AND MOST Df Milil STATES Olj l^fEHICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO:. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 14, 1925. LETNIK XXXIV. : S Nemčija je kapitulirala. NEMČIJA SE JE VRGLA NA MILOST IN NEMILOST ZA- I VEZNIKOM TER SPREJELA VSE ZAHTEVE BIVŠIH l SOVRAŽNIKOV GLEDE RAZOROŽEVANJA LONDONSKI RDEČKARJI P RED SODIŠČEM. Berlin. — Grenko je zdravilo, katero je pogoltnila Nemčija, a sila kola lomi — stiskali so nekateri pesti in mislili na 4,Der Tag"« ter sprejeli vse do zadnje zahteve,katere so pred ložili zavezniki glede razoro-ževanja. V prvi točki zahteve je navedeno, da mora odstopiti od vrhovnega poveljstva državne hrambe general pl. Seeckt in njegova služba preide v roke ministra za deželno hrambo, kateri je v temu slučaju Gess-hJ. Korni poveljniki hrambe bodo sedaj odgovorni za svoje delo ministrstvu. Četrta točka je pa za Nemce tudi trdi oreh, kajti v tej točki zahtevajo zavezniki, da se mora uničiti topove, kateri so še ostali na trdnjavi Koe-nigsberg in nemška vlada mora podvzeti potrebne korake, da se zabrani vojaško treniranje nemškega naraščaja. Marsikateri starejših Nemcev ko bo čital o tej točki, bo stiskar pesti in se spominjal na nemške žrtve v vojni, katere grenki sad sedaj požira izzivalka — Nemčija. Kancler Lutherjev kabinet je bil takorekoč pritisnjen k zidu in mu ni drugega preosta-jalo kakor sprejeti zahteve. S tem pa ni rečeno, da je že zadnja beseda izgovorjena v temu vprašanju. Rezultat tega se bo šele pokazal. Ratifikacija ne bo mogoča pred 1. decembrom. Pogodba mora biti, kakor določa člen VELIKA NAPETOST V ITALIJI. V Italiji vlada veliko razburjenje med narodom radi stro- ge cenzure, katero je odredila Mussolini jeva vlada. London. — Svaka sila do vremena — ta izrek je star in gorje tistim, ki ga ne vpošte-vajo. V Italiji je mera polna, ljudstvo se s strahom vprašuje, kaj bo in kam plovemo. Mussolini jeva vlada je dala vsem listom tako težke nagobčnike, da vse kar se lahko reče kot vest iz Italije, pride le skozi stroge roke cenzure. Da je prišlo do te strogosti, tako pravi poročilo, je vzroka iskati največ v dejstvu, da so nekateri fašistovski listi napr-| tili vse mahinacije proti Mus-soliniju — sosednim državam. | Oni f l«rJ 1 rl >i n <-> A J_2C. ^ ' Iz neodresen e domovine. KAKO ITALIJANI SKRBIJO ZA SVOJE. — V KRKU SE JE OTVORILA KR. ITALIJANSKA OSNOVNA ŠOLA. — _ DRUGE ZANIMIVE VESTI. s £ Med obravnavo londonskih komunistov, kateri so bili ob dolženi komunistične propagande se je zbrala velika množica tovarišev z rdečo zastavo in drugimi radikalnimi znaki pred poslopjem, kjer se je vršila obravnava. Slika nam kaže neoboroženo policijo katera razganja demonstrante. t-ws.*-^ftUv- FENG VLADAR V PEKINGU KRIŽEM SVETA.I ŽELEZNIŠKA NESREČA. Oni trdijo, da so sosedne drža-jTakq zvani zagonetni mož Ki-( ve poslale svoje agente, ki so tajske, general Feng, je pri-' — podpihovali na zaroto, da bi se usmrtilo Mussolinjja. Seveda, da tukaj mislijo največ na Jugoslavijo, katera jim je najbolj trn v peti. Celemu svetu so znane zahrbtnosti in neod-kritosrčnosti Italijanov. Pilsen, Čehoslovakija. — šel do vlade v Pekingu. —'Dve pivovarni, ki sta bili daleč Vojni minister Wu Kwang na okrog na glasu kot najbolj- n je gov ujetnik. London. Semkaj je prišlo poročilo, da je general Feng Yuhsiang dobil Peking popol- f 4.- • noma pod svojo oblast. Gen. Italijanski listi ne smejo po- , _ . ^ ............... V., :Tuan Chi-jui, ki je do sedaj go- si, sta radi slabe kupčije s pivom, odkar se je podražilo,' prenehale z obratovanjem. V j zadnjih dveh tednih je bilo 20; pivovaren primoranih iz istega vzroka vstaviti obratovanje. — Chicago, 111. — V Oak poslopje, v katerem se tiska Edinost, katero početje je izzvalo v Jugoslavi ji veliko ogorčenje. Ne sme tudi svet zvedeti o drugih grozodejstvih, ki jih 45. v ustavi podpisana od kan- počenjajo črnosrajčniki. Zato ročati o brutalnemu napadu fa-, , .. . . . . . . . ... Sistov v Trstu, ki so razdejali sPO -o- 14 RANJENIH V GARY PRI KOLIZIJI DVEH KAR. Gary, Ind. — Od tukaj poročajo, da sta trčili skupaj dve poulični kari, pri čemer je bilo 14 delavcev, ki so bili na polu na delo, poškodovanih. Trije so zadobili težke, ostali le lahke poškodbe. Nesreča se je dogodila pred poslopjem Ame- se. da bi rada $100.000,000 po- . sojila, a najbrže bo ta vsota 5aion°Y ^povedane pijače v State Auto Exehs iange garaži, .na 1705 So. State'cesti. Oblasti malo pretirana. Kot garancijo za posojilo je zahtevala itali- BH davek |S0 mnen-)a' da so s tem zadeli v pravo gnezdo avto tatov, ki janska banka državni na tobak m špirit. Banca Com-merciale zahteva, da bi prevzela direktno upravo nad tobačnim monopolem in razobesila italijanske zastave na vseh poslopjih, kjer bi bili tozadevni uradi. Ta zahteva je popolnoma nova v zgodovini, Ame-rikanci gotovo ne bodo zahtevali take garancije. Ameriško finančno podjetje v Evropi se vedno bolj razteza. Poročilo pravi, da je J. P. Mor-[gan kompanija kupila v Milanu poslopje za $2,000,000, kjer bo odprla svojo podružnico vzajemno z Goldschmidt banko. rican Sheet & Tin Plate podjetja. . . _ _______ pa imajo na vesti gotovo tudi več drugih zločinov. Med aretiranemi je eden z imenom W. Mazano, Italijan, je vnela; težko opečenega so — William Walter, star 13 let, 2653 Logan Boulevard, je v Alexian Brothers bolnišnici umrl za opeklinami, katere je dobil, ko si je doma v kleti delal za igračo aeroplan, pri čemer je potreboval nafto. Nastala pa je eksplozija v škat-Iji nafte in dečkova obleka se roke dela. Nekaj pretresljivega je bilo poslušati jok in stok ranjenih. Dve Pullman kari sta skočili s tira. ko so bili potniki v posteljah. Reševalno moštvo je imelo silno težko delo odstranjevati zapreke in iskati trupla in ranjence. Na nekaterih mestih e- tilkami prežgati jekleno ogrodje. da so prišli do ponesrečencev. Italijanska osnovna šola v Krku. Začetkom m. meseca se je v Krku otvorila kr. italijanska osnovna šola. Vpisalo se je do 70 učencev in učenk. Vsi učitelji so došli iz Italije. Pouk se vrši po italijanskem učnem načrtu. Tako je znala Italija poskrbeti za peščico Italijanov v Krku. V Julijski Krajini je pa 600.000 Slovencev in Hrvatov brez ene same narodne šole. -o- Profesor Geny — umorjen. V Rimu se je pri belem dnevu ob desetih dopoldne v ulici Via S. Basilio zgodil strašen zločin, ki še ni popolnoma pojasnjen. Vojak Marchi je z bajonetom prebodel duhovnika, ki je zamišljen šel po ulici. Duhovnik se je zgrudil v krvi, prišla sta dva karabiniera, ki sta vojaka aretirala, umirajočega duhovnika pa odpeljala v bolnišnico, kjer je v nekoliko minutah izdihnil. Pri duhovni-1 ku so našli vizitko, iz katere je bilo razvidno, da je to Pavel Geny, profesor Gregorijanske univerze v Rimu, znan kot eden najodličnejših filozofov. Mori-vec, vojak Marchi, kaže znake! blaznosti, vendar stvar še ni zadosti preiskana. Pogreb slo-i večega učenjaka je bil v sredo dne 11. oktobra ob veliki udeležbi rimskega občinstva. -o- Zločnska poštna pošiljatev. V soboto dne 10. oktobra je prejelo postajenačelstvo v Gorici poštno pošiljatev z označbo : Mesečna revija za kmetijstvo. Ko so hoteli ovitek odpreti, se je razlegel silen pok in postajenačelnik Del Grande in njegov namestnik Michelig sta se zgrudila težko ranjena. V ovitku je bil peklenski stroj. Policija storilcev še ni izsledila. Trgovci s kokainom v Trstu. Tržaška policija je odkrila te dni zopet novo trgovko s kor kainom. Bila je to neka ženska iz ulice Gior. Boccaccio, ki