rRŽIŠKI VESIMK Leto II. Tržič, v četrtek 4. junija 1953 Štev. 12 Oh 50. Metaiei ,/Paetizan" Letos poteka 50. leto, odkar se je v Tržiču decembra 1903 ustanovilo prvo Telovadno društvo »Sokol«, ki je sicer ze nekaj let prej delovalo kot odsek Telovadnega društva, Kranj, Ob tej priliki je potrebno, da se ozre-flto malo nazaj na zgodovino političnega razvoja Tržiča, ki je že v takratnem ča-Su zaradi svojih vodnih sil in pa zaradi Prometa, ki se je v tistih časih razvijal Preko Ljubelja, predstavljal modno razvijajoče se industrijsko mestece. Pobuda za ustanovitev Telovadnega društva je izšla iz prvega slovenskega društva v Tržiču (Bralno društvo), ki J'e zbralo v svoji sredi ves takratni slovenski živelj brez ozira na kakršnokoli Politično nazirauje, kajti važno je, da Verao, da je Tržič bil v tistih časih v rokah Nemcev, ki so kot lastniki industrije imeli večje pravice pri upravljanju gospodarstva, iin pa njihovih privržencev, ki so se jim zaradi osebnih kpiristi prodali za Judeže ve groše. Že pred našim Telovadnim društvom 80 tri ljudje ustanovili svoj »Turnvereki«, Pto katerem so ti hotel na vsak način obdržati svoje politične pozicije. Po ustanovitvi prvega slovenskega Telovadnega društva »Sokola« jim je bil na poljiu telesne vzgoje zadan prvi udarec, kajti s tem trenutkom, ko je bilo ustanovljeno Telovadno društvo, se je Politično, življenje v Tržiču pričelo razvijati v smeri politične okrepitve slovaškega življa, katerega je takrat predstavljalo delavstvo in pa obrtništvo. Z redno telovadbo je društvo pričelo ^ dvorišču gostilne pri »Basteljnu«, kjer je z Bralnim društvom vred imelo tudi svoje poslovne prostore, kamor je Prihajal vadit člane še živeči tov. Franc A-žman iz Kranja. Za, prvega predsednika je bil izvoljen tov .Jožef Luznar, gostilničar, za načelnika pa tov. Janez Do-Driin, čevlj. pomočnik, katerega se še da-ne,s spominjajo vsi še živeči člani pod banoma »Bzona« in ki je bil do prve svetovne vojne tudi hišnik v Telovad-ne«i domu. Leta 1908 je društvo priredilo že svoj P^'Vi propagandni pesizlet v Borovlje pre-Ko Ljubelja, kjer je tudi preživelo svoj **vi borbeni krst s takratnimi nemški-|*U rnpgotci v Borovljah. Istega lieita je 1,1 tudi I. zlet vseh gorenjskih društev v Tržiču. Telovadni nastop je bil na prostoru, kjer stoji danes tovarna obutve Triglav«. Lve leti kasneje, t. j. leta 1910, to gladio društvo že odpira svoj telovadni ki še danes, sicer prenovljen, služi Sv°jemiu namenu. Prostor za gradnjo doma je društvu brezplačno podaril član tov. ing. Karel Polak. Ko se je društvo preselilo v svoje prostore, je svoje deto iz telesno vzgojnega poprišča razširilo tudi na kulturno prosvetno delo, s čimer je zajelo vso dejavnost kulturnega delovanja. Dne 7. IX. 1913 je društvo že razvilo svoj društveni prapor s ptičem sokolom na rdeči podlagi, ki je predstavljal revolucionarni korak v borbi proti izkoriščevalcem slovenskega delovnega človeka. Po prvi svetovni vojni je stopilo društvo v drugo fazo svojega delovanja. Delo v telovadnici se je poživilo in zopet so v telovadnih vrstah prevladovali telovadci iz vrst našega delavstva, ki so se zavedali, da samo z vztrajnostjo in redno vadbo lahko razvijejo svoje telesne in duševne sile v korist sebi, narodu in vsemu človeštvu. Vrste telovadečega članstva so se večale iz leta v leto, tako da mi bilo tekme in nastopa, kjer ne bi bilo društvo zastopano s svojimi vrstami in na katerih se ne bi tako posamezniki, kot vrste uspešno borili za prva mesta. Ob drugi svetovni vojni in po okupaciji naše domovine po nemški soldateski sa bili člani društva prvi na vrsti ob aretacijah. Mnogi od njih so bili preseljeni ali odvedeni v internacijska taborišča, ostali pa so se aktivno kot borci udeležili borbe proti okupatorju na strani partizanskih enot in NOV. Po končani, uspešno izvojevani zmagi nad okupatorjem, je delo v telovadnici ponovno zaživelo in vse delo je bilo zopet kronano z vse večjimi uspehi, saj si je društvo v tem, času priborilo v trajno last prehodno zastavo okrajnega telovadnega odbora kot najboljše društvo na Gorenjskem, v letu 1952 pa prejelo kot drugo nagrado bradljo v tekmovanju za prehodili pokal »Ljudske pravice«. V dnevih 2. do 7. junija letos bo drušLvo »Partizan« proslavilo kot naslednik Telovadnega društva 50. obletnico, ki bo združena z razvitjem novega društvenega prapora, okrožnim zletom vseh gorenjskih društev in medsebojnimi tekmovanji v posameznih športnih disciplinah z vsemi delovnimi kolektivi. Društveni odbor vabi vse prijatelje splošne telesne vzgoje, da obiščejo vsa v tednu proslave prirejena tekmovanja, kakor tudi svečano akademijo na prostem, 6. junija zvečer, pri kateri sodelujejo najboljši telovadci in telovadke Gorenjske in telovadni javni nastop 7. junija, na zaključni dan. Vse hišne lastnike pa prosimo, da v dnevih 6. in 7. junija izobesijo v čast gostom zastave. Slovesno odkritje spomenika N0B v Kovorju Med prvimi naselji tržiške občine se je oddolžil padlim borcem in talcem iz narodnoosvobodilne vojne tudi Kovor. Štiridesetim žrtvam za svobodo, svojimi rojakom iz Kovoirja in okoliških, vasi), So Kovorjani postavili lep spomenik, ki so ga z vso slovesnostjo odkrili preteklo nedeljo. Kljub deževenmu vremenu se je zbralo na ta dan v Kovorju blizu tisoč ljudi, da se poklonijo spominu padlih oorcev in talcev. Slovesnost je pričel z nagovo- rom predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika tov. Vido Drob-nič, na kar je sledilo odkritje spomenika in polaganje vencev, ki so, jih poklonili ljudski odbor in množične organizacije in kri smo jih našteli blizu trideset. Z odkritjem spomenika so Kovorjani dokazali ne le, da znajo ceniti žrtve padlih, temveč tudi, da hočejo nadaljevati delo, ki so ga oni zaceli: ustvariti nam vsem svoboden, lep in bogat dom. Kako napreduje gradnja tržiškega kopališča Vsem Tržičanom je znano, da se že mesec dni vrše pripravljalna dela, t. j. odkrivanje ruše, kopanje izkopa ter regulacija potoka pri novem kopališču. Zavedajoč se, da je tukaj potrebno veliko delovne sile, so se množične organizacije Tržiča na iniciativo LOMO Tržič obvezale, da bodo s prostovoljnim delom pomagale, da se to težko' pričakovano in nujno potrebno kopališče čimprej dogradi. Delo na gradbišču zato lepo napre- duje, toda na žalost ne vsak dan, ker nekatera društva in organizacije še vedno ne razumejo potrebe po kopališču, niti se ne čutijo dolžne, da izpolnijo svoje obveznosti. Vse pohvale vredno je delo drugih organizacij in društev, ki razumejo svojo dolžnost prispevati k tej tako pomembni gradnji v Tržiču. Iz statističnih podatkov na gradbišču je razvidno,, da je bilo v mesecu maju opravljenih 1.083 prostovoljnih ur, v katerih so se izvršila naslednja dela: od- Stran 2 TR2ISKI VESTNTK Štev. 12 shranjevanje ruše, izkop hudournika in jarka za oporni zid, deponiranje kamenja ter priprava za pričetek betonskih ded na opornem, zidu in tunelu za odtok hudournika in vode iz bazenov. Pri teh delih je sodelovalo v mesecu maju 252 članov in 34 članic raznih organizacij in društev in 55 raznih udarnikov. Odstranjeno je bilo 171 m- ruše, izkopanega humusa 89 'A m8, izkopanega materiala iz hudournika ter vloženega v nasip 117 nr':, kamenja zloženega na de-pot 10 '/< m:t, 1 m.3 peska ter izkopanih 11 štorov. Kot najboljše skupine na gradbišču v mesecu maju je treba omeniti in pohvaliti: Prostovoljno gasilsko društvo Tržič, Predvojaško vzgojo vajeniške šole, Tržič in Strelsko družino Antona Šte-feta - Kostje, Tržič. Kot posamezniki imajo opravljenih