Ivanu Romu v slovo
V pelek, 12. okiobra, je ugasnilo življenje aktivista in barca NO V in revolucije, polkovnika JLA, našega dragega lovariša in prijaietja lvana Roma. Tragično je prcnunil pri izvajanju sluibenih nalog — v tre-nutku, ko je zavzeto opravljal zau-pano dolinost pri usppsabljanju in krepiivi bojne pripravljenosti enote oboroienih sil, ki ji je poveljeval.
Ivan Rom je rasiel in se oblikoval v šicvilni, zgledni delavski družini v Obrhu na Dolenjskem, v leikih so-cialnih in političnih rdzmerah leda-njega časa, v razmerah jašislične za-sede na.še deiete in vojne, v okoliš-činah, v kalerih razcn toplega ob-jema staršev in druiine ni doživel nobenega radostncga irenulka.
Šel je po poli očela delavcu revo-lucionarja, aktivista in funkciimarja osvohodilnega gibanja v novome-škvm okroiju. /.*' koi petnajstlemi mladenič je opravtjal razne naloge kol aklivisrOF, nato kot obveščeva-lec i' narodni zaščiti in borec v zaš-čitni brigadi pri glavnetn štabu Slo-venije. S šestnajstimi leii je postal član SKOJ, pozneje član Parlije. Kot mlud, srčen in zagnan borec je bil žc januarja 1945, ko so v Slove-niji divjali še srditi boji, odrejen v prvo generacijo vojaške akademije v osvobojenem Beogradu.
Akadcmiju jc kunčal lcia 1947 z odličnim uspehom. Taknj pnlem so mu dodelili odgovorne naloge in dolinosii v pehomih enotah in voja-ških šolah, najprej v Sežani, zalem v Vipavi, Ajdovščini, Novem mestu, Črnomlju, Sarajevu, Pazariču, Beogradu...
Ob tem pa seje sam nenehno učil in izpopolnjeval tako nastrokovnih icčajih kol na Višji vojaški akade-miji, kjer je dosegel visoke ocene.
V  ocenah starešin, ki segajo od vojne do upokojitve, je veliko lepih besed, predvsem kar zadeva njegov značajin delovnelastnosti. Tudivsi, ki smo z njim delali, smo nenehno ugnlavljali, da je bil priden in požr-ivovalen. Biljc izredno predan svo-jemu poklicu ih v opravljanjc dol-inosri je vnašal vse svobitje.
V  odnosih s tovariši in poilreje-nimi je ,bil tenkočuten, vedno pri-pravljen, dajim priskoii na pomoč, da se irtvuje in razdaja.
V imenu skupjjčbie, druibenopo-litičnih organizacij, borcev, rezeiv-nih vojaškihstarešin in občanovKS Kodcljevo se je od njega poslovil Alojz  Hren  ter zaielel njegovim najbližjim iskreno sožatje, kančal pa: »Osial nam boš v trajnem spo-minu. Za vse ti hvala —in stava.«