéza modifikované valenční teorie Slovo a slovesnost 61/3 170–189 Karolak, Stanisław, 1984: Składnia wyrażeń predykatywnych V: Gramatyka współczesnego języka polskiego. Składnia (ur Topolińska, Zuzanna ) Warszawa: PWN 11–211 Katičić, Radoslav, 1986: Sintaksa hrvatskoga književnog jezika Zagreb: JAZU, Globus Kedajtene, Ekaterina I , Jatropolo, Irina S , 1968: Творительный падеж V: Сравнительно-исторический синтаксис восточнославянских языков. Члены предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 228–263 Keršiene, Rufina B , 1968: Дательный падеж V: Сравнительно-исторический синтаксис восточно-славянских языков. Члены предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 178–205 Klemensiewicz, Zenon, 1965: Składnia V: Gramatyka historyczna języka polskiego (avt Klemensiewicz, Zenon in drugi ) Warszawa: PWN 391–508 Kolarič, Rudolf, 1968: Sprachliche Analyse V: Freisinger Denkmäler. Brižinski spomeniki. Monumenta frisigensia (ur Pogačnik, Jože ) München: Dr Dr Rudolf Trofenik 18–120 Križaj, Martina, 1982: Glagolska vezljivost Slavistična revija 30/2 189–213 Križaj-Ortar, Martina, 1989: Vezljivost: iz pomena v izraz V: XXVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ur Pretnar, Tone ) . 129–140 557 VGU_Groselj_FINAL.indd 557 24.11.2011 8:49:08 Krys’ko, Vadim B , 2006: Исторический синтаксис русского языка. Объект и переходность. Москва: Издательский центр Азбуковник Lomtev, Timofej P , 1956: Очерки по историческому синтаксису русского языка. Москва: Издательство Московского университета Lopatina, Ljudmila E , 1968: Именнoe сказуемoe V: Сравнительно- исторический синтаксис восточно-славянских языков. Члены предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 3–46 Lopatina, Ljudmila E , 1978: Второстепеннoe сказуемoe V: Историческая грамматика русского языка. Синтаксис. Простое предложение (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 102–118 Maier, Ingrid, 2006: Verbalrektion in den »Vesti-Kuranty« (1600–1660). Teil 2: Die präpositionale Rektion. Uppsala: Uppsala University Library Maretić, Tomo, 1963: Gramatika hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika. Zagreb: Matica hrvatska MČ 2 – Komárek, Miroslav in drugi (ur ), 1986: Mluvnice češtiny 2. Tvarosloví. Praha: Academia MČ 3 – Daneš, František in drugi (ur ), 1987: Mluvnice češtiny 3. Skladba. Praha: Academia Mel’čuk, Igor’, 2004a: Actants in semantics and syntax I: actants in semantics Linguistics 42/1 1–66 Mel’čuk, Igor’, 2004b: Actants in semantics and syntax II: actants in syntax Linguistics 42/2 247–291 Merše, Majda, 1986: Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije (ur Dolgan, Marjan in drugi ) . Ljubljana: SAZU 87–97 Merše, Majda, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU Merše, Majda, 2003: Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih) Slavistična revija 51 (Posebna številka) 81–103 Miklošič, Franc, 1868–1874: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV. Syntax. Wien Moszyński, Kazimierz, 1967: Kultura ludowa Słowian II/ 2. Warszawa: Książka i Wiedza Mrázek, Roman, 1963: Дательный падеж в старославянском языке V: Исследования по синтаксису старославянского языка (ur Kurz, Josef ) Praha: Nakladatelství Československé akademie věd 225–261 558 VGU_Groselj_FINAL.indd 558 24.11.2011 8:49:08 Mrázek, Roman, 1964: Синтаксис русского творительного Praha: SPN Orel-Pogačnik, Irena, 1993: Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja. Doktorska disertacija Ljubljana Orešnik, Janez, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU Orzechowska, Hanna, 1971–1972: Prasłowiańskie *uměti, *znati, *věděti w słowackim języku literackim Zborník Filozofickej fakulty Univerzity Komenského. Philologica XXII–XXIV 235–244 Orzechowska, Hanna, 1972: Zmiany rekcji czasowników *uměti, *věděti, *znati w językach zachodnio-słowiańskich i ich rekcja w języku słowieńskim Studia z filologii polskiej i słowiańskiej XI 235–248 Orzechowska, Hanna, 1974: Vezava glagolov *věděti, *znati, *uměti v Dalmatinovi bibliji in današnji slovenščini Slavistična revija 22/2 129–149 Orzechowska, Hanna, Rybicka, Halina 1971: Grupa synonimiczna umieć, wiedzieć, znać w języku polskim na tle innych języków słowiańskich Rocznik Slawistyczny XXXII/1 13–30 Pantel, Evelina, 1993: Valenz im »Smysl ↔ Tekst«–Modell: eine konfrontative Analyse russischer und polnischer Verben. München: Verlag Otto Sagner Paternu, Boris in drugi, 2004: Prevod v sodobno slovenščino V: Brižinski spomeniki = Monumenta Frisigensia (ur Bernik, France in drugi ) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 83–99 Pisarkowa, Krystyna, 1984: Historia składni języka polskiego. Wrocław, Warszawa, Kraków: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk Pogačnik, Jože, 1968: Übersetzung ins Slowenische V: Freisinger Denkmäler. Brižinski spomeniki. Monumenta frisigensia (ur Pogačnik, Jože ) München: Dr Dr Rudolf Trofenik 216–218 Popova, Zinaida D , 1978: Употребление падежей V: Историческая грамматика русского языка. Синтаксис. Простое предложение (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 345–402 Potebnja, Aleksandr A , 1874: Изъ записокъ по русской грамматикѣ I–II . Воронеж, Харьков Preobraženskaja, Marija N , 1968: Винительный падеж V: Сравнительно- исторический синтаксис восточнославянских языков. Члены предложения (ur Borkovskij, Viktor I ) Москва: Наука 205–228 RS – Švedova, Natalija Ju in drugi, 1980: Русская грамматика II. Синтаксис. Москва: Наука 559 VGU_Groselj_FINAL.indd 559 24.11.2011 8:49:08 Saloni, Zygmunt, Świdziński, Marek, 1985: Składnia współczesnego języka polskiego. Warszawa: PWN Samardžija, Marko, 1986: Dopune u suvremenom hrvatskom književnom jeziku Radovi Zavoda za slavensku filologiju 21 1–32 Samardžija, Marko, 1987: Četiri pitanja o biti valentnosti Radovi Zavoda za slavensku filologiju 22 85–105 Samardžija, Marko, 1988: Razdioba glagola po valentnosti Radovi Zavoda za slavensku filologiju 23 35–46 SČ – Grepl, Miroslav, Karlík, Petr, 1998: Skladba češtiny. Olomouc: Votobia Silić, Josip, Pranjković, Ivo, 2005: Gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Školska knjiga Simić, Radoje, 1999: Основи синтаксе српскога језика 1. Теорија исказних форми. Бeоград, Никшић: Научно друштво за неговање и проучавање српског језика, ЈАСЕН Simić, Radoje, Jovanović, Jelena, 2002: Српска синтакса I–IV Бeоград, Подгорица, Никшић: Филолошки факултет у Бeограду itn Sintaksa – Ivić, Milka (ur ), Piper, Predrag in drugi (avt ), 2005: Синтакса савременога српског језика. Проста реченица. Бeоград: Институт за српски језик САНУ, Бeоградска књига, Матица српска Stanojčić, Živojin, Popović, Ljubomir, 2005: Граматика српског језика: уџбеник за I, II, III и IV разред средње школе. Бeоград: Завод за уџбенике и наставна средства Stecenko, Aleksej N , 1977: Исторический синтаксис русского языка. Москва: Высшая школа Stevanović, Mihailo, 1969: Савремени српскохрватски језик II. Синтакса. Бeоград: Научна књига Šivic-Dular, Alenka, 1999: Besedna družina iz korena *god- v slovanskih jezikih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU Šlosar, Dušan, 1981: Slovotvorný vývoj českého slovesa. Brno: Univerzita J E Purkyně Tesnière, Lucien, 1959: Éléments de syntaxe structurale Paris: Klincksieck Toporišič, Jože, 2004: Slovenska slovnica Maribor: Založba Obzorja Trávníček, František, 1956: Historická mluvnice česká III. Skladba Praha: SPN Trier, Jost, 1968: Altes und Neues vom sprachlichen Feld Mannheim: Dudenverlag Vaillant, André, 1966: Grammaire comparée des langues slaves III. Le verbe Paris: Éditions Klincksieck 560 VGU_Groselj_FINAL.indd 560 24.11.2011 8:49:08 Vaillant, André, 1977: Grammaire comparée des langues slaves V. La syntaxe Paris: Éditions Klincksieck Vaillant, André, 1979 : La langue de Dominko Zlatarić III. Syntaxe Beograd – Paris: SANU, Institut d’études Slaves Veber Tkalčević, Adolfo, 1859 [2005]: Skladnja ilirskoga jezika za niže gimnazije. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Večerka, Radoslav, 1961: Syntax aktivních participií v staroslověnštině. Praha: SPN Večerka, Radoslav, 1993: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax II. Die innere Satzstruktur. Freiburg i Br : Weiher Večerka, Radoslav, 1996: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax III. Die Satztypen: Der einfache Satz. Freiburg i Br : Weiher Večerka, Radoslav, 2002: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax IV. Die Satztypen: Der zusammengesetzte Satz. Freiburg i Br : Weiher Vidovič Muha, Ada, 1984: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni Ordningi Slavistična revija 32/3 245–256 Vidovič Muha, Ada, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk Vidovič Muha, Ada, 1991: Nadaljevanka o slovenski besedotvorni teoriji Slavistična revija 39/1 101–113 Vidovič Muha, Ada, 1993: Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (z normativnim slovensko-nemškim vidikom) Slavistična revija 41/1 161–192 Vidovič Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF Vondrák, Václav, 1928: Vergleichende Slavische Grammatik II. Formenlehre und Sytax. Göttingen VV – Daneš, František, Hlavsa, Zdeněk in drugi, 1987: Větné vzorce v češtině. Praha: Academia Zaron, Zofia, 1980: Ze studiów nad składnią i semantyką czasownika. Wrocław, Warszawa, Kraków: Zakład Narodowy im Ossolińskich, Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk Zikmund, Václav, 1863: Skladba jazyka českého. Litomyšl, Praha Zima, Luka, 1887: Njekoje, većinom sintaktične razlike između čakavštine, kajkavštine i štokavštine Zagreb: JAZU Žele, Andreja, 2001a: Vezljivost v slovenskem jeziku (s poudarkom na glagolu). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 561 VGU_Groselj_FINAL.indd 561 24.11.2011 8:49:08 Žele, Andreja, 2001b: Vezljivostna teorija v slovenskem jezikoslovju Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 3 . 68–90 Žele, Andreja, 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU Žele, Andreja, 2005: Srbska skladnja 2002 Slavistična revija 53/4 601–605 Žele, Andreja, 2006: Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku s poudarkom na glagolu Slavistična revija 54 (Posebna številka – Slovensko jezikoslovje danes) 43–55 Žele, Andreja, 2007: Povedkova lastnostna prislovna dopolnila Slavistična revija 55/1–2 369–387 562 VGU_Groselj_FINAL.indd 562 24.11.2011 8:49:08 Stvarno in imensko kazalo Wörterbuch) 31 Bezlaj, F 37 , 38 A Bolta, M 144 , 154 Abramov, B A 89 Boryś, W 36 , 39 adjunkt 68 , 70 Brinker, K 90 Admoni, V G 89 BS (Brižinski spomeniki) 13 , 14 , 151 , Ágel, V 45 , 46 , 47 , 99 , 100 , 101 , 102 , 176 , 214 103 , 104 , 105 , 106 , 481 , 489 Buck, C D 30 , 31 , 32 , 33 , 34 akomodacija 76 , 78 Bühler, K 77 , 78 aktant Bujas, Ž 14 situacijski 67 Buslaev, F I 428 substancijski 67 aktualni kvalifikativ 98 C Apresjan, Ju D 81 , 82 , 83 , 106 Campbell, L 11 ARj (Rječnik hrvatskoga ili srpskoga cirkumstant 68 jezika), avtor Đ Daničić idr 14 , Coseriu, E 27 , 28 41 , 194 , 195 , 196 , 197 , 199 , 205 , 207 , 211 , 218 , 225 , 228 , 230 , 235 , Č 236 , 237 , 240 , 241 , 242 , 243 , 244 , Čagiševa, V I 423 , 424 , 426 , 428 , 247 , 248 , 249 , 254 , 255 , 508 431 , 443 Čelakovský, F L 15 B Černyh, P Ja 403 , 404 , 411 , 451 Babič, M 124 , 125 ČES (Český etymologický slovník), Babić, S 196 avtor J Rejzek 35 , 37 , 39 , 40 , 41 , Bauer, J 154 , 212 , 284 , 286 , 287 , 43 288 , 290 Čop, B 38 Bauerová, M 119 , 202 Be (Etimološki slovar slovenskega D jezika), avtor F Bezlaj idr 36 , 37 , dajalnik 38 , 40 , 41 , 42 dvojni 443 Belić, A 94 , 201 , 207 , 208 , 210 , 227 z nedoločnikom 121 , 126 , 227 , Benešić (Rječnik hrvatskoga književ- 443 noga jezika od Preporoda do I G Dalmatin, J 152 , 159 Kovačića) 14 , 15 , 194 , 195 , 230 , Dal’, V I 17 237 Dal’ (Толковый словарь живаго Berkov, V P 89 великорускаго языка) 16 , 17 , Berneker, E 151 402 , 403 , 404 , 435 , 441 , 449 , 451 , Berneker (Slavisches etymologisches 454 , 457 , 458 Daneš, F 56 , 58 , 61 , 63 , 71 563 VGU_Groselj_FINAL.indd 563 24.11.2011 8:49:08 Daničić, Đ 198 , 201 , 202 , 203 , 204 , Dular, J 19 , 23 , 24 , 47 , 48 , 49 , 50 , 205 , 206 , 207 , 208 , 213 , 218 , 220 , 106 , 145 , 146 , 148 , 149 , 150 , 151 , 222 , 223 , 224 , 227 152 , 153 , 155 , 157 , 158 , 160 , 161 , Daničić (Рјечник из књижевних 162 , 163 , 164 , 165 , 168 , 178 старина српских) 14 , 194 , 195 , Dürscheid, Ch 99 , 100 196 , 197 , 230 , 237 , 243 , 244 , 247 , 249 E DB (Dalmatinova Biblija) 14 , 109 , Engel, U 90 , 91 151 , 152 Erben, J 89 D (Dalmatin, J ) 13 , 14 , 148 , 149 , 151 , Erben, K J 15 152 , 158 , 166 , 171 , 174 , 176 , 180 Ernout-Meillet (Dictionnaire étymolo- Dębski, A 77 gique de la langue latine) 31 delovalnik 46 ESČ (Encyklopedický slovník če- distribucija 89 štiny), urednik P Karlík idr 277 , dodatek 47 293 Dogramadžieva, E 151 ESJS (Etymologický slovník jazyka določilna možnost 20 , 24 staroslověnského), urednica E Ha- določilo 19 , 20 , 21 , 24 , 64 , 97 , 99 , vlová idr 35 , 36 , 37 , 38 , 39 , 41 106 ÈSSJ (Этимологический словарь fakultativno 105 славянских языков neobvezno 97 праславянский лексический ob nepolnopomenskem glagolu 54 фонд), urednik O N Truba- ob polnopomenskem glagolu 54 čev idr 35 , 36 , 37 , 38 , 39 obvezno 24 , 25 , 97 , 105 povedkovo 64 , 98 F predmetno 64 Ferm, L 112 , 410 prislovno 64 , 65 , 98 , 488 Fillmore, Ch J 47 , 51 nadomestno 482 , 485 , 489 pravo vsebinsko 481 , 489 G rekcijsko 98 Gebauer, J 150 , 205 , 271 , 274 , 277 , tipologija 90 278 , 279 , 280 , 281 , 283 , 284 , 290 , dopolnilo 47 , 98 , 99 , 100 , 106 291 , 292 , 293 , 295 , 297 , 298 , 300 , neobvezno 25 301 , 308 , 310 , 311 prislovno 98 , 488 Gebauer (Slovník staročeský) 15 , 270 , Doroszewski, W 16 , 343 , 358 271 , 292 , 297 , 304 , 305 , 308 , 312 , doseg 52 313 družljivost 18 , 21 , 