je bila že ponovno kaznovana radi trgovanja z imenovanim strupom. Prodajala pa je poleg kokaina tudi morfij, opij in druga podobna mamilna sredstva. Radi zvez s trgovko so prišli razen nje pod ključ še štirje: 291etni urar Anton Petrič, 281etni mešetar Rugge-ro Paolich, 301etni mehanih Iv. Sbona ter 291etni šofer Josip Šimic. Pri Petriču so našli policijski organi 4000 lir, katere je izkupil za 1 kg prodanega kokaina. Smrtna kosa. V Ilirski Bistrici je umrl posestnik in gostilničar Jakob Gržina. — V Dobrovi je preminul Rajmund Devetak. Žalostna posledica eksplozije motorja v Bukovici na Goriškem. Nedavno je v Gorici umrl 441etni Anton Gabrijelčič iz Bukovice pri Volčji dragi. Gabrijelčič je bil pri eksploziji motorja v bukoviški opekarni težko ranjen in je sedaj podlegel zadobljenim poškodbam. -o- Gola Istra. Ako pojde tako naprej, kakor zadnje čase, bo Istra kmalu gola. Kmetje neprestano sekajo in prodajajo gozdove; ne vpoštevajoč, kako škodo prizadevajo s tem svojem gospodarstvu. Oblast bi morala poseči vmes, da prepreči na-daljne sekanje gozdov, ali Italijan počne v Istri, kar hoče, in oblast ne pozna do ubogega istrskega seljaka nikake obzirnosti. Ijenje svojih podanikov v oko-. ... 1; • i 1 • ■ - ti !so morali z acetilenskimi sv lici Damaska, kjer imajo Ita- . ________ lijani svojo kolonijo. — Managua, Nicaragua. — Ker se je bal, da ga bodo prisilili, da mora odstopiti kot podpredsednik, je dr. Juan Rautsta Sacasa odšel iz mesta. Njegovo sedanje bivališče je v La Union, Salvador. -o- BOLNIK SMRTNO RANIL ZDRAVNIKA. star šele 22 let, ki je priznal, da je ukradel tri avtoje. — Trije banditi so vlomili v poslopje American Insulated Wire & Cable kompanije, na 954 W. 21. cesti, kjer se jim je pa nočni čuvaj Frank Braun zoperstavil in ustrelil enega od roparjev, a svoje junaštvo bo najbrže tudi on moral plačati s smrtjo, kajti eden od bandi-tov mu je pognal kroglo v prša, da je obtičala tik pod srcem. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. Braun je bil star 57 let in je bil v tej službi že i deset let. __ s: prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalo na to umrl. — Milostna kazen za bandi-te družbe Genna, ki imajo na vesti veliko zločinov, ni povolji državnemu pravdniku Crowe-u — Albert Anselni in John Sca-lise sta dobila vsak po 14 let ječe, ker sta usmrtila policista, namesto da bi jim dali vrv o-krog vratu, kakor je to zahteval Crowe. Ker se pa imata obsojenca zagovarjati še za umor drugega policista, bo mogoče le prišla zahteva Crowe-a do veljave. Zaslišanje za drugi u- San Francisco, Cal. — Dr. Edward F. Stadtherr, na glasu kot najbolji zdravnik v okolici, je zdravil delavca John Walsha, v Stanford University bolnici. Iz neznanega vzroka je pa Walsh oddal na zdravnika štiri strele in ga smrtno ranil. Jugoslovanski romarji na Sveti Gori. V nedeljo dne 11. oktobra je priromalo na Sv. Goro pri Gorici do 400 Slovencev iz Jugoslavije, in sicer z Gorenjske. -o- — Havana, Cuba. — Poslanska zbornica je odobrila predlogo, v kateri se zahteva, da se mora v vseh podjetjih zaposliti 75 odstotkov delavcev domačinov. — Moskva, Rusija. — Prvi parnik pod zastavo sovjetske republike v Rusiji je sedaj na potu iz Leningrada proti New Yorku. Dasi je že več parnikov iz Amerike pristalo v sovjetskih pristaniščih, je to prvi ruski parnik po osmih letih, da bo pristal v ameriškem pristanišču. -o- mor se bo začelo v pondeljek. "ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." 601etnica zaslužnega duhovnika. Te dni je praznoval 601etni-co svojega rojstva župnik Ignacij Leban v Batujah, ki je po svoji odločnosti .za resnico in pravico, po svojem neumornem javnem delu, po svoji dobroti in radodarnosti znan daleč preko mej svoje župnije. -o- Smrtna kosa. V Orehovljah je umrl splošno spoštovani posestnik Alojzij Silič, star 35 let. — V Vrtojbi je umrla vgledna gospodinja in mati, 681etna Magdalena Frletič roj. Jug. — V Knež-kih grapah (ob Bači) je pri spravljanju lesa smrtno ponesrečil 291etni Anton Hvala iz Zarakovca. -o- Samomor prekupčevalca. V Dobravijah pri Ajdovščini si je prerezal vrat na Vipavskem dobro znani prekupčevalec Lojze Marcov. Izvršil je čin najbrže v duševni zmedenosti. Zdravnik mu je rano sicer obvezal, a mož je pozneje izginil in so ga našli naslednje jutro mrtvega v neki luži. O letošnji trgatvi na Goriškem poročajo, da je slabša kakor navadno. Cene novemu vinu se ne more še določiti, zlasti ker bo vino letos vsebovalo manj sladkorja. Vino se prodaja po 200 do 250 lir. Kraški teran od 300 do 400 lir za hekto. Stare zaloge vina so izčrpane. o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne rveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše posiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za poSiljke ▼ dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir _ 200 — Lir _ 500 — Lir 1,000 — Lir $ 9.55 $ 18.75 7 46.75 $ 93.00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 21.75 $ 4225 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se posiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLOVENSKO BANKO , ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK * 455 W. 42nd St., New York, N. Y. Jk..... . . &.-L-. 1 .- ».i. itLe-jiii, A1. i- rJiAjk. 'AMERIKANSKI SLOVENEC A MERIK ANSIff ^lilVFlVFr čezdalje bolj oklepajo katoliškega časopisja. AflUuillliftll ^m C«" » i Kar smo mi že toliko povdarjali, to povdarjamo zopet' pri Pnri |n najftltrejii slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raxun nedelj, pon-deljkov in dnavov pp praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina: .$5.00 - 2.50 Za celo leto Za po! leta Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto___6.00 Za pol leta_________ 3.00 The first and the oldest Slo- tej priliki: Katoliški Slovenci ne prezrite najvažnejšega faktorja med seboj, .to je katoliški tisk. Temu ste dolžni, da ga podpirate in širite, da ga bo naročal, čital in ljubil zadnji Slovenec (ka) v tej naši novi domovini. Pomislite, kaj bi bili Vi danes brez katoliškega časopisa? Kje bi se branili naši katoliški Slovenci, ki so dnevno napadani od leve in desne ? Le ne mislite, da vas bodo brezverci pustili pri miru. Kdor to misli, ta se moti! Danes bijejo po tem duhovniku, jutri, bodo po drugem. Danes napadajo tega lajika, jutri bodo drugega. In kje najdete v takem slučaju obrambe, če ne v dobrem katoliškem časopisu ? ____ Brezverci in njih fanatični nestrpniki ne sovražijo nas po- ^ S 00 * • 2 50 sameznikov, oni sovražijo našo vero, ta jim je trn v peti. Vera Chicago, Canada and Europe: I je pa nas vseh enako, zato-smo tudi vsi enako dolžni pomagati, For one year----6.00 ka(jar se gre za obrambo naše vere. Drugače smo navadni zaj- venian newspaper in America. ^ Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscription: For one year_____ For half a year.._____ For half a year 3.00 •ci, smo nič! Zato čast možem in ženam, ki se ne strašijo za POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate' prepričanje svojega srca priti na plan! Tako dela pravi mož, list plačan. Obnavljajte jiaročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ' t dela prava žena. Naprej bratje in sestre za našo staro pravdo in za blagor naše očetnjave (v tem oziru sv. vere) naj katoliški tisk govori! DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številkA v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter August 10th, 1925. at the Post Office at ChicaRo, 111., under act of March 3. 