THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Z* two In narod — z« pravico in resnico — od boja io zmage! GLASILO SLOV KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 125. CHICAGO, ILL., SREDA, 30. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 30, 1926. LETNIK XXXV. DVA TISOČ HIŠ JE POTRES UNIČIL NA OTOKU RHODES, VELIKO POSLOPIJ PO VASEH POŠKODOVANIH. — POPLAVA V TRANSILVANIJI NAPRAVILA VELIKO ŠKODE; 100 OSEB PRIŠLO OB ŽIVLJENJE. Rim, Italija. — Po zadnjih poročilih o potresu v Italiji posnemamo, da so bili potresni sunki najhujši na otoku Rhodes v Egejskem morju. 2000 hiš je popolnoma porušenih; nekatere vasi so tudi hudo prizadete, Veliko poslopij je poškodovanih. Otok Rhodes, skupine Spo-nades, v Egejskem morju, je Italija okupirala med vojno s Turčijo leta 1912. Prebivalci otoka so po večini Grki. Bukarešta, Romunija. — V Transilvaniji je poplava napravila velikansko škodo; 100 oseb je prišlo ob življenje. V neki vasi se je porušila cerkev, ko je biLa polna vernikov; 60 oseb je bilo ubitih, 300 pa ranjenih. Tudi več poslopij se je porušilo, škoda je velikanska. Vsi pridelki v okraju Cojoc-nax in Gilau so uničeni. Iz pre-fekture v Kluju se poroča, da je najmanj 2000 hiš porušenih po poplavi, voda je celo pokrajino poplavila, tudi mesti Vlaha in Floresti, sta težko prizadeti. Vojaške čete so so bile takoj poslane nesrečnemu ljudstvu na pomoč. London, Anglija. — Od tu kaj poročajo, da večina otokov v Egejskem, kakor tudi Sredo zemskem morju, je bilo prizadetih po potresu. Veliko ljudi je prišlo ob življenje, zlasti hudo je bilo na otoku Kreta, ko .ie po potresu izbruhnil ogenj, ljudstvo zmedeno od potresa, ni bilo pri moči, da bi si kaj rešilo, nemo je gledalo, ko so Plameni uničevali njihove domove. SEIPEL ZA TRAJNI MIR NASVETU. Msgr. Seipel, rešitelj Avstrije, se zavzema za trajen mir na svetu; govoril je v Spring-fieldu članom Catholic Central Verein of America. Springfield, 111. — Msgr. Ignacij Seipel, ki je rešil Avstrijo poloma, se zavzema za gibanje, ki vodi do miru — do trajnega svetovnega miru. Sliši se neverjetno, zlasti oni, ki so imeli in še pričakujejo dobička od krvavega klanja, se s to mislijo nikakor nočejo sprijazniti in pravijo, da je ne mogoče, da bi narodi živeli v prijateljstvu med seboj in bi ne bilo več nobene vojne. Msgr. Ignacij Seipel, ki je po vsej pravici imenovan — rešitelj Avstrije, je povsem di-ugega mnenja. Kdor je zasledoval njegovo delo v notranjih nemirih njegove države, ta ve, da je Seipel mož, v pravem pomenu besede — mož. Tudi sovražniki, oziroma politični nasprotniki so to potrdili takrat, ko je bil izvršen nad njim poskušen atentat. Zgražali so se eni kot drugi, ko se je raznesla vest, da se je roka zapeljana od krivih prerokov stegnila in prizadjala možu težek udarec, ki pa hvala Bogu, ni bil smrtnonosen. Božja Previdnost je ohranila možu življenje, da bo storil še vse kaj več za človeoanstvo, kar je storil do sedaj. i Beseda moža, kot je msgr. i Seipel kaj zaleže. Zato pa vsi -o--'pacifisti, ki se zgražamo z TOP RAZNESLO; EDEN MR-'^™ V ah TEV, VEČ RANJENIH. , f*™' ^TIT ve eHem imdirektno vojno, z veseljem Avalon, Cal. — Na fregati | pozdravljamo besede msgr. "Constitution" je razneslo top, Seipelna, ki jih je spregovoril Pri čemer je prišla ena oseba v Springfieldu v navzočnosti ob življenje in pet jih je zado- članov Catholic Central Vere-bilo težke poškodbe. Fregata jn 0f America, se je nahajala v tukajšnem ( pri tej priliki je Seipel pov-Pristanišču. Ko je nastala eks- darjal kako važno nalogo si je Plozija, so bili na krovu kine nadela katoliška cerkev, ko se igralci, ki so delali filme, za njeni predstavitelji zavzemajo kar so potrebovali fregato. za tako prevzvišeno idejo kot Razstrelba je bila silna, ne- (je svetovni mir — mir trajen srečneže je vrglo daleč proč, mir kjerkoli prebiva človeški Prelomilo je tudi dva jambora, rod. Ideja svetovnega miru se je še do predkratkem smatrala za utopijo. "A ko bi Amerikan-ci ne verjeli, da je,ta ideja mogoča" tako je rekel Seipel, "bi danes ne bilo Amerike. Ostali bi Evropejci v novem svetu. Le na ideji miru, je postala Amerika velika." -o-- PERSHING V ST. NAZAIRE; 2 ANARHISTA ARETIRANA. Pariz, Francija. — Semkaj je prišlo poročilo, da se je v soboto nahajal gen. John Pershing v St. Nazaire, kjer je prisostoval odkritju spominske plošče v spomin na izkrcanje prvih ameriških čet v svetovni vojni. Pri tej priliki so aretirali dva anarhista, ki sta bila oborožena; kaj sta nameravala, poročilo ne pove. ITALIJA ZAGOVARJA , PRAVICE ABESINIJE. BENJAMIN D, HILL. Italija obdolžuje francoske liste, da podpihuje Abesince in netijo sovraštvo do Italije. — Francosko-italijanska kooperacija ne mogoča. Rim, Italija. — Več italijanskih listov dolži francosko časopisje, da seje sovraštvo med Abesinci do Italije. Italijani britko komentirajo kritiziranje v Parizu, glede na angleško-italij.anska pogajanja glede določitve delokroga za ekonomične interese v Abesiniji. Neki list celo pravi, da je italijansko-francoska kooperacija ne mogoča. Neki drugi list zagovarja zgoraj imenovana pogajanja, pravi, ' da se z njimi nikakor ne krši in tudi ne misli kršiti, ne politične, pa tudi ne ekonomične pravice, ali celo neodvisnost Abesinije. Italija je tudi nagovarjala angleško vlado, naj popusti na svojih zahtevah v Abesiniji. Italijanski listi to nagovarjanje tako tolmačijo, da se Italija poteguje za interese Abesinije. -o- "THE BIRTH OF CHICAGO." Južni del prostornega Soldiers field v Grand parku je danes podoben indijanski naselbini. 500 rdečekožcev je postavilo svoje šotore. V pon-deljek so imeli prve vaje za veliko prireditev pod imenom — "The Birth of Chicago." Predstave bodo od 1. do 7. julija in sicer prva ob 2:30 popoldne in druga ob 8:30 zvečer. Indijanci, ki bodo tukaj zabavali chikažane, so Chippe-was rodu, močni veliki rdeče- Slika nam predstavlja tobačnega specialista \ trgovinskem departmentu, Benjamina D. Hilla, ki je odpotoval v Evropo, kjer bo študiral tamošnji tobačni trg. Mr. Hill ima nalo-( go preskrbeti za večji izvoz ameriških tobačnih produktov. AMUNDSEN V SEATTLE; DELO JE DOKONČANO. Seattle, Wash. — Kapitan Raold Amundsen se nahaja 3 petnajstimi tovariši, s katerimi je napravil polet preko severnega tečaja v tukajšnemu mestu, prišli so iz Nome. Kapitan pravi, da je njegovo delo dokončano in ne misli več na nadaljnjo raziskovanje, kajti njegov cilj je dosežen, drugi naj pa z delom nadaljujejo. VELIKI BANČNI ŠKANDAL V ITALIJI. ' ' Generalni tajnik fašistovske stranke je odkril veliki bančni škandal v katerega je zapletenih več uglednih mož, pristašev Farrinaccija. Rim, Italija. — Turati,, novi generalni tajnik fašistovske stranke, je odkril veliki bančni škandal, v katerega so zapleteni bivši člani sveta fašistovske stranke pod režimom generalnega tajnika Robert Farrinaccija, katerega naslednik je Turati. Na podlagi dok.azov (je prizadetih 12 oseb, ki so že --j vse v rokah pravice. Vsi ti so — Varšava, Poljsko. — Se-j Ugiedni možje, bodisi v poli-danja vlada v poljski republi- tičnem, kakor tudi gospodar- # Iz Jugoslavije PROSLAVA SPOMINSKEGA DNE 16. TOPNIŠKEGA POLKA, KO SO BATERIJE T EGA POLKA PRVIKRAT STOPILE NA GOSPOSVE TSKO POLJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slava 16. topniškega polka, 'napovedal shode v Klanjcu in Pregradi, da bi tako s ponovni- V soboto, 5. junija, je 16. topniški polk proslavil v topniški vojašnici svojo slavo kot spominski dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Go mi shodi popravil zelo slab vtis. -o- Strela ubila očeta in mater. Kakor v drugih delih države, sposvetsko polje. V jahalnici so so razsajale tudi v Črni gori te katoliški, pravoslavni in musli- Jdni strašne nevihte. Pri Podgo-manski duhovnik opravili ver- rici je strela ubila naenkrat tri KRIŽEM SVETA. ki bo delovala po vzorcu Ze-dinjenih držav. Predsednik Poljske ,Ignacij Moscicki prizna, da je ameriška demokra- skem življenju. Aretiranci so iz Parma, Florence, Genoe in nekaterih drugih mest. Poljedeljska banka v Par- ske obrede, nakar je imel poveljnik polkovnik Milisav An-tonijevič na vojake lep spominski govor. Predočil jim je borbo narodov za osvobojenje, borbo Slovencev za svoje meje in patriotskonavdušeno govoril o