| 473 |
GEODETSKI VESTNIK | 65/3 |
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NSRAPALSKI MEJNIKI V KNJIGI: 
MEJA NA RAZVODNICI
RAPALLO BOUNDARY 
STONES IN A BOOK: THE 
BORDER AT THE WATERSHED
Mihaela Triglav Čekada
Dušan Škodič: Meja na razvodnici: Ob 
stoletnici podpisa rapalske pogodbe: 
1920–2020
Planinska zveza Slovenije, 2021, ISBN 978-
961-6870-68-9, mehka vezava, 255 strani
Slika 1: Naslovnica Meje na razvodnici (vir: Planinska založba PZS).
V zadnjih nekaj letih smo se geodeti ponovno pričeli poglobljeno ukvarjati z materializiranimi ostanki 
geodetskih izmer iz preteklosti in njihovim potencialom za morebitno vključitev med kulturno dediščino 
(Lisec in sod., 2020; Triglav Čekada in Jenko, 2020; Triglav Čekada in sod., 2021). Med starimi mejnimi 
znamenji smo omenjali tudi stare mejnike različnih mej, ki so nekoč potekale po našem ozemlju. Zato 
sem z navdušenjem prebrala novico, da je pri Planinski zvezi Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik 
Dušana Škodiča Meja na razvodnici, ki govori o rapalskih mejnikih (slika 1). 
| 474 |
| 65/3 | GEODETSKI VESTNIK  
ST
RO
KO
VN
E R
AZ
PR
AV
E |
 PR
OF
ES
SIO
NA
L D
ISC
US
SIO
NS
V Meji na razvodnici se odlično prepletata zgodovinski del na rumenih straneh in vodniški del na belih 
straneh. Barvna ločitev omogoča, da vsakega beremo posebej. V prvem so popisane poti, po katerih pride-
mo do lokacij, kjer je nekoč stalo vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje na naših tleh; nekateri so ostali 
tam do danes. Pri tistih, ki jih ni več, je večinoma opisano tudi, kaj se je z njimi zgodilo. Če izpostavimo 
zanimivejše, so bili nekateri vzidani v različna kmetijska poslopja, enega najdemo tudi v Mestnem muzeju 
Idrija. Poleg glavnih mejnikov je popisana še gradnja vojašnic in drugih objektov iz Alpskega zidu, ki naj 
bi rapalsko mejo takrat branil na italijanski strani, kot tudi bunkerjev Rupnikove linije, ki naj bi mejo 
branili na jugoslovanski strani. Nekatere vojašnice so se ohranile, ker so jih kasneje predelali v planinske 
koče, drugi objekti, kot so bunkerji, pa so bili zidani tako trdno, da še vedno kljubujejo zobu časa. 
Zgodovinski del knjige govori o vojaških ostankih in njihovi umestitvi v zgodovinski kontekst, prinaša pa tudi 
pričevanja domačinov o življenju na obeh straneh meje. Tako izvemo, kako je potekala italijanizacija in kako 
so takrat živeli Trentarji, kako so tihotapili različno blago čez mejo (kontrabant), spoznamo tragične zgodbe 
ljudi, katerih družinske vezi je pretrgala meja, in druga pričevanja. Zato knjiga ponuja vseskozi zanimivo 
branje, ki odstira marsikatero tančico zgodovine iz obdobja od 1920. do pričetka druge svetovne vojne. 
Edino, kar knjigi morda manjka, so podrobnejši kartografski prikazi posameznih opisanih poti do 
glavnih rapalskih mejnikov. Pri tem pa si lahko pomagamo z različnim kartografskim gradivom, ki je 
našteto ob vsakem opisu poti, oziroma s spletnim pregledovalnikom Zgodovinskega društva Rapalska 
meja (https://www.rapalskameja.si/zemljevid/). Pregledovalnik omogoča lociranje tudi manjših in mnogo 
številčnejših objektov na obeh straneh rapalske meje, ki niso opisani v knjigi, kot so puškomitralješka 
gnezda, skladišča in zaklonišča.
Dodatna odlika knjige je, poleg zanimivega prepleta zgodovinskih zgodb in vodniških opisov, bogato 
slikovno gradivo, ki nam omogoča enostavno terensko razpoznavo v knjigi navedenih objektov v stanju, 
kot jih lahko vidimo danes. Zato je knjiga tudi s tega vidika pomembno delo, saj priča o ohranjenosti 
objektov, ki bi jih lahko v prihodnosti vpisali v register kulturne dediščine. 
Nazadnje gre še enkrat vsa pohvala avtorju za sistematično in veliko delo, ki ga je opravil pri odstiranju 
pozabljene zgodovine in približanju rapalskih mejnikov širšemu krogu planincev in pohodnikov. 
Literatura in viri:
Lisec, A., Dajnko, J., Flogie Dolinar, E., Čeh, M. (2020). Mreža meja in mejnikov: 
Nominacija za Unescovo svetovno dediščino. Geodetski vestnik, 64 (3), 
403–415. http://www.geodetski-vestnik.com/64/3/gv64-3_lisec.pdf, 
pridobljeno 30. 8. 2021.
Spletni pregledovalnik Zgodovinskega društva Rapalska meja. https://www.
rapalskameja.si/zemljevid/, pridobljeno 30. 8. 2021.
Triglav Čekada, M., Jenko, M. (2020). Načini stabilizacije trigonometričnih točk skozi čas 
v Sloveniji. Geodetski vestnik, 64 (4), 469–488. DOI: https://doi.org/10.15292/
geodetski-vestnik.2020.04.469-488
Triglav Čekada, M., Oven, K., Radovan, D., Stopar, B., Koler, B., Kogoj, D., Kuhar, M., 
Lisec, A., Sterle, O., Režek, J. (2021). Stalna geodetska znamenja kot temelj za 
delovanje geodetske stroke. Geodetski vestnik, 65 (2), 299–310. http://www.
geodetski-vestnik.com/65/2/gv65-2_cekada.pdf, pridobljeno 30. 8. 2021.
doc. dr. Mihela Triglav Čekada, univ. dipl. inž. geod.
Geodetski inštitut Slovenije in 
Univerza v Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
e-naslov: mihaela.triglav@gis.si