Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 cM., za pol leta 1 sld 60 kr.. v ti>karniri sprejcmana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Ounica dar poprej.
Tel-aj XVI.
V Ljubljani 20. svečana 1863.
Ust 0.
Jtisli pred #r. Križem.
Pred svetim križem rad stojim. Pa grešnik — prašat' se bojim: Kak rešim dušo svojo ? — Mi pravi s križa moj Gospod: Po ozki pot' pokore hod'! Boš rešil dušo svojo.
Bo Bog odpustil meni res Prehudih grehov mojih zmes. Opral mi dušo mojo? — Spet pravi, ki lagat' ne zna: kdor se kesa in greh spozna. Si reši dušo svojo.
Jest ver jem to. de Božji Sin, Na križu mož si bolečin Za bogo dušo mojo. — Le ver'vaj to. in ki sim dal Življenje za te. ti opral Bom tudi dušo tvojo.
To apam. al — ko sodil boš, Obisti. serce gledal boš: Kak rešim dušo svojo ? — Duhovnimu odpri serce. Spovej na tanko grehov se: Boš rešil dušo svojo.
In če duhoven mest' Boga Odvezo sveto meni da. Je varna duša moja? — Ogibaj se priložnosti. In zadostuj po zmožnosti : Bo varna duša tvoja.
Oh, to obljubil sim večkrat. Pa storil še nobenikrat , Kak' rešim dušo svojo ? — Sovraži svet in ljub' Boea, Ga ljubi 'z serca celiga : Tak rešiš dušo svojo.
Al duša moja vredna je. De toljko tirja Bog od nje. De Njemu bi se vdala ? — Le misli si. kar ven in znaš. Ti cene take ne poznaš. De b' dušo ti plačala.
Gospod, če duša toljk' velja, 0 naj mi Tvoja milost da. De rešim dušo svojo \ — Naj Tvoja roka res pelja V Tvoj raj me očišeniga: Tak rešim dušo svojo.
Ant. Namre.
JERNEJ,
po Božjim usmiljenji in po milosti apostoljskiga sedeža škof ljubljanski.
vsim vernim ljubljanske škofije z ve lica nje in blagoslov v Gospodu!
(Konec.)
Kakšen pa je ta mir, ki so ga preroki več sto let napovedovali, preden je njegov začečtnik Jezus Kristus na svet prišel, ki so ga ob njegovim rojstvu nebeški duhovi slavili, ki ga je včlovečeni Bog s kervjo in smertjo zapečatil, ki ga je po vstajenji ko pervo vdeleženje svojiga veličastva, ko sad svoje čudovite zmage čez smert in greh dal ljudem v dar? Kaj je ta mir? V čem je ta mir? Sv. Avguštin prav: »Mir je pokoj popolnama popravljeniga reda." Premislimo bolj na tanko te besede slovečiga cerkveniga učenika. Vsak zmed vas naj si misli svojo hišo. Vsaka hiša potrebuje gospodarja, kteri delo ukazuje, med domače razdeluje, na njih pridnost gleda, leniga spodbuduje, cevedniga podučuje, nerodniga zavračuje. Če je gospodar moder, dobrovoljin, pridin in previdin, če ga vsi domači spoštujejo, mu upajo, njegovo voljo zvesto
spolnujejo, hiša dobro stoji. V taki hiši se za vse potrebe dovolj skerbi, nobeden ni zanemarjen, nobeden ni z delam preobložen, nobeden nobeniga ne zader-žuje, v taki hiši ni prepira, ni krega, je pa vse zadovoljno in veselo. Vse je v nar lepšim redu. in zavolj tega reda je pokoj, in ta iz reda izhajoci pokoj pri vsi delavnosti posamnih domačih ljudi je pravi mir, ki je hiši v srečo. Zdaj pa premislite, de smo mi ljudje vsi otroci velike hiše, ki se lukaj svet imenuje, tam pa nebesa. Te vidne in nevidne hiše Stvarnik in Gospod je vsigamogočni, neskončno do-brotljivi Bog, kteri je svoje brezštevilne dari mnogo-terno razdelil: enimu je dal pet talentov, drugimu dva in tretjimu le en talent, de slehern pre jeti dar s pridnostjo množi in tako večniga Boga poveličuje. Neskončni Gospodar je moder in dobrotljiv, in je vse piav naredil. Človeku je dal pamet in ga je podučil, de more dobriga in modriga Gospodarja spoznati in njegovo voljo umeti. Kaj se pač bolj spodobi, kakor de se neskončno dobrotljivimu Očetu radi podveržemo, de ga ko nar veči dobroto spoznamo, de si prizadevamo njegovo presveto voljo povsod in vselej spolniti, in de smo s takim obnašanjem podobni dobro uravnani družini? Ue Stvarnik gospoduje, stvar pa je pokorna, vam je gotovo prav. V tem je red, in v tem redu je mir, ki nam ga je Jezus Kristus zaslužil in dal. S tem miram je Bog vstvaril perviga človeka v raji. Ker pa Adam Stvarniku ni hotel pokoren, ampak enak biti, je pravi red razderl in tako mir zgubil za se in za svoje mlajši. Kako malo mirii je odtistihmal na svetu, beremo v vsili bukvah, in skušamo vsak dan v svojim življenji. Kolikor bolj se v mislih napihujemo, Boga in njogovo postavo zapušamo, toliko manj miru imamo.
Ljudje si ne morejo praviga mini dati. še tistiga mirti, ki ga vojska razdira, si ne moremo v prid obračati; zakaj večidel sc ob iniru greh s tako močjo razširja, de vojska in vse njene nadloge morajo nad spridene ljudi priti, de se zopet k Bogu vernejo. Svet tedaj ne more dati praviga mirti. Zato se jc Sin Božji včlovečil, de je ljudem pravi mir z nebes prinesel. V Jezusu Kristusu se je Bog razodel in njegova presveta volja. Kdor Sina pozna, pozna tudi Očeta. „Kdor mene vidi," pravi Kristus, „vidi tudi Očeta: zakaj jez sim v Očetu, in Oče je v meni." Kristus nas je popolnama podučil, kaj Bog od nas hoče, in nam je dal v svojim življenji nar lepši zgled popolnama pokoršine do Očeta: s svojim življenjem, s svojim terpljcnjem in s svojo smertjo nam je pa tudi tiste gnade zaslužil, ki nam moč dajo Božjo voljo vselej dopolniti. Tako jc Kristus vse storil, de se je pravi red povernil, de namreč Stvarnik gospoduje.
stvar pa je pokorna, de bi tako vsi k pokoju in tedaj k pravimu miru prišli.
Naš Odrešenik je imel ta mir popolnama v sebi; zakaj on je bil z Očetam eno, njegova jed je bila, de je Očetovo voljo spolnoval; zato je prišel na svet in se je včlovečii. Zato je tudi rekel učencam: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne, kakor ga svet daje." Svet ima mir le na jeziku. Ker hoče svet sam sebi Bog biti, ker po svojim pregrešnim poželenji živi, ker Božje volje ne pozna in je tudi noče poznati, nima praviga miru in ga tedaj tudi dati ne more. Naš Zveličar je pa imel pravi mir v sebi; torej ne reče samo: „Mir vam dam," ampak: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam," mir namreč, kteri je v tem, de svojo voljo v vsih rečeh popolnama Bogu podveržete, de prav resnično iz dna svojiga serca govorite: Oče, zgodi se tvoja volja! Nikoli pa prav resnično ne porečemo: Oče, zgodi se tvoja volja! ako nismo z Jezusam tako tesno sklenjeni, de živi on v nas, in mi v njem, kar pa ni mogoče brez žive vere. Zato prav lepo govori sv. Avguštin: „Mir, ki nam ga jc Kristus prinesel, je pokoršina, ki jo vera pod večno postavo uravnava." Prav uravnana pokoršina je popolna, je nespremenljiva, ne dela razločka, nič nejevoljno ne opravlja, ampak vse z veseljem. Njeniga pokoja nič ne moti ne skušnjava, ne bridkost, ne posvetno veselje: zakaj uterjena je v Gospodovi moči. Ona ne pozna druge dobrote, kakor le Gospod Boga, in ta mir, ta pokoršina je po besedah sv. Avguština red svete ljubezni, ki v vsih rečeh Gospoda iše, Gospoda tudi najde, in z Bogam zmiram sklenjena nikdar ne more nesrečna biti; zakaj njena prava nesreča bi bila le zguba Narvišiga, kteriga pa ljubezni nihče vzeti, torej tudi njeniga mini nobena nadloga podreti ne more. Ta mir, ker je red svete ljubezni, je ludi Bužje kraljestvo v pozemeljskem življenji, za kar vsak dan prosimo: Pridi k nam tvoje kraljestvo! Ta mir je tudi popolnama pravičnost, ker sc s po-koršino do Božje volje pravičnost doseže.
