201 Nasi dopisi. V Gorici 20. junija. Najpred nekaj občeslovenskega. Jutrovci imajo živo fantazijo; njihove prilike so drzne. Tako ima n. pr. Sveto Pismo večkrat opraviti z „rogom". Bog mu je moč, mogočnost, ošabnost (»•• r0gje grešnikov razbiti, rogje pravičnih povikšani" — tako nekako poje psalmist), Prilika je posneta po volu. Vol ima moč v rogu, — konj pa v kopitu. Da bi bili mi tako predrzni, kakor jutrovci, smeli bi reči, da ima slavni naš Kopitar svoj priimek od tod, ker i'e znal rabiti konjski rog, to je, kopito. Bodi si kakor :oli: naš slovstveni „paradni konj" — v najboljem smislu — je Kopitar gotovo. Kar je namreč volu rog in konju kopito, to je človeku — ne pest — ampak uma svitli meč — učenost. In to je bilo Kopitarjevo kopito. Toda paradni konj mora biti lepo obsedlan, lepo opravljen in — dobro podkovan; če ne — zbrusi in skrha se mu kopito. H>ala Bogu imamo ga, ki je za prihodnjo stoletnico Kopitarja dobro podkoval. Koga ne bi bilo veselilo videti, kako je gospod prof. Marn v „Učiteljskem Tovaris"-i več ko 5 mesecev Kopitarju sre-berne podkove koval in pozlačeno sedlo in podsedlico narejal. Pa ne, da bi tudi mene fantazija kam najutrovo vznesla?! Pustimo priliko. Odkritosrčno naj povem, da sem maiokedaj kak list tako zadovoljen odložil, kakor te dni štev. 12. „Učit. T o variš"-a od 15. t. m., v kateri sklepa prof Marn svojo slovstveno-zgodovinsko razpravo o K o p i t a r j i; ali — prav za prav ne sklepa, ker pričakuje še od dr. Miklošič a gradiva za dopolnitev Kopitarjeve slike. Bog daj, da bi prof. Miklošič v kratkem izdal zaželene Kopitarjeve spise. — V Gorici smo včeraj župana g. dr. Jo s. i)eperis-a svečano vmestili. Sinoćna bakljada je bila pri nas ena najsijajniših ; razen voščenih bakelj so nosili vsake vrste meščani več stotin liČaih papirnatih svetilnic na kolih, kar se je prav dobro podalo. — Danes je izpostavljena v veliki mestni dvorani (pri mestnem vrtu) Tintorettova Mati božja (vnebovzetje), ki visi že kakih 40 let nad velikim altarjem v naši prvostolni cerkvi. Podoba je bila namreč oprašena in po nekem neumnežu skažen*. Za 251etnico nadškofovo jo je prof. Mostel (tukajšnje realke i očedil in popravil tako, da se zdaj izvirno delo lepo vidi. — O 251etnici prevzviše-nega gospoda knezoškofa naj naznanim tu ob kratkem, da bodo imeli prečastiti jubilant v četrtek, 24. t. m. ob 9. uri pontifikalno mašo z zahvalnico in bodo v prvo rabili tisti kelih, ki j m ga je duhovščina napravila v spomin slavnega jubileja. Ob 11. uri se jim predstavi duhovščina; veliko duhovnikov s kmetov pride tisti dan v mesto. V sredo večer bo koncert z govori v dvorani pol. kat. družbe; v četrtek popoldne pa v mladeniškem seminišči. — Na velikem oltarji v prvostolnici bodo za jubilej izpostavljene 4 sreberne doprsne svetniške podobe iz Ogleja. Več o njih drugi pot na drugem mestu. — Mestna gosposka , razne korporacije, šole, vse se misli tako ali tako udeležiti jubileja; še celo j udje pošljejo svojo deputacijo k prečastitljevemu petindvajsetietniku. Iz Istre 20. junija. P. R. — V prelepi Piranski dolini , v kateri je nasajenih na milijone plodnih vinskih trt, kjer se prideluje na tisoče veder samega refoška, ki Lahom i Slovencem daje mnogo tisoč forintov letnega prihodka — prikazala se je trtna uš — filoksera. Na hribčeku sv. Martina, ki deli dolino na dvoje, kjer ima g. župan Vata nasajenih okoli sto tisoč trt, se jih je začelo po več mestih sušiti okoli 20000. Preiskovalci so našli na koreninah mnogo prostemu očesu nevidnih živalic, ki so zdaj spoznane za trtno uš. Bog nas obvaruj take strašne nesreče! Kaj i kako da bo v prihodnje, vam bom poročal. *) Iz Istre 17. jun. {Javna