največ prostovoljnih ur naslednji: Laj-baher Albert at. 102 uri, Lajbaher Berti ml., star šele 11 let, 53 ur, Globočnik Franci 37 ur, Koejančič Ivan 30 ur; od žensk pa Zavrl Zofija 7 ur, Mravlja Klara 7 ur, Stritih Francka 7 ur in Erjav-škova 6 ur. Neurje, ki je divjak> nad Bistrico 18. maja 1.1., je tudi na gradbišču napravilo precejšnjo škodo, ker je voda skoro do vrha zasula že skoro dokončani izkop za oporni zid. Omembe vredno je pasivno zadržanje nekaterih društev in organizacij, ki s svojim, ravnanjem, kažejo popolno brezbrižnost in nerazumevanje do te velike in pomembne gradnje. Tako je omeniti poleg smučarske sekcije in nogometne sekcije v prvi polovici meseca maja tudi tržiško, planinsko društva, ki ni na gradbišče poslalo niti enega svojega člana, čeprav je predsednik društva tov. Globočnik Karel na seji, ki jo je sklical LOMO, izjavil, da naj se planinci uvrste v delo na ponedeljek, ko imajo še izza nedelje pravi zanos. Poglavje za sebe je tudi delo I. in II. voda predvojaške vzgoje tovarne Triglav, ki meče zelo slabo luč na organizacijo predvojaške vzgoje v zgoraj navedenem podjetju. Res, da so se odzvali pozivu LOMO ter je prišlo na gradbišče 31 krepkih zdravih fantov, ki naj bi bili steber obrambne moči naše nadvse ljubljene domovine, toda njihovo zadržanje je pokazalo dokaj žalosten odnos do dela in do svojega komandirja. Komandir je moral svoje mladince prositi, da naj primejo za delo ter da naj ne kvarijo ugleda njemu in podjetju, toda razen nekaj častnih izjem je bilo vse zaman. Ležati na travi, lomiti orodje, napraviti več škode kot koristi, brez vednosti komandirja zapustiti gradbišče, vse polno psovk in opazk, to je bil efekt dela I. in II. voda predvojaške vzgoje tovarne Triglav. Medtem ko so na drugi strani podobne skupine med najboljšimi, pa zgoraj omenjena skupina kvari ugled predvojaške vzgoje in Titove mladine. Upamo, da so to le osamljeni primeri, ki se ne bodo več ponavljali, ker le z ra- V dneh od 14. do 21. junija bo proslavljalo Planinsko društvo Tržič 45-let-nico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo dne 17. junija 1908 in je izvršilo do danes lepo delo. Program te proslave bo obsegal: a) pohode v gore z obiskom naših postojank in vzpone v ostem ju Storž iča, b) predavanje o lepotah naših gora, ki ga bodo spremljali diapozitivi, orkester in planinske pesmi, c) množični članski sestanek, na katerem bo podan pregled dela, združen z družabnim, večerom, č) slavnostno sejo upravnega odbora, na katero bodo povabljeni zastopniki ljudske oblasti in naših organizacij, zumevanjem in skrajnimi napori nam bo uspelo, da naše veliko delo čimprej dokončamo. Program prostovoljnega dela za prvo polovico meseca junija je naslednji: 1. VI. Ljudska milica, Tržič 2. VI. Garnizon JLA, Križe 3. VI. Planinsko društvo, Tržič 4. VI. ŠD »Ljubelj« in TVD »Partizan« (glavni odbor) 5. VI. Lovska družina, Tržič 6. VI. Grupa A. ZK Bombažna predil- nice in tkalnice, Tržič 8. VI. Taborniki severne mejo, Tržič 9. VI. Grupa ZK tovarne »Triglav« —■ Tržič 10. VI. LMS Bomb. predilnice in tkal- nice, Tržič 11. VI. II. vod predvojaške vzg. Bomb. pred. in tkalnice, Tržič 12. VI. I. in II. vod predvojaške vzgoje mestnega centra, Tržič 13. VI. Sindikalna podružnica »Preskr- be« in »Prehrane«, Tržič. d) sestanek Alpinističnega odseka in članov Gorske reševalne službe, e) žalno komemoracijo na grobovih žrtev gora na tukajšnjem pokopališču, f) propagandni sestanek v vaseh Lese in Lom, g) planinski dan pod Storžičem. Društvo bo pravočasno razposlalo povabljenim članom in prijateljem lično izdelana vabila, pripravilo pa bo tudi spominske značke. Mestni občinski ljudski odbor je obljubil, da bo do tega jubileja prebeljena Ludi hiša, v kateri se nahaja društveni lokal. Upamo, da bodo Tržičani pokazali zanimanje za to pomembno in lepo slavje, saj je med njimi močno razširjena ljubezen do naših planin. Pred proslavo 45-lelnice našega planinskega društva 11 Ko nisem bil človek Precej dolgo pot do svobode je prehodil Tržičan Janko Kalan. Iz zapora v zapor, iz taborišča v taborišče. Kot borec prati fašizmu je bil od Nemcev aretiran že 28. maja 1941 ter z drugimi Tržičani vred delil usodo negotovosti izgnanstva v Št. Vidu pri Ljubljani, kjer so Nemci prvo slovensko gimnazijo demolirali in napravili iz nje nekako taborišče za slovenske prescljenee. Dne 19. junija je bil J. Kalan izpuščen v Tržič ter že dne 23. junija 1941 ponovno aretiran. Bil je zaprt dva dni v Tržiču, nato v Begunjah do 2. sept. 1941. Od tam je moral v delavsko taborišče Krizclsdorf na Zgornjem Koroškem, kjer so jetniki ob zelo slabi hrani hodili na težka gradbena dela. Dne 3. dec. 1941 je bil izpuščen pod pogojem, naj si izbere delo in bivališče v Avstriji ali Nemčiji, ker se v domovino ne sme več vrniti. Izbral si je Celovec in izvrševal dela svoje mizarske stroke. Bil je stalno pod nadzorstvom Gestapa, podnevi in ponoči na stanovanju. Prepovedana mu je bila vožnja na cestni železnici in na vlaku. Ko se je to nekoliko omililo, je iskal in dobil zvezo s partizani. Sestajal se je z Antonom Virnikom z Jesenic, ki je bil obveščevalec za Koroško. Kalan je hodil na »zvezo« celo čez Dravo v Bistrico v Rožu, kjer je doma ona znana pesem: Jest sem an uštn jager, na Bistrio sem doma, pa zgodaj zjutraj vstanem, pa na pvan'noo grem, ko zvečer h domu pridem, pa Micko klicat grem... Raznašal je literaturo, zbiral denar itd. ter vse to izročal Virniku. Po skoraj enoletnem delovanju je bil Kalan izdan in aretiran 3. marca 1943, zaprt v bunkerju celovškega Gestapa, mučno zasliševali, pretepen ter po osmih dnevih mučenja ves izčrpan oddan v celico št. 72, kjer je čakal nadaljnje usode. Dne 28. maja zjutraj so Kalana in še 20 jetnikov odpeljali na celovško postajo, jih zaprli brez hrane v železniški voz ter odpeljali v Munchen ter dalje v Dachau, kamor so dospeli še isti dan zvečer. Prenočili so kar v kopalnici,, kot navadno. Tako jc-prišel Kalan kot številka na blok 15, kjer je do dne 19. julija 1943 prenašal najbornejše življenje dachauškega novinca. Od tega dne dalje sva bila skupaj na bloku 24 v prvi sobi-. Dne 13. avgusta je bil premeščen v Allach k težkim gradbenim delom tovarne za letala. Slaba obleka, nezadostna hrana, delo ob vsakem, vremenu mu je izpodkopalo dragoceno zdravje. Na Zg. Bavarskem brije pozimi zelo mrzla burja, mraza je večkrat nad 25° C. Kalan je zbolel v glavi, dobil še grižo in pljučnico. Tehtal je meseca februarja 1945 le 47 kg. Ko je ozdravel, je bil meseca marca dodeljen na delo v SS taborišče Neustift pri Inns-brucku na Tirolskem, kjer je bila prav tako kot povsod slaba brana in težko delo. Tam je dočakal osvoboditev ter 9e po štirih dolgih letih trpljenja srečno vrnil v Tržič dne 5. julija 1945. Meseca maja 1. 