Leto VII. štev. 188. Ro#tnin« plačana v gotovini. V Krškem, v nedeljo 30. decembra 1923. Posamezna štev. 1 Din. Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan. Uredniltvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. St. 11.959. Stane mesečno 20]Dln, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D. Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poStn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik V., štev. 51. 'J T l'\ O IJT f Ml Glasilo Kmetsko-delavske zveze Četrtkova številka »Napreja« Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din Vsem organizacijam SSJ in KDZ. (Naš kongres.) Po sklepa pokrajinskega odbora SSJ in KDZ dne 24. novembra 1923. sklicujemo XV. redni (pokrajinski) strankin zbor, ki se bo vršil 2. in 3. februarja 1924. v dvorani .Delavskega doma" v Trbovljah. Začasni spored razpravljanja: 1. Otvoritev zbora. 2. Verifikacija mandatov. 3. Volitev predsedstva. 4. Poročilo pokrajinskega odbora: a) tajniško poročilo, bj obračun za 1. 1923., cj proračun za L 1924. 5. Internacionala. 6. Poročilo kontrole, odobritev obračuna in proračuna. 7. Razprava o predlogu pokrajinskega odbora, naj se konstituira naša pokrajinska organizacija SSJ in KDZ kot vpisana zadruga z omejenim poroštvom, in o predlogih, ki so s tem v zvezi. (Debate o 4.. 5., 6. in 7. točki se križajo.] 8. Za hitrejše in doslednejše izobraževanje proletariata (edina zaščita delavstva!] s posebnim ozirom na a] osemurni delavnik, bj agrarno reformo, cj občinsko politiko. 9. Volitev pokrajinskega vodstva in kontrole. 10. Poročilo o nagradnih tekmah: a) kateri je najnevarnejši sovražnik delavstva ? b) zbiranje novih naročnikov. Določitev in izplačevanje nagrad k obema tekmama. 11. Razno. Eventualni predlogi posameznih organizacij morajo biti poslani pokrajinskemu tajništvu (na naslov: .Naprej* v Krškem] najpozneje do 19. januarja 1924. Pravica udeležbe (§ 26. organizacijskega pravilnika]: Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje tri mesece pred dnevom sklicanja ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov po enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo. 30 ali več članov pa šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju pov* prečnega števila članov zadnjih treh mesecev. Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik. Razen § 26., ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe organizacijskega pravilnika, posebno pa na §§ 24. do 32. Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolžnost udeležbe imajo tudi vsi člani načelstva, pokrajinskega odbora in kontrole. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico razen v zadevah njihovega lastnega delovanja. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvoljenih delegatov ter njihovih namestniikov najpozneje do 20. jan. 1924. pokrajinskemu tajništvu v Krškem, da dobe pravočasno delegatske izkaznice. Gostje, ki se priglasijo pokrajinskemu tajništvu do 20. jan., bodo imeli zagotovljen sedež. Drugi dobe izkaznice za goste na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor. V Krškem, dne 29. dec. 1923. Načelstvo SSJ in KDZ. Nekaj novoletnih inseratov je moralo zaradi pomanjkanja prostora izostati, posebno iz Trbovelj in Mežice. Upamo, da ne bo škode, ker bo prihodnja številka od Novega leta prav tako za 2 dni oddaljena, Kakor ta. ■ ■■■■■ — 1 — " i >■ i ni 1 Kameleonska morala. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos naše po* božno slovensko ljudstvo ob Novem letu sklepalo trdne sklepe, da se bo poboljšalo, da bo odslej vse drugače. Pomagalo pa bo vse to skupaj prav toliko, kolikor pomagajo tercialki njene spovedi: ko pride od spovedi nazaj, je ista grešnica, kakor je bila prej, !e za en greh ima še več na grbi, za tega namreč, da se je pri spovedi delala norca iz Boga, iz svoje Vesti, iz večne Resnice! Najsi ima kdo kakršnokoli predstavo o Bogu, nihče si ne upa tajiti, da je lastna Vest tisto božje razodetje, ki je vse&i najbolj razumljivo in dostopno. Iz tega Boga. iz svoje Vesti se norca dela tercialka, ko pride od spovedi, pa zopet enako opravlj» in obrekuje, kakor prej. In to je greh proti duhu, ki ne bo in ne more biti odpuščen. Seveda med vestjo in vestjo je razloček! Pes vidi klobaso, pa jo sne. Prav ničesar mu ne očita njegova vest. Civiliziran pes ima pa tudi vest! Čim večkrat je bil zaradi tatvine tepen, tem več vesti ima. Neumen človek nima nič vesti, pameten jo ima tem več, čim pametnejši je. Pamet pomeni v prvotnem pomenu spomin; kdor se spominja, kako je bilo takrat in takrat, ko je bil tepen, ta ne bo delal več tako, kakor je takrat. Tudi vest ima svojo razlago: kdor ne ve, nima vesti Kdor pa to, kar ve, zopet sproti pozabi, temu vse izkušnje nič ne pomagajo, ne spominja se jih, ne pamti, nima pameti. Kdor ima vest in torej ve. kaj je prav in kaj ne, pa si ne zna pomagati takrat, kadar se v njegovi vesti srečata dve nasprotujoči si vesti, ali pa še več vse križem se pobijajočih vesti, ta ima sicer vest pametnega psa, nima pa zavesti, ki jo je treba človeku. Kakor pes se ogne eni palici, zato da dobi z drugo. Zavesti vsestranske zavednosti bo treba našemu proletariatu, če bo hotel zmagati. Kaj pomaga, če je tlaka na papirju odpravljena ? Ali ni bil nekdanji grajščak boljši gospodar nego so sedanje banke? Kmet mora postati zaveden, drugače bo tlačanil še