cena 1000 dinarjev številka 38 (943) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 22. septembra 1988 Zveza komunistov Velenje 0 razvojni preobrazbi gospodarstva Na ponedeljkovi razširjeni seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje, ki so se je udeležili tudi predstavniki organizacij združenega dela ter izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ciril Baškovič, so govorili o tezah razvojne preobrazbe gospodarstva. Razprava je bila pestra in bogata, v njej so sodelovali predvsem »razvojniki« in direktorji organizacij združenega dela. Razveseljivo je spoznanje, da v večini delovnih okolij občine Velenje veliko razmišljajo o razvojni preobrazbi, pa ne le to, marsikje so že na njeni poti. Prisotni so v večini razprav poudarjali, da moramo preseči s pisanjem obsežnih •splošnih gradiv (tudi teze centralnega komiteja so precej takšne), ampak morajo biti dokumenti, ki si jih zastavljamo kratki, konkretni in jasni. Enotni so si bili tudi v opredelitvi, da ne bomo uspeli nič spremeniti, če ne bomo s spremembami odločno začeli v lastnih okoljih, seveda pa bodo potrebne tudi nekatere zakonske spremembe, ki so prav tako mnogokrat ovira uspešnejšemu razvoju. V razpravo se je vključil tudi Ciril Baškovič, ki je med drugim povedal, da smo v občini Velenje na področju razvojnih razmišljanj med prvimi v Sloveniji. Razprava o gradivu, ki ga je posredoval C K ZKS s tem v občini še ni sklenjena. Na občinskem komiteju ZKS Velenje zbirajo pripombe nanj do konca tega meseca. (mz) Izvajanje sanacijskega programa temeljne organizacije Tovarne usnja Šoštanj je bilo v ospredju četrtkove seje predsedstva Občinskega sveta ZSS Velenje. S sindikalno organizacijo in preko nje z razmerami in razreševanjem težav v TUŠ-u je Občinski svet že precej časa tesno povezan. Na zadnji seji pa so člani predsedstva ugotavljali, da se nekateri rezultati izvajanja sanacijskega programa Preoblikovanja oziroma prestrukturiranje gospodarstva se s konkretnimi predlogi lotevamo tudi v občini Velenje. Precej razlogov nas v to sili. Začnemo lahko z vse težjim vključevanjem generacijskega priliva v zaposlitev, s tehnološko opremljenostjo nekaterih programov, ki ne zmorejo več bistvenega dviga dohodkovnosti, na voljo imamo precej neizrabljenih a obstoječih možnosti tako na kadrovskem, surovinskem kot geografskem področju, spogledujemo se s svetom in njegovim preusmerjanjem razvoja v panoge, ki imajo hitrejšo rast, vse pogosteje go- že kažejo, da pa še vedno nekaj ljudi pri tem stoji ob strani. Na sindikatu pa v četrtek niso bili zadovoljni s tem, da slika na kadrovskem področju še ni jasna. Dogovorjeno je bilo namreč, da bo kadrovska ekipa, ki bo voz sanacije vlekla naprej, imenovana že do I. septembra, v četrtek pa še ni bila. Vendar je bilo povedano, da naj bi že ta ponedeljek direktor delovne orga- vorimo o tem, da je v razvitem svetu kar 30 odstotkov NAŠA TEMA vseh zaposlenih v manjših gospodarskih enotah. Prav na področju ustanavljanja novih gospodarskih enot smo v občini Velenje že izdelali nekaj konkretnih predlogov. V večjih organizacijah združenega dela bi naj oblikovali projektne teame, ki bodo proučili programe, »evidentirali« bodoče podjetnike, pomagali novim enotam v obliki tržnega nastopa, nizacije IUV na delavskem svetu posredoval imena kadrovske ekipe, ki bodo skupaj z delavci v ozdravitvi TUŠ-a odigrala pomembno vlogo. Se zlasti so bili na predsedstvu kritični do tega, da sklep o formiranju ekipe do 1. septembra, ni bil uresničen. Zato so zavzeli stališče, da v kolikor do ponedeljka (19. septembra) ta stvar na kadrovskem področju ne bo urejena, je pa ena najpomembnejših v tem trenutku, predsedstvo velenjskega sindikata predlaga ukrep družbenega varstva za kadrovsko področ- (mkp) enotam prostora, izobraževanja in podobno. Na nivoju občine bi naj ustanovili službo, ki se bo profesionalno ukvarjala z drobnim gospodarstvom v smislu razvijanja ponudbe, idej in programov, opravljala svetovalno funkcijo na različnih področjih — od marketinga, finančnih, pravnih zadev, prostorske problematike do investicijske dejavnosti. V začetku bo potrebno poskrbeti tudi za aktiviranje obstoječih finančnih virov v podporo razvoja novih enot in zagotoviti zemljišča in poslovne prostore. V času, ko temeljito razmišljamo o preoblikovanju zagotavljata svobodo. Aleš Hribernik Škoda, ker ušesna školjka ne odplakuje. Velko S. Rus _ Mi smo za Mrofj in prestrukturiranju pa so še kako dobrodošle izkušnje in pristopi drugih. Recimo Nove Gorice, kjer so v program prenove vključili program Optima. Ustanovili so delovno organizacijo za svetovanje (AGEA), kjer želijo izdelati nekaj uspešnih modelov podjetniškega prestrukturiranja, ustanavljanja novih enot in združevanja sredstev za investicije. Tako želijo na osnovi prvih dobrih primerov sprožiti množično gibanje, hkrati pa kot pravijo, pri tem odkrivati zakonske prepreke, ki onemogočajo podjetniško dejavnost. Zanimivo pri tem pa je — ne boste verjeli — doslej na te ovire še niso naleteli. (mkp) V soboto na Konovem Srečanje borcev Bračičeve Ob 45. obletnici ustanovitve XIII. SNOUB Mirka Bračiča, bo v soboto, 24. septembra, v Domu krajevne skupnosti na Konovem proslava in srečanje borcev te brigade ter krajanov. Proslava se bo pričela ob 11. uri, slavnostni govornik bo predsednik OK SZDL Velenje Pankrac Seme-čnik, v programu pa bodo sodelovali kulturniki in pevski zbor s Konovega. Organizator srečanja. Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne vsa skupaj z Odborom skupnosti borcev na srečanje prisrčno vabi. Obiranje jabolk na Turnu Vendarle dobra letina V ER1 TOK Kmetijstvo bodo začeli z glavnim obiranjem jabolk po 25. septembru. Letina poznih sort je v poprečju dobra, čeprav so nekatere vrste dobra čutila spomladansko pozebo. Dobro pa je obrodil idered, pa tudi gloster. Kakšne bodo cene. Kot so nam na ERI povedali, je za 1. grupo, v katero sodijo starejše vrste jabolk, kot so jonatan. zlati delišes in rdeči delišes, cene že določene in to 1300 dinarjev, za 2. grupo v katero razvrščajo jo-nagold, idered, gloster, spartan, mutsu pa je določena cena 1600 dinarjev. Jabolka bodo prodajali tudi na obratu Turn, ne samo v Eri-nih trgovinah, za končno ceno pa tokrat, ko smo jih obiskali še niso vedeli, povedali so nam le. daje ta nekoliko nižja, predvsem zaradi večjih količin. Na enoti največ odkupujejo jabolka za ozimnico predvsem sindikati in grosisti. ki pa se jasno odločajo za večje količne. Nekaj pa jih bo gotovo ostalo tudi za potrošnike, ki si bodo z nakupom neposredno na Turnu lahko jabolka kupili ceneje. Kadar je letina tako obilna tudi v domačih sadovnjakih kot je letos, je prodaja jabolk nekoliko otežkočena, ker pa v ERI prevelike količine jabolk nimajo, se težav s prodajo ne bojijo. Tudi letos pa jim bodo pri obiranju pomagali upokojenci, študentje, šolarji, pa tudi ekipa sezoncev jim bo priskočila na pomoč. Plačilo bo dobro, približno 17 dinarjev za obran kilogram jabolk. B. M. Lepa narodopisna prireditev v Šaleku Kako veliko se da postoriti z malce dobre volje so prete-klo soboto pokazali krajani Šaleka, ki so pripravili noč pod Šaleškim gradom. Čeprav jim je precej ponagajalo vreme, saj so nakopičeni oblaki ves čas grozili z dežjem, hlad pa je segal tudi pod toplo obleko in tako je precej obiskovalcev, pa tudi nekaj predvidenih nastopajočih, ostalo doma, so vendar to svojo prvo narodopisno in zabavno prireditev uspešno spravili pod streho. Najbolj pestro je bilo tedaj, ko so Šalečani pokazali nekaj nekdanjih domačih opravil, od priprave preje, do plete- nja, od mlačve, do mletja, pa čevljarjenje, staro domače orodje in vrsto dobrih nekaterih že kar nekako pozabljenih jedi. Izvirno je bilo tudi njihovo vabilo na to prireditev — s konjskimi vpregami so se vozili po Titovem Velenju in vabili na ogled prireditev. Pripravili pa so še kulturne in zabavne nastope in kopico šaljivih iger. Vse skupaj pa bi bilo gotovo še bolj veselo, če bi jim bolj »služilo« vreme. Za začetek pa je bilo vseeno dobro in gotovo bo postala Noč pod Šaleškim gradom tradicionalna prireditev Šalečanov. Pomembno bo obogatila kulturno, turistično in zabavno ponudbo občine. (bz) Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje o Tušu Kdo bo usmerjal sanacijo? Kjer je ljudstvo, se ljudem slabo piše. Žarko Petan Absurd: Policija in vojska Odprimo pot novim Obstaja samo neka čisto nesebična, docela čista, čisto božja ljubezen. To je ljubezen matere do otroka. Georg Ebers JUI.1. V delovni enoti ERA Turn bodo začeli z obiranjem jabolk za ozjinnico prihodnji teden. 2.stran' * HBS CBS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 22. septembra 1988 # CELJSKO OBMOČJE Na sejmu veliko novih in kakovostnih izdelkov Na mednarodnem sejmu obrti v celju so tudi letos podelili razna priznanja za kakovostne izdelke in za inovacije. Med dobitniki nagrad je tudi nekaj obrtnikov iz velenjske in mozirske občine. Prvo nagrado za inovacije (priznanja podeljuje Zveza obrtnih združenj Slovenije) sta prejela Vladka in Stane Kaiser iz Titovega Velenja in sicer za etiketirko, mazalnik etiket in ciklotinski raz-množevalnik. Vladka je ob tem dejala, da je razvojno inovacijsko delo nemogoče, če obrtnik nima urejene tekoče proizvodnje, ki mu zagotavlja vir dohodka, saj je razvoj zelo dolgotrajen in drag. Zato meni, da ne bomo več mogli govoriti o razvoju pri inovacijah, če zakonodaja ne bo upoštevala posebnosti, ki jo imajo novatorji v svobodnem poklicu, izumitelji, kmetje in obrtniki novatorji. Med novatorji je četrto nagrado prejel Toni Rifelj iz Gornjega Grada. Ta je sicer že bolj ali manj stari znanec sejma, kjer so si ljudje najraje ogledovali njegove motorčke — letos je na ogled nov polepšan skuter Meri 4. Nagrade pa ni dobil le za skuter, ampak tudi za malo mehanizacijo. Njegova zadnja novost je namreč posebna rezalka, manjša kosilnica, ki je uporabna predvsem za čiščenja v vrtu, vinogradu in drugod. V skupini treh avtorjev, ki so dobili prvo nagrade — Lobetovo nagrado, ki jo podeljujeta Kovi-notehna in Medobčinska gospodarska zbornica Celje — je tudi Jože Melanšek iz Mozirja (ostala dva sta Drago Želj in Milan Bor-šič iz Celja). Nagrado so dobili za napravo za avtomatsko polnjenje libelic. S tem so v mnogo-čem olajšali delo v slovenjegra-ški tovarni meril. Nekateri obrtniki (Beno Stro-zak, Jože Bider, Matjaž Zagori-čnik) iz velenjske in mozirske občine so prejeli še zlate, srebrne in bronaste plakete organizacijskega odbora 21. mednarodnega obrtnega sejma. Zlato plaketo je prejel Franc Bider-Krefl iz Rečice ob Savinji. Vsi prikazani izdelki na sejmu v Celju so letos pritegnili izredno veliko obiskovalcev. Prodali so namreč skoraj 190 tisoč vstopnic, med obiskovalci pa je bilo še nad 15 tisoč učencev iz raznih slovenskih šol. Organizatorji ocenjujejo, da je sejem letos obiskalo okoli 240 tisoč obiskovalcev. Zadnji dan, to je v nedeljo popoldne, si je sejem ogledal tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik. (-fk) Krajani Vinske gore so praznovali V petek so prebivalci krajevne skupnosti Vinska gora slovesno proslavili svoj praznik. Sicer ga vsako leto praznujejo 22. julija, letos pa so slavje preložili na 16. september. Razlog za prestavitev je preprost — do praznovanja so želeli skleniti dela pri gradnji večnamenskega doma. Svečana seja skupščine krajevne skupnosti Vinska gora, ki so se je udeležili predstavniki družbenega in političnega življenja občine Žalec in drugi gostje, je bila v petek v prostorih krajevne skupnosti. Po oceni uspešno opravljenega dela, so na slovesni seji najzaslužnejšim krajanom podelili plakete in priznanja krajevne skupnosti Vinska gora. Grb krajevne skupnosti je dobil Ivan Košan, plakete Alojz Petek, Bernard Drev^ Edo Cvikl in Blaž Arlič, priznanja krajevne skupnosti pa Baltazar Žerjav, Darko Cvikl in Edo Kodrin. B. M. {fj f F1"" V Celju tako, drugje pa ... Vse več nekadilskih 4. razredov Vedno, kadar slišimo za akcije boja proti kajenju, seveda največkrat pomislimo na mlade: kaj narediti, da bi preprečili kajenje že v dobi, ko je to še najlažje mogoče. V Celju so že pred leti pričeli z akcijo tako imenovanih nekadilskih razredov. Ne, ne gre za nikakršno prisilo, je le poskus, da bi se mladi prostovoljno odločili, da ne bodo kadili. V to aktivnost so