Leto XXVIII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo
Številka 16.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani 5L 11.963
Izhaia vsako sredo
Liubliana, sreda 18. aprila 1945
Preis - Cena L 2'-
Nova ureditev plai trgovinskega osebja
po znižaniu uslužbenskega dlavka
Predvsem po zaslugi Pokrajinske zveze delodajalcev se je posrečilo znatno znižati uslužbenski davek ter so se s tem znižale tudi samoupravne doklade, ki so zlasti srednje in bolje plače nameščencev zelo obremenjevale. Tako so morali plačati samoupravne doklade že zasebni nameščenci, ki so imeli nad 3000 lir mesečne plače, sedaj plačujejo te doklade le nameščenci z nad 4000 lir mesečne plače. Učinek znižanja usluž-
benskega davka je torej za nameščence prav velik, kakor kažejo naslednje številke. Tako je prej dobil nameščenec s kosmato plačo 4050 lir na mesec, dejansko le 3039 lir, ker je med drugim plačal 346 lir uslužbenskega davka, 292 lir samoupravnih doklad in nekatere druge manjše davščine in socialne prispevke. Po znižanju uslužbenskega davka pa dobi nameščenec z mesečno plačo 4050 lir dejansko izplačanih 3504 lire, to-
rej za več ko 450 lir več, ker se je uslužbenski davek znižal na 218, samoupravne doklade pa so še odpadle in jih plača šele nameščenec s plačo 4170 lir oz. oni, ki plača nad 228 lir uslužbenskega davka. Še večja je razlika pri najvišji plači za trgovinsko osebje. Prej je plačal nameščenec s plačo 6250 lir 875 lir uslužbenskega davka ter 1257 lir samoupravnih doklad, sedaj pa bo plačal le 441 lir uslužbenskega davka in 373.15 lire
samoupravnih doklad, da se mu torej njegovi neto dohodki zvišajo od 3659.33 lire na 5052.95 lire. Z znižanjem uslužbenskega davka se je šele v resnici izvedla nova ureditev plač, ker prejšnja je dejansko pomenila bolj zvišanje davčnega bremena ko pa pomoč trgovinskemu osebju.
Zato izrekamo vsem, ki so omogočili znižanje uslužbenskega davka svojo iskreno zahvalo in priznanje.
Plača po novi		ureditvi	Na nameščenca odpadajoče dajatve									Na nndietia ndnade			
	22. II. 1945.			Davek — po sedanji			reformi			bolniška			plačilo		Izdatki
Plača		neto					ai	rt ^ rt	M to	blagajna		TJ VB ti		oži	za podjetja nameščenca
nameščenca		(po odbitku zneskov	-T Ol	■§ 10	'S ■5 ti	.M rj <u	M TJ a <a	ti B <0 rt k/j	f-g O >		Q)	Ss £	4°	rt 3 B	
	b) bruto		. O)	<u 'e	Sc	M >	o ^	a 'C >		S š*	»to	M d			(rubrike 1
a) sku-		3 do 10	13 c	-o £	S O ” M-t	a ^ E D	e ° B TJ	i S-S B	£ * rt N	o ,S2 M	> >	O T3 > G)	5 s		11, 12, 13)
pina	plača	od bruto	o " a		o	rt to	rt to		O cu	7?»	,		 rt A N	rt jo TJ	Cu	o £2.-a	
1		2	3	4	5	6	7	8	9	10		11	12	13	14
1	1700,-	1443.56	39,-	8.50	3.04	_	ž*	►V <D ■B*	85,—	80.90	40.—	17.—	160.—	199.10	2076.10
1	1790.-	1509.73	43.—	7.95	3.42	—	a,. • _• m	»73 | rt •	105.—	80.90	40.—	17.90	175 —	199.10	2182.—
1	1880.-	1592.90	48.—	9.40	3.80	—	1 I	"C goo O <N	105.—	80.90	40.—	18.80	175.—	199.10	2272.90
1	1980,—	1667.02	53,—	9.90	4.18	—			125.—	80.90	40.—	19.80	190.—	199.10	2388.90
1	2070,—	1751.19	58.—	10.35	4.56	—	75.° *. flOoo	I c113	125 —	80.90	40.—	20.70	190,—	199.10	2479.80
1	2160 —	1835.35	63.—	10.80	4.94	—	o M	>u bo	125.—	80.90	40,—	21.60	190.—	199.10	2570.70
1	2340.—	1982.32	74.—	11.70	6.08	—	O *rt ‘rt "".E rt .	0) rt »fig	145.—	80.90	40.—	23.40	205.—	199.10	2767.50
2	2500.—	2115.40	80.—	12.50	6.46	—	ss J	... 4) £ ,14 M P.	165.—	80.90	40.—	25.—	220.—	199.10	2944.10
1	2610.—	2211.83	92,—	13.05	7.22	A rt g >8 > (V	s.§1	cf 2^	165.—	80.90	40.—	26.10	220.—	199.10	3055.20
2	2630.—	2231.73	92.—	13.15	7.22		8'g	e S .B »c pT	165.—	80.90	40.—	26.30	220.—	199.10	3075.40
2	2760.—	2354.32	98.-	13,80	7.98	•5,8	ai R«. ^	> 2	165.—	80.90	40.—	27.60	220.—	199.10	3206.70
2	2890,-	2476.29	105.—	14.45	8.36	1? S o rt	rt ^ rt T2 rt TJ		165.—	80.90	40.—	28.90	220.-	199.10	3338.-
2	3020.-	2589.36	119.—	15.10	10.64		lij;	g y &	165.-	80.90	40.—	30.20	220.-	199.10	3469.30
2	3150.—	2710.95	126.—	15.75	11.40	rt £		^3 O ip rt o ^	165.-	80.90	40.—	31.50	220.—	199.10	3600.60
2	3410.—	2944.75	149.—	17.05	13.30	o. a> >SJ	g«s rt ,rH *“•	'š°§	165.—	80.90	40.—	34.10	220.—	199.10	3863.20
2	3800.—	3308.80	173,—	19,—	13.30	£* . ,_r i 8 ti I	f-* 5 (X a	rt ~ »N	165,—	80.90	40,—	38.—	220.—	199.10	4257.10
3	3960.—	3444.20	191.—	19.80	19.10		3 O O -rS	2 d S 9 ^	165,—	80.90	40.—	39.60	220,—	199.10	4418.70'
3	4050,—	3504.10	218.—	20.25	21.80	s«! l/l w	£ rt S U) rt	3 *} 2	1&5.—	80.90	40.—	40.50	220.-	199.10	4509.60
3	4140,—	3582.60	228.—	20.70	22.80	rC *.	Ifl in	S D.	165.—	80.90	40.-	41.40	220.—	199.10	4600.50
3	4230.-	3643.05	238.—	21.15	23.80		17.50	0.60	165.—	80.90	40.—	42.30	220.—	199.10	4691.40
3	4320.-	3703.50	248.-	21.60	24.80	ag bn g m	35.—	1.20	165,—	80.90	40.-	43.20	220.-	199.10	4782.30
3	4410,-	3763.95	258,-	22.05	25.80	T 1 i/i E 1 <u P-O ti	52.50	1.80	165.-	80.90	40,-	44.10	220.—	199.10	4874.-
3	4590,—	3919.77	266,—	22.95	26.60	. 00 q< rt	66.50	2.28	165.—	80.90	40.—	45.90	220.—	199.10	5055.—
3	4860.—	4114.67	291.—	24.30	29.10	c<S >3 0>rt	110.25	3.78	165,—	80.90	40.-	48.60	220.—	199.10	5327.70
4	4950.—	4179.03	300,—	24.75	30,—	2 >15« >-« d)	126.—	4.32	165.—	80.90	40.—	49.50	220.—	199.10	5418.60
4	5080.—	4280.37	309.—	25.40	30.90	o <D >	141.70	6.68	165.—	80.90	40.—	50.80	220 —	199.10	5549.90
4	5210,—	4359.91	326.—	26.05	32.60	w O	171.50	8.04	165.—	80.90	40,—	52.10	220.—	199.10	5681.20
4	5340.-	4452.89	335,-	26.70	33.50	0) ^ rt C	187.25	8.76	165.—	80.90	40.-	53.40	220.—	199.10	5812.50
4	5470,—	4562.94	345,—	27.35	34.50	rt .n "d	204.75	9.56	165.—	80.90	40.—	54.70	220.—	199.10	5943.80
4	5600,—	4665.92	354,—	28.—	35.40	•rt ** d lO °	220.50	10.28	165.—	80.90	40.—	56.-	220.—	199.10	6075.10
4	5860,—	4838.76	382.—	29.30	42.02	d £ E <11	269.50	12.52	165.—	80.90	40.-	58.60	220.—	199.10	6337.70
4	6250.—	5052.95	441,—	31.25	48.51	rt m £,	373.15	17.24	165.—	,80.90	40.—	62.50	220.—	199.10	6731.60
Plač© po naredbi z dne 22. II. 1945.