dolga stoletja! Kaj pomaga, če se je delavstvo začelo zavedati. da je v slogi moč — če pa vso moč svoje sloge daje v roke bančnim ravnateljem? Včasih se je pripetilo, da je zavladal kak pameten grajščak, ki je tudi kmetu dal živeti, banka pa ne bo imela nikdar nobena toliko „srca", banka ima samo profit na mislih. Ko so dobili naši predniki toliko svobode, da so se smeli izseljevati in iskati si po svetu drugega gospodarja, si je marsikdo pomagal n. p. v Ameriki. Pa tudi to je minulo. Gospodarji v starem in novem svetu so se dogovorili in potom bank zaslužijo s tvojimi žulji popolnoma enako, če jim tlačaniš tu ali tam. Še rajši vidijo, da se seliš, ker si moraš za selitvene stroške od ust utrgovati in to, kar si si utrgal, dobe zopet oni v roke! Saj veš, koliko velja dandanes vozni listek za Ameriko — samo tega ne veš. da je krvavi profit baš na tistem največji. S takimi profiti rastejo gospodarjem mošnjički tako lepo, da še svojim hlapcem privoščijo par milijončkov, če jim pridno skupaj gonijo nezavedne backe. Nekdanji železničar Simon Kmetec si je s prodajanjem voznih listkov za Ameriko napravil lepe milijone, tako, da mu danes ni treba več razrednega boja. zdaj dela za »socializem” samo še v Konsumnem društvu za Slov., v upravnem svetu Blasnikove tiskarne in še nekih drugih upravnih svetih. Kakšno je to delo, pa vedo naši čitatelji prav dobro, ni treba, da zopet ponavljamo. Ni pomoči — tlaka ostane dokler ostanejo tlačani. Tlačani ostanejo, dokler ne bo zavednosti. Zavednosti ne bo, doler ne bo zavesti in vesti. Vest pa lahko pišemo z veliko začetnico, kajti, Vest je Bog, in pobožen v pravem pomenu besede je samo tisti, ki posluša svojo vest in dele kar je prav, ne pa tisti, ki hodi k spovedi Boga goljufat in brez zavesti tuje molitve brbrat, namesto da bi lastne misliL Čim bolj svet napreduje, tem več je treba vedeti, da se more človekova vest imenovati zavedna. V revolucionarni dobi se razmere človeške družbe tako hitro izpreminjajo. da je res težko slediti jim, posebno če človek nima časa ali pa če mu povrhu še tudi izobrazbe manjka. Zato se ni čuditi, če je sedanja revolucionarna doba »odprla oči* marsikateremu klerikalcu, da je vstopil v socialistično stranko. da je potem pri razkolu postal komunist, da je šel po polomu k Sokolu, k Orjuncem ali kamorkoli in da je pri zadnjih volitvah volil klerikalce, po volitvah pa vstopil v narodno radikalne vrste. Šel je za svojo vestjo in da se umakne eni palici je dobil po glavi z drugo. Če bi več vedel, bi ravnal drugače. Ker ni vedel, mu tega ne moremo šteti niti za zlo. Bili so pa tudi taki, ki so imeli dosti časa in tudi dosti izobrazbe, da bi bili lahko vedeli, kaj je prav in kaj ne, pa so čas in denar zabili po gostilnah, izobrazbo pa v praznih kritikah brez dejanj. Pa pustimo pijančke pri miru, saj kmalu ne bodo imeli več za kaj piti. Bili so pa tudi izobraženci, ki so vedeli za kaj gre, in bili so tudi manj izobraženi, ki so se v organizacijah naučili, za kaj gre. Vedeli so, kaj bi bilo prav, pa niso storili, ampak so šli za nezavednimi in napravili skupno z njimi vso dolgo vijugasto pot: postali so komunisti, potem klerikalci, enotno-frontarji, zedinjevalci. radikalci — nekateri so skakali tudi drugače, nekateri kar sem ter tja, naprej, nazaj, vstran ... kamor so pač videli da gre .ma-sa“, kajti pri masi je njih korito. Ne gre samo za Nahtigala in trboveljskega Korena, za Kocmurja in Golouha, za Štefanoviča in Podbevška, za Lemeža in Fabjančiča in druga taka podobna imena! O ne! Velika večina naše inteligence je skakala tako, da lahko srečaš človeka z orjunskim znakom, ki si ga pred 3 leti videl med najradikalnejšimi komunisti, gledaš lahko za procesijo hoditi človeka, ki se je izdajal za svobodomisleca in socialističnega župana lahko gledaš, kako blagoslavlja zvonove. Tako daleč smo prišli, da se nihče ne čudi, če ureja »Ljubljanski zvon* komunist. Da ga ne ureja .naprednjak”. to je v redu, naprednjaki morajo plesati. Ampak da ga ureja človek, ki je govoril o buržuj-ski literaturi zelo ostre obsodbe z najbolj levičarsko komunističnimi gestami, to je zelo podobno temu, da vodi buržujsko žensko .gibanje" žeja, ki je bila pred 3 leti znana kot največja ektremistka pri komunistih. Naša buržujska družba se vsemu temu prav nič ne čudi, niti toliko ne, kakor če kdo obleče novo suknjo. Kaj je to. prepričanje? Kje se najde to blago? Po čem je meter? G. ravnatelj pride k g. profesorju po podpis kandidatne liste. Za katero stranko ? Za narodno radikalno. Včeraj se mu je vsa ta stranka še gnusila, danes so prišli g. ravnatelj... in niso odšli brez podpisa. Naša inteligenca je cunjasta in zato % njo ravnajo kakor s cunjo ... Delavstvo pa ni in ne mara biti cunjasto. Zato gre pač marsikdaj za lepimi frazami, ker ne zna ločiti fraze od resničnih besed, tudi gre rado tja, kjer je večina, češ, bomo prej zmagali, potem si bomo pa vse po svoje uredili — vse to je razumljivo, če pomislimo, da delavstvo res nima izobrazbe, niti časa, da bi si jo izpopolnilo. Toda kadar spozna cunjo, ne gre več za njo. In to vedo vsi demagogi in zato velja po vsem svetu za razžaljenje, če rečeš komu, da presedlava, da izpreminja barve kakor kameleon. Najbolj pa boli vse kameleone, če vidijo kje kakšno skupino, ki ne mara presedlati in ki ne gre na zmešane barve niti takrat, kadar ji ponujajo