vključene vse celjske srednje šole, uspeh pa je različen. Vsekakor pa drži, da je takih razredov iz leta v leto več. Od lani, ko jih je bilo 20, se je s pričetkom letošnjega leta njihovo število že podvojilo. V zameno za cigareto ponekod ponujajo malice, ali glasbo — ali pa le razumevanje. Ker zgledi najbolj vlečejo, so ponekod pripravili tudi splošen dan brez cigarete — to pa je veljalo tudi za učitelje. Ob tem je morda zaskrbljujoč le en podatek — da namreč ninogi mladi posegajo po cigareti namesto malice. Zato se nekateri bojijo. da bo kadilcev še več, saj so z malicami na celjskih srednjih šolah resne ležave. Ali pa bo morda zavest le močnejša?! (—fk) SAVINJSKOŠALEŠKA NAVEZA Res drži — niso nas pozabili Vi si lahko mislile, kar si hočete. jaz pa vam zagotavljam: bistre glave nas niso pozabile. Potem ko so nekateri že mislili, da Velunjski graben ni več zanimiv. da ni več zanimivo območje okoli Smrekovca. Stranic ali obrne, smo vendarle zvedeli, da na vse to niso pozabili. Še posebno ne: oči očiščevalcev so namreč še posebno usmerjene na naše lepo savinjsko-šaleško območje. Sle nejeverni Tomaži in ne verjamete, da bi bito to naše območje res deležno take izjemne republiške pozornosti. Naj kot dokaz služi podatek, da so strokovnjaki krške nuklearke med okoli 300 evidentiranimi možnimi lokacijami vrgli oči določneje na pet. In — ne boste verjeli — vseh pel jih je na območju mozirske. velenjske, celjske in konjiške občine. No. ni nam znano, na osnovi česa so se odločali, ampak če so lako določile te bistre glave, bo že moralo biti nekaj posebnega na tem našem območju. Lahko bi rekli: v njem je nekaj več. Če pa še ni, pa vse kaže, da še bo. Toda ker še ni nič odločenega, saj imajo pri geološkem zavodu še vedno v špilu širši izbor 39 lokacij, razprav verjetno še ne bo zmanjkalo. Prevelikega strahu pa spet ni treba imeti, da bi zaradi takega širšega izbora naše območje izpadlo. Potolažite se s tem. da je tudi od teh 38 mogočih lokacij večina na našem območju. Pa tako niso iz trte izvita predvidevanja nekaterih, da lahko zaradi predvidenih lokacij za nizke in srednje radioaktivne odpadke ne predvidevamo le raznih nizkih in srednjih odporov, ampak tudi močnejše. Velenjčani so že pokazali, kaj zmorejo, pa bodo gotovo lahko služili kot zgled. Pa pri vsem tem ne gre le za to, da ne bi dopustili prav nikjer urediti odlagališča: gre tudi za zaprte in namigovalske skrivalnice. ki vnašajo med ljudi le nemir in nepotrebna predvidevanja. Ljudje pa so končno že vendarle tudi naveličani tega, da lahko pride na njihovo zemljo nekdo in nekaj vrta, ne da bi kaj povedal kaj dela. Z vrtanjem namreč lahko dobimo marsikaj — ni pa treba, da občani vrtajo v delavce, da bi dobili vsaj najosnovnejše informacije. Take, za katere bi moralo biti samoumevno. da so vsem vedno na razpolago. (frk) Gostje in drugi so si po svečani seji z zanimanjem ogledali novo kotlovnico OK ZKS Mozirje Združitev Savinje in Turista? Na včerajšnji popoldanski seji so člani predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Mozirje najprej obravnavali predlog komiteja za družbene dejavnosti občine o nadaljnjem razvoju teh dejavnosti v občinskem prostoru. Dovolj zanimiva je bila tudi druga točka z dnevnega reda. To je bila pobuda sozda Merx o združitvi Trgovske delovne organizacije Savinja in Gostinsko turističnega podjetja Turist Nazarje, ki sodita v to sestavljeno organizacijo. j- P- Občinska konferenca ZSMS Velenje Izboljšati sodelovanje z osnovnimi organizacijami Čeprav smo med letom večkrat zapisali, da mladi naše občine niso marljivi, da se premalo vključujejo v reševanje raznih vprašanj, so ti na podopustniški seji predsedstva občinske konference ZSMS ocenili delo v letošnjih šestih mesecih kot zadovoljivo. Naloge, ki so si jih zastavili za to obdobje, so skoraj vse izpolnili. Res pa je, da so nekatera področja — po besedah predsednika občinske konference ZSMS Velenje Milana Kopu-šarja dobro pokrili, druga manj uspešno. Te pomanjkljivosti bodo poskušali odpraviti do konca tega leta. Operativni program nalog za jesensko-zimsko obdobje imajo, vendar ga na spjah predsedstva sproti spreminjajo in prilagajajo zahtevam ter potrebam. Še vedno ostaja prednostna naloga do konca leta tesno sodelovanje z osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter osnovnih šolah. Poleg rednih obiskov v teh oko- ljih naj bi k boljšemu sodelovanju pripomogel tudi enodnevni seminar za predsednike, na katerem naj bi se dogovorili, kaj, kdo, kdaj in kako bodo stopili v skupne akcije. Slednje načrtujejo tudi v sodelovanju z drugimi našimi družbenopolitičnimi organizacijami. Dogovorjeno pa seveda tudi uresničili, pa naj si bo na gospodarskem področju, pri ka- drovski politiki,.. . »Želimo biti povsod tam, kamor nas bodo povabili in menili, da jim je naša pomoč potrebna,« poudarja Milan Kopušar. V drugi sklop aktivnosti mladih velenjske občine do konca leta sodijo razne prireditve. Tako se bodo po svojih močeh vključili v praznovanje letošnjega občinskega praznika, skupaj z zvezo društev prijateljev mladine nameravajo pripraviti koncert »Mladinci za otroke«, na svojstven način pa bodo predstavili uspehe udeležencev letošnjih delovnih akcij na zaključku brigadirske sezone — med drugim bi radi seznanili z delom na tem področju tudi delegate vseh treh zborov občinske skupščine. Omenimo pa naj še prizadevanja za čimboljše informiranje članov o nalogah, ki so pred vsemi, naborne aktivnosti. Takole pravi predsednik velenjskih mladincev Milan Kopušar: »Upamo, da se bomo do konca leta in tudi v naslednjih veliko manj ubadali sami s sabo in precej več s težavami, ki pestijo mlade v okolju, kjer ti živijo in delajo. Vse pobude, teh že doslej ni bilo malo, bomo poskušali izpeljati v praksi. Vse tiste, ki nam očitajo, da nas nikjer ni, pa vabimo na seje predsedstva občinske konference ZSMS. Vrata teh so namreč odprta za vse, ki jih zanima, kaj mladi v velenjski občini delamo, kaj si želimo in zakaj se v to ali ono akcijo nismo vključili tako kot so od nas pričakovali drugi.« ~EMONA EKSPRES Kosovo v Ljubljani Že močno razglašeno dejstvo, da je Kosovo jugoslovanski problem (torej ne zgolj srbski), je te dni dobilo v Ljubljani s sejo predsedstva RK SZDL Slovenije svojevrstno in zelo odmevno »nadgradnjo«! Ce je Kosovo naš skupni problem — in v to ne gre več dvomiti — potem se bo treba v prvi vrsti spopasti tudi s težnjo, da je mogoče jugoslovanskemu prostoru vsiljevati le eno možno rešitev, še zlasti pa le en pogled na dramatična kosovska dogajanja. Ta pogled so dodobra zmanipulirali prav srbski javni mediji, ki so dolgo časa sistematično pisali enostransko dramaturgijo »kosovske kontrarevolucije« in jo učinkovito stopnjevali do »spoznanja«, da je problem te naše pokrajine mogoče reševati in rešiti zgolj s popolno uvedbo izrednega stanja — s policijo in vojsko. K ustvarjanju enostranske slike o Albancih na Kosovu so dokaj pripomogla vse bolj militantna (populistična) zbiranja kosovskih Srbov in Črnogorcev, ki jih nekateri že imenujejo »leteči cirkus Slobodana Miloševiča«, saj naj bi bil del politične taktike in strategije novega srbskega vodstva, ki — baje — razen množičnih iger in histerije nima pravega programa za odpravo resnih težav na ozemlju Srbije. S Kosovom naj bi si torej novi srbski val pomagal izsiliti državotvorne ustavne reforme, ki naj bi po eni strani ogrožale avtonomijo obeh pokrajih, pripomogle k ustvarjanju neke nove močne Srbije in kasneje omogočile izvoz srbskega centralizma (pod krinko federalizma) tudi v druga okolja. Kakorkoli je že tudi takšna slika novih političnih vetrov na srbski politični sceni črno-bela (ne smemo na primer pozabiti, da se Srbija na gospodarskem področju dokaj radikalno zavzema za reforme, ki so zelo blizu tudi Slovencem), pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da z razmerami na Kosovu vendarle uspešno manipulira in da je preveč strpna do izvoza nacionalizmov tudi v druga okolja. Če imajo prav tisti, ki trdijo, da je današnja podoba Kosova do neke mere vendarle podoba Jugoslavije in če skušamo to podobo vendarle spreminjati z neko novo politično in gospodarsko demokracijo, potem to najbolj velja najprej za Kosovo samo. Vsako pričakovanje, da je mogoče popolnoma skaljene odnose med Albanci ter — zlasti — Srbi in Črnogorci v pokrajini zgladiti z represivno politiko, z neko novo vojno upravo, je seveda popolnoma utopično. Primerov iz zgodovine niti ni treba posebej naštevati, jasno pa je, da policija in vojska lahko nekaj časa vzdržujeta znosne razmere, spremeniti ne moreta ničesar: ne mednacionalnih ne socialnih in ekonomskih težav te obubožane pokrajine in njenih prebivalcev, niti to ne more biti jugoslovanski program razreševanja kosovske tragedije, ki ni zgolj tragedija Srbov in Črnogorcev, ampak je tudi tragedija večinskega, se pravi albanskega prebivalstva. S sejo predsedstva SZDL je Slovenija ponovno povedala, kako si v bistvu predstavlja urejanje kosovskih razprtij: ne z nasilno demagogijo in politikant-sko zaslepljenostjo »novih« kosovskih voditeljev, utelešenih v znamenitem odboru za prirejanje pohodov po domovini; pa tudi ne z. neobjektivnimi, enostranskimi, čestokrat lažno spolitizi-ranimi ekscesi, do katerih v pokrajini prihaja. Ce kdo danes potrebuje demokracijo prav tako kot kruh, je to zagotovo ko- Piše: Vinko Vasle sovsko prebivalstvo ne glede na narodnostno poreklo in religijo in ne glede na družbeni status. Kosovarji so že desetletja dolgo ujeti med Scilo in Karidbo lastne polfevdalne politične birokracije, preživelega real-socia-lizma in stalinizma — v mline tiste politike (orej, ki razen puhlih fraz ljudem ni sposobna dati ničesar drugega: ne varnega življenja ne pravne države, svobodne misli, še najmanj pa človeka dostojno življenje. Srbskemu programu »za Kosovo« pa gre žal pretežno le za to, da si zgolj v političnem smislu ustvari neko novo državnost, ki naj bi bila Srbiji odvzeta z ustavo iz leta 1974. Torej mu ne gre za Kosovo, ampak za Srbijo. S sejo predsedstva SZDL seveda nobena od sprtih strani ne more biti zadovoljna, saj je izneverila pričakovanje, da bomo Slovenci nekakšni nevtralni razsodniki (ne)krivde te ali one strani. Za razmere v pokrajini so namreč v prvi vrsti odgovorni Albanci in Nealbanci sami in tu jim tudi nobena demokracija od drugod ne more pomagati; kot je popolna utopija, da bi zgolj »nova« in s tem nujno omejena avtonomija (četudi bi bila realna) samodejno razrešila kosovski gordijski vozel mednacionalnega sovraštva. Kosovo je prej kot vprašanje kontrarevolucije, iredentizma in separatizma problem socialno-gospodarske tragedije ljudi in pokrajine, v kateri se obupno siromaštvo meša i nesposobnostjo vladajoče polit-birokracije — albanske, ki je zaradi naraščajoče militantnosti in srbskega nacionalizma prisiljena k molku (skupaj z inteligenco) in je še največ, kar zmore, da do onemoglosti poudarja svojo privrženost »Titovi Jugoslaviji«; in nealbanske, ki svoj manjšinski položaj doživlja kot tragični udarec srbski državnosti. Med obema pa zija globok prepad sovraštva in izključevanja. Kosovo je danes svojevrstni polfevdalni socializem, mešanica ideoloških parol in životarje-nja, političnih tovarn in ekstenzivnega kmetijstva. V tem smislu je zatorej Kosovo toliko naša skupna usoda in priročni model za tiste sile v državi, ki si prizadevajo za ohranitev statusa quo. Kajti, demokratizacija (tudi kosovska) bi zanje pomenila poraz in nujni umik s politične scene. Zato je zelo pomembno vprašanje: ali je takšnim in podobnim silam sploh do normalnega razreševanja kosovske drame? »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ CAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. ■ 22 septembra 1988 ★ titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ k ■ stran 3 Poslovni sistem Gorenje Obetavne in zahtevne naloge Na zadnji seji poslovodno koordinacijskega odbora sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so, med drugim, ocenili tudi dosežke letošnjega gospodarjenja in predvidevanja za gibanje do konca leta. Nadaljevali pa so tudi z razpravo o projekciji plana Gorenja za leto 1989. Ugotavljati je mogoče, da v Gorenjevih delovnih organizacijah dokaj dobro uresničujejo letošnje nadvse zahtevne planske cilje. V tistih delovnih okoljih, kjer