Pojasnila:
1. Z zgornjo tabelo se razveljavlja prva tabela plač in dajatev, objavljena v »Trg. listu« št. 14 z dne 4. IV. 1945 in popravek, objavljen v št. 15 »Trg. lista« z dne 11. IV. 1945.
2. Zgornja tabela je napravljena kot primer samo za poročene moške nameščence brez otrok (zato ni računan samski davek). V rubriko 1. b) so vneseni bruto zneski iz plačne ureditve z dne 22. februarja in pod a) skupino je °značeno, v kateri skupini so do-bČne plače predvidene.
Ako nameščenec plača sam po zakonu nanj odpadajoče javne dajatve (navedene v rubrikah 3 do 10), se mu izplača na roko neto znesek, označen v rubriki 2. Na vsak način pa mora podjetje pla-Sevati dajatve, označene v rubrikah 11., 12. in 13.
Žensko uslužbenstvo od dovršenega 20. leta starosti naj prejema Po novi plačilni ureditvi samo 80 odstotkov v rubriki 1. b) označenih postavk. Od 16. do 20. leta starosti 60%, pod 16. letom pa sa-nio 50%. Moški nameščenci (ne vajenci!) prejemajo do 16. leta sta-
rosti 60°/o, do dovršenega 20. leta pa 80°/0 zgoraj pod 1. b) določenih postavk.
Vajenci in vajenke prejemajo od zneskov, ugotovljenih v prednjem odstavku, v 1. učnem letu 30°/o, v 2. učnem letu 45% in četrtem letu 60°/o, če niso še dovršili 18. leta starosti. Če so po tej dobi še na uku, se jim mora k tako ugotovljeni nagradi priznati še 20 odstotkov.
Starejšim ter sposobnejšim uslužbencem se lahko za nadpovprečne storitve plača brez predhodne odobritve zviša za 25%, katerega zvišanja pa sme biti deležna le ena četrtina uslužbenstva.
Odpiralni (obratovalni) čas je trenutno enak delavnemu času in znaša 8 ur dnevno (48 tedensko).
3. Za žensko nameščenstvo in moško pod 20. letom starosti je torej treba bruto plače posebej izračunati. Prav tako za vajence.
Pri poročenih nameščencih z otroci se znižuje davek v rubriki 3., z njim pa tudi obrambni fond (rubr. 5) ter samoupravne doklade (rubr. 7) in mestna socialna davščina (rubr. 8).
4. Zgornja tabela je ponovno objavljena zaradi izprememb, ki so nastale zaradi nove reforme uslužbenskega davka, ki se je v korist
uslužbencem zelo občutno znižal. Ta sprememba bo veljala od 1. decembra 1944 naprej v tem smislu, da bo stopila v veljavo predvojna lestvica (lira je enaka dinarju).
a) znižan je davek po členu 94. in 95. (rubr. 3) in obenem znižan pod rubrikami 5, 7 in 8.
b) Samski davek (rubr. 6) plačujejo sedaj samo oni samci, vdovci ali pravnoveljavno ločeni v starosti od 30 do 60 let, katerih mesečna plača presega lir 2500.—. Za izračunavanje samskega davka (rubr. 6) služi kot osnova davek po čl. 94. in 95. (rubr. 3), od katerega plačajo prizadeti:
od 30.	do	35.	leta	50°/«,
od 35.	do	40.	leta	40%,
od 40.	do	50.	leta	25% in
od 50	do	60.	leta	10%.
c) Samoupravne doklade (rubrika 7), ki znašajo 175%, se sedaj pobirajo samo pri mesečnih plačah preko lir 4000.— ali od raz-
Uflte se strojepisja!
Praktično znanje koristno vsakomur. — Novi tečaji pričenjajo redno vsak teden. — Vpisovanje S dnevno. Informacije, prospekti:
3 Trgovsko učilišče ..Christolov učni zavod" S Liubljana. Domobranska ulica St. 15
i
like uslužbenskega davka preko lir 228.— (v rubr. 3).
č) Socialna občinska davščina (rubr. 8) se enako pobira od presežka uslužbenskega davka (v rubriki 3) kolikor ta presega lir 228 (praktično šele pri plačah preko lir 4000.— mesečno) in znaša 6% od razlike pri plačah od 3000.— do 5000.— lir mesečno, 8% od razlike pri plačah od 5001 do 8334 lir mesečno, 10°/» od razlike pri plačah od 8335 do 11.667 lir mesečno, 12% od razlike pri plačah od 11.668 do 14.583 lir mesečno, 14% od razlike pri plačah od 14.584 do 16.667 lir mesečno.
d) Pri dajatvah za Pokojninski zavod (rubr. 9 in 12) smo upoštevali za ugotovitev mezdnih razredov tudi 13. plačo (novoletno, odnosno božično nagrado). Plače spadajo v VIII., IX., X., XI. in XII. mezdni razred.
e) Prispevki za Bolniško blagajno TBPD (rubr. 10 in 13) so računani na podlagi 25 delovnih dni (brez starostnega zavarovanja). Vsi so upoštevani za sedanji najvišji, XII. mezdni razred. Pri tem moramo poudariti, da se edino osnovni prispevek (rubr. lOa in 13) za bolniško zavarovanje spreminja vsak mesec z ozirom na različno
Blagovne nakaznice
Z odredbo Šefa pokrajinske uprave VIII. št. 623/5 z dne 6. IV. 1945 je dovoljen za uporabo nadaljnji kontingent tekstilnih izdelkov, ki znaša 30.000 kg oziroma 1,500.000 točk in se porazdeli: polovica na oblačilne izkaznice, druga polovica pa na posebne nakaznice, katere bodo izstavljala pristojna oblastva, kakor doslej.
Uporaba točk na oblačilne izkaznice se določi:
a) na oblačilne izkaznice za moške in ženske za nadaljnje 4 arabske točke in nakupni izkaz II za en par nogavic;
b) na oblačilne izkaznice za mladoletnike za nadaljnjih 10 arabskih točk in nakupni izkaz III za en par nogavic.
Za izstavljanje oblačilnih izkaz-ni c za noseče ženske in dojenčke ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi.
Iz pisarne VIII. odd. Šefa pokr. uprave.
Trgovci, ki šo vložili pri komisarju za cene prošnje za določitev cen staremu tekstilnemu blagu, naj dvignejo rešitve (odločbe) komisarja za cene na sedežu Tekstilnega konzorcija, Gradišče 7.