slovenskem Kosovu —LGospo-svetskem polju. Pozval je vojake, naj mislijo stalno tudi na to Kosovo, na Kosovo osvobojenja vseh Jugoslovanov! — Slave so se udeležili poleg častniškega zbora zastopniki civilnih oblasti z velikim županom na čelu, konzularni zbor in mnogo zastopnikov akademičnega dija-štva. Poveljstvo je nudilo udeležencem dobri zagrizek ob sviranju godbe dravske divizije, popoldne pa se je v prisrčnem razpoloženju vršila na dvorišču vojašnice vojaška veselica. osebe na polju. tična vlada sistem, ki varuje ma je zaprla svoja vrata, 20 svoje državljane, pred nevar-j podružnic je prenehalo z obra-nostjo diktatorstva. j tovanjem. Turati je takoj za- — St. Petersburg, Fla. — E. čel poizvedovati in pronašel, M. Elliott, milijonar, je bil a-; da je v banki, oziroma bi mora-retiran na podlagi obdolžitve,' lo biti, hranilnih vlog v znesku da je kriv smrti svoje soproge, j $5,000,000. Takoj na to je Tu-ki je podlegla posledicam za- j rati odredil vse potrebno z.a dobljenih poškodb, katere je aretacijo. Podrobnosti se jav-dobila pri padcu. Milijonarja ' nosti prikrivajo, kar pa seveda se obdolžuje ,da jo je sam po-'ne bo ostalo dolgo tajnost. Med rinil, da je padla. | prizadetimi je tudi generalni — Richwood,, W. Va. — konzul iz Švice, ki se nahaja v "Slaughter House Run" sedem Genoa, z imenom G. Biaggi, pa 200 ARETIRANIH V ŠPANIJI, ZAPLETENIH V ZAROTO. v Madrid, Španija. — Dasi si sPansk,a vlada prizadeva, da hi ostalo tajno, vendar je prišlo na dan, da se kuje zarota, proti diktatorstvu v Španiji, kate-na čelu je gen. Primo de Rivera. 200 zarotnikov je pod ključem, a tajna policija je neprestano na delu in zasleduje 8e druge, katerih število ni 2r>ano, a baje je veliko. Poročilo pravi, da je bilo že Vse prav skrbno pripravljeno vojaško vstajo, nezadovoljnost z diktatorskim režimom 30 velika. Minister za notranje Jadeve Martinez, ki je znan Kot mož, ki vlada z železno Jeatj0 v Catalonia, je izjavil, bosta za vsakega državljana ^cstega sedanjemu režimu, ki 1 »a usmrtili separisti, dva lirika usmrtena. milj oddaljeno od tukaj se i-menuje poslopje, v katerem so fabricirali "moonshine", kar pa ni ostalo prikrito proh. a-gentom, ki so kršitelje postave napadli, pri čemer je bil policist James Lowe ubit, šest mož pa je bilo težko ranjenih. — Goshen, Ind. — J.ames kožci, ki imajo seboj svoje so- Gepharet, star 28 let, iz Ford NOVA ZLATA LEŽIŠČA V GUINEA GOROVJU. Sydney, Australija. — V gorah, ki se dvigajo visoko nad Salamoa, so našli nova zlata ležišča. Kraj se nahaja 60 milj severno-zapadno od Morobo, New Guinea. -o- — Chicago, 111. — Frank Bo-lon, 2803 S. Kostner Ave. se je prepiral s svojim1 svakom, Peter Weglarzem, nakar sta se spoprijela, žena slednjega potegne revolver in ustreli svojega brata Franka, zadobil je težke poškodbe. pr0ge — squaws in tudi svoje otroke — papooses. Sodelovala bo tudi indijanska konjenica, štev. 314, iz Haskell zavoda, ki je edina te vrste v deželi. Velike priprave se vršijo za to prireditev, dekoracij^ in vse drugo kar je potreba, d,a bo bolj zanimivo. Že to je zanimivo za pogledati, kakšne koče imajo Indijanci, ali bolje rečeno, so jih imeli. Vsakdo bo imel priliko na lastne oči videti—"The Birth of Chicago." DELAVSKI NEMIRI NA KITAJSKEM. Canton, Kitajsko. — Kitajski delavci so streljali v skupino tovarišev, ki so se vkrcali na parnik, s katerim so se hoteli odpeljati v Hongkong. Pet oseb je bilo ubitih in večje število ranjenih. Napadalci so bili stavkujoči delavci, ki zabra-n ju je jo svojim tovarišem, da bi ne hodili v angleška pristanišča na delo. du Lac, Wis., se je vozil s čolnom s svojim tovarišem Charles Walkerjem iz S. Bend. Čoln se je prekucnil, Gephardt je utonil, Walkerja so rešili in utaknili v ječo, zagovarjati se bilo vzrok nesreče. tudi grof Luogi Lusignani, bivši bančni predsednik. Poro Smrtna nesreča na progi. V petek, 4. junija zjutraj je vlak, ki vozi iz Ljubljane mimo Zaloga, povozil blizu Pecla v Podgradu že postarnega moža Flezarja. Kako je zašel na tračnice, še ni popolnoma do-gnano. Stroj mu je odrezal eno roko in nogo ter glavo popolnoma zmečkal, da so možgani ležali daleč okoli. -o- Umrla je dne 2. junija v Ptuju gospa Vida Horvatova, roj. Lapajne, soproga g. odvetnika dr. Tomaža Horvata. Pred poroko z g. odvetnikom dr. Horvatom je službovala kot učiteljica na naši, že takrat slovenski okoliški šoli. Rajna blaga gospa je bila dobra mati in žena. Vneto je že v vojni delovala v narod, društvih, ki jo bodo težko pogrešala. Pogreb se bo vršil v petek popoldne. -o- Smrtna nesreča na železnici. V Dubici je čistil progo delavec Franjo Mihaljevič. Ko je zavozil vlak proti postaji, je dajal znamenja, a Mihaljevič puh pa je vrgel tretjega! jih ni slišal. Vlakovodja tudi ni proti Dravi. Od strele sta bila mogel več ustaviti vlaka in Io- Strela ubila dva dečka v ptujskem parku. V petek, 28. maja je proti 9. uri zvečer začelo v Ptuju bliskati in grmeti. Ob mestnem parku so stali pod drevesom pred sedlarskim mojstrom Korenjakom trije vajenci. Strašen pok. Strela je ubila dva izmed njih, čilo pravi,, da si je slednji sku-|Podrl na in vr^el daleč °d šal končati svoje življenje, ko so ga aretirali. UMOR IN SAMOMOR. Chicago, 111. — Nora Ren-wick, stara 30 let, bolniška strežnica, je ustrelila milijonarja Normana Hewitt-a, starega 50 let, nakar si je tudi svoje življenje končala s krog-ljo. Trupli so našli v stanovanju na domu Hewitta, kmalo bo moral radi pijanosti, kar je po tragediji. Miss Nora .je držala še v roki revolver, s katerim je izvršila umor in samomor. — Laporte, Ind. — Rosio Maglio, stara 13 let, je hodila s svojo -pet letno sestrico po ulici v bližini doma, bliskoma pa skoči neki moški k njej in odda en strel, krogla je predrla deklici srce in je bila na mestu mrtva. Kdo je bil napadalec in kaj je bilo povod napada nihče ne ve. — Marion, 111. — Tukajšni člani organizacije illinojških premogarjev so glasovali, da se ne pošlje za pomoč angleškim premogarjem, ki so na stavki, podporo v znesku $25,-000, kakor je to bilo predlagano. Le malo lokalnih unij po mestih je, ki bi glasovale za podporo. .. _ komotiva je zgrabila Mihalje-viča, mu odtrgala nogi in roki, da je smrt kmalu nastopila. -o- Avtomobilska nesreča.. Med Kalinovškom in Trnovo drevesa. Drevo je samo malo1, v Bosni je padel vojaški avto-opraskano, v zemlji pa se vidi zadeta Josip Balon, 19 let star iz bizeljske občine pri Brežicah in Brančič Franc, 19 let star, iz Spodnje Polskave. Fa-liča Vincenca, 18 let, pa je puh dolbina, kjer je strela udarila. Smrtno ponesrečena so prepeljali v mrtvašnico, odkoder se je vršil pogreb, poškodovanega mobil v šest metrov globoki jarek in se popolnoma razbil. Šofer je težko, dva vojaka sta pa lahko ranjena. Slaba cesta je povzročila na istem mestu že . Policija je bila takoj na licu mesta in poizvedovala po vzrokih. Miss Nora, ki je najbrže bila že delj časa na to pripravljena, je pred tragedijo uničila vsa pisma, ničesar niso našli pri njej, kar bi pojasnilo umor in samomor. Hewitt je bil še samec, dognalo se je, da je bil v strežnico zaljubljen, najbrže pa je prišla vmes še druga ženska, toraj bo vzroka o umoru in samomoru iskati v ljubosumnosti. ....— Rockford, 111. — Pet oseb je zadobilo težke poškodbe ko so vozeče se v avtomobilu zadele na križišču v Union, 111. v osebni vlak. Faliča pa so odpeljali v bolniš- dve težki avtomobilski nesreči, nico. Na Hellerjevem dvorišču je ob istem času stal mesarski pomočnik Jernej Popravnik, ki je padel v nezavest in je prišel šele po dveh urah k zavesti. Ponesrečenca sta bila ožgana, strela jima je sezula po en čevelj, ki je ležal daleč stran, o- Silen vihar in toča. Dne 29. m. m. se je začela v Šmartnu pri Slovenjgradcu nevihta s silnim viharjem, ki je lomil drevje. Komaj je ponehal vihar, se je usula gosta in debela toča, ki je hudo udarila vse posestnike, ki so že itak izmoz-gani od davkov. -o- Radič odpotoval na oddih. Zagreb, 2. junija. — Stjepan Radič je odpotoval v Dalmacijo. "Dom" poroča, da je odpotoval na daljši oddih. Radič je za ta čas odpovedal vsa zborovanja, katera so bila že naznanjena. Iz Dalmacije se bo vrnil meseca avgusta. Zanimivo je, da je v mesecu avgustu zopet DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. Vaša denarna pošiljate? bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ----1 9.45 1,000 " _t 18.60 2,500 "--$ «.25 5,000 -1 92.00 10,000 - _1183.00 100 lir 200 M 500 « 1,000 J 4.40 .9 8.45 -920J5 -939.25 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j* ▼ teh cenah Z« vraču* nana. ' Zaradi nestalnostl cen Je nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se Izvršujejo po poitl «01 pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« na: A ZAKRAJSEK & ČESARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, H, YJ "AMER1KANSK! SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St Telefon: Canal 0098. » .