----   280   ----
Narodno-politične stvari.
Angležke misli o avstrijskih zadevah in
marsikaj druzega.
V Londonu 14. avgusta.
Ne samo zanimivo, temuč tudi vredno in potrebno je paziti na to, kar v sedanjem osodepolnem času nepristranski sosedje o Avstrii mislijo in pišejo. Ker mi je prilika, vsaki dan vse znamenitejše angležke časnike prebirati, naj vam tukaj le objektivno o glavnih mislih in tendencijah njihovih na kratko omenim, misle, da te morajo vsakemu Avstrijanu zanimive biti.
Zadnjikrat sem omenil, da simpatije angležke so bile v obče za Avstrijo, ker ona ni samo ravnala zmerno, temuč po svojem principu tudi pošteno med tem, ko je pruski jjking^master" Bismark (kraljev mojster , kakor ga Londončanje imenujejo) vedno največo perfidijo kazal. Al angležke simpatije za Avstrijo zginile so, kakor so pruske zmage napredovale, in ko je Prusija povsodi zmogla in je namen razglasila, da hoče Nemčijo zediniti, in odstranivši vse kraljičke in kne-ziče, Nemce združiti v eno močno vlado, ji vse slavo ploska in za velike zmage čestita, Avstrijo pa obžaluje, da seje za staro kopito, za mrtvi frankfurtski bund borila, kteremu je že „de facto" davno odklenkalo in mu zdaj tudi Nemec veselo „requiescat in pace" prepeva.
To omenim samo v obče pojasnilo, vendar glavna stvar mi je druga.    Na prvo znamenito  vprašanje:  Je
li ta vojska bila v obče velika nesreča ali sreča? odgovarjajo angležki časniki, da bila je velika sreča za Nemčijo in Avstrijo, menda sreča za vso Evropo. Da ta vojska Nemčii na veliko srečo bode, o tem mi ni treba veliko besedi. Al kar se Avstrije tiče, vredno bi bilo, da bi vam cele razprave časnikov angležkih poslal; al ker to za „Novice" ne more biti, evo samo glavnih misli! „Poor, unfortunate Austria (izgovarjaj: pur, unforčjunet), to je, uboga, nesrečna Avstrija!" To so navadne besede angležkih časnikov, ki trdijo, da je Avstrijo doletela zdaj krvava pokora za stare grehe vladine njene sisteme; osoda kaznuje na nedolžnih potomcih pregreške trdovratnih prednikov. Pa čemu Avstrii ta krvava pokora? Oči — pravijo — ji mora odpreti in pokazati s krive steze na pravi pot, ali s starega kopita v novo stališče, kakor obči napredek sedanjega časa zahteva. Največe zlo Avstrii pa je bila po besedah „Daily Telegraph-a" starokopitna, nemško-absolutna in birokratična sistema, ki je, zanemarjajo aenemške narode, svojega izveličanja le v frankfurtski hegemonii iskala. Angležki časniki pravijo, ako bi bila avstrijska vlada že zdavno bila ustavna v pravem smislu besede, in bi bila enako vse narode svoje v napredku podpirala, ne pa nekterim narodni razvitek branila, imela bi že sedaj pravi naslov „ Austria felix." Na največe dobro pa ji je vendar v sedanjih žalostnih okoliščinah to, da je iz nemške zaveze stopila, da-si pri-morana, ker dobrovoljno bi tega nikakor ne bila storiti hotela. Zdaj ji je lepa prilika dana, da bode skrbela za dobro svojih lastnih narodov, ne pa za sosede; skrbeti bo morala posebno za povzdigo in napredek onih narodov, ktere je dozdaj zanemarjala, in da posnema Rusijo, ktera je že davno svojo nalogo, ki jo v Azii ima, spoznala. Tudi Avstrija naj svoje oči proti Carigradu obrača, ali bolje rečeno, naj se pazljivo na Balkan ozira, ne pa v stari Frankfurt. Tako svetuje Austrii „Times."