1943 je uprava taborišča določila prostor za igranja nogometa med skladiščem oz. delavnicami i'n prvim blokom revirja (.bolnice). Neke£a večera je bila prva tekma med čevljarsko in krojaško delavnico. Zmagali 0° čevljarji. Tekme raznih skupin so se vršile potom vsako nedeljo popoldne. B$° je menda neko nedeljo meseca avgusta, ko je napovedal nemški blok št. 4 tekm0 našemu 24. jugoslovanskemu bloku. Re' zultat je bil, da so naši nogometaši jajno zmagali nad nemškim blokom. Tako smo dočakali binkoštne prazni" ke, 13. in 14. junija, ko smo bili ^ dneva prosti. Na bintaoštno nedeljo! piopo^' dne je bila v taborišču prva večja Prl' TRŽISKT VESTNTK Stran 3 Pred otvoritvijo koče na Kriški gori V 7. in 8. številki Tržiiškcga vestnika Smo brali zelo lep in zanimiv spis planinskega veterana Jos. Westra o njegovi turi iz Preddvora ob vznožju Stor-ziča čez Vel. poljano, Tolsti vrh in Kriško goro v Tržič. To turo je napravil leta 1939. Med tem časoma je divjala po naših krajih vojna vihra in seveda pustila svoje sledove tudi v tem prelepem Predelu naše zemlje. Poškodovana je bila Karničarjeva koča, uničena planinska Postojanka na Vel. poljani ... Kljub temu so bile te gore takoj prva leta po osvoboditvi polne obiskovalcev, ki so hoteli dati duška svojemu veselju nad prostostjo. Kaj kmalu je pa začel obisk padati in so se začeli obiskovalci usmerjati tja, koder so dobili prenočišče in okrepčila. Kriška gora s svojim edinstvenimi razgledom, čudovito pomladansko gorsko floro in favno je klicala po ljudeh, ki bi Postavili tu prepotrebno planinsko postojanko. Ker pa je bila gradbena dejavnost po osvoboditvi na podlagi prostovoljnega dela velika tudi med mladino, se je zahotelo mnogim, da pričnejo z gradnjo koče na Kriški gori. S tem, namenom, je bila leta 1949 preosnovana prejšnja planinska sekcija tržiškega PD v Krizah v samostojno planinsko društvo. Članstvo so sestavljali skoro sami neizkušeni mladinci. Pa kaj bi to, ko-rajža velja! In še malo gorenjske trme, Pa bo šlo! Začeli so s sekanjem, lesa in spravljanjem na žago. Tudi zakoličenje je bilo izvršeno še tisto zimo, tako da Je spomladi delo pri izkopal in betoniranju temeljev ter nadalavi nove poti steklo ob zelo številni udeležbi članov prostovoljcev. Nedeljo za nedeljo so pele Sekire, krampi in lopate ob pomenku, kakšna naj bi bila pravzaprav koča. Eni so biili za tako, da bo le zanje dosti pro- stora v njej, drugi pa so slutili razmah planinstva in so hoteli večjo ... Po več neuspelih poskusih, dobiti primeren načrt, katerega uresničitev bi bila izvedljiva, je načrt napravil — eden izmed članov. Društvo je bilo brez finančnih sredstev za gradnjo. Med člani tudi ni bilo nikogar, ki bi te težkoče znal prikazati pri PZS, ki je imela takrat možnost priskrbeti investicijske kredite. V Krizah tudi ni delovnih kolektivov, ki bi mogli priskočiti z denarjem na pomoč. Vse je torej za/viselo od podjetnosti in požrtvovalnosti nekaj članov. Organizirali so planinsko silvestrovanje, pustovanje in še nekaj prireditev. S temi dohodki so krili najnujnejše gradbene stroške. Pri gradnji sami pa je bil najtežji problem prenos gradbenega materiala iz vasice Gozd (864 m) na vrh Kriške gore (1582 m), ker je vsak prevoz tu nemogoč. Člani so se zatekli na komando gar-nizije Križe, kjer so našli polno razumevanje. S tovornimi živalmi so priskočili na pomoč borci JLA in prenesli material na gradbišče. S tem so napravili odločilno in vsega priznanja vredno delo. Tako je bilo jeseni 1. 1950 surovo ogrodje že pod streho. Prostovoljni delavci so bili nagrajeni z rekviziti po nižjih cenah, ki jih je dobavila PZS. Nastopilo je leto 1951, leto težkih preizkušenj. Rekvizitov ni bilo več, finančnih sredstev tudi ne, začelo se je omahovanje članov. Društvo jim ni moglo drugega nuditi, kakor delo in zopet doto. Težko, je bilo delati brez opore katere koli organizacije, brez opore lokalnih oblasti, brez starejših idealistov, ki bi dali smernice za boljše gospodarsko in organizacijsko delo. Društvo je doživljalo težko usodo planinskega društva na vasi. Toda besede mičejo, zgledi vlečejo ! Z največjimi napori je uspelo nekaj članom, upravnega odbora delo nadaljevati, da je bila jeseni koča zaprta z okni in premazana s karbolom in s tem obvarovana pred gospodarsko škodo. Decembra 1951 je poklonila Zveza, videč izredne napore, stotisoč dinarjev. S tem je bilo društvo rešeno takratnega dolga. Že med gradnjo samo se je obisk Kriške gore zelo povečal. Zato so začeli kriški planinci kočo zasilno oskrbovati z okrepčili. Kakor že omenjeno je prvotni množični polet ponehal, počasi pa so se začeli iz tega mrtvila dvigati člani, katere je gora osvojila in pridobila zase. Čeprav je v dolini že prešlo nedeljsko prostovoljno delo iz načina opravljanja javnih gradbenih del, si tu videl vedno iste — dva, tri, pet, kako uporno delajo in urejujejo okolico in notranjost koče. Oni so gradili kočo, koča je vzgojila iz njih tihe, v delo zagrizene planinske idealiste. Saj o njih delu ni bilo čitati po časopisih. Delali so ob lasto em vzdrževanju s hrano, obleko in obutvijo, ki se je trgala na njih ob neštetih prenosih notranje opreme, katero so zaradi možnosti okvare med prenosom — znosili na vrh sami. Precejšen del lastnega zaslužka posameznikov je bilo tu vloženega, saj blagajna ne beleži nobenih potnih stroškov in nobenih dnevnic, čeprav je bilo treba opraviti precej potov za potrebnimi materialom. Tudi nje je mikalo, da bi bili kot fantje v najlepših letih ob nedeljah prosti, v vročih poletnih nedeljah se jim je zahotelo kopanja v osvežujoči vodi, saj se ob pogledu z gore na Blejsko jezero tako vabljivo odraža njegova gladina. Na Kriški gori pa ni bilo niti poštenega po-žirka vode! Zato so hoteli za vsako ceno zgraditi rezervoar za kapnico. Sredi poletja je uspelo PZS nakazati, petdeset-tisoč dinarjev in obljubiti nadaljnjih reditev na prostem, med blokoma 29 in 30 ter zajčjerejo. Postavili so preprost oder, mi smo pa iz vseh naših delovnih blokov nanosili iz vseh sob stole (Stok-kerl) ter si tako uredili sedeže. Najprvo So igrali Nemoi zaljubljeno dramo »Vitez Adular vom Schreekenstein«. Po kratkem odmoru je zaigral poljski orkester nekaj komadov. Nato so nastopili nemški, češki in slovenski pevski zbor. Veselo razpoloženje je vladalo med vso prireditvijo., višek navdušenja je bilo ob nastopu slovenskega pevskega zbora, ki se je tekom meseca maja 1. 1943 razvil iz fantovskega petja na vasi (pred blokom), v katerega so vstopili najboljši pevci ter se pod vodstvom koroškega Pevovodje Hartmana dobro izvežbali za binkoštnii nastop. Na programu je bila tudi pesem »Slovenec sem«, katero je še z.TUtraj komandant taborišča Weiss odklonil, popoldne pred nastopom pa jo je dovolil. Slovenski pevci so dobili iz skladišča vsi enake progaste hlače in bele srajce za nastop. Ko so naši pevci sto-P^i na oder, smo ploskali vsi Slovenci, ko so pa tako milo donele naše pesmi: Slovenec sem, V hribih se dela dan, Na Planine, Oj Triglav moj dom, Buči mor-Je Adrijanstoo, Juhe, pojdem v Škofiče, Hej trubači, Naprej zastava slave, je navdušenje prilkipelo do vrhunca. Ploskali so vsi navzoči našim lepim melodijam. Tako je v našo veliko zadovoljnost minila prva večja prireditev, ki nam je prinesla novega poguma, slovenske pesmi so nam bile kot pozdrav iz mile domovine, ki čaka na osvoboditev, kakor mi tukaj, ki preživljamo težke dneve mrkega taboriščnega življenja. Podobnih prireditev je bilo pozneje več, do jeseni še na prostem pred kopalnico, ko je pa nastopilo hladnejše vreme pa v nekem večjem prostoru kopalnice, v manjšem obsegu pa po. sobah za različne narodnosti. Tako se je vršila naslednja večja prireditev v jeseni na prostoru pred kopalnico. Naši pevci so zapeli to pot več koroških narodnih pesmi, Pojdem u Rute, Mje pa krajčie po-svava, itd. Navdušenje je bilo zelo veliko, ploskali smo tako, da so> marsikatero pesem morali ponoviti. Nato so nastopili Poljaki in igrali zakopanjske narodne plese. Fantjet so sli za to prireditev »organizirali« tudi civilne obleke, se preoblekli v dekleta ter plesali kot na dan cerkvenega »žegnanja« v Zakopanih — to je velika vas južno od Krakova v zahodnih Karpatih. Ti plesi men- da tako slove kot n. pr. »ziijsko štehva-nje« med koroškimi Slovenci. Potem je neki Nemec stopil na