Ljubi kristjani! Bog daj, de bi ta Kristusov mir vedno kraljeval v vaših sercih! Kakšno notranje veselje bi neprenehama v sebi imeli in bi se tedaj nikdar ne dali zapeljati na krive pota, kjer vas le reva in žalost čaka! Prav lepo govori sv. Avguštin: Kdor nima miru v svojiui sercu, njega ne more veseliti, sam seboj pečati se. sam seboj hoditi. Želje in strasti ga gonijo dalje in dalje v razveselovanja, v neumnosti, razuzdanosti in nerodnosti vnanjiga sveta, ker sam v sebi ne dobi nič dobriga. nič resničniga, nič zadostivniga. Grešnikova sreča je v tern, de sam sebe mami. To je pa nar veči nesreča. Strašna slepota jc, v sebi čutiti neugasljivo željo po sreči, pot k pravi sreči prav blizo pred očmi imeti, in vender sreče iskati po grešnih potili, kjer se gotovo le reva nahaja. V nespameti jc ni modrosti, v smerti ga ni življenja. Ti, ki si sodedič Jezusa Kristusa, kako te more veseliti po živinsko živeti! Kristusoviga mini išimo vse dni svojiga življenja, Kristusov mir v sebi čedalje bolj uterdujmo in spopolnujmo: zakaj nikdar ne smemo pozabiti, de je Kristus nam v zgled mogel terpeti, de je šel v veličastvo svojiga Očeta. Kdor je v resnici Jezusov učenec, hodi za Jezusam, dobro vedoč, dc Kristusoviga mini na zemlji ne more imeti brez vedniga vojskovanja z greham, ki v njegovim umerljivim telesu prebiva, tedaj ne brez zatajevanja samiga sebe. Mir brez vsiga notranjiga vojskovanja bomo vživali v večnim zveličanji. Tukaj nam je vedno treba govoriti: „Hvaljen bodi Gospod, moj Bog, ki uči mojo roko za boj, in moje perste za vojsko. (Ps. 143, I.)
Angelji so oznanovali mir ob rojstvu našiga Zveličarja, desiravno je že ob rojstvu nastopil pot terpljenja proti gori Kalvarii; in ko je naš Zveličar po svojim vstajenji učencam zopet svoj mir dajal, jim je kazal z žeblji prebodene roke in s sulico prebo-deno stran, ter je ob enim govoril imenitne besede: „Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem." Prebodene roke so prav očitno kazale, de je nebeški Oče svojiga edinorojeniga Sina zato na svet poslal, de je za grehe sveta terpel in umeri. Ljubi kristijani! nikdar ne pozabimo te resnice! Naš Zveličar je bil brez vsiga greha. Terpel je le za naše grehe. Ljubezen do nas ga je ranila. Koliko bolj moramo mi, ki smo vsi grešniki, tukaj na zemlji pripravljeni biti za terpljenje! S kolikor večim veseljem na tem svetu terpimo, toliko veči je mir v nas, ker smo tako Jezusu čedalje bolj podobni. Bodimo prepričani v vsih križih in težavah, de Bog za naše vojskovanje ve, de nam Bog pomaga, de nas hoče za zmago večno zveličati. Zaupajmo tedaj, nikar se ne utrudimo, nikar serčnosti ne zgubljajmo. Kristus je po terpljenji častitljiv od smerti vstal 'in sedi sedaj na desnici svojiga Očeta v nebeškim veličastvu. Tudi mi pridemo tje. ako za Jezusam zvesto hodimo. Torej zaupajmo in svet premagujmo: potem naš zveličanski mir ne bo nikdar jenjal. Ta misel bodi naša priprava za velikonočne praznike na zemlji, še bolj pa za veliko nedeljo v večnosti. Bodimo tedaj zvesti in pokorni otroci Jezusove cerkve, vestno spolnujmo njene zapovedi, ktere niso težke za nje, kteri imajo pravo ljubezen. Spolnujmo tedaj tudi postno zapoved z vso vestjo.
JSL9&M	&J&222 llSkM
tmsLVm SIS&fLMMalMSflSfS»
po Božjem usmiljenji skof Lavantinski, dohtar bogoslovstva itd.
Vsem vernim Lavantinske škofije gnado in žegen Božji!
Po smerti visoko častitega gospoda kneza in škofa Antona Martina poklican na njihovo mesto Vas danes, ljubi moji! pervokrat pozdravljam kakor Vaš visi duhovni pastir, ino mislim, da mende ne bote neradi mojih besed poslušali, ker Vam nisim celo ptuj. ampak v Vaši deželi rojen in sim dosihmal tudi v Vaši škofii služil.
Zna biti, da mena tihem v svojih mislih prašate. kaj od mene pričakovati zamorete ? Odkritoserčno Vam odgovorim: vse karkoli je škof katoljške cerkvi- Bogu in vernim, ktere je Bog njegovi skerbi izročil, storiti dolžen po opomi-novanji sv. apostola Pavla (II. Tim. c. 4). Ali tudi jaz marsikaj od Vas pričakujem, in imam zaupanje do Vas, da moje pričakovanje ne bo osramoteno. Kaj je to ?
Pervič, da hočete stanovitni ostati v svoji ljubezni do svete katoljške vere in cerkve. Je že več kakor tavžent let, kar so Vaši predstarši malike svoje zapustili, in spoznali pravega, živega Boga, ino Sina Njegovega edinorojenega Jezusa Kristusa. Naj dražji zaklad, naj boljši dedšino ste od njih zadobili — namreč pravo vero, ino — ako po njej živite, upanje nebeško kraljestvo doseči. Kakor nekdaj sv. Pavel Tesaloničane (II. Si, 12. 14.), tudi jaz Vas danes opominjam: pomislite s hvaležnim sercem, .,da vas je Bog izvolil pervine v zveličanje po posvečenji Duha in v veri resnice. Bratje! stojte tedaj terdno in se deržite zročil, ki ste se jih naučili ali po
govorjenji ali po listu našem." Nič naj Vas ne odverne od svete katoljške vere! Da bojo krivi preroki vstali, nam je Jezus sam naprej povedal. (Mat. 24, II.) Zato „ne verjemite vsakemu duhu," piše sv. apostol Joanez (I. 4, 1), temuč skušajte duhove, ali so iz Boga; zakaj veliko lažnjivih prerokov je na svet izšlo." Varujte se jih, pa ne bojte se jih preveč. Zakaj kdo nas zamore, ako hočemo zvesti ostati Jezusu in Njegovi cerkvi, — tako smemo s sv. Pavlom vprašati (Rim. 8, 35—39.) — ločiti od ljubezni do Jezusa Kristusa? Nobena stvar.
Ako Vam tedaj kdo poreče, ali ako kje berete: „Vsaj je vse eno, bodi si človek te ali te vere, da le pošteno živi !" nikar se ne dajte motiti. Odgovorite mu: Ni vse eno! Resnica je sploh le ena; tudi vera mora le ena biti, ker je le en Bog, le en Gospod, Jezus Kristus. (Efež. 4, 5.) „Brez vere ni mogoče, Bogu dopasti," piše sv. Pavel. (Hebr. 11, 6.) Se ve, da se mora tudi pošteno živeti po volji Božji; zakaj drugače, brez dobrih del, je vera mertva (Jak. 2, 14—17.) in nič ne pomaga k večnemu življenju. —
Vera je sicer nezaslužen dar milosti Božje (Rim. II, 30—32); ali vender se mora človek za njo truditi, da je ne zgubi, ampak da se v njej vedno bolj uterdi. Zatorej Vas prosim, ljubi moji! poslušajte radi Božji nauk, ki se Vam vsako nedeljo in praznik oznanuje. ,,To je večno življenje, pravi Gospod (Joan. 17, 3), „da spoznajo Tebe, samega pravega Boga, in kterega si poslal, Jezusa Kristusa." — „Vera pride (v serce človeško) skoz poslušanje" (namreč od Boga poslanih oznanovavcov sv. evangelija), pravi sveti Pavel (Rim. 10, 17.) — Ali pa mende mašniki Vas to učijo, kar si sami izmišljujejo? Nikarte kaj takega misliti! Noben mašnik ne smejo kaj drugega učiti, kakor kar je vsa sv. katoljška cerkva od začetka do zdaj verovala in učila. Cerkva pa od pota resnice zajti nikoli ne more, ker je Jezus obljubil, pri njej ostati do konca sveta. Mat. 28, 20.) Zatorej se naša cerkva po pravici „apostoljska" imenuje, ker ne uči nič drugega, kakor kar so nekdaj apostoli v Jezusovem imenu učili, in za kteri nauk so tudi voljno svojo kri prelili. (Efež. 2, 20).