zahvala.) Ostra zima in črn glad bila sta pritisnila siromašnega Istrana, in gotovo bi se bile strašne reči videle in čule iz tužne Istre, ako mu ne bi bili plemeniti ljudje o pravem času na pomoč prihiteli. — Od mnogih strani je prišla strada-jočim pomoč, in tudi podpisanemu odboru so se ogla- . sile na javne pozive in privatne prošnje mnoge blago-darne duše, ki so s svojimi obilnimi darovi pripomogle' olajšati težko osodo svojega jadnega brata, kateremu se je težak kamen od srca odvalil, ker je sprevidel, da so na svetu ljudje, ki ga niso v njegovi veliki stiski zabili. — Od mnogih strani je prišla podpisanemu odboru pomoč v novcih in živežu, a naj veča iz lepih pokrajia *) Prosimo. Vred. 202 Kranjske, Štajarske in Hrvatske, katere so mu poslali naši vrli bratje Slovenci in Hrvatje. — Odbor se nadja — hvala previdnosti Božji in dobrim ljudem — da je siromašni Istran za zdaj težke nesreče rešen, ter položi na koncu svoje delavnosti račun in kliče vsem veledušnim dobročiniteljem v svojem in imenu potola-ženih nesrečnikov: ,,Bratje! plemenito učinili ste delo, Bog predobri naj Vam plati stotero!" Natančen račun o dohodkih, stroških in razdelitvi novcev in blaga se nahaja v „Naši Slogi", „Slov. Narodu" in „Obzoru". V imenu odbora za stradajoče v Istri: Fr. Matej čič, predsednik. A. Kalac, J. Hočevar, J. Berbuč, podpredsednik. blagajnik. tajnik. Iz Vrabč na Vipavskem 13. junija. J. Z. (Letina, napredek.) Iz mnozih krajev Slovenije dohajajo „Novicam" tužni glasi o pretekli ostri zimi, katera vničila je skoraj da polovico trt in druzih sadežev, osobito po naši zali vipavski dolini. Nam Vrhovcem — hvala Bogu, pa je zima še precej prizanesla. Le naše vinograde pri Orehovci nam je res za polovico posmodila. Žita prav dobro kažejo; češenj imamo vsake baze obilo. Le čea-plje in osli so nas ukanili, ker prve so šle v rožičke, drugi pa so na tla popadali. Send tudi ne bodemo kaj mnogo nakosili, ker nam je spomladi dežja primanjkovalo. Sploh pa smemo biti zadovoljni s tem, kakor se zdaj kaže. Saj smo pa tudi komaj čakali, da dobimo kaj pod zobć, ker smo od jeseni do zdaj lakoto tolkli. Bog daj skoraj bolje! Upamo, da bode. — Pa še kaj druzega. Ena leta uže opazujem velik napredek v kmetijstvu pri tukajšnjih poljedelcih. Ljudje jeli so polagoma spoznavati, da dober gnoj je prava zabela njivam, travnikom in vinogradom, zato pa tudi skrbi naš kmet, da si napravi prav veliko gnoja. Le to bi bilo še želeti, da bi se jame za gnoj bolj primerno kopale, da bi gnojnica ne odtekala, in bi se v senco postavljale, da se gnoj ne pari prezlo na solncu. Kmet naš je bistre glave, kakor sploh sini Slave, le poduka mu še vedno manjka, in vse bo sčasoma dobro. — Tudi na dobre ceste in pota se pri nas mnogo gleda; radostno moram konstatirati, da se o tem oziru tu na Vrheh mnogo mnogo stori. Le tako naprej, dragi mi sosedje, in zagotovljam vas, da boste kmalu prekosili svoje brate v dolini! — Strupenine, modrasev (gadov) in druzih kač nahajamo letos pri nas prav veliko; uni dan bil bi gad kmalu pičil nečega duhovnega gospoda, in ravno ta hudoba zagnala se je nečemu kmetu na prsi, — sreča, da je bilo brez nezgode. Tudi pisalec teh vrstic je v kratkem 3 gade preganjal, a vse 3 pošasti so mu všle! Zatoraj , dragi mi sosedje, pazite, da se vam kje kaj pripeti — kar skli! Drugi pot kaj druzega. Zdravo! Iz Krškega. — V občini Sv. Križ je bila volitev županstva 24. u. m., pri kateri so bili izvoljeni: za župana France Hrovat, posestnik pri Sv. Križu, za svetovalce pa Jožef Kodrič, posestnik pri Sv. Križu, Janez Dobravec, posestnik v Dolenji Pirašici in Mihael Bučar, posestnijk v Zavinku. Iz Šentvida pri Zatičini. — Pri volitvi županstva je bil za župana izvoljen France Muli, mizar v Zatičini, za svetovalca pa sta bila izbrana France Kovač, učitelj in posestnik v Zatičini in France Pajk, posestnik v Metnaju. Iz kostanjeviške Okolice 17, jun. (Peticija do si deželnega zbora za odstranjenje nemščine iz ljudske Šole in uradov.) 