prednosti. In taka skupina je po reorganizaciji L 1920 naša SSJ. Vse mogoče so iskali, pa niso našli na nji nobene nedoslednosti, ker se drži programa in pravilnika in ker svoje sklepe izršuje. Ko so kori* tarji. kolikor jih je bilo skritih med nami, na janu* arakem kongresu definitivno izgubili vsak up na zmago demagoških fraz v naših vrstah, niti niso monli več upati, da se jim bo prodala, če Ji poplačajo vse dolgove", so začeli tudi oni javno sodelovati z nasprotniki stranke in s svojimi buržuj-skimi zvezami so dosegli enotno fronto vseh, ki so se kdaj kot kameleoni pridružili socialistom hoteč pri njih najti mandate ali druga korita. Dosegli so tudi, dn jih je država priznala za edine socialiste na Slovenskem, seveda ne potom sodne razsodbe, ampak potom direktorske razsodbe čekovnega zavoda. Ker so uprizorili tudi plumaški ..kongres" 12. avgusta v Celju, na katerem so upravni svetniki Ljudske tiskarne sklenili, da nas ni več. so upali, da bodo organizacije kar vse popadale na kolena in začele moliti stare bogove. Ker se pa to ni zgodilo, in ker ni nič izdalo niti nesramno laganje in blatenje naših zaupnikov, posebno pa strankinega tajnika, so razširili o tem tajniku nnjsmrdljivejšo bombo, tisto, ki je zmožna oblatiti ga pred vsakim delavcem: rekli so, da je kameleon. Prinesli so pa za to tudi konkretno dejstvo: rekli so, da je bil pred leti urednik klerikalnega časopisa ..Mira". Pa tega niso storili niti na kongresu, niti s poštenim odkritim napadom v časopisju, O ne. Privatno so to vest razstrosili po raznih krajih in šele ko so videli, da je gadji strup že dovolj razširjen, šele potem so šli v javnost: v uvodniku »Socialista" 4. okt. so napisali, da pride čas. »ko bodo sodrugi iz Jeseniškega okrožja in Mežiške doline uvideli, kam jih zapelja nekdanji »Mirov“ urednik (»Mir“ je bil glasilo klerikalcev na Koroškem]". Tako je pisal »Socialist" in gospodje so si mislili: ni hudiča da bi se odzdaj ne ogibali Bernota vsi zavedni socialisti. Juh v Guštanju in še marsikdo marsikje je šel na (o perfidnost! Celjski Koren je na občnem zboru SSJ v Štorah 30. sept. hotel zbegati s tem zborovalce, da bi se mu na ta strup vsedli kakor na limance, podobno, kakor so mu 29. julija šli na enak strup Celjani [»inteligentna baraba"). Štorani niso šli na lim, samo občni zbor jim je s tem razbil, da niso mogli voliti novega odbora. Ker si pa s. Bernot ne da vse reči, kakor urednik »Slovenca" je dajal g. Koren za obe strupenosti odgovor pred sodiščem. Celjska še ni končana, druga se je pa šele dobro začela. Zastopnik s. Bernota piše 22. dec. iz Celja: »Zvonimira Bernotu v Krškem. Dne 21. t. m. se je vršila pri tukajšnjem okrajnem sodišču razprava proti Franju Korenu radi očitka, da ste bili Vi svojčas urednik klerikalnega »Mira". Za Korena je prišel dr. Korun kakor tudi Koren osebno in je priznal, da je res v teku debate izjavil, da ste bili Vi urednik »Mira", da pa se ne čuti krivega, ker to ni žaljivo in ker tudi ni imel nobenega namena Vas žaliti. Zaslišana priča Florjančič je izjavil in potrdil, da je Koren rekel, da ste bili urednik „Mira“. Ko pa ga je sodnik vprašal, kakšen utis je to nanj napravilo, pravi, da prav nobenega. Gre namreč za to, da so omenjeni očitki napravili utis pri poslušalcih, da Vas hoče Koren s temi besedami smešiti odnosno Vam očitati spremembo politične barve. Razprava se je preložila, da se zaslišijo še nadaljne priče Mihael Varmočnik in Josip Poteš in pa seveda predvsem Vi. K prihodnji razpravi hoste vabljeni in če veste še kake druge priče, ki bi znale potrditi, da je omenjeni očitek napravil utis žalitve, mi jih naznanite. Vi se morate na vsak način razprave udeležiti. V drugi vrsti pa je dr. Korun tudi nastopil dokaz resnice in bo pri prihodnji razpravi predložil dokazni material. Z odličnim spoštovanjem Dr. Goričan." Pomislite! Ta poštenjakovič izjavlja, da .,to ni žaljivo in da tudi ni imei namena žaliti"!! Najbrž je imel namen vzbuditi na ta način pri sodrugih posebno spoštovanje do s. Bernota! Resnicoljuben je tako, da se da kar otipati. S. Florjančič je seveda odgovoril, kakor je bil vprašan: Korenov očitek nanj ni napravil prav nobenega vtisa, ker ne veruje takemu natolcevanju. Če bi bil vprašan, ali je to žaljivo, bi bil odgovoril drugače! Poteš je pa verjel, zato bo tudi lahko povedal, kakšen utis je to napravilo nanj in na njegovo hčer, ki je tudi divjala proti klerikalnemu uredniku, ker je verjela »dobrosrčnemu" poštenjakoviču! Sicer pa, da ne bo dolgega iskanja, naj se priglase delavci, ki so bili na obč. zboru v Štorah navzoči in naj povedo, kar včdo, bodisi našemu uredništvu, ali pa g. Korenu vsak po svojem okusu. Upamo pa, da prič ne bo manjkalo, pričnine bo po itak plačal Koren, ki ima iz česa plačati. Konec je pa še posebno zanimiv. Nastopil bo dokaz resnice, počakajte samo. da zbere dokazni material! Mi smo mu pa takoj, ko smo zvedeli za ta gadji strup, v prvi številki po 30. sept. takoj začeli pomagati iskati material. V »Napreju" in v „Vorwartsu“ smo objavljali, naj vsak kdor kaj takega ve, piše Korenu, da bo lažje dokazal svojo laž. in tudi Korenov naslov smo zraven navedli. Pa še zdaj nima materiala ? Zdaj pa že vidimo, da naših listov ljudje nikjer ne čitajo in da bomo morali zmrzniti. Koren naj pa prosi »Socialista" ali pa naj mu plača inserat, to je svetovni list in v vsaki hiši ga