50 Geckeler, H 27 , 28 Duden 2005 (Duden Die Grammatik) Gippers, H 28 100 564 VGU_Groselj_FINAL.indd 564 24.11.2011 8:49:08 glagoli Ivanov, V V 38 mišljenja 12 , 43 Ivić, M 202 , 210 , 213 , 219 , 224 , 228 predložnomorfemski 54 umevanja 12 , 27 , 43 J védenja 12 , 43 Jacobs, J 99 vezljivostna tipologija 54 , 91 Japelj, J 147 , 179 , 181 , 184 , 193 , glagolski pod-način (diateza) 46 525 , 532 Glinkina, L A 423 , 424 , 426 , 428 , Jap (Japljev prevod Svetega Pisma) 430 , 431 , 443 13 , 14 , 148 , 149 , 150 , 151 , 152 , Gloning, Th 28 , 29 157 , 158 , 166 , 171 , 176 , 180 Gołąb, Z 77 Jatropolo, I S 410 Grepl, M 66 , 68 jezik Grickat, I 214 , 224 , 225 , 226 ekscentrični 103 Grzegorczykowa, R 77 , 78 , 106 , 352 , koncentrični 103 354 jezikovna situacija 84 Jodłowski, S 352 H Jovanović, J 93 Harpaleva, V F 416 , 420 , 421 , 432 , Judita (Rječnik Marulićeve Judite), 433 , 434 avtor M Moguš 14 , 194 , 195 , 196 , Harris, A C 11 197 , 230 , 237 , 244 , 247 , 249 Havlíček, K 15 Helbig, G 50 , 89 , 90 , 95 , 99 , 100 K Heringer, H J 25 , 103 Kacnel’son, S D 89 Herodes, S 119 Karadžić (Srpski rječnik) 14 , 15 , 195 , Hlavsa, Z 58 , 61 196 , 197 , 237 , 244 , 249 , 255 HMČ (Historická mluvnice češtiny), Karadžić, V S 195 , 213 , 240 avtor A Lamprecht idr 282 , 283 , Karlík, P 66 , 68 , 71 , 72 , 73 , 74 , 284 , 286 , 287 , 288 , 291 , 293 , 295 , 296 , 288 301 , 302 , 307 , 321 Karolak, S 18 , 74 , 76 , 77 , 106 Hock, H H 11 Katičić, R 87 , 88 , 106 , 198 , 201 , 202 , Hopper, P J 73 204 , 217 , 218 , 225 Hrbáček, J 302 Kedajtene, E I 410 Hudeček, L 110 , 111 , 113 , 199 , 203 , Keršiene, R B 425 205 , 206 , 207 , 208 , 264 K (Krelj, S ) 13 , 14 , 166 , 171 , 174 , 176 , 180 I Klemensiewicz, Z 347 , 354 , 357 , Ifkó, M 103 361 , 362 , 363 imenovalnik z deležnikom 120 , 415 klitizacija 104 intenca 63 , 106 Kolarič, R 151 565 VGU_Groselj_FINAL.indd 565 24.11.2011 8:49:08 Kollár, J 15 421 , 422 , 424 , 428 , 429 , 431 , 432 , kompleksna skladenjska formula 55 433 komplement 64 , 67 , 89 Lopatina, L E 426 komplementacija 86 Luter, M 149 , 151 , 152 , 158 , 159 konotacija 78 , 106 koordinacija 80 M Kopečný, F 36 , 39 , 40 , 42 , 43 , 72 , Mácha, K H 15 119 , 148 , 149 , 150 , 151 , 152 , 158 , Machek, V 36 , 38 160 , 161 , 202 , 203 , 205 , 206 , 207 , Maier, I 111 , 112 , 113 , 410 , 412 , 413 , 209 , 220 , 221 , 222 , 223 , 278 , 279 , 414 , 437 , 460 280 , 282 , 295 , 296 , 297 , 298 , 299 , makroraven 100 300 , 347 , 348 , 349 , 350 , 351 , 360 , makrovezljivost 104 411 , 412 , 413 , 414 , 415 , 426 , 427 , Maretić, T 35 , 39 , 202 , 207 , 213 , 214 , 428 , 429 , 433 218 , 221 kopredikat 68 MČ 2 (Mluvnice češtiny 2 – Tvaro- Kott (Česko-německý slovník zvláště sloví), urednik M Komárek idr grammaticko-fraseologický) 15 , 284 270 , 271 , 272 , 273 , 279 , 282 , 295 , MČ 3 (Mluvnice češtiny 3 – Skladba), 304 , 305 , 308 , 309 , 311 , 312 , 313 , urednik F Daneš idr 63 , 64 , 65 , 316 , 317 , 318 , 319 , 322 , 323 70 , 106 , 274 , 278 , 279 , 280 , 281 , Kott, F Š 273 , 279 , 282 , 295 , 306 , 282 , 284 , 286 , 287 , 288 , 290 , 291 , 322 292 , 293 , 295 , 297 , 298 , 299 , 300 , Križaj-Ortar, M 50 , 51 , 54 , 64 301 , 302 Krys’ko, V B 17 , 112 , 113 , 114 , 410 , Mel’čuk, I 84 , 85 , 86 , 87 , 106 437 , 439 , 443 , 456 Merše, M 143 , 159 , 170 Kuryłowicz, J 48 Meyer, R M 27 Mick (Słownik języka Adama Micki- L ewicza), urednik K Górski idr 16 , Lampe, F 150 , 152 366 , 372 , 377 , 380 , 382 , 385 Levin, B 73 , 74 Mikhailov, N 13 , 14 Lewandowski, Th 47 Miklošič, F 107 , 108 , 201 , 245 , 431 Linde, S 16 , 342 , 344 , 356 , 365 , 369 , MiklP (Lexikon palaeoslovenico-gra-378 , 381 , 384 , 395 eco-latinum), avtor F Miklošič Linde (Słownik języka polskiego) 16 , 123 342 , 343 , 344 , 350 , 356 , 365 , 366 , mikroraven 100 371 , 372 , 376 , 377 , 380 , 382 , 384 , mikrosituacija 66 , 106 385 , 386 mikrovezljivost 104 Lomtev, T P 406 , 410 , 411 , 412 , 413 , Milewski, T 77 , 103 , 104 414 , 415 , 416 , 417 , 418 , 419 , 420 , M (Marijanski evangelij) 13 566 VGU_Groselj_FINAL.indd 566 24.11.2011 8:49:08 model kompleksni 102 eksplikacijski (izrazni) 75 nevtralni 102 formalnoskladenjski 76 , 106 normativni 101 osnovne predikativno-argumentne osnovne vezljivosti 102 strukture 74 , 106 primarni 102 semantične sinteze 81 sekundarni 102 vezavnostni 81 , 83 sintagmatski 102 vezljivostnih realizacij 100 sistemski 101 modifikacija 86 spremenjene vezljivosti 102 Moguš, M 14 statični 102 morfem tvorjeni 102 glagola 51 vključujoči 101 predložni glagolski 54 sobesedila 51 O Moszyński, K 30 , 31 , 34 odvisnik 53 Mrázek, R 119 , 291 odvisnost 94 , 95 MSS (Malý staročeský slovník), avtor dodajanje 95 J Bělič idr 15 , 272 , 316 , 319 , 322 dopolnjevanje 95 okoliščina 21 , 46 N Orel, I 148 , 149 , 150 , 151 , 152 , 158 , nadzor 53 161 neosebkov 53 Orešnik, J 19 , 52 , 53 , 56 osebkov 53 Orzechowska, H 108 , 109 , 110 , 113 , navezovanje 53 118 , 137 , 146 , 147 , 179 , 181 , 193 , Němcová, B 15 248 , 543 Němec, I 38 osebek 64 Nichols, J 103 Osman (Ivan Gundulić »Osman«), Nikula, H 89 avtor Ž Bujas 14 , 194 , 195 , 196 , Njegoš (Речник језика Петра II 197 , 230 , 237 , 244 , 249 Петровића Његоша), avtor M Otrębski, J 37 , 39 , 343 , 376 Stevanović idr 14 , 15 , 194 , 195 , Ožegov, S I 17 196 , 197 , 230 , 237 , 244 , 249 , 255 Ožegov (Толковый словарь русского nosilec odvisnosti 46 языка), avtor S I Ožegov idr 16 , nosilec vezljivosti 21 , 46 17 , 402 , 404 , 430 , 440 , 449 , 453 glagolski 101 ad-hoc 102 P dinamični 102 Palacký, F 15 enostavni 102 Panevová, J 67 , 85 implicirajoči 101 Pantel, E 82 , 83 , 84 567 VGU_Groselj_FINAL.indd 567 24.11.2011 8:49:08 Pasch, R 105 Potebnja, A A 154 , 212 , 415 , 416 , Pasierbsky, F 104 417 , 418 , 430 , 431 , 432 , 433 Paternu, B idr 151 potenca 89 Pavešić, S 196 Pranjković, I 92 , 93 , 106 , 198 , 203 , Perlmutter, D M 73 205 , 206 , 207 , 208 , 214 , 217 , 220 , Pisarkowa, K 347 , 348 , 349 , 350 , 224 , 225 , 227 351 , 354 , 356 , 357 , 358 , 359 , 360 , predikat 57 , 63 361 , 362 , 363 , 394 predikativ 96 Pleteršnik, M 143 , 152 predikativnost 81 , 92 , 95 Plet (Pleteršnikov slovar) 13 , 14 , 143 , predikatoid 96 144 , 148 , 152 , 156 , 158 , 165 , 166 , predikator 57 , 68 169 , 170 , 171 , 174 , 175 , 176 , 179 , predvidenost 103 180 Preobraženskaja, M N 406 , 411 , 413 podpolje Preobraženskij, A G 404 pomensko prilastek 71 mišljenja 43 prosti (povedkov) 53 védenja 43 primik 48 , 92 Pogačnik, J 151 prolepsa 226 polje PSJČ (Příruční slovník jazyka české- besedno 27 ho), urednik O Hujer idr 15 , 270 , intenčno 57 , 63 271 , 272 , 273 , 276 , 304 , 305 , 308 , pojmovno 27 309 , 311 , 312 , 313 , 316 , 318 , 319 , pomensko 27 322 , 323 , 327 pragmatični vidiki strukturira- P (Slovar Prešernovega pesniškega nja 28 jezika), avtor P Scherber 13 , 14 , umevanja 27 166 , 171 , 174 , 176 , 180 polspona 96 Puškin, A S 17 pomen Pušk (Словарь