oder, postavil na tla stol, zložil nanj še pet stolov, se vlegei ma tla, prijel z zobmi spodnji stol, se dvignil ter držal v zobeh vseh 6 stolov, vse brez pomoči rok. Ko je ta stole pospravil, je neki njegov rojak iz 4. bloka postavil na oder malo podolgasto mizico ter jo pogrnil z belim prtom. Na mizo je postavil 13 steklenic enake oblike, to je od sredine proti vrhu vedno ožje. Nekaj jih je bilo napolnjenih do polovice z vodo, večina pa je bilo praznih, največja steklenica je stala na sreda', na vsaki strani pa še po šest steklenic, tako da je bila vsaka za nekaj cm manjša. Usedel se je na stol, vzel v vsako roko ene vilice ter z ročajema narahlo udarjal po steklenilcah in tako zaigral nekaj lepih komadov. Tak »Fiaschenklavir« si lahko napravi vsak sam, kdor pravega ne more kupiti. Prireditve so imele namen, dati jetnikom iz delovnih blokov nekoliko razvedrila, ker oni, M so bili na zaprtih, to je karantenskih blokih, se niso smeli udeleževati prireditev in so petje slišali le od daleč. Zato si je vsakdo želel čimprej priti med nas. Stran 4 TRŽIŠKI VRSTNIK Štev. 12 stotisoč, kar je vlilo tem požrtvovalnim članom novih moralnih moči. Po daljšem moledovanju je uspelo pridobiti v avgustu ponovno pripadnike JLA za velikopotezno prenosilo akcijo, katere se je udeležila skoro celotna gar-nizija. Dostavili so deske za izdelavo sob, cement za betoniranje kapnice, zimnice in drugo. Z nadaljnjo graditvijo so pričeli v septembru, ki pa jo je zelo oviralo jesensko deževje. Vendar so bile izdelane prijetne sobe v podstrešju, zabetonirana kapnica, voda po ceveh speljana v kuhinjo, jedilnica obložena z lično leseno oblogo, opremljena z opremo v kmečkem slogu. Zaradi mraza je bilo delo prekinjeno in se letos nadaljuje. Kriški planinci gledajo danes s ponosom, na to svojo, sicer ne veliko, pač pa zelo okusno, prikupno, v kotu bukovega gozdiča vrh gore zgrajeno kočo. Čeprav so jo gradili sami, brez inženirja in arhitekta, so njeni prostori neverjetno izkoriščeni in učinkujejo na človeka res toplo in domače. Brez dvoma je to neprecenljiva zasluga tov. Vinka Gol-majerja, ki je vsa ta dela vodil in tudi opremil s svojimi, izdelki. Na še nekaj so kriški planinci ponosni, kar je verjetno edinstven primer v slovenskem povojnem planinstvu, da je (V osmi številki je med 5. in 6. odstavkom pomotoma izoatato besedilo, ki ga dianes naknadno olbjavljamia. Hkrati prinašamo povzlctak vsega članka;.) Drvarske partije so sestavljene iz 2, največ 3 delavcev. Kljub temu izkazujejo delovni efekt 4—6 m:1 na 1 delavca in to brez posebnih naporov. Vendar mo-moramo pri tem imeti na umu, da delavci podirajo v glavnem debela drevesa po 60, 70 cm in dalje, kar tudi lahko sklepamo po dolžinah hlodov. Da imajo delavci, pravilno organizacijO' dela in najboljše orodje, za to skrbi poseben oddelek za racionalizacijo'. Tudi delavci se brigajo za strokovni napredek ter izdajajo svoj strokovni list, na katerega so naročeni vsi delavci, ter prispevajo s svojimi članki k izboljšanju gozdnega dela. Goizdni delavci so po strokovnem izpitu uvrščeni v edini naziv — strokovni delavec. Zatem pridejo nižji gozdarji, to so' naši logarji, gozdarji, gozdni tehniki. Imajo 2 letno izobrazbo ter se rekrutiirajo iz vrst delavcev; v službo jih sprejemajo potom natečaja. Tj so praktični gozdarji, ki ne nadzorujejo samo dela, ampak tudi delajo skupno z delavci. Končno poznajo Švicarji samio nad-gozdarje — gozdarske inženirje s 6 letnim teoretičnim poukom na zuiriški visoki šoli, kjer je povprečno samo 12 do 15 slušateljev. Ko je' napravil izpit, ki se smatra za diplomski in praktični izpit, je sprejet v službo spet potom natečaja. V službi ostane na istem, mestu do upokojitve odnosno smrti. Nastavljen je kot okirož. gozdar ali, upravitelj gozdne uprave. Najvažnejša njegova naloga je odkazovanje lesa za posek in gojitvena dela. Na vsakih 2000 ha okrožnega področja je postavljen po en okrožni nadgoizdar, gozdarski inženir, na upra- ta koča z najmanj 3 mili jonsko vrednostjo kljub skromni podpori 250.000.— din brez dolga. Ostalo so si člani sami prigospodarili v svojem tri-, štiriletnem obstoju. Da je bila koča tu res potrebna in izbran za gradbišče pravi kraj, dokazuje zares številen obisk, saj je samo za prvomajske praznike obiskalo kočo okrog tisoč poisietnikov, ki se pohvalno izražajo o koči, kar je tudi najlepša nagrada graditeljem. Kriška gora vam nudi edinstven razgled proti jugu po celotni Gorenjski, na Kranj in Sorsko polje, na zahodu na Polh ograj ske Dolomite in Triglavsko pogorje, proti severu na Dobrčoi, Stol, Be-gunjščico. prelaz Ljubelj, Košuto, Šent-ansko dolino in Lom, tja proti vzhodu na bližnji Staržiič in Kamniške planine. Dostop: Z železniške postaje Križe čez Špičevo goro 2 A h, skozi vasico mimo Zavetišča v Gozdu 3 h. Iz Tržiča čez Vel. Mizico 2'A h, mimo apnence 2 A h, od zdravilišča Golnik 2K h, od Doma pod Storžičem 2 A h. Izleti: mimo Vrat na Tolsti vrh 1 h, naprej v Dom; pod Storžičem 1 h, v Zavetišče v Gozdu K h, v Tržič 1A h, v Križe 1A h, na Golnik dobro uro. Koča je zaenkrat oskrbovana ob sobotah in nedeljah. vah, ki obsegajo področje 1400 ha pa najdemo po 2 nadzornika in do 7 nižjih gozdarjev in 20—25 delavcev; zanimivo je pri tem, da občlihe živijo od gozdov; kajti gozdne uprave izkazujejo kljub dobro plačanim delavcem in nameščencem pri vsakem ha 100 švicarskih frankov, to je 8000 din čistega dohodka, katerega odda gozdna uprava v občinsko blagajno. Tudi na privatnih gozdovih sme odkazati drevje za posek samo o-krožni nadgozdar. POVZETEK Zdaj, foo' simla se bežno seznanili s švicarskim gozdnim gospodarstvom, hočemo še enkrat podčrtati značilnosti njihovega gozdnega in planšarskega gospodarjenja. Švicarji iraje uvažajo les, kakor bi Zopet prihajajo inozemski izletniki čez naš prelaz. Zato odpre Putnik že v naslednjih dneh turistično posvetovalnico pod Ljubeljem, kjer bodo tujci lahko menjavali svoj denar in prejemali vse potrebne informacije. V juliju bo dokončano tudil gostišče pri carinarnici, ki bo nudilo turistom prvovrstno postrežbo. -x- Prvi ljubljanski festival bo v času od 4. do 12. julija 1.1. Na sporedu so kulturne, gospodarske, športne, turistične in razvedrilne prireditve. Povabljeni so k sodelovanju naši najboljši pevci. Festival organizira poseben Festivalski odbor Turističnega društva v Ljubljani. Turistična društva že sedaj zbirajo prijave za udeležbo. V primeru množičnega kvarili svoje gozdove s predčasnimi sečnjami; krčevito se drže svojih znanstvenih izsledkov, da daje lesna masa 400 do 500 m3 na 1 ha največji prirastek; zato se jim ne imudi s sečnjami in so debeline dreves po 60, 70 in tudi 80 cm običajne. Švicarji ne poznajo steljarje-nja, ker vedo dobro, da z graibljnnjem stelje kvarijo gozdove; raje uvažajo'slamo m daljne Nizozemske. Najbolj jih zanima vzgajanje in nega gozdov, kajti lahko je posekati gozd, a vzgajati ga je težko. Že pomladku posvečajo vcl'ko skrb s plevlenjem in uničevanjem, mali* novja, robidiovja, srobota, pozneje pazijo na to, da tlo ne poraste s travo in plevelom. Doraščajoči pomladek puščajo v glavnem pri miru. Odstranjujejo pač samo tako drevje, ki ovira lepo razvita v rasti, skrbe pa za to, da je gozd teman, da se veje naravno čistijo. Ko pa dozorevajo drevesa za naplod, bodo najlepša drevesa dajala tudi izbrano seme. Zato jim naravna naploditev gozdnih površin tudi vedno uspeva. V Švici ne poznajo trenja med gozdarstvom in planšarstvom. Že davno so rešili ta problem,. Z ene strani imajo vzorno urejene pašnike, z druge