„ Chicago, 111. Naročnina: Za celo leto .......................................$5.00 Za pol leta ....................................... 2.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................................... 6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ......................................$5.00 For half a year.................................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... 6.00 For half a year ...........................3.00 Sijajni sprejem prevzv. slov. škofov v So. Chicagi. PREVZV. SKOPELJSKI ŠKOF DR. JANEZ GNIDOVEC JE BIL SLOVESNO SPREJET V NEDELJO, 20. JUNIJA. PREVZV. KNEZ IN ŠKOF DR. A. B. JEGLIČ SLOVESNO SPREJET 25. JUNIJA ZVEČER. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Velikanski vpljiv evharistič. kongresa. Vsi veliki možje, katoličani in nekatoličani, priznavajo j a vnp, da ves svet čuti velikanski blagodejni upliv evharistične-ga kongresa, dasi sklepi, ki so se naredili na tem' kongresu, niso še uvedeni v praktično življenje. Vse svetovno časopisje sveta priznava veliki upliv, ki ga je pustil za seboj 28. mednarodni evharistični kongres, ki se je vršil od 20. do 25. junija v Chicagi. 4 Iz Nove Zelandije je podal neki učenjak časopisju sledečo izjavo: "Zdi se mi, da evharistični kongres, ki se je vršil v Chicagi, je mejnik nove dobe za ves svet. Ako bo svet le sprejel njegove sklepe in iste izvedel v svoje vsakdanje življenje, tedaj bo 28. evharistični kongres mejnik med dosedanjo korup-cijsko, materialistično dobo in bodočnostjo, v kateri bo, ako se sprejme za podlago evharistične sklepe, doba boljšega medsebojnega sporazuma in doba večje in boljše medsebojne ljubezni, ki je podlaga pravega miru in sreče, v kolikor je ta mogoča na zemlji." Istotako komentira in priznava vse svetovno časopisje, vse čuti, da deluje neka posebna milost. Države in narodi so bile doslej razdvojene, kakor še ne poprej. Strašno sovraštvo med narodi in ljudmi je privedlo človeško družbo, kolikor se tiče medsebojnega sporazuma, ljubezni do bližnjega in v marsičem drugem na popolni ban-kerot. Medsebojna ljubezen in mir sta bila doslej strta, vse jih je odklanjalo, vsak je "bil le zase vejik materialist. Vsak je videl samo sebe in zopet sebe, pa naj bi drugi poleg njega umirali v siromaštvu ali kakorkoli, za svojega bližnjega ni bilo ljubezni. To se bili sadovi svetovne vojne, ki je pustila za seboj strašne sledove, ne samo na bojnih poljih, kjer so rušile granate in bombe vse, kar jim je prišlo na pot, paQ pa tudi, kar je bilo najhujše, razrvala je človeška srca, zasejala v nje medsebojno sovraštvo, strašni pohlep po bogastvu, tako da človek človeka ni več poznal, ga ni maral. Ta kuga je strašno upli-vala na vse kroge. Ne samo med revnimi, ampak tudi med bogatimi. Saj smo videli v najbogatejših deželah, kako so se bogati najbolj sovražili. Kako je med njimi najbolj cvetelo grdo življenje, dasi so imeli vsega dovolj. To pokazuje, da bogastvo in razkošnost le še ni vse; ako so srca razrvana, ako so nespremljiva za medsebojno ljubezen, tedaj je tudi največji bogatin, ki se valja v srebru in zlatu, najnesrečnejše bitje na svetu. Kajti samo tisti človek je v resnici srečen, ki je zadovoljnega srca, ki ima zavest v svojem srcu, da dobro dela, da je pošten do svojega bližnjega. Samo tak človek je srečen. In kdo uči človeka tak nauk, ako ne Evharistični Kralj v tabernfekeljnu? Saj pravi: "Ljubite se med seboj," in zopet: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." — In v tem nauku je vse zapopadeno, prav vse, kar je človeški družbi potreba za pravo in srečno življenje. Zato se pa zdi nam, da je 28. mednarodni evharistični kongres mejnik nove dobe. Na milijone src je sprejelo Gospodov nauk in s tem zdi se, da je Gospodova ljubezen dvignila svet iz dosedanjih nesrečnih, razrvanih tečajev življenja in ga položila v nove, ki naj vodijo človeško družbo k onemu cilju, za katerega jo je Bog ustvaril. Tudi mi Slovenci smo poklicani, da sedaj orientiramo svoje stališče za bodoče. Uravnajmo ga vsak v svojem krogu v onem duhu, v katerem nam govori Evharistični Kralj: "Ljubite se med seboj.'' Slovenci smo, sinovi in hčere slovenskih starišev, ki so za Evharističnega Kralja doprinašali največje žrtve, ki si jih svet more misliti. Umirati za svoje prepričanje, se pravi biti res prepričan, kaj več more dati človek za svoje prepričanje, kot svojo kri, svoje življenje?! In slovenski pradedje so bili taki. Spomnimo se nazaj grozodejstev turških časov. Naš narod je umiral za svojo vero; to je bila ljubezen, ljubezen mučenikov — svetnikov! Ameriški Slovenci! tudi med nami so razmere strašno raz-rvane. Koliko škode je naredil med našim ljudstvom protiver-ski tisk. Kako zastruplja slovenska srca! Ali nas ne opominja ljubezen do Evharističnega I&alja, da to protievharistično delo naših odpadnikov zaustavimo? Da, če je kaj ljubezni v naših srcih, je to naša sveta dolžnost. Zato pa rojaki in rojakinje, zlasti Vi, ki ste bili priča teh velikih evharističnih dni, Vi ste prvi poklicani in izvoljeni, da ponesete ta velikanski upliv tega velikega evharističnega kongresa v svoje naselbine, tla ga vsak (a) še v svoji naselbini razširi še med druge, med svoje sosede, zlasti pa med one, ki so zgubili ljubezen do našega Evharističnega Kralja. Med te, dragi rojaki, najlažje razširite ta upliv, ako mu daste v roke "Amerikanskega Slovenca." Daj mu ga, ko ga prečitaš, in potem ga tudi nagovori, da se nanj naroči. To je edina in najuspešnejša pot. Tisk je velesila, zato širite ga!—n. So. Chicago, 111. (Izv.) — Slovenska naselbina sv. Jurija v So. Chicagi, ki zadnja leta tako vrlo napreduje, da zasluži glede požrtvovalnosti in dela najčastnejše mesto med slovenskimi naselbinami v Ameriki, je kot druge naselbine tudi ona najčastneje sprejela prevzv. slovenska škofa, ki sta o priliki evharističnega kongresa obiskala našo ameriško Slovenijo. Prevzv. škof Dr. Janez Gnidovec je dospel V So. Chicago že v soboto, 19. junija zvečer, a ker se je prihod zakasnel, zato se je javni sprejem preložilo na prihodnji dan, ki je bila nedelja. Ob tej priliki je imel prevzv. škof Gnidovec pontifikal-no mašo v naši cerkvi, s kakoršnimi se je po vseh cerkvah naše nadškofije otvoril evharistični kongres. Tu se je vršil javni sprejem. Mladina v belih oblekah, društvo Holy Name in cerkveni odborniki so tvorili špalir od župnišča do cerkve. V stolpu so med veličastnim sprevodom ubrano pritrkavali in tako slovesnost povečali. Prevzvišeni nato povzame besedo in je tako navdušeno pridigoval o presv. Evharistiji in Srcu Jezusovem, da so se kmalu pokazali sadovi ognjevitih besed prevzvišenega. Bila je sobota, odločena še posebno za spovedovanjei Zato smo imeli malo časa se pomuditi v cerkveni dvorani. Iz cerkve namreč smo bili šli v dvorano za malo časa, da je ljudstvo imelo priliko se osebno pokloniti g. škofu. Deklica, belo oblečena, je g. škofu v imenu naselbina podarila lep šopek cvetlic. Prevzvišeni je nato podelil svoj višjepastirski blagoslov vsem navzočim in je dovolil, da je smel vsakdo poljubiti škofijski prstan. Po tem kratkem sprejemu v dvorani so se verniki podali v cerkev k sv. spovedi. Štirje spovedniki so bili dobro oblegani pri spovednicah pozno v noč. Drugo jutro je bila ob 5. uri pontifikalna sv. maša. Pomagali so pri tej sv. maši indijanski misijonar Rev. Simon Lampe, O. S. B., g. katehet iz Kranja Rev. Žužek, Rel. Benedikt Hoge, O. F. M., Rel. Edward Gabrenja, O. F. M., in domači župnik. Med sv. mašo je do malega cela fiara pristopila k sv. obhajilu in še druge narodnosti, zato sta dva gospoda delila sv. obhajilo. Po sv. maši pred odhodom v stolno