vseh ciljev ne dosegajo, sprejemajo ukrepe za izpolnitev nalog. Skupaj z delavci Gorenja Commerce pa si prizadevajo, da bi bila proizvodnja tudi prodana. To je nadvse pomembno, saj v vseh delovnih organizacijah, v primerjavi z lanskim letom, občutno povečujejo proizvodnjo. Omeniti velja, da je Gorenje poslalo letos na tržišče vrsto novih izdelkov, z novimi izdelki (pralni stroj z vlaganjem zgoraj, pomivalni stroj in prenosni črno-beli televizijski sprejemnik) pa so popestrili tudi prodajni program. Podobno kot že vsa zadnja leta poteka tudi v tem letu v Gorenjevih tovarnah bitka za še večjo kvaliteto, za še večji izvoz. Dejstvo je, da brez tako visokega izvoza. kot ga zdaj dosegajo, ne bi mogli polno izkoriščati proizvodnih zmogljivosti. Nadvse pomembno pa je tudi zmanjšanje stroškov vseh vrst. Julija so v Gorenju izoblikovali prve smernice za delo in gospodarjenje v letu 1989. Na zadnji seji poslovodno koordinacijskega odbora Gorenja so ugotovili, da so vse realne možnosti za uresničitev naslednjih obetavnih in zahtevnih ciljev v prihodnjem letu: najmanj 8% povečanje proizvodnje, okrog 10% povečanje produktivnosti in okrog 18% povečanje izvoza, tako da bi s pro- dajo na tuje iztržili najmanj 300 milijonov dolarjev. V Gorenju se zavedajo, da morajo za večjo prodajo na tuje usposobiti še nekatere programe tako. da se bodo udarnim izvoznim programom pridružili novi. Planske dokumente za leto 1989 bodo v Gorenjevih delovnih organizacijah sprejemali do konca decembra letošnjega leta. Hkrati s planskimi dokumenti pa bodo v vseh okoljih sprejemali tudi ukrepe za uresničitev ciljev. Seveda pa bo nadvse pomembno sprotno preverjanje uresničevanja planskih ciljev. Pri pripravi planskih dokumentov za prihodnje leto pa bodo v Gorenju namenili posebno pozornost nujnemu zmanjševanju stroškov, in to na vseh ravneh, od delovnega mesta za stroji oziroma v pisarni do skupne in splošne porabe. N. K. Sindikat o osebnih dohodkih Na sindikatih pravijo, da ne bodo več zavzemali stališč, ampak zahtevali, in da pri tem ne bo šlo samo za besedno igro. Tokrat se zavzemajo za takojšnjo uveljavitev novega zneska zajamčenega osebnega dohodka, ki naj bi znašal 320 tisoč dinarjev. Zahtevajo tudi, da Odbor udeležencev Družbenega dogovora o dohodku objavi znesek najnižjega osebnega dohodka v višini 435.000 dinarjev za najbolj enostavna dela in naloge, ki naj bi stopil v veljavo že 1. oktobra. Ena od zahtev sindikata pa se dotika sprememb Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki morajo omogočiti motivacijo delavcev v tistih organizacijah združenega dela. kjer dosegajo dobre in nadpovprečne rezultate. (mkp) Sindikat Gorenja o problematiki invalidnosti Vsake dva dni in pol nov invalid V sestavljeni organizaciji Gorenje je zaposlenih 730 invalidov, kar pomeni 3,6 odstotke vseh zaposlenih. Invalidnost pa še naprej narašča, od leta 1985 pa do lani se je povečala za 23 odstotkov. Ali drugače povedano — samo lani so v delovnih organizacijah Gorenja vsake dva dni in pol »pridelali« novega invalida. To pa je gotovo podatek nad katerim se je treba zamisliti. Prav iz tega razloga so problematiko invalidov v Gorenju SOZD uvrstili tudi na dnevni red seje konference Zveze sindikatov Gorenja sozd, ki bo v ponedeljek. 26. septembra, v Titovem Velenju. Delegati bodo na seji ocenili stanje in tudi predlagali samoupravnim in poslovodnim organom ustrezne ukrepe in predloge za razreševanje tega perečega problema. Poleg obravnavane problematike invalidov pa bo sindikat sestavljene organizacije Gorenje med drugim potrebno pozornost namenil tudi obravnavi poročila o poslovanju v prvih šestih mesecih in tudi programu zagotavljanja socialne varnosti delavcev. (mkp) Pobrateni občini Mozirje in Čajetina Več gospodarskega sodelovanja Za prebivalci mozirske občine slavijo svoj praznik tudi delovni ljudje in občani pobratene srbske občine Čajetina z lepih zlatiborskih planot. Na najrazličnejših področjih obe občini sodelujeta že vsa leta, tesnejši gospodarski stiki pa so omejeni tudi z veliko oddaljenostjo. Vsekakor bodo možnosti na tem področju podrobneje opredelili v tem tednu. Prisotnost predstavnikov občine Mozirje te dni ne bo omejena zgolj na udeležbo na slavnostnih prireditvah ob prazniku občine Čajetina pač pa bo predvsem namenjena širši predstavitvi Gornje Savinjske doline s sliko in besedo, s posebnim poudarkom na ponudbi in možnostih gospodarskega sodelovanja. V organizaciji Gorenja Commerce, ki bo predstavilo svoje izdelke, se bodo predstavile tudi delovne organizacije Gorenje-Glin, Gorenje — Mali gospodinjski aparati. Modna konfekcija Elkroj, Smreka, Savinja, Zgornjesavinjska kmetijska zadruga. Obrtno združenje Mozirje in drugi. j. p. Še nekaj o kruhu Včasih so pomembne tudi drobne stvari Včasih so dejali, da sta obutev in obleka dragi, hrana poceni. Toda svet se vrti in pošteno se je zavrtel tudi pri nas, vsaj na področju cenovne politike. Pri nabiranju najnujnejših stvari za gospodinjsko košarico človek kaj hitro ugotovi, da danes hrana predstavlja v družinskem proračunu velik strošek. Sploh ob zadnjih podražitvah kruha in nekaterih drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Zaradi vedno večjega padanja življenjske ravni in vse večjega števila družin na robu eksistenčnega minimuma, je izvršni svet že pred zadnjimi podražitvami določil, da mora biti na prodajnih policah 30 odstotkov osnovnega oziroma črnega kruha. Prav tako naj bi tega imeli le v trgovinah, šolah, vrtcih in bolnišnicah. Pa se držijo odgovorni vsaj teh določil? Tako kot za druge tuat za slednje lahko ugotovimo: kje pa. Najprej tega kot bi ga morale niso »vzele« trgovine z izgovorom, da po njem ni pravega povpraševanja, da občani raje posegajo po drugih, dražjih vrstah. Ker je bil tako poceni, so se »znašli« nekateri kmetovalci, ki so z njim krmili živino. Po julijskih krepkih podražitvah so se "razmere spremenile. Socialnih oziroma delavskih štruc na prodajnih policah v marsikateri trgovini do malice ni več toliko kot bi jih kateri želeli, celo tisti, ki do tega časa ne pridejo ponj v trgovino, ga ne dobe več,.. . čeprav ga v Industrijski pekarni v Titovem Velenju zaposleni spečejo od štiri do pet ton na dan. I Torej, če ne pridemo pravočasno v trgovino, osnovnega, delavskega kruha ne dobimo več. Bolj za šalo kot zares pa smo hoteli vedeti, kakšen kos kruha gostom ponu- dijo v naših restavracijah, hotelu? Svojo radovednost smo najprej potešili v restavraciji Name. Odgovor vodje restavracije je bil: »Socialnega kruha ne dobimo, ker »gre« v trgovine. Pri malici in kosilu kruha ne zaračunavamo posebej, postrežemo pa s pol-belim.« Nato smo zavrteli telefonsko številko hotela Paka in zvedeli; obrok pri malici gostom zapolni kos polbelega kruha, pri zajtrku in kosilu pa beli kos. Tako za enega kot drugega je treba odšteti 300 dinarjev. Poizvedovali smo še naprej. Tokrat smo postavili isto vprašanje — kakšen kos kruha postrežejo gostom — vodji kuhinje restavracije Jezero. »Beli kos« je bil odgovor na drugi strani. »To vrsto dobite pri malici, kosilu in pri jedeh, ki jih posebej naročite.« Naslednja »postaja« je bil Delavski klub. V tem lokalu malic nimajo, ampak pripravijo le jedi po želji gosta. K tem sodi kos polbelega in belega kruha. Stane pa 250 dinarjev. Mislili smo že, da danes ne bomo imeli »sreče« pri iskanju kr- šiteljev. Le še v Tržnico pokličemo in se še zadnjič prepričamo, da lahko osnovne vrste kruha dobimo le v trgovini. Toda, tokrat smo se ušteli. »Pri nas delimo le malice. Pri obrokih pa postrežemo s socialnim, črnim kosom osnovnega živila. Pri tem ga posebej ne zaračunamo. Pri jedeh po naročilu pa stane takšen kos 100 dinarjev.« Tako torej. Čeprav ne poznamo zakulisnih iger, niti nas ne zanimajo preveč poti do zaslužka, komentar najbrž ni potreben. Namesto nas ga pišejo čakajoči v vrsti na osnovno, delavsko štru-co za 380 dinarjev. tp- POD PRHO Cesta Ljubno—Luče — niti nesreča ne bi pomagala! Mnogo je ljudi od vsepovsod, ki poznajo Gornjo Savinjsko dolino, jo občudujejo in se obenem hudujejo nad njo. Pr\ i razlog za vsakega obiskovalca v njenem gornjem delu je zagotovo cesta od Ljubne-ga do Luč. Pred Ljubnim in nad Lučami je cesta še kar znosna, na tem odseku pa milo rečeno — življenjsko nevarna. Njena obnova ni zapisana v nobenem srednje ali dolgoročnem načrtu, zlasti v takšnem, ki bi zagotavljal vsaj začetna sredstva. Teh se bo rabilo veliko, toda kdaj bo to?! Krajani Solčave, Luč, Ljub-nega in vsi, ki Gornjo Savinjsko dolino radi obiskujejo, že desetletje in več opozarjajo na ta odsek, ki poleg vsega Logarsko dolino in kraje nižje nje, dobesedno povezuje s svetom. Rešitev tega problema je žal popolnoma neopredeljena, cesta pa dobesedno iz dneva v dan bolj nevarna. Ozka je in preozka. Tudi srečanje večjega vozila z manjšim je skoraj nemogoče. na posameznih odsekih pa je potrebne sto in več metrov vzvratne vožnje. Recimo avtobusa, polnega potnikov, ni pa treba poudarjati, da je Savinja na mnogih mestih veliko metrov pod cesto, vmes pa strm breg, prepad. Poseben problem je vzdrževanje ceste. Denarne možnosti in zahtevno področje graditeljem pred mnogimi leti najbrž niso dopuščale, da bi zgradili kolikor toliko normalno široko cesto, prilagojeno pomenu in vse večji gostoti prometa. Je takšno »varčevanje« smiselno in pametno? Vsekakor velja, da je ta cesta izredno slabo vzdrževana, bolje rečeno — vzdržujejo jo, ko je že prepozno. Ograje so večinoma lesene in dotrajane in takšne pač ne morejo nuditi niti občutka varnosti. Prej pomenijo pravo nevarnost. Asfaltna prevleka je bolj podobna makadamu. redko krpanje lukenj pa je slab obliž za hude rane. O bankinah je škoda izgubljati besede, poleg tega si vdori in razpoke sledijo eden za drugim. Zamislite si avtobusnega šoferja, ki mora vsak dan nekajkrat prepeljati 50 potnikov in prevzema nase vso odgovornost — zaradi malomarnosti drugih! Ali pa krajana, ki se vsak dan vozi na delo v dolino in nazaj domov, pa turiste, ki bi si tako radi ogledali to prelepo dolino. Mnogo je turistov, ki se že kakšen kilometer za Ljubnim raje obrnejo, še večje takšnih, ki pravijo, da bi se zaradi lepot doline še vrnili, pa se zaradi ceste ne bodo. Občina Mozirje obnove ne zmore v nobenem od prihodnjih dolgoročnih obdobij, kaj pa drugi in njihove lepe besede, s še lepšimi obljubami? j- P- Gospodarstvo občine Mozirje Ob polletju brez izgub Dokončni podatki o gospodarjenju v občini Mozirje v prvi polovici letošnjega leta kažejo, da so v mozirski občini v tem obdobju dobro gospodarili, kar je še posebej pomembno glede na nenehno spreminjanje pogojev gospodarjenja in na zaostrovanje razmer na splošno. Precej kazalcev je nadpovprečnih, nekaj je seveda tudi težav in slabosti, zlasti dosežki pa jih ne zavajajo, saj v naslednjih mesecih pričakujejo še večje težave in poslabšanje uspešnosti. Napore na vseh področjih bo v sedanjem obdobju torej treba še okrepiti. Količinsko se je proizvodnja povečala za 6,6 odstotka, v Sloveniji se je zmanjšala za 4,5 odstotka, predvsem v panogah, ki so prisotne tudi v občini Mozirje. Zal še vedno pada kmetijska proizvodnja, v povprečju za 6,5 odstotka. Obseg zunanje-trgovin-ske menjave se je realno povečal za 53,7 odstotka, delež izvoza na konvertibilno tržišče pa znaša kar 96,4 odstotka. Stopnja pokri- tja uvoza z izvozom je 177 odstotkov. Delež izvoza v celotnem prihodku seje iz lanskih 10, v prvem polletju povečal na 15,6 odstotka. To predvsem kaže na iskanje novih izvoznih poti. posebej še v Gorenju-MGA, Gore-nju-Glin, Elkroju in Kovinar-stvu. Celotni prihodek se je glede na primerjalno obdobje povečal za 188,5 odstotka, dohodek za 174,4, družbene obveznosti iz dohodka za 169,9, akumulacija za 151,6, investicijska potrošnja pa za 185,2 odstotka. Naložbe so bile namenjene predvsem v zamenjavo in posodobitev obstoječe tehnologije. Povprečni mesečni čisti dohodek je bil ob polletju 439.901 dinar, kar je le za 137,4 odstotkov več kot lani. To kaže na spoštovanje zakonskih omejitev, obenem pa na močno zaostajanje za rastjo življenjskih stroškov. Glede na december 1987 se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,5 odstotka. Izgub v polletju ni bilo. Nekateri se za kruh tepejo, drugim pa očitno preseda. *tov. velenje Nov sa|on po^tva Slovenijales V torek je