imajo, potem se bodo že našli tisti »zanesljivi sodrugi", ki so Korenu povedali, kdaj in kako je Bernot urejal »Mir". Koren te bil namreč že v Štorah pozvan, naj pove, odkod to ve, pa se je skrival za »zanesljive sodruge", zdaj po 3 mesecih se je pa prepričal, da so tisti »zanesljivi" samo navadne, pa precej debele babe! [Žene nam bodo oprostile — saj »baba" pomeni tistega, ki nosi hlače zato, da mu lahko srce vanje pade.) O osnovnih pojmih narodnega gospodarstva. Napačno je. da večina naših sodrugov ne čita „Socialista“. V „Napreju“ nimamo prostora, da bi ponatiskovali. Priporočamo vsem organizacijam, da si ga naroče in da svoje člane tudi opozore na važne članke in notice, iz katerih se da res mnogo naučiti. Predvsem bodo vsi spoznali, kako skrajni čas je že bil, da smo šli narazen! Če bi bili že pred vojno tako debatirali, kakor zdaj .Socialist* in .Naprej' — kje bi že iahko bili in kako drugače bi bil iz-gledal prevrati Nobena organizacija naj ne bo brez .Socialista*, kakor tudi brez .Domoljuba* ne! Te gade je treba poznati! Nič ne pomaga mižati ali pa misliti, da jih ni! V precep jih je treba vzeti in natančno ogledati, da jih bomo dobro pognali v velikih dneh ki se bližajo. Če ne, bomo prav tako zapadli vladnim agentom provokatorjem, kakor po prevratu. V božični številki .Socialista' [20. dec.) čitamo pod gornjim naslovom tako kapitalistično brozgo, da smo je zelo veseli. Treba bi bilo tudi odgovoriti nanjo, pa smo se odločili prej vprašati gospodo, kdo jo je spisal. Drugače bi se lahko zgovarjaH, da jo je pisal veleum Golmajer sam in da drugi člani .Socialistovega' konzorcija niso nič vedeli o njej, prav tako, kakor ne ve tisti proletariat, ki ga upajo vjeti v konzorciievo stranko. Ker smo pa prejeli na to brozgo prav dober odgovor iz čitateljskih krogov (od nekega železničarja), ga bomo vseeno objavili, tem bolj. ker se nam zdi, da je uganil tudi pisca ... O osnovnih pojmih n: rodnega gospodarstva je treba gospode okoli .Socialista*. vprašati, če so res brali prvo poglavje Marksovega. komunističnega manifesta, in če tudi celega, ker videti to po njih razlagi ni, posebno iz zadnjega njih odstavka ne v katerem pišejo, da bo socialistična država si pridržala pri centralni oblasti podeljevanje novih koncesij za tovarne ker res bo socialistično gospodarstvo po potrebi in po načrtu. Po Marksovi razlagi pa mislim, da bo bodoča socialistična država sama gradila nove tovarne, kar jih bo po času in potrebi potrebovala, ne bo pa dajala koncesij kapitalistom ali večjim akcijskim družbam, ker v socialistični družbi sploh izginejo koncesije in privilegiji. Pozna se, da je članek pisal, kak debel delničar Ljudske ali pa Blasnikove tiskarne. Tudi glede progresivnega davka ima jako čudne pojme, in celo strah pred njim. ker ga tako razlaga. Jaz si vsaj tako predstavljam in mislim, da si hosta malo premislila vojvodinjski žitni trgovec in slovenski industrijec odirati svoje producente in konsumente če bosta morala po progresivi oddajati to vse tej državi nazaj. Že radi tega ne. ker bosta to državo sovražila! Pa bo to šele prehod v socialistično državo oziroma družbo. Zakaj se pa sedaj kapitalisti in ti lažisocialisti tako boje progresivnega davka? Vedo prav dobro, da bi se potem v celi državi ne mogel skriti niti en dinar, ker bi morali priti z vsemi in čistimi računi na dan. Vidi se jim pa tem gospodom, da hočejo socialistično družbo od zgoraj navzdol uvesti, ravno tako, kakor kapitalisti, ker govore, da bo radi socialistične uredbe družbe potrebna močna centralna oblast, in ravno tako. kakor komunisti, ki hočejo vso oblast le s silo in orožjem držati. Vidi se torej, da je pisal ta članek človek (Uratnik?), ki je še malo o socializmu bral ali ga pa napačno sploh razumel, vidi se, da je to le Kriegsware (blago izdelano v vojni). Tako jasno je povedal železničar, da se gredo gospodje juristi od .Socialista' res lahko k njemu abc učit! Razno. Novoletna voščila in naši gg. trgovci v Celju (pa tudi drugod! Ured.) (Zavednemu delavstvu in vsem tistim, ki čitajo naš list) Nestrankarski trgovci v Celju objavljajo svoja novoletna voščila v strankarski ,Novi Dobi' in drugih buržujskih časopisih. Našemu pooblaščencu za pobiranje inseratov in novoletnih voščil so se nekateri gg. trgovci izrazili, da ne inserirajo v .Napreju* in sploh nikjer, ker to preveč stane in ker mora biti trgovec nepristranski. Isti trgovci, ki t&ko govore, pa imajo v meščanskih listih cele plahte inseratov in voščil. Pri prodaji blaga so v resnici nestrankarski, celo prijatelji delavstva so, ker največ dobičkov donašajo delavci, a pri volitvah in pri inseratih so pa demokrati, nem-ci, radikali in klerikali. nad delavstvom pa vihajo nosove. Treba je, d« naše delavstvo to hinavsko nestrankarstvo spozna in da noben zaveden sodrug ne bo kupoval ničesar tam. kjer so naši nasprotniki, ki ne marajo ne nas, ne naših časopisov, ne inseratov v njih, ampak samo naš denar. Nov leposlovni mesečnik za slovenske zadru-garje »Pod lipo" prične tekom januarja izhajati. Izdajala ga bo posebna Zadružna založba v Ljubljani. Iz naznanila, ki smo ga prejeli, posnemamo, da se bodo izdajatelji tega lista v njem »spominjali preteklih dni, ko se je probujala zavest slovenskega proletariata" in tla bodo »poslušali spomine naših starejših borcev za delavske pravice". To obujanje nekdanje