Iz materinega dnevnika. j. e. Bogomil. (V§Se3h ^ Lro'>a se >e vrnila, kjer je obiskala svojo mamico, ki spava IBiF^rfl onc^ Poc^ čmo rušo in čaka angelske trobente. Odprla je zdaj jf^aap^ knjigo, spomin na rajnko mamo. »Dnevnik« ji pravi. Skoro vsak dan je vpisala vanj pokojna mati kak važen dogodek svojega živ-ljenja. Dancs je ta knjiga hčerki dragocen spominek na ljubo mater: oživlja ji iznova dneve, ko je okušala sladkost materine ljubezni, sladkost tudi takrat, ko je ona mislila, da ji je prirnešancga tudi kaj srda. Odpre knjigo in bere, pa zopct prcskoči nekaj listov in zopet bere — in zopet^— in zopet.. . '^H -. 14. junija 1901. Danes je ila moja Marica prvič k svetemnV obhajilu. Praznik presvetega Srca Jezusovega je. Dvakrat lep je današn|i dan in gorak. Kakor bi govoril meni in moji Marici o lepoti in gorkoti Najsvetejšega. Rada sem imela doslej svojo Marico, sedaj jo imam šc rajM, Tudi ti jo imaš rad, o Gospod! Daj, da bo tudi Marica tebe vedno Ijubila!« >. 2 9. j u n i j a 1 9 0 1. Ličanovi so šli na izlet k Sveti Katarini. Naša Marica je hotela z njimi. Kako mc je prosila! Komaj, komaj sem ji ubranila! Danes je vendar zapovedan praznik, pa bi bila brez svete maše! Ne, tega ji ne pustim! Najprvo dolžnost, potem razvedrilo! Popoldne sva ili na Rožnik. Ondi se je utolažila.« »15. avgusta 1901. Danes praznuje Marica svoj god. Popoldne je Jla z menoj v Dravlje k svetemu Roku. O ljubi sveti Rok, varuj mojo hčerko kuge; veš, kakšne kuge!« 1 6. a v g u s ta 19 0 1. Zjutraj z vlakom sva se odpeljali k Mariji Pomagaj. Popoldne z vlakom do Škofje Loke in potem za en teden na dom mojih staršev.« >2. lebruarja 190 2. Danes je mraz. Marica hoče na led. Pa zastonj prosi. Ne pustim je. Hude slutnje unam: kaj, če se ji zgodi nesreča?_ Iičanovo Jelico so pred nekaj dncvi odpeljali z disališča v bolnišnico .. -«fl Stran 142 » 2 4. a p r i 1 a 1910. Marica hoče v Ameriko. Prijateljice ji piiejo in jo vabijo. Lahko bi živela brez nje, a Marica bo težko prav živela brez mene. Zato ji bom btaoUa do zadnjega. Vem, da bo nekaj lameie; v«»i da mi bo očitala, da jo sovražim, da ji branim do sreče — pa vseenotH Čez nekaj let bo uvidela, da sem imela prav...« |H »Čez nekaj let bo spoznala, da sem imela prav.« Danes Marica to spoznava. Hvaležna je, da ne spoznava prepo^nO' Spomin na blago mater ji orosi očif in njen duh se zamisli v čase, k<7 ic bodila ž njo po teh sobah, in z njima luč in gorkota, ljubezen in sreča. V tem se odpro vrata. V sobo priteče njena šestlelna hčerka Anica^H »Mamica, zakaj ste pa tako žalostni?« - ^M »Sporainjala sem se svoje ljube mame, ki jih ni več.a ^ »Pa ste žalostni? Jaz sem pa zmiraj vesela, kadar se vas spomnim!« »Dokler me imašl A ko me boš iskala nekoc po sobah in v kuhinji in na vrtu in ne vem, kje še vse ...» »O mama, tega nikoli —U vikne Anica, skoči k mamici, jo objanie^ in se stisne k nji.