Preskrba oseb pri gradnji postojank
Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča:
Vrhovnii komisar na operacijskem področju »Jadransko primorje« sporoča dne 15. marca 1945 naslednjo dopolnitev k odredbi o preskrbi oseb, vpoklicanih in zaposlenih pri gradnji postojank z dne 27. XI. 1944, Sl. list št. 9 z dne 31. januarja 1945: V členu 8. odredbe z dne 27. XI. 1944 vsebovana tabela se z veljavnostjo od 1. marca 1945 glasi takole:
do 10.000
10.000 do 15.000
15.000 do 20.000
20.000 do 25.000
25.000 do 30.000
30.000 do 35.000
35.000 do 40.000
40.000 do 45.000
45.000 do 50.000 nad 50.000
9.- L.
12.-
15.-
L.
L.
18.- L.
21.—
24,-
L.
L.
. . 27 — L. . . 30.- L. . . 33,- L. . . 36.— L.
Odstavek 3 čl. 8 se glasi odslej takole: Ce ni plačilnega naloga se plačuje po Lir 9. —na uro.
Dopolnitev je bila objavljena v naredbenein uradnem listu št. 3 z dne 26. marca 1945 in bo objavljena tudi v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave.
Ti zneski veljajo za samostojne obrtnike itd. in sicer kot podlaga pri povračilu razlike med prejšnjimi dohodki in prejemki v času zaposlitve pri P811u.
število delovnih dni, da "ni vedno enak, dočim so vse druge postavke stalne. Prispevek v rubriki 10b): Višje zavarovanje za Šlajmerjev dom.
*
Pričakuje se še sprememba oziroma uvedba novih mezdnih razredov za Pok. in Bolniško zavarovanje. Ob uveljavitvi teh bomo izdali novo tabelo.
V teku je akcija, da bi se smel plačevati uslužbenski davek že po novi spremembi še pred uradno objavo, da bi se prihranilo na zamotanem obračunavanju in pora-čunavanju preveč plačanih razlik.
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine.
Dr. Rudolf Marn —
70 letnik
V zgodovini našega gospodarskega razvoja je le malo delavcev, ki bi jih mogli primerjati z načelnikom dr. Rudolfom Marnom, ki je od svojih 70 življenjskih let več ko polovico posvetil vnetemu delu v gospodarskih organizacijah.
S tem delom je začel že po dovršenih pravnih študijah, ko je bil konceptni praktikant Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pozneje je bil finančni uradnik v Ljubljani in Kranju, potem pa okrajni glavar, dokler mu ni bilo poverjeno vodstvo' oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Na vseh teh mestih je mnogo storil za gospodarski napredek, ko si je tudi sam iniciativno in požrtvovalno ustvarjal delokroge ter nalagal veliko delo kot gospodarski organizator, pisatelj, predavatelj in tudi kol podpornik. Težko Bi se dalo pregledati vse njegovo delo za gospodarski napredek, oceniti po stopnjah ga pa sploh ni mogoče, ker je bil enako delaven za največje splošne in najmanjše , stanovske gospodarske organizacije. Kakor za turizem, tako je na primer opravljal pionirsko delo tudi za najmanjšo obrtniško skupino.
Iz let, ki so že odmaknjena v zgodovino našega gospodarskega razvoja, naj bo navedenih samo nekaj primerov njegove velike delavnosti. Od 1. 1904. do 1914. je bil urednik glasila Slovenskega trgovskega društva »Merkur« »Trgovskega Vestnika«, poznejšega »Narodnogospodarskega Vestnika«, za »Merkurja« pa je po vseh večjih krajih prirejal strokovna predavanja. Urejeval je prvo glasilo Deželne zveze obrtnih zadrug »Slovenskega obrtnika«, bil pa je tudi prvi urednik »Gostilničarja«. Od 1. 1906. je bil poročevalec in tajnik Deželne zveze za tujski promet, ustanavljal je prometna društva, urejeval glasilo »Promet in gostilna«, predaval ter pisal prospekte in članke o tujskem prometu. Trgovskim in drugim zaseb nim nameščencem v pouk in navodilo je spisal nekaj brošur, gospodarska in stanovska vprašanja je uveljavljal v dnevnem tisku, za trgovsko in obrtno šolstvo pa je ustanovil podporni sklad.
Ob svoji 701etnici ima g. načel mik dr. Marn veliko zadoščenje v delu, ki ga je uspešno opravil, čestitkam ob njegovem življenjskem jubileju pa se z veseljem pridružuje tudi »Trgovski list«, ki ga šteje med svoje odlične sotrudnike in podpornike.
Težave angleške zunanje trgovine
Švedski listi napovedujejo obisk angleške trgovinske delegacije, ki bo sklenila pogodbo za dobave raznih lesnih izdelkov. V zvezi s tem pa švedski listi tudi opozarjajo, da so na Švedskem pripravljeni za Anglijo že od prej večji kontingenti lesnih izdelkov, ki jih je Anglija prevzela, a jih doslej še ni mogla uvoziti.
Angleška tekstilna industrija je imela pred vojno Indijo za svojega velikega in zanesljivega odjemalca, zdaj pa naglašajo poročila Zveze tekstilne industrije iz Manchestra, da nekdanji obseg izvoza bombaž nih izdelkov v Indijo ne bo nikdar več dosežen.
Slovenski lesni trgovci so se načine zatreti šušmarstvo, ki ni vedno zavedali, da je pogoj za bilo v škodo le lesni trgovini, tem-uspešno lesno trgovino dobra or- več zaradi svojih davčnih utaj in ganizacija lesnih trgovcev, kajti slabega gospodarjenja tudi celoti.
j Josip Bučar preje I. Frisch
• trgovina z usnjenimi izdelki in galanterijskim blagom
■ Ljubljana — Marijin trg 8
Intenzivno delo Sindikata trgovcev z lesom
samo z organiziranim in složnim delom vseh lesnih trgovcev so se mogle premagati vse težave, ki so se delale slovenski lesni trgovini tako doma ko v inozemstvu. Marsikatere težave so se delale namenoma, zopet druge so bile posledica vedno živega birokratih ma, nekatere pa so nastajale tudi zaradi nezavednosti nekaterih lesnih trgovcev, ki so s svojim delom hote ali nehote podpirali šušmarstvo.
Pred vojno so buli slovenski les-trgovci orgazinirani v avtonomnem Osrednjem lesnem odseku, ki je deloval v okviru Zveze trgovskih združenj. Delo Osrednjega odseka je bilo zelo intenzivno ;in tudii uspešno, kar se je zlasti pokazalo na veliki lesni konferenci v ljubljanskem Trgovskem domu, katere se je udeležilo tudi več aktivnih ministrov.
Po vojnii se je pod italijansko okupacijo še bolj nujno pokazala potreba čim intenzivnejše organizacije lesne stroke. V skladu z novimi pravili Združenja trgovcev se je zato spremenil Osrednji lesni odsek v samostojni sindikat trgovcev z lesom. 19. junja 1942 je bila ustanovna skupščina sindikata, ki je takoj nato pričel tudi delovati v korist našega lesnega gospodarstva. Ker je delo sindikata sproti naraščalo, si je namestil sindikat svojega posebnega tajnika, ki naj bi tudi skrbel za čim živahnejše stike sindikata s članstvom, Uredila se je tudi posebna pisarna sindikata, ki je ves čas živahno delovala. Prva naloga sindikata oz. tajništva je bila, da je na podlagi poizvedb pri občinah in uradih ugotovil, kdo vse ima obrtni list za lesno trgovino in kdo more biti član sindikata. Danes šteje sindikat 196 članov,, od katerih je 56 Ljubljani, 140 pa v pokrajini. Med članj je 49 lesnih izvoznikov, od katerih je 20 v Ljubljani. Trgovcev s suho robo in pohištvom je 12. V trgovinskem registru je registriranih 79 tvrdk, 25 članov pa je vpisanih tudi pr j Združenju induetrijcev. Med članstvom je nadalje 33 družb (največ z omejeno zavezo) ;in 1 osrednja zadruga. V vsem je bilo izbrisanih 22 vrdk, na novo vpisanih pa 4.
