II 430306 ..... ..... KNJIZNICARSKE NOVICE 3(1993), st. s 13. maj 1993 *************************************** KNJIZNICE IN ZAPOSLOVANJE *************************************** BREZPOSELNOST TRKA NA VRATA KNJIZNIC Andragoski center je slovensko javnost v letosnjem aprilu natancno seznanil s proble­matiko brezposelnih (posvetovanje na Bledu, okrogla miza v CD, clanki v casopisju ... ). Vee kot 120.000 prebivalcev Slovenije ta cas sesta­vlja posebno ciljno skupino izobrazevanja od­raslih. Oznacuje jo potreba po zaposlitvi, po­treba po spoznanju polozaja, v katerem so, po­treba po samozaposlovanju in izobrazevanju za prosti cas. Samo okrog 10 odstotkov teh brezposelnih pa je dejansko vkljucenih v izobrazevanje, ki pa zal tudi ne daje, ne z vsebino ne s samo vkljucenostjo, popolne gotovoeti za ponovno zaposlitev. Kljub temu trdijo strokovnjaki, da imajo ti ljudje, ki so vkljuceni v izobrazevanje, boljse moznosti za ponovno zaposlitev, pred­vsem pa vec moznosti, da to obdobje lazje pre­brodijo in ne zdrlmejo na rob druzbe, kjer 80 samo ie 80cial,ni problem. Imajo tudi vecje moznosti, da ne pozabijo, kar so v procesu ucenja pridobili, da ohranijo navade, predvsem pa osebno identiteto in se zadovoljivo samopo­dobo. To je se posebno pomembno za najbolj ogrozene v tej skupini -mlajse brezposelne. Obseg nezaposlene populacije do 25 let staro­sti je 36,3 odstotka in 42 odstotkov teh je brez temeljnega poklica. Med ogrozenimi izstopajo tudi tisti, ki se niso imeli nobene zaposlitve, dalj casa brezposelni in invalidi. V skupini brezposelnih je najvecja sku­pina tistih, ki v procesu solanja niso prido­bili poklica, nimajo ustreznih ucnih navad in 80 funkcionalno nepismeni ( med funkcio­nalno pismene stejejo strokovnjaki osebe, ki so koncale popolno srednjo solo, ne samo osnovno solo), kar povzroca pri izobrazevanju dodatne tezave, ki jib tudi ustrezna motivacija zme­raj ne odpravi. Problemi brezposelnih niso samo last brezposelnega posameznika, ampak vseh nas, to so problemi okolja, ki se jih mo­rajo zavedati vsi v tern okolju in jih zavestno vkljuciti v svoje delo. Resevanje problema­tike ni le stvar sociale, zaposlovanja in se izo­brazevanja odra.slih, pac pa tudi vseh drugih sluzb, drustev in javnih zavodov. Brezposelni se morajo dotakniti tudi nas knjiznicarjev. Ne samo zato, ker so med brezposelnimi ze tudi strokovni knjiznicarski delavci (glej tabelo Republiskega zavoda za zaposlovanje, ki jo je pripravila Alenka Ko­ba.I; leta 1989 je bilo samo 13 brezposelnih knjiznicarjev), ampak zato, ker delujemo v skladu s potrebami prebivalcev svojega oko­lja. To ni le cas, ko se lahko vprasamo, kaksno vlogo smo odigrali do sedaj pri preprecevanju 1 ,;-\ .,._ ::i -~> brezposelnosti (koliko manj bi bilo brezposel­nih, ce bi se knjiznice lahko ustrezno vkljucile v izobrazevalni, ucni proces?), ko preverimo, koliko brezposelnih je vkljucenih v knjiznico, koliko od teh nima poklica, ali ima nizko in p<>­trebam gospodarstva neustrezno izobrazbo ... Na vprasanja si homo poiskali odgovore, ana­liza doeedanjega dela pa ho temelj za pripravo programa dela za to ciljno skupino, ki jo homo spoznali s pomocjo ustreznih sluzb v na.sem okolju. Program sodelovanja pri resevanju problematike bomo predstavili ustanovitelju, ki bi ga moral podpreti in nas vkljuciti v krog sod el ujocih. Upam, da so se vsaj nekatere splosnoizobra­zevalne knjiznice ze lotile tega dela nacrtno, in prepricana sem, da nam bodo v kratkem casu predstavile projekte in rezultate. Vecina knjiznic pa le svojo redno dejavost namenja brezposelnim s "popustom", brezposelnim ni treba placati clanarine. To je sicer korak pri­pravljenosti knjiznice pri resevanju proble- Brezposelni iskalci zaposlitve v Sloveniji, dne 30.4.1993: Poklici: knjiznicar, visji knjiznicar, dipl. bibliotekar matike, a premajben; V8ekakor pa knjiznice ni8o izkori8tile V8eb mozno8ti na tern podrocju, moznosti, ki 8mo jib ze 8poznali v dopolnilnem izobrazevanju knjiznice in izobrazevanje odra-8!ih, tako kot 8mo 8poznali metode planiranja in pomen nasega pojavljanja v okolju pri do­polnilnem izobrazevanju o vodenju knjiznic. Silva Novljan POSVET "IZOBRAZEVANJE BREZPOSELNIH" V prijaznem okolju Bleda je od 7. 4. do 9. 4. 1993 potekal po8Vet "Izobrazevanje brez­poselnih", ki ga je organiziral Andragoski cen­ter republike Slovenije. Prvi dan posveta je bi! namenjen predstavitvi referatov s po­drocja politike izobrazevanja brezposelnih ter izobrazevanja brezposelnih kot dela 8trategije rasti izobrazeno8ti prebival8tva Slovenije. Tuji strokovnjaki pa 80 pred8tavili projekte s po­drocja zaposlovanja brezposelnih na Dan8kem, v Veliki Britaniji in v Nemciji. Naslednji dan smo nadaljevali z delom v skupinah, v okviru katerih 8mo obravnavali doloceno temo ter na koncu tudi 8prejeli 8klepe, ki so jib vodje 8ku­pin pred8tavili na zakljucnem, plenarnem delu. V delovni skupini "Mlajsi brezposelni" smo se ukvarjali s problematiko mladine na 8plosno, se po8ebej pa z velikim problemom brezpo­8elno8ti med mladimi in z nacini njihovega vkljucevanja v razne oblike formalnega in ne­formalnega izobrazevanja. Predstavniki ra­znih U8tanov, od zavodov za zaposlovanje, kri­minalisticne sluzbe, psihologov iz vzgojnih za­vodov, studentov in knjiznicarjev, ki smo v tej 8kupini sodelovali, 8mo prisli do ugotovitve, da na tern podrocju pocnemo ze mar8ikaj, vendar ne vemo drug za drugega. Iz te ugotovitve smo oblikovali 8klep, ki ga homo posredovali Mini­8tr8tvu za delo. Gre za idejo o U8tanovitvi borze idej, kjer bi 8e zbirale informacije, preli- vale ideje in izkusnje o dejavno8tih, ki 8e odvi­jajo na tern podrocju. Tudi knjiznice lahko na tern podrocju 8torimo veliko, od vkljucevanja brezposelnib v delo po knjiznicab preko jav­nib del do posebnih oblik neformalnega iz­obrazevanja posebnih ciljnih skupin (brezpo­selni, mlado8tniki itd.). Skoda, da na posvetu ni bilo prisotnih vec predstavnikov knjiznic, 8aj 8VOjo vlogo in funkcijo v druzbi lahko pred­8tavimo tudi na taksnib po8vetib, ki nimajo neposredne zveze z bibliotekar8ko 8troko. Dragana Lujic Maribor8ka knjiznica JAVNA DELA IN KNJIZNICE Pomanjkanje kadra na eni strani in preo­bilica dela na drugi 80 problemi, ki pestijo vecino knjiznic. Kako te probleme ublaziti z vkljucevanjem brezpo8elnih 08eb za pomoc pri delu v knjiznicah? Javna dela so ena od oblik, katere se posluzuje ze kar nekaj knjiznic po Sloveniji. Brezposelni so lahko v doloceni U8tanovi vkljuceni v javna dela najvec za dobo enega !eta, vendar se ta doba po potrebi lahko tudi podaljsa. V Mariborski knjiznici smo se decembra 1992 obrnili na obcino ter Zavod za zapo8lovanje -enota Maribor s prosnjo, da nam v okvirujavnih del dodelijo 4 brezposelne osebe, ki bi jib v nasi knjiznici z uspo8ablja­njem uvedli v delo z racunalnikom (vnos re­trospektive) in izterjavo knjiznicnega gradiva na domu (neizterjani opomini). Brez velikib zapetljajev in dokaj hitro je izvrsni svet naso prosnjo ugodno resil, na Zavodu za zapo8lo­vanje 8IDO 8kupini brezposelnib (8 profilom in 8topnjo izobrazbe, ki 8mo jo zabtevali) pred­8tavili nas projekt, opravili pogovore z za­intere8iranimi kandidati in izbrali dva kandi­data za vnos knjiznega gradiva v racunalnik in dva za izterjavo gradiva na domu. Pripravili 8IDO 14-dnevni in eno mesecni program uspo­ sabljanja kandidatov ter ga financno ovredno­tili. Stroske usposabljanja nam je zagotovil Zavod za zaposlovanje. Kandidati so uspo­sabljanje uspesno opravili in ze samostojno delajo. Glede na to, da so brezposelni, ki so vkljuceni v javna dela, financirani s strani obcin in zavodov za zaposlovanje, menimo, da bo ta oblika vkljucevanja brezposelnih v delo primerna se za katero od knjiznic, ki jo pestijo kadrovske in financne tezave. Mogoce je pa to tudi eden od nacinov, da prepricamo nasega "financerja" o nujnosti odobritve novega de­lovnega mesta. Dragana Lujic Mariborska knjiznica *************************************** VISOKOSOLSKE KNJIZNICE *************************************** SEJA KOMISIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE Dne 20. 