16. dne t. m. so naši ljudje poslali do deželnega poslanca gosp. Viljema Pfeiferja sledečo prošnjo: PreČastiti gospod! Podpisani prosimo Vaše pomoči, da se nam odvzame breme nemščine v šoli in uradih. Gotovo Vam je znano, da se pri nas vriva nemščina 3 tako silo, kakor da bi kdo človeku pest v uho tlačil. Po kateri pravici se v naših ljudskih šolah otrokom tuji jezik v glavo ubija, ne vemo, a to vemo, da se zavoljo tega ne nauče ne nemščine ne slovenščine, in da je čas, katerega otroci v soli potratijo, izgubljen. Ako bi se onih 6 ur, ki jih gre v izgubo za nemščino, porabilo za kaj druzega, bilo bi gotovo kaj vspeha videti, a tako se otroci mučijo in mučijo, ko pa iz šole izstopijo, znajo le toliko nemščine, da imajo kaj pozabiti. Prosimo Vas tedaj, prečastiti gospod, potognite se za to, da se nemščina ko zapovedan nauk odpravi iz naših šol; če se je hoče kdo prosto učiti, naj se je uči; al zakaj bi se vsi otroci mučili zarad enega ali dveh! Trdno se zanašamo, da boste prošnjo svojih volilcev vsiišali in našim otrokom olajšali težko breme. — Tudi v uradih nam je pomoči treba, da naš materni jezik svoje pravice dobi. Ako gre kmet v pisarno in se pritožuje zoper kako reč, govori slovenski, in uradnik ga posluša, a to, kar je slovenski govoril, zapiše potem nemški v zapisnik. Ali je to prav in postavno? — Ce prine3e občinski sluga kako tožbo ali povabilo kmetu na dom v nemškem jeziku, ne more kmet tega brati; zato prosi beriča, naj mu pove, kaj da stoji v pismu. Ker pa so beriči navadno ošabni, odgovorijo mu, naj gre k notarju, da mu razloži pismo. Kmet gre daleč k notarju, ki mu razloži pismo; ko pa pride nazaj domii, pozabi večkrat, kaj da mu je notar povedal. Bi li ne bilo bolje, da bi se v uradih uradovalo slovenski, da bi kmet sam mogel brati pisma v svojem jeziku, vsaj je ni hiše na Kranjskem, da* bi kdo ne znal slovenska pisma brati, bodi-si oče ali mati ali sin ali hči, in potem bil bi notar v drugi podobi doma. (Sledijo podpisi.) Novomesto 18. jun. — Bralcem našim je znana grozna nesreča, ki je po toči 6. dne t. m. zadela 14 davkovskih občin, danes pa imam poročati zopet o grozni škodi, katera je 16. t. m. zadela Tržko goro, Grčovje in Vinji vrh poleg Bele cerkve; utrgal seje namreč oblak in nastal je tak naliv, da enacega najsta-reji ljudje ne pomnijo. Ce je uže na Tržki gori škoda velika, kjer je ploha rodovitno zemljo poplavila, škarpe raztrgala, senožeti zablatila itd., je neareča na Grčovji in Vinjem vrhu še veliko večja. Ko nam je toča 6. dne t. m. v vinogradih in na polju V3e vzela, je vendar vsaj zemlja cela ostala, zdaj pa je grozna ploha 16. t. m. še zemljo nam pobrala in učinila vse žalostne posledice, ki so združene s plohami. In tako so s to novo nesrečo nadloge še huje postale, ker niti ljudje niti živina nima živeža. Kdor je videl in slišal, kar sem jaz videl in slišal, ne bode rekel, da kaj pretiram, zato pa je tudi moj klic po zdatni in hitri pomoči upravičen , vsaj: „dvakrat da, kdor hitro da!" Anton Ogulin. Iz Okraja kamniškega. — Pri zadnjih volitvah občinskega starešinstva so bili voljeni gospodje: v Kamniku za župana dr. Makso Samec, za svetovalca pa Franc Eksler in Anton JanežiČ, — v občini Uran š i ca za župana Anton Juvan, za svetovalca pa Lorenc Zor in France Šorn, — v občini Hrušovka za župana France Podbregar, za svetovalca