cerkev k otvoritvi 28. evharističnega kongresa so se prevzvišenemu v župnišču poklonili cerkveni odborniki, zastopniki društva sv. Florijana in predsednik H.N.S. Dne 25. junija v petek zvečer pa je posetil našo naselbino prevzv. knez in škof ljubljanski, Dr. A. B. Jeglič. Slavnostni sprejem se je vršil v dvorani. Ko si je prevzv. škof Dr. Jeglič ogledal vse, je šel z drugim spremstvom v cerkveno dvorano, kjer ga j<*- pričakovala velika množica ^faranov, ki ga je pozdravila z gromovitim aplavdiranjem. Ko so veleč, gostje zavzeli svoja mesta, se je razvil program. • Najprvo je zapel moški zbor cerkve sv. Jurija, 'Zarja" pesem "Pozdrav." \ društvo Nato je sledil otvoritveni govor domačega preč. g. župnika Rev. Benvenuta Winklerja, ki je v lepih zbranih besedah pozdravil visokega gosta, prevzv. knezoškofa ljubljanskega in vse veleč. gg. duhovnike in druge. Govoril je o tem in onem v naselibini in povdarjal, kako počaščena se čuti naselbina sv. Jurija, da prevzv. škof Dr. Jeglič poseti tudi slovensko naselbino sv. Jurija. Po krasnem govoru preč. g. župnika je nastopil mladinski pevski zbor cerkve sv. Jurija ter je zapel lepo pesem "Hišica očetova." Zatem je sledila kratka deklamacija v pozdrav prevzv. knezoškofu, kateremu je mala deklica, ki je deklamirala, izročila v pozdrav in znak častnega priznanja lep velik šop svežih cvetlic. Sledil je govor predsednika društva sv. Florijana KSKJ., Mr. Frank Škulja. • Zatem je nastopil mešani zbor in zapel pesem "Studen-ček." - Nato je imel krasen govor predsednik društva Najsvetejšega Imena, znani Mr. Frank Juvančič. Nastopil je zopet mešani zbor in zapel pesem "Zvezda." Sledila je pesem "Slovenka sem," ki jo je pel naraščaj. Nato pa je nastqpil prevzv. knez in škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič, burno pozdravljen od strani občinstva. V prisrčnih besedah.se je zahvalil prevzvišeni za izkazano dobro voljo in ljubezen. Pohvalil je naselbino sv. Jurija, ki tako vneto deluje na polju ameriške Slovenije za Boga in svoj narod. Pohvalil je naselbino, ker ima tako lepo hišo božjo, tako lepo cerkveno dvorano, kjer se vodi vse lepo socialno in društveno življenje v naselbini. Pohvalil je mladino, ki tako lepo nastopa in poje lepe slovenske pesmi. Njegove besede so mogočno u-plivale na vse navzoče in bodo ostale v trajnem spominu vseh, ki so jih slišali. Globoko zamišljenemu govoru prevzv. kneza in škofa je občinstvo dolgotrajno pritrjevalo. Zatem je govoril preč. g. svetnik Alojzij Markež iz škofovi zavodov v Ljubljani, ki je tudi izrazil pohvalo naselbini sv. Jurija. Nato je vsa množica v dvorani pokleknila in prevzv. škof ljubljanski je podelil svoj blagoslov, nakar se je vsa množica uvrstila in vršilo se je poljubovanje škofovega prstana. S tem je bil program v dvorani zaključen. V župnišče pa je prišla potem še deputacija mož, kot zastopniki društev in naselbine ter se je poklonila prevzv. knezoškofu. Bil je v resnici nad vse prijeten večer in slovenska naselbina sv. Jurija ga ne bo nikdar pozabila. Obema prevzvišenima slovenskim škofoma kličejo so.-chi-caški Slovenci: Prisrčno dobrodošla in prisrčno zahvaljena za Vajin visoki obisk v naši naselbini. Naj Bog in Marija Vaju čuva ter zdrava in krepka pripelje nazaj v Vajina delokroga v vinogradu Gospodovem! Slavnostno kronanje Marije Pomagaj v Lemontu. SLOVENSKO LJUDSTVO JE ZOPET PRIHITELO OD BLIZU IN DALEČ K SVOJI NEBEŠKI MATERI V LEMONT, NA AMERIŠKE BREZJE. — SIJAJEN POTEK SLAV-NOSTI. — PREVZV. ŠKOF DR. A. B. JEGLIČ KRONAL LEMONTSKO MARIJO. Lemont, III. (Izv.) — Zadnja nedelja, 27. junija, bo zopet ostala v neizbrisnem spominu vsem, ki so prisostvovali veliki, doslej še ne taki slavnosti med ameriškimi Slovenci v Ameriki. Predzadnji teden smo imeli katoličani velikanske mednarodne katoliške slavnosti o priliki 28. mednarodnega evharističnega kongresa. Veliki so bili ti dnevi in svet jih ne bo nikdar pozabil. A zadnjo nedeljo pa je bil izključno slovenski dan za vse ameriške Slovence v Lemontu pri Mariji Pomagaj, na ameriških Brezjah. To je bil naš dan, dan ameriške Slovenije ! Romarji so prihajali že v soboto popoldne in zvečer. Naravnost pravi naval pa je bil v nedeljo jutro in celo dopoldne. Na sto in st9 avtomobilov je bilo na farmi oo. frančiškanov, s katerimi so prišli romarji iz vseh delov države Illinois, Wisconsin in še drugih bližnjih držav. Sest velikih busov je pripeljalo romarje iz Chicage, deset pouličnih kar tudi iz Chicage. Veliko iz Jolieta in La Salle in drugih bližnjih krajev. Ves obširni hrib je zgledal, kakor mravljišče. Ljudi je bilo okrog 2000 ali raje več. Službe božje so se opravljale za romarje že zjutraj, pri katerih jih je veliko prejelo sv. zakramente. Slavnostna pontifikalna sv. maša, katero je daroval prevzv. knez in škof Dr. A.-B. Jeglič na hribu pa se je pričela ob 11. uri dopoldne. Asi-stirali so: kot arhidijakon Rev. P. Ciril Zupan, OSB., kot častna dijakona Rev. Dr. Mihael Opeka in Rev. Simon Lampe, O.S.B., kot dijakon Rev. Strajhar in subdijakon Rev. Kragulj, kot ceremonijar pa je bil Rev. Jno. C. Smoley. Navzočih je bilo še več čč. gg. duhovnikov, med drugimi .tudi Rev. John Plevnik, slovenski župnik iz Jolieta. Slavnostno pridigo je imel tudi prevzv. škof sam. V globoko zamišljenih besedah je prevzvišeni obrazložil vsem navzočim veliki pomen češčenja Matere Božje. Povedal je, kako velika priprošnjica je Marija, ki je Mati Sina Božjega. Naš slovenski narod se je vedno držal svoje nebeške matere in dokler se je bo, srečen bo. Zato držite se je in prosite jo i Vi ameriški Slovenci. Med krasno pridigo prevzvišenega se je marsikateremu porosilo oko. Saj ,je vendar nam govoril prevzv. škof iz domovine kot oče svojim sinovom in hčeram. Krasne očetovske besede prevzvišenega bodo vsem ostale v globokem spominu. Hvala Vam, prevzvišeni, za Vaše bodrilne očetovske besede. K službi božji na hrib so prišli vsi romarji v procesiji iz cerkvice Marije Pomagaj, kije bila za ta veliki dan tako'lepo ozaljšana. Nič prisiljenega, lepo priprosto, kar je najlepše, a vendar vse tako lepo čisto, tako prijazno, da je človeku govorilo srce. Tako prijazni dom mpre imeti res le samo Nebeška Mati, ki si je izbrala svoj dom tudi na ameriških Brezjah v Lemontu. Najprvo so v procesiji šli moški, za njimi mladina, potem pevci cerkve sv. Štefana iz Chicage, za njimi pa so nesle članice Marijine družbe iz Chicage podobo Marije Pomagaj lepo ozaljšano, za njimi je šla čč. duhovščina, med njo prevzvišeni knez in škof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič. Procesija je šla na hrib, kjer se je v posebni zgrajeni leseni kapeli služila pontifikalna sv. maša. Med mašo, takoj po pridigi je prevzvišeni slovesno položil krasno krono na glavo podobe lemontske Marije Pomagaj. Bil je to pač lep prizor, ko je prevzv. škof slovesno polagal lepo krono na glavo Mariji. Ljudje so bili pri tem prizoru ginjeni do srca. Takoj po maši pa se je zopet razvila procesija, v kateri so slovesno nesli zdaj že kronano le-montsko Marijo Pojpiagaj nazaj v njen ljubi dom, v lemontsko cerkvico Marije Pomagaj, kjer so se popoldne opravile še slovesne litanije z blagoslovom z Najsvetejšim. Takoj, ko je bila prenešena podoba Marije Pomagaj nazaj v cerkev, pa so šli ljudje na hrib, družine in prijatelji so si pa poiskali primernih prostorov, kjer so povžili iz svojih romarskih torbic s seboj prinešeno kosilce. Drugi so zopet dobili prigrizek na stojalih, kjer se je na hribu prodajalo sendviče, sodo, "near beer,"' sladoled in druga taka okrepčila. Zopet so se sešli stari znanci (ke) in prijatelji (ce), ki se niso videli že po več let. Veliko je bilo slišati, ko so si pripovedovali, "še veš, ko sva šla skupaj v Ameriko,'- ali pa: "še veš, ko sva bila pred 20 leti tam in tam skupaj," itd. Vidi se, da je Marija Pomagdij v Lemontu kraj, kjer se, kakor pri materi shajajo sinovi in hčere matere Slovenije^ Kolibo je že samo to 'ka nesreča. Gospa Marija vredno za ameriške Slovence, koliko več pa še vse duhovne ! sar, vdova davčnega kontrolo'' milosti, ki jih prejema naše ljudstvo po priprošnjah Nebeške !ja, stara 72 let, je šla nla S'1"013 Matere Marije Pomagaj. , 'svojih dragih. Ravno, ko je h0' Kratke urice so v prijaznem Lemontu le'prekmalu potek- jtela stopiti po stopnicah