4. 1993 se je v Narodni in univerzi­tetni knjiznici sestala Komisija za visokosolske knjiznice. Dnevni red je obsegal samo dve tocki in sicer razpravo o cenikih za storitve vi­sokosolskih knjiznic ter predlog clena za statut univerz in fakultet o delovanju visokosolskih knjiznic. N amen prve tocke dnevnega reda je bi! doseci enotnost izhodisc glede zaracunavanja raznih storitev v visokosolskih knjiznicah. V razpravi so se pokazala zelo razlicna mnenja glede morebitne uvedbe enotnih cenikov. Ne­kateri clani komisije so se zavzemali za uvedbo enotnih cenikov, vsaj za delno kritje stroskov, drugi so se zavzemali za popolnoma nasprotno stalisce, to je brezplacne storitve. Prav zaradi zelo razlicnih mnenj na seji so clani imenovali delovno skupino, ki bo to problematiko podrobneje proucila in skusala izdelati predlog politike enotnega obnasanja na univerzi glede placevanja storitev v vi­sokosolskih knjiznicah. Druga tocka dnevnega reda je bila name­njena razpravi o Zakonu o univerzi. Tudi v zadnjem osnutku zakona namrec knjiznicna dejavnost na univerzi sploh ni omenjena, kljub veckratnemu opozarjanju Enote za ra­zvoj knjiznicarstva. Upostevajoc mnenje rektorja ljubljanske Univerze dr. Mihe Tislerja so clani predlagali, da bi vsaj statuti univerze oziroma visokih in visjih sol vsebovali clen, ki bi opredeljeval de­lovanje visokosolskih knjiznic. Predlozeno besedilo clena so clani komi­sije na seji potrdili. Dogovorili so se tudi, da bo Enota za razvoj knjiznicarstva poslala predlog clena za statute, ki bo dopolnjen s pripombami, posredovanimi na seji, vsem vi­sokosolskim knjiznicam. Ana Martelanc SEMINAR "VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA VISOKOSOLSKIH KNJIZNIC" Dne 4. in 5. maja 1993 je na Ekonomski fa­kulteti v Ljubljani potekal seminar, ki je bi! namenjen vodjem visokosolskih knjiznic. Or­ganizacijo seminarja je N arodna in univerzi­tetna knjiznica dodelila Centru strokovnega izpopolnjevanja in svetovalne dejavnosti Eko­nomske fakultete. Seminarja se je udelezilo 30 knjiznicarjev iz Ljubljane in Maribora. N amen seminarja je bi! posredovati vodjem visokosolskih knjiznic znanja, ki so potrebna za ucinkovito vode~ nje knjiznic ter jih seznaniti z aktualno pro­blematiko s podrocja delovanja visokosolskih knjiznic. Gradivo s seminarjaje vsem zainteresiranim na razpolago v Enoti za razvoj knjiznicarstva. Ana Martelanc *************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** PROJEKT RACUNALNISKEGA OPREMLJANJA SIK 3. DO 5. SKUPINE POROCILO O IZVEDBI I. FAZE Zaradi potrebe po usklajenem, racionalnem in kvalitetnem racunalniskem opremljanju SIK od 3. do 5. skupine, ki niso bile zajete in upostevane ob avtomatizaciji SIK 1. in 2. sku­pine, je Ministrstvo za kulturo 21.1.1992 ime­novalo neodvisno strokovno delovno skupino z dvema nalogama: 1. pripraviti zahteve in kriterije za javni raz­pis, s katerim bi pridobili kvalitetno in ustrezno programsko in strojno opremo za navedene knjiznice; 2. opravljati recenzentsko nalogo za knjiz­nice v primeru samostojnih ponudb pro­gramske opreme za avtomatizacijo poslo­vanja knjiznic. Kriteriji in zahteve za ustrezno racunalnisko opremljanje in povezovanje SIK 3. do 5. sku­pine bodo sluzili kot osnova za obe nalogi. Gradivo, ki ga je strokovna delovna sku­pina pripravila do junija 1992, temelji na upostevanju ze obstojecih resitev (COBISS, struktura in delovanje KIS, povezovanje, upo­raba ze obstojecih baz in katalogov, ze ob­stojeca strojna oprema, ipd.) in optimalnih zahtev za delovanje SIK 3. do 5. skupine. Gradivo s kriteriji in zahtevami je razclenje­no na naslednje elemente: l. predstavitev delovanja KIS in vloga SIK 3. do 5. skupine 2. splosni pogoji in zahteve 3. avtomatizacija poslovanja SIK in posame­zni segmenti 4. osnovne podatkovne zbirke bibliografski zapis in zaloga uporabniki dobavitelji kriteriji izposoje sifranti 5. funkcija nabave 6. strokovna in tehnicna obdelava gradiv 7. racunalniski katalog in OPAC 8. evidenca izposoje 9. druge informacijske storitve 10. porocila in statistike 11. zahteve za strojno opremo 12. nacin predstavitve ponudb in metodolo­gija izbora 13. natancna tabela za predstavitev in pn­merjavo ponudb 14. tabele za konverzijo podatkov 15. druge priloge (formularji itd.) Zaradi racionalnejsega opremljanja in op­timalne povezljivosti strojne in programske opreme je moral ponudnik programske opreme sam izbrati najustreznejso strojno opremo. Fi­nancer (MK) je zato sklenil pogodbo za pro­gramsko in strojno opremo kot nedeljivo ce­loto, za katero jamci ponudnik kot edina po­godbena stranka. Jeseni 1992 je bil objavljen ustrezni razpis v Uradnem listu Republike Slovenije, na kate­rega se je prijavilo 8 ponudnikov. Nekaj po­nudb je bilo nepopolnih ali celo zelo pomanj­kljivih, zato je komisija za izbor upostevala le popolne prijave in nato s stirimi najustre­znejsimi ponudniki pregledala ponujene resitve tudi v praksi in v testnem okolju. Na osnovi pisne dokumentacije, pogovora in ogleda delo­vanja ponudb je komisija za izbor predlagala financerju kot najustreznejso ponudbo Biro TEAL iz Laskega s podizvajalci I-ROSE za programsko in COMTRON za strojno opremo. Predlagani izbor je potrdila tudi ekspertna skupina za knjiznicarstvo pri Ministrstvu za kulturo, ki je dobivala v potrditev tudi vso dokumentacijo, pogodba z izvajalcem je bila podpisana zadnje dni leta 1992. Ekspertna skupina je potrdila tudi predlog izvedbe I. faze opremljanja SIK 3. do 5. sku­pine, po katerem naj bi bile najprej obravna­vane naslednje knjiznice: 1. tiste, ki se ne uporabljajo nobene pro­gramske in strojne opreme (11); 2. od tistih, ki jo ze uporabljajo, pa kot te­stne se: (a) 2 knjiznici z malo izkusnjami; (b) 2 knjiznici z nekaj izkusnjami; ( c) 2 knjiznici z bogatimi izkusnjami. 3. Knjiznici v Trstu in Celovcu bosta obrav­navani loceno. Na tak nacin so prisle v postev v I. fazi opre­mljanja naslednje knjiznice: Kamnik, Len­dava, Smarje, Crnomelj, Lenart, Ljutomer, Ormoz, Zagorje, Dravograd, Metlika, Ribnica, Lasko, Trbovlje, Idrija, Skofja Loka, Vrhnika in Slovenska Bistrica. V vseh je bila od februarja do marca instali­rana najnujnejsa strojna oprema s testno ver­zijo programa. Oprema I. faze je omejena s sredstvi, ki jib je financer lahko zagotovil za leto 1992. Testiranje in dopolnjevanje programske opreme je predvideno do konca junija 1993. V tern casu se mora uskladiti z zahtevami razpi­snih pogojev in v celoti implementirati v vseh navedenih knjiznicah. Opravljeno mora biti tudi predvideno izobrazevanje in uvajanje. Opremljanje in povezovanje knjiznic v Trstu in Celovcu je v projektu predvideno, vendar ho predmet posebne obravnave in dogovorov s strani financerja. Ob zacetku opremljanja je bil 18. 