Njegov ljubljenec. " B&~- ¦ " -j Spisal Andrej Rape ^^^b^l I e P°gleJte gat Boštjanovčevega Franceta, kako ljubeznivo je PHC^9 ^hi vze' v nar°čje svojega ljubljenca! r ^^^^^^^^_ ^a to mlac^o jagnje Šele malo časa nedolžno gleda I * ^^^^^^F^^^^H v božji svet. ¦pJj^^rtB[^5B Sinoči so ga pri Boštjanovčevih priredili, in France \\ ^Tj A * I si je že naprej izgovoril, da bo jagnje njegovo, pa prav ™fcI™^™™^^^' Se vČeraj je za svojo novo živalco pripravil mehko ležišče. Tega si ni dal dopovedati, da ne bi vzel z Iastne postelje izpod zglavja stare suknje in bi je ne bil pogrnil na ležišče za svojega ljubljenca. »Prav samo moje bo to-le jagnje, in prodati ga ne pustim očetu«, to je kar naravnost in odločno povedal mamici. »Ce ti ga bodo oče pustili, že prav, a lepo jih moraŠ prositi.* i -*t 117 *- »Kaj pa, mama, če bi ga od njih kupil ?« ¦» !>i »Saj niim*' nif^ dcnarja!« »Pa bi mi ga dali vi, mamica!« »Misliš? . . .« S* 118 ^ \ »Pa bi vam ga že vrnil. Nekaj pa že kar takoj lahko vzamete. Ob mojem godu mi daste vsako leto eno krono v poštno hranilnico in oče tudi eno. Sedaj pa, mesto da bi mi, mamica, dali ob godu tisto krono . . .« »Saj je bil Šele tvoj god, pa naj ti že zopet dam ?« »Za drugo leto, mamica! Mesto da bi mi dali ob godu tisto krono, pa jo daste danes, in mesto da bi mi oče dali ob godu krono, jo pa kar danes zaračunajva za jagDje, pa bo!« Kakor sem danes zvedel, je ta priltznjenček res tako dolgo brbral in moledoval, da je dognal, kar je hotel. Jagnje je sedaj njegovo, prav samo njegovo. O, rad pa ima France živali tako, da nikoli tega! Lansko leto so oČe prodali kravo-sivko, a to mu ni moglo v glavo. Jokal je. Naposled — kaj vse si ne izmisli mlada kri! — je našel tudi France zdravilo za svojo srčno bolest. Vsak dan, ko je Šel v šolo, je obenetn tudi stekel v hlev novega sivkinega gospodarja. 1 Malo je pobožal sivko, ona pa ga je povohala, in oba sta bila zadovoljna. Sedaj pa je zadovoljnost Francetova prav popolna, kakor vidite na sliki. Tako je ponosen, da je on gospodar — on saml — tega-le jagnjeta, da ne gre menjat z nikomer — še s cesarjetn ne. Pa danes je imel mato smole. Tako lepo je sijalo solnce, tako lepo je bilo brezoblačno nebo, pa so se jeli kupičiti oblaki po njem . . . A da bi na pašo ne gnal, tega France še misliti ni hotel. Kaj ga briga, če bo moker! Nič, prav čisto nič! Kako je prijetno tako-le gledati ovčice in jagnjeta, ko se pasejo, igrajo in skačejo. On bo gnal, Če ne vem kaj! Pa ga res vidite na pašil Hotel je iti kar brez dežnika in bos, a mati so mu potisnili dežnik pod pazduho, črevlje na noge in kos črnega kruha v žep, pa je gnal France na pašo in užival solnčno srečo. Na nebu pa ni bilo več solnca. Za sive in Črne oblake se je skrilo. V daljavi je pogrmevalo in votlo bučalo. Tuintam je potegnil veter med drevjem, pa je bilo zopet vse skrivnostno tiho. Btisk je Švignil iz oblaka v oblak, zagrmelo je bliže, in padlo je par debelih kapelj. France je skočil po svoje jagnje in ga vzel v naročje, da bi ne bilo mokro. Hotel je gnati domov. Pa je zagrmelo močno, in ovce so se plahe bližale Francetu, in dež je lil kot iz škafa. France je sedel pod skalo, razprostrl dežnik, stisnil k sebi jagnje in vesel gledal po drugih ovcah, kako jim je po obiini volni polzela kaplja za kapljo in si delala pot med volno . . . Vse je lilo od ovac, a njegov Ijub-ljenec je suh, suh, suh ... 1 »Zdi se mi, da ste tej-le živalci nevoščljive«, je blebetal France. 1 »Kaj tako gledate? No, le pridite sem k menit Baca, na, na( beeee . . . fl O, pa v naročje te le ne vzamem. To je samo za mojčka. Tisto pa, gledate ™ pa vse labko, kako se dobro godi mojčku, kako je suh, suh, suh! Baca, na, na, beeee!« Dež je ponehaval. jfl