strani pa skrbe gozdarji, da jim živina ne uhaja v gozdove. Zato so postavili ob poteh in cestah žične ograje na dolžini preko 350.000 km. Prav te dni se mudi v naši državi švicarski strokovnjak za nego in varstvo gozdov na zimski, univerzi .profesor Leibundgut. Imenovani je pri pregledu naših gozdov ugotovil, da bi lahko dvignili dosedanji letni' prirastek na 1 ha — 2 m3 na trikratni iznos, to 'je na 6 m11. Prišel je tuj strokovnjak, da nami s prstom pokaže na naše dosedanje napake v gozdnem gospodarjenju. Zato se ne girniemo Čuditi, da je nastal tak preokret v našem gozdarstvu. Cene se dvigajo zaradi znižanih posekov, začenja, se doba velikih investicij v gozdnem gospodarstvu. Samo poklicni gozdni delavci vrše dela čiščenja in posekov drevja-gozdne uprave fcanejoi (prodajati Isbmo izdelan los, drva in druge sortimente. Kakor ne dovoljuje vodstvo tovarne, da vsak po svoje in za sebe izdeluje blago v tovarni, tako smejo samo gozdni delavci podjetja izdelovati, gozdno blago; to pa vse zaradi strokovnosti dela in dviga našlih slabo razvitih gozdov. odziva po posameznih mestih bodo organizirani posebni vlaki s 75% popustom--x- Radijska reportaža iz Tržiča, ki se je vršila preteklo nedeljo ob deveti uri dopoldne, se bo ponovila v soboto, dne 6. junija ob 16. uri, da jo bodo lahko slišali tudi tisti, ki jim zadnjo nedeljo ni bilo mogoče prenosa poslušata. # Vse Tržičane, ki jim je napredek in lepota domačega kraja pri srcu, prosimo, da se — kolikor se še niso —" vključijo v naše Turistično društvo, fc| s svojim množičnim sodelovanjem krepi našo komunalno dejavnost in nudi vsakemu posamezniku mnoge koristi. Odz°' vite se našemu vabilu in postanite na§ agilee, delaven član! Gozdarstvo v Švici Iz iuvMlčne dejavnosti r L K U LTURNI VESTNIK SLOVENSKI OKTET je bil ustanovljen Jeseni 1. 1951, po- motni (ki ga oktet poje v večernih oble- ščck, član radia Božo Grošelj in člani tem, ko so bili njegovi člani izbrani na kan) obsega zbore naših najvidnejših S'ovenske filharmonije Marij Kogoj, To- s:iroki avdiciji izmed najboljših sloven- skladateljev, v drugem delu pa se oktet ne Kozlevčar, Roman in Tone Pctrovčie skih pevcev. Določen je bil, da bo go- prcoblcče in poje v gorenjskih narodnih in Artur Šulc. Umetniški vodja okteta je stoval med našimi izseljenci v Združenih državah Amerike. Z dolgim in nesebičnim delom si je oktet v enoletnem študiju osvojil bogat spored slovenskih narodnih in umetnih zborovskih pesmi, ki jih vse obvlada na pamet. Svoje koncerte oktet razdeli v dva dela: prvi, u- Vzgoja glasbenega že leta 1945, ob preosnovi našega družbenega sistema, je potreba narekovala ureditev smotrnega dola pri vzgoji glasbenega naraščaja. Prvi korak v to srner je bil v Tržiču storjen jeseni leta 1946, ko je ljudska oblast podprla predug tov. Debeljakove, da se v Tržiču u stanovi Glasbeni tečaj s klavirskim in violinskim oddelkom ter oddelkom za sudske insturmente. Tečaj je deloval v smislu statuta Glasbenih šol in kvalitetno dosegal lepe uspehe. Tovarišici De-keljakovi sta pri organizaciji šole bila Vseskozi v pomoč tov. prof. Jože Rako-Vec in tov. Oton Zazvonil. Finančno le tečaj podpiral s subvencijami OLO Kranj. Prvo leto se je vpisalo v tečaj Cca 50 učencev, katerih število je iz leta v leto naraščalo' in kmalu naraslo na 120. že po štirih letih obstoja Glasbenega tečaja, je ministrstvo za prosveto 111 kulturo spoznalo, da ima Tržič na Podlagi doseženih učnih uspehov vse po-goJe za ustanovitev drž. glasbene šole. nošah slovenske narodne pesmi. Oktet je doslej doživel velike uspehe in priznanja, pravi triumfi pa so bili gostovanja zunaj domovine, tako zlasti v Celovcu ter lani in letos v Trstu. Oktet sestavljajo: prvaka ljubljanske opere Gašper Dermota in Janez Lipu- naraščaja v Tržiču V začetku šol. leta 1949-50 je bil takratni tečaj preosnovan v državno glasbeno šolo. Za v. d. ravnatelja je bil imenovan tov. Bocak, hon. učitelji pa so prejeli dekrete kot stalni uslužbenci, nekateri pa kot honorarni. Že prvo leto se je v šolo vpisalo 116 učencev za pouk klavirja in violine. Ljudske instrumente (harmonika, citre, kitara) smo v smislu pravilnika glasbenih šol izločili. Zaradi velikega števila učencev so seveda nastale težave z učnimi prostori. Stanovanjska komisija je sicer nakazala že Glasbenemu tečaju tri prostore v Cankarjevem domu, vendar s tem še zda-leka ni. bilo zadoščeno potrebam šole. S temi težavami smo se borili štiri leta. Šele v letošnjem1 šolskem letu so nam bili nakazani še trije prostori v Šterovi hiši. Poleg oddelka za klavir, violino in teoretične predmete, so bili odprti oddelki za pouk pihalnih instrumentov, violončela in kontrabasa. Posebno paz- prof. Janez Bole, ki je oktet uvežbal in mu je izvrsten svetovalec pri njegovi nadaljnji rasti. Slovenski oktet bo koneertiral v Tržiču v petek, 5. junija ob 20. uri v Cankarjevem, domu, v primeru lepega vremena pa na prostem. njo smo posvetili mladim violinistom in čelistom, ki jih v Tržiču tako občutno primanjkuje. Vsakoletna strokovna inšpekcija je delo šole izredno pohvalila ter šolo po kvaliteti uvrstila med najboljše podeželske tovrstne šole. Zanimivo je tudi dejstvo, da šolo vodijo in v njej poučujejo sami domačini (Ahačič Vera, Bocak Jurij, Eržen Olga, Debeljak Milica, Kalinger Olga, Srmolik Berta, Veselv Hugo in Zazvonil Oton)", kar je redek pojav na državnih šolah. Izmed navedenih so trije stalno nastavljeni, ostali pa honorarno. Kakor je razveseljivo, da ima Tržič razmeroma veliko glasbenega naraščaja, posebno klavirskega, pa je na drugi strani še premalo zanimanja za godalne instrumente (violina, čelo), kar je značilen pojav podeželja. Vsako leto priredi šola javno produkcijo, kjer pokažejo najboljši učenci svoj napredek. V letošnjem šolskem letu bo ta nastop učencev posebno pester, ker so učenci godalnega oddelka sposobni na- Stran 6 TRŽISKI VESTNTK stopiti že v komornem sestavu. V letošnjem šolskem letu dobimo tudi prvega absolventa klavirskega oddelka, gojenko Ahačič Marijo iz razreda tov. Eržen Olge. Upamo, da bo na javnem nastopu u-čencev naše šole videti razen staršev na- stopajočih tudi ostale Tržičane, ki se posredno ali neposredno zanimajo za našo mladino. Zavedajmo se, da je glasbena vzgoja mladine važen činitelj pri kulturni graditvi naše socialistične stvarnosti. Koncert mladinskih pevskih zborov V okviru 'prireditev Meseca mladosti in v počastitev Titovega rojstnega dne je bil v nedeljo, 24. maja festival mladinskih pevskih zborov na dvorišču Mestnega doma. Organizacijo tega koncerta je izvedel Svet za prosveto in kulturo s sodelovanjem Kluba prosvetnih delavcev, pri čemer je treba posebej omeniti direktorja gimnazije Franceta Demšarja, ki ima pretežni del zaslug, da je koncert potekal na dostojni višini. Istočasno naj izrazimo zahvalo prof. Batistu za okusno okrasitev festivalnega prostora, ki je brez dvoma precej pripomogla, da je prostor dobil prijetno- manifestativno obeležje. Končno naj velja priznanje in zahvala vsem pievovodjem in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je koncert potekal v tako prijetnem, vzdušju. Pred pročetkom koncerta je predsednik Sveta za kulturo in prosveto Janez Kavar pozdravil vse navzoče, še posebej pa tov. Iva Svetino, zastopnika okrajnega komiteja ZK'S, in želel nastopajočim obilo uspeha, poslušalcem pa prijeten umetniški užitek. Najprvo je nastopil pionirski pevski zbor osnovne- šole v Lomu, ki je odpel tri pesmi ob spremljavi harmon'ke. Njim je sledil pionirski pevski zbor osnovne šole v Krizah. Pod vodstvom