2. 1993 v Narodni in univerzitetni knjiznici informativni in delovni sestanek, na katerem so se predstav­niki 17 knjiznic, Ministrstva za kulturo, izva­jalcev in strokovne skupine dogovorili o na­daljnjem sodelovanju in nekaterih konkretnih vprasanjih. V marcu in aprilu 1993 so bili organizirani osnovni tecaji za delo z racunalnikom in nje­govo uporabo ter dva tecaja za vnos biblio­grafskih podatkov. Glede na pripombe knjiznicnih delavcev in dodatne zahteve strokovne skupine je ponu­dnik v tern casu bistveno dopolnil in razsiril uporabniski prirocnik. V skladu z dogovorom na skupnem sestanku udelezenih knjiznic je ponudnik pripravil kon­verzijo nekaterih vecjih ze obstojecih katalogov (Skofja Loka in Idrija), ki bodo lahko sluzili kot osnova tudi drugim knjiznicam. l. 4. 1993 je bi! na MK medresorski ses­tanek za usklajevanje racunalniskih projek­tov, kjer je bila izpostavljena prenizka sto­pnja koordinacije pri podobnih projektih med ministrstvi-financerji knjiznicarske dejavnosti. Le-ti se morajo uskladiti predvsem glede fi­nanciranja, izobrazevanja, vzdrzevanja oz. la­stnistva opreme in morajo natancneje oprede­liti koordinacijske vloge NUK in IZUM. V tern smislu ho predstavljeni projekt se enkrat pre­gledan, na tej osnovi pa bodo postavljene pri­oritete za leto 1993. Ob zacetnem opremljanju knjiznic, ki ze razpolagajo z lastno opremo, 80 nastopile tezave zaradi nepovezljivosti ali zastarelosti in neustreznosti nekaterib komponent, zato je bilo potrebno dokupiti na stroske Ministr­stva za kulturo se nekatere dodatne elemente strojne opreme. Ministrstvo za kulturo ho kot financer postavilo pravila glede lastni.stva opreme, vzdrzevanja in morebitne participacije s strani knjiznic. Po dogovoru s knjiznicami, ki se ni80 bile za­jete v I. fazi opremljanja, ho strokovna skupina v maju 1993 ugotovila pripravljenost le-teb za prebod na drugacen sistem, kot ga ze upora­bljajo. Na osnovi teb podatkov, usklajevanja z drugimi ministrstvi ter COBISS in v okviru za leto 1993 predvidenib sredstev ho pripravila Ministrstvu predlog opremljanja v letu 1993. Predlog ho obsegal naslednje elemente: -knjiznice II. faze opremljanja -predvideno strojno opremo za knjiznice -prerazporeditev ze dobljene opreme -morebitno dodatno opremo k I. fazi -predlog obsega III. faze Prakticno resevanje problemov, vezanib na uporabo in uvajanje predvidenega sistema, in vprasanja povezovanja bodo predmet delovnib srecanj Kluba uporabnikov. Ivan Kanic IDEALIST, ZASTRUPLJEN S KNJIGAMI, JE TO KNJIZNICAR V SIK? Da labko opravljas delo v knjiznici, moras imeti posebno razviti dve lastnosti: biti moras idealist in biti moras zastrupljen s knjigami. Idealist moras biti zato, da preneses vse raz­like, ki jih je druzba dolocila nasemu delu (ali pa si jib sami ne znamo izboriti) in si pri tern zvizgas: "Saj po novem letu boljse bo." Obe­nem prepricujes kolege, da le ni vse tako crno kot izgleda, da stisnemo se zdaj, ampak tokrat resnicno zadnjic, in prestavimo 10.000 knjig iz levega v desni kot. Pred tern pa desni kot se prebeli.s in si zamisljas, da bodo prisli casi, ko bodo tudi ucitelji sami belili ucilnice. Pa to najbrz ne bo res, saj po novem letu boljse bo. Idealist si tudi zato, ker delas se za pol cloveka, plafo pa prejemas le svojo. Pa smo ze pri nasib normativih, zapisanib, pa nikoli uveljavljenib. Ste ze slisali za ucitelja, ki je poleg svojega dela opravljal se delo svojega kolega, pa za to ni bil nagrajen? Jaz se nisem! Ste pa najbrz ze vi­deli knjiznicarja, ki je na koncu svojega delov­nega casa ozet kot limona. Jaz jib vidim vsak clan. To smo mi, delavci splosnoizobrazevalnih knjiznic. Pa vendar imamo normative za svoje delo, ki bi morali nekaj veljati in ostati za iz­posojo pri stevilki 12.000 enot, kljub uvaja­nju racunalnikov in racunalniske izposoje, saj ti racunalnik delo le olajsa, nikoli pa ti ga ne odvzame. Si upamo knjiznicarji septem­bra zapreti knjiznico z utemeljitvijo, da smo za to leto ze opravili svoje delo? Seveda si ne upamo! Toda ucitelji nimajo v razredu vec ucencev, kot jib predpisuje normativ in stevilo ur za "normalni" OD je predpisano, vse kar strli iz tega, je povecan obseg dela. Kaj pa nase placilo? Morda kdaj kaksna po­bvala: "Kako ste v knjiznici pridni!" To pri manjsib knjiznicab, ki niso samostojne, samo prilije olja na ogenj. Pardon, saj zapisano ni cisto res, nekateri so v casu Jugoslavije dobili celo drzavno ali obcinsko priznanje. Druga trditev, da mora biti knjiznicar za­strupljen s knjigami, bi po diagnozi "za­strupitev" bolj sodila v zdravstvo, ker pa 80 to le knjige in nic drugega kot knjige, bo zadostovalo za nase delo. Za zdravlje­nje te bolezni bo potreben dolgotrajen posto­pek. Knjiznicarje bo potrebno poslati k psi­hologu, ki bo moral pomagati pregnati knjige iz sanj, spraviti na normalno raven pogovore o knjigah (izven delovnega mesta) in odva­diti knjiznicarje zadrzevanjaob izlozbah s knji­gami. Po nekajletnem zdravljenju se bodo za­deve verjetno spravile v normalne okvire, neoz­dravljivi primeri pa bodo lahko predstavljeni na vsakoletnem posvetovanju ZDBS. Naj ho dovolj. Narediti moram se par vaj za hrbtenico. Po dvaindvajsetletnem bra­nju ("8 ur na clan med delovnim casom") se mi je zaradi nepravilne drze obrabil hru­stanec. K psihologu pa se ne grem, saj bi me verjetno napacno razumel, ker ne pozna razmer v slovenskem splosnoizobrazevalnem knjiznicarstvu. Joia Konjar Maticna knjiznica Litija UREDILI SMO DELOVNO MESTO INFORMATORJA Kot vecino SIK tudi nas uporabniki bom­bardirajo z mnozico vprasanj, ki jim ni ne konca ne kraja. Ah, te nase informacije! Kako neizcrpna je domisljija profesorjev in kako nic ne vedo, ce gradivo za nalogo obstaja. Potem smo na vrsti mi, splosnoizobrazevalni knjiznicarji. Ko se pred tebe postavi otrok ali mladec z milim pogledom, res ne mores nare­di ti drugega kot se lotiti brskanja in iskanja gradiva. Tvoja uspesnost pa ti prinese se vec dela, saj se mladi radi vracajo po nove in nove informacije. V nasi knjiznici je prostorska stiska velika. lnformator je do sedaj svoje delo opravljal kar v prostoru za obdelavo gradiva, kamor pa upo­rabniki nimajo dostopa. Bil je "leteci", malo tukaj, malo tam. Ker tako ni slo vec, smo v oddelku s poucnimi knjigami police se bolj stisnili (na pol metra medsebojne razdalje) in v nastali prostor namestili delovni pult infor­matorja. Tu ima sedaj pri roki svojo prirocno knjiznico, bibliografije in bazo nasih podatkov v racunalniku. Uporabniki so zadovoljni, navadili so se in radi pridejo po informacije. Mi pa se nismo za­dovoljni. Manjka nam povezava z vzajemnim katalogom. To pa je povezano z racunalnisko opremo, kar pa je ze nova, tudi vroca tema. Joia Konjar Maticna knjiznica Litija KNJIZNICA V LITIJI BO DOBILA DODATNE PROSTORE lzvrsni svet litijske obcine je sklenil, da ho knjiznica dobila vse prostore v zgradbi, kjer deluje ie sedaj. S tern bo pridobila se dve dodatni nadstropji in skupno prostornino vec 2 kot 600 m(sedaj ima 220 m2). Moina pa bo se ureditev podstresja. Predvidoma bo eno nadstropje izpraznjeno ie do junija. Preure­janje bo potekalo fazno, saj v letu 1993 ne bo mogoce zagotoviti vseh sredstev za adaptacijo in opremo. S pridobitvijo prostorov bo litijska knjiznica izpolnila se zadnji manjkajoci normativ za maticnost. Joia Konjar Maticna knjiznica Litija *************************************** INTERVJU *************************************** KJER JE VOLJA, JE TUDI MOC Mariborska knjiznica je nasa najvecja splosnoizobrazevalna knjiznica. Deluje na obmocju s 189.792 prebivalci v obcinah Ma­ribor, Ruse in Pesnica. Potrebe teh skusa zadovoljevati z vodenjem in koordinacijo dela v osrednji knjiznici, ki je razpredla mrezo s m2 skupno povrsino 3.206 prostorov po svo­jem obmocju. Sestavlja jo 16 stalnih izpo­sojevalisc, 21 izposojevalisc kolekcij potujoce knjiznice, 46 bibliobusnih izposojevalisc, od katerih jib 10 sega se v sosednji obcini Lenart in Slovenska Bistrica. V letu 1992 je dopolnila temeljno zalogo z 20.211 enotami prirasta in ta sedaj steje 342.554 enot knjiznicnega gradiva. 