romantike bo zavzemalo prilično polovico novega lista, če sodimo po prostoru, ki mu je namenjen v naznanilu. Mi se bomo obširnejših ko- mentarjev vzdržali, kur niso naši bralci tako zabiti, da bi ne razumeli, za kaj gre, če jim povemo, da je tista Zadružna založba le trgovska firma za g. ministra n. r. in upravnega svetnika meščanskih bank Antona Kristana in njegov krog, ki išče novih načinov, da se zopet uveljavi med slovenskim proletariatom. Eh, in g. Kristan pa njegovi imajo seveda stotisoč vzrokov krmiti delavstvo rajši s krmežljavimi zaslugami napodenih veteranov, nego da bi ga pustili v miru delati za svojo sedanjost in bodočnost, za organizacijo in zavednost! Še neko vprašanje (delavci naj ga dobro premislijo): Ali so gg. Korunovci zato pustili zaspati „Kres“ in »Naše zapiske", ker jim je njihov kompanjon v različnih podjetjih in bivši kraljevi minister namignil, da bo sam svoj »leposlovni" list izdajal? Gospod Temneč, kakor smo že zadnjič pisali, je na »Svo-bodinem" zborovanju navzočim delegatom izjavil, da je »Kres" poginil čisto brez korunovskih zaslug, zlasti pa brez njegovih. — .»Socialist" piše, da se ne bo ustrašil povedati, če bo videl, da je kritika za ozdravljenje zadružnega pokreta potrebna. To se pravi, da dozdaj še ni bila potrebna ... Mi smatramo vse te izjave za dobro premišljeno hinavščino, da se zastrejo tako delavskim delegatom pri »Svobodi" kakor širši delavski javnosti oči predno bodo našli gospodje priliko, da začnejo javno hvaliti kun-sumsko gospodarstvo in Toneta Kristana z njegovim novim glasilom vred. Konsum je že delal nerednosti. pa jih .Socialist1 ni pobijal, še cel6 jih je branil in naše stvarne očitke o milijonih itd. imenuje v isti notici »nestvarni časopisni boj“. I seveda, ljudje, ki so sodelovali pri korupciji, je ne bodo razkrivali: Golouh vodi Kristana oz. Kristan že vodi Korunovca Golouha med delavstvo predavat proti organizaciji, proti progresivnemu davku in proti načelu javnosti, Korunovi gospodje Temneči okoli »Socialista" pa pišejo: Anton Kristan ni več v socialističnem po-kretu. Mi nanj nimamo vpliva." Gotovo ne, ampak on ga ima nanje! Organiziran tudi verujemo da ni pri njih, saj tega tudi treba ni, pač pa je gotovo tudi on kupil par sto znamk, da je bilo več »organiziranih", ki so obračunali v Beograd. »Socialist" išče naročnikov. Takole piše: »Po času težkih preizkušenj in neprestanih cepljenj se delavci (!!) zopet zbiramo. Moč naših organizacij polagoma raste. Vendar je organizacija brez tiska kakor vojska brez orožja." Akcionarji se zbirajo, pa hočejo naiveziti delavstvu, da so delavci! Na celjskem kongresu upravnih svetnikov ,Ljudske tiskarne* jih je bilo 12. avgusta zastopanih 1667. kakor so razglašali po vsem svetu (pa nikdar nikomur povedali, kdo in od kod da so bili!) Če vsth teh 1667 pridno prodaja znamke, jih po petih mesecih že lahko dvakrat toliko prodajo, ne? Torej 3334 članov. In vsi ti so naročeni na »Socialista"! To je približno toliko naročnikov, kolikor jih ima .Ljudski glas*! K tem moramo prišteti še naročnike Golouhove .Enakosti* in Kocmurjeve ,Zarje*, tako da imajo naročnikov kakor črepinj. Pa vendar pravijo, da je organizacija brez tiska kakor vojska brez orožja! Ljudska tiskarna tiska dva »največja časopisa sveta", njena vojska je pa še vedno brez orožja? Pa pustimo šalo na stran. Nam se zdi, da ima »Ljudska tiskarna" orožja dosti, ampak vojske manjka, vojske! Organizacij namreč. Če bi jih kaj bilo, bi bile že objavljene! Tako si pa ne upajo objaviti niti znamk, ki jih je prodal Koren v Celju, Doberšek v Prevaljah, Favaj v Mariboru, Komavli v Ptuju, Cobal v Zagorju, Klenovšek v Trbovljah in Goluiajer v Ljubljani. Ali smo morebiti še kako prodajalno pozabili? Alkoholna kronika. Delavec Č., tvrdke Rakusch je za Božič zapil svoj borni zaslužek popolnoma. Družina je ostala brez hrane. - Pekovski pomočnik P. pri g. F. Korenu je delal ob praznikih nadure, dne 27. XII. je pa popival ves dan. Da je napravil večji efekt svojemu poklicu, je imel ves čas svojo štruco, ki jo dobiva za družino, poleg sebe. Ne čudimo se, da se je napil delavec tvrdke Rakusch, tam kjer delavci radi nezavednosti niso organizirani, tam so seveda tudi pijančki in ob času volitev volilni backi. Čudimo se le, da se napije delavec, ki je zaposlen pri .socialistu" Korenu in je tudi sam ..socialist”. Če dva isto izvršita, ni isto. V tovarni K. Pertinač-a je zaupnik Al. Strašek opozoril klerikalno delavko, da je delavstvo nehalo debati (glej .Naprej* 182). Strašek ni delavki Onemogočil nadaljevati delo niti grozil ji ni, samo rekel ji je, da so drugi že nehali delati in vendar je radi samih besed državno pravdništvo po 11. členu zakona o zaščiti države vzdignilo obtožbo proti Strašeku. — Drugi slučaj: g. inženir Črepinko, stavbeni vodja na »Štedionici" v Celju, je delavcu Francu Pergarju onemogočil delati na ta način, da je vse delo za 3 dni ustavil in nato Pergerju vsako nadaljnje delo prepovedal, ker je bil glavni delavski zaupnik. S tem je kršen 119. § zakona o zaščiti delaccev, in bi se moral g. inž. Črepinko kaznovati po 123. § istega zakona z globo od 100 do 3000 dinarjev. A glej ga spaka, nihče se ne najde, da bi tega kapitalističnega parasita kaznoval! Iz tega se torej vidi, da so naše oblasti le za kapitalistični razred tu, nas delavce pa prepuščajo samim sebi. Ali ni torej