Predno se je boj začel in se je še o mirnem porazumljenji pisarilo, svetovali so časniki angležki Avstrii, naj za pravice Slezvik-holštinske od Prusije denar vzame, ker ponujalo se ji je bojda 50 milijonov tolarjev. Za Benečijo in Lombardijo svetovali so ji, naj vzame Bosno in Hercegovino ali celi slovanski Balkan, kar bi ji tudi druge vlade za mirno porazumljenje bojda priskrbele bile. (?) To nikakor bi ne bile prazne nanje bile, pa Slezvik-Holštin za denar odstopiti — je posebno dunajska „Pressa" odgovarjala — bi bilo strašno nepošteno in proti vsi nemški časti, ktero Avstrija varovati mora; — da bi se pa Bosna in Hercegovina — te turške in barbarske pokrajine — za lepo Benečijo vzele, to pa bi bilo nesramno misliti! Zdaj je Prus iz-tiral Avstrijo iz Nemčije, in za to mu še krvavo in drago trud njegov plačati mora; beneško-lombardsko kraljevino pusti in za njo malo dobi; — vendar kaj je s turško Bosno in Hercegovino ali s celim Balkanom? Angležki časniki pišejo, naj stori Avstrija s temi pokrajinami to, kar je Prusija storila z Nemčijo; naj si jih zdaj vzame, ako je kos bolenemu možeku v Carigradu; „audaces fortiina juvat." Avstrija naj vpraša narode teh pokrajin, ali bi jim ne bila ljubša njena vlada kakor turška, in ako je tako, naj se oglasijo narodi in Avstrija naj jih pod svoje varstvo vzame. Ako je srečna, vse ji bo za srečno zmago čestitalo kakor zdaj Prusii. — Ne mislite, da so to le prazne besedarije angležke; res resnične so želje Angležev, da Avstrija s temi turškimi pokrajinami tako stori. Simpatije angležke za Avstrijo — še enkrat rečem — so velike — ne kar se zdaj Nemčije tiče — in nova kupčijska zveza, ktero ste sklenili Avstrija in Angležka, k temu tudi veliko pomore.   Angleži se nadjajo, ako te turške pokrajine pod
-----   281    ----
Avstrijo pridejo, da se bode ondi tudi bolj civilizacija širiti začela, ž njo pa dobra trgovina. Trgovina pa je Angležem čez vse.
Vsi časniki angležki zdaj tudi mnogo o tem deba-tujejo, kakošna naj bode prihodnja avstrijska vlada, ker je nehala biti v61iko-nemška. V tem so vsi časniki ene misli in sicer te, da v Avstrii se zdaj mora vsem narodom dati enaka ustava in enaka svoboda; vlada mora biti federalistična, noben narod, nobena narodnost ne sme vladati nad drugim narodom, nad drugo narodnostjo. Ako se to ne zgodi, gotovo se vnamejo velike homatije, in kakošen bi bil konec, kdo ve? —
Angležko brodovje se ne ponaša zdaj z zmago nad kakim drugim brodovjem, a velikanski brod Great Eastern (izgovarjaj: gret istern) zmagal je atlantiški ocean. Po dolgem trudu in neiskončni potrpežljivosti izvršilo se je podvzetje, kakoršno je le Angležem lastno; položil se je namreč pod morjem (čujte! pod morjem) glasoviti Atlantic cable (izgovarjaj: atlantik kebl) ali telegraf v Ameriko. Prvi telegrafični depeši bili ste čestitka kraljice angležke predsedniku Johnson-u (izg. „Džonznu") in odgovor njegov kraljici. Za 20 besedi, ki nimajo čez 100 pismenk, plača se zdaj 20 funtov sterlinga, to je, 200 gold. Vsaki teden se zdaj trgovskih depeš mnogo pošilja med trgovci tukajšnjimi in amerikanskimi; za eno samo depešo na pr. plačalo se je pretekli teden 800 funtov; oglasi se zdaj 14 besedi veni minuti iz Angležkega v Ameriko.