Na mesto Kristusa, učenika našega, je stopila njegova cerkva, da nam resnice razlaga, ktere nam je on razodel. Za tega del je djal: ,,Kdor vas — namestnike moje — posluša, mene posluša." (Luk. 10, 16.) Pa Jezus je tudi bil naj vikši duhoven (mašnik). (Hebr. 4, 14.) On je sam sebe svojemu Očetu daroval na sv. krizi, pa tudi ss. zakramente, posebno nekervavo daritvo sv. maše postavil. Oblast, ss. zakramente deliti, — celo grehe odpušati v Njegovem imenu tem, ki so odveze vredni, je dal namestnikom svojim, škofom in mašnikom. (Joan. 20, 23. — I. Kor. 4, I.) — Prejemajte radi ss. zakramente, ljubi moji! \e odlagajte od dne do dneva, se spraviti z Bogom skoz pravo pokoro in čisto spoved. Radi tudi stopite k mizi Božji, kamor Vas Jezus sam \abi, rekoč: ,,Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil." (Mat. 11. 28.)
Kdor koli cerkve ne posluša in ne uboga, je pred Bogom kakor malikovavec, uči Jezus. Mat. 18. 17.) Zatorej ne prelomite cerkvenih zapoved, naj že post, ali službo Božjo ob nedeljah in praznikih, ali kaj drugega zadevajo. Zderžite se o dneh, ki so Gospodu posvečeni, takšnih del in opravkov, ki jih cerkva prepoveduje, in ki Vas od Božje službe odvračajo. Ne izgovarjajte se, rekoč: „Si moram kaj zaslužiti, zakaj časi so težavni." Ali ne veste, kaj je Jezus govoril: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi?" (Mat. 16, 26.) Oj,
ljubi moji! in dušo imamo le eno in neumerjočo, in e njo je vse in na vekomaj zgubljeno! Ni se dosihmal še slišalo, da bi bil kdo obogatel s tem, kar si je ob nedeljah in praznikih z grehom pridobil.
»Še nekaj vam moram na serce položiti. Naša vera, vera Kristusova, je vera prave ljubezni, miru in edinosti. Zatorej nas opominja sv. Pavel: ,,Ako je mogoče, kolikor je pri vas, mir imejte r. vsemi ljudmi" (Rim. 12, 18), „da bi ne bilo med vami morebiti prepirov, nevošljivosti, zabavljanja, napihovanja, puntov. (II. Kor. 12, 20.)
Naš bliženj je po Jezusovem nauku vsak človek; tudi sovražnika ne smemo čertiti, — še celo tistih ne, ki niso naše vere. Le greh in zmoto sovražiti nam je Gospod zapovedal, ne pa človeka: čeravno je ta sveta dolžnost za vsakega zmed Vas, se zapeljiveov varovati, da nam čednosti ali vere ne pokazijo. (Mat. 5. — I. Joan. 3,15. — II. Joan. 10.)
Toliko manje naj Vas kaj drugega loči od ljubezni, ktero ste drug drugemu skazovati dolžni. Ne, postavim, razloček jezika ali naroda. Pred Bogom, piše sv. Pavel (Gal. 3, 28.). ni takšnega razločka. Zakaj ne? Ker smo vsi otroci le enega Očeta nebeškega; vsi odrešeni skoz ravno tisto kri, klero je Sin božji na sv. križi za nas prelil: vsi poklicani k večnemu življenju. (Efež. 4.)
Bog je po svoji neskončni modrosti dopustil, da so se ljudje v mnoge narode razdelili (I. Moj/.. II.), pa od začetka ni bilo tako in tudi ne bo ostalo zmirom tako. Vsaj ves človeški rod od ravno tistih predstaršev Adama in Eve izvira (Dj. ap. 17, 26.), ino vsaj v nebesih svetniki in svetnice Boga edin oglasno hvalijo in ga hvalili bojo vekomaj, akoravno so poprej na zemlji ta ali oni jezik govorili. (Skriv. raz. 7.)
Pa nikar ne mislite, de Vam hočem braniti, svojo domovino, svoj narod, svoj jezik posebno v časti imeti in ljubiti; le to Vas prosim, ne prezrite poleg tega ljubezni in pravice, ki ste jo sploh vsim skazovati dolžni. Vsaj smo tudi vsi podložni ravno tistega svitlega cesarja, ki za nas vse enako skerbijo. Zatorej pokorni bodite Njim in deželski oblasti. ,,Xi oblasti," piše sv. Pavel (Rim. 12, 1—2.). ..od drugod, kakor od Boga; kdor se tedaj oblasti ustavlja, se Božji volji ustavlja, kteri se pa ustavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo."
To, ljubi moji! sim Vam v začetku svojega vi-sega pastirstva povedati hotel.
Težko breme zares! vem prav dobro, sem na sc vzel, ali zaupam, da me bo gnada Božja podpirala, in da tudi Vi mi bote pomagali. S čim?
Vašega blaga ne poželjujem, le svojih sere mi ne zaprite, kadar v imenu Jezusovem k Vam govorim. Posebno Vi mi pomagajte, predpostavljeni! Vi, hišni gospodarji in gospodinje! (Juj te, da se Bog v Vaši občini, v Vaši hiši skoz razvujzdanost Vaših podložnih žalil ne bode. Dajajte dober zgled tim, čez ktere Vas je Bog postavil. Zakaj ,.ako kdo za svoje, zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika," pravi sv. Pavel. ( I. Tim. 5, 8.)
V Vaso molitvo se priporočujem. Prosite Boga, da bi se nad menoj in nad Vami dopolnilo, kar v litanijah molite, namreč, da bi Vas kakor pastir z naukom in zgledom z Božjo pomočjo tako vodil, da enkrat z Vami, kakor s čedo, ktero mi je naj viši pastir naših duš Jezus Kristus izročil (I. Petr. 5, 4.), večno življenje srečno dosežem.
Ker se pa zdaj že tudi bliža štirdesetdanski post, čas pokore in resnega premišljevanja terpljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, na kterega pragu nas cerkva z besedami sv. Pavla pozdravlja, rekoč: „Glejte, zdaj jc prijetni čas; glejte zdaj je dan zveličanja (II. Kor. 6,	se poslu/, i m svojega pervega pastir-
skega lista, da Vas za ta sveti čas tudi jaz z vso ljubeznijo svojega serca opominjam k pokori z besedami sv. Joana Kerstnika: ,,Storile vreden sad pokore." (Luk. 3, H.) „Očistite se od vse gnjusobe mesa in duha in dopolnite posvečenje v strah i Božjem" (11. Kor. 7, 1.), da bote, na duši in na telesu oči-šeni, vredni pristopiti k mizi Gospodovi, pri kteri se Vam bo velikonočno Jagnje v hrano Vaše duše podalo. Oj da hi pač upati smel, da se bojo vse moje ljube ovčice s svojimi dušnimi pastirji vred v belih oblačilih gnade Božje zbrale pri večerji velikonočnega Jagnjeta! Povem Vam, to bi bila za mene naj veči tolažba, pa tudi za angele v nebesih naj veče veselje. (Nasledva postna naredba.)
Ta - le iutii Ljubljani ne bo *kotirala•
Leta 1659. ravno ko ho se po storjenem miru v Vila-franki avstrijauske vojske domu vračale, je avstrijansk častnik v lusbruku pri oknu v neki hiši premišljeval množice. ki so se sein ter tje gnjetle. kakor mravlje. Dasiravuo le malo ranjen, je bil vender ves črnem in nejevoljiu, iu bila je njegova duša pusta, osmojeua in prazna, kakor čeru požar. Vidil je toliko revšiue na vojski, iu zlasti so mu serce tergale gerde podobe neusmiljenih ljudi, ki so brez čutila za bolccine svojega brata le ua svoje lastno otenje mislile, ter kakor splašene živine bežale in bežale pred sovražnikom, ki jih je preganjal. Zgubil je bil vso vero. da bi bilo v ljudeh še kaj človeškega, iu zdelo se mu je. da v vsem njih djanji iu gnanji nič druzega ni, kakor le samo sebično dervenje po dobičku, lastna hvala, samopriduost, malopiidno.st in neusmiljenost. — in Boga, kakor se ga je v mladosti učil poznati, ni več vidil v stvarniku te človeške malopridnosti. Tako je čumel brez tolažila v merzli brezupnosti. brez spoštovanja do druzih, brez upanja samega zase. ter je gledal v čudno človeško mešanico. Kar zagleda majhen voz, ki inem gre, in veliko veliko ljudi za njim. Xa vozu leži človek s plahto pokrit ua slami; ob nogah mu sedi oseba, ki zavolj posebne obleke in na takem kraji ne ve, kaj bi to bilo. Ravno stopi strežej v slanico. ..Kaj je tukaj doli?" ga vpraša častnik, bolj iz radoveduosti kakor pa iz sočutja. Strežej reče: , Tam zuuaj, nekako uro od tod, v jarku ob cesti, so našli raz-tepenega, na pol mcrtvega juda. in ravno ga pelje usmiljena sestra v svoj samostan, da ga bodo tamkej ozdravili, če je mogoče. To je, in nič druzega ne!"