Za kritje izdatkov pisarne se je pobirala posebna sindikalna članarina, ki je znašala za izvoznike in tvrdke v Ljubljani 400, za druge pa 200 lir.
Posle sindikata je vodil njegov predsednik, ki so mu krepko pomagali člani eksekutive, ki se je izvolila v smislu čl. 8 pravil Združenja trgovcev. Sindikat je izdal času od aprila 1943 do aprila 1945 21 okrožnic in 8 obvestil v obliki okrožnic, da je bilo članstvo vedno informirano o vseh važnejših vprašanjih lesne stroke in o delu sindikata.
Do septembra 1943 je imel sindikat stalne zveze s poročevalci v Logatcu, Vrhniki, Kočevju in Novem mestu, kasneje so se pa stiki s poverjeništvi obnovili le deloma.
Boj proti šušmarstvu
Za časa badoglievcev se je nezakonita sečnja lesa bohotno razširila in korupcija se je vedno bolj širila. Les, naše največje bogastvo, je postal predmet brezvestnih špekulacij in vsemu našemu gospodarstvu se je delala velikanska škoda. Oškodovani so bili gozdni posestniki in lesni trgovci, mastne dobičke pa so delali razni šušmarji, ki so se tudi znali od legniti vsakemu plačevanju javnih dajatev. Sindikat je skušal na vse
Na podlagi objektivno zbranih poizvedb je prijavljal sindikat šuš-marje pristojnim obrtnim in davčnim oblastvom, žal pa vse to njegovo prifedevanje ni rodilo pozitivnih uspehov. Badoglievska gozdna milica je namreč krila in ščitila šušmarje. Žal pa se morč ugotovili tudi to, da so tudi nekateri trgovci delali s šušmarji kot s svojimi manipulanti in da se niso zavedali, kako silno so s tem škodovali svojemu stanu in 'sebi. V zvezi s tem je tudi treba omeniti, da bi se smeli izdajati obrtni listi za lesno trgovino le .izobraženim in kvalifciranim trgovcem. Po vojni bo nujno potrebno, da se ustanove posebne šole za lesno trgovino, da dobimo za to težko in tvegano trgovinsko stroko res kvalificirane moči.
Kot strokovna organizacija je bil sindikat v živih stikih z oblastmi ter stanovskimi organzacijami v Ljubljani in izven nje. Vse svoje predloge, spomenice in postavke je pošiljal po Združenju trgov, cev Pokrajinskemu gospodarskemu svetu in Pokrajinski zvezi delodajalcev. Posebno mnogo dela je posvečal sindikat vprašanju lesnih cen, stalno informiral oblasti, o stanju lesnega gospodarstva, dajal pobude za bolj praktično izvajanje kompliciranih predpisov in skrbel za lažje poslovanje lesne trgovine. Pri tem svojem delu je ozko sodeloval z Združenjem industrij-cev, s katerim je ponovno sestavil skupne predloge. Tudi z Združe-
stvom. Vendar pa je mogel sindi-
je bilo na trgu mesa v izobilju, potem pa so ga morali kar čez noč strogo racionirati. To se je zgodilo konec leta, ko so močno narasle preskrbovalne zahteve vojske v čezmor-ju in ko se je tudi preskrba takozva. nih osvobojenih narodov v Evropi
kat v januarju 1943 prijaviti prve uvrstila med najvažnejše vojne pro-zahteve za plačilo dobav in rekvi- kletne.
zicdj. Proti poveljstvu XI. armad- ! Preskrbo etape anglo-ameriških nega zbora je tedaj 15 tvrdk pri- j vojaških odredov v evropskih deželah javilo terjatev za 2,746.628 lir,j so skušali Američani prevaliti na An. kasneje so še 3 tvrdke prijavile ! gbjo. V London je prispel odposlanec terjatve za 188.911 lir. Italijan- * ameriške vlade ter zahteval, naj An-ska oblaslva so plačilo teh terja- gkži od svojih dobav živeža iz Arne-tev z zahtevo predložitve vedno ; r’-^e toliko in toliko odstopijo Grkom,
novih dokazil sistematično zavlačevala.
Po kapitulaciji v septembru je bil položaj še težji. Iz zagate jo rešil trgovce poziv pokrajinske
Italijanom, Francozom, Belgijcem in Nizozemcem. Angleži tega niso ho. teli ali pa tudi niso mogli storiti in začela so se pogajanja, pri katerih pa je morala Anglija popustiti. V Angliji so se zaradi tega zmanjšali obroki
uprave, da se morajo prijaviti do . mesa in v angleški javnosti se je raz-konca oktobra .vse terjatve proti pravljalo tudi o vzrokih te nove orne. italijanski oboroženi sili. Ta rok jitve, pri čemer ni manjkalo očitkov je bil kasneje podaljšan. Do pr- proti Združenim državam. Angleški votnega roka je prijavil sindikat j listi so pisali, da dobiva ameriški vo-terjatve 33 tvrdk v skupni višini , jak petkrat toliko mesa ko angleški 21,720.318 lir za rekvizdcije in do- 'rudar in da bi bila vsaka angleška
bave 28.951 kub. metrov lesa, 1000 kub. metrov drv in več tisoč kilogramov oglja ter za drugo povzročeno škodo. (Ta se je kasneje kot vojna škoda 'izločila in ni prišla v poštev za likvidacijo, radi česar se je tudi znesek neplačanih dobav in rekvizicij zmanjšal za odšteto vojno škodo.)
Poleg tega so se prijavile še terjatve ženijskemu poveljstvu v Vidmu za 8,257.327 lir.
Za te terjatve je sindikat zainteresiral pokrajinsko upravo, nato 4. 12. 1943 predložil o tem predmetu obširno spomenico nemškemu svetovalcu. Nato je še poročal o vsej zadevi Šefu pokrajinske uprave, k j je obljubil, da bo do 50% prijavljenih terjatev likvidiranih. VII. oddelek pokrajinske uprave je začel prijavljene terja-
njem kmetovalcev je sodeloval, ta- i ^ve takoj obravnavati in sindikat ko zlasti zaradi boljše zaščite ore- j ie Preiel kmalu nato obvestilo, da ha. Končno je sindikat tudi sode- ' l>° posebna likvidacijska komisija
lova! pri sestavi raznih kolektiv- j izplačevala oškodovancem denar
nih pogodb.
Vso to intenzivno delo sindikata pa je bilo mogoče, ker so člani ves čas sindikat podpirali in mu dajali vsa potrebna pojasnila.
Prav posebno pa se je izkazalo delo sindikata
zaradi lesnih rekvizicij.
Savojska okupacijska vojska je porabila za svoje potrebe v naših krajih velikanske količine drv in raznega tehničnega lesa. Večinoma je prevzemala le« brez vsake pogodbe, le redko je izdajala po-
za prijavljene in odobrene terjatve. Ta komisija je 12. 6. 1944 tudi v resnici začela poslovati.
gospodinja srečna, če bi dobila eno četrtino od živil, ki jih ima na razpolago ameriška gospodinja. Take pri. merjave so bile zaključene s poudarkom, da je Anglija od svojih živilskih zalog dala za preskrbo Evrope že vse, kar je mogla, in da bi večje dajatve močno ogrožale njeno domačo preskrbo. ,
V Združenih državah Severne Amerike pa vsega tega nočejo pri. znati in upoštevati in na angleške pozive in očitke je prišel odgovor, naj nihče ne pričakuje, da bo Amerika zaradi drugih stradala. Kakor pri vseh spornih zadevah je bila tudi pri tej postavljena posebna komisija, ki naj ves problem prouči ter stavi svoje predloge. Ker ni mogoče preskrbe zasedenih dežel in etape anglo-ame. riške vojske odlagati tako dolgo, da bo komisija izvršila svojo nalogo, je prišle do provizorične rešitve vprašanja dobav mesa in drugih živil za Evropo. Pc tej provizorični rešitvi spada preskrba evropskih dežel neposredno V angleški delokrog. Vso živilsko preskrbo frontne etape in zasedenih dežel bo vodila Anglija ter razdeljevala prispevke, ki bodo za to preskrbo pri.