28.139 clanomje izposodila 993.854 enot knjiznicnega gradiva in jim posredovala cca. 13.200 zahtev­nejsih informacij. Za 428.192 obiskovalcev je v letu 1992 skrbelo 76 delavcev, ki so jim pri­pravili tudi 651 prireditev. 0 teh prireditvah in o delu za ciljne skupine sem se pogovarjala z ravnateljico Dragico Turjak. Vasa knjiznica ne izstopa samo po ve/i­kosti -ste splosnoizobroievalna knjiinica /. skupine -, ampak tudi po dejavnostih, ki jih razvijate za ciljne skupine uporabni­kov. K do so ti uporabniki in kaksne oblike de/a ste priprovili zanje 'I Najdlje se v Mariborski knjiznici ukvarjamo z najmlajsimi bralci od 3 do 10 let starosti. Zanje ze desetletja pripravljamo ure pravljic, razstave ilustracij, srecanja z ustvarjalci, li­kovne in druge delavnice, vesele pocitnice in drugo. V ta okvir nismo zajeli le zdravih otrok, ampak tudi telesno in dusevno priza­dete, za katere pripravljamo pravljice z apli­kacijami. Obcasno pripravimo ure pravljic za hospitalizirane otroke. Dejavnosti za odrasle brake (razstave, li­terarna srecanja, predstavitve knjig) so prav tako ze vec let nasa redna oblika dela. Za invalide in ostarele, ki sami ne morejo do knjiznice, imamo organizirano dostavo gradiva na domove. V letu 1992 pa smo uvedli se knjiznicni ci­kel za populacijo v tretjem zivljenjskem obdo­bju, s programom smo kandidirali v razpisu Ministrstva za solstvo in sport in zanj prejeli sredstva za izvedbo. Z letosnjim letom smo uvedli se socialne igre za starejse otroke (10 do 15 let) in redne dejavnosti za mladostnike. Ti dve skupini uporabnikov sta pri vseh drugih oblikah dela ostali nekako nevkljuceni, zdaj pa smo s cisto posebnimi temami in nekonvenci­onalnimi prireditvami pritegnili tudi njih. K ako ste oblikovali ciljne skupine 'I So vas pri tern vodile potrebe prebivalcev, ali pa morda ie/ja po drugacnosti s katero bi pritegnili pozornost okolja 'I Ciljne skupine imamo jasno dolocene in se zavedamo, da se vedno nismo pokrili vseh. Se­veda je namen nasih prireditev pritegniti po­zornost okolja in s tern pripeljati v nase pro­ 9 store vedno nove potencialne uporabnike. To pa je v vsakem primeru v veliki povezavi s po­trebami prebivalcev, na katere poskusamo re­agirati takoj, ko jih zaznamo. K ako ste nacrtovali delo '! Je nacrt rezul­tat de/a posameznika ali skupine '! V Mariborski knjiznici je utecen nacin dela timsko delo, tako da so tudi nasi nacrti za delo z uporabniki rezultat dela dolocenih skupin. K oliko delavcev se ukvarja s tern de/om'! Ali de/avci, ki niso neposredno odgovorni za izvajanje de/, sprejemajo nacrt, sode­/ujejo pri izvajanju '! Z dejavnostmi se z delezem svojih delovnih ur ukvarja 12 delavcev. Obcasno sodelujejo tudi delavci, ki niso neposredno odgovorni za izvajanje posameznih dejavnosti, z vodji posa­meznih enot je nacrt dogovorjen in koordini­ran, predlogi so upostevani. Ste morali zaradi novih oblik de/a zmanjsati druge dejavnosti, ali ste dobili za to dodatna financna sredstva'! Doslej nobene dejavnosti nismo zmanjsevali. Res je, da so potrebe se vedno vecje od nasih moznosti, s sedanjimi kadrovskimi moznostmi se pac trudimo, da bi cimbolje pokrivali naso mrezo. Dodatnih financnih sredstev od drzave, razen za program dejavnosti za tretje zivljenjsko obdobje, nismo dobili. V okviru obstojecih financnih sredstev si pomagamo z dobrim upravljanjem le-teh. Te oblike de/a so se v razvoju, kar po­meni, da natancno spremljate delo in analizirate rezultate. Ali nam lahko za­upate ie kaksno oceno tega de/a'! Vse nove oblike dela, ki smo jih uvedli v zadnjem casu, so pri uporabnikih naletele na dober odmev. V zelo kratkem casu se je obli­kovala stalna skupina starostnikov, ki aktivno sodeluje v rednih mesecnih srecanjih. Neko­liko vec priprav in raziskavo terenaje zahtevalo delo z mladostniki, ki pa je tudi ze dobro ste­klo. Socialne igre za starejse otroke so uspele v eni enoti, v osrednji Pionirski knjiznici pa homo z njimi ponovno poskusili jeseni. Kdaj bomo tudi knjiznicarji (ne samo vasi uporobniki) seznanjeni z vasimi re­zultati'! Delno homo rezultate dela predstavili na je­senskem posvetovanju v okviru okrogle mize sekcije za SIK. K aj, menite, je za uspeh vasega nacrta najpomembnejse: financna sredstva, o­sebna zavzetost delavcev, dobra organiza- .. 'J CIJa .... Na prvem mestu je gotovo osebna zavzetost delavcev in dobra organizacija, to dvoje pa seveda ne gre brez financnih sredstev. Opti­malna· kombinacija sele da prave rezultate. Na kaksne teiave ste naleteli'! Najvecja tezava je v tern, da za vse, kar bi hoteli delati, nimamo dovolj kadra. V nekate­rih enotah tudi nimamo prostorskih moznosti za izvedbo dejavnosti. Tezava se je pokazala tudi pri starejsih otrocih, ki bodo potrebo­vali kar nekaj casa, da se bodo zadovoljivo vkljucili, ker smo jih enostavno predolgo pu­stili brez njim primerne dejavnosti . Ko so ne­hali obiskovati pravljice, so se nam enostavno izmuznili. Verjetno homo imeli na tern po­drocju najvec dela. Ali bodo te teiave ovira za nacrtovanje in izvajanje podobnih oblik de/a za druge ciljne skupine '! Delno bodo ovira kadrovski in prostorski primanjkljaji ter s tern povezana financna sredstva. Nacrtov in volje do dela pa je ve­liko. N aj se vam ure,snicijo! Silva Novljan *************************************** PREDSTAVLJAMO YAM *************************************** MEDKNJIZNICNA IZPOSOJA VTISI S TRETJE MEDNARODNE KONFERENCE O MEDKNJIZNICNI IZPOSOJI IN DOBAVI DOKUMENTOV V BUDIMPESTI Od 29. marca do l. aprila 1993 je bila v Budimpesti 3. mednarodna konferenca o med­knjiznicni izposoji in dobavi dokumentov, ki jo je v prostorih Nacionalne knjiznice (National Szechenyi Library) organiziral Urad za med­narodno izposojo pri organizaciji IFLA (IFLA Office for International Lending). Konference seje udelezilo 198 predstavnikov iz 41 drzav. S temami iz medknjiznicne izposoje in uporabe sodobnih tehnologij smo se seznanili v obliki referatov, okroglih miz in delavnic, demonstra­cij, ogledov posameznih knjiznic in neposred­nih pogovorov z udelezenci. Prva skupina referatov je predstavila de­javnost svojih centrov za medknjiznicno iz­posojo in dobavo dokumentov. Med njimi smo spoznali Canada Institute for Scientific and Technical Information, British Library's Document Supply Centre, !NIST (Institut de I 'Information Scientifique et Technique) v Franciji. Druga skupina referatov je obrazlozila racunalniske projekte medknjiznicne izposoje, v katerih sodelujejo skupine knjiznic iz ene ali vec drzav. V projektu ION sodelujejo britan­ska ustanova Laser, nizozemska PICA in