Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - 11 Gruppo Kcitolfcki Ure iništvo in uprava: Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Gori c a, Riva Piazzutta štev. 18 Cena: Posamezna štev. L 20 I Ure dništvo za Trst: Naročnina : Mesečna L 85 Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Za inozemstvo: Mesečno L 150 Leto III. - Štev. 30 Gorica - 26. julija 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Kje je izhod iz današnje krize Človeštvo dvajsetega stoletja preživlja eno najtežjih dob svoje zgodovine. Zato se ni čuditi, če je prav v tem stoletju vstalo toliko reformatorjev, ki so hoteli in še skušajo z vsemi sredstvi — tudi z ognjem in mečem —, napraviti nov red, ki naj bi bolj pravičen ustvaril lepšo dobo. Nekaj teh nosilcev imovega reda« je že doživelo polom. Sami so tragično končali, za seboj pa so pustili materialne in moralne raz-valine. Tudi listini, ki še preobrazujejo svet, ki hočejo ostvariti »novega človeka« in ga postaviti v raj na zemlji, bo usoda naklonila enak konec in bo dediščina njih dela še strašnejša. Do vsega tega pa je prišlo, ker so bivši in sedanji oznanjevalci novega reda samo nosilci in uresničevalci zmotnih idej preteklih stoletij; tistih idej, ki so dolga stoletja razjedale človeško družbo in izpodkopavale nje prave temelje. Niso propadli in ne propadajo ti laži-reformatorji zato, ker so hoteli v življenje prenesti svoj nauk, ampak zato, ker so zmoti hoteli dati življenje. Na drugi strani pa nosijo krivdo, tako za obolenje človeške družbe kakor sa ponesrečene poizkuse krivih prerokov tudi katoličani, dediči evangeljskih naukov in sinovi nezmotljive učiteljice življenja — Cerkve. Njih krivda pa ni v zmoti idej, njih krivda je v zmoti življenja, kajti oznanjajo večno resnico, a drugo živijo: zato je njih življenje laz. Koliko jih je, ki nočejo ali ne znajo z življenjem izpričali in v dejanju uresničiti, kar nas že 2000 let nezmotljivo uči Cerkev? Kar velja za cel svet, velja tudi za nas Slovence in zato se danes tudi na Slovenskem odigrava borba za nov, a pogubo-nosen red. Kdo bo zmagal? Za nas je izid borbe jasen. Resnica nad lažjo, pravica nad krivico, moč večnih idej nad orožjem nasilstva. Tedaj bo vstala v Sloveniji nova doba, ki jo bodo gradili Slovenci, ki bodo v trpljenju za dobro prečiščeni znali živeti tisto, za kar so tisoči umirali. Mnogo je oznak, s katerimi moderni družboslovci označujejo človeško družbo v dobi, v kateri živimo. Nekateri pravijo, da je družba bolna, ker se nahaja v duhovni in moralni praznini. Drugi zopet trdijo, da se moderna družba ruši, ker ne gradi več svoje zgradbe na pravih naravnih temeljih. Vsekakor se človeštvo danes zaveda, da je v krizi in da potrebuje zdravljenja. Ta zavest ni sicer najslabši znak, le mnogi načini zdravljenja so že v naprej obsojeni na neuspeh. To pa zato. ker se današnji človek premalo zaveda, kje so vzroki obolenja. Eni jih vidijo v ekonomski strukturi zadnjih sto let. Zato prihajajo z novimi soc‘alno-ekonomskimi sistemi, o katerih vidimo, da obljubljajo raj, a prinašajo bedo in solze; oznanjujejo svobodo, a kujejo lerige suženjstva; kličejo po napredku, a pehajo človeštvo v temo ,uii zmoL Drugi pričakujejo, da bo prišla rešitev ozdravljenja iz zakonodajnih zbornic po že pretiranih demokratično političnih si-Sternih vladanja. Izdajajo se zakoni za zaščito obče blaginje, reda in svobode. A neizpolnjevanje in zloraba teli zakonov izpodkopavata ugled oblasti in rušita temelje državnih ustanov. Nadalje se zopet zahteva, naj se s policijskimi ukrepi prepreči vse, kar ruši