na V0' le. Prehitro se je bilo treba ločiti od prijaznega kraja, od pre- 'kopališče, je pridivjal za nj0 ljube naše duhovne Matere Marije Pomagaj in od številnih znancev in prijateljev. Podali smo se veseli nazaj v svoje naselbine, v srcu pa z veliko željo: daj nam Bog zopet tak sestanek prihodnje leto! -o- IZ NEODREŠENE DEŽELE. Vipava. Pri tukajšnih volitvah so izvolili v občni zbor dva Italijana in dva Slovenca. Po zborovanju so slovenski sno-» parji povabili Italijane na kozarec vina v zahvalo za vse u-sluge, ki jih Slovenci prejemajo od Italijanov. Italijan dr. Delpin se je zahvalil ter Slovence objemal in poljubljal. (Gotovo v odkritosrčni ljubezni do Slovencev!) Šempas. Na vnebohod, 13. m. m. smo imeli sestanek za u-stanovitev zadružne mlekarne. Izvolilo se je pripravljalni- odbor za ustanovitev mlekarske zadruge za Šempas in okolico. Tominji pri" Bistrici. Na šob v Harijah se . nam zdi nekam preveč praznikov. Otroke pošljemo v Harije, pa priteko spet domu, češ da je praznik. Ali je res toliko praznikov? Povir. V petek, 14. m. m. nas je presunila žalostna novica o neprevideni smrti mladega fanta. Zjutraj omenjenega dne so potegnili iz vaškega vodnjaka truplo 231etnega Alojzija Sila-Vzrok smrtnega ponesrečenja sicer ni znan, vendar moremo sklepati, ker se je našla poleg vodnjaka njegova gornja obleka in tik vode mal lonec, da se je nesrečnež skušal zdraviti s polivom in pri tem nesrečno zdrknil v vodo. Bil je namreč že nad eno leto bolan. Ob izviru Rižane. Lepo slovesnost so praznovali v nedeljo dne 16. maja pri Materi božji na Zvročku ob izviru veke Rižane. Blagoslovili so starodavni kip Marijin, ki ga je umetnik Moroder iz Tirolskega vsega prenovil v zlatih barvah« in preskrbel tudi pozlačeni kr°-ni, napravljeni iz avstrijski kron, ki jih je ljudstvo radodarno darovalo. Velikanska množica pobožnih vernikov se je udeležila procesije, v kateri so dekleta v narodni noši nosila kip Marijin, ki se je kar lesketal V solnčnih žarkih, tako ^ se je marsikatero oko porosil° ginjenosti. Vreme. V noči od nedelje na pondeljek, 16. do 17. m. m., ie bil iz stranskega oltarja, ki Jc zdaj posvečen presv. Srcu Jc' zusovemu, vzet 120 cm visok kip Srca Jezusovega. Z njim Je cerkev izgubila dragoceno metnost, delo g. Fr. Goršeta. Trnovo. Dne 19. -maja se Je poročila na Trnovem gospica Stanka Živic z gospodom ®e* nediktom Winklerjem od Nemcev. i Solkan. V torek, dne 18. maja popoldne smo spremili k večnemu počitku g. Ano Fonzai'1-roj. Jakin, ki je tako tragik0 končala svoje mlado življenj0' a baje ne po lastni krivdi. (P0' drobnosti poročilo ne pove.) Cerkno. Na praznik VJiebO' hoda se je pri nas zgodila tetf' Odhod prevzv. škofa dr. Jegliča iz Chicage. ROJAKI IN ROJAKINJE SO SE ZBRALI OKROG NJEGA, KAKOR OTROCI OKROG SVOJEGA OČETA, KADAR ODHAJA. Chicago, 111. (Izv.) — Za nami so lepi dnevi, ki smo jih Slovenci obhajali zadnji teden. A vse je minljivo in zlasti, kar je ljudem priljubljenega, to pa že italj: prehitro mine. Tako so tudi ti dnevi minuli. Komaj smo se zavedli, da smo jih doživeli, že so šli mimo nas, že jih ni več. Kako bi ne bili veseli in dobre volje v takih dneh, ko so nas zastopniki stare domovine obiskali. Ko so prihiteli na evharistični kongres v Chicago, ko so nam prinesli srčne pozdrave naših dragih, kdo pravimo, bi ne bil vesel v takih trenutkih! In zato so nam tako hitro potekli. Kdo bi ne bil vesel, ko bi ga obiskali številni prijatelji in znanci? In tako se je godilo nam te dni v Chicagi. Marsikaj je bilo še za pogovoriti se, a vse je šlo prehitro naprej, vše je prehitro minilo. To pa zato, ker (Dalje na 3. strani.) luksuzni avtomobil in jo Je ^ zadnjim kolesom tako nesre * no zagrabil, da jo je prevrge !in zelo težko poškodoval. Vrtojba. Zopet je doživel« Vrtojba vesel dan, ko sta pila pred altar ženin Aloj^J Frletič, občinski starejšina, ^ Justina Reščič, članica ManJ1 ne družbe. 1 dne l1- ure Je Ozeljan. V torek, m. m. popoldne okrog 5, nagloma umrla gdč. Antoii'^ Kocjančič, bivša učiteljica i°c nih del. Došli zdravnik je l1«'0' tovil, da jo je zadela kap- Ponikve. Komaj so ljud;J malo pozabili strahoto po/,ul V ki je lansko poletje v livi vpepelil hišo s hlevom. ^ je zopet dne 24. maja izbrid111^ požar pri posestniku M-nja v Zagonrilci. Zgorela Je • ša in vse premičnine v , — ie si so ,'šiti. malo se je dalo res v prihiteli iz vse okolij pomoč ljudje. Škoda je cenJ 1,11a na 20,000 lir. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna : Slovanska Zveza DENVER, COLO. ! NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: ( Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, *i'olo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. [ Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. [ Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: Joe Shustar, 2131 Routt Ave., Pueblo, Colo. 2. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. > 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške j nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- | fiih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! GLASOVNICA (BALLOT). Anthony Jeršin □ Jos. M. Steblaj □ Matt Jamnik □ George Pavlakovich □ Pisati© Iz Trsta. Trst, 29. maja 1926. "Nulla dies sine linea," ni ga dneva, da bi se naši sovražniki ne zmislili kakšne nove krivice Proti nam. Kakor je nekdaj sam satan navdihoval Jude, da so,si zmišljgvali y.edno novprjn vedno hujše trpinčenje našega Odrešenika, tako navdihuje danes sam satan Italijane, da skujejo vsak dan* nove naklepe Proti Slovencem. Saj ni pisma, da bi čitateljem "Amer. Slovenca" ne poročal o novem preganjanju. Evo vam novih naklepov : Izmed naših društev so Pustili dosedaj fašisti na miru vsaj naša športna društva. — Sport, zlasti nogomet se je po vojski naši mladini zelo priljubil. Imamo veliko športnih društev, ki so učlanjeni v Športnem udruženju, ki deluje jako agilno med mladino ne le v mestih in trgih, ampak tudi na kmetih. Ali je lep razvoj teh društev aH vrag si ga vedi kaj zbodlo *ašiate v oči, dejstvo je, da je Pokrajinski odbqr italijanske (fašistovske) federacije nogometa na svojem zborovanju v (Gorici sprejel rezolucijo, s Itero opozarja italijansko vi i o i na protidržavno delovanje slovenskih športnih udruženj in na spletke Slovencev, ugotoviv-ši športno delovanje drugorod-cev (t. j. Slovencev) v naši pokrajini z društvi, ki imajo eks-kluzivistične in separatistične namene. Zato naj oblastva paz-ho proučavajo težavni položaj, ki je nastal v naši pokrajini in naj izda za federalna (t. j. ita-lijansko-tašistovska) udruže-nja odredbe, ki bodo slovenskim organizacijam preprečale vsak nadaljni razvoj." Italijanski poštenjakoviči seveda niso navedli nobenega konkretnega slučaja, iz katerega bi bilo razvidno to strašno "protidržavno" delovanje slov. športnih udruženj, tega tudi niso mogli storiti, ker teh dokazov ni, iz enostavnega vzroka, ker takega delovanja med Slovenci ni. Preveč smo Slovenci pametni, da bi se igrali s svojim življenjem! Ali naj mari nas pol milijona začnemo vojsko s 40milijonsko državo? — Kje vam je pamet! Če ste vi 1-Hitra 2-Zanesljiva 3-Priložna TRANSPORTACIJA "L" transprotacija jo hitra, ker ni ničesar, kar bi zadrževalo promet in vlaki naglo vozijo in varno do vsake postaje. "L" transportacija je zanesljiva. Vlaki vozijo redno na določeni čas; sneg ali led po ulicah nc dela ovir. "L" transportacija je priložna. Postaje so v bližifli vaših domov, kjer lahko sedete na vlak in se peljete. CHICAGO RAPID TRANSIT bedaki, nismo mi! Gre se samo za podlo in nizko denuncijaci-jo od strani poturic naših cvetočih društev. In ker v Rimu vse store, kar jim ti izvržki v imenu patrijotizma sugerirajo, moramo dan na dan pričakovati ukaze o razpustu naših športnih društev. Druga stvar je pa še bolj usodna kot prva. Poslušajte, bratje v Ameriki! Istrski fašisti so imeli te dni v Poli velik shod in na tem shodu je njih,, komisar Hose-Ven-turi imel govor o političnem položaju v deželi in med drugim podal svojim vernim za prihodnje delovanje te-le smernice: Učitelj v Istri mora biti Italijan in fašist. Slovanske učitelje je treba zamenjati z italijanskimi. Samo italijanski učitelj more vršiti v teh obmejnih pokrajinah svojo sveto patriotsko dolžnost. Govoreč o duhovnikih pravi, da ni nobena