языка Пушкина), ure- časovna ustaljenost 18 dnik V V Vinogradov idr 16 , 17 , pogostnost 18 401 , 402 , 404 , 405 , 421 , 435 , 440 , primerljivi 18 , 21 , 491 441 , 444 , 449 , 453 , 454 , 458 , 462 pomenska sestavina 18 razločevalna 18 R uvrščevalna 18 Rappaport-Hovav, M 73 , 74 pomensko sorodna skupina 31 Ravnikar, M 152 pomensko (vezljivostno) razmerje 19 red Popova, Z D 406 , 410 , 411 , 412 , besedni 104 413 , 414 linearni 45 Popović, Lj 97 , 98 , 99 , 106 strukturalni 45 568 VGU_Groselj_FINAL.indd 568 24.11.2011 8:49:08 RHJ (Rječnik hrvatskoga jezika), avtor SDRja11–14 (Словарь I Broz idr 14 , 15 , 194 , 195 , 196 , древнерусского языка XI–XIV 197 , 230 , 235 , 236 , 237 , 244 , 249 вв ), urednik R I Avanesov idr RHKKJ (Rječnik hrvatskoga kajka- 16 , 17 , 402 , 403 , 404 , 425 , 435 , vskoga književnog jezika), urednik 440 , 441 , 445 , 447 , 448 , 451 , 453 , B Finka idr 14 , 194 , 195 , 228 , 454 , 458 230 , 237 semantična ergativnost 73 rodilnik semantična prehodnost 73 dvojni 443 SEP (Słownik etymologiczny języka RSHJ (Речник српскохрватског polskiego), avtor W Boryś 36 , 37 , књижевног и народног језика), 38 , 39 , 40 , 42 , 43 , 343 , 376 urednik A Belić idr 14 , 15 , 194 , Silić, J 92 , 93 , 106 , 198 , 203 , 205 , 195 , 197 , 228 , 230 , 235 , 236 , 237 , 206 , 207 , 208 , 214 , 217 , 220 , 224 , 240 , 241 , 242 , 248 , 249 , 254 , 255 225 , 227 RSHKJ (Речник српскохрватскога Simić, R 93 , 94 , 95 , 96 , 97 књижевног језика), urednik M Sin (Sinajski psalter) 13 Stevanović idr 14 , 15 , 194 , 195 , Sintaksa (Синтакса савременога 196 , 197 , 228 , 235 , 236 , 237 , 244 , српског језика), urednica M Ivić 246 , 248 , 249 , 520 198 , 203 , 207 , 208 , 209 , 210 , RS (Русская грамматика II – 213 , 217 , 218 , 220 , 221 , 222 , синтаксис), avtorica N Ju Švedo- 227 , 246 va idr 79 , 80 , 81 , 106 , 154 , 212 , siže (tema) 23 412 , 413 , 414 , 415 , 418 SJJSv (Slovar jezika Janeza Svetokri- Rybicka, H 108 , 109 , 110 , 113 , 248 škega), avtor M Snoj 13 , 14 , 166 , 171 , 176 , 180 , 182 S SJP (Słownik języka polskiego), Saloni, Z 77 , 78 , 79 urednik W Doroszewski idr 16 , Samardžija, M 89 , 90 , 91 342 , 343 , 344 , 358 , 363 , 365 , 366 , Schenkel, W 100 371 , 372 , 376 , 377 , 380 , 382 , 384 , Schumacher, H 89 385 , 509 Schwarz, H 28 SJS (Slovník jazyka staroslověnské- SČN (Slovník česko-německý), avtor J ho), urednik J Kurz idr 13 , 115 , Jungmann 15 , 270 , 271 , 272 , 273 , 116 , 123 , 124 , 125 , 126 , 127 , 129 , 295 , 296 , 304 , 305 , 308 , 309 , 311 , 130 , 131 , 132 , 133 , 134 , 135 , 140 , 312 , 313 , 316 , 318 , 319 , 322 , 323 , 327 151 , 429 , 508 SČ (Skladba češtiny), avtor M Grepl skladnja idr 19 , 66 , 67 , 68 , 69 , 70 , 71 , 72 , dvoravninska vezljivostna 63 106 , 274 , 284 , 286 , 288 , 291 , 292 , formalna 77 296 , 297 , 299 semantična 74 569 VGU_Groselj_FINAL.indd 569 24.11.2011 8:49:09 sklon нным памятникам), avtor I I enovlogovni 52 Sreznevskij 16 , 17 , 403 , 404 , 410 , leksikalni/idiosinkratični 72 426 , 435 , 441 , 449 , 451 , 454 , 538 nestrukturni 72 SRja11–17 (Словарь русского языка semantični 72 XI–XVII вв ), urednik R I Ava- strukturni 72 nesov idr 16 , 17 , 402 , 403 , 404 , večvlogovni 52 410 , 435 , 439 , 440 , 441 , 445 , 451 , Skok, P 35 , 37 , 38 , 39 , 40 , 41 , 42 , 453 , 454 196 , 247 SRja18 (Словарь русского языка skripti in scene 103 , 106 XVIII вв ), urednik J S Sorokin Sł16 (Słownik polszczyzny XVI wie- idr 16 , 17 , 401 , 402 , 403 , 404 , ku), urednica M R Mayenowa idr 422 , 435 , 438 , 440 , 441 , 451 , 453 , 16 , 342 , 343 , 344 , 354 , 365 , 366 , 454 , 458 371 , 372 , 374 , 375 , 376 , 377 SSG (Słownik syntaktyczno-genera- SłJChP (Słownik języka Jana Chryzo- tywny czasowników polskich), stoma Paska), urednica H Kone- urednik K Polański idr 16 , 380 , czna idr 16 , 343 , 344 , 366 , 372 , 382 , 385 377 , 380 , 382 , 384 , 385 SSJČ (Slovník spisovného jazyka slovensko strukturalno pomenoslovje českého), urednik B Havránek idr 29 271 , 308 , 309 , 311 SłStp (Słownik staropolski), urednik S SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega Urbańczyk idr 16 , 342 , 343 , 344 , jezika), urednik A Bajec idr 14 , 351 , 365 , 366 , 371 , 372 , 374 , 375 , 27 , 51 , 143 , 144 , 147 , 148 , 149 , 376 , 377 , 380 , 382 , 384 , 385 , 386 , 154 , 156 , 157 , 165 , 170 , 171 , 173 , 509 174 , 175 , 176 , 178 , 179 , 180 , 181 , SłWarsz (Słownik języka polskiego), 182 , 183 , 184 , 193 , 513 , 532 , 538 avtor J Karłowicz idr 16 , 342 , SSpoj (Slovník slovesných, substan- 365 , 369 tivních a adjektivních vazeb a Snoj, M 35 , 36 , 37 , 38 , 39 , 40 , 41 , spojení), avtorica N Svozilová idr 42 , 149 , 158 , 160 , 206 , 207 , 280 15 , 270 , 271 , 272 , 273 , 286 , 304 , spona 96 305 , 312 , 313 , 316 , 319 , 323 SPP (Slovesa pro praxi), avtorica N SSP (Sveto pismo stare in nove zave- Svozilová idr 13 , 15 , 270 , 272 , ze, 2003) 118 , 149 , 360 273 , 276 , 286 , 304 , 305 , 316 , 319 , SSRja (Словарь современного 322 , 323 русского литературного языка), Sprachinhaltforschung 28 urednik V V Vinogradov idr 16 , Sreznevskij, I I 17 , 404 , 426 , 538 17 , 401 , 402 , 403 , 404 , 405 , 435 , Srezn (Материалы для словаря 440 , 441 , 444 , 449 , 453 , 454 , 457 , древнерусского языка по письме- 458 , 462 570 VGU_Groselj_FINAL.indd 570 24.11.2011 8:49:09 SS (Старославянский словарь), avto- Š rica E Bláhová idr 13 , 115 , 116 , Šafařík, P J 15 118 , 123 , 127 , 135 Šivic-Dular, A 343 Stanojčić, Ž 97 , 98 , 99 , 106 Šlosar, D 270 , 271 , 272 , 273 , 304 , Staročeský slovník 15 311 , 312 , 318 , 322 , 327 stavčni člen Šonje (Rječnik hrvatskoga jezika) 14 , nesamostojni 92 15 , 194 , 196 , 197 , 230 , 244 , 249 samostojni 92 Švedova, N Ju 17 , 79 , 81 vezljivostna obravnava 64 Świdziński, M 77 , 78 , 79 stavčni tip 98 stavek T besedilni 86 tagmemika 94 dvodelni 56 taksemika 95 enodelni 56 Tesnière, L 45 , 46 , 47 , 50 , 77 , 89 , 99 , Stecenko, A N 413 , 418 , 421 , 424 , 100 428 , 443 Thompson, S A 73 Stepanova, M D 89 Toporišič, J 50 , 148 , 150 , 152 , 155 Stevanović, M 15 , 203 , 204 , 205 , Toporov, V N 35 206 , 207 , 210 , 214 , 217 , 218 , 221 , tožilnik 224 , 227 dvojni 107 , 115 , 118 , 123 , 124 , Storrer, A 100 129 , 130 , 131 , 217 , 291 , 357 , struktura 420 , 421 , 423 , 432 makrovezljivostna 71 z deležnikom 107 , 124 , 224 , 301 , mikrovezljivostna 71 362 , 430 osnovna stavčna 66 z nedoločnikom 108 , 121 , 125 , tipologija 68 131 , 225 , 300 , 362 , 431 povedi Trávníček, F 154 , 212 , 283 , 284 , 285 , slovnična 88 287 , 291 , 300 , 301 , 302 , 321 vsebinska 87 Trier, J 27 , 28 stavčna Trubačev, O N 42 binomna 96 Trubar, P 143 , 170 monomna 95 T (Trubar, P ) 13 , 14 , 148 , 149 , 151 , polinomna 97 152 , 166 , 171 , 174 , 176 , 180 trinomna 96 tvorjena slovarska enota 52 strukturalna semantika 28 Tyl, J K 15 suplement 68 Supr (Supraseljski zbornik) 13 571 VGU_Groselj_FINAL.indd 571 