moralne temelje občestva. Toda policijsko postopanje ne vzgaja krepostnih državljanov. Prav tako tudi samo pospeševanje materialne blaginje ne bo preprečilo razkroja v družbi. Moderne družbe pred katastrofo ne bo rešilo ne novo razdiralno orožje, ne še tako idealno zamišljen gospodarski plan, ne velikopotezna grupacija držav. Samo to delo tistih, ki danes želijo reševati človeštvo, pa bodisi da je še tako konstruktivno, je zidanje stavbe na pesek, ki jo bo porušil prvi vihar. Kdor resnično hoče danes doprinesti svoj delež k ozdravljenju človeštva, mora najprej analizirati ilejansko stanje, v katerem se družba nahaja. Nato poiskati vzroke, ki so privedli do sedanjega stanja in šele na poillagi te diagnoze bo mogoče predpisati način in sredstva zdravljenja. Kriza današnje družbe ni samo kriza ustanov, je kriza idej. Ustanove, ki vodijo človeštvo, so samo tehnična realizacija idej. Te ideje pa so zmotne, so nekrščanske in zato je danes človeštvo razkristjanjeno. Družba pa je razkristjanjeno, ker so taki posamezniki, ki družbo sestavljajo. In od tod izvirajo vse druge nesreče. Človek se ne zaveda več, kje in kakšen je njegov izvor; ne pozna več cilja, za katerega je ustvarjen, in so zato zgrešena tudi pota njegovega delovanja in življenja. Vse človekovo mišljenje in čustvovanje je nekrščansko, zato so taka tudi pota človeške družbe. Ker je v človeku zamrla zavest, da je od Boga ustvarjeno bitje, da je Bog njegov gospodar, zato ne prizna več božje avtoritete nad seboj in mu je tudi vsaka svetovna oblast nadležna. Zato smo prišli tako daleč, da samo še oborožena policija more obdržati red med ljudmi. In veliko zlo današnje družbe je zmanjšanje spoštovanja do avtoritete. Današnji človek ne pozna več svojega resničnega cilja, ki je: služba Bogu in pristanek v njem. Ta edino pravi namen človekovega bivanja na zemlji je pozabljen. Pozabljeno je, da je »Bog prvi in najvišji cilj vse človeške delavnosti in da se vse ustvarjene dobrine tega sveta smatrajo samo kot sredstva odvisna od Boga, ki se morajo rabiti na način, ki vodi h končnemu in najvišjemu cilju«.. (Qu. A.). Oči ljudi, nekoč uprte v večne višave, so se obrnile k tlom, zapičile so se v zemljo, v tostranstvo, kjer naj si človek v neprestani službi svojemu sjaz-u« ustvari raj; ker so tako orientirani posamezniki, zato so si tej orientaciji primerno ustvarili tudi vse ustanove, ki jim služijo, bodisi, da so političnega, socialnoekonomskega ali kulturnega reda. Te ustanove pa so privedle človeško družbo na taka pota, da je ta zgrešila svoj pravi cilj in Leon XIII. pravi v R. N.; »Če se družba ruši, se zato, ker je zgrešila svoj cilj.« Novo dobo bo pa dal le povratek li krščanskim principom. Nova doba, ki si jo človeštvo zeli, ki pota do nje išče in ki naj bi bila boljša od sedanje, pa more priti samo po ozdravljenju človeštva. Toda zaman so vse prošnje, naj se človeštvo strezni in naj ne drvi v svojo pogubo; zaman vsi klici, naj družba zopet prizna svojega Stvarnika in Njegov nespremenljiv nauk; zaman vsi pozivi za pre-osnovo ustanov po nauku Cerkve. Edino uspešno sredstvo zdravljenja človeške družbe je prevzgoja in samoposvetitev posameznika — človeka. Človek mora zopet zaživeti resnico vsebovano v evangeliju. Ta resnica je namreč — kakor pravi Leon XIII. — nekoč prenovila od vrha do tal človeško družbo, obudila od smrti r življenje človeški rod, mu dala obliko popolnosti in ga prepojila z vero, s svojimi zapovedmi in zakoni. Kar je klical v prejšnjem stoletju veliki Leon, to kliče, v to poziva in zato moli danes veliki Pij; pre. novitev nravi in obnovitev življenja po večno veljavnih idejah evangelija. Pot v novo dobo bo torej pokazal sam nov človek. Nov, ker bo modernega nadomestil, ali bolje, v sodobne razmere postavljen v starem duhu prenovljen človek, kakršnega nam je z zgledom in besedo ze pred 2000 leti pokazal Kristus, ki je učil »Bodite popolni, kakor je vaš 0'-V v nebesih popoln!