odprl Slovenijales v blagovnici Gorica v Titovem Velenju nov, sodoben, zares okusno in moderno urejen salon pohištva. V njem prodajajo opremo za stanovanja, poslovne prosto- re in za prosti čas (prikolice, šotore, vrtne garniture), vse to pa so obogatili še z bogato in pestro izbiro daril. V salonu vam je na voljo arhitekt, ki vam bo svetoval pri izbiri. Pripravili pa so še številna presenečenja. Med drugim boste lahko v teh dneh izkoristili otvoritveni popust ter brezobrestno posojilo. Pohištvo vam bodo dostavili brezplačno na dom. (mz) 4. stran * nSS CSB NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 22. septembra 1988 Anton Špital iz Gaberk Med najboljšimi orači Letos že 16. zapored so mladi zadružniki Slovenije merili svoje sposobnosti, znanje v oranju, spretnostni vožnji, preizkusili pa so se tudi v teoretičnem delu tekmovanja. Na nedavnem republiškem tekmovanju v Krškem so nastopili le najboljši oziroma tisti, ki so se zelo dobro odrezali na predhodnih regijskih tovrstnih preizkušnjah. Anton Štipal iz Gaberk je na republiškem tekmovanju mladih zadružnikov tokrat nastopil že četrtič. Svojo nalogo je opravil odlično: prvo mesto med posamezniki v spretnostni vožnji, levji delež pa ima tudi pri osvojitvi ekipnega 3. mesta. »O, lahko bi bilo še boljše, če nas ne bi »povozil« čas. Kazenskim točkam se tako nismo mogli izogniti. Sicer pa so se letos na najboljša mesta uvrstili poprečni tekmovalci. S kakovostno opravljenim delom se pravzaprav ni dalo doseči kaj več kot smo mi,« je komentiral sogovornik. Tako kot za druga tudi za slednja tekmovanja velja: pomembno je sodelovati, ne zmagati. »To ni tekmovanje v pravem pomenu besede, ampak bolj srečanje tistih mladih, ki na zemlji kljub tegobam vztrajamo, ki nadaljujemo delo staršev. Na njem se marsikaj dogovorimo, izmenjamo izkušnje. Vsaj takrat si zase najdemo čas.« Anton je član aktiva mladih zadružnikov iz Šoštanja. O njegovem delu nima prav pohvalnih besed. V zadnjem času je dejavnost aktiva nekoliko zamrla zaradi zamenjave generacije. Na vrsti so sedaj mlajši, za katere upa, da bodo tako kot so pridni doma v hlevu, na polju tudi pri uresničevanju njegovih zastavljenih nalogah. Za društveno dejavnost naš sogovornik nima časa na pretek. Obdelati osem hektarjev veliko kmetijo ter dva hektarja najete zemlje kljub strojem, pomoči domačih tako kot je treba ni od muh. Prav tako ne skrbeti za 16 krav. Pri Špitalovih so se namreč že pred leti odločili za mlečno proizvodnjo. Lani so oddali 78 tisoč litrov mleka, letos naj bi ga okrog 80 tisoč. Na vprašanje, kako da je ostal doma na kmetiji, sta njegov prešeren nasmeh in kretnja pokazala, da najbrž že sami vemo, kakšen bo njegov od- Krajevna skupnost Solčava Kamp v najem, elektrarna čez dve Beti O razvojnih načrtih Solčavskega z Logarsko dolino vred je bilo vsega že preveč napisanega, o ponudbah in obljubah v zvezi z gradnjo posameznih pomembnih objektov tudi, na koncu pa je skoraj vse padlo v vodo. Skoraj zato, ker krajevna skupnost Solčava vendarle še ni obupala in želi vsaj dva objekta graditi naprej, zavlekel se bo le čas izgradnje (čas pa je zlato). Najprej gre za že nekaj let »opevani« kamp v Logarski dolini. Veliko je bilo domnevnih nosilcev, zares nobenega. Pustimo to, domačini gradijo naprej, počasi, ker pač hitreje ne morejo. Odločili so se, da nedograjen kamp dajo v najem najboljšemu ponudniku, vendar bi pred tem radi zgradili vsaj še nekaj najnujnejših zadev, kot so sanitarije, vodovod in še kaj. Obljubljeno je nekaj sredstev iz 3. samoprispevka, le nakazati jih bo še treba. Če bodo sredstva pravočasno nakazana, bi ta dela lahko opravili še letos, žal pa zima že grozi. Po današnjih cenah bi za najnujnejše potrebovali še 72 milijonov dinarjev. S tem bi bili dani pogoji za najemno pogodbo. Tudi najemnik bo seveda moral vlagati naprej, zanimanje je precejšnje, možni najemniki čakajo, denarja ni . . . Druga velika naloga je mala elektrarna. Tudi tu je bilo v preteklih letih veliko dogovorov o možnih sovlagateljih, vse brez uspeha. Solčavani danes gradijo sami, odločili so se, da ne bodo več prosjačili vsenaokrog. Sedaj že izdelujejo turbino, nabavili so že precej materiala, opravljajo zemeljska dela, potrebno bo seveda še betoniranje in še marsikaj. Računajo na pomoč elektrikarjev, vseeno pa bosta za elektrarno potrebni še kakšni dve leti'. Ko bo, bo imela moč 80 K.Wh, z njo pa bi krepko izboljšali napetost v Solčavi in okolici, kar v današnjih časih zagotovo ni povsem stranskega pomena. Verjemimo, da jim bo uspelo in da se bo morda le našla pomoč za pospešitev gradnje. j. p. Topolšica Zagorelo v kuhinji bolnišnice Prejšnji četrtek je v prostorih glavne kuhinje bolnišnici. Topolšica 15 minut čez 21. uro izbruhnil požar. Poleg same kuhinje in drugih prostorov za njene potrebe, se v tej stavbi nahaja tudi spominska soba, kinodvorana in jedilnica. Ognjeni zublji so največ škode naredili v hladilnici, komori, garderobah in v prostorih za pripravo zelenjave. Zgorela sta tudi strop in ostrešje. O vzrokih za požar in o škodi v trenutku, ko pišemo še ni natančnih podatkov, vse to bo ocenila posebna komisija. Seveda bi bila škoda veliko večja, če ne bi na kraj požara hitro prispeli gasilci, najprej domači, nato pa še iz Šoštanja in Škal. Njihov trud ni bil zaman, saj so požar hitro omejili in se ni razširil na celotni objekt. Zapisati velja, da v bolnišnici seveda ne bodo brez hrane, saj jim je na pomoč priskočil hotel Vesna. B. Mugerle govor: »Nikoli nisem okusil drugega kosa kruha. Malo poguma, dobre volje, predvsem pa veselje do dela na zemlji. Če pa so tu še uspehi, pač ni razlogov za misel o drugačnem poklicu, čeprav nas v zadnjem času tako tarejo cenovna nesoglasja. Kilogram koruze po 65 tisočakov, liter mleka po 47 tisoč dinarjev. To res ne gre.« V tem času si Anton ne beli toliko glave z mislimi o težavah v kmetijstvu kot s tem, kakšna prihodnost se obeta njemu in njegovi kmetiji, ki jo čaka enaka usoda kot kmetije v nekdanjem Družmirju. Mlad gospodar se nadeja najboljših rešitev. Če bo šlo tudi v prihodnje tako kot doslej, bo povsem srečen in zadovoljen. v Šolski koledar V tem trenutku se naše bistre glave gotovo ne ukvarjajo več z lepimi spomini na brezskrbne počitniške dni. Nimajo niti časa, če želijo biti pri nabiranju znanja čimbolj uspešni. Pa vendarle naj zapišemo, kdaj bodo v šolskem letu 1988/89 "nastopile zimske počitnice in kateri bodo pouka prosti dnevi. Na zaslužene 14 dnevne zimske počitnice bodo učenci osnovnih šol in dijaki Centra srednjih šol iz Titovega Velenja odšli 16. januarja prihodnje leto, v šolske klopi pa se bodo vrnili 27. januarja 1989. Učenci od I. do 7. razreda bodo letošnje šolsko leto sklenili 23. junija, osmošolci pa Teden brez cigarete Včeraj. 21. septembra, se je končala še ena akcija, katero bi lahko označili kot nebodisijelre-ba. Zakaj.' Ker je ena tistih, ki kljub svoji resnosti, opozarjanju na posledice, prizadevanju redkih posameznikov, ne daje že dolga leta prav nobenih rezultatov. Kopica propagandnega materiala. vrsta zanesljivih podatkov kaže na nekaj — da smo še vedno neosveščeni. da nam je kaj malo mar za svoje, kaj šele za sodelavčevo. prijateljevo, . . . zdravje. Teden boja proti kajenju še vedno ostaja zgolj propagandna akcija. Da je to res, kažejo naslednje številke: v letu 1980 je zbolelo za pljučnim rakom 660 tisoč ljudi. Za leto 2000 predvidevajo strokovnjaki že 2 milijona novih bolnikov, za 25 let kasneje J milijone 500 tisoč. Na nedavni svetovni konferenci o pljučnem raku so udeleženci zelo na glas poudarjali, da skoraj ni države. kjer ne bi pljučni rak postal eden od poglavitnih vzrokov smrti, in da bo ob aidsu sodil med najpogostejše bolezni 21. stoletja. Tudi ločnice med razvi- tim in nerazvitim svetom skoraj ni več. Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da ženske krepko »lovijo« moške pri razširjanju te naslade sodobnega časa. Govorili so menda že o pravi epidemiji. Sploh ob dejstvu, da je devetdeset odstotkov pljučnega raka posledica kajenja cigaret. So mar opozarjanja na posledice, vsaj v tednu boja proti kajenju, oh znanih dejstvih odveč? Očitno so. saj drugače ne bi mogli zapisati, da so jugoslovanske tobačne tovarne leta 1985 izdelale 59 milijonov cigaret, in da smo jih kar dve tretjini pokadili doma: da se uvršča naša država po številu pokajenih cigaret na 9. mesto v svetu: da posega po njih vse več mladih na srednjih in celo že na osnovnih šolah. Mar še ti vedno niso spoznali, da cigareta že dolgo ni več vstopnica v svet odraslih, da s pokajeno cigareto ničesar ne rešijo'.' Koliko časa. denarja bo še treba, da bodo uživalci nikotina spoznali, kakšno zlo je kajenje, ki ogroža njihovo zdravje in zdravje najbližjih. Ga mar tako malo cenijo? In zdravljenje obo- lelih zaradi te »naslade«? Tudi to ni poceni! Kaj bi naštevali odstotke tistih. ki so danes stari 35 let, a ne bodo dočakali 65. rojstnega dne. Pa tega. daje umrljivost 10-krat večja pri kadilcih kot pri nekadilcih. pri tistih, ki pokadijo več kot dva zavojčka cigaret tudi od 15- do 20-krat večja. Dokler bo boj proti tej nasladi ostal akcija posameznikov namesto akcija strokovnih služb, družbenih dejavnikov. dokler bo ta boj omejen le na vsakoletni septembrski leden, dokler ne bo postala nova miselnost življenje brez cigarete naša vsakdanja stvarnost, dokler ne bo to zgolj velik biznis, bomo na uspehe zaman čakali. Prepričani smo. da je tudi letošnje govoričenje o posledicah kajenja, izvenelo v prazno tako kot marsikatera razredna ura namenjena tej temi in zaključena z besedami: bodite boljši kol so vaši starši, sorodniki in drugi odrasli. Ne kadile.' Še vedno je namreč preveč tistih, ki so pripravljeni za trenutni užitek dati veliko več kol za lastno zdravje! tap bodo končali šolanje teden dni prej. Za dijake centra se bodo začele letne počitnice od 2. do 23. junija. Pouka prosti dnevi v tem šolskem letu pa naj bi bili 31. oktober, ponedeljek, 28. november 1988 ter petek, 28. april prihodnje leto. Zaradi tega bodo imeli učenci Centra srednjih šol Titovo Velenje pouk dva dni dalj v mesecu juniju, prosto majsko soboto bodo pripravili obrambni dan. Na osnovnih šolah pa bodo prestavili dan pouka iz ponedeljka, 31. oktobra na soboto, 1. oktober, namesto 28. novembra pa bodo morali v šolo v soboto, 5. novembra letos. Odpirajo se vrata za tretje življenjsko obdobje Z jesenjo se bodo znova odprla tudi vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je delovala v občini Velenje zelo uspešno že dve šolski leti. Starejši občani, upokojenci, katerim je namenjena, so jo sprejeli z navdušenjem in mnogi, ki so obiskovali izobraževalne oblike, ali krožke, kakorkoli jih pač že imenujemo, v tem času, že komaj čakajo, da bodo spet začeli z delom. V njihovo življenje je vneslo to nekaj novega, bogatejši so, s tem pa tudi srečnejši. Letos bo možnosti zanje še več, saj razpisuje Univerza za tretje življenjsko obdobje poleg devetih že utečenih izobraževalnih oblik še tri nove. Prijave za vse krožke zbirajo od 26. do 30. septembra na Delavski univerzi v Titovem Velenju, telefon 854-539. In zdaj poglejmo, katere krožke bodo lahko obiskovali starejši občani in kdaj se bodo začeli! Gospodinjski krožek (3. oktober ob 16. uri na Delavski univerzi), zgodovinsko etnološki krožek (4. oktober ob 17. uri knjižnica Velenje), pogovorna angleščina (5. oktober ob 9. uri Delavska univerza Velenje), pogovorna nemščina (5. oktober ob 15.30 Delavska univerza Velenje), pletenje (trije krožki — 4. oktobra ob 17. uri in 5. oktobra ob 17. uri — obakrat Dom za varstvo odraslih, in 3. oktober ob 15.30 vj>rostorih društva upokojencev Šoštanj), slikarstvo — ma-krame (6. oktober ob 17. uri OŠ Miha Pintar Toledo), plesna srečanja (čas in kraj bo objavljen naknadno), foto krožek (11. oktober ob 9. uri Delavska univerza);1 medsebojni odnosi (11. oktober ob 9. uri Delavska univerza) in plavanje (10. oktober ob 9. uri bazen Velenje). (mz) ONESNAŽENOST ZRAKA V času od 29. avgusta do 12. septembra so redno merili onesnaženost zraka na merilnih postajah v Zavodnjah in v Titovem Velenju. Koncentracije žveplovega dioksida so bile v Zavodnjah do 10. septembra precej nižje od maksimalno dopustnih polurnih koncentracij (0,75 Mg). Poglejmo, katere dni pa so bile v Zavodnjah presežene dovoljene koncentracije: ob 12.00 10. 