fran­coska PEB. Prvi dve fazi (razvoj programske opreme in testiranje sistema) sta ze koncani in projekt prehaja v tretjo fazo (uporaba in evalvacija), v kateri bo sodelovalo 64 knjiznic. Vzporedno stern mednarodnim projektom pa poteka na Danskem nacionalni projekt med­knjiznicne izposoje AIM 2. V tretji skupini so bili predstavniki zaloz­niskih his, ki so podali svoje poglede na digita­lizirano knjiznico in obrazlozili nove moznosti, ki jib ponuja elektronsko publiciranje. Med njimi so bile ustanove Elsevier s projektom Tulip, Faxon in UMI (University of Micro­films), ki zavzema vodilno mesto med proizva­jalci ekonomskih in druzboslovnih baz v obliki CD-ROM . Zanimiv za slovenske knjiznicarje je bil re­ferat direktorja Kraljevega knjiznicnega urada za nacionalno planiranje na Svedskem (BIB­SAM). Svedska ima s 6000 narocili na 100.000 prebivalcev najbolj intenzivno medknjiznicno izposojo med evropskimi drzavami. Toda de­centralizacija visokosolskega izobrazevalnega sistema je imela za posledico, da se je pricela tudi dejavnost medknjiznicne izposoje dro­biti. Da bi omejili ta trend, so pod vodstvom urada BIBSAM zasnovali sistem sestih osre­dnjih knjiznic, ki delujejo kot centri za med­knjiznicno izposojo. To so center za znanost in tehnologijo, za medicino, za agronomijo, za humanistiko, za ekonomijo, za psihologijo in izobrazevanje. Smotrno bi bilo, da bi se tudi v Sloveniji zgledovali po Svedih in izbrali manjse stevilo tehnicno in kadrovsko dobro opremljenih osrednjih knjiznic, saj se preve­lika decentralizacija, nad katero so se nekatere nase knjiznice se v preteklem letu navdusevale, tudi v Skandinaviji ni obnesla. Tudi sodelova­nje med nacionalnimi knjiznicami skandinav­skih drzav je zgledno in temelji na dolgoletni tradiciji. V vsaki izmed njih hranijo obvezni izvod, ki zagotavlja dostop do nacionalne pro­dukcije, med izvodi tujih publikacij pa mora biti vsaj eden na voljo za medknjiznicno iz­posojo. Dobro deluje tudi skandinavski cen­tralni katalog serijskih publikacij, ki je nastal kot de! projekta Scandia Plan, sicer pa imajo knjiznice online dostop do vseh centralnih ka­talogov sosednjih drzav. Posebno knjiznice na Svedskem so zaradi financnih sredstev, ki 80 jim na voljo, racunalnisko najbolje opremljene. Zanimiv je bi! tudi refer at, ki ga je pripra­vil Maurice Line. Opozoril je na trende, ki jih moramo upostevati pri nacrtovanju dobave dokumentov in medknjiznicne izpo80je. Opa­zimo lahko vse mocnejso internacionalizacijo in konkurenco malih privatnih podjetij. Za­radi tega morajo ustanove, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, v najvecji meri zadovoljiti zelje uporabnikov ob najmanjsih stroskih in v naj­krajsem casu. Pri tern pa morajo upostevati mednarodne in nacionalne politicne ter eko­nomske okoliscine. Monika Klasnja in Vida Mocnik iz Cen­tralne tehniske knjiznice sta predstavili upo­rabo sodobnih bibliografskih orodij pri med­knjiznicni izposoji in dobavi dokumentov. Pri­kazali sta tudi razvoj sistema vzajemne kata­logizacije COBISS v Sloveniji in njegov vpliv na medknjiznicno izposojo ter pomen Cen­tralne tehniske knjiznice kot osrednje knjiznice za naravoslovne in tehniske vede v slovenskem knjiznicnem informacijskem sistemu. Poleg projektov zaloznikov in knjiznicarjev smo na konferenci spoznali tudi projekte iz­menjave vizualnih informacij med muzeji, ki sicer zaostajajo pri uvajanju informacijske teh­nologije, a poskusajo v zadnjih letih dohiteti knjiznice. Mreza IVAIN (International Visual Arts Information Network) omogoca dostop do haze ITEM (Image Technologies in European Museums and Art Galleries). Udelezenci konference smo lahko izbirali tudi med sestimi zanimivimi delavnicami. Prvo je vodila profesorica knjiznicarstva na Univerzi Colorado. Terna delavnice je bilo iz­obrazevanje, nadzor in motiviranje kadrov pri medknjiznicni izposoji. Drugo delavnico o marketingu je vodil Mal­colm Smith, ki vodi oddelek za marketing v British Library's Document Supply Cen­tre. Udelezenci delavnice so pojasnjevali, kako si pojem marketinga razlagajo v posameznih knjiznicah. Vodja delavnice je uvodoma podal tole definicijo marketinga: "Marketingje iden­tifikacija potreb uporabnikov oziroma strank ter zagotavljanje storitev in dejavnosti, ki te potrebe zadovoljujejo". Med elementi marke­tingaje kot najpomembnejse omenil naslednje: raziskava trga, stiki z javnostjo, reklama, kva­liteta proizvodov in storitev, stroski, cena in dobicek. Raziskava trga pomeni v knjiznicah odkrivanje potencialnih uporabnikov in njiho­vih potreb. Reklama ima lahko razlicne oblike od oglasov v casopisih in revijah do organizira­nja razstav in osebnih pisem posameznim sku­pinam uporabnikov. Eden izmed bistvenih ele­mentov marketingaje kvaliteta storitev in tudi v knjiznicarstvu se ze srecujemo s pojmom "total quality management". Stroski in cena 80 element marketinga v profitnih in nepro­fitnih organizacijah. Sluzbe za medknjiznicno izposojo delujejo po nacelih marketinga, ce po­sredujejo svojim uporabnikom najvecje stevilo enot v najkrajsem casu in z najnizjimi stroski, ni pa nujno, da ustvarjajo tudi dobicek. Le­tega bodo ustvarjale samo sluzbe, ki delujejo v profitnih organizacijah, ne pa drzavne usta­nove. Nekatere knjiznice se vse bolj odda­ljujejo od uporabnikov in usmerjajo k stran­kam. Osnovna razlika med uporabnikom in stranko je v tern, da uporabnikom storitve placa drzava iz proracuna ali raznih skladov, stranka pa sama v celoti ali vsaj deloma placa storitve. Tretjo delavnico o problemih izobrazevanja kadrov v razlicnih okoljih za delo v med­knjiznicni izpo80ji je vodil Graham Cornish, ki vodi Urad za mednarodno izposojo pri or­ganizaciji IFLA. Cetrto delavnico o vlogi splosnih knjiznic pri nacionalni in mednarodni medknjiznicni izpo­80ji je vodil tajnik Madzar8kega bibliotekar­skega zdruzenja Istvan Papp. Peto delavnico na temo copyright in do­bava dokumentov je vodil direktor knjiznice lnstituta Max Planck za primerjalno civilno in mednarodno pravo v Heidelbergu. Po njego­vem mnenju 80 knjiznicarji na eni strani ome­jeni 8 potrebami uporabnikov po fotokopiranju publikacij in na drugi 8 pravicami lastnikov copyrighta. Ta polozaj knjiznicarjev bi mo­rali upostevati oblikovalci nacionalne zakono­daje in mednarodnih sporazumov s podrocja copyrighta, ki 80di v skupino predpisov o var­st vu intelektualne lastnine. Seznanil nas je z izredno zanimivim novim dokumentom, ki na­kazuje trende v Evropski gospodarski skupno­8ti EEC. Toje "Council directive 92/100/EEC of 19 November 1992 on rental right and len­ding right and on certain rights related to co­pyright in the field of intelectual property", ki je bil objavljen 27. 11. 