« Popoln človek mora bili zahteva današnjih dni; katoličan, ki zna in hoče živeti svojo vero, prežet v prepričanju, da je njegov edini cilj na zemlji: služiti Bogu če Gelazij. »Kadar je deževno vreme, me zelo trga. ';e je suho, lepo in toplo, mi je bolje.« »Ko sem bil zadnjič pri tebi, si mi prodi. da si se prehladil na paši ob nevihti, ser se je zmrazilo in si v noge popolnoma Jzebel.« je omenil oče Gelazij. »Res je, tako je bilo.« čen spored slovesnosti, da ga oblast po svojih organih po potrebi lahko — kontrolira in — če hoče — tudi moti ali ovira. Kako dolgo še?... Duhovne vaje za dekleta Za duhovne vaje za dekleta, ki bodo od 22. do 26. avg. se je treba prijaviti v Dobrodelni pisarni na Placuti št. 18. Vzdrže-valnina 2000 lir. Podrobnejša navodila pozneje. Rihemberk preimenovan v Branik Z ukazom vlade L.R.S. je bilo te dni ime naselja Rihenberk preimenovano v Branik. Za učiteljice otroškega vrtca Vse nestalne učiteljice otroškega vrtca, ki bi želele poučevati v šolskem letu 1951-1952 v obč. otroških vrtcih, morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir na urad za občinsko osebje (Ufficio del personale del Municipio). Prošnja mora biti vložena najkasneje do 31. avgusta t. 1. Prošnji je treba predložiti sledeče dokumente na kolkovanem papirju: 1) Potrdilo o italijanskem državljanstvu; 2) Zdravniško spričevalo, ki ga izda obč. zdravstveni urad; 3) Družinski list; 4) Spričevalo o dovršenih šolah; 5) Potrdilo o službenih letih; 6) Eventuelna preferenčna spričevala. V prošnji morajo navesti tudi, če nameravajo poučevati v otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Nadškofova bolezen Zdravstveno stanje našega g. nadškofa se z dneva v dan slabša. Držijo ga pokon-cu le še razne iniekcije in pa transfuzije krvi. Prevzvišeni prenaša silne muke s popolno vdanostjo v božjo voljo. Pričakovati je najhujšega. Škofov obisk v Bazovici Dne 15. t. m. smo imeli v naši župniji škofov uradni obisk in obenem slovesnost svete birme. To je bil dan, ki ga je naredil Gospod! Naša mladina bo govorila o tem prvem uradnem škofovem obisku po zadnji vojni še veliko let po naši smrti. Pri škofovi sv. maši smo imeli na njegovo izrecuo željo ljudsko petje. Treba je reči, da bazoviški verniki še nismo nikoli sami tako prepevali. Vse je pelo, staro in mlado. V mogočni cerkvi kakor je naša, je ljudsko petje še posebno lepo. Sedaj skoraj razumemo svetniško misel: kdor lepo poje, dvakrat moli! Škof so imeli lepo pridigo o miru, toda o miru, ki so ga Gospodovi anseli oznanili v Betlehemu. — Popoldne je bila izredna slovesnost v dvorani: tekma iz katekizma. To je prva tovrstna tekma na Tržaškem! Ni bilo sicer vse najboljše, toda videlo se je, kako mladina v veseljem pije božji nauk, kako se ga z veseljem uči in s ponosom javno izpoveduje! Vsi udeleženci so prejeli skromno nagrado. Po slovesnosti sv. birme so škof skupno z duhovniki obiskali Gropado, Drago in Gročano. Ti pastirski obiski po vaseh so nekaj izredno lepega. V resnici se človek spomni starih časov, kako so prvi kristjani z veseljem pričakovali pred svojimi naselji brez cerkva sv. Pavla in druge apostole. V Dragi in Gročani ni cerkve, a je veliko zvestih vernikov, ki so pri okrašenih