24.11.2011 8:49:09 U Večerka, R 117 , 118 , 119 , 120 , 121 , udeleženec 19 , 21 , 46 , 86 122 , 123 , 124 , 125 , 126 , 362 , 415 , izpustljivost 105 416 , 443 semantični 84 vezava 19 , 21 , 23 , 47 , 89 , 92 , 94 , 95 , možni 84 106 , 114 obvezni 84 dvoja 48 udeleženska vloga 19 , 21 , 22 , 52 dvojna 48 , 137 informacija (vsebina) 60 dvojnična 48 nosilec 22 vezljivost 18 , 21 , 46 , 50 , 89 , 94 , 97 pomenska vsebina/razlaga 23 besedotvorje prejemnik 22 , 52 besedotvorni pomen 49 prizadeto 22 , 52 pretvorba skladenjskega raz- razmerni udeleženec 22 merja 49 razmerni vsebinski udeleženec 23 cepitev 83 stalna linearna razvrstitev 52 desna 19 , 24 tipologija 22 eksterna 71 vršilec 52 interna 71 vsebina 23 leva 19 , 24 vsebinski udeleženec (tip prizadeto) logična 89 22 , 23 mehanizmi za spreminjanje 46 ujemanje 48 , 92 pomenskoskladenjska 19 , 21 umevanje 27 semantična 71 , 82 , 89 usmerjenost 51 aktivna 84 pomenska 18 , 19 , 21 , 106 , 114 skladenjska 71 , 89 strukturnoskladenjska 19 , 21 , 23 V v zasnovi slovarjev in slovnic 100 Vaillant, A 35 , 107 , 116 , 144 , 194 , vezljivostna realizacija 100 195 , 197 , 235 , 236 , 240 , 241 , 242 , vezljivostna zmožnost 100 254 , 270 , 271 , 272 , 273 , 304 , 311 , Vidovič Muha, A 12 , 18 , 28 , 29 , 30 , 312 , 318 , 322 , 327 , 343 , 402 , 403 , 49 , 50 , 72 , 82 , 159 404 , 439 , 440 , 448 , 451 , 453 , 457 , Vinja, V 199 462 Vokabulář (na ÚČJ AV ČR) 15 , 270 , Vasmer, M 38 , 151 271 , 272 , 273 , 305 , 313 , 316 , 319 , Va (Этимологический словарь 323 русского языка), avtor M Va- Vondrák, V 36 , 107 smer 36 , 37 , 38 , 39 , 40 , 42 , 43 , vozel (frc nœud) 46 404 VSSG (Vezljivostni slovar slovenskih Veber, A 202 , 203 , 206 , 207 , 208 , glagolov), avtorica A Žele 13 , 14 , 218 , 220 , 221 166 , 171 , 176 , 180 572 VGU_Groselj_FINAL.indd 572 24.11.2011 8:49:09 Vulgata 149 , 368 zveza VV (Větné vzorce v češtině), avtor F besedna 79 Daneš idr 23 , 30 , 54 , 56 , 57 , 58 , določilna 92 59 , 60 , 61 , 62 , 63 , 64 , 66 , 106 , 280 , okoliščinska 92 284 , 288 , 292 , 293 , 481 prilastkovna 92 vzorec skladenjska frekvenca 25 bilateralna 104 pomenski (vezljivostni) 19 , 21 , 23 unilateralna 104 stabilnost 20 , 21 , 25 stavčni 100 Ž kompleksni 57 , 106 Žele, A 9 , 11 , 14 , 18 , 19 , 21 , 45 , 54 , pomenski 56 , 106 55 , 56 , 64 , 72 , 79 , 93 , 94 , 145 , 153 , slovnični 56 , 106 488 vezavnostni 20 , 21 , 24 , 87 , 106 vezljivostni eliptični 104 emfatični 104 zaznamovani 104 W Walde-Pokorny (Vergleichendes Wörterbuch der Indogermanischen Sprachen) 31 Weisgerber, L 28 Weiss, P 11 W (Wolfov prevod Svetega Pisma) 13 , 14 , 148 , 149 , 150 , 151 , 152 , 155 , 157 , 158 , 166 , 171 , 174 , 176 , 180 Z Zaron, Z 348 , 349 , 351 , 352 Zasorina, L N 89 Zikmund, V 154 , 212 , 274 , 277 , 278 , 279 , 280 , 281 , 284 , 285 , 291 , 292 , 295 , 297 , 298 , 299 , 300 , 301 , 302 , 307 , 321 Zima, L 208 , 225 , 226 Zubatý, J 36 , 284 zunajjezikovna realnost 106 573 VGU_Groselj_FINAL.indd 573 24.11.2011 8:49:09 574 VGU_Groselj_FINAL.indd 574 24.11.2011 8:49:09 Seznam shem in tabel Shema 1: Drevesni model pri L. Tesnièru (1959) 45 Shema 2: Formulaična predstavitev vezljivosti pri A. Žele (2008) 55 Shema 3: Zapis kompleksnega stavčnega vzorca v VV 58 Shema 4: Model PSPA in eksplikacijski model s predikati prvega reda pri S. Karolaku (1984) 75 Shema 5: Model PSPA in eksplikacijski model s predikati višjega reda pri S. Karolaku (1984) 75 Shema 6: Formalnoskladenjski model pri S. Karolaku (1984) 77 Shema 7: Stavčni vzorci v poljski formalni skladnji (Grzegorczykowa, 1996) 78 Tabela 1: Sestava korpusa za slovenščino 13 Tabela 2: Sestava korpusa za srbščino in hrvaščino 14 Tabela 3: Sestava korpusa za češčino 15 Tabela 4: Sestava korpusa za poljščino 16 Tabela 5: Sestava korpusa za ruščino 16 Tabela 6: Ilustrativni prikaz desnih določilnih možnosti češ. myslet v pomenu ‘imeti namen, nameravati’ 20 Tabela 7: Prikaz vezljivosti pri M. Križaj-Ortar (1989) 51 Tabela 8: Vezavnostni model za glagol rus. лечить pri Ju. D. Apresjanu (1995) 83 Tabela 9: Vezavnostni model za samostalnik rus. пациент pri Ju. D. Apresjanu (1995) 83 Tabela 10: Vezavnostni vzorec za glagol angl. [to] ACCUSE pri I. Melʼčuku (2004b) 87 Tabela 11: Vezavnostni vzorec za frazem angl. ⌈IT DAWNS⌉ pri I. Melʼčuku (2004b) 87 Tabela 12: Razredi glagolskih nosilcev vezljivosti pri V. Ágelu (2000) 101 Tabela 13: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v stari cerkveni slovanščini 137 Tabela 14: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in b. ‘imeti za’ v stari cerkveni slovanščini 138 Tabela 15: Primerljivi pomeni glagolov védenja v stari cerkveni slovanščini 140 Tabela 16: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ v stari cerkveni slovanščini 140 575 VGU_Groselj_FINAL.indd 575 24.11.2011 8:49:09 Tabela 17: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘razumeti, dojemati’ v stari cerkveni slovanščini 142 Tabela 18: Desne določilne možnosti sln. misliti 165 Tabela 19: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ 167 Tabela 20: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (2) ‘nameravati’ 168 Tabela 21: Desne določilne možnosti sln. misliti v pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 169 Tabela 22: Desne določilne možnosti sln. meniti 171 Tabela 23: Desne določilne možnosti sln. meniti v pomenu (1) ‘meniti, misliti, imeti za’ 172 Tabela 24: Desne določilne možnosti sln. meniti v pomenu (3) ‘reči, dejati’ 173 Tabela 25: Desne določilne možnosti sln. umeti 174 Tabela 26: Desne določilne možnosti sln. umeti v pomenu (1) ‘razumeti, dojeti’ 174 Tabela 27: Desne določilne možnosti sln. umeti v pomenu (2) ‘znati, biti sposoben, moči’ 175 Tabela 28: Desne določilne možnosti sln. vedeti 176 Tabela 29: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (1) ‘vedeti’ 177 Tabela 30: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (2) ‘znati’ 178 Tabela 31: Desne določilne možnosti sln. vedeti v pomenu (3) ‘poznati’ 179 Tabela 32: Desne določilne možnosti sln. znati 179 Tabela 33: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (1) ‘znati, biti izveden (v čem); moči’ 180 Tabela 34: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (2) ‘poznati’ 181 Tabela 35: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (3) ‘vedeti’ 181 Tabela 36: Desne določilne možnosti sln. znati v pomenu (4) ‘biti videti’ (brezos.) 