tov. Albine Kavar je ta zbor odpel prav tako tri pesmi. Zlasti, pesem Brede Ščckove Svatba v gozdu in Apihovo Pionirsko kolo sta ugajali poslušalcem. Pri tem, zboru je bilo že občutiti stremljenja po kvaliteti, zato je samo želeti, da zbor še intenzivneje nadaljuje s svojim študijem, da bo ob ugodnih pogojih pokazal še večje uspehe. Po tem zboru je nastopil pionirski pevski zbor osnovne šole v Tržiču, ki je pod vodstvom zborovodklnje tov. Milice Debeljakove odpel tri pesmi. K osebnosti in strokovni sposobnosti imenovane se povrnemo kasneje, ker imenovana vodi več zborov. Omenimo naj samo to, da je zbor pokazal že primerno progresivno umetniško razvojno stopnjo in je zboru, želeti nadaljnjih, še večjih uspehov, saj ima vse pogoje, da to doseže. V četrti točki koncertnega sporeda je nastopil, čeprav samo z eno — toida u-spešmo — pesmijo pionirski zbor IV. r. osnovne šole Tržič, ki ga je vodila, tov. Dcra Žmavčeva. Zbor je odpel makedonsko narodno Boden mi leži. Solistični part sta peli pionirki Ahačičeva in Br-varjeva prav prikupno in s solidnim znanjem. Dirigentske kretnje pevovodkinje so pričale, da je tov. Žmavčeva vložila nedvomno dovolj ljubezni in skrbi do tega lepega dela, saj je njena interpretacija to domnevo pri koncertu samo potrdila. Kot zadnji posamezni zbor je nastopil pionirski pevski zbor gimnazije, ki je pod vodstvom tov. Debeljakove od- pel kar 6 pesmi. Ta zbor sodi brez dvoma med boljše rutinirane zbore, kajti pesmi kot Triglav moj dom (Aljaž), Toimoeva Od Ribnice do Rakitnice, Mirkov Zvon itd. zahtevajo že ustrezajoče tehniško znanje, kar je pri začetraiškeim zboru le težko doseči. Ni dvoma, da se pri pevovedkinji že čuti določena progresivnost v delu. Zato ji gre vse priznanje za vsak doseženi uspeh, ki je plod njene nadčloveške vztrajnosti pri premagovanju raznih tehničnih ovir, ki so neizbežni pri vsakem, zboru, kaj šele pri njej. Presenetljiva je njena skrb za intonacijo, pa tudi fraziranja pesmi so bila na dostojni višini. Zlasti sovpadanja raznih glasov so bila pravočasna in skladna. Ta disciplina je v pevski tehniki brez dvoma kočljiv problem za vsak zbor, toda ona je znala vse to zadovoljivo rešiti. Nazadnje so nastopih združeni zbori pod vodstvom direktorja gimnazije Franceta Demšarja. Voditi takšen zbor (cca 500 pevcev) ni lahko zadeva, toda zborovodji je to v vsakem pogledu uspelo. Vse pesmi so' bile izvedene intonacijsko čisto, z izrazitimi dinamičnimi kontrasti, artikulacijsko jasno in z upoštevanjem agogičnih momentov. — Za bodoče bi bilo morda svetovati, da bi bili podobni množični nastopi izvedeni s pritegnitvijo instrumentalnega ansambla, kar bi še povečalo zvočni efekt izvajanih del. Obisk na koncertu je bil povprečen in bi moral biti boljši, kajti kulturna rast naše mladine ne sme biti skrb samo naših prosvetnih delavcev in staršev, temveč vseh nas, vse naše družbe. Z obiskom dejansko dokažemo', da znamo ceniti delo naših požrtvovalnih prosvetnih delavcev na eni strani, na drugi strani pa dati naši mladini moralno iz-podbudo k nadaljnjim še večjim uspehom. Naša mladinska pevska poustvar-jalnost bo na ta način mogla dobiti v kulturno-umetniški dejavnosti ustrezno mesto, ki ji gre, kajti značaj in oblika dela v tovrstni kulturni dejavnosti sta tako plemenita in bogata, da ni ovir, da bi se to kulturno poslanstvo ne moglo uspešno izvršiti. Ljudsko knjižnico čakajo boljši časi Naša ljudska knjižnica je bila doslej izmed vseh kulturno-prosvetinrh ustanov najmanji deležna pozornosti oblasti in množičnih organizacij. Če izvzamemo dragoceni dar, ki ga ji je lani podarila tovarna Triglav, ni bilo nikogar, ki bi zanjo kaj, žrtvoval. DPD »Svoboda«, ki knjižnico upravlja, seveda tudi ne zmore kaj več, kot da plačuje najemnimo za njen lokal; saj se društvo' samo neprestano bodi s finančnimi težavami. Tako je Ljudska knjižnica v Tržiču kaj klavrna ustanova, ki še daleč ne vrši tistega poslanstva, kot bi ga kot osrednja knjižnica naše občine morala vršiti. Kaj pomeni knjižnica z nekaj nad 1000 knjigami za občino z 10.000 prebivalci? Zato iskreno pozdravljamo zakon o ljudskih knjižnicah, ki bo sprejet na prihodnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS. Ta zakon bo' našo knjižnico uvrstil med ustanove, ki jih iz svojih proračunskih sredstev vzdržuje ljudski odbor. Ljudski odbor ibo plačeval najemnino za lokal, razsvetljavo in kurjavo, skrbel bo za potrebni inventar in nagrajeval knjižnic ar j a. Razen tega bo dolžan finansirati petodstatni letni knjižni prirastek. Za ljudski odbor to no bodo veliki problemi, za knjižnico pa bo to velikega pomena. Tako bo ta ustanova postala res pomemben kulturni činitelj v občini. 0 naših zemljepisnih imenih Osma številka Tržiškega vestnika načenja pod gornjim naslovom vprašanje zemljepisnih imen naših okoliških krajev. O izvoru oz. pomenu nekaterih bi rad povedal tudi jaz svoje mnenje! Seveda pa ne trdim, da je moje mnenje pravilno, vendar je zelo verjetno, da so imena nastala na ta način. Da Badjura mesto Križe piše Križje, prihaja gotovo iz tega, ker se tod križajo ceste, ki peljejo na Golnik, v Tržič, v Babjo vas in Sebenje. Križje pomeni torej križanje cest. Mesto Putrhof piše isti avtor Puter-hof zato, ker je to čisto nemško ime in pride od nemške besede Butterhof. Za Dobrčo misli pisec, da je verjetno Dclbra gora, kar je popolnoma zgrešeno. In to zaradi tega, ker Dobrča ni dobra gora, ker ji primanjkuje dobre prsti in je torej po naravi prej slaba kot dobra gora. Pač pa pride to ime od starosto -vanske besede dobr-hrast, ker zaradi iz- razito južne lege na tem mestu uspeva hrast, medtem ko so drugi naši gozdovi največ porasli s smreko in bukvijo-. Od tod izhaja tudi ime Dobrivc (dolina med Pirimianci in Dolino), kjer tudi zaradi južne lege največ uspeva hrast. Dobrča z nemškim Gutenbergom najbrž nima nič skupnega, ker je bolj verjetno, da so Nemci napačno prevedli naše ime, kot da bi ljudje, ki so že pred prihodom Nemcev tukaj prebivali^ povzeli ime P° Nemcih. Pisec navaja dalje ime Lajb. Vsekakor izhaja beseda iz nemščine, ker s>° takrat tujci, ki so prihajali skozi' naš0 kraje, povečini govorili, nemško in so &e tu, preden so se začenjali vzpenjati P° strmi ljubeljski cesti, gotovo okrepčal' — dali kaj pod zob. Odtod torej ime Lajb (Laib Brott — hlebec kruha). Po predlogu nekaterih naj bi se imenoval Puterhof Podfcošutnik. Kaj pa, & bi bil kar kratko Košutnik? TR2ISK1 VEftTNlK Ko v dolini češnje cveto Nikakor ni hotelo biti konec Rime. Snega je zaimedlo tisto- zfmo več kot meter na debelo, tako da mu pomladansko sonce ni moglo kar nič do živega. Sede močan jug, ki je nastopil koncem marca, ga je pričel počasi tajati. Brž so bila prisojna pobočja gola, pa tudi v dolini so se pokazale umazane rjave lise, ki soi se iz dneva v dan večale. Vsa narava je spet zadihala. Še prav posebno težko pa je čakal pomladi lovec. Postal je nemiren in. ni imel nobenega obstanka več v dolini. Neprestano se je oziral tja goir, kamor jtei že leto za letom hodil poslušat prastaro, vedno enako, toda neizmerno vabljivo pesem gozdnega trubadurja — velikega petelina. Imel sem dobrega prijatelja, s katerim sva že med letom dogovorila, da ga vzamem s seboj, ko bom hodil poslušat Petelina. V dolini so že pričele cveteti prve češnje, dočim je bila visoko v goirah še trda zima, ki tam gori nikakor ni ko-tela popustiti. Počasi pa je privabilo toplo pomladansko sonce na kopnicah prve trobentioe, plavice, opazil pa sem tudi že sredi -aprila vijoličasto rdeče grmičevje — volčin. Lovci prav