1879. Nadaljna priznanja nastopu Rev. Cerneta Včeraj smo objavili mali odlomek pisma, ki smo ga prejeii od nekega našega naročnika. Danes pa prinašamo nadaljna priznanja odločnemu nastopu častnega predsednika našega tiskovnega podjetja Rev. James Cerne. Te pisma se glase: . .Chicago, III. — Kot bivša članica SNPJ. se najlepše zahvalim Rev. Černetu za krasne članke, ki so bili pisani v "Amerikanskem Slovencu." Da se katoličanom pri SNPJ. godi krivica, to je resnično. Jaz sem bila članica SNPJ. 12 let. Ko sem dobivala Prosveto, to je glasilo omenjene Jednote, sem bila vedno užaljena, ker se vedno norčujejo iz katoličanov. Poslala sem par protestov na uredništvo, kar pa ni bilo nikdar objavljeno v Prosveti. Potem se mi je že prene-umno videlo, da bi se iz katoličanov samo norca brili, sem izstopila iz jednote in še več drugih, ko so že po 15 let plačevali društva. Imena na razpolago. Torej so nas takoreč s protiversko nestrpnostjo in pisavo izpodrinili iz Jednote, kjer smo leta in leta plačevali visoke ase8mente. Kje je Vaša pravičnost, ker se tako radi bahate, da ste za dobrobit Članstva. Vidite sedaj na stara leta moramo pa iskati pomoči pri katoliških društvali, da ne bomo ostali brez pomoči. Ako pa Vam kedo pove resnico v obraz pa strašno kričite, da napada Jednolo. Torej, samo Vi! imate pravico napadati in sramotiti lastne člane, ker niso vašega mišljenja. Člani pa samo placuj in tiho bodi! Torej, kje je tista svoboda, ki jo obljubujete? Predvsem pa apeliram na člane, kar Vas je kato- ' == stom, našemu g. škofu, duhovščini in domačinom. P.o banketu se prične zborovanje. Pri zborovanju bodo nastopili slavni govorniki, kakor naš glavni predsednik, brat Anton Gr-dina, glavni tajnik, brat Josip Zalar, glavni urednik Amerik. Slovenca, brat John Jerich, in še drugi. Naši gostoljubni Slovenci v Springfieldu vas vabijo brezplačno v svoja stanovanja. Le pridite. Vsi se Vas že veselimo in Vas težko pričakujemo. Halloween Maškarada. Ne- Govorili so tudi Mr. John L. Mihelich, mestni odbornik, Mr. kouis Žužek, slovenski odvetnik, Mr. Martin Težak iz Jolie-j morem povedati, kako da je ta, kateri je prinesel zlato kla- kaj izpad]p, ker me ni bilo zra- navzoči burno ploskali. Zvečer se je pa vršila velika plesna veselica, o kateri pa ne divo seboj, kot predsednik največjega društva pri Jednoti. Nadalje so govorili mil. g. škof Schrembs, katerim so vde-leženci burno ploskali. Govoril je tudi Dr. Joseph ven, pač pa upam, da je bilo vse prav dobro. Tako približno se je vršila slavnost katoliških društev iz ohijske države, in vse navzoče prerodila s pravim duhom, da koliko smo zapozneli z našim Sheboygana, Wis., kateri so Grahek in popredsednik dru- bomo vsi šH skupno na delo za štva Sv. Mihaela iz Pittsbur-gha. — Pozdravila je vse navzoče tudi Mrs. Mary Prisland, podpredsednica Jednote, iz poročilom o naši Helloween maškaradi v četrtek zvečer, dne 29. oktobra. Maškarado je priredilo naše dramatično društvo. Take gnječe še nismo imeli v naši novi dvorani "Slovenija". Zastopane so bile vse narodnosti. Imeli smo Slovence, naše brate Slovake, Poljake, Litvince, Hrvate, Nemce, Irce, male deklice v imenu ženskih društev podarile polne košarice najlepših rož. Nadalje sta gl. tajnik in gl. predsednik Jednote izročila dvem društvom krasne bande-re kot nagrado za njih agil-* nost pri pridobivanju novih članov v zadnji kampanji. =—| Predstavljena je bila tudi naK tihotapcev. večjo katoliško misel med ameriškimi Slovenci. J. Z. __—o- RAZN,E VESTI IZ SLOVENIJE Or j ask* reitjuev. — Na vrtu gospe Šarlove v Gornjem gradu je zrastla skoraj 2 kg težka poletna sočna redkev. Mariborski carinski škandal se nenavadno hitro razvija in je pričakovati že v bližin ji bodočnosti novih seneacijonalnih odkritij. V nastavljene mreže se je vjelo še več drugih drz- Springfield, III. Slovensko - katoliški shod. V nedeljo dne 29. t. m. bo veliki dan za nas springfieidske Slovence, dan morda največji, najpomembnejši v zgodovini nase naselbine. Vneli se bomo £a dve pogla-. vitni ideji našega narodnega stumi so bili originalni in po večini zelo fini. Sodniki so imeli težavno nalogo' razsoditi, kateri kostum je bil najlepši in kateri najbolj komičen. Lepo prepričani, da kot naši bratje je bilo videti osobito slovaška Ogre in Bog zna kogar še. Ko- večja družina, pripadajoča k Jednoti, v številu 15 oseb, velika Štangarjeva družina iz Barbertona, ki šteje 7 sinov in 6 hčera, kar je gotovo največja slovenska družina v Ameri- dov in ljubezen do materinega Slovenci se bodo enoglasno od zvali našemu vabilu ter vsi prišli na naš shod, ki bo neizrečenega pomena za našo naselbino. Nas Slovencev je par tisoč v Springfieldu. Ako se nas le polovica zaveda naših dolžno dekleta v narodnih nošah. Nagrade so bile prisojene dvema slovaškima dekletoma, gospi-cama Matig. Med slovenskimi dekleti pa je dobila nagrade Miss Mary Zupančič. Tudi šolarji naše šole so Ime-li svojo Halloween party v na- programa, za vero naših prare- sti napram našemu narodu. na.s ši dvorani,- Vse je bilo veselo. bodo Amerikanci že pričeli jezika. Slišali bomo izvrstne vpoštevati v javnem življenju,j govornike, može mnogih izku-j osobito pri volitvah. Kaj smo šenj, visokih idealov, trdnih neki sedaj? Nas li kdo pozna? načel, jeklenega značaja v Irci nas imenujejo "Honks", verskem, kakor narodnemr ozi- Nemci nas sovražijo še iz Ev-ru. Prišli bodo od daleč, da nas rope, Amerikanci nas zame-obiščejo, spoznajo, nam poma- njajo z Litvinci. gajo z dobrimi- nasveti, nas bo- Društva in posamezni Slo-drijo za bodoče delo v blagor (venci v Springfieldu in okolici naših pinov. Poročevalec. -O- ki. Med programom so pevska društva zapela več pesmi. — "Lira" je pela "Slovan na dan'. Več pesmi bo zapela tudi društva "Soča" iz Collinwooda, in "Slovenija" iz Newburga. — Skupina mladih deklic iz Newburga je zapela ameriško himno v slovenskem jeziku. Nastopili so tudi posamezniki in deklamirali več pesmi: Mr. i Frank Šabec, dramatični teno- je Cleveland, O. — V nedeljo se je vršila vi Slovenskem Narodnem Domu rust< ,z Indianapolisa, I"d v Clevelandu velika slavnost.1 pel Ave Maria in Adrija, kate-Slavnost so priredila ohijska' Je spremljal na glasovir društva KSK. Jednote. Polna dvorana je bila občin- ju dr. W. J. Laushe. — Mrs. Josie Laushe in Mary Udovich slovenskih delavcev ti- ter v državi Illinois in sosednih državah, pridite vsi na naš stva, katero je manifestiralo!^ Pe!f slovesu" in "The , vf o H V nvti#l aH P a mm Am" IjT m za večjo katoliško misel med Himen. — Poštovni upravitelj na Bledui g. Viktor Treven se je poročil s poštno uradnico gospodično Frančiško Skerlov-nikovo. Pretep med fanti. — V gostilni Janeza Jamnika na Vr-hovcih št. 6 pri Kožarjih sta brez povoda napadla brata'Al. in J. Zdešar Avguština Vrhov-ca, posestnikovega sina iz Vrhove in ga telesno poškodovala. Poleg tega sta mu raztrgala v pretepu obleko, napadeni pa tudi pogreša zlat prstan. Prvi sneg je v noči na 16. oktobra sredi ostre burje pobelil planine in pobočja marsikod na Štajerskem, posebno vzdolž Save od Zidanega mosta dalje. Pobelil je tudi Zagreb, ki je s tem doživel zarana senzacijo. Kajti tako rano v Zagrebu že 45 let ni snežilo. Umrl je Josip Clenšek, odv. ameriškimi Slovenci. Springfieldski Slovenci smo slovenski shod. Vcepite nam lz Clevelanda, nejro Ne samo tudi iz liškega mišljenja ne pustite se norčevati. Zahtevajte kakor veliki otok sredi oceana, j nov krepki £ i vel j v naša srcaJ drugih slovenskih naselbin so svoje pravice, saj Vas je večina. Kje je Vaš pogum ? Slovenski narod je katoliški narod. Ali naj res par odpadnikov celo organizacijo za seboj potegne ? Ali boste še ponižno potrpeli, če Vas bijejo v obraz? Ali jim boste še nosili težko prislužene do-larčke brez pomisleka? Ali ne veste, da jim z Vašim dolar jim kupujete orožje, ki ga rabijo proti Vam v obliki brezverskega časopisja? Premislite kam bo še vse prešlo,če bo šlo tako naprej ? Nikar naj nobeden ne reče saj meni je vseglih, koga delajo, jaz samo asesment plačam. Premislite pravim, da se ne boste kesali, ko bo prepozno. Gertrude Polajnar. DRUGO PRIZNANJE: ". . . Shakopee, Minn. — Vaš "S. N. P.. J. v "A. S." 1. novembra je prav izvrsten! Poštena istinita fakta. — Bog Vas živi in Vam dodeli še mnogo let blagonosno delovati v prid verne Slovenije v Ameriki!