Sindikat je do danes prijavil hajali iz Amerike. Ameriške dobave
terjatve 60 tvrdk v višini 16 milijonov 74.542 lir. V tem znesku niso vsebovane terjatve za vojno škodo, ki pa trenutno ne prihaja v poštev za likvidacijo. Dosedaj je prejel sindikat za priznane terjatve 4,904.454 lir.
Angliji bodo na novo določene in urejene. Kako bo s temi dobavami, še ni znano. Ker so se v Združenih državah s 1. aprilom obroki me a zmanjšali za 12%, bi se dalo sklepati, da bodo dobave večje, mogoče pa je tudi, da ostanejo po starem ali pa se celo omejijo.
Na ta način je najvažnejši med vsemi zavezniškimi spornimi problemi s svojo začasno rešitvijo na obeh st ra-.
Zaradi devalvacije liro, dviga lesnih cen in produkcijskih stroškov je predlagal sindikat 100 od-
trdila o' cekviziciji lesa, še bolj ,stotn°.likvidacijo od komisije pri- ^	novo	razburjenje;	v
rautr. n« in rnVvir.irani les plača- znanih zneskov, a je bil a p Združenih državah zaradi zmanjšanja
log zavrnjen.	mesnega obroka, v Angliji pa zaradi
Kljub temu pa se more označiti uspeh sindikata, da so se terjatve plačale do 50 odstotkov, kot izre-
redko pa je rekvirirani les plača la. Sindikat je od vsega začetka skušal zaščititi svoje člane ter je v ta namen zbiral podatke in dokazila o povzročeni škodi. Ravno
v času, ko se je v 1. 1942. napra- den in že samo ta uspeh je ble-
vila zaradi raznih ofenziv našemu gospodarstvu največja škoda, pa
steč dokaz obstojne upravičenosti in nujne potrebe Sindikata trgov-
so bile pretrgane vse zveze s član- cev z lesom
Anglo-ameriške dobave
mesa
Med Angleži in Američani je čeda. lje več stvarnih in idejnih nesoglasij. Tako se križajo interesi obeh zaveznikov pri načrtih zračne in morske plovbe, zunanje trgovine, mednarodne valutne ureditve, pri rudninskem olju in drugih surovinah, pri usodi raznih dežel in narodov, pri razde, litvi oporišč in kolonij ter pri drugih problemih, ki so se že ali pa se še bodo obravnavali na mednarodnih konferencah. Razni sporni problemi spadajo v povojno dobo in se da njih rešitev odložiti, hudo pereč pa je
problem dobave mesa za zasedene evropske dežele.
»Deutsche Adria Zeitung« meni, da so s tem nujnim neodložljivim problemom Američani zadeti tam, kjer so najbolj občutljivi. V Združenih državah ni več dovolj mesa za doslej običajno prehrano. V »deželi izobilja« se je pojavila skrb za vsakdanjo hrano, ker so lani poplave in mraz močno reducirale zgodnje pridelke, potem pa je suša tako opalila pašnike, da so morali zaradi pomanjkanja kr. me poklati preveč živine. Nekaj časa
skrbi, da se bodo zmanjšale ameriške dobave. Meseca junija bo revizija vseh živilskih dobav po ameriškem sistemu posoje in zakupa in julija bodo baje Združene države ustavile vsa. ko dobavo mesa Angliji. Ker so se živilske dobave letos močno skrčile, je to zelo verjetno. Lani so Združene države dobavile zaveznikom 5.1 milijarde kilogramov živil in je prišlo od tega na meso 1.15 milijarde kilogramov, letos pa ni prišla od vseh živilskih dobav na meso niti ena šestina.
Lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana Dunajska c.
Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnla brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). — Telefon št. 24-59. Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Cesta 800 let Ljubljane (nasproti tovornega kolodvora). Telefon št. 21-57. Vskladiščenje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne tro-~	orr. , rv.SAc	šarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij.
PROSTO JAVNO SKLADIŠČE	jfotnlkova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne). — Telefon št. 30-73.
ŠPEDICIJA
TURK
LJ UBjLJANA
f Dr. Tone šapla
V 67. letu starosti je umrl 12. t. m. g. dr. Tone Šapla, pokrajinski agrar. ni inšpektor in šef odseka za agrarno pravne posle. Vest o tej smrti je hudo presenetila mnoge, ker so imeli preživo v spominu vedrega, krepkega moža ter niso niti slutili, da takega korenjaka razjeda huda in nevarna bolezen.
S svojim delom in znanjem je dr. Tone Šapla mnogo koristil narodnemu gospodarstvu, posebno blagodejna in koristna pa je bila prevdamost, s katero je opravljal svojo službo. Odlike dobrega uradnika in strokovnjaka so bile pri njem na najboljši na. čin združene z vrlinami kremenitega, a tudi blagega značaja.
Bogastvo svoje duševne vedrine in dobrotljivosti je Tone Šapla drugim razdajal ko brat in bo zato od vseh prijateljev in znancev ohranjen v lepem in častnem spominu.
f Franc Jeglič
Na višku svojih tvornih sil, v zadovoljstvu in zadoščenju uspehov svoje izredne delavnosti in velikih sposobnosti ter čislan in priljubljen v velikem krogu prijateljev in sodelavcev je podlegel kratki mučni bolezni g. Franc Jeglič, ravnatelj tovarne »Zmaj«, star komaj 45 let.
Z njim nismo izgubili samo dobrega gospodarskega strokovnjaka, tem. več tudi človeka visoke srčne kulture, ki je bil požrtvovalno zavzet za vsako dobro prizadevanje ter zgledno socialno čuteč. Izšel je iz starega, uglednega gorenjskega rodu, študiral je v Ljubljani in na Dunaju, po dovršeni visoki šoli za svetovno trgovino je sto. pil najprej v bančno, pozneje pa v industrijsko službo ter povsod izkazal ne samo svoje velike strokovne sposobnosti, temveč tudi vrline svojega lt-pega značaja. Kot ravnatelj podjetja »Zmaj« d. z. o. z. v Ljubljani je raz. vil vse svoje sposobnosti ter skozi dobre in slabe čase privedel podjetje dc višine.
Poslovni uspehi niso bili njegov edini cilj, po svojem visoko razvitem čutu tovarištva in socialnosti je polagal še večjo važnost na dobro so. žitje z vsemi nameščenci in tako ni čudno, da je imel izredno velik krog debrih prijateljev 'in da so ga tudi delavci visoko cenili. Z nemo tugo so mu v soboto dopojdne ob preranem grobu poleg sorodnikov in prijateljev tudi vsi sodelavci izrazili svojo ljubezen in visoko cenitev.
Francu Jegliču časten spomin, soprogi in ostalim žalujočim pa iskreno sožalje!
Delovni čas v industrijskih obratih
Kot znano, je šef pokrajinske uprave z veljavnostjo od 2. aprila t. 1. določil obratovalni čas v obrtnih, industrijskih ,in trgovskih obratih kot sledi;
1. V industrijskih in obrtnih obratih se obratuje dnevno (razen ob nedeljah dn priznanih praznikih) od 7. do 11. ure in od 16. do 20. ure. V primeru letalskega alarma se delo zopet prične 20 minut po danem znaku* za predalarm, ako ta znak pade v delovni čas.