dobro poznajo to grrnčevje, ker jim je to prav zanesljivo znamenje, da petelin že poje. V teh dneh lovec skoro ne pozna spanja. Kajti petelin prične peti. že pred Prvim svitom in takrat mora biti lovec že v bližini rastišča. Jutro* za jutrom sem pregledoval stara, že poznana rastišča ter ugotovi jal peteline. Pridno so peli Jm kar v -precejšnjem številu. Pozabil nisem na svojega tovariša, s katerim sva bila v kratkih besedah dogovorjena za dan in uro, ko odrineva v goro. Sešla sva se, kot sva se dogovorila. Takoj sem, opazil na tovarišu, da je precej nervozen, kajti on -še ni slišal peti Petelina in mu je bil lov na petelina Še nepoznan. V dobri, uri hoda sva bila Pri lovski koči. Med potom sem mu razlagal, kje vse petelini pojo in koliko jih poje. V koči je brž zagorel ogenj v malem štedilniku, da sva si skuhala čaja in večerja je bila gotova. Ker bo treba zalo zgodaj vstati, sva tudi brž zlezla na pograd, da -ujameva še nekaj uric spanja. Prej sem še pripravil vse -potrebno v nahrbtnik in pri tem nisem pozabil na majhno petrolejko. Imel sem nemirno spanje, ker me je skrbelo, da se pravočasno ne zbudim. In j"6s, kar bliskovito je bila ura pol treh, *° sva. že morala vstati. Tisočero zvezd le migljalo na nebu, midva pa sva stojala 0(b medli svetlobi petrolejke strmo v breg. Ko sem sam hodil to pot, mi le bila vedno dolga, danes pa sva bila kar brž na Strmcu. Tu je bilo že za evelj debelo snega, še nekaj metrov 111 svetilko sva morala ugasiti. Bila 8va že v neposredni bližini1 petelina. Posedal sem v nebo, kjer so že pričele ledetii zvezde — znak, da petelin že mora pričeti peti. Snega pa je bilo vse Več in več in se nama je pogostoma udiralo čez kolena. Morala sva biti skrajno Nevidna ter sva zato delala le po nekaj korakov. Ko tako obstancva in prisluškujeva, se mi je zdelo, da sem že slišal tisti značilni »klonk«, to je glavni udarec v fazi petelinjega petja. Mogoče sva naredila še dvajset korakov in že sva razločno čula: telek, telek, telek, vedno hitreje, dokler ni petelin kitico zaključil z brušenjem. »Petelin je klepal«, sem pojasnjeval prijatelju in mu še dajal navodila, kdaj se bova premikala naprej. Petelin je pel vz-držema s polnimi kiticami. Vsakokrat sva med brušenjem naredila dva do tri korake in spet mirno obstala, kot da sva okamenela. Ker >e bil tovariš še novinec, sem mu dal roko, da sva skupaj naskakovala. Brž sva bila pod kosmato staro jelko, na kateri sem domneval petelina. Mogoče sva bila oddaljena od njega ne več kot petnajst korakov, pa ga zaradi gostih vej nisva mogla ugledati. Medtem se je zdanilo in morala sva biti skrajno- previdna in oprezna. Ker sem hotel ugoditi prijatelju, da petelina vidi, kako ima pri petju -razpet rep, po-vešene peroti, perje na podbradku pa se mu neneboma stresa, sva naredila še nekaj korakov naprej, kar pa je bilo že usodno. Petelin je obmolknili. Že sva skoro omagala, ko sva stala več kot deset minut nepremično, da naju ni rešil petelin in — odletel. Sedaj sem šele mogel opozoriti prijatelja tudi na ru-ševca, -ki je ves čas, ko sva naskakovala, pihal in gru-liil -na Ženitlovcu. Tudi tega je prvič v življenju slišal. Ker sem vedel v bližini še za enega petelina, sva hitela tja, da mogoče tega vidiva. Pel je prav tako dobro in sva ga igraje naskakovala. V tem je vzslo sonce in petelin je utihnil. Čez čas pa je odletel na tla h kokoškam — k družini, da opravi svojo dolžnost. Tudi naju je že kar pošteno zeblo m sva sklenila, da se greva pogret na sonce. Ko sva prišla na Javornik h kočam, je sonce tako zapeljivo grelo, da sva si nalomila smrečja, polegla in zaspala. Nikamor se nama ni mudilo in sva nočno spanje, ki je bilo zelo kratko, sedaj nadomestila. Pri povratku sva še obujala jutranja doživetja in pri tem mi je prijatelj Izrazil željo, da bi rad tudi enkrat poslušal in opazoval malega črnega viteza — ruševca, kar sem mu seveda rade volje tudi obljubil. Kriminalna TATOVA ŽAG — ODKRITA V tržaški občini, predvsem pa v raznih podjetjih, so se po osvoboditvi izvršile že številne tatvine v škodo državnega in družbenega premoženja. Po izsleditvi so bili storilci postavljeni pred sodišče in -prejeli zasluženo kazen, poleg tega pa so jih podjetja odpustila iz službe. Vsi ti primeri bi lahko služili kot opomin tistim, ki si še sedaj hočejo pridobivati materialne koristi na nepošten način. Karakteristični primer izvršene tatvine je naslednji: V začetku leta 1952 je bila izvršena tatvina ene krožne in dveh lista-stih žag, na škodo LIO Tržič. Dolgo časa niso prišli krivcu na sled. Končno se je ugotovilo, da je tatvino izvršil takratni nočni čuvaj Valentin Arnež iz Visoič št. 10 s pomočjo in sodelovanjem Jožeta Rozmana iz Visoč št. 8, ki je ukradene predmete potreboval za svojo lastno žago. Značilno je to, da je tatvino izvršila oseba, ki ji je bil zaupan v varstvo ves obrat v nočnih urah. Zaradi tatvine bosta oba postavljena pred sodišče, Arnež pa je v podjetju izgubil delovno razmerje. ALI SO RES STARŠI KRIVI? Prejeli smo: V Tržiškem vestniku z dne 20. V. 1953 je bil objavljen članek o Izurjenem tatu. Pisec članka se vprašuje, kdo je kriv, da je sin Ciril postal izurjen tat. Ker namiguje! na to, da so krivi starši, smo se odločili, da obvestimo- javnost, koliko je v članku resnice in kdo je kriv, da se danes nahaja v veliki družini v naši občini mlad tat. Zdi se nam neumestno trditi, da so krivi starši, da sin krade. Če bi bili res krivi starši, bi moralo krasti vseh deset otrok. Resnica pa je, da je samo en tak primer v družini, ki je zašel na tako slabo pot. Ali se je pisec, preden je napisal članek, prepričal, kakšna je bila vzgoja sina? Najbrž se ni! Sicer bi vedel, koliko je starše že stalo zdravljenje sina in koliko so porabili za prošnje s kolefci. Toda prošnje so romale do danes vse v koš. Do sedaj sta bila ves naš trud in vzgoja zaman in ostali smo osramočeni pred. vso javnostjo in vsem prebivalstvom Tržiča. Mnenja smo tudi, da bi ljudstvo bolj zanimale večje tatvine in večja kriminalna dejanja, ki niso- objavljena. Če človek ukrade večjo vsoto, to ni objavljene v Vestniku, dočim so' manjše tatvine tatvine objavljene. Toda mi zato njegovih tatvin ne prikrivamo. Ne mislimo ga ščititi pred javnostjo in, oblastjo, gre nam le za dobro ime in ugled. Kdo nam. bo vrnil vzeto dobro ime in ugled ? Starši so vse ostale sinove in hčere lepo vzgojili. Od odraslih otrok zaslužijo vsi vse priznanje in pohvalo. Saj se od jntra do večera mučijo, da preskrbijo veliko- družino-, kar ni lahko. Kaj pa naj napravimo s tem otrokom? Ali naj ga ubijemo? S tem člankom je pripravil pisec staršem še večje trpljenje. Saj starši niso popolnoma nič krivi, če sin krade. Saj ga ne uče krasti, kar priča ostalih devet otrok, ki pošteno žive in jih -pozna kot poštene ljudi vsak Tržičan. Upamo, da bo sleherni Tržičan uvidel krivico, ki se nam je zgodila in prosimo, da nam pomagate pridobiti nazaj ugled in dobro ime, ki nam ga je članek vzel. Prizadeta družina Dopisujte v„Tržiški vestnik"! Stran §______.......... .,. ___TRŽIŠKI VESTNlK _ _____ ______ &ev._12 = TELESNA VZGOJA IN ŠPORT_______ LEPI USPEHI TVD »PARTIZAN« NA OKROŽNEM TEKMOVANJU Telesno vzgojno društvo »Partizan« v Tržiču je v okviru svoje 50-letnice sodelovalo pri okrožnem tekmovanju v vajah na orodju, ki je bilo 17. maja v Kranju. Naši tekmovalci so dosegli vidna mesta. Tako so v okrožnem merilu dosegli naslednje rezultate: V vrstah: članice I. mesto, mladinke I. mesto, mladinci III. mesto. Kot posamezniki: članice Kogoj Milena I. mesto, Kogoj Anka