—" Rev. M. Šavs." * * ♦ Tako torej narod sam daje priznanje Rev. Černetu ki je le dni naudušeno posegel v naravnost diktatorske razmere, ki vladajo v tem slučaju v SNPJ. Veseli nas, da se je začelo Slovenstvo v Ameriki probujati in spoznavati, kdo mu v resnici želi dobro in kdo ga le farba in vleče za nos. Da je prišlo do tega, gre brezdvomno zasluga katoliškemu tisku med nami'. Tudi to Slovenci v Ameriki spoznavajo in se Vzdramite nas iz spanja, vzbun prihiteli rojaki na slavnost, in dite nas k delu ob zlati zarji s tem pokazali, da se zavedajo novega dneva. Naš klic naj preporoda med ameriškimi vam bo zvezda voditeljica v J Slovenci. lepi Springfield, glavno mesto Otvoritveni nagovor je go-mojročne, od Bo^a tako bogato voril tf. Ivan Zupan, urednik obdarjene države Illinois. Pri- Glasila KSK. Jednote, kateri dite si ogledati nagrobni spo- je povdaril, da mi ne smemo bi se sešli, podali si roke, izlili menik našega nesmrtnega ve- poznati in ne poznamo nobe-svoja srca ter se navdušili eden | likana Lincolna. njegov dom, nega strankarstva. zakaj vsi za drugega, pripravljeni poma-j njegov grob. Pridite, da polo-! smo Slovenci ter bratje po veri osamljeni, daleč od rodnih bratov, dobrih sosedov. Še nikoli se nismo sesli k prijateljskemu sestanku. Sosedje nas ne poznajo. mi ne njih. Čeprav smo najbližja žlahta. sorodniki, rojaki, se še nikoli nismo eden drugega prijateljsko vabili, da Star Spangled Banner". Mr.' pisarnovodja v pok. v starosti Frank Švigelj in Miss Anna( 50 let. Švigelj sta pela dVospev "Prij V javni bolnici v Celju je u-Jbknu" in ,"Nočni pozdrav", ka-j po kratkem a hudem trp-terega je pel Mr. F. Švigelj. —j Ijenju tamošnja usmiljenka se- jati eden vsem, vsi jednemu. j žimo venec slovenskih cvetlic Slovenska beseda, slovenska na grob možu, ki je bil pravi-pesem nas l\o zedinila v eno cen vsakomur, možu, katerega rodbino starišev, bratov in se-J vzvišen zgled je posebno nam ster. Društvo sv. Barbare št. 74 pod predsedništvom brata Fr. Bučar, je mi nolo nedeljo enoglasno sklenilo skupno se vde-ležiti shoda. Isto velja tudi o Slovencem toli potreben. Slovenci, le vsi na slovenski shod, ki se bo vršil v dvorani "Slovenija" v nedeljo, dne 29. t. m. Naš springfieldski gospod društvu Sv. Jožefa št. 189 ter . škof bodo otvorili shod s slo o Sv. Rozaliji št. 1 10. OTo so sklepi domačih društev. Pismeno smo povabili seveda tudi sprjngfieldsko društvo na-1 vesno pontifikalno sv. mašo v naši slovenski cerkvi sv. Barbare ob pol enajstih. Po maši bodo naše slovenske rodne podporne jednote ter žene in dekleta priredile veliki njihov moški zbor. Trdno smo banket v čast našim milim go- in narodnosti. Stoloravnatelj je bil Mr. John Zulich. nadzornik KSK. Jednote iz Clevelanda. Nadalje so govorili Mr. Jo- Par pesmi sta zapeli tudi Mrs. Frances Tomažin in Mrs. Pauline Ambrožič iz Loraina, katere je spremljala na glasovir-iu Miss Mathilda Janezich. — Nastopil je bil tudi slovenski duet treh deklet pod vodstvom Mr. Simčiča iz Newburga. H koncu so priljubljeni č. g. i župnik Father Oman še spregovorili par besed, samo tistega niso povedali, kako da so se v Ljubljani likali. Vsi so jim navdušeno ploskali. Newbur- ie pozdravil gl. predsednika KSKJ. ter mu čestital k njegovemu navdušenemu delovanju za Jednoto in mu v znak priznanja v imenu gl. odbora ter vsega članstva izročil belo kladivo v dar. Nadalje je gl. tajnik tudi čestital duhovnemu vodju Jednote, Rev. J. J. Omanu k njegovem delovanju za Jednoto ter mu pripel na prsa zlato kolajno. sfera Verena Vertačnikova. Vzela jo je jetika. Bila je stara šele 37 let. Sestra Verena je bila zelo marljiva in požrtvovalna usmiljenka. — Močan sunek z nožem v hrbet je dobil Peter Dernovšek iz Kotredeža, rudar na zapad-nem okrožju. Mož se prav nič ne spominja, kdo bi bil krivec. Za slovenski Korotan. — Povodom žalostnega petletnega spomina na koroški plebiscit se je vršila v Zužembergu veličastna manifestacija vseh tukajšnjih kulturnih društev. V FOREST CITY, PA. se dobe <4X>RUŽINSKE PRATIKE" pri Mrs. A. Gerchman, ki je zastopnica A. S. Istotako se dobe pri njej mo-lifcveniki, božične in druge raz-misel in katoliška Jednota mo- |glednice ter še veliko drugih i rata iti naprej in vedno na-ireči za lepa božična darila. seph Zalar. gl. tajnik, kateri 5anje so Pa tu^di tiho med seb°J šepetali, rekoč: naš fant Oman. kako so fejst Zaključni govor je imel Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSK. Jednote, kateri je najpr-vo povedal par smešnih in se je zahvalil vsem za tako veliko vdeležbo, na kar je pričel govor, katerega si je zapisal v svoj program, da "Katoliška Razni podatki in pojasnila. I IZTIRJANJE NEPLACILNIH MEZD. Dokler gre delo gladko naprej in ne nastanejo nesporazumljenja, je prav lahko razumljivo, d«f delavec utegne smatrati pravna vprašanja kot sitnarijo. Ali čim nastanejo težave, on hoče vedeti, da li je pravica na njegovi strani. Utegne nastati spor radi slabo izvršenega dela, radi razbitega ali zgubljenega orodja, radi časa, odvzetega od dela, radi števila delavnih ur ali radi delavčeve nezadovoljnosti s takim delom. V vsakem slučaju treba določati. kake pravice imata obe stranki. Nekateri izmed problemov so: 1. Ali mora delavec plačati za materi-J&h Ki ga je pokvaril vsled .nemarnosti ? 2. Kako-odpoved mora dati delavec ali delodajalec, predno se pogodba razveljavi. 3. V gotiko sme delavec biti nepokoren ukazom delof&j^lca? Nemogoče je dajati točen odgovor na ta vp^š^ujii. Vm je pdvisftO od ugovora med strankami in lokalnih razmer.. Dostikrat = mora delavec plačati za razbite stvari. V mnogih slučajih ni treba nikake odpovedi oziroma* naznanila, da hoče ena izmed strank končati pogodbo. Ali večinoma mora delodajalec, ako odpusti svojega delojemalca brez prejšnje odpovedi, pokazati razlog, zakaj je to storil, ali pa plačati delavca za ostali del časa, do katerega je bil najet. V splošnem tudi velja pravilo, da, ako delojemalec pusti svojo službo brez prejšnje odpovedi, ne more dobiti polne plače, dasi v nekaterih slučajih on more dobiti plačo za čas, kolikor je delal. Ti primeri pokazujejo, kako važno je, da se iz samega začetka dobrp razumejo pogoji, pod katerimi kdo dela. Nemogoče bi bilo v članku odgovoriti na vsa taka vprašanja. Primeren korak je vprašati kompetentnega pravnika ali društvo za brezplačno pravno pomoč (legal aid society), da objasni delavske zakone in zakone o mezdnih tirjatvali, ki se nanašajo na dotični slučaj. Kaj pa je storiti, ako delodajalec ne plača mezde? Ako je krivda na strani delavca, je male* kar se da storiti. Ako pa je krivda na strani delojemalca, ima delavec razna sredstva na razpolago, da si zagotovi plačilo. Prvi