znamenjih pričakovali svojega nadpa-stirja. Škof so obiskali tudi nekatere bolnike. Bolna žena v Dragi ne bo do smrti pozabila tega obiska. Prav tako prijazno je bilo v Gročani, kjer so možje in fantje obstopili škofa in ga prosili, naj skupno z njihovo, pomočjo zgradi malo cerkev za obe vasi. — Bilo je že pozno zvečer, ko so se bazoviški verniki in mladina po molitvah za pokojne hvaležno poslovili od svojega nadpastirja. General Blanchard zapušča Trst Kakor poroča ameriško vojno ministrstvo bo namestnik generala, ki poveljuje TRU-ST-u in glavni ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU na področju A STO-ja gen. Blanchard zapustil tukajšnje službeno mesto in odšel 8. avgusta t. 1. na glavni stan Evropskega poveljstva v Pariz, kjer bo prevzel nove funkcije. Namestnika gen. Blancharda še niso imenovali. .Katoliški glas'* v vsako slovensko družino I Duhovne vaje Slov. Vincencijeve konference v Trstu Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu je imela namen prirediti zaprte duhovne vaje od 10. do 14. avgusta t. 1. Ker pa vpade ravno v ta čas, 12. avgusta, veliko skupno romanje slovenskih vernikov na Barbano, duhovne vaje odpadejo. To javljamo v vednost članicam raznih odsekov Slovenske Vincencijeve konference v Trstu ter vsem ostalim, ki so se nameravale udeležiti teh duhovnih vaj. Obenem pa vabimo vse, da naj poromajo skupno s svojimi župniki na Barbano. Namesto omenjenih zaprtih duhovnih vaj, bo Vincencijeva konferenca priredila po možnosti na jesen odprte duhovne vaje. One, ki se za stvar zanimajo, bodo pravočasno obveščene. Tržaško romanje na Barbano Zadnji' čas je, da se odločite za skupno romanje na Barbano. Prijavite se takoj pri svojem duhovniku. Vpisovanje se brez-izjemno zaključi v nedeljo 5. avgusta. Verniki iz župnije Sv. Antona se prijavite v knjigarni Fortunato, ulica Paganini st. 2. Na dan romanja v nedeljo 12. avgusta bo odhod iz Trsta ob 6.30. Vsi romarji iz mesta pridite pravočasno k cerkvi sv. Antona. Ponovno vljudno vabimo vse zveste kristjane, udeležite se skupnega romanja na Barbano! Na otoku bo romarska sv. maša, popoldne pa evharistična procesija, nakar bomo za svetoletne odpustke obiskali še cerkve v Gradežu, v Ogleju in v Tržiču. Točen spored objavimo pravočasno. Proces v Kopru Te dni se je pričel v Kopru proces proti šestim vohunom, ki so delovali za italijansko špijonažno službo. Med obtoženci so trije podoficirji J. A. - en civilist Hrvat iz Bujšeine - dva civilista Italijana in sicer en moški in ena ženska. Obtoženi jugoslovanski podoficirji so dajali špijonskemu centru v Trstu podatke o razporeditvi in oborožitvi jug. čet na ozemlju cone B in pa Slovenije. Po njihovih izjavah, se niso zavedali, da delajo za italijansko špijonažo. Vsi so prejemali kot nagrado za njihovo delovanje primerne vsote denarja. Romantična zgodba pisma »V Gradežu se nisi nič pozdravil?« »Morske kopeli Markcu niso nič koristile,« je dejal gospod Tomaž. »Mama, Markea bo treba vsak dan sončiti. Spravljali ga boste vsak topli dan tja pred hišo na sveži zrak, kjer 11111 odkrite noge, da jih pregreje sonce. V postelji pa naj ima zavite v flanelo! Vsak dan jih drgnite zjutraj in zvečer od stopala do kolena s tole mažo! To je jazbečja mast, mešana z' brinjevim žganjem. Trdno upam, da bo to kmalu pomagalo toliko, da bo spet začel hodili.