Znotranj nepokoj žene častnika iz stanovanja ua cesto; kakor ne vedoč gre za množico; stopi bližej k vozu. zre v usmiljeno sestro, ki je nepremakljivo svoje oči imela vperte na zdelanega juda. kakor ua svojega rejenca; gre tudi še v samostan. v stanice bolnikov in umirajočih.
Tuksj vidi častnik, kako te usmiljene pobožne sestre pridno strežejo bolnikom, z enako ljubeznijo iu brez razločka , naj si bo kdo kakoršue koli vere ali stanu. Premišljuje tudi sam pri sebi veliki dar, ki so ga te device zavolj terpečega človeštva darovale; kako so zapustile starše in vse domače, premoženje, prostost, vse veselje tega življenja , da naj revnišim izmed človeštva, svojim bratom v Kristusu, pomoč skazujejo, noč in dan. vse svoje žive dni; in da za vse to čisto nobenega zemeljskega povračila ne morejo pričakovati, — da še celo za naj zvestejši skerb-Ijivost dostikrat prejemajo le britkost in nar veči nehva-ležnost. Vse to je obupnega častnika ozdravilo. To ue-*amopridno darovanje samih sebe, to dopoluo zatajeuje, ta
sveti poklic v tihi samoti v prid terpečega človeštva in edino le zavolj Boga — ljubeznjivi, bogoljubni pogled vsega tega je kar neprevidoma zbrisal v njegovi duši — strašno podobo unih tavženterih terdih sere brez mile blagoserč-nosti in djanske pomoči na pustih z merliči pokritih smert-nih planjavah. Zopet se mu obudi vera v človekovo vrednost, v njegovo usmiljenje, in v njegovo smožnost za velike, blage, svete djanja, in pa vera v Boga, ki mu je ta čeznaravni nagib vstvaril in bo kdej vsako njegovih dobrih del poplačal.
V te pobožne in veseie premišljevanja zamaknjen »c je zopet vernil v svoje stanovanje. Zdel se je meni, ki sim tudi vse to z lastnimi očmi vidil, ves spremenjen. Vidil je še enkrat v duhu na pol mertvega juda mem peljati in keršansko sestro njemu ob nogah sedeti, ki je nepremakljivo nanj gledala, kakor na svojega rejenca, ki ga ji je Bog poslal, milovesela solzica mu je oko zalila in sklical je: „To je zmaga sv. vere!" (J. Rottmund v M. Sontbl.)
Za bolnike•
Sveti oče Pij IX. so dali spovednikom oblast, da vsim takim, ki zavolj kake stanovitne bolezni ne morejo za odpustke med letom v cerkev hoditi, zamorejo namesti obhajila in obiskanja cerkve kaj druzega naložiti, samo da se vreduo spovejo in od spovednika naložene pogodbe spolnijo. Tako se zamorejo bolniki vsih popolnoma in nepopolnoma odpustkov vdeleževati. Da ta dobrota nima tega namena, da bi potem bolniki z dolgo boleznijo bili zato manjkrat doma obhajani, se samo po sebi ve; to jih mora še le spodbadati, tudi po bolj pogostem obhajilu koperneti. Marsi-kteri domači so pa tako nevedni ali nemarni, da bolnikom, če niso ravno za sinert bolni, še adventnega, ali celo tudi še velikonočnega obhajila ne oskerbijo. in tako cerkveno zapoved prelomijo. — Določilo se tako-le glasi:
DECRETIM. lT r b i s et orbis.
Ex Audientia SSmi die 18. Septembris 1862.
Est hoc in more posituin, quod ab animarum Pastoribus Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum in aliquibus tantum infra auuurn praecipuis festivitatibus ad fideles habitualiter infirmos chronicos, ob phvsicum permanens aliquod impedi-mentuin e domo egredi iinpotentes solemniter deferatur, proindeque hujusmodi fideles tot plenariis Indulgentiis pri-vantur, quas consequeren!ur, si conditionibus injunetis ad-impletis ad Sacram Eucharisticam Melisam frequentius pos-sent accedere. Itaque quamplures animarum Curatores, aliique perinulti Ecclesiastici Viri humillimas preces por-rexerunt Sanctissimo Domino Nostro PIO PP. IX, ut de Apostolica benignitate super hoc providere dignaretur, factaque per me infraseriptum Secretariae S. Congregationis Indulgeutiarum Substitutum Eidem Sanctissimo de his mo-nibus fideli relatione in Audientia habita die 18. Septembris 1862, Sanctitas Sua spirituali gregis sibi crediti utilitati prospiciens cleinenter iudulsit, ut praefati Christi fideles, exceptis tamen illis, qui in Communitate morantur, acquirere possint omnes et singulas ludulgentias pleuarias jam con-cessas vel in posterum concedendas. quasque alias acquirere possent iu locis in quibus vivunt, si in eo phisico statu non essent, pro quarum acquisitione praeseripta est Sacra Com-munio et visitatio alicujus Ecclesiae vel publici Oratorii in locis iisdem, duinmodo vere poenitentes coufessi, ac caete-ris omnibus absolutis conditionibus, si quae iujunctae fue-rint, loco S. Communionis et Visitationis alia pia opera a respeetivo Confessario injungenda, fideliter adimpleant. Praesenti in perpdtuum valituro absque ulla Brevis ex-
peditione. Nori obstaotibus in contrarium facientibus qui-buscumque.
Datum Romae cx Secretaria S. Congregationis Indul-gentiarum ct SS. Reliquiarum. Loco "f Sigilli.
F. CARD. ASUIMUS, Praefectus.
A. Archip. Prinzivalli, Substitutus.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. Ker se je zopet štirdesetdanski post približal, je naloga slehernega katoliškega kristjana, komur je pri sercu njegov lastni blagor, da tudi post spodobuo posvečuje. Zraven druzih pomočkov k temu dosti pripomorejo dobre v to pripravne bukve. Naj iineuujemo iu priporočimo torej saj nektere.
1.	,,kalvarija ali premišljevanje Jezusoviga terpljenja v petnajst križevih potih z navadnimi molitvami iu prelepimi štacijoiinkimi podobami (v usuji vez. 1 gld. 77 kr.). V prid tih bukev je veliko razumnih iu v ti reči zuajdeuih gospodov svojo misel izreklo. Naj omenimo izmed vsih le samo raujcega precast. škofa Sloinšeka, kterih beseda ne le kakor višjega pastirja, ampak tuki kakor etovenskega pisatelja v taki reči pervo veljavo ima. List, ki so ga do prečast. gosp. stoljnega dekana Jož. Zupana pisali takrat, ko je bila „Kalvarija" ravno na svitlo prišla, spricuje, kako ljubo iu drago jim je bilo (vsako delo, od kterega so pričakovali sadu v ča-ni iu večni prid slovenskega ljudstva.) Kakor drag spomiuek iz njih roke naj tukaj Njih list podamo. Pišejo namreč: „Prečastitljivi gospod stoljui in mestni fajmošter! Visokospoštovani gospod iu prijatel! — Prejel sim 5. sveč. mi dobrotuo poslano Kal varijo; serčua hvala Vam za ta tako ljubeznjivi dar! Vošim pa tudi srečo, da ste to lepo in pobožno delo vkljub vsem zaderžkom dopolnili, in »te obogatili Vašo prezalo stoljno cerkvo s tako giuljivim križevim potom, naše sloveusko slovstvo pa s pobožnimi bukvami, ktere toliko lepega dušnega živeža obsegajo ... Beseda je čista in lahko umevna, zapopadek podučljiv in doveršeu, oprava izverstna, jektenorezue podobe posebno žive, iu celo delo, kakor jaz mislim, je nar boljši izmed vsega, kar smo dozdaj v tej reči imeli. Deo siut laudes! (Hvala Bogu!) — Žal mi je, da sem dal svoj postni list natisniti, predeu sem dobil ua-zuauilo teh prelepih in dobrih pobožnih bukev; rad bi jih bil o tej priliki priporočil svojim ovc i ca m. Pa saj tako zauesljivo upam, da bo vse segalo po Kalva rj i" *). V dokaz so si precej rekli poslati nekaj imeuovanih bukev. Naj še o ti priliki pristavimo, kako «o tudi v tem pismu, kakor tolikrat zadnje leto. razodeli nekak prečutek bližnje smerti, sklenivši list: „(Jpal sim, da me bote, prečastitljivi gospod! pretečeuo jesen obiskali; ker se pa ui spolnilo, prosim, ne opustite te misli, doveršite jo, dokler še živim itd."