primerni korak je iti k, delodajalcu tir j at denar in, ako noče plačati, vprašati za razlog. Dostikrat se godi, da se v osebnem razgovoru nesporazumljenja poravnajo in delojemalec dobi kar mu gre. Mnogi delavci mislijo, da je to potrata časa in nedostojanstveno. Morda je'to res, ali na vsezadnje je vendar boljše, da se spor po mogočnosti poravna takoj. Zamuda, stroški in zguba časa, ki sledijo, ako se dolg iztirja potom sodišča, so stvari, ki jih je treba pomisliti in ki govorijo v prid hitri poravnavi. Ako pa osebno tirjanje ne prinese plačila, treba potem storiti nadaljne korake. Način je odvisen v glavnem od zakonov do-tične države. V nekaterih državah zakon določa kazen za delodajalca, ki ne plača mezde po gotovem času. V drugih državah obstojajo razsodišča, mirovna sodišča in bagatelna sodišča, kjer se spori glede mezde obravnavajo hitro, brez velikih stroškov in zadovoljivo. V drugih državah imajo delovni poverjeniki (Labor Commissioners) oblast poravnati take spore. Zopet v -drugih državah treba se obrniti na redno civilno sodišče. Pivi problem za prizadetega delavca je torej, da najde, kakšen zakon veJja v njegovi -državi oziroma mestu in kam naj se moč mu to pove. Ali, kakor rečeno, naj-obrne. Odvetnik ali društvo za pravno po-boljše je, da .človek poprej poskusi priti mirnim potom do plačila. Radi primera hočemo tu navesti nekatere države in omeniti, da li velja v! isti kak posebni zakon glede iztirjanja mezd, da li tam obstoja kaka posebna državna oblast, ki pomaga delavcu iztirjati dolžno mu mezdo, in kam naj se prizadeti delavec lahko obrne za brezplačno informacijo. Sploh naj se delavec -zanaša le iia nasvet odvetnika, oziroma pravne organizacije, ki pozna pravni lek v dotični državi. California. Ima poseben zakon glede iztirjanja mezd. Obstoja tudi posebna državna oblast — State Labor Commissioner — ki pomaga pri iztirjanju. Za brezplačne informacije treba se obrniti na isto ali pa na društvo za pravno pomoč (Legal Aid Societies) v Sail Francisco, Long Beach, San Diego in Los Angeles. Connecticut. Po tamošnjem državnem zakonu se neplačilo mezd smatra v nekaterih slučajih kot zločin. Društva za pravno pomoč sta v Bridgeportu in Hartfordu. Illinois. V nekaterih slučajih zakon določa globo, ako delodajalec ne plača mezde; tudi .odvetniški stroški za iztirjanje mezd so po zakonu urejeni. Društvo za pravno pomoč je v Chjcago in v večini drugih mest. •Michigan. Tu ni posebnih zakonov in posebnih državnih ,oblastj v tem pogledu. Informacije se lahko dobijo od društev za pravno pomoč v Detroitu, Grand Rapids, Lansing in Fontiac. 4 Minnesota. Tir jat ve pod $75 se lahko predložijo posebnemu spravnemu sodišču (Conciliation Court). Društva za pravno pomoč so v Duluthu, St. Paul in Minneapolis. Missouri. Ni posebnih zakonov. Državni Commissioner lahko nastopa kot razsodnik, ali on ne more izsiliti izvrševanje svojih razsodb. Društvi za pravno pomoč sta v St. Louis in Kansas City. New Jersey. Ni posebnih zakonov, ni posebne državne oblasti v tem pogledu. — Društva za pravno pomoč so v Hoboken, Jersey City in Newark. v New York. Zakon vpravičuje kriminalno postopanje, ko je pravda končala in se je poskusilo dobiti denar potom civilnopravnega postopanja. Društva za pravno pomoč se nahajajo v sledečih mestih: Albany, Buffalo, New York, Brooklyn Sclie-nectadp in Yonkers. Pennsylvania. Ni posebnih zakpuov v tem pogledu. Društva za pravno pomoč so v Philadelphia, Pittsburgh, Reading, Scran-ton, Wilkesb^rre HarrjaUurg. v Wisconsin. Zagoni označujejo neplačilo mezd v nekaterih slučajih kot kazenski prestopek, čustvo za pravno pomoč se nahaja v Milwaukee. L L.I S === » Ženski Svet * * PRISELJEVANJE ŽEN I«v ^^ * majo se 18 let in-niso poročeni, OTROK AMER. DRŽAV- ZSL UANOV Y AMERIKO. Ako je kdo postal državljan po dnevu 22. septembra 1922. je njegova tujerodna žena o-3tala inozemka, razun v slučaju, da ji je bilo podeljeno državljanstvo sled njene lastne prošnje za naturalizacijo. Ako žena živi v inozemstvu m želi priti v Združene države, ima pravico priti v Združene države kot priseljenka izven kvote. Isto velja za tujerodno žensko, živečo v inozemstvu, ki se je poročila z ameriškim državljanom po 22. septembrom 1922. Za prihod takih žena, morajo možje, ki so ameriški državljani izpolniti posebno tiskovino in jo poslati v Washington s prošnjo, da se njegovi ženi prizna pravica do prihoda izven kvote. . Število žensk, ki so radi poroke z ameriškim državljanom upravičene priti izven kvote, je pa precej omejeno, in to vsled stališča, ki ga naturalizacijski urad zavzema glede naturalizacije inozemcev, imajočih družino v starem kraju. Niso pa vse tujerodne žene ameriških državljanov prise-ljenke izven kvote. Tujerodna ženska, ki se je poročila z ameriškim državljanom pred dnem 22. septembra 1922. je avtomatično postala državljanka, tudi če je živela v inozemstvu in ima zato pravico do ameriškega potnega lista. Ako taka živi v inozemstvu in želi priti v Združene države, naj njen mož pošlje uradu za potne liste v državnem departmentu svoje državljansko spričevalo in poročni list s prošnjo, da se ji izda potni list. Državni tajnik nato odredi konzulu, da ji izda potni list proti primernemu iz-kazilu o identiteti. Kar se tiče priselitve otrok naturaliziranega Amerikanca, KAJ JE "MERCERIZED COTTON?" Mnoge gospodinje ne vedo razlikovati med takozvanimi "merceriziranimi bombaževi-nami" (mercerized cotton goods) in onimi tkaninami, katere se biiščijo, ker so obdelane z nekimi klejevimi zmesmi. "Paper cambric" je primer blaga z bleskom vsled kleja (paste). iJmetna svila ali "rayon" je bolj bliščeče blago kot obe imenovani tkanini, je torej nekaj drugega kot mercerizirana bombaževina. GOSPODINJSTVO. .i—, -i- J- ...— Pranje finih čipk. — Kadar peremo prav fine čJLpke in hočemo da postanejo nekoliko trde, primešaimo milnici (žaj-fenei) malo sladkorja in dosežen je ^ažsljen uspeh. Da obdrži »vil* pri pranju prvotno Jb*rvo, kani v vodo par kapljic limonovega soka. Bela svila ne porumeni pri pranju, ako priženemo vodi malo belega jesiha. Madeži • klavirskih tipk se lepo očistijo s špiritom. Pletene stqle ni prav lahko umivati, ker postanejo navadno motni. To pa radi prahu, ki se je nabral v kotičkih in se je z vodo razmazal. Zato je treba najprej izbrisati in iz vseh kotičkov izkrtačiti prah. Potem jih pa umij z vodo, v kateri sj razstopila malo soli. Ko se stoli posuše, bodo prav lepo čisti in svetli. -o- j kakor bi jih ravnokar nabrala j z drevesa. Med slive /vloži jese-pi tudi malo zelenega listja, ki se tudi prav lepo ohrani. Pazi, da je kozarec, sadje in listje docela suho, drugače bi začelo gnitj. RAZGOVORI. =s POZOR DRAGE CITATE-LJICE! •je zato otvorjen, da boste ve imele besedo v njem. Na delo torej! I/ KUHINJI. Pred mnogimi leti je John Mercer, po katerem se proces imenuje, odkril, da, ako Vprašanja: 1. Kaj je vzrok, da imam vsako zimo lišaj po obrazu? S čim bi ga odpravila? — Ca-therina C. 2. Kaj bi pomagalo, da bi mi ne izpadali lasje in obrvi? — Jennie P. Odgovori: 1. Catherine C.: — Lišaj ni kožna bolezen, zato ni treba zdraviti kože, nego je navadno le posledica prehlada. Kakor udari prehlajenje nekaterim na oči ali na uho, tako se pozna drugemu na koži. Po zimi se zlasti varujte prehlada in pazite, da ne boste zaprti. Umivajte pa se z vodo, kateri primešate nekoliko špirita in mila. deli oljnata snov, ki jim- daje življenje. Lasje se hranijo s to snovjo, ki jo absorbirajo iz la-sišča. Ako izločuje slednje mnogo ali celo preveč masti, jih je treba negovati drugače, Uredništvo bo poskrbelo, da ^ nego če je izločevanje maščobe naše čitateljice dobile iz i normalno ali pomanjkljivo. našeEa Iista vsakovrstne korist-j Mastne lase je treba pogosteje ne in^ormacije, zlasti v zdrav-ij umivati, najbolje z vročo mil- stvenem oziru. A obenem pro-. ka^jaz vem kot izkušen avto_ mco; večkratnemu izpiranju z ^motudiv8e nase naročnice' mobiligt 0 vožnji z avtom, to mlačno vodo sledi poliv z mr- oz' čitateljice da ako, kar go- _bi Jahko ,nil celo knjigQ zlo vodo, pomešano s kisom. tov° vec izmed njih ve katera -PoUciat'. To kar pa ne Vjyste i? Ako koza izločuje obilo mastf, za kake koristne nasvete bodi- < bi yedeti> a- svetujemo, naj se lasišče S1 za J?osm>dinistvo. kuhimo.' ■ • , , . ^ t MEH ZA SMEH. Med avtomobilisti. Avtomobilist: Da, res je to, vec ali za zdravljenje kake bolez-majo za osnovo alkohol, chi- ni'.