Prednja odredba ne velja za obrate:
a) ki delajo ponoči,
b) ki delajo v treh posadah,
c) ki so zavezani po odredbah letalsko-za ščit n,ih oblasti delati tudi v času alarma in
d) za dela, ki se opravljajo zunaj delavnic (prj naročnikih, na zgradbah itd.). Za te obrate in dela veljajo dosedanje določbe.
2. Obratovanje v trgovinskih obratih zasebnih zavodih ‘in pisarnah se določa na čas od 17. do 11. in od 15. do 19. ure dnevno razen ob nedeljah in priznanih praznikih.
Z novo ureditvijo obratovalnega časa. je razveljavljena odredba z dne 23. marca, o kateri smo poro-čali v naši okrožnici št. "2448 z dne 28. marca 1945.
Novi mezdni razredi v socialnem zavarovanju
V zvezi z nameravano novo razporeditvijo mezdnih razredov je uprava Zavoda za socialno zavarovanje sestavila več variant, ki naj bi iz različnih vidikov upoštevale prilagoditev mezdnih razredov dejanskim prejemkom delavcev in nameščencev.
I. Po prvi varianti bi znašali mezdni razredi 20—100 lir (9 razr redov pri razliki 10 lir od razreda do razreda). Prispevek za Blagajno za družinske doklade bi znašal 10°/o zavarovane mezde.
II. Po drugi varianti naj bi se gibali mezdni razredi od 20—100 lir zavarovane mezde, prispevek Blagajni za družinske doklade pa bi znašal 10°/o zavarovane mezde.
Pri 100 lirah zavarovane dnevne mezde oz. 2500 lir zavarovane mesečne plače bi znašal osnovni prispevek po obeh variantah (brez invalidskega zavarovanja) 19.80 lir, ^>z. osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem 22.80 lir, v obeh primerih pa prispevek za družinske doklade 10 lir dnevno. V osnovnem prispevku so zaračunani prispevki: za bolezen 7%> zavarovane mezde, za nezgodo za 9. nevarnostni odstotek po 8°/o-ni prispevni tarifi, za onemoglost in starost 3% zavarovane mezde, za delovni urad 1.4% zavarovane mezde, za Pokrajinsko delavsko zvezo 0.7% zavarovane mezde, za Inšpekcijo dela 1% od bolniškega in nezgodnega prispevka, za družinske doklade 10% zavarovane mezde. Osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem velja za delavce.
Pri obeh variantah so možne še nadaljnje podvariante, in sicer tako, da se določijo nižji prispevki Blagajni za družinske doklade aTi odstotno ali v točno določenih zneskih ali pa z maksimalnim zneskom, kakor je sedaj določen z X. mezdnim razredom.
Prispevna tarifa bi se znatno znižala z znižanjem odstotka za Delovni urad. Pokrajinsko delav-sko zvezo in Inšpekcijo dela.
Obe varianti temeljita na predpostavki, da se uzakoni izpremem-ba § 21. o zavarovanju delavcev. Če se to ne bo zgodilo, bi se predlagali samo nadaljnji mezdni razredi k že obstoječim.
ITT. varianta: Dosedanja lestvica mezdnih razredov, ki temelji na istih razredih kot pri bivšem SUZOR.TU, spremenjenih v lire in podaljšanih po 20% od razreda do razreda, naj se podaljša do dvojne povprečne zavarovane mezde, ki je znašala v decembru 1944 dnevno 41.33 lir. V tem primeru bi znašala najvišja dnevna zavarovana mezda 79.20 lir, mesečna pa 1980 lir. Dnevni osnovni prispevek brez Invalidskega zavarovanja bi znašal 15.70, osnovni prispevek z invalidskim zavarovanjem 18.10 lir, prispevek za družinske doklade pa 7.92 lir, kar je že upoštevano v osnovnem prispevku.
V nezgodno zavarovalni panogi je znašal doslej predpis 6,275.000 lir letno, dočim bo znašal na podlagi povprečne zavarovane mezde za delavce 60 lir in za nameščence 100 lir letno, skupno 8,508.000 lir.
Upoštevaje povišane izdatke, bi povišanje dohodkov omogočalo zvišanje začasnih vojnih doklad za 100°/o na že dovoljene začasne vojne doklade, ki veljajo od 1. septembra 1943.
V zavarovanju za onemoglost, starost in smrt bi po dosedanjem načinu znašal predpis 6,899.000 lir, dočim bi na podlagi povprečne zavarovane mezde 60 lir za delavce in 100 lir za nameščence znašal predpis letno 10,848.000 lir. Višji dohodki v tej panogi zavarovanja bi šli na začasne vojne doklade, pri čemer naj bj znašal povišek največ 300%, ker je potrebno, da ostane neka varnostna rezerva, ki bi pri 300°/onem zvišanju začasnih vojnih doklad predvidoma znašala 1,000.000 lir.
Blagajna za izplačevanje družinskih doklad bi prj nameravani spremembi mezdnih razredov imela letnih dohodkov 50,611.500 lir, dočim bi znašali izdatki po dosedanjih normah 23,840.230.20 lir. Ce se od tega zneska oddvoji za rezervni sklad in razne subvencije 1,500.000 lir, ostane še previška nad 25,000.000 lir, s čimer bi se lahko redne doklade zvišale za 150%, v kolikor se previšek ne bi razdelil med upravičence v obliki posebnih podpor. Če bi se pa vzela varianta III, bi se družinska doklada lahko zvišala v korist upravičenca za 19%. Če bi se uveljavil pri sedanjem številu članstva povprečni enotni prispevek od 3—8 lir dnevno, bi znašal prsipevek za družinsko zavarovanje letno 44 milijonov 395.000 lir. V tem primeru se družinske doklade lahko zvišajo za 100%, upoštevaje seveda vse druge izdatke.
K tem variantam pripominja Združenje industrijcev in obrtnikov tole: Ponovno smo opozorili, naj se uvede v bolniškem zavarovanju absolutna karenčna doba,
kakor velja tudi po zavarovalnih zakonih raznih drugih držav. Upoštevati je treba, da pritičejo obolelemu delavcu po predpisih obrtnega zakona ter po sodni praksi pri vsakem obolenju za prvi teden bolezni polni prejemki od delodajalca, dočim ima nameščenec pravico do polnih prejemkov še za mnogo daljšo dobo. Baš kratkotrajna obolenja povzročajo Zavodu za socialno zavarovanje velike izdatke na hranarinah, dočim bi bilo iz socialnih ozirov gotovo pravičneje, da se nudi izdatnejša pomoč v primerih težkih in dolgotrajnih obolenj. Sedanji zakonski predpisi o karenčni dobi, ki predvidevajo zgolj relativno karenčno dobo treh dni, so nujno potrebni spremembe.
Kar se tiče nameravane dopolnitve mezdnih razredov, se mora priznati, da sedanji mezdni razredi daleč več' niso v skladu s stvarnimi mezdami, ki se plačujejo na našem področju ter je vsekakor treba mezdne razrede prilagoditi nastalim bistvenim spremembam. Ker pri danih razmerah ne bo možno izposlovati spremembe § 21. zakona o zavarovanju delavcev, bo treba izvesti spremembo mezdnih razredov v smislu gornje variante III. Kakor' že poudarjeno, smo mnenja, da naj bi se obenem s spremembo mezdnih razredov uvedla v bolniškem zavarovanju absolutna karenčna doba.
Glede prispevkov za družinsko zavarovanje je pripomniti, da so prispevki za to zavarovanje nesorazmerno visoki, dočim so dajatve vseskozi nezadostne. Zato smo mnenja, da je treba to panogo zavarovanja temeljito reformirati. Vprašanje družinskega zavarovanja in prispevkov za to zavarovanje naj bi se torej ločeno obravnavalo.