9. 11. 9. 12.9 12.30 10.30 11.00 11.30 12.00 6.30 7.00 7.30 8.00 8.30 9.00 9.30 10.00 1,41 mg/m' 0.86 mg/m3 0,78 mg/m3 0,77 mg/m5 0,82 mg/m1 0,92 mg/m' 1,03 mg/m' 1,06 mg/m3 1,66 mg/m3 1,46 mg/m3 1,01 mg/m3 1,13 mg/m3 2,41 mg/m3 0,80 mg/m' Koncentracije žveplovega dioksida na merilni postaji Titovo Velenje niso presegale dovoljenih višin. V juliju in v začetku avgusta so bile koncentracije nizke zaradi relativno nizke emisije TEŠ in ugodnih vremenskih pogojev. Avgusta so se emisije S02 iz TEŠ povečale, vendar pa so se višje koncentracije tega strupenega plina v zraku pojavile v začetku septembra. Poročili smo pripravili na osnovi podatkov Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja IZ MUZEJA VELENJE Zgodilo se je ZGODILO SE JE 22. SEPTEMBRA ... Leta 1920 je bila na ta dan sreda in odbor »Slovenske dijaške zadruge Praga — Pribram — Brno« je v šoštanjskem hotelu Union pripravil koncert z »bogatim vzporedom«. Glavna atrakcija je bil slovenjgraški »salonski orkester«, kije izvajal »orkestralne točke«, po koncertu pa je bil še ples. Odbor je »glede na blagodejni namen prireditve občinstvu najtopleje priporočal, da podpre prireditev in dijaško zadrugo z obilnim obiskom in darili. Nova doba, I. III., št. 113, Celje 21.9., str. 2; Šoštanjski hotel »Krone« (na levi), se je po I. svetovni preimenoval v hotel Union, medtem ko je današnji hotel Kajuh najprej nosil ime »Hotel Austria«, po letu 1918 pa »Jugoslavija«. Leta 1956 so v nedeljo 22. septembra v Kinu »Svoboda« v Velenju vrteli ameriški film »Smrt prihaja«, v Velenju pa seje še mudila delegacija sovjetskih rudarskih strokovnjakov. Tako kot vsak dan, od začetka septembra dalje, pa so Velenjčani tudi na ta dan množično prišli na udarniško akcijo za regulacijo Pake. Te dni pa so po Velenju krožile zlobne govorice »da bo tržnica v Novem Velenju po dveletni gradnji končno otvorjena 1. oktobra ...« Velenjski rudar, št. 11 in 12. Velenje, 15. IX. in 30. IX. 1956, str. 4 in 1; Leta 1958 Govorice o tržnici iz leta 1956 so bile v resnici zlobne, saj je dve leti kasneje prav 22. septembra Slovenski poročevalec — tedaj osrednji slovenski dnevnik — poročal, da so »te dni« v Velenju in Šoštanju uradno odprli tržna prostora. Tega so bili veseli zlasti v Velenju, saj je bila tu preskrba s sadjem in zelenjavo že nekaj let izjemno slaba. Tržni prostor je bil pred trgovino ERE, ki še danes nosi ime »Tržnica«. Tu so svoje pridelke prodajali predvsem okoliški kmetje iz Šentilja, Bevč in drugod. Hkrati so to bila še leta, ko v Velenju praktično ni bilo večjih trgovin in so Velenjčani za vsak večji nakup morali v Celje — z vlakom ali avtobusom seveda, saj so se v tem letu prvi »fički« šele pojavili. V istem Slovenskem poročevalcu so tudi zapisali, da so »te dni« v Velenju dogradili novo »deset stanovanjsko stolpnico«, ki je bila namenjena občinskim uslužbencem in prosvetnim delavcem. »Stolpnico« — gre za stolpič ob današnji Tomšičevi cesti — je zgradila občina Šoštanj in tako »omilila stanovanjsko stisko za prosvetne delavce«. Danes bi taki zgradbi težko rekli stolpnica, deset novih stanovanj pa bi se prosvetnim delavcem in še komu tudi danes prileglo. Slovenski poročevalec, 1. XIX., št. 224, LJubljana 22. 9. 1958, str. 6. Pripravil: Jože Hudales 22. septembra 1988 * titovo velenje ZA RAZVEDRILO nas cas*stran5 DVIGNJENI ZASTOR 100 Primer Harms Čigav je svel. ali moj ali njihov ali nikogaršnji'.' Ezra Pound Med Pulo po Puli je v velenjsko kinodvorano zajadral »Primer Harms«. Predstavil nam je Daniila Ivanoviča Harmsa, s pravim priimkom Juvačov. Film se je izpel že v prvih kadrih, če ne že kar v uvodnem predstavljanju izdelovalcev umetnine. Tako petnajst do dvajset gledalcev, kolikor jih je prišlo dvorano, gotovo ni dolgo razmišljalo o Primeru Harms. A v isti sapi je treba dodati, da se je avtor lotil zelo težke naloge, kajti oživljanje Daniila Harmsa na filmskem platnu je zelo smelo dejanje. Kdo je bil Daniil Ivanovič Harms? To je bil ruski pesnik rojen leta 1906. Kot deček je doživel oktobrsko revolucijo. Konec dvajsetih in trideseta leta tega stoletja je bil član avantgardne Piše: Peter Rezman pesniške skupine OBER1U, ki jo je vodil Nikolaj Aleksejevič Za-blocki. Njegova najpomembnejša dela so kratke, groteskne miniature pod skupnim naslovom Primeri (Slučai). V slovenščini tega branja skoraj ni mogoče najti. I Eden redkih, če ne edini prevod teh del je pod naslovom Dogod ki izšel v 5. številki mariborskih Dialogov leta 1982. Daniil Harms je bil čuden tič. To je najmanj, kar moremo reči za njega. Poleg tega, da je bil resničen pesnik, se je o njegovem življenju ohranilo še nekaj podrobnosti, ki tudi izpričujejo njegovo nekonvencionalnost. Kamorkoli že je šel, vedno je imel s sabo srebrno kupo. Nikoli ni pil iz drugega kozarca, kot iz tega. Neznancem se je hvalil, da ima brata, visokega oficirja v Lenin- gradu, čeprav to ni bilo res. Za povrh je imel doma stroj, ki ga je izdelal čisto sam. In ta stroj ni služil nobeni stvari. Z njim ni bilo mogoče delati nič! Imel ga je zgolj zato, ker je hotel imeti stroj. Pesnik od glave, do peta, bi rekli. Imel pa je Daniil Harms še eno napako. Revolucija kot takšna, ga ni zanimala. Bil je le prepričan, da bo njemu, kakor tudi drugim avantgardnim umetnikom, nudila odprt prostor za ustvarjanje in umetniško eksperimentiranje. Toda umetniško eksperimentiranje v času zapovedanega socrealizma ni bilo dovoljeno! Ker pa se del in umetnin, ki so posledica človekove ustvarjalnosti, ne da preprosto ukiniti z dekretom, je bilo treba prepričati nastajanje metnin. ki niso podlegale komu-nistično-socrealističnim obrazcem. Umetnost, namenjena delav-cem-proizvajalcem, mora biti udarniška, mobilizatorska! Eksperimentiranja ni treba, saj je že vse znano in zapovedano! Umetniki morajo dihati z delavskim razredom. Nobenih posebnežev ne rabimo. In čemu bo nekomu stroj samo zato, ker si ga želi!? Nenormalno je tudi to. da kdo nosi pri sebi kozarec, ki ga lahko uporablja samo on. Mar smo vsi drugi okuženi? Čudno je, da se kar naprej laže o bratu, visokem oficirju. Nenazadnje pa je čudno tudi to, če kdo piše pesmi! Zdaj moramo- delati in se boriti, da bodo revolucije uspele! Moramo biti enotni!.Zdaj ni čas za ekstra-vagantne posameznike. Zakaj ne bi bili vsi enako oblečeni? Zakaj ne bi vsi enako mislili?! Zakaj nekateri mislijo, da so drugačni? Zakaj jim ta svet ni dober? Kaj morajo kar naprej nekaj eksperimentirati? Komu je potrebna avantgardnost!? Najlepše je tako, kot je. Nočemo sprememb! Mar ne veste, da je treba pustiti neuke ljudi na miru, ker drugače ne bodo pridno delali in se veselili plesnive skor-jice kruha! Kaj nam je treba bi-strenja duha in pronicljivih besed? Nezadovoljneže je treba izolirati od ljudskih množic! Treba jih je zapreti! Da! V zapor z njimi! Svobodni so škodljivi! Če pa še v zaporu ne bodo pozabili na svojo drugačnost, jih pokončajte. Potem bodo znanstveniki izbrskali v njihovih mrtvih možganih košček sluzastega tkiva, v katerem so zbrane vse pregrešne misli. Vse želje po neproduktivnih strojih. Vsa pesniška šara. Vsa drugačnost. In tako je tudi bilo! Daniil Harms je hi I pogubljen v Stalinovih zaporih 2. februarja 1942, star šestintrideset let. Kozerija »Gobarji« na pohodu Moj sosed je vnet gobar. Zadnjih štirinajst dni prihaja domov s polnimi košarami najrazličnejših gob. Zame. ki prisegam samo na tri vrste, je velik strokovnjak. Pa vseeno ne bi pri njih jedla gob. Zadnjič sem ga namreč slišala, kako je nakomu razlagal, da pri dvesto vrstah užitnih gob že skoraj težko zgrešiš. Njegovo ženo pa tudi vidim, kako se po vsakem uspešnem sosedovem gobarjenju vrača s trga s polno košaro gob. Zadnjič sem jo, nisem si mogla kaj, vprašala kako, da jih kupuješ, če jih mož sam nabere? »Ja,« je rekla, »je pa že bolje tako. Smo vsaj vsi zdravi. Mož še sluti ne, da tiste na krožniku niso njegove.« Ampak zadnjič so pa imeli šov. Zaradi gob. Stene so tanke, pa je včasih ne samo zanimivo, ampak tudi dobro, če se kaj sliši. »Pa če ti rečem, da so bile prave,« je tulil mož. To bo še pa napeto, sem si rekla. Dobil jo je, kako zamenjuje tiste zastonj s tistimi drago plačanimi. »Prave so bile! Razumeš? Ti pa v smeti z njimi. Kako si lahko to naredila?« se je drl. Ko zdajle razmiš- i m>Inm i m redni kino Četrtek, 22. 9. in petek, 23. 9. ob 18. in 20. uri SODELUJ ALI UMRI ameriški, triler. Vloga: Roy Scheider. Petek, 23. 9. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 24. in 25. 9. ob 18. in 20. uri SMRTONOSNO POSLANSTVO — ameriški, akcijski. Vloga: Robert Qinti. Ponedeljek, 26. 9. ob 10., 18. in 20. uri OGENJ IN LED - ameriški, komedija. Vloga: John Ea- Torek in sreda, 27. in 28. 9. ob 18. in 20. uri VESOLJSKI BRO-DOLOMC1 — ameriški, znan-stveno-fantastični. Sreda, 28. 9. ob 10. uri VELIKO MESTO — ameriški, kriminalni. nočni kino - v tem tednu bomo predvajali film EMA-NUELA KRALJICA SADOSA - grški, erotski. Predstave bfl«lo: - v četrtek, petek in soboto, 22., 23. in 24. 9. ob 22. uri v REDNEM KINU: — v soboto, 24. 9. ob 20. uri; — v nedeljo, 25. 9. ob 21. uri v ŠMARTNEM OB PAKI. kino dom kulture Četrtek, 22. 9. ob 20. uri OGENJ IN LED — ameriški, komedija. filmsko gledališče V DOMU KULTURE Ponedeljek, 26. 9. ob 20. uri ONA IN NJENI MOŽJE — ameriški, režija: J. Lee Thompson, igrajo: Shirley Mac Laine, Robert Mitchum, Paul Newman, Dean Martin. Izjemno duhovit, izviren, zelo dobro odigran, je film Ona in njeni možje, primer sofisticirane komedije, kakršnih ravno nismo vajeni iz hollywoodske produkcije. Vse, kar je v tem filmu smeš; nega, in tega je zelo veliko, izvira iz intelektualnega, besednega in duhovnega gega in ne iz akcijskega humorja. Zelo dobra režija temelji predvsem na odlični igralski zasedbi. kino šoštanj Sobota, 24. 9. ob 18. uri SODELUJ ALI UMRI - ameriški, triler. Nedelja, 25. 9. ob 18. uri NEDOTAKLJIVI — ameriški, akcijski. Ponedeljek, 26. 9. ob 19.30 uri SMRTONOSNO POSLANSTVO - ameriški, akcijski. Sreda, 28. 9. ob 19.30 uri VELIKO MESTO — ameriški, kriminalni. kino šmartno ob paki Petek, 23. 9. ob 20. uri NEDOTAKLJIVI — ameriški, akcijski. Torek, 27. 9. ob 20. uri — OGENJ IN LED - ameriški, komedija. Ijam o tem se mi zdi, da je takrat tudi nekaj zaropotalo. Tako kot bi s pestjo udaril po mizi. »Pa dve košari jih je bilo,« se je še kar slišalo njega. Žena mu je sicer nekaj prigovarjala nazaj, a tako tiho, da ne morem trditi kaj je pravzaprav bilo. Slutim pa. Potem pa se je naenkrat zadrlo tudi po žensko. »Madona, kako si lahko prepričan, da so bile prave?« je rjovela. »Prepričan sem, razumeš? Tokrat pa res,« je rjovel nazaj. »Poklical sem teto Eriko.« Potem je nastopil trenutek tišine in potem spet žena: »Teto Eriko, ja. Njo, ki še vedno misli, da gobe rastejo na trgu ali vsaj v ETI Kamnik. Tebi pa po telefonu razloži, da so tvoje gobe prave,« je najprej počasi izustila nato pa na hitro še pribila: »Kreten.« »Saj se sploh nisva o tem pogovarjala,« je bilo spet slišati njega. Potem pa tiše, čisto k steni sem že morala stopiti: »Oglasila se je, razumeš?« Potem pa spet dolgo nič, potem pa ona: »Kdaj pa je bila na obisku?« No, tako sem si potem sama rekla. Teta Erika pride na obisk, on pa njej lepo postreže gobe. In ona jih poje. In on jo dvajset ur kasneje pokliče. In ona se oglasi. Nak, res ni lepo, da prisluškuješ sosedom, ampak včasih je to življenjsko pomembno. Jaz napri-mer od takrat, kadar kje samo meni ponudijo gobe, vedno rečem, da jih sploh ne jem. REKEL S/ JE: Vano Gošnik (mimogrede na sprehodu): »Papirji, s katerimi Vekos vedno znova utemeljuje nove podražitve komunalnih storitev, bi skoraj zadoščali za individualno ogrevanje stanovanj « NoMIHMi, ŠTAUUL UBPANJt 5 PUŠK) &L>S6EtW SOSS JE1ES0V ACEfiM MtRlUOPA POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 11 Rešitve »Poletne nagradne križanke 10« pošljite do ponedeljka, 19. septembra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: »Poletna nagradna križanka 10«. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: prva nagrada 5.000 din, druga in tretja nagrada 3.000 din. POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 10 Pravilna rešitev: Msta, kamen, elisa, Ritt, Šanghaj, nedelja, ME, Aaron, anker, praktik, Ina, aar, IK, Cats, RV, klavir, Antej, IM, Ga, Tarn, kramar, nedelo, Ala, Tonin, liter, astrologija, sto, sago, at Nagrajenci: 1. nagrada — 5.000 din: Ajda Lah, Jenkova 17, 63320 Titovo Velenje 2 nagrada — 3.000 din: Rok Debeljak, Šaleška 16, 63320 Titovo Velenje 3. nagrada - 3.000 din: Karli Privšek. Jenkova 15, 63320 Titovo Velenje 2&ODEA V SLIKAH N/Wi-ŠCAN3E HA M0- RAVSU.EM SR.oTokv "SOM MORJU VODNO AM.TlIlK K\11 KP i L AN Tipe Oton mesto na MII3-ZEMSl^M MA:V. HRVA5K\ au«:?^ EmSTEUJ VNETJE WO7E 2. VŠEČNO OSDEIAHO _toUE_ PAVUPA/, POKPAIM DELAN 3E iw YOIN;A 3 SPLAV l tlačansko delo RlSAUI TILM PREVARA UKANA 1PAMS'XA EUKIAVA V MAROKU TRENJE IGfALkA TKAČUJ AM. IGRALKA P.IAC.U K P". LOV IVAN AVSTRI3. SkLADAltLj ARAfekl »EEtc EKONOM. JN01A PISAT£L3I-CAVAŠTE PfUToU D0U-VE N VOJVODIH ZAUUX, *asiav;)e T^OLSK.0 GERv\AN OREL GEsJEFVL tr.EK-hower 3E2ERO ■NATIL1-PlNlt-l TANTAL NlkELJ "ŠLAVltO T\H£C INTtUZ, ^ETLOP,«! -ZAt&K GOLI A KR^IL. FILOZOFIJA irsPEt). VE/vA A\ToR KMIAHKE P, Noč. DELAVEC., m rzbm 3E OCE-r NASE. IME TA nam UKO TARANTC P.A60 MURNlk &IASIL0 iT. _sotimg. PEfan -i. A M piše: ivč kotnik Potešeni v čudovitem vremenu zremo nazaj v globino, kjer je za nami ostala sled, ki jo bomo imenovali Šaleška smer. Ker smo prepričani, da je ostali del naše odprave že na poti v dolino, hitimo za njimi. Sledi vodijo po robu kraterja nekam za rob, kjer se začne me-lišče. Ko drvim po strmem meliš-ču proti Kibo koči, sočustvujem s tistimi, ki tu navzgor rabijo skoraj pet ur. navzdol pa si v desetih minutah. V koči, ki je dobrih tisoč metrov nižje, smo spet normalni. Kupimo si čaja, ker vode tu še ni, a začuda so cene še kar znosne. Za svinčene nahrbtnike si tudi mi najamemo nosače. Sedaj se za trenutek gremo tudi mi turiste. Na Kibo koči nam oskrbnik ne zna prav razložiti koliko Jugoslovanov je že šlo pred nami v dolino. Ker je naš Matei na koči Horombo gremo naprej. Brez nahrbtnikov dobesedno drvimo v dolino, vendar nosačev kljub temu ne dohitevamo. Moramo priznati, da so res dobri.! Ko pa pridemo na Horombo kočo, je Matei sam! Fantje, ki so šli po normalni poti na vrh, so že odšli proti dolini, naše druge skupine pa še ni. Torej so za nami. Malo se čudim, toda v meni ni niti trohice dvoma, da bi bilo lahko kaj narobe. So pač počasnejši, višina in vroče sonce pa tudi delata svoje. Tu se mi že spet'potrjuje dejstvo, da skoraj 6000 metrov visokih enostavnih in nezahtevnih gora ni. Za vsako seje potrebno temeljito pripraviti, tako da pridobiš predvsem na hitrosti, le-ta pa te prej odpelje iz nevarnih območij. V Horombo koči bomo prespali, zjutraj pa gremo naprej v dolino. Ostali fantje gotovo pri- dejo za nami, saj ni nobenega vzroka, da ne bi. Pod večer prideta za nami še Tone in Rok, potem pa še Lojzi. Marjan bo prespal na Kibo koči. Silvo in Franček pa sta toliko zaostala, da bosta najbrž bivakirala in prideta jutri v dolino. Vse je normalno, razumljivo in možno. Zjutraj gre Matei naproti fantom, ki so za nami, da jim bo uredil nosače za nahrbtnike, mi pa gremo naprej proti dolini. Kmalu smo spet v gosti megli iz katere vztrajno rosi in naenkrat o lepem vremenu ni več sledu. V dolino prispemo blatni in mokri, kot da bi prišli iz močvirja. Po kopanju in obilni pojedini kmalu pozabimo na goro. Po radio zvezi, ki deluje med kočami. nam zvečer povedo, da naša še vedno nista dosegla Kibo koče. Hočem našega vodnika, a zveza je slaba in ostanemo v negotovosti. Prepričan pa sem, da če je vest pravilna, potem je nekaj narobe. Veselje v trenutku zamre, začno se ugibanja, negotovost, cel kup vprašanj brez odgovorov. Upam, da so se črnuhi, ki so pri zadnji zvezi smrdeli ne le po dimu, temveč tudi po alkoholu, zmotili. Kljub temu pa se zame začenja ena najbolj blodnih noči v mojem življenju. Mislim, da nihče med nami ne spi. Opice in mačke in ne vem kaj še, ki se ostudno derejo vso noč, pa kot da slutijo nesrečo. Sem mar spet vražjeveren, pa saj se ni moglo kaj zgoditi, posebno pa ne tema dvema, s toliko izkušnjami. Druge gore — novi ciiji VRSTA iNDirJSk. 3ELEHA TOVARNA V MA-P.IBOftU 0TKA ?fia PLUG.U 6. stran ir fl3S C :as OD TU IN TAM titovo velenje -A 22. septembra 1988 PLAVALNI KLUB OBVESTILO! Plavalni klub Velenje vpisuje v šolo plavanja otroke letnika 1980 in mlajše, ki že znajo plavati, vsak dan od 26 — 30. 9. 1988 od 16, —17. ure in sicer na zimskem bazenu v Titovem Velenju. S seboj prinesite kopalke! REK Avtoprevozništvo in servisi p.o. ' Titovo Velenje a?* Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DO APS objavlja prosta dela in naloge AVTOLIČAR Poleg splošnih pogojev določenih v zakonu, mora izpolnjevati še naslednje: - KV-ličar — 2 leti delovnih izkušenj na tem področju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečno poizkusno dobo Kandidati naj pošljejo dokaziia o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: REK — DO APS, Koroška 64. T. Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končani izbiri. Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO sledečih kmetijskih zemljišč: k. o. Lokovica pare. št. 1151/1. 1151/2, 1151/3, 1151/5, 1151/6 in 1151/7' k. o. Gavce pare. št.: 175/2 in 175/3 k. o. Bele vode pare. št.. 666 k. o. Laze pare. št.: 207 in 209 Javna dražba bo dne 11. 10. 1988 v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti. Natančnejši pogoji za izvedbo javne držabe so objavljeni na oglasni deski ERE TOK Kmetijstvo Šoštanj, Skupščine občine Velenje in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. OBVESTILO Društvo modelarjev »MODELAR« Titovo Velenje bo organiziralo TEČAJ ZA IZDELAVO TEKMOVALNIH IN LADIJSKIH MODELOV Prijavijo se lahko učenke in učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole. Prijave s točnim naslovom pošljite na naslov: DM »MODELAR« Titovo Velenje p. p. 73 do 10. oktobra 1988. O pričetku tečaja vas bomo obvestili po pošti. lovnica lobna oprema najnovejše iz gorenja BOROVA kuhinja G175 pa še to Ob nakupu kuhinj GORENJE z gotovino nad 3.000.000 din BREZPLAČNA MONTAŽA in kot posebnost BREZPLAČEN VGRADNI HLADILNIK. Priporočamo se! Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE RR PU angleškega in italijanskega jezika — prevajalec angleškega, italijanskega in pasivno nemškega jezika 2 dč 8 700.000 1 OSNOVNA ŠOLA GUSTAV Š. PU ali profesor MA in Fl — učitelj matematike in fizike X nč 8 720.000 1 OSNOVNA ŠOLA GUSTAV Š. PU ali prof. MA in Fl — učitelj mat. in fiz. (polovični dč) X dč 8 360.000 1 KOMPAN IVO - FINOMEHANIKA biromehanik — biromehanik X dč 8 400.000 1 KOMPAN IVO - FINOMEHANIKA administrativni tehnik — administrativna dela X nč 8 500.000 1 DO INŽENIRING čistilka — čiščenje X dč 8 270.000 1 PURG HENRIK - GRADBENIŠTVO voznik tovornjaka — voznik tovornjaka X nč 8 300.000 1 OBČINA MOZIRJE ELKROJ — KONFEKCIJA avtomehanik — avtomehanik 2 nč 8 1 ELKROJ - KONFEKCIJA konfekcionar ali delavec — konfekcionar (DBP možnost brez poklica priučitve) X nč 8 2 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev I terme topolšica . TERME TOPOLŠICA - HOTEL VESNA I vabi na 11. JESENSKI PLES | v soboto, 24. septembra, ob 20. uri Posebna kuhinjska ponudba: — gobje jedi | — jedi iz divjačine I Zabaval vas bo ansambel NON STOP za staro in mlado | Hkrati vas obveščamo, da bodo plesi spet vsako soboto! | VABLJENI! I RADIO VELENJE # RADIO VELENJE Program Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila lahko naročite na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 23. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Z mikrofonom med vami: 16.45 Nagradna igra: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 25. SEPTEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 1 1.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. SREDA, 28. SEPTEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna sicupnost; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Zabavna glasba. gorenje H?, GORENJE EKO objavlja JAVNO PRODAJO odpisanih osnovnih sredstev: 1. Razna ročna električna orodja, vrtalni stroji, varilni aparati, polnilci akumulatorjev in podobno, primeži, spajkalniki, cevne klešče, verižne klešče in druga sredstva po cenah, navedenih v seznamu, ki je interesentom na voljo pri vratarju. 2. stro|' odvijalna naprava z motorjem 1 kom odvijalna naprava z motorjem 1 kom odvijalna naprava brez motorja 2 kom odvijalna naprava ročna izdelava 2 kom stroj za argonsko varjenje 1 kom — nov stroj za argonsko varjenje 1 kom — star brusilni stroj 1 kom polirni stroj 1 kom ročni baterijski voziček 1 kom točkalnik 1 kom kleščni točkalnik 1 kom brunarica — sejemski eksponat 1 kom knjižni stroj ASCOTA 2 kom ročni rezkalnik 1 kom izklicna cena 200.000,— din 300.000,- din 350.000,- din 50.000.— din 10.000,- din 9.000.000,- din 2.500.000,— din 400.000,— din 500.000,— din 1.500.000,— din 500.000,— din 100.000,— din 4.000.000,— din 10.000,— din 1.500.000,— din Javna prodaja bo v sredo, dne 28. 9. 1988 s pričetkom ob 10. uri v prostorih GORENJE-EKO. Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo uro pred pričetkom prodaje, ki se bo opravila po sistemu »videno-kupljeno«, zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. V prodajni ceni ni upoštevan prometni davek. Za osnovna sredstva pod 2. so dolžni interesenti plačati 10 % varščino od izklicne cene. Vse ostale informacije so interesentom na voljo po telefonu 855-151 int. 214 GORENJE-EKO. nama V NAMINIH VELEBLAGOVNICAH — električno ročno orodje ISKRA Black and Decker ter Varstroj na štiri obroke brez obresti, 1. obrok plačate ob prevzemu blaga — JUTRI demonstracija električnega orodja ISKRA v veleblagovnici NAMA v Titovem Velenju od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Mnogi žele, da se z novo ustavo povsem ustavimo. Bolj kot izgorevamo v boju za napredek, bolj smo premraženi. Odločili smo se za postopne korake v našem razvoju in sedaj vsi lepo postopamo. Kdor je za trdo roko, naj si jo da v mavec. Matija Logar Koledar ČETRTEK, 22. septembra -MAVRICIJ PETEK, 23. septembra — ADAM SOBOTA, 24. septembra - NADA NEDELJA, 25. septembra — UROŠ PONEDELJEK, 26. septembra - DAMJAN TOREK, 27. septembra -ADOLF SREDA, 28. septembra - VEN-ČESLAV MAL! OGLAS! KOTNO SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Telefon 882-270, Šoštanj. ROLETE PLASTIČNE IN LESENE v vseh barvah in izvedbah vgrajujemo in izdelujemo. Telefon 24-296. FIAT 750. dobro ohranjen, obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 858-575. KRAVO, BREJO 3 mesece, prodam. Klančnik, Plešivec, telefon 858-633 KUHINJO Z GOSPODINJSKIMI STROJI UGODNO PRODAM Tele Ton 882-229. NA PONIKVI, PRI ANTONU HRUSTUU, Studence 18, lahko kupite po I. oktobru najnovejše sorte jabolk za ozimnico. Telefon 853-992. PARCELO ZA VIKEND NA PAŠKEM KOZJAKU PRODAM Telefon 721-325. SALONITKO, 40 x 60, malo rabljeno, sedežno garnituro prav tako, malo rabljeno, nov jogi postelj 140 x 200, prodam. Telefon 888-235, popoldan. DVAJSET KUBIČNIH METROV SUHIH BUKOVIH DRV. bojler na solarno in CENTRALNO ogrevanje in mizarski skobeljni stroj prodamo. Telefon 891-138. NOVI EMOCENTRAL 23 prodam 10 % ceneje in nov izmenjevalec 30.000 W prodam. Telefon 853-350. KOMBINIRAN BOJLER. elektrika drva. prodam. Adamič, Lemberg t5. telefon 778-023. LADA NIVA. januar 1988, naprodaj. Informacije 857-584. ZAKONSKI PAR Z ENIM OTRO KOM IŠČE STANOVANJE v Titovem Velenju ali okolici. Šalek 91/55. Sedlarevič. STOLP TENSAI dvojni kasetofon in nov prenosni kasetofon dvojni kasetofon 7()d x 40 V z vgrajenim light show sistemom, prodam. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Drago Trobina, Bračičeva 2 CAMP PRIKOLICO A D RIA 3 + I prodam. Informacije po telefonu 779-216. GOLF, DOBRO VZDRŽEVAN. UGODNO PRODAM Telefon 891-188. OPEL REKORD 1700, v izredno dobrem stanju in še enega — po delih, prodam. Prodam tudi »šlep« prikolico. Informacije po telefonu 855-437, od 14. ure dalje. CENA PO DOGOVORU. Dl ANO 6 LC, letnik 1981. prodam. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure po telefonu 858-928. VIDEORECORDER VHS HQ PRODAM. Telefon 853-312/1458. FIAT UNO 60 S. letnik 1987/VI prodam, ali zamenjam za cenejši avto. Telefon 854-658. ZASTAVA 128. stara 4 leta, garažira-na, prevoženih 24.000 km prodam. Boris Štemberger, Tavčarjeva 4, Titovo Velenje, 853-104. PODKLETENO VRTNO HIŠICO OB JEZERU PRODAM. Informacije po telefonu 853-349 ali 855-558. PLESNI KLUB VELENJE objavlja vpis v PLESNE TEČAJE: — začetni za odrasle — ob ponedeljkih ob 20.30 — izpopolnjevalni za odrasle — ob sredah ob 20.30 — predšolske in šolske otroke — več skupin Vpišete se lahko od 26. septembra dalje v prostorih plesnega kluba v Rdeči vrtnici hotela Paka od 17. do 18.30. Tam dobite tudi vse potrebne informacije. MI£RX DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOLTIE 63330 MOZIRJE, Žekovec KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA MERX - DO RTC GOLTE MOZIRJE objavlja prosta dela in naloge VODENJE GOSTINSTVA DO RTC GOLTE MOZIRJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še. — da imajo končano srednjo gostinsko šolo, — 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — da obvladajo nemški ali angleški jezik, — da predložijo zamisel uresničevanja svojega dela in nalog — ter da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti za izvajanje del in nalog. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Možnost nastopa službe sporazumno. OD v skladu s samoupravnimi akti DO RTC GOLTE MOZIRJE. Prijave z dokumenti (dokazili) poslati na MERX-DO RTC GOLTE MOZIRJE v roku 15 dni po objavi. SLOVENEC, NEKADILEC, IŠČEM STANOVANJE ali garsonjero v Titovem Velenju, ter dodatno popoldansko delo, profil elektro, obvladam skoraj vsa dela. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Poštenost«. PRODAM NOVO ATRIJSKO HIŠO. podkleteno, v Savinjski dolini -Vransko, na izredno lepi sončni legi. Oddaljenost od avtobusne postaje in trga je 500 m. Telefon 063-35-854. po 14. uri. ZELO UGODNO PRODAM ČRNO BELI TELEVIZOR Zlatko Baron. Koroška I, Šoštanj. KRZNENO J AKNO S KAPUCO (volk) št. 40, zelo toplo, prodam 40% ceneje. Telefon 854-0I3. PRALNI STROJ GORENJE, star 4 leta, prodam. Telefon 853-119. DESET TEDNOV STARE MLADICE, smica-pinč, brez rodovnika in Zastavo 101, letnik 1979, prodam. Telefon 855-141. GOLF DIZEL, letnik 1985, prodam. Telefon 857-345. DVA DO TRI TISOČ KG GROZDJA MERLOT PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 065-56-459. Dostavimo tudi na dom! PLF.TILNI STROJ SINGER, DVO-REDNI, ŠIVALNI STROJ Super Sla-vica, moško kolo Senior in plinsko napeljavo za avto poceni prodam. Telefon 857-782. SPALNICO, OTROŠKO posteljico, športni voziček, video opremo — komplet, nujno prodam. Telefon 858-088. RENAULT - 5 TL, letnik 1975. gara-žiran, registriran do avgusta 1989, cena po dogovoru. Telefon 063-857-333. KLARINET VCL 26 V AMAIIA in ra čunalnik Sincler s profesionalno tipkovnico, kasetnikom, in terfeisom in dvema krmilnima policama, prodam. Kličite po telefonu 856-995. Cena po dogovoru. SEDEŽNO GARNITURO, dvosed in dva fotelja, prodam. Vah, Kidričeva 17. Telefon 855-176. PO UGODNI CENI LAHKO KUPITE neškropljena jabolka za ozimnico ali stiskanje pri Ivanu Šusterju. Kavče 45. telefon 888-101. HIŠNI RAČUNALNIK SHARP MZ — 700, s televizorjem, monitorjem, igricami in programi za resno delo prodam. Telefon 858-910. Donoldan. LADO 1500, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 853-239. E MERCATOR ZKZ BLAGOVNICA LJUBNO obvešča cenjene kupce o akcijski prodaji do 10. oktobra 1988 6-mesečno brezobrestno posojilo za nakup: — pohištva — bele tehnike — akustike — koles, mopedov — motornih žag — talnih oblog — toplotnih črpalk in — tekstila Pri gotovinskem plačilu bele tehnike in televizorjev nudimo 20 % popusta. Kupci bodo sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 12. 10. 1988 v Blagovnici na Ljubnem. Se priporočamo! ZAHVALA Medicinski patronažni sestri FANIKI KRBAVAC iz Rečice ob Paki, se prisrčno zahvaljujem za nesebično pomoč med boleznijo moje drage mame Ivanke Steblovnik Žalujoči sin Janko Steblovnik ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Andreja Svetka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki ste nam izrazili sožalje. ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter izkazali spoštovanje. Hvala za nego in požrtvovalnost dr. Zupancu ter osebju Doma za varstvo odraslih. Hvala pevcem, govorniku in duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerke Elza, Ida in Andreja z družinami ter ostali sorodniki. ZAMRZOVALNO OMARO in troseči, raztegljiv v posteljo, prodam. Telefon 856-681. ROLETE, ŽALUZIJE. vertikalne lamelne zavese izdelujemo, monitramo. Telefon 27-225. 27-742. popoldan. SUNBEAM 1600 GL X prodam in VVartburga poceni prodam Telefon 888-217, zvečer. ZIDAN OBJEKT za rejo malih živali prodam. V račun vzamem tudi avtomobil. Telefon 858-758. VRTNO HIŠICO PRODAM Ob je zeru— kunte-kinte. telefon 858-087. Dl ANO. letnik 1978. neregistrirano, prodam. Telefon 857-690. SALON TERASA obvešča obiskovalce da bodo oktobra in novembra usluge dopoldan 20% cenejše. MOTORNO KOLO LAVERDA 500 ŠPORT, nujno, zelo ugodno, prodam. Tel. 858-037 Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: 24. in 25. septembra dr. Dragan Smiljanič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU: Od 23. septembra do 30. septembra je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, telefon: 891-166. DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 22. septembra — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Kočevar Petek, 23. septembra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Grošelj Soboto, 24. septembra in nedeljo, 25. septembra — glavni dežurni dr. Kikec, notranji dežurni dr. Šolar Ponedeljek, 26. septembra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Kočevar gorenje DO GOSPODINJSKI APARATI IN DO GORENJE NOTRANJA OPREMA Na osnovi sklepov DS omenjenih DO se na JAVNI LICITACIJI odprodajo naslednja osnovna sredstva M* Komisijska prodajalna »M4« nudi redno zaposlitev v kmalu odprti poslovni enoti v Šoštanju. Pogoji: splošno tehnično znanje, komunikativnost, izpit B kategorije in veselje za delo s strankami. Pisne prošnje pošljite na naslov: »M4« Zarova 14, 63320 Titovo Velenje. Vse informacije pa dobite po tel. 856-083. Zap št. Naziv kom izklicna cena kom TOZD PPT 1. Naprava za dviganje 70 kg 1 300.000,- 2. Stroj rezilni Maja 1 250.000,— 3. Agregat za varenje 1 350.000- 4. Transporter letvasti 1 200.000 — 5. Stiskalnica ex 250 KN 1 1.000.000,— 6. Stiskalnica ex 60 KN 1 800.000 — 7. Stroj navijalni za trafo 1 300.000,— 8. Stroj navijalni za AVMAN 4 200.000,— 9. Stroj navijalni za AVMAN 200.000,- 10. Stroj navijalni za AVMAN 200.000,— 11. Stroj navijalni za AVMAN 200.000,— 12. Viličar diesel 50 KN LITOSTROJ 1 ' 1.500.000.- TOZD GALVANA 13. Črpalka za odpadne vode DSSS GA 14. Stroj računski 15. Vpisovalec podatkov MDS—637 16. Termoakumulativna peč 2,4 kW 17. Točkalnik 110 kWA 18. Stroj za brizg plastike 19. Stroj računski 20. Razmnoževalni stroj BANDA 21. Grelec toplovodni 22. Multimeter digitalni PM 23. Voltmeter 24. Voltmeter 25. Voltmeter cevni 26. Deska risalna REISS 27. Deska risalna ISIS 28. Stroj lupilni za krompir 29. Pult hladilni (salatieta) 30. Črpalka vodna VC 253 31. Aparat za kuh. kave »CIMBALLI« 32. Stroj za čiščenje in pol. pribora 33. Centrala telefonska El 34. Aparat posredovalni tel. centrale 35. Usmernik baterijski tel. centrale 36. Aparat za sladoled »GALATI« 37. Aparat za hot-dog E 38. Kor. pomivalno dvodelno 39. Štedilnik elek. 8/2 IGO 40. Štedilnik elek. plin 4/1 IGO 41. Štedilnik elek. komb 4/1 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI DO NOTRANJA OPREMA 1.720.000,- 40.000,-1.000.000,-30.000,-550.000,-800.000,-10.000 -30.000 -150.000,-30.000,-20.000,-30.000,-15.000,-100.000-80.000-40.000,-750.000. 30.000,-400.000,-1.200.000,-550.000-30.000-50.000,-500.000,-60.000,-125.000 -370.000. 250.000 500.000. 42. Centrala telefonska PABX 1 200.000,— Licitacija bo 24. 9. 1988 v banketni sobi TOZD Gostinska enota v DO Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Titovo Velenje s pričetkom ob 8. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% polog od izklicne cene. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5 izvod virmana) in pooblastilo DO. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Cecilije Kovač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili do zadn jega doma. Naša srca so potrta, toda stisk roke prijatelja, soseda, sodelavca in znanca ti v teh trenutkih pomeni veliko. HVALA! Žalujoči: sinova Stane in Rafko, hčerki Danica in Martina z družinami ter žalujoči vsi ostali njeni. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da ni več med nami naše drage mame, stare mame in tašče Angele Remenih rojene Lukner, iz Gavc 49 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste v času zdravljenja ter najhujšega sočustvovali z nami in s toliko cvetja zasuli njen mnogo prerani grob. Prisrčna hvala gospodoma duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma, ki sta z lepimi besedami slovesa počastila njen spomin ter pevcem za odpete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Gledališki in koncertni abonma v sezoni 88/89 Kulturni center Ivan Napotnik Velenje v sezoni 1988/89 vpisuje ^gledališki (modri) in koncertni (rdeči) abonma. Redna cena za gledališki abonma znaša 60 tisoč dinarjev (z možnostjo obročnega odplačevanja 72 tisoč), za koncertni abonma pa je redna cena 70 tisoč dinarjev (obročno odplačevanje 84 tisoč dinarjev). Če se odločite za katerega od obeh abonmajev imate seveda nekaj prednosti, med drugim stalni sedež v dvorani doma kulture oziroma glasbene šole, redno vas bodo na dom obveščali o abonmajskih in drugih prireditvah, seveda pa ni zanemarljiva tudi možnost plačila v treh obrokih (prvi ob vpisu, zadnji najkasneje do 31. januarja). Šolska mladina, učenci in študentje imajo tako na redne abonmajske cene kot tudi na vstopnice v prosti prodaji 50-odstotni popust, za organiziran nakup najmanj dvajsetih abonmajev ali nakup vstopnic v prosti prodaji pa priznajo 20 % popust, s tem, da je potrebno celoten znesek poravnati ob vpisu ali nakupu vstopnic. Vpisovanje abonmajev za sezono 1988/89 bodo v Kulturnem centru Ivan Napotnik pričeli jutri, 23. septembra, in bo trajalo do petka, 7. oktobra. Potekalo bo v pisarni organizatorja v domu kulture v Titovem Velenju (soba št. 53 a). Vsak dan med 9. in 15. uro pa lahko tudi pokličete po telefonu 854-747. Abonmajske predstave se bodo pričele v oktobru, vedno ob 19.30 REPERTOAR GLEDALIŠKEGA ABONMAJA — MODRI: Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor in režiji Vinka Moderndorferja: Gregor Strniša: Ljudožerci — Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v režiji Mileta Koruna; Lope de Vega: Prebrisano dekle Mestno gledališče ljubljansko, režija Vito Taufer: Bertolt Brecht: Opera za tri groše v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje in režiji Vinka Moderndorferja: israel Horovitz: Vrsta, slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana, režija Barbara Hieng; Neil Simon: V tvojem ali mojem stanovanju? »Teatar u gostima« Zagreb, režija Maja Freundlich; Jean Genet: Balkon - Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, režija Janez Pipan; Peter Turrini: Ta najbolj nori dan v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki in režiji Bogomira Verasa. REPERTOAR KONCERTNEGA ABONMAJA — RDEČI: Dimitris SGOUROS, klavir, Grčija; Maria lsabel SIEVVERS, kitara, Argentina: Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE; Liana 1SAKADZE, violina. Sovjetska zveza; Mešani pevski zbor CONSORTIUM MUS1CUM Ljubljana (dirigent Mirko Cuderman); LITVANSKI KOMORNI ORKESTER. Sovjetska zveza; Irena GRAFEN-AUER, flavta, Michel Grandt, klavir; in Slovensko narodno gledališče Maribor — Opera, z opero Bedficha Smetane: PRODANA NEVESTA, dirigent Boris Švara ali Samo Hubad. O obeh razpisanih abonmajih, rdečem in modrem, za sezono 1988/89 vas bomo še podrobneje seznanili v prihodnji številki Našega časa. Avto-moto turing klub Rally »Gorenje« 15. oktobra Na pretekli skupčini avto-moto turing kluba Titovo Velenje so člani ugotovili, da so lahko zadovoljni z opravljenim delom. Res je, da niso opravili vseh zastavljenih nalog. Razlog je preprost — ni bilo dovolj denarja, vse kar so storili, pa je od slehernega člana terjalo maksimalno angažiranost. Najbolj ponosni so na izvedbo dveh dobro organiziranih rallyjev. Prvi je bil rally za državno prvenstvo, drugi pa turistični rally v spomin na NOB. Rezultati, ki so jih člani AMTK Velenje dosegali na tekmovanjih, so seveda odraz finančnih možnosti, saj je avto-moto šport zelo drag. Člani kluba se razumljivo