« Oče Gelazij je dal materi Mariji precejšno skodelico zdravila in pripomnil: »Kadar bo zmanjkalo maže, pa pridite v samostan ponjo ali prosite gospoda kurata, da vam jo prinese, če sami ne utegnete priti. In še nekaj! Markec, bodi zelo po- trpežljiv in posnemaj Joba! Bog je dopustil, da se je satan znesel nad njegovim telesom, nad dušo se ni mogel. Za vse grozno trpljenje je Job prejel že na tem ' svetu plačilo. Njegove premoženjske in rodhinske dobrine so mu bile dvakrat- Neko angleško dekle je na obali v Newportu, na otoku Wighlu, našlo steklenico, ki je obelodanila zgodovino nekega ljubezenskega romana, ki ni dočakal konca.- V steklenici je deklica našla kipec Budde iz slonove kosti in pismo. Zgodba ,pa je naslednja: Pred 22 leti je bil mladi Nemec Paul Raffelheuschen zaposlen kot kuhar na parniku »Turingia«, ki je plul iz Nemčije v New York. Med potjo, je Paul nek večer hodil nervozno po ladijski palubi, ker se je čutil sam in poln domotožja. Zato je odšel v svojo kabino ter napisal svoji plavolasi zaljubljeni deklici naslednje pismo. »Draga Erna! Pišem ti to pismo na morju. Vtaknil ga bom v steklenico, katero bom zaupal morskim valovom. Bog ve, če ga boš dobila, ali če ga bodo odkrili na kaki zapuščeni obali. Vsekakor pa bom srečen, če mi boš sporočila, da si ga prejela. Toda kje bom jaz tedaj ! Poljublja te, Pavel. Steklenica je s svojo vsebino potovala no povrnjene. Priporočaj se Mariji in moli veliko k njej! Izprosila ti bo gotovo ljubo zdravje.« Oče Gelazij je vstal in pripomnil: »Z gospodom kuratom greva še k drugima dvema bolnikoma. Naj ti Bog na Marijino priprošnjo tla kmalu ljubo zdravje! Zbogom, Markee! Zbogom, mati!« Podal je Markcu in Mariji roko ter odšel z gospodom Tomažem k Jerneju Filipiču, ki sta ga dobila za hiso na klopi, kamor je jutranje sonce toplo sijalo. T ež-ko je dihal in kašljal, da sta došleea morala čakati, da sc mu je sapa umirila. Sedla sta na klop poleg njega. Oče Gela-zij ga je pogladil po glavi, kar mu je dobro delo, da se je polagoma umiril. »Ko vidite, oče Jernej, — je že boljše!« »Starost je nadležna. Kaj pa naj pričakujem z 80 leti? Le na božjo deklo še lahko računam,« je vzdihnil starček. »Prav pravite. A vendar se da tudi vaša bolezen olajšati. — Kako dolgo imate že naduho?« »Dve leti. A prej ni bila huda. Letošnjo Med Slovenci v Franciji 8. julija so doživeli Slovenci ob nemški meji (Lotaringija) velik praznik. Proslavili so srebrno mašo svojega požrtvovalnega iz-seljenjskega duhovnika Stanka Grimsa in 201etnico cerkvenega pevskega zbora. Iz vseh kolonij so se zbrali in pospremili srebrnomašnika v lepem sprevodu s stanovanja v cerkev. Okrasili so vso pot in tudi naših mlajev z napisi ni manjkalo. Med zastavami naših rudarskih društev se je posebno opazila zastava naših rudarjev iz Westfalije, ki so tudi poslali svoje zastopnike na to slavje. Pri slovesni službi božji je pel slovenski zbor z orkestrom. Po francoski in nemški pridigi je govoril velikemu številu slovenskih izseljencev msgr. Zupančič, izšel j. duhovnik iz Pas-de-Calais. Pred oltarjem sta asistirala srebrnomašniku naš duhovnik iz Belgije in velik prijatelj Slovencev ter izselj. duhovnik — Nemec g. Teodor Ten-sundern iz Westfalije. Seveda ni manjkalo lepega zastopstva duhovščine iz tamkajšnje škofije Metz. Po častnem vinu, pri katerem so g^ Grimsu čestitali zastopniki krajevnih civilnih oblasti, je bilo kosilo za pevce in povabljence. Popoldne so bile najprej litanije, po litanijah pa v dvorani slovesna akademija. »Videl sem že velike slovesnosti,« je rekel eden od navzočih Francozov, »a tako lepe in prisrčne prireditve še nisem videl.