II. mesto; mladinke : Kogoj Silva I.. mesto; mladinci: Ahačič Janez IV. mesto. S temi rezultati so vse tri vrste prišle vpoštev za nadaljnje tekmovanje v Ljubljani. Vsekakor lepi rezultati, saj je pretežna večina tekmovalcev letos prvič tekmovala! Želimo jim veliko uspeha v nadaljnjem delu na polju telesne vzgoje! i VELIK TELOVADNI NASTOP ŠOLSKE MLADINE V nedeljo, 31. maja je bil v Tržiču telovadni nastop šolska mladino iz vse občine, kakršnega doslej še nI bilo- S tem nastopam, je mladina dostojno zaključila letošnji Mesec mladosti. (Nastop se je začel s sprevodom vseh nastopajočih skozi, mesto. Na čelu sprevoda je učenec osnovna šole na konju nosili državno zastavo, za njim pa .so nosili telovadci zastave vseh naših republik. V sprevodu in pri nastopu je sodelovala tiudl godba D(P,D »Svoboda«. Na telovadlšču jia najprej med dviganjem, državne zastava zaigrala godba državno himno, na kar je mladini spregovoril nekaj 'besed direktor gimnazije France Demšar. Sledile so proste vaje z zastavicami, ki jih ja presenetljivo skladno izvajalo blizu 400 učencev to učenik, osnovanih šol pod vodstvom tov. Fr. Pavca. Nato je z lepimi vajatmi s cvetličnimi loki, ki jih ja naStudl-ratai tov. Finkova, nastopilo blizu 200 gimnazijk. Ta del nastopa je zaključilo blizu 200 gimnazijcev, ki so pod vodstvom, tov. M. Potočnika izvedli precizno naštudiran-e proste vaje. Temu so sledile igre najmlajših šolarč-kov, folklorni plesi gimnazijske folklorne skupine, ki jo vodi tov. Uršič, orodna telovadba na konju- to dvovišinslkii, bradlji, ter zanimive raznoterosti. Vsa izvedba nastopa je (bila doibro organizirana, to zaslužijo organizatorji zanjo vse priznanje in pohvalo. Tudi vreme, ki je bito že od sobote sem deževno,, je toliko prizaneslo nastopajočim, da so nastop nemoteno lahko izvedli. Nastopu j a prisosto-valo veliko število gledalcev, iki jih je nastop mladine v mnogih točkah presenetil to ki so nastopajoče tudi nagradili z glasnim aplavzom. LEPI USPEHI TRŽIŠ KIH MOTORISTOV Avtonioto društvo v Tržiču je doseglo pred -kratkim izredne uspehe, ne le v rc-pobliišfcctn, temveč tludi državnem merilu. , 1. maja se jo Udeležila ekipa tržiških motoristov vsakoletnih motornih diink v Kopru. Pripomniti je, da je bila naša ekipa najmočnejša od vseh vštevši Trst. Z uspe-hi, ki iso jiih dosegli naši požrtovalni motoristi, smo popolnoma zadovoljni teir jim lahko izrečemo veliko priznan je- Qd petih možnih prvih rnssit je zasedel Tržič dve prvi mesti, dve prvi mesti Trst in eno prvo mesto Ljubljana. Rezultati, ki so jih dosegli naši motoristi: Kategorija 260 cem: Rupar Pavel, III. mesto; Hrast Mirko IV. mesto. Kategorija 350 cem: Jenko Anton, I. mesto; Hrast Mirko, II. mesto. Kategorija prikolic: Kermavner Janez I. mesto, (sovoeač Hrast M-iirko); Kurnik Franc, II. mesto (soveza-č Kurnik Matejko). Še večjega pomena pa je nadvse pričakovanja lep plasman naših vozačev na cestnem šaimpionaitu FLRJ v Beogradu dne 14. maja. Med najostrejšo konkurenco inozemskih in domačih tekmovalcev so bili doseženi naslednji rezultati: V kategoriji 260 ceni: Rupar Pavel III. mesto-; Jenko- Anton V. mesto. V kategoriji prikolic: Kuirnik Franc, III. mesto (so-voziač Rupel Pavel). (ićofefe pte&ivo&stua Itejenfi v Sašu od 15. tlo 28. maja 1953: Giođinov Janez, -Lom- 32; štrukelj Civietika, Reitoje 7; Mihe-lič Dragica, Pot na Zali rov t i; Leontič Matko, Ljubeljska 58; Rupar E-rna, Ljubeljska 40; Meglic Milan, Lom 13; Valjavec Marijan, Loka 8. Poročeni v času od 15. do 28. maja 1953: Podr-ckar Ivan, avtoim-ohanik, Bistrica 63 in Cankar Marija, šivilja, Prečna ul. 2; Razinger Franc, cestar, Patoviče 15 din Merčuin Marija, tkalka, Polovice 7; O-ranič Viktor, gradlb. delavec, Križe 31 in Stare Ana, gosp. pomočnica, R-taja 11; švab Ciril, tovarniški -diellave-c, Bistrica 57 to Bondarenko Ivana, tovarn, delavka, Bistrica 82; -Sreičnik Jožef, prirezovalec, K-ur-nikova pot 4 in Uziair Vera tovarn, delavka, Pristava 10. ŠTEVILO PREBIVALCEV PO POSAMEZNIH. NASELJIH TRŽIŠKE OBČINE Zadnjič smo objavili prve rezultate popisa prebivalstva v naši 'Občini. Seznam naselij ni bil popoln, ker smo objavili skupno število prebivalstva vseh n-aseiiij1 bivšega KLO Sv. Katarina lin ker smo manjša naselja -sploh izpustili. Zato objavljamo nove podatke o številu prebivalstva po naseljih naše občine (številke so deloma popravljene): Bistrica 926, Brdo 5, Breg 36, Čadovlje 68, Dolina 127, Grahovše 172, Gozd 53, Hudo 55, Hušica- 8, Hudi graben 38, Križe 553, Kovor 441, Leše 241, Loka 127, Lom, 203, Novake 17, Paioviiče 92, Pa-povo 20, Potarje 66, Puferh-of 203, Pristava 397, Retnje 221, Slap 197, Sebonje 306, Senič-no 152, Sv. Ana 582, Sp. Vetrno 36, Sv. Neža 179, Tržič 4122, Vadi-če 2'6, Visoče 48, Zg. Vetrno 45, Žiganja vas 259, Žvirč-e 137. ZAHVALA Go-dbena sekcija DPD »Svoboda« se vsem članom, delovnih kolektivov kakor tudi vsem ustanovam, podjetjem in organizacijam naj tople je zahvaljuje za, prispevke za nove uniforme. S tem nadvse zad-o-voljivim plasmajem so naši tekmovalci častno zastopali LRS to v glavnem, pripomogli, da -se je LRS nepričakovano plasirala na II. mesto v državnem merilu. N-ašim požrtvovalnim tekmovalcem želimo tudi v bodo-čih letošnjih nastopih obilo uspehov! TITOVA ŠTAFETA NA POTI SKOZI TRŽIČ K poročilu -o Titovi štafeti v naši občini, ki smo- ga, objavili v zadnji številki, dodajamo še naslednje: Tudi iz Križev so- prinesli pionirji pozdrave v Tržič. Glavno štafeto iz Križev do Du-pelj pa so izvedli izključno samo- pionirji iz Križev. Do Križev sta pritekli tudi štafeti iz Goric in z Golnika. Hiba Tamu Spored filmov od 6. do 18. junija: 6.—7. junija: Trije kavalirjl (The Three Cafciallerois). Ameriški risani film v barvah Walta Diisneva. 10. lil. junija: Skrivni, rov (The Sec-ret Tutnnel). Angleški mladinski film J. Ar-thurja Ranka. 13.—14. junija: La Malquerida (Zla ljubezen) . Mehiški fiilim v režiji Emilia Fer-nandez-a. 17.—18. junija: Konec počitnic za ljubega boga. Francoski f-illm v režiji Ro-b-eirta Vernava. ZAHVALA Krajevni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Tržiču se zahvaljuje Ljud-kemiu odboru mestne občine Tržič, vsem podjetjem, ustanovam, sindikalnim podružnicam, gostinskim obratom, »Preskrbi« in »Prehrani, Mestni mesariji, vsem kolektivom tovarn, kakor tudi občinstvu mesta Tržiča in okolice za nakazano podporo- in izkazano pomoč pri veselici in srečolovu, ki se je vršila dne 9. maja 1.1. v dvorani »Runo« v korist sirotam padlih borcev v NOV. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici tovarne »Runo« za brezplačen odstop dvorane za prireditev ter Ljudski milici mesta Tržiča za pomoč pri vzdrževanju reda. 0 naših zemljepisnih imenih Glede imena Lajb sitno dobili od prof-dr. Fr. Bezlaja naslednjo razlago: Lajb izhaja brez dvoma -iz imena Ljubelj, pri čemer je »aj« v »Lajb« germansko nadomestilo za »ju« v »Ljubelj«. Isti pojav je tudi v imenu Laibach za Ljubljano. — Negotovo pa je, ali je koren »ljub« v imenih Ljubelj in Ljubljana slovanskega izvora, aH morda izvira še iz predslovanskih časov. Ohtstita Pošta v Tržiču uradu je od 1. junija dalje od 7. do 12. ure dopoldne in od l6' do 18. ure popoldne. »Tržlski vestnik« izhaja vsak dlnuigi četrtek. / lzda|jaitlelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni uredlnik Jože Ovsenek. / Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 4-00 din, polletno 200 diin. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva to uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa pri. NB 6H1)2^»T«-133.