2.	Cietzemani in Golgota, vsim znane bukve iz premišljevanj Jezusoviga terpljenja pobožue nune Ane Katarine iz Emeriha, poslovenjene po gosp. J. Volčiču.
3.	Križev pot za duše v vicah, ki se posebno za postni čas poda, de duše iz nezmernega studenca Jezusovega terpljeuja ohladek iu tolažilo zajemajo.
4.	Postne pridige od Jezusoviga terpljeuja, po sv. Alfonsu Ligvorju iu po redu žalostniga dela sv. roženkrauca
•) Zvedši, «1» je bilo do Velike noči 2000 bukev oddanih, so mil. vikši pastir v poznejšem listu posebno veselje razodevali, da je tedaj med Slovenci čez 20 000 tako lepih, živili, ginljivih in k pobožnosti budnih podob razširjenih, s čimur se bo oživljal duh za cerkveno umetnost, ker v tej reči se je pri nas do zdaj le inato storilo, in ni jih slovenskih bukev, da bi bile s tolikimi in tako lepimi podobami ozališane. Tudi jim je zlasti dobro delo. «la bodo iz branja, iz podob in njih razlaganja zlasti stari, iiio-teri in bolniki zajemali veliko polajšauja in tolažila v svojim terpljenji. Vr.
izdelane, so pripravne za domače branje in cerkveno rabo. (Poslednje dvoje po 20 nkr.).
5. Večni mesec za žive in mertve, ki je ravno zdaj s kratkimi zgledi pomnožen prišel na svitlo, služi posebno za posvečevanje posameznih dni in za mladino, da se po lahki in prijetni poti (udi djansko vadi tega, kar se iz katekizma uči. (C. 10 nkr.).
Vse te bukve se dobivajo pri Gerbcrji iu drugod.
Iz Loke. — Zoper fantinske napake, zoper pouoče-vanje, preklitijevanje i. t. d. svetuje g. —k. v 4. listu ,.Zgodnje Danice" keršanske družbe, ktere bi gotovo naj več izdale, ker z združenimi močmi se kaj opravi. — Iu glejte, tako družbo že imamo, namreč uiolitevuo iu pod-učivno društvo od sedanjega svetega Očeta rimskega Papeža Pija IX. poterjeno, v Gospodu pohvaljeno in z od-pustiki obdarovano, med ljudstvom znano, ki se imenuje: B r a t e r n a sv. Uršule za keršausko podučevatije in bra-tovsko opominovatije k lepemu življenju, ki obsega v sebi družbe za vse stanove: (Manner-. Frauen-, Juuglings- und Juiigfrauen-Vereiue oder Biindiiisse i. kterih naj imenitnimi in tehtniši naloga je, eden druzega vseh pregreh iu napak, ter časne in večne nesreče varovati. — Naj bi vsi duhovni pastirji to društvo skusili v svoje duhovnije vpeljati s posebnim ozirom ua rnladenče, iu pristavili še nektere vodila poleg teh, ki se v braternih bukvicah sv. Uršule najdejo, in z Božjo pomočjo bi se gotovo po tej poti v leti silno potrebni reči kaj doseči dalo.	.t. u.
V stari Loki mislijo kmali začeti staro cerkev podirati, ter bodo uovo zidali. Potreba je res; Bog daj srečo, pa zdravje verlernu gosp. dekanu Fr. Kramarju.
Is Teržiča, ltf. sveč. Da pravi kerščanski duh v sercih Slovencev veje, priča uam veliko število krasnih cerkva po naši dragi zemlji slovenski, pa tudi njih oprava o velicih praznikih. Nočem pa danes od tega pisati, ampak omeniti le malih kapelic ali podob, ki so sem ter tje ob cestah postavljene, ker tudi ua teh sc znatno bere, ka-košni prebivavci so tu in tam. — Kterega pravega kristjana globoko v serce ne zbode, če gre inemo svetega ztiaiu-nja, ki je že na pol raztergauo ali pa še celo razpadeno. in ui ga človeka, da bi ga dal le količkaj popraviti? To je živa priča, da isti, ki je dal znamnje postaviti, je bil blaga duša, ki so mu svete reči gotovo pri sercu bile, in da so nasledniki njegovi tacim lepim napravam zamerli ? Zapeklo serce me je, ko sem šel pred kaj časom uiemo starega znamnja, ki je bilo brez vse podobe. Čudno se mi to zdi. ter bližej koračim. Iu glej! tu sem vgledal podobo Njega, ki je svojo sveto kri za naše odrešenje dal, brez rok ua tleh v blatu ležati. Poberem jo in z globokim zdihljejem v revno že ua pol razpadeno kapelico položim. Urno jo potem nekako boječ naprej vbrišem. mislivši sam pri sebi. da tu iti kaj prida, iu se tudi uisim motil, ker čul sem od obilih hudodelstev, ki so jih hudobneži na tistim kraji storili. Kterega človeka pa v serce ne veseli, ko vidi podobo ali kapelico z lepimi podobami in o cvetečih mescih z raznimi cvetlicami bogato ovenčano? Kdo ne postoji pred takošuim znamnjem, zavedoči se, da je gotovo med dobrimi, pobožnimi ljudmi! — V ti zadevi je teržiska fara vse hvale vredna, iu lahko mnogim v posnemo. Tu ne nahajaš saino lepih ukusuo opravljenih zuaiuinj. temveč berž ko se dan v svoje čerue peruti zagerne, celo zvezdice sveč ali pa kako svetilnico goreti pred podobo, kar se v temni noci kaj lepo podaja. Cul sem že marsikterega ptujca, ki ga je noč v ta kraj uanesla. reči. da ga je prijazno giuila skerb in pozornost, ki jo imajo našiuci do sv. znaminj. Naj bi se tedaj na svete znamnja ob cestah, posebno pa na zidane kapelice po tergih iu po vaseh skerbuo pazilo, da bi nc tožile prebivavcev nemarnosti in svarljive mlačnih. Ivan T.
Iz Marburga, 4. svečana. Praznik oči še vanje Matere Božje je bil za vso lavantinsko škofijo. posebno pa za uiarburško mesto, silno imenitno in veselo godov anie.
Novo posvečeni knez in škof Jakop Maksimilijan oo zasedli te den škofov stol sebi zaročene lavantin-ske škofije.
Že o svojem prihodu iz Solnograda so bili povsod silno ljubezujivo in častuo sprejeti. V Gradcu na kolodvoru so hc jim poklonili poslanci deželnega zbora iz naše škofije; na tukajšnjem kolodvoru pa jih je čakala o pozni večerui uri silno velika množica ljudstva vsih stanov. Mestni pevci, obdani s krasno baklado 400 luči, so slavili pred škofovo dvorano z raznimi pesmimi prihod našega novega vladika, kresi na visokem Pohorji in mogočen strel so daleč okoli po slovenskih goricah oznanovali, da je zopet pastir med ovticami.
1. svečana je izročil stoljni kapitel knezu vladiku v „Danici" že omenjeno novo pastirsko palico, mesto pesein v belem zavitku, semeniše bogoslovsko tri pesmi v rude-cem zavitku, in mladenšnica ,.Maksiiniliauum" več pesem v raznih starih in novih jezikih v modrem zavitku. Da si tudi nihče na to ui mislil, so sc sošle tedaj te pomembni den slovanske barve v rokah novega kueza, ravuo kakor da bi sirotice, od sovražne sile tako hudo preganjane, tudi pri novem vladiku tistega zavetja iskale, ki so se ga pri pokojnem veselile; zaupajmo, da ga tudi našle bojo. Moti se uamreč gotovo neinškutarska stranka, ktera, kakor se more po mnogih zuainnjih soditi, v novem vladiku bolj gleda podpornika nemštva, kakor pa katoliškega škofa, iu s svojimi neumnimi sanjarijami le zaupanje Slovencov do svojega novega duhovnega Očeta kaliti ali celo podreti hoče. Mož, nad kterim smo od nekdaj med drugimi lepimi lastnostmi zlasti pravičnost občudovali, se ne bodo znižali v slepo orodje stranke, kteri je černi pečat krivice tako razvidno na čelo vtisnjen. Pravica pa je temelj ustavne deržave, in enakopravnost zlati pas, ki veže razne narode v d e r ž a v I j a n s k o enoto iu pol pripravlja keršanski ljubezni du zmage. Apostelj ker-sanske ljubezni ne sme iu ne more nikdar žaliti ravno-pravuosti, ako se noče pregrešiti zoper bistvo svojega poslaustva. Ravuopravnost pa edino tirjajo Slovenci, iu od te tirjatvc po svoji vesti nikdar in po uobeni ceni odstopiti ue morejo, pa tudi više od nje tirjati ne smejo, ako nočejo nehati biti ustavni deržavljani. Bodimo prepričani, da se nam la enakopravnost ne bode kalila, iu ne dajmo se motiti prenaglemu zmagovaviiemu kriku v šotorih nam nasprotne stranke. To pa vsi vemo, da ni ne treba, ne mogoče, da bi bili vsi slovenski škofi tudi slovenski pisatelji; to ui nikdar bilo in tudi nikdar ue bo.