1992 v publikaciji Official Journal of the European Communi­ties. Posebno pomemben je prvi clen omenje­nega predpi8a, ki obravnava javno pravico do izpo8oje (Public lending right). Vsaka drzava, clanica EEC, katere knjiznice bodo zelele izpo­80jati publikacije, ki so jih izdali tuji zalozniki, ho morala placati drugi drzavi oziroma nje­nim zaloznikom odskodnino za manj prodanih izvodov publikacij v obliki Public lending ri­ght. Peti clen i8tega predpisa dopuiica izjemo, da clanice EEC drzavo, ki ne more placati odiikodnine, opro8tijo placila. U delezenci posvetovanja smo si ogledali de­monstracije razlicnih podjetij. Med njimi je veliko pozornost vzbujal integrirani knjiznicni sistem Aleph, ki so ga razvili v Izraelu in ga uporablja ze 65 knjiznic v Evropi (Italija, Spanija, Grcija, Dan8ka, Svica, Svedska, Polj-ska, Madzarska) in 55 v Izraelu. Med priza­devnimi razstavljalci smo srecali tudi ISi (In­stitute of Scientific Information) iz Philadel­phie ter OCLC-Europe, ki je sklepal pogodbe za uporabo medknjiznicne izposoje in iskanje v zbirki s 24 milijoni zapisov. Bivanje v Budimpesti sem izkori8tila se za obisk treh knjiznic, ki so v letu 1993 uvedle mreze CD-ROM. V Nacionalni knjiznici v Bu­dimpesti imajo racunalnik IBM, s katerim je povezanih 150 terminalov. Uporabljajo pro­gramsko opremo DOBIS-LIBIS. Kupili 80 tudi serverje za mrezo in 21 naprav za branje (CD­ROM drive), ki so povezane z racunalnikom IBM. Uporabniki lahko iscejo v 12 bazah CD­ROM. Iskanje je brezplacno, enako tudi izo­brazevalni tecaji. V Centralni knjiznici Tehniske univerze v Budimpesti imajo racunalnik VAX 3300, ska­terimje povezanih 12 terminalov. Uporabljajo izraelsko programsko opremo Aleph. Kupili 80 tudi opremo za CD-ROM mrezo Multiplatter in server s 7 napravami za branje (CD-ROM drive). Uporabniki lahko izbirajo med 18 ba­zami CD-ROM. Poizvedbe 80 za uporabnike knjiznice brezplacne. Organizirajo tudi brez­placno izobrazevanje. V Nacionalni tehniski knjiznici v Bu­dimpesti imajo racunalnik IBM in nemsko pro­gramsko opremo DABIS. Nacrtujejo pa zame­njavo racunalnika IBM z racunalnikom UNIX in nabavo izraelske programske opreme Aleph. Kupili 80 tudi opremo za CD-ROM mreze s 21 napravami za branje (CD-ROM drive). Upo­rabniki lahko izbirajo med 20 bazami CD­ROM. Mrezo CD-ROM je v tej knjiznici, ki je bila tudi prvi online center na Madzarskem v zacetku sedemdesetih let, financirala organi­zacija UNIDO, posamezne baze CD-ROM pa 80 kupili v okviru projektov PHARE. Ce upo­rabniki iiicejo 8ami, je to brezplacno, ce za­nje iiice informator, poizvedbo zaracunajo. V knjiznici organizirajo tudi izobrazevalne tecaje za uporabnike iz gospodar8tva, ki jih morajo 13 le-ti placati. Poleg omenjenih treh knjiznic pa 80 na Madzarskem instalirali mreze CD-ROM se v Centralni ekonomski knjiznici in v knjiznici Patentnega urada v Budimpesti. Sklad Me­lon je financiral izgradnjo CD-ROM mreze, ki povezuje univerzitetne knjiznice v madzarskih mestih Debrecen in Miskolc ter slovaskih Kosicah. Na Madzarskem je opaziti mnozicno uvaja­nje mrez CD-ROM v nacionalnih in univer­zitetnih knjiznicah v relativno kratkem casu. Zanimivo je tudi to, da 80 nasi severovzhodni sosedje zelo spretni pri pridobivanju sredstev za projekte v knjiznicah iz razlicnih skladov in organizacij, kot so UNIDO, Melon, PHARE in Open Society Fund, pri cemer bi jib veljalo po­snemati tudi v Sloveniji. Se bolj koristna od samega poslusanja re­feratov in ogledov pa je bila vzpostavitev stevilnih stikov s posameznimi knjiznicarji. Prijazni madzarski gostitelji so nam podrobno predstavili informacijsko sluzbo in sluzbo za medknjiznicno izposojo v Nacionalni knjiznici v Budimpesti. V knjiznici je zaposlenih 600 oseb, od tega v informacijski sluzbi 40 in v medknjiznicni izposoji 10. Letno priskrbijo 20.000 dokumentov. Zanimivo je, da Ministr­vstvo za znanost nameni vsako leto 40.000 $ za medknjiznicno izposojo. $tudenti in razisko­valci morajo placati samo stroske fotokopira­nja, izposojnino in postnino placa ministrstvo. To je eden izmed prispevkov madzarske drzave za pospesevanje raziskovalnega dela. Za raz­liko od relativno ugodnega polozaja nacional­nih in univerzitetnih knjiznic, pa madzarska vlada zaradi financnih tezav zapira splosne knjiznice, v katerih ostajajo mnogi knjiznicarji brez dela. V Nacionalni knjiznici v Budimpesti sem spoznala tudi delo Centra za bibliotekarsko vedo in metodologijo, ki izdaja publikacijo Hungarian LISA (Library and Information Science Abstracts) ter ima bogato zbirko s kar 100 naslovi tujih bibliotekarskih revij, ki so na­menjene tudi medknjiznicni izposoji. Nacio­nalna knjiznica v Budimpesti je nosilka pro­jekta priprave na izdajo revije "Eastern and Central European Library Journal" , v kate­rem bi knjiznice iz vzhodne in srednje Evrope objavljale prispevke v angleskem jeziku. Rav­natelj knjiznice Peter Sonnevend je k sodelo­vanju v tej novi bibliotekarski reviji povabil tudi slovenske knjiznicarje. Obljubil je, da bo ob koncu meseca junija s skupino madzarskih knjiznicarjev obiskal Univerzitetno knjiznico Maribor. Na posvetovanju sem spoznala tudi dr. Chri­stine Borgman, doktorico bibliotekarstva in informacijskih ved iz Los Angelesa, ki kot stipendistka Fulbrightovega sklada predava v Budimpesti. Dogovorili smo se, da bo v zacetku junija 1993 predavala ljubljanskim bi­bliotekarjem v Centralni tehniski knjiznici, mariborskim pa v Univerzitetni knjiznici Ma­ribor. mag. Irena Sapac Univerzitetna knjiznica Maribor VIRTUALNA KNJIZNICA 17. SEMINAR ELAG Od 14. do 16. aprila 1993 je bil v avstrijskem Gradcu 17. seminar European Library Au­tomation Group (ELAG). Skupina povezuje knjiznicarje in strokovnjake za racunalnisko tehnologijo v evropskih knjiznicah. Sodelo­vati 80 zaceli ze leta 1979 in se prvic sestali na Danskem. Od takrat se srecujejo vsako leto v eni izmed 80delujocih knjiznic. Pred letom 1979 80 sodelovali v skupini Intermarc. Pred­sednica skupine je gospa Paula Goossens iz Koninklijke Bibliotheek Albert I Brussel. Pri­hodnje leto bo srecanje v Budimpesti. Uni­verzitetno knjiznico Maribor so zaradi njenega uspesnega uvajanja racunalniske tehnologije povabili med clanice ELAG !eta 1989 in od takrat se seminarjev redno udelezuje. Teme srecanj so razlicna podrocja uporabe racunalnikov v knjiznicah. Vsako leto izbe­rejo osrednjo temo referatov, poleg tega pa udelezenci obravnavajo aktualne probleme na okroglih mizah. Vsaka izmed sodelujocih usta­nov mora pripraviti porocilo o projektih, ki jih je izvedla v zadnjem letu. Terna letosnjega srecanja je bila VIRTUALNA KNJIZNICA. V referatih smo spoznali razlicne poglede na to, kaksna naj ho virtualna knjiznica. Vizije virtualne knjiznice sta nam podala predstav­nika Evropskega univerzitetnega instituta iz Firenc in Univerze v Milanu. Spoznali smo projekt PLAO (Paste de Lecture Assiste par Ordinateur), ki ga razvijajo v Bibliotheque de France in knjiznico bodocnosti v Tilhurgu na Nizozemskem. Mag. Primoz Juznic iz Cen­tralne medicinske knjiznice je prikazal poo­sebljeno uporabo virtualne knjiznice. Virtu­alna knjiznica mora biti povezana v eno ali vec mrez, veliko vlogo pa imajo izohrazevanje upo­rabnikov, evalvacija informacijskih virov ter moznosti prenosa podatkov iz razlicnih haz v osebno hazo uporabnika. Gradnja virtualne knjiznice zahteva znatna financna sredstva. To pa je eden izmed glavnih vzrokov, da v Slove­niji, kljub velikemu znanju knjiznicarskih in informacijskih strokovnjakov in osvescenosti nekaterih skupin uporabnikov, ne moremo ure­sniciti projekta virtualne knjiznice. Na okroglih mizah so udelezenci izme­nj ali mnenja o online javno dostopnih ka­talogih OPAC, izbiri in evalvaciji integrira­nih knjiznicnih informacijskih sistemov, novo­stih elektronske izmenjave dokumentov, kon­trolnih sistemih v virtualni knjiznici, upra­vljanju sistemov CD-ROM in mrezah CD­ROM. Izredno zanimiva je bila okrogla miza o upravljanju sistemov CD-ROM. Udelezenci smo poskusali poiskati odgovore na naslednja vprasanja: kaksne