182 Tabela 37: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v slovenščini 185 Tabela 38: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti’ v slovenščini 186 Tabela 39: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ v slovenščini 188 Tabela 40: Primerljivi pomeni glagolov védenja v slovenščini 189 Tabela 41: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti, dojeti’ v slovenščini 189 576 VGU_Groselj_FINAL.indd 576 24.11.2011 8:49:09 Tabela 42: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘znati, biti sposoben, moči’ v slovenščini 190 Tabela 43: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti’ v slovenščini 191 Tabela 44: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘poznati’ v slovenščini 193 Tabela 45: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti 229 Tabela 46: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati; imeti mišljenje o’ 231 Tabela 47: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (2) ‘nameravati; načrtovati, misliti na’ 233 Tabela 48: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (3) ‘hoteti, želeti’ 233 Tabela 49: Desne določilne možnosti srb./hrv. misliti v pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za; upoštevati’ 234 Tabela 50: Desne določilne možnosti srb./hrv. mišljati 235 Tabela 51: Desne določilne možnosti srb./hrv. mišljeti 236 Tabela 52: Desne določilne možnosti srb./hrv. mniti 237 Tabela 53: Desne določilne možnosti srb./hrv. mniti v pomenu (1) ‘imeti misli, biti v mislih, razmišljati’ 238 Tabela 54: Desne določilne možnosti srb./hrv. mnivati 240 Tabela 55: Desne določilne možnosti srb./hrv. mijeniti 243 Tabela 56: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti 244 Tabela 57: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, biti spreten, znati’ 245 Tabela 58: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (2) ‘imeti moč, biti sposoben, moči’ 246 Tabela 59: Desne določilne možnosti srb./hrv. umjeti v pomenu (4) ‘prilagajati obnašanje; pridobivati naklonjenost’ 246 Tabela 60: Desne določilne možnosti srb./hrv. vjedjeti 247 Tabela 61: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati 248 Tabela 62: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (1) ‘imeti znanje o, biti poznavalec koga/česa, vedeti, znati’ 250 Tabela 63: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (2) ‘poznati, poznavati; imeti za’ 251 577 VGU_Groselj_FINAL.indd 577 24.11.2011 8:49:09 Tabela 64: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (3) ‘zavedati se, imeti v mislih, razumevati; prepoznavati’ 252 Tabela 65: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (4) ‘izvedeti’ 252 Tabela 66: Desne določilne možnosti srb./hrv. znati v pomenu (10) ‘spominjati se’ 254 Tabela 67: Desne določilne možnosti srb./hrv. znavati 255 Tabela 68: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v srbščini in hrvaščini 261 Tabela 69: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti’ v srbščini in hrvaščini 262 Tabela 70: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ v srbščini in hrvaščini 264 Tabela 71: Primerljivi pomeni glagolov védenja v srbščini in hrvaščini 266 Tabela 72: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in e. ‘poznati’ v srbščini in hrvaščini 267 Tabela 73: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘biti sposoben, moči’ v srbščini in hrvaščini 269 Tabela 74: Desne določilne možnosti češ. myslet 305 Tabela 75: Desne določilne možnosti češ. myslet v pomenu (1) ‘premišljati, razmišljati; imeti mnenje, prepričanje o; soditi, meniti’ 306 Tabela 76: Desne določilne možnosti češ. myslet v pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati, prizadevati si za’ 307 Tabela 77: Desne določilne možnosti češ. mnít 308 Tabela 78: Desne določilne možnosti češ. mnít v pomenu (1) ‘meniti, misliti, domnevati’ 309 Tabela 79: Desne določilne možnosti češ. mnít v pomenu (2) ‘smatrati, imeti za’ 310 Tabela 80: Desne določilne možnosti češ. mínit 312 Tabela 81: Desne določilne možnosti češ. mínit v pomenu (1) ‘misliti, imeti za, domnevati’ 313 Tabela 82: Desne določilne možnosti češ. mínit v pomenu (2) ‘imeti namen, nameravati’ 315 Tabela 83: Desne določilne možnosti češ. umět 316 Tabela 84: Desne določilne možnosti češ. umět v pomenu (1) ‘imeti védenje, znanje, znati, biti spreten v’ 317 578 VGU_Groselj_FINAL.indd 578 24.11.2011 8:49:09 Tabela 85: Desne določilne možnosti češ. umět v pomenu (2) ‘biti sposoben (za), biti v stanju, (z)moči’ 318 Tabela 86: Desne določilne možnosti češ. vědět 319 Tabela 87: Desne določilne možnosti češ. vědět v pomenu (1) ‘imeti védenje o, imeti stališče o, biti seznanjen z’ 320 Tabela 88: Desne določilne možnosti češ. vědět v pomenu (2) ‘biti sposoben; znati’ 321 Tabela 89: Desne določilne možnosti češ. znát 323 Tabela 90: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (1) ‘imeti znanje, védenje, vedeti’ 324 Tabela 91: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (3) ‘poznati, biti seznanjen z’ 325 Tabela 92: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (5) ‘priznavati (kot), imeti za; opredeljevati se za’ 326 Tabela 93: Desne določilne možnosti češ. znát v pomenu (6) ‘biti jasno, očitno; biti videti’ (brezos.) 326 Tabela 94: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v češčini 332 Tabela 95: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘misliti, meniti’ in d. ‘smatrati, imeti za’ v češčini 333 Tabela 96: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati’ v češčini 335 Tabela 97: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/ korist’ v češčini 336 Tabela 98: Vezavnostne možnosti pomena e. ‘pomeniti’ v češčini 336 Tabela 99: Primerljivi pomeni glagolov védenja v češčini 337 Tabela 100: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati’ in b. ‘biti sposoben, (z)moči’ v češčini 338 Tabela 101: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘poznati’ v češčini 341 Tabela 102: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) 366 Tabela 103: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati, soditi, meniti’ 367 Tabela 104: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (2) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 369 Tabela 105: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (3) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ 370 579 VGU_Groselj_FINAL.indd 579 24.11.2011 8:49:09 Tabela 106: Desne določilne možnosti polj. myśleć (myślić) v pomenu (4) ‘skrbeti, brigati se za’ 370 Tabela 107: Desne določilne možnosti polj. mniemać, mnimać 371 Tabela 108: Desne določilne možnosti polj. mniemać, mnimać v pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ 372 Tabela 109: Desne določilne možnosti polj. mnieć 374 Tabela 110: Desne določilne možnosti polj. mniemieć 375 Tabela 111: Desne določilne možnosti polj. mniemieć v pomenu (1) ‘meniti, misliti, soditi, domnevati’ 375 Tabela 112: Desne določilne možnosti polj. mienić 376 Tabela 113: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (1) ‘izražati svoje mnenje, govoriti, misliti o, meniti’ 377 Tabela 114: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (2) ‘imenovati, imeti za, predlagati za’ 378 Tabela 115: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (3) ‘misliti o, imeti na misli, hoteti’ 379 Tabela 116: Desne določilne možnosti polj. mienić v pomenu (4) ‘tikati se, prisojati’ 379 Tabela 117: Desne določilne možnosti