Na Svetnico o poli devetih so bili knez vladika v cerkvi sv. Alojzija pri tihi mcši, pri kteri so bili tudi vsi koiarji, iu razun mestne duhovšiue še tudi do 90 svetnih in redovnih duhovnov iz vseh krajev te škofije. Slovensko petje bogoslovcev pri sv. mcši je bilo zares izverstuo iu je vse pričujoče navdušilo, da sc niso mogli za to pobožno veselje zadosti zahvaliti. Po meši so blagoslovili Njih Milost novo pastirsko palico, in z njo v roki so nastopili imenitno pot v stoljno cerkvo, ktera jc lepo okinčaua iu raz-svitljena pričakovala prihoda svojega ženina. Dolga procesija, pri kteri se je vdeležilo vse mestjanstvo, pa tudi obilo kmečkega ljudstva, je šla skoz več mestnih ulic, uieiiio mnogo lepo okinčauih hiš proti tergu stoljne cerkve, na kterega smo stopili skoz krasen, v gotiškem zlogu zdelan slavolok, ki je imel na obojni strani svetopisemsk napis: „H valj en bodi, kteri pride v imenu Gospodovem!" in: Bog ob vari tvoj vhod in izhod zdaj in vselej in vekomaj!" Med procesijo liani je bilo zlasti zanimivo, da v tem, ko so koralisti znano predglasje: „Kcce sacerdos magnus!" prepevali, so tudi Slovenke zadej pri procesii, od nikoga ne opomnjene, ampak po lastnem nagibu, kaj milo lavretanske litanije po slovensko začele peti, iu kaj navdušeno so jih prepevale tje do vrat stoljne cerkve. Ko smo v cerkvo stopili, se je :ela na
koru zahvalna pesem; po opravljenih navadnih molitvah sc je bralo poterdivno pismo uadškofovo, potem so se podali knez vladika na škofov sedež. Tamkej so jih pozdravili prečastiti stoljni prošt v latinskem govoru v imenu vse duhovšiue, in odgovorili so vladika tudi v latinskem govoro, ter izrekli upanje, da pokoršina duhovšine ne bo hlapečevska iz strahu, ampak sinovska iz ljubezni, in poklon (boma-gium), ki ga bojo duhovni opravili, naj ne velja toliko Njim, kakor velikoveč Bogu, v kterega imenu so za pastirsko palico prijeli. Potem ko je vsa duhovšina Jim perstan poljubila, so podelili vsim pričujočim škofovski blagoslov in 40 dni odpustkov, ter se podali na prižnico, kjer so z zares silno ponižno in priprosto besedo pervokrat kakor škof pozdravili svoje ovčice. Naj poprej so izgovorili zahvalo za toliko tolažljivih znaminj, s kterimi so Jiin verni svoje zaupanje na znanje dajali iu po znanem pregovoru: Zaupanje budi zaupanje, so rekli, da tudi oni od svojih ovčic vsega dobrega upajo. Njih vrata bodo vsim in vsak čas odperte; Njih naj veče veselje bo, talažiti žalostne in pomagati vsim, kolikor bodo mogli. Le eno bi Jih bolelo, ako bi kedaj kdo kaj takega od Njih tirjal, kar bi kakor škof po svoji vesti dovoliti ne mogli; pa imajo zaupanje, da se kaj takega ne bo zgodilo. Potem so govorili od škofovskih dolžnost, ki so v sedanji dobi posebno težke, ter prosili, da uaj Jim pomagajo z molitvijo. K koncu so se oberuili v molitvi k Bogu ter sklenili: „ln kadar enkrat ob smertni uri tudi mojim rokam škofovska palica odpade, izroči jo drugim rokam, močnejšim od mojih; meni pa bodi usiniljeu Soduik. Amen." Pri teh besedah so Jih solze posilile in znotranje giujenje Jim je skoraj glas zadušilo. Po opravilu se je gostom pri dveh mizah gostoljubno postreglo. Viši duhovstvo in gosti svetnih stanov so imeli svoj obed v škofovem dvoru, in med knezovimi napitnicami je zlasti oua za ravuopravnost Nemcev in Slovencev, v vezani besedi govorjena, vse pričujoče prav prijetno v serce giuila; — drugo duhovstvo pa je imelo obed v semenišu.
V Mariboru se natiska življenopis ranjcega škofa Slomšek a, ki ga je spisal slaviioznaui gosp. špiritval Fr. Košar. To delo, ki bo gotovo kaj prav izverstuega, bo obsegalo kakih 10 tiskanih pol, in lepšala ga bode podoba ranjcega kneza škofa in posnemani podpis njih imena (facsimile). O veliki noči bi utegnil natis dokončan biti. Pisano je v nemškem jeziku, da bodo tudi Nemci bolj spoznali izverstue lastnosti iu dela, pa neomadežani značaj tega posebnega moža, ki so ga nekteri tudi napak sodili in ue poznajo njegovih velikih zaslug za človeštvo in zlasti za slovenstvo in za škofijo lavantinsko. Veljalo bo delo 1 gld., in čisti zneski se bodo obernili za napravo novego taberuakeljna v semeniški cerkvi v Marburgu. Slovensko škofijstva bodo naprošene, naročilo med duhovstvom napraviti na ta spominek prestavnega ranjcega višjega pastirja. Tudi vreduištvo „Zgod. Danice" je pripravljeno v ttj reči posredovati, ako komu kaj vstreči zamore, in voši, da bi se delo prav obilno razširilo. —
Iz llotloililia ua Moravskem imamo novico, da naš znani pridni dopisovavcc, v. č. g. Miroslav Hintliček, ki bi bil rad šel med brate Bolgare, pojde v misijon v severno Ameriko v deržavo Illinois (Iliuoa). Bog daj gorečemu gospodu obilnega blagoslova v prid nevednemu človeštvu.
Iz Bukurešta povzamemo iz osebnega lista te-le vcrstice: Tukaj je zraven 5 staroverskih 1 katoliška in 1 evangeljska cerkev. Zjutraj namesto zvonjenja na deske tolčejo. . . . Sicer so lepe hiše, veči del s plehom krile; kdor si jo da z opeko kriti, je že revež. Moram pa zapisati (udi nekoliko, kako (staroverci) ss. 3 Kraljev dan vodo blagoslavljajo; vikši škof verže z zlatom in drazimi kamni ozaljšan križ v vodo, in ko bi trenil, nekteri cigani, ki pod kožuhom čakajo, v vodo puhnejo in v vodo verženi križ zopet na dan prinesejo, in za to dobijo plačilo 11 ce-
kinov. Tako zatelebana je še Evropa ! Temu nasproti pa svojo domačijo srečno štejem, ki je rešena nezmernih zmot. Naj ti še kake male reči pišem. Oka kruha (2 % lib.) velja 10 n. kr.; mera ali bokal vina ravno toliko; oka mesa 14 n. kr.; prešič z 2 stoloma (ct.it) se dobi za 20 gold. Krajcarji, I. 1816 na Avstrijanskem kovani, so vsi tukaj, in 30 kraje, je za dvajsetico. Bankovca tukaj še nisim vidil. Od tod pojdem. kadar dobim tvoj odgovor, skoz tJalac v Carjigrad, kjer ne ima železnica delati ; — če pa ne, se podam v Egipt, kjer se železnica že dela (in jo tudi že imajo; Vr.), in potem, če mi Bog zdravje ohrani, v Jeruzalem in potlej domu. J. V. vodnik pri oddelku na železnici.
X Ljubljane. Bratovšina ss. Cirila in Metoda se to leto zopet dobro razširja. Ravno smo poslali v Celje čez 400 novih udov, med njimi veliko dijakov. Podobic upamo kmali dobiti.
Hasffieti po kersanskim svetu.