niso ukvarjali samo s Športom, temveč so aktivno sodelovali pri vseh vzgojnih in preventivnih akcijah na področju prometa. Letos so pričeli izvajati nove naloge, ki so si jih zadali na zadnji skupščini. To so tehnični pregledi koles na osnovnih šolah in praktični izpiti za kolesarje. Vse te naloge so opravili v sodelovanju z drugimi odgovornimi za varnost v cestnem prometu. Tudi na športnem področju jih čaka veliko dela. Ob organizaciji turističnega rallyja ob dnevu borca se velja vprašati naslednje: zakaj je za ta rally tako malo zanimanja. saj na cesti vsak dan srečujemo veliko »dirkačev«, ki bi se lahko izkazali na omenjenem tekmovanju. Pride jih samo okrog 20. Za posebno priznanje si člani kluba štejejo sodelovanje na rallyju Saturnus, saj jim je AMZS letos že tretjič zaupala organizacijo dveh hitrostnih preizkušenj, na katerih so si obenem nabrali veliko organizacijskih izkušenj. Zaupano nalogo so tudi letos dobro opravili. Pred njimi je še ena zahtevna naloga in sicer rally za državno prvenstvo, ki se bo letos imenoval »Rally Gorenje«, saj bo ta delovna organizacija generalni pokrovitelj tekmovanja. Priprave na to prireditev, ki pritegne vsako leto veliko ljubiteljev tega športa, tečejo že od pomladi naprej. Za organizatorja je izvedba 5. po vrsti rallyja, ki bo v soboto, 15. oktobra, še posebej pomembna. saj se bo prav na njem odločalo o krajih prihodnjih republiških in državnih prvenstev. Pričakujejo, da bo letos udeležba močna, kot še nikoli doslej. Sodelovali naj bi vsi, ki karkoli pomenijo v tem športu, seveda z avtomobili Lancia, BMW, Mazda, Renault in drugi, pa tudi Jugov ne bo manjkalo. Novost tokratnega tekmovanja je še ena hitrostna preizkušnja, kar pomeni dodatno privlačnost. Zbrali so skoraj že vsa potrebna soglasja in odločbe za izvedbo tekmovanja, natisnjeni so pravilniki, startne številke, nalepke in ostali materiali. Pravkar potekajo aktivnosti pri iskanju finančnih sredstev, pokroviteljev in sodelavcev, ki bi —fc>i I ■ pripravljeni pomagati pri izvedbi »Rallyja Gorenje«. B. Mugerle Lani se je že na startu zbralo veliko število gledalcev, zato upajo, da jih bo letos vsaj toliko Komaj skrpali ekipo Nič novega ne bomo povedali, če zapišemo, da tudi v nogometu štejejo le zadetko. Ne glede na to pa se v velenjskem Rudarju s tem (za zdaj) ne morejo in ne smejo tolažiti. V nedeljo so namreč na igrišču ob jezeru gostili novinca v ligi, ekipo Partizan Hmezad iz Žalca, ki je prijetno presenetila z igro ne le približno 150 gledalcev, ampak tudi svojega nasprotnika. Gostje so bili tričetrt srečanja veliko boljši. V 72. minuti pa so na svojo nesrečo prejeli zadetek. Mladi Vauh je namreč lepo »(poiskal)« Boškoviča, ki je z natančno odmerjeno žogo zagotovil obe točki svoji ekipi in malce potolažil do tedaj razočarane gledalce. Do tega trenutka so bili Zalčani napadalnejši in z malo več sreče bi bili lahko vodili z najmanj tremi zadetki. Vendar so njihove žoge nekajkrat za las letele mimo okvirja vrat, oziroma je domača mreža ostala nedotaknjena po zaslugi odličnega vratarja Cvijetkoviča, ki je branil namesto poškodovanega Hrasta. Domači pa do gola niso imeli nobene resne priložnosti. Ta pirova zmaga trenerja vsekakor ne sme zaslepiti. V Rudarju se morajo zamisliti nad igro. Očitno je, da v klubu nekaj škriplje, da so skrhani tudi odnosi med nekaterimi igralci ali pa so vsaj bili po hudem porazu v prejšnjem kolu doma z Vozili. Dva ali trije med tednom niso trenirali zaradi tega, in ker so nekateri bili na maturantskem izletu, je celo kazalo, da trener proti Žalčanom sploh ne bo mogel sestaviti ekipe. No, pa se je naposled vsaj na zunaj srečno(?) končalo. Toda nogometna javnost vseeno pričakuje. da bodo čimprej odpravili nedisciplino, in da bo to opazno na igrišču. (VOS) Oboji (ne)zadovoljni Na nedeljskem srečanju v Mozirju so igralci obeh moštev lepo občutili kaj je športna (ne)sreča. Gostje zato, ker so jim domači obrambni igralci že v 5. minuti podarili zadetek in so se v zadnjih trenutkih srečanja še veselili obeh točk, domači pa zato, ker so vso srečanje napadali, si ustvarili veliko priložnosti, točko pa so si zagotovili v zadnjih sekundah. Oboji so se po sodnikovem žvižgu metali po tleh. Gost- je zaradi jeze in razočaranja, domači zaradi veselja. Pravici je bilo vendarle zadoščeno. Nogometaši Izole so se predstavili kot bolj izkušena, tehnično in taktično podkovana ekipa. domačini pa so vse nadomestili z borbeno in požrtvovalno ekipo od prve in zadnje sekunde. To je njihova nova odlika in v nedeljo se je to najlepše pokazalo. Ob »podarjenem« zadetku si gostje, kljub premoči na sredini Na vrhu lestvice Nogometaši ERE Šmartnega so se tudi tokrat izkazali, saj so v Lendavi premagali tradicionalno neugodno Nafto s 4:2. Z igro v prvem polčasu niso navdušili, kar so izkoristili domačini in povedli z 2:1. V nadaljevanju srečanja so Šmarčani zaigrali agresiv-neje, si ustvarili izrazito terensko premoč in s tremi lepimi zadetki zapečatili usodo gostiteljev. Pri- ložnosti so izkoristili Korber dvakrat ter Oblak in Rudnik. Skupaj z Dravinjo so sedaj s sedmimi točkami na vrhu lestvice, v nedeljo pa se bodo doma v der-biju kola pomerili s Pekrami, ki si z dvema točkama manj delijo tretje mesto. Seveda si nogometaši ERE Šmartnega želijo še večje podpore zvestih navijačev. K. N. Uspešno prebili led Rokometaši Šoštanja so se bali uvodnega srečanja v novi prvenstveni sezoni proti dobri ekipi iz Ajdovščine. Ta bojazen se je odražala tudi na začetku srečanja, saj so igrali precej živčno, gotovo tudi zato, ker želijo letos osvojiti naslov prvaka in bi bil seveda vsak spodrsljaj doma lahko usoden. Spoštovanje nasprotnika je bilo upravičeno, saj so gostje zaigrali dobro in igralci Šoštanja so se morali za zmago zelo potruditi. Na trenutke so zaigrali resnično odlično in z nekaterimi akcijami navdušili gledalce. Vodili so od prve do zadnje minute, si ob prvem polčasu priigrali štiri zadetke prednosti, to razliko pa nato očuvali do konca. V naslednjem kolu se bodo v gosteh sestali z ekipo Inlesa. Karate — Novi velenjski mojstri V Umagu vsako leto prirejajo mednarodni seminar o karateju in obenem pripravijo tekmovanje za pokal Istre. Velenjski ka-rateist Todorovič je letos ponovil uspeh z lanskega tekmovanja in osvojil tretje mesto. Prav tako je velenjski klub v Umagu pridobil tri nove mojstre karate športa. Pred zvezno komisijo so izpite uspešno opravili Kavzar, Čuluk in Požegič. Karate klub Velenje pripravlja vpis za začetnike, ki bo po 19. in 20. septembru, še 26. in 27. tega meseca od 19. do 20. ure v avli osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda. Sestanek za starejše člane in pionirsko šolo bo v istih prostorih 27. septembra ob 19. uri. P. Dovšak Košarka — Kadeti Elektre se neporazeni Z novim šolskim letom se nadaljuje tudi tekmovanje v medobčinskih košarkarskih ligah za kadete in mladince. Kadeti Elektre doslej še niso izgubili. Zmagali so že sedmič zapored in se z vsemi možnimi točkami že uvrstili v četrtfinalno skupino v tekmovanju za republiškega prvaka. Rezultati jesenskega dela: Elektra:Prebold 150:35, Slovenj Gradec:Elektra 28:108, zadnjo soboto pa so z 20:0 dobili tekmo s Polzelo, ker gostje iz neznanih razlogov niso prišli na tekmo. Kadeti so uspešni tudi v skupini mladincev. Čeprav so njihovi nasprotniki dve leti starejši, so v nedeljo v Litiji domačo ekipo premagali s 57:36, povedati pa velja, da je ves čas tekme deževalo. S tem so dosegli četrto zmago, ki jih uvršča na solidno tretje mesto. Strelci: Gregorič 15, Jevš-nik 12, Podpečan 12, Hudournik 8 in Bogataj 7. Ivan Kramperšek Invalidski šport Športniki Dl Velenje so začeli z drugim delom občinskih prvenstev. Tako so prvi zaključili redno letno občinsko prvenstvo invalidi — ribiči. Skupno je sodelovalo 18 ribičev. V skupni uvrstitvi je bil najboljši Lenart Vin-cek. Drugi je bil Silvo Koželjnik in tretji Jože Hribernik. Med ženskami je vztrajala le Anica Skala, ki je kot najboljša invalidka celo v konkurenci moških zasedla solidno šesto mesto. Tako so ribiči zaključili tekmovalno sezono, ki pa letos ni bila uspešna, ko so sicer na regijskem prvenstvu osvojili prvo mesto, a se na izredno slabo organi- ziranem republiškem prvenstvu na Bledu sploh niso uvrstili, ko začuda ribe naših štirih tekmovalcev sploh niso spoštovale oziroma se našim niso pustile ujeti! Sicer pa pri aktivni komisiji za rekreacijo in šport vseh invalidov. v občini Velenje pripravljajo novo rekreacijsko akcijo, ki sojo označili kot »bicikl-raly za invalide«. Prireditev je v okviru občinskega praznika — start bo v nedeljo, dne 2. oktobra ob 15.30 pri bivši stavbi »Pepelhaus«. Nastopili bodo tudi vozičkarji. Organizatorji vabimo prav vse invalide, zlasti pa ženske in mlade, da pokažejo, da znajo voziti dvo-kolesa. To namreč ne bo dirka in zato niti ni važno s kakšnim dvo-kolesom se bo kdo vozil. Vsak pa bo dobil spominsko medaljo! — tri h igrišča, v 1. polčasu niso ustvarili niti ene priložnosti, domači pa vsaj dve. Žal Hren tokrat ni bil pri strelu, tudi v nadaljevanju ne saj bi bil potek srečanja zagotovo drugačen. V drugem polčasu se je igra razživela, bila na trenutke ostra, več priložnosti pa so imeli domači. Dobesedno zadnjo je izkoristil v zadnjih trenutkih Remic z zadetkom, kakršnega v Mozirju že dolgo niso videli. V nedeljo bodo nogometaši Elkroja gostovali pri ekipi Medvod, ki je na zadnjem mestu in je prvo točko osvojila v zadnjem kolu v Celju. j. p. Nogomet RudanHmezad Partizan 1:0 TITOVO VELENJE - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 200, sodnik Barlič iz Blagovice. STRELEC: 1:0 - Boškovič (72). RUDAR: Cvijetkovič, Jalušič, Raukovič, Doler, Oblak, Cvikl, Brdžanovič, Javornik (Mišetič), Goršek, Boškovič in Vauh. Elkroj:lzola 1:1 MOZJRJE — Igrišče Elkroja, gledalcev 600, sodnik Karmel iz Maribora. STRELCA: 0:1 — Mujanovič (5), 1:1 Remic (90). ELKROJ. Janko, Knez, Tratnik, Remic. Božičevič, Forštner (Bolko), Ilič, Hren, Grobelšek, janežič in Pranjič. Rokomet Šoštanj: Ajdovščina 20:16 TITOVO VELENJE — RDEČA DVORANA, gledalcev 200. Sodnika: Rakovec (Golnik). Hu-inar (Kranj) Šoštanj: Gradišnik, Čater, Žol-ger, Ramšak 1, Sagadin 2, Vogler 9, Plaskan 5, Požun 2, Blagotin-šek, Lesjak, Vrečar 1, Radšel. * ■ "tis 'VV® t "teK^ it: ™||! Na srečo nobena žoga ni zašla v Rudarjevo mrežo Smučarski skoki — Prvenstvo za pionirje Na sobotnem republiškem prvenstvu v smučarskih skokih za pionirje A in starejše pionirje v Mislinji je pri pionirjih A slavil Špegelj pred Kaligarom, četrti, peti in šesti pa so bil Iršič, Lipičnik in Zupane. Pri starejših pionirjih sta šesto in osmo mesto osvojila Kanduti in Boštjan Red-nak. Na soboto so se za naslov republiškega prvaka pomerili tudi pionirji v kategoriji C. Zmagal je Luka Ograjenšek z novim rekordom skakalnice, drugi je bi/ Miklavžina in peti Juvan z Ljubne-ga ob Savinji. Na nedeljskem prvenstvu štajerskokoroške regije za pionirje C v Titovem Velenju je zmagal Luka Ograjenšek, tretji je bil Juvan z Ljubnega, četrti, peti in šesti pa Žunič, Zorko in Hriberšek iz Titovega Velenja. Smola Zbičajnika V Kraljevu je bila na motodro-mu Beranovac četrta dirka motoristov za državno prvenstvo. V razredu DO 175 ccm je nastopil tudi član AMTK Titovo Velenje Roman Zbičajnik; na uradnih treningih v soboto je dosegel odlično drugo mesto in s tem startno pozicijo v prvi vrsti, kar je obetalo dobro uvrstitev na nedeljski dirki. V nedeljo se je Zbičajniku po slabem startu z dobro vožnjo uspelo prebiti na drugo mesto. V petem krogu pa je v borbi za vrh zdrsnil in padel. Ob lažjih poškodbah in razbitem motorju je tako šla po vodi tudi solidna uvrstitev. Ob tem pa velja dodati, da je dobro prestala test tudi VE-PLAS-OVA »NOLANKA«. Čelada je odlično amortizirala udarec glave ob asfalt pri veliki hi- trosti in s tem obvarovala glavo in vrat od morebitnih poškodb. R. M. Radio Velenje Lestvica PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA GD 18.00-19.00 NA RADIU VELENJE 1. Girl you know it's true — Milli Vanilli 2. The only way is up — Yazz 3. In nin alu — Ofra Haza 4. Gimme five — Jovanotti 5. Gimme hope Joanna — Eddy Grant 6. The locomotion — Kylie Minogue 7. Ola — ola — ola — Mr. Crambo 8. Don't make me wait — Bomb the bass 9. Push it — Salt'n Pepa 10. You came — Kim VVilde Moj predlog Moj naslov