tajnost, da fašistovska vlada stavi veliko upanje na krščansko vzgojo ljudstva. Fašizem je religiozen; pravi branitelj vere, ker ima katoliška- cerkev v Italiji veliko historiško - italijansko poslanstvo. Kljub temu so v Istri i taki svečeniki — ki ali niso Italijani ali pa ne znajo, kakšni bi morali biti — ki trdovratno vstraj.ajo pri trditvi, da bi bilo dobro, če se cerkvene funkcije vršijo v slovenskem jeziku. Mi konstatiramo, da se v Italiji moli po italijansko, kajti kakor smo znali razdvojiti popolarsko stranko, tako tudi ne moremo dovoliti, da se pod duhovniškim talarjem dela pogrešna in nevarna politika, ki se protivi duhu Italije, vlade in fašizma. Zato moramo strogo kontrolirati duhovniški stan." -Kdo ne razume, da je ta poziv bojni klic na smrt proti slovenskemu jeziku v cerkvi in proti tistim par slovenskim duhovnikom, ki so še ostali kot zadnja tolažba trpinčenemu ljudstvu v Istri! Te zverine se ne ustavijo niti pred božjim svetiščem! Njih sovraštvo do nas je brezmejno. Čudno torej ni, da mi obupujemo, ker smo izdani tem satanom na milost in nemilost! — Značilna so izvajanja Hosi-Venturija — ki je eden voditeljev fašizma in pri Mussoliniju v veliki časti — tudi iz versko-cerkvenega stališča. Iz njih je namreč razvidno, da je faši- stom katoličanstvo samo sredstvo za dosego nacionalno - političnih ciljev. Ta katolicizem ni več katolicizem, univerzalen, ampak italijanski in vsak lahko razume, kakšne posledice ima lahko tak nauk za vero, če se razširi. Zal, da se ta miselnost med Italijani vedno bolj širi, in da se tak "evangelij" oznanja tudi s prižnic iz ust italijanske duhovščine. Strašen dvojen samomor. — Trst ima med vsemi italijanskimi mesti žalostno prvenstvo glede samomorov. Nikjer v Italiji se jih toliko ne zgodi kakor v Trstu. Samomori so nekaj tako vsakdanjega, da gre javnost že kar brezbrižno talimo njih. Dvojni samomor pa, ki se je izvršil te dni, je razburil celo mesto. 321etni delavec Viktor Čr-nologar je bil poročen in oče dveh otrok. V hišo je pa zahajala sestra Črnologarjeve žene, Karmen Cepirlo, 191etno dekle. Ta se je vnela v strastni, pregrešni ljubezni do svojega svaka. In on se ji je udal. Dasi sta zaljubljena znala svoje razmerje dobro skrivati, vendar to ni ostalo brez posledic. Strast ju je tako prevzela, da se ji nista kar nič več upirala in ker nista vedela drugega izhoda, sta sklenila skupaj umreti. Šla sta torej na Opčine/ Zvezala sta se tesno skupaj z žico. Eden konec žice je Črnologar zvezal z vrvjo, na katero je pričvrstil kamen. Vrv, obloženo s kamnom, je potem zagnal na električni daljnovod. Ko je žica prišla v stik z daljnovodom, ju je mogočni električni tok na mestu usmrtil. Našli so ju v strašnem stanu, tako ožgana, da ju ni bilo za spoznati. Kakšno življenje takšna smrt. POPRAVKI. (Nadaljevanje 2. strani.) smo bili vsi dobre volje, sešli smo se v pravi medsebojni ljubezni, zato je še posebno šlo vse tako hitro mimo nas. Eden izmed najodličnejših gostov iz stare domovine je bil gotovo i*revzv. knez in škof Dr. A. B. Jeglič iz Ljubljane. Kdo ga ne pozna? Njegovo ime je poznano po vsej Evropi, pa tudi v Ameriki. Svet ga pozna kot velikega ljubitelja slovenskega naroda. Ko so barantali za slovensko zemljo v Parizu pri zeleni mizi, bil je škof Jeglič, ki je prihitel na čelu delegacije prositi in zahtevati pravic za mali slovenski narod. Koliko je ta mož storil za svoj narod, ve le Bog, drugi ne. In ta veliki slovenski mož je bil te dni med nami v Chicagi. Kako veseli smo bili in srce je čutilo, da je naš oče med nami. Zato so ti dnevi tako hitro potekli, komaj smo jih dočakali, pa jih že ni več. Med drugimi gosti so bili tudi številni preč. gg. duhovniki iz domovine, kot stolni kanonik Dr. Mihael Opeka, svetnik Alojzij Markež, župnik Kragulj, župnik Strajhar, profesor Bogovič, katehet Žužek itd. Vsi so se nam priljubili in srečni smo se počutili, da so nas obiskali. Ko je zadnjo nedeljo bila dokončana velika slavnost kronanja Marije Pomagaj v Lemontu, so se prevzv. škof odpeljali nazaj k sv. Štefanu in od tam so se potem odpeljali na postajo. Pred cerkvijo sv. Štefana se je še enkrat zbrala velika množica faranov, katerim je prevzv. škof ljubljanski še enkrat podelil svoj blagoslov, nakar se je poslovil. Ganljiv je bil ta prizor. Vsi so hoteli še enkrat poljubiti škofov prstan in stisniti desnico velezasluženemu častitljivemu slovenskemu možu. Ko je prevzv. škof stopil v avtomobil, je zaorilo med navzočim: pozdravljeni in Bog z Vami! Avtomobil je potegnil in oddrčal izpred oči. Nam pa se je zdelo, kakor da so bili vsi ti dnevi, ki jih je prebil prevzv. knez in škof ljubljanski med nami, kakor en sam trenutek, ki je veliko prenaglo minul. Z Bogom, naš visoki gost in vsi drugi! Minuli so ti veliki dnevi, a nam pa ne izginejo nikdar iz spomina! ROJAKOM V WEST ALLIS naznanjam, da imam v zalogi razne molitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar Vas bo zanimalo. John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West AHis, Wis. Stop! Fuzor! "Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča! UGODNA PRILIKA. RESTAURANT, Cafe, Lunch Room, na vogalu Broadway St., St. Louis. Mo., dobra kupčija. Za 4 sobe pohištva, nizka cena, rent $1500. 1344 Broadway, St. -Louis, Mo. 727-1 do i POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena; takoj mora prodati. 121 E. Grand Ave. 694-č do č NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno* vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno zaspal naš preljubljeni sin JOSEPH GRUDEN ki je umrl dne 17. junija 1926 ob 8. uri zjutraj. Bolehal je 10 dni na pljučnici; star je bil 8 mesecev in 21 dni. Pogreb se je vršil dne 19. junija po obredih katoliške cerkve. Dolžnost me veže, da se zahvalim prav prisrčno za krasne vence krstnim botrom Mr. Martin in Mrs. Mary Gornik, kakor tudi drugim in ti so: Mr. in Mrs. Fajdiga, Mr. in Mrs. Pra-protnik,. Mr. in Mrs. Ambrož, Mr. in Mrs. Gale, Mr. in Mrs. Miklich, Mr. in Mrs. Zaitz. Zahvaljujemo se tudi onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago in ti so: Mr. Martin Gornik, Mr. John Faidiga, Mr. Fr. Zaitz, Mr. Frank Bozich, Mr. Louis Matekel, Mr. Frank Vidmar, Mrs. Johana Miklich, Mr. Anton Mihelich. Prav lepo se tudi zahvalim vsem tistim, ki so ga obiskali, ko je bil na mrtvaškem odru in vsem, ki so nas tolažili in se udeležili pogreba. Tebi pa, dragi naš sin, počivaj v miru, lahka naj ti bo ameriška gruda, vedno nam boš ostal v spominu. Žalujoči ostali: Joseph in Josephine Gruden, stariši; Josephine, Anna, Mary, sestre; Frank, brat. Leadville, Colo., dne 22. junija 1926. DAROVI ZA EVHAR. SHOD, KATERI SO BILI ZADNJIČ IZPUŠČENI: Dr. Baraga štev. 93 KSKJ., Chisholm, Minn. $5.00; Lavrič George, Cleveland, O. $5.00, Gunde Agnes, Johnstown, Pa., $5.00; Rev. VaL Schiffrer, St. Bonifacius, Minn., $10.00; Frances Štanger, Doylestown, O., $5.00. ZASTOPNIKI: Dr. sv. Družine št. 136, Wil-lard, Wis.: Trunkel Ant., Rev. J. Novak, Frank Perovšek, Joseph Pekol. Dr. sv." Janeza št. 65 KSKJ., Milwaukee, Wis.: Geo. Ritonia. Dr. sv. Jožefa št. 2 KSKJ., Joliet, 111.: Joseph Štukel. Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ., West Park, O.: Joseph Grdina. KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČ 1 RESTAVRANT proda nasproti Lincoln parka, .in muzeja, 2022 N. Clark St. 752-sdos Ako Vam izpadajo lasje ali ste jih že izgubili ,moja "ALPEN-tinktura" napravi ,da v osmih dneh počnejo lasje 1 ~ ~ rasti. Stari in mladi gospodje, kakor ' OPREMLJENIH 6 tudi dame, rabijo samo mojo "Alpen-tinkturo" za rast in proti izpadanju las "ker je dokazano, da je "Alpen-tiriktura" silno dobro sredstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8do 14 dni na lasne korenine, da lasje takoj začnejo rasti. "Bruslin-tinktura" zoper sive lase tako izvrstno deluje, da postanejo lasje v osmih dneh popolnoma naravni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila, kot za Revmatizem, rane, opekline, srbečo . kožo, kurje oči, bradavice, potne noge. j Azbe ,župnik, 520-solnčne pike, ali drugo nečistost na obrazu. $5.00 vsakemu, ki bi rabil zdravila brez uspel)a. Pišite po cenik, pošljem ga zastonj, — Jacob Wahčič, 1436 E. 95th St., Cleveland. Ohio. SOB odda, lepi dohodki, transportacija, 4814 Sheridan Rd. 1st. Ard. 0021. 