Pomorska bitka pri otoku Visu Angležem ni naj-zadnja briga; ta stvar jih jako zanimiva. Res pravo trdi „Daily Telegraph", ako pravi, da za popis in kritiko te bitke se bode več tinte zamazalo, kakor se je krvi prelilo. Tegethofa in junaških njegovih mornarjev, ki so se tako umno in pogumno obnašali ter veliko večo silo italijsko prekosili, ne morejo dosti dohvaliti. Da se bode stvar tako vršila, dozdevalo se jim je nemogoče, kajti sploh se je tukaj mislilo, da avstrijsko brodovje se nikakor z italijskim meriti ne more, ne po številu, ne po veljavi. Iz Italije so poprej vedno dopisovali, da avstrijsko brodovje gotovo nič druzega storiti ne bode moglo kakor to, da v kteri loki za milo ali nemilo čepi. Se posebno to tudi Angleže zanimiva, da je avstrijsko brodovje vse iz domačega dela in tvarine in bolje kakor so italijske oklepnice in pa tudi tvarine amerikanske, angležke in francozke. Več angležkih dopisnikov se je podalo na brodovje avstrijsko in italijsko, da ga na drobno ogledajo in pozvejo izvrstnosti prvega in nedoslednosti druzega. Zdaj, pravijo Angleži, se Avstrija že more v vrsto morskih moči staviti; jadransko morje pa ni in ne bode italijsko, temuč — ilirsko, saj Iliri (Jugoslaveni) so si ga hrabro oteli. Predrznim zahtevam italijske vlade se pa zdaj ne-kteri časniki angležki, akoravno so prijatelji Italijanov, zelo posmehujejo, češ, naj bode Italija še enkrat tepena na suhem in na morji, in kaj veljd, da brž po tem otepu zahtevala bode za to še k Tiroljskemu Kranjsko, Stajarsko in Hrvatsko!
V zadnjem listu sem omenil debat za „reform bili" ali „franchise bili", pa te debate so bile zadnje tedne še hujše. Nekoliko boriteljev za to bill-o je naznanilo občni zbor v Hy de Park (izgovarjaj hajd park), lep kakor dunajski prater ali giardino publico na zapadni strani mesta Londona. Ta zbor (ali zbori, ker jih je bilo več) je bil prvi takošen, da bi se na kontinentu punt ali revolucija imenoval; 1400 policajev ni moglo proti ljudstvu nič opraviti. Tako zanimivih govornikov še nisem nikoli slišal kakor so ti angležki demagogi, in reči morem, da govorništvo se menda nikjer (iz-vzemši severno Ameriko) tako izvrstno ne najde, kakor na Angležkem, da si njihovih govorov ni ne konca ne
kraja. Heine se je po pravici jezil, rekši „que Dieu les confonde avec leur langue."
Še ne smemo pozabiti ene stvari, ktera se Avstrije tiče. Kakor sem že večkrat omenil, simpatije angležke so za Avstrijo velike, posebno zato, ker je zdaj v taki nesreči. Vsa Tory-stranka je za njo in tudi večina Whigs-ov. V Londonu in Liverpulu se je nabralo mnogo denarja in poslalo na Dunaj, da se potrebam pomaga. Pretekli teden čital sem spis v „Standard-u" (londonskem Tory-časniku), kteri me je osupnil. Nek Anglež, zdaj korespondent za časnik ,,Standard", bivaje začasno na Dunaji, pisal je s tako ginljivo besedo klic do Angležev bogatinov na pomoč zdaj tako nesrečnim pa dobrim Avstrijancem, ki jib prehvaliti ne more, da gotovo ne bi noben Avstrijanec, ki sam nesrečo trpi, tako pisati mogel. Mislim, da se bode od tukaj v kratkem še več denarne pomoči poslalo, in dostojno je, da se tem ljudoljubnim dariteljem bode izrekla vredna zahvala. Vsi korespondenti sem dopisujejo, da Cesko in Moravsko bodo Prusi čisto izžrli in opustošili kakor kobilice azijatske. „Timcs" prinaša v časi prestave iz vodilnih razprav pražkih „Narodnih Listov."
Po mestih angležkih je zdaj mnogo različnih izložeb za gospodarske, obrtniške in umetniške izdelke; al o teh drugikrat več.
Vreme je tukaj kaj sitno; ne spreminja se samo vsaki dan, temuč vsako uro. London je vedno v megli in dežji. Kolera se je poleg Londona tudi po vseh druzih večih mestih prikazala.
-----    282    -----