potreben neizprosen razredni boj, da si bo proletariat pridobil svojo pravico? (Ljudstvo bo imelo v kapitalističnem družabnem redu vedno le toliko pravice, kolikor ima moči. Slovenski proletariat se bo moral za svoje socialne in politične pravice še bojevati in to mnogo hujše nego v preteklem letu! Op. ur.) Oblastne volitve bodo razpisane koncem januarja. Republikansko gibanje je ukazala vlada preganjati še ostreje nego doslej. Republikanci smo vladi za to nenameravano agitacijo hvaležni. Sestre in bratje abstinentje! Mnogo vas je še, ki stojite ob strani in gledate prostodušno na zastrupljanje našega naroda in na našo organizirano abstinent3.ko borbo. Delate tako. kakor da bi vas to ne brigalo. Dovolite nekaj primerov. Imate lep. ugoden dom. Samo oče je pijanec. Imate lep, ugoden dom. Samo mati je pijanka. Našli ste moža svoji hčerki, a postal je pijanec. Pričakovali ste zdravih vnučičev, a kadarkoli pridete na obisk, najdete umazano in nevzgojeno, krmežljavo in pohabljeno deco. Kje je zakonsko veselje in sreča? Našla se je žena vašemu sinu. A žena je hčerka pijanca. Prinesla je s seboj nagnenje k pijančevanju. ali tuberkulozo, ali spolno bolezen, ali nagnenje k norosti, ali nesposobnost za dojenje lastnih otrok — kratko, znake degeneracije. Recimo, da vam je znorela žena sredi najboljših let. ko vas je prej obdarila s kopico otrok. Kaj naj začnete ? Ni li to vrhunec nesreče: sam s kopico otrok in z noro ženo?. Pomnite, da je alkoholizem socialno zlo in da škodi to zlo v današnji pivski družbi vsakemu, tudi najtrezuejšemu. Zato je treba združitve in medsebojne pomoči vseh. ki so to nevarnost spoznali ter so pripravljeni to spoznanje tudi uveljaviti — četudi v težki borbi. Vzemimo, da je vaša mlada ženica radi oče-tovege alkoholizma nesposobna, da sama doji svojo deco. Ali veste, da je umrljivost umetno gojene dece mnogo večja nego umrijivost naravno dojene dece? Ali moremo zagovarjati pred svojo vestjo našo sokrivdo za prečesto obolevanje in umiranje .te dece? Da. lahko se zagovarjamo, če smo storili svojo dolžnost. Dolžnost smo pa storili, ako smo se organizirali. V organizaciji je moč! Z abstinentsko organizacijo smo sposobni mnogo zia zabraniti, mnogo solz posušiti, smo sposobni mnogo ..dajali z desnico, za kar ne bo vedela levica". Pripravljent moramo biti, da nas bodo spočetka zasramovali, blatili, zasmehovali, a koncem konca bali, upoštevali in tudi spoštovali. Mi zastopamo idejo, ki prodira, a ne denar. Zato smo močnejši. Nimamo ničesar zgubiti. Mi moremo samo pridobiti: Kolikor pridobimo za ljudstvo, toliko smo pridobili zase. Ako se da z abstinenco procent tuberkuloze zmanjšati za polovico, potem se je tudi za nas same za polovico zmanjšala nevarnost, da nalezemo tuberkulozo. Ako se da z abstinenco ogromno zmanjšati prostitucija, potem se je zmanjšala tudi nevarnost spolnega okuženja za nas. Zatorej je vse naše delo, če je tudi na videz za nas osebno popolnoma brez koristi, največjega pomena za vse in s tem tudi za nas. Človek je družabno bitje. Ni pravi egoist in ni pameten egoist, kdor misli na svoj najožji krog. Moderno življenje znači življenje družbe, narodov, organizacij. A naša abstinentska organizacija ima posebno moč, ker ne zastopa samo ozkih interesov posameznih grup [kakor n. pr. gostilničarji], temveč zastopa interese zdravja in gospodarstva najširših mas. vštevši gostilničarje, seveda v drugačnem pomenu nego hočejo oni. Zato, bratje in sestre abstinentje, organizirajte se in snujte organizacije! Te so najboljša zavaro* valna družba za življenje. V teku 150 letne protialkoholne borbe se je izkristaliziral sledeči izrek: .Zmernost je najboljša pot k pijanstvu". Isto pot k rešitvi alkoholnega vprašanja kakor v ostalem svetu nam kaže tudi razvoj slovenskega oz. jugoslovanskega protialkoholnega pokreta: to je radikaliziranje pokreta ali prehod od zmernosti k treznosti [k popolni abstinenci]. Na Srbskem in deloma na Hrvatskem so obstaiale že pred 20. leti popolne abstinentske organizacije. Do tega prihajamo Slovenci polagoma šele danes. Pa tega gibanja je malo. V naprednih krogih je nekaj završelo, toda na .zniernostnem" temelju. Slovenski naprednjaki so šele tam, kjer se je ustanovila n. pr. klerikalna .Sveta vojska" pred 20. leti. Ta se je 1920.1. toliko zradikalizirala. da se je postavila ne temelj popolne abstinence, ko je že kakih 20 let obsegala v svojih pravilih razne stopnje antialkoholistov, tudi takih, ki so smeli piti, čeprav .malo". S tem programom „Sv. vojska" po večini ni dosegla nobenih uspehov, zato jo je razvoj prisilil zradikalizirati se. Pa kaj ji pomaga, če je obenem privesek stranke, ki dela za antialko-holizem n. pr. tako, da zahteva v parlamentu kakor vse druge buržujske stranke prosto žganjekuho! Ljudje morajo najprvo stopiti tudi v politično življenje in napraviti vse, da se take stranke ubijejo in da zmaga tista, ki ima doslednost v programu in po njem dosledno deluje tudi tam, kjer je mogoče praktično največ doseči za uničenje alkoholnega demona, v parlamentu. Bodi abstinent, kolikor hočeš, če ne boš skušal svoje ideje uveljaviti v življenju kot član organizacije, ki dela za tvojo in za svojo idejo, v tem slučaju za popolno abstinenco, boš zaman govoril, da si abstinent, ki hoče trezne možgane za vse doseči! Danes je taka organizacija edino naša. Kar primerjaj jo z vsemi