pa Primož Pistotnik in Gregor Hribar. Iz Ljubljane. Poziv. Tako grozna toča, kakor malokdaj, je 6. t. m. pobila davčne občine: Novomesto, Gorenj o Stražo, Prečno, Bršlin, Dolenji Vrh, Globo do l, Za-gorico, Stransko v a s, Cešnico, Herinjo Va3,. Družinsko Vas, Žalovec, Bohovca, Golobin- jek, Mirno peč, Smoleno vas, S v. Peter, Brusnice in Ajdovice političnega okraja novomeškega, zraven teh pa tudi davčne občine Čatež, Krško vas, Celine in Globošice politiškega okraja krškega. V mnogih imenovanih občinah so vsi poljski pridelki s trto in sadnim drevjem uničeni popolnem , v nekaterih pa večidel. Skoda se ceni na pol milijona goldinarjev ter je tem znatnejša, ker so vinogradi tako potolčeni, da še dolgo let ne bodo prinašali mnoge koristi. Da se olajša velika revščina, katera je zadela ne srečne stanovnike onih po hudi uri poškodovanih pokrajin, zdi se mi potrebno razpisati nabiranje milodar o v po vsi deželi, ter sem prepričan, da se ta moj klic brez vspeha ne izgubi pri stanovnikih kranjskih, kateri so v enacih slučajih vedno pokazali veliko svojo radodarnost. Darove nabira deželno predsedstvo in politični okrajni uradi, od koder se bodo potem razdelovali po svojem namenu. *) V Ljubljani dne 15. junija 1880. C. kr. deželni predsednik: Winkler s. r. — 4. seja deželnega zbora je bila v pondeljek o nekaterih zadevah ljudskih šol precej živahna; zmogla je — se ve da po svoji večini — liberalna stranka. Nadrobneje poročilo prihodnjič. — (Iz seje družbe kmetijske 20. dne t. m.), kateri sta vpričo bila gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora je „Novicam" došlo sledečo poročilo. Glavna obravnava te seje se je sukala okoli državne podpore, ki jo je si. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto dovolilo družbi kmetijski in sicer: za nakup semena Rigajskega lanu 300 gld., — za nakup Ukvis-kih ovac 100 gld., — za nakup goved Muriškega in Belanskega plemena 2000., — za napravo vodnjakov 8U0 gld., — za ustanovitev sirarskih zadrug Cernica in Podstudor vsaki po 300 gld., — za plačo sirarskega voditelja gosp. Hitza 500 gld., — za podkovsko in ži-vinozdravsko šolo 600 gld., — za podporo nauka v kmetijstvu družbi kmetijski in c. kr. deželnemu šol skemu svetu skupaj 600 gld., — za popotno poduče-vanje kmetijstva 300 gld. — Bralo se je poročilo gosp. dr. Schindlerja in gosp. P. Lasnika o razstavi goveje živine, ki je bila v Postojni, iz katerega se je očitno razvidel napredek živinoreje na Notranjskem. —Ker je blizo kranjske dežele (v Istri) trtna uš, izrekel je centralni odbor trdno prepričanje, da bode si. deželna vlada Kranjska vse storila, da se zabrani tej pošasti vhod v našo deželno. — Danes se končajo 3dnevne svečanosti, s katerimi je Idrija v pondeljek pričela obhajati tristoletnico, kar je rudnik njen prišel v c. k. državno upravo avstrijsko. Za dotične svečanosti je ministerstvo kmetijstva dovolilo 1000 gld. in gosp. minister grof Falkenhayn sam je osebno z Dunaja prišel udeležit se svečanosti. Iz Ljubljane so šli gosp. deželni predsednik Winkler, gosp. deželni glavar vitez K alte n-egger in poslanci gospodje dr. Vošnjak, Pfeifer in Gariboldi. Vse mesto je krasno ozaljšano in mnoge tribojne zastave in transparenti kažejo, da je Idrija slovenska. Pri slavnostnem obedu ste srcem meščanov dobro dćli napitnici v slovenskem jeziku. Oni gospodje uradniki pa, katerim morebiti slovenski zdravici niste bili po godu, naj bero sledečo spomenico, ki je ,,Novicani" ravno zdaj prav a propos došla. — (Kaj je neki Anglež pred 200 let pisal o prebivalcih Idrije) utegne nas posebno zanimati ravno danes, *) Ako bi komu priložnejše bilo, poslati svoj milodar vreduištvu „Novice", naj ga le posije, da ga izročimo si. deželnemu predsedstvu. Vred. 203 ko Idrija obhaja tristoletnico, kar je njen rudnik prevzel c. k. erar. Angleški učenjak Mr. Qua l ter Pope, ki je potovaje po Avstriji prišel tudi v Idrijo in potem šel v Benetke, pisal je od tod dr. Joan. Wilkinsu v London obširno razpravo o rudniku idrijskem v latinskem jeziku. To pismo je bilo natisneno v spisih angleškega znanstvenega društva (kateremu ud je bil tudi naš Valvazor). Na čelu tej jako važni razpravi beremo poročilo, da so oni čas vsi Idrijčani govorili slovenski. Gualter Pope piše namreč izrecno tako-le: ,,omnesque incolae loquuntur slavonicae" (to je: vsi prebivalci govorijo slavonski). — Ali ni to živ dokazj da ne prevračajo naši narodnjaki še le dandanes to me-stice v slovensko mesto, ampak da je uže pred 200 leti nepristransk Anglež Idrijo našel prav popolno slo-vensko! — cs. — Grosp. dr. Poznik, dozdaj c. k. vipavske sod-nije adjunkt, pride za c. k. notarja v Novomesto, katerega bodo tukajšnji rodoljubi gotovo veseli. — V Tržič i je 18. dne t. m. umrl c. kr. okrajni kirurg gosp. Tomaž Pire, ki je po vsi deželi slovel kot skušen in srečen zdravnik. V pondeljek zvečer smo na pokopališče spremili truplo prečastitega gospođa P. Benvenuta Hrovata, ki je 20. dne t. m. po dolgotrajni bolezni v 76. letu svoje starosti umrl. Kako spoštovan in priljubljen je bil na toliko strani neumorno delavni rajnki meščanom, sijajno je kazal velikanski sprevod ia pa rakev obložena z obilnimi venci, pred rakvijo pa venec družbe kmetijske, kateri najstareji ud je bil, z zlatim napisom na črnih trakovih: „C. k. družba kmetijska zaslužnemu svojemu udu". Zagotovljen ostane takemu možu na veke hvaležen spomin. — (Pisanke za slovensko lepopisje) je izdal gospod Ivan Lapajne v Krškem, katere namesti sicer navadnih podob kake zverine na zadnji strani kažejo majhen zemljevid Kranjske vojvodine, obdane od dežele Koroške, Štajerske, Primorske in Hrvatske. — (Poziv in prošnja.) Ker se zagrebčko pjevačko društvo „Koloa bode udeležilo svečanosti Stanko Vrazovi 1. dne avgusta, toraj ne pride v Ljubljano in Bled, pač pa pridejo Hrvatskega Sokola najodličnejsi členi v mnogobrojnem številu v nedeljo 27. dne t. m. Program sprejema obljavljamo še enkrat z vabilom, naj se ga častito ljubljansko občinstvo udeleži v največjem številu. Sprejem hrvatskih gostov je v nedeljo ob 9. uri 35 min. dopoludne na kolodvoru južne železnice. Od tod gredo društva z zastavami in godbo po dunajski cesti v Čitalnico, kjer se hranijo zastave in predragim našim gostom razdelijo^ nakaznice za prenočišča. Ob 1. uri je skupni obed v Čitalnični restavraciji. Ob 4. uri javna telovadba pri Kozlerji. Ob 8. uri zvečer pevska veselica na Čitalničnem vrtu. Pondeljek zjutraj izlet na Bled. Karte in legitimacije za znižano vožnjo po železnici na Bled se dobivajo v prodajalnici Souvanovi, v „Narodni tiskarni" in v Čitalnici; vožnina je prav nizka in vožnje karte imajo veljavo do 1. julija, (tedaj tudi za dan praznika sv. Petra dne 30. junija). Želeti je, da mnogo Ljubljančanov sprejmi naše goste na Bled. — Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, in dostojno bi bilo, da se obedu pridruži izdatno število narodnjakov naših — naj blagovoli oglasiti se pri čitalničnem restavraterju. — Konečno tudi še prosimo. 204 naj oni, ki imajo dovolj prostora za prenočevanje, blagovolijo naznaniti to ali ustmeno ali pismeno čitalničnemu kustosu. Odbor za sprejem „Hrv. Sokola." jS^jf* KrČmarje, vinotrzce in druge, ki si hočejo priskrbeti dobre dolenjske kaplje, opozorujemp na ponudbo grof Barbo-vih vin na Rakovniku poleg Sent-ruperta — v današnjem „Oglasniku"0