pogoje dolocajo proizvajalci in dohavitelji CD-ROM, ali pomeni CD-ROM manager nov poklic v knjiznici, ali naj bo CD­ROM manager odgovoren za nahavo baz in iskanje hkrati, kako naj poteka analiza upo­rahnikovih potreb, kaksne so zahteve uporab­nikov do haz online v primerjavi s CD-ROM in tiskano ohliko, kaksna naj ho struktura fi­nancnih sredstev za nahavo CD-ROM glede na drugo knjiznicno gradivo (knjige, revije, ne­knjizno gradivo), kaksni naj hodo kriteriji za izhor optimalnega dobavitelja, v kaksni ohliki naj knjiznica z novimi bazami CD-ROM se­znani uporahnika, kako naj vrednotimo upo­rabo haz CD-ROM, kateri strokovni profili (bi­bliotekarji, racunalnikarji) so optimalni pri sis­temih CD-ROM, kako naj nacrtujemo razvoj sistemov CD-ROM. Prijazni gostitelji v Univerzitetni knjiznici Gradec so nam podrobno prikazali mrezo CD­ROM. Posamezne haze CD-ROM so priceli na­bavljati ze leta 1989. V letu 1992 pa so na­havili opremo za mrezo. Uporahniki lahko iz 400-tih terminalov in PC-racunalnikov poizve­dujejo v 40-tih hazah CD-ROM. Stirje osebni racunalniki (PC) s tiskalniki so na voljo upo­rahnikom v informacijski sluzhi Univerzitetne knjiznice Gradec. Za izbiro in nahavo baz CD-ROM ter sklepanje pogodb z dohavitelji je odgovorna informacijska sluzba Univerzite­tne knjiznice Gradec, za racunalniske pove­zave med racunalnikom VAX, dvema server­jema in juke-hoxom ter terminali in osebnimi racunalniki skrhi Racunalniski center Univerze Gradec. Zanimivo je, da lahko vsi clani Uni­verze Gradec, tako profesorji kot tudi studenti, in tudi vsi, ki so vpisani v Univerzitetno knjiznico Gradec, brezplacno iscejo v hazah CD-ROM. Univerzitetna knjiznica Gradec kot drzavna ustanova deluje neprofitno in avstrij­ska zakonodaja ji prepoveduje zaracunavanje storitev. V Gradcu je poleg mreze CD-ROM v Univerzitetni knjiznici se sistem CD-ROM v Knjiznici Tehniske univerze. Le-ta se ni pove­zan v mrezo, a to v prihodnjem letu nacrtuje. Uporabnikom ponuja 12 baz CD-ROM iz po­drocja tehniskih ved. Univerzitetna knjiznica Gradec in Knjiznica Tehniske univerze se sicer dogovarjata o nabavi baz CD-ROM, vendar pa ju nobena vladna institucija ne prisiljuje h ko­ordinaciji nabave. Odlocujoce pri nabavi baz so samo zahteve uporabnikov in tako lahko v obeh knjiznicah najdemo pomembni bazi SCI in Inspec. Mreza, ki jo nacrtujejo v Knjiznici Tehniske univerze, bo delovala neodvisno od mreze Univerzitetne knjiznice Gradec. Vzrok temu so strogi pogoji, ki jib dolocajo dobavi­telji baz CD-ROM in dovoljujejo uporabo baz v mrezi samo uporabnikom iz ustanove, ki je podpisala pogodbo. Mreze CD-ROM nasta­jajo v Avstriji se na Dunaju, v Innsbrucku in Linzu. Zaradi pravnih omejitev in viso­kih stroskov za mrezne licence v Avstriji ne razmisljajo o mrezi CD-ROM na nacionalni ravni. V soboto, 17. aprila 1993, so si udelezenci letosnjega srecanja ogledali uporabo so­dobne racunalniske tehnologije v Univerzite­tni knjiznici Maribor. Seznanili so se s siste­mom COBISS in bazo COBIB, ki sta nastala kot rezultat sodelovanja bibliotekarskih stro­kovnjakov iz slovenskih knjiznic in Instituta informacijskih znanosti Maribor. Spoznali 80 tudi ponudbo baz podatkov, ki 80 dostopne v Univerzitetni knjiznici Maribor z online pove­zavami ali v obliki CD-ROM (SCI, SSCI, Eric, Medline, Ei-Chemdisc, ABI-Inform). mag. Irena Sapac U niverzitetna knjiznica Maribor MED GORENJSKIMI KNJIZNICARJI Drustvo bibliotekarjev Gorenjske je svoje clane (in naju s kolegico Cesnovarjevo kot predavateljici) povabilo na srecanje v radov­ljisko knjiznico A.T. Linharta (v ponedeljek 19. aprila). Jutro res ni bilo pretirano prija­zno (nad Stolom so cepeli sivi oblaki) in tudi knjiznicni prostori se se niso ogreli, pa kljub temu -srecanje je bilo prav toplo in lepo. Pre­davanja o vi80kosolskih knjiznicah in relevant­nosti fondov Centralne tehniske knjiznice so se ob "stirioglati mizi" spremenila v prijeten in koristen razgovor. Ravnateljica radovljiske knjiznice nama je predstavila bogato dejavnost te knjiznice, ogledali pa sva si tudi lepe in vzorno ure­jene prostore knjiznice. In kaj je lepsega, kot srecati na vhodu dva nasmejana uporabnika, ki zapuscata knjiznico: starejsega mozakarja in mlecnozobega nadebudneza! Imeti taksno knjiznico naj ne bo le ponos knjiznicarjev, ki jo s svojim delom ustvarjajo, ampak tudi obcinskih moz (in, upam, tudi zena)! In ko se potem vrnes v svojo knjiznico, ki naj bi bila ponos slovenske nacije, pa "poka po vseh sivih", nehote pomislis, kaj se vendar s tern ponosom dogaja ... Gorenjskim, se posebej seveda radovljiskim knjiznicarjem, se s kolegico zahvaljujeva za pri­jazen sprejem in poucno srecanje. Upava, da se bomo kmalu spet srecali! Melita Ambrozic *************************************** OBVESTILA *************************************** Tecaji za pripravo na strokovne izpite in strokovni izpiti (jesenski terrain). Je­senski tecaj za pripravo na strokovne izpite bo potekal od 27. septembra do 8. oktobra 1993. Strokovni izpiti bodo potekali od 8. do 19. novembra 1993. Prijave bomo sprejemali do zapolnitve raz­pisanih mest ( 40 udelezencev) oz. najkasneje do konca avgusta za tecaje in do konca sep­tembra za izpite. Tudi za jesenski rok veljajo pogoji, s katerimi smo vse obcinske maticne knjiznice obvestili ze ob razpisu za pomladan­ski rok. 0 cenah tecaja in strokovnih izpitov pa bomo knjiznice obvestili pred pocitnicami. Knjiznice, ki bodo prijavljale svoje delavce na tecaje oz. izpite, ponovno prosimo, da to storijo na predpisanih obrazcib in da predlo­zijo vse potrebne dokumente. -Melita Am­brozic Publikacije Hrvaskega bibliotekarskega drustva. Na razpolago so naslednje publi­kacije: 1. VERONA Eva: Pravilnik i prirucnik za izradu abecednih kataloga; dio 1: Odrednice i redalice. 2. izmijenjeno izd. (1986); dio 2: Katalozni opis. (1983) 2. BADURINA Andelko: Iluminirani ruko­pisi u gradu Korculi (1974) 3. MALBASA Marija: Povijest tiskarstva u Slavoniji (1978) 4. GALIC Pavao: Povijest zadarskih tiskara (1979) 5. ROWLEY E. Jennifer: Elektronicko ra­cunalo u biblioteci (1984) 6. HORVAT A., D. Blazevic: Bibliografija radova dr. Eve Verone (1986) 7. UNIMARC: Format za univerzalno stroj­no citljivo katalogiziranje (1986) 8. VERONA Eva: Prinosi povijesti Aka­demijine knjiznice (sadasnje Nacionalne i sve­ucilisne biblioteke) u Zagrebu : 1814-1874. (1987) 9. LINE Maurice, Stephen Vickers: Univer­zalna dostupnost publikacija (UAP) (1989) 10. SMJERNICE za primjenu ISBD-a na opis sastavnica (1989) 11. SMJERNICE za izradu preglednih ka­taloznih jedinica i uputnica (1990) 12. DIRINGER David: Povijest pisma (1991) 13. ISBD(S): medunarodni standardni bi­bliografski opis serijskih publikacija. Prerade­no izd. (1992) 14. Vjesnik bibliotekara Hrvatske 15. JELUSIC Srecko: Organizacija i struk­tura knjiznicnih sustava (1992) 16. STIPCEVIC Aleksandar: Cenzura u knjiznicama (1992) Publikacije lahko narocite po posti na na­slov: Hrvatsko bibliotekarsko drustvo N acionalna i sveucilisna biblioteka M arulicev trg 21 41 000 ZAGREB ali telefonsko: G. Mate SIK/6, 041 576-299, po 10. uri. Ce pa vas pot zanese v Zagreb, se oglasite pri g. Sikicu osebno. -Melita Ambrozic Srecanji mladinskih knjiznicarjev. V tern solskem letu bo Pionirska knjiznica, enota Knjiznice Otona Zupancica v Lju­bljani, organizirala se dve srecanji mladinskih knjiznicarjev: 12. maja ob 9. uri v Pionirski knjiznici na K omenskega 7: Kot smo se dogovorili, bo to srecanje namenjeno vec temam in problemom. Vabimo mladinske knjiznicarje, da jib predla­gajo in pripravijo, delavci Pionirske knjiznice pa smo prav tako pripravljeni prispevati svoj delez. Oglasite se nam po telefonu 317-269. 