drugimi, pa po delu, ne samo po programu. Če prideš do tega spoznanja, prideš obenem tudi do zaključka, da ti posebnih samoabstinent-skih organizacij sploh ni treba! Delaj na tem, da zmaga naš program, v tistem hipu bo tudi alkoholizma konec. Z vsakim drugačnim delom nam cilj samo oddaljuješ. Ali misliš, da ga boš dosegel morda Samo kot član tiste .Svobode", ki je imela že precej razvite abstinentske organizacije, a so jih pustili njeni sedanji voditelji in člani propasti? Kdor ne mara biti še kaj več, ampak le .Svobodaš", ne more doseči uspehov, ker brez dela na vse strani je nemogoče doseči uspeh na eni sami stra- j ni. Ali pa se boš vpisal med .Udarnike", ki jih j skušajo organizirati na propadlem .zmernostnem" temelju, ki ga niti buržoazna .Sveta vojska" več ne mara in ki ustanavljajo na njem danes samo še pridobitni alkoholni interesenti [vinski trgovci, pivo-varnarji, žganjarne] »antialkoholne" organizacije, da jih popolnoma diskvalificirajo za resni antialkohol-ni boj ? Premišljuj to in morda se bo vse drugače začelo razvijati antialkoholno gibanje v novem letu. Pa predvsem to: Od starih ne moremo zahtevati, da bi spremenili svoje navade, ki so morda ukoreninjene že desetletja. Zato pa moramo tembolj paziti, da si vzgojimo mladino in sicer na strogem treznostnem temelju. Ker tista mladina, ki je že danes uvajana v .zmernost", bo čez leta pijana starina. Iz stranke. Vse organizacije opozarjamo, naj nam v začetku leta pošljejo vsaka svoj natančen imenik članov. Posebno letos je to potrebno, ko je bilo toliko .revolucij". Pri vsakem članu naj bodo navedeni podatki, kakršni so na pristopnih izjavah, seveda z izpremembami glede rodbinskih rasmer, dohodkov, stanovanja itd. Datum pristopne izjave naj bo pripisan, ker velja za začetek članstva — seveda samo pri tistih, ki so neprenehoma vztrajali. — Ti članski imeniki so potrebni za pravilno izvrševanje pravilnika; po 19. § so člani dolžni priznati svoje dohodke vsaj enkrat na leto. — Organizacije, ki bodo poslale take imenike, bomo objavili v „Na-preju" po vrstnem redu, kakor bodo dohajali imeniki. Trbovlje. Kraj. pol. org. SSJ v Trbovljah sklicuje za 13. I. 1924. ob 4. pop. v prostore Delavskega doma svoj redni letni občni zbor. Opozarjamo vse člane, naj se zbora polnoštevilno udeleže. Nečlani nimajo vstopa. — Odbor. Mislinje. Na praznik treh kraljev [6.1. 1924.] se bo vršil ob 13. uri v plesni dvorani pri Iršiču sestanek vseh odbornikov politične, kulturne in strokovnih organizacij z namenom, da se pogovore, na kakšen način bi se dalo gibanje mislinjskega delav-stva znova oživeti. Neki zaupnik se nam pritožuje, da je bil dalje časa zadržan in da je radi tega vse gibanje zaspalo. Da to ni pravilno, ve vsak, ki se količkaj zanima za delavski pokret, in organizacije, kjer je vse delo odvisno od posameznikov, niso nič vredne. Dokler delavstvo samo ne bo začelo delati v organizaciji, so vsi sestanki zaupnikov samo bob ob steno. Mogoče je izvršiti hipno kakšno akcijo, toda če v tem primanjkuje sodelovanja vseh v enaki meri, bo vse zopet splahnelo, čim bodo najagilnejši popustili. Dopisi. Pišece. 18. nov. je narodni poslanec SLS Davorin Kranjc priredil shod. Začel je z razlago položaja ob pričetku svetovnega požara, pri tem je seveda pozabil omeniti, kaj so voditelji SLS soglasno takrat govorili, ko so na železniških postajah sprejemali trupli umorjenega Ferdinanda in njegove žene. Takrat niso zahtevali, naj se kaznujejo po zakonu le morilci, temveč so na splošno kristjane ščuvali, naj gredo z orožjem nad kristjane sosednih držav prelivat nedolžno kri. G. Kranjc je nadalje razlagal avtonomistični program, pobijal centralizem in kričal proti belgrajski radikalni porodici, ki so jo seveda klerikalci sami s svojo politiko in zlasti z znanim Markovim protokolom spravili na stolček. G. Kranjc ni mnogo o tem govoril, kaj je prav za prav napačnega na sedanjem centralizmu, no, mi vemo. da je za klerikalce v prvi vrsii napačno to, ker je pri centralni upravi premalo korit, da bi se mogli vsi demagogi zadovoljiti samo z Beogradom, zato si hočejo klerikalni voditelji ustanoviti še nova korita v Ljubljani. To je smisel avtonomije, ljudstvo pa bi moralo zanjo prav tako plačevati kakor za belgrajski centralizem, zaradi pomnoženih korit celo še bolj. Ob zaključku ga je s. Umek interpeliral, zakaj so se baš poslanci SLS v finančnem odboru tako izvrstno borili proti 128. čle-nu fin. zakona, da je bil nazadnje črtan. Ta člen bi zadeval ravno takšne ljudi, ki si pridobivajo bogastvo po nepoštenem potu. Poslanec Kranjc se je na različne načine zvijal, češ, da sta bila dva tozadevna člena in da bi delal črtani ljudem na deželi neprilike, ker bi imele oblasti* pravico rekvirirati itd. Proti členu o vojnih dobičkih pa klerikalci da niso bili. Samo klerikalni humbug za ljudi, ki klerikalne zgodovine ne poznajo! Sodr. Umek ga je vprašal tudi o klerikalnem stališču glede agrarne reforme. Nato je g. Kranjc odgovoril, da klerikalci proti agrarni reformi niso nikoli glasovali. Ni pa povedal, da so klerikalci za agrarno reformo le zelo na splošno, v praksi pa jo onemogočujejo. Tedaj je vstal tudi bivši samostojni poslanec Urek in klerikalcem na račun marsikatero krepko povedal. No, mi imamo dosti jasne dokaze, da so kakor klerikal ni tudi samostojni bogovi proti praktični izvedbi agrarne reforme in