„naJ 8V0J. nasvet primerno hitre vožnje> ,njuje bolnišnice. Povejte vaše krat masira s preparati, ki i- uui«*- im6f boste obsojeni radi pre. nin; priporočljiv je tudi bay- °Piše in blagovoli poslati na rum. Nikdar pa ne smemo ma- uredništvo, ki ga bo objavila v sirati lastšča s čistim alkoholom tem ženskem kotičku, pod ru-ali s kollnsko vodo. Nerazred- briko "Razgovori." Pod to ru-čeni alkohol uniči pigment, to ^riko Je prestor, kjer drage je lasno barvilo in vsled tega s,ovenke lahko ena drugi sve- lasje osive. tujete kaj koristnega za gospo- Med učenci. Učitelj: Johnny, koliko dni ima najdalji mesec? Johnny: Gospod učitelj, 31. Učitelj : Prav tako. Kateri od mesecev je pa najkrajši, Johnny: Oni predno se zopet začne šola. A1 . dinjstvo, kuhinjo ali zdravlje- j0>,n? Ako pa je izločevanje masti nje. Ti morda veš za taka sred-' ' nezadostno, so lasje suhi, trdi.lstva, ki so pri gospodinjstvu srsati in tedaj je škodljivo po- velike važnosti, a tvoja sestra , gosto umivanje las, ker se s tem Slovenka v drugi naselbini 4iritf "AMER SLOVENCA" odstrani se tista mast. V tem" morda tega ne zna. Kako veU.| S1R1TE AMER. SLOVENCA slučaju se lasišče namaže s ka- ko dobro delo boš storila vsem ^ ... . kim ma8t™m preparatom, ka- takim, katerim bodo tvoji na- Druga citateljica pa svetuje kor so: vazelin, petrotin, bri- sveti prav prišli in koristili. Za-,z lastne izkušnje, da pomaga lantin krtačijo, da se maščoba to uredništvo prav uljudno va- ..........Protl bsakiu beljak. Ko je zad- enakomerno razmaže. Izogi- bi, da pridejo v tem listu vse previdno ;niic ,me,a haaJast« P0^ si je bajte se raznih shampoingov, ameriške Slovenke na plan in jih sku-ip0 nasvetu neke pravnice na- katerih osnova je po večini so- se o vsem, kar je koristnega za ........._J v slani masala z nJim m kmalu Je da ali Pepelika. Blondinkam se eno ali drugo po domače raz- _______, ____ se1 vodi, da so napol mehke. Nato J?«™10' V kozarec ub,ljtue, be' P"Poroča izpiranje las z moč- govore. Drage Slovenke, žene bombaževo predivo ali blago1 jih napolnimo s sledečim nade- !Jak' Pa Pokritega lahko i- mm kameličnim čajem ali z ža- in dekleta, ta kotiček je Vaš in za kratek čas vstaplja v močnejvom: en četrt funta svinjskega ;mate cel teden- Vsak vecer ^ fraali olje—Macassar. Nato se --- razstopine luga in potem ope- mesa, en četrt funta telečjega .namažite z njim. jlasjn skrbno sperejo z novo vo- ce, neutralizira in posuši, isto! mesa, 1 srednje debelo čebulo, I 2 Jennie P.: — bkrbeti k« •pada v to stroko. Pokličito m*» no rplefi.n«)' 2018 W. 21 rt Pli.M CHICAGO, ILL Phone: Rosi»v<»lfe H22l The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstna denarne vloge, ter poiilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. treba sledeče povdariti. Zakon z& dečje obleke razlikuje med otroki, rojenimi v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo in onimi, ki so bili j rojeni v inozemstvu po očetovi | naturalizaciji. Otroci rojeni v; inozemstvu pred očetovo naturalizacijo se smatrajo za ino-zemce, dokler se ne nastanijo pa v katere je vpleteno blišče-čo mercerizirano predivo v obliki podolgastih ali križastih prog in drugih podob. Nekatere izmed najbolj znanih mer-ceriziranih tkanin so: batiste, mull, cotton damask, cotton foulard, sateen, Venetian in cotton poplin. Vsaka izmed teh tkanin je dobra za nekatere svrhe; tako se na pr. fine in jako tenke mercerizirane bombaževine, kot je batiste, vpo-rabljajo za spodnja oblačila in dočim težje tkanine služijo za podlogo (lining) ali pa za hišne potrebe. -o— — Calcutta, Indija. — Tu- všši Phone: Canal 1787 te v skledo in zalijte z juho, v,™a krtačite in sicer po dolgem; katero ste preje vmešali ru- ne samo, da odstranite prah m menjak. Taka napolnjena ko- Prhljaj, ampak tudi zato. da so i kaj so našli tajno izdelovalnico bomb. Aretirali so 11 domačinov, ki so jih izdelovali. leraba, ako pravilno narejena po določenem receptu slovi za najboljšo jed. Češplje ohraniš zelo dolgo sveže tako-le: Lepe zrele in razpokane sive obriši in jih naloži v kozarec. Dobro ga zapri, da ne prodre zrak do sadja. Izkoplji dva čevelja globoko lamo in zakoplji v nje glaže, v katere si naložila češplje. O Božiču ali Velikonoči, kadar hočeš boš imela sVeže češplje, Našim vlagateljem, klijentom m i! 155 RISRČNO vabimo Vas, Vaše družine in Vase prijatelje, da se ude-jJT ležite NASE DESETLETNE PARTIJE, ki se prične 16. novembra UQg \ in konča 16. januarja. To bo največji dogodek v zgodovini te banke in mi hočemo, da ob tej posebni priliki pridete med nas in se počutite dobrodošle! Tekom tega izvanrednega slavlja bomo razpisali PET KRASNIH AUTOMOBILOV ZA PET OSEB IN MNOGO DRUGIH KRASNIH NAGRAD. DAROVI ZA VSAKEGA VLAGATELJA Na dalje bo vsakdo, ki bo otvoril nov ekonte prejel iznenadljiv paket. Zato gotovo pridite v našo banko v času obhajanja naše desetletlet-nice, da dobite spominek na to priliko. Pripeljite Vaše sorodnike in prijatelje. Mi {»onao gledali za Va£ in Vas pričakovali, ker imamo DAROVE ZA VSAKEGA. Metropolitan State Bank 2201 West 22od Street, Chicago A BANK FQR ALL THE PmPLg po lasnih čevčicah (lasje so namreč votli) razpelje in raz- DRUSTVO sv. družine (Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........ Frank Videč Blagajnik .............. Jos, Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An* cel, Louis Mariinčič. Društvo šteje 507 članov ir.; članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $11,19^.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše ve-liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podpori. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Druži ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan didata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelak varr-nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bod* v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stoniph 815 N. Chicago St.; tajnik P^ul J. Laurich, 51? N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger . *ioh. 401 J^utcliijtfan -St Vsi * Jolietu, 111. CVETLICE so izraz vsega, žalosti in veselja. — Za praznike ne razveselite svojih dragih z nobeno stvarjo bolj, kot z lepimi svežimi, duhteči- mi cvetlicami. Ko Vaš prijatelj (ica) leži bolan (a), nesite mu (ji) šop svežih cvetlic in razveselite ga (jo). Ob rojstvu, ob bolezni, ob praznikih, ob posebnih dneh veselja, je cvetlica ona stvar, ki izrazi najbolj Vaša srčna čutila. Kadarkoli rabite sveže ali umetne cvetlice, pridite k Vašemu domačemu cvetličarju, ki Vam bo najbolje postregel. Pri nas dobite vedno najlepše krizanteme, gartrože, nagel je in Sweet Peas". Frank Jindrich CVETLIČAR 2127 West 22nd Street, Chicago, 111. lil MR. S. D. TELSER, predsednik HANKAN JEWELRY COMPANY Samo deset dni- Posebnost za Vas- Mi imamo nekaj posebnega za Vas in sicer ure jamčene 25 let, zeleno zlato, s 17. dragimi kamni, ELGIN — navadna cena $40.00, sedaj samo $28.75 Samo deset dni 25 let jamčeno, 17 draguljev. Navadna cena $40.00, sedaj samo $28.75 )) Pule^g tega imamo veliko izbiro raznovrstne zlatnine za božična darila. Pridite in oglejte si.