V Aleksandrii se je stara in terdovratua turška to-gota zoper kristjane 30. u. m. zopet prav očitno razodela ter pokazala, koliko je upanja, da bi se inoslem s keršan-stvom kdaj sprijaznil. Ta dan je bil namreč francoz Con-seil, vradnik pri družbi za prekop Suez-a, jezde po mestu napaden od egiptovskega vojaka, ki mu je konja s palico vdaril. Konj poskoči, in ko vradnik vojaku kliče, da uaj pri miru bo, ga uni zasramuje in s palico po glavi mahne. Conseil hudo ranjen, napadnika s pestjo mahne, tisti trenutek pa ga muselmanska derhal od vsih strani napade in nekdo ga s kamnom ua glavo udari. Dasiravno omotičen, je imel vendar še toliko moči, da je ubežal v magazin nekega g. Luigi-ta, pred kterim se je derhal ustavila. Z nekterimi prijatli se Conseil zopet poda na cesto, kjer ga pa derhal kacih 500 ljudi od njegovih tovaršev loči. Med to zbrozgo je bilo do 50 vojakov s častnikom, ki so se nar bolj sramotno obnašali. Zdaj rnu verv okrog vratu veržejo, ga na tla poderejo iu z nogami teptajo, bijejo, za obraz po blatu vlečejo, in zraven tega preklinjajo, ter kričijo: „Pogin kristjanom! ura je prišla! paša, ki je kristjane branil, je mertev, zdaj imamo turškega pašata !" itd. Kako daje Conseil zopet vstal, sam ne ve. Ko se je zopet zavedel, je čutil, da ima roke na herbtu zvezane, iu tako so ga vlekli med vednim tepenjem v ,,zabtije" ali ječo. Celo angleške mornarje, ki so bili priče te gnjusebe, so gerdi moslemi napadali. Tudi kavasi ali beriči, ne da bi bili po dolžnosti delali, so derhali kričali: ,,Xe vodite ga meni frankovskih (evropejskih) staniš, ondi bi zadeli na keršanske mornarske vojake, ki bi ga utegnili oteti!'4 Potem se razlega vpitje: „Res, res, v morje z njim! V vodo se mora vreči!" Se le v „zabtii" je bil Conseil rešen, pre-ntavši neizrečene muke in trinoženja, po francoskem poroč-uišlvu, ki ga je v svoje poslopje spravilo.— Francoski poročnik je nato postavil miuistru za zunaujstvo, Zulfikar-pašatu, to zadostenje, da pred veliko francosko poročnijo morajo v 24 urah častnik in vojaki biti očitno ..degradirani" ali srainotuo svoje službe in časti oropani in kazni zročeni, če ne, bodo francoski mornarski vojaki v brambo evropejcem na suho stopili. Novi namestili kralj, ko so mu to naznauili, si je izprosil pomislika do 2. svečaua, ker se je bal ljuškega razdraženja. Vse druge poročništva so bile z francoskim ediite. Le samo za to ceno se je mogel občui mir ohraniti. 2. sveč. pa je bilo iskano zadostovanje dano, in pa popolnoma dano; 5 vojakov, med njimi častnik, je že obsojenih za več let na galejo. Namestni kralj je bil zavoljo tega ualaš iz Kaire v Aleksandrijo poklican. Barke angleške, francoske, avstrijanske, pruske, sevemo-ameri-kauske, holauške, švedske, dauimarške in belgijske pa na povelje svojih poročnikov niso razpele svojih praporov ali bander v znamnje pozdravljcnja. dokler ui bilo zadostovanje
doveršeno. — Kar se je temu francozu v Aleksandrii pripetilo, take v nebo vpijoče krivice terpijo ubogi Slovani, naši bratje, na Turškem skorej neprenehoma: kdaj bo prišel njih mili glas do usmiljenih ušes? Naj bi bili to Nemci, Francozje, Angleži, vsi časniki in ves svet bi bil napolnjen s popisi krivic, ki jih terpijo, in že davno davno bi bili pomoč imeli; tako pa se le kak jugoslovansk list sem ter t|e z jokajočimi pojoka.
Svemu svetu zora paca.
Kod Balkana nije dana ...
Lesniki, jabelko in lesnika•
..Politik," ki dosti umoslovuo piše, pa spomin jo je saj zdaj zapustil, je sultanovo samosilsko iu pa papeževo keršansko in ljudomilo vlado vergla v koš. ki ga imenuje „verlorene Posten." in meni. da obetna klenka. Nji je le še „Frage der Zeit," kdaj bo svetna oblast papeževa svoj konec dosegla. Naj pa še mi svojo misel tako naravnost izrečemo; menimo namreč, da inodrovavka ..Politik" še toliko ur ne bo živela, kolikor papeževa svetna vlada let**). Tacih pretresov, kakor so zdaj. je papeževa vlada že dosti imela, ali vselej jih je premagala; torej tudi v sedanjih stiskah nočemo upanja zgubiti, kakor je ..Politik" spomin zgubita, ali pa ne ve rimske zgodovine. ..Politik" politizira, da gospostvo papeževo ..ni od tega sveta;" — to je res; je pa vender ..na tem svetu." dokler bodo ljudje papeži, iu ue angeli, ki prostora ue potrebujejo. ..Politik" politizira o ..reformah." o ..zeitbediirfnissih," s kterimi. češ, je rimska vlada v nasprotji in ni za nje zmožna. Ali kaj čete, ko mnogotere ..politike" svet že ..reformirajo." odkar stoji; vender pa je marsikteri kmetic s svojim pri-prostim umom srečniši. zadovoljuiši in bolje reformiran, kakor pa mnogi učeui modrovavci. Zakaj? Zato ker njega je vera reformirala, vera rimske cerkve; unim pa je posvetna politika zareformirala. kar jim je vera dobrega dala. — Poljski upor se v strah silnemu Moškovitarju razširja. Ledeni mož ni imel usmiljenja do katoličanstva. ne sočutja do svojih bratov po kervi. torej ni čuda. ako ma šiba proti. Ledeni mož je hudobno delal kakor samoderžec. iu hudoba iz samoderštva se mu s hudobo iz rovarstva po-vrača, zakaj rovarstva terditi ne smemo; rovarstvo je hudoba. Ker pa Bog tudi iz hudega v svoji nezmerni modrosti dobro budi; je gotovo, da bo katoliška Cerkev tudi iz tega gibanja dobiček imela. O tisočlctnici ss. Cirila in Metoda utegne ledeni mož spoznati, da nima pravice ne od Boga ne od ljudi, treti katoličanov, treti svojih bratov. Prisiljen utegne torej biti. da bo sterl železne okove, ter bo pravičin katoličanstvu. pravičin ubogim Poljakom, in ko se bodo železne vrata razdjale. bo v novo posvetil v ohranjene obrede ss. Cirila in Metoda tudi duh teh slovenskih aposteljnov, duh rimsko-katoliški. Tako bi tisočletnica tudi iz tega malopridnega semena dober sad obrodila. — Lep zgled misijonskega sadti se uaznanuje z Irskega. V glofii Tiperarv ste bile že nekaj časa sovražni stranki, imenovani ..trilet-niki" in ..štirletniki." ki ste sc pri vsaki priložnosti tako hudo pretepale, da so se celo uboji primerili. Vikši škof v ,.Kašel-u" obojno stran v pastirskem listu rezno opominja k spravi in jim oskerbi misijon po redemtoristih. ..Times." ki je sicer znano, da katoličanov ue gledajo z milim očesom. pa naznanujejo: Obojna stran je spravljena. Vikši škof se je divjačini vperl s serčnostjo. ki mu čast dela Misijon je dozorjen sad obrodil, kakor se vidi; ob koncu je bila sprava obojne strani. Vikši pastir jih je nagovoril, tla naj po dva in dva pred-nj stopita. vsak iz ene unih dveh sovražnih strani. Pervi so prihajali pred-nj poštami možje; škof jih vprašuje, če so nc do čistega spravili? lTni pa so terdili da. in so si roke podajali. Tako so sparoma
*) Ako se kje ne spolni tisto prerokovanje armaškega škof* Ha-lahija. po kterem je le že malo papežev do Petra II. in torej do konca sveta.