« Res, če pomislimo, da so to lepo akademijo pripravili rudarji sami, potem moramo pohvaliti njih delo. Akademija bi bila v čast vsakemu slovenskemu večjemu kra- iu! Pozno je že bilo, ko so se z avtobusi naši izseljenci razšli na vse strani. Oni s severne Francije in Vestfalije so odšli na obiske svojih rojakov, raztresenih po vsem pasu Maginotove linije. Vse pa je ogrela spet enkrat misel, da so Slovenci in da je samo vera tista, ki more držati človeka v mrzli tujini pokoncu! Umrli duhovniki v mariborski škofiji Zvedeli smo, da so zadnji čas umrli kar trije duhovniki. V Mariboru je umrl kanonik in stolni župnik Umek, kmalu nato je umrl stolni kanonik Žagar in pri sv. Lenartu v Slov. goricah dekan Sinko. R.I.R. po morju, Buddov kipec pa je bil namenjen tistemu, ki jo bo našel. Danes je Paul kuhar v nekem obmorskem nemškem mestu. Ima 42 let, je poročen in oče dveh otrok. Po tem pismu, ki ga je zaupal morskim valovom ni več pisal Erni. Vendar pa ho pismo kljub temu prišlo na naslov. Angleško dekle, ki je odkrilo pismo, ga je z vso naglico poslalo Paulu, ta pa ga je po pošti poslal Erni, ki je danes gospa Schmidt, srečna žena nekega železničarja v neki vasi v bližini Wormsa. DAROVI Za SLOVENSKO SIROTIŠČE Gdč. Pavlica Malič v Gorici daruje v dober namen 1000; Marija Podgornik v spomin na rajno. Alojzijo Podgornik 200; družina g. nadučitelja Jožefa Budal 200; N.N. 10; »Slov. tretji red« v Gorici 1000; J. m. 200; gospa Komjanc 2000; Josip Vižintin 700; L. M. 50. lir. Vsem dobrotnikom srčna hvala in zagotovilo molitve. Pakete za Jnnoslavijo naročajte pri tvrdki JAKOB VATOVEC TRST, c. Torrebianca 19 Odgovorni urednik; Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Tvrdka C I T R U S Lastnik Aleksander Goljevšček TRST, Via Torrebianca 27 pošilja darilne pakete v Jugoslavijo zimo pa se mi je znatno poslabšala, re-inrazil sem se. Kreham mnogo zjutraj m zvečer in težko sopem,« je tožil nadusljt-vec. »Treba je bolezen olajšati z naravnimi sredstvi. Bodite mnogo na svežem zraku, vdihavajte na lahko, izdihavajte počasi in dolgo, da spustite od trebušne prepone iz pljuč vso slabo sapo skozi sapnik in grlo. Pijte tale žajbljev čaj trikrat pred jedjo majhno skodelico! Pijte zjutraj in zvečer po dve žlici brinjevca in použite tri žlice medu. - Žajbljev čaj imate v tej-le zaporki. Če vam ga zmanjka, naj pride ponj v naš samostan —! Če brinjevca nimate doma, prosite gospoda kurata, da vam ga preskrbi. — In se nekaj vam svetujem. Zaupajte mnogo v božjo pomoč! Imejte železno potrpljenje! Naduha je nadležna bolezen. A pomislite, koliko je nedolžni Jezus pretrpel za naše grehe! Od onega trenutka, ko je nastopil javno in začel učiti zveličavne resnice, je bilo njegovo življenje veriga trpljenja. Od zore do mraka je hodil po Sveti deželi in učil, s čudeži lajšal in odpravljal bedo in gorje, sc boril s pismarji in farizeji po shodnicah, cestah in zasebnih hišah za resnično in pravo božjo besedo. Brez doma je bil in navezan na dobroto rojakov, da so dajali njemu in učencem streho in brano. Vsa tri leta javnega delovanja je pil kelih bridkega trpljenja. Pruv do dna ga je pa izpil zadnje dni svojega življenja, od Oljske gore do smrti na križu. Vzel je nase naše grehe, da nas je rešil 111 odkupil s svojo dragoceno krvjo za nebesa. Vaša potrpežljivost v bolezni bo bogat zaklad za srečno večnost pri dragem Zveličarju, kjer ne bo ne bolečin ne solz, ampak trajno veselje.« Starca so oblile solze, ko mu je oče Gelazij tako ljubeznivo govoril o Jezusu. »Tako ste me potolažili, prečastiti gospod!« je dejal starec. »Jezus in sv. Devica naj vas tolažita! Molite radi žalostni rožni venec!« je še svetoval oče Gelazij, vstal, pozdravil in odšel z gospodom Tomažem k jetični Ambrožičevi Marjeti. (Nadaljevanje)