—Zberete lahko takoj in le nekoliko plačate, mi Vam shranimo do Božiča. — Na lahke obroke in proti gotovemu plačilu po najnižjih cenah. NAŠE CENE SO UGODNEJŠE KAKOR KJERKOLI V MESTU. Ne kupite preje dokler si niste ogledali naše bogate zaloge in dokler se niste prepričali, da so najnižje v mestu. Naše blago je garantirano. 2e 12 na tem prostoru z velikim v^pehi. HANKAN JEWELRY CONPANY In i 2209 WEST 22nd STREET, Phone: Canal 5496 Dvoje vrat zapadno od Metropolitan State Jianke. CHICAG _ "jQIERlKANSKI SLO gladiatorji Zf b&rrintki roman lx Iefa 70. po Mbm. — Angleški kpital G. J. Whyte Melville. PEevedel Paulu*. "Hči Manahemova! Tisti dan, ko se boš se enkrat drznila izgovoriti to prepovedano ime, naj ti zatemnijo tvoje oči, naj ti otrpnejo tvoji udje* in tvoje srce naj ti' zamre v prsih, — da boš vzeta iz življenja v svojem grehu, da boš odpadla kakor posušena veja od debla tvojega rodu, da boš razpadla v prah in izginila kakor voda, razlita v pe sek, — in tvoje ime naj bo za večno izbrisano iz vrst Judovih hčera in izmed otrok tvoje očetovske Hiiše!" Strahotna je bila njegova .divjost, pa ni se ga ustrašila.- Marsikatera ž-enska bi bila v grozi zbežala izpred njegovega obličja, ali pa bi se bila vrgla na kolena, pred njega in s solzami in jokom prosiUi usmiljenja. — Mariamna mu je nepremično gledala v obraz in tiha žalost ji je stopila na tlce, ki ga je zadela v živo in razburila do skrajnosti. "Oče", mu je mehko rekls, "ničesar se ne bojim mi tem svetu! IToij me, pa ne preklinjaj mei" Spomin na njena mladostna leta, spomin na njeno mater, njena vdajia otožnost, zavest, da ji dela krivico, — vs& to ga je gnalo do blaznosti. "Ubijem te naj ?" je ponavljal s stisnenimi zobmi. "Pri kosteh ManaJiemovih, pri glavi velikega duhovna, pri tempeljskem zastoru se ti zaklinjam — da, če še enkrat izgovoriš to prokleto ime, te ubijam z lastno svojo roko!" Za hčer Judovo to ni bila prazna grožnja* Tak fanatizem ni bil nepoznan pri strogih sektah judovskih in ljudstvo takih žrtev v svojem pretiranem verskem navdušenju nikakor ni obsojalo. Saj so Judje slavili zgodbo o Jefteju in njegovi hčerki kot zgled svete in plemenite pokorščine, ne pa kot svarilen opomin prenagljenih priseg —. Začudena bolj ko prestrašena je pogledala vanj z užaljenimi, očitajočimi očmi, da ga je v srce zabolelo. , "Oče," je vzkliknila, "saj ne misliš tega rpsno? — Prekliči svoje krute besede! — Ali liisem tvoja hči? — Oče, oče! Ljubil si me, ko sem bila še majhen otrok!" — In pomirila se je njegova divjost, potegnil jo je k sebi in ji je govoril v mehkih, ljubečih besedah kakor nekdaj. "Ti si Manahemova hči, hči Judova si! Ne spodobi se za tebe, da bi občevala s sovražniki ljudstva in tvojega očeta! — Tista dva človeka sta se izrekla za pogubne nauke naza-rejcev, ki se imenujejo kristjani. Zato sta o-studnost v naših očeh in iztrebiti ju je treba iz našega ljudstva. — Mariamna, ako jaz morem prenesti, da pogine moj brat, ne bo pretežko za tebe, da se odpoveš tistemu — tujcu. Ne misli, da je moje srce do jedra trdo kakor jeklo, ker opažaš, da sem tolikokrat resen in osoren s teboj ! Ljudje, ki so prevzeli dolžnost, da branijo Jeruzalem pred pogani, se morajo odvaditi človeškim čuvstvom, kakor se mora otrok odvaditi materinemu mleku. Povem ti, dekle, ne štedil bi življenja vseh svojih sorodnikov, če bi šlo le samo za eno uro svobode Svetega mesta! — Mariamna, ljubim te, ljubim bolj nego si misliš — saj nimam druga ko tebe —, pa če bi moral misliti, da izdajaš domovino in vero — ne govorim v jezi! — četudi si moje meso in moja kri, za-grebert bi ti lastni svoj meč v srce —!" Če bi bile Eleazarjeve oči govorile isto ko njegove besede, bi bila Mariamna na to grožnjo priznala, da je kristjan k a tudi ona, in bi bila pogumno vzela nase tudi najhujše. Toda na upadlem očetovem licu je brala težko skrb, otožno nežnost v njegovih očeh, ki je vzdramila globočine njenega sočutja, ki je potopila vsa druga čuvstva v eno veliko čuvstvo usmiljenja do tega strastnega, odločnega in obupnega starega moža. V svoji nežni skrbi za dušno trpljenje in za pobitost njega, ki je bil sicer tako zelo samozavesten in neuklonljiv, je pozabila za trenutek celo na Eskino nevarnost. Tesneje se ga je oklenila, molče je položila svojo roko v njegovo. Ljubeče jo je pogledal. "Ostani pri meni za trenutek, Mariamna!" ji je dejal. "Ti in jaz, oba sva osamljena, tako sama na svetu —!" Pokril si je obraz z rokami in obsedel nepremično, zatopljen v mračne misli, ki se jih ni drznila motiti. Tako sta presedela tožne ure tistega dolgega, vročega sobotnega dne. Kadarkoli se je zgenila, je dvignil glavo in je pomignil, naj še ostane. Mučen je bil zanjo položaj, pa ni ga hotela žaliti. Cas pa je bežal in sence so rastle in večerni vetrič je zapihal. In slutila je, da vsak trenutek prinaša Eski bliže in bliže kruto smrt. — Toliko je razumela iz očetovega pripovedovanja. Toda čimbolj se je bližala Eski nevarnost, tembolj je rastla Mariamni odločnost in neuklonljiva volja, prirojena vsemu njenemu rodu — in sklenili* je, da ga mora rešiti. Načrt za načrtom ji je šinil skozi vročo glavo, ko je sedela pri očetu. Bala se je, da bi se kje ne izdala s kako nepremišljeno besedo ali kretnjo, mu vzbudila sum in si onemogočila beg. Izmed vseh načrtov se ji je edino eden zdel primeren in ta je stavil njej, ženski, naravnost nepremagljive zapreke. Da je Eska varen vsaj do jutra, to je vedela. Na sobotni dan niso izvrševali smrtnih ob-sodeb in četudi se je sobota računala le do solnčnega zapada*, se ni bilo bati, da bodo v mraku peljali hudodelca na morišče. Imela je torej še celo noč pred seboj za svoje namene. Toda oče gotovo ne bo zapustil hiše v soboto in ostati je morala pod njegovim nadzorstvom do noči. Po noči pa, tako je sklenila, bo pobegnila po tajnem podzemeljskem rovu, ki je po njem tudi Kalha prišel v rimski tabor, bo poiskala Tita in mu ponudila, da popelje njegovo vojsko po rovu v mesto, in bo kot plačilo za svoje izdajstvo zahtevala takojšni napad na Jeruzalem in rešitev strica in Eske. Nevedno, neizkušeno dekle je bila in niti na misel ji ni prišlo, da bi utegnil Tit dvomiti o njeni odkritosti in odbiti njej predlog, češ, da hoče speljati vojsko v zasedo. Edina težava, na katero je mislila, je bil njen pobeg iz mesta. Ce le srečno pride v tabor, bodo nje-rf se>~.< in prošnje — o tem ni dvomila za trenutek — < elo vojsko za sabo, — in naj zc ii^udi l ::jo kar se hoče, Eska bo rešen. * Judje, in tudi Rimljani, so računali dan od enega solnčnega zapada do drugega. Katoliška Tiskarna i SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vsem slovenskim društvom i^t organizacijam, —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. :f vz ,fm t M —Naročila izdeljujemo lično, točno In hitro, V V —naše cene so vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte se. . h T' -—Naša špecijaliteta so zlasti društvena dela, ,r"r < —društvena pravila, in vse druge tiskovine, * "T —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO * NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, 4 CHICAGO, ILL. — Marion, 111. — V trgovskem delu mesta je izbruhnil ogenj, ki je uničil skoro cel blok. Škoda je cenjena na 100 tisoč dolarjev. Kako je ogenj nastal, se ni moglo dognati. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." iti CIake the ** r Potujte z malimi stroški. $1.25 Vozite sc kakor daleč in kamorkoli hočete za $1.25 skozi celi teden—vi ali' vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste, kako malo boste porabili za vožnjo. Chicago - Evanston - Niles Center Pass $2.00. Dobi se na vseh ♦'L" postajah. Ako greste na delo ali zabavo, vedno vzemite "I." ;:a svojo varnost in udobnost: ker ne zamudite prav nič časa poleg tega pa še denar prihranite. Peljitc se kolikrat in k^ko daleč se hočete za $1.25 na teden. Primerjajte to svoto z ono, ki bi jo porabili ako nimate tedenskega listka. Tedenski listek za "L" je za vašo udobnost: poslužujte sc ga vedno. Navadite se na to, da boste kupili vsaki pondeljek za ves teden, da si prihranite denar. CHICAGO RAPID TRANSIT DOMAČA TRGOVINA ZA DOMAČE POTREBŠČINE DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vase pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. . t. . 4 rm*^ J. L. Telser r- , . Furniture & Housefitrnishings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1912 Phone: Roosevelt 8840. ANTON TOMAZIN 1903 West 22nd St., Chicago, 111. Priporoča svojo trgovino s slaščicami, smodkami in cigaretami. V zalogi imam tudi MEHKO PIJAČO, vsakovrstne igrače za otroke, angleške povest-ne knjige in razne drobnarije. — Najpopolnejša izbira VOSČILNIH KART od lc do 50c. - Pridite in prepričajte se! - NAJBOLJ UDOBNE Fidelity Electric Co. 2049 West 22d Street, Chicago, 111. so danes električne stvari,, kot posode za gretje čaja, kave, mleka itd. — Kako udobno je peglati z železom, katerega greje elektrika! ^ Ali ga imate v vaši hiši? zato ker so praktični in u-dobni, so taki predmeti tudi najboljši darovi ob priliki godov, porok, zlasti pa za božične praznike. — Pridite in kupite darove za božične praznike pri nas! -^PISANO POLJE J. M. Trunk. Vse jim je napoti. Prosveta prinaša v svoji 246 številki razpravo pod naslovom: "Klerus in delavci." Nedavno od tega sva imela z u-rednikom, g. Molekom, precej debatiranja o varnostnih napravah v zaščitev delavstva. Take je najprej zahteval od mene, potem od cerkve, in ko sem mu stvar vendar malo razjasnil, je zahteval od cerkve, da mora prokleti kapitalizem. Samo strast mora trditi, da se cerkev ni brigala za upravičene delavske težnje. Prosveta sama omenja papeža Leona XIII. V omenjenem /članku poroča o "socialnih šolah," "delavskih dnevih," "kongresih" in pravi: "V zadnjem času se trudijo klerikalci na vse pretege, da popolnoma uprežejo v svoj voz delavstvo." Prosveta rada poudari potrebo pouka med delavci, in po pravici. Seve, ako ta pouk slučajno nima pečata socialistične ideologije, ne najde milosti pri rdeči gospodi. Grom in žveplo naj bi bruhali in priporočali razredno materialistično evolucijo, ako ne. hočejo samo delavstvo upreči v svoj voz. Če pa vendar kaplani "zelo navdušeno in bojevito govore proti "paganskemu" in "liberalnemu," "materialističnemu" kapitalizmu," potem rdečkarjem zopet ni prav, in trdijo, da uporabljajo samo taktična sredstva za pridobitev delavcev na svojo stran. Kakor kažejo citati, je članek posnet po nekem nemškem izvirniku. Izjava škofa Henle? v Regensburgu je iztrgana iz konteksta. Enako je tudi s citati papeža Leona XIII. Kar piše papež o lastninski pravici, namreč: "Pri vseh poskusih za odpomoč sedanje socialne bede moramo ohraniti načelo, da je privatna lastnina sveta in nedotakljiva." je iz moralnega ; stališča popolnoma pravilno, a povsem zgrešen je člankarjev zaključek, "da je s tem dobila kapitalistična nagrabljena lastnina svoj papeški blagoslov." Krivično ugrabljene lastnine papež nikakor ne "blagoslav-ja," še manj zagovarja, pač pa pravično privatno lastnino. Te imajo precej tudi najradikal-nejši socialisti in bi jo hudo branili, ako bi se komu poljubilo, da bi segel po njej. Pravilno je tudi, kar pravi Leo XIII. delavcem. "Opravljaj popolnoma in zvesto svojo delovno dolžnost, svojim gospodarjem ne škoduj niti na imetju niti na osebi, v obrambi svojih pravic se vzdrži vsakega nasilstva in v nobenem slučaju ne sej upora, ter se ne veži s slabimi ljudmi, ki te navdajajo z varljivimi nadami." Tudi če bi bila človeška družba kdaj popolnoma zsocia-lizirana po načelih Marksovih, bi taka družba potrebovala za obstanek ta načela, toraj so načela pravilna v vsem obsegu in v vsakem oziru. Glede "čarljivih nad," naj pa člankar blagovoli vzeti na znanje, kar piše J. Rodica v številki 43 Delavske Slovenije: ". . . Toda obsojati imamo pravico kot razrednozavedni delavci socialpatriote, tiste voditelje, ki so prisegli mil jonski masi, da jo bodo vodili do končne zmage. Obsojati smemo brezobzirno tiste ljudi, ki so trdili, da poznajo trpljenje in gorje delovnega ljudstva. Da, pravico imamo obsojati tiste ljudi, ki so na krmilu miljon-ske mase sužnjev OBLJUBLJALI, da povedejo te mase iz suženjstva in prokletstva v svobodo, do zmage resnice in pravice, pa so jih povedli še v večjo bedo in trpljenje. . Malo gorke so, pripoznam, a v bistvu glede obljub in varljivih nad se skoroda strinjata t papež Leo XIII. in — komunist J. Rodica. Komur so drugi samo napoti in na drugih ne pripozna ničesar dobrega, ta bo kmalu tudi drugim napoti in drugi ne bo-* do našli nič priporočljivega na njem. Socialisti hočejo "klerikalcem" naprtiti, da samo uprega-jo delavstvo v svoj voz, pa pridejo koj za njimi njih včerajšnji bratci, zdaj komunisti, in gorko pada na sebične namene voditeljev. * * * Hudo bo, gosh, da bo hudo. Duša deluje v človeku skozi telo, to stoji. Glavni sedež tega delovanja so možgani. Gotovi elementi, ki bi se radi iz-nebili duše in jo utajili, so jo hoteli nadomestiti z golimi možgani. O meni n. pr. so pisali in bodo še pisali, "da nimam možgane." da "z možgani znajo misliti" in enake fraze. Ampak, zdaj pride težava. Iz Chicaga, dne 28. oktobra 1925, poročajo namreč, da baje možgani niso edini sedež misli. Tako je izjavil profesor C. Judson Herrick na vseučilišču v Chicagu. "Srce, že želodec, govorila (vocal organs), vsak del v človeku od pet d d glave, ima svoj delež pri mišljenju," pravi ta profesor. O mnenju se da razpravljati. Hudo bo samo za "možganarje," ker bodo morali spremeniti fraze, da pišejo n. pr. mesto "Trunk ima prazne možgane" zdaj "Trunk ima prazen želodec ali prazne noge. . .," oni pa bodo imeli "zdrav želodec, zdrave roke, morda celo zdrav repek. . ." in bodo znali pravilno misliti. Kdo misli, g. Molek, rep s pe-som, ali pes z repom ?! Bo malo smeha. * * Stari Šoje pride lahko še do veljave. Žarkometar ima starega Soj ca, da mu malo pcrfilozofi-ra. Njegova filozofija glede komunistov mora zadobiti še "kredit," ako res komunisti socialiste spodrinejo, na kar zadnji vrlo močno zidajo. Phone: Roosevelt 2086 Lincoln Beauty Parlor a?id Milinery Shop 1900 W. 22nd St., Chicago Vogal Lincoln in 22. cesta. Priporoča se v naklonjenost cenjenemu občinstvu. V zalogi ŽENSKE in OTROČJE KLOBUKE po zadnji modi in nizkih cenah. Najbolje in najceneje kupite vedno v slovenskem Dry Goods Štoru JOHN GOTTLIEB 1845 West 22nd St., Chicago, 111. - SLOVENSKI NOTAR _ Izvršuje notarske posle točno, lično in po nizki ceni. Se Vam toplo priporoča. s i ^ S Pgfcj,;