polj. umieć 380 Tabela 118: Desne določilne možnosti polj. umieć v pomenu (1) ‘imeti znanje (česa), znati’ 380 Tabela 119: Desne določilne možnosti polj. umieć v pomenu (2) ‘biti sposoben, zmoči’ 381 Tabela 120: Desne določilne možnosti polj. wiedzieć 382 Tabela 121: Desne določilne možnosti polj. wiedzieć v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje, zavedati se, biti si na jasnem; poznati’ 383 Tabela 122: Desne določilne možnosti polj. znać 384 Tabela 123: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (1) ‘znati, vedeti o, poznati; razločevati, spoznavati’ 385 Tabela 124: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (2) ‘priznavati, izpovedovati’ 386 Tabela 125: Desne določilne možnosti polj. znać v pomenu (3) ‘poznati kot’ 387 Tabela 126: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v poljščini 392 Tabela 127: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti’ v poljščini 393 580 VGU_Groselj_FINAL.indd 580 24.11.2011 8:49:09 Tabela 128: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘misliti, snovati v škodo/ korist’ v poljščini 395 Tabela 129: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘nameravati, hoteti’ v poljščini 396 Tabela 130: Primerljivi pomeni glagolov védenja v poljščini 398 Tabela 131: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘imeti znanje, znati’ in b. ‘biti sposoben, zmoči’ v poljščini 399 Tabela 132: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘vedeti, poznati’ v poljščini 400 Tabela 133: Desne določilne možnosti rus. мыслить 435 Tabela 134: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (1) ‘misliti, razmišljati’ 436 Tabela 135: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (2) ‘nameravati, načrtovati, zamišljati si’ 438 Tabela 136: Desne določilne možnosti rus. мыслить v pomenu (3) ‘misliti, snovati v škodo/korist’ 438 Tabela 137: Desne določilne možnosti rus. мнить 441 Tabela 138: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ 442 Tabela 139: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (2) ‘razumeti (prim. kaj s čim); pomeniti, predstavljati’ 444 Tabela 140: Desne določilne možnosti rus. мнить v pomenu (3) ‘upati, računati na; nameravati’ 444 Tabela 141: Desne določilne možnosti rus. мѣнити 445 Tabela 142: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (1) ‘misliti, domnevati; imeti za’ 446 Tabela 143: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (2) ‘razumeti, misliti si’ 447 Tabela 144: Desne določilne možnosti rus. мѣнити v pomenu (3) ‘imenovati, omenjati’ 447 Tabela 145: Desne določilne možnosti rus. уметь 449 Tabela 146: Desne določilne možnosti rus. уметь v pomenu (2) ‘vedeti, poznati’ 450 Tabela 147: Desne določilne možnosti rus. уметь v pomenu (3) ‘znati’ 450 Tabela 148: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти 451 581 VGU_Groselj_FINAL.indd 581 24.11.2011 8:49:09 Tabela 149: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ 452 Tabela 150: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (2) ‘znati, moči’ 453 Tabela 151: Desne določilne možnosti rus. вѣдѣти v pomenu (3) ‘voditi, upravljati’ 453 Tabela 152: Desne določilne možnosti rus. вeдaть 454 Tabela 153: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje; razumeti se na; zavedati se, razumeti’ 455 Tabela 154: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (2) ‘doživljati, imeti izkušnje, čutiti’ 456 Tabela 155: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (3) ‘upravljati, voditi’ 456 Tabela 156: Desne določilne možnosti rus. вeдaть v pomenu (4) ‘prištevati, šteti k’ 457 Tabela 157: Desne določilne možnosti rus. знать 458 Tabela 158: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (1) ‘vedeti, imeti védenje o’ 459 Tabela 159: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (2) ‘priznavati; razumeti; imeti predstavo o; poznati’ 460 Tabela 160: Desne določilne možnosti rus. знать v pomenu (4) ‘imeti sposobnosti, imeti znanje, znati’ 461 Tabela 161: Desne določilne možnosti rus. знавать 462 Tabela 162: Desne določilne možnosti rus. знавать v pomenu (2) ‘biti seznanjen s kom, poznati’ 463 Tabela 163: Primerljivi pomeni glagolov mišljenja v ruščini 468 Tabela 164: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti; imeti za’ v ruščini 469 Tabela 165: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘nameravati, zamišljati si’ v ruščini 471 Tabela 166: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/ korist’ v ruščini 472 Tabela 167: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘razumeti; pomeniti’ v ruščini 473 Tabela 168: Primerljivi pomeni glagolov védenja v ruščini 474 Tabela 169: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘razumeti’ v ruščini 475 582 VGU_Groselj_FINAL.indd 582 24.11.2011 8:49:09 Tabela 170: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘vedeti, poznati’ v ruščini 476 Tabela 171: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘znati’ in d. ‘biti sposoben, moči’ v ruščini 478 Tabela 172: Vezavnostne možnosti pomena e. ‘voditi, upravljati’ v ruščini 479 Tabela 173: Vezavnostne možnosti pomena f. ‘doživljati, čutiti’ v ruščini 480 Tabela 174: Primerljivi pomeni odrazov psl. *mysliti v izbranih slovanskih jezikih 491 Tabela 175: Primerljivi pomeni izpeljank z *mysliti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih 492 Tabela 176: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, razmišljati’ odrazov psl. *mysliti 492 Tabela 177: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘imeti namen, nameravati’ odrazov psl. *mysliti 496 Tabela 178: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘misliti, snovati v škodo/ korist’ odrazov psl. *mysliti 497 Tabela 179: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘skrbeti za; upoštevati’ odrazov psl. *mysliti 499 Tabela 180: Primerljivi pomeni odrazov psl. *mьněti v izbranih slovanskih jezikih 501 Tabela 181: Primerljivi pomeni ostalih s psl. *mьněti povezanih glagolov v izbranih slovanskih jezikih 501 Tabela 182: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ odrazov psl. *mьněti 502 Tabela 183: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ pri ostalih s psl. *mьněti povezanih glagolih 503 Tabela 184: Vezavnostne možnosti pomenov b. ‘upati’ in c. ‘nameravati’ odrazov psl. *mьněti 506 Tabela 185: Vezavnostne možnosti pomena d. ‘pomeniti’ odrazov psl. *mьněti 506 Tabela 186: Primerljivi pomeni odrazov psl. *měniti v izbranih slovanskih jezikih 509 Tabela 187: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘misliti, meniti; imeti za’ odrazov psl. *měniti 509 Tabela 188: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘spominjati, omenjati’ odrazov psl. *měniti 512 583 VGU_Groselj_FINAL.indd 583 24.11.2011 8:49:09 Tabela 189: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘nameravati’ odrazov psl. *měniti 513 Tabela 190: Vezavnostne možnosti pomena f. ‘pomeniti’ odrazov