šestih mesecih skoraj za polovico manj surovin, kakor jih je Nemčija dala v enem mesecu. Angleži grajajo Združene države, ker nočejo načeti in žrtvovati svojih surovinskih rezerv, prav tako pa bi lahko tudi Američani Angležem očitali, da zanemarjajo Francijo.
Pritegnitev Francije v gospodarstvo zapadnih sil pa se ni ponesrečila samo praktično v prometnih, finančnih in drugih pogledih, temveč tudi idej. no. Angleži in Američani so napravili načelno napako, ko so menili, da je Francija od 1. 1944./45. še dežela od leta 1939. V tej domnevi so popolnoma prezrli socialno vrenje, ki se razvija v Franciji. Pri svojih načrtih s Francijo ravnajo tako kakor tisti, ki kroji odraslemu mladeniču obleko po otroški meri. Od 1. 1939. se je v Franciji marsikaj spremenilo in tudi v gospodarski politiki so odrekla stara pravila. S temi spremembami niso načunali Angleži in Američani, z njimi pa tudi francoska vlada ni na jasnem.
Vlada v Franciji se zateka k metodam pogajanja in zavlačevanja. Nezadovoljne tolaži z obeti podržavljenja pi emogovnikov in uvedbe upravnih svetov, posebne obljube pa ima tudi za varčne kmete in malomeščane. Tudi v krogu novih gospodarskih politikov ni prave jasnosti. Na eni strani grajajo staro podjetniško samovoljo in sebičnost, na drugi se pa ogrevajo za večjo »gospodarsko svobodo«. Na ta način se bolj politizira ko organizira in je več splošnih programov ko konkretnih načrtov. Odlašanje in zavlačevanje pa ima svojo mejo. Prej ko prej bo potrebna načelna odločitev za meščansko gospodarsko obnovo pod anglosaškim patronatom ali pa za resnično in temeljito gospodarsko preosnovo. Za to bodo skrbele tudi komunistične sile, ki zasledujejo svoje posebne cilje.
Gospodarsko-politiini problemi Franeiie
>Das Reich« piše, da doživlja Francija nova razočaranja ter da je zašla v gospodarske težave, ki povzročajo skrbi celo v Londonu. Tako je londonski list »Economist« neko svoje razmotrivanje o gospodarskem položaju Francije zaključil z ugotovitvijo: Francija je pripeljana v si-luacijo, iz katere jo je treba čimprej rešiti!
V Franciji se najbolj občutijo prometne omejitve zaradi pomanjka. nja premoga, težave pri dobavah živeža in naraščajoča brezposelnost. Dolgo je trajalo sklepanje pogodbe po zak. o posoji in zakupu med Francijo in USA. Dobave so bile omejene na eno milijardo dolarjev in precejšen del od njih bo morala Francija plačati v gotovini. Vrednost blaga in transportnih sredstev, ki jih Francija mesečno daje zaveznikom na razpola. go, je 3 milijarde frankov in to ustreza danes kapaciteti treh četrtin francoskega obrtnega gospodarstva.
Pri teh težavah in ovirah se je francoska vlada podala na nevarno pot, ko vzbuja in neti častihlepje velike sile ter dopušča, da se vse teža-
ve in hibe valijo na rovaš »slabih patriotov«, ki baje sabotirajo prizadevanja vlade. V javnosti se ti »slabi patrioti« istovetijo s premožnejšimi krogi in tako se tudi zatrjuje, da so zadnje državno posojilo zbrali po večini socialno šibkejši, dočim bogatini svojih žepov niso odprli.
Ta diagnoza o vzrokih francoskih gospodarskih težav seveda ne drži in ni mogoče, da bi se krivda vseh težav naprtila posameznikom, ki morda tudi v resnici več ali manj ovirajo prizadevanja vlade. Vsa sabotaža posameznikov pa sploh ne more imeti tolikega učinka in z objektivno presojo se lahko ugotovi, da je glavni vzrok in izvor vseh težav neuspeh pri preureditvi francoskega gospodarstva. Izjalovil se je namreč poskus izločitve Francije iz kontinentalne evropske gospodarske skupnosti in nje. ne udeležbe pri anglo-ameriškem vojnem gospodarstvu in v tem je jedro vseh težav. Od 1. 1940. do 1944. je Nemčija Franciji dajala delo in suro. vine, zdaj pa so morali celo v Londonu priznati, da so dale Združene države Severne Amerike Franciji v
Petronafta A. Hmelak — Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 35 a
ima stalno na zalogi: Prvovrstni kolomaz znamke »Krona«, jermensko olje znamke »Plall«, karbolinej, katran, lekarniška drogerijska vazelina, glicerin pravi, glicerin sintetični, parfumske esence, kaolin, slikarske krede, težki špat (barit) beli, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, plasticol, Sintex-pomice in druge v stroko spadajoče predmete
Odobritev kolektivnih pogodb
Vrhovni komisar je odobril vse kolektivne pogodbe, ki so bile sklenjene 1.1944. in doslej še niso bile odobrene. Vendar se v te kolektivne pogodbe vstavi določilo, da veljajo samo dotlej, dokler ne stopijo v veljavo ustrezne ureditve Vrhovnega komisarja.
S tem so odobrene naslednje kolektivne pogodbe oz. dodatki h kolektivnim pogodbam:
1. za elektrotehnične obrate (sklenjena 2. XII. 1943),
'2. za Združene papirnice Vevče (sklenjena 30. III. 1944),
3. za rudnik »Orle« (dodatek sklenjen 10. V. 1944),
4. za transportna podjetja (sklenjena 10. VIL 1944),
5. za razne kemične stroke (sklenjena 11. VIII. 1944),
6. za industrijo in obrt predelave lesa (sklenjena 14. avgusta 1944),
7. za pečarsko-keramično stroko (sklenjena 1. IX. 1944),
8. za Rižarno (dodatek sklenjen 6. XI. 1944),
9. za rudnik Kočevje (dodatek sklenjen 7. XII. 1944).
a	•
Moda	j
T. EGER ■ ■
S
: Ljubljana, Sv. Petra c. j
i	:
 ...........................  ...f
:	Splošno	ključavničarstvo
j Josip Weibl f
nasl. Julij Weibl j	Ljubljana
* Čopova 10 Kolodvorska 18
j	Telefon 22-56
Izdelovanje silona, oranžade i. i. d. _ Pilita^ FfclIlC
Ljubijana-Vič — Tel- 39-i89
Občni zbori
Trg. ind. d. d. »Merkur« v Ljubljani ima 23. redni občni zbor dne 26. aprila ob 18. v pisarniških prostorih tiskarne Merkur v Ljubljani. Na dnevnem redu je tudi predlog o zvišanju delniške glavnice. Pet delnic daje pravice do enega glasu na občnem zboru. Delnice se morajo položiti vsaj 8 dni'pred občnim zborom pri blagajni Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani imajo občni zbor 26. aprila ob 8. uri v svojih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 15. Deset delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni ali pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice.
Salus, d. d. v Ljubljani ima 24. redni občni zbor 36. aprila ob 16. v družbeni pisarni, Cigaletova 5. 10 delnic. daje pravico do enega glasu. Delnice je treba založiti najkasneje do 24. aprila pri družbeni blagajni.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki;
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta Luckmann Josip in Westen Avgust, vpišeta pa se člana upravnega sveta dr.
ing. Klinar Herman, tehnični ravnatelj in dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani.
Salus, d. d. v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Kandare Fran in prokurist Maver Stanislav, vpišejo pa se člani upravnega sveta: mr. ph. Hubad Ivan, mr. ph. Bolko Andrej in ravnatelj Maver Stanislav, vsi v Ljubljani.