745-s,f,sr SLOVENSKI ORGANIST dobi službo na slovenski župniji v Waukegan, 111. Za vse podrobnosti in za nadaljni dogovor se je obrniti na: Rev. F. 10th St., Waukegan, III. t,sr,č PRODA SE PRODA SE |V Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, stara, dobro idoča trgovina s papirjem in pisarniški-. restavracija pri kolodvoru s tr- jmi potrebščinami. Eventuelno gotovino v krasnem kraju na se proda tudi manjša hiša s tr-Dolenjskem; dobro idoča, z 'govskim lokalom. Pojasnila da-velikim posestvom. Pogoji zelo je iz prijaznosti uprava tega ugodni .Resrfi kupci na naslov: lista pod gt> 100- ,.1%č Frank Laurich, 1177 E. 58th \ _________ St., Cleveland, O., ali pa sel zglasijo na omenjenem našlo- jROJAKOM V CLEVELANDU vu, kjer se nahaja lastnica iz starega kraja. t,sr Molih spom i i OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA imamo ie v zalogi. Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne. V zalogi imamo še: Oficijelni znak s spominsko svetinjo ................ .50 Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00 Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25 Evharistične dopisnice .........................................05 " zastavice, 12 x 18 ...............1...........15 " svetinje, v podobi križa.................15 Evharistični srebrni znak, z zaponko .................25 Evharistična spominska kovinasta ploščic^ za na steno .navadne kovinaste barve.............60 — posrebrena .................................................... .75 — motno zlato .................................................... 1.00 Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50 Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle, zlata ali srebrna verižica ...........................75 Evharistični rožni venec, s spominskim križcem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni, verižici, črne, podolgovate jagode.............75 Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naroČite takoj! "AMERIKANSKI SLOVENEC'' 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ^IM/MIMj/MiiT^Jlimji^aj/jmirmJimm naznanjam, da sehi prevzel knjigarno Mr. Frank Kurnika. Obenem sem prevzel s tem glavno zastopništvo za Cleveland za lista "Amer. Slovenec" in "Ave Maria." V moji knjigarni imate na izbiro vse knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Prejel sem tudi mojo knjigo "Štiri leta v ruskem ujetništvu," katero rojakom vsled nje velezanimive vsebine posebno priporočam. — Obenem se .priporočam vsem naročnikom Am. Slovenca in Ave Maria v naklonjenost. Vsem bom skušal po-streči vsikdar kar najboljše. JOSIP GRDINA, Zastopnik "Amer. Slovenca" 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. DVONADSTROPNA lesena hiša, cementna podlaga, po 6 sob, 50 čevl. spredaj prostora, vel. garaža dvo-nadstr. po 2 kari. Cena $9500, ako proda takoj. 2936 Wisner Ave., Logan Square. 753-sdos GRADITELJ PRODA V ZGUBO nov bungalow 5 sob, hot w. ht. vse v najboljšem stanju in najnovejše. Oprema električne luči in za vodo najnovejša. Trdi les, proti gotovini veliko ceneje,' pa tudi na obroke. Blizu North Lawrence Ave., kara en blok do Elson Ave., trgovine, 5012 No. Kolmar Ave. Vprašajte na 5047 N. Kolmar Ave. Ph. Kildare _______748-s,t,sr I-IIŠA 6 SOB, park spredaj, lota 37x 150 — 5422 S. Aetesian Ave. 747-s,t,sr REZIDENCA 8 SOB, jeklena konstrukcija, hot. w. ht., garaža za 2 kari, alley in ulica tlakovana, en blok do šole, vel. lota. 4332 Drum-monds Pl. 746-s,t,sr BI NGALOVV, nov, vse moderno, nizka cena, na 5649 S. Albany Ave. ___»_______764-čdo č DVE LOTI in hiša, garaža za 2 kari, na 3155 S,. Lawndale Ave. 766-č,p,s HIŠA TRI NADSTR., 2 nadstr. sta-novanje tudi zadaj .4430 Shields Av., Boulevard 9821. 767-č do č BUNGALOW 6 sob na lepem kraju. Cena $7000 v gotovini ali na lahka odplačila. 5318 S. California Ave., Crane & Moreland, Phone Prospect 9590,_____ 768-č do č BUNGALOW 5 sob, garaža, moderno, $9200.-4815 No. Keystone Ave., zvečer. 755-sr,č,p 12—4 SOB poslopja na 7310-14 Morton Ave., kopalne sobe, 5 garaž, vse moderno. Harry A. Kalin, 139 iN. Clark St. 758-sr,č,p V VILLA PARK 5 sob moderni bungalow, zaprli porč, vel. klet, furnace, pralnica, garaža, cesta tlakovana, lota na vogalu 55x140, vse improvements, vrt in drevesa, A, E. & C. in N. W. O. 1. Walters. Villa Ave. in Albert, Villa Park, 111. 760-sr BUNGALOW 6 sob, porči za spati, garaža za 2 kari. 7803 S. Hermitage Av<*-___________761-sr.č.p _FARME NA PRODAT OBDELANA ZEMLJA, 15 do 20 milj seveVno-vzliodno od Spokane, ob tlakovani cesti, živinoreja, zemlja prvovrstna, studenec in potok, taste vsakovrstno žito, zelenjava, sadje. Od $6 do $20 za aker, 10 let za plačevati po 6 odstotkov. Pišite za podrobnosti. Edwards & Bradford Lbr. Co.. Desk E.. Elk, Wash. 740-čdop PRODA 2-6 sob, hot water lit., kopel. garaža. Henrv Kraus, 1827 So.'60th St., Cicero 3655-M.. 736-t do t .$20.00 DO $50.00 za aker dobre zemlje kakor v Illinois. Geo. R. Cleveland, Dumas, Arlc. 772-sr,č,p 27 AKROV najboljše zemlje za čebulo v Indiana ob lepi cesti. 1 miljo od R.R. postaje. 65 milj do Chicago. $175.00 za aker, na obroke. A. Liftd, Kankakee, Tli.___771-č do č 60 AKROV in hiša. hlev ter kokoš-njak. razgled na Higgins Lake, lo-, tovišče. Pišite po podrobnosti na W. J. Wagner, 7302 Aberdeen St. : ______ _ _ 770-č doV PRODA LEPI SVET ob michigan-skem jezeru, 110 akrov, deloma po-gozdeno v S. Michigan, 80 milj do Chicago, lastuje tudi umetno jezero in veliki del segajoč do Michigan Lake' kopališča. Vredno si ogledati. H. S. Gray, Benton Harbor, Mich. _ _ _______769-e '/ VPADNO OD ELGIN limits 25 akrov. hiša 6 sob, kopalna soba, hlev, velik kokošniak, garaža, sadna drevesa in dr. Cena $12.500 na obroke. Wyatt & Coons, 127 N. Dearborn St. Phone Central 3921. 765-č do č. POPOLNOMA OPREMLJENA PLANTAŽA. 1467 akrov, «1200 lepo obdelanega sveta. Najboljša zemlja za "citrus" in krompir. Ima tudi napravo za irigaci-jo. Železnica pole«', vsa potrebna gospodarska noslop.ia in stroji. Lahko se tudi razdeli. Vprašajte: Hallam Investment Co. Realtors, edini zastoonik v Brownsville, Tev. - 762-sr do sr MODERNE HIŠIC)7. za zelenjavo 23x70 in 25x50: dobro založeno, trotovo dobičkannspo, 60 mili od Cincinnati na B. & O. 7 sob hiša, garaža in druga poslopja, $3500 takoi, ostalo na lahke obroke. Radi slabega zdravja proda. Murrima's Greenhouses. Lessbnrg, O.__763-sr.č.p MONTANA WHEAT RANCH 520 akrov, znameniti ludith Basin. Montana, ravnina in obdelano, pet mili do mesta, tudi nekaj nridrlkov dobi kupec, dobra investacija. Zelev. Lawton. Towa. 759-sr DO TORKA mora prodati fino pohištvo. $75. viktrole in preproge $60. od 11—5. 3722 Pine Grove Av. 757,-sr MATT. ORDER MANUFACTURING PLAN. Cirkularii, ki jih razpošiljamo vsebuieio natančna poias-nila. Pišite takoi: L. N. Bloom. 9522 132nd, Richmond Hill, N. Y. 756-sr To reach the advertise in Slovenec!" best customer« "Amerikanski 'AMERIKAN5KI SLOVENEC" IZD A J A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. * SPISAL f F. V. ! * SLEMENIK * * Nihče bi ne verjel, da je Grški, v gorati deželi, tako milo, prijetno podnebje; medtem ko v sosednji Italiji pripeka solnce, da pokajo skale, in vse kar diha, bega v najgostej.