Obmejno Solstvo In problem utiteljeve nezavlsnosti Ena izmed številnih pedagoških resnic je: samostojnost. Ne samo v vzgojnem poslanstvu, ki mu ta resnica odpira pot v svobodo dela in notranje sproščenosti, temveč tudi v načinu življenja onih, ki jim je to poslanstvo aksijom njih notranjega in vnanjega življenja. Koliko bolj prihaja ta na videz drobcena in brezpomembna besedica do svoje veIjave, zlasti v življenju učitelja, ki je eksistenčno navezan na okolje, v katerega je po sajen in na ljudi, med katerimi deluje, ve le oni učitelj, ki je že kdaj sam preizkusil trdoto te resnice. In takšnih učiteljev danes ni več malo! Ozrimo se naokoli in pretehtajmo vse borbe, ki jih v današnjih dneh, ko je treba resnici in trdemu življenju pogledati odkrito v neizprosni obraz, bijejo vaški učitelji za svojo eksistenco. Na tem mestu je bila že pred kratkim izrečena odkrita beseda o našem težkem gospodarskem položaju. Prav posebno stališče pa zavzemajo v tej dolgi vrsti zaskrbljenih vzgojiteljev za bodočnost ljudi. ki jih učijo živeti in za svojo bodočnost, naši obmejni učitelji; tisti, ki so iztrgani iz svoje narodnostne celice in češče postavljeni v kraje, kjer ima šoloobvezna deca »narodne manjšine« po domači vzgoji malo prilike spoznavati naše nacionalno življenje, kar vse je prepuščeno delu učitelja samega. Pri tem mislim predvsem na šole in učitelje na severnem robu naše države in še bolj na one, ki osamljeni in zapuščeni delujejo med kočevsko narodno manjšino. Poudarjam: narodno manjšino. Gospodarsko nikakor ne! Kajti več ko dokazano dejstvo je danes, da so kočevski Nemci gospodarsko homogeni in nezavisni. da pa so na drugi strani kočevski Slovenci v najemniškem razmerju s kočevskimi Nemci. ki si lastijo skoro vso zemljo na tem jezikovnem otoku. Kolikšna je njih narodnostna zavest, je dokazal govor poslanca nemške narodne manjšine dr. Krafta, ki ga je imel ob priliki letošnje proračunske razprave v narodni skupščini in v katerem se je pritoževal, da je bilo kočevskim Nemcem odvzetih šest kočevskih učiteljev in premeščenih na šole s popolnim slovenskim jezikom. Toda pri tej priliki nam ne gre za prcsojo stvari, ki itak spadajo izven območja naše dejavnosti. Bolj važno se mi zdi prikazati razmerje, ki vlada med takšno narodno manjšino in slovenskim učiteljem, ki njih deco poučuje v državnem jeziku. Sedanji režim je osvojil prakso, poslati v narodnostno ogrožene postojanke mlade in nacionalno zavedne učitel.je. V načelu bi ne imel ničesar proti temu, dasi bi bil ta način čuvanja naših narodnostnih interesov prikladen za izvedbo že pred osemnajstimi leti. Gre le za to, da prikažem naši javnosti razmerje. ki vlada češče med vzgojiteljem in Ijudmi takšne »narodne manjšine«, ki slovenskega učitelja itak ne sprejme nikoli za svojega. Vsaj odkrito ne! Učitelju, odmaknjenemu od sveta. osamljenemu v hriboviti kočevski vasi je naloženo. da popravi napake, ki so jih merodajni faktorji zakrivili že takoj v početku naše narodnostne samobitnosti pred 18. leti. Mlad je. delaven, idealist. prežet nacionalne ljubezni do svojega rodu in jezika. Z vsem elanom se vrže v delo — in kaj kmalu trči ob neprilike ... Znani so primeri, kako je bil takšen mlad vzgojitelj od svojih predpostavljenih prema- lo podprt v svojem stremljenju, da znani so celo primeri, ko je moral v neenaki borbi z gospodarsko vraslimi domačini odnehati, če je hotel, da bi mu lokalni faktorji, ki jim zakon o narodnih šolah daje pravico soodločati pri obč. gospodarstvu, ne nagajali, ko jc šlo za malenkostno popravilo pri šolski stavbi, beljenje učilnic, odvzem kuriva, stanarine itd. Vse to so neprilike, ob katere kmalu trči mlad učitelj, če je v svoji borbi in delu odkrit in če nočc vse storiti povšeči domačinom... Tu, na teh malih primerih, ki tangirajo učiteljevo življenje, se v najdrastičnejši oblik; prikazuje razmerje slovenskega učitelja do narodne manjšine, ki je v svojem okolišu gospodansko avtohtona. Kaj pa učitelj, ki ima družino in nima stanovanja v šoli, ampak si ga je prisiljen iskati v vasi pri zastopnikih gospodarsko nezavisne narodne manjšine? Ali ni v svojem delovanju vezan, če noče, da bi ga gospodar lepega dne ne vrgel na cesto ali da bi mu stanovanje podražil preko moči njegove plačilne zmožnosti? Ali ni prisiljen ubirati »zlato sredo«, če hoče dobiti sredi zime klaftro drv, da ne bo zmrzoval s svojo družino v slabem stanovanju? Da, tudi takšni primeri so znani in so že vsakdanji, ko slovenski učitelj ne dobi zu denar niti kuriva, niti krompirja in ostalih življenjskih potrebščin, če se ne zna Ijudem prikupiti. In ali se bo prikupil, če bo sredi narodne manjšine delal za svoj jezik in za ohranitev slovenskega življa v precepu gospodarsko nezavisne narodne manjšine? Eh, pridite vi. ki vam je blagor slovenskega naroda pri srcu in ki se pri zelenih mizah v družbi samih navdušenih Slovencev ogrevate za naše narodne ideale, pridite, pa poglejte, kakšno pot je prisiljen hoditi slovenski učitelj, če hoče sploh živeti! In kako so delali Nemci v časih. ko so oni gospodarili na naših tleh? Ali ni »Siidmarka« nasilno germanizirala naš živelj? Ali ni bila trdno zvezana z društvom »Deutscher Schulverein«? Ali nista bili obe društvi budno na straži za nemške interese? Ali ni baš »Schulverein« zidala na naši zemlji šole, na katere je postavljala najhujše priganjače zoper naš jezik? Ali ni bilo tujerodno učiteljstvo teh šol eksistenčno nezavisno od našega Ijudstva, ko je bilo preskrbljeno s stanovanjem v lepih šolskih stavbah, aprovizirano s potrebnim živežem in celo nagrajeno s pasebnimi podporami za svoje »nacionalno delovanje«? Vse to je bilo res. In na teh primerih naj bi se učili oni, ki jim je bodočnost našega naroda res pri srcu in ki jim je bodočnost našega jezika zares sveta oporoka naših naj- večjih kulturnih velikanov. Ma teh primerih naj se uče in naj slovenskemu učiteljstvu ob severu naše države in zlasti na Kočevskem oskrbe nezavisno življenje, da se bo to učiteljstvo moglo. prosto skrbi za stanovanje in drago stanarino in krpo zemlje za najnujnejšo povrtnino, posvetiti svojemu narodnostnemu delu. Xe samo C. M. D. v Ljubljani. vsa jugoslovanska javnost z narodnimi voditelji vred je poklicana ob dvanajsti uri priskočiti na pomoč in k čimprejšnji rešitvi problema učiteljeve nezavisnosti v vseh onih krajih, ki so narodnostno ogroženi! Lojze Zupanc.