baš Urek ni preveč poklican, da dela v tem oziru komu kake očitke. Mi, ki smo stranka revnih in zatiranih slojev, imamo pravico o tem govoriti. Ni še dolgo temu, ko je »Slovenec", glavno glasilo SLS, poročal, da je papežev nuncij pri beograjski vladi interveniral, da naj se v Sloveniji zemlja preko 100 ha, ki je bila škofijam in samostanom vzeta pod agrarno reformo, tem zopet povrne v last. Na tem shodu pa so nam dali tudi samostojneži dokaz, da so proti vsakemu odkritemu reševanju agrarnega vprašanja. Njihov govornik Urek je n. pr. o kuluku zelo obširno govoril in to celo v takem tonu, da bi vsakega delavskega govornika za take izraze gotovo postavili na obtožno klop radi hujskanja proti zakonu o zaščiti države; a ko bi bil moral govoriti o agrarni reformi, jo je iz dvorane čisto preprosto pobrisal. Gospodom take reči pač smrdijo. Toliko za danes, k stvari se pa še povrnemo. Celje. Društvo brez predsednika, je »Celjsko pevsko društvo" v Nar. domu. Na zadnjem obč. zboru 19. XII. 1923 je nastala taka kriza, da do volitve novega predsednika ni prišlo, a g. dr. Ser-nec je kot predsednik odstopil. Kriza je nastala radi tega, ker so pri omenj. društvu pogoji, da mora predsednki biti »reprezentabel". Predlagani gospodje, ki so bili reprezentabel so odklonili. Nas seveda nič ne briga, kako si buržoazija voli svoje predsednike, čudimo se le, kaj delajo naši krojači iz »Produktivne zadruge" v Nar. domu, če niso reprezentabel. — Kritik. Škofja vas — Vojnik. Tukaj je umrl nekdanji župan Martin Vrečko. Zapustil je večmilionsko zapuščino, ki so mu jo večjidel delavci pomagali skupaj spraviti, n. pr. takrat za zidanja šole v Trnovljah in drugod. A mož je kljub temu delavsko stranko črtil, čeravno so mu največ delavski žulji pripomogli do blagostanja. Kot strankar pa ni bil fanatičen, tudi je kot župan mnogo storil za ceste. Naj v miru počiva, toda delavci nimajo povoda žalovati za njim! — Tukaj lezejo ostanki nekdanje samostojne kmetijske stranke klerikalcem pod peto. Fej, ali se ne sramujete biti klerikalni podpetniki? — Premnogi volilci bridko obžalujejo zmoto, da so pri r.adniih državnozborskih volitvah glasovali za klerikalce, ko vidijo da ni sedaj nič iz klerikalnih obljub, pač pa da kmetski in delavski stan čedalje bolj propadata radi neznosnih davkov in vedno naraščajoče draginje. Pa kljub silni bedi si radikalne »Jutranje novosti" še upajo trditi, da skrbi radikalna stri nka, ki sedaj vlada za kmeta in delavca. Seveda skrbi, pa skrbi kako bi jih še bolj osrečila s kulukoiu, z neznosnimi davki, s previsokimi taksami in z različnimi paragrafi, ki zabranjujejo vsak svobodni pokret. Gg. radikalci, ali kaj mislite, kam bo to privedlo ? Kmetski in delavski stan gresta v nič, in ljudstvo danes vsevprek preklinja Jugoslavijo in nesrečno klerikalno politiko, ki je privedla radikale v vladno palačo, hrvatski in slovenski narod pa na rob propada. Ali je potlej še čudno, da Radičev demagoški vpliv raste, ne pa pada? — V Vojniku so nekateri demokrati kar žez noč postali radikalci. Upali so na ta način Kovačiča vreči z vrhunca njegove radikalne moči, pa se jim to ni posrečilo, ker Kovačič jih je vse skupaj lepo pobasal v žep. Ali bodo še sedaj ostali radikalci, smo radovedni. Gospodje, ali je to značajnost? Drugikrat več iz našega kota. — Spectator. Pečovnik pri Celju. V tukajšnjem kamnolomu ‘»Apnenik" je v zadnjem času nastal hud boj med delavstvom. Povzročitelj tega boja je obratovodja Sonnenwald, kateremu je strokovna organizacija trn v peti in bi se je rad znebil. Ta gospod se poslužuje najnesramnejših hujskajočih sredstev. Posrečilo se mu je, postaviti dve nasprotujoči si struji v obrat. Ti struji se delita tako, da tvorijo šepetavci. hinavci. klerikalci in pijanci Sonnenvvaldovo vladno stranko, nje vodja je Egidij Žerdanec. Egidij, ki je bil lansko leto zaupnik in je svoj mandat izrabljal v svrho kršenja 8urnika; on sam je delal [med delom tudi spal] po 12 ur na dan, poleg tega pa pošilja že leto in dan ženo k Westnu delat kljub temu, da imata svojo hišo. Tega koruptnega zaupnika je delavstvo meseca avgusta na zborovanju odstavilo in sklenilo prepovedati 12 urno delo za vse. To je storila tedanja opozicija [organizirani delavci], proti kateri rovarijo razni Čateriči in drugi taki liči od »žlahte". ko postanejo ogleduhi dela brez vsakega znanja in predizobrazbe. Da pa ne boste, g. Sonnen-wald, obdolžili zopet s. Janežiča pisanja člankov, se podpiše pisec sam in ta je: AL Leskošek, tajnik, Lahko nagnenje k prehlajeoju ? Prevelika ob* čutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom ! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob. zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialno steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 Specialnih steklenic 214 dinarjev in 10u/'o doplačila razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STU-BICA DONJA, Eizafluid št. 252, Hrvatsko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ. _____Tiskarna hratov Rumprct v Krškem.____ Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost RUDOLF KOLLENZ TRGOVINA S STEKLOM Celje. Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom in prijateljem ter se priporoča Dragotin Bernardi hotel ..BALKAN" v Celju. Veselo in srečno NOVO LETO želi vsem rednim in podpornim članom petaVsko pcVsHo drujNo ..jtaprej" V (