šo senco, pihljajo po grškem polotoku morske sape iz nebrojnih zalivov ter branijo žarkom poletnega solnca kazati vso svojo moč. Enako te sapice tudi hude zime ne puste v deželo. Zemlja grška ni tako rodovitna, kakor več-jidel slovenska. Stari Grki so se mnogo potrudili, da se jim je skazala zemlja hvaležna. Sama na sebi >ni nerodovitna, pa zahteva mnogo truda in obdelovanja. Krasna je pa posebno na vzhodnji strani polotoka, kar je tudi vzrok, da so se tukaj v raznih časih stavil a mesta in je tukaj bilo središče grške o-mike, grškega uma. Ker je bila vzhodnja stran tako prikladna za naselitve, zato je iz Azije počasi vsa omika, odtegnivša se od zibele človeštva, prihitela v te blažene kraje, tako sposobne za trgovino in brodarstvo, dve okoliščini, kateri najbolje zamoreta širiti izobraženost in blagostanje p® svetu. Večji del trgovine in brodarstvo je potemtakem bil do poznih časov na vzhodni Grški. Grški polotok se dandanes meji s Turčijo. Črta, katero potegneš od zaliva, z imenom Arta, naravnost proti vzhodu od Volskega zaliva, dela mejo med Grško in Turško. Po otokih, ki so raztrošeni po grškem morju, tudi prebivajo Grki. Vseh jih je blizu toliko kakor nas Slovencev. Dveh mest naj v kratkem omenimo, ker so znamenita za vso grško zgodovino. Prav sredi grške dežele leži pokrajina, imenovana Atika. Atika je tudi gorat kraj in visoke gore brez potov ga ločijo od zahod-njih in severnih. Le proti morju je mala deželica odprta ter ima mnogo lepih pristanišč. Zemlja atiška je zelo kamenita in rodi posebno olive in fige. Dolina, katero obdajajo od treh strani mogočne gore, ima na sredi skalovit hrib, okoli katerega so se naselile davno pred Kristusovim rojstvom Atene, v grški zgodovini najslavnejše mesto in tudi zdaj glavno mesto vse Grške. Atene so bile rojstno mesto največjih umetnikov vsake vrste, najslavnejših vojskovodij in državnikov. Atene so imele najmodrejšega moža vseh časov, Sokrata, moža, ki je mnogo časa pred prihodom Odrešenikovim izrekel preroško misel, da pride Bog na zemljo, ki bode v človeški podobi rešil svet in osrečil človeški rod. Važno mesto je bilo tudi Korint in še dandanes ni izgubil svoje imenitnosti. Od starega Korinta se še vidijo razvaline gradu, tem-pel poganskega boga in pa gledišče. Kar je bilo osta lo od starega, to se je porabilo za zidanje novega, sedanjega mesta. Korint je bil v starih časih samooblasten, in znan je po vsem katoliškem svetu tudi iz tega, ker je od tukaj pisal sveti apostol Pavel pisma Tesalo-ničanom in Rimljanom. Stal je pa Korint blizu morja; v zalivu, po njem zvanem, je imel svoja pristanišča, ki pa danes delajo močvirje. Najslavnejši čas iz zgodovine Grkov pred Kristom so njih petdesetni boji z ošabnimi Perzi. Ti so prebivali v neizmernih prostorih Azije in njih kraljestvo je bilo velikansko. Perzijski kralji so bili sklenili veselo grško ljudstvo podjarmiti, ter so tirali svoje podložne v groznih trumah proti mali Grški. V prvem boju jih je mala peščica Atenčanov nepričakovano slavno premagala pri Maratonu. Tako so se le naši predniki proti Turkom znali bojevati^ kakor so se Atenčani borili pri Maratonu proti Perzom. Drugokrat prilomastijo še v groznejšem številu. Pisatelji pravijo, da jih je bilo razen brodovja nad poldrugi milijon. Od severa so lomastili v Grško. Pridejo do visoke gore Ete, ki se po malem znižuje do morja. Tukaj ne morejo naprej, ker jim je neznana zamotana pot čez goro, dostopna le posameznikom. — Eta neha blizu morja, in sicer tako, da dela ž njim eno miljo dolgo, tesno pot, pravo sotesko, ki se imenuje Termopile ali po naše Toplice, ker je tu izviralo mnogo toplih vrelcev. V tej soteski se postavijo Grki z junakom Leonidom na čelu proti Perzom. Prične se boj. Grki se ne umaknejo in Perzov pade vrsta za vrsto. Dva dni traja boj. Zastonj; Perzi ne pridejo koraka naprej. Kaj storiti? Cez goro vojska ne more, skozi sotesko tudi ne, ker jo Leonid tako junaško brani. Hočejo li tukaj na tej peščici Grkov razbiti svoje moči? Tu se najde rešitelj Perzom; bil je — Grk! Sovražnikom pokaže pot čez goro, da pride truma Perzov Grkom za hrbet. Grki padejo radovoljni vsi do zadnjega moža, načelnik Leonid ž njimi. Črnemu izdajavcu je bilo ime Efialt, ki ga še dandanes preklinjajo. Tako hudobno je izdajstvo! Perzi so vreli zdaj skozi odprto sotesko, poskačejo na ladje, pa malo grško brodovje jih popolnoma uniči. Komaj je njih kralj v revnem čolniču zbežal v zavetje. Sčasoma so Perzi pred Grki popolnoma obnemogli. Za temi boji je prišla zlata doba za staro Grško. Tudi zlata doba mine. Tisto lastnost, ki tudi nas Slovence tako slabi, so imeli tudi Grki: Bili so nesložni. Ko so v večnem prepiru že oslabeli, ko je stal že na mejah drug sovražnik, da jim odvzame svobodo, še niso pozabili svojih razprtij, svojih notranjih neslog. i g) 1 Za prenovljenje duha.. V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito. Knjigarna "Amer. Slovenec" nudi za to priliko sledeče knjige: \ Na noge v sveti boj................$0.35 Prilike ............................ .35 Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 " Več luči 2. zvezka.............20 U* • Koledar Moh. dr..................20 ^ Skupaj .......................... $2.10 VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA .................................................. z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50 LOP STRITAR m priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 2lst Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! i ill Knjigarna Amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL. 1849 W. 22nd STREET NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč. Uprava "Am. Slovenca." ^niiiififHnr3iiitii]nntc3Hiiiiifii!ic3n[iiiiiiiiic3iiiHiiiiHir3iTiiniiiitic3fHiiiiiiinc3iniiiuMiic3ii]iEiiifiiir3iiiiiiiiirTicaiiiiiiini i S Pozor krojači in šivilje v Ameriki j INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak s krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmoder- g I nejši amerikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem J sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s slovenskimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podukom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. in obrt konc. krojne šole. □ F. POTOČNIK | diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja = STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA | ^«C3lllllllIIllIC31IIIIIIIl]lir3lllllUIIIIIC3llllIIIIIIIIC3IIIIIIIIIIIIC3llll(IIIIIIIC3llllllIIIIIIC31flIIIIIllllE31I([IlllllllE3l1lllllIIIUE31IIIIIIIfII!t3IIIIl!liniir«S^ ROJAKI V SO. CHICAGO ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakorrstna meso, svjže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? .. Vsem se priporoča v poset! Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. I.Oental Parlors DENTISTS 1958 West 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey in 22. cpsta. DOBRO ZDRAVJE je odvisno od dobrih zob. Ne glede na to, koliko časa že niste imeli opravka pri dentistu, vedno je še čas, da pustite zobe pregledati in spraviti v red. Naše delo je garantirano in najbolje, bodisi plombiranja, krone, plošče in sploh umetno čeljustje. Naše cene so najnižje — pridite in prepričajte se! sr Anton Wencel Naslednik Frank Grilla 1818 West 22nd Street, Chicago, 111. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov. mlekarna. Rojaki, podpirajte jo! sr Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenosti. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več y zveri v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena ▼ tem oglasu. gfiOSPODIHJE V JOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso in grocerijo V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. P JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. DR. J. F. KONOPA ZDRToR ve> da s0.ge v teku časa ravno v takih deželah stavile cerkvi največje 1 ovire. Ko so rezultati malo P°" voljni, pa se to zapisuje na ro-vaš iste ovirane cerkve. Svobodomiselc kriči o pomanjkanju izobrazbe, in kriči na cerkev, pa bo gotovo pomanjkanje izobrazbe pri takem nelogičnem kričanju tudi krivda cerkve/ Ker pa bi kdo utegnil postati malo dvomljiv, ko vidi, da dejanske razmere med nami m pred lastnimi očmi drugače pričajo, previdno dostavlja; Rimska cerkev je čedalje mani upoštevana vsaj v Evropi, če ze ne v Ameriki." Tla za svobodomiselna zabavljanja bi lahko postala tu v Ameriki zelo vroča, zato se člankar zateče v —" Evropo in malo poznano Spa* nijo. On, ki proklamira "rim' sko cerkev za najhujšo grešni* co," in se naslanja samo-le na vedo (?) in znanstvo (?)» ')0 pač najraji imel kake — špjin' ske vasi. Kulturno stališče. Glas Svobode se hvali: "GlaS Svobode je utrjal pot svobodomiselni in napredni misli med ameriškimi Slovenci, ki so tedaj še vedno imeli duhovna za vzvišeno bitje." To bo sam« fantazija, ki služi v lastno hvalo. Težko, da bi bili Slovenci taki, kakor on o njih sodi. Vse-kako pa bi utegnilo biti neko merilo kulturnega stališča med Slovenci tudi po 251etnem "na" prednepi delu" dejstvo, da Jim more nuditi Glas Svobode tako plitvo čtivo, in Slovenci to še vedno požirajo kot —■ rcS" nico. Borovnica pri Podmelcu. Dne 12. m. m. je po dol^i in mučni bolezni v goriški bolniški bolnišnici mirno v Gospodu zaspa posestnik Ivan Drole.