9. junija ob 9. uri v Solskem epicentru Slove­nije na Mestnem trgu 29: Solski epicenter Slo­venije je odprl vrata februarja 1993. Deluje v okviru Zaloznistva solskega programa Drzavne zalozbe Slovenije d.d., vsa njihova prizadeva­nja pa so usmerjena predvsem v pomoc in svetovanje uciteljem predmetov, za katere iz­daja ucbenike DZS. V Epicentru tako pred­stavljajo nove ucbenike in didakticna gradiva ter moznosti njihove uporabe v soli in zunaj nje. -Tilka Jamnik "Poti branja". V Osrednji Knjiznici Srecka Vilharja v Kopru, Trg revolucije 1, so 7. maja odprli razstavo z naslovom "Italijanski mladin­ski ilustratorki: Nicoletta Costa in Rosanna Nardon" . Nicoletta Costa Rosanna Nard on Razstava je v avli knjiznice in bo odprta do 4. junija 1993 (od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure). Za informacije in dogovore za vodene obiske tele­fonirajte na stevilko 22-091. -Franci Zore Od mene k tebi. Knjiznica Ivana Tavcarja v Skofji Loki je v ponedeljek, 10. 5. 1993 skupaj z Mohorjevo druzbo iz Celja v klub­skem prostoru Hotela Transturist pripravila li­terarni vecer, na katerem so predstavili novo pesnisko zbirko Neze Maurer Od mene k tebi. Zbirko "materinih pesmi" so predstavili Ma­tija Rernse in Ludvik Kaluza ter bralki Jozica Jordan in Marija Lehar, glasbeno opremo vecera pa je prispeval klaviaturist Domen Ra­kovec. Stevilni poslusalci, zbralo se jih je vec kot 120, so poezijo Neze Maurer sprejeli z ve­liko zbranostjo in naklonjenostjo ter se z avto­rico zadrzali v pogovoru se dolgo v vecer. V zadnjem mesecu dni je bi! to ze drugi uspesni literarni vecer, ki jih v sodelovanju s Hotelom Transturist pripravlja Knjiznica Ivana Tavcarja, saj je bi! 13. aprila 1993 prav tako navduseno in ob se stevilnejsem obcinstvu sprejet literarni vecer Pesmi stirih, na katerem so ob 40-letnici prvega izida pe­sniske zbirke svojo poezijo brali sami avtorji Kajetan Kovic, Ciril Zlobec, J anez Menart in Tone Pavcek. -Ludvik Kaluza LISA plus. V INDOKu/knjiznici za bibli­otekarstvo v NUK smo dobili nov CD-ROM, prejsnjega LISA (Silver Platter) je zamenjal LISA PLUS (Bowker-Saur). LISA PLUS je sestavljena iz dveh podbaz, po katerih lahko iscemo hkrati, ali pa iskanje omejimo le na eno: LISA (Library and Information Science Ab­stracts) vsebuje 120.327 podatkov o clankih, objavljenih v strokovnih revijah (med njimi je tudi Knjiznica), referatih na konferencah in nekaterih porocilih od !eta 1968 dalje. CR­LIS (Current Research in Library and Infor­mation Science) vsebuje 4.123 zapisov o po­tekajocih ali ze koncanih raziskovalnih projek­tih s podrocja knjiznicarstva in informatike od !eta 1986 dalje. Baza se dopolnjuje stirikrat le­tno. -Jelka Kastelic Prodaja mikrocitalca. Knjiznica Otona Zupancica zeli prodati malo rabljen in odlicno ohranjen mikrocitalec NORTHWEST MI­CROFILM, 2020 & 2020 A, 16 mm/35 mm. Vse informacije dobite na tel.: (061) 221­781 ali na Upravi Knjiznice Otona Zupancica, Dvorni trg 2/1, Ljubljana. -Anton Praznik, vodja Delavske knjiznice Dobro delo ne ostane spregledano. Ob obcinskem prazniku obcine Ljubljana Moste­Polje so na slovesnosti podelili priznanja za 18 naJ... v obcini za leto 1992. Med na­grajenci je tudi Knjiznica Jozeta Mazovca. CESTITAMO! -Silva Novljan POVABILO K SODELOVANJU Ze drugo leto se knjiznicarji splosnoizo­brazevalnih knjiznic bolj ali manj intenzivno ukvarjamo s pomenom in vlogo knjiznice v informacijskem krogu, v katerem je knjiznica hkrati sredisce lokalne uprave za pretok infor­macij znotraj in zunaj nje. Na srefanjih priha­jajo na dan porocila o fragmentih dela knjiznic na podrocju oblikovanja in ponudbe informa­cij, poznavanje teorije, citiranje porocil o tern delu v tujih knjiznicah, kopica pomislekov in vprasanj. Na vecino teh ne moremo odgovoriti dokler se ne bo vsaj ena splosnoizobrazevalna knjiznica zavzeto in nacrtno lotila tega dela. Vabimo knjiZnice in knjiznicarje, ki zelijo sodelovati, skupaj z Enoto za razvoj knjiz­nicarstva, pri izdelavi in uresnicitvi nacrta SIK -INFORMACIJSKI CENTER, da se pi­smeno odzovejo vabilu na naslov svetovalke za splosnoizobrazevalne knjiznice v NUK.-Silva Novljan PA SE TO Kot vsaka mati tudi jaz budno opazujem poti in potke svojega nadebudneza, se pose­bej , ko je govor o knjigah in knjiznici (kaj ces, profesionalna deformacija). Otrok je imel vedno "pozitiven" odnos do knjig in se zla­sti knjiznice, saj je ze od malih nog prihajal k meni v sluzbo in dokaj zvedavo sari! med knjiznimi policami (da ne govorimo, kako je s tern na srce priklenil knjiznicarke!). Ze v vrtcu je tovarisica izvajala knjizno vzgojo, po knjiz­nicno pa so malcki odhajali v bliznjo obcinsko maticno knjiznico (kjer je bilo baje full dobro). A lej ga, zlomka. Mlecnozobec pride v osnovno solo. Zelo dobro solo, da povem ze takoj na zacetku (integrirani pouk, nivojski pouk, dvoletno opismenjevanje itd.), kije zanj skoraj "prvi dom". Prvi crvi so se seveda vpi­sali v solsko knjiznico in dobili rumene izkazni­ce. Sin jo je dokaj ponosno privlekel iz torbe, ces, zdaj sem pa "svoj clovek". Zdaj je v dru­gem razredu, pa se vedno je njegov izposoje­valni izkupicek -tri enote knjiznega gradiva v dveh letih. Mama se ob tern pa res mora za­misliti! Ob primernem trenutku sem zastavila ustrezna vprasanja. Odgovori so se kar nizali. Da jih na kratko povzamem: -knjiznica je v premajhnem prostoru; pro­stor je neprijazen in prevec natrpan z gradi­vom (trditev popolnoma drzi) -knjiznica je odprta kratek cas in v tern casu je prevelik naval ucencev (ta odgovor mi je sicer precej sumljiv!) -knjiznicar je neprijazen in te zelo nadere, ce zamudis pri vracilu knjige, pa ni mu vsec, ce prides, ko bi rad ze zaprl knjiznico ( aha, iz­gleda, da se vsi po vrsti kdaj pozabimo spraviti v kozo uporabnika) -prijatelj je izgubil izposojeno knjigo in ceprav je oce kupil novo, si sin ne upa vec do knjiznicarja -itd. Na vprasanje, ce knjiznicar pride kdaj k njim v razred, pa sem dobila odgovor: "Pride, seveda, ko razdeljuje nove Cicibane." Jasno mi je, da otrokove besede ni vzeti za suho zlato, a nekaj je le na stvari. Mogoce bi se pa odgovorni (pa ne le ravnatelj sole, am­pak zlasti tisti, ki delijo sredstva solam) make zamislili in spomnili na pregovor, da kar se Janezek v mladosti nauci .... Kaj homo tar­nali, da imamo informacijsko nepismene upo­rabnike (odrasle namrec)! Kljub temu pa optimisticno gledam na pri­hodnost solske knjiznice svojega otroka, saj on, pa tudi njegovi sosolci izjavljajo, kako se vese­lijo, ker bo menda drugo leto sola le napra­skala skupaj sredstva in uredila za knjiznico nov prostor ... In tudi knjiznicar ho potem bolj prijazen, ker mu ne ho treba delati v tako ne­mogocem prostoru. A vendar -pri otrocih se kako velja tisto: ura izgubljena . . . -Mama knjiznicarka V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 3(1993), st.5. YU ISSN 0353 -9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Uredil: mag. Franci Zore. Naklada: 560 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dne 16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %. 21