po versti mem hodili, — terpelo je skorej dve uri. Posebno imenitno je, da brat nekoga, ki je bil od druge strani ubit, je » tej priliki prišel z morivcem svojega brata pred vikšega škofa in mu je roko podal ter naznanil, da je vse odpustil. — 25. u. m. so bile v prctestanškem tempeljnu v Meranu nektere okna pobite. (Corr. d. T. St.) — V okrajini Kariga-halt na Irskem se je dogodila reč. ki velikošobnemu an-glikanizniu ne dela kaj poštenja. Zemlja te okrajine, dasi-ravno v katoliški deželi, je lastina protestantov, kakor je veči del na Irskem, in protestantje niso nikoli dopustili nobene katoliške cerkve. Goreči duhovni pastir g. Mcehan (r. Mihu) pa je iznašel prepeljevavno cerkev. Dal je narediti nekako leseno kočo, v kteri je bil altar, ki se je deleč zamogel viditi, ker na eni strani ho bile dveplatne vrata, ki so bile med sv. mašo odperte. To cerkev je verli pastir dal prepeljavati ua vse strani svoje duhovnije, in imel je srečo, da vsako nedeljo je bilo več sto ljudi zbranih in na kolenih okrog ginljivega svetiša. V katoliški deželi ne smeti katoliške Božje službe imeti, to je ravno tako, kakor da bi kdo prepovedoval v slovenski deželi Slovenske hiše zidati. To je angleški »liberalizem.'* Se le pred nekaj časom je dopustil lastnik katoličanom zemljiše za cerkev, zato da bi dosegel izvolitev enega svojih prijatlov v parlament, t. j., v angleški deržavni zbor. Neka angleška imenitna gospa, ki je bila na kolenih pri Božji službi pred uno kočo, je darovala za novo cerkev, ki se bo zidala, prelepo oltarno podobo, „Marijo v nebo vzeto." — V Ottovilli, v aiuerikanski deržavi Ohio, je bilo 16. listop. 9 spreober-njcncov birmanih. — V Lukanskih toplicah je bila že I. 1 Stil pričeta protestanška šola, ni pa dobila stala, ker učenci (morebiti po načelih novih laških pravic?) so svojega učenika pretepli. — Lanskega leta se je prikazala nova prodajnica kužljivih bukev na mostu v Seralji. Gre pa memo imeniten duhoven, ki robo ojcledavši prodajavca uagovori, da naj prodajnico zapre, kar on zasramovaje odreče. Čez dva dni pride moški, vzame bukve v roko in jih v reko zadega; za njim pride drogi in ravno tako stori, potem tretji, četerti in tako dalje, in tergovcu z nečedno robo je bilo napovedano, da vsa njegova knji-žurnica bo v vodo ..španciralaako kar precej ne pobere svojih kopit. Pomagalo je. in kmal je bil prostor prazen. — V deželi ,,svobodne cerkve v svobodni deržavi" svoboda šernbrano napredva. Minister je veleval da vsaka škofovska „suspensija" (prepoved cerkvenih opravil) je brez moči. ako ni pristavljeno kraljevo ,.Exequatur" (velja ali naj se zveršuje.) To bi bilo kaj dobro za „Presse," kakor zavetnico nižjega duhovstva zoper višje. Vsim brez vladinega ..placeta" suspendiranim ukazuje, da naj se dohodki izplačujejo in vsi zas>auki nadomestijo. — Svet umeva, kaj pomeni beseda ..naprej." Anglež Dangleiš je začel kruh z mašiuami peči. in že posnemajo Angleže tudi Francozje in Nemci. Kruh na mašine se pripravlja h kislicem iu ne s kvasom. S tem testo veliko hitrejši vshaja in kruh je menda slastniši, pa tudi za želodec ložji; prihrani se veliko kurjave, ker vsa priprava terpi le 30 minut, odpade težavno nočno delo in dosti druzih pekarskih neprilik. Kruha po Dangleišu se med vsim pripravljanjem ne dotakne nobena človeška roka Tako svet ludi v hlebčikih, rogljičkih in žemljicah napredva; le samo voz pravice, ravnopravnosli. in pa treznega prevdarka zastran bližnjega stanu po smerti preveč zastaja. „Co to b«.'dzie?"— Petdesetletnica, od kakoršne še ni bilo rdišati. se je obhajala 7. t. m. v Monastiru. L. 1813 je bila zboiela 13letna deklica Ljudovika Ktzthalerica ter se na posteljico v legla, s ktere potlej ni več vstala. Lepo jc obhajala sveto leto svoje tako dolge bolezni pobožna terpinka. ter je zjutraj prejela ss. zakramente in v bližnji duhovnijski cerkvi ne je za njo sv. maša brala. Doma so m vsi zbrali k skupnemu zajutreku; bolna je prejemala
vošila iu marsiktere darila. Popoldne so jo obiskali mil. škof, so ji podelili sv. blagoslov, in zraven svojega lastnega darila so ji zročili tudi v imenu ondotne deželne matere, kraljice, prelepo vezane bukve „nasledvanje Kristusovo in lepo britkomartro, k vsemo temu pa čeden znesek v denaru in kraljičin pozdrav." Taki sad raste po gredicah keršanske vere, da jo slehern ve ljubiti, ceniti in spoštovati.
—	V duhovniji Nižkovski na Moravskem je iz evang. verstva v katoliško Cerkev prestopila 21 letna Elizabeta Najedli.
—	Prizadevanje Bolgarov, se z rimsko Cerkvijo zediniti, se razodeva tudi po drugih krajih, zlasti med Gerki v Carjigradu in med razkolniki v Arabii, kterih škof, 70letin starček, seje ravno podvergel rimskemu stolu in potegnil je lep del svojih ovčic seboj. V okrogu davnega Tira in Sidona se je zbudilo kopernenje za sprejetje katol. vere in že je prestopilo 4000 duš v naročje sv. Cerkve. (Tvgod. kat.}. — Rusija in Prusija, ki ste dobro umele poljsko vero in poljsko narodnost zatirati, ste zdaj zvezo storile, da bi tudi poljski vpor zaterli, ki ste ga s svojo goropadnostjo podpihovali. Avstrija tej zvezi ni pristopila, in ,,Donauztg." pravi, da Avstrija je vselej spoštovala dve naj imenitniši reči poljskega življenja, narodnost in katoličanstvo, da ji torej zdaj o puntu ni potreba nenavadnih naredb za ohranjenje svojih posestev, kakor jih delate Rusija in Prusija. — Sicer pa meni rusovska gerdobija poljski vpor z gerdobijo zadušiti, ker pripovedujejo se marsiktere ostud-nosti, ki jih rusovska vojašina celo z nezadolženimi počenja, menda, ker zadolženih premagati ue more. „Czas" piše, da je general Hamsaj povelje dal, po vsih mestih in vaseh, kjer koli bi se vporui duh pokazal, vse prebivavce brez razločka spola in starosti moriti. Ruska vlada je svojim vojakom celo prepovedala, pobite Poljce pokopavati; pa ne le samo tega, temveč še stražo imajo pri merličih ua polji, da jih drugi pokopavati ne smejo. Sicer je navada, da se pokopujejo še tisti, ki na vislicah življenje sklenejo; nad mertvimi se mašuje le barbarstvo. — Pravijo, da celo tudi po rusovskih okrajinah se vpor vnema, na Poljskem pa je sploh silna razdraženost zoper Ruse. Krivoverca Rus in Pros sta s katoličani neusmiljeno in krivično delala; zdaj se jima pa s hudim povračuje, tako da Rus na Poljskem je že brez glave, Prus se pa ves trese, ker ga tudi huda vest peče. Bog pa utolaži strašni punt, ki je grozovitria reč za dušo in telo, iu daj podložnim dolžno pokoršino, vladarjem pa pravico in miločutnost do podložnih.
MMuhovake spremembe,
V	goriški nadškofi i. Izvoljen in poterjen je fajmošter nove fare v St. Martinu v Berdah kaplan ondotuji č. g. An dr. Pigel; — umeri je č. g. Filip Brezo v-ščik, fajmošter na St. Viški gori. 51 let star. R. I. P.!
V	ljubljanski škofii. Umeri je gosp. Anton Hribar, duhoven iz teržaške školije v pokoji, 6. t. m. v Loki. R. I. P.!
V	I a v a ii t i n s k i škofii. Prečastita gg. Jožef Ulaga, dohtar bogoslovstva, učitelj svetopisemskih predmetov starega zakona in semeniški podvodja — in Matija Modri njak, dvorni kaplan in konsistorialni tajnik sta izvoljena konsistorialna svetovavca. — Preč. ss. Anton Centrih, dekan Rogaški, — in Jožef Treplak, župnik v predmestni fari sv. Magdalene, sta izvoljena duhovna svetovavca. — Č. g. Jakob Giobočnik, jubilirani meš-uik in farmešter v počitku, je umeri. R. I. P.!
Pogovori 9 gg• Uoplsovavei.
G. Fr. K.: Gratias! — G. F. Sr.: Nam je prav žal. upamo pa, da se poravna. — V. č. g. K. v T.: S posebno hvaležnostjo prejeli. — G. J. T.: Nam bo vselej drago. G. P. v G.: Z veseljem prejeli; odgovor po pošti.