Gospodarske ves!
Komisar za obrambo nemške države
je prepovedal zaradi omejenega transportnega prometa prevažanje pohištva z avtomobili. Vsa doeedaj izdana dovoljenja za prevoz eo -razveljavljena.
Deutsche Bank, naj več ja nemška banka, je praznovala te dni svojo 75 letnico.
Po podatkih zavezniških oblastev je bilo v Južni Italiji, Siciliji in Sardiniji med vojno uničenjih 174.000 ha njiv, ‘2.58 miHiijona oljk, 92.5 milijona ■trt, 6.4 milijona sadniih dreves, 170.000 kmetskih hiš ter veliko gospodarskih poslopij.
Bonomijev finančni minister Soleri
je objavil, da znaša državni dolg Bo-nomijieve Iltalije 675 milijard lir, za katere je treba na leto plačati 17 milijard lir obresti.
Poljska vlada je uvedla na vseih varšavskem ozemlju delovno obveznost, ki velja za vse miošike od 16. do 60. lota. Obvezniki se bodo porabili, za obnovo Varšave.
Transportno in paketno podjetje
Paketošped — Kolodvorska ulica
Telefon štev. 33-03
A. SUŠNIK
železnina
Ljubljana — Zaloška c. 21
IVAN OBLAK
trgovina — gostilna Ljubljana, Glinška 3
A. ŽIBERT Ljubljana — Prešernova ulica
STEK E. O
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
Ljubljana, Stritarjeva ulica 6 — Tel. 44-86 (pri trlmostovju)
Fi.
Ljubljana, Mesini trg
Na občnem zboru Svenske Handels-banken je napovedal predsednik banke inflacijo in zmanjšanje denarne vrednotiti, in sicer zaradi zvišanja mezd in dviganja cen. Njegovi napovedi mnogi ostro ugovarjajo, zlaeli pa njegovi itrditvii, da bi zviišamje mezd povzročilo inflacijo.
Izdelava novih švedskih križark se bo zaradi stavke kovinarjev v ladje, delmioi močno zakasnila.
Na Švedskem ao zaradii pomanjkanja premoga omejili potrošnjo plina za eno tretjino.
0 številnih stavkah poročajo iz Anglije, USA 'in Braailije. Zaradi stavke je v brazilski državi Rio Grande železniški promet čislo ustavljen, v Ar-igemtiini pa stavka 19.000 mesarskih pomočnikov.
USA so na podlagi zstkona o posoji in zakupu dobavile zaveznikom 5.1 milijarde lig živil, zlasti mieea, žita in mlečnih izdelkov. Letos pa ,ao padle ameriške dobave živil za eno tretjino, nevarnost pa je, da so bodo dobave mesa sploh nehale. Tudi dobave žita se bodo zmanjšale.
Potrošnja kavo je sedaj v USA za 'tri četrtine večja ko pred vojno. Ker se proizvodnja kave v Braziliji ni povečala, je verjetno, da se cena dvigne.
|	Vojnovič	&	C§	|
Liubliana-Vič	I.
v	a	■	Telefon	37-17
8	■	S
„ALPA“
Hranilni proizvodi
droge, čaji, gobe in dišave
Pisarna-skladišče:
Ljubljana
Vidovdanska ulica 16
Kovina LESAR IGNAC
trg. z železnino, barvami in steklom Ljubljana — Moste
GROM - ŠPEDICIJA
Ljubljana — Cesta 800 let Ljubljane štev. 14-1.
Naslov brzojavkam: »GROM« — Telefon interurban štev. 24-54
Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu Vse potrebne informacije brezplačno
ANT. KRISPER COLONIALE Ljubljana — Dunajska c.
Pri nakupu vsakovrstnega manulakturnega blaga Vam priporočamo
znano veletrgovino
R. MIKLAUC — »PRI ŠKOFU«
Ljubljana, Lingarjeva ul. št. 3 — Pred škofijo št. 3
Trgovina na drobno v pritličju — na debelo v I. nadstropju
Ustanovljeno leta 1869.	Telefon štev. 29-09
Priporoča mlinske kamne in mlinsko-tehnične potrebščine
Fr. BRCAR Ljubljana — Kolodvorska ulica 35
Telefon 27-25
POBCEL\N !
AVGUST A.GNOLA
Ljubljana — Dunajska cesta št. lO [
Pinter & Lenard
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
•■■■•■■■■■■■••■•■■■■■■■■•■a
					
Hrvatska deželna banka d. d.
podružnica Ljubljana
špecerija — kolonijale FUJAN STANKO Ljubljana — Jernejeva 39 a
Prva kranjska vrvarna IVAN N. ADAMIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
SEMENA
polje
■
Joško Zale I
manufakturna trgovina [
■KI
PRI ZAJČUU
: Ljubljana - Poleg tromostovja j
tUmrl je član naše uprave, gospod Mr. Ph
EISENBART ADOLF
Zaslužnega in nepozabnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Pogreb je bil v nedeljo 8. t. m. ob 9.15 uri z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana dne 16. aprila 1945.
Upravni svet In nnmeščencl Salus d. d. — Ljubljana
tZa vedno nas je zapustila v 69. letu, previdena s tolažili sv. vere, naša predobra sestra, teta in svakinja, gospodična MARIJA UttOPEOltG Pogreb naše drage pokojnice je bil v sr&do 11. t. m. ob 'h 9. uri z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja! Cvetje hvaležno odklanjamo!
Maša zadušnica je bila v četrtek 12. t. m. ob 7. uri v stolnici. Ljubljana, Celje, Graz, 16. aprila 1945.
ŽALUJOČI OSTALI
Priporoča se modna trgovina. I G N. Ž A R G I, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 11
J. Blasnika nasl. d. d.
:	Univerzitetna	tiskarna,	litografija	in	kartonaža
j Ljubljana, Breg 10-12 Pošt. ček. rae. 10.981 Tel. 21-19	:
■ ”
TEKSTILNO PODJETJE ZA PLIŠE
F- EIFLER
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 75
j Nalagajte v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO!
j pupilarno varna. - Za vse vloge jamči Mestna obilna ljubljanska.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA Ing- ŠRAMEL VLADIMIR
LJUBLJANA - TRŽAŠKA CESTA 40 a - TELEFON 26-81 projektira in izvršuje vsakovrstne visoke in talne zgradbe
f
Umrla je naša nad vse dobra šefinja, gospodična
Marija Drofenik
lastnica tvrdke R. Mlkleuc
Pogreb je bil v sredo 11. t. m. ob •/2 9. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Nenadomestljivo šefinjo bomo ohranili v hvaležnem spominu.
OSOBJE TVRDKI! R. MIKLAUC
t Umrl je v Gospodu po kratki in mučni bolezni moj ljubi mož, oziroma naš brat, stric itd., gospod
FRANC JEGLIČ
ravnatelj podjetja „ZmaJ“
K večnemu počitku smo nepozabnega pokojnika položili v soboto 14. t. m. ob 9. uri dop. z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 16. aprila 1945.
Žalujoči: Marica, žena; Anka por. dr. Stanovnik in Ivanka por Velikonja, sestri; nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo.
tUmrl je naš nenadomestljivi predstojnik gospod
FRANC JEGLIČ
ravnatelj podjetja „ZmaJ“ Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Ljubljana dne 16. aprila 1945.
Uradništvo in delavstvo podjetja „Zmaj“
RUDOLF JEREB - trgovina se mešanim blagom
Premog — Drva •• Konzerviranje zelja, repe
LJublJana-VIč, Campova S — TV-1. 24-7©
Za kOMOrcij »TrgOTski lisk kot izdajatelj: dr. Ivan Plet«. - Urednik: Aleksander Železnikar. - Z, tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalok. - Vsi » Ljubljani.