psl. *měniti 514 Tabela 191: Primerljivi pomeni odrazov psl. *uměti v izbranih slovanskih jezikih 516 Tabela 192: Primerljivi pomeni izpeljank z *uměti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih 516 Tabela 193: Vezavnostne možnosti pomenov a. ‘vedeti, znati, poznati’ in b. ‘obvladati, biti zmožen’ odrazov psl. *uměti 517 Tabela 194: Vezavnostne možnosti pomena c. ‘razumeti, dojemati’ odrazov psl. *uměti 519 Tabela 195: Primerljivi pomeni odrazov psl. *věděti v izbranih slovanskih jezikih 520 Tabela 196: Primerljivi pomeni izpeljank z *věděti v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih 520 Tabela 197: Členitev primerljivega pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *věděti 521 Tabela 198: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *věděti 522 Tabela 199: Vezavnostne možnosti pomena b. ‘voditi, upravljati’ odrazov psl. *věděti 526 Tabela 200: Primerljivi pomeni odrazov psl. *znati v izbranih slovanskih jezikih 527 Tabela 201: Primerljivi pomeni izpeljank z *znati v skladenjski podstavi v izbranih slovanskih jezikih 528 Tabela 202: Členitev primerljivega pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *znati 529 Tabela 203: Vezavnostne možnosti pomena a. ‘vedeti, znati, poznati’ odrazov psl. *znati 529 Tabela 204: Vezavnostne možnosti pomena h. ‘priznavati, priznati’ odrazov psl. *znati 535 Tabela 205: Vezavnostne možnosti pomena p. ‘biti videti’ (brezos.) odrazov psl. *znati 538 584 VGU_Groselj_FINAL.indd 584 24.11.2011 8:49:09 Seznam krajšav AcI = tožilnik z nedoločnikom hrvcsl = hrvaško cerkvenoslovansko AcP = tožilnik z deležnikom ide = indoevropsko ags = anglosaško im = imenovalnik/imenovalniško alb = albansko indoir = indoiransko angl = angleško ir = irsko aor = aorist it = italijansko APPf = tvornopretekli deležnik iter = iterativno/ponavljalno APPr = tvornosedanji deležnik izglag = izglagolsko arg = argument/argumentno izprid = izpridevniško arm = armensko izsam = izsamostalniško av = avestijsko jap = japonsko balt = baltsko jslov = južnoslovansko balto-slov = balto-slovansko kajk = kajkavsko blr = belorusko kašub = kašubsko bolg = bolgarsko kit = kitajsko brezos = brezosebno knj = knjižno BZ = besedna zveza KPS = kategorialna pomenska sestavina csl = cerkvenoslovansko lat = latinsko čak = čakavsko let = letsko/letonsko čas = časovno lit = litovsko češ = češko ljud = ljudsko daj = dajalnik/dajalniško madž = madžarsko DcI = dajalnik z nedoločnikom mak = makedonsko dluž = dolnjelužiškosrbsko mest = mestnik dov = dovršnik mn = množina dv = dvojina morf = morfološko ed = ednina nam = namenilnik etim = etimološko nar = narečno exh = lat exhaustum, tj izčrpano nedol = nedoločnik frc = francosko nedov = nedovršnik germ = germansko neg = negativen glag = glagol nem = nemško got = gotsko nperz = novoperzijsko gr = starogrško NV = nosilec vezljivosti het = hetitsko odv = odvisnik hrv = hrvaško op = opomba 585 VGU_Groselj_FINAL.indd 585 24.11.2011 8:49:09 or = orodnik/orodniško sr = srednji spol os = oseba srb = srbsko ozir = oziralno srrus = srednjerusko pf = perfekt st = stoletje pgerm = pragermansko stangl = staroangleško pol = polovica star = starejše polj = poljsko stblr = starobelorusko podr = podrejen stcsl = starocerkvenoslovansko poprisl = poprislovljeno stčeš = staročeško port = portugalsko stind = staroindijsko poved = povedkov stir = staroirsko PPPr = trpnosedanji deležnik stpolj = staropoljsko pred = predikativno stprus = staroprusko predknj = predknjižno strus = starorusko predl = predlog/predložno stsrb = starosrbsko predm = predmet/predmetno stukr = staroukrajinsko preh = prehodno stvnem = starovisokonemško prekm = prekmursko št = število prim = primerjaj štaj = štajersko prid = pridevnik štok = štokavsko pril = prilastek tož = tožilnik/tožilniško prisl = prislov trp = trpni prislovnodol = prislovnodoločilno ukr = ukrajinsko psl = praslovansko UPS = uvrščevalna pomenska sestavina rod = rodilnik/rodilniško vpr = vprašalno RPS = razlikovalna pomenska sestavina vzh = vzhodno rus = rusko vzhcsl = vzhodno cerkenoslovansko sam = samostalnik vzhslov = vzhodnoslovansko sbh = srbohrvaško zač = začetek sed = sedanjik zah = zahodno sln = slovensko zahcsl = zahodno cerkenoslovansko slov = slovansko zahslov = zahodnoslovansko slovin = slovinsko zaim = zaimensko slovn = slovnično zastar = zastarelo slš = slovaško ž = ženski spol sod = sodobno sp = spol splslov = splošnoslovansko 586 VGU_Groselj_FINAL.indd 586 24.11.2011 8:49:09 Oznake določil Nosilec vezljivosti: VF = glagolski nosilec vezljivosti (v osebni glagolski obliki) Sklonska določila: Snom = samostalniško določilo v imenovalniku Sgen = samostalniško določilo v rodilniku Sdat = samostalniško določilo v dajalniku Sak = samostalniško določilo v tožilniku Sak* = pomensko ekstenzivno Sak, nav s prislovno vrednostjo (glej tudi ADV) Slok = samostalniško določilo v mestniku Sins = samostalniško določilo v orodniku Predložnosklonska določila: odSgen = predložnosklonsko samostalniško določilo s predložnim morfemom od in rodilniško obliko samostalnika (enako naSak, oSlok itn ) Deležniška, nedoločniška, stavčna določila: Part = deležniško določilo INF = nedoločniško določilo SENT = odvisniško določilo SENTrel = določilo v obliki oziralnega odvisnika daSENT = določilna da-zgradba (da + prezent) PG = določilo v obliki premega govora Prislovna določila: ADV = prislovno določilo (glej tudi Sak*) 587 VGU_Groselj_FINAL.indd 587 24.11.2011 8:49:10 588 VGU_Groselj_FINAL.indd 588 24.11.2011 8:49:10 589 VGU_Groselj_FINAL.indd 589 24.11.2011 8:49:10 590 VGU_Groselj_FINAL.indd 590 24.11.2011 8:49:10 591 VGU_Groselj_FINAL.indd 591 24.11.2011 8:49:10 592 VGU_Groselj_FINAL.indd 592 24.11.2011 8:49:10 593 VGU_Groselj_FINAL.indd 593 24.11.2011 8:49:10 594 VGU_Groselj_FINAL.indd 594 24.11.2011 8:49:10 595 VGU_Groselj_FINAL.indd 595 24.11.2011 8:49:10 596 VGU_Groselj_FINAL.indd 596 24.11.2011 8:49:10 597 VGU_Groselj_FINAL.indd 597 24.11.2011 8:49:10 598 VGU_Groselj_FINAL.indd 598 24.11.2011 8:49:10 599 VGU_Groselj_FINAL.indd 599 24.11.2011 8:49:10 600 VGU_Groselj_FINAL.indd 600 24.11.2011 8:49:10 601 VGU_Groselj_FINAL.indd 601 24.11.2011 8:49:10 602 VGU_Groselj_FINAL.indd 602 24.11.2011 8:49:10 603 VGU_Groselj_FINAL.indd 603 24.11.2011 8:49:10 604 VGU_Groselj_FINAL.indd 604 24.11.2011 8:49:10 605 VGU_Groselj_FINAL.indd 605 24.11.2011 8:49:10 606 VGU_Groselj_FINAL.indd 606 24.11.2011 8:49:10 607 VGU_Groselj_FINAL.indd 607 24.11.2011 8:49:10 608 VGU_Groselj_FINAL.indd 608 24.11.2011 8:49:10 609 VGU_Groselj_FINAL.indd 609 24.11.2011 8:49:10 610 VGU_Groselj_FINAL.indd 610 24.11.2011 8:49:10 611 VGU_Groselj_FINAL.indd 611 24.11.2011 8:49:10 612 VGU_Groselj_FINAL.indd 612 24.11.2011 8:49:10 613 VGU_Groselj_FINAL.indd 613 24.11.2011 8:49:10 614 VGU_Groselj_FINAL.indd 614 24.11.2011 8:49:10 615 VGU_Groselj_FINAL.indd 615 24.11.2011 8:49:10 Document Outline Blank Page